Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.12 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 23. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Pavel Rupar, Anton Delak, Jože Možgan, Tone Partljič, Ivan Božič je med nami, tudi gospod Rupar je med nami, dr. Jože Zagožen, Maksimiljan Lavrinc za pričetek seje, Jože Avšič do 11. ure, Eda Okretič-Salmič od 12. do 13. ure, Ciril Pucko za pričetek seje. Ugotovimo prisotnost v dvorani! (58 prisotnih.)
Ugotavljam, da je državni zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil predstavnike vlade Republike Slovenije in jih lepo pozdravljam!
Za nadaljevanje 23. izredne seje so nam preostali še prekinjena 1. točka dnevnega reda - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin. Opraviti moramo še tretjo obravnavo predloga zakona.
Poslanke in poslanci ste danes zjutraj prejeli tudi celovito besedilo, torej čistopis zakona za tretjo obravnavo. Včeraj zvečer sem sicer predlagal, da bi vlagali amandmaje do 9. ure. Lepo prosim, če bi kdorkoli še želel vložiti amandma, naj to stori takoj, kajti sedaj bomo tudi pripravili pregled vloženih amandmajev, da bi potem lahko državni zbor danes tudi o tej točki dokončno odločal.
Sicer pa prehajamo na prekinjeno 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O USTANOVITVI OBČIN TER O DOLOČITVI NJIHOVIH OBMOČIJ. Prekinjena je bila splošna razprava o predlogu zakona v prvi obravnavi. Nimamo prijavljenih poslancev; to samo zato povem, ker je razprava omejena na pet minut.
Včeraj sem tudi sam povedal, da bom kot predsedujoči pred vsakim, torej pred glasovanjem o vsakem amandmaju oziroma amandmaju na amandma poslanke in poslance opozoril v skladu s strokovnim mnenjem sekretariata, ali amandma vsebuje pogoje iz določenih zakonov, ki opredeljujejo, kateri so pogoji za ustanovitev občin. Tako, da boste poslanke in poslanci točno obveščeni.
Še posebej pa bi rad opozoril naslednje, da bo pri glasovanju o posameznih amandmajih potrebna posebna pozornost službe vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo, ki naj sproti opozori, kateri amandmaji se eventualno izključujejo oziroma postanejo brezpredmetni z izglasovanjem prejšnjega amandmaja.
Smo torej pri splošni razpravi. Želi še kdo besedo? Prosim, gospod Malovrh.
JURIJ MALOVRH: Gospod predsednik! Hvala lepa za besedo. Dober dan želim vsem skupaj! Postavil bi eno vprašanje službi in pa ministrstvu za lokalno samoupravo. Na strani 124 je zapopadeno referendumsko območje Dobje. Pri pregledu amandmajev tega referendumskega območja ni. Na strani 172 se pa pod zaporedno 4 Dobje zopet pojavlja in smo v komisiji za lokalno samoupravo izglasovali to referendumsko območje, vendar ga zopet v pregledu ni.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ne slišimo, kaj govori gospod Malovrh. Lepo prosim za mir v dvorani! Nekoliko glasneje.
JURIJ MALOVRH: Glede na to, da je referendumsko območje Dobje, spodaj na strani 172 je pripisano, z ustanovitvijo občine Dobje postane funkcionalno nepovezan ostali del, južni del občine Šentjur pri Celju. V pojasnilu sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve je pod točko 2 to isto zapisano. Pa vendar bi rekel naslednje. Pred 4 leti je bil tam izveden referendum in je uspel, skoraj da s 76%. V letošnjem letu je ravno tako bil izveden referendum in je uspel s 54%. To govori o tem, da je volja ljudi zelo velika, da ustanovijo svojo občino, čeprav ne izpolnjuje kriterijev tako po 13. kot po 13.a členu. Ustavno sodišče jim je ugodilo, pri čemer menim, da se ustavno sodišče ni dovolj poglobilo, ampak je šlo samo po postopku. Vendar mislim, da ni tako strašno kratena pravica vsem ostalim občanom v Krajevni skupnosti Planina, saj so teritorialno še vedno povezani. Upam pa, da bodo Dobjani pustili Planinčanom, da gredo po regionalni cesti skozi novo občino Dobje. Če pa ne bodo pustili, bo pa za nekatere razdalja približno 17 do 20 kilometrov daljša. Zato bi prosil službo za lokalno samoupravo, kaj je s tem referendumskim območjem. Kolikor tega ni, bo treba zadevo urediti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Malovrh. Prosim, gospod minister, če bi pojasnili to vprašanje kolega poslanca.
MAG. BOŽO GRAFENAUER: Hvala lepa, gospod predsednik. Poslanke in poslanci! Nisem sicer predloga slišal, zato bom samo tisto, kar je bilo zahtevano v pojasnilo. Referendumsko območje za občino Dobje je bilo, da tako rečem, določeno v drugi rundi. Včeraj sem povedal, da državni zbor razpiše referendum na območju, za katerega ugotovi, da so izpolnjeni pogoji. Državni zbor je razpisal referendum, kar pomeni, da so pravno gledano izpolnjeni pogoji, ker je na tem členu temeljil razpis referenduma. Mi v službi ugotavljamo, da gre za določeno funkcionalno nepovezanost in smo dolžni na to opozoriti. Samo to. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Kebrič, potem pa gospod Džuban.
IVAN KEBRIČ: Hvala, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Zelo težko se bomo odločali in pri tem si moramo zastaviti osnovno vprašanje, ali hočemo spoštovati zakone, biti zakoniti, ali pa bomo nadaljevali kršenje zakonov, delali napake, kot jo je napravil predhodni sklic državnega zbora. Na eni strani ni upošteval volje občanov, krajanov, ali so hoteli postati občina ali niso hoteli, in je državni zbor prejšnjega sklica odločal povsem po svoje; na drugi strani ni spoštoval zakonskega določila, ki je jasno povedalo, kakšni so in morajo biti izpolnjeni pogoji, da se občina lahko ustanovi. Sedaj se vprašajmo, ko gledamo vse te predloge in amandmaje, koliko kršitev bomo mi še uzakonili. Ali imamo obraz, ali bomo enkrat prekinili s kršitvami, pa rekli, tu je meja, to je bilo storjeno, napravimo črto, sedaj pa hočemo poslovati po veljavnih zakonih, ki jih ta parlament, ta državni zbor sprejema. Mislim, da se moramo vsak zase vprašati, ne pa da zapademo takim ali drugačnim lobijem, ki želijo, da uveljavijo nekaj svojega, ne glede na to, ali je to zakonsko prav ali je pa protizakonito.
Lepo vas prosim, kolegice in kolegi, imejte to v vidu, ko bomo odločali o teh novih občinah! Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Kebrič. Besedo ima gospod... Replika? Replika, gospod Mozetič, replika gospod Rupar.
