Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.09 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam 48. izredno sejo državnega zbora Republike Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 51. člena in 54. člena poslovnika državnega zbora.
Zadržanih oziroma opravičenih poslank in poslancev ni. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! (86 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Na sejo sem povabil predsednika vlade Republike Slovenije dr. Andreja Bajuka in kandidate za ministre ter vse prav lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 48. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije. Predlog dnevnega reda ste prejeli s sklicem dne 18. maja 2000. In sicer sem po dogovoru na kolegiju predsednika državnega zbora predlagal eno samo točko dnevnega reda - predlog predsednika vlade Republike Slovenije dr. Andreja Bajuka za imenovanje ministrov. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena poslovnika državnega zbora. Sprašujem, ali obstaja predlog za širitev dnevnega reda! (Ne.) Na glasovanje dajem predlog dnevnega reda, kot ste ga prejeli s sklicem. Ugotavljamo prisotnost! (87 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dnevni red? (81 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Glede na izid glasovanja ugotavljam, da je predlagani dnevni red 48. izredne seje državnega zbora sprejet.
Danes bo državni zbor zasedal do 22.00 ure, po potrebi pa tudi jutri s pričetkom ob 10.00 uri.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG PREDSEDNIKA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE DR. ANDREJA BAJUKA ZA IMENOVANJE MINISTROV. V skladu s 112. členom ustave Republike Slovenije in na podlagi 262. člena poslovnika državnega zbora je predsednik vlade Republike Slovenije dr. Andrej Bajuk dne 15. maja 2000 predsedniku državnega zbora predložil listo kandidatov za ministre, ki jo je dne 18. maja 2000 dopolnil še s predlogom za ministra za finance, tako da so za ministre predlagani naslednji kandidati: gospod Lojze Peterle za ministra za zunanje zadeve, dr. Miha Brejc za ministra za delo, družino in socialne zadeve, dr. Marjan Senjur za ministra za ekonomske odnose in razvoj, dr. Jože Zagožen za ministra za gospodarske dejavnosti, gospa Barbara Brezigar za ministrico za pravosodje, dr. Peter Jambrek za ministra za notranje zadeve, gospod Janez Janša za ministra za obrambo, gospod Rudi Šeligo za ministra za kulturo, dr. Lovro Šturm za ministra za šolstvo in šport, dr. Lojze Marinček za ministra za znanost in tehnologijo, dr. Andrej Bručan za ministra za zdravstvo, gospod Ciril Smrkolj za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Andrej Umek za ministra za okolje in prostor, mag. Anton Bergauer za ministra za promet in zveze, gospod Janko Razgoršek za ministra za malo gospodarstvo in turizem, dr. Tone Jerovšek za ministra brez listnice, odgovornega za področje iz zakonodaje, in gospod Zvonko Ivanušič za ministra za finance.
Ali želi predsednik vlade, dr. Andrej Bajuk besedo in tudi dodatno obrazložiti svoj predlog liste kandidatov? (Želi.) Prosim dr. Andrej Bajuk, dajem vam besedo.
DR. ANDREJ BAJUK: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! /Nagovor v madžarščini in italijanščini./ Spoštovane državljanke in državljani!
Šest dni pred koncem ustavno določenega roka sem temu spoštovanemu zboru predstavil listo kandidatov za ministre in ministrico za sestavo nove vlade in jo tudi pred koncem omenjenega roka dopolnil s predlogom ministra za finance. Pred odbori tega spoštovanega zbora so v svojih nastopih in obsežnih obrazložitvah predlagani kandidati in kandidatka predstavili svoje poglede na pereča vprašanja v vsakem resorju in konkretne predloge za uresničitev ciljev vlade, ki sem jih že predstavil temu spoštovanemu zboru in širši slovenski javnosti. V svojih predstavitvah temu spoštovanemu zboru sem obširno pojasnil svoje poglede na izzive, ki jih za Slovenijo predstavljata vstopanje v Evropsko unijo in proces globalizacije. Podal sem svojo oceno o tem, kakšen je položaj Slovenije v teh procesih, in predstavil temeljne smernice za odgovor tem izzivom. Danes pa bi vam rad predstavil osnovna izhodišča za delo do rednih jesenskih volitev v posameznih resorjih.
Evropske zadeve. Čas do rednih parlamentarnih volitev je treba izkoristiti za čimvečjo odpravo zaostanka pri pripravi predlogov zakonov in podzakonskih aktov oziroma za uresničitev nalog iz pristopnega partnerstva, da bi tako čimbolj vplivali na oceno evropske komisije o napredku priprav Slovenije na polnopravno članstvo. Cilj Slovenije je, da vstopi v prvem krogu v razširjeno Evropsko unijo. Da bi bili pri izpolnjevanju tega cilja učinkoviti, je potrebno pospešeno in dobro vodeno delo celotne vlade ter izboljšana koordinacija ključnih nosilcev priprav. Doslej je pri izvajanju nalog s področja priprav na vstop v Evropsko unijo, zlasti na področju usklajevanja slovenskega pravnega reda s pravnim redom Unije, prišlo do precejšnjih zaostankov. Tako, da je uresničenih le okoli 65 odstotkov predvidenega dela na področju harmonizacije, na ravni podzakonskih aktov pa so ti zaostanki še večji. Za te zaostanke je gotovo več vzrokov: od vprašanja usklajenosti znotraj koalicije, vprašanja dejanskega upoštevanja evropskih zadev kot prioritetnih nalog do koordinacije dela med ministrstvi in znotraj njih ter do vprašanja dolgoročnega načrtovanja človeških virov.
Sam sem jasno predstavil evropske zadeve kot nedvoumno prioriteto mojega programa, ki sem ga temu spoštovanemu zboru in širši javnosti že predstavil, in prioriteto dela vlade, ki jo danes temu spoštovanemu zboru predlagam v izvolitev. Vprašanje boljše koordinacije evropskih zadev pa želim v vladi, ki jo predlagam v izvolitev, rešiti tako, da bom kot predsednik vlade sam prevzel koordinacijo evropskih zadev. Namesto ministra brez resorja, ki je bil v zadnji vladi odgovoren za vodenje usklajevanja evropskih zadev, bo te zadeve vodil in usklajeval predsednik vlade. Služba vlade za evropske zadeve bo še naprej neposredno podrejena vladi, konkretno njenemu predsedniku oziroma njegovemu uradu. S tem bo vzpostavljena primerna hierarhija usklajevanja in dajanja nalog posameznim resorjem in namesto ministra brez resorja bo vsa opravila vodil in usklajeval predsednik vlade.
S tem želim dvigniti na najvišjo možno raven pomen naloge, ki je v teh mesecih do rednih jesenskih volitev ključna. Služba vlade za evropske zadeve, bo še naprej ostala in delovala ločeno od zunanjega ministrstva, kar je primerna rešitev, saj je večina dela te službe povezana z usklajevanjem dela posameznih ministrstev. Ta model se je v Sloveniji doslej izkazal kakor učinkovit in ga zato ne mislim spreminjati, temveč, kakor je razvidno, okrepiti že sprejeto rešitev. Da bi zadeve resnično hitreje potekale in bi bilo izpopolnjevanje nalog sproti kontrolirano in usklajevano, bom uvedel redno sklicevanje evropskega kolegija. Evropski kolegij se bo sestajal vsakih 14 dni. Vodil ga bom sam, jaz osebno. Prav tako bom skrbel za tesno sodelovanje z ministrstvom za zunanje zadeve, ožjo pogajalsko skupino, službo vlade za evropske zadeve ter službo vlade za zakonodajo. To tesno sodelovanje bo v naslednjih fazah vključevanja in predvsem pogajanja z Unijo nujno. Ocenjujem, da je ožja pogajalska skupina doslej dobro delovala in bila odlično vodena.
Najpomembnejše operativne naloge v zvezi z Evropsko unijo v naslednjih mesecih so naslednje: ovrednotenje izvajanja prioritetnih nalog in ukrepov za odpravo zaostankov ter prioritetnih in kratkoročnih nalog državnega programa in partnerstva za pristop; drugo - pospešitev vseh potrebnih ukrepov za vzpostavitev in delovanje institucij za izvajanje pravnega reda Evropske unije, njenih skupnih politik ter za koriščenje pomoči; tretje - predstavljanje pogajalskih izhodišč Slovenije in dopolnitev pogajalskih izhodišč, ki izhajajo iz "acquisa"; četrto - pojasnjevanje zaostankov in odprtih vprašanj v pogajanjih z državami članicami; in končno - izdelava srednjeročnega izobraževalnega programa diplomatov in državnih uradnikov za usposabljanje na področju evropskih zadev in začetek njegovega izvajanja. Sam bom aktivno sledil procesu pogajanj na vseh področjih, z jasno zavezo zaščite slovenskih interesov.
Zunanja politika. Ključna strateška cilja slovenske zunanje politike sta polnopravno članstvo Slovenije v Evropski zvezi in Natu. Za to obstaja široko politično soglasje med parlamentarnimi strankami in večinska podpora državljank in državljanov Republike Slovenije. To široko soglasje spoštujem in razumem kot osnovo vsem prizadevanjem na tem področju. Ob teh ključnih nalogah si bo nova vlada na področju zunanje politike prizadevala za vzpostavitev takega političnega ozračja, ki bo lahko okrepilo možnosti za razrešitev odprtih vprašanj v odnosih z našimi sosedi. Naš cilj so urejeni in dobri medsosedski odnosi z Avstrijo, Hrvaško, Italijo in Madžarsko.
V odnosih s Hrvaško gre za rešljiva vprašanja, pri katerih je potrebno poiskati politično obojestransko sprejemljive rešitve. Vlada se bo trudila za čim hitrejši napredek na tem področju, tudi zaradi evropskega konteksta. Vendar pa moramo pri tem imeti pred očmi dejstvo, da obstajajo že več let odprta vprašanja, katerih dokončna rešitev morda presega časovno omejenost te vlade.
Sodelovanje s sosednjimi državami poudarjam tudi zato, ker v vseh državah živijo slovenske manjšine, žal s precej različno stopnjo zakonske zaščite. Slovenska vlada pričakuje, da bo nova avstrijska vlada v celoti izpolnila 7. člen avstrijske državne pogodbe za slovensko manjšino na Koroškem in Štajerskem. Glede slovenske manjšine v Italiji vlada z zaskrbljenostjo ugotavlja, da že dolgo dobo, predolgo dobo ni mogoče sprejetje globalne zakonske zaščite. Zato si bo odločno prizadevala, da se to stanje preseže. Vlada vidi prizadevanja za izboljšanje statusa slovenskih manjšin kot svojo ustavno, moralno, politično in nacionalno dolžnost. Isto velja za Slovence po svetu. Moja vlada se bo zavzemala, da se te slovenske skupnosti vključijo v tesno sodelovanje z domovino, v duhu univerzalnega slovenstva. Rad bi tudi ponovil, da ob vstopanju v Evropsko unijo Slovenija mora razvijati vsestranske odnose z ZDA ter jih še krepiti. Poleg tega pa okrepiti doslej relativno skromno sodelovanje z državami vzhodne Evrope in zlasti z Rusijo.
Področje zakonodaje. Na listo kandidatov sem uvrstil tudi enega ministra brez listnice. Po temeljitem razmisleku in upoštevajoč prioritete programa, ki sem ga predstavil državnemu zboru, sem se odločil, da bi odgovornost za področje zakonodaje prevzel minister brez listnice. S tem bi izboljšali učinkovitost dela na tem področju in izboljšali kvaliteto predlaganih zakonov in podzakonskih aktov, kar bi tudi prispevalo h kvalitetnejšemu in učinkovitejšemu prilagajanju slovenskega pravnega reda pravnemu redu Evropske unije. V to nalogo bomo usmerili večino naših naporov.
Pomembna je tudi odprava neustavnosti v številnih zakonih, ki jih je ustavno sodišče spoznalo za neskladne z ustavo in kljub že pretečenim rokom še niso popravljeni. Glede na to bo posebna skrb posvečena vprašanju ustavnosti in zakonitosti, strokovnemu spremljanju uresničevanja odločitev ustavnega sodišča, doslednemu izvajanju nadzorstvene kontrole vlade nad pravnim normiranjem v ministrstvih in kontrole pravne skladnosti vseh predpisov, ki jih vlada in upravni podsistemi izdajajo. Večjo preglednost na področju urejanja s podzakonskimi akti bo prinesel tudi zakon o postopku o sprejemanju podzakonskih predpisov, ki ga bo vlada poskušala čimprej pripraviti.
Na področju kulture. Slovenska kultura je v zgodovini nase odgovorno prevzela vlogo, ki sicer po evropskem izročilu pripada nacionalni državi oziroma njenim institucijam. V največji meri gredo prav njej zasluge, da smo Slovenci vstopili v 20. stoletje kot izoblikovan evropski narod. V 80. letih je kultura predvsem širila prostore svobode, utemeljevala obče človeško in nacionalno zavest ter globalno artikulirala cilje politične demokracije in osamosvajanja. Danes sta pred njo dve možnosti: prva je ta, da soustvarja duhovno prostost in pomaga oblikovati življenjski smisel; druga pa, da se usmeri v igro, zabavo in estrado. Prepričan sem, da mora nova kulturna politika zagotavljati ugodno razmerje za prvo pot. To pa pomeni, da je treba podpirati kulturo, ki bo v svojem etičnem jedru omogočala integracijo družbe, saj druga pot vodi v njeno popolno marginalizacijo. Iz tega je jasno, da kulturna politika, utemeljena v teh kratko naznačenih ciljih, ne more biti ne leva ne desna, niti strankarska niti interesno partikularna, niti zaprto narodnjaška niti planetarno internacionalistična. Zaupati mora stvariteljskim energijam, ki se porajajo v živi kulturi na Slovenskem in ki so tako kot skozi vso zgodovino utemeljene v bistvenih evropskih vrednotah. Zagotoviti zaupanje v životvornost slovenske kulture in umetnosti in urediti razmere za njen razcvet v okviru mandata te vlade pomeni oblikovati nacionalni kulturni program, kot ga s svojim 7. členom terja zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture, in ga čimprej ponuditi državnemu zboru v sprejem oziroma potrditev. Z njim bi stabilizirali kulturno politiko, ki tako ne bi bila več podvržena arbitrarnosti vsakokratne vladne ekipe, in opredelili prednostne dejavnosti, ki nam bodo zagotavljale samozavesten vstop v skupni evropski dom.
Šolstvo in šport. Šola naj postane vzor demokratične prakse. Pri mladih mora razvijati sposobnost kritične presoje in pri posredovanju množice znanj najti in utrditi jasna stališča. Sistem vzgoje in izobraževanja mora biti dinamičen in prilagodljiv izzivom moderne družbe, zlasti izzivom globalizacije in nove ekonomije. V skladu z ugotovitvami Unescove komisije za izobraževanje pod vodstvom Jacquesa Delorsa naj bo usmerjen v štiri temeljne stebre: učiti se, da bi vedeli, učiti se, da bi znali delati, učiti se živeti v skupnosti in končno učiti se biti. Kljub razhajanjem ob nekaterih etičnih vprašanjih v družbi smo uspeli v Sloveniji oblikovati konsenz o temeljnih vrednotah, kot so resnica, poštenje, dobrota, spoštovanje sočloveka, strpnost in solidarnost, svoboda in odgovornost, nacionalna identiteta, pravičnost in enake možnosti v izobraževanju in znanje kot vrednota.
Šolski sistem je eden najbolj občutljivih v državi. Za spremembe v šolstvu se je zato potrebno odločati postopoma in odgovorno ter s kar največjim strokovno-političnim konsenzom, ob upoštevanju pozitivnega izročila ter občutljivih razmerij med dejavniki šolskega dogajanja. Zato želimo vzpostaviti etos partnerstva med učitelji, starši, učenci, stroko in šolsko oblastjo.
Na športnem področju bo potrebno posodobiti nacionalni športni program, pri njegovem izvajanju pa uveljavljati jasnejša načela v zvezi s profesionalizmom, organiziranostjo vrhunskega športa ter pomenom šolskega, ljubiteljskega in rekreativnega športa. V prehodnem obdobju bo smiselno narediti analizo obstoječega dejanskega stanja na področju šolstva in obstoječega sistema zakonodaje, da bi ugotovili stopnjo medsebojne usklajenosti. Pri zakonodajnih postopkih vlada podpira prednostno obravnavanje naslednjih pravnih aktov: zakona o spremembah in dopolnitev zakona o soorganizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, nacionalnega programa visokega šolstva. Za drugo obravnavo v parlamentu bi bilo čim prej potrebno pripraviti zakon o maturi in posvetiti potrebno pozornost zakonu o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja. V okviru ministrstva za šolstvo in šport bo tudi potrebno zaokrožiti sistem podzakonskih predpisov in opravljati tekoče zadeve, s posebnim poudarkom na zagotavljanju pogojev za enakopravno vključevanje v Evropsko unijo.
Na področju gospodarstva se bo vlada prav posebno zavzemala, da zagotovi ugodne makroekonomske razmere za ohranjanje ugodnih gospodarskih gibanj, za uravnovešanje javnih financ in plačilnobilančnih razmerij ter za nadaljnjo stabilizacijo cen. Na področju dela ministrstva za finance bo vlada takoj po prevzemu dolžnosti naredila revizijo obveznosti, ki lahko bremenijo globalno bilanco javnega financiranja v prihodnosti. Naslednja zelo pomembna naloga je izdelava proračuna za leto 2001, ki naj bi bil sprejet pred začetkom koledarskega leta. Proračun bo že moral vsebovati tendence približevanja ravnovesju. Zelo pomembna naloga vlade bo tudi okrepitev finančnega nadzora nad vsemi proračunskimi porabniki, bankami, zavarovalnicami in udeleženci trga vrednostnih papirjev.
Na področju dela ministrstva za ekonomske odnose in razvoj si bomo prizadevali za vzpostavitev institucionalne osnove za vodenje nove regionalne politike. Pri tem je potrebno upoštevati tako strukturno politiko Evropske unije kakor tudi potrebo po decentraliziranem in skladnejšem regionalnem razvoju Slovenije. Ustrezna zakonodaja je sprejeta, vlada mora sprejeti še tri uredbe: uredbo o vrednosti meril za določitev območij s posebnimi razvojnimi problemi, uredbo o podrobnejših pogojih in merilih za dodeljevanje spodbud, pomembnih za skladni regionalni razvoj, in o oblikah teh spodbud ter sklep o ustanovitvi, sestavi, organizaciji in nalogah sveta za strukturno politiko. S tem bodo ustvarjeni pogoji za začetek delovanja regionalnih razvojnih agencij, za pripravo regionalnih razvojnih programov in za pripravo strategije regionalnega razvoja Slovenije.
Drugič. Državne pomoči. Čeprav je zakon o državnih pomočeh sprejet ter ustanovljena komisija za njihov nadzor, je nujno, da vlada sprejme uredbo o namenih in pogojih za dodeljevanje državnih pomoči ter o določitvi pristojnih ministrstev za upravljanje posameznih shem državnih pomoči. S tem bo področje pokrito tudi s podzakonskimi akti, ki morajo biti prilagojeni pravilom Evropske unije.
Tretjič. Program spodbujanja tujih neposrednih investicij. Vso pozornost bomo posvetili izvajanju tega programa in njegovim potrebnim dopolnitvam. Temu je potrebno posvetiti največjo možno pozornost ter zagotoviti usklajenost regulative drugih resorjev s cilji tega programa.
Četrtič. Prav tako bo vlada nadaljevala aktivnosti na področju vključevanja v gospodarsko obnovo jugovzhodne Evrope ter končno, vlada bo nadaljevala tudi z ustreznimi ukrepi za zapolnitev privatizacijske vrzeli.
Področje dela ministrstva za gospodarske dejavnosti. Na področju gospodarstva bomo pričeli z nekaterimi aktivnostmi sistemsko dolgoročne narave in tudi z nujnimi ukrepi za izboljšanje gospodarskega položaja. S ciljem, da bi dvignili konkurenčno sposobnost in dosegli večjo dodano vrednost v naših podjetjih, prek njihove tehnološke prenove, usposodobitve za razvoj in za izvoz. Razvojne spodbude se bodo nanašale zlasti na pospeševanje raziskovalno-razvojnega dela, tehnoloških, menedžerskih, poslovno-organizacijskih znanj ter izkušenj. Gre za podporo izobraževanju, standardizaciji, kakovosti, oblikovanju, kulturi podjetja.
Vzporedno s tem bomo nadaljevali s programi prestrukturiranja podjetij v tradicionalnih panogah, kot npr. v železarstvu, tekstilni, usnjarski, obutveni in lesno-predelovalni industriji, za kar so tudi v Evropski uniji ocenili, da ne gre za kršenje pravil državnih pomoči. Neposredna državna pomoč pri predstrukturiranju podjetij, ki imajo trge, bo časovno omejena, njeni učinki pa sproti nadzorovani.
Poenostavili bomo birokratske postopke pri nakupih in ustanavljanju podjetij, da bo lahko vsakdo in hitro investiral, s čimer bomo pospešili tudi prihod zdravih tujih investicij v slovensko gospodarstvo. S spremembo zakonskih postopkov bomo povečali varnost domačih in tujih investitorjev in zmanjšali zaščitno politiko do nekaterih panog, da bodo vse v čimbolj enakopravnem položaju.
Država bo čimprej postala aktivni lastnik podjetij in deležev v njeni lasti. Hkrati pa bo pripravila v skladu z načelom subsidiarnosti privatizacijski program. Preseči je treba miselnost, da je država že v načelu slab gospodar in da se tu ne da nič storiti. Podjetja, s katerimi upravlja slovenska razvojna družba ali ima v njih kapitalske deleže, bomo čimprej prestrukturirali in začeli privatizacijo, Slovensko razvojno družbo pa napravili resnično razvojno. Tudi vrsto drugih paradržavnih skladov in agencij s področja gospodarstva moramo združiti in racionalizirati, njihovo delo pa narediti pregledno.
Na področju energetike bomo pospešili proces privatizacije in postopnega odpiranja energetskega trga. Na področju proizvodnje in distribucije električne energije ni razlogov za zavlačevanje deregulacije in privatizacije. Pri prenosu energije, kjer konkurenca iz tehničnih razlogov ni možna, pa bo še treba zadržati značaj javnih podjetij. Čimprej bomo pripravili tudi posodobljeno strategijo razvoja energetike. Podjetnikom moramo zagotoviti stabilne, jasne in za vse veljavne pogoje gospodarjenja. Zaostrili bomo spoštovanje pravnih norm v gospodarstvu in pospešili odločanje v gospodarskih sporih pred sodišči. Pospešeno bomo sprejemali tudi zakonodajo, ki pomeni prilagajanje z evropsko zakonodajo, in nadaljevali strukturni dialog z Evropsko unijo.
Področje dela ministrstva za malo gospodarstvo in turizem. Strategija razvoja podjetništva mora postati osnovni segment gospodarske politike. Ključni element pri tem je zasnova in sprejem nove strategije o razvoju malih in srednjih podjetij. Pri tem je potrebno nadaljnje usklajevanje z razvojnimi dokumenti Evropske unije tako, da bomo v največji meri zagotovili dostop naših malih in srednjih podjetij ter obrti do odgovarjajočih programov in sredstev Evropske unije. S sprejetjem evropskih meril se bo med mala in srednja podjetja uvrstilo dosti večje število podjetij kakor doslej, kar bo razširilo manevrski prostor za ukrepe pospeševanja njihovega razvoja.
Primerjave razvoja malega gospodarstva z najbolj učinkovitimi evropskimi in drugimi svetovnimi gospodarstvi kažejo, da je delež malih podjetij na slovenskem še vedno premajhen. Obstaja namreč velika vrzel podjetij z več kot deset zaposlenimi. Do večjih razlik med Evropsko unijo in Slovenijo prihaja tudi pri deležu zaposlenih in deležu celotnega prihodka, kjer Slovenija še krepko zaostaja za Evropsko unijo.
Aktivnosti za izboljšanje stanja na področju malega gospodarstva v Sloveniji bodo naslednje: nujna je izpopolnitev zakonodaje za področje malega gospodarstva. Pri tem je ključno izvajanje antibirokratskega programa, v katerega morajo biti vključena vsa ministrstva in katerega končni cilj je poenostavitev administrativnih postopkov in izpopolnitev zakonodaje, tako da bo možno ustanoviti podjetje na enem mestu in v čim krajšem času. Razlog za pripravo tega programa so neprilagojeni predpisi za pridobitev uporabnega dovoljenja za izvajanje dejavnosti na posameznih gospodarskih področjih, ki ne upoštevajo drugačnosti malega gospodarstva. Prav tako je potrebno izboljšanje finančnega okolja in dostopa do ugodnejših finančnih virov ter krepitev informiranja, svetovanja in usposabljanja med enotami malega gospodarstva in uvajanje sistema svetovanja. Vlada si bo prizadevala za razvoj infrastrukturnih projektov in usmerjanje načrtovanja razvoja prostorskih lokacij. Neizkoriščene in prazne objekte, ki so v lasti države, bi prek "leasinga" ali javnih dražb nudili zainteresiranim podjetnikom.
Pravosodje. Ministrstvo za pravosodje si bo prizadevalo dosledno uresničevati zahtevo, da so državni organi in še posebej ministrstva prva, ki morajo spoštovati in izvajati zakone in spoštovati odločitve ustavnega in drugih sodišč. Pravosodje stoji in pade na področju izvrševanja sodnih odločb. Kar je za moralno integriteto pravosodja in pravne države odločilno, da se odločitve sodišč izvršijo, je treba poudariti, da bo ministrstvo za pravosodje spremljalo delo izvršiteljev, ki jih je imenoval pravosodni minister, in v primeru potrebe predlagalo ustrezne spremembe predpisov. Če bomo dosegli napredek na področju izvršbe, ki je že leta eden največjih problemov slovenskega pravosodja, bomo naredili že zelo veliko. Na ta način bomo poskušali povrniti zaupanje ljudi v pravno državo, v sodišča in jih odvrnili od tega, da bi se zatekali k temu, da bi pravico jemali v svoje roke. Nujna naloga ministrstva za pravosodje je izobraževanje pravosodnih funkcionarjev, ki ne bo obsegalo le pridobivanja novih specialističnih strokovnih znanj, pač pa tudi krepilo ustvarjalnost, resnost in odgovornost. Ti vidiki izobraževanja in rasti ljudi so tako pomembni, da jih je treba poudariti. Seveda pa tako za pravosodje kot za vse ostale resorje velja, da bomo nadaljevali delo v zvezi z evropsko zakonodajo.
Kmetijstvo, gozdarstvo in prehrana. Kmetijstvo je danes vse manj proizvodnja hrane, vse bolj razvoj podeželja, vse bolj osnova za razvoj ostalih panog gospodarstva, vključujoč turizem, in pomemben krajinsko-okoljski dejavnik v prostoru. Za slovenski prostor je kmetijstvo lahko to le v svoji večnamenskosti in ekosocialni naravnanosti. Ključni izvajalec tega koncepta razvoja kmetijstva še naprej ostaja družinska kmetija, ki pa se mora investicijsko usposobiti za konkurenco. Kmetijstvo predstavlja enega ključnih delov usklajevanja pravnega reda Republike Slovenije s pravnim redom Evropske unije, skupno prek 5.000 pravnih dokumentov, ob tem porabi dobro polovico proračuna Evropske unije. Hitrost prilagajanja in uspešnost pogajanj na tem področju sta zato pomembni za uspeh in hitrost vstopanja Slovenije v Evropsko unijo.
Na področju zakonodaje je prioriteta v sprejetju zakona o kmetijstvu, in sicer do 30. junija 2000. Zakon je osnova za v vladi že sprejeti nacionalni program razvoja kmetijstva in podeželja 1999-2002. Do konca septembra 2000 pa bodo na tej osnovi pripravljene temeljne uredbe za kmetijske trge, razvoj podeželja ter okoljska in krajinska plačila za obdobje do vstopa v Evropsko unijo. Pomembna je tudi priprava in izvajanje zakonodaje s področja veterine, fitosanitarnih zadev, zootehnike in zemljiških struktur. Institucionalna izgradnja je predpogoj za izvajanje nacionalnih programov in za vključitev v skupno kmetijsko politiko Evropske unije. Vse ukrepe kmetijske politike do vstopa in po vstopu bo izvajala agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki mora do konca septembra pridobiti ustrezno akreditacijo s soglasjem Bruslja za izvedbo predpristopne pomoči na področju kmetijstva.
Ena od pomembnih nalog je vzpostavitev ustreznega veterinarsko-fitosanitarnega nadzora pri prehodu živil živalskega in rastlinskega izvora na meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ki bo po vstopu Slovenije v Evropsko unijo postala njena zunanja meja. Ker gre za eno od osnovnih zavez Republike Slovenije, je nujno vse potrebne postopke pospešiti. Izvedba nacionalnega programa reforme kmetijske politike, ki temelji na v parlamentu sprejeti strategiji razvoja slovenskega kmetijstva, dobro opredeljuje nadaljnji razvoj prilagoditve skupni kmetijski politiki. Kmetijski trgi se bodo morali v celoti uskladiti s pravnim redom Evropske unije, za kar bo sprejeta uredba o kmetijskih trgih. Poseben poudarek bo dan jasni zahtevi Republike Slovenije po njeni takojšnji vključitvi v skupno kmetijsko politiko od prvega dneva vstopa, brez prehodnega obdobja. Za Slovenijo predstavljata ključ do uspešnega razvoja kmetijstva uvedba in izvajanje krajinskih in okoljskih plačil, kar je osnova za uspešno pogajanje za financiranje programov iz Evropske unije in temelj za ohranitev kulturne krajine.
Z večletnim programom podeželja za obdobje po vstopu Republike Slovenije v članstvo Evropske unije bosta omogočena nadaljevanje in izvajanje investicijskih podpor, ki bodo pripomogle k prestrukturiranju slabe strukture kmetijstva. Pri tem se posebej izpostavlja potreba po hitrejšem investiranju programov za mlade kmete in ureditev zemljiških struktur, zlasti zložbe in zaokrožitev zemljišč. Zaradi velikega deleža gozdarstva v celotnem prostoru Republike Slovenije je potrebno spremeniti zakon o gozdovih, ustrezno posodobiti javne službe in vključiti gozdarstvo v program razvoja podeželja. Sprejetje novega zakona o lovstvu pa bo to področje drugače uredilo kot doslej, tudi z vključitvijo pravic lastnikov gozdov. Za izvedbo reforme kmetijske politike, razvoj gozdarstva in uspešno vključitev v Evropsko unijo je ob vsem tem ključnega pomena tudi čimprejšnje dokončanje izvedbe denacionalizacije.
Notranje zadeve. Dovolite mi, da k temu predstavim tudi nekatere najpomembnejše programske cilje, ki si jih bo vlada prizadevala uresničiti na področju notranjih zadev. Skrbela bo za zakonito in stabilno delovanje policije, kjer bo z večjo strokovnostjo dela in ureditvijo delovanja policije s potrebnimi podzakonskimi akti prispevala k učinkovitejšemu odkrivanju kaznivih dejanj in njihovih storilcev ter vzdrževanju javnega reda. Glede upravnih notranjih zadev bo poudarek predvsem na bolj odgovornem in učinkovitejšem izvajanju upravnih nalog v zvezi z osebnimi in državljanskimi stanji ter zadev s področja tujcev, zbiranja in združevanja ter prometa. Na ravni ministrstva oziroma njegove uprave bo treba zagotoviti zanesljivo delovanje inšpekcijskih služb. Veliko je še neizkoriščenih razvojnih možnosti za poenostavitev in pospešitev postopkov, za bolj profesionalen človeški odnos uradnikov do strank in s tem za zagotovitev višje ravni varovanja pravic posameznika v razmerju do države. V tem mandatu vlade so uresničljive nekatere najbolj pomembne naloge reforme javne uprave, ki so tesno povezane z zahtevnimi merili upravne usposobljenosti Slovenije za vstop v Evropsko unijo. Dokončati bo treba načrt priprave in uzakonitve predpisov na treh osnovnih področjih: razmerje med državljani in državo, položaj zaposlenih v javnem sektorju ter institucionalne oblike javne uprave. Nekaj pomembnih zakonov z omenjenih področij je bilo že sprejetih, nekaj jih je v zakonodajnem postopku, nekaj zakonskih projektov pa je treba v ministrstvu še dokončati ali v celoti izdelati. Do jesenskih volitev bi poskušali sprejeti zakon o javnih uslužbencih ter pripraviti projekt plačnega sistema za javni sektor, ki naj bi bil uzakonjen takoj ali vsaj kmalu po volitvah. Drugi temeljni zakon bo uredil razmerje med vlado in državnim zborom, sestavo in delovanje vlade ter ministrstev in vzpostavil novo teritorialno strukturo uprave z uvedbo upravnih okrajev. Vlada si bo prizadevala za izdelavo in vsaj delno izvedbo celovite nacionalne strategije izobraževanja državnih uslužbencev na vseh ravneh uprave. Namen te strategije je dvig profesionalne ravni uslužbencev, usposabljanje za delovanje v pogojih reformirane javne uprave ter za delovanje na podlagi meril Evropske unije. Prizadevali si bomo za vzpostavitev celovitega sistema izobraževanja, od visokega strokovnega prek dodiplomskega fakultetnega do podiplomskega študija, ob sočasnem dopolnilnem izobraževanju na konkretnih področjih dela uslužbencev.
Okolje in prostor. Delo na tem področju bo bistveno osredotočeno predvsem na odpravljanje občutnih zaostankov pri prilagajanju slovenskega pravnega reda pravnemu redu Evropske unije. Ker so zaostanki precejšnji, bo treba preveriti izpeljavo linij odgovornosti in pooblastil in izvesti morebitne potrebne organizacijske spremembe. Na področju klasične zaščite in varovanja okolja se bomo zavzemali za doslednejše spoštovanje že sprejetih predpisov in za izboljšanje dela inšpekcijskih služb. Poleg tega bo dodatna pozornost posvečena zaščiti in upravljanju s podtalnico, ravnanju z odpadki, izboljšanju zaščite visokogorja ter turistično zanimivih vodotokov in jezer.
Delo, družina in sociala. Vse projekte, programe in rutinske naloge, ki izhajajo iz predpisov in pogodb, bo treba uresničevati še naprej po dinamiki in v obsegu, ki sta bila predhodno določena, če so za to ustrezne pravne podlage in finančne možnosti. Pospešili bomo uresničevanje zakonov in podzakonskih aktov in številnih programov s področja dela, družine in socialnih zadev, pri čemer bodo imeli posebno prioriteto podzakonski akti, ki so povezani z evropsko zakonodajo in še niso bili pripravljeni. Nemudoma bo treba okrepiti delo na novem zakonu o delovnih razmerjih in urediti področje kolektivnih pogodb. Sprejeti bo treba novelo zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij. Inšpekcijo dela, tako kot druge inšpekcijske službe, bo treba prenesti iz ministrstev na vlado in s tem še povečati neodvisnost inšpekcijskega nadzorstva. Urediti bo potrebno delo ekonomsko-socialnega sveta in oživiti sodelovanje s socialnimi partnerji. Tu še posebej omenjam sodelovanje s sindikati. Izboljšali bomo nadzor na porabo proračunskih sredstev in v tem okviru javno objavili seznam prejemnikov socialnih transferjev in drugih javnih sredstev, ki jih prejemajo pravne in fizične osebe. Trudili se bomo za boljše seznanjanje javnosti z delom tega ministrstva.
Na področju zdravstva bo vlada kratkoročno pripravila nekatere spremembe. Nameravamo prednostno obravnavati osnovno zdravstveno varstvo in na tem področju kontrolirano in postopoma preiti na zasebni način javnega zdravstva in istočasno zahtevati, da izvajalci zasebnega zdravstva v celoti izvajajo vse obveze, ki so predvidene v koncesijskih pogodbah.
Na bolnišnični ravni bomo pripravili skrajševanje čakalne dobe in zahtevali boljšo razporeditev posteljnih kapacitet znotraj posameznih oddelkov in bolnišnic. Podprli bomo modernejši in pravičnejši način plačevanja bolnišničnega dela. Nujno potrebno je pristopiti k pripravi dolgoročnega plana razvoja zdravstva po modernih evropskih konceptih.
Na področju sprejemanja zakonov v zvezi z vstopom v Evropsko zvezo na področju zdravstva ne zaostajamo toliko kot na nekaterih drugih področjih. Vendar nesprejetje podzakonskih aktov s tem v zvezi onemogoča izvajanje zakonov. Zato bomo vse sile usmerili v dokončno pripravo pravilnikov, ki so deloma že v pripravi. Na tem področju bomo posebno pozornost namenili zakonu o zdravilih in medicinskih pripomočkih ter spremembam zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, zakona o zdravstveni dejavnosti in zakona o lekarniški dejavnosti.
Znanost in tehnologija. Za Slovenijo kot majhno državo je znanje izredno pomembna vrednota. Zato si bo treba v naslednjih proračunih prizadevati za večje vlaganje na področju znanosti in tehnologije ter gospodarskega razvoja, tako da bomo primerljivi z državami Evropske unije. Še v tem letu je treba sprejeti nov zakon za področje znanosti, ki je že v zakonodajnem postopku. Z njim bi povečali avtonomijo na področju znanosti, zagotovili poudarek na aplikativnih raziskavah in tehnološkem razvoju.
Sistem financiranja mora zagotoviti podporo prenosa rezultata raziskav v prakso. S tem bi zagotovili večjo avtonomijo na področju znanosti in spodbudili konkurenčnost pri vlaganju za financiranje projektov. Prav tako bo zakon zagotovil večjo možnost financiranja raziskav - v zasebnem sektorju v smislu okrepitve civilne družbe in nevladnih organizacij. Moramo zagotoviti večja sredstva za mlade raziskovalce, med njimi tudi za usposabljanje za razvojne skupine v gospodarskih družbah ter v njih spodbuditi zaposlovanje doktorjev in magistrov.
Na področju tehnološkega razvoja je potrebno zagotoviti izvajanje zakona o podpori gospodarskim družbam za obdobje 2000-2003 ter sprejeti vladni program za spodbujanje tehnološkega razvoja. Tako bo treba tehnološki razvoj financirati tudi s povratnimi sredstvi.
Na področju mednarodnih aktivnosti so pogajanja z Evropsko unijo na področju znanosti začasno končana, zato pa bodo v tem letu potrebne še dodatne spodbude za večje sodelovanje v petem okvirnem programu raziskav Evropske unije. V tem letu pa bo treba zagotoviti še večje prijavljanje projektov iz srednjih in majhnih podjetij in jih za to dodatno spodbujati.
Področje prometa in zvez. Prometna politika in celotna pravna in tehnična regulativa morata omogočati uravnoteženo izgradnjo prometne infrastrukture in telekomunikacij. Cilj je notranja povezanost države. S tem bo infrastruktura služila svojemu primarnemu namenu in bo zagotovo postala temelj regionalno usklajenega razvoja naše države. Glavni poudarki iz smernic so naslednji: uresničevanje že sprejetih nacionalnih programov, to se pravi avtocestnega, železniškega in telekomunikacijskega; prioriteta priprave regulative so sprejete pogajalske obveze, ki morajo biti do konca leta 2002 usklajene z direktivami Evropske unije. V tem obdobju bo potrebno pripraviti uredbo o koncesijskih razmerjih za izvajanje gospodarskih javnih služb na področju cestnega in železniškega prometa ter pomorstva. Trenutno je v parlamentarni proceduri pet zakonov, ki predstavljajo zaveze v pogajalskih izhodiščih za področje prometa in telekomunikacij. Poleg tega pa so v pripravi še zakon o varnosti plovbe na celinskih vodah, zakon o prevozih v cestnem prometu, zakon o telekomunikacijah, ki vključuje določbe o ureditvi razmerij preteklih vlaganj v telekomunikacijsko infrastrukturo.
