Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
NADALJEVANJE 31. SEJE
(21. januar 1999)


Sejo so vodili: Janez Podobnik, predsednik državnega zbora, Miroslav Luci, podpredsednik državnega zbora in Andrej Gerenčer, podpredsednik državnega zbora.
Seja se je pričela ob 14.37 uri.


PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi! Pričenjam nadaljevanje 31. seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Peter Hrastelj, Bogomir Špiletič, Rafael Kužnik, Ciril Pucko, Jožef Košir, Franc Čebulj - je prisoten, Branko Janc, Vincencij Demšar, Jurij Malovrh - od 16.00 ure dalje, Maksimiljan Lavrinc - prisoten, Rudolf Petan - od 17.00 ure dalje in gospod Feri Horvat. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Na sejo sem vabil predstavnike oziroma člane vlade Republike Slovenije in jih lepo pozdravljam.
Na današnjem nadaljevanju 31. izredne seje bo zbor najprej prešel na obravnavo prekinjene 10. točke dnevnega reda, to je predlog zakona o ugotavljanju vzajemnosti pri pridobivanju lastninske pravice tujcev na nepremičninah, zatem pa opravil obravnavo 13. točke, to so vprašanja in pobude poslank in poslancev. Pričakujemo, da bomo danes to točko tudi zaključili. Če jo bomo zaključili pred 18.00 uro, pa imamo tudi možnost, da preidemo na 9. točko dnevnega reda, delovno telo je pravkar končalo svoje delo, to je predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije. Seveda je potrebno, da imajo poslanke in poslanci na klopeh tudi poročilo odbora.

Prehajamo torej na nadaljevanje 10. TOČKE DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O UGOTAVLJANJU VZAJEMNOSTI PRI PRIDOBIVANJU LASTNINSKE PRAVICE TUJCEV NA NEPREMIČNINAH, HITRI POSTOPEK. Državni zbor je to točko obravnaval na včerajšnjem zasedanju in po končani drugi obravnavi ni sprejel naslova zakona. Predlog zakona ne vsebuje bistvenega elementa iz prvega odstavka 175. člena poslovnika, to je naslov zakona. V skladu z razlago komisije za poslovnik z dne 23. marca 1997 ugotavljam, da predlog zakona o ugotavljanju vzajemnosti pri pridobivanju lastninske pravice tujcev na nepremičninah ni bil sprejet in da je s tem zakonodajni postopek končan. S tem pa tudi zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 13. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE POSLANK IN POSLANCEV. Za današnjo sejo so se opravičili naslednji ministri: minister dr. Slavko Gaber se zaradi vnaprej določenih obveznosti opravičuje, sodeloval bo dr. Janko Strel, državni sekretar. Prav tako se opravičuje tudi minister za finance, mag. Gaspari. Sodelovali bodo državni sekretarji in vodilni uslužbenci na ministrstvu za finance. Za začetek seje, za 15 minut, se je opravičil tudi minister za notranje zadeve, gospod Mirko Bandelj.
V dogovorjenem roku, ki se je iztekel včeraj do 10.00 ure, smo prejeli pisne prijave poslanskih vprašanj in pobud. Določen je bil vrstni red pobud in vprašanj v skladu z odstavkom 23. člena - z zadnjim odstavkom - poslovnika, tako da prva tri vprašanja oziroma pobude postavijo poslanci opozicije, nato pa poslanci iz raznih poslanskih skupin po vrstnem redu prijave.
Poslanke in poslance bi opozoril, da mora biti poslansko vprašanje kratko in postavljeno tako, da je njegova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru bom moral poslanca opozoriti ter ga pozvati, da vprašanje ustrezno izpopolni. Ustno vprašanje oziroma pobuda ne sme trajati več kot 3 minute, ministrov odgovor pa praviloma ne več kot 10 minut, dopolnilno vprašanje pa 2 minuti.
Prvo poslansko vprašanje postavlja poslanec dr. Ciril Ribičič, za njim gospod Zmago Jelinčič. Prosim za mir v dvorani! Kolegice in kolegi, prosim, da se tudi posedete po svojih poslanskih mestih, da bo lahko dr. Ribičič postavil poslansko vprašanje. Prosim.

DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gospod predsednik, hvala za to vprašanje. Hvala tudi za opozorilo, ki je že običajno, da naj bo postavljeno kratko in jasno. Moram reči, da na vrhu tega spiska nisem po svoji zaslugi, ampak po zaslugi predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, ki se izogiba, da bi prišel v državni zbor in odgovoril na moje poslansko vprašanje.
Danes je 318 dni od takrat, ko sem ga prvič prosil, 10. marca lanskega leta, da pride v državni zbor in odgovori na moje poslansko vprašanje o regijah. Predsednik me je, kot rečeno, opozoril, naj kratko postavim vprašanje; lahko ga pa postavim tako ali drugače, nikoli ne dobim odgovora. Prosil bi gospoda predsednika in vse, ki jim je kaj do ugleda državnega zbora, da vlado opozorijo, da je njena dolžnost, da nam posreduje odgovore, in da predsednika vlade direktno opozorijo, da je njegova dolžnost, da pride v državni zbor, in da se ne more eno leto izogibati temu, da bi odgovoril na moje poslansko vprašanje.
To poslansko vprašanje sem večkrat prestavil in ga nisem postavil zaradi tega, ker ni bilo dr. Drnovška. Potem sem ga zastavil in rekel, da pričakujem njegov odgovor v državnem zboru, pa do tega ni prišlo. Danes bom opozoril samo na en vidik.
Namreč, moja ocena je, da ne samo mnogi državljani, ampak da tudi naša vlada, na čelu s predsednikom vlade, enostavno ne verjame, da bomo prišli v Evropsko zvezo. Namreč, če bi temu verjeli, da lahko čez pet, šest, sedem, osem let postanemo enakopravni člani Evropske zveze, potem bi se lotili področja regionalizma, naredili reformo in usposobili Slovenijo, da bi bila sposobna, takrat ko bodo odpravljene meje s sosednjo Italijo, sosednjo Avstrijo, sosednjo Madžarsko in v perspektivi tudi s Hrvaško odpravljene v tem smislu, da bodo prosto prehodne, da bomo takrat pripravljeni za to, da bodo naše regije, naše pokrajine sposobne enakopravno sodelovati z regijami prek naših meja: z regionalnimi centri v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. To se mi zdi, da je posebej treba opozoriti.
Drugo, kar je bilo v mojem vprašanju večkrat poudarjeno, je to, da želim odgovor predsednika vlade o tem, ali podpira idejo o spremembi ustave glede regionalizma. Ideja je zelo enostavna: črta se 143. člen in se s tem omogoči, da bi tudi pri nas nastale pokrajine, ki bodo primerljive z notranjim regionalizmom v drugih evropskih državah. Na to nisem dobil odgovora in moram reči, da če tega odgovora ne bom dobil do naslednje seje, da se bom lotil zbiranja podpisov. Kajti, če ni argumentov zoper spremembo ustave, potem ta molk mora pomeniti, da predsednik vlade podpira idejo, ki je bila zapisana tudi v vladni strategiji za vstop Slovenije v Evropsko zvezo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Ribičiču. Torej, predsednik ni prisoten, zato mu bomo vprašanje posredovali; to bomo storili in smo že storili. Opozorili ga bomo tudi na zadnjo točko, da se je dolžan udeležiti te točke in tudi odgovoriti ter odgovoriti tudi na dodatno vprašanje, ali sprejema idejo o spremembi ustave. Mislim, da je zadovoljivo.
Želi kdo iz vlade odgovoriti? Namesto predsednika verjetno ne more.
Prehajamo na drugo poslansko vprašanje - gospod Zmago Jelinčič. Pripravi naj se Mirko Zamernik. Gospod Ivo Hvalica - namesto gospoda Zamernika.

ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Pozdravljeni vsi skupaj. Dve vprašanji imam.
Eno vprašanje je za ministrstvo za zunanje zadeve. Ali je res - in če je res, kako je to mogoče, s kakšnim namenom in utemeljitvijo ima oficir slovenske vojske, gospod Dragan Bavčar, diplomatski potni list?
Drugo vprašanje je za ministrstvo za zdravstvo. Zakaj duhovniki, ki delijo hrano ob svojih obredih, nimajo izvršenega sanitarnega pregleda v skladu z do sedaj veljavnimi predpisi? Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Prosim za mir v dvorani! Kolegi poslanci! Vprašanje je bilo postavljeno. ... (Nemir v dvorani.) ... Kolegice poslanke in poslanci! Če ne bo miru, bomo morali za nekaj časa prekiniti sejo. Prosim za mir v dvorani! Vodje poslanskih skupin! Ministrstvo za zunanje zadeve je pozvano, da poda prvi odgovor. Gospod Juri, državni sekretar, prosim.

FRANCO JURI: Spoštovani! Poslancu Jelinčiču lahko odgovorim le, da bomo to preverili. Trenutno tega podatka nimam, zato bomo odgovorili v pisni obliki.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Prosim ministrstvo za zdravstvo za drugi odgovor. Odgovor bo verjetno pisen.
Prehajamo na tretje vprašanje. Gospod Ivo Hvalica. Kolega, izvoli.

IVO HVALICA: Hvala lepa. Najprej pojasnilo, zakaj sem tu namesto kolega Zamernika. Kolega Zamernik se je odločil, da odstopi meni tretje mesto pri poslanskem vprašanju zaradi tega, ker s tem tudi protestira zaradi tega, ker že leto dni ni dobil odgovora podpredsednika vlade v zvezi s prodajo motela Medno Avtocommercu, in podobnih zadev. Da boste vedeli, zakaj to je.
Svoje vprašanje pa naslavljam na vlado oziroma na ministrstvo za notranje zadeve. Pozdravljam predsednika vlade v odsotnosti, seveda kot vedno. On v Evropo ne bo prišel, ker to, da on negira oziroma ni prisoten na tem eminentnem delu parlamentarnega poslovanja, je nekaj nedopustnega. Ampak očitno se je on tako odločil.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Kolega Ivo Hvalica! Samo pojasnilo. Minister Bandelj se je opravičil za začetek seje, če bi želel, bomo počakali... Ali boš kar sedaj nadaljeval?

IVO HVALICA: Vidim prijatelja Slavka Debelaka, bom kar njega gledal...

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Izvoli, kolega.

IVO HVALICA: ... In mu postavil to vprašanje. Vprašanje je namenjeno vladi in ministrstvu za notranje zadeve.
Ministrstvo za notranje zadeve oziroma ministra sprašujem. Na podlagi katerega sklepa vlade ne spoštuje sklepa občinskega sveta Postojna, z dne 29. oktobra 1998 v zvezi z nastanitvijo tujcev v kraju Veliki Otok pri Postojni. Ta sklep sem prepisal; vročen je bil tudi ministrstvu za notranje zadeve, in se glasi: "Občinski svet podpira zahteve vaščanov Velikega Otoka, sprejete na zboru krajanov 28.10.1998. 2. Občinski svet ugotavlja, da je ministrstvo za notranje zadeve z nezakonito naselitvijo tujcev v pralnico opuščene vojašnice v Velikem Otoku grobo poteptalo osnovna načela pravne države in suverenost lokalnih organov občine Postojna. 3. Občinski svet zahteva, da se takoj prenehajo vse aktivnosti v zvezi z nastanitvijo tujcev v vojašnici Velikega Otoka; tisti, ki so tam nastanjeni, pa morajo biti preseljeni oziroma premeščeni v sedmih dneh." To je bilo napisano daljnega, lahko že rečemo, 29. oktobra 1998. Želel bi tu imeti - ne posplošen odgovor, to me ne "briga", ampak natančno datum sklepa vlade, na podlagi katerega je vlada oziroma ministrstvo za notranje zadeve zavrnilo sklep občine Postojna. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Bomo dobili odgovor kar takoj. Ja, gospod državni sekretar, gospod Debelak.

MAG. SLAVKO DEBELAK: Gospod podpredsednik, gospod poslanec Hvalica, predlagam, da odgovori gospod Bandelj, prihaja čez 10, 15 minut. Na to temo je še, moram reči, več vprašanj. Sam sem si skrbno zabeležil vaše vprašanje, prenesel mu ga bom in prepričan sem, da vam bo odgovoril. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Dodatno vprašanje ima gospod Ivo Hvalica. Izvoli, kolega. Dopolnilno vprašanje.

IVO HVALICA: Hvala lepa. S tem pojasnilom sem zadovoljen in čakal bom na odgovor. Tudi sam sem napisal zelo eksaktno moje vprašanje, predvsem pa sem zelo eksaktno napisal sklepe, ki sem jih prej citiral, in vam bodo tu na voljo. Pri tem bi pa še enkrat poudaril, da je treba prenesti ministru tudi to, da hočem imeti odgovor, ne "flancanje"! Odgovor, točen odgovor, sklep vlade, kdo je to odločil, kdo je to sklenil; skratka - odgovor, kot se pritiče odgovoru, ki ga daje vlada oziroma minister poslancu. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Prehajamo na četrto vprašanje. Kolega Zoran Lešnik, izvoli.

ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa. Gospod podpredsednik, kolegice in kolegi! Poslansko vprašanje je naslovljeno na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ne morem ga nasloviti gospodu ministru, ker je bolan in bi bilo nepošteno, če bi naslovil to vprašanje na njega.
Vem za primere, da je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije konec decembra 1998 poslal kmetom račun za plačilo najemnine ali zakupnine, in to za 5 let nazaj - za obdobje od 1994 do 1998. Torej za obdobje, ko so kmetje zemljo obdelovali, vendar sklad z njimi za to obdobje ni sklenil pogodbe.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pod pokroviteljstvo katerega sodi tudi sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, sprašujem: ali je tako zaračunavanje najemnine ali zakupnine za nazaj zakonito in dovoljeno? Če slučajno ni, kakšni bodo ukrepi?
Isto ministrstvo, pa tudi vodstvo parlamenta sprašujem, kakšen je optimalen čas za odgovor na konkretno zastavljeno poslansko vprašanje. Do danes namreč še nisem dobil odgovora na vprašanje, ki sem ga naslovil na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter osebno na ministra gospoda Cirila Smrkolja na 29. seji državnega zbora. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Dobili bomo ustni odgovor. Izvolite.

MAKSIMILJAN MOHORIČ: Spoštovani zbor, spoštovani gospod Lešnik, ker na vaše vprašanje ne morem takoj odgovoriti, bomo zaradi tega, ker moramo pridobiti ustrezne podatke in zadevo preučiti, v skladu z drugim odstavkom 27. člena podali pisni odgovor.
Tudi na vaše vprašanje, na katero ni bilo odgovora, bomo odgovorili čim prej oziroma v tem roku. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala gospodu Mohoriču, državnemu sekretarju ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Dodatnega vprašanja ni. Prehajam na peto vprašanje, Josip Bajc. Pripravi naj se Aleksander Merlo.

JOSIP BAJC: Gospod podpredsednik, kolegice in kolegi poslanci, predstavniki in člani vlade! Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije kot lastnik prostorov po sklepu vlade Republike Slovenije iz leta 1995 - ki ne upošteva najemne pogodbe, sklenjene med izvršnim svetom in ministrstvom za obrambo z dne 17.11.1997 - bivše vojašnice v Velikem Otoku, je dne 17.10.1998 brez vednosti lokalne skupnosti naselilo v zapuščene prostore bivše pralnice JNA v Velikem Otoku skupino ilegalcev oziroma kot se jim v zadnjem času reče prebežnikov. Generalni direktor slovenske policije, gospod Borut Likar, je s svojim pismom dne 21.10.1998 na moje zaprosilo, da mi posreduje pismo o namerah, obvestil občino Postojna o vzpostavitvi tega objekta za bivalne prostore pod strožjim policijskim nadzorom. Po besedah ministra gospoda Mirka Bandlja naj bi bili ti objekti urejeni le za čas izrednih razmer. Zaradi tega sprašujem ministra gospoda Mirka Bandlja naslednje. Ali namerava ministrstvo za notranje zadeve, kljub nasprotovanju občinskega sveta občine Postojna, v prostorih bivše pralnice JLA v Velikem Otoku trajno urediti prehodni dom za tujce oziroma zapor; oziroma kako dolgo bodo še trajale izredne razmere in kdo je te izredne razmere razglasil?
Drugič. Ali je ministrstvo za notranje zadeve do dne 31.12.1998. leta dopolnilo vlogo na upravno enoto Postojna za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja glede na to, da je s strani upravne enote bilo pozvano, da dopolni vlogo za pridobitev gradbenega in lokacijskega dovoljenja; In, ali je ministrstvo za notranje zadeve, prehodni dom za tujce, dopolnilo vlogo za postavitev začasnega objekta za potrebe ogrevanja in s tem izpolnilo odločbo ministrstva za okolje in prostor, inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, enota Koper, izpostava Postojna?
Tretjič. Zakaj ni realizirana zahteva zbora krajanov vasi Veliki Otok in občinskega sveta občine Postojna, ki so zahtevali prenehanje vseh aktivnost v zvezi z nastanitvijo tujcev in njihovo premestitev? To vprašanje se delno pokriva tudi z vprašanjem kolega Iva Hvalice. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Torej eno vprašanje je od gospoda Iva Hvalice, drugo od gospoda Bajca, problematika je ista. Med tem časom se nam je priključil gospod minister, ki sta mu bila namenjena prvo in drugo vprašanje. Ali si želi malo časa za posvetovanje? Bi šli naprej? Ali boste takoj odgovorili, gospod minister? (Da.) Izvolite.

