Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik zbora. Seja se je pričela ob 10.06 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 30. izredne seje državnega zbora. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jože Možgan, dr. Jože Zagožen, Darja Lavtižar-Bebler, Janez Kramberger, Jelko Kacin, Jože Lenič, Leon Gostiša, Bogomir Špiletič, Alojz Peterle, Feri Horvat, Zoran Lešnik, Roberto Battelli, Boris Sovič, Borut Pahor, Miroslav Luci, Bojan Kontič, za pričetek seje Jože Avšič, Mirko Kaplja za dopoldanski del, Jurij Malovrh za pričetek, Vili Trofenik za pričetek, Peter Hrastelj za popoldanski del, Rudolf Petan od 17.00 ure dalje, za začetek seje Peter Lešnik in gospod Kužnik in gospod Zmago Jelinčič. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predstavnike vlade Republike Slovenije in v zvezi s 6. točko tudi druge predstavnike proračunskih porabnikov. Dovolite, da vseh ne omenjam. Včeraj ste se vsi udeležili, danes pa ob nadaljevanju 6. točke ste ponovno lepo pozdravljeni.
Današnje nadaljevanje 30. izredne seje državnega zbora bomo pričeli z obravnavo 6. točke dnevnega reda, to je predloga proračuna Republike Slovenije za leto 1999 in dopolnjenega predloga proračuna.
Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 1999 IN DOPOLNJENEGA PREDLOGA PRORAČUNA. Predlog proračuna ter dopolnjeni predlog proračuna za leto 1999 je zboru predložila vlada Republike Slovenije, bil je pa objavljen v Poročevalcih od številke 59 do 59/26 ter v Poročevalcih številka 74 do 74/2. Državni zbor je na 28. izredni seji opravil splošno razpravo o predlogu državnega proračuna in sprejel sklep, da se razprava o državnem proračunu nadaljuje. Vlada Republike Slovenije je skladno s poslovniškimi roki dne 30. novembra 1998 zboru predložila dopolnjen predlog proračuna za leto 1999. Preden sprašujem predstavnika vlade, ali želi besedo, sem videl roko gospoda Pukšiča. Za poslanske skupine ni razprave sedaj. Proceduralno, prosim.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Gospodje ministri, predstavniki vlade, poslanke in poslanci, gospod predsednik, ugotavljam, da kljub zajetnemu gradivu, ki ga imamo pred sabo - izračun primerne porabe občin in zneskov finančne izravnave za leto 1998 - niso izpolnjeni pogoji iz 3. sklepa, da bi o točki proračuna nadaljevali.
Obrazložitev. V zakonu o financiranju občin v 25. členu piše - in prosim, da si potem to tudi tabelarno pogledamo - da so do dodatnih sredstev finančne izravnave, ki se zagotavljajo občinam v obdobju štirih let, to je do 31.12.2002, so opravičene samo tiste občine, pri katerih lastni prihodki in finančna izravnava, ob upoštevanju določb, da finančna izravnava lahko doseže največ 100% ocenjenih lastnih prihodkov, ne dosežejo 75% izračunanega obsega primerne porabe za občine.
Ko sem šel skozi gradivo izračuna primerne porabe v tabeli 7, nisem videl nikjer več rubrike za finančno izravnavo oziroma dodatek k finančni izravnavi do 75%. Zakon o financiranju ...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Pukšič, prosim, da nadaljujete.
FRANC PUKŠIČ: V zakonu o financiranju občin v 25. členu piše, da so do dodatnih sredstev opravičene občine, ki ne dosegajo niti 75% primerne porabe. In občina številka 42 ima primerno porabo 151 milijonov 901, lastnih sredstev 26 milijonov 923, skupaj s pripadajočo finančno izravnavo 100% narasla sredstva 53 milijonov 845 tolarjev. Od 151 milijonov približno 75% je tam nekaj čez 100 milijonov, 110 milijonov približno. Ima pa razpoložljivih prihodkov 53 milijonov. To pomeni je tu notri sicer v tabeli 7 dodatna finančna izravnava mestnih občin do 30% finančne izravnave 98, ni pa tu notri tabele, ki bi morala biti tudi (oziroma stolpec) dodatne finančne izravnave do 75% izravnave in bi seveda v tem stolpcu za občino številka 42 morala biti zapisana ta razlika do teh 75%. Skratka, materiali, ki so pred nami, ne dajejo oziroma niso tisti, kar piše v sklepu državnega zbora, da mora biti to predloženo poslancem in ni pogojev za nadaljevanje te točke. Ni dovolj, če je kup papirja, pa v kupu ni vsebine. Zato predlagam, da te točke ne moremo obravnavati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Pukšič, vaša vsebinska razprava seveda ni bila proceduralna. Edino, kar ste predlagali na koncu, da ocenjujete, da ni formalnih pogojev za začetek te točke dnevnega reda. Lahko ugotavljam, da ste potem tudi v začetku in na koncu razpravljal v skladu s poslovnikom. Torej, moja ocena kot predsedujočega je naslednja. Izpolnjeni so vsi pogoji, da državni zbor nadaljuje s sprejemanjem proračuna. Poslanci so prejeli gradivo, v vsebino gradiva se sam ne bom spuščal. Ko bomo prišli do amandmajev, ki se dotikajo teh vprašanj, boste o teh vprašanjih spregovorili in predstavniki vlade vam bodo tudi na vaša vprašanja odgovorili. Ali želi predstavnik vlade besedo? Prosim, mag. Gaspari. O proračunu v celoti.
MAG. MITJA GASPARI: Hvala lepa, gospod predsednik. Gospe in gospodje poslanci! Vlada je na osnovi predložitve predloga državnega proračuna v mesecu septembru, na katerega so organi oziroma odbori državnega zbora imeli določene pripombe, jih obravnavali in dali tudi ustrezne - po njihovem mnenju - amandmaje, proučila vse, nastalo gradivo in na podlagi tega gradiva odločala na način, kot je predloženo državnemu zboru za obravnavo v drugi fazi sprejemanja državnega proračuna.
Pri tem bi rad poudaril nekatere zadeve. Večina amandmajev, ki jih je bilo vsega skupaj 208, je želela v državnem proračunu za leto 1999 prerazporeditve in pa spremembe državnega proračuna, v večini primerov na račun rezerv državnega proračuna oziroma tekočih rezerv. Če bi sešteli vse predloge, ki jih je državni zbor obravnaval in predlagal kot spremembe državnega proračuna, bi morali porabiti približno 29 milijard tekočih proračunskih rezerv, da bi zagotovili tiste prerazporeditve, ki so bile v skladu z razpravo na posameznih odborih s strani posameznih poslancev predlagane. Od 208 amandmajev so matični odbori sprejeli dobro tretjino teh, približno čez 80 amandmajev, in od tega je vlada Republike Slovenije upoštevala v svojem predlogu amandmajev - mislim, da štiri ali pet takih amandmajev, ki jih je vsebinsko prevzela v predlog državnega proračuna za leto 1999. V predlogu odbora državnega zbora za spremembe in dopolnitve proračuna za leto 1999 ni bilo takšnih predlogov, ki bi omogočali, da bi se lahko proračun izvajal v letu 1999 v okviru tistih finančnih možnosti, ki jih dajo prihodki in viri financiranja, ki so predvideni v državnem proračunu.
Ta trenutek lahko ugotovimo na podlagi jesenske analize gospodarskih gibanj, ki je bila pripravljena v okviru vlade, da so ocene gospodarskih gibanj za naslednje leto s strani vlade v pretežni meri enake, kot so bile pri pripravi temeljev oziroma izhodišč za pripravo državnega proračuna v mesecu maju in juniju, da pa se seveda glede na okoliščine, v katerih deluje mednarodno gospodarstvo oziroma gospodarstvo v mednarodnih okoliščinah, da se situacija postopoma poslabšuje. Poslabšuje se pri ocenah... (Nemir v dvorani.)...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi, prosim za pozornost! Besedo ima minister za finance, ki bo obrazložil, kakšen je dopolnjen predlog proračuna za leto 1999. Prosim, gospod minister.
MAG. MITJA GASPARI: Glede na mednarodne okoliščine, kjer so pomembne predvsem ocene gospodarskih gibanj nekaterih mednarodnih inštitucij, kot so OECD in Mednarodni denarni sklad, ki oba ugotavljata, da se bo verjetno gospodarska rast v državah OECD in državah Evropske zveze znižala s predvidenih za svetovno gospodarstvo 4% in evropskega gospodarstva 2,9% na odstotke, ki bodo približno med 2% točkami in 1% točko nižje, kot so bila originalna predvidevanja. Torej v gospodarstvu v svetovnem merilu približno 2,5% rast in v gospodarstvih Evropske unije bliže 2,5%, pri čemer nekatere države Evropske unije od tega odstopajo navzdol.
V tem trenutku vlada ni smatrala kot neposredno nujno spremembo državnega proračuna in predpostavk, ki vodijo ta proračun za Republiko Slovenijo, spreminjati navzdol, vsekakor pa obstaja zelo resna namera predlagatelja proračuna Republike Slovenije, to je ministrstva za finance, da bi ob spremenjenih okoliščinah, ki bi se izkazale v prvih šestih mesecih naslednjega leta, predlagati vladi in državnemu zboru - predvsem pa vladi - rebalans državnega proračuna navzdol; zmanjšanje državnih odhodkov v proračunu Republike Slovenije za leto 1999, če bodo ekonomska gibanja potrjevala tiste ocene, ki so ta trenutek ocene mednarodnih gospodarskih forumov oziroma organizacij. Vsekakor je nemogoče vztrajati na proračunu, kot je ta trenutek predlagan, če bi se takšne okoliščine v mednarodnem gospodarskem okolju preselile tudi v Republiko Slovenijo in njena gospodarska gibanja. Ta trenutek je še nemogoče reči, da bi se lahko taka situacija premestila tudi v Slovenijo. Mi smo predvsem odvisni od gospodarskih gibanj v velikih gospodarskih partnerjih, trgovskih partnerjih, kot so Nemčija, Italija, Avstrija in Francija, ko gre za izvoz na konvertibilne trge, in na bivše jugoslovanske trge, ko gre za izvoz na trge, ki so zunaj Evropske unije. Razmere na Hrvaškem in v Evropski uniji bodo tiste, ki bodo odločile, ali je potrebno sedanje predpostavke in predloge, ki jih daje vlada Republike Slovenije državnemu zboru, v nadaljevanju, to je v izvajanju državnega proračuna, prilagoditi. Stopnja fleksibilnosti posamezne države v naslednjih letih bo pokazala tisto, kar je bilo rečeno že ob septembrski prezentaciji državnega proračuna, katere države bodo zmogle svoje odločitve - ekonomske in politične - prilagoditi stvarnim ekonomskim tendencam. Te države bodo očitno ohranile svojo kredibilnost in ekonomski položaj; druge, ki tega ne bodo v stanju narediti hitro oziroma pravočasno, bodo utrpele bistveno večje gospodarske škode, kot bi bil sicer to primer.
Zato se je vlada Republike Slovenije ob predlaganju proračuna Republike Slovenije za leto 1999 odločila, da sedanjih predpostavk in izračunov, ki so bili posledica teh predpostavk, ne spreminja, vsekakor zavedajoč se, da če bo prišlo do spremenjenih tendenc, ki jih ta trenutek še ni opaziti, niti ne v gospodarskih gibanjih, ki jih opredeljuje predvsem: industrijska proizvodnja oziroma njena rast, plačilna bilanca oziroma gibanja v izvozu in uvozu, gibanja na področju plač oziroma gibanja na področju domačega povpraševanja; če bodo ta gibanja povzročila tendečno zniževanje rasti bruto domačega proizvoda v naslednjih kvartalih, to je predvsem v četrtem, prvem in drugem, je verjetno - in to lahko tudi trdim v svojem imenu - vlada dolžna predstaviti dopolnjen oziroma spremenjen proračun za leto 1999. Se pravi rebalans. Glede na to, da se te spremembe v svetu dogajajo relativno hitro in imajo značaj sprememb, ki jih posamezna država ali posamezno gospodarstvo ne more kontrolirati samostojno, je previdnost in ustrezna fleksibilnost po potrebi prilagajanju javnofinančnih tokov tudi nujna.
Kot sem rekel; če bo prišlo do spremenjenih okoliščin in spremenjenih tendenc, v takem primeru se postavlja popolnoma legitimno vprašanje - ne za povečanje pri primanjkljaju, ampak za zmanjšanje javnofinančnih izdatkov, pri čemer ne sodi to samo v kategorijo državnega proračuna, ampak najmanj še v kategorije javnofinančnih blagajn, ki se tičejo pokojninskega sistema in zdravstvenega sistema. Oba predlagata - kot veste - poviševanje prispevnih stopenj in povečevanje izdatkov za njihove potrebe. Ne na eno, ne drugo že v tem trenutku je jasno, da ni moč pristati, da ni osnove v finančnih virih države za take spremembe in dopolnitve njihovih finančnih načrtov. Enako velja v bodoče tudi za občinske proračune in za proračun Republike Slovenije.
V imenu vlade predlagam predvsem, da se začne razprava o državnem proračunu. Vlada bo utemeljevala vse amandmaje, ki jih je vložila, z vsebinskimi argumenti in se soočila z diskusijo v državnem zboru s strani poslank in poslancev državnega zbora. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospodu ministru. Predlog proračuna je v poslovniškem roku obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu proračuna. Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Lahko rečem, da odbor letos - za izjemo od drugih let - ni tako zelo obširno obravnaval predloga proračuna in zaradi tudi tega je moje poročilo lahko precej krajše.
Letošnji predlog proračuna je sestavljen bistveno drugače. Sestavljen je na podlagi šestmestnih kont, pri čemer pa parlament odloča samo o štirimestnih kontih kot proračunskih postavkah, o šestmestnih kontih pa ne. Ves čar amandmiranja, če ga lahko tako imenujemo, v preteklih letih je bilo amandmiranje nečesa, kar se sedaj izkazuje v šestmestnih kontih in kar se ne amandmira več. Verjetno je tudi to eden od vzrokov, da je letos k predlogu proračuna vloženih precej manj amandmajev kot v preteklih letih: letos okoli 230, v preteklih letih okoli 450, celo 500 v povprečju.
Odbor je obravnaval vse te amandmaje in imel enako mnenje, kot je bilo mnenje vlade. Torej ni podprl posameznih amandmajev, ki jih ni podprla niti vlada. Za razliko od vlade, pa ni podprl niti 28. amandmaja vlade, ker je menil, da ni vložen v skladu s poslovnikom. Mislim, da je vlada kasneje ta amandma celo umaknila ali je vsaj napovedala umik. Odbor je v nasprotju s prvotnim mnenjem vlade povzel amandmaje nekaterih poslancev in nekaterih delovnih teles ter jih preoblikoval v dva svoja amandmaja, ki prerazporejata - eden sredstva iz tekoče proračunske rezerve na sredstva za regionalni razvoj v okviru ministrstva za kmetijstvo, eden pa sredstva iz postavke turistični radio, ki jo zdaj ni več - po amandmaju odbora na različne postavke v okviru ministrstva za zdravstvo. Drugih amandmajev odbor ni oblikoval in tudi tokrat so to samostojni amandmaji in ne kot v preteklih letih amandmaji na amandmaje vlade.
Ker menim, da v poročilu odbora pravzaprav ni treba reči kaj več, kot je rekel predstavnik vlade, to poročilo zaključujem in seveda predlagam, da predlog proračuna sprejmete skupaj z amandmaji vlade, ki jih odbor podpira in skupaj z dvema amandmajema odbora. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Kopač. Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Torej prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih delih predloga proračuna, pri čemer je kot posamezni del proračuna šteti, to je naša dosedanja praksa in poslovniška določba, splošni del proračuna in pa potem posebni del proračuna, znotraj katerega so potem, znotraj posebnega dela bo potem pa seveda razprava o posameznih postavkah. Tudi to je naša dosedanja praksa.
Na podlagi drugega odstavka 221. člena poslovnika bo zbor najprej glasoval o tistih amandmajih, ki jih je vložila vlada Republike Slovenije. Prehajamo na splošni del proračuna. V pregledih amandmajev je to gradivo od strani 1 do 15. Vloženi so trije amandmaji, ne, pardon, več amandmajev. Odpiram torej razpravo o splošnem delu proračuna in o vloženih amandmajih k temu delu proračuna.
Gospod Pukšič, gospod Henigman.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo. No, osebno še vedno mislim, da je tako, kot sem v začetku tudi proceduralno predlagal, vendar ste šli preko tega.
Bil bi zadovoljen, če bi pri tem splošnem delu proračuna s strani ministra slišal, kako se bo spoštoval ta 25. člen zakona o financiranju občin pri tistem delu, ko govori, da so občine opravičene do dodatnih sredstev, če z lastnimi sredstvi in 100%-no finančno izravnavo ne dosežejo 75%-ne primerne porabe. Konkretno, za občino številka 42, o kateri sem govoril, je 2.400 prebivalcev približno, izračunana primerna poraba 151 milijonov, 75% tega je približno 110 milijonov. Kje v predlogu amandmajev se vidi oziroma v proračunu oziroma kje je tista razlika, ki bi morala biti v dodatni finančni izravnavi v tabeli do 75%? In seveda zagotovilo, da ne bo nobena izmed novoustanovljenih občin ali nobena od slovenskih občin - ali kakršnikoli drugi ključ, ne vem - imela manj kot 75% tako imenovane primerne porabe. Če tega pri tem izračunu oziroma pri tem splošnem delu razprave o amandmajih ne bomo dosegli, bi vljudno prosil, da kdo pove; na kakšen način lahko oziroma se bodo ali ukinjale občine ali prevzemalo plačevanje fiksnih stroškov, kot je zdravstvo, šolstvo, sociala, domovi ostarelih in tako dalje, vzdrževanje lokalnih cest. V kakršnikoli občini že, verjetno manj kot dva zaposlena ne moreta biti, ker je že administrativnega dela toliko (računovodstvo in vse ostalo); torej, kako se bo potem to razreševalo, če ne bo vsaj teh 75% finančne izravnave, kar je bilo pri zakonu o financiranju v državnem zboru izglasovano, čemur sem osebno nasprotoval in predlagal - saj se še spomnite razprave - vsaj 90% finančne izravnave na primerno porabo.
Želel bi, da na tej točki pri splošnem delu proračuna in pri vladnem amandmaju dobimo tudi ta odgovor. Ker glede na situacijo v občinah, ki jo poznam, v Slovenskih goricah in Halozah, in ker približno poznam tudi porabo in prihodke, torej, kako izgleda takšen občinski proračun - seveda nekatere občine samo z lastnimi sredstvi in 100% deležem na lastna sredstva ne morejo preživeti, pa ne bom rekel, pol leta, ampak niti prvega meseca, ker bodo že v mesecu januarju vse te občine imele: račun za dom ostarelih, račun za vrtce, račun za prevoze otrok v šole, račun za materialne stroške v šolstvu in tako dalje, račun za vzdrževanje oziroma pluženje lokalnih cest. Skratka, vse to, kar zakon o lokalni samoupravi občini nalaga. Se pa strinjam s tistimi, ki smo ves čas govorili, da bi ta izračun moral biti znan, še preden so šli ljudje na referendum in se odločali o občinah. Roko na srce, ti ljudje niso krivi za svoje odločitve, ker eksaktnega izračuna niso imeli. Kako bi ga imeli, saj še mi danes, nekaj dni pred novim letom 1999, pred novim proračunskim letom, za občine tega tudi enostavno ne vemo.
Res bi želel, ne zaradi opozicije, ne zaradi poslanca Pukšiča, ampak zaradi prebivalcev, ki živijo v tehi občinah, da dobimo kolikor se da točne in natančne odgovore. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Pukšič. Predlagam, da vam na to vprašanje odgovorijo predstavniki vlade, ko bo državni zbor prešel na to vsebino, kar bo nekoliko kasneje - to je posebni del proračuna, tudi nekaj amandmajev je s to vsebino vloženih. Sedaj pa predlagam, da se pogovarjamo o splošnem delu proračuna. Postavke, o katerih ste govorili, pa so zapisane in tudi amandmaji so vloženi in bi lahko ta vprašanja potem predstavniki vlade tudi pojasnili. Besedo ima gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala lepa. Lep pozdrav vsem skupaj. Spoštovani! Poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov ima bistvene pripombe na predlog proračuna, kot ga je predlagala vlada v popravkih. In sicer menimo, da se vlada ne drži tistega, kar napoveduje v svojem tekstualnem delu, da bo zniževala obseg javne porabe oziroma zniževala primanjkljaj in se tako približevala smernicam, ki jih zahteva Evropska unija. Glede na amandma, ki smo ga predlagali k splošnemu delu in katerega smo napovedali že ob uvodni predstavitvi oziroma takrat, ko je imela vsaka od poslanskih skupin možnost, smo najavili, da bomo predlagali amandma, s katerimi bomo uravnotežili bilanco prihodkov in odhodkov. Ta amandma je vložen in vlada ga je zavrnila. Prav tako ga je zavrnilo matično delovno telo. Menimo, da je tak način nekorekten in da vlada tistemu, kar je v začetku obljubljala, da ne bo povečevala javne porabe, je šla temu ravno nasprotno. Celo za 2,1 milijarde tolarjev je povečevala tako prihodkovno kot odhodkovno stran. Ob tem bi rad poudaril, da je predvidena inflacija 6,8%, predvidena javna poraba oziroma odhodki proračuna pa več kot 11%. Se pravi, da se veča disproporc med tistim, kar bomo ustvarili, in tistim, kar bomo porabili. S tega vidika in z vidika že tretjega neusklajenega proračuna s primanjkljajem, cca. 30 milijard tolarjev za naslednje leto, takega predloga proračuna ne moremo podpirati.
Rad bi omenil tudi sledeče. Da se primanjkljaj odraža tudi v čedalje večjem zadolževanju države in to zadolževanje se s 100 milijard povečuje na 108,3 milijarde tolarjev. Menimo, da je tak način delovanja vlade nedopusten. Ne bom se spuščal v posamezne amandmaje, katerih je, tako kot je bilo rečeno, samo 280 ali nekaj podobnega. Se opravičujem, gospod Kopač me popravlja, 230. Vsak poslanec in vsaka poslanska skupina ima možnost, tako kot je bilo rečeno, vplivati na spremembe predloga proračuna. Vendar, stvar je že absurdna, če ugotavljamo, da se z novim pristopom k formiranju proračunskih dopolnil tako omejuje delo poslancev, da morajo praktično oziroma ne morejo vplivati na proračunske porabnike v obrazložitvah k proračunu, katerih pa je, tak kot sem že enkrat dejal, za več kot 10 kilogramov oziroma so navedeni v več kot 25 Poročevalcih državnega zbora.
Na odboru za gospodarstvo je na naš predlog bil sprejet sklep oziroma ugotovitev, da je navodilo ministrstva za finance glede vlaganja amandmajev takšno, da krši poslovniška določila državnega zbora in krši prakso dela državnega zbora do letošnjega leta. Odbor za gospodarstvo je sprejel tudi sklep, da naj se do seje državnega zbora ugotovi, na kateri osnovi se omejuje delo poslancev in predlaganje amandmajev.
V obrazložitvi, ki smo jo navedli ob tem sklepu, smo tudi navedli, da je državni zbor sprejel poslovnik svojega dela, ki velja seveda tudi za sprejemanje proračuna z dvotretjinsko večino vseh poslancev, in tako navodila ministrstva za finance ne more zdržati tega dejstva, da je bilo sprejeto z navodilom nekega - ne vem, sekretarja oziroma ne vem katere delovne skupine - in nam poslano v državni zbor glede same procedure. Menim, da krši ustavna in zakonska določila neodvisne veje oblasti - državnega zbora nasproti izvršilne veje oblasti. Odgovora glede tega do danes ne jaz osebno in ne poslanska skupina še nismo dobili. To se pravi, da je vse tisto, kar je govoril gospod minister za finance, magister Gaspari, glede tega, da bo vlada prisluhnila pripombam poslancev in jih upoštevala, govorjenje v prazno, ker že v startu omejuje možnost, da se zakoniti predstavniki ljudstva - kot po ustavi smo - v ta proračun, če seveda velja logika večine, enakopravno vključimo.
Glede samega proračuna bi dejal še to, da se v ničemer niso upoštevala tudi opozorila guvernerja Banke Slovenije, ki verjetno predstavlja Banko Slovenije v celoti in ki predstavlja tudi monetarni del, neodvisni del - ne oblasti - ampak stroke in da se vlada, tako kot je bilo predvideno in kot sem pričakoval tudi osebno sam, teh opozoril in navodil ni v ničemer držala.
Predlagam, spoštovane poslanke in poslanci, da sprejmete amandma poslanske skupine SKD, kjer linearno zmanjšujemo za 3% odhodkovno stran proračuna in s tem za 29,8 milijarde tolarjev zmanjšujemo javno porabo in usklajujemo proračun, ker nam je edino to zagotovilo, da bo naslednji proračun boljši in da bo naravnan k proevropskih smernicam. Tudi Evropa, čeprav imajo posamezne države primanjkljaj v svoji javni porabi oziroma v svojih javnih financah, tudi posamezne države in Evropa kot celotna Evropska unija se zaveda, da mora ta primanjkljaj zmanjševati oziroma ga odpravljati. Slovenija je bila v prvih letih po osamosvojitvi na dobri poti, da bi se te poti držala. V zadnjih treh letih pa, kot sem že omenil, se od tega oddaljuje.
Nenazadnje bi omenil, da se je k našim stališčem, poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov s svojim mnenjem zelo približala tudi Gospodarska zbornica Slovenije, ki opozarja - njen upravni odbor - s pripombam k proračunu, da je 4% gospodarska rast preoptimistična, da nam ne omogoča take porabe, kot jo imamo v tem procentu, kot je sedaj. Da ni videti nikakršnih sinergijskih učinkov, kar se tiče pomoči gospodarstvu, kjer gospodarska rast in sinergijski učinki niso ozko povezani s proračunskimi porabniki na področju gospodarskega ministrstva. Upravni odbor Gospodarske zbornice se tudi priključuje mnenju in nasprotuje proračunskemu primanjkljaju. Toliko zaenkrat. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Henigman. Glede vašega pomisleka o možnostih vlaganja amandmajev. Seveda ne vlada na noben resor ne more poslankam in poslancem kakorkoli onemogočati vlaganje amandmajev. Jaz sem se tukaj pozanimal. Vsi amandmaji, ki so bili vloženi, so bili tudi obravnavani. Res pa je, da je resor za finance bolj kot tehnično pomoč predlagal, na kakšen način naj bodo amandmaji napisani - še posebej v obrazložitvi glede kontov in podkontov, da bo stvar bolj jasna tudi glede na novo tehnologijo priprave letošnjega proračuna.
Samo to je bil namen s strani resorja za finance. Sicer pa poslovnik v celoti velja in nihče ga na tak način ne more spreminjati in dopolnjevati. Tu gre samo za moje pojasnilo in predlagam, da o tem ne razpravljamo naprej. Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Tudi naša poslanska skupina je predlagala amandma, s katerim je skušala uravnotežiti predlog proračuna za leto 1999. Pri tem se je oprla tako na mnenje Banke Slovenije, ki je jasno opozorila poslance državnega zbora, da si Republika Slovenija v letu 1999, ne more in ne sme privoščiti proračunskega primanjkljaja. Prav tako pa se je oprla tudi na opozorila in mnenja Gospodarske zbornice, da je potrebno tudi v javnem sektorju zagotoviti uravnoteženo financiranje, da je mogoče trošiti le tisto, kar je ustvarjeno in ne prek meja zmožnega.