Z uvajanjem pravnega reda Evropske unije pa je potrebno pripraviti tudi institucionalne spremembe. V letošnjem letu smo že ustanovili direkcijo za železniški promet, v kratkem pa bo potrebno oblikovati še neodvisni regulatorni organ na področju telekomunikacij in na področju pošte. Reorganizacija služb, vodenja in kontrole zračnega prometa, zagotovitev delovanja neodvisnega in samostojnega preiskovalnega organa, katerega delovno področje naj bi se osredotočilo predvsem na preiskovanje in preprečevanje letalskih nesreč in incidentov, spremljanje varnosti v letalstvu, preventivno delovanje, zmanjševanje tveganj, sodelovanje z mednarodnimi organizacijami. Priprava integralnega programa liberalizacije trga storitev v prometnem sektorju in telekomunikacijah. Pospešitev reorganizacije podjetij, ki so v večinski lasti Republike Slovenije, in priprava za njihovo postopno, dokončno privatizacijo v skladu z načelom subsidiarnosti. Na podlagi predlaganega pomorskega zakonika bo vlada pripravila osnutek za koncesijsko pogodbo z Luko Koper. Istočasno si bo prizadevala za dokončanje avtocestne povezave, projekta avtocestne povezave s Koprom in za pospešitev izgradnje drugega železniškega tira med Koprom in Divačo. Prav tako si bo vlada prizadevala za dokončanje gradnje neposredne železniške povezave z Madžarsko ter posodobitev železnice, da bi tako blagovni tokovi potekali kar se da hitro in učinkovito. Organizacija aktivnosti za meritve globin slovenskega morja, ki še niso bile izmerjene, in končno ustvarjanje pogojev za dotok tujega kapitala oziroma prihod strateških partnerjev.
Na področju obrambe. V času svojega mandata bo vlada pripravila in sprejela oziroma državnemu zboru predložila temeljne doktrinarne dokumente s področja obrambe, in sicer: oceno nacionalne ogroženosti, strategijo nacionalne varnosti in strategijo vojaške obrambe. Na osnovi usmeritev iz temeljnih doktrinarnih dokumentov bo vlada državnemu zboru predložila spremembe zakona o obrambi in zakona o vojaški obveznosti. Bistvo teh predlaganih sprememb bo postopna odprava splošne vojaške obveznosti v miru, s prioriteto na odpravi obveznega služenja vojaškega roka, ter prilagajanje standardom Nata. Vojaško obrambo in mednarodne mirovne obveznosti bo Slovenija zagotavljala s kombinirano vojsko, ki jo bo v končni obliki sestavljalo med 8 do 9 tisoč profesionalnih vojakov in častnikov ter približno 40 tisoč pripadnikov prostovoljne rezerve. Že v tem mandatu bo vlada pričela oblikovanje jedra profesionalnih enot v skladu z lastnimi ocenami in možnostmi ter v skladu s predlogi strokovnjakov Nata. Gre torej na tem področju za zelo pomembne odločitve, za katere bo vlada iskala potrebno podporo v parlamentu in slovenski javnosti. To so odločitve, katerih pomen se da primerjati le z odločitvami iz leta 1991, ko se je sprejemala osamosvojitvena zakonodaja o obrambi in vojaški obveznosti.
Glede podpredsednika vlade naj pojasnim, da bo to funkcijo opravljal minister, ki ga bom za to pooblastil na podlagi 14. člena zakona o vladi.
Želim spregovoriti tudi o vprašanju mojega dvojnega državljanstva. Najprej želim poudariti, da s pravnega vidika dvojno državljanstvo ni sporno, ker slovenska zakonodaja ne prepoveduje dvojnega državljanstva. V Sloveniji nas je veliko, ki imamo poleg slovenskega tudi še državljanstvo kakšne druge države. O tem vprašanju sem veliko razmišljal, predvsem v luči prisege za predsednika vlade, ki sem jo dal vsem državljankam in državljanom Slovenije pred tem spoštovanim zborom. Prisegel sem, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. Prepričan sem, da imajo slovenske državljanke in državljani pravico pričakovati, da je državljanska vez njihovega predsednika vlade izključno in najtesneje povezana s samo državo Slovenijo. Zato sem se odločil, da se odrečem svojemu drugemu državljanstvu. Vendar bi rad ponovno poudaril, da ostaja moja trajna hvaležnost do države, ki me je v času hudih preizkušenj za vse Slovence, tako doma kot po svetu, gostoljubno sprejela in mi nudila enake možnosti kot svojim lastnim ljudem.
Odgovoriti tudi želim na neutemeljene očitke, da je vlada politična in torej nestrokovna. Očitki so neutemeljeni v dveh ozirih. V demokratičnem političnem sistemu je popolnoma protisloven in že v svojem izhodišču zgrešen očitek, da predlagana vlada predstavlja politično vlado. V demokratičnem političnem sistemu je vsaka vlada, ki nastane v skladu s pravnim redom demokratične države, politična vlada. Vlada je že po sami ustavni definiciji in položaju izvršilna veja oblasti v demokratičnem sistemu delitve politične moči. Vsaka vlada je torej politična vlada. Vlada, ki v okviru svoje pristojnosti ne bi delovala samostojno, kot izvršilni politični organ v smislu ustavnega načela o demokratični delitvi oblasti, bi bila protiustavna. Da je vlada politična, da nastane v demokratičnem političnem procesu, je torej njena temeljna lastnost, ki je v okviru demokratične kulture samoumevna. Povsem razumljivo pa je, da je v interesu države in politične večine, ki dobi mandat za sestavo vlade, da oblikuje takšno vladno ekipo, ki bo zmogla kar najučinkoviteje odgovarjati izzivom časa in uresničiti cilje na posameznih področjih. To pomeni, da bodo pri izbiri kandidatov za sestavo vlade, ki nastaja v političnem procesu, upoštevani kriteriji kompetentnosti, izkušenosti, strokovne usposobljenosti. To je to, da je vlada politična, torej ne onemogoča, da bi bila tudi vlada strokovna. Nasprotno. Politična odgovornost, ki jo večina pri oblikovanju vlade sprejeme, od te večine zahteva, da bo izbrana najprimernejša ekipa, saj se s tem namreč poveča možnost uspeha vlade. Političnost in strokovnost torej v samem bistvu nista izključujoča principa.
Tako je tudi ta predlagana vlada v polnem pomenu besede politična vlada, ki je kot izvršilna veja oblasti v celoti pripravljena prevzeti svoj del odgovornosti za blaginjo države Slovenije. Njena naloga pa je, da mora strokovno delovati. Zato je v vsebinskem pogledu podlaga predlagane vlade obsežen, strokovno, podrobno izdelan in pregleden politični program dela za obdobje do rednih volitev. Vsi predlagani kandidati in kandidatka za ministrico imajo bogate strokovne izkušnje in so docela usposobljeni za opravljanje ministrskih funkcij, za katero sem jih predlagal.
Ugotavljam torej, da je predlagana vlada hkrati politična in v polnem pomenu besede in hkrati tudi visoko strokovna.
Spoštovane poslanke in poslanci, drage državljanke in državljani! Močno se zavedam odgovornosti, ki sem jo prevzel. Prepričan sem, da je predlagana vlada zmožna uresničiti začrtane cilje in je zato vredna vaše podpore. Hvala lepa za vašo pozornost. /Aplavz./
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Zahvaljujem se predsedniku vlade dr. Andreju Bajuku za dodatno obrazložitev njegovega predloga.
Predlagani kandidati so se v skladu z 263. členom poslovnika državnega zbora predstavili matičnim delovnim telesom in so tudi odgovarjali na vprašanja članic in članov odborov. Predsedniki odborov so predsedniku državnega zbora in predsedniku vlade Republike Slovenije posredovali mnenja o predstavitvi kandidatov za ministre.
Iz mnenj izhaja, da so bile na podlagi predloga predsednika vlade predstavitve kandidatov Cirilja Smrkolja, Janka Razgorška, dr. Andreja Bručana in dr. Toneta Jerovška ustrezne; predstavitve dr. Jožeta Zagožna, dr. Marjana Senjurja, dr. Petra Jambreka, Barbare Brezigar, Lojzeta Peterleta, Janeza Janše, dr. Mihe Brejca, dr. Lojzeta Marinčka, dr. Lovra Šturma, Rudija Šelige, mag. Antona Bergauerja, dr. Andreja Umka in Zvonka Ivanušiča pa so bile neustrezne.
Mnenja odborov, razen mnenja odbora za proračun in javne finance, ste tudi vsi, poslanke in poslanci prejeli. Sprašujem poročevalce odborov, ali želijo še dodatno besedo in obrazložitev, ki pa je že, kot rečeno, podana v pisni obliki? (Ne želite.) Ali želite besedo predstavniki sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želite.) Prehajamo na razpravo poslanskih skupin. Imamo dve pisni prijavi. Prvi je Anton Delak v imenu poslanke skupine DeSUS, za njim dr. Franc Zagožen.
ANTON DELAK: Hvala, za besedo. Spoštovani državni zbor! Pred nami je zelo pomembno tajno glasovanje o vladi. Nekateri celo pravijo, da je to zgodovinsko pomembno. Glede na to, da je glasovanje tajno, bi v samem začetku predlagal, da sprejmemo nek sklep, da volilni lističi ne morejo biti popisani, registrirani itn., kot se je to dogajalo na prejšnjih volitvah.
Predsednik vlade, mandatar, ki pa seveda ne pozna razmer v državi, še manj pa pozna kadrovske potenciale v tej Sloveniji, nam je predlagal kandidate za ministre. Meni je žal, če moram povedati, da nekateri izmed teh kandidatov izžarevajo negativno energijo. Človek ima občutek za nekatere, da so jezni na sami sebe in pa na celi svet. Seveda je med kandidati tudi nekaj spoštovanja vrednih oseb.
Glede na to, kar sem na kratko povedal, je razumljivo, da naša poslanska skupina ne bo podprla te vlade. Razlogi so trije in jih bom na kratko obrazložil. Prvič - kadrovska sestava vlade. Predlagani so trije bivši ustavni sodniki in ena javna tožilka. Po naši oceni so kandidati zato, ker so na ta način dobili plačilo za opravljeno delo. Poleg tega je med ustavnimi sodniki osebnost, kot malteški vitez zavezana cerkvi in papežu, pri nas v Sloveniji, kjer pa imamo po ustavi ločeno cerkev od države, bo ta ista oseba obravnavala laično šolstvo. Presodite sami, kako bo to lahko opravljala.
Mandatar, predsednik vlade, govori o strašni strokovnosti kandidatov. Vendar se je zgodilo, da je na hipotetično postavljeno vprašanje, kako bi nek kandidat ravnal, če bi vojska posegla na civilno območje, pozabil povedati, da bi ravnal po zakonu, ampak je povedal, da bo poklical ustreznega ministra, ki je zadolžen za to področje.
Med kandidati je tudi osebnost, ki v tem državnem zboru s polnim kovčkom strogo zaupnih dokumentov - verjetno jih ima še zdaj nekaj na zalogi - dokazovala neke zadeve, dokumenti so bili pa, seveda, odtujeni v uradu, kjer je ta osebnost delala.
Med kandidati je osebnost, okoli katere še do zdaj ni razčiščeno vprašanje prodaje orožja, in da bo zadeva še bolj interesantna, je bilo na predstavitvi rečeno, da bi ponovno ravnal tako, kot je že enkrat ravnal v primeru Depala vas.
Torej, iz vsega tega lahko ugotovimo, da niso tako strašni strokovnjaki predlagani kandidati, da so pa nekateri do kraja spolitizirani, to bo pa povsem zagotovo res.
Drugi razlog, zakaj ne podpiramo vlade, je vprašanje programa. Kandidati so na dolgo in na široko govorili na splošno, kaj bodo naredili. Ko je bilo pa treba povedati, kaj bodo naredili v tem pol leta, seveda, je pa bilo manj besed; zelo malo so vedeli povedati. Jaz se nič ne čudim - nekateri kandidati tudi izredno slabo poznajo področje, o katerem so govorili.
Še ena stvar, zaradi katere ne moremo podpreti kandidatov, je tako imenovani časovni vidik. Vlada naj bi bila začasna, delovala naj bi do novembra, vmes pa so seveda še počitnice. Vsi poznamo komplicirano proceduro, kako se v tem državnem zboru lahko sprejme neka zakonodaja. Lahko si predstavljamo, kaj bo ta vlada naredila v teh nekaj mesecih. Moja ocena je, da zelo malo ali nič. Ministri bodo le proučevali situacijo, delali analize, med tem časom bodo pa že ponovne volitve.
Zaradi vsega povedanega naša poslanska skupina DeSUS ne bo podprla te vlade.
Na koncu pa dovolite, da povem še nekaj besed o bodočnosti Slovenije, če bi ta vlada slučajno bila izvoljena.
Na podlagi predstavitve mandatarja in ministrov, branja nekaterih člankov v časopisih, pa tudi razgovorov s posamezniki, je naše videnje naslednje: Vidim pomlad, pravo slovensko pomlad, vse v cvetju, v belem cvetju, vse belo! Vsak Slovenec ima lonček v roki, namreč, cedita se mleko in med. Vidim tudi cerkvenega dostojanstvenika, ki moli, torej bog bo z nami. Čaka nas vse najlepše, srečni Slovenci! Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Delak. Stališče poslanske skupine slovenske ljudske stranke predstavlja dr. Franc Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani predsednik, spoštovani državni zbor, spoštovani predsednik vlade ter kandidati za ministre! V kratkem nastopu bom skušal predstaviti stališče vseh poslancev SKD + SLS Slovenske ljudske stranke, po dogovoru, čeprav formalno še nimamo registrirane skupne poslanske skupine.
Že ob volitvah mandatarja smo navajali razloge, zakaj je po našem mnenju zelo pomembno za Slovenijo, da dobi vlado s polnimi pooblastili in možnost, da ta vlada in vse druge državne institucije, vse tri veje oblasti, normalno delujejo do rednih volitev. Trenutno ima seveda polno pristojnosti zakonodajna in sodna veja oblasti, ampak država, ki nima v celoti konstituiranih prej treh neodvisnih vej oblasti, ki se med seboj podpirajo in hkrati nadzorujejo, seveda ne more normalno delovati. Gre torej za to, da rešimo to vladno krizo, in to na način, predviden z ustavo. S tem se državni zbor ukvarja že kar lep čas in mislim, da je modro, da to delo tudi zaključi, zaključiti z imenovanjem predlaganih ministrov in ministrice.
Predlog predsednika vlade, ki ga je utemeljil in obrazložil, je doživel seveda različne odzive. To je pričakovano. Nekateri so seveda a priorni, gre pač za to, da se vse politične stranke tudi v parlamentu ne strinjajo z argumenti, da je imenovanje nove vlade boljša možnost, kot pa predčasne volitve. Od tod tudi potem seveda opredelitve, ne glede na predlagane kandidate. To se je dejansko dogajalo v odborih in komisijah državnega zbora, kjer je pretežno odločalo razmerje sil. Vendar so se po naši oceni kandidati dobro predstavili, ekipa je strokovno močna in seveda nihče ne pravi, da ni politična. Vsaka vlada je politični organ. In ministrska funkcija je politična funkcija. Zato bi bilo popolnoma neustrezno pričakovati vladno ekipo, ki bi bila apolitična. V tem primeru sploh ne bi bila primerna. Vsaka vlada je začasna. Nekatera vlada je lahko cel mandat, štiri leta, pri nas tudi ni prvič, da prihaja med mandatom do zamenjave vlade. V demokratični ureditvi je to popolnoma normalen proces in normalen postopek in tako je bil tudi izpeljan. Prepričan sem, da bo vladna večina, ki se je vzpostavil ob imenovanju predsednika vlade, izvolila tudi predlagano listo kandidatov za vlado. Seveda ne pričakujemo, da se bo v času do volitev lahko vlada se lotila zelo velikih projektov, ampak ne glede na to, jo čakajo zelo zahtevne naloge. Zelo zahtevne naloge čakajo tudi državni zbor, ki jih le težko ali jih pa sploh ne more opraviti brez pomoči vlade. Vlada je tista, ki vodi vso državno upravo in vlada je tudi tista, ki pripravlja veliko večino zakonskih predlogov, pri tem pa seveda vse tiste, ki so ključni, tudi ko gre za usklajevanja naše zakonodaje z evropsko. Pri tem seveda ne gre samo za zakone, gre tudi za druge pravne akte, ki jih sprejema vlada oziroma ministrstva. Ker nočemo izgubiti celega leta, ker bi ta izguba bila lahko res usodna za naš program vstopanja v Evropsko unijo, za program, o katerem so se zedinile tudi parlamentarne stranke in obstajajo tudi večinsko soglasje med državljani in državljankami, to je, ne samo sprejeti zakonodajo Evropske unije, ne samo izpolniti pogoje, ki jih postavlja Evropska unija za nove članice, ampak več kot to, se tudi pripraviti na ta velik izziv, ki ga kot država, kot nacija moramo sprejeti. To pomeni seveda graditi pravno, gospodarsko, socialno trdnost države - nacije, zagotoviti, da bomo v teh evropskih integracijah in v globalnem svetu v stanju ohraniti svojo nacionalno identiteto. Mislim, da so temeljni pogoji, da to dosežemo, seveda jasno spoštovanje človekovih pravic, pravic manjšin, utrjevanje demokracije. Tudi na tem področju je treba še kaj storiti. Pred nami je prav tako velik izziv, to je, pred rednimi volitvami doseči, da bo zakonodaja na tem področju, volilna zakonodaja, v celoti usklajena z našim ustavnim pravnim redom in tudi za to je potreben čas.
Zaradi tega bomo seveda predlagano listo kandidatov potrdili, glasovali zanjo. Prepričan sem, da bo izglasovana. Kot sem rekel, nova parlamentarna večina se vzpostavlja z imenovanjem predsednika vlade. Jaz bi želel samo to, da bi doživela še večjo podporo. To bi bilo v korist države.
Ob glasovanju za predsednika vlade je bilo razmerje prav tako, kot ob glasovanju prvega predsednika vlade v tem mandatu - 46 glasov "za" in 44 glasov "proti" je bilo tudi za dr. Drnovška. Vendar jaz mislim, da je do pojava te vladne krize vlada delovala, da je deloval državni zbor in pričakujem, da bo ta odločitev, da morajo državni organi, tako zakonodajna veja oblasti kot izvršna veja oblasti, poleg sodne seveda, izpolnjevati svoje zakonske obveze in obveze, ki jih dajejo volivcem, da bo to prevladalo in da bo v naslednjih mesecih delovno vzdušje. Glasovali bomo torej "za". Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala dr. Franc Zagožnu. Stališče poslanske skupne združene liste socialnih demokratov predstavlja Borut Pahor.
BORUT PAHOR: Hvala lepa gospod predsednik, za besedo. Če so govorice točno, potem naš kolega Pavle Rupar praznuje okroglo obletnico in mu voščim vse najboljše.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Včeraj.
BORUT PAHOR: Spoštovani gospod predsednik, dr. Bajuk, gospe in gospodje, še dve kolegici, vse najboljše vsem, dan je imeniten. Upam, da bo nekaj sonca posijalo tudi v slovensko politiko. Tega bi si verjetno vsi želeli, saj so se v teh pomladanskih dneh, ki sicer v koledarskem smislu vedno prinesejo med ljudi neko novo upanje, zbrale tudi črne nevihtne gmote, tlak je nekoliko padel in sprašujemo se, na kakšen način, tudi v političnem smislu, razvedriti naše nebo. V tem smislu sta se oblikovala v slovenski politiki dva koncepta: koncept predčasnih volitev, za katerega se je zavzela tudi Združena lista socialnih demokratov in vanj še vedno verjame kot boljši izhod, ter s pičlo večino 46 poslank in poslancev, izhod imenovanja prehodne vlade.
Danes bi rad ponovil naše stališče, da je v tej situaciji, ko se je ta vladna kriza kar nekaj mesecev gnetla, da bi se potem z nezaupnico poglobila, prišlo do spoznanja, da je Slovenija na nekem križišču, kjer potrebuje jasno usmeritev ljudi, po kateri poti naj se odpravi naprej. Seveda je legitimno, da pred koncem mandata poskuša neka, kot rečeno, pičla politična večina zasesti oblast in položaje. Nas je ob tem zanimalo vprašanje, ali kaj časa ob tem ostane za reševanje problemov države in ljudi ali je pač ves ta razpoložljivi čas namenjen samo za zasedanje oblasti in položajev ali pa ni nemara boljša pot, da ljudje na volitvah izberejo novo politično ekipo in jo s polnimi pooblastili in avtoriteto napotijo, da vodi državo naslednja štiri leta. Hočem reči, da se je skozi kopičenje problemov v slovenski politiki pokazalo, da je mogoče razvedriti to slovensko politično nebo samo z volitvami.
Tudi če boste, dr. Bajuk, danes dobili soglasje te pičle večine za vlado, se nikar ne zanašajte na to, da bo mogoče veliko teh želja, ki jih je bilo danes slišati v vašem programu, mogoče uresničiti. Čas ni naklonjen temu. Tudi če bi se po svojih najboljših močeh, kot ste prisegli tukaj, s svojo ekipo potrudili in investirali v uveljavljanju programa, se bo pokazalo, da je predvolilni čas tak čas, ki sam po sebi ne dovoljuje ambicioznih in za državo koristnih odločitev.
Jaz sem že povedal, odkrito vam povem še enkrat. Verjamem, da je za rešitev nekaterih velikih izzivov in priložnosti potrebno morda sprejeti nepopularne ukrepe. Ali jih bo ta vlada sposobna in jih bo želela na predvečer volitev sprejeti? Od znižanja stroškov države, do varčevalnih ukrepov, do reforme javne uprave in drugih. To je vprašanje, o katerem morate, mandatar dr. Bajuk, temeljito razmisliti. Vsekakor mislim, da bi bila veliko boljša in ustreznejša pot, če bi ljudje na volitvah povedali, kdo ima po njihovi vesti, prepričanju in zaupanju večino, da na novo začne mandatno obdobje, ki bi obljubljalo in omogočalo, da bi se nova politična ekipa, ne na predvečer volitev, ampak po njih, v celoti posvetila vodenju države.
Vabim vse, ki morda še dokončno niso sprejeli odločitve o tem, ali bodo vladno ekipo podprli ali ne, da razmislijo o tem vprašanju. Čas in okoliščine ne bodo naklonjene reševanju problemov ljudi in države. Pičla politična večina, ki je sprejela odgovornost za vodenje države, bo zahtevala neomajno svojo koncesijo. To pa je, da za ceno te odgovornosti, ki jo je prevzela, dobi tudi vpliv in moč. To pa pomeni, spoštovani dr. Bajuk, vprašanje, kdo in kje bo zasedel položaj. Časa za to, kaj bo storil na tem položaju, pa ne bo. Če bo vaša vladna ekipa brez podpore Združene liste socialnih demokratov dobila mandat, seveda želim tej ekipi najboljše, vendar vam danes povem, da bo inventura ob koncu precej pičla. Ne more biti drugače. To želim še enkrat ponoviti, ker menim, da tu ne gre za vprašanje politične volje, ampak tudi za vprašanje časa in okoliščin, ki smo jim priče.
Povedal sem že, in tu ponovim, ocenjujem, spoštovane kolegice in kolegi, da se je neka energija, neka politična energija, ki je gnetla slovensko politiko v tem desetletju, iztekla. Konci vseh drugih mandatov morda v tem smislu niso podobni temu, kot imamo danes to priložnost videti. Namreč, iztekla se je neka energija, ki potrebuje, zato da bi se na novo začela in oblikovala gospodarske in socialne reforme v prid velike večine ljudi, da bi se na novo začela gnesti, so potrebne volitve, je potreben mandat ljudi. V to sem sveto prepričan.
Zato, kot rečeno, vabim kolegice in kolege, da premislijo o tem, kaj je koristno za to deželo. Ali ni torej bolje, kot zasedanje oblasti in položajev, na katerih ne bo mogoče izpolniti obljub, ki so bile tu dane, ali pa je mogoče sprejeti neko konsenzualno odločitev, da pomenijo predčasne volitve možnost, da se oblikuje v skladu z zaupanjem ljudi politična ekipa, ki bi lahko že takoj jeseni ali čim prej, kot rečeno, za cel mandat, s polnimi pooblastili, predvsem pa s kreditom zaupanja ljudi vodila državo v prihodnjih štirih letih.
Imate prav, vsi imamo na nek način prav, Slovenija nima samo problemov, ima tudi velike priložnosti. Naše, moje osebno mnenje je, da te priložnosti vabijo, da jih neka ambiciozna vladna ekipa razvrsti po pomembnosti in se z vso politično vnemo loti njihovega uveljavljanja. Bo šest mesecev dovolj, dr. Bajuk? Bo šest mesecev pred volitvami dovolj, da bi se vsaj kakšna od teh priložnosti v korist ljudi tudi uveljavila? Naša napoved je, da ne.
Združena lista socialnih demokratov je rekla, da je ta vlada politična, in to predvsem v tistem smislu, v katerem je komentirala vaše napovedi, da bo ministrska ekipa taka, da bo v skopo odmerjenem času uspela storiti čim več tega, kar je potrebno, predvsem na področju evropske zakonodaje. Verjetno so politične skupine, ki so podprle vašo vlado, ugotovile, kakšno veliko odgovornost so sprejele na svoja ramena in seveda tudi po tej poti ugotovile, da morajo v vlado imenovati ljudi, ki imajo potrebno politično avtoriteto. To seveda hkrati pomeni, da bo vlada sprejemala v tem času, če se bo tako odločila, pomembne odločitve, vprašanje pa je, ali pomembne in koristne za to državo. Presojam, da v večini tiste odločitve, ki bodo poskušale zaseči čim več vpliva in moči pred volitvami ter si na ta način omogočiti ustvariti prostor za naskok na naslednje volitve. Saj to je legitimno, samo dovolite mi, spoštovani dr. Bajuk in kolegice in kolegi, da seveda to opazimo, da seveda to opazimo.
Mislim da je prav, da dr. Bajuk, glede na to, da sem član dveh matičnih teles, ki se hkrati ukvarjata z zunanjo in varnostno politiko, ki je po mnenju vseh poslanskih skupin in strank vedno in mora biti področje nacionalnega konsenza, vprašam, kako gledate na dve občutljivi vprašanji, ki sta bili v tem času predmet polemik. Eno zagotovo zadeva razmerje med civilno in vojaško oblastjo, vprašanje prekoračitve pooblastil. Govorim o zadevi Depala vas in ne govorim ad personam, govorim ad rem. Hočem neko jasno stališče vlade v tem smislu. Če vlada, ta nova politična ekipa presoja, da takrat ni bilo nič narobe, potem seveda daje v zvezi s tem izzivom neko pomembno politično sporočilo in je v tem smislu zelo politična vlada. Tudi vprašanje, ki zadeva verodostojnost, kredibilnost zunanje politike, o katerem je govoril kolega Peterle, do neke mere tudi opravičeno, zadeva, kot sem lahko razbral iz najave programa, vprašanje političnih presoj. Če nekdo pravi, če sem prav razumel, če ne, naj me popravi, da je mogoče sporazume, ki čakajo na mizi za ratifikacijo, obravnavati različno, in to predvsem po političnih kriterijih, potem mi seveda to vzbuja sum, da se kriterija verodostojnosti tudi v tem kratkem mandatu vlade ne bomo držali. Govorim o mnenju, da je treba vatikanski sporazum, ker je bil podpisan oziroma da je v vladni proceduri, potisniti naprej v verifikacijo državnemu zboru, medtem ko, recimo, sporazum s Hrvaško, ki je prav tako pred vrati državnega zbora, v ta državni zbor naj ne bi prišel, ker je potrebno ponovno premisliti njegovo oportunost.
Če je vprašanje verodostojnosti, potem bo morala imeti ta vladna ekipa enaka merila. Vidite, v tem smislu se bo ta ekipa, poleg drugih, soočila tudi z nekaterimi političnimi presojami. V tem smislu sta dve politični skupini v tem državnem zboru torej želeli prevzeti odgovornost za vodenje države do konca tega mandata.
Drugih vprašanj, o katerih bodo govorili kolegi, bo seveda še veliko. Jaz sem načel samo dve, o katerih vas vabim, dr. Bajuk, da na koncu poveste tudi svoje mnenje, ker se mi zdita pomembni - verodostojnost države in vaš pogled, vladni pogled na vprašanje tako občutljivega razmerja, kot je razmerje med civilno in vojaško oblastjo in seveda nadzor nad pristojnostmi te oblasti.
Naj torej sklenem, spoštovane kolegice in kolegi. Združena lista socialnih demokratov je lansko jesen pravilno ocenila, ko je rekla, da se bo vladna kriza poglobila in da bo vlada morda končala svoj mandat še pred iztekom leta 2000. Takrat smo menili in danes smo enakega mnenja, da so prava rešitev za tako situacijo volitve. To bi rad še enkrat povedal zato, ker menim, da za razliko od drugih mandatov, posebno danes, spomladi leta 2000 moramo paziti, da se je neka prevladujoča politična energija, ki je gnetla gospodarske socialne reforme doslej, na nek način izpela in da se je Slovenija torej znašla na križišču. To križišče je do te mere pomembno, da se mi zdi, da morajo o nadaljnji usodi razvoja o političnem, gospodarskem, socialnem, zunanjepolitičnem smislu odločiti ljudje. Zdi se mi, da tudi za voljo morda kakšnih nepopularnih ukrepov, ki jih bo mogla neka pametna in državi odgovorna vlada sprejeti - še enkrat omenjam varčevalne ukrepe, znižanje stroškov države itn. - da dvomim, da lahko take pomembne in za državo koristne odločitve sprejme ekipa, ki je prevzela odgovornost pičlih nekaj mesecev pred volitvami, v času in okoliščinah, ko verjetno 100 dni miru za začetek njenega dela niti ne bo imela. Vidite, v tem smislu in zato se mi zdi mandat ljudi za popotnico novi vladni ekipi, pa naj pride iz ene ali druge politične smeri, tako pomembna, tako neizogibna. Pokazalo se bo, sedaj končujem, da bo v nasprotnem primeru z zelo majhno večino glasov podpore v tem državnem zboru ta vlada opravila morda le tisto, kar pravzaprav ne bo koristilo ne deželi ne ljudem. To pa je, da bo utrdila svojo politično moč in vpliv. Zato poglejte, že najmanj dva meseca v slovenski politiki ne govorimo o drugem, kot o tem, kdo bo na oblasti, kaj bo na oblasti - če bo ta mandat imel - pa zelo malo. To je torej ta okoliščina, znotraj katere danes poslanke in poslanci odločamo, ali bo mandatar dobil vlado in s tem tudi odgovornost za vodenje države ali ne.
Združena lista socialnih demokratov je svoje odločitve temeljito premislila. Meni, da se je odločila pravilno. Prepričana je v trdnost svojih argumentov in sprašuje, ali bi s katero od njih prepričali še koga drugega. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Pahor. Omenjali ste rojstni dan poslanskega kolega Ruparja. Da bo informacija celovita, v teh dneh sta praznovali podpredsednica Eda Okretič-Salmič in poslanka Nada Skuk. Vsem trem vse najboljše! /Aplavz./
Stališče poslanske skupine slovenske nacionalne stranke predstavlja kolega Zmago Jelinčič, za njim kolega Luci.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi, predstavniki bodoče vlade, ali kako naj vam rečem! Najprej čestitka gospodu Janši za izredno dober izbor kandidatov; potem poklon gospodu Stresu za dobro napisan govor, mandatarju za solidno branje in pa mojemu predhodniku za nežno tretjo pot.
Danes naj bi dobili vlado, vlado, sestavljeno, glede na nekatere, iz ljudi vrhovnih strokovnih zmožnosti, znanj, vedenj in tudi njihovih visokih moralnih vrednot. Mene malo skrbi, da bomo dobili vlado, v kateri bodo oziroma da bomo morda dobili vlado, v kateri bodo ljudje, ki kradejo državne arhive, ki pretepajo žene, ki denuncirajo profesorje in prevzemajo njihova delovna mesta, ki organizirajo "leibstandardte" v stilu nacističnih odredov in ki ob velikih količinah alkohola pišejo manifeste civilne družbe. Mislim, da so to grozljive zadeve in bodočnost se kaže v precej temni in žalostni luči. Človeka zgrabi slab okus v ustih in v želodcu in ne ve, kaj bi naredil ob tem, ko pomisli na tako možnost. Nekako spominja na tisto pesem Rainerja Marie Rilkeja "Od štirih do ene", na to spominja - na čudna obdobja, ki jih je Evropa že prehodila, že davno prehodila, mi jih pa zdaj obujamo in poskušamo obujati. Slovenska nacionalna stranka je za pot, ki jo hoče prehoditi v bodočnost, v prihodnost, in to v lepih okoljih, z dobrimi voditelji, z dobrimi vodji, z dobrimi ministri. Zato ne moremo pristajati na takšno vlado, pri kateri se ženske ne bodo smele več odločati za to, ali bodo smele imeti otroke ali ne, ko se bomo morali vsi, ki imamo, ki imajo in ki bodo imeli otroke, odločati za verouk v šolah, in ko bodo glavne procesije po cestah procesije flagelantov, rok koncerti bodo, seveda, ukinjeni. Bojim se, da bomo sčasoma spremenili tudi himno, ki se bo v začetku pela po tisti No tengo di nero in se nadaljevala s tisto, Vamos a la playa. Hvala gospod Rupar, to že dolgo vem.
Mislim, da sem pravzaprav povedal vse, kar sem mislil povedati. Če bi povedal kaj več, ta polovica ne bi razumela. Zato ostanem pri tem in na koncu povem le to, da Slovenska nacionalna stranka ne bo podprla te vlade. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Jelinčič. Ob vašem nastopu bi izkoristil priložnost in vas pozval, da ste v nastopih kulturni in da pokažete, kaj pomeni biti častno poslanec in poslanka državnega zbora. Tisti, ki bo žalil, veste, te časti ne bo deležen. Nekaj vaših besed je bilo takih, za katere bi bilo bolje, da na tem mestu ne bi bile izrečene, kolega Jelinčič. Ne bom vam dal besede, ker vam je ne morem v tem trenutku. Besedo ima kolega Miroslav Luci, stališče poslanske skupine Socialdemokratov.
MIROSLAV LUCI: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, spoštovani gospod predsednik vlade ter kandidati za ministre!
Poslanska skupina Socialdemokratske stranke se zaveda vseh težav, ki čakajo novo vlado tudi v tem trimesečnem obdobju. Zaostankov, planiranega dela je kar veliko in potrebno bo zgodaj in hitro začeti. Za predsednika vlade lahko rečemo, da je dobro predstavil program ter tudi programe posameznih vladnih resorjev. Predstavil je tudi visoko strokovni in socialno naravnani program. Kandidati za ministre so ugledne osebnosti, strokovno priznane osebe. Le strokovno močna vlada lahko uspešno uresničuje delo, ki nas čaka, to je nadaljnje intenzivno delo pristopa v Evropsko zvezo in v evropske obrambne integracije ter pri dokončanju tranzicije. Zadovoljni smo tudi z rednim programom za naslednje tri do štiri mesece, ker ne nakazujejo, da bi ta vlada potrebovala 100 dni za počitek ali kakorkoli že, za usmeritve. Vlada je pripravljena za delo jutri. Zato tudi verjamemo in zaupamo, da si bo pridobila s svojim delom v tri do štirimesečnem obdobju tudi mandat za delo v naslednjem mandatnem obdobju.
Torej Socialdemokratska stranka v celoti podpira mandatarja, v celoti podpiramo programe njegovih ministrov, resorjev in tudi seveda podpiramo nosilce vseh teh programov, to je bodoče ministre. Nismo povsem zadovoljni z zaslišanji, ki so bila. Velikokrat je bilo rečeno, izredno strokovni, močni odgovori na zastavljena vprašanja, dober program, vendar politično jih ne moremo podpreti.
Spoštovani kolegice in kolegi! Socialdemokrati pred štirimi leti nismo ravnali tako. Veliko glasov je šlo prejšnjim ministrom sedanje vlade. Tako bomo ravnali tudi v bodoče. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? Stališče poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije predstavlja Anton Andrelič.
ANTON ANDERLIČ: Spoštovani! Poslanka skupina Liberalne demokracije Slovenije predlagane vladne ekipe ne bo podprla. Razlogov za to je več in prav veliki so.
Najprej naj ponovim znano stališče Liberalne demokracije Slovenije, da je glede na razmere, ki trenutno vladajo na političnem prizorišču, najbolje, da državljanke in državljani čimprej povedo, komu bodo zaupali kolikšen delež priložnosti in odgovornosti za vodenje države v naslednjih štirih letih.
Ni čas za sestavljanje vladnih ekip brez resne podpore v državnem zboru in le za nekaj mesecev. Dvakrat v obdobju šestih mesecev oblikovati novo vlado je nesmiselno in za državo ni dobro. Tisti, ki so državo v ta položaj pripeljali, so ravnali neodgovorno in se verjetno zato otepajo volitev, ki bi bile pred rokom v oktobru oziroma novembru. Pa tako ali tako je ta rok sedaj že šel mimo.
Danes, ko predlagatelji te vladne ekipe, in tisti, ki taki vladi nasprotujemo, preštevamo in ugibamo, koliko ministrov je v njej politikov in koliko strokovnjakov, koliko jih je vanjo spravila SDS in koliko nova združena stranka, se zdi, kot da so že povsem pozabljeni tisti dnevi, pred približno mesecem dni, ko so potekali trije krogi volitev kandidata za predsednika vlade dr. Bajuka. Zdi se tudi, da so jih še najbolj pozabili prav predlagatelji Bajukove kandidature, ki so takrat znali našteti vsaj nekaj, tako so vsaj trdili, za državo pomembnih razlogov za Bajukovo izvolitev. Zato se mi zdi pomembno in potrebno tudi z vidika današnjega opredeljevanja do predloga ministrske ekipe osvežiti spomin na to, za kaj je sploh takrat šlo.
Ko je dr. Drnovšek zaradi najavljene prekinitve koalicijske pogodbe in odhoda ministrov takratne SLS iz vlade na prigovor SDS in na zahtevo gospoda Peterleta, vezal predlog za imenovanje novih ministrov na glasovanje o zaupnici vladi in zaupnica ni bila izglasovana, se je slovenska politika razdelila na tiste, ki smo v novi situaciji podpirali izvedbo predčasnih volitev, in tiste, ki so temu nasprotovali. Oni verjetno vedo zakaj. To so storili tako, da so predlagali za izvolitev dr. Bajuka za predsednika vlade.
V LDS smo bili in smo danes še bolj prepričani, da je državni zbor zagrešil hudo napako, ko je z izvolitvijo dr. Bajuka predčasne volitve dokončno onemogočil. V situaciji, ko se je slovenski parlament le pol leta pred volitvami ponovno, kot po tistih volitvah leta 1996, znašel pred razdeljenostjo na dve enaki polovici, se nam je zdelo nesmiselno izgubljati čas za oblikovanje vlade. Menili smo, da morajo položaj razrešiti državljani na volitvah in tako omogočiti novi vladi in državnemu zboru, da čim prej začneta uresničevati evropski program in druge za Slovenijo pomembne projekte. Ne pa, da se še mesec ali dva izgublja v preverjanju političnih moči, trgovanju s položaji in kar je še podobne navlake, ki jo nujno sproži vsako oblikovanje vlade, ne samo te, te pa še posebej, ker gre le za štiri mesece, šestih ne več, do rednih volitev. Letos naj bi to počeli kar dvakrat, kot sem rekel.
Tako se je namreč zdelo pametno socialdemokratski stranki Slovenije in združeni stranki, ki sta vztrajali pri kandidaturi dr. Bajuka vse do tretjega kroga. Zakaj? Trdili so, da bi predčasne volitve upočasnile sprejemanje evropske zakonodaje in onemogočile, da se še pred volitvami uzakoni večinski volilni sistem. Seveda niso nikoli obrazložili, kako naj država uspešno prilagaja svoj pravni red evropskemu, v letu, ko bo državni zbor moral kar dvakrat ali celo večkrat voliti predsednika vlade in vlado. Seveda vedno znova pozabijo povedati, da bi tej državi zagotovili čas za sprejemanje evropske volilne zakonodaje tudi, če bi podprli predlog liste ministrov, ki jo je v državni zbor vložil dr. Drnovšek. Z oblikovanjem vlade bi v tem primeru izgubili natančno en dan in do danes bi imeli za seboj mesec dni dela na zakonodaji, za katero so takrat trdili, da je tako nujna, da se je treba izogniti preverjanju podpore, ki bi jim jo državljani namenili na volitvah. Verjetno so se tega bali.