MIROSLAV MOZETIČ: Lep pozdrav! Zanimivo je, kako poslanci tega sklica, ki mislijo, da se je zgodovina začela z njihovim prihodom v parlament, govorijo o prejšnjem sklicu. Povejte mi samo en primer občine, ki je bila tako napačno ustanovljena, s tako napako v prejšnjem sklicu državnega zbora in jo zdaj ukinjamo. Samo eno mi povejte, in vam bom dal prav! Če je bila kakšna napaka storjena, in to se kaže, se je pokazalo v 80 in še več zahtevah in predlogih za ustanovitev novih občin - napaka je bila storjena v tem, da je bilo premalo občin ustanovljenih v prejšnjem sklicu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Spoštovani predsednik, gospe in gospodje! Replicirati moram na komentar gospoda Kebriča.
Res je, da bi bilo enkrat zelo pošteno začeti upoštevati vse zakone, dosledno, tako kot je napisano. Žal pa prejšnji in zdajšnji sklic marsikdaj zakona ne upoštevata samo zato, da gre volja večine z glasovi skozi. Dejansko bi predlagal to, kar je predlagal tudi gospod Kebrič: začnimo enkrat upoštevati, ampak strogo in dosledno! Da si pa enkrat izmišljujemo upoštevati zakon, drugič pa ne, pa seveda ne gre. Občine, ki so danes na programu, je treba podpreti z voljo ljudi, ki tam živijo. Menim, da je to edini in pošteni način, ne glede na to, kaj zdaj v teh formularjih strogo gledano zakoni pravijo.
Zato bom podprl vse tiste občine in bom proti vsem tistim, kjer je nakazano oziroma kjer je volja ljudi takšna, kakršna piše v amandmajih. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Rupar. Razprava, gospod Džuban. Replika? Replika gospod Kebrič. Gospod Džuban, če se nekje bližje usedete.
IVAN KEBRIČ: Hvala za besedo. Spoštovani kolega gospod Mozetič in ostali!
Samo en podatek. Od 147 občin, ki jih je prejšnji državni zbor ustoličil, jih je bilo kar 51, ki niso imele 5 tisoč prebivalcev. Ali je to kršenje zakona ali ni? Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Spoštovani gospod Kebrič! Preberite si zakon in boste videl, da ni kršenje zakona.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Besedo ima gospod Džuban.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Moja razprava je predvsem na vašo napoved, ko ste državnemu zboru predložili potek nadaljnjega glasovanja o točki 3. zakona o ustanovitvi občin in tako dalje.
Namreč mi smo pred dejstvom, da zadeve, ki so nam predaleč ušle iz rok, po tem postopku gredo do kraja iz rok in postane situacija neobvladljiva. Pred 4 leti je ustavno sodišče razveljavilo referendum, ker nismo imeli kriterijev, na podlagi katerih smo razpisovali takratne referendume, ki jih je bilo čez 300. Vmes smo ustanovili občine, o katerih je tudi danes govora in se strinjam s tistimi, ki kritizirajo tisti način. Vendar, mi smo spremenili zakon o lokalni samoupravi in dobili zakon o postopku za ustanovitev občin, ki ima dve bistveni stvari.
Eno so okvir oziroma kriteriji, na podlagi katerih bi morali razpisovati referendume. In referendum, ki se je zgodil na osnovi razpisa, kot se je reklo že nekajkrat - državni zbor je ocenil, da ni potrebno spoštovati vseh kriterijev, katere smo preskočili ne ena, dva, petkrat, deset in dvanajstkrat. Nismo jih spoštovali. In če že v prvem delu nismo spoštovali kriterijev pri razpisu referenduma - pri nekaterih smo odskočili tako daleč, kot da jih ni - mislim, da danes ne bi smeli storiti tega, da ne bi spoštovali vsaj razpisa referenduma in njegovih rezultatov, tam, kjer je še to možno in smiselno in razumno. Če bomo mi glasovali na način, kot je predložen v tem pregledu, kjer so vsi amandmaji, ki so prihajali potem in še zmeraj prihajajo na mizo, se lahko zgodi, da izglasujemo eno ali več rešitev, ki niso šle tudi skozi referendum, kar pomeni, da smo preskočili prve kriterije, druge, skoraj vse in bo lahko nekdo, ki nas spremlja na kakršenkoli način, ugotovil, da je ta državni zbor izgubil kompas. Mimo celotne zakonodaje, ki nas na nek način usmerja, če nas zdaj vsaj ne uokvirja, ne bomo spoštovali več ničesar. Moj nastop je predvsem v tej smeri - včeraj smo imeli pobudo, ki se mi zdi dobra, gospoda Hvalice, ki je rekel, da bi skušali spoštovati osnovni predlog, ki nam ga je dalo na mizo ustavno sodišče in ga je vlada povzela. Odbor oziroma komisija za lokalno samoupravo je zadeve nekoliko "sfrizirala", kar je moj neizmerni problem v zadnjem obdobju; namreč primer, ki je odskočil, je iz prostora Prekmurja, in se lokalni tedniki kar v nekaj prispevkih ukvarjajo z nekaterimi nami, ki smo si to dovolili. Če gremo mimo vsega tega, potem bo zadeva popolnoma narobe.
Torej, morali bi se disciplinirati vsaj toliko, da bi odločali, ne o paketu, pač pa o predlogih, ki so znotraj predlogov ustavnega sodišča, potem vlade in tistega, ki ga je komisija obravnavala, vendar tistih, ki so šli skozi referendum. Govorim tudi o primeru Trnovska vas, ki je, kot smo ugotovili tudi na podlagi mnenja sekretariata, da referendum leta 1994 ne velja - razumljivo, saj je še dodatno bil razveljavljen, ne samo to, da je bil iz drugega obdobja, ki zdaj ne velja več. Na mizi imamo nekaj predlogov, o katerih lahko odločamo; če bomo počeli karkoli drugega, mislim, da je zelo narobe. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Džuban. Kot sem že včeraj povedal, lahko še enkrat ponovim, da bom izrecno pri vseh vloženih amandmajih, kjer niso izpolnjeni pogoji, to poslankam in poslancem državnega zbora jasno povedal.
Pri prvem vloženem amandmaju, če gremo po vrsti, ki ga imate v razpisu, lahko povem naslednje: amandma ne izpolnjuje pogojev 25. člena zakona o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij, ker predhodno ni bil opravljen referendum za ustanovitev občin. Mislim, da je tukaj mnenje povsem jasno. Vsak poslanec ima pravico, da vloži amandma. Če bo poslanec vztrajal, da se o amandmaju glasuje, potem naj se državni zbor odloči, ali se glasuje ali ne. Sam osebno pa bom povedal to, ali ima amandma pogoje ali ne. To se mi zdi edino korekten način. Kajti opozarjam, da niso vsi amandmaji, če gledamo njihovo spornost, pogojno, iz istega člena zakona; gre za različne vsebinske poudarke, o katerih je včeraj zelo podrobno spregovorila tudi gospa Bitenčeva. Predlagam, da gremo na odločanje in da se o vsakem posameznem amandmaju zelo jasno tudi pove, kakšna je njegova narava.
