Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je začela ob 10.22 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane poslanke in poslanci! Pričenjam 29. izredno sejo državnega zbora Republike Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi prvega in drugega odstavka 51. člena in 54. člena poslovnika državnega zbora. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Zmago Jelinčič, Darja Lavtižar-Bebler, Ivan Kebrič, Bogomir Špiletič, Eda Okretič-Salmič za pričetek seje, dr. Ciril Ribičič za pričetek seje, Franc Čebulj za dopoldanski del seje, Jurij Malovrh za pričetek seje, Majda Kregelj-Zbačnik od 11.00 ure do 13.00 ure, Vladimir Čeligoj in Ciril Pucko. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! (62 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil predstavnike vlade Republike Slovenije in jih lepo pozdravljam.
Prehajamo na DOLOČITEV DNEVNEGA REDA 29. IZREDNE SEJE DRŽAVNEGA ZBORA. Sklicana je bila po dogovoru na kolegiju predsednika državnega zbora na zahtevo skupine 24 poslank in poslancev ter vlade Republike Slovenije.
Predlog dnevnega reda ste prejeli s sklicem 29. izredne seje dne 23.11.1998. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena poslovnika državnega zbora.
Preden prehajamo na predloge za umik, mi, spoštovane kolegice in kolegi, dovolite kratko pojasnilo. Ko sem se po pogovoru na kolegiju odločal, katere točke bomo uvrstili na dnevni red te izredne seje, sem imel v mislih tudi vsebinski del oziroma realno zmožnost državnega zbora, da točke opravi do 15. decembra, ko naj bi v skladu z našim dogovorom pričeli z obravnavo državnega proračuna - glasovanje o amandmajih, zato na to sejo nisem uvrstil vseh zadev, ki jih je predlagala vlada Republike Slovenije. Tu bi omenil predlog zakona o bančništvu - druga obravnava in tudi predlog zakona o kemikalijah - druga obravnava. Ocenil sem, da bi oba zakona vzela zelo veliko časa na tej izredni seji. Obstaja pa realna možnost, da bi bil predlog zakona o bančništvu v drugi obravnavi obravnavan na tej tako imenovani proračunski izredni seji državnega zbora.
Vlada je prav tako tudi predlagala pisno in tudi na sami seji kolegija, da bi se prioritetno na 10. seji obravnaval predlog zakona o računovodstvu v drugi obravnavi. V skladu z našo poslovniško tradicijo menim, da ni smotrno, da bi ta zakon prestavljali na izredno sejo, ampak v skladu z dogovorom odprli 10. redno sejo in ta zakon tudi obravnavali.
Skupina poslancev, ki je zahtevala sklic izredne seje, je tudi predlagala točko fizični napad poslanca Jelka Kacina na poslanca opozicije med sejo državnega zbora ter sprejem ukrepov za zagotovitev nemotenega delovanja državnega zbora. V skladu s tolmačenjem poslovnika in z obrazložitvijo za to točko za 28. izredno sejo je moje stališče tukaj podobno. Ni poslovniških pogojev, da bi se ta točka na tak način obravnavala na seji državnega zbora. Ponovno izražam pripravljenost, da se to vprašanje obravnava na način, kot to določa poslovnik, da se prek obravnave na kolegiju odgovori na pobudo poslancev in poslank in če predlagatelji z odgovorom predsednika državnega zbora niso zadovoljni oziroma z razpravo na kolegiju, se potem ta točka tudi uvrsti na sejo državnega zbora.
Prehajamo torej na umike. Ali ima kdo od poslank in poslancev predlog za umik posamezne točke dnevnega reda? Ni predlogov.
Prehajamo na razširitve. Že s sklicem ste bili obveščeni, da je vlada Republike Slovenije na kolegiju predsednika državnega zbora povedala, da bo za to izredno sejo predložila predlog zakona o zagotovitvi sredstev za interventne ukrepe pri odpravljanju posledic poplav, ki so v obdobju september - november 1998 prizadele Republiko Slovenijo, po hitrem postopku. Vlada je ta predlog zakona predložila in poslanci ste ga prejeli danes zjutraj. Zato predlagam, da z obravnavo omenjenega predloga zakona razširimo dnevni red 29. izredne seje. Ali želi besedo predstavnik vlade? Prosim, gospod minister, doktor Pavel Gantar.
DR. PAVEL GANTAR: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci. Vlada želi in pričakuje, da bo ta zakon uvrščen na to sejo, ker gre za zagotovitev interventnih sredstev za dela, ki se že opravljajo v mesecu novembru in se bodo opravljala tudi v mesecu decembru za to leto, medtem ko bomo za leto 1999 in 2000 pripravili še poseben zakon oziroma posebne proračunske rešitve. Hvala lepa. Tudi hitri postopek, da se ne bi še enkrat oglašal. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu ministru. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Govorimo o širitvah - predlog zakona o zagotovitvi sredstev za interventne ukrepe pri odpravljanju posledic poplav. (Ne želijo besede.) Na glasovanje dajem predlog za razširitev dnevnega reda z navedenim predlogom zakona. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za predlagano širitev? (60 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Predlog je brez glasu proti sprejet.
Na glasovanje dajem tudi predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog, da se sprejema zakon po hitrem postopku? (58 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem navedenega zakona po hitrem postopku sprejet.
Zbor bo navedeni predlog zakona obravnaval kot 11.a točko dnevnega reda.
Gospod Ivan Božič ima predlog za širitev dnevnega reda.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi poslanci, spoštovani člani vlade, predstavniki, ministri! Predlagam, da se razširi 29. izredno sejo državnega zbora z novo točko, tisto, ki je že celo leto pravzaprav na predlogih dnevnih redov 9. in 10. seje državnega zbora, in sicer je to predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem prometnem davku od posebnih iger na srečo, prva obravnava, EPA 332-II. Ta predlog zakona je bil objavljen v 59. številki našega Poročevalca lani, 15. decembra. Vsebuje samo tri člene, pa ta predlog zakona nikakor ne more zaživeti in priti v obravnavo. Kolegi župani iz primorskih občin so mi pisali - pisali so vsem članom kluba primorskih poslancev - in sprašujejo, kaj delate, da ta zakon ne more priti v obravnavo.
Leto se izteka. Zakon naj bi začel veljati 1. januarja letos, in spet bo leto mimo, tako kot vsa štiri leta: 1995; 1996; 1997. in 1998. leto, ko tiste občine, tista razširjena turistična območja, v katerih so igralnice, od teh igralnic nimajo ničesar.
Zato predlagam, gospod predsednik, da kljub temu da smo prej morali odpreti 10. sejo zaradi 35. točke dnevnega reda in da smo jo prenesli na 29. sejo, da enako naredimo tudi s tem zakonom, ker če ne, bo leto mimo in državni zbor tega zakona ne bo niti obravnaval. Danes je 25. november, imamo še kvečjemu 20 delovnih dni v tem letu in potem se bo kolo vrtelo samo naprej, brez pravih odgovorov ljudem, ki vendarle nekaj od teh zakonov tudi pričakujejo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa kolegu Ivanu Božiču. Kot ste že sami povedali, je predlog tega zakona kot 9. točka uvrščen na 10. redno sejo; zakon je v prvi obravnavi. Torej, sedaj po poslovniku ni možno, da bi glasovali o predlogu za širitev izredne seje. Moj predlog pa je naslednji: predlagam, da se v naslednjih dneh državni zbor dogovori, kdaj. In če bo obravnaval predlog zakona o računovodstvu - druga obravnava in ob takratnem odprtju 10. redne seje, lahko obravnavamo tudi to točko, ki je že na redni seji, torej je že uvrščena na redno sejo državnega zbora.
Ali je še kakšen predlog za širitev? (Ni predloga.)
Prehajamo na hitre postopke.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o varstvu novih sort rastlin. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog za sprejem predloga zakona o varstvu novih sort rastlin po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogih za sprejem zakonov po skrajšanem postopku.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem davku na bilančno vsoto bank in hranilnic in predlaga zboru, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s tem predlogom soglaša. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po skrajšanem postopku. (Želijo.) V imenu poslanske skupine socialdemokratov bo nastopil dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Dovolite mi, da povem, da poslanska skupina Socialdemokratske stranke nasprotuje skrajšanemu postopku, in sicer iz razloga, ker ocenjujemo, da se je potrebno o tej problematiki širše pogovoriti. Gre namreč za hitro polnjenje proračuna na račun gospodarstva in sodimo, da v skrajšanem postopku ta vprašanja ne bo mogoče ustrezno razrešiti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, dr. Jože Zagožen. Ali želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Da.) Mag. Kopač v imenu poslanske skupine liberalne demokracije Slovenije.
MAG. JANEZ KOPAČ: Poslanska skupina navedeno obravnavo predloga zakona podpira. Zdi se mi posebej pomembno poudariti, da v kolikor bi ne bilo take obravnave, zakona ne moremo sprejeti do 31.12.1998; zakon pa vsebuje določbe, ki se nanašajo na davčno obveznost za leto 1999. Pri tem bi posebej rad poudaril, da vse analize, ki so dostopne tudi članom odbora za finance iz Socialdemokratske stranke, kažejo, da je uvedba davka na bilančno vsoto bank in hranilnic spodbudila dajanje cenejših kreditov v gospodarstvu. Da je, skratka, na gospodarsko aktivnost imela pozitiven vpliv in da se je portfelj bank v vrednostne papirje bistveno znižal v enem letu, torej v času trajanja tega zakona. Če bi tega zakona ne obravnavali po navedenem postopku, ga seveda nima smisla obravnavati zato, ker potem pravzaprav najpomembnejše določbe tega predloga zakona lahko stopijo v veljavo šele 31.12.1999. Zdi se mi pomembno to poudariti, tudi v imenu poslanske skupine, kajti nasprotovanje obravnavanemu postopku - vemo pa, kolikšna večina je za to potrebna - pomeni, da tega zakona v praksi potem ni. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Kopač. Želi še kdo besedo od poslanskih skupin? (Ne.) Ali želi predlagatelj, to je vlada Republike Slovenije oziroma resor za finance, dodatno obrazložiti predlog za skrajšani postopek? Prosim, gospa Kolarjeva, državna sekretarka.
MILOJKA KOLAR: Hvala za besedo. Jaz bi samo še želela dodatno poudariti, zakaj skrajšani postopek, poleg tega, kar je gospod poslanec Kopač že povedal. Kot veste, bomo tudi na tej seji sprejemali tretje branje zakona o davku na dodano vrednost in trošarin. V tem zakonu s tem davkom niso obdavčene storitve finančnega posredništva, zato tudi ne bodo obdavčene takoimenovane bančne storitve, zavarovalniške storitve in še nekatere druge storitve posredništva. Da pa bi ohranili in da ne bi prišlo do situacije s 1. julijem, ko bo uveden ta davek, do monopolnega položaja gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, je tudi ta del obdavčitve na drug način, se pravi z obdavčitvijo na bilančno vsoto, neobdavčitev z DDV-jem zajeta. Tu je še en dodatni argument, zakaj je treba ta zakon sprejeti in da mora biti uveljavljen, zato da se bo lahko uporabljal od 1. januarja naslednjega leta. To ne pomeni, tako kot je gospod Zagožen rekel, zelo enostavno polnjenje proračuna. Gre v bistvu samo za nadomestitev neobdavčitve tega sektorja z davkom na dodano vrednost. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa Kolar.
Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona, torej zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem davku na bilančno vsoto bank in hranilnic, po skrajšanem postopku.
Posebej vas opozarjam oziroma povem, da navedeni predlog ne bo sprejet v skladu s poslovnikom, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za predlog, da se zakon sprejme po skrajšanem postopku?
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem navedenega predloga zakona po skrajšanem postopku sprejet.
Državni svet Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložil predlog zakona o dopolnitvi zakona o gospodarskih družbah. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja zakona za sprejem po skrajšanem postopku soglaša. Ali želi predstavnik državnega sveta besedo? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog za sprejem predloga zakona o dopolnitvi zakona o gospodarskih družbah po skrajšanem postopku. Velja ista opomba. Predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za, da se zakon sprejme po skrajšanem postopku? (56 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog sprejet.
Predno preidemo k glasovanju o dnevnem redu te izredne seje v celoti, bi vas še obvestil, da se amandmaji k predlogu zakona o davku na dodano vrednost, tretja obravnava in k predlogu zakona o trošarinah, tretja obravnava, lahko vlagajo do začetka obravnave predloga zakona na seji državnega zbora. Prav tako bi vas opozoril, da je vlada Republike Slovenije predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavil dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije predložila državnemu zboru v smislu 201. člena poslovnika. To je po hitrem postopku. S tem v zvezi vas želim obvestiti, da se na podlagi drugega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana republike sprejemajo z odlokom v dvofaznem postopku. Skladno z navedenim bo odbor navedeni predlog odloka obravnaval dvofazno ter na tej seji v prvi obravnavi.
Državni zbor je ob koncu 28. izredne seje, včeraj, tudi sklenil, da se bo tretja obravnava predloga zakona o pogojih za preoblikovanje lastninske pravice tujcev na nepremičninah, hitri postopek, opravila na 29. izredni seji zbora. Zbor bo navedeni zakon obravnaval kot 11.b točko dnevnega reda.
Prehajamo torej na glasovanje o predlogu dnevnega reda v celoti. Za današnjo sejo tako predlagam dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Pred glasovanjem...
Želite proceduralno ali obrazložiti svoj glas, sicer ni več možnosti da dobite besedo? Proceduralno. Prosim, gospod dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Na koncu današnjega sklica je napisano, da bo državni zbor izjemoma ne bo opravil na začetku te seje točke poslanska vprašanja in da bo ta točka v petek, 4. decembra ob 10.00 uri.
Mi ocenjujemo, da je časa premalo in predlagamo, da bi bila ta točka tudi v četrtek, ne samo v petek. In sicer zato, da bi imeli vsi poslanci možnost, da bi predstavili svoja poslanska vprašanja.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, dr. Jože Zagožen. V nadaljevanju izredne seje se bomo dogovorili in tudi poskušali upoštevati vaš predlog glede obravnave poslanskih vprašanj.
Na glasovanje dajem torej predlagani dnevni red 29. izredne seje v celoti. Ugotavljamo sklepčnost. (68 prisotnih.) Kdo je za predlagani dnevni red v celoti? (53 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani dnevni red 29. izredne seje državnega zbora sprejet.
Samo še kratko obvestilo. S sklicem ste bili obveščeni o delu državnega zbora, in sicer bo 29. izredna seja potekala tudi jutri in pojutrišnjem, to je v četrtek 26. in petek 27. novembra, ter se nadaljevala v četrtek in petek, 4. decembra. Prosim vas tudi... Ja, spoštovane kolegice in kolegi. Glede poslanskih vprašanj vas tudi prosim, da jih najavite do jutri do 12.00 ure v vodstvu državnega zbora. Sicer pa je, večina poslancev že najavila poslanska vprašanja.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA PREDLOG ODLOKA O RAZPISU ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA O VPRAŠANJU FINANCIRANJA IZGRADNJE TERMOELEKTRARNE TRBOVLJE 3 KOT JE PREDLAGANO V PREDLOGU ZAKONA ZA ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA SOFINANCIRANJE IZGRADNJE IN O POROŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NAJETJE KREDITOV ZA IZGRADNJO TERMOELEKTRARNE TRBOVLJE 3. Zahtevo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma je v obravnavo zboru predložilo 30 poslank in poslancev državnega zbora. V imenu predlagateljev želi besedo gospod Lojze Peterle. Prosim.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa za besedo, spoštovani gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi. Govorim v imenu skupine 30 poslancev treh strank, ki menimo, da je potrebno ob tako velikem projektu z dolgoročnimi posledicami odločati s pomočjo predhodnega zakonodajnega referenduma. Na to odločitev nas je navedlo veliko dejstev. Eno teh dejstev je način odločanja o tem projektu, pri katerem predsednik vlade, ki sicer rad vztraja na nacionalnem soglasju pri manjših zadevah, ni iskal soglasja oziroma ga ne zahteva niti znotraj vlade. Menimo, da se pri takih stotinah milijonov oziroma milijard, da se na tak način preprosto ne sme odločati.
Ugotovili smo, da je investicijski program pomanjkljiv, da so zakrite oziroma skrite zadeve, o katerih marsikdo verjetno tudi v tej dvorani ne ve veliko več, kajti investicijski program ni bil dodeljen poslancem, ne glede na to, ali je podpisan ali formalno ni podpisan oziroma sprejet. Bili pa smo priča tukaj veliki količini demagogije, bili smo priča pristopu, ki ga ocenjujemo kot starega, namreč pristopu k razvoju brez alternativ. Vlada oziroma tisti v vladi, ki forsirajo ta projekt, niso ponudili alternativ in skušajo predstavljati te, ki se sprašujemo, ali je ta projekt smiselen, kot nasprotnike razvoja nekega dela naše države, se pravi, Zasavja in posebej še občine Trbovlje.
Ugotovili smo, da smo tukaj ujetniki neke politične obljube, predvsem predsednika vlade, gospoda Drnovška, ki je pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami takorekoč obljubil, da TET 3 bo. Seveda ga sprašujem, na kakšni podlagi je to lahko obljubil; na strokovni ne, kajti takrat strokovnih podlag za tako odločitev še ni bilo, predvsem ni bilo investicijskega programa.
V procesu odločanja, ki je potekal izredno na silo, smo ugotovili dobesedno ignoriranje oziroma izganjanje stroke, ki je te zadeve jemala z veliko odgovornostjo. Ta projekt zahteva, po našem mnenju, izraz ljudske volje, kajti finančne posledice - če govorim najprej o teh - bodo zadele takorekoč ne samo vse plačnike oziroma uporabnike elektrike, ampak vse davkoplačevalce; takorekoč vse državljanke in državljane Slovenije. Mi se ne sprašujemo samo, kako je mogoče, da se nekdanji način administrativnega določanja cen lahko nadaljuje na energetskem področju, ki ga prav tako zadevajo evropski standardi ob naši poti v Evropsko zvezo. Mi želimo, da ljudje sami povedo, ali so za to, da jim nekdo na silo sega v žep in brez potrebe za desetletja, kajti ta projekt pomeni črpanje iz žepov davkoplačevalcev nekaj desetletij, že prej, preden bo prišla kakršnakoli elektrika iz tega objekta. Predlagatelji menimo, da tista koalicija, ki se je zbrala na tem projektu in pripeljala zakon do potrditve v drugem branju, nima pravice - torej da nima nihče pravice - obremeniti vse države, vseh njenih prebivalk in prebivalcev s projektom, ki bo prinašal izgubo takorekoč od dneva odločitve naprej.
Torej, tukaj na začetku ne bom elaboriral vseh dolgoročnih posledic take odločitve: ekoloških, evropskih, socialnih in tako naprej, ker se bom potem v obrazložitvi dotaknil nekaterih stvari.
Menimo torej, da je predhodni zakonodajni referendum v tem primeru potreben oziroma neobhoden. Pripravili smo našo zahtevo na podlagi zakonov, ki pri nas veljajo. V tem smislu smo pripravili referendumsko vprašanje, ki sprašuje:
"Ali ste za to, da se vprašanje financiranja izgradnje Termoelektrarne - toplarne, TET 3, uredi tako, kot je predlagano s predlogom zakona za zagotavljanje sredstev za sofinanciranje izgradnje, in o poroštvu Republike Slovenije za najetje kreditov za izgradnjo Termoelektrarne Trbovlje 3? In sicer, da se del sredstev zagotavlja iz vsakoletnega proračuna Republike Slovenije; drugič, da za obveznosti domačih in tujih posojil, ki jih bo najelo javno podjetje Termoelektrarna Trbovlje, daje poroštvo Republika Slovenija; in da se pomanjkljivo ureja vprašanje ostalih investicijskih sredstev, ki jih javno podjetje Termoelektrarna Trbovlje samo nima oziroma bi jih lahko pridobilo le pod pogojem trajnih državnih poroštev z izjemno visoko administrativno in na račun plačnikov elektrike določeno ceno električne energije na njenem pragu za časa gradnje in za časa obratovanja TET 3". To je vprašanje.
Dovolite, da se nekoliko sprehodim skozi obrazložitev razlogov za referendum. Z vso odgovornostjo in skrajno resnostjo smo pregledali dokumentacijo, ki je bila na razpolago, posebej investicijski program, in ugotovili; da je ta investicija formalno brez investicijske odločitve, da je brez odgovornega investitorja, da gre za investicijsko rizičnost in prenos odgovornosti na državni zbor, da so prikriti stroški sanacije poslovanja TET 2, da so prikriti dodatni stroški izgradnje in obratovanja TET 3, da bo potrebna dodatna investicijska in obratovalna podpora, da lahko govorimo o elementih investicijske prevare v nacionalnem obsegu, da na tej podlagi ne vidimo ekonomske upravičenosti za TET 3, kar je bistveno, da so tudi globalni okoljski razlogi za referendum, pa tudi lokalni okoljski razlogi za referendum, kar kažejo tudi klici prizadetega prebivalstva s tega območja - tudi danes se je skupina kmetov obrnila na predlagatelja z dodatno željo, da se te zadeve uredijo. Torej, ugotavljamo tudi razvojno in socialno neupravičenost izgradje TET 3. Na koncu povemo tudi nekaj o alternativi, za katero bi morala, seveda, skrbeti vlada, se pravi, tisti, ki odloča, ki operativno vodi izvršno oblast in ne opozicija.