MIRKO BANDELJ: Lepo pozdravljeni in se opravičujem za to zamudo. Imel sem še druge obveznosti, ampak ne glede na to.
Tujska problematika je v tej državi zmeraj bolj zaostren problem. To je problem, ki ga moramo reševati vsakodnevno. Če samo omenim dejstvo; trendi naraščanja ilegalnih prehodov v zadnjih dveh letih skoraj beležijo indekse 200 oziroma lansko leto je bilo 85% več ilegalnih prehodov obravnavanih kot leto poprej. Seveda to problematiko rešujemo na več načinov.
Prvo je učinkovita kontrola meja, kjer je slovenska policija kar uspešna. Govorim o trditvah in podatkih, ki nam jih dajejo predstavniki drugih držav, zlasti Italije in še posebej Avstrije. Recimo podatek, ki nekaj pove je dejstvo, da prek slovensko-avstrijske meje preide ilegalno v Avstrijo le 6% tujcev. Res pa je, da bi si v policiji tudi želeli več tehnične opreme in boljših pogojev za to, da bi lahko bili na meji še bolj učinkoviti. Tudi programi, ki so pripravljeni, gredo v to smer, kajti to je najbolj učinkovito sredstvo pri preprečevanju ilegalnih prehodov.
To govorim zaradi tega, kajti drugi instrument, ki je tudi učinkovit, vendar je njegova učinkovitost manjša, je dejstvo, da lahko mi tujce, ki jih najdemo na našem ozemlju, vračamo v druge države le na podlagi mednarodnih pogodb.
Do sedaj pri tem ni bilo kakšnih posebnih težav s Hrvaško, pa čeprav je mogoče Hrvaška te probleme reševala včasih tudi malo s "figo v žepu", vendar moram priznati, da jih iz leto v leto boljše. Z Madžarsko pa so nekateri pravni nesporazumi, predvsem zato, ker pred leti sklenjen sporazum o vračanju oseb tolmačita obe strani na drugačen, na svoj način. Ta sporazum z Madžarsko je sedaj usklajen na ekspertnem nivoju in bo predložen oziroma podpisan v naslednjem mesecu. To govorim zaradi tega, ker moram povedati, da pa obstaja vrsta držav, s katerimi ni mgoče skleniti nikakršnega bilateralnega sporazuma. Prav iz teh držav prihaja tudi največ tujcev. To so ljudje iz Bangladeša, Siera Leone, Pakistana, Kurdi in podobno. Če teh ljudi ne moremo vrniti, jih je treba nekam nastaniti. Zdaj prihajam k vprašanju; nastanimo jih lahko v skladu z našo zakonodajo, v skladu s humanimi razlogi in dejstvom, da obravnavamo tujce na način, kakršen slovenski družbi tudi pritiče.
Če se sedaj vrnem h konkretnemu vprašanju, bi najprej rekel to - in s tem odgovoril gospodu Hvalici - da sklepi občinskega sveta niso pravni akti, ki bi lahko kakorkoli zavezovali vlado v formalnem smislu. Zato tudi zavračam tezo v vprašanju, da naj bi ministrstvo pri vselitvi tujcev v pralnico opuščene vojašnice na Velikem Otoku grobo poteptalo osnovna načela pravne države in suverenost lokalnih organov občine Postojna. Tudi o suverenosti, mislim, da ni potrebno govoriti v tem kontekstu, kajti tudi občinski akti oziroma sklepi, kot so bili sprejeti, ne morejo biti za državo zavezujoči.
Zavračam tudi trditev iz vprašanja, ki govori o tem, da je bila vselitev nezakonita. Dejstvo je, da je bilo potrebno takrat, ko se je ministrstvo odločilo - oziroma se je prehodni dom kot organ v sestavi odločil - za naselitev teh ljudi v opuščeni objekt vojašnice, da je bilo takorekoč čez noč prisiljeno reagirati. Naenkrat je prišlo do večjih skupin ljudi, ki jih ni bilo več kam locirati. Pri tem moram povedati tudi to, da so kapacitete, ki jih je imela država prej na voljo, omogočale nastanitev le okoli 200 tujcev. Imeli smo dva taka objekta: enega v Ljubljani, enega v Prekmurju. Kot najbrž veste, se je vmes problematika že toliko zaostrila, da je ministrstvo pridobilo za to še dva objekta in spet še dodatno obremenila Prekmurje, kajti tam se nahaja največ ilegalcev, ki se jih pač najde in tudi nastani. Lahko si predstavljate, kakšna obremenitev je to tudi za Prekmurje, še zlasti zato, ker je tam tudi policijskih sil zaradi varovanja meja neprimerno več, kot jih je kjerkoli drugje v državi. Tudi iz razlogov višje sile je ministrstvo takrat takorekoč čez noč vselilo te ljudi v edini objekt, ki ga je imelo na razpolago, in pri tem opravilo tudi tista nujna takojšnja vzdrževalna dela, zato da so se lahko nastanili. Eno od teh nujnih del je bilo tudi lociranje energetskega agregata, kajti te prostore je treba tudi nekako ogrevati.
Tudi če bi pri tem agregatu, ki je bil postavljen dejansko takoj, na hitro, lahko kdo razlagal, da gre za kakšen akt mimo utečenih upravnih postopkov, je najprej treba vedeti, da zakon o graditvi objektov omogoča takšne izjeme v skrajnih primerih. Vendar, ne glede na to je ministrstvo hkrati peljalo tudi redni postopek pridobivanja vseh soglasij. In ne samo to! Tudi vse pristojne inšpekcije so bile v to vključene in doslej ni nobena od inšpekcij oziroma tista prva odločba, ki je bila nekoč izdana, je tudi že vmes sanirana, tako da lahko zatrdim, da ministrstvo za notranje zadeve oziroma prehodni dom za tujce pri nastanitvi tujcev v objekt na Velikem Otoku ni v ničemer kršilo predpisov. Vsaj ne na način, da bi - zdaj se postavim še v drugo situacijo, ampak to zgolj špekuliram - tudi če bi nastanili te ljudi v nek objekt, tudi mogoče mimo predpisov, kljub vsemu mislim, da je treba v takih primerih tehtati, kaj je večja dobrina in kaj pravzaprav država in pravni red varuje. Prav gotovo s temi ljudmi ni bilo mogoče ne vem kako drugače ravnati. Skratka, treba jih je bilo nekam nastaniti in to je bilo dejansko storjeno in tudi v skladu s predpisi.
Zdaj, kar zadeva nadaljevanja te zgodbe. Mi bomo prav gotovo... (Poslanec Hvalica iz dvorane!) Prosim?

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Prosil bi, da ne komunicirate, da daste, gospod minister, odgovor. Poslance pa opozarjam, da mu ne skačejo v besedo. (Iz klopi se oglaša poslanec.) Ne govoriti tudi s predsedujočim! Izvolite, gospod minister.

MIRKO BANDELJ: In tudi nobenega sklepa vlade ni, ki bi napotil ministrstvo k nespoštovanju sklepov občine Postojna, kajti - kot že rečeno- - ti sklepi ne morejo biti zavezujoči za državo.
Moram pa seveda povedati - in to je tudi odgovor gospodu Bajcu - mi bomo iskali rešitve za to problematiko tudi naprej, vendar moram povedati, da se bo problematika s tujci še zaostrovala. Trendi še naraščajo; in to ne samo zaradi razmer na Kosovu, kajti problem so predvsem, kot sem že prej omenil, tudi državljani držav iz Afrike in Azije. Verjetno bomo morali iskati še drugačne rešitve, tudi nastanitvene, in za vse to je treba imeti tudi ustrezna materialna sredstva.
Moram reči, da proračun ministrstva za notranje zadeve nikdar ni predvideval sredstev za kakršnekoli investicije v ta namen, da jih tudi zdaj ne predvideva in zato bomo ta problem reševali na najbolj racionalen možen način. Reševati pa ga je treba in v katerokoli okolje bomo to problematiko skušali locirati, tudi tako kot doslej, povsod bodo odpori, bodo problemi, ki jih lahko razumem, vendar hkrati moram tudi zagotavljati reševanje teh problemov. Da pri tem upoštevamo tudi kriterij razseljevanja teh ljudi, je pa tudi dejstvo. Kajti takrat, ko je v Postojni nastal problem, je bilo tam vsega skupaj nastanjenih samo 6% tujcev v oskrbi notranjega ministrstva. Ne glede na to, kot sem že rekel, iskali bomo tudi drugačne variante, tudi v sodelovanju s Postojno, pa še druge aranžmanje, tudi s katero drugo občino, in boo poskušali najti optimalnejšo rešitev. Če je pa ne bo, pa moram reči, da druge rešitve, kot je zdaj uveljavljena, pač v tem trenutku še ne poznamo. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Samo trenutek. Ker je minister dal odgovor na poslansko vprašanje Ivu Hvalici, mu dajemo možnost, da dopolni vprašanje - sicer prej. Če želi, ker je bil odgovorjeno tudi na njegovo vprašanje. Gospod Ivo Hvalica, potem pa gospod Bajc. Če ne bi podal odgovora tudi na njegovo vprašanje, ne bi imel več možnosti.

IVO HVALICA: Hvala lepa. Zahvaljujem se gospodu ministru za njegovo obširno predavanje, ampak mene to ne "briga". Vi ste danes dobili tudi opozorilo iz Rima - verjetno ste s tem že seznanjeni -, kako čuvate mejo. In verjetno bo to precejšnje opozorilo oziroma bo to imelo verjetno posledice; Italija bo namreč namestila ob naši meji dodatne policijske sile. To se bo zgodilo prvič po vojni za osamosvojitev in to ni v čast slovenski državi, še manj pa slovenski policiji.
Ampak "vic" je v tem, da vi meni sploh niste odgovorili na vprašanje, ker vprašanje je bilo samo eno, zelo kratko: na podlagi katerega sklepa vlade - sklep vlade! Kaj mene "briga" vaša logistika! Za to imate vi vaše ljudi. Vi mi dajte številko in datum sklepa vlade - in jaz porečem: "O.K., je pač to vlada sprejela", kot sem že danes dopoldan rekel, "vlada proti svojemu ljudstvu." Bog pomagaj, tudi to je način vladanja! Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Ivo Hvalica. Bi mogoče pred odgovorom poslušali še dodatna vprašanja, gospod minister, če se strinjate? Gospod Bajc, imate še vi kaj dodatnega k izvajanju gospoda ministra?

JOSIP BAJC: Gospod podpredsednik, ministru se za odgovor zahvaljujem. Približno tak je, kot so bili vsi odgovori, o katerih smo se do danes pogovarjali. Vendar sem predvčerajšnjim in danes pisno posredoval - mislim, minister, da ste tudi dobili ta moja vprašanja - in sem pričakoval, da mi boste danes konkretno odgovorili: Ali je ministrsvo za notranje zadeve, prehodni dom za tujce, dopolnilo vlogo za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja, glede na to, da je s strani upravne enote bilo pozvano, da do dne 31.12.1998 dopolni vlogo? To je prvič.
Drugič. Ali je ministrstvo, prehodni dom za tujce, dopolnilo vlogo za izdajo dovoljenja za postavitev začasnega objekta ogrevalne postaje v Velikem Otoku.
In tretjič. Ali so te izredne razmere - gospod minister, midva sva se že nekajkrat pogovarjala, pa tudi z vašimi sodelavci - oziroma bodo trajale do 31.5. letošnjega leta, tako kot smo se pogovarjali, ali ne?
Prosim, gospod minister, če obstaja možnost, da mi konkretno odgovorite na ta tri vprašanja.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. To sta bila dva dodatna vprašanja. Gospod minister, izvolite.

MIRKO BANDELJ: Najprej odgovor gospodu Bajcu. Prehodni dom za tujce ima vsa potrebna dovoljenja, ki jih ta država in pravni red v tej državni terjata, za vso dejavnost, ki jo tam opravlja. O tem lahko tudi minister Gantar kaj več pove.
Glede drugega vprašanja sem tudi že prej nakazal. V tem trenutku ne morem reči, da bomo do 1. maja karkoli naredili, kajti to je izredno zahtevna problematika. Če ne bomo našli drugačne rešitve, v tem trenutku ne poznam drugega odgovora, kot da bodo tujci pač tam ostali. Rešitev bomo iskali, ampak jaz ne morem danes napovedovati, v kakšnem roku jo lahko ponudimo.
Gospodu Hvalici pa sledeče. V tej državi velja ustava, veljajo zakoni, veljajo mednarodne pogodbe, konvencije, ki jih je država ratificirala, in v nobenem predpisu ni predvideno, da bi moralo ministrstvo za izvajanje povsem jasnih določil pravnega reda prositi vlado za kakršnekoli sklepe. Zlasti pa ne za sklepe, ki bi napotili na protipravno ravnanje. Pri tem moram še enkrat povedati, sklepi občinskega sveta niso sklepi, ki bi lahko zavezovali državo pri svojem ravnanju. So lahko neka moralna obveznost, so lahko neko izhodišče, ki terja nek dogovor, sporazum - če se da - niso pa pravno relevantni sklepi. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Izkoriščene so pravne možnosti oziroma poslovniške možnosti. Mogoče lahko to dopolni še kaj minister za okolje in prostor in dajem tudi njemu besedo. Izvolite, gospod minister.

DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Poslansko vprašanje gospoda poslanca Bajca smo razumeli - vsaj delno - tudi kot poslansko vprašanje ministrstvu za okolje in prostor. Iz obširnejšega vprašanja bi izluščil samo del odgovora, ki je pomemben za to razpravo, ki je bila v tem trenutku.
V inšpekcijskem pregledu, ki ga je opravil inšpektorat na podlagi prijave urada župana občine Postojna, je bilo ugotovljeno, da je MNZ obnovilo notranje inštalacije - električne, vodovod, centralno ogrevanje - pobelil je prostore ter zunaj objekta postavil mobilno kontejnersko postajo za ogrevanje. Za tako imenovana vzdrževalna dela - elektrika vodovod, centralno ogrevanje, pobelitev prostora - po predpisih dovoljenja ni potrebno pridobiti, zato inšpektorski ukrep ni mogoč. Ker pa si za postavitev mobilne kontejnerske postaje investitor na podlagi 50. člena zakona o urejanju naselij ni pridobil dovoljenja, mu je inšpektor 13.11.1998 izdal na podlagi 73. člena zakona o urejanju naselij inšpekcijsko odločbo. Investitor se je nanjo pritožil in hkrati zaprosil za odlog izvajanja izvršbe. Inšpektor mu je skladno z 281. členom zakona o urejanju prostora, pardon, ZUP-a navedeni rok v odločbi podaljšal do 30.4.1999. Dne 16.12.1998 je upravna enota v Postojni izdala investitorju odločbo o dovolitvi priglašenih del, to je o postavitvi začasne mobilne kontejnerske postaje za ogrevanje. To dovoljenje je sedaj veljavno, ta prehodni dom ima z vidika prostorskih pogojev zakona o urejanju naselij vsa potrebna dovoljenja, ki so bila pridobljena.
Rad bi še dodal, da je v inšpekcijskem postopku ugotovljeno, da so bili v obstoječem objektu že prej prostori, namenjeni oskrbi, zadrževanju in bivanju ljudi, kot so garderobe, sanitarije, učilnice in spalnice. Ker je temu tako, ne moremo ugotavljati spremembe namembnosti objekta, za katerega bi bilo treba pridobiti nova dovoljenja: lokacijsko, gradbeno, uporabno. Tudi če bi v danem primeru šlo za spremembo namembnosti objektov, ukrep inšpekcije ni možen, ker pri namestitvi opreme v ta objekt niso bila narejena nikakršna dela, za katera bi bilo treba pridobiti dovoljenje bodisi na podlagi zakona o urejanju naselij ali zakona o graditvi objektov. Poudarjam, to stališče je skladno z že obstoječimi indikati.
To je za to diskusijo pomembno, ostale elemente odgovora boste dobili pisno. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu ministru Gantarju. Naslednji ima poslansko vprašanje gospod Aleksander Merlo. Medtem še opravičilo gospoda ministra mag. Antona Ropa, ki ga zaradi zadržanosti nadomešča Nataša Belopavlovič, državna sekretarka. Izvoli, kolega Merlo.