Po tej osvežitvi spomina se seveda velja vprašati, kaj je prava resnica kandidature dr. Bajuka in njegove vlade. Kje sta danes retorika, da o dejanjih niti ne govorimo, o evropski in volilni zakonodaji? Ali si je v času, ko je med obema strankama, ki predlagano vlado podpirata, potekalo prerivanje za ministrska mesta, kaj govorilo ali kaj naredilo za približevanje Evropski uniji in sprejemu večinskega volilnega sistema? Seveda ne, to ve vsakdo. Ravno nasprotno.
Premier Bajuk se je namreč odločil, da njegova vlada ne bo imela ministra za evropske zadeve - paradoks - ki bi usklajeval delo na tem za Slovenijo tako ključnem področju. Nič od tistega, kar ste govorili, seveda ni res. Za sprejemanje evropske zakonodaje pa tako ali tako ni bilo časa in če danes ta vlada ne bo dobila večine, ga še kakšen mesec ali več ne bo, če pa jo bo dobila, so pa tako ali tako tiste stvari, ki lahko gredo danes v parlament, že pripravljene. Če sodimo po volitvah predsednika vlade, bomo namreč tudi tokrat ponavljali volilno vajo, dokler ustava to dopušča, tudi do onemoglosti nekaterih.
Še bolj zanimiva je zgodba o večinskem volilnem sistemu. V SDS so po Bajukovi izvolitvi naenkrat pozabili na grožnje z bojkotom volitev. Kako nazorno. Kaže, da so spoznali, da volilni sistem, ki jim vendarle omogoča igrati glavno violino - mislim, seveda, na tej strani, ki jo združujejo - le ne more biti tako slab, kot so trdili. In če si v času, ko so potekale razprave o smotrnosti predčasnih volitev, niso znali niti zamisliti, da bi se predsednik države upal razpisati volitve po veljavnem volilnem sistemu, se jim danes zdi, da bi jih moral nujno razpisati, če dr. Bajuk izgubi mandat za sestavo vlade. Kakšen cinizem.
Časi se pač spreminjajo in stališča SDS z njimi. Velikokrat dokazano. Danes se jim pač zdijo predčasne volitve primerno strašilo za tiste poslance na levici, ki naj bi v strahu pred predčasnim prenehanjem mandata glasovali za Bajukovo vlado. In so na nujnost uzakonitve večinskega volilnega sistema pač pozabili, kar je normalno.
Če se je torej že v teh nekaj tednih pokazalo, da dr. Bajuk in njegova vlada tistim, ki stojijo za njo, nista potrebna zaradi evropske in volilne zakonodaje, zakaj je bilo potem potrebno vlagati politični kapital v ta projekt, ki ima že od vsega začetka negotovo bodočnost? Zakaj je to igranje z državo? Igranje zato, ker še sam mandatar ne ve, kdo ga je izvolil in pri kom naj preveri, ali podpira tudi vlado, ki jo seveda danes tukaj predlaga. Zakaj torej igranje, ki ga volivci, če ne bo prineslo vidnih rezultatov, morajo in ga verjetno bodo nujno kaznovali. Zakaj torej v projekt, v katerem je stava tako visoka, možnosti za uspeh, to je izvolitev vlade, pa tako nepredvideljive. Odgovor je po našem mnenju zelo preprost. Ne gre za interese države. Še več, ne gre niti za interese desnice kot take, da dokončno oblikuje svojo vlado, gre pa za zavzemanje pozicij na desnici pred prihajajočimi tistimi pravimi volitvami, parlamentarnimi, v jeseni. Ali krajše, gre za to, kdo bo prevladal na desnem ali tako imenovanem spomladanskem delu političnega spektra.
Bojišče, na katerem se dogaja ta boj, se ves čas spreminja. To bojišče je bila najprej interpretacija odločitve SLS, da skupaj z LDS in DeSUS-om oblikuje vlado po volitvah leta 1996, in stalni pozivi naj to vlado zapusti. Ko je SLS končno popustila in se, seveda na zahtevo gospoda Peterleta in na prigovor iz SDS, odločila, da zapusti vlado dr. Janeza Drnovška, se je ta boj prenesel na združitveni kongres, kjer naj bi se boj končal s podreditvijo oziroma z izgonom "Podobnikov". Dokler je ta boj obstajal v teh okvirih, ga je bilo mogoče opazovati z zanimanjem in neprizadetostjo. Ko cilj na združitvenem kongresu ni bil dosežen in se ta boj nadaljuje, natanko in paradoksalno ter žalostno, z vlado, ki jo predlaga in sestavlja podpredsednik te združene stranke, ko se torej za dosego prevlade na desnici uporabljajo državne institucije, sta neprizadetost in zanimanje odveč, in to, seveda, zaskrbljuje. Pojavlja se zaskrbljenost in jasno nasprotovanje. Gre namreč za novo etapo, za zaključno fazo tega boja. Če bo ta vlada dobila podporo, potem bo ambicija projektantov te homogenizacije desnice realizirana in jim na to priložnost ne bo treba čakati do jesenskih volitev. Stava na to vlado, ki se nam je še malo prej zdela tako visoka, se v tej luči pokaže vredna tveganja. To, seveda, je prava stvar z vidika tistih, ki so si takšno vlado, kot je predlagana, zamislili in pri tem pozabili na državo, na žalost. Seveda pa projekt, v katerem se za tako sporne politične cilje igra z državo in njenimi interesi, prinaša s seboj marsikaj, kar nam ne bo vsem skupaj lahko preživeti, da ne rečem prebaviti.
V LDS smo že povedali javnosti, da je pred nami čas sprenevedanja, ponarejanja in dvojne morale, da je pred Slovenijo čas laži, ne samo do političnih nasprotnikov, ampak tudi med koalicijskimi partnerji. Spomnimo se le laži, s katerimi se je v iskanju skupnega kandidata desnice za predsednika države v letu 1997 znotraj te iste desnice skušalo diskreditirati kandidata SLS, dr. Ludvika Toplaka, in lažje bomo razumeli laži in sprenevedanja, ki smo jim priče danes. Lažje bomo razumeli pismo kandidata za notranjega ministra, dr. Petra Jambreka, ki kot bivši ustavni sodnik ne zmore prebrati 116. člena ustave Republike Slovenije in poziva dr. Janeza Drnovška, naj v izrecnem nasprotju s to določbo preda posle dr. Bajuku še pred izvolitvijo in prisego njegove vlade. Neverjetno! Lažje bomo tudi razumeli popolno izgubo spomina Janeza Janše in Lojzeta Peterleta, ki v podporo Jambrekovi tezi izjavljata tukaj, za to govornico, da je leta 1992 gospod Peterle kot takratni predsednik vlade po izvolitvi dr. Janeza Drnovška za predsednika vlade temu takoj predal posle. Gospod Lojze, za strašno izgubo spomina gre! Ko se izkaže namreč, da je gospod Peterle po Drnovškovi izvolitvi vodil še štiri redne seje, ki so - enkrat na teden so redne seje, torej najmanj štiri tedne - in dve korespondenčni seji, pa molčita kot grob, kot da se ni nič zgodilo! To je manira! In lažje bomo razumeli, da se v predlogu Bajukove vlade znajdejo kar štirje strokovnjaki, ob katerih se kar sam po sebi vzbuja sum, da je ministrsko mesto najboljše plačilo za odločitve, ki so jih v preteklosti sprejemali v korist politični opciji, ki jim danes to vrača. Do sedaj je bilo, najbrž, mogoče sprenevedanje; od sedaj naprej ni več. Na tem mestu pridemo, po mojem mnenju, do ene najbolj spornih epizod v nastajanju te vlade. V politiki in javnosti je bil namreč že dalj časa prisoten nek sum, dvom; ljudje so se spraševali, da so se trije bivši ustavni sodniki med svojim delom odločali politično pristransko in se v politično pregretih zadevah vedno postavili na stran tistih, ki danes sestavljajo vlado. Povejte mi en sam primer, pa vam bom verjel! Posebej močno so bili ti sumi izraženi ob odločitvi ustavnega sodišča o večinskem volilnem sistemu. Zaradi kršitve vrsto proceduralni pravil se je tedaj v javnosti govorilo celo o ponareditvi referendumskega rezultata. Podobni sumi so se pojavljali ob delu takratne posebne tožilske skupine, ki je zavrgla vse ovadbe o zadevi Depala vas, član njene tožilske skupine, pa tudi vse ovadbe OVS-a v zvezi s trgovino z orožjem na obrambnem ministrstvu v času, ko ga je tedaj vodil - saj ne veste, kdo: Janez Janša. Uvrstitev teh oseb v predlog vladne ekipe je za nazaj vse te sume potrdila. Sporočilo, ki ga politika na ta način pošilja vsem funkcionarjem v pravosodju, je naravnost škandalozno. Glasi se namreč: v pravosodju se politična pristranskost izplača. Poplačana je z ministrsko funkcijo. Že samo zaradi tega sporočila si ta vlada ne zasluži podpore, ampak to resno zaskrbljuje nas vse tukaj notri in verjetno slehernega državljana.
Ni se mogoče izogniti tudi oceni kandidatov za ministrstvo za zunanje zadeve in obrambo, katerih kandidatura je motivirana z željo po maščevanju zaradi upravičene zamenjave v preteklosti. Oba kandidata sta dokazano že presegla meje dopustnega in smiselnega, predvsem pa koristnega za državo. Eden je zagovarjal - in bo tudi v bodoče, kot sam pravi - poseganje vojske v civilno sfero, če bo priložnost nanesla, da bo tako, bo tako ponovno na delo pretepanje civilistov, prisluškovanje kolegom v vladi in ljudem sicer in nasploh - in še kaj podobnega. To kandidata zanesljivo odlikuje in ga naravnost priporoča na to mesto. Drugi kandidat je duhovni oče in podpisovalec slavnega Ogleja - kdo se ga v tej državi ne spomni. Italijanska diplomacija se verjetno, gospod Peterle, že veseli ponovnega prihoda radodarnega zunanjega ministra. Slovenija se ga upravičeno boji.
Gospe in gospodje LDS take vlade, vlade ki je ne vodijo državotvorni nameni, vlade, ki prinaša tako sporne kadrovske rešitve, seveda, na bo podprla. Nobenega razloga namreč ni, da bi sodelovali v bojih, ki jo zaznamujejo, saj to niso naši boji in prepričani smo, da tudi boji velike večine slovenskih državljanov ne. Upamo pa, da tudi velike večine v tem državnem zboru ne. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Anderlič. Ali želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Prehajamo na razpravo poslancev in poslank. 16 pisno prijavljenih, ostale razprave bodo omejene na 5 minut. Dovolite, da preberem prijavljene: Sašo Peče - prvi, nato mag. Janez Kopač, Jelko Kacin, Miran Potrč, Aurelio Juri, Darja Lavtižar-Bebler, Ivan Kebrič, Bojan Kontič, Samo Bevk, Roman Jakič - kot deseti, Feri Horvat, Jože Avšič, Rihard Beuermann, dr. Ciril Ribičič, Ivo Hvalica in Majda Kregelj-Zbačnik. Prvi ima besedo v razpravi poslank poslancev kolega Peče. Prosim! Pripravi naj se mag. Janez Kopač.
SAŠO PEČE: Spoštovani navzoči! Smešno je, kako se v tej naši državi hitro naveličamo - ali naveličate - svoje lastne zgodovine. Jaz verjamem, da celotna zgodovina ni bila po vzoru marsikaterega poslanca, v tem sklicu, prejšnjem sklicu - kakorkoli. Ampak na ta način, da v desetih letih skušamo narediti popolen "salto mortale" iz ene normalne, moderne smeri vodenja, ki na vsak način ni vedno topla, skušamo priti nazaj v tisto obdobje, obdobje inkvizicije. Tisto obdobje, ko bo resnično vsak že ob rojstvu moral imeti za svojim vratom križ in to ne zaradi proste izbire, ampak zaradi tega, ker mu drugo ne bo preostalo.
V Sloveniji so obljubljali - marsikdo - hitro, lepo pot do uspehov. V nekaj letih jim bomo primerljivi z zahodno Evropo. Ampak temu so verjeli samo najbolj naivni. Vsak ekonomist je vedel, da bo ta pot dolga, da bo ta pot taka, da niti približno ne bo ustrezala vsem. No, marsikje smo srečali oviro in te ovire srečujemo; ampak ne pred njimi poklekniti in ne zaradi tega, ker je ovira pred nami, rušiti državo. Ne volivcev okrasti za to, kar ste jih pred kratkim okradli; okradli volivce za volitve, okradli volivce zato, da bi sami izoblikovali vlado, da bi izoblikovali tisto vlado, kakršno so izoblikovali s svojimi glasovi. Ne! Ampak jemljemo si pač to pravico in sami krojimo te zadeve. Seveda marsikdo si prilašča to zadevo k sebi.
Slovenija se, kakorkoli gledano, razvija pozitivno in to močno pozitivno. Le strpen v teh primerih je treba biti. So pa to pot uničili tisti ljudje, ki se bodo, jaz upam, znašli v devetem krogu, tisti izdajalci - upam, da ni nič žalega -, ki so se že, kakor sem prvič povedal, zlagali oziroma izkoristili svoj politični program, da bi prišli v te prostore, danes tu pa podpirali druge; podpirali tiste, katerim niso sorodni. Ampak to naj bo njihova notranja vest.
Če je bilo dovoljeno predstavniku združene liste pozvati tiste, ki mogoče še niso opredeljeni, da mogoče premislijo o samem programu, naj bo meni za dobrobit te države dovoljeno pozvati liberalno demokracijo, združeno listo in DeSUS, da tokrat le nastopimo enotno, da ne bomo iskali krivca med sabo, kdo je tisti glas, in eden na drugega kazali s prsti. Da v tem primeru, torej primeru, recimo, izjemnega državnega pomena, naredimo tehniko kontrole. Stopimo skupaj, kajti nevarnost, ki nam ob tem primeru grozi, je prevelika, da bi se izogibali na ta način: češ, saj mi našim zaupamo. Če naredimo ta korak kontrole: vsi skupaj, medstrankarski, recimo, v levosredinskem polu, kakorkoli ustreza komu, bomo dosegli to, da bomo zožali krog tistih, ki bi lahko prišli v tisti deveti krog, zaradi dobrobiti te države.
Ne bom si dovolil, da bi komentiral vsakega ministra posamezno, komentiral bom tiste, ki so izrekli nekaj najbolj čudovitih zadev in na katerih "hearingih" sem bil. Nedvoumno tu izstopa gospod Brejc, ki bi 100.000 brezposelnih Slovencev zaposlil na ta način, da bi jim dal izdelovati spominke. Spominke je nakazal kot tisto možno pot, tudi po ponovnem vprašanju, ki bi Sloveniji prinesli 100.000 delovnih mest. Ne vem, možno, da je ta ekonomski ukrep - sam za njega sicer nisem slišal, študiral sem na mariborski poslovni fakulteti - pripeljan iz Južne Amerike; verjamem, da tam so taki ukrepi dobrobitni, ampak verjamem, da so taki ukrepi dobrodošli tam, visoko v goščavju oziroma v džungli, nikakor ne za Slovenijo. Dalje, bilo je govora o javnih delih. Javna dela so ena izmed najbolj realnih možnosti zaposlovanja v tem trenutku, trenutku preobrazbe slovenskega gospodarskega sistema, ko se po eni strani ta sistem imenuje tranzicija, torej prehod iz nekoč planskega, danes v tržni sistem; so javna dela, ki za sabo nosijo vlogo države - pozitivna. In vedeti moramo, ta država je predraga za to, da bi spodbujala zaposlovanje mimo javnih del. Eden prvih ukrepov, ki bi moral biti, nove vlade, za katero sicer upam, da bo prišla po volitvah - po rednih volitvah ali pa po predčasnih, toda po volitvah -, naj bo to, da se ta vlada poceni oziroma vlada, država. Naj državni aparat zminimizira svoje stroške. Toda tudi na to vprašanje je ta isti kandidat, dr. Brejc, odgovoril, da se njemu to ne zdi potrebno.
Seveda, iz samih razprav kandidatov je bilo opaziti precej negativnih stvari; stvari, ki so kazale na to, da kandidati niso pripravljeni, da na tako imenovanih - uporabil bom tujko, čeprav zelo nerad - "hearingih" te stvari jemljejo z levo roko, kar je mogoče prav. Ampak, če te "hearinge" jemljejo z levo roko, pomeni, da jemljejo ta državni zbor, da jemljejo to državo z levo roko. Sicer pa to tudi kaže sestava ministrov, predlaganih ministrov. Slovenija si zasluži boljše. Slovenija mora doseči boljše. Takih cvetk, če lahko tako imenujem, kot je bil gospod Brejc, je ogromno. Marsikateri kandidat je v svojih zelo pomembnih stavkih govoril "menda": "menda" je zmanjkalo denarja že v prvi polovici leta, toda ko se ga je vprašalo, kaj pomeni "menda", je zmanjkal, ni zmanjkal - ne, kandidat ni znal povedati! Naj bi mu bile informacije zaprte, je bil njegov argument, ali pa se mu celo ni dalo najti informacij. Toda, kako naj bo ena taka ekipa, ekipa vrhunca, viška države, naj bo verodostojna, če nima osnovnih podatkov, če se ne pripravi do tega, da bi vsaj nas na teh "hearingih" - pa ne govorim sedaj politično, ampak vsaj strokovno zadovoljili. Ne! Velika večina ministrov je padla; padla je seveda zaradi političnega glasovanja. Ampak tudi drugače bi padla. Bilo je govora, kaj pa si mislite, ali si mislite, da so na izpitu. Da, "hearing" naj bi predstavljal nekaj takega kot izpit. Moral bi predstavljati tisto točko, na kateri bi kandidat pokazal, če je sposoben, da si pridobi zaupanje tudi drugega pola poslancev in poslank.
Med kandidati so zveneča imena, zveneča imena, ki nam, Slovenski nacionalni stranki, zbujajo predvsem tisto negativno, kar je možno izvleči. Ne govorim o vseh imenih. Govorim o tistih, ki so prisegli drugemu redu, danes pa bi vodili to našo državo. Ampak puščajo mimo. Nič čudnega, saj je tudi dosedanji oziroma sedanji mandatar komaj danes javno rekel o svojem dvojnem državljanstvu. Torej dvojna morala tej vladi ni tuja oziroma predlagani vladi ni tuja. Tako bo tudi v bodoče, zato se moramo tega izogniti.
Jaz bi še enkrat apeliral na vse poslance tako imenovanega levega bloka, da premislijo o ponudbi, da zmanjšajo oziroma izničijo tisto možnost, če bi se še enkrat zgodil ta čudež in bila ta vlada izvoljena; ta vlada, ki nam je te dneve predstavljala program, kot da bo na vladi naslednjih 100 let. Noben od predlaganih ministrov ni pokazal realnega programa. Vsi so temeljili na temo, da naj bi bilo z nekimi instrumenti smiselno nekaj urediti, pa nikoli definirali, kaj je to nekaterimi in nekimi. Ne, povzemali so prazne besede, prazne besede, ki bodo to državo potisnile globlje, globlje oziroma tja, kjer je pred dolgimi stoletji že bila. Torej, da še enkrat ponovim, v obdobje inkvizicije. Nastopal bo čas revanšizma. Če si tega v Sloveniji želimo - mislim, da si ga ne želimo. Mislim, da si želimo to, da se normalno odvijamo, odvijamo in razvijamo.
V vsaki predstavitvi je bilo v primarni, osnovni fazi izrečeno: Evropa. Seveda, mi smo tako majhni, da na sebe niti pogledati ne upamo, ker se niti ne vidimo. To je ta sramota za to državo. Vedno, v vsakem govoru, kjerkoli se posluša kateregakoli politika, govori, da bomo všečni Evropi, da se ji do konca priklonimo, da se ji priklonimo tako globoko, se bomo enkrat pozabili nazaj zravnati. To se nam bo zelo kmalu zgodilo. Osnova je ta država, osnova je Slovenija in ne Evropa. Evropa oziroma evropska integracija, evropske integracije se bodo zelo kmalu zlomile, tudi te vezi niso stalne. Vidimo, da traja napetost: Nemčija - Francija - Anglija na področju monetarizma. Nas bodo na koncu prosili, da stopimo noter rabili bodo trg, rabili bodo nove možnosti razvoja, sami se bodo naveličali, kmalu se bodo začele povezovati tuje sile. Tuje sile, ki bodo grozile tej Evropi - Azija. Takrat nas bodo prosili. Ne danes, ne danes stopati noter za to ceno, kateri ste vi vsi pripravljeni poklekniti. To je žalostno.
Skupni imenovalec vseh predlaganih ljudi, pa mislim, da to ni zameriti dr. Bajuku, je to, da so svoje stavke oziroma svoje odgovore na vprašanja končali: "Teh informacij pa nimam." Torej to bo tudi vlada brez informacij. Danes razvoj krojijo informacije. Ne moremo si privoščiti vlade brez informacij. Stihijske vlade. Tako kot je gospod Jelinčič, predstavnik moje politične organizacije, povedal, vlade ne nameravamo podpreti, predlagane vlade.
Še enkrat pa opozarjam vse tiste na levi strani, ki si resnično želijo k temu, da državo vodimo normalno dalje, da razmislijo o ponudbi. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Peče. Ponovno vas pozivam, kolegice in kolegi, razumljivo je, da boste v vaših razpravah povedali stališča, ki jih imate do predlagane ministrske ekipe, ne bodite pa žaljivi do predlaganih kandidatov. Besedo ima mag. Kopač, za njim Jelko Kacin.
MAG. JANEZ KOPAČ: Spoštovani predsednik, spoštovani poslanci in poslanke, kandidatke oziroma kandidatka in kandidati, dr. Bajuk.
Ko ste predlagali, ko ste bili izvoljeni za mandatarja, ste rekli, eden vaših prvih stavkov je bil: "Pri oblikovanje nove vlade, bosta ključni dve merili: strokovnost in poštenost." O strokovnosti še govorite, o poštenosti ne govorite več. To razumem, mislim, razumem, da gre pravzaprav lahko tudi za lapsus ob preobilni uporabi demagogije, zato se mi ta argument ne zdi tako zelo pomemben.
Moti pa me, v resnici moti, vaš odnos do vladanja Republiki Sloveniji, ki ga - oprostite, če bom uporabil trdo besedo - jemljem kot norčevanje. Zakaj? Bom poskušal argumentirati. Vi pravite, danes ste rekli v svojem nastopu, da je treba šestmesečni rok do rednih volitev čim bolj izkoristiti za prevzem pravnega reda Evropske unije. To citiram. Po drugi strani kandidat za ministra za finance, ki smo ga imeli danes na predstavitvi, ni znal ali ni hotel, ne vem, odgovoriti na vprašanje, katere akte bi morali sprejeti v okviru prevzemanja pravnega reda Evropske unije. Vi pravite, to ste ponovno poudarili danes, tudi že v svojem nastopu, preden ste bili imenovani za mandatarja, da je treba pospešiti implementacijo zakonodaje, da je to ključna pomanjkljivost pri prevzemanju pravnega reda do Evropske unije itn. Kandidat za ministra za finance danes ni vedel, katere podzakonske akte na podlagi zakona o javnih financah bi še bilo treba sprejeti, čeprav si je kot ključno nalogo za šestmesečno obdobje zadal prav sprejetje podzakonskih aktov na podlagi zakona o javnih financah. Tudi vi ste danes, verjetno kot povzetek njegovega programa rekli, da je potrebno v tem šestmesečnem obdobju prednostno sprejemati podzakonske akte. Opozarjam vas, da kandidat za ministra za finance ni vedel, kateri bi bili potrebni.
Vi in Socialdemokratska stranka, torej vi osebno in pa Socialdemokratska stranka kolektivno, se zavzemate za razbitje Nove Ljubljanske banke in Nove Kreditne banke Maribor na več manjših hranilnic in pa za privatizacijo teh dveh bank s pomočjo certifikatov oziroma na podlagi posebnega zakona. O tem smo tu v parlamentu veliko razpravljali, tudi zadnjič, ko ste bili še kandidat za mandatarja, sem vas posebej vprašal, kakšno je vaše stališče v zvezi s tem in ste šli posebej odgovoriti, ne da bi imeli pripravljen odgovor vnaprej napisan, da ste za to, da se privatizacija izvede na podlagi posebnega zakona. Kandidat za ministra za finance danes na svoji predstavitvi se je zavzel za to, da se država takoj, še pred volitvami - torej v tem šestmesečnem obdobju - loti privatizacijo obeh državni bank - in to ne brezplačno, torej za kupnino, ne s pomočjo certifikatov - in na podlagi posebnega zakona le, če je to v našem pravnem redu nujno potrebno. Pojasnjeno mu je bilo, da že zakon o javnih financah omogoča privatizacijo državnih bank, torej da ne rabimo posebnega zakona in da je to možno narediti s sklepi vlade. Razumeti je bilo kandidata za ministra za finance, da je potem pač treba pristopiti k postopkom privatizacije takoj. Pri tem pa je kandidat za ministra za finance vztrajno ponavljal, da sta vidva, dr. Bajuk torej in on, med seboj povsem usklajena v zvezi s tem vprašanjem. Sprašujem torej sedaj, ali ste se vi odpovedali svojemu edinemu, pred časom znanemu političnemu stališču v zvezi z dogodki v Sloveniji, to je bil ta zakon o privatizaciji bank, ali kandidat za ministra za finance zmotno ocenjuje, da sta povsem usklajena v zvezi s tem vprašanjem.
Nadalje ste danes v svojem uvodnem nastopu omenili, da se zavzemate za to, "da država čimprej prevzame vlogo aktivnega lastnika v državnih podjetjih in v podjetjih v njihovi lasti", to citiram. V svojem nagovoru, ko ste bili pa še kandidat za mandatarja, pa ste se zavzeli za to, da se država čimprej umakne iz komercialnih podjetij. Tudi kandidat za ministra za finance danes se je zavzel za čimprejšnjo privatizacijo državnega premoženja. Sicer pa vas sprašujem, kaj je to aktivna vloga države v državnih podjetjih in v podjetjih v njihovi lasti. Ali je - poleg tega, kar že dosedanja vlada počne. Sedanja vlada funkcionira v vlogi skupščine, sprejema odločitve. Ali pomeni dodatna aktivna vloga, torej nekaj, kar je drugače kot to, kar se sedaj dogaja, dodeljevanje dodatnega državnega denarja, ali pomeni to morda menjavo uprav v teh podjetjih ali kaj to konkretno pomeni?
V svojem današnjem nastopu ste se zavzeli za izvajanje nacionalnih programov, ki jih je sprejel državni zbor. Konkretno ste jih omenili več, na primer, največ besed ste porabili pri opredeljevanju do nacionalnega programa razvoja kmetijstva v Republiki Sloveniji. Rekli pa ste tudi to danes, da se zavzemate za to, da bi bil že proračun za leto 2001, ki naj bi ga pripravila vaša vlada, korak v smeri izravnanega proračuna. Torej, da bi bil primanjkljaj proračuna manjši, kot je letos, ko ga je pripravila še Drnovškova vlada. Torej, da bi bil, recimo, približno pol odstotka bruto domačega proizvoda.
Naj vam povem, da bi ob predpostavki izvrševanja vseh v državnem zboru sprejetih nacionalnih programov - teh, ki ste jih vi podprli - proračunski primanjkljaj znašal okrog 5 odstotkov bruto domačega proizvoda in ne 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Razlika je desetkratna. To, da bi ti nacionalni programi stali 5 odstotkov bruto domačega proizvoda primanjkljaja, izhaja iz ocene v izhodišču za pripravo proračuna, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance. To je tisti akt, ki ga mora na podlagi zakona o javnih financah narediti že v aprilu mesecu; no, to konkretno zdajšnje ministrstvo ga je pripravilo v začetku maja.
No, danes ste poleg tega rekli, "da boste najprej opravili revizijo obveznosti, ki bremenijo javne finance." To je ponovno citat. Naj vam povem, da ta revizija že obstaja. Da jo ministrstvo za finance in urad za makroekonomske analize in razvoj vsako leto sproti dopolnita. In naj vam povem tudi to, da tega ni vedel tudi kandidat za ministra za finance. Vi ste namreč to posebej omenili, kot prvo prioriteto ministrstva v tem šestmesečnem obdobju. Mislim, da to enostavno ni potrebno, ker ta papir že obstaja in je državni zbor tudi vsako leto z njim seznanjen.
V svojem današnjem nastopu ste kot prioriteto ministrstvu za finance v tem šestmesečnem obdobju navedli, citiram - "okrepitev finančnega nadzora." Naj vam povem, da kandidat za ministra za finance ni vedel, kako je ta nadzor v ministrstvu za finance sploh organiziran. Govoril je, da bo okrepil urad za proračunski nadzor, in ni vedel, navkljub izrecnim vprašanjem, da takega urada sploh ni, ker je bila ideja o njem opuščena, ko smo sprejemali zakon o javnih financah, prav zato, ker je parlament ocenil, da je proračunska inšpekcija v okviru ministrstva za finance bolj učinkovita od vladnega urada.
Danes ste nadalje omenili, "da je vaš cilj oblikovanje in sprejem proračuna za leto 2001 v zakonitih rokih." To je ponovno citat. Naj vam povem, da kandidat za ministra za finance na predstavitvi pred odborom ni poznal v zakonu o javnih financah predpisane metode sprejemanja proračuna. Vprašanja, ki so mu bila postavljena - na nekatera vprašanja je bilo odgovorjeno, na kar nekaj vprašanj pa ni bilo odgovorjeno. Odgovor kandidata za ministra za finance je bil, citiram, "vprašanja, na katera bi vam odgovoril, vam ne bi odgovoril," pika. V bran gospodu Ivanušiču je eden od poslancev stranke, katere podpredsednik ste vi, dr. Bajuk, izjavil, da "od kandidata za ministra za finance, gospoda Ivanušiča, res ne moremo pričakovati, da bo dobro poznal delokrog ministrstva za finance, saj se na to kandidaturo pripravlja šele od srede prejšnjega tedna" (citiram). To je sicer res, kolega Zvone Ivanušič se mi je v tem trenutku celo nekoliko zasmilil, toda ali je - to pa sprašujem vas - odgovorno postaviti na mesto ministra za finance nekoga, ki ne ve, kaj počne minister za finance, ki se bo šele učil - morda je dober učenec, ampak ki se bo šele učil, in to v šestmesečnem obdobju!
Vaša edina politična valuta v Republiki Sloveniji je, poleg emigrantskega porekla, to, da ste bili visoki uslužbenec v mednarodni finančni instituciji. Kot tak oziroma na tem službenem mestu ste zagotovo potovali po mnogih državah in srečali ali pa se pogovarjali z marsikaterimi predstavniki marsikatere vlade in zagotovo ste spoznali, da je pri delovanju vlade najbolj pomembno - ali pa da sta steber delovanja vlade - dobro uigrana ekipa iz dveh ljudi: predsednik vlade in minister za finance, ne pa, na primer, dobro uigrana ekipa dveh ljudi: predsednik vlade in minister za obrambo. Tak primer morda poznamo v kakšni južnoameriški državi, vendar mislim, da je za delovanje te države bolj pomembna usmeritev vlade, ki bo predvsem skrbela za konsistentnost v sistemu javnih financ in pa za nepretirano obremenitev javnih financ z dodatnimi izdatki. Če bi analiziral vaš današnji nastop, ko ste bili bolj konkretni, kaj bo ta vlada vse naredila, bi vam, sicer po nekaj urah računanja, lahko približno izračunal, kaj vse to v milijardah tolarjev pomeni. Zato moram ugotoviti, da je vaše zavzemanje za uravnotežen proračun, za to, da bi že proračun za leto 2001 imel manj primanjkljaja kot letošnji proračun, za razvojno naravnan proračun, o čemer je bil govor, ko ste bili še kandidat za mandatarja, pravzaprav, po mojem mnenju - zopet se opravičujem za nekoliko trdo besedo - nekoliko blefiranja. Vaše besede med seboj niso konsistentne, to vam želim povedati. In vaše dosedanje ravnanje in izjave v zvezi s sistemom javnih financ so, vsaj zame, neodgovorne že danes. Zato ocenjujem, da ta vlada ni primerna za zaupnico oziroma je vsaj iz tega segmenta, o katerem sem govoril, zrela za nezaupnico in je, seveda, zato tudi ne bom podprl. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kopač. Ugovor oziroma repliko, v skladu z drugim odstavkom 70. člena poslovnika, ima kolega Rejc.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod predsednik, gospod dr. Bajuk, predlagani kandidati za ministre in ministrico. Ugovor dajem mojemu predsedniku odbora za finance in monetarno politiko.
Ko smo začeli, ko je gospod predsednik začel sejo in seveda pozival, kdo bi še kaj povedal o zaslišanih in po zaporedju, kot je bilo, seveda sem pričakoval, da morda se le bo kdo našel in ker je ta zadeva šla mimo, pa menim, da ni bilo prav oziroma da nekako - milo rečeno -- ne spada sem to, kar je sedaj gospod predsednik našega odbora za finance in monetarno politiko povedal.
Namreč, on se je sprehodil skozi to predstavitev z določenimi stvarmi, ki pa so bile tudi na predstavitvi z moje strani dokaj realno, stvarno, praktično povedane. Sam je rekel, da gospod Ivanušič to zadevo okoli priprav, pač, dela in pripravlja od srede; torej se ve, da lahko v omejenem številu to zadevo uredi. Glavni poudarek je bila na kontroli in je, seveda, res uporabil "urad za kontrolo." Vendar: ali je to urad ali je to inšpekcija - dobro, to mislim, da ne moremo ravno sekati in ne vem kako, bi rekel, mu pretiti ne vem kako ocenjevati. Bistvo je v tem in tu je najbolj zadrhtelo, bi rekel, razmišljanje posameznikov v odboru, ko je rekel, da bo zelo pojačal kontrolo nad finančnimi izdatki in seveda outputom, jaz sem pa tudi sam rekel, da vendar ne smemo biti malo ali preveč domišljavi. Konec koncev je slovenska država ali pa slovenska vlada ali pa, recimo, vlada, ki upravlja s proračunom, ima opraviti s proračunom, za katerega je v bistvu zagotovljen input, problem je samo outputa. In za input je vendar zagotovljeno, saj vendar vemo, od kod so prihodki! Skratka, to je podjetje, veliko podjetje, ki ima sicer nekatere stvari zelo lepo zagotovljene, nobeno drugo podjetje nima tako lepo zagotovljenih kot, recimo, ravno proračun. Seveda, kako pa se to uporablja, v katerem smislu in podobno, in ali je to racionalno, to je pa druga zgodba. Ampak, tu je bil velik poudarek in tudi bil je vprašan gospod kandidat tudi, češ, kaj, ali ne bi prej počakal zaključnega računa, potem bi šele delal proračun. Mislim, to je bila seveda stvar, vprašanje, ki tudi, bom rekel, z logične strani ne gre skupaj, ker ve se, da zakon o proračunu pove, kdaj mora biti in kako je to v zaporedju in kdaj mora biti sprejet, zaključni račun je pa seveda dobro, da se potem kmalu pojavi, ko je leto zaključeno. Ampak to zaporedje je zelo nedvoumno povedal. Skratka, menim - tudi glede teh predpisov in teh uredb in podobno: veste, to je tako, smo malo naprej že prišli. Včasih smo imeli, saj veste, niti svinčnikov ni bilo - ali pa mi smo rekli včasih peresnikov in podobno -, sedaj imajo vsi računalnike in v katerokoli pisarno stopiš, mislim, da tudi na ministrstvu za finance, lahko samo pritiskaš na določeno vprašalno tipko in, seveda, se sprehodiš s tisto miško po zadevah, ki so povsem jasne in točno se ve, kaj je treba narediti, po katerem zaporedju to gre. Skratka, ne vidim tu kakšne posebne, bi rekel, drame, in kot je bila sedaj prikazano. In te stvari smo v glavnem tudi na odboru zelo dokaj dobro razčistili in smo se tudi razšli, pač, z rezultatom osem proti devet v škodo kandidatov. Vendar, s povsem jasnimi stališči, da je gotovo res in tudi sam kandidat je povedal: v teh petih, šestih mesecih so določene stvari možne, vendar mislim, da je nakazal in prav je nakazal stvari, ki so, kot pravim, na tleh, realne, ki so možne, vendar pa - kot sem sam povedal - slovenski proračun ima ta vhod prihodkov povsem jasno opredeljen in zagotovljen ter podobno, še celo to smo ugotovili in tudi sam kandidat je povedal, da je bila rast proračuna v zadnjih sedmih, šestih letih hitrejša od rasti bruto domačega proizvoda. Tako da s te stvari je stvari že povsem jasno in nedvoumno povedal.
Skratka, menim, da je bila zadeva v redu, in tudi menim, da če bomo šli po takem zaporedju, potem seveda bomo šli na začetek naše seje in prosim, naj se pojavijo vsi predsedniki odborov in komisij, da bodo zaropotali svoja, bi rekel, svoja videnja in svoje občutke. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Besedo ima Jelko Kacin, za njim Miran Potrč.
JELKO KACIN: Hvala za besedo, gospod predsednik. Kolegice in kolegi, gospod Bajuk, gospodje ministri, kandidatka in kandidati za ministre. Moj predgovornik je repliciral, je pač govoril o tem, da se lahko zgodi, da bi predsedniki delovnih teles odropotali svoje nastope. Jaz bom sedaj nastopal kot posameznik, kot poslanec, ne kot predsednik delovnega telesa. Zato bi se rad na začetku izognil morebitnim tovrstnim razpravam oziroma očitkom.
Jaz sem seveda po svoje vesel, ker je gospod mandatar v današnjem nastopu zelo jasno odgovoril na vprašanje v zvezi z dvojnim državljanstvom. To njegovo namero pozdravljam, se mi zdi politično modra, odmerjena, predvsem pa se mi zdi kot dokaz spoznanja, da se vendarle uči in prilagaja našim spoznanjem. Ampak ne glede na to, jaz uvodoma povem, da mu z mojo odločitvijo ne bom delal sile, da uresniči to svojo namero. Povem, da ne bom glasoval za to vlado iz drugih utemeljenih razlogov. Ampak vseeno, še enkrat pohvalim to odločitev, kdorkoli vam je že to svetoval, če je bilo temu tako. Če pa ste do tega spoznanja prišli sam pri sebi, pa je to spoznanje še veliko več vredno.
Ko so vas nam predstavljali, je bilo veliko govorjenja o vaši finančni strokovnosti, o vašem bivanju v Parizu v Medameriški banki, o poznavanju finančnega področja. To preprosto je potrebno verjeti in vzeti v zakup. Ampak tisto, kar se je dogajalo danes dopoldan, pa je dokaz, da kljub tej vaši finančni provinienci niste imeli srečne roke pri predlaganju sestave vlade. Za finančnega strokovnjaka se mi resnično zdi ključno, da ima srečno roko tam, kjer je sam doma - na področju financ. Vi te roke niste imeli na najbolj srečnem koncu, ko je šlo za ta izbor. In ne verjamem tistim, ki bi morda trdili, da je kandidat danes dobil negativno oceno zaradi političnih delitev v tem državnem zboru. Nikakor ne! Negativna ocena je bila posledica njegovega neprepričljivega, lahko pa rečemo tudi zelo prepričljivega nastopa. Kolega Kopač, ki je relativno miren človek, me je danes presenetil, ko ga že dolgo časa nisem videl tako "zelenega". Včeraj sva se pogovarjala, ker sva bila oba v tujini - on se je vračal s skupščine Evropske banke za obnovo in razvoj - in sva se pogovarjala o teh financah in o današnjem zaslišanju, ampak to, kar se je zgodilo na tem zaslišanju, ga je - sedaj razkrivam nekaj, kar ni skrivnost - resnično spravilo na mejo obupa, in bi mu rad izrekel priznanje, ker je njegov nastop vendarle bil veliko bolj odmerjen od tistega, kar smo videli kolegi v poslanskem klubu, ko je s tega zaslišanja prišel.