Najprej k investiciji brez investicijske odločitve. Dejstvo je, da investicijski program še ni sprejet, kar pomeni, da so izhodišča za vse financiranje in kreditna poroštva neznana. Zakonski predlog to pristojnost prepušča ministrstvu za gospodarske dejavnosti v nedoločenem roku. Ministrstvo lahko sprejme povsem drugačen investicijski program ali pa ga celo sploh ne sprejme iz različnih razlogov. Včasih so temu na kratko in po domače rekli: "Sprejemamo mačka v žaklju". Tako se zakon glede sofinanciraja in kreditnih poroštev sprejema predhodno - torej pogojno, na zalogo bi lahko rekli - ali neskladno z investicijskim programom, kar bi bil do sedaj neznan prejudit s formalne in vsebinske narave. Ta zadeva tudi nima odgovornega investitorja. Ta je neznan, ne ve se, kdo je nosilec končne investicijske odločitve, potem ko so zagotovljeni - po drugi strani - vsi finančni, upravni, tehnični in ekološki parametri investicije. Po potrebi tudi proračunsko sofinanciraje in kreditna poroštva. Javno podjetje Termoelektrarna Trbovlje d.o.o. je lahko le pooblaščeni izvajalec investitorske funkcije, saj taka investicijska vlaganja presegajo pristojnost njegovih organov, celo od vlade Republike Slovenije imenovanega nadzornega sveta. Kajti edini lastnik tega podjetja je Republika Slovenija, ki izvršuje ustanoviteljske pravice prek vlade Republike Slovenije. Torej je le ta odgovorna za investicijsko odločitev in njeno realizacijo.
Nekaj besed o rizičnosti in prenosu odgovornosti. Iniciativo za urejanje kreditno - poroštvenega dela finančne konstrukcije izgradnje TET 3 je sicer kot predlagatelj zakona, namesto vlade prevzel poslanec gospod Miran Potrč. On in ne vlada Republike Slovenije je ocenil, da se ta investicija ne izide v okviru normalne investicijske dejavnosti vlade, da zadeva presega njena pooblastila in zahteva zakonodajno investicijsko podporo projektu. Vlada Republike Slovenije - je zelo zanimivo - je pristopila k drugim vidikom zapiranja finančne konstrukcije in določanju svoje vloge v svoji investiciji šele z amandmaji v drugi obravnavi, kar seveda ocenjujemo kot neresno početje. Le delno - glede vloge posameznih ministrstev in brez strokovnih podlag, saj investicijski program ni bil ne narejen, še danes ni dokončan, ne podpisan in ne sprejet. Ob tem se spominjam tistega slavnega odločanja v državnem zboru, ko je večina preprečila, da bi dobili poslanci v roke ob odločanju o TAM-u sanacijski program. Tukaj gre za nekaj podobnega.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Peterle.
ALOJZ PETERLE: Prosim.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Dovolite mi kratko intervenco. Na podlagi ustave, 90. člen, in 12. člena zakona o referendumski ljudski iniciativi državni zbora mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj tretjina poslancev. Kadar pride ta zadeva na sejo državnega zbora, je razprava samo o tem, ali je vprašanje jasno izraženo in ali je vsebina zahteve razpisa referenduma v nasprotju z ustavo. O vsebinski razpravi je razprava zakona, na katerega se tiče referendum. Po mojem mnenju ni potrebno tukaj navajati vsebinske razloge iz samega zakona, kajti državni zbor mora razpisati referendum. Se opravičujem. Prosim.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa. Mislim, da je nekaj besed potrebnih in primernih in ni v neskladju z ustavo, če nekaj besed v imenu predlagateljev povem. Ne bom elaboriral vsega, kar ste dobili napisano, želim pa opozoriti oziroma pojasnjevati zadeve, na katere se referendumsko vprašanje nanaša. Moram opozoriti na prikrite stroške sanacije poslovanja, da bo tudi nam jasno, zakaj pri tej zadevi gre. Namreč, jasno je, da se z gradnjo TET 3 prikrito dodatno sanira dosedanje deficitarno poslovanje TET 2. Torej mi že imamo objekt, ki nosi izgubo. Lahko bi se z napačno odločitvijo zgodilo, da bi postali še bolj izgubarski objekt. Mislim, da moram opozoriti na prikrite dodatne stroške izgradnje in obratovanja TET 3. Ne bom tega elaboriral naprej, da bi čimprej prišli do odločitve. Dovolite, da omenim samo še zadnjo postavko iz naše obrazložitve, to pa seveda v opreko demagogiji oziroma odnosu do predlagateljev tega referenduma. Mi se namreč zavedamo, v kakšnem stanju je Zasavje. Poznamo gospodarsko, socialno in ekološko stanje, vendar menimo, da je treba tam zadeve reševati na drugačen način. Na način, ki bo spodbujal rast novih delovnih mest na podlagi zdravih gospodarskih projektov in z upoštevanjem okoljevarstvenih načel in zahtev, ki jih sprejema Slovenija v procesu približevanja k Evropski zvezi.
Na evropski komisiji smo te zadeve obravnavali in strokovni material, ki so ga pripravili strokovnjaki, je jasno pokazal, da ta stvar ne gre z Evropsko zvezo oziroma z našo željo, da pridemo tja.
Dovolite, da komentiram še mnenje, ki ga je k naši pobudi pripravil sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve. V njem opozarja na dve sintagmi. Eno je pomanjkljivo urejanje, eno je pa izjemno visoki administrativni "in". To dvoje je podčrtano. Da ne bom predolg, mi jemljemo na znanje oziroma upoštevamo to pripombo sekretariata in predlagamo, da se tisto, kar vidi sekretariat kot vprašljivo, spremeni oziroma dopusti, zato v tretji alinei, ki naj bi bila problematična, predlagamo naslednjo spremembo. V tretji alinei namesto: "se pomanjkljivo ureja" zapišemo: "in da se izpušča vprašanje in ostalih investicijskih sredstev". Torej s tem gre vsaka kvalifikacija stran, pač pa ostajamo samo na ravni ugotovitve, da neka vprašanja tukaj niso obdelana, oziroma da so izpuščena. Glede izjemno visoke - da ne bo očitka, da gre za nek pospešek s temi besedami - predlagamo, da se črtajo in ostane samo "za administrativno in na račun plačnikov elektriko določeno ceno energije". To bi bil naš predlog za spremembo samega vprašanja.
Drugače pa mislimo, da so vsi pogoji za to, da se odločimo čimprej za odlok in v skladu z roki, ki veljajo, referendum izpeljemo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Peterletu, predstavniku predlagateljev. Lepo vas prosim, če bi vašo spremembo, ki ste jo napovedali v tretjem vprašanju, čimprej tudi pisno posredovali, ker to je zelo pomembno vprašanje in da bi imeli vsi poslanci in poslanke to dikcijo pred seboj, ko se bomo odločali o odloku. Gre za 2. člen odloka, ki ga je pripravil sekretariat.
Ponovno pa predlagam, da se razprava vseh, ki bodo nastopali, predvsem dotika vprašanja, o katerem govori zakon o ljudski iniciativi; torej o jasnosti vprašanj ali tudi o eventualnem neskladju z ustavo. Sicer pa je sam razpis pač naša dolžnost po ustavi in tudi zakonu. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Pisni razprav nimamo. Imamo? V svojem imenu se je pisno prijavil gospod Miran Potrč, razpravo ostalih poslancev pa omejujem na 5 minut. Prosim, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, kolegice in kolegi! Zahteva za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma ima 30 podpisov poslancev in je v tem smislu formalno korektno vložena. Državni zbor mora na podlagi take zahteve razpisati referendum, če meni, da so referendumska vprašanja postavljena jasno, in v kolikor ne ocenjuje, da so vprašanja postavljena za referendum v nasprotju z ustavo. Državni zbor v skladu z zakonom mora v takem primeru določiti predvsem dan glasovanja na referendumu. Čeprav sem predlagatelj zakona za zagotavljanje sredstev za sofinanciranje in poroštvu Republike Slovenije za najetje posojil za izgradnjo Termoelektrarne Trbovlje 3, bom glasoval o tem, da se referendum razpiše. Soglašam tudi s predlaganim rokom 10. januar 1999. Ta rok, na žalost, ne more biti 6. december, kot so najprej predlagali predlagatelji. Na žalost zato, ker bi v tem primeru lahko potekal hkrati z drugim krogom županskih volitev in bi prihranili, po mojih ocenah, vsaj 200 milijonov tolarjev. Ne more pa biti hkrati zato, ker so predlagatelji predlog vložili prepozno, in zaradi tega, ker takrat, ko so ga vložili, niso poskrbeli, da bi takoj na prvo sejo državnega zbora prišel, ampak prihaja na sejo šele danes.
Kar zadeva druga formalna vprašanja, o katerih lahko odločamo ob razpisu zahteve, ki je podprta s podpisi 30 poslancev, pa naslednje. Prvo. Ustavne spornosti vprašanj, o katerih naj bi se odločalo na referendumu, ne bom postavljal. Tudi sicer ne bom storil ničesar, da bi kakorkoli nagajal, da se referendum ne razpiše. Razpis, izvedba, dan glasovanja na referendumu, dejstvo, da bodo morali volivci v dveh mesecih trikrat, ne pa dvakrat na volišča in nepotrebni dodatni stroški za izvedbo referenduma zaradi tega naj bodo pač izrecna zasluga ali odgovornost podpisnikov zahteve za referendum.
Drugič. O tem, da so vprašanja, o katerih se naj odloča, nejasna, ne bom razpravljal posebej in dalj časa. Na to je deloma opozoril sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, predvsem glede tretjega vprašanja. Za mene sta sicer nejasna in nepopolna tudi prvo in drugo vprašanje, in sicer v tem delu, ker nekorektno povzema ta zakon. Zakon namreč vsebuje tudi številke državne garancije in številke, da rečem, državne pomoči. V vprašanju to ni navedeno in lahko znaša od 1 do neskončno, kar je z vidika vprašanja, na katera morajo odgovarjati državljani, skrajno nekorektno. Toda ob vsem tem in tudi ob dopolnitvi, ki - po mojem - nejasnosti ne odpravlja, ampak o tem naj pove svoje mnenje sekretariat - jaz kakšnih sprememb ne bom predlagal, saj se naj, konec koncev, vidi, kaj predlagatelji zahtevajo in o čem naj državljani odločajo.
Poudarjam pa, da so vprašanja, predlagana v odločanje na referendumu, zavajajoča še iz enega bolj bistvenega razloga. Predlagatelji zahteve namreč sprašujejo državljanke in državljane, ali soglašajo z v zakonu predvidenim financiranjem Termoelektrarne Trbovlje 3. Najprej je prav poudariti, da je vsaj kar jaz poznam in s posebnim veseljem sem v zadnjem času prebral knjigo o referendumu Francisa Amona - unikum v svetovni zgodovini referendumov, da se bo na njih odločalo o sistemu financiranja neke gospodarske investicije; poudarjam, ne o investiciji, ampak o tem, kako bo ta investicija investirana. Niti slučajno ne poznam kakšnega takega podobnega primera. Tako vprašanje je enostavno neprimerno za referendum, saj o tem, kakšne so vse možne oblike financiranja infrastrukturne investicije, ne vedo odgovoriti niti podpisniki zahteve za referendum. Toda to je le ena resna pomanjkljivost zahtevanega referenduma.
Druga, mnogo pomembnejša, je v tem, da tako zastavljeno vprašanje ne odgovarja na bistvo, na katerega podpisniki zahteve opozarjajo v svoji, sicer praviloma nestrokovni, izmišljeni in neresnični obrazložitvi zahteve. Toda predsednik ima prav, da se v vsebino obrazložitve ne kaže spuščati, zato tega tudi jaz ne bom posebej komentiral. Vendar je kljub vsemu bistvo trditve predlagateljev iz obrazložitve, da gre za gospodarsko, ekološko in razvojno škodljivo investicijo. Če bi bilo res tako, potem ne bi bilo bistveno le vprašanje, kako se bo taka investicija financirala. Tudi če bi bil na tako neustrezno postavljeno vprašanje referendum pozitiven, lahko namreč državni zbor takoj sprejme odločitev o izgradnji te investicije, le finančno konstrukcijo mora določiti drugače, kot je predvidena v sedanjem zakonu. In zato bomo šli na referendum. Res, moram reči, ne razumem.
Vprašanje, tako kot je postavljeno, je zato v celoti zavajajoče in v nasprotju z obrazložitvijo. Rezultat referenduma je zaradi tega lahko drugačen kot v primeru korektno postavljenega vprašanja. Posledice odločitve na referendumu pa za državni zbor in vlado tudi ne bodo niti slučajno jasne. Na to je prav opozoriti že danes, da bi se podpisniki zahteve zavedali - morda pa se in zavestno postavljajo takšno vprašanje - kaj so vložili in kaj so posledice njihovega predloga. V delu obrazložitve namreč napišejo, da postavljajo vprašanje financiranja, čeprav bi rajši postavili vprašanje izgradnje; v celi obrazložitvi pa samo o tem govorijo. Iz vseh navedenih razlogov je prav poudariti, da gre za referendum, ki je po vseh ali pa po veliki večini elementov neprimeren. Neprimerno je, če se zahteva na referendumu odločanje o gospodarskih investicijah. Po tej logiki - in jaz imam pregled, če boste dobre volje, vam ga preberem, tudi gospodu Peterletu in drugim podpisnikom 43 zakonov, v katerih je državni zbor Republike Slovenije sprejemal odločitve o poroštvih, o najemanju kreditov, o subvencijah in podobno za sleherno pomembnejšo gospodarsko infrastrukturno investicijo. Zdaj govoriti o tem, da je to neprimerno in nemogoče, je seveda laž. Govoriti o tem, da bomo v bodoče o vsaki gospodarski investiciji, kjer bo potrebno poroštvo, odločali na referendumu, pa se bojim, da je pot, po kateri bomo totalno blokirali delo te države, razen, če je to seveda cilj predlagateljev tega referenduma.
Odgovornosti za odločanje v gospodarskih investicijah namreč - po mojem prepričanju - ne kaže prevaljevati na državljane. Še bolj je neprimerno, da se zahteva na referendumu odločanje o modalitetah sistema financiranja neke investicije: ali naj bo sistem investiranja takšen ali drugačen. Tako vprašanje je za referendum nesporno neprimerno in nesprejemljivo je, da je vsebina obrazložitve v popolnem nasprotju s postavljenim referendumskim vprašanjem. V celoti gre torej za neprimerno referendumsko vprašanje, ki bo ob pozitivnem odgovoru državljanov nanj povzročilo posledice, ki niso jasne, državni zbor se bo lahko odločil za neko drugačno financiranje iste investicije.
Po mojem je zato mogoče trditi, da gre v navedenem primeru za vse kaj drugega kot za skrb za zdrav razvoj in gospodarno financiranje državnih investicij. Gre za projekt, ki je predvsem politično motiviran. Tudi tak je seveda legitimen. Narobe pri njem je le to, da bo zaradi tega, ker želijo tri stranke, med njimi celo slovenska ljudska stranka, ki je druga najmočnejša koalicijska stranka, nagajati vladi, kot smo danes slišali predlagatelja, celo in predvsem najprej predsedniku vlade, posledico takih političnih ciljev pa bodo neposredno čutili ljudje na svoji eksistenci, učinki za državo pa bodo prav nasprotni od napovedanih. Odločitev za zapiranje rudnikov Trbovlje, Hrastnik, ki je nujna v primeru, da se ne gradi Termoelektrarna Trbovlje 3 na domači premog, bo namreč stala državo bistveno več kot sama investicija. To bistveno vprašanje pa gospodje podpisniki zahteve pač zamolčijo. Ob 50 do 70 milijardah tolarjev, kolikor bi bilo po izračunih potrebnih za zapiranje rudnikov Trbovlje-Hrastnik, po njihovem mnenju torej ni treba govoriti, bodo pa ta sredstva seveda ravno tako morala biti financirana iz proračuna, razen, če podpisniki mislijo, da pač ne bomo sistem zapiranja reševali na približno enak način, kot smo to delali pri rudniku v Idriji, Žirovskem vrhu, Zagorju, Senovem, Kanižarici in morda še kje.
Poleg gornjih opozoril, ki so nujna ob tako neodgovorni pripravljeni in politično motivirani zahtevi za referendum pa samo še dvoje.
Formalno sem predlagatelj zakona, o katerem se odloča na referendumu. Vsebinsko pa vsi vemo - in prav je, da ve tudi javnost - da gre za investicijo, ki jo je v resoluciji o učinkoviti rabi in preskrbi Slovenije z energijo sprejel in predvidel državni zbor. Da gre za investicijo, ki jo uradno ves čas popira vlada; da gre za investicijo, za katero je finančno konstrukcijo, ki je bila sprejeta v drugi obravnavi zakona, predlagala vlada; in da so v prvi obravnavi za predlagano investicijo in državna poroštva zanjo glasovali vsi poslanci državnega zbora, tudi večina podpisnikov zahteve za referendum.
Toliko za obuditev spomina, da ne bi kdo trdil, da si jaz domišljam, da sem lahko sam, brez jasne podpore in stališč vlade ter večine v parlamentu, pripeljal zakon do tretje obravnave. Kdajkoli, tudi še danes, bi lahko, če bi mislila drugače, vlada sporočila državnemu zboru, da predlaga drugačen način reševanja teh vprašanj. Če bi bili predlagani novi argumenti, bi vsi, tudi jaz osebno, zelo z veseljem o tem razmišljali. Vendar je ravno obratno. Tudi na mojo zahtevo sta predsednik vlade in minister za gospodarstvo prav v zadnjem času jasno potrdila upravičenost navedene investicije. Govoriti o tem, da za odločitev ni ustreznih strokovnih ekspertiz, da želi vlada prenesti odgovornost na državni zbor in podobno, je zato neresnica, da ne rečem, politikantstvo. Govoriti o tem, da je nedopusten sistem državnih poroštev za tako investicijo, pa sem že ovrgel s trditvami o 43 zakonih.
Drugič. Poudariti je še treba, da bodo državljanke in državljani morali na referendumu odločati o tako nejasnih in za referendum neprimernih vprašanjih samo zato, ker se o njih ne moreta dogovoriti dve največji koalicijski stranki. Več kot tretjina podpisnikov pod zahtevo za referendum je namreč iz vladne, še vedno vladne Slovenske ljudske stranke. Ker se o tem ne moreta dogovoriti dve največji vladni stranki, imamo situacijo, v kateri - namesto da bi vlada strokovno in strpno odločala o takih vprašanjih - prihaja do tega, da se predlaga o njih neprimerno odločanje na referendumu. To poudarjam zato, ker bi dogovor koalicijskih strank LDS-a in Slovenske ljudske stranke lahko zagotovil, da se o gradnji TET 3 normalno odloča, tako kot o vseh drugih vprašanjih. To bi bilo možno do včeraj; morda je to možno tudi še jutri, seveda, če bo taka odločitev sprejeta. Sprenevedanje o tem, kako je pri tem odločilna moja vloga kot predlagatelja, je zato nepotrebno, posebej nam poslancem, ker vemo, da od takrat dalje, ko je zakon v tretji obravnavi, jaz po poslovniku z njim ne morem več storiti ničesar.
Naj zaključim. Razpis referenduma je formalno ne le mogoč, temveč ustavno obvezen, zato bom tudi glasoval zanj. Toda zahtevani referendum je po vsebini neprimeren, zavajajoč in nepotreben, saj lahko zagotovi le zelo omejene posledice spremembe načina financiranja predvidene gradnje Termoelektrarne Trbovlje 3. Predvideni referendum je posledica razmer v slovenski politiki in vladi. V slovenski politiki zato, ker se po vloženih interpelacijah in ustavnih obtožbah poskuša tudi z referendumi o vprašanjih, ki za to niso primerna, oteževati normalno funkcioniranje države in vlade; v vladi pa zato, ker se o njem nista mogli dogovoriti dve največji koalicijski stranki, ker torej na tej točki vlada ne funkcionira, kot bi morala. Žal mi je, da bodo za vse to morale nositi posledico državljanke in državljani, posebej v revirjih; za njih namreč odločitev na referendumu lahko pomeni tudi za dalj časa izgubo vseh upov po razvojnih možnostih in po napredku. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Potrču. Nastopila sta tako predstavnik predlagateljev kot gospod Potrč, ki je formalno predlagatelj zakona, o katerem se s strani skupine poslancev predlaga referendum. Ponovno predlagam, da razprave ne bi širili s samo vsebino zakona oziroma zakonskih rešitev, ampak da se osredotočimo na vprašanje jasnosti vprašanja in evenetualne neskladnosti z ustavo. Tudi po nastopu gospoda Potrča ugotavljam, da sam ne bo izkoristil 15. člena zakona o referendumu in predlagal predlagateljem, da bi o tem glasoval državni zbor, naj vprašanje še bolj jasno opredelijo. Imamo napoved predstavnika predlagateljev, da bodo v skladu z opozorilom sekretariata nekoliko spremenili, dopolnili tretjo alineo vprašanja. Ali je pisno že pripravljena? Vsekako je bila moja želja in bi bilo tudi korektno do predsedujočega, da bi bilo to že pripravljeno, da bi lahko sedaj odločali. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem. Predlagam, da dokler ne dobimo pisnega predloga s strani predlagateljev, gospoda Peterleta, da točko prekinemo in se potem vrnemo na glasovanje o odloku o razpisu tega zakonodajnega referenduma.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI MEMORANDUMA O SOGLASJU MED MINISTRSTVOM ZA OBRAMBO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VRHOVNIM POVELJSTVOM ZAVEZNIŠKIH SIL ZA EVROPO GLEDE ZAGOTAVLJANJA LOGISTIČNE PODPORE DRŽAVE GOSTITELJICE V PODPORO VOJAŠKI VAJI "COOPERATIVE ADVENTURE EXCHANGE '98".