Gospod Vesenjak ima besedo.
ALOJZ VESENJAK: Hvala za besedo. Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Že dalj časa so prisotna močna prizadevanja, da prebivalci treh krajevnih skupnosti, ki sedaj tvorijo občino Destrnik-Trnovska vas, dobijo oziroma ustanovijo svoje občine. Dokaz za to trditev je bil referendum 29.5.1994.
Posamezne odločitve so bile naslednje: Za občino Destrnik 53%, za občino Trnovska vas 66% in za občino Sveti Andraž v Slovenskih Goricah 82%. Vlada in poslanci prejšnjega sklica tega niso upoštevali. Ustanovljena je bila občina Destrnik-Trnovska vas, ki pa nikakor ne more zaživeti, saj občani vedno in povsod opozarjajo, da oblikovanje samostojnih občin pogojujejo predvsem geografski, zgodovinski in gospodarski razlogi. 26.6.1995 je bil sprejet statut občine. Območje sedanje občine Destrnik-Trnovska vas je razdeljeno na tri krajevne skupnosti, ki so tudi pravne osebe, ki v praksi že sedaj samostojno razpolagajo s svojimi sredstvi in prostorom. Zlasti prebivalci Trnovske vasi in Vitomarcev trošijo vse sile in napore v smeri razdelitve na tri nove občine. Prebivalcem Vitomarcev je 21.6.1998 uspelo pri 74%-ni udeležbi s 96% za izločitev iz sedanje občine na poizvedovalnemu referendumu dokazati, da so za novo občino Sveti Andraž v Slovenskih Goricah. Isto bi se zgodilo v krajevni skupnosti Destrnik in Trnovska vas, pa jim državni zbor ni dal možnosti za poizvedovalni referendum. Krajani Trnovske vasi so se pritožili na ustavno sodišče, razočarani pa so bili, da je ustavno sodišče tako hitro odločalo o vseh pritožbah. Nikjer nisem zasledil, kako dolgo so veljavni rezultati referenduma, ali so rezultati iz leta 1994 zastareli oziroma neuporabni. Nekaj je narobe v tej naši deželi. Najprej ljudem ne damo možnosti za glasovanje o pomembnih zadevah, pozneje pa jim rečemo, nimate pogojev za novo občino, ker ne poznamo volje ljudi. Povprečen opazovalec bi rekel, da se iz ljudi norčujemo. Še včeraj pa je bilo poudarjeno, za enake primere enaki kriteriji, vendar to povsod ne drži. Kakorkoli že, če bo dana možnost, bom glasoval za samostojno občino Destrnik in samostojno občino Trnovska vas.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Vesenjak. Besedo ima gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Soglašal bi s tem, da bi uporabil še tistih 144, je tule še pisalo, gospoda Vesenjaka, ker ga pri tem, kar je on začel, popolnoma podpiram. Jaz verjamem, da vsakdo najprej vidi svoje ožje področje. Nekje moramo videti pa tudi celoto. Nekoliko bi ugovarjal tu gospodu Džubanu, ko se je vprašal, ali smo izgubili kompas. Verjamem, da smo ga, zato, ker če ga ne bi izgubili, potem bi ustavno sodišče ne reklo tega, kar je reklo. Mi kot državni zbor, nekje jaz tega čisto ne razumem, zakaj se tako bojimo dati ljudem pravico, da o lokalnih zadevah sami odločajo. Saj je to ja menda osnovna pravica, da se o lokalnih stvareh sami odločijo, imamo za to neke evropske listine, ki celo te stvari nekoliko bolj podrobno razčlenjujejo, kako je.
Nadalje smo rekli, ja, samo kar je referendum. Poglejte, še tam nismo napisali, da je referendum, ki bo izveden, če ni več kot 50% ali ne vem koliko procentov, da je za nas obveza. Mi smo rekli, da imamo s tem samo neko orientacijo, kakšno je razpoloženje v določenem okolju.
Zato, gospod predsednik, ko ste omenili, da boste pri vsaki občini povedali, ali izpolnjuje kriterije ali ne, vam jaz povem, da če bomo šli po črki zakona, potem boste pri vsaki občini rekli, ne izpolnjuje kriterijev, skoraj pri vsaki. Zdaj si ne predstavljam, kako boste to zmogli. Ker če berete zakon, in te občine - to ne gre skupaj. Ali boste potem govorili samo o kriterijih, da ni zadosti prebivalcev ali da nimajo teh ustanov ali ne vem katere stvari. Zato verjamem, da bo to težko. Moj predlog gre v smeri, tako kot je to načel gospod Vesenjak, ki, mislim, da je z občutkom krajana povedal želje domačinov. Bi pa odgovoril tistim, ki se bojite, da bomo ustanovili nekaj občin - ja, ali so te nove občine potem nasprotniki te vlade, te države, nas poslancev?! Ali se tega bojite? Jaz mislim, da ne. Poglejte, niti tega nismo pripravljeni, da bi ljudem rekli, izvolite, če ste pripravljeni prevzeti lokalno samoupravo v svoje roke, izvolite, prevzemite jo in jo peljite! Na ta način tudi ne priznavamo neke demokratičnosti, da bi ljudje tiste stvari, ki jih lahko sami opravljajo - "kunštno" se temu reče po načelu subsidiarnosti - da niti tega ljudem ne damo. Tako napako smo naredili že pred časom, ko smo zavrnili toliko in toliko predlogov za nekatere občine. Zdaj pa imamo spet neke pomisleke in bojazni, kaj bo s temi novimi občinami. Če ne bodo sposobne živeti, se bodo pa združevale. Zdaj sem v zakonu o lokalni samoupravi videl neke kazalce, ki so naravnani tako, da če bi se občine združevale, bodo imele za to določene ugodnosti, to, kar pozna tudi Evropa. Ampak mi pa sami vemo - zadnjič je bilo govora, kako se združujejo - kje pa! Tako na severu kot na zahodu - saj so nam povedali - so občine, tudi v Nemčiji, ki nimajo niti 100 prebivalcev. Zdaj sem v tem času slišal, v Italiji so občine, ki nimajo niti enega prebivalca. Ja, saj se absurdno sliši, gospod - gospod župan bom raje rekel, ker se trenutno spomnim samo imena, ne pa priimka - Presečnik. Namreč, povedali so mi, da ljudje živijo recimo v Franciji, Italijan živi v Franciji na jugu in bdi nad tem, da bo občina ostala. Do takih situacij pride. Vidite, kaj pomeni občina!
Ker se mi čas izteka, bom rekel, bodimo razumni, zaupajmo ljudem in prepustimo jim zadeve, naj jih prevzamejo v svoje roke! Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Demšar. Seveda ni moja pristojnost, da bi govoril o kriterijih in drugih pogojih, ki jih posamezna občina izpolnjuje, da postane občina po zakonu o lokalni samoupravi in drugih zakonih. Jaz sem samo povedal, da bom pri vsakem amandmaju opozoril, če so bili izvedeni vsi postopki po zakonu o postopku za ustanovitev občin, izključno z referendumom, samo to.
