Sejo je vodil Miroslav Luci, podpredsednik zbora. Seja se je pričela ob 10.08 uri.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 29. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Zmago Jelinčič, Boris Sovič, Jože Zagožen, mag. Franc Žnidaršič, Peter Hrastelj, Jurij Malovrh, Ciril Pucko, Štefan Klinc, Janez Kramberger, Vili Trofenik za pričetek seje, Jože Možgan, Polonca Dobrajc, Miroslav Mozetič, Ivan Božič za pričetek seje, ampak je že tu, Richard Beuermann, Roman Jakič, Jelko Kacin, Tone Partljič, Jožef Zimšek za pričetek seje in pa Jožef Špindler za popoldanski del seje. Še naprej: Roberto Battelli in Andrej Gerenčer od 10.30 do 11.00 ure. Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani! Ugotovimo prisotnost v dvorani! Poslanci, zavzemite svoje prostore! Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Na sejo so vabljeni tudi predstavniki vlade Republike Slovenije in tudi njih prav prisrčno pozdravljam.
Današnje nadaljevanje 29. izredne seje... Prosim, mir v dvorani! Dialogi so prekinjeni. Današnje nadaljevanje 29. izredne seje državnega zbora bomo pričeli z obravnavo 10. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o varstvu novih sort rastlin. Zbor bo nato prešel na obravnavo 11. točke, to je predloga zakona o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije, in na obravnavo 11.a točke, to je predloga zakona o zagotovitvi sredstev za interventne ukrepe pri odpravljanju posledic poplav, ki so v obdobju september-november 1998 prizadele Republiko Slovenijo. Z obvestilom o nadaljevanju 29. izredne seje ste bili obveščeni, da zbor, v kolikor bo končal zgoraj navedene oziroma omenjene točke pred 16.30 uro, po polurnem odmoru preide tudi na obravnavo 14. točke dnevnega reda, to so vprašanja in pobude poslank in poslancev, in jo bo nadaljeval tudi na jutrišnjem zasedanju.
Prehajamo na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O VARSTVU NOVIH SORT RASTLIN, HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Smo pri prvi obravnavi. Želi predstavnik vlade besedo? Izvoli, gospod minister Smrkolj.
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa, gospod predsedujoči in lep dober dan, gospe poslanke in poslanci! Pred vami je zakon o varstvu novih sort rastlin in je to na od obveznosti iz sporazuma o pridružitvi med Republiko Slovenijo in evropskimi skupnostmi in njihovimi članicami na drugi strani. Predlagani zakon je po naši oceni potrebno obravnavati po hitrem postopku, ker tretji odstavek 68. člena pridružitvenega sporazuma določa, da bo Republika Slovenija pred začetkom veljavnosti sporazuma pristopila tudi k mednarodni konvenciji o varstvu novih sort rastlin, ženevske listine iz leta 1991, UPOV konvencije iz leta 1991. Pogoj za pristop h konvenciji je, da ima država, ki zaprosi za članstvo, nacionalno zakonodajo usklajeno z določbami te konvencije. Ker predpis, ki v Sloveniji ureja področje varstva sort, to je zakon o potrjevanju novih sort, dovolitvi introdukcije tujih sort in o varstvu sort kmetijskih in gozdnih rastlin iz leta 1980 z določbami konvencije ni usklajen, mora Republika Slovenija sprejeti nov zakon. Cilj predlaganega zakona je torej vzpostaviti učinkovit sistem varstva novih sort rastlin, ki bo usklajen z določbami UPOV, pristopiti h konvenciji in s tem izpolniti obveznosti iz pridružitvenega sporazuma. Nov zakon bo po eni strani zagotavljal ustrezno varstvo žlahtniteljskih dosežkov domačim žlahtniteljem in jih s tem spodbujalo k ustvarjanju novih sort rastlin, na drugi strani pa omogočal tujim žlahtniteljem, da bodo svoje sorte v Sloveniji zavarovali pod enakimi pogoji, kot v katerikoli drugi državi članice UPOV. Temeljna načela, ki jih uvaja zakon, so predvsem: načelo učinkovitosti in hitrega vodenja postopkov za uveljavljanje pravic, hitrih obravnav, kršitev pravic oziroma sporov, nastalih zaradi njihovega kršenja, načelo enake obravnave državljanov držav članic UPOV konvencije in držav, s katerimi se bo Republika Slovenija dogovorila o medsebojnem priznavanju varstva pravic po načelu vzajemnosti, načelo spodbujanja sodelovanja med državami članicami mednarodnih sporazumov in konvencij na področju žlahtnenja in varstva novih sort.
Tako kot temeljna načela imajo tudi poglavitne rešitve predlaganega zakona podlago v UPOV konvenciji iz leta 1991. Bistvena novost, ki jo uvaja predlagani zakon, je pojem žlahtniteljske pravice. Žlahtniteljska pravica pomeni, da ima samo imetnik žlahtniteljske pravice izključno pravico do razpolaganja z zavarovano sorto in do njenega gospodarskega izkoriščanja. Imetnik lahko prenese pravice delno ali v celoti na drugo osebo. Drugi osebi lahko dovoli gospodarsko izkoriščanje sorte pod pogoji in načini, za katere se dogovorita v pisni ali ustni obliki.
Jaz bi vas rad tudi opozoril, da smo v okviru te prve obravnave v okviru vlade Republike Slovenije tudi že sprejeli predlog amandmajev k predlaganemu zakonu o varstvu novih sort rastlin, iz čisto enostavnega tehničnega vzroka. Mi smo predlagani predlog za prvo branje usklajevali z uradniki UPOV-a in v okviru tega usklajevanja je bila ena od vsebinskih pripomb in pa nekaj redakcijski pripomb, tako da smo v okviru prvega branja predlagali tudi predlog amandmajev. Gre za tehnični zakon, ki bo v bistvu zavaroval pravice žlahtniteljev novih sort rastlin, in seveda zakon, ki bo usklajen s konvencijo UPOV.
Jaz bi seveda predlagal, predsedujoči, gospe poslanke in poslanci, da nas skozi razpravo seznanite s svojimi pripombami. Ker je zakon v hitrem postopku, bi tudi temu ustrezno te pripombe usklajevali za drugo branje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Spoštovani kolegi poslanci, jaz bi prosil, da prisluhnete vsaj takrat, ko govorijo ministri, da je lahko razprava bolj tehtna kasneje.
Predlog zakona je obravnaval odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano kot matično delovno telo. Želi predstavnik besedo? Prosim, gospod Džuban, kot podpredsednik odbora.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Odbor državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na 2. izredni seji obravnaval predlog zakona o varstvu novih sort rastlin. Državnemu zboru ga je predložila vlada Republike Slovenije s predlogom, da ga obravnava in sprejme po hitrem postopku.
Gospod minister vas je že delno informiral, da je potreba po sprejetju predloga zakona po hitrem postopku prišla zaradi določb zakona o ratifikaciji evropskega sporazuma o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani. Potreba po sprejetju zakona o varstvu novih sort rastlin je tudi zaradi pristopa k mednarodni konvenciji o zaščiti novih sort rastlin. Ker je bilo na seji odbora uvodoma ugotovljeno, da je državni zbor ob sprejemanju dnevnega reda 29. izredne seje državnega zbora že sklenil, da navedeni predlog zakona obravnava po hitrem postopku, se člani odbora niso posebej opredeljevali do predlaganega postopka obravnave predloga zakona.
Slišali smo tudi razloge, zaradi katerih se zakon sprejema. Namreč predlagani zakon določa, da se lahko zavaruje vsaka nova sorta rastlin, ne glede na pripadnost rastlinski vrsti. Zakon določa pogoje za zavarovanje sorte, ki so usklajeni z določbami UPOV konvencije. Zakon določa tudi vsebino in trajanje žlahtniteljske pravice ter izjeme glede teh pravic. Določa dejanja, ki pomenijo kršitev teh pravic, in pravice ter obveznosti imetnika žlahtniteljskih pravic.
Odbor je obravnaval posamezne člene in je upoštevaje pripombe iz razprave in sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve ter na predlog predstavnikov predlagatelja oblikoval amandmaje, za katere smo že slišali, da so v glavnem redakcijske narave, razen ene izjeme. Imamo namreč opravka z izrazito strokovno-tehničnim zakonom. Zaradi tega je odbor tudi na tak način zakon obravnaval in predlagal amandmaje v sprejem.
Po zaključku obravnave predlaganega zakonskega besedila je odbor sprejel naslednji sklep:
"Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga državnemu zboru, da predlog zakona o varstvu novih sort rastlin obravnava in sprejme po hitrem postopku, skupaj z amandmaji odbora."
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Džubanu, podpredsedniku odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Prosim poročevalca oziroma še prej moramo dati besedo predstavnikom sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, če želijo. (Ne želijo besede.) Besedo imajo predstavniki poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? (Nobena od poslanskih skupin ne želi razpravljati.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisno prijavljenih ni, zato je nadaljnja razprava omejena na pet minut. Želi kdo besedo? Izgleda, da nihče ne želi besede.
Ker nihče ne želi več razpravljati, prehajamo na drugo obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona.
Zboru predlagam, da skladno z zadnjo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Ponovno ugotovimo prisotnost! V dvorani nas je veliko več prisotnih. Prosim, da potrdite svojo prisotnost v dvorani. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na pregled vloženih amandmajev k predlogu zakona o varstvu novih sort rastlin, hitri postopek, z datumom 26.11.1998, in amandmaje vlade, ki ste jih pravkar dobili na klop, z datumom 1.12.1998. Imamo jih na klopi in lahko preidemo h glasovanju. Poskušali vas bomo sproti obveščati, katerih amandmajev ni v pregledu; novi pregled bo pa kmalu na vaših klopeh. Bilo bi pa primerno, da kar nadaljujemo z obravnavo.
Torej, prehajamo k 2. členu, kjer imamo amandma vlade, ki je pravkar vložen, torej, ki ste ga dobili danes na mizo, in pa amandma odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je bil vložen 26.11. in ga imate v pregledu z datumom 26.11.1998. Oba amandmaja sta redakcijske narave. Želi kdo razpravljati o členu 2 in obeh amandmajih? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Najprej o amandmaju pod številko 1. Ugotavljamo prisotnost! To je amandma vlade. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (54 poslancev.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Sedaj moramo odločati oziroma glasovati še o drugem členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 2. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 5. člen in amandma odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. To je edini amandma k 5. členu. Želi kdo razpravljati o amandmaju k 5. členu? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 5. členu? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Sedaj moramo glasovati še o 5. členu v celoti? Ugotavljamo prisotnost v dvorani! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 5. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 6. člen in amandma vlade. To je na posebnem listu, imate jih na klopi. Želi kdo razpravljati o 6. členu in o amandmaju vlade k 6. členu? (Nihče.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številka 1 sprejet.
Sedaj odločamo še o 6. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 6. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 14. člen in amandma pod številko 1, amandma vlade Republike Slovenije, ki je na posebnem listu. Želi kdo razpravljati o 14. členu in edinem amandmaju vlade? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k 14. členu sprejet.
Še celotni 14. člen. Ugotovimo prisotnost! Prisotnost, prosim! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 14. člen v celoti sprejet.
Prehajamo k 15. členu in dvema amandmajema. Amandma pod številko 1 je amandma vlade Republike Slovenije, ta je posebej na klopi. In amandma pod številko 2 je amandma odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Če je sprejet prvi amandma, je amandma pod zaporedno številko 2 brezpredmeten. Odpiram razpravo k 15. členu in obema amandmajema. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje, najprej o amandmaju pod številko 1. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 1. amandma sprejet.
Potem o amandmaju pod številko 2 ni potrebno glasovati.
Celotni 15. člen je v celoti spremenjen, tako da tudi o 15. členu ni treba v celoti glasovati, ker je v celoti spremenjen.
Prehajamo k 17. členu. Torej v razpravo dajem 17. člen in amandma vlade, ki je redakcijske narave, k 17. členu. Želi kdo razpravljati o 17. členu in amandmaju? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet. Člen je v celoti spremenjen, zato o celotnem členu ne bomo še enkrat glasovali.
V razpravo dajem 23. člen in amandma odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Glasovati moramo še o 23. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Prosim, da se prijavljate pri ugotavljanju prisotnosti. Ponovno ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 23. člen v celoti? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 23. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 27. člen, kjer imamo dva amandmaja. Prvi amandma predlaga vlada Republike Slovenije; če bo ta sprejet, bo amandma pod številko 2 brezpredmeten. Drugi amandma predlaga odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V razpravo dajem oba amandmaja in celotni člen. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje, najprej o amandmaju k 27. členu pod številko 1. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Ker je ta amandma sprejet, je drugi brezpredmeten in o njem ne odločamo. 27. člen je tako v celoti spremenjen, zato tudi o 27. členu v celoti ni treba odločati.
V razpravo dajem 28. člen in edini amandma odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Želi kdo razpravljati? Prosim, želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Glasovati moramo še o 28. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 28. člen v celoti? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 28. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 46. člen in amandma odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Želi kdo razpravljati o 46. členu in edinem amandmaju? (Ne želi nihče.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljamo, da je amandma pod številko 1 k 46. členu sprejet.
Sedaj moramo glasovati še o 46. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 46. člen v celoti? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljamo, da je 46. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 50. člen in amandma odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pod številko 1. Amandma je redakcijske narave. Želi kdo razpravljati o 50. členu in o amandmaju? (Nihče.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Odločamo še o 50. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 50. člen v celoti sprejet.
Sedaj prehajamo na obravnavo preostalih členov, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo razpravljati o teh členih? (Nihče.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo torej razpravo in glasovanje o posameznih členih. Razpravljati in glasovati pa moramo še o naslovu zakona. Želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.) Potem prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Tako smo zaključili drugo obravnavo.
Prehajamo na tretjo obravnavo. Torej zakon smo izglasovali po členih in naslov zakona. Odpiram razpravo o zakonskem predlogu v celoti. Želi kdo besedo? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo. Ugotavljam, da k predlogu zakona ni bil sprejet... (Glas iz ozadja.) Še prej bi rad vprašal, če želi kdo v tretji obravnavi vložiti amandma? Tukaj ni vložen še noben. (Ne želi.) Preden bomo izglasovali zakon v tretjem branju, pozivam še sekretariat za zakonodajo, če želi besedo! Torej ni pripomb in lahko prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Na glasovanje torej dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na naslednjo točko dnevnega reda, to je 11. TOČKA DNEVNEGA REDA - PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA REPUBLIKE SLOVENIJE. To je prva obravnava. Predlog odloka je v obravnavo zbora predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Izvolite, gospod minister Gantar.
DR. PAVEL GANTAR: Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Ustava Republike Slovenije poudarja tudi vlogo države pri ohranjanju naravnega bogastva in ustvarjanju možnosti za vsestransko usklajen prostorski in družbeni razvoj Slovenije. Enega izmed pomembnih instrumentov takšnega razvoja prav gotovo predstavlja prostorsko planiranje, prostorsko načrtovanje in seveda tudi prostorski plan Republike Slovenije kot seveda tudi prostorski plani občin. Sedanji prostorski plan, ki je še veljaven, ki je bil podaljšan po letu 1990, je star že 13 let. Po 13 letih veljavnosti teh dokumentov je njihova vsebina v nekaterih delih zastarela in jo je treba spremeniti in dopolniti v tistih sestavinah, ki zavirajo razvoj in so v nasprotju z novimi usmeritvami, pobudami in potrebami. Tako je državni zbor Republike Slovenije že leta 1995 sprejel spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin državnih planskih aktov na področju prometne infrastrukture, s katerimi je določil predvsem novo dolgoročno zasnovo omrežja avtocest, hitrih cest, glavnih cest in železnic kot pravno podlago za načrovanje in odločanje o njihovih trasah v prostoru ter...
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke, poslanci, prosim, da skrbno poslušamo ministra, da bo diskusija kasneje, razprava kasneje bolj plodna. Izvolite, gospod minister.
DR. PAVEL GANTAR: Tudi jaz se pridružujem pozivu. Torej, pri rekonstrukcijah in tudi posodabljanju obstoječih prometnic. Vendar spremenjene razmere in nove razvojne pobude kažejo, da so potrebne še nekatere druge nujne spremembe in dopolnitve teh planov, še pred sprejetjem novega prostorskega plana Republike Slovenije v letu 2000. Ta plan bo seveda celovito določil glavne usmeritve, pogoje in načine urejanja prostora. Določila številnih mednarodnih pogodb, ki jih je Slovenija sprejela zlasti še v zadnjem času, nas zavezujejo, da z instrumenti urejanja prostora zagotovimo skladen razvoj dejavnosti v prostoru ter varstvo naravnih dobrin in okolja, kot kvalitetni razvojni potencial.
Predlagani odlok oziroma sprememba odloka prinaša najnujnejše spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Slovenije, ki so potrebne, da se omogoči izvajanje potrebnih dejavnosti gospodarskih javnih služb ter uveljavljanje širših interesov varovanja prostorskih in okoljskih vrednot. Predlog odloka, to je zelo pomembno, razširja obvezna izhodišča na področju varstva naravne in kulturne dediščine, varstva voda, kar posebej poudarjam, in usmerjanje poselitve, ki jih morajo lokalne skupnosti vključevati v prostorske planske izvedbene akte zaradi zavarovanja javnih interesov na tem področju in varovanja dobrin nacionalnega pomena.
Obenem ta odlok dopolnjuje zasnovo razvoja energetske in prometne infrastrukture, tiste, ki so nujno potrebne za realizacijo nekaterih investicij in upoštevaje pogoje varstva okolja in naravnih dobrin. Na področju energetike se s tem uvajajo najnujnejše spremembe in dopolnitve načrtovanih hidroelektrarn na Savi in Muri, povezava Slovenije in Madžarske s 400 kilovoltnim daljnovodom in magistralnim plinovodom ter zasnova omrežja objektov za hrambo obveznih rezerv naftnih derivatov. Na področju prometa bodo s tem odlokom usklajeni poteki in kategorije cestnih povezav med Slovenijo in Madžarsko, odpravljene bodo neskladnosti dosedanje planske kategorizacije cest z zakonom o javnih cestah. Opredeljene bodo usmeritve za določene lokacije in kategorije mejnih prehodov s sosednjimi državami.
Predlagatelj je pri pripravi predloga sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Slovenije zasledoval predvsem cilje in načela trajnostnega razvoja, upoštevaje sprejete mednarodne konvencije in druge dokumente na posameznih področjih. Tako na področju energetske infrastrukture z novogradnjami in obnovo ter revitalizacijo energetskih objektov izpolnjujemo zahteve glede vršne(?) rezervne in regulacijske moči, ki jo elektroenergetski sistem potrebuje pri vzajemni pomoči znotraj združenja evropskih podjetij za proizvodnjo in transport električne energije, katerega članica je tudi Slovenija.
Zagotavljamo usklajenost z varstvom naravnih virov, racionalno proizvodnjo in transport električne energije in plina in povečujemo stopnjo varne in zanesljive oskrbe Slovenije z električno energijo, plinom in naftnimi derivati. Želimo optimalno izkoristiti obnovljive vire energije, to je zadovoljevati potrebe po rezervi in zakupu kapacitet v tujini. Z izgradnjo omrežja skladišč za hrambo obveznih rezerv naftnih derivatov pa zagotavljamo možnosti za 90 dnevne zaloge teh energentov v skladu z direktivo Evropske unije.
Na področju prometne infrastrukture v skladu z dogovorom z Republiko Madžarsko dopolnjujemo prehod, torej umeščamo prehod hitre ceste med Slovenijo in Madžarsko po teh daljinskih cestnih povezavah s Hrvaško v jugovzhodni Sloveniji in usklajujemo s projektnimi rešitvami avtoceste Divača-Koper. Usklajujemo planiranje planske kategorije cest z zakonom o javnih cestah. Na področju naravne in kulturne dediščine ter vodnih virov pa predvsem zelo podrobno in dosti bolj natančno opredeljujemo tista obvezna izhodišča in pogoje, ki jih bodo morale tudi občine upoštevati pri načrtovanju naselitve.
Lahko bi rekli, da se v tem planu, v tem predlogu seveda že reflektirajo izkušnje letošnjih poplav in seveda tudi pomanjkljivosti prostorskega planiranja, ki so prav gotovo doprinesle k temu, da je poplavljeno seveda bilo več naselij, kot bi seveda to želeli in pričakovali. Na področju poselitve želimo predvsem omejevati razpršenost gradnje, racionalno, torej poselitev usmerjati v ureditvena območja in seveda predvsem izkoriščati zazidljiva zemljišča znotraj teh območij, potem degradirana urbana območja in pa seveda aktiviranje nepozidanih ali nezadostno izkoriščenih zemljišč. Predlagane spremembe in dopolnitve prostorskega plana Slovenije so tako vitalnega pomena za državo ter z vidika varovanja njenih interesov v procesu približevanja Evropski uniji in pa tudi z vidika oblikovanja prostorskih možnosti za hitrejši razvoj gospodarstva v prostoru. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Predlog odloka je obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Izvolite, kolega. Besedo ima gospod Jerič kot podpredsednik odbora.
MIRAN JERIČ: Hvala za besedo. Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Odbor za infrastrukturo in okolje je na svoji 36. seji obravnaval predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije, ki ga je državnemu zboru Republike Slovenije na podlagi 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju v prvo obravnavo posredovala vlada Republike Slovenije. Po uvodni obrazložitvi ciljev in načel sprememb in dopolnitev planskih aktov države so člani odbora ugotovili, da je predlagani odlok pripravljen v skladu z zakonskimi določbami ter da vsebuje vse elemente, ki zagotavljajo smotrno in celovito planiranje v prostoru. Zato je po opravljeni razpravi odbor za infrastrukturo in okolje sprejel sklep, da je odlok primerna podlaga za drugo obravnavo. Prav tako pa je sprejel tudi določena stališča, predloge in mnenja, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi odloka za drugo obravnavo. Vsa ta stališča, predlogi in sklepi so navedeni v poročilu odbora za infrastrukturo in okolje, zato mi dovolite, da jih ne berem oziroma povzemam. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Jerič, ki je podal poročilo kot podpredsednik odbora za infrastrukturo in okolje, ki matično delovno telo. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Tako imajo besedo predstavniki poslanskih skupin. Želi katera? Izvolite, gospod Zimšek, LDS.
JOŽEF ZIMŠEK: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in predsedujoči! Poslanska skupina LDS podpira odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije v prvi obravnavi.
Poslanska skupina LDS meni, da predlog odloka prinaša nekaj kvalitetnih novitet, in pozdravlja vse tiste uskladitve, ki so potrebne z mednarodnimi pogodbami, z vsemi določili za obvezna izhodišča za podrobnejše načrtovanje v lokalnih skupnostih, ki se nanašajo predvsem na varstvo naravne in kulturne dediščine, na varstvo voda, na vodni sistem in na usmerjene poselitve. Obenem pa podpira tudi prizadevanja na področju energetike za zanesljivo oskrbo Slovenije z električno energijo, plinom in naftnimi derivati. Podpira prizadevanja na področju prometa, predvsem za mednarodne povezave, na področju, kot sem že omenil, naravne in kulturne dediščine in še posebej na področju poselitve, kjer so zastavljeni cilji v omejitvi razpršene gradnje zaradi racionalne rabe zemljišč. Zato so podane usmeritve za oblikovanje ureditvenih območij in naselij, tako da se gradnje usmerjajo znotraj zazidljivih površin z aktivno prenovo obstoječega stavbnega fonda in sanacijo degradiranih urbanih območij ter z zgostitvijo nepozidanih ali nezadostno pozidanih zemljišč.
Verjetno se vsi spomnite, da smo imeli v preteklosti rezervirana stavbna zemljišča, da je veliko večjih gospodarskih asociacij propadlo, da imamo v območju teh zemljišč zadosti urejenih naselij. Zato je potrebno v tej smeri poiskati najkvalitetnejše rešitve in te rešitve daje predlog.
Zato ponovno poudarjam, poslanska skupina LDS podpira to spremembo v prvi obravnavi.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Zimšku. Besedo dajem naslednji poslanski skupini. (Ne želi več nobena.) Tako dajem besedo poslankam in poslancem. Pisnih prijav ni, zato so ostale razprave omejene na pet minut. Želi kdo razpravljati? Gospod Lojze Peterle, izvolite.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Gospoda ministra bi rad vprašal, ne glede na to, da termoelektrarna, toplarna Trbovlje 3 ni direktno omenjena, bi se pa dalo interpretirati karto, kjer je TET kot obvezno izhodišče predstavljena tudi v tem smislu, da gre že za nek odnos do te investicije, pa me zanima, ali je ta zadeva v kontekstu oziroma želel bi jasno pojasnilo glede tega, ali je TET 3 kakorkoli zajeta v tem dokumentu.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Gospod minister, boste takoj odgovorili ali počakamo na še kakšno vprašanje? Gospod kolega Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Lep pozdrav! Hvala lepa za besedo. Moje vprašanje gospodu ministru bi bilo naslednje.