ALEKSANDER MERLO: Gospod podpredsednik, vsi navzoči! Govorimo o izrednih razmerah. Se pravi, da bom nadaljeval to tematiko gospodu ministru za notranje zadeve kar z nekaj točkami. Zaradi tega bi kar šel k stvari.
Prva točka. Kakšna je po oceni ministrstva uspešnost policije pri varovanju državne meje in nadzoru prehajanja državne meje Republike Slovenije?
Koliko tujcev je policija odkrila v letu 1998 pri nezakonitem prehodu državne meje ter koliko je po ocenah ministrstva vseh tujcev, ki so v letu 1998 nezakonito prestopili državno mejo?
Koliko tujcev so v našo državo v letu 1998 vrnili pristojni organi republik Italija in Avstrije zaradi nezakonitega prehoda slovensko-italijanske in slovensko-avstrijske meje?
Kakšne postopke uporablja policija pri varovanju državne meje?
Kakšna tehnična sredstva uporablja policija za nadzor nezakonitih prehodov državne meje in nakup katerih načrtuje v letošnjem letu?
Koliko osumljencev sta policija in kriminalistična služba ovadili pristojnim tožilstvom zaradi suma storitve kaznivega dejanja ukvarjanja s prepovedanim "spravljanjem" ljudi čez mejo Republike Slovenije (311. člen kazenskega zakonika Republike Slovenije)?
Kako namerava ministrstvo izboljšati uspešnost odkrivanja nezakonitih prehodov državne meje?
Kako se ministrstvo in policija pripravljata na dejstvo, da bo slovensko-hrvaška meja v prihodnosti postala zunanja meja Evropske unije, in na kakšen način pri tem sodelujejo z drugimi policijami oziroma notranjimi ministrstvi držav članic Evropske unije?
Koliko organizacijskih enot ima prehodni dom Republike Slovenije za tujce?
Kakšen pravni status ima objekt bivše pralnice na Velikem Otoku pri Postojni, v katerega ministrstvo za notranje zadeve namešča tujce, ki so odkriti pri nezakonitih prehodih državne meje ali pa so bili vrnjeni iz Republike Italije in Republike Avstrije?
Ali ima ministrstvo za notranje zadeve za ta center na današnji dan vsa potrebna dovoljenja? Na to je bilo delno odgovorjeno.
Ministrstvo je seznanjeno, da je na območju Postojne že begunski center in vojaško-vadbeni center Poček, zaradi česar so prebivalci občine, zlasti pa Velikega Otoka - naselja, v katerem se nahaja predvideni center oziroma prehodni dom za tujce, odločno proti temu, da bi objekt bivše vojašnice postal prehodni dom za tujce.
Ali je ministrstvo kaj storilo, da bi ustreglo volji občanov oziroma ali v ministrstvu razmišljajo, da bi poiskali drugo lokacijo? Ta lokacija je trenutno le 300 metrov od svetovno znane Postojnske jame, kar je za turizem v perspektivi slabo.
Ne strinjam se s pripombo, da je to edina možna varianta v Sloveniji.
Dodatno pa samo še kratko vprašanje ministrstvu za pravosodje. Sprašujem, koliko pravnomočnih sodb je bilo v letu 1998 izrečenih na osnovi drugega odstavka 311. člena kazenskega zakonika Republike Slovenije? Hkrati dajem pobudo, da prouči možnost povečanja zagrožene kazni za storjena kazniva dejanja iz drugega odstavka 311. člena kazenskega zakonika Republike Slovenije. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. No, to je pa v treh minutah kar veliko vprašanj in še nekaj pobud. Upam, da je minister vse zabeležil in bo lahko podal odgovore.

MIRKO BANDELJ: Najprej se bom opravičil gospodu poslancu, ker sem prepričan, da bom katerega od vprašanj, žal, izpustil. Prebrano je bilo zelo hitro, tako nisem vsega zabeležil. Obljubljam pa v roku nekaj dni tudi pisni odgovor.
Najprej bi spregovoril glede ocene uspešnosti; o tem sem nekaj že prej govoril. Po ocenah, ki jih dajejo tuje policije - zato govorim o tujih, da ne bo kdo rekel, da se sami hvalimo - je na slovenskih mejah oziroma na slovenskem ozemlju odkritih približno 80% ilegalnih prehodov. To sem tudi prej omenil - verodostojno ugotovitev avstrijskega notranjega ministrstva, da le 6% ilegalcev preide na njihovo ozemlje iz Slovenije.
Drugo. Lani je slovenska policija zaradi ilegalnih prehodov obravnavala približno 12.500 tujcev ali 85% več kot leto poprej.
Vrnjenih je bilo iz predvsem nam sosednjih držav okoli 2350 tujcev. Povedal bom še nekaj o oceni uspešnosti varovanja slovenske meje, ki tudi ni naša, ampak izhaja iz poročila ekspertne komisije Evropske unije in govori o tem, da slovenska policija že danes varuje evropske meje po evropskih oziroma schenegenskih standardih. Konec koncev je to poročilo oziroma so te ugotovitve iz prehodnih faz služile tudi za oceno Združenih držav Amerike, ko so se odločale o tem, da ukinejo vizni režim za Slovenijo oziroma za slovenske državljanke in državljane.
Slovenska policija tukaj sodeluje tudi z drugimi državami in ne le to; vsako bilateralno srečanje, tudi vsako multilateralno srečanje v Evropi je vedno namenjeno obravnavanju te problematike. S podobnimi trendi in na enak način se s tem sooča celotna Evropa. Lahko verjamete, da se Slovenija tako rekoč sooča prva, kajti smo pred evropskimi vrati, če že nismo kar evropska vrata. Tega problema se Evropa tudi zaveda. Znotraj projekta PHARE so za letošnje leto predvidena tudi neka sredstva, da bomo našo usposobljenost še izboljšali. Ti rezultati v veliki meri temeljijo dejansko predvsem na delu in tudi entuziazmu ljudi na policiji. Tehnična sredstva so skromna. Šele letos smo prišli do nekih Testerjev, ki beležijo CO2, kot tisti plin, ki omogoča odkrivanje prisotnosti ljudi v zaprtih kontejnerjih oziroma v zaprtih prostorih, vozilih. Potem uporabljamo za varovanje meje tudi konje in kjer je teren takšen, da so učinkovitejši, uporabljamo tudi pse. In seveda tisto, kar sodi nekako v tajne oblike ali prikrite oblike policijskega delovanja, kot je zbiranje informacij, iskanje organiziranih skupin.
V zvezi s tem bi rekel, da je slovenska policija lani, pa me ne zdaj za ta podatek dobesedno "vleči", ker bom dal celotno informacijo pisno - bilo je približno 300 takih ali drugačnih ovadb v zvezi z ilegalnim prehajanjem državne meje. Ob tem bi, ker je že priložnost, izrazil tudi svoje razočaranje, da do obsodb in do postopkov na sodiščih tako rekoč ne pride. Celo več! Tudi ni nobene podlage, da bi koga od organizatorjev te trgovine priprli, zato ker je zagrožena kazenska sankcija prenizka. Zato se seveda popolnoma strinjam s pobudo gospoda Merla. Moram pa reči, da je relativno pozna, kajti ta predlog in to pobudo je dalo notranje ministrstvo že pred časom. In če pogledate predlog kazenskega zakonika, ki bo, mislim, ravnokar sprejet v parlamentu v zadnji obravnavi, zvišuje zagroženo kazen z dveh na pet let. To je prav gotovo resen problem, ki demotivira tudi delo policije.
Prehodni dom za tujce ima danes štiri lokacije. Ima, kot sem rekel, objekt v Velikem Otoku vsa dovoljenja, ki jih potrebuje. Rekel bi še to. Tudi slovenska policija krepi svojo prisotnost na mejah, tako kot delajo tudi druge evropske države. Vendar gre - vsaj v primeru Italije - tukaj tudi za določene politične konotacije, ki jih je treba razumeti. Vendar moram reči, da je sodelovanje policij Slovenije in Italije dovolj dobro. Včasih pride sicer do kakšnega birokratskega postopka, ki kdaj vzame preveč časa. Tudi sodelovanje s hrvaško policijo tu ni slabo, je iz leta v leto boljše.
In še naslednje bi rekel. Instrument ali pa način boja zoper ta pojav, ki ga vpeljujemo v notranjem ministrstvu v zadnjih dveh letih, je način, da know how, ki smo ga pred petimi, šestimi leti v Slovenijo dobivali iz Avstrije in Evrope, danes poskušamo prenašati na Hrvate. Kajti, če Hrvaška ne bo v stanju braniti svojih meja po teh kriterijih veste pa, da jih najbrž objektivno še dolgo ne bo v stanju braniti tako, ker ima mejo mnogo bolj problematično in tudi mnogo bolj razvejano če Hrvaška ne bo tukaj opravila svojega dela, potem bo pritisk na slovensko mejo izredno močan. Enako velja tudi za Madžarsko in tudi zato sedaj spreminjamo bilateralni sporazum o vračanju oseb. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu ministru. Dodatnega vprašanja ni. Prehajamo naprej. Ministrstvo za pravosodje bo verjetno dalo pismeni odgovor, ker se ni nihče prijavil za ta odgovor. Gremo naprej. Miroslav Mozetič kot sedmi prepušča mesto gospodu kolegu Henigmanu. Izvolite.

BENJAMIN HENIGMAN: Lep pozdrav, spoštovani. Poslansko vprašanje naslavljam na vlado Republike Slovenije in na ministrstvo za notranje zadeve v zvezi z upokojevanjem delavcev ministrstva za notranje zadeve. Rad bi, kar se tiče tabelaričnega dela, pismeni odgovor vlade, kar se tiče pa ustno, da bi gospod minister po svojih zmožnostih odgovoril že danes.
Zanima nas, koliko oseb, zaposlenih na MNZ, je bilo v zadnjem letu 1998 do vključno 20. januarja 1999 upokojenih. Zanima nas pregled po spolu, starosti, izobrazbi, delovni dobi - ločeno bo benificirani in redni - in kakšna delovna mesta so ob upokojitvi zasedali.
Zatem prosimo za seznam sistematizacije vseh delovnih mest z benificirano delovno dobo in njihovo številčno zasedenost na današnji dan - prav tako za ministrstvo za notranje zadeve.
Ter konkretno vprašanje: kako se izvaja zakon o policiji v 86. členu glede 662 upravičencev. Se pravi, situacija na današnji dan, koliko od teh ljudi je izkoristilo možnost predčasne upokojitve?
In tretje: kako je urejeno plačevanje nadur za policiste na terenu, ali so pri izplačilih še vedno zaostanki?
Vsaj v zvezi z zakonom o policiji 86. člen prosim za takojšen odgovor, ostalo pa, upam, da v poslovniških 30-ih dneh.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Henigmanu. Nekaj odgovorov želi takoj. Gospod minister bo poskušal podati odgovore.

MIRKO BANDELJ: Detajlna struktura, tako kot je bila zahtevana, bo res podana pisno, ker je v tem trenutku pač ne poznam.
Res je, 662 ljudi je, tako kot je bilo tudi najavljeno ob obravnavi tega zakona, imelo ob uveljavitvi zakona tudi pravico, da bi ta institut predčasnega upokojevanja izkoristili. Res je, da so bile vse ocene v ministrstvu takrat takšne, da tega instrumenta večina ljudi ne bo izkoristila. Mislim, da nobena ocena ni šla čez 150, tukaj smo celo navajali številko okoli 130, če se motim, ampak nobena ocena ni bila višja. Dejstvo pa je, da se je potem za to pravico odločilo precej več ljudi. Razlogov je več; eni so pač zaostrena problematika, slabe plače in tudi dejstvo, da nekih pravih stimulacij za delo v policiji preprosto ni. Še posebej je povezano tudi s tem, da zaostrene proračunske možnosti, ob katerih policija vsako leto izgublja svoj delež v državnem proračunu, izgublja ga tudi oziroma ta delež se zmanjšuje tudi v bruto domačem proizvodu, in pa ob napovedi bližajoče se pokojninske reforme, se je za to predčasno upokojevanje odločilo precej več ljudi, kot smo računali. Če je zadnji podatek točen, mislim, da se ga spomnim pravilno, je ta številka 503. Pri tem mislim, da je 32 ali 34 oseb z visoko izobrazbo. Te osebe so stare 45 ali več let, tako kot zakon določa, in gre tudi za osebe, ki bi sicer šle v naslednjih treh letih v pokoj. Kajti, kot veste, je prehodni režim benefinicirane delovne dobe ostal še vedno v prehodnih določbah in je vezan na sprejetje zakona o - če po domače rečem - pokojninski reformi.
Seveda, da smo tako ocenjevali, je bila to tudi posledica dejstva, da je pokojnina, ki je odmerjena kot predčasna, bistveno nižja kot redna, kajti znaša samo - skratka začne se z nivojem 65%. Dejansko je prevladal predvsem strah, da bo po novem letu pač marsikaj drugače. Na neki način lahko zdaj tudi rečem, tudi govorice in tudi neko sejanje dvoma ali neko sejanje strahu, da se bo res po novem letu nekaj zgodilo. Zato so se odločali za to tudi ljudje, ki se še mesec, dva pred tem enostavno niso odločali, potem pa, ko je to dobilo neke dimenzije, se je vsak začel spraševati, zakaj pa on ni zraven. Mislim, da sem v zvezi s tem odgovoril.
Še en od racionalizacijskih ukrepov in iskanja rezerv je bilo tudi zmanjšanje števila nadur. Vendar vsaj tega problema s plačilom nadur, ki se je v preteklih letih v ministrstvu kronično pojavilo ravno zaradi stalnega pomanjkanja sredstev za ta namen, zdaj ni več prisoten. Prihaja pa seveda še do poračunavanja - če lahko tako rečem - teh nadur. Dejstvo je, da policisti opravijo marsikdaj več nadur, kot jih zakon dejansko omogoča, vendar se teh nadur ne da izplačati oziroma se ta čas prerazporedi v kasnejša obračunska obdobja. Vendar pa zastojev pri izplačevanju nadur ni več. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Še dodatno vprašanje, prosim. Nekaj bo pa pisno, kajne?

BENJAMIH HENIGMAN: Zahvaljujem se za relativno izčrpen odgovor v zvezi s številom 503.
Postavil bi pa dodatno vprašanje: Koliko je ministrstvu oziroma vam osebno, gospod Bandelj, znano, koliko od teh 503 ljudi je honorarno zaposlenih na drugih ministrstvih ali pa v službah državne uprave? Se pravi, da so odšli v pokoj, pa še vedno delajo za državo, Republiko Slovenijo kot proračunski porabnik. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod minister bo podal odgovor.

MIRKO BANDELJ: Na to vprašanje ne morem dati odgovora. Nobenega pravnega instrumenta ni, nobenega pooblastila, da bi notranje ministrstvo lahko kaj takega spremljalo. Žal ne morem odgovoriti. V skladu z akcijo, kjer več ministrstev skupaj preganja delo na črno, lahko sicer policija opravi svoje delo, vendar na ta način, kot so bili sedaj želeni podatki, teh ne morem dati. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Poslovniške možnosti so izkoriščene.
Naslednji, ki bo postavil vprašanje oziroma pobudo, je Borut Pahor. Izvoli, kolega.

BORUT PAHOR: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Postavil bom dve vprašanji.
Prvo zadeva stavko gospoda Darka Zupana. Mnogi, ki hodimo vsak dan mimo vlade, srečujemo protest Darka Zupana. Njegov protest je daljši in intenzivnejši od vseh, ki smo jih v zadnjih osmih letih slovenske demokracije srečali. Vsekakor bi vlada lahko izkoristila to poslansko vprašanje za odgovor, kako razume upravičenost njegovih zahtev in kako namerava ravnati v tem smislu. Kot postavitelj vprašanja se strinjam z načelnim stališčem varuha človekovih pravic, da s stavko ni mogoče dobiti nobene pravice, ki je sicer ni mogoče uveljaviti po poti pravne države. Mojega vprašanja ne gre razumeti v nasprotnem smislu, vendar zavoljo stavke, ki lahko ogrozi njegovo življenje, postavljam vladi to vprašanje.
Drugo vprašanje zadeva politiko zasvojenosti z drogami na Slovenskem. Moje mnenje je, pa tudi mnenje stranke, da je sedanja politika vlade do drog neučinkovita in da so na tem področju potrebne spremembe. Mimogrede sprašujem; ali je začel delovati urad vlade za politiko drog - mislim, da še ni - in zakaj ne?
Hkrati bi prosil vlado za podatke o stanju problematike zasvojenosti z drogami in o politiki vlade do te problematike. Mislim, da je napačna, in predlagamo spremembe. V tem smislu sprašujemo po analizah problematike zasvojenosti po posameznih sklopih.
Pri zdravstvenem vidiku me posebej zanima: analiza razsežnosti zasvojenosti z drogami; ocena števila zasvojenih; število zasvojenih; vključenih v različne programe obravnave zasvojenosti; uspešnost teh programov - tako programov odvajanja kot programa zmanjševanja škodljivih posledic.
Pri šolskem vidiku me zanima: razsežnost zasvojenosti med šolsko populacijo, negativne posledice zasvojenosti šolske populacije in programi izobraževanja šolske mladine o tej problematiki.
Pri problematiki kriminala, povezanega z zasvojenostjo z drogami, me zanimajo zadnji podatki o stopnji povezanosti delikventnih dejanj in zasvojenosti.
Zanima me: ali ima vlada pripravljene projekcije, ki bi pokazale, kakšen vpliv na razsežnost delikventnih dejanj bi imelo širjenje projektov politike zmanjševanja škodljivih posledic zasvojenosti z drogami; katera dejanja bi bila dekriminizirana in kakšne stranske učinke bi to imelo - tudi zdravstvene in socialne. Zani me, katera delikventna dejanja bi morda vpadla kot posledica nove morda liberalnejše politike.
Pri socialnem vidiku me zanima: kakšne programe izvaja vlada za rentigracijo v vsakdanje življenje oseb, ki so uspešno zaključile programe odvajanja od zasvojenosti, in zasvojenih oseb. Zanima me, ali vlada lahko na to vprašanje odgovori. Razumel bom, da odgovori pisno. Predlagam tudi državnemu zboru, da bi morda o tej problematiki razpravljali. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Zadnjega nisem razumel, gospod kolega Pahor. Predstavnica vlade, pooblaščena gospa državna sekretarka ali želite dati odgovor? Gospod minister Marušič, izvolite.

