Sejo sta vodila Janez Podobnik, predsednik državnega zbora in Miroslav Luci, podpredsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.14 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 16. izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Štefan Klinc od 12.00 dalje, Miran Jerič od 14.00 ure dalje, Lojze Peterle, Ivan Kebrič za dopoldanski del seje, Maria Pozsonec, Ana Majda Kregelj-Zbačnik in gospod Petan za popoldanski del seje.
Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani. Prisotnih je 64 poslank in poslancev. Državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predsednika Vlade Republike Slovenije in člane vlade in predstavnike Urada predsednika Republike Slovenije, predstavnika Državnega sveta Republike Slovenije, predstavnika ustavnega sodišča, predstavnika računskega sodišča, predstavnika varuha človekovih pravic, guvernerja Banke Slovenije, generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Vse lepo pozdravljam.
Sejo bomo pričeli z včeraj prekinjeno obravnavo 1. točke dnevnega reda, to je predloga proračuna Republike Slovenije za leto 1997 ter nato prešli na obravnavo preostalih točk po dnevnem redu dalje.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 1997. Včeraj je poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov zaprosila za odmor. Ali želi predstavnik poslanske skupine besedo? Besedo ima vodja poslanske skupine gospod Mozetič. Prosim.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Spoštovani predstavniki vlade, ki kaže, da se je večinsko utrudila in je danes tukaj ni, čeprav sprejemamo akt, ki je res, da že na zaključku tega leta in bo veljal za to leto za nazaj, vendar mislim, da bi ravno zaradi tega, ker je vlada odgovorna za to, morala biti tukaj navzoča. Mislim, da bi bilo koristno, da bi parlament vsaj za kazen, če ne zaradi drugega, zahteval, da sedi tukaj in razlaga, kaj je storila in česa ni storila.
Samo za osvežitev spomina. Včeraj smo zahtevali odmor, da bi proučili dve vprašanji, ki sta se pojavili in ki vladajočo koalicijo, jasno, ne zanimata. Vendar ti pomembni vprašanji sta:...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim za mir v dvorani, kolegice in kolegi!
MIROSLAV MOZETIČ: To je bila izjava spoštovanega kolega iz vladajoče stranke, da se je koalicija dogovorila, da bo proračun, ki ga bo sprejela, razporejala drugače, kot bo sprejet v parlamentu, vsaj kar se tiče postavke, ki je bila včeraj sporna. In drugo, izjavo finančnega ministra, ki je povedel, da je vlada že sprejela sklep, da bo drugače razporejala določene postavke v proračunu, ki še ni sprejet. Torej sprejela je sklep že pred tem, ko proračun še ni sprejet. Mislim, da ste tukaj, kot sem že včeraj rekel, dve temeljni vprašanji, ki terjata odgovor in odvisno tudi od tega odgovora, bo pomembno to, v katero smer misli ta vladna koalicija in ta vlada voditi to našo državo. Vprašanje je, glede na to, da je bilo tukaj na tej govornici, ko se je zagovarjalo, da je potrebno sprejeti takšno postavko, da je dogovor koalicije že drugačen. Kaj pomeni to? Ali to pomeni, da je dogovor koalicije več kot zakon ali proračun, ki ga sprejme državni zbor. Torej, državni zbor, vi kar sprejmite nek zakon, sprejmite proračun, mi se v koaliciji tako ali tako lahko dogovorimo drugače in ker se bomo dogovorili drugače, bomo tudi drugače delali. Kaj delamo, je naša stvar, stvar vlade in vladne koalicije. To kaže na odnos in stališče, ki ga ima naša vlada in naša vladna koalicija do parlamenta in ga na ta način spreminja v debatni klub ne posebno velikega nivoja. To kaže tudi na to, da koalicija misli, da vlada misli, da ne glede na to, kaj je v parlamentu sprejeto, da ona lahko dela drugače, da jo zakoni ne zavezujejo, da jo proračun ne zavezuje. Če uporabljam nekaj stavkov v resoluciji, ki se v zadnjem času dosti citira, namesto diktature ene stranke, diktatura dveh ali treh, torej namesto totalitarizma, oligarhija, namesto spoštovanja ustave in zakona - samovolja vladajočih. To ni pravna država.
In drugo vprašanje, ki je bilo tukaj, ki se je postavilo vsaj nam, je tudi zelo pomembno. Glede na izjavo ministra - mi sklepa vlade nismo dobili na klop - da je vlada že sprejela, da bo drugače ravnala, ne glede na to, kako bo sprejet proračun. Torej že v naprej je vlada napovedala s svojim sklepom, ki ne temelji na zakonu. Citirala je sicer člen zakona, vendar iz tistega člena zakona nikakor ne more izhajati tak sklep, kot ga je tukaj citirala. Ta zadeva posega spet v drugo temeljno vprašanje vsake pravne države ali pa vsake države, ki hoče biti pravna. To je vprašanje delitve oblasti na zakonodajno in izvršno. Jasno je, vsaj študentom prava, in to že prvega letnika prava, ne pa naši vladi in vladnim poslancem, da sme akte parlamenta, zakone, proračun, sklepe, spreminjati le parlament sam, da ni drugega, ki bi to smel storiti, najmanj pa dogovor koalicije ali da bi to smela storiti vlada sama. Toda naša vlada, njeni poslanci to gladko povozijo in pohodijo in na ta način napadajo temelje demokratične in pravne države.
Odgovore sem poskušal najti tudi v literaturi, tudi od nekaterih tujih pravnih ekspertov. Ko sem hipotetično postavil vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi pri njih prišlo do takih problemov, so me samo z dodatnimi vprašanji spraševali, kaj to sploh je. Ali je to sploh mogoče? Hitro sem odnehal, ker sem se ustrašil, da bi dobil zelo jasen odgovor: "Pa saj vi niste pravna država". Ta odgovor bi bil pa v nasprotju tudi delno s tistim, kar je napisano v Agendi 2000, kjer kljub vsemu pravijo, da smo pravna država. Ampak sedaj se vprašajmo mi sami tukaj, ni treba spraševati ljudi zunaj, vprašajmo se mi tukaj v tem parlamentu, ali smo res pravna država, ali res hočemo spoštovati osnovne principe pravne države. Princip delitve oblasti, princip, da tisto, kar pripada parlamentu kot zakonodajnemu telesu sme delati samo parlament in ko je sprejeto, je potem to veljavno tudi za vlado, pa čeprav ima v tem parlamentu še tako veliko večino. To so temeljni principi, ki veljajo v vsaki pravni državi.
Konkretno še o amandmaju, ki je sprožil vsa ta vprašanja in vsa ta razmišljanja, ki se tiče tega, da bi vendar v proračunu zagotovili za slovenske manjšine v vseh treh državah in za Slovence po svetu neko vsoto, ki bi zagotovila vsaj minimalno preživetje tem manjšinam. Poglejte, v preteklosti je v glavnem, mislim, da v tem parlamentu in v teh sobanah te zgradbe državnega zbora je odnos do manjšin bil kljub vsemu soglasen, nestrankarski in tudi - vsaj po govoricah sodeč - ta parlament ima enak odnos. Vendar se pa dogodi to,da vlada predlaga pri manjšinah proračun, ki je bistveno nižji od lanskega. Ne upošteva niti inflacijskega zmanjšanja vrednosti tega denarja.
Mislim, da bi bilo koristno in pametno, da ponovno razmislimo o tej zadevi in da soglasno sprejmemo tisto, kar zatrjujemo, da je naše stališče do Slovencev v zamejstvu in pa v zdomstvu, za Slovence po svetu, in nenazadnje tudi pojavljal se je tukaj ugovor, da je kulturni dom v Pliberku problematičen, da se sedaj tako ali tako nič ne da storiti. Lahko bi sledili zgledu deželne vlade južne Tirolske, kjer je avstrijsko-nemška manjšina - njihov deželni zbor je v teh dneh, ko mi tukaj razpravljamo ali bo dovolj toliko, kot je vlada namenila, ali bi bilo potrebno kaj več, namenila kot pomoč za dograditev tega kulturnega doma v Pliberku 200 milijonov lir. Torej manjšina ve, kaj druga manjšina potrebuje. Upam, da bomo tudi Slovenci, ki živimo tukaj doma, začutili potrebo - mislim, da smo jo že začutili - naših rojakov, ki živijo izven državnih meja Slovenije, da potrebujejo našo pomoč. Da potrebujejo našo pomoč zato, da ohranijo tisto svojo bitnost in da ohranijo tisto, kar so. Torej poleg teh pravnih problemov, ki so se pojavili in mislim, da so temeljni v tej državi, ne samo ti, ampak še marsikakšen drugi, če hočemo res biti v resnici pravna država, je tukaj v konkretnem primeru tudi vprašanje resnosti, vprašanje držanja danih besed, vprašanje, ali resno mislimo tisto, kar govorimo ali resno mislimo, da so Slovenci, ki živijo izven naših meja, tudi Slovenci. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Mozetiču, ki je pojasnil stališče poslanske skupine.
Torej smo pri glasovanju, pri postavki 1812 - Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na to postavko je vloženih 12 amandmajev. Prvi amandma je bil že izglasovan. Sedaj smo pri možnosti, da poslanke in poslanci obrazložijo svoj glas za drugi amandma. Razpravo smo pa že zaključili in tudi včeraj na predlog, da se ponovno odpre, se državni zbor za to ni odločil. Torej smo pri obrazložitvi glasov. Sprašujem, če želi še kdo obrazložiti svoj glas za drugi amandma.
Gospod Čeligoj in gospod Rejc. Tudi vlada lahko objasni svoj glas do amandmaja. Lahko mu nasprotuje.
Gospod čeligoj.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa. Spoštovani! Glasoval bom za amandma, ki ga je predlagala komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Zakaj? Pred kakšnim dobrim mesecem sem bil na Bazovici in sem srečal možaka, ki mi je zastavil naslednje vprašanje: "Nam boste kaj pomagali ali ste nas odpisali?" Tako se je namreč glasilo njegovo vprašanje. Občina Ilirska Bistrica, iz katere sam prihajam, je pobratena že 17 let z občino Devina Brežina. Kaj pomagajo vsa lepa srečanja in prijetni obiski, če matična država Slovenija za slovenske zamejce ne da tistih prepotrebnih sredstev za normalen razvoj in pa življenje kulturnih in športnih društev v zamejstvu. Da se ne bodo zamejci počutili odpisane, bom glasoval za predlagani amandma. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Čeligoju. Besedo ima gospod Rejc.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod predsednik, gospe in gospodje! Glasoval bom za ta amandma številka 2, ki omogoča oziroma naj bi v računskem delu za leto 1997 omogočil Slovencem v zamejstvu in po svetu 490 milijonov tolarjev. Ta hip in včeraj zagotovo zremo neki trdi resnici v obraz. Namreč resnici, v kateri ugotavljamo, kako smo indiferentni in nič nas ne briga, kaj se dogaja z asimilacijo naših ljudi v zamejstvu in po svetu. Ko gledam sprejemanje proračuna za tekoče leto in tudi vse tisto, kar smo poskušali, da bi ta proračun imel in imel predvsem v smislu urejevanja nekih temeljnih problemov, ki so, potem mi je jasno, da pri nas v vladi in pri tistih, ki to vlado zagovarjajo, ne obstaja nobeden ponos. Nobenega ponosa ni na to, da se naši ljudje v zamejstvu in po svetu trudijo, skušajo biti lojalni državljani, si prizadevajo, skušajo vzgajati mladi rod in prenašati to slovenstvo v prihodnje čase.
Na tak način jim na glas povemo, da vi delajte po svoje, mi pa po svoje. Ker če vlada s takim proračunom in na tak način, kot se je sedaj odzvala in seveda kakršen pristop ima, to se pravi, da niti domače državljane ne obravnava, kot se spodobi, in da se v bistvu ne meni niti za gospodarske rasti niti za določene premise, ki jih je treba doseči, potem je jasno, da je to toliko huje z zamejci, ki jih puščajo v čakalnici slovenskega proračuna in če bo, bo, če pa ne bo, pa ne bo. Tako da gledamo tej trdi resnici v obraz, ki je neizprosna. To se pravi, da je slovenski državi, praktično večjemu delu, vseeno, kaj se dogaja na oni strani meje. Nekaj za "ubogajme", kot se temu po domače reče, bomo dali ali pa naj bi dali, sicer se pa naj trudijo po svoje in seveda, če bodo uspeli, bodo uspeli, če pa ne, se pač mi za to ne bomo "sekirali". Zaradi tega, kot pravim, opozarjam na temeljno vzdušje, ki je in ki ne omogoča, da bi se najbolj osnovne reči uredile, ki vpijejo in kličejo na pomoč, zaradi tega bom tudi podprl ta drugi amandma, ki ga je dala komisija. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Rejc. Želi še kdo obrazložiti svoj glas? (Ne želi.) Obrazložitve glasu potem zaključujem in prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost!
Kdo je za drugi amandma, ki ga predlaga Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu? (29 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Amandma pod 2. točko ni bil sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod 3. točko, ki ga predlagata poslanca Benjamin Henigman in Demšar Vincencij. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (21 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Amandma pod 3. točko ni bil sprejet.
Prehajamo na glasovanje za amandma pod 4. točko, ki ga predlaga poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije. Ugotovimo sklepčnost! Svoj glas bo obrazložil gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Malo žalosten bom obrazložil svoj glas, glede na to, kar se je pravkar zgodilo.
Sicer pa tako. Ko sem danes prebral oziroma pregledal današnje časopisje, sem pravzaprav videl, kakšen odnos imamo do Slovencev v zamejstvu in po svetu. To je katastrofa, to je žalostno! Veste, zdaj vam moram nekaj povedati. Italijanski "Piccolo" ima eno stran vsak dan, ki je namenjena manjšini onstran meje. Danes sta "Delo" in "Dnevnik" komaj omenila, kot da je bil tam nek zaplet. Kaj se je tu dogajalo včeraj, ne boste nikjer prebrali - in to je žalostno! Če je kje potreba, da bi imeli konsenz, konvergenco v tem državnem zboru, je ravno ta segment, so Slovenci po svetu in v zamejstvu. Veliko ste govorili, posebno vi, tu na tej strani, posebno LDS, kako je potrebno pri zunanji politiki doseči konsenz, kako moramo imeti vsenacionalni pristop k temu. Toliko bolj bi ga morali imeti pri Slovencih! Vi ste danes te Slovence izdali. Torej, moj amandma, ki sem ga jaz vložil, bi lahko pogojno umaknil, če bi bil sprejet prejšnji amandma. Zato sem tudi vse to omenjal. Tu piše: Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu vsebinsko povzema v svojem amandmaju, ki pa ni bil sprejet, zato je Ivo Hvalica v imenu poslanske skupine SDS na seji komisije napovedal umik amandmaja, zaradi česar se komisija do amandmaja ni opredelila. Ni se opredelila zaradi tega, ker sem predpostavljal, še vedno sem bil toliko naiven, da bo sprejet amandma komisije! Ker verjamem v komisijo, v komisijo, ki je pluralno sestavljena s po enim predstavnikom, članom iz vsake poslanske skupine. Ne! Torej, ne vem, kaj naj vam rečem. Če bi sprejeli sicer ta amandma, je to samo en rahel obliž - gre za 6 milijonov tolarjev za Svetovni slovenski kongres.
Jaz bom, seveda, glasoval "za". Vi se pa poglejte v ogledalo! Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Hvalica. Državni zbor je že sprejel dopolnilo, s katerim smo postavko 4.750 - Svetovni slovenski kongres - povečali za 5 milijonov tolarjev. Vaš predlog je za 6 milijonov tolarjev. Ali vztrajate na vašem amandmaju? (Vztraja.) Gospod Hvalica vztraja. Želi še kdo obrazložiti svoj glas? (Ne želi.)
Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod 4.točko? (26 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod 4. točko ni bil sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod 5. točko, ki ga predlaga poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije. Svoj glas bo obrazložil gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Tudi ta amandma je bil vsebinsko povezan oziroma bi bil sedaj brezpredmeten, če bi sprejeli amandma komisije. Zato vztrajam na tem amandmaju. Mene danes to čudi, kar se tu dogaja. Zelo me čudi. Jaz popolnoma razumem, da morate imeti neko, recimo temu, finančno, bilančno, proračunsko disciplino, kakorkoli že to imenujete. Pa vendar mi obnašanje tako poslanca vladajoče koalicije kot predstavnikov vlade ne gre v račun. Pozivam gospo Mihaelo Logar, da se o tem izreče, pozivam tudi finančnega ministra. Ne vem, sprejemamo pomemben akt, ni ne predsednika vlade, ne finančnega ministra. Kje ste pa še videli, v katerem parlamentu na tem svetu, da ob sprejemanju proračuna ni predsednika vlade, pa finančnega ministra v parlamentu? Te slike ne boste videli. Sesuli bi oba, če ne bi bila prisotna. Če sta slučajno bolna, ju prinesejo na nosilnici. Smejte se, ja, jaz govorim o parlamentarni demokraciji, ne o enoumju, jaz govorim o parlamentarni demokraciji. Torej pozivam sekretarko urada, državno sekretarko za Slovence v zamejstvu in po svetu, da pojasni ravnanje vlade oziroma vladajoče koalicije v tem primeru. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Hvalica. Želi še kdo pojasniti svoj glas? Prosim, gospod Jerovšek.
JOŽE JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovani! Tudi sam bom seveda glasoval za ta amandma, kot sem tudi že prej za amandma, ki ga je skupno predstavila komisija za odnose s Slovenci po svetu. Pri tem me čudi, kaj se v tem državnem zboru dogaja. Ali res podpiramo asimilacijsko politiko Avstrije in Italije in vse metode, s katerimi skušajo čimprej ukiniti slovensko manjšino v Avstriji in v Italiji? To, kar je to glasovanje doslej pokazalo, je objektivna podpora Zernattu in Haiderju pri njihovih metodah na avstrijskem Koroškem in prav tako tudi italijanskim nacionalistom v Italiji. Prosim, da se kolegi poslanci tega zavedate in da končno odobrimo pomoč, ki je nujno potrebna naši manjšini, da se ne bo v kratkem času asimilirala. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Jerovšku. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod zaporedno številko 5? (31 poslancev.) Je kdo proti? (41 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod zaporedno številko 5 ni sprejet.
Prehajamo na glasovanje za amandma pod zaporedno številko 6. Predlagatelj je poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije. Gospod Hvalica bo pojasnil, kako bo glasoval pri tem amandmaju.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Isto velja tudi za ta amandma. Tu piše komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ne podpira, ga pa vsebinsko povzema v svojem amandmaju. Toda amandma komisije ni bil sprejet. Niti delnega popravnega izpita nočemo narediti. Čudi me tudi, da predstavnica vlade ne nastopi za govornico. Čudi me, da ni v tej dvorani ministra Gasparija.
Torej, predlagam ob tem, da bom jasno glasoval za in podpiram tudi druge, predlagam, da bi pozvali ministra Gasparija, da pride v dvorano državnega zbora.
Sedaj pa še nekaj. Dobil sem izpisek glasovanja za amandma komisije in sem žalosten ugotovil, da tudi primorski poslanci niste glasovali za to. Sramota.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Svoj glas bo obrazložil gospod Čebulj. Predstavniki vlade pa žal ne morejo odgovarjati na vprašanja pri glasovanju.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Spoštovani kolegi in kolegice! Predlagam enourni odmor, da pride v celoti vsa vlada in da bo tukaj odgovarjala na vprašanja. Toliko.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Čebulj, predstavniki vlade so tukaj prisotni, državni sekretar za finance tudi in lahko odgovarja na vprašanja. Pri tej točki pa žal predstavniki vlade nimajo besede. Tako da nima smisla, da glasujemo. Ko bomo šli naprej...
FRANC ČEBULJ: Ministra za finance ni tukaj.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Torej, tudi če bi bil, ne more vam odgovoriti na vprašanje.
FRANC ČEBULJ: Podpredsednika vlade tudi ni tukaj, če že ne more biti predsednik vlade. Prosim, da daste eno uro odmora in da jih dobite v to hišo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Poglejte, na ta predlog vam ne morem dati odmora. Torej glasujemo o amandmaju pod 6. točko. Želi še kdo obrazložiti svoj glas. Prosim, gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Spoštovane kolegice in kolegi! Spoštovani predstavniki vlade! Glasoval bom za ta amandma predvsem zato, ker me zelo čudi vedenje vladne koalicije. Vi delate s zamejskimi Slovenci, kot da so zamorski Slovenci. Teh pa ni. Ravno tako jih obravnavate, kot da teh ljudi ni. Nič drugega ne bom rekel, kot sram naj vas bo. Hodite še veliko na Koroško in pa v Furlanijo "fejst" govoriti, kako jih imate radi. Ljudska stranka. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Svoj glas je obrazložil gospod Rupar. Svoj glas bo obrazložil tudi dr. Franc Zagožen. Smo pri amandmaju številka 6.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Glasoval bom proti temu. Tistih 300 milijonov dodatnih tolarjev, ki jih je predlagal tudi gospod Hvalica, je zagotovljenih - to je bilo jasno povedano. Z amandmajem, ki daje 100 milijonov, in s sklepom vlade, ki je že sprejet, da bo dodatno zagotovila 200 milijonov. Zato prosim Socialdemokrate, da zamejcev ne uporabljajo tukaj za notranjepolitične obračune in medsebojno zmerjanje, ker jim s tem ne boste naredili nobene koristi. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Poslanke in poslance bi prosil, da pri obrazložitvah glasu ne polemizirajo med seboj.
Prehajamo na glasovanje. Gospod Petan bo obrazložil svoj glas.
RUDOLF PETAN: Hvala, gospod predsednik. Spoštovani! Moram priznati, da se nisem mislil oglasiti, vendar moj predgovornik me je kljub vsemu malo izzval. Namreč, mi sprejemamo proračun države. To je akt, po katerem mora tudi vlada delati. Če nekdo reče, da tu sicer to ne bo zapisano, da pa je vlada sprejela, da bo dala neka dodatna sredstva, ja, zakaj pa potem sploh sprejemamo proračun?! Ja, saj potem ga pa ne rabimo! Ne rabimo nobenega dokumenta, če vlada lahko kar nekje potegne neka sredstva mimo proračuna. Ali to sedaj pomeni, da imamo dva proračuna, enega, ki ga sprejemamo tu, ki bi sicer naj bil obvezen, drugega pa, ki ga ima vlada, da bo lahko tiste stvari, ki tu niso zajete ali pa so zajete samo verbalno, bo vlada lahko pokrivala. To se pravi, tu nekaj ne štima! Ali ta proračun - ja, če je vlada, tako je bilo rečeno, da bo vlada le zagotovila neka...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ni razprave, gospod Petan! Kako boste glasovali?
RUDOLF PETAN: Obrazložitev glasu, saj to bom ravno povedal. Samo ne morem reči, poslušajte, jaz bom pa glasoval za, ker to nima smisla, da pridem sem, to bomo tako videli potem, ko bomo glasovali.
Tole bom rekel za obrazložitev glasu, ker imam občutek, ker tako delamo, da se enemu delu - pravim enemu delu, pa bom uporabil naš štajerski izraz, ker se opravičujem, ker ni v tako lepem jeziku, ni pa nesramen - štajerski izraz, ki pravi, da se nekomu lepo "šmirgla" za naše Slovence v tujini. Zato bom podprl ta amandma. Hvala lepa. Pa se opravičujem za ta izraz, povedal sem našega štajerskega.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Petan. Gospod Peterle bo obrazložil svoj glas.
ALOJZ PETERLE: Spoštovani! Jaz bom podprl ta amandma, ker ne morem pristajati na logiko, ki sem jo že včeraj razlagal, po kateri se uveljavlja kategorija rezervnih Slovencev, ki padejo pod proračunsko rezervo. Gospe in gospodje, po tej logiki, če mislite, da zdrži preizkus, lahko proglasite ves proračun za proračunsko rezervo, pa boste vladali tako, kot ste že začeli, protiustavno!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Želi še kdo obrazložiti svoj glas? (Ne želi.)
Prehajamo torej na glasovanje. Še gospod Demšar bo obrazložil svoj glas.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Jaz bi vas samo spomnil na to in zakaj bom glasoval za tak amandma. Vzemite samo naše zahodne sosede, kako velike denarje dajejo tistim, ki niti niso Italijani, bi radi, da bi bili Italijani, pa dajejo zanje denar. Mi pa za svoje lastne rojake nimamo denarja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Demšar. Ne vidim več razpravljavcev. Torej prehajamo na glasovanje. Glasujemo o amandmaju pod točko 6. Ugotovimo sklepčnost! (74 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 6? (31 poslancev.) Je kdo proti? (42 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 6 ni bil sprejet.
Prehajamo na amandma pod točko 7, ki ga predlaga gospod Franc Horvat, ki bo obrazložil svoj glas.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki vlade! Jaz sem že včeraj napovedal, da če bi bil sprejet amandma komisije, da bi potem umaknil ta amandma, ker je bil tam vključen. Ker se to ni zgodilo, bom glasoval za ta amandma in vas tudi prosim in predlagam, da zanj glasujete. Kot argument dodatno naj navedem to, da je lansko leto bilo na tej postavki 16 milijonov tolarjev. Zdaj je res odbor za finance predlagal s svojim amandmajem znesek 5 milijonov tolarjev, se pravi več kot trikrat manj, nominalno. In naj še povem to, da sta obe delovni telesi, ki se ukvarjata z mednarodnimi odnosi, tako matična komisija, ki jo vodi kolega gospod Schiffrer, kot tudi odbor za mednarodne odnose, podprla ta amandma. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Horvat. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 7? (27 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 7 ni bil sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod točko 8, ki ga predlaga poslanska skupina Socialdemokratske stranke. Gospod Ivo Hvalica bo obrazložil svoj glas.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Torej amandma je podoben amandmaju, ki ga je predlagal gospod Feri Horvat in ki ni bil sprejet. Moj poslanski kolega v klopi SLS mi je pred par trenutki navrgel, zavednosti Slovencev se pač ne da kupiti z denarjem. Z denarjem ne, ampak s sredstvi, za katere je pa potreben denar. Sigurno je radijski in televizijski signal eden od takšnih načinov.
To je način, s katerim lahko prinesemo slovensko besedo, in jasno tudi sliko, med Slovence v zamejstvu. Leta in leta, 5. leto za to govornico govorim, primer slovenske Benečije. Kaj pomagajo vse delegacije in pa vse stvari, če se pa enostavno ne prenese signal slovenske televizije, in to s sorazmerno majhnimi stroški, na drugo stran. Kaj to vse pomaga? Tega preprosto ne morem razumeti.
Moj amandma je podoben prejšnjemu, ki ste ga zavrnili, tudi sedaj lahko naredite popravni izpit in vas prosim, v imenu beneških Slovencev tokrat, za podporo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod Hvalica. Gospod Ivan Božič bo obrazložil svoj glas.
IVAN BOŽIČ: Torej glasoval bom za ta amandma. Tudi za prejšnjega sem in za tistega, ki je za tem, tudi bom, ker verjetno tudi ta ne bo sprejet.
Spomnimo se malo tako, zvečer ali popoldne, v avtu ali doma ali v pisarni lahko poslušamo slovensko besedo. Benečani in v zamejstvu marsikje je ne morejo, niti ne morejo gledati televizijskega programa s slovensko besedo. Ne vem, zakaj smo proslavljali potem 31. oktober. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Božiču.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (70 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod številko 8? (26 poslancev.) Je kdo proti? (39 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod zaporedno številko 8 ni bil sprejet.
Amandma pod zaporedno številko 9 predlagajo trije poslanci: gospod Ciril Pucko, gospod Andrej Gerenčer in gospod Jožef Špindler.
Gospod Pucko bo obrazložil svoj glas, pravzaprav tudi dr. Ciril Ribičič.
CIRIL PUCKO: Hvala lepa gospod predsednik. Ker je bila vsebina tega amandmaja že sprejeta z amandmajem odbora, predlagatelji umikamo amandma. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Pucku.
Prehajamo na glasovanje o zaporednem amandmaju pod številko 10, ki ga predlaga gospod Miroslav Mozetič.
Gospod Mozetič bo obrazložil svoj glas.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa gospod predsednik. Drage kolegice, spoštovani kolegi! Ta amandma je bil tudi povzet v amandmaju odbora oziroma komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki pa na žalost ni bil sprejet. Če bi tam bil, bi ne bi bilo potrebno tukaj izgubljati časa z njim, ker bi to že opravili. Poglejte izgovore. Pokazal vam bom še en absurd, ker sem poslušal včeraj nekatere na hodniku, sem prisluškoval, kaj si med seboj pripovedujejo poslanci vladne koalicije, zakaj je ta amandma odveč. Zato, ker je konec leta in ker tako ali tako ne more več porabiti tega denarja.
Ampak to govorijo poslanci vladne koalicije, tiste vlade, ki je ta proračun prinesla v državni zbor tako zgodaj, da ga konec meseca novembra obravnavamo in če bo vse po sreči, ga bomo za praznik bivše propadle države sprejeli. To je ugovor. To je nizkotno. To je groza. Groza te prime, ko poslušaš take ugovore. Vam ne prinesemo proračuna, sedaj pa zakaj bi pa sprejemali, saj tako ali tako ne morejo porabiti. To je ena stvar.
In druga stvar. Rad bi res videl, da na naslovnicah, upam, da bodo vsaj v kakšnem slovenskem zamejskem časopisu ali pa vsaj v koroškem objavili - deželna vlada južne Tirolske dala pomoč 200 milijonov lir za izgradnjo tega doma, slovenska vlada je dala - nič. Hvala lepa. Glasoval pa bom za.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Želi še kdo obrazložiti svoj glas? Gospod Hvalica bo obrazložil svoj glas.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Pliberk ostaja nek sinonim, ko smo v prejšnjem mandatu sprejeli odločitev, da prispevamo prvih 100 milijonov tolarjev za kulturni dom in športno dvorano Pliberk. Dejansko sem mislil, da je nastal v naših glavah nek preobrat. Ko sem sedaj bil na Koroškem, so mi nekateri tudi namignili, češ da so šli v preveliko investicijo, da je to preveliko, da je to skoraj megalomansko in tako dalje. Ne sprejemam teh razlag. Zakaj ne? Kot sem že včeraj rekel, sem trdno prepričan, da mora biti tisto, kar si bodi že: stadion, dvorana, kulturni dom, glasbena šola, gimnazija, kar imajo Slovenci v zajemstvu, na najmanj takšnem nivoju, kot so podobni objekti, ki jih ima večina. Samo na takšen način je lahko to atraktivno. Če bi Slovenci v Gorici v Italiji, ne imeli tako eminentnega kulturnega doma in po novem tudi kulturnega doma Lojze Bratuš, ne bi te, rekel bi, izrazito točke, kjer se zbira slovenstvo, bile tako uspešne. Ker so to kvalitetni objekti, se jih poslužujejo celo Italijani. V kulturnem domu v Gorici je veliko raznih italijanskih prireditev. Ampak že s tem, da se kulturni dom Gorica pojavlja v italijanskem časopisju, v sredstvih obveščanja itd., da se je pojavil tudi na kažipotih v mestu... Vi pridete v Gorico in imate kažipot: Kulturni dom. To je že nek sinonim in to je tisto, kar afirmira manjšino. Torej, jaz ne sprejemam te razlage, da se dela nekaj monumentalnega. Mi moramo iz tega, če smo izbrali Pliberk za nek center, za nek pojem, za nek sinonim, kot nekaj, kar bo pokazalo, tudi večinskemu narodu, kaj zmorejo Slovenci, potem moramo to dokončati. Zato bom podprl ta amandma in prosim, da ne pustimo Pliberčane odnosno koroške Slovence na cedilu na pol poti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Božič.
IVAN BOŽIČ: Ja, ponovno moram izjaviti, da bom glasoval za ta deseti amandma. To, kar je moj predhodnik obrazložil, jaz poznam na drugi strani, pač pri Benečanih in pri Goričanih na drugi strani meje. Če nimate prostora, ja, kam pa pojdemo. Ne vem, zakaj ne bi tega doma enkrat tudi dokončali. Če smo se in ste se tisti, ki ste bili v prejšnjem sklicu, odločili, da se bo dom gradil, potem ga podprimo, dokler ne bo končan. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Demšar bo obrazložil svoj glas in doktor Ciril Ribičič.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala. Glasoval bom za iz dveh razlogov. Na Koroškem sta dva Pliberka, en je "Sloven Plaiber", eden pa je navaden Pliberk. "Sloven Plaiber" je zato, ker je bil v okolici, kjer je bil nemško govoreči živelj, medtem ko Pliberk je bil tako slovenski, da ni bilo treba reči, ali nemški ali slovenski. Zato, da ne bomo čez nekaj časa imeli ta Pliberk za "Sloven Plaiber" in končno samo za "Plaiburg", bom glasoval za. To je prvič. In drugič bi vas prosil tudi za moje nečakinje in nečake, ki živijo na tem področju, ki znajo še slovensko, bojim se pa, da njihovi otroci, če bo tako šlo naprej, na Koroškem bodo težko še govorili slovensko, zato vas tudi prosim, da podprete ta amandma. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Demšar. Besedo ima doktor Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Jaz sem med tistimi, ki molčim, ne razlagam, kako bom glasoval, pa pritiskam na tipko brez upa, brez upa zmage, ampak bi zdaj malo vseeno potrkal na vest poslancev vladajoče koalicije. Spomnil bi poslance Slovenske ljudske stranke na njihove razprave, opozicijske, ob času sprejemanja prejšnjega proračuna, in sicer na tisti del njihovih diskusij, ki bi bil za trenutek posebej dragocen. Namreč takrat, ko so, zlasti se spomnim cenjenega gospoda Podobnika in gospoda Preglja, ki je sedaj v vladi, v tem smislu, da smisel ima, da dolge tedne in mesece razpravljamo o proračunu v parlamentu, če se potem kaj spremeni. Vi morate razumeti, da nam v opoziciji ni lahko, če je jasno, da bo vse sprejeto, tako kot je koalicija sklenila, ne glede na argumente opozicije.
Drugi argument, ki bi ga rad navedel, je zapisan v mnogih papirjih, ki jih dobivamo iz Evropske zveze, ki govorijo o preglednosti proračuna. Dogovori v vladni koaliciji, kaj bo vlada naredila na tak ali drugačen način, s takšno ali drugačno rezervo in prerazporejanjem sredstev v praksi, so lepi, ampak so daleč od tega, kar zahteva Evropska unija. Zlasti v takih primerih, kot so tukaj, kot je primer gradnje kulturnega doma v Pliberku, se mi zdi, da bi lahko postavili v ospredje argumente, ki so bili tukaj povedani in da bi malo v ozadje stopila disciplina vladajoče koalicije.
Zavedam se, da je najlažje, če se vse disciplinirano izglasuje, če se umikajo amandmaji in tako naprej, ampak se mi zdi, da za parlament bi bilo veliko bolj zdravo, če bi bil sprejet kakšen amandma, kjer so argumenti prepričljivi, tako prepričljivi, da jim lahko prisluhnete tudi poslanci vladajoče koalicije. Da bi se karkoli porušilo v tem proračunu zaradi teh dodatnih sredstev za gradnjo kulturnega doma v Pliberku ne verjamem in zato bi še enkrat, potem bom pa spet molče pritiskal in brez upa zmage pritiskal naprej na sivo tipko. Mi bo pa nekoliko lažje, če bom tukaj videl nekaj podpore na tako očitni zadevi, ki vem, da vam je vsem pri srcu, samo hkrati, ko vam je pri srcu, pa imate v žepu oziroma kjerkoli že jasno napotilo, kako morate ravnati.Tudi bi me zanimali argumenti, zakaj boste glasovali proti temu konkretnemu predlogu, ki ni predlog, ki bi bil kakorkoli blizu moji stranki, da bi kakorkoli bili tukaj neposredno vmešani, razen, da smo sedaj tudi po obisku vodstva Združene liste pred kratkim na Koroškem ugotovili, da resnično gre za situacijo, kjer bi bila takšna in drugačna pomoč Republike Slovenije več kot dobrodošla. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala dr. Ribičiču. Svoj glas bo obrazložil dr. Jože Zagožen, gospod Malovrh in gospod Jerovšek, se opravičujem. Izvolite.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovani gospod predsednik, drage kolegice in kolegi! V predlogu amandmaja Komisije za odnosi s Slovenci v zamejstvu in po svetu je bila predvidena tudi ta postavka.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi, prosim, da se poslušamo med seboj, sicer res nima smisla, da nastopamo za to govornico. Prosim za mir v dvorani.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: ... je bila predvidena tudi ta postavka v višini 100 milijonov tolarjev. Kasneje je vladajoča koalicija izglasovala amandma v višini 300 milijonov in bilo je rečeno, da je to dovolj. Prav gotovo ni dovolj to za ta dom v Pliberku, ki ima višino tudi 100 milijonov tolarjev, v predlogu proračuna pa je ničla. Zato bom tudi jaz glasoval za ta amandma, posebej še zato, ker je iz gradiva razvidno, da komisija podpira to stvar, vendar je računala na to, da bo podprto v njenem amandmaju. Kulturni domovi so bili vedno žarišča in tista opora slovenstva zunaj, že v zgodovini in zelo bom presenečen in začuden, če se boste poslanci, kolegi odločili, da tega ne bomo podprli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, doktor Jože Zagožen. Svoj glas bo obrazložil gospod Jurij Malovrh.
JURIJ MALOVRH: Spoštovani gospod predsednik, poslanke in poslanci! Glasoval bom za ta amandma. Kulturni dom v Pliberku je nujno potreben za druženje Slovencev zunaj naših meja. Naša občina ima kulturne stike s krajem Šent Primož na Koroškem. Kulturni dom v Šent Primožu so pomagali graditi brigadirji iz naše občine in druženje je postalo tako pristno, da bi skoraj še kakšno Korošico pridobili na naše demografsko ogroženo področje. Vsako leto se srečujemo in težko mi bo reči naslednje leto, ko gremo gor, v parlamentu pa nismo imeli posluha za gradnjo tega vašega kulturnega doma, čeprav smo jim lansko leto prav v tem državnem zboru dali upanje, da bi se v naslednjih letih ta njihov kulturni dom zgradil. Od Pliberka do Šent Primoža je približno 20 kilometrov in sedaj morajo Pliberčani uporabljati ta dom v Šent Primožu, čeprav bi se še kako radi združevali v tem svojem domu. Zanimivo je bilo tudi, kako pogosto uporabljajo ta kulturni dom, celo po dva do tri mesece naprej moraš rezervirati prostor, da imaš lahko nastop, da imaš lahko prosti termin. Mi smo jim dolžni.
V tem drugem amandmaju je bil v zadnji alinei tudi ta kulturni dom v Pliberku. Ta amandma žal ni bil sprejet. Če bi bil sprejet, bi imela vlada neke vrste legitimiteto in ker bom podprl ta amandma, bom hkrati podprl tudi vlado, da bo to postavko lahko namensko tudi namenila za gradnjo tega kulturnega doma. In prav zaradi tega, zaradi vsega tega povedanega, bom podprl ta amandma in pozivam tudi vse vas ostale, da ta amandma podprete.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Malovrh. Svoj glas bo obrazložil gospod Jerovšek.
JOŽE JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovani! Glasoval bom seveda za, ker smatram, da je zelo pomembno, da tudi to kulturno inštitucijo Slovencev na Koroškem podpremo iz te države, kajti avstrijska država bo naredila vse, da bo inštitucije Slovencev pritisnila k tlem oziroma bo poskrbela, da bodo propadle. V obrazložitev bom prečital članek iz včerajšnjega "Dela", bil pa je tudi v drugih časopisih (pa bi se nanašalo tudi na prejšnje, ampak nisem bil pravočasno tu):
"Gonja proti slovenski radijski družbi. Nekaj dni po dodelitvi frekvence urada za regionalni radio na Dunaju v zasebni radijski družbi Angora Corotan, se je na avstrijskem Koroškem že začela gonja proti slovenski oziroma dvojezični radijski postaji, ki naj bi začela oddajati 1. aprila 1998. Pri radijski družbi Angora Corotan so udeležene vse pomembne politične, kulturne in gospodarske organizacije koroških Slovencev. Čeprav programski načrti novoustanovljene družbe za lokalni radio popolnoma ustrezajo zakonskim predpisom, je predsednik poslanskega kluba Svobodnjakov v koroškem Deželnem zboru, Martin Schturz, danes razglasil politično gonjo proti novi zasebni radijski družbi. Označil jo je za propagandni inštrument levice na Koroškem in jo obtožil, da je pridobila licenco na nepošten način. Predsednik kluba svobodnjaških poslancev v koroškem Deželnem zboru je napovedal, da bo njegova stranka pri uradu za regionalni radio vložila pritožbo proti dodelitvi radijske frekvence omenjeni družbi."
V "Dnevniku" ali "Večeru" je bil prav tako včeraj naslov "Heider ostro proti slovenski radijski družbi". Opozarjam na to, da je avstrijska svobodnjaška stranka liberalna stranka Avstrije. Verjamem, da se podpirate v internacionali. Če delate v Sloveniji tisto, kar dela Heider v Avstriji, potem pa, prosim, izvolite!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Svoj glas bo obrazložil dr. Franc Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! V naši poslanski skupini bomo podprli izgradnjo Kulturnega doma v Pliberku v proračunu za leto 1998. Jaz sem to že povedal. Tiste, ki pa zdaj tako glasno govorite o tem, bi pa opozoril, da ste v prejšnjem mandatu bili v vladni koaliciji in da ste s proračunom leta 1996 pred volitvami delali tako, da je v tem mandatu za to leto bilo potrebno črtati skoraj vse investicije, tudi za nekaj 100 milijonov investicij, recimo za znanost! Gospod Malovrh, vprašajte se tudi, kaj ste delali v občini Šentjur in kako ste uporabljali investicijski denar.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Zagožen, ni polemike pri obrazložitvi glasu!
DR. FRANC ZAGOŽEN: In kako ste uporabljali investicijski denar! Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Svoj glas bo obrazložil gospod Rudolf Petan. Proceduralni predlog ima gospod Mozetič. Prosim za mir v dvorani!
MIROSLAV MOZETIČ: Kot prvo, Kulturni dom v Pliberku, 100 milijonov, ki jih je dobil dve leti nazaj, je bil na predlog SKD-ja, ki je bil v vladi. Ampak to sploh ni pomembno! Pomembno je, da je takrat parlament to sprejel.
Jaz želim samo na to opozoriti gospoda predsednika, da je danes vsaj trikrat - trikrat! - dopustil, da je njegov poslanski kolega, gospod Zagožen, kršil poslovnik. Da je prišel tukaj gor obrazlagat glas, da je polemiziral in govoril stvari, ki niso znotraj poslovniške določbe o obrazložitvi glasu. Včeraj sem jaz predlagal, da vrnemo, ponovno odpremo razpravo, ste bili proti, gospodje iz vladne koalicije, ste bili proti! Če bi to odprli, bi zdaj bila ta debata odprta in prosim, da se vsaj minimalno spoštuje poslovnik državnega zbora. Res, lepo prosim.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Jaz sem opozoril razpravljalce, da naj pri obrazložitvi glasu ne polemizirajo in naj povedo, zakaj bodo podprli določen amandma. Besedo ima gospod Petan in potem gospod magister Janez Kopač.
RUDOLF PETAN: Hvala. Spoštovani! Jaz bom glasoval za ta amandma, ker menim, da tole, kdaj je bil, kdo, kje, ne bo prineslo Slovencem v Pliberku novega doma. Se strinjam, lahko, da je bila napaka, ampak sedaj imamo to priložnost, da to napako popravimo, pa mislim, da bomo vsi zadovoljni, tako ti, ki so sedaj, ti, ki so bili in pa seveda tudi najbolj Slovenci v Pliberku. Dejstvo je, da verjetno bi nam bilo prijetno, če bi se pripeljali v Pliberk, pa bi lahko šli tudi v Pliberk v kulturni dom Slovencev in ne samo v trgovino. Imam pa nekako čuden občutek, da pa ima mogoče res nekdo veliko vzrokov za to, da glasuje proti. Mogoče ima res kosmato vest, sploh, če je obljubljal tem ljudem vse gradove v oblakih, sedaj pa bi šel v Pliberk po nakupovanje, pa bi mogoče moral parkirati kje blizu slovenskega kulturnega doma. Tako da tu v neki meri bi to kar razumel. Zato menim, da pustimo to. Lahko bi bili ponosni, če bi nam uspelo iti kdaj v kulturni dom in pa tudi tam blizu parkirati, zato dajmo podpreti ta amandma in jaz ga bom podprl. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Svoj glas bo obrazložil gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Glasoval bom proti temu amandmaju, ker je treba navsezadnje upoštevati tudi roke za črpanje oziroma za odobritev za dokumentacijo za posamezne proračunske postavke. Glasoval bom pa proti predvsem zato, ker se mi zdi - poleg tega, da je tako ali tako po moje nerealno pričakovati črpanje te postavke, tudi, če bi bila vzpostavljena - ampak predvsem zato, ker moram reči, da me silno moti ta ogromna količina demagogije, ki se vzpostavlja ob neki taki stvari, kot so zamejski Slovenci, v tem primeru pač Kulturni dom Pliberk. Zdi se mi nesprejemljivo, da se za argumentacijo poleg različnih solzavosti uporabljajo celo zelo škodljive besede. Na primer besede, da bo Avstrija storila vse za to, da bo zatrla institucije Slovencev.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Kopač, jaz vas moram opozoriti, da ne bo zopet kritika, da se pri obrazložitvi glasu ne polemizira s svojimi kolegi.
MAG. JANEZ KOPAČ: Sprejmem na znanje, ampak zdi se mi, ker je gospod Jerovšek prej uporabil dve izraziti neresnici, ki nista imeli zveze s tem amandmajem, da mi dovolite samo, da v dveh stavkih zanikam stvari. Skratka, zdi se mi pomembno to - kar sem že začel pripovedovati - povedati to, da če nekdo v Avstriji nekaj izrazi, to ni stališče avstrijske države. To je prvo.
In drugo. Bilo je rečeno, da liberalna stranka, svobodnjaška stranka v Avstriji, je v liberalni internacionali skupaj z Liberalno demokracijo Slovenije. To ni res. Liberalna demokracija Slovenije je predlagala in izglasovala skupaj z drugimi, da se jih izloči iz liberalne internacionale. V Avstriji imajo drugo liberalno stranko, ki pa je članica liberalne internacionale in se daleč ne strinja s stališči liberalne ali svobodnjaške stranke v Avstriji.
Skratka, uporabljati to solzavost, stiske zamejskih Slovencev in celo očitne laži, ki se nanašajo na tuje države, kar ni nepomembno ali pa je lahko nevarno za naše mednarodne odnose, čeprav verjetno tuji novinarji ne spremljajo teh razprav, ker pač tega niso vredne, je nevarno. Skratka, glasoval bom pa proti amandmaju. Hvala. Se opravičujem, ker sem morda šel nekoliko dlje od same vsebine amandmaja.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Opravičilo ne pomeni, da se pri obrazložitvi glasu polemizira. Resnično prosim, da vsak pove argumente za in proti in da ne komentira prejšnjih nastopov. Velja za vse. Tako je. Besedo ima gospod Pavel Rupar, dr Hren-Vencljeva in gospod Rejc.
PAVEL RUPAR: Spoštovani! Najprej povem, da bom podprl ta amandma in je zelo neumestno govoriti o cmeravosti, ker sita vrana lačni ne verjame. Pa tudi razumem borbo, zakaj ta denar. Nikakor ne more skozi noben amandma priti v prave roke, saj se vendarle skozi vrtimo v eni in isti zadevi, to je pa pomanjkanje denarja. Preprosto povejte vsem v obraz, da je država zelo pod vodo, da imamo strašanske izgube in da nimate kje vzeti. Povejte jasno in glasno, da denarja ni. Liberalna demokracija to ve. Vi račune imate, številke imate. O pravi resnici, da jo ve ljudska stranka, osebno dvomim. Mislim, da ne veste. Ampak kljub vsemu, da se ne more niti en amandma niti ena stvar odobriti, tega pa ne razumem. In ljudska stranka, korajža velja.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Besedo ima dr. Hren-Vencljeva, ki bo obrazložila svoj glas. Smo pri amandmaju številka 10.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Spoštovani! Ob neki taki stvari, kot je Pliberk, je bilo rečeno. Podprla bom to neko tako stvar, kajti kulturna institucija kot je Kulturni dom v Pliberku pomaga ohranjati slovenski jezik in slovensko kulturo in vsi se dobro zavedate, če ste nekoliko pozorni in se zazrete sami vase, da je slovenski jezik in slovenska kultura pomagala ohranjati slovenstvo, sicer bi že zdavnaj bili razparcelirani oziroma nas ne bi bilo več.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svoj glas bo obrazložil gospod Rejc.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod predsednik, gospe in gospodje! Podpiram ta amandma za 100 milijonov za namen izgradnje doma v Pliberku. Vsi bi lahko in lahko vemo, da so se Slovenci zadolžili, da bi, ker so pričakovali denar, da bi lahko dogradili, dograjevali dom in so se zadolžili. Torej, v nobenem primeru ne drži to, da bi ne mogla ta postavka biti črpana do konca leta, v teh 35 ali pa 34 dneh do konca leta, ker so morali najeti nek veliko večji kredit, da so sploh kaj naredili. Seveda, pričakovanja pa so, da bo država Slovenija svoj prispevek dala. Zaradi tega ne vzdrži nobena reč, ki govori v tej smeri ali pa ki zatrjuje, da se ne da te zadeve urediti in da je časa premalo. Ta amandma podpiram.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Rejc. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (69 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod številko 10? (28 poslancev.) Je kdo proti? (39 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 10 ni bil podprt.
Amandma pod številko 11 predlaga poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije. Gospod Ivo Hvalica bo obrazložil svoj glas.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. To je predzadnji amandma v tem segmentu. Glasoval bom seveda "za". Imate možnost popravnega izpita tudi vi. Opazil sem, da nekateri v nekem krču glasujete proti. Jasno, če človek ne dela po svoji vesti, je to silno težko. Posebno ne razumem tistih, ki so bili pravzaprav pred desetimi dnevi s komisijo za Slovence v zamejstvu in po svetu na Koroškem, v Celovcu, v Št. Petru, in mi je nerazumljivo. To kaže, ali na neko dvoličnost ali pa mogoče tudi na nek koalicijski strah. Jaz tega tudi v mojem prejšnjem mandatu nisem poznal; tudi ko sem bil eno leto na poziciji, sem znal glasovati proti poziciji. Takšen pač sem.
Glejte, amandma, ki je sedaj na vrsti, to je pod številko 11, je pravzaprav enak amandma kot amandma gospoda Mozetiča. Zato jaz ne bi ponavljal vsega tistega, kar je bilo rečeno. Sem pa trdno prepričan v nekaj. Če ne izglasujemo sedaj tega amandmaja, bo 26. november žalosten za Slovence na Koroškem. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Hvalica. Besedo ima gospod Mozetič, gospod Jerovšek, obrazložitev glasu.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Drage kolegice, spoštovani kolegi! Morda se bo pa danes uresničil pregovor, da v tretje gre rado. Torej, zdaj je praktično tretji poskus, amandma komisije, amandma, ki ste ga prej zavrnili in ta tretji poskus. Pregovori so običajno zrasli iz modrosti naroda. Če je v parlamentu kaj te narodne modrosti, potem bo v tretje šlo. Ampak ena stvar me še skrbi in bi res želel. Poglejte, finančni minister je včeraj rekel oziroma citiral tukaj sklep vlade. Citiral ga je, mislim, da je bilo takrat, ali je bila 16.00 ali 16.30 ura, od 16.30 je bila cela noč na razpolago, danes smo začeli parlament ob 10.00 uri, zdaj bo kmalu ura 12.00, vendar jaz tistega sklepa še nisem videl. Zdaj pa ne vem, jaz sem pričakoval - ker se je tako vehementno govorilo o tem, da je zagotovljenih dodatnih toliko in toliko milijonov, da jih bo vlada vzela iz tistega najbolj levega spodnjega žepa v ne vem katerem notranjem suknjiču, ne vem sicer, kako jih bo notri spravila, ampak to je vse očitno možno - pričakoval, da bom dobil ta sklep vlade na mizo, da bo črno na belem pisalo, vlada bo zagotovila ta denar iz teh in teh postavk in potem bi morda celo verjel, čeprav tej vladi ne verjamem veliko. Ampak tega sklepa ni. Kaj naj zdaj rečem, kako naj si razlagam to stvar? Ali je ta vlada uvedla ponovno kakšna tajna uradna glasila ali so sklepi vlade dostopni samo vladni koaliciji, ali, ali? Ne vem. Skratka odpira se, pri vsaki taki stvari se odpira vrsta problemov, ki ne vem, kako se nanje odgovori. Nočem biti preveč pesimist, ampak tudi, če realistično razmišljam in če realno razmišljam, se bojim, da je vse tisto, kar vsakokrat ponavljam, da nas ta vlada in ta način dela "peha" daleč od tistega, da bi se razglašali za pravno državo. Jaz bom ta amandma gotovo podprl, ker sem to dvakrat že storil za isto stvar. In še enkrat apeliram, ne na vest, ampak na narodno modrost, ki je rekla, da v tretje gre rado. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Mozetič. Svoj glas bo obrazložil gospod Jerovšek, nato doktor Jože Zagožen.
JOŽE JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovani! Še enkrat obrazlagam, da bom seveda glasoval za ta amandma iz istih razlogov, kot sem jih prej navedel. Gospod predsednik, ker pa ste prej poslancu Kopaču dovolili polemiko, si bom tudi jaz dovolil, da mu odgovorim, ker je očitne neresnice povedal. Jaz nisem govoril o liberalni internacionali. Jaz tega vem, da je bila avstrijska svobodnjaška stranka izključena in to nisem rekel. Je pa to stranka, ki se ima za liberalno stranko in tudi vi se imate za liberalno stranko in tudi vas verjetno ista usoda čaka, z istimi metodami. To, kar je svobodnjaška, vem, da ni avstrijska politika, ampak tudi vi meniti, da kar vi sklenete, da je to sklep vlade potem. Niste samo vi država, cel parlament bi moral odločiti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ja, gospod Jerovšek, tudi tu je šlo čez rob. Torej predlagam resnično, da se pri glasovih samo pove stališče za in proti. Besedo ima doktor Jože Zagožen. In gospod Demšar.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Drage kolegice in kolegi! Podprl bom ta amandma, čeprav vem, da je zelo malo upanja oziroma ni upanja, da bi uspeli, hkrati pa sem zelo žalosten, ker se bodo morali Slovenci v zamejstvu zadovoljiti samo z izjavo šefa poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, da bo ta denar drugo leto. Kje je tu vlada, kje je tu finančni minister, kje so tu predstavniki tega resorja?
Predlagam, da vlada pride sem in pove, ali je ta denar res rezerviran za drugo leto ali ne, ali pa bodo naši koroški Slovenci zopet slišali samo lepe obljube. Jaz sicer Francu lahko verjamem, vendar vidim, da je razmerje takšno, da takšna obljuba lahko hitro izpuhti v zrak. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala dr. Jožetu Zagožnu. Svoj glas bo obrazložil gospod Vincencij Demšar. Gospod Jakič, predlagam, da se umirimo.
VINCENCIJ DEMŠAR: Upam, da bo predlog predsedujočega oziroma gospoda predsednika veljal, da se bomo umirili.
Glasoval bom "za", zaradi tega, ker smo bili nekajkrat podučeni tu, v tem državnem zboru, da novih zaposlovanj ne bo. Poleg tega pa zelo oziroma precej dobro poznam delo upravnih enot in na upravnih enotah se ne zaposluje na novo. Torej, če se tam ne zaposluje, in jaz vem, da se ne zaposluje, zakaj potem postavka, ki formulira nove zaposlitve upravnih organov? Mislim, da če drži to, kar se je že nekajkrat ponovilo, potem bo ta denar ostal na tej postavki in zakaj ga ne bi namenili za naše Slovence na Koroškem. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Demšar. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (70 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod zaporedno številko 11? (28 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod zaporedno številko 11 ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod zaporedno številko 12, ki ga predlaga poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije. Gospod Ivo Hvalica želi besedo, da obrazloži svoj glas. Prosim.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani kolegi! Zadnji amandma je zgolj prerazporeditev sredstev in v tem žalostnem vzdušju bi človek skoraj rekel, da se ne izplača nič reči, pa vendar je to nekaj posebnega. Ta amandma na tej komisiji, na komisiji za Slovence v zamejstvu in po svetu, ni bil sprejet, bil je, kot se temu reče, preglasovan, in sicer zaradi tega, ker je manjkal poslanec Slovenske ljudske stranke. Ta se mi je potem opravičeval, da je pač zamudil in tako dalje. Sedaj ima priložnost, da prepriča svojo stranko, tako da bi ta amandma sprejeli. Torej, prosim dr. Možgana za popravek oziroma za nevtralizacijo zamude. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod zaporedno številko 12? (26 poslancev.) Je kdo proti? (43 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na postavko 1911 - Ministrstvo za obrambo. Pod to postavko je vloženo eno dopolnilo, ki ga predlaga Vlada Republike Slovenije kot dopolnjen predlog proračuna. Želi kdo razpravljati? Gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani kolegi, gospod minister za obrambo! Kot član Odbora za obrambo in kot človek, ki ni nikdar poskušal Slovenski vojski odvzeti niti tolarja, bom glasoval za ta amandma. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Svoj glas je obrazložil gospod Hvalica. Je pa tudi razprava. Če je ni, jo zaključujem in dajem na glasovanje edini amandma pod točko 1 postavke 1911. Ugotovimo sklepčnost! (69 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (57 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je bil amandma sprejet.
Prehajamo na postavko 1912 - Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, na katero so bili vloženi štirje amandmaji. Prvega predlaga Vlada Republike Slovenije, drugega gospod Franc Horvat, tretjega Rudolf Petan in četrtega ponovno gospod Franc Horvat. Želi kdo besedo o tej postavki in o teh amandmajih? Gospod Horvat, prosim.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Čeprav je kratka obrazložitev dana že pri samih amandmajih, mi dovolite samo dodatno še nekaj besed. Gotovo so sredstva za požarno varnost premajhna in gotovo se splačajo vlaganja v preventivo in v učinkovito intervencijo, kajti prihranek je nekajkrat večji.
Kar se tiče amandmaja številka 4 - sofinanciranje društev in drugih organizacij v Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje - sem prepričan, da vas ni treba prepričevati o pomenu dejavnosti neštevilnih članov društev in organizacij, od gorsko reševalnih, gasilskih in raznih drugih. Spomnim naj samo na to, da se žal dogaja zelo, zelo veliko nesreč, da je vloženega ogromno nesebičnega in tudi neplačanega dela in zato menim, da bi s takim zneskom, ki v celoti proračuna ne predstavlja ne vem kakšen velik obseg ali ne vem kakšno veliko obremenitev, mislim, da bi bilo smiselno povečati ta znesek in zato predlagam, da podprete ta amandma. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Horvat. Razpravo zaključujemo in prehajamo na glasovanje o štirih dopolnilih. Najprej dajem na glasovanje dopolnilo pod točko 1. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 1 sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod točko 2. Predlagatelj je gospod Franc Horvat. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod točko 2? (21 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da dopolnilo pod točko 2 ni bilo sprejeto.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod točko 3. Predlagatelj je gospod Rudolf Petan. Gospod Petan bo obrazložil svoj glas.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Spoštovani! Torej tudi jaz menim, da je za gasilsko službo in pa - jaz sem omenil tudi gorsko reševalno in pa potapljače - potrebno nameniti dodatna sredstva, kajti preventiva je velikokrat boljša kot pa potem reševanje. Čeravno tu gre za opremo za reševanje, vendar preventiva je v tem smislu, da dajemo sredstva in da s to lahko kupimo opremo. Posebej sem izpostavil opremo gasilcev za reševanje v cestnem prometu, to se pravi, ko pride do nesreč, kajti tu ni možno ponoviti postopka, da bomo šli ponovno v situacijo na cesti. Ko so udeleženci v nesreči znani, ko se je nesreča zgodila, ponovitev postopka ni mogoča, tako kot lahko naredimo v tej dvorani in ponovimo tudi glasovanje. Tam ni in zato je potrebna dobra preventiva, in gasilci to imajo in zato menim, da je potrebno podpreti in dati gasilcem tudi dodatna sredstva za reševanje, še posebej v cestnem prometu pri nesrečah. Zato bom vsekakor podprl ta amandma za dodatna sredstva. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Petan. Gospod Rupar, gospod Pukšič, gospod Čebulj.
PAVEL RUPAR: Spoštovani! Podprl bom ta amandma, ker je v sklopu tega tudi financiranje gorske reševalne službe. V letošnjem letu je bilo v slovenskih gorah nenavadno, nenormalno veliko smrtnih primerov. Če se spomnite, ali pa v opomin, tudi tragedije, ki je doletela pet gorskih reševalcev, sicer zaradi drugih vzrokov. Ampak želel bi pa opozoriti na nujnost vzdrževanja te gorske reševalne službe, zato vas prosim, že v imenu tistih ljudi, ki uporabljajo to hrabrost, to korajžo, da rešujejo ponesrečence, ki so v veliki meri neprofesionalni ljudje, zgolj s srcem in zgolj z zavestjo pomagati, da podprete ta amandma. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svoj glas bo obrazložil tudi gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa. Spoštovane gospe, spoštovani gospodje! Mislim, da je lansko leto začel veljati novi zakon o društvih, ko so morala tudi vsa gasilska društva sprejeti na novo svoje ustanovitvene akte, med njimi tudi statute. In prav ta zakon, kot se spomnite, gasilskim društvom več ne omogoča, na žalost, pa čeprav je bilo prej nekako s predlagateljem zakona dogovorjeno, da bo vsaj gasilskim društvom zakon o društvih nekako omogočal organiziranje in izvedbo tudi nekaterih prireditev. Kot dobro veste, gasilska društva danes ne morejo izvesti nobene prireditve, za katero sicer ne bi najeli uradnika oziroma nekoga, ki ima za to dovoljenje, za opravljanje gostinske dejavnosti, in veliko opreme, s katero so gasilska društva vedno ne glede na uro, čas, vremenske razmere bila in so še vedno pripravljena, se jim je na ta način torej onemogoči nek lastni vir prihodka.
Prepričan sem, da bi morali tudi poseči in spremeniti to zvrst oziroma ta del v zakonu o društvih in to gasilcem povrniti nazaj. Ker je letos leto okrog in se to ne da popraviti, bi vas resnično prosil, da se ta amandma za resnično nekaj majhnih sredstev, saj navsezadnje gre samo za 150 milijonov, podpre. Navsezadnje moramo vedeti, ne samo, da pomagajo, ne samo, da so gasilci prisotni v elementarnih nesrečah, ampak v veliko krajev naše države prevažajo v poletnih časih tudi prepotrebno vodo za preživetje. Skratka, veliko teh krajev, ki so pa na žalost v glavnem demografsko ogrožena, nerazvita področja, skratka z veliko socialnimi problemi in tako dalje. Zato bi bilo resnično dobro, da tokrat ta amandma podprete tudi poslanci vladne stranke. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Pukšiču. Svoj glas bo obrazložil gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegi in kolegice! Glede na to, da že amandma, katerega sem hotel tudi obrazložiti, gospoda Ferija Horvata ni bil sprejet, bi, glede na to, da tudi kolega Petan skoraj isto vlaga, bi vas prosil - predvsem kolege župane, ker smo župani predvsem odgovorni za preventivo požarne varnosti v občini - bi vas tokrat prosil, da kršite vaš strankarski dogovor in da glasujete za ta amandma. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Čebulju. Besedo je sicer želel gospod minister, ampak v tem trenutku pri tej obrazložitvi glasu mu je ne morem dati.
Torej gremo na glasovanje. Smo pri amandmaju pod točko 3. Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 3? (26 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod točko 4. Predlagatelj je gospod Feri Horvat.
Gospod Feri Horvat bo obrazložil svoj glas.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Glede na to, da ni bil sprejet predhodni amandma, ki je bil zelo dobro obrazložen in ima enako vsebino, bom glasoval za ta amandma. In tudi vam predlagam, da zanj glasujete, če imate količkaj spoštovanja do dela, ki ga opravljajo ljudje v teh društvih - gasilski, gorski reševalni službi in v podobnih organizacijah. Dodal bi še samo to, da vsaj potem, če niste za prejšnji znesek, ki tudi ni bil visok, pa vsaj za tega, ki je več kot pol manjši, da vsaj za tega glasujete. To bo vsaj eno materialno, nezahtevno, pa vsaj neko simbolično priznanje in podpora tistim, ki delajo ogromno, ne da bi za to dobili plačilo.
Naj vas še spomnim, da je matični odbor, odbor za obrambo podprl ta amandma. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Horvatu. Gospod Čebulj bo obrazložil svoj glas, potem pa gospod Demšar. Istočasno sta oba dvignila roko in sem se mogel odločiti za vrstni red.
FRANC ČEBULJ: Hvala, gospod predsednik. Amandma, katerega je predlagal gospod Feri Horvat, bom podprl. Predvsem iz razloga, ker bodo ta sredstva tudi namenjena civilni zaščiti. V novo nastalih občinah se ukvarjamo z novo mrežo organizacijskega dela pokrivanja naše civilne zaščite in bi bilo prav, da tudi potem ministrstvo nekaj sredstev tudi nameni iz tega naslova, da na novo nastale občine dobijo dodatna sredstva za nemoteno delovanje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Čebulju. Gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa. Najprej bi čestital gospodu predsedniku, ker je tako brihtno, hitro reagiral, da je ugotovil, da je "Č" pred "D" in je mene dal na drugo mesto.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala.
VINCENCIJ DEMŠAR: Tukaj bi pa tale. Glede na to, da vem, da servis skupnih služb nima denarja, ko upravne enote prosijo in prosijo. Vendar, glede na to, da je potreben za stvari, ki jih upravne enote rabijo, je potreben razpis. Razpis se ne bo iztekel oziroma bom rekel, se ne bo stegnil do konca leta, in ker se ta sredstva ne bodo uspela porabiti, bi zelo priporočal, da ta amandma, ko gremo proti koncu, na vsak način sprejmemo. Samo spomnimo se, tisti, ki smo bolj trpeli leta 1990 ob velikih poplavah, kako smo gledali, kje bomo dobili gasilce, kakšno opremo bomo dobili. Ravno gasilci so bili tisti, ki so nas takrat reševali in še mnogokrat kasneje. Eno tako pozornost, lepo pozornost do teh prostovoljcev, ki res delajo prostovoljno in ogromno naredijo prostovoljno, se mi zdi, da bi tudi na ta način naredili, če bi rekli, ob obravnavi proračuna smo vendar upoštevali tudi gasilska društva. Zato bom glasoval "za" in ne bom posebej grozil, ampak vas prosilm, dajte se še ostali nasmehniti gasilcem, ki vam bodo za to hvaležni! Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Demšar. Gospod Kopač bo obrazložil svoj glas.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Jaz bom glasoval proti temu amandmaju, čeprav sem sam gasilec in ne rabim take pozornosti v obliki 70 milijonov od servisa skupnih služb vlade, ki so podlaga za obilico demagogije. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (66 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod številko 4? (31 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod zaporedno številko... Gospod Rupar ima proceduralni predlog.
PAVEL RUPAR: Prosim, če lahko ponovimo glasovanje, ker sem nevede pritiskal rdečo tipko in vidim, da nisem označen niti kot prisoten niti kot glasovalec.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Na predlog gospoda Ruparja dajem na glasovanje proceduralni predlog, da se glasovanje ponovi. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za predlog, da glasovanje ponovimo? (59 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da bomo glasovanje ponovili.
Torej, pritiskamo na sivo in ne na rdečo tipko. Ugotovimo sklepčnost! (68 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod številko 4? (31 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 4 ni bil sprejet.
Prehajamo na postavko 2.011 - Ministrstvo za pravosodje. Vloženi so trije amandmaji, prvega predlaga vlada, drugega gospod Janez Janša in tretjega gospod Vincencij Demšar. Odpiram razpravo o postavki in amandmajih. Ministri lahko sedaj nastopite, potem pri obrazložitvi glasu žal ne morete. Če je kakšno vprašanje, naj bo sedaj, ker sicer smo potem v neprijetnem položaju pri glasovanju. Gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani gospod minister v odsotnosti! Spoštovani kolegi! ...(Predsednik se oglasi iz dvorane: Minister prihaja.)... Prihaja? Spoštovani gospod minister, ki prihaja! Torej, jaz bom amandma, prvi amandma Ministrstva za pravosodje podprl, ne glede na to, da je v njem segment, ki me ne navdušuje, to, da govori o sodni palači. Jaz mislim, da problem pravosodja ni sodna palača, pač pa vsebina sodne palače. Na vsak način, glede na to, kaj vse se v pravosodju dogaja. Glede na to, kako se tam zadeve kopičijo, glede na to, da ni nobene projekcije naprej in da ne vemo sploh, do katerega leta v naslednjem tisočletju bo prišlo sodstvo na zeleno vejo, upam, da bo ta amandma, ti povečani stroški za pravosodje, da bodo k temu prispevali. Kar se pa tiče sodne palače, tu bi rekel, imam zadržek do tega. Ampak, glede na to da je amandma kompleten, kompleksen in da vsebuje tudi to, in da se tega ne da izdvojiti, pač ne morem pomagati. Jaz bom na vsak način ta amandma podprl, s to željo, ki sem jo izrekel. In s prepričanjem, da se tu mora nekaj zgoditi, ker sicer bo ta država šla po neki drugi poti. Vse kakor ne po poti pravne države. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Potem prehajamo na glasovanje o teh amandmajih. Najprej o prvem. Ugotavljamo sklepčnost! (61 poslancev.)
Kdo podpira amandma postavke 2011 pod točko 1? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajam na glasovanje o amandmaju pod točko dva. Ugotavljam sklepčnost! Svoj glas bo obrazložil gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani kolegi! Glasoval bom za ta amandma. V kontekstu tistega, kar sem povedal prej, je ta zadeva, ki se pokaže v predlogu drugega amandmaja, še bolj jasna. Gre za to, da se sredstva za delno uspešnost in nove zaposlitve upravnih organov, nove zaposlitve, prenesejo na štipendije pri Ministrstvu za pravosodje. Trdno sem prepričan, da bo šele nova generacija pravnikov lahko zmogla tisto, kar od nje zahteva sodobna, parlamentarna pravna država. Torej, prosim vas za podporo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Hvalica. Ugotavljamo sklepčnost! (58 poslancev.)
Kdo podpira amandma pod številko dva? (22 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da dopolnilo pod točko 2 ni bilo sprejeto.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod točko 3. Gospod Vincencij Demšar, ki je predlagatelj, bo tudi objasnil svoj glas.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Ko ugotavljamo, kako veliko zadev na sodiščih stoji, gre tudi za to, da so delovni pogoji na sodiščih - tisti, ki greste malo ven iz Ljubljane, vidite - da so marsikje nemogoči in zato je nujno tudi te stvari urediti. Ne gre samo za obnovo, za neko vzdrževanje teh posameznih, recimo jim sodnih hiš.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim za mir v dvorani, kolegi in kolegice! Predvsem kolegi so zelo živahni. Gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Ne gre samo za obnovo, ampak marsikje gre za to, da sodišča gostujejo v privatnih hišah, ali je to stvar denacionalizacije, zato menim, da bi vsaj neka sredstva tudi v ta namen morali zagotoviti. Povem primer. Okrajno sodišče v Kranju, to se že obnavlja, medtem ko sodišče v Škofji Loki dela pravzaprav v nemogočih razmerah in zato bi vas prosil, da jim omogočite, da bodo imeli pogoje in potem bo tudi več zadev lahko uspešno in hitreje rešenih. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Demšar. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.) Glasujemo o amandmaju pod številko 3.
Kdo je za? (16 poslancev.) Je kdo proti? (40 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil podprt.
Prehajamo na postavko "Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij". Vloženo je samo eno dopolnilo s strani Vlade Republike Slovenije. Želi kdo razpravljati o tem dopolnilu in tej postavki? (Ne želi.) Jo zaključujem in prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod točko 1? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je bil amandma sprejet.
Smo pri postavki 2111 - ministrstvo za gospodarske dejavnosti. K tej postavki je vloženih 16 amandmajev, zato odpiram razpravo o celotni postavki torej in vseh 16 dopolnilli, ki so bila vložena s strani poslank, poslancev in drugih predlagateljev. Gospod Feri Horvat, gospod Hvalica, gospod Kontič.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Jaz vlagam dva amandmaja, ki se nanašata na malo gospodarstvo, o katerem vsakodnevno izrekamo toliko lepih besed in toliko od njega in dejansko tudi vidimo v praksi, da je to eno najbolj dinamičnih področij gospodarstva in eno redkih, ki tudi zagotavlja nova delovna mesta; lahko bi jih pa še več, če bi ta sektor gospodarstva tudi država bolj podpirala.
Dovolite samo, da navedem podatke iz uradnega materiala, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance pred kratkim o transferjih v gospodarstvu. Pod poglavjem "Malo gospodarstvo", ko daje prikaz sredstev iz proračuna plus sredstva iz kupnine, lahko vidimo, da je bilo skupaj zagotovljenih v letu 1995 1 milijarda 530 milijonov tolarjev, v letu 1996 2 milijardi 542 milijonov tolarjev in letos bi po tem, kar je predvideno v proračunu in po oceni kupnine, skupaj znašalo to nominalno manj kot v lanskem letu, to je 1 milijarda 778 milijonov. Po drugi strani vemo, da vsi razpisi za malo gospodarstvo dajejo rezultat, da je število zahtevkov, in to utemeljenih, ekonomsko upravičenih, nekajkrat večje, kot je obseg zagotovljenih sredstev. Naj spomnim na to, da tudi Agenda 2000 med prioritetami za spodbujanje gospodarskega razvoja in prestrukturiranja slovenskega gospodarstva izpostavlja prav področje malega gospodarstva.
Zato dajem amandmaja pod številko 2 in številko 9. Nanašata se na financiranje oziroma sofinanciranje lokalnih in regionalnih podjetniško-spodbujevalnih centrov, ki igrajo pomembno vlogo, zlasti pri podjetnikih začetnikih. In mi rabimo predvsem dosti novih podjetnikov, zlasti še v manj razvitih območjih, ki tudi po podjetništvu močno zaostajajo za slovenskim povprečjem in za bolj razvitimi področji. Poleg tega se amandma pod številko 2 nanaša na sofinanciranje skupaj s tujimi sofinancerji, predvsem s programi Evropske unije. Torej, gre že za neke vrste dejansko obvezo.
Naj povem še to, da odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo amandma pod številko 9 podpira. Hvala lepa. Podpora je bila dana na odboru soglasno, naj še to povem.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Feri Horvat je vložil tudi amandma pod številko 7. Besedo želi gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani kolegi! Gospod minister Metod Dragonja je v odsotnosti, vidim pa državnega sekretarja gospoda Borisa Šuštarja. Mislim, da sem si zapomnil to ime, hvala bogu, spomin je še. Začudil sem se ob amandmaju številka 1 in o tem mislim razpravljati.
Popolnoma nič nimam proti temu, da se povečajo sredstva na postavkah subvencioniranje obrestnih mer, programi zapiranja rudnikov, center za promocijo turizma in ne vem še kaj. Imam pa veliko proti temu, da bi sprejeli to tako, kot tu piše, zmanjšajo se sredstva na postavkah za znesek, pa je pozicija navedena 8289, dokup zavarovalne dobe Anhovo, 150 milijonov. Najprej bi se tu spravil na logistiko, jaz sem opazil, da ste postali zelo spretni. Pišete 150 tisoč, tako, da človek ne ve točno, za kaj gre. Napišite milijone, 150 mio in bomo vedeli, za kaj gre, ne se iti take stvari. In bi prosil, da bi tudi tu pri amandmajih - in apeliram na vodstvo državnega zbora sedaj - da bi uvedli enotno označevanje milijonov in milijard, ker je tu velika zmeda.
Torej, gospod državni sekretar, kako si upate nekaj takega, kako si upate predlagati takšen amandma! Poglejte, konec prejšnjega mandata smo z veliko truda sprejeli zakon o prepovedi azbesta. Jaz vam tu ne bom razlagal, za kaj gre. Mislim, da je to v javnosti dovolj znano, vemo, kaj je azbest, trenutno tudi v Bruslju rušijo fasado eminentne evropske institucije, ki je bila iz azbesta in tako dalje. Že tako se zapleta pri upokojevanju, predčasnem upokojevanju teh delavcev. Jaz imam vsak mesec v moji poslanski pisarni v Novi Gorici vrsto teh ljudi in ministrstvo lahko - sicer je to ministrstvo, ki ga vodi Tone Rop, ker ima tam to komisijo, vsi poznamo gospo Jožko Hegler, tisti ki ima s tem opravka, in tako dalje, od tam prihajajo torej zavrnitve, torej ena za drugo, dogajajo se čudne stvari. Jaz sam sicer nimam časa, da bi penetriral to zadevo, ampak obljubljam vnaprej, da bom enkrat tja prišel in da bom poskušal tudi to zadevo rentgenizirati, če je to dovoljeno opozicijskemu poslancu. Braniti moram tu zakon, ki smo ga sprejeli v prejšnjem mandatu. In sedaj se jemlje tu, ker očitno zmanjkuje denarja, dokup zavarovalne dobe Anhovo,150 milijonov tolarjev, kako si to upate. Kako si to upate?! To so pravice, ki so že dosežene. To ni način.
Jaz apeliram na predstavnike vlade, da razmislijo o tem, jaz apeliram na vas, da si nekaj takega ne dovolite. Ker sicer, sem trdno prepričan - to je šlo mimo, jaz sem tudi pozno opazil - ampak tu pride lahko tudi do nemirov, v Anhovem. Že tako ta proces poteka silno počasi in sedaj se nenadoma to zgodi. Kako, kdo si je to dovolil? Na čigavo iniciativo? Torej tu ni nič sociale, jasno, ni nič tudi, oprostite, demokratičnega upokojenstva, tu ne vidim tega. Kako je mogoče tu jemati na takšen način?! Doseženo stvar, uzakonjeno stvar?! Torej, jaz prosim sedaj predstavnika vlade, gospoda državnega sekretarja Borisa Šuštarja, da na to mojo razpravo odgovori, in ga pozivam k umiku takšnega amandmaja. Sigurno ima vlada, sigurno ima Ministrstvo za gospodarske dejavnosti nek drug način, kako priti do tega denarja. Ne pa posegati po teh pravicah! To je škandal! Mene zanima tudi, čeprav vem, da ne bom zvedel: Kdo je avtor tega? Kdo si je privoščil nekaj takega? Torej, gospod državni sekretar, prosim vas, vas pozivam za govornico. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Hvalici. Ali želi besedo državni sekretar dr. Šuštar? Prosim.
DR. BORIS ŠUŠTAR: Spoštovani! No, kar se tiče postavke in vprašanja gospoda Hvalice glede dokupa zavarovalne dobe in zmanjšanja v višini sto petdeset milijonov SIT oziroma sto petdeset tisoč, kakor je tu napisano, je v bistvu zadeva, ki pač ne zmanjšuje sredstev, ki so namenjena v skladu z zakonom, v skladu z odpravljanjem posledic uporabe azbestnih proizvodov, ampak gre za nekako samo različno dinamiko uporabe sredstev. In sicer za sto petdeset milijonov SIT, za katera so zmanjšana sredstva za dokup zavarovalne dobe, je nekako samo zmanjšano v predlogu proračuna za leto 1997. Ta sredstva se bodo zagotovila v skladu z zakonom v proračunu 1998. Zagotavljam vam, da ta sredstva končno ne bodo vzeta s te postavke. V dokaz temu vam bomo poslali plan izvanja in izvrševanja zakona in zagotavljanja sredstev, kjer bo jasno razvidno, da se ta sredstva nekako samo začasno umikajo s te postavke.
Tako, da bi apeliral na to, da ne bi to vzeli kot neko defenitivno rešitev. Seveda bo to moralo biti udejanjeno tudi v proračunu za leto 1998. Vendar, zaradi potreb, ki jih imamo pri intervencijah v gospodarstvu, in predvsem z vidika subvencioniranja obrestnih mer je bila izvršena takšna rešitev, ki pa, kot pravim, se bo v proračunu 1998 upoštevala in se bodo ustrezno ta sredstva tudi zagotovila.
Torej, še enkrat lahko zagotavljam, da bost pismeno dobili tudi načrt izvajanje zakona in obveznosti države do tistih delavcev, ki so do teh sredstev tudi upravičeni.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Gospod državni sekretar, delno ste mi pomirili, ampak poglejte, tu je bilo danes izrečenih že nekaj besed, nekaj obljub, navedenih nekaj številk. Jaz, oprostite, ne morem verjeti na besedo. Ne verjamem na besedo in zato bi vas prosil, lahko bi tudi naredili nek kompromis - jaz predlagam, da odložimo torej glasovanje o tem amandmaju; v pol ure lahko gospod državni sekretar dobi črno na belem tisto, kar je rekel tu za govornico, in ko bom jaz to videl, bom v to tudi verjel. Jaz razumem stisko resorja, možna je tudi razlaga, da gre za "timing", tudi glede na to, da o proračunu za leto 1997 razpravljamo sedaj, konec novembra, ampak jaz bi rad imel nek dokument. Jaz tu pozivam posebej še primorske poslance, da me tu pri tem podprejo, ker gre za eno od najbolj dramatičnih stvari, ki smo jih reševali v prejšnjem mandatu. Tam namreč ljudje umirajo. Če jih zapustimo pa še moralno, kaj lahko od nas pričakujejo? Gre za sigurno najhujšo dramo, ki je rezultat industrijske polucije v povojnem obdobju v Sloveniji. Torej, jaz predlagam, da odložimo glasovanje o tem amandmaju in da bi dobili poslanci ta predlog. Bi prosil, gospod predsednik, če daste na glasovanje, da bi dobili zagotovitev vlade za tisto, kar je rekel gospod državni sekretar, in jaz bom potem verjel temu papirju. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Hvalica. Predlagam, da opravimo še razpravo, ker je še več razpravljavcev. V tem času, če sem vas prav razumel, pa hočete pisni dokument. Gospod Šušter, prosil bi vas, če lahko poveste, ali je možno hitro pridobiti pisni dokument, da bi ga pač dali poslancem. Lahko se še kasneje oglasite v razpravi. Preden bomo glasovali, bom vsekakor dal tudi predlog gospoda Hvalice na glasovanje. Gospod Kontič želi razpravljati.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Spoštovani! Govorim o amandmaju, ki je vložen pod zaporedno številko 10. Vložila sva ga skupaj s kolegom Borisom Sovičem in v njem predlagava, da se za ekološko sanacijo TE blok 5, to so te slavne odžveplovalne naprave, nameni 500 milijonov tolarjev. Izhajava namreč iz tega, da je v lanskem letu bila realizacija na tej postavki in za ta namen v višini 205 milijonov tolarjev in to v letu, ki je bilo precej odmaknjeno od te predvidene investicije oziroma predvidenega pričetka del. V letošnjem letu, ko pa je investicija mnogo bližje, pa za pripravljala dela ni namenjen niti tolar.
Dovolite mi, da pri tem citiram gospoda državnega sekretarja za energetiko Alojza Kopšeta iz intervjuja, ki ga je imel za lokalni časopis "Naš čas", z dne 6. novembra 1979, in kjer pravi, da usoda investicije ni odvisna od proračuna. Cela investicija bo znašala okoli 150 milijonov nemških mark. V proračunu pa smo računali letos na 5 milijonov mark.
Vseeno pa moram reči, da sem razočaran nad sprejemanjem proračuna. Ocenjujem, da je proračun previsok, da z njim prekomerno obremenjujemo gospodarstvo in podobno. To ni več pomembno. Pomembno pa je teh 5 milijonov mark, seveda v primerjavi s 150 milijoni mark, ki so predvideni za celotno investicijo. To res ni veliko, ampak za pripravljalna dela pomeni pa ogromno. In na ta sredstva je vlada oziroma ministrstvo za gospodarstvo pred sprejemanjem tega proračuna tudi resno računalo. Zaradi tega je tudi vložen ta amandma.
Kljub vsemu bi pa, kljub temu vas prosim, da ta amandma kljub nasprotovanju sedaj vlade in odborov podprete in s tem zagotovite nadaljevanje investicije, ki seveda ni odvisna samo od tega. To dobro veva tudi predlagatelja amandmaja. Morda celo ni predvsem odvisna od tega, je pa odvisna. Zato vas prosim, da ta amandma podprete. Obenem bi pa prosil ministrstvo za gospodarstvo oziroma njihovega predstavnika - namreč sekretarja za energetiko ne vidim tukaj - da tukaj za to govornico tudi javno pove oziroma zagotovi, da tudi če ta amandma ne bo sprejet, ne bo investicija v ničemer prikrajšana, in da bodo dela tekla po načrtovanem planu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Kontič. Želi odgovoriti na vprašanje gospoda poslanca kdo od predstavnikov vlade? (Ne želi.)
Razpravljati želi gospod Samo Bevk.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Z mojim amandmajem bi rad povečal sredstva za delovanje Agencije za radioaktivne odpadke. To je namreč pomembna institucija na področju varstva okolja v državi, ki pa je bila vrsto let izjemno slabo financirana in ne more izpolnjevati svojega osnovnega programa.
Agencija za radioaktivne odpadke je bila ustanovljena leta 1991. Ena izmed njenih nalog je tudi sanacija ilegalnega odlagališča radioaktivnih odpadkov v Zavratcu, kamor so bili v največji tajnosti deponirani leta 1961. Po številnih prizadevanjih se je končno sanacija tega odlagališča pričela leta 1996, država pa za nadaljevanje tega projekta v letu 1997 ne namenja niti enega tolarja. Tako da proračunska sredstva za dokončanje tega projekta, bilo pa je s strani vlade zagotovljeno, da bo projekt končan prav v letošnjem letu, ni nobenih sredstev. Z dodatnimi 51 milijoni tolarjev bi lahko v letošnjem letu ta projekt dokončali. Zato prosim, da podprete ta amandma, kajti ta amandma prispeva tudi k izboljšanju varstva okolja v Sloveniji. Namreč, nerazumljivo je, da je za Agencijo za radioaktivne odpadke v letošnjem letu namenjenih manj sredstev kot v letu 1996. V celotnem obstoju delovanja te agencije je bilo ravno leto 1996 tisto, v katerem je vlada prispevala nekaj več sredstev in je agencija lahko izpolnjevala svoj načrt, v vseh drugih letih pa temu ni bilo tako in se celo postavlja vprašanje smiselnosti obstoja te agencije tudi v bodoče. Zato lepo prosim za tovrstno podporo.
Prosim pa še za podporo amandmaju pod zaporedno številko 12. S tem amandmajem pa predlagam, da bi ministrstvo za gospodarske dejavnosti namenilo dodatnih 48 milijonov za sanacijo rudarske škode v Idriji. Zaradi poltisočletnega rudarjenja je prišlo v samem mestu do velikih poškodb komunalnih, stanovanjskih, infrastrukturnih in vseh ostalih objektov. Treba je vedeti, da je pod mestom, dobesedno pod mestom, 140 kilometrov rovov in res so bile poškodbe, ki so nastale v stoletjih delovanja rudnika za mesto bile zelo velike. Kompletna škoda, ki je ocenjena, zaradi poltisočletnega rudarjenja v mestu Idrija, pa znaša kar - oprostite tej številki v tuji valuti - kar 11 milijonov mark. Hvala lepa za pozornost in prosim, seveda, za podporo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Bevku. Besedo ima gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Rad bi posebej poudaril pomen dve amandmajev, ki sta vložena, poleg ostalih seveda. Gre za amandma številka 3 in amandma številka 14.
Amandma številka 3 govori o problemu, ki je pravzaprav vseslovenski problem. Gre za odstranjevanje mulja iz akumulacijskih jezer slovenskih hidroelektrarn. Ta amandma predvideva, da bi se povečala sredstva na tej postavki in sicer za odstranjevanje mulja na Dravi, na Savi in na Soči. Taka postavka je že do sedaj bila v proračunu, določeni rezultati so bili že doseženi - vsak jih lahko vidi na Mariborskem jezeru, na Zbiljskem jezeru in na Soči. Vendar je v letošnjem letu s predlogom proračuna, kot smo ga dobili v parlament, ta postavka bila znižana za približno tri četrtine. To seveda pomeni, da bi ne mogli nadaljevati teh aktivnosti, ki so za same reke, za elektrarne in za kraje ob teh rekah zelo pomembne. S sprejetjem tega amandmaja bi dosegli enak obseg sredstev, kot je na tej postavki bil v lanskem letu, in dosegli bi, da bi se lahko dela nadaljevala pri Mariborskem jezeru proti Rušam in naprej proti Radljam, na Savi pa bi lahko začeli tudi pri hidroelektrarni Moste. Gre za pomemben problem, ki ima tudi ekološke, da ne rečem gospodarske in turistične vidike.
Drugi amandma, na katerega bi rad posebej opozoril in na nek način se priporočal za akceptanco, je amandma številka 14. Tukaj gre za nov projekt sofinanciranja centra Drava, gre za projekt, ki je pripravljen z vednostjo ministrstva za gospodarske dejavnosti, z njim je bil tudi usklajevan, oni so ga tudi na nek način akceptirali kot svojega. Gre pa za projekt, ki je za Maribor in širšo regijo izjemno pomemben. Gre za nov tehnološki razvojni in sejemski center, gre za energetski center, ki bi bil kompatibilen z Gradbenim centrom v Ljubljani, ki že obstaja in gre za center, ki bi na nek način udejanil našo vključitev v projekt, ki ga vodi evropska ekonomska komisije Organizacije združenih narodov v Ženevi za energetsko učinkovito cono. Jaz mislim, da je zelo pomembno, da bi prišlo do podpore tega projekta, tudi zato, ker bi s tem lahko izkoristili tudi sredstva tudi še iz drugih virov, zlasti tudi iz tujine. Jaz se priporočam za podporo temu projektu, tudi zato, ker so pravzaprav, na to bi rad pač spomnil, čeprav se zavedam, da to veste, pred volitvami vse stranke na nek način obljubljale, da bodo mestu Maribor in regiji pomagale v naporih za ta razvoj in ne dvomim, da bi ravno pri tem amandmaju te stranke ne, bi rekel izkazale. Zato mislim, da bi kazalo to podpreti in s tem omogočiti, da bi dejavnost, ki je v Mariboru začela in ki je pravzaprav edina uspešna dejavnost 90-ih let, to je sejemsko razvojna dejavnost, lahko se tudi nadaljevala. Torej priporočam se za ta amandma, to je številka 14. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Sovič. Sedaj bi prosil, da razrešimo vprašanje, ki ga je postavil gospod Hvalica za postavko 8289, dokup zavarovalne dobe Anhovo, ki je v proračunu zapisana s 570 milijoni tolarjev, vlada pa predlaga, da se jo zmanjša za 150 milijonov. Prej je državni sekretar že odgovoril na to vprašanje. Sprašujem ga, ali želi še enkrat besedo? Doktor Šuštar, prosim.
DR. BORIS ŠUŠTAR: Hvala lepa. Zdaj, kar se tiče točne opredelitve za proračun in zneska sredstev v letu 1998, o tem bo vlada odločala in iz tistega se točno vidi, koliko je namenjenega za dokup zavarovalne dobe in tam je tudi jasno, se lahko da razbrati, da gre za tak znesek 150 milijonov. Jaz sem tudi naročil, bom v vsakem trenutku dobil, kjer bo to in vam tudi prezentiral dokument, kjer je to tudi razvidno, tako da bi vas dodatno pomiril, če količkaj pomaga. Je pa res, da v bistvu se bo vlada o tem morala odločiti, te dni, ob samem proračunu in potem bo to tudi razvidno, kaj in kako. Zavedam se pa, da je v bistvu, dinamika tega bo nekoliko raztegnjena. Vi ste tukaj poudarili, da je situacija morda napeta v tem okolišu, zlasti pri ljudeh, ki pričakujejo ta določena sredstva, vendar to je povezano tudi s tem, da se proračun podaljšuje, sprejemanje proračuna in delno se bo pač tudi ta zadeva zavlekla, vendar bistveno pri tem je, da zagotovimo sredstva in sicer tista sredstva, ki so bila z zakonom določena. No, s tem se popolnoma strinjam z vami in vam bom tudi prezentiral zadeve, kjer bi se lahko dalo videti, da ta sredstva bodo zagotovljena. Je pa res, da bo dinamika nekoliko razvlečena, k temu pa nimam ustreznega protiargumenta. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala dr. Šuštarju. Jaz sem iz njegove razprave povzel, da seveda obveznosti države, ki izhajajo iz zakona, bodo izpolnjene, razlika je torej samo v dinamiki, in da to ne pomeni, da bi s tem država odstopala od obveznosti, ki jih zakon nalaga. Prosim, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Gospod državni sekretar, za tistega, ki bo med tem časom umrl, bo pač ta dinamika prepozna. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predlagam, da preidemo na glasovanja. Prosim? Torej, kakšen je vaš konkreten predlog?
IVO HVALICA: Gospod predsednik, jaz sem bil zelo jasen. Jaz predlagam, da se odloži glasovanje o tem amandmaju, dokler ne dobimo poslanci tega, kar je rekel državni sekretar, kar mu jaz tudi lahko na besedo verjamem, črno na belem - to je lahko en faks, to je v trenutku napisano. Jaz hočem to imeti zaradi tega, da bom lahko to posredoval okolju, iz katerega izhajam. Povedal sem že, jaz imam v poslanski pisarni najmanj šest, sedem ljudi na mesec, ki pridejo s tem problemom, in zadevo zelo dobro poznam. Lepo prosim, pisno - torej jaz sedaj predlagam, da date na glasovanje predlog, da se odloži glasovanje o tem amandmaju, dokler poslanci ne dobimo pisnega zagotovila o tistem, kar je tu govoril državni sekretar, Boris Šuštar.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Hvalica. Vaš predlog dajem na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (68 prisotnih.)
Kdo podpira proceduralni predlog gospoda Iva Hvalice? (27 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog gospoda Hvalice ni bil sprejet.
Gospod Ivo Hvalica ima nov proceduralni predlog.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. V imenu poslanske skupine zahtevam pol ure odmora. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Poslanska skupina Socialdemokratske stranke zahteva pol ure odmora, to pa pomeni, da bomo sejo nadaljevali po našem terminu, ob 14.30 uri. Hvala lepa.
(Seja je bila prekinjena ob 12.35 uri in se je nadaljevala ob 14.44 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, predstavniki vlade, nadaljujemo s 1. točko dnevnega reda, to je proračun za leto 1997 in razpravo o proračunu. Ugotavljamo sklepčnost oziroma prisotnost! (60 prisotnih.) S tem ugotavljamo, da je zbor sklepčen in nadaljujemo z rednim delom.
Smo pri proračunskem porabniku - ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Še prej pa damo besedo poslanski skupini SDS, ki je vzela odmor.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovani kolegi, vzeli smo si odmor zaradi tega, ker je nastala situacija, ko nismo od vlade dobili pisnega zagotovila, ki sem ga predlagal. Prav v tem trenutku sem se pogovarjal s predstavnikom vlade državnim sekretarjem gospodom Borisom Šuštarjem in z gospo Heglerjevo. Onadva mi to zagotavljata ustno. Pokazala sta mi tudi sklep vlade, vendar tisti sklep vlade amandmirata s tem, da pač znižujeta za 150 milijonov. Hkrati mi državni sekretar zagotavlja, da bo ta denar, da gre samo za "timeing", preložen oziroma predviden v proračunu za leto 1998. Samo kako naj jaz to vem, ali bo ali ne bo? In ko sem državnemu sekretarju rekel, naj mi to da pisno, je rekel, ja, saj ne more, tudi minister, saj proračun sprejemajo poslanci. Seveda, poslanci vladajoče koalicije. Kaj pa tistega, kar je predlagala vladajoča koalicija, ti poslanci ne bodo potrdili? Slepi bi glasovali celo to, da je, recimo dan dolg 26 ur. Jaz pač to razumem, to je ultra strankarska disciplina, ampak po drugi strani morate pa mene razumeti v tej situaciji. Jaz pozivam tudi druge primorske poslance, posebej primorske poslance, tudi iz poslanske skupine LDS, da tu ne naredijo napake z retroaktivnostjo za nazaj. To so pravice, ki so z zakonom določene in mi tega nimamo pravice zmanjševati.
Očitno je v državnih financah težka situacija. Minister Gaspari je zamišljen, glede predse, ne gleda pa sem, ampak verjetno nima nobenega ugovora proti temu, da so državne finance težke. Minister Gaspari, kaj pravite? Nič ne rečete. Potem vi kot prva avtoriteta financ te vlade, prosim, da pridete sem in zagotovite, da je to, kar je gospod državni sekretar Boris Šuštar rekel, res, da to drži. Ne zaradi tega, ker jaz njemu ne bi verjel, ampak zaradi tega, ker ste vi institut, ki ga bom kasneje lahko zagrabil za jezik, seveda ne tako kot v primeru, ko ste govorili o primanjkljaju, ki naj bi presegel 1%, in potem se niste držali besede. Pridite sem z jasnimi besedami, povejte, da boste sicer odstopili, če se to ne bo zgodilo, in potem vam bom eventuelno tudi verjel. Ampak tako odpraviti se pa ne dam, z nekimi izračuni s svinčnikom pa z nalivnim peresom, minus 150, amandmirano, na sklepu vlade - to ni dokument za poslanca! Treba je pač to napisati, lahko je tudi v kurzivu napisano, ampak naj nekdo podpiše oziroma naj minister tu pove. V odsotnosti ministra Metoda Dragonje ste vi tu poklicani za to, da to tu poveste in da bi potem glasovali. Zato vas prosim, da pridete sem, za to govornico in da to storite. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa vodji poslanske skupine SDS, gospodu Hvalici.
Nadaljujemo razpravo o uporabniku proračuna, ministrstva za gospodarske dejavnosti. Želi kdo nadalje razpravljati? Gospod Jože Zagožen, izvoli.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovane kolegice in kolegi! Opozoril bi na to, da je v tem poglavju nekaj stvari, ki so razvojno naravnane, za razliko od mnogih drugih, ki so potrošno. Tu, ko je govora o prvem amandmaju vlade, bom povedal, da bom podprl amandma vlade. To poudarjam zaradi tega, ker hočem s tem izkazati tudi neko kulturo. Opažam namreč, da so dosledno vsi amandmaji opozicije preglasovani, ne glede na to, kakšni so, kako so kvalitetni. Mislim, da eno trmasto, zadrgnjeno vztrajanje nima nobenega pravega smisla. Zato je potrebno podpreti tiste stvari, ki so podpore vredne. Jaz bom torej podprl amandma vlade, ki se mi zdi dober, ker je razvojno naravnan. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Zagožnu. Izvoli, kolega Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Spoštovani! Tudi jaz se pridružujem tistim besedam, ki jih je moj kolega povedal, kajti gre za gospodarstvo in to je dejansko tista dejavnost, kateri bi morala ta državni zbor in ta vlada prav gotovo morala dati tisto težo, ki temu poglavju pripada. Vendar je očitno daleč od vsega tega, tudi ne vidim, da bi se minister zanimal za to razpravo, minister za gospodarstvo za to razpravo v tem državnem zboru, za njegovo področje. Ampak, dobro, je pač že tako.
V glavnem, načelno, če ocenim, seveda je sigurno jasno, da je vladajoči strukturi v bistvu popolnoma vseeno in tudi vladi, se pravi, od tukaj naprej do onega konca. Dejansko je odveč, da mi tukaj nastopamo za tem govorniškim odrom in si mislijo, nehaj čimprej, ker je vse skupaj brez zveze, mi smo se tako ali tako že vse dogovorili. Ampak ne glede na to, seveda, ker smo opozicija, smo dolžni opozoriti na nekatere napake, ki jih ta vlada dela in upam, da bo vsaj kakšna stvar zapisana, če ne drugje, pa vsaj v teh magnetogramih. Opozoril bi samo rad na to, da glede na to, da se prav na področju gospodarstva in obrtništva in teh dejavnosti, ki jih mi nekateri poslanci tukaj v državnem zboru zagovarjamo predvsem s strani opozicije, mislim, da država dejansko oziroma vlada ne zna zajeti tistih dohodkov, ki bi jih morala zajeti, da bi dejansko se lahko tudi potem tem panogam kot je obrtništvo in gospodarstvo, namenil tisti denar, za katerega mi smatramo, da bi ga bilo potrebno vložiti v gospodarstvo in podjetništvo, da bi lahko ta razvoj šel naprej.
Poglejte, samo naj navedem nekaj primerov. Plače v Slovenski razvojni družbi, upam, da ste seznanjeni z njimi, vlada z ne vem kakšnimi čudnimi postopki neizmerno povečuje plače v nekaterih oziroma dovoljuje, da se izplačujejo tako plače v nekaterih družbah. Slovenska razvojna družba je 100%-na, v 100%-ni lasti države in poglejte, kakšne visoke plače si izplačujejo nekateri posamezniki. Mislim, da je to v nasprotju z zakonom, kajti jasno je nekje napisano, da 90% ministrove plače lahko imajo tam, upam, da ste seznanjeni s temi podatki. Potem sam Dragonja je izdal eno uredbo ali priporočilo o sejninah v upravnih odborih, kakšne naj bodo v Sloveniji. Te sejnine so, spoštovani kolegi, kolegice, 100.000 in več in tudi za seje, ki niso bile izvršene. Se pravi kar mesečno se izplačujejo neke sejnine za delo upravnih odborov. Ali je to upravičeno? In to so vse ljudje, ki že imajo itak visoke osebne dohodke vsepovsod. Tu se samo grmadijo dohodki nekaterih posameznikov v nedogled. Ali mislite, da ni mogoče tam zajeti nekih zmanjšanj in prihraniti nekaj denarja in ga nameniti v razvoj. S tako politiko, kot jo vodite, prav gotovo ne.
Potem samo poglejmo tukaj en primer, ko država ne skrbi za to, da bi pravočasno določene ukrepe zavzela in da bi si zagotovila tista finančna sredstva, ki bi si jih lahko. Samo poglejte primer tukaj s Petrolom, ko niso pravočasno vložili napovedi za soudeležbo na seji in so zaradi tega izgubili najmanj 32 milijonov tolarjev denarja plus še pri povečanem prometnem davku oziroma pri večji vsoti bi še pokasirali nekaj pri prometnem davku. Pa niso tega storili. To je nevzdržno. Kje so pa še ostali vsi drugi davki, ki jih ta država noče predpisati kot je davek na premoženje in kolikokrat smo že tudi mi v tem državnem zboru in na drugih sestankih povedali, da je to potrebno čimprej in je tudi vlada obljubila, da bo do letošnjega leta, do konca leta pripravila ta zakon, pa ga ni pripravila. Če tako mislite, dejansko in tako težo dajati gospodarstvu in obrtništvu, kot ga daje država in tale državni zbor, ki je absolutno 100%-no, ne samo 1%, ampak 100%-no in 101% kriv za to, da se vodi taka politika v naši državi. Ta državni zbor je kriv. Jaz ne obdolžujem vlado. Mi smo za to poklicani od ljudstva, da odločamo o tem, ampak očitno zgleda odločajo drugi, ne ta državni zbor. Jaz v glavnem podpiram vse tiste predloge, ki so usmerjeni v to, da se dejansko razvija gospodarstvo in obrtništvo in vse tiste dejavnosti, ki prinašajo dohodek. Šele takrat lahko gradimo vse ostale nad standarde in se gremo socialo. Dokler pa tega ni, pa mislim, da je zelo težko odločati o drugih zadevah. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Kelemina. Želi še kdo razpravljati? (Nihče.) Torej zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje k amandmajem.
Prehajamo na amandma pod točko ena. Predlagatelj je Vlada Republike Slovenije. Ugotavljamo sklepčnost! (72 poslancev.)
Kdo je za prvi amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (14 poslancev.)
Ugotavljamo, da je amandma sprejet.
Prehajamo k drugemu amandmaju. Tu je predlagatelj Franc Horvat. Želi predlagatelj besedo? Izvolite.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Ne bom vam jemal dosti časa. Glasoval bom za ta amandma iz razlogov, ki sem jih povedal v razpravi. Tako k temu amandmaju pod številko dva, kot k amandmaju številka devet. Utemeljitve so dali tudi drugi kolegi v razpravi. Spomnil bi vas samo še na to in s tem, ko bom glasoval za in tudi vas povabil, da glasujete za, da se pridružimo pozivu novega ministra za malo gospodarstvo in turizem, ki je na svoji predstavitvi, ki je bila uspešna, ob koncu pozval, da ga podpremo v njegovih prizadevanjih za spodbujanje hitrejšega razvoja malega gospodarstva in turizma. Če hočemo, da ne bo novo ministrstvo samo sebi namen, potem mislim, da smo dolžni slediti tudi njegovemu pozivu, posebno, ker vidimo, da je v zadnjih letih zaostajalo vlaganje tako iz proračuna, kot iz drugih virov v ta namen. Ob tem bi pa, da bi prihranili čas, umaknil amandma pod številko sedem in številko osem. Enega sem vložil jaz, enega pa skupaj s kolegom Sovičem. Oba se nanašata na promocijo turizma. In to iz razloga, ker je vlada upoštevala ta dva amandmaja in sama predložila amandma skoraj v enakem znesku, ki smo ga pravkar sprejeli in sem zato tudi hvaležen vladi in tudi vam, ki ste podprli ta amandma. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (63 poslancev.)
