Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik zbora. Seja se je pričela ob 14.06 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovani poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 23. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Anton Delak, Ciril Metod Pungartnik, Franc Potočnik, Janko Veber, mag. Marijan Schiffrer, Miran Jerič, Tone Partljič, Herman Tomažič, Tone Anderlič za pričetek seje, Roberto Battelli do 17.00 ure. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča. Na sejo sem vabil predstavnik vlade Republike Slovenije in jih lepo pozdravljam.
Današnje nadaljevanje 23. izredne seje bomo pričeli s prekinjeno obravnavo 3. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij in sicer z razpravo in glasovanjem o členih in vloženih amandmajih v okviru druge obravnave skrajšanega postopka. Nato pa bomo prešli na tretjo obravnavo 1. točke, to je predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin.
Spoštovane kolegice in kolegi! Dovolite mi, da že v uvodu današnjega nadaljevanja zaradi dejstva, da imamo pred seboj še nekatere zelo pomembne točke 10. redne seje, predlagam, da bi državni zbor, torej danes, 21. julija, tudi dokončal izredno sejo in bi dal ta proceduralni predlog tudi na glasovanje. Torej svoj proceduralni predlog, da državni zbor dokonča še obe preostali točki dnevnega reda, dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! Mislim, da bi danes lahko res končali že do 18.00 ure. Tudi to bomo poskušali. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta proceduralni predlog? (26 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje, torej na obravnavo... Ne, poslanska skupina Slovenske ljudske stranke je predlagala odmor za posvetovanje v skupini pred nadaljevanjem o odločanju o vloženem amandmaju in prosim predstavnika poslanske skupine, da ima besedo. Prosim.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni! V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo preučili situacijo, ki je nastala po vložitvi amandmajev za ustanovitev dodatnih mestnih občin. Ugotavljamo, da predlagatelji niso spoštovali z zakonom predpisane procedure, niti v proceduralnem smislu, kakor tudi ne v vsebinskem, saj so za mestne občine jasno definirani kriteriji. Na tem področju ostaja odprta tudi odločba ustavnega sodišča, ki je naložila preučitev statusa mestnih občin, vendar niti vladi, niti državnemu zboru v dosedanji proceduri ni uspelo v celoti uskladiti odločbi ustavnega sodišča, kar se tiče spornosti že obstoječih mestnih občin. V poslanski skupini sicer ocenjujemo, da je temelji razlog za ideje za vlaganje amandmajev za dodatne mestne občine v nerešenih oziroma razmejenih pristojnostih med državo in občinami, zlasti pa tudi na nekaterih področjih, na katerih res država v preteklih, skoraj štirih letih, kljub nekaterim jasnim in zavezujočim sklepom in zakonskim določilom ni ustrezno ukrepala. Kljub temu mislimo, da o predloženih amandmajih niso izpolnjeni pogoji za glasovanje. Pričakujemo in zahtevamo jasno strokovno mnenje sekretariata za zakonodajo in pričakujemo od predlagateljev, da bodo za nas sporne amandmaje umaknili. Zahtevamo tudi jasno stališče vlade o vloženih amandmajih in pozivamo k resnosti in strpnosti pri odločitvah, ki imajo lahko nepredvidljive posledice. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod Trofenik. Smo pri amandmaju pod točko 5 skupine poslancev, prvopodpisani je Jože Lenič. Zadnjič, ko smo prekinili razpravo, je bilo sicer še nekaj prijavljenih za replike, ampak ker niste danes tukaj vsi prisotni, sprašujem, če bi še kdo želel besedo pri tem amandmaju. Če ne želi, potem razpravo zaključujem in dajem na glasovanje amandma pod točko 5. (Nek glas iz klopi.) Prosim? Saj sem ponovno vprašal, a se nihče ni prijavil. Ne, vi se niste prijavili k repliki? Ne, razprava ni odprta, samo predstavnik sekretariata želi besedo. Želite besedo? (Ne želite.) Prosim, gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Jaz sem se prijavil k repliki na nastop kolega Jurija. Sicer praktično v tistem njegovem nastopu nastopu ne repliciram, ker je on repliko izkoristil, da je prišel hitreje do razprave. Ampak to, kar se tiče Kopra, ker mislim, da je v glavnem nastopil zaradi Kopra. Jaz ne govorim, da Koper ni mesto in da Koper nima pravice do statusa mestne občine. Jaz sem pri Kopru govoril samo o tem, da je ustavno sodišče tudi Koper štelo med tiste mestne občine, ki nimajo povsem pogojev po zakonu. Pa ne v smislu, da bi bile premajhne, pač pa da obsegajo preveč okolic.
Kar poznam tisti del, pa sem šel še enkrat gledat zemljevid. Dejansko si poglejte zemljevid mestne občine Koper in potem, čeprav nisem za povsem striktno in togo spoštovanje oziroma razlago zakonskih tekstov in zlasti ne tekstov, ki govorijo o pogojih, si odgovorite na vprašanje, če je Koper res lahko mestna občina. Po definiciji je mestna občina gosto ali strnjeno naselje ali več naselij, povezanih v enoten prostorski organizem in mestno okolico, ki jo povezuje dnevna migracija prebivalstva. Če je Koper vse to, potem bi lahko rekli, da je cela Slovenija za ljubljansko občino. Ampak to samo tako, ne pa, da bi bil jaz proti, da bi imel Koper status mestne občine.
Kar pa zadeva amandma, da se praktično vse občine, ki imajo znotraj sebe mesto, to so v bistvu bivše stare občine, spremeni v mestne občine, pa samo še en dokaz. Zadnjič sem dobil na klopi, lahko ne drži v celoti, vendar tiste moje trditve, da je to posledica spremembe zakona o financiranju, ki naj bi dajal mestnim občinam boljši status in posledica tudi nekoliko čudne, za mene zelo čudne, določbe v zakonu o lokalni samoupravi, s katero se zavezujemo, da bomo nekaj prenesli na mestne občine z zakonom. Amandma, ki ga je podpisal po podpisu sodeč Tone Anderlič, to ni napisano, ampak to je njegov tipični podpis, se ga ne da zgrešiti, ker je čez pol strani. Obrazložitev pa pravi tako: "Pri obravnavi predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij je skupina poslancev vložila amandma, s katerim sicer v nasprotju z zakonskimi kriteriji predlaga ustanovitev mnogih novih dodatnih mestnih občin." "Če bi bil ta nerazumen," to piše on, tega ne govorim jaz, "če bi bil ta nerazumen amandma sprejet, bi izničil celotno konstrukcijo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin". Ampak, v čem je "hec" tega amandmaja? Ta amandma izloča vse te nove mestne občine, ki bi nastale, iz teh "bonitet" - recimo v navednicah - bonitet, ki jih daje spremenjen zakon o financiranju občin. Zdaj bi tudi to vzpostavili, če sprejmemo amandma o mestnih občinah in ta amandma, da bomo imeli stare mestne občine, ki imajo drugačen status od teh novih mestnih občin, ki so nastale po datumu 31.12.1997. Tako bi bilo res lepo - in prosim, če se minister ojunači in pride jasno povedat, kaj je stališče vlade, ne njegovo, svoje stališče je že povedal, ampak kakšno je stališče vlade na ta amandma. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ima še kdo repliko? Želi še kdo razpravljati? Ne želi? Proceduralno, gospod Trofenik.
VILI TROFENIK: Jaz se opravičujem, ker sem bil premalo jasen. Predlagal sem, da sekretariat pojasni strokovno mnenje in da se vlada jasno opredeli do teh predlaganih amandmajev.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Trofenik. Tudi zato sem že pozval predstavnika sekretariata, če želi besedo. Prosim, gospa Bitenčeva, pa tudi predstavnik vlade, gospod minister bo nastopil.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod predsednik, spoštovani zbor! Sekretariat je ob priliki zakona, ki je bil vložen za spremembo statusa občine v mestno občino, lansko leto, 10.6., na EPO 1428 že dal mnenje, ki gre v smer, da naj bi bili tudi tovrstni predlogi zajeti v postopek v zvezi s spremembami območja občin po 2. in 3. členu zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij.
Gre namreč zato, da je po mnenju sekretariata tudi v primeru spremembe občine v mestno občino zajeta statusna sprememba občine, ki povzroči, da občina ni več ista, kot je bila, ker vključuje v svojo pristojnost nove naloge. V bistvu torej gre za ustanovitev nove mestne občine. Zato se v tem okviru predpostavlja tudi izvedba vseh postopkov po zakonu o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij, torej preizkus pogojev, ki jih mora izpolnjevati mesto po določbah zakona o lokalni samoupravi, izvedba referenduma in tako dalje. V zvezi s tistim zakonom smo izrecno zapisali, da pravzaprav teh predlogov ni mogoče obravnavati ločeno od že omenjenega postopka. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Bitenčeva. Besedo dajem ministru, mag. Grafenauerju.
MAG. BOŽO GRAFENAUER: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Jaz bi se strinjal z vsem, kar je predstavnica sekretariata rekla, in samo nadaljeval.
Postopek za ustanovitev občin je z zakonom predpisan. Mi zdaj precej dolgo razpravljamo o ustanovitvi novih občin. Verjamem, da smo bolj ali manj s tem postopkom seznanjeni. Vlada je v tem postopku imela položaj predlagatelja in ni predlagala novih mestnih občin. Torej je popolnoma jasno, da vlada ne meni, da katera druga občina še v tem trenutku izpolnjuje pogoje za ustanovitev mestne občine. Pri današnjem glasovanju je pa po mojem mnenju naslednje. Sploh nismo še prišli tako daleč, da bi osnovni predlogi za ustanovitev mestnih občin bilo vloženi, da bi postopek stekel, da bi potem vsebinske, materialne pogoje, ki so z drugim zakonom popolnoma jasno predpisani; ne bom govoril o oddelkih, fakulteti itd... Ne verjamem, da vi teh predpisov ne poznate. Skratka stališča vlade; mislim, da je nemogoče odločati o ustanovitvi občin v nasprotju s postopkom, ki je z zakonom točno določen. V vsebinske pogoje se ne bom spuščal, čeprav je, lahko bi rekel, notorno dejstvo, da ti pogoji, ki so v 15. in 16. členu zakona o lokalni samoupravi predpisani, v teh občinah, ki so predlagani, v vseh niso izpolnjeni. Ne vem, ali lahko še kaj drugega povem. Apeliram na to, da zakone, ki jih je ta državni zbor sprejel, seveda spoštuje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod minister. Replika gospod Peterle.
ALOJZ PETERLE: Spoštovani! Po tem, kar smo slišali doslej, mislim da je povsem očitno, da niso izpolnjeni pogoji, da bi o tem amandmaju sploh glasovali.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Dajem na glasovanje amandma pod točko 5.
Prosim, dr. Zagožen. Namreč velja tudi za ta amandma povsem isto obvestilo in opozorilo, kot je veljalo za druge amandmaje. V začetku razprave sem o tem amandmaju podal opozorilo in tudi povedal stališče, ki ga je pravzaprav ponovila tudi gospa Bitenčeva. Poslanke in poslanci pa se z glasovanje odločijo potem.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Ker nihče ni umaknil predlaganih amandmajev, jemlje poslanska skupina pol ure odmora. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Na predlog poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bo državni zbor za 30 minut prekinil z delom. Z delom pričnemo ob 14.50 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 14.22, uri in se je nadaljevala ob 14.58 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča. Preden dam besedo predstavniku poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, ki je v skladu s poslovnikom zahtevala čas za posvetovanje v poslanski skupini, mi dovolite, da se vam opravičim za svojo odločitev. Namreč, po zaključku razprave je poslanska skupina zahtevala pavzo. Vemo pa, da je med razpravo o tem amandmaju tudi ista poslanska skupina že zahtevala čas za razmislek. Jaz sem bil sam v veliki dilemi in tukaj moje opravičilo velja v tem smislu, da to ne bo v naprej taka praksa in se vam za ta spodrsljaj pri vodenju seje opravičujem. Besedo ima predstavnik poslanske skupine Slovenska ljudske stranke.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Mi smo se ponovno posvetovali o nastali situaciji in vztrajamo pri tem, da tak amandma ne sme biti izglasovan. To bi bilo dejansko nezakonito ravnanje državnega zbora, ki ga je sistem lokalne samouprave v Sloveniji še oddaljil od evropske listine o lokalni samoupravi in od koncepta lokalne samouprave, kot je zapisano v naši ustavi. Tako velik poseg v to, kot je ustanavljanje kar velikega števila novih mestnih občin, je treba storiti veliko bolj pripravljeno. Jaz sem preštel tudi naselja v nekaterih predlaganih novih mestnih občinah in prišel tudi do številke blizu 180, kar nekaj je pa takih, ki imajo nad 100 naselij. Če že imamo v zakonu nekatere mestne občine, ki tudi po odločbi ustavnega sodišča prav zaradi tega niso v skladu z veljavno zakonodajo in lahko pričakujemo spore tudi v prihodnje, bi bilo neodgovorno, če bi ustanavljali še nove, ki ne izpolnjujejo v nobenem primeru teh zakonskih pogojev. Menimo da bo to vprašanje treba temeljito preučiti, ampak seveda za vse mestne občine, in jih uskladiti z zakonom o lokalni samoupravi z evropsko listino, nikakor pa ne moremo dovoliti takih ad hoc posegov v cel sistem lokalne samouprave, ker to pomeni pravzaprav rušenje lokalne samouprave. Zato še vedno pričakujemo umik tega amandmaja. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo torej na odločanje o amandmaju pod točko 5. Res pa je, da je vloženih več amandmajev s podobno vsebino, ampak najprej razpravljamo torej o amandmaju pod točko 5.
