Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.16 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi! Pričenjam nadaljevanje 21. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije. Prosim, da zavzamete svoja mesta!
Prosim, da se umirite! Prosim! Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Herman Tomažič, Lojze Peterle, mag. Franc Žnidaršič, dr. Jože Zagožen, Bojan Kontič, Franc Čebulj, Ivo Hvalica za popoldanski del, Majda Kregelj-Zbačnik, Peter Lešnik, Jelko Kacin, Jože Lenič, Jože Avšič za pričetek, Ivan Kebrič do 15. ure, Miroslav Mozetič, Vincencij Demšar, Jakob Presečnik za dopoldanski del seje. Ugotovimo prisotnost v dvorani! (62 prisotnih.)
Ugotavljam, da je državni zbor sklepčen.
Na sejo sem povabil predstavnike vlade in drugih institucij in vse lepo pozdravljam.
Današnje nadaljevanje 21. izredne seje bomo pričeli z obravnavo prekinjene 1. TOČKE DNEVNEGA REDA - PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 1998 IN DOPOLNJEN PREDLOG PRORAČUNA.
Pred nadaljevanjem sem vam še dolžan obvestilo o včerajšnjem dogovoru. Danes smo imeli tudi sejo kolegija, na kateri smo se poskušali dogovoriti o delu državnega zbora v tem tednu. Predlagal sem, da bi državni zbor v sredo in četrtek delal do 20. ure in poskušal v tem času zaključiti 1. in 2. točko dnevnega reda in s tem potem tudi državni zbor ne bi zasedal v petek. O nadaljevanju seje naslednji teden pa boste vsi poslanci in poslanke pisno obveščeni.
Smo pri splošnem delu proračuna - razprava o vloženih amandmajih. Za splošni del proračuna sta vložena dva amandmaja, pri bilanci prihodkov in odhodkov prav tako dva amandmaja in prosim poslanke in poslance, da se v razpravah omejijo torej na splošen del proračuna in na vložene amandmaje, da bo potem državni zbor lahko pričel z odločanjem o prvem delu proračuna. Včeraj je bila seja zaključena pri predlogu, pri želji, da bi nastopil predstavnik ZPIZ-a. Ali želi besedo gospod Prijatelj? Prosim.
JANEZ PRIJATELJ: Spoštovani gospod predsednik, poslanke in poslanci! Včeraj v razpravi je bilo kar nekaj besed o tem, katere številke so prave in zakaj dve instituciji kot vlada in pokojninski zavod nastopata z različnimi številkami.
Želel bi povedati, da ni razlike v številkah, ki jih imamo mi v finančnem načrtu in vlada v svojih projekcijah, kajti naš finančni načrt za leto 1998 je vlada potrdila, dala soglasje in kot tak velja. Povedal sem pa to, da je naš finančni načrt nižji od tistega, ki ga je zavod izvorno pripravil, ker se pač mora uskladiti tam, kjer je vlada menila, da so nekatere številke drugačne. Črtali smo sredstva za rezervni sklad, znižali postavko "obveznosti države do pokojninskega zavoda" in vnesli številko, ki jo imate vi tudi v svojem programu, v proračunu, in sicer znaša 126,3 milijarde transferjev za pokojninski zavod. Razlika pa je nastala v tem: ta številka, ki je v proračunu, pomeni za pokojninski zavod izgubo, ki sem jo povedal, v tekočem poslovanju okrog 8 milijard in prišteta izguba iz leta 1997 približno 18 milijard na koncu leta. Razlika je ta, da če bi želeli izravnati prihodke in odhodke zavoda, zmanjka ob kritju izgube iz leta 1997 pod minus 18,4 milijarde transferjev iz državnega proračuna, če bi pa samo tekočo izgubo iz letošnjega leta pokrivali, pa je minus okrog 7,9 milijarde. To je ta razlika in tukaj gre za predvsem politiko tega, ali naj pokojninski zavod v prihodnjem letu posluje pozitivno oziroma na pozitivni ničli ali z izgubo. In mislim, da je bila moja diskusija v to smer, da praktično je potrebno vedeti, da na koncu leta se bo potrebno zadolževati in med letom tudi zadolževati, kakšne bodo te številke dejanske, se pa strinjam z ministrom Gasparijem, da so to ocene in planska izhodišča. Za enkrat so bila ta planska izhodišča v zavodu praviloma relativno točna, in to je tisto, kar sem želel povedati, da se žal tisto, kar ponavadi planiramo, na koncu leta tudi uresniči.
Kar se pa tiče razhajanja glede izgube za leto 1997 med menoj in ministrom Gasparijem, naj povem, da gre pač za knjiženje prihodkov iz leta 1998 v letu 1998. Da je zavod prejel 5. januarja neko nakazilo iz državnega proračuna v znesku 5 milijard, ki jih je knjižil v leto, iz katerega so pač izvirali, ker je isti dan tudi vračal zadolžitve za kredit za izplačilo pokojnin iz preteklega leta. Tako, da stvar se nam zdi čista in korektna in tudi mislim, da je, in tukaj v vsakem primeru, ko govorimo o letu 1998, je rezultat 18 milijard celotnega primanjkljaja, poleg tistega iz preteklega leta 1997, tega ki ga planiramo za 1998. Se pravi, sukus je v vsakem primeru enak in rezultat bo enak. Toliko samo v pojasnilo, da ne bi izpadlo, da so številke toliko različne. Gre samo za to, da transferji in prispevna stopnja ne zadoščajo za to, da bi pokojninski zavod lahko posloval brez najemanja kreditov in brez izgube konec leta. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Prijatelj. Besedo ima gospod Vladimir Čeligoj.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa. Spoštovani! Včeraj, ko je bil predstavljen predlog proračuna, moram reči, da nisem slišal nič kaj spodbudnih besed o proračunu. Ne s strani gospoda ministra Gasparija, tako tudi ne s strani guvernerja banke Slovenije kot ne tudi s strani direktorja ZPIZ-a, kateri je najavil celo 8 milijard izgube.
Minister Gaspari je včeraj ob predstavitvi proračuna dejal, da je vlada sestavila predlog proračuna tako, da je na prvem mestu prikazana reakcija vlade na amandmaje, in sicer tako, da večine predlogov ne upošteva. Nekatere sicer povzema v svoj predlog, po vsebini pa v bistvu obdrži njihovo vsebino oziroma intencijo.
Dalje je v svoji obrazložitvi dejal, da so amandmaji nas poslancev zahtevali večkratno uporabo proračunske rezerve. S slednjo ugotovitvijo se strinjam. Toda ministru Gaspariju moram povedati, da prav gotovo poslanci, ki prihajamo vsak iz svojega okolja, še kako dobro poznamo potrebe posameznih krajev in področij. Zato trdim, da so vloženi amandmaji še kako pretehtano vloženi in za posamezen kraj bi imeli velik pomen, če bi bili sprejeti. Vsekakor bi marsikateri amandma, več kot sicer, vlada lahko podprla, ne s povečanjem, ampak z ustrezno notranjo prerazporeditvijo.
Guverner Banke Slovenije je v svoji popotnici k predlogu proračuna dejal, da bi morali zategniti pasove. V državnem zboru smo lani zamrznili rast plač, letos smo tudi sprejeli takšen sklep. Zakaj našemu zgledu ni sledila vlada? Zakaj našemu zgledu niso sledili drugi porabniki proračuna, katerih plače so vezane na državne jasli? To je vprašanje, gospod minister Gaspari. Poraba državnega zbora predstavlja v celotni porabi le majhen delček. Zakaj niste zgleda državnega zbora o zamrznitvi plač upoštevali najprej pri sebi in pozneje tudi pri ostalih uporabnikih?
Povečanje obsega industrijske proizvodnje v letu 1997 je bilo 1%. V predelovalni industriji je obseg proizvodnje v stagnaciji. Kazalci poslovnih tendenc predelovalne industrije so bili marca letos bistveno slabši kot v februarju. Letošnji januarski blagovni primanjkljaj je večji kot januarja lani. Število aktivnega prebivalstva je bilo januarja letos za 0,1% manjše kot januarja lani. Povprečna bruto plača je v januarju realno upadla za 4,3%. Inflacija v marcu je 0,8%. Cene so bile marca za 3,1% višje kot decembra 1997. Vladina predpostavka je 8%-na inflacija za leto 1998.
To so nekateri kazalci proračuna, ki bodo bistveno vplivali na finančna dogajanja v naši državi v letošnjem letu. Kljub tako slabim ekonomskim kazalcem pa vlada predlaga dopolnjen predlog proračuna, ki je od prvotnega predloga proračuna za 26 milijard odhodkov večji. Kljub temu, da je za 26 milijard proračun povečan, pa ta proračun oziroma ta predlog proračuna ne vsebuje tako imenovane razvojne komponente. Menim, da tako zastavljen proračun ni dober in da je zelo slaba popotnica za vstopanje v Evropo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Spoštovani! Glede proračuna za leto 1998. Najprej ugotovitev enega vladnega pisarja, ki sem ga zasledil minuli dan, ki je povedal takole: "Hvala bogu, da imamo pametno vladno koalicijo, da ni sprejela amandmajev opozicije, s katerimi bi se primanjkljaj v proračunu povečal še za naslednjih 30 milijard." Nekaj takega. Zanimivo, da če že tako natančno sešteva vse amandmaje, da ni videl, da sem osebno predlagal amandma, ki zahteva uravnoteženje proračuna. Ampak to samo mimogrede.
Opozoriti moram na nekaj veliko važnejšega. Dolžan sem obvestiti ta državni zbor, vlado, novinarje in s tem javnost, da se v tem državnem zboru dogaja nekaj zelo čudnega, nenormalnega, nesprejemljivega. Da gre za protiustavno delovanje nekaterih posameznikov, za grobo kršitev temeljnih človekovih pravic, da gre v tem državnem zboru že nekaj časa za pritajeno, prikrito politično korupcijo in tako rekoč ustrahovanje poslancev in da ni pogojev za svobodno in realno odločanje o proračunu za leto 1998. Čeprav sem eden od bolj odmaknjenih poslancev, vseeno vidim, kaj se dogaja mojim kolegom poslancem. So pod velikim pritiskom, neprestanim ustrahovanjem, predvsem župani občin. Gospod Rupar na primer se ne upa več izpostavljati in govoriti pred tem državnim zborom o nepravilnostih, ker se boji, da ga boste odstranili iz državnega zbora. Gospod Mirko Zamernik...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim za mir v dvorani!
BRANKO KELEMINA: ... se boji, da bi spregovoril kritično o tem proračunu zato, ker se boji, da mu boste vzeli sredstva za občino oziroma za tisto obljubljeno cesto. Osebno sem večkrat slišal grožnje proti gospodu Pukšiču, da zato, ker ugovarja koaliciji, predvsem LDS-u, da ne bo nikoli dogradil svoje šole, in še vrsta drugih pritiskov, ki so na poslance. In kdo je tisti, ki izvaja najhujši pritisk na poslance državnega zbora v tem trenutku. Gospod Anderlič, vi ste tisti. Osebno sem vas slišal, večkrat že slišal, kako grozite Pukšiču z blokado vseh sredstev za občino in njegovo šolo. Vprašam vas, cenjeni državni zbor, ali v tej državi še sploh velja kakšen drug zakon, razen zakona moči liberalne demokracije, zakona denarja in oblasti. Ali velja torej v tej državi kakšen pravni red, ustava in z njim 82. člen? Ali velja kakšen nacionalni program? Ali velja kakšen letni program dela, program investicij, program vrstnega reda? Ali je vse podrejeno eni sami opciji?
Pohlep(?) LDS-a po denarju in po oblasti. Kaj pravzaprav hočete storiti nam poslancem opozicije? Ali hočete to, da vsi klečimo pred vašimi nogami in vas prosimo za miloščino, ali to mogoče želite? Ali hočete, da tudi slovenski delovni človek, delavec in kmet kleči pred vami in prosi za skorjo kruha in za vašo miloščino? Ali to hočete, s svojim izkrivljenimi vrednotami tako rekoč uničiti slovenskega človeka in našo majhno domovino? Ali to hočete storiti? Pridite, prosim, za govornico in povejte slovenskim delavcem, kmetom, podjetnikom in obrtnikom kaj je vaš končni cilj. Povejte, gospod Anderlič, ali ste vi boter vseh botrov v tej državi? Povejte to, da bomo vsi vedeli, ali vi odločate o usodi države?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim za mir v dvorani.
BRANKO KELEMINA: Osebno sicer nisem odvisen od vas in vaše miloščine, vendar vas imam dovolj in to vam povem, da ne bom dopustil, da boste na tak način obračunavali tukaj v državnem zboru s poslanci, s grožnjami. To je višek ironije, ki se dogaja v tej državi. Tudi nekateri poslanci ljudske stranke se žal zelo čudno obnašate. Ironično se posmehujete tem grožnjam gospoda Anderliča in dajete neokusne pripombe, češ kdor ne uboga, ga tepe nadloga.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Kelemina, vi ste povsem šli iz konteksta točke dnevnega reda. Prosim, da govorite o splošnem delu proračuna, ne pa o gospodu Anderliču. ...(Aplavz.)...
BRANKO KELEMINA: Ja, res je. Ampak da bi lahko pravično in pošteno in tudi svobodno odločali, je potrebno povedati, da ne moremo svobodno odločati, ker za to niso ustvarjeni pogoji. Kajti, poslanci so pod pritiskom, živijo v strahu, da če tistega malo denarja, kolikor ga imajo pravico dobiti v svoje občine na osnovi razdelitve proračuna, da še tega ne bodo dobili. Potem pa, če je to tako, potem pa povejte, da odločate tudi o tistem, kar je že razporejeno z zakoni, in povejte, da nobena občina ne more dobiti nobenih sredstev tam, kjer ni vaš župan, in tudi ne tistih, ki so določena z ostalimi razporeditvami in predpisi. Povejte to, da bodo vedeli slovenski volilci in slovenski državljani, da bodo potem volili samo LDS in nobenega drugega ali pa vas bodo odstavili. Nekaj bodo storili. Jaz mislim, da niso ustvarjeni pogoji za odločanje pod takim pritiskom. Jaz lahko tudi končam, če želite. Samo tole bom povedal še. Mislim, da ste včeraj slišali gospoda Arharja. Povedal je vse, kar govori tudi opozicija, Socialdemokratska stranka, SKD, tudi Združena lista. Opozicija je razumela govor gospoda Arharja in pozna posledice. Na to isto opozarja in je tudi pripravljena sprejeti tak proračun, ki bo Slovenijo varno pripeljal v prihodnost in v novo tisočletje. Pa povejte, prosim, poslanci vladajoče koalicije, poslanci DeSUS-a, LDS-a, Slovenske ljudske stranke, odgovorite gospodu Arharju s svojimi protiargumenti in mu povejte, da živi v zmoti. Povejte mu, da vi že veste, kako se sprejema proračun in kakšen mora biti, koliko primanjkljaja mora imeti, da bo pospešil razvoj gospodarstva, podjetništva, bančništva in tako naprej. Poučite gospoda Arharja, da ste vi ne glede na vse pripombe in pomisleke tisti, ki odločate o usodi Slovenije, in če komu ni všeč, naj "spakira" in gre tudi v Ameriko, če hoče. Torej odgovorite na dileme gospoda Arharja, ali pa boste ostali, tako kot v večini primerov, le koalicija molčečih poslancev. Tako - koalicija molčečih poslancev, vezanih na molčečnost zaradi svojih osebnih in lokalnih interesov. In dokler se bo to dogajalo v državnem zboru, mi konsistentno o proračunu ne moremo razpravljati.
Razmislite o svojih demokratičnih dejanjih in nehajte s trgovanjem s poslanskimi glasovi, predvsem pa nehajte z izsiljevanjem in tudi grožnjami. Zato seveda prosim za gospoda Pukšiča, seveda tudi vas, gospod Anderlič, da se da Pukšiču tisto, kar je dogovorjeno, (smeh v klopeh), kar mu po načrtu razdelitve pripada. Če pa ste boter vseh botrov, pa mu dajte več, dajte mu toliko, da bo to šolo zgradil in da bo vsaj za nekaj časa tiho. Če boste pa še naprej delali tako, kot ste zdaj začeli, pa bodite brez skrbi, da vas bom budno spremljal in da bom na vsakem koraku opozarjal slovensko javnost, kakšno umazano politiko se greste v tem državnem zboru. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Trenutek, gospod Anderlič. Mislim, da je zelo pomembno, da ne bi razprava povsem zašla izven konteksta točke dnevnega reda. Velik del razprave gospoda Kelemine se ni v ničemer dotikal te točke dnevnega reda. Če se bo taka razprava ponovila, bom govornika izključil, ker to je bilo izkoriščanje poslovnika, da je govoril o temah, ki niso na dnevnem redu. Vaš nastop je bil tukaj nekorekten, gospod Kelemina. Za take obtožbe poslank in poslancev ob tej točki dnevnega reda nimate nobene osnove in ste nekorektno nastopili. Poslovnik pa govori naslednje: O amandmajih k predlogu državnega proračuna odloča državni zbor na koncu razprave o delu proračuna, h kateremu je bil vložen amandma.
Sedaj govorimo o splošnem delu proračuna in prosim, da se držite točke dnevnega reda in lepo prosim poslanke in poslance, da z replikami ne odgovorite na tisti del razprave, ki v ničemer ni povezan s to točko dnevnega reda. Če želite besedo, vam jo dam, ampak prosim vas, ne odpirajte razprave v to smer, ker to ni na dnevnem redu. Želite besedo, gospod Anderlič? Prosim, replika, gospod Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Mogoče bi bilo bolj primerno, da bi predsedujoči med razpravo gospoda Kelemino opozoril, o čem govori in da ne govori o tistem, kar je na dnevnem redu. Nisem vedel, da imam tako moč v tem zboru in v tej državi. Če je kaj poštenega, in če je gospod Pukšič pošten, tako kot je velikokrat tukaj za govornico razglašal, potem bo zagotovo rekel, da mu nikoli nisem grozil in nikoli nisem omenjal konteksta, da "pa ne bo dobil, če česa ne bo podprl" in tako naprej. Če kdo ve, jaz pač vem, kako se sprejema proračun in kako se oblikujejo amandmaji in kako se tudi glasuje. Zagotovo je, da je nemogoče neke stvari narediti mimo večinske volje, ki se v državnem zboru pokaže.
Z gospodom Pukšičem sva včeraj resda na hodniku govorila, in to na način: "Gospod Pukšič, mi vendarle moramo sprejeti proračun...", bili so pa tudi nekateri drugi poslanci zraven, "mi vendarle moramo sprejeti proračun, kajti drugače tudi šol in drugih stvari ne bomo mogli graditi." Če je to tako - in na koncu sva se razšla z mojo ugotovitvijo, "gospod Pukšič, zagotovo bomo tudi to šolo naredili". Natanko tako je bilo. Kar se mene tiče, za mene ni v Sloveniji ena šola bolj pomembna, druga manj pomembna, tretja cesta bolj pomembna kot četrta. Spomnili se bodo poslanci LDS-a in tudi drugi, da v vseh sedmih letih enega amandmaja za eno cesto, za eno šolo ali za karkoli nisem vložil, ki bi bil po moji meri, po moji volji, zame bolj pomemben in tako naprej, zato, ker menim, da so tukaj v državi službe na ministrstvu za šolstvo, na ministrstvu za promet in zveze in tako naprej, ki delajo programe, ki delajo prioritete in tako naprej, in ta državni zbor jih skozi proračun tudi odobrava. Tako vseskozi ravnam v vsem tem času. Za malo bi mi bilo, da bi komurkoli rekel, da pa nečesa ne bo dobil, kajti tudi vem, da če se stvari tako pripravijo, se je mogoče uskladiti do konca. Spomnili se bodo tudi posamezni poslanci Socialdemokratske stranke, s katerimi smo se pogovarjali o določenih amandmajih, in ko so z argumenti mene prepričali in moj glas, je tudi ta glas bil oddan za ta amandma, tudi konkretno za oblikovanje proračuna v lanskem letu, pa tudi za letošnje leto. Ampak, seveda, so šle stvari po proceduri in na način, kot se to počne, ne pa na način, da zdaj pride sem gor gospod Kelemina, obtoži nekaj, kar je on mogoče slučajno slišal, nek pogovor, in iz tega konteksta nekaj iztrgal. Slišal sem, da je menda tudi na odboru za infrastrukturo bilo nekaj podobnega. Ne boste me, verjetno, še za to obtožili, ker na tistem odboru nisem bil niti vem, kaj - govora je bilo že za to govornico prejšnji teden, če se prav spomnim, da je nekdo z nekimi zadevami izsiljeval in tako naprej. Od mene nikoli tega ni bilo slišati! Če je gospod Pukšič pošten, bo povedal, kako je pogovor tekel. Končalo se je pa tako, da smo rekli, seveda, absolutno je jasno, da je treba vse te stvari narediti. Kdaj, kako bo prišlo na vrsto, je pa, jasno, vprašanje prioritet in dogovorov v tem državnem zboru. Jaz imam zagotovo čisto vest in tisti poslanci, ki so bili zraven - ne spomnim se, bili so pa vsaj trije zraven takrat - takrat bodo zagotovo lahko potrdili, da se je to tako končalo. Če je pa pomembno še karkoli, se pa seveda lahko pogovorimo.
Odločno zavračam nastop gospoda Kelemine in vztrajam pri razlagi, ki sem jo dal. Niti v enem trenutku nisem rekel, "gospod Pukšič", ali pa kakorkoli drugače, "če vi tega ne boste podprli, pa tudi šole ne bo" - to ni moj način in tudi v tem primeru ni bilo tako. Je pa res, da prej ko bo proračun sprejet, prej bo mogoče določene investicije in druge potrebne stvari izvesti v tej državi. To je vse in seveda to velja tudi za šolo gospoda Pukšiča in za vse druge stvari. Samo to je moja poanta in tudi danes na kolegiju sem se zavzel za to, da dajmo sprejeti, če je mogoče, še pred velikonočnimi prazniki proračun in zakon o izvrševanju proračuna in dejansko so potrebe take, da bi bilo v tej državi prav, da se proračun sprejme čimprej. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Trije za repliko. Gospod Hvalica, želite repliko? Gospod Hvalica, gospod Kelemina in gospod Pukšič. Razprava ni omejena, replike pa v skladu s poslovnikom na 5 minut. Prosim.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Hotel sem v bistvu z repliko dopolniti to, kar je govoril gospod Pukšič, in pri tem moram reči, da sem zdaj spremenil svoj koncept odgovora. Spoštovani gospod predsednik, jaz mislim, da ste vi bili tisti, ki ste zlorabili nekje besedo v državnem zboru. Proračunska debata v vsakem parlamentu...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ni debata, ni proračunske debate...
IVO HVALICA: Je razprava v splošnem delu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: To pa ja.
IVO HVALICA: Je razprava v splošnem delu. Poglejte, dopušča čisto vsakršno, ampak vsakršno tematiko v vsakem parlamentu, dajte se pozanimati, ker navsezadnje vse zadeve, ki se zgodijo v tej državi, na koncu gredo skozi nekaj, kar se imenuje denar, in za božjo voljo, kako lahko rečete, da je posegel v ene stvari, ki se ne dotikajo tega. To enostavno ne drži. Gospod Kelemina je bil zelo sočen, po svoje me je presenetil, ker je bil tudi zelo direkten, verjetno nismo navajeni takšnih stvari v tem parlamentu, ampak prej ali slej se bomo morali na to navaditi. Tudi sam bom poskrbel, da bom v nadaljevanju tega mandata tu za to govornico govoril o imenih in priimkih. In ko se človek vpraša, zakaj so takšne številke sedaj v dopolnjenem predlogu proračuna, jasno ugotavlja prav pri resorju promet in zveze, da se tudi ljudi kupuje. Jaz sem za to govornico že povedal, kako se je kupil socialdemokratski, bivši socialdemokratski župan v Sežani. Saj je stvar jasna, nihče ne more reči, da ni bilo tako, ker je jasno tudi gospod župan povedal, "sicer ne bom moderniziral Partizanske ulice v Sežani, pa amen."
Ampak zdaj bi se vrnil rad na gospoda Gasparija, ki noče dati poslancem, torej posebnega dela proračuna po ministrstvih, spremenjenega. Jaz vem, zakaj noče, zdaj vam takoj povem. Poglejte, v prejšnjem posebnem delu proračuna po ministrstvih, kjer so navedeni indeksi, pozicija 14 - urad predsednika vlade, je indeks 126. Ali veste, kakšen je nov indeks? 151. Ha, seveda. Takih številk čim manj, čim manj pokazati, skrivati in to so prave skrivalnice, da ne govorim o ministrstvu za promet in zveze. Poglejte, kdor se je ukvarjal s številkami, kdor se je ukvarjal s proračuni, predračuni, ta ve, kako se da tudi, rekel bi, psihološko vplivati na to, da tisti, ki mu nekaj ponujamo, ne vzame tega preveč tragično. Gre za tako imenovane optične prevare pri cenah, tako značilne tudi v trgovini, kjer zadeva, ki stane dva tisoč tolarjev v izložbi, ne stane dva tisoč, ampak 1.999. In zakaj sem omenil 1.999? Zato, ker je bil prejšnji indeks ministrstva za promet in zveze 184, novi pa 199,95, nalašč, da ni 200, ampak to je 200. Takšne skrivalnice se greste, minister Gaspari! Sicer bi bilo pa dobro, da na to izpraševanje pripeljete tudi predsednika vlade, da bo to slišal. Saj je že opravil s tajnim sporazumom po svoje. Naj pride sem, pa naj posluša vendar splošno razpravo o proračunu, če ga bodo že amandmaji, ki so detajli, iz katerih je pa sestavljena ta celota, ta ves proračun, če ga že to uspava in ga ne zanima in ga ne briga, kje je kdo kakšno cesto in kakšno šolo predlagal. Vidite! 199,95. Minister Gaspari, vas pozivam, da nam dostavite rekapitulacijo, sicer bo to naredila naša stranka in poslala vsem poslancem. To bi bila sramota za vaš resor. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Hvalica. Dolžan sem samo eno pojasnilo še glede razprave. 260.(?) člen poslovnika pove, da državni zbor opravi splošno razpravo o predlogu državnega proračuna najkasneje v sedmih dneh po preteku roka iz 216. člena poslovnika, in to smo tudi storili. Splošna razprava je bila opravljena. Danes pa razpravljamo o amandmajih k predlogu državnega proračuna, na koncu razprave o delu proračuna, h kateremu je vložen amandma, in sedaj se pogovarjamo samo o splošnem delu proračuna. In lepo prosim, da se držite poslovnika in govorimo o tem, torej o splošnem delu proračuna, ne pa o posameznih postavkah. To bo v drugem delu obravnave sprejemanja proračuna. Pravkar sem tudi prejel prikaz dopolnjenega predloga proračuna po proračunskih uporabnikih s strani ministrstva za finance, kjer so zelo jasno določeni proračun za leto 1997, predlog proračuna 1998, vladni in poslanski amandmaji, dopolnjen predlog proračuna in oba indeksa, in to gradivo bomo sedaj tudi razmnožili, da ga boste poslanke in poslanci tudi dobili na klop. Replika, gospod Pukšič. Ne, je bil gospod Pukšič pred vami.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo. Nisem se javil k repliki zato, ker bi tako sam želel, ampak ker me je gospod Anderlič pač izzval in rekel, naj pridem in naj povem. Ja, res je. Bilo je eno obdobje, ne bom ga še danes imenoval, in eno poglavje, v katerega sem se nekoliko bolj "vpičil", kot bi se mogoče smel. Šlo je za investicijski denar in povezano s proračunom za leto 1996. Zgodba v odboru za nadzor državnega proračuna še ni zaključena. Pa vendar mi je bilo sporočeno, "utihni, če hočeš, da bo investicija v šoli, ki jo imaš odprto, tekla tako, kot je planirano." Kaj ti drugo ostane, kot da to narediš. Sporočeno s strani poslancev, ne osebno od Anderliča, ampak s strani poslancev vladajoče koalicije, tako od LDS-a kot iz SLS-a. Verjemite, gospe in gospodje, da o imenih teh poslancev nisem in ne bom govoril. Bilo mi je sporočeno tudi z nekaterih drugih strani, in o tistih imenih, ko bo prilika in ko bo amandma o tem, bom spregovoril, tudi o tem, o imenih in priimkih, in kaj je bilo rečeno, bom spregovoril. Da pa je res tako, pa sem spoštovanim kolegom in kolegicam, poslankam in poslancem, članom odbora za šolstvo, dal kompleten elaborat. Lansko leto ste se nekateri za to govornico spraševali oziroma kasneje nekako v kuloarjih ugotavljali, "ja, saj ne moreš dobiti za to šolo več denarja, če pa nimaš gradbenega dovoljenja", in tako dalje. Z vsemi sklepi, z vsemi spremembami sklepov od začetka iz leta 1996, s spremembo sklepa iz leta 1997, kjer piše, spoštovane kolegice in kolegi - ne bom bral, ampak si poglejte, da ne bom jemal časa - "v letu 1998 109 milijonov 524.700". Če pogledamo proračun, je bilo za to šolo, ne 109, ampak je bilo planiranih 45. Ob upoštevanju amandmajev, o katerih je govoril kolega iz naše poslanske skupine, iz okolij, so bili amandmaji naravnani na potrebe, ki so. Navsezadnje, 250 otrok Osnovne šole Destrnik niso otroci Franca Pukšiča, je pa v tem primeru Franc Pukšič župan te občine in je investitor; investitor, ki je planiral investicijo na osnovi podpisanega sklepa, ki ga je dobil od ministrstva za šolstvo in šport, in so danes nekatera dela končana. Zato upam in sem prepričan, da bo ta državni zbor z argumenti, ki sem jih posredoval vsem članom odbora za šolstvo - in ko bo amandma na vrsti, bom tudi o vseh teh listih spregovoril - znal oceniti in tudi za amandma (ker sedaj v proračunu ni, potem je edina možna pot prek amandmaja) zagotovil sredstva, ki so v sklepu zapisana.
Da je šlo na rob in proti temu, se je pa tudi izkazalo na odboru za finance, ko je odbor za finance po splošni razpravi, po vseh amandmajih, ki so bili vloženi, po pripravi predloga proračuna s strani vlade, predlagal svoj amandma in ta amandma z 8 proti 7, torej z enim glasom več v negativnem smislu, je padel amandma, ki je bil sestavljen, ne v županski pisarni, ampak na ministrstvu za šolstvo (Opozorilni pisk-omejitev časa za razpravo), kjer bi investicije za 200 milijonov povečal, in sicer s 481 na 681 milijonov. Tudi to je dalo misliti o tem, o čemer je govoril prej moj kolega Kelemina. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Pukšič. Predlagam, da se o tej investiciji, o tem amandmaju, oglasite ponovno potem, ko bomo glasovali o resorju za šolstvo.
Gospod Kelemina ima repliko.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Priznam, da sem, ampak samo delno, mogoče izrabil ta institut razprave, kajti govoril sem pa le v kontekstu sprejemanja proračuna in govoril sem o tem, da je okrnjena svoboda odločanja, ki je vezana seveda na ta proračun 1998. Seveda me vi lahko kot predsednik državnega zbora v vsakem trenutku izključite, imate to moč in to ste že dokazali velikokrat, da uspešno znate uveljaviti tudi svojo samovoljo.