Drugo vprašanje vaše srečne ali nesrečne roke bi rad povezal z vašim predlogom za kandidata za ministra za delo. Ta kandidat ni imel slabega dne, ta kandidat je imel slab nastop, imel je slabo znanje, padel je zaradi nestrokovnosti, padel je tudi zaradi svojega agresivnega nastopa. Ocena, ki jo tukaj izrekam, je pravzaprav eno splošno spoznanje, ki ga dodatno utemeljujejo tudi vzdrževani glasovi poslancev vaše stranke, ki so tudi ocenili, da ni vreden podpore, čeprav ste ga predlagali vi, podpredsednik te iste združene stranke. V zvezi s tem kandidatom pa bi se vendarle rad malo sprehodil po jugovzhodni Evropi, kajti v jugovzhodni Evropi je država, ki ima zelo dolg uraden naziv, ki je skupaj z našo državo kandidirala za nestalno članico Varnostnega sveta in ki je imela svojega predstavnika tam, v New Yorku. Ta predstavnik je svojo lastno politično elito in cel svet presenetil s predlogom, da se prizna Tajvan - govorim o znanem gospodu, ki je v naših krajih znan kot "džemper" - Vasil Tupurkovski, ki je Makedoniji predlagal tako politično odločitev, ki jo je dobesedno postavila na rob svetovnega dogajanja. Gospod Brejc je človek, ki pooseblja skupino prijateljstva s Tajvanom, ki je za to svoje delo doslej dobil tudi priznanje - mislim, da mu je priznanje izročil celo predsednik njegove lastne stranke po pooblastilu predstavnikov tajvanske države. In seveda nobena skrivnost ni, da se BeJing že nekaj časa zanima, ali je Slovenija spremenila svoje zunanjepolitično orientacijo in ali je spremenila svojo strateško odločitev v zvezi s priznavanjem Tajvana. Uvrstitev gospoda Brejca v vašo ekipo ponovno prinaša taka pomembna samospraševanja, in če morda ne veste, morda vam niso povedali, v zelo kratkem času, gospod Bajuk, bo tukaj na obisku visoka kitajska delegacija, ki ji bo potrebno jasno, nedvoumno in neposredno odgovoriti na tovrstne dvome.
Ko sem že pri zunanjepolitičnem področju, bi rad, seveda, rekel, da so me kolegi prepričevali, da gospod Peterle ne bo prišel na zaslišanje na odbor za mednarodne odnose. Je prišel in tudi korektno je nastopil. Tako da izkoriščam to priložnost, da ga vendarle vzamem nekolik v bran. Tisti, ki so najbolj pretiravali, so rekli, da bo rekel, da ne priznava tega sodišča. Ampak je prišel in je korektno zdržal do konca.
Zato me po svoje toliko bolj preseneča vaša odločitev, gospod Bajuk, da si prilastite koordinacijo vstopa v Evropsko unijo. Gospod Peterle je doslej - in še danes vodil komisijo za evropske zadeve, vi pa ste se odločili, da boste te zadeve koordinirali sam. Mene ta vaša odločitev seveda nekoliko čudi, še posebej zaradi tega, ker: kolikokrat ste do sedaj prišli za to govornico in nam spregovorili in nam odgovorili - vedno ste brali. Nikoli niste govorili iz glave. Jaz vem, da je to za vas nekoliko težje, to spoštujem, napor je zares velik, ampak koordinacija tako pomembnega področja zahteva ravno to - sedenje skupaj z ministri in seveda - tako kot sem rekel gospodu kandidatu za zunanjega ministra -, lomljenje rok lastnim ministrom, ki zaradi lojalnosti do svojega resorja nasprotujejo drugim kolegom v vladi in prvemu ministru. Povsod tam, kjer ni bil dosedanji minister brez listnice -, lahko rečete tudi predsednik vlade - dovolj strog, dovolj trd, ni dovolj lomil rok, povsod tam je prišlo do zastoja in do zamud. Kateri resorji so to, sami dobro veste, ker je ta pregled na voljo.
Rad pa bi nekaj rekel še o dveh resorjih, in sicer o ministrstvu za notranje zadeve, o represivnem resorju, katerega kandidat me je izjemno presenetil in najin dialog je danes v veliki meri povzet v Dnevniku, v komentarju gospoda Miheljaka. Načelo pravne države pač zahteva, da so pravila obnašanja trdno določena in se jih spoštuje v naprej, ne pa, da se jih razlaga za nazaj. Na moje vprašanje v zvezi z dogodki v Depali vasi, ki so se nanašali na pristojnost ministra za notranje zadeve, kandidat ni hotel odgovoriti na vprašanje iz njegove pristojnosti. Na moje vztrajanje, naj se vendar opredeli do tega izziva, se ni želel opredeliti. Odgovoril mi je, da o tem ustavno sodišče ni razpravljalo in ni odločalo. Mi smo imeli zaslišanje kandidata za ministra za notranje zadeve. Ne želim podcenjevati izkušenj na ustavnem sodišču, ampak izkušnje na ustavnem sodišču so lahko dragocene, ne morejo biti pa pojasnilo za to, da se nekdo izogiba lastni odgovornosti, da se noče opredeliti do ključnega vprašanja, ki razmejuje represivne aparate na tisti črti, kjer govorimo o zakonitosti in nezakonitosti, o demokratičnosti in nedemokratičnosti, o preseganju pooblastil. Temu vprašanju se je kandidat, dr. Jambrek, zelo neprimerno izognil. Nekateri kolegi so mi rekli, da se norčuje iz nas. Jaz sem to oceno zavračal, rekoč, da se mi je zdelo njegovo ravnanje premalo premišljeno, da morda ne razume, kaj ga sprašujemo. Eni me prepričujejo drugače, jaz o tem nimam končne sodbe, ampak vi ste rekli, da je dober kandidat in da bo ministrstvo za notranje zadeve dobro zasedeno. Moj odgovor je: zelo ste se zmotili, gospod Bajuk. Ne želim biti deležen opomina s strani predsedujočega, ampak delim mnenje, ki ga je tukaj izrekel gospod Jelinčič, da tisti, ki so vam svetovali to izbiro, vam niso pomagali pri sestavljanju vlade.
No, in potem imamo še drug resor. Resor, ki naj bi ga vodil gospod Janez Janša, to je resor za obrambo. Tukaj se bom skušal maksimalno omejiti, da ne bi bil deležen pripomb, ki sem jih že nekajkrat slišal. Moje ključno vprašanje in razprava, ki jo zdaj ponavljam, je povezana z odnosom ministra za obrambo s predsednikom države in vrhovnim poveljnikom. Vsi dobro veste, da se bo niša za naslednjo možno širitev zveze NATO zgodila v obdobju dveh let. Do takrat bo predsednik države sedanji predsednik države. Vsi pa dobro veste, da se kar ciklično ponavljajo napadi - vedno iz enega in istega loga. Iz ust osebe, ki jo pri nas kličejo "džej džej", ki pa bi bila v tej vaši vladi minister za obrambo. Ne vem, če je dobra popotnica slovenski kandidaturi za vstop v zvezo NATO, v kolikor bo moral predsednik države in vrhovni poveljnik odgovarjati na provokacije in napade s strani ministra za obrambo. Kaj takega do zdaj nikoli ni rodilo bogatih in pozitivnih sadov. In bojim se, da tudi iz teh razlogov v prihodnje ne bo bolje.
Sem pa seveda, ko sem repliciral gospodu Jakiču na zaslišanju, rekel, da se ne strinjam z njim, kajti rekel je, da Janši ne verjame. Jaz mu verjamem vsaj eno stvar: to, da si tega resorja ni sam izbral. In zato, gospod Bajuk, mislim, da ta izbor ni dober izbor: ne za vas, ne za vašo vlado, ne za Slovenijo, ne za naš vstop v zvezo NATO.
Današnje odločanje tukaj v državnem zboru, v kolikor bo do njega prišlo, bo dokaz razmerja sil v državnem zboru. To razmerje sil je pičlo. Ko smo glasovali o vašem mandatarstvu, mojega glasu, podpore ni bilo in tudi danes ga ne bo. Ampak vseeno bi rad nekaj pojasnil, da ne bi bilo nesporazumov. Objektivno moj glas proti pomeni podporo ministrom in nezaupnico kandidatom za ministre. Ampak lepo prosim, da mojega glasu proti ne razumete kot podporo gospodu Marjanu Podobniku in njegovi odločitvi, da napove odhod iz vlade, ki je pravzaprav začetek vseh teh težav. Celo minister za znanost je v sredo na zaslišanju javno in v eter povedal, da se pri tej odločitvi ni posvetoval z nikomer. Skratka, nimam možnosti, da bi izrekel nezaupnico gospodu Marjanu Podobniku pri opravljanju njegove funkcije podpredsednika vlade, zato prosim, da moje glasovanje proti tej vladi ne razumete kot glas podpori njegovemu ravnanju.
Bi me pa seveda veselilo, gospod Bajuk, če bi o teh pomislekih odgovorili tukaj v živo in da odgovora ne bi prebrali. Verjamem, da to za vas ni zadrega. Če boste imeli kaj težav s slovnico, bomo tudi to preživeli, ampak mislim, da bi bilo treba nastopiti v živo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Zadnji stavek je bil nepotreben, kolega Kacin. Besedo ima Miran Potrč, za njim Aurelio Juri.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod predsednik državnega zbora, gospod predsednik vlade, dr. Bajuk, kandidati za ministre.
Poslanci Združene liste socialnih demokratov smo glasovali proti izvolitvi dr. Bajuka za predsednika vlade. Tako smo se odločili zato, ker nasprotujemo poskusom desničarskih strank, da se brez volitev z glasovi javnosti neznanih poslancev radikalno spremeni politična usmeritev vlade in razglasi vlada zgolj desnega političnega pola. Tako smo glasovali tudi zato, ker obljube dr. Bajuka, da bi z izvolitvijo njegove vlade pospešili aktivnosti za sprejem Slovenije v Evropsko unijo, po naši oceni niso bile realne. Prepričani smo, da lahko normalno delovanje slovenskega parlamenta in vlade zagotove le predčasne volitve, na katerih se bo izkazala večinska volja volivcev. To je naša politična usmeritev tudi še danes.
Imeli smo prav. Vse dosedanje aktivnosti pri volitvah predsednika vlade in pri imenovanju njegove vlade so več kot potrdile naše ocene in našo usmeritev. Slovenija je s temi nepotrebnimi aktivnostmi že izgubila več kot mesec dni, prepotrebnega časa za normalno delovanje državnega zbora in vlade v korist državljanov. Sprejemanje evropske zakonodaje ni pospešeno, temveč je zamujeno. Obljube dr. Bajuka, da se bo sprejem te zakonodaje pospešil, so se izkazale ali za nerealne ali pa za zavestno zavajajoče. To je prvo dejstvo.
Drugo. Dr. Bajuk je obljubil, ko je bil izvoljen za predsednika vlade, da bo v zelo kratkem času po svoji izvolitvi predlagal celotno sestavo vlade. Tudi te obljube ni izpolnil. Kompleten predlog vlade, vključno s predlogom za finančnega ministra, je vložil v državni zbor le dan pred skrajnim rokom. Redno delo državnega zbora je tudi iz tega razloga ponovno premaknjeno za naslednjih štirinajst dni. Če bodo stvari tekle tako naprej, bomo v času, ko bi bile po našem predlogu že opravljene predčasne volitve, torej najkasneje 18. maja, morda dobili novo vlado z nekajmesečnim mandatom. Jaz pa upam in upam, da je to bolj verjetno, da po več kot dveh mesecih brezplodnih razprav in mnogih poskusov končno le ne bo potrebne pičle večine in da nova vlada ne bo izvoljena. Kljub temu pa je treba povedati, da bomo izgubili več kot dva meseca za normalno delo. Največji del krivde za to bo ležal na poslancih desnih strank in tistih posameznikih, ki so, pač, želeli kar državni zbor zamenjati in uveljaviti kot pravico volivk in volivcev, da izvršijo spremembo politične usmeritve vlade in oblasti. Res, da bo krivda predvsem njihova, toda posledice bodo nosile vse državljanke in državljani, posledice takega neodgovornega ravnanja bo nosila vlada.
Dr. Bajuk ob izbiri kandidatov za ministre poudarja - ali vsaj je do danes posebej poudarjal -, da gre za izrazito strokovno vlado. Te trditve dr. Bajuka in posebno poudarjanje strokovnosti te vlade so v javnosti ustvarjale vtis, da gre za tako imenovano ekspertno vlado. Predlagana vlada pa je izrazito politična, politična verjetno bolj od dosedanjih slovenskih vlad. Danes je gospod dr. Bajuk sicer ta vtis popravil in povedal, da gre za politično vlado. Mislim, da je storil prav, vendar je vtis, ki ga je doslej puščal v javnosti, le ostal.
Ne oporekam strokovnosti predlaganim kandidatom. Mnogi imajo akademske naslove in mnogi imajo akademsko kariero, tudi še iz časov prejšnjega sistema. Toda v političnem pomenu značilnost strokovne vlade ni samo stopnja izobrazbe predlaganih ministrov, temveč tudi njena nepolitičnost, njena nevezanost na posamezne politične stranke ali politične usmeritve. S poudarjanjem strokovnosti predlagane vlade je dr. Bajuk želel - ali pa je vsaj dopustil takšen vtis -, kot da želi govoriti o tem, da gre res za nestrankarsko, nepolitično vlado. To pa, kot povem še enkrat, ni res in v tem delu je to bilo zavajanje javnosti. Predlagani ministri so namreč večinoma v celoti in nesporno ali uveljavljeni veljaki svojih strank ali pa so se s svojim dosedanjim javnim angažiranjem nesporno opredelili za politične glasnike usmeritev nekaterih strank, to se pravi, najpogosteje kar ene od strank, ki je predlagala mandatarja. Predlagani so torej zaradi svojega političnega delovanja, ne pa predvsem zaradi strokovnega dela.
Da ne bo izgledalo, da si izmišljam, naj tudi jaz navedem nekaj dejstev, ki me utemeljujejo v taki oceni. Dva predlagana ministra sta člana Državljanskega foruma, v katerem sodelujejo zelo ugledni predstavniki klera in za katerega je celo gospod Peterle izjavil, da je iz njegove strani doživljal nezaslišane pritiske, ko je šlo za združevanje Slovenske ljudske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov ter za iskanje primernih kazenskih rešitev za združeno stranko. Pet predlaganih ministrov je članov Odbora za zaščito ustave, ki se je doslej proslavil le s popularizacijo večinskega volilnega sistema. Trije so podpisniki izjave ob 10. obletnici majniške deklaracije, enako kot predsednik dr. Bajuk. S to izjavo so poskušali razvrednotiti praktično vse, kar je ustvarjenega v 10 letih demokracije in samostojnosti, ter zahtevajo glede temeljnih vprašanj radikalne spremembe. Eden je predsednik, eden bivši predsednik stranke. Eden je član malteškega viteškega reda, ki je po svoji politični usmeritvi nesporno združenje najbližje Vatikanu in ki zahteva prek svoje prisege zavzemanje za vero tudi - in predvsem - v javnem življenju in javnem delovanju. Eden, celo kot kandidat za ministra, ne more preseči enostranskega razlaganja ustave in poziva dr. Drnovška, naj vodenje dosedanje vlade prepusti kar dr. Bajuku. Naj ob tem poudarim, da je zame razumljivo, da je glede na cilje, ki si jih zastavlja ta vlada, izrazito politična profiliranost predlaganih ministrov razumljiva. Jaz temu ne oporekam. Oporekam le dejstvu, da se je doslej taka politična vlada želela v javnosti prikazovati predvsem kot vlada visokih strokovnjakov. In kje so - vsaj po mojem - razlogi, da je dr. Bajuk doslej želel to izrazito političnost vlade prikazovati in zakriti z akademskimi naslovi predlaganih ministrov? Eden od razlogov je gotovo želja zmanjšati vlogo dejstev, ki so pomembna za izvolitev dr. Bajuka v državnem zboru. Vsi se namreč spominjamo, poslanci tega državnega zbora, kako sta Socialdemokratska stranka Slovenije in bivši Slovenski krščanski demokrati dosedanjemu predsedniku vlade in dosedanji vladi očitala, da je bila izvoljena s politično korupcijo. Kako pa je bil izvoljen dr. Bajuk? Ali res z nespornimi glasovi strank, ki so ga predlagale v izvolitev in ki skupaj štejejo le 44 poslancev? Ali vsaj tako, da bi poslanke ali morda poslanci drugih strank ali neodvisni poslanci sporočili javnosti, zakaj so spremenili svojo politično usmeritev in razloge za glasovanje? Ne! Doslej se ni zgodilo nič takega, zato upravičeno čakam, da bodo poslanci Socialdemokratske stranke in bivše SKD našli pravi izraz, tudi za način izvolitve svojega mandatarja.
In še najmanj en razlog je, zakaj je po mojem mnenju predsednik vlade doslej prikrival to izrazito politično sestavo vlade. To je dejstvo, da je političnost predlaganih ministrov iz vrst različnih strank, ki skupno predlagajo vlado, izrazito nesorazmerna. Slovenska ljudska stranka v predlagani vladi nima politično močnega kandidata. To si pač iz dosedanjega dela upam trditi. Večino, izrazito večino politično profiliranih kandidatov sestavljajo funkcionarji Socialdemokratske stranke ali njeni politiki najbližji kandidati.
In končno, kaj še velja povedati o predlagani vladi. Prebral sem magnetograme uvodnih predstavitev vseh kandidatov za ministre, razen ministra za finance, ki se je predstavil danes. Dr. Bajuk je izjavil, da so vsi kandidati uspešno predstavili svoje programe. Verjamem, da ne more reči kaj drugega, saj jih je predlagal. Upam pa, da svoje izjave ni dal na podlagi preveritve dejstev, ker so sicer njegovi kriteriji zelo zelo sporni. Dr. Bajuk je namreč v svojih dosedanjih predstavitvah, ki jih je imel, postavil tri cilje: prvič, nadomestiti zamude pri sprejemu evropske zakonodaje, drugič, postaviti temelje za razbremenitev gospodarstva in tretjič, skrb za pravno državo in enakost pred zakonom.
Gospod dr. Bajuk je tudi posebej poudaril, da naj bi se z njegovo vlado v Sloveniji vrnila delavnost in poštenje, vendar o slednjem iz vljudnosti do nekaterih kandidatov žal ne bom govoril. Predstavitve kandidatov niso sledile tem usmeritvam in ciljem dr. Bajuka. Upam trditi, da so bile njihove predstavitve v svojem pristopu izrazito heterogene, od tega, da so nekateri razmišljali o svojih filozofskih pogledih na svet in razlagali ustavo, do skrajno prakticističnih sporočil, da bodo pač nadaljevali začeto delo, ki ga bodo opravljali enako v dosedanji kot eventualno v novi vladi, ker bodo v enem in drugem primeru ministri, da je bil pristop kandidatov glede poudarjanja strateških ciljev in kratkoročnih nalog zelo različen. Nekaj kandidatov je kratkoročnim nalogam za mandat, za katerega bo voljena vlada, posvetilo izjemno majhno pozornost, obravnavali so te naloge popolnoma mimogrede. Drugi spet so največ govorili o teh nalogah. Toda prav kar zadeva kratkoročne naloge do konca mandata, je skupna značilnost kandidatov, da so poudarili, da bodo pospešeno nadaljevali začeto delo na zakonodajnem področju in pri sprejemanju ter pripravljanju podzakonskih aktov. Torej, praviloma nič novega, zaradi česar bi naj bila do konca rednega mandata potrebna njihova izvolitev.
Tudi ocena dosedanjega dela v ministrstvih je bila zelo različna. Nekateri o tem praktično niso govorili, nekaj jih je posredno kritično ocenilo dosedanje delo ministrstev, eden med njimi je tudi splošno javno priznane rezultate ocenjeval za neobjektivne in nezadostne, eden pa bi takoj pristopil k spremembi strategije razvoja na ministrstvu, ki se je mukoma rojevala leta in ki jo bo državni zbor celo šele sprejemal.
O razbremenitvi gospodarstva ni govoril nihče. Predlagani kandidati se ne zavedajo, da bo njihova prva naloga priprava proračuna, saj razen vprašanj, ki jih je imel finančni minister, in nekaj besed, ki jih je povedal dr. Bajuk danes, o tem ni govoril nihče od predlaganih kandidatov. Hkrati pa mnogi od njih za svoje resorje pričakujejo znatno več sredstev, kot so realno možna v proračunu.
Mislim, da je značilnost vseh kandidatov tudi njihova velika splošnost. Posebej glede vprašanj, ki so politično občutljiva in glede katerih obstajajo nesporne razlike v slovenski družbi, niso želeli sporočiti svojega jasnega stališča; skrili so se za splošna načela, enako kot predsednik vlade v svojih nastopih. Če ne bi od prej, prav zaradi njihovega močnega javnega političnega angažiranja, poznali pogledov in stališč teh kandidatov, bi si o njih stežka ustvarili kakršnokoli jasno sodbo. Toda nekaj je gotovo: predlagani kandidati še zdaleč ne mislijo, da so prvenstveno odgovorni za to, da pospešijo odločitve, pomembne za pripravo poročila Evropske unije o pripravljenosti Slovenije za vstop vanjo. V tem pogledu so predlagani kandidati mnogo realnejši kot predsednik vlade, ki je svojo izvolitev povezal prav z obljubami za odločnejše sprejemanje evropske zakonodaje do polletja tega leta. Glede teh nalog bodo v glavnem izvajali že začete projekte, nekateri manj realni pa sicer ponujajo v sprejem zakone, ki jih niti do jeseni ne bo mogoče pripraviti; od takrat naprej pa, vemo, kakšno bo realno delo v državnem zboru.
Vlada torej, po moji odgovorni trditvi, nima nobenega usklajenega programa. Vlada se tudi ni, kar je običaj, predstavila s kakršnokoli konkretizirano koalicijsko pogodbo. Gospod dr. Bajuk je danes že četrtič povedal nekaj najbolj splošnih usmeritev. Nekoliko konkretneje pa je danes prvič res povedal tudi o nalogah na posameznih področjih. Upam si trditi, da je povzel tisto malo konkretnega, kar so posamezni ministri povedali v svojih predstavitvah. To pa je vse, kar je bilo o delu vlade konkretneje povedanega, to je pa v mnogočem med seboj neusklajeno.
Jasno je torej, da nova vlada nima programa, da ne bo mogla uresničevati ciljev, ki si jih je zastavila, da nova vlada torej ni predlagana zaradi delovanja v korist Slovenije. Jasno je, da naj bi bila predlagana vlada imenovana predvsem zaradi tega, da se na novo, še pred volitvami, razporedijo oblastne funkcije in da si novoizvoljeni ministri in vlada v tem času pripravijo vse potrebno za nastop njihovih strank na jesenskih volitvah. Ne delajmo si torej utvar. Ne gre niti za pospešeno prilaganje Evropski uniji; ne gre niti za nujnost popravljanja velikih nepravilnosti, ki ne čakajo odlašanja; ne gre niti za to, da kandidati natančno vedo, kaj jih čaka in kar morajo storiti za dobrobit Slovenije. Nekdo od kandidatov je celo prostodušno priznal, da bi za polno efektivno delo na ministrstvu, za katerega kandidira, potreboval osem let predhodnega nepretrganega ministrovanja. Gre torej le in predvsem za novo prerazporeditev političnih moči. Za to pa so, po mnenju Združene liste socialnih demokratov, potrebne volitve. Brez volitev take radikalne spremembe oblasti niso dopustne.
Iz vseh navedenih razlogov bom tudi tokrat glasoval proti predlaganim kandidatom, tako kot prej proti predlaganemu predsedniku. Upam, da se bo tako odločila tudi potrebna večina poslank in poslancev. Ne bom torej podprl predloga za sestavo vlade dr. Bajuka, ker gre za izrazito politično, desno vlado, ker ta vlada ne more imeti verodostojnosti, saj nima razvidnih niti 46 glasov poslancev, ker ta vlada brez dejanske podpore pri svojem delu ne more biti uspešna in ker dejanski cilj ni delovanje v korist večine državljank in državljanov, temveč prevzem oblasti zaradi ugodnejšega štarta na redne volitve. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, kolega Josip Bajc.
JOSIP BAJC: Gospod predsednik, kolegice, kolegi, gospod mandatar! Rad bi nekaj ugotovil, nekaj pa tudi repliciral kolegu Potrču.
Kolega Potrč! Tudi poslanci iz Združene liste socialnih demokratov ste pomagali izglasovati nezaupnico vladi dr. Drnovška in mislim, da tudi delno so pomagali ali pa, bom rekel, so povzročili z nekoliko drugačnim pričakovanjem, kaj vse se bo potem zgodilo, da danes, oziroma tako kot ste vi rekli, da je ta državni zbor v tem enomesečnemu obdobju moral se ukvarjati z nečim drugim ne pa s tistim rednim delom.
Drugo. Sprašujem kolega Potrča in mislim, da so še nekateri kolegi rekli za nekatere člane te bodoče vlade, da so člani državljanskega foruma, foruma za zaščito ustave, da je en član v malteškem viteškem redu. Sprašujem se, kolega Potrč, ali je to v naši državi prepovedano! Jaz upam, da ni. Ali pa povejte, da mogoče obstajajo kje kakšni tajni listi, uradni listi iz nekega preteklega obdobja, ki prepovedujejo članstvo v eni od teh oblik civilnega združevanja državljanov naše mlade države.
In tretje, kar bi rad rekel, kolega Potrč! Pred približno tremi leti pol smo imeli predlog dr. Drnovška o neki vladi. Mislim, da je kar nekaj kandidatov Združene liste socialnih demokratov zelo visokih funkcionarjev. Spomnil se bom samo enega, mislim da je bil to mag. Janez Kocjančič. Ne mi reči, da je on bil samo strokovno predlagan v to vlado. Mislim, da je bil tudi politično. Vendar ni dobila ta vlada takrat zadostnega števila glasov.
In na koncu, gospod Potrč! Ne mi reči še tega, da so odbori in komisije strokovno odločali pri glasovanju o primernosti ali neprimernosti kandidatov za ministre. Zgolj politično. Razen v enem odboru, ko ste ugotovili, da gospe Pozsončeve ni moč najti, sta se dva kolega poslanca vzdržala in je tisto glasovanje, mislim, da bilo 8:5, dva sta se vzdržala. Lahko tudi imenujem, ampak mislim, da ni potrebno. Tako da govoriti, da smo poslanci v odborih in komisijah strokovno ocenjevali - nekatera vprašanja, moram reči, tudi od kolegov, iz drugih strank so bila strokovna, nekatera so na nivoju bila, nekatera tudi pod nivojem. Tudi to moramo, mislim, priznati, ampak odločali smo na koncu zgolj politično, ne strokovno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika na repliko, Borut Pahor, Miran Potrč in Maria Pozsonec.
BORUT PAHOR: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Gospe in gospodje! Ker je spoštovani kolega Josip Bajc omenil Združeno listo socialnih demokratov, je morda prav, da sam pojasnim razloge za naše ravnanje.
Naprej glede tega, o čemer se, kolega Josip, strinjava. Zagotovo pri imenovanju vlade, ministrov gre za politični odnos do tega vprašanja. Zakaj? Ker je povezan z odgovornostjo, ki jo poslanci, ki podpirajo to vlado, prevzemajo na svoja ramena. 46 poslank in poslancev se je tako nedavno odločilo. Med njimi ni bilo kolegov iz vrst Združene liste socialnih demokratov. Ponavljam razlog: prvič, ne zato, ker seveda ne sodelujemo v tej vladi in ne želimo biti nikoli več v situaciji, ko iz opozicije, bom rekel, podpiramo vlado, na katero ne moremo vplivati, drugič pa, ker ne verjamemo, da je mogoče v tem kratkem času pozitivno spreminjati stvari v tej deželi na bolje in bi bilo koristneje iti na predčasne volitve.
Kar se tiče odgovornosti pri vladni krizi, ki smo ji bili priča, ponavljam še enkrat, čeprav Združena lista socialnih demokratov vlade, ki sta jo sestavljali glavni dve stranki, ljudska stranka in liberalna demokracija, ni podprla na začetku, je vseskozi zelo konstruktivno delala, zaradi česar si je med nekaterimi kolegi prislužila naziv "opozicija pod B". Ponavljam še enkrat, ni bil naš motiv pripeljati vlado v krizo pred volitvami, naše obnašanje je bilo vselej konstruktivno in nismo metali polen v kolesje te vlade. Veliko polen si je, žal, zmetala sama in dosegla krizo, tudi ob obnašanju tvoje stranke, kolega Josip Bajc. To govorim zato, ker mislim, da je tista politična večina, ki je prevzela in ki prevzema odgovornost za vodenje države, dolžna in odgovorna s to večino in s to odgovornostjo ravnati do konca. Žal, prejšnja vlada tega ni bila sposobna in je Slovenijo pripeljala v situacijo, kot je bila. Združena lista socialnih demokratov res v tej situaciji ni mogla prevzeti odgovornosti za delo vlade, kolega Bajc, v kateri sta dve stranki kazali vse več divergentnih interesov in stališč do ključnih, tudi strateških vprašanj. Na tisti točki pa smo ocenili, da te odgovornosti, da bi držali jez, glede tega ne moremo držati, in glede na to, da je ta večina razpadla, tudi nismo mogli, nismo smeli prevzeti odgovornosti za nadaljevanje dela te vlade, ker bi v nasprotnem prevzeli odgovornost za delo, na katerega ne bi imeli vpliva.
Toliko za pojasnilo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, Miran Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod kolega Bajc! Veseli me, da ste mi dali priložnost, da še enkrat poudarim tisto, kar sem mogoče prej povedal malo premalo jasno. Glede glasovanja stranke ne bom, ker je povedal naš predsednik Borut Pahor, glede ostalega pa naslednje:
Izrecno sem poudaril, da je za mene popolnoma razumljivo, da je vlada dr. Bajuka politična, da mene to čisto nič ne moti, da me je pa motilo doslej in do danes to, da se je poskušala prek akademskih naslovov in poudarjanja strokovnosti prikrivati političnost te vlade in ustvarjati vtis, kot da gre za ekspertno vlado, ki v političnem smislu pomeni nekaj popolnoma drugega - pomeni vlado, ki je strankarsko nevezana in deluje samo ekspertno za krajši čas.
Drugo. Niti z besedo nisem govoril o tem, da je delovanje raznih združenj - ki ste jih tudi sami omenili, da jih ne bi ponavljal - kakorkoli postavljeno pod vprašanj. Želel sem pa povedati, da imajo vsa ta združenja jasno politično noto; da so se vsa ta združenja doslej jasno politično angažirala, kar ni nič narobe, ampak so se angažirala; da so se angažirala predvsem in izključno samo politično v določeni smeri in da članstvo v teh združenjih pač daje politično legitimacijo članov teh združenj, kar ni nič narobe, samo to se jasno ve. In zato govoriti o tem, da se ne ve za politični profil mnogih kandidatov - nalašč jih nisem našteval, sem pa povedal število, če pa je treba, gospod Bajc, bom to ponovil, pa še imena povedal, ker jih vem. Soglašam, da se v državnem zboru odloča tudi politično o vladi, samo še enkrat trdim, da so moje ocene o predstavitvi kandidatov mnogo objektivnejše od ocen, ki jih je dal dr. Bajuk, ki je pavšalno rekel, vsi so bili krasni, vsi so bili odlični. Predvsem je zelo zelo res, da so njihovi nastopi bili zelo različni in da to kaže, da ta vlada zaenkrat skupnega programa nima. Tudi nastop dr. Bajuka danes, jaz vam lahko iz magnetogramov pokažem, je povzel nekaj stvari, ki so jih govorili ministri v predstavitvah, ne pa da bi ministri iz skupnega programa govorili, kaj pravzaprav je potrebno v posameznem resorju doseči. Drugače pa najbrž si pozabil, še na enem odboru so se trije vzdržali, in to v odboru za družino, delo, zdravstvo in socialno politiko. In tisti trije so bili posebej kritizirani od predsednika vlade, bili so pa iz tvoje stranke. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, Maria Pozsonec.
MARIA POZSONEC: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani. Jaz bi samo gospodu Bajcu povedala to, da jaz nisem spremljala njega, na katerih odborih je sodeloval. In niti jaz ne želim, da me ta čast doleti, da on spremlja moje delo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi, spoštovani predsednik vlade! Repliciram gospodu Potrču. Govoriti tu o političnih vladah, jaz vas pravzaprav ne razumem. Vse vlade v Sloveniji, odkar je osamosvojena, so bile politične. Vendar pluralne. Strokovne vlade so bile za časa vaše dominacije, pred letom 1990. Takrat so bile izrazito strokovne vlade. Tudi vi ste bili predsednik skupščine. Skratka, stroka je bila takrat prva in edina. Žal je bila zgolj rdeče barve. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Hvalica. Predlagam, da se dogovorimo, da ne bi odpirali teme za nazaj. Josip Bajc želi repliko na repliko. Se želi opravičiti kolegici Pozsončevi. Prosim.
JOSIP BAJC: Kolegica Maria, jaz nikakor nisem spremljal, ali ste bili prisotni ali ne. Ampak v odboru za notranjo politiko, ko je bila predstavitev dr. Jerovška. Dve uri prej nas je bilo 8:8. Takrat ste bili tudi zraven. Potem se je pa zgodilo, recimo pri predstavitvi dr. Jerovška, da nas je bilo 15 in se je ugotovilo, da vas ni bilo. Jaz se vam opravičujem, kolikor ste to razumeli, da sem vas jaz iskal oziroma da sem vas jaz pogrešal. Nekateri drugi so vas pa res intenzivno pogrešali in tudi intenzivno iskali.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Feri Horvat, replika.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, gospod predsednik vlade, kandidatka in kandidati za ministre! Repliciram kolegu Bajcu, dopolnil bom malo manj diplomatsko to, kar je rekel kolega Borut Pahor, in pa potem kolegu Ivu Hvalici.
Najprej moram reči to, da ob teh razpravah in dogodkih čedalje bolj pogosto prihaja predme tukajšnji nastop češkega predsednika Havla v prejšnjem mandatu, ko je govoril o odnosu med političnimi strankami in državo in je izredno močno poudaril, da so politične stranke zato, da služijo državi, ne pa da poskušajo doseči to, da država služi njim. In pri obeh dejanjih, ki sta bili ključni za sedanjo krizo in za sedanje stanje in tudi za posledice, ki bodo gotovo neugodne v prihodnje, se je zgodilo to, da je prevladal strankarski interes nad državnim interesom. Prvo, dragi kolega Bajc in ostali kolegi! Vi ste povzročili prvi krizo vlade, ko ste izstopili iz vlade predčasno, pol leta pred volitvami. Jaz osebno sem to zelo obžaloval, ker prvotno vaše stališče, da se boste obnašali državotvorno in ostali v vladi do volitev, se mi je zdelo zelo korektno in odgovorno ravnanje do države. Žal na predloge, pod pritiski sestrskih strank oziroma njihovih voditeljev ste storili to, kar ste storili, in potem je drugo bilo samo nadaljevanje.
In drugo. Nepripravljenost predvsem teh treh oziroma dveh strank za predčasne volitve še bolj pomeni to, da interese države podrejate interesom stranke, zato da si zagotovite boljšo izhodiščno pozicijo za volitve. To pa mislim, tudi če je legalno in legitimno, da ni odgovorno in da ni korektno. Kajti v takem stanju v državnem zboru, ko imamo določeno pat pozicijo, da na način, ki ste ga vsa leta zelo kritizirali, ko je en poslanec, kolega Pucko, javno povedal, kako bo ravnal, in je ravnal drugače, kot ste pričakovali, in ste ga tudi z nizkimi udarci napadali, sedaj v bistvu na enak način z neke vrste sovražnim prevzemom prevzamete vlado z enim ali dvema glasovoma večine, zato da se pripravljate na volitve. Bolj pošteno in odgovorno bi bilo v tej situaciji prepustiti besedo volivkam in volivcem in zato jaz tudi ne bom podprl te vlade in se s tem tudi že vnaprej odpovedujem razpravi, ki sem jo najavil. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Feri Horvat. Vaša replika torej je bila tudi že vsebina vaše razprave, ki je pod številko tam nekje okoli deset.
Replika, Josip Bajc. Upam, da bo zadnja v tej krogu.
JOSIP BAJC: Kolega Feri Horvat! Rad bi popravil eno od vaših navedb. Slovenska ljudska stranka ni izstopila iz vlade. Ministri Slovenske ljudske stranke so napovedali izstop. Da pa ni v vladi, še enkrat ponavljam, ste se tudi vi politično odločili, ker ste pomagali zrušiti to vlado, zaradi tega, ker ste ocenili, da bo politično bolj modro, in na koncu te vaše replike ste tudi sami povedali: Mi smo se odločili za predčasne volitve.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Besedo ima kolega Aurelio Juri, pripravi naj se Darja Lavtižar-Bebler.
AURELIO JURI: Hvala, predsednik. Spoštovani gospod mandatar! Ne bodite hudi, če vam še enkrat izkažem moje veliko začudenje, da ste mandatarstvo sprejeli v okoliščinah, v katerih se je slovenska politika znašla, v popolni negotovosti okoli opredeljevanja državnega zbora do pobud, ki bi jih naj imela in posedovala vaša vlada, ob dejstvu, da bi jo naj podpiralo, kot vemo, 28 plus 16, torej 44 poslank in poslancev, plus neznana dva, ter v situaciji, ko bosta, bi rekel, delovno uporabna, če vam bo ekipa potrjena že ta mesec, torej maja, dejansko samo dva meseca, junij in julij, kajti avgust bo že dopustniški, september pa v znaku tudi uradnega pričetka volilnih priprav in vemo, kaj ta čas pomeni in za delo vlade in za delo parlamenta.
Začudenje tudi, ker ste svoje ime vložili v relativno nepopularen posel. Poglejte ankete, javno mnenje, kaj o tem pravi. In javnosti, tudi oni, ki vam je naklonjena, je težko prikriti dejstvo, da vsi gospodje, ki bodo danes ali ob drugem oziroma tretjem poskusu izvoljeni za ministre in to delo opravljali, kot smo videli, le kak mesec, bodo s funkcijo odšli s pravico do polne plače za dobo dodatnih dvanajst mesecev, tako kot sedaj seveda tudi odhajajoči ministri, ki pa imajo vendarle za seboj nekaj več, če že ne zaslug, vsaj opravljenega dela, tri leta in pol. Gre za pravico, da se razumeva, dr. Bajuk, ki jo uživamo tudi mi, poslanke in poslanci, in ki v ničemer ni oporečna oziroma sporna. Gre pa vsekakor za okoliščino, ki dodatno utemeljuje naše vztrajanje, torej vztrajanje Združene liste socialnih demokratov, po razpustitvi državnega zbora v trenutku, ko je Drnovškova vlada z izstopom ljudske stranke oziroma z najavo o izstopu razpadla, in po razpisu predčasnih volitev. Le toliko, za osvežitev spomina okoli geneze in odgovornosti ter tudi posledic še odprte vladne krize.
Povsem zaman, dr. Bajuk, da nas prepričujete, da bi bilo bolje, da vašo vlado podpremo, sicer bomo nekako vsilili ljudem volitve sredi poletja. Jaz ne vem, ali bo možno ali ne, kakorkoli že, to ni argument, ki bi nas prepričeval. Krizo je povzročila stranka, ki vas je za mandatarja predlagala, in za podaljševanje te krize odgovornost nosite tudi sami od trenutka, ko ste se odločili vztrajati pri kandidaturi za vsako ceno in do konca. Če bi se po prvem neuspehu, ko ste videli, koliko je ura, umaknili in vaše prepričali, da se je bolje podati na predčasne volitve, bi bile slednje že razpisane za drugo polovico junija. Če pa ste mislili, da z vašo izvolitvijo je kriza mimo, ste se močno ušteli. Res pa je, da je vlak junijskih volitev šel mimo, tega ne bomo več ujeli. Torej odgovornost za tako stanje, ki je bila prvotno le na ramenih SLS-a, nosite sedaj tudi vi in vsi kolegice in kolegi, ki vas podpirajo in ki so vas izvolili.
