Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.10 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 51. izredne seje državnega zbora. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Marijan Schiffrer, Zoran Lešnik, Franc Čebulj, Jožef Špindler, Zmago Jelinčič, Ivan Kebrič, Franc Potočnik, Miroslav Luci, Andrej Gerenčer, Jurij Malovrh za pričetek seje, Aleksander Merlo za pričetek seje, Davorin Terčon za pričetek seje, Rudolf Moge, Niko Rožič, Irena Virant in Jožef Jagodnik. Prosim, da ugotovimo navzočnost dvorani! Ugotavljamo torej navzočnost v dvorani! (57 poslancev in poslank.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Na sejo sem povabil tudi predstavnike vlade Republike Slovenije in jih lepo pozdravljam. Gospoda ministra.
Današnje nadaljevanje 51. izredne seje bomo pričeli z obravnavo prekinjene 9. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o računskem sodišču. Zatem bomo prešli na 14. točko, to je razpravo o odgovoru Vlade Republike Slovenije na poslansko vprašanje Benjamina Henigmana v zvezi z ogrožanjem ljudi in premoženja s strani medvedov. Nato pa na obravnavo 17. točke, to je predloga zakona o organizaciji in financiranju znanstvene in raziskovalno-razvojne dejavnosti in na obravnavo preostalih točk po vrstnem redu dalje. Proceduralni predlog pa je napovedal kolega Avšič. Prosim.
JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Na pobudo nekaterih poslanskih kolegov iz različnih poslanskih skupin predlagam, da bi po glasovanju pri točki o računskem sodišču pričeli z obravnavo zakona o podelitvi koncesije oziroma o pogojih koncesije za izgradnjo savskih elektrarn, ki že dolgo čaka, vedno je bil tik pred tem, da gre v obravnavo, pa je potem prišlo do prekinitev. In ker menim, da je bilo doslej veliko soglasje okrog tega zakona, kar se obravnav na odborih tiče, da je ta predlog upravičen. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Avšič. 65. člen poslovnika se glasi: "Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu. Med sejo državni zbor lahko spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda." Torej mislim, da obstajajo vsi poslovniški pogoji, da državni zbor odloča o predlogu kolega Avšiča, da bo državni zbor po obravnavi 9. točke dnevnega reda, to je predlog zakona o računskem sodišču, druga obravnava, prešel na obravnavo 18. točke dnevnega reda, predlog zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save, hitri postopek in nato na vse zakone, po dnevnem redu dalje, kot sem jih napovedal. Torej točka 14. in točka 17. in po dnevnem redu dalje. Predlog kolega Avšiča dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za predlog proceduralne narave kolega Avšiča? (45 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je brez glasu proti predlog kolega Avšiča sprejet.
Prahajamo torej na PREKINJENO 9. TOČKO DNEVNEGA REDA, in sicer, ta točka je bila prekinjena pred odločanjem o naslovu zakona - PREDLOG ZAKONA O RAČUNSKEM SODIŠČU, DRUGA OBRAVNAVA. Na glasovanje dajem torej naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (44 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
V razpravo dajem naslednji predlog sklepa: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi skupina poslancev s prvopodpisanim Ferijem Horvatom, kot predlagatelji zakona." Drugi predlog je pa poslovniške narave: "Državni zbor bo tretjo obravnavo predloga zakona o računskem sodišču opravil v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika državnega zbora." Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem najprej predlog sklepa, da predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi skupina poslancev. Ugotovimo prisotnost! /Posvetovanje./
Spoštovani kolegi, da ne bo nesporazuma, kolega Feri Horvat predlaga naslednji sklep: "Predlog zakona o računskem sodišču za tretjo obravnavo v skladu s prvim odstavkom 195. člena poslovnika pripravi sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve državnega zbora Republike Slovenije." V skladu s to določbo poslovnika - če državni zbor ne naloži, da bi predlagatelj zakona pripravil zakon za tretjo obravnavo, potem avtomatično to naredi sekretariat. Ali je potrebno, da glasujemo o vašem predlogu? (Ni potrebno.) Torej, ne bomo glasovali o predlogu, da predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi skupina poslancev, in to pomeni, da ga bo pripravil sekretariat.
Na glasovanje dajem samo predlog sklepa, ki se glasi: "Državni zbor Republike Slovenije bo tretjo obravnavo predloga zakona o računskem sodišču opravil v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika državnega zbora." Ta sklep dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (40 poslancev.) Kdo je proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda.
Imamo še dodaten sklep, ki se glasi - predlaga ga Kelemina Branko: "Državni zbor Republike Slovenije prosi računsko sodišče Republike Slovenije, da v roku 10 dni pošlje v državni zbor Republike Slovenije seznam vseh nedokončanih revizij državnih organov, ki so bile uvedene do 31.12.1999, z naslednjimi podatki: datum začetka uvedbe revizije, faza, v kateri se revizija nahaja, in razlogi za nedokončanje revizije. Predsednik državnega zbora mora seznam takoj po sprejemu poslati v poslanske skupine." Kolega Kelemina želi besedo.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik, spoštovani vsi skupaj! Jaz bi popravil ta amandma s tem, da bi tam napisali "20 dni", tako kot smo na odboru za nadzor sprejeli. Povedati je treba, da je tudi nadzor, mislim odbor za nadzor ta predlog podprl in sprejel. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej rok 10 dni je spremenjen v 20 dni. Ker ni več razprave, dajem ta dodatni sklep na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za tak dodatni sklep? (46 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
S tem pa zaključujemo to točko dnevnega reda.
In prehajamo na 18. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O POGOJIH KONCESIJE ZA IZKORIŠČANJE ENERGETSKEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE, HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Avšičem. Prosim predstavnika predlagateljev, da predstavi vsebino zakona. Besedo ima kolega Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Spoštovani gospod predsednik, kolegice, kolegi, spoštovani člani vlade. V imenu poslancev Braneta Janca, Toneta Anderliča in sebe vam želim predstaviti zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save, ki smo ga predlagali v proceduro po hitrem postopku. Moram povedati, da ima gradnja savskih elektrarn pravzaprav, in ambicija za gradnjo savskih elektrarn, že dolgo brado. Poskusi, da bi spodnjo Savo energetsko izkoristili za izgradnjo petih hidroelektrarn, segajo tja v 70. leta. V celotnem času načrtovanja je bila zgrajena doslej samo hidroelektrarna Vrhovo, ki pa še ne izpolnjuje vseh možnih energetskih učinkov, zaradi tega, ker je pač ena od verige pretočnih elektrarn in grajena tako, da so učinki teh elektrarn možni v največji meri samo takrat, ko je veriga dokončno zgrajena.
Savske elektrarne so sestavni del dolgoročnega plana Republike Slovenije in tudi planov lokalnih skupnosti in kot take obvezno izhodišče za planiranje ter hkrati s tem predstavljajo tudi nekatere nerešljive probleme v posavskem prostoru, saj predstavljajo tudi na nek način blokado nadaljnjemu razvoju zaradi rezervacij prostora.
Savske elektrarne so tudi ena od prednostnih nalog naše resolucije, ki jo je sprejel državni zbor v zvezi z racionalno rabo električne energije.
Leta 1994 je vlada Republike Slovenije na podlagi zakona o varstvu okolja izdala uredbo o pogojih za koncesijo in razpisala tudi javni razpis za dodelitev koncesije najboljšemu ponudniku za izgradnjo te energetske verige. Žal, poskus ni bil uspešen, zaradi tega, ker v končni fazi, in to je bilo konec lanskega leta, pogajalci niso - torej, vlada Republike Slovenije na eni strani in izbrani koncesionar, to je Sava d.o.o., na drugi strani - prišli do skupnih točk, in zaradi tega je vlada Republike Slovenije v začetku januarja letošnjega leta prekinila aktivnosti v zvezi z dodelitvijo koncesije in sklenitvijo koncesijske pogodbe.
Na temelju tega in zaradi dolgoročnih pričakovanj, tako Posavja na eni strani kot tudi energetskega gospodarstva Republike Slovenije na drugi strani, smo se poslanci odločili vložiti ta zakon. Predlog za hitri postopek je utemeljen z izrednimi potrebami države za pravočasno ureditev vodnega režima na območju, ki je v Sloveniji eno najbolj ogroženih zaradi visokih voda, ter hkrati za izgradnjo potrebnih energetskih objektov, ki bodo zagotavljali učinkovito rabo naravnih virov in oskrbo Slovenije z energijo. Z izgradnjo sistema hidroelektrarn na Spodnji Savi se dokončno začne urejati prostor na območju, kjer je večletna rezervacija prostora za objekte energetskega izkoriščanja Save onemogočala vsakršno ureditev druge, predvsem cestne in komunalne infrastrukture, za lastnike obvodnih zemljišč pa pomembno negotovost, ki je onemogočala razvoj kmetijske dejavnosti kot tudi gospodarski razvoj. Z izgradnjo sistema hidroelektrarn na spodnji Savi se omogoči tudi dodatna proizvodnja vršne energije in pridobi dodatna moč, ki jo slovenski energetski sistem nujno potrebuje zaradi izpolnitve zahodnoevropske interkonekcije, v katero je tudi Slovenija vključena. Ti proizvodni viri so v centralnem slovenskem potrošnem območju električne energije, zato bodo tudi izgube na prenosu do uporabnikov manjše, doseženo bo stabilno prenosno omrežje in povečana bo varnost tudi za jedrsko elektrarno Krško ob zaustavitvah.
Poleg navedenih infrastrukturnih ter elektroenergetskih učinkov se bodo pred izgradnjo sistema hidroelektrarn pred poplavami zavarovala tudi naselja, infrastrukturni objekti in kmetijska zemljišča.
Tako sočasno urejanje vodnega režima in izgradnje objektov za energetsko izkoriščanje vodnega potenciala ter s tem v zvezi ureditev infrastrukture je z ekonomskega vidika daleč najprimernejša rešitev, ki bo lastnike objektov in zemljišč ob Savi dokončno razbremenila vsakoletne skrbi in negotovosti zaradi posledic visokih voda. Izgradnja sistema hidroelektrarn pomeni za gospodarstvo za čas izgradnje zaposlitev in oživitev, ki je pomembna predvsem za domačo strojegradnjo, gradbeno operativo, malo gospodarstvo kot tudi za visoko strokovne gospodarske dejavnosti. Ob tem moram omeniti, da so ocene možnih zaposlitev na tem objektu v obdobju 10-ih let izjemno visoke. Tako po tej plati ne moremo tega zakona ocenjevati kot posavski zakon ampak zakon, ki je pomemben za razvoj celotne Slovenije. Po mnenju strokovnjakov je ravno področje izgradnje hidroelektrarn eno od tistih strokovnih področij, kjer je Slovenija v stanju strokovno in tudi fizično opraviti praktično skoraj vse. Od seveda nujnih gradbenih del do strojnih inštalacij in tudi ostale infrastrukture.
Stanje na področju energetike je ta hip, kot ga ocenjuje stroka, tako, da mu primanjkuje rezervne regulacijske in konične moči. Da je struktura proizvodnih objektov neugodna, termoagregati so relativno preveliki, hidroelektrarne nimajo akumulacij, kar je poseben problem. Primanjkuje mu rezervne moči. Sistem vodenja je potrebno posodobiti, dobave iz tujine so seveda iz trenutka v trenutek drugačne, v glavnem pa so lahko tudi negotove.
Izgradnja savskih elektrarn na spodnji Savi je pri oskrbi Slovenije z električno energijo za ostale gospodarske dejavnosti pomembna zaradi naslednjih učinkov: dodatna proizvodnja električne energije, ki v povprečju znaša okoli 900 gigavatnih ur na leto. Pridobitev dodatne moči 216 megavatov, ki je v slovenskem energetskem sistemu zelo primanjkuje. S povečanjem stopnje zgrajenosti sistema hidroelektrarn na Savi bo možno obratovanje po principu pretočne akumulacije, kar pomeni za elektroenergetski sistem dodatne kapacitete za proizvodnjo vršne energije in regulacijske moči. Doseženo bo stabilno prenosno omrežje, kot sem že omenil, povečana bo varnost, kot sem že tudi omenil.
Uredba o koncesiji za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save, ki jo je sprejela vlada Republike Slovenije in je bila objavljena v Uradnem listu številka 21/94, je vsebovala vse pogoje in elemente za sistem hidroelektrarn in študij, ki so bile pripravljene in jih je po številu okoli 50. In ta zakon, ki ga predlagamo, praktično tudi vsebuje vse pogoje, ki jih je vladna uredba že takrat tudi vsebovala.
Rad bi še omenil predvsem to, da predvideni koncept izgradnje hidroelektrarn pomeni naslednje prednosti: ima zajamčen najmanjši možni vpliv na okolje oziroma sočasno trajno ureja prostor ob Savi. Pred poplavami reke Save in pritokov bodo z izgradnjo elektrarn zavarovana naselja, infrastrukturni objekti in kmetijska zemljišča, pokrivanje potreb po vršni energiji, kot sem že tudi omenil, povečana bo varnost in povečane bodo predvsem zaposlitvene možnosti.
Zakon v finančnem delu predvideva, da tisti del infrastrukture, ki ga je treba zgraditi za potrebe izgradnje energetskih objektov, in tisti del lokalne infrastrukture, ki jo bo treba spremeniti ali premestiti, ali kako drugače urediti zaradi posega v prostor elektrarn, zagotovi državni proračun s poroštvom. Drugi del, to je najpomembnejši del, zagotovi seveda investitor, ki naj bi bil po tem zakonu lastnik sedanje hidroelektrarne Vrhovo kot prve v verigi Savskih elektrarn. Po predinvesticijskem programu je ocenjena vrednost, predračunska vrednost celotne investicije, vključno z izvedbo vseh infrastrukturnih ureditev, 460 milijonov evrov ali 92.828 milijard tolarjev, po tolarski protivrednosti, ki je izračunana na približno čas, ko smo zakon pripravili, 31.3. letošnjega leta.
Po tem zakonu bodo zgrajene elektrarne Boštanj, Blanca, Krško, Brežice in Mokrice. Od zneska, o katerem sem govoril, pa je približno ali okoli 26% predračunske vrednosti predvidene za tako imenovano infrastrukturo, tako državno kot lokalno, ostali del sredstev, to je 340 milijonov evrov, kar je 74% celotne predračunske vrednosti, pa je namenjen izgradnji energetskih objektov, za katere bo moral investitor zagotavljati sredstva v skladu s svojimi finančnimi možnostmi, kreditnimi možnostmi in možnostmi, ki jih daje novi energetski zakon, in po katerem se lahko družba, ki dobi to nalogo in koncesijo, v bodoče dokapitalizira ali poišče strateškega partnerja, v kar ta zakon seveda ne posega, saj je to zadeva tudi tržne naravnanosti bodočih olastninjenih energetskih podjetij.
Rad bi ponovno poudaril to, da ta zakon, ki govori o infrastrukturnih naložbah, govori samo o tistem delu nujno potrebnih infrastrukturnih naložb, ki bodo vsebovane v lokacijskem načrtu za posamezno elektrarno, in ne posega izven ureditvenih območij. Tako da bodo posavske občine oziroma lokalne skupnosti na območju Posavja za svojo primarno infrastrukturo odgovorne tudi naprej, zakon pa zagotavlja tisti del sredstev, ki je namenjen območju na lokaciji posamezne hidroelektrarne.
Na koncu naj dodam, da je bilo k temu zakonu vloženih sorazmerno veliko amandmajev, kar tudi ni presenetljivo glede na to, da gre za poslanski zakon, da so vlada in tudi drugi predlagatelji amandmajev v času, ko je zakon bil v proceduri, pripravili nekatere izboljšave tega zakona. Predlagatelji vsekakor podpiramo vse amandmaje, ki jih je obravnaval odbor za infrastrukturo državnega zbora Republike Slovenije. Ravno tako podpiramo tudi tiste amandmaje, ki sta jih vložila poslanska kolega, gospod Presečnik in gospod Jerič, in se nanašajo na nekatera dodatna razmišljanja tudi v okviru našega sekretariata. Podpiramo tudi amandmaje poslanskega kolega Branka Kelemine, ki so rezultat nekaterih usklajevanj v lokalni skupnosti, seveda z rahlim opozorilom, da je ob tem treba upoštevati tudi dodatno mnenje sekretariata k tem amandmajem in sprejeti tiste, ki ne bodo povzročili nekonsistentnost tega zakona ob sprejemu.
Za uvod, kolegice in kolegi, toliko. Predlagatelji smo pripravljeni odgovoriti na večino vprašanj, ki jih boste postavili in upamo seveda, da boste zakon tudi podprli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Avšič. Predlog zakona je obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, predsednika odbora Presečnika, da poda poročilo.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Odbor za infrastrukturo in okolje je predlog zakona obravnaval na dveh sejah v maju letošnjega leta in sprejel nekatere amandmaje. K nekaterim amandmajem je dal tudi svoje mnenje, vse te amandmaje imamo v pregledu sklepov in v, torej pregledu amandmajev in v poročilu. Na koncu smo sprejeli sklep, da odbor za infrastrukturo in okolje predlaga državnemu zboru, da predlog zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save v okviru hitrega postopka sprejme skupaj z amandmaji odbora in amandmaji, ki jih odbor podpira. Hkrati pa predlaga državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim Vlado Republike Slovenije, torej s katerim predlaga Vladi Republike Slovenije, naj v najkrajšem možnem času predloži v obravnavo predlog zakona, ki bo uredil vprašanje plačevanje koncesij za energetsko izkoriščanje vodnega potenciala slovenskih rek, tako da bodo vse lokalne skupnosti in hidroelektrarne v enakopravnem ekonomskem položaju. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Presečnik. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Obveščen sem, da se nam bodo predstavniki vlade, ki pokrivajo ta zakon, v kratkem pridružili. Predlagam, da v okviru splošne razprave jim damo besedo potem, po razpravi predstavnikov poslanskih skupin in poslank in poslancev. Ker gre za zakon, ki ima pri oceni finančnih sredstev visoke številke, glede finančnih posledic. Imamo pa že pisno stališče vlade iz aprila letošnjega leta, da vlada zakon podpira. Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Peter Hrastelj, stališče poslanske skupine SLS+SKD Slovenske ljudske stranke.
PETER HRASTELJ: Hvala, gospod predsednik! Spoštovane kolegice in kolegi! V poslanski skupini SLS + SKD Slovenske ljudske stranke bomo zakon podprli. Vendar želim opozoriti na naslednje. Star pregovor pravi, na napakah se učimo. En člen v tej verigi zasavskih elektrarn je že zgrajen, in to je hidroelektrarna Vrhovo. Ker pač izhajam iz tega kraja, opozarjam in v stranki želimo, da se vse zadeve v tem zakonu, pa tudi ko bo prišlo do realizacije, na račun lokalnih skupnosti, da se na plečih lokalnih skupnosti ne sme lomiti izgradnja. Govorim iz izkušenj, kaj se je vse obljubljalo, preden se je začelo graditi v Vrhovem. Žal še do danes ni v Radečah vse poplačano in narejeno tako, kot je bilo v pogodbah in v projektih napravljeno.
Poudarjam, pozdravljamo ta zakon in ga bomo podprli, vendar želimo, da ker je to izreden poseg v prostor v posameznih občinah, da lokalne skupnosti pri tem, ko bodo nekaj žrtvovale za izgradnjo tega, morajo na drugi strani, kolikor bodo prizadete, tudi na drugi strani pridobiti tisto, kar bodo izgubile. Tako, da zakon pozdravljamo in želimo, da bi le to tako steklo, da bi bilo v dobro kraju in pa države Slovenije. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Hrastelj. Stališče poslanske skupine socialdemokratov predstavlja kolega Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani vsi skupaj, še enkrat! Naša poslanska skupina socialdemokratske stranke bo ta predlog zakona skupine poslancev v celoti podprla. Brez vseh ostalih velikih besed k temu zakonu, samo to, da v bistvu resnično gre za uresničevanje nekega nacionalnega energetskega programa, ki še menda ni bil sprejet, ne vem točno, ampak ne glede, mislim da gre za - tudi naša poslanska skupina tako meni - da gre za pomemben nacionalni projekt in da bo dejansko v korist celotne Slovenije, zato bomo, tako kot sem povedal, ga v celoti podprli.