Kar se pa tiče gospoda Anderliča, saj mene tako in tako ne boste prepričali, lahko mogoče samo tiste, ki vas ne poznajo, jaz sem vas dosti dobro spoznal zdajle tukaj v državnem zboru in vem, da boste vi vse, karkoli ste kadarkoli povedali takole neuradno na hodniku ali kateremukoli s čimerkoli zagrozili ali karkoli se je že zgodilo, boste tukaj za to govornico zanikali. To je vaš stil in vem, da drugače tudi ne morete ravnati, če hočete javnosti pokazati, da ste pač pošteni in tudi kolikor toliko pravični do vseh. Seveda pravite tudi, da službe, ki so pač, te državne službe, da delujejo v skladu s programi, v skladu z vrstnim redom itn.. Seveda, jaz pravim, večina teh služb, poglejte, gospod Anderlič, je pod vašim vplivom, pod vplivom LDS. Zdajle, nekaj si je teh kompetenc priborila ljudska stranka, ampak bistveno premalo, tudi v svojih resorjih, bistveno premalo in prek teh služb, ravno prek teh služb se uveljavljajo določeni interesi vladajoče koalicije. To je dejstvo, to je dejstvo, če tega ne veste, vam bom jaz to dokazal. Jaz lahko včasih tudi kličem kakšnega sekretarja ali podsekretarja ali kogarkoli že na vlado, ko imam njihove številke, pa me tajnica ne spusti do tistega človeka, ki bi tudi kakšen problem rešil recimo, ki ga ima občina; moja občina jih ima veliko. Enostavno me ne spusti, pravi, ga ni, da ono, drugo, tretje, desetkrat se naročam lahko tudi, tako da moramo obupati. In kaj naj storim? Osebno naj grem tja in naj čakam. Enostavno ne pridem na vrsto in moram vam povedati, da vem za primere, ko so se spreminjali letni programi, tako rekoč, prav zaradi te vladajoče, mislim na osnovi pritiskov vladajoče koalicije, so se spreminjali, tudi nacionalni program se je sposoben spremeniti in se delajo investicije v lokalni skupnosti zaradi nekih ozkih lokalnih interesov, država pa naj gre kamor hoče. Na tak način ta državni zbor, če bo tako odločal in take odločitve sprejemal, pod pritiskom, se pravi pa za neke ozke lokalne interese, potem ni po moji oceni tak državni zbor, tak državni zbor ni legitimen in tudi ne more odločati o usodi vseh državljanov Slovenije. Zato bi vas prosil, da smo vsi enakopravni in da strokovne službe delajo svoja dela, da se izvajajo programi tako, kot so bili dogovorjeni, kot je potreba na osnovi nekega planiranja, kot se kaže potreba v državi, ne pa na osnovi nekih političnih interesov. Lahko se pa seveda o določenih političnih dilemah, ki nastajajo, pogovorimo tukaj in potem tudi o njih razpravljamo in debatiramo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Kelemina. Doslej mi še ni bilo potrebno nobenega govornika izključiti in tudi nikakor ne želim, da bi se posluževal te možnosti, ampak da se dogovorimo in korektno nastopamo. Prosim pa vas, da kadar med seboj polemizirate, da niste žaljivi do poslancev, da vendarle upoštevate in spoštujete eden drugega. Če mi tega ne bomo tako delali sami, potem tudi drugi nas ne bodo spoštovali. Torej vendarle imejmo občutek, kadar izrekamo hude obtožbe na račun poslank in poslancev, predvsem kadar jih žalimo. Dve repliki, gospod Špiletič je bil prvi, potem pa gospod Anderlič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Repliciram gospodu Anderliču. Namreč, izza te govornice je v svojem nastopu nekako "ošvrknil" opozicijo, češ, da zavira sprejem proračuna in s tem seveda zavira tudi izvajanje vseh razvojnih programov, ki bi lahko izhajali iz tega proračuna oziroma zavira vse investicije in vse, kar pač lahko izhaja iz predvidenih proračunskih postavk. Mislim, da je v prvi meri dolžan ugotoviti nekaj, da vlada ni predložila predloga proračuna v ta državni zbor, tako kot to določa 215. člen poslovnika tega državnega zbora, in sicer skrajni rok za predložitev je 1. oktober. Vlada je proračun obravnavala šele na svoji seji 24. novembra. Torej ne kriviti opozicije, da skuša s tem, ko zahteva določene odgovore na vprašanja, zavirati sprejem proračuna. Ne kriviti opozicije za to, da se ne izvajajo niti razvojni programi zaradi tega, ker ni pripravljena sprejeti dela do osmih ali pa ne vem do kdaj boste lahko še predlagali ali izglasovali. In zato, gospod Anderlič, ni nobenega opravičljivega razloga, da vlada tega ni storila. Če ste lansko leto rekli, da potrebujete učne ure in ne vem še kaj, potem letos po učnih urah bi morala zadeva steči, pa očitno ni in za to ni kriva opozicija, ampak stranke, ki ste v vladajoči koaliciji.
Drugo, gospod predsednik, jaz imam še dve proceduralni vprašanji, če smem. Prvič, danes ob šestih je sklicana seja odbora za infrastrukturo in sprašujem, kaj bo s tem, ker ste najavili podaljšanje dela do osme ure zvečer. In pa drugo vprašanje: glede na to, da manjkajo določene tabele, na kar je opozoril moj kolega Hvalica, smo si jih skušali izdelati sami. Vendar v Lotus Notesu predloga proračuna ni. Jaz, kakor poznam način dela v tem državnem zboru, niti enega amandmaja ne morem vložiti, če ni predhodno vnesen v Lotus Notes. In zdaj sprašujem, zakaj ni tega v Lotus Notesu oziroma ali tudi pri vlaganju amandmajev veljajo dvojna merila: ena za opozicijo, ena pa za vlado.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Špiletič. Kadar poteka seja državnega zbora, takrat ni sej delovnih teles, torej danes ob 18. uri ne bo seje odbora za infrastrukturo in okolje. Na vaše drugo vprašanje pa si moram dobiti odgovor. Sam trenutno ne morem odgovoriti glede Lotus Notesa.
Dopolnjen predlog proračuna je objavljen pod postavko objava aktov. Za amandmaje pa ni več časa za vlaganje in seveda ni bilo več potem te potrebe. Prosim, gospod Špiletič, da razčistimo to zadevo.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod predsednik, jaz imam tukaj spis, "drugi akti", saj imam, vendar tabel ni notri, da bi s pomočjo računalniškega programa prišli do sumarnih podatkov in do primerjav, ki smo jih želeli narediti. Samo na to sem želel opozoriti. Tako, da še vedno ostajam pri svojem, da v Lotus Notesu predlog proračuna ni vložen, tako kot to velja za ostale predpise oziroma ali pa velja vsaj za nas, kadar vlagamo katerikoli amandma.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. To bomo lahko tehnično še pogledali glede samih tabel v tem programu. Tabele so objavljene tudi v Poročevalcih. Boste pa dobili eno od tabel, ki je bila včeraj predlagana v razpravi, prej sem jo že omenil in bo v kratkem razmnožena in jo boste, poslanke in poslanci, dobili na klop, tako da bo ta del rešen. Gospod Špiletič, prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod predsednik, še smo iskali po Lotus Notesu, vendar prišli smo do ene opombe (tri zvezdice): "Predlagatelj tabel, ki so sestavni del proračuna, ni predložil v elektronski obliki." Zdaj pa sprašujem, ali bo to postala praksa, da kadar nekdo ne bo predložil nekaj v elektronski obliki, v Lotus Notesu ne bo objavljeno, ali boste zagotovili, da bodo tudi te tabele v Lotus Notesu, tako kot to velja vedno, kadar mi vlagamo katerikoli predlog ali amandmaja ali sklepa ali česarkoli. Opozarjam, da je vlada zopet tu tudi v tem pogledu v privilegiranem položaju.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Sedaj bo dobil besedo za repliko gospod Anderlič. Objava v Lotus Notesu seveda ni poslovniški pogoj, ampak je bil le dogovor, da bi čimveč gradiva poslanci dobivali tudi prek tega medija. Jaz se bom sam zavzel, da bo tudi tabelarni del čimbolj prisoten. Prosim, gospod Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Zahvaljujem se gospodu Pukšiču za korektno izjavo za to govornico, torej da nikoli od mene ni slišal nobene tovrstne grožnje, o kateri je gospod elemina tukaj govoril. Še več, pozabil sem prej povedati, ko me je včeraj seznanil s tem, da je že podpisan znesek oziroma pogodba ali kakorkoli se že imenuje tisti akt, da je spremenjen in sem zagotovil in rekel, da če je pa to tako in če je podpisano, se pa zagotovo to mora urediti, in bom tudi sam preveril če je tako. In tako je bil pogovor zaključen.
Kar se pa gospoda Kelemine tiče, jaz res obžalujem, da ni zmogel toliko moči, da ko ga je gospod Pukšič za to govornico demantiral, da bi se distanciral od svojih izjav in svojih klevet, ki jih je tukaj izrekel. Če je tako, potem se je potrebno vprašati kdo na koga izvaja pritisk in kdo komu kaj tukaj hoče na tak ali drugačen način dopovedati. Jaz sem se pripravljen vedno in zmeraj, če sem v zmoti, komurkoli opravičiti ali karkoli narediti, da bi se odnosi normalizirali in da bi na način pogovora, dogovora, razgovora in razčiščenja vprašanj prišli tudi do dobrih rešitev. Na tak način očitno niso pripravljeni vsi delati.
Gospod Špiletič, ni bil namen ošvrkniti opozicijo. Jaz sem tudi zjutraj že na kolegiju rekel, da je absolutna odgovornost vlade, da 1. oktobra ni bil tukaj proračun in to je napaka. Od tistega trenutka naprej pač, ko je bil proračun v državnem zboru vložen, tečejo roki, tako kot so s poslovnikom določeni. Mislim, da je korektno v vsem tem kontekstu, v tistih prvih razpravah, v katerih je bilo in v zvezi s tem je pa moja skrb in moja ambicija, tako znotraj poslanske skupine kot tudi v državnem zboru, pa, če hočete, tudi v koaliciji, ta, kako bi pripeljali stvari do konca in jih sprejeli v interesu, ne zaradi časovnih stisk in ne vem česa še vse, v interesu izvajanja programov in vsega drugega, kar ta država pač rabi in je prav, da proračun sprejmemo. Če ga ne bomo ta teden, ga pač ne bomo ta teden sprejeli, ali pač ga bomo takrat, ko ga bomo. Jaz verjamem, da ni mogoče zaustaviti na silo, s prisilo ali kakorkoli vse tisto in tudi narobe bi bilo, če je kaj demokracije - in jaz verjamem, da jo je - da bi počeli kakorkoli drugače. Ne obtožujemo pozicije za to, da zavlačuje ali da je kakorkoli drugače, absolutno. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Jaz sem pazljivo poslušal danes gospoda Prijatelja, in iz njegove razprave sem razbral, da še ni enotnega koncepta o tem, ali naj se izguba zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pokrije v letošnjem letu ali naj se ta prenaša v naslednje leto itd., skratka, da tu je še odprto in da je to pač odvisno od tega, kako bomo poslanci odločili. S tem v zvezi bi pa vendarle vprašal ministra, ki je zadolžen za usklajevanje socialnih področij, gospoda Kušarja, da poda svoje mnenje, svoje videnje o tem, kako se bo uresničevalo tako izvajanje zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zakona o zdravstvenem zavarovanju in tudi vseh ostalih socialnih transferjev, kajti ti so po izjavah gospoda Gasparija, pa tudi sicer lahko to razberemo, ključni problem, ki pravzaprav vleče proračun v rdeče številke. Tako, da mislim, da poslanci pred odločanjem vendarle zaslužimo pogled resornega ministra, pristojnega za koordinacijo teh resorjev, kakšno je njegovo videnje in kakšno je njegovo stališče, kakšen je njegov predlog, v kakšni smeri naj razmišljamo, da bo problem, ki je pred nami, odpravljen na optimalen način.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo. Jaz bi rekel oziroma vprašal pri tej splošni razpravi - mogoče mi je premalo znano, ampak vendar postavka "dopolnilna sredstva občinam, sredstva za investicije". Verjamem, da bo tudi to sprejeto, in prav je. Gre za 579 milijonov, kjer pa potem piše v obrazložitvi ministrstva za finance, "z zagotovitvijo dodatnih sredstev za investicije v okviru dopolnilnih sredstev občinam bo resornim ministrstvom, ki oblikujejo merila za zagotavljanje porabe občin po tretjem odstavku 20. člena zakona o financiranju občin, omogočeno, da bodo odobrila dodatna sredstva za sofinanciranje investicij na lokalni ravni. Dodatna sredstva iz tega naslova v višini 579 milijonov se bodo zagotovila predvsem za investicije na področjih, ki jih pokrivajo in za katera določajo merila ministrstvo za šolstvo in šport, ministrstvo za zdravstvo ter ministrstvo za kulturo". 20. člen zakona o financiranju nalog občin pravi, da "med odhodki iz prvega odstavka so sredstva za delo občinskih organov in občinske uprave, sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialne..." in tako dalje, da vsega ne naštevam, torej da "med odhodke iz tega odstavka se štejejo tudi nujne investicije, ki se za vsako proračunsko leto ugotavljajo v skladu z merili, ki jih določijo pristojna ministrstva". Glejte, mogoče je tudi v teh sredstvih lahko pokriti kakšen del investicije, ampak če jaz to dobro razumem, so to sredstva namenjena za občine, za usposobitev občine, da lahko konkurira na takšnem ali drugačnem razpisu. Ne vem, navedel bom primer: za izgradnjo domov za ostarele je bil razpis, na katerega smo se občine morale prijaviti do 28. februarja, če smo želeli konkurirati, in to je bil predpogoj, za izgradnjo doma; investicija pa se pokriva 70% s strani države, 30% pa s strani občine. Če jaz dobro razumem, so to namenjena sredstva, ki bodo pomagala občine usposobiti, da bodo lahko na ta način pokrile svojih 30%, da bodo lahko konkurirale na tem razpisu, da dobijo z druge strani potem še 70%. Ali je to to - in če to je, bi bilo dobro pred sprejetjem tega proračuna vedeti, koliko in katerim od teh treh ministrstev bodo ta sredstva namenjena in katerim občinam. Ker če bomo sedaj to vedeli, bomo pač vedeli, v nasprotnem primeru, če se bo to spravilo prek zagotovljene porabe, pa verjetno poslanci enostavno ne bomo imeli tega pregleda. Ker gre za 579 milijonov, je le precej velika postavka, za katero pa mislim, da bi bilo dobro, da bi to vedeli. Vem pa, in če tega podatka ne bom dobil, tudi ne bom pri njem vztrajal, ker piše, da to naredijo pač resorna ministrstva sama. Skratka, gre za to, ali bodo ministrstva ali pa - ker jaz verjamem, da je ta seznam narejen in da se točno ve, komu je to namenjeno; samo je vprašanje, ali je vlada pripravljena to tudi državnemu zboru pokazati. Tako kot pa piše v zakonodaji, pa ni potrebno, torej se zavedam tega, pa vendar upam, da bomo dobili poslanci to v vpogled. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Želi kdo od predstavnikov vlade odgovoriti na vprašanje, ki je bilo postavljeno? Predlagam, da se predvsem vprašanje, ki ga je postavil gospod Pukšič, razčisti, ko bomo pri posebnem delu proračuna glasovali o teh amandmajih. Prosim. Državni podsekretar.
SLAVKO TEKAVČIČ: Hvala za besedo. Pri pripravi meril za zagotovljeno porabo v občini za vsako proračunsko leto je gospod Pukšič jasno in glasno povedal, katere določbe so tisti merodajni element, na osnovi katerega resorna ministrstva izračunavajo in finančno ovrednotijo merila za posamezno občino. V sklopu meril se tudi priznavajo sredstva za najnujnejše investicije, vendar ta sredstva, ki se priznavajo, pomenijo samo dodatno kvaliteto sredstev, ki naj bi omogočila posamezni občini izpeljavo oziroma dokončno financiranje investicije na posameznem področju, ki jo pelje posamezna občina. To pomeni, da praktično pomenijo sredstva, ki jih dobi občina priznano skozi merila po tretjem odstavku 20. člena zakona o financiranju občin, državno, nepovratno pomoč za dokončanje ustrezne investicije. Posamezna resorna ministrstva imajo tudi opredeljen sorazmerni delež sredstev, ki ga lahko, pokriva ministrstvo s strani državne ravni. Za področje osnovnega šolstva se ve, da je ta meja 50%, ta zgornja meja 50%. Za sredstva, ki pa so bila oziroma so predvideva v amandmaju, mislim, ki ga bo državni zbor še sprejemal in je predložen v dopolnjenem predlogu državnega proračuna za leto 1998 v višini 579 milijonov, pa je ustrezen razdelilnik teh sredstev ministrstvo za finance sporočilo posameznim resornim ministrstvom, ki sedaj oblikujejo merila za zagotovljeno porabo. Vsa merila, ki so potem tudi verificirana in sprejeta na vladi, so vsako leto posredovana tudi državnemu zboru, rok je v 60-ih dneh po sprejemu državnega proračuna, in posredovana tudi vsem županom občin, da vidijo, v kakšnem obsegu in v kakšni višini so odobrena sredstva za namen. Skladno s pravili igre, če tako lahko rečem, ki so predpisana v državnem proračunu, pa se ob izpolnitvi vseh pogojev in dokumentacije, ki mora biti predložena, tudi posameznim občinam nakažejo potem pripadajoča sredstva finančne izravnave za ta namen. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Tekavčič. Vprašanje je bilo tudi postavljeno glede socialnih transferjev in izvrševanja nekaterih socialnih zakonov. Lahko odgovori minister za finance? Prosim, gospod Gaspari.
MAG. MITJA GASPARI: Hvala lepa, gospod predsednik. Čeprav vprašanje, mislim da je bilo naslovljeno na gospoda Kušarja. Ker ga ni v dvorani, bi danes težko kaj novega povedal na tisto, kar je bilo včeraj v popoldanski razpravi dovolj na široko, tako spraševano, komentirano kot tudi odgovarjano.
Še enkrat velja povedati, če obravnavamo samo ti dve blagajni obveznega socialnega zavarovanja, ki sta združeni v Zavodu za pokojninsko in Zavodu za zdravstveno zavarovanje, da če gre za drugo blagajno, to je zdravstveno zavarovanje, da ne v preteklosti, ne v letošnjem letu ni posebnih težav, gledano empirično, to se pravi, ko se pogledajo številke o prihodkih in odhodkih in pa tudi posledično saldo tega poslovanja. Celo lahko slišimo in smo brali v javnih občilih, da je direktor zavoda zagovotil, da tudi povečanje plač zdravnikom, ki ga ti zahtevajo, ne bo vplivalo na spremembe takšnih gibanj prihodkov in odhodkov oziroma predvsem salda v poslovanju zavoda. To je pač meritorna ocena predstojnika zavoda, ki jo je treba resno upoštevati, zato ni nobenega razloga, da bi nekdo pričakoval, da bo prišlo v tem zavodu do primanjkljaja. Res je, da so tako kot za pokojninsko zavarovanje tudi za zdravstveno zavarovanje bili zakoni sprejemani v začetku leta 1992, v prvih treh mesecih leta 1992, in od takrat veljajo z majhnimi dopolnitvami ti zakoni v praksi. Spremenila se je praksa prispevnih stopenj, kot veste, zelo so nihale; prvotno so bile predvidene na bistveno previsoki ravni, vsaj za zdravstvo. Tisti, ki se spomnite teh stopenj, se boste spomnili, kako visoke stopnje so bile v letu 1992 in 1993. Zaradi tega so se nakopičili ogromni presežki v tistem času, pretežno na zdravstveni blagajni. V tem trenutku je stopnja takšna, da omogoča normalno poslovanje zavoda, seveda brez kakršnihkoli bistvenih sprememb v pravicah oziroma obsegu zagotavljanja dejavnosti v obveznem delu zavarovanja, zaradi tega, kot vsi verjetno dobro veste, se obseg prostovoljnega zavarovanja oziroma dela tega sistema širi oziroma povečuje v zagotavljanju zdravstvenih storitev.
Pri pokojninskem skladu - če zdaj še enkrat samo kratko komentiram - je bila dinamika nekoliko drugačna. Prišlo je do znižanja prispevnih stopenj in to v letu 1996. Poslanci, ki ste bili poslanci že v prejšnjem sklicu državnega zbora, se spomnite rebalansa proračuna za leto 1996, v juliju leta 1996, ko je državni zbor izglasoval spremembe in dopolnitve zakona o prispevnih stopnjah, ki so te stopnje znižale približno z 31% na približno 24,5% od bruto plače, in to seveda v celoti izključno na račun znižanja obremenitev delodajalcev iz tega naslova. To pomeni, da bi se morali zmanjšati stroški financiranja podjetij oziroma če bi se podjetniško obnašanje v tem primeru dosledno izvajalo, bi se povečal obseg obratnega kapitala v podjetjih, ki bi povzročil zmanjšanje potrebe za eksterno financiranje poslovanja v podjetjih. Koliko se je to zgodilo dejansko in koliko se ni, pač lahko prepustimo diskusiji pod točko o splošnih gospodarskih gibanjih v Sloveniji, ki še sledi. Zanimivo bo slišati različna mnenja o tem, ali je bil ta ukrep dejansko v praksi potem tudi ustrezno izkoriščen s strani tistih, ki so to olajšavo dobili, ker to je bila izrazita davčna olajšava od leta 1996 naprej.
Očitno pa je, glede na to, da ni sprememb, vsaj ne do danes, v tistem delu sistema, o katerem smo včeraj govorili - in jaz bi vam lahko naštel osem točk definitivno, ki so analitično ugotovljene kot pomanjkljivosti zdajšnjega sistema, ki se še niso spremenile, in bom to naredil, če bo potrebno v nadaljevanju. Natančno bom povedal, katere stvari v zdajšnjem sistemu, ne da si zaslužijo, ampak zahtevajo spremembe, če želimo imeti dejansko pravičen medgeneracijski sporazum, kar naj bi ta sistem bil, dokler takšen, kot je, velja. Če bi se take spremembe zgodile, bi seveda tudi v tem trenutku pokojninski zavod lahko posloval z manj težavami skupaj seveda z ministrstvom za finance, ki sodeluje z zavodom, da se njegova dejavnost tako normalno odvija. Odlaganje teh problemov na kasnejši čas pa seveda kaže na to, da bo problem postal nevzdržen v zelo kratkem času. Dinamika od leta 1996 do danes, kdor ne želi tukaj samo polemizirati, ampak tudi analitično pogledati številke, kaže ta dejstva, to odpiranje škarij, ki je neizbežno. To odpiranje škarij se bo zgodilo celo tudi, če ne bo prišlo do znižanja prispevnih stopenj v naslednjih letih, glede na sistem, ki omogoča tako izrazito predčasno upokojevanje, ki ima tako izrazito nizek prag za redno upokojitev, sistem, ki omogoča take razlike med zavarovanci v fazi njihovega aktivnega delovanja, razlike, ki so zelo izrazite med moškimi in ženskami, ki so tudi precej specifične za Slovenijo glede na druge države v Evropski uniji in še nekaj takih stvari, ki bi jih lahko v takem primeru bolj podrobno razložil takrat, ko bo to potrebno oziroma če bomo o tem še nadalje razpravljali. To so razlogi, zakaj je pokojninska blagajna v težavah oziroma ne pokojninska blagajna, sistem je v težavah, ker zavod sam ni v težavah, ker v principu v težavah ne more biti. Mislim pa, da je to opozorilo vsem nam, da je potrebno vsaj tiste prve korake v reformi storiti takoj in ne izgubljati časa v razpravi o tem, kdaj bo prvi, pa drugi in ne vem kateri steber uveljavljen in kakšen bo. Zdaj vemo, da ta tako imenovani prvi steber ali pa zdajšnji sistem je takšen, da ni vzdržen in da ne bo vzdržal pod nobenim pogojem takšen, kakršen je, ne glede na gospodarska gibanja, ki bodo lahko nekoliko boljša ali pa nekoliko slabša. Ker sta pa vprašali kdaj so se te stvari primarno zgodile, so pa tudi empirična dejstva, kdaj so se zgodile, in sicer v letih 1990, 1992. Če boste pogledali krivuljo upokojevanja v zadnjih desetih letih, boste našli točne točke, v katerih so se kakšne stvari zgodile in primarno so se zgodile v teh dveh letih. Število upokojencev se je takrat dramatično povečalo. In ker se je tudi sistem vezave povprečne pokojnine na povprečno plačo, ki je bil uzakonjen še enkrat leta 1992 v tistem zakonu marca, in normalno, da z zmanjševanjem števila aktivno zaposlenih, ob povečevanju števila upokojenih pri uporabi principa povprečne vezave povprečne plače na povprečno pokojnino, se je zgodilo, da je v masi, ki je pa pomembna za proračune, za pokojninsko blagajno in še za koga, da je v masi prišlo do tistih rezultatov, do katerih je prišlo. Ta diskusija o vezavi med pokojninami in plačami je seveda v toliko kontraproduktivna, ker se ne odvija na ravni, ki je ekonomsko lahko racionalna. Druga stvar je pa, kaj se dogaja znotraj strukture pokojnin med posameznimi dohodkovnimi razredi, kakšna je progresija, kakšna je degresija. To pa mislim, da spada v razgovor o racionalnosti organizacije zdajšnjega medgeneracijskega sporazuma. Praviloma medgeneracijski sporazum temelji na manjših razlikah v pokojninah med upravičenci, ker sicer se to spreminja v kvazi kapitalski način zagotavljanja socialne varnosti za čas upokojitve. Ne vem sicer, kaj bi gospod Kušar odgovoril. Če bo prišel, bo lahko odgovoril tudi sam. Problem, o katerem smo včeraj razpravljali, o njem se lahko razpravlja na veliko načinov, ampak na koncu zmeraj ostanejo številke. Te številke so neizprosne. To, da upamo, da bo glede na to, da se izterjava izboljšuje in da bo tudi ta zakon, o katerem smo že včeraj govorili, tudi zagledal luč sveta v parlamentu, ne, upajmo, ne v redni proceduri, ampak v hitri, ker ima seveda svoje razloge, zakaj hitri, podatki to zelo jasno kažejo in je težko nasprotovati, da tukaj ni razlogov za hitro proceduro. Ti problemi v redni proceduri ne bodo nič boljše evidentirani kot v hitri, ker so že nekaj časa zelo jasni, samo rešeni še niso, rešitve še niso sprejete. Na teh elementih, ki sem jih povedal, tudi kvarijo stvarno, medgeneracijsko pogodbo ali pa medgeneracijski sporazum. Naš sistem pa, vsaj svoje osebno mnenje lahko povem, je pa pokvarjen kapitalski sistem. Ljudje ga razumejo kot kapitalski, dejansko pa ni kapitalski, ampak je v bistvu plačevanje aktivnih za tiste, ki niso aktivni. S tega zornega kota nam nič ne pomaga velika razprava o tem, kdo je bolj odgovoren za kaj, kdo manj, ker taka vrsta spremembe zahteva širši konsenz kot, jaz bi rekel strankarski, ker zadeva več ljudi kot samo ljudi, ki so v strankah oziroma so strankarsko aktivni. Posledice so pa seveda širše za množico ljudi in mislim, da prej ko bomo spoznali, da je treba nekaj storiti zdaj v sistemu, ki neposredno direktno ne tangira v veliki meri upokojenih, v veliki meri pa tangira s svojimi posledicami tiste, ki so zdaj aktivni, ki bodo postali kasneje upokojeni in bodo zelo negativne posledice čutili, počasnega prehajanja do teh sprememb, o katerih se pogovarjamo že nekaj časa in ki se empirično, kot sem rekel, kažejo v teh posledicah v številkah. Jaz še vedno mislim, da bomo našli rešitev v državnem zboru. Tudi danes na odboru se je začela ta diskusija glede zakona o izvrševanju proračuna, kako različne poglede do tega zbližati in kako hkrati zagotoviti tisto, kar je po moje bistveno, da upokojeni dobijo redno, pravočasno in v celoti svoje pokojnine. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod minister. Jaz predlagam, da o vsebinskih spremembah pokojninskega sistema, ki so nujne in bodo brez dvoma kmalu tudi na naših mizah, danes ne razpravljamo, ker to ni tema dnevnega reda. Želi še kdo besedo? Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala lepa. Ja, jaz se resnično zahvaljujem gospodu Gaspariju za podrobno obrazložitev. Mislim, da jo je ponovil, ampak je ves kontekst razlogov, ki so pripeljali do zagate v socialnih transferjih oziroma izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja ponovil in kvalitetno ponovil. Pa vendar, jaz sem želel tu predvsem mnenje gospoda Kušarja. Prvič, zaradi tega, ker je včeraj predsedujoča prebrala obvestilo vlade, da so razpravljavci na seji državnega zbora, ko se obravnava proračun, vsi ministri, torej tudi minister Kušar, ki je pristojen za koordinacijo dela socialnih ministrstev, če se lahko tako izrazim, in drugo, ker je ravno njegova stranka predlagala kar štiri zakone, s katerimi v bistvu ohranja prvi steber, za katerega minister Gaspari in številni drugi ugotavljajo, da ne vzdrži več v taki obliki oziroma, da so potrebne čimprejšnje reforme. Zaradi tega jaz prosim, gospod predsednik, da mi pojasnite, ali se je gospod Kušar opravičil, ali je kakšen drug razlog, da ga ni tu. Če nima nekega opravičljivega razloga, potem prosim, da pride sem in da pojasni, kajti nenazadnje je to sklep vlade in poslanci, vsaj iz tega, kar je tudi vlada sklenila, imamo pravico zahtevati odgovor tudi od vsakega posameznega ministra. Zato prosim, da to zagotovite, če ne, pa naj se za nekaj minut eventualno prekine sejo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Jaz nisem dobil podatka, da bi se minister, gospod Kušar, opravičil. Kot sem pa povedal, pa predlagam, da vsebinske spremembe reforme pokojninskega sistema danes ne odpiramo. To ni tema današnje seje, bo pa v kratkem tema tako številnih delovnih teles državnega zbora kot tudi državnega zbora. Predlagam torej, da ne odpiramo vprašanj o stebrih, o modelih, o kapitalskem sistemu in tako naprej, ampak da se preprosto opredelimo do vloženih amandmajev in do razprave o amandmajih, ne pa o splošni razpravi, ker ni tema te seje državnega zbora, glede sprememb na pokojninskem področju.
Želi še kdo razpravljati? Imate proceduralni predlog?Gospod Potrč, prosim.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz bi se zahvalil vladi oziroma ministru, da nam je dal ta prikaz dopolnjenega predloga proračuna po proračunskih uporabnikih. Rad bi pa povedal, da mislim, tako kot sem jaz to na hitro ugotovil, trdim, da gre za kar pomembno nekorektnost, ki jo je naredila vlada v tem pojasnilu. Namreč, za kaj gre.
Pod rubriko 4 so napisani vladni in poslanski amandmaji. V teh vladnih in poslanskih amandmajih, tako kot jih prikazuje vlada, je seštevek 26 milijard 310 tisoč 669. Po mojem pregledu, tako kot vlada to sama pove, kje je podprla, kje je povzela in podobno, in takšnih primerov je... dva, štiri, šest, osem - devet, gre za kompleten znesek poslanskih amandmajev 2 milijardi 210 tisoč 640. Ostalih 24 milijard in 100 tisoč zaokroženo, je amandmajev, ki jih je samostojno, brez povezave s poslanci, pripravila vlada. Mislim, da bi bilo zelo korektno na ta način dati ta prikaz, ker drugače bomo zopet slišali, da smo bili poslanci krivi, da se je obseg proračuna na podlagi amandmajev, ki jih je pripravila vlada, tako zelo povečal.