Kdo je za drugi amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko dva ni sprejet.
Na glasovanje dajem tretji amandma. Predlagatelj skupina poslancev - Boris Sovič. Ker noben ne želi obrazložiti glasu, bi se prijavil sam.
MIROSLAV LUCI: Spoštovani kolegi poslanci in poslanke! Gre za odstranjevanje mulja v akumulacijskih jezerih po Dravi, Soči, Savi, in gre za pravo ekološko katastrofo. Ne vem, koliko ste seznanjeni, vsaj primer enega od največjih akumulacijskih jezer v Spodnjem Podravju, kjer gre za odlaganje mulja in težkih kovin, in teh stvari se enostavno ne da več nikamor odlagati. Govori se o čiščenju in sistemu odtočkov. Zato bi predlagal, da ta amandma podprete, ker s tem v bistvu poskušate preprečiti nadaljnje onesnaževanje teh jezer, v drugi vrsti pa elektrarnam omogočite, da akumulacije vzdržijo tisto določeno količino, ki so potrebna za vzdrževanje. Morate vedeti, da se akumulacije vsako leto tudi za toliko in toliko kubikov tudi zmanjšujejo. Še en drugi problem je. Čistilnih naprav, zlasti v Zgornjem Podravju, Mariboru, in torej od Ptuja navzgor, ni. Ker se reka upočasni pri tem jezeru, pride do odlaganja. In zato bo nujno potrebno, tako iz strani dravskih elektrarn, kakor s strani mest, ki so tam, v bistvu, ob teh akumulacijskih jezerih, da pride do sistema otočkov, ker mulja se namreč drugam ne da odstranjevati. Zato bi prosil, da ta amandma podprete, in s tem omogočite že aktivnosti, ki tečejo sedaj šele v Zgornjem Podravju, ampak prej ko slej bo treba to priti tudi v Spodnje Podravje. Zato bom jaz osebno glasoval za ta amandma.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Ugotavljamo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (26 poslancev.) Kdo je proti? (34 poslancev.)
Amandma pod številko 3 ni sprejet.
Prehajamo na amandma pod številko 4. Predlagatelj Bevk Samo. Bevk, izvolite obrazložitev glasu.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Glasoval bom seveda za svoj amandma, s katerim bi namenili Agenciji za radioaktivne odpadke nekaj več denarja v letošnjem letu in s tem omogočili sanacijo ilegalnega odlagališča radioaktivnih odpadkov v Zavradcu. Pozivam pa, da bi tudi vi, spoštovane kolegice in kolegi, podprli ta amandma in pač rešili enega večjih ekoloških problemov na našem območju. Hvala lepa.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod podpredsednik, gospe in gospodje! Podpiram ta amandma gospoda Sama Bevka iz zelo enostavnega razloga. Namreč, barbarsko dejanje, ki je bilo izvršeno v začetku 60-ih let, ko so pripeljali v nočnih urah in tam seveda zazidali, ne da bi komu kaj povedali in ne da bi kako drugače zaščitili prebivalce, so pripeljali radioaktivne odpadke, in šelev zadnjem desetletju se je začela stvar odvijati, med tem pa so nastale določene posledice, ki jih tisti, ki smo iz teh predelov, zelo dobro poznamo.
Menim, da je problem radioaktivnih odpadkov mnogo večji, kot se ga zavedamo in je prav, da se ta sredstva, ki so bila že zdavnaj namenjena, že zdavnaj obljubljena, da se sanira to odlagališče in nadomesti z neko drugo rešitvijo in sanira samo naselje, ki je v tem primeru bilo zelo ogroženo. Podpiram ta amandma. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Prehajamo na glasovanje k amandmaju številka. Gospod Demšar obrazložitev glasu.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa. Glede na to, da sem se vrsto let ukvarjal s to problematiko, tudi mnogo tožb je bilo večkrat na sodiščih, in žal se ravno ta odlagališča niso uredila, zato bom glasoval za in predlagam, da tudi drugi sledite pobudi, ki jo je dal gospod Samo Bevk. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Demšarju. Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 4? (31 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 4 ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 5. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 5? (16 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 5 ni sprejet.
Prehajamo na glasovanje k amandmaju pod številko 6. Gospod Jakob Presečnik, izvolite.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala za besedo. Ker je bil sprejet prvi amandma, umikam ta amandma. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Amandma pod številko 6 je umaknjen, zato o njem ne glasujemo.
Prehajamo na glasovanje, ravno tako smo ugotovili že prej, da je predlagatelj Franc Horvat umaknil amandma pod številko 7 in amandma pod številko 8. Drugega skupaj s Sovič Borisom, tako da prehajamo na glasovanje o amandmaju številka 9. Ugotovimo sklepčnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 9? (22 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 9 ni sprejet.
Prehajamo na amandma pod številko 10. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 10? (18 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 10 ni sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju številka 11. Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Poslanke in poslanci, prosim, da ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 11? (20 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 11 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju številka 12. Ugotovimo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 12? (18 poslancev.) Je kdo proti? (40 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 12 ni sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod številko 13. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 13? (23 poslancev.) Je kdo proti? (41 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 13 ni sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod številko 14. Predlagatelj skupina poslancev, prvopodpisani Boris Sovič. (Nadaljevanje) Ugotovimo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (18 poslancev.) Je kdo proti? (42 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 14 ni sprejet.
Prehajamo k odločanju o amandmaju številko 15. Predlagatelj Benjamin Henigman. Obrazložitev glasu. Izvolite.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Amandma, ki sem ga predlagal, je direktno povezan z gospodarstvom. V elektro industriji se že, tako je bilo vsaj sporočeno na odboru za gospodarstvo, se že veliko let ne vlaga v infrastrukturo na terenu. Se pravi razdelilna transformatorska postaja za zahodno Dolenjsko - je praktično ni. Na področju 50-ih kilometrov ni enega visokonapetostnega transformatorja, ki bi omogočal normalno električno energijo za gospodarstvo in industrijo tega področja. Primer Inlesa iz Ribnice. Podjetje, ki ima 1000 zaposlenih, spada med 50 največjih izvoznikov, 90% svojega prometa izvozi na zahodne trge, se vsakodnevno srečuje s problemom nihanja električnega toka in prekinjanja po par sekund. Zato sem opozoril na ta problem že pri proračunu za leto 1997 in pričakujem, da bo politika države na področju energoenergetskih objektov drugačna kot je bila do sedaj. Vem, da so velike težave pri financiranju elektrogospodarstva, vendar namesto informacijskih cest in drugih nepotrebnih investicij mislim, da rabimo investicije v osnovno elektro infrastrukturo. Zavedam se, da je za to zadolžen Eles, ki je državno podjetje, vendar brez pomoči državnega proračuna ne bo prišlo do spremembe na tem področju. Zato vas pozivam, da poskušate razumeti ta moj klic, skoraj bi rekel vpijočega v puščavi in podprete ta amandma. Drugače ne bom odnehal in bom prav enak amandma predlagal tudi za proračun v letu 1998. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 15? (21 poslancev.) Je kdo proti? (42 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 15 ni sprejet.
Prehajamo na amandma pod številko 16. Predlagatelj je Boris Sovič in Franc Horvat. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 16? (18 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Amandma pod številko 16 ni sprejet.
V obravnavo dajem proračunsko postavko "Direkcija Republike Slovenije za oskrbo z energijo" in amandma na to postavko.
Gospodje poslanci, pustite medsebojne dvogovore v preddverju. Glasujemo.
Razpravljamo. Razprave ni, prehajamo na prvi amandma pod točko 1, k uporabniku Direkcije Republike Slovenije za oskrbo z energijo. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (20 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Amandma pod številko 1 ni sprejet.
V razpravo dajem proračunsko postavko "Agencija Republike Slovenije za učinkovito rabo energije" in amandma k temu porabniku. To je amandma pod številko 1. Razprave ni. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Glasujemo o amandmaju pod številko 1.
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Amandma pod številko 1 je sprejet.
V razpravo dajem proračunsko postavko "Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj" ter pet amandmajev. Odpiram razpravo. Pisno se je k razpravi prijavil gospod Ivan Božič. Izvolite, kolega Božič.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa. Kolegice in kolegi! O ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj in o demografiji bi rad res rekel par besed. Na strani 52 Poročevalca številka 41 imamo spodaj investicije in investicijsko vzdrževanje v demografsko ogroženih območjih in vse kar je tu zraven. Pri tem upam in veseli me, da bo sofinanciranje gospodarske infrastrukture dokončano tako, kot je predvideno s planom.
Druga zadeva me pa zelo moti. Namreč tu imamo dve cesti, ki sta v programu PHARE na meji z Italijo. In cesta Volce Solari je že štiri leta v programu in vsako leto proti koncu leta se s te postavke pobere denar in se ga da drugam, ker cesta nikakor ne gre v gradnjo. Pa me zdaj malo zanima. Prej smo glasovali o predlogu Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu in smo rekli, da jim bomo dali malo manj denarja, kakor jim je komisija predlagala. Ampak zgleda, da tudi teh cest ne mislimo graditi, za katere nam je Evropska unija že odobrila določen del denarja. Rad bi slišal pojasnilo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Božič. Nadaljujemo z razpravo. Gospod Franc Pukšič, nato Izidor Rejc, gospod Henigman.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi! Pri tem proračunu se javljam za govornico za obrazložitev glasu ali za temo drugič, in še enkrat se bom. Trikrat se bom oglasil pri tem proračunu.
Prvo je bilo prostovoljno gasilstvo, drugo je demografija, tretje, ko bo področje šolstva in to bo pravzaprav moj zadnji doprinos...
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Obrazložitev glasu, gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Jaz mislilm, da je razprava. Saj ni bila zaključena razprava? Razprava je tako. V kolikor lahko, bi nadaljeval. Sam sem tu vložil amandma pod številko dva, in če se spomnite iz 25. julija letošnjega leta, smo v tem državnem zboru razpravljali o demografsko ogroženih področjih. Ugotovili smo, da je tega preko 60% teritorija; ugotovili smo, da demografsko ogrožena območja, se dejansko povečujejo namesto, da bi se zniževala; ugotovili, da je na teh področjih največji problem za infrastrukturne projekte in da seveda po letu 1994, ko so nastale nove občine, se je intenzivnost izvajanja ali odpravljanj, tako imenovane infrastrukturne nepismenosti, pač poizkuša odpravljati z velikim prizadevanjem lokalne oblasti, lokalnih proračunov, lastnih sredstev, samoprispevkov itd., itd..
Pa smo kljub temu ugotovili, da od leta 1991, ko je bilo v proračunu 0,23% bruto družbenega produkta, je ta postavka vse od leta 1991 padala tja na 0,14, 0,10. Če se spomnite, smo sprejeli med sklepi, torej v tem državnem zboru, tudi naslednji sklep (ga bom prečital v celoti):
"Zagotovitve obsega sredstev za pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja v višini vsaj 0,23% bruto domačega produkta, raven iz leta 1991, in postopnega povečanja na primerljivo raven v državah Evropske unije."
To je bil eden od sklepov. Seveda jih je bilo še nekaj, med njimi tudi zagotovitev sredstev občinam za spodbujanje gospodarskega razvoja. Katastrofalen pogled je na postavko pri ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, prav na tem področju - milijarda 200 in še nekaj, približno tako kot lansko leto. To je pod 0,06% ali šest stotink, namesto toliko, kot smo zapisali, 0,23%. To je približno štirikrat manj, kot je bil sklep državnega zbora, vas, spoštovane kolegice in kolegi, tega državnega zbora, 25.7.1997, in če se dobro spomnim, celo v soglasju so bili sprejeti ti sklepi. Ta razprava je takrat dala nekako upanje na demografsko ogroženih območjih, da bo v tem proračunu za letošnje leto pač nekoliko več sredstev oziroma ne več, kot bi pripadalo po zakonu o razvoju demografsko ogroženih območij, torej, to je tistih 30% na demografsko ogroženih in 50% na obmejno demografsko ogroženih območjih. Je pa res in to tudi drži, da so pa nekatera področja, ki so v tem zakonu zapisana, ki si ne zaslužijo tega statusa demografsko ogroženih, mogoče kakšnega drugega, ekonomska ogroženost ali kaj drugega, vendar ne tega statusa. Pa vendar do zakona, ki bi to urejal, tako imenovano spodbujanje regionalnega razvoja, ne pride. Vemo, ali pa če se spomnite, da je bil dan oziroma je šla skozi prva obravnava in od tu naprej se ni premaknilo; mislim, da je od tega že dobra tri leta, kar je bila napravljena prva obravnava.
Spoštovane poslanke in poslanci! Predvsem seveda apeliram na poslanke in poslance treh vladnih strank. Če boste podprli ta amandma, bomo za to področje 60% prebivalcev v Republiki Sloveniji, področje 60%, kjer se nahaja približno 30 do 40% prebivalcev Republike Slovenije v najtežjih ekonomskih razmerah na področjih, kjer so ugasnila delovna mesta, nekaj za njih naredili. Mogoče še samo en podatek. Mislim da 4 ali 5 let je zakon o dohodnini, takrat se je nabralo iz tega naslova dohodnine iz Ljubljane nekje okoli 35%. Danes si iz tega naslova dohodnine v Republiki Sloveniji, gospe in gospodje, nabere okoli 70%. To verjetno da misliti in za tem ne stojijo samo statistični podatki, ampak za tem zadaj živijo naše državljanke in državljani. Vsi, prav vsi predsedniški kandidati so na zadnji volilni kampanji govorili o tem problemu in prav vsi so obljubljali, če bodo izvoljeni, boljše čase za ta področja.
Resnično bi prosil, da ta amandma podprete. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa in istočasno opravičilo za manjšo prekinitev. Nadaljujemo z razpravo. Gospod Izidor Rejc, izvolite.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod podpredsednik. Gospe in gospodje.
Amandma pod številko 1 vsebuje zmanjšanje dokapitalizacije Slovenske izvozne družbe in seveda v pojasnilo, to je vladni amandma, v pojasnilo pa zelo prisrčno napiše, da se s tem tudi zmanjša potrebe po zadolževanju.
Sedaj vas vprašam. Edina ustanova lahko rečem, ki je nekaj naredila na področju izvoza in pospeševanja izvoza in preusmeritve naše industrije in gospodarstva proti dobrim trgom je bila Slovenska izvozna družba. Mi smo vsako leto skrbeli ali zelo skrbeli, da se nekako do kapitalizira ali omogoča določen potencial. Pri tem pa moramo na glas povedati, da bilo tega ne treba, če bi banke delale kot se spodobi.
Torej, banke so zaspale in se grejo posle same za sebe, Slovenska izvozna družba pa naj se "matra" s to ubogo industrijo in pospešuje. Izvoz in iz vsega tega, kar se vidi iz proračuna, se pravi, še zmanjšujemo to dokapitalizacijo, s katero bi omogočili malo bolj intenzivno prehajanje in vključevanje v izvozne posle. Sem proti takemu amandmaju in menim, da vlada s tem še poslednje svoje dobre namene izpodbija in mislim, da dejansko dela veliko krivico, predvsem v gospodarstvu, ki je izvozno usmerjeno. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Rejcu. Izvoli kolega Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Kar trije amandmaji oziroma štirje amandmaji so vloženi na sofinanciranje gospodarske infrastrukture na demografsko ogroženih področjih - lahko bi rekli tudi na področju revnih. Seveda, samo opozicijski poslanci vlagamo oziroma vlagajo te amandmaje. Rad bi opozoril na problem, da imamo zakon o kupnini, po katerem smo ustanovili sklad za regionalni razvoj, da ta sklad razpolaga s sredstvi, ki so 3 do 5-krat premajhna glede na razpise, ki jih ta sklad oziroma ministrstvo za ekonomske odnos in razvoj posredno razpisuje za področje demografsko ogroženih in ekonomsko šibkih. In kaj se nam zgodi?
Občine in gospodarske družbe zbirajo dokumentacijo, hitijo, da ujamejo rok, potem pa, ko dobijo iz sklada, pa ugotovijo, da je od tistih sredstev, na katere so računali - od 30 do 50%, jim priznano - če jim seveda je - sorazmerni delež, od 20-30 % od tistih 30. Se pravi, od tiste investicije, ki naj bi se "sprovedla" s pomočjo države, občine zagotovijo svoj delež, na drugi strani pa dobi 3 do 5 - krat manj. Na ta način se nam rušijo investicije in mislim, da to ni nobena prava logika države, da na tak način pospešuje. Jaz pravim temu, v narekovaju "pospešuje in praktično zavira" dokončanje investicij, ki so zastavljene. S tem razočaramo občine, razočaramo družbe, razočaramo prebivalstvo, ki je računalo, da bo v določenem roku dobilo sredstva, da bo investicija zaključena. Zato tukaj sprašujem ministra za ekonomske odnose, pa mogoče tudi koga drugega, kaj mislijo narediti v naslednjem letu čisto strateško na politiki, da bo sprejet zakon oziroma da bo prišlo do določenega reda na tem področju. Ker tako, bom rekel, za nos vleči 2/3 področja Republike Slovenije, se mi zdi - ne glede na to, kdo je v vladi, katera stranka - se mi ne zdi pošteno. Odkrijte karte. Povejte: dali bomo za ohranitev obmejnih in demografsko ogroženih toliko in toliko ali pa v naslednjih 10 letih, zato ker sedaj varčujemo in ker država nima, ne bomo dali nič in ne računajte na nič. Rad bi jasen odgovor in pa komentar na to. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Franc Horvat, izvolite.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Čeprav vem, da je predvsem kolegom iz koalicije že zoprno poslušati te naše pripombe, mislim, da ne moremo ob tako neodgovornih predlogih, kot jih daje in vlada in stališčih, ki zavzema vlada in koalicija tudi s tem glasovanjem o amandmajih, da ni mogoče iti mimo tega, če nočemo biti neodgovorni ob tako hudih napakah v gospodarski politiki, in celo ob tem, ko se vlada, pa s tem tudi koalicija, obnašata pravzaprav v nasprotju z lastnimi stališči, ki sta jih napovedali ob ekonomski politiki za letošnje leto in ki jih napovedujeta tudi za prihodnje leto. Kako naj potem verjamemo tem napovedim?
Prvi amandma - zmanjšanje dokapitalizacije za Slovensko izvozno družbo. Ne bom ponavljal tega, kar je že kolega Rejc rekel, vendar je enostavno nerazumljivo, da ob tem, ko povečujemo z dopolnilnim predlogom proračun za letošnje leto za 14% realno, ob rasti bruto domačega proizvoda manj kot 4%, in ko vse kaže, da bomo imeli negativni saldo tekoče plačilne bilance, da ob tem zmanjšujemo sredstva za spodbujanje izvoza. Istočasno pa v napovedanih ukrepih za prihodnje leto vlada napoveduje, da bo nadaljevala s politiko spodbujanja izvoza. Kako, če letos to spodbujanje zmanjšuje? Potem bo drugo leto verjetno to spet zmanjševala.
PREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Kolegi poslanci v ozadju! Prekinite medsebojne dogovore v predverju. Spoštovanje do kolega Horvata, prosim. Nadaljujte, kolega Horvat.
FRANCI (FERI) HORVAT: Predvsem zaradi lastne odgovornosti bi bilo to dobro, ne zaradi mene. Hvala lepa za opozorilo, kljub temu gospod podpredsednik. K amandmajem, ki se nanašajo na sofinanciranje gospodarske infrastrukture na demografsko ogroženih območjih, naj še dodam k temu, kar so kolegi že povedali, še samo naslednje.
Prvič, podatki ministrstva za finance o tem, koliko se je za ta namen vlagalo iz proračuna in iz kupnine v obdobju od leta 1992 do letošnjega leta, podatki kažejo, da se ta trend vlaganj naprej slabša tudi v letošnjem letu in da bo letos doseženih skupaj sredstev v proračunu in iz kupnine manj kot 9% bruto domačega proizvoda. Že doslej smo v ta namen vlagali premalo, pet - šest - krat manj kot primerljive srednje razvite države, tudi nekatere članice Evropske unije.
Drugič. Sploh ne upoštevamo sklepov lastnega državnega zbora, o katerih je govoril že kolega Pukšič in ne bi tega ponavljal. Poglejte, tam smo predlagali celo procent, ki bi zahteval skoraj dvakrat višji znesek in to ne bi bilo preveč glede na potrebe.
In tretje, na kar bi opozoril. Pravimo, da se bomo pripravljali na Unijo in kmalu bi naj se začeli pogajati o članstvu. Evropska unija, poleg kmetijstva, namenja največja sredstva spodbujanju regionalnega razvoja in v Agendi 2000, v mnenju o Sloveniji, je to eno od najbolj kritičnih točk, ena od ocen, da dajemo premalo in nismo na tem področju primerno organizirani. Korak naprej, nov papir, ki je prišel kot osnutek iz Bruslja in ga zdaj obdeluje verjetno tudi naša vlada - upam vsaj, čeprav to ni razvidno iz tega dopolnjenega predloga proračuna - to je pristopno partnerstvo, ki bi ga naj Slovenija z Unijo sklenila in to bo verjetno pogoj za začetek pogajanj o članstvu, kjer zelo konkretno - še bolj kot v Agendi - navaja naloge in potrebne prioritete, ki jih moramo vgraditi v ekonomsko politiko, navaja prav področje regionalnega razvoja kot eno glavnih, kot eno prioritetnih in tudi izrecno izpostavlja potrebo, da se za ta namen nameni večja sredstva v proračunu in da se ustrezno organiziramo na državni in tudi na lokalni oziroma na območni ravni.
Torej ta predlog proračuna gre sploh mimo tega. Jaz ne vidim, kako se mislijo potem pripraviti na Unijo, kajti to je povezano tudi s politiko na področju kmetijstva. Tam se predlaga sicer - kot slišimo v pogajanjih o proračunu za prihodnje leto - znatno večja sredstva, vendar ukrepi "ta pravi" za razvoj podeželja bodo samo v kombinaciji tudi s takimi nameni, kot jih tukaj predlagamo: vlaganja tudi v infrastrukturo na podeželju.
Torej, zdaj se sprašujem, kaj je pravzaprav res. Ali tisto, kar vlada govori, da bo delala, ali tisto, kar tudi pravi strategija dolgoročnega gospodarskega razvoja, da je potrebno narediti - tisto, kar nam pravi tudi Unija, vlada pa ravna v nasprotju s tem predlogom. Zato predlagam, da smo vendarle toliko trezni in razumni, da te amandmaje podpremo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Horvat. Zaključujem razpravo in prehajamo h glasovanju o posameznih amandmajih. Prehajamo k glasovanju o amandmaju pod številko 1. Ugotovimo sklepčnost! (51 poslancev.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod številko 2.
Predlagatelj je skupina poslancev, Franc Pukšič. Gospod Kelemnina, obrazložitev glasu.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Spoštovani! Mislim, da smo zdajle prišli do tistega trenutka, ki je odločilen za naše podeželje, za ljudi, ki živijo v težjih razmerah kakor tukaj v Ljubljani, in upam, da zdajle ne boste glasovali proti in da bomo dejansko pomagali podeželje razviti in ga graditi, tako kot smo se dogovorili v različnih dokumentih in ne tako, kot predlaga vlada.
Seveda bom glasoval za ta amandma in tudi pričakujem od vseh županov in od Ljudske stranke, da bodo ta amandma podprli. V kolikor ga ne bodo, bom pač, žal moral ta izpisek vzeti in z njim pač mahati tam, kjer se bom, le pojavil in žal bo to zelo zelo negativno vplivalo na vaše politične odločitve. Tako da prosim, da tudi s tega vidika podprete ta amandma.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Kelemina. Gospod Franc Pukšič, obrazložitev glasu.
FRANC PUKŠIČ: Spoštovane kolegice in kolegi! Splošno o tem področju sem govoril prej, sedaj pa bi rad samo povedal, zakaj bom glasoval za ta amandma. V prvi vrsti zato, da ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj enostavno pomagamo priti skozi to zadrego, ki je nastala.
Bom povedal nekaj konkretnih podatkov. 8. volilna enota: 9., 10. in 11. volilni okraj je v letu 1996, torej v lanskem letu, prijavila za milijardo 200 in nekaj projektov, od tega je zaprosila za 500 in nekaj milijonov in od tega dobila prek 80 milijonov tolarjev. To je bilo v 9., 10. in 11. volilnem okraju. To so občine Juršenci, Videm, Zavrč, Majšperk, Dornava, Gorišnica in seveda tudi naša.
V letošnjem letu, v letu 1997 so te občine v isti 8. volilni enoti: 9., 10. in 11. volilni okraj prijavile v skupni predračunski vrednosti 474 milijonov in zaenkrat, po informacijah, ki jih imamo, dobile za to področje samo 15 milijonov tolarjev, od prek 80 v letu 1996 v tem letu samo 15 milijonov tolarjev.
Prepričan sem, da če izglasujemo ta amandma, bomo zadrego, v katero je prišlo ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, to področje pomagali razrešiti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Pukšič. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (58 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (20 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 3. Predlagatelj Mozetič Miroslav. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (60 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (18 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 4. Predlagatelj Franc Horvat. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (53 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko 4? (23 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 5, predlagatelj Veber Janko. Ugotovimo sklepčnost! (46 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko 5? (13 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da tudi ta amandma pod številko 5 ni sprejet.
S tem smo z amandmaji končali.
Prehajamo k razpravi o proračunskem porabniku - Urad Republike Slovenije za varstvo potrošnikov. Prehajamo na razpravo o tem porabniku in o treh amandmajih. Kdo želi razpravljati? (Nihče.) Ker nihče ne želi razpravljati, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje.
Glasujemo najprej o amandmaju pod številko 1, predlagatelj Vlada Republike Slovenije, dopolnjeni predlog proračuna. Ugotovimo sklepčnost! (64 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (41 poslancev.) Je kdo proti? (15 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2, predlagatelj Samo Bevk. Ugotovimo sklepčnost! (61 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (17 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo k odločanju o amandmaju pod številko 3, predlagatelj Miroslav Mozetič. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (16 poslancev.) Je kdo proti? (40 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 3 ni sprejet.
Prehajamo k razpravi o proračunskem porabniku - Urad za varstvo konkurence in k amandmaju, ki ga predlaga Vlada Republike Slovenije. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Zaključujem razpravo. Želite razpravljati? (Da.) Razprava je zaključena, obrazložitev glasu. Gospod Božič k amandmaju številka 1 in edinemu amandmaju.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa gospod podpredsednik, kolegice in kolegi.
Res je le 250 tisoč tolarjev, ampak poprej sem postavil vprašanje zakaj se programi Phare ne izvajajo? V principu bom glasoval proti.
Poglejte, pred 20 leti so bile ceste na vrhu kolovrata zgrajene po dogovoru, ki je bil dosežen v Osimu, Republika Italija in Republika Jugoslavija sta se lahko dogovorili, da se je naredila nova cesta, takrat je bila v 2 letih cesta tudi narejena. Sedaj pa so celo iz Phare programa sredstev pridobljena, pa ne moremo ničesar narediti. Bom glasoval proti.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Prehajamo na glasovanje o amandmaju številka 1. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (37 poslancev.) Je kdo proti? (16 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k razpravi o proračunskem porabniku - Urad za gospodarsko promocijo in tuje investicije ter o amandmaju pod številko 1 k temu porabniku. Pričenjam razpravo. Želi kdo razpravljati? (Nihče.)
Zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod številko ena. Ugotovimo sklepčnost! Obrazložitev glasu, gospod Izidor Rejc.
IZIDOR REJC: Hvala, gospod podpredsednik. Glasoval bom proti, ker v nobenem primeru ne morem pristati na tako čudno in podtalno igro. Razvoj novih trgov bomo lepo zmanjšali in bomo dali za neke radirke in svinčnike na nekem drugem koncu. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Rejc. Nihče več. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (47 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (38 poslancev.) Je kdo proti? (15 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo k razpravi o proračunskem porabniku - Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj in o vloženih amandmajev. Edino eden je. Torej, in o vloženem amandmaju. Razprava je odprta. Nihče ne želi razpravljati? (Da.) Gospod Božič, izvolite. Razprava.
IVAN BOŽIČ: Poslanci in poslanke! Torej, govorimo še vedno o isti cesti in o istem denarju. Četrto leto teče. Radoveden sem, kako se bomo držali in kako bomo gledali, če bodo v Bruslju enkrat rekli: sedaj pa tega denarja ne bo. Štiri leta je na razpolago in vsako leto se na koncu leta pobere s te postavke, cesto se pa ne gradi. Glasoval bom proti.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Božič. Zaključujem razpravo. Prehajamo h glasovanju. Ugotovimo sklepčnost! (57 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (35 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k razpravi o proračunskem porabniku - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in o 15 vloženih amandmajev. Odpiram razpravo. Gospod Čebulj, izvoli.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani kolegi in kolegice! Res me preseneča, da se vlada oziroma tudi ministrstvo za kmetijstvo strinja, da se na določenih postavkah v samem proračunu sredstva pretežno jemljejo sredstva, kar je razvidno, ki gredo za občine. To je predvsem s področja CRPOV - ki se javljajo na razne razpise glede programov, ki jih pač uspešno zaključijo - potem v živinoreji, vzdrževanje gozdnih cest, kjer so spet prizadete občine, v živinoreji oziroma govedoreji, konjereji, rehi drobnice se pa postavke povečujejo na - kot je javni zavod Kobilarna Lipica, materialni stroški in tako dalje in tako dalje.
Jaz bi tukaj želel, če lahko gospod minister za kmetijstvo utemelji, čemu je bilo to smiselno, da pride do take razporeditve. Kot gospod minister ve, smo tudi dali določene predloge oziroma amandmaje oziroma predloge na odboru za kmetijstvo, pa so bili tudi nekje smiselno povzeti s teh postavk, kjer se prerazporejajo sredstva, toda takrat ni bilo posluha. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Horvat, izvoli.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi! Moram reči, da mene niti malo ne preseneča, da poslanski kolegi in kolegice iz Liberalne demokracije predlagajo zmanjšanje teh postavk, ki se nanašajo na razvoj podeželja. Taka stališča so imeli v veliki meri, žal, prej, jih poznamo in jih ne bi želel niti komentirati. Moram pa reči, da me pa zelo čudi in preseneča, da se takemu stališču pridružujejo tudi - upam, da se kolegica ne bo - kolegi iz Slovenske ljudske stranke, glede na njihove programske prioritete, glede na to, da dobro vedo, kaj pomeni razvoj podeželja tudi vis a vis Evropske unije, da uspešnega prilagajanja naše kmetijske strukture in sploh življenja na podeželju Evropski uniji ne bo, če ne bomo imeli celovitega razvoja podeželja, z dopolnilnimi dejavnostmi, z razvojem infrastrukture in podobno. To nam tudi pravijo, tako eksperti kot tudi strokovnjaki Evropske unije. Preseneča me, da celo odbor za kmetijstvo kot matični odbor ne podpre takega amandmaja oziroma takih amandmajev; celo nasprotno, da se predlaga v dopolnjenem predlogu vlade zmanjšanje postavk za celostni razvoj podeželja. Sam izhajam iz podeželja, tja se vračam, velik del tudi mojega volilnega okraja je tam, imam pogosto stike in v praksi vidim, kako se sorazmerno z zelo majhnimi sredstvi, z angažiranjem dela pridnih prebivalcev podeželja, pa tudi njihovih dodatnih sredstev in sredstev lokalne skupnosti, da iz teh malih sredstev zelo veliko naredite.
Mislim, da je to popolnoma iracionalno, negospodarno, da ne rečem tudi asocialno. Upam, da boste amandma, ki ga predlagam, podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Horvatu. Gospod Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Spoštovani! Ne bi bilo treba pojasnjevati tega kar bom sedaj rekel, vendar pa ob neprestanem ponavljanju nekaterih stvari, češ saj tem liberalcem tako ni več pomoči, njih smo tako že spoznali, kako so grdi in taki in drugačni: ne razumejo podeželja, ne razumejo lačnih, ne razumejo drugih potreb in tako naprej. Vi ste pa tisti, ki se še lahko spametujete in kaj pametnega narediti.
Gospod Horvat, vi najbolj veste, da je minil čas, ko smo jemali in dajali in delali nekje luknjo in sedaj je seveda čas in tudi že pred tem je bil, tudi ko je bila Združena lista v vladi nekaj časa - ko je treba te stvari uravnotežiti. In glede na možnosti te države, se je tudi z javnimi financami lahko stegniti do tja, do koder se to zmore. Oba ta dneva me pravzaprav čudi, da niti eden od razpravljavcev, ne z leve ne z desne, ni rekel: vlada je kljub temu upoštevala moj amandma v taki ali drugačni meri. Vlada je konec koncev vrsto stvari, ki so jih opozicijske ali pozicijski poslanci vložili, upoštevala pri svojih amandmajih; ne v taki višini, ne v takem obsegu, tudi sicer je določene prerazporeditve naredila, glede na to, kaj je trenutno mogoče postoriti v okviru uravnoteženega proračuna. Jaz verjamem, da če bi podrobneje pogledali, kako je proračun sestavljam, ne bi našli argumentov za to trditev; češ pozicija se je dogovorila, sedaj bo vse drugo povozila in ne gre za to, da bi lahko prisluhnila kakršnimkoli drugim potrebam.
Jaz verjamem, da bi bilo prav, da bi za marsikakšno področje, za marsikakšno stvar namenili prav v tem trenutku in prav letos več denarja. Verjamem in potrebe so velike, vendar očitno je tudi to, da je potrebno najprej pokriti fiksne obveznosti, ki jih je v tem proračunu, kot vidite, kar večji del ali skoraj večino, in v tistem delu, ko lahko razpolagamo z investicijami oziroma v varibilnem delu pač naredimo neke prioritete in to je tisto, kar je mogoče sprejeti. Seveda želel bi, da kljub vsemu se sliši v tej dvorani, da ni ena sama diktatura, kot je bilo med drugim tudi rečeno, ampak da je sprejemanje nekega proračuna, ki upošteva tudi določene prerazporeditve na predlog posameznih poslancev. So pa seveda vsebovane predvsem v predlogu vlade, kajti ona najlažje - in tudi odgovorna je za to - poskrbi, da je proračun med posameznimi porabniki usklajen in da so prihodki in odhodki pač urejeni tako, da to tudi tudi "štima".
Zato sem se pač javil in ni res, da so tukaj eni, ki jih tako ali tako že jim ni pomoči, drugim bi pa se mogoče dalo pomagati, pa naj se spametujejo. Ne gre za to, ampak gre za nek dogovor, za katerega mislim, da je korekten. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala, kolega Anderlič. Replika, gospod Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo. Najprej, da ne nesporazuma. Kolega Tone Anderlič, da ne bi izgledalo, kot da nisem hvaležen za tiste amandmaje, ki jih je deloma povzela vlada. Mislim, da sem celo pri vsakem to posebej tudi poudaril in to hvaležnost izrazil, ampak mislim, da je to bilo tudi racionalno ravnanje, pa ne bom zdaj podrobneje o tem govoril.
Replicirati moram pa na ta drugi del razprave, na tisto: minili so časi, da bi nekomu jemali, pa drugemu dali. Da sem tu zelo precizen. Minili so tudi časi tistega čistega laisse-faire, da je kar trg sam ureja in da ni potrebne nobene vloge države v gospodarstvu. Večina držav ali skoraj vse najbolj klasične tržne države tega principa ne izvajajo. Nasprotno! Čedalje bolj se tudi v Evropski uniji uveljavlja princip socialno-tržnega gospodarstva, ki ga imamo tudi mi zapisanega celo v ustavi. Da pa nimamo dovolj izdelane vloge države v racionalnem usmerjanju gospodarskega razvoja, to je pa drugo vprašanje, to pa je naloga vlade in tu so pripombe po mojem mnenju upravičene. Predvsem pa ne morem soglašati z oporekanjem temu, da je napaka zmanjševati na takih postavkah, ko gre za zelo majhne denarje, za drobiž pravzaprav, kot je spodbujanje hitrejšega razvoja podeželja, ko vsi vemo, da zaostaja, da so regionalne razlike neznosne in se povečujejo in da je ena od prioritet Evropske unije, da je treba regionalne razlike zmanjševati in da prav zaradi tega, poleg največjega deleža proračuna, ki ga daje za kmetijstvo, je na drugem mestu spodbujanje skladnejšega regionalnega razvoja. Za to gre.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Za razpravo se je prijavil gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala, gospod podpredsednik. Repliko - kratko - gospodu Anderliču. Jaz pa ne bi rekel, da se zahvaljujem za sprejete tiste amandmaje, saj sem vložil samo dva. Ampak mislim, da bi bilo pa zelo spodbudno, če bi še kakšen amandma od opozicije sprejeli, ker bi verjetno lahko vlada bistveno boljše funkcionirala in bistveno manj kritik pobrala, kot jih pobira. Da bi pa še o drugi stvari lahko govorili, kar se tiče kmetijstva, če bi politiko kmetijstva, subvencioniranja, katerih sredstev od teh ne bo kmet dobil, komaj 1%, ampak sredstva gredo v smislu realsocializma. Bistveno slabše, kot je bil pa pripravljen prejšnja leta proračun za kmetijstvo.
In ta način financiranja v samem kmetijstvu, mislim, da je bilo tukaj vprašanje moledovanja ali kritiziranja, v kakšen namen sprememb postavk bodo šla ta sredstva. Samo za 145 milijonov se povečajo sredstva za predelavo kmetijskih pridelkov. Komu gre to? Ne gre to kmetom, ampak predelovalcem, industriji. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Čebulju. Naslednji prijavljen razpravljalec je gospod Zagožen Franc.
DR. FRANC ZAGOŽEN: V razpravi bom tudi repliciral. Gospod Čebulj, mislim, da sami ne verjamete v to, kar govorite, ampak to je vaša zadeva. Zanimivo je, da je ta vlada doživela javno kritiko vsepovsod, tudi v parlamentu od posameznih strank, zaradi tega, ker je v predlogu kar bistveno povečala zneske za kmetijstvo. In zanimivo je, gospod Horvat, jaz se vam zahvaljujem za vaše stališče, ampak, da so vaši poslanski kolegi v svojih amandmajih predlagali zmanjšanje postavk iz kmetijskega dela proračuna in prenos na nekatere druge. Zaradi tega, mislim, da je ta razprava res samo namenjena spet neki pavšalni kritiki vlade in koalicije, ne pa nekim resnim prizadevanjem, da bi proračun kaj izboljšali. Žal so taki popravki proračuna očitno tudi nujni, če naj država financira. Sam bi seveda veliko raje videl, če bi kmetijstvo lahko dobilo toliko denarja, kot bi ga v skladu s sprejeto strategijo tudi moralo, in tam gre seveda za nekaj milijard razlike. Ampak, kot sem že prej rekel, letošnji proračun je tudi med drugimi posledica delovanja prejšnjih koalicij in prejšnjih računov in tudi gospodarjenja z davkoplačevalskim denarjem v preteklih letih. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Francu Zagožnu. Repliko ima gospod Bevk.
SAMO BEVK: Hvala lepa za besedo. Rad bi povedal, spoštovani kolega gospod Zagožen, da sem vložil zelo veliko amandmajev, ampak namenoma nisem vzel niti tolarja področju kmetijstva. Tako da vaša trditev v celoti ne drži.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Replika na repliko. Gospod Franc Zagožen, izvolite.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Moja replika v celoti drži, ker nisem trdil, da ste vsi to predlagali, ampak poslanski kolegi gospoda Horvata, nekateri pač.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Seveda moram ugotoviti. Skoraj ni nič novega, da pač vladajoča struktura zelo pazi, da se ne oglaša in se ne spušča v nobene debate, da se pač ne bi ta razprava podaljšala. Ampak seveda, kadar se pač nekdo oglasi, takoj pridejo replike. Popolnoma se strinjam, da je treba uravnotežiti proračun, absolutno ga je potrebno. Ampak menim, da ne na plečih podeželja. To je pa absolutno razumljivo, da tega ne moremo dovoliti.
Poglejte, zakaj ne naredite tistih stvari, na katere sem že opozoril, sicer je "brez zveze" govoriti. Ampak, poglejte nepotrebne investicije, milijarde so šle za to, tam se pa kopja lomijo na nekaj sto milijonih. Zgrešene naložbe - milijarde. Nihče se ne vpraša za nič. To kar državni zbor potrdi. Takole, z levo roko.
Ugotovitev: nezakonito pridobljenega premoženja, novi milijarderji - od kod? Se vpraša kdo, od kod? Ne, ni potrebno. Nepobrani davki, sem že omenil. Neupravičena izplačevanja plač - ni pomembno. Kdaj bodo ti ljudje to vrnili? Nikoli. Visoke dnevnice - kdaj jih boste zmanjšali, kdaj boste naredili enakovredne z gospodarstvom? Tu se samo govori in obljublja - nikoli nič. Ne kopja lomiti na podeželju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. To je bila replika gospoda Kelemine. Nadaljujemo razpravo. Gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Drage kolegice, spoštovani kolegi! Moja razprava se ne bo niti dotikala vsebine tega dela, ker tudi na tiste, na katere se bom navezal, ki so govorili v prvi vrsti v tem delu.
Izgovor, da je ta proračun posledica delovanja prejšnje koalicije, je malo nenavaden iz več razlogov. Dobro, nekaj časa po volitvah se je verjetno dalo sklicevati na napake prejšnje koalicije, vendar je zdaj že eno leto, odkar deluje nova koalicija. Ta nova koalicija je praktično eno leto pripravljala in študirala to zadevo. Vendar bi bilo treba videti, kaj je tisto, kar je bilo narobe. To, če je bilo premalo denarja v proračunu v prejšnjem mandatu za kmetijsko ministrstvo, s čimer se tudi strinjam, da je bilo to res. Vendar to ni popravljanje napake, kar se je zdaj zgodilo. Ampak to ni pomembna zadeva.
Kar se tiče ugovora, da je tukaj razprava zaradi razprave, saj je verjetno je res razprava zaradi razpravi, ker opozicija tako ali tako ne more ničesar tukaj narediti, nič doprinesti. Dogovor, ki ga je vladna koalicija sklenila, pravite, da je bil korekten in da je celo ta proračun znotraj možnosti, ki jih ima naša država - oziroma gospod Anderlič je rekel, da so minili časi, ko se je od nekod jemalo in drugam dajalo in celo preveč jemalo. Jaz teh časov ne poznam, vsaj sadov tega prenašanja nisem užival in malokdo iz opozicije, verjetno pa je gospod Anderlič te zadeve užival. Vendar dvomim, da je ta proračun to, ker, poglejte, že nekajkrat je bilo ponovljeno; če je rast domačega bruto proizvoda nekaj pod 4% in da je realno povečanje tega proračuna 14%, potem je to daleč, daleč preko možnosti in daleč smo šli celo v zadolževanje. Vsi ste bili proti amandmaju, ki je bil s strani naše stranke predlagan, da se briše zadolževanje in da damo in stisnemo znotraj možnosti, ki so na razpolago. Vendar tega niste želeli, ker, jasno, odgovor je bil drugačen, potrebno je bilo vse apetite zadolžiti. Upam pa - to samo napol za hec - jaz se v bistvu sploh ne spuščam v vsebino tega. In se mi tudi te zadeve zdijo znotraj teh postavk kmetijskega ministrstva potrebne in dobre - upam pa, da se gospod Anderlič ni javil ravno pri tej točki k besedi zaradi postavke 38.05 - vinske ceste.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. K razpravi je prijavljen... Gospod Kelemina, vi ste razpravljali prej, kajne, ni bila replika? Potem ste prijavljeni še k razpravi. Hvala lepa. Gospod Demšar, razprava - prijavili ste se za razpravo? (Ne.) Gospod Bevk, ste replicirali? Gospod Kopač, razprava.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. Jaz sem se prijavil k razpravi, čeprav sem dvignil roko za tem, ko je govoril gospod Horvat, in bo to po vsebini replika.
Namreč, če prihajajo neke demagoške misli s strani nekih poslancev iz - recimo, ne vem - Socialdemokratske stranke, nekako zamahne človek z roko. Zdaj pa prihaja taka demagogija, kot je prihajala s strani Ferija Horvata na temo tega njegovega amandmaja - 50 milijonov tolarjev za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi, ki se jih jemlje od obresti obveznic za sanacijo bank, potem me pa to zmoti. Zato, ker Feri Horvat seveda natančno ve; da je ta postavka fiksna, da država obresti na obveznice mora plačati, da je to osnovni red, za katerega smo se vsi soglasno, družno - in njegovo stališče je bilo, kar se tega tiče, zmeraj zelo razumno - zavzemali. Ker se ve, da na koncu novembra 1997 postavka "celostno urejanje podeželja in obnova vasi - izvedba" ne more biti realizirana ne v višini 3 milijonov tolarjev ne v višini 50 milijonov tolarjev, ker projekti niso toliko pripravljeni, da bi lahko šli skozi proceduro, ki jo zahteva zakon o izvrševanju proračuna. Tudi ni res, da je vlada predlagala kakršnokoli zmanjšanje; če pogledate vladni amandma, je predlagala zmanjšanje za 3 milijone tolarjev, pa so potem ugotovili, da gre za računsko napako in so prosili nas, na odboru za finance, da smo z amandmajem na amandma, ki je tehnične narave in vsebinsko ne posega v ničesar, popravili to računsko napako.
Skratka, vse velike besede na temo postavke za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi sem razumel kot besede, ki so bile namenjene izključno temu, da bi se pokazalo, kako se nekdo za nekaj zavzema, v resnici pa - vsaj moram reči - sem za Ferija Horvata prepričan, da ve, da ta njegov amandma ni realen. Če pa bi se že tak izglasoval, kot bi se, je pa treba tudi 50 milijonov tolarjev nekje vzeti. Me prav zanima, kjer bi kdo vzel? Na primer z neko novo obdavčitvijo, ko bo tukaj govora o nekem novem davku, na primer na avtomobile, bomo videli, koliko bo takrat junakov, ki bodo rekli: rabimo ta davek, rabimo te prihodke, zato ker rabimo več denarja, za proračunske potrebe, na primer za celostno urejanje podeželja in vasi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Čebulj ali je to replika? Izvolite. Horvat replika. Dve repliki.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa podpredsednik. Spoštovani kolegi in nekateri ali neki demomagisti. Mislim, gospod Kopač, da ste skrajno nesramno ocenili kot našo poslansko skupino in bi vas vprašal, če je tudi to demogagija - celostno urejeno podeželje in obnove vasi, ko občine z javnim razpisom morajo v 10 dneh pripraviti vso potrebno dokumentacijo in potem dobiti še odgovor: nič.
Gospod Kopač mislim, da malo več resnosti pa le. Tudi vi, kot liberalec. Te občine bi potrebovale, ki se javljajo prav na take razpise, ki nima v proračunu samo 40 milijonov, občin pa 147. Ocenite potem, kaj je demogagija.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Čebulju. Replika gospod Kelemina, ali je replika? Oprostite, gospod Horvat je prej - replika in potem gospod Kelemina.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo. Ne oglašam se več rad, ampak sem vseeno dolžan odgovoriti kolegu Kopaču.
Najprej; hvala za kompliment "za razumnost pri nekaterih odločitvah" Sem bil za to, da se je uredilo naša dolžniško upniška razmerja tako, kot se je, in mislim, da je bilo to dobro za državo. To potrjuje tudi sedanji odnos tujine do nas in to se bo še pokazalo.
Ni pa res to, kar pravi, da je ta predlog amandmaja zaradi demagogije. Najprej še to pojasnilo: predlagal sem, da se iz tega vira vzame, na osnovi ocene, ko smo dobili podatke o tem, koliko je bilo do konca septembra porabljeno na posameznih postavkah in tu je ostanek bil še precejšen in sem ocenjeval, da morda ne bo v celoti porabljeno.
Drugo, četudi bi se pri tem zmotil, če bi bila volja koalicije ta amandma sprejeti oziroma ga podpreti, bi lahko sami našli potem drug vir. Kajti, v primerjavi s tem, da se je še precej povečevalo obseg proračuna, za tako majhen znesek ne bi smelo biti prblema. Kar se tiče zavzemanja za povečanje te postavke, pa v dokaz, da ni to demgogija - za to, da bi se to "dopadlo" volivcem tam v mojem volilnem okraju ali širše v pokrajini ob Muri - naj povem, da sem dejansko prepričan, da bi za te namene morali dati več denarja.
Tisti, ki ste bili v prejšnjem mandatu, tudi poslanci, se boste morda spomnili, da sem se praktično vsako leto zavzemal in tudi dajal amandmaje - tudi, ko smo bili v koaliciji - za to, da bi se za ta namen dalo več denarja. Slučajno sodelujem tudi pri nekaterih projektih, tudi v regiji, prav na tem področju tudi. In vidim, da je potreba in interes zelo velik in sem prepričan tudi, da je toliko pripravljenih projektov in zahtevkov, da če bi tudi odobrili taka dodatna sredstva, da bi se jih dalo še izkoristiti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Replika, gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala. Poglejte, ne repliciram rad, ampak vedno je tako, kadar človek opozori na neke ključne probleme v tej državi, takrat seveda takoj pride nekdo iz drugih vrst in začne opozarjati na neko demagogijo in ne vem kaj še vse. Pa dajte mi povedati, če ni to res, kar sem povedal. Če ni res, pa če imate rešene zadeve na teh področjih, na katera sem opozoril, mi povejte, da jih imate rešene in pokažite z dokumentacijo. Dokler pa tega nimate, pa imam pravico tudi "zganjati" demogogijo, če vi mislite, da to je.
Seveda se nekateri vedno, kadar govorim o podeželju itn., pač ironično nasmihajo, nekateri pa sklanjajo glave in tako naprej. Mogoče res ne znam najbolj čudovito povedati vseh teh zadev, ampak govorim resnico in iz srca. Marsikdo, ki pa zna lepo govoriti, pa mogoče tudi laže.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Kelemina. Replik ni več. K razpravi se je prijavil gospod Jerovšek.
JOŽE JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovani! Tudi jaz sem eden tistih poslancev, ki se nisem nikdar čudil previsokemu indeksu v namene za kmetijstvo v letošnjem proračunu. Se pa sedaj nekoliko čudim, da se te postavke za področje kmetijstva zmanjšujejo. Ko gledam ta predlog, se mi zdi, da se nekatere prioritete, ali se je spremenila politika ali so se spremenile prioritete, ampak seveda na to gledam v kontekstu približevanja Evropski uniji. Postavka "obnova vinogradov" se zmanjšuje. Zmanjšujejo se sadike, regres pri nakupu kakovostnih sadik.
Na odboru za kmetijstvo smo tolikokrat povedali, da je to izredna prioriteta, da je treba povečevati obnovo vinogradov, sadovnjakov, ker v tem času je treba te kvote doseči, povečati, ker potem bo to evropsko tržišče zaprto, površine bodo zaprte. Sedaj pa vidim, da se zmanjšujejo ravno te postavke, tudi sodelovanje z EU. Mogoče v letošnjem letu dejansko niso aktivnosti sodelovanja z EU potekale v takem tempu, kot bi morale, pa ta sredstva niso potrebna. Ampak, gledam potem naprej. Agromelioracije, komasacije, to so osnovni agrotehnični ukrepi. S temi sredstvi za agromelioracije, če jih po občinah razdelite, se na podeželju, v kmetijstvu naredi precej, precej površin se delno agromelira, so zaokrožene, pa cene in to in ljudje - kmetje naredijo tudi te komasacije medsebojno. To se zdaj, izgleda, to se zmanjšuje, se odpoveduje. Ne vem, kako bo slovensko kmetijstvo lahko v Evropski uniji konkurenco "zganjalo", kako bo zelo konkurenčno, če se tem postavkam daje, pravzaprav nobene pozornosti, se vse skupaj zmanjšuje. In kljub temu da se proračun za letošnje leto - primanjkljaj povečuje, se v kmetijstvu zmanjšuje za 411 milijonov tolarjev.
Zdi se mi, da se ista zgodba, kot se je zgodila prejšnjemu ministru Ostercu, ki si je, na žalost, prizadeval, ampak je imel v vladni koaliciji vedno manjšo težo in je prišel na zelo nizke postavke. Zaradi tega je sedaj na začetku mandata kmetijstvo dobilo tisto, kar bi moralo dobiti, namreč višino proračuna spred 2 let. Indeks je videti lep. Padlo je v primeren čas, ko je imela Ljudska stranka tabor v Slovenj Gradcu in so se lahko s tem pohvalili svojemu članstvu. Sedaj pa se začne dogajati tisto, kar se je dogajalo ministru Ostercu. Vsak dan bo slabše za kmetijstvo. Ta stranka nima tiste teže v koaliciji, to se vidi iz tega predloga, so že dobili vrnjene nekatere stvari in tako gre to zdaj navzdol.
Drugo bi še, kar je bilo odgovorjeno - kolega Smrkolj je vprašal, kako se delijo ta sredstva - nadomestila pri cenah. Nimam še popolnih podatkov, ampak sem že na terenu pritožbe kmetov - in to takih kmetov, ki pridelajo 12 ton suhe koruze na ha, izredno visoke pridelke, ki jih sedaj jeseni ne morejo prodati. Lahko so jih samo uskladiščili in ko sem jim rekel: 3 tolarje, kot je bilo rečeno na odboru za kmetijstvo, po toni koruze je subvencije, so dobili odgovor: "Ta sredstva so že porabljena." Ne vem, se opravičujem, če mi bo kdo odgovoril kaj bolj konkretno, bolj natančno, ampak tako je pač na terenu. Sredstva so porabljena in izgleda, da so bila porabljena, da so dobili to tisti, ki so lahko izposlovali izstavitev fakture vnaprej in je bila kvota zapolnjena. Tisti dobri pridelovalci koruze, ker veste, da visoke pridelke dajo samo zelo pozne vrste, ki žanjejo pozno, niso dobili nič - niti po 15 tolarjev koruze ne morejo prodati. Enako se je zgodilo pri industrijskem sadju, tako da bom te stvari tako in tako postavil kot poslansko vprašanje, ko bom dobil bolj natančne podatke. Zdi pa se mi, da je tukaj nekaj narobe, vsaj tako so mene tam sosedje - kmeti obvestili. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala gospodu Jerovšku. Gospod minister, verjetno niste imeli replike, ampak želite razpravo. Gospod Franc Zagožen ima pa repliko. Je tako? (Da.) Izvolite.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Želel bi, da bi bili - če se da - kolikor toliko realisti, tudi gospod Jerovšek. Če hočete naenkrat ne vem kakšne zasluge šteti, ampak 6 let ni bilo slišati Socialdemokratske stranke, ko je šlo za kmetijstvo.
O čemer ste pa zdaj govorili, naj vam pa povem. Poglejte, govorite o investicijah v vinogradništvu. Prav za to smo se prizadevali tako, kolikor smo pač bili uspešni v opoziciji in nismo bili kaj prida. Lani smo v tem vendar že dosegli, da je bilo za obnovo vinogradov namenjeno 500 milijonov. Zdaj je bil predlog vlade 900 milijonov, gospod Jerovšek! Popravljen predlog je 850 milijonov. Še vedno je za 350 milijonov več ali več kot 60%. Ne na tako očitnem primeru, ko se vidi, da tudi ministrstvo ve, kaj dela in kaj predlaga, in tudi koalicija, tukaj razlagati, kako je vse skupaj narobe in napačno.
Dajte raje resno pregledati proračun, pa potem kritizirajte, ne pa kar takole, na povprek, zaradi tega, ker je zaradi uskladitev, ki so očitno bile potrebne, ta postavka za 50 milijonov zmanjšana, dejansko je pa v primerjavi z lanskoletnim proračunom za 350 večja. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Replika na repliko, gospod Franc Jerovšek in gospod Čebulj.
JOŽE JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovani! Jaz se zavedam, da so bile v letošnjem proračunu te postavke povečane, in to sem na odboru za kmetijstvo vedno podprl, tudi v debatah, da še ni dovolj sredstev tudi v tisti postavki. Dobro, sedaj je ravno ravo pri kmetijstvu znatno zmanjšanje, hkrati se pa državni proračun oziroma primanjkljaj povečuje. Meni to ne gre skupaj in me boste težko prepričali, da je vse v najboljšem redu. Na začetku sem rekel, da je minister Osterc bistveno premalo dobil, da je v letošnjem proračunu nekaj tistega, kar smo mu prej vzeli. Ampak ne bi pa smeli zmanjševati zdaj v tem času.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Jerovšku. Gospod Čebulj, replika.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Kratka replika gospodu dr. Zagožnu.
Mislim, da je imela Ljudska stranka sedem let v programu prioriteto kmetijstva. Zdaj očitati Socialdemokratom, ki so bili v prejšnjem sklicu samo štirje, mislim, da je - to pa je demagogija, to pa je! Mislim, da gospod minister Smrkolj še ni odstopil, kajne, kot minister za kmetijstvo. Še ni, kajne? Pa upam, da bo tudi odgovoril na vprašanja, ker bi tudi za gospoda Zagožna veljalo, če mi lahko obrazloži povečanje sredstev na postavkah, ki so, kot sem že prej omenjal, materialni stroški - javni zavod Kobilarna Lipica, sofinanciranje pomembnih nacionalnih projektov. Kaj bi to bilo, ne vem! Potem, kot sem že prej omenil, nadomestilo pri cenah kmetijskih proizvodov - komu, kdo je to? Kmetje ne!
Skratka, res bi želel, da dobimo tudi na to odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Imate kar repliko, izvolite, če je replika na repliko.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala, predsedujoči. Spoštovani zbor! Rad bi repliciral gospodu Jerovšku pa gospodu Čebulju.
Ko je padla Peterletova vlada, če temu lahko tako rečem, je bila inflacija. Nominacija, takrat, ko ste bili vi v vladi, gospod Jerovšek, se za kmetijstvo ni povečala. Edina postavka v takratnem proračunu je kmetijstvo, ki se ni nominiralo.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Replike so končane. Sedaj pa bo verjetno končno prišel na vrsto gospod minister, ki se javlja k razpravi še vedno. Kolegi poslanci v zadnjih vrstah, malo miru.
CIRIL SMRKOLJ: Gospe poslanke, gospodje poslanci! Jaz ne bi repliciral, daleč od tega; razprava je bila kar zanimiva. Samo rad bi dve stvari pojasnil. Kmetijski del proračuna se v ničemer ne zmanjšuje od našega tistega osnovnega predloga, ko smo ga obravnavali tudi na odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Se pa s temi amandmaji želijo doseči nekatere prerazporeditve. In jaz razumem zaskrbljenost, recimo nekaterih poslancev, ki pravijo, na sadjarstvu zmanjšujete, na vinogradništvu zmanjšujete itd. Mi smo, jaz moram povedati, vse prehodne postopke že opravili, razpise opravili, komisije so svoje pregledale, so znani zneski. In seveda z ozirom na to, da je recimo, na postavki vinogradništvo vlog samo za 850 milijonov, smiselno za potrebe nekih drugih področjih prerazporejamo. In tako gre v vseh segmentih, tudi za področje celostnega razvoja podeželja in obnove vasi se postavka generalno povečuje, gre pa za nekatere prerazporeditve, ker enostavno tehnično, tukaj pa poudarjam tehnično, z ozirom na izredno kasen rok sprejemanja proračuna niso možne realizacije teh postavk in je v tem smislu tudi predlog oziroma amandma vlade Republike Slovenije. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu ministru. Razprava je končana. Torej, zaključujem razpravo.
Prehajamo h glasovanju o posameznih amandmajih. Najprej bomo glasovali o amandmaju na amandma vlade pod številko 1. To je eden izmed treh amandmajev, ki jih vlada podpira. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (36 poslancev.) Kdo je proti? (10 poslancev.)
Amandma pod številko 1 je sprejet.
Prehajamo na amandma pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (36 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Amandma pod številko 2 je sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 3. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (14 poslancev.) Kdo je proti? (38 poslancev.)
Amandma pod številko 3 ni sprejet.
Prehajamo na amandma pod številko 4. Predlagatelj je Bogomir Špiletič. Prehajamo k odločanju. Ugotavljamo navzočnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 4? (19 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 4 ni sprejet.
Prehajamo na amandma pod številko 5. Predlagatelj je Franc Čebulj. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 5? (19 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 5 ni sprejet.
Prehajamo k amandmaju pod številko 6. Predlagatelj Jurij Malovrh in Ivan Božič. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 6? (17 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na amandma pod številko 7. Prav tako sta predlagatelj Jurij Malovrh in Božič Ivan. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 7? (20 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 7 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pot številko 8. Predlagatelj Bogomir Špiletič. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 8? (16 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 8 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju številka 9. Predlagatelj je Franc Horvat. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 9? (25 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 9 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju številka 10. Predlagatelji so Boris Sovič in skupina poslancev. Prehajamo k odločanju. Ugotovimo sklepčnost! (47 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko 10? (21 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju številka 11. Predlagatelja sta Jurij Malovrh in Ivan Božič. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
Prehajamo na amandma pod številko 12. Predlagatelj je Franc Čebulj. Odločamo. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (18 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 13. Predlagatelj je Mario Gasparini. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (19 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 14. Predlagatelja sta Juri Malovrh Ivan Božič. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 14? (15 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 15. Predlog je dal Geza Džuban. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (24 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
Nadaljujemo. Prehajamo k razpravi o proračunskem uporabniku Veterinarska uprava Republike Slovenije in o vloženem amandmaju. Želi kdo razpravljati? Izvolite, gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi. Niti ne bom razpravljal, pač pa bom postavil vprašanje ministru, ker mi ni povsem jasno glede na to, kaj tukaj piše. Torej, ne nasprotujem postavki, pač pa me zanima, ker ta postavka se prerazporeja. Denar, ki se jemlje za povečanje te postavke, se jemlje iz postavke "Pomoč pri odpravi posledic naravnih nesreč in gospodarskih škod", 207 milijonov. In podobno je potem pri naslednji, da ne bom hodil še naslednjič gor, pri Upravi Republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva. Tudi tam se jemlje 92 milijonov iz te iste postavke. Kolikor jaz vem, teh nesreč in škod ni bilo tako malo. Slišal sem tudi s teh področij, da ljudje, ki so bili oškodovani, niso kaj dosti dobili za odpravo teh nesreč. Zdaj me pa zanima, ali je bilo tako malo danega, kar je bilo govorjeno, da je, ali je bilo tako veliko planiranega na tej postavki, da zdaj tukaj pri tej postavki ta denar ostaja. Rad bi odgovor, če je le možno, na to vprašanje.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod minister, izvolite.
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa, gospod Mozetič, za to vprašanje. Rad bi res tukaj to pojasnil. Na odboru smo to že pojasnili. Gre predvsem za to: mi smo v okviru ocene škod po naravnih ujmah, ki jih je opravila državna komisija za ocene, ugotovili velik obseg škod. Vseh škod je v višini približno 13 milijard, različno po kulturah, in stvar seveda pozebe, toče in tudi suše. Moram pa povedati, da smo na vladi ta problem že obravnavali. Z ministrom Gantarjem sva usklajeno dala predlog, da proračun za leto 1998 zagotovi del sredstev za poravnavo škod. Naše ministrstvo je v tisti fazi planiranja to postavko sicer nastavilo, vsaj za nekatere ukrepe. Če bo potrebno, smo tudi en del sredstev v tem smislu že zagotovili. Seveda je pa ob uveljavitvi teh škod v okviru sanacije in sredstev, ki bodo šla iz obvezne rezerve, bil predlog prerazporeditve teh sredstev na ti dve postavki, veterina in pa pospeševalna služba. Tudi moram povedati, zakaj veterina. Postavka, povečanje je sorazmerno visoko, 200 milijonov, predvsem zaradi tega, ker smo v okviru obveznosti Veterinarske uprave Republike Slovenije ugotovili, da je veliko obveznosti iz preteklega obdobja, preteklega mandatnega obdobja. To so zakonske obveznosti, to so tožbe nekaterih podjetij do veterinarske uprave. In zato s tem prerazporejanjem tudi zagotovimo, da bomo en del teh obveznosti sanirali v letošnjem letu, en del pa v naslednjem letu. Postavka "Republiška pospeševalna služba" se povečuje na osnovi sprejete sistemizacije, ki je bila že sprejeta v okviru Vlade Republike Slovenije v prejšnjem mandatu in med tem proračunskim prerazporejanjem zmanjšana, tako da bi prosil, da oba amandmaja podprete. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Gospod Mozetič, replika.
MIROSLAV MOZETIČ: Ja, za tisti del odgovora, za katerega niti nisem prosil, najlepša hvala. To je tisti del, zakaj se te postavke povečujejo. Ampak jaz sem povedal, da to ni za mene sporno. Vprašal sem, ali ni bilo škod, odgovor sem dobil, da škode so bile, vendar denar očitno ni bil dan tem ljudem, ki so utrpeli škode. Torej postavka je bila, ni bila izkoriščena, zdaj se postavlja nekam drugam, in če sem prav razumel, tudi ljudje, razen nekih minimalnih povračil, jih praktično, povračil za to škodo niso dobili. Tako sem razumel odgovor. Tako da, jaz ne nasprotujem, da gre denar za veterino, pa ne vem za kaj, temu sploh ne nasprotujem, ampak spraševal sem, ali je ostal denar. Ostal je pa očitno zato - če je ostal - očitno zato, ker ni bila povrnjena škoda tistim, ki so jo utrpeli.
CIRIL SMRKOLJ: Še enkrat pojasnjujem. Jaz sem rekel, da smo mi to postavko kot rezervno možnost nastavili, ker smo v okviru vlade ta problem že obravnavali in je sprejet sklep, da se v letu 1998 zagotovi za povračilo škod, ki so bile nastale v letu 1997, 1 milijarda in 800 milijonov iz obvezne rezerve, kar je tudi v skladu z zakonom. Seveda smo mi ta sredstva prerazporedili na ti dve postavki. Se razumeva? (Glas iz dvorane.) Ja, treba je vedeti, da je, kot sem tudi rekel, zakonska postavka za reševanje teh škod, nastalih na področju ujem, obvezna rezerva.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu ministru. Zaključujemo razpravo.
Prehajamo k amandmaju pod številka 1, predlagatelj je Vlada Republike Slovenije. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (37 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k razpravi o proračunskem uporabniku Uprava Republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva in o amandmajih. Pričenjamo razpravo. Želi kdo razpravljati? (Nihče.)
Prehajamo k odločanju o amandmaju številka 1 in edinemu amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k razpravi o proračunskem uporabniku Ministrstvo za promet in zveze ter petim amandmajem. Pisno se je k razpravi prijavil gospod Ivan Božič. Izvolite.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Poslanke in poslanci! Pri tem ministrstvu imam prvo pripombo, ki sem jo že dvakrat povedal, enkrat na odboru za infrastrukturo in okolje in drugič tudi za to govornico. Namreč, v programu nisem nikjer zasledil nacionalnega programa razvoja Slovenskih železnic. Res je, da smo dobili vabilo za 4. december, da se bomo dobili v Kopru in o tem pogovarjali, ampak je to malo prepozno. Letošnje leto o železnici ni nikjer nič, v našem programu plana 1997. Govorim o delu železnice Jesenice-Nova Gorica-Sežana. Ne vem - če je parlament sprejel nacionalni program, potem ga mora nekdo tudi izvajati.
Druga zadeva, ki bi jo rad povedal, je okoli cest, ki se v letošnjem letu pri nas marsikje niso izvajale oziroma niso šle v delo in se je sedaj tudi v amandmajih prenesel denar na druge postavke. Mislim, da to niti ni tako hudo, ker je konec leta, hudo pa je nekaj drugega. Tu noter so zajete tudi ceste v Huda Južni, to je pod številko 7304, Sorica - Petrovo Brdo 7764 in Petrovo Brdo - Podrošt 6787. Z to cesto in k temu proračunu smo dali tudi amandmaje. Vložila sva jih skupaj z gospodom Demšarjem. Ker na teh objektih ni bilo nikakršnega dela, to je cesta republiškega značaja, R oznaka, so v naši občini bojkotirali predsedniške volitve. Mislim, da se moramo ob sprejemanju proračuna nad tem malo zamisliti. Na cesti iz Tolmina proti Mostu na Soči predlagam, da se enkrat začne kaj delati, ker sta zavarovalnica in prometni inšpektor zagrozila vsak s svojimi sankcijami; zavarovalnica, da ne bo plačevala odškodnin za avtomobile ali morebitne smrtne žrtve zaradi padajočega kamenja - 2 leti se nič ne zgodi, in tudi prometni inšpektorat, da bo to cesto zaprl za promet.
Končal bom tudi tako - včeraj sem po faksu dobil iz občine pismo, ki mi ga je pisal predsednik republike, ali stari ali novi, ampak predsednik republike, ki je tudi moj predsednik in tudi nas vseh. Piše mi pa takole: "Spoštovani gospod župan! Prebivalci Baške grape so najširšo javnost in tudi mene obvestili o svoji nameri, da v nedeljo, 23. novembra, bojkotirajo volitve predsednika Republike Slovenije in tudi na ta način opozorijo na veliko prepočasna reševanja problemov, predvsem na cestnem področju. Sam sem jim poslal pismo, ki vam ga prilagam. Vas, spoštovani gospod župan, prosim za informacijo o stanju, predvsem pa o možnostih in prizadevanjih pristojnih organov in služb za čimprejšnjo odpravo ovir, zaradi katerih so prebivalci Baške grape tako rekoč odrezani od sveta."
Amandmaje in predloge vlade in vse, kar bomo danes o tem sklenili, to bom lahko dal predsedniku republike. Jaz mu drugega ne morem dati. Hvala.
JURIJ MALOVRH: Spoštovani gospod podpredsednik! Vložil sem amandma za gradnjo proge oziroma za povezavo med Slovenijo in Madžarsko. Mi smo v nacionalnem programu to sprejeli, vendar se zadeva veliko prepočasi odvija. Italijani delajo svojo progo za povezavo z Avstrijo, Trst - Villach. Avstrijci delajo svojo progo za povezavo med Italijo in potem po avstrijski strani proti Madžarski. In pa tudi drugo, dela se hitra proga med Dunajem, Budimpešto in naprej za Bolgarijo. Če bomo tako počasi gradili to progo, bomo kar naenkrat sami sebi namen. V mednarodnem železniškem prometu je tako, da je to najbolj žlahten tovor, ki lahko pride na območje neke železniške uprave. Dohodek ali pa prihodek je v primerjavi s cestnim prometom zelo, zelo velik, kajti mi na tak način prodamo našo energijo, našo delovno silo, naše proge in pa vse ostale naše usluge. Izkupiček je neprimerno večji, kot pa je izkupiček pri lokalnem prometu ali pa kot je izkupiček pri mednarodnem cestnem prometu, ker cestni tovornjaki ali pa vozniki pri nas pustijo pač tisto, v kar jih prisili narava. In prav iz tega naslova sem jaz dal ta amandma, da se nekako pospeši gradnja te proge.
Prišel sem tudi do razmišljanja, da bi se iz spremembe namembnosti za zemljišča, za katera se odvajajo sedaj 30 % občinam, 70 % državi, da bi se ta sredstva v državnem proračunu namenila prav za gradnjo železniške proge, kajti na tak način ne bi bil v nikakršnem smislu okrnjen državni proračun. Amandma sicer ni vložen prav v tem smislu, ker smo do tega zaključka prišli kasneje, vendar pa bi zadevo veljalo podpreti. Kajti, če bomo gradili prepočasi, je tako, kot sem uvodoma povedal, bo ta proga sama sebi v namen. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Malovrhu. Naslednji razpravljalec. Ga ni. Zato zaključujem razpravo.
Prehajamo na glasovanje o posameznih amandmajih. Gospod Pungartnik želi še razpravljati. Ali je to obrazložitev glasu? Oprostite.
CIRIL METOD PUNGARTNIK: Hvala, predsedujoči. Spoštovane kolegice in kolegi. En sam amandma sem dal k temu proračunu, in to za cesto, ki gre po Mirenski dolini. To je za R - regionalko 326, ki je izredno pomembna, tako za Sevnico, za samo Trebnje, kot za vsa naselja v Mirenski dolini. Ne gre za to, da bi protestiral zaradi tega, ker je v nekaterih delih ta cesta kot njiva, asfalt stokrat zakrpan, luknje in podobno. Ampak, gre za dejstvo, da se nikakor ne more, več desetletij že, na tej cesti premakniti vprašanje treh mostov. Mi imamo v Trebnjem industrijo, na Mirni, pa tudi Sevnica. V Trebnje prihajajo cisterne neto teže 20 ton, ker se drugače ne izplača surovin voziti iz Zahodne Evrope, iz Francije, Nemčije ipd. Isto je na Mirni, Dana. Težki tovori gredo v Krmelj, Sevnico. V Sevnici je to najbližji izhod proti Ljubljani.
V tej novi državi pa smo dobili nič drugega, kot potem, ko smo vendarle vztrajali, da strokovno se ogledajo ti mostovi, znake omejitve skupne teže. Tako imamo takoj pri Trebnjem enosmerni most, star 104 leta, ki je bil delan za živinsko vprego. Že od leta 1968 je tu glavni priključek Mirenske doline in trebanjskega konca na sedanjo magistralno cesto, bivšo, smo rekli, avtocesto Ljubljana-Zagreb. Čeprav je bilo takrat obljubljeno, da takoj drugo leto naj bi se ta most zgradil, nov, razširil, je tu še vedno most, ki ga je zgradila stara Avstrija takrat, ko se je delala železniška proga. Pod tem mostom pa je bila kolovozna pot.
Drugi most je most, ki ne vemo, od kdaj je njegova starost, to je most v naselju Mirna, spomeniško zaščiten, obokan srednjeveški most, prek katerega tudi ne smejo iti tovori, težji od skupne teže 15 ton. Tudi ta most je za težje tovornjake, ni dvosmeren, kaj šele, da bi takrat, ko gre tovor čez, pešci hodili po njemu.
In tretji most v tej dolini je čez reko Mirno, v naselju Puščava, ki je zdaj dobil, letos znak 10 ton skupne teže. Vendar vam govorim o tem, da tu gospodarstvo, ne govorim o asfaltu, ne govorim o jamah, ampak govorim o potrebi gospodarstva v tem delu, ki enostavno s takimi mostovi ne more shajati. Če hoče tovornjak priti v Trebnje, naj bi šel v Novo mesto in po stari regionalki v Trebnje. Na Mirno v Dano pa nikakor ne more. Prosil bi vendarle ministrstvo za promet in zveze, da enkrat dokončno pove, kaj bo s temi stvarmi. Naj vendar začne delati na projektih. Ti problemi so znani, ne eno leto, ti problemi so znani 15 let in še več. Samo nič se ne zgodi. Ko pa je treba nekaj narediti, bodo rekli, ni projektov. Drugo, bodo rekli, čakamo na odločitev, kje bo šla avtocesta in podobno. Tukaj ne gre za izboljšanje stanja na neki površini, gre enostavno za to, da omogočite gospodarstvu, da lahko normalno tovori, ali, bom rekel, se odvija prepotreben promet za gospodarstvo na teh lokacijah, ker zdaj ni možno. In če je ta nova država sposobna samo to, da nam daje nove znake z omejitvami 15 ton, 10 ton, potem ne vem, in pa, kje so potem kriteriji. Jaz vem vnaprej, da ta moj amandma, ki sem ga dal, ne bo sprejet, saj je popolnoma jasno, saj sem ga dal za nekatere ceste, kjer je predel demografsko ogrožen in tako, ampak iz tega sem izhajal. Ta cesta ima promet 3.500 vozil, ima toliko in toliko avtobusov, toliko težjih kamionov itd. Želim enkrat vedeti, kakšno metodo ministrstvo za promet ima. Čemu daje poudarek? Ali, jaz razumem, povsod je potrebno imeti dobro cesto, prav povsod, ampak, ali je na eni cesti, ki je res makadamska, ima 200 vozil na dan, bolj potrebno investirati kot v nek most, kjer je vsakodnevno promet za industrijo; drugače pa ne vem, kako naj te fabrike delajo. Pa ne mislite, da bodo v cisternah po 5 ton ali pa ne vem koliko ton neto teže iz Zahodne Evrope vozili v Trimo, pa v Akripol, pa v Dano, pa v Gredo, pa ne vem kam še. To je nemogoče. In prosim Ministrstvo za promet in zveze, da naj se temu problemu, problemu teh mostov posveti bolj odgovorno kot do sedaj in naj se ne zgodi to, da bi kdo rekel, da če se bo most podrl, bomo promet zaprli. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Pungartniku.
Gospod Pungartnik je sicer z razpravo šel kar na drugega uporabnika, na direkcijo za ceste, ampak nič ne škodi. Mi smo še vedno pri Ministrstvu za promet in petih amandmajih, ki so vloženi pri tem uporabniku. Želi še kdo razpravljati? Ker ne želi nihče, prehajamo na odločanje. Razprava je zaključena. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1, predlagatelj je Vlada Republike Slovenije? (38 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 1. sprejet.
Prehajamo na amandma pod točko 2. Predlagatelj je Jurij Malovrh. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (18 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 2. ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 3. Predlagateljica je Maria Pozsonec. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (21 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 4. Predlagatelj je Franc Horvat. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma pod točko 4? (18 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 4. ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 5, predlagatelj je Ivan Božič. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (21 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 5 ni sprejet.
S tem smo končali s proračunskim uporabnikom Ministrstvo za promet in zveze.
Prehajamo k razpravi o proračunskem uporabniku Uprava Republike Slovenije za pomorstvo in trem vloženim amandmajem. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Izvoli, gospod Aurelio Juri.
AURELIO JURI: Hvala, podpredsednik. Gre za tri amandmaje - prvi izključuje ostala dva - ki predlagajo določeno povečanje te postavke pri naslovu "Investicije v pristaniško infrastrukturo". Če bo prvi predlog vlade sprejet in seveda ovržena ostala dva, v Portorožu, moramo to vedeti, nam bo v zelo kratkem času edini potniški pomol propadel, se sesul in se pogreznil v morje. Opozorjeno je bilo, da je ta investicija, ki jo je dolžna zagotoviti država, ker gre za objekt nacionalnega pomena in državne lasti, da se to čimprej sanira, preden bo prepozno.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Kolegi poslanci, prosim, da poslušate izvajanje Aurelia Juria!
AURELIO JURI: Hvala, podpredsednik. Tudi zaradi tega, ker taka intervencija sodi v to, kar smo pred leti sprejeli, čemur pravimo resolucija o pomorski usmeritvi Republike Slovenije. Če mi ne bomo do tega majhnega dela...
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Kolegi poslanci v drugi vrsti levo zadaj...!
AURELIO JURI: Najlepša hvala za pozornost! Torej, naj še to povem. Naslednji teden bo šel odbor za infrastrukturo in okolje na sestanek v Koper, da spregovori o železnici. Verjetno ne bo časa, da bi si ogledali tisti pomol, ki, ponavljam, je edini potniški pomol v Republiki Sloveniji, ki se bo vsak čas sesul. Če bi imeli čas, bi si ga šli ogledat, pa če bi imeli čas vsi poslanci, bi si ga šli ogledat in bi ugotovili, da brez teh sredstev naslednje leto tega pomola ne bo več.
Kolega poslanca Eda Okretič-Salmič in Mario Gasparini sta vložila amandma. Vlada celo osnovni številki odvzema nekaj sredstev. Zato bi prosil, da ste na to pozorni in da ta majhen napor naredite, da podprete amandma, ki sta ga vložila Okretičeva in Gasparini. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala, gospod Aurelio Juri. Želi še kdo razpravljati? (Nihče.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (64 prisotnih.) Odločamo o amandmaju številka 1. Predlagatelj je Vlada Republike Slovenije.
Kdo je za amandma številka 1? (43 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številka 2. Predlagatelja sta Eda Okretič-Salmič in Mario Gasparini. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (25 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 3. Predlagatelja sta Mario Gasparini in Eda Okretič-Salmič. Ugotovimo sklepčnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (21 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Amandma pod številko 3 ni sprejet.
S tem so amandmaji izčrpani. Prehajamo na razpravo o proračunskem uporabniku Uprava Republike Slovenije za zračno plovbo in edinem amandmaju, katerega predlagatelj je Vlada Republike Slovenije. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 1. Ugotovimo sklepčnost!
(62 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (34 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Prehajamo k razpravi o proračunskem uporabniku Uprava Republike Slovenije za telekomunikacije in o dveh amandmajih. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Zaključujem razpravo in prehajamo k odločanju. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.) Odločamo o amandmaju pod številko 1.
Kdo je za amandma pod številko 1? (39 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številka 2. Predlagatelj je poslanska skupina Socialdemokratske stranke. Obrazložitev glasu. Gospod Zamernik.
MIRKO ZAMERNIK: Lep pozdrav! Danes je bilo že veliko, mogoče preveč govora o manjšinah, vendar, ker mi je tudi iz lastne izkušnje znano, kaj pomeni ne imeti pokritja s telekomunikacijskimi signali - ker, čeprav nismo tik ob meji, tudi mi ne sprejemamo povsod signala nacionalne televizije - bi vendarle prosil, da ta amandma podprete, da bodo vsaj ljudje v zamejstvu lahko spremljali ta program. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Zamerniku. Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (19 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 2, ni sprejet.
Prehajamo... Oprostite, je končano.
Prehajamo k razpravi o proračunskem porabniku Direkcija Republike Slovenije za ceste. Za to je vloženih 76 amandmajev. Gospod Pungartnik je že razpravljal v okviru tega. Razprava je odprta. K razpravi se prijavlja Aurelio Juri.
AURELIO JURI: Hvala. Kolega podpredsednik, kolegice in kolegi. Glede te postavke, s tolikšnimi amandmaji, jaz lahko ugotovim, da moja edina dva predloga, torej edina dva amandmaja se nista rodila pod srečno zvezdo. In ne samo, da nista seveda dobila ustrezne podpore vlade, celo za cestico v vas Mlini je že osnovni tekst črtan in ni predvidenega nobenega denarja. Pa bi vendarle vas opozoril na ta dva moja amandmaja, zaradi tega, ker prvi govori o tem, o potrebi po dokončanju oziroma nadaljevanju gradnje neke ceste, ki se kot jara kača vleče že več kot 8 let, to je ceste F 310. Za tiste, ki tega ne vedo, naj povem, da je osnovna prometna žila med mestom Koper in podeželjem, torej med mestom in zaledjem mestne občine Koper, ponavljam in se gradi že skoraj 9 let. Občina je spremljajoče obveznosti sproti absolvirala, celo prehitevala, odkupovala zemljišča, vsa dokumentacija je v roku 30 dni lahko že pripravljena, ampak seveda predvidena sredstva ne omogočajo nadaljevanja te gradnje v odseku nekaj več kot kilometer 300 metrov. In tisti, ki gredo po tej cesti, bodo videli, v kakšnem stanju je, ko je vse zaprašeno in samo, jaz bi rekel, skrajni strpnosti krajanov teh krajev seveda gre zasluga, da nismo imeli še nekih cestnih zapor, kot se ponekod drugje včasih dogaja. Zato bi vas opozoril in prosil, da tisti amandma, ki govori o nadaljevanju gradnje ceste F 310 podprete. Tisto, kar je pa najbolj žalostno, je pa dejstvo, da že predvidena vsota za cesto za Mline pri Sočergi, borih 5 milijonov SIT - to je vasica, kot veste, blizu, torej tik ob slovensko-hrvaški meji na poti v Buzet; gre za vasico, ki ima edini dostop po cesti prek hrvaškega ozemlja, s tem, da morajo njeni prebivalci dnevno uporabljati mednarodni mejni prehod Sočerga. Zaradi težke konfiguracije terena in krajše trase dostopne ceste do vasi z regionalne ceste R 309, Črni Kal - Buzet, je bilo v času skupne države Jugoslavije racionalneje zgraditi dostopno cesto prek hrvaškega ozemlja. Danes je to seveda velika ovira za prebivalce Mlinov, ker Hrvaška poskuša na podobne načine - gre za priključitev vasi na svoja omrežja, telefonsko, vodovodno, električno in drugo, kot je bilo to že storjeno - poznate primere zaselkov Škodelini Bužini in Mlini pri Sečovljah - priključiti k sebi seveda tudi to vasico Mlini. Na zadevo je bilo leta 1996 opozorjeno ministrstvo za zunanje zadeve, ki je ministrstvu za promet in zveze priporočilo takojšnjo izgradnjo dostopne ceste v Mline po slovenskem ozemlju. Mestna občina Koper je tako v dogovoru z obema ministrstvoma naročila izdelavo potrebne dokumentacije, ki je bila dokončana, in pridobljeno je bilo potrebno upravno dovoljenje za gradnjo, tako da je že v letošnjem letu možno začeti in končati to investicijo. Glede, opozarjam, na dinamiko infrastrukturnega povezovanja Mlinov z Buzetom na Hrvaškem utegne biti že naslednje leto prepozno za to, da bi to vasico brez nepotrebnega in za sožitje obmejnih ljudi škodljivega meddržavnega spora obdržali priključeno slovenskemu ozemlju. Vlada je v prvotnem besedilu predlagala 5 milijonov SIT; seveda, predlagali smo v tem amandmaju dodatnih 335 milijonov, torej s 40 milijoni bi to cesto zgradili. Sedaj pa vidim, da je tudi teh 5 milijonov iz osnovnega teksta črtanih, kar pomeni, da bomo mi verjetno to vasico težko obdržali priključeno k našemu ozemlju; ko bo odšla, se bodo odpirali novi in novi nepotrebni spori. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. K razpravi se je pismeno prijavil Janez Mežan. Izvolite, kolega.
JANEZ MEŽAN: Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani predstavniki vlade! Prijavil sem se k razpravi - malo daljša bo - predvsem zaradi postavke 6475 - novomeška severna obvoznica. Verjamem, da je marsikdo od vas ne pozna, jo pa zelo natančno pozna - jo je poznalo prejšnje ministrstvo za promet in zveze in zelo natančno pozna ta problem tudi sedanje ministrstvo za promet in zveze. Preden povem nekaj stvari o problematiki te severne obvoznice, bi povedal tole:
Po raznih dogovorih, pregovarjanjih z ministrstvom za promet in zveze smo seveda v Novem mestu upali, da bo ta postavka dobila ustrezen denar, tudi zaradi tega, ker je novomeška občina v svojem proračunu tudi zagotovila nek delež sredstev za reševanje tega problema. V prvem osnutku proračuna je bilo na tej postavki za to namenjenih 10 milijonov tolarjev, v zadnjem popravku predloga proračuna pa samo še 1 milijon 600 tisoč. Preden bi utemelji, zakaj je že danes kasno, da se začne reševati ta problem, bi čisto na kratko navedel, katere aktivnosti so bile izpeljane v zvezi s severno obvoznico. Severna obvoznica, mogoče še to, je kar podoben problem, kot ga je prej predstavil gospod Pungartnik za Trebnje. 12.5.1997 dopis župana gospodu mag. Antonu Bergauerju. Enak dopis 4.6.1997, enak dopis 2.7.1997. Ostale aktivnosti: župan Novega Mesta je s sklepom imenoval projektno skupino za izgradnjo severne magistrale, ki jo vodi podžupan gospod Tone Hrovat. Njena naloga je, da pripravi ustrezno javno mnenje in vpliva na investitorja, da svoje obveznosti realizira. Žal ta projektna skupina ni bila nikoli sklicana in ni posredovala županu nobenega zapisnika o svojem delu. Zakaj, se bi dalo tudi razpravljati. Naslednja aktivnost. Obisk ministra mag. Antona Bergaverja s sodelavci v naši občini nekje proti koncu pomladi. Naslednja aktivnost. Sestanek župana pri ministru. Naslednja aktivnost. Sestanek tajnice občine gospe Martine Vrhovnik in vodje kabineta gospoda Marjana Dvornika pri državnem sekretarju v ministrstvu za promet in zveze gospodu Žaretu Preglju. In nenazadnje tudi moj amandma, ki je bil vložen, pa potem na odboru ni dobil podpore z 90 milijonov. In še bi lahko aktivnosti našteval. To so najpomembnejše.
Da je problem severne obvoznice v Novem mestu resnično akuten problem, naj ilustrirajo naslednji podatki, ki temeljijo na štetju prometa, ki temeljijo na stvareh, ki se dogajajo na tem punktu Novega mesta in v okolici. Cesta M 4, to je namreč ta cesta v predelu bodočega križišča z obvozno cesto, ima okoli 16.000 vozil dnevno. Cesta M 4 v območju trgovskega centra BTC pa do Šmihelskega mostu ima 21.410 vozil na dan, od katerih je za nakupovalni center 2.600 vozil z levim zavijanjem brez levega zavijalca. Šmihelski most, ki je bil zgrajen pred nekaj leti, ima z 18.890 vozili še danes prometno obremenitev, ki jo komaj prenese, vendar ne brez ustvarjanja dolgih kolon, tako v smeri proti Peršinu, kot v smeri proti Sajdlovi. Tisti, ki smo v Novem mestu vemo, zjutraj, ko je konica prometa, ko se celoten promet iz severne strani usmerja proti Krki, proti Revozu itd, vemo, koliko časa rabi vsak, da pride skozi mesto. Ves ta promet gre seveda skozi mesto, da o konici, ki se začne dogajati po drugi uri, pa traja tja nekje do štirih, pol petih, ne govorim.
Naslednja stvar; stari mestni most, na katerem je dovoljen samo osebni promet, ima dnevno 6.500 vozil, in vstop na Kandijsko cesto R 333 brez semaforja, kar povzroča dolge kolone, in je prometno zelo nevaren, posebno v zimskih razmerah. Ločenski most ima 12.660 vozil dnevno. M 4, smer za Belo krajino. Ob prognozi razvoja prometa v naslednjih letih 35.000 vozil dnevno v letu 2016 na M 4, se te številke tako hitro povečujejo, tako, da prometna študija nedvomno kaže, da bo potrebno brez razbremenilne ceste takoj začeti s pripravami za gradnjo štiripasovnih vpadnic in tako naprej in tako naprej. Ker verjamem, da marsikoga od vas ti konkretni podatki ne zanimajo, jih pa ministrstvo natančno pozna, bi navedel še stvari okoli dokumentacije in okoli postopkov oziroma okoli priprav za gradnjo te severne obvoznice.
Prvič. Izdelan je bil investicijski program, ki je revidiran in po neuradni informaciji tudi podpisan s strani investitorja.
Drugič. Izdelana je projektna dokumentacija PGD PZI.
Tretjič. Izdano je lokacijsko dovoljenje za celotno traso.
Četrtič. Pridobljeno je gradbeno dovoljeno za objekt.
Petič. Vložen je zahtevek za gradbeno dovoljenje za oba priključka na objekt z vsemi soglasji.
Šestič. Pripravljena je pogodba o sofinanciranju, ki je bila vsebinsko usklajena in s strani župana tudi podpisana - april 1997.
Sedmič. Postopek pridobivanja gradbenih dovoljenj je s strani občinske uprave zaključen, saj so bili razrešeni vsi zahtevki lastnikov, posebno pa denacionalizacijski zahtevek Osolnik, tega poznamo Novomeščani, do Ministrstva za obrambo, ki se je reševal pet let.
Osmič. Ministrstvo za okolje in prostor bo izdalo manjkajoči gradbeni dovoljenji, ko bo Ministrstvo za promet in zveze dostavilo pogodbi o odkupu zemljišč Osolnik in dela parcele Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki jo je občinska uprava v celoti postopkovno uskladila in dostavila Ministrstvu za promet in zveze kot investitorju v realizacijo.
Devetič. Izveden je bil razpis za oddajo del, izbran najugodnejši izvajalec.
Desetič. Rok za uvedbo v delo je potekel sredi septembra 1997, vendar Ministrstvo za promet in zveze ne izvede z zakonom predpisanega postopka. Iz poročila Direkcije Republike Slovenije za ceste je razvidno, da predlaga celo razveljavitev razpisa, na kar občina seveda nima nikakršnega vpliva.
Enajstič. Postopki usklajevanja za sofinanciranje so bili zaključeni že letos spomladi, vendar Ministrstvo za promet in zveze ne odgovori na pripravljeno pogodbo o sofinanciranju kljub nekajkratnim pisnim in telefonskim prošnjam.
Dvanajstič. Za prvo fazo izgradnje severne magistrale so pridobljena vsa soglasja lastnikov.
Trinajstič. Odškodninski zahtevki za ovrednotenje manjvrednostnih objektov in zemljišč so bili vloženi, doseženo je bilo že tudi soglasje na osnovi cenilnih mnenj, vendar Ministrstvo za promet in zveze ne realizira svojih obveznosti.
Štirinajstič. Zemljišča za gradnjo so v celoti pridobljena.
Druga faza te gradnje severne obvoznice naj bi se izvedla v letu 1999 in 2000. Do takrat pa je potrebno pridobiti še del manjkajočih zemljišč, za kar bo moral zagotavljati sredstva državni proračun.
To bi bili ti podatki. Mislim, da je dovolj utemeljenih razlogov. Tisti, ki živimo v Novem mestu, to ni stvar samo Novega mesta, to je stvar ne samo občine Novo mesto ampak tudi stvar širšega območja Novega mesta.
Vemo s kakšnim problem se s to severno obvoznico srečujemo na vsakem koraku. Zato seveda nam ni razumljivo, zakaj je v letošnjem predlogu proračuna za to namenjeno tistih milijardo 400 tisoč. Prosil bi seveda tudi za odgovor ministrstva v zvezi s to problematiko. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. K besedi se je prijavil gospod Zamernik.
MIRKO ZAMERNIK: Torej to še ne bo tista prava razprava. Tisto bi naredil potem, ko bi vendarle rad slišal obrazložitev tega prvega vladnega amandmaja. Tam je - na hitro sem preštel - 130 postavk, katerim se jemlje. Med temi 130 postavkami je tista naša postavka o kateri sem tukaj že preveč govoril, žal, ampak ne gre drugače. In če je vsem tem 130 proračunskim porabnikom storjeno to, kar je storjeno na tej cesti, ki jo imam v mislih, to je cesta Ljubno - Luče, potem ne vem, kako bodo od reagirali ostali. Zato bi resnično prosil, da glede na razpravo na Odboru za infrastrukturo in glede na dolžino trajanja sanacije te ceste, da dobim obrazložitev s strani vlade, s kakšnimi argumenti se je to tako naredilo tako, kot je. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Zamerniku. Nadaljujemo z razpravo. Razprave ni več. Ja, izvolite, gospod državni sekretar, Žarko Pregelj.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Dovolite, da vas naprej vse lepo pozdravim v imenu ministrstva za promet in zveze, kakor tudi v svojem lastnem. Na postavljena vprašanja žal ne morem dati pozitivnih odgovorov. Pozitivnih v tem smislu, da bi lahko obljubil, da se bo vse rešilo, takoj naredilo in tako uredilo, da bodo vsi zadovoljni in da bodo objekti in obvoznice narejeni v takem času, kot je bilo željeno. To pa iz preprostega razloga, ker je za letošnji proračun že vse prepozno, ker je pač gradbeno leto mimo, koledarsko bo pa v kratkem in se za bilo kakšnimi dodatnimi povečevanji vrednosti na posameznih postavkah ne da prav nič več pomagati. Tega se seveda vsi zavedamo in zato razumem ta vprašanja že kot v bistvu vprašanje za naprej, za naslednje leto. Za naslednje leto žal še ne morem nič povedati, ker vlada še ni pripravila proračuna, ki bi ga lahko objavila oziroma, ki bi bil že do te mere pripravljen, da bi lahko šel v Poročevalec, tako da se tudi uradno na podlagi teh vprašanj z naše strani ne da dati zagotovil, ki bi lahko dale kakršenkoli odgovor na ta zastavljena vprašanja. Seveda je odgovor čisto jasen. Če bo dovolj denarja, se bo dalo narediti marsikaj, če ga pa ne bo, se pač ne bo dalo. To je verjetno popolnoma jasno vsem. Zakaj se pa kakšna zadeva ni naredila, je pa v bistvu vprašanje še vedno, žal, predvsem aktivnosti, ki so se začele v prejšnjem mandatnem obdobju, ki jih je vodila prejšnja vlada in se v tem letu, kolikor vodimo to ministrstvo, ni dalo kaj prida spremeniti. Kar je bilo možno, smo naredili s hitrimi in učinkovitimi ukrepi.
Večje rekonstrukcije, večje investicije se pa seveda s tako skromni sredstvi ne da izpeljati. Med njimi je tudi novomeška obvoznica. Vsa tista procedura, ki je bila s strani poslanca povedana, je v bistvu se res zgodila. No, za nekatera tudi žal več ne drži, ker so pri tem pretekli določeni roki, sofinancerski sporazum ni bil podpisan, ker ni osnove za podpis takega sporazuma, ker ni dovolj sredstev v proračunu in minister ne more podpisati sofinancerske pogodbe, če za določena sredstva nima proračunskega kritja. V nasprotnem primeru bi naredil prekršek, in to kar hud. Tako da je v bistvu kakršnokoli resno načrtovanje možno šele takrat, kadar bomo vedeli, s kakšnimi sredstvi lahko razpolagamo in kadar bodo ta sredstva zapisana v proračunu. Sofinancerska pogodba je v bistvu kasnejši akt kot je pa letni proračun parlamenta. Tako da v ministrstvu smo mnenja, da letošnje leto ni bilo primerno za začetek kakršnihkoli velikih investicijskih projektov. Dobesedno vsi so se ustavili, opravljena so bila samo zaključna dela na že potekajočih rekonstrukcijah. Nekatere rekonstrukcije so se pa tudi ustavile. Tako se je tudi ustavila rekonstrukcija v Baški grapi, in sicer je zaradi določenih napak pri projektiranju in pri sami izvedbi prišlo do zamenjav izvajalcev. Žal, to še ni rodilo uspeha, ki bi bil viden v obnovljeni cesti. Vzpostavljeno je bilo zgolj osnovno stanje prevoznosti in nič več kot to; cesta je pa v bistvu v dokaj nedokončanem stanju, podporni zidovi so ostali nedokončani, del gradnje je celo ustavil vodni inšpektor, ker je bil projekt narobe zastavljen in je pregloboko posegal v sam vodotok. Tako da je v bistvu na tem problemu Baške grape cela vrsta napak, ki jih mi, kot sorazmerno novi v tem ministrstvu, lahko samo ugotavljamo. Pripravlja se tudi temeljitejša analiza in poiskali bomo tudi določene odgovorne subjekte, ki so ta projekt tako zapeljali, kot so ga.
Nadalje, kar se tiče mostov pri Trebnjem oziroma proti dolini Mirne. Gre za resda že star problem, na katerem se v zadnjih letih ni naredilo kaj dosti. Moja ocena je, da tudi ni bilo prave politične klime v prejšnjem mandatu, da bi se to uredilo. Žal mi je, da moram tako reči, kajti na vzdrževalnih delih se to ne bi smelo nikoli poznati. Res pa je, da so to zastareli mostovi, ki nimajo takih elementov, da bi lahko zmogli opravljati tisti promet, ki je zdaj pred njimi oziroma ki naj bi ga opravljali že vrsto let. Res je, da bo določene probleme lahko rešila šele avtocesta, zato, ker se bodo takrat drugače postavili vhodi v to področje, drugače bodo urejena križišča, tako da večjih investicijskih posegov ni smiselno početi v tem obdobju, ker niso niti na voljo. Nedvomno pa je potrebno usposobiti obstoječe mostove, da bodo lahko opravili svojo minimalno funkcijo; tukaj mislim predvsem star železniški nadvoz pred Trebnjem. Tukaj so tudi določene ojačitve ostalih mostov. Upam, da bomo uspeli v doglednem času te probleme odpraviti in jih tudi kot sanacijo uresničiti. Ne morem pa zagotoviti, da bi lahko v doglednem času zgradili popolnoma nove objekte, te možnosti zaenkrat še ni.
Problematiko ceste Ljubno-Luče smo že večkrat imeli pred tem zborom. Do letošnjega leta je obnova nekako tekla in se je tudi sorazmerno kvalitetno izvedla. No, v letošnjem letu pa je prišlo do zastoja. Po uradni verziji, ki ga direkcija nekako v svoje opravičilo predstavlja, je prišlo do preprojektiranja, ker obstoječi projekt ni bil primeren, cesta je bila preozka in se je pristopilo k razširitvi. Seveda, to na videz pomeni malenkost, če imamo cesto v ravnini, ni pa to malenkost, če se cesta gradi v ozki soteski, kjer ni prostora ne za reko ne za cesto. Tako, da je jasno, da je v takem primeru potrebno projektirati celo vrsto podpornih zidov, celo vrsto dodatnih ukrepov, to pa zahteva dlje časa. Seveda, glavni vzrok pa je verjetno na koncu le v tem, da je tu projektant verjetno prepočasi delal oziroma da ni bil stimuliran za hitrejše delo, in da bo tudi, žal, če gledam v luči bodočega proračuna, zelo težko zagotoviti dovolj sredstev, da bi se ta projekt lahko hitro odvijal.
To, kar je sedaj zagotovljeno v proračunu, je tisto minimalno, ki je potrebno, da se pripravi ustrezna projektna in gradbena dokumentacija. Problem bo rešljiv, poudarjam, če bomo uspeli naslednje leto zagotoviti dovolj sredstev za reševanje takih perečih rekonstrukcij, kot je ta v dolini Zgornje Savinje, kjer je pač že od poplav leta 1990 stanje tako, kakršno je. Verjemite, da kar se tiče samih postopkov lahko zadevo zelo pospešimo, toda vse se bo ustavilo, če ne bo možno podpisati in oddati, vsaj podpisati pogodbe z izvajalci in jo tudi pravočasno oddati na podlagi zagotovljenih finančnih sredstev. Kajti celoten projekt že presega običajno rekonstrukcijo ker gre v stotine milijonov in to seveda pomeni dokajšnjo zahtevnost na takih segmentih.
Glede obvoznice Novo mesto sem že uvodoma poudaril, da je projekt, ki je prevelik za ta proračun, je prevelik verjetno tudi za bodoči proračun in ga bomo lahko reševali na podlagi popolnoma drugačnega pristopa. Obvoznic večjih naselij, večjih urbanih centrov ni mogoče graditi s 17 milijardami proračuna za direkcijo za ceste. Enostavno v tej vsoti ni prostora za tako velike projekte. V letošnjem letu je zastavljen in drugo leto se bo moral očitno odviti en sam projekt, ki je financiran s kreditom Evropske banke za razvoj, to je vpadnica v Črnučah oziroma Trzin, vse ostalo pa ne pride do svoje realizacije, ker enostavno ni možno v takem obsegu tega zagotoviti.
Potrebno bo najti neko rešitev, osebno jo vidim v združitvi tega programa novogradenj na glavnem cestnem omrežju, prej magistralnem, z gradnjo avtocest. Žal bo treba tudi tam v okviru sprememb in dopolnitev nacionalnega programa ugotoviti ali je to sploh mogoče. V nasprotnem primeru bomo lahko samo ugotovili, da bomo najmanj deset let živeli s takim cestnim omrežjem, kakršnega imamo sedaj. Kajti vsak tak projekt, kot sem že enkrat pred tem zborom omenil, pomeni nekaj milijard, nekateri tudi 5, 6 milijard, kot na primer zahodna obvoznica Maribora. To v seštevku prvih 20 obvoznic pomeni 50 milijard. In če želimo teh 50 milijard realizirati v 5 letih, je treba vsako leto imeti 10 milijard, kar bi pomenilo, da bi direkcija namesto slabih 17 ali 20 milijard na leto potrebovala 30. Če želimo delati 10 let, rabimo vsako leto 5 milijard, kar je še vedno očitno preveč, da bi se lahko zagotovilo iz rednih proračunskih sredstev. Kadar pridemo pa v to področje, potem pa je konec razmišljanj, konec upanj in konec v resnici neke normalne politične razprave, kajti enostavno ni podlage, da bi se lahko taka razprava o prioritetah sploh vodila.
Zato je v bistvu rešitev za te velike projekte v resnici popolnoma drugačen pristop. Eno možnost - še enkrat poudarjam - nudi obstoječi program avtocest, ki ga je treba razširiti še s programom državnih glavnih cest. To bi bilo še nekako smiselno, kajti gre za daljinsko omrežje, na eni strani plačil, avtocestni program cestninskih plačil, na drugi strani državni, nekoliko manj atraktiven, ampak še vedno daljinski sistem glavnih cest.
Drug način so krediti, so neki novi finančni viri, ki jih lahko dobimo samo na podlagi novih zakonov. V ministrstvu o tem resno razmišljamo in jih tudi pripravljamo, seveda je to odvisno potem od celotne politike, ki jo bo na predlog vlade sprejel parlament. Osebno menim, da kaj več, kot sem zdaj povedal, praktično ne morem povedati, kajti vloge dedka Mraza, žal, ne morem igrati, ker je vreča prazna oziroma v letošnjem letu je denar že porabljen in časa za gradnjo tudi ni več. Tako da bi s tem, če dovolite, zaključil in hvala za pozornost.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala državnemu sekretarju gospodu Preglju. Sedaj me zanima, koliko je še razpravljavcev? Če je samo eden, bi želel, da nadaljujemo z razpravo in danes razpravo dokončamo in jutri pričnemo z amandmaji. Koliko razpravljavcev je še za jutri? (4.) Oprostite, potem verjetno razprave ne morem zaključiti oziroma ne bomo zaključili do 19.00, zato predlagam, da danes sejo prekinemo, jutri nadaljujemo z razpravo in odločanjem o posameznih amandmajih. Seja se prične jutri ob 10.00 uri.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 26. NOVEMBRA 1997 OB 18.00 URI.)