Ne vidim nobenega znaka s strani predlagatelja, da bi bil amandma umaknjen, zato ga dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 5? (8 poslancev.) Je kdo proti? (48 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 5 ni sprejet.
Prehajamo na razpravo in odločanje o amandmaju, ki ga je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Hermanom Tomažičem. Glede na pravkar sprejeto odločitev državnega zbora, bi spoštovane kolege in kolegice prosil, če amandma umaknejo. Hvala lepa.
Gospod Petrovič, prosim.
PETER PETROVIČ: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. V odsotnosti prvopodpisanega gospoda Tomažiča v imenu vseh treh podpisnikov ta amandma umikam. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Petroviču. Torej, amandma na amandma vlade, ki govori o novi mestni občini Dravograd in Radlje ob Dravi, je umaknjen.
Sprašujem poslanskega kolega, gospoda Bevka, ali vztraja pri amndmaju?
Prehajamo na odločanje o amandmaju na amandma vlade k 2. členu, ki ga je vložil gospod Samo Bevk, "doda naj se nova mestna občine Idrija". Besedo ima gospod Bevk.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Jaz bi predvsem v zvezi s to diskusijo rad povedal, da nimamo urejenega statusa mest v naši državi. Tudi zakon o lokalni samoupravi pravi, da je potrebno določiti mesta v državi in da o tem odloča državni zbor. Prav diskusija, ki se je pojavila sedaj okrog mestnih občin, govori v prid temu, da bi morala priti vlada Republike Slovenije čimprej v državni zbor s tem predlogom.
Ker se je govorilo, da že obstoječe mestne občine ustrezajo prav vsem kriterijem, ki so navedeni v zakonu, bi rad dodal, ker sem se v tem odmoru poigral s številom prebivalcev v teh mestih, da kar tri že obstoječe občine, glede na število svojega prebivalstva, ne ustrezajo kriterijem iz zakona o lokalni samoupravi. 16. člen zakona o lokalni samoupravi pravi, da mora imeti mesto najmanj 20.000 prebivalcev, ne pa občina s svojim gravitacijskim oziroma mesto s svojim gravitacijskim zaledjem. Tako ima Slovenj Gradec komaj 6.714 prebivalcev, Ptuj 11.269 in Nova Gorica 14.638 prebivalcev, to je po štetju iz leta 1991. Zato da bi prosil predstavnike vlade, da ne govorijo v tem smislu, da že obstoječe občine pa ustrezajo vsem kriterijem o mestnih občinah, ki so zapisane v zakonu o lokalni samoupravi. Zavedam pa se pomena Ptuja, Nove Gorice in tudi Slovenj Gradca za svoje širše področje, kakor tudi nekaterih drugih občin, ki smo jih tako v skupinskem kot v mojem amandmaju predlagali, da bi pridobile status mestne občine. Predlagam še enkrat, da se v državnem zboru čimprej začne diskusija o mestih v Republiki Sloveniji. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Bevk. Ker ni več razprave, prehajamo na odločanje o amandmaju na amandma vlade, ki spreminja 3. člen, da se doda nova mestna občina Idrija. Predlagatelj je gospod Samo Bevk. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (5 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil podprt.
Prehajamo na odločanje o amandmaju, ki ga je na isti člen, to je amandma na amandma vlade, za mestno občino Ilirska Bistrica predlagal Vladimir Čeligoj. Ali vztrajate? (Ne.) Hvala lepa, kolega Čeligoj.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k istemu členu, ki predlaga novo mestno občino Izola. Predlagatelj za skupino poslancev je gospod Mario Gasparini. Hvala lepa gospod Gasparini. Amandma je umaknjen.
Potem prihajamo na identična amandmaja, ki oba predlagata novo mestno občino Litija. Prvega predlaga poslanski kolega kot prvopodpisani gospod Mirko Kaplja in skupina 10 poslancev, drugega pa gospod Franci Rokavec. Gospod Kaplja je je rekel umik, tudi gospod Rokavec je amandma umaknil. Hvala lepa.
Poslanski kolega Benjamin Henigman predlaga amandma za novo mestno občino Ribnica. Prosim, gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Predlog, ki sem ga dal, je bil povzročen s predlogom skupine poslancev, ki so hoteli širiti mestne občine ob ustanavljanju občin kar tako na vrat na nos in počez. Že takrat, ko sem predlog dal, sem bil trdno odločen, če bi slučajno izglasovali prvi amandma, o katerem smo glasovali in za katerega mislim, da ni korektno, da smo glasovali, potem bi pri svojem amandmaju vztrajal. Ker se to ni zgodilo, umikam predlog za mestno občino Ribnica, ker ni zakonske osnove. Vendar mislim, da je do neke mere treba zbanalizirati problem mestnih občin in bi pričakoval, da bi še velika vrsta drugih poslancev dala podobne predloge, da bi pokazali na absurdno situacijo, v katero se je državni zbor ujel. Upam, da vam nisem s temi 30 sekundami preveč časa odžrl. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej gospod Henigman je umaknil svoj amandma. Prehajamo na odločanje o amandmaju, da se doda nova mestna občina Sežana, predlagatelj poslanski kolega gospod Davorin Terčon. Gospod Terčon v imenu skupine poslancev amandma umika.
Prehajamo na odločanje, če pogledate pregled amandmajev, to je amandma vlade pod točko 6, ki je objavljen v Poročevalcu številka 43/98. Želi torej kdo besedo o amandmaju vlade? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje amandma vlade pod točko 6. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 6? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je ta amandma sprejet. S tem smo v celoti spremenili 2. člen.
Prehajamo na odločanje o 3. členu in enemu samemu dopolnilu, ki ga predlaga poslanski kolega Maksimiljan Lavrinc. 3. člen se dopolni tako, da se v prvem odstavku za besedama "na območju" doda beseda "novih". Stališče matičnega delovnega telesa ni razvidno. Gospod Lavrinc, prosim.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala, gospod predsednik, za besedo. Da bi v tej zmedi ne bilo napake, gre za to, da bo, če pogledate amandma in če pogledate osnovni tekst, povsem nedvoumno, kje se pravzaprav razpustijo krajevne skupnosti itn. in kje se ne. Samo v na "novo" nastalih občinah. To je pa moje dopolnilo in vlada se strinja, matično delovno telo pač tega ni moglo obravnavati, ker sem amandma kasneje vložil. Prosim vas, seveda, če podprete ta amandma.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Lavrinc je tudi povedal stališče vlade in s tem ni potrebno, da bi še minister dobil besedo. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem amandma pod točko 1 k 3. členu. Ugotovimo prisotnost! Prosim za resnost v dvorani! Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 3. členu? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem dopolnjeni oziroma spremenjeni 3. člen. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za spremenjeni 3. člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na obravnavo k preostalim členom, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Glasovati moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (43 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Izglasovali smo zakon po členih in naslov zakona. Sprašujem, ali želi kdo od kvalificiranih predlagateljev v okviru tretje obravnave v okviru hitrega postopka vložiti amandma? Kolegi, jaz bi predlagal, da bi kar odprli splošno razpravo, da bosta v tem času lahko še dva poslanska kolega vložila amandmaje - drugih predlogov nisem zasledil - trije! Je že vložen? Štirje.
Sprašujem, ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.)
Za deset minut prekinjam sejo, da bi lahko poslanski kolegi vložili amandmaje. Prosim.
Ko bomo izglasovali ta zakon, bomo prešli na zakon o financiranju občin.
(Seja je bila prekinjena ob 15.16 uri in se je nadaljevala ob 15.27 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotovimo prisotnost! Ugotavljamo prisotnost v dvorani! 51 poslank in poslancev. Državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Smo v tretji obravnavi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij.
V tem kratkem odmoru me je nekaj poslancev, ki še pripravljajo amandmaje, da jih vložijo v skladu s poslovnikom, prosilo, da bodo potrebovali nekaj več časa. Zato prosim za pozornost; če se poslanci strinjate, bi vendarle dali nekaj več časa, da bi lahko poslanske skupine oziroma poslanci v skladu s poslovnikom vložili amandmaje in bi spremenili oziroma bi predlagal spremembo svoje prejšnje odločitve, da bi pred razpravo o zakonskem predlogu v celoti oziroma obravnavo amandmajev za tretjo obravnavo tukaj to točko prekinili in prešli na zakon o financiranju občin. ...(Ugovori iz dvorane.)... Spoštovani kolegi, vsekakor mislim, da je korektno, da omogočimo poslancem, da vložijo amandmaje. Sicer bo potrebno dati nekaj več odmora. Mislim, da je to pomembno; nenazadnje gre za zelo občutljivo materijo, pomembna so naselja in tako naprej. Sicer pa prosim, da predlagate rešitev. V nasprotnem primeru je potrebno, da spremenim... Ampak, če bomo vzeli odmor, ne bomo delali, imamo pa pripravljen zakon o financiranju občin za tretjo obravnavo v celoti. Jaz mislim, da bi bilo možno - in ta predlog bom dal tudi na glasovanje, da ne bo nesporazuma - da torej prekinemo tretjo obravnavo zakona o ustanovitvi občin in preidemo na zakon o financiranju občine.
Ta proceduralni predlog bom dal na glasovanje; če boste izglasovali drugače, bo vaša odločitev seveda veljala. Ugotovimo prisotnost! Samo trenutek! Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo podpira proceduralni predlog, ki sem ga pravkar podal? (41 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog državni zbor z večino podprl.
To pa pomeni, da prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, na PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O FINANCIRANJU OBČIN, smo torej v tretji obravnavi. Pred začetkom razprave želi podati proceduralni predlog gospod Jakič. Prosim.
ROMAN JAKIČ: Hvala za besedo. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Skladno z 69. členom poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije predlagam, da govornik o istem vprašanju, se pravi o tem predlaganem zakonu v tretji obravnavi, govori le enkrat in da se mu govor omeji na trajanje deset minut. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Jakič, kateri odstavek člena ste citirali - zadnji odstavek?
ROMAN JAKIČ: Spoštovani predsednik, citiral sem drugi odstavek 69. člena, ki govori, da državni zbor lahko na predlog predsedujočega ali na zahtevo kakega poslanca določi, da lahko govornik o istem vprašanju govori le enkrat, lahko pa mu omeji trajanje govora, vendar ne na manj kot pet minut. Na osnovi tega drugega odstavka 69. člena predlagam, da govornik govori o istem vprašanju enkrat in da govor ne sme trajati dlje kot 10 minut. Nisem šel na minimalno varianto, ampak na 10 minut, kajti menim, da smo že večino teh razprav poslušali in če v 10 minutah poslanec ne more povedati kaj novega, potem menim, da bolje, da sploh tu ne nastopa. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Jakič, za vaš proceduralni predlog. Vsekakor je omejitev razprav poslancev zelo pomembna odločitev, kajti prav to, da poslanec lahko nastopa na tem mestu, je ena njegovih ključnih možnosti in pristojnosti. Zato bi samo predlagal, da skupaj preberemo celoten člen poslovnika. Tretji odstavek govori: "Na predlog predsedujočega, ki je dogovorjen na kolegiju predsednika, državni zbor lahko omeji trajanje razprave za poslanske skupine." In seveda zadnji odstavek, ki pa najverjetneje velja za vse štiri odstavke pred, pa pravi naslednje: "Odločitev o omejitvi razprave sprejme državni zbor pred začetkom razprave." Tukaj nastopi vprašanje, ali ta zadnji odstavek pomeni pred začetkom razprave ob nastopu, torej ob uvodu v točko, ali pred začetkom razprave, v tem primeru v tretji obravnavi. Naša odločitev je zelo pomembna tudi za nadaljnje odločitve in bi kot predsedujoči tukaj prosil za pomoč predsednika komisije za poslovnik, če želi, da ob tej zadevi pomaga.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Jaz povsem izjemoma na izziv predsednika državnega zbora zaradi njegove avtoritete ne morem, da ne bi tega izziva sprejel. Veste, da komisija za poslovnik nima funkcije arbitra. Ker tega vprašanja za točko in za to situacijo ni obravnavala, ne morem dati mnenja o tem. Lahko pa povem svoje mnenje. Moje mnenje pa je takšno. V parlamentih je normalno, da vsakdo govori o enem vprašanju samo enkrat. Ne more se doma pripravljati sedem diskusij za isto vprašanje in potem jih postopoma dajati skozi dva ali tri dni, kot smo tukaj že večkrat doživljali. Seveda drugje tudi repliko precej ožje razumejo, kakor pri nas. Se pravi, te omejitve z vidika evropskega parlamentarizma ne bi bile nič posebnega. Po mojem mnenju je začetek razprave, in to razprave ob določeni točki. Če bi bile te faze zakonodajnega dela razdvojene ene od druge časovno, na različnih sejah, potem ne bi bilo nobenega dvoma, da se misli razprava o točki dnevnega reda. Tukaj dvom nastane samo zato, ker je hitri postopek in so faze združene. Takrat se skupaj obravnavajo. Zaradi tega bi težko rekli, da je to zdaj posebna razprava, ampak o tem vprašanju, ki bi edino utegnilo biti sporno, bi morala komisija zavzeti stališče. Kot pa veste, pa rada zavzame stališče tako, da ga prej pretehta in da velja za naprej, ne pa da arbitrira v konkretnem primeru.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Ribičič za vašo prijaznost, da ste povedali svoje stališče, saj vemo, da med sejo poslovnik tolmači predsedujoči. Torej, spoštovani kolega Jakič, na podlagi dejstva, da gre za zakon, ki gre po hitrem postopku, bom pač sam tako razlagal poslovnik, da začetek razprave pomeni, ko smo pričeli obravnavati zakon. Imate pa seveda proceduralno možnost, da tej moji razlagi ugovarjate in če bo večina tako potrdila, potem bom lahko dal tudi vaš proceduralni predlog na glasovanje. Ali, gospod Jakič, nasprotujete moji razlagi poslovnika? Prosim, gospod Jakič.