Sedaj pa nekaj besed o vladi, ki jo predlagate in za katero je težko pritrditi oceni vodilnih vajinih strank. Dovolj je vpogled v poročila delovnih teles, ki so kandidate zaslišala, da je najboljša ekipa predlagana doslej. Imena, ki ste jih izbrali s pomočjo predsednikov ljudske in očitno še bolj socialdemokratske stranke, so odraz kadrovskega potenciala, ki ga ti dve stranki premoreta, odraz njunih politik ter tudi njunih vlog oziroma, če sem bolj precizen, dejanske neštevilčne teže, ki jo imata v parlamentu. To nesorazmerje tudi predlagano ime za finančnega ministra težko prikrije. Naj povem, da ni nujno slabo, da se manjša stranka izkaže kot močnejša, je pa malce neobičajno.
Kakorkoli že, me to, kar ste napisali v svojem predlogu, ne preseneča. Povedali ste oziroma prebrali smo in slišali smo, tudi danes, o tem je bilo že nekaj govora, da poleg zahtevne naloge koordiniranja in vodenja vlade kot take boste prevzeli tudi naloge, ki so bile doslej poverjene posebnemu ministru, gospodu Bavčarju, v zvezi z našim vključevanjem v EU. Kar se financ tiče, ste v zadnjem hipu našli človeka, ki bi vodil to področje, in se s tem vsaj nekoliko razbremenili. Pa vas kljub temu sprašujem, ali računate, da boste ob nedvoumnem pomanjkanju izkušenj vladanja vse to zmogli in celo omogočili odpravo nakopičenih zamud pri harmonizaciji oziroma zagotovili pospešen tempo vstopanja Slovenije v Evropsko unijo. Ko ste se sedaj soočili z dinamiko in tudi s stranpotmi razreševanja krize, ali ste še prepričani, da je prav vizavi obveznosti, ki jih moramo izpolnjevati do Bruslja, vse to, kar počnemo, boljši izhod od predčasnih volitev?
Ne čudi me, me pa nekoliko skrbi, da so se znašla v vašem izboru tri najbolj vplivna imena minule sestave ustavnega sodišča, tista, ki so neprizivno določila, kdo ima v tej državi prav in kdo ne, nad njimi naj bi bil le bog, kot je nedavno izjavil dr. Šturm, in nas zaposlila do vrha glave najprej s koprskim primerom, nato še z volilnim sistemom, če ostanem le pri najbolj razvpitih zadevah. Naj bi bile njihove odločitve vselej - so trdili v vajinih strankah - plod strokovne in nepristranske presoje. Ko smo nekateri posumili v njihove simpatije z desnico, če se že niso kar prikazali na kakem njenem shodu, smo slišali, da morda, a ne do te mere, da bi to vplivalo na njihovo strokovno distanco pri ocenjevanju in odločanju o tem, kaj je in kaj ni skladno z ustavo. No, reciva, da sta vas prav ta nepristranskost in strokovnost, kakršno je samo nekaj dni nazaj pokazal dr. Jambrek ob pozivu dr. Drnovšku, da nemudoma odide z Gregorčičeve, vodili k njihovi izbiri. In zakaj me to skrbi? Seveda, šalo na stran. Mukoma smo koprsko zgodbo ali koprsko fronto, če mi je dovoljen ta izraz, lani decembra zaprli. Z razpisom in izvedbo občinskih volitev po letu dni moratorija je Koprčankam in Koprčanom odleglo, strasti so se pomirile. Kaj ko bi sedaj ti trije gospodje v prepričanju, da mora država izkazati posebno skrb do slovenske Istre, vizavi neurejenosti meje s Hrvaško in uveljavitve evropskega sporazuma s španskim kompromisom vred, kot je v nekem svojem ločenem mnenju zapisal dr. Jambrek, če ga citiram po spominu, skušali znova odpreti. Tako kot so to bili storili prvič, z znano in - strokovno, zagotovo šibko, to ne trdim samo jaz, trdijo tudi strokovnjaki, odločbo o ustavni neprimernosti mestne občine Koper že 1994. leta. Zaplete poznamo.
Nam v Kopru ni vseeno tudi to, kdo bo poveljeval vojski in policiji. Poznavajoč poglede v vajinih strankah do meje v Istri in na morju in tudi sicer do politike urejevanja odnosov s sosedi, spoznanje, da bi naj na čelo teh dveh ministrstev prišli dve militantni in samovoljni osebnosti, kakršni sta gospoda Janša in Jambrek, vse prej kot pomirja. Če zlasti pomislim na zamenjavo obrambnega ministra, pa ne uhajam v verjetna ozadja, povezana z orožarskimi posli, ki jih naš parlament preiskuje. Ne bom trdil, da je bil odhajajoči dr. Demšar dober, a se vsaj z Istro ni ukvarjal in storil ni ničesar, kar bi dišalo po pogrevanju voda v Piranskem zalivu. Pa še besedo dve o samem odstrelu dr. Demšarja. Priznajte, dr. Bajuk, da je malce nenavadno, da je človek, ki je bil na začetku te krize znotraj iste politične opcije v igri celo za mandatarja, in to z velikim pompom, naenkrat "out" tudi s spiska ministrov. Naj mu s te govornice sporočim, da cenim njegovo jasno in odločno besedo zoper nacionalno nestrpnost, ki jo je nek gospod iz ministrstva v nekem pismu nedavno izkazal do neslovenskih častnikov v naši obrambi. Morda je tudi to dr. Demšarja stalo položaja.
No, če se malce povrnem na Hrvaško. Še vprašanje o usodi sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju. Odgovorili ste mi zadnjič, dr. Bajuk, citiram: "Sestal se bom s predsednikom vlade sosednje države in skušal doseči, da bo sporazum postal sprejemljiv za obe strani." Verjamem, da zadeve v detajlih ne poznate, čeprav trdite nasprotno. A tisti, ki vas je z njo seznanil, bi vam moral še povedati, da sporazum ni več predmet pogajanj in torej usklajevanja oziroma sprememb, popravkov in podobno, da je že podpisan in s hrvaške strani tudi ratificiran in da smo samo mi tisti, ki onemogočamo njegovo uveljavitev. Sporazum z Vatikanom je še daleč, daleč od tega. Torej šele parafiran je in niti podpisan s strani vlade. Možno je seveda ratifikacijo tudi zavrniti in pogovore o tem začeti znova. Vprašal sem vas zadnjič, ali se vam zdi ob dejstvu, da je tale sporazum nastajal skoraj 3 leta in da ga po treh letih od podpisa še nismo oživili, tako početje modro in koristno za Slovenijo ter zlasti za njene interese, tako po urejenih odnosih z južno sosedo kot po najbolj obetavni evropski oceni. Na to mi takrat niste odgovorili in tudi danes v vašem uvodnem nastopu ne.
Predsednik državnega zbora gospod Janez Podobnik je na nedavnem srečanju z delegacijo društva slovensko-hrvaškega prijateljstva in predstavnikov slovenskih obmejnih občin s Hrvaško pojasnjeval zastoj pri ratifikaciji Sobsa, kot mu pravimo, z molkom ustavnega sodišča okoli ustavnosti tega sporazuma. Vemo, da je razlaga seveda bolj za fasadno uporabo kot za kaj drugega, ker je do zastoja prišlo daleč prej, preden bi ustavni sodniki sploh pomislili, da se bodo tudi s tem morali ukvarjati. In vemo vsi, tako mi kot javnost, kdo je zastoj povzročil, pa vendar. Primerno in opogumljajoče bi bilo, ko bi se tu danes, gospod mandatar, zavezali, da bo koalicija, ki vas podpira v trenutku, ko bo, če bo, iz ustavnega sodišča sporočeno, da je s sporazumom vse v redu, v kar osebno ne dvomim, zakon o ratifikaciji izglasovala. Ali nam lahko tako zagotovilo daste? Kandidat za zunanjega ministra, gospod Peterle je napovedal, da bo v tem primeru ratifikacijo podprl in da se bo zavzemal za to, da bi do ratifikacije prišlo.
Še na koncu dve besedi o projektu, ki ste ga tudi vi v uvodnem nastopu omenili. Globalni logistični servis. Pomemben človek vaše stranke, odhajajoči podpredsednik vlade, gospod Marjan Podobnik, za katerega se pravzaprav ne ve, kljub izjavam, ki jih daje, ali si je počitek izbral sam ali je vanj primoran, zavrača kritike in obtožbe, ki mu pripisujejo glavno krivdo, če do spojitve Luke in Intereurope Koper še ni ali sploh ne bo prišlo. Na njegovo zahtevo je vlada znova odložila, kot vemo, razpravo in odločanje o tem. Odgovarja gospod Podobnik, da ustanovitev globalnega logističnega servisa podpira, pozablja pa, da le deklarirana podpora ni dovolj, če za njo ne stojijo dejanja, in to taka, ki bodo poslovne interese združujočih se partnerjev v ta projekt, konkretno delničarjev obeh družb, upoštevala, ne pa jih podrejala nekemu bolj ali manj abstraktnemu ali enoznačnemu pojmovanju javnega interesa. Da stvari v poslovnem svetu tako gredo, dr. Bajuk, dobro veste. Skratka. Če se nek projekt ne realizira, najbolj odgovoren je tisti, ki ima pri tem največjo moč, to pa je v tem primeru nedvoumno vlada. Tudi o tem bi vas zaprosil za komentar oziroma za bolj podroben odgovor, lahko tudi s pomočjo vašega kandidata za ministra za gospodarstvo dr. Jožeta Zagožna, pa tudi ministra Bergauerja.
Tudi jaz, dr. Bajuk, sem za rešitev, kot ste dejali, ki bo v korist države, zaposlenih v teh podjetjih in lokalnih skupnosti, in ne vem, če bi kdo taki rešitvi nasprotoval. A je treba tudi snovati in ponuditi. Za enkrat iz vaših ust ni bilo slišati seveda nič o taki rešitvi. Upam, da če boste uspeli ustoličiti vlado, da se bo taka rešitev tudi zgodila. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospa Darja Lavtižar-Bebler ima besedo, za njo Ivan Kebrič. Replika, se opravičujem. Kolega Kelemina ima repliko. Se opravičujem!
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik! Cenjeni državni zbor! Spoštovani kandidat, kandidati za ministre in kandidatka! Vse moje spoštovanje, vsem skupaj. Repliciram pa gospodu Aureliu Juriju.
V svojem nastopu namreč očita tem cenjenim kandidatom, da so prišli po plačo v vlado. In to očita gospod Aurelio Juri z nekimi nizkotnimi diskvalifikacijami, in to tisti Aurelio Juri, ki je v svoji občini povzročil z izplačilom, neupravičenim in protizakonitim izplačilom plač škodo svojim občanom. Računsko sodišče je namreč v svojem poročilu ugotovilo nekaj deset milijonov preveč izplačanih plač, ki jih je povzročil gospod Aurelio Juri in tudi njegova naslednica. Osebno sam sem predlagal vladi in tudi odboru za nadzor proračuna, in tudi računskemu sodišču, naj učinkovito ukrepa. Še danes tega denarja niste vrnili v celoti; nekaj ste vrnili, vsega pa še niste vrnili. In vi danes tem cenjenim kandidatom, ki so dejansko zastavili svoje ime zato, da se preprečijo take kršitve in podobne, ki se v tej državi dogajajo celo večnost, da se to ne bi več dogajalo. Vi njim očitate, da so prišli po plačo, ki imajo zagotovljeno svojo eksistenco. To je nekorektno od vas, ki ste nepravilnosti s svojo vladavino, takrat, ko ste bili na oblasti, povzročali. Zato vas prosim, da s takimi nizkimi diskvalifikacijami ne poskušate razvrednotiti pomembnosti teh ljudi, ki so danes tukaj. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika na repliko, Aurelio Juri.
AURELIO JURI: Torej ne vem, koliko škode je gospod Kelemina naredil v svojem prostoru, domnevam, da veliko, ampak to je moja ocena.
Poglejte, popravek navedbe. Gre za osem milijonov, ne nekaj deset milijonov, v času moje vladavine, kot ji pravite, in ta problem se rešuje, ker je bil sprejet tudi dogovor v skladu s sklepi računskega sodišča in tudi organov mestne občine Koper, da se stvari sanirajo. In to poteka. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika na repliko, kolega Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Se opravičujem, gospod Aurelio Juri, vsem skupaj, da moram še enkrat za govornico, ampak takrat, ko ste nastopili mandat poslanca, ste dejansko prenehali biti župan. In to se ve, kdaj ste nastopili mandat poslanca. Torej, štiri leta, tako rekoč, niste bili sposobni urediti teh zadev, štiri leta skoraj, tako rekoč, niste bili sposobni tega urediti, in sedaj govorite, da boste to v najkrajšem času uredili. Vi ste povzročili - ste sami povedali - 10 milijonov, vaša kolegica naslednica pa je tudi povzročila približno 19, vse skupaj okrog 29 milijonov. Imam poročilo, ki ga grem lahko sedajle poiskat, imam vse shranjeno, arhivirano, lahko prinesem, pa vam bom tu citiral točne številke, če hočete. Prav zaradi tega, te vaše neučinkovitosti, ki ste jo do sedaj pokazali, sem trdno prepričan, da bodo kandidati, ki so danes predlagani za ministre, prispevali k temu, da bo ta država postala pravna in učinkovita, takšna, kakršno si tudi naše Slovenke in Slovenci zaslužijo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Gospa Beblerjeva ima besedo. Pripravi naj se kolega Kebrič.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa za besedo, spoštovani gospod predsednik. Spoštovani zbor! Zanimivo bi bilo vedeti, kako bodo poznejše kronike sedanjega političnega dogajanja prikazovale glasovanje o Bajukovi vladi. Morda ga bodo prikazovale kot drobne epizode pred pomembnim razpotjem, morda pa bo prav to glasovanje uvod in del tega nasprotja, nemara kot posledica vsiljene odločitve o volilnem sistemu na splošnih državnozborskih volitvah, katerih izidi bodo začrtali pot naše države v prvem desetletju 21. stoletja. Vsebinsko bodo te odločitve morda razbistrile dileme in nas nemara približale širokemu družbenemu konsenzu o poti nadaljnjega razvoja Slovenije med divjim in brezsrčnim kapitalizmom 19. stoletja ter drago socialno državo blaginje.
Pri tem se zastavlja več vprašanj: ali bo predlagani nastop izrazito desničarskega režima, tudi če bo šlo za nekaj mesecev, prispeval k razvoju družbenega soglasja o dolgoročnih smotrih naše družbe; ali bo prispeval k preseganju travm iz naše bližnje zgodovine; ali nas bo Bajukova vlada pripeljala bliže k razviti demokratični Evropi in bolje prispevala k ugledu Slovenije; ali bo zamenjava Drnovškove vlade z Bajukovo posadko okrepila in naredila našo demokracijo zrelejšo. Odgovori na ta vprašanja so po mojem nikalni. Tudi če desničarska slaba polovica državnega zbora ponovno nastrga z vprašljivimi obljubami položajev in državnega denarja za glasove dveh poslancev oziroma poslank, ki ju njihovi volilci gotovo niso za to izvolili, Janša-Bajukova garnitura ne bo mogla znatno prispevati k soglasju, saj sama uživa le izrazito manjšinsko podporo javnega mnenja na Slovenskem. V tem je tudi temeljni razlog za njeno odklanjanje predčasnih volitev, ker se upravičeno boji preverjanja družbene podpore na volitvah.
Bajukova vlada po mojem ne bo prispevala k celjenju starih ran in k družbeni pomiritvi. Več njenih vidnih članov je znanih protagonistov političnega revanšizma, enosmerne lustracijske zakonodaje ter političnega izrabljanja travmatičnega kolektivnega spomina na boleče poglavje naše zgodovine. Njihov prevzem oblasti, tudi če bo kratkoročen, utegne ponovno sprožiti boleča nesoglasja med Slovenci. Demokratična Evropa po 2. svetovni vojni je bila in ostaja zaznamovana z zavračanjem fašizma in fašističnega kolaborantstva med 2. svetovno vojno in z zavračanjem poizkusov politične in moralne rehabilitacije obojega.
Reakcija Evropske unije na Haiderja potrjuje to zasnovo današnje demokratične Evrope. Številni Slovenci imajo Janša - Bajukovo posadko za izraz namena političnega maščevanja in rehabilitacije Kvislinških nečednosti. Izrazita podpora, ki jo ta sestava uživa v vrhu Rimskokatoliške cerkve na Slovenskem, mnoge navdaja s slutnjo, da je tudi klerikalizem na Slovenskem v vztrajnem vzponu. Tovrstne namene je ne nazadnje že večkrat javno oznanil slovenski metropolit. Obče znano pa je, da je klerikalizem v temeljnem protislovju s politično demokracijo, ne nazadnje tudi zaradi zavračanja polne enakopravnosti žensk, da ne govorim o avtoritarnem ustroju Rimskokatoliške cerkve, o nestrpnosti do drugačnih gledanj, do drugače verujočih in celo do neverujočih. Vse to pa ne bo prispevalo k razvoju naše demokracije, k tesnejšemu povezovanju z demokratično Evropo in k večjemu ugledu naše države.
Trdnost zrelih demokratičnih sistemov je tesno povezana z negotovostjo položajev tistih, ki so na oblasti, in z načelno nestanovitnostjo režimov, ki so izpostavljeni stalnemu nadzoru, kritiki in rednemu preverjanju na volitvah. Zamenjava sleherne vlade ima zato lahko tudi zdravilne učinke, saj opominja politike, ki je v njih oblast morda vzbudila samopašno domišljavost in utvaro o nenadomestljivosti, da temu v resnici ni tako. To velja za sleherno vlado, o tem ni dvoma.
Toda vprašajmo se, ali so novo ponujeni kandidati res bolj strokovni, manj avtoritarni in samopašni. Kako je z njihovo nagnjenostjo h korupciji? Primerjave npr. dvojic Drnovšek - Bajuk, Gaspari - Ivanušič, Zgaga - Šturm, Rop - Brejc, Grizold - Janša itn. nam pa povedo, da predlagana nova posadka ni bolj, kvečjemu je manj strokovna od sestave sedanje vlade in še celo od sestave, ki jo je v zvezi z glasovanjem o zaupnici nazadnje ponudil dr. Drnovšek.
Vodilni člani Bajukove posadke so že večkrat izpričali svoja globoka avtoritarna nagnjenja. Z njihovimi imeni so povezani najmanj sumi o zlorabah uradnih položajev. Gre za uničenje ali odtujitev uradnih listin, preseganje pooblastil, nezakonito trgovino itn. Ali imamo po vsem tem sploh kakršnakoli zagotovila, da Bajukova vlada bo objektivno boljša, bolj učinkovita, uspešnejša in, če hočete, tudi bolj poštena od Drnovškove? Tega zagotovila zagotovo ni. Veliko bolj verjetna pa je nasprotna domneva. Neverjetna je lahkotna predrznost, s katero mandatar in njegovi somišljeniki predlagajo zlasti v državotvorne resorje ljudi, ki po našem prepričanju niso kredibilni in ki so si ravno z močno vprašljivimi dejanji na svojih bivših položajih prislužili nagrado, po katero zdaj prihajajo in izstavljajo račun. Nedostojno je danes tukaj govoriti o zaostankih pri harmonizaciji naše zakonodaje z evropskim pravnim redom, potem ko država praktično že 2 meseca, od prvih najav odhoda SLS iz Drnovškove vlade, stopica na mestu, ker se poglavitni politični dejavniki ukvarjajo sami s seboj, stabilnost morebitne nove vlade pa gradijo na negotovem enem ali dveh glasovih poslancev oziroma poslank.
Me prav zanima, kako bo v bodoče, če bo ta vlada izvoljena, potekalo zakonodajno delo v državnem zboru in še posebej, kako bomo prišli do dvotretjinskega soglasja o spremembi volilnega sistema v naši državi. Upam, da se zavedate, kakšnega tveganega projekta se lotevate, in da zna biti odgovornost za to državo poslej pretežno na vaših ramenih.
Zavoljo usode te naše države in naših državljanov bi vam kazalo zaželeti vso srečo, toda sama verjamem, da bo še veliko bolje za vse nas, če vam tudi tokrat ne bo uspelo. Morda je kdo izmed vas prebral v zadnjem Nedelu zapis pokojnega in nadvse cenjenega akademika dr. Antona Trstenjaka, ki je v maju 1945. leta v Slovenskem poročevalcu pisal o takratnih političnih dogodkih v Sloveniji. Nadvse zanimivo branje in moram reči, še danes in še posebej danes bi ga kazalo podpisati z obema rokama. Zanimivo bo, kako bo kronist opisoval te naše dogodke danes tukaj. Morda bo zapisal, kako so se igrali demokracijo in za dolga leta zavozili državo, ki je sprva veliko obetala.
Sama pri tem seveda ne želim imeti nobenega sodelovanja, zato moje podpore in mojega glasu za kaj takšnega ne more biti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolegica Beblerjeva. V celoti spoštujem vso različnost mnenj, ki se v razpravi pojavlja, ampak nekatere besede, kolegica Beblerjeva, ki ste jih uporabili, in nekatere stavčne zveze pa so take, da sem dolžan, da preberem prvi odstavek ustave, ki govori, to je člen 63: "Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti." Jaz sem dolžan na tem mestu, da to javno povem in prosim, da na ta način se razprava več ne nadaljuje. Repliko ima kolega Franci Potočnik, za njim Franci Rokavec, za njim gospa Beblerjeva.
FRANCI POTOČNIK: Spoštovani! Repliciram gospe Darji Lavtižar-Bebler. Za mene je bil njen nastop žaljiv. Govorila je o izrazito desničarski vladi, o tej vladi, ki je zdaj predlagana. Jaz bi to vlado podprl in nisem nikakršen izrazit desničar, levičar tudi ne, nikoli nisem bil v partiji. Nisem tudi ne klerikalec, sem pa demokrat in bom demokrat ostal. Sem od začetka član Slovenske ljudske stranke, ki je demokratična stranka, ki temelji na vrednotah krščanstva in ima v svoji preambuli tudi zapisan krščanski etos, ta pa pravi tudi, da je treba odpuščati. Zato Darja, odpuščam ti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Repliko ima kolega Rokavec.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani kandidati za ministre, spoštovane poslanke in poslanci!
Prav tako repliciram gospe poslanki, gospe Beblerjevi. Bom zelo kratek. Ampak dejansko v svojem govoru ste, gospa Beblerjeva, rekli, da so predlagani ministri, ki bodo sestavljali bodočo vlado, večkrat odražali tudi javno revanšizem. Oprostite, gospa Beblerjeva, če hočemo biti demokrati in tako, kot je tudi že predhodnik, gospod Potočnik, dejal pred menoj: Vaš govor in vaš nastop je dejansko odražal revanšizem. Prosim vas, zamislite se, kaj ste dejali za tem ambonom. Mislim, da je bilo škoda nekaj besed. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, gospa Beblerjeva.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa. Spoštovani kolegi! Verjetno me niste dobro poslušali in me zato tudi niste dobro razumeli. Jaz sem govorila - in zato prosim tudi gospoda predsedujočega, da mi ne podtika kakšnih zlonamernih izjav tukaj, še manj pa seveda določbo ustave, ki govori o kakšnem spodbujanju sovraštva ali kaj podobnega - jaz sem govorila o tem, na čem je utemeljena Evropa po 2. svetovni vojni, in tukaj sem govorila o tem, da je utemeljena na nasprotovanju fašizmu in tudi na nasprotovanju poizkušanju rehabilitacije, moralne in politične, tega obdobja. Tako da ste me popolnoma narobe razumeli. Jaz pa ne vem, zakaj bi vi, gospod kolega, meni tukaj odpuščali. Jaz ne rabim vašega odpuščanja, jaz za svoje besede vedno odgovarjam sama.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Veliko nestrpnost sem razumel v vaših besedah in zato sem pač... Prosim, če si pogledate stenogram, sem si pa zapisal nekatere besede, ki so bile tukaj izrečene, in mi je nerodno, da jih ponavljam, jih ne bom ponavljal. Besedo ima gospod Kebrič. Replika? Komu replicirate? Prosim, kolega Bajc.
JOSIP BAJC: Predsednik, hvala lepa. Najprej bi repliciral kolegici Lavtižarjevi, ker je replicirala predsedniku na to, kar je prebral. Mislim, da po poslovniku to ne sodi med replike.
Drugo, kar bi rad, kolegica Lavtižarjeva, rekel, je naslednje. Malo sem pogledal rojstne podatke kandidatov za ministre - samo pet jih je shodilo pred 41. letom. In govoriti o nekem revanšizmu in še nekaj besed, ki jih bomo, ko bomo pridobili magnetogram vaših izjav, mislim, da je, da ne uporabim kakšnega grdega izraza, več kot abotno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospa Beblerjeva je poskušala pojasniti, in mislim, da je vendarle bila možnost za repliko. Želite replicirati kolegu Bajcu? Prosim, gospa Bebler.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Spoštovani gospod Bajc, ne mi podtikati stvari, ki jih nisem rekla.
Kar pa zadeva morebitne poskuse nekaterih glede revanšizma, pa sem imela čast sodelovati v več delovnih skupinah, kjer smo pisali dokumente o spravi, o prekinitvi nekega prejšnjega obdobja z dosedanjim, in sem pač nekatere gospode dovolj od blizu spoznala, da najmanj kar je, me skrbi, če bi takšni ljudje zasedli zlasti državotvorne resorje, in to pač smem kot poslanka tu povedati.
Še enkrat povem, nisem replicirala gospodu predsedniku, ampak opozorila sem ga, da mi nima pravice podtikati nečesa, česar nisem rekla, kajti govorila sem o Evropi po drugi svetovni vojni in govorila sem o tem, zakaj je Evropska unija odklonilno reagirala na gospoda Haiderja.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa Beblerjeva. Ni bila mišljena ta formulacija, na katero sem se odzval s citiranjem ustave, ampak nekatere druge formulacije. Prosim, da si pogledamo magnetogram in bo razvidno. Predlagam pa, da nadaljujemo z razpravo. Kolega Kebrič, nato kolega Kontič.
IVAN KEBRIČ: Gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovani predsednik dr. Bajuk in vaša predlagana ekipa za vlado! Kolegice in kolegi! Slika, vsaj politična slika dr. Bajuka, ki jo je pomagal sam izčrtati, je kompletna. Govoril je eno, delal drugo. Dokaz: da je v vseh treh prvih nastopih govoril, da bo predlagal strokovno vlado. Danes mu štejem v dobro, da je svojo napako priznal. To je lepa črta značaja, da spoznaš in upoštevaš druga dejstva, druge argumente, saj je včeraj že na televiziji v Odmevih povedal, da je to politična vlada. Druga stvar, ko je prvič govoril, da bo zmanjšal število ministrstev, je to res storil, vendar ne čisto tako, kot je napovedal. Povedal je tudi to, da ne bo predlagal ministra brez listnice, vendar je to storil. Dobro, zarečenega kruha, zarečenih besed se mnogo poje. Ampak, da gremo naprej. Postavljali smo mu vprašanje v premislek, kaj govori javno mnenje, ali ga bo upošteval ali ne, sploh še, ker naših slovenskih političnih razmer ni tako dobro poznal in bi bilo zelo dobro, če bi o tem javnem mnenju vsaj razmišljal, če ga že ne upošteva.
Druga stvar pa je, da je zgodovina učitelj, pa ne bom posegal daleč nazaj. V soboto smo imeli v Mariboru jubilej, proslavo Pekrskih dogodkov. Kaj nam ti govorijo? Govorijo nam, da če vojska nima za seboj ljudstva, pomeni, da je izolirana in se ji slabo piše. To so ti dogodki in naša osvobodilna vojna za samostojno Slovenijo lepo, ne samo povedali, ampak dokazali. To pa narekuje to, da je vseeno treba marsikaj upoštevati.
Če gremo naprej, konkretno, zakaj imam določene prigovore na ta predlog vlade, ki ne pozna v evropski parlamentarni pluralni demokraciji primer. Zakaj? V enih rokah, to se pravi, v rokah ene stranke se osredotočijo oziroma sprejmejo vsa tri represivna ministrstva. V diktaturi je to jasno. V večinskem sistemu, ko je ena stranka na oblasti, prav tako. Tudi v sistemu absolutne večine je to tako, vendar v našem parlamentu, v naši praksi in evropski demokratični praksi takih primerov ni. Saj je to koalicijska stranka, ki predlaga svoje ministre, zato bi človek pričakoval, da bo vsaj malo drugače vlada sestavljena, ne pa, kot sem dejal, vsa tri ministrstva represije v rokah ene stranke. Da to dokažem.
Ministrstvo za obrambo vemo, kakšne naloge ima, vemo kakšna je naloga vojske, da ščiti, čuva naše meje, ki smo jih tako težko pridobili. To je ogrožena sila, ki se lahko, govorim v pogojnikih, izkoristi tudi v druge namene, ni treba iti daleč pogledat, že na našem jugovzhodu vidimo primere, kaj počenja vojska, če je v rokah enega, ali enih.
Drugi resor - ministrstvo za notranje zadeve. Tudi tam so ljudje oboroženi in osnovna naloga ministrstva za notranje zadeve, predvsem pa policije, je, da ščiti in čuva državljane. Kaj se lahko zgodi v takih primerih, če pogledamo ministrstvo za notranje zadeve, v čigave roke po predlagatelju prehaja. Ministrstvo notranjih zadev je odgovorno za delovanje države, državne uprave in s tem tudi upravnih enot, ki imajo določene pristojnosti v razmerju do lokalne samouprave, do občin. S tem ena in ista stranka pridobi kontrolo nad delovanjem in poslovanjem državne uprave, od najnižjih pa vse do najvišjih struktur. V sklop ministrstva notranjih zadev sodi policija in kriminalistična služba. Ob tem dejstvu ena in ista stranka pridobi možnost kontrole nad celokupnim delovanjem policije, vključno s policijskim izobraževanjem. Prav tako pridobi možnost kontrole nad kriminalistično službo, posledično temu vplivanja na policijske poizvedbe, predkazenski postopek in na delo centra za kriminalistične raziskave. Nesporno je, da je dr. Jambrek član socialdemokratske stranke, svojo politično pripadnost pa je pokazal, ko je v nasprotju z določeno etiko bil prisoten na raznih političnih manifestacijah in podajal politične ocene o raznih političnih dogodkih, te ocene pa so bile vselej skladne ali celo istovetne s politiko socialdemokratske stranke. Svojo politično opredelitev je ponovno potrdil s svojo navidez strokovno oceno o pristojnosti mandatarja dr. Bajuka in v.d. predsednika dr. Drnovška. To je svojevrsten pravni konstrukt, ki je v nasprotju z našo ustavo in zakoni, pa tudi mednarodno neprimerljiv.
Sedaj pa tretje - ministrstvo represije. Morda se bo kdo vprašal, kje pa je tu orožje. Vedeti moramo, da so oboroženi pazniki s strelnim orožjem v zaporih in teh je kar nekaj sto v Sloveniji. Ne bom se dosti zmotil, če povem, kar sem nekje prebral, da jih je kar okroglo 500. Vendar to ni v mojem razmišljanju najpomembnejše, mnogo pomembnejše je naslednje: da ima ministrstvo za pravosodje zelo občutljivo funkcijo - sodelovanje pri kadrovanju v vseh pravosodnih institucijah, ki ni vselej formalne narave; kadrovanje vodstvenih funkcionarjev; zakonodajna iniciativa pri vseh pravosodnih zakonih, pri čemer izpostavljam zakon o kazenskem postopku, kazenski zakon, zakon o sodelovanju z mednarodnimi sodišči, zakon o varstvu osebnih podatkov itn. Izvajanje kazenskih sankcij nad zaprtimi osebami, kot je bolj ali manj okroglo število poznano, da jih je v Sloveniji kar 1000.
Postavljam sebi in vam vprašanje. Kaj bo mogla nova ministrica na teh področjih narediti v slabih treh mesecih v obdobju parlamentarnih in sodnih počitnic? Menim, da najverjetneje samo tisto, kar se tiče na kadrovskem področju oziroma kadrovski politiki določene strankine usmeritve.
Ta tretji resor je pomemben tudi zaradi naslednjega. V rokah tožilcev je mnogo, pravzaprav tudi škarje in platno. Oni po službeni dolžnosti lahko obtožijo, lahko pa tudi obtožnico umaknejo. Na drugi strani se opravičujem vsem državnim in javnim tožilcem, pa tudi sodnikom, o katerih bom nekaj povedal.
Sodna oblast, to je tretja vrsta oblasti v naši državi, je poznana, da imajo sodniki velike možnosti. Res je, da pravosodni minister ne more ali ne bi smel neposredno vplivati na sodno oblast, vendar je v rokah sodnikov to, da lahko določeno stvar vzamejo naprej, to se pravi, ji dajo določeno prednost, ali pa jo pustijo malo v ozadju in hote ali nehote tudi včasih pustijo, da taka zadeva zastara. Zato menim, da so ta tri ministrstva v rokah ene stranke zelo nevaren precedans.
Da povem še kaj o predlagani ministrici za pravosodje. Določena vzporednica, ki se daje, je naslednja. Gospod predlagani minister za obrambo, gospod Janša, je po vseh indicih, pa brez ozira, da trenutno ni v sodnem postopku, ker je pač bila obtožnica umaknjena, še vedno kažejo indici, da je vpleten v orožarsko afero. Že do sedaj se je iz tega ministrstva težko pridobivala kakšna dokumentacija, na drugi strani pa vemo, da je potrebna ali zelo koristna, celo potrebna, uporabljam dvakrat, določena zaščita v, da rečem tako, vporednici, z ministrstvom za pravosodje. Tu je tisto dejstvo, ki narekuje, kako težavno stališče ima Mogetova komisija za razkrivanje orožarske afere.
Za zaključek pa še dve stvari. Gospod dr. Bajuk je predlagal za ministra za delo in družino, socialno politiko gospoda dr. Brejca. Če je že gospod Bajc prej povedal, da določene odločitve v parlamentarnih telesih, v določenih odborih in komisijah niso bile vedno po njegovem čisto konkretne na osnovi argumentov, ampak so bile večkrat politične, saj to morda, pod pogojem, morda, velja za kakšna razmerja neodločeno 7:7, 8:8, ne more pa to veljati za druge določene predloge ministrov, kot je to primer za dr. Brejca, ko niti od svojih predlagateljev ali članov stranke predlagateljev, ni dobil podpore, ko ni znal ustrezno odgovoriti na določena utemeljena vprašanja s tega področja. Še takrat sem mu dejal, da razumem zakaj kandidira, saj želi ta stranka dobiti vsa ključna ministrstva v tej vladi.
In nenazadnje poglejmo še predlog za ministra za šolstvo in šport dr. Lovra Šturma. Bom na kratko okaraktiziral svoje mnenje o tem predlogu. Ta predlog je naslednji. Razlog za velik ali temeljit razmislek je poleg ostalega tudi naslednji. Če ob tem posebej poudarim malteškega viteza dr. Šturma, ki je po samem članstvu v tej organizaciji dolžan širiti katolicizem, pa četudi pod narekovajem "tudi z ognjem in mečem". Njegova naloga je tako rekoč s tem že v naprej začrtana. Sporazum s svetim sedežem, za vsako ceno, ne glede na dejstvo, da je po besedilu predlaganega sporazuma domači pravni red izenačen s kanonskim oziroma cerkvenim pragom.
Kot drugo, zakonske zveze, sklenjene v cerkvi, postanejo pravno veljavne, kot če bi bile sklenjene pred državnimi organi. Uvajanje verouka v javne šole. Če bo gospod dr. Šturm prevzel to ministrstvo, potem verjetno to res ne bo več naša šola, ampak šola nekoga drugega, če se s tem postavljajo te zadeve v ospredje. Kot predsednik ustavnega sodišča je imel mnogo možnosti, da je upošteval ustavo in tako odločal. Vendar za šolskega ministra mi daje naslednji pomislek: bil je sotvorec tistega izračuna, in bojim se, da bo spremenil učbenike računstva in matematike, da bo 44 in pol odstotka postalo več kot 50 odstotkov.
Za zaključek, gospod dr. Bajuk, pa samo še naslednje. Res je, kar je bilo večkrat izpostavljeno, če ste poslušali, da je bil vaš predhodnik, sedanji v.d. predsednika vlade, dr. Drnovšek kot mandatar potrjen s 46 glasovi, enako kot vi. Bil je pa preudaren in je razmišljal o tem in si priskrbel 50 glasov v tem parlamentu. Sprašujem vas, kako boste vladali s tako rekoč zagotovljenimi 44 glasovi, da boste vedno primorani iskati 45. in 46. glas, kar pa dvomim, da vam bo vedno uspevalo samo s prepričevanjem, morda se boste morali poslužiti tudi kakih drugih sredstev.
Zahvaljujem se vam, da ste me pozorno poslušali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kebrič. Bojan Kontič ima besedo. Replika? Franc Kangler, replika.
FRANC KANGLER: Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Repliciram poslanskemu kolegu, ki prihaja iz Maribora. Spoštovani gospod Kebrič, na začetku ste me malo izzvali, ko ste dejali, da ste bili zelo presenečeni, ko ste videli seznam kandidatov za ministre. Prihajam iz stranke, ki se zavzema za enakomeren razvoj celega slovenskega podeželja. To pomeni tudi, da so kandidati za ministre iz vseh koncev Slovenije. Zelo sem pa bil presenečen, spoštovani gospod Kebrič, da ste prav vi zavrnili enega izmed ministrov, ki prihaja iz Maribora. Sedaj, ko smo bili tri leta v vladi, je spoštovani minister, gospod Bergauer, dobro opravljal delo. Čez noč, ker so se sile nekoliko obrnile, za vas spoštovani gospod Bergauer ni več sprejemljiv za ministra. Osebno sem prepričan, da ne samo on, da so tudi drugi kandidati na "hearingih" pokazali znanje in strokovnost. Seveda se poslanci na teh "hearingih" niso odločali po svoji vesti. Vnaprej smo lahko ugotovili, razen v treh primerih, kakšen bo rezultat. Potrebno je ločiti: na "hearingih" se predstavljajo kandidati, kjer se lahko pač poslanci odločimo, ali je sprejemljiv za kandidata za ministra ali ni. Tukaj v državnem zboru pa padajo politične odločitve. In gospod spoštovani Kebrič, zelo sem bil presenečen, da mag. Bergauer ni opravil kot štajerski minister, če se smem tako izraziti, "hearinga". Ne vem, zakaj ga niste podprli, kljub temu da sva velikokrat govorila pred tem, da je dober minister. Seveda jaz tudi upam in sem prepričan, da bo ta vlada, z gospodom dr. Bajukom na čelu, se zavzemala za enakomeren razvoj slovenskega podeželja. To pomeni, da bodo tudi nekatere druge resorje, ne samo ministrske, pokrili ljudje, ki prihajajo iz vseh koncev Slovenije.
Tudi vam, gospod spoštovani dr. Jambrek, bi dal eno malo repliko. V svojem nastopu ste omenili, če boste izvoljeni za ministra za notranje zadeve, si boste ustvarili posvetovalni strateški svet. Med tistimi imeni, ki ste jih našteli, mislim, da jih je sedem ali deset, ste omenili kandidate samo z ljubljanske univerze. Tudi mariborska univerza premore marsikaterega dobrega kandidata, ki vam je lahko v oporo in pomoč.
Prav tako moram reči, da prihajam tudi iz takšnih krajev, kjer imamo tudi iz druge politične opcije veliko dobrih kandidatov. Prihajam iz občine Duplek. Moram reči, da premorejo tudi v tej občini socialdemokrati tudi kakšnega kandidata, ki bi lahko pokril kakšen resor. Imamo dobrega predstavnika za stike z javnostjo - Gornik Maksimiljan. Imamo dobrega strokovnjaka za lokalno samoupravo - Mulec Bogdan in navsezadnje imamo diplomiranega inženirja - Šabeder Bradimirja, ki bi tudi lahko kakšen resor pokril v gospodarstvu.
In gospod Kebrič, na vas še zmeraj apeliram, da je boljše in za dobrobit vsega slovenskega naroda, včasih se odločiti po svoji vesti, kot pa po političnem prepričanju. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Kangler. V vaši repliki ste omenili, da boste tudi replicirali kandidatu za ministra. To seveda po poslovniku ni možno oziroma najverjetneje ste želeli komentirati eno od izjav kandidata za ministra, ki jo je dal v nastopu pred delovnim telesom.