Žal vlada je ta amandma zavrnila oziroma se z njim ne strinja. Podobno kot se ne strinja skorajda z vsemi 203 amandmaji, ki so jih vložili poslanci državnega zbora. Ko sem na odboru za finance vprašal, kakšni so pa kriteriji, ki jih vlada uporablja pri tem, ali bo podprla posamezen amandma ali ga zavrnila. Na podlagi česa torej presoja, ali je mogoče, da nobeden od poslancev nima - bom rekel - dobrega predloga, da nobeden od poslancev morda ni opozoril na neko res nujno potrebo, ki jo je potrebno vključiti v proračun, pa jo je država oziroma vlada spregledala. Na ta vprašanja sem seveda ostal brez odgovora, tako da na podlagi tega lahko zaključim le to, da predlog proračuna, kot je sedaj pred nami, ni nič drugega kot rezultat političnega barantanja, ne pa neke strokovne presoje o resničnih potrebah te države in ki lahko vplivajo tudi na razvojna gibanja te države. Vlada je s tem svojim odnosom pravzaprav državni zbor spravila v vlogo, da ta v skladu s svojim poslovnikom porabi veliko svojega časa za to, da obravnava predloge proračuna, da se opravljajo številne in obsežne razprave na delovnih telesih, da poslanci izgubijo ogromno časa, ko vlagajo amandmaje, rezultat tega je pa pravzaprav ničen. To, kar vladna koalicija sklene, to na koncu prevlada. Nihče drug, očitno, nima možnosti v tej državi, da bi po oceni vlade sploh predlagal nek utemeljen amandma. Takšen način je seveda tudi za vlado, še bolj pa za državni zbor, resnično zaskrbljujoč. Kajti, nazadnje pridemo do tega, da smo predvsem pri sprejemanju proračuna Republike Slovenije bolj okrasek in pa bolj, ne vem, zaščitnik ali pa ščit vlade, za katerim se skriva, ko sama določa prioritete, pri tem pa ne upošteva niti mnenja poslanskih skupin, niti mnenja poslancev, niti mnenja Banke Slovenije, niti drugih številnih institucij, ki so vendarle oblikovale in predlagale mnenja k predlogu proračuna za leto 1999.
Samo na kratko. Že ob dosedanji razpravi je naša poslanska skupina opozarjala na to, da je predlog proračuna, kot ga je pripravila vlada, preveč zahteven glede na zmožnosti financiranja javne porabe, da je obseg javne porabe v Sloveniji prevelik in da nič ne pomaga, če ga vlada tudi z metodološkimi triki skuša znižati; breme je, da ga - na gospodarstvu - da to javno porabo sfinancira, da v proračunu seveda niti približno ni zaznati neke reformske naravnanosti, ampak izhajamo iz porabe v preteklih letih in jo zgolj vlečemo linearno tudi v prihodnost; da medsebojne politike niso usklajene in da ne dajejo sinergetskih učinkov, na kar opozarja tudi Gospodarska zbornica.
Tako da, spoštovane poslanke in poslanci, pozivam, da podprete amandma, ki smo ga predlagali, da bi zagotovili uravnotežene javne finance oziroma proračun v letu 1999. V nasprotnem primeru pa naša poslanska skupina tako potratnega in prevelikega proračuna za realne zmožnosti slovenskega gospodarstva ne bo podprla.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Špiletič. Ali želijo predstavniki vlade odgovoriti na nekatera vprašanja? Želi še kdo besedo? Gospod Rejc, gospod Pukšič, gospod Demšar. Gospod Bevk, želite besedo? (Ne.)
IZIDOR REJC: Hvala, gospod predsednik, za besedo. Lepo pozdravljam! Predlog proračuna, ki je pred nami in ki je od zadnjega predloga povečan za 2 milijardi 84 milijonov, se pravi smo šli oziroma je predlog na okroglih številkah, pomeni tisto, kar človek ne pričakuje. Namreč, kdaj se bo zgodilo to, da bomo prišli na, bom temu rekel, uravnoteženo bilanco prihodkov in odhodkov, kot je bilo že lansko leto ob sprejemanju proračuna zagotovljeno. Zdaj ravno tako ugotavljamo in seveda napovedi za prihodnje leto - leto 2000 napovedujejo, da bi se ta primanjkljaj, da bi ta primanjkljaj izginil. Vendar v vsakem oziru pa nam bodi tudi nekaj jasno. Ne glede na to, kaj gospodarstvo ali pa kaj Gospodarska zbornica ugotavlja; in vemo, da je nekako začela razmišljati o tem, kaj se bo dogodilo, mi pa vseeno ni všeč v zadnjem času, da veliko govorimo o tej azijski krizi, o krizi Rusije in podobno.
Taka kriza se ne zgodi kar naenkrat, taka kriza se nekaj časa pripravlja. Zgodba o Rusiji se je v glavnem tudi vedela, kakšna je in kakšna bo, vendar menim, da ne sme biti zdaj to pa ena - bom temu rekel en splošni vtis ali pa splošna pretnja k razmišljanju naših gospodarstvenikov, da bomo pa rekli, zdajle, ker je pa kriza, bomo pa itak vsi popustili. Krize so bile in bodo, večje ali manjše, ponekod so devalvirali, ponekod so revalvirali, ponekod so se zaradi političnih sprememb velike stvari zgodile. Ampak menim, da to ni noben poseben razlog, da bi se sedaj v to zavijali in rekli, ker je kriza, bodo pa vse stvari prišle pod vprašaj. Slovenska ekonomija je, lahko rečem, zelo majhna, in če ne bomo imeli v proračunskem delu razumevanja, in če, kot je "The Economist" napisal januarja, kako moramo v Sloveniji delati tja do 5. avgusta, da pokrijemo proračun, druge evropske dežele pa tja do aprila ali pa kvečjemu do junija, potem se ve, da je pred nami predraga država in da ta draga država v gospodarstvu ne omogoča konkurenčne sposobnosti. Ker se v zadnjem času, hvala bogu, že pojavljajo stavki v makroekonomskih tekstih, kot češ, edini generator razvoja je izvoz, edina zagotovitev za rešitev delovnih mest je izvoz in tako naprej... To govorimo že odkar pokonci stojimo in menim, da bi to že zdavnaj morali vsi vedeti. Se pravi; če bo država draga, če bo poraba tako velika, če bomo - kot se temu reče - delali, in tujci ugotavljali, tja do 5. avgusta, zato da bomo pokrili državne potrebe; potem bo ostalo za razvoj tehnologij, za zagotavljanje delovnih mest in vsakršno medsebojno regeneracijo zelo malo prostora in malo sredstev. Konkurenčna sposobnost gospodarstva je prvi, drugi, tretji in zadnji element, ki nas bo peljal naprej; vse ostale stvari bodo pa v posledici lahko v redu ali pa ne v redu.
Zato menim, da je ta predlog proračuna nekako povsem gluh za te potrebe in ga tudi kot takega ne morem podpreti. Menim, da je tudi tu še ena možnost v danem. Prvič, da je vsaj kritika, ki je tu povedana pa ki bo še povedana, neko izhodišče za proračun, ki bo že zadeval prvo leto prihodnjega tisočletja, da se tega res zavemo, in kot je bilo v zadnjem času povedano, nič ne pričakujmo, da bo Evropa prišla in nas bo gospodarsko zdravila. Mi moramo sami sebe zdraviti, ker vemo, kje je naša bolezen oziroma v kakšnem stanju je naša bolezen. Tako da se mi nimamo kaj tu izgovarjati. Tudi vprašanje, recimo, 4% rasti bruto domačega proizvoda - to je lahko veliko, to je lahko morda preveč, vendar za neko dohitevanje je to še vedno premalo. Tako da gledano z vidika tega, kar moramo doseči, to gotovo ni veliko, z vidika tega, kakšni so dani pogoji, bo pa to težko, ker, kot pravim, pogoji niso dani, ni vzdušja, v katerem bi se to gospodarstvo spoprijelo s problemi in imelo pogoje, kot se spodobi.
Menim, da proračun ne prinaša odgovora na trenutne in prihajajoče potrebe in da se še vedno nekako zavijamo v plašč, kot češ, saj se še tako ne mudi, bomo že, ko bomo v Evropi, bomo pa te zadeve uredili. Mislim, da nas ne sme brigati nič drugega kot samo to, da čimprej dohitimo, ne glede na to, ali bomo v isti vrsti ali bomo še dva koraka zadaj in čakali v predverju, ker mi dajemo odgovor današnjemu in jutrišnjemu dnevu; da dajemo odgovor tudi generaciji, ki prihaja in ki se najbrž ne more sprijazniti s tem, da pogoji oziroma da življenje ni pogojeno tako, kot bi lahko bilo.
Tako da menim, da je tak pristop gluh oziroma ni odgovarjajoč z ozirom na potrebe. Menim, da je tak proračun sestavljen bolj iz potreb in želja, ne pa kot odgovor na to, kaj bomo naredili, ali pa bi rekli: v redu, ker smo pa že postavili visoke številke po posameznih ministrstvih, ki pokrivajo in ki asistirajo gospodarski razvoj ali pa so nekje ob strani gospodarstvu, potem pa bomo ta sredstva nekako združevali in v kombinatoriki naredili, recimo, multiplikator krat dva. Ker menim, da tudi mnoga ministrstva, ki lahko pokrivajo področje gospodarske asistence in zagotavljanja - bom temu rekel - boljše in hitrejše rasti, da lahko marsikje povsem drugače in v sodelovanju med sabo naredijo mnogo več. Zdaj pa še nekaj. Če zdaj govorimo o pobiranju davka ali pa - recimo - o tem, kje nobenega denarja ni, potem so včerajšnje in predvčerajšnje informacije o tem, kako se 1 milijarde in še več denarja ni pobralo s strani naftnih derivatov, je to grozljiva slika. In slika nekega stanja, nekega dejstva, ob katerem onemimo. Mislim, 1 milijarda ali pa še celo 1,5 milijarda, ker tega še nihče ni izračunal, je to velik denar. In če bi to milijado ali pa milijardo in pol nekam usmerili, bi namreč veliko pomenilo. Tako da s te strani si bodimo na jasnem. Veliko dela nas še čaka, predvsem pa bi moralo biti veliko več volje in zavedati se moramo vsi, da je samo gospodarska rast in samo zdravo gospodarstvo tisto, ki bo potem napajalo potrebne studence, ki se bodo uporabljali za normalno življenje v naši državi. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Rejc. Besedo ima gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Drugič sem tu, pa tudi drugič se ne strinjam z vašo obrazložitvijo. In sicer iz razloga, kot ste rekli, da to ni splošni del proračunske razprave, ampak da je to vezano na vložene amandmaje. Osebno mislim, da ni tako, ker pod točko 4130 - tekoči transferji ter drugi promet države, smatram da je to tisto, ki so tekoči transferji za občine, če pa ne, pa me res potem popravite. Iz te tabele je razvidno, da smo leta 1998 imeli 29 milijard in pol približno na tem naslovu, sedaj za 1999. leto je bilo v proračunu 26 milijard 936 milijonov; amandmaji so pobrali iz tega transferja 35 milijonov in je 26 milijard 900, kar je približno 2,5 milijardi manj, kot je bilo v lanskem letu.
Ampak, ne boli me oziroma me tudi zaradi tega glava boli, ampak boli me glava zaradi drugih podatkov. Iz izračuna pripadajočih sredstev finančne izravnave je sedaj tu s teh 23 milijard 113, tu v teh tekočih transferjih pa 26 milijard 900 milijonov. To pomeni skoraj 4 milijarde, nekoliko manj, 3 milijarde 800 milijonov gre razlika. Sedaj pa ne vem, ali je teh 3 milijarde 800 milijonov na - ali pa bo - v koloni, ki bi jo zraven prištel k temu pri dodatni finančni izravnavi občinam do 75%, res pa je, sedaj sem se tudi še temeljiteje prebral 25. člen zakona o financiranju občin, kjer piše: "da so upravičene do dodatnih sredstev". Občine, ki ne dosegajo 75% primerne porabe. To pomeni, da ne piše v zakonu, da morajo dobiti izravnavo do 75% primerne porabe. Korektno bi bilo, da bi pri sprejetju državnega proračuna poslanci državnega zbora vedeli načeloma: ali bo pri takih občinah izravnava ali bo do 75%, ali do bo do 70%, ali bo 51%. Kakorkoli že, prav bi bilo, da bi vedeli.
Zdi se mi, da je to pomembno, zelo pomembno, ker bo od tega odvisna marsikatera razprava pri amandmajih, da dobimo odgovore na ta postavljena vprašanja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Pukšič. Slišali so vas tudi predstavniki vlade. Besedo ima gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Lepo pozdravljeni! Hvala lepa za besedo. Smo pri splošnem delu in glede na tisti pregovor: Čisti računi, dobri prijatelji, sprašujem, kako je na strani 14, kjer je konto odplačilo dolga v tujino. Tam so 4 postavke: mednarodnim finančnim institucijam, tujim vladam, tujim bankam in tujim kreditodajalcem. Imam troje vprašanj, ki si nekako sledijo.
Nikjer nisem mogel razbrati, kako je z dolgovi, ki jih je naredila naša prejšnja skupna država. Kje je predvideno plačevanje teh dolgov, za katere vemo, da jih je potrebno plačevati? Imam drugo vprašanje. Ali in kakšne so finančne obveznosti iz ozimskega sporazuma; če plačujemo, komu plačujemo? Ali plačujemo samo obresti ali plačujemo tudi glavnice? Če je temu tako. Na koncu. Ali vse tiste, do katere imamo finančne obveznosti, tudi sprejemajo naše vračanje denarja oziroma naše plačilo dolga? Upam, da ne bo kdo rekel, da v primeru ozimskega sporazuma, da ne gre za tipičen denar, ki smo si ga sposodili, ampak gre za dolg naše države.
Zato bi želel, če mi lahko pojasnite na ta tri vprašanja, kako je z našo zadolženostjo. Kot sem začel, "čisti računi" so še zmeraj pomenili "dobre prijatelje". Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Demšar. Gospod Demšar je razpravljal o amandmaju vlade, k splošnemu delu proračuna in nekaterih postavkah. Besedo ima gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, tudi tokrat letos smo ob sprejemanju proračuna dobili obvestilo vladne koalicija, da bo podprla vladne amandmaje in zavrnila vse opozicijske in dobili smo tudi več ali manj takšna stališča vlade. To ne preseneča. To niti ni nenormalno in nič ne ugovarjam temu. Hočem pa ob vsem tem povedati naslednje.
S poslanskimi kolegi v združeni listi smo se ob takem dejstvu, kakorkoli ga komentiramo, odločili, da nima nobenega posebnega smisla postavljali tisoče in tisoče vprašanj, na katere bodo dani splošni odgovori in pravzaprav zavlačevati odločanje, ki je že odločeno. Hkrati bi pa ob tem rad povedal naslednje. Nič ne spremeni dejstva, da pripravljeni proračun, odločitve - ki so bile sprejete v zvezi z amandmaji - in dopolnjeni proračun še vedno pomeni bistveno hitrejšo rast proračuna in javne porabe od bruto domačega proizvoda, kar ne pomeni prispevka k stabilnejšim razmeram pri nas. Pomeni hitrejše zadolževanje proračuna in javne porabe v tujini, pomeni najmanj enak deficit, kot je bil prvotno predviden. Po naših ocenah iz vseh teh razlogov ne pomeni nekega prispevka k razvojni usmeritvi Slovenije.
Drugo. Obrazložitve, ki so nam jih dali gospodje iz vlade, so samo formalne ali izključno formalistične. Bistvo vseh obrazložitev je, da smo napačno predvidevali spremembo na odhodkovni ne pa na prihodkovni strani. Tako nas obveščajo, da ne morejo biti sprejeti naši predlogi, ker je prevečkrat načeta postavka proračunskih rezerv ali ker je prevečkrat načeta postavka obrambnega ministrstva in še kaj. Trdim, da je v tem delu odgovor formalen oziroma formalističen in ne vsebinski iz razloga, ker je pravzaprav tudi vlada, ko je vršila spremembe, naredila enako. Najbolj so na teh odhodkovnih postavkah spremenjene postavke prav pri proračunskih rezervah, ki so jih znižali za 1 milijardo 754 milijonov in prav pri razvojnih programih oboroženih sil, ki so jih znižali za milijardo tolarjev. Eno in drugo smo med ostali počeli tudi v naši poslanski skupini in tudi mnogi poslanci.
To samo kaže, da so bili vsebinski predlogi, ki smo jih dajali opozicijski poslanci, pravzaprav ocenjevani kot neustrezni - ne zaradi vsebine in predloga ampak zaradi načelne odločitve: nič nima smisla sprejeti, ker je pač tisto, za kar smo se v vladni koaliciji odločili, edino možno, najboljše in nespremenljivo.
Tretje, kar bi želel povedati, je pa dejstvo, da prav takšna obrazložitev in takšne ocene kažejo na to, da ni res, da mnogi vsebinski predlogi ne bi bili mogoči. Ne rečem, da edini in najboljši, bili bi pa mogoči in odvisno od tega, kaj se ali ne, bolj ali manj, pri tem pa govorim o decimalkah, skratka o manjšem obsegu sredstev, ne o globalni usmeritvi, nam je jasno, da najbrž vsaka koalicija neke globalne usmeritve tako bistveno ne bi mogla spreminjati, da bi rekli, da bi pa vse dali nekomu drugemu ali pa nekomu vse vzeli. Ampak v okviru te globalne usmeritve - podrobnosti so tudi iz predlogov, ki so jih dajali opozicijski poslanci ali pa tudi v združeni listi - bi rešitve bile mogoče, če bi za to bila ustrezna pripravljenost v ministrstvih in v vladni koaliciji. Ta ustrezna pripravljenost pa je bolj kot samo od strokovnih ocen odvisna tudi od nekaterih političnih usmeritev vlade in vladne koalicije in ministrov, in takšen pač imamo sedanji proračun. Mislim, da je prav, da za njega, tako kot je pripravljen in tako kot bo sprejet, prevzame odgovornost v celoti vlada z vladno koalicijo. Sam in s kolegi se bomo pri kakšni stvari morda oglasili, povem pa še enkrat na začetku, da za nas proračun ni takšen, da bi ga lahko podprli, ne mislimo pa pri vsakem amandmaju, ki smo ga vložili, bi rekel vas, ki v glavnem ne poslušamo drug drugega, obremenjevati s tem, da bi imeli veliko veselje, ker bo proračun sprejet pol dneva kasneje kot bi sicer bil. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Potrč. Sprašujem predstavnike vlade, če želijo besedo? Prosim, gospod minister.
MAG. MITJA GASPARI: Hvala lepa. Če želimo seveda razpravljati o tistem, kar so nekateri poslanci odprli, potem seveda lahko razpravljamo o mnogih dokumentih, ki jih državni zbor sprejema, večino na predlog vlade, nekatere pa na lasten predlog. Vsi ti dokumenti sestavljajo strukturo državnega proračuna, ne samo splošne diskusije o vsotah in pri posamičnih aktih ni opaziti te izrazite nagnjenosti k varčevanju, ki bi bila prisotna, ko se govori o teh aktih. V letošnjem letu bi jih lahko našteli najmanj - na pamet govorim - najmanj recimo med 5 in 10 takih aktov, ki so prispevali k temu, kar vi nekateri zdaj napadate kot popolnoma neprimerno prakso. Individualno gledano zgledajo izrazito pozitivni: nadaljevanje investicij v šolstvu, začetek novega ciklusa investicij v kulturi, ogromne investicije v energetiki, pospešitev izgradnje avtomobilskega omrežja v Sloveniji, zahteve po izrazitem pospešenju modernizacije slovenskih železnic, zahteva po dodatnih investicijah v zdravstvu, zahteva po 20%-nem povečanju plač v nekaterih sindikatih v Sloveniji, zahteva po novem prilagajanju plač med različnimi socialnimi skupinami. Vse to seveda prispeva k zmanjševanju proračunskega primanjkljaja, navidezno najbrž. Najbrž ne prispeva k temu, da bo končni rezultat v javnih financah boljši, takšen, kot si ga zgleda želijo samo nekateri poslanci, drugi smo pa verjetno toliko nevedni, da smatramo, da je to kvečjemu državi škodljivo. Imamo nov načrt zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki zahteva dodatnih 11 milijard, ki jih ni. Imamo informacije zdravstvene blagajne, ki pravi, da zaradi dogodkov, ki so se zgodili pred nekaj meseci, povišanje plač, prevelika uporaba zdravil in drugih pripomočkov, ta zavod ne more ob takih predpostavkah zagotoviti poslovanja brez primanjkljaja, razen, če se ne bo dvignila prispevna stopnja. Tak predlog imamo tako od zdravstvene blagajne kot od pokojninske.
Na področju občin je vsak denar, ki ga damo, premajhen. To, kar je bilo rečeno danes, je treba dopolniti s tem, da je ob 26 milijardah finančne izravnave oziroma 27 milijardah, ker bo verjetno sprejet amandma, ki povečuje sredstva finančne izravnave, in ob tem, da je obseg investicij takšen, kot je bil lansko leto, obseg sredstev iz dohodnine za 5%-nih točk večji na ravni občin, kot je bil v lanskem letu oziroma kot je v letošnjem letu. Torej ne gre za zmanjševanje obsega sredstev, ampak gre za povečevanje obsega sredstev, tudi seveda za povečevanje števila tistih, ki na ta sredstva računajo. Tudi to je element javnofinančne porabe.
Torej ni opaziti, da bi v parlamentarni razpravi - res pa je, in to je treba priznati - tudi v vladnih procedurah prišli do izraza tisti ukrepi, ki zmanjšujejo javnofinančne izdatke, in ne toliko tekoče kot tiste, ki jih za naslednja leta zahtevamo v takih odločitvah; vsi investicijski tolarji niso tolarji za eno leto, ampak so tolarji za mnoga leta, med pet in deset let. Z veliko večino je državni zbor sprejel spremembo programa izgradnje avtocest in povišal sredstva za ta namen s 16% na 20% prometnega davka; to ni minorna sprememba, to je ogromna sprememba. Ogromna sprememba je, da naj bi se ta isti Dars, zaradi programa, ki je bil sprejet, zadolževal bistveno več kot v preteklosti - z aklamacijo je bilo to sprejeto. Javne ankete kažejo, da v Sloveniji izgradnja avtocest nima cene, ni bistven strošek, bistveno je, da se zgradi; to kažejo časopisne ankete. Časopisne ankete kažejo, da je proračunski primanjkljaj škodljiv, niso pa škodljive subvencije v gospodarstvu in socialni transferji ob nespremenjenih pravicah. Težko je v takem primeru narediti, kot se reče, uravnotežen državni proračun ali pa javnofinančni proračun, težko; in težko ga bo doseči tudi v naslednjih letih, ne glede na koalicijo ali pa vlado, ob taki percepciji tega, kaj mora država in vlada storiti za nekoga.
Država mora pomagati gospodarstvu, smo slišali danes. Čudno je, da gospodarska zbornica zahteva pomoč za gospodarstvo, če je proti primanjkljaju v državnem proračunu. Čudi me, da lahko gospodarska zbornica podpira stališča o dodatnih subvencijah podjetjem, če je proti nelojalni konkurenci v gospodarstvu. Čudi, da gospodarska zbornica ne nasprotuje stalnemu ponavljanju sanacije slovenskih železarn, če je za konkurenčnost v slovenskem gospodarstvu. Ta stališča niso omenjena v stališčih gospodarske zbornice; v stališčih gospodarske zbornice ni omenjeno, da je Republika Slovenija izgubila v zadnjih treh letih približno za 1,5% družbenega proizvoda carinskih dajatev zaradi znižanja, generalnega carinskih dajatev. Ali to ni prispevek k večji konkurenčnosti slovenskih podjetij v tujini? Tega dejstva ni nikjer. Kje je dejstvo, da smo samo eno tretjino prispevne stopnje, ki je šla direktno v korist podjetjem, njihovemu menedžmentu in ostalim, samo eno tretjino znižanja prispevne stopnje nadomestili z davkom na plače - samo eno tretjino! Kje je argument, da mora imeti Slovenija najnižjo stopnjo davka na dobiček v Evropi, in kje je argument, da mora imeti najvišjo davčno olajšavo na investicije, in kam gre denar za te investicije? Kje je argument gospodarske zbornice za to? In da ima Slovenija iz davka na dobiček 1% družbenega proizvoda, Evropa pa med 2 in 3 v povprečju? Kje je argument? In kje je potem ta konkurenčnost, ki je bila pridobljena s takimi ukrepi? Kje je gospodarska zbornica pri pokojninski reformi? S čim podpira pokojninsko reformo, ker je očitno, da zaostajanje pokojninske reforme povzroča tisto, kar vsi trdite, pa se o zakonu še do današnjega dne ni razpravljalo v državnem zboru, čeprav je vložen! Pa se točno ve, kakšne socialne transferje povzroča ta zakon zaradi tega, ker je bila znižana prispevna stopnja, da je ne plačujejo delodajalci, ampak jo plačuje država skozi davčne zavezance.
Veste, ob vsem tem je težko trditi, da je slaba ali slabša izterjava proračunskih prihodkov tista magična rešitev, ki jo bo omogočal izravnan proračun. Ne bo ga omogočila. In izravnan proračun ne bo omogočila struktura proračuna, v katerem so socialni in drugi transferji, 2/3 državnega proračuna skupaj s plačami. Ne bo omogočila. In nobenih takih predlogov ni bilo v predlogih poslancev katerekoli poslanske skupine, ki bi se dotaknili tega vprašanja. Ni ga bilo. Bile so samo zahteve za dodatne prerazporeditve, za dodatno porabo na posameznih področjih. Poglejte amandmaje, tako kot smo jih morali mi pogledati. Zahteva za to, da se linearno zniža proračunska poraba za 29 milijard brez drugih amandmajev je... Kaj pomeni? Kaj pomeni? Ali predlagate linearno zniževanje proračuna? Ja potem so vsi ostali amandmaji neprimerni, če predlagate linearno zniževanje. Potem sami na druge amandmaje dajete negativno stališče. (Glas iz ozadja.) Žal vas ne slišim gospod Hvalica, če bi lahko malce glasneje, da lahko odgovorim.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Zdaj ne more. Bo imel repliko.
MAG. MITJA GASPARI: Torej v takem primeru je bilo vprašanje glede dolga in zadolževanja. Vsak kvartal dobi državni zbor poročilo o stanju dolga in o stanju jamstev Republike Slovenije na kvartalni osnovi. Jaz bi prosil, če ta gradiva lahko poslanci redno spremljate in na osnovi teh gradiv konkretno vprašate za posamezno zadevo, za katero smatrate, da je netransparentna. Mi smo zelo jasno povedali, zakaj se je obseg od vplačil glavnic v drugem letu povečuje bolj, kot je bilo prvotno predvideno. Iz zelo preprostega razloga. Bile so predvidene tri transakcije predčasnega vračila dolga v letu 1998, ki se niso mogle zgoditi iz preprostega razloga, ker Republika Slovenija ni šla s takšnim zneskom na kapitalski trg v jesenskih mesecih letošnjega leta zaradi izrazitega poslabšanja mednarodnih finančnih razmer. In bi s takim povpraševanjem na trgu poslabševala status dolžnika oziroma njegov "rating" s stališča mednarodne skupnosti. Zaradi tega bodo te obveznosti zapadle v obrokih njihove originalne zapadlosti. Navedene so točno, kateri posamični primeri so s tem povezani. Torej ne gre za dodatno zadolževanje, ki ni bilo jasno, ampak gre za spremembo razmer na mednarodnem trgu, ki so onemogočale pod racionalnimi pogoji predčasno odplačilo v letu 1998.