ROMAN JAKIČ: Gre seveda tudi za vprašanje, če smemo sploh razpravljati, ker je bil proceduralni predlog, bi vi lahko dali. Ampak ker ste me že pozvali... Res je, da ni v navadi, da se omejuje razprava. To, kar je gospod Ribičič govoril v svojem imenu, je bila razprava v njegovem imenu, jaz se strinjam, da lahko damo pobudo komisiji, naj komisija zavzame svoje stališče.
Jaz sem razumel zadnji odstavek 69. člena kljub vsemu, ko le-ta govori v zadnjem odstavku, da odločitev o omejitvi razprave sprejme državni zbor pred začetkom razprave. Ponavadi, ker smo intervale prekinjali, bi vaša beseda bila zdaj: "Odpiram razpravo v tretji obravnavi predlaganega zakona". Vsaj tako je ponavadi...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Odpiram razpravo o zakonskem predlogu v celoti.
ROMAN JAKIČ: ... v tretji obravnavi ponavadi rečete. Seveda sem jaz razumel, da je to nova razprava, da je to tretja faza in zato sem dal predlog. Zato v načelu ugovarjam vaši interpretaciji razlage in predlagam, če se seveda lahko glasuje o mojem predlogu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ker poslanec Jakič ugovarja moji razlagi poslovnika, jo dajem na glasovanje. Glasujemo o tem. Se strinjam, da ni enostavno vprašanje. Na glasovanje bom dal, da moja razlaga poslovnika, da na podlagi zadnjega odstavka 69. člena ni pogojev, da bi sedaj državni zbor s svojo večino omejil razpravo. To je mora razlaga poslovnika. Ker ji gospod Jakič nasprotuje oziroma se z njo ne strinja, dajem na podlagi poslovnika to svojo razlago na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za razlago poslovnika, kot sem jo sam tukaj interpretiral? (25 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da moja razlaga ni dobila podpore. Za deset minut prekinjam sejo.
Kdo želi proceduralno? Prosim, prvi je bil gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Spoštovani kolegi in kolegice! Nisem pravilno glasoval in bi prosil, če lahko še enkrat glasujemo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Čebulj. Dajem predlog na glasovanje, da se ponovi glasovanje o tem proceduralnem predlogu. Ugotavljamo prisotnost! (61 poslancev.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (54 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Predlog za ponovitev glasovanja je sprejet.
Na glasovanje dajem razlago poslovnika, kot sem jo tukaj zastopal ob proceduralnem predlogu gospoda Jakiča. Ugotavljamo prisotnost! (63 poslancev.)
Kdo je za tako razlago poslovnika? (30 poslancev.) Kdo mu nasprotuje? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da je moja razlaga poslovnika dobila večinsko podporo poslank in poslancev državnega zbora.
Odpiram razpravo o zakonskem predlogu v celoti. Proceduralno, gospod Mozetič, prosim.
MIROSLAV MOZETIČ: Takoj na začetku bom povedal, da bom to svoje proceduralno vprašanje, zaradi katerega sem prišel za govornico, zlorabil oziroma zlorabil bom poslovnik.
Poglejte, to, kar se je zdaj zgodilo, je tipično, kako hoče večina ta poslovnik po svoje zlorabljati. Jaz se strinjam z odločitvijo, ne pa z razlago, ki jo je dal predsednik. Potem pa dajmo, spoštovani kolegi in kolegice, prebrati vsaj 52. člen. Dajte ga začeti spoštovati; in ko ga boste začeli spoštovati, potem bom jaz takoj, eden prvih za to, da se omeji kakršnakoli razprava na deset minut. Dokler pa bomo dobivali materiale tako, kot jih dobivamo, dokler bodo sklicevane hitre seje, ne da bi bil material sploh pripravljen, dokler se bodo odbori sestajali in ne sestajali pred sejo in po seji, do takrat pa prosim, ne hodite gor s takimi predlogi, da se skrajšujejo razprave! Kdaj naj se pa pripravijo, kako naj se pripravijo razprave?! Ko bomo pa začeli tako delati in ko bomo začeli delati tako, kot je kolega Ribičič povedal, da delajo v evropskih parlamentih - jaz se s tistim strinjam, ampak do takrat pa ne. Niti ena seja ni sklicana, da bi bil material pravočasno vložen. Kako smo to sejo sklicali? Material smo dobili v torek opoldan, dopoldan - torej, dopoldan so bili še odbori, v sredo je bila pa seja. Zdaj bi pa še radi omejevali razprave!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: In kaj je vaš proceduralni predlog?
MIROSLAV MOZETIČ: Sem povedal, da bom s tem nastopom zlorabil poslovnik in sem ga zlorabil.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kritika, ker ste zlorabili poslovnik.
Odpiram razpravo o zakonskem predlogu v celoti. Smo v okviru tretje obravnave, torej pri zakonu o spremembi zakona o financiranju občin. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo.
Ugotavljam, da so bili k zakonu v skladu s poslovnikom vloženi amandmaji. 17. aprila ste prejeli pregled vloženih amandmajev k 8., 8.a, 11., 12., 14., 19.a in 19.c členu. Po tem roku pa so bili vloženi še nekateri amandmaji, ki jih bomo sproti prebrali, da se bo lahko državni zbor do njih opredelil, razpravljal in potem tudi odločal.
Prehajamo na odločanje o posameznih amandmajih. Smo pri amandmaju k 8. členu. Drugi stavek drugega odstavka besedila 20. člena se spremeni tako, da se glasi: "Primerna poraba na prebivalca se določi kot povprečni znesek sredstev na prebivalca v Republiki Sloveniji, pri čemer se upoštevajo posebne potrebe občin, kjer živijo pripadniki romske skupnosti." To je amandma, ki je enake vsebine, kot je bil že v drugi obravnavi. Predlagatelj je skupina poslancev s prvopodpisanim gospodom Andrejem Gerenčerjem. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem amandma k 8. členu. Ugotovimo prisotnost!
Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje amandma k 8. členu. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (24 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma k 8. členu ni dobil večinske podpore poslank in poslancev.
K 8.a členu sta bili vloženi dve dopolnili. Prvega predlaga poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, drugo pa poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije. Gospod Trofenik, prosim.
VILI TROFENIK: Hvala lepa. Prvi amandma k 8.a členu, ki ga vlaga naša poslanska skupina, je pač potreben zaradi sprejetja amandmaja v drugemu branju, ki predvideva oziroma predpisuje korekcijo preko parametra števila brezposelnih, ker statistično enostavno ni ustreznih baz podatkov, da bi lahko s tako korekcijo formule opravili. Seveda smo predlagali amandma, da se izniči, direktno povedano, amandma, ki je bil sprejet v drugem branju in se vrne formula oziroma način ugotavljanja primerne porabe oziroma korekcija v prvotni predlog oziroma kontekst prvotnega predloga. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Najprej dajem na odločanje prvi amandma k 8.a členu. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 8.a členu? (36 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je bil prvi amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2 k 8.a členu. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (23 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 2 ni dobil podpore.
Prehajamo na odločanje o 11. členu. Drugi odstavek 11. člena zakonskega predloga se spremeni tako, da se glasi: "Sredstva finančne izravnave se dodeli občinam do višine 100%, vendar ne manj kot 90% korigirane primerne porabe na prebivalca, določene za posamezno občino." Predlagatelj je Franc Pukšič. Prosim, gospod Trofenik in gospod Pukšič se je prav tako prijavil in gospod Pahor.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Seveda bi sprejetje tega amandmaja porušilo eno temeljnih varovalk oziroma temeljnih določil v tem zakonu, to je vezanje finančne izravnave na lastne prihodke. Sprememba stopnje varovanja s 75 na 90 zelo popularno izgleda, vendar je nevzdržna, ker bi direktno destimulativno vplivala in bi pripeljala, po domače povedano, do špekulacij oziroma celo znižanj nekaterih nepopularnih lastnih prihodkov. Opozarjam, da vse tisto, kar bi v pozitivnem, eventualno v posameznih primerih bilo potrebno zagotoviti kot varovalko na konkretnih primerih, je to zagotovljeno z amandmajem k 14. členu, ki nam je v drugi obravnavi zaradi nepazljivosti ušel oziroma ni bil sprejet, je pa ravno ta pozitivni namen dodatnega varovanja posameznih primerov ali posameznih lokalnih skupnosti, ki bi jih eventualno sistem prizadel glede na specifične razmere. Zato prosim, da tega amandmaja ne podprete, ker potem zakon postane nesmiseln.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Amandma je v skladu s poslovnikom vložila poslanska skupina Socialdemokratov, podpisan pa je gospod Franc Pukšič, ki mu dajem besedo, ker želi razpravljati. Tudi popravek je: "drugi odstavek 11. člena", to pa pomeni osnovni člen zakonskega predloga, tako je. Prosim.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, predsednik, za besedo. Jaz sem seveda drugačnega prepričanja kot moj predgovornik o tem 11. členu. Gre za amandma, o katerem v drugem branju nismo glasovali. Izračuni, ki kažejo, kaj bi pomenila sprememba s 76 oziroma s 75% na najmanj 90% primerne porabe, ne vidim, da bi globalno spremenili financiranje iz državnega proračuna. Tisto, kar se spreminja je tako imenovana primerna poraba na prebivalca in razlika med dodatno in korigirano finančno porabo od 75 do 90%. Če pogledam razliko med dodatno in korigirano finančno izravnavo od 76% naprej, je potrebna dodatna korigirana finančna izravnava. To pomeni, za tiste občine, ki skupaj z lastnimi sredstvi in 100% finančno izravnavo ne dosežejo 75% primerne porabe, je potrebno 476.106 tolarjev. To je že pri 76%-ni finančni izravnavi. Pri 90%-ni finančni izravnavi pa je to 1 milijarda 147.422 tolarjev. To pomeni, da gre za razliko približno 600 milijonov tolarjev. 600 milijonov tolarjev iz državnega proračuna. Seveda imam v mislih občine od 1 do 147 občinah, o katerih imamo narejene analize in o katerih govorimo. Ali pogledano drugače, ne bom čisto točno, ampak "od-do" bom povedal. Od primerne porabe 75% pa do 90% nam število občin, ki so pod povprečjem, to je 50.934 tolarjev, pada od 72 pa do 67 občin. Na drugi strani nam seveda število tistih občin, ki so nad tem povprečjem, za toliko naraste. Globalno gledano pa nam dviguje iz 75% na prebivalca do 90% na prebivalca, mislim do 90% korigirane primerne porabe nam na prebivalca dviguje od 36.001 na prebivalca do 42.159 na prebivalca. To primerno porabo. Torej globalno se za državni proračun ne spreminja, spreminja se pa za posamezne občine. Spreminja se za občine, ki so v glavnem občine Prekmurja in občine Podravja, v večji meri, v tem globalu te občine, je posamezna izjema, torej tudi občine iz drugih pokrajin. Zakaj to prav iz tega področja? Očitno je to pokrito tudi s stopnjo brezposelnosti. Če se spomnite, pred nekaj dnevi sem govoril o lastnih virih občine in vsesplošno znano je, da je glavni, lastni vir občine dohodnina na prebivalca. Glavni lastni vir občine dohodnina na prebivalca je pa seveda manjša tam, kjer je večja brezposelnost in večja tam, kjer je brezposelnost manjša. O konkretnih podatkih bom govoril kasneje.
No, in ker je problem pri financiranju občin prav to, da je glavni vir prav dohodnina, je potrebno seveda zakon ali bi bilo potrebno zakon narediti tako, da bi upošteval še katere druge parametre, ne samo to, kar je v formuli zajeto. In še to, stanje je poslabšala za te občine, o katerih govorim od 67 do 72 občin, sprememba formule od prvotne formule, ker je na splošno iz 0,6 prešlo na 0,7 (torej za celo desetinko) in tam, kjer so bila izvzeta naselja (število naselij) ter sprememba pri starejših in mlajših ljudeh. Predvsem zato, ker je v teh občina število starejših ljudi bistveno večje, kot je na splošno v ostalih občinah z manjšo brezposelnostjo in z večjo zaposlenostjo ter možnostjo zaposlitve.