TOMAŽ MARUŠIČ: Predsedujoči! Hvala lepa za besedo. Odgovarjam na pravkar postavljeno vprašanje glede gladovnika, gospoda Zupana.
Vam vsem je znano, da je lansko leto v mesecu juniju vlada izplačala imenovanemu odškodnino, nekoliko manj, kot 19 milijonov tolarjev. Torej ne samo njemu, obema - gospodu Štormanu in gospodu Zupanu. Sklenjen je bil sporazum, v katerem je bilo dobesedno zapisano, da so s tem poravnani vsi zahtevki, ki izhajajo iz tega škodnega dogodka, ki se nanaša na povsem določen kazenski spis okrajnega sodišča v Celju. Šlo je za 55 kosov vojaških pištol makarov.
Gospod Zupan se je odločil ponovno za stavko. To pot zaradi izplačila odškodnine za moralno škodo oziroma za duševne bolečine v približnem znesku 170 milijonov tolarjev. Za škodo, ki naj bi jo utrpel zaradi nekih konfliktov s policijo; zaradi tega, ker mu je sodna in policijska oblast omadeževala njegovo ime, ker je bil sodni postopek. Toliko znaša njegov zahtevek. Vendar bi pravno rekli, da ta odškodninski zahtevek še ni prišel, ker še ni razčiščen odškodninski temelj njegove terjatve. Gre še vedno za pendentni kazenski proces pred okrožnim sodiščem v Kopru. Gre za neko odškodninsko pravdo pred sodiščem v Celju zaradi odškodnine zoper moralno škodo, ki jo je utrpel v zvezi s pisanjem tednika MAG. Skratka, gre za same nedospele odškodninske zahtevke, glede katerih država ne more in tudi ne sme izplačati odškodnine. Jaz kot minister za pravosodje - nekaj dni smo še pristojni za izplačevanje odškodnin po ZKP-ju, od 24. dalje se prenese ta pristojnost na državno pravobranilstvo - nisem pristojen niti pooblaščen, niti ne morem prevzeti moralne, niti kakšne druge odgovornosti, da bi likvidirali škodo za odškodninske zahtevke, ki še niso dospeli in ki so preuranjeni, pri katerih niti ni dokazan odškodninski temelj.
Gospod Zupan, ki nadaljuje z gladovno stavko, je bil tudi neposredno pisno, ustno obveščen, naj vendar preneha s tem početjem, ker ni nobene osnove in ker ne bo dobil nič od tega, je nemogoče, se ne da. Bog ne daj, če bomo karkoli zaradi teh nedospelih zahtevkov karkoli izplačali. Nenazadnje je bila danes pri gospodu Zupanu naša vladna svetovalka, gospa Kozinčeva, ki si je pri Zupanu in ob prisotnosti gospoda Štormana pogovarjala o prenehanju gladovne stavke, vendar pod predpostavko, da gospod Štorman in gospod Zupan uveljavita svoje odškodninske zahtevke pred sodiščem. Šele v tem primeru je naše ministrstvu pristojno po nadzorstveni liniji, to se pravi 72. člen zakona o sodišču, da zaradi zavlačevanja postopka intervenira. Vendar, ker tožba še ni vložena, ne moremo ničesar intervenirati.
Moram tudi to povedati, da je naše ministrstvo pred 14 dnevi pisalo gospodu Štormanu in se sklicevalo na njegov humanitarni odnos do njegovega prijatelja, ki gladuje pred vlado, češ, naj mu svetuje, naj preneha s to gladovno stavko, ki je nesmiselna. No, in res, gospod Štorman je na to naše zadnje pismo, v katerem smo predvsem obelodanili njegovo moralno soodgovornost, če se zgodi najhujše, reagiral. Ker sem govoril o današnjem sestanku, je bila posledica te reakcije današnji sestanek, v katerem se je govorilo o prenehanju gladovne stavke. Kako se bo stvar odvijala, ne morem ničesar reči, ker človek ne more predvidevati nekih določenih, v naprej določenih dogodkov. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Še dodatna obrazlaga, mag. Pagon.

MAG. ANDREJ PAGON: Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci! Dovolite, da poskušam delno odgovoriti na drugi del poslanskega vprašanja gospoda poslanca Pahorja. Nekaj stvari je treba poudariti.
Vlada je v letu 1998 ustanovila urad za droge Republike Slovenije. Osnovna naloga urada je spremljanje problematike na področju uporabe prepovedanih in drugih drog v Sloveniji. Vlada je jeseni tudi imenovala direktorja urada, dr. Milana Kreka. Naloga urada je, da spremlja aktivnosti na področju preprečevanja uporabe drog in zmanjševanja povpraševanja po drogah. Pomembno področje je tudi spremljanje aktivnosti za zmanjševanje škode uporabe drog. Urad ima tudi pomembno koordinativno funkcijo med različnimi resorji in različnimi programi. Urad je strokovna služba komisije vlade Republike Slovenije za droge, za katero opravlja strokovne in tajniške naloge. Urad je pričel z delom 1.1.1998. Oba sklepa sta bila objavljena v Uradnem listu številka 56.
Komisija vlade Republike Slovenije za droge ima temeljno nalogo usklajevanja vladne politike na področju drog. Komisijo sestavljajo ministri sedmih ministrstev, in sicer ministrstva za notranje zadeve, zdravstva, šolstva in športa, ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ministrstvo za finance, obrambo in pravosodje ter tudi ostali vidni strokovnjaki, ki poklicno delajo na področju drog.
Urad si je na nacionalnem nivoju zastavil naslednjih osem prioritetnih nalog, in sicer najprej sprejetje zakonodaje, pri čemer bo urad predlagal državnemu zboru v obravnavo in sprejem zakon o prekurzorjih, zakon o prometu s prepovedanimi drogami in zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in obravnavi uživalcev prepovedanih drog. Urad ocenjuje, da je potrebno tudi na novo pripraviti nov nacionalni program za področje drog v Sloveniji, ker je sedanjega, ki je bil sprejet leta 1992, potrebno strokovno dograditi.
Ravno tako namerava vzpostaviti dokumentacijski center za področje drog v Sloveniji, ki bo hkrati povezan z evropskim dokumentacijskim centrom za droge v Lizboni. Poleg tega pa bo razvijal celovito mrežo pomoči osebam v Sloveniji, nadaljeval uspešno zastavljeno sodelovanje na mednarodnem nivoju ter se prizadeval skupaj z represivnimi organi za zmanjševanje vnosa drog v Slovenijo. Permanentna naloga urada je zmanjševanje stigmatizacije oseb odvisnih od drog.
Hvala lepa. Dovolite mi, da me dopolni še državna sekretarka Nataša Belopavlovič.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospa državna sekretarka, gospa Belopavlovič.

NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Hvala. Ministrstvo za delo je v bistvu eden od resorjev, ki se s tem področjem pospešeno tudi ukvarja. V okvir naših pristojnosti sodijo programi socialnega varstva in socialnega dela z uživalci drog. Ti programi obstajajo, izvajajo se preko dveh delov, eno v okviru javnih služb, to so storitve socialne preventive, socialne pomoči in osebne pomoči. To gre preko centrov za socialno delo. Drugi del se pa izvaja izven javnih služb kot dopolnilni programi, ki jih izvajajo pretežno nevladne organizacije, to so programi dnevnih centrov, terapevtskih centrov in v zadnjem času tudi uličnega dela. Ti programi se financirajo na podlagi javnih razpisov.
Če ste bolj pozorno gledali proračun, se v okviru proračuna za te namene sredstva pravzaprav povečujejo, leto 1998 glede na leto 1997 z indeksom 145, letos z indeksom 134, glede na lansko leto. Moram reči, da je bilo iz teh sredstev v zadnjih dveh letih kupljenih tudi nekaj objektov, konkretno pravzaprav dva objekta, namensko za izvajanje dejavnosti terapevtskih skupnosti. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Dodatno vprašanje oziroma pobudo bo postavil gospod Pahor.

BORUT PAHOR: Hvala lepa. Moje drugo vprašanje je bilo res tako kompleksno, da nisem pričakoval od vlade, da bo tu izčrpno odgovorila nanj. Prosim pa vlado, če bi lahko pisno odgovorila. Predlagal bom, da bi potem državni zbor v tej luči opravil tudi pogovor, razpravo o tem zelo pomembnem vprašanju.
Kar pa se tiče prvega odgovora, mislim, da je minister Marušič zelo korektno in tehtno odgovoril na moje vprašanje. Nisem ga javno pozval, da nam pojasni zadevo zato, ker bi mislil, da je treba storiti v imenu države nekaj, česar zakon ne predpisuje. Mislim, da je mogoče njegov odgovor razumeti tudi kot nek javni poziv, da gladujoči prekine stavko in da uveljavi pravico po pravni poti, da se izognemo katastrofi, ki bi jo bilo moč pričakovati ob nadaljevanju gladovne stavke. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Na vrsti je Peter Lešnik. Pripravi naj se Jože Zagožen.

PETER LEŠNIK: Hvala lepa, gospod predsednik. Lep popoldan vsem prisotnim v dvorani državnega zbora! Za predstavnike vlade imam eno pobudo in eno vprašanje.
Vladi Republike Slovenije dajem pobudo, da v najkrajšem času vrne 1.250 občanom mestne občine Maribor po 2.000 tolarjev privatne, zasebne in povsem razumljivo protizakonite takse, ki jim jo je zaračunal sedaj že bivši načelnik upravne enote v Mariboru. Občani mestne občine Maribor, ki so se poročili v letih 1996, 1997 in 1998, so namreč imeli to nesrečo na srečen dan, da jih je upravna enota v Mariboru inovativno olajšala za 2.000 tolarjev po sklenjeni zakonski zvezi in tako protipravno pridobila 2 milijona in pol tolarjev. Zato predlagam vladi in ministru za notranje zadeve, gospodu Bandlju, da na takšen način pridobljena sredstva prizadetim občanom tudi vrne.
Še vprašanje ministru za zdravstvo, gospodu Marjanu Jerebu: Kako ministrstvo za zdravstvo gleda na to, da bo zdravstvena zavarovalnica Slovenije zapravila enormne količine denarja - gre za razred velikosti v višini 16 milijonov mark - za projekt nove zdravstvene izkaznice, ko pa je vendarle znano, da je tudi švedska vlada tak projekt zavrnila, ker je bil preverjeno spoznan za neučinkovitega. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi kdo ustno odgovoriti na vprašanje? (Nihče.) Torej bo Peter Lešnik dobil pisne odgovore. (Ugovori iz klopi.) Zaradi magnetograma in zaradi poslovnika naj na vse to vsaj nekdo ustno odgovori. Izvolite!

ANDREJ PAGON: Hvala. Zaradi magnetograma in v skladu s poslovnikom državnega zbora vas obveščam, da bo vlada odgovorila pisno. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Po dogovoru sta se dogovorila gospod Zagožen in gospod Petan; torej najprej je na vrsti gospod Petan, Zagožen na njegovem mestu, na 23 mestu. Gospod Petan izvoli.

RUDOLF PETAN: Hvala gospod podpredsednik, spoštovani. Ker kot predsednik odbora nisem mogel dobiti odgovora na razna vprašanja, sem se pač poslužil inštituta pisnega poslanskega vprašanja, zato sem pridobil še tri poslance, tako da je to neke vrste skupno poslansko vprašanje, ki ima več podvprašanj. Gre pa za sledeče.
Republika Slovenija kot članica OZN OVSE, Evro-atlanskega partnerskega sveta, sodelujoča država v programu partnerstva za mir in kot pridružena partnerica zahodnoevropske unije potrebuje vojsko, ki bo krepila mir, varnost in stabilnost v regionalnem, globalnem okviru ter predvsem zagotovila učinkovito obrambo države ter po vključitvi v Nato še dodatno okrepila obrambo države. Za uresničevanje vseh teh interesov in ciljev mora Slovenija zgotoviti celovit razvoj slovenske vojske tako glede obsega organizacije in obrambne pripravljenosti. Zato naprošam ministrstvo za obrambo, da zaradi razjasnitve vzpostavljanja organizacije in delovanja Slovenske vojske odgovori na naslednja podvprašanja.
Ali se Mors in Slovenska vojska opremljata v celoti preko javnih razpisov? Koliko je izjem in kakšni so razlogi za izjeme? Kakšen je način opremljanja v Natu? Koliko se razlikujemo od njih in kakšni so razlogi za to?
Naslednje. V kolikšnem odstotku se za opremljanje z vojaško opremo iz tujine dejansko izvajajo protidobave in zakaj se ne izvajajo 100% od načrtovanega? Kaj je všteto v te protidobave? Kaj sta Mors in vlada naredila za to, da bi se načrtovane protidobave dejansko realizirale?
Tretje. Katere organizacijske enote Mors sodelujejo v procesih nabave in opremljanja? Kaj so njihove naloge pristojnosti in odgovornosti?
Četrto. Kakšni so razlogi za reorganizacijo bivše uprave za razvoj v jeseni leta 1997 v upravo za oborožitev in priključitev namenske proizvodnje k njej? Katere so organizacijske enote uprave za oborožitev, njihove naloge, sistemizacija ter kako delo dejansko poteka?
Naslednje. Ali imajo vsi delavci uprave za oborožitev odločbe o postavitvi, skladno z novo sistematizacijo? Če ne, kakšni so razlogi za to?
Naslednje. Kakšna je kadrovska struktura dejanskih postavitev na nova delovna mesta?
Naslednje. Na kakšna usposabljanja so bili delavci uprave za oborožitev napoteni v zadnjih 3 letih, da bi si pridobili potrebna dodatna znanja za opravljanje svojega dela?
Naprej. Koliko in katera službena potovanja v tujino so bila izvedena s strani delavcev uprave za oborožitev v zadnjih 3 letih? Na katera usposabljanja v tujino so bili napoteni delavci v zadnjih 3 letih, izvesti analizo. Katere organizacijske enote so nosilci Mors in katere sodelujejo pri razvoju in proizvodnji vojaških produktov v Republiki Sloveniji? Koliko delavcev Mors se ukvarja samo z razvojem in proizvodnjo vojaških produktov? Ali je v Mors razdelana metodologija glede odločitev za nakup tujega vojaškega produkta ali slovenskega? Kdo o tem odloča? Kako se na koncu razvoja sprejme odločitev za uspešen lastni proizvod? Jih bom nekaj preskočil, zato ker me čas preganja, pa bom samo še na zaključku.
23., recimo podvprašanje: Kaj trenutno dela helikopterska letalska brigada? Ali so nova letala in helikopterji že pripravljeni in opremljeni z oborožitvenimi sistemi in katerimi?
Naslednje. Ali se piloti in ostali pripadniki enote usposabljajo za bojno delovanje? Po katerih načrtih, kdo jih je odobril, kdo kontrolira njihovo izvajanje? Kaj je osnova tem načrtom? Ali je v Slovenski vojski že določen način bojnega delovanja letalstva in protizračne obrambe? Ali so izdelani načrti bojne uporabe letalstva in protizračne obrambe? Ali so načrti uporabe letalstva in protizračne obrambe usklajeni z ostalimi rodovi Slovenske vojske?
Kdo načrtuje delo centra za strateške študije? Kdo jim daje naloge? Katere so naloge centra za strateške študije v letu 1997/1998? Katere naloge so bile realizirane v letu 1997? Ali je Mors res podpisal pogodbo o svetovanju, ki ga bo izvedlo ameriško podjetje, za katero delajo bivši častniki ameriške vojske in ki bo določilo novo organiziranost Mors?

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Petan! Jaz vas opozarjam! Vi ste prekoračili čas.

