Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik. Seja se je pričela ob 10.14 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci! Gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 55. izredne seje državnega zbora. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jakob Presečnik, dr. Ciril Ribičič, mag. Franc Žnidaršič, Andrej Gerenčer, od 12. ure dalje Jožef Špindler, Bojan Kontič, Jožef Jagodnik, Miroslav Luci, Roman Jakič, Jožef Zimšek, za pričetek seje Ciril Metod Pungartnik in Mirko Zamernik. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! (57 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil predstavnike vlade Republike Slovenije in vse lepo pozdravljam.
Na današnjem nadaljevanju 55. izredne seje - prosim za prisluh - bomo najprej dokončali prekinjeno 36. točko dnevnega reda, in sicer bo predsednik vlade, dr. Andrej Bajuk, odgovoril na vprašanja oziroma pobude treh poslancev iz opozicije. Zatem bo zbor prešel na obravnavo 37. točke, to so volitve in imenovanja in nato na obravnavo prekinjene 18. točke, na tretjo obravnavo v okviru hitrega postopka predloga zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, nato na obravnavo 11. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o industrijski lastnini ter po dnevnem redu dalje.
Prehajamo na PREKINJENO 36. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE POSLANK IN POSLANCEV. Predsednik vlade Republike Slovenije, dr. Andrej Bajuk, bo odgovoril na vprašanja oziroma pobude naslednjih poslancev: Mirana Potrča, mag. Janeza Kopača in Zorana Lešnika. Pozdravljam predsednika vlade, dr. Bajuka, ki se nam je pravkar pridružil. Besedo dajem gospodu Miranu Potrču.
MIRAN POTRČ: Spoštovani gospod predsednik vlade! Odbor za mednarodne odnose je na svoji 141. seji, sicer res brez navzočnosti poslancev socilademokratske stranke, soglasno sklenil, citiram: "Odbor za mednarodne odnose poudarja, da so sklepi Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ) državno pravni temelji povojne Jugoslavije in federativnega položaja Slovenije v njen, ter tako kot Avstrijska državna pogodba del zavezniške ureditve povojne Evrope. Odbor poudarja pomen ugotovitve "Badinterjeve" arbitražne komisije, da je državnopravno nasledstvo Slovenije mednarodno nesporno. Omenjeni sklep in ugotovitve v nobenem primeru ne morejo biti predmet bilateralnih pogovorov z Republiko Avstrijo." - konec citata. Z uresničevanjem teh sklepov, če bi jih spoštovale vse parlamentarne stranke in tudi vlada, bi bila lahko zaključena še ena neprijetna in za državo škodljiva epizoda, v kateri so odgovorni člani vlade notranjepolitična razhajanja zlorabljali v škodo slovenskih interesov v mednarodnih odnosih. Ideološke razlike in različni pogledi na zgodovino so gotovo osebna pravica posameznika, tudi politika. Toda, kadar predstavlja vse državljane Republike Slovenije, mora imeti državnik moč, da tako ravnanje preseže. Glede na izrazito odklonilna stališča, ki so jih na to vprašanje izražale prav nekatere stranke vaše vlade, gospod predsednik, je odnos vlade do tega sklepa odbora za mednarodne odnose za državo tako pomemben.
Zato vas, gospod predsednik dr. Bajuk, sprašujem: Ali vlada pozna stališča odbora za mednarodne odnose? Ali je vlada na svoji seji razpravljala o teh stališčih in kako se je opredelila do zahteve odbora, da mora ta vlada in zunanji minister tako stališče odbora odločno in v celoti uveljaviti pri svojem delu? In: Ali lahko tudi vi osebno, kot predsednik vlade zatrdite, da so avnojski sklepi temelj slovenske državnosti? Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Potrču. Prosim, predsednika vlade, dr. Bajuka, če odgovori na poslansko vprašanje.
DR. ANDREJ BAJUK: Spoštovane poslanke in poslanci! Hvala lepa za to vprašanje. S tem sklepom mednarodnega odbora tega cenjenega državnega zbora se je vlada seznanjena, pripravila svojo pozicijo in odgovor. Na včerajšnji seji še ni do tega prišlo, bistveno pa zaradi tega, ker je tudi bil odsoten - in to vam je znano, da je v New Yorku naš zunanji minister. Bomo pa to zadevo preučili in dokončno stališče vlade zavzeli, še predno, na prihodnji seji, ki pa bo zelo mogoče še pred prihodnjim četrtkom. Na vsak način pa glede tega problema, ne bi rad prejudiciral, kaj bo vlada dokončno glede tega sklenila. Moje osebno stališče vam je pa znano. V tem cenjenem odboru sem na to vprašanje že odgovarjal.
Rad bi samo povedal, da se popolnoma strinjam s tem, da pozicije slovenske države ne smejo biti pod vplivom notranje političnih zahtev ali pa prepričanj, da je to stališče države in kot taka se mora spoštovati.
Povedal sem tudi, zelo odločno - sicer to ni bilo poročano v medijih, kot bi človek pričakoval - , da odločno zavračam vsako mnenje, da naj bi se ta vlada spustila v kakšna pogajanja na tem področju. Ta zadeva je za nas popolnoma jasna. Naša zakonodaja in naša ustava jasno predvidevata odgovor na to, avstrijska vlada pa ne zahteva od nas in tudi ne bo, saj je to ponovno potrdila na področju vlade, da ne bo pogojevala vstopa Slovenije v Evropsko unijo na tem področju. To je za nas ključnega pomena, na to se zanašamo. A vendar, pa imamo jasno pred očmi, da se bomo z vsako težavo, ki naj bi na tem področju nastala, soočali na podlagi teh principov. Naša ustava in naša zakonodaja sta glede tega popolnoma jasnai, ker tudi zagotavljata vsem tistim, ki smatrajo, da imajo kakšno pravico, ki naj bi bila kršena, predvidevate odprto pot prek našega sodstva. To je pozicija slovenske države, imamo svojo ustavo, imamo svojo zakonodajo, ki je bila vsaj dvakrat pregledana prek našega ustavnega sodišča, in smo prepričani, da s takšno pozicijo lahko napredujemo.
Dejstvo pa tudi je, da slovenska država ne more in ne sme - to je vsaj moje osebno mnenje in za to se bom tudi zavzemal - , da bi mi unilateralno pregledali stvari in principe, ki so bili temelji organizacije Evrope po drugi svetovni vojni. Na vsak način, če kakšna država obstaja, ki bi rada te stvari pregledala, se bo morala truditi, ne samo na kakšnem pogovoru z nami, ampak z vsemi tistimi, ki so te temelje tudi nastavili in to tudi sprejeli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala predsedniku vlade za odgovor. Dopolnilno vprašanje ima gospod Potrč. Prosim za mir v dvorani.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik! Odgovor je vsebina odgovora in odgovor je tudi vsebina tistega dela, ki ga ni bilo; ampak to je samo prvi stavek komentarja.
Sicer pa, ker imam samo pravico dodatnega vprašanja, sprašujem: ali to pomeni, da vlada ne soglaša z dejstvom, da se z Republiko Avstrijo opravijo strokovna pogajanja o tem vprašanju? To je namreč gospod zunanji minister obljubil. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala za dopolnilno vprašanje. Drugo vprašanje postavlja mag. Janez Kopač. Predsednik vlade na to vprašanje ne bo odgovoril. Mogoče, prosim, če to pojasnite, dr. Bajuk. Prosim za mir.
DR. ANDREJ BAJUK: Spoštovani gospodje! Odgovor vlade na to vprašanje bo temu cenjenemu državnemu zboru prišel pismeno. Sam sem omenil, da o tem vlada še ni v svoji celotni sestavi debatirala. Ko bomo to napravili, vas bomo tudi seznanili, prav tako vso slovensko javnost, z našo pozicijo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala predsedniku vlade za dodatni odgovor. Poslansko vprašanje postavlja mag. Janez Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Spoštovani predsednik vlade! Prihodnji četrtek, 21. septembra naj bi se združili Poštna banka Slovenije, ki je sedaj v 100% lasti državne pošte in Slovenska zadružna kmetijska banka. Knjigovodska vrednost vseh sestavin kapitala Poštne banke znaša približno 4,4 milijarde tolarjev, tovrstna vrednost kapitala zadružno kmetijske banke pa 6,2 milijardi tolarjev. Če bi torej upoštevali samo knjigovodsko vrednost vseh sestavin kapitala obeh bank, bi moralo biti menjalno razmerje približno 41 proti 59. Če pa upoštevamo še veliko vrednost mreže "šalterjev" Poštne banke, ki jih je okrog 550, pri zadružni in kmetijski banki pa okrog 5, potem pa bi moralo biti menjalno razmerje, tako na pamet rečeno, približno pol proti pol. Spojitveni sporazum med obema bankama pa predvideva - kot verjetno veste - menjalno razmerje 36 in pol proti 63 in pol v škodo Poštne banke. Prepričan seveda sem, da bo s takim menjalnim razmerjem prišlo do oškodovanja državnega premoženja. Kot bivši bančni uslužbenec zagotovo veste, da je resna podlaga za odprodajo bank lahko le ocena poštene tržne vrednosti, skupaj s tako imenovano "due diligance" oceno. Tovrstna ocena seveda v primeru Poštne banke ni bila narejena. Direktorica pošte, gospa Marija Ribič, je po javno izraženih očitkih v svoji izjavi za javnost sporočila, da pričakuje stališče vlade, in da je revizijsko hišo "Ernst & young" zaprosila za oceno verodostojnosti cenitve, ki jo je pripravila revizijska hiša "Pricewaterhouse Coopers". Ministra Bergauer in Ivanušič sicer nista želela odločanja vlade o tem vprašanju, vendar akt o ustanovitvi pošte zavezuje vlado, da da soglasje k poslovnemu načrtu pošte. Ker sedanji poslovni načrt pošte za leto 2000, ki je že dobil soglasje vlade, ne predvideva združitve Poštne banke s komerkoli, mora vlada soglašati s spremembo poslovnega načrta.
Včeraj ste na seji vlade sprejeli sklep, s katerim naročate članom nadzornega sveta pošte, da ne glasuje za združitev, dokler vlada o tej združitvi ne sprejme svojega stališča, pri čemer pa seveda čakate na oceno cenitve revizijske hiše "Ernst & young". To je pohvalno, pomembno pa je nekaj drugega. Bistveno je namreč, na kateri dan je delana cenitev Poštne banke. Pri določitvi za nas ali pa zame spornega razmerja 36 in pol proti 63 in pol v škodo Poštne banke je videti, da je bila cenitev delana na dan 31. 12. 1999, ko je bila knjigovodska vrednost vseh sestavin kapitala Poštne banke bistveno nižja, kot je danes.
Na vprašanje o tem, na kateri dan je delana cenitev vrednosti Poštne banke, mi sicer verjetno ne morete odgovoriti, zato pa vas sprašujem naslednje. Ali je ministrstvo za promet in zveze vladi že posredovalo predlog za spremembo soglasja k poslovnemu načrtu pošte za leto 2000? .../Opozorilni znak za konec./...
Takoj bom, samo da dokončam. Če tega ni storilo, so namreč nedopustne že dosedanje odločitve nadzornega sveta pošte. Drugič. Ali boste pred odločanjem na vladi počakali le na oceno cenitve revizijske "Ernst & young" ali pa boste končno zahtevali tudi oceno poštene tržne vrednosti?
In tretjič, in s tem zaključujem: Kdaj bo vlada državnemu zboru poslala tri bistvene dokumente, na podlagi katerih bi tudi mi lahko ocenili vse postopke? Ti so: cenitev revizijske hiše "Pricewaterhouse Coopers", spojitveni sporazum in pa krovna pogodba med Pošto in Poštno banko.
Za te dokumente sem vas kot predsednik matičnega delovnega telesa zaprosil koncem prejšnjega meseca, vlada na zaprosilo ni odgovorila, pa tudi Banka Slovenije ni dobila dovoljenja od Poštne banke in zadružne in kmetijske banke, da bi to posredovala državnemu zboru. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Kopač (za minutko ste prekoračili določen čas). Besedo ima dr. Bajuk, predsednik vlade, za odgovor na vaše vprašanje.
DR. ANDREJ BAJUK: Hvala lepa. Hvala lepa za vaše vprašanje. Dejansko je tako, kot ste omenili. Vlada je včeraj na svoji seji pregledala to situacijo, sicer prvikrat formalno, in sklep je bil ravno tak, kot ste vi omenili. In sicer, da je nadzorni odbor dobil navodilo od vlade, da ne sme sprejeti nobenega sklepa na tem področju, dokler se ne napravi recenzija teh študij, ki so potrebne, da bo vsem nam zagotovilo, da če bo prišlo do tega združenja, da bo to dejansko narejeno na tak način... /Nemir v dvorani./
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, kolegi!
DR. ANDREJ BAJUK: ...da bo to narejeno na tak način, da se bo spoštovalo vse, kar je nujno potrebno na tem področju; in sicer, da se brani, da se z vso odgovornostjo branijo pravice države, da ne bodo kršene in da bomo to tudi zagotovili vsem, ne samo državnemu zboru, tudi celotni slovenski javnosti.
Ko se govori o privatizaciji - ali pa o takem združenju, kjer je v igri državno premoženje - , moramo imeti vedno pred očmi, da skupno dobro mora prevladovati nad vsakim interesom, bodisi takšnim ali drugačnim. Mi bomo to napravili, na vsak način je pa kot koncept tega združenja prav gotovo zanimiv. Kot dobro veste, na našem finančnem področju potrebujemo združitve takšnih institucij, a vendar moramo to napraviti na tak način, da bo pregledno, da bo vsem jasno, da so se pravice vseh državljank in državljanov branile dosledno in da bo s tem seznanjena tudi vsa slovenska javnost in seveda tudi državni zbor.
Glede dokumentacij, za katere ste zaprosili, pa ko jih bomo resnično imeli in jih bomo pregledali, vam jih bomo tudi poslali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala dr. Bajuku, predsedniku vlade. Dodatno vprašanje, kolega Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Pričakoval sem sicer, da boste povedali, ali menite, da je prav, da se naredi ocena poštene tržne vrednosti - to je sicer ocena, za katero je potrebnih kar nekaj mesecev dela.
Vendar vas sprašujem, ker imam možnost dodatnega vprašanja, naslednje. Ponovno bom vprašal: kdaj boste poslali te tri dokumente, na podlagi katerih bi tudi mi lahko presodili ustreznost določitve menjalnega razmerja? Omenili ste, "takoj ko jih bomo dobili, jih bomo poslali". Minister za promet in zveze in direktorica Pošte, gospa Marija Ribič, sta oba javno izjavila, da so ti dokumenti na ministrstvu za promet in zveze in na ministrstvu za finance, torej v vladi so, lahko bi nam jih posredovali. Sprašujem, kdaj jih boste posredovali - ne morete reči, "ko jih bomo dobili", dobili ste jih že približno mesec dni nazaj.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kopač. Prosim, predsednik vlade.
DR. ANDREJ BAJUK: Hvala lepa. Na vsak način, kar se tiče ocenitve po tržni vrednosti osebno tudi smatram, da je nujno potrebno, da se naredi takšna ocena, ki bo resnično branila pravice, in tudi na tak način, da bo jasno, da je vlada tudi svojo odgovornost na tem področju dokončno in na pregleden način napravila.
Jaz nimam popolnoma nobenega ugovora k temu, da se naredijo vse recenzije, ki so potrebne. Vendar pa bi rad poudaril, da kot koncept združenja, se mi pa v moji oceni zdi silno zanimiv in potreben na našem finančnem področju.
Kar se pa tiče teh poročil: prav gotovo obstajajo na takšnem ali pa na drugačnem ministrstvu, a vlada še ni v celoti te stvari obravnavala. Bom pa sam to zahteval in ko bom to imel na razpolago, bomo tudi vam posredovali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala predsedniku vlade. Prosim za mir v dvorani. Prosim. Tretje vprašanje postavlja poslanski kolega, Zoran Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Gospod predsednik.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim.
ZORAN LEŠNIK: Gospod predsednik, kolegice in kolegi poslanci, gospod predsednik vlade dr. Bajuk! Najprej bi se vam želel zahvaliti za pisni odgovor na moje poslansko vprašanje, ki sem vam ga zastavil na 53. izredni seji državnega zbora, dne 28. julija letos. Le-tega sem prejel v dogovorjenem času. Z odgovorom pa žal nisem zadovoljen, zaradi razkoraka med ustnim in pisnim delom odgovora.