Glejte, ker je ta razlika, ki bi jo država morala direktno dati zraven iz proračuna med dodatno in korigirano finančno izravnavo od 76 do 90%, tako majhna, se mi zdi prav, da bi bil ta amandma iz tega naslova sprejet.
Kaj to pomeni konkretno na prebivalca in kaj to pomeni pri posameznih procentnih izravnavah. Ko bom šel skozi občine, pa boste videli, da je večina tega, tako kot sem že omenil, prav iz občin Prekmurja in Podravja, kjer so v glavnem občine z manjšo zaposlenostjo in v glavnem s kmetijsko proizvodnjo.
Pri spremembi iz 75 na 76% primerne porabe, bi občina Odranci dobila dodatno 827 tisoč tolarjev, kar bi pomenilo na prebivalca v tej občini 36.001 tolar. Tako bi občina Odranci s primerno porabo to je formulo, kar smo ugotovili tako ali drugače, sprejemljiva, bom rekel v glavnem, čeprav zajema samo te parametre, ki jih zajema in je slabša v amandmaju kot je bila prvotna, pa vendar imela po tako imenovani primerni porabi 82.707 tolarjev. Po, torej primerni porabi na prebivalca do 76% pa 62.857 oziroma razlika med dodatno in korigirano finančno izravnavo bi bila 13 milijonov 102 tisoč tolarja, torej bi bila nova finančna izravnava 37 milijonov 980 tisoč oziroma nova osnova razpoložljivih virov za to občino 62 milijonov 867 tisoč. In seveda to je občina tudi po vrsti, z najnižjim dohodkom na prebivalca.
Naslednja občina, druga po vrsti, je občina Črenjševci s primerno porabo 293.247, ima pri primerni porabi na prebivalca, pri 76%, torej 76% od tega 222 milijonov 868 tisoč, kar pomeni, da je finančna, torej državna finančna izravnava 126 milijonov 395 tisoč ali razpoložljivi prihodki 222 milijonov 868 tisoč, kar je 36.801 na prebivalca. Razlika med 75% in 76% je 2 milijona 932 tisoč tolarjev.
Na tretjem mestu je občina Turnišče s primerno porabo 175 milijonov 961 tisoč. Primerna poraba na prebivalca pri 76% 133 milijonov 730 tisoč. Novo razpoložljivo finančno, nova osnova razpoložljivih prihodkov za to občino je 138 milijonov 280 tisoč ali na prebivalca 37.689. Razlika med 75, torej med 76% in 75% izravnavo je 1 milijon 760 tisoč.
Četrta občina Dornava, s primerno porabo 131 milijonov 895 in z izračunano na 76% 100 milijonov 240 tisoč, bi imela novo finančno izravnavo 52 milijonov 845 tisoč ali 100 milijonov 240 tisoč, novo osnovo razpoložljivih prihodkov za to občino. Kar bi pomenilo 38.172 tolarjev na prebivalca. Razlika med 76 in 75% je 1 milijon 319 tisoč. To so seveda tiste razlike na koncu, ko jih pravzaprav preberem, ki so tisti dejanski direktni strošek iz državnega proračuna.
Sv. Jurij z izračunano primerno porabo 148 milijonov 679 tisoč, pri 76% s 112 milijonov 996 tisoč, finančno izravnavo iz proračuna 74 milijonov 525 tisoč, na prebivalca ima 38.499 in zopet direktni strošek iz državnega proračuna 1 milijon 487 tisoč.
Rogaševci s 179 milijonov 891 tisoč primerne porabe, primerna poraba s 76% 136 milijonov 717 tisoč, novo finančno izravnavo 91 milijonov 895 tisoč, razpoložljivimi sredstvi na prebivalca 38.675 ali razlika med 75 in 76% 1 milijon 799 tisoč.
Naslednja občina, občina Juršinci, s primerno porabo 120 milijonov 857 tisoč, 76% finančna izravnava 91 milijonov 851 tisoč, državna finančna izravnava, torej skupaj, tista korigirana plus tista 100% na lastni vir, znaša 68 milijonov 502 tisoč, tako dobi nove razpoložljive prihodke v višini 91 milijonov 851 tisoč, kar je na prebivalca 38.986. Ali milijon 209 tisoč več kot v prejšnjem primeru, to je v primeru 75% izravnave.
Pri občini Destrnik-Trnovska vas - bom krajši - od primerne porabe 258 milijonov 989 tisoč bi z izravnavo na 76% imela 39.233 ali 2 milijona 590 tisoč več kot pri 75% finančni izravnavi.
Občina Kuzma pri primerni porabi 220 milijonov 306 tisoč je 76% 167 milijonov 433 tisoč, in je razlika med dodatno in finančno izravnavo 72 milijonov 755 tisoč, tako je nova finančna izravnava 120 milijonov 94 tisoč, in občina Kuzma ima na razpolago 167 milijonov 433 tisoč, kar bi pomenilo na prebivalca 39.498 tolarjev ali 2 milijona 203 tisoč več kot v primeru 75%.
Občina Kobilje, s primerno porabo 32 milijonov 850 tisoč, dobi z novo finančno izravnavo 14 milijonov 411 tisoč, in tako novo osnovo razpoložljivih prihodkov 24 milijonov 966 tisoč, kar na prebivalca pomeni 39.503 oziroma 328.000 tolarjev več kot pri izravnavi pri 75%; jasno, občina Kobilje ima tudi malo prebivalcev, nekaj čez 600.
Občina Majšperk, izrazito haloška občina, z 287 milijoni 990 tisoč tako imenovane primerne porabe, pride na novo finančno izravnavo s 122 milijoni 439 tisoč skupaj na nova razpoložljiva sredstva 218 milijonov 872 tisoč, kar bi pomenilo na prebivalca 39.737 tolarjev ali 2 milijona 880 tisoč več kot pa pri 75% izravnavi; je pa to občina z nekaj čez 5.000 prebivalci.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Pukšič, jaz predlagam, da ne bi brali teh podatkov, ker jih lahko vsak poslanec in poslanka sama izračuna in bi v razpravi z argumenti obrazložili svoj amandma; branje tabel, menim, da ni tista naloga, ki naj bi jo poslanci na tem mestu izkoriščali. Tudi v smislu prejšnje razprave, mislim, da se je državni zbor korektno odločil, da ne bo sam skrajšal razprave, ampak da poslanke in poslanci odgovorno izkoriščamo možnost nastopa na tem mestu.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa. Sam sem imel razpravo okrog tega amandmaja v drugem branju, spoštovani gospod predsednik, če se spomnite, uro in 45 minut. Nisem govoril o nobenih tabelah, ampak sem govoril samo o argumentih, tistih, o katerih sem danes na začetku samo bežno ponovil. Pa vendar argumenti, ki sem jih v drugem branju navedel, so bili očitno tako slabi, da niti o amandmajih nismo glasovali. Ker so se argumenti nekaterih poslancev izkazali s številkami za bolj verodostojne, sem ta vikend, hotel ali ne, moral izkoristiti za to, da sem te podatke izračunal.
Globalno sem povedal, kaj pomeni od 76 do 90, ne znam si drugače razlagati tega; to pač izračuni in te tabele kažejo. Ne vidim druge možnosti, glede na resnost zakona, rekel sem pa, da ta sprememba zajema od 67 do 72 občin, glede na procent korigirane porabe, ki so še vedno pod tisto primerno porabo 50.900 in še nekaj tolarjev, ki jih priznava, torej, ki se jih priznava kot primerna poraba in kljub pomislekom o formuli primerne porabe amandmirani. Še vedno povem, da je osnovna formula primerne porabe bila boljša za te občine, o katerih govorim, ne govorim pa seveda o enem področju, ampak o vseh regijah, vendar pa sta le poudarka na dveh regijah, ker so tako pač občine padle ven, to kažejo podatki, ne da bi si jih izmislil, o katerih občinah bom govoril. Seveda drugega ne preostane, kot da podatek pač poskušam korektno predstaviti in potem seveda se bodo na osnovi teh podatkov zopet poslanci odločali tako ali drugače. Nihče pa ne bo mogel reči, da je ta sprememba takšnega ranga, ki je torej državni proračun pri 840 in nekaj milijardah z nekaj več kot 0,5 milijarde tolarjev pri dodatni finančni izravnavi, za občine pač ne bi prenesel. Zato seveda mi ne preostane drugega kot da to s to predstavitvijo podatkov, ki pa jih seveda res, gospod predsednik, ni malo, bom nadaljeval.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Torej ponovno vas prosim, da ne nadaljujete s tem, ker mislim, da s tem ne boste nobenega poslanca dodatno prepričali. Branje tabel, podatkov, izračunov, to so naloge, ki jih lahko poslanci naredimo doma, v poslanskih skupinah in da pač z argumenti obrazložite svoj amandma in razpravljate v smislu samega zakona. Branje tabel in podatkov pa je lahko klasična pot obstrukcije. Če je pa to, pa je treba pač povedati. Ponovno apeliram, da bi pač čimprej vašo razpravo zaključili, da bi lahko danes, vsaj ta zakon sprejeli, kajti zakon o ustanovitvi občin, jaz sem že povedal o roku, mislim, da smo že v tistih, taki časovni situaciji, če lahko pričakujemo tudi odločitev državnega sveta, bi resnično prosil, da lahko danes vsaj zakon o financiranju občin sprejmemo ali pa zavrnemo in se jutri potem dopoldan odločimo še o zakonu o ustanovitvi občin.
FRANC PUKŠIČ: Gospod predsednik, ja, o nekaterih teh argumentih sem seveda želel tudi na odboru za finance govoriti, pa mi ni bila dana beseda oziroma odvzeta. O tem sem povedal tudi tu v tem državnem zboru. O argumentih, katerih sem govoril v drugem branju, pa se seveda nihče ni niti slučajno, niti za sekundo probal pogovoriti in mi jih ovreči ali potrditi. Ne vem, če vzamete kot obstrukcijo, jo lahko, to je vaša razlaga. Moja je, pač informiranje poslance državnega zbora o teh konkretnih podatkih in ne vem, druge poti pač ne poznam, zato bom seveda s tem nadaljeval.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Pukšič, ponovno vas prosim in apeliram na vas, da ne vztrajate na takem načinu izkoriščanja možnosti, da poslanec pač za govornico nastopa. Mislim, da je taka možnost neodgovorna in je tudi v skladu s prejšnjo odločitvijo večine državnega zbora, pač, vašo razpravo zaokrožite, govorite o argumentih in nato omogočite, da bodo tudi drugi poslanci lahko o tej temi spregovorili in da ne berete monotono podatkov o posameznih občinah. To mislim, da ni v čast poslankam in poslancem.
FRANC PUKŠIČ: Se strinjam, da marsikaj ni v čast poslankam in poslancem in tudi temu državnemu zboru, pa vendar je marsikaj sprejel, ki je bilo v nasprotju z ustavo, kar nisem ugotovil jaz ampak ustavno sodišče. To pa se mi zdi, da so podatki, ki tako zajemajo od 67 do 72 občin, ki so pod povprečjem, ki ga država priznava. In seveda niti eden od amandmajev ali poizkus, da bi kateri od amandmajev, ki sem jih predlagal za popravljanje tega stanja v drugem branju, ni uspel, se mi zdi dolžnost do teh 470 tisoč (torej nekaj manj kot 500 tisoč prebivalcev) Republike Slovenije in tega števila občin, da to korektno predstavim. Druge možnosti nimam, spoštovani gospod predsednik. Edino ta možnost mi je ostala. Ne vidim druge možnosti in zato bom to možnost, ki jo imam tudi izkoristil kot poslanec državnega zbora. Bom pa vzel to "nečastno dejanje" na svoje rame, torej za to niso krivi poslanke in poslanci, ki sedijo v klopeh. Za to nečastno dejanje za to govornico prebiranja tabel, tega se sicer nisem še nikoli "poslužil", vedno sem želel z argumenti prepričati, vendar v glavnem neuspešno, vzamem to nečastno dejanje na svoja ramena in tvegam kritiko ...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: In s tem tudi na ramena tega državnega zbora. Torej ponovno apeliram na vas, da ne berete naprej tabel. Mislim, da lahko samo z argumenti govorite o tem amandmaju o vaših stališčih. Branje tabel mislim, da ni potrebno v tem državnem zboru.
FRANC PUKŠIČ: To je vaše mišljenje. Vaše mišljenje je bilo tudi, da ni bilo potrebno glasovati. V tistih mojih amandmajih je bilo drugačno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Oprostite, sami ste predlagali, žal, tako rešitev, da ni bilo možno glasovati o vašem amandmaju in sem bil zelo korekten do vas, ker sem vas dvakrat tudi opozoril, na kakšen način bi bilo potrebno amandma vložiti. Mislim, da moramo biti korektni.