Replika, gospod Džuban. Potem bi pa predlagal, da v smislu razprave gospoda Demšarja preidemo na odločanje. Državni zbor mora pač odločati.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa. Kaj vse se ne zgodi v tej dvorani. Če bo državni zbor spoštoval zakon, to pomeni, da nam ni potrebno spoštovati zakona, katerega smo sami sprejemali. In da poskušamo ustavnemu sodišču dopovedati, da naj počenja isto, kar počenjamo mi, da naj nekontrolirano in v nedogled sprejema vloge, da naj sploh rokov ne postavlja in da naj vedno znova odloča, izpušča državni zbor predloge oziroma pobude za ustanovitev občin.
Saj ustavno sodišče, ki je močno toleriralo zakonska določila in nam poslalo paket v razpis referenduma tudi tistih, ki nikakor ne izpolnjujejo pogojev, je reklo, da se potem naj odločimo. To, kar bomo počeli danes. Vendar smo ukleščeni v dogajanje, pritiske tudi, če hočete grožnje, da je malo verjetno, da bi kakorkoli v večjem smislu spreminjali, kljub temu, da imamo zakonodajo in v tej zakonodaji govorimo, da je ni potrebno spoštovati.
Trnovska vas in Destrnik. Ustavno sodišče je vendar na drugi rok vse vloge, ki so prišle, v paketu poslalo v državni zbor in smo ponovno razpisali. Pa naj bi ustavno sodišče odprlo še tretji rok in nam poslalo tretji paket predlogov, teh, ki jih imamo na mizah in še vedno prihajajo. Jaz mislim na nek način pa kljub vsemu zakonodajo, ki jo sami sprejemamo, vsaj na nek način pa v delnih rešitvah moramo spoštovati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa. Repliciram gospodu Džubanu.
Razlika seveda med njegovo in mojo razpravo je v tem, da se ne strinjam s tem, da na nek način pa le moramo spoštovati zakonodajo. Torej za ene ja, za druge ne. Torej na nek način, kakor je v nekem danem trenutku nekomu prav. In to je tista nenačelnost, tista nenačelnost, žalost tega državnega zbora, ki se je že nekajkrat pokazala tudi na ustavnem sodišču, in to je tista nenačelnost, ki jo je prav ali ki so jo poslanci iz vladajoče koalicije podpirali še pri drugem razpisu referendumskih območij. Če bi takrat, ko ste vedeli - vedeli pa smo, tako je bilo tudi sporočilo iz ustavnega sodišča, da še obstajajo vloge za ustanavljanje, torej za razpis referendumskih območij - če bi takrat to akceptirali in bi bili načelni, potem bi tudi tista referendumska območja ustanovili, za katera so bili dani amandmaji, in celo v komisiji za lokalno samoupravo je bilo povedano, da so ti ustavni spori na sodišču. Sedaj pa, na komisiji sem jaz osebno povedal, da so ustavni spori na sodišču. Iz časopisja je bilo razbrati, da je ustavno sodišče državni zbor tudi o tem obvestilo. Kar pa seveda ni bila informacija poslancem državnega zbora, ne v komisiji ne v državnem zboru. Če bi se seveda to takrat upoštevalo in bi se razpisala referendumska območja, bi pač danes imeli ponovno odločanje o tem, torej o ustanavljanju občin na podlagi teh novih rezultatov. Vsekakor pa mislim, da je možno glede na to, da poslanci s posameznih področij poznamo zadeve, da bi se tudi na ta način dalo upoštevati referendume, ki so bili leta 1994 in so bili pozitivno izglasovani za samostojne občine in seveda želja teh ljudi; namreč dovolj protestov ste dobili poslanci od marsikatere občine oziroma krajevne skupnosti, ki je želela, da se v njihovem območju razpiše referendumsko območje in da se določi to referendumsko območje, da se pač opredelijo o tem, pa tega seveda nismo ali niste upoštevali.
Ni pa korektno, da se danes poslanci sklicujemo na dejstvo, češ so zamudili rok za ustavno sodišče. Nič niso zamudili, ker roka za pritožbo na ustavno sodišče ni. Res pa je, da je ustavno sodišče nekoliko hitro o teh zadevah odločalo. Če bi dva ali tri dni kasneje, bi danes imeli toliko in toliko več izidov iz teh referendumskih območij. Ne strinjam se, da so krivi tisti, ki so vodili postopke za ustanavljanje novih občin, ampak da smo krivi za to mi, poslanci državnega zbora, ki smo za to svoje delo, ki smo ga slabo opravili, bili tudi plačani. Če smo bili za to slabo opravljeno delo plačani, ga lahko sedaj tudi popravimo. In tudi za to smo plačani in prav je, da napake, ki so nastale pri obeh razpisih referendumskih območij, na določen način v največji možni meri tudi odpravimo. Zakonsko podlago pa, torej verjamem, da jo pač imamo v zakonu o ustanavljanju občin - mislim, da je 26. člen - kjer piše o referendumu, da mora biti izveden, vendar ne piše, da temu referendumu poteče rok trajanja v nekem postopku. Lahko upoštevamo in uporabimo tudi izid tega referenduma. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Pukšič. Predlagal bi, da bi čimprej prišli na odločanje, kajti poslanke in poslanci boste lahko pri posameznih amandmajih tudi povedali svoje stališče in se potem v bistvu razprave preprosto ponavljajo.
Gospod Lešnik! Imate konkretno razpravo? Prosim. Potem pa bi predlagal, da preidemo na odločanje in da če so vprašanja, dileme, da jih pri posameznih amandmajih, ker člena sta samo dva oziroma eden, poveste. Prosim.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Gospod predsednik! Vi ste rekli, da boste pred vsakim odločanjem o amandmaju opozorili na določene stvari. Pa me zanima, ali mislite pri tem samo na referendumske odločitve ali - pardon - ali mislite; nerodno je, ker gospoda predsednika sprašujem, pa... Ali mi dovolite, da tako?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Saj slišim dobro.