V ustnem deli odgovora ste rekli, da je v slehernem ministrstvu ostal vsaj en državni sekretar, iz pisnega odgovora, pa je razvidno, da ste v štirih ministrstvih zamenjali vse državne sekretarje. Motijo me tudi vaše večkratne izjave, da je v ministrstvih ostalo 19 ali 21 državnih sekretarjev. Pred tem pa niste - vsaj jaz nisem tega slišal - nikoli povedali, da so ti državni sekretarji ostali v glavnem v tistih ministrstvih, v katerih so ostali tudi gospodje ministri. Toliko v vednost vam, gospod predsednik, da boste vedeli, da sem zagovornik doslednosti.
Zdaj pa vprašanje. Sprašujem vas: Kako utemeljujete slovenski fenomen, da je verjetno edino pri nas nafta ali bolj dosledno rečeno dieselsko gorivo D2 dražje od bencinov, razen 98 oktanskega osvinčenega bencina, ki pa bo slej ko prej izvzet iz prodaje, in da smo s ceno nafte D2 že pravzaprav v Evropi in da tako visoka cena najbolj škodi gospodarstvu? Zanima me pa tudi vaš komentar k ceni lahkega kurilnega olja, katerega cena je v letu dni narasla za več kot 100 odstotkov, od tega vsaj 80 odstotkov v času vašega vladanja. Pa seveda s tem ne krivim vas. Zaradi primerjave: od 21. junija letos do danes za 36 tolarjev ali od 72,80 sit do 108,50 sit za liter kurilnega olja.
In še eno vprašanje. Sliši se, da je vlad odločena pred volitvami vrniti vojašnico Šentvid zavodom Svetega Stanislava v zameno za podporo Rimokatoliške cerkve na bližnjih parlamentarnih volitvah. In če... Je poteklo mi?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ja.
ZORAN LEŠNIK: Dobronamerno pripombo bi samo rad, gospod predsednik.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Dobronamerno?
ZORAN LEŠNIK: Dobronamerno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Za dobronamerne pripombe je vedno mesto!
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa. Sinoči, pa ne da bi vas podučeval, mogoče je bil tudi lapsus. Sinoči sem v vaši izjavi, ki ste jo dali v Rimu - to se pravi, da spremljam stvari - , med drugim slišal tudi to: "večja količina ljudi je katoličanov". Oprostite, gospod predsednik, za ljudi ne uporabljamo besede količina. Besedo količina uporabljamo, ko govorimo o krompirju, mesu, vinu, sadju itd. Za ljudi uporabljamo besedo število. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Lešnik. Zdaj je vprašanje glede dobronamernosti - je stvar tudi osebnega okusa! Besedo ima dr. Andrej Bajuk za odgovor na poslansko vprašanje kolega Lešnika. Prosim.
DR. ANDREJ BAJUK: Hvala lepa, gospod poslanec. Vedno sem pripravljen se kaj naučiti in kakšno napako popraviti. Prav gotovo sem vam hvaležen in boste videli, da se to ne bo ponovilo. Hvala lepa za vaš dobronameren popravek.
Kar se tiče cen nafte in vseh kuriv tukaj na naših tleh. Dobro veste, gospodje poslanci, da je to trenutno predmet pogajanj, ne bi rad prejudiciral tega, kar moramo v prihodnjih 48 urah napraviti. Dejstvo je, da v veliki meri imate vi prav, se mi ne zdi umestno, da bi danes tukaj prejudiciral to, kar moramo napraviti v prihodnjih 48 urah, kar se tiče vse strukture naših cen.
Sam se bom vedno zavzemal za to, da bo čim manjša vloga vlade na tem področju. A vendar, ko pride do takih vprašanj, kot je kurivo, je pa ključnega pomena. Ker končno, kot dobro veste, slovenska država nima največjega vpliva ali pa velikega manevrskega prostora, da bi to sama določala in drugače krila kot s sredstvi lastnega proračuna, ki pa je itak že tako obremenjen. Na vsak način je za nas silno pomembno, da se celotna struktura cen približa čim bolj svetovni ravni in zato se bomo vedno zavzemali.
Kar se pa tiče konkretnih stvari, bom vam pa tudi pisno odgovoril, ne bi pa rad sedaj, ker to bi lahko prejudiciralo naša pogajanja. Hvaležen pa sem vam, da zasledujete vse, kar vlada počenja, vključivši, kaj predsednik dela. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala predsedniku vlade za odgovor. S tem zaključujem to točko dnevnega reda in se zahvaljujem predsedniku vlade za udeležbo pri tej točki dnevnega reda.
Najverjetneje se v tej sestavi in na tak način s predsednikom vlade dr. Bajukom zadnjič vidimo in hvala lepa vam za sodelovanje v državnem zboru.
Proceduralno, kolega Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Proceduralno. Gospod predsednik je prezrl, da bi mi odgovoril še na eno vprašanje: vojašnica Šentvid. Gospod predsednik vlade, ... /Ugovor iz klopi./ ... No, to lahko vi za sebe "prišparate", gospod Hvalica.
DR. ANDREJ BAJUK: Spoštovani gospod poslanec, vi slišite stvari morda, ki jih pa jaz ne. Zaenkrat s tem še nisem seznanjen, bom pa proučil, zakaj dejansko gre in vam bom tudi pravočasno sporočil stališče vlade glede tega. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala.
DR. ANDREJ BAJUK: Nisem pa še tega slišali, kot ste vi.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. S tem je ta točka dnevnega reda zaključena.
Prehajamo na TOČKO DNEVNEGA REDA VOLITVE IN IMENOVANJA. Pri tej točki bomo obravnavali predloge, ki jih je komisija za volitve predlagala državnemu zboru.
Glede današnjega dnevnega reda vam ne bom dajal besede. Dogovorjeno, kot smo sprejeli, bi obravnavali, ker sicer ne bomo možno delati, tako da vas lepo prosim, da me ne prekinjate.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: .../Ni vključena./ ... odgovor...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tako je. Odgovor je zelo jasen in samo ponovim .../Ugovor iz klopi./ Dnevni red je sprejet, in glede dnevnega reda vam ne bi dajal besede, lepo prosim. Poglejte, odgovor na vprašanje kolegice Zbačnikove: za vse zakonske predloge velja enako v principu. Če zakonski predlog ni dokončan v tej proceduri, v tem mandatu, ga nadaljuje naslednja poslanska ekipa tam, kjer se zaustavi. Bi bilo pa zelo, kako bi rekel, lepo, da se ne zgodi, da je nek zakonski predlog prekinjen med točko, to se pravi, v drugi obravnavi. Zato čimprej nadaljujemo z delom, pa je morda realna možnost, da obravnavamo tudi vašo točko. To je edini odgovor. /Ugovor iz klopi./
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: .../Ni vključena./ ... do sedaj ni bilo v državnem zboru ... in ... ali se da nazaj vlado...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ne.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: ... in vlada ponovno obravnava drugo branje, ali se v delo amandmajev, ki so bili prekinjeni, nadaljuje v naslednjem sklicu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tako je. Razumljivo je, da se vlada lahko vedno lahko znova - nova vladna ekipa - opredeli do zakonske materije in tudi delovno telo, ki bo oblikovano. To je praksa, ki je bila uveljavljena v dosedanjih mandatih. Primer, ki je pa sedaj pred nami, je pa nenavaden zato, ker je točka dnevnega reda prekinjena v okviru druge obravnave in ni bila zaključena. Tu imate pa prav, ampak velja enak princip: nova vlada se bo opredelila lahko do predlaganih amandmajev. Isto velja za novo delovno telo, ki bo pokrivalo to področje.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Gospod predsednik, zato sem sama vztrajala, da bi začeli s prekinjeno točko in končali v drugem branju, ker to je nenavaden primer .../Izklopljen mikrofon./...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala vam za vaš predlog. Kolega Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Če bi bili pripravljeni poslušati, bi samo predlagal, da bi državni zbor tako dolgo zasedal, dokler ne bo - najmanj tako dolgo, dokler ne bo sprejel zakona o skladu za poplačilo vojne škode. Potem pa lahko gremo domov, ker to moramo danes narediti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kelemina. Danes bo dražavni zbor zaključil sejo in to sejo ob 14. uri, kot smo se dogovorili.
Prehajamo na 37. TOČKO DNEVNEGA REDA - VOLITVE IN IMENOVANJA. Sodni svet je državnemu zboru predložil predloge o izvolitvah kandidatk in kandidatov v sodniško funkcijo, in sicer: na sodniška mesta okrožnega sodnika na okrožnem sodišču v Ljubljani, okrajne sodnice in okrajnega sodnika na okrajnem sodišču v Brežicah in Lendavi, okrožne sodnice na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani in okrožnega sodnika na delovnem sodišču v Mariboru, zunanji oddelek v Murski Soboti. Ali želi besedo predstavnik sodnega sveta? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik oziroma poročevalec komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve? (Želi.) Besedo dajem kolegu Lavrincu.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Zelo na kratko. Ker je ta točka zadnjič na dnevnem redu, bi se rad ob tej priložnosti kolegom iz komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve zahvalil. Na 117 sejah so namreč "spravili skozi", da tako rečem, 647 odlokov, ki smo jih potem obravnavali na državnem zboru, in razen kakšne izjeme je bila prisotnost več kot povprečna. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Lavrinc. In koliko od teh odlokov je bilo potem v državnem zboru sprejetih? Tega podatka pa nimate? Vsi? Skoraj vsi. Aja, govorili ste o sprejetih odlokih v državnem zboru. Hvala lepa.
Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Želite besedo poslanke in poslanci? (Ne želite.) Razpravo zaključujem in prehajamo na odločanje o posameznih odlokih.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Marjana Pogačnika na sodniško mesto okrožnega sodnika na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Marije Vrisk na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Brežicah. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Aleksandra Kranfogla na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Lendavi. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi gospe Mojce Ogorevc na sodniško mesto okrožne sodnice na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.) Glasujmo o predlaganem odloku.
Kdo je za? ( 38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi gospoda Bojana Žuniča na sodniško mesto okrožnega sodnika na delovnem sodišču v Mariboru, zunanji oddelek v Murski Soboti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Glasujmo o predlaganem odloku.
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
S tem smo izčrpali zadeve, ki nam jih je pripravila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Zahvalil bi se tudi sodnemu svetu, ki je v celem mandatu vestno sodeloval tako z državnim zborom, še posebej pa s komisijo za volitve, imenovanje in administrativne zadeve.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na PREKINJENO 18. TOČKO, IN SICER NA TRETJO OBRAVNAVO V OKVIRU HITREGA POSTOPKA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2000. Sprašujem kolega Anderliča, ali želite besedo? Prosim.
ANTON ANDERLIČ: Glede na to, kako je včeraj potekala razprava pri tej točki, vključno s tem, da je pozicija na predlog gospoda Hvalice, ki je velik demokrat, grobo zavrnila možnost neomejenega razpravljanja, je seveda situacija taka, da ne moremo storiti nič, kar bi izboljšalo zakon, torej ne moremo vložiti amandmaja. In ker nismo dobili podatkov, ki smo jih zahtevali, ne samo mi, tudi poslanci iz drugih poslanskih skupin, kar je - milo rečeno - čudno, ne moremo podpreti zakona. Glede na to, da smo državotvorna, odgovorna stranka, bomo zagotovili prisotnost, tako da boste lahko to naredili vi sami, kar bi tako ali tako verjetno s preglasovanjem. Vložili bomo pa dodatni sklep, in sicer se glasi: "Državni zbor poziva Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije, da se na osnovi 27. a člena zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2000 zadolži največ do višine 75% primanjkljaja iz leta 1999 in 2000, Vlado Republike Slovenije pa, da s sprejetjem varčevalnih ukrepov in prerazporeditvijo kvote zadolževanja javnega sektorja iz 27. člena zakona poveča transfer SPIZ-u do višine preostalih potrebnih sredstev".
Obrazložitev tega sklepa, ki bi ga naj državni zbor sprejel, pravim pa, da gre za dobronamernost. Obrazložitev je taka. Vlada Republike Slovenije bi s pravočasnim sprejetjem varčevalnih ukrepov v juliju, kar je obljubljala in kar bi morala storiti sleherna vlada, ki bi takrat bila, bi lahko zagotovila vsa potrebna sredstva za pokritje primanjkljaja SPIZ-a v letu 2000. Ker pa s sprejetjem varčevalnih ukrepov zamuja že dva meseca, je možnosti za ustrezne prerazporeditve v proračunu čedalje manj. Kljub temu na podlagi razpoložljivih podatkov ocenjujemo, da se SPIZ-u ali vsaj celotnemu javnemu sektorju ne bi bilo potrebno dodatno zadolžiti za več kot približno 20 milijard SIT, ki pa jih bo seveda potrebno vrniti iz proračuna za leto 2001. Preostala potrebna sredstva pa bi lahko zagotovili iz državnega proračuna za letošnje leto.
Mi bomo vložili ta predlog sklepa. Najprej je bil ta sklep skupen s poslansko skupine SLS + SKD - Slovenska ljudska stranka. Gospod Benjamin Henigman je to podpisal. Sedaj se je očitno premislil ali pa bo sam povedal in jaz bom to vložil verjetno s prečrtanim njegovim imenom, če se ne bo strinjam več s tem predlogom dodatnega sklepa in kot sem rekel: ne moremo podpreti zakona kot takega zaradi navedenih zadev. Mislim pa, da je včeraj - predvsem gospod Kopač in pa seveda tudi drugi, predvsem iz poslanske skupine združene liste in pa DeSUS-a - bilo zadosti povedano, tako da je prav, da se procedura konča s tem zakonom, bi pa bilo koristno, da bi ta sklep kljub vsemu sprejeli. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Anderlič. Ugotavljam torej, da v okviru tretje obravnave predloga zakona ni bil vložen noben amandma. Sprašujem pa, ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? Videl sem roko kolega Henigmana in mu dajem besedo.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala, gospod predsednik. Poslanska skupina SLS + SKD - Slovenske ljudske stranke bo seveda podprla ta zakon, ker je to legalna rešitev problema, ki je nastajal že leto nazaj in je seveda povezan tudi s sprejetim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in z drugačnimi posledicami sprejetja tega zakona, kot pa so bile napovedovane s strani takratnega ministra za delo in seveda tudi celotne vlade.
Gospod Anderlič je nekoliko nekorektno predstavil predlog dodatnega sklepa, s katerega vsebino se seveda strinjamo tudi mi. Že v razpravi poslanskih skupin smo poudarili, da je zakon treba sprejeti, vendar pa je treba iskati tudi dodatne možnosti varčevanja in pa, če je možno, omejiti kvoto zadolževanja. To se lahko stori z dodatnim sklepom, da se pozove zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vladi pa se, tako kot je gospod minister Ivanušič poudaril, tudi naloži, seveda samo z dodatnim sklepom, drugače ne moremo, da išče notranje rezerve. V tem smislu je ta sklep sprejemljiv. Ne strinjamo pa se, in tu je konflikt, z obrazložitvijo, ki je res nisem natančno proučil, ki bi lahko nakazovala, da je za vse kriva sedanja vlada oziroma sedanja koalicija, kar pa seveda ni res in zaradi tega umikam podpis pod ta sklep. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Anderlič želi besedo.
ANTON ANDERLIČ: Med drugim sem korektno rekel, da bi morala sleherna vlada v juliju mesecu ali pa do takrat kaj postoriti, in s tega vidika ni nobenega spora. Ker pa mi je veliko do krščanske morale in do resnice, je treba povedati, da je gospod Henigman ta sklep, vključno z obrazložitvijo, podpisal pred mano, in ko sem videl, da je vse v redu, sem ga podpisal še sam. Zdaj, če si je premislil, je pač njegova stvar. Ne spremeni pa tega, da, kar sem že napovedal, naj se to prečrta in je zadeva urejena.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Razumel sem, da kolega Henigman podpira vsebino sklepa, ne pa dela obrazložitve sklepa. Ali želi še kdo besedo? Kolega Kebrič, prosim.
IVAN KEBRIČ: Hvala, gospod predsednik, za besedo. V imenu poslanske skupine DeSUS izjavljam, da bomo glasovali proti temu predlogu iz naslednjih razlogov.