Sedajle ne vem, spoštovani predsednik, ali se že mogoče naslonim tudi na del predlaganih amandmajev kot celote. Tiste stvari, ki jih mislimo 100% prodpreti, in tiste amandmaje ali ne, ali bomo potem to naredili še pred, v drugi obravnavi ali bi že lahko sedajle.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Lahko poveste stališče poslanske skupine.
BRANKO KELEMINA: Naše stališče poslanske skupine je, da bomo pač večino predlaganih amandmajev podprli. Žal pa ne bomo mogli podpreti nekaterih amandmajev, in na to bomo seveda tudi opozorili, ob samem sprejemanju, predvsem tam, kjer so že posamezni poslanci, ki so vložili določene amandmaje, sami povedali v pogovoru, da bodo pač določene amandmaje umaknili. Tudi sam bom nekatere amandmaje umaknil, pri sami obravnavi. Najbolj sporen za našo poslansko skupino pa je prav gotovo amandma, pa so amandmaji k 10. členu. Tukaj vas moramo opozoriti, da lokalne skupnosti kot takšne resnično ne morejo pristati na neke obveznosti, ki bi sledile iz tega zakona, v takem obsegu oziroma na takem nivoju, da bi zaradi tega trpeli občinski proračuni ali kakorkoli drugače bili prizadeti interesi prebivalcev na tem območju, kjer se bodo pač ti energetski objekti gradili.
Tako ne bi mogli pod nobenim pogojem podpreti amandmaja odbora za infrastrukturo in okolje, in sicer drugega amandmaja, ki pravi, če vam lahko povsem na kratko povem, če dovolite, da bi naj - to je zelo pomembno - upravljalci oziroma lastniki te infrastrukture najemali posojilo s solidarnim poroštvom koncedenta. To pomeni, da bi naj lokalne skupnosti v bistvu najemale kredite s solidarnim poroštvom koncedenta. Mislim, da to za lokalne skupnosti ni sprejemljivo. Tisti majhen obseg infrastrukture, ki ga bo treba urediti okrog teh energetskih objektov, menimo, da je prav, da se naredi pod enakimi pogoji, kot se bo zgradil celoten energetski objekt, seveda tudi ob pomoči koncesionarja in tudi koncedenta. Zato je skupina poslancev predlagala svoj amandma, in bi prosili, da se sprejme.
Opozoril bi samo še na to, da je skupina poslancev tako rekoč skoraj iz vseh političnih strank podpisala amandmaje, ki nekako v minimalnem obsegu varujejo interese lokalnih skupnosti, kajti menimo, da dejansko zaradi tega, ker se bo zgradil nek objekt, ki bo v korist celotne države, ne moremo dovoliti, da bi lokalne skupnosti popolnoma izključili in da jim ne bi dali vsaj tiste minimalne varnosti in pravice, na osnovi katere bi sodelovali pri tem projektu in vsaj delno vplivali tudi na odločitve, na pomembne odločitve, ki se bodo sprejemale tako v vladi kot tudi na vseh ostalih nivojih.
Prosil bi, tudi glede na to, da je precej poslancev te amandmaje podpisalo, tudi predstavniki poslanskih skupin, in na osnovi obljub, ki so jih dali posamezni poslanci in poslanske skupine, da bi amandmaje te skupine poslancev resnično podprli.
Toliko mogoče za začetek. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kelemina. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Predlagam, da damo sedaj besedo predstavniku vlade. Besedo dajem državnemu sekretarju, če želi. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Ali želite besedo poslanke in poslanci? Kolega Rejc, prosim. Pismenih prijav nimamo.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane gospe in gospodje! V principu podpiram zakon o tem, da se določijo pogoji za koncesijo za izkoriščanje potenciala Save. Naj vas spomnim, da je ta zadeva kvečjemu pozna, ne pa prehitra. Ker o tej zadevi smo se, o tej Savi in seveda o politiki, o energetski politiki, ki naj bi Savo izkoristila, kot komplementarni del Drave, je bilo govora že dolgo nazaj, že v osemdesetih letih, leta 1990, 1992, so bili že načrti. Vem, kje so in kakšni so, da se ta, da se teh pet elektrarn oziroma zdaj štiri, dogradijo. Jasno je, da mi ne moremo mimo tega, da se ne zagotovijo okoljevarstveni pogoji in da se ne zagotovijo primerni pogoji sobivanja s temi elektrarnami, ker je treba vedeti, da je to stvar, ki čaka iz preprostega razloga, ker je Hrvaška že naredila neke svoje vnaprejšnje ukrepe. In če se bi zgodila neka velika voda, bi potem ta voda silila nazaj in seveda, ko govorimo o izkoriščanju vodnega potenciala Save, je treba vedeti, da ne glede na to, da smo morda v zadnjih letih priča nižjih kubatur vode in pretočnih potencialov, vendar nikoli se ne ve, kaj se lahko zgodi.
Skratka, jasno je in nujno, da se ti pogoji, ne glede na to, da je to vezano na precej denarja. Menim pa, da je ta vezava na ta denar bolj v tej temeljni pripravi, da se potem ne pozabi. Ker ko se enkrat začne graditi sistem elektrarne, ki je gotovo izjemno veliko delo in prav gotovo, da bi jo radi naši gradbinci prevzeli, pa tudi seveda sama industrija, ki lahko ponudi primerne turbine, da je to gotovo stvar, ki čaka. Vi veste, da so tudi, da se bo tudi začela počasi spreminjati politika, tudi do jedrskih elektrarn. To smo videli v zadnjem času v Nemčiji, ko temeljito spreminjajo svojo smer in svojo zagotovitev energetskih potreb. Tako da menim, da je ta zadeva zelo aktualna, jo v bistvu podpiram in menim, da je treba ne samo to zdaj zagotoviti v tej preventivi, ampak predvsem tudi v tem, da se potem na osnovi tega tudi začne izgradnja samega sistema Save, da se potem lahko nekako pripnemo na te najbolj elementarne vire, ki so obnovljivi, skratka ki tečejo, ki jih ni treba kopati, in so odvisni od ponudbe same narave.
Torej menim, da je predvsem sedaj važno, da se v tem času tudi do izgradnje samega savskega sistema pohiti in se čas dobro izkoristi. Jasno je, da bodo občine svoje zahtevale. Mi ne moremo, tukaj smo izven tega prostora geografsko, ne moremo gledati na njih kot češ, zdajle ste pa pridali svoj lonček zraven. Mi moramo vedeti, da je pač zavarovanje in seveda zagotavljanje tudi vseh ostalih ponudb, ki bodo na voljo ob tem, ko bodo jezovi in seveda ko bo ta pretočnost taka in drugačna in ko bo se tudi razmišljalo morda o nekih drugih, bom temu tudi rekel, tudi poteh po vodi, tako da smatram, da ni opravičila, da ne bi tega podprli in tudi vlada tako meni. Mislim pa, da bi zelo prav bilo in tudi, da bomo tudi v kratkem, seveda tudi naslanjajoč se na evropske principe in na evropske zahteve, tudi začeli izgradnjo tega savskega sistema, ki gotovo pomeni naslonitev na lastne vire, predvsem tiste, ki okolju ne škodujejo. Torej če okolju ne škodujejo, potem seveda v tem primeru gre za vodo, ki ne ogroža, ampak za vodo, ki jo ukrotimo in ki jo skozi okolje pripeljemo v, bi rekel, nenevaren odnos do posameznikov oziroma do občanov, ki tam bivajo.
Torej ta zakon podpiram in menim, da je prav, da je končno prišel na dnevni red. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Rejc. Besedo ima kolega Jakob Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo. Kolegi in kolegice! Seveda podpiram ta zakon, kot je bilo slišati tudi vse poslanske skupine.
Menim, da je seveda ta zakon oziroma je izgradnja tega sistema poleg avtocestnega programa torej največji projekt, ki se bo odvijal v prihodnjih letih v državi Sloveniji in zaradi tega ga je treba seveda tudi tako zastaviti. To je projekt več ministrstev, najmanj treh, štirih in mislim da bo potrebna, ne samo pri sprejemanju zakona, predvsem pa pri njegovi realizaciji vsa resnost. To je velika priložnost tudi za, tako za našo gradbeno operativo kot seveda tudi strojno, elektro in še katero, da se izkaže s temi posli tudi, torej da se tudi s temi posli izkaže in pridobi ustrezne reference za delo, za nastop tudi v tujini, kar se mogoče včasih malo zamuja ali pa zapostavlja, kar se referenc tiče pri avtocestnem programu.
Torej mislim še enkrat poudariti, torej resnost pri izvedbi tega programa bo seveda tisto vodilo, ki bo pomagalo k realizaciji tega programa. Že kolega Rejc je prej rekel, da je seveda jedrska energija, kakorkoli že mi gledamo danes na našo edino - pa še ta ni v popolni lasti, torej je še ta v polovični lasti države Slovenije - našo jedrsko elektrarno, seveda ne moremo vnaprej predvidevati, kdaj bo, kako dolgo bo še ta jedrska elektrarna obratovala. Tudi prizadevanje seveda in usmeritve v nekaterih večjih ali pa velikih državah, evropskih državah seveda kažejo na to.
Zaradi tega bom seveda ta zakon z veseljem podprl. Podpirala ga je že tudi prej vlada, pa iz raznih razlogov ni prišlo do realizacije tega projekta. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima Rudolf Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod predsednik. Torej kar na začetku bi povedal, da bom ta zakon podprl. Sem tudi mnenja, da je verjetno prepozno, da bi tak zakon moral biti že zdavnaj sprejet in pa ne samo da bi bil zakon sprejet, da bi se že izvajal, to se pravi da bi dela že potekala, da ne bi imeli samo eno elektrarno, ampak več, glede na to da vemo, da so projekti bili pripravljeni že pred 60-imi leti, vsaj v osnovnem. Imam pa tu določen pomislek, ki upam, da mi ga bodo predlagatelji tudi argumentirano obrazložili in mi ta dvom odpravili. Namreč, gre za osnovni pristop, da infrastrukturo v osnovi plačuje država, samo investicijo pa tisti koncesionar ali investitor, ki je dobil koncesijo in ki bo opravljal dela. Namreč, gre za nekaj drugega. Pojavlja se mi vprašanje, kaj v primeru privatizacije koncesionarja. Namreč, stroški infrastrukture, govorim o celotni infrastrukturi, se pravi, gozdne, cestne, železniške, kar je tudi obdelano v zakonu, predstavljajo velik del, ponekod je celo večji del kot pa sama investicija - ponekod, pravim, lahko se tudi to zgodi - je pa odstotkovno zelo velik del celotne investicije, in v primeru privatizacije pride do naslednjega pojava. Namreč, če iz stroškov investicije odpadejo določena investicijska dela, se pravi, infrastruktura, potem je prav gotovo, da je investicija cenejša, kar je seveda dobro, vendar če so dela izvedena, če so sredstva porabljena, potem ne moremo reči, da so dela v bistvu cenejša, samo konto, na katerega preložimo določene investicijske stroške, je drug. In če ta sredstva niso kot investicijska sredstva, da ne bremenijo koncesionarja ali investitorja, je cena električne energije bistveno cenejša. In sedaj bom dal hipotetičen primer, da pač nekdo kupi ali kakorkoli pride do lastništva v tem podjetju, bo prav gotovo imel večji dobiček, ker se mu bo zadeva prej amortizirala, ker bodo nižji stroški. Ne zato, da bi sedaj dvomil v sistem privatizacije ali pa da bi nekoga hotel obremenjevati, da bi imel izgubo pri ceni električne energije, ampak dejstvo je, da določeni stroški bodo. Ne bi pa bilo korektno, da tisti, ki bo privatiziral, v primeru privatizacije koncesionarja, da bo prišel do poceni električne energije, se pravi, do dobička, država, to smo pa mi vsi, vsi prebivalci Republike Slovenije, bodo pa njegov strošek plačali.
Ta pomislek je edini, ki ga ob tem imam in nikjer nisem opazil, da bi kakšna točka ali amandma, razen, moram priznati, da del amandmaja k 9. členu, ki ga je predlagal gospod Kopač, to obravnava, vendar ne v tem smislu, kot sem ga sam podal, temveč v tem smislu, vsebinsko, da ima država tudi vpliv na te investicije, da jih ona odobrava. Se pravi, če jih plača, je prav, da jih tudi odobrava. In to, mislim, da bi bil velik manko tega zakona in tudi predlagateljev.
Dela, na katerega sem pa sam opozoril, na ceno električne energije v primeru privatizacije, pa zakon ne obravnava in zame je to neodgovorjeni del in je to zame najbolj bistven del celotnega zakona o podelitvi koncesij in o gradnji hidroelektrarn. Mislim, da tudi zaradi tega - mislim, lahko pa da se motim, vendar imam pravico imeti svoje mnenje - ta zakon tako dolgo ni prišel v poslanske klopi, ker to je osnovni del smisla tega zakona in pa gradnje hidroelektrarn, ki so potrebne. Sam sem dejal, da je prepozno prišlo do tega, ampak ta del ni rešen in prosil bi predlagatelje, da mi to skušajo obrazložiti kakorkoli že, seveda če bom sam zadovoljen s tem odgovorom, to je drugo. Ampak ta del ni rešen v tem zakonu, kaj v primeru privatizacije koncesionarja, glede na stroške, ki so za pripravljalna dela in pa seveda za infrastrukturo. Ta del mi ni rešen in bi seveda še želel odgovor na to vprašanje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Petan. Besedo ima Miran Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Rad bi povedal, da bom sam in da bodo tudi kolegi v poslanski skupini podprli ta zakon. Žal mi je oziroma žal nam je, da ni bilo dolgo časa potrebne sposobnosti v vladi, da bi vlada pripravila ta koncept in da bi o njem že odločali. Ampak ne glede na to je treba pohvalit ne pa obratno, poslance, ki so se pač odločili, da ga pripravijo. Jaz upam, da so bile strokovne podlage, ki so jih imeli, dovolj prediskutirane in da bo v teku celega postopka, ne samo sprejemanja, ampak kasneje tudi izvajanja zakona, vlada stala ob pripravljenih rešitvah in jih tudi ustrezno izvajala. In da se tudi v tem primeru ne bodo brez potrebe iz dneva v dan v temeljih spreminjali koncepti in pogledi, kako reševati to vprašanje.
Mislim, da je sprejem tega zakona dober, ker pomeni po eni strani pomembno realizacijo energetske usmeritve Slovenije, pomemben je prav gotovo pa tudi za Posavje, posebej zato, ker vsi pričakujemo, da bo rešil tudi mnoga vprašanja okolja, vprašanja vodnega varstva ipd., kar bi bilo možno na ta način v skupno zadovoljstvo urediti. To so bili razlogi, zaradi katerih smo nekateri poslanci in tudi jaz razmišljali o tem, da je v obsegu, kjer je to mogoče, potrebno zagotavljati sodelovanje, vpliv lokalnih skupnosti na sprejem vseh bistvenih odločitev in tudi na njihovo izvajanje, da se v samem izvajanju, ki vemo pa, da to izvajanje pomeni res močen poseg v okolje in tudi močen poseg v interese ljudi, da bi bilo to izvajanje čim bolj povezano s skupnimi interesi ljudi in da bi zaradi tega bilo izvedeno tudi v čim večjem zadovoljstvu ljudi, lokalnih skupnosti, države in našega skupnega interesa. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Smo torej v okviru splošne razprave. Želi še kdo besedo? Vlado sem že pozval. Kolega Janc, prosim.
BRANKO JANC: Hvala za besedo, gospod predsednik. Jaz bi rad v enem delu odgovoril kolegu Petanu na njegovo vprašanje.
Vprašanje, ki izhaja iz načina zagotavljanja virov sredstev za izgradnjo spodnje savske verige, izhaja predvsem iz tega, da je v zakonu predvidena delitev sredstev med tista sredstva, ki bodo zagotovljena s strani države za financiranje izgradnje vodne infrastrukture, lokalne in državne infrastrukture. Ta infrastruktura je v lasti države in zaradi tega naj bi država tudi financirala njeno izgradnjo. Drugi del, elektroenergetski del pa bo v lasti koncesionarja, zaradi tega bo tudi koncesionar financiral izgradnjo tega dela. Torej gre za ločena dva dela.
Jaz bi rad v zvezi s samim zakonom imel samo še en komentar. Mislim da je Slovenija prvič pristopila k spremenjenemu načinu financiranja gospodarske infrastrukture. To je zahodna Evropa zelo intenzivno začela uvajati v začetku 80-ih let s privatno iniciativo financiranja v gospodarsko infrastrukturo. Posledice so bile predvsem v tem, da so države izkazovale relativno visok javni dolg oziroma tudi visok proračunski primanjkljaj. V enaki situaciji je danes Slovenija, zato je projekt izgradnje savskih elektrarn pomemben po mojem iz dveh razlogov.
Prvi je ta, da bo Slovenija, predvsem pa državni zbor, ki bo sprejel ta zakon, dojela, da je možno financirati gospodarsko infrastrukturo tudi s privatnim kapitalom, ne izključno samo z državnim kapitalom. In to, na kar je prej kolega Presečnik opozoril, tudi izgradnja slovenskih avtocest, verjetno bi bilo bolj modro razmisliti o tem, da bi jo financirali tako z državnim kakor tudi privatnim kapitalom, kar bi seveda bilo možno predvsem pri daljinskih cestah, kjer je ta praksa v Evropi že uveljavljena, pa ne samo v Evropi.
Drug razlog je pa ta, da v tistem delu, ki bo namenjen za financiranje energetskih objektov, lahko pričakujemo večjo racionalizacijo, večji nadzor pri porabi sredstev in tu mislim da je ena kvaliteta v smeri, da se pri državnih investicijah, pri investicijah v gospodarsko infrastrukturo ne meče denar čez rame.
In jaz pričakujem, da bo seveda projekt, če bo dojet z vso odgovornostjo, s politično, predvsem pa s strokovno odgovornostjo, možno izpeljati za to Slovenijo v smer, da bodo pridobitve tako na področju energetike, zaposlovanja, predvsem pa v smeri nadaljnjega tehnološkega razvoja slovenske industrije, kar pa pomeni tudi večje možnosti vključevanja slovenske industrije tudi na projektih izven naše države.
Zato bi poprosil poslanke in poslance, da bi ta zakon podprli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Janc. Kolega Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa. Kot eden od predlagateljev bi želel poudariti izredno veselje nad sporočili iz vseh poslanskih skupin v zvezi s podporo temu zakonu. Izjemno vesel sem tudi, da ta državni zbor daje poseben poudarek vlogi lokalnih skupnosti, kar je vsekakor treba na prvem mestu tudi upoštevati. Tudi to je treba jemati v luči, da ni Posavje tisto, ki si izjemno želi elektrarn, temveč želi odgovor, kaj bo z rezervatom prostora, ki je že 20 let v vseh planskih aktih, ki je povzročil to, da se na celotni potezi, od Vrhovega do hrvaške meje, v vsem tem času ni nič zgodilo na področju varstva pred poplavami, da se niso mogle zgraditi čistilne naprave, ker se enostavno niso dale niti locirati v območju mest, ker je imel prednost državni plan in predvidena elektrarna.
Zato je treba z vso mero zaščititi te posege na način, za katerega mislim, da je v tem zakonu tudi ustrezen. Namreč, predlagatelji smo tu upoštevali vso veljavno zakonodajo, in postopek pri izgradnji hidroelektrarn in umeščanja elektrarn v prostor ni bistveno ali pa nič drugačen, kot je umeščanje avtocest, ki ga pa v tem državnem zboru dosti dobro poznamo. Torej, predviden je postopek izdelave lokacijskega načrta, ob sočasni študiji vplivov na okolje, javnih razgrnitev, iskanja soglasij lokalnih skupnosti na območju, kjer bo elektrarna locirana, in potrditvi lokacijskega načrta v vladi Republike Slovenije. Ravno tako je predvidena po tem zakonu priprava programa za izvedbo posamezne elektrarne, ki gre zopet po postopku - in amandma, ki smo ga napisali, o tem govori - ki ne more biti niti brez soglasja lokalne skupnosti, energetskega ministrstva, pripravi ga ministrstvo za okolje in zopet potrdi vlada.