Spoštovane kolegice in kolegi! Dovolite mi, da bom sedaj prvič izkoristil možnost, ki mi jo daje poslovnik. Gre za 69. člen - tudi poslanec gospod Kopač mi je to že pred časom predlagal. Prav tako smo se o tem tudi pogovarjali na seji, kjer smo se srečali vsi predsedniki delovnih teles. Namreč ta člen govori tudi o tem, da državni zbor na predlog predsedujočega ali na zahtevo kakega poslanca odloči, da lahko govornik o istem vprašanju govori le enkrat, lahko pa mu omeji tudi trajanje govora, vendar ne na manj kot na 5 minut. Odločitev o omejitvi razprave sprejme državni zbor pred začetkom razprave. V smislu pričakovanj in zahtev mnogih, da poskušamo racionalizirati delo, bom to poslovniško možnost sedaj izkoristil.
Predlagam v skladu s poslovnikom proceduralni predlog državnemu zboru, da bi ob tej točki dnevnega reda poslanec o istem vprašanju lahko govoril le enkrat in da bi njegova razprava ne bila daljša od 10 minut. Ta svoj predlog bom dal v skladu s poslovnikom na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za tak proceduralni predlog? (40 poslancev.) Je kdo proti? (13 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
To seveda pomeni, da ni omejena razprava poslanskih skupin, medtem ko omejitev razprav poslancev pa je na 10 minut in o vprašanju lahko govori le enkrat.
Prehajamo na 2. točko dnevnega reda oziroma na točko, ki sem jo že odprl. Ali želi besedo vlada Republike Slovenije? Prosim. (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Ali želi poročevalec odbora besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim, gospod Janez Janša v imenu poslanske skupine socialdemokratov.
JANEZ JANŠA: Torej, gospod predsednik, najprej bi vprašal glede na sklep, ki ste ga prej predlagali in ga je vladna večina izglasovala, ali potem ob tej točki, ne vem, se sploh ne da resno razpravljati. Ali replike so ali jih ni?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replike so še naprej, kot določa poslovnik in v skladu s poslovnikom.
JANEZ JANŠA: Ampak vseeno je to, bom rekel, malo čudno. Ne vem, ali je to kakšen refleks volilnih rezultatov ali kaj drugega.
Kar se pa tega zakona tiče, moram pa reči najprej to, da v tem trenutku verjetno na velikem delu Dolenjske članice Nata, partnerstva za mir in Slovenska vojska zaključujejo vajo. Mi pa zdaj razpravljamo o tem, ali bo državni zbor to vajo legaliziral ali ne. Stvar je simptomatična. Zamuda z ratifikacijo tega sporazuma zelo jasno simbolizira zamudo Slovenije pri vključevanju v Nato. Lepšo simboliko bi težko našli. Dejstvo je, da je vlada vedela, kdaj ta vaja bo, prva pobuda za to vajo je bila dana že leta 1995. Če se ne motim, je ta vaja prišla v program Nata že pred 3 leti. Vsaj tako je bilo rečeno na odboru za obrambo. Potem je bila ta vaja večkrat prestavljena, tako da je vlada dobila še dodatni čas. Če se ne motim, je bila v slovenski javnosti prvič predstavljena že pred meseci. Že pred meseci je bilo točno rečeno, kdaj bo, datumi in kako se bo stvar odvijala. Celo povedali so, kje bo. Vendar pa državni zbor ni dobil nobenega predloga, odbor za obrambo ni dobil nobenega obvestila o tem, tako da bi prek te institucije opozorili vlado na zamudo. Sporazum smo dobili v državni zbor praktično s samim začetkom vaje oziroma je ta zakon o ratifikaciji sporazuma prišel v parlament potem, ko so vojaki Nata že bili v Sloveniji. Vlada ve, kakšna je procedura, kaj piše v zakonu o zunanjih zadevah, in vlada tudi ve, da je mogoče nekatere stvari, ki so določene v tem sporazumu, v Sloveniji urediti samo z zakonom, od oprostitve davkov do drugih stvari.
Pred dnevi smo slišali, da je predsednik vlade izrekel hudo kritiko obrambnemu ministru v odstopu, češ, da je on odgovoren za te stvari. Jaz mislim, da tokrat, čeprav za nič drugega, tega obrambnega ministra, ki odhaja, moramo vzeti v zaščito. Zakon o zunanjih zadevah namreč jasno določa, kdo je odgovoren v vladi za ratifikacijo mednarodnih sporazumov. Tudi v državnem zboru to obravnava odbor za mednarodne odnose. Odbor za obrambo je to obravnaval kot zainteresirano delovno telo. Ko gre za vprašanja finančne narave, je za to pristojno ministrstvo za finance. Torej odgovornost ni samo na ministrstvu za obrambo, ampak še na dveh resorjih in seveda tudi na predsedniku vlade.
Mi smo presenečeni nad tem, da se je ta stvar ponovila potem, ko smo nekaj dni razpravljali v tej dvorani o tem, kako je treba ravnati z mednarodnimi sporazumi. Ko je bila proti predsedniku vlade vložena celo ustavna obtožba in ko smo tukaj razčiščevali vse člene zakona o zunanjih zadevah, kjer je opredeljen postopek sprejemanja in ratifikacija mednarodnih sporazumov, pa kljub temu to ni nič zaleglo. Kljub temu to ni nič zaleglo. Zamude se kopičijo in prihaja celo do tako absurdnih situacij, kot smo ji priča danes.
Državni zbor tukaj odloča o nečem, kar se je že zgodilo. Najbrž bomo ta zakon podprli, seveda, kaj pa naj bi naredili drugega. Tudi če ga ne bi, se stanje ne bi nič spremenilo. Vendar pa je to še eno spričevalo in odraz načina funkcioniranja te vlade, ko se stvari rešujejo potem, ko voda že teče v grlo in ko se zakon o neki stvari sprejme potem, ko zadeva že teče. Jaz mislim, da si je Slovenija z organiziranjem te vaje, če bo ocenjena pozitivno, s splošnim vplivom na udeležence, če bodo odnesli ugoden vtis, lahko pridobila nekaj pozitivnih točk. Ravno toliko ali pa še več jih je pa izgubila s to nepotrebno in res neprijetno proceduralno napako s sprejemanjem zakona potem, ko je vaja že v teku. Mi smo slišali na odboru za obrambo predstavnika vlade, ki je dejal, mislim, da je bila celo predstavnica, ki je dejala, da je Nato kriv, ker je podpisal ta sporazum šele tik pred samo vajo. Za Nato je z dnem podpisa tega sporazuma, kar se njih tiče, sporazum postal veljaven. Za Slovenijo pa ni, ker imamo drugačna pravila, imamo drugačno notranjo zakonodajo. Tukaj mora parlament ratificirati vsak mednarodni sporazum.
Ravno v zvezi s to vajo se je zgodilo še nekaj, kar ilustrira to našo zamudo. Ena od držav članic partnerstva za mir, gre za Romunijo, je skušala poslati svoje enote na to vajo. Ko so prišli na madžarsko mejo, tam enostavno ni šlo. Madžari so rekli, že v redu, ampak mi bi vas že spustili, ampak vsak prehod tuje vojske na ozemlje Madžarske mora odobriti parlament. In ker vi niste pravočasno zaprosili, procedura ni stekla in romunska enota je šla nazaj v svojo vojašnico in ni prišla čez Madžarsko na to vajo. Po isti analogiji seveda te vaje v Sloveniji ne bi smelo biti. Ampak ta vaja seveda je. Predsednik vlade je celo rekel, da je vse zakonito. Jaz ne vem, kako je to lahko. Res ne vem, kako je to lahko. Retroaktivno po slovenski ustavi stvari ni možno odločati, mi pa to zdaj delamo. Najbrž bomo to tudi naredili. S tem popravljamo škodo, ki je nastala. Škoda bi bila namreč še večja, če bi zdaj to ratifikacijo zavrnili. Ampak na tisti strani spričevala, kjer se pišejo pozitivne točke držav, ki kandidirajo za članstvo v Nato, v zvezi s to vajo ne bo pozitivnih točk. Bo pa na tisti strani, kjer se pišejo negativne, zelo jasno pisalo, kaj se je zgodilo in kako institucije v slovenski državi ravnajo ob takšnih primerih. Predtavljajte si, da bi šlo za kakšno resno stvar, da bi se nekaj zgodilo in da bi Slovenija sodelovala s svojimi vojaškimi enotami v neki mirovni ali vojaški operaciji Nata, kjer bi se bilo treba zelo na hitro odločiti. Mi enostavno ne bi mogli sodelovati, glede na to, da bi vlada najbrž v tej zmedi in kaotičnem delovanju, v katerem je v zadnjih mesecih, pozabila na vso mogočo proceduro, in na koncu bi izpadli. Take kandidatke niso verodostojne, niso kredibilne.
Zdaj je samo vprašanje, in to vprašanje v imenu poslanske skupine zelo jasno postavljam v slovensko javnost, ali se je to zgodilo slučajno, zaradi kaosa v vladi, ali pa se je to zgodilo namerno. Tako, kot je nekdo namerno podpisal tisto pobudo za svet brez jedrskega orožja ali kot je leta 1991 ne nekdo, ampak več članov vrhovnega poveljstva podpisalo tako imenovano deklaracijo za mir, ki je bila proti slovenski vojski. Če se je to zgodilo namerno, potem je, seveda, to sabotaža; tako kot v to kategorijo sodijo tudi tisti letaki, ki jih je bilo polno po Sloveniji v času, ko se je vaja začela, češ da je Nato ameriška teroristična organizacija. Nekako sovpadajo te stvari. Zelo veseli bomo, če bomo dobili s strani vlade odgovor, kje je vzrok za to zamudo. Ne reči, da je na strani Nata; za to vajo se je vedelo tri leta, ratificiramo pa zakon v času, ko se vaja končuje. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. V imenu poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov, gospod Borut Pahor.
BORUT PAHOR: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Združena lista socialnih demokratov bo zakon podprla. Mislimo tudi, da je v strateškem, predvsem v političnem interesu Republike Slovenije, da gosti to vojaško vajo. Tisto, kar nas moti, je dejstvo, da državni zbor ratificira ta zakon oziroma ratificira to pogodbo o sodelovanju in gostiteljstvu v času, ko vaja že teče.
Jaz ne bi rad samo ponovil nekaterih vprašanj, ki jih je odprl kolega Janša, ampak bi rad opozoril na nek trend, ki je v obnašanju Republike Slovenije in v percepciji mednarodne javnosti do Republike Slovenije zaskrbljujoč. Zdi se, da nas dostikrat pravzaprav naši partnerji v tujini ne jemljejo kot enakopravne sogovornike, ampak nas zavoljo našega skrajno malomarnega obnašanja do svoje lastne državnosti jemljejo za drugorazredne partnerje. K temu, brez zamere, ne prispevajo naši partnerji, ampak prispevamo spričo svoje lastne malomarnosti sami. Poglejte, recimo, samo umik iz pobude resolucije Organizacije združenih narodov za svet brez jedrske oborožitve. Vanj smo vstopili nepremišljeno, iz njega smo vstopili samo zato, ker je nekdo dvignil prst, in to na način, ki gotovo meče zelo temno luč, senco na neko državniško obnašanje Republike Slovenije. To se mora poznati; če sami sebe ne znamo ceniti kot partnerja v nekih mednarodnih odnosih, potem nas tudi partnerji ne bodo cenili za enakopravne. Če mi nismo bili pripravljeni na nek ustrezen, diplomatsko korekten način opozoriti partnerjev v Natu, da imamo doma neko proceduro, ki jo je potrebno spoštovati, da ne bi prišli pred domačo in pred mednarodno javnostjo v zadrego, če smo kljub temu, da smo sedaj v zadregi pripravljeni to prenašati, ne da bi se vprašali, ali je to prav ali ne, potem bo to samo še poglobilo ta zaskrbljujoči trend. Republika Slovenija se dostikrat ne obnaša kot samostojna država in njeni visoki predstavniki se ne obnašajo kot predstavniki suverene države, ampak ravnajo tako, da bi bili hipno všečni trenutnim sogovornikom, zato da bi jih trenutno potrepljali po ramenih. To ni dobro.
Govorim torej o nekem zaskrbljujočem trendu v obnašanju visokih predstavnikov slovenske države, ki dajejo vtis v mednarodni skupnosti, da ni njihova primarna skrb skrb za avtoriteto, dostojanstvo, za državništvo republike Slovenije ampak, kako bi rekel, neka všečna, poskusi nekega všečnega obnašanja, ki naj bi zadovoljil pričakovanje naših partnerjev. Jaz mislim, da to ni dobro. Državo imamo sedaj dobrih 7 let in tisti, ki govorijo v njenem imenu in v skladu s svojimi pristojnostmi upravljajo z njo, tako doma kot v mednarodni skupnosti, morajo biti bolj skrbni varuhi njenega dostojanstva. Mislim, da je današnji primer prav siptomatičen v tem smislu. Mi ratificiramo pogodbo, po kateri smo v naše goste sprejeli partnerje v tem času, ko so oni že tukaj. Jaz mislim, da je prav, da so tukaj, mislim da je to za Slovenijo strateško koristno. Ni pa dobro, da sami sebi dopustimo tako veliko napako, kot je ta proceduralna napaka, ki ni samo proceduralna. Kaže na naš nezrel odnos do države. In jaz mislim, da mora biti danes ta diskusija neko veliko opozorilo vladi Republike Slovenije, da se veliko bolj, kot se zaveda sedaj, zaveda tega, da v mednarodni skupnosti varuje dostojanstvo te države. Da varuje dostojanstvo te države. In da si preprosto ne sme dovoliti, da bi se Slovenija na mednarodnem zemljevidu vrisala kot neka majhna dežela, kjer jo lahko piš vetra sedaj levo, sedaj desno prenaša po tem zemljevidu. Pač glede na trenutne kratkoročne apetite naših partnerjev.
Mi smo s celo vrsto korakov v sedmih letih pokazali, kako zelo, zelo malo je potrebno, da sklonimo hrbtenico, in to ni dobro. Zato bi apeliral na vlado republike Slovenije, predvsem pa seveda na šefa diplomacije, da svojo pristojnost vzame veliko bolj resno, kot jo opravlja sedaj, in da s svojimi gestami, s svojimi političnimi odločitvami in ravnanji prispeva k temu, da se bo v mednarodni skupnosti okrepil ugled Slovenije kot neke enakopravne partnerke, ne pa kot neke dežele, ki je pripravljena zavoljo zelo, zelo kratkoročnih, dostikrat tudi kratkovidnih profitov takoj skloniti hrbtenico, samo zato, da bi bila partnerjem všečna. Na dolgi roki ne bomo všeč nikomur, ampak se bodo vsi samo čudili, kako zelo hitro je Slovenija, potem ko je postala samostojna država, pravzaprav na stvarni ravni izgubila suverenost za odločitve in namesto nas se bodo odločali drugi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Pahor. V imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov bo stališče pojasnil gospod Peterle.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Veliko stvari štrli ob tem za nas nespodbudnem dejstvu, kjer se bom ustavil na številki 113. Kdor ni pazljivo prebral, bo lahko našel, da se je odločalo o tem zakonu na 113. korespondenčni seji naše vlade. Kdor je kdaj spremljal delo vlade ali ga spremlja, ve, da inflacija korespondenčnih sej ne govori v prid kakovosti dela te vlade. In seveda to se je zgodilo šele 11.11.1998, podpisana pa je bila zadeva 29. oktobra 1998. Kdaj je bila pa začeta, pa je jasno. Poglejte, v odboru za mednarodne odnose so nekateri govorili, da je prišlo do časovne stiske. To ni časovna stiska, to je že mimo. O časovni stiski bi lahko govorili, če bi vendar skušali pred prihodom enot Nata to zadevo urediti. Jaz temu niti ne morem reči, da je to "šlamparija". Ne morem reči, da je to napaka, ker v to ne verjamem več. Po vseh avtogolih proti naši poti v Nato in v Evropsko zvezo ugotavljam ključno dejstvo slovenskega političnega trenutka sedaj - ni politične volje, ne da gremo v Evropsko zvezo ne v Nato, drugače se take sabotaže ne bi dogajale. To je dobesedno dejanje proti temu, da gremo v Nato.
Bil sem zdaj dva dni na srečanju predsednikov evropskih komisij v parlamentih držav članic in kandidatk oziroma pridruženih članic. Prvič mi je bilo na mednarodni sceni nerodno zaradi Slovenije, nikoli doslej, ker to pot so me prvič spraševali, kaj se v Sloveniji dogaja, kako se da priti od včerajšnjega prvega mesta na današnje šesto mesto. Ljudje so spraševali, kaj se je zgodilo, da ne gre nikamor naprej, in sem rekel, berite evropsko poročilo, nisem želel drugega komentirati, ker tam notri vse stoji. Torej mi padamo pri verodostojnosti, in to je za državo v zunanjem svetu seveda zelo nesrečno dejstvo in nekateri ste že omenili ta avtogol, ki se mu reče podpora resoluciji za svet brez jedrskega orožja. Naj povem tukaj eno dejstvo, ker je to vse skupaj v istem kontekstu, da tudi tam ni šlo za slučaj, ni res, da ne bi vedeli na ministrstvu ali na vladi, da je to v opreki z našo voljo, da pridemo do Nata. Veleposlaniki so bili maja vprašani, kaj menijo k tej pobudi, in so bili nekateri, ki so opozorili na dejstvo, da pač ima Nato jedrsko orožje, in če hočemo mi tja, ne moremo zdajle sponzorirati neke take resolucije, ker je v neskladju z našimi interesi in v neskladju s stvarnostjo, ki se je ne da rešiti s kratkim moraliziranjem ali z daljšim idealiziranjem. In vendar je šel naš predsednik po dragi pouk v Ameriko, kjer vse drugo, bi rekel, ima zelo majhno težo glede na to, kar je tam slišal s strani najvišjega predstavnika ameriške države. Ni bilo treba iti na to lekcijo v Washington in ne bi bilo treba slovenskim davkoplačevalcem plačevati te poti, ker bi vedeli to že prej, ker so to že naši nekateri veleposlaniki povedali, da ta resolucija ne gre. To je avtogol, kot je avtogol sedaj ta sabotaža v zvezi z resolucijo oziroma v zvezi s tem sporazumom, ki ga bomo danes ratificirali.
Glejte, bil sem izvoljen na Dolenjskem. Mogoče se to, kjer Natovih enot ni bilo, ni čutilo tako kot na Dolenjskem. Razumem ljudi, ki se malo razumejo na formalnosti, da so rekli: "Dragi poslanec, povej nam, ali smo okupirani ali nismo?" Ker ni bila zadeva ratificirana in še sedaj ni. Ne se jeziti na ljudi v tej zvezi.
Torej mi bomo tudi kot poslanska skupina to podprli z velikim obžalovanjem, da sodelujemo v tako neuglednem procesu odločanja.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prosil bi poslanke in poslance, da se držijo dnevnega reda oziroma vsebine. Prosim za mir v dvorani. Menim, da ta pobuda o svetu brez jedrske oborožitve ni v povezavi s to točko dnevnega reda in poslankam in poslancem ne bom več dovolil razprave o tej temi. Ali želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Nihče.) Ali želi kdo od poslank in poslancev besedo? (Ne želi.) Želi besedo gospod Petan? Razpravo ostalih poslancev, ki se niso pisno prijavili, omejujem na 5 minut. Tudi gospod Petan se ni pisno prijavil. Torej 5-minutne razprave.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod predsednik. Želel sem sicer razpravljati v dveh vlogah: kot predsednik odbora za obrambo, ki je zainteresirano delovno telo, in pa tudi v svojem imenu. Če mi dovolite, gospod predsednik, bom skušal združiti to.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Da, prosim.
RUDOLF PETAN: Bo tudi krajše. Kot predsednik odbora, ki je zainteresirano delovno telo, odbor za obrambo, tudi tam smo razpravljali. Lahko bi povedal, da smo takoj prvi dan, ko je bilo možno, ko smo dobili v parlament to ratifikacijo, ker smo pa slučajno imeli sklican takrat odbor, smo o tem razpravljali, se s tem seznanili. Omenil bi ta sklep, ki smo ga sprejeli, da predlagamo vladi, da se v bodoče skuša izogniti takšni situaciji, ko v bistvu gre za časovno zamudo in se nekaj ratificira za nazaj ali pa ko smo že v bistvu v teku. Namreč, gre za to, da smo kar naprej pri nekih zadevah v določeni zamudi ali pa sprejemamo stvari "ad hoc" in zato se že ustvarja vtis, da to ni slučaj, ampak ali je to, ker nismo v stanju to pravočasno storiti, ali pa je to nek drugi namen. Bom razpravljal kot poslanec. Kajti res je, da je bila stvar podpisana s strani Nata, vendar moramo vedeti, da Nato združuje več držav in da se Nato prilagaja zakonodaji države gostiteljice. Če mi po naši zakonodaji moramo stvar ratificirati, da 100% drži in da je v pravnih okvirih, potem moramo našim partnerjem to jasno povedati. Oni se nam bodo prav gotovo prilagodili in sedaj ne moremo trditi, da je nekdo drug kriv, če imamo mi takšno zakonodajo.
Zato sem sam čisto slučajno ustvarjal vtis, da nekaj potrjujemo za nazaj. Namreč, če pa nam tega ni potrebno in druga zakonodaja to pokriva, potem ta ratifikacija navsezadnje ni potrebna. To so čisto enostavna vprašanja in tudi odgovori. Da ne bo kakšnega zlonamernega razmišljanja. Osebno to podpiram in bom podprl to ratifikacijo. Bil pa bi bolj vesel in bi jo še z večjim veseljem potrdil, če bi bilo to pravočasno, če bi bilo to pred 14 dnevi ali pred tremi tedni ali mogoče pred pol leta, kajti za to vajo smo vedeli. Ker so moji predgovorniki veliko tega že povedali, jaz tega ne bom ponavljal. Navsezadnje me tudi čas nekako omejuje, zato bi povedal še to, da če nekaj delamo, resnično, tako za nazaj, pa moramo narediti tako, da stvari držijo pravno stoprocentno, ali potem ne dajemo našim partnerjem nekega čudnega občutka, kakšna država smo; ali ni to mogoče celo dokaz neke nepravne države, da nekaj sicer potrebujemo, vendar pa ne naredimo pravočasno. Ali ni to znak nepravne države, ker gre za pravni akt? Navsezadnje, če pa ne potrebujemo, če drugi podzakonski akti ali zakonski akti to pokrivajo, zakaj pa potem to sploh delamo sedaj, saj bi lahko navsezadnje to naredili tudi čez eno leto ali pa sploh ne. Za to vprašanje gre. Torej sam osebno bom podprl ratifikacijo, o tem ni nobenega dvoma, in sem prepričan, da je pravilno in celo dobro za Slovenijo, da je ta vaja tukaj in da je bila načrtovana; namreč, taka vaja mora biti načrtovana, kajti premeščanje tako velikega števila enot, opreme in ljudi zahteva tudi ogromno sredstev. Tudi vsaka taka inštitucija mora poskrbeti za finančna sredstva; to niso majhna sredstva in vemo, da se tako velikih sredstev ter premeščanja tako velikih sil ne da opraviti s sklepom včeraj, danes pa gremo v akcijo. To ni mogoče, zato ker morajo vse države članice zagotoviti sredstva za izvedbo takšne akcije. To je bilo že prav gotovo lani za letošnji proračun, pa je to proračun držav, ki se bodo udeležile, ali pa, če hočete, nekako plan same zveze Nato. Tako, da tu nekega sprenevedanja o tem, da je bilo to na hitro pa je bil podpis šele takrat, vse to nekako ne vzdrži in dejansko meče slabo luč na državo gostiteljico - to smo pa mi, Slovenija; ker je to prva tako velika vaja, je to še toliko bolj... (Opozorilni znak za konec.)... (Takoj končam.) toliko bolj pomembno, da bi se v prvi takšni akciji izkazali na vseh nivojih vredni članstva v tej zvezi, za katerega se potegujemo. Zastonj je vse prepričevanje naših partnerjev, da bi se želeli vključiti, če pa pademo na tako banalni zadevi, kot je ratifikacija sporazuma, da bo vaja pri nas. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Petan. Besedo ima dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa, gospod predsednik. Na dveh sejah oziroma na nadaljevanju seje odbora za obrambo sem bil prisoten in obakrat sem slišal, da je čisto vse v redu s to zadevo, da ni nikjer nobene napake bilo in da je krivda za zamudo na drugi strani, da je bil sporazum podpisan 7.11. v Neaplju in da je 11.11. prišel v parlament. Vendar se tu odpira cela vrsta vprašanj, kljub temu, da je bilo še rečeno, da je status teh sil urejen z zakonom. Če bi natančno razumel te ljudi, ki so razlagali ta predlog zakona o ratifikaciji, memoranduma niti ne bi bilo treba. Vseeno pa je potem predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve povedal, da po njegovem mnenju stvari niso bile pravno korektno izpeljane. Nekoliko je pri tem po ovinkih to povedal. Nekoliko v strahu in tudi izjava ministra Krapeža, da naj bi predsednik vlade kričal na njega v zvezi s to zadevo, postavlja stvar v drugo luč.
Na odboru smo bili obveščeni o tem, da zadostuje to, da je bila ta stvar sprejeta na odboru za mednarodne odnose in da stvar velja. Kako naj bi stvar veljala, če se mora danes tukaj ratificirati ta predlog zakona? Očitno je ena velika zmešnjava na tem področju in menim, da gotovo to ni v čast slovenski vladi in slovenski državi. Prav tako tudi ni to dobro za naše nadaljnje vključevanje v zvezo Nato. Še posebej zato, ker ta sporazum ni tako nedolžen, kot izgleda na prvi pogled. Tu ne gre samo za logistično podporo v ožjem smislu, v smislu materialne podpore, ampak tudi za nekatere druge stvari, kot je na primer pravica do samoobrambe z uporabo orožja teh enot, pridržanje civilnih oseb in tako naprej. Skratka, gre za dokaj širok dogovor. Jaz menim, da ga je treba podpreti, vendar bi si državni zbor zaslužil bolj pošteno, bolj celovito poročilo o zadevi, kot pa smo jo slišali na odboru za obrambo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Rejc.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod predsednik! Gospe in gospodje! Sploh ni problem, da ne bi dali soglasja. To sploh ni vprašanje. O tej vaji smo nekako že kar dolgo vedeli vsi drugi. Seveda pa nismo vedeli, kaj je potrebno narediti. Ministrstvo za obrambo in ministrstvo za zunanje zadeve bi morali vedeti, kakšne so procedure. V glavnem smo spet doživeli in doživljamo neko blamažo v evropskem prostoru. Vemo, da smo zvedeli predvsem iz občil, tam so se spraševali, kako te stvari stojijo, in izgledalo je, ker so tudi občila to prinesla, je manjkalo samo še to, da smo okupirani in kaj sedaj storiti. Skratka, najbrž ni bilo prijetno in v redu, da smo s Hrvati spet nekako zapeli, kot se reče, in relacija z Romuni ali pa relacija med Madžari in njimi samimi. Menim, da je ta odgovornost zelo opredeljena in se točno ve, ministrstvo za zunanje zadeve in ministrstvo za obrambo, se ve, kdaj so vedeli, kako je treba narediti. Nobenega problema ni in tudi danes ne bo problema, da ne bi dali soglasja.
Potem pa je tu vprašanje, zakaj smo se blamirali, zakaj so zunaj v bistvu že brali, kako se mi sprašujemo, na kakšen način so sploh smeli priti sem, da to vajo lahko opravijo. Menim, da taki spodrsljaji niso potrebni. To kaže samo na neodgovornost in na neko površnost, ki je, žal. Menim, da je na take stvari treba do časa reagirati, sanirati in prinesti v državni zbor, kjer po mojem nihče ne bo proti temu, da se ne bi to zgodilo. Sicer pa je to ravno tako, ko če bi rekli, pojdimo na postajo, vlak za Maribor bo odpeljal čez pol ure, pri tem pa vsi vemo, da je vlak že dve uri v Mariboru. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Rejcu. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben pisni amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Ta predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ali želi v zvezi s tem predlogom kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in dajem ta predlog sklepa na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 poslancev.)
Kdo je za navedeni sklep? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet in dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo sklepčnost! (51 poslancev.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo soglasno sprejeli predlagani zakon.
S tem zaključujem 2. točko dnevnega reda.
Prehajamo na 3. točko dnevnega reda,ker še ni razdeljeno dodatno dopolnjeno gradivo s strani skupine poslancev, ki je predlagala razpis predhodnega zakonodajnega referenduma. Prehajamo torej na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Se opravičujem, preden preidemo na to točko dnevnega reda, bi ponovno predlagal odboru svoj proceduralni predlog, podobno kot pod 2. točko, torej v skladu z 69. členom poslovnika predlagam, da lahko govornik o istem vprašanju govori enkrat, razprava pa ne sme biti daljša od 10 minut. Ta predlog dajem na glasovanje. To je proceduralni predlog. Ugotavljamo prisotnost! (27 prisotnih.) Ugotavljamo sklepčnost za proceduralni predlog, ki sem ga predlagal! (47 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (37 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prosim, imate proceduralni predlog, dr. Zagožen? Prosim.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Ker se je očitno vpeljala nova metoda za obrzdanje opozicije, ki se bo ponavljala iz točke v točko, se mora naša poslanska skupina o tem posvetovati in v imenu skupine zahtevam pol ure odmora.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ta zahteva za odmor pa ni v skladu s poslovnikom, v ničemer. Poglejte, jaz sem prej povedal, da sem danes prvič predlagal to določbo poslovnika. Jaz se zavedam, da ne bo v vseh poslanskih skupinah sprejeta z veseljem, ampak jaz sem na nek način dobil mandat od številnih poslancev, da to predlagam in to sem predlagal. (Glasovi iz dvorane.) Saj so prišli materiali. Vsi materiali so na mizi. Torej na predlog poslanske skupine socialdemokratske stranke sejo prekinjam za pol ure, nadaljujemo jo ob 12.30 uri. Po vrstnem redu gremo, po vrstnem redu, ja, 3. točka.
(Seja je bila prekinjena ob 12.03 uri in se je nadaljevala ob 12.34 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Nadaljujemo sejo. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Še enkrat ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen. Ali želi predstavnik poslanske skupine socialdemokratov besedo? Prosim. Dr. Jože Zagožen ima besedo.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Poslanska skupina socialdemokratske stranke je po posvetu skupine sprejela naslednje stališče:
Ugotavljamo, da je na 29. izredni seji predsednik državnega zbora dvakrat uporabil, predlagal uporabo zadnjih treh odstavkov 69. člena poslovnika. Namen teh predlogov je, da bi lahko poslanec pri neki točki dnevnega reda razpravljal o istem vprašanju samo enkrat, njegova razprava pa bi bila časovno omejena na 10 minut. Ker gre očitno za koalicijski dogovor, da se bo takšen predlog dal na glasovanje pri vsaki točki dnevnega reda, to ocenjujemo kot nelegitimen in nelegalen poizkus omejitve delovanja opozicije. Zato sprašujem predsednika državnega zbora, ali namerava v bodoče pri vsaki točki dnevnega reda predlagati takšen predlog. Če to dejansko namerava, bi šlo po naši sodbi za eklatantno kršitev poslovnika, kajti, prvič, prvi odstavek 69. člena poslancem zagotavlja, da razprave na seji niso časovno omejene. Vse naprej naštete možnosti predstavljajo izjeme in bi to pomenilo, da se poizkušajo izjeme spremeniti v pravila, ki so v nasprotju z uvodnim odstavkom 69. člena. Drugič, predsedujoči lahko izjemoma omeji število nastopov in čas trajanja glede na poslovnik le pri istem vprašanju, ne pa za celotno točko dnevnega reda. Zato bi po naši sodbi moral predsedujoči vsako vprašanje, kjer bo omejil razpravo, vnaprej natančno opredeliti. Vsako drugačno ravnanje bomo šteli kot poizkus nekorektnega utišanja opozicije in kot kršenje poslovnika, zato pri morebitnem sistematičnem zlorabljanju 69. člena ne bomo sodelovali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, dr. Jože Zagožen. Sam menim, da s predlogom nisem kršil poslovnika. Predlagal sem v skladu s temi odstavki, ko ste jih sami navedli, člena poslovnika, državni zbor je to izglasoval. O tem se nisem posvetoval z vodji poslanskih skupin koalicije. Res pa je, da mi je bilo večkrat rečeno, ko smo se pogovarjali o delu državnega zbora, da ima predsedujoči, ne predsednik, predsedujoči ali pa poslanec možnost, da tak predlog da. Kot ste videli, ga nisem dal za vsako točko dnevnega reda. Za prvo ga nisem predlagal. Tako da tudi na to vaše vprašanje, ali namerava predsedujoči to predlagati pri vsaki točki dnevnega reda, na to vam ne morem odgovoriti. Mislim, da je že ta primer, tega zakona, da v 10 minutah lahko poslanka in poslanec povesta stališče o amandmaju oziroma posameznem členu.
Prehajamo na predlog zakona o davku na dodano vrednost. V tretjo obravnavo ga je predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Ne morete dobiti besede na mojo obrazložitev. Prosim, gospa Kolarjeva. Želite besedo? (Ne želite.) Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav ni. Razpravo poslancev, ki bodo razpravljali, omejujem na 5 minut. Želi kdo razpravljati? (Ni razprave.) Prehajamo na odločanje in obravnavo posameznih amandmajev. Imate pregled amandmajev z dne 25.11. Danes sta na klop prišla še dva dodatna amandmaja in boste na njiju opozorjeni, ko bomo prišli do členov, na katere se nanašata.
K 4. členu je vlada Republike Slovenije predlagala amandma, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 4. členu? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmajih k 17. členu. Vložena sta dva. Prvega predlaga poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov. Vlada mu nasprotuje, matično delovno telo ga ne podpira. V imenu poslanske skupine Združene liste je amandma umaknil gospod Feri Horvat. Drugi amandma je vložila vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za drugi amandma k 17. členu? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 19. členu je poslanska skupina vložila amandma, ki pa je žal vložen v nasprotju s prvim odstavkom 136. člena poslovnika državnega zbora. Vložen je bil na člen, pri katerem v drugem branju ni bil sprejet amandma, in o tem amandmaju ni možno glasovati v tretji obravnavi.
K 24. členu je amandma vložila poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov. Tudi ta amandma ni bil vložen v skladu s prvim odstavkom 136. člena poslovnika. Zato o njem ne bomo odločali.
K 25. členu je bilo vloženih več dopolnil - 10. Vse imate v preglednici. 10 jih imamo v pregledu. Poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov je danes vložila umik amandmaja zaradi vložitve novega. Umikajo amandma z dne 7. oktobra 1998 k 16. točki 25. člena in predlagajo nov amandma, ki se pač glasi, govori o izdelkih domače in umetnostne obrti. Ali želi kdo besedo o amandmajih k 25. členu? Prosim, gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov je k 24. členu vložila... Se opravičujem, k 25. členu je vložila kar nekaj amandmajev. Naj jih na kratko predstavim: Najprej predlagamo, da se stopnja 8% DDV-ja, se pravi nižja stopnja, zmanjša na 7,5%. Obrazložitev vam ne bi na dolgo in široko podajal. Dejstvo je, da je sama vlada Republike Slovenije potem, ko je vložila zakon o davku na dodano vrednost, barantala s stopnjami od 21 do 20, 19 itd. Vemo, da povečana davčna stopnja lahko zelo bistveno vpliva na sposobnost gospodarstva, predvsem pa na davkoplačevalce, in če gre za nižjo obdavčitveno stopnjo, kjer smo do sedaj imeli 5% oziroma 6,5%-no stopnjo, bo vsako povečevanje vplivalo tudi na standard ljudi. S tem v zvezi generalno predlagamo zmanjšanje vsaj za pol odstotne točke.
Kar se tiče drugih amandmajev, poskušamo širiti - in prosim, da bi te amandmaje tudi podprli - znižano davčno stopnjo za proizvodnjo v kmetijstvu, za kmetijske stroje in namensko pridelavo hrane. Potem za pomoč družinam s tem, da se omogoči nakup avtomobilov za družine z več otroki, 3 ali več, po nižji davčni stopnji oziroma da se omogoči nakup avtomobila enkrat v treh letih. Če pa ni možno število, če ni možno nabaviti avtomobila po znižani davčni stopnji za vozila, ki menda nimajo te nižje davčne stopnje, pa nabavo dveh enakovrednih vozil, seveda za družine, ki bodo to zmogle. Mislim, da je smiselno, da jim to omogočimo. Dosedanji zakon o prometnem davku je to dovoljeval, novi zakon o davku na dodano vrednost pa tega do sedaj ne dovoljuje in menimo, da je skrajno neodgovorno od vlade Republike Slovenije, da je predlagala tak zakon s takimi davčnimi stopnjami za vse prebivalce, ne glede na socialni status in na vprašanje števila otrok v družini. Še posebej seveda na to, da se srečujemo v Sloveniji z velikim demografskim problemom in z zniževanjem natalitete in z "umiranjem na obroke", da se izrazim plastično.
Peti amandma govori o izposojanju knjig v knjižnicah. Tukaj nimam same obrazložitve in dejansko ne vem natančno, za kaj gre, mislim, se ne spomnim natančno, ker je od tega že nekaj časa minilo, menim pa, da gre za nižjo davčno stopnjo za izdajo knjig in literature.
Pod devet, pod zaporedno številko devet, 16. točka, predlagamo, da se izdelki domače in umetnostne obrti, ki dobijo pozitivno oceno posebne strokovne komisije, obdavčijo z nižjo davčno stopnjo, s 5% davčno stopnjo. K temu amandmaju smo vložili spremembo amandmaja. Naj bi se amandma glasil po novem tako: "Izdelki domače in umetnostne obrti, ki dobijo pozitivno oceno posebne strokovne komisije pri obrtni zbornici Slovenije", doda se "in ministrstva za malo gospodarstvo in ministrstva za finance". Obrazložitev.
Glede na ugovore predstavnikov vlade pri prejšnjem amandmaju, dopolnjujemo besedilo tako, da mora izdelovalec pozitivno oceno dobiti tudi od dveh navedenih ministrstev. Navajamo, da je izdelovalcev domače in umetnostne obrti v Sloveniji malo. Imamo jih manj kot 300, in dokler jih še imamo, jim z znižano stopnjo davka omogočimo, da ohranjajo kulturno dediščino, saj vemo, da ročno delo ni donosno. Le izdelek, ki dobi pozitivno oceno, do sedaj posebne komisije pri obrtni zbornici, pa je tisti, ki lahko dobi znižano davčno stopnjo. Nedopustno je, in na to smo opozarjali tudi že v drugi obravnavi - prav tako kot obrtna zbornica Slovenije pa tudi strokovni predstavniki z dr. Bogatajem na čelu - se pravi, nedopustno je, da na tak način s tem, ko uvedemo evropski način obdavčitve za druga področja, v isti koš vržemo tudi tradicionalno ohranjanje obrti in kulturne dediščine v Sloveniji. Nikakršen izgovor, da imajo kmetje možnost izdelovati te izdelke po obdavčitvi, po pavšalni obdavčitvi, tukaj ne pride v poštev. S tem, če ne bo sprejet ta amandma, praktično ne dovolimo in ne omogočimo strokovnjakom, da ocenijo produkte, izdelke domače obrti in jih potem na osnovi te ocene uvrstimo v znižano davčno stopnjo. Če ta amandma ne bo sprejet, pomeni, da bodo usahnila ročna dela, neprofitna, za tiste produkte, ki jih na ta način dobesedno sedaj stimuliramo. Istočasno pa ne bo nobenega interesa izdelovalcev, da bi ohranjali to obrt. Če ne bodo imeli možnosti nižje obdavčitve, ne bodo niti zahtevali oziroma hodili do posameznih strokovnih institucij, da bi njihove produkte kakovostno in kvalitetno ocenili.
S tem bo zvodenelo vse delo dosedanje komisije, nekaj let. Vsa kulturna dediščina bo počasi prešla v kič in v čisto komercializacijo. Zato še enkrat pozivam predstavnike vlade, predvsem pa vas poslanci, ki boste o tem glasovali, da tukaj daste glas za to, da se ohrani kulturna identiteta Slovenije. In to bo dolgoročno tisto, kar nas bo "poh" jezika ohranjalo v družbi evropskih narodov kot samostojen narod s svojo prepoznavnostjo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Henigmanu. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o posameznih amandmajih po vrstnem redu, kot so bili vloženi. Prosim, da ste pozorni. Smo pri pregledu na strani 2. Glasovali bomo torej o amandmajih k 25. členu.
1. amandma: V točki 1 se stopnja 8% nadomesti s stopnjo 7,5%. Predlagateljica je poslanska skupina SKD. Vlada mu nasprotuje, matično telo ga ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za 1. amandma k 25. členu? (21 poslancev.) Kdo je proti? (32 poslancev.)
Amandma pod točko 1 ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 2. V 25. členu se črta 5. točka prvega odstavka, oznaka 1. Poslanska skupina SKD, vlada mu nasprotuje, matično delovno telo ga ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (19 poslancev.) Kdo je proti? (28 poslancev.)
Amandma pod točko 2 ni bil sprejet.
Prehajamo na amandma pod točko 3: Za 5. točko se da nova točka k prvemu odstavku, označba 1, ostale točke se preštevilčijo. Priključni kmetijski stroji, namenjeni pridelavi hrane. Predlagatelj je SKD. Vlada mu nasprotuje, matično delovno telo ga ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (19 poslancev.) Kdo je proti? (29 poslancev.)
Amandma pod točko 3. ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 4: Za 6. točko 1. odstavka se da nova točka, ki se glasi: "avtomobila, kupljenega enkrat v treh letih za družino s tremi ali več otroki, če vozila z ustreznim številom sedežev ni na trgu, pa nabavo dveh vozil." Predlagateljica je poslanska skupina SKD. Vlada mu nasprotuje, matično delovno telo ga ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 4? (20 poslancev.) Kdo je proti? (30 poslancev.)
Amandma pod točko 4. ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 5: V prvem odstavku se v 7. točki črta besedilo "ter izposojanja le teh v knjižnicah". Predlagateljica je vlada Republike Slovenije. Matično delovno ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 5? (53 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma pod točko 5. je sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 6: 10. točka prvega odstavka 25. člena se spremeni tako, da se na novo glasi: "graditve, obnove in vzdrževanje prostorov in objektov za stanovanja, za dejavnosti, ki so v javnem interesu, poslovno in proizvodno dejavnost, gospodarsko infrastrukturo, za športno rekreacijo in turizem ter javno in državno upravo." Predlagateljica je poslanska skupina združene liste, vlada mu nasprotuje, matično delovno telo ga ne podpira. Če je sprejet ta amandma, je amandma pod točko 7 brezpredmeten. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 6? (15 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni dobil večinske podpore.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 7: 10. točka se dopolni tako, da se doda besedilo, ki se glasi: "ter posebnih objektov za bivanje in življenje invalidov." Predlagateljica je skupina poslancev, prvopodpisani Jože Možgan, vlada mu nasprotuje. Mnenja matičnega delovnega telesa ni. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (30 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod 7. točko sprejet.
Amandma pod točko 8, doda se nova 11.a točka, ki se glasi: "promet storitev in blaga, neposredno povezan z dejavnostjo invalidskih podjetij, če se ta dejavnost opravlja skladno s predpisi, ki urejajo to področje; uveljavljanje nižje stopnje davka na dodano vrednost po tej točki predpiše minister, pristojen za finance." Vlada temu amandmaju nasprotuje. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 8? (26 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 8 ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje. Amandma pod točko 9 je predlagala poslanska skupina SKD, ki ga je umaknila in nadomestila z amandmajem, ki se glasi: "Izdelki domače umetnostne obrti, ki dobijo pozitivno oceno posebne strokovne komisije pri obrtni zbornici Slovenije, ministrstvo za malo gospodarstvo in ministrstvo za finance." Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za amandma, ki sem ga pravkar prebral, in ga je predlagala poslanska skupina SKD? (22 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Samo trenutek, s strani, mislim da gospoda Gasparinija, je bil vložen še en amandma. Je prišel na klopi? Prosim za potrpljenje, takoj bomo preverili. Predlagam samo, da glasujemo še o dveh amandmajih k 25. členu. Amandma, ki ga je vložil kolega Gasparini, je bil dan v razmnoževanje in je trenutno v razmnoževanju. Gospod Gasparini ta amandma umika. Pred vami je še glasovanje o amandmaju pod točko 10. Ker je nekoliko daljši, dovolite, da ga v celoti ne berem. Predlaga se, da se dodajo nove 16. točka, 17. točka in 18. točka. Predlagatelj je poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije, vlada mu nasprotuje. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 10? (20 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 10 ni bil sprejet.
Ura je 13.00. Spoštovane kolegice in kolegi! Ob 14.30 uri nadaljujemo sejo. Predlagam, da končamo to točko dnevnega reda, nato pa dokončamo 1. točko dnevnega reda in potem po dnevnem redu dalje. Hvala.
(Seja je bila prekinjena ob 13.01 uri in se je nadaljevala ob 14.35 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi, nadaljujemo z izredno sejo. Smo pri 3. točki dnevnega reda. Dodatno se je opravičil za nadaljevanje 29. izredne seje, in sicer za ves dan, gospod Boris Sovič (opravičil se je tudi za preteklo polovico dneva).
Ugotovimo prisotnost! 53 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko odloča.
Naj pred nadaljevanjem podam še kratko opozorilo. Ko bomo zaključili s 3. točko dnevnega reda, se bomo povrnili na prekinjeno 1. točko dnevnega reda, kjer je bila razprava že zaključena in je pred nami glasovanje o odloku o razpisu zakonodajnega referenduma; nato pa po dnevnem redu dalje, kot je bil predlagan in sprejet.
Končali smo glasovanje o desetih dopolnilih k 25. členu. Poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov je vložila amandma za novi 25.a člen, žal pa je ta amandma napačno vložen, kajti ni bil amandmiran v drugi obravnavi in je na ta način nemogoče v tretji obravnavi vložiti amandma. Zato je v tem smislu brezpredmeten in o njem ne bomo odločali.
K 31. členu so bila vložena štiri dopolnila. Prvega predlaga odbor za finance in monetarno politiko, vlada ga podpira; drugega predlaga poslanska skupina Združene liste, vlada in matično delovno telo ga ne podpirata; tretji amandma predlaga odbor za finance in monetarno politiko, vlada ga podpira; četrti amandma pa predlaga vlada Republike Slovenije, ki ga matično delovno telo podpira.
Ali želi kdo besedo? Prosim, gospod Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavnice in predstavniki vlade! Mi smo, kot vidite iz pregleda, vložili amandma kot poslanska skupina k 6. točki prvega odstavka 31. člena, in sicer, s kratkim besedilom - črta se zadnji stavek, ki se glasi: "Oprostitev se ne nanaša na potovalne agente, ki opravljajo storitve v imenu in za račun potnikov izven Slovenije."
V 31. členu je določeno, da je izvzet izvoz blaga in storitve, ki so neposredno povezane z izvozom blaga in storitev. Delo potovalnih agencij je izrazito takšno delo, ker dejansko posredujejo v izvozu turističnih storitev. Mislimo, da bi bilo treba ta stavek črtati in tudi turistične agencije vključiti oziroma izvzeti, kajti le-te dejansko izvažajo turistične storitve in s tem veliko prispevajo k izvozu in k plačilni bilanci. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Horvatu. Prosim, državna sekretarka, gospa Kolarjeva.
MILOJKA KOLAR: Hvala. Vlada nasprotuje predlogu omenjenega amandmaja iz razlogov, ker to ni v skladu s sistemom o davku na dodano vrednost in s šesto direktivo oziroma smernico Evropske zveze. Naj v pojasnilo povem, da se moramo znebiti pojmovanja uvozne-izvozne storitve. Sistem davka na dodano vrednost pojma izvozna storitev, kot ga ima sedanji prometni davek, ne pozna več, ampak pozna storitev kot opravljanje neke dejavnosti glede na kraj tega opravljanja dejavnosti. Zavezanec za tako opravljeno storitev je tam, kjer je sedež tega zavezanca, to se pravi, da se obdavčuje po sedežu davčnega zavezanca. Zaradi tega je nemogoče sprejeti to dikcijo, tako kot je predlagana v tem amandmaju, da se ta stavek v 6. točki prvega odstavka 31. člena črta, ker ravno to so storitve agenta, ki je pravna oseba in ima sedež v Republiki Sloveniji. To se pravi, da je davčni zavezanec in mora biti obdavčena z DDV-jem, sicer bi bilo to direktno v nasprotju s smernico.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Kolarjeva. Ni več razprave. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma pod točko 1. Naslov člena se spremeni, tako da se glasi: "Oprostitev davka na dodano vrednost pri izvozu blaga ter mednarodnem prevozu". Predlagatelj je odbor za finance in monetarno politiko. Vlada ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 31. členu? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Predlagatelj je poslanska skupina združene liste. Vlada in matično delovno telo nasprotujeta. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (16 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 2 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3. Predlagatelj je odbor za finance in monetarno politiko. Vlada ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 3? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 4. Predlagatelj je vlada. Matično delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (54 poslancev.)
Kdo je za amandma pod točko 4? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 4 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmajih k 35. členu. Prvi amandma je predlagal odbor za finance in monetarno politiko. Vlada ga podpira. Če bo ta amandma sprejet, potem sta amandmaja pod 2 in 3 brezpredmetna.
Z amandmajem pod točko 2 poslanske skupine združene liste se vlada ne strinja, ker podpira amandma odbora. Seveda matično delovno telo podpira svoj amandma in ne amandmaja, ki je drugačen od njegovega amandmaja.
Amandma pod točko 3 je dala poslanska skupina združene liste. Tudi tukaj vlada podpira amandma odbora k prvemu odstavku.
Poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov pa je vložila povsem enak amandma, kot ga je vložila poslanska skupina združene liste pod točko 2. Dobili ste ga na klop. Ali kdo želi besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem. Na glasovanje dajem prvi amandma k 35. členu. Predlagatelj je odbor, vlada ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (46 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet. S tem so vsi vloženi amandmaji na ta člen brezpredmetni.
Prehajamo na odločanje o amandmajih k 36. členu. Predlagatelj je odbor. Vlada ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost. (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 36. členu? (38 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
K 37. členu je amandma vložila poslanska skupina Social- demokratske stranke, ampak, žal, v nasprotju s poslovnikom, zato o njem ne bomo odločali.
Prehajamo na amandmaje k 53. členu. Vloženi so trije. Prvega predlaga poslanska skupina združene liste. Vlada mu nasprotuje. Matično delovno telo ga ne podpira. Drugega predlaga poslanska skupina socialdemokratov. Vlada mu nasprotuje. Tretjega predlaga odbor za finance. Vlada ga podpira. Ali želi kdo besedo? Poslanska skupina združene liste, gospod Feri Horvat, umika amandma pod točko 1. Besedo želi gospa Zbačnikova. Prosim.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav. In sicer v tem našem amandmaju, v prvem odstavku 53. člena se število 60 nadomesti s številom 45, obrazložitev: S predlaganim amandmajem je zagotovljena skladno z 39. členom zakona, ki določa 45 dnevni rok, v katerem so davčni zavezanci dolžni poravnati davek na dodano vrednost. To hkrati zagotavlja tudi enakopravnost obeh strank v postopku plačevanja davka na dodano vrednost oziroma vračanja davka na dodano vrednost. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospa Zbačnikova. Gospa Kolarjeva. Prosim.
MILOJKA KOLAR: O problemu predlogov zniževanja oziroma skrajševanja rokov predvsem glede vračil preveč plačanega oziroma takrat, kadar prihaja do negativne razlike med izstopnim in stopnim davkom pri davku na dodano vrednost, je bilo že mnogo govora. Jaz ne bi želela ponavljati z vidika problematike tudi likvidnosti proračuna predvsem v obdobju uvajanja davka na dodano vrednost, se pravi 1. julija. Dejstvo je namreč, da bo praktično proračun julija in pa verjetno kar do konca avgusta brez prilivov tako iz naslova prometnega davka, ker bo zadnji obračun opravljen 5. julija za 15 dnevno obdobje junija v letu 1999, kot veste pa je zaveza za plačilo davka na dodano vrednost po obračunu za julij konec avgusta. To so številke oziroma res da velikosti, če v povprečju 30, 35 milijard priliva od prometnega davka, potem si lahko zamislite, da ta problem ni enostaven.
Drugo. Razlog, zakaj vlada predlaga take roke vračil, vsaj v začetku obdobja uvajanja in delovanja davka na dodano vrednost, je tudi to, da nima izkušenj, kako oziroma kakšne višine zahtevkov vračil po posameznih mesecih bodo prihajale od davčnih zavezancev.
Normalno je seveda nastavljen davek na dodano vrednost tako, da bi moralo prihajati do plačila. Razen seveda pri neto izvoznikih, ki bodo mesečno in zato je za njih predvidena posebna krajša shema vračanja davka na dodano vrednost. Ostali zavezanci bodo doplačevali po mesečnih obračunih, razen takrat, kadar bodo v določenem mesecu v posebnih velikih investicijah. To so vsi razlogi in mehanizmi, zakaj vlada predlaga take roke plačil. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospa Kolarjeva. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Predlagatelj je poslanska skupina socialdemokratov. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (19 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod 2. točko ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod 3. točko. Predlagatelj je odbor za finance in monetarno politiko. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod 3. točko sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 65. členu. Predlagatelj je poslanska skupina socialdemokratov. Smo pri amandmaju k 65. členu. Vložena sta dva amandmaja. Prvega predlaga poslanska skupina socialdemokratov. Vlada mu nasprotuje. Poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov pa je danes na klop tudi vložila amandma. ... četrti odstavek, ki se glasi: "Zakon o izvrševanju proračuna se lahko v prehodnem dveletnem obdobju uvajanja davka na dodano vrednost določi splošna davčna stopnja v višini 17% in znižana davčna stopnja v višini 7,5%." Ali želi kdo besedo? Prosim, gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala za besedo. Spoštovani poslanke in poslanci, predvsem pa predstavniki vlade! Prosil bi, da komentirate amandma k 65. členu naše poslanske skupine, kjer predlagamo, da se v prehodnem obdobju dveh let da vladi možnost, da sama odloča o tem, kakšna je davčna stopnja v prehodnem obdobju. Iz obrazložitve izhaja, da primerjalne ureditve davka na dodano vrednost z evropskimi državami uvajanje novega davčnega sistema in postopno z veliko mero posluha za občutljivost in dolgoročnih posledic v uvedbi višjih davkov lahko vpliva na gospodarske in socialne razmere v državi. Vlada kot predlagatelj ni dala dovolj časa podjetjem, da se pripravijo na novo obdavčitev, zato bi bilo nujno treba uvesti vsaj dvoletno uvajalno obdobje in prilagajanje novemu sistemu.
Kot vemo, zamujamo tudi z informiranjem gospodarstva o posledicah priključitve Evropski zvezi, zato bi prevelika davčna stopnja še poslabšala konkurenčnost gospodarstva na skupnem trgu. V zadnjem času ugotavljajo v sosednji državi Hrvaški, da previsoka stopnja negativno vpliva na gospodarstvo in na kupno moč prebivalstva. Nenazadnje lahko ugotovimo, da predlagana visoka stopnja davka povzroči tudi večjo porabo.
Odzivi iz Republike Hrvaške iz gospodarstva, pa tudi z občasnih stikov z njihovimi poslanci, nam kažejo, da je njihova stopnja obdavčitve izredno dobra za polnjenje državnega proračuna. Na drugem koncu se jim pa sesuva gospodarstvo. Zato bi prosil, da predstavniki vlade povedo svoje mnenje o tem amandmaju. Vas, poslanke in poslance, pa prosim, da bi vsaj za to prehodno obdobje, kljub temu, da smo opozicijska stranka, naložili vladi, da ima nekoliko bolj proste roke pri tem, da bo lahko urejala razmere na trgu in socialo tako, kot bo primerno v Republiki Sloveniji. Zato prosim za podporo k temu amandmaju. Ponovno pa prosim gospo Kolarjevo ali pa ministra Gasparija, da pove svoje stališče, ker se nam zdi tudi pomembno. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Henigmanu. Besedo ima gospa Kolarjeva.
MILOJKA KOLAR: Hvala. Če mi dovolite, bi najprej začela na koncu, ker so bile že tolikokrat vedno in povsod omenjene te nesrečne primerjave z davkom na dodano vrednost na Hrvaškem.
Že ne vem kolikokrat, pa bom zdaj še enkrat ponovila, zakaj te primerjave niso korektne. Prvič, na Hrvaškem imajo eno stopnjo 22%, in to za vse, za hrano in tudi za celo plejado, kar imamo mi, vse, kar je bilo možno po direktivi - oprostite izrazu - "zbasati" pod nižjo stopnjo v 25. členu. To se pravi, stopnja je 1,22 na vse.
Druga vsebinska in ravno tako pomembna razlika je ta, da imajo oni 15-dnevne obračune in nato 15-dnevna plačila.
Tretja naslednja bistvena vsebinska razlika je ob izvozu, kar je zelo pomembno za naš izvoz in se premalokrat poudarja. Na Hrvaškem imajo namreč pravico do povračila davka na dodano vrednost za izvoz šele takrat, ko ti izvozniki dobijo plačilo iz tujine. Pri nas te omejitve ni in bo izvoznik dobil refundiran ves vstopni davek, ki ga je založil, plačal ob nabavah, takrat, ko bo predložil svoj obračun, in bo imel takoj pravico do refundacije oziroma do povračila tega davka. Tako ne morem sprejeti strokovnega stališča, da se zadeve mečejo v en koš in se daje taka vzporedna primerjava s Hrvaško.
Nadalje, tudi na Hrvaškem ob uvedbi niso imeli pripravljenih nobenih socialnih korektivov in elementov, tako kot so pripravljeni pri nas - nekateri so že tu v parlamentu - in so šele pol leta pa tudi kasneje te korektive predlagali oziroma nekateri niti še danes niso uveljavljeni. Zato mislim, da je ta primerjava strokovno nevzdržna in nekorektna.
Druga zadeva je, ko govorimo o stopnjah, pa tudi to je bilo že ničkolikokrat povedano in ponovljeno. Vi veste, da je prvotni predlog in prvo branje z eno stopnjo 20 imel pač druge ambicije, ambicije, da bi finančno toliko doprinesel v slovenski proračun, da bi lahko ukinili davek na izplačane plače, pa da bi, recimo, lahko znižali še nekatere druge davke, da bi nadomestili izpad carinskih dajatev in podobno. Zgodbo vsi poznate. Sklep, stališče parlamenta ob drugi obravnavi je bilo, da predlagatelj pride z dvema stopnjama. Ta predlog v tem tudi je. Kakšne so te stopnje, so pa pokazali modelski izračuni. Osnovno izhodišče je bilo, da damo oziroma predlagamo take stopnje, ki bodo najmanj nadomestile zamenjavo prometnega davka in posebnega prometnega davka skupaj s trošarinami. Kot veste, smo te stopnje od predloga 20,9 znižali na obeh stopnjah še za eno odstotno točko, kar glede na finančni učinek in na neto izplen bruto družbenega proizvoda pomeni komaj nadomestitev tega, kar nam danes daje prometni davek.
Dodatno je treba povedati, da je ta davek zelo pomemben za izvoznike, saj bo v bistvu povečeval njihovo konkurenčnost, ker se bodo, gledano v celotnem sklopu njihovih stroškov, kolikor imajo sedaj implicitno v stroških zaračunanega prometnega davka, od 3,6 do 4% znižali njihovi stroški.
Vse to so elementi, zakaj vlada predlaga in vztraja pri taki stopnji in pri takem predlogu. Mislim, da ne moremo tudi trditi, da višje stopnje davka bodo povečevale potrošnjo, vsaj tistih potrošnih artiklov. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospa Kolarjeva. Ni več razprave. Prehajamo na odločanje. Najprej bomo glasovali o prvem amandmaju. Predlagatelj je poslanska skupina socialdemokratov. Ugotavljamo prisotnost! Ali boste obrazložili svoj glas? Sedaj smo že pri glasovanju. Obrazložite lahko samo svoj glas. Prosim. To je amandma pod 1. točko k 65. členu.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: K 65. členu amandmaja, ki ga predlaga naša poslanska skupina, bom glasovala za, in sicer iz naslednjega razloga. Predlagamo, da se drugi in tretji odstavek 65. člena črtata, ker sta v nasprotju s 147. členom ustave, ki določa, da država z zakonom predpisuje davke, zakone in druge dajatve. Ustava tako ne predvideva, da bi lahko vlada Republike Slovenije sama spreminjala z zakonom določene stopnje DDV. Zato bom glasovala za.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svoj glas bo obrazložil gospod Kopač. Predstavniki vlade sedaj nimajo več možnosti, da bi obrazložili svoj glas oziroma povedali svoje stališče.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala lepa. Amandmaju poslanske skupine socialdemokratov bom nasprotoval. To pa zaradi tega, ker sedaj v tem drugem in tretjem odstavku piše, da parlament spreminja višino davčne stopnje. Obrazložitev, kakršno je pred menoj podala gospa Zbačnikova, drži za drugo obravnavo, ko je odbor za finance z amandmajem ta člen spremenil v to, kar je sedaj. Torej, da parlament spreminja, ne vlada. Tisto, kar je bila obrazložitev poslanske skupine Socialdemokratske stranke se nanaša na tekst, ki ga ni več. Zato ne bom podprl njihovega amandmaja, ampak osnovni tekst, kakršnega je predlagala vlada. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod 1. točko k 65. členu? (19 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod 1. točko ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma, ki ga je vložila poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov. Amandma je bil danes pisno predložen na klopi. Ugotavljamo prisotnost! Svoj glas bo obrazložil gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Glasoval bom za ta amandma. Z obrazložitvijo predstavnice vlade, gospe Kolarjeve, se pač ne morem strinjati. Ni bila utemeljena. Trdim, da vlada ne ve in tudi težko bi vedela, kako bo davek na dodano vrednost učinkoval na polnjenje proračuna. Tega ne veste in ne morete vsako leto posebej, glede na gospodarsko rast ali pa padanje in glede na druge pogoje gospodarjenja, vedeti, kako se bodo stvari odvijale. Zato vas ne razumem, da ste proti temu, da se pri vsakokratnem sprejemanju državnega proračuna oziroma zakona o izvrševanju proračuna ne daje možnosti, da predlagate drugačne stopnje.
Menim, da tisto, kar je bilo sprejeto v drugi obravnavi, ni v ničemer v nasprotju s tem, kar predlagamo. S tem, da nekoliko odpiramo vrata za vsakokratne korekcije pri sprejemanju državnega proračuna, za pomoč gospodarstvu, za socialni korektiv in nenazadnje tudi polnjenje proračuna oziroma zbiranje davščin v proračun.
Zato menim, da je ta amandma smiseln in vas lepo prosim, da še enkrat premislimo in da sprejmemo ta amandma in s tem nekoliko ublažimo pot, po kateri gremo sicer v evropsko zakonodajo, vendar dajmo si razsvetliti to pot oziroma to stezo vsaj z eno izmed dodatnih možnosti, da se korigira v prvih dveh letih tisto, kar danes slepo sprejemamo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Henigman. Svoj glas bo obrazložil gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Glasoval bom proti temu amandmaju, vendar ne zato, ker se ne bi z njim strinjal. Nasprotno. Zelo se z njim strinjam. Ampak vse to, kar piše v tem amandmaju, ki uvaja nov četrti odstavek, piše že v tretjem odstavku obstoječega člena. To, kar je tukaj zagovarjal gospod Henigman, pravi: "Z zakonom o izvrševanju proračuna se lahko določi splošna davčna stopnja v višini 17%." Sedanji tretji odstavek 65. člena pa pravi: "Z zakonom o izvrševanju proračuna se lahko določi do 15% nižja stopnja." To je 15%, 19% je pa 2,7%. Torej 16,3%. To je celo manj, kot predlaga gospod Henigman. Tretji odstavek pove vse to, kar hoče gospod Henigman in celo več. Temu amandmaju ne nasprotujem, ampak nepotreben je. Zato bom glasoval proti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za amandma poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov? (19 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na amandma, ki ga je poslanska skupina socialdemokratov vložila k 66. členu, ampak ni vložen v skladu s poslovniško določbo in se o njem ne bomo z glasovanjem opredelili.
Smo pri amandmaju k 70. členu. Opomba, ki je zapisana v gradivu, je brezpredmetna glede na vsebino, kajti ta amandma je vložen na člen, ki se v drugi obravnavi ni amandmiral, zato je tudi ta amandma vložen v nasprotju s poslovnikom, zato se državni zbor o njem z glasovanjem ne bo opredelil.
Končali smo odločanje o amandmajih. Sprašujem sekretariat, na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika, ali je zaradi sprejetih amandmajev bila porušena medsebojna skladnost določb zakona? (Ni bila.)
Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Gospod Kelemina in gospa Zbačnikova bosta obrazložila svoj glas.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa, gospod predsednik. Cenjeni državni zbor, predstavniki vlade! Jaz bom po razmisleku glasoval proti temu zakonu.
Najprej moram ugotoviti oziroma izreči določeno kritiko, da je ta zakon nekoliko pozno prišel na dnevni red oziroma v sprejem. Bilo je veliko porodnih krčev, pa kakorkoli že. Priznati moram, da je... No, saj imaš, kolega, pravico potem obrazložiti svoj glas, tako kot...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi, prosim, da mirno poslušamo.
BRANKO KELEMINA: Ne mi, prosim, tukaj sugerirati, da za zakon ne bom glasoval, sicer pa, kot da ga podpiram v nekih določbah. Logično, da ga moram nekje podpirati, ampak moja končna odločitev je, da bom glasoval proti. Bom pa povedal, zakaj, če lahko, če dovolite.
Zakon je seveda evropska kategorija, o tem smo že prevečkrat govorili, tako da ima, logično, tudi svoje pozitivne elemente; ima pa tudi veliko svojih negativnih elementov. Ti negativni elementi so zame v tem, ker vlada ni hotela upoštevati vseh tistih pripomb, ki smo jih predlagali oziroma ki so jih predlagale tudi zunanje inštitucije, kot so invalidske organizacije, kot so določene olajšave za otroke, za hrano in tako naprej. Za kmetijsko politiko prav tako niso bile upoštevane določene olajšave, ravno tako za domačo in umetno obrt in tako naprej in tako naprej. Jaz pravim, da gre pri vsem skupaj za neenake pogoje gospodarjenja posameznih subjektov v slovenskem prostoru. Zakaj, se boste, seveda, vprašali. Zato, ker priznam, da je po eni strani ugodno, da je davčna stopnja enotna, kajti s tem bo tudi administriranja na tem področju bistveno manj. Ampak sem trdno prepričan, da si je vlada tukaj vzela pravico oziroma možnost, da bo potem na osnovi kriznih področij, ki bodo prav gotovo nastala z uveljavitvijo tega zakona, s svojimi interventnimi sredstvi posredovala na teh področjih in bo pač tam pomagala. Jaz pravim, da gre za interes politične ekonomske odvisnosti. To je dejansko tisti motiv, ki si ga je s tem, ko so zavrnili popolnoma vse olajšave, vlada takorekoč prisvojila in bo potem na osnovi razdeljevanja določenih pomoči držala v oblasti posamezne ekonomske subjekte.
Kateri sistem je sedaj cenejši, ali tisti, ki bi uvedel več stopenj in olajšav ali tisti, ki bo potem razdeljeval neka sredstva na osnovi problematike, ki bo nastala na nekem področju, je seveda vprašljivo in v tem trenutku ne morem oceniti. Mislim, da gre tudi za politično kategorijo, ker gospodarski subjekti ravno zaradi tega ne bodo v enakem odnosu, enakih razmerjih, kajti tisti, ki bo lahko plačal oziroma bo s težavo plačal, bo plačal, nekdo bo pa dobil tudi nekaj nazaj, zato da se zadosti tistim kritičnim interesom oziroma da se ne bi zgodile posamezne kritične situacije, kot je recimo propad invalidskih organizacij in tudi drugih oblik, ki bodo prav gotovo prizadete. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Kelemina. Glas bo obrazložila gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Žal mi je, da tega zakona ne morem podpreti, ker je evropska kategorija. Bom pa razložila, zakaj ga ne morem podpreti. Zakon o davku na dodano vrednost ukinja nekatere pomembne ukrepe družinske politike, ki jih vsebuje sedanji zakon o prometnem davku. To je obdavčitev otroške obutve, obleke, plenic, igrač, opreme, hrane, in sicer povečuje s 5% na 19%. Sedaj neobdavčeno humanizirano mleko za dojenčke ter ortopedski ter drugi pripomočki so tudi obdavčeni z 8% stopnjo davka. Po najbolj optimalnih izračunih naj bi se pa življenjski stroški po uvedbi davka na dodano vrednost povečali za približno 5%, kar pa bo za vzdrževanje otrok še večje povečanje. To se pravi, da se bodo stroški za vzdrževanje otrok povečali bolj kot za ostale.
Po vladnih izračunih naj bi se minimalni življenjski stroški za otroka v letu 1998 povečali vsaj za 16.200 SIT, to se pravi, naj bi znašali življenjski stroški otroka v letu 1998 mesečno približno 27.000 SIT. To povečanje obdavčitve izdelkov, ki jih potrebujejo le družine z otroki, bo ob predpostavki, da se obdavčitev življenjskih stroškov otrok v povprečju poveča le za 5%, kar bo pa sicer več, bo po naših ocenah v proračun letno prineslo vsaj dodatnih 8,5 milijard SIT do 11 milijard SIT. Najboljše nadomestilo sedanje nižje obdavčitve, ki so jo deležne vse družine, bi bilo verjetno ustrezno povečanje otroškega dodatka, ki bi v ta namen moral biti čim bolj univerzalen. Vsaka druga uporaba sredstev, ki se bodo v proračun stekla samo na račun otrok, pa bi bila nenamenska poraba.
Ravno danes sem dobila na odboru opozorila civilnih združenj za kvaliteto družine, kjer opozarjajo, da se bo manj kot polovica teh sredstev, ki se bo na ta način nabrala v proračunu, uporabila v drugem zakonu, in sicer v zakonu o družinski politiki in starševstvu, ki ga imamo sedaj v parlamentu, vendar vemo, kdaj bo prišel na vrsto in kdaj bo šele sprejet.
Vsi izračuni teh civilnih združenj pa opozarjajo, da se bodo življenjski stroški otrok zaradi davka na dodano vrednost povečali bolj kot splošni življenjski stroški. Kljub temu da vlada trdi, da bo negativne učinke davka na dodano vrednost reševala v zakonu o starševstvu in družinski politiki in prejemkih, to po izračunu teh združenj ni res.
Naj samo na kratko še opozorim. Ta predlog zakona o starševstvu in družinskih prejemkih sicer prinaša nekaj dobrih pozitivnih rešitev, vendar je veliko tudi pomanjkljivosti samo v zvezi z davkom na dodano vrednost in s tem povišanjem. Naj navedem, da je zvišanje otroškega dodatka manjše od povečanja stroškov za vzdrževanja otrok, ki ga bo prinesel davek na dodano vrednost. Če upoštevamo, da mora zvišanje pokriti tudi realno zmanjšanje otroškega dodatka v zadnjih 3 letih, za pokrivanje negativnega učinka davka na dodano vrednost ne ostane nič.
Drugič. Čeprav naj bi ravno otroški dodatek družinam pokril povečane stroške vzdrževanja otrok zaradi davka na dodano vrednost in bi pričakovali, da se bo zato število upravičencev do njega vsaj ohranilo, če ne povečalo, pa predlog zakona za otroški dodatek prikrajša približno 50 tisoč otrok, ki ga danes prejemajo.
Predlog zakona glede na veljavni zakon zmanjšuje sredstva, namenjena otroškim dodatkom, kar pomeni neposredno varčevanje na račun otrok. Dodatek za velike družine ni progresiven glede na število otrok. Ni nobenega nadomestila za podražitev stanovanj zaradi davka na dodano vrednost. Ni v resoluciji o temeljih oblikovanja družinske politiki v Republiki Sloveniji predvidenega vzgojnovarstvenega dodatka za otroke, ki niso v javnih vrtcih. Še bi lahko naštevala.
Zato se mi zdi nedopustno, da je krčenje družinske politike zgolj na socialno politiko in davek na dodano vrednost polnjenje državne blagajne. Zato na žalost tega zakona, ki je evropski, ne morem podpreti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospa Zbačnikova. Glas bo obrazložil gospod Rejc.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod predsednik! Gospe in gospodje!
Zakon o dodani vrednosti bom podprl. Mi je pa po svoje malo hudo, ker je bil v času sprejemanja zelo neoseben in tudi ne nosi v sebi nobenega posebnega določila, ki bi nekako imel razumevanje do nekih kategorij, ki so gotovo za našo strategijo bodočega življenja v Evropi potrebni. Pred mano je gospa dr. Zbačnikova mnoge stvari povedala. Ne bom jih ponavljal. Vendar menim, da je ravno v tem tudi napaka. Mi moramo v strategiji biti jasni in povedati, če ne bomo tu napravili, bomo nekje drugje. Vedno pravimo, da tu notri ne bomo dali, bomo pa drugod dali, vendar drugod pa tega ne naredimo. V tej zadevi, v tej svoji usmeritvi bi morali biti malo bolj jasni in tudi povedati, kaj želimo. V tem primeru pričakujemo od vlade, da bo nekaj naredila tudi na področju te socialne politike in družinske politike. Opozoril bi pa vlado predvsem na naslednje.
Ni dovolj in kar je gotovo nekaj vredno, da se v dnevnem časopisju pojavljajo informacije o tem, da se pripravljajo vsi na davek na dodano vrednost. To je ena od zadev, ki smo jo tudi na odboru za finance podpirali in je prav, da so do časa začeli. Vendar menim, da je sedaj izjemno veliko delo, da boste pripravili podakte in uredbe, ki bodo določale in pravilno, ne preveč komplicirano, ne preveč administrativno določili elemente, ki jih je potrebno upoštevati pri tem, da se bo ta evidenca zagotovila in da ne bo samo na osnovi tega nuje, da bodo povečali zaposlene. Bog ne daj, samo tega ne! Menim, da je na ministrstvu za finance, da to uredi tako, da bo spodobno. Zakon bom podprl. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Rejc. Prijav za obrazložitev glasu ni več.
Na glasovanje dajem zakon o davku na dodano vrednost v celoti. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon? (48 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
Odbor za finance predlaga, da po končani tretji obravnavi državni zbor sprejme naslednji sklep, ki je v poročilu z dne 29. oktobra:
"Državni zbor Republike Slovenije pooblašča sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, da v končni redakciji besedila zakona o davku na dodano vrednost ustrezno združi odstavke in sklicevanje na prejšnji odstavek ter zakon dopolni z navedbo Uradnih listov, v katerih je objavljen carinski zakon."
Želi kdo razpravljati o tem sklepu? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na prekinjeno 1. točko dnevnega reda. Zaključili smo razpravo o predlogu odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o vprašanju financiranja izgradnje Termoelektrarne Trbovlje 3.
V tem času so predlagatelji predlagali spremembo referendumskega vprašanja, ki ste jo v pisni obliki prejeli vsi poslanci na klop. Amandmajev k členom odloka s strani poslancev ni bilo.
Zato dajem na glasovanje odlok o razpisu zakonodajnega referenduma o financiranju izgradnje Termoelektrarne Trbovlje 3 v celoti, kot je predlagano v predlogu zakona za zagotavljanje sredstev za sofinanciranje izgradnje in o poroštvu Republike Slovenije za najetje kreditov za izgradnjo Termoelektrarne Trbovlje 3, seveda skupaj s spremembo, ki so jo podali predlagatelji. Želi kdo obrazložiti svoj glas? Dr. Jože Zagožen bo obrazložil svoj glas.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Menim, da sem dolžan povedati, da sem bil na začetku eden izmed tistih, ki je podpiral ta projekt. Tudi na osnovi tega, ker sem obiskal takrat elektrarno Trbovlje in sem se dokaj natančno seznanil s projektom. Takrat so nam bili posredovani podatki, po katerih je bil projekt iz vseh vidikov pozitiven, tako iz ekonomskega, kot tudi iz ekološkega, energetskega in tako dalje. Vendar so se kasneje pričeli množiti glasovi, ki so poudarjali čedalje večjo skepso do tega projekta in tudi odkrita nasprotovanja. Še zlasti sem bil pozoren, ko so tudi najbolj ugledni strokovnjaki s področja energetike in ekonomike pričeli ekzaktno dokazovati, da projekt ni rentabilen oziroma da je rentabilen šele skupaj s ceno zapiranja rudnika. Vendar so kljub temu še nadaljnje raziskave pokazale, da bi za ta denar lahko ustvarili neprimerno več delovnih mest, kot pa bi jih terjalo zapiranje rudnika, in to mest, ki so ekološko nesporna in tudi bolj rentabilna od teh, ki bi jih dala ta kombinacija. Da pa je moje stališče končno pretehtalo, pa je bilo to, da je vlada sama priznala v gradivih, da je ta projekt neoptimalen, se pravi nerentabilen. Tudi recenzije, ki so bile opravljene s strani strokovnjakov in ki jih mi nismo dobili v roke, govorijo o tem, da projekt ni ekonomsko utemeljen.
Zato po svoji vesti podpiram to, da naj se ljudje na referendumu odločijo za tako stvar. Tudi zaradi tega, ker bodo vsi prebivalci plačevali ta denar. Torej morajo imeti možnost, da o njem tudi soodločajo. Menim, da tudi v principu nasprotovanje ideji referenduma ne bi bilo sprejemljivo. Zato, kot že rečeno, bom to idejo ali ta predlog podprl. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala vam. Gospod Jerovšek in gospod Rejc.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovani! Podprl bom odlok o razpisu referenduma za projekt izgradnje termoelektrarne Trbovlje 3. To pa zato, ker me tako projekt sam, podrobno sem ga preštudiral, in moram reči, da se nekoliko na to zadevo spoznam, ker sem bil nekoč vodja obrata, v sklopu katerega je bila proizvodnja pare, se pravi toplarna, kjer smo dnevno pokurili med 200 do 300 tonami trbovljskega premoga. Ker sem za to zadevo 20 let kot strokovnjak delal, vem, da se je kvaliteta trbovljskega premoga iz leta v leto slabšala. Odstotek žvepla je bil visok, kot je tudi v vsem trbovljskem premogu, hkrati pa se je s spremenjenim tehnološkim postopkom separacije premoga odstotek pepela oziroma blata povečeval.
Imam neposredne izkušnje, da so kurjači obupavali nad to kvaliteto premoga. V projektu za izgradnjo te termoelektrarne marsikaj ni strokovno, natančno in dovolj dobro obrazloženo. Pogledal sem si samo, kako niso ovrednoteni stroški vzdrževanja take termoelektrarne. Pri takem premogu, ki ima tak odstotek žvepla, vsaka tehnološka napaka, ki povzroči znižanje temperature v kotlu, povzroči rosenje in s tem se tvori žveplena kislina, ki je zelo agresivna za kotlovsko pločevino in povzroča nagrižanje kotlovske pločevine. Tem napakam se je kljub visoki tehniki merilno regulacijske opreme in velike izpopolnjenosti nemogoče popolnoma izogniti. Pri kurjenju takega premoga so te tehnološke motnje večno prisotne. Potrebno je zamenjevati operilne cevi in ti stroški v projektu niso prikazani. Ti stroški so bistveno večji, kot pri kurjenju z nekim drugim premogom. Slovenci se moramo zavedati, da pač nimamo na tej lokaciji kvalitetnega premoga in da trenutna situacija v Evropi ni taka, da bi iz strateških razlogov morali za vsako ceno ohranjati kopanje premoga na tej lokaciji.
Mislim, da bi vlada pod vodstvom gospoda Drnovška za to Zasavje že davno lahko nekaj storila. Vendar ne v tej smeri. Za ta denar bi se dalo odpreti industrijske obrate s kvalitetnimi delovnimi mesti. Žal pa sem se tudi nekajkrat sam prepričal, da se je v javnosti tudi v prejšnjem sistemu večno govorilo o revolucionarnih revirjih, zanje pa je bilo narejenega izredno malo. Nekoč sem bil v neki komisiji, ker smo pač imeli v času tozdov tozd v Trbovljah. Takrat sem bil zgrožen, kako nizek standard imajo delavci v tamkajšnjih stanovanjih v blokih. Na tak način se problematike revirjev ne da reševati. Za revirje bi lahko vlada predsednika Drnovška naredila bistveno več in bistveno prej. Vsako leto pred volitvami se spomniti nekih političnih projektov je nedopustno. Zato bom glasoval za referendum, da ti kraji končno dobijo prave projekte; ta projekt pa ni sprejemljiv. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolegice in kolegi, da ne bo nesporazuma. Na podlagi ustave državni zbor mora razpisati referendum, če ga zahteva 30 poslancev. Prosim, da to v vaših obrazložitvah upoštevate; ni pa to vsebinska razprava o zakonu, za katerega je vložen predlog za referendum. Odlok govori o dnevu referenduma in o vprašanju. Predlagal bi, da se govori o tem, če ima kdo nasprotno mnenje, sicer pa menim, da je razprava pokazala, da ni bilo nobenih ugovorov glede same ustavnosti predlaganih vprašanj. Vsebinska razprava pri obrazložitvi glasu o odloku o razpisu referenduma ni smotrna.
Svoj glas bo obrazložil gospod Rejc, ki pa svojo prijavo umika. Hvala lepa, gospod Rejc.
Na glasovanje dajem predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o vprašanju financiranja izgradnje Termoelektrarne Trbovlje 3. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.
Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O TROŠARINAH. Svoj, danes že dvakrat predlagani, proceduralni sklep bom predlagal tudi tokrat. Mislim, da se je tudi pri razpravi zakona o davku na dodano vrednost v tretjem branju pokazalo, da predlog, da lahko poslanec o istem vprašanju govori le enkrat in da je razprava omejena na deset minut, v ničemer ni zmanjšal možnosti, da bi vsak poslanec in poslanka lahko povedala svoje stališče.
Zato dajem na glasovanje svoj proceduralni predlog, v skladu s členom poslovnika, da poslanec lahko o istem vprašanju govori enkrat, njegova razprava pa ne sme biti daljša od desetih minut. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za tak proceduralni predlog? (34 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Ali želi poročevalec besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo poslanske skupine? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav za razpravo ni, zato razprave omejujem na pet minut. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in prehajamo na odločanje o posameznih amandmajih. Pregled le-teh ste danes prejeli na klop.
K 17. členu so bili vloženi trije amandmaji. Vse tri amandmaje predlaga vlada Republike Slovenije. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem prvi amandma k 17. členu. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2 predlagatelj je vlada, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3, predlagatelj je vlada, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 3? (30 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmajih k 32. členu. Vloženi so trije amandmaji. Prvega je vložila poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke, vlada in odbor ga ne podpirata. Drugega je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Petrom Petrovičem, vlada in odbor ga ne podpirata. Tretjega je vložila vlada, odbor ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 1. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (6 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Skupina poslancev, prvi podpisani Peter Petrovič. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (16 poslancev.) Je kdo proti? (15 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 2. je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma. Gospod Gerenčer želi proceduralno besedo.
ANDREJ GERENČER: Ker nisem glasoval, predsednik prosim, če lahko ponovimo glasovanje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Na predlog kolega podpredsednika dajem proceduralni predlog, da ponovimo glasovanje o drugem amandmaju k 32. členu. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje o drugem amandmaju? (44 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog o ponovitvi sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (19 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 2 ni dobil večinske podpore.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3. Ugotavljamo prisotnost! Predlagatelj je vlada. Ponovili bomo ugotavljanje prisotnosti. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 3? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o šestih dopolnilih k 51. členu. Prvega predlaga poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke, vlada in odbor ga ne podpirata. Drugega predlagajo Slovenski krščanski demokrati, vlada in odbor ga ne podpirata. Tretjega predlaga poslanska skupina DeSUS, vlada in odbor ga ne podpirata. Četrtega predlaga poslanska skupina združene liste, vlada in odbor ga ne podpirata. Petega predlaga odbor za finance in monetarno politiko, stališče vlade o tem ni razvidno. Šestega predlaga vlada Republike Slovenije. Matično delovno telo se ni opredelilo oziroma stališče ni razvidno.
Gospod Feri Horvat ima besedo. Prosil bi kolego podpredsednika Gerenčerja, če prevzame vodenje.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki vlade, kot vidite pod točko 4 naša poslanska skupina predlaga trošarino v višini 60%. Moram reči, da je to, kar vlada v svojem amandmaju 75% ponovno predlaga, da jim je enostavno ne razumljivo in da je škodljivo tudi s fiskalnega vidika. Kajti promet bo tako padel, da bo tudi država manj pokasirala v državno blagajno. To že kažejo nekateri najnovejši podatki. Gotovo pa je škodljiv iz narodno-gospodarskega vidika, z vidika regionalnega razvoja, zaposlitve, deviznega priliva in podobno.