Kolega Jerovšek, replika.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gospod predsednik vlade, spoštovani kandidati. Repliciram gospodu Kebriču. Dolgo nisem repliciral in tudi sedaj ne bi, če bi, gospod predsednik, zalegla vaša prošnja in vaša plediranja, da se izpred te govornice ne bi razpihovala vsakršna nestrpnost.
Nato ste prosili gospo Beblerjevo, vendar gospod Kebrič je sicer začel, se mi zdi drugače, da je malo raztreseno začel, vendar se ni mogel izogniti nestrpnosti, in to verski nestrpnosti, češ, da bo kandidat za šolskega ministra dolžan širiti katolicizem z ognjem in mečem.
Gospod Kebrič, ali se vam zdi, da za kandidata za šolskega ministra ne velja slovenska ustava? S tem, ne samo, da ste širili versko nestrpnost, priključili ste se tistim, ki so gospoda kandidata na poniževalen, nizkoten način v preteklih dneh omenjali kot kandidata, ki nima pojma o šolstvu in šolskem sistemu. Kljub temu da je imel kandidat po mnenju vseh poslancev, tudi iz teh vrst, briljanten nastop na "hearingu" in kljub temu, da je gospod kandidat 30 let univerzitetni učitelj, univerzitetni profesor, in kljub temu, da je kot ustavni sodnik verjetno prerešetal vso zakonodajo s področja šolstva, otroškega varstva in tako dalje. Vi ste šli še eno stopnjo naprej. Ne čudim se vam, da ste sposobni tega, da ste naredili to, kajti začeli ste, da je dr. Bajuk govoril eno, delal drugo, češ, da ni predložil strokovne vlade. Vi niste mislili zgolj politično.
Dejstvo pa je, da je dr. Bajuk temu državnemu zboru in slovenskemu narodu predložil doslej najbolj strokovno podkovano vlado. V tej vladi je 9 kandidatov z akademskim nazivom doktor znanosti. Seveda to nekatere zebe v oči in so v nekaterih časopisih začeli naenkrat izpuščati akademske naslove, da se ljudstvo ne bi osvestilo, da je to dejansko zelo visoka strokovna vlada. Vi ste se priključil temu, da skušate z neresnico, s poniževanjem in z razvrednotenjem in z, še poudarjam, z vsakršnim sovraštvom in nestrpnostjo zniževati ugled ljudi, ki so pripravljeni sprejeti na visokem strokovnem nivoju, po mojem, odgovornost za to državo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Sedaj pa ima razpravo kolega Kontič, ki mu dajem besedo. Pripravi naj se kolega Samo Bevk.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, gospod mandatar, kandidatka in kandidati za ministre. Kot bi dejal eden izmed kandidatov za ministra, je pomembno ločiti med vzrokom in povodom. Tako je tudi v tem dogajanju, ki smo mu priča v zadnjih tednih. Kakorkoli pa razmišljam o tem, zakaj danes razpravljamo o predlogu nove vlade, torej kje je vzrok in kje povod, ne morem mimo spoznanja, da je začetek v letu 1997, ko je državni zbor imenoval vlado, kakršno je pač že imenoval. To je bila vlada, ki bi, seveda, če bi čutila tolikokrat opevano državotvornost in odgovornost, morala voditi državo v času med rednimi volitvami. Toda interesi so bili toliko različni, da smo danes, kjer pač smo.
Spoštovani dr. Bajuk! V postopku vašega imenovanja sem vam dvakrat zastavljal vprašanja, ki so nekako sodila na področja, ki jim pri svojem delovanju posvečam večjo pozornost. Tokrat dodajam še eno, to je lokalna samouprava. Do sedaj smo imeli ministra brez listnice, ki je pokrival lokalno samoupravo. S tem so župani imeli sogovornika na področju lokalne samouprave. In še, ko govorimo o Evropi, je pomembno poudariti pomembnost pokrajin. Moja skromna ocena je, da bi ministra, ki bi se ukvarjal zgolj z lokalno samoupravo, in seveda s tem tudi z občinami in pokrajinami, še kako potrebovali. Še posebej je to pomembno, ker se kandidat za ministra, kamor bo sodila najverjetneje lokalna samouprava, do pokrajin na predstavitvi ni opredelil.
Prvič mi na vprašanje s področja zdravstva niste odgovarjali, drugič mi niste odgovarjali na nobeno vprašanje, ker pač enostavno niste odgovarjali. Tudi tokrat, že tretjič sprašujem, kakšno je vaše stališče oziroma stališče predlagane vladne ekipe do nacionalnega programa zdravstvenega varstva, z naslovom "Zdravje za vse do leta 2004"? Verjetno je stališče, ki ga je predstavil kandidat za ministra za zdravstvo, tudi vaše stališče. Toda nacionalni program zdravstvenega varstva je pripravila vlada, v kateri je sodelovala oziroma ta resor vodila stranka, ki sedaj pri predlogu nove vlade tvori večino poslanske podpore. Se pa s tem predlogom sedaj ne strinja bodoči minister, seveda, če bo imenovan.
Vložek poslancev in matičnega delovnega telesa je bil prevelik, vključno s prispevkom predsednice matičnega delovnega telesa, da bi naše delo razvrednotili, še preden smo ga dokončno sprejeli. Nemogoče je pristati na trditev, da je nacionalni program neevropski, da ni program za novo stoletje oziroma tisočletje. Če se omejim zgolj na primarno zdravstvo, je nemogoče sprejeti trditev, da so zdravstveni domovi, takšni, kot jih pač imamo danes, preživeli, ker so pač neka naša posebnost v Evropi. Kljub temu da so dobro delovali, jih je potrebno v doglednem času verjetno ukiniti, takšno je pač mnenje kandidata za resor zdravstva. Seveda je bilo tu poudarjeno, da gre za ukinitev sedanje oblike in sedanje vsebine zdravstvenega doma in da v zdravstvenem domu naj bi po njegovem imeli od takrat naprej urgentno medicino. V preteklem obdobju sem bil prepričan, da ministrstvo ni odigralo svoje vloge. Na predstavitvi novega kandidata mi je bilo pojasnjeno, zakaj zdravstveno politiko vodi zavarovalnica in zbornica. Razlog je v neaktivnosti ministrstva, ki je na tem področju puščal prazen prostor, ki sta ga nato zasedli zbornica in zavarovalnica. Seveda je status zdravstvenih domov tesno povezan z zasebništvom na področju primarnega zdravstva. Predlagani kandidat za ministra je zasebništvu naklonjen. Naj pri tem poudarim, da mu tudi sam ne nasprotujem, zasebništvu namreč, vendar v določenem obsegu in pod točno določenimi kriteriji in striktnem nadzoru. Skoraj neverjetno je, da ministrstvo nima popolne evidence zasebništva oziroma pregled nad zasebništvom, kot je bilo pojasnjeno.
Ne strinjam se torej s popolnim zasebništvom v primarnem zdravstvu in ukinjanjem zdravstvenih domov. To je torej razlog mojega nasprotovanja predlaganemu kandidatu, ki mu strokovnosti na njegovem področju ni moč oporekati, kot je ni moč oporekati vsem kandidatom kar povprek. Toda to je tudi ali predvsem politična vlada, vlada ki programsko in kadrovsko ne ustreza mojim pogledom in stališčem. Kot sem že dejal pred časom, tudi s sedanjo vlado, v.d. vlado, nisem bil zadovoljen. Toda še enkrat poudarjam to, kar sem že povedal: ko menjam staro za novo, hočem pač boljše od starega. Trdno sem prepričan, da je edini način, da do tega tudi dejansko pridemo, da se čim prej izvedejo volitve. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima kolega Bevk. Pripravi naj se Roman Jakič. Replika. Jaka Presečnik replika na razpravo Bojana Kontiča.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo. Ampak enostavno ne razumem, ne vem torej, ali ne razumem gospoda Kontiča ali ne razumem tega zapisnika oziroma mnenja o predstavitvi kandidata za ministra za zdravstvo. Gre za to, da v tem poročilu oziroma mnenju, piše ravno nasprotno od tega, kar je prejle govoril Kontič o zasebništvu, o mnenju vlade oziroma stališčih vlade oziroma kandidata za ministra glede zasebništva in pa glede ukinjanja zdravstvenih domov po Sloveniji. Tako sem pač razumel kolega Kontiča. Torej poročilo je, ugotavljam, popolnoma nasprotno od tega, kar je dejal. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika na repliko kolega Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Repliciram kolegu. Res je, v poročilu piše, da se po mnenju kandidata za ministra mora ustaviti stihijski prehod v zasebništvo, se pravi omejiti. Država bi morala imeti celoten pregled in vpliv nad tem področjem, prav tako bi bilo treba imeti celosten pogled na podeljevanje koncesij. To seveda ni v nasprotju s tem, kar sem govoril. Govoril sem, da je kandidat naklonjen zasebništvu. Tu ne piše nič takega, česar ne bi jaz povedal. Kandidat je govoril o tem, da je treba omejiti stihijsko zasebništvo, se pravi, podeljevanje koncesij brez natančnih kriterijev. Tudi to sem prej omenil. Nikjer pa ne piše nasprotno, kar sem trdil, da bi bil kandidat proti širjenju zasebništva v zdravstvu. Repliciral sem gospodu Presečniku. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Pojasnjeno. Kolega Bevk ima besedo.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor, gospod dr. Bajuk, kandidatka in kandidati za ministre! Ob trikratni razpravi in glasovanju za izvolitev mandatarja vlade Republike Slovenije sem vam, gospod dr. Bajuk, postavil štiri vprašanja. Izgleda, da tudi tokrat ne bo možnosti za odgovore, ker gospoda dr. Bajuka ni v dvorani; upam, da se nam bo pridružil. Se pravi, v teh treh razpravah sem vam postavil štiri vprašanja. Žal se vam na nobeno ni zdelo vredno odgovoriti. Danes imate ponovno priložnost, da končno nanje odgovorite. Dovolite mi, da vam torej osvežim spomin.
Prvič sem vam postavil vprašanje o vaši morebitni podpori za uresničitev projekta uvrstitve partizanske bolnišnice Franja, ki je z odlokom vlade zaščitena kot spomenik državnega pomena, na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine pri Unescu.
Drugo vprašanje se je nanašalo na zaustavitev financiranja slovenske izseljenske matice zaradi izjav njenega predsednika, dr. Beblerja, ki niso bile po godu državni sekretarki.
Tretje vprašanje se je nanašalo na vprašanje o narodni spravi, o vašem odnosu do naše skupne polpretekle zgodovine in o problemih, ki iz tega izhajajo.
Zadnje, četrto vprašanje, se je nanašalo na tako imenovano lustracijsko zakonodajo, kot je bila sprejeta v nekaterih vzhodnoevropskih državah. Zanimalo me je, ali boste poskus, ki je neslavno propadel v našem državnem zboru konec leta 1997, poskušali kot morebitni novi predsednik vlade skupaj s svojimi ministri ponoviti.
Torej, če mi tudi danes na postavljena vprašanja ne boste odgovorili, potem vprašanja naslavljam tudi na posamezne ministre, ki so oziroma bodo prav za ta štiri vprašanja odgovorni.
Glede partizanske bolnišnice Franja in svetovne dediščine pri Unescu sprašujem kandidata mag. Rudija Šeliga; glede financiranja slovenske izseljenske matice kandidata Lojzeta Peterleta; glede odnosa do sprave in polpretekle zgodovine kandidata za ministra za šolstvo, dr. Lovra Šturma, saj bo v končni fazi prav on odgovoren za izobraževanje na vseh ravneh in v okviru tega tudi za učni program pouka zgodovine na osnovnih in srednjih šolah; glede lustracijske zakonodaje pa vprašanje naslavljam na kandidatko za ministrico za pravosodje Barbaro Brezigar in kandidata za ministra za notranje zadeve dr. Petra Jambreka.
Prav tako mi lahko na slednje vprašanje odgovorita tudi kandidata, gospod Janez Janša in Lojze Peterle, saj sta prav onadva, kot prvo podpisana poslanca, konec leta 1997 v parlamentarno proceduro vložila resolucijo in zakon o odpravi posledic komunističnega totalitarnega sistema, kar poznamo tudi pod pojmom tako imenovane lustracijske zakonodaje. Se pravi, očiščenje in pomlajenje kompletne družbe, kot je v zvezi s tem uporabil sintagmo Ivana Cankarja na svoji predstavitvi kandidat za kulturnega ministra mag. Rudi Šeligo.
Ob 10. obletnici majniške deklaracije so posebno javno izjavo med drugimi podpisali tudi mandatar vlade Republike Slovenije dr. Andrej Bajuk in trije kandidati za ministre v vladi, o katerih bomo danes ali jutri odločali, in sicer mag. Rudi Šeligo, dr. Peter Jambrek in dr. Tone Jerovšek. Posebej me je s tem v zvezi zbodla radikalna globalna trditev v tej izjavi, ki se glasi, dovolite mi, da jo citiram: "Slovenija je 10 let po majniški deklaraciji v globalni in kulturni krizi, ki že prizadeva razvoj slovenske nacije in njene zgodovinske interese, ogrožena je celo narodna identiteta", konec navedka. Podpisnike izjave in kandidate za novo vlado prosim za njihov komentar, posebej, ker je izjava zelo radikalna. Zanima me, na kakšen "prevrat" se pripravlja, seveda v narekovaju, se pripravlja vlada in kaj bo naredila, da se bo lahko Slovenija po mnenju podpisnikov izjave izkopala iz globalne in kulturne krize, ki že prizadeva razvoj slovenske nacije, kot so to zapisali v tej izjavi.
Na koncu prosim še kandidata za šolskega ministra, dr. Šturma, da mi odgovori na vprašanje, ki sem mu ga zastavil na zaslišanju pred matičnim parlamentarnim odborom, pa nanj ni odgovoril. Zanima me, dr. Štrum, kakšno zaobljubo ste morali dati ob vstopu v katoliški redovniški malteški viteški red kot njegov laični pripadnik.
In na koncu imam še vprašanje za kandidata mag. Rudija Šeliga, kako bo v tej prehodni vladi, ki bo v najboljšem primeru efektivno lahko delala tri do največ štiri mesece pripravil nacionalni kulturni program, kot je v svoji predstavitvi obljubil, in kako si predstavlja, da bo parlament tik pred zaključkom svojega mandata sprejel in odločal o tako pomembnem vprašanju, kot je to nacionalni kulturni program. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Bevk. Konkretna vprašanja, ki ste jih naslovil na nekatere kandidate za ministre, mesto za to je seveda nastop oziroma predstavitev na pristojni komisiji državnega zbora, kot pravi ustava oziroma pristojnemu delovnemu telesu državnega zbora, kot pravi poslovnik. Replika kolega Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa gospod predsednik. Moja replika velja poslancu Bevku, in sicer v tistem delu, ko sprašuje kandidata za ministra, dr. Šturma, v zvezi z malteškim viteškim redom.
Gospod Bevk, ali vi sploh veste, kaj je to malteški viteški red. Očitno, da ne. To ni noben seznam CK, to je nekaj drugega. Naj vam tu preberem uradni dokument, kdo je recimo v tem malteškem viteškem redu: senator Francesco Cossiga bivši predsednik italijanske republike, Valéry Giscard d'Estaing, španski kralj Juan Carlos. To ni vaš terorist Carlos, to je španski kralj Juan Carlos. Poglejte. Vi se spravljate sedaj na ta malteški viteški red. Tu so ugledne, ugledne osebnosti evropskega in svetovnega političnega in javnega življenja. Vi pa obravnavate malteški viteški red z aspekta, ne vem, CK. Lepo vas prosim, ni primerno, da na takšen način, bi rekel, diskreditirate malteški viteški red in s tem tudi to deželo spravljate na en, bi rekel, nizek nivo. Nimate te pravice, da tako govorite o malteškem viteškem redu. Nimate. Imate pravico, da lahko rečete, kar hočete, ampak te pravice, da tako, na takšen način, tu, pred tem zborom, tako diskvalificirate to ugledno združenje, asociacijo. Jaz sem trdno prepričan, da moralno nimate te pravice, ker ponižujete to državo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Hvalica. Kolega Bevk je postavil samo vprašanje. Jaz nisem razumel, da bi bil s tem vprašanjem žaljiv. Prosim, replika, kolega Bevk.
SAMO BEVK: Tudi sam, gospod predsednik, mislim tako, kot ste vi sedaj dejali. Mislim, da s tem nisem diskreditiral malteškega viteškega reda. Malteški viteški red ima svoje pomembno poslanstvo. Mislim, da je bil vitez malteškega viteškega reda tudi ameriški predsednik Kennedy. Jaz sem samo postavil vprašanje, kakšno zaobljubo morajo dati člani malteškega viteškega reda, ko postanejo člani malteškega viteškega reda. Mislim, da v nobeni stvari nisem te zadeve diskreditiral.
Predvsem pa me seveda to vprašanje povezuje tudi z vprašanjem o laičnosti naše šole, kajti dr. Lovro Šturm bo pač vodil ministrstvo za šolstvo in šport. Prav zaradi tega bi vam rad povedal, kakšno vlogo ima tudi malteški viteški red oziroma kakšno vlogo imajo ti redovi, pa četudi si član - laik, ne redovnik ali pa duhovnik.
Slovenska enciklopedija pravi, ta nova slovenska enciklopedija, ki ravno zdaj izhaja pod redovi, je to geslo, in sicer, da je redovništvo poseben stan ljudi, ki znotraj cerkvenih skupnosti živijo po določenih, od cerkvenih oblasti odobrenih, pravilih, s katerimi se določa življenje in delovanje redovnikov. Četudi si ti redovnik - laik, se moraš pač podrediti nekaterim pravilom.
Mene pa samo zanima, kakšna je ta izjava, ker nikjer do zdaj si je nisem uspel pridobiti oziroma kakšna je ta zaobljuba. Mislim, da bi nam lahko dr. Lovro Šturm to iz prve roke obrazložil. Mogoče pa sploh ni tako strašno, kot se zdi, ampak ne na "hearingu" in ne danes, izgleda da tega ne bom izvedel. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Janez Mežan replika.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci, kandidati za vlado. Ugovarjam gospodu Bevku, še prej bi pa rad odgovoril tudi na vprašanje gospoda Iva Hvalice, ko je vprašal, ali gospod Bevk ve, kaj je to malteški viteški red. Seveda ve. Na odboru za kulturo, šolstvo in šport, ko se je predstavljal prof. dr. Šturm s svojim programom, je kar na dveh straneh magnetograma, tukaj ga imam pred seboj, lahko si ga preberete, natančno razložil, kaj je to malteški viteški red. Samo en poudarek. Malteški viteški red se danes ukvarja izključno s karitativno in humanitarno dejavnostjo. Je pa celotna zgodovina bila razložena na odboru in lahko si vsi, ki želite kaj več izvedeti o tem redu, seveda tudi ta magnetogram preberete.
Druga stvar, gospod Bevk je tukaj postavil kar nekaj vprašanj dr. Šturmu in mag. Šeligi. Moram ugotoviti naslednje, da nobeno od teh vprašanj, ni postavil na odboru. Nobeno od teh vprašanj ni postavil na odboru, razen tisto, ko je vprašal, kakšno zaobljubo je dal dr. Šturm, ko je postal član tega viteškega reda. Že sam predsedujoči oziroma predsednik državnega zbora je ugotovil, da je mesto za postavljanje teh vprašanj bilo na odboru. Tam jih najbrž ni postavil, tudi zato. Postavil jih je tukaj pač zato, ker je hotel s temi vprašanji biti všečen gledalcem in poslušalcem, ni jih pa postavil na tistem mestu, kjer bi lahko dobil konkreten, jasen in nedvoumen odgovor. Toliko v vednost. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Ali je pojasnjeno? Besedo ima Roman Jakič. Jaz sem razumel, da je kolega Mežan dvignil roko. Replika še kolega Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa gospod predsednik. Poslanec Bevk, tudi jaz vam repliciram. Delno je sicer to nalogo, namreč odgovor na vprašanje, ki sem vam ga jaz zastavil, odgovoril moj poslanski kolega Mežan. Ampak tisto, da ste vi samo vprašali, kaj je to, ne drži.
Poglejte. V tonu, v podtonu vprašanja je lahko zaznati, kakšno je to vprašanje, ali je to s pozitivnega, s pozitivističnega aspekta. Vaše, vam zagotavljam, da ni bilo. Ampak to je poskus nenehne diskreditacije kandidata. Lepo vas prosim, imejte eno spoštovanje sedaj, ko ste dobili lekcijo s strani profesorja Mežana, imejte spoštovanje do malteškega viteškega reda. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Sedaj sem poskušal prepričati kolega Bajca, da se ne bi oglasil, ampak mi ni uspelo. Prvi kolega Bajc, nato kolega Bevk.
JOSIP BAJC: Hvala lepa gospod predsednik. Ne bi repliciral, če ne bi kolega Bevk vzdignil roko. To, kar je kolega Bevk obrazložil, da piše v slovenski enciklopediji v zvezi z redom, to drži. Vendar to niso redovi in ni red, ki se imenuje malteški viteški red. Člani malteškega viteškega reda niso kleriki, lahko se podeli status člana malteškega viteškega reda tudi klerikom. To, kar je pa kolega Bevk prebral, govori pa o redovih, ker pravi, da živijo v samostanih in ne vem, kaj vse. Mislim, kolega Bevk, da ste na predstavitvi na odboru dejansko bil seznanjeni, kaj danes dela oziroma kako delujejo člani malteškega viteškega reda, kaj so delali pa v desetem ali enajstem stoletju, mislim pa, da ne boste ne vi, ne jaz, tu danes razlagali.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Še replika kolega Bevka.
SAMO BEVK: To vprašanje sem kandidatu dr. Šturmu postavil zaradi tega, ker je za našo poslansko skupino zelo pomembno vprašanje, kako bo kot minister urejeval šolsko področje. Zdi se mi, da je laična šola zelo velika pridobitev za našo novo mlado državo in sploh za tradicijo izobraževanja pri nas. Zato mislim, da bi lahko pri eventualni potrditvi te vlade prišlo tudi, seveda ne v dveh mesecih, ker se zakonodaja ne da spremeniti tako hitro, ampak v daljšem časovnem obdobju, do spremembe zakonodaje na šolskem področju, ki je bila sprejeta in ki v osnovo postavlja prav laično šolo in seveda ločitev cerkve od države.
Bi pa glede tega, kaj je to tak red ali drugačen red, pač povedal to. V redovništvu iz slovenske enciklopedije so tudi viteški redovi zapisani, tako da bi prosil gospoda Bajca, da si to lepo prebere. V leksikonu pa so zapisani pod geslom "Ivanovci ali Hospitalci", kjer govori o katoliškem duhovniškem viteškem redu, ki je bil ustanovljen tam in tam in se ukvarja s tem in tem. Se pravi, da gre v bistvu za to, da je dr. Šturm član tega viteškega reda kot laik. Mislim, da to ni nič narobe.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Možgan želi repliko.
JOŽE MOŽGAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani zbor, dragi kandidati! Malo je treba raziskati to zadevo. Vsi veste, kako velika skrivnost je, kako bogati so, recimo, salezijanci. Najbrž tudi veste, da je velika skrivnost, koliko učeni so jezuiti. Verjetno tudi veste, da je velika skrivnost, koliko je sploh ženskih redov. Danes smo pa spoznali, da je tudi velika skrivnost v tem parlamentu, kaj je malteški red.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala za repliko. Sedaj pa ima besedo kolega Jakič. Pripravi naj se Jože Avšič.
ROMAN JAKIČ: Spoštovani predsednik, kolegice in kolegi, dr. Andrej Bajuk, kandidatka in kandidati za ministre, lep pozdrav z moje strani! Mandatarja za sestavo nove vlade nisem podprl, ker sem bil prepričan, da prehodne vlade za dobo šestih mesecev v Sloveniji ne potrebujemo. Prav tako sem bil prepričan, da so zavoljo premikov v slovenski politični sferi edini izhod predčasne volitve. Obenem sem menil, da dr. Bajuk ni primeren kandidat za vodenje slovenske vlade. Distanciral sem se in se danes še enkrat distanciram od vseh tistih, ki so mu očitali njegovo oziroma njegovih staršev preteklost ali pa dejstvo, da je večino svojega življenja preživel v tujini in podobno. Mislim, da te diskusije niso relevantne in so vse prevečkrat prepojene s ksenofobnostjo. Očital pa sem dr. Bajuku, da ne pozna razmer v državi sami in predvsem notranje razmere na političnem prizorišču, kar se je izkazalo kot upravičen očitek ob predlagani listi kandidatov za ministre. Dr. Bajuk na žalost odigrava vlogo figure v rokah tistih, ki notranjo politiko naše države zastrupljajo z nestrpnostjo in predvsem nezmožnostjo normalnega političnega dialoga.
Ob predstavitvah kandidatke in kandidatov za ministre se je izkazalo, da ni prostora za približevanje Evropski uniji, kar je bilo predstavljeno kot glavni projekt začasne vlade, temveč da gre zgolj za oblastno prerivanje na desnici. Tudi osebna diskvalifikacija in nato izločitev dr. Demšarja, kot kandidata za ministra, je samo eden od kamenčkov v mozaiku oblastnega prerivanja na desnici. Takšno ravnanje se mi zdi s stališča državotvornosti in države neodgovorno.
Zanimivo je bilo spremljati seveda tudi mrzlično iskanje poslanskih glasov, ki bi podprli kandidata za novega mandatarja in pa sedaj vlade. Marsikdo je bil morda pripravljen za podporo storiti in obljubiti marsikaj. Politična trgovina je bila s strani domnevno moralno neoporečnih in poštenih politikov pripeljana do skrajnosti. Pokazalo se je, kaj vse so nekateri sposobni storiti, da se dokopljejo do absolutne oblasti. S temi dejanji je bila prekoračena meja, kot sem že zadnjič rekel, med političnim lobiranjem in moralno nedopustnimi kravjimi kupčijami. Če ne drugega, spoštovana gospoda, bi morali danes eden za drugim s sklonjeno in pa seveda skesano glavo iskati odpuščanja pri kolegu Pucku, ki ste ga pljuvali in blatili vsa ta leta, s tem, da je bil seveda kolega Pucko toliko moža, če uporabim vašo terminologijo, da je svojo odločitev sporočil vam in nam in javnosti vnaprej in seveda vnaprej odstrl vse domneve, kdo, kako in zakaj bo glasoval ob takratnem glasovanju.
Spoštovani! Ne želim iti v vse podrobnosti izrečenega na predstavitvi kandidatov za ministra, niti se ne mislim dotakniti vseh kandidatov. Želim pa se dotakniti dveh kandidatov in na njih utemeljiti svoj odnos in glasovanje. Moram reči, da me je presenetil predlog kandidata za ministra za notranje zadeve. Osvetlil bom svoj pomislek, ki me navaja, da glasujem proti, in sicer vloga dr. Jambreka v beneški komisiji, če seveda istočasno odmislim vso zgodbo o potvarjanju referendumske volje ljudi glede večinskega volilnega sistema in seveda nedavno skrajno nestrokovno pismo, kritizirano tudi s strani njegovih kolegov, pravnih strokovnjakov.
Dr. Jambrek je kot predstavnik Slovenije v beneški komisiji mimo procedure, lahko trdim, sam zahteval izjasnitev le-te glede večinskega volilnega sistema, ob dejstvu, da niti svojih kolegov niti nizozemskega poročevalca ni seznanil z osnovno dilemo, ki jo imamo v Republiki Sloveniji, in sicer da predlog SDS ni dobil ustavno zahtevane 50 plus 1 glas večine, temveč zgolj 44. Prav tako se mi zdi nedopustno, da se je dr. Jambrek v imenu države v omenjeni komisiji ob glasovanju glede ustavnosti referendumskih vprašanj v Ukrajini edini vzdržal. Vsi drugi njegovi kolegi so bili mnenja, da so vprašanje neustavna. Za ilustracijo, drage kolegice in kolegi, naj vam povem, da eno od takih vprašanj je bila zahteva predsednika Leonida Kučme, da se v Ukrajini ukine parlament. Brez komentarja, dr. Jamrek, moram pa reči, da me je bilo v Strasbourgu prav sram med svojimi poslanskimi kolegi iz 41 držav, ko sem slišal, da je edini vzdržani bil dr. Jambrek.
Drugi predlog, ki me je negativno presenetil, je bil izbor dr. Šturma, ki je od kandidata za šefa obveščevalno-varnostne službe preko kandidata za ministra za obrambo pristal kot kandidat za ministra za šolstvo in šport. Dr. Šturm mi ni mogel odgovoriti, kako to, da je v zborniku znanstvenih razprav, leta 1996, pod naslovom Ustavna sodna presoja upravnih pravilnosti aktov državnih organov zapisal, citiram: "Ustavno sodišče načeloma ne sme prevzemati položaja zakonodajalca in je pri sprejemanju političnih odločitev dolžno ravnati zadržano. Ustavno sodišče ni najvišji zakonodajalec, je varuh ustave, vendar ne njen gospodar." In, seveda, potem pa je dr. Šturm ob razvpiti razsodbi ustavnega sodišča ravnal ravno obratno. Po mojem gre tu ali za osebno hipokrezijo oziroma dvoličnost ali pa zavestno omogočanje glavne politične strategije Socialdemokratske stranke Slovenije.
Vprašanje glede zaprisege malteškemu redu ni imelo namena, poudarjam, ni imelo namena slišati že slišanega in prebranega o redu, ki je subjekt v mednarodnih odnosih, niti o ustavni svoboščini posameznika do veroizpovedi in pravici do svobodnega združevanja.
Dr. Šturm bo ob morebitni izvolitvi za ministra zaprisegel tudi slovenskim državljankam in državljanom. Pod vprašaj sem postavljal suverenost kandidata ali kot je - citiram, današnjega - enega od piscev bralcev zapisal, citat: "Suverenost ne more biti dvojna ali kakorkoli deljiva. Osebna odločitev za članstvo v malteškem redu in zaobljuba preprosto rečeno, da bo član izpolnjeval poslanstvo tega suverenega reda, postavlja člana, ki bi obenem hotel biti visok državni funkcionar neke druge suverene entitete, v položaj, v katerem se bo moral pogosto odločati med dvema jurisdikcijama, ter v primerih, ko si bosta nasprotovali, prelomiti eno od svojih priseg. Katero, je konec koncev vseeno." Konec citata. Bojim se, da bo dr. Šturm v taki skušnjavi takoj ob prevzemu vodenja ministrstva za šolstvo, saj je odnos tistih, ki jim je kandidat že zaprisegel, diametralno nasproten, kar zadeva odnos do 72. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ne dopušča opredelitve verouka kot obveznega izbirnega predmeta v javnih šolah.
Ne bom nadaljeval o političnih razlogih, ki so vodili v predlog dr. Šturma kot kandidata za šolskega ministra. Znano je, da se nikdar ni strokovno ukvarjal s področjem šolstva in s kompleksnostjo vprašanj na tem področju. Ampak, seveda tu se popolnoma strinjam, vsaka vlada je tudi politična, je zmes političnosti in strokovnosti, zato o tovrstni - ali je vlada strokovna ali politična - ne nameravam diskutirati.
Glede na nastop pred odborom za šolstvo v preteklem tednu se predvsem zelo resno sprašujem, kaj v resnici pomenijo nekatere njegove - se pravi dr. Šturmove - izrečene besede, ki jih je na splošno lahko izrekati in še lepše slišati. Sedanja slovenska šola in v zakonodajo zapisane vrednote temeljijo na splošnoveljavnih vrednotah: na konceptu človekovih pravic, pravne države, pluralne demokracije, na strpnosti, solidarnosti, uveljavlja etiko in moralne norme, ki nikogar ne izključujejo.
Zanima me, ali se dr. Šturm strinja kot zapriseženi član viteškega malteškega reda s takšno vrednotno naravnanostjo slovenskega javnega šolstva. Ali ne verjame, da je javna šola, ki je šola za vse, lahko vzgaja brez vere in ali morda kandidat meni, da bi morala javna šola vzgajati zgolj v duhu posebnega krščanskega ali katoliškega vrednostnega sistema. To me zanima še posebej zato, ker je bil dr. Šturm med javnimi zagovorniki tako imenovanega vatikanskega sporazuma in očitno vanj verjame. Zagovarjal pa ga je tudi takrat, ko bi naj naša država s sporazumom pristala na to, da se bo z neko drugo državo, z Vatikanom oziroma svetim sedežem, pogovarjala o odprtih vprašanjih šolstva. Zagovornik sporazuma, v katerem si država odtujuje suvereno pravico odločanja o lastni vzgoji in izobraževanju, naj bi sedaj postal slovenski minister za šolstvo.
V kaj res verjame in kakšno bi bilo njegovo ravnanje v zvezi s slovensko šolo, nakazuje tudi njegovo mnenje, da bi verouk moral postati obvezni izbirni predmet v osnovni šoli. Naj ga opozorim na posledice. Ta nedolžen predlog pomeni, da za ta predmet, ki bi postal del obveznega programa javne šole, ni več pristojna naša država, ampak Cerkev. Če se bo ocena iz verouka vpisovala v spričevalo, pomeni, da bo katehet stopil v učiteljsko zbornico in odločal o splošnem učnem uspehu učencev, kar z drugimi besedami jasno pomeni, da se Cerkvi odpirajo vrata v javno šolo. Če pa kandidat za ministra verjame v rešitev, da ta predmet ne bi bil ocenjevan in vpisan v spričevalo, rešitev pomeni, da bi eni učenci zaključevali osnovno šolo z eno oceno manj, kar je s stališča enakosti pred zakonom nevzdržno. Dobili bi, seveda, enake in manj enake učence in učenke.
Da se problemi odpirajo na konkretni ravni sistema in ne na občih, všečnih predstavitvah, kaže tudi pogled v odgovoru dr. Šturma, češ, da nasprotuje delni zunanji diferenciaciji v devetletni osnovni šoli. To lahko pomeni: ali prvič, da prestaja na preteklo, enotno, egalitaristično šolo, proti kateri je bilo od osemdesetih let dalje veliko nasprotovanja, pri čemer je bil praktično splošni konsenz strokovne javnosti, da šola takšna ne more ostati, saj je bila narejena po meri namišljenega povprečnega učenca in ni priznala ter artikulirala dejanskih razlik med učenci v tej starosti. Ali drugič, da verjame v popolno zunanjo diferenciacijo, v radikalno ločevanje otrok pri - denimo - 12 letih starosti, ki se v tem primeru prično izobraževati po dveh ločenih programih, z dvema različnima izhodoma in različnima usodama otrok. Se pravi, na enem na akademskem in drugem, ki vodi v poklic. Odgovor na vprašanje, ali je za postavitev tovrstne osemletne klasične gimnazije, bi v primeru pritrdilnega odgovora pomenil, da dejansko nastavlja razmere, po katerih naj, recimo jim - naj uporabim ta izraz - manj sposobni otroci preidejo v drugi program pri dvanajstih letih ter se dejansko usmerjajo v poklice.
Sprašujem se torej, ali kandidat kljub všečnemu nasprotovanju delni zunanji diferenciaciji ne bi vodil šolske politike, ki bi de facto vzpostavljala razmere, ki bi vodile v popolno ločevanje otrok in določanje njihovih usod že pred adolescenco. Podobno je z všečnostjo predloga, da bi dijaki na maturi imeli na izbiro bodisi matematiko ali tuj jezik. Tudi meni je všeč. Nedvomno pa je, seveda, všeč to bodočim maturantom in maturantkam in njihovim staršem. Ampak, ali je kandidat razmislil o tem in je prepričan, da ne bi bil prisiljen odstopiti zaradi tega od mature, kot vstopnice za univerzo in da ne s tem posredno prispeval k ponovni uvedbi sprejemnih izpitov? Ali velike besede o razbremenjevanju otrok dejansko ne pomenijo le dodatnega obremenjevanja? Morda pa, seveda, kandidat na to niti ni pomislil.
Spoštovani predsednik, spoštovane kolegice in kolegi, zaradi vsega navedenega in splošnosti odgovorov, ki ne kažejo slike sistema in njegovega morebitnega spreminjanja, presojam, da niti dr. Šturm, kot tudi drugi kandidati za ministre niso primerni, zato bom glasoval proti predlagani vladi. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima Jože Avšič. Pripravi naj se Richard Beuermann.
JOŽE AVŠIČ: Spoštovani gospod predsednik, spoštovani dr. Bajuk. Potem ko ste, po mojem mnenju, kar hrabro prevzeli izziv in ponudbo za mandatarja polletne slovenske vlade, ste nam v parlamentu predstavili vizijo vašega vodenja te vlade. Nujnost vaše potrditve in izvolitve ste utemeljevali predvsem z nevarnostjo zamud pri vključevanju Slovenije v Evropsko unijo, z zamudami pri harmonizaciji naše zakonodaje z evropsko; skratka, predstavili ste se zelo - na videz, po moje - proevropsko. V marsičem ste napovedali kontinuiteto z delom dosedanje vlade, kar smo razumeli tudi tako, da vsaj pol vlade ne bo spremenjene. No, resnici na ljubo, dosedanja vlada dr. Janeza Drnovška je pripravila toliko harmoniziranih predpisov na različnih področjih, da glavne zamude ta trenutek nastajajo zaradi takšnega dela, kakršno pač je v državnem zboru - in ne v vladnih resorjih.
Že ob javni predstavitvi vaših kandidatov za novo vlado se je marsikaj od teh vizij razblinilo in ob zasliševanjih kandidatov ni od teh vizij ostalo prav veliko. Napoved o strokovni prehodni vladi je bila zamenjana s predložitvijo - po moje - najbolj politične liste kandidatov, ki jih je ta državni zbor doživel v zadnjih desetih letih. Še ministri tistih resorjev, ki bi lahko zagotavljali kontinuiteto dela v tem mandatu in zagotavljali tudi strokovnost predloga, so zamenjani. Ostajajo predvsem tisti, na katerih področjih je kar opazno veliko zamude pri harmonizaciji predpisov. Ni čudno, da sta v slovenskem volilnem telesu zavladala kar nekak preplah in negotovost, med volivci zlasti starega SLS pa veliko razočaranje. Res je, da se nekateri tolažijo, da bo že nekako in da nekateri ministri bodo tako in tako ostali, če bo vlada potrjena ali ne.
Sodeloval sem na nekaterih zaslišanjih oziroma "hearingih" in prišel do ugotovitve, da predvsem tisti predlagani ministri, ki doslej niso opravljali tako zahtevnih političnih in strokovnih nalog, le-teh v tako kratkem času, kot jim je dano na voljo, ne bodo opravili kvalitetno, predvsem pa ne v mejah pričakovanj, tudi v mejah pričakovanj mandatarja samega ne - če je to resnično pričakoval. Težko si namreč predstavljam, denimo, kandidata za ministra brez listnice, odgovornega za zakonodajno področje, da bo z velikim veseljem potiskal ali pa vlekel Bajukov voz na poti v Evropo kot izrazi evroskeptik seveda, kar je njegovo prepričanje in njegova izjava na zaslišanju. Kandidatovi nedvoumni pravni eminentnosti in reputaciji navkljub je zagovarjal tezo o implementaciji evropskega prava, kolikor je to nujno potrebno, da smo sprejeti v Unijo. To nekako pomeni, da si prizadeva za - morda celo - revizijo državnega programa za vključevanje v Evropsko unijo. Meni samo po sebi evroskepticizem pravzaprav ni napaka in je potrebno, da je tudi v slovenski družbi prisoten evroskepticizem in da moramo biti previdni pri tem. Vendar; če postavljamo vlado, ki bo proevropska in katere osnovni cilj je, kako čim hitreje priti v Evropo, pa si seveda ne predstavljam, da ravno tisti, ki bo največ deloval na zakonodajnem področju, izraža tak skepticizem v primeru našega približevanja k Evropski uniji.
Spoštovani! Moj odnos do potreb po urejanju odnosov s Hrvaško poznate. Nekateri, tudi v tem parlamentu, mi ga celo očitajo. Vendar me nihče ne more prepričati, da sosednja država za Slovenijo ni pomembna, da ni pomemben hrvaški trg, da hrvaški kupci niso za Slovenijo najmanj toliko pomembni kot slovenski turisti za Hrvaško. Potrebno je urediti to najdaljšo slovensko mejo, to je res. Koliko časa pa bo za to še potrebno, pa bi nam lahko povedal dosedanji predsednik mešane diplomatske komisije za določitev meje z Republiko Hrvaško. Očitno, kot vitez, je dobro varoval to mejo in verjetno zaradi zaslug nenadoma postal tudi strokovnjak za šolstvo.
Po volitvah na Hrvaškem so nam sosednje poslali kar nekaj signalov, ki zagotavljajo pripravljenost za hitrejše urejanje razmer. Nenazadnje tudi brez napovedanega prizadevanja novega mandatarja so na Hrvaškem živeči Slovenci v njihovi ustavi. In mi? Tudi brez védenja o potrebnosti dobrososedskih odnosov bi parlament in vlado moralo skrbeti, kako živijo Slovenci ob hrvaški meji in kako bodo živeli Slovenci po vključitvi v Evropske skupnosti ob tej isti. Če je mandatarjeva vizija res verodostojna, ne bi smel in mogel predlagati kandidata za zunanjega ministra iz vrst tistih, ki jim je to kaj malo mar in kar so večkrat v tem parlamentu tudi dokazali in dokazovali.
Tudi izbor kandidata za ministra za okolje in prostor evropske usmerjenosti nove vlade ne dokazuje. Nasprotno, tudi ta napoveduje upočasnitev. Zagovarjal je namreč tezo, da mora Slovenija ponovno odpreti že zaprta poglavja o pogajanjih. To je pospremil z očitkom vladi, da je prelahkotno ravnala v pogajanjih, kar ni samo v neposrednem nasprotju z vašimi stališči, saj ste dosedanje delo vlade na tem področju pogajanj izrecno pohvalili, pač pa kaže na izredno nepoznavanje dejanskih razmer v pogajanjih, na nevarnost slovenskega zaostajanja za drugimi državami kandidatkami in podcenjevanje državnega zbora, ki je obravnaval in na svojih delovnih telesih sprejel prav vsako pogajalsko izhodišče posebej. To, da kandidat za okoljskega ministra svojega področja ne pozna, ni tako hudo kot dejstvo, da želi odpirati že zaprta poglavja v pogajanjih in govori celo o prehitro izigranih jockerjih, kar je - po moje - navaden političen blef.
Spoštovani gospod mandatar, marsikaj, kar ste v zadnji in tudi v današnji predstavitvi nakazovali, je s predlogom kandidatne liste na večih mestih praktično izničeno. Česar niso izničili vaši kandidati na predstavitvah, vam uspeva včasih izničiti tudi samemu sebi, na primer, ko govorite o nalogah iz pristopnega partnerstva. V pristopnem partnerstvu je pa ena od zelo problematiziranih nalog preoblikovanje PCP-jev oziroma prostocarinskih prodajaln, ki pa ga v zakonodajnem postopku blokira poslanec vaše koalicije. Koalicijska partnerica SKD + SLS pa je sploh znana po tem, da so ji te naloge malo mar. Kako se boste postavili, glede na to, kako gledajo vaši predlagatelji ali pa del predlagateljev na ta problem, nenadoma z glave na noge ali pa z nog na glavo, kakorkoli že hočete. Očitno je, da je vaš program, z izjemo vaše osebne koordinacije evropskih zadev, popolna kopija programa Drnovškove vlade, ker verjetno, pač, drugače tudi ne more biti. Očitki o zaostankih se morda slišijo kot utemeljeni, toda 45% realizacije državnega programa ta hip pove, da gre za realizacijo na letni ravni, kar pomeni, da je naloge treba opraviti do konca mandata, do oktobra ali novembra, v tej ali oni vladni kompoziciji.
Spoštovani gospod Bajuk, mislim, da bi resnično ravnali bolje, če ne bi hiteli s predlogom v parlament. Bolje bi bilo, da bi izrabili vseh tistih petnajst dni, ki so vam bili dani na razpolago, in se temeljiteje prepričali o skladnosti predlaganih kandidatov, vsaj nekaterih, z vašimi programskimi napovedmi, o njihovi strokovnosti in poznavanju nalog, ki jih čakajo v teh mesecih. V izogib temu, da bo prioritetna naloga tako predlagane vlade predvsem odpiranje poglavij za nazaj ali pa urejanje kakšnih ideoloških vprašanj, kar je morda tudi edino, kar lahko storite v tem kratkem času do parlamentarnih volitev, seveda upam, da ta vlada ne bo potrjena. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Richard Beuermann ima besedo; pripravi naj se dr. Ciril Ribičič.
RICHARD BEUERMANN: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gospod mandatar, spoštovani kandidati za ministre. Torej, jaz sem prejšnji teden sodeloval na štirih "hearingih", tudi sem v glavnem prebral magnetograme tistih "hearingov", ki se jih osebno nisem udeležil, in lahko rečem, da me je en "hearing" spravil pravzaprav v strah, kaj se lahko zgodi, če bo danes ta vlada dobila potrebno parlamentarno večino.
Za kaj gre? Gre preprosto za predstavitev kandidata za ministra za delo, družino in socialne zadeve, dr. Mihe Brejca. Ne bom govoril o tem, da so celo novinarji ugotovili, da kandidat praktično nima pojma o resorju, za katerega kandidira. Pa vendarle je potrebno par cvetk, ki so se izkristalizirale na tem odboru, vendarle tukaj izpostaviti. Kandidatu očitno ni jasno niti to, kaj so proračunska sredstva. Kajti, če bi mu bilo, ne bi pripisal temu resorju kar 800 milijard proračunskih sredstev, čeprav je logično, da smo v proračun zapisali 182,18 milijard. In bi to lahko prebral, če kje drugje ne, pa vsaj v Uradnem listu.
Očitno je do tega, do te številke prišel tako, da je seštel tudi sredstva pokojninskega zavarovanja, kar seveda jasno kaže na to, da ne loči med državnim proračunom in pa med sistemi socialnega zavarovanja. Zadeva je, kar se mene tiče, zelo problematična. Seveda bi od kandidata lahko pričakovali najmanj to, da bi se seznanil s tem, kateri zakoni so v proceduri, v kateri fazi zakonodajnega postopka so, ne pa, da govori razne neumnosti: recimo, govoril je o tem, da je bil v marcu mesecu sprejet zakon o starševstvu, ko pa vemo, da še ni bil sprejet, da je v proceduri in da bi lahko - če bi to, seveda, poznal, tematiko - na odboru razložil, kako si sam predstavlja izboljšati ta zakon, ne pa, da poskuša zadevo reševati na - namreč probleme družinske politike reševati v pokojninskem sistemu.
Gospod Brejc je govoril, da se je od oktobra 1997, ko je bil vložen v proceduro nov zakon o delovnih razmerjih, v prvi obravnavi ni zgodilo nič. Ne vem! Dejstvo je, da je bil ta zakon prvič obravnavan 10. marca 1999 in da je bil predlog zakona za drugo branje pripravljen tako, da so ga delovna telesa vlade Republike Slovenije obravnavale 20. julija 1999, kar seveda spet pove, da je bil zakon relativno hitro pripravljen. Ekonomsko-socialni svet je predlog obravnaval septembra, v nadaljnjih mesecih pa so potekala usklajevanja rešitev med socialnimi partnerji. Očitno dr. Brejc ne ve, da je bil predlog zakona zelo dobro ocenjen, tudi v Bruslju, kjer je bil predstavljen z vidika harmonizacije naših predpisov s tovrstnimi predpisi v Evropski uniji.
Kot drugi sklop je gospod Brejc omenil varstvo pri delu. Bodoči minister očitno ni seznanjen z dejstvom, da je zakon začel veljati in se uresničevati 28. junija lani, saj je v svojem nastopnem govoru rekel, da se bo zakon začel uresničevati šele junija letos. Glede izvršilnih predpisov, za katere pravi, da jih še ni in da brez njih zakona ni mogoče izvajati, pa mu je pač potrebno pojasniti, da je ministrstvo do sedaj izdalo 9 pravilnikov; med njimi tudi pravilnik o osebni varovalni opremi ter pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme. Torej dva od tistih pravilnikov, ki jih je gospod Brejc v svojem nastopnem govoru izrecno omenil. Poleg tega pa je tik pred objavo še 6 pravilnikov, ki so usklajeni tako na strokovni ravni kot tudi v okviru ekonomsko-socialnega sveta. Roki za implementacijo celotne zakonodaje s področja varnosti in zdravja pri delu so bili s strani ministrstva postavljeni tako, da bo celotno delo končano do konca leta 2002. Teh rokov pa se na ministrstvu sedaj držijo in delo teče v skladu z zastavljenimi roki. V skrbi za to področje pa je kandidat za ministra tudi spregledal, da se do uveljavitve novih predpisov na tem področju uporabljajo prej veljavni izvršilni predpisi o varnosti in zdravju pri delu in da torej ni nikakor govora o kakšni pravni praznini.
Gospod Brejc očitno tudi ne ve, da zakon o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001 še vedno velja, saj je v svojem nastopu pred matičnem odborom izjavil, da je zakon o minimalni plači prenehal veljati sredi lanskega leta. Očitno je mislil na prej veljavni zakon, spregledal pa je, da je 26. maja 1999 začel veljati nov zakon, ki določa minimalno plačo in s katerim v skladu z dogovorom o politiki plač, ki so ga sklenili socialni partnerji, je urejen tudi način usklajevanja plač, o katerem je razpravljal kot bodoči minister oziroma kandidat za ministra.
Med drugim je gospod Brejc omenil tudi, da manjka zakonska podlaga, ki bi urejala kolektivne pogodbe. Zakonsko podlago za kolektivne pogodbe najdemo v veljavnem zakonu o delovnih razmerjih, sicer pa je pripravljen tudi predlog novega zakona o kolektivnih pogodbah, ki pa naj bi se po sklepu tega državnega zbora obravnaval takrat, ko bo obravnavan zakon o delovnih razmerjih v tretji obravnavi.
Kandidat za ministra je izrecno izpostavil tudi odnos ministrstva do sindikatov ter ga ocenil kot neustreznega. Če bi to držalo, ministrstvo ne bi vztrajalo na usklajevanju vseh predpisov, ki jih predlaga v zakonodajne postopke, in tudi ne pri usklajevanju tistih predpisov, ki jih samo sprejema na področju varnosti, zdravja pri delu, zaposlovanja itn. Nenazadnje v tem primeru tudi ne bi prišlo do dogovora o politiki plač in ne do dogovora o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji.
Spustil se je tudi na področje dodatnega pokojninskega zavarovanja in omenil, da tu še ni izvršilnega predpisa. Pri tem, seveda, ni povedal, za kakšen izvršilni predpis gre oziroma kaj misli, saj zakon tu ne predvideva posebnega predpisa, ki bi urejal dodatno pokojninsko zavarovanje. Očitno mu tudi ni jasno, o čem je govoril, ko je govoril o olajšavah za dodatno zavarovanje oziroma o tem, komu naj bi jih država dala. Kakšni so pogoji oziroma komu gredo olajšave v skladu z novim zakonom, je določeno v samem zakonu, v poglavju, ki govori o prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju. Gospod Brejc se je očitno spustil na področje, ki ga ne pozna in za obvladovanje katerega bo moral še kaj preštudirati.
Področje zaposlovanja je nedvomno eno bistvenih v gospodarski socialni politiki države, vendar si od gospoda Brejca nikakor ni mogoče obetati, da bi na tem področju znal storiti karkoli. Vse države Evropske unije ta problem rešujejo z ukrepi aktivne politike zaposlovanja, in to so, seveda, ukrepi, za katere se namenjajo proračunska sredstva. Gospodu Brejcu pa se zdi sporno, da se pri nas financirajo iz teh sredstev javna dela. Očitno bi on raje reševal probleme brezposelnih tako, da bi jim dajal nadomestila in socialno pomoč - sicer spet iz proračunskih sredstev - s to razliko, da bi te ljudi puščal doma neaktivne. Očitno tudi še nikoli ni slišal, da druge države rešujejo probleme brezposelnosti z dolgoročnimi subvencijami, nekatere s petletnimi, nekatere pa kar s trajnimi subvencijami - seveda so to subvencije zopet iz proračunskih sredstev - ker s tem hkrati razvijajo nove storitve ter omogočajo zaposlitev brezposelnih in tako omogočajo dvojni učinek. In tudi naša, po mojem globokem prepričanju, tudi naša javna dela imajo tak dvojni učinek. Seveda se bojim, da tega gospod Brejc ne razume. Tudi nobenih novih ukrepov nam ni ponudil.
Zato, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci - da počasi končam - nikakor ne bi podprl te vlade, s takim nekompetentnim kandidatom, tudi če bi bil sicer predstavnik oziroma če bi zastopal tako politično opcijo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Besedo ima dr. Ciril Ribičič; pripravi naj se Ivo Hvalica.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Svoje nasprotovanje predlagani vladni ekipi sem si zamislil tako, da se ne bom ponavljal niti z vprašanji, ki sem jih namenil dr. Bajuku ob njegovi kandidaturi, niti ne bom ponavljal kolegov, ki so govorili danes pred menoj.
Veliko je bilo tu govora o politični neuravnoteženosti ekipe, pa tudi v javnosti; sam ne bom govoril o tem, mene zanimajo tri druge neuravnoteženosti, po mojem mnenju, te vladne ekipe.
Prva se nanaša na vprašanje, za katerega veste, da sem ga že večkrat neuspešno odpiral v tem državnem zboru - položaj žensk v politiki in še posebej v vladi. Tisti, ki skušate biti objektivni, se boste spomnili, da sem velikokrat zastavljal to vprašanje dr. Drnovšku, zlasti v obdobju, ko ni imel nobene ministrice v vladi, in sem opozarjal, da je praksa v drugih evropskih in zahodnoevropskih državah bistveno drugačna. Seveda je tako daleč od nas praksa Švedske ali Norveške, kjer imajo po parih ministra, ministrico in enakopravno delitev, tako celo, da pazijo, da niso ženske samo številčno enakopravne, ampak so enakopravne tudi po teži resorjev. Skratka, ne gre samo za enako število ministric kot ministrov, ampak gre tudi za to, da je teža, ponderiranje zagotavlja enakopravno zastopanost. Če pogledamo predlog ministrske ekipe dr. Bajuka, bomo videli, da je v njem samo ena ženska - gospa Brezigar. To je manj kot 6%, to je dvakrat manj, kot je v tem državnem zboru. Seveda, zlobna primerjava je druga: v prebivalstvu Slovenije je večina žensk. Več kot polovico državljank in državljanov in volilnih upravičencev so ženske. No, ampak dr. Bajuk predlaga svojo vlado z dvakrat manjšim zastopstvom ženskega spola, kot to velja za ta državni zbor. To se mi zdi prva takšna neuravnoteženost, na katero je smiselno opozoriti. Toliko bolj, ker so se nekatere ženske organizacije zelo odločno odzvale, tudi meni pisale neka protestna pisma, ki jih raje ne omenjam, v zvezi s čim, ampak gotovo desetkrat manj ali pa tisočkrat manj pomembno, kot je sestava vlade, in me sedaj njihov molk ali pa njihovo zadovoljstvo - če ga ta molk izraža - toliko bolj čudi.
Druga neuravnoteženost, ki jo vidim, je regionalna. Veseli me, da ste Štajerci zadovoljni s to vlado, zadovoljni s številom ministrov in z resorji, ki jih zasedajo ljudje, ki prihajajo na ministrske položaje s Štajerske. Jaz za drugi del Slovenije, ki je zelo pomemben, za območje slovenske Istre pač ne morem tako reči. Rad bi posebej poudaril to, da sem bil relativno zadovoljen z odgovorom dr. Bajuka na moje vprašanje o regionalizmu, ko je kandidiral. Še en kandidat za ministra govori v svojih strokovnih delih o tem, da je treba reitegrerati slovensko Istro v Slovenijo, ker sedaj ni integrirana. Da jo je treba reintegrirati na samoupraven način, se pravi s transformacijo lokalne samouprave. Ta sestava ministrov ni takšna, da bi prepričevala prebivalce slovenske Istre, da bo ta vlada naklonjena reševanju njihovih potreb posebnih interesov in pametnemu reševanju tistih vprašanj, glede katerih je oblast v Ljubljani imela drugačno stališče kot pa prebivalci v slovenski Istri. To je druga neuravnoteženost, na katero sem hotel opozoriti.
Tretja zadeva: gospodarska ekipa te vlade, ki je predlagana. Jaz seveda ne podcenjujem vprašanj, ki so bila tukaj postavljena v zvezi z državotvornimi ministrstvi, z njihovo zasedbo. Tudi delim skrb z marsikaterim poslancem, ki je tukaj govoril o teh vprašanjih, pri čemer bi lahko za državotvorne resorje šteli, seveda, tudi širša področja, šolstvo - gotovo, kulturo - gotovo in še kaj. Ampak moje mnenje je, da je najslabša točka te vlade gospodarska ekipa. Jaz nisem gospodarstvenik, ampak menim, da je v Sloveniji možno prešteti ljudi, ki bi lahko uspešno vodili gospodarski resor v vladi na prste ene roke. Dr. Jože Mencinger je lahko takšno nesporno ime izmed strokovnjakov.
Gospod predsednik, ali naj odgovarjam na nevljudno kričanje iz publike ali ne?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ni potrebno.
DR. CIRIL RIBIČIČ: No, ampak vseeno moram povedati, da je dr. Jože Mencinger res bil podpredsednik Demosove vlade, to je jasno. Ampak, to ni bila moja poanta, ker moja poanta ni bila v tem, da naj on zasede to, ampak da je v Sloveniji morda pet ljudi, ki bi lahko vodili gospodarski resor. To so lahko ali najuglednejši makroekonomisti, ki si potem pridobijo ekipo operativcev, ali pa najuglednejši operativno uspešni in na tržišču, zlasti tujem, uspešni gospodarstveniki. Mislim, da ta ekipa z dr. Jožetom Zagožnom - ne bi rad bil niti žaljiv niti podcenjujoč; ampak da ta ekipa, kot je predlagana, je najslabša točka in zato največja neuravnoteženost te vlade.
To so torej ta tri dodatna opozorila, ki sem jih hotel ponuditi. Se pravi: slaba zastopanost žensk, slaba zastopanost nekaterih pokrajin oziroma regij, zlasti slovenske Istre, in pa - po moje - neadekvatna gospodarska ekipa, glede na težave in probleme, s katerimi se srečujemo.
Ob koncu bi rad še spregovoril o tajnosti glasovanja oziroma načinu odločanja o tej vladi. Vem, da gre za zelo občutljivo vprašanje. Sam se moram odzvati na to, kar je predsednik, spoštovani gospod Podobnik, rekel na začetku današnje razprave. Govoril je o časti poslancev, da moramo poslanci častno opravljati svojo funkcijo v tej razpravi. To isto velja tudi za glasovanje. Jaz, seveda, bom zelo odkrit in bom povedal, da je v realni politiki zelo naivno, če ena stran dopusti drugi, da krši vse pravne predpise, sama pa vztraja na spoštovanju teh predpisov.
Gospod predsednik tako dobro ve - kot vseh 90 poslancev tega državnega zbora - kaj je v skladu z ustavo in pravnim redom v tej državi. Vsi dobro vemo, kaj je tajno glasovanje. Kdor ne ve, je lahko slišal od kolega dr. Grada, ko je rekel na televiziji, "tajno glasovanje je tisto glasovanje, pri katerem samo poslanec, ki je glasoval, ve, kako je glasoval, pa nihče drug." Kriterij je torej zelo enostaven. Pri nas pa imamo volitve, kjer je štirideset in več glasovnic označenih. To je seveda sramota za demokracijo, to ni častno opravljanje poslanskih funkcij. Vodstvo, ki to dopušča, ne zasluži pozitivne ocene.
Moram reči, da pri tem vprašanju je povsem jasno, da je predpisano tajno glasovanje, nobenega dvoma ni o tem. In namesto da bi zagotovili tajnost glasovanja celotnega državnega zbora, zdaj prihaja do pobud - in to celo tukaj, javno, pred to govornico, za mikrofonom se javno govori: "Ponujam vam, da si kažemo glasovnice, ponujam vam, da še mi začnemo kontrolirati glasovanje." In na to, gospod predsednik, niste reagirali, čeprav je bilo javno tukaj v prvi diskusijo povedano in pozvano. Pozvati druge poslance, da naj kršijo direktno pravno ureditev, povsem neargumentirano, v nasprotju s častjo in nasprotju z dostojanstvom poslancev, to je za mene, pač, katastrofa. Moram nekaj reči na te komentarje, da je veliko v igri. Seveda je veliko v igri za desno in za levo stran. V igri je pač vprašanje, ali bo vladna ekipa potrjena ali ne. Ali bo vlada desnosredinska ali desna. To je ta trenutek v igri.
Samo vprašam vas, kakšna je cena časti, o kateri je govoril predsednik na začetku današnjega zasedanja. Kakšna je cena dostojanstva poslancev? To, da je veliko v igri, še ne pomeni, da je zato takrat, kadar je veliko v igri, dovoljeno kršiti zelo jasne predpise. Glede tega sem vam hotel povedati svoje vprašanje in to zato, ker so vsi moji pozivi doslej bili bob ob steno in vse obljube, da se to ne bo več ponavljalo, so bile bo ob steno oziroma laži in zavajanje, zato da se je v prvi naslednji priliki zopet iznašlo nov način, da se zaobide spoštovanje jasnih predpisov.
Jaz pri tem ne morem sodelovati, ne morem drugega, kot dvigniti svoj glas proti temu. Kaj boste pa storili v poslanskih skupinah, v vodstvu državnega zbora, v komisiji, ki nadzira glasovanje, je pa seveda vaša stvar. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Hvala kolega dr. Ribičič. Nihče od poslanskih kolegov ni odreagiral na eno od pobud oziroma idej, ki je bila dana v razpravi. S tem je bilo tudi jasno povedano, da ta predlog nikakor ni bil sprejet. In sem prepričan, da bomo častno glasovali, v skladu s poslovnikom. Poslovnik je tukaj jasen: tajno se glasuje, določbe poslovnika so jasne in na tem mestu pozivam poslanske kolege in kolegice, da seveda opravimo glasovanje tako, kot o tem govori poslovnik državnega zbora. Besedo ima kolega Ivo Hvalica in kot zadnja pisno prijavljena za njim, Majda Kregelj-Zbačnik.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice, kolegi, predsednik vlade, kandidati za ministre, gospe in gospodje. Niti približno si pred enajstimi leti, ko je nastajala slovenska pomlad, nisem predstavljal, da bom doživel pomlad leta 2000 tako, kot jo doživljam danes in te dni. Niti približno! Človek ne more verjeti, kaj vse smo te dni lahko brali v tisku, poslušali na radiu, gledali na televiziji. Majhne, drobne, pa tudi velike, direktne, indirektne diskvalifikacije, nizki udarci. Torej, precej umazana igra. In človek se vpraša - zakaj? Kako je prišlo do tega? Slovenska pomlad, ki je osamosvojila to državo in ki je bila zelo kratek čas na oblasti in je večina tega obdobja bila na takšen ali drugačen način v opoziciji, doživlja sedaj tak žolčen napad. Poskušal sem razumeti, zakaj, pa ne najdem prave razlage.
Poglejte, kako se lahko zgodi, da osrednji slovenski dnevnik včeraj v tedenskem pregledu pride z naslovom "Stop za Bajukovce". To ni samo agresivno, to je tudi žaljivo. Jaz se ne spomnim, da bi kdajkoli, kadarkoli, kje kakšen časopis - tudi nestrankarski - napisal kdaj "Stop za Drovškovce" - oprostite, se težko izgovori in tudi očitno nisem še nikdar tega izgovoril, ker nisem nikdar prebral.
Potem se mi zgodi Radio Koper včeraj ob 12.30. Citiram: "Utegnemo dobiti prehodno emigrantsko vlado." Nepojmljivo! Kako je možno, da urednik radia dovoli takšno žalitev ene politične opcije predsednika vlade, kandidatov za ministre, ki so zgolj in samo šele kandidati - vlada še ni izvoljena? Zakaj toliko nestrpnosti? Zakaj toliko nestrpnosti s strani tistih, ki so nosili še do nedavnega - ampak izgleda, da so sami uvideli, da ni primerno več, da nosijo neke črno-bele značke, kjer je pisalo "Vsi drugačni, vsi enakopravni"? Zakaj toliko nestrpnosti? Dajte vendar, spoštovani kolegi, tem kandidatom možnost najprej, da se pokažejo. Mi bi lahko bili nestrpni do vas, ker vas gledamo tam zgoraj že osem let, sam osebno tu že osem let. Torej, ne razumem, kako je prišlo do tega. Kako je možno, da se absolutno vsaj - skozi medije - priznava ena sama in zgolj ena sama zveličavna, to je leva, rdeča opcija? Kako je to mogoče? Pa dajte dovoliti vendar, za božjo voljo, da ljudje lahko razmišljajo tudi drugače! In polovica jih razmišlja drugače, pa ne slaba polovica, temveč dobra polovica - govorim o rezultatu volitev leta 1996; mislim, da tega ni treba ponavljati. To, da nekatere a priori stlačijo potem v nasprotno politično opcijo, tako kot je tudi včeraj pisalo na drugi strani Dela, je neokusno. Zakaj so a priori manjšinci na levi strani? Pustite jim svobodo, mogoče se bodo odločili za sredino, mogoče se bodo nekega dne odločili tudi za desno stran. Zakaj a priori te stvari delati? Pa nihče ni protestiral! Protestirate, ko sem hipotetično to enkrat omenil, to zadevo, in moram povedati, da sem dobil veliko veliko odmevov na to, kar sem rekel; pa ne takih, kot ta vrsta misli, ampak drugačnih. Nekega dne bom te odmeve, ki so pismeni, tudi, upam, objavil. Torej, kdo plačuje ta agitprop, ker tu ne gre samo za bivšo partijo, gre tudi za liberalno demokracijo, ki se nonstop deklarira liberalno. Ampak, ali je liberalno tudi a priori proti vsemu, kar je desno od sredine? Ali je to liberalno? Ne. Ne vem, za vas je to črtano. Vi poznate krog, ki je črno-bel, priznavate pač samo eno opcijo, tako kot je bila tista vaša značka, ki ste jo do nedavnega nosili. Kako je to mogoče, da liberalci ne prenesejo tudi desne sredine? Ali je to liberalizem? In ne gre zgolj za slučajne besede. Bil sem pozoren nekaj časa in sem videl, da prihajajo kolegi posebno od liberalne demokracije z napisanimi referati, ne vem, katerih avtorjev, ki jih tu preberejo - mimogrede, to je tudi diskvalifikacija tega parlamenta, če ni nekdo v stanju povedati nekaj besed, nekaj prostih stavkov, in da potrebuje res napisan referat - jaz mu svetujem, naj zamenja posel, ker nima tu kaj iskati, dejansko; tu ni - bi rekel - bralnica nekih ekspozejev in referatov, ampak tu je parlament. Velikokrat sem že povedal, da parlament izhaja iz besede "govoriti", sigurno ne iz besede "brati". Torej ti referati - to je bilo samo mimogrede - tudi dokazujejo, da je to pripravljena akcija, zelo dobro plačan in projektiran agitprop: na vsak način a priori zrušiti vse; če nič drugega ne, se očita malteški viteški red.
Ampak, če se jaz ne motim, ali ni tudi predsednik Kučan član nekega viteškega reda. Mislim, da tam vino pijejo, če se ne motim. /Smeh./ No, ne vem, kaj je, ampak ravno tako imajo neke uniforme, pa sem jih videl, da tam malo popivajo - tako. Ampak, nihče se ne spotakne ob to! To so pač asociacije, ki jih Evropa pozna, ki jih priznava, ki so uveljavljene in ki so sestavni del, če hočete, tudi evropske kulture. Vi se pa spotikate tu nonstop ob ta malteški viteški red, kot da bi bila to - kako bi rekel - neka prostozidarska loža s temnimi, pa ne vem kakšnimi, nagnenji. Kdor to pozna, in mislim, da je kolega Mežan tu prej povedal, sicer bi vam jaz prebral, kaj je pravzaprav dejavnost le-tega; ampak prvenstveno je karitativna dejavnost. Saj, če nekomu to ni prav - jaz vem, tu gospoda Kopača ni, on sicer za karitativno dejavnost nima smisla, on bolj brani okope borze in proračuna, ampak jaz mislim, da je karitativna dejavnost neka obča vrednota, evropska, civilizacijska vrednota, ob katero se ni za spotikati. In kdo se je spotaknil ob to - in spotaknili so se nekateri - jaz upam, da so si naredili medvedjo uslugo.
Torej grem še enkrat nazaj. Zakaj takšna nestrpnost? Nestrpnost od 7. aprila sem, vsak dan, počasi, kakorkoli pogledaš, kjerkoli slišiš: emigrant, Argentinec, Neslovenec tudi in tako dalje; uvoz iz Argentine in take stvari. Kako je mogoče, da smo mi, ki smo tako majhen narod - niti 2 milijona nas ni, skupaj z novimi državljani -, da se gremo takšne diskvalifikacije do Slovenca, ki je bil kot otrok vržen, pravzaprav, iz prejšnje države. Jaz tega ne razumem! Mogoče tudi zaradi tega ne, ker se že v drugem mandatu ukvarjam tudi s Slovenci v zamejstvu in po svetu; po drugi strani pa tudi razumem, saj sem velikokrat testiral že dejstvo, da na žalost večina slovenskih poslancev niti ne ve, na primer, kaj so Slovenci v zamejstvu.
Spomnim se, lansko leto je bilo: mlad slovenski odvetnik, advokat rečejo v Gorici, iz Gorice - doma s Števerjana, bom še bolj konkreten - me je iskal tu v parlamentu in bil je čas odmora. Dobil me je v restavraciji in je prisedel, tam je, pač, nekaj popil, jaz sem bil na kosilu in zraven je prisedel tudi eden izmed poslancev - saj ga ne bom diskreditiral. Ko je šel ta odvetnik proč, me je vprašal: "Kdo je pa ta gospod?" In sem rekel: "En odvetnik." Sem rekel: "Slovenec, iz Stare Gorice, iz Italije." Je rekel: "Pa tako dobro zna govoriti slovensko." Vidite! Vidite, tu smo. Večina, žal, v tem državnem zboru - moram reči - ne pozna te slovenske realnosti. Moram povedati, da tudi jaz slovenske realnosti v Argentini nisem poznal, pa čeprav sem veliko o tem prebral, imel sem pa priliko, kot sem povedal, obiskati prejšnji mesec Argentino. In lahko rečem, da sem od takrat ponosen, da obstajajo ljudje, ki so ohranili slovenski jezik tudi v tretji in četrti generaciji, tako da danes - kot sem že enkrat rekel - pojejo, molijo, govorijo v slovenščini. In mi enega izmed predstavnikov te slovenske elite, ki je nastala po svetu, tu poskušamo na takšen način razvrednotiti, sesekati, zmrcvariti, diskvalificirati. Ne vem. Vsak naj se vpraša sam, ne glede na politično opcijo, če je bil do že izvoljenega predsednika vlade v teh dneh, ko doživljamo to proceduro, ki je takšna, kakršna pač je. Sam naj se vpraša, če je bil do njega korekten. Jaz sem trdno prepričan, ker verjamem v ljudi in verjamem v človeka kot takega, da bo prenekaterega zaradi tega enkrat kasneje tudi sram. Lahko da bo to komu priznal, lahko bo pa to nosil s seboj, pa ni to nič kaj prijetno, to je kar težak nahrbtnik, če veš, seveda če imaš občutek za to, če imaš čut, da si nekomu delal in naredil krivico.
Te dni ugotavljam tudi nekaj nepojemljivega: da se čisto normalna demokratična pravila igre pojmujejo kot neko nasilje, kot nekaj, kar se je zgodilo, kot nekaj, česar ni treba itd. Glejte! Jaz mislim, da nekateri, ki so bili predolgo na oblasti, pozabljajo, kaj je demokracija. Demokracija je čisto enostavna stvar. Predstavniki ljudstva so na oblasti, glede na to, kako pač sestavijo vladajočo koalicijo, in idealno za vsako državo je, če se oblast menja. Oblast je pokvarljivo blago, spoštovane kolegice in kolegi, in to močno pokvarljivo blago, in to velja za vse. Za vse, ki smo tu notri. Sam se tam še nisem preizkušal, ker nisem imel te priložnosti in je tudi ne bom imel, ampak se zavedam, da je človek s svojim egosom pač podvržen temu. Ampak zakaj pa vi, predvsem tisti, ki venomer ponavljate to, da dokler človeku ni dokazano, ga ne smeš obtoževati, zakaj a priori obtožujete? Pa dajte najprej priložnost ljudem, naj se izkažejo! Tudi v šestih mesecih je možno kaj narediti. Tudi v šestih mesecih. In ne govoriti o treh, štirih mesecih; če bodo volitve v normalnem roku, mi vemo, kako se potem konstituira vlada, da je potreben nek določen čas, posebno še, če ne bo dvokrožnega večinskega sistema, da bo nova vlada sestavljena v najboljšem primeru decembra meseca, ampak 12 minus 5 je 7 celo, ne pa 4 ali pa 3. Ampak tu se kar trosi: to je za dva, tri mesece, pa še en mesec počitnic in tako dalje. Kakorkoli že, demokracija je pač to, da enkrat vlada eden, enkrat drug, in da drug drugemu, zdaj ta zdaj drugi, gleda tistemu, ki vlada, pod prste. Ampak, prej ga morate pustiti, da začne vladati.
Glejte, "hearingi", ki so se zgodili te dni. Presedan brez primere! Spomnim se prejšnjih "hearingov", kjer smo se dogovorili v poslanski skupini, da bomo temu ali onemu kandidatu dali celo podporo, pa nismo bili sestavljalci vladajoče koalicije, in smo tudi tako ravnali, kar lahko ugotovite tudi iz zapisnikov. Velikokrat smo se tudi vzdržali. Sedaj pa: po pravilu ni važno, ni važno, ampak ruši! S tem, da so se tudi nekateri poslanci izjemno izkazali - sedajle gledam nekoga naravnost v oči, pa mu ne bom delal reklame, ki nikdar ni nastopal, nikdar ni govoril, nekaj časa sem celo mislil, da je gluhonem, sedaj pa je bil na "hearingih" glavni, kot se temu reče, najbolj agresiven. Potem je bil tu moj prijatelj in znan pretepač, poslanec Jelko Kacin - ja, mislim, s tem se je proslavil - ki se je šel celo takšno igrico, da se je ja usedel poleg kandidata - in to ne nasproti - tako da mu je gledal celo v zapiske; to je bilo v primeru gospe Barbare Brezigar, to je bilo v primeru gospoda dr. Toneta Jerovška in mislim, da je bilo to še v enem primeru, kjer sem bil zraven - in tam dobesedno, skoraj bi rekel - mogoče celo, da je, saj veste, ko človek govori, mu lahko tudi kakšna kapljica pade iz ust - torej, dobesedno je napadal z neko fizično agresijo te kandidate. Ne vem, zakaj. Zakaj? Jaz, ki me imate za agresivnega poslanca in tako dalje, nisem nikdar tega počel, nikdar se nisem usedel ob vašem kandidatu, ampak sem bil vedno nasproti, spraševal sem lahko marsikaj, ampak tudi tu sprašujem marsikaj, gospoda žlahtna. Velikokrat: te in one. Ja, jaz tudi tu sprašujem. In sprašujem lahko te in one, ne glede na to, kako se lahko celo moja poslanska skupina odloči. Jaz sem to že naredil in vi to veste. Ampak pri vas pa niste zmogli niti ob takšnih perfektnih "hearingih", pa sem jih nekaj dal skozi, da bi prestopili - tale bi rekel presekali, ampak prestopili - Rubikon, to poznamo s te legislature, to bo šlo v zgodovino; da bi prestopili ta Rubikon in da bi eventualno podprli ali se vzdržali. Ne! Seveda to je, čeprav "hearing", rezultat "hearinga" ni obvezujoč - ne da nič ne pomeni, ni odločilen in ni obvezujoč - pa ima določen psihološki vpliv. Mi imamo danes medije, prej že citirani Radio Koper, ki je to čisto drugače interpretiral. Tisti, ki je padel, je padel, pa če bilo 8:8, pa je padel. In ljudje so - jasno, ki poslušajo to - rekli, ta je padel, ta je zanič. Čeprav so nekateri vprašali, ma kako 8 8 padel, ker tega ne razumejo pač, da je treba imeti en glas več. Kakorkoli že, to je bila tudi ena šola, precedens, ki bo šel v kroniko tega parlamenta, ker tako ekstremen, tako bipolaren, tako črno-bel, tako izključujoč, tako diskvalifikatorski, nikdar še ni bil. In zopet se jasno človek vpraša, zakaj.
Zaključek je lahko samo eden. 8 let vladanja je očitno preveč. Za vsako opcijo. Mogoče tudi za našo ali pa, sigurno tudi za našo. Če bi, ampak če bi, ko bi, tega še ni bilo. Sigurno je preveč in teh 8 let vas je naredilo zelo arogantne, spoštovani kolegi. Arogantne, tako da niste v stanju niti pomisliti na to, da obstoja demokratična možnost, da za kratek čas prehodno zavlada neka druga opcija. In to človeka boli. Jaz mislim, da je s tem pravzaprav ta parlament pokazal neke vrste nezrelost, ker navsezadnje ni bil naš, ni bil naš prvotni cilj v tem primeru zrušiti vašo vlado. Vaš predsednik je to predlagal. Glasovanje o nezaupnici. Vezal je pač na predlog o razrešitvi ministrov SLS-a. Zakalkuliral se je. Skupaj z njim tudi vodja poslanske skupine, ki se je zopet zakalkuliral za tretji krog itd., celo izglasovali smo o vašem predlogu, ampak vi iščite pri sebi sedaj to, kaj ste pogrešili. Saj smo tudi mi velikokrat pogrešili, normalno je, zato sedimo že v opoziciji 7 let. Ampak pogrešili ste tudi vi, tokrat ste jo sami skuhali. Sedaj vam pa ne gre v glavo, da bo lahko jutri dan, ko ne boste več na oblasti. Ne bom pozabil, ko sem gledal vašega generalnega sekretarja tisti dan, ko smo izvolili dr. Bajuka, to je bila mavrica barv, pri čemer je prevladovala črna. Jaz takega obraza še nisem videl. Tudi za nekega poslanca, za katerega trdijo, da je najlepše oblečen, sem nenadoma videl, da se mu je celo obleka spremenila, ne samo obraz. Armani je postal Varteks, sem rekel. /Smeh v dvorani./ Pa to je res, to je res. V nekaterih se je vse zrušilo, ker niso mogli dojeti, da se je lahko to zgodilo. Poglejte, jaz bom imel fenomenalen spomin na to. Jaz sem si tisti dan, ko se je to zgodilo, vse registriral v svoj diktafon in nikdar več ne moreš ponoviti občutkov tistega trenutka, tistega dne. Jaz sem te občutke, tudi ko sem gledal kolega Pahorja, ko sem gledal Golobiča tam zunaj, ko sem gledal te mrtvaške obraze, ko sem videl, kako se jim vse sesuva, dobesedno so hodili tako, kot da bi hodili po tleh, ki se tresejo ob potresu. Torej to je bilo nekaj neverjetnega. To sem jaz vse registriral, ker vem, da je to nemogoče ponoviti. Moram reči, kamera je bila prizanesljiva, če bi te ljudi malo več snemala, bi bila lepa fotodokumentacija, ampak nekaj je ostalo. Kdor bo videl, recimo, intervju s poslancem Pahorjem, bo ugotovil, da je bil tisti dan 10 let starejši in tudi da je bil ves spremenjen, pač. To je nedvoumno. Človek se zopet vpraša zakaj. V normalnih demokracijah se to ne dogaja. To so neka pravila igre, ki pač dopuščajo, ne samo dopuščajo, predvidijo možnost, da se lahko ena vlada zamenja tudi v enem letu dvakrat, npr. Italija nam sicer ni za vzgled, niti ni poučen, ampak zadeva je zelo interesantna, ker ne moremo oziroma še nikdar nisem slišal, da bi kdo rekel, da je pa zaradi tega trpela država, gospodarstvo in ne vem kaj. Ne! To je pač procedura, ki jo je treba opraviti, ki je, bom rekel, tudi vkalkulirana v ceno države in to je treba urediti. Sedaj pa, kot da se je porušil svet, kot da je konec vsega, kot da je sodni dan. In vam zagotavljam, sodnega dne ne bo, ne bo še tako kmalu, ker sedaj ni nobenega od teh, ki napovedujejo konec sveta, zadnje čase nisem nič slišal o tem. Torej ne bo, ampak boste pa lahko ob oblast, ampak to je nekaj normalnega. Sprejmite to dragi poslanci liberalne demokracije in ostalih satelitskih strank, katerim se je priključila tudi opozicija pod B, kot jo jaz imenujem, združena lista, ki je pa organsko jasno povezana - jaz to tudi razumem. Sprejmite to demokratičnost, sprejmite to benevolentno. Saj veste, kako pravi star slovenski pregovor: "Enkrat teče zajec, drugič pa pes." Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Hvalica. V vašem nastopu ste, vsaj ko ste omenjali poslanskega kolega Jelka Kacina bili v besedi, s katero ste ga označili, do njega žaljivi. Še to bi rad povedal, da smo se danes poskušali dogovoriti, da bomo imeli sejo do 22.00 ure, to pa pomeni, da bi morali splošno razpravo zaključiti do 21.00 ure. Po nastopu poslanskega kolega Hvalice se je vrsta kolegov prijavila k repliki in tako najverjetneje danes seje ne bomo mogli zaključiti. Ampak to je pač pravica poslancev, da se priglasijo k replikam. Prvi je Geza Džuban. Prosim! Če ne bomo do 21.00 ure zaključili z razpravo, potem seveda z glasovanjem ne moremo končati do 22.00 ure. Prosim kolega Džuban.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa gospod predsednik. Mislim najprej, da bi v tistem opozorilu, ki je bilo namenjeno kolegu Hvalici, morali omeniti še koga, ne samo Jelka Kacina, ki jih je gospod Hvalica žalil v svojem nastopu.