Jaz bi prosil, če je kakršenkoli ugovor tej moji ugotovitvi, da se to zdaj pove, sicer pa da se sprejme na znanje, da ta postavka 4 ni prikazana na objektiven način, ker ima seštevek poslanskih in vladnih; razlika med tem, kaj je vlada koalicijsko samostojno predlagala, in tem, kar sama piše, da povzema poslanske amandmaje, pa je v razmerju 24 milijard proti 2 milijardama (zaokrožim). Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. V tem času smo tudi preverili (gospoda Špiletiča ne vidim, aha, so ga poklicali)... Želi besedo gospod Gaspari na to razpravo gospoda Potrča? (Ne želi.) Potem lahko ugotovim, da bi ta del razprave o splošnem delu proračunu zaprli in se potem odločali o posameznih amandmajih, do katerih bi se lahko poslanci tudi opredelili. Gospod Luci.
MIROSLAV LUCI: Gospod predsednik, hvala za besedo. Sam se nisem nameraval prijavljati za diskusijo v splošnem delu, vendar so me na to nagovorili zlasti predstavniki vlade, predstavniki institucij proračunskih porabnikov. V teh razpravah se je pojavljala neka negotovost, koliko sredstev bo še potrebno, koliko bo na koncu proračun. Zato, spoštovane poslanke in poslanci, bi vseeno želel nekaj stvari povedati. Proračun je namreč prikaz finančnega delovanja vlade oziroma koalicije, ki to vlado vodi. Seveda je proračun tudi prikaz strankarskih oziroma političnih interesov zlasti koalicijskih strank, ki državo vodijo, in ne nazadnje tistih, ki so se uspeli dogovoriti o skupnem vladanju, in tudi tistih, katerim so davkoplačevalci namenili določene glasove zaupanja in seveda neke naravnanosti za naprej.
Toda proračun je mnogo več kot samo trenutni politični interesi strank. Je odraz trenda, kam neka država sili in koliko je koalicija državotvorna pri reševanju globalnega položaja slovenskega gospodarstva, ekonomije in s tem preprostega slovenskega človeka, ki dela in si s tem služi za sebe in za svojo družino. Slovenske volivce zanima gledanje v prihodnost in s tem gledanje v perspektivo Slovenije tudi v naslednjem tisočletju in ne to, koliko bodo posamezni strankarski resorni ministri dobili na politični veljavi, torej političnih glasov in volivcev. Vse to je gledanje na kratki rok oziroma politično kupovanje glasov.
Vladi oziroma pristojnim ne bi želel groziti oziroma z njimi polemizirati. Preprosto bi želel slišati nekatere konkretne rešitve na določena vprašanja, na katera moram tudi kot državljan in kot župan odgovarjati konkretno in jasno slovenskemu človeku, torej z določenega področja. Vendar ta človek ni naiven in ne nerazgledan.
Pretresli so me članki predsednika gospodarske zbornice. Vsak dan izgubimo 40 delovnih mest. Kje je razvoj v našem proračunu? Kje je skrb za makroekonomsko politiko, ki je taka, da srepo gleda v izgubo delovnih mest, na neizpolnjevanje kolektivnih pogodb in štiristo, šeststo delavcev, v nekem okrožju, ki se v trenutku znajdejo brez dela. Ko gledaš, kje je v proračunu denar za to oziroma na kakšen način se to rešuje, tega ni.
Proračun, ki je danes predlagan, je večji, kot so zmožnosti gospodarstva. Zagotovo je manjši, kot so apetiti uporabnikov. Ampak kje je tukaj razvoj, kje je gospodarstvo, kje je podjetništvo, kje je obrt? Tega ni videti v državnem proračunu, tega ni videti tudi v naših občinskih proračunih. Dnevno smo na tapeti tisti, ki delamo na lokalnem nivoju, kje je vaš denar za razvoj, na kakšen način boste spodbujali obrt, podjetništvo, gospodarstvo in tu smo brez moči. Pošiljamo ljudi na državne resorje in v tem proračunu, za takerega smo rekli, da je za uporabnike premajhen, za gospodarstvo pa prevelik, so še se odprle bianco menice, torej dane so možnosti nekaterim, da gredo v izgubo. Ko je ta možnost dana, gospodje moji, kdo ne bo tega izkoristil. Pričakujmo, da se bodo v teh področjih pojavile izgube. Ko smo lani sprejemali proračun, ki je v slovenski državi prvič zabredel v rdeče številke oziroma ko so davkoplačevalci kljub davkom zbrali premalo denarja, da bi plačali celotno državo, administracijo, vlado, pa tudi naše stvari, nam je guverner centralne banke jasno in glasno povedal, kam nas to lahko vodi, kam bomo lahko zašli. Pri tem predvsem mislim na ekonomsko problematiko, ker vsi vemo, kaj to pomeni, saj smo vsi tukaj živeli že v neki državi, z velikim dolgom in fiskalno neuravnoteženostjo, z veliko zadolženostjo, z veliko inflacijo, z veliko negotovostjo in premalo ovrednoteno domačo valuto.
Gospod Arhar je jasno in glasno kritično ocenil proračunski deficit in kaj to pomeni za v naprej. Verjeli smo, da bo njegov govor pripomogel k temu, da se bo koalicija sporazumela, kaj bo dobro in kaj ne za prihodnost in jasno opredelila cilje, do katerih moramo prispeti. To se drugič v tej koaliciji ni pripetilo. Nasprotno, dosegli so oziroma bomo, da bo letošnji proračunski deficit še večji in samo spomnimo se prejšnje koalicije, ki deficita niso imele in da so prihodki izrazito optimistično naravnani, medtem ko so odhodki realni in vsekakor bodo dosegli seveda za potrošnjo in za politično manevriranje. Želel bi samo vedeti, ali je državi in koaliciji jasno, da se tudi v tem primeru davkoplačevalcev ne more izkoristiti in naivno prepričati. Medtem ko koalicija poskuša svoje prihodke povečati s prodajo državnega premoženja, se sprašujem: ali bodo s prodajo državne lastnine in premoženja želeli zakrpati tako privatizacijsko luknjo in luknjo v proračunu, kar se mi zdi dejansko težko, četudi je možno, da je po ocenah državnega premoženja dovolj za obe luknji, bo to operativno do sprejetja državnega proračuna skoraj nemogoče. Država se je v veliko primerih prikazala za neoperativno in zdi se mi, da letos ne bo nič drugače. Če pa bo to uspela v nekaj mesecih, se mi zdi, da stroka pri tem spet ne bo imela besede in da bo dejansko prišlo do oškodovanja državnega premoženja, saj bo njihova cenitev premalo ali povsem netočna ali pa tega sploh ne bo mogla prodati.
Sprašujem se tudi glede sistemskih rešitev, ki bi sedaj vsekakor potrebovale velike vire davkoplačevalskega denarja, vendar bi vedeli, da se bo to čez nekaj let tudi obrestovalo. Strinjal se bi s takšnim proračunom, saj bi lahko pred svojimi volivci tudi to zagovarjali. Vsekakor ta proračun ne vsebuje teh rešitev, zlasti pa, jaz v tem spisku, ki smo ga pravkar dobili, ne vidim, kje je delež, verjetno pri finančnem delu, ki pa zadeva invalidsko-pokojninski sistem in ki ga bo treba vsekakor pokriti. Vsa ta vprašanja potrebujejo odgovore, ki so jasni in transparentni. Če odgovori obstajajo in rešujejo probleme, potem verjamem, da je proračun pravilno dolgoročno naravnan tudi za novo tisočletje. Če pa teh odgovorov ni oziroma na njih v proračunu ni rešitve, potem verjamem, da bodo prav naši otroci tisti, ki bodo plačevali dodaten davek in dodatne obresti na ležernost te politične koalicije, ki vidi samo sebe in to danes. Ne misli pa na svoje potomce, kaj šele na vnuke, ki bodo živeli samo v nekih odločitvah svojih predhodnikov. Mislim, da se v tem predelu ne obnašamo korektno do svojih naslednikov. Hvala lepa za besedo. Toliko k osnutku.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Luci. Želi še kdo besedo? Replika ali razprava? Gospod Hvalica? Razprava, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Iščem z očmi gospoda ministra. Ga ne vidim. Vsekakor se mu zahvaljujem, da je končno poslal v državni zbor to rekapitulacijo, ne vem, zakaj tega ni hotel narediti prej. Ali pa vem, natančno vem! Zdaj so zadeve čisto drugačne, ko človek to pogleda, se vpraša, urad predsednika vlade, indeks 151%, državni zbor, indeks 101%. Ne vem, jaz tukaj nekaj ne razumem. Mislim, da je eden od mojih kolegov že vprašal, zakaj vlada ni sledila zgledu državnega zbora po zamrznitvi plač. Seveda je smešno to vprašanje, ker bi mi minister Gaspari mahal tako. Ampak, se postavlja resno to vprašanje. Državni zbor, ki drugim potrjuje, sebi pa, kako bi rekel, sramežljivo reže oziroma ne reže dovolj velike pogače. Pet let sem že v tem realsocialističnem ambientu, iz katerega, kot sem že rekel, seva negativna energija Mačka in Kardelja, in ne zmoremo tega popraviti. Drugi si pa režejo lep kos proračunske pogače in tudi ta debata verjetno danes ne bo prispevala k temu, da bi ta razmerja kaj spremenili. Pa vendar se bo treba vprašati, zakaj proračunski primanjkljaj. Vprašati se bo treba tudi zakaj natančno 29,3 milijarde, če se ne motim. Je to zato, ker 30 bi bila že optično nesprejemljiva številka? 29,3. Vedno smo pri tistih deveticah, ker zakaj ni 27, 26, 22 oziroma zakaj primanjkljaja sploh ni. O tem je bilo že veliko rečenega in očitno na to ne bo odgovorjeno. Očitno gremo po poti prejšnje države, tiho, vztrajno navzdol, v bankrot.
O indeksu za ministrstvo za promet in zveze sem že govoril in se ne čudim, da je takšen indeks. Verjemite mi, ta dva dneva so me ljudje s terena, od Žalca do Vipavske doline, zasuli s pismi - in vprašanja so več kot upravičena. Gospod Žare Pregelj, dragi prijatelj, ali veš, da mi je nekdo pisal, da je dobil za nadomestno gradnjo 752 tisoč mark?! Jaz ne vem, kakšna je bila ta njegova hiša. In pravi, da če država tako razmetava z denarjem, da ni čudno, da bo šla po gobe. Prihajajo tudi druge vesti. Ne vem, kaj se tu počne, vsekakor je to čudno. Torej, indeks 200, indeks, ki je balkanski indeks - to ni slovenski, to ni srednjeevropski, to ni evropski indeks. Takih indeksov Evropa ne pozna. Ampak tu se brezsramno napiše - najprej se noče napisati, potem se pa napiše. Če ne bi prej kritiziral številke, ki sem jo sam izračunal, 199,9, bi pisalo tako, ampak potem minister Gaspari ni mogel mimo tega.
Še vedno, seveda, sprašujem, kje je predsednik vlade. Tu je bil klican za govornico tudi minister Kušar - da bi jih vsaj spoznali, da bi ga videli od blizu, bi bilo dobro; mu damo priložnost, da spregovori za to govornico, da izvemo, kaj dela. Jaz sem eden izmed tistih, ki že vztrajno večkrat sprašujem - ne vem, kaj ta gospod dela, ali ima svojo pisarno, menda niti pisarne nima - ne vem, če je res, ne vem; naj pride sem in naj pove, koliko stane to državo, on pa fikus, pa tajnica, ali kako se temu reče. Kje je ta človek? Ali mogoče otvarja kakšno cesto zdaj? Ali smo ga mogoče poslali v Bruselj? Ne vem!
Torej, veliko je vprašanj; odgovori so pač takšni, kot so. O stiskah županov ne bi tukaj govoril. Želim dvoje: da se pojavi tu za to govornico predsednik vlade, ker je to normalna kategorija, predsednik vlade mora biti pri sprejemanju proračuna; saj to je vendar njegov preizkus - ali se motim? No, to je preizkus vsake vladne koalicije v evropskih parlamentih; mi smo parlament v tranziciji in očitno za ta parlament to ne velja. Tudi sicer sedaj ne vidim pravzaprav, oprostite, resda je zelo velik kabinet predsednika Drnovška, ampak ne vidim nobenega ministra. Pozdravljam gospoda Prijatelja, ki ga vidim tam skrajno v kotu - ne vem, zakaj se je pomaknil tako nazaj. Gospoda državnega sekretarja Preglja sem že prej omenil, direktorja carinske uprave, ki ga tudi redko vidimo tu, tudi specialno pozdravljam. Ampak rad bi pozdravil še kakšnega ministra. Dajte mi to priliko.
Dragi prijatelj Žare Pregelj, daj pripelji svojega ministra za rokav sem, da mi bo pojasnil indeks 200. Pa tudi tisto, kar sem že izrekel kot obtožbo, sum obtožbe, sum, ki utemeljuje obtožbo, to se pravi 752 tisoč mark za nadomestno gradnjo, pa še nekaj takih je, jaz bom s tem v naslednjih dneh, če mi bo bog dal zdravje, nadaljeval. Nekdo mi je sicer poslal v kuverti, anonimno poročilo o nezgodi zavarovalnice. To jemljem lahko kot grožnjo.
Ne vem, to sem dobil anonimno, brez vsakega spremnega pisma. Tudi Veso Jovovič mi je pisal. Imenuje se, ne vem, če je to on, častni konzul Črne gore. Pravi, da nam bo odpiral vrata v Bruselj. Verjetno, da ja. Pri tem odnosu vlade do parlamenta, nam zna Veso Jovovič odpirati vrata v Bruselj.
Torej, če ne boste prisluhnili našim prošnjam, našim zahtevam, vam gladko povem, da bomo potem proceduralno to zavlačevali. Ne pustim se imeti vsaj enkrat na leto, ko sem upravičen od tega, da tu sedi predsednik vlade, ne pustim se imeti za norca. To je elementarna pravica poslanca, opozicijskega pa toliko bolj. Če že propadamo pri vseh drugih stvareh, propadamo namreč s tem, da se ne izglasujejo predlogi, ki jih damo. Ta državni zbor zavrne celo predlog, da bi redno imeli institut vprašanj in pobud, potem vsaj to elementarno zahtevo. Če ne bo predsednika vlade, bomo pač vzeli en odmor, če ga potem ne bo, bomo vzeli drug odmor in tako dalje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Jaz imam čisto proceduralno vprašanje gospod predsednik.
Včeraj nas je podpredsednica Eda Okretič-Salmič obvestila, da je vlada sporočila, da so razpravljavci na seji državnega zbora, vsi ministri in vsi državni sekretarji: Borut Šuklje, mag. Andrej Pagon, Andrej Engelman, Marija Križan in direktorji vladnih služb. Sprašujem sedaj, kaj to pomeni, da je to vlada sicer sklenila, da pa poslanci nimamo pravice postaviti komerkoli izmed teh oseb, ki jih je vlada določila, da so tu razpravljalci, vprašanj, saj vendar gre za to, da proračun nekako se dotika dela vseh teh, ki jih je vlada določila. Menim da je odločila korektno, žal pa teh ljudi danes ni tukaj. Jaz sem zastavil vprašanje za gospoda ministra, ki je pristojen za koordinacijo socialnih resorjev v vladi Republike Slovenije, gospoda Kušarja, opozoril sem pa tudi, da je razlog tega vprašanja tudi ta, da so njegovi strankarski kolegi poslanci vložili kar štiri zakone, ki omogočajo, da še v naprej Slovenija izvaja oziroma mora izvajati prvi steber. To je pa tisti steber pokojninskega zavarovanja, ki pravzaprav to državo pelje v bankrot. Sprašujem, ali smem gospoda ministra to vprašati, ali smem kot poslanec tudi zahtevati ta odgovor, ali lahko za to govornico nekaj sprašujem, vi boste pa rekli, bo pa to v nadaljevanju razprave se pojasnilo, če se bo. Kaj pa, če se ne bo? Jaz prosim za jasen odgovor na to zastavljeno vprašanje, v nasprotnem primeru pa se bomo poslužili proceduralnih predlogov, da zagotovimo prisotnost ministra.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo želi državni sekretar, gospod Pregelj.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Dovolite, da vas najprej lepo pozdravim, opravičim trenutno odsotnost ministra, ki ima neko neodložljivo obveznost na ministrstvu in bo prišel takoj, ko bo našel segment na dnevnem redu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Nekoliko glasneje.
ŽARKO PREGELJ: Tako bi dal odgovor gospodu Hvalici glede izredno velikega indeksa na celotnem ministrstvu za promet in zveze. Skrivnost je v tem, da je v tem letu na ministrstvu za promet in zveze, se pravi na konte tega ministrstva so bila prenesena tudi sredstva za Dars iz bencinskega tolarja. Zato je to ogromno povečanje. Namreč, sredstva za Dars predstavljajo veliko številko in ta sredstva so tista, ki pač pomenijo tako velik indeks. Ne gre za ne vem kakšno povečevanje na drugih segmentih. Na državnih cestah smo bili celo nekaj časa pod povečanjem, se pravi nekje nazaj, šele ta poslanski amandma v dopolnjenem predlogu proračuna nekako nas izenačuje na ravni lanskega leta, medtem ko pa celoten obseg sredstev na tem ministrstvu dejansko prikazuje indeks nekoliko izkrivljeno, kajti prej so bila ta sredstva v okviru ministrstva za finance, se pravi sredstva, ki se iztekajo na žiro račun na posebno podpartijo žiro računa proračuna za gradnjo avtocest na podlagi zakona o zagotovitvi namenskih sredstev za gradnjo avtocest. Tako da je to glavni razlog za tak sorazmerno velik indeks. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Hvalica. Predlagam, to je pač sestavina posebnega dela proračuna, da ob posameznih postavkah posameznih resorjev takrat ta vprašanja odpremo in takrat bodo tudi prisotni resorni ministri in bo lahko razprava potekala zelo konkretno.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Zahvaljujem se gospodu Žarku Preglju za pojasnilo. To je pojasnilo, ampak kaj pa, ali ne bi bilo potem dobro, da bi to prikazali v oklepaju, indeks brez sredstev Darsa. Ja, seveda, pa saj to bi bilo v tvojo korist, oprosti, Žare. Pa ne, da se jaz potem tu obešam na to. Kako naj pa jaz kaj in kako vem, kako ste vi zdaj mečkali. Zakaj ste pa zdaj tudi Darsov denar sem spravili itd. in zakaj prej ni bil? Tudi to zahteva neko pojasnilo. Zakaj ste se odločili zdaj za takšen kumulativen način? Verjetno so nekje razlogi, ampak jaz kot poslanec imam pravico, da to vem in to mora biti transparentno in po moje bi moralo biti takole: Ministrstvo za promet in zveze, a) brez sredstev Dars, b) skupaj s sredstvi Darsa in potem jaz ne bi prihajal sem in te mučil s temi vprašanji, če te mučim.
Ko sem pa že tu, to je tisto poročilu o nezgodi, ki sem ga dobil, prazno. Trudil se bom, da ga ne bom izpolnil. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa. Jaz bom verjetno že drugič ali pa tretjič postavil vprašanje. Verjemite mi, po materialu, ki sledi pri tem proračunu, sem veliko brskal, pa nisem našel odgovora. Če je, mi bo minister za promet in zveze to povedal, in se seveda opravičujem, če je podatek notri, če pa ga ni, pa seveda zopet pričakujem, da bom dobil odgovor.
Poglejte, tista pogodba med mestno občino Ljubljana in ministrstvom za promet in zveze, ki govori o sedmih letih, mislim, da je približno 270 milijonov so investicije pri izgradnji teh dveh odsekov in seveda na to priključevanje obvoznic, ki so lokalnega značaja, torej mestne občine Ljubljana. Ker teh sredstev nisem zasledil ne pri Darsu, kot primanjkljaj, ne v programu Darsa za letošnje leto, kot prihodek, in ker bi to sedaj moralo biti že vsaj dvakrat izplačano, gre potem za okrog 500 milijonov tolarjev, me seveda zopet zanima, ali bo to zopet eno soinvestiranje, torej mestne občine Ljubljana preko državnega proračuna. Seveda se tako pač dajo zadeve tudi skriti, ali je to tudi tu notri v teh 200% ministrstva za promet in zveze. In drugo, seveda, kar me zanima, pa je, ne bom pozabil hearinga ministra za promet in zveze ter izpeljave lanskoletnega posebnega zakona za investicije na cestah lokalnega značaja in to je bilo nekako zagotovilo na tem hearingu, da bo seveda se na tem segmentu kontinuirano spremljalo in dogajalo, da bomo tudi ta segment, ki je verjetno, tudi regionalne ceste, lokalne pa še toliko bolj v slabem, nezavidljivem položaju, ali je - ker iz tako pripravljenega proračuna, kot je, se ne da videti, ali pa vsaj jaz nisem znal razbrati (tudi ta verzija obstaja) - ali je tu notri tudi planirana tista milijarda 700, tako kot je bilo lani, ali pa mogoče s 17% več, tako kot celotni proračun, ali tega tu notri ni oziroma ali je po sprejetem proračunu pripravljen v vladi zopet takšen interventni zakon. Namreč, glejte, vse to so integralni deli naše države. Hoteli ali ne, samo avtocestni program pač ni samo stvar parlamenta, ampak brez ožilja centralna povezava sever-jug-vzhod-zahod ne bo nič pomenila. Ampak je brez pomena, da o tem razpravljamo, ker smo o tem veliko govorili in se vsi s tem strinjamo. Mene zanima, kako so tu zagotovljena in ali so zagotovljena ta sredstva.
No, res pa je to, kar so rekli kolegi, da nekaterih gospodov ministrov ni tu. Mogoče bi tudi prej kakšno zadevo razčistili, ko so bile odprte določene polemike pri tej splošni razpravi, ker mislim, da bi bilo generalno lažje razčistiti kot pa potem, ko bomo šli od amandmaja do amandmaja. Takrat bo vsak poskušal prepričati kolege poslance, da je tisto pravilno in prav, da se to izglasuje. Seveda imam v mislih tisti predlog, ki smo ga takrat imeli tudi na odboru za finance, o amandmaju, ki bi naj bil odborov, približno 200 milijonov za investicije v šolstvu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Pukšič. Ponoviti moram, da smo splošno razpravo že opravili pred mesecem in pol, danes pač razpravljamo o prvem delu proračuna in o amandmajih; tudi o amandmajih lahko teče beseda, torej o splošnem delu proračuna. Sedaj ni več splošne razprave, na to vas moram ponovno opozoriti, da ne bo prišlo do nesporazuma.
Sprašujem, če želi še kdo besedo? Gospod Špiletič in gospod Kelemina.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod predsedujoči, proceduralno vprašanje. Niste mi še odgovorili na moje vprašanje, tako da ga ponovno zastavljam.
Ali imamo pravico dobiti odgovor od posameznih ministrov ali ne oziroma ali je dolžan konkretno minister Kušar odgovoriti na moje zastavljeno vprašanje ali ne?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ja, na vaša vprašanja, ki ste jih podali, mislim, da je že predstavnik vlade večkrat odgovoril. Vi lahko pač predlagate in potem predstavnik vlade odgovori. Vsi, ki so bili prebrani, so bili tudi vabljeni na današnjo sejo, tako da...
BOGOMIR ŠPILETIČ: No, po sklepu vlade so razpravljalci vsi ministri. Jaz sem postavil konkretno vprašanje gospodu Kušarju. Ker ga tu ni, ker mi niste odgovorili, da ima nek drug opravičljiv razlog, vam bom jaz pomagal iz zagate. Zato da se bomo v poslanski skupini posvetovali, ali bomo brez ministrov še naprej to razpravo vodili ali ne, prosim za eno uro odmora. Vi pa med tem časom lahko pokličete razpravljalce, ki jih je vlada določila, da bodo v drugem delu lahko podajali odgovore in da bo razprava hitrejša. Potem pa ne zopet govoriti, da je opozicija kriva. Prosim za eno uro odmora za posvetovanje v poslanski skupini.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Jaz bi predlagal, da opravimo še razpravo, če še kdo želi besedo. Gospod minister je že govoril, smo pri splošnem delu proračuna, torej o finančnih delih, o posameznih delih proračuna bodo pa drugi ministri govorili. Torej, če še kdo želi razpravljati, ker bi sicer potem razpravo zaključil pri tem delu, seveda.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Ne, prosim za odmor v imenu poslanske skupine. Gospod predsednik, jaz sem za posvetovanje zaprosil v skladu z 72. členom poslovnika in prosim, da ne prehitevate tistega, kar sem jaz tu za to govornico predlagal in kar je v magnetogramu zapisano. Prosim za odobritev ene ure odmora za posvetovanje v poslanski skupini, ali še sodelujemo v razpravi o proračunu, če tu ni nobenega od ministrov, razen ministra Gasparija in nekaj državnih sekretarjev, ki so seveda izvzeti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Seveda boste dobili odmor, tu ni nobenega razloga, da ga ne bi. Samo sprašujem, če še kdo želi besedo pred odločanjem. Praviloma poslanska skupina...
BOGOMIR ŠPILETIČ: Moj predlog je proceduralne narave, gospod predsednik.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ja, boste dobili odmor. Želi še kdo od predstavnikov vlade besedo? Prosim, gospod Pregelj. Gospod Pregelj ima besedo. Gospod Pregelj ima besedo, prosim!
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod predsednik, ali poznate poslovnik?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Pregelj, državni sekretar ima besedo. Prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod predsednik, jaz vas samo opozarjam, da to, kar zdaj delate, je očitna kršitev 72. člena poslovnika. To je presedan pri delu tega državnega zbora. Če boste to storili, boste pač kot predsedujoči storili, vendar opozarjam vas še enkrat ...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Špiletič, ob nastopu gospoda Hvalice se je gospod Pregelj že javil. Mislim, da je korektno, da mu dam besedo na repliko, na vprašanje vašega poslanskega kolega. Potem boste pa dobili pavzo. Gospod Pregelj, prosim.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani, želel sem zgolj odgovoriti gospodu Pukšiču. Sredstva, na podlagi posebne pogodbe o sofinanciranju za gradnjo avtocest med mestno občino Ljubljana in Darsom, so predvidena kot drugi vir tudi v nacionalnem programu in so opredeljena v tabeli 2. Tako so ta sredstva zavedena in tudi vsako leto se je v poročilih jasno zapisalo, kolikšen del je bil tudi že plačan, niso pa bila še v celoti angažirana. Ampak to je dejansko stvar nacionalnega programa, ne pa tega proračuna.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želite repliko, gospod Pukšič? Prosim. Po pavzi. Torej, na predlog poslanske skupine socialdemokratov sedaj odrejam odmor in sejo nadaljujemo ob 14.30 uri. Hvala lepa.
(Seja je bila prekinjena ob 12.10 uri in se je nadaljevala ob 14.38 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci! Nadaljujemo s popoldanskim delom seje državnega zbora. Dodatno so se opravičili Jakob Presečnik od 17. ure dalje, do 17. ure Zmago Jelinčič, Mirko Kaplja, Rafael Kužnik, Anton Anderlič in Maksimilijan Lavrinc za začetek seje in v skladu z našim dogovorom danes zjutraj, da delamo danes do 20. ure, predlagam, da bi delali v prvem delu do 17.30 ure, nakar bi imeli pol ure odmora in nadaljevali ob 18 uri. Ugotavljamo prisotnost v dvorani! (51 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko polnoveljavno odloča.
Smo pri obravnavi splošnega dela proračuna. Odmor je zaprosila poslanska skupina SDS. Prosim, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod podpredsednik, gospod predsedujoči. Zaprosili smo za odmor, imeli sestanek poslanske skupine, in povedal bom tudi zelo jasen zaključek, ampak tega na koncu. Po vrsti sedaj.
Jaz sem se opravičil za popoldanski del, ker me čaka podobna razprava na svoji občini in od tu bom odšel v Novo Gorico. Nekateri si boste oddahnili, ampak bi moral biti že dol, ker tudi dol se je seja že začela, ampak je pač tako. In tudi to ima mimogrede zvezo s proračunom, ampak po vrsti.
Zahtevali smo odmor potem, ko nismo dobili odgovorov na številna vprašanja. Med tem časom pa vidim, da je prišel v državni zbor tudi gospod Kušar. Jaz sem hotel gospodu Kušarju že dopoldan dati priliko, da nastopi za govornico državnega zbora. Le-ta je namreč zadnjič nastopil za govornico državnega zbora na 3. izredni seji 27. februarja 1997 in požel burni aplavz. Takrat je namreč zaprisegel za ministra. Potem se tu ni več oglasil. Človek izpusti takšno priliko, jaz mu pa ponujam tu možnost, da drugič nastopi za govornico državnega zbora. Ali si predstavljate, kako sem jaz bil vznemirjen, ko sem prvič in drugič tu nastopil? Si predstavljam.
Torej, spoštovana gospoda ministra, dva od enaindvajsetih - dva od enaindvajsetih! - spoštovani predsednik vlade v odsotnosti, v večni odsotnosti takorekoč iz te hiše, ne vem, kako si predstavljate proračunsko debato. Ne vem, kako si predstavljate splošno razpravo o proračunu na takšen način. Pri čemer je zanimivo, da smo mi takorekoč obdolženi zavlačevanja. Ja, lepo vas prosim! Kdaj ste sprejeli na vladi proračun? Kdaj ste ga poslali v državni zbor? Poskušajte ugotoviti razmerje med vašim in našim zavlačevanjem. Mislim, da tu ni treba obvladati ne vem koliko aritmetike, da se jasno ugotovi, da je razmerje ena proti deset - in sedaj smo mi krivi! Ker, pomislite, že tretji dan vas tu mučimo, brez natezalnic, brez ničesar, z edinim orožjem, ki ga imamo - z govorjeno besedo, z argumenti, z vprašanji, z željo po pojasnilih, vi pa nič! Ni več tu Socialistične republike Slovenije! To je parlament neke nove države! Natančno pred osmimi leti smo vendar imeli prve svobodne volitve - ali se tega nekateri zavedate ali ne?! Jaz imam občutek, da se tega ne zavedate.
Danes sem prebral v časopisu, kako nekateri manj osveščeni opazovalci političnega življenja nasedajo na to, kar sem jaz uvedel v tem državnem zboru, to se pravi opozicijo pod "A" in "B". Jaz ne vem, zakaj bi nasedali - to je dejansko tako. Poglejte razpravo! Ne samo to, obstaja tudi pozicija "C", ki ni prisotna ali pa je 25% prisotna v proračunski razpravi. Nenazadnje, spoštovani poslanci koalicije, jaz vas razumem, da vas to ne zanima. Vidim tudi v glavnem, da nimate dotaknjenih papirjev; vse imate skrbno zloženo, tako kot ste dobili v poslanske pisarne. To se lahko vidi v četrti klopi, v peti, sedmi, osmi, deveti klopi, deseti - nedotaknjeno! Lahko, da je to tudi stil, ampak bog ne daj, da jutri padete v opozicijo! Vi boste tako zmedeni, vi ne boste vedeli, skozi katera vrata iti! Vi sedaj verjamete, jasno, vladi, in vas nič ne briga, in vaši papirji ostajajo neuporabljeni. Jaz bi tudi predlagal, da racionaliziramo delo v državnem zboru, da se naredi anketo med poslanci, pa se vpraša, ali hočeš imeti material ali ne. S tem bi prihranili kar nekaj kilogramov papirja. (Medklic iz dvorane) Tam je precej tema, ja, tu je dan! (Smeh.)