Podatki, na katerih bazira vlada s svojim nerazumljivim trmastim vztrajanjem na višji stopnji, so stari in za danes več enostavno ne držijo. Bilančni podatki za leto 1997, ko se z njimi operira in govori o velikem dobičku tovrstnih prodajaln oziroma podjetij, se bistveno spreminjajo v drugi polovici lanskega leta zaradi znanih omejitev predvsem Avstrijcev pri vnosu nakupljenih cigaret in stanje se letos slabša. Naj spomnim v dokaz temu, kar pravim, samo na nekaj podatkov. Skupni promet v vseh prostocarinskih prodajalnah upada od 436 milijonov mark v letu 1996 na 419 lani in v prvem polletju letošnjega leta na 157 milijonov. Še posebej je tu vpliv upada prodaje cigaret od 279 milijonov v letu 1996 na 243 v letu 1997 v drugem polletju po omejitvah Avstrije in pa letos v prvem polletju zaskrbljujočih 83 milijonov.
Padajo prihodki fiskalne narave za državo. Trošarine so padle od leta 1996 na 14 milijonov letos v prvem polletju. Skupni prihodki od 134 milijonov leta 1996, lansko leto na 120 milijonov, letos na 48 milijonov. Stanje v plačilni bilanci se nam slabša, na to že nežno opozarja tudi Evropskem unija v storitvenem delu, kjer je manjši priliv prav zaradi izpadov v prostocarinskih prodajalnah in padajo zaposlitve, tudi če lahko diskutiram o tistih posrednih, ali je to 14.000 ali je 10.000, ampak direktne zaposlitve v teh podjetjih so padle od leta 1996 od 1.533 na 1.228 letos v prvem polletju ali za okroglih 20%. Recimo v moji regiji, pomurski regiji, je ta padec še močnejši in glede na brezposelnost, ki tam vlada, je seveda za mene in za vse druge, ki jim je nekaj do tega, da se stanje ne bi poslabšalo, zaskrbljujoče.
Zato predlagam, da sprejmemo enega od amandmajev, nikakor ne amandma vlade, mislim, da je lahko maksimum tisti, ki ga predlaga odbor za finance ali pa ta, ki ga predlaga naša poslanska skupina, vsaj 60%, če že ne boste pripravljeni sprejeti 50%. Namreč, če se bo pa stanje iz takih ali drugačnih razlogov izboljšalo, ima vlada še vedno možnost potem v naslednjih letih, tudi na podlagi tega zakona, intervenirati in ukrepati, če se bo res ustvarjalo ekstra profite v teh prodajalnah. Razen, če se jih hoče res na ta način čimprej pospraviti zaradi pač nekaterih zahtev v tujini. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Horvat. Želi še kdo besedo? Gospod Rejc, prosim.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod podpredsednik, gospe in gospodje! Vseh šest amandmajev se da obrazložiti v zelo preprosti prispodobi. Gre za, bom rekel, živali, ki dajejo mleko, od črno-bele pasme do lisaste, rjave, sive in na koncu tiste, ki gredo v zakol. In po tem zaporedju bi jaz tudi predlagal, da bi glasovali in seveda o vseh amandmajih, razen zadnjega. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Zoran Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Gospod podpredsednik, kolegice in kolegi! Ne bom ponavljal tega, kar je rekel kolega Horvat. Vendar bi pa vseeno z ozirom na to, da je šest amandmajev, rad opredelil svoj glas, pa povedal v imenu poslanske skupine naslednje. Naša poslanska skupina, čeprav je seveda 50% strašno simpatično in bi bilo v veliko dobro kolektivom, ki se s tem ukvarjajo, seveda nekoliko manj v dobro države. Zato niti prvega, niti drugega amandmaja ne bomo podprli, od tretjega pa odstopamo, zato ker bomo podprli amandma odbora za finance in monetarno politiko, ker je to verjetno skrajen, to pa je v resnici skrajna številka, ki še omogoča življenje tem kolektivom. Težko je razumeti predlagatelja, da se zavzema za sicer zmanjšano, prvotni predlog je bil 90%, da se zavzema za 75. Vendar vsi izračuni kažejo, da to ne omogoča več življenja tem prodajalnam. In to je "štrik", po domače rečeno, na vrat tem kolektivom. Zato bi bilo v resnici pametno prisluhniti in podpreti pobudo odbora za finance, ki bo omogočil državi primeren prihodek in še začasno preživetje tudi tem, ki so sicer doslej pa res pobirali smetano.
Skratka, da ne bi zavlačeval, podprli bomo amandma odbora za finance in monetarno politiko.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Lešnik. Torej, tretji amandma je umaknjen. Ker ni več razprave... Se opravičujem! Gospod Henigman ima besedo.
BENJAMIN HENIGMAN: Se opravičujem, gospa Kolarjeva, boste lahko pa še meni replicirali.
Spoštovani! Barantanje pri tem amandmaju na odboru za finance je pokazalo vso bedo odločanja oziroma kaj pravzaprav želimo v tej naši preljubi Sloveniji. Da se moramo spustiti na tako nizek nivo, da en glas več ali manj prevlada pri tem, koliko naj bi bile obdavčene prostocarinske prodajalne, v odboru, ki bi moral biti strokovno kompetenten in bi moral sprejemati odločitve za dobro Slovenije, odločitve za zaščito našega gospodarstva! Da se moramo spustiti na nivo, ko z vlado barantamo, ali so za 50, 60 ali pa so nazadnje za 65%! Pa ne vlada, sami smo si postavili mejo 65%! Upam, da bo vsaj ta amandma sprejet, da ne boste spet nasedali neprepričljivim argumentom naše vlade, ki se je verjetno v Bruslju dogovorila, da prostocarinskih prodajaln ne bo več in jih bo takoj ukinila. Hvala lepa za tako pogajalsko pozicijo, ko takoj v začetku ukinjamo tisto, kar tej državi še koristi! Tako, kot je rekel gospod Lešnik, se ne morem strinjati. Tukaj gre za interes Slovenije! Če nam kdo prinaša dohodek oziroma promet, nam ga prinašajo tujci, in predvsem sosedje so zelo zainteresirani, da se te prodajalne zaprejo, Italijani in Avstrijci. Zdaj pa se odločimo: ali bomo gledali nase in bomo poskušali pri pogajanjih z Evropsko unijo ta naš predlog oziroma ta amandma potem tudi koristno vnovčiti, ali pa bomo pokleknili pred odločitvijo, ki nam jo je nekdo predlagal! V Evropski uniji je 15 različnih držav in 15 različnih obdavčitev davkov na dodano vrednost in trošarinami, in izmed teh 15 po pet ali pa več različnih režimov. Da bomo pa mi pristajali ravno na tisto, kar neka komisija od nas zahteva, takoj sedaj, ko še nismo v polnopravnem članstvu, s to logiko se jaz ne morem in se ne bom nikoli strinjal!
Predlagam, da podprete najnižjo stopnjo, če ne, pa maksimalno, če vam, seveda, koalicijski dogovori in barantanje tega ne omogoča, da v končni fazi podprete vsaj tisto, kar je bilo na odboru za finance, žal, po nestrokovni plati izglasovano. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospa državna sekretarka Kolarjeva.
MILOJKA KOLAR: Hvala. Uradni podatki, številke, bilance govorijo o drugi vsebini oziroma obrazložitvi.
Povedati je treba, da je dejavnost v prostocarinskih prodajalnah glede na to, da ni polno obdavčena, in tudi po tem predlogu oziroma amandmajih naj bi bila obdavčena v določenem znižanem odstotku, v trošarinah, omogoča tem, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo - to so pa imetniki - del tega manjšega obdavčevanja, da ta del ne gre v državni proračun, pač pa ostaja v teh prodajalnah.
Za ilustracijo mogoče samo ena številka. Naj pa povem, da so bile te analize in podatki narejeni ne na starih ali pa zastarelih podatkih, temveč na uradnih podatkih za poslovanje prvega polletja letošnjega leta se pravi za obdobje od januarja do junija 1998. Za ilustracijo kot sem samo rekla, če bi pobrali oziroma če bi uveljavljali določbo, da se pobira trošerina v višini 100%, bi po sedanjem prometu - dejstvo pa je res, da je upadel predvsem zaradi ukrepa Avstrijcev, ker je 80% dejavnosti v pcp-jih prodaja tobaka - 6.220.000.000,00. To je primer, ko bi 100% uveljavili dajatev trošerine. Vsakih 10% točk navzdol, ko gremo, odnese iz proračuna, se pač oproščam takemu izrazu, okoli 600 milijonov tolarjev denarja.
Bi pa sedaj, da ne bi razlagala, ker mislim, da je bila tudi informacija dana predstavnikom odbora in so bile velike razprave, predlagala v imenu vlada napravi popravek amandmaja, in sicer, da bi se v tem vladnem amandmaju številka 75% nadomestila s številko 70% trošerine.
Bomo priskrbeli s podpisom sekretarja vlade, da se opravi ta korekcija. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo. Ne bom barantal, ampak bom navedel samo še neke podatke, ki sem jih dobil za vse prodajalne v Sloveniji na avstrijski meji, kjer najbolj deluje ta avstrijski ukrep in tudi približno ne pričakujmo, tu je bila vlada nekaj časa naivna, ker je pričakovala, da bodo Avstrijci umaknili ta ukrep.
Kaj se v prvem polletju dogaja? Prodaja tobačnih izdelkov je padla za 71%. Skupni promet je padel 57% zaradi velikega vpliva tobačnih izdelkov, kot pravi gospa Kolarjeva. Ampak zelo pomembno je to, da imajo tobačni izdelki zelo velik vpliv na prodajo drugih izdelkov. Podatki to dokazujejo za prvo polletje, in sicer 20% do 30% je padla prodaja drugih izdelkov v teh prodajalnah. Delež tobačnih izdelkov pa je padel od 64% tam v letih 1994, 1995, 1996 na 60% v lanskem letu in na 40% v lanskem letu. Če bomo šli z visoko trošerino tudi tako, kot jo sedaj predlaga vlada, bo gotovo to imelo dodatne negativne vplive na kompletno prodajo z vsemi negativnimi posledicami. O številkah smo že govorili in jih nebi ponavljal. Tudi negativne posledice za fiskus na koncu. Mislim, da je to brezglavo ravnanje in iti tako drastično, res potem človek ne more drugače razumeti kot da se hoče posredno na ta način prodajalne ukiniti. Pustimo jih, naj zaslužijo in država in te regije, kjer so te prodajalne in ljudje, ker enega dne jih bomo morali tako ali tako ukiniti. Še vedno pa imamo deficit z Avstrijo dosti velik v trgovinski bilanci in tudi deficit z Evropsko unijo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Horvat. Gospod Božič Ivan.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa gospod podpredsednik! Kolegice in kolegi! Predstavniki vlade! Vsem lep dober dan, proti večeru gre in zmeraj, kadar imamo kakšno važno zadevo, gre proti koncu delovnega dne ali pa proti jutru, ko se odločamo o najbolj pomembnih stvareh. Mislim, da o tem, kar se sedaj govori in odloča, je zelo pomembno. Pomembno je zaradi tega, ker imamo pri nas - v nasprotju z gospodom Horvatom - govoril bom o zapadni meji, o meji z Italijo. Ne morem razumeti, zakaj ne vzeti tistega, kar nam nekdo daje? Zakaj, tako kot je gospod Horvat rekel, "z zakoni prisiliti, da bo nekdo trgovino na meji zaprl".
Poprej je državna sekretarka rekla po 600 milijonov izgubimo za vsakimi 10%. Take analize smo delali na Tolminskem za nekatere doline. Za prebivalce Trente 40 let. Rezultat, Trenta je prazna. Enako bo tu. Zaprimo prodajalne in potem bomo videli, kaj bomo še imeli. Ko smo govorili o bencinu in ko so Italijani uvedli bone za bencin na drugi strani, je pri nas padla prodaja bencina za tričetrt, 80%. Bencinski servisi samevajo. Tako se znamo mi gospodarsko obnašati. Ne dajmo in ne bodimo tako otročji, da bomo sedaj zaprli te prostocarinske prodajalne. Kolikor bodo tisti dobili, ki s tem živijo, toliko manj bo treba za njih skrbeti. Če ne, Evropa se bliža, odprla se bodo vrata in naši ljudje bodo šli delat še bolj na zapad, ne pa samo na državno mejo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala gospod Božič. Ker ni več razprave, zaključujem razpravo. Prehajamo. Gospod Rejc vi ste že govoril o tem vprašanju. Replika? Se opravičujem. Replika gospod Rejc.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod podpredsednik! Gospe in gospodje! Replika na gospo državno sekretarko.
V življenju in v odprti ekonomiji ali ekonomiji zapadnega tipa, najbrž dve stvari ne smeta biti. To je nevoščljivost, da ima kdo uspeh in tržni sistem. Nevoščljivost je tipična slovenska kategorija, če nekomu dobro gre, ga je treba na vsak način uničiti. To je prva stvar, ki gotovo ni nič perspektivna. Druga zadeva. Vsi bodo vedeli in kot je pred menoj gospod Božič povedal, vsi bodo vedeli, da so cene nezanimive in seveda ne bodo več prihajali in ne bodo več kupovali. Se pravi, tržni sistem je povsem jasen in tu bomo odvrnili kupca. In mi, ki smo dežela, ki ima absolutno premalo, premajhno tržišče, mi s tem zavračamo tuje kupce. S te strani ne vidim nobenega opravičila in kakorkoli je, mi je žal, da so taka stališča vlade. Pa kot sem povedal, bom glasoval za prve amandmaje, ki vsaj nekaj življenja in upa še dajo, da boste lahko pobirali davek in da bo promet primeren. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Rejc. Smo končali z razpravami? Prehajamo na odločanje. Če bo sprejet prvi amandma, so vsi ostali brezpredmetni in tako po vrsti. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (23 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (28 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Tretji je umaknjen. Smo pri četrtem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 4? (40 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 4 sprejet.
Peti in šesti sta brezpredmetna.
Smo pri 54. členu. Imamo dva amandmaja, prvega je vložila poslanska skupina združene liste, drugega pa vlada. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (18 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 56. členu. Imamo amandma vlade, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 57. členu, imamo amandma vlade, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 58. členu imamo dva amandmaja, oba vlaga vlada, matično delovno telo ju podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Ugotovimo prisotnost za glasovanje o drugem amandmaju! (39 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (31 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 66. členu imamo amandma združene liste, ki ga vlada in matično delovno telo ne podpirata. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Razpravo zaključujem. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
K 68. členu imamo amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (28 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetja amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona? Prosim, gospa Bitenčeva.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod podpredsednik, spoštovani zbor! Zbor je v drugi obravnavi sprejel amandma k 19. členu tega zakona, po katerem je črtal drugi odstavek, in sicer je to v okviru člena, kdo lahko zaprosi za trošarinsko dovoljenje - črtan je bil odstavek, ki je to onemogočal v nekem smislu kot pravno posledico obsodbe za osebo, ki je bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje davčne zatajitve, k čemur je sekretariat takrat dal pripombo, da to ni omejeno, kot bi sicer kot vsaka druga pravna posledica obsodbe po kazenskem zakonu moralo biti. Z amandmajem se je ta rešitev črtala. V členih, ki niso bili amandmirani, in sicer, v 24., 26. in 28. členu, ki urejajo prenehanje veljavnosti trošarinskega dovoljenja, vloga za izdajo dovoljenja ter prenehanje veljavnosti dovoljenja, pa je ta rešitev ohranjena, tako da pravzaprav ne omogoča konsistentnosti rešitve in izvajanja. Zaradi tega menimo, da bi bilo treba z ustrezno uskladitvijo to neskladje odpraviti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Vlada je sicer že pripravila amandmaje, ampak na klop jih niste dobili, zato prekinjam to točko dnevnega reda. Ste dobili? Niste dobili. Torej prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POSEBNEM DAVKU NA BILANČNO VSOTO BANK IN HRANILNIC, skrajšani postopek. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Prosim, državna sekretarka, gospa Kolarjeva.
MILOJKA KOLAR: Se malo oproščam, ker imamo tam uskladitvene amandmaje na trošarine, ki smo jih sicer že včeraj poslali, vendar jih poslanci še niso dobili. Zdaj ste pa preskočili na bilančno vsoto.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Tako je.
MILOJKA KOLAR: Jaz lahko za uvod povem, kaj so razlogi za spremembe in dopolnitve zakona za bilančno vsoto bank po skrajšanem postopku. Predvsem so trije vsebinski razlogi, ki jih opredeljujejo predlagani členi za spremembo omenjenega zakona.
Prvi in najpomembnejši razlog je to, kar sem že pri dnevnem redu dejala, da je z uveljavitvijo davka na dodano vrednost, v katerem je finančno posredništvo izvzeto in ni obdavčeno s tem davkom, bilo potrebno z nekim drugim davkom nadomestiti to situacijo, kajti sicer bi banke pa tudi zavarovalnice bile v boljšem položaju (kar se obdavčitve tiče) glede na ostale davčne zavezance, ki bodo zavezanci za davek na dodano vrednost. Zato se v omenjenem predlogu zakona predlaga za drugo leto dvig stopnje davka na bilančno vsoto bank iz 2% na 2,5%, po letu 2000, to je po 1.1.2000, pa iz 2% na 3%. Ta odstotna točka namreč pomeni neobdavčevanje oziroma nadomestitev neobdavčevanja z davkom na dodano vrednost. To je prvi vsebinski razlog, ki je zajet v omenjenih spremembah.
Drugi vsebinski razlog je, da je pristojnost sveta Banke Slovenije, da z uredbo o kontnem okviru bank občasno spreminja konte in vsebino posameznih postavk v kontnem okviru. To se je dogodilo tudi že v preteklem letu in spremembe tega zakona uvajajo te spremembe kontnega okvira v skladu s svetom Banke Slovenije, hkrati pa v bodoče v izogib, da ne bi ob vsaki spremembi kontnega okvira spreminjali omenjeni zakon, daje pooblastilo ministru za finance, da lahko minister za finance ob taki spremembi kontnega okvira s podzakonskim aktom v skladu s to spremembo pravilnik oziroma navodila o davčni osnovi, ki zajema določene postavke v kontnem okviru, opredeli.
Naslednja pomembna vsebinska sprememba je ta, ki gre v korist bankam, oziroma gre v korist definiranja davčne osnove, iz katere se bodo v bodoče izvzele oziroma odštele tiste skupine kontov v bančni bilanci, ki zajemajo preplačila in obveznosti za plačilo davkov državi. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Želi besedo predstavnik odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancev. Pisnih prijav nimam, zato omejujem razpravo na 5 minut. Kdo želi razpravljati? (Nihče.) Zaključujem razpravo. Na glasovanje dajem predlog odbora, ki ste ga dobili v poročilu z datumom 23.11.1998. Se opravičujem! O teh sklepih odbora bomo glasovali na koncu. Ker ni več razprave, prehajamo na drugo obravnavo. Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh členih skupaj. Ugotavljamo prisotnost! (37 prisotnih.) Ponavljamo glasovanje o prisotnosti! Kolegi poslanci! Več nas je v dvorani, kot 37. Naslednje glasovanje je ob 16.23 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 16.12. uri in se je nadaljevala ob 16.23 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci, nadaljujemo z delom državnega zbora. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh členih skupaj. Sklep ne bo sprejet, če bo nasprotovala ena tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo prisotnost! Prosim za mir v dvorani! Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (47 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Ker k členom ni bil vložen noben amandma, skladno s petim sklepom dajem v razpravo vse člene zakona. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so vsi členi predloga zakona sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členov. Glasovati in razpravljati moramo pa še o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Smo v tretji obravnavi. Izglasovali smo zakon po členih in naslov zakona. Odpiram razpravo o zakonskem predlogu v celoti. Kdo želi besedo? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo. Ugotavljam, da k predlogu zakona ni bil sprejet noben amandma, zato ni možno vlaganje dodatnih amandmajev. Zato dajem predlog zakona v celoti na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (47 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Vračamo se na 4. točko dnevnega reda, na zakon o trošarinah. Uskladitveni amandma ste dobili že v poslanske pisarne. Le-ta se glasi - amandma k 24. členu: V drugem odstavku se za besedo "likvidacije" podpičje nadomesti s piko, in črta besedilo do konca odstavka. Ali kdo nasprotuje, da bi odločali o tem amandmaju? Očitno ga poslanci nimate tukaj. Ga imate? (Imate.) Hvala.
Torej, prebral sem amandma k 24. členu. Želite razpravljati, gospod Miran Potrč?
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz sem zdaj uredil to gradivo, moram pa vas, gospod predsedujoči, le nekaj vprašati. Kot se meni zdi, smo danes 25.11., smo, kajne? Kot se mi zdi, smo v tretji obravnavi zakon sprejemali pred pol ure. Tukaj imam uskladitvene amandmaje z datumom 24.11. Kako bomo delali? Ali jih bo vlada en teden prej predlagala? Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Vlada jih je res prezgodaj vložila, so pa v skladu z mnenjem sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Vsaj enkrat jih moramo pohvaliti, ker so bili prehitri. Hvala.
Prehajamo na odločanje.
Kdo je za uskladitveni amandma vlade Republike Slovenije k predlogu zakona o trošarinah? Ponovno bom prebral amandma k 24. členu: v drugem odstavku se za besedo "likvidacije" podpičje nadomesti s piko, in črta besedilo do konca odstavka.