RUDOLF PETAN: Za koliko projektov gre? Koliko bo stal vsak posamezen od njih? Katere procese v organiziranju bomo dobili po izvedbi teh projektov? Ali ni v Republiki Sloveniji na voljo dovolj kadrov, ki bi izvedli ustrezno organiziranost Mors in Slovenske vojske? Ali v projektih sodelujejo tudi delavci centra za strateške študije? Če ne, zakaj ne in kaj trenutno delajo delavci centra za strateške študije?
Kako je z usposabljanjem vojne in rezervne sestave Slovenske vojske? Koliko enot in štabov se je usposabljalo v zadnjih 5 letih? Kateri rodov? Za kakšne nivoje enot in poveljstev je šlo? Za kakšne vrste usposabljanja je šlo? Za koliko dnevno usposobljenost je šlo? Kakšna je ocena usposobljenosti vojnih enot? Koliko denarja je bilo porabljenega za tovrstno usposabljanje v zadnjih 5-ih letih? Tu je še kar nekaj vprašanj.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ne morete gospod Petan. Lepo vas prosim. Prekoračili ste čas.

RUDOLF PETAN: Niste mi pustili, da povem do konca. Zato sem to tudi pisno oblikoval s podpisi treh kolegov. Pričakujem, ker nisem dobil odgovora po normalni poti, sem se poslužil tega instituta in pričakujem, da bom tako kot ta institut zahteva, tudi te pisne odgovore dobil. Pisno poslansko vprašanje je vloženo. Gospod podpredsednik, mislim, da ni treba, da vam še enkrat vam to podajam, ker je bilo vloženo.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro.

RUDOLF PETAN: Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Odgovor bo dala vlada pisno, tako je želel tudi gospod poslanec. Gospod Avšič.

JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa. Lep pozdrav. Želel bi pisni odgovor, ki ga želim zastaviti ministrstvu za zdravstvo.
Žal se moram tudi sam odločiti za institut javnega vprašanja, kajti ministrstvo za zdravstvo se ni odzvalo na moje pisno vprašanje v decembru in tudi na urgenco že v tem mesecu.
Vprašanje je: Zakaj ni odgovora na vlogo splošne bolnišnice Brežice, ki je zaprosila omenjeno ministrstvo za izdajo soglasja za ustanovitev dializnega centra v Brežicah? Gre za zelo akuten problem pacientov, dializantov v Posavju, ki so že dolga leta vezani na dolge poti do prvih centrov v Novem Mestu, Celju ali v Ljubljani.
Žal število pacientov dnevno oziroma letno narašča, tako da so čakalne dobe v teh centrih tudi razlog, da so pacienti s tega področja izredno prikrajšani pri storitvah, ki so jih nujno potrebni v skladu z zdravniškimi navodili. Glede na to, da ima brežiška bolnišnica dogovore tudi z nekaterimi investitorji, bi bil ta problem kar hitro rešen.
Potreba pa se kaže tudi na področju gospodarstva, kajti ni nepomembno, da se bolnišnica Brežice nahaja v neposredni bližini Term Čatež, ki so ena največjih slovenskih turističnih destinacij, so zdravilišče, ustvarjajo preko 450.000 nočitev letno in v zdravilišče želijo prihajati na oddih ali na revmatična zdravljenja tudi taki ljudje, ki so potrebni v času dopustovanja storitev dialize. Vse to ostaja neodgovorjeno, zato želim, da ministrstvo odgovori na dve vprašanji.
Prvič, zakaj se sploh ne odziva na prošnje splošne bolnišnice Brežice?
Drugič, ali so in kakšne so omejitve, da bi dializni center zasnovali tudi v Brežicah za širše potrebe regije in gospodarskega razvoja? Pričakujem odgovor čim hitreje. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želeli ste pisni odgovor. Dr. Helena Hren-Vencelj ima naslednje vprašanje.

DR. HELENA HREN-VENCELJ: Pozdravljeni! Sprašujem o metodah nadzora inšpekcije za delo. V javnosti se že dolgo časa pojavljajo govorice, da so mlade ženske ob zaposlitvi prisiljene podpisati izjavo, če hočejo, da bi dobile zaposlitev, v kateri se zavežejo, da ne bodo zanosile v določenem času in tako koristile porodniškega dopusta. Nekateri delodajalci postavljajo podpis izjave kot pogoj za zaposlitev. Razumljivo je, da si ženske v bojazni, da ne bodo dobile zaposlitve, tega ne upajo uradno prijavljati, ztao uradnih prijav glede tega nimamo.
Sprašujem pa, ali ima inšpektorat za delo oziroma njegov glavni inšpektor, izdelane metode za preverjanje takih kršitev zakona o delovnih razmerjih oziroma ali je mogoče sploh na tem področju kaj preukreniti na bolje, da bi se spoštoval zakon. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospa Vencelj. Gospa Belopavlovičeva, državna sekretarka bo dala odgovor.

NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Podpis take izjave je nezakonit in je v bistvu delodajalec ne more uporabiti zakonito. Gre za drug problem, tudi delodajalci, moram reči, so že nekoliko bolj zviti in pravzaprav zahtevajo podpis bianco odpovedi, ki se jo potem datira z dnem, ko bi do takega primera prišlo. Seveda, če prihaja do sporov, je te stvari potem relativno težko dokazovati in mi v okviru nove zakonodaje predvidevamo eno možnost, da bi v takem primeru lahko ženska, od katere je bilo izsiljen tak bianco podpis odpovedi, v bistvu to deponirala na inšpektoratu in bi se tisti trenutek, ko bi nekdo želel to aktivirati, potem lahko dokazovalo s pomočjo pričevanja inšpekcije, da je bilo to izsiljeno od nje oziroma zahtevano od nje ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi.
Ta trenutek nekega takega instituta nimamo, pogovarjamo se o tem, da bi začeli tako delovati, ga pa mislimo v novo zakonodajo vpeljati.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim, dodatno vprašanje, gospa dr. Hren-Vencelj.

DR. HELENA HREN-VENCELJ: Spoštovana gospa sekretarka! Jaz vidim problem v tem, da kandidatka za zaposlitev ne dobi kopije take podpisane izjave. Torej nima nobenega uradnega dokumenta, ki bi ga lahko deponirala na inšpektoratu. Zato si težko predstavljam, da bi lahko na ta način stvari izboljšali.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še odgovor.

NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Mogoče se jaz tudi nisem precizno izjavila. Gre za to, da bi izjavo podala, da je bilo to zahtevano od nje in da je to naredila ter da se to dokumentira pri inšpektoratu za delo oziroma pri inšpektorju, kar je potem dokaz v nadaljnjih postopkih, če bi nekdo želel to uporabiti.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Janko Veber ima vprašanje. Sta zamenjala? Samo Bevk in Veber sta zamenjala vrstni red.

SAMO BEVK: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Zahvaljujem se tudi kolegu Vebru, da sva lahko zamenjala vrstni red.
Ves čas razgovora o prenosu financiranja kulturnih ustanov na občine je bil glavni argument predlagateljev, da občine dobijo dodatnih 5% dohodnine, s katerimi bodo lahko pokrile svoje stroške. Ob izračunu primerne porabe se je dokončno pokazalo, da to v večini primerov ne drži. Če občina prejema finančno izravnavo - po novem sistemu je samo 20 slovenskih občin ne prejema, na čelu z glavnim mestom Ljubljano - so se sicer povečali prihodki iz dohodnine, za enak znesek pa so se zmanjšali prihodki iz finančne izravnave. Od 24 občin, v katerih so kulturni zavodi, katerih financiranje se prenaša na občine, jih je v takem položaju 16. To pomeni, da v vsaj 16 primerih prenosa pristojnosti ni spremljal tudi prenos ustreznih finančnih sredstev, kar pa je v nasprotju z veljavno zakonodajo.
Naj podam samo en konkreten primer, in sicer primer idrijske občine: po izračunih znaša primerna poraba za občino Idrija v letu 1999 802 milijona tolarjev. Tako v primerjavi z lanskim letom, se pravi z letom 1998, ko ta sistem še ni bil v veljavi, dejansko občina razpolaga letos za 4 milijone realno nižjimi sredstvi, kot pa je bilo to prej, s tem da je občina dobila dodatno nalogo, da financira še kulturni zavod.
Seveda sprašujem vlado, kako namerava razrešiti ta problem.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim za odgovor, ki ga bo podala državna sekretarka gospa Majda Širca.

MAJDA ŠIRCA: Glede na to, da gre za izjemno precizne in natančne izračune, ki jih jaz sedaj nimam s seboj, vam točnega odgovora na vaše vprašanje ne morem posredovati tudi v primeru Idrije. Vem pa, da je Idrija oziroma idrijski župan podpisal sporazum tudi na tem področju. Zagate zaenkrat še niso tako ostro videne, kot ste jih sedaj predočili. Točne številke oziroma vse razreze pa bi vam raje posredovali pisno, ker jih v tem primeru nimam s seboj. Upam, da ste zadovoljni.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Lahko gremo naprej. Gospa Majda Zbačnik; pripravi naj se gospod Lojze Peterle.

MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav! Kot prvo postavljam vprašanje, ki ga že tretjič ponavljam, in sicer enkrat letno, že leta 1987 in 1988.
Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj v imenu izgnancev in internirancev sprašujem, kdaj bo pripravilo predlog zakona o skladu za poplačilo vojne škode za drugo branje, ker je državni zbor imel prvo obravnavo že 1995. leta. Potem je pa bilo v državnem zboru sprejeto, da bo ta zakon sprejet potem, ko bosta sprejeta zakon o žrtvah vojnega nasilja in zakon o popravi krivic. Oba navedena zakona sta bila že sprejeta, in sicer zakon o žrtvah vojnega nasilja oktobra 1995 in zakon o popravi krivic leta 1996. Tedaj sem dobila odgovor ministra Senjurja, da se intenzivno usklajujejo. Lansko leto, ko sem to vprašanje ponovila, vprašanje je bilo postavljeno na 10. seji 23.7.1998, pa odgovor, da je tik pred vložitvijo. Vendar tega še nimamo, zato vprašanje ponavljam. Prosim za pisni in ustni odgovor.
Vladi Republike Slovenije oziroma ministrstvu za zunanje zadeve in ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve dajem pobudo, da čim prej obnovi pogajanja z Zvezno Republiko Nemčijo, Republiko Italijo in Madžarsko za izterjavo vojne odškodnine in oblikuje zahtevek za izplačilo vojne odškodnine. Obrazložitev. Pobuda temelji na razpravah o odprtih vprašanjih vojne škode, ki sta jih odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko ter državni zbor že večkrat obravnavala in v zvezi z navedenimi odprtimi vprašanji je državni zbor sprejel tudi ustrezne sklepe, s katerimi je zavezal vlado Republike Slovenije, da pripravi celovito oceno vojne škode in izoblikuje zahtevke, s katerimi bo Republika Slovenija uveljavila pravico do vojne odškodnine. Gre za številne zahteve upravičencev do vojne odškodnine, do katerih so določene kategorije žrtev upravičene. Prosim vlado Republike Slovenije, da poda pisni in ustni odgovor v zvezi z dosedanjimi aktivnostmi na tem področju.
Sprašujem še naprej. V prejšnji pobudi 3.12.1998 sem dala pobudo, da vlada Republike Slovenije sprejme čimprej sklep, da se za sanacijo Knafljevega doma na Dunaju nakažejo ustrezna sredstva. Nisem dobila še odgovora, čeprav bi ga morala po poslovniku prejeti tri dni pred ponovnim vprašanjem. Hvala lepa. Prosim za pisne in ustne odgovore.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Bo kdo odgovoril, prosim? Če ne, naj vlada odgovori na zastavljena vprašanja. Prosim.

MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Sprašujem. V 27. členu poslovnika jasno piše, kdaj nam je vlada dolžna poslati pisne odgovore. Kot kaže, se tega ni treba držati in je to samo papir.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala za dodatno opozorilo. Upajmo, da nam bo vlada tokrat pravočasno odgovorila. Vprašanje ima gospod Alojz Peterle. Ga ne vidim. Namesto Alojza Peterleta bo gospod Izidor Rejc.

IZIDOR REJC: Hvala, gospod podpredsednik, za besedo. Imam vprašanje za ministra za finance gospoda Gasparija. Že štiri leta in pol je v proceduri državnega zbora zakon o lastninjenju zavarovalnic. Le-ta pa je v tretji obravnavi že 3 leta. Torej bo posekal najbrž vse rekorde, ko so nam na voljo. Želim odgovor: Kdaj bo ministrstvo oziroma vlada poslala ta zakon v dokončni sprejem? Sporočajo mi, da je morda tudi zaradi tega zavlačevanja in zaradi določene politike zavarovalnic nevarnost, da se ta družbeni kapital zmanjšuje oziroma še vedno uradno družbeni kapital zmanjšuje. V prid temu, da se to lastninsko preoblikovanje zaključi in da se te operacije končajo. Včasih je bil problem, pred 4 ali 5 leti, da niso vedeli, kako bi ocenjevali, niso imeli strokovnjakov, ki bi ocenjevali ta družbeni kapital in ga po računovodsko zaobjeli, kot se spodobi. Ker so to prepreko prebrodili, sedaj ni več problem. Menim, da je dolžnost, da vlada čimprej oziroma minister sam čimprej predlaga vladi in le-ta pošlje v državni zbor v sprejem zakon o lastninjenju zavarovalnic.
Pričakujem odgovor, raje pa vidim, da zakon pride čimprej sem. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala gospod Rejc. Najprej odgovor. Prosim. Gospod državni sekretar Simonič.

ANDREJ SIMONIČ: Spoštovane poslanke in poslanci! Lastninjenje zavarovalnic je eno od najtežjih vprašanj v postopkih lastninskega preoblikovanja od vseh ostalih slovenskih podjetjih. Gre za, kot verjetno že vsi dobro veste, osnovno vprašanje, na kakšen način in po kakšnih postopkih naj se ugotovi razmerje med delniškim kapitalom, ki v teh družbah nedvomno obstaja, in družbenim kapitalom, ki je bil v teh zavarovalnicah še pred vstopom delniškega kapitala.
Ministrstvo za finance je pripravilo več različnih možnih rešitev za določitev te formule. Dokončne rešitve še ni. Upamo, da bomo uspeli pripraviti ustrezne rešitve, v državnem programu pa je predvideno, naj bi se v prvem kvartalu tega leta usklajeno besedilo tudi sprejelo v državnem zboru. Toliko lahko za enkrat povem. Več pa v pisnem odgovoru. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod dr. Jože Zagožen, proceduralni predlog.

DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Dovolite mi, da opozorim, da se pri poslanskih vprašanjih ne upošteva poslovnik.
Poslovnik pravi v 27. členu: "Na ustno poslansko vprašanje mora vlada ali minister odgovoriti na isti seji, na kateri je bilo vprašanje postavljeno. Če tega ne more storiti, mora to takoj obrazložiti".
Ugotavljamo, da nekatera vprašanja niso dobila niti obrazložitve, zakaj se nanje ne more odgovoriti. Hkrati pa ugotavljamo, da je cela vrsta tudi pisnih vprašanj, ki že več mesecev niso dobila odgovora.
Prav tako 27. člen pravi: "V takem primeru mora na vprašanje odgovoriti pisno, najkasneje 3 dni pred prvo naslednjo sejo".
Gospod predsednik! Menim, da tu zapravljamo čas pri nekaterih vprašanjih, na katere vlada ne želi ali ne zna ali ne more odgovoriti. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Strinjam se z vašo ugotovitvijo. Ali bo predstavnik vlade odgovoril? Prosim, mag. Pagon, namestnik generalnega sekretarja vlade.

ANDREJ PAGON: Hvala lepa za besedo. V skladu z vašim poslovnikom imate možnost najaviti vprašanja, lahko pa samo prijavite vprašanja. Če vlada dobi konkretno vprašanje, se lahko na to pripravi in predstavnik vlade odgovori pripravljen, če pa samo najavite vprašanje, je pa tudi poslovniška možnost, torej vašega poslovnika, da odgovorimo pisno. Seveda vlada te možnosti tudi v skladu z vašim poslovnikom izkorišča. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Torej to ne bi v celoti držalo. Gospod Zagožen je resno opozoril na vprašanje in prebral določbe poslovnika, ki se jih tudi vlada mora držati. Predvsem je največja zamera poslancev v tem, da ne dobimo pravočasno pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja, pa tudi ustnih odgovorov ne dobimo na seji. Torej to je problem, o katerem se bomo morali v vodstvu državnega zbora malo pozabavati. Dr. Jože Zagožen želi še dodatno. Še proceduralno imate, gospod Zagožen? Prosim.