FRANC PUKŠIČ: Želel sem tako popraviti tisto, da bi prišlo do glasovanja. Verjemite, spoštovani gospod predsednik, da ni bil moj namen proceduralno tako zaplesti, da se o amandmajih, ki sem jih vložil, ne bi glasovalo. To mi verjetno lahko verjamete. Zadeva je spodletela, tako kot pač je, zato je sedaj možnost to popraviti pri tem tretjem branju. In če želim, da se bo to popravilo, je to možno samo s tem, da poslance s podatki prepričam, da se s tem ne ruši koncept zakona glede na vse tisto, kar sem že sam rekel o formuli do amandmajev. To je edina možnost, da z argumenti, podatki pa, če hočete ali nočete, so argumenti, to so številke, ki nam povedo, računalnik jih je izračunal ene na osnovi drugih in ti izračuni so med 75% krat primerna poraba PPI na PPI po procentu navzgor do 90%.
Puconci s 333 milijonov 94 tisoč primerne porabe je pri 76% 253 milijonov 151 tisoč, kar bi pomenila nova finančna izravnava 126 milijonov 917 tisoč oziroma novi razpoložljivi prihodki za občino Puconci 253 milijonov 833 tisoč tolarjev ali na prebivalca 39.898 več od 75% finančne izravnave, pomeni za občino Puconci 3 milijone 331 tisoč tolarjev.
Občina Škocjan s primerno porabo 162.790 je pri 76% finančni izravnavi 123 milijonov 720 tisoč ali nova finančna izravnava 61 milijonov 864 tisoč; to bi pomenilo novo osnovo razpoložljivih prihodkov 123 milijonov 788 tisoč oziroma 41.553 tolarjev na prebivalca, kar je za 1 milijon 628 tisoč več kot pri 75% izravnavi.
Občina Videm s primerno porabo 396.874, pomeni primerna poraba pri 76% 301 milijon 624 tisoč, kar pomeni nova finančna izravnava iz državnega proračuna skupaj do lastnih sredstev 158 milijonov 686 tisoč oziroma njihovo novo izhodišče, nova osnova razpoložljivih prihodkov 317 milijonov 371 tisoč, to je 41.759 tolarjev na prebivalca ali 3 milijone 669 tisoč več kot pa v prejšnjem primeru pri 75%; občino poznam, ima preko 7.500 prebivalcev, je izrazito haloška občina v velikem delu nepokrita z vodovodnim omrežjem, seveda o ostali infrastrukturi ni potrebno posebej govoriti.
Občina Lenart s primerno porabo 923 milijonov 664 tisoč ima pri 76% finančni izravnavi 701 milijon 985 tisoč, kar bi pomenilo novo finančno izravnavo iz državnega proračuna 370 milijonov 305 tisoč (to bi kolega Krambergerja verjetno zanimalo, če bi bil med nami); nova osnova razpoložljivih prihodkov v tej občini bi bila 740 milijonov 609 tisoč, kar pomeni 41.923 tolarjev na prebivalca ali 9 milijonov 237 tisoč več kot pri 75% finančni izravnavi.
Občina Gornji Petrovci - gospa Marika - primerna poraba 136 milijonov 774 tisoč, ima pri 76% finančni izravnavi 103 milijone 948 tisoč ali novo finančno izravnavo 62 milijonov 933 tisoč, kar pomeni nova osnova za izračun razpoložljivih prihodkov 103 milijone 948 tisoč, kar pomeni 42.101 tolar na prebivalca ali milijon 368 tisoč več kot pri 75% izravnavi.
Občina Hodoš-Šalovci s 132 milijonov 985 tisoč primerne porabe ima pri 76% primerni porabi 101 milijon 69 tisoč, kar pomeni, da dobi nove finančne izravnave 72 milijonov 923 tisoč ali osnovo razpoložljivo za delo občine 101 milijon 96 tisoč. To je 43.677 tolarjev na prebivalca ali milijon 330 tisoč več kot pri predhodni izravnavi.
Občina Kozje po izračunani primerni porabi 205 milijonov 697 tisoč pri 76% izravnavi 156 milijonov 329 tisoč je nova finančna izravnava 92 milijonov 191 tisoč ali nova razpoložljiva sredstva, s katerimi bo občina razpolagala 156 milijonov 329 tisoč, kar pomeni 43.839 tolarjev na prebivalca ali 2 milijona 57 tisoč več kot pa v prejšnjem primeru.
Občina Šmarje pri Jelšah s primerno porabo 527 milijonov 807 tisoč ima pri 76% primerni porabi 401 milijon 133 tisoč in državne finančne izravnave 210 milijonov 955 tisoč ali novih sredstev, torej nova razpoložljiva sredstva 421 milijonov 910 tisoč tolarjev. Na prebivalca je to 44.179. To pa je ena izmed občin, ki je tudi večja občina s približno 10.000 prebivalci, 5 milijonov 278 tisoč več kot pri prejšnjem primeru izravnave.
Potem je občina Vitanje; ena izmed manjših občin. 143 milijonov 152 tisoč primerne porabe, pri 76% 108 milijonov 795 tisoč ali nove finančne izravnave, to je dodatna finančna izravnava in finančna izravnava do 100% lastnih sredstev 57 milijonov 958 tisoč. Tako dobi nova razpoložljiva sredstva 108 milijonov 795 tisoč tolarjev, kar pomeni na prebivalca 44.479 tolarjev oziroma milijon 432 tisoč več kot v prejšnjem primeru.
Občina Zavrč z izračunano primerno porabo 77 milijonov 717 tisoč, pri 76%-ni primerni porabi je to 59 milijonov 65 tisoč, dobi finančne izravnave 32 milijonov 490 tisoč in tako razpolaga s 64 milijoni 979 tisoč, kar je na prebivalca 45.219 tolarjev ali 777.000 več kot v prejšnjem primeru. Občino Zavrč se spomnimo po tem incidentu, ki smo ga podarili Hrvaški.
Mežica s primerno porabo 188 milijonov 569 tisoč pri 76% je to 143 milijonov 313 tisoč. Tako je nova finančna izravnava 52 milijonov 730 tisoč in pridemo na novo osnovo razpoložljivih prihodkov, s katerimi razpolaga občina, na 188 milijonov 569 tisoč, na prebivalca 46.094 tolarjev ali milijon 886 tisoč več kot je bilo v prejšnjem primeru.
Občina Cankova-Tišina s 310 milijoni 491 tisoč, tako imenovane primerne porabe, pri 76% 235 milijoni 973 tisoč pomeni finančne izravnave 149 milijonov 708 tisoč ali novi razpoložljivi viri 299 milijonov 415 tisoč. Na prebivalca je to 46.747 oziroma 3 milijone 105 tisoč tolarjev več kot v prejšnjem primeru.
Občina Radenci, kljub temu, da je ena izmed turističnih občin, se nahaja v tej tabeli. S primerno porabo 253 milijonov 748 tisoč je pri 76%-ni izravnavi 192 milijonov 848 tisoč, dobi finančne izravnave iz proračuna 54 milijonov 749 tisoč in tako razpolaga z 253 milijoni 748 tisoč, kar pomeni na prebivalca 46.990 oziroma 2 milijona 537 tisoč več kot v prejšnjem primeru.
Še vedno smo v Prekmurju, občina Gornji Grad, 146 milijoni 212 tisoč. Primerna poraba na prebivalca s 76% 111 milijonov 121 tisoč in nova finančna izravnava 63 milijonov 329 tisoč, kar pomeni, da bo občina Gornji Grad razpolagala s 126 milijoni 658 tisoč; na nekaj čez 2.000 prebivalcev bodo imeli 47.137 tolarjev po prebivalcu ali milijon 462 tisoč več kot v prejšnjem primeru.
Občina Podčetrtek 266 milijonov 446 tisoč, primerna poraba na prebivalca pri 76% 202 milijona 499 tisoč, kar pomeni nova finančna izravnava 113 milijonov 260 tisoč ali osnova razpoložljivi prihodki, s katerimi razpolaga občinski svet, 226 milijonov 520 tisočakov, to pa je 47.231 tolarjev na prebivalca ali 2 milijona 664 tisoč več kot v prejšnjem primeru.
Samo trenutek! Občina Medvode s 640 milijoni 937 tisoč primerne porabe pri 76% pride na 487 milijonov 112 tisoč, ima nove finančne izravnave 6 milijonov 850 tisoč in tako razpolaga s 640 milijoni 937 tisoč, kar pomeni s 47.000 235.000 na prebivalca oziroma 6 milijonov 409 tisoč več kot v prejšnjem primeru.
Občina Štore 195 milijonov 602 tisoč primerne porabe ima pri 76% finančni izravnavi 148 milijonov 658 tisoč ali dodatne nove finančne izravnave 84.281, tako razpolaga s 195 milijoni 602 tisoč tolarjev, kar pomeni 47.247 SIT na prebivalca ali milijon 956 tisočakov več kot je v prejšnjem primeru.
Občina Škofljica s primerno porabo 270 milijonov 956 tisoč ima pri 76% 205 milijonov 927 tisoč, kar bi pomenila nova osnova razpoložljivih prihodkov 275 milijonov 565 tisoč; ta občina ima večja lastna sredstva, torej lastnih prihodkov, kot je izračunana formula primerne porabe, in je verjetno ena izmed tistih, ki pri formuli primerne porabe kaj pogreša, z dodatno finančno izravnavo navzgor ne pridobi nič, kar pomeni, da se tudi ne spremeni njen status. Prihodek na prebivalca ostane nespremenjen, ne glede na to, ali se finančna izravnava občinam spreminja, in ostane njen prihodek na prebivalca 47.511. Torej zanimiv primer, posebej zanimiv primer.
Občina Brezovica s 405 milijoni 851 tisoč primerne porabe ima pri 76% 308 milijonov 447 tisoč in dobi finančne izravnave 49 milijonov 108 tisočakov, kar pomeni 405 milijonov 858 tisoč nove, torej razpoložljivih prihodkov za delovanje občine, kar pa je enako kot je primerna poraba na prebivalca, to pomeni PPI, ker je njihov lastni vir dovolj velik. Tej občini se seveda potem ne spreminja tudi dohodek na prebivalca, ki je 47.646 tolarjev.
Občina Borovnica s 176 milijoni 662 tisoči primerne porabe pri 76% je to 134 milijonov 263 tisoč, ima nove razpoložljive prihodke 176 milijonov 662 tisoč, zopet zato, ker ima lastnega vira preko 151 milijonov, in je njen dohodek na prebivalca 47.721 in tako ostane vseskozi nespremenjen.
Občina Šentilj s 391 milijoni 486 tisoč ima pri primerni porabi pri 76% 297 milijonov 529 tisoč finančne izravnave 45 milijonov 156 tisoč in tako razpolaga s celotno primerno porabo 391.486, kar je 47.824 tolarjev na prebivalca.
Občina Loški potok s 132 milijoni 961 tisočaki primerne porabe ima novo finančno izravnavo 53 milijonov 61 tisoč tolarjev, kar je nova osnova razpoložljivih prihodkov, s katerimi bo občina razpolagala, 101 milijon 50 tisoč tolarjev ali 47.846 tolarjev na prebivalca in dobi milijon 330 tisoč več kot pri 75%-ni izravnavi.
Občina Šenčur s 382 milijoni 893 tisoč, pri 76%-ni finančni izravnavi je to 290 milijonov 998 tisoč, dobi finančno izravnavo iz proračuna 62 milijonov 710 tisoč in tako razpolaga s 392 milijoni 893 tisoč, kar je 47.891 tolarjev po prebivalcu.
Občina Naklo z 228 milijonov 245 tisoč razpolaga s tako imenovano primerno porabo, dobi finančne izravnave 12 milijonov 893 tisoč, kar je nova osnova razpoložljivih prihodkov, enaka primerni porabi 228 milijonov 245 tisoč, to je na prebivalca 47.940 tolarjev.
Občina Muta, Koroška, izračunano po formuli primerne porabe 180 milijonov 217 tisoč, bi pri finančni izravnavi 76% imela 136 milijonov 965 tisoč zagotovljenih sredstev in finančni izravnavi iz proračuna 89 milijonov 551 tisoč, tako da bi razpolagala s 180 milijonov 271 tisoč, kar pomeni s celotno primerno porabo in bi imela 47.956 na prebivalca pri nekaj več kot 3.700 prebivalci.
Zopet Prekmurje, občina Beltinci. S 407 milijoni 953 tisočaki je 76% 310 milijonov 45 tisoč in je nova finančna izravnava 177 milijonov 103 tisoč in tako pride na 407 milijonov 953 tisoč ter ima na prebivalca 48.187 tolarjev.
Občina Duplek, 278 milijonov 640 tisoč izračunane primerne porabe. Z novo finančno izravnavo iz državnega proračuna ima tako 130 milijonov 548 tisoč ali 278.640, kar pomeni 48.325 tolarjev na 278.640, prebivalca. To je pri 5.700 prebivalci v radiusu 10 km razlika na prebivalca na tem območju tudi do 10.000 tolarjev na prebivalca.
To je argument, ki pri tistih občinah, ki imajo manj kot 50% lastnih sredstev do tako imenovane formulske primerne porabe, potrebno prag od 75% dvigniti na 90%, tako kot je v zakonu o lokalni samoupravi bilo. Vendar tam se je govorilo o primerni porabi, tam se je govorilo o merilih, tu pa se sedaj govori o primerni porabi na prebivalca. To, kar ta formula popravlja, je dobro, je pa seveda slabo tisto, česar ne popravlja oziroma kaj poslabšuje. Zato je treba toliko bolj prisluhniti tem problemom, številkam in argumentom, tako da bo odgovornost posameznika za celotni razvoj lokalne samouprave, ki je eden izmed najpomembnejših za proces osamosvajanja, dovolj velika.