Generalno se ministrstvo odloča v predlogu proti razpršeni poselitvi. Ker pa izhajamo iz različnih okolij, in področje, ki ga oba z gospodom ministrom dobro poznava, to je škofjeloško, je pa ravno tako, da je večinsko razpršena poselitev. To je čisto zgodovinsko pogojeno. Prve poselitve v srednjem veku so bile koncentrirane na enem mestu, hiše skupaj. Še danes imamo primere, ko je zemljišče, kjer stoji vas, skupno zemljišče in ni razparcelizirano na posamezne lastnike, ampak druga kolonizacija tam po letu 1500, po srednjem veku je pa šla predvsem na razpršeno poselitev. Jaz se oglašam zaradi tega, ker se spomnim, da so pred tridesetimi, dvajsetimi leti bila na škofjeloškem določena področja, kjer ni bila možna kakršnakoli novogradnja predvsem v tistih naseljih, kjer hiše po 100 in več metrov stojijo narazen. Ali je ta usmeritev zdaj vračanje na to, ali so te stvari upoštevane in da ne bo občina Gorenja vas - Poljane ali pa občina Železniki, ki ima veliko takih domačij, ali bo to pomenilo tudi v bodoče omejevanje. Jaz bi si želel, da ne bi bilo tako in bi želel tukaj jasno besedo gospoda ministra. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Demšarju. Želi še kdo razpravljati od poslancev? Gospod Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa. Da ne bi ponavljal tega vprašanja, ki ga je postavil gospod Demšar, tudi sam podpiram, saj smo se o tem pogovarjali tudi na odboru za infrastrukturo in je nekako vsebovano tudi v stališčih, ki jih je predlagal odbor za sprejem. Razpravljam v imenu občine Brežice oziroma posavskih občin, kjer je tudi iz teh kart razvidno, da je izjemno velika "gužva", če lahko tako rečem, z nekaterimi obveznimi izhodišči, ki jih moramo planerji v občinah upoštevati pri pripravi lastnih planov. Tako se seveda v tem posavskem koridorju najde ob načrtovani avtocesti, ostalem cestnem omrežju in verigi savskih elektrarn tudi hitra proga. Seveda ne bom nasprotoval sprejemu tega zakona, vendar pa ponavljam predlog in pobudo, ki sem jo dal že enkrat na odboru za infrastrukturo, da se vsaj nekateri od teh projektov pričnejo študirati nekoliko hitreje, kot so se doslej, saj postajajo obvezna izhodišča na nek način omejitveni faktor v kreiranju lastnega razvoja in lastnih planov. Na drugi strani pa v občinah pričakujemo nekoliko hitrejše in bolj točne rešitve, ki bodo vplivale in tudi podajale predloge za pripravo lastnih planov.
Ob tem bi samo še nekaj pripomnil. Kakorkoli že, opozarjam na to, da je izredno veliko obveznih izhodišč, je pa tudi problematika v posavskem prostoru in zlasti v brežiški občini taka, da bi bilo potrebno poleg teh sprememb, ki so v obravnavi, čim hitreje pripraviti tudi konkretnejše študije za ostale cestno prometne ureditve, pa morda tudi, kar bo predmet naslednje točke dnevnega reda, tudi ukrepe za odpravo poplavljenosti v Sloveniji. Samo toliko, sicer pa ta zakon oziroma odlok podpiram. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Avšiču. Še gospod Špiletič, potem bo pa verjetno dovolj za odgovore, pa bi potem drugi sklop kasneje.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. No, jaz sem prebral magnetogram z matičnega delovnega telesa, iz katerega lahko zaključim le eno. Da je ta predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije nastal pod izredno časovno stisko nujnosti priprave zaščitne zakonodaje v Republiki Sloveniji in da zaradi tega tudi sama vlada ve in se zaveda, da je pomanjkljiv. Zato pa toliko bolj čudi, da pravzaprav v samem aktu ni točne razmejitve med tistim, kaj resnično pomeni zaščitni ukrep javnega interesa, od številnih konkretnih projektov, ki so vsebovani v tem aktu. Namreč, sam gospod minister Gantar je na odboru dejal, da so ob obravnavi tega akta na vladi sklenili, da če bodo po razpravi v državnem zboru določeni projekti sporni, da se bodo potem ti in ti objekti naknadno iz tega akta umaknili. To pa kaže na to, da je akt pripravljen nekako na hitro, da ni rezultat konsistentnosti številnih politik, ki se prepletajo in bi se morale prepletati v tem aktu, in da je zaradi tega bolj neko mašilo. Jaz se bojim, da je to bolj akt zaradi akta, ne pa akt, ki pomeni tudi za Slovenijo zaščitno zakonodajo, da skušate s tem tudi ta parlament prinesti okoli, tako da boste lahko jutri govorili, da je vlada poskrbela za zaščitno zakonodajo, vse je v redu, tudi tisto, kar je zapisano v sporazumu o koordinaciji strank pri vključevanju Slovenije v EU. Dejansko pa s sprejemom tega dokumenta ne bomo zaščiti slovenskega javnega interesa.
In drugo, zakaj tako mnogo konkretnih predlogov investicij navajate, če niste gotovi, da te investicije dejansko tudi potrebujemo. In nenazadnje, ali to ne pomeni neki prejudic za to, da se bodo določena dela v neko smer že izvajala, če bo akt sprejet takšen, kot je, da bo to pomenilo potrošnjo tolikšnega in tolikšnega obsega proračunskega denarja. Ne nazadnje pa bomo kasneje, ko bo več časa, ne pa ta časovna presija, kot je sedaj, ugotovili, da določeni elementi tega plana ne držijo več in se bodo poiskale neke nove lokacije. Jaz bi resnično prosil jasno opredelitev do teh dilem, ker kot sem že dejal, imam vtis, da je to bolj akt zaradi akta, ne pa zato, da bi se zaščitil slovenski javni interes.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Špiletiču. Kar nekaj vprašanj je bilo že postavljenih, pa mislim, da bi z njimi nadaljevali kasneje. Gospod minister, poskušajte dati odgovore.
DR. PAVEL GANTAR: Spoštovani podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Z veseljem bom odgovoril na zastavljena vprašanja.
TET 3 ni predmet sprememb tega prostorskega plana, ker je TET 3 že vseskozi v prostorskem planu, je v bistvu razširitev lokacije TET 2 in je že umeščena v prostorski plan. Tako, da tu ničesar ne spreminjamo, ničesar ne odvzemamo, ničesar ne dodajamo. Rad bi pa predvsem poudaril, da planska opredelitev možnosti izgradnje TET 3 na lokacijah, ki so predvidene oziroma lokaciji, ki je predvidena, kar je v bistvu razširitev sedanje TET 2, ki pa že obratuje, v ničemer ne prejudicira eventualne odločitve o tem, ali se bo TET 3 gradila ali ne. Tudi če bo referendum takšen ali drugačen oziroma če bo referendum negativen, tudi lokacija ne pomaga nič in se pač to ne bo moglo na ta način graditi; če pa bo referendum z drugačnim izidom, pa to še ne pomeni, da so vsi prostorski pogoji kar tako izpolnjeni, kar je povsem jasno. Se pravi, le-to na to ne vpliva.
Drugič, glede pripomb in vprašanj gospoda poslanca Demšarja se strinjam z njegovo oceno in z opažanjem, da je tekst v tem delu nekoliko pomanjkljiv. To bomo morali uskladiti tudi s stališčem državnega sveta, ki nam je naložil, naj pravzaprav proučimo vprašanje razpršene poselitve. Menimo, da bi iz omejevanja razpršene poselitve morali izvzeti tako imenovano avtohtono razpršenost; posebej vzpostaviti tako imenovane avtohtone razpršene poselitve, ki so značilne predvsem za nekatere hribovske predele. Državni svet nam je - in to je navedeno tudi v stališčih odbora - naložil, da proučimo in da do druge obravnave to zadevo v tem smislu korigiramo.
Naslednje zadeve, ki jih je izpostavil gospod poslanec Avšič. Povedati moram, da smo dobili in na hitro pregledali določene pripombe občine Brežice. Sestanki z občinami še vedno potekajo. Nekatere stvari so že vključene. Se pa strinjamo predvsem s tem, da je bilo predvsem spodnje Posavje velikokrat omejeno v prostorskem razvoju zaradi državnih infrastrukturnih objektov, in da bo država morala zdefinirati objekte do te mere, da bo lahko potem sprostila možnosti za prostorski razvoj v spodnjem Posavju. Tu bi omenil predvsem gradnjo velikih infrastrukturnih objektov, kjer so na eni strani ceste, na drugi strani je železnica, kolikor še vpliva na to, in terminal, tretje pa je projektiranje in gradnja spodnjesavske verige hidroelektrarn, ki se pa že začenja.
Na koncu bi rad še pojasnil oziroma zavrnil bojazni gospoda Špiletiča. Mislim, da je napačen vtis, če se je kjerkoli pojavil, da so te spremembe odloka rezultat hitrega in nujnega dela zato, da bi nadomestili določene vrzeli pri varovanju javne koristi v zvezi z vključevanjem in odpiranjem nepremičninskih trgov v Sloveniji. Jaz bi rad zelo jasno povedal, da so se spremembe teh planov teh dokumentov pripravljale najmanj dve do tri leta. Vsi ti posamezni projekti, ki so tu notri, so seveda temeljito preštudirani, nekateri projekti se izvajajo že, so pripravljene že lokacijske uredbe in če boste prebrali zakon o urejanju prostora, boste ugotovili, da so nekateri projekti takšni, da seveda ne morejo iti naprej, če se ne verificira tudi sprememba prostorskega plana. To so takšni projekti. Seveda pa ta verifikacija ravno tako kot pri TET 3, seveda še ne pomeni, da če je v prostorskih planih sprememba, da je tudi uredba v lokacijskem načrtu avtomatsko že sprejeta. To je jasno. Tako da tu ni res, da bi šlo za neke stvari od danes na jutri. Nekateri objekti, ki sem jih omenil, energetski, so pravzaprav nujnost, ki smo jo mi prevzeli. Predvsem bi rekel vprašanje skladišč - torej energetike za 90 dni.
Potem, moramo se zavedati, da je bila meja z Madžarsko zaradi meje z blokom zaprta več kot 40 let, da se tam zdaj dogajajo intenzivni procesi komunikacijskega infrastrukturnega povezovanja, da imamo ta del Prekmurja popolnoma nepripravljen. Da smo morali seveda uskladiti te interese in posamezne poteke koridorja v prostora zato, da bi pravzaprav omogočili vso to infrastrukturno prometno in drugo navezovanje v tem prostoru, ki je bil nekako zaprt žep, in da je v to vloženo veliko dela. Navsezadnje smo se tudi zdefinirali, kaj z Muro. Rekli smo, da bomo 5 elektrarn od meje do bomo Gornje Radgone pustili v prostorskem planu, jih operacionalizirali, da gredo lahko tudi v gradnjo, to je zagotavljanje obnovljivih virov energije, obenem pa smo tudi rekli, da bomo odločitev o tem, ali se bo gradila Mura, pozidala Mura, če smem tako reči, od Gornje Radgone do meje, da bo ta odločitev v tem trenutku črtana iz prostorskega plana. In smo rekli, mogoče prepustimo kakšni drugi generaciji, da se bo odločila o energetski rabi Mure. V tem trenutku je nam Mura preveč dragocena kot naravni vodotok z določenimi kvalitetami itn. in puščamo te elektrarne zunaj, seveda pa bo objekt, predvsem na objektih, ki bo prečkal Muro, to je avtocesta, pa bo grajen tako, da če bi prihodnja generacija spremenila odločitev zaradi takšnih ali drugačnih razlogov, da bo kvota gradnje takšna, da bi lahko ta odločitev ponovno bila sprejeta recimo za gradnjo itn. Vendar smo rekli, da ta generacija te odločitve recimo ne bi sprejela.
Skratka veliko so delali tisti, ki so se ukvarjali z varovanjem naravne dediščine, kulturne dediščine, kako, ne samo naložiti omejitve občinam, ampak kako dati usmeritve občinam pri prostorskem planiranju, ki jih, verjemite mi, v kontaktu z nami tudi želijo in pričakujejo. Predvsem bi pa rad omenil po mojem mnenju dobro pripravljen ta vodarski del usmeritve za prostorsko planiranje na občinski ravni, ki je še toliko bolj aktualen zaradi točke, ki jo bomo obravnavali verjetno v nadaljevanju seje državnega zbora.
Rad bi povedal tudi to, da jaz ne pristajam na delitev, da gre tukaj za neke objekte, ki jih moramo pragmatično, kot bi rekli, umestiti v prostor in da na drugi strani gre za neke ukrepe zaščite ali pa varovanja koristi in javnega interesa. Ravno na primeru Mure sem pokazal ravno to. Hkrati je to umestitev in redifiniranje energetske rabe Mure in zavarovanje javnega interesa. Enako velja tudi pri vseh drugih instrumentih. Tudi zavarovanje javnega interesa velja tudi dejstvo, da je potrebno zagotoviti 90-dnevne zaloge. Potrebno je zagotoviti ustrezne kapacitete za energetsko čim bolj samostojnost oziroma z aktivno energetsko vlogo Slovenije v mednarodnih energetskih povezavah. Za samozadostnost, jasno da ne, ker te ni. Tudi, če bi jo hoteli imeti ali hoteli izpostaviti.
Mislim, da ta plan ni na hitro pripravljen. Veliko dela je vloženega v njega. Veliko tega bo prevzeto v novi prostorski plan. To je korak k novemu prostorskemu planu in bi dejansko rekel, da ne moremo deliti teh konkretnih ukrepov z zaščito javnega interesa. To je v dokumentu dosti nazorno in dosti kvalitetno, po mojem mnenju, prikazano. Rad bi povedal še to. Bilo je veliko vprašanj, kaj lahko prostorsko planiranje naredi ali zakon o urejanju prostora naredi pri varovanju javne koristi. Zakon o urejanju prostora pa ima zakonskih določil razmeroma malo, pač pa konkretno prostorsko urejanje, prostorsko planiranje. Ta način, ki smo ga sedaj ubrali, mislim, da je pomemben prispevek k temu, da dobimo več reda v prostoru in s tem tudi večje možnosti, da nadzorujemo javno in uveljavljamo javno korist. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu ministru. Besedo imajo zopet poslanke in poslanci. Želi kdo razpravljati? Gospod Peterle, izvoli.
ALOJZ PETERLE: To ne bo vsebinska pripomba. Jaz sem bil včasih ene vrste lektor in korektor in imam hude oči. Menim, da je verjetno napačna raba besede "kemična energija". Verjetno gre za "električno energijo", na strani 38, prva alinea zgoraj.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Kolega Gasparini, izvoli.
MARIO GASPARINI: Hvala lepa predsednik. Za ministra kratko vprašanje.
Prvo, kar se tiče mejnih prehodov. Nimamo samo železniških, prometnih, cestnih. Imamo tudi pomorske. Mejni prehodi v Izoli in Kopru niso urejeni. Urejen je samo v Piranu. Druga stvar. Govorimo o varstvu kakovosti voda. Tukaj se navaja o poprejšnjih saniranjih in tako naprej. Ko govorimo o vodah, podrazumevam tudi naše morje. Tega našega morja ni nikjer. Obala je nekje omenjena. Drugače se ne vidi. Če preberemo pod številko 3140, na 40 strani: "Uresničevati bo treba načelo več namenske rabe vode. Za varstvo pred poplavami", ker imamo tudi na obali poplave "osuševanje zamočvirnatih tal, namakanje, ribištvo, plovbo" in tako naprej. Z eno besedo. Ali so dosedanji planski akti tako uredili to področje našega morja, da ni treba spremembe? Ali bo potrebno še dodatno kaj povedati, kot o tem našem, jaz pravim, umivalniku, velikem morju, torej slovenskemu morju. Mislim, da bi morali tudi to področje in področje mejnih prehodov nekako drugače urediti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Gaspariniju. Gospod Ivo Hvalica, izvoli.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Jaz pravzaprav repliciram gospodu Gaspariniju, spoštovane kolegice in kolegi, ker je načel neko zelo važno vprašanje. Morja tu takorekoč ni. Ob vsem tem, da se na morju ali pa bolje rečeno na obalnem področju dogajajo čudne stvari z nič manj kot lastitvijo, privatizacijo obale. To je nekaj nepojmljivega, ampak to se dogaja. Dobil sem kar nekaj pisem z obalnega območja, ki me na to opozarjajo in danes je pravzaprav nerazumljivo, da se privatizira ta naša obala, ki jo je tako malo. Kako je mogoče, da se to dopušča? Jasno. Popolna zakonska praznina, zmeda in tako dalje. Očitno nekaterim tudi zelo paše, ampak to, da se privatizira obala, dostop do morja, to ni evropska kategorija. Tega ne boste našli nikjer. Nikjer v Evropi. Vi lahko pristanete s čolnom, kakršenkoli že je, kjerkoli, sama obala ni privatna, pa se lahko tik nad njo diči, še ne vem kako lepa vila. Primer je recimo sesljanski zaliv in tako dalje. Kako je to mogoče, da se dogaja v slovenskem primorju? Velikokrat je bilo že opozorjeno na to, ampak nekateri so specialno gluhi za to zadevo.
Mi imamo, konkretno naša stranka, svetnika v mestni občini Piran oziroma v občini Piran, ki je ugleden strokovnjak, mag. Josip Rugelj, vrhunski odvetnik na področju pomorskega prava, ki opozarja na ta problem. Nič. Nič od niča, nič. Ko se bo spremenila oblast, bo seveda te stvari treba urediti. Očitno ta oblast nima volje to urediti, jasno, niti ne načrtuje. To kaže predlog sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana. Ali pa Slovenija misli biti samo celinska, podalpska država in da ji ni treba tega urejati. Pravzaprav, da je celinska, podalpska država sem se prepričal letos poleti - to je sicer čisto nekaj drugega - ko sem se avgusta peljal skozi Portorož pri skoraj 40 stopinjah Celzija in so vame bolščale zasenčene luči avtomobilov - domačinov, ker tujci v glavnem tega sredi avgusta niso počeli. To je povsem celinski pristop, ki se mu smeje sredozemska Evropa, ampak, bog pomagaj.
Torej, ureditev tega področja je zelo važna stvar. Lahko lastninite Obalo, kakorkoli, ampak, glejte, v Evropski uniji to ni dovoljeno, in ko bo prišla nova oblast, bodo ta lastništva razveljavljena - to vam garantiram.
Pa še nekaj. Očitno so bili dobro razpoloženi pisci, sestavljalci tega projekta, tega predloga zakona: v naslovu so namreč napisali, da gre za "družabni" plan. Ja, ne vem, lahko da je to tudi družabno; jaz bi rekel, da je družbeno pa da je manj družabno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Ivu Hvalici. Naslednji razpravljalec je gospod Jožef Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Repliciral bom kolegu Ivu Hvalici na tisti točki, kjer pravi, da se nekateri očitno zavzemajo za to, da bi bila Slovenija celinska podalpska država.
Da je temu tako, sem opazil včeraj ob spremljanju medijev, pa tudi danes imamo sliko v Delu. V njem je velik plakat "Ko bom velik, bom carinik na Črnem Kalu". Skupina ljudi pa tudi pravi: "Koper Koprčanom!" Jaz sem proti takim Koprčanom, ki hočejo, da bodo cariniki za ne vem katero državo na Črnem Kalu. Očitno nekatere moti, da bi bilo slovensko morje in slovenska obala v slovenskih rokah. Carinik na Črnem Kalu je popolnoma določna kategorija. Dejansko se nekateri zavzemajo za to, da bi bila Slovenija celinska podalpska država. Ne vem, za koga kotirajo, ampak meni je pravzaprav jasno. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Jerovšku. Želi še kdo razpravljati? Gospod minister, izvolite.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani razpravljalci! Najprej bi v kratkem odgovoril na vprašanja oziroma pripombe gospoda Gasparinija.
Pomorski prehodi so vnešeni, so v prostorskih planih in tu ni bilo potreb po določenih spremembah; vsaj mi smo tako ocenili, da teh sprememb v tem trenutku ni potrebno izvajati.
Druga zadeva. Morja nismo posebej v teh spremembah apostrofirali, zanj pa velja vse tisto, kar sicer velja pri vprašanju urejanja voda, kar se nanaša tudi na vprašanje poplavne varnosti, morja in vseh teh zadev. Posebej bi rad opozoril na to, da moramo ločevati med programskim delom in planskim delom. Tu bi posebej povedal, da mi razmeroma veliko svojih človeških virov, če smem tako reči, in tudi sredstev skupaj z občino namenjamo tako imenovanim projektom integralnega opravljanja z Obalo, ker zaščita in ravnanje z morjem se, seveda, začne na Obali. Tu je že nekaj dobrih izkušenj, od arhitekturnih delavnic do drugih zadev.
Mi smo se lotili tudi - zdaj pa prehajam na drugi del - vprašanja javnega morskega dobra in teh zemljišč. Rad bi zelo jasno povedal, ne bo potrebna sprememba oblasti, da bi zaščitili javno dobro in morska vodna zemljišča. Zakon o stavbnih zemljiščih, ki ste ga sprejeli, spoštovane poslanke in poslanci, julija lansko leto, je iz prometa do uveljavitve novega zakona o vodah izločil vsa vodna zemljišča, tudi morska vodna zemljišča. Če je prišlo kjerkoli do kakršnega koli pravnega akta, ki je iz javnega dobra iz družbene oziroma občinske ali državne lastnine določeno takšno zemljišče spremenil v privatno zemljišče, je tak posel ničen. In če imate take podatke, vas prosim, da jih sporočite ministrstvu za okolje in prostor, da bo ustrezno ukrepalo. In bi kar z listo in bomo šli ukrepati. Tako, da tu ni res, da dopuščamo privatizacijo obale. Nasprotno, ohranili in ubranili smo privatizacijo obale. Nekaj drugega pa je, če je zaradi potrebe in opravljanja gospodarske dejavnosti določenemu podjetju, ki pa je lahko privatno, bilo podaljšana možnost, dovoljenje do uporabe dela obale v gospodarske namene ali pa mu za to podeljena določena koncesija, kot je, recimo, Luka Koper, kot je lahko ladjedelnica, kjer gotovo zaradi delovnih razmer ni mogoč dostop do doka, ki je tam in tako naprej. To je povsod tako. Načeloma pa je jasno, da je obala in morska vodna zemljišča javno dobro in mora biti načelno dostopna vsem. Tu nismo ničesar prepustili stihiji in tudi nismo omogočili take privatizacije.
Diskusijo gospoda Jerovška seveda ne bi komentiral. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu ministru Gantarju. Repliko oziroma dodatno razpravo ima gospod Hvalica. Izvoli. Nato gospod Špiletič.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Gospod minister, dragi gospod Gantar, ne vem, ali ste resno mislili? Jaz naj vam bi dal podatke? Lahko vam jih tudi dam. Podatke boste dobili v vseh treh obalnih občinah, kjer imate v vseh treh vaše koalicije. In na žalost, v prejšnjem mandatu in na žalost za dve tudi v sedanjem mandatu. To so zadnja moja spoznanja o tem, na žalost. Pač, ljudje niso doumeli tega, da vi razprodajate obalo, ali pa jim to paše.
Zdaj pa o koncesijah. Da ne bi rekli tega. Koncesija za 99 let je zame lastništvo. Koga boste imeli za norca? Ravno to finto uporabljate - koncesijo za 99 let. Torej, lepo vas prosim, da vi kot minister za okolje in prostor pridobite te podatke od treh obalnih občin in da obvestite državni zbor o tem. Sam vas bom spomnil, če ne bom dobil teh podatkov v roku enega meseca s poslanskim vprašanjem za to govornico. Hvala lepa.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Jaz imam konkretno vprašanje za gospoda ministra. V obrazložitvi prostorskega plana je napisano naslednje. Za spremembe in dopolnitve na področju naravne dediščine obsegajo poleg ostalega tudi oblikovanje novih regijskih in pokrajinskih parkov. In sicer, predvideno je, da se oblikujejo štirje novi regijski parki, od tega je eden tudi park Kočevsko - Kolpa. Ker pač prihajam iz tega okolja, jaz ne morem mimo tega, da ministra zaprosim, kaj oblikovanje takšnega regijskega parka pomeni predvsem za kvaliteto življenja ljudi na tem prostoru. Namreč, prepričan sem, da je prav, da se določene stvari, ki so vredne zaščite, tudi zaščitijo. Vendar vsa ta zaščita hkrati pomeni tudi določeno omejevanje. In če država zaradi določenega interesa ščiti določen prostor, potem gotovo to zahteva tudi neko bonifikacijo na drugi strani za ljudi, ki v tem prostoru bivajo, ki so sestavni del tega ambienta, ki bo postal regijski park. To sprašujem toliko bolj, ker ravno te razprave, ali park na tem področju, da ali ne, tečejo že nekaj let. Ker so ljudje slišali že številne verzije, inačice o tem, kakšna stopnja varovanosti na tem področju bo vzpostavljena, strahovi so od tega, ali bomo postali člani rezervata, pa do tega, da se jim razlaga na drugi strani, to bo zgolj neka formalna oblika. In pojasnilo terja tudi sama skica na strani 34, kajti cela občina Kostelj, občina Osilnica in občina Kočevje skorajda postanejo regijski park. Tako da gre za resnično zelo pomembno vprašanje tega prostora in bi prosil podrobno pojasnilo oziroma odgovore na vprašanje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Špiletiču. Kolega Zamernik.