DR. JOŽE ZAGOŽEN: Čudim se temu, kako to, da predstavnik vlade ni razumel navedb, ki sem jih prebral v poslovniku, ker so bila jasna. Zato prosim vlado, da na to moje vprašanje oziroma protest da pisni odgovor. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gremo naprej. Tudi to je bilo malo mimo poslovnika. Dobro. Gospod Miran Potrč ima besedo, pripravi naj se gospod Jerovšek.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije gospa Nevenka Lekše nas je opozorila na neustavno ravnanje vlade v zvezi s sestavo svetov zdravstvenih zavodov.
Na podlagi odločbe ustavnega sodišča je državni zbor s spremembami in dopolnitvami zakona o zdravstveni dejavnosti namreč določil, da ne morejo imeti prednost pri sestavi sveta zdravstvenega zavoda zdravniki, drugi zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci, ampak morajo imeti enake pravice do izvolitve v svet zdravstvenega zavoda vsi delavci zavoda. Ne glede na odločbo ustavnega sodišča in spremembo zakona, je vlada v odlokih o preoblikovanju bolnišnic v javne zavode odločila, da morata, ne glede na število glasov na volitvah, delavce v svetu zavoda zastopati najmanj dva zdravnika. S tem je določila neenake možnosti za izvolitev drugim delavcem zavoda, prekršila zakon in izigrala odločitev ustavnega sodišča.
Vlado Republike Slovenije sprašujem, prvič, kateri so bili razlogi, ki so jo vodili k temu, da je sprejemala odloke, ki so v očitnem nasprotju z zakonom in odločbo ustavnega sodišča, in kaj bo storila, da bi tako stanje odpravila, saj bo sicer zoper njene odloke moral biti vložen ustavni spor.
In drugo vprašanje. Državni zbor je 19.1. zavrnil obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaključku lastninjenja in privatizacij pravnih oseb v lasti slovenske razvojne družbe, s katerim je želela vlada svojo, že več let znano, obveznost za zagotavljanje sredstev pooblaščenim investicijskim družbam za zbrane certifikate podaljšati še za 15 mesecev.
S tako odločitvijo državnega zbora, ki je sicer razumljiva, ker državni zbor ni hotel prevzeti obveznosti za ignoranco vlade na svoja ramena, pa sam problem še ni rešen. Problem ostaja, pooblaščenim investicijskim družbam namreč ni zagotovljena odprava privatizacijske luknje v višini, po oceni vlade, 119,9 milijarde tolarjev.
Zaradi tega sprašujem vlado, kaj bo storila, da se čimprej zagotovi potrebno premoženje pooblaščenim investicijskim družbam in da se s tem odpravi diskriminacija do državljanov, ki so svoje certifikate vložili v te družbe. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Potrč. Prosimo za odgovor. Dežurni minister, prosim. To je dr. Gantar, če prav vidim.

DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Glede na to, da v tem trenutku v dvorani ni ustreznih ministrov, ki bi lahko pojasnili to vprašanje, bo vlada v predvidenem poslovniškem roku posredovala pisne odgovore. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Potrč.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa gospodu Gantarju, predvsem tudi zato, da je on tukaj. Hkrati prosim predsednika državnega zbora, da ugotovi, da je kršen poslovnik, ker niso prisotni vsi ministri oziroma namesto njih državni sekretarji. Dokler je stanje takšno, po mojem mnenju, državni zbor te točke dnevnega reda ne more obravnavati. Stanje pa je takšno danes že od začetka, samo predsedujoči tega ni ugotovil. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Tudi sam ugotavljam, da je v tem poslovnik kršen, na kar bomo s strani predsedstva državnega zbora vlado resno opozorili; da se to v bodoče ne bi ponovilo, ker razumem slabo voljo poslancev, ki bi radi dobili odgovore, pa jih žal ne dobijo. Smo pa tudi sami malo "zakuhali" s tem, ker smo to točko dnevnega reda prestavili; najprej je bila predvidena za petek. Vendar to ni opravičilo, zato se bomo o teh zadevah pogovorili.
Gospod Jerovšek; pripravi naj se Benjamin Henigman (ki je že postavljal vprašanje, če se ne motim). Naslednji bo Bojan Kontič.

JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki vlade! Svoje vprašanje postavljam ministrstvu za notranje zadeve, čeprav ni ustreznega pristojnega ministra, je pa vprašanje, koliko je ustreznih.
V zadnjih mesecih se na poslance SDS v povečanem številu obračajo državljani, lastniki gostinskih lokalov in trgovin, s pričevanji o izsiljevanju plačila varščin za domnevno varnost poslovnih prostorov. V mnogih primerih gre pri tem po pričevanjih celo za izsiljevanje s strani državljanov tujih držav, zlasti z območja nekdanje Jugoslavije, ki mnogokrat tudi nimajo urejenega statusa za bivanje tujcev v Republiki Sloveniji. Po pričevanju tudi v takem slučaju policija ne ukrepa, z izgovorom, da ne more ukrepati, dokler ne pride do konkretnega materialnega oškodovanja in do fizičnega nasilja, in to kljub temu, da gre v nekaterih primerih za osebe, ki so znane po svojem kriminalnem ozadju in nasilniškem obnašanju. Seznanjen sem z nekaterimi primeri, ko so bili lastniki poslovnih prostorov dobesedno prisiljeni ukiniti poslovno dejavnost, ker niso bili deležni potrebnega varstva s strani policije, čeprav vsi navajajo, da so posredovanje policije zahtevali (o tem imam tudi dokumente).
Ministrstvo za notranje zadeve sprašujem: kako ukrepajo organi pregona v teh številnih primerih izsiljevanja? Zakaj se policija glede na razširjenost tega pojava ne organizira enotno in izsledi ter identificira vse izsiljevalske združbe v državi ter sproži postopek za izgon oseb brez pravice bivanja v Republiki Sloveniji.
V koliko primerih je ministrstvo za notranje zadeve v letu 1998 ugotovilo povezanost določenih oseb, zaposlenih v organih ministrstva za notranje zadeve, s posamezniki ali združbami, ki se ukvarjajo s to obliko protizakonite dejavnosti.
Vprašanje postavljam, ker državljani v svojih dopisih navajajo domneve in dokaze o takem sodelovanju. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod državni sekretar Debelak.

MAG. SLAVKO DEBELAK: Hvala gospod podpredsednik. Odgovarjam poslancu gospodu Jerovšku, seveda v tistem delu, ki mi je znan ta trenutek in brez številk, v naslednjem pa bomo seveda tudi odgovorili pisno, tako da bo dobil izčrpen odgovor.
Plačilo varščine, izsiljevanje gostinskih lokalov oziroma lastnikov je res, kot je povedal poslanec Jerovšek, prisotno tudi v slovenskem prostoru. Kako slovenska policija te zadeve preprečuje oziroma kako ugotavlja? Moram reči, da s svojo načrtno dejavnostjo, preventivno dejavnostjo, zlasti pa seveda takrat, ko dobi obvestila o tem, da so lokal obiskale posamezne osebe, ki pač zahtevajo za sigurnost plačilo varščine itn. Skratka, tukaj je odvisno od lastnika lokala oziroma od prijavitelja, da se te zadeve evidentirajo oziroma da se takrat z operativno taktičnimi ukrepi te osebe primejo oziroma ugotovijo sostorilstvo, pa eventualno tudi povezava z nekimi drugimi kriminalnimi dejanji.
Mene preseneča, ker ste povedali poslanec gospod Jerovšek, da imate dokumente, s katerimi so se obrnili lastniki teh lokalov na vas oziroma na vašo poslansko skupino. Prepričan sem, da bi bilo dobro, da te dokumente dobi policija in seveda da potem tudi ustrezno ukrepa. Prepričan sem, da bodo to tudi storili.
Pri, bi rekel, odkrivanju nekaterih izsiljevalcev se je dejansko pojavilo med drugimi tudi nekaj oseb, ki prihajajo z območja bivše Jugoslavije. Vaše vprašanje, če sem ga dobro razumel, je bilo naslednje: Kako policija ukrepa, še zlasti če ugotovi, da so te osebe brez urejenega statusa v Sloveniji? Tako, kot to veleva zakon o tujcih, in sicer, bodisi da gre za izgon oziroma da gre za odpoved bivanja, če so mu statusi pretekli.
Vendar bi vas pa želel gospod poslanec obvestiti, da po mednarodnem pravu in pa tudi po pravu o tujcih, slovenskem pravu in pa tudi po slovenski ustavi velja pravilo, če osebo zaradi razlogov ni možno vrniti v svojo državo, je pač država, v kateri je ta oseba najdena, dolžna to osebo "trpeti", kot se temu v narekovaju pravi, in čakati na tisti trenutek, ko bo tale, bi rekel, ekstradikcija oziroma vrnitev, izgon kot ste vi pač povedali, možna.
Moram reči, da zlasti z državljani z območja zvezne Republike Jugoslavije, ker Slovenija nima sklenjenih diplomatskih odnosov, obstajajo te težave, ker jih pač, bi rekel, matična država, to je žalostno, vendar resnično, noče sprejeti.
Zakaj se ne organiziramo? Moram reči, da sicer jaz ne pokrivam področja policije, to delo pa poznam in vem, da je tako informirani del policije kot civilni del policije organiziran tudi za take vrste deliktov. Nenazadnje to gre za težke, organizirane oblike kriminala. Obstajajo tudi oddelki, ki so namenjeni prav odkrivanju teh pojavov, zelo hude oblike kriminala.
V koliko primerih je bila ugotovljena povezava, kot ste v svojem zadnjem delu vprašanja povedali, pa tudi sicer celoviteje vam bomo odgovorili pisno. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Jože Zagožen. Gospod Jerovšek ima dodatno vprašanje.

JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Gospod državni sekretar! Sprašujete, zakaj vam ne dostavimo takih dokumentov? Ti ljudje, ki se obračajo na nas, nam dokumentirajo, da so se obrnili na policijo. Če policija vam ne posreduje, potem na notranjem ministrstvu... To je še dosti hujša zadeva. Potem je to še dosti hujša zadeva, ki direktno kaže na neko povezavo. Glede ekstradikcije in možnosti vračanja takih oseb, pa sprašujem.
Ali ima Republika Slovenija sporazum z Bosno in Hercegovino? Tu imam en konkreten primer. Navaja iz Mengša, da gre za 22 letnega brezposelnega državljana BIH, brez urejenega statusa tujca in zaradi tega, ker policija ni ukrepala in razčistila, je ta konkretna pravna oseba 5.12.1998 svojo dejavnost zaprla. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Takoj bo odgovor. Državni sekretar, gospod Debelak.

MAG. SLAVKO DEBELAK: Če pravite, da je bil ta podatek v zvezi z izsiljevalci dan policijski postaji oziroma policistom na terenu in niso tega akceptirali, vas prosim, da pošljite to na ministrstvo za notranje zadeve. Lahko tudi meni osebno. Jaz se sam obvezujem, da bom iniciral aktivnost in dal to tistim, ki so za to kompententni in bodo tudi v nadaljevanju ustrezno ukrepali.
Kar se tiče sporazumov. Moram reči, da z območja držav, nastalih na območju bivše Jugoslavije, imamo te sporazume o vračanju podpisane samo s Hrvaško in z Makedonijo. To se pravi, z Bosno in Hercegovino je nimamo. Vendar pa vračanje v Bosno in Hercegovino je možno, in sicer v tistih primerih, če oseba prihaja z območja, ki je tudi sedaj po tej spremembi območje narodnosti, iz katere je on prihajal in živel. Če pa se je entiteta spremenila, če je kraj, iz katerega je prihajal, prej bil pod muslimansko nacionalnostjo, sedaj je pod srbsko oziroma hrvaško, pa to vračanje ta trenutek še ni možno. Na tem sporazumu se intenzivno dela in jaz bom zelo vesel, če bomo to v tem letu uredili. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Naslednji je na vrsti, gospod Benjamin Henigman, ki je že bil. Gospoda Mozetiča ni, ki je zamenjal. Torej gospod Bojan Kontič. Pripravi se Franc Pukšič.

BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Spoštovani! Svoje poslansko vprašanje naslavljam na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
Že pred poletnimi počitnicami lanskega leta, sem ministrstvo za delo spraševal, kdaj bo državnemu zboru posredovano poročilo inšpekcije za delo za leto 1997, ki bi ga po zakonu morali sprejeti v državni zbor v roku, da bi o njem lahko razpravljali najkasneje do 30. junija tekočega leta, kot to določa zakon. Kljub zagotovilu državne sekretarke, da bomo poročilo prejeli v kratkem času, poročila očitno še danes ni v državnem zboru. To poročilo je pomembno za naše ravnanje ob sprejemanju predvsem delovnopravne zakonodaje, ki je že na dnevnem redu predhodnega sklica 11. redne seje.
V zadnjem času lahko spremljamo primer stavke v podjetju Bioprod, ki sproža resne pomisleke o učinkovitosti dela posameznih državnih institucij v reševanju kolektivnih sporov, kot so dolgotrajne stavke. Sindikati sicer ugotavljajo, da se institucije odzivajo, vendar so njihovi ukrepi prepočasni in mnogokrat neučinkoviti, saj jih delodajalci ne upoštevajo. Tudi ko gre za masovno kršenje pravic zaposlenih, kakor so opredeljene v zakonih in kolektivnih pogodbah, in celo temeljno kršenje človekovih pravic, sporov ni možno reševati v krajšem času, kar postavlja zaposlene v nemogoč položaj. Težko si predstavljam, kakšen bo položaj zaposlenih po sprejemu nove delavnopravne zakonodaje, ki predvideva še manj pravic za zaposlene delavce.
Sprašujem vlado oziroma predstavnika ministrstva za delo, kdaj bo državnemu zboru končno posredovano poročilo inšpekcije dela za leto 1997?
Kaj je ministrstvo do sedaj ukrenilo za razrešitev stavke, ki traja že od 11.12.1998?
Ali ministrstvo pripravlja analizo kakšne dolgotrajne stavke, kot je na primer ta v podjetju Bioprod, kot podlago za oceno sedaj predlaganih rešitev v novem zakonu o delovnih razmerjih? Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Prosim za odgovor. Gospa Belopavlovič, ministrstvo za delo, socialo in družino.

NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Glede poročila inšpekcije za leto 1997, jaz se oproščam, če ni prišlo to poročilo do poslancev oziroma če ni prišlo do državnega zbora. To poročilo je pripravljeno in bomo pogledali še enkrat, kje se je zadeva zataknila.
Drugo. Upam, da ste dobili tisto analizo, ki smo vam jo ravno tako obljubili s tega mesta in za katero ste predvidevali oziroma zahtevali, da je pravzaprav eden od dokumentov, ki ga želite imeti istočasno, ko bo obravnavan zakon o delovnih razmerjih. Gre za analizo najbolj pogostih kršitev na področju delovnih razmerij. Tisto smo pripravili in smo jo poslali. Glede konkretnega primera Bioproda moram reči, da se zadeva res vleče kar dolgo. Naša inšpekcija je bila v nadzoru več kot trikrat, mislim, da štirikrat v konkretnem podjetju. Izdanih je bilo tudi kar nekaj ureditvenih odločb. Nekatere odločbe inšpektorata so bile upoštevane, delodajalec jih je izvršil. Nekatere pa še niso bile, res je tudi, da določeni roki še tečejo za izvršitev tega. Mi imamo vsa poročila inšpekcije. Če bi bilo to vprašanje prej najavljeno, bi lahko pravzaprav bolj natančno povedala, kaj je inšpektorat do sedaj naredil. Te stvari vam lahko pisno posredujemo. Res je tudi, da glede same stavke, glede zakonitosti in podobnih vprašanj teče tudi sodni spor pred delovnim sodiščem, kolektivni spor, ali gre za stavko, ki je zakonita, ali ne. Zaradi tega v tem delu kakršnokoli posredovanje inšpekcije presega tudi pristojnosti, ki jih ima inšpekcija kot taka.
Glede četrtega vprašanja pa moram povedati, da nekih analiz dolgotrajnih stavk do zdaj dejansko nismo opravljali. Sicer spremljamo stanje na tem področju, neke posebne analize v zvezi s tem pa niso bile narejene.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Še dodatno vprašanje, gospod Kontič. Dopolnitev.

BOJAN KONTIČ: Jaz bom samo prosil, kar je bilo že ponujeno kot možnost, to je pisni odgovor s podrobnejšo analizo glede inšpekcije, ki je bila opravljena v tem podjetju.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Pukšič, naslednje vprašanje. Pripravi naj se gospod Ivan Božič.

FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa. Poslanke in poslanci, predstavniki vlade! Moja tri vprašanja se nanašajo na ministra za notranje zadeve gospoda Bandlja, ki ga sprašujem, ali je državni sekretar gospod Borut Likar odpotoval v Brazilijo službeno, ali privatno in na čigave stroške, na lastne, ministrstva za notranje zadeve, ali Petrola.
Drugič. Ministra za notranje zadeve gospoda Bandlja sprašujem, zakaj je čakal več kot en mesec po začetku organizirane gonje proti pripadnikom slovenske policije v času vojne za Slovenijo, da odločno nastopi proti neopravičenim obtožbam.
Tretjič. Gospoda ministra za notranje zadeve gospoda Bandlja sprašujem, ali in na kakšen način je omogočen poslancem državnega zbora vpogled v celotno poročilo komisije pod vodstvom funkcionarja kriminalistične policije Bojana Gričarja. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Prosim za odgovor. Gospod Debelak, državni sekretar.