Potem je amandma k 26. členu: črta se tretji odstavek; dosedanji četrti do deveti odstavek postane tretji do osmi odstavek.
Amandma k 28. členu: v drugem odstavku se za besedo "likvidacije" podpičje nadomesti s piko, in črta besedilo do konca odstavka.
Na glasovanje dajem amandma k 24. členu. Se opravičujem! Na glasovanje dajem vse tri amandmaje. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za uskladitvene amandmaje? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so uskladitveni amandmaji sprejeti.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Se opravičujem! Na glasovanje dajem še zakon v celoti. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je zakon v celoti sprejet.
Zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU, SKRAJŠANI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložil poslanec Miroslav Mozetič. Želi predlagatelj zakona besedo? Prosim gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo. Drage kolegice, spoštovani kolegi! Danes res zelo hitro tečejo zadeve. Tako, da sem skoraj malo presenečen. Čisto na kratko bom nekaj stvari prebral. Nekaj stvari citiral. Tako, da bo vidno, kaj je vsebina tega zakona. Kaj je vlada na to odgovorila oziroma svoje amandmaje dala na to, in kaj je še del vlade, če mislim, da tudi vlada, govoril o teh zadevah, kaj bi bilo potrebno urediti v zvezi s tem zakonom. Praktično samo pri členu, ki se nanaša na delno neblokiranje žiro računov za samostojne podjetnike.
Po tem predlogu tega zakona, naj bi samostojnemu podjetniku, ki bi prejemal več kot 40% vseh prihodkov, prek žiro računa omogočili delno deblokado žiro računa ter s tem nabavo repromateriala in financiranja ostalih stroškov, ki so nujni za poslovanje podjetja. To so na primer plače zaposlenih in druge stvari za trimesečno obdobje. Na ta način bi pomagali predvsem tistim obrtnikom, ki imajo probleme s plačili svojih kupcev, in so zato v neenakopravnem položaju s tistimi, ki poslujejo pretesno s končnimi kupci in tekoče prejemajo plačila za svoje izdelke in storitve. Največ problemov z blokadami imajo prav tisti podjetniki, ki poslujejo s pravnimi osebami, predvsem velikimi gospodarskimi subjekti, ki jim že v pogodbah določajo dolge plačilne roke in še teh ne spoštujejo. Veliko takih primerov je zadnje čase na področju gradbeništva in prevozov, velika gradbena podjetja izkoriščajo svoj položaj in lahko bi rekli, da obstajajo na račun malih podjetnikov, prevoznikov in upravljavcev gradbene mehanizacije. Po tem je obrtna zbornica, citiram obrtno zbornico, da bo jasno: poročala je tudi vladi, nekaj se je v zvezi s tem urejalo, vendar ne veliko. Dogaja se celo tudi to, da nekateri zaradi tega, ker so se takrat razburjali in zahtevali plačila, sedaj ne dobivajo več poslov, kar pomeni, da je še slabše, kot je bilo prej.
Vlada je sicer ugotovila, da bi bilo potrebno v zvezi s tem nekaj narediti. Vendar predlaga nekaj povsem drugega oziroma eno zadevo, ki je bistveno drugačna od tega, kar je v predlogu zakona. Po predlogu vlade bi se z žiro računa izvzela le sredstva do višine enomesečnih zajamčenih plač, ki jih zavezanec obračuna za zaposlene delavce in višine njegove enomesečne zavarovalne osnove. Na ta način bi po mnenju ministrstva za finance, vsem zavezancem, ki poslujejo prek žiro računa, omogočili najnujnejše poslovanje. Ministrstvo tudi navaja, da je iz prisilne poravnave že sedaj izvzeta izterjava na stroje, orodje in druge delovne priprave, nujno potrebne za opravljanje dejavnosti ter surovine, pol izdelke, namenjene za predelavo in pogonsko gorivo, potrebno za enomesečno poslovanje. Očitno gre za nezadostno poznavanje problema s strani ministrstva, seveda, in vlade; predvsem načina poslovanja samostojnega podjetnika.
Sama vlada oziroma ministrstvo, če to vlada ni naredila -vendar papir, ki je, je papir: Republika Slovenija, ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, na nekaterih seminarjih in tudi na obrtnem sejmu, ki je bil v Celju nedolgo nazaj - je izdala precejšnjo publikacijo, v kateri navaja tudi ukrepe na področju davčne politike. In pod ukrepi na področju davčne politike, da ne bom prebiral vsega, ker je nekoliko predolgo in ker vem, da vsaj vladajočo stranko in ministrstvo za finance in vlado ne zanima, bom prebral samo tisto, ki se dejansko nanaša in kar je ministrstvo napisalo. Jaz upam, da je to ministrstvo v slovenski vladi, nisem prepričan, ampak upam, da je v slovenski vladi - kaj je ministrstvo napisalo, da bi bila najustreznejša rešitev na področju davčne politike kar zadeva samostojnih podjetnikov, točno o tem vprašanju, ki ga vsebuje ta predlog zakona za spremembo zakona, ki sem ga jaz predlagal. "Najbolj ustrezna rešitev", pravi ministrstvo oziroma predstavnik ministrstva," bi bila, da bo možna 100%-na blokada sredstev le v tistih primerih, če bi bil dolžnik zasebnik, ki posluje pretežno s končnimi kupci, občani, torej gotovinsko. Vsem zasebnikom, ki opravljajo predvsem proizvodno dejavnost in nekatere storitvene dejavnosti in poslujejo z odloženim plačilom terjatev, pretežno prek žiro računa, pa bi imeli možnosti na osnovi dokumentacije, da pri davčnem organu zaprosijo za delno sprostitev sredstev na žiro računih tako, da bodo podjetja lahko obratovala. Dolžniku ne bi smeli blokirati sredstev v znesku, ki mu je potreben za trimesečno povprečno proizvodnjo." Celo podčrtan je ta stavek in to je točno tisto, kar je predlagano v spremembi zakona, ki sem jo predlagal sam na pobudo, priznam, obrtne zbornice. Vlada, tudi to, ta človek iz tega ministrstva, to ministrstvo, vladni, naše slovenske vlade, pa komentira v bistvu tudi že to, kar je vlada predlagala z amandmaji na predlog mojega zakona.
"Vlada je predlagala, da bi država, ki blokira žiro račun zasebnika zaradi neporavnanih terjatev znižala 100%-no blokado za višino mesečnih prispevkov za socialno varnost zasebnika, trenutno je ta znesek pri najnižji zavarovalni osnovi 36 (nerazumljivo.) Za tistega zasebnika, ki pa ima zaposlene delavce, pa bi znašala deblokada žiro računa mesečno z višino minimalne plače na delavca. Problem blokade na tak način gotovo ne bomo rešili, vsekakor pa ne daje možnosti nadaljnjega delovanja podjetja, ki je blokirano. Problem takega gospodarskega subjekta je namreč možnost nadaljnjega delovanja podjetja, ki pa je brez možnosti nabave vhodnih materialov in storitev, nemogoče."
Še enkrat povem to, kar sem zdaj prebiral, je v materialu Republike Slovenije, ministrstva za gospodarstvo in turizem, vzpodbude za hitrejši razvoj malega gospodarstva v Sloveniji. To prodaja ministrstvo za malo gospodarstvo, poudarjam, slovenske vlade, na raznih seminarjih so to prodajali, na obrtnem sejmu v Celju, pa še kje drugje. Tako da res ne vem in mi res ni jasno, ali imamo vlado, ki je sestavljena iz več različnih vlad ali imamo vlado, ki ne sprejema pobud in stališč ministrstva, ki je odgovorno za to področje, ker drugo ministrstvo, ki je pa odgovorno izključno, zgleda vsaj tako, izključno za polnjenje proračuna, pač predlaga tako rešitev, ki je ugodna predvsem za polnjenje proračuna, ne pa za spodbude oziroma razvoj, dostikrat gre celo za obstoj malih podjetnikov - to so v glavnem ti samostojni podjetniki.
To so tudi razlogi, zakaj, čeprav sem bil s strani državne sekretarke spodbujen, naj bi to zadevo umaknil, da bo potem vlada svoj predlog, ki je vsebovan v amandmaju, na predlog mojega zakona vgradila v svoj zakon. Razlog, zakaj tega ne storim, in dajem vam, da o tem odločate - odločite, kakor želite - je ravno v tem: stališča enega ministrstva iste vlade, stališča drugega ministrstva iste vlade so diametralno različna; kaj naj si mislim o taki vladi, ne vem, in kaj naj si mislim o finančnem ministrstvu, ki pobira davke od določenih ljudi protizakonito, potem ko vrhovno sodišče s sodbo odloči, da je bilo to protizakonito, se samo posmeje in tistih davkov ne vrne; ti so v splošno dobro, očitno, že porabljeni.
Zato kljub vsemu predlagam, da podprete spremembo, ki sem jo predlagal, ki je povsem v skladu s stališči ministrstva za malo gospodarstvo in turizem slovenske vlade. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Mozetič. Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Želi poročevalec besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? Prosim, državna sekretarka, gospa Kolarjeva.
MILOJKA KOLAR: Hvala za besedo. Glede na predlagano spremembo zakona o spremembah zakona o davčnem postopku, ki ga predlaga gospod Mozetič po skrajšanem postopku, in sicer, 49. člen, ki se nanaša na prisilno izterjavo oziroma na točke na določbe, kaj in v katerih primerih je nekaj lahko iz prisilne izterjave izvzeto.
Po predlogu gospoda Mozetiča naj bi bila iz prisilne izterjave izvzeta tudi sredstva, ki so potrebna za trimesečno povprečno proizvodnjo pri tistih dejavnostih, pri katerih se več kot 40% prejemkov plačuje na žiro račune zasebnika. Naj na kratko obrazložim, kakšen sistem načina plačevanja ter sistem prisilne izterjave imamo danes.
Še vedno imamo plačilni promet, ki ga kot agent opravlja agencija za plačilni promet. Še vedno je obveza, da so žiro računi pravnih oseb pri agenciji za plačilni promet. Še vedno je obveza, da se plačujejo davki in prispevki pravnih oseb pri plačilnem prometu, se pravi, pri agenciji za plačilni promet za pravne osebe. V primerih, ko pravna oseba v zakonskih rokih ne plača korektno svojih prispevkov, bodisi za pokojninsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, in pa dakov v skladu z zakonoskimi roki plačil, potem ima davčni organ po členih zakona o agenciji za plačilni promet, od 40. do 44. člena, pooblastilo, da s prisilno izterjavo poseže na denarna sredstva na žiro računu, ki se vodi pri tej agenciji. V 49. členu je navedeno v točkah od 1 do 15, kaj vse je lahko iz prisilne izterjave izvzeto.
Nadalje še vedno velja za pravne osebe 36. člen zakona o agenciji, ki določa vrstni red plačil, in sicer tako, da je še vedno v primeru začasne nelikvidnosti pravne osebe v prvem vrstnem redu poplačil poplačilo prometnega davka, glede na to, da je prometni davek dajatev, ki jo v imenu in za račun države pobira prodajalec, in je v bistvu že od takrat, ko se ta davek pobere, davek oziroma prihodek proračuna. Na drugem prioritetnem vrstnem redu so zajamčene plače. Na tretjem vrstnem redu so sodne izvržbe, poplačilo v tujino in na četrtem vrstnem redu so bodisi akceptni nalogi, ki izhajajo in obligacijskih razmerij in ostale vrste teh davkov. Predvsem davek od dobička in še nekateri drugi.
Če bi sprejeli to, kar predlaga gospod Mozetič, potem bi prišlo v Sloveniji dejansko do dvotirnosti oziroma do situacije, ko bi pri tako imenovani populaciji samostojnih podjetnikov, posameznikov, ki imajo v glavnem skoraj vsi žiro račune pri bankah in sicer v tem, da bi v bistvu iz prisilne izterjave, govorimo pa takrat, ker prisilna izterjava pride takrat, ko nekdo v zakonskem roku ne poravna dajatev državi oziroma prispevkov obema blagajnama. Iz te izterjave bi seveda bila izvzeta potrebna sredstva za trimesečno povprečno proizvodnjo. Dodan je še en dodatni kriterij, ki govor, da gre za primere, kadar se 40% teh prejemkov plačuje iz žiro računa. Ne samo, da bi prišlo do diskriminatornosti med pravnimi osebami in s.p.p. v teh primerih, kar se prisilne izterjave tiče, temveč je čisto iz operativno-tehničnega vidika zelo težko, če ne nemogoče določljivo kdaj in katera dejavnost oziroma s.p.p. je tisti, ki ima 40% prejemkov preko žiro računa, se pravi ostalo posluje s "keš" ali gotovino, in kaj so res potrebna sredstva za trimesečne zaloge? Vis-a-vis taki dvotirnosti, ker vsi zavezanci morajo biti do države v enakem položaju, kar se tiče plačevanja davkov, prispevkov in prisilne izterjave, je vlada predlagala, da se v 49. členu, ki daje izvzetje iz prisilne izterjave, doda nova 15. točka, ki bi izenačila položaj pravnih oseb in s.p.p. v primerih prisilne izterjave tako, da bi se ta točka glasila. "Sredstva na žiro računu dolžnika, podjetnika posameznika do višine enomesečnih zajamčenih plač, ki jih zavezanec obračuna za zaposlene delavce in višine njegove mesečne najnižje zavarovalne osnove" in potem bi 15. točka sedanja postala 16. točka.
To bi namreč pomenilo, da se iz prisilne izterjave tudi pri s.p.p. izvzamejo sredstva do višine enomesečnih zajamčenih plač. Kot veste, pravna oseba, če tudi je blokirana, lahko izplačuje zajamčeno plačo. Vendar do naslednjega meseca, ko seveda mora poravnati prispevke za plače preteklega meseca. Na ta način bi seveda izenačili pogoje za prisilno izterjavo med pravnimi in fizičnimi osebami, ki opravljajo dejavnost. To pa so samostojni podjetniki posamezniki. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala gospa državna sekretarka. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimam, razpravo omejujem na 5 minut. Kdo želi razpravljati? Gospod Mozetič, prosim.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. No, jaz ne rečem, da nima državna sekretarka prav, kar govori. Vendar, težko zdaj, ne vem, komu naj verjamem. Ne vem, ali naj verjamem ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem ali naj verjamem ministrstvu za finance. Ker gre za materijo, ki je bolj pomembna po moje iz vidika in gre za isto vlado, kar pomeni, dobro bi bilo, če bi se vlada uskladila, ponovno bom to povedal, prebral še enkrat gospe državni sekretarki in ne dvomim, da te knjige ne pozna, saj jo je vlada slovenska izdala, razen, če ministrstvo za finance oziroma državna sekretarka ni v slovenski vladi. Kako je možno stališča ministrstva za finance in to stališče, tega drugega ministrstva uskladiti. Dolžniku ne bi smeli blokirati sredstev v znesku, ki mu je potreben za trimesečno povprečno proizvodnjo, trdi ministrstvo za malo gospodarstvo. Očitno se da tudi izvesti, ugotoviti, vse pripraviti tako kot je potrebno, drugače najbrž ne bi to napisali. Drugače najbrž ne bi napisali. Če so pa napisali, da se ne da urediti, potem je pa nekaj narobe s tem ministrstvom, ampak v končni fazi je nekaj narobe z vlado.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Ker ne želi nihče, zaključujem splošno razpravo. Prehajamo na drugo obravnavo. Imamo samo dva člena. Predlog zakona nomotehnično ni pripravljen povsem v redu, zato v tej obravnavi predlagamo, da obravnavamo oba člena, 49. in 49.a člen. Gremo k prvemu členu. Imamo amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? Pa še drugi, predlagatelj Miroslav Mozetič in tretji, prav tako gospod Miroslav Mozetič, pa tudi četrti. Če je prvi sprejet, so ostali brezpredmetni. Želi kdo razpravljati? Prosim, gospod Bajc. To bomo po koncu druge obravnave. Ne želi nihče razpravljati. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost za glasovanje o amandmaju pod številko 1. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
S tem je 1. člen spremenjen in prehajamo na 2. člen in amandmaju, ki ga je vložil gospod Miroslav Mozetič. S tem, da popravimo, da ta zakon začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (21 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o 2. členu. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 2. člen sprejet.
V naslovu zakona imamo spremembo, ki jo je predlagal gospod Miroslav Mozetič. Imate jo v pregledu. Želi kdo razpravljati o tem? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za spremembo naslova? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo sprejeli spremembo naslova.
Smo v tretji obravnavi. Izglasovali smo zakon po členih in naslov zakona. Odpiram razpravo o zakonskem predlogu v celoti. Kdo želi besedo? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo. Želi kdo vložiti amandma v tretji obravnavi? (Ne želi.) Na podlagi tretjega odstavka člena 198 poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če smo porušili medsebojno skladnost določb zakona. Je v redu? Hvala. Ker je vse v redu, prehajamo na odločanje o zakonu. Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O GOSPODARSKIH DRUŽBAH, skrajšani postopek. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložil državni svet Republike Slovenije. Želi predstavnik državnega sveta besedo. Samo trenutek. Očitno smo malo, ne bi rekel, prehitri, ampak malo bolj ekspeditivni. Prihaja predstavnik državnega sveta. Samo trenutek! Ker je nekaj kadilcev tudi med poslanci, odrejam odmor do 17.10 ure.
(Seja je bila prekinjena ob 16.57 uri in se je nadaljevala ob 17.10 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke in kolegi poslanci, nadaljujemo z delom državnega zbora. Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani! (49 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Smo pri 8. TOČKI DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVI PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O GOSPODARSKIH DRUŽBAH, SKRAJŠANI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložil državni svet Republike Slovenije. Želi predstavnik državnega sveta besedo? Gospod predsednik Hrovat, prosim.
TONE HROVAT: Spoštovani podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Dovolite, da res na kratko v nekaj besedah obrazložim namen tega predloga o dopolnitvi zakona o gospodarskih družbah.
Mislim, da je že ob obravnavi predloga za odložni veto na državnem svetu v osnovni varianti zakona bila izpostavljena problematika, ko se spremeni tisti člen za odpravnine, s 24 odpravnin na 6 odpravnin, se ni spremenil člen, v katerem se govori o konkurečni klavzuli. S tem zakonom smo želeli napraviti popravek zakona, da se tudi konkurenčna klavzula uskladi s časom oziroma s številom odpravnin za dobo šestih mesecev. Mislim, da je bil to neke vrste tudi predlog v tistem času, ko smo obravnavali zakon v smislu odložnega veta.
Zato državni svet kot predlagatelj predlaga in prosi, če ta zakon podprete, da se pomanjkljivost v tem zakonu odpravi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod predsednik. Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona, če želi. (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem; pisnih prijav nimam, zato je razprava omejena na pet minut. Kdo želi besedo? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem splošno razpravo.
Smo v drugi obravnavi. V razpravo dajem 1. člen. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 1. člen sprejet.
V razpravo dajem 2. člen. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (39 poslancev.)Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je tudi 2. člen sprejet.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Glasovati moramo še o naslovu zakona. Želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Izglasovali smo zakon po členih in naslov zakona. Smo v tretji obravnavi. Odpiram razpravo o zakonskem predlogu v celoti. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Ugotavljam, da ni bil sprejet noben amandma. Zato bom dal na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog zakona sprejet.
Imamo še dodatni sklep, ki ga predlaga odbor in ga imate v poročilu. Naj ga preberem: "Vlada Republike Slovenije naj preuči temeljne rešitve zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, ter ob tem tudi možnost sistemske oziroma enotne ureditve vprašanja (nerazumljivo) klavzule za vse vrste dejavnosti." Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Dodatni sklep dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za dodatni sklep? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA LETNA POROČILA BANKE SLOVENIJE ZA LETO 1997 Z LETNIM OBRAČUNOM BANKE SLOVENIJE ZA LETO 1997, TER PREDLOG ODLOKA O POTRDITVI LETNEGA OBRAČUNA BANKE SLOVENIJE ZA LETO 1997 IN O RAZPOREDITVI PRESEŽKOV PRIHODKOV NAD ODHODKI. B) FINANČNI NAČRT BANKE SLOVENIJA ZA LETO 1998 S TEM PA PREDLOG ODLOKA O POTRDITVI FINANČNEGA NAČRTA BANKE SLOVENIJE ZA LETO 1998.
Gradivo je v obravnavo zboru predložila Banka Slovenije. Želi njen predstavnik besedo? (Ne želi.) Gradivo je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora. (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Predlagam, da združimo razpravo o vseh gradivih skupaj. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimam, razpravo omejujem na 5 minut. Želi kdo besedo? (Nihče.) Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem predlog odloka o potrditvi letnega obračuna Banke Slovenije za leto 1997 in o razporeditvi presežka prihodkov nad odhodki. Želi kdo o tem odloku razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o potrditvi finančnega načrta Banke Slovenije za leto 1998. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.) O.K.
Kdo je za predlagani odlok? (36 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Kolegice in kolegi poslanci! Ker smo, kot je nekdo rekel, danes malo preveč hiteli, nimamo drugih točk pripravljenih za danes. Prosim, nimamo pripravljenih točk, zato bomo danes zaključili zasedanje in bomo nadaljevali jutri ob 10.00 uri s 5. točko dnevnega reda. Torej jutri ob 10.00 uri. Zaključujem današnje zasedanje. Jutri bomo začeli 5. točko.
(SEJA JE BILA PREKINJENA DNE 25. NOVEMBRA 1998 OB 17.22 URI.)