Eno od takih predčasnih odplačil se je v letu 1998 zgodilo, kot veste. Zamenjali smo dražjo obliko kredita po tako imenovanem londonskem sporazumu za cenejšo, s katero je v življenjski dobi tega kredita za državne finance bil prihranek čez milijon ameriških dolarjev. Z zamenjavo vira financiranja tega dolga. Kako je pa prišlo, gospod Demšar, do posameznih oblik zadolževanja, je pa parlament razpravljal in z zakoni za vsak posamični primer odločil. Torej ne gre za netransparentne oblike državnega dolga ampak državni dolg, ki po zakonu in ustavi lahko nastane samo z zakonskim dovoljenjem ne pa z, bom rekel, voljo ali enostransko potezo kateregakoli organa v Republiki Sloveniji. In dolgovi, ki so nastali zaradi razpada bivše Jugoslavije, so bili dolgovi, povezani s komercialnimi dolgovi, in pa dolgovi države Republike Slovenij. Prvič so se imenovali dolgovi po londonskem klubu, drugič pa dolgovi po pariškem klubu. O tem je parlament zelo na široko in tudi v detajle razpravljal takrat, ko so bile sprejemane posamezne zakonske rešitve na to temo.
Če zaključim, bi rekel tako. Vsekakor bi težko pričakovali s strani ministrstva za finance, da ni zainteresirano za izravnavne javne finance. Čeprav bi veljalo poudariti, da sama izravnava javnih financ sama po sebi ne pomeni tudi zdravih javnih financ. To velja tako v teoriji kot v praksi in ta praksa je preverljiva v mnogih državah, ne samo Evrope, tudi sicer. Tisto, kar lahko skrbi tako poslanke in poslance kot vlado in državo, ni trenutna situacija državnega proračuna, ampak so obveznosti, ki se kopičijo ali prevzemajo s posameznimi zakoni, ko gre na eni strani za investicijske obveznosti, na drugi strani pa za urejanje področja različnih pravic, ki jih imajo posamezniki ali skupine v Republiki Sloveniji. V zadnjih 3 ali 4 letih je edino zakon o zaposlovanju in za primer brezposelnosti bil edini zakon, ki se je dotaknil tistih pravic in tistih ugodnosti, ki veljajo še iz starega sistema, pred letom 1991. Edini! Vsa ostala zakonodaja je primarno zakonodaja, ki je veljala tudi v prejšnjem sistemu. Pri čemer v prejšnjem sistemu niso veljale tiste zadeve, ki veljajo v tem trenutku za podjetja glede dobičkov in za zaposlene glede urejanja področja plač. Ne eno ne drugo takrat ni veljalo, ko so veljali standardi, ki veljajo na socialnem področju še danes. Zaradi mnogih upravičenih razlogov so se določene pravice, socialne in druge, v tem času povečale in ne zmanjšale.
Ta trenutek imamo celo v vladni proceduri zakon, ki za žrtve vojnega nasilja, ki so upravičene do določenih nadomestil, zahteva za 68 milijard tolarjev dodatnih sredstev. Od kod in kako doseči taka dodatna sredstva brez tistega, kar je zahteval gospod Henigman? Kako? To ni milijarda ali dve, to so desetine milijard. Če pogledate ta trenutek stopnjo zadolženosti v Sloveniji. Še vedno je ena najnižjih v Evropi. In drugič, obstaja v zakonu o izvrševanju proračuna omejitev za zadolževanje javnega sektorja, ki je na ravni 9% bruto domačega proizvoda. Če to po zakonski normi ne more iti, če bo Dars pobral vsa sredstva, bo drugim ostalo nič. Če bo pa prevladala pamet in se bo znalo omejena sredstva razdeliti med prioritetne dejavnosti, bo situacija drugačna. Ta trenutek tega na mnogih segmentih še ni. Ne bomo si mogli privoščiti hitre izgradnje cest in pospešene izgradnje železnic in velikih investicij v energetiki in hkrati kompleten ciklus investicij na socialnem področju oziroma družbenih dejavnosti, če hočete drugače. Ne bo šlo! Z nobenim proračunom in z nobeno vlado in z nobenim davčnim sistemom to ne bo mogoče.
Jaz osebno nimam nič proti, celo za zniževanje proračuna. Samo potem se odločimo tudi v tem državnem zboru, katere pravice se bodo takoj zmanjševale in katere investicije se bodo takoj ustavile. Ne pa, katere se bodo dodajale in koliko se jih bo dodajalo. Potem sem za tak razgovor sam osebno, takoj. To bo zelo konkreten razgovor lahko z mnogimi zakonskimi akti, ki bodo temu takoj sledili. Nobenega takega zakonskega akta ni ta trenutek v proceduri, ne vladni ne poslanski, ki bi vodila v to smer. Mislim, da proračunski primanjkljaj, kakršen je ta trenutek, ni dramatičen. Dramatično pa je, če se Republika Slovenija ob spremenjenih mednarodnih okoliščinah ne bo znala tem okoliščinam prilagoditi. To sem povedal na začetku, če bodo gospodarske razmere v naslednjem letu v prvih šestih mesecih pokazale zniževanje gospodarske aktivnosti, poslabševanje gospodarskih kazalcev, potem proračun, kakršen je ta, pa tudi če bi bil izravnan, ni pravilen, ker bi moral biti nižji, ne na prihodkovni strani ampak na odhodkovni strani, in takrat bo potreben predlog rebalansa za zmanjšanje odhodkov državnega proračuna. Upam sicer, da se to ne bo dogajalo v gospodarstvu, če pa se bo, pa izgleda glede na to, kakšno je razpoloženje v parlamentu, da bo to dobilo podporo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod minister. Gospod Henigman, replika.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala. Spoštovani, mislim, da se je minister odzval na pripombe poslanskih skupin in posameznih poslancev dokaj realno in odkritosrčno, bi rekel. Samo nekaj manjka, gospod minister oziroma predstavniki vlade, ki tukaj sedite, v tej logiki. Jaz se počutim, čeprav nisem nikoli aktivno sodeloval, bil pa sem član prejšnje države, kot da smo v SZDL-ju in da o vsem vsi odločamo in da smo o vsem vsi enako odgovorni. Ne moremo pristajati na logiko, da tisto, kar vlada ne naredi, naj to odgovornost prevzame kar ves državni zbor, kar vsi poslanci, od zadnjega opozicijskega pa do prvega pozicijskega poslanca.
Poglejte, če ne bi vlada prinašala v parlament zakonov tako pomembne vsebine, kot je sprememba prometnega davka oziroma rast prometnega davka s 16% na 20%, potem verjamem, da se tudi državni zbor ne bi sam spomnil tega in sam to predlagal. Če ne bi bili iniciatorji ali pa inkubator vseh novih idej in državne politike ministrstva in vlada, tega ne bi bilo. Se zahvaljujem gospodu ministru, ker je bil tako odkrit in je povedal, kje so glavni problemi te države - potrošništvo na vseh področjih, zapravljanje, negospodarsko obnašanje. Če se ne morete dogovoriti z gospodarsko zbornico, sindikati in vlada o politiki, ki bo veljala za pokojninsko reformo in za vse druge stvari gospodarskega značaja, vam jaz nisem kriv. To se vleče že cela leta. Gospoda ministra Ropa ni nikjer več kaj dosti slišati o pokojninski reformi. Nikjer več, zato, ker ste ugotovili, da se sami ne morete o tem dogovoriti. In zdaj bo to jabolko spora verjetno na eni od prihodnjih sej prišlo v parlament in potem bomo mi poslanci tukaj krivi, da podaljšujemo delovno dobo, da znižujemo penzije in seveda na naslednjih volitvah, predvidoma leta 2000, bodo vsi drugi krivi samo ministri ne in vladna koalicija. Jaz na tako logiko ne pristajam.
Govorili ste o neekonomskih energetskih investicijah. Poglejte projekt TET 3. Nimamo še zakona, pa je v proračunu, so že predvidena sredstva 600 milijonov za predhodna dela. Pred nami je referendum. Sam minister, ste povedali, o nesmotrnih investicijah v energetiko. Se strinjam. Preden ne zagotovimo energetske bilance, se pravi dovolj energije iz vseh drugih resursov, ki so možni, zadnji pa je, po moje, gradnja novih zgradb, do takrat nismo storili tistega, kar bi morali. Osebno sem predlagal amandmaje kot poslanec za moj volilni okoliš ali pa za Dolenjsko na osnovi proračunske rezerve, v majhni meri, v največji meri pa na osnovi sredstev, ki so namenjena TET 3 in mislim, da sem dovolj uravnotežil proračunsko porabo oziroma tisto, od kjer se jemlje.
In, ker me čas priganja, gospod minister, tako kot ste danes govorili, sem zaskrbljen, kako ta vlada sploh deluje, ker nima nikakršne gospodarske logike, ker podpira vse zakone, jih sama producira ali pa podpira poslanske zakone, ki povečujejo proračunsko porabo. Mislim, da primerjava z davkom na dobiček ni primerna primerjava v Sloveniji. Pa pojdimo pogledati, koliko je podjetij, ki ustvarjajo dobiček, tisti neto dobiček, od katerega so obdavčena. To je praktično zanemarljiva kategorija. Poglejmo pa, kako se zakon o izvršbi in tako obljubljena davčna oziroma finančna disciplina sprovaja v tej državi. Nikakor se ne sprovaja, čeprav imamo zakone, se je ustvarila logika, da če bomo sprejeli en zakon, potem bomo rešili problem. Takoj zaključim, gospod predsednik. Pa temu seveda ni tako. Treba je miselne vzorce spreminjati, za to pa je vlada s svojo politiko in vlada je tista, ki mora vladati in morate jasno povedati, kje je država, na kakšnem nivoju smo in mislim, da morate dolgoročno skrbeti za gospodarsko in finančno stabilnost vi. Drugače pa vas sprašujem, pa ne mi zameriti, kdaj mislite odstopiti, če ne bo ta vaša logika, kot ste jo sedaj tukaj razlagali, delovala v celi vladi. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Henigman. Replika, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Repliciram seveda gospodu ministru. Namreč njegov poskus zavajanja javnosti, češ, parlament je vse kriv, v vladi si prizadevamo za vse dobro, parlament je pa tisti, ki vlado pravzaprav zavira pri njenih naporih, da bi prišlo do izboljšanja in bolj gospodarnega trošenja v javni sferi. Menim, da je povsem "izopačen". Gospod minister, parlament je sestavljen iz poslancev vladne koalicije, ki ima večino, in iz poslancev opozicije, ki ima manjšino. Kar je v tem parlamentu sprejeto, je odvisno od poslancev, ki so v vladni koaliciji, in potem tu vprašanja, državni zbor je kriv za to, da preveč trošimo za ceste in da negospodarno vlagamo v izgradnjo avtocestnega omrežja. Za to ni kriv parlament, kriva je vladna večina v parlamentu, ki je to odločila, gospod minister. Parlament je kriv, da nimamo pokojninske reforme. Ni res, kriva je vladna večina, ki tega ni izglasovala oziroma kriv je gospod Kebrič, ki je na zalogo vložil 5 zakonov, in tudi ta je v vladi, gospod minister. Parlament je kriv za to, da v zdravstvu trošimo neracionalno. Ni res. Zakaj ni vladna večina izglasovala reforme in bi šli v okvire, za katere je vlada ocenila, da so takšni, da jih Slovenija lahko sfinancira, vendar boste spet rekli parlament. Ni res, vladna večina v parlamentu je tista, ki o vsem odloča, zato karkoli naslavljate v obliki vprašanj, zakaj parlament ni storil tega, zakaj parlament ni storil onega, je napačno, gospod minister. Ta vprašanja si morate zastaviti sami sebi, in če rečete, da je parlament kriv za to, ker plače naraščajo nad realnostjo, ni res. Kriva je vladna večina oziroma kriva je vlada. Gospod minister, če hočete, krivi ste vi, ker ste tudi član te vlade, in vlada, v kateri sedite.
Rekli ste tudi, ni prioritet. Če hočemo zmanjšati proračunski primanjkljaj, moramo določiti prioritete. Ja, kdo jih pa za božjo voljo določa? Že tretje leto sprejemamo državni proračun, v katerem so v paketu zavrženi vsi amandmaji, ki so jih poslanci predlagali, in sprejeti so bili zgolj vladni amandmaji. Torej vlada je tista, ki je določala prioritete, vlada je tista, ki bo očitno določila prioritete tudi v letu 1999 in vi potem tu vržete krivdo na državni zbor. Državni zbor je sedaj kriv! Ni res! Še enkrat poudarjam!
Gospod minister! Vprašanja, ki ste jih naslovili poslancem državnega zbora, naslovite predvsem poslancem vladne koalicije, ki sprejmejo ali ne sprejmejo kakršenkoli akt v tem državnem zboru. Drugače vprašanja naslovite vladi in tudi sebi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Špiletič. Še nekaj replik imamo. Gospod Rejc, nato gospod Pukšič in gospod Delak.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod predsednik! Gospe in gospodje! Vladanje je gotovo podobno kot upravljanje s podjetjem oziroma gospodarjenje v podjetju. Vlada v vsakem trenutku, v vsakem času, ko prevzema to odgovornost, mora vedeti, kaj je potrebno storiti. Vprašanje izgradnje cest, vprašanje novih šolskih prostorov, vprašanje kulturnih prostorov in podobno. To so relativne stvari. Hudo je slišati to, da je cena gradnje cest previsoka, da noben ne vpraša po kakšni ceni, da bi lahko delali in je dovolj kapacitet, denar ostaja. Denar ostaja. V tem je problem. V tem vprašanju se človek ustavi, ker ne veš, kaj in kako. Kot pravim. Preveč denarja ostaja, lahko bi delali in predrago je. To so tri uganke, ki ne gredo skupaj. Prvič tudi v zmogljivostih, ki se gradijo. Tudi v šolskem sistemu se mi zdi, da se gradi na up, da se bo kar na enkrat pojavilo v Sloveniji, da bo naenkrat 2 milijona 100 ali 200 tisoč ljudi. Zlepa jih ne bo! Verjetno bodo marsikatere stavbe samevale. Samo to pustimo pri miru.
Vlada v vsakem trenutku mora vedeti, kaj je potrebno storiti. Razmišljanje oziroma to, kot je minister povedal, pomeni to, ko vprašamo ljudi, vsi bi vse radi. Normalno! Ampak vlada ni zaradi tega, da bo vsem všeč. Vlada je zaradi tega, da bo naredila, kar je prav. V tem je ta spor. V nekem trenutku, v tem trenutku je dolžnost vlade, da neke ostre poteze napravi in da pove, to zmoremo, tega ne zmoremo. Ta meja. Če se pa te meje ne ve in ne vidi, potem tisti, ki vladate, tega ne znate. Poglejte vi novembrsko ogledalo, ki obdeluje energetski sistem. Vode tečejo mimo. Nuklearka dela pol za nas, pol za drugi trg in tako naprej. Tam so čisto jasni odgovori, kaj storiti oziroma v katere stvari gremo, ko ni potrebe. Tam preberite, preberite svoje dokumente, ki so in jih berite, ker so sveži, "frišni" in tako naprej. Edina postavka je v tem, da je treba vse delati na povečanju izvoza, ker bomo samo tako reševali ekonomijo, reševali brezposelnost, reševali tudi našo tehnologijo in stik s svetom.
Zakaj tiščimo v Evropo? Zaradi tega, ker bomo v družbi boljših. Ker so drugi boljši, bomo tudi mi želeli biti enaki. Samo to je tisto. Vlada mora v tem trenutku narediti, v pokojninskem, v vseh ostalih ozirih in se lotiti tega. Drugo leto 1999, potem bodo zopet volitve. Noben se ne bo tega lotil. Ampak to zgodbo, kaj je treba narediti, je vlada dolžna napraviti. Mi v opoziciji v glavnem tudi opozarjamo. Vladna koalicija mora vedeti. Ta hip je to potrebno. Sloveniji je to potrebno in vsi bodo razumeli, več ali manj. Ali je to vsem všeč ali ni všeč, to je druga zgodba. Vlada nastavlja smer vožnje, vlada polni ladjo in jo preobremenjuje in ta se pogreza. V tem je ves problem. Ker se pogreza, ne gremo tako hitro svojim konkurentom in svojim bodočim Soevropejcem naproti, to je ves problem.
Vi ste tisti, ki ste odgovorni. Ne morete vi zdaj reči, zdajle bomo pa vprašali in tako naprej, kaj bodo ankete povedale. Seveda, normalno, ljudje povedo, kateri so vprašani, kateri pa niso vprašani, so pa jezni, ker jih nihče nikoli ne vpraša. Ampak to ni važno. Važno je to, da vlada mora v vsakem trenutku vedeti, kaj mora storiti, in naš predlog je bil v tem, da mora biti vhod in izhod proračuna izenačen, ker je to ena od osnovnih temeljnih kategorij, ki nas bodo peljale naprej. Peljale zaradi tega, ker bomo s tem postali bolj disciplinirani. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Pukšič. Praviloma se poslanec takoj oglasi z repliko. Boste potem dobili vsi besedo, ki se boste priglasili k repliki. Prosim pa vas, da se držimo splošnega dela proračuna. Mislim, da je bila razprava gospoda ministra vsebinska razprava, ki bi bolj sodila v drugo branje, v drugo fazo sprejemanja proračuna, ne pa v tretjo, ko se že odločamo o amandmajih. Prosim, gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala, gospod predsednik. Tako, kot je minister rekel, da so na novo nastali uporabniki (občine in tako dalje) tisti, ki pričakujejo več in generalno seveda ne manj, bi rad le opozoril na nekaj. S prvim vladnim predlogom v ta državni zbor o ustanavljanju občin oziroma referendumskih območij je vlada prišla s petnajstimi predlogi. Poglejte si jih danes za nazaj; ko boste lahko mogoče drugače gledali, bolj odprto, je bilo pet ali šest takšnih, ki so izpolnjevali zakonske pogoje. Vse ostale je že vlada prinesla v ta državni zbor v nasprotju z zakonom o ustanavljanju občin. Poglejte si in me prepričajte drugače, oziroma me ne morete, zato ker ni res. Res pa je, da je na odboru za lokalno samoupravo iz tistih 15 postalo 35 novih predlogov zato, ker so se pač koalicijski poslanci dogovorili in so si križem kražem podprli ustanavljanje novih občin. To je bila resnica: 35 novo ustanovljenih referendumskih območij. Ustavno sodišče je ugotovilo, da se je državni zbor obnašal arbitražno, kar je zopet resnica, in je seveda dalo še razpis teh desetih, ali kaj vem koliko, referendumskih območij in zato imamo danes 192 novih občin. Ne govoriti, da je pri tem kriva opozicija in ne vem kaj, ampak začelo se je z vladnim predlogom. Res pa je tudi, da se je v zadnjem času v predvolilnih kampanjah od ministrov naprej po posameznih občinah mahalo in govorilo, kako bo najmanj 75% finančna izravnava za vsako občino. Danes pa obravnavamo državni proračun, splošno razpravo, kjer so transferji drugim organom v državi, torej občinam in nimamo notri tiste postavke, ki o tem govori, čeprav je ta postavka pred nekaj dnevi v tabelah še bila. To je bil tisti tehnični zaplet in seveda še en drugi, o katerem bom kasneje govoril, v vladi.
Glejte, takrat se je spreminjala dohodnina iz 30% na 35%. Spet je bil to predlog vladajoče koalicije, to ni bil predlog opozicije. In zgodilo se je to, da imate danes v Ljubljani, po izračunani primerni porabi 16 milijard, 28 milijard občinskega proračuna, torej mestne občine Ljubljana. 12 milijard preko tistega, kar je izračunana primerna poraba. Po drugi strani pa imamo občine, kjer nimamo niti 50%, kaj šele, da bi prišli vsaj do 75% izračunane primerne porabe. Povejte, da se pač iz ostalega dela demografsko ogroženih področij enostavno delamo norca, in hvala bogu, da je tako. Dajte ga potem odpisati in povejte, da to enostavno za to državo ni pomembno. Takrat, ob sprejemanju zakona o spremembi financiranja občin, je bilo tu podpisano, jasno povedan sklep državnega zbora, da bo zakon o skladnem regionalnem razvoju sprejet še v tem letu. Kdaj? Poslanci vladajoče koalicije, sprašujem vas, kdaj! Nikoli! Torej, ne dela se niti slučajno tisto, kar ste rekli. Lahko se potem minister jezi, saj jezimo se tudi na drugi strani, ker se nekaj obljublja in se to ne izpelje. V katerih rokah je to? V rokah opozicije? Če bi bilo, ne bi bila opozicija. Jasno povejte enkrat pred tem avditorijem oziroma Slovenkam, da vas pač tistih 60% demografsko ogroženega področja Slovenije res ne zanima, razen takrat, ko so pač kakšne volitve, takrat znate priti na jedačo in pijačo. Edino to je, kar se ve narediti.
Davek na nepremičnine. Bo sprejet. Kdaj? Kje je? In o vsem tem je bilo govora. O 5%-ni povečani dohodnini. Kaj se je zgodilo? V tistih urbanih naseljih, kjer je seveda velika zaposlenost itd., je na prebivalca prišlo tam po 5.000, 6.000 tolarjev na prebivalca, v demografsko ogroženih področjih pa 1.000 tolarjev na prebivalca, pa, seveda s tem, ja, saj smo naredili veliko razliko, sedaj pa ni te postavke do 75%-ne izravnave, to, kar je bilo v državnem zboru izglasovano. Res pa je, da v zakonu o financiranju piše, da so upravičeni do... Torej koliko? Vsaj to načeloma moramo vedeti. Ni to pravica vlade, da bo vlada odločala o tem, ali bo 60 ali bo 25 ali, jaz ne vem, koliko procentov. Ni to pravica vlade. Jaz mislim, da je to pravica, da to poslanci državnega zbora vemo.
Predsednik, če dovolite, bi en proceduralni sklep predlagal?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Čas je potekel. Predlog?
FRANC PUKŠIČ: Predlog proceduralnega sklepa, ja.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Poslanec ima vedno pravico, da predlaga proceduralni sklep.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, da ne bom hodil dvakrat gor in dol. Gospod predsednik, včeraj sem opozoril na tretji sklep, ki ga je državni zbor sprejel in ste potem pravilno ugotovili, da ni realiziran. Jaz seveda trdim danes, da še vedno ni realiziran zato, ker niso tabele narejene tako, kot bi morale biti v skladu z zakonom o financiranju. Vi ste to drugače obrazložili, ne morem nič proti temu. Sem pa prepričan, gospod predsednik, da ste dolžni poskrbeti tudi za realizacijo prvega sklepa. Prvi sklep, ki ga je državni zbor sprejel, pravi, da državni zbor predlaga vladi Republike Slovenije, da do odločanja o sprejemanju proračuna za leto 1999 pripravi in pošlje državnemu zboru Republike Slovenije oceno rezultatov varčevalnih ukrepov vlade v letih 1997 in 1998. Naša poslanska skupina tega ni dobila, zato predlagam, gospod predsednik, da zagotovite, da to dobimo oziroma kolikor to ni, da pač na tej točki sejo prekinemo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Pukšič. Ta sklep se je glasil, da pač državni zbor predlaga vladi Republike Slovenije. Jaz seveda tudi pričakujem, da bo ta sklep izpolnjen. Ne vem, zakaj še ni izpolnjen. To je dodatni sklep pod točko 1. Gospod Delak ima repliko. Mislim da je to njegova replika na eno od replik poslanskih kolegov.
ANTON DELAK: Hvala za besedo. Spoštovani državni zbor! Nisem se mislil oglasiti zaradi tega, ker pač, kot je znano, naša poslanska skupina predlog proračuna podpira. Me je pa seveda k tej razpravi spodbudila izjava gospoda Špiletiča, da naj bi naš poslanski kolega Kebrič na zalogo vložil 5 zakonov o pokojninski zakonodaji. To ni danes prvič bilo povedano, to je bilo že večkrat povedano. Gospodu Špiletiču moram povedati, da je to navadna laž. To sploh ni res, to je laž, še enkrat poudarjam, in če zmanjka argumentov, zgleda, da se v neki stranki začnejo seveda potem ukvarjati z nekimi lažnimi izjavami. Torej še enkrat povem, gospod poslanski kolega Kebrič ni nikoli vložil na zalogo 5 zakonov. Kar se tiče naše poslanske skupine, mi smo v koaliciji v glavnem usklajeni glede pokojninske zakonodaje in prvi dan, ko bo prišla pokojninska zakonodaja na dnevni red, bomo seveda vse tisto podprli, kar mislimo, da je prav. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Špiletič bo dobil besedo po vrstnem redu; najverjetneje se bo opravičil gospodu Delaku, kar bi bilo korektno, ali pa bo povedal svoj pogled na to vprašanje.
Repliko ima gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav! Rada bi odgovorila gospodu ministru na obtožbe, da poslanci z našimi amandmaji, ki smo jih vlagali in jih želimo uresničiti, delamo zmedo oziroma širimo vaše probleme. Namreč, dotaknila se bom problema investicij v zdravstvu.
Zakon o investicijah v javne zdravstvene zavode, ki velja od leta 1994 do 1999, in sicer, ta sredstva zagotavlja točno po določenem izboru, po določenih kriterijih, je praktično razpolovljen. Zato se dogaja, da tiste bolnišnice oziroma tiste zdravstvene ustanove, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, le-tega nimajo zagotovljenega, leto 1998 pa se izteka, in vlada predlaga, da se pač ta zakon podaljša. Sprašujem pa naslednje. Ministrstvo za zdravstvo tukaj ni avtonomno; o investicijah, ki so zagotovljene po zakonu, ne more samo odločati, ampak ima tukaj vlada še dodaten devetčlanski odbor, ki potem ta sredstva razpolovi. Zato so take posledice, kot so. Naš odbor je bil že dvakrat zaprošen, da pride na teren - enkrat smo bili v Murski Soboti, drugič na Ptuju, imamo še veliko prošenj, da si na terenu ogledamo, kaj se dogaja z bolnišnicami, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija in katerim so zagotovljena sredstva po zakonu o investicijah v zdravstvu. Ti objekti propadajo oziroma so stvari narejene na pol, najhujši problem pa je, da ljudje, ki živijo v teh krajih, in ni njihova krivda, da ne živijo v Ljubljani oziroma v ljubljanskem območju, nimajo možnosti zagotovitve niti tistih nujnih osnovnih potreb oziroma reševanja zdravstvenih težav; tak je dializni center na Ptuju, taka je porodnišnica v Murski Soboti in še bi lahko naštevala, v Novem mestu, in to samo zato, ker se zakona, ki je bil sprejet o investicijah v zdravstvu, ne izvaja oziroma ga je vlada po čudnem ključu razpolovila. Potem pa nas obtožujete! Mi sami smo dali na odboru veliko amandmajev prav za dokončanje investicij v teh bolnišnicah, ki so bile že vključene v zakon o investicijah v zdravstvu, pa niso realizirane, leto 1998 pa se izteka. Kako naj potem zadeve rešujemo, če država zakonov, ki jih sprejema, ne spoštuje, in potem obtožuje nas poslance! Zlasti poslanci zdravniki in člani odbora, ki imamo verjetno za to več posluha, smo bili na terenu in videli, da je to resnično potrebno. Kako to rešiti? Povejte, prosim - vlada naj pove, kako bo to rešila, če v zakonu zagotovljenih sredstev ne zagotovi oziroma jih preusmerja?
