Sejo sta vodila: Miroslav Luci in Andrej Gerenčer, podpredsednika Državnega zbora. Seja se je začela ob 10.15 uri.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Komisija še zaseda. Obvestili smo jo, naj prekine z delom, ker moramo pričeti z izredno sejo, nadaljevati izredno sejo Državnega zbora. Pričakujemo, da bodo vsak trenutek končali, zato ostanite v dvorani oziroma v predverju. ...(Prekinitev.)...
Spoštovane poslanke in poslanci! Ker je Komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije še ni končala z delom in je tik pred tem, da konča z delom, sicer nekoliko kršimo poslovnik, ampak predlagam, da pričnemo sejo ob 10.45. Predlagali smo komisiji, da neha z delom in bo vsak čas končala. Zato predlagam, da pričnemo s sejo Državnega zbora ob 10.45. ...(Prekinite.)... Spoštovane poslanke in poslanci! Opravičujem se za krajšo zamudo, ki je nastala zaradi istočasnega zasedanja Komisije za nadzor lastninskega preoblikovanja, ki je obravnavala eno izmed točk za to sejo in zato je zamuda verjetno opravičljiva. Komisija se je pripravljala za 3.a točko dnevnega reda. Torej to je bilo obravnavano danes zjutraj in zato bo zbor predlog zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti lahko obravnaval šele, ko bomo prejeli dodatno poročilo komisije.
Zato bomo današnje nadaljevanje 9. izredne seje pričeli z obravnavo 4. točke dnevnega reda - predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Po dogovoru na kolegiju predsednika Državnega zbora, bomo danes delali do zaključka seje.
Prvi odmor bi predlagal ob 13.30 uri in nadaljevanje ob 15.00 uri, če ni dodatnega predloga, ali pa ob 14.30 uri. Se strinjate? Dobro. Torej, delamo do 13.30 in nadaljujemo ob 14.30 uri.
Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 9. izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Franc Žnidaršič, Alojz Peterle, gospod Jazbec je tukaj, Ciril Pucko je tukaj, Ivo Hvalica, Eda Okretič-Salmič, Roman Jakič, Jože Špindler, Roberto Battelli, dr. Jože Možgan, Darinka Mravljak, Jakob Presečnik in Boris Sovič.
Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Na sejo sem vabil predstavnike Vlade Republike Slovenije. Prisrčno pozdravljeni!
Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU NASELIJ IN DRUGIH POSEGOV V PROSTOR - HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Prehajamo na prvo obravnavo. Želi predstavnik vlade besedo? (Da.) Gospod Pavle Gantar, minister za okolje in prostor.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Preden rečem nekaj besed o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, je treba v najbolj skopih besedah nakazati, kako funkcionira ta varovalna zakonodaja, ki jo danes obravnavate, s področja urejanja prostora v medsebojni povezavi vseh treh zakonov, to je tega zakona, ki ga zdajle obravnavamo, zakona o lastninjenju nepremičnin in družbeni lastnini in seveda zakona o stavbnih zemljiščih. Šele, če povežemo te tri zakone skupaj, lahko razberemo mehanizem varovanja javne koristi v tej prostorski zakonodaji. Temeljni zakon, ki je tu najpomembnejši in ima največ vgrajenih zadev, je zakon o stavbnih zemljiščih. Zakon o stavbnih zemljiščih uvaja določen režim rabe in gospodarjenja s stavbnimi zemljišči na podoben način, kot so to naredili drugi zakoni za druga zemljišča; o kmetijskih zemljiščih, zakon o kmetijstvu in kmetijskih zemljiščih, zakon o gozdovih in gozdnih zemljiščih, zakon o vodah in zakon o varstvu okolja, o vodnih zemljiščih in zakon o stavbnih zemljiščih. Ta zakon o stavbnih zemljiščih ureja, kako se definira javna korist in kakšni so instrumenti države za izvajanje javne koristi. Ta instrumenta sta - ampak o tem bomo govorili kasneje - predkupna pravica in možnost razlastitve. Da pa bi bilo to možno, je potrebno izpeljati nek drug zakon, to je zakon o lastninjenju nepremičnin in družbeni lastnini, kajti zakon o stavbnih zemljiščih govori o lastnikih stavbnih zemljišč, ne moremo več govoriti o pravici uporabe in zakon o stavbnih zemljiščih definira lastnike stavbnih zemljišč in razreši problem družbene lastnine na še neolastninjenih nepremičninah. O tem bomo govorili pri tem zakonu, o katerem smo imeli sejo zdajle in smo zato - se opravičujem - tudi zamudili. Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor pa uveljavlja iz teh dveh zakonov izhajajoče, lahko bi rekli, povečuje učinkovitost izvedbenonačrtovalskih tehnik in postopkov, ki omogočajo, da se predkupna pravica razlastitvena pravica, hitreje in boljše uveljavlja. Predvsem na način, ker razširja, skrajša in poenostavja postopek pripravljanja in sprejemanja lokacijskih načrtov in upravnih dovoljenj na infrastrukturne objekte, ne samo na avtoceste, redefinira prostorske urbanistične pogoje s tem, da jim omogoči širšo veljavo in jih ne omejuje samo na tako imenovane posamične gradnje, temveč na zapolnitev gradbenih vrzeli, večjih gradbenih struktur, predvsem poveča kontrolo občine s tem, da zaukaže obvestilo o parcelaciji na območjih, ki se urejajo s prostorskimi in drugimi pogoji in se ta parcelacija pravzaprav ne more več dogajati mimo občine in podobno. Omogoča večji vpliv občine pri izvedbi pripravljalnih del, dostopa do zemljišča, raziskav in podobnega, ki so potrebni za učinkovito načrtovanje izvedbenih aktov in pa seveda kot dokazilo upravičenosti razpolaganja z zemljiščem, poleg lastninske pravice, uveljalja tudi stavbno pravico. Ta stavbna pravica pa bo zaživela, kot bomo videli pozneje, v pravno polnem pomenu šele z zakonom o lastninski in drugi stvarni pravici in jo moramo danes spremeniti. Če bo zakon o lastninski in drugi stvarni pravici spremenjen čez recimo nekaj mesecev, bi morali ponovno priti s to spremembo.
S to spremembo anticipiramo pri zakonu o lastninskih in drugih stvarnih pravicah uskladitev stavbne pravice in bo aktivna v tistem trenutku, ko bo zakon o lastninski in drugi stvarni pravici začel veljati, to je čez nekaj mesecev.
Sicer pa kot sem rekel, bi morali še enkrat spreminjati ta zakon. Rad bi povedal to, da so rešitve, ki povečujejo učinkovitost izvedbenega prostorskega načrtovanja, tisti korak, ki pelje tudi k novemu zakonu o urejanju prostora, ki ga bo vlada predložila Državnemu zboru že konec tega leta. Ta zadeva je prehodna v tem obdobju, da zapolni tiste vrzeli postopkovnega planiranja, ki so seveda sedaj kritične z vidika ugotavljanja in varovanja javne koristi. To javno korist pa definira zakon o stavbnih zemljiščih.
Lahko bi rekel, da je večina teh členov nastala tudi na priporočilo in predloge izkušenj planiranja na ravni občin, županov. Računam, da bo ta zakon v kontekstu teh dveh dejansko povečal kontrolo občin, države nad prostorom in s tem tudi učinkovito izvajanje varovanja javne koristi na področju stavbnih zemljišč in na področju prostorskega načrtovanja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu ministru. Predlog zakona je obravnaval Odbor za infrastrukturo in okolje, kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. Gospod Miran Jerič, podpredsednik Odbora.
MIRAN JERIČ: Hvala za besedo gospod podpredsednik! Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Odbor Državnega zbora za infrastrukturo in okolje je na svoji prvi seji, prvi izredni seji dne 9. julija 1997, obravnaval predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo in sprejem po hitrem postopku posredovala Vlada Republike Slovenije.
Predlagatelj zakona je uvodoma predstavil cilje predloga zakona, ki zagotavljajo hitrejše postopke priprave in sprejemanja lokacijskih načrtov za infrastrukturne objekte ni naprave državnega pomena in s tem zagotavljajo učinkovito realizacijo zadev v javno korist, ki je eden od ključnih elementov razvoja posameznih območij. Pri urejanju prostora s prostorskimi ureditvenimi pogoji predlog zakona omogoča, da se na zemljiščih, tako imenovanih vrzelih, in na drugih omejenih površinah gradi tudi več objektov v smislu zaokrožitve obstoječe gradbene strukture, kar do sedaj ni bilo možno. Predlog zakona omogoča odpravo pravne praznine, ki se nanaša na postopek legalizacije nedovoljenih posegov v prostor, ravno tako pa ureja smiselno poenostavitev upravnih postopkov pri izdaji upravnih dovoljenj za vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah ter pri gradnji pomožnih objektov, ki jo razširja na vse uporabnike prostorov. Predlog zakona odpravlja tudi nekatere nejasnosti v zvezi z nalogami, ki so jih do nedavnega opravljale upravne organizacije, ravno tako določa dejavnost urbanističnega načrtovanja in kdo to dejavnost lahko opravlja. Predlagani zakon v povezavi s predlogom zakona o stavbnih zemljiščih in predlogom zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini ter drugimi sprejetimi zakoni, ki urejajo področje prostora, predstavlja zaokroženo celoto potrebno zaradi uskladitve z evropsko zakonodajo. Odbor je bil seznanjen tudi z mnenjem Sekretariata Državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve. V splošni razpravi so člani odbora izrazili deljena mnenja o potrebnosti obravnave in sprejema predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor po hitrem postopku. Strinjali so se, da predlog zakona predstavlja izboljšave, ki so pomembne predvsem za hitrejšo gradnjo infrastrukturnih objektov in naprav državnega pomena, ravno tako pa so pozdravili tudi posamezne rešitve, ki omogočajo enostavnejše in učinkovitejše reševanje upravnih zadev v občinah in upravnih enotah za potrebe občanov. Menili so, da za potrebe urejanja prostora sedanja zakonodaja, sprejeta v letu 1984, je kljub večkratnim spremembam in dopolnitvam neučinkovita in jo je zato potrebno opredeliti na novo, tako da bo sledila vsem nastalim pravnim, upravnim in strokovnim spremembam v državi ter da bo usklajena z evropsko zakonodajo. Po obširni splošni razpravi in uskladitvi mnenj je Odbor za infrastrukturo in okolje podprl obravnavo in sprejem predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor po hitrem postopku ter ugotovil, da je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona primeren za drugo obravnavo. V nadaljevanju seje je Odbor Državnega zbora za infrastrukturo in okolje posebno pozornost namenil rešitvam posameznih členov predloga zakona ter ob upoštevanju mnenja Sekretariata Državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve ter obrazložitve k posameznim rešitvam s strani predlagatelja zakona oblikoval in sprejel določene amandmaje, ki jih imate potem v prilogi samega poročila.
Odbor za infrastrukturo in okolje predlaga Državnemu zboru republike Slovenije, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor sprejme skupaj z amandmaji odbora, prav tako pa predlaga tudi dva dodatna sklepa.
In sicer, prvi sklep. Državni zbor Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da še do konca leta 1997 predloži v obravnavo predlog novega zakona o urejanju prostora.
In kot drugi sklep. Državni zbor Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da še do konca leta 1997 predloži v obravnavo predlog zakona o ohranjanju narave in varstva naravnih vrednot in predlog zakona o vodah ter tako zagotovi varstvo naravnih vrednot kot javnega dobra. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Jeriču. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Besedo dajemo predstavnikom poslanskih skupin in prvi so se prijavili Slovenski krščanski demokrati, gospod Jurij Malovrh.
JURIJ MALOVRH: Spoštovani gospod podpredsednik, gospe in gospodje. Slovenski krščanski demokrati predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju prostora in drugih posegov v prostor ne nasprotujemo, vendar pa nas čudi, zakaj pri obeh zakonih, tako pri zakonu o stavbnih zemljiščih in pri tem zakonu gre za hitri postopek, kajti za slovenski prostor sta oba zakona zelo potrebna in pomembna. Nekatere rešitve so zelo dobre, vendar pa v našem mnenju prihaja tudi do nasprotij pri pristojnostih med lokalno skupnostjo, to je občino, in državo. O tem govori tudi Ustavno sodišče. Zakon prinaša tudi siromašenje demografsko ogroženih območjih, kajti z opustitvijo spremembe namembnosti, kjer so objekti infrastrukture za državne potrebe, bo prišlo ravno do tega siromašenja. Potem, pri predkupni pravici lokalne skupnosti in pa iskanju interesov med javnim in zasebnim sektorjem je tudi drugo vprašanje, kje in kako bo do tega prišlo. Črnograditelji so v tem zakonu še vedno nekako nagrajeni za svoje izsiljevanje, vendar pa se tudi ta zadeva rešuje. Škoda pa je, da ta zakon ne obravnava dveh, treh stvari, ki bi jih lahko istočasno dorekli in o tem je gospod Jerič tudi nekaj rekel. In sicer, zakon o urejanju naselij in drugih posegov ne obravnava vprašanje prostorskega planiranja, to je uporabe prostorskih planov v ta zakon. To področje ureja zakon o urejanju prostora iz leta 1984 ter zakon o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju iz leta 1990. Če ne spremenimo ničesar na področju prostorskega planiranja, tudi spremembe pri urbanističnem načrtovanju naselij lahko nastanejo le na pol poti.
Zakon še vedno ne vpeljuje javnih natečajev za pridobitev urbanističnih in urbanistično-arhitekturnih rešitev kot obveznega instituta na pomembnih mestnih območjih, na izpostavljenih območjih zunaj naselij ali tudi za pomembnejše javne objekte z okolico. Sedaj zakon predvideva le možnost natečajev v fazi zbiranja idejnih rešitev. Takšna rešitev je očitno kar ohranjena.
Ena od glavnih pripomb se nanaša tudi na 1. in 3. člen zakona, ki predvidevata, da bi se za graditev drugih infrastrukturnih objektov državnega pomena uporabljale določbe, ki veljajo za graditev avtocest. To so nekaj let stare odločbe, s katerimi je postopek pridobitve dovoljenj za avtoceste zelo poenostavljen, tudi če neka avtocesta ni predvidena v prostorskem planu, se lahko prične z izdelavo lokacijskega načrta. Ko je načrt izdelan, se ga uporabi hkrati za sprejem državnega prostorskega plana in hkrati za sprejem lokacijskega načrta, na podlagi katerega se izda dovoljenje za graditev avtoceste. Če občina svojega prostorskega plana noče spremeniti, na primer zaradi nestrinjanja s traso, je določeno, da Državni zbor s tem lokacijskim načrtom kar sam sprejme še spremembo občinskega plana.
Tako naj bi torej potekalo v bodoče tudi pridobivanje dovoljenj za graditev državnih energetskih objektov, tu mislim na elektrarne, ekoloških objektov, na primer sežigalnice odpadkov, državne ceste in druge državne objekte za izvajanje republiških javnih služb, tu mislim na telekomunikacijske naprave. V vseh teh primerih bo lahko država do dovoljenja prišla na zelo poenostavljen način in kar je še posebej pomembno, imela bo hitro možnost, v narekovajih seveda, "pokoriti" vse lokalne skupnosti, ki bi se morda ne strinjale z državnim načrtovanjem. Na drugi strani pa bodo seveda vse občine in vsi občani za svoje gradnje še vedno pridobivali dovoljenja po starem, če v njihovem primeru gradnja ne bo predvidena v občinskem prostorskem planu, bodo morali počakati na spremembo in če bo potrebno spremeniti kaj na najboljših kmetijskih zemljiščih, ki so v državni pristojnosti, bo ta sprememba odvisna še od spremembe državnega prostorskega plana. Dokler obojega ne bo, tudi s postopkom pridobitve dovoljenj ne bo nič.
Slovenski krščanski demokrati bomo podpirali zlasti amandmaje odbora in pa sklepe odbora. Vendar pa v tem zakonu ne vidimo smisla zaščitne zakonodaje in pa zdi se nam, da gre zadeva tako po hitrem postopku, da stroka ne pride povsem do besede. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Jurij Malovrh. Želi besedo katera druga poslanska skupina? Poslanska skupina LDS, gospod Zimšek. Izvolite.
JOŽEF ZIMŠEK: Spoštovani podpredsednik, poslanke, poslanci! Pred nami je predlog zakona o spremembah dopolnitve zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor po hitrem postopku. Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor je star nekaj več kot 13 let, sprejet je bil, kot smo že slišali, 22.6.1984. Že v preteklosti je doživel nekaj sprememb in dopolnitev. Prva večja sprememba je bila sprejemanje lokacijskih načrtov ter izdaje dovoljenj za gradnjo avtocest. Druga, prav tako pomembna sprememba se je nanašala na črne gradnje, to je na sanacijo nedovoljenih posegov v prostor. Predlog zakona, ki je pred nami oziroma razlogi, zakaj se spreminja in dopolnjuje, so najprej nemoč hitre gradnje vseh državnih cest in infrastrukturnih objektov širšega pomena in s tem hitrejšega gospodarskega razvoja območij Slovenije. Možnost hitrejše sanacije črnih gradenj daje prav tako na prostorskem področju večjo vlogo občinam, poenostavlja postopek pripravljanja in spreminjanja lokacijskih načrtov in upravnih dovoljenj za že omejene objekte cest, avtocest, infrastrukturnih objektov, omogoča nemoteno izvedbo pripravljalnih del, omogoča pozidavo vrzeli, ki se uredijo le s prostorsko ureditvenimi pogoji in ne z zahtevno urbanistično dokumentacijo, kot je bilo do zdaj.
Vemo, da je to hitrejša možnost, za občana primernejša in tudi ne nazadnje cenejša, ker vemo, da zazidalni načrt časovno traja dolgo in je draga zadeva. Poleg lastninskih pravic uvaja stavbno pravico kot dokazilo upravičenosti razpolaganja z zemljiščem za gradnjo, odpravlja nepotrebno administriranje v zvezi s posegi v prostor, za katere zadostuje odločba o priglasitvi nameravanih del, odpravlja določbe, ki omejujejo podjetniško iniciativo na področju urbanističnega načrtovanja in določa, kdo lahko izdeluje urbanistično dokumentacijo in še nekatere druge zadeve.
Pomembno je, da s tem zakonom predvsem pomagamo občanu, ki že dolgo čaka na nekatere možnosti, kot je pozidava vrzeli in pridobitev hitre urbanistične dokumentacije, to je lokacijske dokumentacije in pa tudi gradbenega dovoljenja preko prostorskih ureditvenih pogojev. S tem zakonom omogočamo tudi, vsi pa vemo, da danes promet zelo hitro narašča, sanacijo obstoječih cest, ki potekajo ob naseljih ali pa skozi naselje in pa seveda tudi hitrejšo gradnjo nekaterih pomembnih infrastrukturnih objektov.
Pomembno je tudi to, da občina zopet kontrolira zemljišča, ki so v pripravi za poselitev, da onemogoči parcelacijo in s tem prosto prodajo in pa razne špekulacije in tako dalje. Vse te spremembe in dopolnitve zakona prinašajo drugačne, enostavnejše in za občana, občino in državo hitrejše in primernejše postopke. Vendar mislim, da bi bilo potrebno razmišljati še o nečem, to je o možnosti kontrole občine ali države pred začetkom gradnje za nekatere objekte, ki niso skladni s podobo mesta, ki niso skladni s podobo pokrajine in za katere ali na katere ne moremo vplivati. To bi bilo potrebno razmišljati. Podobno kontrolo imajo nekatera javna infrastrukturna podjetja, kot so soglasja pred izdajo lokacijske dokumentacije in soglasja pred izdajo gradbenih dovoljenj.
Ne glede na to, zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor prinaša kvalitetne izboljšave, prihaja pravi čas, zato ga bo poslanska skupina LDS podprla. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala gospodu Zimšku, predstavniku Liberalne demokracije. Želi besedo še katera od poslanskih skupin? (Ne.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisno se ni prijavil nihče, zato razpravo omejujemo na 5 minut. Prijavljenih poslancev tudi ni, torej ne želi nihče razpravljati. Zaključujemo splošno razpravo in prehajamo na drugo obravnavo. Zboru predlagam, da skladno z zadnjo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na obravnavo amandmajev. Amandma odbora ste dobili na klop in prehajamo na obravnavo amandmaja k 1. členu, ki ga predlaga Odbor za infrastrukturo. Ta amandma pravi, da se 1. člen črta. Želi kdo besedo? (Nihče.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljamo, da je prvi amandma sprejet. S tem je 1. člen črtan.
Prehajamo k 3. členu in amandmaju, ki ga predlaga odbor. Želi kdo besedo? (Nihče.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma k 3. členu sprejet.
Prehajamo na amandma k 7. členu, ki ga predlaga Odbor za infrastrukturo. Želi kdo besedo? (Nihče.) Prehajamo h glasovanju. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je tudi amandma k 7. členu sprejet.
Na glasovanje dajemo še 7. člen. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljamo, da je 7. člen sprejet.
Prehajamo na amandma k 8. členu, prav tako amandma Odbora za infrastrukturo in okolje. Želi kdo besedo? (Nihče.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je amandma k 8. členu sprejet.
Ker je člen spremenjen, o njem ni treba glasovati.
Prehajamo k 9. členu. Tudi tu je amandma, ki ga predlaga odbor. Besedo želi gospod minister Gantar. Izvolite.
DR. PAVEL GANTAR: Spoštovani podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Vlada se strinja z vsemi amandmaji, razen k amandmaju k 9. členu, kjer opravljanje naloge, izvajanje iz tega zakona, lahko upravlja občinski organ in tako naprej. Jaz bi rekel naslednje. Vlada in tudi jaz kot minister za okolje in prostor podpiramo intenco tega, da so pravzaprav določene upravne pristojnosti, predvsem izdajanje lokacijskih dovoljenj, v pristojnosti občine, čeprav je seveda Ustavno sodišče razsodilo nekoliko drugače in se bo to tudi zgodilo. Vendar predlagamo, da se to zgodi v novem zakonu o urejanju prostora, ko bo tudi sama ta procedura izrabe lokacijskih postopkov, lokacijske dokumentacije in dovoljevanja nekoliko poenostavljena, bolj pregledna, s tem ne manj kontrolabilna, bolj pregledna in seveda tudi lažje izvedljiva. Zato menim, predvsem tu mislim seveda na povezavo na enotno dovoljenje za gradnjo in predlagam, da tega amandmaja ne sprejmete. Zanesljivo pa lahko poudarim to, da bo novi zakon o urejanju prostora to seveda sistemsko rešil. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Torej vlada tega amandmaja ne podpira. Za besedo sta prosila gospod Trofenik in gospod Baškovič.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Res je, da vlada tega amandmaja ne podpira. Vedno pa vlada trdi, ko trčimo ob občutljivo temo problema na relaciji pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi, da je to potrebno urediti s področno zakonodajo. Zdaj smo v primeru, ko spreminjamo del področne zakonodaje in je prilika, prvič, da se uredi ta nevzdržna situacija, ki je bila z zelo čudnim in nedodelanim zakonom v upravi sprejeta, na drugi strani pa življenje zahteva takojšnje ukrepanje in tudi ustrezna sprememba oziroma sprejetje tega amandmaja bi imelo za posledico ne samo ureditev teh problemov, ki so in obstajajo, ampak bi preprečilo tudi nadaljnje podvajanje upravnih nalog in s tem tudi stroške oziroma zmanjšanje birokracije. Z utemeljevanjem razsodbe Ustavnega sodišča pa bi pričakoval vsaj s strani vlade, da je bolj dosledna. Ustavno sodišče v obrazložitvi lepo jasno piše, da je to izvirna pristojnost občin, vendar se je odločilo zaradi bojazni, da občine tega ne bi zmogle kvalitetno opravljati in se je odločilo tako, kot se je. Iz obrazložitve se lepo da razbrati, da to spada med izvirne pristojnosti in tudi normalno v pristojnost občin. Napovedujem še amandma na ta amandma odvisno od odločitve v Državnem zboru. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Besedo želi tudi gospod Baškovič. Izvolite.
MILAN BAŠKOVIČ: Hvala lepa. Jaz bi rad ob tem amandmaju opozoril na nekaj elementov. Ne bi se spuščal v to, ali je boljše, da je občinsko, ali je boljše, da je državno. Zaenkrat je državna ta sfera na upravni liniji. Ampak, glede na same elemente tega amandmaja, bi pa rad opozoril, da tak, kot je, tudi ni izvedljiv oziroma je znotraj sebe nekonsistenten. Ima vrsto težav. Izvajanje tega zakona, se pravi upravne naloge, to se pravi tega zakona, se daje samo možnost, lahko upravlja občinski upravni organ. Zdaj, lahko. Pri pristojnosti katerega koli organa moramo reči ja ali ne, ne pa zdaj, ob državnem lahko tudi ta. Kako?
Mislim, da tega enostavno ne prenese sistem urejanja pristojnosti, nalog itn. Ampak tega zakona, s tem začne, v okviru prenesenih pristojnosti. To je pa zopet neka nova kategorija, druga, ki se pa tega zakona ne tiče, kako to povezati. Enostavno se ne da tega razumeti. Prenesene pristojnosti so pa tiste, ki jih po ustavi seveda na nekem področju nekega zakona država posebej prenese na občine, ampak ne prenese kar tako, ampak mora dobiti prej soglasje vseh občin. To je tisti komplicirani ustavni postopek, ki je silna težava, ampak tako je. In se potem lahko prenese samo pod pogojem, da občine na to pristajajo, da se zagotovijo sredstva. V tem primeru se potem tudi ugotovijo te pristojnosti in naloge, tako da je to stvar vsakega takega primera posebej. V okviru tega zakona to napovedati in to pogojevati enostavno ne gre skupaj. S tem, še tretjim pogojem, v okviru vsega tega, kar govorim, kar je neizpolnjivo, pod pogoji, ki jih predpiše minister za prostor. Kako naj sedaj vse to pa pogojuje potem minister z nekim svojim podzakonskim predpisom, kar tako? Enostavno, mislim pravno res je to kombinacija, ki je nekaj svojstvenega in nikakor ne gre. Ob tem pa, da še govorimo tukaj o občinskem upravnem organu, kar tudi ni pojem po sistemu, ker ima občina po zakonu o lokalni samoupravi upravo, občinsko upravo, ki se ne deli a priori na upravne organe v občinah, ampak je to uprava, ki je lahko celovita in jo vodi župan, lahko je celovita, pa jo vodi tajnik, odvisno ob občinskega statuta, lahko je celo skupna za več občin itn. Drugačna je v Ljubljani, ki je razčlenjeno mesto, kot je pa na primer v neki podeželski mestni občini itn. Prav s teh vidikov smatram, da če bi bilo to sprejeto, ustvari samo neko situacijo, ki je popolnoma neuresničljiva in nima funkcije. Hkrati pa postavi seveda pod vprašaj odnose, ki so pa zdaj vendarle urejeni v sistemu, tudi pri hierarhiji akta, pri hierarhiji organizacije državne uprave, lokalne itn. Jaz bi s teh vidikov smatral, da moramo opozoriti na to, da so te, vsaj tri, štiri take resne neznanke in pa tudi nekonsistentnosti v tem predlogu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Baškovič. Še želi kdo besedo? Gospod Ciril Ribičič, izvoli.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Jaz bi rad oboje podprl: intenco predlagateljev in sistemske pripombe, ki jih je dal gospod Baškovič. Dejstvo je, da občine danes opravljajo samo svoje izvirne pristojnosti, ki so precej ozko določene. Tukaj je res Ustavno sodišče razveljavilo nekatere spremembe zakona in s tem deloma razširilo te pristojnosti občin, ampak v nekem zelo omejenem obsegu. Nič pa ne opravljajo seveda občine na podlagi tega, da bi bilo to prenešeno iz državne pristojnosti. Iz tega vidika so naše občine najbolj oskubljene. V evropskem merilu lahko rečemo, da imajo - včasih so imele največ državnih pristojnosti v komunalnem sistemu, zdaj jih imajo pa najmanj. Iz ene skrajnosti gremo v drugo skrajnost. Res pa je to, kar je gospod Baškovič govoril. To pa izvira iz ustave. Ustava, če citiram, piše takole: "Po predhodnem soglasju občine lahko država z zakonom prenese na občino opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, če za to zagotovi tudi sredstva." To, da mora istočasno zagotoviti sredstva, je jasno, je tudi v zakonu o lokalni samoupravi nekaj povsem nespornega, če se to napiše v amandma, ali če se ne napiše. Ampak mimo te določbe, da mora biti predhodno soglasje občine, preden se to z zakonom prenese, se pa malo težko, razen če bi v samem zakonu določali nek postopek predhodnega soglasja na ta način, da vsaj preden bi to prevzele. Osebno menim, da je to ena od tistih točk, ki jo je treba v ustavi spremeniti. Že ob sprejemanju so strokovnjaki, zlasti dr. Šmidovnik, povedali, da je to nemogoče, da je to neuresničljivo in da bo na ta način država zadržala zase vse tiste zadeve, ki jih v drugih evropskih državah prenaša na lokalno ali regionalno raven. Ampak to je ta problem, ki je tukaj. Skratka, intenco podpiram, izvesti se je pa ne da na takšen način, kot jo v tem amandmaju predlaga.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala gospodu Ribičiču. Želi še kdo razpravljati? (Ne.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Gospod Veber želi obrazložiti svoj glas. Ima pravico. Izvolite, gospod Veber.
JANKO VEBER: Bom zelo kratek, tako da naj bi kakršnekoli polemike odpadle. Podprl bom ta amandma že zato, da lahko potem v nadaljevanju tudi pripravimo nov amandma in kljub vsem tem navedbam, ki so bile podane, uspemo oblikovati ustrezno besedilo tega člena, ki bo zagotovil občinam normalno opravljanje svojih funkcij. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala. Prehajamo na glasovanje o amandmaju k 9. členu. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma k 9. členu sprejet.
Prehajamo k amandmaju k 11. členu. Prav tako ga daje Odbor za infrastrukturo. Torej tu sta dva amandmaja, prvi je amandma odbora. Je pa še en amandma, ki ga imate na mizi, ki sta ga dobili naknadno oziroma ga boste dobili vsak čas, to je skupine poslancev, s prvopodpisanim Jurijem Malovrhom. Ta se glasi: V predlogu besedila 11. člena se v drugi alinei prvega odstavka beseda "oziroma" nadomesti z vejico, za besedama "krajinske arhitekture" pa se umesti besedilo "ali druge primerne strokovne izobrazbe s področja urbanističnega načrtovanja". Gospod Malovrh želi obrazložiti svoj amandma.
JURIJ MALOVRH: Hvala lepa za besedo. Jaz bi ta amandma na kratko obrazložil. Osnovno besedilo 69. člena veljavnega zakona govori o izvajalcu del, ki mora imeti za opravljanje strokovnih nalog v zvezi z urbanističnim načrtovanjem posebej za to registrirano dejavnost. V drugem odstavku pa je vpisan pogoj, da se organizacija za dejavnost sploh lahko registrira. Naštete so obvezne visoke strokovne izobrazbe zaposlenih za urbanistično načrtovanje, za krajinsko načrtovanje, za načrtovanje komunalne opreme naselij za načrtovanje prometa in zvez in za ekonomske analize.
V predlogu vlade za spremembe in dopolnitve zakona se krog strokovnjakov, ki v gospodarski družbi predstavljajo formalni pogoj, da se sme dejavnost izdelave strokovnih nalog s področja urbanističnega načrtovanja sploh upravljati, zoži le na dva naziva - diplomiranega inženirja arhitekture in diplomiranega inženirja krajinske arhitekture. Prepričani smo, da gre pri tem za vprašljivost smotrnosti take določbe, saj urbanistično načrtovanje predstavlja interdisciplinarno aktivnost različnih strok. Zlasti je v tem smislu sporna navedba zagotovljeno sodelovanje diplomiranega inženirja krajinske arhitekture, ker je ta študij še sorazmeroma mlad. Cela vrsta strokovnjakov tudi magistrov in specialistov z zaključnim podiplomskim študijem prostorskega in urbanističnega planiranja, ki po svoji osnovni izobrazbi niso diplomirani inženirji arhitekture pa gospodarski družbi ali sami sebi formalnega pogoja za opravljanje dejavnosti po novem predlogu zakona ne bi zagotavljali. To je le primer.
Z amandmajem je torej predlagana le nujna dopolnitev pogoja. Gre za formalni pogoj za opravljanje dejavnosti, ki ga mora izpolnjevati pravna oseba oziroma podjetnik, posameznik. Sama strokovna usposobljenost strokovnjaka pa ni predmet tega člena.
Še to. Predlagatelj zahteva sodelovanje dotičnega inženirja, ne pa redno zaposlenost. Potem je združitev možna s subjektom na trgu zgolj zaradi forme še toliko bolj vprašljiva. V kolikor ta amandma ne bo sprejet, je to lahko precej usodno za mala podjetja, ki teh profilom nimajo. Zato prosim, da se ta amandma podpre in se s tem ta alinea razširi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Malovrhu. Želi kdo besedo? Predstavnik vlade, gospod minister Gantar, izvolite.
DR. PAVEL GANTAR: Temu amandmaju vlada ne nasprotuje.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Ker ne želi nihče več besede, prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! Najprej glasujemo o amandmaju odbora k 11. členu. (53 prisotnih.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na drugi amandma, skupine poslancev s prvopodpisanim Jurijem Malovrhem. Pravkar ste ga dobili na mizo. V kolikor ne, ga še enkrat preberemo. V predlogu besedila 11. člena se v drugi alinei prvega odstavka beseda "oziroma" nadomesti z vejico, za besedami "krajinske arhitekture" pa se umesti besedilo: "ali druge primerne strokovne izobrazbe s področja urbanističnega načrtovanja". Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (58 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je tudi drugi amandma k 11. členu sprejet.
Prehajamo h glasovanju celotnega 11. člena. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.) Kdo je za? Pardon. Prehitro je bilo. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (56 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 11. člen v celoti sprejet.
Prehajamo na amandma k 13. členu. Prav tako amandma, ki ga je predlagal Odbor za infrastrukturo. Želi kdo besedo? (Nihče.) Prehajamo h glasovanju. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 13. členu? (54 prisotnih.) Je kdo proti? (Nihče.)
Glasujemo o 13. členu v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (59 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je celotni 13. člen sprejet.
Prehajamo na 14. člen in amandma k 14. členu. Glasi se: "14. člen se črta". Želi kdo besedo? (Nihče.)
Prehajamo h glasovanju. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (54 prisotnih.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljamo, da je amandma k 14. členu sprejet.
S tem se 14. člen črta.
Prehajamo k 15. in 16. členu. Prav tako amandma, ki ga je podal odbor na predlog mnenja Sekretariata Državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve in je normotehnične narave. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Prehajamo h glasovanju. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljamo, da je amandma sprejet.
Člen je tako spremenjen in prehajamo na amandma k 16. členu, to je za novi 16. člen. Želi kdo besedo? (Nihče.) Prehajamo h glasovanju. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljamo, da je tudi amandma za novi 16. člen sprejet.
Tako smo amandmaje izčrpali in v obravnavo dajemo preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Nihče.)
Prehajamo h glasovanju. Za glasovanje, za preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (57 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so preostali členi, h katerim niso bili vloženi amandmaji, sprejeti.
Tako smo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih. Glasovati moramo še o naslovu zakona. Ali želi še kdo razpravljati o naslovu zakona? Ker ne želi nihče, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (62 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo končali drugo obravnavo.
Prehajamo na tretjo obravnavo. Izglasovali smo zakon po členih in naslov zakona. Odpiram razpravo o zakonskem predlogu v celoti. Želi kdo besedo? Ker ne želi nihče besede oziroma razpravljati, zaključujem razpravo.
Ugotavljam, da k predlogu zakona ni bil sprejet noben amandma, zato ni možno vlaganje dodatnih amandmajev. Oprostite. Pravkar je bil predlagan amandma k 9. členu. Predlaga ga skupina desetih poslancev s prvim podpisanim Vilijem Trofenikom. Amandmaja še niste dobili na klop - pravkar smo ga dobili mi. To je amandma na amandma k 9. členu. Ker smo v tretjem branju, ne more biti amandma na amandma, ampak amandma k 9. členu. Predlagatelji, ali se strinjate? V amandmaju Odbora za infrastrukturo in okolje k 9. členu se besedilo "lahko opravlja občinski upravni organ v okviru prenešenih pristojnosti pod pogoji, ki jih predpiše minister, pristojen za prostor", nadomesti z besedilom "v občini opravlja občinska uprava." Obrazložitev. Zakon je na novo določil strokovne naloge in opredelil izvajalce strokovnih nalog. V primeru črtanja celotnega 66. člena pa naj bi bili opredeljeni izvajalci upravnih nalog po tem zakonu. Želi predlagatelj dodatno obrazložiti amandma? Izvolite, gospod minister. Malo posluha!
DR. PAVEL GANTAR: Gospod predsednik, temu amandmaju k 3. členu, 9. členu v tem tretjem branju nasprotujem v imenu vlade, ker pač preprosto niso predpisani niti splošni pogoji, niti ne posebni pogoji in bi lahko, posebej še, če izpade besedica "lahko", ki opozori sicer na dvoumnosti, o katerih je govoril gospod Baškovič, lahko pomeni pravzaprav, da so "nedvoumne" tako velike, da se ustavi izdajanje vseh lokacijskih dovoljenj in več kot to. Lahko se tudi vsa naša prizadevanja, ki so bila v tem, da združimo lokacijsko in gradbeno dovoljenje in v velikem številu upravnih enot se določene družinske hiše že izdajajo kot enotno dovoljenje, ne v dveh postopkih, bi s tem bilo vse to postavljeno na glavo. Jaz mislim, da je intenca gospoda Trofenika in vseh ostalih seveda točna in pravilna in jaz sem večkrat v svojih nastopih pokazal in povedal, da želimo to storiti, da želimo, da se prenesejo tudi upravne naloge, ki so zdaj na državi, pa ni nobenega razloga, da bi bile na državi in po svoji naravi celo spadajo v pristojnost lokalnih skupnosti bolj kot na državo. To ni nobenega dvoma, da se to naredi res na urejen in organiziran način, da pri tem ne trpijo posledic ne prebivalci, ki pač prosijo in zahtevajo določena dovoljenja. Mislim, da je naše skupno prepričanje, da naredimo tako, da pa ne bi tega naredili z enim samim členom, z eno samo formulacijo, ki je tako dvomljiva in ki lahko v interpretacijah pomeni, da se za neko obdobje lahko ustavi izdajanje teh dovoljenj. Jaz bi prosil, da so zaradi takšnega amandmaja posledice, če sem prav razumel, nima več notri besedice "lahko", nima več notri besedice "lahko", kar pomeni tisto veliko nedvoumnost, lahko da, lahko ne, da se takšnega amandmaja nikakor ne sprejme. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Gospod Anderlič se je prvi prijavil. Naslednje prijave, gospod Trofenik.
ANTON ANDERLIČ: Jaz verjamem, da je dober namen predlagateljev tega amandmaja, vendar se bojim, da je tudi pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni in da ne bi naredili kakšne neumnosti, predlagam, da preskočimo to točko in gremo z drugim zakonom naprej in da do nadaljevanja po pavzi ministrstvo in pravna služba z gospodom Baškovičem pregleda ta amandma in eventualno ga popravi tako, da bo sprejemljiv. Jaz sem za to, da se prenese čim več pristojnosti občinam, ki jih lahko opravljajo. Nisem pa za to, da nekaj naredimo na silo in izsiljeno na način, ki prvič ne bo skladen, ne z zakoni, ne z ustavo, ki pač je tudi v tem delu eksplicitna. Zato prosim, da na tak način to uredimo. Verjamem pa, da ni nobene zadrege, da podobna ali kakršnakoli ureditev, ki bo šla na roko tem amandmajem, da tako rečem, ne bo izglasovana v tem zboru, kajti tudi pri osnovnem amandmaju je bilo jasno, da je temu tako, zato predlagam, da prekinemo na tej točki razpravo o tem zakonu in nadaljujemo po pavzi. Do takrat pa to popravimo tako, da bo sprejemljivo za vse. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Imamo predlog, da prekinemo obravnavo, tretjo obravnavo. Zato moram dati to na glasovanje. In bi nadaljevali z naslednjim zakonom. Predlog gospoda Anderliča, da se tretja obravnava zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor prekine v točki vlaganja amandmaja in se nadaljuje po pavzi, ki ob 13.30 uri. Dajem na glasovanje ta predlog. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za predlog gospoda Anderliča? (48 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Tako prekinjamo tretjo obravnavo in jo nadaljujemo po popoldanski pavzi.
Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O STAVBNIH ZEMLJIŠČIH, prav tako hitri postopek. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? Gospod minister, Pavle Gantar, izvolite.
DR. PAVEL GANTAR: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Pred nami je eden izmed osrednjih zakonov, ki definirajo, lahko bi rekli, določen režim na tistih zemljiščih, to je stavbnih zemljišč, ki do zdaj še niso urejena z režimi, s katerimi se varuje, vzpostavlja in varuje javna korist. Kot sem že omenil, je ta javna korist zagotovljena na drugih tipih zemljišč, ne pa na teh zemljiščih. Ta zakon torej uveljavlja nova načela varovanja te javne koristi in izpeljuje tudi seveda mehanizme za njihovo uveljavljanje. V obrazložitvi so obširno navedeni cilji zakona, ki so poleg tega, kar sem že omenil, uredili tudi pravila za nastanek in prenehanja grajenja javnega dobrega, definirati pojem gospodarjenja z zemljišči, urediti načine gospodarjenja, urediti pridobivanje stavbnih zemljišč v javno korist in v povezavi s predpisanimi pogoji določiti tudi uveljavljanje predkupne pravice, razvrstitvene pravice, definirati pojem opreme na stavbnih zemljiščih in seveda tudi v povezavi s predpisi o lastninskih in drugih stvarnih pravicah urediti pravila za oddajanje stavbnih zemljišč za gradnjo, to se pravi stavbno pravico. Sam dokument, če bi šel, če bi več vendarle povedal, bi rekel to, da najprej definira v splošnih določbah vse najbolj pomembne lastnosti, torej najbolj splošne določbe, predvsem je najbolj pomembna definicija javne infrastrukture, tako na objektih do omrežja, ki so namenjeni izvajanju določenih javnih služb, ter v javno infrastrukturo se uvrščajo tudi tisti komunalni objekti, ki so našteti v členu in so pod enakimi pogoji, torej definicija pod enakimi pogoji dostopni vsem.
Pomembno je tudi to, da ta zakon pove, da na grajenem javnem dobru, ki so objekti javne infrasturkture, ni mogoče pridobiti lastninske pravice oziroma lastninske pravice ni mogoče priposestvovati.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Poslanke in poslanci, jaz bi vseeno prosil, da poslušate mnenje ministra, ker boste lažje razpravljali kasneje, če se boste prijavljali.
DR. PAVEL GANATAR: Jaz se bom osredotočil na samo zelo pomembne stvari. V tem zakonu je veliko pomembnih stvari, zato samo na najbolj pomembne stvari. Jaz tudi zelo slabo govorim, če me drugi ne poslušajo, zato če me boste poslušali, bom mogoče boljše in bolj zbrano govoril.
Skratka. Pomembno je povedati tudi to, da ta zakon ureja pridobitev statusa grajenega javnega dobra, lokalnega ali državnega pomena, z odločbo, v 5. členu in seveda na podoben način z odločbo se lahko tudi status grajenega javnega dobro odvzame. V primerjavi z naravnim javnim dobrom, kjer nastane naravno javno dobro s samim naravnim dogodkom oziroma neko vodo in tako naprej. Pomembna je ugotovitev, da občina gospodari v javno korist in pomemben je potem promet s stavbnimi zemljišči, ki pa je sedaj pomembna ena varovalka, enovarovalni mehanizem je že tu, namreč, da je predviden notarski zapis za vse za prodajo nezazidanih stavbnih zemljišč. Povedano je tudi, kaj mora ta notarski zapis vsebovati.
Defenirana je predkupna pravica, to pomeni pravica javno pravnih subjektov, občin, države, da se postavita prvo v vrsto, kadar občina, kadar lastnik stavbnega zemljišča to zemljišče prodaja. Vendar seveda se lahko postavita v prvo vrsto samo takrat, kadar gre za objekte javne infrastrukture, objekte za potrebe obrambe, zdravstva, socialnega varstva, šolstva, znanosti, kulture, športa, javne uprave ter socialnih in neprofitnih stanovanj. Ta predkupna pravica je seveda, kar je zelo pomembno, skoncesirana, ni zadosti, da je predkupna pravica ustavno zapisana v zakonu, ampak se mora povedati, da se moraš potem zapisati v zemljiško knjigo in tako naprej, kot je napisano.
Drugi močnejši inštrument, ki uveljavlja javno korist, je seveda razlastitev, ki jo opredeljuje 18. člen. Pomembno je naslednje, kako se ugotavlja javna korist za razlastitetv. Javna korist za razlastitev se ugotavlja, če smem tako reči, na dva načina. V 22. členu povemo, da je javna korist izkazana, kadar gre za potrebe gradnje objektov javne infrastrukture in objektov za potrebo obrambe, kadar tako določa prostorsko izvedbeni načrt. To je pa tema iz zakona o urejanju naselij. Ta sam sprejem prostorsko izvedbenega načrta, bodisi na državni lokalni ravni izkazuje to javno korist. V 23. členu pa povemo, da je razvrstitev v korist občine, države dovoljena tudi za socialno,... tu je navedeno, ne bom bral. Vendar tu seveda povemo oziroma zakon določa, da ta javna korist seveda ni kar tako izkazana, pač pa mora občina ali država ugotoviti s posebno ugotovitveno odločbo, da je gradnja predvidenega v javno korist. Zakaj tako? Mislim, da je bilo na odboru o tem nekaj diskusije. Na odboru je bila seveda diskusija predvsem o tem, da je nemogoče reči, da je vsak športni objekt, recimo, v javno korist ali da je vsaka recimo privatna klinika za lepotne operacije nujno že v javno korist. Lahko je. Ampak o tem je treba izdati ugotovitveno odločbo. Nek objekt iz tega območja torej mora imeti ugotovitev javne koristi in potem seveda, da lahko izpolni kriterije za postopke razlastitve. To odločbo je dovoljeno izpodbijati s tožbo o upravnem sporu. O razlastitvi sami pa seveda odloča naprej sodišče v nepravdnem postopku. Zdaj se moram ozreti na dve stvari. Prva stvar je, kaj je z razlastitvijo? Dve ideji sta bili recimo prisotni na razpravah tudi na odboru. Ena ideja je, da ta država pravzaprav z razlastitvijo za potrebe šolstva, zdravstva, kulture, javne uprave, športa gre zelo široko, da pravzaprav ponavlja večjo preteklost, kot je bilo tu rečeno, in da ponovno vzpostavlja nek samovoljni mehanizem pridobivanja lastnin v javno korist nepremičnin. Drugo stališče pa je, da je ta koncept razlastitve preozek, da ta koncept razlastitve pravzaprav omogoča razlastitev v javno korist, kadar jo ugotovimo, da pa ne omogoča razlastitev, kadar je javna korist pravzaprav splošna prosperiteta kraja, recimo gospodarski razvoj in bi lahko rekli, na primer, nek podjetnik se pojavi, rad bi razvil dejavnost, vendar ni zemljišč in občina mu ne more dati zemljišča, ne more ga tudi razlastiti. Jasno načelo, ki seveda obstaja v deželah z liberalnimi demokratskimi, ne mislim s tem v smislu političnih strank, da se ne bomo napačno razumeli, ampak temeljnih vrednot in razmer, ki veljajo v zahodni civilizaciji, lahko rečemo, je seveda ta, da je poseg v lastninsko pravico seveda zelo močan poseg, ki mora biti ustavno in zakonito zaščiten in da ni mogoče poseči v lastninsko pravico na nepremičnini nekoga zato, da bi nekdo drug ustvaril recimo profit. Tega načela ni mogoče uveljaviti. Zato smo morali zavreči ali pa reči, da ni mogoče predvideti, da bi imeli razlastitev za potrebe, ne vem, gospodarskega razvoja ali kaj podobnega, pa obrtnih con ali kaj podobnega. Po drugi strani pa je povsem jasno in tudi iz drugih zakonov, recimo nemškega zakona, da je seveda, kadar je država pravna in socialna in se veže tudi s to ekološko funkcijo, da je predvidena javna korist v tiste zadeve razlastitev, kjer se izvršujejo interesi, ki jih je zakonodajalec navedel kot splošne interese v korist vseh. To pa je zdravstvo, šolstvo, kultura. Nemški zakon ima, lahko bi rekli celo mogoče še nekoliko širše opredeljeno javno korist, kot jo ima naš zakon. Menimo, da smo postavili pravo mero in da je ta mera razumna in seveda jo je mogoče tudi uveljavljati. Izvedena je potem seveda vsa zadeva, ki se veže na odškodnino za nepremičnino in predvsem še ena zadeva glede nepravdnega postopka, ker vem, da se bo to postavilo v diskusiji. Zakaj potem, ko je ugotovitvena odločba narejena, nepravdni postopek? Predvsem zato, ker ustava Republike Slovenije pomeni in pa ustava Republike Slovenije pove, da ima lastnina sodno varstvo. V tem primeru nepravdni postopek in v tem nepravdnem postopku se konec koncev določi tudi odškodnina za odvzeto nepremičnino, glede na člene, ki so tu navedeni. Druga zadeva je tudi ta, ki jo seveda jaz striktno zagovarjam in mislim, da bi se je moralo posluževati čimvečkrat, je to, da je pač v primerih, ko bo šlo za razlastitev, bosta upravičenca samo dva. To je seveda občina ali država, velikokrat država, kadar se bo to zgodilo in da je v tem primeru država obenem tista, ki vodi postopek, obenem pa je tudi stranka v postopku. Vem, to se dogaja tudi v drugih primerih. Toda ta primer je seveda takšen, da menimo, da ga je potrebno zaščititi še dodatno s tem, ko smo rekli, da je potrebno sodno varstvo, še s tem, da to damo v nepravdni postopek.
Jaz bi omenil samo še to zadevo, ki se veže na finančno plat zakona, torej stavbnih zemljišč. Kakor veste, dosedanji zakon o stavbnih zemljiščih ima dve vrsti dajatev. Prvi je komunalni prispevek, ki se izračunava v sorazmerni vrednosti deleža lastnikov oziroma uporabnikov, imetnikov pravice, ki je zdajšnji lastnik, za komunalno opremo. Ta ostaja, naprej nekoliko dodelan in se bo pravzaprav uveljavil in se pač prenaša naprej, medtem ko pa je drugi davek, drugo plačilo je pa nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Tudi ta ostaja, dokler dolgo v prehodnih določbah, na isti način se pobira in na isti način se steka v občinske proračune, dokler dolgo v prehodnih določbah ne bo sprejet novi zakon o davku na nepremične. Ko bo sprejet novi zakon o davku na nepremičnine, z novim zakonom o davku na nepremičnine bo ta vsakemu, in nadomestil ga bo popolnoma pravilno in logično zakon o davku na nepremičnine, tako kot je v drugih deželah. Pomembna je še ta zadeva, ki se večkrat pojavlja - opremljanje stavbnih zemljišč zagotavlja občina. To ne pomeni, da izvaja občina, pač pa menimo, da mora nujno občina za vsa stavbna zemljišča, ki bodo šla v zidavo, jasno predpisati program priprave stavbnih zemljišč, predpisati vse standarde, normative, recimo premere cevi in podobno. Če ne, bi bilo zelo slabo. Samo izvajanje tega pa lahko opravi bodisi sama občina ali pa tudi investitor, s tem, da ima sorazmerni del tega komunalnega prispevka manjši. Na ta način smo, če smem zaključiti, ker vem, da sem že predolg, v bistvu vzpostavili režim definiranja in varovanja javne koristi na stavbnih zemljiščih, vzpostavili in navezali mehanizme na zakon o urejanju naselij in pravzaprav omogočili tudi občinam, kar je zelo pomembno, nisem to omenil, občinam smo dali v bistvu večje pristojnosti za to, da prevzamejo pomemben segment urejanja prostora, to je gospodarjenje s stavbnimi zemljišči oziroma ne gospodarjenja, gospodari lahko samo s svojimi, ampak politiko urejanja stavbnih zemljišč v njihove roke. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Prosim podpredsednika odbora gospoda Mirka Zamernika, da da poročilo.
MIRKO ZAMERNIK: Spoštovane kolegice in kolegi! Odbor Državnega zbora za infrastrukturo in okolje je na svoji prvi izredni seji dne 9.7.1997 obravnaval predlog zakona o stavbnih zemljiščih, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo poslala Vlada Republike Slovenije, najprej z dopisom, z dne 4.7., v prvo obravnavo, nato pa z dopisom dne 8.7.1997 predlagala Državnemu zboru, da ga obravnava v skladu z 201. členom poslovnika Državnega zbora po hitrem postopku in to posebej obrazložila.
Odbor je bil na seji seznanjen z mnenjem Sekretariata Državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve. Po uvodni predstavitvi obravnavanega zakona predstavnikov predlagatelja zakona, so člani odbora v okviru splošne razprave podprli obravnavani predlog zakona o stavbnih zemljiščih po hitrem postopku ter ocenili, da je besedilo predloga zakona sicer primerno za razpravo in glasovanje o posameznih členih zakona v okviru druge obravnave. Vendar pa je bilo ob tem opozorjeno na čim prejšnje sprejetje tudi druge zakonodaje, s katero bo šele v celoti omogočeno izvajanje posameznih določb predloženega zakona, kot so zakon o davku na nepremičnine, zakon o lokalni samoupravi, zakon o lastninskih in drugih stvarnih pravicah, spremembe zakona o notariatu. Sprejem zakona o davku na nepremičnine, v razpravi je bilo to posebej poudarjeno, je še zlasti potreben iz razloga, da bi spodbudili prodajo nezazidanih stavbnih zemljišč, ki jih posamezni lastniki kljub večkratnim poizkusom nočejo prodati in s tem ovirajo ali celo preprečujejo izgradnjo posameznih območij po sprejetih zazidalnih načrtih.
V okviru splošne razprave je bilo postavljeno vprašanje ustreznosti rešitve, da potrdila o tem, da na zemljišču, ki je predmet pogodbe, je predkupna pravica ne obstaja, izdaja upravna enota in ne pristojni organ predkupnega opravičenca, se pravi občine, če je predkupni opravičenec občina.
Glede same predkupne pravice pa so bila izražena različna posamična mnenja do tega, da je preveč poenostavljeno navedeno, kdaj ima predkupni upravičenec predkupno pravico. Do tega, da bi se naštevanje objektov v celoti spustilo ali dodalo še nekatere objekte, kot na primer objekti za spodbujanje gospodarskega razvoja, trgi, zelene in druge javne površine. Postavljeno je bilo še vprašanje opremljanja zazidanih stavbnih zemljišč, ki jih bodo občine dobile vrnjene, neopremljena ali le delno opremljena. Na podlagi splošne razprave Odbora za infrastrukturo in okolje predlagam Državnemu zboru Republike Slovenije, da sprejmemo naslednje dodatne sklepe.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa poročevalcu gospodu Zamerniku. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Pismeno se je prijavil Ivan Božič, kot predstavnik SKD-ja. Izvolite.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa gospod predsednik. Kolegice in kolegi, spoštovani poslanci in poslanke! Nekam revno je videti po dvorani. Torej, najprej se moram opravičiti, pa da ne bi vzeli to kot, ne vem, slabo gledanje komisijo; vsaj predsinočnjim smo delali do 10. ure in mislim, da kar smo tam obdelali in sklenili, je bilo dobro sprejeto. Ampak ko človek potem še doma pregleda, marsikaj vidiš tudi drugače. Kot prvo bi imel to resno pripombo; sedaj bom pa rekel kot župan, da zakon o stavbnih zemljiščih in zakon o naseljih in posegih v prostor sta pa tako velika zakona, da ne morem razumeti, da to lahko sprejmemo po hitrem postopku, če ravno sem za to glasoval, zakon o vinu pa bomo vlekli šest mesecev ali pa še več. Torej, mislim, da ni prav. Kot poslanec mislim, da to ni prav, ker ko se bomo pogovarjali, to ne bo dobro.
Drugo, kar bi pa rad prav prebral...
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Gospod Božič! V imenu poslanske skupine...
IVAN BOŽIČ: Ja. Kar bom pa prebral, je pa takole. Moja glavna pripomba se nanaša na ne dovolj razumljivo opredelitev javne infrastrukture v 3. členu ali pa je ne razumemo dobro. Ta opredelitev pa je pomembna zato, ker se v zvezi z javno infrastrukturo vpelje pojem "grajenega javnega dobra". Če bi se določbe nanašale le na javno infrastrukturo, ki je namenjena opremljanju stavbnih zemljišč, to je sekundarno omrežje, komunalno in druge naprave, potem bi se mi zdele določbe še razumljive in logične, da se taka infrastruktura obravnava v zakonu o stavbnih zemljiščih. Ker pa te opredelitve ni nikjer zapisane, se najbrž pojem "in javne infrastrukture" nanaša na vso infrastrukturo tako magistralno kot primarno in sekundarno omrežje.
Toda, kaj je znotraj take infrastrukture "grajeno javno dobro", bi bilo po mojem mnenju bolj prav, da bi določila nova zakonodaja, ki bo urejala ta področja. To se pravi, za energetske objekte in energetsko omrežje zakon o proizvodnji in distribuciji električne energije, za vodnogospodarske objekte zakon o vodah in podobno. Razlog, da se pojem javnega dobra pri energetski infrastrukturi ali vodnem gospodarstvu določa že kar v zakonu o stavbnih zemljiščih, vidim le v tem, da na ta način s spremembo enega zakona opredelimo za javno dobro vse, kar bi sicer morali razčleniti v več zakonih. Včasih ko se mudi, je to privlačna zadeva, bojim pa se, da je še ne dodelana. Lahko sicer poskusimo, najbrž pa se nam bo taka pragmatična rešitev maščevala v neštetih zadregah ob specifičnih primerih infrastrukture.
Dodati moram, da v tem trenutku povem ta pomislek na načelnem nivoju. Zaradi prekratkega časa za analizo možnih posledic tudi sam še ne morem konkretizirati, kje konrektno bodo še vse nastale težave, če vso to javno infrastrukturo in vse grajeno javno dobro strpamo v zakon o stavbnih zemljiščih. To je moj pomislek glede na cel zakon.
Same pripombe, ki jih imam k členom, so v tem, da je verjetno v 2. členu pojem "nezazidano stavbno zemljišče" malo preohlapen. Namreč, pogosto se zgodi, da ima nekdo pozidano stavbno zemljišče veliko parcelo lahko 2 hektarja, stavba pa stoji samo na enem robu. Če bo lastnik v bodoče razdelil to površino na več delov, bo dobil velike kose nezazidanega stavbnega zemljišča. Če ne, je treba to bolje definirati.
V 5. členu moram reči, da smo na odboru dobro pogledali in rekli v 2. točki, da podelitev statusa iz prejšnjega odstavka ni dopustna, če objekt ali omrežje nima uporabnega dovoljenja, če je to predpisano. Zdaj pa bi rad opozoril tiste, ki ste delali v upravnih enotah ali pa občinah, koliko objektov javnega dobra, zgrajenega javnega dobra, že ima uporabna dovoljenja in kako jih mislite dobiti za tiste objekte, ki so bili zgrajeni udarniško ali kot zadružni domovi pod ranjko Avstrijo ali pa kasneje. Najbrž, da bo zelo težko.
In potem pri 39. členu, čeravno je gospod minister poprej precej bolje povedal, kot sem jaz razumel. Opremljanje stavbnih zemljišč zagotavlja občina. Rekel pa je, da potem lahko to izvaja tudi investitor. Mislim, da nikakor ne smemo zapisati takega zakona, kjer bi bila izvzeta privatna iniciativa. Upam pa, da bo gospod minister v 41. členu tega zakona predpisal tudi, komu bo občina dala vzdrževanje in upravljanje zgrajeno javno dobro. Namreč, tega načina prenosa v samem zakonu nisem mogel razumeti. Seveda pričakujem tudi, da bodo res kmalu prišli v proceduro zakon o urejanju prostora, zakon o davku na nepremičnine in zakon o lastninskih in stvarnih pravicah. Brez tega bo naše delo in sprejemanje takih zakonov po hitrem postopku bolj počasno v izvajanju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. To je bilo mnenje poslanske skupine SKD. Proceduralno želite? Proceduralno izvolite, imate besedo.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Moram najprej pogledati, če smem reči drage kolegice. Ni nobene. Spoštovani kolegi... Se opravičujem. Draga kolegica, spoštovani kolegi, rečeno je bilo, da je ta zakonodaja, ki se sprejema po ekspresnem postopku, ne po hitrem, pač pa po ekspresnem postopku, zelo pomembna za zaščito in varstvo ne vem kakšnih interesov in celo tako pomembna, da so jo predsedniki strank, ki so vsi odsotni zaradi drugih bolj pomembnih stvareh, kot pa so sedaj v tem parlamentu, podpisali in jo zapisali v svoj sporazum. Po navzočnosti to ni videti, zato prosim, da se ugotovi navzočnost. Pa ne glede na to, da je ta člen poslovnika malo hecen, da mora tudi pri obravnavi, pri razpravi biti navzoča večina poslancev, pa vidim, da so nekatere klopi absolutno prazne. Prosim, da se ugotovi navzočnost, da vidimo, če je vsaj polovica poslancev zainteresiranih za tako pomembno zakonodajo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Tako je. Bomo prešli počasi k ugotavljanju prisostnosti. Poslanci, ki so v preddverju, prosim, da zavzamejo mesta. Ugotavljamo prisotnost! Prosim, da zasedete mesta, poslanci. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.) Tako je zbor sklepčen in nadaljujemo z delom.
Druga se je prijavila poslanska skupina Slovenska ljudska stranka. Za njih bo podal mnenje gospod Brenčič. Izvolite.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala, gospod podpredsednik. Kljub temu, da je desna stran precej prazna, je kar v redu da nadaljujemo. Moja desna. Poglejte. Izredno pomembno je, da je ta zakon, zakon o stavbnih zemljiščih končno prišel v proceduro. Moram povedati, sem bil tudi sam pobudnik, da vlada čim prej ta zakon pripravi. To pa zaradi tega, ker prinaša kar nekaj prepotrebno pričakujočih stvari, na katere smo seveda naleteli kot slabosti. Kot prvo; prav gotovo je ta, da se s tem zakonom ukinjajo skladi stavbnih zemljišč, ki so po sprejetju nove lokalne zakonodaje predvsem o zakonu o financiranju občin ostali neke vrste para, v prenekateri občini para proračuni, para občinske uprave in s tem se je v bistvu prekinjala neka kontinuiteta v delu na področju stavbnih zemljišč in na področju vse infrastrukture, ki je s temi zemljišči povezana. Tako, da je prav gotovo to, kar zakon prinaša na tem področju, gospodarjenje in opravljanje s stavbnimi zemljišči, eno od pomembnih pridobitev.
Drugo je prav gotovo to, da določa ta zakon infrastrukturo, tisto prepotrebno javno infrastrukturo, ki naj ima pomen javne infrastrukture.
Pod tretje; uvaja predkupno pravico stavbnih zemljišč predvsem za to infrastrukturo, ki je poprej definirala, za to infrastrukturo, ki je pogoj, da se lahko občina normalno razvija, da lahko občina normalno izvaja programe, ki so dolgoročno za razvoj občine potrebni. Tam, kjer je seveda bilo sedaj tudi morda kamen spotike, ko se za nikakršnimi legalnimi pravnimi sredstvi do sedaj ni dalo pridobiti nekega nujnega zemljišča za javno dobro največjega pomena, je seveda zakon to materijo prekinil s tem, da se omogoča razlastitev seveda v tistih zadnjih možnih ukrepih, ki preostanejo. Tako Ljudska stranka prav gotovo ta zakon sprejema. Je pa nekaj slabih stvari, ki se z zakonom pričenjajo. To je prav gotovo dodatna obremenitev notariata z vsakim poslom, ki je povezan za prodajo zemljišč, ki ga je potrebno jasno v okviru notarskega zapisa tudi opraviti. Tako je včerajšnji sklep prav gotovo dobrodošel tudi pri tem zakonu, da se notariat do neke mere s ceno storitve približa velikim potrebam trga.
Drugo pa, kar bo zakon tudi nekoliko sedajle pogrešal, je to, kar prinaša nov zakon, ki mora pa čimprej priti v proceduro. To je davek na nepremičnine, ki mora sedanji sistem pobiranja nadomestila za stavbno zemljišče postaviti v neko novo vsebino. Zaradi vsega tega poslanska skupina Ljudske stranke zakon podpira, je pa kar nekaj stvari, ki pa jih bomo v amandmajih prav gotovo podprli, da sam zakon, vso materijo izboljšajo. Tudi sam bom imel še dva amandmaja, to pa v drugem branju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. To je bila poslanska skupina Slovenske ljudske stranke. Gospod Avšič bo dal poročilo Liberalne demokracije Slovenije.
JOŽE AVŠIČ: Spoštovani gospod podpredsednik, kolegice in kolegi! V Liberalni demokraciji Slovenije v našem poslanskem klubu smo ocenili, da bi sicer predlagani zakon bilo morda tudi dobro v normalni proceduri obravnavati glede na sklope vprašanj, ki se jih le-ta dotika, vendar pa hkrati podpiramo hitri postopek zaradi tega, ker če ne bi po hitrem postopku tega zakona sprejeli na tej seji, potem bi eden od pomembnih sklopov zemljišč ostal popolnoma odprt in nezaščiten. Vemo, da so z zakonom o kmetijskih zemljiščih kmetijska zemljišča zaščitena, včeraj smo slišali najmanj 7-krat v prometu, da so zaščitena zemljišča, ki zadevajo vodna območja ali pa obalo, da smo včeraj sprejeli tudi zaščito vseh tistih zemljišč, ki so potrebna za interese obrambe Slovenije. Če ne bi k temu priključili še stavbnih zemljišč, bi morda ostalo popolnoma odprto ravno najbolj interesantno področje zemljišč, ki so namenjena za javno rabo ali pa za opravljanje profitnih dejavnosti, morda tudi na takih območjih, za katere je ta zaščita nujna. Da pa bi lahko ta zemljišča zaščitili, se je moral zakonodajalec oziroma pripravljalec zakona vsekakor lotiti tudi širše materije, zato bomo pač morali ta zakon tudi z amandmaji, ki so že predloženi s strani odbora, dopolniti v tistih delih, za katere je odbor tudi smatral, da jih je potrebno, da bi bil zakon bolj čist.
Da zaključim. Liberalna demokracija podpira sprejem tega zakona po hitrem postopku, podpira pa tudi tiste sklepe odbora, ki se nanašajo na to, da je potrebno čim hitreje sprejeti zakon, zlasti zakon o davku na nepremičnine, saj ostaja potem, ko bomo zakon sprejeli, dejansko en anahronizem v dosedanjem zakonu o stavbnih zemljiščih, kjer bo celotno šesto poglavje, ki je bilo sprejeto nekje leta 1984, ostalo še vedno v veljavi, to je tisti del, ki se nanaša na nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Zato podpiramo, da se tudi ta del čim hitreje v Državnem zboru znajde kot predlog in tudi sprejme. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še poslanska skupina Združene liste? Gospod Veber.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Tudi v poslanski skupini Združene liste socialnih demokratov seveda podpiramo zakon o stavbnih zemljiščih, kajti gre seveda za zakon, ki bo zaščitil verjetno najbolj zanimiva zemljišča v nekem tržnem prometu. Seveda pa rešuje tudi mnoga nerešena vprašanja, ki so nastajala predvsem v zadnjem času in seveda, če samo pogledamo, koliko podjetij je šlo v stečaj in kako so se ta zemljišča prodajala, potem v teh postopkih in ko prav gotovo nekako tudi občina, ki je bila velikokrat zainteresirana za zemljišča, ki jih je nekako nekoč tudi zagotovila pod ugodnimi pogoji tem podjetjem, ostajala pravzaprav brez neke predkupne pravice. Ob tem so se seveda prodajala tudi druga zemljišča, tako ceste in poti, kot tudi seveda zemljišča, vodna zemljišča in skorajda tudi sama jezera kot taka. Zato menimo, da je izredno pomembno, da se ureja ta odnos in zaupa nekako tudi občinam in s tem zagotavlja in jih vključuje, aktivno vključuje v zaščitno zakonodajo in seveda tudi državo kot tako pri predkupni pravici. Seveda pa velik problem pri prometu s temi zemljišči predstavlja tudi neurejen odnos med skladi stavbnih zemljišč in občinami oziroma zakonom o financiranju občin, kajti tukaj je bilo vendarle nekako nemogoče pravzaprav napisati ali pa uskladiti vsa pravila iger, po katerih naj bi skladi poslovali. Zato je ta zakon zelo primeren, da rešuje tudi ta zelo pereč problem. Poskušamo pa še posebej opozoriti na problem, za kar smo vložili tudi amandma, pri zemljiščih, ki so prišla po zakonu na sklad stavbnih zemljišč in gozdov republike Slovenije. To je bil brezplačen prenos. In seveda, v mnogih predelih se je to zgodilo na način, ki se je pozneje seveda izkazal za izredno problematičnega pri razvoju posameznih območij. In tudi s tem amandmajem, ki smo ga vložili, da nezazidana stavbna zemljišča, ki so opredeljena v prostorskem planu, ki so tudi navedena v prvem odstavku 55. člena tega zakona in za katere ni izvršen odkup ali prenos na sklad kmetijskih zemljišč in gozdov republike Slovenije in nezazidana stavbna zemljišča, ki so bila prenesena na sklad kmetijskih zemljišč in gozdov republike Slovenije in niso predmet denacionalizacije, postanejo last občin. S tem bomo v mnogih predelih Slovenije dosegli, da se vendarle izvajajo tiste osnovne naloge na najbolj racionalen in najbolj ustrezen način, ki je potreben, da rešujemo mnoge probleme, ki so vezane predvsem na zagotavljanje javnega interesa. Zato kljub vsemu, da je seveda ta zakon izredno pomemben in obširen vendar v tej fazi zaščitne zakonodaje pač nujen, podpiramo hitri postopek in smo podprli hitri postopek in seveda tudi sprejem z navedenimi spremembami. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Še poslanska skupina? (Ne.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Kot prvi se je prijavil gospod Miroslav Mozetič. Ostali seveda, ki se predhodno niso prijavili, imajo razpravo omejeno na 5 minut. Izvoli.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Malo me je strah, ker sem se spet vključil v županski lobi. Ampak, da ne bodo samo župani govorili, ker do zdaj, če se ne motim, doslej so v glavnem samo župani govorili. Ampak, upam, da ne bo spet ujetega ptiča tožba in da ne bodo župani občutili ta moj nastop kot poseg v njihov županski lobi. Jaz bom samo nekaj stvari bolj povedal, ko sem jaz zastopil in potem nekako malo v obliki vprašanj postavil, tako da bi minister morda nekoliko določene stvari še bolj pojasnil, tako da bi se lažje potem odločil o tej zadevi. Nekatere stvari se mi zdijo nekoliko nenavadne. Recimo, bom šel kar po členih, v 6. členu, ki govori: občina gospodari s stavbnimi zemljišči v javno korist. Kolikor razmišljam, manj zastopim, kaj to pomeni. Ker govori o stavbnih zemljiščih, pomeni, da občina gospodari tako z nezazidanimi kot z zazidanimi stavbnimi zemljišči, ker govori o javni koristi, bi to kazalo na to, da gre samo za tisto, kar je v javnem interesu. 7. člen sicer govori, kaj je gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, vendar to toliko primerjam.
Dejansko gre zato, da po vsej verjetnosti občina gospodari samo z tistimi zemljišči, ki so nezazidana, z zazidinami pa, če so v njeni lasti. Tudi nezazidana verjetno, če so v njeni lasti, sicer pa ni povsem zadeva jasna. Ampak saj pravim, morda bo pojasnjeno. Zato tudi v 8. členu ne zastopim tretjega odstavka, ki je tudi na nek način v nasprotju s svobodo, ki naj bi jo občine imele. Občine, ki mejijo na mestno občino, lahko v primeru iz prejšnjega odstavka, ustanovijo gospodarsko javno službo le skupaj z mestno občino. Tega ne zastopim in ne vidim nobenih razlogov, ker nekatere občine, ki mejijo na mestno občino, bodo verjetno to storile, ker jim to bolj odgovarja, druge se bodo raje povezale z drugimi občinami, ki ne mejijo, ampak po tej določbi bi se morale samo z mestno občino povezati. To je tudi v nasprotju s svobodo, ki naj bi jo občine imele.
Tista zadeva, ki je morda najbolj pomembna tudi z vidika zaščite teh stavbnih zemljišč tudi v odnosu tudi do tega, zakaj sploh se sprejema ta zakon v tem trenutku in po hitrem postopku, je predkupna pravica k 14. členu. Tako kot je sedaj sestavljena, je predkupna pravica za državo in občino določena samo v tistih primerih, ko namerava bodisi država bodisi občina graditi objekte javne infrastrukture, objekte, ki so potrebni za obrambo, vse te objekte, ki so potrebni za zdravstvo, socialo, šolstvo, znanost, kulturo, šport, javno upravo in pa socialna in neprofitna stanovanja. Tu se meni postavljata dve vprašanji. Kot nestrokovnjak s tega področja sprašujem naslednje.
V 2. členu, ko je definicija nezazidanega stavbnega zemljišča, govori, da je nezazidano stavbno zemljišče tista parcela, tisto območje, ki je določeno s prostorskim planom, namenjeno za graditev. Predkupna pravica je pa na tistem nezazidanem stavbnem zemljišču, ki je pa s prostorskim izvedbenim načrtom predvideno za gradnjo in potem našteva česa. Vmes, ne vem, če je to naenkrat, potem ni vmesnega prostora in vmesnega časa, če pa je od prostorskega plana do prostorskega izvedbenega načrta pa neko časovno obdobje, v tem časovnem obdobju so nezazidana stavbna zemljišča v prosti prodaji brez predkupne pravice države oziroma občine, če to obstoja, ne vem, če je ta razlika. Kar pomeni, da v tistem obdobju se prosto prodajajo, ker ni nobene predkupne pravice.
Sedaj, kar se tiče predkupne pravice, to mislim, da so nekateri že rekli, mene ne bi motila, če bi želeli zaščito, da se občini da predkupna pravica pri vsaki prodaji oziroma pri vsakem prometu nezazidanega stavbnega zemljišča. Kadar koli se pojavi nezazidano stavbno zemljišče na trgu, da ima občina predkupno pravico, to me ne bi motilo, motilo bi pa v primeru, če ostane zakon tak, kot je, ker je pravica razlastitve, ki jo ima občina, vezana praktično na to, kar je tudi predkupna pravica. V tem primeru bi bila potem pa druga pravica oziroma možnost razlastitve bi bila preširoko nastavljena. Vendar, če želimo zagotoviti tudi pri stavbnih zemljiščih zaščito, da ne bi kdorkoli, ko mislimo na kdorkoli, zlasti mislimo na tiste, ki niso naši državljani, kupil neko stavbno zemljišče, potem bi morala verjetno imeti občina zmeraj predkupno pravico. Zdaj jo ima samo za tiste objekte, ki so javna infrastruktura oziroma za potrebe obrambe, zdravstva in sociale. V tem smislu sprašujem in razmišljam, če ni tukaj v enem delu malo preozko, v enem delu pa lahko nastaja praznina.
Za samo izvedbo te predkupne pravice, to je bolj tehnična zadeva v 15. členu, vendar mislim, da za tistega, ki bo to uveljavljal, bi verjetno morala biti tudi določba, kaj, če se v tistih 30 dneh ne odgovori, če upravni organ ne odgovori, ko nekdo zahteva in sprašuje oziroma ponuja predkupnemu upravičencu in kaj je, če ne odgovori.
V 16. členu mislim, če bi želeli res zaščititi to zadevo, potem bi morala biti zaznamba predkupne pravice obvezna v zemljiški knjigi, in to predvsem zaradi zaščite. Tako, kot je zdaj napisano, praktično ni obvezno, da predkupni upravičenec to vknjiži, mislim pa, da bi morala biti ta vknjižba obvezna. Kar zadeva notarske zapise, katere listine vse bi moral notar imeti, mislim, da manjka ena listina, zahteva se samo to, da ne obstoja predkupna pravica, ne zahteva pa se to, ali je predkupni upravičenec izjavil oziroma ni izvršil pravice in tako naprej. Te zadeve so tudi nekoliko problematične. Sama razlastitev pa je za moj okus, ki sicer nisem liberalni demokrat, ampak tisti, ki precej prebira zadeve, vezane na človekove pravice, se mi pa zdi vsaj zastavljena nekoliko problematično. Mislim, da bi bilo bolje, ker je zdaj ta razlastitvena pravica tako nastavljena, da občina ali država razlasti v teh primerih praktično, če se ji zahoče. Tako vsaj je nastavljen 31. člen, ki pravi: Razlastitveni upravičenec mora najmanj 30 dni pred vložitvijo predloga za razlastitev lastniku poslati pisno ponudbo za odkup nepremičnine. Mislim, da bi zadeva morala biti nastavljena nekoliko drugače. Praktično se tukaj občina ali pa država odloča, da bo neko zemljišče razlastila, vendar pa pred tem še poskuša in pošlje ponudbo. Mislim, da bi morala iti zadeva v to smer, da občina, ki želi neko parcelo, ki je pač nezazidano stavbno zemljišče, ki jo ima nek lastnik, bi morala enostavno zahtevati, da jo da na trg. Če lastnik da to svojo parcelo na trg in če je ta nepremičnina, to zemljišče, v prodaji, potem občina lahko preko predkupne pravice, ki jo ima, to zemljišče odkupi. Je pa res, da v tem primeru lahko pride do tega, da bo cena nekoliko višja, ker bo zemljišče na trgu. Vendar mislim, da bi moral v tem primeru iti postopek po taki poti, ker če je zemljišče na trgu, se pač zbirajo ponudbe in predkupni upravičenec potem, ko je izklicana tista cena, ki je pač izklicana po svoji predkupni pravici, reče: "Jaz bom pa to zadevo kupil." Zdaj pa, vsaj kar se zadeva mojega okusa, tukaj je zadeva nastavljena na tak način, da praktično občina da ponudbo, reče, po tej in tej ceni, iz cenitve, toliko ti plačam. Če nočeš po tej ceni prodati, potem bomo šli pa v razlastitveni postopek.
Pri razlastitvah se meni postavlja tudi vprašanje, ali je res prav, da se daje razlastitvena pravica za športne objekte, ker mislim, da vsi športni objekti niso v javno korist, tudi vsi objekti, kot je bilo omenjeno, recimo zasebna klinika. Sicer o tem odloča občinski organ, vendar običajno tisti, ki bo gradil športni objekt ali pa neko lepotno kliniko, bo imel dovolj možnosti, da tudi zlobira tako ali drugače občinski svet, da bo občinski svet potem rekel: "Ja, to pa je javni interes in zato to razlastimo." Mislim, da take zadeve bi bilo bolj prav, da grejo čisto enostavno. Zemljišče nezazidano, ki je tudi po prostorskem izvedbenem planu in ne vem kakšnih planih določeno, kjer naj bi se gradili športni in taki objekti, pač mora biti na trgu. Ker bo na trgu, se bo odkupilo. Če ni na trgu, se ga ne more odkupiti, tudi mislim, da ne bi bilo prav, da se ga v takem primeru potem razlašča.
Vprašanje imam na 50. člen, drugi odstavek, kaj in zakaj. Predvsem drugi del bom povedal. Do ureditve s posebnim zakonom gozdna zemljišča in zemljišča nad gozdno mejo niso v pravnem prometu. Za gozdna zemjišča mi je nekako razumljivo, ne zastopim pa, kaj je namen, lahko da je to že tako urejeno, ampak kaj je točno namen te določbe, da so zemljišča nad gozdno mejo izven pravnega prometa do ureditve s posebno zakonodajo.
Pri 51. členu, če želimo red, bi morali tudi obvezno vknjižbo zahtevati tega javnega dobra, ne pa na predlog. Predlog že, ker ga mora dati, vendar mora pač obvezno dati predlog, sicer ne bomo dosegli reda, razen to, da je pač nevarnost tega, ker ni uporabnih dovoljenj. Ampak kljub vsemu mislim, da bi morali to kot obvezo določiti, če želimo doseči, da bo to urejeno.
To bi bila moja glavna vprašanja pri tej zadevi. Se vnaprej zahvaljujem, v kolikor bo ocenjeno, da je potrebno na njih odgovoriti, za odgovore. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Pisno se ni prijavil noben od poslancev. Želi še kdo razpravljati? Gospod minister, izvolite.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Jaz bi zelo na kratko na nekatere stvari odgovoril, ki so bila postavljena ali neposredno kot vprašanja ali kot razmišljanja, da bi razčistili nekatere stvari in da bi se pokazalo, da mogoče nekateri strahovi niso upravičeni.
Prva stvar je ta, gotovo je res to, da je dejstvo sprejemanje po hitrem postopku za ljudi, ki zakon vidijo, neprijetno in se morajo zelo potruditi, da ga res lahko spremljajo, berejo itn. To se strinjam. Zakon se je pripravljal tri leta, vložili smo ogromno dela notri in to ni nekaj takega, kar smo bili mi od 26. aprila, ali ne vem kdaj že, naredili do 10. julija ali 5. julija, nasprotno. To smo zelo trdo delali, precej dolgo časa, izčistili več stvari.
Nekaj bojazni gospoda Božiča najprej. Razločevanje med grajeno infrastrukturo in grajenim javnim dobrom. Poglejte, 3. člen pove, kaj je lahko javna infrastruktura, vendar ni kar tako. Razglasitvena odločba iz 5. člena šele pove, da se občina, recimo nek vodovod razglasi, to je grajeno javno dobro. Recimo ne razglasi pa na zasebni parceli tiste zadnje cevi, ki peljejo v hišo, to ni grajeno... itn. Se pravi, to je na isti način kot razglasi, lahko tudi ukine. To je prva zadeva, kjer je bilo. Rešitev ni avtomatična in nekateri drugi zakoni pa definirajo, kakšni so obsegi, naloge in storitve, to je pa predvsem zakon o gospodarskih javnih službah, ki govori o obveznih javnih službah na posameznih področjih. Objekti v teh javnih službah pa so lahko razglašeni za grajeno javno dobro. Zelo pomemben dokument za to, da v občini recimo razčistite vse te zadeve, upravljavske in drugo.
Vprašanje nezazidanega stavbnega zemljišča je preohlapno, s stavbo na robu večje parcele je lahko problem. Da, jaz bi zdaj moral tukaj nekoliko narisati, če tole, ta velika parcela, recimo je tudi kmetijsko zemljišče in tu notri je stavba, bi na ta način mi, v bistvu preredimo to celo parcelo kot stavbno zemljišče. 49. člen zelo jasno pove. Na predlog se zgodi parcelacija, kjer ta odredi, da je tole stavbno zemljišče, ostalo pa ostaja naprej kmetijsko zemljišče. Prav gotovo bo to vsakdo naredil, kajti, če je to kmetijsko zemljišče, kajti sicer bi moral plačevati potem, ko bo zakon o davkih na nepremičnine, jasno, plačevati davek na nepremičnino kot za nezazidano stavbno zemljišče. To je pogoj za to, da se naredi red in se te stvari razčistijo in razrešijo in se tudi uskladi in je to tudi usklajeno s kmetijci, ki imajo prav tako probleme s temi zadevami. Jasno, da bo zainteresiran to narediti tisti, in to takrat, ko bo seveda ugotovil, da bi se mu lahko zgodilo kaj hudega v zvezi s plačilom in podobno. In je tudi notri varovanje zato, da so kmetje, mislim so posebej v 49. členu tu še zaščiteni in da se jim ne bi tako zgodilo, kar tako.
Naslednja zadeva je uporabno dovoljenje. Objekti, ki datirajo predlog 67, je urejeno ravno po ZGO-ju s posebno poenostavljeno ugotovitvijo.
Prav tako pa bo po letu 1967 tam, kjer ni nobenih dokumentov, treba malo napora. Vendar je povsem jasno, da država ne občina ne moreta razglašati objektov, ki nimajo uporabnih dovoljenj za gradnjo javno dobro in v bistvu črnih gradenj razglašati za grajeno javno dobro. To je dejstvo. To se je treba potruditi. Meni je zelo žal, za nekatere stvari se bomo morali potruditi in jih urediti v letih, ki prihajajo, tukaj ne moremo nič.
Opremljanje stavbnih zemljišč iz 39. člena. Samo toliko, da še to povem, zelo na kratko. Je pač vprašanje, kdo opravlja grajeno javno dobro. Kdo to opravlja imate vi že definirano v vaših odlokih: v odloku o vodi, odloku o komunali, odloku o lokalnih cestah, karkoli. Skratka, če smem reči personalno, če smem reči, gospod Božič, z večino grajenega javnega dobra pri vas opravlja gospod Šorli. To je to.
Pri Miroslavu Mozetiču - kar zadeva gospodarjenje v javno korist, je tukaj zelo jasno. Torej, gre za to, da občina gospodari najprej s svojimi stavbnimi zemljišči. To je jasno. Gospodarjenje v javno korist, s temi zemljišči pa gospodari v javno korist, ki ne pomeni neposrednega lastninskega upravičenja s prostorskimi redi, načrti, kjer moje, vaše zemljišče, recimo, razglasi za zazidano, nezazidano itn., na podlagi vseh teh zadev. In to ni to gospodarjenje kot neposredno lastninsko upravičenje, ampak tisto, ki je opredeljeno v zakonu o lokalni samoupravi. Povezava z zamejskimi občinami je šla ven že v obliki amandmaja odbora za infrastrukturo.
Predkupna pravica, poglejte. Predkupna pravica mora po odločbi Ustavnega sodišča biti upravičena, mora biti izkaz, da so upravičene. Ustavno sodišče je razveljavilo novelo stanovanjskega zakona, v kateri smo dali predkupno pravico, in pravi, da zagotovitev predkupne pravice kar tako pomeni poseg v pravice do zasebne lastnine, v svobodo njenega uživanja, kamor sodi tudi razpolaganje, s stanovanjem v pravnem prometu itn. To pomeni, v predkupno pravico, ne samo razvrstitev, ampak predkupno pravico bo Ustavno sodišče obdržalo, če bo javnopravni subjekt - država ali občina dokazala njeno upravičenje v javno korist. Podobno je za šport, sem že povedal in predvsem pa je pomembno, da je tam, kjer je razvrstitev možna z ugotovitveno odločbo, je upravni spor. Se pravi, razlaščenec se lahko pritoži na Vrhovno sodišče v upravni spor in s tem smo zadostili ustavi, ker mu varuje sodno varstvo razlastitve in hkrati presodili, naj sodišče presodi, ali so bili mogoče svetniki občin malo preveč zlobirani ali ne.
To so, mislim, bile glavne zadeve. Pri predkupni pravici je čisto vseeno, ali se zgodi dedovanje ali ne. Skratka, predkupna pravica velja takrat, kadar nekdo hoče prodati in ni mogoče uveljavljati razlastitve na zemljišču, ki ga nekdo hoče prodati, ali pa, je pripravljen prodati. Takrat razlastitev ne more funkcionirati, je ni. Takrat občina vlaga predkupno pravico, če je upravičeno. Samo toliko. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu ministru. Želi od poslancev še kdo razpravljati? (Ne.) Tako zaključujemo splošno razpravo.
Ker ne želi nihče več razpravljati, prehajamo na drugo obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Amandmajev je kar precej. Če hočemo kar nadaljevati v tej obilici amandmajev, potem bo treba precej strpnosti, sicer moramo to urediti in pripraviti pregled, tako da imate to na mizi. Potem bi šlo veliko lažje. Amandmajev je od 15 do 20. Zdaj jih imate razmetane po klopi. Če želite, da to uredimo, potem predlagam, da tu to točko prekinemo, pripravimo vse amandmaje, vam jih damo na mizo, da lahko o njih razpravljate in do odmora lahko poslušamo uvodno obrazložitev za 3.a točko.
Če ni dodatnega predloga, prehajamo na 3.A TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O LASTNINJENJU NEPREMIČNIN V DRUŽBENI LASTI. Se strinjate, da podamo uvodna poročila? Dodatnega mnenja ni, torej prehajamo na 3.a točko predloga zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti po hitrem postopku. Predlog zakona je v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije in gospod Izidor Rejc. Želi predstavnik predlagatelja besedo? Gospod minister daje prednost gospodu Rejcu. Izvolite.
IZIDOR REJC: Gospod podpredsednik, gospe in gospodje! Hvala, gospod minister za dano prednost. Pred nami je zakon o lastninjenju nepremičnin, ki pokriva tudi področje stavbnih zemljišč in stavb. Že spomladi leta 1993 je bil zakon vložen, tako da bi danes malo težje govorili o tem, da je zakon povsem svež oziroma, da je nekako na hitro priletel v parlamentarno razpravo. Kot pravim, je četrto leto predmet, bi rekel razmišljanja in iskanja najboljših rešitev. Nazadnje, saj to je seveda, kot sem že zadnjič povedal, dvanajsta varianta, dvanajsti pristop k temu zakonu, ki naj pokrije zelo pomembno področje nepremičnin, se pravi stavbnih zemljišč in pa stavb v družbeni lasti. Mi vemo, da smo to tematiko že obravnavali, to smo tudi povedali, ko smo sprejemali dnevni red, da je po vseh iskanjih in številnih, bi rekel sestankih in strokovnih posvetovanjih prišlo do predlaganega zakona. Ker je tudi le-ta zakon eden temeljnih ali pa bistvenih, ko gledamo seveda na evropska dogajanja in s katerim naj se tudi družbena lastnina, ki jo je težko dopovedati nekemu tujcu, posebej Evropejcem, je prav, da bi s tem zakonom, ki je sedaj na dnevnem redu, to zadevo uredili. In kot je bilo povedano, se je zakon spremenil iz prvotnega, ki se je imenoval Zakon o lastninjenju stavbnih zemljišč, na sedaj nov naslov in ime, to se pravi Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini in pokriva področje stavbnih zemljišč in pa stavb. V vseh teh iskanjih so bili največji problemi seveda soočanje z resnico, soočanje s tem, da je bilo od leta 1994 19 zakonov, ki so urejevali in seveda preurejevali zemljišča, ki so se potem tudi uporabljala za stavbna zemljišča. Gre za gotovo velik zalogaj, ki bo čakal tudi zemljiško knjigo. Vemo pa, da smo zakon o zemljiški knjigi tudi sprejeli in da le ta določa temeljite postopke in doslednost. Moram povedati, da je tudi v razpravah in iskanjih najboljših rešitev, da se ta zakon končno znajde v parlamentarnih klopeh, da so bili tudi in predvsem strokovnjaki s strani zemljiške knjige in pa s tega področja gospodarjenja z nepremičninami najbolj skeptični ravno zaradi tega, ker so pač vedeli, da je delo veliko, da bo čakal, bi rekel na osnovi tega zakona, bom temu rekel temeljni obračun s časom 15, 20, 30 let in še več, ko se morajo zadeve urediti. Posebno kot zadnji od treh podpisnikov, ki so bili, se pravi gospod Stane Frim in pa gospod Miro Geržina, sem ostal edini od teh podpisnikov, vendar sem smatral, da je prav, da skladno s sklepom Državnega zbora 17.9.1993 skupaj najdemo primerno rešitev. Upam, da je ta rešitev že, bom temu rekel, približno v redu. Menim pa, da smo tudi že v dosedanjem zadnjem času veliko naredili na tem, da bi ta zakon bil primeren in sposoben, da ga Državni zbor sprejme. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod minister, izvolite.
DR. PAVEL GANTAR: Spoštovane poslanke in poslanci! Družbeno lastnino na nepremičninah je potrebno prevesti v lastnino, bodisi pravnih, največkrat bo šlo za lastnino fizičnih oseb, bodisi države, bodisi občin. Večina te lastnine je že polastninjena z drugimi zakoni, nekatera lastnina se še lastnini, lastnina tujcev bo v posebnem zakonu in ta zakon lastnini vse to. Kot je bilo rečeno ob tem, kakšen zakon, kako to narediti, je bilo veliko dela in veliko analiz priloženih k temu, pa še drugih. Zakon je prišel v obravnavo. Mi smo včeraj in danes na Odboru za lastninjenje opravili izjemno dobro delo in mislim, da smo prišli k neke vrste pomembnemu družbenopolitičnemu konsenzu, kako se to naredi in kako naj bi to tudi izvedli. Zakaj zaščitna zakonodaja z vidika varovanja, je jasno. Ne moremo sprostiti nepremičninskega trga po evropskih standardih s tem, da se bo trgovalo pod temi ali drugimi pogoji, ki so opredeljeni s pravico do uporabe. To je prva zadeva, vsem jasna. Druga zadeva je - ne moremo sprejeti in zakon o stavbnih zemljiščih ne bo mogel kot sodoben zakon veljati, če ne bo lastnika, ker preprosto ne moremo napisati stavbnega zemljišča zdaj na pravico uporabe itd. Vse to je prepleteno in predlagam, da ta zakon sprejmemo v tem kompletu. Zakon bo imel kar obsežne določene finančne posledice skozi leta, kajti vpis v zemljiško knjigo, ki je zelo pomembna zadeva, je strošek. Mi smo ga z amandmajem na odboru pravzaprav naredili in rekli, da se za pravne in fizične osebe ta vpis ne plačuje, kar pomeni, ker bo to velik posel, da bo to v prihodnjih letih tudi precej stalo - ne kot direkten strošek, ampak kot strošek v delovanju sodišč, opremljenosti sodišč itd., če bodo to hoteli razmeroma hitro storiti. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala gospodu ministru. Predlog zakona je obravnavala Komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije kot matično delovno telo. Gospod Izidor Rejc, izvolite.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod podpredsednik, gospe in gospodje! Komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacijo je predlagani zakon obravnavala na včerajšnji in današnji seji. Moram povedati, da je poročilo o včerajšnji seji pri vas na mizi, o današnjem delu po jutranji 8.00 uri pa tja do 11.00, pa bo prišel na klopi, torej še ni razdeljen med vas, poslanke in poslanci. Istočasno boste prejeli tudi ustrezne amandmaje, amandmaje, ki smo jih sprejeli oziroma jih je komisija skladno z razpravo tudi ponudila kot rešitev. Moram pa reči, da sta včerajšnja in današnja razprava pokazali predvsem temeljne smeri, ki so in jih je ravno prej tudi minister, doktor Gantar, povedal, predvsem problematika in način opisovanja v zemljiško knjigo. Ker je zemljiška knjiga eden, bom temu rekel, gotovo temeljnih primerov, kjer se naj red še iz dolge zgodovine nazaj dela in zagotavlja tudi v prihodnje čase in je to seveda knjiga oziroma je to knjiga, ki je vredna in naj bi bila vredna zaupanja. Ravno na tem področju je bila najbolj gorka in zelo pestra razprava, da bi se stvari čimbolj natančno opredelile. Prvič to. Drugič to, da se je s tem, ko je vlada spremenila 1. člen in ga je razširila in seveda tudi opredelila, skladno tudi z ugovorom oziroma z zapaženjem, da so nekateri zakoni v proceduri Državnega zbora in da se seveda ne morejo prekrivati, je bil ta zamenjan 1. člen gotovo dobrodošel, da je potem tudi delo steklo. V tem 1. členu seveda govori o tem, da ta zakon pokriva vse tisto, kar drugod še ni pokrito, razen seveda to pomeni gospodarjenje z vodami in seveda ve se tudi za lastnino sindikalnega premoženja in seveda lastnino športnih društev, kar je predmet drugih zakonov. Prihaja to gradivo, treba ga bo še podpisati, gre pa za to, da smo tudi danes uredili problem tega vpisa in načina vpisa v zemljiško knjigo, ker je to temeljni postopek. Dalje, da smo seveda tudi sprejeli določene amandmaje, ki se nanašajo na to, da se zagotovi z zakonom o denacionalizaciji tisti pravi postopek in da seveda le-ta ostane tak, kot je. Gotovo ta zakon, ki je, ne more vplivati na postopke, ki izhajajo iz zakona o denacionalizaciji. Gotovo je tudi pomembna tema bila družbena lastnina, ki jo uporablja ali pa upravljajo, tako je bilo napisano, mi smo pa ta amandma tako spremenili, da velja samo za uporabo, to velja seveda za republiko in velja seveda tudi za lokalno skupnost, za občine in mesta, da se tudi ta problematika v bistvu uredi.
Na kratko povedano, ta zakon, ki naj bi s predvidenimi amandmaji in če bo morda še kakšen amandma prišel, naj dokončno uredi področje nepremičnin, ki so še vedno v družbeni lastnini, predvsem v tistem delu, ki jih drugi zakoni niso pokrili. Ta zakon gotovo pomeni eno temeljnih osnov tudi za zakone, ki so sedaj ta hip v razpravi in ki pomenijo, bodisi bi rekel posegi v prostor bodisi glede stavbnega zemljišča, kar smo zdaj nazadnje imeli in pa tudi drugi, ki so v tem tako imenovanem paketu, ki naj zaščitijo. Zaščita pa gotovo velja samo tedaj, če je lastnina opredeljena. Če lastnina ni opredeljena, je zaščita zagotovo varljiva ali nezanesljiva in od tod je tudi ta zakon v razpravi oziroma se je tudi komisija po več urah trdega in napornega dela z udeležbo mnogih povabljenih odločila tako, kot ste dobili sedaj na mizo, in upam, da boste ta stališča tudi sprejeli. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Rejcu. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo poslanske skupine? (Da.) Izvolite, gospod Špiletič, Socialdemokratska stranka.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Ali mi lahko pojasnite, gospod podpredsednik, lahko diskutiram o zakonu v imenu poslanske skupine, ali ne?
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: V imenu poslanske skupine.
BOGOMIR ŠPILETIČ: V poslanski skupini načelno podpiramo rešitve, ki jih ponuja zakon, moram pa reči, da že takoj na začetku hkrati tudi opozarjamo na to, da bo gotovo pri izvedbi tega zakona prišlo do številnih težav. To smo ugotovili tako na razpravi, na sami obravnavi na matičnem delovnem telesu. Sicer smo resnično poskušali storiti vse, kar se je dalo, da bi tekst izboljšali. Jaz upam, da smo tudi v veliki meri dosegli konsenz o številnih rešitvah in da je tekst, ki smo ga danes skupno pripravili, bistveno boljši, kot pa je bil v prvotni predlagani obliki. Je pa res, da je vlada sestavljala omenjeni predlog zakona tri leta, medtem ko imamo poslanci na voljo le nekaj dni, da celoten tekst preučimo in nanj pripravimo mnenja, stališča, pripombe oziroma danes smo že v situaciji, da bomo morali o vsem tem celo glasovati.
Navidezno je zakon kratek, moram pa reči, da ima za sabo kar obsežne posledice, tako materialne kot tudi po samem številu zadev, ki jih rešuje. V oceni vladnih strokovnjakov, ki smo jo slišali na odboru, gre približno milijon zadev, za katere bo potrebno opraviti ustrezne vknjižbe v zemljiško knjigo. Menim, da je treba izza te govornice vendarle opozoriti na tisto, kar je že gospod minister uvodoma, na precej visoke materialne posledice, ki jih sprejem tega zakona pomeni. Po ocenah, ki smo jih naredili zelo na grobo na samem odboru, smo nekje ocenjevali, da bi bile posledice za proračun, in sicer posledice v smislu povečanja števila zaposlenih, dodatni tehnični pripomočki in tako naprej, v višini najmanj 100 milijard slovenskih tolarjev v naslednjih letih oziroma za realizacijo tega zakona. Zato menim, da je zelo pomembna in odgovorna odločitev na nas vseh, ko bomo odločali o tem, ali so vknjižbe po tem zakonu takse proste ali ne.
Naslednje, kar menim, da tudi velja opozoriti in na kar smo že včeraj opozarjali tudi na odboru, pa je to, da tako hitro spreminjanje pravice do uporabe v lastninsko pravico lahko na drugi strani pomeni zelo močno povečanje obsega tožb na sodiščih, kajti če kdo ne bo zadovoljen s tem, kar je v zakonu določeno in kar bo ta zakon operacionaliziral, bo pač iskal pravico na sodiščih, tako da to lahko pomeni še dodaten pritisk na že tako preobremenjeno delo sodišč, kar ima prav tako lahko negativne posledice.
V poslanski skupini smo, moram reči, si res prizadevali aktivno sodelovati pri pripravi teksta na matičnem delovnem telesu, vendar soglasja nismo dosegli, vsaj za nas v dveh pomembnih točkah. To bomo pač skušali tudi v imenu poslanske skupine amandmirati, in sicer še vedno menimo, da bi vendarle potrebno bilo oprostiti plačila takse zgolj tiste, ki so to takso že plačali, ker za te menimo, da je resnično utemeljeno, da so takse prosti, kajti vse obveznosti iz naslova pridobitve uporabne pravice so že poravnali, medtem ko nekateri pa tega niso, tako da bi na tak način postavili v enakopravno obravnavo upravičence do lastninske pravice po tem zakonu. Menim, da bi bilo vendarle potrebno upoštevati pri izvajanju določil tega zakona način pridobitve uporabne pravice, in sicer, če je bila ta pridobljena po zakoniti poti oziroma z odplačno oziroma s kakršnim koli drugim poslom, ki je temeljil na predhodni odplačni pridobitvi uporabne pravice, ne pa kar na splošno, da že uporabna pravica sama daje tudi pravico, da se ta spremeni v lastninsko pravico. V teh dveh točkah bomo pripravili v poslanski skupini amandmaje. Menim, da so ti amandmaji utemeljeni in ko jih boste dobili na mizo, predlagam, da jih preučite in ustrezno glasujete. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Špiletiču, ki je govoril v imenu poslanske skupine Socialdemokratov. Gospod Rejc, gospod Potrč. Izvolite.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod podpredsednik, gospe in gospodje! Slovenski krščanski demokrati, nedvomnoo se to vidi, smo že v letu 1993 smatrali za potrebno, ker smo tudi podpisali predlog zakona, ki naj uredi lastninjenje stavbnih zemljišč, kot se je tedaj tako imenoval zakon. Skozi ves ta čas smo nekateri sodelovali v razčiščevanju in seveda izboljšavah oziroma v iskanju najboljše variante, da bi se stvari, kot se temu reče po domače, čim bolj pošteno uredile. Menimo, da je ta predlog, kjer so tudi že nekateri naši amandmaji upoštevani oziroma vsaj bili upoštevani pri samih amandmajih komisije, menim, da je potem tudi ta zakon nekako primeren. Morda bodo še kakšne spremembe, dopolnitve, vendar menim, da smo se prvič, kot sem že prej povedal, s tistimi spremembami 1. člena so se nekatere stvari uredile, kar menim, da je v redu. Komisija je tudi oziroma smo že neke amandmaje določili in predlagamo Državnemu zboru, ki zagotavljajo predvsem normalni in seveda pravi postopek pri denacionalizaciji, pri vpisih pa smo tudi smatrali, da bi ne smeli biti ljudje preveč obremenjeni predvsem tisti, ki bodo dokazali, da so do te pravice prišli na tak ali oni način, v glavnem zaradi tega, ker je to tudi omogočal takratni pravni red, pa da so tudi že plačali. Mi smo prvotni koncept koncepirali tako, da je odplačen način, kjer je to tudi dokazljivo. Kjer to ni dokazljivo, pa je potrebno poiskati in izkazalo se je, da je tukaj veliko primerov, ki jih je prejšnja zakonodaja nekako tolerirala in jo je seveda imela v posesti kot takšne, da so v redu in da, pač vemo sami, kateri prilastki so bili pod "splošni družbeni interes" in podobno. Vendar ta račun in obračun je sedaj tukaj in prav je, da bi in menim, da je predvsem zemljiška knjiga, kakor smo bili podučeni in seveda kar smo že tudi prej vedeli, tisti temelj ali pa tisti prah, nad katerim se pa vseeno dogodijo vse preverbe in vsi ugovori. Tako le ne more vsak vstopiti in vsak delati, kar hoče. Menim, da je zakon o zemljiški knjigi in seveda tudi ekipa, ki to dela in pa tudi zagotovila vseh, ki so sodelovali pri oblikovanju teh amandmajev oziroma tudi členov, da so nas vsekakor prepričali, da bi ta problematika bila praviloma urejena dobro in bomo zaradi tega tudi zakon podprli. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Rejcu, ki je govoril v imenu poslanske skupine SKD-ja. Poslanska skupina Združene liste socialdemokratov; gospod Potrč, izvolite.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Podpiramo pripravljeni zakon. Menimo, da ga je nujno sprejeti, saj gre za področje, namreč za lastnino nad zemljišči in stavbami, nad nepremičninami, ki je v vseh teh letih ostalo praktično nedotaknjeno. Mi smo zakon o zemljiški knjigi sprejeli, mi prehajamo v normalne oblike lastnine, mi želimo to lastnino na ustrezen način tudi varovati. Nemogoče je, da bi pustili državljane, fizične osebe, društva, podjetja, občine, državo na tem področju, ki je neposredno povezano z ureditvijo v zemljiški knjigi še naprej v nejasni situaciji. Nemogoče je, da bi se še naprej vpisovale kakšne pravice uporabe na družbeni lastnini, nemogoče pa je tudi, da bi vnaprej leta in leta ostajale stare vknjižbe in bi nekdo, ki bi želel normalno skleniti pravni posel... Mi smo včeraj preko zakona o notariatu rekli, da ga je mogoče skleniti samo preko notarskega zapisa in notar mora iti v zemljiško knjigo pogledat, ali so tam stvari zemljiško knjižno urejene ali ne, ali je lastništvo ustrezno knjiženo ali ne in bi tam videl najrazličnejše vpise, iz katerih bi potem moral nekaj storiti ali ne storiti. Zato mislimo, da je tudi na tem področju to potrebno opraviti čimprej.
Naše izhodišče v pripravah tega zakona, in to smo tudi na komisiji povedali, je bilo, če poenostavim, samo ne me razumeti dobesedno, naslednje, v bistvu ne gre za lastninjenje, ampak za formalno preknjižbo, ker če je nekdo že to pravico pridobil na zakoniti podlagi seveda, kot pravico uporabe, na kateri recimo stavba stoji, potem je težko reči, da se zdaj na novo lastnini, ampak pravzaprav prejšnjo pravico uporabe, ki je bila v starem sistemu opredeljena, ne kot lastnina, ampak kot pravica uporabe preko lastninske pravice, opredeli. Najenostavnejše bi bilo to opraviti čim enostavneje in čim hitreje, zato smo tudi iz tega izhajali in menili, da je pristop, ki ga je ta zakon uporabil, da gre za preknjižbo na podlagi neodplačne pridobitve, ne pa, da se na stotinah ali pa na stotisočih ali pa milijon primerih posebej ugotavlja, v kakšnih pogojih je bilo kaj pridobljeno, pravilen in da takšnega tudi kaže podpreti. Zaradi tega smo tudi menili, da bi bilo nesmotrno, da kakorkoli za nazaj za 50 let v zelo različnih okoliščinah preverjamo pridobitev te pravice uporabe. Če je ta pravica uporabe s takrat veljavnim pravnim naslovom pridobljena zakonito, obstaja in jo je treba na enak način uporabljati. Če pa ni bila zakonito pridobljena, je treba ugotavljati, da ni pridobljena in na podlagi tega tudi vknjižba ni mogoča. Če je pridobljena nezakonito ali pa z goljufijo, je treba pač v ustreznem pravnem postopku zagotoviti, da se to ugotovi in da se knjižba ne izvede. Smo torej za to, da se na tem delu, kjer po našem prepričanju gre za formalno uskladitev, ne pa za novo lastninjenje, stvari čimbolj poenostavijo. Strinjamo pa se, da v praktični izvedbi seveda stvari niti slučajno ne bodo enostavne, da bo najbrž prihajalo tudi do mnogih vprašanj in problemov. Mislim, da so bila mnoga opozorila, ki smo jih poslanci v Komisiji za lastninjenje dajali v cilju izboljšanja besedila, ne kakšnih različnih strankarskih pogledov, koristna in da smo marsikaj tudi dosegli.
Eno od naših izhodišč pri spremembi te lastnine oziroma pravice uporabe v lastnino je bilo še to, da naj bi po možnosti zagotovili čim bolj izenačen položaj vseh oseb, fizičnih oseb, društev, občin, države, ne pa na tem področju delali razlike, niti pri tem, na kakšen način se to vpisuje, ali po uradni dolžnosti ali na predlog, čeprav so tu manjše razlike mogoče, predvsem pa ne tudi pri plačilu taks. Menili smo, da bi bilo, če želimo vzpostaviti red, dokler pa lastnina v zemljiški knjigi kot javni listini ne bo vpisana, reda ne bo, predvsem ne za tretje osebe, ker ne bodo mogle vedeti, kakšna je stvarna lastnina in bo lahko prišlo do pogodb, ki bodo kasneje izpodbijane in do neprijetnih situacij, potem bi bilo pametno, da se tistim, ki imajo danes pravico uporabe in bi po tem zakonu pridobili lastninsko pravico, ne postavljajo pomembne materialne ovire, da bi to pravico uporabili. Predstavniki vlade so nas korektno sami opozorili, da bi polno plačilo vseh taks lahko pomenilo za mnoge sedanje ali bodoče lastnike, nosilce pravice uporabe, plačilo velikih zneskov in da bi to lahko predstavljalo oviro za to, da se vpis v zemljiško knjigo predlaga. Posebej so nas opozorili recimo tudi predstavniki zemljiške knjige, da tudi pri vpisovanju etažne lastnine ta stvar kljub temu, da takse niso tako zelo visoke, ne teče posebej spodbudno. Recimo za Ljubljano so nam rekli, če se prav spominjam, da je bilo danih v letošnjem letu 50 takšnih vlog, kar je gotovo izjemno malo in če želimo to pospešiti, je bil naš predlog, da se to opravi neodplačno. To je tudi zaenkrat komisija v soglasju z vlado podprla in menimo, da je ustrezna rešitev, res pa je, da bo na tej podlagi imela zemljiška knjiga gotovo več dela. Upajmo, da s poenostavitvijo postopkov tudi preko posebnega obrazca, ki ga bo predpisal ustrezni minister, tega dela ne bo preveč in brez potrebe. Kjer bo pa šlo za sporne primere, pa bo najbrž tudi veliko dela. Podpiramo torej zakon in predlagamo, da ga na smotrn način uredimo in menimo, da so vsa opozorila, da bi za nazaj kakorkoli ugotavljali različne postopke, razen, če gre za očitno nezakonitost, nesmotrna in da bodo samo zakomplicirala vsem nam, predvsem pa tudi sodišču in državljanom, življenje. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala. Želi besedo še katera od poslanskih skupin? (Ne.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Želi kdo razpravljati? Razprava je pripravljena, zato bomo sejo prekinili in nadaljevali z razpravo ob 14.30 uri. Seja je torej prekinjena, nadaljuje se ob 14.30, ampak res ob 14.30, s splošno razpravo poslancev.
(Seja je bila prekinjena ob 13.30 uri in se je nadaljevala ob 14.37 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci, nadaljujemo s sejo! Prosim, najprej ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.) Ugotavljam, da smo sklepčni in lahko zbor odloča. Prosim? Potem pa ponovimo še enkrat prisotnost. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.) Smo sklepčni.
Smo pri 3.A TOČKI - PREDLOG ZAKONA O LASTNINJENJU NEPREMIČNIN V DRUŽBENI LASTNINI, hitri postopek. Končali smo z uvodom, potem predstavniki poslanskih skupin. Prijavil se je kot poslanec prvi razpravljavec, gospod Jože Jerovšek.
JOŽE JEROVŠEK: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani! Kot smo slišali, je bil zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti prvič vložen v proceduro, sicer pod drugim naslovom, v letu 1993. Seveda me zanima, zakaj ni pravočasno stekla procedura, da bi ta zakon se tudi obravnaval, saj je po vsebini zelo pomemben zakon, ki mnoge stvari, ki so v naši državi neurejene, bi naj postavil na pravo mesto. Sprašujem se, zakaj vlada, če se je, kot pravi, zavedala, da je potrebno urediti lastninska razmerja, ni prišla prej v parlament, da bi zakon, ki je potreben, lahko sprejeli v normalni proceduri. Sprašujem se tudi, ali ni tak zakon v nasprotju z intencijo zaščitnih zakonov, ki bi naj varovali slovenske interese v evropskem morju. V predlogu zakona ne vidim te želje, ampak bolj željo, da se izkoristi časovna stiska in se podtakne marsikaj. Zato izgleda, da je intencija, da se predvsem zaščitijo nekateri priviligiranci pred lastninsko tradicijo Evrope. Vesel bi bil, če bi me gospod minister lahko prepričal o nasprotnem. Smatram, da Evropa neodplačne pravice do uporabe verjetno ne pozna. Zaradi tega menim, da je potrebno narediti jasno ločnico med odplačno, delno odplačno in neodplačno pravico uporabe v tem zakonu. Če teh razlik ne bomo vnesli v zakon, gre enostavno za lakiranje preteklosti na področju lastninske zakonodaje, ki je bila za različne kategorije državljanov različno diskriminatorna oziroma v tem primeru je šlo za različne privilegije.
Prav tako je nesprejmljivo, kar se predlaga v 6. členu v zvezi z priposestvovanjem, ki čas za priposestovanje skrajšuje iz 20 na 5 let, in to na družbeni lastnini, ki doslej ni mogla postati predmet priposestvovanja. Naj navedem primer, v katerem vidim enega od vzrokov, da se je ta člen znašel v zakonu.
Pred približno 20 leti so takratne oblasti nekaterim pravovernim vaščanom v nekaterih vaseh na mojem območju, v večini je šlo za vaške špiclje, dala v uporabo do takrat skupne vaške gmajne, praviloma v središču vasi, ki so imele izreden fukcionalni pomen za vasi. S tem so vasi notranje sprli. Vaščani izbrancem te pravice sicer niso priznali, čeprav so jo izbranci uveljavljali. Predlagani člen sedaj daje podlago za vpis te pravice v zemljiško knjigo. Člene, ki ozakonjajo take postopke v preteklosti, je nujno potrebno črtati, v zakonu pa predvideti urejanje pravic, ki temeljijo na stvarnih pravicah. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Smo pri razpravi poslank in poslancev. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Gospod minister.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Najprej seveda v prilogah k amandmaju se že vidi, da je ta 6. člen izčrtan in je to skupna utgotovitev, da je to najboljša rešitev. Ne bi na široko razlagal zakaj, ampak mislimo, da je dobro, da se ta člen izčrta tudi vlada se s tem strinja.
Kar zadeva problem odplačnosti in dobivanja. Vi gospod poslanec in vsi ostali imate zadaj zelo natančno navedeno, po katerih zakonih in kako se je dobivala pravica uporabe. Praviloma ni to v največjem številu je bila to zakonita odplačna pravica in po naši evidenci je bilo neodplačanih izjemoma malo, tako rekoč zelo zanemarljivo. Sam sem se posvetoval z velikim številom ljudi, med njimi tudi o tem in se sklicujem predvsem na odločbo ustavnega sodišča, ki pač govori, da je pomembna zakonito pridobljena pravica, s katero se je potem na tak ali drugačen način naprej prodajalo prenašalo in podobno. Zato je tudi bila naša odločitev takšna, da se preprosto izvede ta vpis, vknjižba na način, kot je predviden.
Drugačna rešitev bi ob razmeroma zanemarljivih majhnih primerih, ki so se morda zgodili, vendar mi nimamo nobenega empiričnega primera, bi pomenila, da bi vse državljane in državljanke, ki imajo pravico uporabe pravzaprav morali napotiti na postopke dokazovanja, kar bi pa pomenilo izjemno zapleteno zadevo, ki se ne bi končala v letih; je nepredvidljivo, kdaj bi se lahko končala, predvsem pa se mogoče nikoli ne bi mogla končati za vse tiste lastnike, ki so imeli v mestih in mestnih naseljih seveda lastninsko pravico, vendar jim je zakon leta 1958 razveljavil to lastninsko pravico in jo prepisal pravico uporabe, nimajo pa pravih ali ne morejo pa do pravih dokazil, razen te pravice uporabe, ki je vpisana v zemljiški knjigi. In to je preprosto način, kako to lahko storimo, na najbolj enostaven in najbolj zakonit način, je tudi v obrazložitvi to posebej utemeljeno. Naprej bi še povedal, zakaj vlada ni prej predlagala. Glejte, po tej obravnavi so bile izjemno resne študije narejene, izjemno resne študije. Poleg tega pa je bilo vseskozi vprašanje, da je zakon sprocesirati v proceduro razmeroma težko ob sopredlagateljstvu vlade in parlamenta. To so bile vedno, kako bi rekel, ne preveč dobre izkušnje. Mi smo imeli z gospodom Rejcem vedno kvalitetne odnose in konec koncev je tudi dejstvo to, da verjetno stvar ne bi bila nič drugačna, kajti še danes ima Ministrstvo za okolje in prostor vložene v parlamentu zadeve, ki so bile vložene 1995. ali 1996. leta, in še niso prišle v obravnavo. Mislim, da se je vendarle v tem času in tudi včeraj in danes izkristaliziral nek jasen pogled na te zadeve, neko prepričanje, da je ta rešitev, ki bo seveda imela nekaj problemov, kar nekaj problemov pri izvajanju tega, da je to treba storiti, če hočemo pač zadeve začeti reševati. K temu bi rad samo še dodal, da s tem, kar je povedal kolega Špiletič se seveda strinjam. Rekel bi samo to, da je mogoče ocena finančnih sredstev malo pretirana. V Sloveniji je 2.700.000 parcel, od tega je 55% površine pod gozdom. Mi ocenjujemo, da je 250 do 300 tisoč parcel potrebno vpisa na ta način, ker so tudi izven mestnih naselij in tako naprej. Seveda ni nujno, da vsak tak vpis stane toliko, po najvišjih tarifah. Rekli bi to, da bodo posredni stroški zanesljivo v smislu obremenitve knjige in v smislu boljšega usposabljanja, ker te knjige vendar ne pomenijo denarja v znesku od danes na jutri, recimo 100 milijard ali kaj podobnega, to je seveda treba reči. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod minister. K besedi se je prijavil gospod Franci Rokavec.
FRANCI ROKAVEC: Spoštovani! Ta zakon ureja lastninjenje zemljišč in stavb, se pravi tudi objektov, nepremičnin v družbeni lastnini. Seveda, odprta še vedno obstaja dilema pridobitve lastninske pravice na plačen oziroma neplačen način. Zato bi bilo smiselno, tudi na podlagi amandmaja, ki sem ga vložil, da bi to dilemo vsaj delno uredili z oprostitvijo takse za vpis v zemljiško knjigo, kadar gre za vpis po uradni dolžnosti. Medtem ko se za oprostitev plačila v zemljiško knjigo tudi na podlagi predloga amandmajev odbora ne sprejme. Pomembno pa se mi zdi poudariti tudi to, da je odbor črtal pri amandmajih besedo "opravljanje" v 3. in 4. členu zakona, ker bistveno bolje razjasnjuje primere in nekatere dileme pri pridobitvi lastninske pravice. Prav tako pa je tudi pomembno, da se z amandmajem komisije rešuje nevarnost pravnih posledic za stranke v postopku po zakonu o denacionalizaciji. Ob koncu bi poudaril to, da je sigurno, da bo ta zakon, ki ga sprejemamo v tako hitrem postopku, se pravi 3 dni, v praksi sigurno pokazal marsikatero oviro pri izvajanju in najbrž se bomo kmalu znašli v tem parlamentu s predlogom sprememb tega zakona. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Rokavec. Želi še kdo besedo? (Nihče.) Sprašujem predstavnike vlade, če želite besedo? (Ne.) Potem zaključujem splošno razpravo in prehajamo na drugo obravnavo. Gospod Špiletič, proceduralno.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Naša poslanska skupina je ravnokar vložila še amandmaje k obravnavanemu zakonu, tako da predlagam, da obravnavo tega zakona na tej točki prekinemo in da nadaljujemo zakon, katerega obravnavo smo prekinili pred odmorom v prvem delu današnje seje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala za predlog. Gospod Špiletič, dobili smo vaše amandmaje. Takoj bo razmnoženo. Hvala. Smo pri drugi obravnavi. Zboru predlagam, da skladno z zadnjo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, na katere ni bilo amandmajev. Imamo 1. člen, na katerega nimamo amandmajev. V razpravo dajem 1. člen. Gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala, predsedujoči. Jaz sem razumel, zato sem dvignil roko, da ste rekli, da je 1. člen, na katerega ni vložen amandma.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Zaenkrat ni bilo. Izvolite.
FRANC PUKŠIČ: Torej, mi smo že vložili amandma na ta člen. (Govorjenje vse vprek.) Moj je amandma na 1. člen.
Spoštovane kolegice in kolegi poslanci! Predlagam, da pri 1. členu sprejmemo amandma, ki bi se glasil, in glede na to, ker ga nimate, bi ga želel prebrati: Drugi odstavek 1. člena se spremeni, tako da se glasi: "Lastninjenje vodnih zemljišč, lastninjenje nekdanje Zveze sindikatov Slovenije" - to je tako kot je bilo prej, sedaj pride vejica in dodajam - "lastninjenje nekdanjih družbenopolitičnih organizacij", in naprej. Torej, "nepremičnin športnih društev in drugih športnih objektov ter lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini, na katerih imajo tuje osebe pravico uporabe ali razpolaganja, se uredi z posebnim zakonom."
Bom še obrazložil, zakaj se doda zraven lastninjenje nekdanjih družbenopolitičnih organizacij. Res je, da je z zakonom o političnih strankah v 34. členu napisano, da se lastnina družbenopolitičnih organizacij in nepremičnin prenese na lokalne skupnosti in tako dalje, vendar tu ni vsa lastnina družbenopolitičnih organizacij. Ker tu ni bila zajeta vsa lastnina družbenopolitičnih organizacij, je bil vložen v proceduro že zakon o prenosu premoženja bivših družbenopolitičnih organizacij. 174. člen našega poslovnika pa govori, da ne moreta biti hkrati v proceduri dva zakona. Tako kot se je z amandmajem v 1. členu zapisalo za nekdanjo Zvezo sindikatov Slovenije, tako lahko preskočimo to, da nista dva zakona hkrati v proceduri, da v tem amandmaju zapišemo tudi lastninjenje nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, ki jih pa celovito razrešuje vloženi zakon, ki je v proceduri. Zato predlagam, da ta moj amandma sprejmete. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod minister, izvolite.
DR. PAVEL GANTAR: Gospod predsedujoči, 34. člen zakona o političnih strankah je lastninjenje družbenopolitičnih organizacij že olastninil. Zakon gospoda Hvalice se nanaša na lastninjenje sindikalnega premoženja, ki pa je v drugem odstavku 1. člena zakona že upoštevano in je izločeno. Torej, ta amandma ni potreben. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala. Mi smo vložili dva zakona, torej zakon o lastninjenju Sindikatov in seveda zakon o prenosu premoženja bivših družbenopolitičnih organizacij. Tale zakon, ki ga danes sprejemamo oziroma je v razpravi, je zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti. To pa je tudi del bivše lastnine DPO-jev, ki jih pa razrešuje en drug zakon. Torej jaz sem prepričan, da je ta zadeva v koliziji, torej ne gre skupaj. Samo s tem amandmajem bo lahko to, torej preskočimo oziroma da se to lastninjenje izvede pač s posebnim zakonom, ki je pa že tako ali tako vložen v proceduri, samo ni prišel na vrsto. Zato sem prepričan, da je to čisto pravno formalna in logična pot. Drugače pa mi pač 174. člen poslovnika, ne vem, zadeve ne bo razjasnjeval oziroma ne vem, čemu služi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Pukšič, prav zaradi 174. člena, če ne bi bilo vloženo, ta zakon ne bi šel v proceduro, ampak prosim za razlago gospoda Baškoviča.
MILAN BAŠKOVIČ: Hvala lepa. Zopet sem v položaju, ko moram nekaj tolmačiti in razlagati, kar ni moja stvar. Namreč to, da je zakon v proceduri, je odločitev predsednika Državnega zbora. On pa je, to sem pa seznanjen, v tem primeru vse te stvari upošteval, smo jih tudi skupaj pregledali, zato lahko s svoje strani samo to povem, da ti zadržki tukaj ne obstojijo, kajti ta zakon, ki je sedaj v obravnavi - predlog zakona o lastinjenju nepremičnin v družbeni lastnini, po hitrem postopku, ne zadeva bivših družbenih organizacij in jih tudi ne more, ker je bilo to že rešeno z zakonom, ki je bil že citiran v političnih strankah iz leta 1994 in tam so vse nepremičnine političnih strank prešle, kot tam piše, na lokalne skupnosti, na republiko itn. Razen tistega, kar je bilo posebnih članarin, pa prostovoljnih prispevkov, premoženja iz teh virov. To je bilo rešeno. Ta zakon velja od takrat in je to stvar, kot reče "finita". Za sindikate je bil pa dejansko vložen zakon, posebej, ki naj bi uredil tako nekako hkrati lastninsko preoblikovanje, kot se je razumelo iz tistega koncepta in pa tudi neko skupno upravljanje sindikatov s tistim bivšim sindikalnim premoženjem, bivše enote sindikalne organizacije. Tisti zakon je prestal prvo obravnavo, je ostal v drugi in tisti je dejansko zakon, ki ureja tudi vprašanje nepremičnin. Zato je tudi vlada nadomestila prvi člen tako, da je sindikate izrecno izločila in s tem osvobodila ta projekt tega aspekta premoženja. S tem je bila ta težava premoščena in šele potem je predsednik dal v razpravo in v pristojnost ta projekt. Onega pa ni mogoče, ker je stvar rešena, in tudi tisti zakon, ki se o njem govori, ki naj bi to ponovno urejal - zakon o prenosu premoženja bivših... in tako naprej, smo mi takrat tudi to obravnavali, stvar je znana, bila je tudi v razpravi in je bilo ugotovljeno, da je ta prenos nepremičnin urejen in da pravzaprav, če so kakšni problemi v izvajanju, s tem, da se zakon, ne vem ali se je ali se ni "prijel" ali so kakšne težave, je potem druga stvar. Ne da se pa iste stvari ponovno dvakrat urejati oziroma s tega vidika lastninjenja in prenosa lastnine je že urejena. To so bili razlogi, kolikor jih jaz vem, ki so potem tudi privedli do tega, da je predsednik dal v proceduro ta zakon. Več o tem jaz ne morem povedati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Baškovič za vašo pojasnitev. Gospod Pukšič, želite besedo? Prosim.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa. Jaz sem na začetku obrazložitve, zakaj predlagam amandma k 1. točki povedal, da v zakonu o političnih strankah v 34. členu piše: "tiste nepremičnine političnih strank, ki so jih te pridobile kot pravni nasledniki." Kaj pa kupnine in tako dalje, ki jih pa ureja tisti zakon, ki je vloženi, ampak seveda je šel samo skozi prvo obravnavno oziroma ni v nadaljevanju. Kaj je pa s temi zadevami? Na primer Tomšičeva! V kateri stavbi smo sedaj poslanci, navsezadnje bi se pravzaprav človek vprašal, v kateri stavbi smo. Ali smo poslanci v najeti stavbi bivše Zveze komunistov ali kako in kam je šlo to? Ker v tem zakonu, ki je vložen in ni bil v obravnavi, piše, da bi se pač nekatere zadeve še na pokojninsko in invalidsko zavarovanje in tako dalje. Skratka, mislim, da tega ne gre zanemariti in še enkrat, glede na to, da je to odprta zadeva, sem prepričan, da zakon, ki ga danes obravnavamo o nepremičninah v družbeni lasti, ne moremo obravnavati oziroma je v nasprotju s 174. členom, čeprav govorite, da ni tako, vendar velikokrat se je za to govornico že marsikaj trdilo in govorilo, tudi ko so pravniki povedali drugače in seveda potem je pač ustavno sodišče odločalo in na žalost veliko je bilo takih, ki ste tukaj zagovarjali neketare rešitve, ustavno sodišče je pa vaše trditve ovrglo. Torej niste me, gospod Baškovič, s tem prepričali, ker pač imam material v rokah in znam vsaj to prečitati in ne vidim razloga oziroma povejte mi, česa pri hudiču se bojite, če bo to napisano notri v tem 1. členu, v tem amandmaju. Resnično ne vidim razloga, če je pa že tako ali tako vse lastninjeno, potem pa tako OK, pač nič ne bo. V kolikor pa ni, pa imamo instrument, po katerem bomo zadevo pač lahko speljali, vsaj upam, kolikor se da pošteno. Hvala lepa. Predlagam, še enkrat predlagam in vas prosim, da ta amandma podprete.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Pukšič, vi bi morali že pri dnevnem redu opozoriti na to neskladnost, zdaj je že malo pozno, mi smo v proceduri. Ampak vseeno, gospod minister ima besedo.
DR. PAVEL GANTAR: Seveda je nedvoumno ugotovljeno in po zakonu o političnih strankah so bile nepremičnine bivših DPO olastninjene. Kupnine ali kakršnekoli druge oblike premoženja seveda niso nepremičnine in jih tak zakon seveda nikakor, sploh ne zadeva in ne dotika in je to stvar jasno treba ločiti in razumeti. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Pukšič, izvolite.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa. Gospod minister, prav to mislim, da ne "stoji" in bojim se, da za tem grmom zajec stoji. Torej s tistimi nepremičninami se je pač nabavila oziroma s premičninami, s sredstvi, tudi s sredstvi, ki so bila, kaj pa jaz vem, v bankah, v tujini itd., se je nabavila neka nepremičnina. Danes pa bomo - če tega ne bomo, mi je žal - če vam je smešno, ampak mislim zelo resno, danes pa bomo, če bomo ta zakon sprejeli, torej tudi te nepremičnine, ki so bile s premičninami nabavljene, pa lastninili. Jaz sem prepričan, da je to divje olastninjenje, da je to potem preko nekega, po levi strani znotraj. Kar pa se tega tiče, da bi morali na začetku opozoriti, da zadeva ni bila v skladu s 174. členom poslovnika, pa mislim, da so naši na to opozorili, ampak ni bilo pač akceptirano in ne vem, zakaj ni šlo skozi. Tako da resnično opozarjam na velik problem okrog tega in zopet zaradi nekih drugih interesov peljemo te zadeve po levi strani. Oziroma bom tako rekel: ali je ta Državni zbor že kdaj dobil spisek lastnine bivših DPO-jev, ne vem, na dan plebiscita, in kam in kako je bilo to razdeljeno. Ali to obstaja, ali to obstaja, ali to poslanci tega Državnega zbora smejo in lahko vidijo? Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prav gotovo, gospod Pukšič, ko bomo bomo obravnavali zakon v drugem branju, o DPO-jih in njihovem premoženju, bomo marsikaj morali dobiti na mizo. Torej, zdaj je tu en problem, zaplet je, ker je zakon v proceduri za lastninjenje družbenopolitičnih organizacij. Tale naša zadeva je opredeljena drugače. Sprašujem, gospod Pukšič, ali vztrajate pri vašem amandmaju? Dobro, hvala. Je še kaj pri 1. členu? Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala. Gospod predsedujoči, mislim, da je temeljno vprašanje takrat zopet postalo vprašanje proceduralne narave. Ali gre za spoštovanje 174. člena poslovnika Državnega zbora ali za njegovo izigravanje? Jaz sem na to opozoril predsednika Državnega zbora, ki je takrat vodil sejo, ko se je sprejemal dnevni red in je dejal, da so proučili, da je vse v redu. Ugotovili smo, da je zgolj en zakon, ki je bil sicer vložen, to je zakon, ki se nanaša na sindikalno lastnino, potem nekako bil zaobiden z novim predlogom besedila 1. člena obravnavanega zakona, medtem ko družbenopolitične organizacije oziroma njihova lastnina, katerih zakon je prav tako v proceduri, pa ni bil rešen na način, kot bi bilo to rešeno za sindikalne organizacije. Zato menim, da je pred nami vendarle težko proceduralno vprašanje in bi prosil, da najprej dobimo odgovor na to dilemo, potem pa, da pristopimo k vsebinski obravnavi posameznih členov.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Špiletič, ta dilema je bila razčiščena in predsednik Državnega zbora je dal po 174. členu poslovnika zakon v obravnavo. Jaz sem sprejel amandma gospoda Pukšiča in o njem bomo odločali, zato ni nobenih zadržkov.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Predsedujoči, ko sem postavil to vprašanje proceduralne narave predsedniku Državnega zbora, je rekel, da je zadeva rešena na način, da je vlada pripravila novo besedilo 1. člena zakona, ki ga sedaj obravnavamo. Ponovno opozarjam, da je takrat predsednik, kar je tudi razvidno iz stenograma, ki ga imam tu, imel v mislih zgolj rešitev v zvezi z zakonom o lastninjenju sindikalne lastnine, ne pa zakon, ki je prav tako v proceduri in se nanaša na lastninjenje bivših DPO. Ta zadeva v novem besedilu, ki ga je vlada pripravila, ni upoštevan in je še vedno odprt in zato opozarjam na to, da ta zadeva ni rešena, kar izhaja tudi iz magnetograma.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Če ne bi bilo to rešeno, gospod Špiletič, zakon ne bi šel v proceduro. Sprejel sem amandma gospoda Pukšiča, o njem bomo razpravljali. Gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala. To, kar je prej rekel gospod Špiletič, in to, nakar je bilo opozorjeno, predsednika Državnega zbora, ko se je sprejemal dnevni red in dogovorjeno, da bo vlada vložila amandma, je samo v enem delu, ali pa samo ali pa tako bom rekel - zakaj je pa potem sploh upoštevala en zakon. Torej, enega upošteva, enega pa ne bi upoštevala. Takšne možnosti rešitve ne vidim. Zakaj je drugi potreben? Zato, ker smo sedaj že ugotovili, da zakon o političnih strankah v 34. členu govori samo o delu, ne govori pa o kompletni materiji, na katero se nanaša naš današnji zakon o nepremičninah v družbeni lasti. V celoti to problematiko rešuje prav vloženi zakon, ki je v proceduri. Jaz bi resnično prosil, čeprav sem že prej opozoril, da je bilo nekajkrat za to govornico garantirano poslancem, da bodo lahko glasovali po svoji vesti, ampak lepo vas prosim, če pravniki tukaj nekaj garantirajo in da jaz potem lahko glasujem po svoji vesti, ne morejo meni garantirati pravniki in vodja pravne službe parlamenta v tej smeri, da potem takšen zakon pade na ustavnem sodišču. Tega si pa ne morete dovoliti. Lepo vas prosim, jaz sem tehnik, ne pa pravnik in potem seveda nekaj bi moral verjeti, najmanj pa to, kar sam ugotovim, da ni v skladu z zakonodajo, vi pa me boste v to prisiljevali, da bi moral v to verjeti. Ker nekako nimam občutka v zvezi s tem amandmajem, bi pač prosil, da se bi eventualno poslanske skupine opredelile o tem amadmaju, saj če gre amandma skozi, potem je v redu, potem ni problema, če pa ne bo šel skozi, potem pa bo problem okrog tega zakona. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod predsedujoči. Jaz mislim, da gre resnično za bistveno vprašanje, ali procedura, določena v poslovniku Državnega zbora, velja ali ne.
Opozarjam na to, da glede lastninjenja lastnine družbenopolitičnih organizacij, kateri zakon je vložen v proceduro v Državnem zboru, v 1. členu ni ustrezno upoštevan oziroma ni rešen na način, kot je bilo to rešeno z lastnino sindikalnih organizacij in pa športnih organizacij. Zato bi resnično prosil za pojasnilo, glede vprašanja, ki ga tukaj postavljamo, v nasprotnem primeru sicer lahko daste na glasovanje, nas pa že v naprej silile v to, da bomo morali sprožiti spor zaradi kršenja poslovnika Državnega zbora.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? (Nihče.) Potem prehajamo na odločanje o amandmaju k 1. členu. Jaz ga preberem, ker ga verjetno še nimate na mizi.
Vložil ga je Franc Pukšič v imenu poslanske skupine SDS. Torej amandma k 1. členu: drugi odstavek 1. člena se spremeni tako, da se glasi: "Lastninjenje vodnih zemljišč, lastnine nekdanje Zveze sindikatov Slovenije, lastnine nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, nepremičnin športnih društev in drugih športnih objektov ter lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini, na katerih imajo tuje osebe pravico uporabe ali razpolaganja, se uredi s posebnim zakonom."
Obrazložitev: Zakon o političnih strankah rešuje samo del latnine nekdanje DPO, zato je potrebno preostalo lastnino nekdanje DPO rešiti s posebnim zakonom. V izrazu nepremičnine športnih društev niso zajeti vsi še neolastninjeni športni objekti, zato predlagamo dopolnilo, s katerim se vzamejo vsi športni objekti in pripadajoče nepremičnine ter s tem zagotovimo, da se bodo vsi lastninili pod enakimi pogoji. Ugotavljamo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (24 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Na glasovanje dajem 1. člen. Ugotavljamo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavaljam, da je 1. člen sprejet. Prehajamo k amandmaju k 2. členu. Vložil ga je Benjamin Henigman, matično delovno telo ga ne podpira. Zdajle smo dobili še amandma, prav tako k 2. členu, poslanske skupine Socialdemokratske stranke, s podpisanim Bogomirjem Špiletičem. Želi kdo besedo? Bom prebral tega, ker zgleda, da ga niste vsi dobili. Amandma k 2. členu: na koncu prvega odstavka se črta pika in nadomesti z vejico ter doda novo besedilo, ki se glasi: "...če so le-te pridobile z odplačnim poslom, kupoprodajna pogodba ali s pravnim poslom od oseb, ki so le-te pridobile z odplačnim poslom. V vseh drugih primerih lahko postanejo nepremičnine lastnina fizičnih oseb le ob plačilu ustrezne odškodnine, ki jo določi pristojni organ." Boste obrazložili, gospod Špiletič? Prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala lepa. Namen tega amandmaja, ki smo ga vložili k 2. členu, je ta, da ne bi s tem zakonom, ki ga tokrat v okviru zaščitne zakonodaje sprejemamo po hitrem postopku, povzročali ponovno nepravilnosti, ki so se dogajale v preteklosti. Znano je in to smo ugotovili tudi na seji matičnega delovnega telesa, da so se v preteklosti dogajale takšne ali drugačne nepravilnosti oziroma da so nekateri prišli do uporabne pravice na nepremičninah tudi na način, da zanje ni bilo treba plačati nič ali pa neko simbolično ceno. To je dejstvo. Te primere poznamo skorajda vsi iz svojih okolij, iz katerih prihajamo in zaradi tega, da bi zagotovili enakopravno obravnavo pred zakonom, menimo, da je ta naš predlagani amandma utemeljen oziroma nujen, kajti v nasprotnem primeru s tem zakonom ponovno uzakonjamo krajo družbenega premoženja. Tokrat sicer zadnjič, vendar legaliziramo enostavno v Državnem zboru s posebnim zakonom, to pa spominja že bolj na revolucionarno pravo kot pa na neko pravno državo, za katero se zavzemamo in kar Republika Slovenija po ustavi sicer je. Od nas vseh pa je odvisno, ali bomo to, kar je zapisano v ustavi, tudi izvajali in zato predlagam in pričakujem, da boste predlagani amandma tudi podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod minister želi besedo.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Jaz sem že prej omenil, spoštovane poslanke in poslanci, da je izjemno majhna verjetnost, čeprav seveda ni mogoče reči, da ni kakšnega primera takšnega, da bi se to zgodilo, kar je rekel gospod Špiletič. Pač pa bi bila prava strahota, če bi bil sprejet ta amandma. Vam bom povedal zakaj. Ne samo zato, da bi vsi tisti, ki so kupili zemljišča, pa niso mogli vpisati pravico lastništva, temveč samo pravico uporabe, morali iti skozi neko vrsto postopka, s katerim bi to dokazovali in v bistvu bi morali dokazovati nekaj, kar je za njih dejansko jasno, in sicer da so lastniki. Pač pa več kot to. Tu bi morali plačevati ustrezne odškodnine tudi tisti, ki so recimo kupili zemljišče od Sklada stavbnih zemljišč v neki občini, kupili zemljišče in na njih zgradili hišo, kajti ta sklad je dobil neodplačno to preko nekega mehanizma, recimo razlastitve ali kaj podobnega. Vi ste dejansko zdaj na novo rekli: tisto, kar ste vi kupili od Sklada stavbnih zemljišč, ne velja in boste še enkrat plačali neko ustrezno odškodnino. Tega si seveda Državni zbor ne sme privoščiti, zato predlagam, da zavrnemo ta amandma in nikakor takšen amandma ne sme biti sprejet. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod minister pri oceni tega amandmaja očitno uporablja dva metra. En meter za tiste, ki so sicer pridobili, ampak bog ne daj, da bi dregnili v njih, ker tisti pač imajo in to je dejstvo, ampak te, ki so pa malo kasneje od Sklada kupovali, za te je pa groza, če bodo še enkrat plačali. Mislim, da je korektno, da vse državljane postavimo v isto vlogo. Tisti, ki je prišel do zemljišča na nek odplačen način, je prav, da zanj zakon velja tako, kot ga je predložila vlada oziroma gospod Izidor Rejc, da pa za ostale, ki so prišli do nepremičnine na nek drug način, neodplačen način, pa naj se določi primerna odškodnina. Samo na ta način bomo zagotovili enakopravnost pred zakonom. Ne pa da rečemo, za eno skupino, ki je sicer, majhna pa ni tako velika, tista naj bo, tista je že preteklost, za drugega pa bo to veljalo. Gospod minister, tako ne gre. Enakopravno moramo obravnavati vse državljane. Za to gre.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo o teh dveh amandmajih? (Nihče.) Če ne, prehajamo na glasovanje.
Najprej amandma Benjamina Henigmana. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (9 poslancev.) Je kdo proti? (39 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma gospoda Špiletiča. Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (19 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o 2. členu kot celoti. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (8 prisotnih.)
Ugotavljam, da je 2. člen sprejet.
K 3. členu imamo vložena dva amandmaja in še dodatno tretjega.
Prvega predlaga Benjamin Henigman. Matično delovno telo amandmaja ne podpira. Drugega predlaga Komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije. Tretjega pa predlaga gospod Špiletič v imenu poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Želi kdo besedo? Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala lepa. Amandma, ki ga predlagamo k 3. členu ima pravzaprav za podlago enako razmišljanje kot amandma k 2. členu, samo da je tokrat problematika povezana s pridobivanjem lastnine pravnih oseb. Tako da v tem primeru zopet zasledujemo dejstvo, da nekaj, kar je bilo pridobljeno brezplačno na takšen ali drugačen način, zaradi takšnih ali drugačnih "zaslug" v narekovajih, ali so bile to vojne, povojne ali pa revolucionarne, kakršnekoli pač že, da ta zadeva ne more ostati takšna, kot je oziroma, da je ne moremo sedaj z zakonom priznati in legalizirati, temveč da naj velja enotno razmišljanje, da ni mogoče brezplačno pridobivati oziroma si prilaščati, če hočete tudi protipravno do današnjega dneva kakršnegakoli dela družbene lastnine. Z današnjim dnem bomo pa vse to za nazaj požegnali. Ampak očitno je to, kar se je 40 let dogajalo, da se bo zgodilo še danes v tem državnem zboru in da bo dokončno tisto, kar je bilo do včeraj imenovano sramežljivo odtujevanje družbene lastnine, potem oškodovanje družbene lastnine, danes postala privatna lastnina in tisti, ki so to dobili, bodo ploskali.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? (Nihče.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! Glasujemo o prvem amandmaju gospoda Henigmana k 3. členu.
Kdo je za? (18 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na glasovanje o drugem amandmaju komisije. Ugotavljamo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju gospoda Špiletiča. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (24 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o 3. členu kot celoti. Ugotavljamo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je 3. člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju za novi 3.a člen, ki ga je vložil gospod Henigman. Matično delovno telo je povzelo v svojem amandmaju za novi 6.a člen. Opomba - če je sprejet ta amandma, je amandma Mirana Potrča za novi 3.a člen pod 2. točko Pregleda in amandma komisije za novi 6.a člen pod 2. točko Pregleda brezpredmeten. Želi kdo besedo? Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala. Jaz svoj amandma pod 3.a umikam in če smem povedati hkrati, umikam še amandma na 3. strani pod 2. točko k 5. členu, oboje z obrazložitvijo, da je to zajeto v novem amandmaju odbora k 6. členu.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (12 poslancev.) Je kdo proti? (39 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na amandma k 4. členu. Imamo samo enega. V pregledu imamo amandma, ki ga predlaga komisija, in amandma, ki ga je predlagal gospod Pavel Rupar. Ali ga preberem? Amandma k 4. členu - v prvem odstavku se za besedilom "Socialistične Republike Slovenije" doda novo besedilo, ki se glasi: "Socialistične federativne Republike Jugoslavije na območju današnje Republike Slovenije." Želi kdo besedo? (Ne želi.) Potem prehajamo na glasovanje. Najprej bomo glasovali o amandmaju komisije. Ugotavljamo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. S tem je amandma gospoda Ruparja brezpredmeten, ker je bil ta sprejet.
Prehajamo k 5. členu. Imamo en amandma, ker je gospod Potrč umaknil svojega, ki ga predlaga komisija. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! Gospod Potrč prosim.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz bi vlado samo vprašal, glede na razpravo, ki smo jo imeli na komisiji, mogoče tudi predsednika komisije: ali je sedaj glede na vpis po uradni dolžnosti jasno, pri katerih občinah ga bo mogoče opraviti. Mi smo namreč govorili o tem, da bi zemljiškim knjigam dali preko ministrstva za lokalno samoupravo ali kakorkoli seznam tistih občin, ki se niso prostorsko preoblikovale, ker pri njih bi bila mogoča po uradni dolžnosti preknjižba, pri ostalih pa ne.
Če bo to nesporno jasno, jaz nič ne sitnarim, samo na komisiji smo govorili, da brez tega zemljiška knjiga ne bo mogla vedeti, v katerem primeru po uradni dolžnosti, v katerem primeru pa na predlog.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod minister. Prav, da razčistimo stvari, predno glasujemo.
DR PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Hvala za vprašanje. Mi mislimo, da če je tako oblikovan, je korekten, posebej s četrtim odstavkom pa bomo seveda posredovali sezname občin, ki se niso razdelile, tako da bi preprečili kakršen koli nesporazum v zvezi z tem.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Če ni več vprašanj, prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma komisije? (53 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen je spremenjen v celoti, o njem ne bomo glasovali.
Prehajamo k amandmaju k 6. členu, prav tako komisije. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljamo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma komisije? (57 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
S tem je še en črtan.
Imamo amandma za 6.a člen, ki ga je vložila komisija in na njega amandma gospoda Rokavca in gospoda Špiletiča. Želi kdo besedo? Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala lepa. Na Komisiji za lastninjenje smo obravnavali med drugim tudi problem stroškov, ki se bodo pojavljali v zvezi s tako obsežnim delom v zemljiški knjigi. S tem v zvezi se seveda postavlja tudi vprašanje, ali plačati takso ali ne. Prvi dan razprave smo ugotovili, da je v zelo veliko primerih taksa določena s spremembo v zemljiški knjigi, določena zelo visoko oziroma da znaša preko 200.000 slovenskih tolarjev in da bi marsikomu to preprečevalo, da bi podal predlog za vpis v zemljiško knjigo. Zaradi tega smo potem tudi nekako začeli razmišljati v smeri, da bi bili vpisi po tem zakonu o zemljiški knjigi takse prosti. Vendar pa s tem v zvezi vendarle obstaja razlika med tistimi, ki so takso za pravico uporabe stavbnega zemljišča plačali v celoti, to vedo več ali manj vsi tisti, ki so gradili hišo v preteklem obdobju, da so takso v celoti in pošteno plačali, da pa je cela vrsta pravnih in fizičnih oseb pridobila pravico uporabe, ne da bi bil plačan en sam tolar takse. Zato se nam na tem mestu zdi primerno, da tisti, ki takse še niso plačali, tudi za pravico uporabe, da jo plačajo v celoti, medtem ko pa tisti, ki so takso že plačali, da jih ne smemo penalizirati s tem zakonom oziroma zahtevati od njih dvakratno plačilo takse. Zato predlagamo, da bi se 6.a člen dopolnil z naslednjim besedilom:... da se za primere vpisa v zemljiško knjigo načeloma ne plačuje taksa, če je fizična ali pravna oseba, ki je imela na nepremičnini pravico uporabe, že plačala ustrezno takso. V ostalih primerih pa da.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Še kdo? Lahko preidemo na glasovanje? Lahko. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Najprej glasujemo o amandmaju na amandma gospoda Rokavca.
Kdo je za? (20 poslancev.) Je kdo proti? (19 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju gospoda Špiletiča. Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Predlagam, da ponovimo glasovanje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Praksa je bila vedno, bom dal predlog gospoda Kopača, da ponovimo glasovanje, na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.) Gospod Miran Potrč želi obrazložiti svoj glas. Prosim.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Sicer sem pričakoval, da bodo predlagatelji to povedali. Poglejte, v komisiji smo veliko o tem razpravljali in pojasnjeno nam je bilo, da je v primeru vpisa po uradni dolžnosti po zakonu taksa prosta. Zato to pisati, ne gre. Ni treba napisati. V primeru vpisa je taksa prosta že sicer po zakonu o zemljiški knjigi, če se po uradni dolžnosti vpisuje. Potem je treba napisati nekaj drugega. Potem je treba pač jasno povedati, da želimo, da nekdo drug ne plača takse, ne pa napisati nekaj, kar je po zakonu jasno.
Glede tega ali plačati takso ali ne, pa smo se pogovarjali. Če gre za primere, ko vi mislite, da je treba na vsak način ljudi penalizirati, da za pravico, ki so jo že plačali, ker vsak, ki je bil doslej v zemljiško knjigo vpisan, je plačal takso. Ali mislite, da je to tako, ko je kdo šel v kakšno trgovino, pa je eden kupil, drugi pa ukradel. Nekatere stvari preprosto ne razumem.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Glasujemo o predlogu gospoda Kopača, da ponovimo glasovanje.
Kdo je za ta predlog? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.) Ponovimo še enkrat. Gospod Rupar, kaj je narobe? Se opravičujem, če sem kriv, vendar mislim, da nisem.
Ugotovimo sklepčnost za glasovanje o predlogu gospoda Kopača, da ponovno glasujemo! Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za to, da glasujemo še enkrat o predlogu gospoda Kopača? (40 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Na glasovanje dajem ponovno amandma gospoda Francija Rokavca. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma gospoda Francija Rokavca? (15 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o amandmaju gospoda Špiletiča. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o amandmaju komisije za novi 6.a člen. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma za novi 6.a člen sprejet.
6.b člen je umaknjen.
Prehajamo k amandmaju k 7. členu. Vložil ga je Benjamin Henigman, matično delovno telo ga ne podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljamo sklepčnost! Sklepčnost ugotavljamo! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (7 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Dajem na glasovanje 7. člen. Ugotavljamo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 7. člen sprejet.
Prehajamo k amandmaju zanovi 7.a člen. Predlaga ga komisija. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (56 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Imamo amandma gospoda Šiletiča, poslanske skupine SDS, za novi 7.b člen, ki naj bi se glasil: doda se novi 7.b člen, ki se glasi: plačane odškodnine iz 2. in 3. člena pripadajo slovenskemu odškodninskemu skladu. Sedaj je brezpredmetno. Hvala.
Prehajamo k amandmaju za 8. člen. Komisija ga je vložila. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljamo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje 8. člen kot celoto. Ugotavljamo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavaljam, da je 8. člen sprejet.
S tem smo amandmaje in člene zaključili. Na glasovanje dajem oziroma v razpravo dajem naslov zakona. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotavljamo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo v tretjo obravnavo. Izglasovali smo zakon po členih in naslov zakona. Odpiram razpravo o zakonskem predlogu v celoti. Kdo želi besedo? (Nihče.) Zaključujem razpravo. Ugotavljam, da k predlogu zakona ni bil sprejet noben amandma, se opravičujem. Želi kdo vložiti amandma? (Nihče.) Prehajamo na glasovanje zakona v celoti. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ugotavljamo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog zakona sprejet.
Nimamo dodatnih sklepov. S tem tudi zaključujem to točko dnevnega reda. Gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Sicer je to zelo v redu. Po hitrem postopku gre vse tako hitro...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Nič ne gre hitro. Gospod Pukšič, izvolite.
FRANC PUKŠIČ: Vložili smo dodatni sklep, ampak očitno iz administracije še ni prišel do sem in ne moremo o njem glasovati. Prosim, da toliko počakamo in da glasujemo o dodatnem sklepu.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Pukšič, ali imate vi predlog sklepa? Da ne bo spet kaj narobe, predlagam, da počakamo trenutek, da dobimo predlog sklepa in bomo odločali o njem. Nadaljujemo. Poslanska skupina SDS predlaga dodatni sklep k predlogu zakona o lastninskem preoblikovanju, lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, hitri postopek, in sicer: "Državni zbor Republike Slovenije poziva vlado, da v roku 15 dni od sprejema zakona poda poročilo izvajanja 34. člena zakona o političnih strankah." Ker to ni povezano s tem zakonom, ki je bil sedaj tu izglasovan, bo to poslanska pobuda. Gospod Pukšič in potem gospod minister.
FRANC PUKŠIČ: Hvala. Upam, da ste lahko ugotovili, da se ta dodatni sklep nanaša na amandma k 1. členu, katerega na žalost niste izglasovali in mislim, da je ta zadeva povezana in sem še enkrat prepričan, da je zakon, ki je bil izglasovan, v nasprotju s poslovniškim redom, ki ga imamo, zato zakona tudi nisem podprl. Jaz sem prepričan, da je ta zadeva v povezavi. Zato je seveda ta predlog dodatnega sklepa prav na tej seji, saj sem se skliceval tudi na zakon o lastninjenju in glede na zakon o političnih strankah, da je to v zvezi in na 34. člen zakona o političnih strankah, sem skliceval in obrazložil amandma k 1. členu, tako da mislim, da je to v sklopu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod minister, prosim.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Ker se včasih zelo hitro izglasujejo kakšni sklepi, potem pa se reče, da ima vlada neko reciklirno sobo za te sklepe, bi le rekel naslednje. Vlada nima kaj poročati o izvajanju zakona o strankah. Izvajanje zakona o strankah pač izvajajo stranke same in ni tu nobene možnosti, da bi pač vlada kaj poročala o izvajanju zakona o strankah. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Vlada bo izvajala zakone, to prav gotovo. Predlagam, gospod Pukšič, da je to poslanska pobuda in naj se prosim vloži, bomo pa o njej še razpravljali.
Zaključujem torej to točko.
Prehajamo na nadaljevanje 4. TOČKE DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU NASELIJ IN DRUGIH POSEGOV V PROSTOR. Smo v tretji obravnavi. Imamo en amandma. Dva? Se opravičujem. Enega s prvopodpisanim Vilijem Trofenikom, drugega pa je dala vlada. Torej, malo pozornosti, prosim. Imamo amandma vlade k 9. členu in pa amandma skupine poslancev, s prvopodpisanim Vilijem Trofenikom. Želi kdo razpravljati o teh amandmajih? (Ne želi nihče.)
Potem prehajamo na glasovanje. Želite besedo gospod Špiletič? Prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod predsednik, jaz bi prosil za 10 minut odmora v imenu poslanske skupine, da se posvetujemo o dokončnem glasovanju v zvezi s predlaganim zakonom.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Nadaljujemo ob 16.05 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 15.55 uri in se je nadaljevala ob 16.13 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegi poslanci, nadaljujemo z našo sejo. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.) Ugotavljam, da smo sklepčni in zbor lahko nadaljuje z delom. Želijo besedo Socialdemokrati, ki so prosili za odmor? Prosim, gospod Zamernik. Prosim.
MIRKO ZAMERNIK: Hvala lepa za besedo. V poslanski skupini smo razpravljali predvsem o določbi 49. člena. Seveda, jaz kot župan jo bom z veseljem podprl, vendar pa sprašujem, če bomo, hipotetično seveda, se sprašujem, če bomo ta amandma sprejeli, kje bo potem zaščita. V naši občini seveda lahko z gotovostjo trdim, da zaščita bo. Če bo pa kje bolj, pa ne mislim tu zopet ne stranke, liberalno usmerjen župan, kako bo pa z zaščito tam. Ali bomo predpisali s posebnim zakonom zaščito pred razprodajo slovenske zemlje?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o amandmajih. Kot smo že prej dejali, imamo dva amandmaja, prvega Vlade Republike Slovenije in drugega skupine poslancev, s prvo podpisanim Vilijem Trofenikom k 9. členu.
Na glasovanje dajem amandma k 9. členu Vlade Republike Slovenije. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (14 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V odločanje dajem amandma prav tako k 9. členu, in sicer Vilija Trofenika in ostalih poslancev. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (14 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o zakonu v celoti. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Glasujemo o zakonu. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona? (41 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog zakona spejet.
S tem zaključujem to točko. Se opravičujem. Imamo še dva dodatna sklepa, in sicer Odbora za infrastrukturo, dobili ste ju z datumom 10. julij, in pa poslanske skupine amandma na ta predlog, poslanske skupine Združene liste socialdemokratov. Besedo dajem gospodu Baškoviču.
MILAN BAŠKOVIČ: Jaz sem se javljal tam za besedo ob zaključku sklepanja v tretji obravnavi, ob sprejemanju zakona zaradi tiste faze, ki je še na koncu, če je prišlo do kakšne nekonsistentnosti v zakonu. To je običaj, da se takrat.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Povpraša, se opravičujem.
MILAN BAŠKOVIČ: Torej mislim, da je ta možnost še zmeraj odprta, ker ni bila opažena.
Jaz moram reči, da ta amandma, ki je bil sprejet k 9. členu, je nekonsistenten sedaj glede na zakon, na druge rešitve. Ker upravne naloge v zvezi s tem zakonom in tako naprej, saj jih nima občina, pa bi lahko opravila občina, do kod je vprašanje pristojnosti, zakon nima nikjer izhodišča in je sedaj notranje nekonsistenten, ker ta norma ne korenspondira z vsebino zakona in celo pod pogoji, ki jih bo minister v 6 mesecih predpisal, glede na vprašanje pristojnosti, ki pa spet nikakor ne gredo tukaj zraven. Sam amandma je popolnoma nekonsistenten že sam, z zakonom pa sploh, zato vendarle opozarjam, da po našem mišljenju je treba o tem razpravljati in najti rešitev oziroma uskladiti tako, da ne bo tega neskladja. Zakon je s tega vidika res tudi neizvedljiv. Minister tega ne more predpisati, ker nima na podlagi česa. Zlasti ne na vprašanje pristojnosti, kaj bo v 6 mesecih glede pristojnosti, ne ve katere so in katere bodo napisali. Če tega ne stori v šestih mesecih, je interpelacija njegova odgovornost, ne more pa tega narediti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala gospod Baškovič. Torej moramo priznati, da smo prehitro glasovali o zakonu v celoti. Pozivamo vlado, da pripravi uskladitveni amandma k temu 9. členu, da bo bomo potem lahko glasovali o zakonu v celoti. Torej naše glasovanje smatram za razveljavljeno.
Torej, tako je, gospod Jazbec, po proceduri. Vlada mora uskladitveni amandma pripraviti, da bo usklajen z zakonodajo, da ne bomo imeli težav.
Prekinjam to točko dnevnega reda. Gospod minister želi besedo. Malo pozornosti prosim!
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Po tem, kar je bilo pač rečeno, je uskladitveni amandma vlade, ta isti, ki je bil prej zavrnjen. In to je, da se besedilo 9. člena spremeni, tako da se glasi: Črta se 66. člen. Na osnovi tega, kar je bilo rečeno. Tu bi rekel, da je ta možnost in vlada je ta amandma vložila in ga lahko sedaj vloži samo kot uskladitveni amandma ponovno. Druge rešitve pri tem preprosto pri popravljanju tega zakona ni.
Rad bi pa še enkrat poudaril zelo jasno, da boste, spoštovani poslanke in poslanci, dobili še v letošnjem letu v obravnavo zakon o urejanju prostora, kjer bodo te zadeve prenesene tako, kot je potrebno. Drugega uskladitvenega amandma tu ni. Če je potrebno, ga pač vložim in samo o tem lahko glasujemo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Hvala. Imamo torej sedaj uskladitveni amandma vlade. Ali potrebujete odmor poslanske skupine? Morda 10 minut, da se posvetujete. Gospod Jazbec, prosim.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Mislim, da smo zakon sprejeli v celoti in razprava pri teh členih je bila taka, da če bi bil amandma k 9. členu sprejet od vlade, se bi popolnoma spremenil smisel zakona, zato menim, da če je potreben uskladitveni amandma, naj ga vlada pripravi. Ponovno glasovanje pa pride v poštev kvečjemu pod pogojem, da glasujemo o tem, da se ponovno glasuje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kot predsedujoči moram razveljaviti. Hiteli smo, nismo dali besede pravni službi, ki nas je sedaj opozorila na to pomanjkljivost. To moramo spoštovati in takšen je pač postopek. Sprašujem, ali želite morda 10 minut za posvetovanje v skupinah ali pa lahko gremo naprej? (Naprej.)
Na odločanje dajem usklajevalni amandma vlade, ki je identičen s tistim našim amandmajem, o katerem smo odločali. Proceduralno, gospod Jazbec.
FRANC JAZBEC: Ponovno opozarjam, da to ni uskladitveni amandma, ampak da gre za ponovno odločanje o amandmaju, ki ni bil izglasovan. Lepo prosim, da daste te stvari na glasovanje, če bomo sploh ponovno odločali. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Potočnik.
FRANC POTOČNIK: V imenu poslanske skupine Ljudske stranke prosim za 15 minut odmora.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Nadaljujemo ob 16.40 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 16.24 uri in se je nadaljevala ob 16.42 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci, prosim, da nadaljujemo z delom. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.) Zbor lahko nadaljuje z delom. Glede zapleta, ki se nam je pripetil, jaz moram reči, da nismo videli, ko je gospod Baškovič dvignil roko in zato je do tega, žal, prišlo. Po poslovniku mora imeti besedo za uskladitev, če je potrebna. To smo zdaj slišali, da je naš zakon, ki smo ga izglasovali, neusklajen in da ne bi imeli težav, predlagam, da vlada pripravi uskladitveni amandma v zvezi s tem, na kar je gospod Baškovič opozoril in da se sestane matično delovno telo ter se do tega amandmaja opredeli. Odrejam 15 minut odmora, da se te stvari uredijo. Nadaljujemo ob 17.00 uri. Seja matičnega delovnega telesa je takoj v sobi 212. Nadaljujemo ob 17.00 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 16.44 uri in se je nadaljevala ob 17.31 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Nadaljujemo z zasedanjem. Ugotavljamo sklepčnost! (61 prisotnih.) Da malo ponovimo zadevo, preden bomo odločali. Mi smo opravili vse faze okrog tega zakona, spregledali smo dvignjeno roko predstavnika Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve in smo prešli na glasovanje o samem zakonu. Proceduralno bi morali njega vprašati, da bi se opredelil o usklajenosti zakona, ali je usklajen, ali pa ni usklajen z amandmaji, zato predlagam, da glasovanje razveljavim in ta moj sklep vam dajem v odločitev. Ali se strinjate s tem, da sem odločil, da glasovanje razveljavimo? Ugotavljamo sklepčnost!
FRANC JAZBEC: Hvala. Spoštovani podpredsednik, spoštovani zbor! Za našo poslansko skupino je ta zakon sprejet skladno s 94. členom poslovnika, kjer je predsedujoči ugotovil prisotnost. Ko smo glasovali, kdo je za ta zakon, je bil rezultat 41:3. Smatram, da je skladno s poslovnikom zakon sprejet. V kolikor ga predsedujoči želi razveljaviti, pa prosim, da mi nekdo razloži, po katerem členu poslovnika se lahko zakon, ki je sprejet, razveljavi? Istočasno bi želel poudariti, da je naša poslanska skupina predlagala razveljavitev glasovanja o zakonu o državnih praznikih. To smo predlagali pismeno, pa nismo dobili odgovora. Ravno tako bi lahko takrat naš podpredsednik, ki je predsedoval seji, razveljavil na tak način, kot to poskušate danes. Prosil bi, da se procedura kot taka spoštuje. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod Partljič.
ANTON PARTLJIČ: Seveda bom govoril samo v svojem imenu. Popolnoma se strinjam s predgovornikom in tudi zame je zakon sprejet in mislim, da če bomo začeli tako odpirati zakone nazaj, lahko zaidemo v zelo nevaren precedan. Moj predlog preprosto je, da je zakon sprejet, vlada lahko pripravi zelo hitro spremembo, dopolnitev zakona ali spremembo zakona, ali pa pride z novim zakonom. Mislim, da zdaj ni mogoče popravljati za nazaj. Sem rekel, da je to moje stališče.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Gospod Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Spoštovane dame in gospodje! Ne moremo govoriti o razveljavitvi zakona, ampak o razveljavitvi glasovanja in o ponovitvi glasovanja. Če bo potrebno, bom dal proceduralni predlog, če je to možno, da se glasovanje o zakonu kot celoti ponovi. Bomo dali pač na glasovanje koliko jih je pač za to in bomo potem še enkrat glasovali.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Jazbec.
FRANC JAZBEC: Ponovno bi prosil za obrazložitev, kako in na podlagi česa bi se glasovanje razveljavilo. Vsi podatki kažejo, da je bilo glasovanje korektno in pošteno speljano. Ne vem, na podlagi česa bi ga lahko razveljavili.
To, kar je rekel gospod Potočnik, da bi se preglasovalo, to pa bi zopet želel vedeti, v katerem členu poslovnika je to možno, da se sedaj po sprejetju ponovno preglasuje. Možnost pa imate preglasovati. To pa je dejstvo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Jazbec, sem že na komisiji povedal oziroma na odboru, da bi morali po 198. členu poslovnika, preden smo glasovali o zakonu, dobiti mnenje Sekretariata za pravosodje. Žal smo spregledali dvignjeno roko gospoda Baškoviča. Nismo ga videli in zaradi tega predlagamo ponovno glasovanje.
Pred tem pa bomo obravnavali uskladitveni amandma, ki ga je predložila vlada in o katerem je razpravljal tudi Odbor za infrastrukturo. Še kdo o tem? Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod predsedujoči, rad bi opozoril na eklatantno kršenje, in to že kar nekaj časa, poslovnika Državnega zbora. Očitno se pravila igre v tej instituciji določajo tako, kakor pač predsedujočemu ali pa komurkoli paše.
Moram reči, da če se danes sklicujete na en člen poslovnika in govorite, da zakon ni veljaven zaradi tega, ker gospod Baškovič ni dobil besede, kot bi jo naj dobil, prvič, se sprašujem, kaj potem tričlansko delovno predsedstvo dela. Če je tempo prehiter, naredite štiri ali petčlansko delovno predsedstvo ali pa tempo upočasnite. To je vaša naloga, gospod predsedujoči, da skrbite za red v tem državnem zboru. Drugo pa vas sprašujem, kako ste potem zadnjič zavrnili ponovno glasovanje oziroma možnost predloga za ponovno glasovanje po 93. členu poslovnika. Imate dva metra. Enega za opozicijo in enega za pozicijo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Razumem ta prizadevanja predsedujočega zaradi tega, ker ni lepo, da Državni zbor sprejme zakon, ki ni usklajen. Poslovnik je na žalost po ugotovitvi poslovniške komisije v posebnem tolmačenju takšen, da ne izključuje te možnosti. Skratka, če uskladitveni amandma ne bi bil sprejet, ko ga predlaga matično delovno telo ali vlada ali celo oba zaporedoma, ni prepovedi, da ne bi o sprejemu zakona Državni zbor glasoval, čeprav je očitno, da gre za neusklajen zakon.
Skratka, tukaj gre za konflikt dveh stvari. Eno je spoštovanje poslovniško korektno izpeljanega glasovanja, čeprav s to pomanjkljivostjo, da predstavnik Sekretariata ni dobil besede in da bi moral dobiti to besedo. Ampak to je konzumirano. Odločitev je bila sprejeta in spreminjanje te odločitve je direktna kršitev poslovnika. To se moram strinjati. Po drugi strani pa, če bomo upoštevali to, pač pride do tega, da je bil sprejet zakon, ki je neusklajen. Med tema dvema vrednotama, jaz mislim, da je najboljša rešitev, ki jo je predlagal gospod Partljič, da se šteje, da je zakon sprejet in da se poskuša v čim krajšem zakonu odpraviti neusklajenost tega zakona. Če bi šlo tukaj za zelo usodne stvari, je treba stvari pač čez noč pripraviti, pa čez noč sklicati spet izredno sejo itn. Če gre za manj usodne stvari, je pa boljše stvari resno razmisliti, pa popraviti tako, da bo ta uskladitev takšna, da jo bo podprla čim večja večina v tem državnem zboru. Jaz skratka podpiram to, kar gospod Partljič pravi, ker se bomo drugače zapletli v nove kršitve poslovnika.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Gospod Partljič še želi, potem bom še jaz povedal.
ANTON PARTLJIČ: Ko sem prej povedal svoje stališče, ki se mi pač zdi edino normalno in nenevarno, seveda sem bil trdno prepričan, da to nima zveze, ne z nadaljnjim postopkom okoli ratifikacije postopka. Jaz mislim, da pa ne bo zdaj nekdo rekel, da nimamo konsistentne zaščitne zakonodaje in da zato ne moremo izpeljati nadaljnjih korakov. Jaz sem prepričan, da je to kljub temu mogoče in če se motim, bi morda prosil gospoda Baškoviča, da mi v tem primeru odgovori na vprašanje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Torej gre za vlogo občin in pristojnost občine, to nima direktne zveze z zaščitno zakonodajo. Torej takole. Glede na vašo razpravo, hvala lepa za razpravo, predlagam, da ostanemo pri sklepu, ki smo ga sprejeli. Torej zakon je sprejet. Vlada bo prav gotovo v doglednem času predlagala spremembo.
Gremo na glasovanje o sklepih, ki jih imamo še predlagane. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.) Smo sklepčni in lahko nadaljujemo. Lepo prosim, samo trenutek. Najprej dodatne sklepe odbora. Prvi sklep je: "Državni zbor Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da še do konca leta 1997 predloži v obravnavo predlog novega zakona o urejanju prostora." In drugi: "Državni zbor Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da še do konca leta 1997 predloži v obravnavo predlog zakona o ohranjanju narave in varstvo naravnih vrednot in predlog zakona o vodah ter tako zagotovi varstvo naravnih vrednot kot javnega dobra." Na prvi sklep imamo amandma Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, ki predlaga dopolnitev svojega prvega dodatnega sklepa, in sicer tako, da se pika nadomesti z vejico in doda besedilo "...ter predlog ukrepov za prenos pristojnosti s tega področja na lokalne skupnosti, v skladu z Evropsko listino o lokalni samoupravi." Torej, gre za to, da bi se tudi dopolnil ta prvi sklep o urejanju prostora, da se potem tudi v skladu s tem pripravijo ukrepi pristojnosti na področju lokalnih skupnosti v skladu z Evropsko listino. Najprej dajemo amandma oziroma predlog sklepa v razpravo. Kdo želi besedo? Gospod Džuban.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa precedujoči. Mene pa sedaj zanima, komu koristijo ti sklepi. Mi bomo sprejemali sklepe na zakon, ki je nekonsistenten, na zakon, ki se ne da izvajati. Jaz mislim, da je kljub vsemu kršena procedura in da ste, gospod podpredsednik, ravnali napak, ko niste vztrajali oziroma dali na glasovanje uskladitvenega amandmaja, da bi potem zadevo lahko pripeljali normalno do konca in tudi glasovali o sklepih, ki so potrebni na koncu tega zakona. Po moji presoji, če se zbor ni strinjal, da ravnate prav, kar smo že mnogokrat tudi v prejšnjem sklicu počenjali, da potem vprašate poslance oziroma Državni zbor, če ste ravnali prav in da glasujemo o tem, če ste ravnali prav ali ne.
Sedaj je pa celoten vrstni red zgrešen, vse je narobe in sklepi, ki so na koncu, nam nič ne koristijo na zakon, ki se ne da izvajati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala gospod Džuban. Mi smo prvo zadevo končali. Gremo naprej. Glasujemo o sklepih. Še kdo o sklepih želi besedo? Gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Gospod podpredsednik oziroma gospod precedujoči! Tudi jaz mislim, da ne moremo glasovati o dodatnih sklepih. Zakon je nekonsistenten, kar je nesporno dejstvo. Najrej mora vlada predložiti novo spremembo oziroma zakon o spremembi zakona, potem bomo pa lahko v zvezi s tistim zakonom sprejemali dodatne sklepe, ne pa sedaj na ta zakon, ki je nekonsistenten.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Gospod Lavrinc.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala za besedo!
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim!
MAKSIMILJAN LAVRINC: Saj bom toliko počakal, da se umirite. Gospod Jelinčič je pravzaprav najbolj direktno sedaj pokazal, kam pes taco moli. Gre za to, če naredimo tak zaplet, da pravzaprav tistega, kar smo si zastavili, ko smo začeli vso to kalvarijo, ne moremo opraviti, to je sprejem spremembe ustave, pridružitvenega sporazuma, ratifikacija in tako naprej. Jaz mislim, da temu ni tako. Tako ena kot druga razlaga poslovnika bi lahko bila na nek način korektna. Mislim tudi, da je res, da sta naredila napako tako predsedujuči, kot njegova desna roka, ker ni opazila stvari, ki so se dogajale v dvorani, res je tudi, da smo počeli to že tako ali drugače, tudi res je to, kar so očitali, da je enkrat vatel takšen, drugič pa drugačen, navsezadnje nekaj osebne note je vedno, to tudi dopušča poslovnik. Mislim pa, da to absolutno ni ovira za to, da glasujemo o predlaganih sklepih. Sklepi so sami zase. Sklepe sprejema Državni zbor zato, da bi vlado k nečemu zavezal, ji nekaj priporočal. Skratka, intenca vseh teh pogovorov, prepirov in tako naprej je bila, da se vladi naloži nekaj, kar želi večina v tem prostoru in mislim, da prav mirno lahko glasujete za te sklepe. Zakon v drugih delih se lahko uporablja, navsezadnje nikjer ne piše, da se ne more uporabljati. V tem delu se pa ne bo mogel uporabljati, ker je neuporaben in vlada ima dovolj časa, da se vse te stvari popravijo.
PODPREDSEDNIKANDREJGERENČER:Hvala, gospod Lavrinc. Prehajamo na glasovanje o teh sklepih. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Najprej bomo glasovali o amandmaju odbora. Še enkrat ga preberem: "Odbor za infrastrukturo in okolje predlaga dopolnitev svojega prvega dodatnega sklepa, in sicer tako, da se za piko doda novo besedilo "...ter predlog ukrepov za prenos pristojnosti s tega področja na lokalne skupnosti, v skladu z Evropsko listino o lokalni samoupravi"."
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajemo prvi sklep v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za prvi sklep v celoti? (44 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je prvi sklep sprejet.
Drugi sklep: Državni zbor Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da še do konca leta 1997 predloži v obravnavo predlog zakona o ohranjanju narave in varstvu naravnih vrednot in predlog zakona o vodah ter tako zagotovi varstvo naravnih vrednot kot javnega dobra.
Želi kdo o tem razpravljati? (Ne želi.) Prosim za mir v dvorani! Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je tak sklep? (49 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je tudi drugi sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Se opravičujem, tudi včasih je dobro, da iz neizhodne situacije le najdemo izhod.
Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O STAVBNIH ZEMLJIŠČIH. Želi morda besedo kdo od poslancev? Smo še pri prvi obravnavi. (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Pregled amandmajev ste dobili na mizo z datumom 11.7.1997. Imamo prvi amandma k 5. členu, vlaga ga odbor... Samo malo pozornosti, prosim. Zboru predlagam, da v skladu z zadnjo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na posamezne amandmaje. Prvi amandma je k 5. členu. Predlaga ga Odbor za infrastrukturo in okolje. Želi kdo besedo? Gospod Lenič. Prosim? Želi kdo besedo? (Ne želi.) Gospod Čebulj, želite besedo? Gospod Rupar, želite besedo? 5. člen, amandma k 5. členu. V tem pregledu z 11.7.1997... Imate amandma? Gospod Rupar, ko bomo govorili o ostalih členih, kjer ne bo amandmaja, boste lahko postavili vprašanje. Ker ste pač splošno razpravo preskočili. Dobro, zgodi se tudi drugim, ne samo meni. Torej 5. člen imamo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Glasujemo o amandmaju k 5. členu. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 5. člen. Ugotovimo sklepčnost! (43 prisotnih.) Gospe in gospodje poslanci, ponavljamo še enkrat glasovanje o sklepčnosti. Lepo prosim! Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 5. člen sprejet.
K 8. členu imamo dva amandmaja. Prvi je od Odbora za infrastrukturo, drugi pa gospoda Leniča, ki ga pa umika. Hvala. Torej imamo samo en amandma odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 8. člen. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 8. člen sprejet.
Prehajamo na amandma k 11. členu, to je amandma Odbora za infrastrukturo in okolje. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 11. člen kot celoto. Ugotavljamo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 11. člen? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 11. člen sprejet.
Prehajamo na 14. člen, imamo tri amandmaje, in sicer prvi Sama Bevka in Borisa Soviča, drugi Odbora za infrastrukturo okolje in prostor in pa tretji Stanislava Brenčiča. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotavljamo sklepčnost! Se opravičujem! Gospod minister Gantar ima besedo.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Zelo na kratko. Vlada nasprotuje amandmaju, ki sta ga vložila Samo Bevk in Boris Sovič, torej pod številko ena, in sicer, da je predkupna pravica na vseh nezazidanih stavbnih zemljiščih. Po našem mnenju je to v nasprotju z že izrečenimi sodbami ustavnega sodišča, kjer predkupno upravičenje mora biti posebej utemeljeno in to je pri predkupnih pravicah za stanovanja bilo izrečeno in to je po našem mnenju v nasprotju s tistim, kar sem uvodoma povedal... teh zadev. Enako velja tudi za tretji amandma k temu členu, Stanislav Berčič je predlagatelj, in sicer o industrijsko obrtnih conah.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Je umaknjen.
DR. PAVEL GANTAR: Je umaknjen, se opravičujem. Hvala. Samo k temu prvemu.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Zaključujem razpravo. Ugotavljamo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (12 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Gremo na amandma odbora. Ugotavljamo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 14. člen. Ugotavljamo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 14. člen? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 14. člen sprejet.
K 15. členu so umaknjeni amandmaji.
Prehajamo na 19. člen, to je amandma odbora. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ugotavljamo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 19. člen. Ugotavljamo sklepčnost! Celega smo spremenili. Prehajamo k 23. členu. Imamo 2 amandmaja. Prvega je vložil Miroslav Luci, drugega Odbor za infrastrukturo in okolje. Želi kdo besedo? (Ne.) Gospod Luci, umikate amandma? (Ne.) Gospod minister ima besedo.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala. K amandmaju gospoda Lucija k 30. členu - prostorski ureditveni pogoji - to ni sprejemljivo zato, ker prostorski ureditveni pogoji nimajo parcelnih številk. Predkupna pravica pa je mogoča samo na parcelno številko natančno in to ni mogoče potem niti izvesti. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Luci.
MIROSLAV LUCI: Da ne bo kakšnih zapletov, umikam ta amandma.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Smo pri amandmaju Odbora pod številko 2. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ugotavljamo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem celotni 23. člen. Ugotavljamo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 23. člen sprejet.
K 25. členu imamo samo en amandma gospoda Lucija. Želi besedo predlagatelj? (Ne.) Želi kdo drug besedo? (Nihče.) Ugotavljamo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (24 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem celotni 25. člen. Ugotavljamo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 25. člen sprejet.
Prehajamo k 26. členu. Imamo en amandma gospoda Lucija. Želi besedo predlagatelj? (Ne.) Želi kdo drug besedo? Gospod minister.
DR. PAVEL GANTAR: Vlada nasprotuje temu amandmaju. Odškodnina se določi v tem nepravdnem postopku. Ta odškodnina se določi s pomočjo sodnih cenilcev in več kot to, kot je zapisano v 26. členu, ni potrebno zapisati. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo razpravljati? (Nihče.) Gremo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (12 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Dajem na glasovanje 26. člen v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 26. člen sprejet.
Prehajamo k 43. členu, amandma Odbora za infrastrukturo in okolje. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje 43. člen v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 43. člen v celoti sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 48. členu. Predlaga ga skupina poslancev s prvopodpisanim Vilijem Trofenikom. Želi kdo besedo? Predlagatelji? Gospod minister?
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Amandmaju vlada nasprotuje. Mislimo, da se prekomerno nepotrebno širijo razlogi, zaradi katerih lahko občina proda ali odda zemljišče brez javnega razpisa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Trofenik.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Res me preseneča. Očitno vlada ne pozna razmer na terenu. Prvič je treba vedeti, da občina lahko proda, če tako sklene občinski svet z dvotretjinsko večino in je malo verjetno, da bi se kaj nespametnega dogodilo. Ampak, v alinei smo napisali, da je bilo do sedaj dovoljeno v primeru, da je v prostorskih izvedbenih načrtih bila predvidena parcela za določenega investitorja. To je eden izmed temeljnih pogojev, da občina lahko skrbi za lastni razvoj, saj ko prihajajo investitorji, jim je potrebno zagotoviti ustrezna zemljišča in na tak način praktično še lahko pridobivamo nova delovna mesta. V zvezi s spremenjeno zakonodajo, ki jo sprejemamo zaradi zaščite, zaščitne zakonodaje, bomo zaostrili zadeve, tako da bodo direktno onemogočile razvoj, in to v situaciji, ko so v marsikateri občini ravno sredi takih projektov.
Nadalje, zemljišča, ki so potrebna za smotrno izkoriščanje ali za pridobitev stavbnega zemljišča, tu se nobena konkurenca ne more pojaviti v tržnem smislu, ker gre točno za znanega lastnika ali mejaša, po domače povedano, in je nelogično, da bi to omejevali in mislim, da je stališče vlade nesprejemljivo in prosim za podporo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod minister želi besedo.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Mogoče se to redko kdaj zgodi, vlada sprejema mnenje poslanca Trofenika in umika mnenje o nasprotovanju.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Torej vlada umika. Dobro. Hvala. Še kdo? Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o 68. členu kot celoti. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je 48. člen sprejet.
Prehajamo na 49. člen. Imamo dva amandmaja, in sicer v obeh primerih amandmaje Odbora. Želi kdo besedo? Gospod Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Spoštovane dame in gospodje! S tem amandmajem se prenašajo nezazidana stavbna zemljišča iz Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije na občine. Iz vsebinskih razlogov bi bilo takšnemu amandmaju težko nasprotovati, vendar pa obratni proces, obratna pot, se pravi prenos teh in drugih zemljišč iz občin na Sklad je bila urejena oziroma ta pot je urejena z zakonom o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Jaz ocenjujem, da bi morali ta postopek speljati s pomočjo spremembe zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in naj povem, da v vladni proceduri je že predlog zakona o spremembi tega zakona, ki v enem členu tudi določa oziroma obsega to materijo. Mislim, da ne bi bilo konsistentno, če bi v tem zakonu to speljali, v zakonu o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov pa bi potem veljalo drugačno stanje. Zato jaz mislim, da bi bilo potrebno ta amandma zavrniti.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod minister.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Vlada obema amandmajema nasprotuje, razlogi so do pike isti, kot jih je navedel poslanec Potočnik. Tudi na Odboru za gospodarstvo je direktorica tega sklada že omenila to zadevo in ta je že v procesu in bo to urejeno s spremembami in dopolnitvami zakona o skladu kmetijskih zemljišč. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Veber.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Minister, jaz tukaj nekaj ne razumem. Ko ste razlagali zakon o urejanju naselij ali kako se že imenuje, sem vas poslušal, kljub temu da je bil v dvorani prisoten nemir. Izjavili ste: zakon o stavbnih zemljiščih definira lastnino stavbnih zemljišč. Zato ne razumem, zakaj ne bi s tem zakonom definirali dejansko lastnino teh zemljišč.
Po mojem mnenju je napačno, da to definiramo v zakonu o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki govori o kmetijskih zemljiščih in gozdovih, tukaj pa se pogovarjamo o stavbnih zemljiščih. Mislim, da je to več kot potrebno, da je to v tem zakonu rešeno. Poleg tega imamo na 6. redni seji tudi tako imenovani nacionalni stanovanjski program. Tam se občinam zelo jasno nalaga: poskrbi za zemljišča, komunalno opremita zemljišča in potem pač ta javni interes poskuša tudi uresničevati. Kdaj bo ta sprememba tega zakona o skladu kmetijskih zemljišč? Tudi vemo, kakšen interes je, sklad nima denarja in hoče prodajati stavbna zemljišča, ker je to pač za njega tržno, bistveno bolj, ampak to postavlja občine v nemogoč položaj in tudi v nemogoč položaj izvajanja nacionalnega stanovanjskega programa.
O stavbnih zemljiščih moramo govoriti v zakonu o stavbnih zemljiščih. Tukaj mi nekaj ni logično. In tudi sama vlada si s tem omogoča in samo ministrstvo, dejansko izvajanje drugega zakona oziroma nacionalnega stanovanskega programa konkretno. Zato menim, da je to treba podpreti in res ne vidim razloga, da to prelagamo na neko drugo, po mojem mnenju dokaj nedefinirano priložnost. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo sklepčnost! Glasujemo o amandmaju na amandma Odbora za infrastrukturo. Ugotavljamo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (24 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da ni sprejeto.
Glasujemo o drugem, da se doda novi peti odstavek. Ugotavljamo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (24 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem celotni 49. člen. Ugotavljamo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (31 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je 49. člen sprejet.
Prehajamo k 51. členu. Imamo dva amandmaja. Prvega vlaga Vlada Republike Slovenije, drugega pa Odbor. Želi kdo besedo? Gospod minister.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala. Zadeva je takšna, da oba amandmaja mislita na isto, vendar je amandma Odbora nerodno oziroma napačno zapisan - "kadar je to potrebno". To ni prava formulacija. Prava formulacija je, "kadar je to predpisano". Predlagamo, da se sprejme amandma vlade in ne sprejme amandma Odbora za infrastrukturo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? (Ne.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Drugi je potem brezpredmeten. Na glasovanje dajem 51. člen. Ugotavljamo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 51. člen sprejet.
Prehajamo na 52. člen. Imamo amandma odbora. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ugotavljamo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 52. člen. Ugotavljamo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 52. člen sprejet.
Prehajamo k 54. členu. Imamo dva amandmaja. Prvega predlaga odbor, drugega pa Boris Sovič. Želi kdo besedo? Gospod minister.
DR. PAVEL GANTAR: Vlada podpira amandma Odbora za infrastrukturo in okolje in ne podpira amandmaja gospoda Soviča, ker bi ta amandma zelo prekomerno in neutemeljeno podaljšal obstoj sedanjih oblik skladov stavbnih zemljišč. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Drugi je potem brezpredmeten.
Dajem na glasovanje 54. člen kot celoto. Brezpredmeten je. Prvi govori najkasneje v 18-ih mesecih, seveda z rokom 31.12.1997. Dobro. Glasujemo o 54. členu. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 54. člen sprejet.
Imamo še amandma k 59. členu, in to Odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi nihče.) Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje 59. člen, ki pa se je v celoti spremenil in o njem ne bomo glasovali.
Tako smo odločali o amandmajih.
Prehajamo na obravnavo preostalih členov, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Kdo želi besedo? Gospod Rupar je prej želel nekaj, če se ne motim. (Ne želi besede.) Želi kdo drug? (Nihče.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Glasovati moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne.) Ker ne želi nihče, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za tak naslov? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo. Izglasovali smo zakon po členih in naslovu zakona. Odpiram razpravo o zakonskem predlogu v celoti. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Želi kdo vložiti amandma v tretji obravnavi? (Ne želi.) Vprašujem Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, ali je zakon usklajen z amandmaji, da ne bo kaj narobe. Je vse v redu? V redu. Hvala lepa.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (56 poslancev.)
Kdo je za zakon kot celoto? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
Prosim, nismo še končali točke dnevnega reda. Čaka nas še delo na tem zakonu, ker smo danes že nekaj po svoje naredili, ampak tudi to je življenje in teče naprej. Imamo predlog treh dodatnih sklepov. Dobili ste jih skupaj s predlogi vloženih amandmajev. Želi kdo besedo? Gospod Rupar se je prej javil.
PAVEL RUPAR: Spoštovani! Predlagam, da v prvem in drugem predlogu dodatnih sklepov, besede "čimprej", ki so neobvezujoče, nadomestimo z nekim rokom. Predlagam rok šestih mesecev. Torej naj se glasi: "Državni zbor Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da Državnemu zboru v roku šestih mesecev v drugo obravnavo poda predlog...".
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Imamom amandma na predlog sklepa pod številko 1 in številko 2, da se beseda "čimprej" zamenja "v roku šestih mesecev."
Najprej damo na glasovanje amandma k prvemu sklepu. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (32 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem prvi sklep. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je prvi sklep sprejet.
Odločamo o amandmaju k drugemu sklepu. Prav tako se beseda "čimprej" zamenja "v roku šestih mesecev." Gospod Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Pri tem drugem sklepu, gospe in gospodje, me moti zadnji del stavka, in sicer, da čimprej pripravi ustrezne spremembe in dopolnitve zakona o notariatu. Mi smo včeraj zakon o notariatu spremenili. Ali je to s tem povezano, ali so to kakšne druge zahteve, da ne bi mi danes sprejemali neresen sklep, da moramo sedaj to spremeniti, kar smo včeraj že z zakonom spremenili. Če ta zajema kaj drugega, potem je, če ne pa predlagam, da se ta zadnji del črta. To je ustni amandma, da se to črta, ter ustrezne spremembe in dopolnitve zakona o notariatu. Ta del se črta.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Še kakšna razprava? Torej, imamo dva amandmaja na drugi sklep. Prvi je amandma Pavla Ruparja, drugi pa Franca Potočnika. Nimata sicer obrazložitve, bo pa to tudi predsedstvo spregledalo.
Torej, dajem najprej na glasovanje amandma gospoda Ruparja k drugemu sklepu. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (29 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma gospoda Franca Potočnika, ki se glasi: Črta se besedilo ter ustrezne spremembe in dopolnitve zakona o notariatu. Ugotavljamo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Tako dopolnjen drugi sklep predlagam v sprejem. Ugotavljamo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je drugi sklep sprejet.
Imamo še tretji sklep. Želi kdo o njem razpravljati? (Nihče.)
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je tretji sklep sprejet.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda in tudi to izredno sejo. Dovolite samo obvestilo, v ponedeljek ob 10.00 uri je nova izredna seja Državnega zbora. Vabilo dobite takoj v svojih poslanskih pisarnah, je že oddano.
Torej v ponedeljek ob 10.00 uri.
(Seja je bila končana 11. julija 1997 ob 18.32 uri.)