Ne vem, ali še niste ugotovili, da se vam ne izplača meni ugovarjati? Jaz mislim, da bi to lahko že spoznali, ker imam toliko reakcij, da vam vrnem "milo za žajfo". Zato lepo prosim, pustite me na miru, da bom čim bolj neovirano povedal, kar mislim!
Tu se je zgodilo tudi marsikaj, kar je nerazumljivo. V prejšnjem mandatu smo odločali o tem, ali delamo prek normalnega dnevnega reda, urnika, odločili s konsenzom na kolegiju. Danes tega konsenza ni bilo, za to se je odločil predsednik državnega zbora. Toda, glejte zlomka! Včeraj je zatrjeval predsednik odbora za infrastrukturo, kako nujno je imeti sejo odbora za infrastrukturo in jo postavil na danes najbolj ugoden čas, ko bomo vsi spočiti, na 18. uro. Ampak zdaj ni več nujno. Ni več nujno. Zdaj je treba tu valjati naprej, odbor za infrastrukturo je pa preložen. Vidite, to so preveč prozorne stvari, da bi vam verjeli, da bi vam nasedali in ne nazadnje sami sebe postavljate v položaj, ko ste vse manj kredibilni.
Lahko imenujete... Gospa Pozsonceva, če dajte malo mir, ker ste tu na začetku, veste, me moti vaše govorjenje. Verjemite mi, da jaz sem tiho, ko vi govorite. Saj ste redko tu, ampak takrat sem zelo tiho, vas poslušam tudi zaradi tega, da poskušam razbrati, kaj poveste. Ampak lepo prosim, me motite.
Torej, glejte, kakšne stvari se gremo tu. Odbor za infrastrukturo nenadoma ni več nujen, pa je rebalans nacionalnega programa. Prosim, če opozorite gospoda Jakiča.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice in kolegi poslanci, prosim za mir v dvorani, da bo lahko gospod Hvalica predstavil mnenje poslanske skupine. Prosim za mir v dvorani!
IVO HVALICA: Ne predstavljam zdaj mnenja poslanske skupine. Sem zato tudi prišel. Na uvodu vi berete, pač temu ne sledite, papirji so ne dotaknjeni, to se vidi, so še speti vsi in zaradi tega pač vi kar opravljate to. Samo ne govorite, če hočete govoriti, pojdite v zadnjo klop!
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Samo malo, prosim. Gospod Hvalica je predstavnik poslanske skupine, je prišel, da nas obvesti, kaj so sklenili v odmoru. Prosim, poslušajmo ga in potem bomo imeli razpravo naprej.
IVO HVALICA: Če ne boste opozorili gospoda Jakiča in če ne boste, bom zopet zahteval odmor v imenu poslanske skupine.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Bom imel na skrbi dvorano in prosim za mir v dvorani.
IVO HVALICA: Dobro. Ali pa ga preselite v zadnjo klop, ali pa v kot. (Smeh v dvorani.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Hvalica, prosim, nadaljujte.
IVO HVALICA: Torej, te stvari, ki se tu dogajajo, ki pomenijo tudi zavlačevanje, in še kakšno zavlačevanje, ne gredo na račun opozicije, še manj na račun naše stranke, če bi mi dobili pravočasno odgovore. Celo rekapitulacija novega predloga proračuna smo morali zahtevati in jo končno danes tudi dobili, eno takšno elementarno zadevo. In kot vidim, smo dosegli tudi, da je gospod Kušar prišel v parlament, ampak še vedno sta to dva od enaindvajsetih ministrov, upoštevajoč jasno, podpredsednika vlade in prvega ministra doktor Drnovška.
Torej zakasnitev. Jaz se moram povrniti na to zavlačevanje in tako dalje. Ne obsojati koalicije. Ne. Če bi mi uporabljali vse instrumente, ki jih lahko uporablja koalicija, in kar je normalno za opozicijo, verjemite mi, da bi vas lahko, lahko bi zavlačevali. To se da narediti. Jaz sem za to govornico navsezadnje tudi že dokazal. Meni tu ni težko, danes sicer moram v Novo Gorico, ampak bi lahko govoril 5 ur. Nihče mi ne more tega preprečiti, še nov rekord bi bil.
Ampak mene to ne zanima. Zanimajo nas v poslanski skupini, odgovori na ta številna vprašanja. Kako naj jaz sedaj vprašam, zakaj ima ministrstvo za notranje zadeve, na primer, indeks 118, ministrstvo za finance pa 108. Če bi bil tu minister Bandelj, bi ga vprašal ali je mogoče to za plače 100 novih policistov, ki bodo kontrolirali vožnjo 50 kilometrov na uro po Celovški, Dunajski in Tržaški cesti na primer. Ker zato bomo potrebovali ogromno novih policistov, če hočemo spoštovati zakonodajo. Potem, zakaj tu ni ministra za zunanje zadeve? Mene zanima, če je ta indeks 117%, vidim sicer državnega sekretarja, gospoda Petriča, ki ga lepo pozdravljam, in ki ga tudi zelo rad poslušam in tudi na cesti, ko ga srečam, vrževa kakšno besedo, ampak jaz bi tu želel ministra. Naj mi ne zameri državni sekretar. Ker bi ga res nekaj vprašal. Bi ga nekaj vprašal v zvezi z našimi veleposlaništvi, torej po svetu. Ker me zanima, če je to ta znesek notri.
Potem jasno, če bi bil tu pravosodni minister, bi ga vprašal, če misli z najnižjim, enim izmed najnižjih indeksov, mogoče zmanjševati zakasnitve v sodstvu. Jaz bi ga tu vprašal. Mogoče je pa to ključ, da bo pokazal ta indeks sodnikom in reči potem, pazite se, samo toliko denarja je in sedaj začnite hitreje delati, ker sicer bo še manj. Recimo.
Če bi bil tu minister za zdravstvo, bi ga vprašal, če misli z indeksom 110, ki je absolutno najnižji, se opravičujem, ministrstvo za finance 108, ministrstvo za zdravstvo 110, bi ga vprašal, če bo s tem indeksom lahko plačal povišane plače zdravnikom, ki jih zahtevajo. Grozi mu stavka FIDES in tako dalje. Se je treba vprašati.
Seveda bi vprašal tudi ministra za gospodarske dejavnosti, še kako bi ga vprašal. Kaj bo reševal z indeksom 145, poleg Litostroja mogoče tudi Titanik. Tudi to je možno. Povedal naj bi tu. Kaj bo s tem denarjem počel?
Skratka še pa še, če bi bil minister za kulturo tu, bi ga vprašal, kaj bo delal z indeksom 112 ali mu to pokrije zakon, ki smo ga prejeli pred 14 dnevi v državnem zboru. Treba je vedeti, da ne. Torej skratka, neodgovorjeno je na veliko vprašanj.
Nekaj pa je neizpodbitno. To kar je moj kolega Kelemina tukaj rekel, na precej odkrit, sočen, direkten način, je dokaz, ker ni bilo pravih odgovorov, da se s tem proračunom dokončno uzakonja klientelizem. To je jasno! Kdor pozna župane na svojem področju, kdor ve, kam spadajo, kam pripadajo, in kdo ve, kaj si lahko ti župani dovolijo, ali sploh ne morejo dovoliti, da lahko to ugotovim. To je žalostna ugotovitev.
Stopili smo na pot, ki je nepovratna ali pa, ki je zelo težko, zelo težko je takšno pot korigirati. To zadevo zelo dobro poznam s primera italijanskega prostora, kjer so to začeli pred dolgimi leti, potem doživeli velike pretrese in očitno bo ta "klientelizem", ki se sedaj uzakonja, uveljavlja, prenehal v Sloveniji samo z nekim velikim pretresom. Kakšen bo ta, ne vem, ker nisem jasnovid. Toda mi se vsega zavedamo in zavedamo se tudi tega, da je realnost takšna, da lahko ta zbor pri priči ugotovi in izglasuje, da je ta papir črn, popolnoma črn kot hudič. To ta zbor lahko naredi, zato pač ima potrebno večino in bo to verjetno tudi naredil. Zaradi vsega tega in pa po temeljitem premisleku, pa čeprav na seji poslanske skupine ni bilo prav enotnega, na začetku prepričanja o tem, kakšen bo sklep, ki ga bom sedaj povedal, vam jaz povem naslednje.
Socialdemokrati nočemo biti zavora, pa čeprav nismo, ampak vi ste nas obtožili za to. Ampak niti malo ne dopustimo, da bi niti najmanjši sum padel na to. Če boste komurkoli rekli, rekli, zunaj, ko se boste srečevali, na primer vi, doktor Petrič, ki ste tak kozmopolit, pa boste komu rekli, da je slovenski parlament sprejel proračun v enem tednu, vam povem, ne boste kredibilni, zato tega ne recite, ne recite, ker to se ne zgodi v nobenem parlamentu v Evropi, niti v parlamentih v tranziciji. Mogoče, ne vem, ne vem, ne bom. Zopet bi me kdo prijel za jezik, če bi imenoval eno od držav, bi rekel, da jo žalim, ker jaz imam to navado, pa sem tokrat imel že na jeziku post komunistično tranzicijsko evropsko državo oziroma recimo, da je temu evropsko širše gledano, je pa na tej strani Urala.
Prosim, če opozorite tega poslanca, ki kar naprej tu moti v drugi klopi in če ga pošljete v zadnjo klop.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim za mir v dvorani! Torej moram opozoriti, da smo v začetku decembra začeli aktivnosti na proračunu, to se pravi, da že krepke tri mesece delamo na njem. Prosim za mir v dvorani!
IVO HVALICA: Ta trenutek je vstopila v dvorano tudi državna sekretarka ministrstva za obrambo in prej sem, nisem mogel verjeti, sicer ste odstavili tam en kup državnih sekretarjev, zdaj ne vem, kje iščete nove, s svetilko po Sloveniji, ampak vas lepo pozdravljam, ampak pogrešam pa ministra. Pogrešam ministra. Vprašal bi ga na primer, kaj on pravi o tem proračunu, verjetno ima že kakšno mnenje. Evo, tudi njega ni. Slabo je začel. Pozdravite ga in recite mu, da sem rekel, da je slabo začel.
Torej Socialdemokrati dajemo zeleno luč za vaš valjar. "Pomendrajte", ne bomo vas več ovirali. Poženite vse stroje, če jih nimate dovolj, vam jih bo posodil Dars, ta jih ima. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Smo še v splošnem delu proračuna. Ko bomo prišli na posebni del, na postavke proračunskih porabnikov, bomo pa tudi zahtevali jasne odgovore vlade.
Želi še kdo besedo v tem splošnem delu? Gospod Kelemina - pardon, gospod Kušar, minister Janko Kušar.
JANKO KUŠAR: Gospod predsedujoči, spoštovani zbor, lep pozdrav! Najprej, na samem začetku sem vendarle dolžan reči, da sem včeraj v celoti popoldan poslušal vašo razpravo, in tudi danes, ko sem bil obveščen, da se izrecno želi, da bi povedal moje osebno ali pa morda stališče moje stranke do nekaterih vprašanj, sem razgovore, ki sem jih imel, pustil, in sem seveda vas srečal na stopnicah, ko ste zaključili sejo državnega zbora, z namenom, da pridem sem.
Najprej bi želel povedati, da v vladi odgovarjam za koordinacijo delovnih teles vlade s področja socialnega varstva. Tu je približno enajst ali dvanajst različnih delovnih teles vlade, komisij, odborov in drugih organov, kjer naj bi bila moja naloga usklajevati njihove želje, potrebe, predloge, in jih na nek način posredovati tudi vladi. Področja, ki so jim posamezna ministrstva dodeljena z zakonom o vladi, seveda opravljajo oni in jaz z nobenimi pravicami ne morem in ne želim posegati v njihovo delo. Je pa vlada nedavno tega formirala poseben svet za socialno varstvo kot svoj vladni organ, v katerega smo vključili sorazmeroma izredno širok krog predstavnikov tudi civilne družbe in posameznih ministrstev, kjer poskušamo, preden pridejo predlogi zakonov v državni zbor, obravnavati, do njih zavzeti stališča, predlagati, kaj meni ta struktura, in kaj lahko storimo za to, da bi morda bilo v času, ko se boste lotili razprav v državnem zboru, manj pripomb, predlogov in sprememb.
Ali bomo oziroma ali smo pri čem uspeli, je drugo vprašanje, ker tisto, kar smo začeli z najresnejšo razpravo v svetu, je pokojninska reforma, je vprašanje statusa invalidskih organizacij, je vprašanje starejših občanov in še nekaj. Tudi sicer sem poskušal v čim večji meri obiskovati vse tiste razgovore in posvete, ki so bili sklicani na pobudo vas posameznih poslancev oziroma predsednikov posameznih odborov, ki vodijo področja iz socialne varnosti in ostalo. Tako da kar zadeva mojega dela in odgovornosti v vladi, v kolikor bo ta potreba nastopila, bom seveda pripravil širšo razpravo oziroma pripravil tudi pismeno poročilo.
Drugo vprašanje v zvezi s proračunom. Stališče naše stranke je, še posebej zato, ker je bilo oziroma je bil predlog finančnega načrta zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na vladi na obravnavi oziroma vlada mu je dala predhodno soglasje, smatramo, da je upravičeno, če se izguba, ki se pričakuje, ali bo ostala v tej višini, kot je načrtovana, to je okoli 7 milijard in še nekaj ali bo manjša ali večja, o tem je že govoril včeraj kolega Gaspari. Seveda je v tem trenutku težko reči, vendar naše stališča je, da naj bo ta izguba oziroma ta razlika med prihodki in izdatki pokojninske blagajne pokrita iz sredstev državnega denarja. Se pravi, lahko je ZPIZ tisti, ko bo kredit najel, vendar sodimo, da se iz leta v leto ne more zavestno peljati pokojninsko blagajno v tej smeri, da bomo v nekem trenutku lahko pokazali, da je stanje nevzdržno. Se pravi, naše stališče tudi še danes je, da naj bi se v skladu s 23. oziroma 24. členom zakona o izvajanju proračuna sprejela obveznost, da država lahko najame višino sredstev če bo primanjkljaj v pokojninski blagajni tak, manjši ali večji, kot je seveda izkazan. Ker sodimo, da ni utemeljeno, da se ta obveznost, ki seveda nastaja zaradi različnih razlogov, o tem bomo najbrž več slišali in se pogovarjali, ko bodo imeli na mizi predlog pokojninske reforme, toda dejstvo je, da lanskoletna izguba predstavlja okoli 8 ali 9 milijard, in letošnja, ki je načrtovana okoli 7 in še nekaj, mislim, da imamo pravico reči v stranki, da je odgovornost, da zdaj prevzame država ali najame kredit za to, da bodo upokojenci koncem leta lahko dobili pokojnino.
Seveda jaz sem včeraj, ko sem poslušal ministra Gasparija, med drugim je bila tudi dana sugestija, da zadevo morda lahko rešimo na osnovi povečanja prispevne stopnje delodajalcev, s tem, da če jo povečamo za 1%, da to znese 9 milijard, kar bi verjetno pokrilo letošnjo razliko, toda to je vprašanje, ki ga ne izpostavljamo, in ga ne želimo mi izpostavljati, da je to edina rešitev za pokojninsko blagajno. Moram pa reči, da je že nekaj let nazaj od tega, kar so tudi upokojenci že predlagali v okviru koordinacije upokojenskih strank, da se nekatera vprašanja, o katerih smo že in bomo še govorili in so zdaj tudi predmet razprave tega zbora na koncu tega zasedanja, že zdavnaj rešujejo. Žal niso bila sprejeta.
No, in seveda še v zvezi s predvideno reformo pokojninskega sistema. Včeraj je bilo na to temo veliko govora oziroma veliko vprašanj se je odpiralo na to temo. Jaz mislim, da bomo kmalu prišli do tega, da bomo v državnem zboru lahko povedali svoje mnenje, in mislim, da bi takrat imeli, seveda tudi jaz sam, več možnosti, da bi povedal tisto, kar jaz in v moji stranki v zvezi s pokojninsko reformo mislimo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod minister. K besedi se je javil gospod Pukišč.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo. Spoštovani gospod minister! Sprašujem se, ali ste minister stranke DeSUS ali minister te vlade. "Naše stališče stranke je", to, s tem ste začeli. Govorili ste o tem. To pomeni, da tam, ko piše v papirjih "Janko Kušar, minister brez resorja, odgovoren za koordiniranje delovnih teles s področja socialnega varstva", to ni res, ampak bi moralo pisati, verjetno, "Janko Kušar, minister stranke DeSUS itd." Če je to tako, je seveda zopet nekaj novega, kar smo v tem državnem zboru slišali.
Bolj žalostno pa je, da minister, ki je odgovoren za koordiniranje delovnih teles s področja socialnega varstva, ob takšni socialni sliki kot je, se ob proračunski razpravi ne oglasi in ne pove, kaj so bila njegova prizadevanja, da bi se na tem področju kaj popravilo. Očitno zgleda, da več vas je v vladi in na ministrstvih, slabše je. Še toliko slabše, ker ste ministri posameznih političnih strank, ne pa ministri slovenskega naroda. Očitno je to sistem vladanja, ki ste si ga zadali, in ta sistem pelje tja, kamor pelje. Včeraj je skoraj iz obupa izza te govornice in se mi zdi edini realno govoril minister za finance in povedal, kaj in kako in kam nas peljejo takšne in ti izdatki. Da je stališče vaše stranke, da je treba pokojninski primanjkljaj pokriti iz proračuna. Ja, seveda je, saj drugačno ne more biti vaše stališče, samo nekdo še mora nekje biti, da bo ta proračun napolnil, torej nekdo mora nekaj delati, da bodo se lahko nekje dajatve pobrale, da se bo to notri napolnilo. To nas pa več že ne zanima. Kako dolgo še bo to gospodarstvo takšno kot je sploh lahko obstajalo in živelo? Aja, bo, z nekaj novimi dajatvami, torej povečanje prispevne stopnje. Mislim, da vas bodo z veseljem pozdravili tako kot šoferji, prevozniki v Celju, tako vas bodo verjetno tudi gospodarstveniki pozdravili, ko boste prišli s temi predlogi ven.
Absolutno protestiram proti takšnemu nastopu, ki bi se mu naj rekel, nastop ministra za koordinacijo vladnih resorjev, komisij in ne vem česa vsega in je bil nastop predstavnika neke politične stranke, to so lahko poslanci, ne pa tisti, ki je slavnostno tu podpisal, da bo minister slovenskega naroda. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Ne glede na to, da bom mogoče v delu ponovil repliko mojega kolega Pukšiča. Zdi se mi, še enkrat ponovno opozoriti na dejstvo, kaj je sploh naloga ministra Kušarja v vladi?
Ko ga je premier Drnovšek predlagal v izvolitev, je napisal naslednje. "Gospod Kušar bo kot minister odgovoren za celovito spremljanje in koordiniranje sprejemanja vseh tistih rešitev v zakonskih in podzakonski aktih na vseh področjih dela vlade, v katerem ima to vpliv na socialni položaj prebivalstva, še zlasti najbolj ogroženih skupin. Vsekakor gre za področje, ki v zahtevanih gospodarskih in socialnih nalogah te države terja tudi v vladi posebno pozornost, opredeljeno tudi s posebnim ministrom brez resorja".
Skorajda verjeti nisem mogel temu, kar sem slišal tu, izza te govornice. Minister Kušar očitno je pozabil na to, zakaj je imenovan. Njegova edina ciljna skupina so upokojenci in sicer upokojenci v smislu statusa quo. Obdržati to, kar imamo, reformo očitno zavlačevati, kolikor se jo pač da, kajti tu se je povsem identificiral z voljo in ravnanjem stranke v tem državnem zboru, in njegova edina logika je ta: vse kar v proračunski blagajni zmanjka, bomo zbrali z novimi davki v proračun in ta bo pokril to luknjo.
To pa pomeni, da, gospod minister, ne glede, da je to član vlade Republike Slovenije, zagovarja dobesedno bankrot države. Če sem jaz včeraj prav razumel guvernerja banke Slovenije, je rekel: "Ne manjka več dolgo, če bomo hiteli tako v tej smeri, kot gremo sedaj naprej, da bomo prišli v situacijo, ko nam bodo diktirali naše ravnanje drugi".
To je za mene dovolj veliko opozorilo, pa tudi kot ekonomist, ko prebiram številke, znam presoditi, kam to pelje. Vendar minister, ki je odgovoren za to, da naj bi skrbel za socialno ogrožene sloje, pozablja, da je problem tudi stanovanj v tej državi, da je v tej državi problem tudi študentov, da je v tej državi tudi problem izobraževanja, da je tudi gospodarstvu potrebno pomagati, da se izvleče iz krize.
To gospoda ministra, ki naj bi bil odgovoren za koordinacijo, ne skrbi. Veliko število brezposelnih, to njega ne skrbi. In za njega je glavno, da se napolni pokojninska blagajna, potem pa kolikor stalo toliko stalo, in ne glede na to, ali to lahko ponovno poudarjam, pomeni tudi bankrot te države. To ga ne zanima!
In jaz bi ga še enkrat pozval tu za to govornico, naj vendar predstavi stališče ministra brez resorja, ne pa da tu izza te govornice ob proračunski razpravi predstavlja stališče stranke. Menim, da je za to pristojen nekdo od njegovih strankarskih kolegov, ki so izvoljeni v ta parlament, on je pa to dolžan tu govoriti kot minister brez resorja.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. K razpravi se je prijavil gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Se opravičujem, da sem prelomil že besede našega poslanca gospoda Iva Hvalice, ki je napovedal, da se ne bomo več v splošni razpravi pojavljali, ampak ker sem jaz pač nediscipliniran poslanec, in ker imam svoje muhe, se oglašam takrat, kadar pač meni to odgovarja. Zato bom pač malo pokomentiral tale proračun v splošni razpravi.
Ne glede na to, da vem, da vsi to dobro veste, bi poudaril, da je proračun tisti najpomembnejši predpis, ki kroji usodo, po mojem mišljenju, celotne države ne samo za danes in za jutri ampak tudi za prihodnost. Mislim, da je proračun veliko več kot navadni zakon. Kajti navadni zakon pokriva mogoče le neko področje in če se tudi tisto področje sesuje tako rekoč zaradi napačno sprejetega zakona, ne bo tako kritično, kakor če sprejemamo iz leta v leto napačen proračun, ki bo v končni fazi sesul celotno državo. Mislim tudi, da je proračun politični akt, eden najvišjih političnih aktov te države in da bi se morali o njem temeljito pogovoriti na najvišjem političnem nivoju. To, kar se zdaj dogaja tukaj, ugotavljam, da tako rekoč danes razen poslancev Socialdemokratske stranke nobeden o tem proračunu več ni pripravljen spregovoriti. Zakaj ne? Zato, ker je pač proračun razdeljen že zdavnaj na tisto, kar ste razdelili v koaliciji in tako rekoč nimate več o čem razpravljati in tudi nočete razpravljati, ker ga nočete več spreminjati in tudi rušiti.
Dovolite, da se dotaknem nekaj točk...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Kelemina, vas moram opozoriti, mi smo pri splošni razpravi bilance prihodkov in odhodkov in proračunu financiranja. Prosim.
BRANKO KELEMINA: Ja, saj to ravno zdajle mislim. To ravno mislim zdajle povedati, ampak hotel sem tiste uvodne misli povedati naprej.
Poglejte. Samo, če pogledam tukaj pri plačah pri tekočih odhodkih ta sprememba proračuna zdaj, ko je dan dodatek. Jaz sem prebral nekje v medijih, ker pač drugih podatkov nimam, da bo vlada na osnovi zahtevkov in tudi dodatnega sporazuma s socialnimi partnerji, če se ne motim, povečala te izdelke za približno 10 milijard. Zdajle tukaj vidim, da je tole za 14 milijard povečanje. Prosil bi, da mi obrazložite, zakaj je prišlo še dodatno do 4-ih milijard, kajti v medijih, kolikor sem zasledil, je bilo predvideno 10 milijard. Potem kje še privarčevati kakšen tolar za proračun oziroma da bi zmanjšali ta proračun, tako kot sem jaz predlagal, da bi tako rekoč uravnovesili. Jaz sem trdno prepričan, da bi se dalo marsikakšno milijardo privarčevati tudi na materialnih stroških. Seveda to pomeni, da bi bilo treba tudi pri določenih pisarniških zadevah nekoliko stisniti in tudi prihraniti kakšno milijardo tolarjev.
Če grem naprej, subvencije in transferji v gospodarstvu, to so različna tako rekoč nepovratna sredstva, izgubljena sredstva, 46 milijard tolarjev tako rekoč. Jaz nisem neki strokovnjak, niti za gospodarstvo niti za finance niti za ekonomijo itd. Ampak jaz vam povem, da ves ta denar, ki je v teh subvencijah postavljen, to je za moje pojme tako rekoč stran vržen denar. Nihče, ki mu ti zastonj daješ denar, tega denarja ne zna ceniti. Zavedajte se tega dobro. Samo če pogledam, recimo kmetijstvo, jaz nimam nič proti kmetijstvu. Jaz sem za to, da se enkrat to kmetijstvo resnično reši, čeprav ga nikoli ne bomo rešili, ker s takimi pristopi, ki jih izvajamo, ga tudi ne moremo, ampak samo primer. Če mi subvencioniramo predelavo goveje živine in subvencioniramo po 20 tisoč tolarjev, potem ljudje s tistim denarjem kupujejo uvožene krmile itd., travniki so pa nepokošeni in se vprašamo zakaj naša pokrajina zarašča. Pravilno po moji oceni bi bilo, da bi subvencionirali pokošene travnike in bi z domačo krmo krmili to našo živino. To je samo eno razmišljanje. Jaz seveda nisem strokovnjak za kmetijstvo in o tem ne morem soditi, to je samo en banalen primer.
Nekaj pa moram pohvaliti tole vlado in tudi vladajočo koalicijo. Vidite, da nisem tak, da bi samo kritiziral. Transferji občinam. Uspeli ste dodatno 2 milijardi 579 milijonov tolarjev zagotoviti za te namene. Čestitam vam, kajti jaz sem eden tistih, čeprav nisem župan, ki vem, da se denar v občini temeljito oplemeniti in tudi najboljše naloži. Ker tam so doma kmetje, v večini primerov, ki mislijo logično, tako kot so tudi že za časa Franca Jožefa, danes prav tako logično in vedo kam je pametno denar naložiti.
Kje bi še bilo možno kakšen tolar prihraniti, kajti jaz mislim, da je to takšen akt, kjer je treba iskati rešitve in povedati, kje so tiste skrite rezerve, kjer bi bilo možno še privarčevati kakšen tolar. Jaz sem trdno prepričan, da bi bilo potrebno glede na situacijo, kakršna v Sloveniji je in kakšna se tudi pričakuje v naslednjih letih, potrebno ustaviti vse investicije razen mogoče tiste v šole, vse ostale stvari pa enostavno za določen čas ustaviti. Druge rešitve ni, pa četudi prihranimo samo 30 milijard, pa 30, ne bo se potrebno zadolževati. Zdajle pa, kot slišim, nameravate spet graditi neke športne dvorane z ne vem kakšnimi velikimi krediti in ne vem kaj še vse. Če tako mislite, tako rekoč spet mimo proračuna določene stvari sprejemati in financirati, jaz si tega ne morem predstavljati. Mislim, če bi opozicija oziroma če bi Socialdemokratska stranka sprejemala proračun, bi temeljito preštudirali katere so tiste investicije, ki jih bomo dali v to, in ki so upravičene in tiste, ki niso upravičene in ki še lahko mogoče počakajo tudi deset let, da pridejo na vrsto. Za ta čas je pa potrebno tudi malo potrpeti in se tudi malo bolj skromno obnašati, tako kot se tudi skromno obnašajo marsikje v Evropi; brez skrbi bodite, da nimajo vsepovsod tako razkošnih objektov, kot jih imamo pri nas v Sloveniji. Sem bil zunaj, pa sem videl že tudi marsikaj.
No, spet sem prišel do ene postavke, ki jo moram zopet nekoliko pokritizirati, in sicer demografsko ogrožena območja. Kljub vsem amandmajem, ki smo jih mi vložili, ugotavljam, da te postavke niste popravili čisto nič. Tukaj zopet ne morem drugače, kot trkati na vest Ljudske stranke, in jih vprašati - to je celo tudi njihov resor, če se ne motim - zakaj ne bi tukaj dali nekaj več denarja v te namene. Za to govornico sem že povedal, da so ta demografsko ogrožena območja tudi kar se tiče kupne moči takorekoč totalno nezmožna in niso več sami sposobni vlagati v infrastrukturne objekte in si zagotoviti vsaj minimalni standard tistega, kar imajo ljudje tukaj v tem velikem mestu ali pa tudi v drugih urejenih urbanih mestih. Edino s temi sredstvi se jim da na nek način vrniti nazaj tisti njihov trud, njihovo delo in požrtvovalnost na podeželju, da bodo tam ostali; vsi ne bomo mogli živeti v mestih, to vam naj bo jasno! Ampak niste hoteli. Še vedno pa imate možnost zdajle pri amandmajih, ko jih bomo sprejemali, da se te stvari popravijo, pa da vsaj 500 milijonov daste denarja tukaj zraven, da se določeni projekti na demografsko ogroženih območjih sfinancirajo.
Samo tole bi še rekel, da ne bom predolg in da vam dejansko ne bom ukradel preveč časa, ker vem, da se vam mudi, da ste zaspani in zmatrani nekateri od maratonskega razpravljanja. Poglejte, mene izredno močno skrbi ta postavka tukaj, ki govori o zadolževanju. Poglejte, mislim, da skupni dolg, zunanji dolg, znaša (preračunano v milijarde, ker zdaj imamo tudi nov zakon o varstvu potrošnikov, pa se tudi jaz nagibam k temu, da bi govorili v tolarjih, ali pa če že govorimo v dolarjih, pa dajmo zraven tudi tolarje napisati, ker me to izredno moti, saj moram vedno preračunavati), približno sem izračunal, 670 milijard, verjetno, tolarjev smo dolžni. Zdaj pa je tukaj po tem vračanju kreditov, tujih kreditov, predvidenih 34 milijard. Poleg tega še ogromno novih zakonov in novih obveznosti, ki prihajajo na ta račun, torej se bo ta dolg, ne bo dolgo tega, povečal na tisoč milijard (seveda moramo tudi tukaj računati obresti). Jaz vas vprašam, ali ste razmišljali o tem, kdaj bomo mi ta dolg vrnili v tujino, če bomo vsako leto namenili samo 34 milijard tolarjev. Kdaj bomo mi to vrnili? Katera generacija bo to storila? Do kdaj se bomo mi zadolževali? Ali razmišljate vi o tem?
Jaz, kot dober gospodar in kot dober obrtnik, kar sem bil nekoč, se takorekoč nisem upal zadolžiti, ker sem vedel, kaj to pomeni; posebno v tistih časih je bilo to še bistveno težje, ko je bila še inflacija tako visoka, ko so bile mesečne obresti 30%. Ampak sem s trdim delom takorekoč odtrgal od ust, da sem vlagal v novo opremo, da sem bil bolj uspešen na trgu in da sem lahko več naredil, ker sem vedel, da se mi bo to nekoč obrestovalo in da bom iz tega potem tudi nekoč žel neke rezultate. Jaz vas ne morem razumeti, zakaj nočete razpravljati o tem in tudi o tem je gospod Arhar včeraj govoril. Koliko je pa še tega notranjega dolga, kdaj bomo pa tega odplačali? Tukaj resnično ne razumem vas in vas ne morem razumeti.
Jaz se samo vprašam, kaj vi mislite, čigav denar mi dejansko razporejamo tukaj v državnem zboru. Ali je to naš denar, od državnega zbora ali je od vlade? Ali je mogoče, celo bolj ozko od koalicije ali pa mogoče celo od posamezne stranke? Jaz mislim, da je to denar vseh državljanov. Zaupam v prvi vrsti seveda vladi, da ga ustrezno razporedi, v končni fazi pa zaupam temu državnemu zboru, kajti ta državni zbor reče končno besedo in tudi ta državni zbor in samo on je kriv in odgovoren za to, kako se bo ta denar davkoplačevalcev naložil. Ampak kot izgleda je to že vse razporejeno in naša odgovornost, odgovornost opozicije mislim da bo tukaj tako rekoč nična. Zato pričakujem, da boste vso odgovornost za današnji in tudi za vse prihodnje proračune prevzeli odgovorno na svoja ramena. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Če ne, zaključujem splošno razpravo. Razpravo o splošnem delu proračuna in prehajamo na obravnavo in glasovanje o posameznih amandmajih k temu delu proračuna. Dobili ste pregled amandmajev k predlogu proračuna z datumom 31.3. K splošnemu delu proračunu sta vložena dva amandmaja, amandma vlade in pa predlagatelja Miroslava Mozetiča. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (41 prisotnih.) Bomo ponovili glasovanje. Torej, da se popravim, ni več razprave o amandmajih, ker smo razpravo do sedaj imeli. Torej zdaj samo odločamo o amandmajih. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma vlade? (40 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (10 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri amandmajih bilance prihodkov in odhodkov. Najprej imamo amandma odbora na amandma vlade, in drugega amandma vlade, samo na odhodke proračuna amandma predlagatelja Branka Kelemine. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Na glasovanje dajem amandma pod številko 1.
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Ugotovimo prisotnost za glasovanje o amandmaju pod številko 2! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na strani 5 imamo amandma Branka Kelemine. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (40 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri računu financiranja. Imamo dva amandmaja, in sicer odbora, ki je amandma na amandma vlade, in pa vladni amandma. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Ugotovimo prisotnost za amandma pod številko 2! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma podštevilko 2? (37 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Ker k prvemu delu proračuna ni bilo več amandmajev, dajem na glasovanje del proračuna - splošni del proračuna v celoti. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je del proračuna sprejet, splošni del sprejet.
Prehajamo na drugi del proračuna. To je posebej del po uporabnikih. Predlagam, da razpravo vodimo o posameznih členih, po proračunskih postavkah in pa amandmajih. Želi kdo razpravljati? V razpravo dajem prvi amandma na strani 6, vlade, ki govori o plačah v državnih organih, na strani 6. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Razprava je o amandmaju pod številka 1 na strani 6 - plače, državni organi. Od 6 do 24 strani. Prosim, gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Gospod podpredsednik, hvala lepa za besedo. Ja, amandma je dolg od 6. do 24. strani in bi prosil, da bi pač pri tako dolgih amandmajih le malo počakali, da lahko vsaj prelistamo skozi. Na koncu tega amandmaja piše: "Amandma predstavlja povečanje odhodkov proračuna v višini 6 milijard 937 milijonov 270.000 tolarjev, in to so po posameznih področjih plače, drugi osebni dohodki, prejemki, prispevki in davki delodajalca." Skratka z eno besedo povedano, na ta način se povečujejo torej osebni dohodki v družbenem sektorju in sedaj se sprašujem za 7 milijard tolarjev. Komu za toliko, če pa smo pred časom sprejeli zamrznitev osebnih dohodkov? Ali to pomeni tudi dodatno zaposlovanje in sploh, kaj vse se skriva, ker seveda, če gremo od postavke do postavke, potem moramo iti po posameznih ministrstvih ter posameznih odsekih, sektorjih itd., posebej. In glede na to, da vemo, kakšna je povprečna plača v Republiki Sloveniji, kakšen je minimalni osebni dohodek. In glede na to, da veliko delavcev na žalost ne dosega niti osebnega dohodka, pa niti minimalnega osebnega dohodka po kolektivni pogodbi, za katerega menda jamči minister brez resorja, da bi to moralo biti, saj usklajuje resorje v vladi, bi prosil, da minister brez resorja to tudi objasni, in tistim delavcem, ki dobivajo 35.000 tolarjev, delavke Delte Ptuja, to obrazloži iz te govornice, kako bo lahko to zagovarjal. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Špiletič želi besedo.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Jaz bi želel zgolj pojasnilo, glede na tisto, kar je zapisano v memorandumu k letošnjemu proračunu, kjer je bilo predvideno zamrznitev zaposlovanja po stanju, če se ne motim, konec oktobra lanskega leta.
Potem smo slišali tudi obrazložitve, da v določenih segmentih vlada popušča, predvsem iz naslova vstopanja v Evropo, zahteve po novih strokovnjakih in na drugih področjih.
Jaz bi vendarle tu rad jasen odgovor. Koliko in kje se bo na novo zaposlovalo iz naslova nekih novih potreb, tako da bi lahko pred glasovanjem o tako obsežnem in tudi materialno pomembnem amandmaju imeli pravo informacijo v rokah, zato da bi lahko potem tudi ustrezno odločali.
Moram pa reči, da so predvsem velika povečanja plač, tudi pri statističnemu uradu Republike Slovenije, kar za 62 milijonov, in pa slovensko varnostno obveščevalna agencija za 70 milijonov. Lepo prosim za pojasnila oziroma za razloge tega povečanja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Gospod Kušar? Minister Janko Kušar.
JANKO KUŠAR: Gospod predsedujoči! Spoštovani zbor. Pozvan sem k odgovoru in ne k razpravi.
Tisto, kar bi prvo želel, da se ne bi napačno razumeli, povišana stopnja davkoplačevalcev oziroma delodajalcev ni prišla od mene, ampak jaz sem samo ponovil, kaj je bilo včeraj tu rečeno, kaj obstoja in kakšna možnost imamo, da bi eventualno razliko, ki bo nastopala, poravnali.
V kolikor bo to prišlo na razpravo v državni zbor, se bodo poslanci takrat odločali. Se pravi, nisem predlagal, da je to rešitev ali pa da se sam zavzemam za to rešitev, glede primanjkljaja za pokojninsko blagajno. To je eno.
Drugo. Kot mi je poznano, bo na zasedanju tega sklica že tudi razprava o nekaterih amandmajih v zvezi s pokojninsko reformo oziroma z nekaterimi spremembami zakona o pokojninski reformi in takrat bo najbrž podana tudi možnost, da ugotovimo, kako lahko uskladimo to najnižjo plačo delavke z najnižjo pokojnino. Jaz v tem trenutku lahko samo to rečem, da bomo s polno odgovornostjo oziroma sam bom s polno odgovornostjo razpravljal in se vključeval v tisti del razprave, kjer bomo skušali strpno, modro in dosti odgovorno rešiti in najti odgovor za postavljena vprašanja mi danes tukaj. Več od tega pa seveda najbrž v tem trenutku nisem v stanju in tudi najbrž tega ne pričakujete.
V času razprave o proračunu - morda še to informacijo -seveda nisem govoril samo o tem, kako bomo pokrili razliko v pokojninski blagajni. Moje zavzemanje v času razprave ob pripravi proračuna za letošnje leto je bilo jasno izpovedano tudi v pomoč študentskim domovom, se pravi vprašanju, ki zadeva pomanjkanje stanovanj v študentskih naseljih, vprašanju podpore prehrane, kjer je bil dodatno izglasovan določen del sredstev in seveda tudi ostalim drugim nekaterim vprašanjem, ki zadevajo področje sociale.
Seveda pa tudi v vladi ni izključno moj glas tisti, ki prevlada. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod minister. Gospod Gaspari, minister za finance.
MAG. MITJA GASPARI: Zelo konkreten odgovor na vprašanje boste našli na strani 69 Poročevalca, številka 21. Kdor je to gledal: pod postavko odhodki v dopolnjenem predlogu proračuna za leto 1998 - plače državnih organov in izvajalcev v organizaciji. Predpostavke, na katerih je izračun narejen, so naštete v alineah pod arabsko številko A in pod arabsko številko B. Sam bom samo na kratko to povzel.
"Upoštevan je bil dogovor med pogajalsko skupino vlade Republike Slovenije in pogajalsko skupino negospodarskih sindikatov ter spremembe zakona o minimalni plači in načinu usklajevanja plač, zakona o višini" - ta zakon je parlament sprejemal konec meseca januarja na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjen med vlado in negospodarskimi sindikati, bodo s tem zakonom seznanjeni - torej, poleg tega zakona tudi "zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov in zakona o ukinitvi pravic do regresa za letni dopust za leto 1998" - ta zakon je bil del paketa, o katerem je parlament prav tako razpravljal v mesecu decembru - "ter ustreznih podzakonskih aktov." Pripravljen je predlog na osnovi naslednjega: "Števila in struktura zaposlenih po stanju dne 31.12.1997" - lahko preberem potem po proračunskih uporabnikih, koliko je bilo število zaposlenih na ta dan. "Povprečna osnova za obračun plač v višini 40.107 SIT za zaposlene, ki se jim plače obračunavajo na podlagi določil zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti, in 102.650 SIT za zaposlene, ki se jim plače obračunavajo skladno z določili zakona o poslancih." To se pravi,dve skupini zaposlenih imamo v državni upravi. (Pogovor v dvorani.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospodje poslanci, prosim za mir v dvorani.
MAG. MITJA GASPARI: Drugi pogoj je bil, da so "sredstva za nagrajevanje delovne uspešnosti v višini 2% od bruto plače". Tretji pogoj, da "so sredstva za nadurno delo in dodatke za posebne pogoje dela planirana na ravni povprečne porabe v letu 1997, povečanja skladno z rastjo plač. Regres za prehrano je planiran v višini 517 tolarjev na zaposlenega dnevno na osnovi zakona o višini povračil. Regres za letni dopust je planiran enako kot v prvotnem proračunu, da sedaj ne naštevam teh številk. Odpravnine so planirane v višini zahtevkov proračunskih uporabnikov v načrtih delovnih mest, pri čemer so planirana sredstva v višini 450.000 tolarjev. Jubilejne nagrade so planirane v skladu s kolektivno pogodbo. Na podlagi navedenega je ta znesek na organe v višini 5 milijard 670 milijonov. Izračun sredstev za nove zaposlitve in napredovanja je ugotovljen na podlagi predloga načrta delovnih mest" - ki pa je, kot veste, za vladne organe, in tukaj bi rad povedal - vsebuje v tem proračunu samo zaposlitve pripravnikov, ki so jih vlada oziroma uporabniki državnega proračuna po zakonu dolžni zaposliti. Število teh pripravnikov je 168. Pri nevladnih proračunskih uporabnikih, ki niso pravosodni organi, je to število drugih novih zaposlitev ta trenutek v državni upravi, ko gre za ministrstva in organe v sestavi vlade - ni. Za pravosodne organe je predlog za povečanje zaposlenih za 209 zaposlenih na podlagi predloga sodnega senata za vse uporabnike, se pravi vsa sodišča v Republiki Sloveniji, in nevladni proračunski uporabniki - 47 ljudi, to so državni zbor, državni svet, ustavno sodišče, računsko sodišče, varuh človekovih pravic - mislim, da nisem nikogar več pozabil - in agencija za revidiranje. To so ti uporabniki. Na osnovi tega je izračunana masa plač za državne organe in izvajalske organizacije.
Za družbene dejavnosti je izračun narejen na enak način, pri čemer ni predvideno dodatno število zaposlovanja v letu 1998. Upoštevani pa so količniki na osnovi tistega, kar sem povedal tudi za državne organe, ki veljajo predvsem za javne zavode na področju družbenih dejavnosti. Na ta način je izračunana masa sredstev, to se pravi pod arabsko "A" za državne organe in pod arabsko "B" za družbenie dejavnosti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod minister. Želi še kdo besedo? Če ne, prehajamo... Prosim, gospod Špiletič. (Nemir v dvorani.) Gospodje poslanci, delamo do 17.30 ure, takrat bo odmor!
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala lepa. Po sklepu vlade sodelujejo v razpravi v državnem zboru tudi vsi direktorji vladnih služb. Vprašal sem, zakaj konkretno povečanje pri uradu Republike Slovenije za statistiko in pri SOVI. Konkretnega odgovora na to nisem dobil, pa bi vendarle poprosil te predstavnike, ki jih je vlada pooblastila, da lahko podajo odgovore, da pridejo za to govornico in povedo razloge povečanja pri plačah.
V zvezi s samo višino plač bi pa samo še na dve zadevi opozoril oziroma vprašal. Ali je, glede na znano polemiko tudi v javnosti predvsem podpredsednika vlade okoli velikih izplačil plač po individualnih pogodbah v skladih in agencijah - ali lahko tu predstavniki vlade jamčijo, da je prišlo do uskladitev teh plač v skladu s sklepi vlade, in kar je izza te govornice govoril minister Rop - tu bi prosil jasen odgovor: da ali ne. Pa še drugo, ali sem prav razumel, da je sodni svet predlagal povišanje zaposlenosti z indeksom 209. Če sem prav razumel ministra Gasparija, potem se mi tu zastavlja vprašanje, in sicer vprašanje produktivnosti, na katerega je sam minister Gaspari odgovoril v prvi obravnavi proračuna, ko je dejal, da so plače v pravosodju že zadovoljivo rešene, da pa je problem normativov oziroma da je produktivnost v tem sektorju tako nizka, da bi jo bilo treba zvišati. Tu sprašujem pristojne ministre, ali so upoštevali ta mnenja ministra Gasparija oziroma ali je zagotovljeno tudi povišanje produktivnosti oziroma ali je indeks 209 izračunan že na višje kriterije produktivnosti pravosodnih organov?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Banovec.
TOMAŽ BANOVEC: Hvala lepa. Pozdravljeni - direktor statističnega urada, Tomaž Banovec. - Dolžan sem odgovor za indeks oziroma za povečanje v, plačnem fondu, ne v osebnih dohodkih, našega urada.
Dejstvo je, da je vlada lansko leto oktobra potrdila novo organizacijo, evropsko orientiranost statističnega urada, ni pa bilo v tem času zaradi zamrznitve plač možno tega uresničiti. Torej to, kar je zdaj predlagano, je predlog, da se šele zdaj uredi. Razlog za to novo organizacijo bi povedal na dveh, treh primerih. Imamo določene specialiste, ki znajo odlično angleško, so svetovno, če ne evropsko, priznani - recimo - na področju cen, ki so imeli plačo in tudi položaj praktično svetovalca predstojnika. Se pravi, mi smo po treh, štirih letih to uredili. Mislim, da je vlada korektno ravnala in sem hvaležen, še vedno pa statistični urad nima tako visokih koeficientov, kot jih imajo drugi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Banovec. Želi še kdo razpravljati? Še kdo? Gospod Špiletič, prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Ja, jaz sem še tri vprašanja zastavil, pa ne dobim odgovora nanje. Prvič, kaj je s sklepom, z realizacijo sklepa vlade o ureditvi plač po individualnih pogodbah v skladih in agencijah, ki so v lasti države. Nihče ni prišel sem za to govornico in pojasnil, da je do uskladitve prišlo, čeprav je predvsem podpredsednik vlade - poudarjam - jasno, javno večkrat zagotovil, da bo pa zagotovil, da do te realizacije pride. Zanima me, ali so načrtovane plače oziroma sredstva zanje že upoštevale te uskladitve.
Drugo, upošteval sem, kaj se je zgodilo v pravosodju. Ali je indeks 209 izračunan na že tudi višje kriterije produktivnosti, na katere je opozarjal predvsem minister Gaspari v prvi obravnavi tega proračuna. Nihče ni prišel odgovoriti. Vprašal sem tudi, kaj je razlog povečanja plač v SOVI. Zdaj pa, predsedujoči, spet smo v zagati, ali ni predstavnikov vlade tukaj, ki bi morali po sklepu vlade biti, ali nočejo odgovarjati. Najprej bi prosil, da to ugotovimo, zakaj ne moremo dobiti odgovorov na zastavljena vprašanja. Vlada je napotila sem vse ministre oziroma državne sekretarje, poleg tega pa še Andreja Engelmana, gospoda Šukljeta, Pagona itn. zato, da bodo odgovarjali, ne da bodo tu sedeli, vsaj tako sem predpostavljal. Zdaj pa, če sem narobe včeraj razumel podpredsednico gospo Okretičevo, potem mi, prosim, dajte odgovor, da oni tu lahko sedijo, odgovorijo pa, če tako želijo. Torej prosil bi, kakšen mandat imajo ti predstavniki vlade oziroma da še enkrat jasno preberete, gospod podpredsednik, to vas pa prosim: kaj vam je vlada sporočila, kaj bodo predstavniki vlade tu v tej dvorani delali. Ali sedeli, ali samo opazovali, ali tudi odgovarjali na vprašanja poslancev? Prosim, da preberete mandat gospodov iz vlade.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Torej vlada nas je obvestila, da bodo odgovarjali na vprašanja poslancev ministri in državni sekretarji, ki so navedeni v tem seznamu. Upam, ker so tukaj, da bom videl odgovore. In gospod Pagon se je že javil, prosim, za razpravo.
MAG. ANDREJ PAGON: Hvala za besedo. Spoštovani poslanci! Vlada je 3. aprila v skladu s poslovnikom državnega zbora, v skladu s 168. členom sporočila, kateri predstavniki vlade bodo sodelovali pri tej točki. Mislim, da je bilo to včeraj že prebrano. Vsi, ki sedijo na levi strani, imajo v dvorani mandat za odgovor in mislim, da lahko tudi ustrezno odgovarjajo, se pravi; menim, da ni potrebno odgovarjati na to, ali bo samo sedeli ali bodo odgovarjali.
Kar se tiče novih zaposlitev v SOVI je predhodno poudaril minister Gaspari, da gre za sredstva za pripravnike in za sredstva za redno napredovanje.
Kar se tiče plač direktorjev; gre za segment ljudi, ki se jim določa plače po zakonu o razmerjih plač za javne zavode, potem gre za sklep o kriterijih za sklepanje pogodb o zaposlitvi direktorjev javnih podjetij, agencij in skladov, je delno informacijo vlada obravnavala na svoji prejšnji seji. Na jutrišnji seji pa bo obravnavala tudi sklep o kriterijih za sklepanje pogodb o zaposlitvi direktorjev...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Pagon, samo trenutek. Gospodje poslanci, prosim, dajmo poslušati razpravljavca. Postavljeno je bilo vprašanje, da ne bomo vlekli spet to razpravo. Prosim za mir v dvorani!
MAG. ANDREJ PAGON: ...na jutrišnji seji pa bo vlada sklepala o sklepu za kriterije za sklepanje pogodb o zaposlitvi direktorjev gospodarskih družb, katerih večinska lastnica je Republika Slovenija. Se pravi, odgovor na vprašanje gospoda Špiletiča je, da se sklep oziroma ureditev višine plač, o katerih sta govorila minister in podpredsednik vlade, gospod Podobnik, urejuje. Dobršen del, vsaj po sklepu, ki zajema zaposlitve direktorjev javnih podjetij, agencij, skladov je že usklajen, z jutrišnjem dnem pa ocenjujemo, da bomo sprejeli tudi sklep o kriterijih za direktorje gospodarskih družb, katerih večinska lastnica je Republika Slovenija. Tako menim, da bo ta segment na nivoju vlade v smislu sklepa in kriterijev urejen, seveda pa, kot vam je poznano, bo verjetno še nekaj časa vendarle trajalo, da bodo predstavniki vlade v upravnih odborih in nadzornih odborih to odločitev oziroma ta sklep uveljavljali s tistimi direktorji, ki nimajo sedaj sklenjene individualne pogodbe. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Špiletič, proceduralno.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod predsedujoči! Morda se mi bodo nekateri tudi smejali. Ampak jaz ne slišim predstavnikov vlade izza te govornice, zato ker je nemir v dvorani takšen, da resnično onemogoča spremljanje razprave. Prosim, da v skladu s poslovnikom zagotovite red v dvorani, sicer je to razpravljanje brezplodno.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Mislim, da to velja za vse poslanske skupine in od sedaj naprej resnično prosim, kdor ne more biti umirjen in poslušati, naj se oddalji iz dvorane ta čas.
Nadaljujemo z našim delom. Smo pri amandmaju pod številko 1. Besedo želi minister Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Gospod predsednik, hvala za besedo. Odgovarjam na vprašanje proračuna, ki se nanaša na pravosodje, odgovarjam na vprašanje učinkovitosti dela sodišč. Najprej bi želel pojasniti, da je v pravosodju skupno 17 porabnikov - samostojnih porabnikov, se pravi predlagateljev in uporabnikov proračunskega denarja.
Ministrstvo za pravosodje, v sklopu tega uprava za izvrševanje kazenskih sankcij. Nato imamo vrhovno sodišče, kot samostojnega uporabnika, 4 višja sodišča, 12 okrožnih sodišč, temu se je sedaj pridružilo novo upravno sodišče. Tako, da če obravnavamo vprašanje pravosodja, indekse in drugo, potem moramo obravnavati ločeno, po posameznih uporabnikih proračunskega denarja.
Logično, da 17 uporabnikov pravosodja - to ni skladno z intencijami po samostojnosti sodne oblasti. Zaradi tega spreminjamo zakonodajo, zaradi tega imamo tudi pozitivno mnenje državozborskega odbora za pravosodje in notranje zadeve, naj se vendar za sodstvo poenoti proračun. Se pravi, naj se združijo vsa sredstva za sodstvo pri enem predlagatelju in uporabniku proračunskega denarja. Se pravi; ali sodnem svetu ali vrhovnem sodišču. To je stvar strokovne ocene, stvar dolgova, vprašanje tudi ustreznega kadra, ki lahko s tem denarjem potem naprej administrira in upravlja.
Skratka, tu se bo skušalo narediti v prihodnjem proračunskem letu red, tako da bomo imeli opraviti z enim uporabnikom, predlagateljem sodnega denarja. Tako da bi se potem za naprej ves pravosodni proračun delil na štiri predlagatelje - uporabnike: se pravi, ministrstvo za pravosodje, skupaj z upravo za izvrševanje kazenskih sankcij, potem sodstvo, na čelu katerega je vrhovno sodišče, nato so državni pravobranilci in državno tožilstvo. Poleg teh štirih pa še sodniki za prekrške. Skratka, 5 uporabnikov. S tem se tudi stvar administrativno pa tudi sicer poenostavi, pa tudi proračun je preglednejši. Toliko v odgovor.
Glede posameznih proračunskih postavk pa bi odgovoril tako: zaradi varčevalnih ukrepov ministrstvo za pravosodje ni povečalo svoje administracije, to je notorno. Nasprotno, za 22 se jih je zmanjšalo, skupno z upravo za izvrševaje kazenskih sankcij; premeščene ali kako drugače odišle zaposlene bomo pa nadomestili. Moram povedati, da ima ministrstvo za pravosodje zaradi velikega zakonodajnega dela, zlasti usklajevalnega dela z evropsko zakonodajo, z evropskimi kriteriji, premalo ljudi, premalo strokovnega kadra, da bi bil kos tej nalogi. Pač se dela v pournem času. To je glede proračuna ministrstva za pravosodje in izvrševanje kazenskih sankcij in o pogledu plač. Proračun se je povečal toliko, kot se je povečal, ampak brez novih zaposlitev.
Glede investicijskega dela; mi smo dolžni skrbeti za logistiko sodno, se pravi za vzdrževanje stavb. Tu nam je odmerjenih ena milijarda 700 milijonov tolarjev, skratka gre za indeks 114 ali 115. Glede sredstev za sodišča, glede na njihovo učinkovitost ste lahko ugotovili, da so se za posamezna okrožna sodišča, vrhovno, tudi višja sodišča povečale številke za plače in za materialne izdatke.
Tu je treba predvsem seznaniti državni zbor, da imajo sodišča še vedno imajo 15% nezasedenih izvajalskih, se pravi sodniških, mest, prav toliko tudi nezasedenih mest sodne podpore. Gre tukaj za administrativno - tehnično osebje. Temu ustrezno glede pomanjkanja tega kadra so tudi določena zvišana proračunska sredstva za 207 novih zaposlitev v sodstvu. V tej številki so sodniki za prekrške, tožilstva, pravobranilstva in sodstvo. Konkretno, sodstvo dobi 40 novih sodniških mest in 93 administrativno podpornega kadra. Poudarjam še enkrat, da so mesta sistemizirana, niso pa zasedena.
No, sedaj pa moram odgovoriti na vprašanje učinkovitosti sodstva. Odgovoril bi, da sodstvo v Sloveniji, v državi kot taki, ne predstavlja problema glede reševanja zaostankov in učinkovitosti. Gre za problem določenih sodišč, določenih sodnih okrožij in lahko takoj povem, da višja sodišča, se pravi kasacijska sodišča, sproti rešujejo zadeve. Isto velja za okrožna sodišča, Novo mesto, Nova Gorica, medtem ko največji problem predstavljajata okrožni sodišči Murska Sobota in Ljubljana. Murska Sobota je znano, kako bi rekel - torej problemi Murske Sobote so znani. Gre za področje okrajnega sodišča Lendava. Ne nazadnje smo tudi sprejeli tu v državnem zboru predpis, ki omogoča, da se na tem področju tudi zaposlujejo mlajši sodniki zaradi kroničnega pomanjkanja kadra.
No, glede ljubljanskih sodišč bi moral tudi to ugotoviti, da gre tu za kronično - poudarjam - pomanjkanje prostorov, tako da so predpisani za ta sodišča posebni programi, kako razreševati zaostanke. Eden izmed takih ukrepov - vseh ne bom našteval - je tudi to, da se bodo pričele v popoldanskem času uporabljati sodne dvorane, tako da sodne razprave ne bodo samo dopoldne, ampak tudi popoldne. To je eden izmed ukrepov.
No, drugi ukrep, ki zagotavlja učinkovitost sodnega dela, so merila, ki jih je v lanskem letu predpisal sodni svet. Ta merila imajo že prve učinke, tako da imamo na večini sodišč v Sloveniji sodnike, ki te svoje norme, ta predpisana merila za reševanje zadev, izpolnjujejo 40% do 150%. Na žalost na vseh okrožjih ni tako; ponekod se ta norma komaj dosega. No, ravno v tem je tudi naša dolžnost, da se tudi tam, kjer se tega ne dosega, stori določene ukrepe.
Kot tretji način razreševanja učinkovitosti sodnega dela je predvsem procesna zakonodaja. Ugotavljamo, da bodisi civilna, izvršilna, kazenskopravna zakonodaja, predvsem postopki, niso usklajeni s sedanjimi zahtevami. Mislim, da pride v preveliki meri in preveliko primerih do prelaganja obravnav iz neopravičljivih razlogov. Poleg tega pa tudi ni zagotovljene obojestranske aktivnosti strank v postopku. Se pravi, tožnik, ki vloži civilno tožbo, potem čaka na sodišče, toženec, če reagira, reagira, sicer je ravno tako dobro. Z novimi predpisi pa se sili obe stranki k aktivnosti. V obratnem primeru so predpisani tako imenovani prekluzivni roki in stranka, ki tak rok zamudi, zamudi tudi pravico do procesnega dejanja.
No, ne bi na dolgo razpravljal o tem. Zanesljivo pa bomo še na tej seji razpravljali o zelo kočljivem zakonu; gre za zakon o izvršbi in zavarovanju. V bistvu je novost tega zakona, da se tu uvaja tretji poklic z javnimi pooblastili - to so izvršitelji. No, o tem bomo razpravljali enkrat drugič.
Četrto sredstvo za povečanje učinkovitosti sodišč je informatika. Register gospodarskih družb je v informacijskem sistemu. Pričakujem, da bomo uspeli tudi zemljiško knjigo vsaj v osnovnih konturah informatike, v osnovnih dejanjih informatike pripraviti v informacijski sistem enkrat do konca tega leta. Upam, da bo za to dovolj sredstev. Sredstva za ta program sodne informatike se iztekajo iz odstotka, dohodka sodnih taks, ki so predvidene po zakonu o proračunu in zakonu o sodnih taksah. Glede informatike, moram povedati tudi to, da obstoja tudi sistem vpogledanja, sistem informiranja o vseh odločbah, ki jih izdajajo kasacijska in vrhovno sodišče, tudi to je pripomoč za razreševanje sodnih zadev.
Ne nazadnje moramo omeniti, da se mora celotno pravosodje izobraževati v evropskem pravu. Zaradi tega imamo za sodnike organizirano šolo evropskega prava. Ta že deluje, to pa povem ravno v zvezi z vprašanjem učinkovitosti, ker tudi to jemlje sodnikom, čeravno se skuša to izobraževanje opraviti izven delovnih dni, ampak kljub temu je to določen proces, na katerega se morajo sodniki pripraviti. Torej obstoja šola evropskega izobraževanja, tudi za to so predvidena sicer skromna, ampak za letošnje leto proračunska sredstva. Ne nazadnje se tudi vključujemo v evropske izobraževalne programe, PHARE, TAIEX in tako dalje.
Skratka, tu sem na razpolago, če želite, sem pripravljen odgovarjati. Hotel sem podati samo grob pregled, kaj se dela in komu in zakaj so namenjena proračunska sredstva. Pričakujem, da bodo sodniki s svojim delom v letošnjem letu ta davkoplačevalska sredstva upravičili. Hvala lepa.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod predsedujoči. Pozabil ste, da predstavnik Sove še ni odgovoril. To je direktor državne agencije, če smem opozoriti.
Drugo pa imam vprašanje. Ne vem, ali je za to pristojen gospod Pagon. On je bil namreč kot predstavnik vlade na matičnem delovnem telesu. Računsko sodišče je ugotovilo, da si javni sektor izplačuje plače velikokrat tudi mimo meril oziroma zakonskih določil; da velikokrat zaposluje tudi mimo sistemizacije oziroma da nekateri proračunski uporabniki sistemizacije delovnih mest sploh nimajo. Pa me zanima, ali se je vlada do tega poročila računskega sodišča o izplačilih plač v javnem sektorju opredelila. Na obravnavi matičnega delovnega telesa je namreč dejal, da tega še ni storila in da bo to storjeno v naslednjih dneh. In ali je tudi to dejstvo že upoštevano pri načrtovanju višine plač po posameznih proračunskih uporabnikih v proračunu za leto1998?
Prosim pa tudi še enkrat predstavnika oziroma direktorja SOVE, da poda odgovor na moje vprašanje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Pagon želi besedo.
MAG. ANDREJ PAGON: Hvala za besedo. V skladu z zakonom o vladi je SOVA vladna služba, sicer je podrejena direktno predsedniku vlade, nekatere stvari pa operativno ureja oziroma zanje odgovarja generalni sekretar in ima pristojnosti kot minister do organov v sestavi. Zato vas prosim, če se lahko zadovoljite pač z mojim odgovorom kot namestnikom generalnega sekretarja.
V začetku sem - pa verjetno nisem bil dovolj razumljiv oziroma me niste slišali - povedal, da je šlo - kar se tiče novih zaposlitev in sredstev za plače, kar ste vprašali - pri SOVI za tisti segment zaposlitev, kot je govoril minister Gaspari. Tu gre za pripravnike - teh je pet - in za redno napredovanje, kar znese konkretno za varnostno-obveščevalno službo za nove zaposlitve in 2% uspešnost 3 milijone 165 tisoč, za napredovanje 10 milijonov - in tako se te številke pokrijejo. Tako mislim, da sem s tem odgovoril na vsa vprašanja.
Vprašali ste, če se je vlada opredelila do mnenja računskega sodišča. Vlada se je seznanila z mnenjem računskega sodišča, ni se pa do tega posebej opredeljevala. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Se opravičujem, ampak številke so pač take, da kažejo, da gre pri SOVI za kar precejšnja napredovanja ali pa za kar precejšnje nove zaposlitve. Če sem dobro poslušal ministra za pravosodje, je rekel, da načrtujejo zaposliti 40 novih sodnikov in 93 podpornega osebja, pa se jim plače povečajo za 62 milijonov; SOVI se pa plače povečajo za 70 milijonov. Tako da me zanima, koliko bo tega novega osebja. Pet pripravnikov gotovo ne stane toliko, torej bodo ta napredovanja kar enormna; ali se bodo vsem, ne vem, podvojile plače. Skratka, prosil bi za nekoliko bolj natančen odgovor, pa četudi gre za SOVO, ker število ljudi, menda - ne vem, ali je to taka velika skrivnost - skratka, številke govorijo, da je malo bolj pereč problem, kot je bilo tu odgovorjeno s strani gospoda Pagona.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Če ne, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje.
Smo pri amandmaju pod številko 1. Ugotovimo prisotnost! Torej gre za amandma "plače v državnih organih". (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (28 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na strani 24 je amandma pod številko 2, to je amandma vlade, plače izvajalskih organizacij. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem proračunsko postavko, predsednik Republike Slovenije, in amandma pod številko 1. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem proračunsko postavko, državni zbor. Trije amandmaji so. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Ugotavljamo prisotnost za amandma pod številko 2. Je brezpredmeten. Tako je.
Smo pri tretjem amandmaju. Ugotovimo prisotnost. (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (19 poslancev.) Kdo je proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V razpravo dajem proračunsko postavko, državni svet, in amandma pod številko 1. Želi kdo razpravljati? Gospod Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa za besedo. Predvsem sem vesel pri teh predlaganih dopolnilih, ki jih predlaga odbor za finance in monetarno politiko. Verjamem, da jih bomo tudi sprejeli. Predvsem sem vesel za amandmaje, kot so: zbiranje krvi in organov za presajanje, potem zelo za regresirano prehrano učencev in dijakov 150 milijonov.
Tukaj moram povedati, da je vlada vendarle prisluhnila oziroma odbor za finance prisluhnil, da bo potrebno prej ali slej priti do predvsem osnovne šole, ki je po ustavi obvezna in brezplačna, da bo tudi prehrana prej ali slej brezplačna. Vemo namreč, da je problem tudi prehrana v srednjih šolah. Po zadnjih raziskavah, ki so bile opravljene, mislim, da mesec, dva nazaj, je ugotovljeno, da imajo urejeno prehrano v srednjih šolah samo 36% dijakov. Od tukaj tudi razne bolezni, nizka telesna teža in slabo zdravstveno stanje srednješolcev. Čeprav amandma, ki sem ga sam vložil za 300 milijonov, ni v celoti sprejet oziroma ne bo sprejet, pa vendarle izražam zadovoljstvo za teh 150 milijonov, in predlagam, da tega in tudi vse ostale amandmaje pod točko 1 sprejmemo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Mežan. Opozarjam, da je ta amandma povezan z amandmajem na amandma vlade, ki smo ga že sprejeli. Je povezan. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem proračunsko postavko, varuh človekovih pravic, in dva amandmaja. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Ugotavljamo prisotnost za amandma pod številko 2! (45 prisotnih.) Malo pozornosti prosim. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (11 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
V razpravo dajem proračunsko postavko in amandma, ustavno sodišče. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem proračunsko postavko, računsko sodišče, in štiri amandmaje. Prosim, gospod Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod podpredsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Identičen mojemu amandmaju je amandma pod številko 3. To je amandma odbora, ki je povzel moj amandma. Glede na to, da je vlada povzela bistvo vsebino obeh dveh amandmajev, enega smo že sprejeli, ena je pod točko 1, potem umikam svoj amandma, če ne bo ugotovljeno, da je sploh brezpredmetno glasovanje, če bo sprejet prvi amandma.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo prosim? (Nihče.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod številko 2 je umaknjen.
Smo pri amandmaju številka 3. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (12 poslancev.) Kdo je proti? (33 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
Smo pri amandmaju pod številko 4. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (9 poslancev.) Kdo je proti? (30 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
V razpravo dajem proračunsko postavko urad predsednika vlade in en amandma. Želi kdo razpravljati? Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. V omenjenem amandmaju je predvidenih kar 90 milijonov za nakup poslovnih prostorov za potrebe državnih organov. Ali lahko konkretno izvemo, za katere nakupe gre. Namreč, po nekaterih informacijah, ki jih imam, ministrstvo za finance celo odprodaja poslovne prostore nekaterim zasebnim odvetnikom, tako da zdaj ne vem; po eni strani odprodaja, na drugi strani nakup. Res bi prosil, za nakup katere zgradbe oziroma za potrebe katerega proračunskega uporabnika gre.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem proračunsko postavko in amandma - urad za žensko politiko. Želi kdo razpravljati? Gospa Darinka Mravljak.
DARINKA MRAVLJAK: Spoštovani! Komisija za politiko enakih možnosti je že v lanskem letu predlagala odprtje postavke "Sofinanciranje programov nevladnih ženskih organizacij". Neuspešno je komisija bivšega sklica to zahtevala že v letih 1994, 1995 in 1996. Verjetno gre za prenizka sredstva, da bi o tem resno razpravljali. Če pa pogledamo dejansko stanje, je situacija na področju enakih možnosti moških in ženskih vse prej kot dobra, že samo, če primerjamo število poslank bivšega in sedanjega sklica. Pred nami je pokojninska reforma, ki bo najbolj prizadela ženske zaradi podaljšanja delovne dobe. Če je sedanja krajša delovna doba kompenzacija za vso dodatno delo žensk, potem bo država morala ob sprejemu pokojninske reforme ustvarjati enake pogoje in spodbujati enakost tudi na drugih področjih. Pri tem imajo izredno pomembno vlogo nevladne ženske organizacije ter skupine raziskovalk in raziskovalcev, strokovnjakinj in strokovnjakov za delo na področju politike enakih možnosti. To delo pa lahko spodbujamo le s finančno podporo. Nevladne ženske organizacije spodbujajo aktivnost žensk in iz teh organizacij se ženske pogosteje vključujejo v politiko in s tem tudi v organe odločanja.
Dragi moški kolegi! Velikokrat vam je ob srečanju najrazličnejših delegacij iz tujine neprijetno, ko vas vprašajo, kje imate ženske predstavnice. Predpostavljam, da vam je ob takih trenutkih nelagodno in neudobno, vendar je tudi res, da tak občutek hitro mine. Če boste podprli amandma komisije za politiko enakih možnosti, boste lahko bolj mirne vesti rekli, da res nimate ministrice in da imate res malo žensk v parlamentu, vendar ste v proračunu za leto 1998 namenili sredstva za podpiranje programov nevladnih ženskih organizacij, da s tem pospešite odpravo neenakosti med spoloma.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod doktor Ciril Ribičič. Prosim, mir v dvorani! Gre za pomembno vprašanje, gospodje poslanci.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Nisem dobro razumel tega razburjanja, ko so povedali, da bo tudi eden od moških govoril o tem amandmaju. Jaz podpiram ta predlog in to obrazložitev. V lanskem letu sem pomagal sooblikovati takšen amandma, ki ni bil uspešen. Najkrajše rečeno v moški politiki, pretežno moškem parlamentu, v popolni moški vladi je treba naredi vsaj nekaj malega za to, da bi nevladne organizacije lahko povzdignile glas in naredile kaj pametna, da se te stvari spremenijo.
In kdor ocenjuje, da je to upravičeno, naj, prosim, podpre ta amandma, ki nima nekih velikih materialnih posledic, na tej simbolni ravni pa vendarle nekaj pomeni. Zato, ga bom jaz podprl. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? (Nihče.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (14 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem proračunsko postavko in amandma, urad za narodnosti vlade Republike Slovenije. Imamo štiri amandmaje. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Ugotavljamo prisotnost za amandma pod številko 2! Umik! Gospa Pozsončeva umika. Torej amandma pod številko 3. Ugotavljamo prisotnost! Tudi umik? Štiri ostane? Štiri ostane. Torej za amandma pod številko 4. Ugotavljamo prisotnost! (42 prisotnih.) Ponavljamo. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V razpravo dajem proračunsko postavko, urad vlade za informiranje, in tri amandmaje. Želi kdo razpravljati? Gospod Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo gospod podpredsednik. Spoštovani!
Vložil sem amandma pod številko 2 in predlagam povečanje sredstev za aktivnosti glede pristopa Slovenije k Evropski uniji, namreč, aktivnosti za boljšo informiranost državljank in državljanov.
Skoraj vse ankete kažejo, da je stopnja informiranosti o koristih in slabostih, ki nam jih prinaša eventualno članstvo v uniji, da je stopnja informiranosti nezadostna, kar je nedopustno v trenutku, ko smo začeli pogajanja in ko bodo šle, predpostavljam, po uspešnih pogajanjih državljanke in državljani na referendum in se odločali o tem, ali pristopimo k uniji ali ne. Ker iz proračuna, žal, ni dovolj pregledno, kolikšna sredstva in za kakšne namene vse so predvidena v okviru priprav na članstvo v Evropski uniji, sprašujem vlado oziroma predstavnika vlade, ali so za ta namen zagotovljena zadostna sredstva v tem proračunu in pa v tistem delu, kar bo prispevala sama Evropska unija. Če je temu tako, potem bom rade volje ta amandma umaknil.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? (Nihče.)
Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (11 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Ugotovimo prisotnost za amandma pod številko 3! (42 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (11 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V razpravo dajem proračunsko postavko, servis skupnih služb vlade. Imamo en amandma. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (9 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V razpravo dajem proračunsko postavko, centra vlade za informatiko, in dva amandmaja. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Glasujemo o drugem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (9 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V razpravo dajem proračunsko postavko in amandma, slovenska obveščevalno-varnostna agencija. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (4 poslanci.) Je kdo proti? (42 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V razpravo dajem proračunsko postavko, urad vlade za verske skupnosti - en amandma. Želi kdo razpravljati? Gospod Špiletič, prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Menim, da je predlagani amandma potreben podpore tudi zaradi dejstva, ki je vsem splošno znano, da se je dogajalo na nekdanjem območju Kočevske Reke, ki je veljalo za zaprto območje, pravzaprav tudi proces čiščenja vsega, kar je dišalo po kakršnihkoli sakralnih objektih. Tako je bilo v povojnem obdobju, ko je bilo to področje zaprto, tam podrtih prek 100 cerkva in drugih obeležij, ki tudi, če jih ne obravnavamo z verskega stališča, pomenijo vendarle pomembne zgodovinske spomenike, pa vendar so bili v imenu bivše oblasti in v imenu ideologije vsi odstranjeni.
V času takoj po slovenski osamosvojitvi je vlada Republike Slovenije sprejela sklep, da se simbolično nekako oddolži za porušenje prek teh 100 kulturnozgodovinskih objektov, in sicer na način, da v Kočevski Reki proračunsko financira izgradnjo cerkve. Ta cerkev je sicer postavljena pod streho, manjka pa zgolj še nekaj sredstev za dokončanje in zato, da bi lahko ta začela služiti svojemu namenu. Menim, da 15 milijonov, kot je tu predlaganih, pomeni za kraj, kjer ta cerkev stoji, veliko, za proračun pa ne toliko, da ga ne bi zmogla Republika Slovenija financirati. Tako resnično prosim za podporo tega amandmaja, ki pomeni tudi simbolično pravzaprav nekako priznanje dejstva, da se je v imenu ideologije delalo tudi napaka in da je konec teh napak in da so se začeli novi časi demokracije. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (20 poslancev.) Proti? (30 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
V razpravo dajem proračunsko postavko in amandma služba vlade Republike Slovenije za evropske zadeve. Želi kdo razpravljati? (Ne želi. ) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem proračunsko postavko in 15 amandmajev, ministrstvo za finance. Želi kdo razpravljati? Gospod Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Spoštovani! Imam vprašanje pri drugem dopolnilu ministrstva za finance - občine, dopolnilna sredstva občinam, sredstva za investicije 579 milijonov. Zanima me za katere investicije bo šel ta denar. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še želi kdo razpravljati? Prosim. Državni sekretar gospod Cvikl.
MILAN M. CVIKL: Jaz bi rad odgovoril na zastavljeno vprašanje glede na to, kar je bilo že zjutraj povedano s strani gospoda Tekavčiča. Gre za razdelitev 579 milijonov tolarjev dodatnih investicij, in sicer za naslednja področja: ministrstvo za kulturo 160, ministrstvo za šolstvo, za športne objekt 100 milijonov, ministrstvo za šolstvo in šport, osnovno izobraževanje 90, ministrstvo za šolstvo in šport, predšolska vzgoja, vrtci 125 milijonov in pa ministrstvo za zdravstvo 104 milijone. V usklajevanju, z izjemo tega, kar že imamo od ministrstva za zdravstvo, kjer so že obstoječe lokacije s temi dodatnimi 104 milijoni samo še povečali, pa iz posameznih ministrstev še ni natančnih investicij. Če so tu predstavniki ministrstev, pa oni lahko za posamezna ministrstva še to natančno razdelajo. Osnovni razrez, ki ga je ministrstvo za finance naredilo, teh 579, pa je bil predstavljen. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Mežan, prosim.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Ugotavljam, da je za vrtce 125 milijonov. Namreč, sprašujem zato, ker sem jaz vložil sedmi amandma, kjer predlagam 100 milijonov za vrtce. Na koncu piše, odbor za infrastrukturo in okolje amandmaja ni podprl, ker ni izvedljiv.
Zanima me, zakaj ni izvedljiv? Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Gospod Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Sprašujem zato, ker je najbrž neizvedljiv, ker ni vzet iz prave postavke.
Teh 100 milijonov sem predlagal, da se vzame iz postavke 1578 - obnova vzletno - pristajalne steze in manevrskih površin, letališča Maribor ter ostale opreme.
Zakaj sem vzel tukaj? Rad bi utemeljil.
Mislim, da ministrstvo nima pravne podlage za izvajanje te investicije. Zakaj? Obveznost vlade je, da zagotavlja varnost v zračnem prometu, kar je doseženo s financiranjem kontrolne službe. Investicije, infrastrukturo pa mora zagotavljati lastnik le-teh, v tem primeru letališka družba. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala gospod Mežan. Prosim gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Hvala lepa. Cenjene dame, spoštovani. Jaz bi samo svojega spoštovanega kolega rad dopolnil, da ni nobena letališka družba lastnica tega letališča. Mislim, da je ta pozicija v proračunu utemeljena. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Moge.
RUDOLF MOGE: Hvala lepa. Predlagatelji osmi amandma, umikamo, ker je vladni amandma boljši za 100 milijonov, najmanj.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Ugotavljamo prisotnost za amandma pod številko 2! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (49 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Ugotavljamo prisotnost za amandma pod številko 3! Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 5 amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 4 sprejet.
Ugotavljamo prisotnost za amandma pod številko 5! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju pod številko 6. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 6 sprejet.
Smo pri amandmaju pod številko 7. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (13 poslancev.) Kdo je proti? (39 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri amandmaju pod številko 8. Umik. Hvala.
Amandma pod številko 9. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Ugotavljamo prisotnost za amandma pod številko 10. Tu je umik. Hvala.
Amandma pod številko 11. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (10 poslancev.) Kdo je proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 12. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (15 poslancev.) Kdo je proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri 13. amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri amandmaju številka 14. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (11 poslancev.) Kdo je proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri amandmaju pod številko 15. Umik.
V razpravo dajem proračunsko postavko Davčna uprava Republike Slovenije. Sta dva amandmaja. Želi kdo razpravljati? Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Prosil bi zgolj za pojasnilo. Namreč pri prvi predstavitvi proračuna je minister za finance poudaril, da v letošnjem letu potrebuje, če se ne motim, 4,5 milijarde SIT ali 4,7 milijarde SIT, da bi ta projekt lahko zaživel. Zdaj vlada predlaga 2,5 milijarde. Sprašujem, ali gre zdaj zgolj za polovično reševanje zadev. Zakaj samo pol predlaganih sredstev? To je prvo. Zakaj v prvem predlogu proračuna tega sploh ni bilo notri in zakaj zdaj je? In pa, ali je ta projekt zdaj res tako daleč, da je potrebno za vse te namene, ki so tu navedeni, določena sredstva že zagotavljati. Zakon o davku na dodano vrednost še vedno ni niti v drugem branju v državnem zboru. Kolikor lahko razberemo iz sredstev javnega obveščanja, še vedno nekako tečejo polemike o tem, kakšna bo stopnja; prve številke so že tu, 22,9. Ali so dokončne ali niso... Skratka, rad bi pojasnilo, kako daleč je ta projekt in kako je s temi sredstvi, ali je resnično že to vse tako daleč, da so ta sredstva res potrebna, ali glede na kasnitev pri sprejemanju tega zakona o davku na dodano vrednost in davku o trošarinah eventualno del sredstev lahko znižamo ali pa ohranimo. Zgolj sprašujem, vsekakor pa nisem proti temu, da začnemo uvajati čimprej VAT. Če bo obrazložitev ustrezna, bomo pač to podprli.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospa državna sekretarka, Milojka Kolar.
MILOJKA KOLAR: Naj odgovorim poslancu, gospodu Špiletiču. Predloga zakonov, tako o davku na dodano vrednost kot tudi predlog zakona o trošarinah, sta pripravljena za drugo branje. Potekajo zadnja usklajevanja, tako kot je bilo že omenjeno, glede višine stopenj. Mi ocenjujemo, da bi v nekaj dneh oziroma enem tedu poslali tudi oba predloga v parlamentarno proceduro. Lahko ste ugotovili, da sta v predhodnem sklicu oba zakona že na dnevnem redu za naslednjo sejo parlamenta, ki se začne 21. maja.
Priprave, tudi kar se projekta, podpore same izvedbe tiče, so v polnem teku. Glede kalkulacije stroškov naj pa povem glede zamika, da se je v bistvu ta projekt razpotegnil na dve leti, na proračunsko leto 1998 in 1999. Celotna kalkulacija stroškov po vseh elementih je pripravljena. Tako je za proračun oziroma letošnje leto za izvedbo potrebno, ta znesek, ki je v tem amandmaju, 2,5 milijarde tolarjev. Napravljen je tudi razrez po posameznih elementih, in sicer bi se približno 1,4 milijarde potrebovalo za ITV podporo. Naj povem, da je razpisna dokumentacija, ki je zelo obsežna, pripravljena in dejansko v bistvu čaka na sprejem proračuna, da bi lahko šli v razpis. Nadalje je potreben znesek za materialne stroške v višini 576 milijonov tolarjev, potem pa še za ostale stroške razliko. Razlika do 5,1 milijarde, kolikor naj bi uvedba davka na dodano vrednost stala, pa je predvidena, glede na ta projekt zdaj razpotegnjen na dve leti, v proračunu naslednjega leta. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Še eno dodatno vprašanje imam, podvprašanje. Namreč, materialni stroški davka na dodano vrednost so kar 576 milijonov, kar je več kot plače, predpostavljam, tistih, ki bodo na novo delali na tem področju. Glede na to, da so investicije v osnovna sredstva za davek na dodano vrednost izkazane posebej - menim, da gre tu za neko opremo ali ne vem kaj - in investicije v informacijski sistem prav tako izkazane posebej, torej bi prosil za pojasnilo, kaj je teh 576 milijonov materialnih stroškov. Samo papir najbrž to ni, najbrž je to kaj več.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER:Hvala. Gospod Potrč še, pa potem gospa sekretarka, če bo še kakšno vprašanje.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz bi gospo Milojko Kolar, mogoče pa celo predsednika državnega zbora, ki ga ni, rad le nekaj vprašal. Če sem dobro slišal, je bilo naslednje obvestilo, da bo približno v tednu dni zakon o dodani vrednosti in zakon o trošerinah predložen državnemu zboru in da smo poslanci že obveščeni, da bo za 21. sklicana seja državnega zbora in da je že pripravljen predhodni sklic, na katerem sta ta dva zakona tudi na dnevnem redu. Jaz bi prosil, da se nam pove ali pa, če ostali imate te stvari, da jih jaz nimam, na kakšen način je takšna informacija, jaz to prvič slišim in me veseli, da mi vsaj gospa Milojka Kolar pove, kdaj bo naslednja seja in kaj bo na njej, ker namreč mi poslanci o tem ne vemo nič, jaz sem pa med ostalim tudi vodja poslanske skupine. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER:V vodstvu državnega zbora se o tem nismo pogovarjali, gospod Potrč. Ne vemo. Prosim, gospa Kolarjeva.
MILOJKA KOLAR: Bom odgovorila, če dovolite, najprej gospodu Špiletiču o višini 526 milijonov tolarjev materialnih stroškov. Ta ocena zajema stroške, prvič, predvsem tiskanja obrazcev, ki jih bo po ocenah potrebno najmanj 30. To so obrazci, ki jih bodo seveda davčni zavezanci morali izpolnjevati pri registraciji, pri poslovanju, pri odnosu z davčno upravo, to je prvi del. Drugi del vključujejo ti materialni stroški tudi stroške, ki bodo vključeni v poseben podprojekt tako imenovane "PIAR commpany", kjer se bo vodilo obveščanje na eni strani tako gospodarskih subjektov za pravilno izpolnjevanje teh obrazcev, za v bistvu operativno izvedbo davka na dodano vrednost, drugi del pa se nanaša na seznanjanje javnosti, se pravi splošne javnosti. Tu so predvideni številni materiali, knjižice, obvestila in te zadeve, tako da bo tudi široka javnost in vsi državljani preko teh načinov, seveda poleg tudi medijev in drugih zadev, seznanjena z uvedbo davka na dodano vrednost. Ti stroški, torej, če povzamem, so na eni strani za tiskanje obrazcev, ki bodo potrebni za davčne zavezance, na drugi strani pa spet ti stroški publicitete, torej materiala, knjižic, priročnikov in teh zadev, ki bodo seveda razdeljeni v javnosti, da bi se vsi najbolje seznanili s to uvedbo davka na dodano vrednost. To je teh 576 milijonov.
Zdaj bom skušala še gospodu Potrču odgovoriti. Jaz sem pač žal dobila to informacijo in se oproščam, če je neresnična.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER:Dobro. Hvala. Gospod Špiletič še želi besedo.
BOGOMIR ŠPILETIČ: No, po tem pojasnilu, kar smo ga zdaj slišali od gospe Kolarjeve, lahko tej postavki rečemo tudi skrita rezerva, razen mogoče v enem majhnem delu. Sama je rekla, da se je projekt uvedbe DDV razvlekel na dve leti. Če bo po tempu, ki ga poznamo v tem državnem zboru, bo zakon sprejet šele v drugi polovici tega leta. Zakon zahteva še številne podzakonske akte in šele, ko bodo ti podzakonski akti sprejeti, bo možno tiskanje obrazcev in šele takrat bomo lahko, bom rekel, davčne zavezance učili o tem, kako te obrazce izpolnjevati. Tako da to, kar je gospa Kolarjeva tu povedala, to ne drži vode. To je skrita rezerva, ki ste si jo "naštimali", razen morda v enem delu, ki ga lahko uporabite za PIAR, v ostalem delu pa menim, da vaš odgovor ni zadovoljiv, vsaj meni ne.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER:Hvala. Prosim, gospa Kolar.
MILOJKA KOLAR: Mislim, da sem bila dovolj jasna, pa bom skušala odgovor še dopolniti. Podzakonski akti se pripravljajo tudi že ta trenutek, tako da ni vezano dokončno sprejetje v pripravo podzakonskih aktov zato, da ne bi mogli pripraviti oblike in pa tiskanja obrazcev, kar se tiče te postavke za letošnji proračun. Poleg tega so v tej postavki tudi priročniki, prvič, za davčne inšpektorje, ki jih bodo potrebovali, potem za vsa njihova izobraževanja, ki bodo mogla zelo intenzivno potekati. Jaz trdim, da je to zelo skromna postavka za vse to, da vemo, da bo treba najmanj okrog 300 inšpektorjev zelo podrobno izobraziti in pripraviti na izvedbo tega davka na dodano vrednost.
Glede javne kampanje in seznanjanja javnosti, je pa seveda predvidena, da se začne že pred drugo obravnavo zakona v tem parlamentu, ker je treba tudi javnost seznaniti in zaradi tega pripraviti ustrezne brošure že sedaj. Seveda bo tekla ta kampanja do sprejetja zakona in še tudi dva, tri mesece po uveljavitvi davka za dodano vrednost. Vendar je treba v bistvu s tem začeti zdaj in pripraviti tiskane brošure, seznanjanje že zdaj preden se bo začelo z drugo obravnavo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Špiletič, prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Zadnjič grem v zvezi s to postavko za govornico. Rekel sem že prej, da del, ki se nanaša na publikacije, da razumem, da je lahko v tej postavki. Na novo je zdaj gospa državna sekretarka povedala, da je to tudi izobraževanje. Pri prvem odgovoru tega ni povedala. Ne morem pa razumeti, da bomo mi že v letu 1998 tiskali obrazce, če se bo pa zakon začel v praksi uveljavljati, ne vem kdaj. Jih bomo tiskali za eno leto in pol na zalogo ali kako? Ne vem, ali je to kakšen nov način dela v državni upravi, kako čimveč zapraviti? Skratka, vztrajam pri tem, vsaj en del postavke je skrita rezerva.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim, gospa državna sekretarka.
MILOJKA KOLAR: Jaz se pa sprašujem, ali bomo gospodarstvo in davčne zavezance pripravili tako, da jim bomo obrazce, s katerimi se bodo morali seznanjati in jih izpolnjevali, izdali, ne vem, maja tik pred uvedbo davka na dodano vrednost. Mislim, da je korektno in normalno v državi, da se seznanijo, konec koncev je tudi naša zaveza kot strokovnega ministrstva, ki pripravlja te materiale. Prav ta parlament je sprejel sklepe, da je v bistvu ob tretji obravnavi treba imeti sprejete vse podzakonske akte, ker bo seveda tudi vse zelo jasno definirano, kako so definirani in oblični registracijski listi in vse druge zadeve. Hvala. Ne bom se več oglašala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala, gospod podpredsednik, spoštovani. Mislim, da je to tolmačenje višek norčevanja iz državnega zbora. Če še nimamo zakona, pa mislim, da osnovnih stvari pri tem zakonu še nismo rešili, ali bomo imeli eno ali dve ali tri stopnje, kako bodo te visoke, kako bomo napisali mi v naša gradiva, s katerimi bomo seznanjali ljudi in pa subjekte, če pa ne vemo kakšne stopenje bomo imeli, koliko jih bo, ali bo ena ali bosta dve ali pa mogoče celo tri, ali bo prehodno obdobje ali ga ne bo. Zakona sploh še ni, mi bomo pa ljudi že seznanjali, kakšen bo. To ne gre, še najmanj, da bi tiskali obrazce, to je pa "nonsens". Vemo, kakšna je procedura. Če gremo na izredni seji in če imamo še drugo izredno sejo za drugo branje in če to naredimo, velja nek prehodni rok. Tako sem jaz vsaj seznanjen, da gre pri tem zakonu, ker to ni navaden zakon. Da bi pa že brošure tiskali in obrazce, to je pa izven vse nomenklature. Jaz se strinjam, da vlada želi pridobiti določene zneske, določeno rezervo. V redu. Tudi za tisto, če je potrebno, glasujem, ampak za takšna sredstva, za tak zakon, ki ga še nimamo, pa bomo osveščali ljudi in obrazce tiskali, to je pa malo prehuda. Se opravičujem, ampak to je moje razmišljanje in mislim, da še marsikdo tu v tej dvorani tako razmišlja. To je pa malo izven vsega, kar se tu dogaja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod minister želi besedo. Malo prosim posluha. Gospodje poslanci, malo posluha prosim.
MAG. MITJA GASPARI: Hvala lepa, spoštovani! To žal ni izven vsakega razuma, ampak znotraj normalnega planiranja investicije, reda velikosti, uveljavitve takega kompliciranega davka, kot je davek na dodano vrednost. Če bi poskušali vse investicijske izdatke v Sloveniji približno na tako časovno dimenzijo planirati, bi verjetno imeli manj težav v državnem zboru in še kje, ko bi razpravljali o tem, kaj se nam bo dogajalo v naslednjem obdobju.
Sedaj pa nekaj drugega. Zakaj je to razumno? Zaradi tega, ker je evropsko povprečje od leta 1962 naprej, ko so uvajale ta davek evropske države in potem države v tranziciji 12 do 15 mesecev uvajalnega roka, od sprejetja zakona.
Če bomo zakon sprejeli, upajmo, če želimo res v letu 1999 sprejeti oziroma uveljaviti ta zakon, sedaj nas celo Evropska unija, sicer nekoliko na čuden način, poziva k temu, ker je rok za uveljavitev takega zakona polnopravno članstvo. Če smo formalisti, pa ne glede na to, pričakujejo od nas uveljavitev tega zakona do leta 1999. To ima nekatere prednosti, njegova uveljavitev, pa tudi nekatere težave se bodo videle.
Če to želimo storiti, bi morali imeti do parlamentarnih počitnic pod streho tretjo obravnavo tega zakona. Po tretji obravnavi tega zakona sledi 12 mesecev uvajanja, ne samo davčne uprave, ampak tudi davčnih zavezancev. Iz javne razprave o tej temi se zelo jasno vidi, da mnogi zavezanci ne vedo, kaj je osnovna logika tega zakona v praksi in sprašujejo stvari, ki so temeljno v nasprotju z logiko zakona. Torej je očitno, da je potrebno veliko razprave, razgovorov in tako naprej. Recimo, da povem en primer.
Mnogi razpravljajo o tem, da bo treba zakon uveljaviti po principu plačane realizacije. Zakon, ki temelji na računu, v principu govorim. Na računu, ne na plačilu, na izdanem računu.
Ampak pustimo to ob strani. Se pravi, da je zelo dobro, če bomo uspeli, prvič, vse tiste publikacije izdati, na podlagi katerih se bo nekdo informiral. Ne bo se informiral samo skozi ustno izročilo, skozi razgovore, ampak bo dobro, če bo kaj prebral. Zato je potrebno nekaj časa, da se lahko pripravi in to nekaj stane. Stane izobraževanje, kot je bilo že rečeno in to je bilo priznano. Stane računalnik, treba bo na neki ustrezni strojni računalniški opremi organizirati softwer, ki bo omogočil zavezancem, na eni strani, in davčni upravi, na drugi strani, da bo normalno spremljala in izvajala zakon. Ta zakon v principu temelji na principu refundacije.
Spremljati upravičenost refundacije davčnega zavezanca je najbrž pri tem zakonu robni pogoj. Če država tega ne zna ugotavljati in spremljati, potem se zgodi tako, kot se je eni od držav v tranziciji pred leti, ko je uvedla davek, potem pa je v naslednjih treh mesecih morala uvesti nekaj izrednih ukrepov, ker ji je zmanjkalo prihodkov.