Občina Vodice s primerno porabo 176 milijoni 551 tisočaki je pri 76% 134 milijonov 179 tisoč. Finančna izravnava iz proračuna 42.715, kar pomeni, da bo občina razpolagala s celotno primerno porabo in bo imela 48.344 tolarjev na prebivalca.
Občina Trbovlje, 914 milijonov 580 tisoč, ker ima seveda zelo visok lastni vir 815 milijonov, ima izravnave samo 98 milijonov 692 tisoč, razpolaga s celotno primerno porabo 914 milijoni 580 tisoč in na prebivalca ima 48.370 tolarjev. Občina Jesenice z milijardo 267 tisoč 818 razpolaga s celotnimi sredstvi, pri čemer dobi iz finančne izravnave 243 milijonov 910 tisoč tolarjev in ima na prebivalca 48.403 tolarje.
Občina Šentjernej s 345 milijoni 514 tisočaki primerne porabe, ima pri 76%-ni finančni izravnavi 262 milijonov 591 tisoč ali 158 milijonov 297 tisoč finančne izravnave, to pomeni, da bo razpolagala s 316 milijoni 574 tisoč ali 48.517 tolarjev na prebivalca.
Če ste sledili, ugotavljate, da bo številka na prebivalca pri nekaterih občinah, ki ne razpolagajo s 100%-no - ha, ne gre, to je problem vodenja, ne vem, ali so izklopili mikrofone ali kaj, glasneje ne morem.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Pukšič, moram vas opozoriti, vaš mikrofon je vključen.
FRANC PUKŠIČ: Pišejo mi, tu piše: "Prosim, govori bolj glasno." Kolegu Petru bi rad ustregel, pa ne bo šlo z moje strani, tako da, če se da kakšne tone nastaviti, da bi bilo dobro, če jih pojačajo, da bodo slišali oziroma da pač tisti, ki želijo poslušati, poslušajo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim za mir v dvorani!
FRANC PUKŠIČ: Poglejte, razmerje, ki kaže pri nekaterih občinah, torej, ki imajo velik procent lastnih sredstev in dobijo iz državnega proračuna tako rekoč, rabijo zelo malo finančne izravnave, imajo manj na prebivalca kot pa bo se izkazalo in se izkazuje pri nekaterih občinah, sedaj sta bili dve zapovrstjo takšni, ki dobijo več iz proračuna, ne dosežejo tako imenovane primerne porabe, vendar ima na prebivalca več. To sedaj tudi kaže ali je formula primerna. Sprememba iz 0,6 na 07, primerjava, ta izračun bi nam to pokazal. Strinjam se s tistimi, ki govorijo, da lokalna samouprava niso samo ceste, niso samo starejši in mlajši prebivalci, ampak tudi marsikaj drugega, od kulture, športa, posameznih institucij in tako dalje.
Tudi trendi industrije, recimo, zaposlovanje iz drugih občin. Namreč, bati se je, da bo po tej formuli, ko je glavni lastni vir občine dohodnina, bodo občine začele gledati, župani pritiskati, seveda če bodo imeli moči, da se bo zaposlovalo ljudi iz lastne občine, bog ne daj iz sosednje občine. Kaj to pomeni? Dohodek ter dohodnina tistega, če je v lastni občini, prihaja tistih 30 oziroma 35% v to občino, v kateri živi, ne pa v tisto, v kateri je zaposlen. To je eden od problemov, na katere opozarjajo tisti župani in tiste občine, ki imajo industrijo in kamor se vozijo ljudje iz sosednjih občin. Bodo rekli: stop. Postavili bodo meje, tako rekoč barikade - seveda ne dovolj prezentno ampak to se bo pokazalo v naslednjem obdobju brezposelnosti in v še večjem upadanju lastnih sredstev v tako imenovanih občinah, ki jih imenujemo revne občine. Jaz pa še danes trdim, da v Sloveniji ni potrebno, da govorimo, da imamo revne občine, ampak imamo, prvič, tako kot je Slovenija raznolika, raznolike občine na raznolikih področjih z raznoličnimi možnostmi. In dajmo spodbujati tiste možnosti, ki jih posamezne občine imajo. In tako spodbujanje, da bo del prihodka, ki se ustvari v tisti občini, tudi tam ostal. Jaz sem vam zadnjič razlagal, pa vam sedaj ne bom ponavljal, o občinah žitaricah v Sloveniji, pretežni del Prekmurja. Poglejte, koliko občin sem naštel iz Prekmurja! Pa ne recite, da sedaj z moje strani, da jezim državni zbor zato, da bi zavlačeval. Ne, ni res. Ni res. Res je resen problem. In s tem resnim problemom se nismo pripravljeni soočiti.
Glejte, jaz se tudi s tem ne strinjam, da je v formuli tako, da nekdo po primerni porabi doseže, ker ima lastnega vira toliko, maksimalno možnost, s čimer lahko razpolaga razen tisti viri, ki so izven primerne porabe, še vemo kateri so tisti: depozit, pa ono pa tretje, da tega ne naštevam, piše: drugemu pa bomo s tem, ko bomo dajali dodatno finančno izravnavo, bomo dvigovali na prebivalca, več kot tisti, ki je več ustvaril. Na ta način več ustvaril, ker tako prikazujemo in to ni pošteno. Dajmo to spremeniti.
Ko bo kdo razmislil o tem, da se je možno tudi o tem pogovoriti, sem se pripravljen o tem tudi pogajati in pogovarjati z argumenti na mizi. Mislim, da je to edino, kar lahko prinese pozitivnega v tej naši preljubi državi. Nekateri pravijo, da je majhna. Sam pravim, da ni majhna, naša je in takšna kakršna je, je naša in jo moramo imeti radi.
Bom nadaljeval. Samo trenutek, ostal sem pri občini Jesenice. Občina Šentjernej s 345 milijoni 514 tisoč, formula primerne porabe pri 76% 262 milijonov 591 tisoč je finančne izravnave iz proračuna 158 milijoni 287 tisoč in tako bi razpolagala s 316 milijoni 574 tisoč ali 48.517 na prebivalca, kar je 3 milijone 455 tisoč več kot pri prejšnji izravnavi. Gledamo absolutno.
Občina Izola je eden od primerov, ki ima po primerni porabi 682.455.000 in lastnega vira 696.896.000. Na prebivalca samo 48.559 in ne dobi v nobenem primeru nobene dodatne finančne izravnave. Verjetno pa tudi nima dovolj možnosti še iz drugih virov, drugih naslovov, ki so, pridobiti dodatna sredstva, da bi lahko to na prebivalca dvignila, kar bi bilo pošteno in edino upravičeno.
Občina Dol pri Ljubljani 194.543.000 primerne porabe. Razpolagala bo s finančno izravnavo 5.519.000, kar pomeni, da bo razpolagala s celotnimi 194.543.000 in bo imela 48.806 tolarjev na prebivalca.
Občina Kidričevo 326.786.000, ima finančne izravnave 92.512.000 in bo tako razpolagala s 326.786.000 ter bo na prebivalca 48.964 tolarjev.
Občina Ravne-Prevalje 932 milijonov 769 tisoč, lastnih prihodkov 810 milijonov 741, tako ima finančne izravnave iz proračuna 122 milijonov 28 tisočakov in razpolaga s celotno primerno porabo, kar je 49.018 SIT na prebivalca.
Občina Kungota s primerno porabo 209 milijonov 77 tisočakov, je 76% primerne porabe 158 milijonov 898, kar pomeni finančne izravnave iz državnega proračuna 91 milijonov 794 in ima na prebivalca 49.091 tolarjev.
Občina Radeče z 226 milijoni 35 tisočakov primerne porabe dobi finančne izravnave 69 milijonov 879 in tako razpolaga s celotno primerno porabo, kar pomeni 49.159 tolarjev na prebivalca.
Občina Rače-Fram s primerno porabo 286 milijonov dobi finančne izravnave 64 milijonov 93 tisočakov, razpolaga s celotno primerno porabo in ima na prebivalca 49.262 tolarjev. Občina Hrastnik s 536 milijoni 188 tisoč primerne porabe dobi izravnave 52 milijonov 571, razpolaga s celotno finančno izravnavo, to je s celotno primerno porabo, to je 536 milijonov 188 tisočakov, in ima 49.268 tolarjev na prebivalca. Občina Radovljica z 891 milijoni 295 tisočakov dobi finančne izravnave 49 milijonov 516 in ima na prebivalca 49.396 tolarjev.
Občina Rogaška Slatina s 522 milijoni 502 tisočakov dobi finančne izravnave 194 milijonov 771 tisočaki, razpolaga s primerno porabo in ima 49.419 tolarjev na prebivalca.
Občina Žiri z 239 milijoni 543 tisočaki dobi finančne izravnave 73 milijonov 218 tisoč in ima na prebivalca 49.482 tolarjev.
Občina Gorišnica z 295 milijoni 101 tisoč - Slavko, to iz tvoje občine! - primerne porabe, lastnimi prihodki 164 milijoni 769, dobi finančne izravnave 130 milijonov 333 in ima pri nekaj manj kot 6.000 prebivalcev 49.555 na prebivalca. Občina Lendava - no, to je tista občina, občina Gorišnica, ki sem jo prej omenil, ko sem računal, kaj bi pomenilo združevanje nekaterih občin v Slovenskih Goricah z občino Gorišnico, ki je s spremembo dohodnine dobila največ, in kaj bi to pomenilo pri finančni izravnavi iz proračuna, tako kot je sedaj nastavljena formula. Bi to pomenilo največ na ta način združevanje, vendar za Gorišnico najmanj. Torej Gorišnica zgublja, če se bi združila z občino Gorišnica, Dornava, Juršinci in Destrnik. Skupaj bi te štiri občine imele približno 10, torej točno po tej statistiki, zanimivo, 9.999 prebivalcev, ampak s tem dobijo te skupaj občine iz 27%, na 37% lastnega vira, na 37% lastnega vira krat 2, to pomeni čez 4 leta, ko bo trend združevanja zaradi financ, ko več ne bo izravnave do 75%, to piše v 19.a členu, pomeni 37 ali 39, ne vem, koliko sem rekel, 37% krat 2, pomeni 74% na tako imenovano primerno porabo. Poglejte konkreten primer. V tem trenutku pa ima Gorišnica 100% na primerno porabo. Zakaj bi se občina Gorišnica združila s tremi občinami, ki so po tej zakonodaji reveži? Zakaj? Zato, da izgublja. Ja, ne vidim razloga. Res ga ne vidim. Ni, in govoriti o tem, da se bodo občine združevale, tiste, ki ne bodo imele dovolj lastnih sredstev. S kom? S tistimi, ki nimajo dovolj lastnih sredstev, in če sem seštel skupaj občino Destrnik, Dornava in Juršinci, ki imajo najmanj, sem prišel na 27% lastnih sredstev, krat 2 je 54. 54% na primerno porabo. Kaj pa imajo od tega? Na istem so, kot so pa sedaj posamezne. Nič se ne zgodi. Lahko se združi revež z revežem, ampak saj vemo, saj to poznamo, če se revež z revežem poroči. (Glasovi iz dvorane.) Danes mi delamo do šestih. Danes do šestih. Torej revež z revežem, če se poroči, ja, če je to iz ljubezni, to je nekaj drugega, vendar združevanje občin, pa mi ne bo nihče rekel, da bo to iz ljubezni. Iz nobene ljubezni, zaradi trenda združevanja, da boš imel več lastnih sredstev, torej občine bodo tako ali drugače nastajale zaradi denarja, zaradi denarja, ki bo lahko oplemenitil življenje tistih občanov v tistih občinah. Edino to je pravi smisel, drugega ne vidim. In povejte mi, po kateri formuli, kako se to naj zgodi. Bogata občina z revno ne gre - to sem vam zdaj dokazal, da ne gre, ker ni smisla. Slavka vprašajte, no! Boste imeli možnost še nekajkrat slišati. Kaj pa, če sta dve občini, ki nimata lastnih dohodkov, ali bo zopet zaradi česa, zaradi tega, o čemer sem govoril - ne pomeni nič.
Občina Lendava, 665 milijonov 808 tisoč, ima finančne izravnave 170 milijonov 231 tisoč in razpolaga s celotno primerno porabo, kar pa je na prebivalca 49.558 tolarjev.
Občina Miren-Kostanjevica z 276 milijoni in 725 tisočaki ima finančne izravnave 58 milijonov 527 tisoč in razpolaga s celotno primerno porabo, kar pomeni 49.597 tolarjev na prebivalca.
Občina Šmartno ob Paki s 140 milijoni 394 tisoč ima finančne izravnave 40 milijonov 669 tisočakov, kar pomeni na prebivalca 49.627 tolarjev in razpolaga s celotno primerno porabo.