Torej, skušali smo na vseh možnih segmentih zaščititi lokalno skupnost, seveda ob vedenju, da je to velik poseg v prostor.
Na drugi strani zakon ponuja rešitev, ki jo je že leta 1994 imela uredba, to je plačilo koncesijske dajatve, ki se deli na državo in lokalno skupnost.
Konkretnejši odgovor gospodu Petanu bi želel dati. Mislim, da je gospod Petan zelo točno, točno opredelil zadevo. To, da država poskrbi za državno in lokalno infrastrukturo, dejansko vpliva na ceno. In to je bil tudi element in največji problem pri sklepanju pogodbe po javnem razpisu, o katerem sem tudi govoril. Kajti nikjer v Evropi v tržnem sistemu gospodarjenja ni slučaj, da bi tisti, ki gradi elektrarno, zgradil tudi vso poplavnovarnostno zaščito v območju, kjer se gradi elektrarna, ali pa zgradil tudi tisto infrastrukturo, ki ni predmet same elektrarne. Vendar pa ostaja, in to moram poudariti, ta infrastruktura, ki se gradi iz državnih sredstev, ostaja v lasti države in v lasti lokalnih skupnosti v tistih segmentih, na katere se nanaša.
In pogodba, ki naj bi bila sklenjena o koncesiji za dobo 30 let, kot zakon predvideva oziroma kot je vladni amandma, 50 let, kar predlagatelji podpiramo, je seveda tisti čas, ko bo investitor v tem času že velikokrat olastninjen. V tem času bo lahko že veliko lastnikov tudi spremenil. Kaj pa vemo, kaj se bo vse v 50 letih dogajalo, bo vedno moral plačevati 7 procentov od bruto, vrednosti bruto proizvedene električne energije in s tem vračal vložek države v času investicije. Tu je pravzaprav sistem, ki je tu nastavljen in po 50 letih bo investitor oziroma lastnik teh elektrarn lahko od države odkupil neamortizirani del. Vendar govorimo v času, za katerega mi niti ne vemo, ali bo zakon še tak ali ga bo vmes treba spremeniti.
Vendar dejstvo je, da je gospod Petan pravilno ugotovil, da je intencija, da se proizvede v teh elektrarnah cena z najnižjimi stroški, seveda pa da v okviru teh stroškov se pa vkalkulira tudi ta koncesijska dajatev, o kateri sem govoril. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Avšič. Replika, kolega Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Bom čisto kratek. Jaz odgovora nisem dobil. Vsekakor podpiram ta zakon, še enkrat povem, in normalno, da ga bom podprl. Vendar pričakoval sem tak odgovor, da državna infrastruktura ostane v državni lasti, normalno da ostane, samo postavlja se vprašanje, če je, recimo, kar je tudi omenjeno v zakonu, prestavitev železnice ali pa podobno. Ne trdim, da bo to potrebno, ker ne poznam projekta. Če pa do tega pride, se potem postavlja vprašanje, ali je bilo potrebno prestavljati železnico. Seveda bo ostala v državni lasti, samo to so dodatni stroški. Če do te gradnje ne bi prišlo, ne bi bilo potrebno imeti stroške in prestavljati železnico. Omenil sem samo enega od primerov. Jaz pa ne trdim, da ne bo ostala v lasti, seveda, vprašanje se postavlja, kdo bo to plačal, pa na čigave stroške, to se pravi, tista moja skrb, da vsi skupaj bomo plačali za infrastrukturo, drugi bo pa dobil poceni investicijo, poceni energijo in ustvaril dobiček, to še vedno ostaja. Kot sem dejal, zakon bom podprl, eravno je tu nedorečen. Verjetno bo treba tudi na tem področju še kaj reči takrat, ko bo prišlo do tega, da se bo tudi to podjetje, ki je, kolikor vem, v tem trenutku javno, ki bi naj dobilo koncesijo ali bilo vsaj najbolj resen kandidat, začelo lastniniti, se pravi, takrat se bodo pa razmerja spremenila in verjetno bo tudi takrat treba kaj reči. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Kolega dr. Možgan želi besedo.
JOŽE MOŽGAN: Rad bi samo nekaj vprašal v zvezi z varstvom okolja v Posavju.
Zelo me zanima, kaj se bo zgodilo po izgradnji petih savskih elektrarn, ko bo Sava upočasnila svoj tok, s talno vodo ob reki Savi. Nanos Savinje pri Zidanem mostu se ne bo odplavljal s tisto hitrostjo, kot se odplavlja sedaj, ravno tako se ne bo odplavljal nanos reke Krke tako hitro, kot se odplavlja sedaj. Vsi poznamo tako imenovani sindrom Džerdapa v zvezi z nanosi reke Morave. Nisem pa še nikjer zasledil nobene študije v zvezi z dolgoročnimi nanosi in z dvigom podtalnice na vsem tem območju, ki je ob teh predvidenih elektrarnah. Ali je študija to upoštevala, ker to so dolgoročne zadeve, gre pa za 40 let, kot menda trajajo hidrocentrale, zato bi rad odgovor, če predlagatelji ta odgovor vedo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Možgan. Kdo bo odgovoril? Kolega Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa. Seveda bom zopet odgovoril na tisti ravni, ki jo moje skromno znanje o hidrogradnjah in podobnem dovoljuje. Odgovorim lahko pač toliko, kot sem seznanjen iz časa, ko sem se ukvarjal v okviru svoje lokalne skupnosti ali pa ob pripravi tega zakona.
Danes sem sicer že rekel, da za vsako elektrarno posebej in za celotno verigo obstaja že cela vrsta študij. Ob vsem pa seveda za nobeno elektrarno še ni narejena študija vplivov na okolje, kajti to je element, ki se bo za vsako elektrarno posebej izvedel takrat, ko bo sprejet investicijski program v skladu s tem zakonom in ko bo pripravljen lokacijski načrt.
Kar se naplavin in nanosov tiče, strokovnjaki trdijo, da bo celotna veriga šele, ne odgovorila na vprašanja, temveč rešila zagatni problem, ki danes nastaja na Vrhovem, ker mora veriga delovati kontinuirano.
Drugo, kar se tiče vplivov na podtalnico, mislim, da je ta zadeva strokovno povsem enostavna, to poznajo že na Dravskem polju, to poznajo tudi pri drugih elektrarnah. Seveda, stroka bo morala določiti, koliko vode iz zajez bo puščano v podtalnico. To se rešuje z vodotesnimi nasipi oziroma tudi zatesnjenimi in z odprtinami. Ne vem, če je tu gospod Rožič, on je hidrotehnik, bi lahko več pojasnil. Skratka, te zadeve niso nerešljive, reševale pa se bodo seveda ob pripravi projektnih dokumentov za vsako posamezno elektrarno. Zakon tega ne more rešiti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Rožič se je danes opravičil, žal. Kolega Presečnik je tudi gradbeni inženir.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo. Rad bi dr. Možganu odgovoril na drugi del vprašanja, to je zaprodejevanje oziroma nanos gromoza. Jaz mislim, da bo potrebno z ukrepi, ne zaradi savskih elektrarn, tudi zaradi varovanja ostalih predelov pred poplavami, predvsem delati na objektih, ki bodo zmanjšali pretok gromoza po naših rekah. To pomeni seveda tudi bistveno večjo poplavno varnost, ne samo na Savi, ampak na pritokih, tudi na pritokih Save in ostalih rek. To je naloga, ki jo mora država v naslednjih letih, pa da ne rečem, desetletjih pač razrešiti. Torej več jezovnih in ostalih objektov na naših vodotokih bo seveda problem razrešilo in razrešilo bo tudi problem pogostih poplav tudi ob sorazmerno nizkih vodah ali pa manjših visokih vodah. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo v okviru splošne razprave? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo.
Prosim kolege in kolegice, da se nam pridružijo, prehajamo na naslednjo fazo, to je druga obravnava, razprava in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Zakon ima 14 členom, 11 jih je amandmiranih, torej je še vedno poslovniška možnost, da najprej glasujemo o predlogu sklepa, da bomo glasovali in razpravljali skupaj o tistih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Tak predlog dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.) Kdo je za predlog sklepa, da bomo glasovali skupaj o tistih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji.
Kdo je za? (41 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Sklep je sprejet.
Prehajamo na razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih. Razpravo bomo vodili na podlagi pregleda amandmajev, to je drugi nov pregled amandmajev z dne 12. junija. Odpiram razpravo o 1. členu in amandmaju skupine poslancev, prvopodpisani Jakob Presečnik. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 1. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (42 prisotnih.) Prosim, ugotavljamo prisotnost drugič! (49 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen? (43 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Člen smo sprejeli.
V razpravo dajem 3. člen in vrsto dopolnil. Koliko jih je? Osem. Osem jih je v pregledu, 13.6. pa je bil na klop posredovan amandma kolega Kopača. O njem pa bomo odločali za petim amandmajem v pregledu.
Prvi amandma predlaga vlada, delovno telo ga podpira. Drugega predlaga skupina predlagateljev, delovno telo ga podpira. Tretjega predlagajo predlagatelji, delovno telo ga podpira. Četrtega predlaga odbor. Petega predlaga poslanec Kelemina. Napovedan je umik. Amandma je umaknjen. Hvala lepa. Nato sledi peti amandma, predlagatelj je kolega Kopač. Šesti amandma, predlagatelj je skupina poslancev, prvopodpisani Jakob Presečnik. Sedmi umaknjen. Hvala lepa. Osmega predlaga odbor. Želi kdo besedo? Nihče ne želi besede. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem prvi amandma k 3. členu. Predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma, predlagatelji so predlagatelji zakona, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Sprejeto.
Na glasovanje dajem tretji amandma. Predlagajo ga predlagatelji, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Sprejeto.
Na glasovanje dajem četrti amandma. Predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (29 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Sprejeto.
Na glasovanje dajem amandma koleg Kopača. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Sprejeto.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 6. Skupina poslancev, prvopodpisani je Jakob Presečnik. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost drugič! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 6? (41 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Sprejeto.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 8, predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Sprejeto.
Na glasovanje dajem spremenjeni, dopolnjeni 3. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen? (39 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Sprejet je 3. člen.
Prehajamo k 4. členu, amandmaju poslanca Kelemine. Ta amandma ni dobil podpore delovnega telesa. Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! Besedo želi kolega Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Gospod predsednik, ta amandma sem jaz sicer pričakoval, da ga bo gospod Branko Kelemina umaknil, vendar ker ga ni, moram povedati, da ga predlagatelji ne podpiramo. To je izjemoma, ker mislimo, da obstaja velika nevarnost, če bi bil ta amandma uveljavljen, da bi bilo zelo težko ali pa nemogoče sprojektirati katerokoli od elektrarn. Govori namreč o plovnosti Save in mislim, da ga ni za podpreti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali vztrajate pri amandmaju, kolega Kelemina? (Da.) Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 4. členu? (14 poslancev.) Kdo je proti? (26 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 4. člen. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen? (42 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
Odpiram razpravo o členu 5 in sedmih amandmajih. Prvi je amandma na amandma odbora, predlagatelj je skupina poslancev, prvopodpisani je Jakob Presečnik. Drugi je amandma odbora. Tretji je amandma skupine poslancev s prvopodpisanim Brankom Kelemino. Četrti je amandma vlade, ki ga delovno telo podpira. Peti je amandma skupine poslancev s prvopodpisanim Brankom Kelemino. Šesti amandma predlaga Branko Kelemina, ki ga delovno telo ne podpira. Sedmi amandma predlagajo predlagatelji, delovno telo pa ga podpira. Ali želi kdo besedo? Kolega Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Samo opozoril bi, da od sedajle naprej ni več nobenega tako spornega amandmaja. Amandma k 4. členu sem res vložil na osnovi nekih pobud, pa tega nismo sprejeli. Ostali amandmaji, ki so predlagani od skupine poslancev, kjer sem prvopodpisani, pa mislim, da niso več sporni, ker gre za skupino poslancev in veliko poslanskih skupin, zato prosim, da jih podprete. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kelemina. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prahajamo na odločanje.
Najprej dajem na glasovanje amandma pod točko 5 k 5. členu, to je amandma na amandma, ki ga predlaga skupina poslancev s prvopodpisanim Jakobom Presečnikom. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2, predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3 skupine poslancev s prvopodpisanim Brankom Kelemino. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 4, predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 5, prvopodpisani v skupini poslancev je Branko Kelemina. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (26 poslancev.) Je kdo proti? (14 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 6. Predlagatelj je Branko Kelemina, delovno telo ga ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (30 poslancev.) Kdo je proti? (13 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 7, predlagatelji so predlagatelji, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (45 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 5. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? Kdo je za člen v celoti? (40 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Člen je sprejet.
Prehajamo k členu 6. Imamo amandma odbora. Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 6. člen. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 6. člen? (42 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
Odpiram razpravo o 8. členu in dveh amandmajih. Prvega predlaga poslanec Branko Kelemina, nima podpore delovnega telesa. Amandma pod točko 2 predlaga skupina poslancev, prvopodpisani je Jakob Presečnik. Če je amandma pod točko 1 sprejet, je 2 brezpredmeten. Hvala lepa. Torej kolega Kelemina je umaknil amandma pod točko 1. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem torej drugi amandma k 8. členu. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Sprejet je ta amandma.
Na glasovanje dajem 8. člen. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (35 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
Prehajamo k 9. členu, h kateremu so vloženi štirje amandmaji v pregledu in amandma kolega Kopača dodatno. O njem bomo glasovali za tretjim amandmajem v pregledu. Prvega v pregledu predlaga skupina poslancev, prvopodpisani je Branko Kelemina. Isti predlagatelj je za drugi amandma. Tretjega predlaga skupina poslancev s prvopodpisanim Jakom Presečnikom in četrtega skupina poslancev, prvopodpisani je Jože Avšič.
Gospod Kelemina želi besedo.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Poglejte, jaz sem v 9. členu, tretji odstavek, če ga tako imenujem, pač predlagal, da bi črtali besedilo "za dela, ki jih ne more ali namerava izvesti sam". Kaj sem imel v mislih tukaj? Nekako smo razmišljali, da koncesionar, kdorkoli že pač bo, sem si predstavljal, da pač ne bom imel neke svoje operative, ampak bo to nek inženir, ki bo v bistvu skrbel za to, da se bodo tam ta dela izvajala in bo tako ali tako vsa dela potrebno oddati po predpisih o javnih naročilih. Če slučajno, ker ta amandma na odboru ni bil usklajen, če slučajno odbor misli, predsednik odbora ali pa predlagatelj zakona misli drugače, potem jaz lahko tudi ta amandma v končni fazi umaknem, ampak meni se zdi, da koncesionar kot tak, vsaj na tiste, ki sedajle računamo, nima neke svoje operative, ki bi bila sposobna kakršnakoli dela operativno sama izvesti. Zato sem pač predlagal tak amandma. Bi pa prosil dodatno obrazložitev in potem seveda tudi primerno ukrepanje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo želi kolega Janc.
BRANKO JANC: Hvala za besedo. Jaz bi rad opozoril na dodatno mnenje sekretariata za zakonodajo, ki je podal v dodatnem poročilu mnenje k prvemu in drugemu amandmaju k 9. členu. Opozarjam na to, da ne bi naredili podobne napake, kot smo jo naredili pri 5. členu, ko smo sprejeli nekonsistenten predlog, torej drugi amandma k 5. členu. Zaradi tega predlagam, da se prvi in drugi amandma, tudi zaradi nekonsistentnosti z ostalo zakonodajo ne sprejmeta. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Govorili ste v imenu predlagateljev? Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.)
Prihajamo na odločanje. Na glasovanje dajem prvi amandma k 9. členu. Predlagatelj je skupina poslancev, prvopodpisani Branko Kelemina. Predlagatelji ne podpirajo. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (11 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Pred tem bo svoj glas obrazložil kolega Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Ob tem, da bom seveda obrazložil glas, da bom glasoval za ta amandma, in tudi tiste, ki so nekako podpisali tole, bi prosil da tako glasujejo. Ne glede na odločitev oziroma pripombe sekretariata, vseeno menimo, da bi lokalne skupnosti morale imeti pravico zavarovati vsaj minimalno te svoje interese. Prav gotovo mi ne bomo v lokalni skupnosti insistirali, da bomo pri pripravi koncesijske oziroma pri oddaji del itn., ne vem kako postavljali nemogoče pogoje koncesionarju, ampak da pa ne bi imeli popolnoma nobenega vpliva v lokalni skupnosti, komu se bodo dela oddajala in da se bodo ta dela izvajala izključno z nekimi tujci, ki bodo prišli mogoče celo iz tujine ali pa iz drugih delov Slovenije, kar seveda in narobe, mi pa ne bi smeli zaposliti niti oziroma imeti vpliva na to, da bi se tudi naša lokalna podjetja vključila v ta projekt, kar ne bo onemogočeno, če se bodo organizirala primerno itn., bodo lahko konkurirala, ampak glede na razbitost naših podjetij v Posavju, dvomim, da se bodo znala tako učinkovito organizirati, da bi enakopravno konkurirala vsem tistim visokim usposobljenim organizacijam, ki bodo se prijavile za ta posel. Menimo, da bi bilo prav, da bi lokalna skupnost imela vsaj en delček vpliva na to, prav gotovo pa ne mislimo tukaj izsiljevati, zato prosim za podporo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Ugotavljamo prisotnost. (49 prisotnih.)
Kdo je za 2 amandma k 9. členu? (19 poslancev.) Kdo je proti? (25 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 3. amandma k temu členu. Predlagatelj je skupina poslancev, Jakob Presečnik je prvopodpisani. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (35 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ta amandma je sprejet.
Smo pri amandmaju kolega Kopača, ki je izven pregleda. Ugotavljamo prisotnost! (51 poslancev.)
Kdo je za ta amandma? (35 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 4. amandma v pregledu. To je amandma skupine poslancev, prvopodpisani Jože Avšič. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (51 poslancev.)
Kdo je za ta amandma? (32 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 9. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (39 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 9. člen v celoti? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Prehajamo k razpravi o členu številka 10. Amandma pod točko 1 je Franci Rokavec umaknil. Imamo amandma pod točko 2 skupine poslancev, s prvopodpisanim Jakobom Presečnikom, in amandma pod točko 3 predlagateljev, ki ga delovno telo podpira. Če bo amandma pod točko 2 sprejet, bo amandma pod točko 3 brezpredmeten. Sledi amandma predlagateljev pod točko 4, ki ga delovno telo podpira (opomba ne velja več, ker je amandma pod točko 1 umaknjen). Sledi amandma pod točko 5 skupine poslancev, s prvopodpisanim Brankom Kelemino. Če bo sprejet amandma pod točko 2, bo ta amandma brezpredmeten. S tem je pregled končan. Besedo želi kolega Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. No, poglejte, 10. člen je v bistvu najpomembnejši člen za naše pojme oziroma pomemben predvsem za interese lokalnih skupnosti. Poglejte, kaj piše v 10. členu v osnovnem zakonu, v drugem odstavku, zadnji stavek: "Za ureditev državne ter lokalne infrastrukture, se pravi, tisti delček državne infrastrukture, državne ceste, železnice in tako naprej, pa tudi lokalne infrastrukture, se pravi, tiste lokalne ceste okoli objekta, "na vplivnem območju energetskega izkoriščanja spodnje Save bodo najeli posojila...," ostalo pustimo, "upravljalci oziroma lastniki te infrastrukture, s poroštvom koncedenta." Lepo vas prosim! Če bomo to sprejeli, tako opredelitev, da naj lokalne skupnosti, zato ker se bodo te elektrarne tam gradile, sedaj najamejo posojila s poroštvom koncedenta, da se bodo tista lokalna infrastruktura tam zgradila, potem mi tega zakona nočemo imeti! In bomo tudi naredili vse v lokalni skupnosti, v prvi, v kateri se bosta dve elektrarni gradili, da se tudi gradili ne bosta, če bo potrebno, to vam povem! Zato sem predlagal, in bi sedaj prosil, brez kakršnihkoli drugih napetosti, če bi odbor za infrastrukturo upošteval to, da drugega amandmaja ne sprejmemo, temveč sprejmemo mojega, petega, ki bi ga popravil, ki bi se glasil takole, recimo, če z drugim stavkom drugega odstavka začnemo, tam kjer piše "za izvedbo ureditve vodne infrastrukture", se pravi, pretoki, pretočki, potem pa nadaljuje, "in za ureditev državne ter lokalne infrastrukture," tisto, kar sem sam zraven pripisal, pa potem tisto v nadaljevanju, kar je odbor za lokalno samoupravo dal, ne, odbor za infrastrukturo, "lahko koncesionar najame posojila s solidarnim poroštvom koncedenta." To je pa sedaj nek kompromis, razumete, kjer bi dejansko za izvedbo ureditve vodne infrastrukture in za ureditev državne ter lokalne infrastrukture lahko koncesionar najel posojilo s solidarnim poroštvom koncedenta. Mislim, da je taka ureditev kompromis med tistim, kar je predlagal predlagatelj, kar predlagajo interesi lokalnih skupnosti in kar predlaga tudi odbor za infrastrukturo. Jaz bi prosil, če se da, da se do tega opredelimo in da potem tudi ta peti, amandma k petemu, mislim, k 10. členu peti amandma sprejmemo, drugega pa ne. Jaz bi prosil za razumevanje in tudi za sprejetje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali boste predlagali torej spremembo?