BOGOMIR ZAMERNIK: Hvala za besedo. Tudi jaz imam čisto kratko vprašanje gospodu ministru. Sem bil pa namerno tiho do sedaj, ker sem pričakoval, da se bosta mogoče oglasila kolega poslanca iz koalicije, vodja poslanske skupine ljudske stranke in pa predsednik odbora za infrastrukturo. Sprašujem za skico na strani 15. Vijoličast krogec, ki je narisan tako, da nisem popolnoma prepričan, ali gre za radar na Menini planini ali ne. Možno bi bilo, da gre zanj, med Kamnikom in Mozirjem. Če je temu tako, potem bi resnično prosil, da tudi prej omenjena poslanca povesta svoje mnenje glede tega. Kajti dobro vesta, najbrž da tudi gospod minister, kakšne so bile reakcije v zvezi s postavitvijo tega radarja, kakšne so bile obljube, tako veliki naslovi so bili napisani, od podpredsednika vlade naprej, da so ustavili aktivnosti s tem v zvezi, sedaj se pa to pojavi tu notri. Niste pravi čas tega naredili, v nedeljo so volitve. Tako da, če boste to pustili notri, ste naredili medvedjo uslugo kandidatu, ki ga boste imeli na volitvah.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Zamernik. Gospod minister, nekaj vprašanj se je že nabralo. Izvolite.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Najprej kratka replika na vprašanje oziroma komentar gospoda poslanca Hvalice. Seveda ne pričakujem, da bi poslanci ali pa kdorkoli posredovali te podatke, če naletijo na primer, ki ga mi ne bi poznali, je to koristno, sicer ne, jasno je, da to morajo delati take službe. Okoli koncesije za 99 let, moram reči, da nimam vseh podatkov v glavi, mislim da smo še zdaj v sporu, tako z občino kot s koncesionarjem okoli tega, kdo sploh sme to delati in mislim, da ta spor niti ni končan. Ampak se strinjam, mi bomo podatke v zvezi s tem dobili in bomo poskušali v enem mesecu pripraviti soliden pregled in poročilo, kot se gre in tudi od poslanskega ali karkoli, sprožiti neko razpravo o tem. Ni problema, to lahko naredimo.
Z veseljem odgovarjam na poslansko vprašanje gospoda Špiletiča. Res je, v tem prostorskem planu je predvideno širše območje zavarovanja oziroma razglasitve regijskega parka Kočevski Rog-Kolpa. Vprašanje, ki je bilo, je bilo na mestu in dejansko si zasluži, da tudi s te govornice, s tega odra rečem nekaj besed. Politika vlade in verjamem tudi parlamenta, kot se je izkazala pri prvi obravnavi zakona o naravi, je v tem, da v Sloveniji seveda kot pomembni naravni vir in resurs, ki bo odločilen za naše življenje v naslednjem stoletju, lahko rečem, jemljemo tudi ponekod ali pa v velikem delu Slovenije bolj po naključju kot po pameti, ohranjanje narave in naravne vire in biotsko raznovrstnost. To ni samo pomembno zato, ker je to lepo in estetsko, ampak tudi zato, ker očitno po vseh informacijah in analizah, ki jih imamo, predstavlja tudi pomemben vir v gospodarskem smislu. Ta vir lahko ostane vir le tako, če ga uporabljamo (nerazumljivo) za razvoj, se pravi, da ga obenem zavarujemo in zagotovimo njegovo rabo in gospodarsko izkoriščanje. Zato smo mi od parkov, ki naj prepovedujejo, predvsem prepovedujemo, poskušali razviti in razvijamo nove pristope, pri katerih je park instrument za razvojno politiko v določenem prostoru. Prek različnih mehanizmov, vzpodbud, direktnih plačil, recimo v kombinaciji s programom, ki ga je pripravilo ministrstvo za kmetijstvo, o katerem bo državni zbor tudi obravnaval, opozarjam na takoimenovane eko točke, od eko 0 do eko 4. In rad bi dal samo kot primer park Škocijanske jame, ki je po tem vzoru, kjer nimate več tradicionalnih konfliktov in nasprotovanj, kar predvsem pomeni nekaj da bomo režime v zavarovanih območjih difirencirali. Da bodo v razvitih območjih mest in pomembnejših robnih naselij, kot rečeno Kočevje in podobni, bo recimo jasno režim nič. Da bodo sami režimi tam, kjer ni človekovega vpliva, lahko ostrejši in tako naprej.
Vse to pa je seveda pomembno reči zaradi tega, ker mi ne nameravamo predlagati razlastitve parkov, če niso usklajeni z lokalnimi interesi, intencami in če niso podprti z lokalnim skupnostim. Prav zato so na Kočevskem strokovne podlage pripravljene, lahko bi rekel, že več kot 2 leti. Prav zato nismo prišli še do te razglasitve, ker nismo imeli enoznačnega ali nekega širokega konsenza, ki se je v zadnjih časih sooblikoval do večje stopnje in bomo poskušali v najkrajšem času vse akterje na Kočevskem in na Kolpi - tam je situacija bolj obetavna, pripravljenost je bila že prej bistveno večja - angažirati in se dogovoriti o tem, kakšni režimi, kje in v kakšnem roku bi lahko te stvari storili. Rad bi povedal, da bodo režimi zavarovanja in dela takega, da bodo to parki za življenje, ne pa parki proti življenju.
Samo še to bom rekel, ker sem verjetno že dolg? Namreč to. Velik del naše krajine od človeka oblikovana krajina. Tudi tista, ki nam zgleda kot naravna krajina. Če mi dopustimo, da ljudje odidejo, potem smo tudi uničili to krajino. Zato je prisotnost ljudi, njihovih dejavnosti v parku vitalnega pomena. Pomembno pa je, da z nesmiselnim režimom, ki bi moral veljati za oddaljeno lokaliteto, ki je redka in v njo ni noben posegel, da ta režim na tej odaljeni lokateti apliciramo tudi na Kostelu, na Kostelu ali kakšnem drugem kraju. Tega ne smemo storiti. Take napake so se v preteklosti dogajale. Hvala lepa. Samo še to. Radar. V zvezi z stranjo 15. Ta mreža, ki je tam navedena, je nespremenjena. Nič ni bilo umaknjeno in nič dodano. To je že iz prejšnjega prostorskega plana. Pobude ministra za promet in zveze, da naj to vijoličasto piko, če se ne motim, vijoličasto, umaknem, nisem dobil. Nimam te pristojnosti, da to storim. In nič niso spremenili, ne dodali, ne odvzeli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Kolega Demšar, izvoli.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa za ponovno besedo. Gospoda ministra bi prosil, če bi lahko pojasnil iz te karte, ki je na strani 42. Ne morem razbrati, da bi bile predvidene hitre povezave z Ljubljano z okoliškimi mesti. Vem, da se je na tem že nekaj delalo. V teh planih pa tudi v tekstu nikjer tega ne zasledim. Predvsem tu vidim, da je za hitro progo, vrisana je od Ljubljane proti vzhodu. Medtem ko povezava tako na Kamnik, Škofjo Loko, Vrhniko, teh hitrih železniških prog, ki bi zasigurno zelo ugodno vplivale potem tudi na sam promet, posebej v jutranjih urah in ob koncu tedna. Mislim, da je v tej smeri nujno treba nekaj narediti, in zato sprašujam, ali se tega zaenkrat ne predvideva, ali je v kakšnih, ne vem, predvidenih v planu, o katerem je prej gospod minister govoril, ali pa te stvari stojijo in se zaenkrat v tej smeri ne bo nič delalo.
Pa mogoče bi želel še pojasnilo. Kot glavna cesta za povezavo Gorenjske s Primorsko je preko Kladja in Poljanske doline, sam zgornji del Soške doline pa je zmeraj želel in zato se tudi dela zdaj veliko na cesti čez Petrovo brdo. Ali ni predvideno, da bi bila tista prava, hitra povezava zgornjesoške doline prek Petrovega brda proti Ljubljani, v tej smeri.
To dvoje bi želel, če bi pojasnili. Če pa tega še ni v nobeni zasnovi, pa dajem pobudo, da vsaj za te hitre železniške povezave z Ljubljano, da bi se v tej smeri delalo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Demšarju. Prijavil se je kolega Terčon. Ali je tako, ali še drži? (Glas iz ozadja.) Izvoli.
DAVORIN TERČON: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Jaz bi opozoril na eno nevarnost, ki se skriva v teh spremembah odloka dolgoročnega plana. Sam prihajam tudi iz območja, ki je predvideno kot bodoči kraški regijski park. V preteklosti je bilo to območje manjše, dogajale so se nam pa nekatere neprijetne stvari, ki so v bistvu pomenile, bile zaviralec razvoja na tem področju. Namreč, mi smo imeli planske osnove, dolgoročni plan, ki je predvideval kraški regijski park. To območje se je sedaj še razširilo. Nismo pa imeli nobene ostale normativne ureditve, niti nismo imeli režimov vzpostavljenih. Kaj hočem reči s tem? Smatram za potrebno, da ko bodo sprejete spremembe dolgoročnega plana, da imamo takrat tudi spremembe oziroma sprejete normativne ureditve za posamezni kraški oziroma kraški in ostale regijske parke, da bomo vedeli, kaj to pomeni. Če ne bomo dobivali pri posameznih primerih in projektih odgovore, kot smo jih dobivali v naše okolje, da je to območje predvideno kot bodoči kraški regijski park in projekt ni možen. Osnova je bil pa samo dolgoročni plan. Ni bilo nobene vzpodbude in nobenega režima. In to dejstvo je delovalo kot zaviralec razvoja. Sicer pa se strinjam, kar je povedal minister in želim, da bi torej kraški regijski park bil tudi kot, ne kot zaviralec ampak spodbujevalec razvoja.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Terčonu. Želi kdo odgovoriti na vprašanja? Gospod Novak, državni sekretar, izvolite. Torej, direktor urada za prostorsko planiranje, gospod Novak, izvolite.
JOŽE NOVAK: Gospod minister je moral iti na sestanek z delegacijo v državnem zboru, zato se je za kratek čas odstranil in bom poskušal na ta tri vprašanja, ki so bila dana, pojasniti.
Najprej vprašanje okoli železniške povezave, vprašanje gospoda poslanca Demšarja. Gre najbrž za nesporazum v terminologiji. On je razmišljal o primestni povezavi na regionalni ravni in ne o hitri progi. Hitra proga je namreč tista za 300 km na uro med velikimi državami.
O tem drugem pa pojasnjujem, da sedanji prostorski plan že opredeljuje na območju Ljubljane povezavo oziroma modernizacijo sedanjih regionalnih prog oziroma prog prvega reda, tako v smeri proti Vrhniki, proti Kamniku, Litiji - delno - in proti Dolenjski, Grosuplju, z dvotirnostjo in elektrifikacijo, tam kjer še ni, in so tudi v Ljubljani določene ureditve. V tej karti, ki ste jo navedli, na strani 42, je to slabše razvidno, ker je tisk tak, da je avtocesta čez črno ušla, in ste pravilno potem lahko tudi podvomili, ali je to opredeljeno. V kartografskem gradivu, ki je sestavni del tega plana in je obešeno v predverju, pa je razvidno, da je že sedaj tak način predviden in omogočen. Seveda pa je njegova realizacija odvisna od skupnega dogovora Slovenskih železnic, mesta in sosednjih občin, v kar pa mesto Ljubljana, kot nam je poznano, tudi aktivno vlaga.
Drugo vprašanje je bilo v zvezi s povezavo Gorenjske in primorskega dela. Jasno, pravilno je bilo ugotovljeno, da obstajata dve možnosti, čez Petrovo Brdo ali po tej, kar je tu v planu. Skupna ugotovitev s prometnim ministrstvom - in, prosim, tudi v delu razprave takrat, ko se je to določalo v lokalni skupnosti - je veljala odločitev, da je ta smer ugodnejša in tudi realno izvedljiva. Vendar Tolminsko s tem še ni rešeno; zanj je treba poskrbeti tako z modernizacijo tukaj predvidene Keltike čez Idrijo v eno smer in tudi morebiti z vprašanjem predora pod Vršičem oziroma vprašanj, ki so nastavljena. Skratka, zaradi tega ni podvojenosti v kartnem materialu. Vemo tudi, da vprašanje boljše povezave Tolminskega še sledi.
Zadnje vprašanje je bilo glede regijskega režima parkov in ostalega. Pravilno je gospod poslanec Terčon izpostavil, da to ni zadosten in edini dokument, ki bi urejal to področje. V prostorskem planu je pripravljena zasnova parkov, zato da se ve, kako je z globalno zasnovo in celotnim omrežjem parkovnih ureditev oziroma ureditev parkov in nekaterih drugih naravnih spomenikov ali naravne kulturne dediščine. Zelo pomemben je zakon o varstvu narave oziroma ta, ki je že v obravnavi v parlamentu, ki bo določal posamezne formalne ureditve in tudi normativne ureditve kot okvir zakonskih ureditev tega področja.
Drugič. Na podlagi tega prostorskega plana in tudi zakona o varstvu narave je predvideno, da uprava za varstvo narave pripravi odloke o zavarovanju posameznih, ali lahko tudi večih naenkrat, območij, kjer morajo biti te meje in režimi bolj natančno opredeljeni, kot jih je minister prej omenil, od zelo ostrih ali blagih do spodbujevalnih in tudi drugih. V tem delu je tudi tisto vprašanje, na kakšen način zagotoviti, da ne bi prišlo do vprašanja zaostrovanja.
Gre pa še za drugo vprašanje. Občine, ko bodo pripravljale spremembe občinskih planskih aktov, bodo morale pridobiti strokovne podlage uprav oziroma regionalnih zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki bodo morali v 30 dneh predložiti strokovne podlage, da bodo v občinske plane lahko tudi vnešeni, ustrezno korigirani in pripravljeni. Če teh strokovnih podlag ni narejenih, je logično, da sprememba v tem primeru ni možna in tudi ni izvedljiva. Torej, ni ovira iz tega razloga, da se kakšen projekt ali program ne bi v celoti izpeljal. Seveda je pa drugo vprašanje, ali je nek program, ki ni v skladu s takim režimom - ko bo, seveda, odlok tudi sprejet - pa potem ne bo dobil soglasja, je odgovor da, ne bo mogel dobiti soglasja vsak projekt, ampak samo tisti, ki bodo skladni z režimom, ki bo na posameznem območju opredeljen. Hvala. ...(Vprašanje poslanca iz klopi.)... Tudi za smer proti Gorenjski je predviden podoben režim, samo da gre za to, da tam, kjer je že dvotirna proga ali elektrifikacija, tam ni potrebnih prostorskih sprememb, ampak se uporablja ta isti tirni ali infrastrukturni sistem.
Drugo vprašanje pa je funkcioniranje celotnega kompleksa Ljubljane, ki ima poseben elaborat. Zdaj se pripravlja investicijski program zanj in tudi ugotavlja, po kakšnem postopku in kakšnih programih bi lahko izpeljali tak sistem. V drugih državah je to navadno partnerski projekt med državo in lokalno skupnostjo na tem mestu in traja nekaj desetletij, da se tudi izvede. Mislim, da smo zdaj v fazi, da se ta program tudi operativno pripravi in spelje v sodelovanju ali pogodbo med občinami in državo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Novaku. Repliko ima gospod Božič, gospod Špiletič, gospa Maria. A, vi imate razpravo? Potem pa replika še Terčon.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Na sedanjo razlago o prostorski ureditvi, predvsem parkov, imam pripombo. Nedolgo tega smo s sprejemom zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine ukinili regijske zavode za varstvo naravne in kulturne dediščine. Moram reči, da smo bili takrat malo premalo glasni zaradi tega, ker ustanovitelji regijskih zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine so bile občine. In občine ni nihče vprašal ali jih lahko ukinemo. In sedaj me zanima, kako bo lahko zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine dajal in pripravljal mnenja k parkom, počasi bi radi vso Slovenijo spravili v parke, vsaj tako izgleda, če pa lokalna samouprava pri tem ne bo mogla sodelovati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Božiču. Kolega Špiletič, kolega Terčon in kolega Čeligoj.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hotel sem replicirati gospodu ministru oziroma gospodu sekretarju pravzaprav v isti vsebini, kot je pred menoj kolega Božič, zato se ne bom ponavljal v tej smeri, bi pa rad povedal le to, da smo se v naši poslanski skupini zavedali tega in tudi predlagali amandma, ki bi rešil zadrego in vendarle ohranil regionalne centre oziroma zavode, ki bi vendarle bili bližji lokalni skupnosti in ki bi večali njeno vlogo pri soustvarjanju okolja, v katerem prebivalci nekega področja bivajo. Resnično bi rad podrobno pojasnilo, kako bo zdaj država, če smem tako reči, upoštevala voljo prebivalcev na določenem področju, kjer je predviden park predvsem pri določanju raznih režimov.
Skratka to, kar je gospod državni sekretar povedal, mi je zvenelo malo grobo. Država bo naredila odlok, občine bodo morale pa v skladu s tem prilagoditi prostorske načrte. Oprostite, to ni pa nič drugega kot direktiva brez kakršnegakoli sovplivanja na oblikovanje prostora, v katerem prebivalci določenega območja bivajo. In tukaj menim, da če je takšno razmišljanje res prisotno, da je povsem zmotno in da bo povzročilo številne konflikte in da mora prav pri tem tako pomembnem področju priti do soodločanja med lokalno skupnostjo in med tistim, ki na državnem nivoju skrbi za ureditev določenega prostora. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Špiletič. Mogoče še kolega Terčon in kolega Čeligoj, pa kasneje odgovore.
DAVORIN TERČON: No, jaz sicer verjamem v nasprotju s tem, kar je govoril zdaj kolega Špiletič, da bo država opravila neko široko javno razpravo, tudi z lokalnimi skupnostmi, kjer posamezno zavarovano območje leži. Mislim, da se je tako že dogajalo in da bo to tudi v tem primeru. Vendar jaz hočem nekaj drugega poudariti. Jaz bom v tretji obravnavi podprl te spremembe prostorskih sestavin dolgoročnega plana, če bodo znani vsi bistveni elementi režimov in normativnih ureditev v posameznem zavarovanem območju. Torej vsi bistveni elementi, ki bodo šli potem v odlok o posameznem zavarovanem območju, ker če ne bomo imeli stanje, da imamo 20% Slovenije zaščitene, ne vemo pa, kaj lahko notri delamo in bomo lahko samo ščitili in v bistvu zavirali razvoj. Torej bistveni elementi, ki bodo šli v posamezen odlok o posameznem zavarovanem območju, morajo biti znani, šele takrat lahko potrdimo ta plan.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Kolega Čeligoj.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa. No, predhodniki, ki so replicirali državnemu sekretarju, so v bistvu povedali bistvo. Jaz želim opozoriti državnega sekretarja konkretno na regijski park, ki se imenuje Snežniški park, ki naj bi obsegal področje štirih oziroma petih občin. Glede strokovnih podlag in predstavitve strokovnih podlag lokalnim skupnostim je do sedaj ministrstvo naredilo obvezno premalo, bistveno premalo. Lokalne skupnosti z vsebino bodočega Snežniškega parka niso dovolj dobro seznanjene in predvsem krajani krajev in vasi, kateri bodo v bodočem Snežniškem parku, se ne zavedajo in ne vedo, kaj jih čaka, kakšni režimi bodo, kaj jim bo ta park prinesel in kaj jim bo vzel. Zato za takšne primere kot je bodoči Snežniški park, se mora ministrstvo z lokalnimi skupnostmi več ukvarjati, več z njimi pogovarjati, bolj jim predstaviti in nenazadnje upoštevati besedo lokalnih skupnosti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Prosim, mir v dvorani! Gospod direktor, izvolite.
JOŽE NOVAK: V zvezi z organizacijo služb za varstvo narave lahko rečem, da to ni predmet teh sprememb prostorskega plana, ampak predmet zakona. Pravilno ste omenili, da boste na zakon reagirali ob taki ali drugačni ureditvi, sam pa lahko samo bežno rečem, da ne gre za nič drugega kot to, da bi naravovarstvena služba bila ustrezno organizirana in ministrstvo kot celota namerava imeti regionalne izpostave v delu, ki se seveda nanašajo na posamezne stvari, tudi v skladu s podobnim razmišljanjem, kot ga je dal vaš svet za lokalno samoupravo oziroma svet državnega zbora, ki priporoča, da v času do nastanka pokrajin, država vendarle malo poskuša usklajevati tudi občinske interese in posamezne dele na regionalni ravni. Ampak to ni predmet tega in ne polimiziram z vami, ampak samo sprejemam na znanje vašo razlago.
Druga stvar je glede uveljavljanja teh parkov. Moram povedati za dvoje. Prostorski plan določa samo usmeritve in kriterije za prostorsko urejanje znotraj teh parkov, po kriterijih in merilih, ki so navedeni v tem tekstu. Te so splošnega značaja in priporočajo, nekje tudi malo bolj določno usmerjajo nekatere razvojne usmeritve. Med tem, ko varovalni režimi so predmet odlokov oziroma predpisov o zaščiti posameznega parka ali večih parkov skupaj. Če sem razumel, ta osnutek mora biti jasno predočen, viden in se tudi pogovarjati o posameznih elementih tega dela. Kot je minister uvodoma že dejal, je predvideno, da bodo parki sprejemani samo v soglasju z lokalno skupnostjo. Tudi na področju druge državne infrastrukture vedno tako ravnamo, da dosežemo praktično 100% kompromis ali vsaj največji možni kompromis z lokalno skupnostjo. Zakoni navadno omogočajo, vsaj na področju prostora, da če ni dosežen kompromis z lokalno skupnostjo, se o tem obvesti državni zbor, ki lahko tudi kakšen akt, predvsem za lokacijske načrte infrastrukture, sprejme namesto občine. Državni zbor mora pa ves mehanizem pozvati občine in ugotoviti, če bi do konflikta prišlo. Vendar razlagam, do sedaj smo uspeli še vse take konflikte rešiti na ta način. Tudi za primer parkov je namen enak.
Isto velja tudi za primer snežniškega parka in bomo naše kolege iz uprave za varstvo narave obvestili o vašem priporočilu za intenzivnejše sodelovanje pri njegovem določanju. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Razpravo nadaljuje gospa Marija.
MARIJA POZSONEC: Hvala lepa. Jaz bi samo na kratko opozorila na plinovod prek Dolge vasi.
Dolga vas je že tako ali tako obdarjena s tistim mejnim prehodom in vasica je izredno gosto naseljena. Ali ne bo nevarno to početje na tistem področju? Glede na to, da prek tistega področja, okoli Lendave imamo še daljnovod, plinovod. Ali se ne bi izkazalo skupaj načrtovati? Ne pa razkosati celotno prekmursko ravnico z raznimi daljnovodi in plinovodi? Torej gre za varovanje okolja. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospa Marija. H krajši razpravi se bom prijavil tudi sam.
MIROSLAV LUCI: Spoštovani kolegi in kolegice, spoštovani gospod minister! Izredno pomembna je zadeva, ki jo danes sprejemamo. Nekateri ste se z njo soočali, nekateri ne. Sam izhajam iz enega področja, kjer smo se z novimi mednarodnimi konvencijami, ki narekujejo nove smernice in dopolnitve prostorskih sestavin, srečali pred kratkim. Namreč, dolgoročno planiranje je predvidevalo gradnjo infrastrukture, v tem primeru ene magistralne ceste, ki je bila dolgo načrtovana, dobro splanirana, prometno preštudirana, preštudirana v vseh možnih nivojih, na koncu smo pa ugotovili, da pa vseeno ni temu tako. Pridobili smo tudi finančna sredstva v programu Darsa do leta 2002. Že lansko leto, v letošnjem letu bi morali porabiti 280 milijonov v tej izgradnji. Vendar je nastal zaplet pri varovanju naravne in kulturne dediščine, v tem primeru kulturne dediščine, arheološke dediščine, kjer je kljub temu, da je občinski plan sprejet tudi na državi, torej kot državni plan, je prišlo do zaustavitve nadaljnjih aktivnosti pri gradnji in seveda reševanje druge lokacije, ki nas odvrača od te lokacije, kjer je bogata kulturna dediščina in se tega zavedamo v urbano naselje, kjer bomo morali verjetno rušiti tudi vrtce in stanovanjske hiše. Kdo to lahko na lokalnem nivoju izpelje, jaz tega ne poznam. Ne vem, ali gre za načrtno blokiranje izvedbe tega projekta, to je bil tudi amandma vlade pri izgradnji te ceste, ali kakorkoli, zavedamo se pomena arheološke dediščine. Vendar izkopavanje in sito, torej na licu mesta in s tem onemogočati, konkretno govorimo o enem mestu, ki ima še samo tu možnost širitve in vhoda na prometne navezave, ki bodo to mesto vsekakor prizadele, ne glede, ali je to magistralna cesta, ali govorimo o cesti, ki bo nekje v naslednjih petih ali desetih letih, to je o bodoči pirnski avtocesti, ki bo šla od Šentilja pa navzdol. Zato je treba pozorno slediti temu, kajti vprašanje je, kdo bo kril vse dodatne stroške, ki bodo nastajali pri izvedbi drugih lokacij, kdo bo kril arheologijo, izkopavanje v tem času, finančno. Kajti če bi hotela lokalna skupnost, v tem primeru občina Ptuj zagotoviti ta sredstva, bi bila ob en celoletni proračun - celotni, če bi hotela to zagotoviti. Vprašanje je torej, kdo bo kril tudi višje stroške cene teh odsekov, če bo potrebno vse skupaj prej projektirati in seveda zamakniti tudi v ta program.