Občina Pesnica s primerno porabo 358 milijonov dobi finančne izravnave 174 milijonov 53 tisoč in razpolaga s 348 milijoni 106 tisočaki ter ima na prebivalca 49.666 tolarjev. Občina Rogatec, 164 milijonov 315 tisočakov, ima finančne izravnave 78 milijonov 792 tisočakov, kar pomeni, da razpolaga s 157 milijoni 583 tisočaki, to je na prebivalca 49.679 tolarjev.
Občina Vojnik, 482 milijonov 583 tisoč, ima finančne izravnave 171 milijonov 671, tako razpolaga s celotno primerno porabo in ima na prebivalca 49.715 tolarjev.
Občina Luče, v tej sestavi, kot je še danes, jutri ne bo več, 145 milijonov 948 tisoč tolarjev, bi pri 76% finančni izravnavi razpolagala s 110 milijoni 910 tisočaki ali 76% dodatna finančna izravnava 21 milijonov 988 - to je ena izmed tistih 17 občin - tako, da bi skupaj razpolagala s 110 milijoni 920 tisočaki pri 76% primerni porabi, samo z 2.200 prebivalci in ima 49.900 tolarjev na prebivalca. Če to občino primerjam z eno, ki ima tudi toliko, pa ta dvakrat večjo površino, je zopet formula, o kateri smo govorili, vprašljiva, koliko je korektna in koliko zajema dejansko stanje v posameznih občinah. Pa še razdelili smo jo na 1.700 in na 500 prebivalcev.
Občina Škofja Loka z 1.111.022.000 ima finančne izravnave 135.865.000 ali 50.279 tolarjev na prebivalca. Prvič sedaj smo prišli čez mejo 50.000 tolarjev na prebivalca.
Sedaj bo šlo vse od 50.000 pa tja do 72.000 tolarjev na prebivalca, s tem da je povprečje pri 76% primerni porabi 50.779 tolarjev. To je nekoliko manj, kot je povprečje, ki ga priznava država pri 50.932 tolarjev. Boste videli, kako se bodo na prebivalca nekatere občine dvigovale. Pa vendar je zopet vprašanje, ali je to relevanten podatek. Prihaja pa to pač iz formule ven.
Občina Gornja Radgona z 643.359.000 primerne porabe ima finančne izravnave 291.627.000 in tako razpolaga s celotno primerno porabo. Ima na prebivalca 50.440 tolarjev.
Občina Vrhnika z 822.949.000 primerne porabe ima finančne izravnave pri 76% - pri tem še nič - in ima torej vir, s katerim razpolaga, samo lastni vir, to je 828 milijonov, ker ima za 6 milijonov več lastnega vira, kot je primerna poraba, in v nobenem primeru ne dobi nobene finančne izravnave in v nobenem primeru ne preseže niti povprečja 50.900, ampak ostaja pri 50.495 tolarjev na prebivalca.
Občina Dravograd, 437 milijonov 355, ima finančne izravnave 99 milijonov 140, tako dobi na prebivalca 50.536 tolarjev. Občina...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolega Pukšič, vas lahko malo zmotim, če dovolite.
FRANC PUKŠIČ: Prosim!
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Mene bi zelo zanimalo, kako se to odrazi na občine - vaš amandma. To bi bilo zanimivo, da vidimo pluse in minuse. Prosim, nadaljujte!
FRANC PUKŠIČ: Bom ponovil to, kar sem že rekel.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Namreč, te podatke poznamo vsi. V zvezi z vašim amandmajem bi nas zanimali podatki. Prosim, nadaljujte!
FRANC PUKŠIČ: Seveda, saj prav v zvezi z mojim amandmajem se spremeni številka s 470 ali nekaj takega pri 75 - namreč, pri 75% nimam podatka, imam pri 76% - torej, pri 76% se številka 476.106 - to je tista razlika, ki je potrebna za dodatno finančno izravnavo od 76% pa do 90% - spremeni na 1 milijardo 147 milijonov, ali od 17 občin pride to nekje na 26 občin. Razmerja se popravljajo, ko dvigujemo procent od 76% do 90% primerne porabe. Ta amandma bi pomenil, da nobena občina ne bi imela manj, kot je 90% po formuli izračunane primerne porabe - o tem govori moj amandma. Finančno pa to pomeni za državni proračun nekaj več kot 0,5 milijarde, okrog 600 milijonov tolarjev, samo to pomeni. Če se spomnite, ko smo govorili o proračunu in ko sem za to govornico želel, da bi dobili nekaj več, da bi se približali tistim 0,23% bruto domačega produkta za demografsko ogrožena območja, ni šlo skozi. To je to, moj amandma je samo zaradi tega, ker ni zakona o skladnejšem regionalnem razvoju - zato! Z zakonom o skladnejšem regionalnem razvoju bi lahko te občine do te višine, če so na demografsko ogroženem področju, do 90% pripeljale prek zakona. Ampak tega nimamo, spoštovani gospod podpredsednik! Čeprav je bilo obljubljeno v tem državnem zboru za to govornico od kompetentnih ljudi, da bomo dobili do decembra leta 1997; december 1997 se ne bo nikoli več ponovil. In tega ni. V svoji splošni razpravi sem že takrat povedal, da ni namenjena zavlačevanju ampak argumentiranju in vztrajam pri tem in bom argumentirano vztrajal tako dolgo, da vas bom, upam, prepričal, da se te zadeve morajo globalno rešiti. Sedaj pa ta amandma začasno to rešuje.
PODPPREDSENIK ANDREJ GERENČER: Gospod Pukšič, lahko samo malo. V materialih imamo tudi predlog dodatnega sklepa, in sicer prvopodpisani Janez Kramberger v zvezi s financiranjem občin, ki pravi takole: "Državni zbor Republike Slovenije nalaga vladi Republike Slovenije, da čimprej pripravi predlog zakona o skladnejšem regionalnem razvoju za drugo branje v državnem zboru." To se pravi, da bomo tudi o tem odločali.
FRANC PUKŠIČ: Spoštovani gospod podpredsednik, če bo prišel ta sklep na glasovanje, bom prišel za to govornico in povedal, da sem proti temu sklepu. Naj vam povem, zakaj. Podpis takega sklepa - ker vladi ne moreš naložiti, ampak jo lahko državni zbor samo prosi, takšna je pač procedura, to ste me naučili v tem letu in pol, torej se ne da nič naložiti, ampak če želi - predlagajo poslanci vladajoče koalicije. Poslanci vladajoče koalicije, če hočejo, lahko to terjajo od vlade, da bo to naredila. Gospod spoštovani minister, ali vlada ali število ministrov, časa imate 14 dni, če ne, vas bomo nagnali. To lahko naredijo poslanci vladajoče koalicije, tisti so, ki so vlado postavili in ki jo odstavljajo. Ampak poglejte, zato je seveda takšen sklep brez zveze. Nič ne rešuje.
Sprejeti moj amandma, spoštovani gospod podpredsednik, prej ste me prekinili sredi misli...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ne, ne, nisem tega želel, se opravičujem, ampak hotel sem samo reči, da imamo že tudi v proceduri tovrstne predloge sklepov, ki bodo to reševali. Prosim, nadaljujte.
FRANC PUKŠIČ: Vem. Sprejeti ta moj amandma, spoštovani gospod podpredsednik, za občine in za proračunsko leto 1998, to ki teče, ne pomeni na finančnem področju niti enega tolarja ne gor ne dol. Čisto nič. V petek smo dobili na občine končno po dveh mesecih merila, ki so bila že pripravljena, izračun meril po zakonu o financiranju občin po sedanji zakonodaji. Veste, kaj pomeni sprejetje tega amandmaja, kolegice in kolegi? Pomeni to, da bo zakon o skladnejšem regionalnem razvoju pred 31.12. tega leta enostavno sprejet. Pa seveda, če je to sprejeto, jaz mislim, se dogovorimo, če je ta zadeva urejena, s spremembo zakona o financiranju občin bo letelo ven in je stvar opravljena. Ven. Vse je možno, vse je še odprto, vendar seveda najmanj, kar je potrebno, da se je potrebno o tem pogovoriti in dogovoriti za način rešitve probleme, ne pristanem pa več na način prelaganja.
Občina Tržič, 760 milijonov in 333.000 primerne porabe, ima finančne izravnave 254 milijonov 339.000, tako da razpolaga s celotno primerno porabo in ima 50.554 tolarjev na prebivalca.
Občina Ruše s 764 milijoni 726.000 ima finančno izravnavo 228 milijonov 017, tako bo razpolagala s celotno primerno porabo in bo imela na prebivalca 50.661 tolarjev. Občina Šoštanj 412 milijonov 506.000 primerne porabe, bo imela finančne izravnave 75 milijonov 591.000 in tako na prebivalca 50.664 tolarjev.
Občina Ig, 246 milijonov 753.000, ima pri 76% 41 milijonov 492.000 finančne izravnave in razpolaga s celotno primerno porabo in ima 50.720 tolarjev na prebivalca.
Občina Dobrova-Horjul-Polhov Gradec 441 milijonov 183.000, ima finančne izravnave 141 milijonov 186, razpolaga s celotno primerno porabo in ima 50.804 tolarje na prebivalca. Občina Cerklje na Gorenjskem 308 milijonov 874.000 primerne porabe, s finančno izravnavo 77 milijonov 890.000, razpolaga s celotno primerno porabo in ima 50.818 na prebivalca.
Občina Mislinja z 229 milijoni 166.000 ima finančno izravnavo 89 milijonov 464.000, razpolaga s celotno primerno porabo in ima na prebivalca 50.824 tolarjev.
Občina Ljutomer z 950 milijoni 941.000 primerne porabe ima finančne izravnave 470 milijonov 660.000, tako razpolaga s celotno primerno porabo in bo imela 50.907 tolarjev na prebivalca.
Občina Radlje ob Dravi, 318 milijonov 260.000, bi imela tako finančne izravnave 137 milijonov 197.000, na prebivalca 50.970 tolarjev.
Občina Žalec z 1 milijardo 978 milijoni in 898 tisočaki primerne porabe ima finančno izravnavo 450 milijonov 189 tisoč, tako razpolaga s celotno primerno porabo in ima 51.039 tolarjev sredstev na prebivalca.
Občina Zreče s 318 milijoni 590 tisoč tolarji primerne porabe ima finančne izravnave 132 milijonov 334 tisoč, tako bo razpolagala s celotno primerno porabo in imela primerne porabe na prebivalca 51.130 tolarjev; to je sedaj druga občina, ki je prek primerne porabe 50.900 in še nekaj tolarjev, to je tista, ki je priznana.
Občina Brdo s primerno porabo na prebivalca 295 milijonov 962 tisočaki bo imela 126 milijonov 581 tisoč finančne izravnave in bo razpolagala s celotno primerno porabo, tako bo imela 51.143 tolarjev na prebivalca.
Občina Kamnik z 1 milijardo 525 milijoni in 679 tisoč bo imela finančne izravnave iz proračuna 566 milijonov 606 tisočakov in tako razpolaga s celotno primerno porabo, na prebivalca pa ima 51.218 tolarjev pri nekaj manj kot 30.000 prebivalcih.
Občina Grosuplje ima 747 milijonov 642 tisoč primerne porabe, finančne izravnave 42 milijonov 778, tako razpolaga s celotno finančno izravnavo in pride na primerno porabo na prebivalca na 51.233 tolarjev.
Občina Vuzenica s 147 milijoni 507 tisočaki primerne porabe ima finančne izravnave 45 milijonov 779 tisoč, tako razpolaga s celotno primerno porabo, to je s 147 milijoni 507.000 in ima na prebivalca 51.236 tolarjev.
Občina Zagorje ob Savi ima primerne porabe 879 milijonov 660.000, finančne izravnave 233 milijonov 483.000, tako razpolaga s celotno primerno porabo in ima 51.412 tolarjev na prebivalca.
Občina Ormož z 916 milijoni 572.000 primerne porabe ima finančne izravnave 449 milijonov 151.000 in bo tako razpolagala s celotno primerno porabo in imela 51.565 tolarjev na prebivalca.
Občina Brežice z milijardo 265 milijoni in 447 tisoč bo imela finančne izravnave 482 milijonov 707.000, razpolaga s celotno finančno izravnavo in bo imela na prebivalca 51.710 tolarjev.
Slovenske Konjice s 706 milijoni 221.000 dobi finančne izravnave 328 milijonov 907.000, tako razpolaga s celotno primerno porabo in ima na prebivalca (?)51 milijonov 745.000 tolarjev.
Občina Metlika s 417 milijoni 540.000 primerne porabe ima pri 76% finančni izravnavi 160 milijonov 060 in razpolaga s celotno primerno porabo, tako dobi na prebivalca 51.798 tolarjev.
Slovenska Bistrica s primerno porabo milijardo 723 milijoni in 61.000 ima finančne izravnave 793 milijonov 415.000. Razpolaga s celotno primerno porabo in ima 51.890 tolarjev na prebivalca.
Občina Ajdovščina, 931 milijonov 870.000 primerne porabe, dobi finančne izravnave 384 milijonov 989.000 in tako razpolaga s celotno primerno porabo ter bo imela na prebivalca 51.909 tolarjev.