ZORAN LEŠNIK: Ali boste upoštevali tudi zakon o lokalni samoupravi, zlasti še zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi? Tam je zelo decidirano zapisano, kdaj in kje in pod kakšnimi pogoji je lahko občina. Zdaj pa jaz sprašujem, pravnike sprašujem, če mi tega zakonskega določila, ki izhaja iz odločbe ustavnega sodišča ne bomo upoštevali, ali ne delamo potem protizakonito? Jaz osebno menim, da delamo protizakonito in upoštevajmo, da imamo že danes, če samo en kriterij upoštevamo, jaz bom samo en kriterij upošteval, ampak namerno, občina mora imeti 5.000 prebivalcev, razen v redkih izjemah. Mi pa imamo danes že 51 občin z manj kot 5.000 prebivalci in jutri, če bomo ta zakon sprejeli, bomo imeli - govorim na pamet - 80 ali celo več občin z manj kot 5.000 prebivalci. Da se razumemo, mene ne moti, če bomo imeli občine, 500 ali 600 občin s 600 prebivalci ali 500 prebivalci, ampak to potem pomeni, da moramo ta zakon spremeniti. Če pa ne bomo upoštevali zakona in če ne bomo zakona spremenili, potem seveda ne morem jaz z redkimi izjemami skoraj o nobenem tem predlogu glasovati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kratek odgovor tudi kolegu Lešniku, ki je podoben odgovoru, ki sem ga dal poslanskemu kolegu Demšarju. Ni v pristojnosti predsednika oziroma predsedujočega, da bi na podlagi kriterijev, ki jih določa zakon za ustanovitev občin, pač kakorkoli tukaj arbitriral. Mislim pa, da je korektno, da samo opozorim poslanke in poslance, ali so bili izvedeni vsi predhodni postopki po zakonu o postopkih za ustanovitev občin vključno z referendumom. Predsednik oziroma predsedujoči pa lahko samo ugotovi, če je bil amandma vložen skladno s poslovnikom, to je njegova ključna ugotovitev. Ali boste amandma podprli ali ne, je pa vaša politična volja. Gospod Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Jaz tej vaši utemeljitvi ugovarjam in res je vaša pravica in dolžnost, da ravnate po zakonu in po poslovniku. V tem primeru, če sami ugotavljate, da ne izpolnjuje zakonskih pogojev, to pomeni, da po poslovniku ne morete dati na glasovanje. Seveda je treba tukaj biti toliko odločen, da se postavite na neko stran, pa reči, če bodo pa vztrajali, bomo pa dali na glasovanje. Preprosto, mnenje sekretariata je bilo tukaj nesporno jasno. Postopek ni bil izveden, ne moremo dati na glasovanje. Ne da bomo glasovali o tem, ali je mogoče pa le kljub temu nekaj narediti. Gospod Demšar tukaj celo pravi, ja, če bomo pa delali po zakonu, potem pa ne moremo nič narediti. Ja, gospod Demšar, kakšno pa je to stališče? Vi skozi opozarjate na to, da moramo delati zakonito, da mora državni zbor spoštovati zakone in ne vem kaj, tukaj nas pa pozivate, da odločamo o zadevah kljub temu, da nek postopek ni bil izveden. Lepo vas prosim, jaz ne želim polemizirati z vami, nisem tudi prej se prijavil za repliko, ampak to je, recimo, pač ugovor predsedniku, ki se odloča za neko pot, ki ni bila do zdaj običajna in bo v nasprotju s poslovnikom in bo lahko zelo slaba praksa. Če nimamo tukaj notri v državnem zboru nekih pravil, ki bodo veljala za vse primere, tako zdaj kot tudi v drugih primerih. Jaz pa verjamem, da je veliko interesov, da je veliko želja, ampak za to imamo predpisane postopke, zato je potrebno predhodne postopke po zakonu izvesti, in če ti predhodni postopki niso bili izvedeni - tudi jaz sam vem, da je v Sloveniji vsaj še 30, 50 ali mogoče več želja in zahtev, ampak niso bile po postopku, ki je z zakonom predpisan, izpeljane.
Že zdavnaj sem se sprijaznil s tem, da se tukaj pri teh vprašanjih preprosto odloča o tem, ali je v nekem okolju dosti zrela pobuda za občino na osnovi postopka in referenduma. To je vse. In če to ne velja v tem primeru, potem ne vem, kaj velja. Jaz, predsednik, predlagam, da dajte to načelno stališče ne pri vsakem amandmaju na glasovanje, ampak da ga dajte zdaj na začetku, če si ne upate sami prevzeti te odgovornosti po zakonu oziroma po poslovniku. Dajte na glasovanje, pa bomo ugotovili. Sicer pa mislim, da imate še nek proceduralni sklep gospoda Hvalice od včeraj, preden bomo šli na glasovanje, če se ne motim.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Tukaj se stvar lomi, je ključna in zelo pomembna za samo proceduro. Če mi kdorkoli dokaže, da je kakšen od amandmajev v nasprotju s poslovnikom, naj mi dokaže. Ne, sekretariat ni rekel, da so amandmaji v nasprotju s poslovnikom. Je pa povedal, da so nekateri v nasprotju z ustavo, o tem ne odločamo mi, in da niso izpolnjeni nekateri pogoji, ki jih določa zakon za ustanovitev občin. Predsedujoči pa skrbi, da so amandmaji vloženi v skladu s poslovnikom. Upam pa, da bomo toliko korektni, da tiste amandmaje, ki ne izpolnjujejo zakonskih pogojev, da jih ne bomo podprli. To je edino korektno stališče predsedujočega.
Druga stvar. Predlog gospoda Hvalice je bil dan včeraj in sem mu povedal, ker je samo en člen zakona in ne glasujemo o členih, in en amandma, ne moremo glasovati o posameznih delih tega člena. Kateri so, ker je ena sama vsebina, to je problem. To ni proračun državnega zbora, ki ima več posameznih delov. Ta ima samo eno samo vsebino, to je problem, to je problem vašega proceduralnega predloga. Če ga lahko razrešite, mi povejte. Prosim, gospod Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Jaz spoštujem poslovnik in ga dejansko lahko imamo za poslansko ustavo glede na to tudi, da je bil z dvotretjinsko večino sprejet, ampak v svojem izvajanju ste pravzaprav povedali nek nesmisel in neko nelogičnost, ki jo je težko razumeti. Pravite, če ustava pravi, pa če zakon pravi, da ne smemo, ampak v poslovniku nikjer ne piše, da moramo tako narediti. Tudi za nas je ustava in zakon na prvem mestu pa seveda poslovnik ob tem. Tako v tem smislu. Sicer sem pa dal ob tem proceduralni predlog in prosim, da ga ne komentirate, ampak ga dajte na glasovanje, da glasujemo v paketu oziroma, da se opredelimo o tem, ali bomo glasovali o vsakem posameznem amandmaju, za katerega boste vi rekli, da ni v skladu, ali ne bomo. In to se načelno opredelimo pred glasovanjem o posameznih zadevah.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Mislim, da je nesporazum, kajti jaz sem prej povedal, da niso vsi amandmaji k istemu členu zakona lahko sporni. Ne. Poglejte drugi odstavek 26. člena zakona o ustanovitvi občin jasno govori, kdaj lahko zakonodajalec naredi izjemo. To je sekretariat zapisal. Ne moremo torej naenkrat glasovati o vseh teh spornih amandmajih. V prvem primeru gre za to, ali je bil referendum ali ne. To je ena dilema.