Zato tukaj ostro protestiram, da se na račun poslancev, ki želimo, da se stvari tudi zakonsko uredijo oziroma se dokončajo, kot je dogovorjeno - ker se dela škoda tako na objektih, zlasti pa na zdravju ljudi - rešijo drugače in zakonito. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolegica Zbačnikova. Repliko ima dr. Helena Hren-Vencelj.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Lep pozdrav! Če pogledamo amandmaje vlade, ne moremo odkriti kakšnega posebnega napredka v tem smislu, kar je bilo danes že govorjeno oziroma kar so posamezni poslanci govorili. Glejte, ministrstvo za finance na račun poplav namenja 8 milijonov. Krasen denar. S tem, da pa pokriva to, teh 8 milijonov z zmanjšanjem na račun obresti. To se pravi, izravnava je nula.
Potem, o povečanju odplačil glavnic, več kot 18 milijard, o tem ne morem komentirati, brez dvoma je to potrebno in tisti, ki se na gospodarstvo spoznajo, lahko to komentirajo. Davčna uprava, več kot 2 milijarde več sredstev, morda na račun davka na dodano vrednost oziroma trošarin in še kakšnega davka, s katerim nas bo vlada osrečila. Vse ostalo, kar je pa v amandmajih vlade, pa je samo prelaganje sredstev iz enega predalčka v drug predalček, kar pomeni, da je vlada v svojih predlogih porabe na posameznih postavkah slabo planirala, če pa mora zdaj nekatere postavke popolnoma brisati in odpirati nove postavke oziroma prelagati sredstva na druge postavke. V predlogu proračuna očitno stvari niso bile dovolj premišljene.
Nadalje. Vlada je z eno roko porezala vse amandmaje poslancev. Hkrati je gospod minister rekel: "Saj smo nekatere od vaših predlogov tudi vključili v vladne amandmaje." Vljudno prosim, če gospod minister pove, katere predloge vendar. Ali so bili to predlogi poslancev opozicije ali koalicije. Tega ne vemo. In tudi, če so bili res vključeni, ne vemo.
Nadalje je rekel gospod minister, vse informacije imate, vsak ...(nerazumljivo)... ima vse informacije. Res je, tudi poslanci imamo različne informacije. Ampak, te informacije so take, da si ena drugi tudi nasprotujejo oziroma da so iz dneva v dan drugačne. Naj samo na primeru ilustriram. Dne 10.11.1998 smo dobili informacijo o sofinanciranju osnovnošolskega prostora, ministrstvo za šolstvo in šport in tako naprej, za neko občino, 20% vračilo tega, kar je občina že, torej doprinos države k sofinanciranju osnovnošolskega prostora, na račun tega seveda, kar je občina tudi davščin veliko plačala. In doslej še nič ni dobila. V naslednji informaciji, ki je pa samo tri tedne kasneje, pa že pravi samo 10% sofinanciranje, vendar v letu 1999 nič. Če pa obrnemo liste v istem sklopu informacij, ki smo jih dobili, pa imamo zopet sofinanciranje oziroma investicijski transferji, informacija ministrstva za finance, kjer pa pravi 10%, nekaj v letu 1999, nekaj pa v letu 2000. V isti informaciji pa pravi, "gradnja že končana". Ljudje božji! Kakšne informacije so to? Dajmo se vendar dogovoriti. Naj poslanci dobijo informacije, ki vsaj za pol leta držijo. Ne pa, da so iz dneva v dan drugačne. Torej informacije imamo, vendar ne take, kot bi jih želeli. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospe Vencljevi. Replika, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Repliciram gospodu Delaku. Na začetku, če sem omenil kakšen zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki jih je gospod Kebrič vložil na zalogo, omenil preveč, potem se za to seveda opravičujem. Vsebinsko pa še vedno ostajam pri prejšnji trditvi. Kajti ravno koalicijski partner DeSUS ima tudi ministra, ki koordinira socialne transferje in gotovo je ta prvi poklican, da bi storil vse, da bi čimprej prišlo do prepotrebne pokojninske reforme. Žal pa ravna vse drugo. To smo lahko slišali tudi iz njegovega edinega nastopa tu izza te govornice. To vemo tudi na podlagi njegovih prizadevanj v preteklem proračunskem letu, ko je zahteval bianco menico za to, da bi se lahko izpolnjevale pokojninske obveznosti. Ne nazadnje to potrjuje tudi razprava, ki ni bila dolgo tega tu izza te govornice s strani njegovega kolega, gospoda Medveda, ki je dejal, da si sicer prizadevajo za pokojninsko reformo, vendar pravice upokojencev, ki so danes že na Zpizu, pa morajo biti enake.
Ponovno poudarjam. Vsebinske razprave v ničemer ne spreminjam glede na mojo predhodno razpravo, celo več, upam si trditi, da je znotraj koalicije ravno DeSUS največja cokla za izvedbo pokojninske reforme.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo razpravljati o splošnem delu proračuna in vloženih amandmajih? (Ne želi.) Razpravo o tem delu proračuna zaključujem. Poslanke in poslance vabim, da se nam pridružijo pri odločanju o prvem amandmaju, ki ga v splošnem delu proračuna predlaga vlada Republike Slovenije. Matično delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! To je amandma pod točko 1. Amandma: Proračun Republike Slovenije za leto 1999 se določi v naslednjih zneskih in nato so ... (Na zdravje.) ... naštete bilance prihodkov, odhodkov in posamezne postavke. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1 k splošnemu delu proračuna?
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 1 sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Predlagatelj je poslanska skupina socialdemokratov. Ta amandma nima podpore niti vlade niti delovnega telesa. V opombi tudi piše, imate v pregledu, da tega amandmaja ne podpira odbor za notranjo politiko in pravosodje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (18 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 2 ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3 k splošnemu delu proračuna. Predlagateljica je poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov, vlada in matično delovno telo ne podpirata in je tudi enaka opomba, kot je bila za amandma pod točko 2. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.) Kdo je za amandma pod točko 3? (15 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 3 ni dobil večinske podpore.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 1 k bilanci prihodkov in odhodkov. Amandma ima veliko tabel, od strani 3 do strani 15, predlagatelj pa je vlada Republike Slovenije. Matično delovno telo podpira. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1 k bilanci prihodkov in odhodkov? (35 poslancev.) Je kdo proti? (15 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma dobil podporo.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 2, predlagateljica je vlada Republike Slovenije, matično delovno telo podpira. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (39 poslancev.) Je kdo proti? (15 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 2 sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3. Predlagateljica je poslanska skupina socialdemokratov. Vlada in matično delovno telo tega amandmaja ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 3? (15 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 3 ni bil sprejet.
S tem smo izčrpali glasovanje o amandmajih, ki so bili vloženi k splošnemu delu proračuna.
Prehajamo na posebni del proračuna. Predlagam, da uveljavimo tudi tokrat našo prakso, da seveda pri posebnem delu proračunu odpremo razpravo pri posameznih proračunskih uporabnikih oziroma postavkah in prva je v razpravi postavka oziroma amandma od strani 15 do 21. Se opravičujem, od 15 do 18, ki govori o posameznih, o posebnem delu proračuna po uporabnikih - odhodki proračuna. Predlagatelj tega amandmaja je vlada Republike Slovenije, odbor ga podpira. Amandma pod točko 2 prav tako predlaga vlada Republike Slovenije, odbor ga podpira. Gre za tehnični amandma oziroma spremembo nazivov. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1 na strani 15? (36 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2 na strani 18. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na obravnavo proračunske postavke državni zbor, številka 4000 oziroma postavka 1211 državni zbor. Vložena sta dva amandmaja. Prvega je vložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Vlada in matično delovno telo ne podpirata tega amandmaja. Drugi amandma je vložila poslanska skupina socialdemokratov. Matično delovno telo ne podpira, vlada prav tako ne podpira. Tudi komisija za volitve in imenovanja ne podpira in tudi odbor za notranjo politiko in pravosodje ne podpira. Želi kdo besedo? Gospod Potrč. Ne želi besede. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1 postavke 1211 državni zbor? Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 1 sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 2 ni dobil večinske podpore in ni sprejet.
Prehajam na novo proračunsko postavko 1411 urad predsednika vlade. Vloženo je samo eno dopolnilo s strani vlade Republike Slovenije. Ali želi kdo besedo? Matično delovno telo podpira. (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (32 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju in postavki 1515 urad za žensko politiko. Vloženo je samo eno dopolnilo s strani komisije za politiko enakih možnosti. To dopolnilo nima podporo vlade in matičnega delovnega telesa. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (13 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na razpravo o amandmaju in postavki 1518 urad vlade za informiranje. Predlagatelja amandmaja sta gospod Izidor Rejc in Alojz Peterle. Ta amandma nima podpore s strani vlade in matičnih delovnih teles. V pregledu imate tudi napisano, katera druga delovna telesa so se negativno opredelila do tega amandmaja. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1 za postavko 1518? (16 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Postavka 1518 urad vlade za informiranje. Amandma poslanske skupine socialdemokratov. Vlada in matično delovno telo tega amandmaja ne podpirata. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (13 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na razpravo in odločanje o proračunski postavki 1520 servis skupnih služb vlade. Amandma pod točko 1, skupina poslancev, prvopodpisani gospod Mežan. Vlada in matično delovno telo ne podpirata. Amandma pod točko 2, predlagatelj Jože Možgan, vlada in matično delovno telo ne podpirata. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1 k postavki servis skupnih služb vlade?
Kdo je za? (15 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (12 poslancev,) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na postavko 1528 služba vlade Republike Slovenije za evropske zadeve. Amandma predlaga vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na razpravo oziroma odločanje o postavki 1611, ministrstvo za finance - poplave. Amandma pod točko 1, predlagatelj je vlada Republike Slovenije, matično delovno telo podpira. Razprave ni, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je bil amandma sprejet.
Smo na postavki 1611, ministrstvo za finance - občine. Amandma pod točko 1, predlagatelj je vlada Republike Slovenije, matično delovno telo podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k proračunski postavki 1611, ministrstvo za finance - obresti. Predlagatelj je vlada Republike Slovenije, matično delovno telo podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k postavki 1611, ministrstvo za finance - odplačilo glavnic. Predlagatelj je vlada, matično delovno telo podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o postavki 1611, ministrstvo za finance, predlagatelj je Pavel Rupar. Vlada ga ne podpira, ker je amandma vsebinsko povzela v svojem amandmaju. Torej smo pri postavki 1611, ministrstvo za finance. Tukaj so vloženi trije amandmaji. Drugega je vložila komisija za lokalno samoupravo, vlada ga ne podpira, ker ga je vsebinsko povzela v svojem. In tretji je odbor za kulturo in šport, vlada ima enako mnenje, ker je pač amandma vsebinsko sama povzela in ga ne podpira. Isto velja za matično delovno telo, ki jih ne podpira. Ali želi kdo besedo? Gospod Pukšič, prosim.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa. Jaz bom podprl ta amandma ministrstva za finance, 1611, ker se investicijski transferji drugim ravnem države dvignejo za milijardo in pol. Predlagatelj tega amandmaja je komisija za lokalno samoupravo in s tem bodo mogoče nekatere investicije prav na tem področju, na segmentu občin, lahko prišle do konca ciklusa, ki so že odprte oziroma bi se tako ali drugače izplačali, poplačali tisti računi, ki so odprti.
Zato bom amandma ministrstva za finance tudi podprl. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Pukšič. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in prehajamo na odločanje.
Najprej dajem na glasovanje amandma pod točko 1 k postavki 1611. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem naslednji amandma, ki je vložen k tej postavki, katerega predlagatelj je komisija za lokalno samoupravo. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (13 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 1 k tej postavki ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2 k postavki 4300 - ministrstvo za finance. Predlagatelj je odbor za kulturo, šolstvo in šport. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (19 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 2 ni bil sprejet.
Tako prehajamo k amandmaju, ki je bil predlagan k postavki 1612 - davčna uprava Republike Slovenije, vložen s strani vlade Republike Slovenije; matično delovno telo ga podpira. Ali želi kdo besedo? Prosim, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Pravzaprav imam vprašanje za predstavnike ministrstva oziroma vlade. Čudi me, da od oktobra meseca pa do decembra pravzaprav v vladi toliko dozori spoznanje, koliko sredstev potrebuje za davčno upravo Republike Slovenije, da je potrebno z amandmajem prvotno načrtovana sredstva povečati za 2 milijardi. Namreč, če bi vlada res natančno pristopila k načrtovanju potrebnih sredstev, potem se to skorajda ne more zgoditi, da v dveh mesecih enostavno spozna, da je potrebno tako visoka sredstva dodatno zagotavljati. Posebej še, če vemo, da je bil zakon o davku na dodano vrednost že v zaključni fazi tudi v času, ko se je pripravljal predlog proračuna, in nenazadnje smo že ob sprejemanju lanskoletnega proračuna zagotovili oziroma zagotavljali sredstva za uvajanje davka na dodano vrednost s 1.7.1999. Zato bi res prosil za obrazložitev, zakaj sedaj tako velika potreba po dodatnih sredstvih oziroma kdo se je zmotil pri prvotnem načrtovanju, kajti razlika res ni zanemarljiva.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Špiletič. Želi predstavnik vlade besedo? Prosim, gospod minister.
MAG. MITJA GASPARI: Mi smo že ob proračunu za leto 1998 povedali, kolikšen je skupni znesek potrebnih sredstev za izvedbo tega projekta, ob predpostavki, da se njegovi elementi tudi v celoti izvedejo. Kot veste, je to informatika, organizacija, zaposlovanje in materialni stroški, ki so povezani s tem. Ta projekt oziroma ta informacija obstaja, je v celoti in mislim, da bo tudi na državnem zboru, vsaj na eni komisiji, tudi predložena, mislim, da je to komisija (gospoda Peterleta) za evropske zadeve, ki je izrazil interes, o tem razpravljali. Ta znesek je enostavno tehnično izpadel pri pripravi državnega proračuna. Ne vpliva pa na saldo državnega proračuna, ker je bilo že v samem začetku predvideno, da so sredstva za ta namen sredstva sedanje agencije za plačilni promet, ki se bo po programu, ki zdaj teče, integrirala v okviru ministrstva za finance tiste funkcije, ki jih bodo po prehodu plačilnega prometa v banke obdržale javne finance. To je predvsem informatika in statistika in nekatere druge pomembne zadeve, ki so povezane z nadaljevanjem funkcij, ki jih zdaj opravlja samostojna pravna oseba, kasneje bo pa to v ministrstvu za finance kot organizacijski del zakladnice. Torej, prišlo je do pomote, ki nima zveze s samim proračunom v tem smislu, da bi bila v saldu ta zadeva problematična.
Upamo glede na projekt, ki je v teku, da bomo ravnali zelo racionalno in da je to zgornja vsota sredstev, ki bi jih potrebovali v letošnjem letu, to je zadnje leto za uvajanje tega davka. To se pravi, po tem letu taki posebni viri sredstev ne bodo več potrebni.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu ministru. Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Replika bo kratka. Jaz bi veliko rajši videl, če bi pomotoma izpadel proračunski primanjkljaj kot pa uvajanje davka na dodano vrednost, gospod minister.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razpravo zaključujem in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma k postavki davčna uprava Republike Slovenije? (36 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na postavko 1711, ministrstvo za notranje zadeve. Vloženi sta dve dopolnili. Prvega predlaga Herman Tomažič. Vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Drugi amandma je skupine poslancev s prvopodpisanim Borisom Sovičem. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1? (10 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 1 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (6 poslancev.) je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
prehajamo na postavko 1714, policija. Predlagatelj je Janez Mežan. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost. (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (18 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na postavko 1811, ministrstvo za zunanje zadeve. K tej postavki so vloženi štirje amandmaji. Prvega predlaga vlada Republike Slovenije. Matično delovno telo ga podpira. Drugega predlaga odbor za mednarodne odnose. Vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Tretji je isti predlagatelj, stališče vlade in delovnega telesa je enako kot pri drugem amandmaju. Zadnji amandma k tej postavki, kjer je predlagatelj odbor za mednarodne odnose. Vlada ga ne podpira, ker je amandma vsebinsko povzela v svojem amandmaju. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! Svoj glas bo obrazložil gospod Hvalica. Glasujemo o amandmaju pod točko 1. Predlagatelj amandmaja je vlada.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Pravzaprav bi rad pred tem eno pojasnilo. Namreč, urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ima zanimivo, bi rekel, vsi amandmaji imajo zanimivo opombo. Komisija za Slovence na primer podpira, odbor za mednarodne odnose pa ne, ali pa tudi obratno. Zdaj me zanima, ali je to v segmentu, ali urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, o katerih amandmajih nameravam govoriti, ali je vključeno v ta segment ministrstva za zunanje zadeve ali ne. Glede na matičnost odbora, kar mi je tudi nerazumljivo, gospod predsednik, ker jaz menim, da bi matičnost za amandmaje, ki se nanašajo na Slovence v zamejstvu in po svetu, morala biti matičnost komisije in ne odbora za mednarodne odnose. Jaz sprašujem zdaj.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Hvalica, je nekoliko prehitro. Sedaj smo pri drugi postavki, na strani 34, amandma pod točko 1. In sedaj je samo še možnost obrazložitve glasu, ni več razprave.
IVO HVALICA: Ne. Ampak glejte, jaz sem se ravno zato javil. Ali spada v ta segment tudi urad za Slovence v zamejstvu in po svetu?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Na to vprašanje bom potem odgovoril, ko bo prišla ta postavka.
IVO HVALICA: Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej, prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 1. Ugotovimo prisotnost! Smo pri amandmaju pod točko 1, na strani 34, predlaga ga vlada. (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 1, ministrstvo za zunanje zadeve. Predlagatelj je odbor za mednarodne odnose. To je amandma na strani 35, kontna številka je 4000. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (6 poslancev.) Kdo je proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma istega porabnika, kontna številka 4029, predlagatelj odbor je za mednarodne odnose. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (7 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma istega proračunskega uporabnika, kontna številka 4202, predlagatelj je odbor za mednarodne odnose. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod 1. točko na strani 36, kontna postavka 4202. Sedaj smo že na glasovanju gospod Hvalica, se opravičujem.
Kdo je za? (6 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na postavko 1812 - urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Takoj bi poskušal odgovoriti na vprašanje, ki ga je prej gospod Hvalica preuranjeno postavil. Matično delovno telo za vse amandmaje je odbor za finance. Vsa ostala delovna telesa so obravnavala amandmaje, za katere so sama ocenila, da so zainteresirana za njih. Kjer so se neposredno opredelila, je v pregledih tudi stališče teh delovnih teles zapisano. Dal vam bom besedo.
Postavka 1812 - urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ima 8 vloženih amandmajev, od strani 36 do strani 39. Dovolite mi, da jih ne berem. Odpiram razpravo. Gospa Zbačnikova. Nato gospod Hvalica.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav! Obrazložitev zakaj smo vložili ta amandma.
Ta amandma ne vpliva na povečanje proračunskih odhodkov, temveč le zagotavlja preglednost in namensko porabo proračunskih sredstev. Združitev sredstev, ki so bila v proračunu za leto 1998 in v predhodnih letih namenjena samostojnim postavkam, to je Izseljeniško društvo Slovenije, Svetovni slovenski kongres, Slovenska izseljeniška matica, pomenijo slabšo preglednost nad uporabo proračunskih sredstev, kot tudi nepreglednost delovanja institucij. Zato je z vidika transparentnosti javnih financ nujno potrebno še naprej samostojno in točno določanje financiranja teh institucij. To je tudi eden od pogojev za vstop v Evropo. Z združitvijo sredstev za različne institucije obstoja resna nevarnost, da bi prišlo do poenotenja ali celo do zmanjšanja oblike politike Slovencev po svetu.
Delovanje vseh teh treh organizacij ni zgolj samo projektno organizirano. Za financiranje posameznih projektov so omenjene institucije tako prijavljajo potem na ustrezne razpise ministrstev. Zato morajo tudi vnaprej imeti za določene projekte, ki jih planirajo, planirana sredstva. Bistveni predpogoj za dodelitev sredstev iz projekta ustavne obveznosti podpore Slovencem po svetu bi morali biti pisno določeni in sprejeti kriteriji oziroma merila, kot podlaga za morebitni javni razpis. Ker le-ti še niso znani, je nedopustno združevanje do sedaj namenskih sredstev za delovanje dosedanjih treh institucij pod eno podkonto. Zato tudi sprašujem državno sekretarko, gospo Logarjevo, če mi lahko odgovori na naslednje vprašanje.
Kdaj bo urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu sprejel akt o določanju kriterijev za financiranje podpore fizičnim in pravnim osebam, Slovencem po svetu in izdelal interna navodila za pripravo finančnih načrtov in načinov o poročanju uporabe teh sredstev? Kako sedaj, zakaj sedaj to združuje, ko je potrebno v tem prehodnem času to narediti čim bolj transparentno in s čim boljšo kontrola? Sama menim, da je to korak nazaj, da je to zmanjšanje transparentnosti, to, kar je tudi eden od pogojev za vstopanje v Evropo. S tem mi ne povečujemo nobenih finančnih sredstev, ampak mi samo naredimo jasno razporeditev sredstev znotraj vseh teh, ki potrebujejo ta sredstva, da lahko tudi planirajo določene projekte za naprej, po drugi strani pa da je lahko nad njimi kontrola. Prosim tudi pred glasovanjem za odgovor. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Zbačnikova. Predlagam, da se še drugi poslanci oglasijo in nato bomo dali besedo predstavnikom vlade, če bodo želeli pojasniti nekatera vprašanja. Besedo ima gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani kolegi! Gospod predsednik, zdaj ne vem, ali me niste razumeli, ker vaše izvajanje ni bilo tisto, kar sem jaz vprašal. Poglejte, prosim vas, če vzamete, torej stran 36. Če govorimo o prejšnjem amandmaju, samo za primerjavo, zdaj govorimo o 1812 - urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Če govorimo o prejšnjem amandmaju, ki je že passe, ampak tam jasno, razumem, matično delovno telo so finance, predlagatelj je odbor za mednarodne odnose. V redu, O.K., ampak zdaj gremo naslednje. Poglejte, kaj se pa tu zgodi. Matično delovno telo, torej so finance, potem je pod opombe, komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu podpira in zopet se vtakne odbor za mednarodne odnose, ki ne podpira. Torej imamo kar tri delovna telesa, v prejšnjem mandatu komisija za Slovence ni bila delovno telo, je bil to sestavni del odbora za mednarodne odnose, zdaj pa je to posebej delovno telo. To je precedens, ki zavaja. Kaj se ima za vtikati sem odbor za mednarodne odnose, če smo te amandmaje sprejeli na komisiji za Slovence v zamejstvu in po svetu? Zakaj?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kratko pojasnilo, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Prosim.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Podoben primer je tudi, če pogledate, že passe, to je stran 24, eden od amandmajev urad vlade za informiranje, tam so poleg matičnega delovnega telesa kar trije odbori čutili zainteresirane, in sicer odbor za kmetijstvo, odbor za notranjo politiko in za gospodarstvo. Zanimivo, da niti eden ni podprl. Dejstvo pa je, da vsa delovna telesa obravnavajo proračun in tudi vložene amandmaje. Seveda, to je samo kot opomba. Za poslance je ključno stališče seveda matičnega delovnega telesa, vlade, predvsem pa vsak poslanec se nato sam odloči, kako bo glasoval.
IVO HVALICA: Ja, ampak poglejte, vseeno, jaz protestiram proti takšnemu vtikanju v zadeve drugih. Poglejte, odbor za mednarodne odnose je odbor za mednarodne odnose, komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu je svoje neodvisno matično delovno telo, ki mu predseduje gospod Schiffrer. Potem, kaj pa mi počnemo na tem, v tej komisiji? Mi se tam trudimo in vse, potem pridemo tja do poslanca Kacina in on čez vse to potegne črto. Vas nisem pa nič vprašal, zdaj vprašujem predsednika.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Hvalica, jaz sem vam odgovor dal, to velja tudi za številne druge amandmaje. Ponavljam, matično delovno telo je odbor za finance in kreditno-monetarno politiko.
IVO HVALICA: Popolnoma razumem, ampak to smatram za zavajanje, to, vtikanje odbora za mednarodne odnose v to materijo. Zanimivo, vi ste dali prej primer, kjer vsi zavračajo, tu je pa vedno v kontradikciji. Torej, kaj smo mi v komisiji za Slovence po svetu in zamejstvu? Kaj smo? Podkomisija?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Predlagam, da poveste svoje stališče...
IVO HVALICA: Podkomisija? Ne, jaz bi rad vedel, ali smo normalna komisija, normalno delovno telo ali smo neka podkomisija - ne vem, iz tega to ni razvidno. Predvsem pa se sramotimo pred Slovenci v zamejstvu in po svetu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Hvalica. Gospod Terčon.
DAVORIN TERČON: Rad bi povedal samo nekaj besed, glede na to, kar je gospa Zbačnikova rekla.
Torej, ni res, da gre samo za jasno opredelitev postavk izseljenske matice, svetovnega slovenskega kongresa in izseljeniškega društva "Slovenija v svetu". Gre konkretno v amandmajih gospe Zbačnikove in amandmaju gospoda Hvalice, na 37. strani, tudi za finančno povečanje znotraj teh postavk. Sam bom podprl amandma na strani 38, amandma komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, amandma številka 3, ki v okviru obstoječe mase te tri postavke loči in tako poveča preglednost proračuna. Zato bom podprl tretji amandma na 38. strani.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Repliko ima gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Gospod kolega, jasno sem povedala, da to ne povečuje proračunskih sredstev. Dela samo jasnost in razporeditev znotraj sredstev, ki so določena za ta urad. Ker se pa z leti vsa sredstva na vseh postavkah procentualno povečujejo, je tudi tu, glede na ostala dva, potrebno procentualno povečanje. Tako bi se znotraj sredstev, ki ne bodo povečala proračunskih sredstev, ta sredstva razdelila med vse te tri porabnike, procentualno, glede na leta, če gledamo nazaj, njihovo porabo in njihove projekte. Samo to in ničesar drugega. Sama sredstva iz proračuna se pa ne povečujejo, ampak se razporedijo znotraj kontov, glede na število, porabo in projekte. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Še replika? Gospod Terčon.
DAVORIN TERČON: Gospa Zbačnikova, proračunska sredstva se res ne povečujejo. Povečuje se pa konkretna postavka, konkretno za svetovni slovenski kongres in za slovenska izseljeniško društvo Slovenija v svetu. Te postavke se povečajo, povečajo se pa na račun ostalih porabnikov znotraj urada - to sem jaz trdil - in povečajo se za bistveno večji indeks, kot je pa rast proračuna. V tretjem amandmaju na 38. strani so pa upoštevani realni odhodki glede na lansko porabo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prosim, gospa Logarjeva, državna sekretarka.
MIHAELA LOGAR: Prav lepo pozdravljeni! Kar direkten odgovor gospe Zbačnikovi.
Financiranje in osnovno delovanje vseh treh organizacij, tako svetovnega slovenskega kongresa, "Slovenije v svetu" in slovenske izseljeniške matice, financira stoprocentno urad za Slovence po svetu.