To se pravi, strojna oprema je nujna. Javni razpis po zakonu o javnih naročilih zahteva najmanj nekaj mesecev, da se pride od objave pogojev za razpis oziroma razpisnih pogojev do stvarnega razpisa in do stvarne nabave.
Torej je treba to sedaj zagotoviti, ker zakon o javnih naročilih celo zahteva, da morajo biti zagotovljena sredstva. Torej, če bomo izločili sredstva iz proračuna, sredstev ni. Ker sredstev ni, niso zagotovljeni pogoji po zakonu o javnih naročilih in lahko tiskamo letake in brošure in zakona ne bo, ker ne bo tistih pogojev, tehničnih, ki jih zakon zahteva,
Bo pa na koncu leta preverljivo, kaj se je zgodilo, ker so te postavke posamič določene za ljudi, za material, za investicijsko opremo in bo to celo čisto fizično preverljivo, ali se je to dogajalo in zgodilo ali se ni zgodilo. Torej ne gre za kakšno prekrito proračunsko rezervo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Špiletič prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: No, ker sta nas državna sekretarka in gospod minister prepričala, da bomo dobili brošure in obrazce in vse, kar potrebujemo, da bomo lahko davek na dodano vrednost do konca drugega leta že v praksi tudi začeli uporabljati, bo naša poslanska skupina podprla ta amandma.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prehajamo na odločanje. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.) Amandma pod številka 1.
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Amandma pod številko 2 je do strani 50. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (15 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V razpravo dajem proračunsko postavko, ministrstvo za notranje zadeve, kjer imamo tri amandmaje. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Se opravičujem! Gospod Luci.
MIROSLAV LUCI: Spoštovani kolegi poslanci, poslanke! Želel bi podporo pri amandmaju pod številko 1.711, ki se tiče problema policijske postaje na Ptuju, projekta, ki je v pripravi že štiri leta. Namreč, sedanja policijska postaja na Ptuju je v samem mestnem jedru, ki je razglašeno za kulturni spomenik. Že dve leti, tri leta čakamo na začetek izvajanja odloka o prometni ureditvi v samem mestnem jedru, kajti če bi tega sprejeli, bi onemogočili delo policiji pri njihovih intervencijah. Prisotnost policijske postaje onemogoča, da bi dali v sprejem odlok o ureditvi prometa v samem mestu, kjer bo ta del zaprt. Odlok o ureditvi prometa v samem mestnem medru pa bo vseeno začel delovati predvidoma - mi čakamo še do konca leta - mislim, še v letošnjem poletju. Kako bomo rešili problem s policijsko postajo - upam, da ugodno, tako kot vse stvari na Ptuju tudi rešujemo.
Delavci policijske postaje na Ptuju delajo v neprimernih prostorih; vem, da tudi drugje. Zato je mestna občina že tri leta v razgovorih z ministrstvom in vlado - in zato smo leta 1995 in 1996 kupili in komunalno uredili zemljišče, ki naj bi bilo primerna lokacija, primerno zemljišče za novo policijsko postajo. Ta naj bi se začela graditi že leta 1995; po prejšnjih koalicijskih dogovarjanjih je bilo obljubljeno. Ne vem, kakšen pretres se je zgodil sedaj v tej koaliciji, da zadeve stojijo. Predvidena sredstva v proračunu za leto 1998 sicer so, jih vidimo - in to je že nekaj. Vendar to ne zadošča niti za dokumentacijo. Medtem pa zemljišče, komunalno urejeno, stoji, kosimo travo in koprive in upam, da bo to primerno zemljišče tudi našlo investitorja.
Vedeti moramo, da bi predvidena postavka v proračunu omogočila hitrejšo rešitev tega problema, delovnih pogojev policistov, ki med drugim pokrivajo tudi velik del meje s Hrvaško, boljšo intervencijsko pripravljenost, reševala pa bi tudi problematiko prometa v samem mestnem jedru. Torej, spoštovane poslanke in poslanci, želim vašo podporo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod Mežan, gospod Henigman.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Želim podporo amandmaja oziroma dopolnilo pod številko 1, postavka 6099 - republiški družbeni svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu naj se poveča za 10 milijonov, z 39.526 na 49.526. Zakaj? Iz dveh razlogov. Prvič, samo ministrstvo za notranje zadeve v svoji obrazložitvi ugotavlja, da bo lahko s tem denarjem, torej z 39 milijoni, izvajalo le stalne akcije za prometno vzgojo otrok in izdajo gradiv za druge preventivne akcije. To se pravi, samo ugotavlja, da je denarja za vzgojo voznikov v cestnem prometu premalo. Drugi razlog, zaradi katerega vas prosim, da podprete ta amandma, pa je, sam namreč mislim, da bo treba veliko več narediti pri vzgoji voznikov. Ko se vsak dan vozim z avtomobilom po cesti v Ljubljano, opažam, da najhitreje vozijo in me prehitevajo ravno mladi obrazi in to z neverjetno hitrostjo, kar je po mojem mnenju znak, da je treba veliko več narediti pri vzgoji v cestnem prometu. Zato prosim za podporo tega amandmaja. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala za besedo. Spoštovani, v dobrih treh mesecih sem drugič za to govornico o istem vprašanju. Pri proračunu za leto 1997 sem prav tako predlagal, da se izločijo sredstva za policijsko postajo v Ribnici. Za kaj gre? Že od osamosvojitve naprej so v Ribnici nemogoče razmere, kar se tiče dela policistov za območje občine Ribnica in Loškega potoka, hkrati pa seveda za veliko mejno območje. Nekako sem razumel, da v proračunu za leto 1997 to ni možno, ker smo ga sprejemali poračunsko ne pa proračunsko. Ne razumem pa, da vlada nima pozitivnega mnenja v letošnjem letu, ko je možno izpeljati na tem področju marsikaj.
Trenutno se policijska postaja nahaja v prostorih občine Ribnica oziroma v stanovanju, ki je v lasti občine Ribnica. Predstavljajte si, kako se v stanovanju, ki je namenjeno recimo 5-članski družini, giblje in hodi na delo in z dela skoraj 50 policistov. Mislim, da je minister Bandelj s tem dovolj seznanjen in me zelo čudi, da ni na tem področju narejeno več, kakor pa odgovor, da postavka, najem poslovnih prostorov, je pogodbeno že izčrpana. Istočasno vam povem, da je ministrstvo za notranje zadeve zamudilo oziroma ni uspelo pridobiti na licitaciji ustreznih prostorov v središču Ribnice, ker ga je nekdo izmed fizičnih oseb, se pravi državo, premagal ali pa, bom rekel, je plačal nekaj tisoč mark več, kot pa je to sposobna Republika Slovenija. Mislim, da je to zelo slab odnos do ljudi, ki skrbijo za našo varnost in da glede na to, da bomo sedaj plačevali najemnino za te prostore, hkrati se pa pripravljajo pogodbe za sanacijo teh prostorov, v katerih bi policija sploh lahko delovala, je to izredno negospodarno in neracionalno. Zato vas prosim, da podprete ta amandma. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER:Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (15 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod številko 3. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (12 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V razpravo dajem proračunsko postavko ministrstva za zunanje zadeve in amandma, ki ga je vložil Geza Džuban. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (26 poslancev.) Je kdo proti? (15 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem proračunsko postavko, urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. 11 amandmajev. Želi kdo razpravljati? Gospod Samo Bevk.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Sporočam vam, da umikam amandma pod številko 2 in da v imenu poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov izražam podporo tretjemu amandmaju, ki ga je predlagala komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu in apeliram tudi na druge kolege poslance, da podprejo amandma komisije pod številko 3, ker je v bistvu samo redakcijske narave in ne povečuje državnega proračuna, obenem pa ohranja Svetovni slovenski kongres, Slovensko izseljeniško matico in Izseljeniško društvo Slovenije v svetu, kot posebne proračunske porabnike. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Marjan Schiffrer.
MAG. MARJAN SCHIFFRER: Hvala lepa. Spoštovani. Rad bi vašo pozornost pritegnil na to, da je ta državni zbor zadnje čase zelo spremenil svoje mnenje o zamejstvu.
Se pravi, živi z zamejstvom, ga podpira in tako naprej. Zato bi se vam za nazaj rad zahvalil. Za naprej bi pa rad povedal, da je komisija vložila štiri amandmaje, od katerih je tretjega že povedal kolega Bevk. Je pa potem še nekaj, kar bi vas mogoče zanimalo.
Lansko leto smo potem naknadno dobili 200 milijonov tolarjev, ki pa niso bili v celoti izplačani. Tam je nastala ena luknja, 45 milijonov, ki je ravno prizadela Primorski dnevnik in Primorski dnevnik se, kot sami veste, bori s težavami.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospodje poslanci. Lepo prosim, gospod Schiffrer želi pojasniti nekatere pomembne stvari naše politike, prisluhnimo.
MAG. MARJAN SCHIFFRER: Ravno gospod minister Gaspari, na njega je to naslovljeno. Namreč, on je lansko leto obljubil naknadnih 200 milijonov tolarjev, jih pa 45 milijonov ni izplačal. En amandma je tudi na teh 45 milijonov tolarjev, ki bodo šli za Primorski dnevnik, ker se Primorski dnevnik že zopet bori z velikimi težavami.
Potem je tukaj kulturni dom Pliberk, o katerem bom še pozneje govoril. Potem so ti amandmaji, ki jih imate sami pred seboj in to so v glavnem amandmaji za podporo te naše zamejske skupnosti, ki nam bo gotovo prav prišla pri našem vstopu v Evropsko skupnost.
Zato bi prosil, da vsaj te štiri amandmaje, ki jih je komisija predložila, podprete. Hvala.
Oglasil se bom, oprostite, pa še enkrat, da vam bom povedal nekaj o kulturnem domu Pliberk, o katerem se je zadnje čase veliko govorilo, da je sod brez dna in tako naprej.
Kam in kako so ti naši zamejci ta denar vložili! Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Schiffrer, če gre za to postavko, prosim kar sedaj lahko opravite.
MAG. MARJAN SCHIFFRER: Amandma številka 11, ko prosimo dodatnih 50 milijonov za ta kulturni dom v Pliberku. Komisija je ta dom obiskala, do tega obiska je prišlo 12. marca 1998 in komisiji so bila predstavljena natančna finančna sredstva, s katerimi razpolagajo oziroma vsa finančna konstrukcija, gradbeni načrti in ogledali smo si tudi sam dom.
Komisija je prišla do sklepa, da Slovenci v tem delu Koroške, to je Podjuna, nimajo ustreznih prostorov, ki bi omogočali izvajanje svojih aktivnosti. To se pravi, dom je na vsak način potreben. Dom so začeli graditi z odobritvijo Slovenije. Eno tretjino potrebnih sredstev naj bi prispevala Slovenija, eno tretjino Avstrija in eno tretjino naj bi znašal njihov lastni delež.
Do sedaj je Slovenija vplačala že svojo tretjino, Avstrija zelo zamuja. Sami pa so tudi nekaj malega zbrali.
Komisija je poleg tega ugotovila, da je gradnja doma upravičena in racionalna ter jo je potrebno čimprej zaključiti. Dom naj bi bil končan že letos jeseni. Za dokončanje potrebujejo še okrog 10 milijonov avstrijskih šilingov, ki pa jih seveda Slovenija ne bo mogla vseh plačati, se pravi, jih bodo morali sami nekje jih dobiti, ampak ta dom morajo na vsak način vsaj na grobo dokončati do konca leta. Predlagani amandma ne more seveda, kot sem povedal, zagotoviti vseh sredstev, lahko pa bistveno prispeva k nadaljnji gradnji. Obenem potekajo prizadevanja, da bi del sredstev prispevala tudi Avstrija, ki je že obljubila. Dom je potreben za ohranitev nacionalne identitete na tem področju, še posebno če govorimo o skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Mislil sem, da bo čas, ko bo Slovenija članica Evropske unije, to sem že povedal, in bo povezovanje z našimi Korošci še pomembnejše. Za mladino je posebno pomembna športna dvorana in tudi kulturne dejavnosti, ki se bodo odvijale v tem domu. To bo kulturni dom Pliberk, ki bo zagotavljal vse to in je pametno, da mi podpremo ta amandma. Jaz bi prosil, da se vsaj amandma številka 3 in amandma številka 11 komisije podprta. Najlepša hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Schifferer. Še ena razprava je, in sicer gospod Čeligoj, potem bomo dali odmor.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa. Rad bi pojasnil prvi amandma k uradu Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Namreč, prvi amandma predlaga, da se 20 milijonov nameni na postavko Svetovni slovenski kongres. Povsem nerazumljivo je, da vlada Republike Slovenije že tretje leto zapored predlaga drastično zmanjšanje oziroma popolno ukinitev proračunskih sredstev za delovanje Svetovnega slovenskega kongresa, ki že več kot sedem let povezuje Slovence doma in po svetu. Drugi del amandmaja, 20 milijonov na postavko Slovenska izseljenska matica. Slovenska izseljenska matica deluje že nekaj desetletij in odigrava, tako v slovenskem prostoru kot izven njega pomembno povezovalno nalogo med Slovenci v zamejstvu in širom po svetu, tako po severni kot južni Ameriki in pa v Avstraliji. Zaradi tega menim, da to nalogo, ki jo pač zavestno opravlja in izpolnjuje, da s temi sredstvi podpremo, da bo to nalogo opravljala še naprej. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Če ne, zaključujem razpravo. Glasovali bomo po odmoru, ki je do 18. ure.
(Seja je bila prekinjena ob 17.31 uri in se je nadaljevala ob 18.06 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci! Nadaljujemo z delom državnega zbora.
Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani! (48 prisotnih.)
Smo pri uradu Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Prehajamo na odločanje o amandmajih.
Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (12 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Drugi amandma je umaknjen.
Smo pri amandmaju pod številko 3. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (26 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju pod številko 4. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Ponovimo glasovanje o prisotnosti! Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 4? (11 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri amandmaju pod številko 5. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (13 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri amandmaju pod številko 6. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri amandmaju pod številko 7. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (13 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri amandmaju pod številko 8. Ugotavljamo prisotnost! Je umaknjen.
Smo pri amandmaju 9. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (6 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 10. Ugotovimo prisotnost! Bomo ponovili še enkrat prisotnost! Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (4 poslanci.) Dobro, bomo ponovili, smo bili prehitri. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (14 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri amandmaju pod številko 11. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V razpravo dajem proračunsko postavko - ministrstvo za obrambo in 3 amandmaje. Želi kdo razpravljati? Prosim, gospod Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani! Najprej želim umakniti amandma pod številko 2 - sofinanciranje društev in drugih organizacij. Razlog je, ker vlada, sicer ne v celoti, ampak približno polovico tega zneska zagotavlja s svojim amandmajem za ta namen. Ostajam pa seveda pri amandmaju številka 3 - povečanje sredstev za Gasilsko zvezo Slovenije in vas vabim, da ta amandma podprete. Prepričan sem, da ni potrebno govoriti o pomenu gasilske organizacije za reševanje življenj in premoženja, da ni potrebno poudarjati, koliko neplačanega prostovoljnega dela je opravljenega v teh organizacijah in gre v bistvu za zelo majhna sredstva za državni proračun, ki pa lahko zelo veliko pomenijo za gasilsko organizacijo. Hvala za podporo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER:Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Drugi je umaknjen. Prehajamo k amandmaju pod številko 3. Ugotovimo prisotnost! Samo trenutek. Smo pri amandmaju pod številko 3. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (21 poslancev.) Kdo je proti? (28 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
V razpravo dajem proračunsko postavko in kar precej amandmajev, devet amandmajev. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Želi kdo besedo? Gospod Veber, potem pa gospod Lešnik.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Pri teh postavkah bi želel poudariti, da sem seveda zadovoljen s tem, da se je postavka 4467 - adaptacija in izgradnja ter investicijsko vzdrževanje objektov za zaščito in reševanje, dopolnila še z besedilom "ter izgradnja zaklonišč v šolah." Gre namreč za dejstvo, da zakon predvideva obvezno izgradnjo zaklonišč v šolskih objektih, do sedaj pa to ni bilo rešeno v nobenih proračunskih postavkah in seveda to predstavlja velik premik. Seveda je pa zaskrbljujoče dejstvo, da vlada pri tem svojem prvem amandmaju zmanjšuje sredstva ravno na tej postavki, kljub temu da je dopolnila nekako obveznost na navedenem področju. Seveda bi kljub vsemu predlagal, tudi če bo ta vladni amandma sprejet, da pod številko 4 podprete moj amandma, ki se nanaša ravno tako na del teksta "ter izgradnja zaklonišč v šolah" in seveda hkrati s tem tudi povečuje to postavko za 50 milijonov tolarjev. Sredstva se res jemljejo pri ministrstvu za finance, postavka 7610 - odškodnine po sodnih sklepih, za 50 milijonov, ampak vendarle nekako ob znanih dejstvih v letošnjem letu, ko smo sprejemali ustrezno zakonodajo s področja delovanja pravosodja, je pričakovati, da bo manj postopkov, kajti sredstva, ki so potrebna za to, da nekdo sploh pristopi k pravdanju, so tako poskočila, da prav gotovo mnogi k temu sploh ne bodo pristopili in seveda ne bodo mogli iskati pravice na sodiščih. Mislim, da se bodo tudi ta sredstva za odškodnine po sodnih sklepih temu ustrezno na ta račun tudi zmanjšala. Seveda pa tudi sicer samo dejstvo, ki je prisotno pri obravnavi zakona o izvrševanju proračuna, ker razpravljamo o tem, da bo tudi minister oziroma ministrstvo imelo možnost prerazporeditve sredstev znotraj svojih postavk, seveda je ta amandma tudi izvedljiv, kljub temu, da pač jemlje na navedenem področju. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Veber. Gospod Zoran Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Gospod predsednik, kolegice in kolegi. Ta amandma v takšnem znesku sem predlagal zato, ker je bilo v prvotnem proračunu zapisano, da se skladu namenja samo 200 milijonov. Ker pa gre v tem primeru za izvirna sredstva, namenska sredstva, ki se združujejo v požarni sklad, sem seveda teoretično na osnovi lanskoletnih prihodkov izračunal, da je lahko to letos 1 milijarda. Pravim in poudarjam teoretično. Ker je pa zdaj vlada to ugotovila, da se vendarle tu združujejo namenska sredstva, je 200 milijonom s svojim amandmajem dodala 676 milijonov tolarjev, zato amandma pod zaporedno številko 5 umikam.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Lešnik. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma številka 3. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma številka 4. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (12 poslancev.) Je kdo proti?
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Peti amandma je umaknjen.
Amandma številka 6. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (18 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma številka 7. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (15 poslancev.) Kdo je proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 8. Ugotavljamo prisotnost! (52 poslancev.)
Kdo je za amandma? (12 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 9. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (10 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet!
V razpravo dajem proračunsko postavko in amandma ministrstva za pravosodje. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (13 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V razpravo dajem proračunsko postavko ministrstvo za gospodarske dejavnosti in šest amandmajev. Želi kdo razpravljati? Prosim, gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Seveda bom govoril o svojem amandmaju pod številko 3.
In sicer sem se odločil, da bom zmanjšal postavko oziroma črtal postavko 7468, to je predhodna dela TET 3 v višini 500 milijonov.
Kajti, kot sem že povedal tukaj, ugotavljam, da ta postavka nima popolnoma nobene pravne osnove, da se tukaj nahaja. In ne vem, na osnovi česa je tukaj notri. Če kdo ve, bi prosil tudi vlado, da obrazloži, na osnovi katerega dokumenta je ta postavka sploh predvidena.
Zato sem to postavko črtal tako rekoč in jo prenesel na dokapitalizacijo sklada za razvoj drobnega gospodarstva, ki pa tudi na osnovi obrazložitve vlade, kot da je neutemeljena oziroma da nima nobene možnosti. Res je, da nacionalni program razvoja malega gospodarstva ni sprejet. Ampak vseeno mislim, da to že traja od leta 1996 ali kdaj je bil prvič objavljen v Poročevalcu.
Ne vem, kdaj bomo sploh začeli to izvajati, to strategijo razvoja malega gospodarstva, drobnega gospodarstva, če je že sedaj tako rekoč 2 leti poteklo od takrat. In tam v tisti strategiji je sicer predvidena tudi neke vrste dokapitalizacija. Ker sem hotel, da bi malo gospodarstvo na nek način prišlo do nekih sredstev, da bi lažje prosperiralo in da bi se tudi lažje razvijalo. Ker postavljamo vsi skupaj in govorimo, da drobno gospodarstvo je perspektivno, sem pač tako naredil.
Najprej bi prosil za obrazložitev, če je možno. Od kod 500 milijonov tukaj za TET 3, na osnovi katerega dokumenta? Prosil bi vas, če to podprete in da dodelimo nekaj sredstev za drobno gospodarstvo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Gospod Benjamin Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala za besedo. Spoštovani! Govoril bom o amandmaju pod številko 5, tako, kot lansko leto, in sicer investicije v energetiko.
Že pred letom 1990 je bil predviden transformatorski razdelilni sistem 110 kilovoltov na področju občine Ribnica, za širšo okolico. Dejstvo je, da takega sistema ni na razdalji več kot 30 kilometrov zračne črte, in menim, da bi bilo smiselno, da tudi vlada, čeprav je to v pristojnosti državnega podjetja Eles in njegovih drugih podjetij, prisluhne tej pobudi in da da nekaj sredstev za pričetek gradnje. Namreč gradbeno dovoljenje za ta objekt, zemljišče namreč, je že pridobljeno in gradbeno dovoljenje bo zapadlo v kratkem, če se ne bo nekaj premaknilo na tem področju. Jaz sem že v odboru za gospodarstvo na to opozoril in odbor je celo podprl amandma, podprl ga je tudi lansko leto, in predlagam, da podprete to pobudo oziroma ta amandma. Če pa to iz kakršnihkoli razlogov ni možno, pa pričakujem od ministrstva za gospodarstvo, da bo napravilo nadaljnje korake, da do te investicije na tem področju pride.
Kočevsko-ribniško področje je neke vrste bela lisa, kar se tiče RTV programa oziroma signala, kar se tiče mobilne telefonije in tudi energetika ni ravno dobro pokrita oziroma je še največji problem, in če želimo spet nazaj povrniti neko gospodarstvo z večjimi podjetji, potem je to nujno. Že sedaj se ugotavlja, da ima recimo Inles pri računalniško vodeni proizvodnji velike probleme zaradi stalnega prekinjanja električnega toka oziroma padca napetosti. Tako menim, da naj vlada oziroma pristojno ministrstvo vsaj razmisli o tem, kako bo naslednje leto rešila ta problem. Pa vseeno predlagam, da podpremo amandma. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER:Hvala lepa. Še kdo? Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (40 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma številka 2. Ugotovimo prisotnost! Obrazložitev glasu, gospod Samo Bevk.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Glasoval bom seveda za svoj amandma. Gre za sanacijo ilegalnega odlagališča radioaktivnih odpadkov v Zavratcu, ki se že vleče celo vrsto let. Zgodba seže v davno leto 1961 in že nekaj let se odlaša z dokončno sanacijo tega odlagališča. Prosim, da podprete amandma v višini 15 milijonov tolarjev. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER:Hvala. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 3. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 4. Ugotovimo prisotnost! Je umik? Umik. Dobro.
Amandma pod številko 5. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (16 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 6. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (7 poslancev.) Kdo je proti? (21 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
V razpravo dajem proračunsko postavko direkcije Republike Slovenije za oskrbo z energijo. Imamo dva amandmaja. Kdo želi razpravljati? (Nihče.) Zaključujem razpravo. Se opravičujem. Tako ste mirno dvignil roko. Gospod Sovič ima besedo.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani. Jaz bi želel na nek način opozoriti na pomen tega amandmaja. Gre za projekt energetskega centra. To je projekt, ki je znan tudi v energetskih politikah držav Evropske zveze, ki poskušajo na ta način spodbujati uporabo novih energetskih tehnologij, povezavo gospodarstva in znanstvene in razvojne sfere. Gre za projekt, ki bi poleg gradbenega centra, ki že je v Sloveniji, lociran je v Ljubljani, pomenil center, ki bi bil osredotočen na nove energetsko učinkovite tehnologije. Predvidena lokacija tega centra je v Mariboru v okviru projekta Drava. Gre za center, ki bi bil povezan z največjo tovrstno prireditvijo v državi, ki je povezana s prezentacijo novih energetskih tehnologij. Zato vljudno prosim, da bi ta projekt podprli. Gre za projekt, ki ima pomemben ne samo regionalen ampak tudi državni pomen. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (13 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
V razpravo dajem proračunsko postavko ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Imamo devet amandmajev. Odpiram razpravo. Gospod Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi! Kot vidite, spregledal sem pri tem ministrstvu, vložil štiri amandmaje, tudi kar s precejšnimi zneski, kar ni slučajno. Kajti glavni ugovor na predlog proračuna, tako v splošni razpravi kot tudi včeraj, ko smo razpravljali o splošnem delu, je bie, in trdim upravičeno, ta, da je proračun premalo razvojno naravnan. To ministrstvo se imenuje ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj in pokriva dejansko izjemno pomembne razvojne dejavnosti. Moj amandmaji se nanašajo, kot vidite, in sicer dva na spodbujanje, podporo izvozu in dva na podporo skladnejšega regionalnega razvoja. Dovolite mi, da za obrazložitev teh amandmajev vzamem v zakup nekaj minut vaše pozornosti.
Najprej amandma pod številko 1, dokapitalizacija slovenske izvozne družbe. Mimogrede bi spomnil na to, da kot vidite v pregledu, da odbor za gospodarstvo podpira ta amandma. Amandma utemeljujem s tem, da je po zakonu, ki je bil sprejet v prejšnjem mandatu o slovenski razvojni družbi, in sicer o oblikovanju posebne varnostne rezerve za zavarovanje tečajnih rizikov, da je bilo takrat ob sprejemu zakona predvideno, da bi se za ta namen zagotovili 2 milijardi tolarjev sredstev. V lanskoletnem proračunu se je za ta namen zagotovilo le 730 milijonov sredstev, medtem ko letos v proračunu za ta namen ni popolnoma nobenih sredstev in jaz predlagam vsaj nominalno enak znesek kot v lanskem letu, kar pomeni realno manj. Pri tem bi spomnil na to, da je podpora izvozu v letošnjem proračunu manjša celo nominalno, ne samo realno, kot je bila v lanskem letu, medtem ko se siceršnji sistemski pogoji za izvoznike ne izboljšujejo, ampak se prej poslabšujejo, tudi kar se tečaja tiče. In glede na to, da je izvoz glavni nosilec gospodarske rasti, je nujno potrebno, da bi zagotovili izvozu vsaj približno takšno podporo, kot jo je imel v lanskem letu. Naj spomnim še na to, da najnovejše podatki o gibanju izvoza in uvoza v začetku letošnjega leta niso ugodni, uvoz narašča znatno hitreje in primanjkljaj v trgovinski in tudi sicer v tekoči plačilni bilanci narašča, kar je zelo slab znak.
Drugi amandma, pod številko 2, se nanaša na razvojno in humanitarno pomoč Bosni in Hercegovini. Ta naslov, to govorim za tiste, ki tega namena podrobneje ne poznajo, sam naziv vara, ker daje vtis, kot da gre za neko socialno kategorijo, v bistvu pa gre za vlaganje v države v odpiranje trgov in gospodarstveniki imajo upravičen ugovor, da razen na deklarativni ravni Slovenija premalo podpira naše izvoznike na to sicer zelo težko in tvegano, vendar na dolgi rok zanimivo tržišče. Dejstvo je, da tuje države, predvsem zahodne države, močno podpirajo svoje izvoznike pri vstopanju na ta trg.
Naslednja dva amandmaja se nanašata na skladnejši regionalni razvoj. Prvi predlaga povečanje sredstev za sofinanciranje gospodarske infrastrukture na gospodarsko oziroma demografsko ogroženih območjih, drugi pa se nanaša na lokalne razvojne agencije. Dejstvo je, da je v predlogu proračuna zagotovljenih realno manj sredstev za ta namen, kot jih je bilo v lanskem letu, in tako se nadaljuje negativni trend v zagotavljanju sredstev za skladnejše regionalni razvoj. (Zanimivo je, da celo nekateri od kolegov, ki živijo in so predstavniki ljudstva iz manj razvitih območij, da jih to niti ne zanima.) V letošnjem predlogu proračuna je za ta namen zagotovljenih manj kot pol promila sredstev. Še leta 1993 je bilo prek dva promila, kar je še vedno daleč premalo v primerjavi s primerljivimi državami.
Spomnil bi vas na to, da smo ob razpravi o ukrepih za povečanje podpore skladnejšemu regionalnemu razvoju v tem državnem zboru pred meseci skoraj soglasno sprejeli sklep, da mora država na tem področju narediti več, in celo predlagali, kakšen naj bi bil procent bruto domačega proizvoda, ki bi ga namenili za to.
Letošnji predlog je 5-krat manjši od tistega predloga, ki smo ga takrat tukaj izglasovali. Spomnim naj še na to, da je to ena od nalog, ki izhaja tudi iz strategije za priprave za Evropsko unijo in da Evropska unija tako v Agenda 2000 kot tudi v pristopnem partnerstvu - imam ga tukaj na klopi, če kdo ne verjame, lahko pokažem - izrecno piše, da pričakuje, da bo Slovenija zagotovila primerna sredstva v proračunu za ta namen in da bo tudi vzpostavila ustrezno organiziranost. Na to se nanaša naslednji amandma za vzpostavitev lokalnih razvojnih agencij.
Od tega, koliko sredstev bomo zagotovili in kako bomo za pospeševanje skladnejšega razvoja organizirani, bo tudi v naslednjih letih odvisno, koliko sredstev bomo dobili za ta namen od Evropske unije. Bodisi iz programa Phare ali v prihodnje tudi iz strukturnih skladov. Hvala lepa za podporo tem amandmajem.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Horvat. Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz bi vas rad opozoril na finančno nepomemben, po mojem simbolno pa lahko pomemben amandma.
Pod točko 9 je naša poslanska skupina predlagala, da če že ne moremo rešiti na ustrezen način njihovega položaja, jim lahko vsaj omogočimo sofinanciranje, da bodo lažje prek drugih poti urejali svoj položaj.
Gre za najemnike poslovnih prostorov v denacionalizarnih stanovanjih, za katere predlagamo, da se jih kot društvu nameni 3 milijone SIT iz državnega proračuna. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (14 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma številka 2. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (10 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 3. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (9 poslancev.) Kdo je proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma številka 4. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (8 poslancev.) Kdo je proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 5. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (12 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 6. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (16 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 7. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 8. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 9. Prosim, pridite.
BORIS SOVIČ: Se opravičujem. Jaz sem prepozno pritisnil in vljudno prosim, če lahko še enkrat glasujemo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dajem predlog, da ponovimo glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (44 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet. Ponovili bomo glasovanje o amandmaju pod številko 8. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 8? (18 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 9. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V razpravo dajem proračunskega uporabnika, postavko ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Imamo 20 amandmajev. Odpiram razpravo. Kdo želi besedo? Gospod Veber.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Pri tem področju bi želel opozoriti na nenavadno dejstvo, ki vlada že nekaj časa v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Gre namreč za to, da očitno ni nobene želje po tem, da bi sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije deloval še naprej v tem prostoru, kajti še do danes nismo dobili predloga o imenovanju direktorja in seveda je ta sklad opravilno nesposoben, torej je tudi onemogočen kakršenkoli promet oziroma trošenje tudi proračunskih sredstev, ki so predvidena v kar mnogih postavkah na tem področju ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zato mislim, da bi bilo samoumevno, da nekako vlada da tudi odgovor na to, ali dejansko namerava ukiniti ta sklad in kam bo seveda prerazporedila sredstva. Kolikor pa bo imenovan direktor nekje proti koncu tega leta, pa seveda bi bilo tudi smiselno razmišljati o tem, da se sredstva namenijo na tista področja, ki jih je možno realizirati takoj po sprejetju proračuna in ne šele proti koncu leta.