Druga pa je drugi odstavek tega člena. Tam pa ima zakonodajalec možnost, da se sam odloči, če so nastali določeni razlogi. Točno piše zakon in na to je sekretariat opozoril. Mislim, da bi bilo korektno, da preprosto ob vsakem amandmaju povem in bom povedal, na podlagi katerega člena amandma ne izpolnjuje pogojev.
Samo dve dilemi sta. Ali je referendum, ki ni bil izveden, ali pa to, kar sem prej povedal. To bi vam povedal in bi glasovali. Gospod Mozetič. Prvi je bil gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo. Navdušen sem nad tem, kar gospod Anderlič pripoveduje, da je treba spoštovati poslovnik. Samo dobro bi bilo, če bi ga spoštovali takrat, ko ga je treba res spoštovati. V tem trenutku ga pa predsednik res spoštuje. Res ga spoštuje. Če pa želite spremeniti poslovnik in dati predsedniku, predsedujočemu, pravico, da se bo odločal o vsebini zakona in bo vsebinsko rekel: ta amandma ni dober, je v nasprotju z ustavo, zato ga ne dam na glasovanje, je potem treba spremeniti poslovnik z dvotretjinsko večino.
Edino nekorektnost, ki jo je naredil - moral bi reči, ne sekretariat pravi, da je v nasprotju z ustavo, ampak bi moral reči, da sekretariat meni oziroma njegovo mnenje je, da je nekaj v nasprotju z ustavo. Moje mnenje recimo, sam sem tudi diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom, tako kot gospa Bitenčeva in vsi v sekretariatu, pa je, da ni v nasprotju z ustavo. Kdo lahko to reši? Vsi vemo. Samo ustavno sodišče.
Torej, vse, kar se tiče vsebine, in na vse, kar pravi predsednik, da bo opozarjal, se tiče vsebine, nič poslovnika. Vrsto poslovniških napak pa smo že delali s preglasovanjem večine, pa res poslovniških. V tem primeru, gospod Anderlič, lahko migate z glavo, kakorkoli, kakor vem vi niste diplomirani pravnik, niti ne pravnik s prvo stopnjo, ampak glede na to, da ste dolgo v politiki, verjamem, da ste se tudi nekaj prava naučil, ampak ne glede na to, v vsebino predsedujoči niti sekretariat - lahko opozarja, lahko pove svoje mnenje, ki ga mi upoštevamo ali ne. Če smo kljub vsemu naredili nekaj protiustavnega, bo v morebitnem ustavnem sporu ustavno sodišče reklo, to ste naredili narobe, to je v nasprotju z ustavo in bo to zadevo razveljavilo. Mislim, da v tem primeru niti ne vem, če je to potrebno, ampak dobro, predsednik se je odločil, da bo na te stvari opozarjal. Če se je odločil, prvič, pričakujem, da bo to opozarjal zmeraj v bodočnosti, tudi ko gre za predloge vlade in pa predloge članov strank vladne koalicije.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Torej dilema, kako naj se glasuje. Spoštovani kolegi, včeraj sem podal predlog, da bi glasovali v paketu. Tudi zaradi tega, da bi racionalizirali naše delo. Dilemo lahko razrešimo sami. Poslovnik je zelo jasen. Ne trdim, da ni možno tudi drugače glasovati. Seveda je možno, ampak za to potrebuje državni zbor dvotretjinsko večino. In to zadevo je treba preliminarno rešiti. Odločiti se moramo, kako bomo glasovali.
Še enkrat vas pozivam, ker vse skupaj bo sicer samo izgubljanje časa, da glasujemo o 1. členu v celoti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Hvalica, kaj pa o amandmaju? Imamo en sam amandma, ki ga je vložila vlada, upam, da ste videli. Imamo en člen in amandma vlade na člen, poslanski kolegi so pa vlagali amandma na amandma vlade. Torej, poslovnik govori o členu, ne pa o amandmaju, ki je celota - en sam je.
IVO HVALICA: Glejte, gospod predsednik, jaz bi vam lahko zelo enostavno odgovoril. Očitno ta zakon ni bil koncipiran tako, da bi zadostil zahtevam poslovnika. Tu je nekaj narobe v samem konceptu zakona. Samo zakon je sedaj takšen, kakršen je - osnovni zakon in predlog spremenjenega zakona. To razrešite vi, kako lahko - mi se včasih poslužimo tudi vzporednosti, podobnosti, apliciramo torej rešitev glede na tisto osnovno rešitev - ne vem. To razrešite vi. Prepričan sem v nekaj, v to, kar piše 189. člen poslovnika: da je glasovanje po delih člena, torej ločeno, možno samo z dvotretjinsko večino. Zdaj lahko tudi ugotovite oziroma lahko ugotovi poslovniška komisija, da sploh ne moremo glasovati. Ampak to razrešite vi. Jaz mislim, da je to možno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Jaz mislim, da ni možno. Namreč, tehnično ni možno; imamo amandma na člen. Vi predlagate, da o vseh amandmajih glasujemo v paketu - to je...
IVO HVALICA: Gospod predsednik, poslovnika nisem pisal jaz. Jaz se samo kot poslanec državnega zbora držim poslovnika; to sem našel v poslovniku, poslovnik je treba spoštovati in zadeva je takšna. Potem pa lahko ugotovimo, da pravzaprav tudi zakon ni v skladu s poslovnikom. Če je napisan tako, da ne moremo glasovati v skladu s poslovnikom, ergo - kaj je? Potem je tisti, ki je ta zakon predlagal, pač naredil zelo veliko napako. Jaz sem pa še vedno prepričan, da je možno glasovati v paketu - vse, zakaj pa ne?!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ne moremo. To je v nasprotju s poslovnikom.
IVO HVALICA: Ja, kako je v nasprotju s poslovnikom?! Poglejte, ali 189. člen poslovnika na 90. strani drži ali ne? Odgovor je: da! Stvari so zelo jasne. Mi se lahko temu izognemo, samo moramo glasovati. Saj se lahko izognemo temu, gospod predsednik, zadeva je zelo enostavna. Tak sklep ne more biti sprejet, če temu nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih poslancev.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Hvalica, gre za amandma, ne za člen, lepo vas prosim!
IVO HVALICA: Ja, vem!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Poslovnik govori o členu, mi govorimo pa o amandmaju. 192. člen poslovnika je jasen, o vsakem amandmaju k predlogu zakona glasujejo poslanci posebej. Mislim, da ni druge rešitve, kot da glasujemo o vsakem amandmaju posebej.