Že lani smo bili domenjeni in smo imeli pripravljene pogodbe, na kakšen način se to financira. In sicer na enak način, kakor... To se pravi, kriteriji so isti kot v ministrstvu za zunanje zadeve oziroma v državni upravi. Toliko jim pripada plače, toliko jim pripada materialnih stroškov. Opozoriti vas moram, da so te številke bistveno nižje od številk, ki se ta trenutek pojavljajo v vaših amandmajih. Letos sem pred to proračunsko debato zahtevala tudi finančno notranjo kontrolo. Navodila oziroma kar zahteve finančne kontrole ministrstva za finance so, da vse te stvari uredimo s pogodbo. Se pravi, vse te kriterije, ki jih zahtevate, to niso kriteriji, ki jih dajemo navzven, to so kriteriji, ko med seboj urejamo medsebojna razmerja, to se pravi med uradom kot financerjem in med vsemi temi tremi organizacijami kot izvajalci. Se pravi, ne glede na višino sredstev, ki jih bomo zdaj namenili, če bi bil recimo vaš amandma sprejet, ta organizacija ne more črpati vseh sredstev, če jih ne pokriva drugega dela s programi. Zaradi tega ostro ločimo ta del.
Naš namen, da jih združujemo, je namenjen večji transparentnosti sredstev. Že lani je prišlo potem do drugačnega glasovanja v parlamentu, tako da so se vse tri organizacije pojavile kot svoje proračunske postavke. In v tem primeru je bila ta transparenca sredstev žal zabrisana, ker je še vedno vprašanje, kako v bistvu zasledovati te finance. Vemo, da se vse te tri organizacije prijavljajo tudi na programe na drugih ministrstvih.
Istočasno pa tudi opozarjam, da s tem ne povečujete proračuna v tistem skupnem smislu. Res pa je, da zmanjšujete bistveno s temi povečanimi postavkami, ki so avtomatsko namenjene zdaj posameznim organizacijam, nivo sredstev, ki so namenjena programu. Ker če seštejete, gre vse skupaj na 170 milijonov.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospa Zbačnikova, potem še gospod Schiffrer.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat bi vprašala gospo sekretarko: Ali imate potem te podzakonske akte in kriterije? To se pravi, so izdelani, na osnovi katerih se bo lahko to delilo in tudi kontroliralo? To se pravi, so. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, gospa Logarjeva, to je pomembna izjava. Prosim, če ji poveste na mestu, kjer se pač take stvari delajo.
MIHAELA LOGAR: Vsi ti kriteriji so izdelani, tudi že napisani in nobena od teh organizacij ne bo prizadeta, ampak bomo medsebojno te kriterije tudi lahko potrdili s podpisom pogodbe.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Mag. Schiffrer, želite besedo? Prosim.
MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Hvala, predsednik! Dragi kolegi! Jaz bi dodal samo nekaj, kar mogoče ni ostalo popolnoma jasno pri tem pogovoru.
Amandma tri ponavlja vse te tri porabnike: izseljeniško društvo Slovenije, svetovni slovenski kongres in tako naprej. Pri teh postavkah nismo naredili drugega, kot da smo bazične vsote, ki jih predlaga vlada, ki niso bile spremenjene z ozirom na lansko leto, pomnožili, aplicirali koeficient 107, ki ga je vlada aplicirala praktično za vse postavke. To se pravi, samo neko delo pravice. Me pa moti, tako kot je gospod Hvalica rekel, da tukaj spodaj piše: "Matično delovno telo, ne podpira". Matično delovno telo smo mi, je komisija za Slovence po svetu. Ne vem, kdo je tisto matično delovno telo, ki tega predloga ne podpira. Ko ga vendar komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu podpira. Tukaj je napaka. Da je matično delovno telo komisija in ne vem, kdo drug bi lahko bil.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Schiffrer! Gre za nesporazum. Pri vprašanju sprejemanja proračuna je za vse amandmaje matično delovno telo odbor za finance in monetarno politiko. Samo tukaj je izjema in je matično delovno telo po poslovniku določeno.
MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Dobro. Sprejemam vašo razlago. Tukaj bi samo to dodal. Te številke, ki jih tukaj berete, so številke, ki so povečane samo za koeficient 107, kar je minimalni koeficient, ki je bil apliciran v tem proračunu. To so gotove postavke, ki imajo dosti večji koeficient. Prosil bi, da vsaj za zadnji, tretji amandma glasujete. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Schiffrer za vaše pojasnilo. Replika gospod Terčon. Se odpoveduje? Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Prosim za pozornost! Smo na strani 36. Na glasovanje dajem amandma pod točko 1. - kontna postavka 4120. Predlagatelj je skupina poslancev, Majda Kregelj-Zbačnik. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Predlagatelj Samo Bevk. Predlagam, da sledite, da ne bi bral vseh drugih stališč. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (19 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 2 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma za kontno postavko 4142, predlagatelj je Ivo Hvalica. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (21 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma iste kontne postavke pod številko 2. Predlagatelj komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem tretji amandma za isto postavko. Tudi ta amandma predlaga komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju proračunskega porabnika - urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, postavka 4143. Predlagatelj Ivo Hvalica. Ugotovimo prisotnost! Svoj glas bo obrazložil gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani kolegi! Postavljam vas pred zelo enostavno dilemo. Ali Slovenci v zamejstvu in po svetu ali pa varnostno-obveščevalna služba? O tem govori ta amandma.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Glasovali boste, pričakujem, da bo gospod Hvalica podprl svoj amandma. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (19 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni dobil podpore.
Na glasovanje dajem amandma iste kontne postavke, predlagatelj komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni dobil večinske podpore.
Na glasovanje dajem zadnji amandma k postavki urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Predlagatelj je gospod Ivo Hvalica. Svoj glas bo obrazložil gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Glasoval bom seveda za, gre pa za isto dilemo. Tokrat dajem Slovencem v zamejstvu in po svetu in jemljem, komu? Strelivu, ampak policiji, ne obrambi. Nima kaj delati policija s strelivom. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (18 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni dobil podpore.
Prehajamo na proračunsko postavko 1911, ministrstvo za obrambo. Amandmaji so nekoliko daljši. Prvega predlaga vlada Republike Slovenije. Matično delovno telo ga podpira. Drugi amandma je predlagal Rudolf Petan. Ta amandma pa nima podpore vlade in matičnega delovnega telesa. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k postavki ministrstva za obrambo? (40 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je ta amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k tej postavki predlagatelja Rudolfa Petana. Ugotavljamo prisotnost! Svoj glas bo obrazložil gospod Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Jaz bi želel povedati, da se na področju obrambe sredstva zmanjšujejo za celo milijardo. Sam sem pa vložil tri amandmaje.
Sedaj bom razložil prvega. Gre za minimalna sredstva, ki jih dobiva združenje častnikov. Gre za organizacijo, ki je strokovna organizacija slovenskih častnikov. Z osamosvojitvijo je ta organizacija pridobila druge naloge, povezovanje v mednarodne tokove. To se pravi, zveza je bila vključena v zvezo evropskih častnikov Evromil. Z željo po vključevanju v Evropsko unijo, pa se častniška organizacija povezuje tudi s častniki zveze Nato. Želel bi povedati to, da se relativno sredstva za zvezo častnikov zmanjšujejo. Zadnja tri leta se relativno znižujejo, ker je potrebno upoštevati inflacijo, povečanje je pa bilo za procent ali dva. Tako je prišlo do večjega razkoraka pri sredstvih, pri obveznostih je pa prišlo ravno v obratnem smislu, ker obveznosti so pa večje. Predstavljajte si samo potovanje na srečanje častnikov Evrope. Že samo prevozni stroški in bivanje tam stane skoraj toliko, kot je dotacija. Ampak to je druga zadeva. Želel bi opozoriti na to, da se sredstva relativno zadnja tri leta znižujejo in zato sem tudi predlagal amandma za povečanje za 5 milijonov. To sicer ne bi nadoknadilo tega zmanjšanja, ampak kljub temu moramo biti realni, zato je ta znesek, ki nekako daje podporo zvezi častnikov.
V vsaki normalni državi ima ta zveza pomembno vlogo, to je strokovno združenje častnikov. Pri nas pa se to obravnava precej mačehovsko. Navsezadnje pa ne gre za velike zneske, ampak gre pri tem proračunu za simbolični znesek za 5 milijonov. Zato bi prosil, če bi podprli ta amandma. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (9 poslancev.) Kdo je proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni dobil podpore.
Smo na postavki 1912, uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Kot je že povedal, je dva amandmaja vložil gospod Rudolf Petan. Za oba velja, da ju vlada ne podpira, prav tako tudi ne matično delovno telo. Prosim, gospod Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Ta amandma daje nekaj sredstev za nakup opreme za tista društva, ki posredujejo v prometnih nesrečah.
Gre za vozila in seveda drugo opremo. Koliko je prometnih nesreč v Sloveniji, verjetno ni treba posebej govoriti in izgubljati besed. Vemo pa, da če je dobra oprema, se lahko marsikatero življenje reši, če pa te opreme ni - in jaz ne trdim da ni opreme, ampak slediti je treba sodobnim tokovom in pa seveda opremiti čimveč teh društev, ki so kategorizirana, da imajo sodobno opremo in da jo lahko čimprej tudi posredujejo. Zato tudi predlagam, da podpremo ta amandma. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem prvi amandma k postavki Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, predlagatelj gospod Rudolf Petan. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (13 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni podprt.
Na glasovanje dajem drugi amandma k tej postavki, predlagatelj je prav tako gospod Petan. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Predlagam, da glasujemo še o tem amandmaju in nato prekinemo sejo do 14.30. Še enkrat ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Kolegice in kolegi! Sejo nadaljujemo ob 14.30.
(Seja je bila prekinjena ob 13.00 uri in se je nadaljevala ob 14.37 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Nadaljujemo z dnevnim redom, smo pri 6. točki dnevnega reda. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko nadaljuje z delom. Dodatno pa so se za nadaljevanje 30. izredne seje dne 16. decembra 1998 opravičili: od 16.00 ure dalje Benjamin Henigman, Miroslav Mozetič in pa gospa Maria Pozsonec. Upam, da bo državni zbor lahko ob takem številu normalno delal, kajti številka 46 je zelo pomembna številka.
Torej državni zbor je 6. točko dnevnega reda prekinil pri glasovanju o drugem amandmaju k proračunski postavki 1912, uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, predlagatelj je Rudolf Petan. Odbor in vlada ne podpirata. Predlagam torej, da glasujemo o tem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (9 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na proračunsko postavko 2111, ministrstvo za gospodarske dejavnosti. K tej postavki imamo vložena dva dopolnila. Prvega predlaga skupina poslancev, prvopodpisani Boris Sovič, vlada in delovno telo ne podpirata. Drugi amandma predlaga Benjamin Henigman, tudi tukaj vlada in delovno telo ne podpirata. Želi kdo besedo? Gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala za besedo. Spoštovani! Že tretje leto moledujem za podporo amandmaju ali pa kakorkoli, saj ni potrebno, da je amandma sprejet, če bi se vlada dogovorila in nekaj naredila na energetiki na področju zahodne Dolenjske. Pod zaporedno številko 1 na strani 46, 2111, predlagam amandma, da se pričnejo aktivnosti za izgradnjo razdelilno transformatorske postaje 110 kilovoltov na področju zahodne Dolenjske, konkretno lokacija v Ribnici.
Že v lanskem letu je ministrstvo za gospodarske dejavnosti obljubilo, da bo nekaj storilo oziroma premaknilo v tej temi, da gospodarstvo s tega področja dobi bolj stabilen vir energije, se pravi napajanja iz obstoječe mreže. Dejstvo je, da na radiju 130 kilometrov ni ustrezne transformatorske postaje, ki bi transformirala energijo iz 110 na 20 kilovoltov.
Zato najprej prosim za podporo, čeprav, kot vidim, ne podpira niti vlada, niti matično delovno telo. Po drugi strani bi želel s strani ministrstva za gospodarstvo pojasnilo. Kaj se predvideva oziroma na kakšen način misli reševati to vprašanje, ki pomeni posredno in tudi direktno pomoč gospodarstvu na tem področju?
Drugače si ne znamo predstavljati razvoja večjih gospodarskih podjetij. V mislih imam predvsem Inles iz Ribnice, ki je vezano na stabilni vir energije, kjer elektronika in numerično krmiljeni stroji niso sposobni prenašati električnih mrkov sekundo, dve ali več, ko praktično vsa računalniška postrojenja padejo iz nastavitve in iz krmiljenja. Ne vidim nikogar iz ministrstva za gospodarstvo. Če je kdo drug, ki lahko da odgovor na to vprašanje, bi prosil. Dejstvo je, da sem predlagal zmanjšanje proračunske postavke, predhodna dela TET 3, kar pomeni, da bi nekoliko drugače sredstva, ki so namenjena energetiki, razporedili v državnem proračunu. Upam, da minister za finance, gospod mag. Gaspari, vsaj pri tem ne bo imel kakšnih večjih pripomb. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Henigman. Gospod Henigman je razpravljal o svojem amandmaju, ki ga je vložil. Gre za izgradnjo razdelilne transformatorske postaje v Ribnici. Ali želijo predstavniki vlade odgovoriti na vprašanje, ki ga je poslanec postavil? Ali želi še kdo besedo? Gospod Bavec, želite besedo? (Ne želi.) Ker ni razprave, zaključujem in prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 1, postavke 2111, predlagatelj skupina poslancev, Boris Sovič. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Še enkrat ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod točko 1? (11 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma k istemu proračunskemu porabniku. Predlagatelj je poslanec Benjamin Henigman. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) To je slaba napoved za popoldansko delo. Še enkrat ugotavljamo prisotnost. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo podpora amandma, ki ga je predlagal kolega Henigman? (12 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni dobil podpore in ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o proračunski postavki 2211, ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. K temu porabniku je vloženih 10 dopolnil. Dovolite mi, da jih ne berem in sprašujem, ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem prvi amandma k proračunski postavki 2211, predlagatelj je vlada Republike Slovenije, matično delovno telo podpira. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma k isti proračunski postavki, predlagatelj je Franc (Feri) Horvat. Vlada in matično delovno telo ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponovno ugotavljamo prisotnost! Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (10 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma istega predlagatelja, gospoda Horvata, na kontni postavki 4130, proračunski porabnik ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (13 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma k istemu porabniku, kontna postavka 4300, predlagatelj je Branko Kelemina. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Gospod Kelemina bo obrazložil svoj glas.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Spoštovani predsednik, državni zbor, predstavniki vlade! Glasoval bom seveda za ta amandma. Tako kot vedno, poudarjam tukaj, pred to govornico, kako pomembno je, da bi pomagali ljudem na demografsko ogroženih območjih. Vsaj s tem, da jim poskušamo zgraditi neko infrastrukturo, kakšno cesto, sofinancirati kakšen vodovod. Vemo, da je primanjkljaj na tej postavki, glede na vloge, ki prihajajo na postavko, izredno velik oziroma vsaj enkrat toliko sredstev, kolikor jih trenutno zagotavlja ta postavka bi bilo še potrebnih, da bi nekako v enem letu zadostili tistim nujnim potrebam. Menim, da je ta postavka zelo upravičena in prosim, da čim več glasujete za ta amandma. Sredstva sem vzel na postavki - TET 3, kajti nimamo še nobene zakonske podlage za to, sredstva pa so se že razdelila oziroma kljub temu predvidela na ta projekt. Enako je bilo tudi lani. O tem je že kolega iz opozicije danes govoril. Mislim, da je upravičeno, da se to tako narediti. Kajti tudi sedaj, če bo prišel zakon oziroma referendum, če bo pozitiven, kar pomeni, da država ne bo mogla dati iz proračuna nobenih sredstev in tudi poroštva. To je dejansko popolnoma upravičeno.
Prosil bi večino, da poskušate razumeti težave, ki so na podeželju, in da poskušate tem ljudem na tak način pomagati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Kelemina. Na glasovanje dajem njegov amandma. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma k isti proračunski postavki, tudi istemu kontnemu uporabniku. Predlagatelj je gospod Samo Bevk. Vlada in matično delovno telo ne podpirata. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (12 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3 k istemu proračunskemu uporabniku. Predlagatelj je Franc Horvat. Vlada in delovno telo ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (12 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 4, istega predlagatelja, k istemu proračunskemu porabniku, vlada in delovno telo ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (13 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma k ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, NPK, pod točko 1, predlagatelj Branko Kelemina. Vlada in delovno telo ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! Svoj glas bo obrazložil gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Seveda bom glasoval za ta amandma, rad bi pa samo obrazložil, malo osvežil spomin, ker jaz sem o tem govoril že ob razpravi o proračunu za leto 1999. Mislim, da je ta postavka zelo pomembna in bi lahko bila pomembna tudi za naše izvoznike, ampak zgleda, da tudi ni nikjer interesa in nobeden tega ne podpira, tudi verjetno gospodarstvo samo se za te stvari ne zanima. Logično je, da vladna opcija tega ne bo podprla, ampak mislim, da bi bilo pametno o tem razmišljati, če ne letos, pa vsaj v naslednjih letih. Seveda prosim za podporo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Kelemina. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k temu proračunskemu uporabniku, NPK, predlagatelj Vladimir Čeligoj. Vlada in delovno telo ne podpirata tega amandmaja. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (10 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem tretji amandma k istemu proračunskemu uporabniku, predlagatelj je prav tako gospod Vladimir Čeligoj, vlada in delovno telo ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Prehajamo k novemu proračunskem uporabniku, to je 2212 urad Republike Slovenije za varstvo potrošnikov. Vložen je samo en amandma s strani vlade Republike Slovenije. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma dobil podporo.
Prehajamo na proračunskega porabnika 2215 urad za gospodarsko promocijo Slovenije in tuje investicije. Vloženo je dopolnilo s strani vlade Republike Slovenije. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na novega proračunskega uporabnika, to je 2311 ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vloženih je 12 amandmajev. Ali želi kdo besedo o teh amandmajih? (Ne želi.) To pomeni, da prehajamo na odločanje o posameznih dopolnilih k tej proračunski postavki.
Najprej glasujemo o amandmaju pod točko 1, predlagateljica je vlada Republike Slovenije. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma k istemu proračunskemu uporabniku, konto 4027. Predlagatelj je Bogomir Špiletič, vlada in delovno telo ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo podpira amandma? (10 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma, kontna postavka 4102. Predlagateljica je poslanska skupina socialdemokratov. Vlada in delovno telo ne podpirata. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ni več besede, samo obrazložitev glasu bi bila. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (10 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma k istemu proračunskemu uporabniku, kontna postavka 4130. K tej postavki je vloženih več dopolnil. Pod točko 1, predlagateljica je poslanska skupina socialdemokratov, vlada in delovno telo ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo podpira amandma? (13 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Predlagateljica je prav tako poslanska skupina socialdemokratov. Vlada in delovno telo ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (8 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3. Predlagatelj Herman Tomažič, vlada in delovno telo ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo podpira amandma? (11 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 4 istega predlagatelja. Vlada in delovno telo ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo podpira amandma? (8 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 5 istega predlagatelja. Vlada in matično delovno telo ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Ponovili bomo ugotavljanje prisotnosti. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod točko 5? (11 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmajih k istemu proračunskemu uporabniku, kontna številka 4300. Prvega predlaga Franc (Feri) Horvat, vlada ne podpira, odbor deloma povzema amandmaje v svojem amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (8 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Predlagatelj je odbor za finance in monetarno politiko. Stališče vlade ni napisano. Ugotovimo prisotnost! (40 prisotnih.) Premalo! Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod točko 2? (28 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 2 dobil podporo in je sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k istemu proračunskemu uporabniku, kontna postavka NPK. Nova postavka in nov konto to pomeni. Amandma pod točko 1, predlagatelj Bogomir Špiletič, vlada in delovno telo ne podpira. Svoj glas bo obrazložil gospod Špiletič. Razpravo smo opravili ob celoti, za celo postavko ministrstva za kmetijstvo. Hvala lepa. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1? (15 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 1 ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o postavki, o amandmaju pod točko 2 k isti kontni postavki, istega predlagatelja, vlada in delovno telo ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 2 ni bil sprejet.
S tem smo izčrpali glasovanje o amandmajih proračunskega uporabnika ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Prehajamo na proračunskega uporabnika številka 2411 ministrstvo za promet in zveze. Vloženi so trije amandmaji. Prvega odbor za infrastrukturo in okolje, vlada ne podpira, delovno telo ne podpira. Drugi, Ivan Božič, nima podpore vlade in delovnega telesa. Piše pa tudi opomba. Kaj pomeni ta opomba? Torej amandma pod točko 2 predlaga gospod Božič. Amandma pod točko 3, predlagatelja Jakob Presečnik in Davorin Terčon, nimata podpore vlade in delovnega telesa. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 1 proračunske postavke 2411. Predlagatelj odbor za infrastrukturo in okolje, vlada ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost, drugič! (45 prisotnih.)
Državni zbor nadaljuje z delom čez 10 minut, ob 15.15 uri. Prosim vodje poslanskih skupin in sekretarje poslanskih skupin, da zagotovijo v skladu s poslovnikom prisotnost poslancev in poslank.
(Seja je bila prekinjena ob 15.06 uri in se je nadaljevala ob 15.18 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Na glasovanje bom dal amandma pod točko 1, ministrstvo za promet in zveze, predlagatelj je odbor za okolje in prostor. Vlada in delovno telo ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! Stran 57, spodnji amandma. Razumem. Nerodno je, ker številke niso zaporedne in je potrebno, da točno vemo, o čem glasujemo. (49 prisotnih.)
Kdo podpira amandma? (9 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju na strani 58. Predlagatelj je Ivan Božič. Delovno telo in vlada ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo podpira amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju, ki sta ga k tej proračunski postavki, kontna številka 4208, vložila dva poslanca, Jakob Presečnik, Davorin Terčon. Nimata podpore vlade in delovnega telesa. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo podpira amandma? (16 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o proračunskem uporabniku - uprava Republike Slovenije za telekomunikacije. 4100 in nova proračunska postavka, konto. Prvi amandma, poslanska skupina združene liste, vlada in delovno telo ne podpirata. Drugi amandma Ivo Hvalica, vlada in delovno telo ne podpirata. Ali želi kdo besedo? Gospod Potrč, prosim.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Zavedam se, da ni veliko amandmajev, glede katerih bi se toliko delovnih teles izreklo proti, kot je ta amandma. Hkrati bi vas rad opozoril, da smo bili poslanke in poslanci o tej tematiki 25. februarja leta 1998 popolnoma nasprotnega mnenja. Takrat smo namreč kar s precejšnjo večino sprejeli sklep, s katerim smo predlagali vladi, naj že v proračunu za leto 1998 ali tistem iz tekočega leta zagotovi sredstva za dokončno poravnavo dolgov RTV, ki so nastali v času vojne za samostojno Slovenijo. Za ta problem v tem amandmaju gre.
Ob raketiranju v času osamosvojitvene vojne je prišlo tudi do poškodovanja oddajnikov RTV, škoda je po oceni RTV znašala približno 10 milijonov mark. Ker takrat rešitve ni bilo, so poiskali možnost pokrivanja deloma tudi z nekim kreditom pri avstrijski radioteleviziji. Del tega kredita bi bilo treba v letošnjem letu vrniti. Ta vrnitev znaša 3 milijone mark. Pomeni dodatno obremenitev, nepričakovano, letošnjega proračuna RTV. Ker gre za javno podjetje in ker gre za takšen problem še iz osamosvojitvene vojne, smo bili naprošeni, da tak amandma vložimo. Ko smo ga vložili, smo zelo korektno povedali predstavnikom radiotelevizije Slovenije, da samo z našim amandmajem stvari ne bodo rešene in dobili zagotovilo, da že imajo ali bodo imeli kontakte s predstavniki vseh poslanskih skupin in tudi vlade, ki jim obljublja, da je to ena od stvari, ki terjajo rešitev, in da gre za stvar, ki lahko pripomore k sicer tudi nujno potrebni finančni sanaciji RTV-ja z lastno dejavnostjo in lastno odgovornostjo. Vendar, kolikor se v tej smeri nič ne naredi in se stroški in bremena povečujejo, potem je tudi lastno angažiranje težje. To je vse. Jaz vas pač na ta dejstva opozarjam in pričakujem, da se boste spomnili razgovorov, ki ste jih imeli, in podprli ta amandma. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Potrč. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o dveh amandmajih k postavki "uprava Republike Slovenije za telekomunikacije. Prvi amandma, poslanska skupina združene liste. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (13 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod točko 2 k tej proračunski postavki, predlagatelj Ivo Hvalica. Delovno telo in vlada ne podpirata. Svoj glas bo obrazložil gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani kolegi! Ne boste verjeli, to je amandma, ki se v nespremenjeni obliki pojavlja pred vami oziroma pred tistimi, ki ste tu že drugi mandat, že 6. leto. Nespremenjeno, ponavljam. Trdno sem namreč prepričan, da je televizijska slika, signal tisto, kar lahko najbolj ohrani slovensko govorico v zamejstvu. In ne in ne in ne! Vse govorjenje predstavnikov vlade o podpori Slovencev, vse prazne besede ob raznih obiskih, torej vse skupaj je že absurdno. Zadevo bi zelo enostavno uredili. Obstoječe pretvornike ob meji z Italijo in z Avstrijo bi pojačali in bi poslali ta signal v zamejstvo. Očitno je velik razkorak med deklariranim in realiziranim. Vsa leta, 6. leto, ponavljam, jaz vlagam ta amandma. Ali je res mogoče, da tudi tokrat ne bo nič?! V petek je tu v državnem zboru posvet z vsemi predstavniki slovenskega zamejstva v Furlaniji-Julijski krajini. Veliko ljudi bo prišlo tja, sigurno tudi predsednik državnega zbora, ki bo to pozdravil, ampak vse to bo čisto navaden blef, če ne bomo ljudem tudi nekaj konkretnega dali. Če ne bomo jim rekli, poglejte, končno po dolgih letih vam bomo pa poslali signal, televizijski signal nacionalke čez mejo, tako da boste lahko gledali slovensko televizijo in ne 28 italijanskih programov, državnih in privatnih. Od nas, od vas je odvisno, ali bomo v petek to rekli. Obljubljam vam, če bo ta amandma sprejet, da bom jaz imel vis-á-vis Slovencev iz Furlanije-Julijske krajine najlepše besede; če pa ne bo sprejet, bom razmnožil toliko izpiskov, kolikor bo prisotnih predstavnikov Slovencev, vsak bo dobil svojega, da bo vedel, kdo je glasoval za in kdo proti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Hvalica. Ustava pravi, da smo poslanci poslanci vsega ljudstva in nismo vezani na nobena navodila, tako da se ne bi na ta način nadaljevala razprava.
Svoj glas bo obrazložil gospod Špiletič. Razpravo sem zaključil. Že drugič se je to zgodilo, gospod Špiletič. Bom sedaj pozoren, ampak vedno vprašam za razpravo, zdaj pa gre za obrazložitev glasu; saj je gospod Hvalica najverjetneje tudi v vašem imenu povedal.