Mislim, da je tako stanje na področju kmetijstva nevzdržno, poleg tega se pa tudi jasno pojavlja potreba po dodatnih sredstvih zaradi upoštevanja oziroma veljavnosti protokola Cefte, kjer ugotavljamo, da bomo morali zagotoviti dodatna sredstva, če bomo hoteli zaščititi slovenske kmete in seveda je to lahko tudi eden od tistih izrednih pomembnih virov, ki jih bomo potrebovali, če bomo hoteli zaščititi slovenskega kmeta. In slovenski kmet dela vsak dan in ne čaka, ali ga bo kdo imenoval, da je kmet ali pa direktor in bi bilo zelo smiselno prerazporediti sredstva sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki so predvidena v proračunu, na to postavko. Želel bi tudi nekako odgovor, zakaj takšno stanje v tem resorju in tudi, kakšni ukrepi so predvideni, da se sanira to stanje v kmetijstvu. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER:Hvala lepa. Besedo dajem gospodu Feriju Horvatu.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo. Kolegice in kolegi! Kot vidite iz pregleda, sem jaz vložil tri amandmaje pri tem ministrstvu. Najprej bi, da bi razbremenil razpravo oziroma težo odločanja, enega umaknil, in sicer amandma pod številko 4, ki predlaga povečanje sredstev za namen ljutomerskega kasača. Ne umikam tega amandmaja zato, ker bi spremenil mišljenje, da je ta podpora potrebna - gotovo vam ni treba govoriti o pomenu - ampak pričakujem, da bo vlada izvršila sklep državnega zbora, ki ga je sprejel že v letu 1996 in ki se glasi: "Vlada naj za ohranitev in razvoj ljutomerskega kasača pripravi ustrezne ukrepe za pospeševanje razvoja plemenske črede kasačev in ustrezne ukrepe za njegovo športno promocijo." Spomnil bi na to, da je odbor za kmetijstvo podprl ta amandma. Čudi me, da ga vlada ne podpira oziroma da ga ni povzela. Jaz upam, da bo našla tudi brez tega amandmaja rešitev v okviru proračuna tega ministrstva.
Predlagam pa, da podprete amandmaje pod številko 16 in številko 18. Zahtevajo sorazmerno majhna dodatna sredstva, ki pa lahko zelo veliko pomenijo pri razvoju podeželja in s tem pomagajo prestrukturiranju kmetijstva, kar vemo, da je ena od glavnih nalog pri pripravah za Evropsko unijo. Gre za amandma za povečanje postavke "kmetijska infrastruktura", kar je pogoj za razvoj podeželja in za razvoj drugih dejavnosti poleg kmetijstva, dopolnilnih dejavnosti. Naj mimogrede povem, da so lansko leto bile zahteve na razpis 20-krat večje od zagotovljenih sredstev v proračunu. In pa drugi namen, kjer predlagam povečanje, to so vinske ceste, kar je pogoj za razvoj turizma in pa seveda tudi drugih dejavnosti na podeželju. Hvala lepa za podporo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika? Prosim. Gospod Branko Tomažič.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo, spoštovani zbor! Gospodu Vebru bom na kratko repliciral na izjavo, kdo bo zaščitil slovenske kmete. Slovenskih kmetov najbrž ne bo zaščitila stranka, ki jih je 50 let uničevala s svojo gospodarsko politiko. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Jerovšek. Replika? Se opravičujem. Replika, gospod Veber. Replika, gospod Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Čisto kratka replika kolegu Tomažiču. Jaz predlagam ta amandma ne kot stranka, ampak osebno kot Feri Horvat, kot poslanec državnega zbora, kot človek, ki je rojen na podeželju in se tja tudi rad vrača. Iskreno mislim, da je potrebno zagotoviti celo več sredstev, kot jih predlagam sedaj za ta namen. Če pa kolega Tomažič s to repliko poskuša nekako potešiti slabo vest, ki jo bo imel, če bo glasoval proti, to je pa seveda njegov problem.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, Tomažič.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Gospod Horvat, jaz nisem vam repliciral, ampak gospodu Vebru.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Veber, replika. Dajte si razjasniti stvari. (Smeh.)
JANKO VEBER: Dajem repliko gospodu Tomažiču. Javno izjavljam, da si Združena lista Socialnih demokratov izredno prizadeva za razvoj kmetijstva v Sloveniji, in tudi vsi, ki so kadarkoli delovali na področju kmetijstva in so danes v tej stranki, so vse življenje aktivno in predano namenjali, da se kmetijstvo ohrani in razvija v Sloveniji. Mislim, da tudi vi gospod Tomažič ste uspešno končali študij na tem področju in ste prav gotovo veliko prispevali tudi že v nekem obdobju, ki ga je obvladoval tudi prejšnji režim, in dokončali ta študij. Seveda bi pričakoval tudi nekoliko več strokovnosti pri vašem repliciranju, kajti moje vprašanje je bilo zelo konkretno, jasno in se je nanašalo na današnje stanje v kmetijstvu. Seveda mislim, da bi mu moralo tudi nekako kot poslancu, ki je v koaliciji, to moje vprašanje vsaj poskušati spodbuditi bolj kreativen odgovor, kot ga je dal. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Replika, gospod Jerovšek.Ni replike? Se opravičujem. Dr. Franc Zagožen, replika. Kar počakajte.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Gospod Veber! Sedaj pa jaz javno izjavljam, da v Sloveniji še nikoli ni bilo politične stranke, ki bi kmetijstvu naredilo toliko škode, kot nekoč Zveza komunistov Slovenije, pa komunistična partija in potem tudi Združena lista socialnih demokratov z vami vred, gospod Veber.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Replika, gospod Veber.
JANKO VEBER: Sledijo javne izjave. Pa vendarle mogoče čisto konkretna replika na to, kaj se je dejansko dogaja. Kako denimo sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ko vemo, da nima svojega direktorja, prenese nepremičnino v objekt, ki je bil zgrajen v komunističnem režimu, na ministrstvo za notranje zadeve in to v času, ko nima podpisnika pogodb.
In ta objekt seveda je bil zgrajen takrat in za namen kmetijstva in še danes pomeni razvojno funkcijo za to območje. Žal je pa danes tako stanje, to je samo eden od teh primerov, ko želi sklad izpeljati razpis za oddajo kmetijskih zemljišč, ki se bodo prav gotovo zarasla na tem območju, po tej potezi Snežnika, kajti tudi to je eden od programov, ki jih tako ministrstvo za obrambo, kmetijstvo ni realiziralo, ko so obljubljali, da bo Snežnik ohranjal kmetijski program, pa ga ni, in je tudi vsa ta leta izredno dobro tudi vzdrževal vse te površine, ki jih je imel v upravljanju.
Bojim se, da od tega trenutka ne bo tako, kajti ni možno izvesti ugodno oziroma uspešno razpisa za oddajo kmetijskih zemljišč, kajti sklad naj bi oddal kmetijska zemljišča, Snežnik naj bi oddal opremo in živino, ki jo je imel do včeraj. Objekta pa nima ta kmet, ker ga je sklad prenesel na ministrstvo za notranje zadeve za povsem tretje stvari.
Če je to uspešno reševanje kmetijstva, potem bi tudi jaz najbrž lahko še kakšen izraz uporabil, pa ga ne bom.
V glavnem, mislim, da je to zelo jasna slika neke neusklajenosti oziroma nezrele politike razvoja kmetijstva s strani Ljudske stranke. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospa Pozsonec.
MARIA POZSONEC: Hvala lepa. Replicirala bi gospodu Zagožnu.
Nikdar še ni bilo kmetom tako slabo kot sedaj. Kmetje se jočejo, dobesedno in tudi takrat je bilo boljše, kadar so še morali obvezno oddati svoje pridelke.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dr. Ribičič, replika, potem dr. Zagožen. Samo mirno, gospodje, sejo bomo končali danes.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovane kolegice in kolegi! Če bi kolega Janko Veber predlagal sklep. Združena lista ima velike zasluge ali pa je najpomembnejša stranka na področju kmetijstva, potem bi razumel vašo razpravo.
Tako pa so te replike, ki ste jih tukaj povedali, poskus diskvalifikacije predlagateljev. Namesto, da bi rekli, ne strinjamo se s predlogom kolega Vebra zaradi tega, ker v tej in tej točki ni dober, rečete, da pripada stranki, ki ima takšne in takšne 50 let stare grehe, on je pa star 39 let. Zaradi tega bi vas prosil, da prenehamo s tem, ker je skrajno nekulturno, pa v marsičem tudi nizkotno. Diskvalificirati predloge in se izgovarjati, da jih ne boste podprli zato, ker jih predlaga ta in ta poslanec. Poslanec ima pravico predlagati predloge, jih je obrazložil, jih je predlagal v skladu s postopkom, vi imate pa možnost nasprotovati. Samo prosim, ne jim nasprotovati z diskvalifikacijami predlagatelja, ampak s tem, zakaj in v kateri točki se ne strinjate s kakšnim predlogom. Poleg tega se boste morali zavedati, tudi za vas velja, gospod Bajc, da ste vladajoča stranka in da ta trenutek povzdigujete glas nad poslancem opozicije.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER:Replika, doktor Franc Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Ta razprava res ni produktivna, jaz jo bom tudi kar zaključil. Lahko samo povem, čeprav nisem član odbora za kmetijstvo, ampak na eni seji sem bil in sem videl, da gospod Veber tudi sam osebno veliko prispeva k takemu stanju, kot je. Strinjam se seveda, da je stanje v kmetijstvu zelo slabo in bo morda še slabša posledica tudi 50-letnih dogajanj. Zelo težko rešljivo, res. Ampak, gospod Veber, ko navajate te probleme v zvezi z delovanjem sklada, prenosom objektov na druge pravne osebe itn., poglejte malo tudi v zakon in morda se pozanimajte, kdo je poskrbel, da je zakon tak, kot je. Jaz vam zagotavljam, da je vaš poslanski kolega, gospod Potrč, imel pri tem velike zasluge. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER:Hvala. K razpravi se je prijavil gospod Jerovšek. Replika? Prosim. Še replika.
JANKO VEBER: No, ker sem še relativno mlad, bi vendarle želel, da mi gospod Zagožen pove, kakšen je to moj prispevek pri razpravah v odboru za kmetijstvo, ki prispeva k nekemu stanju v kmetijstvu, ki naj bi bilo zaradi mene slabo. Sem še mlad, rad se bi naučil, spoštoval nekatere nasvete in če bodo dobri, seveda bi jih upošteval, tako da bi prosil nekoliko več pojasnil na to vašo izjavo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER:Hvala. Replika, gospod doktor Zagožen. Bomo zdaj zaključili te replike.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Če že moram, če prosite, potem seveda lahko. Bil sem zraven, ko je potekala razprava o skladu in o vaših stališčih do sprememb zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Videl sem, da noben argument nič ne zaleže, da pravzaprav argumentov niste pripravljeni poslušati, da ste tako napolnjeni z drugačnim prepričanjem, da je enostavno racionalna razprava nemogoča.
Naj vam povem, ta sklad kmetijskih zemljišč in gozdov bi moral že od leta 1991 vsaj opravljati zelo pomembno funkcijo v slovenskem kmetijstvu in potem bi bilo stanje tudi nekoliko boljše, kot je. Te funkcije ne more opravljati, ker od ustanovitve naprej se pravzaprav samo brani, ker bi sicer bil že zdavnaj likvidiran, predvsem, žal, tudi s podporo ljudi iz vaše stranke.
Te spremembe, ki so predlagane, naj bi končno omogočile, da sklad začne svojo funkcijo opravljati. Vsem nasprotujete, predvsem želite njegovo likvidacijo, kar pomeni, da ne razumete, kje so vzroki, zakaj ni mogoče izvajati zemljiške kmetijske politike, strukturne politike, ki bi jo v teh letih morali najbolj pospešeno izvajati, ko se pripravljamo za vstop v Evropsko unijo. Posledica kmetijske politike od leta 1945 pa do 1990 je bila, da smo strukturno zaostali za Evropsko unijo za 50 let minimalno. Zdaj smo pa zapravili še to desetletje, zadnje desetletje tega stoletja. In tega pač niste sposobni očitno dojemati, no. To je ta problem, ker gre za ideološko obremenitev stranke, ki ji pripadate. To je pač tako. Gospod Horvat pride včasih tudi z dobrimi predlogi, se strinjam. Videl sem pa dostikrat, da se je pa pri ključnih glasovanjih pa vendar držal opredelitev stranke, tudi, recimo, tista 20-letna koncesija za gozdove, to ste enotno podprli v prejšnjem mandatu; seveda, tam gospod Veber ni bil zraven. Ampak zdaj branite to zakonsko rešitev, ki skladu tudi onemogoča, da bi opravljal eno od svojih funkcij. Skratka, tako razpravo bi res morali opravljati v odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ampak prav tam ni bila mogoča racionalna razprava. Noben argument ni zalegel, samo napadi na sklad in obramba z druge strani. To ne more biti produktivno.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Jaz bi predlagal, da počasi zaključimo. Gospod Veber ima kratko repliko, kot ga razumem. Da se ne oddaljimo od našega dela, ki ga imamo pred sabo.
JANKO VEBER: Majhna dilema je, koliko se bomo oddaljili od teme. Sam moram vendarle ugotoviti, da nisem slišal nič takega, da bi moral spremeniti svoje mišljenje, bi pa samo na kratko povedal, da se dejansko zavzemam za to, da bi nezazidana stavbna zemljišča prišla k občinam, da zagotovimo občinam razvojno možnost, kajti danes teh zemljišč občine nimajo in tudi ta sprememba zakona o skladu ne bi občinam vrnila nič. Potem se zavzemam za to, da bi se dohodek, ki nastaja od rente in za kupnine kmetijskih zemljišč, ki so v državni lasti, vračal vsaj v višini 70% nazaj na območja, kjer ta prihodek nastaja, kajti tako tudi je omogočen razvoj nekega območja, ne pa, če se samo izčrpava in odlivajo sredstva drugam.
Zagovarjam tudi organiziranost gozdarstva, kajti gre za izredno pomembno panogo, ki je že vsa ta leta tudi v Evropi dokazana, in zakaj zapraviti priložnost, ki jo Evropa že podpira. Poleg tega pa tudi, če že so to taka stališča, ki so v nasprotju z neko aktualno politiko, bi pa vendarle vprašal - upam, da, no, vsaj upam, da bom danes dobil odgovor - zakaj pa tisto, kar bi pa dejansko ta vlada že morala storiti že zdavnaj, pa tega ne stori, to je pa imenovanje direktorja sklada, da bi sploh sklad lahko opravljal svojo funkcijo. Ne vem, kakšno vlogo imam jaz pri tem, da vlada tega ne imenuje, ne stori pravočasno in s tem dejansko onemogoča vso to, kar je gospod Zagožen razlagal, da naj bi sklad počel. Jaz pri tem nimam čisto nič in vsa ta krivda, ki se mi nalaga, je drugje in vsa ta razprava, ki je tudi potekala v odboru, je pač potekala tako, da so vsi moji predlogi tudi bili diskvalificirani, kakor da so, ne vem, nekako neumestni, da jih ni potrebno poslušati. Vendarle sem še vedno prepričan, da so izredno življenjski in jih je potrebno upoštevati, če želimo rešiti problem na tem področju. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER:Hvala. Gospod Jerovšek ima besedo.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! V nekaj besedah bi se želel odzvati na dopolnjen vladni predlog. Moram reči, da v treh postavkah ali pa v nekaterih glavnih postavkah, kjer se povečujejo sredstva, je ministrstvo nekako sledilo razpravi v odboru za kmetijstvo, tako da bi ga s te strani bilo mogoče pohvaliti. To so postavke "subvencioniranje obresti za financiranje tekoče proizvodnje", "strukturne spremembe v kmetijstvu in živilstvo" in pa "financiranje zalog proizvodnje pomembnejših kmetijskih proizvodov". Vendar pa ob tem močno preseneča, da pa je v postavki "podpora ukrepom za pospeševanje kmetijstva v občinah" že tako zelo nizka vsota 564 milijonov zmanjšana za dodatnih 64 milijonov, kar je direktno v nasprotju s tistim, kot je potekala razprava v odboru za kmetijstvo. Tu so sicer že bili izgovori, da pač vlada mora zagotavljati nekako ustrezno strukturo razvoja kmetijstva glede na vstop v Evropsko unijo. Vendar ta argument gotovo ne drži. Tudi občine so sposobne usmerjati investicije in proizvodno kmetijstvo v pravo smer, in prepričan sem, da tolar, ki je prek občine plasiran, je bolj oplemeniten, je bolje izkoriščen. Z dušo in telesom bi bil za relativno veliko postavko "strukturne spremembe v kmetijstvu in živilstvu", čeprav je še stalno premajhna. Vendar se bojim, da se delež za občine zmanjšuje, da so pa druge postavke pomembnejše, nekako diši po volilnem inženiringu, kajti tudi ministrstvo za kmetijstvo ni imuno pred tem, da se v volilnem letu nekako ta sredstva plasirajo. Take so pač izkušnje in taki so tudi namigi. Kajti, iz teh strukturnih sprememb v zelo veliki občini, ki ima zelo veliko kmetijsko proizvodnjo, v lanskem letu od 60 prijavljenih ni bil nihče izbran. Ne vem, kje so potem bili, pa so to dobili pridelovalci.
Poleg tega v predlogu nikjer ne najdem sredstev za poravnavo dela škode ob teh ujmah, pozebah. Vemo, da niti lanska škoda ni bila povrnjena, tista desetina škode. Lani je bilo obrazloženo v odboru za kmetijstvo, da so sicer sredstva bila rezervirana in da so potem bila nakazana v proračunsko rezervo, tam so bila pa porabljena za druge namene. Tudi sedaj bo verjetno odgovor, da bi to moralo iti iz proračunske rezerve, ampak vendar se mora ministrstvo za kmetijstvo brigati za to, da bodo ta sredstva predvsem za lansko leto - letos so nekatere pozebe tudi že bile - nekje rezervirana, in mislim, da je to mesto v proračunu kmetijskega ministrstva. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Jaz sem že postavil poslansko vprašanje, ki se nanaša na škodo, ki jo povzroča zavarovana divjad, predvsem na Kočevskem, in pa na to, da sredstva za to odškodnino niso zagotovljena v dovolj visokem znesku. Moram reči, da sem dobil odgovor na to poslansko vprašanje v takšni obliki, da sem bil prepričan, da se je ministru nekako zapisalo oziroma njegovim sodelavcem. In sicer zapisali so nekako tako, da bo moral pač v bodoče človek prilagoditi svoje življenje tudi okolju, kjer živi zavarovana divjad. Najprej divjad in šele nato človek. Vendar ne glede na to, da na Kočevskem divjad je zaščitena, da sta ena redkih dobrin, s katero Kočevska razpolaga, zemlja in pa gozd, in da je to možno, ker je to še kolikor toliko neokrnjeno, tudi izkoriščati v turistične namene, so se pač, ne vem kdo, to se je nekdo odločil in na vseh cestah, ki se širijo okrog Kočevja in okrog vasi, nabil table, ki jo imam tukaj naslikano, območje medveda. Jaz nisem v nobenem predpisu našel nobene pravne podlage za to, kaj pomeni območje medveda. Predstavljajte si pa nekoga, ki iz Ljubljane pride do Kočevja in vidi območje medveda, ko se pa na desno obrne, vidi pa tablo območje risa.
In sedaj naj v tem okolju razvijamo turizem, v neokrnjeni naravi, naj razvijamo kmetijstvo, če medved lahko pride do vsake stanovanjske hiše. Kaj ste hoteli s tem? Enostavno to, da ne bomo teh medvedov zmotili, ko bomo stopili v gozd, ali kaj. Zato sem predlagal amandma, da je občutno potreba povečati sredstva za škodo, ki jo ta zaščitena divjad povzroča, ker sedanja sredstva niso zadostna in ker je škoda po divjadi že takšnega obsega, da resnično onemogoča kakršnokoli kmetijsko pridelovanje.
Zato ministra v sprašujem, kaj ta tabla sploh pomeni in kje ima pravno podlago!
Prosim za podporo svojega amandmaja.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje.
Smo pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na strani 69. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Smo pri amandmaju pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju številka 3. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma 4 je umaknjen. Gospod Horvat.
Amandma številka 5. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 6. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (8 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 7. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (7 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
Amandma številka 8. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 9. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (11 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 10. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (7 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 11. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (12 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 12. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (12 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 13. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Bomo ponovili prisotnost. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (9 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 14. Ugotavljamo prisotnost! Umik?
Gremo na 15. amandma. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Prosim še malo pozornosti. Obljubili smo si, da bomo delali do 20. ure. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (8 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 16. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 17. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (6 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 18. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Dobro, bomo pa bolj počasi. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma 18? (15 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 19. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (6 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 20. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (10 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V razpravo dajem proračunsko postavko ministrstva za promet in zveze, 6 amandmajev. Kdo želi besedo? (Ne želi nihče.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju pod številko 3. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 3 sprejet.
(Glas iz dvorane.) Dva smo sprejeli, gospod mladi.
Smo pri amandmaju pod številko 4. Ugotavljamo prisotnost! Gospod Jakič, imate kakšne pripombe? Vidva, dobro. ... (Smeh.) ... Dobri sosedski odnosi so tudi včasih dobri. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 4? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju pod številko 5. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (11 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri amandmaju številka 6. Ugotavljam prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 6? (18 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V razpravo dajem proračunsko postavko, uprava Republike Slovenije za telekomunikacije. Imamo samo en amandma. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V razpravo dajem proračunsko postavko direkcije Republike Slovenije za ceste in 100 amandmajev. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Gospod Špiletič. Prosim še malo potrpljenja.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Kot veste, ko smo obravnavali nacionalni avtocestni program, smo socialdemokrati opozarjali predvsem na visoke zneske Inženirja oziroma nadziranja.
Tudi tukaj se zopet pojavlja postavka, nova proračunska postavka Inženir 200 milijonov. V razpravi se je pokazalo, da je resnično tista postavka, ki jo je predlagala vlada oziroma DDC, previsoka. Oziroma izkazalo se je to, da so bile v prihodkih nekako vključene tudi umetno povišane cene oziroma možnost ustvarjanja profita za kasnejše investiranje za nakup zgradbe. Sprašujem, ali so cene za tega Inženirja in tudi za ostale postavke sedaj naravnane še vedno tako, da bodo omogočale ustvarjanje profita DDC-ju kot proračunskemu porabniku ali so te postavke načrtovane v takšni višini, da bodo zagotavljale normalno izvajanje poslov, ne pa ustvarjanje profitov oziroma izvenproračunske porabe, za kar je dejansko v dveh preteklih letih tudi šlo. Danes je tu minister Gantar, sicer se pogovarja ne vem s kom, pa me ne posluša, predsedujoči, upam, da mu boste povedali, kaj sem ga vprašal, pričakujem pa njegov odgovor.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Hvala. Spoštovani, v primeru, da bo sprejet amandma številka 1 in jaz predlagam, da se ta amandma podpre, potem umikam amandma 14 in 38. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod državni sekretar doktor Hanžel.
DR. SLAVKO HANŽEL: Hvala lepa. Spoštovani! Na vprašanje gospoda Špiletiča lahko odgovorim samo to, da postavke, vse, ne samo ta za inženirje, vključujejo dejansko pokrivanje nujno potrebnih stroškov za opravljanje dela po področjih. Specifično tukaj dejansko ni načrtovan nikakršen dobiček, ampak dejansko pokrivanje stroškov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Še ena strašno čudna postavka se mi tukaj notri pojavlja in to: "kasneje ugotovljene obveznosti iz preteklega leta." Ne vem, če imamo ažurno knjigovodstvo, potem mislim, da moramo tekoče spremljati tako sredstva kot tudi obveznosti. Ne vem kaj so lahko "kasneje ugotovljene obveznosti iz preteklega leta" in za to potrebujete kar 180 milijonov. Ali so to že kake fakture, ki jih kdo kar naknadno od nekod prinese, ali kaj je to? Jaz si tega ne znam predstavljati, ampak za to postavko pa resnično prosim detajlni odgovor, ker sam sem pa vendar nekaj časa delal tudi v inšpekcijski revizijski stroki, "kasneje ugotovljene obveznosti iz preteklega leta". Če imate ažurno knjigovodstvo, kasneje ugotovljenih obveznosti ni. Kaj je ta postavka? Tukaj pa prosim za decidiran in specificiran odgovor.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod Pungartnik.
CIRIL METOD PUNGARTNIK: Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovani, jaz bi samo kratko vprašanje imel za ministrstvo za promet in zveze. Ali je v postavki 4044 - pripravljalna dela za investicije - zajeta cesta 326, to je regionalna cesta prvega reda s projekti za most na Mirni in most v Trebnjem, o katerem sem že velikokrat govoril, da smo popolnoma odrezani od sveta, ker so nam lansko leto naredili znake skupne teže 15 ton in to na dveh mostovih v Trebnjem in na enem mostu na Mirni in 10 ton v Puščavi, se pravi proti Sevnici. Zdaj, most v Puščavi se s tem proračunom rešuje, en delček ceste se naj bi rešil, je bilo pa tudi obljubljeno, da v tej skupni postavki naj bi bila pa sredstva za projekte za te mostove. Pa direktno vprašam - ali je v tej postavki, so sredstva za projekte, ki jih je potrebno narediti in potem tudi te mostove enkrat narediti, da bo dolina, ki je industrijsko dosti razvita in Trebnje sploh lahko, da bodo vozili tovore, ki jih že zdaj vozijo, ampak vsakokrat delajo prekrške in riskirajo, da se bodo mostovi podrli. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER:Hvala. Želi še kdo besedo? Gospa Pozsonec.
MARIA POZSONEC: Hvala lepa. Jaz bi rada vprašala ministrstvo za promet in zveze, kaj pomeni novogradnja, premostitev objektov, most čez Bukovnico v Dobrovniku, 11 milijonov 500.000?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER:Hvala. Gospod Veber.
JANKO VEBER: Hvala. Jaz sem že v razpravi pri izgradnji avtocest opozarjal na nesorazmerno razdelitev sredstev pri vzdrževanju in izgradnji magistralnih in regionalnih cest, kar bo seveda prav gotovo negativno vplivalo na enakomeren razvoj Slovenije, kajti infrastruktura je predpogoj za uspešen razvoj in predvsem me skrbi dejstvo, da mi nimamo področje, ki ga pokriva cestno podjetje Novo mesto, ki ima v svojem vzdrževanju in upravljanju največ cest v Sloveniji in sicer 17,99% magistralnih in regionalnih cest, dobi pa vsega 6,6% sredstev za vzdrževanje in seveda rekonstrukcijo teh cest. Drugačna podoba je pri drugih cestnih podjetjih, ki imajo bistveno manj cest v svojem upravljanju, seveda se pa sredstva gibljejo v bistveno višjem odstotku, saj gre recimo pri Cestnem podjetju Celju kot tistemu, ki dobi največ za odstotek, 38,4, pokriva pa to cestno podjetje 12,71% vseh cest, magistralnih in regionalnih, seveda in želim seveda nekako pojasnilo, zakaj tako neenakomerno porazdeljena sredstva, kar bo prav gotovo škodljivo vplivalo na razvoj Slovenije.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER:Hvala. Želi še kdo besedo? Ne želi nihče več besede? Dobro, če ne želi nihče več besede. Gospod Špiletič? Malo še potrpljenja, prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Ker se nihče ni priglasil k besedi, predpostavljam, da nihče noče tudi posredovati odgovorov na zastavljena vprašanja, zato v imenu poslanske skupine prosim za odmor, da se posvetujemo, kako naprej glede na to, da odgovora nismo dobili. Prosim po drugem odstavku 72. člena poslovnika.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER:Gospod Špiletič, danes ste že imeli na to temo odmor, pa lepo prosim, bodimo korektni. Pričakujem, da bo gospod državni sekretar dal odgovore na vprašanja. Bo, bo. Gospod Hanžel, želite kaj odgovoriti? Prosim.
DR. SLAVKO HANŽEL: Spoštovani! Gospod Špiletič je spraševal o postavki, kaj pomeni dejansko kakšne so te obveznosti iz preteklega leta. Jaz bi prosil, če lahko to dejansko pogledamo po fakturah, ki so prišle, in bi takoj jutri zjutraj lahko na to tudi odgovorili konkretno. Jaz sedaj iz obrazložitev, ki so priložene k državnemu proračunu, nisem mogel ugotoviti teh postavk, so pa seveda to obveznosti lahko, ki so šle v sklopu tistih dovoljenih preseganj investicijskih sredstev, se pravi prekoračitve na področju investicij, kot jih določa zakon o izvajanju proračuna do višine 50%. Se pravi, za te zneske se je lahko opravilo razpise, sklenilo pogodbe, se opravila dela, tako do konca lanskega leta, kot delno še tudi v tem letu, s tem, da se v kolikor se te postavke iz leta 1997 nadaljujejo v letu 1998, iz teh postavk v sklopu začasnega financiranja poravnava obveznosti iz preteklega leta. Kot rečeno, konkretno in kaj vse je to, tega ni tako malo, je kar precej teh stvari. Bomo pa seveda zbrali to, ker imamo v računalniku vse te stvari zavedene in vam bodo dali jutri točno spisek po nalogah, pozicijah, se pravi postavkah iz lanskega leta, letošnjega začasnega proračuna in seveda tudi o izvajalcih.
Gospod Pungartnik sprašuje v zvezi z projekti, ki so vključeni oziroma niso vključeni v teh sredstvih za izdelavo projektne dokumentacije. Rečem lahko samo to, da to kar je dogovorjeno v sklopu izdelave projektne dokumentacije in bilo dogovorjeno, to bo tudi v sklopu teh sredstev razpisano potem ko bo sprejet proračun za letošnje leto in tudi izvedeno. Glede na vprašanje gospe Pozsonec pa žal na to, točno kaj je pravzaprav s tem mostom v Dobrovniku v tem znesku, kot je povedala 11 milijonov in pol seveda ne morem odgovoriti in bi prav tako jutri konkretno dali specifikacijo kaj vsebuje ta vrednost, kakšne vrste, do kakšne mere popravila tega mostu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod državni sekretar. Gospod Veber.
JANKO VEBER: Glede na to, da so bili mnogi deležni odgovorov, bi jaz vendarle opozoril na to, da odgovora vendarle nisem dobil. Pa vsaj nek namig ali bo do odgovora prišlo ali ne. Vsaj to.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice in kolegi poslanci. Predlagam, da še postavite vprašanja, na kar bom prekinil razpravo za danes. Ampak podajte vprašanja, da lahko vlada jutri da odgovore, predno bomo glasovali o teh amandmajih.
Želi še kdo kakšno vprašanje postaviti? (Ne želi.)
Potem predlagam, da danes zaključimo in naj nam vlada do jutri pripravi te odgovore, ki jih nismo dobili.
Hvala lepa.
Nadaljujemo jutri ob 10.00 uri.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 8. APRILA 1998 OB 19.42 URI.)