BRANKO KELEMINA: Spremembo tistega mojega, napovedal sem spremembo mojega petega amandmaja oziroma pod 5. točko mojega amandmaja. Tako bi se dejansko "in za ureditev državne ter lokalne infrastrukture" dodalo "lahko koncesionar najame posojilo solidarno s poroštvom koncedenta," zadnji odstavek pa se črta. Dejansko potem ni več primeren oziroma je enostavno odveč zadnji stavek drugega odstavka.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, če bi tole samo na kratko napisali, da bi tudi v pisni obliki vložili.
BRANKO KELEMINA: Samo se dejansko doda k tistemu amandmaju: "lahko koncesionar najame posojilo solidarno s poroštvom koncedenta." Ostalo pa vse ostane isto.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Hvala kolega Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Jaz mislim, da bi bil tak amandma najprimernejši za vse skupaj. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Kolega Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Jaz menim, da je amandma kolege Jakoba Presečnika bolj primeren oziroma korektnejši. Predlagam, da bi tu črtal edino besedico "solidarnim poroštvom koncedenta". Seveda je mišljeno, da ni subsidiarno poroštvo, vendar je poroštvo tako ali tako poroštvo. To je problem, na katerega je opozorilo tudi podjetje, ki naj bi dobilo to koncesijo, pretirane izpostavljenosti, kreditne izpostavljenosti, glede na svoj kapital. Jaz moram ugotoviti, da ne glede na to, da bi bil, recimo, sprejet ta tekst, kakršen je zdaj, v resnici bi jim povzročil silne težave. Tudi tekst, ki ga predlaga Jakob Presečnik, jim ne odpravi vseh težav, tudi to, kar predlaga Kelemina, čeprav zdaj pisno tega zadnjega nimam pred seboj, ker ga je natančno predlagal, jim ne odpravi vseh težav, pa menim, da je skratka vsaj s tega, recimo mu pravno tehničnega vidika najprimernejši amandma gospoda Presečnika, samo besedico "solidarnim poroštvom" bi črtal, ker je iz besedila samega razvidno, kakšen je odnos med koncedentom in koncesionarjem. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Kopač. Kolega Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo. V imenu podpisnikov tega drugega amandmaja predlagam to, kar je že gospod Kopač sedajle rekel, črtanje dvakrat besede "solidarnim". Torej v tem drugem daljšem odstavku je napisano "solidarnim" dvakrat. Torej "s solidarnim poroštvom koncedenta", ta solidarni, dvakrat, predlagamo podpisniki, da se črta.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Črta se torej beseda "solidarnim".
Vsi tisti, ki predlagate spremembe amandmajev, prosim, da seveda zaradi zapisnika in tudi kakršnih koli nesporazumov in poslovnika seveda, tudi pisno vaše popravke vložite v delovnem predsedstvu državnega zbora. Današnja vnema mi je zelo všeč, poslanci, spreminjamo zakon, vlada pa nas modro posluša.
Kolega Kelemina ima besedo. Modra je bila ugotovitev.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa spoštovani predsednik! Poglejte kolegi, kolegice! Verjamem, da tukaj obstajajo različni interesi, samo dajte razumeti, da ta amandma, tako kot ste ga sedajle tudi gospod Presečnik popravili, za lokalno skupnost ni sprejemljiv, lepo vas prosim. Poglejte, kaj bo sedajle prišlo ven iz tega, če naredimo takole, kot predlaga gospod Presečnik. "Za ureditev državne," se pravi ceste, železnice "in lokalne infrastrukture" - tistih par cest okoli, če jih bo potrebno, ali pa poti ali karkoli že - "na vplivnem območju energetskega .../Nerazumljivo./... spodnje Save lahko upravljavci," se pravi lokalna skupnost ali pa država oziroma lastniki te infrastrukture, no to so tile, "najamejo posojilo s poroštvom koncedenta." Lokalne skupnosti bodo zato, da se bo tistih nekaj cest prestavilo pa uredilo, najele posojilo in to zgradile. Ja, pa lepo vas prosim, no! Ja, lahko. Zakaj naj bi lokalna skupnost najemala kredite, da bi se to zgradilo?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Pojasnilo bomo dali kolega...
BRANKO KELEMINA: Lahko upravljavci, ja. Če pa ne bodo hoteli najeti, kdo bo pa potem, če pravite lahko oziroma upravljavci oziroma lastniki te infrastrukture najamejo posojila, če pa ne bodo hoteli najeti posojila, kdo bo pa potem to plačal? Kdo? Ja, potem mi pa to razložite, tega ne razumem.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Kdo bo pojasnil? Kolega Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Gospod Kelemina! Verjetno ste že kdaj poskušali pridobiti gradbeno dovoljenje. Tudi za prestavitev lokalne ceste je potrebno gradbeno dovoljenje. Gradbeno dovoljenje lahko dobi samo lastnik. Torej formalni investitor mora biti lastnik. Plačnik te obveznosti, torej teh stroškov prestavitve lokalne ceste, je država, po tem zakonu. To je nesporno in tega nihče ne oporeka. Ampak investitor tega pa ne bo država, ampak bo nekdo drug. Ta drug mora pridobiti pot, kako bo to zaračunal državi. Če bi tega 10. člena tu ne bilo tako zapisanega, kot je, ali z amandmajem Presečnika ali brez, potem bi pomenilo, da je v naslednjih 15-ih letih treba v proračunu vsako leto najprej zagotoviti postavko, da se, kaj jaz vem, za prestavitev lokalne ceste. Če ta postavka v proračunu je, se potem pač to plača, če je pa ni, se pa ne plača. To financira občina sama, če hoče, če pa noče pa nič, potem se pa to niti ne zgodi.
Ta 10. člen pa omogoča pridobitev posojila, ki je premostitev za neko obdobje znotraj teh 15-ih let. Odplačilo se pa seveda knjiži v proračunu. Tisti, ki pa to izvaja, je pa investitor. Investitor pa ne more biti drug, kot lastnik, skratka mora pridobiti gradbeno dovoljenje. Tako ne razumem vaših pomislekov.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi besedo predstavnica sekretariata? (Ne želite.) Je bilo pojasnjeno? Replika kolega Kelemina, nato kolega Avšič.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Poglejte, jaz si drugega ne morem predstavljati kot to, da bi rad nek že vnaprej določen investitor, razumete, vse obveznosti v zvezi z izgradnjo infrastrukture prevalil na lokalne skupnosti. Če to mislite narediti, pa če boste sedaj to tudi sprejeli, zaradi mene lahko, ampak če se bo v praksi to zgodilo, jaz vam povem, da to ne bo šlo skozi. Ne bo šlo skozi. Jaz seveda razumem ta 10. člen, ker gre za financiranje, ureditev vodne in državne infrastrukture, kot 10. člen opredeljuje, da ne gre samo za pridobitev gradbenega dovoljenja kot takega, ampak da gre tudi za samo izvedbo, za celotno financiranje, kako se bo financirala vodna infrastruktura in pa državna in pa lokalna infrastruktura. Jaz ne razumem drugače, da bi to bilo samo za projekte oziroma za pridobitev gradbenega dovoljenja. Gradbeno dovoljenje se bo pa pridobivalo itak enotno na osnovi lokacijskega načrta, ki ga bo potrdila vlada itn. in tudi potem, kot je določeno finančno, dala soglasje k temu lokacijskemu načrtu in se bo na osnovi tega tudi projektna dokumentacija naredila o gradbenem dovoljenju itn. Meni se močno zdi, da hočete prevaliti obveznosti na lokalne skupnosti in jaz tega ne bom podprl.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Avšič se strinjate, bi dali besedo najprej gospe Bitenčevi. Prosim gospa Bitenčeva.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod predsednik, spoštovani zbor. Zgolj v pojasnilo. 10. člen ima osnovno in temeljno ureditev v prvem odstavku. Ostale določbe so pravzaprav v nekem smislu dodatne določbe, ki dopuščajo, bom rekla, dodatne finančne intervencije v postopku izgradnje in prilagajanja infrastrukture ter izvajanja teh koncesij. Zaradi tega menimo, da kakorkoli že, je osnovno pravilo, da se vsa ta sredstva zagotavljajo iz državnega proračuna. Drugi odstavek tega pravila ne spreminja, kar je, mislim, da je vendarle treba ob razumevanju 10. člena upoštevati in da so te dodatne določbe samo dovolitve za premostitveno najemanje posojil. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Avšič se odpoveduje, besedo pa želi kolega Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. No, za razjasnitev bi res rad mogoče predlagatelje zakona ali pa gospo Bitenc vprašal naslednje. Prvi del, ki ga je prebrala, je točen, izpustila pa je del, kjer piše "in iz sredstev za plačilo za koncesijo". Koncesija se deli med lokalne skupnosti in med državo. Tu nič ne piše, da iz tistega dela koncesije, ki gre državi. Ali je mogoče razumeti, da tudi iz tistega dela koncesije, ki gre lokalni skupnosti, ker potem ima gospod Kelemina prav. Potem v tem delu ni nesporno, da je to obveznost proračuna, ne glede na to, kdo najame posojilo, ampak je lahko to tudi obveznost lokalne skupnosti. In ta del, vsaj zame, tako kot je napisan, ni precizen. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Je pa res, da je drugi amandma tak, da bi za besedo "proračuna" postavil piko in bi se črtalo "in iz sredstev plačila za koncesijo energetskega izkoriščanja spodnje Save". Kolega Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa. Seveda je to verjetno res jedro tega zakona, ki ureja način financiranja.
Torej, predlagatelji podpiramo dva amandmaja, in sicer, oba sta podpisala kolega, gospod Presečnik in Jerič, in sprejeta naj bi bila, da bi bil smiselno ta člen urejen, oba, prvi in drugi. Namreč, drugi črta to, kar gospoda Potrča moti, da piše "iz proračuna in iz koncesijske dajatve", črtamo zaradi tega, ker je že enkrat prej napisano, da je koncesijska dajatev prihodek državnega proračuna. Na del koncesijske dajatve lokalne skupnosti to ne vpliva s tem črtanjem, ker tudi ne more, ker bo treba infrastrukturo zgraditi, preden bo lokalna skupnost sploh karkoli dobila. Dobila bo namreč šele po obratovanju, tudi država, ampak država ima v okviru integralnega proračuna možnost zagotoviti te dele.
To, kar gospoda Branka Kelemino moti - opozarjam, da piše "lahko" in da bo "lahko" lokalna skupnost pri projektu sodelovala, če bo zaprošena in če bo občinski svet dal za to soglasje, iz razlogov, če bi se morda kaka stvar tri mesece hitreje začela delati, ni pa nujno, ta možnost pa obstaja ob tako oblikovanem amandmaju.
Resnično predlagam, da se ta dva amandmaja podpreta. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Amandmaji so med seboj povezani, nekateri bodo postali brezpredmetni. Ugotavljam, da sta s strani predlagateljev dve spremembi: amandma pod točko 2 se spremeni v tem, da se v obeh, v bolj debelo tiskanim tekstu se besede "solidarnim" črtajo. To je amandma pod točko 2. Predlagatelj je skupina poslancev, prvopodpisani Jakob Presečnik. Amandma pod točko 5, predlagatelj Branko Kelemina, pa se glasi: v drugem odstavku 10. člena se za besedno zvezo "za izvedbo, ureditev vodne infrastrukture", doda novo besedilo, ki se glasi: "in za ureditev državne ter lokalne infrastrukture lahko koncesionar najame posojilo s solidarnim poroštvom koncedenta". Tukaj pa beseda solidarnim ostane? Tudi se črta. Torej pri dopolnilu kolege Kelemina, se beseda solidarnim črta in se glasi: "in za ureditev državne ter lokalne infrastrukture lahko konceisonar najame posojilo s poroštvom koncedenta." Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem drugi amandma k 10. členu, kajti prvi je umaknjen. Predlagatelj je skupina poslancev, prvopodpisani Jakob Presečnik. To je spremenjeni oziroma dopolnjeni amandma. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.) Če bo ta amandma sprejet, bo amandma pod točko 5 postal brezpredmeten.
Kdo je torej za? (42 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Prehajamo k amandmaju pod točko 4, kajti amandma pod točko 3 je sedaj postal brezpredmeten. Amandma pod točko 4 predlagajo predlagatelji zakona, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 10. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za člen? (38 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Člen je sprejet.
Prehajamo k členu 11. Imamo vloženo dopolnilo pod točko 1 odbora in pod točko 2 skupine poslancev, Branko Kelemina je prvopodpisani. Če bo sprejet amandma pod točko 1, bi bilo posledično potrebno v tem amandmaju, torej pod točko 2, narediti redakcijski popravek in besedo "potrdi" zamenjati z besedo "sprejme". To tudi predlaga prvopodpisani v imenu skupine poslancev. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem torej 1. amandma k 11. členu. Predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem popravljeni amandma pod točko 2. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Sprejeto.
Na glasovanje dajem 11. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 11. člen? (38 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Sprejeto.
Smo pri 12. členu. Pet amandmajev imamo. Prvega predlaga odbor, drugega skupina poslancev, Jakob Presečnik je prvopodpisani, tretjega odbor, seveda če bo amandma pod točko 2 sprejet, bo potem tretji postal brezpredmeten. Četrti amandma, predlagatelj je odbor, to je amandma na amandma vlade; petega predlaga vlada, delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem 1. amandma k 12. členu. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost drugič! (51 prisotnih.)
Kdo je amandma pod točko 1? (40 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Sprejeto.
Na glasovanje dajem 2. amandma k temu členu. Skupina poslancev ga predlaga. Ugotavljamo prisotnost! (41 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost drugič! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet. S tem je postal amandma pod točko 3 brezpredmeten.
Na glasovanje dajem 4 amandma. Predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Sprejeto.
Na glasovanje dajem 5. amandma, predlagateljica je vlada. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 5. amandma? (32 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Sprejeto.
Na glasovanje dajem 12. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 12. člen? (42 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Sprejet člen.
Za novi 12.a imamo amandma poslanca Kelemine. Delovno telo ga ne podpira. Besedo želi kolega Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Poglejte, s tem amandmajem sem nekako poskušal zaščititi strateške interese vodnega potenciala reke Save. Namreč, ne predstavljam si, da bi si lahko dovolili, da bi vodni potencial reke Save nekoč, v neki daljnji prihodnosti, prešel v lastništvo tujca v večinskem deležu. Gre za izredno oziroma za najpomembnejšo slovensko reko, gre za dejstvo, da je ob tej reki tudi nuklearna elektrarna, ki potrebuje določeno količino vode za hlajenje, in če bi se tuji lastnik polastil večinskega deleža, bi lahko tudi v končni fazi izsiljeval obratovanje nuklearne elektrarne Krško. Zato mislim, da bi, ne glede na določbe energetskega zakona, bilo treba zaščititi ta strateški interes. Zato bi prosil, da ta prvi del oziroma prvi odstavek podprete, drugo točko ali pa drugi odstavek bi pa črtali - umikam torej drugi odstavek, ki bi ga črtali in bi odločali samo o prvem odstavku. Prosil bi za podporo, če menite, da je treba strateške interese na tem področju zaščititi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Kolega Kelemina je torej svoj amandma popravil, točko 2 je v amandmaju črtal. Besedo želi mag. Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Ne glede na to, da celo matični odbor ni podprl tega amandmaja, se mi vseeno zdi primerno opozoriti na konfliktnost izjav ali pa dejanj znotraj socialdemokratske stranke.
Če poslušate tiskovne konference predsednika vlade zadnji teden, dva, lahko zasledite, kako gospod predsednik vlade, torej gospod Janša, razlaga, da je glavni problem pri prejšnji vladi bil v tem, da ni privatizirala državnega premoženja ali pa da ga je premalo privatizirala. No, in... /Medklic iz dvorane./ Gospod Bajuk je predsednik vlade v senci. No, gospod Kelemina iz poslanske skupine socialdemokratske stranke pa tu predlaga, kljub temu da smo v tem državnem zboru sprejeli vsaj en zakon, ki omogoča privatizacijo državnega premoženja, ob velikem nasprotovanju socialdemokratske stranke, pa sedaj predlaga, da se vrnemo nazaj v tisto stanje. To se mi zdi zanimivo opozoriti na to neskladje in povedati tudi to, da je gospod Kelemina sicer 11. maja vložil amandma za nov 12.a člen, ki pravi (berem), da "se lahko javna podjetja, ki proizvajajo električno energijo, privatizirajo največ do 40% vrednosti lastniškega deleža". To seveda ne gre, javna podjetja se tako ali tako težko privatizirajo. Veste pa tudi, da je nova vlada pred dnevi preklicala uredbo stare vlade, ki je omogočila, da se pridevnik javna umakne iz imena podjetij, ki proizvajajo električno energijo in da na ta način seveda tudi podaljšala življenje tem javnim podjetjem in pravzaprav onemogočila privatizacijo, čeprav se seveda vsaj načeloma zavzema za privatizacijo.
No, kakorkoli že, tu imamo lep dokaz, resničnega načelnega delovanja socialdemokratske stranke. Res pa je, da je to načelno delovanje tokrat usmerjeno samo na reko Savo in se malo sprašujem, kje so druge slovenske reke. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Kopač. Gre za amandma poslanca Kelemina. Predlagam, da se razprava ne odpre sedaj o predsedniku vlade. Prav ta vaša ocena je namreč izzvala kolega za repliko. Predlagam, da se tej repliki odpoveste. Repliko ima kolega Rupar.
PAVEL RUPAR: Hvala lepa, gospod predsednik. Tudi za sugestijo, ki ste jo dali, vendar ne morem mimo tega, da bi magistra, tvorca enega menda največjih inteligentov, skupine inteligentov, v liberalni demokraciji podučil, da je že kar nekaj časa predsednik vlade dr. Andrej Bajuk. Če vi niste, gospod Kopač, doumeli še tega, potem - jaz sem malo manj izobražen, tudi morda nekoliko manj inteligenten, ampak bi vam pa vedel, povedati pol ure najmanj, kako je nastajala nova slovenska vlada, če ste jo prespali. Ste pa zelo aktivni, izredno cinični zadnje čase, to pa lahko domnevam, da vam je vaš predsednik, vaše stranke, Milan Kučan, dovolil, da hodite sem na oder tudi kaj reči proti poziciji.