Prehajamo na odločanje. Glasujemo o amandmaju, ki ga je predlagal gospod Ivo Hvalica - gre za uporabnika upravo Republike Slovenije za telekomunikacije, NPK, nova postavka novih kontov. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (24 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 1 ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o novem proračunskem uporabniku, to je tisti proračunski uporabnik, ki je ponovno deležen največ amandmajev - letos jih je vloženih 53 - 2.415 direkcija Republike Slovenije za ceste. Najprej odpiram razpravo o vseh vloženih amandmajih, potem pa bodo poslanke in poslanci lahko pri posameznem amandmaju obrazložili svoj glas; seveda, takrat ni več možen odgovor predstavnikov vlade. Gospod Božič se je prvi oglasil, za njim bosta dobila besedo gospod Demšar in gospod Henigman.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Sicer moram malo pogledati, da ne bom govoril samo vam, ker bi rad, da bi tudi ministrstvo za promet in zveze slišalo...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tudi državni sekretar, dr. Hanžel, je med nami.
IVAN BOŽIČ: Torej, področje Primorske, področje gornjega Posočja je okrog in okrog pokrito z amandmaji, ki sem jih vložil k temu proračunu. Reči moram, da do leta 1975, do sprejetja osimskih sporazumov je bilo razumljivo, da država Jugoslavija ni skoraj nič vlagala v Posočje. Tam je namreč še vedno veljal "confino provisorio", se pravi, začasna državna meja. Ampak od takrat naprej, odkar imamo svojo državo, bi človek pričakoval, da se bo prometni režim, cestna povezava z matično državo, povečal oziroma vsaj izboljšal. Od 1947. leta, ko je bila Primorska priključena k Jugoslaviji oziroma Sloveniji, do danes se te prometnice, ki so bile zgrajene v glavnem za potrebe prve, nekaj tudi 2. svetovne vojne, niso nič popravile. Tako se ni popravila železnica od 1906. leta niti ne ceste vzdolž reke Soče ali v notranjosti Slovenije. Pri tem opozarjam samo na nekaj.
Govorimo, da bomo prišli kmalu v Evropo. Tudi sam sem prepričan in tudi pogosto pravim, da živim v Evropi, ker smatram, da imamo kulturo Evrope. Ampak promet in prometnice pa niso urejene kot v Evropi. Ko bomo prišli v Evropo, če te ceste,o katerih sem napisal amandmaje, ne bodo urejene, bodo Primorci odhajali na italijanske avtoceste in naprej v Evropo. To sem povedal tudi, ko smo govorili o brezcarinskih prodajalnah na naši zahodni meji. Danes na tej meji imajo naši ljudje še delo in zaslužek. Če bomo to ukinili, bomo šli bolj daleč v Italijo za zaslužkom. Nesmiselno in nepošteno se mi zdi, da noben amandma na urejanje prometa gornjega Posočja, vsega tistega dela severne Primorske, ni bil sprejet. Pravzaprav od avtoceste do Vršiča in do meje s Škofjo Loko in Bohinjem.
Mislim, da to ni prav. Kajti nekoč bomo dajali tudi mi odgovor, kako pokrivamo celo državo, ne samo en del, ampak tudi tisti del, ki je tudi še kako potreben, da bi mu konec tega stoletja popravili ceste, da se ne bo odmikalo in hodilo vse v svet, na zahod. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Božiču. Besedo ima gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Glede na dosedanje glasovanje velikokrat človek pomisli, ali vse počnemo na tej desni strani brez upa zmage. Verjamem, da je težko glede na to, kar je tudi dopoldne minister povedal, kako povsod manjka denarja. To kar se vleče že vrsto let, ta nekakšna naravna bariera med Primorsko in Gorenjsko se nadaljuje. O tem, kar je gospod Božič govoril, bi jaz govoril samo v nadaljevanju proti ostali Gorenjski.
Ceste, ki so bile tam zgrajene, nekatere v času Napoleonove okupacije, potem za potrebe Rupnikove linije, so mnoge ostale take, kot jih je potem Rupnikova vojska tudi pustila. Posebej bi rekel, da imamo področja, kjer so cele krajevne skupnosti in cele fare, čez 500 ljudi, še vedno odrezane od normalnih cest in imajo samo neurejen makadam in pa slabo cesto. Zato tega ne razumem, da vidim, kako se gladko zavračajo vsi ti predlogi, s katerimi bi želeli ta pretok prek nekdanje kranjsko-goriške meje nekoliko bolj usposobiti. Ne da bi hotel tu populistično govoriti, ampak Italijanom delamo neverjetno uslugo s tem, ko še naprej vzdržujemo to stanje tako, kot je. Mene bi sila zanimalo, kaj Italijani v svojem razmišljanju imajo glede na to nekdanjo jugoslovansko-italijansko mejo. Zato bi vas prosil, verjamem, da ni treba in da ni moč vsega podpreti, ampak vendar kakšno povezavo, ki gre prek Škofje Loke na Tolminsko, pa je vseeno, ali gre to po Poljanski dolini ali gre po Selški dolini, pa mislim, da bi bilo prav, da bi jo podprli. Ravno tako kot sem omenil povezavo iz občine Gorenja vas na občino Polhov Gradec, imamo neurejeno cesto. Dr. Možgan, ki ga pogrešam že dolgo časa v teh naših klopeh - mi je žal, da ga danes ni tukaj - mislim, da bi bil vesel, če bi danes podprli to najino prizadevanje, da bi vsaj nekaj na tem področju naredili. Upam, da boste imeli toliko razumevanja pa da boste vsaj nekaj dobre volje pokazali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Demšar. Razpravljati želi gospod Henigman. Upam tudi, da se nam bo pridružil poleg dr. Hanžela še kateri od predstavnikov vlade, ki bo lahko odgovoril na ta vprašanje. Prosim, gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Se strinjam z vami, gospod predsednik. Zelo rad bi videl tukaj še koga iz ministrstva za promet in zveze. Prijavljam se k besedi zato, ker pričakujem tudi odgovore predstavnikov vlade, drugače bi obrazlagal svoj glas brez upa zmage tako rekoč. Pa vendar, tudi jaz sem eden izmed tistih, ki že 6 let gulim to poslansko klop in 6 ali pa 5 let vlagam praktično enake amandmaje, s tem, da seveda vire, od koder naj bi jemali, prilagajam vsakokratnim navodilom ministrstva za finance.
Zdaj pa malo bolj konkretno. Kakšen gospodarski odnos ima vlada Republike Slovenije, katerakoli že, ta ni nič boljša od prejšnje, do nekaterih odsekov državnih cest. Vložil sem amandma pod zaporedno številko oziroma 2415 na strani 62 za obnovo ceste Trava-Podplanina, to je od hrvaške meje v občini Loški potok navzgor. Za to cesto naj bi bila sredstva predvidena v letu 2000. Sprašujem se, od kje ta logika, ko vemo, da vsako leto se ustvarja dodatna škoda s tem, ko plazovi, neurja in druge naravne neprilike praktično uničijo tekom leta ali pa jeseni tisto, kar je nekdo med letom zgradil oziroma popravil. Trdim, da vsakršna vlaganja sredstev, brez dokončne celovite rešitve z asfaltiranjem in odvodnjavanjem, je metanje denarja skozi okno. Zato bi rad odgovor predstavnikov ministrstva za promet, kaj mislijo storiti na tem odseku, da bo država tudi na južni meji se lahko postavila pred tistimi ali zadržala obraz razvite, evropsko naravnane države tudi na tistem, kar vsakdo, kdor stopa v Republiko Slovenijo, vidi. Se pravi osnovo, cesto. Predlagam zvišanje postavke z 10 milijonov na 100 milijonov tolarjev, kar bi deloma pripomoglo k sanaciji vsaj približno kilometra, najhujšega kilometra ceste.
Drugi amandma, ki bi ga želel obrazložiti. Podobna situacija je na cesti, ki se gradi. Prav tako v vseh mogočih vladah, od leta 1993 naprej, ko je državni zbor sprejel sklep, da se ta cesta zgradi. Se pravi, zakonodajna veja je sprejela sklep, da se zgradi cesta do Osilnice. Prva vlada je konkretno pristopila k tej investiciji, je začela. Ta druga vlada, Drnovškova, pa ne vem, kaj misli. Postavka v proračunu za leto 1999 izkazuje natančno nič tolarjev. Sam imam skromno željo, da se ta postavka poveča na 100 milijonov tolarjev in da se nameni iz postavke manjše rekonstrukcije pri istem ministrstvu. Se pravi, želel bi konkretno postavko za to, da se na tem odseku nekaj zgodi. Drugače bodo sredstva, ki so namenjena za rekonstrukcijo, šla verjetno vse drugam kakor pa sem. Ker se ugotavlja po študijah prometnih strokovnjakov, da na tem odseku ni prometa. To sem tudi lani povedal. Seveda ni prometa, ker prebivalci nimajo helikopterjev, da bi se vozili iz Osilnice v Kočevsko Reko, ker ceste enostavno ni.
Mogoče boste namenili 100 milijonov tolarjev za sofinanciranje nakupa enega helikopterja, s katerim se boste vi in mogoče tudi kakšen od občanov vozili po najkrajši možni liniji. Tudi tukaj bi rad odgovor. Zato sem tudi prišel za govornico, kaj se predvideva oziroma v kakšni fazi so stvari. Sedaj pa ocvirek, katerega pa zelo dobro poznam in se tiče občine Ribnica oziroma občine Sodražica. Investicije, zelo uspešne, investicije, rekonstrukcije regionalne državne ceste od Žlebiča do Sodražice. Ne boste verjeli, tik pred zimo letos so predstavniki podjetja - ne bom povedal, katerega, ker sami niso nič krivi - postavili tablo in začeli z izkopom trase na dolžini 150 metrov, 150 metrov. Potem, ko so odkrili zgornjo plast asfalta, so zaključili z deli letos, tabla še vedno stoji, prebivalci tega področja, pa tudi širše, od Dolenjske do Notranjske se pa sedaj vozijo po 150 metrov makadama, prej je bil vsaj slab asfalt. Sprašujem se, kakšna je ta logika vlade oziroma kaj je kdo hotel, ali je hotel ustvariti pred lokalnimi volitvami še večjo negativno kampanjo do države ali do ne vem koga. Med drugim seveda je treba povedati, da so bile sklenjene tudi kupoprodajne pogodbe za cestišče oziroma za kmetijska zemljišča oziroma za zemljišča ob cesti, s tem, da je treba povedati, da je bila cesta narejena pred 35 leti in da vse do danes ni nihče plačal lastnikom zemlje prepisa oziroma jim ni povrnil odškodnine, kaj šele, da bi v zemljiških knjigah uredil, da ne bi plačali od državne ceste katastra, se pravi katastrskega dohodka. In zato, ker po pogodbi v dveh mesecih ljudje niso od ministrstva za finance dobili plačila, so enostavno razveljavili pogodbe in mislim, da so storili čisto prav. Poglejte, predvidenih je bilo 5 milijonov tolarjev za izgradnjo kilometra cestišča v letu 1999. Sprašujem se, kaj boste s temi 5 milijoni! Ali boste obnovili table izvajalcev ali boste karkoli naprej premaknili? Mislim, da se država dela norca iz izvajalskih podjetij, predvsem pa iz davkoplačevalcev. In takih odsekov ni tako malo po Sloveniji.
Naslednje, kar bi rad opozoril, pa sprašujem, kako da je - na strani 85 predlagam seveda amandma, da bi država pristopila k projektni dokumentaciji za obvoznico v Ribnici in sprašujem, po kakšnih kriterijih se je pristopilo k pripravi predloga proračuna, po katerem so nekateri kraji v Sloveniji v tem projektu, Ribnica sama, na kar opozarjam pa že več let, pa ni zraven, čeprav je v planskih dokumentih mesto Ribnica predvideno za izgradnjo obvoznice. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Henigman. Vaša razprava je dobila repliko gospoda Džubana. Pridružil se nam je tudi državni sekretar, gospod Pregelj.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa. Repliciram kolegu Henigmanu, predvsem v tistem delu, ko pravi, da ta vlada ni nič boljša od prejšnje oziroma v nadaljevanju ponovno govori o tem, da Drnovškova vlada ni poskrbela za infrastrukturo v njegovem okolju. Res je, da poslanci v velikem delu funkcioniramo tudi v tem, koliko smo v stanju izboriti v raznorazni infrastrukturi in da je prepogosto, žal, naša vloga tudi na podlagi tega vrednotena, vendar se mi ne zdi pošteno od kolega Henigmana, da na tak način razpravlja in da razpravlja enostransko o dosežkih v sedanji in pretekli vladi. Namreč, dejstvo je, da je prejšnja vlada bila najina skupna vlada, in v tej vladi je krščanska demokracija vodila ministrstvo za promet, in da je državni sekretar Dvornik bil znan po tem, da je znal tik pred sprejemanjem proračuna zadeve uskladiti tako, kot je odgovarjalo njemu in njegovi stranki. Kje ste vi bili takrat, da niste bili dovolj blizu in da se niste na pravi način dogovarjali, ni kriva potem na tak način najina skupna vlada, pač pa je to bil verjetno vaš osebni problem, da pri vašem državnem sekretarju niste bili prisotni. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika na repliko, gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: No, malo nenavadno je, da pri razpravi o proračunu poslanec replicira poslancu. Vendar, gospod Džuban, to, kar ste povedali, nima ne repa ne glave, ker je ministrstvo za promet delalo za vso Slovenijo, in tudi poslanci moramo delati za vso Slovenijo. Jaz sem pa opozoril na problem, ki ga bolje poznam. Če bi gospod Dvornik gledal samo za stranko, kot ste hoteli med vrsticami povedati, potem bi očitno na tem področju vse uredili. Mislim pa, da to ni pravi pristop k reševanju cestne problematike v Sloveniji. Zelo rad bi pa slišal, da bi vi povedali o svojem področju, če vas kaj žuli; če vas pa nič ne žuli, seveda, je pa to vaš problem.
Kar se tiče moje razprave. K razpravi sem se priglasil predvsem zato, ker na poslanska vprašanja s tega vidika ne dobim pravih odgovorov. Odgovor je formalen, ne pove ničesar novega, zato sem čutil potrebo, da se pri tako pomembnem aktu, kot je sprejemanje državnega proračuna, ki je enkrat na leto, in letos je celo pravočasno, o tem pogovorimo in na to opozorim. Saj ne pričakujem, da boste podpirali moje amandmaje, pričakujem pa, da bo temu prisluhnila vlada, predvsem pa ministrstvo za promet in da bo poskušalo nekaj na tem področju storiti. To je moja naloga kot poslanca, izvoljenega v parlament. Ko bo pa gospod katerikoli iz katerekoli druge stranke tudi kaj konkretnega predlagal in opozoril na probleme, ki ljudi tarejo na terenu, bom pa tudi jaz prisluhnil. Verjemite, da v Ribnici ljudje ne volijo samo SKD-ja; poglejte si volilne rezultate, pa boste videli, kako so volilni glasovi razpršeni. Vendar se ne moremo tako ozko, sebično obnašati. Nimam nič proti, gospod Džuban, predlagajte oziroma "zrihtajte" kot pravite, v narekovaju, pri svojih ministrih. Očitno ste tako uspešni, da vi vse "zrihtate", ostali pa moramo javno to, kar nam je dolžnost in naloga, govoriti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razpravljati želi gospod Veber.
JANKO VEBER: Lepo pozdravljeni! Hvala za besedo. Jaz bi razpravljal o amandmaju, ki velja za vso Slovenijo. Tako, da tukaj ne bo dilem glede potrebnosti in sprejetja tega amandmaja. Gre za sredstva, ki naj bi jih namenili v višini 1 milijarde za obnovo cest, predvsem za investicijsko vzdrževanje. Kajti dejstvo, da se gros sredstev ta hip predvsem steka predvsem, in se bo tudi v naslednjih letih, predvsem na področje, ki jih pokrivajo avtoceste, bo veljalo vsaj še 10 let. Poleg tega tudi program, ki je bil sprejet v lanskem letu - predvsem gre za odseke, ki se financirajo s sredstvi EBRD - ravno tako terja sistematično pokrivanje teh obveznosti do te evropske banke. Za ostala področja, ki so izvzeta iz teh programov, niso preostala praktično nobena razpoložljiva sredstva za to, da bi vzdrževanje potekalo tako, kot je tudi potrebno in nujno za nek razvoj tudi ostalih območij.
Zato sva s kolegom Bevkom predlagala amandma v višini 1 milijarde, in sicer sredstva jemljemo na postavki za izgradnjo avtocest. Gre za dejstvo, da je znotraj okvira izgradnje avtocest zagotovljen vir tudi za rehabilitacijo državnih cest. V programu za leto 1999, ki je ravno tako že v obravnavi, ni niti razvidno, za katere državne ceste gre. Tako, da imam občutek, da niti ni ne vem kako velika potreba po rehabilitaciji državni cest, ki se uničujejo zaradi izgradnje avtocest. Poleg tega tudi, če že je ta potreba, je veliko lažje reševati odseke, ki so uničeni zaradi izgradnje avtocest, ker se tudi finančni viri za avtoceste zagotavljajo s konkretnimi viri in so nekako tudi neodvisni od ostalih sredstev, ki se stekajo v proračun, in je tudi pozneje možno nadoknaditi izpad, ki bi nastal zaradi te prerazporeditve sredstev. Zato menim, da je ta predlog utemeljen. Na koncu koncev tudi ob dejstvu, da smo z novim zakonom o cestah tudi prekategorizirali mnoge lokalne ceste v državne, je nekako nelogično, da se ob povečanem številu oziroma ob večji kilometraži državnih cest namenja manj sredstev za vzdrževanje.
Torej tudi ta razkorak bi se nekako zmanjšal, če bi bil ta amandma sprejet. Gre za amandma na strani 73, pod številko 4 in upam, da so bili argumenti dovolj jasni, da bo to tudi sprejeto. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Veber. Gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Jaz bi se tudi dotaknil malo teh postavk pri direkciji za ceste, in sicer me je izredno presenetilo, ko sem v osnutku predloga proračuna zasledil, v kakšni veliki meri so se v bistvu sredstva, predvsem za vzdrževanje, za ureditev cest skozi naselja, zmanjšala na določenih postavkah, tako rekoč za, v nekaterih tudi za 50%. Jaz bi nekako pričakoval glede na to, da je v Sloveniji razmeroma veliko število teh regionalnih cest nižjih kategorij seveda prav skozi naselja izredno kritično urejenih - ni pločnikov tako rekoč, zelo ozki so, tudi zoženja so nekje, tako da se sploh, da je celo enosmerni promet itn. - enostavno bi pričakoval nekako, da bi tudi ministrstvo za promet in zveze zagovarjalo načelo, da je potrebno vsaj neki trend nekih sredstev iz prejšnjih obdobij obdržati na tem nivoju ali pa celo na osnovi potreb povečati določena sredstva na teh postavkah, ne pa jih tako drastično zmanjšati. Jaz ne vem, kdo to dovoli, kako dovolite pa sploh pri pogajanjih v vladi, da so na teh postavkah taka velika zmanjšanja oziroma prerazporejanja sredstev na neke druge postavke. Seveda zdajle je tukaj vlada predlagala neke amandmaje in nekaj notri malo prerazporedila ta sredstva, ampak na koncu, če pogledaš povečanje prihodkov, odhodkov, je nula. To se pravi samo notranja razporeditev, da bi nekaj sredstev se le poskušalo nekje drugje zagotoviti na tej postavki, pa dati na te postavke, je pa dejansko, zgleda nemogoče.
Jaz absolutno oziroma izredno ostro obsojam tako ravnanje vlade, kajti jaz trdim, da oblast s tem načrtno, po moje načrtno izvaja oziroma prispeva k temu, da se dogajajo na teh odsekih prometne nesreče in dejansko je vlada tista, ki načrtno spodbuja, da ta trend nesreč v naseljih se ne zmanjša, ampak se dejansko povečuje. Marsikje ni odbojne ograje, kjer bi morala biti, oziroma odbojna ograja pade celo oziroma jo nekdo zvije, jo porine s ceste v potok. Navadno je to na ozkih delih in ta ograja tam stoji tudi leto ali dve in ni sredstev, minimalnih, da bi se tista ograja dvignila pa postavila nazaj na tisto mesto, kjer bi morala biti. Ali pa mostne ograje, tudi na takih ozkih odsekih je enostavno prevrnjena v potok, tudi to sem videl že na več mestih. Prevrnjena in leta in leta tako stoji, potem vzdrževalec ceste pride, ne boste verjeli, ampak je resnica, pa tisto ograjo postavi nazaj na most, pa na vsaki strani postavi dva kola, tako poševno, kot neko oporo, da tisto tam stoji kot neko strašilo. Pa to ni mogoče, da se to dogaja na prehodu v tretje tisočletje!
Zato seveda obsojam to. Jaz sem tudi predlagal amandma v zvezi s tem, kjer sem predlagal, da bi se predvsem za ureditev cest skozi naselja povečale te postavke. Po mojem mišljenju bi bilo 500 milijonov, se pravi, pol milijarde absolutno številka, ki bi zadostila tem potrebam. Vzel sem pa tam, kjer to ni toliko potrebno oziroma na drugi postavki. Jaz bi prosil, da ta amandma podprete v čim večjem številu, čeprav glede na delujoči stroj nimam preveč upanja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Kelemina. Ali želi besedo državni sekretar, gospod Pregelj? Prosim.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Dovolite, da vas najprej vse lepo pozdravim! Že vnaprej pa se opravičujem, če bo mogoče kakšno moje izvajanje morda manj jasno, kot bi bilo sicer, če bi bil nekoliko prej obveščen, da bo ta točka že tako hitro na dnevnem redu.
Vprašanja, ki ste jih zastavili, so bila že večkrat izpostavljena, tako v parlamentu kot tudi na matičnem odboru, in jih ministrstvo sorazmerno dobro pozna. Glede problemov vlaganja v posamezna področja lahko rečem, da so vlaganja sorazmerno enakovredno razporejena, kar je pač možno zagotoviti v okvirih, ki jih stanje cest na posameznih področjih daje.
Izpostavljen je bil - mislim, da ste, gospod Božič, izpostavili - problem vlaganja predvsem v primorske ceste in v obnovo Posočja. Zavedati se moramo, da je to območje, predvsem območje severne Primorske, po naravnih danostih, po konfiguraciji, izredno težavno. Hkrati pa gre za izredno, glede na obstoječo površino, redko naseljeno območje, torej so temu ustrezne tudi manjše prometne obremenitve. Žal se moramo zavedati, da je vsak kraj v svoji dolini in da ima vsak kraj edino cesto, tisto, ki jo ima. Seveda v primeru poplav, ko je prišlo do določenih uničenj brežin ali sprožitve plazov, so bile te ceste zaprte in so potem vlaganja v ta območja seveda vedno nujna. Letos lahko rečemo, da smo za nosilno cesto s tega območja, tako imenovano Keltiko, uspeli v okviru preplastitev, ki se izvajajo na podlagi programa EBRD, ki bo potekal tudi prihodnjo pomlad, da smo uspeli zagotoviti dovolj sredstev in tudi izvesti že kar nekaj pomembnih ukrepov, tako da so pretežna področja do tedaj uničenega cestišča obnovljena in urejena prometu primerno. Seveda pa ni bilo možno s temi sredstvi urediti tistih problemov, ki jih pač ta cesta ima; to so predvsem preozki deli na posameznih odsekih, ogroženost zaradi plazov, predvsem padajočega kamenja, dreves in podobnega - no, nekaj smo pri problematiki sušic letos rešili, to je predvsem v dolini Zale. Imamo velike težave z obnovo podpornih zidov, težave predvsem v smislu, da dela potekajo počasi, ker so pač pod zahtevnimi pogoji. Bili smo v dilemi, ali ta dela čez zimo prekiniti ali ne. Inženirji so nam nekako zagotovili, da lahko dela izvajajo tudi pozimi v kolikor toliko še primernih pogojih, in jih tudi izvajajo. So pa si nekako prizadevali zmanjšati dolžino teh polovičnih zapor. Se pravi tistih področij, kjer se promet odvija enosmerno s pomočjo semaforjev.
Ne moremo reči, da se v to cesto in v to področje ni vlagalo. Ocenjujem, da je bilo letos narejeno veliko, da je tudi rezultat dober. Upamo, da bo tudi kvaliteta ustrezna. Tukaj smo bili posebej pozorni, kajti te preplastitve so bile oddane po kar solidni ceni. Zato je direkcija za ceste dobila nalogo, da še posebej pazljivo nadzoruje kvaliteto izdelave teh rehabilitacij.
Večja vlaganja tudi za to področje, kot za ostala, na kar je opozoril tudi gospod Demšar, predvsem povezava Gorenjske in Primorske, na primer povezava Škofje Loke s tolminskim področjem. Seveda so možna večja vlaganja takrat, kadar bo za to področje, kot za celotno državo, narejen nacionalni program. Jaz se zato ponavljam že najmanj drugo leto v tej vlogi. Ugotavljam, da je sicer narejenega veliko, da je bil letos na cestnem kongresu jeseni v Portorožu že predstavljen del tega programa, tako imenovana strategija dolgoročnih vlaganj - to je strategija za vlaganja v cestno obnovo v naslednjih 10 letih - da pa še žal zaradi deloma tehničnih, deloma pa tudi čisto kadrovskih problemov, ker je premalo strokovnjakov na tem področju na voljo, ni bilo možno sestaviti takega programa, da bi lahko vam ponudili tako celovito sliko za nadaljnjih vsaj 5 let, tako, kot jo lahko ponudimo pri gradnji avtocest.
Tukaj na ministrstvu za promet in zveze je še pomembna naloga, ki nam nekako visi nad glavo in se jo trudimo opraviti po najboljših močeh. Seveda ocenjujemo, da jo bomo uspeli v prihodnjem letu res pripeljati do tiste stopnje, da jo bomo lahko celovito predstavili. Pristopili smo že v okviru dovoljenih sredstev s pripravo idejnih študij, ki bodo dale odgovor tudi na to vprašanje, kako povezati ti dve veliki področji v dokaj težkem geografskem oziroma težkih geografskih pogojih.
Nekoliko bolj konkretna vprašanja glede povezave Škofje Loke in Tolmina. Vsi vemo, da je več možnih povezav. Ena od teh je bila dokaj obdelana že v prejšnjem letu. To je prek Baške grape, kjer so se pa žal v letošnjih poplavah zopet sprožili plazovi in dela potekajo temu ustrezno. Druge povezave so ali prek sedanjih gorskih potekov, na primer čez Kladje ali čez Žiri in podobno. Alternative temu so izgradnje predorov. Ti problemi se očitno dolgoročno ne bodo uspeli drugače reševati kot z ustrezno izgradnjo predorov. Toda imamo spet opravka z dokaj težkimi kameninami, spet gre za milijardna vlaganja in seveda potrebno bo uravnotežiti, in to ravno v okviru nacionalnega programa, tempo gradnje pomembnih obvoznic in tempo gradnje teh predorskih povezav oziroma tako imenovanih medregijskih povezav. Tako da tukaj bi težko rekli, da lahko v tem letu, ko smo bili primorani zaradi premajhnega dotoka finančnih virov v državni proračun zreducirati prvotne želje, kot veste skorajda za tretjino. Normalen razvoj tega segmenta prometnega gospodarstva bi zahteval približno 30 milijard prihodnje leto. Dobili smo jih nekaj čez 20. Nekaj bodo prispevale tudi sanacije za poplave, toda to je tisto, kar moramo ponovno urediti, kar je bilo nekoč že urejeno. Tako da to ni pravi odnos stanja, to ne bo pridobitev neke nove kvalitete, ampak ponovna vzpostavitev že obstoječe kvalitete, ki so jo poplave uničile. Tako da v bistvu lahko zaključim za ta del vprašanj, da se trenutno v okviru razpoložljivih sredstev kaj več ne da predvidevati.