MAG. SLAVKO DEBELAK: Verjetno se bo gospod Pukšič strinjal, da dobi odgovor od ministra Bandlja, ker je to tudi njemu naslovljeno. Moram reči, da mi nekatere stvari tudi niso znane in bi govoril na pamet. Bom pa prenesel vaše vprašanje in boste dobili odgovor v zelo kratkem času.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Ni dodatnega vprašanje. Kolega Božič, izvoli.

IVAN BOŽIČ: Hvala lepa. Vsi lepo pozdravljeni, tudi predstavniki vlade, ki ste toliko časa vztrajali.
Prvo vprašanje naslavljam ministru za zunanje zadeve: Kako je z ureditvijo mejnega prehoda na Kaninu, ki se imenuje Prevala? Le-ta se ureja že 25 let.
Tudi drugo vprašanje je za ministra za zunanje zadeve: Kako je s pridobitvijo slovenskega državljanstva Slovencev, ki so živeli v Bosni, pa ga še danes ne morejo pridobiti?
Kot tretje pa imam več vprašanj za ministra za notranje zadeve. O Velikem otoku ste in smo veliko govorili; dobili smo nekaj odgovorov. Sam pa imam še nekaj vprašanj, ki jih bom oddal tudi pisno, izpostavil pa bom naslednja.
Po katerem zakonu je lokalna skupnost izločena iz procesa odločanja o namembnosti objekta?
Z ministrstva za notranje zadeve je uprava policije v svojem pismu županu občine Postojna poslala obvestilo, v katerem navaja, prvič, da "gre za delovanje institucije strožjega policijskega nadzora". Zanima me, kakšen je to "strožji policijski nadzor".
Drugo vprašanje, da "bo tam ustanovljena posebna policijska enota za varovanje in odstranjevanje tujcev". Tudi to me zanima, zakaj tega ne delajo mejni policijski organi ali pa gre morda samo za kadrovske okrepitve, ki bog ve kaj opravičujejo, tudi plače.
Zanima nas tudi, koliko ilegalcev dnevno pride v Slovenijo, ne koliko jih uspe MNZ zavrniti.
Še zadnje vprašanje, da "bo potrebno sodelovanje lokalnega servisnega sektorja za zagotavljanje prehrane, vzdrževanje objektov, zdravstvene storitve, zato ministrstvo za notranje zadeve pričakuje podporo lokalne skupnosti". Vsa ta področja so - mislim - že zakonsko opredeljena, zato tu ne gre za podporo lokalnih skupnosti, gre pa za dodatno zaposlovanje vzdrževalcev objektov. Zanima nas, kakšno je število novozaposlenih oseb. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Odgovor bo podal gospod minister Frlec. Izvolite!

DR. BORIS FRLEC: Gospod predsedujoči, poslanke in poslanci! Poslancu na prvo vprašanje, ki zadeva meni popolnoma neznan prehod ali težnjo za prehod na Kaninu - Prevala, ne morem odgovoriti, ampak bom obljubljam podal pisni odgovor.
Kar zadeva drugo vprašanje - dajanje državljastva Slovencem v Bosni in Hercegovini. Mislim, da je za to pristojno notranje ministrstvo, ki daje državljanstva, saj zunanje ministrstvo s tem nima nobenega posla. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Gospod državni sekretar Debelak, ministrstvo za notranje zadeve.

MAG. SLAVKO DEBELAK: Hvala. Slovenci po rodu, ki živijo v Bosni in Hercegovini, lahko pridobijo državljanstvo Republike Slovenije po: 12. členu - gre za naturalizacijo z olajšavami; po 13. členu - gre za tako imenovano izredno naturalizacijo, kjer se ugotavlja nacionalni interes. Ta nacionalni interes je slovenstvo po rodu. Moram reči, da Slovenci po rodu iz Bosne in Hercegovine kar številčno prosijo za sprejem v slovensko državljanstvo in da smo jih do tega dne prejeli že zagotovo 60 do 70. Vsi tisti, ki pač to volijo, izjasnijo in dokažejo tiste osnovne pogoje, ki jih 12. člen zakona o državljanstvu oziroma tako imenovana naturalizacija z olajšavami predpostavlja, moram reči, da ta status tudi pridobijo. Slovenija bo še naprej favorizirala Slovence po rodu, seveda tisti, ki želijo pridobiti slovensko državljanstvo, a ob izpolnjevanju pogojev.
Del odgovora, ki zadeva tudi tako imenovani strožji policijski nadzor, kaj to sploh je, lahko tudi dam. Pri strožjem policijskem nadzoru gre za zadržanje nekih oseb - to so osebe, ki so nezakonito bodisi vstopile v Slovenijo oziroma so v Sloveniji ilegalno. Gre za tiste osebe, za katere bi rekel - je nadzorstvo strožje nadzorovanje potrebno izključno in samo iz varnostnih razlogov. Moram reči, da to obliko tako imenovanega - nekateri mu pravijo odgonskega - pripora oziroma strožjega nadzorstva poznajo praktično vse države. To niso samo tisti ilegalci, ki so prijeti na zeleni meji ali pa v notranjosti. Moram reči, da med njimi prevladujejo zlasti tisti, ki so bili v Sloveniji procesuirani bodisi v kazenskem bodisi v administrativnem postopku in jim je bila poleg glavni kazni izrečena tudi stranska kazen. Recimo, prepoved bivanja v Sloveniji za dobo od enega do petih letih. Po prejšnji razlagi jih država zaradi objektivnih razlogov, ker nima sporazuma o vračanju, ne more vrniti v njihovo izvorno državo oziroma državo, iz katere prihajajo. V to kategorijo spadajo tudi nekateri, ki so dobljeni v notranjosti, in so brez dokumentov, treba je pa seveda ugotoviti njihovo identiteto. Skratka, gre za varnostno zanimivejšo - bi rekel - pomembnejšo kategorijo, ki je ne moreš prosto pustiti, da zapušča objekt, v katerem so - recimo - azilanti oziroma begunci, ki prihajajo iz vojnih območij in jim je priznan status - recimo - začasnega zatočišča. Gre za varnostno zanimivejše osebe in tem je ta strožji nadzor tudi namenjen. Zakaj se jih ne prime na meji? Na meji, moram reči, se prime veliko število ljudi in se jih zavrne oziroma se jim ne dovoli vstopa v državo. Vendar te številke - moram reči - mediji, črna kronika in dnevni dogodki, ki opisujejo dogajanja na meji, enostavno ne sporočajo javnosti in jih javnost niti ne dobiva na vpogled. Skratka, veliko ljudi je na meji zavrnjenih, ker nimajo ustreznih dokumentov. Na meji se že ugotovi, da ne posedujejo sredstev za preživljanje oziroma bi lahko njihovo bivanje v državi pomenilo ekonomsko oziroma kakšno drugačno ogrožanje države. Za državo so pa interesantni tisti, ki so mejo prestopili na tako imenovanem zelenem pasu oziroma so v notranjosti odkriti kot ilegalci.
Na vsa ostala vprašanja bomo gospodu poslancu odgovorili pisno. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Naslednje vprašanje, ker dopolnilnega ni, ima gospod Janko Veber - namesto Sama Bevka. Pripravi naj se Jože Zagožen.

JANKO VEBER: Spoštovana poslanka, spoštovani poslanci, vlada! Prav neverjetno je, kako se vlada izmika nekaterim odprtim kadrovskim vprašanjem in rešitvam, ki so v njeni pristojnosti. Razlog je že splošno znan. Vladajoče koalicijske stranke, tu mislim predvsem na LDS in na SLS, se nikakor ne morejo uskladiti in sporazumeti o kadrovskih predlogih za pomembna mesta, kot so: generalni državni tožilec, minister za obrambo in še nekatera. Nič jih ne moti, da je njihovo maratonsko usklajevanje glede teh vprašanj za poznavalce koalicijskih razmer že prav smešno in neresno, za javnost pa težko razumljivo in neodgovorno početje.
V ta okvir nerešenih kadrovskih zadev sodi tudi mesto direktorja sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Sam sem s poslanskim vprašanjem že februarja 1998 opozoril na nezadovoljivo poslovanje sklada in na enostransko ter neobjektivno ravnanje sedanje v.d. direktorice sklada. Poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov je nato 29. septembra 1998 poslala vladi pisno pobudo, naj ta glede na svojo pristojnost pripravi predlog za novega direktorja sklada.
Vlada je sicer na to reagirala in v Uradnem listu številka 72, z dne 23.10.1998 objavila razpis za direktorja oziroma direktorico sklada. Na ta razpis se je v predpisanem roku javilo 19 kandidatk in kandidatov, vendar do izbire kandidata in kadrovskega predloga vlade ni prišlo. Brez vsakršnega pojasnila po ustreznosti oziroma neustreznosti kandidatov ali kakršnegakoli opozorila o kakšnem drugem problemu v zvezi s tem je omenjeni razpis postal neaktualen in menda zastaran. V resnici pa je mogoče sklepati, da se vladni stranki nista mogli uskladiti o nobenem izmed 19 kandidatov, ne glede na to, da je večina od njih izpolnjevala formalne razpisne pogoje.
Vlada se je po vsem tem odločila za ponovni razpis. Ta je objavljen v Uradnem listu številka 2, z dne 15.1.1999 in zgodba se torej ponavlja, neučinkovito in neobjektivno delovanje sklada pa se nadaljuje.
Zato vlado Republike Slovenije oziroma ustrezno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vprašujem: Kakšni so razlogi za zavlačevanje kadrovske rešitve v skladu? Zakaj vlada ni prišla s kadrovskim predlogom za direktorja oziroma direktorico sklada že na podlagi prvega razpisa?
Drugič. V kolikšnem času vlada realno ocenjuje, da bo lahko poslala državnemu zboru predlog za novega direktorja oziroma direktorico sklada na podlagi drugega razpisa? Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Za trideset sekund smo prekoračili določen čas. Gospod Mohorič, državni sekretar ministrstva za kmetijstvo, želi podati odgovor.

MAKSIMILJAN MOHORIČ: Spoštovani zbor, spoštovani gospod Veber! Proces za izbiro novega direktorja sklada kmetijskih zemljišč in gozdov je v teku. Ker si vlada prizadeva, da bi res izbrala kvalitetnega direktorja, je bil razpis ponovljen. Upam, da bo ta razpis v roku tudi zaključen - zaključen v času, kot je zadeva predpisana. Zaenkrat bi toliko odgovoril, obširnejši odgovor pa bo podan pisno. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Naslednji razpravljalec, gospod Zagožen, se odpoveduje in odstopa mesto gospodu Čebulju. Izvoli! Naslednji razpravljalec bo gospod Lojze Peterle.

FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Spoštovani kolegi in kolegice, spoštovani predstavniki vlade! Moje poslansko vprašanje naslavljam na ministra za notranje zadeve, gospoda Bandlja, v zvezi s civilno vojaško dolžnostjo izvajanja vojaškega roka.
Prvo vprašanje. Koliko vojaških obveznikov je vložilo prošnjo za ugovor vesti vojaške dolžnosti v letu 1998?
Drugo vprašanje. Koliko je organizacij oziroma služb, v katerih se trenutno izvaja civilno služenje, in koliko delovnih mest le-te zagotavljajo?
Tretje vprašanje. Kdaj bo objavljen javni razpis za določitev organizacij, v katerih se izvaja civilna služba?
Četrto vprašanje. Kdo je odgovoren za to, da še vedno ni mogoč učinkovit nadzor nad izvajanjem civilne službe? Namreč, po mojih informacijah v nekaterih organizacijah niti enkrat ni bila izvedena kontrola, tako da mnogi vojaški obvezniki opravijo civilno službo, ne da bi kdo preveril, kako le-to opravljajo.
Peto vprašanje. Kdo je konkretno zadolžen za nadzor in na kakšen način državljane med opravljanjem civilne službe kontrolira, da ne bi med opravljanjem civilne službe opravljal z osebnim delom pridobitne dejavnosti, kar je v nasprotju z 41. členom zakona o vojaški dolžnosti?
Šesto vprašanje. Zakaj je čakalna doba za pričetek opravljanja nadomestne civilne službe tako dolga, vsaj enkrat daljša kot za redno služenje vojaškega roka?
Sedmo vprašanje. Kdo je zadolžen za planiranje sredstev za izvajanje civilne službe in zakaj nastajajo tu problemi?
Če na vprašanja ni mogoče odgovoriti ustno, prosim, da dobim pisne odgovore.
Medtem sem pa tudi opazil, da v dvorani ni kamere, kar se mi zdi ignoranca institucije poslanskih vprašanj. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Kar cel kup vprašanj je bilo postavljenih. Kdo želi kot prvi odgovoriti? Gospod Debelak. Vsaj ena kamera, po mojem mnenju, kar deluje.

MAG. SLAVKO DEBELAK: Gospodu poslancu bomo postregli s temeljitimi, izčrpnimi, tudi s številkami utemeljenimi pisnimi odgovori. Nekaj osnovnih odgovorov na vaša vprašanja pa lahko podam že sedaj.
To se pravi, odločanje o tem, ali se nekomu prizna civilno služenje vojašeka roka, je v domeni ministrstva za notranje zadeve. Moram reči, da se vsak teden dvakrat sklicuje komisija, ki jo sestavljajo tako pripadniki obrambe kot ministrstva za notranje zadeve, člani komisije s področij zdravstva, sociale, zdravniki itn., ki pač odločajo, ali se ta status posebej prizna ali ne.
Do letošnjega leta oziroma do konca letošnjega leta je bilo teh vlog približno 2500. Trend teh vlog za civilno služenje - moram reči - se strmo dviguje in tedensko približno komisija obravnava od 80 do 100 vlog. To v bistvu pomeni, da bo verjetno v nadaljevanju, če bo trend takšen, treba razmisliti ali se ta institut ni izničil oziroma je presegel tista pričakovanja. To je moje osebno mnenje in ne bi želel seveda stvari prejudicirati.
Drugo vprašanje je bilo, koliko organizacij ima pooblastilo, v katerih se opravlja to civilno služenje. Po sedanjih številkah je teh organizacij približno 40, točno število boste dobili in tudi navedbo, katere so konkretno te organizacije. Ministrstvo pa bo do konca tega meseca oziroma v naslednjem mesecu opravilo razpis, s katerim bo pozvalo tudi druge organizacijske subjekte, pravne osebe, da lahko kandidirajo za pridobitev pooblastila, v katerih se bo to civilno služenje vojaškega roka opravljajo.
Čakalna doba je dolga. Moram pa reči, da glede na pripad, kakršen je, ustreza številu oseb, ki prosijo za to civilno služenje. Mi se trudimo z določenimi organizacijskimi okrepitvami, pa tudi z boljšo organiziranostjo dela, zadeve sanirati na ta način, da bodo ti čakalni roki bistveno bistveno krajši.
Kdo je odgovoren za nadzor? Za nadzor je odgovorno tako ministrstvo za notranje zadeve, in sicer v delu, za katerega je kompetentno. To se pravi, ali je dejansko ta nabornik oziroma oseba, ki ji je priznan ta status, v tej organizaciji se - kako se zadeve v tem smislu opravljajo. Kar se pa tiče vsebine in vseh ostalih stvari, je pa to v domeni ministrstva za obrambo.
Kot sem pa že rekel, postavili ste sedem vprašanj, treba jih je tudi opremiti s številkami in boste v pisnem odgovoru dobili tudi to.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa državnemu sekretarju. Gospod Čebulj želi še dopolniti vprašanje.

FRANC ČEBULJ: Hvala lepa za že deloma izčrpen odgovor, ampak kljub temu bi prosil, da je v odgovoru eksaktno opisano, kdo izvaja kontrolo nad služenjem civilne vojaške službe in v katerih podjetjih je bil tudi nadzor izvajan. Po podatkih, ki jih imam, se nadzor ne izvaja. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Naslednja vprašanja in pobude bo podal gospod Lojze Peterle. Izvolite. Pripravi naj se Aurelio Juri.