Še enkrat vas vabim, pol ure vam morda kakšnih lekcij o novi vladi ne bi škodilo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Nadaljujemo vsebinsko razpravo o tem členu. Besedo ima kolega Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Spoštovani. Gospod Kopač, jaz mislim, da se ne rabite vi norčevati iz mojih amandmajev, vi se lahko norčujete iz amandmajev vaših kolegov ali pa svojih ali pa svojih neumnosti, ki ste jih naredili v tej državi, pa škode, ki ste jo naredili, moje pa ni treba; lahko jih pa, seveda, konstruktivno komentirate in nimam popolnoma nič proti. Je pa dejstvo, da jaz resnično se nisem zaradi tega amandmaja posvetoval s predsednikom vlade in ne vem kakšen interes dejansko on ima - priznam, da ne. Jaz sem to predlagal, ker sem pač smatral, da tudi državni zbor lahko o neki stvari odloči in če smatra, da je to nek strateški interes za to, pač naj zato zaščiti. Če pa smatra, da to ni potrebno, pa pač tega ne bo sprejel. Če pa se vlada še do zdajle do tega amandmaja ni opredelila, ker pač ni bil na odboru obravnavan oziroma na odboru je bil, ampak prejšnja vlada je bila verjetno proti ali sploh ni bila prisotna - saj se ne spomnim, kako je bilo na odboru. V glavnem, jaz sem dal amandma na odločanje državnemu zboru in pač naj odbor odloča. Norčujte se pa vi iz svojih neumnosti, ne pa iz mojih!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: No, sedaj pa gremo na odločanje. Na glasovanje dajem torej amandma za novi 12.a člen. Spremenjeni amandma ima samo točko 1. Predlaga ga kolega Kelemina, delovno telo ga ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (26 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Smo pri 14. členu. Predlagatelj amandmaja je odbor za infrastrukturo in okolje. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Dajem ga na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (40 prisotnih.) Premalo za sklepčnost. Ugotavljamo prisotnost drugič! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Sedaj pa dajem v razpravo člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji - 3., 7. in še eden. Ker ni razprave, dajem na glasovanje. Oziroma drugi... Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da so členi sprejeti.
V razpravo dajem naslov zakona. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Naslov zakona dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da so bili k predlogu zakona v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k več členom. Ali želite kvalificirani predlagatelji vložiti amandma?
Kolega Kelemina, prosim. Poslanska skupina LDS je vložila amandma k 5. členu.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Sedajle, glede na to, kako so bili pač amandmaji sprejeti v drugi obravnavi; jaz sem sicer en amandma že pripravil predčasno, ostalih nisem uspel. Tako, da jaz mislim, da je potrebno vzeti nekoliko odmora za to oziroma prekiniti začasno in potem nadaljevati še pred koncem. Približno ob 13. uri bom jaz vložil te amandmaje. Med tem časom bi pa lahko delali druge stvari, enega pa že vlagam. Če je tukaj, bo pa uradno vložen vsak trenutek.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej do 13. ure bo kolega Kelemina vložil oziroma poslanska skupina, ki ji pripada, bo vložila še nekaj amandmajev. Začasno prekinjam to točko dnevnega reda, mislim pa, da je v interesu, da želimo, da jo danes zaključimo, tako da bomo še pravočasno odločali o amandmajih, ki bodo prišli v okviru tretje obravnave.
Prekinjam to točko dnevnega reda.
In prehajamo na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA, to pa jenadaljevanje RAZPRAVE poslank in poslancev o okviru 14. točke dnevnega reda O ODGOVORU VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE NA POSLANSKO VPRAŠANJE POSLANCA BENJAMINA HENIGMANA V ZVEZI Z OGROŽANJEM LJUDI IN PREMOŽENJA S STRANI MEDVEDOV. Poslanske skupine so že nastopile - tiste, ki so pač izrazile interes. Imamo sedaj razpravo poslank in poslancev. Ali mi poslovnik omogoča, da bi predlagal omejitev razprave? Seveda tisti, ki ste prijavljeni, boste dobili besedo.
Torej nadaljujemo razpravo. Imamo pisno prijavljene naslednje poslanke in poslance, ostali pa boste lahko 5-minutno razpravljali. Prvi je Franci Rokavec, nato sledi Merlo Aleksander, Branko Tomažič, Roman Jakič, Benjamin Henigman, Ivan Božič in Pavel Rupar. Prvi ima besedo Franci Rokavec.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci.
K tej točki sem se prijavil k razpravi, da tudi sam povem nekaj razmišljanj o vprašanju problematike, ki je verjetno konec lanskega leta in v začetku letošnjega leta sigurno v veliki meri razburila prizadeto, pa tudi ostalo javnost v Sloveniji. Mislim, da je vprašanje rjavega medveda in ohranitve tega ne samo vprašanje, katerega razprava o tej točki se nanaša samo na to problematiko. V tej razpravi bi se dotaknil tudi nekaterih vprašanj, ki se tičejo tudi drugih oškodovancev na področju škode po divjadi; se bom pa dejansko skoncentriral samo na to vprašanje.
Namreč, gre za prizadeta okolja in prebivalce, ki so dejansko, gledano v slovenskem merilu, v veliki manjšini. Ta manjšinskost tega vprašanja oziroma prizadetost prebivalcev tega območja seveda nosi posledice tudi pri odločitvah oziroma resnosti tega problema, ki bi se ga morali zavedati verjetno v vseh političnih strankah. Namreč, zastavlja se mi vprašanje, ne samo pri tej problematiki - prihajam iz okolja, kjer je okolje zelo ogroženo tudi z vprašanjem škode po divjem prašiču - namreč, ali bodo škode oziroma prizadeti prebivalci po rjavem medvedu ali tudi po drugi divjadi v tem primeru imeli pravico do kmetovanja in pravico do življenja ter preživetja na tem območju ali se bo pa država zaradi koristnosti tega območja raje odločila, da je turizem oziroma tudi nujnost ohranitve in razmnožitve rjavega medveda tista večja prioriteta. Prepričan sem, da je ta problem nastal predvsem zaradi tega, ker je izostalo pomanjkanje načrtovanja vseh pristojnih nosilcev števila posamezne vrste divjadi.
Prepričan sem, da kljub temu da nov zakon o gozdovih opredeljuje, da je načrtovalec zavod za gozdove - imam pa vprašanje, tudi na lastnem primeru; namreč, da niso tisti prizadeti posamezniki - lastniki ali kmetijskih zemljišč ali prizadetega območja - vedno vključeni v priprave pri sprejemanju potrebnih načrtov: načrtov gospodarjenja z lovišči, načrtov s plani odstrelov in podobno.
Prav zaradi navedenega mislim, da tudi ta razprava mora na koncu le odgovoriti na vprašanje, ali želimo imeti Slovenijo poseljeno, tudi obdelano, ali pa bo interes, ki je interes verjetno tudi večine prebivalcev v tej državi, prevladal, da je pa pač interes večji v turističnem in ostalem vidiku. Ampak vprašanje je, koliko bo to odvisno na opustošenih predelih te države. Mislim, da se bodo tudi vprašanja v lovskih družinah, koder so prizadeta območja, čedalje bolj, pač, tukaj izkristalizirala. Namreč, vemo, da so tudi v primeru, ko je bil nedavno objavljen članek v Slovenskih Novicah, lovca Vilija Ješovnika, ki je bil prav tako žrtev, ena od žrtev napadov medveda, verjetno privedla do tega, da bo potrebno na to vprašanje odgovoriti.
Namreč, prepričan sem, če bomo pač zmogli pravi odgovor na to vprašanje in tudi postavili pravi način načrtovanja gospodarjenja, kjer bomo vključili vse nosilce, potem sem tudi prepričan, da je možno najti rešitev. V nasprotnem primeru pa bodo rešitve sledeče. Ko se pojavi napad na posameznika, ali kmeta v gozdu, ali lovca, je to pač članek, na drugi strani tega članka potem - simpatije z rjavimi medvedi. Če pa pride, recimo, medved v neposredno bližino, v Ljubljano - kakšen je ukrep! Spomnimo se leto pa pol nazaj. Ni bilo potrebno več kot eno uro in medveda ni bilo več. Mislim, da si je potrebno tukaj zamisliti, ali je ogroženost prebivalstva z medvedom v neposredni bližini Ljubljane ta reakcija potrebna hitrejšega reagiranja, da se ne ogroža življenj, napram reakciji pač, ki je bila v primeru, ki se je zgodil letos na širšem področju Ribnice. Če bomo imeli tukaj enake pristope, potem bomo lahko tudi pravilno začeli, pač, odgovarjati na ta vprašanja.
In jaz, preden zaključim razpravo, jaz se tukaj, strinjam z vsemi predlogi, ki jih je že predlagatelj te razprave, gospod Henigman, v uvodu navedel in jih bom tudi podprl, ker sem prepričan, da je to edina osnova, da se začnemo tega problema dovolj celovito zavedati in ga tudi poskušati reševati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Rokavec. Nadaljujemo po vrstnem redu. Besedo ima Aleksander Merlo, nato Branko Tomažič.
ALEKSANDER MERLO: Hvala za besedo, gospod predsednik! Hvala tudi ostalim za prisluh, če bo kakšen hotel slučajno poslušati, ker nas je bolj malo v dvorani. Jaz bi pozdravil vse predstavnike še vlade, kolege in kolegice.
Rekel bi pa samo na kratko to: problem, ki ga strokovnjaki navajajo - jaz sem se namreč pri njih kar v zadnjih mesecih poskušal nekje podučiti o teh zadevah, kakor že prej sam nekaj nisem vedel -, je v tem, da bi bilo prepustiti stroki zadevo, da spelje zadevo, ki je že nekje v neki fazi sprejemanja, naprej, in sicer strogo stroki. Opozarjajo me, naj politiki ne politiziramo zadevo. Opozarjajo me tudi na nekatere probleme, ki so se pojavljali v zadnjih desetletjih v Sloveniji in ki naj bi pripeljali v to smer, da se je medved po Sloveniji, morda, iz tega osnovnega habitata razširil po celi Sloveniji skoraj. Problem bi pa naj bi krmljenje.
Krmljenje, ki se je vedno izvajalo v teh ozkih področjih, kjer je medved že prej bival - vemo, katera so, to so predvsem notranjsko-kraški gozdovi, kočevski gozdovi, delno tudi področje Nanosa in naprej proti Trnovskem gozdu. Skratka, niti ni problem ta prekinitev vezi, pravijo. Pravijo pa to, da je krmljenje na področjih, kjer prej medveda ni bilo - in to je predvsem v že poraščenem Krasu in proti Obali. In pa tudi nasploh se priznava v zadnjem času, da je Slovenija v zadnjih desetletjih kar dobro že porasla, da je bila bistveno bolj gola, brez take vegetacije, kot je danes. Gozdovi so bili bolj skromni, skratka; danes se lahko kitimo z kar lepimi gozdovi, v katere tudi te divje zveri spadajo. Problem krmljenja je v tem, da se žival ohranja in se zadržuje tam, kjer je hrana.
Skratka, v teh osnovnih habitatih medveda so to divjad vedno krmili. Problem pa je v tem, da so začeli krmiti divje prašiče s koruzo in sploh žitaricami tudi v področjih, recimo, ki niso osnovni habitat; skratka, ki mejijo na te osnovne habitate medveda. In seveda, žival se giblje, kjer je hrana in tudi seveda če je dovolj hrane so tudi pogoji dobri in se tudi razmnoževanje javlja, kot vidimo, ne samo po dva mladička, se javljajo trije, štirje. In v zadnjem času smo priča nekaterim, da rečem, nenormalnim obnašanjem divjih živali. Poglejmo samo, recimo, štorklje, ki so začele gnezditi, ne samo na Gorenjskem ampak tudi v naših krajih, kjer tega nikdar ni bilo. Prehodno so se ustavljale, sedaj pa imamo tudi že pri nas prve mladiče štorklje. In ravno tako je neobičajno, da bi se medvedi pomikali tako proti velikim naseljem. To stroka razlaga s tem, da je okoli teh naselij preveč divjih odlagališč - ne samo smetišč, divjih odlagališč, recimo, kadavrov doma ubitih domačih živali, s katerimi vemo, da se še vedno nekateri zalagajo s tem mesom v skrinjah. Marsikdo od nas verjetno to dobro pozna, kako to izgleda. Vse tele ostanke teh domačih živali se navadno odvrže na obronkih - gotovo vasi, pa tudi mest, kot je - recimo - Postojna, moje rodno mesto, manjše mesto. Če greste, boste to z lahkoto videli, da to absolutno vse drži.
Drugo, tudi lovske družine, ki mejijo na te osnovne habitate divjih zveri, so v zadnjih desetletjih zelo pridno krmile divje prašiče z žitaricami. In seveda na ta področja je začel zahajati za hrano tudi medved. Predvsem so to mlajši osebki. Navadno se starejše živali zadržujejo v osnovnem habitatu, kjer se počutijo bolj varne. Treba je pa poudariti, da tudi ta civilizacija, industrializacija sta naredili svoje. In danes, če greste v te gozdove, prave gozdove, kot sem jih že omenil, naletite na motokrosiste, na bicikliste, na nabiralce vseh mogočih zadev: od gob, ne vem, malin in ne vem kaj vse še ljudje ne nabirajo - storžev in ne vem še kaj drugega. No, in vse to v tem osnovnem habitatu te divje zveri vznemirja. Seveda, žival se umakne, navadno je njegov, recimo medvedov, največji sovražnik prav človek, ki ko ga zazna s svojimi čutili, seveda takoj zbeži.
Gotovo je treba tudi opozoriti, da se ob današnjem času stalno, vsak, ki slučajno sreča medveda - te sreče ravno vsak nima, je pa vedno tako; "se je pripravljal, da me bo napadel." Ta pokončna drža itn.; to sploh ni znak, da je medved v napadalni drži. Medved, vemo, da ima slab vid in izredno dober vonj in pa sluh. Vsekakor veste, kako je z vetrovi itn., gibanjem zraka itn. in dostikrat se lahko zgodi, da če si v gozdu tiho, ga zasačiš nekje v bližini in potem je reakcija, kakršna pač je. Navadno se oba ustrašita: in človek in medved. In vsak nekje gleda, da bo šel svojo pot.
Vsekakor pa bi omenil to - da ne bom predolg. Jaz mislim, da je rešitev tudi v strokovnjakih, ki bi naj naredili nek plan, program gibanja ljudi v osnovnem habitatu te dvije zveri. Se pravi, v teh, prej omenjenih gozdovih, kjer bi bilo potrebno zadržati nekje neko, da rečem, cono, kjer bi dejansko pustili živalim vsaj nekaj miru. In potem pa ta prehranjevanja, kjer bi se lovske družine verjetno morale odreči krmljenju v teh bočnih, se pravi v teh mejnih področjih, kjer divje zveri prebivajo. Skratka, z žitaricami, koruzo ipd. - ne bi smeli več tega početi v teh bližnjih področjih.
Jaz sem pogledal statistiko pregledanih želodcev pri uplenjenih medvedih in moram priznati, da je bilo pri številki blizu 40, kolikor jih je bilo pogledanih, razen pri dveh, kjer je bila hrana v želodcu mešana: in koruza in pšenične zadeve in še kaj drugega, so ostali imeli vsi želodce polne samo koruze. Tako da v bistvu vidimo, da je tukaj problem krmljenja s koruzo, takole, divjih prašičev kar problem, ker vleče tele živali ven iz njihovega osnovnega habitata. Seveda se potem žival vedno premika za hrano, tako je vedno; tudi človek migrira tja, kjer je ekonomika boljša, in ravno tako se vedejo živali.
Opomnil bi še na to, da smo bili v zadnjih časih - pogovarjal sem se, recimo, tudi s profesionalnimi lovci, ljudmi na terenu, kjer prihajajo v kontakt z medvedom, in moram priznati, da teh, ki prihajajo v kontakt, je izjemno malo. Veliko se o tem govori, sam sem medveda sicer že videl, tudi v naravi, moram priznati, da me je bolj fasciniral kot preplašil, in mislim, da če ga ne zasačiš in nisi glasen, se ti nima kaj zgoditi. Seveda, ker je pa žival - gotovo gre za srečanja z medvedkami z mladiči - pa opravlja samo svoje materinstvo, ki mislim, da je nekje še tisto pravo. In ko prebereš take članke - kot smo ga danes, o detomorih in podobno - o tej živalski vrsti, mislim, da tega ni in da se, pač, obnaša kot prava mati.
Tako da se absolutno zavzemam za to, da bi pustili stroki, naj pove, kaj je za to državo pametno, in da naredimo nekje nekaj konstruktivno, nekaj pametnega za človeka in za to zver, zaradi katere, mislim, da nam marsikdo zavida to našo populacijo divjih zveri. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima kolega Tomažič. Replika? Kolega Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Bom skušal biti zelo kratek. Spoštovani gospod Merlo, vaša današnja razprava je pokazala nek drug pogled na tisto, kar ste v imenu poslanske skupine tu povedali. Govorili ste o populistični potezi poslanca Henigmana in o sklepih, ki naj bi uničili oziroma pobili vse medvede v Sloveniji. Sedaj pa ste povedali, seveda, da naj se s tem ukvarja stroka. Ja, stroka naj se s tem ukvarja, to želimo! Vendar stroka v ministrstvu za okolje in prostor se v zadnjih letih s tem ni dovolj učinkovito ukvarjala, pa tudi v vladi ne. Vendar ste takoj na to v bistvu razlagali problem krmljenja - to je stvar stroke. Vendar, če je problem krmljenja problem, potem problem krmljenja takoj pomeni tudi drugačno gospodarjenje z medvedom - če nekoga krmiš, se mu stalež povečuje. Se pravi, je treba tudi naravno ravnovesje zagotavljati. S tistimi sklepi, ki sem jih predlagal, želim ravno to, da stroka prouči te predloge in da poskuša najti ravnovesje med bivanjem ljudi in zagotavljanjem pogojev, da bo medved na slovenskem območju tudi obstal. Stroka je ugotovila, da se populacija medveda širi in da trenutno v zadnjih letih ni nikakršne nevarnosti, da bi medveda na tem območju uničili. Se pravi, stroka je to ugotovila, vendar mora pa še nekaj drugega ugotoviti; kje so področja za medveda, kje so področja za človeka. Tega pa ni storila. In mislim, da je prav, da kot politiki to ugotovimo in to povemo.
Upam, da bo imel priložnost na odgovor, tako kot je po poslovniku, tudi predstavnik vlade, ki bo povedal o teh stvareh verjetno kaj več. Vendar pa tukaj - ne vem, ali je kdo iz ministrstva za okolje in prostor: dejansko je problem krmljenja in odlagališč. Vendar pa že pet, šest let opozarjam, kaj smo storili na področju varstva in urejanja odpadkov, odlagališč itn. Lovci na Kočevskem se več zadnjih let ne strinjajo s politiko lovske zveze in vlade ali pa - recimo - tistih, ki ščitijo medvedjo vrsto. Zato ker ugotavljajo: če medveda krmiš, ga moraš tudi odvzemati iz prostora - ali z odstrelitvijo ali z živim odjemom in prenašanjem teh živih osebkov na druga področja v Evropi. To so vprašanja, na katera mora odgovoriti stroka. Vendar, zakaj do tega že do zdaj ni prišlo? Do te točke ne bi prišlo, če ne bi bilo odziva od strani občin in od strani prebivalcev.
In tukaj bom pa zdaj še tole rekel. Ne gre za nikakršni kmečki lobi, gre za to, da se omogoči normalna šolska pot otrokom, da se omogoči znižanje stroškov za prevoz otrok v šolo. Ker dobesedno iz vsake vasi se vozijo na račun lokalnih skupnosti otroci v bližnje šole. To je nenormalno. Strinjam se z vami, da je treba poskrbeti za posamezne cone: kje medved - ja, kje - ne. Ravno to piše v teh predlogih sklepov.
Kar se tiče pa ustrašenje človeka pa medveda. Vidim, da ste prebrali tisto knjižico, ki jo je napisal gospod Simonič in jo je izdalo ministrstvo za kmetijstvo oziroma potem še za okolje in prostor. Ni normalno, da pride do stika med divjo zverjo in človekom. Do stika pride, vendar tisti, ki so bili pred leti in desetletji - redki. Medved kot zver naj bi bežal pred človekom, to se sedaj več ne dogaja. Medved se giblje po urbanih naseljih. In to je nenormalno. Ne želim pogroma, tako kot so ga napravili sredi Galjevice v Ljubljani na enega mladiča. Jaz vam lahko s sliko dokažem, da sem bil v neposredni bližini z medvedom, v Loškem potoku, vendar ni problem, da ne bi rad srečal medveda, problem je, da je takih bližnjih srečanj preveč in da bližnja srečanja vplivajo tudi na možnost ljudi na tem področju in pa vseh tistih, ki naj bi na ta področja prihajali.
Zato menim, da je prav, da sprejmemo sklepe, ki jih je predlagal matični delovni odbor, in da naj se stroka tega vprašanja loti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, Roman Jakič, nato Aleksander Merlo.
ROMAN JAKIČ: Hvala za besedo. Repliciram gospodu Henigmanu. In sicer moram reči, da me veseli, da je tudi on podpornik tega, da naj se stroka ukvarja z divjo zverjo, po imenu rjavi medved, ampak seveda njegova četrta točka predlaganega sklepa, o katerih naj bi glasovali, pa pravi. Državni zbor predlaga, da vlada Republike Slovenije oziroma ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - poudarjam - nemudoma s posebno odločbo sprosti odlov in odstrel rjavega medveda, tako da v bodoče ne bo prihajalo do vsakodnevnih incidentov v bivalnem okolju človeka.
Gospod Henigman, za tole 4. točko pa nimate nobene strokovne podlage, da bi državni zbor sprejel sklep, da bi, seveda, nemudoma vlada poskrbela za to, da se pobijejo vsi rjavi medvedi v Republiki Sloveniji zato, ker prihajajo v stik z ljudmi. Vse ostalo, diskusija, se mi zdi zelo korektna s strani gospoda Henigmana, ko govori o stroki in stroko jaz podpiram v tem pogledu, ampak seveda njegov 4. člen oziroma 4. točka predlaganih sklepov govori pa ravno nasprotno od tega, kar je govoril ravnokar tu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, Aleksander Merlo, nato Benjamin Henigman.
ALEKSANDER MERLO: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi. Mi smo spet na stroki, to se vsi strinjamo. Jaz se, recimo, ne strinjam s kolegom Henigmanom pri tem, da se giblje medved po urbanih naseljih - recimo. Mi vemo, da danes v okolici urbanih naselij, gotovo vasi, imamo številne sadovnjake - recimo, v našem koncu - precej opuščene itn. - ki tudi rodijo še nekaj bio sliv itn. in bio jabolk itn. In to vemo, da tudi ti čebelarji dosti vozijo te stvari. Vemo tudi, da je skladkosned medved in da rad gre na tole sočno sadje; gotovo, ko je zrelo.
Povedal bi to, da v urbanih naseljih pri nas ni bilo, kjer je nekje medved doma, ni bilo nekih večjih problemov z medvedom, da so ga ljudje tam in tam videli - se strinjam -, da pa mene bolj skrbi, ko se ukvarjamo z otroki, ki so v nevarnosti, ko hodijo v šolo. Jaz vam bom odkrito povedal.
Jaz sem včeraj na našem področju bil malo spet zaprepaden, ko smo imeli spet 14-letnika, ki je z motornim kolesom zapeljal direktno na glavno cesto, brez čelade, brez vsega - mrtev itn. To zdaj dneve in dneve, vsakodnevno beremo, kako naši mladi fantje na teh motorjih izgubljajo življenja itn. Jaz vam odkrito povem, pojdite pogledat v države, ki se lahko z nami primerjajo glede nizke natalitete, probleme imajo s številčnostjo - recimo Islandci -, z majhno populacijo ipd. Tam boste videli, kaj pomeni zaščita otrok. Oni imajo tudi verjetno kakšne zveri, bele medvede itn., pa nimajo s tem težave; ampak, poglejte, kaj je problem. Se postavi na "bicikel", kot majhen otrok, ima na kolesu vsak čelado; in da ne govorim o vzgojah za ta cestni promet, ki ga imajo itn. Sem se tam malo pozanimal - motoristi čelade. Pri nas, poglejte! Mi spremljamo en zakon, drugi zakon, na tem področju nismo naredili nič! Pač pa sedaj bomo rekli, ja, otroci, ko gredo v šolo, jih ogroža medved. Jaz mislim, da jih bolj ogroža vse kaj drugega, v skrajnem slučaju tudi klop; ker če pogledate statistike, koliko imamo problemov samo z meningitisi, kaj pa še z borelijo in koliko imamo invalidov zaradi te majhne živali, ki se imenuje pač klop.
Jaz mislim, da ne bi bilo - imamo pripravljeno tudi, koliko je bilo teh težav s temi medvedi, napadov itn. Bo kolega Jakič - ker ima on to shemo - bo on potem povedal, da je to zanemarljiva številka. Tako da bi jaz povedal, kaj mene v zadnjem času moti. V te zadeve sem se malo poglabljal, kolikor sem imel časa, in sem ljudi spraševal, šel sem celo na teren pogledat, kaj delajo nekateri, da ne rečem, niti kmetje niti ovčarji pravi, ampak ljubitelji domačih živali. Kupijo, recimo, manjše število ovc - poglejte, kaj se začne dogajati. Vi gojite ovce, jih peljete na rob vasi, s tem da že predhodno - to sem šel pogledat v nek kraj - ne samo, da se meče te ostanke organskih odpadkov na robove vasi, obešajo celo kože, namenoma se drobovina nosi toliko časa prej, preden drobnico tja pripelješ, da medveda ja privabiš! Glejte, to je... to sem videl na lastne oči in vam povem... In odgovor teh, ki se pripravljajo, je bil: "To je kar dober biznis. Toliko se bo doma pojedlo, volne tako ali tako ne moreš prodati, meso... v teh domačih logih; nekaj bomo od tega potegnili, nekaj jih bodo pa medvedi pospravili, pa bomo še na tem področju zaslužili." Mislim, to so špekulacije, ki... Če bo kdo zainteresiran, vam bom šel lahko celo pokazati, kje to je. To je realnost! Glejte! Ljudje se pač poskušajo znajti, saj jih razumem. Vendar pa potem reči, sedaj bomo pa naredili pregrado, do tu bo medved, do tu bo človek - tega mi ne bomo mogli narediti, ker imamo premajhen teritorij.
Povedal bi še v zvezi s tisto zadnjo točko, o usklajevanju. Že zadnjič sem prebral, da je državni sekretar - bom še enkrat ta stavek ponovil: "Žal pa je tik pred koncem dela državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pristojen za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, gospod Maksimiljan Mohorič, usklajevanje z ministrstvom za okolje in prostor preprosto prekinil, tekst strategije prevzel in ga po lastnem okusu spremenil iz strokovnega v političnega." Zadnjič sem to prebral. Osnutek strategije, ki ga sedaj predstavlja gospod Mohorič, državni sekretar, seveda ni strokovno utemeljen, niti ni usklajen z ministrstvom za okolje in prostor, in je v bistvu, kar se nas tiče, strategija dobesedno za postopno uničenje in iztrebljanje medveda.
Tako da morda sedaj, ko bosta imeli obe ministrstvi, da se bosta uskladili, vsekakor to za državo ne bo dobro in v skrajnem primeru bomo imeli probleme z Evropsko unijo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Benjamin Henigman, nato Franci Rokavec, replika.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala, gospod predsednik. Repliciram gospodu Jakiču.
Veseli me, da podpirate te predloge, razen četrtega predloga. Sedaj pa dovolite, da vam najprej preberem, o čem četrti predlog govori, potem pa ga bom poskušal nekoliko spremeniti, tako da, upam, da boste podprli tudi četrti predlog.
Jasno sem navedel, da državni zbor predlaga vladi - se pravi, mi ji lahko predlagamo karkoli, ni obveza, predlagamo - in ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da nemudoma s posebno odločbo sprosti odlov in odstrel - odlov pomeni živo izvzetje medvedov, odstrel pomeni pa, tako kot se pač v teh stvareh z živaljo gospodari, z zaščiteno ali pa ne, kar lovci vedo - rjavega medveda, tako da v bodoče ne bo prihajalo do vsakodnevnih incidentov v bivalnem okolju človeka. Poudarjam: da v bodoče ne bo prihajalo do vsakodnevnih incidentov v bivalnem okolju človeka. To v bistvu napotuje vlado, da razmisli, kako bo zagotovila, da se divje zveri ne bodo sprehajale, v narekovaju, recimo, po "Galjevici, Ribnici, Sodražici ali pa Velikih Laščah" - kot trgu, da se razumemo. Da pa bi ta sklep bil dovolj human tudi do živali in da ne bi bil preveč medijsko bombastičen, da želimo pogrom medvedov, kar ne želimo, še enkrat poudarjam, bi pa ga spremenil tako, da bi črtal dikcijo "nemudoma s posebno odločbo sprosti" in bi namesto tega napisal samo besedo "uredi odlov in odstrel". Tako. Se pravi, da se ne zahteva nikakršne posebne odločbe, naj vlada sama prouči to stvar.
Drugo, kar se tiče tega, kar pravi gospod Merlo. Želimo, da vlada strokovno pristopi k temu vprašanju. In glede otrok; ne bom se spuščal na vprašanje demografije in odnosa otrok oziroma življenja v Republiki Sloveniji. Vendar stvar je čisto preprosta. Lokalne skupnosti morajo financirati prevoze otrok v šolo na področjih, kjer biva medved. Tega drugim lokalnim skupnostim v Sloveniji ni potrebno in ta strošek nosi vsaka lokalna skupnost posebej. In tukaj je preprosta zahteva, da tam, kjer je bivalno okolje medveda, med okoljem šol, vasi; tam, kjer vlada to predvideva, naj predvidi tudi financiranje teh prevozov. Lahko širimo debato na to, koliko je nesreč brez čelad naše mladine na naših cestah, vendar menim, da je za to potrebna druga debata, pri drugi varnosti - v cestnem prometu itn. Če smo pa že pri tem, potem si pojdite pogledati podatke, koliko medvedov je bilo povoženih in zbitih na prometnicah in na železniških tirih, pa se vprašajmo, zakaj je v zadnjih letih do tega prihaja. Ne bom dajal strokovnega odgovora na to, lahko si ga pa vsak predstavlja.
Vendar govorim: gre izključno za interes, da lokalne skupnosti dobijo povračilo oziroma sofinanciranje teh prevozov otrok, ker to ni v normali zakonski... - ni predvideno v zakonu o lokalni samoupravi in o plačevanju izravnave lokalnih skupnosti itd. To je tista točka in mislim, da se nima smisel tukaj zapletati v življenje, odnosa do življenja in do otrok v Republiki Sloveniji. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika Franci Rokavec, nato dr. Hrenova. Vincencij Demšar, Roman Jakič.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Jaz imam repliko na tisti del izjave gospoda Merla - namreč ko je primerjal problematiko rjavega medveda s problemi prometnih nesreč - in mislim, da sploh ni tukaj primerna primerjava, ker v primeru rjavega medveda gre izključno za določena območja te države, pred katerim se, če država ne bopač sprejela ustreznih ukrepov, ne morejo zavarovati prebivalci tega območja. Gre preprosto za strah teh ljudi, za to ali bodo sploh preživeli na teh območjih. In to jaz vidim, da je ta problem.
Gospod Jakič, ne živim na območju medveda, ampak lahko pa vam povem nekaj. Imam pa v svoji vasi primer problema z divjimi prašiči. In vam povem primer ene kmetije. Letos so tej kmetiji, pethektarski kmetiji, že drugo leto zapovrstjo divji prašiči prerili vso travno rušo. Pred prvim odkosom. A veste sploh, kaj to pomeni? To pomeni, da ne more izvajati nobenih ukrepov, kar se tiče spravila sena in teh zadev. Ne! In to, kar je tudi povedal prej gospod Merlo, da se samo dotaknem pri divjih prašičih, je zelo dobra predpostavka. Namreč, tudi predstavniki lovskih družin, govorijo, "mi krmimo divje prašiče zato, da jih odganjamo s polj." Ampak na drugi strani pa ta krmišča tudi privabljajo počasi - tudi na območja, kjer ne živi medved - seveda, tudi medvede. In vprašajte se, koliko je - tudi s strokovnega stališča - v Evropi krmljenja oziroma uvedbe novih in novih krmišč. Tega Evropa v glavnem ne pozna.
In samo še nekaj. Zbodlo me je pa ta primerjava gospoda Merlota, saj kmetje komaj čakajo - skoraj v tej prispodobi -, da je škoda, da dobijo še nekaj za povrh. Odkrito vam povem, udeležencem skoraj vsako leto, tudi škode po divjadi - kakor sem prej omenil, pri divjih prašičih. Ampak, meni ne zadoščuje nikakršno poplačilo, recimo, na pšeničnem polju, najboljše plačilo je: lepo pšenično polje. Brez da je poškodovano. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika dr. Hrenova, nato Vincencij Demšar.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Lepo pozdravljeni. Torej, da se stvari res spreminjajo, lahko ilustriram na zelo enostavnem, na preprostem dejstvu. Glejte, kot otrok, smo se veliko gibali v našem gozdu -, torej Ljubljanski vrh vsi poznate. In tam je bila tabla o področju rjavega medveda. Tista tabla je še vedno tam, samo medved se je preselil precej, precej kilometrov nižje, na rob Ljubljanskega barja. In Vrhnika ima nekaj bližnjih srečanj registriranih, sreča, brez kakšnih hujših posledic, razen prestanega strahu.
To, kar je gospod Henigman napisal kot četrti sklep, v kateremu ugovarjate, torej, dikciji ugovarjate. Gospod Henigman morda se ni izrazil dobro, kaj pravzaprav on želi. Saj ne želi pobijanja vseh živali po vrsti, pač pa želi, da se stalež živali zreducira na kakršenkoli način - torej na primeren način rečeno - na število, ki ne bo ogrožalo ljudi. In to jaz mislim, da se s tem pa vsi strinjamo. Zdaj, kako to strokovno napisati, bi moral pa verjetno povedati eden od tistih, ki so zadnjič tako ognjevito zagovarjali pri zakonu o orožju, kako je treba tako ali pa drugačno orožje za osebno rabo, tudi če morda vzrok za nošnjo orožja ni več potreben. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika Vincencij Demšar, nato Roman Jakič.
VINCENCIJ DEMŠAR: Moja replika je tako gospodu Jakiču kot gospodu Merlu.
Gospod Jakič, ko pravite, kako je zdaj to pobiti vse rjave medvede, jaz mislim, da ste to malo pretirano povedali. Vendar, če primerjate raziskave, kaj pomeni, če se v nekem prostoru nagnete veliko ali ljudi ali živali. Vse raziskave kažejo, da potem postajajo bolj agresivni. Agresivnost medvedov, tako kot so meni nekateri razložili, je v tem, ker jih je preveč. Torej, ker jih je preveč, je potem treba to stvar urediti na tak način, da bo za ta njihov življenjski prostor jih toliko, kot jih lahko - recimo - normalno živi v tem okolju.
Kar se pa tiče gospoda Merla, bi rekel pa tole. Jaz poznam tudi taka razmišljanja in podtikanja nekaterih, češ da nekateri, ki imajo ovce to namenoma naredijo, da bodo ja medvedi prišli, saj ovce niso mogli - ali pa jagenjčkov - niso mogli prodati in so bili navdušeni, da je toliko in toliko ovc zmanjkalo, da so imeli razlog, da jih je medved napadel.
Tu moram reči, da sem sedaj se s tremi takimi ovčarji, ki imajo od 100 pa tam do 500 ovac, pogovarjal in so rekli, da ovce se sedaj lahko prodajo, in jagnjeta. Torej ta razlog, da bi sedaj kdo na račun medveda lažje prodal svoje ovce, dobil odškodnino, ta razlog v tem času ne drži. To govorim od Primorske pa gor do Uršlje gore.
Da bi nekateri tudi za to neke vabe pripravljali, da bi medvedje prišli; torej, jaz bi rad slišal, ker je tu rekel, da lahko konkretno pove, kjer so taki primeri, da ne bi potem vse tiste ovčjerejce po krivem obtožili, kaj počnejo. Jaz bi bil za to, da se tu povedo taki primeri in če so bili, tudi pove, ali so dobivali od lovske zveze ali pa ne vem od koga kakšno odškodnino ali ne.
Skratka to, da bi na ta način lahko zaslužili, da bi bili odjemalci medvedje v tem času, to zasigurno ne velja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika sedaj s strani Romana Jakiča.
ROMAN JAKIČ: Hvala za besedo. Najprej popravek navedbe gospoda Henigmana. Jaz nisem rekel, da bom podprl vse druge sklepe, ampak sem rekel, da podpiram tisto diskusijo, ki govori o tem, da je treba prepustiti stvar strokovnjakom. Naj vam sedaj povem, da ne bom podprl nobenega od vaših sklepov, zgolj prvi sklep, ki ga je dalo matično delovno telo.
In seveda potem tako replika Henigmanu kot gospodu Rokavcu, predvsem pa gospodu Rokavcu, ki je bil zelo poučen. Logika gospoda Rokavca je bila, glede na to, da ne prihaja z območja, kjer je medved, je rekel, "krmimo divje prašiče, prišli bodo..." /Ugovor iz klopi./ "Krmijo divje prašiče, prišli bodo medvedi" - ergo, po gospodu Rokavcu: ubijmo divje prašiče. Zgodba gospoda Rokavca je identična, začelo se bo pri medvedih, potem jih bodo motili divji prašiči, potem jih bodo motili divji risi, na koncu psi. Ker so psi tudi - zadnjič sem slišal in prebral, da sta se dva psa strgala z verige in poklala tri drobnice - in tako naprej gre. Dragi moji, vaša logika je logika Divjega zahoda, ko so kavboji očitali Indijancem, da Indijanci ogrožajo belokožce, s tem da so pa belokožci zavzemali teritorij Indijancev - in v tem je "catch"! Saj ne govorimo, da medvedi zavzemajo teritorij človeka, ampak človek zavzema teritorij divje zveri. /Odziv iz klopi./ Ampak zato, da ne bomo v prazno govorili, naj vam povem statistične podatke, citiram: "Strokovnjaki navajajo podatek, da je medved v zadnjih 50 letih v Republiki Sloveniji napadel človeka približno desetkrat, od tega je tri ljudi smrtno poškodoval, štiri ranil, nekaj pa jih je napadel, tako da jih je zbil na tla, strgal obleko, povaljal po tleh in podobno ter se nato umaknil." Moram reči, da je to zelo občutljiva tema, govoriti o tem, ampak kljub vsemu zelo krut statistični podatek: v Republiki Sloveniji je v 50 letih medved desetkrat napadel - trije ljudje so umrli. V 50 letih! "Med letom 1965 in 1970," kronologija za tiste, ki govorite, kako je človek ogrožen v tej državi, "na rjavnega medveda tik pred poginom na Kočevskem naleti starejša ženska, ki je nabirala gobe - in medved ji, na žalost, odtrga roko." To je kronologija med letom 1965 in 1970. "Leta 1969 je zastreljen medved v Brezovi Redvi in napade lovca, ki mu je sledil, lovec je na žalost," - in obžalujem, seveda - "umrl, enega od teh zasledovalcev pa je ta medved tudi napadel in poškodoval." "Med leti 1960 in 1970 - kmet je šel sredi zime v gozd preverjat stanje po snegolomu in je po naključju stopil čez deblo v medvedji brlog, ki je bil pod vejevjem, medved ga je udaril s šapo tako močno, da mu je povzročil smrtno poškodbo." To je bilo med leti 1960 in 1970. "Leta 1987 so na Kočevskem našli truplo ženske, gobarke, s sledovi poškodb, ki jih je povzročil medved, ni pa bilo dokazano, ali jo je medved dejansko napadel ali je pa po smrti poškodoval truplo." "Leta 1996 je medvedka pri Velikih Laščah napadla človeka, ki je prišel med njo in mladiče, in ga poškodovala." "In leta 2000," se pravi v letošnjem letu, "je medvedka z mladičem napadla moškega, ki je delal v gozdu v neposredni bližini brloga in je imel pri sebi psa. Moškega je poškodovala in bila še isti dan pred brlogom ustreljena."
Toliko, dragi gospodje in gospe, ko boste govorili o ogroženosti človeka pred divjo zverjo po imenu rjavi medved, imejte pred sabo statistiko /Odziv iz klopi./ - statistiko! - statistiko, ki govori o tem, da je medved napadel desetkrat v 50 letih. V 50 letih desetkrat in na žalost, obžalujemo, so trije ljudje pri tem umrli. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Vrsta rok se je dvignilo po vaši razpravi. Ne vem, kako bomo sploh zaključili to razpravo, to je težko zaključena zgodba. Imamo pet oziroma - koliko sklepov je? Sedaj se je dvignilo toliko rok, da ne bomo mogli niti končati, če želimo prekiniti točko, da se odločimo o tretjem branju prejšnjega zakona. Sedaj je k replikam prijavljenih več kot deset poslancev. Replike so: Franci Rokavec, prosim, prvi; Štefan Klinc - se je dvignil kasneje -, še prej ima besedo Henigman, gospod Špiletič - ste se prijavili? - Kangler, Veber, Brenčič, Klinc, Kelemina, Zoran Lešnik. Torej besedo ima prvi, Benjamin Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Replika gospodu Jakiču. Se opravičujem, ampak moram odreagirati. Če smo govorili, da naj se o tem ukvarja stroka, potem bi se lahko gospod Jakič tudi omejil na strokovna vprašanja in ne bi izzival politične razprave na to temo. Glavni poudarek pa seveda je v tem, da trdi, da medved ne posega na področje človeka, ampak človek posega na področje medveda in tukaj navaja nekatere statistične podatke. Če bi si prebral odgovor Vlade Republike Slovenije z 11. maja 2000, potem bi iz te priloge jasno videl, kakšna je nataliteta medveda, kakšna je nataliteta risa, volka in ostalih zveri in koliko je bilo do sedaj napadov, statistično urejeno, od leta 1994 naprej. Če pa bi rad, gospod Jakič, svoje napade medvedov na ljudi utemeljevali s tem, koliko je bilo smrtnih žrtev ali pa žrtev z velikimi telesnimi poškodbami, je pa seveda to druga stvar. Predlagatelji tega pri tej točki nismo želeli. V 5. točki, če se ne motim, pa govorimo o tem, da naj se ljudem, ki imajo te nesrečne slučaje, hitro in pošteno dodeli odškodnina, kar ni urejeno ravno na birokratsko hiter način; ni urejeno, ampak gre preko sodišč. Pa ne bi rad tukaj o tem sedaj razpravljal.
Predlagam, predsednik, jaz se bom odpovedal vsem, tako kot sem se odpovedal uvodni razpravi, takrat ko smo točko začeli, ker sem menil, da je bolj pomembno, da jo državni zbor čim prej konča in prepusti vladi, da to uredi, da tudi to mi storimo. Čisto nič pa se ne sekiram, gospod Jakič, kako boste vi glasovali in Liberalna demokracija Slovenije ali kdorkoli drug v tem državnem zboru. Odprli smo razpravo, imamo novo vlado in od nove vlade pričakujem, da bo usklajeno med ministrstvom za okolje in prostor in ministrstvom za kmetijstvo uredilo vse potrebno, da bomo ta problem začeli reševati. Čisto nič me ne briga, ali bodo sklepi sprejeti ali ne. V javnosti so, vlada jih je dobila in ne želim tukaj z vami nič več polimizirati in politizirati. Sklepov pa, seveda, ne bom umaknil, ker jih je podprlo tudi matično delovno telo, tudi vaši poslanci so o njih glasovali. Predvsem smo pa podprli tudi to, da vlada čim prej pripravi strategijo, ki bo to urejala. Vi v svoji vladi z vašim ministrom za okolje in prostor tega v zadnjih letih niste storili in ste to zavirali. Dovolite mi ta politični vložek, ki ima temelj na odločitvah vlade. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Henigman. Predlagam naslednji vrstni red - ob 13.30 bo padla zastavica, takrat bomo to točko prekinili in se vrnili na tretjo obravnavo predloga zakona o pogojih koncesije, da bi danes ta zakon sprejeli. Torej, do takrat bodo pač tekle replike. Prosim pa, da ste zelo kratki, da se boste moda lahko zvrstili. Naslednji je Franci Rokavec, nato Bogomir Špiletič.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Repliciram seveda gospodu Jakiču. To, kar je gospod Jakič tukajle pač izvajal v zadnji repliki, je tipičen primer odnosa LDS do tega vprašanja v zadnjih letih. Namreč pri naslednjem primeru, kjer je to problem manjšine ljudi na obronkih te države, je možno s politično manipulacijo, tudi z manifestacijam tukaj pri Prešernovem spomeniku itn., poskušati zmanipulirati slovensko javnost. To je tipičen primer. In se čisto nič ne čudim, gospod Jakič, ker živite v mestu in ti problemi na podeželju dejansko se vas ne dotikajo in imate lahko tudi tak odnos do tega vprašanja.
Ampak tisto, kar ste navedli, da pa človek posega v življenjski prostor divjadi, pa ne zdrži, gospod Jakič. Podatki so verodostojni, da se je v zadnjih petih letih zaraslo več kot 150 tisoč hektarjev obdelanih zemljišč v tej državi. In predvsem tudi na teh problematičnih območjih, ki se soočajo z rjavim medvedom in pa z ustrahovanjem zaradi tega določenega dela prebivalstva. In tukaj pa vaša primerjava sigurno ne vzdrži. Problem je v tem, da bo zaradi nereševanja, nepravočasnega reševanja tega problema se še kar kakšna površina obdelanih kmetijskih zemljišč zarasla in verjetno se bo kakšno območje tega podeželja izpraznilo. To je problem, ki bi ga pa najbrž se mogli lotiti zelo intenzivno pri tej razpravi.
Pa še nekaj, kar se tiče pa pobijanja divjih prašičev. Ni bilo to, ni bilo to tako, kot se je reklo, gospod Jakič. Jasno sem povedal, krmijo divje prašiče. In tudi gospod Merlo je prej povedal, ker se krmijo divji prašiči, je to tudi idealna priložnost, da se širijo tudi medvedi na ta območja.
In še nekaj. Že uvodoma sem rekel, manjka načrtovanje vseh nosilcev v prostoru, gospodarjenja z lovišči in urejanja s planom posamezne vrste oziroma tudi številčnosti posamezne vrste divjadi. To pa je tudi drugo vprašanje, ki se ga moramo pri tej problematiki zavedati. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Bogomir Špiletič, nato Franc Kangler.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Repliciram gospodu Jakiču in bom zelo kratek.
Kot prvič, menim, da je njegova ugotovitev, da človek posega na področje rjavega medveda, povsem zgrešena. Dejstvo je, da se človek umika, da se oži njegov prostor in da se prostor rjavega medveda širi. To je dejstvo. Iz preprostega razloga. Ljudje, ki enkrat srečajo rjavega medveda, pa četudi na daleč, tudi brez kakršnekoli praske, si naslednjič, ko gredo v gozd ali kamorkoli, postavijo mejo, ki je bližja domu. Na ta način se človek pravzaprav znajde v nekem ozkem zaprtem prostoru, medtem ko prostor medveda pa je čedalje večji. Ne nazadnje to potrjuje tudi dejstvo, da se vsaj na Kočevskem obseg gozdov enormno širi in da se krajina, ki je še obdelana kolikor toliko izrazito, izrazito krči. Pogozdenost, vsaj na Kočevskem, pa znaša že krepko prek 95% površin. Tako da kdo se komu umika, gospod Jakič, mislim, da je jasno. Človek se umika medvedu.
Kar se tiče pa logike. Ker ni smrtnih žrtev, pač problema z rjavim medvedom ni. Menim, da je pa tovrstno sklepanje povsem zgrešeno. To je podobno, kot bi lahko rekli npr.: nimamo pravosodno obsojenih za gospodarski kriminal, torej v Sloveniji gospodarskega kriminala ni. Ne vprašamo pa, zakaj ni pravnomočno obsojenih. Ali zato, ker dejansko tega gospodarskega kriminala ni, ali zato, ker organi pregona in pravosodni organi ne delajo dovolj dobro? In v tem je pravzaprav napačnost vašega sklepanja, gospod Jakič. Vaše sklepanje je poenostavljanje, zato da bi zavajali.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, Franci Kangler, nato kolega Veber. Kangler, replika. Lahko se tudi kdo odpove repliki.
FRANC KANGLER: Hvala za besedo. Repliciral bom gospodu Jakiču. Gospod Jakič, malo me preseneča, da se vi tako dobro spoznate na seje v tem našem državnem zboru, posebno pa še na medveda.
Poglejte. Jaz osebno lahko trdim, da se na neke stvari, kar se lovstva pa tega tiče, spoznam in tudi nekaj poslancev, ki danes tu sedijo, so lovci in se spoznajo na gospodarjenje z divjadjo v nekem, bi rekel, prostoru.
Kar se tiče medveda, to pomeni, da v Sloveniji ne smejo več niti enega medveda odstreliti, po vsem tem. Ali se je kdo vprašal za razloge, gospod Jakič, zakaj se je populacija medveda v zadnjih treh, štirih letih tako dvignila?
Poglejte, gospod Jakič, vprašajte se, kakšen življenjski prostor potrebuje medved. Na koliko hektarjih se lahko giblje en medved. Vsak medved, vsak medved posameznik ima svoj življenjski prostor in zakaj pride do tega, da medved sili iz svojega življenjskega prostora v urbana naselja ali pa na rob urbanih naselij. Zato, gospod Jakič, ker je populacija medveda prevelika in ne najde svojega življenjskega prostora. Nenormalno je, če ti podatki držijo, namreč imamo tu državnega sekretarja, bo povedal, nenormalno je to, da v enem letu je bilo med Logatcem in Postojno povoženih 9 ali 11 medvedov. Na takšni kratki relaciji, kjer bi lahko, glede na standarde, evropske za življenjski prostor, bil samo en medved, jih je v enem letu povoženih devet. In poslušajte strokovnjake, in vaša stranka strokovnjakov ni poslušala, ker takoj ste neki liberalni forum zboksali vkup sredi Ljubljane, začeli protestirali proti odstrelu medveda. Populacijo je treba držati glede na dano situacijo in glede na razmere, ki so na območju Kočevja. Mi na območju Kočevja ali pa na območju tega prostora, kjer se medved giblje, ne moremo imeti 500 ali pa 700 medvedov. Če je pa narava dala medvedu samo toliko in toliko hektarjev življenjskega prostora in populacijo je treba držati. Populacijo pa lahko držiš z odstrelom ali z odlovom. In ti medvedi, če jih bomo žive ulovili, bo potrebno nekam prodati, podariti, dati, ampak ne v živalski vrt. Povejte mi eno državo v Evropi, ki bi bila zainteresirana, da bi ji Slovenija podarila 10, 20 ali pa 50 medvedov. Eno mi povejte. Eno mi državo povejte sedaj tukaj, ki imate vse statistične podatke, ki je pripravljena sprejeti 10 medvedov.
Veste, gospod Jakič! Prihajam s Štajerske, pa razumem tiste, ki živijo na Kočevskem in imajo 5, 10-letne otroke, ki hodijo po 5, 6 kilometrov peš v šolo. Kot starše jih razumem, ko se vprašajo, ali se bodo otroci srečali z medvedom ali ne. Možnost, da se bodo srečali z medvedom je samo zaradi tega, ker se je populacija medveda preveč razširila in se je s tem življenjski prostor zmanjšal. Vsak medved ima svoj prostor in prosim državnega sekretarja, da za tem odrom pove, kakšen je ta prostor medveda v hektarjih ali pa v kvadratnih kilometrih površine, da se lahko medved giblje, da ne bo prihajalo do tega, da bo medved zaradi prevelike populacije silil v urbana naselja, ob rob urbanih naselij. Če bi bila populacija glede na življenjske pogoje normalna, se ti pojavi, ki se v zadnjem času v slovenskem prostoru dogajajo, ne bi dogajali, ker bi se medved držal svojega življenjskega prostora.
Jaz, gospod Jakič, po strokovni plati sedaj vam ne bi želel, pa vsem ostalim poslancem tukaj greniti tega časa, da bi vam povedal, na kakšen način si srnjak, ris ali pa medved svoj življenjski prostor označi in na kakšen način se giblje v tistem prostoru. Nima smisla, da o tem razpravljamo. Tukaj gre za politično oceno. Stroki pustimo svojo. Mi imamo zavod za gozdove, ki je prvi in glavni, ki je odgovoren v tem prostoru, slovenskem za lovstvo in odgovoren tudi za populacijo. Ve se, kdo odredi in kdo ureja plane odstrela v slovenskem prostoru. In če je minister izdal odločbo o odstrelu enega, dveh medvedov več, kot je lovska zveza zahtevala oziroma predhodno v šestih mesecih pred tem, ko se je ta pojav zgodil pri nas, je lovska zveza v Sloveniji bila tista, ki je zahtevala povišanje odstrela medveda. Sedaj se pač nekdo vidi v nekih političnih pikah, da si bo nabiral politične pike in hoče modrovati in strokovnjake na drugi način prepričati. Ne. Tukaj je narava dala, medved ima življenjski prostor in medved se bo držal življenjskega prostora. Lovci morajo samo poskrbeti za to, da bo medved imel svoj življenjski prostor.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Janko Veber, nato Stanislav Brenčič.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Repliko imam gospodu Jakiču. In ga seveda tudi enostavno sprašujem, če želi prispevati k izboljšanju statistike napada medveda na ljudi. Verjetno da ne. Tako kot nihče med nami si tega ne želi. Zato je sklicevanje na statistiko resnično ena od najhujših zadev, na katero želim odreagirati. Ne moremo zgolj skozi statistiko gledati ta problem. Tudi sklepe, ki sem jih predlagal k tej točki, želim ob tej repliki samo na kratko predočiti. Namen tega je, da opozorim na dejstvo, da je podeželje na Kočevskem dejansko ogroženo. In če želimo ohraniti podeželje in želimo ohraniti divjad, potem je potreben nek celovit pristop, ki ga vidim skozi program celostnega razvoja podeželja in obnove vasi ter skozi priprave strokovnih podlag naravnega parka, ki se ravno tako pripravljajo za to območje. V obeh primerih je pogoj sodelovanje lokalnega prebivalstva in vsi dosedanji sklepi se več ali manj glasijo bolj na ukrep vlade, na strokovne institucije, pozablja se pa na lokalno prebivalstvo. In seveda mislim, da se s tem bolj približamo problemu in da tudi lažje pridemo do rešitev. In seveda upam, da bo ta edini sklep, ki ga, dodatni sklep, ki ga predlagam, podprt. In da bo seveda statistika taka, da bo vendarle poraščenost Kočevske nekoliko manjša. Medved tam ni ogrožen, nihče si tudi ne prizadeva, da bi bil ogrožen, si pa močno prizadevamo seveda, da bi pa ohranili tudi poseljeno podeželje.
In to je treba doseči z ukrepi, ki naj bi sledili iz teh razprav. Mislim, da bi tudi lahko sklenili nekako to razpravo čimprej in prepustili stroki in lokalnemu prebivalstvu, da pač postopke peljejo čimprej naprej. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, kolega Brenčič.Če bo še čas, nato kolega Klinc. Ja, bomo, potem bo padla zastavica, za prvi del replik.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa. Kolega Jakič je govoril o takšnih in drugačnih kožcih. In če pomislim jaz, med kakšne kožce pa sodi moj kolega Jakič, sem rekel, po tem, za kar se tu zavzema, da najbrž med rjavokožce. Zdaj pa o tisti tezi, ko je kolega Jakič rekel, da človek uhaja v prostor medveda in ga v bistvu revoltira in ga ogroža.
Stoletja in stoletja so na območju, ki ga poznam, med Vrhniko in Postojno in naprej na Notranjskem otroci tekali v počitnicah v gozdove, po vseh gozdnih cestah in poteh. Stare mamce so hodile nabirat gobe, jurčke itn. V zadnjem letu so gospodje jagri, ki so veliki zagovorniki te velike zveri, skoraj na sleherno cesto, ki pelje s cestne mreže v gozdove na tem območju, nastavili table, "Pozor, območje rjavega medveda." Skoraj ni gozdne ceste, ki starta z neke druge krajevne ali drugačne ceste, na katero gospodje lovci ne bi teh tabel dali. In danes na tem območju gredo v gozd samo še seveda s traktorji lastniki zemljišč in gozdov in pa jagri, pa še to oboroženi - neoboroženi niti slučajno ne (sam imam cel kup bratov jagrov), in tako je. In sedaj se vprašam, kdo je koga v katerem okolju ogrozil, ali medved, ki ga nekdaj ni bilo in so stoletja ljudje hodili v gozd kot v del lastništva, ali medved, ki ga danes pribijejo lovci na vsako tablo in se tako rekoč zavarujejo, zaščitijo medveda, da ga ne bi slučajno kakšen otrok šel motit ali kakšna mamca s kakšnim košem. Veste, to je po eni strani neke vrste perverzno vprašanje ali logika, da človek ogroža medveda v njegovem domnem prostoru. To je daleč od dejstva!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, Štefan Klinc.
ŠTEFAN KLINC: Spoštovani predsednik, drage poslanke in poslanci! Gospodu Jakiču in gospodu doktorju bi povedal, da ljudje ne odrivajo medvedov, temveč da so ljudje odgnali ljudi s Kočevskega. Moram vam povedati primer, da imamo pri nas človeka, ki ima v Rajhenavu - gospod Veber ve, kje je, ker sva bila tam skupaj - 85 hiš, pa ni nobene več, ker so ljudje odgnali ljudi in zato so se tam razmnožili medvedi. In vam moram povedati, mi tja vozimo mlado živino na pašo, v Kočevje, in nam je medved raztrgal telico. Leto in pol smo prosili, da so plačali tistemu lastniku, ki mu je raztrgal telico, "pa kaj niste pazili, pa kaj niste ono...", šest žic je raztrgal pa šel prek in jo raztrgal. In potem smo imeli probleme. Hvala bogu, razumnost ministrstva za kmetijstvo, da je poravnalo tisto škodo tistemu kmetu, ki jo je utrpel. Lepo je Kangler in lepo so vsi povedali. Ljudje božji, medved je zverina! In vidva, gospoda, ki tako zagovarjata, ali bi vidva dala svojega otroka ali ženo, da bi tako naredil z njimi, kot je s tistim, ki ste ga videli v časopisu na sliki?! Bi vi, gospod doktor, dali svojega otroka, da ga medved raztrga?! Ali je Slovenija toliko vredna kot moj sin ali pa vaš, da bi ga raztrgal? Ne, ni denarja na svetu! To je zverina. Mi mu moramo določiti, naj živi v določenem kraju, ljudje božji, ne pa ogrožati življenja ljudi! Ne ogrožati življenja ljudi! In povem vam, da vidva, gospoda, če bi se tako brigala - bom vse povedal - za ljudi, kot se brigata za medvede, ne bi imeli v Sloveniji demografsko ogroženih območij.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Klinc. Predlagam torej, da se dogovorimo naslednje, da... /Vprašanje iz klopi./ Še pet replik je, še pet. Da sedaj prekinemo to točko dnevnega reda, opravimo tretjo obravnavo predloga zakona o pogojih koncesije, in takoj, ko zakon zaključimo, se vrnemo k tej točki dnevnega reda. Dogovorjeno?
Torej, prekinjam 14. točko dnevnega reda in prehajam na PREKINJENO 18. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA. Ugotavljam, da smo prejeli tri amandmaje. Poslanska skupina socialdemokratov k 5. členu predlaga amandma: "Črta se prvi odstavek. V drugem odstavku se črta besedilo "lastniku hidroelektrarne Vrhovo." Poslanska skupina LDS prav tako k 5. členu: "V četrtem odstavku 5. člena se doda peta alinea, ki se glasi: "pravice in obveznosti lokalnih skupnosti v skladu z njihovim soglasjem." In pa poslanska skupina socialdemokratov je vložila amandma k 10. členu: "Za besedno zvezo "za izvedbo ureditev vodne infrastrukture" se doda novo besedilo, ki se glasi: "in za ureditev državne ter lokalne infrastrukture lahko koncesionar najame posojilo s poroštvom koncedenta". Zadnji stavek se črta."
Torej te amandmaje smo dobili. Preden bomo šli na odločanje o amandmajih, sprašujem, ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti! (Ne želi.) Razpravo zaključujem in prehajamo na razpravo o vloženih amandmajih.
V razpravo dajem amandma poslanske skupine socialdemokratov k 5. členu, in sicer se črta peti odstavek, po drugem odstavku se črta besedilo "lastniku HE Vrhovo". Gospod, predlagam da najprej Kelemina, ki je predlagatelj, nato kolega Avšič.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Zavedam se, da gre za težke amandmaje, zato bi bilo prav, po moji oceni, da bi se do teh treh, za moje pojme ključnih amandmajev k temu zakonu opredelila tudi vlada. Če tega ni sposobna storiti v tem trenutku, bi predlagal, da se opredeli do teh vloženih amandmajev na prvi seji in da potem to točko obravnavamo takoj po tem, ko dobimo mnenje vlade. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Ali želi besedo predstavnik vlade ob teh amandmajih? Državni sekretar Niko Jurca želi besedo.
NIKO JURCA: Hvala lepa, gospod predsednik! Spoštovani zbor! Torej stališče vlade do tega zakona je bilo podano. Je pa res, da ti vloženi amandmaji v veliki meri spreminjajo sploh pomen in smisel zakona, zato v tem trenutku je jasno, da kakšnega drugačnega stališča vlade do tega ni mogoče podati. In če bi državni zbor zahteval stališče vlade, je normalno, da ga lahko dobi, da bi za to bilo potrebno prekiniti sejo in da bi lahko vlada se do tega opredeljevala na prvi svoji seji. O tem bo seveda odločal državni zbor. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Besedo želi predstavnik predlagateljev in nato tudi gospa Bitenčeva.
Kolega Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa. Torej jaz bom šel nazaj po vrsti. Torej o tem amandmaju k 10. členu, ki ga je gospod Kelemina vložil sedaj v tretje branje. Mislim, da ni potrebno več komentirati veliko, ker smo govorili...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Avšič! Samo 5. člen je za sedaj v razpravi.
JOŽE AVŠIČ: O.K. Hvala. No, v primeru, če bi državni zbor potrdil in sprejel ta amandma, ne glede na mnenje vlade ali ne, tega zakona več ni. Namreč osnova temu zakonu je določiti pogoje za izrabo vodnega potenciala reke Save in določiti nosilca koncesije. Zakon je bil vložen zaradi tega, ker je razpis iz leta 1994 bil neuspešen, ker tako kot piše tukaj, v obrazložitvi, bo pač vlada podelila tistemu, ki to koncesijo želi, pač ne gre. Zakon o varstvu okolja določa, da se ali z zakonom ali na podlagi javnega razpisa podelujejo koncesije. In seveda, če bomo mi, če bi mi slučajno ta amandma podprli, potem tega zakona več ni, ker ni nosilca, ni koncesionarja. Vlada pa ne more kar tako, kot tukaj piše, nekomu nekaj podeliti, ampak bo razpisala, objavila v uradnem listu mednarodni tender in seveda bomo izgubili nazadnje štiri, pet let, tako kot smo od leta 1994 do sedaj z vprašljivim zaključkom. Zato predlagam seveda, da intencija tega zakona ostane tako, da se koncesija podeli nosilcu oziroma lastniku hidroelektrarne Vrhovo, ki je državno podjetje v 100% lasti, kar je bilo prej sporno v času javnega razpisa, in se s tem seveda odpre zelena luč za gradnjo energetske verige na spodnji Savi.
Predlagam poslancem državnega zbora, da me razumete in da takega amandmaja ne sprejmete. Osebno tudi ne vidim nobenih razlogov, da bi se morala vlada do tega povsem jasnega amandmaja ponovno opredeljevati. Ali podeljujemo koncesijo ali pa je ne. Če je ne, potem lahko ta amandma se tudi potrdi, ampak potem nismo nič naredili. Če pa ja, potem pa seveda bi bilo potrebno ta amandma zavrniti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospa Bitenčeva.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod predsednik, spoštovani zbor! Radi bi samo opozorili, da je ta amandma s sistemskega vidika vprašljiv. Gre namreč za to, da sedanji zakon oziroma njegova ureditev temelji na tretjem odstavku 21. člena zakona o varstvu okolja, po katerem se lahko, normalno, koncesija podeljuje samo na podlagi javnega razpisa, razen če zakon ne določa drugače. To je ta zakon, ki je določil drugačno ureditev. Če se določitev oziroma opredelitev koncesionarja iz tega črta ven in pusti vladi samo pooblastilo, da ga potem glede na ta zakon tudi izbere, ima vlada neomejeno diskrecijsko pravico, kar pa je pravzaprav lahko vprašljivo, tudi z vidika njenega delovanja v skladu z ustavo in zakonom, kot ustava to v 120. členu za upravo določa. Tako mi mislimo, da je s tem pravzaprav zakon v nekem smislu sistemsko vprašljiv, če bi ta amandma sprejeli. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Bitenčeva. Sprašujem gospoda Kelemino, ali na podlagi pojasnila državnega sekretarja vztraja pri proceduralnem sklepu, da se pred odločanjem o vloženih amandmajih do njih opredeli vlada!
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Jaz verjamem, da ta obrazložitev, ki so jo podali in predlagatelji in sekretariat, da v nekem delu tudi drži. Ampak če je možno, bi vseeno rad, mislim da ne bomo nič zamudili, če zadevo preložimo, dokler se do teh amandmajev vlada ne opredeli. Če se bo opredelila proti temu amandmaju, ga bomo tako sprejeli, če se bo za ali našla neko celo drugo rešitev, bo jo pač našla. Jaz predlagam, ker gre za občutljivo področje, da dejansko se vlada opredeli.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Na glasovanjem dajem torej proceduralni predlog, da bo državni zbor odločal o vloženih amandmajih za tretjo obravnavo predloga zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save takoj, ko prejme opredelitev vlade do vloženih amandmajev. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za omenjeni proceduralni predlog? (16 poslancev.) Kdo je proti? (39 poslancev.)
Ta predlog proceduralne narave ni bil sprejet.
Sprašujem, ali želi o 1. amandmaju k 5. členu še kdo besedo! Ali tudi k 2. amandmaju? Torej sedaj je razprava o 1. amandmaju. Ni. Torej, želite gospod Kelemina besedo? To je o vašem amandmaju.
BRANKO KELEMINA: Hvala za besedo. No, če državni zbor pač meni, da ni potrebno mnenje vlade in da je pač večina v državnem zboru prepričana v to, da ima državni zbor prav in da je v predlogu zakona pravilno napisano, potem jaz pač ta amandma umikam.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej 1. amandma k 5. členu je umaknjen.
V razpravo dajem 2. amandma k 5. členu, predlagateljica je poslanska skupina LDS: "V četrtem odstavku 5. člena se črta dodana nova peta alinea, ki se glasi: "pravice in obveznosti lokalnih skupnosti v skladu z njihovim soglasjem". Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! Svoj glas bo obrazložil kolega Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Poslanke in poslanci. Jaz tega amandmaja ne bom podprl, ker bi se lahko dogodilo ob sprejetju tega amandmaja, da bi potem bila pač to lahko tudi praksa ob morebitnih kakšnih drugih zakonih, ki pa verjetno bodo prišli, ne vem, ali še v tem sklicu ali pa verjetno v kakšnem naslednjem. Namreč vedeti morate, da imamo že nekaj študij pripravljenih, narejenih tudi za hidroelektrarno na Muri. Mislim, da je bilo okrog 8 študij in da bi z gradnjo hidroelektrarne na Muri lahko dosegli tudi cca 700 gigavatnih ur električne energije in bi seveda ob takšni praksi izklapljanja ali odklapljanja lokalne skupnosti ne bilo primerno ne v tem in seveda tudi ne v primeru, ko bi torej sprejemali zakon o gradnji hidroelektrarn na Muri, če bo seveda do njega prišlo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost!
Svoj glas bo obrazložil kolega Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Podprl bom ta amandma, ker je jasno, da tako oblikovanega amandmaja praktično v drugem branju sploh ne bi smeli dati na glasovanje, ker je pravnosistemsko vprašljiv oziroma nesprejemljiv in gre za stvari, ki ne sodijo v urejanje tovrstnih zadev in je nesporno, da se vprašanja, na katera naj bi imele vpliv lokalne skupnosti in v končni fazi dale tudi soglasje, urejajo s koncesijsko pogodbo. Ta pogodba ureja medsebojna razmerja med koncesionarjem in koncedentom in bi bil to pravzaprav presedan in lahko bi to pomenilo tudi onemogočanje izvajanja kakršnekoli aktivnosti v tej zvezi, predvsem pa sklenitev pogodbe. Kajti če v tem primeru pač država in koncedent ne najdeta oziroma najdeta sporazum in se pogodita za točno določene okvire, ki so normalni, v takem primeru pa lokalna skupnost zaradi ne vem kakšnih razlogov ne da soglasja, praktično potem projekta ni. In mislim, da je to preveč, te stvari se morajo urejati skozi druge dogovore in lokalna skupnost mora imeti besedo, takrat ko se izdaja dovoljenje, takrat ko se postavljajo pogoji, kaj vse se mora urediti zato, da se bodo vplivi elektrarne v tistem okolju pozitivno odrazili in ne negativno za lokalno skupnost.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo obrazložiti svoj glas? (Ne želi.) Ugotavljamo prisotnost!
Kdo je za amandma k 5. členu poslanske skupine LDS?
Kdo je za? Samo trenutek, 61 prisotnih.
Kdo je za? (34 poslancev.) Kdo je proti? (14 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Imamo še en amandma, to je amandma k 10. členu. Predlagateljica je poslanska skupina socialdemokratov: "V drugem odstavku 10. člena se za besedno zvezo "Za izvedbo ureditev vodne infrastrukture" doda novo besedilo, ki se glasi: "in za ureditev državne ter lokalne infrastrukture lahko koncesionar najame posojilo s poroštvom koncedenta". Kolega Kelemina želi besedo. In zadnji stavek se črta.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Še enkrat bom obrazložil, zakaj sem se odločil, da ponovno vložim isti amandma. Zato, ker menim, da je dejansko nepotrebno za tisto majhno lokalno infrastrukturo, ki se bo okrog teh objektov zgradila, posebej obremenjevati lokalne skupnosti, da bodo najemale kredite in pogodbe za to pripravljale itn. Cela vrsta obveznosti bo na lokalne skupnosti padla zaradi tega. Vprašanje je tudi, če bo lokalna skupnost sploh lahko vzela takšen kredit. Če je slučajno lokalna skupnost že zadolžena prek svojih možnosti, takega kredita sploh ne bo mogla vzeti, ker je protizakonit. In potem ne vem, kako se bo ta projekt financiral, v državnem proračunu ne bo zagotovljeno, koncesionar ne bo zagotovil, lokalna skupnost ne bo mogla zagotoviti in celotna zadeva se bo dejansko zaradi nezagotovitve sredstev ustavila. S tem, če bi pa sprejeli ta amandma, bi pa dejansko koncesionar zagotavljal seveda in bi bistveno lažje. Prvič bo imel za to vse službe, ker bo že za svojo vodno infrastrukturo to urejal, bistveno lažje najemal kredite in pa tudi potem dobil te kredite povrnjene tako kot nekateri trdite, da jih bo dobil povrnjene, iz ne vem katerih sredstev. Tako da menim, da bi veliko boljše bilo, da vse aktivnosti, če jih že mora koncesionar izvesti, naj izvede komplet, ne da se bo to zdajle delilo, nekaj na lokalno skupnost, nekaj na koncesionarja, nekaj na državo. Mislim, da to ni pametno in tudi ne racionalno.
Zato bi prosil, da se to podpre, ker je v bistvu popolnoma identično s tistim, kar smo že prej sprejeli, samo lokalnim skupnostim ne nalagati nekih dodatnih obveznosti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem torej amandma poslanske skupine socialdemokratov k 10. členu. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (24 poslancev.) Kdo je proti? (32 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet. Glasovali smo o vseh vloženih amandmajih. Na podlagi poslovniških določb sprašujem sekretariat, ali je bila zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona! (Ni bila.)
Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je državni zbor soglasno sprejel predlog zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save.
Imamo še tri dodatne sklepe, dva sta v poročilu, predlaga ju odbor, tretji dodatni sklep pa predlaga skupina poslancev s prvopodpisanim kolegom Kelemino.
Prvi dodatni sklep se glasi: "Vlada Republike Slovenije naj v najkrajšem možnem času predloži v obravnavo predlog zakona, ki bo uredil vprašanje plačevanja koncesij za energetsko izkoriščanje vodnega potenciala slovenskih rek, tako da bodo vse lokalne skupnosti in hidroelektrarne v enakovrednem ekonomskem položaju." Predlagam, da je tudi tu dikcija taka, kot je vedno pri takih dodatnih sklepih: "Državni zbor predlaga vladi Republike Slovenije, da v najkrajšem možnem času...," nato pa sledi enaka dikcija. Želi kdo besedo o tem dodatnem sklepu? (Ne želi.)
Sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta dodatni sklep? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvi dodatni sklep sprejet.
Drugi dodatni sklep odbora se glasi: "Vlada Republike Slovenije naj pripravi poročilo v zvezi s problematiko plačevanja nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč za objekte javne infrastrukture in v zvezi s problematiko plačevanja koncesijskih dajatev za uporabo različnih naravnih dobrin ter ga predloži državnemu zboru skupaj s predlaganimi ukrepi za odpravo problemov, ki obstajajo na obeh področjih." Predlagatelji so poslanci Avšič, Janc in Anderlič, delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Drugi dodatni sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta dodatni sklep? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je drugi dodatni sklep sprejet.
Zadnji dodatni sklep predlaga skupina poslancev s prvopodpisanim kolegom Kelemino: "Vlada Republike Slovenije naj v roku dveh mesecev po uveljavitvi tega zakona ustanovi družbo, ki bo nosilec projekta izgradnje verige savskih elektrarn in bo sposobna projekt finančno realizirati." Tudi ta dodatni sklep naj se preoblikuje tako, da se bo glasil: "Državni zbor predlaga vladi Republike Slovenije, da v roku dveh mesecev po uveljavitvi tega zakona ustanovi družbo..." Kolega Kelemina želi besedo. V zvezi s tem popravkom?
BRANKO KELEMINA: Hvala. Ja, s tem popravkom, kot ste sedajle začeli, da bi se sklep dejansko glasil: "Državni zbor predlaga vladi...,". Za "savskih elektrarn" pa se postavi pika, ostalo se pa črta. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Torej, kolega Kelemina je sledil mojemu predlogu in ta sklep se glasi takole: "Državni zbor predlaga vladi Republike Slovenije, da v roku dveh mesecev po uveljavitvi tega zakona ustanovi družbo, ki bo nosilec projekta izgradnje verige savskih elektrarn." Želite besedo, kolega Avšič? Prosim.
JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa. Kolikor razumem sprejeti zakon, smo mi družbo za vodenje tega projekta že določili in je že dolgo ustanovljena, zato je ta sklep nepotreben. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? V katerem členu? Kolegi! Bodite korektni. Pred nekaj dnevi je bil podoben predlog dodatnega sklepa z vaše strani, je zakon isto reševal, pa ste dali dodatni sklep. Spomnite se malo, samo dva dni nazaj. Ugotovimo prisotnost!
Še želite besedo? Replika, kolega Kelemina. Na kratko, prosim.
BRANKO KELEMINA: Poglejte. Če mi sprejmemo ta sklep, bomo dejansko dali še vladi možnost, da bo dejansko pravočasno ustanovila družbo, ker ni izrecno določeno, da bo ta družba družba, ki sedajle je, ki ji je sedajle v bistvu podarjena neka koncesija. Lahko, da se obvlada tudi odločila drugače in ta sklep omogoča, da bo vlada dejansko v nekem razumnem roku glede na dinamiko zakona utanovila to družbo in da bo ta družba začela vse aktivnosti, ki bodo privedle do realizacije projekta.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, kolega Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. Gospod Kelemina je predlagal amandma, se spomnite, k 5. členu, sedaj v tretji obravnavi hitrega postopka, po katerem se črtajo besede "lastnik hidroelektrarne Vrhovo". Ta lastnik je seveda tisti, ki bo, tista gospodarska družba, ki bo opravljala vse te posle, ki so določeni v zakonu. To piše v 5. členu, mimogrede. Ampak ker je gospod Kelemina že ravno v obrazložitvi pisal, da to še ni določeno, in če bi v resnici tisto črtali, bi ne bilo določeno, potem pa je celo umaknil svoj amandma, če se prav spomnim, je pravzaprav pristal na to, da se to določi v tem zakonu, je seveda ta sklep sedaj nekoliko v nasprotju s tistim, kar je prej govoril. O njem verjetno glasovati moramo, bo pa pač še eden od zaznamkov smešnic, ki se dogajajo v tem parlamentu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Umikate! Kolega Kelemina! Ali vztrajate v imenu skupine poslancev, da se glasuje o tem dodatnem sklepu? Vztrajate.
Na glasovanje dajem torej dodatni sklep s popravkom, kot je bil predlagan. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (16 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da ta dodatni sklep ni bil sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA. Menim pa, da glede na dejstvo, da so k replikam prijavljeni še trije poslanski kolegi, to je kolega Kelemina, kolega Lešnik, kolega Jakič, državni sekretar Mohorič, imamo pa še pet pisnih prijavljenih, da danes ne bi nadaljevali te točke dnevnega reda. Imate drugačen predlog? Samo trenutek. Torej danes državni zbor ne bo nadaljeval te točke dnevnega reda. Vabim vas, da se jutri ob 20.00 uri udeležite slavnostne seje državnega zbora ob državnem prazniku in da tudi v svoje poslanske pisarne odnesete gradivo, ki je na poslanskih klopeh.
Preden zaključim, prekinem sejo, ki se bo nadaljevala v torek ob 14.00 uri s poslanskimi vprašanji in pobudami, ima proceduralni predlog tudi kolega Rupar. Prosim.
PAVEL RUPAR: Hvala lepa. Spoštovani predsednik, kolegice in kolegi. Predlagam, da državni zbor glasuje še o naslednjem predlogu socialdemokratov. Zelo veliko govorimo o delu državnega zbora v letošnjem poletju in bi predlagal, da se kolegij predsednika državnega zbora na torkovi seji opredeli, kako bo državni zbor delal med dopustom, predlagamo pa, da se vendarle upošteva vsaj od 1. do 20. avgusta dopust, ostalo pa naj bi državni zbor delal. Zakaj to predlagam sedaj? Zato ker je veliko poslank in poslancev, ki so že rezervirali počitnice v tem poletju, nam pa še vedno ni jasno, ali se bomo odločili za delo ali ne. Zato predlagam, da o tem odločimo in da seveda določimo tudi delo, ki ga predlagamo, torej čim več, zato da se evropska zakonodaja sprejme do roka, ki ga predvideva evropska skupnost. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Rupar. O tem vprašanju smo govorili na zadnji seji kolegija. Predstavnik vaše poslanske skupine vam bo tudi pojasnil, kakšen je naš dogovor. Čakamo na čimprejšnji odgovor vlade, katere točke dnevnega reda ob povezavi z zakonodajo EU bodo pripravljene v naslednjih dneh in takrat bo tudi sprejeta odločitev.
Prekinjam izredno sejo, vidimo se v torek ob 14.00 uri.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 23. JUNIJA 2000 OB 13.57 URI.)