IVO HVALICA: Glejte, ampak vi morate tudi amandmaje - jaz ne vem zdaj točno, to naj pove predsednik poslovniške komisije oziroma komisije za poslovnik. Konsekventno - konsekventno! - se uporablja potem tudi pri amandmaju. Tu je nekaj narobe s konceptom zakona, to vam hočem povedati, gospod predsednik. Ampak mi moramo ne glede na to razrešiti dilemo. Jaz vas prosim, da glede - bom tako rekel - da za amandmaje odločite vi, za sam vladni predlog zakona pa morate imeti dvotretjinsko
večino, če hočete glasovati ločeno o 1. členu. Dvotretjinsko večino in vam povem, da jo boste zelo težko dobil tu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Spoštovani kolegi! Jaz bi predlagal torej, da se opredelimo do te dileme. Sam menim, da je razlaga korektna v tem smislu, da bo državni zbor glasoval o vseh vloženih amandmajih posebej na podlagi 192. člena poslovnika. Jaz bi dal potem tudi to svojo razlago na glasovaje, sicer si ne predstavljam, da bo državni zbor o vseh vloženih amandmajih glasoval v paketu. Torej, da presežemo to dilemo, na glasovanje dajem svojo razlago poslovnika. Spoštovane kolegice in kolegi! Mislim, da je zdaj pomembna odločitev, da ne bi s kakršnimkoli glasovanjem. Gre za proceduralni predlog in ni, ne morem vam dati besede. Gospod Hvalica je dal proceduralni predlog. Seveda je nesporazum, jaz sem mu predlagal, da ga umakne, tako da bi za 10 minut prekinil sejo, da se posvetujemo. Za 10 minut prekinjam sejo, nadaljujemo ob 11.15 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 11.05 uri in se je nadaljevala ob 11.20 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi, nadaljujemo sejo. Ugotovimo prisotnost! 48 poslank in poslancev. Državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Vsekakor je praviloma odmor vedno dobrodošel, kadar iskrice nekoliko preskočijo. V tem kratkem odmoru smo se tudi neformalno pogovorili. Sam sem se pogovoril tudi s predlagateljem proceduralnega sklepa, gospodom Hvalico. Pravzaprav to, kar on predlaga - tako bomo tudi delali. Šlo je za nesporazum in njegova skrb je bila pravzaprav upravičena. V skladu s poslovnikom bomo glasovali o vseh amandmajih na amandmaje, ki so jih vložili poslanci. Potem bomo, se razume, o amandmaju na amandma vlade, ker je pač tako pripravljeno, glasovali enkrat v paketu. Prosil bi gospoda Hvalico, če bi morda formalno prevzel besedo in predlagal tako rešitev, da bomo lahko nadaljevali delo.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani kolegi, natančno tako je, kot je povedal predsednik. V odmoru smo se pogovorili, sva se pogovorila, in dejansko je šlo za nesporazum. Tudi zaradi tega, ker so bili nekateri neprecizni in niso govorili o amandmajih na amandmaje, ampak so govorili o amandmajih. Tako je, glasovali bomo v paketu, tako kot sem si jaz predstavljal, tako kot sem tudi predlagal, v bistvu bo tako. Moj zadržek sedaj, jasno, odpade - vse je v redu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi, jaz bi predlagal, da splošno razpravo zaključimo in preidemo na odločanje. Se strinjate?
Splošno razpravo zaključujem in prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (64 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajamo na obravnavo členov in amandmajev. Prosim, da si vzamete v roke pregled amandmajev z dne 16. julija. Danes smo prejeli mislim, da samo tri oziroma dva amandmaja na klop in vas bomo o vseh dodatno vloženih obvestili, preden bomo o njih odločali. Torej v razpravo dajem 1. člen in prvi amandma k 1. členu, ki se glasi, tako je, da ne bo nesporazuma, ter amandmaje na amandma. Kajti zakon je tako koncipiran, da je celotni predlog vlade v bistvu amandma na 1. člen.
V amandmaju vlade k 1. členu se točka 19. spremeni. Našteta je in predlagatelja tega amandmaja pod točko 1. sta gospod Franc Pukšič in gospod Alojz Vesenjak.
Spoštovane kolegice in kolegi! Opozorilo! Amandma ne izpolnjuje pogojev iz 25. člena zakona o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij, ker ni bil predhodno opravljen referendum za ustanovitev občin. Besedo želi gospod Kramberger.
JANEZ KRAMBERGER: Hvala za besedo, gospod predsednik. Dovolite, da podam svoje mnenje in nekako poskušam obrazložiti glas k temu amandmaju, torej amandmaju na amandma, ki sta ga podala kolega Franc Pukšič in kolega Alojz Vesenjak.
Zgodba o občini Destrnik, Vitomarci in Trnovska vas je verjetno nam vsem znana. In kako daleč je ta zadeva prišla, tudi veste. V tem trenutku, torej malo kasneje bomo odločali o občini Vitomarci, katera se bo verjetno po tem predlogu odcepila od sedanje občine, kot je bilo že malo prej povedano. Trnovska vas v tem trenutku te formalne možnosti nima, ker ni bil izveden referendum. Rešpektiram to mnenje sekretariata, ampak opozoril bi na sledeče.
Da je pa možno v 26. členu v drugem odstavku, torej za to, da to odloči državni zbor. Zdaj pa moje osebno mnenje kot poslanca iz sosednje občine Lenart, o kateri bomo malo kasneje odločali. Predlagam, da ta amandma podpremo, predvsem iz tega razloga, naj mi kolega Pukšič oprosti, da nekako rešimo to krajevno skupnost Trnovska vas teh konfliktov, ki so nastali, ne bom rekel zakaj, to mogoče ve kolega Pukšič sam. Namreč, zdaj smo v situaciji, ko bo Trnovska vas s 1.300 prebivalci ostala pri občini Destrnik, ki ima 2.500 prebivalcev, kakšno bo nadaljnje življenje v tej združbi, verjetno ne bo boljše, ampak se bo to samo stopnjevalo. Zato vam predlagam, tudi vam v razmislek in v presojo, da pač naredimo to izjemo, ker nam konec koncev tudi ta 26. člen, drugi odstavek, to dopušča in damo občino Trnovska vas, tako da bodo lahko sami odločali brez družbe sosednje, zdajšnje krajevne skupnosti in občine Destrnik. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Pukšič. Obrazložitev glasu. Tudi razprava je, lahko poveste svoje mnenje. Kaj se je zgodilo? Izmenjava gradiva? Prosim, gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Predsednik, pa ja ni čudno, da poslanec Socialdemokratske stranke in poslanec Slovenske ljudske stranke tudi kdaj sodelujeta, sploh pa, če sta iz istega volilnega okraja. Zgodbo, poslanke in poslanci, okrog razpisa referendumskih območij ste slišali že nekajkrat. Občina je nastala po zakonu, ki je bil sprejet v tem državnem zboru leta 1994. Občina Destrnik-Trnovska vas je nastala z imenom Destrnik-Trnovska vas nepošteno, ker ima ta občina tri krajevne skupnosti: Destrnik z 2.500, Trnovsko s približno 1.300 in Vitomarci, sedaj Sveti Andraž, s 1.300 prebivalci. Korektno bi bilo takrat, če že dve imeni, zakaj še ne tretje ime, Destrnik-Trnovska-Vitomarci. To je prvo.