Občina Semič, 215 milijonov 459.000, dobi finančne izravnave 99 milijonov 487.000 in bo tako razpolagala, ne s primerno porabo, ampak samo s 198 milijoni 974.000. Na prebivalca je to 51.952 oziroma 2 milijona 155.000 več kot pri 75% finančne izravnave.
Občina Nazarje s 131.517.000 dobi finančno izravnavo 44 milijonov 344 in razpolaga s celotno primerno porabo. Na prebivalca pa ima 51.983, z nekaj več kot z 2.500 prebivalci. Občina Mozirje s 326 milijoni 988 bi imela 129.172.000 finančne izravnave, razpolaga s celotno primerno porabo in tako dobi 52.176 tolarjih na prebivalca. Torej prvič smo čez 51 in smo na 52.000 tolarjih na prebivalca.
Tabele so narejene tako, da gre od najnižje številke na prebivalca do najvišje.
Laško s 739 milijoni 463 primerne porabe bi imelo finančne izravnave 266.971.000, razpolaga s celotno primerno porabo, ima na prebivalca 52.200.
Občina Šentjur pri Celju z 1 milijardo 4 milijoni in 550 tisočaki dobi finančne izravnave 471 milijonov 339 in seveda razpolaga s celotno primerno porabo. Na prebivalca pa dobi 52.274 tolarjev.
Postojna, 752.704.000 primerne porabe, ima finančne izravnave 182.743.000, tako bo imela na razpolago novo osnovo, celotno primerno porabo, na prebivalca pa 52.409 tolarjev.
Občina Osilnica z 29.000.000, to je ena izmed zanimivih občin, ima lastnega vira samo 5.000.000, po primerni porabi na prebivalca pa 29.000.000. Tako je potrebno tej občini, k 100% finančni izravnavi na lastna sredstva še dodati 22.076.000 tolarjev do 76% primerne porabe. Tako bi ta občina imela celotno državno finančno izravnavo 16 milijonov 892, skupaj bi tako razpolagala s tem plus lastnimi sredstvi, to je z 22 milijoni 76 tolarjev. Ker je število prebivalcev samo 420, ima ta občina na prebivalca 52.561 tolarjev. Prepričan sem, da je občino Osilnica verjetno potrebno obravnavati izven tega konteksta. Občina Osilnica je gotovo ena izmed tistih, ki je po zakonu o lokalni samoupravi pri 13.a členu, ne pa marsikatera od ostalih, ki so se strpale tja notri. Predvsem zaradi nespoštovanja zakonodaje.
Občina Logatec s primerno porabo 549.062.000 tolarji dobi finančne izravnave 137.303.000 in tako razpolaga s celotno primerno porabo, kar pomeni na prebivalca 52.617. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da je potrebno na prebivalca od 10 do 15.000 tolarjev investicijskega denarja v občinah, torej v neurbanih naseljih, za urbana se toliko ne spoznam. V neurbanih naseljih pa od 10 do 15.000 tolarjev za investicije, da se lahko te občine počasi, a vztrajno približujejo tistim osnovnim elementom, do katerih, jaz mislim, da so upravičeni vsi državljani te države. Ne glede na to, kje živijo.
Občina Ljubno, 143.887.000, dobi finančne izravnave 69.187.000, tako razpolaga s celotno primerno porabo in ima 52.687 na prebivalca.
Občina Celje ima po izračunani formuli primerne porabe 2.651.563.000, samo lastnega vira 2.540.000.000, kar pomeni, da iz državnega proračuna ne rabi dosti, nekaj malega, 110.796.000, in bo imela na prebivalca 53.100 tolarjev. Torej občina, ki je prešla mejo 53.000 na prebivalca.
Ivančna Gorica, 674.782.000, dobi finančne izravnave 232.305.000, razpolaga s celotno primerno porabo in ima 53.132 tolarjev na prebivalca.
Občina Železniki s 354.218.000 dobi finančne izravnave 134.502.000, razpolaga s celotno primerno porabo in ima 53.154 SIT na prebivalca.
Občina Litija s proračunom 1.700.832.000 dobi finančne izravnave 336.545 in razpolaga s celotno primerno porabo na prebivalca 53.164.
Občina Podvelka-Ribnica z 228.000.000, ki ima lastnih sredstev 112.733.000, bi imela finančne izravnave 112.733.000, toliko, kot je lastnih sredstev, in tako razpolaga z 225.466.000, kar pomeni 53.176 SIT na prebivalca.
Občina Kanal, 337 milijonov 240 tisoč tolarjev, ima finančne izravnave 46 milijonov 649 in razpolaga s celotno primerno porabo, na prebivalca pa ima 53.234 tolarjev. Da se razumemo, da ne bi kdo mislil oziroma da bo jasno, moj amandma ni uperjen proti tem občinam, ki imajo prek primerne porabe, tem to ostane nedotaknjeno; uperjen je samo proti tistim, ki imajo manj, pod povprečjem primerne porabe, in bi tiste dvignil do 90% primerne porabe. Da se razumemo, da ne bi kdo mislil, da tem občinam kaj jemljemo, ampak se daje. Res pa je, da se to daje iz nekega naslova - to bi bilo v proračunu leta 1999, kar pomeni, v proračunu leta 1999 bi to bilo potrebno zagotoviti.
Občina Vipava, 275 milijonov 122 tisoč, ima finančne izravnave 129 milijonov 4 tisočake in razpolaga s celotno primerno porabo, kar pomeni 53.401 tolar na prebivalca.
Občina Črnomelj, 797 milijonov 61 tisoč, pomeni finančne izravnave iz proračuna 332 milijonov 624 tisočakov, tako da bo razpolagala s celotno primerno porabo in imela 23.404(?) tolarje na prebivalca.
Občina Kranj z izračunano primerno porabo 2 milijardi 782 milijonov in 628 tisočaki, seveda ima sama lastnega vira 2 milijardi 458, bo imela zopet precej nizko finančno izravnavo, to je 323 milijonov 718, in bo vedno razpolagala s svojo primerno porabo in imela na prebivalca 53.468 tolarjev.
Občina Lukovica z 247 milijoni 281 tisoč primerne porabe dobi finančne izravnave 59 milijonov 960, tako bo imela na razpolago celotno primerno porabo, na prebivalca, ki jih je nekaj čez 4.600, pa je to 53.513 tolarjev.
Občina Velenje z 1 milijardo 850 milijoni 820.000 dobi finančno izravnavo zopet, ker ima dovolj lastnih ali pa veliko lastnih sredstev, samo 183 milijonov 693.000, to pa pomeni na prebivalca 53.597 in se ji ta delež, ta del ne bo spreminjal, saj vseskozi razpolaga s celotno primerno porabo na prebivalca.
Občina Sevnica z 944 milijoni 472.000 ima finančne izravnave 455 milijonov, ker približno polovico zagotavlja sama, 488 milijonov, razpolaga tako s celotno primerno porabo, kar pa pomeni na prebivalca 53.633 tolarjev.
Občina Pivka s 320 milijoni 39.000 primerne porabe dobi finančne izravnave 94 milijonov 49.000. Tako razpolaga s 320 milijoni, to je s celotno primerno porabo in ima na prebivalca 53.635 tolarjev.
Občina Moravče z 233 milijoni 836.000 primerne porabe dobi finančne izravnave 94 milijonov in razpolaga z 233 milijoni, to pomeni s celotno primerno porabo pri 4.300 prebivalcih, prej pa je bila občina recimo s prek 5.000 prebivalcev, pa je razpolagala s 190 milijoni. Tu je 53.669 tolarjev na prebivalca, tam pa je bilo 39(?) tolarjev na prebivalca. Vprašanje je torej, kdaj se bo tista občina s tako majhnimi sredstvi na prebivalca lahko približala razvitim občinam.
Moravske Toplice s 341 milijoni 417.000 dobijo finančne izravnave 151 milijonov 242.000, kar pomeni, da bodo razpolagali s celotno primerno porabo in imeli 53.674 tolarjev na prebivalca.
Občina Mengeš s 311 milijoni 614.000 nima nobene finančne izravnave, ker ima lastnih virov več, kot je po formuli izračunana primerna poraba, in bo seveda brez kakršnekoli finančne izravnave imela 53.702 tolarja na prebivalca.
Občina Murska Sobota z 1 milijardo 102 milijonoma ima lastnih sredstev tudi 1 milijardo 115 milijonov, ne bo imela nobene finančne izravnave, ker razpolaga s celotnimi lastnimi sredstvi, na prebivalca pa ima 53.732 tolarjev.
Občina Velike Lašče, 184 milijonov 523 tisočakov, finančne izravnave 63 milijonov 736, in bo tako razpolagala s celotno primerno porabo ter imela na prebivalca 53.875 tolarjev.
Občina Komen, 196 milijonov 519, ima finančne izravnave 66 milijonov 204, tako razpolaga s celotno primerno porabo in ima na prebivalca 53.959 tolarjev.
Občina Ribnica, 614 milijonov 101 tisoč primerne porabe, hvala bogu, ima lastnih sredstev prav polovico - 306 milijonov, dobi finančne izravnave 306 milijonov 325, tako razpolaga s 612 milijoni 849 tisočaki in ima na prebivalca 54.054 SIT; prva, ki preide mejo 54.000 na prebivalca.
Občina Ilirska Bistrica, 789 milijonov 660 tisočakov, bo imela finančne izravnave 276 milijonov 144 tisoč in ima tako na razpolago celotno primerno porabo, na prebivalca pa 54.239 tolarjev.
Občina Črna na Koroškem, 206.874.000 primerne porabe, dobi finančne izravnave 92.412.000 in tako razpolaga s celotno primerno porabo, ker je lastnega vira nekoliko več kot 50%. Na prebivalca pa to pomeni 54.241.
Občina Trebnje 990.529.000, dobi finančne izravnave 387.506.000 in tako na prebivalca 54.593. Na razpolago pa ima celotno primerno porabo, torej v višini celotne primerne porabe.
Občina Domžale 1.541.283.000. Ker ima sama 1.720.687.000, ne dobi nobene finančne izravnave in ima na prebivalca 54.672.
Občina Cerknica, 557.144.000, dobi finančne izravnave 162.272.000. Tako bo imela na razpolago celotne razpoložljive prihodke po primerni porabi. Na prebivalca pa bo imela 54.738 tolarjev.
Občina Preddvor 198.920.000, dobi finančne izravnave 61.293.000. To je za približno 3.600 prebivalcev malo manj kot 200 milijonov na razpolago. Prej pa smo govorili o 5.000 prebivalcih pa tudi malo manj kot 200 milijonih na razpolago. To pomeni 1.400 prebivalcev več in ista masa denarja na prebivalca pa jasno temu primerno tam bistveno manj oziroma tu 54.739 tolarjev. Ne pomeni, da je tu preveč. Tu je zajet lastni vir, tako kot pri vseh ostalih, vendar je ta lastni vir tudi sestavljen iz dohodnine, ki pa tej občini pač prinaša bistveno več kot 50% od tako imenovane formule primerne porabe.
Občina Idrija 662.415.000, ima finančne izravnave 169.895.000. Razpolaga s celotno primerno porabo in ima na prebivalca 54.745 tolarjev.
Občina Cerkno 284.978.000, dobi finančne izravnave 96.448.000, razpolaga s celotno primerno porabo. Na prebivalca pa ima 54.761 tolarjev.
Občina Tolmin 688.343.000, finančne izravnave 201.175.000 in razpolaga s celotno primerno porabo na prebivalca in bo to prva občina, ki pride na 55.134 tolarjev na prebivalca.
Občina Divača 211.892.000, s finančno izravnavo 52.589.000, razpolaga s celotno primerno porabo na prebivalca, kar je 55.296 tolarjev.
Kolega Luci, jaz bi prosil, če bi nehal s tistimi ropotijami.
Občina Divača, 211.892.000, dobi finančne izravnave 52.589.000, kar pomeni, da razpolaga s celotno primerno porabo in ima na prebivalca 55.296. Kar se tiče, spoštovani kolegice in kolegi poslanci, ko gledate na uro, ne glejte mene. To bo že predsedujoči povedal, ko je čas in bo verjetno zadevo prekinil in bom nadaljeval jutri.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolega Pukšič! Ura je 18.00. Dovolite predlog za vas. Veliko ste govorili o številkah in poslanci me opozarjajo, ker vas niso dobro slišali, dajte nam tabele, da jih razmnožimo in jutri damo na mize, da bi lahko jutri zelo hitro končali svojo razpravo. Ali je to možno? Težko je slediti vsem številkam. Če pa imaš tabelo pred sabo, je to dosti lažje.
FRANC PUKŠIČ: To je možno. Vendar to ne pomeni, da tabel ne bom podal tu, tako kot sem si zamislil. Če ne pride do nekega konkretnega, neke konkretne rešitve, ki sem jo...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim, mir. Gospod Pukšič, normalno, da takrat bomo lahko sledili vašim številkam in vašemu poteku razprave in kolikor se boste ponavljali, bi potem predsedujoči posegel v to zadevo.
Torej danes končujemo, prekinjam to točko dnevnega reda. Jutri nadaljujemo ob 10.00 uri.
Gospod Pukšič, lepo prosim, dajte vaše tabele, da jih razmnožimo. Hvala lepa.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 21. JULIJA 1998 OB 18.00 URI.)