Želel bi še nekaj, da bi pri tem res bilo koordinarano delo, da ne prepuščajo te koordinacije lokalnim skupnostim, ker je to nemogoče narediti. Koordinirajo se torej naj tri ministrstva, tako ministrstvo za promet in zveze, ministrstvo za prostor in pa ministrstvo za kulturo, da bo prišlo do sinhronega delovanja in ne do zavlačevanja določenih projektov. Skratka, gre za izredno pomemben akt tega predloga zakona, na katerega morajo biti pozorni tisti, ki nimajo trenutno zapletov in jih bodo mogoče kdaj imeli. Mi smo nekateri že v teh zapletih. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Želi še kdo besedo? Gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani kolegi, kolegice! Kratko repliko bi imel še za direktorja gospoda Novaka, ampak me niste prej opazili, pa bi prosil, če mi ravno tako dovolite besedo.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Oprosti, da sem ti vskočil, ampak res nisem videl. Nadaljuj.
FRANC ČEBULJ: Glede na vprašanje gospoda Špiletiča in tudi gospoda Terčona, ki je omenjal kot sam odlok o spremembi dolgoročnih prostorskih sestavin in dolgoročnega srednjeročnega družbenega plana, kar se nanaša na sam zakon o varstvu kulturne dediščine. Sam zakon o varstvu naravne kulturne dediščine še ni sprejet, toda v drugi obravnavi je bil sprejet in takrat smo nekateri poslanci javno oziroma tukaj jasno opozorili, da glede na to, da se sam zakon o zavodih, ki jih imamo, ki je kot nek regijski sestavni del, bodoči regijski sestavni del, delujejo že na področju določenih regij, Gorenjske, Štajerske, Dolenjske in Primorske itd., da pa se s tem zakonom ukinjajo ti zavodi in se prenaša centralistično vodenje iz, jasno, iz našega glavnega mesta Ljubljane. In tukaj gre za tisto vprašanje, kako bo zavod oziroma javni zavod za naravne kulturne dediščine samo s priporočilom pri sprejemanju planskih prostorskih dokumentov in ostalih aktov lokalnih skupnosti sodeloval, če bo to samo priporočilo. Tukaj bi bilo potrebno, da se jasno v sam zakon zakona o naravni in kulturnih dediščinah vnese jasen člen zakona, ki bo narekoval, da je potrebno, da lokalne skupnosti, ne da se dobi samo neko mnenje, ampak da je udeležen pri jasni obravnavi samega akta, ki je odločujoči faktor kot lokalne skupnosti za sprejem tekočega akta. Če bomo samo govorili o priporočilu, potem se nam bo sigurno, se nam bodo pojavljale težave, take kot jih je zdajle že navedel tudi moj kolega Luci in ostali poslanci.
Predvsem se pa strinjam s predlogom gospoda Terčona, ki je tudi jasno povedal, da je treba jasno v sam ta predlog, ki ga zdajle obravnavamo, jasno opredeliti, kaj pomeni jasna ureditev v določenem prostoru, ki bo potem kot končni akt za lokalno skupnost tudi pomenil. Hvala lepa. In to bi res prosil, da bi se bolj jasno na to odgovorilo.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Čebulj. Želi še kdo razpravljati? Gospod Terčon.
DAVORIN TERČON: Moja razprava je v bistvu pobuda in deloma tudi vprašanje, ki se nanaša na planirane mednarodne cestne prehode. Torej pobuda za drugo obravnavo, torej pripravljavcev, je sledeča, da se upošteva že dana pobuda lokalne skupnosti in sprejeta tudi s strani zunanjega ministrstva, da se na zahodni meji z Italijo prekvalificira en mejni prehod iz maloobmejnega v meddržavnega. To je mejni prehod Gorjansko ali Klariči. Predlog je bil podan že pred mnogimi leti, vendar do dogovora ni prišlo, predvsem zaradi nasprotovanja italijanske strani. Tukaj sicer vidim, da so novo planirani mednarodni mejnih prehodi predvsem z Republiko Hrvaško, predpostavljam, da to zaradi tega, ker se planira vključevanje Slovenije v Evropsko skupnost. Vendar vidim, da je planiran mednarodni prehod tudi z Republiko Madžarsko, ki je nekako v istem položaju kot Slovenija pri vključevanju Slovenije v Evropsko unijo. Če je smiselno planirati na meji z Madžarsko, je tudi smiselno planirati na meji z Italijo. Seveda to velja do vstopa Slovenije v Evropsko unijo.
Kot sem že rekel. Pobuda je bila z naše strani akceptirana in ni nobenega razloga, da jo v naše planske dokumente tudi ne vnesemo. Zaradi zapletov pri dogovarjanju z Italijani ni bila sprejeta. Vendar, glede na spremenjeno stanje meddržavnih odnosov, je realno pričakovati, da se to lahko v kratkem zgodi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolegu Terčonu. Gospod minister, izvolite.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod podpredsednik! Spoštovane poslanke in poslanci! Spoštovani razpravljalci, razpravljalke.
Rad bi še enkrat poudaril. Ta plan, spremembe pomenijo določeno novost za Prekmurje. Povedal sem tudi, da Prekmurje se odpira in da ta plan sedaj, te spremembe pomenijo neko koordinacijo, uskladitev vseh teh objektov nevezave Slovenije na ta del srednje Evrope. To je v globalnem samo korist za Prekmurje, je pa na ravni izvedbenega načrtovanja potrebno najti ustrezne metode, kako bomo te infrastrukturne objekte umestili in jih navezali na te sisteme. Rad bi dal samo primerjavo. Če smem dati neko tako subjektivno mnenje, da se mogoče v Prekmurju sedaj dogaja to, kar se je pred 20, 25 leti dogajalo na področju severne Primorske, Gorice z vzpostavljanjem te kategorije maloobmejnega sodelovanja. To je prav gotovo pomemben gospodarski potencial in razvojna okoliščina v tem predelu. Ne kaže je zavrniti. Treba jo je zelo pozorno in z velikim občutkom umestiti v prostor in zagotoviti prostorske možnosti. O tem se pa verjetno vsi strinjamo.
Kar je gospod podpredsednik in hkrati tudi župan Ptuja omenil. Lahko bi rekel takole. S tem prostorskim planom ali brez tega prostorskega plana, globalno vzeto, je z vsakim letom razvoja prostorsko načrtovanje težje, bolj konfliktno in bolj zahtevno. To je nesporno dejstvo in te usmeritve naj bi omogočile in dale neke smernice, linije, da bi olajšali te odločitve. Sam primer, v katerega sem tudi jaz aktivno vključen, kaže na to, da je v območjih, kjer je intenzivna kmetijska raba, torej poselitev, ki je taka kot je, zahteve so po lokalnih, regionalnih in mednarodnih povezavah, planiranje izjemno težko. Če pa zraven dodaš še vso dediščino, pa še toliko težje. Jaz sem prepričan, da bomo tu našli rešitev, da se iščejo in mislim, da gospod podpredsednik ve, da to iščemo in mislim, da smo z določenimi predlogi s Ptuja in določenimi našimi rešitvami že zelo blizu tej stvari in da bomo to uspeli rešiti. Stroške bo v tem primeru moral pokrivati seveda investitor. Moram reči to, da je zgodba zelo enostavna. Marskije danes po svetu sem v primeru cene posameznih cest in avtocest - tudi zaradi velikih razprav v državnem zboru, ali prostorski planerji, okoljaši, vodarji dražijo infrastrukturne projekte - opazil sem, da določeni infrastrukturni projekti v senzitvnih območjih segajo v za nas neverjetne številke. Odsek avtoceste v Združenih državah Amerike, ki je sicer zelo racionalna, na nekem zavarovanem senzitivnem območju stane 20 milijonov na kilometer. Ampak so se odločili, da to rabijo in da bodo to za tak denar naredili, ker to rabijo. Mi bomo morali včasih to reči pri teh stvareh. To dejstvo naj pride ven tudi ob tem prostorskem planu, da bo te stvari potrebno presojati. V tem smislu ta prostorski plan s temi določbami raje olajšuje, ker pove, kaj ja in kaj ne.
Naslednja stvar, ki jo je gospod poslanec Čebulj omenil, zavodov ne bom komentiral, ker niso predmet te stvari, pa vendarle, tisto, kar se zdaj pričakuje in kar bodo ti zavodi oziroma kulturna in naravna dediščina in vodarji morali narediti, je, ne priti na koncu, ko je občina že dala svojih pet ali deset milijonov za pripravo prostorskega plana, plačala projektante, arhitekte, strokovnjake, oni pa pridejo na koncu in rečejo: tole pa ne gre. Tu morajo na začetku s strokovnimi podlagami priti, na začetku morajo z usmeritvami za prostorske plane občin priti, da se ve, kje so limiti, in da se pogovori o teh limitih. Ne na koncu temveč na začetku, to je predlog. Končno soglasje mora pravzaprav biti samo še potrditev, da je stvar narejena tako, kot je bilo v začetku načrtovano. To je ideja tega plana in tako moramo tudi početi.
Pri prehodih bi pa rekel samo to. Karta, ki jo imate tam, je obrazložitvena karta, ni sestavni del plana, tako tudi piše. Prehodi so po kriterijih navedeni ravno zaradi tega, da mi ne bi v planu fiksirali določenih prehodov, potem se pa obe državi dogovorita za neko tretjo rešitev, ki ni v prostorskem planu. In mi naj gremo s prostorskim dokumentom ponovno v prvo obravnavo, drugo obravnavo in tako naprej. To fleksibilnost s kriterialnim pristopom moramo tam, kjer stvari še niso povsem dorečene, tako vzpostaviti. Nič slabše ni zavarovanje interesov v prostoru, pomeni pa manj nepotrebnega dela tudi za državni zbor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu ministru za odgovore. Še gospod Zamernik, izvoli.
BOGOMIR ZAMERNIK: Z gospodom Novakom sva se že pogovarjala v tej zvezi, ampak pravi, da zaradi magnetorama je bolje, da povem to tukaj. Upam, da je na strani 15, na isti strani, kot sem jo prej omenjal, napaka v zvezi z označbo regionalnih cest, kajti odlok mislim, da se glasi drugače in tukaj manjka delček ene ceste, zato prosim, da se to popravi.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. S tem mislim, ker se nihče več ne prijavlja, da je splošna razprava končana. Zaključujem splošno razpravo.
Matično delovno telo predlaga zboru, da ob koncu sprejmemo naslednje sklepe in stališča. Imate jih na mizah. Številka 11, datum 2.12.1998, da bi bilo čim manj branja, ker je precej dolgo besedilo. Imamo tri sklepe. Želi kdo o teh sklepih razpravljati? Sklep pod številko 1, 2 in 3, seveda ima drugi sklep kar nekaj podtočk. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ker ne želi nihče razpravljati... (Glasovi iz ozadja.) Torej, najprej bomo odločali o sklepih matičnega delovnega telesa, pozneje pa imamo še nekaj sklepov, en sklep, o katerem bomo odločali posebej, poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati o sklepih? Torej, ne želi. Zaključujem razpravo in prehajam na odločanje. Ali lahko odločamo o vseh treh naenkrat? (Glas iz ozadja.) Opozarjajo me, da mora biti prvi posebej. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za sklep pod številko 1? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep pod številko 1 sprejet.
O sklepih pod številko 2 in 3 lahko skupaj, torej glasujemo istočasno. Prehajamo na odločanje o sklepu pod številko 2 in 3. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Imamo še dodatni predlog sklepa k predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega in dolgoročnega plana Republike Slovenije, prva obravnava. Vlaga ga poslanska skupina SDS: Vlada Republike Slovenije naj pred dokončnim odločanjem o predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije Državni zbor seznani z vsebino izvedbenih predpisov, ki se nanašajo na ustanovitev regijskih in krajinskih parkov. Želi kdo razpravljati o tem? (Ne želi.) Potem prehajamo na odločanje o dodatnem predlogu sklepa k predlogu. Gospod minister, prosim. Nisem opazil vaše roke, oprostite.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod predsednik. Hvala. Jaz se zahvaljujem za hitro posredovano besedilo, nisem ga imel pred sabo. Zdaj, pri izvedbenih predpisih, pri vsebini izvedbenih predpisov - kaj s tem mislimo. Tu ni nobenih izvedbenih predpisov. V skladu s sedanjo ureditvijo je potreben zakon o razglasitvi naravnih parkov. Po sprejetju zakona o varstvu in ohranjanju narave pa je za krajinske in regijske parke dovolj uredba vlade, za nacionalne parke pa zakon. Tisto, kar lahko storimo do priprave drugega, je, da povemo, v kateri fazi se nahajajo posamezni regijski parki - štirje, ki so bili omenjeni - v kateri fazi priprave se nahajajo; že sedaj lahko povem, da so strokovne priprave za vse končane, da so v nekaterih lokalnih skupnostih že bile opravljene tudi določene obravnave, in lahko naredimo določen pregled občin, katastrskih meja in vsega tega, kar je do sedaj pripravljeno. To lahko naredimo, ne moremo pa seznaniti z izvedbenim predpisom, ker ni izvedbenih predpisov. Torej bi predlagal, da vlada seznani s tem, do kje je prišla pri pripravi gradiv v zvezi s temi parki - nekako tako bi to formuliral, in potem se strinjam.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Kolega Špiletič ima besedo.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Strinjam se, da se tako modificira ta predlog, upam pa, da bo iz tega razvidno oziroma hkrati sprašujem, ali je razviden tudi že sistem režimov za posamezna področja, ki bi bila strožje varovana od drugih, in ali je tudi neka "cost benefit" analiza, glede na kvaliteto življenja, iz teh dokumentov razvidna. Če je, potem se strinjam, da se v tej smeri dopolni predlog sklepa, ki smo ga predlagali.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Zamernik.
BOGOMIR ZAMERNIK: Glede na to, da ni bilo odziva od tistih, ki sem jih prej pozval, in glede na velike obljube, bo naša poslanska skupina vložila predlog sklepa, da se iz sestavin dolgoročnega plana črta radar na Menini planini.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Da se črta...?
BOGOMIR ZAMERNIK: Radar na Menini planini.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Mislim, da smo splošno razpravo končali... (Nemir v dvorani.) Prosim, mir v dvorani in da posamezniki ne govorite! Splošna razprava je bila končana. Ta zakon je v prvem branju in ima tudi drugo branje, kjer je možno vlagati amandmaje. Glasovali bi še o dodatnih sklepih matičnega delovnega telesa in o dodatnem sklepu, ki je predlog poslanske skupine SDS, in potem bi končali.
Torej, odločamo s tem spremenjenim, s katerim se je gospod predlagatelj, vodja poslanske skupine SDS, tudi strinjal, s tem dodatnim predlogom. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za dodatni predlog sklepa? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi ta dodatni predlog sklepa k predlogu odloka sprejet.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda in prvo obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije.
Prehajamo na 11.A TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O ZAGOTOVITVI SREDSTEV ZA INTERVENTNE UKREPE PRI ODPRAVLJANJU POSLEDIC POPLAV, KI SO V OBDOBJU SEPTEMBER-NOVEMBER 1998 PRIZADELE REPUBLIKO SLOVENIJO. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Gospod minister Gantar, izvolite.
DR. PAVEL GANTAR: Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Dovolite mi, da sem pri obrazložitvi tega zelo pomembnega zakona razmeroma kratek, ker je veliko informacij že bilo posredovano v javnih medijih in drugače. Rad bi povedal samo to, da so poplave, ki so prizadele Slovenijo v oktobru, novembru tega leta, povzročile veliko škode. V sami obrazložitvi ocene stanja je ta škoda opisana. Opozarjam, da je to neverificirana škoda, da se ta škoda utegne spreminjati, ponekod večinoma navzdol, ker je pravilo, da se neverificirana škoda ponavadi spreminja navzdol. Vendar je kljub vsemu treba oceniti, da je škoda izjemno velika in da je vlada Republike Slovenije sklenila, da je potrebno nujno in takoj zagotoviti interventna sredstva za nujne ukrepe in interventne posege tako na državni infrastrukturi, vodni, cestni, komunikacijski, na lokalni infrastrukturi in pa seveda v gospodarstvu in pri plazovih, da bi preprečili še večjo škodo in vzpostavili razmere, v katerih bo možna sanacija teh zadev. Rad bi izrecno poudaril, spoštovane poslanke in poslanci, da so ta sredstva namenjena za izvajanje nujnih interventnih ukrepov v mesecu novembru, ki je že pravzaprav končan, in decembru in mogoče nekaj dneh meseca januarja. Torej gre za zagotavljanje sredstev v tem obdobju. Sredstva, ki so tu namenjena, seveda ne bodo zadostovala za tako imenovano trajno sanacijo in vlada je že dopolnila tudi proračun in ministrstva bodo morala narediti še dodatne prerazporeditve, da bi s posebnim novim zakonom v letu 1999 zagotovili sredstva za sanacijo za tako imenovane občinske škode, škode na cestni in vodni infrastrukturi in za nekatere druge škode. Ta zakon bo predložen po verificirani škodi in tudi po dogovoru v vladi, kaj se bo financiralo iz rednih sredstev prerazporeditev, kaj pa iz že zagotovljenih sredstev stalne proračunske rezerve. Ta zadeva bo predložena v januarju ali najpozneje v januarju v obravnavo. Danes pa razpravljamo o nujnem zakonu za interventno reševanje še v letu 1999. Ne bi podrobneje obrazlagal teh številk. Kje smo vzeli denar? Tam, kjer je pač bil na razpolago, enostavno rečeno. Kam smo denar namenili, tudi glede na uskladitve v državni komisiji in med ministri. Pozneje, če bo potrebno, lahko še več kaj k temu rečemo.
Rekel bi samo še to. Da za občine je prvi pregled ocen škod tu dodan, da so mogoče nekateri podatki lahko nekoliko zastareli in da je to še ne verificirana škoda. Predlagam, da se ta zakon sprejme čimprej, da lahko ta sredstva tudi realiziramo, ker dela že potekajo, dela ne stojijo, dela potekajo, da bi lahko čim hitreje zagotovili to pomoč. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu ministru. Predlog zakona je obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Želi predstavnik, gospod Jerič, podpredsednik tega odbora besedo? Izvoli.
MIRAN JERIČ: Hvala za besedo, spoštovani gospod podpredsednik! Spoštovane poslanke in poslanci!
Odbor državnega zbora za infrastrukturo in okolje je na svoji 36. seji obravnaval predlog zakona o zagotovitvi sredstev za interventne ukrepe pri odpravljanju posledic poplav, ki so v obdobju september - november 1998 prizadele Republiko Slovenijo in ki ga je državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo in sprejem po hitrem postopku posredovala vlada Republike Slovenije.
S tem zakonom bodo zagotovljena sredstva oziroma pomoč za že izvedena nujna sanacijska dela in potrebne intervencijske ukrepe do konca leta 1998. Tako na lokalni ravni, kot tudi za državno infrastrukturo. Glede na obseg škode in nujno potrebne sanacije pa bo potrebno v letih 1999 in 2000 zagotoviti še dodatna sredstva. Zato bo vlada Republike Slovenije na podlagi verificiranih ocen škod ter potrjenih sanacijskih programov vložila v parlamentarno proceduro v naslednjem letu še en intervencijski zakon.
V okviru splošne razprave so člani odbora podprli sprejem intervencijskega zakona po hitrem postopku, poudarjali pa so, da je potrebno v bodoče dajati večji poudarek vodnemu gospodarstvu ter da je potrebno čimprej sprejeti sistemski zakon za trajno sanacijo oziroma sistemski zakon za zagotavljanje sredstev za sanacijo škode v primeru naravnih in drugih nesreč.
V sklopu hitrega postopka oziroma druge razprave o posameznih členih zakona je odbor za infrastrukturo in okolje na podlagi mnenja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve oblikoval amandmaje k 1., 3., 6. in 8. členu zakona. Odbor državnega zbora za inrastrukturo in okolje predlaga državnemu zboru, da predlog zakona o zagotovitvi sredstev za interventne ukrepe pri odpravljanju posledic poplav sprejme po hitrem postopku, skupaj z amandmaji odbora k 1., 3., 6. in 8. členu. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Jeriču. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Proceduralno, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Zakon, ki je pred nami in se imenuje interventni ukrepi pri odpravljanju posledic poplav, pravzaprav zagotavlja delno zagotovitev sredstev za škodo, ki je nastala v poplavah, ki so zajele sploh posamezne dele Slovenije, zelo dobro in bistveno vplivale tudi na možnost gospodarjenja in življenja v določenem prostoru. Pa vendarle menim, da je potrebno pred nadaljevanjem te razprave ugotoviti dvoje. Zakon, v kolikor pač ima dober namen, verjamem, da ga ima, saj zagotavlja prepotrebna sredstva in dopušča možnost hitre intervencije, je po vsebini nič drugega kot rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 1998. To je ena stvar. In pa druga stvar. Jaz menim, da glede na to, da zakon posega kar krepko v proračunsko blagajno, nadzor nad porabo teh sredstev pa, moram reči, da je skorajda nikakršen, vsaj iz tega, kot ga jaz lahko preberem, pa me zanima, ali je glede na proceduro izrazilo do tega zakona tudi matično delovno telo oziroma odbor za finance, ki bi po moji oceni moral o tem razpravljati in sprašujem, ali so sploh dani pogoji za nadaljnjo proceduro.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Špiletiču. Slišali smo sicer mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Po poslovniku seveda je bilo to dodeljeno tudi odboru za finance in monetarno politiko. Zdaj, ali je ta ocena, da to ni potrebno, nimamo nobenega... Odbor ni o tem razpravljal. Predsednika odbora ni tukaj. Gospod minister Gantar, izvolite.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Rad bi odgovoril. Stališče vlade je, da to ni rebalans proračuna, iz preprostega razloga, ker niti ne povečuje prihodkov državnega proračuna niti ne povečuje odhodkov, temveč jih le prerazporeja; prerazporeja pa jih iz stalne rezerve, iz sredstev, ki so bila namenjena Darsu, in iz določenih postavk ministrstva. Čisto tehnično vzeto bi lahko ministrstva s to prerazporeditvijo peljala na nek način, recimo, MGD, tudi v okviru svojih nujnih interventnih ukrepov za posamezne gospodarske objekte. Vendar smo ocenili, da je to zelo neprozorno, nepregledno, ker se potem kriteriji zamešajo in lahko postanejo tudi zelo neizenačeni. Zato smo rekli, posebej še zato, ker je konec leta, ker bo z določenimi ukrepi tudi izplačevanje teh situacij podaljšano do 20. januarja, in zmanjšano, recimo, na deset dni, da je potrebno v ta zakon uvrstiti vsa nujna interventna dela in jih opredeliti, da lahko te zadeve izpeljemo. Še enkrat, torej, mi nismo z ničimer povečali proračuna, z ničimer nismo povečali odhodkov iz proračuna, vendar smo jih samo na osnovi tega zakona znotraj proračunskih postavk prerazporedili. Zato tudi vladna služba, ki bi nas na to opozorila, pa tudi drugi, ne menijo, da gre za rebalans proračuna. Bila pa je v razpravi na seji vlade, ki je bila ob prerazporeditvah razmeroma burna, omenjena tudi možnost rebalansov. Če ne bi zbrali teh milijard s temi prerazporeditvami, bi morali zagotoviti dodatne vire, recimo z zadolževanjem ali s čim drugim, in tedaj bi morali priti z rebalansom v parlament. Ker smo pa to zbrali v okviru obstoječega proračuna, ta rebalans, po mnenju vlade, ni potreben. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu ministru, dr. Gantarju. Naj preberem 4. točko iz zakona, finančne in druge posledice: "Za izvedbo tega zakona ne bo potrebno dodatno zajemanje finančnih sredstev, prav tako pa niso, razen proračunskih sredstev, predvidene dodatne materialne obveznosti za državo." Ali je to zadovoljivo, gospod Špiletič? Izvoli.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod predsedujoči, jaz sem zgolj zastavil vprašanje procedure in povprašal, ali je procedura v tem primeru spoštovana ali ne. Osebno imam svoje mnenje, ki sem ga povedal. Gospod predsedujoči, vi pač v tem trenutku razlagate poslovnik, in če menite, da je vse O.K., boste zadevo spustili naprej; če menite, da ni, boste pač ravnali v skladu s poslovnikom. Moje opozorilo je bilo zgolj v tej smeri, da tudi če gre za nujno sprejemanje tega zakona, smo vendarle dolžni paziti tudi na zakonitost in gospodarnost trošenja proračunskega denarja. Ali je to v tem primeru zagotovljeno ali ne, pa vi kot predsedujoči ta hip ocenjujete, in kako boste pač ravnali, je vaša stvar; jaz sem bom pač temu podredil.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Špiletič. Lahko ugotovim, da procedura ni kršena. Predlog zakona je bil dodeljen tudi odboru za finance, vendar pa jaz ne morem obrazlagati, zakaj ni njihovega mnenja. Skušal sem pojasniti z obrazložitvijo četrte alinee, da ne povečuje sredstev. Če imate dodaten, drugačen predlog, kolega Špiletič, da o tem glasujemo, ali kakorkoli? (Ne.) Potem nadaljujemo z razpravo.
Na vrsti so poslanske skupine. Kot prvi ima besedo gospod Avšič, predstavnik poslanske skupine LDS.
JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa. Žal je v poslanski skupini LDS-a kar veliko poslancev, ki prihajamo s področij, ki so bila v zadnjih poplavah oziroma ob slabem vremenu septembra in oktobra ter novembra letošnjega leta kar krepko prizadeta. Zato je normalno, da poslanska skupina LDS podpira sprejem tega interventnega zakona, hkrati s tem pa seveda poziva, da vlada pripravi kar najhitreje tudi tisti zakon, ki bo sledil temu in se bo nanašal na sanacijo v prihodnjem letu, kajti zavedati se moramo, da je sredstev po tem zakonu res zgolj samo za najnujnejše ukrepe za odpravo posledic slabega vremena, plazov in poplav. Zato še enkrat pozivam v imenu poslanske skupine k čim hitrejši pripravi zakona, ki se bo nanašal na temeljitejšo sanacijo in bo izvajan prihodnje leto. Ob tem poslanska skupina LDS ponovno opozarja, da še vedno nimamo v državnem zboru sprejetega zakona o trajni sanaciji in seveda letošnje leto z velikim številom naravnih nesreč dejansko kliče po tem, da moramo najhitreje iti v sprejem tega zakona. Zato pričakujemo od vlade Republike Slovenije, da bo v najkrajšem možnem času posredovala državnemu zboru v drugo branje zakon o trajni sanaciji. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Avšič, za mnenje poslanske skupine LDS. Naslednja poslanska skupina. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Tako dajem besedo poslankam in poslancem. Gospod Avšič edino ima pisno prijavo v svojem imenu, zato mu dajemo prednost, ostali so omejeni na 5 minut. Kot naslednja se prijavljata Zimšek in Kontič.
JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa. Mislim, da je priložnost pri tem zakonu spregovoriti tudi nekoliko več o okolju, v katerem praktično smo bili izvoljeni in ki je že vrsto let prizadeto zaradi poplavljenosti, zaradi ukrepov, ki se v zadnjih letih za odpravo poplavljenosti niso izvajali. Dejansko bi vodarstvu bilo potrebno v državnem zboru nameniti veliko več pozornosti, kot smo je doslej. Prav gotovo bo priložnost, ko bomo dobili v obravnavo zakon o vodah, ki ga, mislim, vlada že obravnava in da bo tudi nam posredovan. Ugotovitev, da je izjemna pestrost slovenskega prostora, s katero se tako radi ponašamo, v prvi vrsti naravna danost, vendar pa imamo pri tem vseeno nemalokrat v mislih njeno sedanjo podobo in tako imenovano kulturno krajino, ki jo je s svojim dosedanjim bivanjem v tem prostoru sooblikoval človek. Posebno mesto v procesu preoblikovanja tega našega prostora pa nedvomno pripada vodi v vseh njenih pojavnih oblikah. Pri tem je možno dodati še to, da je bil delež voda pri oblikovanju slovenskega prostora praviloma največkrat prav na najbolj dragocenih površinah, v rečnih dolinah. Te doline so namreč zlasti visoke vode, zbrane v koritu posameznih rek, ki poplavljajo, ampak pri njih tudi predstavlja to korito, ki stalno ogroža naravno okolje.
V Sloveniji, ko govorimo o bogastvu voda, pozabljamo, koliko namenjamo vodam v celoti. Nekatere analize kažejo, da uporabljamo v Sloveniji za varstvo voda in za zaščito voda manj kot 0,1% družbenega proizvoda. V najboljših letih, kot ugotavlja neko gradivo, ki je bilo pripravljeno na ravni stroke, smo v Sloveniji, to je bilo konec leta 1990, imeli morda blizu 1% družbenega proizvoda. Vendar ne, mislim, da je bilo 0,7%. V razvitem svetu, in to v Evropi, je povprečje družbenega proizvoda, ki se namenja vodarstvu, letno okoli 1,5%. Ti podatki, o katerih sedaj govorim, pravzaprav kažejo na to, da ni čudno, da se vsako leto povečuje problem poplavljanj in erozije in plazenja. Kajti toliko denarja, kot ga Slovenija namenja, je vsekakor odločno premalo.
Iz okolja, od koder prihajam, iz občine Brežice. V občini Brežice je pravzaprav ta problem še morda veliko večji, kot je v nekaterih drugih slovenskih sredinah. Ne smemo pozabiti, da se približno 70% vseh voda v Sloveniji zbira na tako imenovanem Krško-Brežiškem polju. Saj se tu steka tako Sava s celotnim vodnim sistemom, se pravi s celotno Gorenjsko, Ljubljansko kotlino, Zasavjem, tako Savinja z velikim delom Štajerske od Savinjsko-Kamniških alp pa vse do Zidanega mosta. Tako Krka z velikim delom Dolenjske in tako Sotla z velikim delom voda, ki jih prinaša Štajerska. Na tem področju se srečujemo ne samo s katastrofalnimi poplavami vsako leto, slovenska javnost niti tega ne ve, velikokrat, kajti poplave so pogoste. Pogovarjamo se takrat samo, ko dosegajo 100-letno ali nekaj manj raven. Vendar ta 100-letna raven v Sloveniji ni več to, kar si pod 100-letnico predstavljamo, saj nas je taka 100-letna voda obiskala v zadnjem desetletju že 2-krat. 1990 leta in letos.
Torej to pomeni tudi, da se hidrološke razmere v Slovenji spreminjajo in da je potrebno na tem področju narediti več. Na našem področju voda ob vsaki nekoliko višji, ne samo 100-letni vodi poplavi okoli 2000 hektarjev kmetijskih površin in 4 do 5 naselij v celoti ali pa delno. Škodo, ki jo povzročajo poplave v Sloveniji, tako tudi v naši občini, velikokrat presegajo, skoraj vsako leto znatno presegajo potreben denar, ki bi ga bilo potrebno letno vložiti v zavarovanje voda. Zato mislim, da bi morali v državnem zboru oziroma, da bi morala vlada poleg že omenjenega zakona o trajni sanaciji pripraviti tudi program trajne zaščite pred erozijo in hudourniki in poplavami, lahko tudi nacionalni program, ki bi ga morali sprejeti na ravni države in ki bi potem moral služiti seveda tudi pri letnem opredeljevanju potrebnih sredstev iz proračuna države za potrebe vodnega gospodarstva, za potrebe zaščite pred poplavami, za sanacijo plazov, ki so eden večjih problemov.
Na našem področju kljub temu, da je seveda glavni problem, ki so ga tokratne poplave prinesle s sabo, predvsem poplava naselij, poplava gospodarskih objektov, pa pri nas ugotavljamo, da je zelo velika škoda tudi v kmetijstvu, saj je na teh 2.000 hektarjih zaradi izredno ugodne klime in zaradi izredno kvalitetne zemlje v krško-brežiškem območju oziroma v tej savski kotlini zelo pomembna kmetijska proizvodnja, razvoj tudi zimskih vrtnin. Tako je ta poplava uničila okoli 30 ha zimske proizvodnje jagod, okoli 2 ha zimske proizvodnje paradižnika, okoli 5 ha cvetja, skratka gre za enormne škode, ki jih tak zakon, o katerem govorimo danes, ne bo rešil. Zato še enkrat v tej svoji razpravi poudarjam pomen tega, da sprejmemo program dolgoročnih ukrepov in seveda na drugi strani tudi zakon o trajni sanaciji. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Avšiču. K razpravi se je prijavil kolega Zimšek.
JOŽEF ZIMŠEK: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, predsedujoči!
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Prosim za mir v dvorani!
JOŽEF ZIMŠEK: Gospod Ivo Hvalica! Jaz sem tiho, ko ti govoriš, pa izgleda da imaš ti za to ali za ta državni zbor eno svojo moralo. In mislim, da ni potrebno, da se na tak način oglašaš, ker se bom tudi sam začel proti tebi na tak način obnašati. Mislim, da ni fer, ne do mene, do nobenega v tem državnem zboru. Mislim, da bi lahko bil že enkrat tiho, ker si... Točno tako, ja.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Kolega Zimšek...(Se ne sliši.)
JOŽEF ZIMŠEK: Spoštovane poslanke in poslanci! Žal mi je, da sem moral na tak način replicirati gospodu Hvalici, vendar mislim, da je bil čas. Sam se seveda strinjam s predlogom zakona o zagovitvi sredstev za interventne ukrepe pri odpravljanju posledic poplav, ki so prizadele Celje. Jaz menim, da je potrebno, kot je gospod Avšič že rekel, sistemsko zadevo urediti in tudi v naslednjem letu, 1999 in 2000 dodatno nameniti več proračunskih sredstev, kot jih je namenjenih v tem interventnem zakonu. Samo v Celju smo imeli za 4,5 milijarde škode. Interventni zakon prinaša za te najnujnejše ukrepe v letošnjem letu 3 milijarde. In seveda bi želel, da ne bi ob teh interventnih ukrepih pozabili na tiste, ki so bili najbolj prizadeti. Urejali bomo vodno gospodarstvo, urejali bomo nekatere javne objekte, prometno infrastrukturo in še kaj, vendar pozabljamo na naše občane, pozabljamo na naše samostojne podjetnike. Jaz bi želel, da bi tudi tem bila namenjena določena vsota, da bi lahko izšli iz težav in seveda, da bi ob poplavah dobili tudi delež sredstev, ki so namenjena za odpravo teh posledic. V Celju je bilo poplavljenih, samo za ilustracijo, 761 individualnih objektov. Vemo, kakšna škoda je to, vemo, kakšne težave preživljajo ti ljudje, in vemo, da v teh objektih dela tudi veliko samostojnih podjetnikov. Zato bi prosil, da tudi za te v tem interventnem zakonu najdemo sredstva in skušamo sanirati nastalo škodo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Zimšku. Naslednji razpravljavec je gospod Kontič. Pet minut imate, ker ni pisne prijave.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Spoštovani! Danes sem slišal govoriti o tem, da se je vlada, oziroma ljudje s tem mislijo država, hitro odzvala na težave, ki jih ljudje na terenu imajo. Jaz seveda nisem tega mnenja. Jaz mislim, da so se najhitreje in zelo hitro odzvali na terenu ljudje sami in postorili tisto, kar je postoriti bilo mogoče. Mi pa vsi skupaj pri tem rahlo zamujamo. Imel sem možnost si te zadeve na terenu ogledati, kajti bil sem eden izmed tistih poslancev, ki tisti dan po poplavah nismo mogli v Ljubljano in smo se lahko zadrževali na svojem področju in smo si lahko zadeve tudi ogledali. Nekaj dni kasneje sem si pogledal zadeve tudi v Vranskem in lahko rečem, da so si posledice podobne kot pri potresu. Vseeno je, zakaj se ti hiša poruši, ali jo poruši plaz ali potres ali smreka, kakorkoli je že, posledice so približno enake. Pri tem so me ljudje opozarjali, in na to želim opozoriti tudi za tem govorniškim odrom, da se je na področju regulacije vode sicer v zadnjem času nekaj dogajalo in so se zadeve urejale. Ampak opozarjajo na to, da se zadeve niso urejale strokovno, da se je regulacija izvajala tam, kjer je voda poplavljala do zdaj in so ljudje pričakovali, ta področja so imenovali poplavna področja in so vedno vedeli, da voda tam poplavlja, ko naraste, ampak se tudi umakne v struge in tam so to nesrečo pričakovali. Zdaj so regulacije tam opravljene in dogaja se to, da voda potem kasneje, ko priteče do strnjenih naselij, udari čez bregove in zdaj imajo vodo v naseljih za razliko od prej, ko je poplavljala nenaseljena področja.
Nato so lokalne skupnosti opozarjale že pred tem, ampak izgleda, da so bila ušesa gluha ali vsaj naglušna. Kot sem že rekel, je mnogo zadev bilo saniranih. Ljudje so to sami postorili, postorili so to tudi tisti, ki se v lokalni samoupravi s tem ukvarjajo. Seveda te tri milijarde ne vem, ali bodo zadostovale za te nujne ukrepe, ki so bili že postorjeni, ali ne bodo, seveda se bo to v naslednjem letu, kot sem slišal tudi gospoda ministra, nadaljevalo.
Želel bi opozoriti le še na to, da smo včasih imeli obrambne načrte, kjer je bilo predvideno oziroma pripravljeno tudi to, kako reševati oziroma kako pomagati ljudem. Zdaj ne vem, koliko je to v tem trenutku urejeno po občinah, za kar tudi lokalne skupnosti same nosijo del odgovornosti. Seveda je to prepuščeno županom ali ljudem, ki se sami znajdejo. V prihodnje, se pravi, pri sprejemanju zakonodaje na tem področju in pri odpravljanju pomanjkljivosti bo potrebno upoštevati neko vrsto prioritete, ali so to objekti, ceste, vodna zajetja. Seveda je prioriteta za ljudi pač tista nesreča oziroma tista posledica, ki se je njim zgodila, ampak vseeno bo to potrebno na nek način reševati po prioritetah.
Osebno pozdravljam predlog tega zakona, s tem, kar sem že prej rekel, da se tudi sam zavedam, da bo sanacija trajala dlje časa. Predvsem pa pričakujem, da se pripravi zakon, kot so že moji predhodniki omenjali, v katerem bo treba upoštevati predvsem tisto, kar je bilo tudi na matičnem delovnem telesu oziroma odboru za infrastrukturo in okolje povedano. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Kontiču. Prijavljeni so še: Petan, Jazbec pa verjetno še kdo. Prijav je torej še veliko. Zdaj ne bo replik. Ura je toliko, da vam lahko podam samo še eno sporočilo, nadaljevali pa boste kasneje, ob 14.30 uri.
Preden prekinem dopoldanski del seje, vas seznanjam z vabilom na otvoritev in ogled razstave ob mednarodnem dnevu invalidov, ki je danes, ob 13.00 uri, v avli male dvorane na Šubičevi (v prostorih državnega zbora). Primerno bi bilo, če bi se tega udeležili v čim večjem številu.
Zaključujem dopoldanski del seje. Popoldanski del seje bomo nadaljevali ob 14.30 uri, z nadaljevanjem obravnave 11.a točke, kjer smo pri razpravah poslancev, ki so omejene na pet minut. Hvala lepa.
(Seja je bila prekinjena ob 13.00 uri in se je nadaljevala ob 14.36 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice in kolegi! Poslanke in poslanci, predstavniki vlade! Nadaljujemo s popoldanskim delom seje, torej 29. izredno sejo državnega zbora. Smo pri 11.a točki. Preden pričnemo, ugotovimo prisotnost v dvorani. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponavljamo prisotnost! (44 prisotnih.)
10 minut odmora, nadaljujemo čez 10 minut. To pomeni ob 14.50 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 14.38 uri in se je nadaljevala ob 14.49 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci! Nadaljujemo 29. izredno sejo državnega zbora. Smo pri obravnavi točke 11.a, pri razpravah poslancev.
Za nadaljevanje 29. izredne seje so se dodatno opravičili: Janez Janša za popoldanski del, Josip Bajc za popoldanski del, Janez Per za popoldanski del, Franci Rokavec od 16.00 ure dalje, Borut Pahor ves dan, Branko Kelemina ves dan in Mirko Zamernik za popoldanski del seje.
Ugotovimo prisotnost! Ugotovimo prisotnost! Opozarjam, da že tretjič ugotavljamo prisotnost! Gospod Kopač, ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko nadaljuje delo.
Besedo imajo poslanke in poslanci. Kot prvi je prijavljen gospod Petan. Oprostite! Pred tem je imel repliko gospod Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa. Želel bi replicirati gospodu Kontiču, vendar dejansko v smislu odgovora. Namreč, gospod Kontič je govoril o pravočasnosti oziroma nepravočasnosti ukrepov, kar naj bi ta zakon tudi bil, pa o obrambnih načrtih v občinah in podobno. Seveda, jaz se bom navezal na svojo prejšnjo razpravo.
Ukrepanje bi bilo lahko veliko bolj pravočasno, če bi imeli sistemski zakon in fond, s katerim bi lahko takoj ukrepali. Vendar, žal, smo ta fond v Sloveniji že veliko let nazaj - to je bila tako imenovana solidarnost - ukinili in zdaj se ukvarjamo z vsako nesrečo posebej. Zaradi tega, ker tega nimamo, mislim - tu bi celo moral pohvaliti ministrstvo za okolje in prostor pa tudi državno komisijo, ki je zelo hitro reagirala, hitro so reagirali tudi z obiski na terenu; zahvaljujem se tudi gospodu ministru Gantarju, ki si je kar dvakrat ogledal zadeve pri nas. No, okoli obrambnih načrtov zadeva ni taka, da tega ne bi bilo več niti v našem sistemu. Namreč, za odpravljanje posledic oziroma za samozaščito skrbi republiška uprava za zaščito in reševanje, v občinah pa štabi civilne zaščite. Mislim, da so tokrat pri poplavah, v glavnem v Sloveniji, vsaj za našo občino lahko trdim, štabi zelo dobro reagirali; zelo veliko nalog so opravili gasilci kot prva enota štabov civilne zaščite, in mislim, da bi se jim bilo treba tudi zahvaliti za sodelovanje. Predvsem pa je na manjšo nesrečo, kot je sicer, vplivala pravzaprav samozaščitna naravnanost ljudi, ki so nenehno pripravljeni na tovrstna presenečenja, ki jih povzroča narava. Žal so tudi takšne nesreče, kot se je zgodila sedaj, včasih takšne, da prehitevajo dogodke, da je bil udarni val voda izredno hiter. Mislim pa, da je to, da smo dovolj dobro organizirani v prvih ukrepih, tudi dejstvo, da ob vseh nesrečah, ki smo jih v zadnjem času imeli, pa nismo imeli nobenih žrtev s smrtnim izidom med prebivalci, mislim, da je bila samo ena, vendar v svetu, tudi v Evropi, so ob tovrstnih nesrečah žrtve med prebivalci veliko večje, kot pa so pri nas. Tako, mislim v tem delu mislim replicirati, da ni tako slabo, da ne bi izzvenelo, da smo neorganizirani, da je pa samo resnično tisti del, ki manjka, da bi imeli sklad, sredstva, s katerimi bi lahko hitro intervenirali. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. To je bila replika gospoda Avšiča. Repliko ima gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Repliko imam gospodu Avšiču. Spoštovani gospod kolega, kandidat za župana v drugem krogu! Ne delati tu takšnih akrobacij, kako smo pripravljeni, kako smo, torej, preprečili smrtne žrtve. Ne govoriti neumnosti! Najhujše pri vsem tem, pozabljate na elementarno zadevo. Prvič, da sprejemamo interventni zakon en mesec oziroma dva meseca po poplavah. To ni interventni zakon. Če bi hoteli sprejeti pravi interventni zakon, bi ga morali sprejeti tisti teden po tem. Ampak najhujše je to, da se do zdaj kandidat za župana v drugem krogu ni nikdar oglasil, da potrebujemo sistemski zakon, za božjo voljo. Sistemski zakon, ki bi omogočil tistemu, ki je pristojen potem za odpravo takšnih posledic teh nesreč, da naslednji dan kot komisar ali kot ne vem kaj - v Italiji na primer imajo komisarja za to, vladnega, ki odloča v treh dnevih, sem gre 300 milijonov, sem gre 500 itd. Zato ne zdaj tu delati predvolilne propagande. Predvsem sem vas pa videl danes tu večkrat kot v dveh letih do sedaj v državnem zboru. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Jaz bi prosil, da se vzdržimo replik v okviru volitev, ker danes zasedamo v državnem zboru, ampak nič o volitvah. Prosim.
JOŽE AVŠIČ: Hvala. Solidarnost, še enkrat, je padla v Sloveniji kmalu po letu 1990 v tem parlamentu, jaz takrat nisem bil zraven in se opravičujem, ker nisem za to nič kriv. In drugo, gospod Hvalica, ne vem, ali si jemljete ekskluzivno pravico edini govoriti v tem parlamentu neumnosti. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Repliko ima še gospod Jerovšek, potem pa gospod Ivo Hvalica. Prosim za mir v dvorani in resnost, da lahko delamo čim hitreje.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Odzval sem se na tisti delček razprave gospoda Avšiča, ko je omenil, da si je minister dvakrat ogledal poplavnem območje v njegovi občini. Meni je to žal, jaz verjamem, da je prišel, ampak kolikor pa vem, pa tokrat ni bil niti enkrat na poplavnem območju Dravinje, kjer bi vsako leto imel priložnost, letos že sedmič si ogledati poplavno območje. Zato se bojim, da je ta obisk bil naravnan nekoliko predvolilno. Gospod minister je sicer pred 4 leti v Dravinjsko dolino, ampak ne ob poplavah, prišel in obljubil sredstva, znatna sredstva, vendar od tega še danes ni uspel nič realizirati. Ljudje pa se dejansko izseljujejo od tam, ker se tam živeti ne da. Sedaj upam, da bo vsaj delček te pogače, ki jo s tem interventnim zakonom, namenjen tudi v ta zavrženi del Slovenije. Vendar se bojim, te doline, kot sta Soška pa Dravinjska, kjer je malo ljudi, so malo pozornosti deležne. To se je izkazalo v teh letih, Dravinjska dolina bi že morala biti davno urejena glede na obljube in potrebe. Moti me, da gospod minister tako neenakomerno odmerja svoj čas za oglede. Mislim pa, da je bila informacija korektna. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Kolega Ivo Hvalica. Upam, da brez volitev.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Brez volitev, samo namenjam, jasno, repliko kandidatu za volitve v drugem krogu.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Kolega Ivo Hvalica!
IVO HVALICA: Očitno, niste vajeni, ...
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Prosim, da se vzdržiš.
IVO HVALICA: gospod kandidat, torej niste vajeni replicirati in zato se vam zareče tudi taka neumnost, kot ste jo rekli. Neumnosti pa govori vaš kolega, poslanec Zimšek, ki je rekel "da bi bil čas, da bi bil tiho". To pa je neumnost! Sicer pa povejte, kaj sem jaz neumnega tu rekel. Jaz sem rekel, da manjka sistemski zakon. Ali je to neumno? Seveda je lahko, če je to tisto. Povejte kaj? Jaz vem, da niste vajeni hitro replicirati, ker se tega ne poslužujete. Ampak povejte, kaj konkretno sem jaz neumnega rekel? Bolj neumno, kot ste zinili, jaz ne morem. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Prehajamo k nadaljnji razpravi o predlogu zakona o zagotovitvi sredstev za interventne ukrepe. Naslednji razpravljalec, gospod Jazbec. Se opravičujem! Gospod Petan, nato gospod Jazbec, gospod Božič, Demšar, Jerovšek.
RUDOLF PETAN: Hvala, gospod podpredsednik, za besedo. Najprej bi rekel, da bom podprl ta zakon, o tem ni nobenega dvoma. Seveda z grenkim priokusom. Dejstvo je, da ta zakon ima neke elemente rebalansa, pa tudi, če je prerazporeditev znotraj proračuna je to vseeno rebalans. Ampak o tem se zmenite v vladi in ekonomisti, če je to res tako. Ta predlog zakona bom prebral o zagotovitvi sredstev za interventne ukrepe pri odpravljanju posledic poplav, interventne ukrepe.
To daje v kontekst enega od mojih prejšnjih kolegov razpravljavcev, ki je rekel, od kar nekaj njegovih kolegov iz poslanske skupine LDS je od tam in zato bodo v poslanski skupini podprli ta zakon. Sedaj pa bom malo hudoben in bom vprašal, kaj če bi nesreča prizadela področje, kjer ne bi bilo vaših kolegov, vsaj veliko ne ali pa mogoče nič, ali potem ne bi podprli tega zakona. Jaz sem prepričan, da se je kolegu to malo zareklo. Tako sem jaz to vzel. Če sem se pa zmotil pa tudi dobro, nič hudega. Pri tem bom priznal svojo pomoto.
To razmišljam zato, ker v Posočju se je delalo bistveno drugače. Pa ne bom zopet razpredal tega, koliko se je naredilo ali kako malo se je naredilo do sedaj, ko je že zima. To, da so z velikimi, ne bom rekel, z godbo na pihala odprli tam neki hlev, ki naj bi reševal to zadevo, to ni tisto. Da o stanovanjih, ki jih mora biti, objekti, ki naj bi jih bilo 1500 pa jih je bilo samo 50 nekako urejenih. Pa še tisti so dobili, ki imajo dvojno stanovanjsko pravico. Ne bom o tem razpredal. Gre samo za princip. Rad bi vas spomnil na nekaj drugega. Ker se nanaša na tisto, ker je veliko naših poslanskih kolegov od tam, zato bomo podprli. Verjetno se boste spomnili, da smo Socialdemokrati lani predlagali zakon o odpravi posledic žleda, ki je prizadel kar lep del Slovenije, in takrat ste ravno iz vaše poslanske skupine kategorično zavračali tisti zakon s sledečo utemeljitvijo: Tri besede so bile vedno navzoče in pri vseh, zato ker ta zakon ni pravi, ker je interventni, mi v vladi, kar je v redu sicer, bomo pripravili zakon, ki bo podobne zadeve, pa ne glede na to, ali so poplave, zmrzali ali toča ali žled ali karkoli drugega, v glavnem, ko bo šlo za naravne nesreče, bomo pripravil zakon, ki bo stvar reševal dolgoročno, kompleksno in pa sistemsko. Gospodje, od takrat je minilo že eno leto, pa ni zakona, niti ki bi bil dolgoročen, pa niti takega, ki bi kompleksno reševal, pa tudi sistemsko ne rešuje. Zato sem prej prebral, da se temu zakonu reče zakon o zagotovitvi sredstev za interventne ukrepe. To se pravi, takrat niste bili v stanju podpreti tistega zakona, ki je bil tudi malo širše naravnan, seveda pa ne dolgoročni, kompleksni in pa sistemski, to ste vi obljubljeni, ampak danes, eno leto po tistem imamo pa zakon pred sabo, ki je še vedno interventen, to se pravi, da se ni nič naredilo. Zato sem želel to spomniti, bi se pa spomnil na tisto, da če ne bi bilo iz tistega področja poslancev, iz tiste poslanske skupine, ne bi glasovali, ali za zakone glasujete samo takrat, ko gre za vaše koristi. Mislim, tu niste prepričljivi. Spomnil bi samo to, da sem zadovoljen, če je gospod minister bil na teh področjih in si je to lahko ogledal. Samo zakon je vseeno prepozen, tako kot je zakon tudi za Posočje bistveno bil prepozen, pa še izvaja se ne.
Gre za nekaj drugega, namreč zato, da pride do teh poplav to pomeni, da je tudi politika napačna, da se ne rešuje sistemsko, ne dolgoročno in tudi kompleksno ne. Zato prihaja marsikje do poplav, ker so regulacije urejene mimo stroke ampak samo kratkoročno, zato da čimprej spravimo vodo navzdol s tokom, potem se naj pa tam rešuje, samo da smo rešili eno občino, kjer je mogoče naš župan ali pa naš poslanec, kjer je zazidava takšna, na nestrokovnih terenih, in pa tudi posegi v naravo so nestrokovni. Delamo ceste tam, kjer ne bi bilo potrebno in plasnice režemo, zato se sujejo plazovi, ki potem seveda delajo škodo naprej. Res, pri tem se mi postavlja vprašanje, da če niso naši tam, potem ta zakon ne bo podprt. In, ali nam tuje nesreče res niso nekako tiste, ki bi nas prepričale, da je treba zadevo reševati. Res pa je, da tako ne razmišljajo vsi, da niso vsi socialdemokrati in pa da je solidarnost potrebna.
Bi pa še to povedal, takoj zaključim, da solidarnost ni padla leta 1990, ampak je solidarnost padla z ukrepi za odpravo posledic v Posočju, ko ste tistim, ki so dajali pomoč, še enkrat to zaračunali in jih obdavčili. Gospodje, tam je padla solidarnost in na to smo vas opozarjali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod minister se je prijavil. Ali boste sedaj ali še pozneje? Torej, besedo dajemo gospodu Jazbecu, nato Božič in Demšar.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Spoštovani zbor! Pred nami je zakon, ki je nujno potreben, ni pa najboljši. Kot so nekateri moji predgovorniki že omenjali, bi naj bil to interventni zakon, vendar intervenca po dveh mesecih, mislim, da je zelo pozna. Poplave so bile prvič med 4. in 8.10.1998, drugič med 3. in 4. novembrom 1998. Danes smo v decembru. V marsikaterem delu Slovenije se danes ubadajo, kako očistiti sneg, kako posoliti ceste pred poledico. Mi pa govorimo o zakonu, ki bo reševal mesec dni stare poplave.
Poplave so v teh mesecih prizadele več kot polovico Slovenije, saj je škodo prijavilo 84 občin. Vlada navaja prve ocene škode v višini 43 milijard, v interventnem zakonu pa predlaga 3 milijarde za leto 1998. Sprašujem se, kaj bomo s temi 3 milijardami rešili, kdo bo imel tu prednost in kakšen bo ključ delitve? To je zelo pomembno; če bodo od tega - tako kot so rekli nekateri razpravljalci pred mano - dobili samo tisti, ki si jih je prišel minister ogledati, koliko škode je nastalo, ali se bo to razdelilo po takih procentih, kot so nekako predlagale lokalne skupnosti. Vedeti je treba, da to, kar je bilo treba nujno rešiti z intervencijo, to so lokalne skupnosti z intervencijo rešile že takoj po poplavi, ne po sprejemu interventnega zakona, ki v državnem zboru prihaja na dnevni red več kot po enem mesecu po tem dogodku.
Gospod minister, od vas pričakujem, da boste na tej seji poskušali tudi obrazložiti, kakšen ključ se bo uporabljal za te 3 milijarde sredstev, glede na to, da je škodo prijavilo toliko oškodovancev. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Jazbecu. Kolega Božič, izvoli.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi! Normalno je, da bom podprl predlagani interventni zakon. Res je v zamudi, ampak kadarkoli pride interventni zakon, je vseeno nekaj vreden. Pričakujem sistemski zakon, ker sem pri svojem šolanju veliko slišal o vodah in o škodah po vodah v Sloveniji. Zato bi takrat, ko bo o tem razprava, kaj več povedal.
Danes pa bi rad predlagal nekaj drugega: da dobimo poročilo, kje je bilo največ poplav in vzroke za te poplave. Kajti, bojim se, da imamo v Sloveniji s poplavami na enem in istem mestu prevečkrat opravka. Ukrepi, interventni ukrepi, gašenje požara - ne pomenijo gradnje hiše. Bojim se, da je interventni zakon o odpravi posledic poplav samo del tistega, kar bi morali narediti, tisti najmanjši del - in to nam v Sloveniji manjka.
Zato, gospod podpredsednik, pričakujem, da bomo na koncu današnje razprave sprejeli tudi sklep, da poslanci dobimo na vpogled poročilo, kje so bile poplave in o vzrokih za te poplave. Slišali smo obrazložitve, da so bile poplave marsikje drugačne kot dosedaj. Sam razumem, da je poplava takrat, kadar voda prekomerno naraste, ampak slišal bi rad za vzrok. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Božič. Upam, da boste to tudi pisno predložili, kar ste pravkar povedali, da bomo lahko dali ob koncu sprejemanja predloga zakona tudi na glasovanje.
Naslednji razpravljalec je gospod Demšar. VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo in lep popoldanski pozdrav! Besede izjavljam zaradi tega, ker smo na Gorenjskem občina, kjer imamo največ, žal največ poplav in vsakokrat, kadar so poplave v Sloveniji, so poplave tudi na Loškem. Včasih so bile hujše v dolinah, sedaj pa dobimo tisto, kar se je včasih zadrževalo še po dolinah v Škofji Loki in je toliko večja škoda. Da šele sedaj ta zakon obravnavamo, mislim, da je nepotrebno, ker če se spomnite v formulaciji, ki je bila sprejeta pri zakonu o izvrševanju proračuna, smo sprejeli, torej jaz sem takrat temu ugovarjal, ampak mogoče je bilo to narobe, je bilo sprejeto, da ministrstvo lahko znotraj svojega ministrstva prerazporeja sredstva. Taka je tam formulacija in temu sem jaz takrat ugovarjal, ker bi potem nekatera področja, jaz se ga spomnim bolj z ministrstva za notranje zadeve, če bi prišlo do prerazprejanja sredstev, sem se bal, da nekatere stvari se ne bi potem izvedle. Ampak če lahko znotraj ministrstva po tem zakonu se prerazporejajo sredstva, in če se samo spomnite, torej škoda je pa sedaj nastajala tako na področju, kjer pokriva gospod dr. Gantar, to je ministrstvo za okolje, pa je promet, so tu kmetijske površine, vzemimo celjsko je področje zdravstva itn. Jaz verjamem, da ne bi bilo treba čakati na obravnavo v državnem zboru, ampak bi določena sredstva lahko takoj zagotovili glede tega, da zakon o izvrševanju proračuna to dopušča. In če ne bomo s tem zakonom, tako kot je bilo danes pojasnjeno, nič prekoračili letošnjega proračuna, potem mislim, da bi se to bilo pravzaprav lahko že zgodilo. Če temu ni tako, bi želel, da nekdo potem pojasni, ali živim v zmoti, in tudi drugi ljudje, ki so me na to opozorili, so rekli, saj bi ministrstva lahko te stvari tudi že reševala.
Druga stvar, na katero bi hotel opozoriti, je problem samega urejanja vodotokov. Če se spomnite pred 8 leti leta 1990 za vse svete, za 1. november, ko je prišlo do velikih poplav, so bili zlasti prizadeti zgornji deli vodotokov, pri nas je bil tak primer na porečju Sore; na Štajerskem pa zlasti zgornji del Savinjske doline. Sedaj, ko smo uredili zgornja porečja, se dogaja to, da so dobili v spodnjem delu in zato se sprašujem o modrosti pri urejanju teh vodotokov, ali ne pomeni to, ko dajemo vodo v korita, da jih pošiljamo svojim sosedom spodaj in da pa seveda je poplava toliko hujša. Torej jaz vem, da je voda narasla - Sora - iz Žirov včasih rabila precej več ur, predno je prišla v Škofjo Loko, kot sedaj. Zato, ker je taka ureditev. Sprašujem se. Ali je tak način urejanja vodotokov pravi ali ni?
Drugi problem pa je, ki tare posamezne občine. Tu bi povedal tudi primer občine Škofja Loka. Dolgotrajni postopki, predno prideš do nekega akta, da si bi lahko urejal vodotok. Tak primer je Sotočevo v Škofji Loki, kjer je velik del Loke v spodnjem delu večkrat poplavljen, ravno zaradi tega, ker nismo uspeli in mogli priti do neke dokončne formulacije, ker so bili znova in znova prigovori, da to in to ni prav urejeno. Zato mislim, da bi kakšne prostorske stvari, kakšni plani, načrti bi lahko nekoliko hitreje urejeni, kot so sicer.
Na koncu. Bil sem na seji občinskega sveta v Železnikih, kjer so sprejeli tudi konkretni predlog, sklep, da ministrstvu za promet in zveze predlagajo, da generalno preuči traso ceste v Davčo. Upam, da se bo to tudi zgodilo. Hvala lepa.
MIRAN JERIČ: Hvala za besedo gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Repliciram gospodu Demšarju.
Ni res - in to je že več razpravljavcev poudarilo v svojih razpravah - da vlada ni nič storila v zvezi z naravnimi nesrečami, ki so se zgodile v mesecu septembru in novembru letošnjega leta. Vlada je iz rezerve namenila že 400 milijonov slovenski tolarjev in ta sredstva so se namenila za najnujnejše intervencijske ukrepe na tem področju. Po zakonu o izvrševanju proračuna, vlada več kot 200 milijonov ne more nameniti. Če hoče več nameniti za sanacijo naravnih in drugih nesreč, potem mora priti z intervencijskim zakonom. Tudi jaz sem že večkrat za to govornico, še večkrat pa na odboru za infrastrukturo in okolje poudaril, da je čas, da pridemo v Sloveniji do sistemskega zakona na tem področju, ki bo urejal trajno sanacijo. Tega zakona nimamo in je logična rešitev samo ta, da vlada za vsako naravno nesrečo posebej pride z intervencijskim zakonom. Tudi ni res, gospod Jazbec, da se bo ta sredstva delila, ki jih ta zakon predvideva, 3 milijarde 250 po nekih političnih principih. Vi sami veste, če ste zakon dobro prebrali, da osnova za delitev teh sredstev je potrjen sanacijskih program. Do potrjenega sanacijskega programa pa pridete tako, da naredite končno poročilo, da predlagate ukrepe in da vam državna komisija na nivoju države Republike Slovenije verificira sanacijski program. Na podlagi potrjenih sanacijskih programov bo ministrstvo za okolje in prostor predlagalo vladi razdelilnik, po katerem se bodo ta sredstva tudi delila. Tudi to je treba poudariti, da zadnje poplave so bile 3. in 4.24.11. je vlada določila, bom rekel predlog intervencijskega zakona in takrat je prišel v parlament. In ne govoriti zdaj o nekajmesečni zamudi in ne vem kaj. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: TO je bila replika gospoda Jeriča na izvajanje gospoda Demšarja in pa gospoda Jazbeca. Še ena replika je bila pred tem na prejšnje izvajanje. Če ne, ima repliko gospod Jazbec, gospod Demšar. Kdo je bil prej, gospod Demšar. Dobro. Potem gospod Jazbec. Potem bi pa dali besedo verjetno gospodu ministru.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Poglejte, gospod Jerič. Lepo bi vas prosil, če boste pogledali, kaj sem rekel. Da bi jaz rekel, da ni vlada nič naredila. Poglejte magnetogram. Da sem rekel, da ni nič naredila. Moja teza je bila, da bi vlada lahko na osnovi izvrševanja proračuna že večje ukrepe izvajala. Da ni nič naredila, jaz sam dobro vem, da to ne drži, jaz se moram v tem primeru tudi pohvaliti, kar pa prej nisem, tudi zaradi omejitve časa. Ministri so prišli na naš konec, jih moram pohvaliti, tudi gospod Gantar kot minister je bil na našem področju, ne glede na to, da je iz ene doline doma, te stvari pogledal. Imel sem z njim pogovore. Tako, da tega... In do zdaj, tudi o tem, koliko mest je vmes, gospod Jerič, o tem jaz nisem govoril. Moja teza je samo to, da če je zakon o izvajanju proračuna, če pa te možnosti v sedanji zakonodaji ni, pa prosim sprejmimo tako formulacijo, da bo ob takih naravnih nesrečah vlada imela večja pooblastila in več denarja, da bo lahko takoj ukrepala. Ker verjamem, da takoj ko ukrepaš, lahko veliko pomagaš ljudem, ki so v stiski. Zato meni ne podtikati, da sem samo na počez udaril, nihče ni nič naredil. To sploh ni res. In moram pohvaliti, nekaj ministrov je na naše področje prišlo, si stvari pogledalo in tudi ukrepalo. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Demšarju. Replika, kolega Jazbec.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Repliciram gospodu Jeriču. Gospod Jerič, kako pa veste, da vlada ne bo razdelila teh sredstev politično. Nisem vprašal vas, vprašal sem direktno gospoda ministra in pričakujem, da bom ta odgovor tudi dobil od tam. Za interventni zakon oziroma o sistemskem zakonu, pa verjetno to ne boste oprtili opoziciji, da je kriva, da tega sistemskega zakona ni od leta 1990. Da se pa sredstva delijo politično pa iz enega samega primera. Plaz, ki je nastal v letu 1990 in je zanj bil nared projekt, je bil do leta 1997 vreden 23 milijonov. Leta 1997 je ministrstvo za okolje in prostor predpisalo novi projekt, ker se je situacija bistveno spremenila. Nov projekt je stal 4 milijone tolarjev, do letos denarja ni bilo, zdaj je pa plaz popolnoma zdrsel v dolino. Sredstva verjetno niso bila dodeljena zaradi tega, ker tisti, ki vodi to občino, ni prave politične opcije. To je, gospod Jerič, vam v dokazilo. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Jazbec. Jaz bi bil za to, da damo besedo gospodu ministru, da se ne bomo sklicevali, ker je bilo že nekaj vprašanj postavljenih. Gospod minister, ste pripravljeni? Prosim.
DR. PAVEL GANTAR: Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Rad bi odgovoril na nekaj dilem in na nekaj vprašanj, ki so bila postavljena precej nedvoumno in jasno, brez namere, da bi s tem preprečil kakšno bolj razgreto diskusijo, ker mislim, da bo ta potekala tudi mimo tega, kar bom povedal.
Najprej bi rekel nekaj o sistemskem zakonu. Sistemski zakon je preživel razmeroma ugodno in z dobrimi ocenami ter priporočili državnega zbora prvo obravnavo. V priporočilih državnega zbora je bil tudi predlog, da naj v sistemski zakon vgradimo tudi navezavo na sisteme zavarovanja proti naravnim nesrečam. Dejstvo, da tega še nismo uspeli izpogajati v tripartitnih relacijah, če tako rečem, med ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrstvom za okolje in prostor in ministrstvom za finance pa tudi z zavarovalnicami in pozavarovalnicami, je razlog, da še ni prišel v drugo obravnavo. Res je, da je bilo tu veliko rečenega o potrebi po sistemskem zakonu, in s tem se strinjam. Tudi meni je, če povem po pravici, tega zadosti. Zato sem v tem mesecu naložil svojim službam - kar sem povedal že včeraj na odboru za infrastrukturo - da poskušamo narediti uskladitev do konca tega meseca, se pravi, do konca leta, če ne, gremo v državni zbor s sicer že pripravljenim zakonom za drugo branje. Bomo videli, kaj bomo lahko naredili, ali bo to vprašanje prepuščeno kasnejšemu reševanju, ker se seveda strinjam s tem, da moramo to storiti. (Pomotoma sprožen opozorilni znak za konec.) Ali moram končati?
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Gospod minister, nadaljujte. Oprostite!
DR. PAVEL GANTAR: Druga zadeva, ki je, je vprašanje hitrosti odzivanja in ukrepanja. Nekaj je bilo o tem že rečenega. Jaz bi rekel predvsem naslednje. V vladnih službah smo vsi ministri naročili, naj ministrstva v skladu s svojimi pristojnostmi takoj, ne glede na to, ali so sredstva zagotovljena ali niso, pričnejo z izvajanjem tistih sanacijskih del in del, ki omogočajo, da se vzpostavi osnovna prevoznost, komunikacije in tako naprej - vsa tista dela, ki jih je možno opraviti, ne da bi bili za to pripravljeni posebni projekti ali pa projektna dokumentacija - in da se naj projektna dokumentacija prične čimprej izdelovati. Takšna navodila so dobili tudi vsi župani, neposredno z moje strani ali pa prek naših strokovnih služb.
Vlada je v okviru svojih pristojnosti v zakonu o izvrševanju proračuna namenila dvakrat po 200 milijonov - to lahko - za te potrebe. Moram vam povedati - tega prej nisem hotel - danes nimamo iz občin niti za 270 že odobrenih milijonov računov, ki bi jih plačali iz tega denarja. Denar je tu, vendar računi še niso prišli oziroma še ne do te vsote. Torej ni res, da država ni reagirala; ko bodo računi prišli, bomo seveda plačali. Tudi ni mogoče, kar razumem, kar tako naenkrat vsega porabiti, tu gre le za velika sredstva. Ta zakon - ne vem, če je bil gospod poslanec Jazbec dopoldan v državnem zboru, ko sem jasno povedal, za kaj je namenjen. Ta zakon je namenjen za reševanje, za interventne ukrepe, sanacije v mesecu novembru, ki je že mimo, dela potekajo, decembru in še nekaj dneh, recimo 5 dni v januarju. Ta zakon bo moral imeti nadaljevanje v zakonu o sanaciji po poplavah 1999 in letu 2000. Ta zakon bo moral imeti nadaljevanje v izgradnji nekaterih objektov na področju zagotavljanja poplavne varnosti, o čemer sem tudi govoril obširno na odboru za infrastrukturo. In še enkrat bi rad povedal, jutri teden bo v Celju sklican sestanek ministrstva za okolje in prostor, odbora za infrastruktura, vodarske stroke, kjer bo priložnost, da se bomo v vsebinskem smislu pogovorili nekaj o vodarstvu, hidroloških razmerah, načinih reševanja oziroma poplavne varnosti in podobno. Zato se jaz teh tem v tej današnji seji, ki je namenjena temu zakonu, izogibam.
Torej ni res, da nismo hitro reagirali. Smo reagirali hitro. In mislim, da smo reagirali zelo hitro. Zadeva, ki se veže v zvezi s ključem. Moram reči, da moje sodelavke in sodelavci delajo in ne sprašujejo za delovni čas, in da tudi jaz ne sprašujem, iz katere občine je kakšen župan itn. In moram reči, da me izjemno na neki način moti, to je mogoče moj osebni problem, kvalifikacija, ki pade brez kakršnihkoli resnih sodb in stališč. Kako smo mi politično delili sredstva? Ključ, ki je tu definiran, je ključ definiran že v zakonu in to je za tiste ukrepe nujne intervencije, ki se po občinah izvajajo v mesecih novembru in decembru, ne glede na stranke. Ideja, da mi, ne vem, nismo dali nekam denarja zato, ker je bil župan iz druge politične opcije, vam jaz pokažem, koliko smo pa denarja dali, če bomo šteli po tem, pa nikoli nismo šteli po tem, gospod poslanec Jazbec. Boste morali predložiti nekaj močnejših dokazov. Ker pravzaprav bi želel ta odgovor, da vidimo, kako smo mi to delali. Nasprotno, nikoli nisem gledal na stranke, kadar je šlo za naravne nesreče in tudi sicer ne. Ministrstvo v tem pogledu deluje nediskriminatorno. Kar zadeva Dravinjo, bi rekel to, da na Dravinji še nisem bil, da pa s tem ni rečeno, da ne bom in da je Dravinja resen predmet naših del, tako projektnih kot že tudi izvedbenih, od prejšnjih poplav in da se z Dravinjo izjemno močno ukvarjamo, med drugim je temu namenjen sedaj tudi sestanek, ki ga vodi operativno državni sekretar za vode, gospod dr. Štajman, ki ni prisoten tu, ampak je sedaj v Mariboru.
Druga zadeva, ki je seveda vprašanje tega, kako pač naprej. Jaz sem to omenil, to bomo obravnavali tudi na tej seji, ki jo načrtujemo in moram reči, da izrecno zavračam te kvalifikacije, ki nimajo nobene podlage, ki nimajo nobenih razlogov. Če mi boste vi, gospod poslanec Jazbec, pokazal, da nisem, da sem politično diskriminiral eno občino zato, ker je župan iz, v narekovaju, neprave politične opcije, vam bom jaz pokazal, koliko sem diskriminiral županov, ki so iz takoimenovane prave politične opcije. Poglejte strani, obe plati medalje in pri tem nisem gledal na to, iz katere opcije je določen župan itn. Boste slišali ljudi in župane iz prave politične opcije, da mogoče njih diskriminiram ravno zato, ker so iz prave politične opcije. Takšne diskusije - sedaj bom pa sam dal kvalifikacijo - niso čast temu zboru. Gospod poslanec Hvalica bo rekel, da tega nimam pravice reči. Imam pravico reči. Mislim, da ministrstvo lahko v svojem delu dokaže, da politično ne diskriminira. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu ministru, dr. Gantarju. Dve repliki. Ivo Hvalica in gospod Jazbec, gospod Čebulj.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Gospod minister! Jaz sem zelo zadovoljen s to vašo izjavo. Samo ne odraža realnosti. Eden izmed koalicijskih kandidatov za župana je napisal v svojo zgibanko na veliko: "Z nami so ministri in predsednik vlade". Kaj je s tem mislil? Ali je mislil - kako z nami? Ne vem kaj je s tem mislil?
V mali občini Šempeter-Vrtojba, novo ustanovljeni, ki se je odcepila od Nove Gorice, se je en dan nagnetlo kar pet ministru. Vam povem, da so obljubljali na široko, to je vse raslo, pred očmi ljudi je raslo vse. Vse so zgradili. V dveh urah so vse zgradili. Torej ne samo, da ne deskriminirate, zelo pogosto na takih obiskih in podobnih obiskih zavajate ljudi. Predvsem pa zavajate tudi zaradi tega, ker ta oblast bo trajala v najboljšem primeru še nekaj manj kot 2 leti. Med tem, ko bodo sedaj izvoljeni župani 4 leta. Torej bi jaz že kar vaše obljube: deljeno z 2 je ena polovica. Poenostavljeno povedano. Torej tega je veliko in če vas kdo tako naivno posluša bi vam tudi verjel gospod minister. Jaz seveda vam ne verjamem. Bistveno se pozna, tam kjer so bili župani s koalicije ali pa kjer so bili z opozicije. Sakramensko so se morali truditi župani sedaj, ki so bili v opoziciji. Jaz bi rekel, da so tisti, če so naredili le polovico od tistih v enako veliki občini, so v bistvu porabili za to dvakrat toliko energije. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Repliko ima gospod Jazbec.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Gospod minister, če sem vas pravilno razumel, od tega dvakrat po 200 milijonov interventnega denarja še ves ni izkoriščen. Računi moje občine so pri vas že deset dni, upam da jih boste uspeli v nekaj dnevih plačati, pa sem pripravljen tudi drugače te stvari - za odpravo posledic po poplavi v novembru so ti računi pri vas. Sem se vam pripravljen tudi osebno opravičiti, če je to kaj drugače, samo mislim, da to ni to.
Da pa ne verjamete, da se sredstva delijo politično, je pa to; spomnite se, kako je ministrstvo na predlog direkcije za ceste Republike Slovenije razveljavilo že izdano gradbeno dovoljenje, zato ker ni bilo pripravljeno sofinancirani 23 milijonov. Da je pa mera dosti polna, je pa vaš kandidat za župana v zdajšnji predvolilni kampanji to odločbo, ki jo je dobil od vas oziroma iz vašega ministrstva, prečital na treh lokalnih medijih. To se pravi, to vam lahko vse dokumentiram in mi ne poskušati drugače dokazovati. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Jazbec. Repliko ima še kolega Čebulj. Repliko, gospod minister.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Bom zelo kratek. Spoštovane poslanke in poslanci! Gospodu poslancu Hvalici bi najprej odgovoril. Vlada, je rekel, da bo trajala v najboljšem primeru še dve leti... Me ne posluša. Gospod poslanec, ali lahko samo...
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Kolega Jazbec.
DR. PAVEL GANTAR: Gospodu poslanci Hvalici. Hvalica je pa še omenil...
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Aha... Pardon.
DR. PAVEL GANTAR: ... da je rekel, da bo vlada v najboljšem primeru trajala še dve leti. Jaz razumem, da je mislil z njegovega zornega kota, da bo v najslabšem primeru trajala še dve leti, to ga popravljam. Potem me veseli, da je opozicija spremenila stališče do vlade, to me veseli in mislim, da je tudi prav.
Druga zadeva je, jaz osebno nimam nič proti, če bi kakšen opozicijski kandidat na lokalnih volitvah napisal, da je z njim minister Gantar. Če je projekt takšen, jaz proti temu ne bi protestiral.
Naslednja stvar, ki je je to, da jaz obljub ne dajem. Zato ne, ker imam to nesrečo, da moram potem obljube izpolnjevati. Medtem, ko z velikim številom politikov v Sloveniji, ko zapustijo kraj ali pa prizorišče, kjer so dajali obljube, grejo z njimi tudi obljube, moje pa ostanejo. In zato jaz obljube zelo nerad dajem. To vedo vsi povsod.
Okoli razveljavitve odločbe bi pa gospodu poslancu Jazbecu ugotovil. Upravno-pravne zadeve so zadeve, v katere se minister ne vmešava. Njegova funkcija je samo ena. In to je, da zagotovi, da delajo te službe kar se da nepristransko in korektno. Ne pravim, da vedno. Se tudi dogajajo kakšne nepravilnosti, zato pa so pritožbe in drugi postopki. In sploh ne vem, kakšna upravna odločba je bila izdana, ali pa ni bila izdana in me tudi ne zanima in se v te zadeve ne vsebinsko ne proceduralno ne bom spuščal. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Replika, gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani kolegi, kolegice! Jaz bi pač ne imel replike oziroma repliko na gospoda Gantarja. Skratka, en tak korekten popravek glede na zvišanje adrenalina, glede očitkov. Jaz bi imel le tukaj neko večjo skrb pri vseh teh sredstvih, ki jih bomo danes v tem interventnem zakonu tudi izglasovali. Da se bodo ta sredstva dejansko v tej meri tudi porabila za namen, katerega ga danes namenjamo. Kaj hočem s tem reči? Hočem to reči, da bi ta dela, ki se bodo izvajala kot interventno kot namen sredstev, da bodo tudi pravilno nadzorovana in da se bo s temi sredstvi tudi skratka nekaj naredilo. Jaz iz izkušenj zadnjih štirih let pač izvajalce, ki imajo neko koncesijo s strani države, ki dobijo pač namenjena sredstva, ne opravijo tega v tej meri kot sem prepričan, da bi to morebiti sigurno naredile same občine. Jaz sem prepričan, da ta sredstva bomo občine dobile oziroma, seveda, kot sem povedal, prek koncesionarjev, toda sredstva naj se dejansko namenijo za tisto področje, za katera so tudi namenjena.
Mene skrbi to, da na našem področju je bila ravno tako elementarna nezgoda, da pa ta dela kasnijo in vemo, da je bila ta elementarna nezgoda 6. novembra, da bo zdajle kmalu mesec dni od tega, da bi med tem časom že spet lahko ponovno prišlo do nekih takih velikih poplav, predvsem mogoče še večjih kot so bile 6. novembra, glede na to, da niso očiščene struge, da so barikade itd. naravne. In mislim, da bi bilo tukaj potrebno malo več vašim koncesionarjem dati neka priporočila, da bolj ekspiditivno na terenu opravijo svoje delo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Čebulj. Prijavljenih razpravljavcev ni več, replik ni več. Prosim, da dvignete roko, da vidim. Gospod Petan, ali imate repliko ali razpravo? Replika. Izvoli.
RUDOLF PETAN: Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Čakal sem bolj na konec, da ne bi prehitro začel s to temo, ker mogoče bi prišla na to govornico, bila bi slišana s te govornice, vendar se to ni zgodilo. Želel bi, razmišljam namreč v tej smeri. Mislim, da bi bilo prav, da bi na tej razpravi ob tej točki bili tu prisotni tudi mogoče člani ali pa predstavniki uprave za zaščito in reševanje. Namreč ta del, ta točka se prav gotovo nanaša tudi na to področje, na njihovo področje, na področje dela uprave za zaščito in reševanje. Ampak jaz bi to navezal še v drugi smeri.
Ko pride do naravnih nesreč, so vedno najprej prisotne na kraju nesreče, nezgode, ekipe, ki spadajo pod jurisdikcijo uprave za zaščito in reševanje. Ali so to krajevni gasilci ali je to civilna zaščita ali kakorkoli? Ali je to iz regijskih enot? Vedno morajo biti prisotni. Gre pa za nekaj drugega. Na to bi tudi želel opozoriti. Ko sprejemamo take interventne zakone, vedno nekako pozabljamo na te ekipe, na to upravo, pa ne glede na to, ali je to državni nivo, regijski nivo, občinski nivo ali tudi krajevni nivo, če hočemo. Želim opozoriti na nekaj drugega. Prej sem že omenil. Sistemskega zakona s tega področja še ni. Svečano je bilo obljubljeno, tudi za to govornico, že pred enim letom. Obljubljali so tako minister. Ne trdim, da je to samo gospod minister Gantar, ki je bil tukaj, so tudi iz drugih resorjev obljubljali, da ta zakon bo, vendar ga še ni. Še vedno govorimo samo o interventnih sredstvih, interventnih ukrepih in da bodo potrebni še drugi interventni ukrepi. Te obljube niso izpolnjene. Nikoli pa nismo pomislili ob sprejemanju teh interventnih zakonov, da vključimo tudi upravo za zaščito in reševanje. Nikoli! Če je sistemski zakon, bi prav gotovo vnesli v zakon tudi to upravo, ki je prav gotovo mogoče tista, ki je prva zraven, ki mora prva posredovati in tudi del določenih sredstev, se pravi opremo, ki jo mora imeti in ki jo rabijo pri posredovanju v prvih začetnih urah določene nesreče ali naravne nesreče ali kakršnekoli druge. Vendar nikoli jim ne namenjamo sredstev. Zopet bom spomnil na to, da tudi pri letošnjih amandmajih za proračun sem sam osebno predlagal tri amandmaje, ki naj bi tudi to področje reševali. Vemo, da oprema se izstroši, to je popolnoma normalno. Oprema ni večna. Še posebej, če je intenzivno v uporabi, kot je sedaj v Posočju ali tudi pri teh poplavah, ki so bile. Žal tudi tisti, ki tako na veliko zagovarjajo te sistemske dolgoročne zakone, takrat glasujejo proti.
Menim, da bi tudi na to morali pomisliti tudi ob tem interventnem zakonu. Zato sem čakal na konec, da se ne bi v sredini razprave oglasil. Ne vem, kdaj bi ta razprava prišla na vrsto. Vseeno kljub vsemu delamo stihijsko. Še enkrat bom povedal, to pa zato, ker nimamo sistemskega zakona. To sem povedal že nekajkrat, povedali so tudi moji poslanski kolegi. Ampak izgleda, da je to zopet bob ob steno. Kar naprej bomo sprejemali neke interventne zakone, pa se bojim, da bo naš mandat nekako se zaključil, prišel bo v zaključno fazo ali pa se bo zaključil sistemskega zakona pa še ne bo. Socialdemokrati smo ga predlagali. Točno, mogoče že celo več kot 1 leto, ampak bilo je v lanskem letu, letošnje pa vemo, da gre že proti koncu.
Zato menim, da je prav, da mislimo tudi na upravo za zaščito in reševanje ob takih interventnih zakonih. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Repliko imata še gospod Ivo Hvalica in gospod Jerič.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Prosim, če mi namenite več kot osemnajst sekund. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Če ne bi rekli, bi bilo nekaj več.
IVO HVALICA: Ja, bi zvonilo po dvajsetih sekundah, tako pa ne bo.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Ker bi čez nekaj časa pritisnil. Dobro, v redu.
IVO HVALICA: Spoštovani kolegi! Jaz bom sicer zdaj navezal svojo repliko na izvajanje gospoda Petana, in sicer s stvarjo, ki navidezno nima povezave s tem, ampak se mi je zdaj, ta trenutek, ko je on govoril, utrnila misel, da je treba prav zdaj povedati.
Glejte, ko se zgodijo nesreče, najsi bodo to potresi, naj bodo to poplave, so ljudje, ki to doživijo, silno prizadeti in jim pomeni vsaka beseda solidarnosti veliko. Ponavadi se tega naši oziroma, bom raje rekel, tuji politiki še kako zavedajo; vedno se pojavijo takoj, ko je le mogoče, na mestu nesreče, med ljudmi in izrazijo solidarnost, obljubijo pomoč - torej, običajno je to kar predsednik države ali predsednik vlade. Ampak kaj se še tu zgodi? Jaz sem zaznal, da se v drugih državah v takih primerih pojavi premier ali pa predsednik države v uniformi, običajno v uniformi vojske ali lahko tudi civilne zaščite. Takšen nastop sem pogrešal tudi pri premierju Drnovšku. Ta se je v nedeljo, 8. novembra, pojavil na poplavnem območju z usnjenim jopičem neke tuje vojske (Delo, 9. novembra); zelo prepoznavno, jaz tudi vem, kje je ta jopič dobil: "šenkali" so mu ga na neki ladji. No, pa to je druga stvar. Jaz nimam nič proti tej vojski, niti proti tem jopiču, samo zakaj se ne bi v tem trenutku solidarnostno poistovetil s civilno zaščito? Zdaj, seveda, bo marsikdo odgovoril, "ja, naš predsednik vlade pa ne mara uniforme". Ne bi temu tako rekel. Glejte, natančno pred desetimi leti, 17. novembra 1989, je Delo objavilo fotografijo, na kateri je takratni predsednik predsedstva, dr. Drnovšek, v uniformi JLA; torej mu uniforma ni tako tuja. Sprašujem se, zakaj tako? Neokusno, bi skoraj rekel. Jaz sem takoj, ko sem to videl, na televizijskih poročilih zaznal - neokusno - prvič, v jopiču tuje vojske, ne glede na to, da mi je ta vojska simpatična in da je to vojska, ki je članica Nata. Proti temu sem se pa zgražal že pred desetimi leti; žal, takrat se nisem mogel naglas. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Gospod Jerič, replika.
MIRAN JERIČ: Hvala za besedo. Repliciram gospodu Petanu samo v tisti točki, v kateri je hotel povezati, da zaščita in reševanje oziroma sile, ki se vključujejo v sistem zaščite in reševanja, sodijo v intervencijski zakon ali pa tudi v sistemski zakon. Kot predsednik odbora za obrambo bi gospod Petan moral vedeti, da sistemski zakon, ki ureja to področje, je zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Sprejeli smo ga v letu 1994. In s tem zakonom smo tudi ukinili sistemski vir, ki je bil na tem področju, to so sredstva solidarnosti. Kar se pa tiče sistemskega zakona in nujnosti, da ga čimprej sprejmemo v tem parlamentu, se pa z njegovo razpravo strinjam. Mislim pa, da sistem zaščite in reševanja ne sodi niti v sistemski zakon o trajni sanaciji, niti v intervencijski zakon. Ker namen sil za zaščito in reševanje - ukrepajo pač na podlagi zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami - je, da zagotovijo osnovne življenjske pogoje. In to uspešno naš sistem zaščite in reševanja počne ob vseh naravnih in drugih nesrečah. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Repliko ima gospod Ivo Hvalica, nato gospod Petan.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Prosim, če mi zopet odprintate. Hvala lepa. Spoštovani kolega Jerič! Žal ni temu ravno tako. Vsaj v eni državi, ki jo poznam od blizu, spada to v sistemski zakon, to je Italija. To lahko preveriš in boš ugotovil. To je pa država Evropske unije, če bi bilo to kakorkoli, bi rekel, ne bi bilo v skladu z neko, kot jaz rečem, evropsko kategorijo, bi oni to že ukinili. Tam imajo to urejeno tako in meni se zdi, da je to lahko sestavni del tega, ker to je tisti prvi del, tisti prvi akt interventnega zakona. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Še repliko, gospod Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovani! Torej, vesel sem, da se z gospodom Jeričem strinjava o tem, da je sistemski zakon potreben. Tu vsaj razprava ne bo potrebna. Kar se pa tistega drugega dela tiče, o sredstvih solidarnosti. Če smo sistem postavili na drugačno osnovo, na drugačne temelje in smo določene stvari ukinjali, potem je popolnoma normalno, da sistem pač zgradimo na tistih novih temeljih, na tistih novih predpostavkah, glede na to, kakšne cilje imamo, kaj želimo doseči. To se pravi, mi smo en del uredili, to je sigurno, drugega dela pa nismo dokončali. In v tem je problem in na to sem jaz želel opozoriti. In tudi če gre za sistemski zakon za odpraljanje posledic naravnih ali kakršnih koli drugih nesreč, potem je pravilno, da je tudi v to vnešeno, ali tako ali drugače ali posredno ali neposredno, tudi ta uprava za zaščito in reševanje. Jaz ne trdim, da mora biti tam napisano v tem sistemskem zakonu, ki dolgoročno ureja, kako se mora to izvajati. To lahko urejajo podzakonski akti ali odloki, to je prav gotovo. Jaz sem želel samo na to opozoriti, da takrat, ko se pogovarjamo o naravnih nesrečah, da ne smemo pozabiti na zaščito in reševanje, in da tudi takrat, ko se pogovarjamo direktno o zaščiti in reševanju, ko imamo proračun pred sabo, da to upoštevamo. Pri letošnjem proračunu, mislim, da smo padli ravno na tem delu, kajti lani in letos smo imeli veliko intervencije ravno iz tega področja uprave, zaščita in reševanje ima dela čez glavo. Oprema, ki jo ima, je 100% na terenu, tista, ki je takšne narave, druga je pa bila večkrat uporabljena in sigurno se oprema izrablja in pri vsaki taki nesreči je potrebno upoštevati to opremo, ki se amortizira, da se dajejo neka dodatna sredstva. In indeks, ki je letos za te namene, je pod 100, vemo pa da je tudi inflacija. To se pravi, da v bistvu dajemo manj, kot smo dali v lanskem letu.
Jaz bom še enkrat rekel to, kar sem že za to govornico rekel takrat, ko sem zagovarjal amandmaje, da v redu, lahko mi damo manj sredstev. Vendar, če je vlada predvidela, da bo manj naravnih nesreč, to pa je nonsens, to se ne da predvideti, in v take namene, ki nas učijo iz izkušenj, da imamo letos res nekaj, neko nenormalno leto, tudi to sem prepričan, da drugo leto verjetno ne bo tako hudo. Ker ne morejo biti kar leta zapored, ko nam narava daje nekaj več in to v tako obilnih količinah, da nam to škodi, da se to ne more ponavljati, to se strinjam. Vendar izkušnje nas učijo, da je treba biti pripravljen in imeti v rezervi tudi dodatno opremo, ki jo pač takrat, ko je potreba, uporabimo. To sem želel opozoriti in mislim, da to stoji in da drži. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Jerovšek, imate razpravo ali repliko? Prosim? Dobro. Gospod Jerovšek, ker kasneje bi se mogoče s kratkim delom tudi jaz vključil. Kar izvoli, kolega.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Ko razpravljamo o interventnem zakonu o odpravi škode po poplavah in naravnih nesrečah, bi rad opozoril, da smatram, da bi bilo dobro, da bi čim več sredstev, ki so v ta namen namenjena, plasirali prek občin. Menim namreč, da bodo tako uporabljena sredstva pomoči najbolj pravično in pošteno razdeljena. Zaradi tega se tudi ne strinjam, da v 4. členu, kjer se predvideva razdelilnik delitve sredstev, da 550 milijonov tolarjev namenimo, da jih razporedi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in sicer za pomoč gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom z namenom ohranjanja delovnih mest. Z namenom se strinjam, z namenom. Vendar naj se škoda oceni v celi državi - direktna in posredna - in naj gredo ta sredstva pod prvo alineo, to se pravi, kjer se razporedijo občinam in naj bodo občine zadolžene, da enakomerno vsem, ki so utrpeli to škodo, tudi to plasirajo, se pravi teh 550 milijonov prek občin. Namreč, ne zaupam, da bo ministrstvo, da tu ne bo prišlo do zlorab.
Imam informacije, da pri delitvi sredstev, ne teh interventnih, ko se za nova delovna mesta razporejajo sredstva, prihaja do zlorab, da gre po vezah itn. in da dobivajo tudi taki podjetniki, večkrat so že dobili sredstva za odpiranje novih delovnih mest, ki svojim delavcem ne plačujejo prispevkov za socialno in pokojininsko zavarovanje in se to zavestno dela. In dvomim v to, da bi se to pošteno razdelilo, bojim se, da bo prišlo do zlorab in to je najboljši način, če to razdeljujejo župani. Vsak pač ustrezen odstotek mora tudi v ta namen, če je imel tako škodo, direktno ali pa posredno, naj bo namenjena prek občin v ta isti namen. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, koleg Jerovšek. Ker se drugi ne javlja od razpravljavcev... Izvolite, replika je to na izvajanje gospoda Jerovška. Samo trenutek, če dovolite. Moramo prej dobiti dovoljenje državnega zbora, da nastopite, ker v tem delu niste prijavljen kot razpravljavec, torej je tu samo Pavel Gantar, Radovan Tavzes in Sonja Beseničar. Kdo nasprotuje temu, da nastopi predstavnik ministrstva za družino, delo in socialne zadeve? (Nihče.) Izvolite. Ni predlagan kot razpravljavec...
MIRO BERGER: ...se opravičujem. Hotel sem samo dati pojasnilo glede delitve sredstev za ohranjanje delovnih mest v višini 550 milijonov. Moram reči, da po prvih zbranih podatkih, pridobljenih iz občin, je po ocenah občine škode v gospodarstvu za nekaj več kot 5 milijard. Sedaj si lahko predstavljamo, kako je to 550 milijonov za tiste ogrožene. Ministrstvo za delo je za to pripravilo, niso pa še potrjeni kriteriji, kako se teh 550 milijonov naj bi lahko razdelilo med tista podjetja, ki dejansko so najbolj bila ogrožena zaradi teh poplav, ker je praktično prišlo nemogočega nadaljevanja proizvodnje. Mi ocenjujemo, da delitev sredstev občinam, ne nasprotujem načeloma, ampak bi prišlo do večjih neusklajenosti, kakor je to. Če bi šlo za manjše razlike bi zastopili. Vendar tako pa najbrž te variante ni.
Prosil bi, glede tistega, če je res kakšen podatek, glede teh zlorab pri javnih razpisih, to vedno vsakogar, kadar imam to možnost, prosim za podatek, da osebno, ker sem zadolžen za nadzor na tem ministrstvu, da preverimo take dogodke. Če do tega pride, lahko pride zaradi ponarejanja podatkov in smo prvi tisti, ki želimo take podatke dobiti in ukrepati. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Prosim? Replika? Replika gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Gospod iz ministrstva! Ni povedal imena in ga jaz tudi ne vem. Potrdil mi je v moji domnevi. Čeprav verjamem, da 550 milijonov je zelo nizek odstotek, ki ga bodo dobili tisti, ki so imeli škodo. Vendar sem še toliko bolj prepričan. Vi imate probleme z izdelavo kriterijev. Občinam dajte ta sredstva. Vi ocenite v katerih občinah bo procent tak in tak in tistim občinam. To bo najbolj pošteno, najbolj pravično razdeljeno tudi z največjim učinkom. Sredstva so itak minimalna, država v tem trenutku ne zmore več. Vendar tu bo direkten namen najbolje dosežen. Vi boste tudi imeli manj dela in do manjših deformacij bo prihajalo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod minister, izvolite.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa gospod podpredsednik! Spoštovane poslanke in poslanci! Jaz bi rad dodatno pojasnil in nadaljeval od tam, kjer je gospod državni sekretar nehal. Tudi zaradi tega, da bi čisto jasno povedali, kako si to predstavljamo v tem zakonu. Tudi mi smo imeli več različnih opcij v zvezi s tem. Vsaka ima, kar zadeva zagotavljanja teh sredstev, lahko svoje pasti, pri prikazovanju verifikacij škode, dodeljevanju sredstev in s tem tudi do nehote narejenih napak in neenakemu obravnavanju posameznih podjetij. Postopek, ki je dogovorjen, je ta, da je osnova za dodeljevanje sredstev tem podjetjem verificirana ocena škode v občinah. To je tista škoda, ki je sedaj prijavljena kot neverefiricana in se v tem teku verificira. Ta škoda, ki jo sprejme državna komisija. V to komisijo bo imenovan tudi predstavnik ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, bo posredovana ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve kot osnova za njihov, tokrat pa razpis, v katerem bodo kriterijem iz te škode, ki je bila ocenjena po metodologiji za oceno škode, dodali še določene kriterije, ki se vežejo prav na njihovo specifiko, kot so: ohranjanje delovnih mest, položaj podjetij - recimo, če je to podjetje, ki ne plačuje davkov ali nekaj podobnega, to so sicer njihove zadeve - vendar se ta sredstva delijo prek razpisa, kar je prav, ker gredo direktno na podjetja za namen ohranjanja delovnih mest. Tako da je tu transparentnost in kvaliteta dodeljevanja tega denarja znotraj robnih pogojev, ki so, seveda zagotovljena; bistveno bolj, kot da bi se državne in občinske komisije, ki se s tem delom do sedaj niso srečevale in zanj niso kvalificirane, ukvarjale z zgradbami, infrastrukturo in tako naprej, ocenjevale in verificirale škodo, o kateri smo govorili.
Zato mislimo, da je to daleč najboljši pristop, ki omogoča transparentno in jasno razdelitev sredstev pa tudi kontrolo nad njimi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Ker ni več replik, bi se kot zadnji k razpravi prijavil še sam.
MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice in kolegi, poslanke in poslanci! Navedel bi samo nekaj vsebinskih točk, ki so pomembne, da so zabeležene v stenogramih, mogoče zaradi nadaljnjih razprav o sanaciji in ukrepih v naslednjih desetih letih ali kakorkoli že.
Ocenjujem, da so v predlogu zakona o zagotovitvi sredstev za interventne ukrepe pri odpravljanju posledic poplav, ki so v obdobju september-november 1998 prizadele Republiko Slovenijo, in v obrazložitvi pomankljivo prikazani nekateri podatki, saj niso navedene tako reka Pesnica, Polskava in Sejanca. To so sicer res manjši vodotoki, ki pa so nas v tem času že večkrat presenetili, torej postajajo vedno bolj nevarni. To navajam samo v toliko, da se dopolni v 1. točki, to je v uvodu.
Mogoče bi dopolnil še toliko, da v pregledu prvih ocen škod s severovzhodnega območja niso zajete vse lokalne skupnosti. Ne bi se spuščal v višino, ki je tu zajeta; verjamem, da sta mogoče Celje in Laško še premalo ocenjeno po vsem tem, kar je nastalo. Bilo bi pa verjetno dobro v nadaljnjih smereh pogledati tudi, kako je na drugih območjih, kjer pa mogoče temu ni tako. Ravno tako bi bilo mogoče treba zajeti še nekaj lokalnih skupnosti - tako ni zajeto Kidričevo in občina Ormož - da bi bilo mogoče tudi to območje kasneje obravnavano.
Predlagam, da se gradivo dopolni z navedenim, ker je to edina možnost, da vse to zajamemo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Gospod minister, Pavel Gantar, ima besedo.
DR. PAVEL GANTAR: Želel bi dati pojasnilo na to diskusijo.
Najprej je treba povedati, da so vključene tiste občine, ki so do določenega dne prijavile oziroma poslale poročilo o škodi. Tiste občine, ki še niso do takrat poslale poročil, bodo avtomatično vključene. Torej, to je bil kriterij za občine. To pa ne pomeni, če občine ni v prilogi - ker tistega ne sprejemamo, tisto je informacija - da ne bodo dodane. Vseh rek in rečic - se opravičujem ljudem, poslankam in poslancev s teh območij, ki so ob kakšni reki, ki ni omenjena; se opravičujem, da niso omenjeni v tem napovednem stavku, so pa v pregledniku del, ki je že pripravljen, ki je izvedbeni dokument ministrstva za zakon, navedene tako Polskava, kot ostali dve reki, ki sta omenjeni. To lahko preverite, če želite, gospod podpredsednik. Je pa res, da v napovednem stavku, v napovednem delu manjka po pomoti izpuščena rekla Sotla. To pa je neka napaka in tam bi bilo treba redakcijsko reko Sotlo, ali kar smo tudi obravnavali, uvrstiti v tisti dokument. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Zahvaljujem se za pojasnilo, če lahko kar s tega kraja rečem. Če je to zajeto, potem je zadeva tako ali tako brezpredmetna. Ker ni več razpravljalcev, ni več replik, zaključujem splošno razpravo.
Ker ne želi nihče več razpravljati, gremo na drugo obravnavo, to je odločanje o posameznih členih predloga zakona. Zboru predlagam, da skladno z zadnjo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost v dvorani! Ugotovimo prisotnost v dvorani! (48 prisotnih.)
Ugotavljam, da je zbor sklepčen.
Kdo je za? Torej, glasujemo o vseh tistih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so členi, h katerim niso bili vloženi amandmaji sprejeti.
Amandmaje, ki jih bomo obravnavali, so v poročilu odbora, pod šifro 11.a, Ljubljana, 2.12.1998. Imate jih na mizi. Potem imamo še dodatni amandma gospoda Kopača. Ga imate prav tako na mizi, to je popravek amandmaja. K 4. členu pa čakamo še na prihod amandmaja. Torej, mi lahko nadaljujemo, upajmo, da bo amandma ta čas pri nas, da ga bomo prebrali in o njem glasovali.
Odpiram razpravo k 1. členu in 1. amandmaju. Predlaga ga odbor. Ni razprave. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 1. členu? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma, torej... (Glas iz ozadja.) Odločati moramo še o 1. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen v celoti? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 1. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 3. člen in amandma, popravek amandmaja torej najprej amandma k 3. členu in popravek amandmaja k 3. členu. Prvi amandma predlaga poslanec Kopač v lastnem imenu, ta je na posebnem listu, ga imate, za drugega pa je predlagatelj odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Najprej glasujemo o amandmaju gospoda Kopača. Želi kdo razpravljati o 3. členu in obeh amandmajih? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma gospoda Kopača? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet, torej gospoda Kopača.
Sedaj še amandma odbora. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sedaj glasujemo še 3. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 3. člen sprejet.
Prehajamo na 4. člen, nimate tega na mizi, niti na klopeh. Vložil ga je poslanec Jože Jerovšek. Rad bi ga prebral, da ne čakamo, da se razmnoži in če bo to zadovoljivo, bomo lahko o njem odločali.
K 4. členu. V 4. členu se doda nova druga alinea, ki se glasi: " - 550 milijonov tolarjev oškodovanim občinam za pomoč gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom z namenom ohranjanja delovnih mest." V sedanji peti alinei se črta besedilo: "550 milijonov tolarjev za pomoč gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom z namenom ohranjanja delovnih mest." Obrazložitev. S predlaganim amandmajem bodo o razdelitvi sredstev, ki so namenjene za pomoč gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom z namenom ohranjanja delovnih mest, odločale občine in ne pristojno ministrstvo, saj občine bolje poznajo razmere v posameznih podjetjih. Na ta način se izognemo možnim zlorabam pri porazdelitvi sredstev. Želi predlagatelj dodatno obrazložiti? Gospod Jerovšek. Razpravljamo torej o 4. členu in amandmaju k 4. členu.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Pravzaprav sem obrazložil v splošni razpravi ta amandma. Zdi se mi, da vas je tu 24 županov in okoli 10 vas še kandidira v drugem krogu izbora za župana. Mislim, da ta amandma ne bo imel večjih problemov, da pride v integralno besedilo zakona. Zato, ker župani najbolje veste, da delate dobro, delovno in skušate hitro ukrepati. Ta sredstva, ki jih župani plasirate, so ponavadi najbolj kvalitetno uporabljena sredstva. Dobra pomoč je: Kdor hitro da, dvakrat da. Mislim, da je na ta način potrebno to urediti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod minister, dr. Gantar.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod podpredsednik! Spoštovane poslanke in poslanci!
Kot sem že omenil. Vlada nasprotuje temu amandmaju z utemeljitvijo in obrazložitvijo, ki sem jo že navedel dosti jasno in dosti prepričljivo v prejšnjem nastopu. Razumem poziv županom v teh vročih dneh pred drugim krogom volitev. Vendar bi le rekel, da je to posel, ki ga mora opraviti država in pristojno ministrstvo, ne pa župani. Da bodo župani s tem zakonom imeli veliko dela na popravilih lokalne cestne in druge infrastrukture, da so za to opremljeni, usposobljeni. Jaz samo ponavljam in delim mnenje poslanca Jerovška, ko je pohvalil župane. Tudi jaz bom tako storil. Da pa prepustimo za to usposobljenim strokovnim službam, da opravijo delo pri ohranjanju delovnih mest in teh zadevah, na način, kot ga znajo.
Razumem župane, da so v precepu, ko je treba pritisniti sedaj na tipke. Vendar plediram za razumno in tako odločitev, kot jo predlaga vlada. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospod minister. Repliko ima gospod Jože Jerovšek in gospod Ivo Hvalica. Gospod Ivo Hvalica ima prednost.
IVO HVALICA: Hvala lepa gospod predsedujoči! Gospod minister! Gospod minister, čakam vas. Hvala. Poglejte, gospod minister. Ni še vse, kar je centralistično, tudi razumno. Ali sva se razumela do sem? No, dobro. Sedaj naprej. Ali vi veste, gospod minister, in to sigurno veste, zakaj je obnova po potresu 1976. leta v Furlaniji - Julijski krajini tako uspela? Ali vi veste? Vam jaz sedaj povem! Zaradi tega, ker so imeli župani izredna pooblastila in so oni odločali, koliko sem in koliko tja! Izredna pooblastila! Kakršnih - kot mi je župan v nekem mestu, zdaj iščem slovenski izraz - ja, da ne bom rekel po italijansko, Samo Vencone, Pušja vas povedal, da takšnih pooblastil ne bo imel nikdar več. Torej zaupajte županom, saj niso vsi LDS-ovi župani, so tudi drugi, ki so vredni zaupanja. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Jože Jerovšek, replika.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Gospod minister, vztrajam pri tem, da s temi sredstvi ne moremo kvalitetno pokriti škode, ki je bila nastala. Vendar, s temi minimalnimi sredstvi, zaupajmo županom - jaz nimam nič proti, lahko ministrstvo verificira in oceni škodo, ampak po procentih naj razdeli med občine. Potem, tam, kjer je bila škoda narejena in ta sredstva bodo najbolj kvalitetno in najprej prišla in brez zlorab ali pa z najmanjšimi zlorabami.
Odkrito vam povem, to je izmikanje, kar je tu predvideno, in zavlačevanje. Sam sem pa za hitro ukrepanje - smo že tako ali tako prepozni - in dajmo to prek županov. Tudi vsi župani, mislim, da je večina županov v Sloveniji zelo kvalitetnih in je dobro delala in bo tudi na tem področju znala dobro razdeliti in pomagati tistim, ki so utrpeli škodo. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod minister, želi še repliko.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Opravičujem se, ker se tolikokrat oglašam. Gospod poslanec Hvalica me dobesedno sili za oder tolikokrat, saj to je mogoče v redu. Se strinjam, da ni vse, kar je centralistično, tudi razumno, vendar se bomo strinjali tudi s tem, da tudi ni vse razumno, kar je tudi decentralistično; da so linije med razumom in nerazumom potegnjene nekje drugje in o tem bi šla druga razprava.
Rekel bi pa to v zvezi s tem. O prenovah bi bilo fino diskutirati, vendar ne ob tej točki. Te zgodbe še nismo zaključili in jaz sem zelo optimističen, ko jo bomo zaključevali. Vendar bi hotel povedati to, kot repliko na gospoda poslanca Jerovška. Župane sprašujem, ki so tukaj notri, pa tudi tiste, ki mi zdajle ne morejo odgovoriti; in to je, ali so pripravljeni prevzeti odgovornost za eventualno napačno vložena sredstva v podjetjih, pri direktorjih, na katere nimajo vpliva, in ali so pripravljeni prevzeti odgovornost, s tem da izročijo akceptne naloge, kar jih morajo izvršiti. Tega, kar se bojimo, je to, da bodo akceptni nalogi vloženi, kar je notri, župani pa nimajo in ne bodo imeli odgovornosti, da dejansko zagotovijo racionalno rabo sredstev za namen, za kateri je bil določen. Tu postavljate župane v položaj, ko se zna zgoditi, da bodo odgovarjali za dejanja ljudi, direktorjev, vodij uprav v podjetjih, na katere formalno in dejansko nimajo nobenega vpliva. Prek razpisov in drugih zadev, kot je predvideno tu notri, pa je seveda ta vpliv ministrstva zagotovljen. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Strinjam se s tem, da se držimo 4. člena in predloga zakona. Repliko imata gospod Čebulj in Ivo Hvalica. Prosim? Gospod Ivo Hvalica, dogovorita se. Gospod Čebulj se je veliko prej prijavil za repliko, ampak če vam da prednost, je v redu. Izvolite! Gospoda Čebulja sem registriral pred vami, oprostite.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Ali bo tekla ura, da ne bom kradel časa?
Gospod minister, kaj se vam je zareklo za to govornico! Če televizija danes zvečer to objavi, boste imeli minus 5% na nedeljskih volitvah! Glejte, elementarna zadeva je, da ima porabnik, klient, vedno prav, vi pa hočete to zadevo obrniti. To, kar sicer vi ponavljate ob drugih priložnostih, ob tej priložnosti pa obračate. Lahko obračate kakorkoli, nikdar ne boste povedali osnovnemu uporabniku v občini, da ima država prav - nikdar! Vi pa le vztrajajte, meni to paše. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Repliko ima še gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Imam kratko repliko. Gospod minister, v celoti, kar ponujate lokalnim skupnostim oziroma županom, prevzemamo odgovornost - govorim v imenu vseh županov. Ker ravno enak postopek mora občina kot lokalna skupnost "sprovesti" skozi javne razpise, kot jih bo tudi ministrstvo za okolje in prostor. Trenutno elementarne, nanešene materiale, o katerih sem tudi prej govoril, da delo koncesionarjev, ki jih ima ministrstvo za okolje in prostor, ni ekspeditivno. Tu gre za vprašanje časa, kdaj bo dejansko to odpravljeno, tako kot je gospod Hvalica rekel za Julijsko krajino v letu 1976, kjer lahko govorimo tudi o Posočju v letošnjem letu, ki je lahko spet zgodba zase - in to bo verjetno tudi od 6. novembra zgodba zase, tudi v spomladanskem času, ker dela ne bodo v roku oziroma do naslednjih elementarnih nezgod, ki bodo še bolj nevarne, opravljena. O tem moramo govoriti, o tem sem tudi prej govoril. Vse te odgovornosti, o katerih govorite - enake bomo župani oziroma občine prevzele, in bistveno bolj ekspeditivno pa tudi ceneje vsa ta dela opravili oziroma bodo ta dela realizirana bistveno ceneje. Za naše območje, kjer imamo plaz, bo potrebno naročiti vsa lokacijska dovoljenja, projekt, in na osnovi tega nam boste dali denar, seveda toliko, kolikor boste vi ocenili, da je pač ta plaz vreden; lahko bo več, lahko bo manj. Kontrolo nad tem bomo tudi mi vodili, ne samo vi kot ministrstvo za okolje in prostor, gospa Beseničnikova, recimo, ki je zadolžena za to področje.
To, kar ste rekli - ja, občine bi morale imeti pri tem bistveno več pristojnosti, soodločanja in kontrole nad porabo sredstev. Naj ima kar država sredstva! Kar vi jih imejte! Ampak pri reševanju elementarnih nesreč bi morali iti vzporedno z lokalno skupnostjo in v tistem trenutku začeti reševati. Nek koncesionar kot Hidrotehnik, Stara Ljubljanica, v tem momentu nima toliko moči oziroma strojnega parka, s katerim bi lahko reševal vse te probleme s svojega področja, ampak bi pa občine in lokalne skupnosti lahko tudi pomagale pri pridobitvi in hitrejši sanaciji - za to gre in za nič drugega. Vi pa enostavno centralistično to v rokah držite in ta zadeva se bo vlekla še leto dni! Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Mislim, da replik ni več. Replika? Izvoli, gospod Jerovšek. Gospod Košir, nato gospod Jerovšek.
JOŽEF KOŠIR: Spoštovane poslanke in poslanci! Pogovarjamo se, tako kot vsaj razumem o 550 milijonih denarja, kateri je namenjen za povračilo škode na posameznih delovnih mestih v gospodarstvu, o katerem se pogovarjamo - v malem gospodarstvu. Povedati moram, da v naši občini ni organizirano tako. Imamo dober pregled nad gospdarstvom, dobro sodelavo, nimamo pa ljudi, ki bi bili sposobni oceniti škodo na tem področju. Sodelujemo skupaj predvsem z ministrstvom za delo in socialo, ker so se tudi temeljito ocenile škode in tudi na osnovi tega so potem prišli podatki in tudi na osnovi tega smo dobili zdaj poročila oziroma obrazce, na katere smo zdaj zapisali točno po enaki metodologiji, kakšne vrste škod imamo in tudi na osnovi tega naj bi se potem tudi naredili ti končni ukrepi po tem zakonu o sanaciji škode. Jaz si tega ne predstavljam, da bi lahko po lokalnih skupnostih, po občinah pravilno razdelili denar - govorim o gospodarstvu, za področje malega ali pa večjega gospodarstva - zaradi tega, ker že po sami lokalni samoupravi, zakon katerega smo sprejeli, teh nalog na občinah nimamo razdeljenih in tudi sistemizacija za to področje ni urejena. Pravilno pa je, da je denar, ki je namenjen tudi za to vejo izmed teh elementov, ki se bo vračal potem za povračilo škode, mora biti pa dejansko opravljeno temeljito poročilo, da bomo videli, kam je šel ta denar, ki ga sprejamamo po tem zakonu.
Za vse ostale sanacije, za katere predsvem - kar smo se pogovarjali o plazovih - to pa normalno teče, zdaj je sodelovanje z ministrstvom za okolje in prostor, mislim, da župani po občinah že morajo izdelati te vloge in že morajo imeti tudi pripravljene projekte. Ker tudi na osnovi tega so bile ocenjene škode. To je škoda govoriti. Na osnovi pripravljenih projektov bo potem vsaj, tako si predstavljam, tekla sanacija posameznih elementov, kjer so pač težje škode oziroma kjer je bolj navarno za ljudi in pa tudi za področje celotne infrastrukture. Tako da jaz soglašam z vsebino takšnega zakona, kot je pripravljen.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Repliko ima še gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Gospod minister, ne vem, če smo prav slišali, ampak rekli ste: "Župani nimajo vpliva in pregleda nad samostojnimi podjetniki in direktorj, ministrstvo ga pa očitno ima." Ali ni pri nas privatizirano gospodarstvo olastninjeno? To se pravi, ravno za to gre; imeti politični vpliv na podjetnike in gospodarstvo. Bojim se, da je ravno v tem namen postavke in glejte, gospod minister. Menim, da je to strašna nezaupnica našim županom. Velika nezaupnica, izrečena iz vaših ust, ampak med župani je velika večina takih, ki so zrasli na prsih gospodarstva. V sedanji vladi je pa žal večina takih, ki so na prsih proračuna zrasli. In skozi to prizmo "seskov" proračunskih gledajo nekateri državni funkcionarji. In zaradi tega se bojim zlorabe. Ne bojte se vi za župane. Večina županov zelo vestno dela v korist lokalnega gospodarstva. Vsaj tak pregled imajo in morajo imeti, kolikor je dovoljeno. Ne znam si predstavljati, kako ima ministrstvo vpliv, politični vpliv na podjetja. Ne delajmo po političnih kriterijih. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Jerovšek. Gospod minister ima besedo. Dr. Gantar. Prosim? Za gospodom ministrom.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa gospod podpredsednik! Spoštovane poslanke in poslanci!
Na žalost moram odgovoriti: ne samo, da bo ostalo zapisano v zgodovini, ampak zato, da si bomo na jasnem o stvareh. Mislim, da je gospod poslanec Jerovšek dobro razumel, kaj sem rekel in bom to ponovil še enkrat, ker je namreč treba. Rekel sem, da ima vlada, v tem primeru ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve na osnovi zakonodaje določene pristojnosti na področju politike ohranjanja delovnih mest in zaposlovanja. Ima te pristojnosti na podlagi pravne ureditve in zakonov. Teh pristojnosti župani nimajo. Nimajo. Županom se nalagajo opravila, za katere bodo morali nositi odgovornost, nimajo pa zakonsko določenih pristojnosti za to in bodo morali prevzeti tveganje, ki njim ne pripada in na katerega ne bodo morali vplivati. To sem rekel in samo to. Ne o političnih razdelitvah, da sva se razumela. Prepričan sem, gospod poslanec Jerovšek, da ste me tako tudi razumel.
Kar zadeva to, da so župani zrasli na prsih gospodarstva, če sem prav razumel. Mislim in upam, da ni tako. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu ministru. Gospod Avšič. Boste sam povedal, komu replicirate.
JOŽE AVŠIČ: Gospodu Jerovšku oziroma celotni razpravi o tem, kako sposobni ali nesposobni smo župani.
Sploh ni poanta v tem, koliko smo sposobni. Normalno, da smo sposobni ta denar razdeliti, ker ni velik. Če bi šlo samo za delitev denarja, potem ni razlogov, da bi se šli, kdo bo delil. Kajti procent se izračuna; koliko je 550 milijonov od skupne škode v gospodarstvu in potem se izračuna, koliko bi vsako podjetje dobilo. Vseeno je, kdo je za to pristojen. Enostavno bi se razdelilo. Vendar ni zadeva na razdelitvi, gre za to, da bi se z ukrepi, s tem denarjem in denarjem prihodnjega leta ohranila delovna mesta.
Drugo. Strinjam se s tem, da bi prevzeli to nalogo, vendar bi pred tem morali spremeniti zakon o lokalni samoupravi, o nalogah občin in o prenosu državni pristojnosti na lokalno raven. To bi bila podlaga za to, o čimer se sedaj pogovarjamo. Brez prenosa državnih pristojnosti na lokalno raven se mi o tem samo pri tem zakonu ne moremo pogovarjati. Zaradi tega mislim, da tak amandma ni za sprejem, ker bomo naredili več škode gospodarstvu v tem trenutku, ko zakon sprejemamo, kot bi ga sicer. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Replika gospoda Jerovška ob razpravi k 4. členu in amandmaju.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Gospod Avšič! Za ne vem kako pomembne ukrepe s temi 550 milijoni za ohranitev delovnih mest v pomembne projekte verjetno ne gre. Ali gre tu za zavlačevanje, da teh sredstev operativno prehitro... In za prinos pristojnosti. Ali v kmetijstvu niso gospodarski subjekti ravno tako? Tam pa lahko gre direktno; župan razporeja po kriterijih škodo za pozebo, poplave? Tam pa ima pristojnosti. Če je to državna pomoč in če mi župana pooblastimo, da jo razdeli, ima te pristojnosti. Nisem strokovnjak, ampak menim, da tu ni nič narobe.
Gospod Avšič! Povejte svojim občanom, sedaj pred volitvami, da niste preveč za to, da občine dobijo ta sredstva.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospod Jerovšek. Razpravo o 4. členu in amandmaju zaključujem, ker več ni prijavljenih, ni več replik. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 4. členu. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 4. členu? (13 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma k 4. členu ni sprejet.
Sedaj moramo glasovati še o 4. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je 4. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 6. člen in amandmaje odbora za infrastrukturo in okolje. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponovimo glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 6. členu? (46 prisotnih.) Je kdo proti? (Nihče.)
Glasujemo še o 6. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 6. člen v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 6. člen v celoti sprejet.
Prehajamo na razpravo in odločanje k 8. členu in amandmaju. Amandma je redakcijske narave. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prihajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 poslancev.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma k 8. členu sprejet.
Glasujemo še o amandmaju o 8. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! Prisotnost prosim! (51 prisotnih.)
Kdo je za 8. člen v celoti? (45 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 8. člen v celoti sprejet.
Glasovati moramo še o sklepu... (Glas iz ozadja.) Prehajamo torej na obravnavo preostalih členov, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo o teh členih? (Ne želi.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravil smo torej razpravo in glasovanje o posameznih členih. Razpravljati in glasovati moramo še o naslovu zakona. Želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Nihče.) Zato zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! Torej, prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona v celoti? (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je naslov zakona v celoti sprejet.
Izglasovali smo zakon po členih in naslov zakona.
Prehajamo torej v tretjo obravnavo. Odpiram razpravo o zakonskem predlogu v celoti. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo. Ugotavljam... (Glas iz ozadja.) Pozvati moramo še oziroma sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je kaka medsebojna oziroma neskladnost določb zakona? (Ne.) Zato lahko prehajamo na glasovanje o zakonu. Zakon je torej medsebojno usklajen. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za zakon? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona sprejet.
S tem pa zaključujem tudi to točko dnevnega reda. (Glas iz ozadja.) Oprostite. Še en sklep je, ki ga je podala poslanska skupina SKD, predlog sklepa: "Ministrstvo za okolje in prostor: Vlada - pripravi pisno poročilo o poplavah v oktobru in novembru. Poročilo mora vsebovati lokacijo poplave, datum poplave in vzrok poplave."
Želi kdo razpravljati o tem predlogu sklepa? Gospod Pungartnik, izvoli.
CIRIL METOD PUNGARTNIK: Hvala za besedo. Malo me moti zadnja alinea, "vzrok poplave". Verjamem, da je marsikje tudi kakšna regulacija ali ne vem kaj, ampak v bistvu je pa le prišlo od zgoraj, z neba dol na tla. (Smeh.) Zato bi mogoče predlagal, da bi bilo malo spremenjeno. Sicer pa, saj je za vse kriva ta slaba koalicija, pa najbrž tudi za poplave. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Prosim, mir v dvorani! Repliko ima gospod Božič.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Torej, gospod kolega Pungartnik, seveda vemo, da je voda padla izpod neba. Ampak meni gre za to, da vendarle v tej državi ugotovimo, zakaj prihaja do poplav. Zakaj ne povemo, da gradimo objekte na poplavnih območjih? Zakaj sprejemamo interventne zakone? Tiste, ki dovoljujejo gradnjo, bomo morali enkrat vprašati, zakaj ste tam zgradili; pa tudi tiste, ki so zgradili na črno in danes od države zahtevajo odškodnino. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Božič. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.)
Naj še enkrat preberem - ker nimate na klopeh - predlog dodatnega sklepa. Imate na klopi? (Da.)
Potem prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za predlog sklepa? (25 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
S tem pa res zaključujem to točko dnevnega reda.
Skladno z obvestilom, ki ste ga dobili - ker točka 11.b ni pripravljena, ker tudi nimamo amandmajev vlade, da bi jih lahko razmnožili in vam jih posredovali, in dali vam na klopi - zaključujem današnje zasedanje. Jutri bodo poslanska vprašanja in pobude.
(SEJA JE BILA PREKINJENA DNE 3. DECEMBRA 1998 OB 16.48 URI.)