Na konkretno vprašanje gospoda Henigmana glede obvoznice Ribnica. Obveznica Ribnica deli enako usodo, kot jo delijo vse ostale obvoznice. Velja za poseg v prometno strukturo, ki je po svoje neke vrste nadgradnja, nadstandard in pač se lahko dela samo takrat, kadar se ima za to dovoljšnja sredstva. V letošnjem planu je sicer skoraj 20 obvoznic, v teku je v največji meri obvoznica Radelj, kjer že prihaja do odkupov zemljišč, medtem ko je večina obvoznic še na stopnji preučevanja idejnih rešitev in kot take seveda se delajo izključno na pripravi idejne dokumentacije.
Problematika zelene meje, Trava-Podplanina, ta odsek nam je dobro poznan. Letos se je poskušalo opraviti določene aktivnosti. Seveda v okviru sredstev nismo prišli dlje od priprave dokumentacije. Lahko pa ugotovimo, da smo uspeli opraviti nekaj sanacij, dokončati sanacije, ki so bile sprožene že v prejšnjem letu, gre predvsem za plazove ob sami reki Čabar, tako da ta del je bil urejen. Do asfaltacije pa ni prišlo, ker so potrebni korenitejši posegi. Teren je izrazito plazovit in bi zgolj zasilne rešitve ne prinesle tistega, kar pričakujemo in bi verjetno pomenilo negospodarno ravnanje. Potrebni so pač posebni ukrepi, podporni zidovi, predvsem pa ureditev odvodnjavanja in potem se bo lahko tudi pristopilo k modernizaciji te ceste.
Sodražica-Žlebič, dela so bila že oddana. Bilo je še nekaj težav v jesenskem času s pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Ker pogojuje tempo gradnje na tem odseku predvsem izredno zapleteno reševanje lastninskih problemov oziroma problemov pridobivanja zemljišč, je direkcija pristopila k izdelavi lokacijskega načrta, da bo v primeru neuspešnega pridobivanja manjkajočih zemljišč - gre za znan problem, ki se rešuje že celo vrsto let - da bo pač poskušala potem z novo zakonodajo, torej z razlastitvijo pridobiti določena zemljišča in s tem opraviti predvideno delo. Sredstva so bila res deloma prerazporejena na druge odseke, ki so bili v gradnji, ker se pač tukaj ni dalo porabiti denarja. Se pa zavedamo problema te ceste; ta odsek je na celotni povezavi med Ribnico in Postojno, celo lahko rečem, najslabši in ga je potrebno urediti.
Globalno vprašanje gospoda Vebra glede uspešnosti Darsovega programa rehabilitacije državnih cest, to je tistih cest, po katerih se sedaj odvija promet petega in desetega koridorja, je seveda lahko umestno, žal pa rešljivo v okviru programa Darsa. Ta sredstva so določena v nacionalnem programu, ki je bil potrjen letos spomladi. Kot taka jih tudi predlagamo v uporabo v letošnjem letnem planu razvoja in vzdrževanja avtocest. Tako je težko jemati milijardo iz konta na strani Darsa in dajati na konte direkcije, kajti dosegli ne bi ničesar. Na obeh programih se odvija podoben program, s to razliko, da je v okviru Darsovega programa poudarek na rehabilitaciji tistih cest, ki so bile poškodovane ob gradnji avtocest ali pa se sedaj pospešeno uničujejo zaradi prevelikega prometa, ki presega njihovo zmogljivost.
Sam seznam je na voljo. Po mojih podatkih smo ga posredovali na matični odbor. Če je prišlo do česarkoli, bomo to ponovili. Sicer je pa to del programa, ki ga lahko parlament sprejme ob sprejemu letnega plana razvoja in vzdrževanja avtocest.
Problem velikega zmanjšanja sredstev na kontih direkcije, ob izredno slabem stanju cest, tudi ob novih kilometrih, lahko bi rekli, tisočih kilometrih novih državnih cest, ki so posledica nove kategorizacije, predvsem pa tudi posledica nastanka novih občin. Že uvodoma sem povedal, da je bilo letos potrebno optimistične želje direkcije za ceste in celotnega ministrstva zmanjšati skorajda za tretjino. To je, žal, dejstvo, da denarja ni dovolj. Iščemo nove rešitve, predvsem pri oblikovanju načina oddaje vzdrževalnih del, s tem tudi plačila, in nekaj rešitev bo očitno lahko pripeljalo v naslednjih letih dodaten denar. Seveda se pa čudežev tukaj ne da delati. Mi se zavedamo, da bomo šele s pospešenimi vlaganji, s sredstvi v redno obnovo, to je tisto obnovo, ko se cesto obnovi, preden se jo uniči, uspeli šele v desetih letih priti na zeleno vejo, če bomo vsako leto vlagali vsaj od 2 do 6 milijard letno v tako imenovane rehabilitacije. To so sorazmerno enostavni ukrepi, ki obnovijo cestišče in preprečijo nadaljnje razpadanje: to je nastanek mrežastih razpok, odstopanj površinskih plasti od podlage in s tem nastanek udarnih jam. Že ti ukrepi, če bi imeli vsako leto toliko denarja, vsaj toliko denarja, kot smo ga lani, za leto 1998 in tudi v letu 1999 iz programa EBRD zagotovili, potem lahko rečemo, da bomo čez 10 let prišli na tisto stopnjo, da bo lahko letna redna obnova sledila rednemu, žal, letnemu uničenju zaradi posledic zime, zaradi preobremenitev in zaradi staranja materialov.
Detajli, mislim, da se dajo tudi v drugačnih okvirih še razlagati. Program, ki ga je vlada ponudila kot dopolnitev proračuna, upošteva veliko zahtev iz amandmajev. Žal jih ne more upoštevati v polni vrednosti. Lahko smo jih dali na listo oziroma vključili v program z minimalnimi vrednostmi, včasih zgolj z milijonom na posamezni postavki, zavedajoč se, da v primeru, da bodo ustrezno pripravljeni, lahko v jesenskem času porabimo tudi več na račun predobremenitev za leto 2000.
Tukaj je odgovor na tiste dileme oziroma vprašanja, zakaj so nekatere postavke tako slabo vrednotene. V resnici je bila tukaj predvsem želja zagotoviti kot v zakon o javnih cestah veleva, da se v program direkcije, ki se sprejme skupaj s proračunom, uvrstijo vsi tisti programi, vsi tisti projekti, ki so potrebni obnove, da se uvrstijo z minimalnimi sredstvi. Kar pomeni zeleno luč za pripravo dokumentacije za pridobivanje zemljišč in vseh ostalih pripravljalnih del. Hvala lepa za enkrat.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, državnemu sekretarju za izčrpen odgovor. Ali želi repliko gospod Božič? Ali ste bili zadovoljni z odgovorom? Hvala lepa, gospod Božič. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Prosim poslanke in poslance, da se nam pridružijo tisti, ki ste v preddverju.
Najprej dam na glasovanje amandma pod 1. točko, k postavki direkcija Republike Slovenije za ceste. Predlagatelj je vlada Republike Slovenije. Matično delovno telo podpira. Ugotavljamo prisotnost! Gospod Kebrič prihaja. (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod 1. točko? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod 2. točko, k isti postavki, kontna številka 4025. Predlagatelj je odbor za infrastrukturo in okolje. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (13 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni podprt.
Na glasovanje dajem amandma, ki ga predlaga Benjamin Henigman - direkcija za ceste, postavka 4045. Vlada in delovno telo amandmaja ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (13 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma k direkciji Republike Slovenije za ceste, kontna postavka 4204; k tej je več amandmajev. Amandma pod točko 1 predlaga gospa Darja Lavtižar-Bebler, ki ga vlada in delovno telo ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (7 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni dobil podpore.
Amandma pod točko 2 k istemu proračunskemu porabniku predlaga Branko Kelemina. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (11 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Amandma pod točko 3 k istemu proračunskemu uporabniku in istemu kontnemu uporabniku predlaga gospod Avšič Jože; vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (11 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 4, katerega predlagatelj je skupina poslancev s prvopodpisanim Borisom Sovičem; vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Ponovno ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod točko 4? (9 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Isti predlagatelj predlaga amandma pod točko 5, ki ga vlada in delovno telo ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod točko 5? (7 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Gospod Ribičič, ali ugovarjate izidu glasovanja? Prosim.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Saj ne bi kompliciral - tam nekateri niti za svoje amandmaje ne glasujejo - ampak tako hitro je bilo, da nismo uspeli pritisniti. Vsaj zase vem, pa za gospoda Vebra, za tale drugi amandma, ki ga je gospod Sovič predlagal.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Obstaja poslovniški način, da se to reši. Torej, gospod Ribičič predlaga ponovitev glasovanja o amandmaju pod točko 5. Ta njegov predlog dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Na glasovanje dajem ponovno amandma pod točko 5, predlagatelj je skupina poslancev, prvopodpisani Boris Sovič. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (16 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 5 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 6 k istemu proračunskemu porabniku. Predlagatelj je Samo Bevk, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod točko 6? (12 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 7, predlagatelj je skupina poslancev, prvopodpisani Rudolf Moge. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo podpira amandma? (10 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 8, predlagatelj je Feri Horvat, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (11 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Isti predlagatelj predlaga amandma pod točko 9. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod točko 9? (13 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Amandma pod točko 10 je predlagal poslanec Benjamin Henigman, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod točko 10? (18 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Amandma pod točko 11 je predlagal isti poslanec, gospod Benjamin Henigman. Vlada in delovno telo tega amandmaja ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (16 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Poslanec Jurij Malovrh predlaga amandma pod točko 12, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod točko 12? (10 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Isti poslanec, gospod Jurij Malovrh, predlaga amandma pod točko 13, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod točko 13? (11 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Gospod Malovrh predlaga amandma pod točko 14. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod točko 14? (12 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma istega poslanca, gospoda Malovrha, pod številko 15. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! Gospod Malovrh se je oglasil. Želi povedati, kako bo glasoval. Prosim.
JURIJ MALOVRH: Gospod predsednik! Hvala lepa za besedo. Iz tega amandmaja ni razvidno, čemu je namenjen.
Ta amandma je namenjen za rekonstrukcijo oziroma za obnovo ceste iz odcepa, ki pelje iz avtoceste proti Šentjurju in ta odcep pelje naprej proti Ponikvi. Na Ponikvi je bilo v preteklem obdobju rojeno veliko slavnih mož, ki so še kako pomembni za današnje stanje v Sloveniji. Tam je bil rojen znani slavist Miha Zagajšek, rojen v 18. stoletju, umrl v 19. stoletju. Napisal je preko 70 tisoč gesel in je še kako pomemben za razvoj slovenskega jezika in tudi za preučevanje slovenskega jezika. Na Ponikvi je bil rojen tudi Blaž Kocen, kartograf v takratni Avstroogrski. Njegovi zemljevidi so se uporabljali širom po Evropi in po svetu. Vreden je spomina. Na Slomu pri Ponikvi pa je rojen tudi škof Anton Martin Slomšek, ki bo v naslednjem letu proglašen za svetnika. Po tej cesti na njegovo rojstno domačijo, ki smo jo v letošnjem letu uspeli ustrezno obnoviti, bo prihajalo mnogo ljudi iz Slovenije pa tudi iz zamejstva, iz Avstrije, Italije, Nemčije, Amerike in tudi od drugod.
Glede na povedano, mislim, da je državni zbor in tudi Slovenija dolžna vsaj nekaj postoriti, in to je, da se bodo ljudje pripeljali na Ponikvo po kolikor toliko dostojni cesti. Vrednost ocenjenih del je približno 50 milijonov. Prosim za vašo podporo, ne glede na ideološko razmišljanje, kajti če se Slomšek ne bi rodil, potem ne bi bil prestavljen sedež škofije St. Andraža v Maribor; s prestavitvijo škofije Sv. Andraža v Maribor je bilo ugrabljenih sekovski nadškofiji približno 300 župnij. V vseh teh župnijah bi danes govorili, po vsej verjetnosti, nemško, meja bi potekala nekako tako: od Slovenj Gradca pa tam nekje, približno do Slovenskih Konjic in naprej proti Majšperku. Mislim, da je naš dolg, da vsaj na dostojen način omogočimo Slovencem, pa tudi drugim, da se peljejo po tej cesti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Malovrh, ki je obrazložil svoj glas za amandma pod točko 15 - ali smo se pravilno razumeli? Ne, gospod Jakič, gospod Malovrh je obrazložil, kako bo glasoval za amandma pod točko 15. Sedaj bomo videli, kako je bil prepričljiv.
Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 15 ni bil sprejet.
Amandma pod točko 16 je predlagal gospod Ivan Božič. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (10 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Amandma pod zaporedno številko 17 je predlagal gospod Vincencij Demšar. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Amandma pod številko 18 je prav tako predlagal gospod Demšar; vlada in delovno telo ga ne podpirata. Gospod Demšar bo tudi obrazložil svoj glas. Prosim.
VINCENCIJ DEMŠAR: Pred časom sem v naši dvorani slišal, da imajo nekateri že tako urejeno, da se lahko po avtocesti pripeljejo od doma v Ljubljano. Ob tem pa amandma, ki ga imate pred sabo, za kraj Lučine, ki imajo še pet kilometrov makadama, pomeni edino povezavo proti Gorenji vasi. Želel bi tu kaj več vašega razumevanja, kot ga je bilo pri prejšnjem amandmaju. Menim, da bi na tak način tudi pokazali, da smo v Sloveniji enakopravni, da se nekateri, ki so se do sedaj vozili po makadamu, da bi se lahko tudi v bodoče po bolj urejeni cesti in po asfaltu.
Sam bom glasoval za ta amandma. Prosim tudi za vašo naklonjenost za prebivalce krajevne skupnosti Lučine. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 18? (18 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 18 ni sprejet.
Naslednji je amandma pod točko 19. Predlaga ga prav tako gospod Demšar. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo podpira amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Sedaj so pred nami amandmaji za novo kontno postavko 4205 istega porabnika, to je direkcija Republike Slovenije za ceste. Prvi amandma, predlagatelj je Kelemina Branko. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Prosim, gospod Kelemina bo obrazložil svoj glas.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Kolegi v poslanski skupini so mi posebej naročili, naj se potrudim, da jih bom prepričal, da bodo glasovali za ta amandma.
Upam, da jih bom prepričal. Seveda je vprašanje, če bom ostale prepričal. Zakaj gre? Dejansko sem hotel pomagati, da bi tiste ceste oziroma ceste skozi naselja se v nekem primernem času uredile. Zato sem predlagal bistveno, bistveno povečanje. Vzel sem na postavki - nadure, 4000 - plače in drugi izdatki zaposlenih v državni upravi, nadure v državni upravi. Jaz sem trdno prepričan, če bi lahko zdajle vsi zaposleni v državni upravi odločali o tej postavki, da bi se bili pripravljeni odreči tistim svojim naduram, to gre vsakemu nekaj tolarjev tako rekoč. Ampak v tej veliki masi zaposlenih bi se pa poznalo pri cestah skozi naselja. Zato dajte vi namesto njih glasovati in prav gotovo vam ne bodo zamerili, če jim ne boste tistih milijardo 640 tolarjev namenili za nadure. Logično, mislim da se spomnite, da je tudi evropska komisija zahtevala, da se državna uprava reorganizira. Mislim, da je to edini način, da na tak način prek proračuna državni zbor prevzame politiko v svoje roke, iniciativo v svoje roke in da prisili oblast, da se prek proračuna enkrat začne drugače obnašati in tudi drugače razmišljati in se tudi na osnovi tega, ko ne bo imela sredstev, tako kot se je zgodilo recimo v Ameriki, ne bo mogla več se širiti, ampak bodo morali začeti razmišljati o racionalizaciji. Zato bi jaz prosil, da pač v čim večjem številu podprete ta amandma. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Kelemina. To je amandma pod točko 1, direkcije za ceste, 4205. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod točko 2, predlagatelj je gospod Franc Pukšič, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Glas bo obrazložil gospod Pukšič. Prosim.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo. Gospod predsednik, ta amandma sem vložil namesto izpolnjevanja obljub na hearingu gospoda ministra za promet in zveze, ker on tega ne dela, kar je takrat rekel, sem jaz namesto njega. Sicer ne pričakujem kakšnega nadomestka pri osebnem dohodku, ampak vseeno sem eno delo opravil namesto njega. Namreč, če se spomnite na hearingu je obljubil, da bo za lokalne ceste poskrbel. No, ja, res pa je, da je, preden je seveda prišel na hearing, še bil župan. Takrat se je spoznal na to problematiko. Sedaj kot minister pa zgleda, da je helikopter in regionalke in kaj jaz vem, avtoceste, dovolj. Minister, ne pozabi na to, kar si obljubil in če ni bi bilo tam, pa sedaj povej, če ta amandma podpiraš. Jaz seveda predlagam, da glasujete tako po svoji vesti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Smo pri amandmaju pod točko 2. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (18 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Amandma pod točko 3 je predlagal gospod Samo Bevk. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (9 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Amandma pod točko 4 predlagata gospod Samo Bevk in Janko Veber. Vlada in delovno telo ga ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (9 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Amandma pod točko 5 predlaga skupina poslancev s prvopodpisanim Rudolfom Mogetom. Vlada in delovno telo tega amandmaja ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (8 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Amandma pod točko 6 predlaga Jurij Malovrh. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (11 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Amandma pod točko 7 predlaga poslanec Benjamin Henigman; vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (12 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Amandma k naslednjemu kontu, 4206, pod točko 1, predlaga Darja Lavtižar-Bebler. Vlada in delovno telo amandmaja ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (8 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Amandma pod točko 2 predlaga Avšič Jože; vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.) Tokrat ni bilo prehitro. Ponovno ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (12 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Amandma pod točko 3 predlaga Ivan Božič; vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (7 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Kontna postavka 4208; predlagatelj prvega amandmaja je Darja Lavtižar-Bebler. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Nekoliko se je zmanjšala pozornost. Ponovno ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (6 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Amandma pod točko 2, predlagatelj Jože Avšič, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni dobil podpore.
Amandma pod točko 3, predlagatelj je Benjamin Henigman, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! Smo na strani 78. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod točko 3? (9 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Amandma pod točko 4, predlagatelj je Ivan Božič, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (11 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Amandma pod točko 5 je predlagal Ivan Božič, delovno telo in vlada ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (13 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 6. Tudi tega je predlagal gospod Ivan Božič, toda, gospod Božič, tokrat pa ste vložili amandma v nasprotju s poslovnikom in žal se o tem amandmaju ne bo državni zbor izjasnil.
Amandma pod točko 7, ta amandma pa je vložen v skladu s poslovnikom, predlagatelj je Ivan Božič, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo ga podpira? (13 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Amandma pod točko 8 je vložil gospod Ivan Božič, delovno telo in vlada ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (11 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Tudi amandma pod točko 9 je predlagal gospod Ivan Božič. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (13 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Zadnji amandma pri tej kontni postavki je vložil prav tako gospod Božič, in sicer pod točko 10. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo ga podpira? (8 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni dobil podpore.
Sedaj pa smo pri novih postavkah oziroma novih kontih pri direkciji Republike Slovenije za ceste. Prvi amandma predlaga gospod Herman Tomažič, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Opomba: konto 4204 se nahaja pri postavki kolesarske poti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Amandma pod točko 2, predlagatelj je gospod Jože Jerovšek, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Gospod Jerovšek bo obrazložil svoj glas.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Pod tem kontom sem vložil tri amandmaje, v tej rubriki, in bom kar vse tri obrazložil. Seveda bom podprl te amandmaje in vas tudi naprošam, da jih prav tako podprete. Dva amandmaja se nanašata na cesto Slovenska Bistrica - smučišča na Rogli, to se pravi Jurgovo, vendar v dveh odsekih. Na prvem odseku Slovenska Bistrica-Oplotnica je cesta praktično skoraj v neprevoznem stanju, ker jo je deževje in plaz odnesel, tako da se da samo po dvometrskem koridorju voziti in bo itak prisililo ministrstvo, da nekako tako pomembno cesto rešuje. Drugi del pa je cesta Cezlak-Jurgovo. Vi veste, da bodo letos na Jurgovem pognali novo sedežnico in da je to najkrajši dostop do smučišč na Rogli, do kompletnega sistema smučišč iz prav vseh smeri, tudi iz Ljubljane. Preko Tepanja, Oplotnice na Jurgovo. Pridobite uro na vožnji. Prav tako pa iz smeri Zagreba ali Maribora. Za to cesto je zainteresiran tudi turistični center Rogla. Ta cesta pravzaprav ne samo, da turističnemu centru Roglja omogoča novi dostop, bolj udoben pristop, ker poteka ob potoku Oplotnica, brez hudih vzponov, ampak daje dobre možnosti za širitev phorskega turizma tudi v drugih centrih: Treh Kraljih in na mariborskem Pohorju. Zato vas prosim, da imate za te amandmaje posluh. Pravzaprav bi človek pričakoval, da bo take amandmaje najbolj branil turistični minister, gospod Razgoršek, ker je dejansko zelo pomembna, širša slovenska zadeva.
Potem imam še pod zaporedno številko 5, amandma Poljčane - Makole, obnova ceste. To pa je v Dravinjski dolini, kjer je bila cesta v tem letu bila 7-krat poplavljena v nekaterih odsekih in je v zelo slabem stanju. Ta zapuščena Dravinjska dolina si zasluži, glede na to, da minister Gantar nima preveč posluha, čeprav je nekoč obljubil, da bo tudi za to dolino nekaj naredil, da imajo ljudje vsaj prevozno cesto po tej dolini. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Jerovšek. To je obrazložitev glasu. Sedaj se ne more braniti gospod minister, ker mu ne morem dati besede. Predlagal bi, da se v obrazložitvi ne polemizira. Obveščen sem, da se bo gospod Razgoršek tudi v kratkem pridružil državnemu zboru.
Smo pri glasovanju o amandmaju pod točko 2. Regionalna cesta Spodnja Ložnica - Oplotnica. Ugotavljamo prisotnost! Predlagatelj je Jožef Jerovšek, vlada in delovno telo ga ne podpirata. (50 prisotnih.)
Kdo podpira amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Amandma pod točko 3 je predlagal Branko Kelemina, Radeče - Sevnica - Brestanica. Svoj glas bo obrazložil gospod Kelemina. Prosim.
BRANKO KELEMINA: Hvala za besedo. To je en zelo pomemben amandma. Ta cesta gre skozi mojo vas. To sedaj mora biti ... (Smeh v dvorani.) ... Jaz v teh dveh letih še nisem tolarja dobil v svojo vas, ne v svojo občino. Kolikor jaz vem, ni bila še nobena stvar izglasovana in tudi verjetno ne bo v mojem mandatu. Mogoče bo pa danes.
Gre za novo cesto, ki je postala s 1.7.1998, če se ne motim, regionalna cesta drugega razreda. Dosti je obremenjena in v zelo slabem stanju. Mislim, da predstavniki ministrstva za ceste že vedo, kakšno je stanje na tej cesti; veliko je tudi zoženih odsekov. Cesto je prej občina nekako skušala modernizirati, tam, kjer ni bilo delati propustov, so naredili nekoliko širšo, čim je pa prišlo do propusta, so pa že naredili zožitev, na tako ozko, kot je bil prej dejansko kolovoz. Prav zaradi teh zožanj, tudi odbojnih ograj ni, cesta je preozka, v primeru nesreč na desni strani, če gledam po cesti navzdol, je ta cesta izredno obremenjena; kdor pozna, je narejen novi odsek iz Radeč do Zidanega mostu, čudovita posodobitev ceste - ne, od Radeč do Loke pri Zidanem mostu, posodobitev je enkratna; če bi bila taka cesta v celoti, bi bilo to nekaj čudovitega za to pokrajino, pa verjetno ne bo. Ampak vsaj tiste kritične odseke, menim, da bi bilo potrebno rešiti. Na teh odsekih, kot sem omenil, so se zgodile tudi prometne nesreče s smrtnimi izidi. To se bo še dogajalo, če to ne bo v najkrajšem času zgrajeno. Saj je znano, da je največ nesreč s smrtnimi izidi ravno zaradi takih pasti, ki so postavljene na raznih odsekih, ko ljudje enostavno pozabijo, da se cesta v trenutku zoži in da ni več prehoda.
Zato bi prosil, da o tem malo razmislite. Menim, da ni možno celotnega odseka - cesta je dolga približno 15 kilometrov - v najkrajšem času narediti. Zato sem predlagal, da bi se odprla nova proračunska postavka, in sicer, da bi se morda v treh, štirih letih, kakorkoli že, z nekimi manjšimi zneski skušalo reševati vsaj te kritične odseke in mogoče tudi narediti kakšno preplastitev, ker so ceste dotrajane. Bilo bi škoda, da bodo tudi v naslednjem obdobju, če ne bo prišlo do nobenih popravil, bodo ti odseki takorekoč propadli. Če pa se sedaj naredi določena preplastitev kakšnih 100, 500 metrov ali kilometer na določenem odseku, pa se taka cesta lahko ohrani tudi za nadaljnjih 20 let. Zato malo razmislite; gre za majhna sredstva, samo za 20 milijonov. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Kelemina. Odločamo o amandmaju pod točko 3. Ugotavljamo prisotnost! Prosim za mir v dvorani. (47 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (19 poslancev.) Kdo je proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 3 ni dobil podpore, da bi bil izglasovan.
Amandma pod točko 4, solkanska obvoznica. Predlagatelj je Ivo Hvalica. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (15 poslancev.) Kdo je proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Amandma pod točko 5, regionalna cesta Slovenske Konjice - Poljčane - Majšperk. Jerovšek Jože je predlagatelj, delovno telo in vlada ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (50 poslancev.)
Kdo podpira ta amandma? (13 poslancev.) Kdo je proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Amandma pod točko 6, regionalna cesta Jurgovo - Cezlak. Predlagatelj je Jože Jerovšek, delovno telo in vlada ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo podpira amandma? (16 poslancev.) Kdo je proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet. Na glasovanje dajem amandma pod točko 7, Ilirska Bistrica - Zabičje, Novokračine. Predlagatelj je Čeligoj Vladimir. Delovno telo in vlada ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (14 poslancev.) Kdo je proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Amandma pod točko 8, Dolnja Briga - Banja Loka za preplastitev. Bogomir Špiletič je predlagal, delovno telo in vlada ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (50 poslancev.)
Kdo amandma podpira? (13 poslancev.) Kdo je proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Amandma pod točko 9, skupina poslancev, Boris Sovič, doda se konto novogradnje in rekonstrukcije. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (5 poslancev.) Kdo je proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Amandma pod točko 10, obvoznica v Ribnici. Benjamin Henigman je predlagatelj. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Opomba - amandma ni pravilno oblikovan. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (14 poslancev.) Kdo je proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Smo pri zadnjem amandmaju postavke promet in zveze. Predlagatelj je Benjamin Henigman. Delovno telo in vlada ga ne podpirata. Amandma ni pravilno oblikovan. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (8 poslancev.) Kdo je proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Glasovali smo o 54 amandmajih.
Prehajamo na amandmaje, ki so bili vloženi za postavko 2511, ministrstvo za okolje in prostor. Med nami je tudi gospod minister. Sta pa samo dva amandmaja. Prvega predlaga poslanska skupina Združene liste, drugega predlaga Jožef Jerovšek. Ali želi kdo besedo? Prosim, gospod Veber.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Pri ministrstvu za okolje in prostor oziroma pri tej postavki je vložen s strani naše poslanske skupine amandma, ki zagotavlja 2 milijardi tolarjev za dokapitalizacijo stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Gre pa za dejstvo, da se v zadnjem obdobju ne rešuje stanovanjska problematika oziroma se je sistemsko enostavno nekako noče reševati. Edini sistem, ki trenutno funkcionira na tem področju, je dejansko stanovanjski sklad in zato tudi vlagamo amandma za dokapitalizacijo tega sklada.
