Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora in Andrej Gerenčer, podpredsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 11.10 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 53. izredne seje.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti: Bogomir Špiletič, Rafael Kužnik, Zoran Lešnik, za popoldanski del Franc Čebulj, za pričetek seje Miroslav Luci, Andrej Gerenčer za pričetek dopoldanskega dela seje, Štefan Klinc za popoldanski del, Bojan Kontič od 18.00 ure - kar ni potrebno, ker delamo samo do 18.00 ure, Vladimir Čeligoj za pričetek seje, za popoldanski del Andrej Fabjan, za pričetek popoldanskega dela Eda Okretič-Salmič in dr. Franc Zagožen za dopoldanski del seje.
Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani. Navzočih je 62 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo so bili povabljeni predstavniki vlade Republike Slovenije. Vse prisotne lepo pozdravljam!
Današnje nadaljevanje bo zbor pričel z obravnavo 2. točke dnevnega reda, to je predlog zakona o dopolnitvi zakona o evidenci volilne pravice. Zatem bo zbor prešel na obravnavo 14. točke, to je predlog zakona o dopolnitvi zakona o matičnih knjigah in o spremembah zakona o dopolnitvah zakona o matičnih knjigah; nato na obravnavo 7. točke, to je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v zvezi s to točko se je danes sestalo matično delovno telo, poročilo bo v naslednji uri pripravljeno); nato na prekinjeno 12. točko, to je predlog zakona o vodah, ter po dnevnem redu dalje.
Na pričetku popoldanskega nadaljevanja pa bi zbor najprej opravil tudi 34. točko dnevnega reda, to so volitve in imenovanja, in sicer predlog predsednika Republike Slovenije za imenovanje člana sveta Banke Slovenije in predlog sodnega sveta za izvolitev 23 kandidatk in kandidatov v sodniško funkcijo.
Proceduralni predlog ima kolega Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! V imenu poslanske skupine imam proceduralni predlog, da na današnji seji opravimo tudi obravnavo 9. točke, to je predlog zakona o računskem sodišču. Včeraj je zbor na predlog kolega Henigmana sprejel sklep, da obravnava to točko še na tej seji, na koncu te seje. Prepričan sem, prepričani smo, da imamo edino danes na razpolago čas za obravnavo posameznih točk, ker bodo jutri predvidoma, kot smo informirani, poslanska vprašanja in pobude in potem je zelo malo verjetno, da bomo sploh še kakšno točko obravnavali.
Dovolite mi, da navedem za to, za ta predlog še naslednje razloge. Predlog zakona je bil vložen za tretjo obravnavo po sklepu zbora 28.6., se pravi pred enim mesecem in je bilo dovolj časa za pripravo amandmajev. Odbor je obravnaval predlog zakona že 6.7. in je tako zakon že dolgo pripravljen za obravnavo na zboru. Odlaganje obravnave in sprejema zakona na jesenski del seje oziroma na jesensko izredno sejo bi bilo škodljivo za delo računskega sodišča in sploh za nadzor nad javnimi financami. Ta predlog zakona je del prednostnega državnega programa za usklajevanje zakonov z evropsko zakonodajo, tako po programu prejšnje vlade kot tudi po programu sedanje vlade. Sklep državnega zbora, vemo, da je bil že sprejet pred dvema letoma, o tem, da se pripravi novela tega zakona oziroma novi zakon, opravljenih je bilo zelo veliko strokovnih razčiščevanj in obravnave v državnem zboru. In malo je bilo verjetno zakonskih projektov, ki so bili tako temeljito obravnavani, kot je bil tale.
In na koncu naj še povem to, da ko se ob pismih nekaterih članov računskega sodišča morda tudi pri nekaterih poslanskih kolegih pojavljajo vprašanja ali dvomi, če je predlog zakona ustrezen, moram povedati tukaj, zaradi resnice in objektivnosti, da tisti člani računskega sodišča, ki v svojih pismih trdijo, da sprememba zakona ni potrebna in da tega ne predlaga Evropska unija in pa izvedenska organizacija SIGMA, ki je dvakrat temeljito pretresla delo računskega sodišča, da temu ni tako. To ni res. To je namerno zavajanje ali nepoznavanje ugotovitev in priporočil. V poročilu evropske komisije iz jeseni lanskega leta izrecno piše, da komisija pričakuje spremembo zakona in potem podrobneje poročilo SIGME, govori tudi, kako je potrebno zakon spremeniti, tako, kot je tudi dejansko predlagano v tem predlogu zakona. Zaradi vsega tega predlagam, da ta zakon čimprej obravnavamo in sprejmemo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Državni zbor se je včeraj odločil, da bo ta točka dnevnega reda, to je 9. točka, obravnavana ob zaključku dnevnega reda 53. izredne seje. Za jutri ob 10. dopoldne je napovedana točka "poslanska vprašanja in pobude", nato bi seja potekala do 14. ure in nato bi se nedokončane točke prestavile na prvo izredno sejo, ki se bo pričela po 20. avgustu letos.
Torej, državni zbor je enkrat že odločal proceduralno o vprašanju, kdaj bi se obravnavala 9. točka dnevnega reda, in ne vem, ali so nastali v enem dnevu novi razlogi, da se ponovno odločamo, da bi to danes popoldne obravnavali. Glejte, zdaj je cel kup predlogov za vrstni red obravnav. Morda bi bilo najbolje, da se med odmorom dobimo vodje poslanskih skupin in se dogovorimo, kako bomo delali v popoldanskem času.
Proceduralno ima najprej besedo kolega Džuban, nato kolega Anderlič.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Proceduralno ne bom obremenjeval današnje seje, pač pa imam predlog, ki sega nekoliko naprej, in sicer smo včeraj preskočili 8. točko dnevnega reda, to je predlog zakona o zagotovitvi sredstev za delno odpravo posledic suše in tako dalje. Danes smo obravnavali ta predlog zakona na odboru za infrastrukturo, kjer smo ugotovili, da so potrebne določene dopolnitve. Ker pa gre za interventni zakon, proceduralno predlagam, da se ta zakon prioritetno obravnava v nadaljevanju verjetno prekinjene seje oziroma ob prenosu točk na naslednjo izredno sejo, ki se bo nadaljevala po dopustih, to je verjetno v mesecu avgustu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Džuban. Torej, očitno odboru ni uspelo pripraviti poročila, da bi lahko še v teh dveh dneh obravnavali to točko dnevnega reda. Vaš predlog bo zanesljivo upoštevan, kolega Džuban.
Proceduralni predlog ima kolega Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Glede na to, da ste, gospod predsednik, predlagali, da se med odmorom dobimo in dogovorimo o vrstnem redu obravnav točk in sploh o tem, kaj bomo še na tej seji do počitnic obravnavali, izjavljam, da na ta sestanek ne bom prišel, in to iz razloga, ker smo se včeraj ob dveh popoldne jasno dogovorili, kako in na kakšen način bomo še ta dva dni delali. Ni bilo spoštovano, dogovor ni bil spoštovan in ni bilo korektno, da se je sploh dovolilo glasovanje o prestavitvi točke dnevnega reda, ki jo je predlagal, mislim, da gospod Henigman. Točka je bila prestavljena s prejšnje seje na to sejo in bi morala biti po vrsti takoj za evropskimi zadevami. To je znan dogovor v tem državnem zboru, potrjen v državnem zboru in mnogokrat tudi že spoštovan. Seveda, ker se je v tistem trenutku zgodila neka večina, se je to odglasovalo in pristalo naprej po dnevnem redu.
Naslednja zadeva je bil dogovor o pokojninskem zakonu - striktno dogovorjeno, "naredimo azbest" oziroma tisti del, nakar pridemo na točko, ko smo povsem nekaj drugega delali.
Sam ne prevzamem več nobene odgovornosti za to, da bo delo zbora na nek način potekalo brez zapletov, kajti če je bilo v pogovoru dogovorjeno, da bomo delali po seznamu - govorili smo točno o zakonih, o procedurah in vsemu - in je bilo potem z dvema predlogoma takoj na začetku seje vse postavljeno na glavo... Tako da, saj pravim, prvič, zavzemam se za to, da vendarle to daste ponovno na glasovanje, ker ste včeraj, po mojem prepričanju, dali na nek način na glasovanje nekaj, kar ni bilo povsem korektno, in če želimo korektno nadaljevati, predlagam, da to storimo in da po tem vrstnem redu to obravnavamo. V nasprotnem primeru pa ne vem, kako bomo pripeljali to sejo do konca.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Sam pa moram prevzeti odgovornost za delo državnega zbora in da bi potekalo s čim manj zapleti. Tudi zato sem včeraj dvakrat predlagal proceduralni predlog, in drugič sem bil uspešen, da smo točko 7, to je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju prekinili, ker bi sicer izgubili celo popoldne, sem prepričan. Upam, da je danes odbor našel rešitev, da bomo lahko to točko s tisto temo, o kateri smo se dogovorili, tudi zaključili.
Kar se pa tiče točke 9, pa je bil sprejet sklep - sam sem ga tako razumel - da jo obravnavamo še do zaključka v tem tednu, ni bilo mišljeno, da se to zgodi avgusta. Tako da bi samo predlagal, da se dogovorimo, kdaj to naredimo. Kljub vsemu bi vas povabil, da se ob 14.00 uri usedemo in se na kratko o teh vprašanjih pogovorimo, lepo prosim.
Sedaj ne bi več dajal besede glede proceduralnih predlogov in bi šli po predlaganih - to, kar je bilo že včeraj zvečer napovedano, torej vse to, kar sem povedal. Torej, 2. točka, evidenca volilne pravice je bila včeraj predlagana, o zakonu o matičnih knjigah imamo samo še glasovanje in nato pridemo do 7. točke, to je pokojninski zakon, ter gremo nato po dnevnem redu dalje. Danes se pa potem še dogovorimo, kdaj bomo danes ali jutri obravnavali predlog zakona o računskem sodišču. Mislim, da smo s tem našli rešitev.
Prehajamo torej na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O EVIDENCI VOLILNE PRAVICE, SKRAJŠANI POSTOPEK. Predlog zakona sta predlagala poslanska kolega Battelli in kolegica Pozsončeva. Ali želita predstaviti zakon? (Ne želita.) Predlog zakona je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da bi predstavil mnenje odbora. (Ne želi besede.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade? Prosim, državni sekretar dr. Grega Virant ima besedo.
DR. GREGA VIRANT: Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, gospe in gospodje poslanci! Novelacija tega zakona je dolžnost državnega zbora v zvezi z odločbo ustavnega sodišča, ki je naložilo, da je treba določiti merila za vpisovanje pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti v volilne imenike. Vlada zato podpira novelacijo tega zakona, vendar pa ima k vsebini te relativno kratke novele pripombe in zaradi tega predlaga tudi amandmaje. Bom samo na kratko povedal, v kaj so ti amandmaji usmerjeni.
Prva pripomba k zakonskemu predlogu je v tem, da je postavljeno preozko, pretogo merilo za vpisovanje v posebne volilne imenike. Namreč kot pogoj je postavljena povezanost posameznika z dejavnostjo narodnih skupnosti. Menimo, da to aktivno ravnanje, to se pravi povezanost z delovanjem narodne skupnosti, ne bi smelo biti pogoj za vpis v posebni volilni imenik.
Druga stvar, mislimo, da je predlog novele napisan tako, da ima pomanjkljivosti čisto iz procesnega vidika. Da je namreč treba jasno povedati naslednjo stvar v tej noveli, da se tako kot doslej vpisuje v posebne volilne imenike na podlagi izjave posameznika, to se pravi, da se kot temeljno dokazilo upošteva izjava posameznika in samo v primeru, ko se pojavi dvom, se izvede poseben ugotovitveni postopek.
Tretja pripomba se pa nanaša na to, da predlog pravi, da samoupravna narodna skupnost lahko določi podrobnejša merila za vpis v posebni volilni imenik. Tu pa menimo, da s tako določbo ostajajo merila preveč ohlapna. Prav je, da ta merila ostajajo znotraj avtonomne sfere samoupravnih narodnih skupnosti, tudi ustavno sodišče je izrecno na to opozorilo. Reklo je približno takole: Ali je nekdo pripadnik italijanske ali madžarske narodne skupnosti, ni samo stvar njegove subjektivne volje, ampak je tudi vprašanje narodne skupnosti, ali ga šteje za pripadnika. In zato mislimo, da narodni, samoupravni narodni skupnosti morata določiti ta merila zato, da bosta lahko v tistih primerih - računamo, da bodo redki, da bodo izjemni - ko se bo pokazalo recimo, da bi nekdo zlorabil institut posebne volilne pravice za pripadnike narodne skupnosti, lahko utemeljeno zavrnili takšen vpis ali pa obratno. Če bi nekdo, ki misli, da bi moral biti vpisan, ne bil vpisan, bi ob razgrnitvi volilnih imenikov ugovarjal in bi ravno tako seveda na podlagi teh meril lahko tudi sprožil sodni spor.
Za to gre. In zato je vlada predlagala te amandmaje. Tako, da sem jaz istočasno predstavil mnenje vlade, pa tudi že predlagane amandmaje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Amandmaja sta prejeli v pisni obliki tudi na klop. Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin. Predstavnik poslanske skupine SLS+SKD Slovenske ljudske stranke, Vincencij Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa. Poslanska skupina SLS+SKD Slovenska ljudska stranka podpira zakon, ki je bil vložen oziroma novelacijo te zadeve, ki je bila seveda sprožena tudi zaradi odločbe ustavnega sodišča. Glede na to, da vedno zagovarjamo, da red mora biti, je tudi prav, da se zadeva uskladi s to odločbo.
Mnenja smo tudi, če govorim o manjšini, da mora biti manjšina posebej zaščitena, ker je manjšina, ne zato, ker bi morala imeti ne vem kakšne posebne privilegije. Zato, ker je manjšina, je prav, da ima te stvari urejene. Smo pa tudi že v odboru imeli nekaj pripomb, zlasti pripombo, ki smo jo potem povzeli kot odbor, da morajo biti merila za to, kdo je pripadnik neke skupnosti, tako italijanske ali madžarske. Torej, mi to stvar podpiramo in verjamemo, da bo hitro stekla naprej. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Battelli ima besedo, poslanska skupina narodnosti.
ROBERTO BATTELLI: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Oba z gospo Pozsončevo podpirava amandmaje vlade. Hkrati opozarjam na nujnost, da se sprejmejo tudi amandmaji gospe Pozsonec, ki so redakcijske narave in v tem smislu tudi vsebinske, kajti pri pisanju zakona je zaradi računalniške napake izpadlo referiranje na člen, ki se spreminja. Medtem ko je tudi nujno in prav, da zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu.
Amandma vlade povzema določena stališča, ki jih delita tudi obe narodni skupnosti, in upošteva ta stališča in obenem tudi pravzaprav uzakonja pravila, ki so se tudi doslej uporabljala pri obeh narodnih skupnostih za vpis upravičencev v posebni volilni imenik.
Tako da pozivam in prosim, da podprete te amandmaje in da se zakon sprejme. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Battelli. Stališče poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov, dr. Ciril Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Mislim, da je korektno na začetku opozoriti na to, da je skupina študentov pravne fakultete opozorila na tri neusklajenosti volilne zakonodaje pred volitvami. Ena od njih, glede nacionalnih list - to je ta skupina, za katero je podpisal pobudo kolega Boštjan Vernik - je rešena z ustavno spremembo, z ukinitvijo nacionalnih list. Drugo rešujemo tokrat, in že smo sprejeli tisto, ki se nanaša na financiranje neparlamentarnih strank. Tako da lahko priznamo, da je v zadnjem času bilo veliko storjenega za uskladitev, za izčiščenje volilne zakonodaje.
V poslanski skupini Združene liste socialnih demokratov podpiramo ta zakon. Menimo, da ga je treba hitro sprejeti, ker je potreben zaradi volitev in zaradi odločbe ustavnega sodišča. Menimo, da je smiselno zapisati merila, na podlagi katerih se vpisujejo pripadniki narodnih skupnosti v volilne imenike. Obenem opozarjamo, in smo to storili že v odboru, da gre za zelo občutljivo vprašanje. Rekel bi, da, čeprav izjemoma, ampak se moram strinjati s stališči vlade in se strinjam s tem, kar je napisala, da bi bilo nevarno, če bi preozko, pretogo opredelili merila za vpis posameznika v volilni imenik. To ni pomembno samo z vidika pravic pripadnikov narodnih skupnosti v Sloveniji, ampak tudi z vidika položaja slovenskih skupnosti izven Slovenije, v sosednjih državah. Spomnili se boste zapletov v zvezi s preštevanjem naše manjšine na Koroškem in drugih vprašanj. Skratka tukaj bi prestroga merila lahko pomenila, da bi kdo to izkoriščal v drugih državah proti našim slovenskih narodnim skupnostim.
Drugo, kar se nam zdi zelo pomembno v poslanski skupini združene liste, je, da se pri teh spremembah varuje avtonomija in položaj narodnih skupnosti. Zaradi se nam zdi, da so dobre tiste rešitve, ki kolikor je le mogoče prenašajo tako pri določanju meril kot pri njihovi uporabi na same narodne skupnosti, ki naj avtonomno o teh stvareh odločajo. Se mi zdi, da so s tega vidika nekatere izboljšave, ki so predlagane za predloge tega zakona, sprejemljive in potrebne.
Prav tako smo že v odboru podprli idejo o tem, da ne bi z izjavami, z novimi proceduralnimi zapleti, novimi merili postavljali pod vprašaj vpisa vseh tistih pripadnikov narodnih skupnosti, ki so že v občinskih volilnih imenikih. Se pravi, da bi ta merila veljala samo za naprej. Se pravi za nove vpise oziroma za tiste, ki še niso bili v imenikih in ki niso glasovali.
Tako, da ugotavljam, da je bila na odboru vključno s predstavniki vlade visoka stopnja soglasja o tem, da je to treba storiti in storiti na takšen način, da bo krepilo avtonomijo narodnih skupnosti in da ne bo povzročalo nepotrebnih zapletov, glede na to, da ocenjujemo, da je bila sestava imenikov tudi doslej primerna oziroma ni povzročala kakšnih nepotrebnih težav in jih ne smemo povzročati, da tako rečem, za nazaj tudi s tem zakonom.
Se pravi, da podpiramo ta predlog in da se bomo do posameznih amandmajev odločali glede na kriterije, ki sem jih tukaj navedel. Se pravi poudarek na avtonomiji, samostojni in odločilni vlogi samoupravnih narodnih skupnosti in na podlagi načela, da naj bi ta merila uvajali samo za nove vpise v imenik, ne pa problematizirali dosedanje, tiste, ki so imeli že doslej to volilno pravico, ker je očitno, da v dosednji praksi ni prihajalo do zlorab na tej podlagi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Ribičič. Izčrpali smo razpravo poslanskih skupin. Prehajamo k razpravi poslancev in poslank. Pisnih prijav nimam. Besedo dajem Francu Potočniku.
FRANC POTOČNIK: Spoštovani! Jaz se s to problematiko sicer nisem ukvarjal, pa se tudi ne bom, ampak danes je bilo večkrat rečeno, da so zelo primerna, zelo ohlapna merila za vpis v volilni imenik, če poenostavljam. Zdaj jaz tu točno ne vem, koliko je pripadnikov italijanske in koliko madžarske narodnostne manjšine. Ampak mislim, da je italijanskih 3000 - 4000 in madžarskih med 7000 in 8000. Zdaj pa v zvezi s to ohlapnostjo teh meril bi pa rad na dve številki opozoril, namreč iz poročila oziroma iz statističnega letopisa za leto 1996 izhaja, da je glasovalo 9939 pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti oziroma da je bilo število za štiri kandidate italijanske narodnostne skupnosti 9939 glasov - če ni točno, mi boste povedali, seveda - in za madžarsko piše 23954.
Ja, prosim, no, ker je pač, naj nam nekdo to razloži, če sem živel do sedaj v zmoti, da vnaprej ne bi več v zmoti živel.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Potočnik. Na vaše vprašanje bo odgovoril kolega Battelli ali dr. Ribičič? Oba.
ROBERTO BATTELLI: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani kolega Franc! Tisto so točke, ker mi imamo pravzaprav, kako bi rekel, čisti večinski sistem, ki se blaži s tako imenovanim "Borda sistemom". To pomeni, če je 5 kandidatov, je volivec poklican dati preferenco tistemu, ki ga najbolj podpira, s tem, da pred njegovim imenom napiše številko 1. Tistega, ki ga najmanj preferira pa številko 5. To pomeni, da ta, ki je dobil pred svojim imenom številko 1, dobi 5 točk. In ta, ki je dobil številko 5, pa dobi 1 točko. In tisto, kar ste vi prebrali, je število točk oziroma, to ni število ljudi, ki so glasovali, ampak gre za to.
Kar zadeva pa ohlapnost, ne gre za to, da bi bili kriteriji ohlapni. Gre za to, da ne smejo biti v zakonu trdi. Za to gre. In s tem se tudi ohrani, kako bi rekel, diskrecija komisije samoupravne narodne skupnosti pri sestavi imenikov. Verjemite mi, da ni absolutno v interesu narodnih skupnosti, da bi prišlo do takih zlorab, da bi se potem slika volje pripadnikov narodnih skupnosti popačila ob seštetju glasov oziroma ob rezultatu glasovanja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala za odgovor. Ni potrebno, da bi dobil besedo tudi dr. Ribičič. Želi še kdo besedo k splošni razpravi poslank in poslancev?
Kolega Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Glede na zgodovino poznam, da je bil zmeraj problem preštevanja kakšne narodne skupnosti v drugi državi. In sedaj, če smo, ali pa raje bom rekel v svojem imenu, če sem proti temu, da bodo preštevali Slovence na Koroškem po nekem svojem državnem sistemu ali pa Slovence v Italiji, potem tudi moram biti proti temu, da bomo preštevali, ne vem, po nekih državnih kriterijih, koliko je Italijanov, koliko je Madžarov v naši državi. Torej to je bil zmeraj predmet neke manipulacije. Sedaj seveda govorim o odnosu do naših zamejcev in smo zmeraj protestirali proti temu, če jih je kdo hotel po svoje preštevati. Pri tem bi pa vendar rekel, da sem bil med tistimi pobudniki, kar pa sedaj ne vem, mislim da je vlada povzela tisto besedo "lahko" in bomo glasovali tako, da bo vladni predlog prej na vrsti, pa nič ne de. Bistveno je, da se bo ta stvar tako uredila, da ne bo pisalo tako, kot je bilo prvotno, da lahko pripravi samoupravna narodna skupnost svoje kriterije in merila, kdo je pripadnik, ampak da jih bo napisala. Torej to je bila moja pobuda, ampak je tudi prav, da se tako to uredi.
Bi pa vendar rekel, da je zelo zanimivo, če bi recimo pred leti, ko je seveda bila Koroška še bolj katoliška, so številke, ki so jih dobili duhovniki, koliko se jih slovensko izpoveduje - torej to je bil najbolj tak tipičen primer - so tiste številke bile zmeraj večje od katerihkoli preštevanj, ne glede, ali jih je država po svoje preštevala ali so razna društva ali zveze po svoje preštevale na Koroškem. Lahko vam povem ta primer, ki ga dobro poznam, je bila številka, ki so jo pošiljali duhovniki, koliko se jih izpoveduje v slovenskem jeziku, je bila zmeraj najvišja. Mislim, da ob tem celo po nekem spominu obstaja knjižica, kjer so te stvari napisane. Tako, da verjamem, da ne bo treba hoditi pripadnikom italijanske narodne skupnosti pa pripadnikom madžarske k spovedi, da bi potem kdo tam ugotavljal, koliko jih je. Zato mislim, da je prav, da to oni sami naredijo, prav pa je, da ne pride do izrab. Izrabe so lahko v dveh smereh. Lahko se bi zgodilo to, da se recimo glede na italijansko ali pa tudi na madžarsko bi se toliko Slovencev prijavilo in seveda bi se izničilo tisto bistvo, kdo je pripadnik italijanske narodne skupnosti ali pa obratno.
Bi pa vendar opozoril še na eno stvar. Jaz poznam, da hodijo v italijanske vrtce, če tako poenostavljeno rečem, mnogi otroci slovenskih družin, zato ker so tam boljši pogoji in jaz verjamem, da imajo ljudje prav. Zakaj pa ne, če ima tam otrok boljše pogoje, pa naj hodi tja, pa že kot otrok se bo naučil italijanskega jezika, kar pa seveda ti zelo prav pride, ker bo potem ta jezik v bistvu njegov pogovorni jezik, je pa razlika, kaj je to tvoj materin jezik in kaj ni tvoj materin jezik.
Zato mislim, da je, to je zdaj tudi moja utemeljitev, zakaj je zelo prav, da oni sami napišejo merila in kriterije. Zdaj jaz ne vem, zakaj je treba imeti dve besedi, kriterij vemo, kaj je, je pa, mislim da je to tavtologija v tem primeru. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Točno 5 minut. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo.
Prehajamo na glasovanje in razpravo, najprej o posameznih členih. Zakon ima dva člena, k vsakemu členu pa je tudi amandma vlade.
V razpravo dajem 1. člen in amandmaje. Pregled amandmajev ste prejeli danes na klop. Amandma pod točko 1 - Maria Pozsonec predlagateljica, delovno telo ga podpira. Ta amandma je redakcijske narave, je pa nujno potreben, ker se z njim pravnotehnično pravilno umeščajo dodatne rešitve v veljavni 19. člen. Amandma pod točko 2 - predlagateljica je vlada. Oba predlagatelja zakona ga podpirata. Amandma pod točko 3 vlaga odbor. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o teh amandmajih.
Na glasovanje dajem 1. amandma k 1. členu. Predlagateljica je Maria Pozsonec, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (48 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 2. amandma. Predlagateljica je vlada. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? Če je ta amandma sprejet, je amandma pod točko 3 brezpredmeten. (53 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 1. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
V razpravo dajem 2. člen in amandma Marie Pozsonec. Beseda "petnajsti" se nadomesti z besedo "naslednji". Delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 2. člen. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Naslov zakona dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da so bili k predlogu zakona v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k 1. in 2. členu. Želijo kvalificirani predlagatelji vložiti amandma? (Ne želijo.) Želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.) Ali je bila zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona? (Ni bila.)
Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je državni zbor sprejel zakon o dopolnitvi zakona o evidenci volilne pravice.
Vsi trije zakoni, ki so, vsa tri vprašanja, ki so bila povezana z razpisom oziroma z volilnim vprašanjem, so sedaj razrešena in gremo naprej. Volitve so razpisane, to boste pa, to bomo pa vsi skupaj izvedeli oziroma že vemo, v naslednjih urah.
Zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O MATIČNIH KNJIGAH IN O SPREMEMBI ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O MATIČNIH KNJIGAH. Obravnavo predloga zakona je zbor pričel že na - gre za skrajšani postopek - na 52. izredni seji. V okviru skrajšanega postopka smo že opravili splošno razpravo. Zaključena je bila tudi razprava o 1. členu in amandmaju k temu členu. Ob prekinitvi te točke je poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov zahtevala odmor zaradi posveta v poslanski skupini.
Ali želi predstavnik poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov besedo? (Želi.) Besedo dajem kolegu Potrču.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Za odmor smo prosili iz razloga, da bi na podlagi opozoril oziroma mnenj, ki jih je v zvezi z amandmaji, ki smo jih skupaj vložili poslanci Liberalne demokracije Slovenije, združene liste in DeSUS-a in jih je prva podpisala gospa Darja Lavtižar-Bebler, premislili, ali nas argumenti oziroma stališča, ki jih je dala vlada ob teh amandmajih, še vedno prepričujejo, da za amandmaje glasujemo ali ne.
Moram reči, da po premisleku pri amandmaju vztrajamo - gre za vsebinski amandma, ostali so z njim povezani - iz naslednjih razlogov:
Prvi razlog je naveden v obrazložitvi tega amandmaja in govori o tem, da je po naši oceni krog oseb, ki lahko predlagajo razglasitev za mrtvega in vpis v matično knjigo, zadosten že v sedanjem zakonu in bi razširitev na društva, ki izkažejo upravičen interes, bila po eni strani nepotrebna, po drugi strani pa bi vprašanja posegala v zelo občutljivo problematiko in sfero posameznika, pri čemer bi lahko, tudi glede na dosedanje izkušnje, prišlo do določenih zlorab.
Drugi razlog. Ugotovili smo, da je že zdaj predlagatelj tudi državni tožilec, na katerega se lahko obrača kdorkoli in mu daje predloge in sugestije, da bi državni tožilec takšen predlog za vpis v matično knjigo podal.
Tretji razlog. Po naših informacijah doslej ni bilo primerov, v katerih bi se na državnega tožilca obračala društva in želela na ta način uveljaviti svoj interes. Se pravi, možnost, ki je bila dana z zakonom, ni bila uresničena, želi se uresničiti na poseben način, kar nam kaže, da ne gre toliko za vsebinski interes ureditve vprašanja vpisa, temveč bolj za prestižno vprašanje položaja društev, kar se nam ne zdi smotrno in pametno. Zato bomo za predlagane amandmaje glasovali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Potrč. Kot rečeno, razprava je bila zaključena.
Amandma k 1. členu se glasi: "1. člen se črta." Predlagateljica je skupina poslancev s prvopodpisano poslanko Beblerjevo.
Amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (29 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 1. člen. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je 1. člen sprejet.
V razpravo dajem 2. člen.
2. člen dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 3. člen in amandma odbora - beseda "petnajsti" se nadomesti z besedo "naslednji". Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 3. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen? (41 poslancev.) Kdo je proti? (7 poslancev.)
Sprejeto.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. Imamo amandma odbora za notranjo politiko in pravosodje, ki se glasi: "Naslov se spremeni tako, da se glasi: 'Zakon o dopolnitvi in spremembi zakona o matičnih knjigah'." Imamo pa tudi amandma skupine poslancev. Ker ni bil sprejet amandma k 1. členu, je amandma za spremembo naslova zakona s strani skupine poslancev postal brezpredmeten. Želi kdo besedo o amandmaju? (Ne želi.) Na glasovanje dajem amandma k naslovu zakona. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (58 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Sprejeto.
Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotavljamo prisotnost! Ni potrebno, mi smo s tem naslov v celoti spremenili in smo ga tudi sprejeli.
V okviru skrajšanega postopka prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da je bil k predlogu zakona v drugi obravnavi sprejet amandma k 3. členu. Ali želi k temu členu kvalificiran predlagatelj vložiti amandma? K 3. členu. Govorim o 3. členu, da se je beseda "petnajst" nadomestila z besedo "naslednji". (Ne želi.) K 3. členu? K naslovu ni več mogoče, samo še k členu. Prosim, da to storite. Prekinjam to točko dnevnega reda, da bo kvalificiran predlagatelj vložil amandma k 3. členu. Opozorjen sem, da je lahko vložen amandma tudi k naslovu zakona, če je v drugi obravnavi sprejet, amandmiran. Prekinjam torej to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU. Ugotavljam pa, da delovno telo še ni, oziroma poslanke in poslanci še nismo prejeli poročila. Takoj, ko ga bomo prejeli, bomo seveda s to točko tudi pričeli. Petnajst minut?
Torej prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA, PREDLOG ZAKONA O VODAH. Smo v okviru splošne razprave poslancev in poslank. Dve pisni prijavi smo prejeli. Besedo dajem kolegu Niko Rožiču, za njim naj se pripravi Janko Veber.
NIKOLAJ ROŽIČ: Hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, predstavniki vlade!
Glede na čas bom skušal svojo razpravo skrajšati, kolikor se le da, glede na to, da je pred menoj že bila precej obsežna razprava gospoda Vebra in tudi ostalih. Sam bi pa dodal naslednje zadeve. Ob tekoči razpravi o predlogu vodnega zakona želim opozoriti na nekatere pomanjkljivosti zakona, ki lahko onemogočajo strokovno in ekonomsko optimalno implementacijo osnovne intencije zakona o sonaravnem in celostnem gospodarjenju z vodami. Če rečem na kratko. Rešitve urejanja in gospodarjenja z vodami so ekološko produktivne edino, če so postavljeni naravovarstveni cilji, načrtovani in izvedeni tehnično - ekonomsko optimalno ter ob realnem upoštevanju ekonomskega potenciala družbe. Optimizacija zaščite in rabe voda, gospodarjenja z vodnimi bogastvom nezamenljivo pogojuje celostno upravljanje in gospodarjenje z vodami, od načrtovanja, organizacije za implementacijo in jasno določenega in zagotovljenega financiranja načrtovanja del.
Z novim zakonom je Slovenija na razpotju. Ali bomo dejansko zastavili smer celostnega sonaravnega in ekonomsko skladnega gospodarjenja z vodami in ta načela tudi udejanili, bo seveda pokazal čas. Za uresničitev vseh sodobnih načel upravljanja z vodami prenaša zakon vse pristojnosti, ki so povezane z usklajevanjem človekovih potreb po vodi ter varstvom vodnih in obvodnih eko sistemov, torej upravljanja in gospodarjenja z vodami, na državo. S tem pa država tudi prevzema polno odgovornost za ekološko učinkovito in ekonomsko racionalno porabo v ta namen porabljenih proračunskih in pretežno javnih sredstev. Glede implementacije navedenih načel, kot sem omenil, ki jih uzakonja, je osnovno nedoslednost zakona videti v dejstvu, da ne obravnava enotno urejanja voda z zaščito voda. Zaščito kakovosti voda prepušča krovnemu zakonu o varstvu okolja, čeprav je nesporno, da je urejanje vodnega režima neločljivo povezano s celostnim upravljanjem, urejanjem in gospodarjenje s celotnim vodnim bogastvom države.
Zato sodi kakovostna problematika voda edino v zakon o vodah. Zakon o vodah poudarja pomen integralnega upravljanja z vodami. Ne upošteva pa dovolj tesne odvisnosti med upravljanjem, načrtovanjem, gospodarjenjem ter implementacijo celostnih rešitev. S tem, ko zakon prenaša vse pristojnosti, povezane z usklajevanjem človekovih potreb po vodi, ter varstvo vodnih in obvodnih ekosistemov na državo, prevzema država odgovornost, kot sem omenil, za optimalno gospodarjenje z vodnim bogastvom. Večina sredstev, porabljenih za rabo in varovanje pred vodami, sodi k javnim sredstvom in javni porabi. Zakon ne predvideva nobene kontrole države nad ceno vode, na primer, čeprav gre za docela monopolno dobrino in je država kot upravljalec voda odgovorna za racionalno gospodarjenje s to naravno dobrino.
Predlagatelj zakona umešča upravljanje z vodami v okvir delujoče ekonomije. Pri tem pa to ključno problematiko gospodarjenja z vodami premalo ali nejasno opredeljuje. Z umeščanjem voda v delujočo ekonomijo se želi država, očitno, predvsem razbremeniti finančnih obveznosti. Na to kaže obljuba poslancem, da zakon ne pomeni večje obremenitve za javne finance. Kot edini upravljalec voda ima država polno odgovornost za narodnogospodarsko optimalno zaščito in rabo voda. Zakon pa ne določa, na kakšen način bo država to odgovornost upravičila. Simptomatično je, da se zakon izogiba tradicionalnemu pojmu "vodno gospodarstvo" in ga zamenjuje z "upravljanjem z vodami". Obenem pa v isti sapi poudarja umeščanje voda v okvir delujoče ekonomije. S tem, ko zakon opušča pojem "vodno gospodarstvo", na določen način tudi zapostavlja narodnoekonomski pomen te dejavnosti in stroke. Sonaravno gospodarjenje z vodami zahteva trdno organiziranost načrtovanja in implementacije v strokovnem in organizacijskem pogledu pod okriljem enotne vodnogospodarske institucije, vodne uprave ali družbe za vode. Zakon ne predvideva potrebe po združevanju sredstev in po organizaciji, brez katere pa celostna vodno-gospodarska rešitev, na državnem kot na nivoju posameznih porečij, bo težko izvedljiva, če ne celo nemogoča.
Pri tem ne gre samo za racionalno porabo javnih investicijskih sredstev, temveč enako za racionalno upravljanje z zgrajenimi sistemi in napravami. Strokovno in racionalno vzdrževanje vodnih sistemov in naprav je enako pomembno kot pri investicijah. Majhne lokalne skupnosti in občine objektivno niso sposobne zagotoviti strokovnosti ali pa je ta predraga in premalo izkoriščena. Rešitev je v združevanju sredstev za investicije in za vzdrževanje in upravljanje z zgrajenimi sistemi in napravami na osnovi porečij ali na osnovi že vgrajenih ali načrtovanih sistemov.
Velika raznolikost Slovenije na eni strani, na drugi strani pa relativna majhnost države zahteva močno strokovno jedro na državnem nivoju, ki bo sposobno strokovno obvladati veliko raznolikost in specifičnosti slovenskih voda v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in združenji na posameznih področjih.
Brez združevanja na porečjih in na nivoju celotne države racionalna in ekološka učinkovita implementacija obravnavanega zakona ne bo mogoča. Slovenija ima prioritetne naloge, če naštejem samo nekatere, ki presegajo lokalni pomen, kot je za primer zaščita najbogatejših virov pitne vode v državi, pitna voda obale, preskrba s pitno vodo manj razvitih obmejnih in drugih območij, kot so Goričko, Haloze, Kozjansko, območje Slovenskega Krasa, zaščita specifičnih vod, kot so Soča, Krka, Blejsko jezero, Bohinjsko jezero, pa morda sem še katero izpustil. Ti in drugi problemi presegajo okvir lokalnih skupnosti. Potrebno jih je reševati na nivoju porečja ali v zahtevnejših primerih na nivoju države. Potrebno je združevanje sredstev na nivoju porečja, celotne države pa tudi na lokalnem nivoju.
V pogledu integralnega gospodarjenja in upravljanja z vodami bi verjetno kazalo bolj upoštevati sisteme, ki so znani v svetu, ali je to nemški sistem, angleški sistem, ki seveda glede gospodarjenja in upravljanja z vodami imajo zadeve dorečene do popolnosti.
Slovenija bi po mojem mnenju še najbolj bila primerljiva z angleško primerjavo, seveda tega pa ne morem v celoti tudi zagovarjati, ali je to res ali ne, ker zadevo pač poznam, mislim, da je temu kar precej tako.
Urbanizacija opravljanja in gospodarjenja z vodami ni priporočljivo prepuščati vladam in s tem nenehnim spremembam, kot to predvideva zakon. Gospodarjenje z vodami je dolgoročni proces, ki zahteva kontinuiteto v organizacijskem, strokovnem, kadrovskem pogledu ter redno zagotavljanje finančnih virov, zato zakon o vodah naj bo uzakonjen. Hvala.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem. Že v včerajšnji splošni razpravi v imenu poslanske skupine sem opozoril na nekatere pomanjkljivosti v tem zakonu, danes pa bi poskušal še z nekaterimi konkretnimi primeri pri posameznih členih opozoriti oziroma izpostaviti nekatera vprašanja in seveda s tem omogočiti, da predlagatelj poskuša odgovoriti na to vprašanje ali pa seveda upoštevati pri nadaljnjih postopkih ustrezne rešitve, da do teh vprašanje, denimo, ne bi več prihajalo.
Recimo, v prvem členu je določeno kot del upravljanja z vodami tudi vzdrževanje priobalnih zemljišč. Če pa pogledamo 4. člen, ugotavljamo, da je vzdrževanje priobalnih zemljišč v pristojnosti države, razen tistih nalog, za katere je po tem zakonu pristojna lokalna skupnost. Torej lastnik, zasebnik parcele na priobalnem zemljišču potemtakem ni dolžan vzdrževati ničesar na svojem zemljišču. Zato opozarjam na to, da bi v 4. členu morali vendarle jasneje opredeliti tudi obveznosti lastnika, zasebnega lastnika, parcele na priobalnem zemljišču. Sicer vse postopke, vse, kar je potrebno opraviti na tem zemljišču, preložimo na državo oziroma na lokalno skupnost. To je eno od vprašanj pri 4. členu.
Nadalje. Izredno nedorečena - pa mislim, da izredno nevarna rešitev v 10. členu. Gre za predvsem vprašanje hudournikov, ki povzročajo zaradi svojih rušilnih posledic daleč največje škode. Večkrat je bilo tudi že pri teh hudournikih primer, da so se izgubila tudi življenja, ni bila povzročena samo materialna škoda. Torej gre za zelo občutljivo problematiko in ugotavljamo, da so hudourniki nekje razvrščeni v četrti razred glede na klasifikacijo zakona, ki površinske vode razdeli v razrede glede na škodljivo delovanje voda. Če pogledamo potem še tretji odstavek 17. člena, ugotovimo, da vodno zemljišče hudournika ni opredeljeno kot vodno javno dobro. Torej, ali prelagamo potem v 10. členu odgovornost za, denimo izgubo življenj in povzročitve velike materialne škode, ki jo zaradi rušilnih posledic dejansko povzročijo hudourniki, ali prelagamo to na posameznike? To je ravno tako ena od zelo nedorečenih rešitev v tem zakonu, ki v primerjavi, ne vem, s 4. členom, ko nalagamo sicer vzdrževanje priobalnega zemljišča državi in lokalni skupnosti, ugotavljamo, da pa pri odpravi posledic rušenj oziroma havarij zaradi hudournika nalagamo te stroške pravzaprav posameznikom. Mislim, da bo zaradi tega, če bi zakon ostal tak, prihajalo do rešitev, ki bi bile pravzaprav neizvedljive, in prenesemo pravzaprav nekako preveliko odgovornost na posameznika, ki je zagotovo ta zakon ne sme prenesti - vsaj po mojem mnenju ne.
Nadalje - 22. člen, četrti odstavek. Ni urejen odnos med tako imenovano splošno rabo in med posebno rabo. Namreč, v četrtem odstavku 22. člena lahko zasledimo, da se tudi zaradi interesa posebne rabe, denimo polnilnice plastenk z vodo, ne omogoči raba vode za gašenje, ki sodi v tako imenovano splošno rabo. Mislim, da je to neustrezna rešitev in preprečevanje splošne rabe zaradi posebne rabe je neumestno in bi moralo biti odpravljeno iz tega zakona.
Tudi sicer se nekaj podobnega zasledi v 38. členu, kjer se zopet izloča splošna raba, ko govorimo o dostopu do vode po javnih ali zasebnih poteh v primerni oddaljenosti. Torej, če obstaja v primerni oddaljenosti pot, javna ali zasebna, lahko neko vozilo, ki je na interventni poti zaradi gašenja, uporablja to pot, ne sme pa ubrati neke vrste bližnjice, se izogniti tem potem in priti čim prej do vode. 38. člen onemogoča to splošno rabo in s tem v primeru požarov ogroža tudi varovanje premoženja. Tudi v tem členu bi morali dikcijo izboljšati oziroma omogočiti splošno rabo oziroma ne onemogočiti, denimo, dostopa do vode zaradi splošne rabe.
Zanimiva je rešitev tudi pri 40. členu, kjer v drugem odstavku zakon govori o tem, da se stanje po posegu vzpostavi v prvotno stanje. Gre za primere, ko se opravijo raziskovalne vrtine, denimo, za zajem pitne vode, in s to raziskovalno vrtino se pozneje ugotavlja kvaliteta, količina, nivo vode glede na količino črpanja in s tem se določijo tudi parametri za oblikovanje projekta oziroma za tehnično izvedbo zajema te vode. No, in velikokrat se izkaže, da eden od teh parametrov, ki je potreben za kvaliteten zajem vode, tako glede na kvaliteto vode kot tudi na količino, ni primeren in se poskuša z drugo vrtino. Vendar dejstvo je, da v nekih razmerah, ki lahko nastanejo, bodisi zaradi okvare pri pozneje vzpostavljenem črpališču, nimamo možnosti zajema tudi rezervnega vodnega vira, ki bi pa bil možen v tako imenovani raziskovalni vrtini. Med drugim pa velja opozoriti tudi na dejstvo, da te vrtine niso poceni, da gre vendarle za kar velike stroške, in ne bi bilo smotrno te stroške kar enostavno vreči vstran in te vrtine enostavno zasuti. Torej, koristnost teh vrtin, tudi raziskovalnih vrtin, ki pozneje niso v funkciji, v javni rabi, je v nekih ekstremnih primerih izredno, izredno koristna, zato bi veljalo 40. člen tudi v to smer urediti.
Nadalje, v 49. členu drugi in tretji odstavek govorita o tem, da tisti, ki investira v vodnogospodarsko infrastrukturo, mora pozneje tudi skrbeti za vzdrževanje te infrastrukture. Nekoliko čudna situacija nastopi, ko je, denimo, sofinancer ali pa soinvestitor pri teh investicijah, denimo Evropska unija, ali svetovna banka in podobne institucije. Torej, ali bomo tudi Evropi pozneje ali pa bankam nalagali odgovornost, da prevzamejo tudi stroške vzdrževanja, ko bo objekt zgrajen? Mislim, da je takšna rešitev neprimerna in bi seveda morali tudi ta člen prilagoditi nekim dejanskim razmeram, ki pozneje tudi resnično nastopijo na terenu.
V 50. členu se govori o tem, da je potrebno zbirati kar nekaj podatkov in da seveda tudi predvsem lastnik oziroma imetnik vodne pravice zagotovi varstvo svojih objektov in naprav. Torej nesporno je, da tisti, ki bo investiral in bo imel nek svoj objekt zgrajen, bo zainteresiran že sam, da bo poskrbel tudi za varstvo teh objektov in naprav. Ni pa v tem členu določeno, zopet ni določen odnos tega imetnika vodne pravice do javnega interesa. Denimo nekateri objekti in naprave bi se lahko v primeru visokih voda uporabljali tudi za zadrževanje teh voda in s tem seveda odpravljanje posledic zaradi visokih voda. In ta člen bi moral opredeliti tudi obveznost imetnika vodne pravice do javnega interesa.
Nadalje, v tem členu ni opredeljeno, kateremu ministrstvu se sploh naj sporočajo podatki, ali je o ministrstvo za okolje in prostor, ali je to ministrstvo za obrambo ipd., in kdo sploh ima pooblastila in kakšni podatki se lahko zbirajo. Gre vendarle v nekaterih primerih tudi za poslovno tajnost in vendarle odnos do podatkov, ki so zelo občutljivi običajno in jih v vsakem zakonu še posebej poskušamo opredeliti. V tem zakonu to ni opredeljeno in seveda mislim, da bi to morali dati, natančnejše definirati in seveda s tem tudi se izogniti poznejšim sporom pri zbiranju podatkov, ki bi jih lahko pač tisti, ki te podatke imajo, bodisi za poslovno tajnost ali osebno tajnost, seveda lahko zahtevali.
Nadalje 51. člen drugi odstavek govori o tem, da se izdaja lahko dovoljenje za ureditev vodotoka ali pa nekega posega za potrebe vodnega gospodarstva, v kolikor se bistveno ne spremenijo; torej, v kolikor se bistveno ne spremeni vodni režim. Poseg v vodni resrurs je namenjen ravno temu, da bistveno poseže v vodni režim, kajti denimo v visokih vodah, če bistveno ne posežeš v vodni režim z izgradnjo zadrževalnika, je tak ukrep lahko izredno škodljiv, kajti če greš samo z minimalnim ukrepom v vodni režim, denimo, da izboljšaš neko strugo ali pa da ne odnaša brežine, se lahko nizvodno pojavijo katastrofalne posledice zaradi hitrejšega pretoka voda, zaradi, skratka, neizpolnitve tistega bistvenega posega, ki je običajno namenjen temu, da se obvladuje režim v vodi. Ta člen pravzaprav prepoveduje izdajanje odločbe, v kolikor gre za bistven poseg v vodni režim. S tem se seveda povsem odmaknemo od neke gospodarske rabe vode in onemogočamo bodisi neko gospodarsko izrabo tega vodnega resursa ali pa seveda tudi predvsem, če je temu to namenjeno, torej tudi ni omogočeno izvesti posege, ki so namenjeni predvsem varnosti ljudi in premoženja.
Nadalje se mi zdi, da je v 75. členu potrebno vendarle opozoriti tudi to, ko govorimo o ekološko sprejemljivem pretoku v nekem vodotoku. Namreč, ni mogoče predpisati ekološko sprejemljiv pretok - manjši od tistega, ki je v naravi. 75. člen govori o tem, da se seveda predpiše manjši pretok, kot je ekološko sprejemljiv. Torej, narava sama določa svoj ekološki sprejemljiv pretok in če je ta že tako minimalen, potem pač tega pretoka ni mogoče koristiti za druge namene in seveda je ta določba v 75. členu - bi rekel - nekako skregana s stroko na področju vodnega gospodarstva in bi bilo potrebno tudi ta člen prirediti oziroma upoštevati to opozorilo.
Nadalje, v 78. členu govorimo o vodovarstvenih območjih. Predvsem se mi zdi sporno v drugem odstavku to, da govorimo o neposredni zaščiti zajetja ali črpališča. Mislim, da imamo vsi pred očmi pravzaprav potem ta izvir ali objekt poleg tega izvira, ki sodi za dvigovanje vode, da pride voda tudi na višje ležeča območja. Vendar vodovarstveno območje, najožje vodovarstveno območje zgolj okoli samega zajetja ali črpališča je premalo dorečeno oziroma je povsem neustrezna rešitev, v kolikor se pogovarjamo o kraškem območju. Kras ima neke svoje specifičnosti, ki omogoča, da se v sicer - ne vem, na oko veliki razdalji v požiralnik, iz katerega odteka voda v izvir, zgodi, ne vem, izlitje, onesnaženje in to izlitje je lahko trenutno oziroma gre za zelo hitro prisotnost tega onesnaževanja v zajetju zaradi velikih hitrosti v podzemlju krasa in seveda je nujno predvideti zavarovanje tudi požiralnikov v zaledju zajetja oziroma črpališča predvsem na območju krasa. Če govorimo o produ, je ta problem seveda drugačen, če pa je kras, pa seveda je nujno predvideti neposredno zaščito tudi požiralnikov, iz katerih se voda zliva v zajetja. Ta zakon oziroma ta drugi odstavek v 78. členu govori, je izredno nedorečen in se bojim, da bi ta problem lahko prišel na dan in s tem seveda ogrozimo pravzaprav varnost oskrbe s pitno vodo velikega števila ljudi, ki pač živijo na krasu.
Zelo velik problem se mi zdi tudi 98. člen, ki v prvem in drugem odstavku, če jih beremo skupaj, ugotovimo, da zajema pravzaprav vsa zemljišča. Namreč ta 98. člen govori o tem, da se na poplavnem območju zaradi zagotavljanju varstva pred škodljivim delovanjem voda določi tudi zemljišče, ki je namenjeno zadrževanju visokih voda. Drugi odstavek govori o tem, da se poleg zemljišč iz prejšnjega odstavka za zadrževanje voda lahko določijo tudi zemljišča izven poplavnega območja. Torej ima kar naenkrat nekdo pristojnost, da zemljišča na poplavnem območju in vsa zemljišča s poplavnega območja opredeli kot poplavna. V bistvu to pomeni, da zavaruješ vsa zemljišča in prepoveš pravzaprav poseg na izredno veliki površini, kar je seveda nesprejemljivo in bi morali bistveno natančnejše opredeliti, kje so tista zemljišča izven poplavnega območja, ki jih je možno določiti pač, da sodijo v poplavno območje. Ne moremo pa kar na splošno reči, da so to kar zemljišča izven poplavnega območja tista, ki jih lahko za to opredelimo, kajti s tem zapopademo vsa zemljišča in s tem postanejo, seveda, velik problem pri rabi zemljišč.
Še posebej problematičen je 104. člen. Ta zagotovo ni usklajen tudi z načeli direktive Evropske unije, govori pa o varstvu pred poplavami. Namreč, ta zakon v 104. členu določa, da za naselja z več kot vključno 10 tisoč prebivalci ali občinska središča in državno infrastrukturo zagotavlja varovanje pred največ petdesetletnimi vodami. Torej nekje uzakonjamo in se sprijaznimo s tem, da - denimo - stoletne vode poplavijo naselja z 10 tisoč prebivalci, občinska središča in to ni za Slovenijo nobena katastrofa. Mislim, da tako blag režim varstva pred poplavami je največja napaka, predvsem strokovna, v tem zakonu in tu bi moral predlagatelj zelo zelo natančno opredeliti, zakaj se je za to odločil, zakaj ne prevzema odgovornosti za vlaganje v varstvo pred poplavami, denimo, za 10.000 prebivalcev pred stoletnimi vodami - sredstev je resnično treba dati več, da se to izvede, če varuješ pred petdesetletnimi vodami, je vlaganje v varovanje seveda manjše, škode so pa katastrofalne. Ne govorimo pa samo o materialni škodi, temveč tudi o ogrožanju življenj. Enako lahko potem zasledimo tudi naprej. Z naselji z manj kot 10.000 prebivalci in občinsko infrastrukturo se predvideva v zakonu varovanje samo pred petindvajsetletnimi vodami. Tu je v Evropi praksa petdesetletna, torej varovanje pred petdesetletnimi vodami, in v prejšnjem primeru, ki sem ga predstavil, pa je v Evropi praksa - in tudi sicer je bila do sedaj v Sloveniji - varovanja pred stoletnimi vodami. Mislim, da bi bilo treba temu členu posvetiti veliko strokovno pozornost in pri nadaljnji obravnavi, če ostane pri teh rešitvah, zelo natančno opredeliti odgovornost in sredstva za sanacijo takih razmer, ki bodo zagotovo nastajale.
No, s tem bi tudi nekako izčrpal ta, po mojem mnenju najpomembnejša odstopanja, predvsem na strokovnem področju v tem zakonu. Sicer jih je še kar nekaj, vendar mislim, da bo priložnost o tem govoriti še v drugi obravnavi, če tudi stališča, ki so bila sprejeta, ne bodo upoštevana pri pripravi zakona. Za te, na katere sem pa opozoril danes, pa mislim, da je nujno, da zakon ne pride v drugo obravnavo brez ustreznih odgovorov na zastavljena vprašanja, ki sem jih podal v tej obravnavi. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Izčrpali smo prijavljene razpravljalce. Na vrsti sta dva razpravljalca s petminutno razpravo. Prvi je gospod Ivan Božič.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi! Saj nas je res malo, kot da bi voda ne bila tisti del
življenja, ki omogoča človeško življenje na planetih, pa izgleda, da nimamo veliko posluha.
Na predlog zakona sem imel pripombe že na odboru za infrastrukturo, in sicer na 105. člen, ki govori o varstvu pred zalednimi in meteornimi vodami. Mislim, da so lahko lokalne skupnosti odgovorne samo za tisti del meteornih voda, ki pridejo v samem naselju na tla, ne pa, ki pritečejo iz zaledja v neko vas - za te vode mora poskrbeti država.
Prav tako sem imel pripombe na 112. člen v zvezi z delitvijo obveznosti države in lokalnih skupnosti pri vzdrževanju vodnih in priobalnih zemljiščih. Mislim, da lokalna skupnost je dolžna samo poskrbeti za smeti, ki jih občani v naselju vržejo v vodotok, ne pa za vse ostalo, za kar je vsepovsod na svetu pristojna samo država. In mislim, da tako mora biti tudi pri nas.
Pogosto ste v časopisih brali o utopitvah na reki Soči. 120. člen govori o splošni rabi voda za plovbo. Nikakor se ne strinjam z dikcijo prvega odstavka, plovbo lahko vsakdo izvaja brez vodnega dovoljenja ali koncesije, samo pod pogoji, ki jih določa ta zakon. Mislim, da mora zakonodajalec v tem členu in naslednjih natančno opredeliti: pod kakšnimi pogoji, lahko s čolni, rafti, kanuji in manjšimi čolni nekdo pluje po rekah v Sloveniji. Ne pa, da "kasirajo" v Nemčiji in pa na Češkem turistične agencije in pripeljejo turiste, ki se utapljajo v reki Soči, pa tudi v drugih rekah v Sloveniji. Tega mislim, da je že preveč in je čas, da se konča.
Pri tem bi pa še opozoril pripravljavce zakona, da smo imeli izčrpno poročilo o poplavah v letu 1998, smo ga obravnavali pred dvema letoma in pa tudi dobili smo na zahtevo državnega zbora poročilo o vzrokih poplav, ki so bile v Sloveniji v letu 1998. Pa bom zanalašč prebral iz poročila s 15. aprila 1999. leta, kaj je napisano v tretjem odstavku. "Na posameznih povodjih so od vseh škod pogojevale še lokalne specifične razmere, vsem pa je skupni razlog nezadostno vzdrževanje obstoječih vodnogospodarskih objektov ter pomanjkanje gradnje novih, za hitro spreminjajoče vodnogospodarske razmere nujno potrebnih objektov. Skupni razlog za razmere so tudi hitro spreminjajoče odtočne razmere v povodjih, predvsem zaradi hitre urbanizacije, ki naravnih zakonitosti voda dostikrat ne upošteva."
Mislim, da je bilo v tem državnem zboru ob zakonih, ko smo govorili o povrnitvi škode in o odpravi posledic poplav, dosti besed. In sedaj je ta zakon, ki mora te ugotovitve imeti tudi vgrajene. Če so vodnogospodarska podjetja napisala vzroke, zakaj je prišlo do poplav, potem imamo lahko delo, da napišemo boljši zakon, kot je ta. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Božič. Besedo dajem gospodu Vladimirju Čeligoju. Pripravi naj se Jože Avšič.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa za besedo. Spoštovani, trenutno maloštevilni državni zbor. Lepo pozdrav tudi predstavnici ministrstva za okolje in prostor. Želel bi pač povedati nekaj pripomb k tem zakonu, ki se rojeva že osem let, v tem obdobju pa je bilo marsikatero zemljišče ob morju pridobljeno in sedaj ga ta zakon skuša - to pridobljeno zemljišče - legalizirati.
Na ta zakon pa imam naslednje pripombe. Če sem kar konkreten, bom rekel tako, da odstavkov poglavja 6.1.3.2., predlagane rešitve bi bilo potrebno spremeniti, da se vsa vodna zemljišča podržavijo, ne samo tista v družbeni lasti. Vračilo lastnikom naj bi potekalo po načelu podelitve koncesij brez javnega razpisa - tistim, ki bodo dokazali zakonitost pridobitve lastninske pravice. Naslednja pripomba: omejitev dostopa do javnega dobra mora biti kvečjemu izjema, ne pa pravica koncesionarja.
V poglavju 2.2. - področje morje: izločiti je potrebno določanje pogojev s strani ministrstva, ker gre za tako občutljivo temo, da bi o tem morala odločati vlada.
V poglavju tri - omejitve in odvzem lastninske pravice: potrebno je spremeniti tako, da zakon podržavi, nato pa se tam, kjer država presodi, da lahko podeli lastninsko pravico, le-to podeli na osnovi ustreznega pravnega akta.
Poglavje 6.2. - koncesije: potrebno je zmanjšati pravico koncedenta glede omejitve pravic do dostopa do javnega dobra. Poglavje štiri - nadzor: glede inšpekcije je zelo nedorečen, saj predpisuje izdajo ustnih odločb - vendar, komu? Inšpektorji bodo državi izdali ustno odločbo, ta je pa ne bo mogla izvesti, če ne bo v proračunu zagotovljen denar, kar pomeni, da gre v bistvu za invalidne inšpektorje.
V poglavju šest - prehodne odločbe: potrebno je popraviti smisel lastninjenja obstoječih vodnih zemljišč v smislu razlastitve. Kdor dokaže zakonito pridobitev lastninske pravice nad določenim zemljiščem, lahko pridobi nazaj s pravnim aktom vlade ali pa s koncesijo, če je tak interes vlade oziroma države. V nasprotnem primeru mu vlada lahko izplača odškodnino. Marsikje je družbena lastnina avtomatično brezplačno vpisana kot lastnina. Tak primer ob morju - recimo, Hoteli Simonov zaliv v Izoli, kateri so postali lastniki parcel do morja. Po namernem spregledu občine se je tako izvedel vpis lastninske pravice. V primeru bi moral obalni pas preiti na državo brezplačno. To je nekaj mojih pripomb na ta predlog zakona. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Avšič!
JOŽE AVŠIČ: Hvala, za besedo. Lep pozdrav. Torej v svoji kratki razpravi bom skušal obrazložiti nekatera spremljevalna stališča, predloge oziroma dva dodatna sklepa. Že včeraj ob predstavitvi mnenj poslanske skupine k temu zakonu sem opozoril na nekatere tudi nelogičnosti v predlaganih stališčih - dopolnjevalnih, ki smo jih sprejeli v odboru oziroma ki jih je sprejel odbor za varstvo okolja - za infrastrukturo. S stališčem, ki sem ga predložil, predlagam, da se točka 2/17 črta, ki se glasi, da naj predlagatelj preveri, da se v varstvu pred škodljivim delovanjem voda vključi tudi sušo ter predvidi aktivnosti za zagotavljanje vodnih virov za namakanje. Po proučitvi zakona je jasno, da namakanje sodi v posebno rabo voda in je opredeljen način, kako se voda v posebni rabi lahko uporablja. Zato menim, da je to stališče in nelogično v enem delu in v drugem delu nepotrebno, zato predlagam seveda, da bi se to stališče tudi črtalo.
Veliko je bilo govora o potrebnosti sodelovanja javnosti, zlasti pri načrtovanju vodnogospodarskih ukrepov in vodnogospodarske politike. To je zapisano tudi v stališču 2/13 odbora za infrastrukturo in okolje, vendar predlagam dopolnitev tega stališča. Namreč, če bo to stališče sprejeto, potem je možno, da predlagatelj upošteva samo to, da se organizira oziroma ustanovi svet, tako za področje celotne države kot tudi sveti za posamezna povodja. V razpravah okoli tega zakona so se pojavila in pojavljala tudi različna druga stališča in predlogi. Eno od teh je na primer organiziranje tako imenovanih vodnih konferenc na vodnih območjih, ki se lahko prilagajajo in spreminjajo na obravnavane teme, ali pa tudi druge oblike, zato z dopolnitvijo tega stališča predlagam, da se pač to področje oziroma se podrobneje prouči način sodelovanja javnosti pri obravnavanju vodnogospodarskih vprašanj in ne zapira samo oziroma opredeljuje samo ena možnost. Ravno tako smo govorili že tudi o tem, da ima k temu zakonu strokovna javnost številne, včasih tudi kontradiktorne pripombe in predloge, zato predlagam k sprejemu tega zakona tudi dodatni sklep.
Jaz bi prosil, gospod predsedujoči, tukaj sem pomotoma - in na opozorilo strokovne službe, to popravljam - vložil en dopolnjevalni predlog, ki bi ga želel spremeniti v dodatni sklep, ki naj bi predlagal vladi Republike Slovenije, da se za pripravo drugega branja tega zakona formira posebna skupina strokovnjakov, ki bi sodelovali pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo v skladu s sprejetimi stališči državnega zbora, predvsem pa na področju usklajevanja terminov v samem zakonu, ki so bili večkrat že tudi napadeni.
In nenazadnje, predlagam še en dodatni sklep, ki se nanaša na koncesijske dajatve in na druga povračila v zvezi z rabo naravnih dobrin, kot je voda, pa tudi drugih dobrin, kot so, recimo, rudnine, geotermalne vode in podobno. V obravnavi v parlamentu smo že večkrat ugotavljali, da to področje ni urejeno. Na to področje opozarja tudi skupnost naravnih zdravilišč, ki ima neurejeno področje tako izkoriščanja, neurejene koncesijske pogodbe in tudi ne ve, kaj jih v bodoče na tem področju čaka.
Glede na to, da je raba vod in drugih naravnih dobrin v gospodarske namene pogojena, tudi s tem zakonom, z vodnimi povračili in koncesijskimi dajatvami, predlagam, da vlada celotno področje koncesijskih dajatev in drugih povračil prouči in pripravi poseben zakonski akt ali pa drug predpis, ki bo uravnaval to področje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Prosim, gospod Branko Kelemina, petminutna razprava.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. V zvezi s tem zakonom bi rad v razpravi, kolikor mi je dopuščena, opozoril, da zakon, takšen, kot je, prav gotovo ne sme biti sprejet in tudi ne more biti sprejet, če hočemo zavarovati interese Slovenije kot celote, ne pa varovati interesov samo nekih posameznikov.
Namreč, opozoril bi samo na nekaj zadev, ki dejansko nimajo nobene podlage, da se uredijo na tak način, in sicer gre za opredelitev zasebne lastnine na naši obali, na naši kratki slovenski obali, ki je tako rekoč skoraj ni nič, pa se še dejansko pojavlja tu neka zasebna lastnina. Če jih navedem samo nekaj: na Debelem Rtiču, v Ankaranu (Adria, d.d.), marina v Kopru (Kosmina iz Intereurope), kompleks Žusterna, Terme Čatež, marina v Izoli (nek Italijan Altan ima tam tudi nekaj), plaža San Simon (hoteli San Simon, d.d.), kompleks Bernardin in cela vrste zasebnih lastnin, ki bi se sedaj s tem zakonom, če bo tako sprejet, kot je predlagan, enostavno legalizirale in bodo ostale v lastništvu teh lastnikov za vse večne čase.
Menim, da to ni dopustno in je zato treba v tem zakonu opredeliti zasebno lastnino oziroma enostavno zasebno lastnino izločiti iz tega zakona in napisati predlog tako, da zasebne lastnine na slovenski obali ni mogoče vzpostaviti. Vsem tistim, ki pa so na nek način prišli do te lastnine na obali, pa seveda jim je treba, če so prišli na zakonit način, jim je potrebno na nek način to v nekem obdobju izplačati, pa jim dodeliti s kakšno koncesijo ali z upravljanjem za določeno obdobje; dočim tisti, ki so pa prišli do teh zemljišč na nezakonit način, pa jim je treba seveda to zemljišče enostavno odvzeti.
To bi bil moj predlog, da se to v drugi obravnavi oziroma v nadaljnji obravnavi upošteva pri pripravi tega zakona. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Zaključujem splošno razpravo in prehajamo na odločanje o predlaganih sklepih in stališčih. Najprej dajem v razpravo prvi sklep matičnega delovnega telesa, ki se glasi: "Predlog zakona o vodah, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo." Kdo želi besedo o tem sklepu? Nihče. Dajem predlagani sklep na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (42 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost! Upam, da bo 46, ker so štirje prišli. Kolegi, ni korektno! Samo 43. Naslednje glasovanje je ob pol treh. S tem da bomo - mislim, da bi bilo korektno ob pol treh tudi začeti s 7. točko dnevnega reda. Torej najprej z volitvami, potem pa s točko - ob dveh je razgovor pri predsedniku državnega zbora, pa se bomo potem dogovorili.
(Seja je bila prekinjena ob 12.51 uri in se je nadaljevala ob 14.44 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi! Nadaljujemo s popoldanskim nadaljevanjem izredne seje. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Za pričetek popoldanskega dela pa imamo še nekaj upravičenih: dr. Helena Hren-Vencelj, Miroslav Luci, Andrej Gerenčer. Za ves dan pa Jožef Jagodnik in Polonca Dobrajc. Za popoldanski del je opravičen tudi Borut Pahor.
Po kratkem delovnem pogovoru z vodji poslanskih skupin predlagamo naslednji vrstni red popoldanskega dela: najprej pričnemo s točko 34 - volitve, imenovanja, v okviru katere bomo obravnavali predlog predsednika države za člana Sveta banke Slovenije in predlog Sodnega sveta za 23 kandidatov v sodniško funkcijo. Nato državni zbor preide na prekinjeno 12. točko - predlog zakona o vodah in odloči o predlogu sklepa in stališčih. Nato na točko 13, ki je vezana z izglasovanimi stališči v točki 12. Nato, prosim za pozor, gremo na točko 7 - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. S tega mesta apeliram na poslanske kolege in kolegice, da v okviru procedure omogočite, da bi danes državni zbor obravnaval samo osnovno vsebino zakona, kot je bila zapisana. Res pa je, da smo v tem nadaljevanju prejeli tudi amandma vlade k temu zakonu. Po tej točki preidemo, to je pa naš dogovor na tem delovnem pogovoru, na točko 30. Gre za uskladitev z odločbo ustavnega sodišča, to je predlog zakona o dopolnitvi zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti. Nato preidemo na točko 14 - predlog zakona o dopolnitvi zakona o matičnih knjigah v okviru skrajšanega postopka - tretje branje; točka 15 - zakon o tajnih podatkih - prva obravnava; točka 16 - zakon o spremembah in dopolnitvah carinskega zakona; točka 17 - zakon o spremembah zakona o avtorskih in sodnih pravicah; nato točka 9 - predlog zakona o računskem sodišču - tretja obravnava; nato točka 18 - predlog zakona o organizaciji in financiranju znanstvene in raziskovalno razvojne dejavnosti. Če nam bo vse to uspelo opraviti bomo lahko zelo zadovoljni.
Prehajamo na 34. TOČKO DNEVNEGA REDA - VOLITVE IN IMENOVANJA. Predsednik Republike Slovenije predlaga državnemu zboru, da za člana Sveta Banke Slovenije imenuje prof. dr. Dušana Zbačnika, in sicer za dobo šestih let. Želi besedo predstavnica urada predsednika republike? (Ne želi.) Hvala lepa. Predlog je obravnavala komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, ki je zboru pisno poročala in je predložila predlog odloka. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Poslanke in poslanci? (Ne želite.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje predlog odloka za imenovanje prof. dr. Dušana Zbačnika za člana Sveta Banke Slovenije za dobo 6 let. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (55 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predloge sodnega sveta o izvolitvah v sodniško funkcijo. Sodni svet je državnemu zboru predložil predloge o izvolitvah kandidatke in kandidatov v sodniško funkcijo in sicer na sodniška mesta: vrhovne sodnice na vrhovno sodišče Republike Slovenije, višjega sodnika na višje sodišče v Kopru, okrožne sodnice in okrožnega sodnika na okrožnem sodišču v Novi Gorici, 12 okrajnih sodnikov na okrajnih sodiščih v Grosuplju, Kranju, Ljubljani, Novi Gorici, Slovenj Gradcu in Šmarju pri Jelšah, 4 sodnike za prekrške pri sodniku za prekrške Celje, Ljubljana, Novo mesto, Slovenske Konjice, 2 višjih sodnic na upravnem sodišču Republike Slovenije in zunanjem oddelku v Mariboru ter okrožne sodnice na delovnem sodišču v Celju. Želi besedo predstavnik sodnega sveta? (Ne želi.) Predloge je obravnavala komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Zboru je predložila poročila ter predloge odlokov. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem in prehajamo na glasovanje. Poslanke in poslanci, želite besedo? (Ne želite.) Razpravo zaključujem in prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Jasne Pogačar na sodniško mesto vrhovne sodnice na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (48 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Aleša Arha na sodniško mesto višjega sodnika na Višjem sodišču v Kopru. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (44 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Slavice Velikonja na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Novi Gorici. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (38 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Petra Gabra na sodniško mesto okrožnega sodnika na Okrožnem sodišču v Novi Gorici. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog odloka sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Majde Irt na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Grosupljem. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Jane Kramar na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Kranju. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (49 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Vanje Klavora na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Ljubljani. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo mag. Vesne Bergant-Rakočević na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Ljubljani. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (47 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Alenke Klemenčič na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Ljubljani. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Mojce Bartenjev na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Ljubljani. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Nataše Kosec na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Ljubljani. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Edike Rejc na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Novi Gorici. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (50 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Jadranke Arčon-Jurman na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Novi Gorici. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Metke Jazbec na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (51 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Aleksandre Stermec-Perovec na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (48 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Barbare Zavolovšek na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (46 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Nade Berložnik na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Celje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (48 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Rože Marije Rozina na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Ljubljana. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (49 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Predlog odloka je sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Marte Krošelj-Pacek na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Novo mesto. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (50 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Branke Dobršek-Keršič na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Slovenjske Konjice. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (47 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Nives Marinšek na sodniško mesto višje sodnice na Upravnem sodišču Republike Slovenije. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (54 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Melite Ambrož na sodniško mesto višje sodnice na Upravnem sodišču Republike Slovenije - zunanji oddelek Maribor. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (48 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Marije Krivec, na sodniško mesto okrožne sodnice na Delovnem sodišču v Celju. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (51 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA. Državni zbor je v okviru prve obravnave obravnaval zakon in tudi obravnaval predlog sklepa, ki se glasi: "Predlog zakona o vodah - prva obravnava je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo." Ta sklep dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (57 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa, da je zakon primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo, sprejet.
Prehajamo na razpravo o stališčih, ki jih je pripravilo matično delovno telo in so zapisani v poročilu delovnega telesa. Prav tako odpiram razpravo o dopolnjevalnih stališčih in spreminjevalnih predlogih stališč matičnega delovnega telesa. Od spreminjevalnih stališč je kolega Veber predlagal spreminjevalni predlog k predlogu stališč, in sicer: pod zaporedno številko 2.22 se spremeni tako, da se napiše naslednji tekst: "...ter pri tem upošteva tudi vsebino predloga zakona o vodih zemljiščih in vodnogospodarski infrastrukturi." Prejeli ste ga na klop včeraj. Na klop ste prejeli danes tudi spreminjevalna stališča kolega Avšiča k stališču 2.17 odbora za infrastrukturo in okolje in k stališču 2.13 odbora za infrastrukturo in okolje. Dopoljnevalno stališče predlaga kolega Veber, in sicer tri dopolnjevalna stališča.
Poslanska skupina socialdemokratov je prav tako vložila več dopolnjevalnih predlogov stališč. Besedo želi kolega Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci. Na mizo prihajajo že ves današnji in včerajšnji dan dopolnjevalna stališča. Vendar, glede na to, da je odbor sprejel 24 - ne vem na pamet - stališč k temu zakonu oziroma ne zaradi tega, ampak pri bolj detajlni proučitvi teh dopolnjevalnih stališč se mnoga stališča podvajajo. Sicer so malo drugače napisana, vendar se podvajajo, zato predlagam predlagateljem dopolnjevalnih stališč, da proučijo, če ni katero od stališč že zajeto v stališčih matičnega delovnega telesa in ga v tem primeru umaknejo. V nasprotnem primeru bosta dve popolnoma identični ali pa sorodni stališči oziroma stališči, ki obravnavata enako vsebino. Ravno tako prosim predstavnico vlade, da prouči posamezna stališča in ustrezno tudi predlaga. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Presečnik, kdaj naj to stori predstavnica vlade? Naj se oglasi v razpravi? Državna sekretarka, gospa Borselino, prosim.
MARGARETA SREBOTNJAK-BORSELINO: Hvala za besedo, gospod predsednik. Mi smo hvaležni za vsako pobudo in za vsako izraženo mnenje, ker menim, da je velika večina njih umestnih, glede na materijo, ki je zelo zahtevna.
Pridružujem pa se stališču predsednika odbora, gospodu Presečniku, in mislim, da je velika večina teh stališč upoštevana, samo morda malo drugače zapisana, v stališčih odbora in da je dovolj, če spoštovani zbor potrdi ta stališča. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Državni zbor se bo pač odločil z glasovanjem, če ne bodo umaknjena - raje povedano dvakrat kot nobenkrat. Če je enaka vsebina vsebovana v predlogu stališč delovnega telesa, bi predlagal kolegom, ki so vložili zelo podobno stališče v vsebinskem smislu, da ga preprosto umaknejo, in se bomo lažje odločali. Besedo želi kolega Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa. Glede na stališče predstavnice vlade, umikam spreminjevalni predlog k stališču 2/17. Ta je bil pravzaprav namenjen temu, da bi vlada lažje to stališče upoštevala, vendar če se z njim strinja, naj ostane. Stališče k 2/13 pa samo dopolnjuje, in pa dva dodatna sklepa, ki sta posebna materija tega.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Avšič. Prvo spreminjevalno stališče, ki govori o črtanju, ste umaknili, stališče k 2/13 pa spreminja, je spreminjevalno in bomo o njem glasovali. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem prvo spreminjevalno stališče kolega Avšiča, ki je zapisano pod točko 2 in ga bom prebral: "Stališče matičnega odbora pod zaporedno številko 2/13 se dopolni tako, da se podpičje na koncu stališča črta in stavek nadaljuje z naslednjim besedilom: 'ali drugo ustrezno obliko sodelovanja javnosti, na primer, konferenca za vode, po posameznih vodnih območjih. To spreminjevalno stališče dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo ga podpira? (49 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sprejeto.
Na glasovanje dajem spreminjevalni predlog stališča kolega Vebra. Sem ga prej tudi že prebral. Dotika se stališča pod zaporedno številka odbora 2.22. To je tudi stališče, ki je vezano na naslednjo točko dnevnega reda. Svoj glas bo obrazložil kolega Veber.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Želel bi samo poudariti, da spreminjevalni predlog vlagamo zaradi tega, da če bi bil sprejet, imamo pozneje tudi podlago za umik naslednje točke. Če bo to spreminjevalno stališče sprejeto, da se upošteva tudi vsebina predloga zakona o vodnih zemljiščih in vodnogospodarski infrastrukturi, bom seveda tudi napovedal oziroma umaknil zakon na to temo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej to stališče dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (53 prisotnih.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je spreminjevalno stališče sprejeto.
Na glasovanje dajem dopolnjevalno stališče kolega Vebra pod točko 1: Predlagatelj naj pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo prouči in upošteva, da mora zakon omogočiti prost dostop do vode. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Sprejeto.
Na glasovanje dajem drugo dopolnjevalno stališče kolega Vebra: Predlagatelj naj pri pripravi predloga za drugo obravnavo upošteva evropsko direktivo, ki govori o tem, da bodo vodotoki imeli v bodoče dober ekološki potencial. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Sprejeto.
Na glasovanje dajem tretje dopolnjevalno stališče kolega Vebra: Predlagatelj naj prouči, kako bo uredil zagotavljanje finančnih virov lokalnim skupnostim zaradi prevzema dodatnih nalog. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Sprejeto.
Na glasovanje dajem prvi dopolnjevalni predlog poslanske skupine socialdemokratov: Predlagatelj naj pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo prouči dopolnitve zakona glede celovitega obravnavanja gospodarjenja z vodami in vodnim gospodarstvom, kar bi pripomoglo na vsestranski pomen vode v okolju in družbi. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Sprejeto.
Na glasovanje dajem drugi dopolnjevalni predlog, ki je v pregledu z dne 27.7. Dovolite, da ga ne čitam. Imate pred seboj pregled. Torej drugi dopolnjevalni predlog poslanske skupine socialdemokratov dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Kdo je proti? (20 poslancev.)
Sprejeto.
Na glasovanje dajem tretji dopolnjevalni predlog iste poslanske skupine. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (28 poslancev.) Kdo je proti? (26 poslancev.)
Sprejeto.
Na glasovanje dajem četrti dopolnjevalni predlog iste poslanske skupine - identičen je stališču matičnega delovnega telesa pod zaporedno številko 2/22: Predlagatelj naj pri pripravi predloga za drugo obravnavo upošteva določbe zakona o vodnih zemljiščih in vodnogospodarski infrastrukturi, ki določa lastništvo vodnih zemljišč in vodnogospodarsko infrastrukturo. Umik? Hvala lepa.
Na glasovanje dajem naslednji dopolnjevalni predlog iste poslanske skupine: Predlagatelj naj pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo upošteva "water flame work direction" direktivo. Vsebina tega dopolnjevalnega predloga je enaka predlogu matičnega delovnega telesa pod številko 24. Umikate? Hvala lepa, umaknjeno.
Dopolnjevalni predlog iste poslanske skupine je naslednji: Predlagatelj naj pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo zaradi izrednega pomena natančneje opredeli sistem gospodarske javne službe. Zajeto v zadnji alinei stališča matičnega delovnega telesa pod številko 20. Umikate? Hvala lepa.
Naslednji dopolnjevalni predlog: Predlagatelj naj pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo natančneje opredeli naloge, ki jih izvaja država, lokalna skupnost, javne gospodarske službe, pooblastila izvajalcev javne gospodarske službe ter uredi njihovo financiranje. Vztrajate? Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! V več stališčih delovnega telesa je to že zaobseženo, in sicer pod točko 2.2. in 2.5. (55 prisotnih.)
Kdo je za tak dopolnjevalni predlog, kot sem ga prebral? (31 poslancev.) Kdo je proti? (13 poslancev.)
Sprejeto.
Naslednji dopolnjevalni predlog iste poslanske skupine: Predlagatelj naj pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo prouči ustreznejšo ureditev sistema varstva pred škodljivim delovanjem voda, predvsem pri dodelitvi pristojnosti na vodotokih v občinah ter ustreznost kategorizacije vodotokov. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (28 poslancev.) Kdo je proti? (13 poslancev.)
Sprejeto.
Naslednji dopolnjevalni predlog: Predlagatelj naj pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo ponovno prouči kriterije varstva pred poplavami z upoštevanjem poznavanja naravnih razmer posledic preteklih poplav ter na temelju ocen stroškov in koristi. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Sprejeto.
Naslednji dopolnjevalni predlog: Predlagatelj naj pri pripravi zakona za drugo branje prouči in dopolni zakon z določili, ki bodo opredeljevala pravno varstvo uporabnikov vode in imetnikov vodnih pravic ter določi kriterije za določitev stopnje javnega interesa, pomembne za izločanje uporabnikov vode v izrednih razmerah za določanje primerne odškodnine. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Kdo je proti? (8 poslancev.)
Sprejeto.
Naslednji dopolnjevalni predlog iste poslanske skupine: Predlagatelj naj pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo prouči in natančneje uredi razvoj vodnih virov in gospodarjenja z vodami v primeru pomanjkanja voda. Ugotavljamo prisotnost! (50 poslancev.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Sprejeto.
Predzadnji dopolnjevalni predlog: Predlagatelj naj pri pripravi predloga zakona za drugo branje prouči in določi kriterije, po katerih se določijo meje vodnih območij. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Zadnji dopolnjevalni predlog: Predlagatelj naj pri pripravi predloga za drugo obravnavo prouči in natančneje uredi sistem planiranja. Ugotavljamo prisotnost! Planiranja piše. (60 prisotnih.)
Kdo je za to dopolnjevalno stališče? (32 poslancev.) Kdo je proti? (9 poslancev.)
Sprejeto.
Na glasovanje dajem stališča v celoti. Jih je krepko čez 40 sedaj. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Predlog stališč je sprejet.
V razpravo dajem še dodatni sklep, ki je bil najprej predlagan kot dopolnjevalni predlog, ki je pa vsebina dodatnega sklepa. Kolega Avšič predlaga. Državni zbor predlaga vladi, da formira posebno skupino strokovnjakov, ki bo sodelovala pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo v skladu s sprejetimi stališči državnega zbora, in sicer predvsem zaradi uskladitve terminologije v predlogu zakona. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta dodatni sklep dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta dodatni sklep? (40 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Dodatni sklep smo sprejeli.
Imamo še dodatni sklep kolega Avšiča: Državni zbor Republike Slovenije predlaga vladi Republike Slovenije, da celovito prouči in opredeli politiko plačevanja ali oprostitev plačevanja koncesij in drugih državnih dajatev za gospodarsko uporabo naravnih dobrin, npr. geotermalnih voda, geomineralnih voda, rudnin itd., iz narodnogospodarskega vidika, ter to opredeli v posebnem zakonskem aktu ali drugem predpisu na podlagi zakona o varstvu okolja in drugih področnih zakonov. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta dodatni sklep dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 13. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na PRVO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O VODNIH ZEMLJIŠČIH IN VODNOGOSPODARSKI INFRASTRUKTURI. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina poslancev, s prvopodpisanim Jankom Vebrom. Kolega Veber je že v razpravi o prejšnjem zakonu napovedal predlog za umik zakona. Dajem mu besedo. Ali preberem sam? Kolega Janko Veber, kolega Samo Bevk in Miran Potrč, kolegi predlagajo naslednje: Predlog za umik zakona. Vlagatelji predloga zakona o vodnih zemljiščih in vodnogospodarski infrastrukturi, EPA 1103/II, umikamo navedeni zakon iz zakonodajne procedure. To pa je obrazloženo z naslednjim. Ker je v obravnavi na 53. izredni seji državnega zbora tudi predlog zakona o vodah, prva obravnava, in ker je odbor za infrastrukturo in okolje državnega zbora ob obravnavi omenjenega vladnega zakona predlagal stališče, naj se v zakon vključi tudi lastninjenje vodnih zemljišč v družbeni lastnini, kar je bil namen našega zakona, predlagatelji umikamo svoj zakon. To stališče je bilo pred nekaj trenutki tudi sprejeto. V razpravo dajem torej predlog za umik zakona o vodnih zemljiščih in vodnogospodarski infrastrukturi iz zakonodajne procedure. Želi besedo predstavnik matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki vlade? (Ne želite.) Predstavniki poslanskih skupin? Gospa Zbačnikova, želite besedo, ob tej točki dnevnega reda? Predstavniki, poslanke in poslanci? (Ne želite.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje predlog sklepa, da se zakon o vodnih zemljiščih in vodnogospodarski infrastrukturi, EPA 1103/II, umakne iz zakonodajne procedure. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog sklepa? (51 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo zakon umaknili iz zakonodajne procedure.
S tem pa smo točko dnevnega reda zaključili.
Prehajamo na prekinjeno 7. TOČKO DNEVNEGA REDA, PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU, HITRI POSTOPEK. Ta točka dnevnega reda je bila prekinjena v okviru razprave poslank in poslancev, s sklepom, da se zaradi novo vloženih dveh amandmajev s strani poslanskih kolegov, Nade Skuk in poslanca Rokavca, ponovno sestane matično delovno telo in se do njih opredeli. Besedo dajem predsednici odbora gospe Zbačnikovi.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav. Kot ste nas včeraj zadolžili, se je danes naš odbor sestal in ponovno razpravljal o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ponovno se je opredeljeval do vloženih oziroma prvič se je opredeljeval do vloženih amandmajev, ki sta jih vložila poslanca gospa Nada Skuk in gospod Franci Rokavec. V dolgi in polemični razpravi smo člani odbora ponovno podprli predlagano spremembo predloga zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki sta ga vložila poslanca gospod Ivo Hvalica in gospod Ivan Božič.
V zvezi z vloženima amandmajema pa je večina članov menila, da bi bilo primerno upoštevati dodatni sklep, ki ga je odbor sprejel na 20. izredni seji, to je včeraj, in ki je podan v poročilu. Naj vam ta dodatni sklep ponovno preberem: "Vlada naj čim prej pripravi nov predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju skupaj s predlagatelji predlogov sprememb in dopolnitev zakona ter ga predloži državnemu zboru v obravnavo in sprejem po hitrem postopku. V ta predlog naj vključi tudi ugotovljene neskladnosti 404. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju z zakoni, ki urejajo pogoje za pridobitev pravic do starostne pokojnine po posebnih predpisih."
Glede na vsebino vloženih amandmajev pa so člani odbora menili, da bi bilo treba pripraviti vsebinsko razpravo skupaj s predlagatelji že vloženih predlogov sprememb in dopolnitev in vlado Republike Slovenije. Opozorili smo predvsem na zahtevnost in zapletenost vsebine posameznih vloženih amandmajev in menili, da bi bilo treba predhodno opraviti strokovno analizo vseh posledic predlaganih amandmajev. Predstavnik vlade je člane odbora opozoril, da vlada vloženih amandmajev ni obravnavala in da mnenja v zvezi s predlagano vsebino amandmajev ne more podati. Vlada se tako do predlaganih amandmajev v času trajanja seje ni opredelila.
Dali smo besedo tudi predstavniku obrtne zbornice Slovenije v zvezi s predlaganim amandmajem, ki se je potem strinjal s člani odbora, da se vsebina vloženega amandmaja obravnava v skladu z dodatnim sklepom, ki ga je odbor sprejel včeraj na svoji seji.
Predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve je na koncu razprave, preden smo se opredelili do vloženih amandmajev, dodatno opozoril, da je že v prejšnjih zakonodajnih postopkih sprejemanja pokojninskega zakona večkrat poudaril, da je sistem tega pokojninsko invalidskega zavarovanja strokovno in politično tako zahtevna materija, da hitri in strokovno premalo pretehtani posegi v posamezne institute tega sistema niso priporočljivi in primerni. Dosedanja praksa je v takih primerih namreč pokazala, da so bili učinki tako hitrih posegov običajno negativni, saj so povzročili dodatne anomalije in dodatne nejasnosti pri izvajanju zakona. Opozoril je tudi, da bi bilo v primeru, da bi bili vloženi amandmaji sprejeti v državnem zboru, treba amandma za novi 1.a člen v napovednih stavkih nomotehnično ustrezno oblikovati, saj vnaša določene jezikovne nejasnosti. Na podlagi razprave in opozoril sekretariata ter vlade se potem člani odbora z večino glasov niso opredelili in niso podprli oziroma opredelili so se, ampak niso podprli amandmaja k 1. členu za novi 1.a člen in novi 1.b člen. Samo eden je bil "za", šest "proti" in nekaj "vzdržanih". Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospa Zbačnikova.
Imam naslednji predlog. Predlagam, da predlagatelji vseh teh amandmajev, to sta kolegica Skukova in kolega Rokavec in tudi vlada, ki jo v tem primeru predstavlja državni sekretar Štrovs, umaknete vložene amandmaje in da državni zbor ob zaključku te točke dnevnega reda sprejme sklep, da bo vsebina vseh teh treh amandmajev na dnevnem redu prve izredne seje, ki se bo pričela koncem avgusta. Če bi tako naredili, potem ocenjujem, da je realna možnost, da danes sprejmemo osnovni zakon in se zavežemo, da bomo meseca avgusta obravnavali zakon, ki ga formalno v proceduro vlaga kolega Janez Kopač. To je moj predlog, več pa ne morem predlagati.
Najprej bi dal besedo predstavniku vlade.
MARKO ŠTROVS: Spoštovani zbor! Strinjam se s tem predlogom, ki je bil podan, tako kot je bil podan. Pri tem gre za to, da kakršnikoli globlji posegi v pokojninski zakon dejansko zahtevajo premislek. Pri tem pa opozarjam samo na to, da je zadeva, ki je bila v polovici amandmaja vlade, ki še ni posvojen kot amandma odbora, še nekaj vprašanj, ki jih bo verjetno nujno čimprej rešiti.
Gre predvsem za to, da takšen 404. člen, kot je zdaj v zakonu uveljavljen in kot bo ostal tudi po tem današnjem sprejemu zakona, omogoča upokojitev v letošnjem letu pri starosti 48 let in pol vsem tistim kategorijam, ki so navedene v posameznih alineah 404. člena. Med temi alineami so pa tudi takšne, ki se nanašajo na skupine zavarovancev, ki sploh niso v svojih matičnih zakonih, recimo, v zakonu o sodniški službi, kakor zdaj velja, deležni nobenih ugodnejših pogojev za upokojitev. Vendar to je zdaj pač že uveljavljena zadeva in dejansko, glede na to, v situaciji, v kakršni smo se znašli, ne vztrajamo pri tem amandmaju. Tisto, kar je pa bistvo vladnega amandmaja, je pa že itak odbor za zdravstvo kot svoj amandma povzel. Hvala vam.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, državnemu sekretarju Štrovsu, in tudi za to pripravljenost. Sedaj bi dal besedo prvopodpisani poslanki k amandmaju za novi 1.a in novi 1.b člen, gospe Skukovi, če sprejme moj predlog, ali bo gospod Rokavec? Gospa Skukova. Kdo bo? Prosim.
NADA SKUK: Hvala za besedo. V tem pregretem vzdušju in v težavah, v katerih je parlament, ki bi rad čim prej čim več sprejel, smo vsi nervozni in želimo hitro spraviti zakone skozi proceduro, vendar mislim, da je treba temeljito premisliti, ker bo narejena prevelika škoda.
S poslancem sva predlagala amandma, danes sva ga tudi nomotehnično popravila, kar je usklajeno s sekretariatom. Vsebinsko pa je usklajen tako z obrtno zbornico kot v prvem delu z davčno upravo, ki sama priznava, da so napake, kot sem že včeraj razlagala - mora se popraviti besedilo in napisati "obračunani prispevki" in dodati "ter povečanje", to se pravi, da se tudi povečanje osnove ne upošteva.
Ne razumem in ni pošteno, da se dogovora med poslanci in predlagatelji zakona ne spoštuje in da se zdaj forsira nek zakon pred drugimi rešitvami. Že včeraj sem povedala, da je bil zato sprejet hitri postopek, da se tudi druge nujne rešitve zaradi napak v prejšnji obravnavi zakona popravijo. Ne pristajam na pritiske, grožnje in ne vem kaj še vse, da bo zaradi tega padel zakon. To ni res! Če se pač ne strinjate, da se to amandmajsko ureja, glasujte proti! Ne morete pa zahtevati, da umaknemo to, kar je vloženo zato, da se popravi napaka. Poglejte, sama vlada pri sprejemanju zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je v tretji obravnavi vložila temeljite spremembe zakona. In zato je prišlo do teh napak, ker so bile neusklajene, nestrokovno pripravljene in so se zadnji trenutek nastavile in je moral parlament in poslanci sprejeti pod tisto presijo, kot, češ, če pa ne sprejmete tega, ste pa proti reformi pokojninskega sistema. Danes, ko o tem razpravljamo, jasno vidimo, da to sploh ni reforma pokojninskega sistema, ampak se je kvečjemu cel kup napak in cel kup sistemskih nepravilnosti vneslo v besedilo zakona. Predstavniki obrtne zbornice so že ob sprejemanju zakona opozarjali na te napake, vendar jim nihče ni prisluhnil. Zakaj? Zato, ker so podjetniki razpršeni po vsej Sloveniji; lažje je v neki tovarni sprožiti štrajk, kot pa 60.000 podjetnikov spraviti na ceste, da bodo povedali, da se ne strinjajo s krivicami, ki se jim zapisujejo. Danes je bilo pojasnjeno, in sama nisem hotela s svojimi besedami nič zavajati javnosti. Res je, da če bo ostalo tako, kot je v zakonu, se godi krivica in imajo napačen izračun - natančno je bila povedana številka - 12.072 malih podjetnikov. Govorila pa sem o številki 60.000 zato, ker jih pa 60.000 res spremlja in opazuje, kaj bo ta država storila, da se jim naredi pravične pogoje za delo, da se jim postavi pogoje za delo, da ne bodo prisiljeni zato zapirati obratovalnic in se preregistrirati. To pomeni, da jih ne bomo silili iskati luknje v zakonu, da bodo lahko preživeli.
Zato sva s predlagateljem odločena, da amandmajev ne umakneva, in tudi sam gospod Janez Kopač je za drugi amandma, za B1 amandma, z istim besedilom vložil zakon. S tem amandmajem pa popravljamo krivice, ki so bile storjene pri zaostrovanju pogojev za izvzemi zavarovanja. Za vse ostale je bil določen prehodni rok, za te kategorije pa je začel rok takoj veljati. To ni pravilno, ni pravično in tudi ni v skladu z načelom enakosti pred zakonom.
Ko sem se pogovarjala s predstavniki poslanskih skupin, z raznimi poslanci, o vsebini tega prvega amandmaja, ki uvaja novi A1 člen, za popravek 209. člena, sem ugotovila, da dejansko gre za nerazumevanje, kako se izračunava osnova za samostojne podjetnike oziroma bom rekla, za tiste, ki ne dobivajo plače, ki se jim plača samo obračuna zato, da se ve osnova za prispevke. Meša se lastnino, meša se premoženje z osebnim dohodkom - dajmo pa po starem govoriti. Delavci, ki so zaposleni, se jim obračunajo prispevki samo zgolj od plače, pri ostalih kategorijah pa smo zamešali in jim hočemo tudi na lastnino oziroma na premoženje, v tem primeru na lastništvo kmetije ali pa lastništvo podjetja, nabiti prispevke oziroma jim za ta del zmanjšati pokojnino. Tu gre za, ne vem, nerazumevanje ali pa namenoma. Upam, da pa ni bil to namenoma narejen poseg, da se s tem računa polniti blagajna socialno pokojninskega zavarovanja. Ker kot sem rekla že v uvodu - ti ljudje imajo glas samo preko obrtne zbornice, ne morejo pa vsi priti nam razlagati, v kakšnih težavah so.
Zato predlagam, da z glasovanjem odločimo, ker to je poslanski zakon, ta zakon je bil vložen s strani poslancev, in kar bomo mi sprejeli, to seveda velja tudi za vlado. Ta amandma, kot sem povedala, je usklajen, ni bojazni, da bo zaradi tega nastopilo neko nesorazmerje v zakonu. Prosila bi vas, ker vem, da je preveč papirjev, bi vas samo spomnila, da ste vsi prejeli, vse poslanske skupine in tudi vsi poslanci, tudi tabele, kot prilogo k predlogam sprememb, ki so jih predlagali obrtna zbornica in seveda s tem tudi njihovi člani. Ti izračuni jasno pokažejo, da bodo sicer samostojni podjetniki ali samozaposleni ali kakorkoli že rečemo, še vedno plačevali višje prispevke, kot bi jih plačevali, če bi se zaposlili v gospodarski družbi.
Sedanja razlika je pa tako visoka, da je nevzdržna in zato je tudi nepravična. Če primerjamo znižanje teh prispevkov z osnovnim zakonom, starim zakonom, pred sprejetjem novega, ta znesek ne pomeni znižanja v blagajno prispevkov. Če pa pustimo stanje, sem pa že včeraj povedala, da pomeni, da bodo prisiljeni iskati luknje v zakonu, da bodo prisiljeni se preregistrirati v gospodarske družbe. Takrat pa bo res zgubila blagajna milijarde in milijarde prispevkov. Do sedaj jih je zgubila 2 milijardi, glede na to, da se je že 1633 podjetnikov preregistriralo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotavljam, da moj predlog ni bil sprejet s strani gospe Skukove. Ne gre za zahtevo po umiku amandmaja, lahko gre samo za predlog, za dogovor. Besedo dajem kolegu Rokavcu, nato kolegu Anderliču.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci. Res je, da je bilo nekaj prahu dvignjenega s tem amandmajem. Verjetno je pa treba tudi v tem trenutku jasno povedati, kakšna je bila kronologija dogodkov. Vsi še dobro veste, da smo skupina poslancev predlagali na prejšnji izredni seji predlog za umik zakona, prvih sprememb in pa dopolnitev zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Dogovor je bil tudi s predlagateljem, obema predlagateljema sedanjega zakona, ki ga imamo na tej seji, ker prejšnji zakon ni bil sprejet po skrajšanem postopku in je bila procedura, pač poteka sprejemanje tega zakona v rednem postopku in jasno je bilo za pričakovati, da se ne bodo rešili ključni problemi, ki so se nakazovali v vseh treh spremembah in pa dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Ker se je to tako tudi ugotavljalo, je bil dosežen dogovor z obema predlagateljema zakona, ki je danes na dnevnem redu, da seveda spremenita proceduro, kar je poslovniško možno, v hitri postopek in da bomo na tej seji po hitrem postopku lahko uredili te ključne probleme, ki so se pojavili ob izvajanju zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Mislim, da je že kolegica Nada Skuk jasno opozorila, nujno je potrebno rešiti problem, ki je nastal s pomanjkljivim 404. členom, ki dejansko onemogoča upokojevanje po posebnem zakonu, ki smo ga v tem parlamentu sprejeli, ki ureja prepoved azbestne proizvodnje. Ampak ob tej priložnosti pa je treba sigurno povedati, kot je bilo danes že rečeno, da smo z novim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem in pa z amandmaji, ki so bili sprejeti, seveda skoraj vsi členi novega pokojninskega zakona so bili v tretjem branju amandmirani. Normalno je, da se pri več kot 400 členih lahko zgodijo tudi napake. Ampak s sprejetjem takih določb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa smo bistveno povišali osnovo prispevkom obrtnikom in pa samostojnim podjetnikom. Seveda, ve se, da so predstavniki obrtne zbornice obiskali vse skoraj poslanske skupine in razložili ta problem. Prav tako so tudi razložili problem vladi in jasno tudi nakazali, da pričakujejo rešitev tega problema.
Po drugi strani, res so izračuni - ampak to so pa pavšalni izračuni - koliko bo pokojninska blagajna prikrajšana s prispevki, če spremenimo določbe tega zakona in pa sprejmemo ta amandma. Dejansko pa to ni res. Ker se v tej državi velikokrat najdejo tudi luknje in jih je marsikdo že tudi našel v zakonih, se bodo pač obrtniki in pa podjetniki preregistrirali v gospodarske družbe. Ali je to smiselno? Verjetno je namen zakonodajalca, da ne bo predpisoval takih ukrepov, kjer bodo potem nekateri poskušali iskati ovinke ampak reševali tudi gospodarsko dejavnost v celoti.
Zato mislim, ker je zakon dejansko usklajen zdaj tudi s pripombami sekretariata, da bi bilo smiselno, da bi danes sprejeli tudi oba predlagana amandmaja in s tem tudi omogočili razrešitev tudi tega vprašanja. Jaz pričakujem tudi od kolega Hvalice, ker so mu dejansko vsi predlagatelji prejšnjega zakona omogočili, da se reši tudi problematika po posebnem zakonu o ukinjanju azbestne proizvodnje in pa reševanju vseh prizadetih zavarovancev, da bo razumel tudi ta problem in pa problem 12 tisoč obrtnikov v tej državi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Proceduralni predlog kolega Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Spoštovani! Jaz seveda ne razumem, zakaj nekatere stvari ne morejo teči po dogovoru, po prvem, po drugem, po tretjem, ampak očitno je tako, da se je treba z vsem enkrat srečati.
Ko govorimo o tem zakonu, smo dosegli med poslanskimi skupinami in med poslanci tisti skupni imenovalec, ki je tako rekoč reševal nekaj, kar je urgentno, nujno in za kar smo se vse poslanske skupine izjasnile izza te govornice, da bomo soglasno podprli. Postopek je bil malce zakompliciran, se je stvar odpletla in je potem seveda v nadaljevanju očitno bila storjena napaka, da se je iz skrajšanega postopka spremenil predlog v hitri postopek in zdaj seveda je lov odprt.
Jaz se z gospo Skukovo nisem pogovarjal, tudi z gospodom Rokavcem ne, in ne vem, o kakšnih pritiskih govori. Vendar pa, gospa Skukova namreč, vendar pa je nesporno jasno, v državnem zboru, v vladi, v strokovnih skupinah, javna predstavitev mnenj je bila o zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Gospa Zbačnikova je naredila ogromno delo, tudi zaradi tega, ker si ga je sama preveč naložila in je nekatere stvari zapletala ob tem zakonu, ampak vendarle, narejeno je bilo. Ni mogoče pokojninske reforme po treh, štirih letih na način separatnih rešitev po nekem hitrem postopku sfižiti - ne vem, kaj bo pomenilo. Trdim, da tudi predlagatelja amandmaja k 1.a členu - torej, uvajate 1.a člen - nista zadosti preštudirala in očitno nista prepričana, da v celoti in v popolnosti rešujeta problem. Gre preprosto za to, da ne bi bilo mogoče na isto sejo, isti dan dobiti dva papirja: v enem papirju piše "umikava A1 amandma k 1. členu in hkrati vlagava nov amandma". Torej, če bi prišli včeraj na odločanje, bi sprejeli nekaj, kar bi bilo zmotno. Lepo vas prosim, sam ne želim na tak način sodelovati in v nobenem primeru ne bomo, vsaj v naši poslanski skupini, pristali na to, da bi se sklicevali na, recimo, obrtno zbornico, na obrtnike, kakšen velik problem je to. Danes na odboru - jaz sem poslušal in gledat sem šel magnetogram - je bilo jasno povedano s strani predstavnikov obrtnikov, da se strinjajo, da se problem prouči in se vgradi v zakon, ki bo na dnevnem redu na naslednji seji, ki naj bi bila čez slab mesec. In če to ni dovolj kooperativno in odgovorno početje v državnem zboru, potem ne vem, kaj je. In mi kot odgovorna stranka in tisti, ki smo vseskozi sodelovali pri tej pokojninski reformi, na tak način ne moremo spreminjati nečesa, preden proučimo - ne trdim, nasprotno, mislim, da je cela vrsta argumentov, da je določene stvari tudi s strani predlogov obrtne zbornice treba proučiti, ampak vendarle, proučiti jih je treba in urediti.
V ta namen, gospod predsednik, bomo rabili najmanj eno uro odmora pred odločanjem. Ne garantiram pa, da bo ena ura odmora zadosti, da bi lahko proučili in videli, kaj ta amandma oziroma celotno preurejanje tega področja pomeni. Kdor lahko kar tako odloča o takem amandmaju, je njegova stvar, vendar odgovorno trdim, da z naše strani tega ne moremo prej storiti. V ta namen je bilo včeraj dogovorjeno, da uredimo - torej, dogovorjeno med predstavniki vseh poslanskih skupin in predsednikom državnega zbora, in verjamem, da ima predsednik državnega zbora večjo avtoriteto, kot jo je pri tej točki pokazal včeraj ali danes. Prepričan sem, da ima večjo avtoriteto, tako pred drugimi skupinami kot tudi v svoji, in bom izrazil dvom v to, da več kot to, da je predlagal in da to ni bilo sprejeto - mislim, da več ni bilo narejeno, kot bi lahko bilo, ampak dobro, to je pač druga stvar in v to se ne bom spuščal.
Moj proceduralni predlog je, da če mislite nadaljevati s to točko dnevnega reda na ta način, da se bomo opredeljevali o konkretnih amandmajih, potem seveda pred prvim, ne pred glasovanjem o prvem amandmaju, na žalost je to tako, kajti mi ga moramo najprej preučiti in ugotoviti, kajti prišel je na mizo, verjeli ali ne, prišel je na mizo pred pol ure. In jaz naj sedaj seveda iz teh številk in iz teh členov ugotovim, kaj to pomeni v višini 1,75-kratne najnižje pokojninske osnove iz 48. člena itn. Stvari so pač resne in jaz v imenu naše poslanske skupine predlagam, da pred razpravo o tej točki, o tem amandmaju, ne pred glasovanjem o amandmaju, kajti potem seveda ne bomo imeli možnost povedati, kaj si o amandmaju mislimo, če bomo že prej razpravljali. Ne moremo pa o njem razpravljati, če je bil dan pred pol ure, mogoče 36 minut nazaj, na klopi. To sem celo, namestniku poslanske skupine SLS-a pokazal in celo on ni videl, in je rekel: "A res, a to je to?"
Tako da pravim, ne vem, kako boste proceduralno speljali. Jaz vem, da je pavza za odločanje pred amandmajem, ampak v tem primeru smo v neki situaciji, ko bi rabili pavzo, da preučimo, da lahko o tem sploh razpravljamo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Poslovnik omogoča še druge načine, kadar pride amandma na klop, ki je vsebinsko zapleten - ampak že včeraj smo to pot naredili in smo se odločili, da se je delovno telo sestalo. Sedaj se je ponovno, kot je očitno, ta amandma nekoliko dopolnil. Ponovno velja moj poziv kolegom, ki so vložili amandmaje, da jih umaknejo, da bi danes lahko državni zbor sprejel osnovno vsebino predloga zakona. Imam pa zapisane tiste, ki želite razpravljati, oziroma ste se prijavili k replikam. Tri replike: Kopač, Potrč, Pahor, Skukova, tudi državni sekretar želi besedo. Gremo po vrsti, prvi ima besedo kolega Kopač. Pet minut, replika.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala, za besedo. Povedal bom nekaj tega, kar sem povedal danes že na matičnem delovnem telesu. V resnici ni replika.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegica Skukova, jaz sem vam dal besedo pred vrsto, ki je bila še tukaj napisana, samo kot predlagateljici, če sprejmete moj predlog, da umaknete amandma? Prosim, besedo ima kolega Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Predlog, ki sta ga vložila poslanca Nada Skuk in Franci Rokavec, je seveda predlog, ki so ga napisali na obrtni zbornici, in so ga ponudili v obravnavo in v predlaganje vsem poslancem oziroma vsem poslanskim skupinam. Ampak vsi, vsi, brez izjeme, smo se zavedali, da je to v resnici problem, da je 396. člen treba popraviti, in tudi 209. člen. Vendar pa, vsaj po mojem osebnem mnenju, to ne gre točno tako ali pa ni tak predlog, ki je tu predlagan, ni dober in ga je treba popraviti, spremeniti.
Nihče ni izrabil te procedure predloga zakona po hitrem postopku zato, da bi to predlagal kar tako mimogrede. Se mi zdi da so se vsi odgovorno obnašali, ampak gospa Skuk se pa ni mogla zadržati navkljub dogovoru med vodji poslanskih skupin in je to vložila. Zdaj imamo tu problem in so azbestniki postali talci v bistvu tega prestižnega boja tu. Gre za to, po mojem mnenju, jaz to tako vidim, o kom bo jutri v časopisih pisalo, da se bolj zavzema za obrtnike. Vsi se zavzemamo za obrtnike in zato se mi zdi, vsi, govorim o vseh poslanskih skupinah, zato se mi zdi, da je poziv predsednika državnega zbora, ki je apeliral na razumno ravnanje ob tem amandmaju, edino korekten. Zdi se mi razumno ne delati bolnikov z azbestozo talcev tega prestižnega prerekanja v tem primeru. Sicer pa sem že na odboru povedal, da nikakor ne mislim predstavljati kakršnekoli ovire pri reševanju tega, ker sem pač predlagatelj naslednjega zakona jaz, in to je zakon, ki je povezan z obrtniki, o čem pa drugem zdaj govorimo, zato menim, da bi bilo najprimerneje, da se ta dva amandmaja umakneta.
Če se ne bosta umaknila in če bosta sprejeta, potem je pa res treba povedati, da je treba amandmirati 183. člen. Takega amandmaja zdaj ni. To je zelo neodgovorno od Nade Skuk in Francija Rokavca, ker če eno stvar spremeniš, moraš amandmirati tudi druge člene. Predstavniki obrtne zbornice so se s tem strinjali, ampak ker oni niso napisali tega amandmaja, Nada Skuk ga pa tudi ni, ga nimamo. Če bo ta zdaj sprejet, imamo potem problem, kako med drugo in tretjo obravnavo to uskladiti z drugimi členi sistemskega zakona.
Ta amandma, to se je treba zavedati, ima okoli 4 milijarde tolarjev finančnih posledic. Kar takole mimogrede to narediti, je seveda neodgovorno, zato menim, da če ta dva amandmaja ne bosta umaknjena in bosta morda celo sprejeta, je potem res treba vzeti neke vrste pavzo oziroma "time out" do konca avgusta oziroma septembra in pripraviti ustrezne popravke teh dveh obravnavanih členov. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika kolega Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! V celoti podpiram predloge povezane, s 404. členom zakona, in obljubim v svojem imenu in v imenu kolegov, da se v zvezi s tem, če bo to, ne bomo več oglašali in glasovali za, tako kot je pripravljeno.
Mi tudi v naši poslanski skupini nismo bili obveščeni, da so bili ali niso bili med različnimi predlagatelji v zvezi z zakonom delani takšni ali drugačni dogovori. Tega enostavno ne vemo. Mi smo bili prepričani, da je narejen dogovor, tudi na podlagi razgovora pri predsedniku državnega zbora, ne te zadnje dneve, ampak pred tem, ko je prvič vprašal, ali smo seznanjeni s problematiko vodje poslanskih skupin, obrtnikov in smo vsi rekli, da ja, saj so bili tudi pri nas na obisku, in da bodo ta vprašanja zdaj rešena: azbest, azbestoza, kasneje druga.
Če bi hoteli biti zelo korektni, bi morali reči, da glede na sklep, ki smo ga včeraj sprejeli, danes pogojev za obravnavo tega zakona ni. Ampak ne želim tega predlagati, ker bi rad, da je zakon v zvezi z azbestozo sprejet. Včeraj smo namreč sklenili, da dokler vlada ne sporoči stališč v zvezi s predlogi, ki so bili z amandmaji dani, nanašajo se pa na resna vprašanja v zvezi z obrtniki, ni pogojev za nadaljevanje dela.
Jaz bi rad povedal, lahko vprašate kogarkoli in tekmujete, kdo je zdaj bolj ali manj za obrtnike. Tudi pri nas so bili, govorili so z njimi. Rekli smo, da smo opravili resno razpravo, soglašamo, da je treba stvari spremeniti. Povedali smo jim pa dvoje. Da ni to edina možna rešitev in so pripravljeni razmišljati tudi še o kakšni. In drugo, soglašali so, da te rešitve ni pametno sprejeti preko noči in brez resnega razmisleka. Ker če smo že delali napake pri sprejemanju zakona, ne dajmo to popravljati zdaj z amandmaji na vrat na nos in s takšnimi, ki niso v celoti domišljeni.
Še dve stvari naj povem. Rešitve so urgentne. Točno je. Če bi jih odlašali, bi delali krivico obrtnikom. Vendar kar zadeva vprašanje izvzema iz zavarovanja, je stvari še mogoče urediti do konca leta. Ker ta moment se posledice še ne čutijo. Res pa je, da bi jih morali urediti do konca leta z veljavnostjo od veljavnosti tega zakona. Torej za nazaj, kar je pa mogoče, ker gre v korist državljanov, ne pa v njihovo škodo. Podobno velja za vprašanje višine prispevka, ki pa sploh, če že je vlada naredila napako in je določila višine prispevka, ne da bi bili narejeni korektni izračuni, ne narediti to naslednjič. Ne narediti naslednjič, pa bomo imeli zopet korektne, nekorektne izračune in bomo popravljali tretjič. Jaz nimam nobene pravice in želje, niti svetovati, niti vplivati, še manj pritiskati na predlagatelja amandmaja, kaj naj naredijo. Bi pa res prosil, kolegice in kolege, posebej v poslanskih skupinah, od koder prihajajo predlagatelji amandmaja, dajmo se zavedati, da naj tokrat kolegialnost ne prevlada nad razumom, ker se nam sicer lahko zgodi, da boste iz kolegialnosti podprli nepripravljene amandmaje, potem se bo pa zgodilo, da noben od zakonov ne bo sprejet ali pa noben predlog ne bo sprejet. Dajmo o tem razmišljati, in če že predlagatelji mislijo, da je prav, da vztrajajo, potem zagotovimo, da vsaj ti amandmaji danes ne bodo sprejeti, ampak bodo sprejeti sklepi, ki jih je predlagal matični odbor. V nasprotnem primeru se bojim, da ne bo sprejeto danes nič, in potem, lepo prosim, boste tisti, ki boste glasovali, da ne govorim o predlagateljih, morali prevzeti svoj del soodgovornosti za takšno stanje. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Besedo želi državni sekretar, nato kolega Pahor, za njim kolegica Skukova, Rokavec in dr. Hren-Vencljeva oziroma gospa Zbačnikova je bila pred gospo dr. Hren-Vencljevo.
MARKO ŠTROVS: Spoštovani zbor! Pri amandmajih gre za očitne finančne posledice. Tudi razlog, da se amandmaji predlagajo, je znižanje prispevkov določeni kategoriji zavarovancev. Nič pa ni v obrazložitvi teh amandmajev povedanega, kakšen bo učinek na drugi strani, na finance zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki so v letošnjem letu v hudi stiski. Kot kažejo sedanji resni izračuni, ki jih je zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pripravil, bo zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ob nespremenjenem zakonu do konca leta zbral skupaj okrog 40 milijard primanjkljaja; od tega gre za 27 milijard tekočega primanjkljaja, 13 milijard je še nepokritega ostanka iz lanskega leta. V tej situaciji je treba iskati prihranke, in težko se je brez nekih natančnih izračunov pridružiti zahtevam za dodatne izdatke oziroma za manjše prispevke.
Zaradi tega še enkrat predlagam, da bi se ponovno razmislilo o tistem predlogu, ki ga je formalno dal odbor za zdravstvo, ki pravi, da naj se danes državni zbor omeji na ta zakon, tako kot je bil vložen po hitrem postopku - in pri tem je upoštevati, da je bil tudi hitri postopek zaradi tega sprejet, ker je šlo samo za to spremembo, vse druge spremembe, ki jih je treba kompleksno obravnavati, pri katerih je treba ugotoviti, kaj se bo na račun določenih pribitkov na eni strani vzelo na drugi, da se bo izravnal izračun, pa se prepusti celoviti obravnavi, za katero je tako ali tako v predlogu predlagano, naj bi vlado zadolžili, da jih pripravi do konca naslednjega meseca, se pravi, še pred začetkom dela državnega zbora v septembru. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Borut Pahor.
BORUT PAHOR: Predsednik, žal si imel prav, ko si pred začetkom seje rekel, da se bo zgodilo to, kar se dogaja, in to verjetno obžalujemo vsi, ki želimo, da bi bila sprememba, ki je bila inicialno predlagana, sprejeta in da bi - in to sem te prišel vprašat predsednik - že na naslednji izredni seji obravnavali vsebino predmeta amandmajev, ki so predlagani. Prosim, če je temu tako, kolegica Skukova, ali se ne zdi smotrno, tudi zavoljo tega, ker v nasprotnem grozi, da bomo sprejeli vse, ne bomo sprejeli ničesar, danes sprejmemo nekaj, popravo neke krivice, ki je potrebna, ki je tukaj, imamo priložnost to narediti in na naslednji izredni seji gremo v vsebino amandmajev, ki jih predlagate. To se mi zdi dogovor, v parlamentu beseda nekaj velja, ki omogoča rešitev situacije - sprejem osnovnega predloga zakona in obravnavo tega predloga amandmaja na naslednji seji. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala za to pomoč. Sam imam enak predlog. Replika, kolegica Skukova, nato Rokavec.
NADA SKUK: Hvala za besedo. Jaz bom rekla, da verjamem v blagohotnost in dobronamernost, gospod Pahor, ki ste jo naslovili name. Vendar bi vam želela povedati, da je za tem zakonom, ki bo danes sprejet, uvrščen zakon, ki ga je vložil gospod Janez Kopač. Če ga on danes umakne, potem se jaz strinjam, da je možno, da na naslednji seji mi to naprej obravnavamo, če ne, pa to ni možno. Kdor ne pozna celovito tega problema, kako je potekalo s temi pokojninskimi zakoni, verjamem, da resnično dobronamerno sedaj ta apel name naslavlja.
Moram povedati, da bi bilo bolje, da bi šli takoj h glasovanju in bi se pač tam odločilo, ali bomo zakon dopolnili ali ne, in seveda s tem sploh ni ogrožen prvotni zakon. Odločimo se o amandmajih, mi bomo pa, zagotavljam, vsi podprli tudi prvotni zakon. Če pa resno mislite, da je resno, fizično in ne vem kako še vse možno, da bo res v avgustu to vprašanje rešeno, potem pa predlagam, da tudi zakon o tako imenovanem reševanju azbestoznih bolnikov sprejmemo septembra. Ker to je sedaj nekako poskušanje izigravanja dobronamernosti popravljanja napak, ki je ravno tako napaka, kot je napaka v zvezi z azbestom.
Poglejte, kaj je izvedel gospod Anderlič. Vsi ste dobili dva meseca nazaj točno vsebinsko iste predloge, kot sva jih midva z gospodom Francem Rokavcem vložila kot amandma. Vsebinsko se nič ne spreminja, jaz sem samo, oziroma usklajeno tudi danes s sekretariatom, smo nomotehnično popravili, vsebinsko se pa čisto nič ne spreminja in je to dobesedno zavajanje in namenoma napačno interpretiranje vloženih amandmajev. Popravili so se samo napovedni stavki. Jaz pa vem, da sklep, ki ga je sprejel odbor, kot sem že rekla, ni sprejemljiv oziroma ne more biti realiziran, ker sem prepričana, da če bi bil na istem, kot sva sedaj predlagatelja, gospod Franci Rokavec in Nada Skuk, da gospod Kopač pa takrat ne bi umaknil svojega predloga, in je nekorektno pozivanje, saj se ne bo nič zgodilo, saj bomo pa septembra oziroma avgusta to naprej reševali.
Jaz verjamem, kot še enkrat pravim, v dobronamernost vseh, ki k temu pozivajo, vendar pa odloča samo glasovanje, odločajo poslanci in državni zbor in moram opozoriti, da gospod Štrovs prav tako zavaja ta spoštovani zbor, ko govori, da gre za znižanje prispevkov. Seveda gre za znižanje prispevkov tistih, ki jih je predlagala vlada v novem zakonu. Ampak sem že dvakrat povedala, če primerjamo prispevke, ki so jih plačevali prej in se za njih sistem nič ne spreminja in ki bi jih plačevali po našem predlogu, bi še vedno bil pozitiven učinek v blagajni. Izračuni so bili vsem poslanskim skupinam in celo vsem poslancem ravno tako dani s predlogom sprememb za ta amandma in je bilo dovolj časa, gospod Potrč, da bi to lahko, in gospod Kopač, proučili.
In še glede strokovnosti reševanja. Jaz sem prepričana, da obrtna zbornica ima strokovnjake, celo sodelujejo s tujimi strokovnjaki na tem področju in zato sem prepričana, da oni resno predlagajo in oblikujejo predloge, ki naj bi bili nekako sprejemljivi za pravo tržno ekonomijo in za pravo davčno reformo in za pravičen pristop k obračunavanju in plačevanju prispevkov. Kdor pa navaja v zvezi s tem 183. členom, zopet zavaja, ker 183. člen, naslov člena se glasi: "Znižanje pokojnine glede na dodatne dohodke uživalca pokojnine, ki še ni dopolnil polne starosti." Tu gre za popolnoma drugo materijo. Dohodek je nekaj drugega kot pa lastnina oziroma premoženje. Od lastnine in premoženja plačujemo davke, ne pa prispevkov.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Da bi se izognili vprašanju, ki mu lahko rečemo tudi vprašanje prestiža, in v parlamentu je pač to eminentno vprašanje, bi imel predlog, da bi zakon, ki ga je formalno podpisal kolega Kopač in je naslednji po vrstnem redu, da ga podpišete predstavniki vseh poslanskih skupin, pa potem ne bo več to Kopačev zakon, ampak bo to zakon vseh poslanskih skupin v državnem zboru. Ne, mora biti pa napisano. Če so poslanci, so imena in priimki seveda. S tem bi po mojem mnenju lahko tudi to vprašanje razrešili in našli rešitev. Kolega Kopač, ali se strinjate s tako rešitvijo, da k vam pristopijo tudi drugi podpisniki? To je proceduralno.
MAG. JANEZ KOPAČ: Gospa Skuk in gospod...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Saj bom dal potem besedo ostalim. Samo ta proceduralni predlog sem dal kolegu Kopaču.
MAG. JANEZ KOPAČ: Za mojim je pa potem spet na vrsti en po skrajšanem postopku od gospe Skuk. Tako da, jaz seveda nimam nič proti temu, kar je predlagal predsednik. Moram pa povedati to, da je potem seveda med podpisniki treba najti soglasje, tam pa ni preglasovanja, ampak soglasje, o tem, kaj bo vsebina tega zakona. Jaz sem predlagal popravek 396. člena obstoječega zakona. Tam mislim, da ne bi bilo nobenih diskusij med podpisniki, potencialnimi podpisniki.
Res pa, zagotovo pa se bo treba dogovoriti okrog te spremembe 404. člena, ki jo je danes podala vlada v obliki amandmaja. Tudi tu mislim, da nesporazumov ne bo. Potem bo treba še napisati spremembo ali pa popravek 183. člena, glede na to, kar se predlaga v zvezi z znižanjem prispevkov samostojnih podjetnikov, pa seveda se bo treba dogovoriti o vsebini sprememb 209. člena. To je pa ta višina prispevkov. Jaz osebno se z natančno takim predlogom, kot ga je predlagala obrtna zbornica, ne strinjam. Strinjam pa se, da je treba znižati višino tam, kjer je pretirana in pretirana je po mojem predvsem v zadnji skupini, zadnji dohodkovni skupini. To pa ne zajema 12 tisoč ljudi, ampak zajema približno 5 tisoč ljudi. No in tako naprej.
Hočem reči, da jaz načeloma nimam nič proti temu, kar ste predlagali, predsednik. Opozarjam pa na to, da pa potem bo, da morajo pa vsi vnaprej vedeti pravila igre. Skratka treba je potem najti soglasje v zvezi z vsebino sprememb. Ampak mislim, da zdajle pa nekateri vseeno razmišljajo pri tem s figo v žepu. Želeli bi odpisati te 4 milijarde, pa naj stane kolikor hoče. Tak občutek sem dobil. Se opravičujem. To pa ni resna sprememba. Tako da, če bodo k temu podjetju pristopili resni ljudje iz različnih strank, potem sem seveda za.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Nadaljujemo z replikami. Rokavec, Zbačnikova, dr. Hren-Vencelj, Hrastelj, Juri.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Repliciram gospodu Kopaču. Namreč s tem cinizmom, kakor je že večkrat tudi nastopal tukaj mislim da ni način, da se tako v parlamentu dela. Namreč, da je kar obsodil predlagatelja amandmajev, da je pač vložil zato amandma, da bomo jutri v časopisih oziroma na straneh dnevnikov. Mislim, da, gospod Kopač, da je to zelo velika manipulacija, mislim pa, da ne sodi v neko "fer" igro v parlamentu.
Ob tej priliki pa predlagam možno rešitev, gospod predsednik. Jaz sem jo že tudi predlagal gospodu Kopaču. Namreč, da on kot naslednji predlagatelj zakona o spremembah invalidsko-pokojninskega zavarovanja umakne svoj predlog, da se zaveže, da ga bo umaknil, tudi naslednji predlagatelji ga umaknemo, se pravi obe spremembi zakona in se zavežemo, da vlada do prve seje pride s celovito rešitvijo te problematike. Obenem pa tudi zaveza poslanskih skupin, da bomo med prvimi točkami na avgustovski seji sprejeli ta zakon in ga obravnavali. Namreč, to je možen pošten dogovor, drugače ga pa jaz tudi lahko razumem tako, da se hoče nekdo seveda naslikati mogoče čez tri ali pa štiri tedne na slikah nekega dnevnika ali pa biti v Dnevniku. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predlog kolega Rokavca ima vso možnost, da je izvedljiv. To se pravi, dogovor, da po izglasovanju vsebine današnjega zakona kolegi, ki ste vložili zakon v proceduro - to sta kolega Kopač in kolegica Skukova - zakona umaknete, s sklepom pa se danes tudi zavežemo, da bo državni zbor na prvi naslednji izredni seji obravnaval ta zakon, ki ga pripravi vlada. Saj lahko tudi umaknete zakona iz procedure takrat, ko bomo sprejemali dnevni red, da ne bo kdo mislil, da bo kdorkoli koga okoli prinesel. Lahko pa sejo sedaj prekinem za pet minut in ta dogovor dosežemo in se potem nadaljuje. Dobro. Sejo prekinjam za pet minut.
(Seja je bila prekinjena ob 16.16 uri in se je nadaljevala ob 16.22 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi! Nadaljujemo sejo. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Morda je bilo nekoliko prehitro. (53 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Tokratni kratek odmor pa je bil bolj uspešen. Dosegli smo naslednji dogovor: kolega Kopač in kolegica Skukova bosta umaknila vsak svoj zakon iz zakonodajne procedure, ko bo vlada do prve naslednje izredne seje vložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, v katerem bo po skrajšanem postopku rešila vprašanja, kot so bila predlagana z amandmajem gospe Skukove in gospoda Rokavca ter tudi glede na amandma, ki ga je sama vložila, in, seveda, da je ta postopek skrajšani, ker se le na ta način lahko sploh lotevamo vprašanj, ki so vezana na pokojninsko in invalidsko zakonodajo. Mislim, da je to mogoče po skrajšanem postopku. Oba, tako kolega Kopač in kolegica Skukova bosta torej, ko bo vlada vložila v proceduro zakon, svoja dva zakona umanila in s tem bo omogočeno, da na prvi naslednji izredni seji državni zbor obravnava ta zakon po skrajšanem postopku.
Na podlagi tega dogovora sprašujem kolegico Skukovo in kolega Rokavca, ali umikata vložena amandmaja! (Da.) Ugotavljam, da sta amandmaja umaknjena, kar bo kolegica Skukova tudi javno povedala. Prosim.
NADA SKUK: Prosila bi samo za zagotovilo, da bo tak sklep, kot ste ga, predsednik, oblikovali, posredovan tudi vladi, ker če poslanci takega predlagamo, pravite, da vlade ne moreš zavezovati in ji kaj nalagati. Zato mi to diši po tem, da se midva pač umakneva in na ta način sva izigrana.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegica Skukova, to bo vsebina dodatnega sklepa in o tem bomo tudi glasovali.
NADA SKUK: Lepše bi bilo in nihče ne bi bil nič kriv, da amandmaje z glasovanjem zavrnete in s tem je rešitev odprta za naslednjo sejo. Ker če umaknem amandma, bo potem samo javno znano, da sem pač umaknila in seveda ni bilo razloga, da bi ta vprašanja reševali.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: No, vendar pot umika amandmajev je mnogo boljša, to vam zagotavljam, ker se vsebinska razprava ne nadaljuje. Prosil bi državnega sekretarja, gospoda Štrovsa - ali lahko tu zagotovite, da bo vlada to storila?
MARKO ŠTROVS: S tem sklepom je vlada odvezana tiste obljube, ki je bila dana osebno od premiera, da ne bo posegala v pokojninski zakon v letošnjem letu. Če državni zbor to zahteva, potem pač vlada mora to narediti, pripraviti ta predlog.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. To bo dodatni sklep, o katerem bomo glasovali. Sem prepričan, da ga bomo potrdili. Ugotavljam torej, da imamo amandma k 1. členu, ki ga predlaga odbor: "Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: 'Določbe tega zakona se ne uporabljajo za zavarovance, ki pridobijo pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji po zakonu, ki ureja prepoved proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter zagotovitev sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno.' Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek." To je pa tudi edini amandma, ki je sedaj vložen v proceduro. Ali želi kdo še v okviru splošne razprave poslank in poslancev besedo? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo in prehajamo na odločanje o posameznih členih predloga zakona. Imamo samo dva člena.
Prvo dajem v razpravo 1. člen in amandma, ki sem ga pravkar prebral, to je amandma odbora. Ker ni razprave, dajem amandma odbora na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za amandma odbora? (58 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma odbora sprejet.
Na glasovanje dajem 1. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (60 poslancev.)
Kdo je za 1. člen v celoti? (62 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 1. člen sprejet.
V obravnavo dajem 2. člen. 2. člen se glasi: "Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu." Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (59 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 2. člen sprejet.
V razpravo dajem naslov zakona. Ker ne želi nihče razpravljati, razpravo zaključujem in ga dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za naslov? (64 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Naslov zakona je sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da je bil k predlogu zakona v drugi obravnavi sprejet amandma k 1. členu. Ali želi kdo od kvalificiranih predlagateljev vložiti amandma? (Ne želi.) Ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.) Sprašujem sekretariat, ali je bila zaradi sprejetega amandmaja porušena medsebojna skladnost določb zakona! (Ni bila.) Prehajamo na glasovanje o predlogu zakona v celoti. Svoj glas bo obrazložil Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Vnaprej, kolegice in kolegi, se zahvaljujem vsem, ki boste dali glas za ta zakon. To je zgolj poprava neke krivice. Mislim, da so nas najbolj veseli trije predstavniki upravičencev zaradi azbestoze. Ne glede na polemike, ki so se zgodile. Povejte vsem, da je bil državni zbor na koncu skoraj enoten, ko je sprejemal ta zakon. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Hvalica. Ugotavljamo prisotnost! Svoj glas bo obrazložila kolegica dr. Hren-Vencljeva. Vas nisem videl. Se opravičujem.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala lepa. Sem že hotela prej replicirati, pa ste me tudi...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Včeraj, prej sem s tistim sklepom nekako presekal.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Ja. No, vseeno rada bi rekla, podprla bom zakon glede azbesta, kajti 1996. je bil sprejet, 1998. popravljen in to zdaj spet popravljamo stvari za nazaj. Bi pa vseeno, če smem izkoristiti to priliko, gospod predsednik, rekla, da je na to vsebino amandmaja gospe Skuk obrtna zbornica opozarjala vlado, prejšnjo vlado pred tretjim branjem. Pred tretjo obravnavo v državnem zboru. In enostavno niso hoteli se o tem niti pogovarjati. Torej ni res, gospod Potrč, ali pa nimate vi informacij, da seveda vlada o tem ne bi nič razmišljala. Obrtna zbornica je potem nekajkrat opozorila na te nepravilnosti, ki so se zgodile, in vlada seveda na to ni hotela reagirati.
Bom pa rekla samo še to, da očitno 60 milijard primanjkljaja v pokojninski blagajni je efekt Ropovega zakona, pokojninske reforme.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegica dr. Hren-Vencelj, sedaj ste pa delno izrabili poslovniško možnost obrazložitve glasu. To bo razprava, za en mesec najverjetneje, konec avgusta, ko bomo šli v novo spremembo zakona. Prosim samo obrazložitev glasu, ker ne morete kolegi replicirati. Glas bo obrazložila kolegica Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav. Tudi sama bom z veseljem podprla to spremembo in to krivico, ki se bo popravila. Z veseljem bom podprla, podprla vse ostale poprave krivic, ki jih bomo pač reševali v drugem delu in pa še enkrat. Veliko delo je bilo narejeno, tudi res v in po času sprejemanja pokojninske reforme in mi je žal, da nismo, da si nisem še več dela naložila, da bi bilo še manj teh napak. Vsekakor pa mislim, da je danes eden tistih lepih dni, ko smo tako enotni in ko je modrost prevladala tako na odboru kot v tem državnem zboru. Z veseljem podpiram ta predlog. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Svoj glas bo obrazložil kolega Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Bom za začetek rekel, da bom podprl ta zakon, ker je obrazložitev glasu. Rad bi pa povedal še nekaj, da seveda ta zakon sploh ne bi bil potreben, če bi bil osnovni zakon pravilno sprejeman, ne pa s figo v žepu. Rad pa bi se na tem mestu zahvalil predlagateljema, predvsem Franciju Rokavcu in Nadi Skukovi, ker sta omogočila, da je o tem lahko danes državni zbor sploh odločal, ker sta umaknila svoj zakon zato, da je prišel na vrsto zakon, ki je bil najprej predviden po skrajšanem postopku, sedaj bo pa po hitrem, da smo v bistvu to nepravilnost 404. člena v enem delu tudi sprejeli. Se pravi, velika zasluga za sprejem tega zakona gre predlagateljema in seveda tistim, ki so sedaj, ko smo na koncu tega mandata, omogočili, da smo tudi to obravnavali. Upam pa, predsednik državnega zbora, da bo zaveza oziroma debata, ki smo jo imeli v zvezi s popravkom drugih problemov, v zvezi z obrtniki, prišla na avgustovsko sejo državnega zbora. Ostaja mi samo upanje, da bo vlada in državni zbor, se pravi, da bo vlada držala besedo, državni zbor pa bo imel, seveda, sejo. Oprostite, če sem s tem koga vznemiril, so še drugi problemi pri pokojninski zakonodaji, ki niso bili rešeni, in bo to seveda ostalo tudi naslednjemu mandatu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svoj glas bo tudi obrazložil kolega Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Zakaj bom glasoval, kljub temu, kar sem doživljal ob tem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, danes bom glasoval za, "za" zaradi ljudi. Ampak sem eden tistih, ki jih je minister Rop imel za najbolj tečne, glede vtikanja v sam zakon, ki je nastajal, za zakon, za katerega me je predsednik društva upokojencev letos na srečanju upokojencev v Velenju obtožil, da sem predlagal - torej sem hvaležen novinarjem, da so napisali črno na belem, da me je obtožil. Torej novinar je korektno povzel: "Obtožil, da sem predlagal za četrtino zmanjšanje pokojnin upokojencev." Sedaj seveda mi te stvari popravljamo na ta način, ker smo takrat ob taki prisili to tako sprejeli. Istočasno pa sem vam, kolegom in kolegicam, dolžan še naslednjo kolegialnost. Danes sem šel ponovno gledat, kako je bilo z zakonom o spremembah zakona o zapiranju rudnika, in nekateri, tudi, bom rekel, iz pozicijske strani, ste bili tako kolegialni, da ste me podprli v podpori za ljudi, ki so delali v rudniku in ki živijo v neposredni okolici. Torej, hvaležen sem vam za takratno podporo. Gre tudi za mojo kolegialnost, da podprem in omogočim vsaj neko zadoščenje ljudem, ki so delali v tako nevarnih okoljih z azbestom. Torej, zakon bom z veseljem podprl in podprl bom tudi tiste popravke, o katerih sem sedajle poslušal v pisarni, da so potrebni, ker sem prepričan, da zakon res ni bil dobro zastavljen. In če danes tu kdo govori, da je 60 milijard primanjkljaja, na to smo tudi opozarjali, ampak ne zato, da bi za četrtino zmanjšali upokojencem plače, kot si je to privoščil na grd, lažnjiv način predsednik društva upokojencev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Svoj glas bo obrazložil Aurelio Juri.
AURELIO JURI: Hvala. Moja obrazložitev bo izredno kratka. Najboljši izraz podpore temu zakonu, ker se med seboj nimamo kaj prepričevati, je ta, da se odpovemo obrazložitvam glasu in glasujemo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju? (67 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon sprejet.
Prehajamo na dodatna sklepa. Najprej predlagam naslednji dodatni sklep:
"Državni zbor Republike Slovenije predlaga vladi Republike Slovenije, da do naslednje izredne seje državnega zbora, ki se bo pričela še v mesecu avgustu, pripravi nov predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju po skrajšanem postopku. V ta predlog zakona naj vključi tudi rešitev problemov, o katerih je bila vsebina tako amandmajev poslanskih kolegov Nade Skuk in Francija Rokavca, kot tudi rešitev problema, kot ga je sama vlada predlagala z amandmajem, ki ga je danes pri obravnavi tega zakona umaknila, in tudi vsebino zakona, kot ga predlaga kolega Kopač. Ko bo vlada vložila v državni zbor predlog tega zakona, pa bosta kolega Kopač in kolegica Skukova svoja predloga zakona umaknila iz zakonodajne procedure in s tem omogočila, da se bo prednostno obravnaval predlog vlade. Želi kdo besedo o tem dodatnem sklepu? (Ne želi.) Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo podpira ta dodatni sklep? (66 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Sklep je soglasno sprejet.
Dodatni sklep k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju predlagata tudi dr. Jože Možgan in Benjamin Henigman. Slednji ima naslednjo vsebino: "Državni zbor Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da za prvo naslednjo sejo
Državnega zbora v avgustu pripravi in po hitrem postopku predloži spremembe in dopolnitve zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno tako, da bodo do pravic po zakonu upravičeni tudi vsi ostali delavci, ki so kadarkoli delali pod pogoji iz veljavnega zakona v neposredni proizvodnji ali v servisnih službah, kot je osnovni namen novele sprejetega zakona s prvopodpisanima dr. Jožetom Možganom in Benjaminom Henigmanom." Želi kdo razpravljati o tem dodatnem sklepu? Kolega Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Čisto na kratko, spoštovani! Že prejšnja vlada je pripravila novelo zakona o spremembi tega zakona v tistem delu, ki se nanaša na 3. člen, katerega se ni dalo amandmirati takrat z najinim zakonom, ki sva ga vložila, ker je bil skrajšani postopek. Se pravi zaradi jasnosti same dikcije in zaradi dodatnih kriterijev, ki jih vlada namerava pri tem zakonu vključiti, se pravi predvsem vsebnost prašnih delcev v kubičnem metru ali milimetru, ne vem, zraka, se predlaga ta sprememba.
Vlada ima zakon pripravljen. Ne vem, zakaj ni prišel na sejo državnega zbora. Doktor za gospodarstvo, minister za gospodarstvo, dr. Jože Zagožen je v bistvu naročil in obljubil, da bo ta zakon pripravljen. Zato predlagam ta sklep, da ne bi prišlo do kakršnekoli nejasnosti ali pa zavlačevanja. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Henigman. Predlog sklepa dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za predlog tega dodatnega sklepa? (44 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
Dodatni sklep, ki ga je pa predlagalo matično delovno telo, pa je že vsebovan v prvem dodatnem sklepu, tako da je postal brezpredmeten.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
V skladu z napovedjo prehajamo na 30. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O PONOVNI VZPOSTAVITVI AGRARNIH SKUPNOSTI TER VRNITVI NJIHOVEGA PREMOŽENJA IN PRAVIC - SKRAJŠANI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložil poslanec Zoran Lešnik. Ali želi predlagatelj predloga zakona besedo? (Ne želi.) To je točka 30. Predlog zakona je obravnavala komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, predsednika komisije, kolega Rejca, da predstavi mnenje komisije.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod predsednik, gospe in gospodje! Predlog zakona o dopolnitvi zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti, ki ga je vložil gospod kolega Zoran Lešnik, je obravnavala komisija, ki je pristojna za to področje, na svoji 35. izredni seji. Ugotovila je, da je predlog teh sprememb in dopolnitev skladen z odločbo ustavnega sodišča, ki nalaga državnemu zboru oziroma zakonodajalcu, da to zadevo uredi. Gre za to, da se mora upoštevati tudi povrnitev premoženja, ki je bilo pridobljeno z odplačilom, in sicer na osnovi 73. člena zakona o denacionalizaciji. Sama komisija, oziroma tudi sama vlada, ki je tu sodelovala, in seveda v tem primeru tudi sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, niso imeli nobenih pripomb k predlogu dopolnitev, bila je samo pripomba - kar je tudi iz poročila razvidno - da rok za vlaganje zahtevkov teče z dnem, kar je zakon v veljavi. Prosim, da to dopolnitev skladno s tem, kar tudi komisija predlaga, državni zbor tudi sprejme. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolegu Rejcu. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade? Državni sekretar mag. But ima besedo.
MAG. FRANC BUT: Hvala lepa. V bistvu bom zelo kratek. V bistvu vlada podpira predlog zakona kot tudi predlog amandmaja k 1. členu, ker samo na ta način, s sprejetjem tega zakona je mogoče izenačiti status denacionalizacijskih zavezancev, ki so dolžni vračati zemljišče, ki so ga pridobili na odplačen način, s tistimi, ki so na osnovni zakona o denacionalizaciji upravičeni do odškodnine v obliki obveznic slovenske odškodninske družbe, in praktično na ta način priti do izenačitve. Na drugi strani pa, v kolikor amandma k 1. členu ne bo sprejet, v tem primeru se lahko zgodi, da tisti, ki so recimo pred petimi leti ali štirimi leti praktično izgubili zemljišče v postopku, oziroma kjer je bil postopek vračila zemljišča opravljen, bi praktično izgubili pravico do odškodnine. Tukaj pa s tem amandmajem oziroma natančno opredelimo, da se šele z dnem uveljavitve tega zakona začne uveljavljati ta pravica. Zato vlada podpira tako sprejetje zakona o dopolnitvi zakona kot tudi amandma.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju, mag. Butu. Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav nisem prejel. Zaključujem razpravo.
In prehajamo na drugo obravnavo, to je na razpravo ter odločanje o posameznih členih predloga zakona. Imamo dva člena. K 1. členu imamo amandma. Na glasovanje, v razpravo dajem 1. člen. Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (42 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost drugič, Ni nas dovolj. Prosim vodje poslanskih skupin! Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen? (42 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
1. člen je sprejet.
V razpravo dajem amandma za novi 1.a člen, predlagateljica je komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije. Vlada ga podpira. Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma za novi 1.a člen? (40 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem, v razpravo dajem 2. člen. Razpravo zaključujem. Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. Ker ne želi nihče razpravljati, ga dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo naslov zakona sprejeli.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona.
Ugotavljam, da je bil k predlogu zakona v drugi obravnavi sprejet amandma za novi 1.a člen. Ali želite kvalificirani predlagatelji vložiti amandma? (Ne želite.) Ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.)
Preden dam na glasovanje zakon v celoti, sprašujem sekretariat glede usklajenosti določb zakona! (Je usklajeno.)
Na glasovanje dajem zakon v celoti. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! Prosim kolega Bajca, da se nam pridruži pri glasovanju. (47 prisotnih.)
Kdo je za zakon? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je državni zbor soglasno sprejel zakon o dopolnitvi zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na PREKINJENO 14. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O MATIČNIH KNJIGAH IN O SPREMEMBI ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O MATIČNIH KNJIGAH, SKRAJŠANI POSTOPEK. Točko smo prekinili pred odločanjem v tretji obravnavi. Sprašujem, ali boste kvalificirani predlagatelji vložili amandma! Do jutri zjutraj? Ugotavljam, da ni vložen noben amandma. Če napovedujete, da boste vložili amandma do jutri zjutraj, predlagam, da se dogovorimo, da bi vendarle državni zbor jutri odločal o tej točki.
Torej, ponovno prekinjam to točko dnevnega reda. Predstavniki poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije bodo do jutri zjutraj vložili amandma k členu, ki je bil spremenjen v drugi obravnavi, to je 3. člen. Ponovno prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 15. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O TAJNIH PODATKIH. Prosil bi kolega Gerenčerja, če me nadomesti. V tem času pa se bo nam pridružil predstavnik vlade.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice in kolegi!
Prehajamo na 15. točko dnevnega reda, to je prvo obravnavo predloga zakona o tajnih podatkih.Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Predstavnika vlade ni.) Predlog zakona je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca odbora, da predstavi mnenje! (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimamo, razprava je na pet minut. Kdo želi razpravljati? Ne želi nihče razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem splošno razpravo.
Prehajamo na razpravo o predlaganih sklepih in stališčih. Najprej dajem v razpravo prvi sklep matičnega delovnega telesa, ki se glasi: "Predlog zakona o tajnih podatkih - prva obravnava - je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo." Kdo želi besedo? (Nihče.) Ker ne želi nihče razpravljati, dajem predlagani sklep na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (33 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost! (32 prisotnih.) Nadaljujemo ob 17.10 - tretje glasovanje.
(Seja je bila prekinjena ob 16.59 uri in se je nadaljevala ob 17.10 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Tretjič ugotovimo sklepčnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za predlog sklepa, da je zakon primerna podlaga za drugo obravnavo? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Prehajamo na razpravo o stališčih, ki jih je pripravilo matično delovno telo in so zapisana v poročilu delovnega telesa. Želi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, razpravo zaključujem.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Na glasovanje dajem predlog stališč.
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so predlagana stališča sprejeta.
Imamo še dodatni sklep odbora, ki pravi: "Vlada Republike Slovenije naj državni zbor čimprej seznani s primerjalno analizo urejanja področja tajnih podatkov v drugih državah." Sprašujem predsednico odbora, ali je to že narejeno? (Ni.)
Dodatni sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za dodatni sklep? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi dodatni sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH CARINSKEGA ZAKONA. Predlog zakona je zboru v obravnavo predložil poslanec Zmago Jelinčič. Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlaganem zakonu! (Pravi, da ni potrebno.) Želi besedo predlagatelj zakona? Prosim, gospod Peče, v imenu poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.
SAŠO PEČE: Hvala za besedo, predsedujoči. Vsi tule v poslanskih klopeh vemo oziroma veste, kakorkoli, da se da določeno končno rešitev doseči tudi s tem, da se določeni zadevi izogne. Ravno s tem smo poskušali v Slovenski nacionalni stranki s predlaganim zakonom, ki je sicer dobil negativno priporočilo matičnih delovnih teles, doseči tisti osnovni smoter, katerega so pred nedavnim zagovarjale vse poslanske skupine, kar je bilo razvidno tudi pri nedavno opravljeni točki "pobude in vprašanja", na kateri je odgovarjal tudi sam premier dr. Bajuk, in sicer da se Slovenija ne pripogne tako hitro Evropski uniji na področju PCP-jev. S sprejemom obstoječe zakonodaje oziroma s sprejemom obstoječega zakona bi sprejeli to, da bi samo še zavlekli postopno zapiranje prostocarinskih prodajaln, kar mislim, da je v interesu, ne samo regij, ki so v Sloveniji, ampak tudi tistih, ki so dejansko od teh prostocarinskih prodajaln odvisni, eksistenčno oziroma kakorkoli drugače.
Predlagam v imenu poslanske skupine, da zakon v prvi obravnavi sprejmemo, s tem povzročimo oziroma s tem dosežemo to, da bomo vsaj še nekaj časa pustili odprto aktualno vprašanje zapiranja oziroma postopnega zapiranja prostocarinskih prodajaln. Prav tako pa predlagam, da se ne spuščamo v razpravo o samem predlaganem zakonu, zaradi tega, ker namen zakona je ta, kakršnega sem ravnokar povedal. Vsebinsko ne govori o PCP, namen je samo to, da zadržimo ta delovna mesta, ki jih prostocarinske prodajalne v temu trenutku oziroma so jih v preteklosti zagotavljale slovenskemu življenju. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Dajem besedo predstavnikom poslanskih skupin. Ena je že bila. Želi še katera poslanska skupina? (Ne želi.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimam. Razprava je na 5 minut. Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Nisem mislil, da bo kaj razprave, zato tudi nisem prej kot predsednik matičnega delovnega telesa poročal. Glede na to, kar je povedal gospod Peče, je pač treba poudariti, da je verjetno zakon, ali pa z veliko verjetnostjo zakon vložen zato, da bi blokiral proceduro za vladno spremembo carinskega zakona. Tudi, če ta amandma pade ven iz, če ta zakon pade ven iz procedure, se ni bati, ker sta za njim še dva poslanska, pred vladnim.
Vseeno pa upam, da ne bo sprejet v prvi obravnavi, ker potem se je pa treba pogovarjati o njegovi vsebini. Njegova vsebina je pa - seveda ne govori o prostocarinskih prodajalnah, ampak o čisto nečem drugem - in ta vsebina je pa v resnici sporna. Tako da sedaj, če bi želeli razpravljati o vsebini, potem jaz lahko, menim pa, da bi to bila izguba časa. Zato prosim, da sprejmete predlog sklepa matičnega delovnega telesa, da se predlog zakona v prvi obravnavi ne sprejme.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Peče.
SAŠO PEČE: Spoštovani! Odločitev je v naših rokah. Odločitev je v naših glasovih v tem trenutku, ali sprejmemo dejstva, ki nam jih je ponudil gospod Kopač, o katerem ima pač vsak svoje mnenje, eni pozitivno, eni bolj negativno. Ampak v tem trenutku je v naših rokah tisto dejstvo, da odločimo, ali bomo obdržali določena delovna mesta, ali bomo obdržali razvoj posameznih regij, ali bomo obdržali zaposlitev in ali bomo obdržali to, kar prostocarinske prodajalne nosijo. Mislim, da bi moral vsak poslanec v tem trenutku, ne glede na svojo politično pripadnost in ne gleda na prejšnje aktivnost vlade, ki je pač samovoljno, ošabno dosegla to, da bomo pač prostocarinske prodajalne zaprli, ne glede na to, da to ni pogoj ostalim državam, ki najsi bodo v Evropi, ki najsi hočejo v Evropo ali pa nočejo v Evropo. Mislim, da je smiselno, da v prvi obravnavi zadevo sprejmemo. S tem povzročimo samo to, da v tej slovenski deželi dobimo na času in čas je v tem trenutku še kako pomemben. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem splošno razpravo.
Prehajamo na glasovanje in razpravo, seveda, o sklepu matičnega delovnega telesa. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah carinskega zakona se ne sprejme. Kdo želi besedo? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem predlagani sklep na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (44 prisotnih.) Kolegi, v dvorani nas je čez 60. Drugič ugotavljamo sklepčnost! Ugotavljamo sklepčnost! Naslednje glasovanje, tretje, je 17.30.
(Seja je bila prekinjena ob 17.20 uri in se je nadaljevala ob 17.29 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Tretjič ugotavljamo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za sklep, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah carinskega zakona se ne sprejme? (39 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
In prehajamo na 17. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O AVTORSKIH IN SORODNIH PRAVICAH - SKRAJŠANI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložil državni svet Republike Slovenije. Želi predstavnik predlagatelja predloga zakona besedo? (Ga ni.) Predlog zakona je obravnaval odbor za kulturo, šolstvo in šport kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. Predsednik, Janez Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Odbor za kulturo, šolstvo in šport je na svoji seji obravnaval predlog zakona o spremembi zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, ki ga je v proceduro državnega zbora vložil državni svet po skrajšanem postopku.
Ta predlog spremembe predvideva spremembo 36. člena in to prve alinee drugega odstavka, ki pravi, da pravica javnega presojanja je pravica do ustreznega nadomestila, iz tega pa so izvzeti izvirniki ali primerki pisanih del v javnih knjižnicah. Ker so v javnih knjižnicah ne samo knjige oziroma knjige kot pisno gradivo, ampak je tudi drugo knjižnično gradivo, državni svet predlaga, da se iz tega ustreznega nadomestila izvzamejo tudi izvirniki ali primerki knjižničnega gradiva v javnih knjižnicah; se pravi, tudi drugega knjižničnega gradiva, ne samo knjig.
Ko smo ta predlog spremembe obravnavali na odboru za kulturo, šolstvo in šport, predlagatelj te spremembe niti ni prišel na odbor in je ni posebej utemeljeval.
Po približno enourni razpravi je odbor najprej podprl skrajšani postopek, nato pa odločal še o drugem sklepu: "Predlog zakona o spremembi zakona o avtorskih in sorodnih pravicah ni primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo." Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod predsednik. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? Prosim.
ANDREJ PIANO: Hvala lepa, za besedo, gospod podpredsednik. Moje ime je Andrej Piano in prihajam iz urada za intelektualno lastnino. Spoštovane gospe poslanke in spoštovani poslanci! Vlada Republike Slovenije ne podpira dopolnitve avtorskega zakona, saj ne obstajajo ne pravni ne dejanski razlogi. Predlagamo, da se sprejme predlog odbora za kulturo, da ta zakon ni primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo.
Dodatno k razpravi bi samo še poudaril, da ni namen avtorskega zakona, da zmanjšujemo pravice avtorjem, ki so v tem konkretnem primeru glasbeniki, ki temu predlogu nasprotujejo. Poleg tega pa je pomembno, da čim prej omogočimo, da bo ta zbor obravnaval zakon o dopolnitvah avtorskih pravic, ki ga je predlagala vlada in sodi v kategorijo tako imenovanih evropskih zakonov. Najlepša hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa gospodu Pianu, svetovalcu vlade Republike Slovenije v Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pismenih prijav ni, zato je razprava omejena na pet minut. Kdo želi razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem splošno razpravo.
V razpravo dajem predlog, ki ga je podal predsednik odbora za kulturo, šolstvo in šport, gospod Janez Mežan, da se ne sprejme predlog zakona, ki ga je predložil državni svet. Želi kdo o tem razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in dajem predlog na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za takšen predlog? (37 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet in s tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RAČUNSKEM SODIŠČU. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravil sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve. Želi predstavnik predlagateljev zakona besedo? (Ne želi.) Se opravičujem, gospod Horvat, prosim.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala, za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi. Sekretariat je, upoštevajoč sprejete amandmaje v drugi obravnavi, pripravil predlog zakona za tretjo obravnavo. Sekretariat je dal tudi mnenje s pripombami na nekatere amandmirane člene. Na podlagi tega je odbor za nadzor proračuna kot matično delovno telo pripravil tudi nekaj amandmajev, ki jih imate v poročilu z dne 6. julija tega leta. Večina amandmajev je redakcijske narave, nekateri pomenijo jasnejše besedilo, nekaj je pa tudi vsebinskih, in dovolite mi nekaj besed samo o teh amandmajih, drugih ne bi posebej komentiral.
Pri amandmaju k 10. členu gre za natančnejšo opredelitev postopka predčasne razrešitve. Namreč, ko smo v drugi obravnavi sprejeli amandma kolega Kelemine, smo že takrat ugotovili soglasno, da bo potrebno v tretji obravnavi natančneje opredeliti postopek predčasne razrešitve glede na to, da gre za zelo odgovorno in delikatno zadevo.
Potem je amandma številka tri k 16. členu, kjer gre za natančnejšo opredelitev nezdružljivosti opravljanja določenih dejavnostih za člane računskega sodišča.
Potem je amandma k 28. členu, kjer je predvideno, da se predlog revizijskega poročila in pripombe da odgovorni osebi pri revidirancu, tudi tisti odgovorni osebi, ki več ni na delovni dolžnosti.
In pa amandma k 34. in 36. členu, ki določa urejanje plač za vrhovne državne revizorje in druge zaposlene v računskem sodišču.
Na mizo ste dobili predlog amandmajev, ki jih predlagam v imenu predlagateljev. Dva sta redakcijske narave; prvi amandma k 28. členu je pa vsebinske narave in predvideva, da se da poročilo oziroma da osnutek revizijskega poročila, skupaj s pripombami, poleg namestnikov predsednika pregledajo tudi in jih obravnavajo tudi vrhovni državni revizorji. Ta predlog pomeni bližanje tistim, ki imajo pripombe na tako radikalno zmanjšanje članov računskega sodišča - na predsednika in dva namestnika - kar pomeni v bistvu krepitev vloge vrhovnih državnih revizorjev, krepitev njihovega statusa in pa seveda tudi odgovornosti.
Iz tega lahko zaključimo, da je danih sorazmerno malo amandmajev, kar pomeni, da je predlog zakona bil temeljito obravnavan v drugi obravnavi in tudi korektno pripravljen za tretjo obravnavo.
Dovolite mi samo še nekaj beseda v zvezi z rezervami, ki so se pojavljale in ki se pojavljajo še tudi sedaj v zvezi s tem predlogom zakona. To je povezano predvsem s pismi, ki so jih trije člani računskega sodišča napisali in poslali na razne naslove in kjer pravijo, da dvomijo oziroma da ni potrebna sprememba zakona. In drugi člani so tudi javno, mislim na člane, članice računskega sodišča, v časopisu Finance 17.7. zavzeli nasprotno stališče, da je nujno potrebna sprememba zakona, tako kot jo tudi predlagamo.
Če gremo na formalni vidik, potem je potrebno ugotoviti, da je ta državni zbor sprejel sklep, s katerim je zaprosil predsednika računskega sodišča, da pripravi teze za novi zakon. Da je bila opravljena široka strokovna razprava na predstavitvi mnenj v državnem zboru z udeležbo najuglednejših strokovnjakov s tega področja, bivših članov ustavnega sodišča, bivših ministrov, poslancev, svetnikov in drugih in da je v tej razpravi tudi ob različnih mnenjih, predložen koncept v tezah predsednika računskega sodišča dobil svojo potrditev. Na tej podlagi je skupina poslancev iz vseh poslanskih skupin, razen ene, pripravila predlog zakona, ki je v prvi obravnavi bil sprejet s pretežno večino - od 48 poslancev je zanj glasovalo 39 poslancev, "proti" pa 6 poslancev. In potem na osnovi tega je bila opravljena druga obravnava.
Če preidem na vsebinski vidik, potem naj samo na kratko povem to, v zagovor k temu predlogu in predlogu, da sprejmemo s temi amandmaji ta zakon, da za take spremembe govorijo izkušnje dosedanjega dela računskega sodišča, izkušnje obravnave poročila računskega sodišča na odboru za nadzor proračuna, da je s takimi rešitvami soglašala vlada v prvi in drugi obravnavi s tem, da je dala v drugi obravnavi vrsto amandmajev in nekateri so bili sprejeti, nekateri ne.
In pa na koncu naj še povem to, da je predvsem Evropska unija v svojem poročilu jeseni zapisala, da pričakuje spremembe zakona o računskem sodišču, s tem predvsem, da se uredi njegov pravni status v smislu, da bo to vrhovni državni revizijski urad. Da je potrebno okrepiti formalne postopke na podlagi ugotovitev revidiranja, to se pravi porevizijski postopek, in pa, da je potrebno izboljšati učinkovitost organizacije računskega sodišča.
Dalje. Tisto, kar se zdi nekaterim sporno, na to opozarja tudi izvedenska organizacija Sigma, ki v svojem poročilu s 13.10.1999 med drugim pravi, da je potrebno spremeniti zakon o računskem sodišču, kajti sedanja ureditev z velikim številom enakopravnih članov računskega sodišča, to je devet, otežuje usklajevanje pristopov in metod revizije, to vidimo tudi iz prakse v razlikah med poročili posameznih računskih sodnikov.
Dalje opozarja ta organizacija na problem senatnega dela in izrecno ugotavlja, da člani računskega sodišča nerazumno veliko časa porabijo na sestankih senatov.
Dalje, da je preveliko število ugovorov na poročila, ki potem obravnavata oba senata, kar kaže na probleme z revidiranci in ali na kvaliteto revizij oziroma revizijskih poroči; in na koncu pravi ta organizacija, da pričakuje, da se bo z novim zakonom - in ta zakon je ta organizacija tudi videla - da se bo stanje v računskem sodišču izboljšalo.
Dalje in končno, da ne bi navajal vsega iz tega poročila, ker si ga lahko preberete - tisti, ki si ga še niste. Ta organizacija ugotavlja, da predlog novega zakona zagotavlja jasnejšo opredelitev računskega sodišča kot vrhovnega revizijskega urada, kar bo okrepilo učinkovitost in vlogo računskega sodišča in rešilo vrsto sedanjih problemov in nejasnosti v delu te pomembne ustanove. Sigma tudi opozarja na pomen podpore temu zakonu v državnem zboru, istočasno pa opozarja tudi na probleme, če zakon ne bi bil sprejet.
Predlagam, da po sprejemu amandmajev zakon sprejmemo. Zavedam se, da ni idealen, idealnega tudi ni mogoče narediti oziroma sprejeti, gotovo je pa boljši od sedanje ureditve in bo omogočil učinkovitejše delo, tako računskega sodišča kot celovitega zunanjega nadzora nad javnimi financami, po preizkušenih evropskih modelih in standardih.
Na koncu bi spomnil samo še na to, da če pogledamo razprave in mnenja zelo uglednih slovenskih strokovnjakov leta 1994, ko je bil sprejeman sedanji zakon, so že takrat opozarjali, da rešitve, ki so v sedanjem zakonu, niso dobre. To je bilo predvsem opozorilo prof. Turka, opozorilo gospe Romane Logar v Gospodarskem vestniku, pa tudi amandma skupine poslancev: Metke Karner-Lukač, Cirila Pucka, Iva Hvalice, Saša Lapa, vendar ta amandma, žal, ni bil sprejet. In ta amandma je predlagal podobno ureditev sestave računskega sodišča, kot jo predlagamo s tem zakonom.
Če bo potrebno, pa podrobneje v nadaljnji razpravi. Hvala lepa za pozornost.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Sprašujem, gospod Hrovat, ali boste govorili tudi v imenu odbora za nadzor proračuna? (Ne.) Želi predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik vlade besedo? (Ga ni.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Henigman, v imenu poslanske skupine SLS + SKD Slovenske ljudske stranke.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani gospod predsedujoči, poslanke in poslanci! Prišli smo v tretjo obravnavo zakona o računskem sodišču. Vemo, kako se je zakon sprejemal v drugi obravnavi in da je bilo sprejemanje koncepta zakona odvisno izključno od tega, kakšna je bila trenutna večina na odboru za nadzor proračuna in drugih javnih financ. Poslanska skupina SLS + SKD je v drugi obravnavi vložila celo vrsto konceptualnih sprememb predloga zakona, ki so se nanašale na personalistični način dela računskega sodišča ali na senatni način dela računskega sodišča, na število članov računskega sodišča in da ne naštevam naprej. Sedanja vlada Republike Slovenije se o tem predlogu zakona v tej sestavi ni odločala. Moram vas pa obvestiti, da je vladna služba za zakonodajo ter ministrstvo za finance opravilo strokovni razgovor oziroma posvet glede usode tega zakona v tretjem branju. Obveščen sem, da bo vlada dala pripombe oziroma svoje stališče do zakona, čeprav v tretjem branju. Zato tudi ni nič čudnega, da danes tukaj ni predstavnika vlade, čeprav ne želim nikogar, seveda, opravičevati zaradi tega. Predvsem iz načelnih razlogov smo predlagali, da se ta točka pomakne na konec dnevnega reda te seje, na prejšnji seji pa smo - oziroma socialdemokrati so predlagali preložitev te točke.
Preden predlagam proceduralni sklep, čeprav imam besedo v imenu poslanske skupine, bi rad poudaril, da gre za koncept, s katerim se ministrstvo za finance in predvsem ministrstvo za zakonodajo ne strinjata, ker gre za personifikacijo dela računskega sodišča, ki se v bistvu spravi na eno osebo - na predsednika računskega sodišča. To je bila tudi naša temeljna pripomba.
Druga stvar je, da k 12. in 13. členu zakona, ki govorita o pristojnostih, niso bili sprejeti amandmaji oziroma je konceptualna razlika zakona, tako kot si ga predstavljamo tisti, ki smo predlagali amandmaje v drugem branju. Gre tudi za vprašanje kontinuitete mandata sedanjega predsednika do ostalih članov računskega sodišča. Ne nazadnje sem opozorjen, da v skladu s 150. členom ustave je računsko sodišče kolektivni organ, je institucija in obstaja velika verjetnost, da bi s sprejetjem tega zakona - takšnega, kot je napisan sedaj - prišlo do spodbijanja pred ustavnim sodiščem in seveda zavrnitve takega zakona.
Naštel sem samo nekaj izhodišč, po katerih se bo ravnala vlada, ko bo, upam, predlagala svoje mnenje oziroma svoje stališče do tega zakona. Zato bi predlagal, da počakamo stališče vlade Republike Slovenije do tega in da se o tem zakonu odločamo zatem. Vem in razumem, da smo na koncu, skoraj na koncu te seje državnega zbora, ne bi želel, da bi izpadlo, da zakona ne želimo sprejemati ali pa zavračati kar tako. Želimo, da do tega - tako, kot sem povedal - da dobimo uradno stališče vlade. Zato bi predlagal, da se točka prekine in se nadaljuje takoj, ko to stališče dobimo. V drugem primeru pa je tako problem, ker bo ura 18.00 in ne bi želel, da bi točko prekinili na sredini zaključka tega današnjega dela.
Se pravi, predsedujoči, v imenu poslanske skupine povem še enkrat, da se s predlogom in konceptualnimi rešitvami tega zakona ne strinjamo in da takega zakona, kot je, ne bomo mogli podpreti. Želimo pa še stališče vlade, predvsem službe za zakonodajo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Torej ni več možno vlaganja nobenih amandmajev kolegi, mi smo začeli razpravo po tej točki dnevnega reda, smo v tretji obravnavi, tako da o tem ne bomo nič. V imenu poslanske skupine socialdemokratske stranke gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani vsi skupaj. V imenu socialdemokratske stranke bi rad pojasnil nekatere naše poglede na zaključno fazo sprejemanja zakona o računskem sodišču. Namreč, naša poslanska skupina se je dokaj aktivno - lahko rečem - vključila z velikim interesom po sprejemu novega zakona, ki bi naj bil seveda bolj učinkovit od obstoječega in ki bi dal nek višji prispevek k razvoju revidiranja kot najvišje institucije računskega sodišča v tej državi. Vendar se je žal ob sprejemanju tega zakona nekako prihajalo do sprejema takih amandmajev, za katere smo zdajle, ko je zakon v zaključni fazi, začeli ugotavljati oziroma tudi vseskozi smo ugotavljali, da se enostavno zakon več, tudi v tretji obravnavi, ne da spremeniti tako, kot bi bilo v korist te države najbolj primerno.
Kaj se lahko zgodi? Zgodi se lahko to, da v kolikor bo ta zakon sprejet v takšni obliki, kot je danes predlagan, lahko v primeru, da slučajno nekdo hoče ta institut zlorabiti, ga lahko zlorabi in pride do končne - tako rekoč - skoraj blokade uspešnega revidiranja javnih financ v naši državi. To resno na to opozarjamo, zato v naši poslanski skupini smatramo, da zakon v takšni obliki, kot je zdajle predlagan, enostavno ni več sprejemljiv. In seveda s tem tudi zavračamo popolnoma vse očitke, da ne želimo več nekega učinkovitega računskega sodišča, zato ker smo trenutno bili mesec dni na poziciji, to odločno zavračamo. Nam je prav gotovo v interesu, da imamo takšno revizijsko institucijo, ki bo popolnoma, resnično popolnoma, neodvisna in strokovna in da bo v korist dejansko tej državi Sloveniji kot celoti in ne kakšni posamezni politični opciji ali kakšnemu posamezniku.
Zato napovedujem pač, da bo naša poslanska skupina, v kolikor bo ta zakon šel v taki smeri naprej, enostavno na koncu glasovala proti sprejemu takega zakona, bomo si pa seveda prizadevali, da bomo na osnovi vseh novih spoznanj, tako strokovnih, svetovnih spoznanj razvitih demokracij in pa tudi naših izkušenj v prihodnosti naredili tak zakon o računskem sodišču, kot sem povedal, ki bo v korist te države Slovenije kot celote za neko daljše obdobje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Kelemina. Kolegice in kolegi, čas nas se izteka za danes. Samo še malo prosim. Jutri nadaljujem ob 10.00 uri s točko 33 - vprašanja in pobude, nato pa gremo na prekinjeno 14. in to 9. točko dnevnega reda, nato pa še 18; v kolikor bo čas.
Torej prekinjam 9. točko dnevnega reda in jutri začnemo s poslanskimi vprašanji in pobudami. Ob 10.00 jutri. Torej gremo s poslanskimi vprašanji, ki bodo, potem pa gremo na prekinjene točke.
Zaključujem sejo.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 27. JULIJA 2000 OB 17.59 URI.)