Drugo, glede napisanih referatov, kolega Hvalica, ali je zgodba bila namenjena tudi dr. Bajuku ali samo poslancem liberalne demokracije? Aha, hvala lepa. Častne izjeme. Moram vas spomniti, da v zadnjem malo manj kot štiriletnem mandatu nihče ni prebral toliko napisanih referatov kot socialdemokratska stranka v tem parlamentu. Zgodilo se je celo to, ko se vam je zadeva ponesrečila, da sta dva kolega brala isti referat, ki ste jih očitno delili. In je na način, kot pač funkcionirate, prišlo tudi do te zgodbe branja referatov, za katere kolegi očitno niso vedeli, kaj v njih piše. Enkrat je eden od kolegov provociral enega, ko je rekel, "poskušaj sedaj s svojimi mislimi povedati", ker je očitno bilo, da je referat popolnoma v nasprotju z njegovim razmišljanjem.
Glede diskreditacij si poskušajte prebrati samo nekaj Demokracij, pa v nobenem slovenskem časopisu ni toliko podtikanj, laži in diskreditacij kot v Demokraciji, ki jo baje ureja gospod Janša v zadnjem času. V določenih prispevkih celo piše poimensko o poslancih, kako je treba izkoreniniti in uničiti določene ljudi v slovenskem političnem prostoru. Potem slučajno vi ne morete govoriti o tem, kako se koga diskreditira. Ali se pa spomnimo zadnjega dogodka, kako se je z diskriditacijami, podtikanji in lažmi eleminiralo dr. Demšarja na obrambnem ministrstvu. Očitno zaradi tega, ker je bil potreben prostor za gospoda Janšo in je dr. Demšar moral leteti na način, nad katerim se lahko samo zgrozimo.
In zadnje, verjetno bomo stotič ponovili, da se dr. Drnovšek ni zakalkuliral. Gospod Podobnik je najavil izstop svojih ministrov iz vlade in je bilo treba pokrpati vlado in na "hearingih", ki so bili, mislim, da sta danes že bili dve razpravi, v kateri se je govorilo, da nismo podprli raznih kandidatov, se je reklo tudi zaradi česa: spreminjanje referenduma, trgovina z orožjem, ukradeni dokumenti itd. Kvalificirani kandidati za ministre, ki bi vlado nadomestili na način, da bi funkcionirala še nekaj mesecev, nobenega niste podprli. Zgodilo se je na nekem odboru, ko so kolegi razpravljali celo tako, kako je kandidat kvalificiran, dober in primeren, pa so vsi glasovali proti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika Roman Jakič, za njim Jože Avšič. Se odpovedujem. Replika Miran Potrč, za njim dr. Ciril Ribičič.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz bi najprej rad nesoglašal z gospodom Hvalico, ko je trdil, da je slovenska pomlad zagotovila osamosvojitev te države. To je tolikokrat ponavljana neresnica, da enostavno ni mogoče s tem soglašati. Bil je plebiscit. Na plebiscitu so se državljanke in državljani Slovenije odločili za samostojno državo, bila je tudi osamosvojitvena vojna, v kateri je prav zaradi sodelovanja in podpore velike večine državljank in državljanov bila zagotovljena samostojnost in neodvisnost te države, da o vseh drugih stvareh ne bi prej govoril.
Gospod Ivo Hvalica je nekajkrat poudaril, zakaj se ne dovoli, da bi prišla na oblast tudi druga opcija in zakaj se naenkrat želi prikazovati stvari samo črno-belo. Gospod Hvalica, po mojem prepričanju in po tistem, kar jaz govorim z ljudmi, ker ste preko volilnega sistema zahtevali, propagirali delitev Slovenije. Zdaj v tem primeru več ne gre za vlade, ki bi medsebojno sodelovale s posameznimi strankami, ampak gre za vlado, kjer bi se poskušala zagotoviti res enotna politična volja, tudi, da lahko rečem, direktno pod taktirko ene stranke ali enega predsednika. Tega je ljudi strah. Tega si ne želijo. In to je razlog, zakaj je nerazpoloženje do takšne usmeritve.
In na koncu, jaz sem vedel, da imam pri sebi, pa pred tem nisem prebral, bi pa ob tolikšnem ponavljanju, gospod Hvalica, vaših pogledov na malteški viteški red, želel prebrati še naslednje iz govora velikega prioria Vilhelma von Liechensteina na neki prireditvi oziroma maši. Vi namreč ves čas trdite samo en del dejavnosti malteškega viteškega reda, to je res humanitarna dejavnost, ampak ima še drugo, ki jo zavestno želite zamolčati. Ta druga pa je: "Naša prvenstvena naloga je verska vzgoja in oblikovanje članov na rednih srečanjih, in sicer s predavanji, duhovnimi vajami in romanjih pri katerih ima zelo pomembno vlogo duhovnih reda. Vitezi in dame malteškega viteškega reda morajo namreč biti zgledni, dejavni katoličani, zvesti papežu in biti pripravljeni z zgledom in besedo v cerkvi in zunaj nje braniti pravo vero. Ravno danes je to izredno pomembna naloga, saj z vseh strani napadajo naša krščanska načela in jih postavljajo pod vprašaj." In dalje: "Cilj in naloga nas maltežarjev je zgledno katoliško življenje v družini, župniji in v javnosti, temu pravimo tudi "tuicio fidej", kar pomeni "zavzemanje za vero"". Tudi ta drugi del je in to je razlog, zakaj smo mi posebej pač na to dejstvo opozorili in menili, da ob dveh prisegah, tudi papežu in malteškemu viteškemu redu, se postavlja ob takih usmeritvah vprašanje, ali ne bo naenkrat šolska politika postala ob takem šolskem ministru v naši državi popolnoma drugačna, ne pa več na temeljih ločitve cerkve in države. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, dr. Ciril Ribičič, za njim Jože Možgan.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Ugovarjal bom dve stvari kolegu Hvalici. In sicer prva zadeva, njegovo omenjanje akcije sveta Evropa "vsi drugačni in vsi enakopravni". Morda ni slučajno, da je predsednica norveške vlade, če se navežem na tisto, kar sem prej govoril, enakopravnosti žensk, tista, ki je bila prva pobudnica te akcije, ampak drugače je to najširša akcija, akcija sveta Evrope. Ne moti me to, da je kolega Hvalica govoril tukaj o tem, da je treba načela iz te akcije spoštovati. Moti me tisto, kar je bilo tukaj podcenjevalnega, glede te akcije. Mogoče je slaba stran teh značk bila to, da so bile črno-bele, morda je slaba stran tega, če kdo misli, da je bila to akcija LDS-a ali kaj podobnega, to je pač akcija sveta Evrope. Ravno takrat so postavljena bila tista načela, zardi katerih sedaj svet Evrope protestira, kadar si kdo prizadeva za oblast na način, ki ni skladen z načeli, ki propagirajo nestrpnost med narodi, med ljudmi, med spoli, med rasami itn.
Druga stvar. Ponavadi tiho poslušam to, kar gospod Hvalica govori o opoziciji pod B. Čisto nobenega razloga ni za nervozo v združeni listi. Nismo morda v tako ugodni poziciji kot ljudska stranka, ki je bila v dosedanji vladi in bo tudi v novi, če bo izvoljena. Smo pa v precej ugodni poziciji, ker smo bili v opoziciji prej in bomo v opoziciji tudi poslej. In zdi se mi, da bomo tudi sedaj opozicija pod B, če se to meri, ne po pomenu, po argumentih, po načinu nastopanja, ampak po radikalnosti. Nekaterih kolegov niti dosedanje niti nove opozicije glede tega ne moremo dohitevati. Še naprej je najbrž naša stvar. Vsaj jaz se bom za to zavzemal, da nastopamo argumentirano, stvarno in pa brez povzdigovanja glasu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Kolega dr. Jože Možgan replika.
JOŽE MOŽGAN: Hvala lepa gospod predsednik. Zelo me boli, ko imamo dvojna merila do Vatikana. Ne vem, gospod Potrč, zakaj se niste zahvalil Vatikanu takrat, ko je priznal novo slovensko državo, če vam je tako odvraten. Bodite dosledni.
Na drugi strani morate vedeti, da je tukaj v tem parlamentu tudi veliko rimokatolikov, ki priznavamo papeža v Vatikanu za duhovnega vodjo. To ni civilni vodja. Lahko boste tudi kdaj vi, kadar boste na oblasti in bomo pač na tem področju poslušali vas. Dajte nehati s tem Vatikanom ali se pa držite enakovrednih meril. Isto velja tudi za gospoda Jelinčiča in njegove, zakaj se niso takrat zahvalili in rekli odklanjamo priznanje slovenske suverenosti. En malteški vitez, ki je prisegel, je pa tak problem v tem parlamentu, da se nam bo cela Evropa smejala, saj to je vendar ena največjih časti, ki jih lahko doseže posameznik v današnjem civiliziranem in evropskem in svetovnem prostoru. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Sašo Peče replika. Benjamin Henigman za njim.
SAŠO PEČE: Spoštovani! Prvo kratek odgovor gospodu Možganu. Zakaj Slovenska nacionalna stranka nekaj ni naredila, to prepustite nam, s tem se ne obremenjujte. Obremenjujte se s svojimi lastnimi dejanji. To je prva zadeva.
Na govornico sem šel zaradi govora gospoda Hvalice, in sicer v tistem govoru, kjer govori o toleranci, po eni strani o tujcih, o demokraciji in podobne stvari. To je seveda zelo lepo poslušati, čudovito, človek izgleda zelo fleksibilen, vsem daje vse. Ampak kaj, ko resnica ni taka. Ni možno dati vsem vsega, in Slovenija se je z dnem osamosvojitve odločila, da je to Slovenija, da so njeni primarni državljani Slovenci; marsikdo bo tu drugače pomislil. V slovenski nacionalni stranki smo prepričani, da tako mora ostati. Zato bomo tudi vse naredili, da bo tako ostalo.
Kar se tiče tolerance - ja, v določenih pogojih naj ta ostane, ampak danes ni čas za toleranco. Ta državni zbor bi moral - in upam, da bo podprl - ko se bomo srečali z zakonom o zaposlovanju tujcev - sprejeti pobudo slovenske nacionalne stranke, to je, da vsa tista podjetja, ki zaposlujejo več kot 20% tujcev, izgubijo morebitne državne subvencije ali pa kakršnokoli drugo obliko. Preveč je brezposelnih ljudi tukaj, da bi se igrali na noto tolerance in lepo zveneli v svojih govorih. Toliko, hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, koleg Peče. Vedno je čas za toleranco. Kolega Henigman, replika, nato kolega Potrč. Kolega Henigman je prvi, se opravičujem.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Čisto na kratko bi rad repliciral gospodu Potrču, pa tudi vsem tistim, ki so omenjali katolištvo oziroma zelo diferenciran odnos do vseh tistih, ki smo verni in ki predstavljamo slovenski narod, pa tudi druge v tem parlamentu.
Poglejte 41. člen ustave, gospod Potrč, pa tudi gospa Beblerjeva: "Izpovedovanje veri in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je svobodno." Vi ste pravnica, oba sta pravnika in bi se lahko držala našega prvega zakona, se pravi ustave. 42. člen jasno govori o zbiranju, združevanju in o svobodni pravici le-tega. To pomeni za vsa društva, za stranke, za vse redove, ki so pri nas ali pa kjerkoli drugje. 43. člen govori o volilni pravici, se pravi, da smo lahko izvoljeni in da volimo - in danes, mislim, da volimo tukaj, nekatere bi pa radi izvolili, in upam, da jih bomo. 44. člen pa govori o sodelovanju pri opravljanju javnih zadev. Če si pogledate samo ta sklop naše ustave, potem se zamislite nad svojim razpravljanjem glede tega v tem državnem zboru. Sicer pa bom bolj po svojih besedah rekel za konec vsem vam: že Jezus Kristus je rekel nekako tako: "Zaradi mene vas bodo zasmehovali in grdo govorili." Poskušajmo se spomniti teh besed in jih razumeti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, Miran Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Henigman, največkrat slišiš ali pa slišite to, česar človek ni izrekel in kar je v vaši podzavesti. Če ste me slišali v prejšnji razpravi, da sem rekel eno besedo proti veri, še manj eno besedo proti vernikom, lepo prosim, preberite magnetogram, in se bom opravičil. Tega niti tokrat niti kdajkoli nisem govoril, tega nisem govoril niti v časih, ki mi jih očitate, tudi iz razloga moje vzgoje in spoštovanja do mojih staršev, ki sta bila oba verna in sem ju takrat, tudi ko sem imel visoko funkcijo v prejšnjih časih, cerkveno pokopal. Tako nimam nobene slabe vesti v tem pogledu.
Res pa je, in prav bi bilo, da bi poslušali, da pa menim, da je treba vse določbe ustave spoštovati. Kadar pričakujem, da lahko prihaja do kolizije v prisegi, državi in redu - in ta kolizija je možna - kadar pride do tega, da je vprašanje, ali bo nekdo dajal prednost v javni funkciji uresničevanju, bi rekel, borbe za vero v šolah, kadar je ob dejstvu, in sedaj mi recite, da ni res, da postaja tudi uradna cerkev vse bolj željna posegati po civilnih zadevah, kadar je nesporno, da se postavljajo zahteve po spremembi šolskega sistema, kadar se reče, ko bomo imeli pravo strukturo državnega zbora in ko bomo imeli večino, bomo spremenili tudi šolski sistem in uvedli verouk v šole, kadar ima kandidat za ministra drugače kot nekateri drugi svoje popolnoma ločene ocene o predlogu sporazuma s svetim sedežem, takrat lahko kot državljan, ki želim imeti spoštovanje laične šole, izrazim v tem smisli pomisleke in opozorila. Samo to sem storil in mislim da je prav, da tudi to povemo. Takšna možnost s takšno usmeritvijo te vlade in tega ministra obstaja. Jaz je ne želim.
In rad bi povedal. Takoj na začetku 90-ih let sem bil pred razrešitvijo oziroma pred izvolitvijo nove slovenske skupščine in pred mojo razrešitvijo kot predsednika skupščine povabljen, da nekje govorim o eni vaški sredini in sem jim rekel, najbrž ste se zmotili, takrat ko bom govoril, ne bom več tisto kar sem danes in nikar me ne vabite, da ne bo nesporazumov. Pa so rekli, ne, ne, kar pridi, ker te dobro poznamo. Med ostalim sem jim rekel tudi to. Ne bi želel, da bi namesto časov, ko nekdo ni smel hoditi k verouku, prišli časi, ko bi zapovedovali, da mora iti, ker bo sicer izobčen iz določenega okolja. V določenih okoljih do tega, drage gospe in gospodje, že prihaja. Vprašajte otroke in starše in to ni dobro. Na to je pač prav opozoriti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolegice in kolegi. O odnosu do vere in vernih ni govoril ne kolega Potrč, ne kolegica Beblerjeva. /Govori iz klopi./ To je pa druga tema, kolega Demšar, to pa ni tema, o kateri je repliciral kolega Henigman. Odprli ste temo, ki ni nič povezana z današnjo temo dnevnega reda. To je druga tema, kolegi. Mislim, da ste vse zmešali v en konglomerat.
Replika, kolegica Beblerjeva, ampak predlagam, da ne govorimo o tem vprašanju odnosa do vernih in do vere itn., ker se neposredno tega vprašanja nismo dotikali.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa gospod predsednik. Jaz sem zelo zadovoljna s tem, da ste tudi sami reagirali in opozorili gospoda Henigmana, da jaz in tudi moj kolega nisva govorila ničesar o vernikih, še manj seveda proti vernikom. Jaz osebno pa sem govorila o tem, da je rimskokatoliška cerkev včasih nestrpna do drugače verujočih in še posebej do neverujočih. Ne bom zdaj citirala nekih izjav slovenskega nadškofa, ko je govoril o tem, kdo je pravi Slovenec in kdo ni pravi Slovenec. Pustimo to, se strinjam, to ni tema za danes in ni tema za tukaj. Ampak gospod Henigman, vi najbrž boste bolje vedeli kot jaz, ampak tudi jaz to vem, ena od božjih zapovedi pravi: ne laži. In zato prosim, ne lažite in ne podtikajte.
Kar pa zadeva ustavo in člene, ki ste jih citirali o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Jaz verjamem, da ni potrebno biti pravnik, da bi razumel te določbe, zlasti še, ker smo vendarle preživeli nek režim, ki tem določbam o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ni bil najbolj naklonjen. Ampak za to, da bi pa razlagali ustavo in te določbe, je pa vendarle dobro o pravu tudi kaj vedeti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolegica Beblerjeva. Prepričan sem, da kolega Henigman ni lagal. Šlo je za dezinterpretacijo oziroma različno razumevanje tega vprašanja. Ampak ugotavljam, da smo sedaj to verigo replik zaključili. In zadnja, ki bo neomejeno razpravljala, je kolegica Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep večer. Bom skušala biti čim krajša. Spoštovani predsednik, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani predsednik vlade, kandidati za vlado in pa tudi spoštovani predstavnik javne besede in tudi slike.
Danes mislim, da je za Slovenijo zopet zgodovinski dan. Imamo možnost, da z izvolitvijo vlade, nove vlade, Slovenija lahko vstopi in zaživi demokracijo v pravem pomenu besede. To vlado sestavljajo ljudje, ki so do sedaj že dokazali in dokazujejo, da želijo uresničevati eno resnico, da želijo uresničevati poštenost in strokovnost. Vendar me žalostijo te razprave, kajti te parlamentarne razprave pokažejo in kažejo, koliko je med nami še nestrpnosti, kako nizko je stanje duha in kulture, koliko je sprenevedanja, koliko je laži, zavajanja in zlasti koliko je diskreditacij.
Tukaj moram kot predsednica odbora za delo, družino, socialo in zdravstvo protestirati proti žolčnim napadom gospoda Beuermanna, ki že nekaj časa ni član našega odbora, in mu svetujem, da prebere magnetogram, kjer je kandidat za ministra za delo, družino in socialo dr. Miha Brejc predstavil svoj program. Mislim, da je njegova žolčna razprava jasno pokazala, da je gospod kandidat zadel v bistvu problema. Namreč, njegova predstavitev je bila ena najbolj sistematskih in najbolj operativnih. Jasno je pokazal in tudi pohvalil, da je to ministrstvo z ministrom Ropom in njegovo ekipo bilo zelo delovno. In tudi sama to večkrat izrazim. Vendar je premalo nekaj oziroma tudi veliko napisanih zakonov, izdanih nekaj lepih brošur, če pa te zakonodaje ni možno izvajati v življenju oziroma če je taka zakonodaja samo na papirju. Vsi vemo, da so potrebni za to, da se taka zakonodaja lahko izvaja, podzakonski akti, pravilniki. Ravno na področju, ki ga je gospod Beuermann omenil in očital dr. Brejcu, je največ problemov, to je na področju zakona o varnosti pri delu. Namreč, to je eden od evropskih zakonov, ki je resnično kvaliteten, je skoraj prepisan irski zakon, vendar je zato pač bilo nekje dogovorjeno dvoletno obdobje za pripravo podzakonskih aktov in pravilnikov. Junija bo poteklo leto, nekaj jih je že res pripravljenih, vendar še ne implementiranih v življenje, veliko bistvenih pa še čaka.
Namreč, kot predsednica odbora sem ravno v teh dneh dobila iz Phare evropskega programa prošnjo, da sprejmem njihovega predstavnika, da pojasni, kaj je potrebno še storiti oziroma kje so prepreke in težave, da se ta zakon ne bo tudi po dveh letih izvajal, če se določene stvari ne bodo uredile in premaknile. Kolegi, člani odbora, kot tudi povabljeni, tako bo ta predstavnik Phare programa prišel na naš odbor in nas seznanil ter zaprosil za pomoč, da se lahko zakon tudi sprejme v življenje. Takih zakonov je še kar lepa vrsta.
Dr. Brejc je to predstavil in povedal, kaj je v prehodnem času njegova naloga. Zato prosim vse kolege, ki so tukaj govorili pol resnice in resnice, naj si preberejo magnetograme in tudi naj počakajo na ta dodatna poročila oziroma na te razgovore, ki jih bomo imeli na odboru. Prosim, ne žolčnih razprav, zavajanj in pa pol resnic.
Prav tako bi tudi rada odgovorila gospodu Kontiču glede nacionalnega programa. Tudi gospodu Kontiču svetujem, da prebere magnetogram, kjer se je predstavil kandidat za ministra za zdravstvo. Točno vemo, da je to problem, ki smo se ga lotili na našem odboru resno, in priznam, da je tukaj levji delež opravil odbor za zdravstvo, ki je omogočil, da bo ta nacionalni program 2004 končno sprejet v tem državnem zboru po šestih, sedmih letih. To je naglavni greh še ministra iz prejšnjega mandata. Če se člani odbora ne bi politično odločili in ga skrpali, ga tudi ne bi imeli.
Res je, da je zdravstveni svet dal pozitivno mnenje h krajšemu in okleščenemu oziroma bolj okvirnemu nacionalnemu programu. Ker pa ni bilo tam političnega konsenza, smo ga dosegli potem na odboru in ga takšnega pač pripravili za sprejem. Tudi tedaj smo se že dogovorili, da nova vlada mora takoj pristopiti k nacionalnemu programu za 21. stoletje, ki bo evropsko naravnan, ki bo pustil samo nastavke v smeri razvoja zdravstva tudi pri nas in v smeri predvsem poudarka na prevenciji zdravja. Prav tako pa tudi svetujem gospodu Kontiču, da si prebere magnetogram današnje seje, ko je predsednik vlade dr. Bajuk jasno povedal, da bomo tak nacionalni program, kot je, sprejeli, vendar bo treba verjetno že v prihodnji vladi pristopiti k pripravi nacionalnega programa v evropskem kontekstu. To samo kot opozorilo oziroma dolžna sem pojasniti kot predsednica odbora te neresnice in žolčne napade, ki so bili tu izrečeni za oba kandidata, to je za dr. Bajuka in za dr. Brejca ter za kandidata za ministra za zdravstvo.
Sama bi rada še nekaj dodala. Namreč, čudi me, kako poslanci leve opcije ne morejo razumeti, kaj je prava demokracija. V pravi demokraciji je vedno več elit, ki lahko vladajo in ki se na vladi potem tudi menjajo, kajti to je ena od možnosti oziroma varovalk, da se določene politične opcije ne skorumpirajo in da ne preidemo v diktat. Tudi ne razumem, zakaj toliko žolčnih napadov, če se tudi v Sloveniji končno lahko tisti, ki so bili dolgo časa drugorazredni, odločijo, da bodo aktivno posegli v slovensko politiko, in želijo s svojim znanjem, s svojim delom tudi prispevati in Slovenijo popeljati v krog narodov, kjer so te vrednote že ustaljene in ki so bile vrednote tudi slovenskega naroda. Ne razumem liberalnih demokratov, ki z veseljem hodijo v evropske parlamente, kjer je jasno, da smo različni, vendar moramo biti med seboj strpni, moramo najti konsenz in skušati potem z večino doseči najbolje za narod. Moramo pustiti pluralnost tako enim in drugim in se dogovoriti za bivanje v skupni domovini. Namreč, razumem, da je borba leve opcije, da ostanejo na oblasti, legitimna, saj je to tudi ena od normalnih stvari v demokraciji, normalnih demokratičnih političnih opcij. Vendar mora biti to kulturno, ne žaljivo, ne na nivoju, kot je bilo te dni v slovenskem parlamentu.
Naj samo omenim, vse to, kar ste danes očitali vsem tem kandidatom, ki so se s svojim delom že dokazali in še želijo delati v dobro slovenskega naroda, ste kršili tako ustavo in tudi deklaracijo o človekovih pravicah, ki zagotavlja svobodo misli, veroizpovedi, vesti, pravico do življenja, svobode, osebne varnosti, pravico, da se vrnejo v svojo domovino, pravico, da v drugih državah iščejo, uživajo pribežališče pred preganjanjem, pravico, da se združujejo in še bi lahko naštevala. Zato se sprašujem, v kakšni državi živim, če niti poslanci ne spoštujemo lastne ustave, če ne spoštujemo človekovih pravic. Ali res lahko v Sloveniji kandidirajo za predsednika vlade, predsednika države in za pomembne funkcije samo ljudje, ki so bili v partiji, ki so ateisti, ki imajo kumrovško ali beograjsko šolo, ki imajo balkanski način mišljenja in odločanja. Vendar verjamem, da je v tem slovenskem parlamentu tudi veliko pravih, resničnih demokratov, ki bodo znali in razumeli, da je prišel trenutek, ko potrebujemo novo, svežo, moralno neoporečno vlado, in bodo danes to tudi potrdili in bo to tudi Slovenkam in Slovencem najlepše darilo za vstop v 21. stoletje in novo upanje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Zbačnikova. Replika, Bojan Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Gospa Zbačnikova, zahvaljujem se za vašo skrb. Prisostvoval sem na odboru in na seji državnega zbora in ne potrebujem magnetograma, vem, kaj smo se tam pogovarjali. Če bi bili takrat v dvorani in poslušali, bi slišali, da sem pohvalil nacionalni program zdravstvenega varstva in sem posebej izpostavil tudi vas, kot tisto, ki je zaslužna za to, da imamo nacionalni program v tretjem branju. Nikoli s tega govorniškega odra nisem žalil. Tudi na vašem odboru mi boste težko očitali, da sem kogarkoli diskreditiral ali žalil. Ampak vi istočasno, ko govorite o tem, kako je potrebna toleranca v tem državnem zboru, v isti sapi govorite o tem, kako so kandidati, ki razmišljajo po balkansko, ki imajo kumrovško šolo itn. Zamislite se tudi nad svojimi izjavami in nad svojimi besedami.
Kar se pa tiče kandidata za ministra za zdravstvo. Jaz upam, da ga s svojim nastopom nisem užalil, ker ga niti nisem želel in nisem imel namena. Povedal sem enostavno, kje se ne strinjava glede zasebništva, glede ukinjanja zdravstvenih domov. In gospa Zbačnikova, če se boste spomnili, o tem sva s spoštovanim kandidatom razpravljala tudi na seji odbora. Še enkrat pa poudarjam, moj namen ni bil žaliti in trdno sem prepričan, da za tem govorniškim odrom tudi nisem žalil. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Kontič. Pisna lista je izčrpana. Ali želi kdo od poslanskih kolegov 5-minutno razpravo? Ali želi besed predsednik vlade? Prosim dr. Bajuk.
DR. ANDREJ BAJUK: Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci.
Odgovoriti želim samo na nekatera vprašanja, ki so bila danes tukaj zastavljena v današnji razpravi. Najprej bi pa rad izrazil svoje obžalovanje za nekatere nepravilne predstavitve pozicij, ki so jih kandidati za ministrske položaje predstavili na sestankih in sejah odborov.
Namreč, iz magnetograma jasno izhaja, da je dr. Brejc govoril o tem, da znaša proračun ministrstva za delo okoli 800 milijard, od tega za zavod in pokojninsko in invalidsko zavarovanje 570 milijard. Dr. Brejc je jasno predstavil svoje stališče in konkretne predloge za delo ministrstva, ki sem jih tudi danes vključil v svojo predstavitev.
Podobnih napak ali napačnih predstavitev so bili danes deležni tudi drugi kandidati, npr. navedbo o izraženem evroskepticizmu dr. Jerovška ali pa odgovor dr. Šturma o uvajanju verouka v šoli. Vse to je preverljivo na magnetogramih.
Rad bi pa še omenil nekatere stvari, ki jih smatram, da so ključnega pomena. Glede maloobmejnega sporazuma z Republiko Hrvaško. Spoštovane poslanke in poslanci, poznam pomisleke, glede vsebine sporazuma, ki zadevajo mejo na morju oziroma maloobmejni prostor na morju, kjer meja še ni določena. Poznam tudi težave, ki tarejo ljudi ob meji z Republiko Hrvaško, ki jih sporazum vsaj deloma rešuje. V tem trenutku, v tem trenutku je sporazum v fazi presoje na ustavnem sodišču. Torej v tem času se vlada do tega sporazuma ne more opredeljevati. Ko bo prišel čas, bomo tudi to naredili.
Ponovno glede sporazuma z Vatikanom. O tem sem že govoril v svojih prvih predstavitvah v tem spoštovanem zboru. Sporazum s svetim sedežem je pripravljala prejšnja vlada. Načeloma sem za dogovorno reševanje odprtih vprašanj v korist državljanov, tudi odprtih vprašanj med državo in cerkvijo, seveda na osnovi ustavnega reda. Opozorim naj tudi, da v konkretnem primeru ne gre za konkordat, ki je mednarodnopravna pogodba, ki v celoti ureja vsa razmerja med posamezno državo in svetim sedežem. Ampak gre za mednarodnopravni sporazum, ki ureja samo sklop najpomembnejših področij v odnosu med cerkvijo in državo. Nekaj podobnega je slovenska država že podpisala z evangeličansko cerkvijo.
Glede načrta zdravstvenega varstva do leta 2004, sem že v svojem govoru tudi omenil, da bo potrebna hitra sprememba sedaj pripravljenega plana, za katerega je bil sprejet politični konsenz v državnem zboru, z jasnim videnjem za spremembe za naslednja leta. Nikjer ni bilo govora o absolutnem prehodu v zasebništvo na nivoju primarnega zdravstva, nasprotno, poudarjeno je bilo, da je ta prehod nujen, ne sme pa biti stihijski in mora biti dobro voden s strani države. Pri tem bodo lahko svojo vlogo odigrali tudi zdravstveni domovi, ki nikakor ne bodo služili samo urgentni medicini, ki je bila navedena samo kot en primer.
Glede vprašanja civilnega nadzora nad vojsko, kar se mi zdi silno pomembno vprašanje, in bi rad nedvoumno povedal, da se zavzemam in se bom vedno zavzemal za civilni nadzor nad vojsko. To je eden temeljnih demokratičnih kriterijev in najbolj odločilnih kriterijev za vstop Slovenije v Nato.
Kar se pa tiče zadeve Depala vas, to pa ni naloga vlade sedaj ocenjevati. To vprašanje so se že obravnavali ustrezni državni organi.
Glede privatizacije bank. Povedal sem enkrat in še bi rad ponovil, da se zavzemam za privatizacijo bank, vendar po zakonu, ki ga bo sprejel državni zbor. Moj cilj, moje zavzemanje pa je, da bo tudi Slovenija dobila podobni profil svojega bančnega sistema, kot ga imajo razvite države v Evropi.
Končno še vprašanje o suverenem malteškem viteškemu redu. Naj samo povem, da mi je znano in se da preveriti, da so njegovi člani tudi, denimo dva italijanska predsednika republike, Francesco Cossiga in Oscar Luigi Scalfaro, in tudi nekdanji predsednik Francije Valery Giscard d'Estaing, vsaj trije veleposlaniki Združenih držav in številni predsedniki vlad. Ne vidim temelja za kakšno večjo skrb na tem področju na Slovenskem. Naj še jaz dodam, da je malteški red v času krize na Balkanu veliko pomagal s humanitarno pomočjo in bil posebej pozoren do beguncev. Zato bi njegovo delovanje zaslužilo hvaležnost, ne pa problematizacije.
Spoštovane poslanke in poslanci, drage državljanke in državljani, naj se vam ob koncu še enkrat zahvalim za vašo razpravo, za vaše poglede na predstavljeni program in na predlog vladne ekipe. Kot sem že omenil ob koncu moje predstavitve danes tukaj v tem zboru, smatram, da je predlagana vlada politična vlada kot izvršilna veja oblasti in je v celoti pripravljena prevzeti svoj del odgovornosti za blaginjo države Slovenije. Njena naloga pa je, kot je naloga vsake vlade, da mora strokovno izvajati program, ki je bil predstavljen. Smatram, da vsi predlagani kandidati in kandidatka za ministre oziroma ministrico, imajo bogate strokovne izkušnje in so docela usposobljeni za opravljanje ministrskih funkcij, za katere sem jih predlagal. Trdno sem prepričan, da bo ta vlada delovala strokovno in odgovorno, če bo danes v državnem zboru za to dobila zadostno podporo. Prepričan sem, da je predlagana vlada zmožna uresničiti začrtane cilje in je zato vredna vaše podpore. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Zahvaljujem se predsedniku vlade dr. Bajuku. Ali želijo besedo kandidati za ministre? (Ne želijo.) Ali želi še kdo besedo? Gospa Dobrajčeva prosim, 5-minutna razprava.
POLONCA DOBRAJC: Hvala za besedo. Spoštovani predsedujoči, spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci. Vem, da je glasovanje tajno. V osmih letih svojega poslanskega mandata sem se trudila bolj ali manj spoštovati zakone, predvsem pa spoštovati tajnost, ki je predpisana in velja za vse. Ko sem javno obrazložila svoj glas, zakaj bom glasovala za tretji krog, vam je bilo lahko jasno iz mojega nagovora, kako bom glasovala. Ko je bil mandatar izvoljen, se je začelo spraševati, kdo, nihče se ni vprašal, zakaj. In začelo se je prepričevanje. Ne bom rekla, da je kdorkoli stopil do mene, ampak se je začelo javno prepričevanje. Dokler ste prepričevali mene, me niste prepričali. Ko ste se lotili v zgodbi prepričevanja, kako naj se glasuje za vlado, celo mojih staršev, mi je postalo jasno, da bi bilo pametno, če bi danes glasovala drugače, kot sem glasovala pri mandatarju. To je vse, kar lahko povem, glede na to, da je glasovanje tajno. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Dobrajčeva. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
V skladu z 265. členom poslovnika državnega zbora poslanci o imenovanju ministrov glasujejo tako, da glasujejo o listi kandidatov za ministre v celoti. Glasuje se tajno.
V skladu s 37. členom poslovnika vodi tajno glasovanje predsedujoči s pomočjo generalne sekretarke državnega zbora in štirih poslancev, ki jih izvoli državni zbor na predlog predsedujočega. Predlagam naslednjo sestavo komisije: Rudolf Moge, Josip Bajc, Branko Kelemina, Aurelio Juri in član te komisije sem tudi sam kot predsedujoči.
Ali kdo temu predlogu nasprotuje? (Ne.) Če ne, dajem na glasovanje predlog za tako sestavo volilne komisije. Ugotovimo prisotnost! (87 prisotnih.)
Kdo je za predlagano sestavo komisije? (83 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je komisija v predlagani sestavi izvoljena.
V skladu z drugim odstavkom 37. člena poslovnika bodo poslancem vročene glasovnice tako, da pride vsak poslanec k mizi predsedujočega in pove svoje ime in priimek, nakar se mu izroči glasovnico. Generalna sekretarka državnega zbora pa označi pri imenu in priimku poslanca na seznamu, da mu je bila glasovnica vročena. Glasuje se tako, da se na glasovnici obkroži beseda "za" ali "proti". Poslanke in poslance prosim, da pri glasovanju uporabijo obe glasovalni mesti, torej tako na levi kot na desni strani tukaj v prostorih državnega zbora.
Na podlagi 241. člena poslovnika bo lista kandidatov za ministre izglasovana, če bo zanje glasovala večina poslancev, ki so oddali veljavne glasovnice. V skladu z drugim odstavkom 98. člena poslovnika je neizpolnjena glasovnica ali glasovnica, ki ni izpolnjena v skladu s prej omenjenim navodilom, neveljavna. Glasovali bomo v dvorani. Poslanke in poslanci bodo izpolnjene glasovnice oddali v glasovalno skrinjico, ki bo v dvorani pred predsedstveno mizo. Poslanec Jože Možgan bo ob smiselni uporabi 79. člena zakona o volitvah v državni zbor glasoval ob pomoči žene, gospe Marije Možgan. Prehajamo na izvedbo tajnega glasovanja. Prosim poslance, ki mi bodo pomagali pri glasovanju, da se takoj zglasijo v sobi 117, kjer bomo prevzeli volilni material.
Glasovanje so bo začelo ob 21.20, trajalo bo 20 minut in bo torej trajalo do 21.40. Sejo bomo nadaljevali ob 21.55. Prehajamo na izvedbo glasovanja.
(Seja je bila prekinjena ob 21.08 uri in se je nadaljevala ob 22.33 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi! Ugotavljamo prisotnost! (84 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Rad bi vas obvestil, da se volilna komisija ni mogla poenotiti o veljavnosti ene glasovnice, zato bomo glasovanje ponovili. Glasovanje se prične ob 23.00 in traja do 23.20. Prehajamo na izvedbo glasovanja. Prične se ob 23.00.
(Seja je bila prekinjena ob 22.34 uri in se je nadaljevala ob 23.39 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi! Nadaljujemo sejo. Najprej ugotavljamo prisotnost! (75 poslancev in poslank.)
Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Dovolite mi, da preberem zapisnik o ugotovitvi izida glasovanja o imenovanju ministrov. Glasovanje je potekalo v torek 23. maja 2000 v prostorih državnega zbora Republike Slovenije. Razdeljenih je bilo 90 glasovnic. Oddanih je bilo 90 glasovnic. Neveljavnih glasovnic ni bilo. Za listo kandidatov za ministre je glasovalo 45 poslancev, "proti" pa 45 poslancev. Poslanec gospod Jože Možgan je v smiselni uporabi 79. člena zakona o volitvah v državni zbor glasoval ob pomoči žene, gospe Marije Možgan.
Ker predlagana lista kandidatov za ministre ni bila izglasovana, bo državni zbor v skladu z 266. členom poslovnika državnega zbora opravil novo glasovanje o imenovanju ministrov na podlagi nove liste kandidatov za ministre. Predsednik vlade mora novo listo kandidatov predložiti najkasneje v 10-ih dneh.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 48. izredno sejo državnega zbora.
Državni zbor bo jutri ob 14.00 uri nadaljeval z delom, in sicer z 21. redno sejo, v okviru katere bomo obravnavali prekinjeno 10. točko dnevnega reda, to je predlog zakona o letalstvu - druga obravnava, ter 26. točko, nato 35. točko. Lahko noč.
(Seja je bila končana 23. maja 2000 ob 23.41 uri.)