Potrebe po stanovanjih so ta hip izredno velike in tudi ugotavljamo, da se iz leta v leto zmanjšuje oziroma povečuje razlika med prosilci, ki imajo rešeno stanovanjske probleme, in med tistimi, ki nimajo rešenega. Seveda so pa te razlike velike. Gre za več tisoč primerov, ki iz leta v leto tudi raste. Ob nesistemskem reševanju tega problema v Sloveniji bodo razmere iz leta v leto resnično neobvladljive ali pa bo prišlo do neke kritične točke, kjer bo potrebno najbrž intervencijsko reševati tudi ta problem. Verjetno pa ni cilj, da pristopamo na tak način k tako pomembnemu področju.
Da se ne pristopa sistemsko k temu vprašanju, govori tudi to, da se poskušajo nekako ublažiti razmere na ta način, da se povečujejo najemnine. 107,5% povečanje najemnin, ki je predlagano, je edina rešitev, ki je bila posredovana v zadnjem obdobju. Vendar se ob tem pozablja, da se s tem dvigom ukinjajo neprofitne ali socialne najemnine in se dejansko prehaja v profitno najemnino. Če ne, celo lahko rečemo temu, oderuško najemnino, ki jo mnogi prav gotovo ne bodo mogli niti plačevati. Gre za povsem stihijsko ravnanje na tem področju, kar gotovo ni primerno za to obdobje, v katerem danes smo in v katerem se nahajamo. 2 milijardi tolarjev bi bistveno ublažili te razmere v Sloveniji.
Tudi sicer čakamo že izredno dolgo na sprejem nacionalnega stanovanjskega programa, ki očitno tudi ne bo prišel kmalu na dnevni red. Pa tudi sicer, če bi, bi najbrž doživel podobno usodo, kot vsi ostali nacionalni programi, ki nimajo lastnih virov. Če ne drugega, je zanimivo tudi to, da se o teh lastnih virih pravzaprav niti ločeno ne razpravlja ali pa vsaj, da bi se nekako poskušalo priti do informacij, katere rešitve pa so tiste, ki jih mogoče tudi že ali v Evropski uniji uporabljajo za to, da se ta stanovanjski problem hitreje in učinkoviteje rešuje. Da bi bila to potem tudi dobra priprava ali podlaga za sprejem nacionalnega programa. Samo s cenami ali samo s povečevanjem cen enostavno tega problema v Sloveniji ne bo možno reševati.
Eden od načinov, kako ublažiti ta način, je bil predlagan tudi v obliki spremembe stanovanjskega zakona, ki smo ga vložili poslanci s poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov. Zakon je vložen v proceduro. Pa tudi sicer ugotavljamo, da ga nismo obravnavali niti še na odboru za infrastrukturo, kaj šele, da bi prišel na nek redni ali pa izredni sklic seje državnega zbora. Mislim pa, da so razmere na stanovanjskem področju resnično že izredne in bi si tudi tak zakon zaslužil uvrstitev na izredno sejo državnega zbora.
Zato bi ob tem, ko se pogovarjamo o teh sredstvih, opozoril na problem, da se je potrebno resnično aktivneje vključiti v program reševanja stanovanjske problematike v Sloveniji. Upam, da sprejem tega amandmaja, ki sicer posega na področje obrambe, ni tak poseg, ki ne bi bil sprejemljiv in obvladljiv za Slovenijo. Namreč, gotovo je tudi za obrambo države zelo pomembno, da imamo zadovoljne ljudi, ki imajo rešeno tudi tako pomembno eksistenčno vprašanje, kot je stanovanje. Verjetno je pomen stanovanja mnogo, mnogo večji kot to, da imaš puško v roki ali pa da stojiš ali upravljaš z neko tehniko, ki je pravzaprav namenjena za to, da se lahko celo uničujejo stanovanjske kapacitete oziroma neko premoženje, ki je bilo zgrajeno bodisi z lastnimi sredstvi ali pa s sredstvi družbe.
Zato s strani kompletne poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov ponovno apeliramo, da se ta amandma vendarle poskuša resneje obravnavati, kot vsi ostali doslej, kajti ne samo, da se reši eksistenčno vprašanje, z izgradnjo stanovanj rešimo tudi problem pri gospodarstvu in pri reševanju brezposelnosti, kajti vsi kazatelji kažejo na to, da je izredno ugoden učinek pri izgradnji stanovanj na gospodarsko rast in tudi na reševanje brezposelnosti. Torej je učinek teh 2 milijard bistveno, bistveno večji, kot bi bil, če bosta ti 2 milijardi ostali na področju obrambe za uvedbo ali pa izvedbo programa na področju obrambe. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Veber. Želi še kdo razpravljati v okviru splošne razprave pri tej postavki? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih.
Prvega je predlagala poslanska skupina združene liste; vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod točko 1? (15 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni dobil podpore.
Amandma k isti proračunski postavki MPK predlaga Jože Jerovšek. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Gospod Petan bo obrazložil svoj glas; predlaga nov konto: urejanje vodotoka reke Dravinje.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani! Ta amandma je predlagal gospod Jerovšek, vendar sva to delala skupaj, ker gre za vodotok reke Dravinje, ki je letos novembra kar lepo poplavila, pa se ni nič ozirala na to, ali je to občina Majšperk ali je to občina Slovenska Bistrica, ali je to občina Slovenske Konjice, pa tudi v občini Zreče ni bila ravno prijazna, res da je občina Zreče nekoliko drugačna, ampak kljub temu ta vodotok povzroča težave, pač drugačne vrste. Zato, bi nekako apeliral na vas, da podprete ta amandma, kajti porečje reke Dravinje niti ni tako malo in če kdo okusi to, kar smo nekako okusili na tem našem koncu pred dobrim mesecem, potem bi verjetno vsi pritisnili "za" in podprli ta amandma. Navsezadnje ne gre za politično opredelitev, kajti voda, reka Dravinja se na to nič ne ozira; ne glede na to, kdo je kje župan, kakšni ljudje tam živijo, kako se glasuje, to takrat ni pomembno. Voda prestopi bregove in težave so tu, ljudje imajo vodo v stanovanjih.
Zato bom vsekakor glasoval za in tudi apeliral na vas, da podprete ta amandma.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Petan. Na glasovanje dajem amandma, ki ga je predlagal gospod Jože Jerovšek. Ugotovimo prisotnost! Prosim za pozornost! Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Smo pri postavki 2512 - geodetska uprava Republike Slovenije, vlada predlaga amandma in matično delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Še enkrat ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Presenečenje! Državni zbor bo sejo nadaljeval čez 10 minut, ob 17.22 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 17.13 uri in se je nadaljevala ob 17.24 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi, nadaljujemo s sejo! Smo pri tretjem ugotavljanju sklepčnosti. To ugotavljanje je zelo pomembno tudi zaradi nekaterih naših drugih relacij v delu državnega zbora. Pomembno je, da med drugim in tretjim preteče 10 minut. Tretjič ugotavljamo sklepčnost! Gospod Presečnik prihaja. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma vlade Republike Slovenije pri postavki 2512 - geodetska uprava Republike Slovenije? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je bil amandma sprejet.
Smo pri enem samem amandmaju za naslednjo postavko NPK, predlagatelj Vladimir Čeligoj, gre za postavko urad za prostorsko planiranje. Uvaja nov konto, sanacija odlagališča Globovnik. Prosim, gospod Čeligoj. Obrazložili boste glas ali boste razpravljati? Glas. Prosim.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa. Glasoval bom za ta amandma, ker je industrijsko odlagališče Globovnik nastalo že v času delovanja firme TOK, ki je pred 7 leti šla v stečaj. Obseg sanacijah odlagališča je izredno velik, je na 9 hektarjih in presega zmožnosti rešitve na občinski ravni. Smrdljivi strupeni izcedki vode se iztekajo v reko Reko, po njej pa v park Škocijanske jame ter po podzemlju v reko Temav v Italijo. Pri industrijskem odlagališču Globovnik gre za sanacijo odlagališča, ki ima mednarodne razsežnosti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Čeligoj. Na glasovanje dajem njegov amandma. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo ga podpira? (15 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Smo pri postavki hidrometeorološki zavod Republike Slovenije. Gospod Pukšič je vložil edini amandma na to postavko, ki ga vlada in delovno telo ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Smo pri proračunski postavki 2521, uprava Republike Slovenije za varstvo narave, h kateri je vloženih pet amandmajev. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Prvi amandma predlaga vlada Republike Slovenije, ki ga matično delovno telo podpira. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Tudi amandma pod točko 2 predlaga vlada, odbor se pa do njega ni opredelil. Gospod Kopač je prej napovedal, da je vlada vložila en amandma napačno. Ali je to tisti amandma? Gospod Kopač je tudi napovedal, da je slišal, da bo vlada amandma umaknila. O tem amandmaju ne glasujemo, ker je vložen v nasprotju s poslovnikom.
Smo pri postavki 2521, to je ista postavka, ki ima nove konte. Gospod Herman Tomažič uvaja novi konto: financiranje izgradnje kanalizacije Hmelina, Radlje ob Dravi. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (13 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Gospod Tomažič v amandmaju pod točko 2 uvaja nov konto: sofinanciranje sanacije odlagališča odpadkov Muta. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (12 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Pod točko 3. odbor za infrastrukturo in okolje uvaja novo postavko - sofinanciranje plovila morske biološke postaje, konto 4201. Vlada je ta amandma zajela v svojem predlogu, zato ga ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo podpira amandma? (7 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Tako smo prišli do proračunske postavke 2611 ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Vloženih je 14 dopolnil. Ali želi kdo besedo? Prosim, gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozen popoldan. Komisija za invalide je vložila nekaj amandmajev in še preden bi obrazložila, bi prosila vlado, da razloži. Zakaj te amandmaje ne podpira kljub temu da so bili nekateri sklepi komisije oziroma tudi z vlado dogovorjeni, da se določene stvari uredijo. Tako je stanovanjska skupnost, potem je amandma 4, instrumetalni razvojni programi socialnega varstva ter sofinanciranje programov nevladnega sektorja. 5. amandma - tekmovanje športnikov ter 6 - zavodi za usposabljanje. Prosila bi vlado, da obrazloži, zakaj teh amandmajev ne podpira. Potem bom pa še pri vsakem razložila. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? Gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Že na odboru sem predstavil problematiko doma oskrbovancev v Škofji Loki, kjer imajo popolno vso dokumentacijo urejeno z vsemi dovoljenji. Delno so te stvari že z lastnimi sredstvi, zlasti iz amortizacije začeli popravljati. Tudi na odboru sem uspel dopovedati, da je to ena stvar, ki bi imela izredno velik pomen za celotno območje na Škofjeloškem, kjer bi lahko tudi uvajali nove programe. Zlasti bi šlo za dnevne oskrbe. Tu ne gre za novo gradnjo, ampak za adaptacijo podstrešja. Zato bi vas prosil, da najdete smisel za starejše in da podprete, da bi v Škofji Loki lahko povečali kapacitete, ki jih tako nujno rabimo. Glede celotne populacije na Gorenjske so starejši oskrbovanci v Škofji Loki v tem pogledu na najslabšem, imamo najmanj kapacitet in zato bi bilo to treba nujno urediti. Hvala lepa. No, mogoče še to, da bom sam amandma tudi podprl in pričakujem, da boste z dobro voljo tudi ostali to naredili. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Demšar. Ali želi besedo predstavnik vlade, državni sekretar? Prosim. Besedo ima gospod Berger.
MAG. MIROSLAV BERGER: Spoštovane poslanke in poslanci! Kratek odgovor v zvezi z vprašanjem, zakaj vlada nasprotuje nekaterim amandmajem, predlaganim in podprtih tudi na komisiji za invalide.
Gre predvsem za vprašanje doma paraplegikov zveze paraplegikov Slovenije. Nasprotovanje vlade je predvsem zaradi virov financiranja. Moram pa reči, da je ministrstvo izvedlo razgovore z zvezo, preučilo njihovo trenutno stanje in dejansko taki amandmaji - ne samo zaradi virov, tudi zaradi načina, kot je zastavljen - ni možen, ker gre za investicijo, paraplegiki pa praktično nasprotujejo, da bi prenesli v last, delno v last državi. Dogovorili smo se, v kolikor bo njihov projekt stekel in v okviru možnosti - moram pa reči, da predvidevajo eventualen pričetek gradnje konec leta 1999 - bi se ministrstvo skozi način dotacij zveze vključilo predvsem v letu 2000 v nadaljevanju. Oni so se s tako dinamiko strinjali. Zneski, ki so tukaj predvideni, so za drugo leto preveliki, ker nimajo v taki fazi še pripravljen projekt, tako da je to glavni razlog. Za nekatere druge amandmaje - ostale, ko je bilo postavljeno vprašanje, pa je tudi razlog: napačni viri za zagotovitev sredstev. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod sekretar. Replika gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat bi prosila. Koliko pa potem mislite namenjati za to skupnost? Ta sredstva, pravite, so prevelika. Koliko pa boste namenili za leto 1999? Poglejte, pri amandmaju številka 1, stanovanjske skupine, kjer je paraplegikom 5. oktobra 1993 hrvaška vojska zasedla dom v Pineti v Novem gradu. V tem domu so živeli 25 let, izvajali svojo rehabilitacijo, v petih letih pa slovenska država še ni storila nič, da bi povrnila škodo paraplegikom, hrvaška vlada pa je sporočila, da gre škoda v konto dolga Ljubljanske banke hrvaških varčevalcev. Vlada Republike Slovenije je s svojim odgovorom na poslansko vprašanje zagotovila, da si bo še naprej prizadevala za čim hitrejšo rešitev tega problema, vendar do sedaj še ni bilo nič napredka. Sklep komisije za vprašanja invalidov v prejšnjem mandatu pa je bil - se pravi, že v prejšnjem mandatu - da se program obnove rehabilitacije preseli v Slovenijo in na Obali zgradi dom paraplegikov za programe obnovitvene rehabilitacije paraplegikov. Glede na sklepe državnega zbora in vladne komisije ter s pomočjo ministrstva za zdravstvo so paraplegiki dobili v last parcelo in pripravili programsko projektno nalogo in investicijski program, lokacijska in gradbena dovoljenja z vsemi soglasji, tako da bi lahko v mesecu juliju 1999 pričeli z izgradnjo doma paraplegikov v Piranu. Zato so zaprosili za proračunska sredstva.
Sedaj me zanima, koliko pa nameravate nameniti, če so to previsoka sredstva. Glede na to, da je že komisija v prejšnjem mandatu sprejela sklep, da je vlada obljubila in da je to dolg našim paraplegikom, ki jim je rehabilitacija življenjsko pomembna. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Zbačnikova. Želi še kdo besedo? Gospod Berger bo najprej odgovoril na vprašanje, potem pa gospod Špiletič. Prosim.
MAG. MIROSLAV BERGER: Na temeljitem razgovoru z zvezo paraplegikov, na katerem je sodelovalo tudi ministrstvo za zdravstvo, ki bi se tudi vključilo v ta projekt, smo dejansko ugotovili, da je bil predlog zveze 25 milijonov, če bo potrebno, v letu 1999. Če! Cel kup zadržkov je, čeprav je dokumentacija delno pripravljena. Obljubili smo sodelovanje, vendar na drug način, ne kot investicijo, ker je to nemogoče, če ne prenese na državo dela lastništva. Odločili smo se, da bomo sodelovali, če bo potrebno, tudi do 25 milijonov, prek javnega razpisa, kot dotacijo zvezi. Lahko se še kdo drug pojavi, tako da nameravamo s tega vidika to reševati.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa za odgovor. Besedo želi gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Predstavnika vlade bi zgolj zaprosil za pojasnilo, zakaj vlada ne podpira oziroma zavrača amandmaje poslanske skupine socialdemokratov k proračunski postavki 2611, in sicer, amandmaja, ki sta predvidela del sredstev za sofinanciranje združenja žrtev komunističnega nasilja in sofinanciranje združenja svobodnih partizanov. Za to pojasnilo sem prosil že na odboru, vendar ga nismo prejeli. Prejeli pa smo sicer pisno pojasnilo, ki je pa tako nerazumljivo, da se iz odgovora vlade, zakaj je vlada zavrnila predlagana amandmaja, konkretno ne da razbrati.
Moje vprašanje na odboru, ki ga tudi sedaj ponavljam, je, po kakšnih kriterijih ministrstvo presoja, komu, katerim društvom, katerim organizacijam bo namenilo sredstva, kako določa, koliko sredstev bo namenilo določenim društvom. To pa sprašujem zato, ker določene organizacije oziroma društva, ki imajo enak status, sredstva iz proračuna dobijo, določena pa ne; mislim predvsem na status veteranskih organizacij. Gre za dvojno obravnavanje društev, ki imajo povsem enak status, in menim, da to ni korektno. Zato bi res prosil za pojasnilo, ker še enkrat poudarjam, iz odgovora vlade tega ni mogoče razbrati.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prosim, gospod Berger.
MAG. MIROSLAV BERGER: Hvala. Društvo svobodnih partizanov, tega bi lahko financirali, vendar morajo pridobiti status društva v javnem interesu. Tako da tukaj ni zadržkov, tega zaradi statusa ni bilo. Kar se tiče žrtev vojnega nasilja. To v tem primeru sploh ni v pristojnosti ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Ta zakon pripravlja pravosodje, ker po naši zakonodaji oziroma po teh v narekovaju "vojnih zakonih" financiramo samo društva iz zveze, iz obdobja osamosvojitvene vojne in NOB, če lahko tako rečem. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospodu Bergerju. Gospa Zbačnikova, replika. Razprava? Dodatno vprašanje, prosim.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Za gospoda sekretarja imam dodatno vprašanje glede amandmajev komisije za invalide.
Pri amandmaju - tekoči transferji neprofitnih organizacijam in ustanovam. Če se povečajo sredstva za program pobolnišnične psiho-socialne pomoči, rehabilitacije, ki se izvajajo po dnevnih centrih, stanovanjskih skupinah: Ozara, Alta in Šent. Kako tukaj misliti reševati probleme oziroma koliko sredstev? Mi smo predlagali amandma, ki ga sicer ne podpirate, ste ga pa delno - kot kaže - vključili. Je pa glede na obseg dejavnosti teh društev višina planiranih sredstev abslotuno premajhna. Programi društev so po vsebini in namenu predstavljeni integralni del ter celostne obravnave duševnega bolnika v obstoječem sistemu tako zdravstvenega kot socialnega varstva. To je eno.
Ker sem že tukaj, izkoristim še za eno vprašanje. Za amandma, kjer se stanovanjske skupnosti povečajo. Komisija za vprašanje invalidov poskuša, glede na svoje sprejete sklepe, vsako leto z amandmajem zagotoviti sredstva za stanovanjske skupnosti za invalide. Društvo Distrofiko je zaprosilo za financiranje bivalnih prostorov v Mariboru. Bivalni prostor za več koristnikov zajema 3,5 - sobno stanovanje, locirano na območju Podbrežja in je povsem dostopno tudi uporabnikom na invalidskem vozičku. Stanovanje, v katerem bo možnost začasnega bivanja s potrebno fizično pomočjo drugega človeka, bi bilo namenjeno bi bilo predvsem mladim mišičnim bolnikom z željo po nadaljnjem študiju oziroma zaposlitvi.
Tukaj prosim za odgovore. Zakaj tega ne podpira vlada? Kako to mislite reševati v naslednjem letu?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Berger, tretjič.
MAG. MIROSLAV BERGER: Za financiranje programov Šent, Ozara in drugo smo ocenili, da so sredstva, ki jih imamo na razpolago glede na skupna možna sredstva, zadovoljiva. To so postopki prek javnih razpisov in na podlagi vlog in predloženih programov potem prek teh javnih razpisov sofinanciramo te programe. Ocenili smo tudi, da namenska sredstva samo za tri organizacije, če lahko tako rečem, izmed mnogih na nek način ne bilo v redu.
Kar se stanovanjskih skupnosti tiče, bi dodal samo to. Mi imamo tam določena sredstva, imamo program, da v prihodnjem letu nabavimo eno stanovanje, ne bi pa opredeljeval, za koga, ravno tako prek razpisa. V preteklem letu smo isto naredili, tako da vsako leto nekaj sodelujemo pri tem. Smo pa v sredstvih, jasno, kot ministrstvo omejeni.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa za vaš odgovor. Ker ni več razprave, jo zaključujem in predlagam, da se opredelimo do štirinajstih vloženih amandmajev postavke 2611 ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
Prvi amandma je predlagala komisija za vprašanja invalidov. Vlada in delovno telo tega amandmaja ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (54 poslancev.)
Kdo podpira ta amandma? (19 poslancev.) Kdo je proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Amandma pod točko 2. Predlagatelj je isti, komisija za vprašanje invalidov, nima pa podpore vlade in delovnega telesa. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (14 poslancev.) Kdo je proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Amandma pod točko 3 predlaga odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (14 poslancev.) Kdo je proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Smo med glasovanjem, gospod Hvalica. Gospod Hvalica ima proceduralni predlog, prosim.
IVO HVALICA: Gospod predsednik, z vso resnostjo zdaj sprašujem glede na to, kakšen smisel ima to naše početje. Ali je bil do sedaj sprejet katerikoli amandma, ki so ga vložili poslanci iz pozicije ali opozicije, in če mi poveste, kateri je bil? Dva. Dva od kolikih? Ni važno. To je zelo velik odstotek. Gospod predsednik, gre za nekaj drugega. Tu se brez vsake argumentacije zavrača amandmaje. To se valja, to se odklanja vse. Sprašujem se, ali ima to naše početje kakšen smisel. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. V skladu s poslovnikom ta nastop, gospod Hvalica, ni bil v smislu proceduralnega predloga. Smo pa pri glasovanju o amandmaju 2611, predlagatelj komisija za vprašanje invalidov. 4200 je pa kontna številka. Vlada in delovno telo tega amandmaja ne podpirata. Ugotovimo prisotnost (53 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (19 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju, ki ga je vložil poslanec Fabjan Andrej, kontna številka 4202, vlada in delovno telo ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (29 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 1 dobil podporo.
Smo na postavki 2611. Predlagatelj je poslanska skupina Združena lista socialnih demokratov. Vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (39 prisotnih.) Še drugič ugotovimo prisotnost za glasovanje o tem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod točko 1? (14 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod točko 2 je vložil Vincencij Demšar. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! Podpira ga pa odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, medtem ko ga matično delovno telo ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (16 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 3. Predlagatelj je Alojz Peterle. Ta amandma nima podpore vlade oziroma matičnega delovnega telesa. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (13 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod točko 4 je prav tako predlagal gospod Alojz Peterle. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Prosim za pozornost v dvorani! Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod točko 4? (15 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 5. Predlagatelj je Jurij Malovrh, odbor in vlada ga ne podpirata. Gospod Malovrh bo obrazložil svoj glas.
JURIJ MALOVRH: Gospod predsednik, hvala lepa za besedo. Dom upokojencev v Šentjurju gre h kraju, upamo, da ga bomo odprli spomladi prihodnjega leta. Manjka sredstev za opremo tega doma. Vlada se je odločilo odnosno ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve se je odločilo, da se za ta dom najame kredit iz sredstev amortizacije za naslednjih 7 let. Verjamem, da je ministrstvo v stiski s sredstvi za ta dom, vendar je ta zadeva le malce prehuda. Kajti, če bo kakršnakoli potrebna oprema po odprtju tega doma, bo vodstvo doma v zelo velikih težavah. V naši občini ocenjujemo, kjer budno spremljamo gradnjo tega doma, kajti ta dom je prvi, ki je na tem področju odnosno v naši občini in čaka na njega kar veliko število prebivalcev. Zato računamo na to, da bi dobil tudi solidno opremo in prosim, da se ta amandma podpre, kajti sredstev na tej postavki je premalo, tako da bi teh 50 milijonov znatno pripomoglo k temu, s tem da bo kljub temu še treba najeti kredit na osnovi amortizacije doma prihodnjih let. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Malovrh. Torej smo pri amandmaju pod točko 5. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo podpira amandma, ki ga je vložil gospod Malovrh? (18 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni dobil podpore.
Pred nami je amandma za nove kontne postavke, prvega predlaga poslanska skupina socialdemokratov, ki predlaga novo postavko sofinanciranja združenja žrtev komunističnega nasilja in prenese na drug konto. Ugotovimo prisotnost! Glas bo obrazložila gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Glasovala bom za oba amandma, in sicer za prvega združenja žrtve komunističnega nasilja zato, ker to združenje je bilo ustanovljeno leta 1990 in do danes še ni prejelo sredstev iz državnega proračuna. Na konferenci mednarodnega združenja žrtev komunističnega nasilja junija 1998 so udeleženci ugotovili, da so razmere v drugih postkomunističnih državah večinoma urejene. Slovenija pa je med redkimi, ki ignorira žrtve komunizma, in mislimo, da je to eden od najbolj črnih madežev - poprava krivic, ki jo je naša država tudi dolžna urediti tako po moralnem kodeksu, sedaj pa tudi po zakonih o povojnih zakonih in mislim, da je čas, da tudi mi postanemo enkrat prava demokratična država, da se obnašamo kot demokrati in ta amandma podpremo.
Drugi. Združenje svobodnih partizanov je bilo ustanovljeno avgusta 1997 in je tudi registrirano kot združenje vojnih veteranov. Po zakonu o financiranju zveze združenih borcev narodnoosvobodilne vojne ima tudi to kot veteranska partizanska organizacija, ki združuje borce NOV, za svoje delovanje pravico do sredstev državnega proračuna. Tudi iz odgovora gospoda državnega sekretarja je razvidno... (Nemir v dvorani.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim za mir v dvorani! Nič več se ne slišimo.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: ...da se društvom vojnih invalidov sofinancirajo dejavnosti po 1. členu zakona o vojnih invalidih. Zato tudi sprašujem, zakaj ta amandma ni dobil podpore vlade. Glasovala bom pa za oba in prosim, da tudi ostali glasujete, da končno uredimo in pomagamo, da se stvari na področju žrtev vojnih katastrof tudi pri nas začnejo urejati tako, kot se urejajo v Evropi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa Zbačnikova. Prehajamo na odločanje.
Smo pri amandmaju pod točko 1 novih postavk oziroma novih kontov. Predlagatelj je poslanska skupina socialdemokratov. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod točko 1? (16 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil podprt.
Prehajamo na amandma pod točko 2, ki ga predlaga poslanska skupina socialdemokratov. Vlada in delovno telo tega amandmaja ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni dobil podpore.
Smo pri amandmaju pod točko 3, ki ga predlaga gospod Kelemina, ki uvaja novo postavko: dom paraplegikov. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (16 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Zadnji amandma pri tem proračunskem uporabniku predlaga Rafael Kužnik. Predlaga nov konto - pravzaprav je ta amandma precej podoben prejšnjemu amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 4 ni bil sprejet.
Kolegice in kolegi, ura je 18.00. Glasovali smo o 144 amandmajih. Zahvaljujem se vam za prizadevnost. Sejo prekinjam, nadaljujemo jutri ob 10.00 uri. Hvala lepa.
(SEJA JE BILA PREKINJENA DNE 16.12.1998 OB 18.01 URI.)