ALOJZ PETERLE: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci ter predstavniki vlade. Upam, da moje vprašanje ne bo pomenilo odpiranja nove afere, potem ko se je to že zgodilo slovenski policiji. Bojim pa se, da to, o čemer bom govoril, zadeva na podoben način slovensko diplomacijo.
Govorim o sporočilu za javnost Slovenskega foruma iz Izole s 1.1., podpisanem od gospe podpredsednice Jelke Morat-Ovatovec, v katerem pravi Slovenski forum med drugim naslednje. Zadeva gre sicer izhodiščno na lipicance, potem pa preide v drugem odstavku na oceno delovanja misije slovenske vlade pri Evropski zvezi v Bruslju. Navajam: "Vodenje misije in zasedba ključnih delovnih mest v njej pa je, žal, že od samega začetka njenega delovanja po priznanju samostojne Slovenije predmet domače politične trgovine. Politični zavezniki se nenehno menjavajo, notranji odnosi so napeti in neurejeni, zato trpi tekoče opravljanje zahtevnih nalog in zmanjkuje časa za uspešno delovanje navzven v korist države." Naprej: "Ena največjih napak mlade slovenske diplomacije je bila po poizkusu sklenitve oglejskega sporazuma sklenitev še slabšega španskega kompromisa in ta napaka je bila porojena v Bruslju, saj takratna ekipa ni znala in uspela predvideti prihajajočih dogodkov, čeprav je pridružitev kot prioriteto pripravljala sama. Problem je bil nato še vroč prepuščen Ljubljani, ob reševanju le-tega si je roke opekla vsa Slovenija." Predzadnji odstavek, navajam: "Ker se Slovenski forum zaveda pomembnosti nalog, ki so še pred Slovenijo, od predsednika slovenske vlade zahteva, da v okviru svojih pooblastil opravi pregled stanja med Ljubljano in Brusljem in v misiji zaposli diplomate takega profila, ki bodo kos zahtevnim nalogam in bodo delovali v dobrobit naše države." Sam to oceno jemljem v tem smislu, da ti, ki so sedaj tam - tudi po volji tega parlamenta - ne delajo v dobrobit in niso profesionalci, predvsem pa se v tem papirju pojavlja nova interpretacija dogajanja oziroma zaporedja dogodkov v zvezi s sprejemanjem španskega kompromisa. Zdi se, da prihaja čas za plačilo odločanja o tem kompromisu in da se želi ta očitno še vedno "vroči kostanj" položiti v roke zgolj slovenski diplomaciji; kajti tu piše, da ga je ta, potem ko je to zadevo sama pripravljala, potem "še vroče" poslala v Ljubljano, potem smo bili pa vsi opečeni. Menim, da taka interpretacija seveda pomeni blatenje slovenske diplomacije pa tudi interpretacijo dogajanja, ki ni v skladu z resnico.
Zanima me, ali je ministrstvo za zunanje zadeve s tem sporočilom seznanjeno in kakšno stališče ima oziroma bo imelo oziroma kakšno stališče ima do tega vprašanja vlada. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Odgovoril bo gospod minister dr. Frlec.

DR. BORIS FRLEC: Gospod predsedujoči, poslanke in poslanci, gospod Peterle! Na oceno predsednice foruma seveda ne morem odgovarjati, ker se z njo - tako kot vi - absolutno ne strinjam. Ministrstvo je s tem papirjem seznanjeno, nanj - toliko, kolikor jaz vem - nismo reagirali. Naše misije oziroma predstavništva v tujini delajo po navodilih ministrstva in smo v stalnem kontaktu, zato tako oceno a priori v celoti zavračamo. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Ni dodatnega vprašanja. Naslednji je gospod Aurelio Juri.

AURELIO JURI: Hvala, gospod predsednik. Vprašanje naslavljam ministrstvu za finance v zvezi z novelo zakona o davčni službi.
Besedilo, ki smo ga lani sprejeli, prvega in drugega odstavka 3. člena zakona o davčni službi se glasi: "Davčna uprava odmerja, pobira in izterjuje obvezne dajatve ter nadzira in evidentira njihovo plačevanje na podlagi zakona ali če je tako dogovorjeno z pogodbo. Če davčna uprava za zavod, sklad ali lokalno skupnost opravlja naloge iz prejšnjega odstavka, se s pogodbo določijo medsebojna razmerja, obseg opravljanja nalog, ter nadomestilo za odpravljanje nalog. Višina nadomestila, ki vsebuje materialne stroške" - poudarjam materialne stroške - "za opravljanje teh nalog, se določi v skladu s predpisom vlade Republike Slovenije".
V tej določbi je jasno izražena volja zakonodajalca, naj nadomestilo za opravljeno delo ne pomeni provizije. V Uradnem listu letos oziroma lani številka 1/98 je bila objavljena naloga, ki jo je morala vlada izpolniti, uredba o višini nadomestila za opravljanje nalog davčne uprave Republike Slovenije, za zavode, sklade in lokalne skupnosti. Med tem ko ima za zavode to nadomestilo res naravo nadomestila materialnih stroškov v višini 0,3 oziroma 0,8%, pa tega ni mogoče trditi za višino nadomestila za občine in krajevne skupnosti. Nadomestila za občine namreč znaša kar 3% od odvedenih nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča, taks in samoprispevkov. Ob tem se postavljajo naslednja vprašanja.
Ali ni uredba, ki nadomestilo za materialne stroške določa v višini 3%, presegla pooblastila zakonodajalca in njegovo jasno izraženo voljo ob amandmiranju vladnega predloga?
Ali ne presega uredba tisto razumno še utemeljeno stopnjo nadomestila, ki bi jo lahko poimenovali za materialne stroške? Ali ni uredbodajalec z določitvijo nadomestila v višini 3% tudi zlorabil premoč aparata države, ki edina razpolaga z aparatom prisilne izterjave, ter posledično za navedeno vsiljevanje posegov v ustavno načelo zagotovljene samouprave? Lahko se na to odgovori v sklopu.
Na koncu samo misel: veliko truda je bilo vloženega takrat - se spomnite - za to, da bi bile tudi lokalne skupnosti obremenjene samo s povračilom stroškov in ne s provizijo. Mislim, da je ta uredba malce izigrala zakon. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Odgovoril bo, gospod Simonič, državni sekretar. Izvolite.

ANDREJ SIMONIČ: Spoštovane poslanke in poslanci. Gre za kompleksno vprašanje s področja, ki ga sam ne pokrivam, zato bomo pripravili pisni odgovor. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Naslednji je gospod Janez Mežan.

JANEZ MEŽAN: Spoštovani gospod predsedujoči, poslanke in poslanci, predstavniki vlade. Najprej bi spomnil ministrstvo za zdravstvo, ki mi še od zadnje seje dolguje odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s staro novomeško porodnišnico. Toliko za osvežitev spomina.
Današnja moja poslanska pobuda pa je namenjena ministrstvu za šolstvo in šport. Pred dobrim mesecem sem na ministrstvo za šolstvo in šport poslal poslansko pobudo, da se ministrstvo opredeli do dopisa, ki ga je naša, in mislim, da tudi druge poslanske skupine, prejela od glavnega tajnika sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije profesorja Vladimirja Štruklja in tudi od aktiva vodij šolskih posestev, pa še nisem dobil odgovora. Prosim ministrstvo, da se do problema pisno opredeli, za kaj gre.
Naj dobesedno preberem ta dopis, saj ni dolg. Tako pravijo: "Že nekaj časa se srečujemo s podcenjenostjo vodij šolskih posestev. Šolska posestva določa zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v 33. členu, medtem ko vse ostale pogoje za delovanje posestev določi minister za šolstvo v sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo. Trenutno je priznan za vsako šolsko posestvo po en vodja šolskega posestva. Na vseh srednjih kmetijskih šolah pa imajo vsi vodje posestev tudi pedagoško andragoško izobrazbo, čeprav ni zahtevana. Pri tem pa je potrebno poudariti, da vodjem šolskega posestva, ki sicer opravljajo podobne naloge kot organizatorji praktičnega pouka, zakon ne priznava statusa strokovnega delavca.
Zato vas prosimo, da podprete naša prizadevanja in predlagate spremembo 26. člena zakona o organizaciji in financiranju izobraževanja. Hkrati vas prosimo, da še podprete naša prizadevanja in predlagate spremembo 105. člena zakona o organizaciji in financiranju izobraževanja, in sicer v drugem odstavku se doda še laborant, inštruktor, organizator praktičnega pouka ter vodja šolskega posestva! Navedeni delavci, razen vodij šolskih posestev, ki jim zakon sicer priznava status strokovnega delavca in tudi morajo imeti pedagoško andragoško izobrazbo, ker neposredno sodelujejo v izobraževalnem procesu, ne morejo napredovati v naziv. ´
Menimo, da bi morali biti ti delavci izenačeni v pravicah in obveznostih z ostalimi strokovnimi delavci. Trenutno so izenačeni samo v obveznostih, ne pa tudi o pravicah. Tem delavcem se namreč odbija po 14. členu zakona o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih s pedagoškoandrogoško izobrazbo enako, kot vsem ostalim strokovnim delavcem, ki jim je dana možnost napredovanja v nazive."
Še enkrat prosim, da se ministrstvo pisno opredeli do te pobude.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Odgovor. Predstavnik vlade, vsaj nek odgovor mora biti, četudi bo podano, da bo pismeni. Državni sekretar, gospod Strel. Prosim.

DR. JANKO STREL: Gospod predsedujoči, gospe in gospodje, gospod Mežan! Na vaše vprašanje bomo, normalno, pripravili pisni odgovor. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Dodatnega vprašanja ni. Naslednji, ki bo podal vprašanje, sem osebno sam.

MIROSLAV LUCI: Spoštovani kolegi in kolegice, predstavniki vlade! Vprašanje bo izgledalo sicer dokaj razumljivo in jasno in mogoče bo tudi odgovor hitro podan. Vendar, ko bo treba pismeni odgovor, ki ga pričakujem, verjetno ne bo tako lahko.
Dne 7. januarja tega leta je začel veljati zakon o davku na dodano vrednost. Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o prometnem davku. Glede na določbo 79. člena zakona o davku na dodano vrednost, vas vljudno prosim za odgovor na zastavljeno vprašanje. Ali se zakon, ki preneha veljati, še lahko uporablja? Pri odgovoru boste morali vsekakor upoštevati 79. in 80. člen tega predpisa. To je prvo vprašanje.
Drugo pa je, kako je s prehrano slovenske vojske v slovenskih vojašnicah? In zakaj se v zadnjem času pojavljajo razpisi za razpisom in se iščejo neke centralne dobavitelje vojaških centrov in vojašnic po Sloveniji? Zakaj se zapostavlja tiste, ki so praktično v težjih trenutkih oskrbovali naše učne centre in slovensko vojsko ter reševali to oskrbo tudi v najtežjih časih? Ali bomo sedaj imeli vojašnice, ki bodo oskrbovane iz samo enega centra, torej iz Ljubljane po vsej Sloveniji, mestom pa bodo ostale vojašnice le prostorsko? Kako naj vojska živi z narodom? Kajti to bo še vedno morala.
Torej v takih razmerah, ki si jih ne želimo, kljub temu pa lahko prihaja do njih, bo verjetno tudi ta oskrba slovenske vojske, ki je bila do sedaj dobrodošla. Zato želim tudi glede tega pismeni odgovor. Ali je to samo ekonomsko vprašanje ali je pa tudi kakšno drugo? Tudi tu bi želel pismen odgovor. Glede prvega pa mogoče ustno, če je to mogoče, če pa ni, pa pisno. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Izvolite, gospod Simonič, državni sekretar.

ANDREJ SIMONIČ: Spoštovane poslanke in poslanci. Zakon o davku na dodano vrednost nadomešča dosedanji prometni davek. Logično je, da je sprejem zakona v državnem zboru in njegova uveljavitev pred dejanskim začetkom izvajanja - pobiranje davka na dodano vrednost, kajti potrebno je zagotoviti vse ostale tehnične priprave, da se bo davek lahko začel pobirati. Ni pa nič nenavadnega, to je pa povsem normalna pravna rešitev, da se zagotovi kontinuiteta od sprejema samega zakona in njegovo uveljavitvijo. Tako mislim, da tukaj ne bi smelo biti problema. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Torej tu bi želel pismeni odgovor. V praksi so se pojavljali problemi in se pojavljajo. Glede ministrstva bomo... Gospod državni sekretar, izvolite.

BOGDAN KOPRIVNIKAR: Spoštovane poslanke, poslanci. Koprivnikar z ministrstva za obrambo. Glede nabav za potrebe slovenske vojske ne razpolagam s podatki in jih bomo poslali pisno. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Naslednji razpravljalec je Juri Malovrh. Ga ni. Naslednja razpavljalka je Majda Kregelj-Zbačnik, ki je že govorila. Potem je namesto nje gospod Jazbec. Izvoli kolega Jazbec.

FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Spoštovani zbor, spoštovani predstavniki vlade.
Ministrstvo za šolstvo in šport sprašujem, katere pogoje so morale fakultete izpolnjevati, da so lahko pridobile sredstva za sofinanciranje podiplomskega oziroma magistrskega študija?
Katere fakultete so dobile ta sredstva, za katere programe študija ter koliko denarja je bilo porabljeno v ta namen?
Ali konkretno. Zakaj ima pravna fakulteta v Mariboru dvojna merila za različne vrste študija: od 4000 do 8000 mark na študij? Odgovor pričakujem tudi pisno.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Kratko vprašanje. Gospod Strel.

DR. JANKO STREL: Natančnejši pogovor bo pisen. Eden od osnovnih pogojev, ki so jih visokošolske organizacije morale izpolniti, je bila višina šolnine. Tiste visokošolske ustanove, ki so imele šolnino višjo od 400 tisoč tolarjev, niso bile upravičene do financiranja tovrstnih programov. Skratka, med temi pogoji je bilo še nekaj podobnih zadev in samo v tistih primerih se to ni izvršilo; da visokošolske organizacije niso bile financirane. Celoten sklop financiranja je obsegal približno 200 milijonov tolarjev.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospod Strel. Gospod Jazbec ne želi dodatno spraševati. Na vrsti je gospod mag. Marijan Schiffrer, potem se iztekajo vprašanja, kajti gospoda Kelemina ni v dvorani, gospod Jerovšek je že podal, Jazbec je podal, Ivo Hvalica tudi, še gospod Čeligoj potem.

MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Spoštovani. Vprašal bi vlado oziroma gospoda ministra za zunanje zadeve: Na kateri točki se nahajajo trenutna pogajanja z nekaterimi evropskimi državami, npr. Švedsko, in izvenevropskimi, npr. Kanado, Avstralijo, Argentino, o medsebojnem priznanju delovne dobe za naše izseljence, ki bi se radi upokojili? Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Tudi to je bilo kratko vprašanje. Državna sekretarka, gospa Belopavlovič, izvolite.

NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Če dovolite, bom poskušala odgovoriti, glede na to, da pogajanja po tematiki priznavanja pokojninske dobe tečejo prek našega ministrstva.
Torej, s Kanado je bil sporazum že podpisan; treba ga je podpisati še s Quebecon, ker bi potem želeli, da se ratifikacija enotno opravi v okviru parlamenta za oba segmenta. Namreč, zanimivo na tem področju je, da je Quebec eden od redkih držav v okviru Kanade, ki samostojno vodi to politko in tudi pogajanja. Tako je ta del na tej ravni zaključen.
Z Avstralijo je sporazum parafiran; potreben je še podpis in potem predlog zakona o ratifikaciji.
Glede Kraljevine Švedske moram povedati sledeče: pogovori se še niso začeli; bili smo dogovorjeni, da se začnejo v začetku letošnjega leta. Nato smo bili s švedske strani opozorjeni, da se pri njih dela obsežnejša pokojninska reforma in dokler ta reforma oziroma predlog novega zakona na njihovi strani ne bo zaključen, ne želijo začeti pogajanj o nobenem novem sporazumu. Dejstvo pa je, da s Švedsko obstaja sporazum, se pravi, da praktično neke pravne praznine ni, in da se dobe, ki so bile opravljene pri nas in v Kraljevini Švedski, seštevajo. Tako praktično na relaciji z državo Švedsko v tem delu nimamo nobenih problemov. Mogoče se bodo pa stvari v zvezi z zdravstvom reševale z začasnim sporazumom posebej, ampak to že nekoliko presega vaše vprašanje. Hvala.
...(Vprašanje poslanca iz klopi.)... Prosim? Argentino smo zaenkrat pravzaprav zaprosili, da bi naša država dala neko noto Argentini v smislu, da želimo to področje urediti. Moram povedati, da kako v Argentini urejajo to področje, nekako ne poznamo. Odgovora na to zaenkrat še nismo dobili. Tu pa bodo lahko morda z ministrstva za zunanje zadeve odgovor dopolnili, če ne danes ustno, pa potem pisno, zato ker je šla nota prek ministrstva za zunanje zadeve.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Odgovor je zadovoljiv, ni dodatnega vprašanja oziroma je bilo že vmes postavljeno.
Naslednji razpravljalec je Branko Kelemina, ki ga ni v dvorani. Zato bo naslednji Vladimir Čeligoj, ki ga prav tako ni v dvorani.
S tem smo izčrpali vsa poslanska vprašanja in tudi 13. točko dnevnega reda - vprašanja in pobude poslank in poslancev.
Prešli bi na 9. točko, vendar je bolje, da ne, ker smo takoj pri sprejemanju amandmajev in bi državni zbor ne bil sposoben nadaljevati dela. Mislim, da je bolje, da današnjo sejo zaključimo, kar bo ustrezalo vaši volji. Gre za kar obsežen del amandmajev.
Spoštovani kolegice poslanke in poslanci! Za dobro in ekspeditivno delo rabite, pregled amandmajev, skladno s tistimi, sprejetimi na odboru, ki je danes zasedal ob 13.00 uri. Teh amandmajev nimamo, zato za danes zaključujem to sejo.
Sejo nadaljujemo jutri ob 10.00 uri. Nadaljujemo jo z 9. točko dnevnega reda. Jutri ob 10.00 uri - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega, srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije.

(SEJA JE BILA PREKINJENA 21. JANUARJA 1999 OB 17.24 URI.)

Zadnja sprememba: 01/25/1999
Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej