Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.13 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam 51. izredno sejo državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 51. člena in 54. člena poslovnika državnega zbora.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci:Jožef Jagodnik, Roman Jakič, mag. Marijan Schiffrer, Zoran Lešnik, ki ga pa vidim, Pavel Rupar, je med nami, in Franc Čebulj. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! (71 poslancev in poslank.)
Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil predstavnike vlade Republike Slovenije, ki jih vse lepo pozdravljam.
Preden začnemo obravnavo dnevnega reda te seje, bo zbor glasoval o sklepih mandatno-imunitetne komisije državnega zbora v zvezi z določitvijo poslancev, ki bodo opravljali funkcijo poslanca namesto poslancev, ki so prevzeli funkcijo v vladi, ter v zvezi s potrditvijo poslanskih mandatov.
Ker je bil gospod Janez Janša dne 7.6.2000 imenovan za ministra, mora zbor opraviti določitev kandidata, ki v skladu s 14. členom zakona o poslancih opravlja funkcijo poslanca namesto poslanca, ki je prevzel funkcijo v vladi. Republiška volilna komisija je zboru posredovala ugotovitev o kandidatki gospe Ireni Virant, ki ji pripada pravica, da bo nadomestila gospoda Janeza Janšo. Ugotovitev je obravnavala mandatno- imunitetna komisija. Poročilo komisije ste prejeli danes na klop. Ali želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Besedo dajem poslankam in poslancem. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem, prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: V času, dokler poslanec Janez Janša, ki je bil imenovan za ministra, v skladu s prvim odstavkom 14. člena zakona o poslancih ne more opravljati funkcije poslanca, opravlja to funkcijo v skladu z drugim odstavkom 14. člena navedenega zakona od današnjega dne gospa Irena Virant, rojena 26. januarja 1924, stanujoča Slomškova 11, Ljubljana. Ugotavljamo prisotnost! (73 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (66 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Poslanka Irena Virant se je za današnji dan opravičila. V zvezi s priporočilom komisije za poslovnik z dne 30.5.1996 predlagam zboru, da sprejme še naslednji predlog sklepa: Do morebitnih sprememb v sestavi delovnih teles opravlja poslanka Irena Virant funkcijo članice v vseh delovnih telesih, katerih član je bil poslanec Janez Janša, ki mu mandat miruje. Želi s tem v zvezi kdo besedo? (Ne želi.) Predlagani sklep dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (61 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Ker je bil gospod dr. Jože Zagožen dne 7.6.2000 imenovan za ministra, mora zbor opraviti še določitev kandidata, ki v skladu s 14. členom zakona o poslancih opravlja funkcijo poslanca namesto poslanca, ki je prevzel funkcijo v vladi. Republiška volilna komisija je zboru posredovala ugotovitev o kandidatu gospodu Janezu Cimpermanu, ki mu pripada pravica, da bo nadomestil gospoda dr. Jožeta Zagožna. Ugotovitev je obravnavala mandatno-imunitetna komisija. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? Predstavniki poslanskih skupin? Poslanke in poslanci? Razpravo zaključujem, prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: V času, dokler poslanec dr. Jože Zagožen, ki je bil imenovan za ministra v skladu s prvim odstavkom 14. člena zakona o poslancih, ne more opravljati funkcije poslanca, opravlja to funkcijo v skladu z drugim odstavkom 14. člena navedenega zakona od današnjega dne gospod Janez Cimperman, rojen 1. junija 1951, stanujoč Kot 35, Ig. Ugotovimo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (60 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Vabim poslanca Janeza Cimpermana, da se nam pridruži. Iskrene čestitke poslanskemu kolegu Janezu Cimpermanu! .../Aplavz./...
V zvezi s priporočilom komisije za poslovnik z dne 30.5.1996 predlagam zboru, da sprejme še naslednji predlog sklepa: Do morebitnih sprememb v sestavi delovnih teles opravlja poslanec Janez Cimperman funkcijo člana v vseh delovnih telesih, katerih predsednik, član ali nadomestni član je bil poslanec dr. Jože Zagožen, ki mu mandat miruje. Želi s tem v zvezi kdo besedo? (Ne želi.)
Predlagani sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (63 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Ker je državni zbor 13.6. ugotovil, da je gospodu Jožefu Školču prenehal mandat, sledi določitev kandidata, ki v skladu s 17. členom zakona o volitvah v državni zbor postane poslanec za preostanek mandatne dobe na mestu poslanca, ki mu je prenehal mandat. Republiška volilna komisija je zboru posredovala ugotovitev, da je mandat dotedanjega poslanca Jožefa Školča prešel na gospo Stano Stopar. Ugotovitev je obravnavala mandatno-imunitetna komisija, ki je zboru pismeno poročala. Poročilo komisije prejemate na klopi. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo poslanske skupine? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: Potrdi se poslanski mandat gospe Stani Stopar, rojeni 11.11.1943, stanujoči Lukovica 33, Lukovica. Ugotovimo prisotnost! (73 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (70 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Staro in novo poslanko, kolegico Stoparjevo, vabim, da se usede na svoje dosedanje mesto. .../Aplavz./... Želim vam uspešno delo! Kolegica Stoparjeva je sedaj poslanka v trajnem poslanskem mandatu.
V zvezi s priporočilom komisije za poslovnik z dne 30.5.1996 predlagam zboru, da sprejme še naslednji predlog sklepa: Do morebitnih sprememb v sestavi delovnih teles, opravlja poslanka Stana Stopar funkcijo članice v vseh delovnih telesih, katerih članica ali nadomestna članica je bila, preden je prenehala opravljati funkcijo poslanke. Želi s tem v zvezi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem predlagani sklep na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (59 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Ker je državni zbor dne 13.6.2000 ugotovil, da je gospodu dr. Janezu Drnovšku prenehal mandat, sledi določitev kandidata, ki v skladu s 17. členom zakona o volitvah v državni zbor postane poslanec za preostanek mandatne dobe namesto poslanca, ki mu je prenehal mandat. Republiška volilna komisija je zboru posredovala ugotovitev, da je mandat dosedanjega poslanca dr. Janeza Drnovška prešel na gospoda Cirila Metoda Pungartnika. Ugotovitev je obravnavala mandatno- imunitetna komisija, ki je zboru tudi pisno poročala. Poročilo komisije prejemate na klop. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Sekretariat? (Ne želi.) Poslanske skupine? Poslanke in poslanci? Ker ni razprave, jo zaključujem in dajem na glasovanje naslednji predlog sklepa: Potrdi se poslanski mandat gospodu Cirilu Metodu Pungartniku, rojenemu 24.6.1932, stanujočemu Rimska 18, Trebnje. Ugotavljamo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (62 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Poslanskega kolega Cirila Metoda Pungartnika vabim, da se nam pridruži in zavzame mesto na svojem standardnem sedežu v trajnem mandatu. .../Aplavz./...
V zvezi s priporočilom komisije za poslovnik z dne 30.5.1996 predlagam zboru, da sprejme še naslednji predlog sklepa: Do morebitnih sprememb v sestavi delovnih teles opravlja poslanec Ciril Metod Pungartnik funkcijo člana v vseh delovnih telesih, katerih član je bil, preden je prenehal opravljati funkcijo poslanca. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta sklep dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (50 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Ker je bil gospod Alojz Peterle dne 7.6.2000 imenovan za ministra, mora zbor opraviti še določitev kandidata, ki v skladu s 14. členom zakona o poslancih opravlja funkcijo poslanca namesto poslanca, ki je prevzel funkcijo v vladi. Republiška volilna komisija je zboru posredovala ugotovitev o kandidatki gospe dr. Vidi Čadonič-Špelič, ki ji pripada pravica, da bo nadomestila gospoda Alojza Peterleta. Ugotovitev je obravnavala mandatno-imunitetna komisija. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ali želite besedo poslanke in poslanci? (Ne želite.) Razpravo zaključujem, prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: V času, dokler poslanec Alojz Peterle, ki je bil imenovan za ministra v skladu s prvim odstavkom 14. člena zakona o poslancih, ne more opravljati funkcije poslanca, opravlja to funkcijo v skladu z drugim odstavkom 14. člena navedenega zakona od današnjega dne gospa dr. Vida Čadonič-Špelič, rojena 16. julija 1959, stanujoča Ulica talcev 12, Novo mesto. Ugotovimo prisotnost! (73 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (68 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Vabim poslansko kolegico dr. Vido Čadonič-Špelič, da se nam pridruži v dvorani. .../Aplavz./... Želim vam uspešno delo! Ugotavljam tudi, da v vsaki vrsti, kjer sedite poslanci, sedaj sedita vsaj dve dami, če ne že tri; torej napredek glede poslank je očiten.
V zvezi s priporočilom komisije za poslovnik z dne 30.5. predlagam zboru, da sprejme še naslednji predlog sklepa: Do morebitnih sprememb v sestavi delovnih teles opravlja poslanka dr. Vida Čadonič-Špelič funkcijo članice v vseh delovnih telesih, katerih predsednik ali član je bil poslanec Alojz Peterle, ki mu mandat miruje. Želi s tem v zvezi kdo besedo? (Ne želi.)
Predlagani sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (76 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (71 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Ko bo mandatno-imunitetna komisija prejela ustrezna gradiva, nas čaka še ena določitev kandidata, ki v skladu s 17. členom zakona o volitvah v državni zbor postane poslanec za preostanek mandatne dobe namesto poslanca, ki mu je prenehal mandat. V okviru nadaljevanja te seje, takoj ko bo mandatno-imunitetna komisija poročilo pripravila, ga bomo tudi obravnavali.
Pred določitvijo dnevnega reda te seje bomo opravili še postopek SPREJEMANJA ZAPISNIKOV 18. IN 19. REDNE SEJE TER 44., 45., 46. IN 47. IZREDNE SEJE DRŽAVNEGA ZBORA. Vsi ti zapisniki so na vpogled v računalniški mreži. Ali kdo zahteva spremembo ali dopolnitev oziroma ima kakšno drugo pripombo k zapisnikom? (Nima.) Prehajamo na glasovanje.
Ker k zapisniku 18. seje državnega zbora Republike Slovenije ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu zapisnika. Ugotovimo prisotnost! (76 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zapisnik? (68 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 18. seje državnega zbora sprejet. Ker k zapisniku 19. seje državnega zbora ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu zapisnika. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zapisnik? (55 prisotnih.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 19. seje državnega zbora sprejet.
Ker k zapisniku 44. izredne seje državnega zbora ni pripomb, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zapisnik? (31 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je zapisnik 44. izredne seje državnega zbora sprejet.
Ker k zapisniku 45. izredne seje državnega zbora ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu zapisnika. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zapisnik? (46 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani zapisnik sprejet.
Ker k zapisniku 46. izredne seje državnega zbora ni pripomb, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zapisnik? (41 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je zapisnik sprejet.
Ker k zapisniku 47. izredne seje državnega zbora ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu zapisnika. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zapisnik? (48 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je zapisnik 47. izredne seje državnega zbora sprejet.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 51. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije. Predlog dnevnega reda ste prejeli s sklicem z dne 16. junija 2000. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena poslovnika državnega zbora. Torej najprej o umikih, nato o razširitvah, nato o hitrih oziroma skrajšanih postopkih.
Prehajamo na predloge za umik posamezne točke dnevnega reda. Vlada predlaga, prosim za pozornost, da se z dnevnega reda 51. izredne seje umakne predlog zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije, tretja obravnava. Prosim predstavnika vlade, da utemelji predlog. Besedo ima minister dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Vlada Republike Slovenije predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da z dnevnega reda 51. izredne seje umakne predlog zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije - tretja obravnava. Vlada Republike Slovenije podpira tisti del zakona, ki obravnava samo zapiranje rudnika in ki vključuje tudi socialno dimenzijo oziroma prekvalifikacije presežnih delavcev. Vlada Republike Slovenije v sedanji sestavi pa se še ni opredelila do razvojnega prestrukturiranja Zasavske regije, ki presega samo zapiranje, za kar predvideva zakon v letih 2000-2004 4,9 milijarde tolarjev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu ministru. Vlada torej predlaga, da se umakne z dnevnega reda 5. točka dnevnega reda. Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? Želi? Besedo ima podpredsednik odbora za gospodarstvo Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani ministri, ministrica, predstavniki vlade, gospe in gospodje! Odbor za gospodarstvo - in poročam kot podpredsednik, ki sem vodil to sejo - je kot matično delovno telo obravnaval predlog zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije v tretji obravnavi. Glede na pripombo sekretariata predlaga odbor amandma, poleg tega pa predlaga odbor sklep: "Odbor predlaga državnemu zboru, da v tretji obravnavni predloga zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije sprejme amandma odbora ter da po končani razpravi in glasovanju o amandmajih zakonski predlog v celoti sprejme."
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Feri Horvat. Prehajamo na razpravo poslanskih skupin. Prvi se je prijavil Miran Potrč, v imenu poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi, gospod predsednik, spoštovana nova vlada! V imenu poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov nasprotujem umiku predloga zakona o zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik in o prestrukturiranju Zasavske regije z dnevnega reda. Še več, v imenu poslanske skupine sem, bom rekel, začuden in užaljen nad tem, kako deluje ta vlada. Državni zbor štiri leta obravnava problematiko zapiranja rudnika Trbovlje-Hrastnik. Prešli smo vse možne procedure, vključno z referendumom; prešli smo vprašanje izgradnje termoelektrarne Trbovlje 3, prešli smo vprašanje obratovanja rudnika do leta 2015 in izgradnje nadomestnega objekta termoelektrarne Trbovlje, skupaj s čistilnimi napravami, in prišli smo do tega, da je treba, po mnenju vlade, resda bivše vlade, do leta 2008 zagotoviti obratovanje, kasneje pa zaprtje tega rudnika, vendar hkrati tudi potrebna sredstva za saniranje posledic rudarjenja in tudi za razvoj te regije. Vlada, njen minister gospod dr. Jože Zagožen, ki je ves čas v imenu socialdemokratske stranke nasprotovala kakršnemukoli reševanju problemov v Zasavju, ves čas nasprotovala kakršnemukoli reševanju problemov. Vse drugo je bila navadna demagogija in navadne obljube. Govorili ste eno, delali ste drugo. Dokler ste delali to kot poslanci, je bilo to razumljivo, zdaj želite delati to kot vlada. Pri takšnem načinu ravnanja sem skrajno užaljen in prizadet v imenu predstavnikov te regije in zaradi tega pričakujem, da bo ta državni zbor končno zbral to moč in se odločil, da o zakonu glasuje in ga tudi sprejme. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Potrč. Stališče poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije predstavlja mag. Janez Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Liberalna demokracija Slovenije nasprotuje umiku tega predloga zakona z dnevnega reda, in diskusija danes, se mi zdi, da ne bo popolnoma drugačna, kot je bila v drugi obravnavi. Kaj smo povedali v drugi obravnavi:
Poudarjeno je bilo in ponovno opozarjam - sam se to govoril tu - roki tečejo, tečejo roki na podlagi energetskega zakona, na podlagi katerega je treba opredeliti, katere investicije so tako imenovane nasedle investicije; treba jih je prijaviti v Bruselj, treba je začeti sanirati. Če ne bodo opredeljene kot tako imenovane nasedle investicije, potem se ne bodo dale sanirati oziroma se ne bodo dale odpravljati napake v skladu z novim energetskim zakonom. In kaj to pomeni? To pomeni, da v zasavsko regijo ne bo mogel priti niti denar za saniranje tako imenovane nasedle investicije. To pa ni bil cilj energetskega zakona, ki je bil tu sprejet soglasno, brez enega glasu proti. To ni bil cilj obravnave zakona o skladnejšem regionalnem razvoju, to ni bil cilj niti tega parlamenta v prvi in drugi obravnavi predloga tega zakona. Sam osebno sem zelo močno - in desna polovica tega parlamenta me je takrat podprla - v prvi obravnavi nasprotoval rešitvam v tem zakonu, ki so bile v nasprotju z zakonom o skladnejšem regionalnem razvoju. Te rešitve ali pa te problematične določbe so bile odpravljene v drugi obravnavi, ni jih več.
Nova vlada je, ali pa koalicija ali pa stranka, ki jo predstavlja sedaj nova vlada, je že v drugi obravnavi poskušala vnesti v zakon določene rešitve, ki bi pravzaprav pomenile ne samo izenačitev te regije z drugimi regijami v Sloveniji v skladu z zakonom o skladnejšem regionalnem razvoju, ampak ki bi pomenile manj, skratka deprivilegiranost te regije, kar pa seveda ni uspelo. Tisti amandmaji niso bili sprejeti. Sedaj, nova vlada, gospod Zagožen v njenem imenu pravi, mi predlagamo umik, zato ker niso bile sprejete nekatere od teh rešitev. Poslovnik državnega zbora veste, da predvideva, da v tretji obravnavi je moč obravnavati ali pa spreminjati samo tiste člene, ki so bili spremenjeni v drugi obravnavi in ni korektno, da predlaga umik, kajti s tem pove pravzaprav, da želi pustiti nerešeno stanje do nadaljnjega. Če bi bil korekten, bi predlagal državnemu zboru, da naj predlog zakona zavrne, da se umakne iz procedure nasploh in naj prinese nov zakon. Tega si seveda ne upa, ne gospod Zagožen ne nova vlada, ki po mojem niti nima znanja pripraviti nek drug zakon.
Zato menimo v Liberalni demokraciji Slovenije, tako kot je omenil že gospod Potrč, da je skrajno nekorekten tak predlog v tem državnem zboru, in če si upate, glasujte proti zakonu, ko se bo glasovalo o zakonu v celoti, ne pa s tem trikom, umikom z dnevnega reda poskušati podaljševati to agonijo. Še enkrat poudarjam, roki za prijavo tako imenovanih nasedlih investicij tečejo in se bodo iztekli in nimajo časa čakati na naša prerekanja do volitev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kopač. Po poslovniku zakona v tretji obravnavi ni več možno umakniti iz procedure, ampak je pot druga.
Stališče poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke, Zmago Jelinčič. Prosim za mir v dvorani.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice, kolegi, spoštovani predstavniki vlade!
Predlog zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik in o razvojnem prestrukturiranju regije je eden od bolj pomembnih zakonov, ki jih bo sprejel državni zbor. Gre za reševanje hudih problemov te regije in mislim da je že skrajni čas, če ni že pet minut do 12.00, da to zadevo vendarle uredimo.
Gre za eksistencialne probleme in njihovo reševanje in mislim da če ne bomo tega sprejeli čimprej in če bomo podlegli intencijam vlade, da se zakon umakne z današnje izredne seje, bomo pravzaprav zabili nož v hrbet lepemu številu delovnih Slovencev iz Zasavja. Gre za kompleksen zakon, za kompleksno reševanje te problematike in v zakonu, kakršen je, je zadeva urejena pravilno. Kot so že pred menoj povedali, dobili bomo tudi denar iz Evrope. Če zakona ne bomo sprejeli, denarja ne bo. Kdo bo to vzel potem na svojo dušo?
Imam občutek, da je nekaterim samo do tega, da bi vladali na vsak način in da bi se maščevali določenim ljudem, ki jim niso dali glasov. Jaz sem proti takemu načinu dela in zato bo naša stranka podprla ta zakon oziroma bo glasovala proti temu, da se zakon umakne iz današnje razprave. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Jelinčič. Stališče poslanske skupine DeSUS kolega Delak.
ANTON DELAK: Hvala za besedo. Spoštovani državni zbor! Naša poslanska skupina je do zdaj stalno podpirala ta zakon. In na nek način moram izraziti zadovoljstvo, da smo prišli tako daleč, da je danes v tretjem branju. Čudim se gospodu ministru, ki je le bil skoraj štiri leta poslanec, da ne pozna poslovnika. Torej, naša poslanska skupina bo proti temu, da se zakon umakne.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Delak, predlog, da se umakne zakon z dnevnega reda, je v skladu s poslovnikom. Ampak predlagam, da stališče poslanske skupine poveste in da se ..., mislim, da je postopek v celoti korekten glede poslovnika. Vsebina je pa politična odločitev, o tej se bomo odločili. Stališče poslanske skupine socialdemokratov Jože Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani zbor! V poslanski skupini Socialdemokratske stranke menimo, da je politično korektno, da se vladi, ki je prevzela vladne posle, omogoči, da se do zakonske materije, ki tako pomembno posega v razvojne perspektive Slovenije in pa tudi v finančne resurse te države, omogoči, da oblikuje svoje mnenje. Meni je žal, da je bil odbor za gospodarstvo pravzaprav izforsirano sklican in dano to na dnevni red, da se tam niso upoštevala mnenja ministra oziroma priporočila ministra, da so prišla iz ministrstva drugačna sporočila na odbor, kot je zaprosil minister, zato pričakujem, da bo ta zbor ravnal politično korektno. In bo omogočil začasni umik z dnevnega reda, s te seje. Ne umik zakona. Kajti velika večina pa vsi poslanci se strinjamo, da je potrebno glede na razmere v premogovništvu in evropske razmere zapreti rudnik Trbovlje. Da tu dileme ni in da je v ta namen potrebno anagažirati določena sredstva.
Vendar tudi opozarjam, da smo v tem državnem zboru nedavno tega sprejeli zakon o skladnem regionalnem razvoju, ki je pravo mesto za razvojni del neke regije. Hkrati bi opozoril, da smo v drugi obravnavi sprejeli sklep, katerega nova vlada tudi, oziroma tudi prejšnja vlada sploh ni obravnavala, očitno ga ni obravnavala, vendar ga je dolžna, ker je zavezujoč, in nova vlada pa se še ni imela možnosti opredeliti. Ta sklep je pravzaprav v povezavi s tem zakonom o skladnem regionalnem razvoju in se glasi: "Državni zbor Republike Slovenije predlaga vladi, da v obdobju uresničevanja zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik, ekološki sanaciji termoelektrarne Trbovlje II in spodbujanju razvojnega prestrukturiranja Zasavske regije po enakih kriterijih, kot so zapisani v 11. členu tega zakona, poskrbi za razvojno vzpodbudo v vseh regijah in območjih, ki po kazalcih razvitosti in demografske ogroženosti že sedaj zaostajajo za razvitostjo Zasavja." To je obvezujoč sklep, ki smo ga tu z veliko večino sprejeli, in mislim, da je potrebno prečesati po določilih tega sklepa in določilih tega zakona o skladnem regionalnem razvoju. Vsi se strinjamo, dajmo tej Zasavski regiji druge spodbude. Seveda pa nikakor ne drži, da bi predlog, da se z dnevnega reda te seje umakne ta zakon v tretji obravnavi, pomenil, kako deluje ta vlada. Takšno mnenje je seveda nekorektno, je pa res, da je zakon in ta materija problematična že pet let in da je že štiri leta, da je pa to kazalec za prejšnje vlade, to pa je res. Vendar bodimo danes politično korektni in stvarni in se opredelimo do tega, da bomo imeli vse rešitve v skladu z zakonsko materijo, ki smo jo tukaj v tem državnem zboru sprejemali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Jerovšek. Stališče poslanske skupine SLS plus SKD, Slovenske ljudske stranke predstavlja Izidor Rejc.
IZIDOR REJC: Spoštovani predsednik, gospe in gospodje, ministri, sodelavci! Naša poslanska skupina, ljudska stranka in SKD, Slovenska ljudska stranka bo podprla umik z dnevnega reda. Ne moremo pristati na to, da je to rezultat neznanja ali kaj podobnega. Morate vedeti in ste sami povedali nekateri, da se ta zakon sprejema že četrto oziroma peto leto in da smo ga v fazi sprejemanja spreminjali. Mi vemo, da je bil prvi nastavek oziroma po prvem predlogu zakona mnogo daljši čas zapiranja in smo ugovarjali, da je treba ta čas skrajšati in seveda drugače stvari preurediti, bolj pregledno, bolj jasno, bolj zavezujoče in podobno. Vmes smo sprejeli zakon o enakopravnem regionalnem razvoju. Ta je seveda tisti matični in seveda na ta zakon, ta zakon bi se moral pripeti tudi na tisti zakon, ki je seveda bazični, za enakomerni regionalni razvoj.
Pri drugi obravnavi smo temu seveda ugovarjali in smo rekli, da je treba te zadeve urediti in da ni kakšnih posebnih dvomov ali pa ne vem, morda tudi, bi rekel, predvsem pomislekov, da bi v bistvu se nek denar, ki bi bil namenjen za vse ostale regije, za ostala področja, bolj za ostala področja Slovenije, da bi se tu pretakal sem. V vsakem primeru gre tu za resno delo, za delo, da je potrebno ta bazen urediti in seveda dati, kot smo temu že zdavnaj in večkrat rekli, sodobnejšo tehnologijo in sodobnejši, bi rekel, utrip, ne pa da bomo se ukvarjali, bom rekel, samo s tem in predvsem za mladi rod ne preveč perspektivnim delom. Gre za to, da se tega zavedamo in da menimo, da bo vlada v kratkem času to delo opravila in to ni noben nož v hrbet ali ne vem, nobeno ne vem kakšno početje. Menim pa, da vlada le v teh nekaj dneh, ko je opravila že tudi druga dela, je tudi prav, da enkrat spregovori o tem.
Treba je tudi povedati, v evropskem merilu se dogajajo premnoge spremembe v konceptu, bom temu rekel, oskrbe z energijo in menim, da so določeni koncepti, določeni nacionalni programi tudi, bi rekel, energetskega razvoja, po mojem zelo že zastareli, skratka nekompatibilni z evropskimi, tako da menim in pričakujem, da bo vlada v kratkem to mnenje poslala in seveda omogočila tretjo obravnavo. Torej podpiramo, da se umakne z dnevnega reda. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Rejc. Želi predlagatelj umika dodatno obrazložiti svoj predlog? Besedo ima gospod minister dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa, gospod predsednik. Obžalujem, če sem bil napačno razumljen s strani nekaterih poslancev, ki so dejali, da sem predlagal, da se zakon umakne v celoti. Mišljeno je bilo samo s te 51. izredne seje, in sicer zato, ker v drugem delu zakona, ki predvideva vlaganje v razvoj Zasavja, kar je neodvisno od samega rudnika, se vlada o tem še ni opredelila. Nisem nič rekel, da se je "za" ali "proti", ampak da se ni opredelila tudi zaradi tega, ker so v teh dneh bili imenovani tudi nekateri pomembni odgovorni delavci ministrstev, med njimi tudi državni sekretar za energetiko in je zelo težko se opredeliti v situaciji, ko ni ljudi, ki bi s svojim strokovnim znanjem in "suportom" sodelovali pri takšnem opredeljevanju. Zato prosim državni zbor za čas, da se lahko vlada do tega vprašanja opredeli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Na glasovanje dajem predlog, da se z dnevnega reda 51. izredne seje umakne 5. točka dnevnega reda, ki se glasi: predlog zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije - tretja obravnava. Ugotavljamo prisotnost! (73 prisotnih.)
Kdo je za predlagani umik? (36 poslancev.) Kdo je proti? (40 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog za umik navedene točke ni bil sprejet. Proceduralni predlog, kolega Rupar.
PAVEL RUPAR: Gospod predsednik, jaz bi prosil, če lahko glasovanje ponovimo, ker nisem pritisnil na pravo tipko. Se opravičujem.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Rupar, ste bili v dvorani? Na glasovanje dajem predlog kolega Ruparja, da se ponovi glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za to, da se ponovi glasovanje? (43 poslancev.) Kdo je proti? (26 poslancev.)
Na glasovanje dajem torej ponovno predlog, da se umakne z dnevnega reda 5. točka dnevnega reda. Ugotavljamo prisotnost! (78 prisotnih.)
Kdo je za predlagani umik? (39 poslancev.) Kdo je proti? (41 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za umik sprejet. Da predlog za umik ni bil sprejet. Se opravičujem. To je bil popoln lapsus. Ali je še kakšen predlog za umik? Ni.
Prehajamo na razširitve. V imenu poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije Tone Anderlič predlaga, da se dnevni red 51. izredne seje razširi s točko "vprašanja in pobude poslank in poslancev". Ali želite predlog za razširitev, utemeljiti ustno? Ni potrebno? Ni potrebno. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? Vlade? Poslanskih skupin? Poslanke in poslanci? Nihče. Na glasovanje dajem torej predlog, da se dnevni red razširi s točko vprašanja in pobude poslank in poslancev. Ugotavljamo prisotnost! (73 prisotnih.)
Kdo je za predlagano razširitev? (56 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prosim poslanske kolegice in kolege, da do petka 23.6. do 12. ure prijavijo poslanska vprašanja in pobude, ki jih bo državni zbor obravnaval v torek 27.6. ob 14. uri. Ali je še kakšen predlog za razširitev dnevnega reda? Ni.
Prehajamo na določanje hitrih postopkov. Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnem postopku. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. O upravnem sporu. O upravnem sporu. Delovno telo podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog, da se predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnem sporu sprejme po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (73 prisotnih.)
Kdo je za predlagani predlog? (64 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Skupina poslancev s prvopodpisanim Romanom Jakičem je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o mladinskih svetih. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik predlagateljev? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog za sprejem predloga zakona o mladinskih svetih po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (47 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Poslanec Franci Rokavec je v obravnavo zboru predložil predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o trošarinah. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku. Želi besedo predlagatelj predloga zakona? Gospod Rokavec, prosim.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Predlagam, da zbor sprejme predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o trošarinah, hitri postopek.
Razlog za to je predvsem v tem, da se s predlagano spremembo konkretizira namera državnega zbora že ob sprejemanju zadnje novele zakona o trošarinah. Gre predvsem za konkretizacijo tiste odločitve, ki jo je državni zbor že sprejel. Zato prosim, da državni zbor sprejme predlog zakona po hitrem postopku. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Rokavec. Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki vlade? (Ne želijo.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Stališče poslanske skupine LDS bo predstavil mag. Janez Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije v tem primeru podpira vlado, novo, Bajukovo vlado. Nova vlada namreč nasprotuje temu predlogu zakona, tudi hitremu postopku. Zakaj?
Predlog zakona predvideva oprostitev trošarine za določeno kategorijo proizvajalcev žganja oziroma žganih pijač pod nivojem, ki ga dovoljuje direktiva Evropske unije. Ta nivo, ki ga opredeljujejo direktive Evropske unije, je 50 odstotkov običajne trošarine. Ta spodnji nivo je s svojim sklepom stara vlada že realizirala. Zato trošarinski zavezanci po sedaj veljavnem zakonu plačujejo, že plačujejo trošarino in plačujejo jo v zneskih, ki ne presegajo - vsaj kolikor je predstavnik vlade govoril verodostojno na odboru, na matičnem odboru - ne presegajo zneskov po par tisoč tolarjev, tri, štiri, pet tisoč tolarjev za največje trošarinske zavezance. O tovrstnih se sedaj pogovarjamo.
Gospod Rokavec predlaga v svojem zakonu, da ne plačujejo teh zneskov. V redu, gre pač za privatni interes ali pa za interes tistih, ki to plačujejo, da tega ne plačujejo, čeprav gre za res majhne zneske. Vendar kaj si s tem nakopljemo na glavo? Nakopljemo si nasprotovanje, eksplicitno nasprotovanje oziroma rešitev, ki je eksplicitno v nasprotju z eno od direktiv Evropske unije. Tudi to je možno, vendar bi to morali vnesti v pogajalska izhodišča. Tega seveda nismo vnesli v pogajalska izhodišča zato, ker pač o tem ni nihče razpravljal na pogajanjih z evropsko komisijo oziroma Evropsko unijo.
Zato seveda pomeni ta predlog zakona velik problem, pomeni odstop od tako deklariranega usklajevanja našega pravnega reda z direktivami oziroma s pravnim redom Evropske unije. Torej, če bo zakon sprejet, bomo sprejeli nekaj, kar nas oddaljuje od Evrope. Ne gre za veliko stvar, gre pa za signal. Predstavljajte si, da nova vlada v Sloveniji, ki je tako zelo deklarirala svojo željo po prevzemanju pravnega reda Evropske unije, prvi predlog tako rekoč na prvi seji parlamenta v času njenega mandata sprejme, njena koalicija seveda, predlog zakona, ki pomeni nekaj, kar je v nasprotju s pravnim redom Evropske unije.
Na odboru, na matičnem odboru se je zgodila zanimiva paradoksalna situacija. Ko je bilo treba glasovati o tem, kdo podpira novo, Bajukovo vlado, ki je v tem primeru imela stališče proti zakonu, zato ker je pač v nasprotju z direktivami EU, smo jo podprli poslanci liberalne demokracije, poslanec DeSUS-a itn. Kdo je bil proti? Proti so bili seveda poslanci, ki izhajajo iz združene stranke SLS plus SKD in poslanci iz vrst socialdemokratske stranke. To je ilustracija zavzemanja za prevzemanje pravnega reda Evropske unije. Zato Liberalna demokracija Slovenije v skladu s svojimi načelnimi stališči ne glede na to, kdo ta predlog zakona predlaga in katera vlada ga podpira ali ga ne podpira, vztraja pri svojih proklamiranih stališčih. Torej vztraja pri prevzemanju pravnega reda Evropske unije in zato nasprotje temu predlogu zakona in tudi uvrstitvi oziroma obravnavi tega zakona po hitrem postopku. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kopač. Sedaj ni razprava "za" ali "proti" zakonu, ampak samo odločitev o hitrem postopku. O vsebini sedaj ni razprava, ali ste "za" ali "proti" zakonu, ampak "za" ali "proti" hitremu postopku. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? Stališče poslanske skupine SLS+SKD, Slovenske ljudske stranke, Benjamin Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Naša poslanska skupina podpira, da gre zakon v proceduro po hitrem postopku.
Povedano je bilo, da se je odbor za finance do tega postopka pozitivno opredelil, sicer ni bilo podano poročilo odbora. Res je, da so predstavniki vlade oziroma ministrstva za finance povedali, v kakšnem obsegu gre za poseg v proračun Republike Slovenije oziroma v kakšnem posegu gre za olajšavo ljudi, ki proizvajajo alkohol, se pravi ki proizvajajo žganje. Menimo, da nam nobena evropska resolucija oziroma nobeno evropsko pogajalsko stališče ne prepoveduje, da omogočimo ljudem na podeželju, ki proizvajajo manjše količine alkohola, da ne bi teh količin pod nižjo trošarinsko stopnjo proizvajali še nekaj let do vstopa v Evropsko unijo. To nam v ničemer ne ruši pogajalske pozicije, kaže pa nam pozitiven obraz do ljudi na podeželju in ljudi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, sadjerejo, oziroma tistih, ki predelujejo sadje, ki drugače propada. Gre za nekaj 1000 tolarjev na leto. Tudi zato in ravno zato je zakon za proračun Republike Slovenije manjšega pomena, omogoča pa prebivalcem neko olajšavo, vsaj simbolično, zato menimo, da ni nobenega razloga, da se tak zakonski predlog ne podpre.
Nova vlada, Bajukova, se do tega zakona, sem prepričan, še ni opredelila. Povzela pa je seveda stališče prejšnjega ministrstva za finance. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Ali želi predlagatelj dodatno obrazložiti svoj predlog? (Ne želi.) Na glasovanje dajem torej predlog, da se zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o trošarinah sprejme po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za predlagani predlog, da se sprejme po hitrem postopku? (32 poslancev.) Kdo je proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog za sprejemanje predloga zakona po hitrem postopku ni bil sprejet, zato ga bo zbor obravnaval kot predlog zakona v prvi obravnavi.
Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogih za sprejem zakonov po skrajšanem postopku.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom za sprejem predloga zakona in dopolnitve zakona po skrajšanem postopku soglaša. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Sekretariat? (Ne želi.) Poslanske skupine? (Ne želite.)
Na glasovanje dajem predlog za sprejem predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa po skrajšanem postopku. Navedeni predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotavljamo prisotnost! (75 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (72 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je brez glasu proti sprejet predlog, da se zakon sprejema po skrajšanem postopku.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah obrtnega zakona. Predlaga, da se sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom za sprejetje predloga sprememb in dopolnitev zakona po skrajšanem postopku soglaša. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga sprememb in dopolnitev zakona po skrajšanem postopku. Velja opozorilo, da ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za predlog, da se zakon sprejme po skrajšanem postopku? (53 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom za sprejem predloga sprememb in dopolnitev zakona po skrajšanem postopku soglaša. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po skrajšanem postopku. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (64 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o splošnem upravnem postopku. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku; matično delovno telo s tem soglaša. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog za sprejem predloga zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o splošnem upravnem postopku po skrajšanem postopku. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (48 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o dopolnitvah zakona o matičnih knjigah in o spremembi zakona o dopolnitvah zakona o matičnih knjigah. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom za sprejem predloga zakona po skrajšanem postopku soglaša. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega zakona po skrajšanem postopku. Ugotovimo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (39 poslancev.) Je kdo proti? (19 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s tem predlogom soglaša. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog za sprejem predloga zakona o spremembi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku po skrajšanem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (58 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Skupina poslancev s prvopodpisanim Francem Rokavcem je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o dopolnitvi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja za sprejem predloga zakona po skrajšanem postopku soglaša. Želi besedo predstavnik predlagateljev? Gospod Rokavec!
FRANC ROKAVEC: Hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci! Predlagam, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zbor sprejme po skrajšanem postopku. Dejansko gre pri predlogu zakona za dve vprašanji, na odboru za zdravstvo pa smo se že dogovorili in tudi v imenu predlagateljev zagotovili, da bomo materijo 1. člena tega zakona umaknili iz zakona tako, da bi omogočili, da bi - problematično upokojevanje delavcev po posebnem zakonu o prizadetih z azbestom - omogočili, da bi s črtanjem šeste alinee 404. člena sedanjega zakona o pokojninsko-invalidskem zavarovanju tudi omogočili vsem tudi pridobitev in pa upokojevanje po že sprejetem posebnem zakonu. Zato prosim zbor, da zaradi nujnosti rešitve tega vprašanja, sprejme skrajšani postopek. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Rokavec. Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavnik vlade? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? Stališče poslanske skupine Socialdemokratov predstavlja kolega Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani ministri, člani vlade, gospe in gospodje, kolegi poslanci. Zaradi proceduralnih razlogov je pravzaprav tu nastopil gospod Franc Rokavec kot predlagatelj tega zakona. On je predlagatelj 1. člena, jaz sem pa predlagatelj 2. člena, ki ostaja. Situacija v Soški dolini, gospe in gospodje, je dramatična. Od novega leta vlada ne upokojuje več azbestnih bolnikov. Dogajajo se tragedije, za katere je bolje, da vam jih ne predočim, ne povem; jaz vem, da te stvari ne sežejo tako daleč v ta druga okolja, samo živeti med azbestnimi bolniki, živeti med ljudmi, kjer je umrljivost zadnje čase zelo visoka, je huda stvar. S poslancem Ivanom Božičem sva 5. maja priredila posvet s temi ljudmi na njihovo zahtevo, ker so spraševali, zakaj se je ustavilo upokojevanje. Mislila sva, da bo prišlo 10, 20 ljudi, prišlo jih je 128. Od tega se jih je 97 podpisalo na seznam, ki ga lahko dam na vpogled, ki so azbestni bolniki: ne morejo delati in se ne morejo upokojiti. To je sramota!
Kako je prišlo do tega, vemo, na žalost je prišlo malo na čuden način; z enim samim členom zakona, z eno alineo se je črtalo poglavitni, poglavitni odstavek 7. člena zakona o azbestu - dovolite, da ne preberem tri vrstice dolg naslov zakona - in s tem v bistvu ta lex specialis, ta poseben zakon, razveljavilo in povzročilo te dramatične posledice. Jaz nisem samo podpisnik, jaz sem tudi avtor 2. člena v tem zakonu, ki je silno enostaven ta 2. člen. V zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Uradni list, št. 106/99, se v prvem odstavku 404. člena črta šesta alinea. To je tista šesta alinea, ki je izničila azbestni zakon. Jaz celo smatram, da smo bili v tem primeru, glede na to, da smo ta azbestni zakon sprejemali kot lex specialis in da smo za ta azbestni zakon predvideli tudi sredstva, torej smo sprejeli tudi finančne posledice le-tega in to upoštevali v proračunu, jaz mislim, da smo bili s strani prejšnje vlade na nek način hote ali nehote poslanci izigrani. Rezultat je bil pa takšen, kot je; torej dramatičen in situacija kliče po nujni, takojšnji razrešitvi, zato skrajšani postopek. Jaz sem se pripel na zakon gospod Rokavca zaradi tega, ker je njegov že bil v postopku, sicer bi zaradi naše procedure, ki jo moramo spoštovati, pač moral čakati, kdaj bom lahko vložil ta zakon.
Apeliram na poslance, apeliram na vse vas, da poskušate razumeti dramatičnost, ki je ta trenutek v Soški dolini. Vnaprej se vam zahvaljujem za vaše glasovanje za skrajšani postopek. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Hvalica. Želi še katera od poslanskih skupin? Stališče poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov, Miran Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovane kolegice in kolegi! V poslanski skupini Združene liste socialnih demokratov v celoti podpiramo predlog, da se v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v prvem odstavku 404. člena črta šesta alinea. Menimo, da prav, da se na ustrezen način reši problematika upokojevanja obolelih za azbestozo in drugimi boleznimi v Soški dolini.
Radi bi pa povedali, da se nam zdi neodgovorno, da se poskuša na račun resne bolezni in resnih problemov, s katerimi se srečujejo oboleli v Soški dolini, pripenjati rešitve, ki so strokovno v celoti nedodelane in za katere se ne ve, kakšen cilj in kakšen smisel bi sploh imele. In to je pa tisti del predloga, ki ga je predlagal gospod Rokavec še s tremi drugimi podpisniki in za katerega je bilo danes na odboru za zdravstvo, delo, družino in socialne zadeve ugotovljeno, da vlada o njem sicer nima mnenja, da pa strokovno lahko pove mnenje, da je zakon neustrezen, da cilji, ki jih želi doseči, enostavno s tem ne morejo biti doseženi, ker bi morali spremeniti vrsto drugih členov zakona, če bi želeli karkoli storiti.
Predlagano je bilo gospodom, ki vlagajo takšen zakon - in to tretji zakon v parih dneh; tretji zakon v parih dneh - da naj svoj zakon umaknejo in da naj pride zakon, ki ga je gospod Hvalica vložil, v normalno proceduro. Niso bili pripravljeni to storiti. Obljubljali so, da bodo umikali z amandmaji te člene, kar jaz lahko verjamem ali pa ne verjamem. Po izkušnjah - ni nujno, da verjamem glede tudi na ravnanja na tej seji državnega zbora v zvezi z nekaterimi zakoni.
Jaz mislim, da je odgovornost poslank in poslancev, da pripravljajo predloge, ki imajo rep in glavo. Zaradi tega jaz zagotavljam, da smo pripravljeni na tej seji obravnavati predlog zakona, ki obravnava azbestozo in ki ga je vložil gospod Ivo Hvalica, da pa nismo pripravljeni obravnavati zakona, ki enostavno nima - bi rekel - razumljive vsebine. Glede katerega niti predlagatelji na seji odbora niso vedeli, kaj z njim želijo. Odgovornost za to, da se problemi rešujejo, obstoja, odgovornost za nekorektne predloge pa ne.
Gospe in gospodje, mi smo tri leta ali pa dve leti dobro sprejemali zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Možno ga je pri očitnih primerih spreminjati po skrajšanem postopku, če pa misli nova vladna koalicija začenjati spreminjati zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne da bi se dogovarjala s socialnimi partnerji - mi smo zahtevali socialni sporazum in temeljni sporazum je bil dosežen, da je do sprememb prišlo - po skrajšanem postopku pomembne inštitute reševati, potem moram reči, da je po našem prepričanju se takemu ravnanju nove vladne koalicije treba na prvem koraku upreti in reči, da pač z njim ne bomo soglašali. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi predstavnik predlagateljev dodatno obrazložiti predlog za skrajšani postopek? (Ne želi.) Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po skrajšanem postopku. Le-ta ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotavljamo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za predlagani predlog? (37 poslancev.) Kdo je proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog za skrajšani postopek ni sprejet.
Zbor bo v zvezi z 52. točko dnevnega reda - volitve in imenovanja - obravnaval predloge, ki mu jih je preložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, kot tudi zadeve, ki mu bodo predložene tekom te seje. S sklicem seje z dne 16.6.2000 ste bili obveščeni, da lahko kvalificirani predlagatelji na podlagi 190. in 177. člena poslovnika državnega zbora k 9., 11. ter 2., 3., 5., 6., 7. in 38. točki dnevnega reda vlagajo amandmaje do začetka obravnave posamezne točke na seji zbora. Za današnjo sejo tako predlagam dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem, s sprejetimi dopolnitvami in spremembami. Na glasovanje dajem predlagani dnevni red v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dnevni red 51. izredne seje? (64 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet. Državni zbor bo zasedal ta teden, po potrebi pa tudi naslednji teden od 27. do 30. junija 2000.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA - SKRAJŠANI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi besedo predstavnik vlade? Besedo ima državni sekretar mag. Debelak.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci. Pred vami je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa - skrajšani postopek. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami predlagatelj zasleduje naslednje cilje - prvič: s podaljšanjem prehodnega roka za uveljavitev novega sistema registracije motornih in priklopnih vozil, zagotoviti dodatno potreben čas za oblikovanje najprimernejšega sistema plačevanja letnega povračila za uporabo cest; drugič: osebam, ki so se vključile v program usposabljanja za voznika inštruktorja pred 1.5.1998 - to je dan, ko je začel veljati zakon - in so ta program uspešno absolvirale po že uveljavitvi zakona, omogočiti pridobiti inštrukotorsko dovoljenje pod pogoji, ki so veljali na dan vključitve v program in usposabljanje; tretjič: zagotovi sankcioniranje kršitev odredb o prepovedi oziroma omejitvi prometa in četrtič: dopolniti določbo o šestmesečnih tehničnih pregledih vozil, ki so starejša od 12 let.
Kaj to pomeni? Glavni namen predlaganega zakona je, kot sem že prej povedal, zagotoviti dodatno potreben čas za vzpostavitev ustreznega sistema plačevanja letnega povračila za uporabo cest ter drugih pogojev za njegovo učinkovito izvajanje. S predlagano spremembo se predhodno obdobje za uveljavitev določb 237. člena zakona podaljšuje s 1. maja 2000 na 1. december 2001. Sedanji zakon s 1. majem letošnjega leta namreč ukinja vsakoletno podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja motornih in priklopnih vozil in ga nadomešča z obveznostjo opravljanja tehničnega pregleda vozila in njegove označitve s predpisano nalepko oziroma vinjeto za opravljen tehnični pregled. Z ukinitvijo vsakoletnega podaljšanja veljavnosti prometnega dovoljenja se je namreč odprl problem plačevanja letnega povračila za uporabo cest, saj se je le-to do sedaj zagotavljalo ravno prek podaljšanja veljavnosti prometnega dovoljenja. Dokazilo o plačilu letnega povračila je po uredbi o določitvi letnih povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za cestna motorna in priklopna vozila, eden od predpisanih dokazov, ki jih mora stranka priložiti k zahtevi za registracijo motornega in priklopnega vozila oziroma v nadaljevanju za podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja.
Z dopolnitvijo 101. člena sedanjega zakona se sankcionira kršitve odredb o prepovedi ali omejitvi prometa. Ker z odredbo ni mogoče določiti prekrškov in sankcij zanje, je treba to urediti tudi z zakonom in to je tudi cilj novele 101. člena.
Osebam, ki so se vključile v program usposabljanja za voznika inštruktorja pred 1.5.1998 in so ta program uspešno zaključile po uveljavitvi zakona, naj se s predlagano spremembo omogoči pridobiti inštruktorsko dovoljenje pod pogoji, ki so veljali v trenutku, ko so se v program usposabljanja vključili.
Novela ima tudi spremembo, ki smo jo vgradili v zakon - in sicer na pobudo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrstva za obrambo - predlaga pa ukinitev šestmesečnih tehničnih pregledov traktorjev - ponavljam, traktorjev - in traktorskih priklopnikov ter gasilskih vozil, ki jih imajo v lasti gasilska društva - in to gasilska volonterska društva - in ki so starejša od 12 let.
Spoštovane gospe poslanke in spoštovani gospodje poslanci! Vlada Republike Slovenije predlaga državnemu zboru, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa obravnava in sprejme po skrajšanem postopku, saj gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve, vendar pa z njimi v podaljšanem prehodnem roku zagotavljamo nekatere načrtovane prihodke državnega proračuna iz naslova letnih povračil za uporabo cest.
In na koncu še nekaj. Glede na posamezne pomisleke, ki so bili izraženi tudi v teh poslanskih klopeh in nenazadnje zadnjič na odboru za notranjo politiko, bi vas želel obvestiti, da je ministrstvo za notranje zadeve že, bi rekel, intenzivno v pripravi obsežnejše novele zakona o varnosti cestnega prometa. Predlagamo oziroma predvidevamo, da ga boste dobili v proceduro jeseni in seveda v proceduro, ki bo redna, kjer boste imeli tudi veliko možnosti dajati svoje pobude, predloge in seveda tudi nekatere določbe skritizirati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Predlog zakona je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Želi poročevalec predstaviti mnenje odbora? Predsednica odbora gospa Beblerjeva.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi. Torej, odbor je sprejel en amandma, in sicer amandma k 4. členu na predlog in v zvezi z mnenjem sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve in zato tudi predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da pač ta zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti v cestnem prometu sprejme, ker se strinja z razlogi, ki so navedli predlagatelja, da je predlagal ta zakon v sprejem po skrajšanem postopku.
V sami razpravi pa je bilo opozorjeno na to, da se je v dveletnem izvajanju tega zakona pokazala cela vrsta nedorečenosti in nestrokovnosti ali pa spornih določb in zaradi tega so nekateri poslanci tudi že vložili oziroma napovedali vložitev novih sprememb zakona o varnosti v cestnem prometu. Zato odbor državnemu zboru predlaga tudi to, da bi državni zbor predlagal vladi Republike Slovenije, da v čim krajšem možnem času na podlagi temeljite analize izvajanja zakona predloži v zakonodajni postopek ustrezne spremembe in dopolnitve zakona o varnosti v cestnem prometu. Dejstvo je namreč tudi to, da državni zbor še ni sprejel v obravnavo predloga strategije na tem področju in pokazalo se je pač, da je to tudi velika in pomembna pomanjkljivost in zaradi tega pač naš odbor za notranjo politiko in pravosodje predlaga državnemu zboru še v sprejem ta dodatni sklep. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Pisnih prijav ni... Želite? Jože Avšič, stališče poslanske skupine LDS.
JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa. Mislim da je prav, da predstavim mnenje poslanske skupine LDS v zvezi s tem predlogom sprememb zakona o varnosti v cestnem prometu, ker smo o njem kar obširno razpravljali v naši poslanski skupini in seveda ugotavljali ob tem, da to, kar je predlagano, je za podpreti in bomo podprli, vendar seveda je hkrati s tem še veliko dvomov o rešitvah, kakršne so sedaj v veljavi.
Z veseljem seveda sprejemamo informacijo, da je posebna delovna skupina v okviru ministrstva za notranje zadeve pripravila obširno novelo zakona, vendar smo tudi danes ponovno od gospoda državnega sekretarja slišali, da bojo te novele prišle v poslanske klopi nekje v jeseni. V jeseni vemo seveda, da bo ta državni zbor precej malo delal, ker bo tik pred volitvami. Torej lahko pričakujemo, da bodo spremembe zakona - obširnejše - uveljavljene morda v roku kakšnega leta, razen če bo po hitrem postopku morda lahko spomladi prihodnje leto.
Poslanska skupina LDS ocenjuje, da je nekaj odprtih zadev v zvezi s tem zakonom take narave, da bo treba o njih kljub vsemu še posebej spregovoriti. In podpiramo predvsem zahteve, nekatere zahteve javnosti, zlasti - če lahko tako rečem - tudi iz strokovne javnosti, ki je organizirana v okviru Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije, ki opozarja že kar nekaj časa na odprte probleme ali pa težave. Delno te težave rešuje tudi ta zakon, ne odpravlja pa jih - recimo - na področju, ki je zelo zanimivo. To je 117. člen, po katerem se sankcionira z odvzemom dovoljenja zaradi 1,5 promila alkohola v vseh kategorijah in s tem postavlja v neenakopraven položaj profesionalne voznike in uporabnike v cestnem prometu z ostalimi vozniki v cestnem prometu. Ravno tako so po vsej verjetnosti dileme in odprta vprašanja v zvezi z uporabo svetil - obvezno uporabo, kot je sedaj določeno v zakonu - in verjetno bi še lahko našteval.
No, ne glede na to in seveda, ker je zakon tudi v skrajšanem postopku in ga ni moč dopolnjevati, bo poslanska skupina podprla ta zakon, ki ga je naša vlada pripravila že pred nekaj meseci in zdaj prihaja na dnevni red, kot tudi amandma odbora za notranjo politiko državnega zbora. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Avšič. Sedaj pa sprašujem, ali želite besedo poslanke in poslanci. (Ne želite.) Prihajamo na drugo obravnavo, torej na razpravo in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Ker imamo en sam amandma, zboru predlagam, da v skladu s poslovniško določbo razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ta predlog sklepa dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog, da glasujemo skupaj o tistih členih, h katerih niso bili vloženi amandmaji? (46 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo predlog sprejeli soglasno.
V razpravo dajem 4. člen in amandma odbora. Člen se spremeni tako, da se glasi: "Ne glede na določbo 237. člena zakona se določbe tretje točke prvega odstavka 174. člena, devete alinee tretjega odstavka 176. člena in sedmega odstavka 188. člena, ki se nanašajo na označevanje vozila z nalepko, začne uporabljati 1. decembra 2001." Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za navedeni amandma? (44 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet in 4. člen smo v celoti spremenili.
V razpravo dajem preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Dajem jih na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (45 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Preostali členi so sprejeti.
V razpravo dajem naslov zakona. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za naslov? (34 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Naslov zakona je sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da je bil k predlogu zakona v drugi obravnavi sprejet amandma k 4. členu. Ali ga želite kvalificirani predlagatelji vložiti, torej amandma k temu členu? (Ne želite.) Ali kdo želi razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.) Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Pred tem sprašujem sekretariat, ali je bila na podlagi poslovniških določb s sprejetim amandmajem porušena medsebojna skladnost določb zakona? (Ni bila.) Prehajamo torej na glasovanje o zakonu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (46 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Zakon smo v celoti sprejeli.
Matično delovno telo prelaga naslednji dodatni sklep, naslednji sklep: "Državni zbor Republike Slovenije predlaga vladi Republike Slovenije, da v čimkrajšem možnem času na podlagi temeljite analize izvajanja zakona predloži v zakonodajni postopek ustrezne spremembe in dopolnitve zakona o varnosti v cestnem prometu." Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta sklep dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (37 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo sklep sprejeli in s tem smo zaključili to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O OROŽJU. Predlog tega zakona je zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi besedo predstavnik vlade? Besedo ima državni sekretar mag. Debelak.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Gospod predsednik, poslanke in poslanci! Konec marca tega leta smo obravnavali zakon o orožju v drugem branju. Državni zbor je sprejel 16 amandmajev, ki jih je predlagatelj pri pripravi zakona za tretjo obravnavo v celoti upošteval. Hkrati pa je pri pripravi besedila opravil v nekaterih členih manjše redakcijske popravke, ki pa ne posegajo v samo vsebino zakona.
Prav tako je vlada Republike Slovenije kot predlagatelj zakona k pripravljenemu besedilu za tretjo obravnavo vložila 9 amandmajev. Večina teh amandmajev je redakcijske narave in poudarjamo, da ne posegajo v samo konturo oziroma - če hočete - koncept zakona.
Posebej pa bi želel opozoriti na amandmaja vlade k 84. in 85. členu. Namreč, v drugi obravnavi je bilo z amandmajema v prvem odstavku 84. člena črtano besedilo, ki je v določeni meri urejalo revizijo vseh izdanih orožnih listov. Ta amandma je bil sprejet z obrazložitvijo, da bi se s ponovnim preverjanjem upravičenega razloga iz 4. točke 14. člena zakona preveč, premočno posegalo v že pridobljene pravice posameznikov, še zlasti lovcev in športnih strelcev. Po drugi strani pa so bile v razpravi dane zahteve po reviziji izdanih orožnih listov za varnostno orožje. V tem sklopu pa je bil sprejet amandma k 84.a členu, ki predvideva revizijo izdanih orožnih listov za varnostno orožje le za pripadnike bivše JLA, ne pa tudi za ostale imetnike orožnih listov za varnostno orožje, kot se je to zahtevalo v razpravi. Poleg tega ta določba predvideva poseben način izvedbe revizije, ki jo določi oziroma ki jo mora določiti vlada. Po mnenju predlagatelja je ta poseben način glede na rešitve, ki jih predvidevajo določbe zakona, povsem nepotreben. Z amandmajema, ki ju predlaga vlada, to je z novim drugim odstavkom 84. člena in črtanjem 85. člena, se po našem mnenju vse omenjeno neskladje odpravlja in s tem, bi rekel, ostanemo na nekih zahtevanih nivojih in rešitvah, ki so bile izražene ob drugem branju tega zakona.
Spoštovane gospe in gospodje poslanci, tudi v tej dvorani sta se v razpravi ob predlogu zakona, tako v prvi kot v drugi obravnavi, pojavljala dva različna pogleda glede nabave, posesti in nošenja orožja. Osebno sem prepričan, da je predlagatelj v maksimalni možni meri poskušal slediti zahtevam tako ene kot druge strani in pri tem izbral rešitve, ki omogočajo nadaljevanje slovenske civilno-orožne tradicije na področju lova in športa in hkrati dajejo v večji meri možnost, da se prepreči zloraba oziroma uporaba orožja, ki ni neposredno povezana z varovanjem ljudi in premoženja ter z lovom oziroma s športom. Predlagam, da zakon v tretjem branju podprete in da mu date zeleno luč. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Ali želi besedo predstavnica odbora za notranjo politiko in pravosodje? Besedo ima predsednica, gospa Beblerjeva.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa. Tudi tukaj lahko zelo na hitro povem, da je odbor na predlog sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve sprejel amandma k 88. členu, ker vključuje tudi dejavnost trgovca, sicer je pa to bolj redakcijske narave amandma. Nato je odbor podprl amandmaje vlade k 17., 34., 36., 47. in 85. členu predloga zakona. Odbor ni podprl amandmaja poslanske skupine slovenske nacionalne stranke k 34. členu in amandmaja vlade k 84. členu. Pač pa je odbor soglašal, da sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve v končni redakciji popravi določilo 30. in 82. člena tako, da bosta ustrezna glede na spremembe v drugi obravnavi. Odbor pa je tudi seveda sklenil predlagati državnemu zboru, da po zaključeni tretji obravnavi sprejme predlog zakona v celoti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolegica Beblerjeva. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) O zakonskem predlogu v celoti - predstavniki poslanskih skupin. Kolega Jelinčič. Kdo je bil prej? Kolega Zmišek je bil prvi. Ne, ne gre za velikost ampak za hitrost. Kolega Zimšek, stališče poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije.
JOŽEF ZIMŠEK: Spoštovani gospod predsednik, poslanke, poslanci.
Liberalna demokracija Slovenije podpira predlog zakona o orožju v tretji obravnavi. Podpira vse tiste amandmaje v tretji obravnavi, ki jih je podprlo matično delovno telo. Ne podpira pa 84. člena oziroma amandmaja k 84. členu, ker ga matično delovno telo ni podprlo. Predlagam, da zakon v tretji obravnavi sprejmemo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Zimšek. Besedo ima kolega Jelinčič, stališče poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Novi zakon o orožju oziroma predlog zakona o orožju bo pravzaprav prvi in temeljni kamen nove slovenske orožne zakonodaje, kajti potrebno bo narediti še kar precej raznih podzakonskih aktov, pa tudi drugih zakonov in zakonskih aktov, ki se ukvarjajo z orožno zakonodajo - se pravi s tematiko orožja - ko v ožjem kot v širšem smislu. Zakon sam po sebi bo dober zakon, čeprav bi morda lahko dobil še nekaj lepotnih popravkov, je v sami osnovi treba čestitati ekipi, ki je zakon predlagala, ki je zakon pripravljala in ki je imela tudi toliko posluha za ideje, sugestije in pa razmišljanja poslancev.
Navkljub vsemu pa sodim, da bi bilo potrebno v 84. členu, ki ga odbor ne podpira, je potrebno ravnati na enak način tudi pri glasovanju. Predlagam, da - torej - amandma k 84. členu v državnem zboru zavrnemo. Namreč, gre za pravzaprav ponovno preverjanje verodostojnosti oziroma upravičenosti za pridobitev orožnega lista za ljudi, ki so orožni list za eno drugo orožje že posedovali oziroma ga že posedujejo. Jaz nisem proti temu, da se ponovno plača taksa, konec koncev, davkarija mora živeti, država mora živeti od denarja, nisem pa za to, da se razlogi ponovno ugotavljajo in ponovno določajo.
Zato, spoštovani kolegi, predlagam, da glasujemo proti amandmaju k 84. členu, ravno tako pa predlagam, da naj zbor podpre moj amandma k 34. členu, ki ga v principu odbor ne podpira. Verjetno ga ne podpira zaradi nerazumevanja tematike, zato bom malo pojasnil to zadevo. 34. člen govori o najdbi orožja in streliva. Pravi: "Kdo izve ali najde orožje ali strelivo, zaradi katerega domneva, da je izgubljeno ali skrito, ga mora nemudoma izročiti najbližji policijski postaji oziroma jo o tem obvestiti. Z najdenim orožjem se nadalje postopa v skladu s predpisi, ki urejajo postopek ravnanja z najdenimi stvarmi." In tretji odstavek: "Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se prepovedano orožje ne vrača in ne proda." Moj amandma govori o tem, da bi se dodal novi četrti odstavek, in sicer naj bi se glasil: "Za osebe, ki imajo dovoljenje za zbiranje orožja, določila drugega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo, če v roku enega meseca vložijo prošnjo za pridobitev orožne listine in jim je ta tudi izdana." Torej, če v mesecu dni upravni organ ugotovi, da se lahko izda listina za ta kos orožja, se mu ga izda, drugače se mu ga ravno tako odvzame.
Kajti, če ne bomo sprejeli tega amandmaja, se bo zgodilo to, da tisti, ki bo našel tako orožje, enostavno tega ne bo prijavil; ne bo prijavil! In bo imel to v ilegalni posesti. Ena od tendenc tega zakona, pa je zagotovo tudi ta, da ima država strelno orožje - in orožje še posebej - pod kontrolo. S tem amandmajem se uvede pod kontrolo tudi tisto orožje, ki je lahko najdeno ali kako drugače dobljeno. Zato sodim, da je smiselno, da se podpre ta amandma, kajti to bo tako ali tako veljalo samo za zbiralce.
Če povem primer, kaj se dogaja sedaj in kaj bi se dogajalo še v bodoče. Recimo, če kdo najde kakšen star mitraljez iz prve vojne. Kaj bo naredil? Skril ga bo in ga bo imel in ga bo ob prvi priložnosti prodal Italijanu, ali Avstrijcu, ali Nemcu, da ga bo vlekel v tujino in s tem se siromaši slovenske kulturna dediščina. Zato predlagam še enkrat, da sprejmemo oziroma potrdimo vse amandmaje, razen amandmaja k 84. členu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Jelinčič. Ali želi o zakonskem predlogu v celoti razpravljati kdo od poslank in poslancev? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na razpravo in odločanje o posameznih amandmajih. Vodili jo bomo na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 19. junija. V razpravo dajem amandma k 17. členu, predlagateljica je vlada, delovno telo ga podpira. Prosim vodje poslanskih skupin, če bi nekoliko povečali število poslank in poslancev v plenarni dvorani. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma k 17. členu? (45 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
V razpravo dajem dva amandmaja k členu 34. Prvega predlaga Zmago Jelinčič, za njega pa ni uspel pridobiti podpore matičnega delovnega telesa. Amandma pod točko dva - predlagateljica je vlada, delovno telo ga podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem, torej, najprej prvi amandma k členu 34, predlaga ga poslanski kolega Zmago Jelinčič, delovno telo ga ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (17 poslancev.) Kdo je proti? (26 poslancev.)
Ta amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k temu členu. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Prosim, za pozornost. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za drugi amandma k členu 34, predlagateljica je vlada? (36 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
V razpravo dajem amandma k členu 36. Predlagateljica je vlada, delovno telo ga podpira. Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (31 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Sprejeto.
V razpravo dajem amandma k členu 47, predlagateljica je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (31 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Sprejeto.
V razpravo dajem amandma k členu 47. Predlagateljica je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (28 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Amandma je sprejet.
V razpravo dajem amandma k členu 84. Predlagateljica je vlada Republike Slovenije, delovno telo ga ne podpira. Želi kdo besedo? Kolega Bajc.
JOSIP BAJC: Gospod predsednik, hvala lepa. Kolegice, kolegi, predstavniki vlade. Nasprotoval bom sprejemu tega amandmaja iz enega preprostega razloga. Ne glede na to, da tudi v odboru, ko so predstavniki ministrstva za notranje zadeve utemeljevali razloge, da se ta amandma podpre, in sicer da prvi odstavek 84. člena pravi: "Imetniki listin za posest ali nošenja orožja, izdanih na podlagi zakona o orožju, morajo v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona zamenjati te listine za ustrezno orožno listino po tem zakonu." Če se pa vrnemo na amandma vlade, ki pravi, in sicer: "Pri zamenjavi listin za posestvo oziroma nošenje orožja iz prejšnjega odstavka tega člena se šteje, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 14. člena tega zakona." Sedaj bi pa prebral ta drugi odstavek 14. člena, pravi: "Pristojni organ izda posamezniku dovoljenje za nabavo orožja, dovoljenje za nabavo streliva, orožni list in dovoljenje za posest orožja, če so izpolnjeni naslednji pogoji..." - sedaj pa poslušajte, kaj bo upravni organ nekomu, ki ima že listino preverjal: ali ima 18 let. Ja, ljubi moj bog in sveta preproščina! Drugo - da ni zadržkov javnega reda. To bi mogoče še razumel, ampak mislim, da so tudi drugi načini, kako se ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji javnega reda. Da je zanesljiv: to je ono, veste, včasih smo preverjali moralno politično oporečnost ali neoporečnost - se pravi, da smo zanesljivi. Pri nošenju orožja je mogoče pri zanesljivosti lahko še kaj drugega. Tretje: da ima upravičen razlog za izdajo orožne listine - to bi se dalo preverjati, se pravi, v kolikor ima lovsko orožje, ali je še zmeraj član lovske družine ali ni. Ampak naslednje: da ima opravljen zdravniški pregled. Ja a tudi ginekološki, tako kot so nekateri za šoferske izpite opravljali tudi ginekološke preglede! /Odziv iz dvorane./ Ja, sprašujem itn. In da je opravil preizkus znanja o ravnanju orožja. Ja, sveta preproščina, verjetno če sem pred 10-imi ali 20-imi leti dobil nek orožni list, takrat sem moral opraviti nek poizkus in sedaj bo upravni organ te zadeve preverjal. Nasprotujem oziroma ne bom podprl amandmaja vlade k 84. členu zakona o orožju.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika? Zmago Jelinčič. Razprava? Replika? Kolega Gasparini, replika. Prijavila sta se tudi državni sekretar in gospod Jelinčič.
MARIO GASPARINI: Hvala lepa, predsednik. Gospod Bajc, vi, ki imate tako radi orožje, res verjetno ne potrebujete ginekologa, ampak okulista pa - da.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa za to repliko. Državni sekretar ima besedo.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Gospod Bajc, to sem vam že v drugi obravnavi obrazložil. Ne gre za to, kar ste vi povedali.
Poglejte, amandma točno pravi takole: "Pri zamenjavi listin za posest oziroma nošenje orožja iz prejšnjega odstavka tega člena se šteje, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 14. člena," to se pravi, tisti pogoji, ki jih vi naštevate: da je dopolnil 18 let, da ni zadržkov javnega reda, da je zanesljiv, "razen iz 4. točke drugega odstavka," to je pa tisto, kar ste vi v razpravi povedali, da se pa načeloma strinjate - to je, da ima upravičen razlog za izdajo orožne listine. Šlo je za nesporazum oziroma za zadevo, ki mogoče ni bila s strani Bajca dobro razumljena.
V podkrepitev vladnemu amandmaju bi pa povedal še nekaj. Do revizije bo vsekakor prišlo. Če pogledate 11. člen zakona, po petih letih (orožni list velja pet let) bo opravljena revizija. Takrat, seveda, bo ta revizija pa zajemala vse te točke, o katerih ste vi govorili, ne samo 4. točko, in če se spomnite, v drugi obravnavi smo najprej revizijo namenili vsem vrstam orožja, lovskemu, športnemu, varnostnemu, in smo potem nekako prišli do skupne točke, da bi to bilo namenjeno izključno in samo varnostnemu orožju. Varnostno orožje je tudi z vidika varnosti najbolj občutljivo in zato smo ta amandma koncipirali tako. In še enkrat, predlagamo, da ga podprete, kljub temu da mu matično delovno telo ni dalo zelene luči.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Kolega Jelinčič. Repliko imate, kolega Petan? Ne, kolega Jelinčič je prvi, prosim. Se odpovedujete? Kolega Petan, se odpovedujete? Prosim. Mislim, da je bilo pojasnilo državnega sekretarja na mestu.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod predsednik. Torej, repliciram gospodu Bajcu.
Mislim, da to okrog zdravniškega pregleda... Dobro, zelo v prispodobi je gospod Bajc to povedal takrat, vem, da je mislil bolj za šalo kot zares - tako tudi jemljem. Ampak poglejte, spoštovane gospe in gospodje, ozrimo se malo, kako to problematiko obravnavajo v drugih državah. Imamo kup primerov, ko so v državah, kjer imajo nekako daljšo tradicijo v nošenju orožja, bi rekel, ne samo tistega lovskega, kar je pri nas bilo že tudi prej dovoljeno, da na tem področju uvaja določene restriktivne ukrepe. Namreč, jaz moram odkrito priznati, jaz nisem tisti, ki bi bil generalno proti orožju, daleč od tega. Vendar pri tem mora vladati določen red, kar tako po domače si verjetno ne moremo dovoliti, da bi prišlo tudi pri nas do tega, da bi kar vsak nosil orožje, in to kjerkoli, tudi na javnih mestih. In če bi se mu slučajno zgodilo v takšnem vremenu, kot je danes, da bi imel težave sam s sabo in bi začel streljati kar križem in povprek - verjetno ne bi bilo nam navsezadnje vseeno.
Zato mislim, da je ta amandma, ki ga predlaga vlada in ki govori predvsem o tem 14. členu, kako se pridobiva ponovno to soglasje, kar upravičen. Ne zato, ker je to predlog vlade, ampak zaradi tega, ker tudi sam tako mislim in ker menim, da nek red mora biti na tem področju. Zato sem pa na začetku omenil: poglejmo, kako druge države, ki so se s takimi problemi že srečale prej kot mi, to zadevo obravnavajo. Ne glede na to, kako je v kakšnih državah močan ta orožarski lobi, pri nas k sreči tisti proizvajalni lobi ni močan in ga tako rekoč nimamo. Zato mislim, da lahko bolj mirno in bolj trezno urejamo te zadeve kot pa v državah, kjer imajo močno orožarsko industrijo.
Jaz se strinjam s tem predlogom in bom ta amandma podprl. Seveda, pač, moj glas je en glas in ostali se boste, pač, odločili tako, kot se boste. Jaz pa to podpiram. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa za vašo repliko. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem torej amandma k členu 84, predlagateljica je vlada, nima podpore delovnega telesa. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (22 poslancev.) Kdo je proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da ni bilo potrebne večine za sprejem tega amandmaja.
Prehajamo k amandmaju vlade k 85. členu. Delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (36 prisotnih.) Prehitro. Ugotavljamo prisotnost! Vsaka minuta, ki je sedaj izgubljena, jo bo potrebno nadoknaditi v avgustu. /Odziv iz dvorane./ (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma k členu 85? (50 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Zadnji amandma je vložen k členu 88, predlaga ga odbor. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Končali smo z glasovanjem o amandmajih. Na podlagi tretjega odstavka 138. člena poslovnika sprašujem sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost zakona. Ni, zato prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (53 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo pa na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO PA JE TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O POTNIH LISTINAH DRŽAVLJANOV REPUBLIKE SLOVENIJE. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Da.) Državni sekretar mag. Debelak ima besedo.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci. Vse tisto, kar ste amandmirali v drugem branju, in tisto, kar smo se dogovorili, smo vnesli v tekst za tretje branje in vlada tudi podpira amandma, ki ga je vložila združena stranka, tako da mislim, da neka dodatna obrazložitev več ni potrebna. Prepričan sem, da je zakon dober in da bomo lahko s 1.1.2000 izdali že nove potne liste v skladu s tem zakonom. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa državnemu sekretarju. Predlog zakon je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Ali želi besedo poročevalka odbora? (Ne želi.) Predstavnica sekretariata? (Ne.) Predstavniki poslanskih skupin? (Da.) Stališče poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke - Zmago Jelinčič. Samo en amandma. Kolega Jelinčič, zakon o potnih listinah.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa za besedo. Gospod predsednik, podpiram zakon potnih listinah in pravzaprav je že skrajni čas, da se potne listine pri nas spremenijo in da se uvedejo noter tudi zaščitni elementi, ki bodo preprečevali ponarejanje v tako velikem obsegu, kot je to zdaj. Edino, kar me pri zakonu moti, je to, da še vedno uporabljamo ta tako imenovani slovenski grb, ki nima ne repa ne glave, ki ni grb pravzaprav. Gre heraldično za znak oziroma značko, ki ne ponazarja slovenske zgodovinske avtohtonosti na tem prostoru in pa slovenskega, pravzaprav, slovenske intitete.
Edino to je tisto in žal mi je, da nismo uspeli v tem mandatu spremeniti tudi državnih simbolov; kajti z rusko zastavo in z enim takim zmazkom ni čudno, da v svetu nismo prepoznavni. In to je moja edina pripomba, da bi želel, da bi na prvi strani oziroma na platnicah bil dejansko nek slovenski simbol, ne pa nek tak zmazek, ki enostavno nam dela samo sramoto. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Jelinčič. Ali želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) O zakonskem predlogu v celoti dajem besedo poslankam in poslancem. Pisnih prijav nisem prejel. Ker ni razprave, jo zaključujem. Razpravljati želi mag. Kopač - pet minut.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Tu imamo amandma k 9. členu, ki ga je vložila poslanska skupina SLS+SKD in predvideva, da pač poslanci imajo diplomatske potne listine, tudi poslanci. Obrazložitev je, moram reči, da izjemno skopa, v enem stavku, "da gre za ohranitev nivoja pridobljenih pravic." Prosil bi predlagatelja, če bi lahko malo obsežneje obrazložil ta amandma, predvsem pa besede "nivo pridobljenih pravic". Ali gre pri diplomatskem potnem listu za pravico oziroma pridobljeno pravico? Skratka, želel bi si natančnejše obrazložitve amandmaja poslanske skupine SLS+SKD Slovenske ljudske stranke.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kopač. Vlada ta amandma podpira. Želi še kdo besedo? Kolega Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Lep pozdrav tudi v mojem imenu. Mogoče obrazložitev tega dopolnila res ni najboljša oziroma je skopa, vendarle smo pa mi na odboru, člani odbora bodo vedeli, predlagali oziroma vaš poslanec, član odbora, gospod Kacin je predlagal, da vlada pripravi to dopolnilo. Potem je vlada ugotovila, da bi šlo to malo težje, zato smo se nekje dogovorili oziroma sama poslanska skupina SKD+SLS Slovenska ljudska stranka predlaga, da bo vložila to dopolnilo.
Moram pa še to reči, da ravno to dopolnilo je nastalo zaradi zelo močnega, bi rekel, glasnega vpitja ravno vaših poslancev, gospoda Jakiča in gospoda Leniča, pri drugi obravnavi, ko sta izza te govornice mahala, da so pa poslanci v podrejenem položaju, ker nimajo diplomatskih potnih listov ampak samo službene. Zato mislim, da ta nastop gospoda Kopača ni bil najbolj korekten oziroma na mestu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: O, tri replike, štiri. Razprava. Kdo ima repliko? Kolega Kopač - replika, nato kolega Kacin - replika. Razprava - Presečnik, Bajc. Vlada podpira ta amandma. MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. To bo replika na vas, predsednik. Če vlada podpira ta amandma, in gospod Mežan je rekel, da je vlada odgovorila na matičnem delovnem telesu, da bi težko pripravila tak amandma (sedaj slišimo, da ga podpira), potem se sprašujem: če je lahko sprejela stališče na svoji seji, da ga podpira, zakaj ni mogla sprejeti stališča, s katerim vloži ta amandma. Prepričan sem, da bi utemeljitev vlade bila obsežnejša in bolj izčrpna. Spraševal sem torej o obrazložitvi, ne o tem, kako je nastal amandma, pa zakaj ga je vložil ta in ne oni, in tako naprej - zanima me obrazložitev. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika - Jelko Kacin, nato replika - državni sekretar.
JELKO KACIN: Rad bi repliciral kolegu Kopaču.
Mislim, da tovrstna vprašanja niso potrebna in niso primerna. Na matičnem delovnem telesu je tekel zelo konstruktiven pogovor med vsemi člani odbora za notranjo politiko in člani odbora so se tudi poenotili. Pričakujem, da bo državni sekretar odgovoril tudi na del vašega vprašanja. Ampak, obstajala je tudi nevarnost, da na korespondenčni seji, ker redne seje pred tem ni bilo, stvar ne bi šla skozi, in v tem primeru bi se zastavile težave. V tem primeru bi se na sami seji morala pojaviti poslanska skupina, ki bi tak amandma podprla.
Vendar tisto, kar je bistvo tega amandmaja, je nediskriminatoren pristop do vseh članov državnega zbora. 90 nas je tukaj, enakih med enakimi, in jaz v funkciji predsednika odbora za mednarodne odnose ne bi želel peljati nobene delegacije v tujino, v kateri bi bil katerikoli poslanec državnega zbora v drugačnem položaju kot njegov predsednik ali pa predsednik delovnega telesa, ki je matično za mednarodne odnose. Zato se mi zdi, da je edina možna rešitev: vsi ali nihče. In vlada je to spoznanje enakosti vseh 90 poslancev upoštevala in temu primerno tudi ravnala. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Pojasnilo oziroma replika državnega sekretarja.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Mislim, da je gospod Kacin dal odgovor gospodu Kopaču. Iniciativa, ki jo je postavil na odboru za notranjo politiko, je šla v smeri, da vsi poslanci pridobijo diplomatski potni list; po prejšnji verziji bi jih pridobilo približno 70, 20 bi jih pa pridobilo službeni potni list. Neke bistvene razlike med temi stvarmi ni bilo. Takrat je bilo povedano, da naj vlada pripravi ta amandma, čeprav je na to temo, če se spomnite, v drugi obravnavi gospod Jakič razpravljal, in po pravici povedano, vlada je pričakovala, da bo gospod Jakič oziroma skupina poslancev vložila amandma. Takrat sem povedal, da bo to zelo težko. Namreč, nam se mudi, zadeve so bile nastavljene za sejo državnega zbora in če damo stvar na korespondenčno sejo, so pravila taka, da če eden samo oporeka neki rešitvi, zadeva pade in mora iti v redno proceduro. Redna procedura na vladi pa pomeni: najprej odbor za državno ureditev in javno upravo, verjetno tudi na odbor za gospodarstvo in nato šele seja vlade. Tako da zadeve enostavno nikakor ne bi mogli uvrstiti na to sejo. To je bil izključni razlog.
Sedaj pa, gospod Kopač, odgovor vam - pridobljena pravica, kaj to pomeni. Potni list, gospod Kopač, je pravica, pa ne glede na to, ali gre za nacionalni potni list, ali gre za skupinski potni list, ali gre za diplomatski potni list, seveda, pod pogoji, ki jih določa zakon. In če zakon o potnih listinah določa, da vsi poslanci pridobijo diplomatski potni list, je potem od poslancev odvisno, ali bo to pravico izkoristil oziroma je ne bo izkoristil. Ni nujno, da v bistvu zahtevaš izdajo diplomatskega potnega lista. Tebi ta pravica gre. Pridobljena pa je zaradi tega, ker tudi po sedaj veljavnem pravu o potnih listinah vsem poslancem v bistvu "gepirajo" - oprostite izrazu - diplomatski potni list in iz tega naslova je verjetno to tako tudi zapisano v obrazložitvi. Mislim, da sama obrazložitev niti ni pomembna, važen je tekst in iz teksta se da jasno razbrati tisto, kar je bila, moram reči, želja in to, kar je tudi gospod Kacin zelo, moram reči, korektno predstavil na odboru za notranjo politiko, da pride do neke nediskriminatorne obravnave in da se vsem poslancem ta pravica ponudi. Seveda, na njih samih je pa, ali si jo bodo vzeli oziroma ali se bodo za njo odločili ali ne.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali je potrebno še razpravljati? (Ni potrebno.) Hvala lepa. Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje amandma k 9. členu, predlagateljica je poslanska skupina SLS + SKD Slovenska ljudska stranka. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (46 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Ista poslanska skupina je predlagala amandma k 10. členu, ker pa le-ta ni bil amandmiran, je seveda poslovniška pot možna po drugem načinu, ki ga bomo prek uskladitvenega amandmaja lahko tudi uveljavili. Končali smo z glasovanjem o vloženem amandmaju. Na podlagi tretjega odstavka 1?8 člena poslovnika sprašujem sekretariat, ali je bila zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona. Prosim, gospa Bitenčeva.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod predsednik, spoštovani zbor. Kot je bilo že ves čas ugotavljano, je s sprejetim amandmajem pri 9. členu pravzaprav porušena medsebojna skladnost in je z njim treba uskladiti 10. člen, ki ureja službene potne liste.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ugotavljam torej, da je potrebno zaradi porušene medsebojne skladnosti določb zakona vložiti uskladitveni amandma. Predlagam vladi, da to stori. Uskladitveni amandma poslanska skupina ne more predlagati - delovno telo ali vlada. Torej prekinjam 3. točko dnevnega reda. Prosim vlado, da čimprej pripravi uskladitveni amandma. Prekinjam torej 3. točko dnevnega reda.
Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH OBRTNEGA ZAKONA, SKRAJŠANI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Ali želi poročevalec odbora besedo? Feri Horvat, podpredsednik odbora, želi besedo.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi. Odbor kot matično delovno telo je obravnaval predlog zakona, kot vidite iz poročila, podpira sprejem zakona po skrajšanem postopku. Glede na pripombe sekretariata pa predlaga vrsto amandmajev, ki ne posegajo v koncept ali v bistvo vsebine zakona, ampak dejansko uvajajo jasnejše, ustreznejše besedilo pri posameznih členih. In odbor soglasno predlaga, da zbor po obravnavi predloga in amandmajev sprejme ta predlagani zakon.
Dovolite mi pa, da na koncu te kratke obrazložitve še obrazložim dodatni sklep, ki ni slučajno predlagan. Namreč, odbor predlaga državnemu zboru, da le-ta predlaga vladi Republike Slovenije, da v prihodnje pri pripravi predlogov zakonov, potrebnih zaradi prilagajanja slovenske zakonodaje Evropski uniji, predvidi določilo, na podlagi katere se zakoni začnejo uporabljati z dnem polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropski uniji. To je besedilo, ki je sicer amandmirano, 2. člena, vendar se nam je zdelo vsem članom odbora in soglasno je bil ta sklep sprejet, da bi bilo zelo pomembno, da bi v vseh zakonih, kjer je to možno, tako s področja gospodarstva kot tudi drugih, tako besedilo vnesli. Kajti, potem se ne bi dogajalo to, kot je - recimo - primer s prostocarinskimi prodajalnimi, kjer je nekdo na predpostavki verjetno, da bomo prej postali člani Unije, kot se bo to dejansko zgodilo, dal neko obljubo, na katero se potem sklicuje Unija oziroma njena komisija in Evropski parlament in potem izvajajo pritisk, da bi neke ukrepe, ki so lahko tudi gospodarsko škodljivi, čim prej oziroma sprejeli prej, kot je to nujno potrebno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Feri Horvat. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Prehajamo na razpravo poslanskih skupin. Niko Rožič, stališče poslanske skupine LDS.
NIKOLAJ ROŽIČ: Hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, predstavniki vlade.
K predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah obrtnega zakona je predlagan skrajšani postopek, kar smo že storili. V skladu z 181. členom poslovnika državnega zbora in 204. člena poslovnika LDS meni, da gre za manj zahtevne dopolnitve zakona pa je zato dejansko skrajšan postopek upravičen.
Navedeno utemeljujemo. Obrtni zakon npr. danes, sedaj, določa, da lahko tuje fizične in pravne osebe npr. opravljajo dejavnost ob upoštevanju vzajemnosti. V 8. členu obrtnega zakona je sedaj določeno, da lahko tuja fizična in pravna oseba opravlja dejavnost ob upoštevanju vzajemnosti in na podlagi sklepa pristojnega ministrstva - v soglasju.
Tuje fizične osebe po zakonu morajo sedaj imeti stalno bivališče v Sloveniji in pogoj je tudi, da obvladajo slovenski jezik. Mislim, da je to res diskreditorno določilo, ker navsezadnje danes že vsi v poslovnem svetu govorimo oziroma moramo govoriti angleško ali pa kakšen drug bližnji jezik.
Poslanci liberalne demokracije bomo ta zakon v celoti podprli, podprli bomo seveda amandmaje. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Rožič. Še katera od poslanskih skupin? (Ne.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav nisem prejel. Zaključujem splošno razpravo.
Prehajamo na drugo obravnavo, to je na razpravo ter odločanje o posameznih členih predloga zakona. Razpravo in glasovanje o amandmajih k posameznim členom bomo vodili na podlagi pregleda amandmajev z dne 16. junija 2000.
V razpravo dajem 1. člen in vložene amandmaje, ki jih je sedem. Prvega predlaga odbor in je redakcijske narave, 2 - odbor... Vseh sedem amandmajev predlaga odbor. Ali želi kdo besedo o predlaganih amandmajih? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem prvi amandma odbora k 1. členu. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma odbora k 1. členu. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem tretji amandma odbora k 1. členu. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem četrti amandma odbora k 1. členu. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem peti amandma odbora k 1. členu. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem šesti amandma odbora k 1. členu. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem še sedmi amandma odbora k 1. členu. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (29 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 1. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 2. člen in amandma odbora.
Amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 2. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 2. člen sprejet v celoti.
Imamo tudi amandma k naslovu zakona, predlaga ga odbor. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Amandma k naslovu zakona dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma k naslovu zakona sprejeli.
Na glasovanje dajem naslov zakona v celoti, ki se glasi: "Predlog zakona o dopolnitvah obrtnega zakona". Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Sprejeli smo nov naslov zakona.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da so bili k predlogu zakona v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k 1. in 2. členu. Želi kdo od kvalificiranih predlagateljev vložiti amandma? (Ne želi.) Želi kdo glasovati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.) Pred glasovanjem predloga zakona v celoti sprašujem sekretariat, ali je bila s sprejetjem amandmajev eventualno porušena medsebojna skladnost določb zakona. (Ni bila.) Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (51 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog zakona sprejet.
Odbor državnega zbora za gospodarstvo predlaga državnemu zboru, da sprejme naslednji dodatni sklep: "Državni zbor Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da v bodoče pri pripravi predlogov zakonov, potrebnih zaradi prilagajanja slovenske zakonodaje Evropski uniji, predvidi klavzulo, na podlagi katere se zakoni začnejo uporabljati z dnem polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropski uniji." "...na podlagi katere se zakoni začnejo uporabljati..." Kateri zakoni? Zakoni? Sprejeti zakoni? Ta določba je nejasna, ta dikcija: "...na podlagi katere se zakoni začnejo uporabljati..." Sprejeti zakoni? Kolega Horvat, prosim, če pojasnite.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo. To velja za ta zakon in predlog je, da bi to veljalo tudi za druge zakone, ki bodo sprejeti, ki pomenijo usklajevanje z evropsko zakonodajo, vendar ni nujno, da jih takoj začnemo uporabljati. Za to gre. Ker odvisno je od pogajanj: nekatere zadeve bomo začeli izvajati šele - sploh je tudi tako pametno - šele s polnopravnim članstvom, uskladimo ga pa lahko prej. Moram reči, da... Da, vsi podobni zakoni, vsi taki zakoni. Mogoče bi tako dopolnili, da bi bilo bolj precizno. Moram reči še to...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, hvala lepa, za pojasnilo. Saj jaz ne želim seveda vsebinsko razpravljati, edino to sem želel vprašati, da ne bi bil nesporazum pri sprejemu tega dodatnega sklepa. Gospa Bitenčeva želi besedo.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod predsednik, spoštovani zbor. Verjetno je resnica ta, da besedilo takega sklepa ni dovolj natančno, ker je pravzaprav verjetno tudi sam odbor, ko se je v tem sklepu opredeljeval, mislil, da se nanaša na določbe zakonov, ki urejajo vprašanja, ki so povezana s polnopravnim članstvom in obveznostmi, ki iz tega izhajajo, za Republiko Slovenijo.
Kar se pa tega tiče, pa lahko seznanim zbor, da je sicer vladna služba za zakonodajo pristojna ministrstva vendarle obvestila, na kakšen način se določena ta vprašanja pravno-tehnično urejajo. In kot veste, določeni zakoni, ki jih je ta državni zbor že sprejel, posamezne določbe ali pa posamezna poglavja v končni določbi postavljajo v veljavnost celo - ne samo v uporabo - z dnem polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropski uniji oziroma v evropski skupnosti.
Tako da s tega vidika je mogoče vprašanje, ali je o takem sklepu pravzaprav potrebno glasovati, vsekakor ga je pa treba popraviti prej, preden bi ga poslali vladi.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Bitenčeva. Predlagam, da bi se vendarle ta dodatni sklep v smislu razprave gospe Bitenčeve dopolnilo v izogib kakršnimkoli napačnim interpretacijam in signalom Evropski uniji.
Kolega Feri Horvat, lahko predlagam, da bi... Prebral bom možni popravek tega dodatnega sklepa, ki se glasi - torej bom prebral v celoti - "Državni zbor Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da v bodoče pri pripravi predlogov zakonov, potrebnih zaradi prilagajanja slovenske zakonodaje Evropski uniji, predvidi klavzulo, na podlagi katere določbe zakona začnejo veljati oziroma se uporabljati z dnem polnopravnega članstva Republike Slovenije Evropski uniji."
Prekinjam sejo za 10 minut, da pripravimo možne predloge dodatnega sklepa.
(Seja je bila prekinjena ob 16.42 uri in se je nadaljevala ob 16.59 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotovimo prisotnost! Prisotnih je 52 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko odloča.
Med to prekinitvijo je kolega Feri Horvat po posvetu z gospo Bitenčevo pripravil nekoliko bolj jasno dikcijo sklepa in prosim, če ga prebere.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo. Kolegice in kolegi, predlagam, da, če sledite besedilu, v predzadnji vrstici za besedo "predvidi" ostalo besedilo črtamo in ga nadomestimo z novim besedilom, ki se glasi, "predvidi, da določbe zakonov, ki se nanašajo na vprašanja, povezana s polnopravnim članstvom, začnejo veljati z dnem polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropski uniji".
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Tako dopolnjen dodatni sklep dajem v razpravo. Ni razprave, zato jo zaključujem.
Dodatni sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dodatni sklep? (41 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O POSTOPNEM ZAPIRANJU RUDNIKA TRBOVLJE-HRASTNIK IN RAZVOJNEM PRESTRUKTURIRANJU REGIJE. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Gospoda ministra še ni med nami.) Predlog zakona je obravnaval odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Prosim poročevalca odbora, podpredsednika Ferija Horvata, da poda poročilo.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Bom zelo kratek, kajti poročilo ste dobili na klopi.
Najprej bi, da ne bi bilo dvoma o dogajanju na seji odbora in o resnosti ter odgovornosti obravnave predloga zakona, povedal naslednje.
Prvič, to kar smo že pravzaprav pri dnevnem redu absolvirali. Res je bil dan proceduralni predlog, da zakona ne bi obravnavali, vendar smo z glasovanjem 2 za predlog in 7 proti odločili, da se naj zakon obravnava.
Potem glede na pripombo sekretariata je dan en amandma k 2. členu, ki se glasi: "...za razvojno prestrukturiranje regije zaradi postopne opustitve energetske dejavnosti do vključno leta 2008." Za ta amandma je glasovalo 8 poslancev, članov odbora in nihče ni bil proti. In pa po končanju razprave in obravnave je odbor sprejel sklep, s katerim predlaga državnemu zboru, da predlog zakona sprejme skupaj s predloženim amandmajem. Za tak sklep je glasovalo 9 prisotnih poslancev in nihče proti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Feri Horvat. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Kolega Miran Jerič, stališče poslanske skupine LDS.
MIRAN JERIČ: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije bo predlog zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije v tretji obravnavi, podprla. Po našem mnenju je zakon pripravljen v skladu s sprejetimi odločitvami zakona v drugi obravnavi. Predlagatelj je v predlog zakona za tretjo obravnavo vnesel vse sprejete amandmaje v drugi obravnavi.
Prav tako bomo podprli amandma matičnega delovnega telesa, to je odbora za gospodarstvo, k 2. členu, ki je pripravljen na podlagi mnenja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Po našem mnenju je zakon nujno potreben in ga je treba tudi čim prej sprejeti, predvsem iz razloga, da zagotovimo s tem zakonom nujno potrebna sredstva za postopno zapiranje rudnika Trbovlje-Hrastnik do leta 2007 in seveda za dokončno zapiranje tega rudnika do leta 2012. S tem zakonom bomo zagotovili tudi sredstva za direktno škodo oškodovancem v neposredni bližini termoelektrarne Trbovlje oziroma na vplivnem območju termoelektrarne.
Kar pa je najbolj pomembno - po našem mnenju - zato seveda smo tudi mi vseskozi podpirali, da ostane razvojna komponenta zakona kot sestavni del tega zakona, je, da bo ta zakon zagotovil sredstva za razvojno prestrukturiranje zasavske regije oziroma teh občin, ki so navedene v tem zakonu. S temi sredstvi v višini 4,9 milijarde bomo zagotovili nujne pogoje za razvoj tako, bom rekel, infrastrukture v zasavski regiji kot seveda tudi za razvoj programov s področja podjetništva in obrti in za nujno izobraževanje kadrov, ki bodo vključeni v ta program.
Poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije podpira ta zakon tudi zaradi že sprejetega energetskega zakona, ki nalaga tako vladi kot tej državi določene roke, s katerimi je potrebno uskladiti določene investicije oziroma proizvodne objekte za proizvodnjo električne energije v tej državi. Na podlagi te odločitve in tako sprejetega zakona je seveda nujno potrebno čimprej sprejeti tudi odločitev o usodi termoelektrarne Trbovlje II. In ta zakon ponuja, po našem mnenju, optimalno rešitev: uvaja postopno zapiranje, uvaja oziroma zagotavlja sredstva za dokončno zapiranje rudnika Trbovlje-Hrastnik in seveda zagotavlja nujna potrebna sredstva za nova delovna mesta v Zasavju.
Ta zakon je treba gledati tudi v luči, da potem ko bo rudnik Trbovlje-Hrastnik zaprt, da bo Zasavje v nekem trenutku ob 2000 delovnih mest: 1300 jih je sedaj zaposlenih v rudniku Trbovlje-Hrastnik, približno 300 v termoelektrarni Trbovlje II in seveda vsi ostali pa so vezani na to premogovniško dejavnost oziroma na energetiko v Zasavju. Zato mislim, da je potrebno ta zakon sprejeti čimprej, zagotoviti ta sredstva in seveda na podlagi sprejetih programov, tako o postopnem zapiranju rudnika kot seveda programa o dokončnem zapiranju rudnika in predvsem razvojnem programu, zagotoviti sredstva in Zasavju omogočiti nujen razvoj na drugih področjih in ne samo na energetskem področju, na katerem je slonelo, bom rekel, tako razvoj kot obstoj Zasavja v teh 200 letih. Zato bo poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije podprla predlagani zakon v tretji obravnavi, skupaj z amandmajem odbora za gospodarstvo k 2. členu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Jerič. O zakonskem predlogu v celoti dajem besedo poslankam in poslancem - pisnih prijav nisem prejel. Petminutna razprava, kolega Kelemina. Kolega Pukšič!
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani vsi skupaj! Priznam, da bi veliko raje govoril v imenu poslanske skupine, vendar zaradi tega, ker niste z vašim ravnanjem omogočili, da bi zadevo še enkrat vlada razmislila, preštudirala, da bi lahko imel bolj tudi celotno mnenje poslanske skupine - bom pač govoril v svojem imenu. V končni fazi lahko rečem, da glede na vso polemiko, ki se je okoli tega razvila, prav gotovo osebno lahko rečem, da zakon bi skoraj moral podpreti vendar zakona ne bi mogel podpreti, zaradi volitev, na kar nekateri protogonisti kršenja pravnega reda manipulirajo in se zgovarjajo.
Tudi ne zaradi tistih, ki so v 45-ih letih prejšnjega režima vladali v tej regiji in ki v večini vladajo še danes in so s svojim sebičnim vladanjem in nesposobnostjo oropali tam živeče ljudstvo, in to za ustavno pravico po življenju v zdravem življenjskem okolju, in ki so tudi tam živeče ljudstvo s svojo vladavino pripeljali na rob siromaštva in obupa ter boja za golo preživetje. To je res. Jaz poznam razmere, kake tam vladajo, to je živi obup, ampak za to nisem kriv jaz ampak tisti, ki so tam do sedaj šušmarili in delili oblast.
Če bom pa ob koncu te razprave glasoval za ta zakon, želim to narediti - bom to naredil samo zaradi tega, da bom dal svoj prispevek k temu, da se preprostemu ljudstvu vrne vsaj delček ukradenega človeškega dostojanstva, ki ste jih prejšnji oblasniki ukradli. Čeprav se ne strinjam s predlogi za odškodnino samo drugega dela, kajti za tisto odškodnino, ki je predlagana v tem zakonu, spet ljudje kot taki, posamezniki prav zaradi uničenja zdravega življenjskega okolja in vseh ostalih napak, ki so bile storjene tem ljudem, ne bodo dobili nobenega zadoščenja ali pa celo zelo majhno.
Ostane mi še seveda samo upanje, da pri izvajanju tega zakona ne bodo sodelovali več tisti, ki so do sedaj vladali na tem območju, ampak da bodo prišli novi ljudje, ki bodo uresničili ta zakon s poštenimi nameni v korist teh ljudi. Kajti, naj volilci in tudi državljani oziroma prebivalci tega območja tam vedo, da v kolikor bodo tisti isti ljudje, ki so do sedaj tam gospodarili, uresničevali ta zakon - brez skrbi, marsikateri tolar bo spet šel v njihov žep, za prebivalstvo, ki bo pa tam, pa nazadnje ne bo ostalo nič, tako kot se tukaj v tej državi dogaja. Toliko mogoče zaenkrat. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Pukšič ima besedo, nato kolega Peče.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Poslanke in poslanci.
Že pri drugi obravnavi, ko je bil vložen amandma za črtanje četrtega poglavja - razvojno prestrukturiranje regije - in četrto poglavje razvojno prestrukturiranje regije je, seveda, sporno. Prepričan sem, da je v nasprotju s slovensko ustavo in v nasprotju s sprejeto zakonodajo. Imamo v tej državi in v tem državnem zboru sprejeti zakon o skladnem regionalnem razvoju.
Če bi tako parcialno reševali, kot je nakazano v tem četrtem poglavju, potem ni vredno takšnemu dokumentu reči zakon, ampak naj bodo neki regijski odloki. Vendar zaenkrat se regijski odloki še ne sprejemajo v tem državnem zboru. Tako kot nekateri, ki želijo s tem samo in izključno nabirati neke politične točke, ker se jim za vse ostalo tako ali tako "šmirgla", bi lahko šli po takšni poti tudi ostali oziroma nekako primorani bi bili ob sprejetju tega zakona in še ob uveljavitvi tega zakona kaj takega narediti za posamezne regije. Ne vem, kako bodo lahko poslanci iz Prekmurja, Štajerske in tako dalje zagovarjali pred svojimi volilkami in volilci tam na tistih območjih, kjer je brezposelnost danes bistveno višja od državnega povprečja - tam za 60, 70 ali celo 80%; na tistih območjih, kjer je dohodnina na prebivalca bistveno nižja od povprečne dohodnine v Sloveniji, s tem da je bistveno nižja tudi od dohodnine v zasavski regiji, in brezposelnost bistveno večja, kot je v zasavski regiji. Nikoli se nihče ni vprašal, kaj pa mariborska, kaj pa štajerska, kaj pa prekmurska, kaj pa Slovenske gorice in Haloze, to vas seveda sploh ne zanima, ker vas zanima samo en segment reševanja za nek ozek segment.
Ne strinjam se s tem zakonom samo zaradi četrtega poglavja, da ne bo kdo rekel, da sem proti postopnemu zapiranju, pa vendar, veste, če bi bili resni, če bi resno to zadevo hoteli izpeljati, potem v tretjem odstavku ne bi pisalo, da "bo termoelektrarna Trbovlje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona pripravila predlog sanacijskega programa, ki bo natančno opredelil ukrepe za zmanjšanje prekomerne emisijske koncentracije". Dokler tega zakona ni, so lahko prekomerne koncentracije emisij - sploh ni problema, nikogar to ne zanima, namesto da bi na osnovi programov, namesto da bi na osnovi stroke bil pripravljen zakon. Ne! Takšen zakon je pač pripravljen zgolj in povsem politično. In seveda v tem četrtem poglavju, razvojno prestrukturiranje regij, kjer nas je minister slovenske vlade danes za to govornico zaprosil, da se preloži za nek določen čas, ker mu nalaga ministrstvo za gospodarstvo tu notri, da pripravi ukrepe, "...pristojno za energetiko, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za razvoj, pripravi ukrepe za obdobje od 2002 do vključno 2004", je že za leto 2000 pripravljenih 600 milijonov tolarjev. To pomeni, samo denar, in s tistim denarjem se bo pač verjetno zopet delalo tako, kot se je že s takimi političnimi zakoni delalo. Tako kot je bilo za mariborski TAM, kjer je bil sprejet zakon, sredstva pa so odšla za poplačevanje, ne vem, nekih zadev gor, celo po Rusiji itd. Lepo vas prosim. Takšni politični zakoni našemu gospodarstvu, denarju davkoplačevalcev, sigurno ne koristijo. Naj se zadeve pripravijo tako, kot je minister predlagal, da bo vlada lahko zadevo pripravila in bo seveda predlagala temu državnemu zboru.
Jaz bi se seveda zavzel, da bi še pred glasovanjem o tem zakonu danes tudi prekinili in dali ji možnost, to, za kar je minister za gospodarstvo zaprosil v tem državnem zboru, da se lahko opredelijo, da eventualno pripravijo tudi tiste predloge, na kakšen način bodo to reševali. Ker kolikor vem, gospe in gospodje, ta zakon prinaša soliranje pač za posamezne regije, samo ne verjamem, da bodo tisti iz posameznih regij, ki danes to podpirajo, potem pripravili tudi zakone za svoje regije oziroma so se očitno svojim lastnim regijam odpovedali. Kar pa ni dobro za to državo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Pet minut. Kolega Peče ima besedo, za njim Jerovšek in nato Rejc.
SAŠO PEČE: Spoštovani. Spoštovani prisotni, če se je govornik pred menoj spraševal o temu, kako lahko poslanci iz posameznih regij glasujejo o temu zakonu, naj mu povem, da v tem primeru tudi jaz prihajam iz Štajerske. To je ena izmed teh regij, katero ste omenjali in za katero se vam osebno zdi, da je v temu primeru zapostavljena. Ampak, naj vas ob tem seznanim, da konkretno v mestu Maribor, na primer, recimo kot enem središču Štajerskega, rudnika ni. Težko in pa zelo nesmiselno bi bilo sprejeti zakon o zapiranju rudnikov v celi Sloveniji, posebej, če rudnikov v določenem obsegu ni. Ampak dobro, verjetno jih vi in pa vaša vlada načrtujete. Tu mogoče sicer gleda v tisto smer planskega gospodarstva, kjer se je pač določena zadeva planirala ne glede na dejanske potrebe in pa ne glede na naravne zmožnosti, ki jih določeno področje omogoča.
Nadalje, govorilo se je o segmentiranju in pa o posamezen parcialnem reševanju problematike. Navsezadnje tudi zakon o Koroški pokrajini je bil en teh tipičnih primerov. Ampak, če le lahko državni zbor v kakršnikoli obliki - in to moč ima - pomaga dejansko ljudem, bo Slovenska nacionalna stranka za tem stala. In to je en izmed teh zakonov, ki po eni strani - recimo - pomaga ljudem, po drugi strani omogoča regiji, omogoča regiji razvoj. In nikakor ne zaradi tega, ker je v tej regiji manjša brezposelnost kot v štajerski regiji, ne mislim zaradi tega škodoželjno delovati in reči, ja, kaj pa mi.
Ne! Vesel sem, če lahko dam svoj glas zraven tega zakona. In to je tudi stališče Slovenske nacionalne stranke, da se pomaga reševati tem zadevam. V tem primeru predlagam oziroma apeliram tudi na vse poslance, da zakon sprejmejo, zakon se je dovolj dolgo vlekel v obravnavi. Po naši presoji so tudi členi, ki govorijo o finančnih posledicah tega zakona - recimo - dokaj dobro pripravljeni, in čas je, da ta zakon oživi. V Slovenski nacionalni stranki bomo zakon podprli. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika na vašo razpravo, Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Repliciram, seveda, gospodu Pečetu. Možno je seveda tudi, da pač kdo pride za govornico, pa ne ve, o čem govori ali pa, da si tudi zakona ni pogledal. Še enkrat - govoril sem o četrtem poglavju, ki govori o razvojnem prestrukturiranju regij. Razvojno prestrukturiranje regij, ne samo zasavske regije, ampak govoril sem tudi o štajerski, prekmurski, govoril sem tudi o ostalih regijah v Republiki Sloveniji, ki so po vrstnem redu daleč pred zasavsko regijo, ki bi zaslužila takšno ali drugačno obravnavo. Nisem govoril o postopnem zapiranju rudnika, res pa je, da bi bil že skrajni čas, da bi tudi v Mariboru rudnik nesposobnih kadrov počasi zaprli.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima kolega Jerovšek!
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Tudi sam se moram priključiti tistim, ki pač menijo, da je v četrtem poglavju omenjeni zakon v nasprotju z nekim drugim zakonom, zakonom o skladnem regionalnem razvoju. Mislim, da zaradi tega sprejemamo zakon, o katerem bo prav gotovo sprožen ustavni spor. Kajti, zakaj mi sprejemamo nek sistemski zakon, hkrati pa delamo "bypasse." "Bypasse", politične "bypasse", ki v bistvu bi po tej interpretaciji zakona in po tako... - ga morali pa potem v volilno zakonodajo uvrstiti, ker je namenjen nekim določenim volilnim okrajem, za določene poslance. In tam je potrebna dvotretjinska večina - pri volilni zakonodaji. Tako da mislim, da tu delamo veliko napako in pa hkrati se poslanci, ki prihajamo iz nekaterih območij, ki so pokazalci razvitosti - nekatera območja še v znatno slabšem položaju, kot je Zasavje. Mi se strinjamo, da je Zasavje treba na slovenski način, ki ga omogoča naše gospodarstvo, razvojno prestrukturirati. Vendar moramo pa kljub temu imeti v vidu celotno Slovenijo in še posebej tista področja, ki so razvojno podhranjena že dolgo obdobje, kamor ni šel kapital, kjer ni bilo razvoja. Takšna območja vsekakor tudi v tistem delu Slovenije - na Štajerskem, kjer so Haloze - dosti slabši kazalci. Dravinjska dolina, Prekmurje - gospa Pozsončeva stalno opozarja, da je katastrofalno stanje v Prekmurju in jaz ne vem, ali se bodo Prekmurci strinjali s tem, da neko območje dobi nekajletno zagotovilo, da bo šel ves denar v to regijo, Prekmurje bo pa propadalo naprej - recimo.
In pa prav tako ne razumem gospoda Pečeta, ki je govoril, češ v Mariboru ni rudnikov in ta zakon ne moremo uporabljati za Maribor. Naj gospod Peče pove, je mariborska regija potrebna razvojnega prestrukturiranja. Osem let poslušamo obljube o prestrukturiranju mariborskega gospodarstva. Tam - še je zdaj tako... Zakaj? Nič ni rešenega. V slučaju Tama je prejšnja vlada z nekim Indijcem - Američanom indijskega porekla - namerno zavlačevala, "farbala" ljudi. Nič ni bilo narejenega! In zaradi tega si pač človek - če bi bilo to poglavje rešeno v skladu s sistemskim zakonom, potem bi mirne duše glasoval za ta zakon in ker sem za to, da se Zasavje razvojno prestrukturira, vendar v skladu s tistim, kar smo tukaj sprejeli.
In glejte! Jaz bi predstavnika vlade, ki je zadnjič na odboru pač nekako iskal soglasje gospoda Potrča - ali neke amandmaje da naprej ali ne - vprašal: ali ste na vladi obravnavali (gospod minister je povedal, da ni imel priložnosti) sklep - dodatni, ki je bil sprejet v drugi obravnavi, da je vlada dolžna zagotoviti spodbujanje razvojnega prestrukturiranja vseh regij po enakih kriterijih, ki so zapisani v 12. členu tega zakona za zasavsko regijo. Ali bo to Slovenija zmogla, če bo šlo po istih kriterijih? Povejte! Drugače vemo, da bodo Haloze, Dravinja, Soška dolina, Prekmurje namenjeni izumrtju. Od tam naj se vsi ljudje preselijo! In iz Haloz nimajo kam iti v službo. Jaz nisem nasprotnik Zasavja, ampak iz Zasavja se lahko vozijo v Ljubljano, kjer se cedita med in mleko, tam pa nimajo kam. Že danes stradajo nekateri. Nimajo vode, nimajo elektrike in vendar za te ljudi nihče ne pomišlja.
Torej, danes pa niste bili pripravljeni, da bi se o tem razmislilo, kako naj se vsem takšnim regijam v Sloveniji pomaga in se pomaga po enakopravnih kriterijih. Zaradi tega celotnega zakona ne morem podpreti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Tri replike: Peče, Feri Horvat in Maria Pozsonec.
SAŠO PEČE: Hvala za besedo. Ponavadi lahko skozi štiri elemente ocenimo značaj človeka. Ponudil bom, da ga ocenite sami. Ti štirje elementi: zavist, škodoželjnost, ljubosumje in nevoščljivost - kaj iz tega dobimo? Dobimo to oziroma dobimo neprimeren um. Neprimeren um - torej, če ne more iti dobro meni, bom drugim povzročil škodo. Gospod Jerovšek, ravno to ste v tem trenutku povedali. Ne, gledati moramo na Slovenijo, pa ne zaradi tega, ker je v Mariboru taka stopnja brezposelnosti, preprečiti je treba reševanje brezposelnosti in prestrukturiranja v drugi regiji - to je škodoželjnost, in to je negativno. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, Feri Horvat, nato Maria Pozsonec.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo. V zvezi z razpravo kolegov Pukšiča in Jerovška bi rad rekel tole: zelo sem hvaležen, da oba kolega, ki smo se skupaj velikokrat oglašali na temo regionalne politike in jo kritizirali ter terjali več sredstev za skladnejši regionalni razvoj in tudi druge ukrepe, ko smo bili skupaj v opoziciji, moram povedati, da izražam zadovoljstvo, da omenjate tudi regijo, iz katere prihajam, Prekmurje, Prlekijo, Slovence Gorice in še bi lahko našteval. Vendar, spoštovani kolegi, mislim, da je to dvojna morala, če enkrat pravite, ja, bi glasovali za tega, če bi tudi za druge regije dali več in bi poskrbeli tudi bolj zanje. Zelo se strinjam z vami, še več, pozivam vas, zdaj, ko ste vladna koalicija, ko imate vlado in možnost ter škarje in platno v rokah, da to dejansko tudi storite. Zelo bom pozdravil in vas bom zelo podprl, tudi kot opozicijski poslanec, ko bomo imeli kmalu, upam, predlog proračuna za prihodnje leto pred sabo.
Naj povem še to, da je ta predlog pripravljalo ne samo bivše ministrstvo za gospodarske dejavnosti oziroma bivši minister za gospodarske dejavnosti, ki pokriva en del področja energetike, zapiranje rudnika, ampak je bilo pripravljano skupaj, kot so nam povedali predstavniki vlade, z obema resorjema, tako ministrstvo za gospodarske dejavnosti kot ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, ki pokriva regionalni razvoj. Se pravi, tudi minister, ki je sedaj član vlade in pokriva to področje. Če sem pravilno informiran, je tudi ministrstvo za delo pri tem sodelovalo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Maria Pozsonec, replika.
MARIA POZSONEC: Hvala lepa za besedo. Spoštovani! Zahvaljujem se gospodu Jerovšku, da je opozoril na težak položaj v Prekmurju. Res je tako. Tudi to je res, da sem zastonj opozarjala mesece in mesece, vendar v Prekmurju ni zato tako hudo, ni zaradi Zasavja. Pričakujem, da tudi z vašo pomočjo, gospod Jerovšek, tudi Prekmurje pride na vrsto in bomo lahko naredili tudi za Prekmurje nekaj. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Franc Pukšič, replika!
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa gospod predsednik. Ne strinjam se z gospodom Ferijem Horvatom, ko pravi, da je to dvojna morala. Gospod Horvat, kakšna dvojna morala? Kakšna dvojna morala, če nekdo pride z zakonom, ki favorizira eno regijo; kakšna dvojna morala, če že tri leta in pol za to govornico opozarjamo vse tiste, ki so bili v vladi do sedaj, ki so pripravljali tri proračune, da je potrebno za demografsko ogrožena področja v Republiki Sloveniji nekaj narediti; kakšna dvojna morala, če smo vseskozi opozarjali in s številkami dokazovali, kakšna je brezposelnost, kakšna je dohodnina na prebivalca. V slovenjegoriških, v haloških občinah je dohodnina na prebivalca bistveno, bistveno, za faktor nekajkrat nižja, kot pa je v osrednji ljubljanski regiji, ali recimo tudi sredstva tako imenovane primerne porabe, s katerimi razpolagajo občine, so seveda v teh razvitejših delih od 50 do 90% čez primerno porabo; kakšna dvojna morala, če smo gospoda Gasparija prosili za zakon o finančni izravnavi in ga ni bilo, in seveda kaj vse lahko sedaj naredi v nekaj mesecih ta vlada, ki seveda niti ni imela ali ni imela možnosti pripraviti proračuna in izvajati svojega lastnega proračuna? Obljubljam pa vam, da bo seveda za ta področja, za demografsko ogrožena področja, za brezposelne itd. bistveno bolje poskrbljeno, bistveno več narejeno in bistveno večja pogača dana, če se lahko tako izrazim, dana prav tem področjem po zgledu evropskih držav, kamor bi radi prišli, in enakomerno razvili to Slovenijo. Nekateri, drugi bi pa jo radi enakomerno razvijali samo štirinajst dni pred državnozborskimi volitvami ali pa lokalnimi volitvami, ko se pripeljete do gradov itd. na kozarce šampanjca in govorite in obljubljate, tako kot se je obljubljalo Halozam in Slovenskim Goricam. Danes imamo občine, danes imamo prebivalce brez ene vodovodne pipe v Halozah itd., potem pa govorite o dvojni morali. Dvojno moralo igrate tisti, ki prek tega zakona hočete favorizirati samo eno regijo. Še enkrat poudarjam - nič nimam proti Zasavju, daleč od tega, tudi zasavsko regijo je potrebno prestrukturirati, kot tudi marsikatero drugo regijo. Zavzemam se za to, da bi na enak nivo, na enak standard pripeljali tudi ostale slovenske regije, tudi ostala področja. Če ste se s tem strinjali vi, ki ste bili v vladi, kolegi iz liberalne demokracije, ko ste pripravili in bili nosilci zakona o skladnem regionalnem razvoju in če je ta zakon ena piškava miš, ničvreden, ker se iz njega še nič ni izcimilo, potem si pripišite to sebi in si recite: "meja maksima culpa," naši grehi so to, moji veliki grehi so itd. Sedaj pa "probate" prek dvojne morale resnično nek zakon, prek enega zakona torej favorizirati samo eno regijo.
Poslanke in poslanci, potrebno bo ubrati vsa pravna sredstva, da ne bomo dovolili v tem državnem zboru uporabe dvojne morale in favoriziranja posameznih regij. To sem vam že dokazal, to sem vam že dokazal in se je spremenilo z odločbo ustavnega sodišča. In če bo potrebno, bom še to naredil enkrat. Res pa je, da si tisti, ki ste takšne zadeve, takšne zakone producirali in favorizirali, morate reči ali pa priznati, da ste delali nekaj narobe oziroma z dvojno moralo. To se pa strinjam z gospodom Ferijem Horvatom. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Pukšič. Predlagam čim bolj normalno frekvenco oziroma jakost glasu. Na vašo razpravo imamo dve repliki. Ali je bil kolega Jerovšek? Kolega Jerovšek, kdaj ste se prijavili za repliko? Dobro. Kolega Anderlič, kolega Potrč, nato kolega Jerovšek.
ANTON ANDERLIČ: Seveda ni mogoče govoriti to na način, da bi lahko gospod Pukšič, pa gospod Jerovšek spremenila stališča. Ni argumentov, ki bi jih prepričali v njuni zaslepljenosti, v njunem egoizmu in o tem, da pravzaprav je to, kar tukaj manifestirata, nekaj, kar je tako rekoč že cel mandat prisotno. Jaz seveda se ne bom trudil, da bi njiju prepričal v nekaj, kar je državotvorno, v nekaj, kar je konec koncev skladno s politiko regionalnega razvoja v državi in zato je tudi ta zakon uvrščen v skupino zakonov, ki sodijo tudi v paket prilagajanja zakonodaje Evropski uniji.
Govoril bom pa o tem, da je licemerno, da je tako rekoč podcenjujoče ali kakorkoli že govoriti na način, kot govorita onadva. Torej, vi Zasavci, ki ste 150 let oskrbovali to Slovenijo z električno energijo, degradirala se vam je okolica, ljudje so zbolevali zaradi plinov, ki so takrat iz dimnika tam dol bili, sicer se vam je tudi življenjska situacija poslabšala zaradi kopanja premoga in zaradi termoelektrarne, ki tam dol stoji.
In sedaj, ko ste prišli na konec s to dejavnostjo, sedaj, ko se Slovenija preusmerja v druge vire pridobivanja električne energije, sedaj mi s tem nimamo nič. Ker tam dol socialdemokrati nimamo glasov, zato seveda ne bomo podprli tega zakona. To je seveda, gospod Pukšič in gospod Jerovšek, prava beseda in pravi odraz stanja. Vaši gospodje, vaš sedanji minister gospod Zagožen je bil v Zasavju. Jaz se ga spomnim, izjav po televiziji, spomnim se časopisnih prispevkov. Mi bomo naredili vse za razvoj, za nadomestno gradnjo termoelektrarne, takrat še termoelektrarne 3, se mi zdi. In seveda potem je prišlo nekaj vmes, kot se temu reče. Razglasilo se je, da gre za politični projekt, razglasilo se je, da gre tudi tukaj za nabiranje političnih glasov itn. Jaz sem vesel, da je prišlo do spremembe in da se je odstopilo od prvotnega velikega projekta, ki je bil zamišljen s termoelektrarno 3, čeprav sem tudi takrat podpiral tisti predlog zakona. Ampak če je boljša rešitev in boljša rešitev je prestrukturiranje, boljša rešitev je nadomestitev tega z nečim boljšim in seveda to pomeni tudi za ostalo Slovenijo verjetno prispevek.
Govoriti o tem, da je ta državni zbor samo za Zasavje nekaj storil ali pa da želi storiti samo za Zasavje, je preprosto neresnica ali laž ali kakorkoli. Če pogledate v zadnjih 8-ih letih ali pa poglejte zadnjih 10 let v Sloveniji, boste lahko ugotovili, kakšni transferji so šli prek posebnih zakonov za železarne, za prestrukturiranje, recimo, lesno predelovalne industrije, za prestrukturiranje tekstilne industrije, za prestrukturiranje še cele vrsto stvari, da ne govorimo o raznih stvareh, ki so se dogajale tudi prek slovenske razvojne družbe in podobno. Skoraj da ni območja v Sloveniji, ki na račun nekih intervencij, ker je bilo pač to potrebno, nekaj območij ni dobilo. Sedaj pa govoriti, da pa je samo Zasavje tisto, ki nekaj na račun cele države ali pa vseh državljanov dobiva, je neresnica. Jaz sem se podučil in vem, da vse države, razvite države so v raznih obdobjih v različne panoge, od avtomobilske, tekstilne in raznih drugih preprosto intervenirale. Še toliko bolj so pa intervenirale na področju energetike, kjer je šlo za zapiranje rudnikov pa sploh, še posebej tam, kjer recimo območje ni dobivalo rente, ki bi jo moralo dobivati tekoče, tako kot je ni dobivalo Zasavje. Dolžnost Slovenije je, da nekaj za to naredi.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika Miran Potrč. Se odpovedujete. Potem pa je replika Jože Jerovšek. Danes bomo tudi odločali o uskladitvenem amandmaju k predlogu zakona o potnih listinah.
JOŽEF JEROVŠEK: Ne vem, pri katerem bi začel. Nekaj predhodnih govornikov je uporabljalo nesprejemljive in sprenevedave formulacije in ne vem, ali je v tej državi dovoljeno opažati nerazvitost tudi kje drugje kot v Zasavju. Ali je dovoljeno videti lastno okolje in še malo na vzhod? Je to grešno? Je to protislovensko?
Gospod Anderlič, govorili ste o zaslepljenosti in egoizmu. Nobene zaslepljenosti in nobenega egoizma. Dejansko ste tem ljudem, vaši politični predhodniki, v Zasavju nonstop govorili o političnih zmagah pa, ne vem, o delovnih zmagah, o revolucionarnih revirjih, naredili pa ničesar, ker je šel denar v žepe nekoga. Ogromno denarja denarja se je preselilo tja, vendar je odhajal v žepe, tako kot pri Elanu vidimo, da je hodil Maček do leta 1989 v Celovec po provizijo. Isti kadri so odnašali denar iz Zasavja! Sedaj pa terjate - sedaj ste pa ljudi spravili na najnižjo raven in skušate ponovno na tak način. In tu očitate drugim! Ni res, Zasavci so pridni, so delali, vendar to ne pomeni, da tudi v Halozah niso zelo trdo delali, nosili vodo iz globeli in še danes nosijo. Ne morete žaliti Haložanov, ne morete žaliti ljudi v Dravinjski dolini, ne morete žaliti ljudi v Slovenskih Goricah! Na ta račun ne! Mi smo tu zato, da tudi globalno pogledamo po celi Sloveniji, kako to urediti.
Tudi gospod Peče je imel tu visoko šolo sprenevedanja, govoril je o škodoželjnosti in ne vem čem. Zelo tragično je za Maribor, da vedno znova dobi poslanca, ki zapiči nož v hrbet ob prvi priložnosti.
Gospodu Horvatu pa moram odgovoriti o dvojni morali. Ne vem, gospod Feri Horvat, kako lahko to govorite! Jaz sem v prvi obravnavi govoril enako. Veste, da je bil zakon prenapihnjen in še danes je prenapihnjen. Kajti tudi tam, kjer je vaša stranka na oblasti, bodo morali delati in obračati denar, ki ga davkoplačevalci dajejo, pod istimi kriteriji kot Pukšič v Destrniku. Poglejte si, kaj je naredil v Destrniku! Dejansko je kraj dvignil, dejansko ga je dvignil! Vaši župani pa očitno tega niso zmožni. In ne govoriti o dvojni morali! Jaz govorim tako, kot sem govoril, če pa ste s tem delali psihoanalizo kogarkoli, mene niste, zato ker govorim enako. Če ste pa vi sami spremenili, če vi samo tam na odborih govorite, tu pa glasujete drugače, je pač treba nekam drugam pogledati.
Strinjam se z gospo Pozsončevo, vendar je ona zaključila, da Prekmurje ni zaradi Zasavja prizadeto. Seveda ne, bog obvaruj, da bi mi Zasavcem očitali! Oni so dejansko v slabih pogojih živeli. Ampak dajmo, zavzemajmo se za to, da vsi, ki so zaostali, ki imajo visoko brezposelnost, ki so demografsko ogroženi, ki imajo nizke dohodke in kjer so razvojni problemi, da imajo vsaj od danes naprej enake možnosti, da tisti denar, ki ga ta država nekam plasira, da ga plasira nekam, da ga plasira pod enakimi pogoji. Za to se zavzemam. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Jerovšek, v delu replike na kolega Pečeta ste bili žaljivi do njega. Apeliram za večjo mero spoštljivosti. Imam še kar nekaj replik. Prvi je kolega Pukšič, Kelemina, Anderlič, Peče. Še kdo?
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa gospod predsednik. Moja replika je gospodu Anderliču. Gospod Anderlič, veste, ko govorite o zaslepljenosti in egoizmu, se z vami strinjam, če ste imeli v mislih, da je zaslepljen in egoističen tisti, ki predlaga takšen zakon v sprejem. V 12. členu četrtega poglavja - razvojno prestrukturiranje regije - piše, da bo za leto 2000 namenjenih 600 milijonov tolarjev.
Gospod Anderlič, moraš biti zaslepljen in egoističen, če seveda to zapišeš v zakon, kjer si zapisal tudi v 10. členu, da bodo programe ukrepov šele vlada in ministrstva pripravila. Veste, s takšno zaslepljenostjo in egoizmom seveda tistim, ki plačujejo davke, tudi od 60 ali 70 tisoč ali pa če hočete tudi nižjih osebnih dohodkov, tudi nižjih osebnih dohodkov, ste seveda cinični in krivični. Ni pošteno in korektno, da se tako obnašamo do davkoplačevalcev. Ta sredstva bodo šla, gospod Anderlič, iz proračuna, davkoplačevalskega denarja, s pravico tistih poslancev, ki se zavzemamo, da bi se skladni regionalni razvoj naredil ali delo na celotnem slovenskem ozemlju, na tistem ozemlju, ki je tega potrebno, ne samo na eni od teh regij, seveda ne morete govoriti, da smo egoistični. Res pa je, da smo državotvorni. To je pa res. Res je, da tisti, ki pripravljate oziroma ki stojite za takšnim zakonom, kjer niso pripravljeni niti ukrepi, niti programi posameznih ministrstev, zadevo je potrebno seveda uskladiti itd., tisti, ki ste vseskozi, ko ste bili na oblasti, dajali za demografsko ogrožena področja manj, kot je tu samo za eno leto in samo za Zasavje, samo za eno regijo, tisti ste sigurno z egoističnimi nameni in zaslepljenimi nameni pripravili in zagovarjate takšen zakon.
Kar se tiče seveda ostalih transferjev, ki so bili različni, na različne načine dobljeni, res je, gospod Anderlič, veliko takšnih zakonov je bilo sprejetih, veliko transferjev na različne načine pridobljenih. Res je, gospe in gospodje, veliko davkoplačevalskega denarja se je prelilo v privatne žepe. Težko, povprečni Slovenec, verjamem pa, da tudi normalni poslanec državnega zbora težko razume, da nekdo v dveh ali treh letih vodenja nekega podjetja, postane bogataš v milijonih nemških mark ali v stotinah milijonih slovenskih tolarjev. Žal, žal, k temu so doprinesli tudi takšni zakoni, kjer se sredstva delijo, pripravijo za nekam, šele nato, šele nato bomo delali programe in projekte. Ko jih po dveh letih vprašaš - sredstva so porabili - kje so programi, kje so projekti, primer mariborskega TAM-a, ko so razpustili toliko in toliko tisoče delovnih mest, ne samo, ki so bila vezana v TAM-u, ampak tudi na TAM, porabili milijarde slovenskih tolarjev davkoplačevalcev, danes vsi ti gospodje hodijo brez odgovornosti in brez tega, da bi za tisto, kar so naredili, odgovarjali tam, kjer bi jim bilo mesto. Žal, tista veja, tista veja oblasti, še očitno ne deluje. Upajmo, da bomo tudi do tega prišli, da bo tudi to začelo delovati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ura je 17.53. K replikam so prijavljeni Kelemina, Anderlič, Peče, Jerič, k razpravi pa Rejc. Ali bi bil sprejemljiv moj predlog, da bi danes državni zbor prekinil razpravo poslank in poslancev, se vrnil na eno od prejšnjih točk, izglasoval še uskladitveni amandma in za danes sejo prekinil. Svoj proceduralni predlog dajem na glasovanje, ker kolega Anderlič nasprotuje. Niste prvi, so še nekateri pred vami. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je torej za to, da se prekine razprava poslank in poslancev, ki jo nadaljujemo jutri ob 10. uri, z vsemi replikami in razpravami, in da preidemo k uskladitvenemu amandmaju k predlogu zakona o potnih listinah države Republike Slovenije?
Kdo je za tak proceduralni predlog? (29 poslancev.) Kdo je proti? (33 poslancev.)
Predlog ni bil sprejet.
Kolega Rupar, kaj je narobe z vašo glasovalno napravo? Nadaljujemo z replikami. Prvi ima besedo kolega Kelemina, za njim kolega Anderlič. Prosim, kolega Kelemina ima besedo.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa, gospod predsednik. No, sam bom tudi malo narahlo repliciral gospodu Anderliču, ker je govoril, da so Zasavci 150 let rudarili za Slovenijo in sedaj, ko je vsega konec, pa zato nimajo pravice oziroma bi jim radi odtrgali neko pravico do nekega pravičnega plačila na koncu.
No, že prej sem pravzaprav povedal, da za to prav gotovo marsikdo od nas ni kriv, ker pač nismo imeli takrat nobene pristojnosti za odločanje. Če se pa samo vrnemo, zadnjih 55 let se pa ve, kdo je dejansko odločal. Prav gotovo je eden od teh bila tudi že malo prej neka opcija, ki ste jo zagovarjali vi, gospod Anderlič, v nadaljevanju pa zopet sedajle nova opcija, ki ste jo zopet zagovarjali. Tako je treba vedno iskati tudi krivca, zakaj se je zgodilo to, da je danes tako porazno stanje v Zasavju. Za to je treba vedno iskati krivca, mi pa tega nikdar ne naredimo, samo gledamo, kako bomo naprej reševali. Ja, tako je, tako je. Pravite tudi, da so ogromna sredstva šla za prestrukturiranje, na druga področja. To drži, ampak lahko pa seveda tudi ugotavljamo, da je malo koristi bilo od tega. Vprašam vas - pojdimo nazaj analizirati, pa bomo ugotovili, koliko so od tega dobili delavci. Delavci so navadno dobili manj kot minimalne plače... /Nemir v dvorani./
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, kolegice in kolegi, da ne onemogočite kolegu Kelemini, da bi dokončal repliko.
BRANKO KELEMINA: ...manj kot minimalne plače so delavci dobili. Pa lahko gremo analizirat nazaj, pa bomo ugotovili, kaj so pa dobili tisti, ki so te projekte vodili. Ja, pojdimo to pogledat, pa boste videli! In to bomo sedaj tudi dokazali, to vam bomo sedaj tudi dokazali, da so bili pri vseh teh ogromnih vlaganjih deleži, pa tudi večji deleži včasih odtujeni in naloženi v tujino. In prav ti vodilni, ki so vodili to zadevščino, tako politično kot tudi gospodarsko, so si v bistvu naložili ogromna sredstva na svoje račune in ta kapital se seveda plemeniti v tujini, pa tudi pri nas. Zato bi vas tudi prosil, med drugim, da nehate govoriti o tem, da mi nimamo tam volilcev. Mogoče jih res nimamo veliko, ampak to sploh ni pomembno, nekaj jih pa prav gotovo imamo. Imamo jih, pa mislim, da jih bo tudi vedno več, da jih bo tudi vedno več, razumete. Tudi preprosti ljudje bodo prej ko slej spoznali, kaj je prav in kdo dejansko v tej državi misli na delavce in se je pripravljen tudi marsičemu na ta račun odreči, in kdo to samo govori, dela pa v bistvu za svoj žep. Točno tako! Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika še kolega Anderlič, potem bo pa ura 18.00. /Oglašanje iz klopi./ Seveda imate, pa še marsikdo za vami je, kolega Peče.
ANTON ANDERLIČ: Jaz moram reči najprej, da sem razočaran, predsednik, nad vašim vodenjem. Gospod Jerovšek je tukaj govoril o tem, da se denar preliva v privatne žepe, da je ta zakon namenjen za to, da bo ta denar nekam šel itn., vi mrtvo hladno. On govori o krajah, govori o ne vem čem in vi mrtvo hladno, in seveda, da mi to podpiramo, mi to zagovarjamo itn. To je preprosto nerazumljivo, da na ta način oziroma da ste pač bili zatopljeni v neke druge zadeve in da ne reagirate pri teh stvareh. To so žaljive zadeve za vse. Jaz verjamem, da gospod Jerovšek drugače ne more.
Ampak poglejte! Absurdno je to, da danes, tako gospod Jerovšek kot gospod Pukšič in gospod Kelemina sploh ne govorijo o zakonu, ki je na dnevnem redu. Sploh ne govorijo o zakonu, ki je na dnevnem redu. Res je, govorijo o Halozah, govorijo o Tamu, govorijo o Slovenskih Goricah itn. Res je. Seveda jaz nimam nič proti, da o teh zakonih, ki bodo na dnevnem redu, govorimo. Jaz sem za to, da govorimo takrat, ko bodo na dnevnem redu. Mi smo sprejeli v tem državnem zboru zakon o regionalnem razvoju, ki ga nalaga tudi naš pridružitveni proces, in se znotraj tega ta zakon, ki je sedaj na dnevnem redu, uvršča v vrsto ukrepov, ki jih ta država sprejema zato, da bo ta regionalni razvoj tudi čimbolj skladen.
Nemogoče je govoriti o tem, da je zakon o Trbovljah, torej o termoelektrarni in pa nekako prestrukturiranje regije - ali kako se točno imenuje - da je to zakon, ki je favoriziran pred Halozami oziroma pred komerkoli drugim. Ne, ni favoriziran. Gre za to, gre za to, da se je ura, ki je tekla za obratovanje termoelektrarne v Trbovljah, iztekla ali pa se izteka, in da je ta država dolžna nekaj storiti za to, da bo po tem obratovanju, če nič drugega, mora poskrbeti za zapiranje tega rudnika, ker ne more kar dati kljuko gor. Tako kot ta država skrbi za zapiranje in zapira rudnik v Idriji že dvajset let in več, tako kot zapira rudnik Žirovski vrh, rudnik urana, tako kot zapira rudnik v Zagorju, tako kot bo morala zapirati vrtine na naftnem polju v Lendavi, tako kot bo morala še kaj drugega narediti. Če je desetletja izkoriščala tisto, kar je bilo koristno, mora ta država poskrbeti tudi za to, da bo najprej posanirala za sabo in da bo državljanom v tistem okolju pač to nadomestila kot nek nadomestek. Kajti če 150 let ali mislim, da čez 200 let, ne vem točno, koliko časa kopljejo tam premog in je bila termoelektrarna tam doli postavljena, seveda se ljudje niso mogli ukvarjati z drugimi stvarmi oziroma se regija ni ukvarjala z drugimi programi. Neodgovorno je od državnega zbora in je neodgovorno od nas, da če to vemo, in jaz mislim, da to vemo, da je ta regija pač dajala tej Sloveniji desetletja, stoletje in več nekaj, kar smo koristili vsi, je prav, da to saniramo, pospravimo, če smo se odločili, da to ukinemo, čeprav bi bilo mogoče bolje, da bi še kakšno desetletje kopali premog, ampak to je že stvar strokovne ocene. Jaz se v to ne bom spuščal, čeprav nekatere države se spet vračajo v kopanje premogov. Razvite države, Nemčija ipd., ampak o tem nima smisla več govoriti.
In seveda tukaj vse pomešate, zdaj so Haloze upravičene. Vsi so upravičeni, dejansko so vsi upravičeni, ni nobenega problema. Govoriti o tem, da so intervencije, ki jih je ta državni zbor sprejel ali pa prejšnja skupščina, da niso ljudje šli pač vsi na borzo ali pa še več, da so ostali vsi brez dela. Če govorim o železarnah, če govorim o lesno predelovalni industriji, če govorim o tekstilu, če govorim o čevljarski industriji, če govorim o TAM-u konec koncev, če govorim o celi vrsti stvari, je država preprosto morala intervenirati. Če so bile kakšne stvari, gospod Pukšič in gospod Jerovšek, za katere vi veste, da se je ukradlo ali kakorkoli odtujilo, bi bili dolžni prijaviti in sem prepričan, da organi pregona in sodna veja oblasti, bi to preganjala. To bi pač morali storiti po svoji vesti...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, da ne ...
ANTON ANDERLIČ: in v skladu svojega poslanstva. To je vaša naloga, ne pa kazati, kako nekdo krade, sam pa seveda pri tem ne storiš nič, če veš. Jaz za to ne vem in ne trdim tega tukaj.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Anderlič. Še pet je prijavljenih za replike. Ura je 18.04. Kolegice in kolegi, ali nasprotujete sedaj mojemu predlogu, da bi državni zbor vendarle odločil tudi o uskladitvenem amandmaju k predlogu zakona o potnih listinah. Ne nasprotujete.
Prekinjam torej 5. točko dnevnega reda. K replikam so prijavljeni Peče, Jerič, Potrč, Pukšič, Jerovšek, k razpravi pa kolega Rejc. Prekinjam 5. točko dnevnega reda in prehajam na prekinjeno 3. TOČKO DNEVNEGA REDA. Vlada je pripravila uskladitveni amandma k predlogu zakona o potnih listinah države Republike Slovenije, tretja obravnava, ki ste ga prejeli na klop. Glasi se: amandma k 10. členu: V prvem odstavku 10. člena se za besedama "se izda", črta besedilo "poslancem državnega zbora Republike Slovenije". Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) O uskladitvenem amandmaju ni razprave. Uskladitveni amandma dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljam, da je bil uskladitveni amandma sprejet. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (49 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Državni zbor bo jutri ob 10. dopoldne pričel z nadaljevanjem 5. točke dnevnega reda ter nato po dnevnem redu dalje do 12. točke oziroma v skladu z dogovorom jutri na delovnem pogovoru.