Že včeraj smo marsikaj obrazložili in po bolj ali manj prespani noči tistih, ki so o tem zakonu razmišljali, smo prišli do naslednjega zaključka: če tak zakon sprejmemo, bo to tudi za bodoče vzorec ali model, možnost, da bodo bodoče vlade obšle proračun s takimi in drugačnimi spremembami zakona o izvrševanju proračuna. Menimo, da bi lahko vlada našla sredstva z določeno prerazporeditvijo v svojih ministrstvih, in če bi bila dosledna, da bi pravočasno uvidela, da ministrstva izvršujejo proračun po planu, prilivi v državni proračun pa niso zadostni, in če bi takrat ukrepala, do marsikaterega problema ne bi prišlo.
Menimo, da se samo na hrbtu upokojencev ne bo dalo reševati finančnih problemov državnega proračuna. Dejstvo pa je, da bi morali vsi, če vidimo, da je primanjkljaj oziroma da dohodki v proračun niso zadostni, bi se morali vsi določeno izpolnjevanje svojega finančnega plana v taki meri tudi uravnavati. Zato poslanci Demokratične stranke upokojencev Slovenije, DeSUS, tega zakona ne moremo in ne bomo podprli.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kebrič. Ugotavljam, da je razprava zaključena. Na glasovanje bom dal predlog zakona v celoti, pred tem zaključujem torej splošno razpravo v okviru tretje obravnave. Sprašujem sekretariat na podlagi poslovnika, ali je bila zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona. (Ni bila.) Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! Svoj glas bo obrazložil kolega Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Jaz bi rad povedal, da se bom glasovanja vzdržal, bom pa glasoval za predlog sklepa.
Vzdrževal sem bom iz naslednjih razlogov. Prvič, ker je gospod minister pojasnil, da bodo sredstva za pokojnine zagotovljene v vsakem primeru. Drugič, iz razloga, ker ni dal konkretnih odgovorov o tem, ali in do katere mere bi bilo mogoče poleg zadolžitve, ki je v določenem delu potrebna, popraviti in zagotoviti del sredstev, potrebnih sredstev za ZPIZ tudi z dodatnim varčevanjem v okviru proračuna. In tretje. Vzdržal se bom iz razloga, ker mislim, da je poleg nekaj korektnih vprašanj, ki so bila ob tej razpravi postavljena - bi rekel - , ta razprava iz vseh koncev in krajev bila tudi neobjektivna in se mi zdi, da nima smisla niti ene, niti druge strani z glasovanjem podpirati. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Potrč. Sedaj bomo šli na odločanje. Ugotavljam tudi, da kolega Janc nima identifikacijske kartice. Prosim, zdaj se je prijavil tudi, nas je 55. Prosim, da se umirimo, glasovali bomo o predlogu zakona v celoti. Samo trenutek. Glasujmo o zakonu, o spremembi in dopolnitvi zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2000. Glasujmo.
Kdo je za? Kolega Janc? Kolega Janc glasuje proti.
Kdo je za? (30 poslancev in poslank.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Zakon je sprejet. Sedaj prehajamo še na dodatna sklepa. Dodatni sklep, ki ga predlaga kolega Anderlič, se glasi:
"Državni zbor poziva Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije, da se na osnovi 27.a člena zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2000 zadolži največ do višine 75% primanjkljaja iz leta 1999 in 2000, vlado Republike Slovenije pa, da s sprejetjem varčevalnih ukrepov in prerazporeditvijo kvote zadolževanja javnega sektorja iz 27. člena zakona poveča transfer ZPIZ-u do višine preostalih potrebnih sredstev."
Prosim za pozornost! Kolega Henigman predlaga dodatni sklep, ki se glasi:
"Državni zbor poziva Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije, da se v okviru drugega odstavka 27. člena zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2000 zadolži največ do višine 75% primanjkljaja iz leta 1999 in 2000. Vlado Republike Slovenije pa državni zbor poziva, da s prerazporeditvijo kvote iz prvega odstavka 27. člena zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2000 in drugimi varčevalnimi ukrepi omogoči Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije zagotovitev sredstev do višine preostalih potrebnih sredstev."
Oba dodatna sklepa dajem v razpravo. Glasovali bomo po vrsti, kot sta bila vložena; to je edini kriterij, ker sta si na nek način zelo podobna, ne pa v celoti. Kolega Kopač želi besedo.
MAG. JANEZ KOPAČ: Identična sta, samo da so v drugem primeru omenjeni varčevalni ukrepi na drugem mestu, najprej prerazporeditev kvote, v Anderličevem oziroma v predlogu sklepa poslanske skupine LDS so varčevalni ukrepi na prvem mestu in je prerazporeditev kvote na drugem mestu. V obeh primerih pa gre za zagotovitev 25% potrebnih sredstev na ta način. Zato mislim, da če daste na glasovanje predlog - in v resnici smo mi napisali ta predlog sklepa - , če daste najprej našega na glasovanje, je drugi konzumiran.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Besedo želi kolega Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani gospod predsednik! Ta dva sklepa se razlikujeta v eni ne tako pomembni finesi, da imata drugačno obrazložitev, kar sem povedal že prej. Druga stvar pa je, da je ta drugi dodatni sklep usklajen s predstavniki ministrstva za finance, pa ga žal liberalna demokracija ni želela sopodpisati. Zato sem ga vložil sam, v svojem imenu. Podprl bom, seveda, ta drugi predlog sklepa. Kaj je pa na prvem in drugem mestu, je pa čista... Bom rekel - ni pomembno, ni pomembno za uresničevanje sklepa. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Obrazložitev dodatnega sklepa kolega Henigmana se glasi: "S tem se Vlado Republike Slovenije in ZPIZ poziva in zadolži, da iščeta dodatne rešitve za čim manjše zadolževanje." Replika, kolega Kopač, nato kolega Anderlč.
MAG. JANEZ KOPAČ. Hvala za besedo. Samo to bi rad rekel. Saj se ne glasuje o obrazložitvi, obrazložitev se poda kar zraven, in kolega Anderlič jo je poprej podal, kolega Henigman pa tudi, vi pa ste jo zdaj prebrali. Naša je pač bolj sočna in bolj kritična do vlade, kolega Henigman je pa pač dodal en stavek, zato ker mora biti obrazložitev. Drugače pa je pomembna vsebina sklepa, in če sem razumel, da kolega Henigman podpira to vsebino, in podpira jo, s tem da je sam vložil predlog sklepa, potem je zgodba zaključena, in mislim, da z glasovanjem o našem predlogu sklepa stvar konzumirana.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Besedo dajem kolegu Anderliču.
ANTON ANDERLIČ: Kolegi imajo "show" - ko je končno uspel priti gospod Kangler v dvorano, ga morajo vsi pozdraviti, očitno. /Smeh./
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim.
ANTON ANDERLIČ: Seveda je res to, da se bo zdaj pravzaprav pokazalo samo to, ali je važno, ali ima koza rep ali ima rep kozo - približno tako bo. .../Pripomba iz klopi./... Ne, ne, vse je isto, ampak glejte! Gre za to, jaz sem bil vedno borec za resnico in to, kar je bilo in če je kaj res v tem, če je kaj res v tem, so se vsi trije predstavniki ministrstva, ki sedijo tamle dol - gospod Umek, pa gospod Reščič, pa gospa, za katero na žalost ne vem, kako se piše - , so s tistim prvim predlogom sklepa, ki ga je gospod Henigman pred menoj podpisal, soglašali. Ker ni bistvene razlike.
Ampak hotel sem pravzaprav samo to povedati, da se bo tukaj pokazalo, ali vam gre za stvar. In mi smo ravno zaradi tega, da bo zakon sprejet, omogočili sprejem zakon, če ste opazili in to sem prej tudi napovedal.
In če zdaj po vrstnem redu ne bo izglasovalo tako, kot je vključno seveda z obrazložitvijo, potem je spet vprašanje morale, o kateri je prej bil govor. Ampak nič drugega. Boljše, da gremo naprej.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ja, predlagam, da gremo na glasovanje. Želi še kdo besedo o dodatnih sklepih? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. In dajem najprej na glasovanje predlog dodatnega sklepa, ki ga je podpisal kolega Anderlič. Če bo ta dodatni sklep sprejet, potem je dodatni sklep pod točko 2 brezpredmeten, ker je vsebovan. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Glasujmo o dodatnem sklepu kolega Anderliča.
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog dodatnega sklepa sprejet.
S tem je postal predlog dodatnega sklepa kolega Henigmana brezpredmeten.
In s tem tudi zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na naslednjo točko dnevnega reda, TO JE 19. TOČKA DNEVNEGA REDA, PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREPOVEDI PROIZVODNJE IN PROMETA ZA AZBESTNIMI IZDELKI TER O ZAGOTOVITVI SREDSTEV ZA PRESTRUKTURIANJE AZBESTNE PROIZVODNJE V NEAZBESTNO, HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi besedo predstavnik vlade? Prosim.
ANDREJ ŠUŠTERŠIČ: Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovani poslanci in poslanke! Državni zbor je na 53. izredni seji sprejel sklep, s katerim predlaga vladi Republike Slovenije, da pripravi po hitrem postopku spremembe in dopolnitve zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki, z namenom, da bodo po zakonu upravičeni vsi ostali delavci, ki so kadarkoli delali z azbestom. No, vlada je to pripravila, s tem da je poleg finančnih posledic, ki jih ta širitev potegne za sabo, dodala 4 milijarde 350 za določena sredstva, s katerimi bo pokrila uveljavljanje zakona do leta 2004.
Ker je 1.1.2000 začel veljati zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je izpustil termin "polna pokojninska doba" in je nastala pravna praznina, je bilo treba to pravno praznino dopolniti, ker polne pokojninske dobe novi zakon ne upošteva in zato ni bilo možno določati in ni možno določati dokupa manjkajočih let. Zato je vlada pripravila dodatna, se pravi, 3. in 4. člen, s katerima je to pravno praznino zapolnila. Hvala, gospod predsednik.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala predstavniku vlade. Predlog zakona je obravnaval odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, predsednika odbora, gospoda Kelemino, da predstavi mnenje odbora.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani vsi skupaj! Odbor državnega zbora za gospodarstvo je na 26. izredni seji obravnaval predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter, da skrajšam, na koncu sprejel sklep: "Odbor za gospodarstvo predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da predlog zakona obravnava po hitrem postopku in ga sprejme". Čisto na kratko. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kelemina. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? K besedi se je prijavil kolega Benjamin Henigman v imenu poslanske skupine SLS + SKD - Slovenske ljudske stranke.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani! Zakon, ki je bil sprejet ravno v času pred volitvami, približno, v letu 1996 - to je bil takrat zakon o prepovedi proizvodnje azbestnih izdelkov - je veljal oziroma je bil namen tega zakona samo tehnološka posodobitev in zaključek dela z azbestom v Salonitu Anhovo. Ideja je prišla s Primorske. Takrat smo ta zakon razširili tudi na vso Slovenijo. V letih, ki so sledila, je prišlo do sprememb zakona, v letu 1997 ali 1998. Takrat smo, dr. Možgan kot prvopodpisani, sam pa kot drugopodpisani, s približno desetimi poslanci vložili alineo k temu zakonu, ki pa se v teh letih ni uveljavljala tako, kot smo predlagatelji zakona predvidevali. Glede na to, da smo na 53. izredni seji sprejeli dodaten predlog, da naj vlada pripravi popravek tega zakona, je vlada to korektno in zelo hitro, to moram reči, v desetih dneh tudi storila.
Sedaj imamo enkratno priložnost in praktično zadnji trenutek, da popravimo to krivico do tistih, ki so tudi delali z azbestom določena leta, pa se niso mogli po tem zakonu upokojiti, predvsem zaradi "banalnih" razlogov, da je zmanjkalo določenih sredstev v namen tega zakona. To se, s tem, da se danes ta zakon sprejme, sanira in dokončno v naslednjih petih letih zaključi proces, ki se je začel v letu 1996. Čeprav zakon nima evropskega predznaka, menim, da je še kako evropski, saj se s tem približujemo vsem evropskim državam, ki so ta problem že rešile ali pa ga tekoče rešujejo.
Predlagam, da zakon, tak kot je - sploh nima dodatnih amandmajev - sprejmemo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Henigman. Stališče poslanske skupine socialdemokratov, Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Verjetno je to moj zadnji nastop v državnem zboru. In prav simptomatično je, da ga zopet, tako kot leta 1996, uporabljam za nekaj, kar je izrazito socialno, socialne narave in, kot piše tu v poročilu, socialno-kadrovski problem. Posledice uporabe azbesta so v okolju, ki ga jaz poznam in kjer živim, veliko večje, kot je lahko kdorkoli predvideval. Žal so posledice dramatične. In jaz že vnaprej napovedujem, da tudi po sprejetju tega zakona bo žal zaradi posledic, ki šele danes po desetletjih uporabe azbesta prihajajo na dan in ko umreta povprečno po dva do trije ljudje za posledicami azbestoze v Soški dolini, da bo tudi ta zakon potrebno verjetno na koncu naslednjega mandata podaljševati. Nihče ni predvidel, nihče ni uspel pravzaprav in tudi ni mogel mogoče predvideti teh strahovitih posledic, ki jih je uporaba tega materiala povzročila delavcem v azbestni proizvodnji.
In tu pridem do prvega razloga, zakaj je potrebno novelirati zakon. Ob prejšnji novelaciji zakona je bil sprejet tudi moj amandma, da se pravice razširijo tudi na prebivalce, ker azbest ne pozna tovarniške ograje. Jasno je in praksa je žal pokazala, da so zboleli tudi ljudje, ki živijo ob tovarniškem dvorišču, da rečem tako. In teh je kar nekaj. Žal prihaja to z vso silovitostjo in dramatičnostjo na dan prav zadnje leto. Naj povem tudi to, da sva bila s poslancem Božičem na posvetu s temi potencialnimi azbestoznimi bolniki, kjer sva pričakovala 20 do 30 ljudi, ob zelo skromni napovedi, da se bova pojavila tam v dvorani na dobrovskem gradu, prišlo je pa 128 ljudi. To je izjemno zanimanje za to, ker so pač razlogi za to več kot, bi rekel, dramatični. Nikoli ne bom pozabil, kako je mati dveh šoloobveznih otrok povedala, da žal ona ne bo doživela tega, da bodo njeni otroci to šolanje končali. Mislim, da se moramo ob takih zadevah zamisliti, mislim, da je tu treba pokazati nek izjemen ali pa, bi rekel, normalen čut do tega. Vem, da nekaterih to ne zanima in da se nekateri pogovarjajo med tem in jih bolj zanima, ne vem, izvajanje proračuna, ampak to je ravno tako izjemno pomembna stvar. Obžalujem, da je prišlo do tega šele ob zaključku mandata, da ta zakon tako rekoč sprejemamo pet sekund pred dvanajsto, vendar poskušajmo narediti vsaj to. Torej, razlogi so naslednji:
Prejšnji zakon je imel časovno omejitev, ta je trajala do leta 2004. V tem mandatu moramo podaljšati to, ker sicer bo prišlo do praznine. Poleg tega so zajeti v tem zakonu tudi tisti, ki so se ukvarjali z azbestom in niso iz tistega okolja, o katerem sem zdaj govoril, iz Anhovega. Veste, da se je azbest uporabljal tudi za zavorne ploščice, za filtre in tako dalje. Tam so posledica uporabe azbesta manj znane, manj kričeče, ampak zato nič manj nevarne; azbest je kancerogen. Naj vas spomnim tudi na to, da sem ob poslanskih vprašanjih in pobudah predlagal tudi vladi, da sprejme zakon o postopnem odstranjevanju azbesta, ker je tudi azbest na strehah in fasadah ter v vodovodnih ceveh nevaren za zdravje, je kancerogen, je povzročitelj kuge 20. stoletja, to je azbestoze.
Zadeva je dramatična, zato vas pozivam k solidarnosti. Sprejmimo nekaj socialnega, nekaj, bi rekel, občečloveškega, nekaj res za ljudi, za ljudi, kot sem prej omenil mater, ki ne bodo mogli, na žalost, za svojega življenja dočakati niti tega, da njihovi otroci odrastejo. To so žalostne stvari. To, kar mi lahko naredimo, je samo to, da ublažimo te strahovite posledice uporabe azbesta, ki smo jo, žal, pri nas - žal smo ta material pri nas dolgo, predolgo, nerazumljivo dolgo uporabljali in s tem povzročili katastrofo v določenih okoljih. Pozivam poslance, da zberemo zadnje moči v tem mandatu, da sprejmemo zakon, za katerega nam bo lepo število ljudi, precejšnje število ljudi, ki v strahu čakajo svoj jutri, hvaležno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Hvalica. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Prehajamo k razpravi poslancev in poslank. Pisnih prijav nimam. Imam pa dvignjene roke. Prvi je bil dr. Jože Možgan.
JOŽE MOŽGAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Drage kolegice in kolegi! Začel bom pač tako, da nisem specialist ožje pulmološke stroke, vendar ste verjetno v zadnjem času prebrali oziroma slišali poročila o poznih posledicah azbestoze in o velikem porastu raka na rebrni mreni, tako imenovanega mezotelioma, ki je povezan z azbestom, v tujih državah. Te študije so bile seveda napravljene in so potem ugotovili, da so ljudje bili v stiku z azbestom tudi 20 let nazaj. To se pravi, da nam se obeta na tem področju še zbolevanje, še v prihodnosti in ne bi rad strašil, vendar bodimo na to pripravljeni. Azbestoza je v resnici velika tragika, ker nihče ni vedel za ta vzporedni učinek te snovi. In bomo izgubljali ljudi še v prihodnosti.
Seveda priporočam, da to izboljšavo zakona sprejmemo, ker mislim, da bomo na ta način lahko pomagali. Ne bi bil rad samovšečen, mislim, da je to potrebno. In da ne bomo napravili v tem primeru tudi nobene prevelike napake za proračun, ker to ne bo razporejeno na enkratni udar, ker to se bo pojavljalo postopoma v prihodnosti. Vemo, da imamo tudi znanega politika, ki je "nastradal" zaradi azbesta in že zaradi njega tudi bi morali malo bolj razmisliti o tej zadevi, preden bi se kdo odločil proti temu zakonu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Možgan. Besedo dajem kolegu Božiču, nato Janezu Kopaču in Vincenciju Demšarju.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, predsednik. /Ugovori iz klopi./
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospa Virantova? Najverjetneje nisem videl. Ali mislite, da je kaj narobe, če spregovori čez nekaj trenutkov? Bom dal besedo potem po vrsti tudi gospe Virantovi. Prosim, kolega Božič.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, predsednik. Saj bom zelo kratek.
Zelo sem vesel, da je vlada vložila ta predlog, kajti s tem je zapolnila pravno praznino, ki smo jo imeli na tem področju, in drugič, da bodo prišli v poštev tudi tisti delavci, ki so delali na azbestnem programu pred letom 1996, ko je bila azbestna proizvodnja v Sloveniji prepovedana. Še bolj pa sem vesel tega, da se bo vendarle začelo delati, kar se tiče ljudi, ki so v okolici tovarn, delavnic, kjer se je uporabljal azbest v kakršnikoli proizvodnji.
Pri tem bi zelo rad opozoril vlado, predstavnika vlade, da je nujno treba napisati nov pravilnik o upokojevanju delavcev oziroma tistih, ki so dobili poklicno bolezen azbestozo, če to lahko razumemo kot poklicno bolezen. Namreč, leta 1997 je bil ta pravilnik napisan in po spremembi zakona leta 1998 ni bil revidiran niti še ni bil na podlagi letošnjega popravka zakona. Zato pa je sedaj po tem zakonu nujno treba napisati nov pravilnik, kajti za občane še nimamo pravil, kako ugotavljati azbestozo in jo upoštevati kot poklicno bolezen in seveda tudi plačevati odškodnino.
Drugo pa je vprašanje, ki se ga vsi poslanci in najbrž tudi državljani Slovenije premalo zavedamo: kjerkoli se je uporabljal azbest v proizvodnji ali v uporabi, je okolica kontaminirana, je zasuta z mikroskopskimi delci azbesta, ki jih nihče ne čuti, ko jih vdihava, vemo pa iz analiz zdravstvene službe, da 25 let po tem, ko dobite zadebelitve v pljučih po azbestu, nastopi rak, ki traja največ leto in pol. Spomnimo se na to, da bo treba marsikje še denarja, da se bo dežela očistila. Prepričan sem, in tudi vsakokrat, kadar smo glasovali o težavah zdravstva, da smo zakon podprli, zato tudi verjamem, da ga bomo vsi tudi sedaj. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Božič. Besedo dajem kolegici Virantovi, nato kolegu Kopaču.
IRENA VIRANT: Hvala za besedo. Replika na vse predgovornike.
Dejstvo je, da so se posledice že davno pričakovale in se je zanje vedelo. V tej zadevi sem kot sindikalistka ogromno delala, proučila spise in sem videla, da so nekje zavestno tajili posledice zaradi finančnih obremenitev. Če se to ne bi zgodilo, bi bile posledice veliko manjše. Torej povem, da smo dolžni poslanci narediti vsaj to, kar so prejšnje institucije zanemarile. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala za to kratko repliko. Kolega Kopač ima besedo, nato kolega Demšar.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Gotovo me bo spet kdo obtožil nesocialnosti, ampak jaz bi pa rad vse pozval, da pravzaprav preberete, kaj v tem zakonu piše. Ker to, kar govorite, nima zveze s tem zakonom, ki ga danes obravnavamo, vsaj neposredne ne.
Ta zakon, ki ga danes obravnavamo, je zakon o spremembi zakona, ki je bil sprejet leta 1996. Zakon iz leta 1996 je bil napisan na kožo podjetju Salonit Anhovo in podjetju Donit in morda še kakšnemu. In je svojo dodatno spremembo v letu 1998 poskušal, kolikor se je le dalo, z državnimi sredstvi, temi in onimi oblikami pomoči pomagati prebivalcem na področjih, o katerih ste sedaj vi govorili v teh razpravah.
Ta zakon danes se pa nanaša na čisto druga področja v Sloveniji in na druga podjetja in na druge ljudi. In se ne nanaša na tiste, ki so oboleli za kakšno od bolezni, povezano z azbestom. Nanaša se na še zdrave ljudi. In nanaša se na, pravzaprav niti ne toliko ne posamezne ljudi oziroma zaposlene kot na nekatera podjetja v Sloveniji. Zakon predvideva način reševanja presežkov delovne sile. V bistvu je to zakon o posebni obliki državne pomoči pri odpuščanju zaposlenih. Zamalo se mi zdi, da se pri sklicevanju na to pravzaprav ne pove, v čem je bistvo tega zakona, ampak se govori o tem, kako so nekateri ljudje trpeli zaradi azbesta oziroma še trpijo, kako je hudo v teh okoljih in podobno.
Zakon, kaj predvideva? Predvideva, da se lahko za tako imenovani kadrovsko - socialni program - ampak to je bila beseda, ki je bila uporabljena za odpuščanje zaposlenih, ne govorimo o bolnih, ponovno poudarjam, o zdravih leta, 1996 - ta zakon sedaj pa pravi: Kdorkoli je kjerkoli v Sloveniji v kateremkoli podjetju, ne v Salonitu Anhovo ali v Donitu v Medvodah, kdajkoli delal, ne vem, 10 let v proizvodnji v konkretnem podjetju, ki je uporabljalo azbest, ima sedaj nenadoma pravico do predčasne upokojitve. Veste pa, da smo julija meseca spremembo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju predvideli ne glede na 404. člen zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ima minimalno starost za moške za upokojitev 48 let, smo predvideli še zgodnejšo upokojitev za te, ki so delali v azbestni proizvodnji, pa ponovno poudarjam, niso oboleli za kakšno od bolezni .../Izključen mikrofon./ ... ker je bila posledica azbesta .../Izključen mikrofon./ ... Ali mi lahko nekdo neha ugašati?!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: So koga zasrbeli prsti, to pa je res nenavadno.
MAG. JANEZ KOPAČ: No, in verjetno sem že blizu izteka predvidenega časa ...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Še minuta in 25.
MAG. JANEZ KOPAČ: Skratka, zakon predvideva, da se posebna oblika državne pomoči, ki se imenuje stimulacija oziroma spodbuda oziroma subvencija za predčasno upokojitev nekaterih ljudi, dodeli točno določenim podjetjem v Sloveniji. Zakon bo prinesel približno kakšnih 300 novih mlajših upokojencev. In ti mlajši upokojenci bodo verjetno zadovoljni s tem, da so predčasno upokojeni, ampak v resnici je pa namen tega zakona predvsem usmeriti proračunska sredstva v določena podjetja, ki bi pač se rada znebila določenega števila zaposlenih.
To je po mojem bistvo tega zakona. Govorimo o prvem členu. Drugi členi so bolj tehnične narave in k njim nimam pomislekov. Tako, da drugi, tretji, četrti, peti člen se mi zdijo čisto sprejemljivi. Prvi člen se mi pa zdi, če že ni nesprejemljiv, pa je vsaj potreben pojasnitve. Zato, da tu ne bo velikih besed o tem, kako želimo pomagati posameznim ljudem in tako naprej. Namen tega zakona je čisto drugačen. Niti se ne bi oglasil, ker zdaj v tem predvolilnem času prav zagotovo ni prijetno razlagati takšnih stvari, ampak se mi zdi, da je te demagogije, ki sem jo tu poslušal, bilo pa zvrhana mera in čez, in se mi zdi pomembno opozoriti na dejansko vsebino tega zakona.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kratko pojasnilo želi predstavnik vlade, gospod Šuštaršič. Prosim.
ANDREJ ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa. Pojasnil bi samo, ker je želel gospod Kopač pojasnilo 1. člena. Mi smo predvidevali, da gre 2 milijardi pa 100 za pokojnine. 2 milijardi 250 od 4 milijard 350, kot je bilo to določeno, gre za odškodnine.
Kajti leta 1997 je bilo približno za odškodnine porabljenih 150 milijonov, leta 1998, ko so bile spremembe dane, ki so časovno zakon podaljšale za šest let, do 2004, in niso dodatno dale finančnih sredstev, se nam je v letu 1999 dogodilo, da je pri poravnavah bilo izplačanih 685 milijonov samo za leto 1999. Za leto 2000 smo morali odškodnine na račun pokojnin prekiniti, se pravi poravnave, ker dejansko so pokojnine vezane na zakon o upravnem postopku in ga je treba pač izvajati. In že kot vidite v obrazložitvi, je na verifikacijski komisiji, ki ugotavlja, ali je oseba zbolela za poklicno boleznijo, ki jo povzroča azbest, približno 1000 ljudi. 1000 ljudi, kar pomeni, da je nekje ocena, življenje bo dalo 15% gor ali dol, ampak nekako približna ocena, ker je nismo mogli dati glede na latentno dobo izbruha te bolezni, se pričakuje do konca leta 2004 okoli 2000 primerov. Ampak tukaj gre izključno, moram reči, za odškodnine. Zato je večji del zneska dan za odškodnine. Kajti v primeru pri pokojninah, če bo možnost zaposlitev, kot določa 8. člen prvotnega zakona iz leta 1996, da se bodo te osebe lahko nekje drugje prezaposlile, bo možna prekvalifikacija, kar se nam zdaj v praksi tudi dogaja, da je vse več mnenj Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma za zaposlovanje, da je možna njihova zaposlitev. Tako te osebe, ki jim bo možno to nadomestno zaposlitev zagotoviti, ne bodo prišle v poštev, ker pač ne izpolnjujejo pogojev. Dve komisiji sta, ki vodita te postopke. Ena je za odškodnine, ena za pokojnine. Vlada je seznanjena s to problematiko in je že pred tem pač vložila zakon v parlamentarno proceduro, brez sredstev finančne konstrukcije. Ker smo poskušali ta denar zagotoviti iz zakona o izvrševanju proračuna, tako da bi črpali vsako leto glede na potrebe, in ker je služba vlade za zakonodajo pač dala mnenje, da to ni možno in da je potrebno finančno konstrukcijo ponovno obrazložiti, mislim navesti v zakonu, in seveda da poslanci ponovno o tem razpravljajo in sprejmejo spremembe tega zakona, smo pripravili tudi to finančno konstrukcijo. Bo pa seveda vsako leto del sredstev, ki jih imate v obrazložitvi, še enkrat sprejet v okviru zakona o izvrševanju proračuna glede na potrebe. Se pravi, sredstev bo lahko več ali pa manj, seveda glede na stanje, kajti kot je eden od poslancev prej omenil, latentna doba je lahko tudi 25 let. Po oceni strokovnjakov je sedaj na najvišji ravni, mogoče še drugo leto, potem bo nekoliko padla in se potem spet dvignila. Tako, da je seveda to širši problem. Ni samo problem Soške doline. Glede na smernice, ki jih je vlada tudi naredila za azbest, moramo reči, da se širi tudi na druge kraje Slovenije, predvsem na območja odlagališč in seveda na območjih predvsem rušitev večjih objektov, kjer seveda ni ocene, koliko azbesta je v teh objektih. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala predstavniku vlade. Besedo dajem Vincenciju Demšarju, nato gospe Pozsončevi.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Vesel sem, da bomo danes, vsaj tako upam, čeprav nas je sedaj tukaj manj, sprejeli zakon, ki bo pokazal našo solidarnost. Mislim da, če govorimo kot ljudje, je potem po mojem zelo pomembno, da smo solidarni in v tem primeru mislim da, kot je nekdo hotel malce podtakniti, ne gre za neko lažno solidarnost. Poznamo dvoje vrst. Mislim, da tukaj gre za resnično solidarnost. Pač, nekje bi pa iskal svoj vzrok tudi v tem, da smo mi v 3. člen ustave zapisali, da smo socialna in pravna država. Pa pravna danes spustim, sem samo pri socialni. Gre za stisko ljudi in tukaj mislim da, tukaj moramo imeti potem občutek za njihovo pomoč.
Bi pa rad opozoril na nekaj, s čimer sem seveda zelo povezan, na rudnik Žirovski vrh, kjer ste bili ostali, gospe in gospodje, solidarni z ljudmi tega področja in ste bili tudi pripravljeni podpreti zakon, takrat ko smo sprejemali amandmaje, da dobi področje neko ustrezno rento.
Opozoril bi na to, da če pri azbestu govorite o 25-letni latentni dobi, je tu vprašanje, kaj se bo pokazalo za delavce, ki so delali v rudniku Žirovski vrh. Tam še ni 25-letna doba, je krajša in zato mislim, da bo vrsta takih krajev še prišla, tako kot je tudi sedaj omenil gospod sekretar, gospod Šuštaršič, da je več še takih krajev, tudi rudnik bo pokazal še, kaj se je tam dogajalo, vrsta ljudi, ki so pa tam delali, pa nima nobene beneficirane delovne dobe. Zato mislim, da bo ta rudnik, žal, naša dediščina. Danes sem poslušal vprašanje AVNOJ-a, res je, AVNOJ je tudi neki fundament nečesa, ampak tudi fundament našega življenja so take tovarne, ko smo jih imeli in bomo solidarni morali biti med seboj. Zato mislim, da je prav, da bomo ta zakon podprli in ljudem tudi na ta način pokazali, da smo socialni, da nismo samo paragrafarski ljudje. In pa če bo kakšen nasmeh več, hvala bogu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Demšar. Besedo želi kolegica Maria Pozsonec.
MARIA POZSONEC: Hvala lepa. Jaz bi tudi zagotovila podporo temu zakonu in menim, da je najmanj lahko to, da smo solidarni z njimi. In če tako in tako jim svojcev ne moremo vrniti, če malo pomagamo, je že to prav in je treba podpreti ta zakon.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Hvala razpravljavcem. Jaz bi povabil vodje poslanskih skupin oziroma ne vodje, kolege in kolegice, ki so morda v predverju, da se nam pridružijo, ker v kratkem nas čaka glasovanje. Besedo pa želi še kolega Gasparini.
MARIO GASPARINI: Hvala lepa, predsednik. Jaz mislim, da gre tudi tu samo za finančni zakon. Zakon, ki smo ga sprejeli, ki ga je predlagal gospod Hvalica, je dal možnosti upokojitve vseh tistih, ki so zboleli za azbestozo. In to smo sprejeli. In zdaj moramo zagarantirati sredstva, s katerimi bomo to stvar uredili. Jaz mislim, da smo vsi za to. In zaradi tega ne vidim tukaj daljše debate o tem, kakšen mezoteliom pride na plevri itn. To vse vemo. Jaz mislim, da nam je jasno.
Torej, solidarni. Ni to solidarnost. Država mora upoštevati tisto, kar smo sprejeli pred nekaj meseci. Če smo sprejeli, da bomo azbestne bolnike tako tretirali, da se lahko prej upokojijo, dajmo sredstva. Sredstev vlada nima in dajmo to izglasovati. To je vse.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Repliki, prvi je Kopač, drugi je... proceduralno, kolega Bajc.
JOSIP BAJC: Predsednik, da jutri ne bi slučajno brali, kdo je in kdo ni bil na seji pri sprejemanju zakona - izgleda, da na načelni ravni vsi podpiramo sprejem tega zakona - predlagam, v kolikor se bo zgodilo, da ne bomo sklepčni pri odločanju o tem členu, da se posreduje medijem seznam tistih poslancev, ki ne bodo na seji.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Bajc, prepričan sem, da bomo sklepčni pri tej točki dnevnega reda. Bomo prisotni. Kolega Kopač, kratka replika.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Mislim, da je potrebno pojasnilo tega, kar je rekel kolega Mario Gasparini - ne drži. Zakon, ki je bil sprejet v juliju, pač uveljavlja neko pravico; ta pravica je tako ali tako fiksna in jo je pač treba plačati. Ta zakon v svojem 1. členu predvideva neko finančno konstrukcijo, in ni potrebno sprejeti tega 1. člena, zato ker - tudi predstavnik vlade je že tako ali tako sam povedal, tu zdaj nekaj planiramo, ampak v konkretnem letu, torej, kaj vem, v letu 2002, na primer, bo treba konkretno proračunsko postavko tako ali tako še enkrat sprejeti - zato ta 1. člen s svojo finančno konstrukcijo ne zagotavlja ničesar in predstavlja enega od tako imenovanih tolarjev. Teh je okrog 100 v Sloveniji, okrog 100 imamo takih zakonov, in vsi veste, da se nobeden od njih, čisto nobeden od njih nikoli ne uresničuje v celoti, nekateri se malo bolj, nekateri se malo manj. 1. člen tega konkretnega zakona, ki ga danes sprejemamo, je pač še eden od teh tako imenovanih tolarjev. Zato, seveda, na podlagi tega 1. člena oziroma finančne konstrukcije, ki jo predvideva, nihče ne more pričakovati ničesar. 1. člen ni jamstvo za karkoli, pač pa je pomembno, kaj dajejo drugi zakoni, ki so že bili sprejeti, pa datum uveljavitve tega zakona - to pa je, seveda, čisto nekaj drugega in to je tisto, kar sem prej govoril, da ne bom ponavljal razprave.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika na repliko, Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Torej, ne morem razumeti gospoda Kopača; ko pride do socialnih vprašanj, je on slej ko prej isti. Janez Kopač, želim vam, da bi bili vedno mladi, vedno bogati, vedno na oblasti in vedno zdravi. Ko ene izmed teh stvari ne boste imeli več, poslanec Janez Kopač, boste verjetno razmišljali drugače; razmišljali boste tako, kot razmišlja tista mati, o kateri sem govoril prej, ki je povedala pred skupino ljudi, da žal ne bo dočakala, da bi njeni otroci odrasli.
Kar se tiče vašega prepričevanja glede financ, glede 1. člena, in ko ste namignili, da je to zopet eden od tolarjev, pri čemer vemo, za kaj gre - gre za asociacijo na bencinski, na šolski tolar in tako dalje - to ni res. Ta člen daje samo okvir za sredstva, ki jih je treba v posameznih proračunih v naslednjih letih zagotoviti. Če bomo imeli zakonsko osnovo, bodo poslanci v naslednjem sklicu potem to sprejeli kot postavko, ki je bila predvidena s takšnim in takšnim zakonom in bo pač prišla normalno v proračun, sicer se bodo morali pa boriti za to na amandmajski način in mi vemo, kako izgleda.
Torej poslanec Kopač ne ve, kako to izgleda, ker je bil pri vseh sprejemih proračuna na poziciji in je lahko denar "talal" tudi tistim, ki ga niso bili potrebni, in odpuščal plačilo dajatev tudi tistim, ki imajo dovolj denarja, da bi lahko to plačali. Poslanec Kopač se lahko spomni, za kakšen primer gre.
Da se povrnem na zakon; torej, to da je okvir za sredstva, ki jih je treba zagotoviti v naslednjih letih, da bomo lahko dokupovali pokojninsko dobo za tiste - ker glejte, to ne gre za beneficiranje delovne dobe. To gre za ljudi, ki so zboleli, pa ne morejo v pokoj, ne dobijo pa tudi drugega dela. Vam je jasno, gospod Kopač, ali ne?! Saj niste sami na tem svetu. Nekateri pač ne živijo samo v Ljubljani, ampak živijo tudi v Anhovem in jaz v imenu teh ljudi govorim. In vas lepo prosim, da takšnih ljudi, ki se borimo za nekaj socialnega, ne označujete z demagogi. Vi ste mrtev, hladen finančnik in kot takega vas bom imel v spominu ob odhodu iz tega državnega zbora, ampak nad vašim odnosom do tega se zgražam.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Hvalica! Zakaj je potrebno tako dvigovati glas?
Kolega Kopač! Replika na repliko.
MAG. JANEZ KOPAČ: Ja, seveda ste demagog in to res velik demagog. Prej niste bili tukaj, ko sem razlagal, kaj ta zakon v resnici govori. Sploh ne govori o bolnih ljudeh, ne govori o Soški dolini, ampak govori o posebni obliki državne pomoči nekaterim podjetjem. No in, še enkrat moram poudariti, da ta zakon ali pa 1. člen, ki govori o okviru sredstev, seveda ne nosi nobene pravice in ni nobenega jamstva, da bo izkoriščen in nobena vlada, ne leva ne desna, takega jamstva ne more dati, zato ker je tovrstnih zakonov, tako imenovanih tolarjev, mnogo preveč. In seveda potem za vse zmeraj zmanjka denarja.
Sicer pa je pomembno po mojem mnenju reči to, da ta zakon - pa žal niste bili tukaj, ko sem prej razlagal, kaj v resnici je njegova vsebina - nima nobene zveze z na primer podjetjem Anhovo, zato ker je, Salonit Anhovo, zato ker je to podjetje tisto, ki je leta 1996 imelo proizvodnjo azbesta, in to je bilo sanirano, kolikor je pač skozi zakon moč sanirati, leta 1996 in s popravki leta 1998. To se nanaša na čisto neka druga podjetja in tukaj pravzaprav odpiramo neko področje, za katerega nihče v resnici točno ne ve, kaj odpiramo. Odpiramo tudi področje Ljubljane, ker ste že omenili Ljubljano. In ne vemo, koliko potencialnih upravičencev bi utegnilo pa iz tega naslova biti. Zato se mi zdi asociiranje v zvezi s tem zakonom na posamezne nesrečnike, ki jih je zadela bolezen, popolnoma brezpredmetno in ne na mestu. V resnici se temu ne da reči drugače kot demagogija.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Čim manj se dajmo obkladati z demagogi eden drugega. Replika na repliko, kolega Hvalica, nato Jože Možgan.
IVO HVALICA: Razlika med menoj in poslancem Kopačem je naslednja, in s tem tudi razlika v demagogiji. Ko je njegova vlada predlagala takšen zakon, sem jaz le tega podprl. Sedaj ko naša vlada predlaga ta zakon, on tega ne podpira. Razlika je več kot očitna.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, kolega Jože Možgan.
JOŽE MOŽGAN: Jaz bi ugovarjal gospodu Kopaču že zaradi tega, ker ve točno, da bodo ljudje, ki so bili v zvezi z azbestom, še najcenejši strošek za finance. Veliko večji strošek bo prilagoditev oziroma odstranitev azbesta iz vseh delov našega življenja, posebej, če vemo koliko je, recimo, stala obnova centralne palače v Bruslju, kjer domuje Evropska skupnost. Mislim, da se gospod Kopač dobro zaveda, kaj bo šele prišlo zaradi tega azbesta na popolnoma gospodarskih področjih. Povem pa, da tisti bolnik, ki je že enkrat zbolel za mezoteliomom, tudi ne bo nič rabil, ne pokojnine ne tega, ker je doba preživetja na žalost zelo kratka. To je tudi dal vedeti kolega Gasparini, ki se je s tem tudi poklicno ukvarjal. In res bi lepo prosil, ne gre za demagogijo, gre za problem, ki mogoče ni tako velik na gospodarskem področju, kot je sedaj mogoče največji na človeškem področju. In s tem bi jaz tudi zaključil ta svoj nastop v zvezi s to točko. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Predlagam, da res razpravo zaključimo. Še replika kolega Kopača.
MAG. JANEZ KOPAČ: Menim, da je ponovno in ponovno spominjanje na tiste, ki so zboleli za katerokoli od bolezni na podlagi ali pa zaradi posledic azbesta, v tej razpravi neokusno. Ker ta zakon o tem sploh ne govori. Vsi ljudje, ki so zboleli za boleznijo kot posledico azbestoze, imajo tako ali tako zagotovljeno predčasno upokojitev v skladu s področno zakonodajo. In o teh ta zakon sploh ne govori. Pa še to bi rad rekel.
Kolega Hvalica je rekel, razlika med njim in menoj je ta, da sem jaz zakon, ki ga je predlagala njihova vlada, podprl, on pa našega ne podpre, od naše vlade ne podpre. Ne jaz, ni me poslušal, seveda, ker ga ni bilo tu, pa tudi zunaj očitno ne. Jaz sem rekel, da nič ne nasprotujem drugim določbam zakona, samo želim pa razložiti, kaj 1. člen v resnici prinaša. In prinaša čisto nekaj drugega kot tisto, o čemer ste vi vsi tu govorili in se pri tem sklicevali na nesrečnike, ki so zboleli za eno od bolezni kot posledico uporabe azbesta.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, še kolega Henigman. Se odpovedujete? Hvala lepa. Kolega Gasparini, replika.
MARIO GASPARINI: Torej, z gospodom Kopačem se ne strinjam, in v tem je "vic". "Vic" je v tem, da so to samo bolniki, ki so zboleli za azbestozo, zato imate v 4. členu verifikacijo poklicne bolezni, "oceno... /bere nerazločno/ izvaja tako imenovana komisija", in tako naprej. To se pravi, ti moraš zboleti, če se hočeš upokojiti po predpisih, ki smo jih sprejeli, in iz tega sledi, da je denar, ki je omenjen v 1. členu, za bolnike, ne za zdrave ljudi.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Še kolega Kopač replicira.
MAG. JANEZ KOPAČ: Mario, najprej preberi zakon. 4. člen tega zakona je oženje obstoječih pravic, no, in se ne smešiti... /Snemanje prekinjeno./
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Zaključujem splošno razpravo. V okviru hitrega postopka prehajamo na odločanje.
Zakon ima šest členov, k nobenemu členu ni vložen amandma. Pričakujem, da smo sedaj sklepčni.
Prehajamo na drugo obravnavo, to je na razpravo in odločanje o posameznih členih predloga zakona.
Zboru predlagam, da v skladu s poslovniško določbo glasujemo skupaj o vseh členih. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep, da bomo glasovali o vseh členih v celoti? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
To pomeni, da gremo sedaj na glasovanje o vseh členih skupaj. Razprava je bila že opravljena.
Na glasovanje dajem vse člene. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za vse člene? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so členi sprejeti.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Naslov zakona dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da k predlogu zakona v drugem branju ni bilo sprejetih oziroma vloženih amandmajev. Preden dam zakon na glasovanje v celoti, sprašujem, ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti! (Ne želi.)
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.) Glasujmo o predlogu zakona v celoti.
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je državni zbor sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na naslednjo točko dnevnega reda, 19.A TOČKA DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O NACIONALNI STANOVANJSKI VARČEVALNI SHEMI - hitri postopek. Kolegica Maria Pozsonec pa ima predlog, ki pa ni v povezavi z dnevnim redom.
MARIA POZSONEC: Je v povezavi z dnevnim redom. Imam pobožno željo, da bi pred tem dolgim zakonom obravnavali 19.B, ker je kratek zakon in sigurno bi še opravili to. Zelo zelo smo na tesnem s časom, če bomo...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali je pobožna želja poslovniška kategorija? Torej poglejte! Zakon o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi - hitri postopek je pred nami. Imamo, če bi gledal z dvojne strani, amandmajev na desetih straneh, obeh, torej desetih listih. Kolegica Pozsončeva pa predlaga, da bi pred tem obravnavali 19.B točko dnevnega reda.
MARIA POZSONEC: Brez amandmajev.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali vztrajate pri tem, da dam to na glasovanje? Sicer, kolegice in kolegi, če bi se zadeva zapletla, potem je vprašanje, če bomo lahko končali točko o stanovanjski nacionalni varčevalni shemi. Ali ocenjujete, da je zmožen državni zbor točko 19.a sprejeti v dobri uri in pol? In nato bi šli na točko, ki jo predlaga kolegica Pozsončeva. Vztrajate pri tem predlogu, gospa Pozsončeva?
Na glasovanje dajem predlog gospe Pozsončeve, da najprej obravnavamo 19.B točko dnevnega reda. To je predlog proceduralne narave in ga dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (40 prisotnih.) 48 ur veste, je med drugo in tretjo obravnavo. .../Pogovor med seboj./...
Sedaj pa nismo sklepčni, gospa Pozsončeva.
MARIA POZSONEC: Ravno vidim, da ni preveč navdušenja, zato umikam.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gremo takoj na delo in bomo prišli do te točke dnevnega reda.
Prehajamo na 19.a točko dnevnega reda, predlog zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, hitri postopek. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Jožefom Zimškom. Ali želi predstavnik predlagateljev predloga zakona besedo? Kolega Avšič želi, prosim.
JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, kolegice, kolegi! Bom v predstavitvi zakona skrajno kratek in racionalen zaradi izjemne pomembnosti, da ta zakon sprejmemo kot morda enega zadnjih v tem našem mandatu.
V odsotnosti prvo in drugopodpisanih kolegov Jožeta Zimška in Romana Jakiča bom predstavil na kratko zakon sam. Vložili smo ga 20.6. državnemu zboru v hitri postopek. Kot vam je verjetno znano, je prejšnja vlada leta 1999 začela projekt spodbujanja dolgoročnega namenskega stanovanjskega varčevanja, ki naj bi s pomočjo premiranja varčevalnih zneskov preusmeril del prihrankov prebivalstva v stanovanjsko varčevanje. Takšen projekt predvideva tudi nacionalni stanovanjski program, ki ga je nedavno sprejel državni zbor Republike Slovenije. Jaz bom majčkeno počakal, če lahko.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegi, bil sem obveščen - se vam opravičujem, kolega Avšič - da ne bo nesporazuma ali pa poslovniškega zdrsa. Ko sem dal na glasovanje proceduralni predlog gospe Pozsončeve, pri prvem glasovanju nismo bili sklepčni. Kolegica Pozsončeva je nato svoj predlog umaknila. Kolega Avšič, nadaljujte, bomo pa vsekakor, ko boste zaključili uvod, preverili prisotnost, da ne bo kakršnegakoli nesporazuma. Prosim.
JOŽE AVŠIČ: Torej takšen projekt, kot ga predvideva tudi ta nacionalna stanovanjska shema, je sprejet tudi v nacionalnem stanovanjskem programu, ki ga je nedavno sprejel državni zbor Republike Slovenije. Odziv prebivalcev in prebivalk Slovenije je bil presenetljivo ugoden, saj je bilo sklenjenih okoli 25 tisoč dolgoročnih varčevalnih vlog pri izbranih slovenskih bankah. Prav tako pa so ugodni odzivi v finančnem, bančnem in stanovanjskem gospodarstvu.
Njen uspeh nas prepričuje, da jo bomo nadaljevali tudi v naslednjih letih. Nacionalna stanovanjska varčevalna shema ponuja varčevalne in posojilne pogoje, ki omogočajo dolgoročno načrtovanje reševanja stanovanjskih potreb, medgeneracijsko solidarnost, tako starejši varčujejo za mlajše, povečuje pa tudi delež dolgoročnega varčevanja in tako blagodejno vpliva na gospodarsko sliko države v celoti. Pogoji za trajen uspeh projekta pa so, da se nadaljuje tudi v letošnjem in naslednjih letih z vstopom novih varčevalcev v nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo.
Če mu želimo dati trajen značaj in ne le značaj enkratne akcije, je potrebno z regulacijo določenih vprašanj sprejeti poseben zakon. Predlog zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi bo predvsem omilil ukrepe Banke Slovenije, ki je kljub svojim javnim pozivom k povečanju dolgoročnega varčevanja, varčevanje na podlagi te sheme uvrstila med vloge na odpoklic, kot da gre za kratkoročno varčevanje. Tu je šlo med drugim za zelo nerazumen ukrep Banke Slovenije, ki je preložil breme znižanja obrestnih mer na poslovne banke in s tem seveda tudi zmanjšal interes teh bank, da se aktivno vključijo v varčevalno shemo. S temi ukrepi oziroma s tem zakonom bo ta ukrep Banke Slovenije izničen oziroma s tem zakonom postajajo krediti oziroma varčevanja po tej shemi dolgoročna varčevanja in s tem seveda tudi nižje obrestovana. Oziroma obrestna mera bo nižja glede na dolgoročno varčevanje.
Ta zakon opredeljuje obseg varčevanja, pogoje varčevanja, višino in pogoje za premijo kot državno spodbudo za varčevanje in pogoje stanovanjskega kreditiranja. Številni amandmaji, ki so bili vloženi k temu zakonu, so seveda tudi povsem razumljivi, saj skupina poslancev, gre za poslanski zakon, nekaterih določil ni verjetno natančno definirala. Poslanci, ki smo podpisali in vložili ta zakon, podpiramo vse amandmaje, ki jih je obravnaval matični odbor, to je odbor za finance, in jih odbor tudi sprejema.
Pozivam vse kolegice in kolege, da ta zakon danes sprejmemo in s tem omogočimo, da bo že v jeseni ponovno razpisan nov krog varčevanja za potrebe stanovanjskih nakupov in podobno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Avšič, za predstavitev vsebine zakona. Ali kdo zahteva, da ugotovimo prisotnost, ali lahko nadaljujemo. Nadaljujemo? Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno tele. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora. Kolega Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Če boste pogledali pregled amandmajev, boste videli, da je odbor predlog zakona napisal na tri četrt na novo. Do tega smo prišli zaradi tega, ker je bilo pač veliko pripomb sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, pa tudi veliko amandmajev vlade. Mislim, da smo se v tem izjemno konstruktivnem ozračju predstavniki predlagatelja, predstavniki strokovne službe iz parlamenta, predstavniki vlade uspeli dogovoriti za oblikovanje novih amandmajev, ki jih predstavljajo predlogi, tu označeni kot amandmaji odbora za finance.
Ne bom vam podrobneje predstavljal vsebine posameznih amandmajev, ker se mi zdi, da bi to bilo tudi pretirano dolgočasno in nezanimivo in bilo bi težko slediti. Verjemite samo, da so amandmaji oziroma členi med seboj izjemno prepleteni in da čim v enem nekaj spremeniš, se to seveda pozna v treh drugih. Pri tem moram tudi izraziti posebno zahvalo sekretariatu za zakonodajo v državnem zboru, ki je budno mnogo ur sodeloval pri nastajanju teh med seboj povezanih amandmajev. Ampak samo na kratko tri stvari, ki so morda zanimive ali pa pomembne in izhajajo iz tega sklopa amandmajev.
Ena je, da nedvoumno zapišemo, čeprav je tako vsaj približno nedvoumno pisalo že prej, da izvzem iz obveznosti za hranjenje obveznih rezerv v višini 12% velja tudi za privarčevana sredstva, ki so bila vložena v pilotni projekt nacionalne stanovanjske varčevalne sheme v lanskem letu in varčevanje že teče. Drugi vsebinski sklop je črtanje različnih soglasij na naložbe, ki bi jih dajala vlada Republike Slovenije, ali pa različnih soglasij, ki bi jih dajala Banka Slovenije, ker ni nobenih kriterijev, na katere bi se tam lahko oprli in bi naredili razpolaganje s temi sredstvi precej rigidno. Tretji, daleč najpomembnejši sklop teh amandmajev, pa je vprašanje namenskosti porabe teh sredstev. Če boste pogledali med seboj povezane 16., 26., 33. in 34. člen oziroma amandmaje odbora k tem členom, boste videli, da smo se odločili za nek kompromis med predlogi predlagateljev in predlogi vlade. Ta kompromis je približno tak: vsakdo, ki hrani, varčuje v okviru nacionalne stanovanjske varčevalne sheme, ima pravico po izteku 5 ali 10 letnega varčevalnega obdobja najeti ugodno posojilo. Mi smo rekli ne v 3 mesecih, ampak v roku 1 leta.
Če ne potrebuje tega posojila nenadoma ali pa če se odloči, da ga pač ne bo vzel, privarčevana sredstva, skupaj s premijami, izplačanimi iz proračuna Republike Slovenije oziroma iz sredstev stanovanjskega sklada, lahko zadrži, vendar pa mora banka, pri kateri je varčeval v tem času, enak znesek sredstev nakazati v stanovanjski sklad Republike Slovenije. To pa zato, ker je to dodatna cena za banko, pri kateri je nekdo poceni varčeval dolgo obdobje. Banki pa potem, seveda, ni treba dati poceni kredita. Zato je prav, da tudi banka nekaj plača. In to je znesek v višini izplačane premije.
Predlagatelji so predlagali, da je varčevalec, če se pač odloči za to, da ne vzame posojila brez obveznosti, to sicer predlagamo tudi mi, pa da je tudi banka brez obveznosti, vlada je predlagala, da varčevalec ima obveznost vrniti premijo, banka nima nobene obveznosti, država pa tudi ne. Mi pa predlagamo to srednjo pot, katero upam, da sem relativno nazorno obrazložil.
Sicer pa predlagam, da podprete amandmaje odbora, ki smo jih, lahko rečem, tudi praktično soglasno, razen enega, sprejeli na seji odbora, in to predstavniki vseh strank, in mislim, da vlada tudi z vsemi po vrsti soglaša. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolegu Kopaču. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade? Gospa državna sekretarka Srebotnjak-Borsellino.
MARGARETA SREBOTNJAK-BORSELLINO: Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Vlada podpira navedeni zakon. Mislim, da so predstavniki vlade korektno sodelovali pri delu matičnega delovnega telesa. Vlada je poslala v državni zbor veliko amandmajev, ki smo jih potem skupaj na matičnem odboru preštudirali, in mislim, da tudi vnesli v sedanje zakonsko besedilo.
Včeraj smo na matičnem odboru napovedali korespondenčno sejo vlade. Če se bo korespondenčna seja do razprave o amandmajih končala, bom posebej obrazložila, katere amandmaje je vlada sprejela k 16. členu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali sprejela ali katere je podprla?
MARGARETA SREBOTNJAK-BORSELLINO: Pripravila - vlada ima svoj amandma k 16. členu, kot smo včeraj napovedali.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Je amandma vložen?
MARGARETA SREBOTNJAK-BORSELLINO: Še ni.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Stališče poslanske skupine SLS + SKD, Izidor Rejc, LDS - gospa Stoparjeva, gospod Veber - združena lista in gospod Kebrič - DeSUS. Prosim, kolega Rejc.
IZIDOR REJC: Hvala lepa za besedo. Poslanke in poslanci! V SLS + SKD - Slovenski ljudski stranki podpiramo zakon o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi iz preprostega razloga, ker menimo, da je to pomemben del in poziv mladi generaciji, da sorešuje problematiko stanovanj. Menim pa tudi, da glede na to, da smo sodelovali v odboru za finance in da smo to delo opravili sinoči po seji zbora, je prav, da se ga čim prej lotimo in da ta zakon sprejmemo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Rejc. Stališče poslanske skupine LDS, kolegica Stopar.
STANA STOPAR: Hvala, gospod predsednik. V poslanski skupini Liberalne demokracije Slovenije podpiramo ta zakon. Še posebno smo veseli, ker se zavedamo velikega interesa mladine, ki se bo prav gotovo vključila v to stanovanjsko varčevalno shemo. S predlaganim zakonom so določeni pogoji varčevanja in kreditiranja v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. Mislim, da bo vsebina zakona, ki ga imamo pred seboj, pritegnila kar veliko mladih, ki se bodo vključevali v tako varčevanje.
Kljub nekaterim zapletom oziroma velikemu številu amandmajev smo poslanci sledili tudi delu odbora v samem odboru. Glede na to, da so amandmaji usklajeni in da je zakon nujno potrebno sprejeti, da zaživi še do konca tega leta, predlagam, da smo tudi poslanci, čeprav v zadnji uri in pol, odgovorni in aktivno pristopimo ter glasujemo o predloženih amandmajih, ki so že usklajeni. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolegica Stoparjeva. Stališče poslanske skupine DeSUS, Ivan Kebrič.
Kolega Kebrič, stališče poslanske skupine DeSUS.
IVAN KEBRIČ: Hvala za besedo, gospod predsednik! Poslanska skupina demokratične stranke upokojencev DeSUS bo podprla ta zakon.
Tudi sami želimo in smo kreativno sodelovali pri tem, sploh pa v odboru za finance, ko smo obravnavali ne samo osnovo zakona, ampak tudi amandmaje. Menimo, da bi bilo nujno, da res še danes sprejmemo ta zakon, zato smo tudi sami še dodatno vložili kratek amandma, ki ga bom pa na vrsti amandmajev obrazložil. Še enkrat ponavljam, da bo naša poslanska skupina podprla predlog tega zakona. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Kebrič. Stališče poslanske skupine združene liste socialnih demokratov, Janko Veber.
JANKO VEBER: Hvala za besedo! V združeni listi pozdravljamo ta zakon, kajti potreba po sredstvih za reševanje stanovanjskih problemov je izredno. Tudi sam nacionalni stanovanjski program predvideva dinamiko, ki jo bo možno uskladiti, če bi nacionalna stanovanjska varčevalna shema zaživela tako, kot se je tudi na začetku zelo pozitivno že pokazala.
Pri tem zakonu želim opozoriti, da nasprotujemo rešitvam, ki jih je nekje pogojevala Banka Slovenije, da bi se uveljavljale obvezne rezerve za premije. Podpirali bomo rešitve, ki ne bodo predvidevale obveznih rezerv. Podpiramo tudi rešitve, ki bodo sredstva, ki jih bodo varčevalci privarčevali, namenjali za stanovanjsko izgradnjo, ne tudi za ostale potrebe. K temu smo tudi s svojim amandmajem k 33. členu dodali še dodatno možnost koriščanja teh kreditov, in sicer za poplačilo že najetih posojil za namene, ki so jih že prej najemali občani oziroma državljani zaradi reševanja stanovanjskega problema. S tem mislimo, da bi bil ta problem zaokrožen.
Opozarjamo pa na problem v 21. členu, kjer se predvideva, da bi sredstva za premije se zagotavljala iz sredstev stanovanjskega sklada Republike Slovenije in iz sredstev državnega proračuna. Želel bi spomniti samo na to, da smo Stanovanjski sklad Republike Slovenije zadolžili dodatno, da kreditira tudi občine pri izgradnji socialnih stanovanj, to je dodatna obveznost v proračunu. Za leto 2000 pa ni bilo namenjenih dovolj sredstev, da bi sklad tudi to svojo obveznost lahko uspešno v praksi izpeljal. Zato bi bila primernejša rešitev, da se sredstva za premije zagotavljajo iz sredstev državnega proračuna in ne tudi iz sredstev stanovanjskega sklada Republike Slovenije. S tem ko bi se sredstva namenjala iz državnega proračuna, bi lahko govorili o tem, da bo dinamika pri reševanju stanovanjske problematike dejansko hitra in učinkovita. Če pa bo moral stanovanjskih sklad razpršiti svoja sredstva tudi za te namene, pa bo ta učinek nekoliko manjši. Hvala. Zakon pa podpiram.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Veber. Poslanske skupine so se izjasnile. Nimam pisnih prijav k razpravi. Če ni potrebna, prosim, da se ne oglašate preveč, sicer nam bo zmanjkalo časa za odločanje. Ali želi kdo od poslank in poslancev besedo? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo. Vabim kolege, da se nam pridružijo, kajti prehajamo na drugo obravnavo, torej na razpravo ter odločanje o posameznih členih predloga zakona. Zboru predlagam poslovniški sklep, da glasujemo, razpravljamo in glasujemo skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (32 prisotnih.) Sam menim, da nas je tokrat v prostoru premalo. Ugotavljamo prisotnost drugič! Prosim. (35 prisotnih.) Sejo bomo nadaljevali čez 10 minut. Prosim poslance, da se nam v polnem številu pridružite ob 12.37.
(Seja je bila prekinjena ob 12.27 uri in se je nadaljevala ob 12.42 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, da se posedemo. Ugotavljamo prisotnost tretjič! Bilo je prehitro. Prosim, da še enkrat ugotavljamo prisotnost! Posedite se v dvorani. Ugotavljamo prisotnost tretjič! (56 prisotnih.)
Glasujmo o predlogu, da bomo glasovali skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji.
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Predlog je sprejet.
Prehajamo na razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih. Razpravo bomo vodili na podlagi pregleda amandmajev z dne 15.9. Lepo bi vas prosil za kolegialno sodelovanje, da bomo lahko o tem svežnju amandmajev odločili.
V razpravo dajem 2. člen in amandma vlade. Delovno telo ga podpira. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Glasujemo o tem amandmaju.
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 2. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Glasujmo o 2. členu.
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
V razpravo dajem amandma za nova 2.a in 2.b člen. Amandma pod točko 1 predlaga odbor za finance. Če je ta amandma sprejet, je amandma vlade, ki je pod točko 2, brezpredmeten. Tega delovno telo ne podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem prvi amandma za nova 2.a in 2.b člen. Ugotavljamo prisotnost! Predlagatelj je odbor za finance in monetarno politiko. (51 prisotnih.)
Glasujmo o tem amandmaju.
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Sprejeli smo novi 2.a in 2.b člen. Amandma pod točko 2 je brezpredmeten.
Prehajamo k 3. členu. Amandma pod točko 1 predlaga vlada, delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 3. člen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 5. členu. Pod točko 1 predlaga amandma odbor. Če bo ta sprejet, je amandma vlade pod točko 2 brezpredmeten. Tega delovno telo ne podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 1. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Člen je v celoti spremenjen, drugi amandma je brezpredmeten.
Smo pri 6. členu. Pod točko 1 predlaga amandma odbor. Če bo ta sprejet, je amandma vlade brezpredmeten.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Člen je v celoti spremenjen, amandma pod točko 2 je brezpredmeten.
Prehajamo k 7. členu, kjer imamo amandma odbora pod točko 1, amandma vlade pod točko 2 postane brezpredmeten, če bo sprejet amandma odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost. (51 prisotnih.) Glasujemo o tem amandmaju.
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet. Člen je v celoti spremenjen. Amandma pod točko 2 je brezpredmeten.
Smo pri 8. členu. Pod točko 1 je amandma odbora. Pod točko 2 je amandma vlade. Če bo amandma pod točko 1 sprejet, je amandma pod točko 2 brezpredmeten. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.) Glasujemo o tem amandmaju.
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet. Člen je v celoti sprejet spremenjen. Drugi amandma je brezpredmeten.
Smo pri 9. členu in amandmaju odbora pod točko 1 in amandmaju vlade pod točko 2. Velja isto kot za prejšnji člen. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! ( 45 prisotnih + kolega Janc, skupaj je 46 za.) Glasujemo o tem amandmaju.
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet. Člen je v celoti spremenjen. Amandma pod točko 2 je brezpredmeten.
Smo pri 10. členu. Pod točko 1 je amandma odbora, pod točko 2 je amandma vlade. Velja enako kot za prejšnji člen. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! Prosim prisotnost! (Kolega Janc + 44 prisotnih, je skupaj 45 za.) Prosim, da se prijavljamo. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.) Glasujemo o tem amandmaju.
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma smo sprejeli. Člen je v celoti spremenjen. Drugi amandma je brezpredmeten.
Smo pri 11. členu in amandmaju odbora. (Nekdo je vključen! Vključeni ste.) Amandma odbora k 11. členu. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Dajem ga na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.) Glasujmo o tem amandmaju.
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Člen je v celoti spremenjen.
Smo pri 13. členu. Edini amandma predlaga odbora. Ker ni razprave, ga dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.) Glasujmo o tem amandmaju.
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Člen je v celoti spremenjen.
Prehajamo k 15. členu in amandmaju vlade. Delovno telo ga podpira. Ker ni razprave, ga dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.) Glasujmo o tem amandmaju.
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.) Glasujmo o členu v celoti.
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sprejeto.
Smo pri 16. členu in amandmaju odbora. Dajem ga na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.) Glasujmo o tem amandmaju.
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
16. člen smo v celoti spremenili.
Smo 18. členu in amandmaju vlade, delovno telo ga ne podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Glasujmo o predlaganem amandmaju.
Kdo je za? (14 poslancev.) Je kdo proti? (39 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 18. člen. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Glasujmo o členu 18.
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
Smo pri 19. členu. Pod točko 1 imamo amandma odbora. Če je ta sprejet, je amandma pod točko 2, ki ga predlaga vlada, brezpredmeten. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.) Glasujmo o tem amandmaju.
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet. Člen smo v celoti spremenili. Amandma pod točko 2 je brezpredmeten.
Smo pri 21. členu. Amandma pod točko 1 predlaga vlada, delovno telo ga podpira.
Janko Veber v imenu poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov vloži amandma na amandma vlade k 21. členu. V amandmaju vlade, ki spreminja drugi odstavek, se črta besedilo "iz sredstev stanovanjskega sklada Republike Slovenije in". Želi kdo besedo? Kolega Veber.
JANKO VEBER: Prvotno besedilo zakona je predvidevalo, da se sredstva za premije, ki se dajo kot spodbuda za redno dolgoročno varčevanje, zagotavljajo letno iz državnega proračuna, izplača pa jih stanovanjski sklad Republike Slovenije. Mislim, da je ta rešitev ustreznejša, še posebej ob dejstvu, ker smo v letošnjem letu dali stanovanjskemu skladu Republike Slovenije dodatno obveznost, da kreditira tudi občine za izgradnjo socialnih stanovanj. Vemo pa, da je fond sredstev, ki jih namenjamo v proračun za leto 2000 za te namene, bistveno manjši od potreb. Če bi stanovanjski sklad še dodatno obremenili s tem, da namenja tudi iz svojih sredstev sredstva za spodbude za redno dolgoročno varčevanje, bi se fond sredstev, s katerimi stanovanjski sklad razpolaga za reševanje vseh stanovanj v tem primeru, od socialnih, neprofitnih in do lastniških, seveda zmanjšal. Zato se mi zdi, da je to črtanje potrebno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Kolega Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. Upam, da ne bom preveč dolgočasen oziroma pretirano natančen, če bom rekel samo to, da v primeru, da ostanejo besede "stanovanjski sklad Republike Slovenije" v amandmaju vlade, potem je možnost financiranja nacionalne stanovanjske varčevalne sheme tako skozi A kot skozi B bilanco državnega proračuna, torej skozi bilanco prihodkov in odhodkov ter skozi bilanco naložb in terjatev. To se sliši zapleteno, ampak v resnici pomeni, da tisti, ki hoče dobro, ki hoče, da je več sredstev za financiranje nacionalne stanovanjske varčevalne sheme, bo glasoval proti amandmaju Janka Vebra. Iz tega razloga včeraj tudi odbor za finance ni podprl takega predloga, pa se je potem danes tu znašel ponovno.
Povem naj pa še to, da sta 16. in 19. člen, ki smo ju pa že sprejeli, in smo sprejeli amandma odbora, naravnana tako, da tu ostane omenjen stanovanjski sklad Republike Slovenije. Če bi bil amandma gospoda Vebra sprejet, je potem treba popraviti še 16. in 19. člen.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Želi še kdo besedo? Kolega Veber, replika.
JANKO VEBER: No, v bistvu mogoče samo še dodatno pojasnilo, če lahko, s strani gospoda Kopača. Kaj pa v primeru, če bodo sredstva iz državnega proračuna minimalna za premije, za spodbude za dolgoročno varčevanje in bo moral potem sklad sam zagotavljati sredstva za te premije, če bomo želeli, da ta nacionalna stanovanjska varčevalna shema dejansko funkcionira, tako kot je predvidena? V tem primeru bo pa gotovo manj sredstev. Po mojem mnenju je ta učinek, če se zagotovijo iz državnega proračuna, boljši.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika na repliko, kolega Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Bom čisto kratek. Vnaprejšnjega jamstva za to, da nek parlament, kaj vem, ki bo veljaven leta 2002 ali pa 2007, ne bo imel posluha za financiranje nacionalne stanovanjske varčevalne sheme, ni moč imeti. Skratka, takega jamstva vnaprej ni. Zato s tem amandmajem ne boste nič bolj zabetonirali volje bodočih parlamentov, lahko pa povzročite škodo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika na repliko, kolega Veber.
JANKO VEBER: Saj bom kratek. Dejstvo je, da se državni zbor v primeru odločitve, da ne dodeli iz državnega proračuna dodatnih sredstev, lahko izgovori, "saj bo pač to zagotavljal stanovanjski sklad". Če je pa zapisano, da je to državni proračun, je pa ta obveznost državnega zbora oziroma poslancev bistveno, bistveno večja oziroma odgovornost za takšno ravnanje je bistveno večja.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Prehajamo na... Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Predstavnik vlade? (Ne želite.)
Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma na amandma vlade k 21. členu. Predlaga ga poslanska skupina združene liste socialnih demokratov. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.) Glasujmo o tem amandmaju.
Kdo je za? (13 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma vlade k temu členu. Delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.) Glasujmo o tem amandmaju.
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 21. člen. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.) Glasujmo o členu v celoti.
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen v celoti sprejet.
Prehajamo k 23. členu. Člen se črta, to je amandma vlade, delovno telo ga podpira. Dajem ga na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.) Glasujmo o amandmaju.
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Člen je črtan.
Smo pri 24. členu in amandmaju vlade, delovno telo ga podpira. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Glasujmo o tem amandmaju.
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Glasujmo o 24. členu v celoti.
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen je v celoti sprejet.
Smo pri členu 25 in amandmaju DeSUS-a pod točko 1. Pod točko 2 je amandma vlade. Delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? Kolega Kebrič je napovedal prej.
IVAN KEBRIČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice, kolegi. Prvič se opravičujem, da ste to dobili komaj danes na klop, vendar je utemeljitev v obrazložitvi jasna. Dopolnil bi samo s tem, da bodimo humani. Na primer, da je nekdo vse v redu plačeval, pa se mu zgodi neka nesreča, ali ni dobil plače tisti mesec, ali pa je v bolnici bolan, pa drugi mesec takoj poravna oba obroka, zakaj bi moral v takem primeru zgubiti varčevalno premijo za celo leto. Če imamo malo sočutja za določeno življenje, kakršnega živimo, potem vas lepo prosim, da glasujete za ta amandma. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Želi še kdo besedo? Kolega Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Bom čisto kratek. Neke vrste odpustek v zakonu za tovrstne primere je predviden v 14. členu, ki pa ni bil amandmiran, kjer je predvideno, da pač nekdo lahko zamudi, vendar mora pogodbeni znesek v celoti plačati drugi mesec, sicer se tako ali tako varčevanje razdre. 25. člen pa govori o premiji. Menim, da bi ne kazalo stimulirati morebitno neredno vplačevanje sredstev. Kolega Kebrič res tega ne dela v večjem obsegu, predvideva samo za, kaj se zgodi, in sicer v primeru enkratne zamude in naknadnega plačila. Menim, da je to že pomembnejši poseg v odnose med banko in varčevalcem, zato predlagam, da tega ne podpremo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Da se podpre? Da se ne podpre. Želi še kdo besedo? Kolega Kebrič, na kratko.
IVAN KEBRIČ: Poglejte! Eni smo na strani varčevalcev, ko razumemo, zakaj ljudje varčujejo, drugi so pa na strani kapitalistov, ki hočejo iz tega varčevanja profit in dividende itn. To je tisti socialni primer, katerega jaz zagovarjam. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika na repliko kolega Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Od kolega Kebriča pa res nisem pričakoval takega demagoškega nastopa. Naj pa povem, ko je že to rekel, da pa včeraj na odboru je pa pri razpravah o drugih členih imel pa popolnoma drugačne predloge, ki so pa predvidevali možnost finančnega špekuliranja z nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo, ampak mislim, da nas ta razprava ne pripelje nikamor, zato predlagam, da glasujemo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem prvi amandma k 25. členu. Predlagatelj je poslanska skupina DeSUS. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.) Glasujmo o tem amandmaju. Kolega Janc! Kako glasujete? Niste sledili, ne velja.
Kdo je za? (16 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 1 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Predlagatelj je vlada. Delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (38 prisotnih.) Prosim za pozornost. Glasujmo o amandmaju pod točko 2 k 25. členu. Ugotavljamo prisotnost, drugič! (50 prisotnih.) Glasujmo o tem amandmaju.
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 25. člen. Ugotovimo prisotnost! Prosim za pozornost. Ugotavljamo prisotnost, drugič. (48 prisotnih.) Glasujemo o členu v celoti.
Kdo je za člen v celoti? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 26. členu in amandmaju odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Člen je v celoti spremenjen.
Prehajamo k 30. členu in amandmaju vlade, ki ga delovno telo ne podpira. Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Samo to bi rekel, gospod predsednik - se opravičujem - to je povezano z amandmajem vlade k 18. členu, ki ni bil sprejet, zato je ta brezpredmeten.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ravnokar sem hotel to povedati. To je amandma povsem enake vsebine kot amandma k 18. členu, ki prej ni dobil podpore, in amandma je brezpredmeten.
Prehajamo k 33. členu. Pod točko 1 je amandma odbora, pod točko 2 amandma vlade, ki ga delovno telo ne podpira. Če bo amandma pod točko 1 sprejet, sta amandmaja pod točko 2 in 3 brezpredmetna. Amandma pod točko 3 pa predlaga poslanska skupina združene liste socialnih demokratov. Le-tega pa delovno telo ne podpira, ker ga je vsebinsko povzelo v amandmaju pod točko 1. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem prvi amandma k temu členu. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Člen je v celoti spremenjen, amandmaja pod točko 2 in 3 sta s tem postala brez moči za glasovanje.
Prehajamo k 34. členu. Amandma pod točko 1 predlaga odbor, amandma pod točko 2 vlada. Velja enako kot za prejšnje amandmaje: če bo amandma pod točko 1 sprejet, bo amandma pod točko 2 brezpredmeten. Imamo tudi amandma pod točko 3, ki ga predlaga Bogomir Zamernik. Ta amandma je odbor že upošteval v svojem amandmaju. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem prvi amandma k 34. členu. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Glasujmo o tem amandmaju.
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet. Člen v celoti je spremenjen.
Amandmaja pod točko 2 in 3 sta brezpredmetna.
Gremo k amandmaju za novo VI., VII., VIII. poglavje. Predlagatelj amandmajev je odbor. Če bo ta amandma sprejet, pa bo amandma vlade k istim poglavjem postal brezpredmeten. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Glasujmo o tem amandmaju.
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Amandma pod točko 2 je postal brezpredmeten.
Smo na strani 21. Imamo amandma vlade k členu 35, da se člen črta. Delovno telo ga podpira. Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Glasujmo o tem amandmaju.
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet. Člen je črtan.
Smo pri amandmaju za novi 35.a člen. Predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Dajem ga na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Glasujmo o tem amandmaju.
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Sprejeli smo novi 35.a člen.
Smo pri amandmaju k členu 37. Člen se črta. Predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.) Glasujemo o tem amandmaju.
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Člen smo črtali.
Zadnji amandma, h katerim sta vložena dva amandmaja, je 38. člen. Prvega predlaga odbor, drugega vlada. Če je prvi sprejet, je drugi brezpredmeten. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem torej prvi amandma. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.) Glasujemo o tem amandmaju.
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet. Člen smo v celoti spremenili. Amandma pod točko 2 je brezpredmeten.
Opravili smo razpravo o vloženih amandmajih.
Prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Preostale člene dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! Ugotovili bomo prisotnost! Še enkrat prosim za pozornost. Glasujemo o preostalih členih. (43 prisotnih.) Sejo nadaljujemo ob 13.38.
(Seja je bila prekinjena ob 13.28 uri in se je nadaljevala ob 13.40 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tretjič ugotavljamo prisotnost. (56 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona.
V drugi obravnavi so bili k predlogu zakona sprejeti amandmaji k številnim členom. Kvalificirani predlagatelji lahko vložite amandma - prosim, da to storite. Želi besedo predstavnica vlade? Prosim, gospa Srebotnjak-Borsellino.
MARGARETA SREBOTNJAK-BORSELLINO: Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Vlada je vložila amandma k 16. členu z namenom, da se zagotovi, da bodo premije oziroma sredstva, ki jih zagotavlja država, zares namenjena samo za spodbujanje oziroma dvig stanovanjskega standarda. Zato je z amandmajem določeno, da varčevalec po izteku varčevalne pogodbe prosto razpolaga s privarčevanimi sredstvi, razen s premijami pri čemer pa lahko nastopita dve možnosti.
Prva možnost je, če varčevalec po izteku varčevalne pogodbe privarčevanih sredstev ne izkoristi pravice do posojila iz 26. člena predlaganega zakona. V tem primeru mora zahtevi za izplačilo privarčevanih sredstev predložiti dokaz, da bo izplačane mu premije namenil za stanovanjske potrebe iz prvega odstavka 33. člena tega zakona. Zato mora takšen varčevalec banki pred izplačilom privarčevanih sredstev predložiti ustrezen dokaz po določbah tretjega odstavka 34. člena.
Druga možnost pa je, če varčevalec po izteku varčevalne pogodbe privarčevanih sredstev ne namerava porabiti za namen iz prvega odstavka 33. člena tega zakona oziroma banki ne predloži dokaza iz prejšnjega odstavka, ker na primer namerava s privarčevanimi sredstvi kupiti avtomobil, posodobiti svoj lokal, obrtno delavnico in podobno. V takšnem primeru mu banka izplača privarčevana sredstva z odbitkom izplačanih mu premij. V roku 30 dni po preteku roka, v katerem ima varčevalec pravico najeti posojilo po določbah tega zakona, pa je banka dolžna stanovanjskemu skladu Republike Slovenije vrniti znesek sredstev, enak višini premij.
Skratka, s tem amandmajem vlada želi, da se uredi, da ne bodo tisti varčevalci, ki varčujejo za karkoli, na boljšem pred varčevalci, ki zares varčujejo za stanovanjski namen.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospe državni sekretarki. Ali je kolega Kebrič vložil amandma? Torej, vlada vlaga amandma k 16. členu, poslanska skupina DeSUS pa k 25. členu. Ali želite besedo, kolega Kebrič? Bomo razpravo opravili ob amandmaju. Ugotavljam, da sta bila vložena dva amandmaja: k 16. in 25. členu. Ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.) Prehajamo na razpravo o vloženih amandmajih. V razpravo dajem amandma vlade k 16. členu: "16. člen se spremeni tako, da se glasi..." in nato dikcija z"a privarčevana sredstva se štejejo vsa plačila" in nato, celotno besedilo, kot ga predlaga vlada. Gospod Kopač želi besedo.
MAG. JANEZ KOPAČ: Bom čisto kratek. Odbor je predlagal kompromis med prvotno verzijo predlagateljev in tistim, kar je prvotno vlada predlagala v svojem amandmaju v zvezi z namenskostjo.
Naš kompromis - po mojem mnenju - odborov kompromis predstavlja pravo mero med stimuliranjem varčevanja v okviru nacionalne stanovanjske varčevalne sheme in destimuliranjem odstopa od nje. Če bi bil sprejet amandma vlade, kakršen je zdaj, bi po mojem mnenju bili varčevalci v pretirani meri desetimulirani, tovrstnih primerov, kakršni so pa tu zajeti v vladnem amandmaju, bo pa v resnici v praksi zelo malo.
Zato menim, da vladni amandma ni primeren in predlagam, da ga ne podpremo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo o tem amandmaju? Gospa državna sekretarka, na kratko prosim.
MARGARETA SREBOTNJAK-BORSELLINO: Vlada zato vlaga amandma, ker pač smatra, da bo v primeru, če bo sprejet ta usklajen amandma, pač manj bank zainteresiranih za vstop v varčevalno shemo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Vlada predlaga ta amandma, ker meni, da bo, če bo ta amandma sprejet, manj bank zainteresiranih za vstop v varčevalno shemo. Zaključujem razpravo. Amandma vlade k 16. členu dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (63 navzočih.) Kolega Jakič in kolega Janc glasujeta proti, ker nimata identifikacijske kartice.
Kdo je za? (21 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma ni bil sprejet.
V razpravo dajem amandma poslanske skupine DeSUS k 25. členu. Kratka utemeljitev, kolega Kebrič, kratka.
IVAN KEBRIČ: Hvala za besedo. Lahko samo ponovim to, kar sem predhodno že povedal. Če imamo kaj srca, pa če računamo na višjo silo, da se lahko zgodi, da nekdo v enem mesecu v enem letu - vse to velja za leto dni, ne velja za vsak mesec. To se pravi, če takrat iz takih ali drugačnih razlogov ni v stanju plačati, drugi mesec pa takoj poravna ta obrok in vse ostale - tekoče, zakaj bi za to izgubil premijo za vse leto. Menim, da je to nepravično, nelogično, pa tudi apeliram na razum. Razumite stanje življenja, kakršno je, kaj se vse lahko zgodi in tudi marsikdo od nas lahko pride v tako situacijo. Zato vas lepo prosim, razmislite o tem in podprite ta amandma. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kebrič. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje amandma poslanske skupine DeSUS k 25. členu. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.) Glasujmo o amandmaju poslanske skupine DeSUS. Kolega Jakič glasuje proti.
Kdo je za? (26 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma k 25. členu ni bil sprejet.
Glasovali smo o vseh amandmajih. Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona? (Ni.)
Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Na glasovanje dajem predlog zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.) Glasujmo o zakonu.
Kdo je za? (63 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo zakon sprejeli. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 19.B TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O POSEBNIH PRAVICAH ITALIJANSKE IN MADŽARSKE NARODNE SKUPNOSTI NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA. Predlog zakona sta v obravnavo zboru predložila poslanca Roberto Battelli in Maria Pozsonec. Ali želi predstavnik predlagateljev zakona besedo? Prosim, kolega Battelli.
ROBERTO BATTELLI: Hvala lepa, gospod predsednik. Samoumevno je, da moram biti več kot telegrafski.
Pri pripravi druge obravnave predloga zakona smo predlagatelji upoštevali skoraj vsa stališča in sklepe, ki so bili sprejeti v državnem zboru ob prvi obravnavi.
Nismo upoštevali stališča, po katerem naj bi strokovni delavci v šolah z italijanskim učnim jezikom ob izpolnjevanju enakih pogojev bili izbrani med pripadniki narodnih skupnosti, kar bi bilo, kot je bilo tudi v razpravi opozorjeno, lahko sporno z ustavnega vidika, vendar so tu elementi, varovalke, ki izhajajo tudi iz podedovanih mednarodnih sporazumov in ki ustrezno rešujejo to vprašanje.
Nadalje, kar zadeva člen, ki govori o investicijah v šolstvu, smo vendarle bili mnenja, kot je bilo predvsem poudarjeno v razpravi na komisiji za narodni skupnosti, izbrali rešitev, ki razbremenjuje pri investicijah, predvsem v osnovnem šolstvu, lokalne skupnosti. Kajti, vemo, da tam, kjer so šole, na primer, v italijanskem učnem jeziku, so tudi šole v slovenskem učnem jeziku in so torej te lokalne skupnosti na nek način zaradi tega dodatno obremenjene. Taka rešitev, kot je predlagana, predvideva, da lokalna skupnost da opremljeno zemljišče, medtem ko se investicija v celoti izvede iz sredstev državnega proračuna. Naj opozorim zbor, da je celoten program investicij v šolstvu, namenjen narodnim skupnostim, pravzaprav zaključen in da torej v naslednjih nekaj desetletjih ne bo šlo več za novogradnje, ampak samo za vzdrževanje objektov, ki so bili zgrajeni v zadnjih letih.
Mi smo upoštevali na koncu načelne pripombe sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve v zvezi z jezikom poslovanja šol v jeziku narodne skupnosti. In to zaradi tega, ker - če najkrajše povzamem - take rešitve in pomisleki, kot jih navaja sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, ni mogoče uresničiti in uveljaviti v tem zakonu, ampak zahtevajo temeljit premislek in verjetno novo zakonsko ureditev uporabe jezikov narodnih skupnosti kot uradnih jezikih na narodnostno mešanih območjih. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Battelliju. Naš današnji dogovor oziroma dogovor je, da bo ob 14. uri, kot se reče, "padla zastavica". Tako da prosim, da tisti, ki boste razpravljali, da to upoštevate oziroma da se odločimo o nadaljevanju te točke, kajti prejeli smo tudi amandmaje k tej točki.
Predlog zakona je obravnavala komisija za narodni skupnosti kot matično delovno telo. Kolega Battelli, vi ste nastopili tudi v funkciji predstavnika... Ali želite samo besedo, dve?
ROBERTO BATTELLI: Samo to, da je zakon bil soglasno podprt brez amandmajev na seji komisije.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnica vlade? Državna sekretarka Zvenikova. Na kratko, bi prosil.
METKA ZEVNIK: Lepo pozdravljeni. Vlada Republike Slovenije je sprejela na včerajšnji seji naslednji sklep, in sicer: Vlada Republike Slovenije meni, da predlog zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja ni ustrezen za sprejem v državnem zboru Republike Slovenije.
Obrazložitev navedenega sklepa: predlog zakona širi pravice obeh manjšin, določenih z ustavo Republike Slovenije, mednarodnimi konvencijami ter evropskimi standardi. Predlagatelj zakona v obrazložitvi ni ustrezno opredelil finančnih posledic sprejema zakona, ki so po mnenju vlade Republike Slovenije večje kot trdi predlagatelj.
Predlog zakona v drugem odstavku 11. člena daje podlago za širitev šolskih okolišev osnovne šole z italijanskim učnim jezikom oziroma dvojezične osnovne šole tudi prek območja, ki je v statutu lokalne skupnosti določeno kot dvojezično.
V 25. členu, ki opredeljuje investicije, se v prevelikem obsegu obremenjuje državni proračun, saj naj bi se iz tega plačale celotne investicije, razen komunalno opremljenega zemljišča, ki naj ga zagotovi lokalna skupnost.
To vprašanje je možno rešiti le na dva sprejemljiva načina....
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospa državna sekretarka, to je gradivo, ki smo ga prejeli na klop. Smo prejeli to vsi na klop poslanci. Vas prosim, da ne bi nadalje utemeljevala tega predloga.
METKA ZEVNIK: Se opravičujem.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Saj ste, povedali ste stališče vlade, namreč.
METKA ZEVNIK: Ne vem, ali preberem ali ne.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovani, spoštovane kolegice in kolegi, lepo vas prosim, da bi na časten način danes ob 14. uri zaključili z delom. Gospa Zevnikova, hvala lepa. Jaz se vam zahvaljujem za vašo predstavitev. Gradivo, stališče vlade pa je bilo razvidno. Nisem ji vzel besede.
Spoštovane kolegice in kolegi, dovolite mi, da ob zaključku tega mandata spregovorim nekaj besed. Ura je 14.00. Kot je bil dogovor, ob 14.uri "zastavica pade". Jaz sem maksimalno korektno vodil sejo in na ta način, kot smo se dogovorili, bom danes tudi sejo zaključil.
JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci. Dovolite mi, da ob koncu današnje seje izrečem še nekaj bolj slovesnih besede.
Danes končujemo predzadnje dejanje našega mandata, kajti potem nas čaka zadnje dejanje. Nekatere spoštovane poslanske kolegice in spoštovani poslanski kolegi se boste vrnili nazaj v svoja okolja in se podali drugim strokovnim izzivom naproti, vsem tem želim veliko uspeha in sreče.
Veliko od nas pa se bomo dali na ogled v odločilno presojo volivcem, državljanom in državljankam naše države, ki imajo na volitvah vedno prav, na volitvah, ki so praznik demokracije. Vsem nam želim tudi pri tej odločitvi veliko sreče, odločili pa bodo volivci.
Kolegice in kolegi, danes zaključujemo delovni ritem, ki nas je povezoval skozi štiriletni mandat. Ob nastopnem govoru po svoji izvolitvi pred štirimi leti sem omenjal, da bi ta mandat morala zaznamovati vztrajnost za razreševanje problemov, pomembnih za sedanjost in prihodnost naše skupne države Slovenije. Vztrajnosti, spoštovane kolegice in kolegi, nam zares ni manjkalo. Naše delo v tem mandatu je zabeleženo na 20 tisoč 322 straneh magnetogramov rednih in izrednih plenarnih sejah. 41 tisoč 380 strani je v magnetogramih tega mandata posvečeno zasedanjem delovnih teles in 4 tisoč 796 strani magnetogramov beleži naše razprave na različnih posvetih, ki smo jih v sodelovanju s predstavniki civilne družbe, interesnih skupin, slovenskih ter mednarodnih strokovnih institucij organizirali v tem državnem zboru.
Besedo smo držali, javnosti smo široko odprli vrata, civilni družbi pa smo dali možnost in priložnost, da sodeluje v procesu iskanja najboljših rešitev za državne odločitve, ki so pomembne za našo skupno prihodnost. Smo tista državna institucija, ki je odgovorno in korektno zagotavljala dostop do informacij vsem predstavnikom sredstev javnega obveščanja, po svojih najboljših močeh in možnostih. Bom iskren, nismo bili vedno najbolj veseli in zadovoljni z vsem, kar so mediji rekli, pisali ali govorili o nas, vendar smo spoštovali njihovo pozornost in razumeli njihovo poklicno dolžnost, da so javnost dolžni vedno in ob vsakem času seznanjati z vsemi vidiki našega dela, pač po svojih najboljših močeh. Lahko rečem, da smo postavili standarde, za katere upam, da se bodo v naslednjem mandatu v lepi, novi dvorani in boljših pogojih za delo poslank in poslancev, pa tudi novinarjev, nadgrajevali.
Poslanke in poslanci smo v tem mandatu sodelovali pri 23.200 glasovanjih, in to priča o tem, da je v ozadju naših glasovanj, ki so le končni korak na dolgi poti oblikovanja zakonodajnih odločitev, tudi dolga vrsta ljudi, strokovnih sodelavcev, osebje državnega zbora; vsak ima svoje ime, svojo zgodbo, dobre, pa morda tudi slabše čase. Osebno pa sem se, skupaj z vami, spoštovane poslanke in poslanci, in tudi z vodstvom državnega zbora trudil, da bi ne glede na medsebojne razlike, ki so lahko politične ali poklicne pripadnosti, korektno in kolegialno sodelovali. Skupaj smo si prizadevali ustvarjati spodbudno in prijetno delovno okolje za vse, ki so v tem državnem zboru opravljali svoje delo in poslanstvo. Vsi skupaj smo pomagali razvijati ugled državnega zbora Republike Slovenije in slovenske države. Nekateri so bili v tem bolj drugi manj zaslužni, pa vseeno bi se ob koncu mandata vsem želel posebej zahvaliti.
Osebno sem dolžan posebno zahvalo podpredsednici in obema podpredsednikoma državnega zbora. /Aplavz./ Posebno zahvalo sem dolžan vodjem poslanskih skupin za vaše potrpljenje z mano.../Aplavz./, naslednji mandat bo težko imel tako dobre vodje poslanskih skupin kot ta mandat. Zahvalo sem dolžan generalni sekretarki državnega zbora in njenim sodelavcem za korektno, požrtvovalno ter človeško prijetno vzdušje.../Aplavz./, s katerim so vsem nam pomagali pretolči se skozi pogosto zelo zahtevne naloge, s katerimi smo se ukvarjali v tem mandatu. Zahvaljujem se sekretariatu za zakonodajo in pravne zadeve in še posebej gospe Bitenčevi. /Aplavz./ Zahvala strokovnim službam in tehničnim službam državnega zbora in strokovnim sodelavcem in strokovnjakom, ki ste bili z nami in ste nam tudi v težkih odločitvah velikokrat svetovali. /Aplavz./ In seveda zahvala tudi vladi, ministrom, s katerimi smo sodelovali v obeh mandatih te vlade v tem mandatnem obdobju. /Aplavz./
Državni zbor je za potrebe zakonodajnega postopka in drugih vidikov svojega delovanja v tem sklicu porabil skoraj 4 tone papirja na mesec, kar je 48 ton letno oziroma 122 ton v celotnem mandatu. Ob misli na drevesa, ki smo jih žrtvovali za to, bi se navduševal za večjo uporabo moderne komunikacijske tehnologije. Državni zbor zmore visoko oceno tudi v tej smeri. V zadnjem letu se naša zasedanja prenašajo po internetu in s tem odpirajo možnost tesnejšega stika s Slovenci doma, v zamejstvu in po svetu. Prenose naših sej je spremljalo 54 tisoč 57 obiskovalcev spletnih strani, posnetke sej pa si je ogledalo 7 tisoč 55 obiskovalcev. Največji obisk spletnih strani je imela 16. izredna seja, 21. septembra lani, ko jo je spremljalo po internetu kar 580 gledalcev. Naše seje - imeli smo 21. rednih in 55. izrednih - so bile večinoma javne. 14-krat smo jih zaprli za javnost. Trajale so 432 dni. Obravnavali smo 1352 točk dnevnega reda ter v skupnem številu sprejeli 619 zakonov, od tega 329 zakonov in 290 ratifikacijm, poleg tega pa še dva ustavna zakona in 798 drugih aktov. Delovna telesa so zasedala 1436-krat, skupaj 2809 ur in obravnavalo so 5 tisoč 368 točk dnevnega reda. Na tem mestu zahvala vsem predsednikom in predsednicam delovnih teles državnega zbora. /Aplavz./
In na zaključku, na kaj bi lahko bili vsi skupaj v tem mandatu najbolj ponosni? Na to, da smo poskušali - in nam je v veliki meri uspelo - uveljaviti poslansko politično kulturo medsebojnega spoštovanja, ne glede na različno politično strankarsko, starostno, poklicno ali drugo razliko. Drug z drugim smo sodelovali kot enaki med enakimi. In to je ideja parlamentarizma, zapisana tudi v slovenski ustavi. 90 nas je in vsak od nas je enakovreden in mu pripada enaka mera pravic, dolžnosti in spoštovanja. Vsak od nas je resda samo človek, z mnogo dobrimi, pa tudi s slabimi stranmi. Ampak vsi skupaj smo prišli v državni zbor zato, da bi skupaj nekaj dobrega storili za državo Slovenijo. In tudi za okolja, v katerem živimo in kjer nam naši volivci nalagajo, da zastopamo tudi njih. Poslanci in poslanke tega sklica v svojih medčloveških stikih nismo delali razlik oziroma med opozicijo in pozicijo. Bili smo kolegi in pogosto smo strnili vrsto tudi za ceno ne vedno navdušujočih kompromisov, da smo lahko državi Sloveniji omogočili korak naprej. In s tem smo storili veliko in velik korak v demokratičnem dozorevanju države Slovenije.
Vsem skupaj iskrena hvala. Vabim vas v preddverje, da samo na kratko nazdravimo. V prihodnjih dneh, pa bomo tudi organizirali srečanje vseh, ki so v tem mandatu oblikovali podobo Državnega zbora Republike Slovenije.
Srečno in hvala lepa. /Aplavz./
Spoštovane kolegice in kolegi, opozoren sem bil, da je potrebno v skladu s poslovnikom sejo, ki je pričeta in ni končana, tudi zaključiti. Za ve nedokončane točke dnevnega reda, v skladu s poslovnikom predlagam, da se prenesejo na eno od prihodnjih sej. Razumljivo je, da bodo poslanski kolegi v novem mandatu številne točke, ki jih danes nismo dokončali, tudi obravnavali. Ta svoj proceduralni predlog dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 poslancev.) Glasujmo za predlagani proceduralni sklep! Kolega Jakič je za.
Kdo je za? (56 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Sklep je sprejet.
Zaključujem 55. izredno sejo državnega zbora.
Identifikacijske kartice, prosim, če prinesete v poslanske skupine, samo kartice.
(Seja je bila zaključena 15. septembra 2000 ob 14.06 uri.)