Drugo. Na referendumu leta 1994 so se vse te tri krajevne skupnosti, ki so bile prej krajevne skupnosti pod bivšo občino Ptuj, odločile in izglasovale za samostojno občino.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim za mir v dvorani, da bomo mirno nadaljevali. Prosim!
FRANC PUKŠIČ: Leta 1954 so to bile tudi tri samostojne občine. Kot dokaz sem vam pri drugem poizkusu razpisa referendumskega območja v to dvorano prinesel tablo iz tistega časa, pa tudi torej zgodovina ni bila dovolj.
Tretjič. Na tem področju so tri fare: fara Sveti Urban, fara Sveti Bolfenk in fara Sveti Andraž s starostno dobo od 400 do 700 let. Destrnik je bil eden izmed prvih ali pa celo med prvimi daleč okrog tako imenovana urbanska akademija. Torej na Destrniku je bila pred 200 leti tako imenovana urbanska akademija, izobraževanje, rekli bi, na univerzitetnem nivoju. Čeprav se to tako ni poimenovalo, pa vendar, simpozij o Leopoldu Volkmerju, ki smo ga imeli pred dvema letoma, je te smeri in te ugotovitve znanstveno potrdil, saj so na simpoziju sodelovali strokovnjaki oziroma vodili pod njihovim okriljem mariborske univerze.
Razpisano referendumsko območje, ki je bilo samo za Vitomarce, ni bilo korektno, ker bi hkrati moralo biti tudi za Trnsko vas, na kar sem opozoril. Pa vendar, napaka, ki je bila narejena, se da danes, sedaj v naslednjih trenutkih popraviti. Sam seveda menim, da amandma ni v nasprotju z zakonom. Če pa je, bo potem to ugotovilo ustavno sodišče. Osebno trdim, da je bil referendum izpeljan, da je bil pozitivno izpeljan in da je bil izpeljan v 1994. letu. Zato nam 25. in 26. člen zakona o postopku za ustanovitev občin dajeta možnost, da to izglasujemo.
V občini smo v tem času, kar se investicij tiče, veliko naredili. Ne da bi jaz govoril o tem, ampak včeraj je gospod Vili Trofenik povedal, od malega proračuna od 39 tisoč tolarjev na prebivalca, koliko smo dali v investicije. Ponosen sem na to, da sem bil župan v takšni občini. Ponosen pa bom tudi na to, da bi končno dobili ti ljudje to, kar si želijo. Želijo pa, da imajo vsak svojo občino. Zato bom seveda glasoval za amandma. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Pukšič. Očitno je ta amandma zelo zanimiv, ker vsi razpravljate o njem. Gospod Vesenjak in gospod Peterle. Prosil bi, če ne bi motili govornika.
ALOJZ VESENJAK: Hvala za besedo. Ponovno ponavljam. Glasoval bom za. Razloge sem navedel. Nikakor pa se ne morem strinjati z navedbo, da ni pogojev za ustanovitev občine, ker ni bilo referenduma. Referenduma pa ni bilo zaradi nas oziroma vas, ki ste glasovali proti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Vesenjak. Besedo ima gospod Peterle.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Velikokrat je bilo tukaj poudarjeno, da je treba upoštevati voljo ljudi. Volja ljudi je bila tukaj preprečena - je bilo pravkar pojasnjeno, zakaj - torej ljudje niso krivi, da niso mogli glasovati o tej zadevi, čeprav je volja ljudi tam jasna.
Jaz pa opozarjam na drugo zadevo. Upoštevajmo tudi nevoljo ljudi, ki bo strašna, če ne bo odločeno tako, kot je predlagano. Jaz ne bom tukaj zgodovinskih in drugih razlogov navajal. Mislim, da bomo prav storili. Tudi zakonska podlaga je za tako odločitev, če to voljo upoštevamo. Nevolja, pa pravim, je tudi faktor. Mislim, da bo sodelovanje čedalje težje, če bomo še enkrat glasovali proti volji ljudi.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo o tem prvem amandmaju? (Ne želi.) Razpravo zaključujem. Želi? Obrazložitev glasu, gospod Trofenik. Torej, razpravo smo zaključili, sedaj so pred glasovanjem možne še obrazložitve glasu.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni! Ker gre za uvodno glasovanje, dovolite, da povem svoje osebne kriterije, po katerih se bom odločal pri vseh glasovanjih. Prvi kriterij, da je spoštovan zakon o postopku, drugi kriterij, da je spoštovan zakonski kriterij, tretjič, da je spoštovana volja ljudi in da je odločitev v korist ljudi. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem prvi amandma na amandma vlade k 1. členu. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (23 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 1 ni dobil večinske podpore poslank in poslancev državnega zbora.
V razpravo dajem amandma na amandma vlade pod točko 2. Predlagatelj je Franc Pukšič. (Medklic iz dvorane.) Prosim? Proceduralno, gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Ker sem imel v istem trenutku ravno telefonski poziv, sem se zmotil pri glasovanju. Prosim, da ponovimo glasovanje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Moment, se opravičujem! Gospod Jerovšek predlaga ponovitev glasovanja. Torej, bodimo korektni! Jaz sem prešel na amandma pod točko 2. Sprašujem, ali se je gospod Jerovšek pravočasno prijavil?
Na glasovanje dajem predlog gospoda Jerovška, da se ponovi glasovanje o prvem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (77 prisotnih.)
Kdo je za predlog, da ponovimo glasovanje? (64 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Na glasovanje dajem amandma pod točko 1 na amandma vlade k 1. členu. Ugotovimo prisotnost! (76 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma k 1. členu ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o drugem amandmaju; ta ni brezpredmeten, ta se dotika amandmaja vlade k 19. točki. Predlagatelj je Pukšič Franc. Kadar jaz ne bom povedal stališča, kot sem že prej povedal, to pomeni, da nimam tega stališča glede pogojev 25. člena zakona o postopku. To namreč pomeni, da v tem smislu amandma izpolnjuje pogoje iz določb zakona glede samega postopka.
Želite besedo? Gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Amandma izpolnjuje vse pogoje. Gre za spremembo prvega občinskega sveta, s 13 na 15 občinskih svetnikov. V zakonu tudi piše, za število prebivalcev od 3 do 5.000, da je to možno, torej tudi 15 občinskih svetnikov. Zakaj 15 občinskih svetnikov?
Leta 1994 je bil izglasovan zakon o občini Destrnik-Trnovska s krajevno skupnostjo Vitomarci in je bilo 16 občinskih svetnikov. Razdelitev je bila tako, da sta bili dve volilni enoti. Ena Destrnik, kjer je 2 tisoč 500 prebivalcev, in na drugi strani 2 tisoč 500 prebivalcev Trnovska-Vitomarci. Na ta način se je dogodilo, da je ena od teh krajevnih skupnosti imela 6 svetnikov, druga samo 2 svetnika.
Da ne bi sedaj po ponovni ustanovitvi občine Destrnik-Trnovska vas z dvema krajevnima skupnostma Destrnik in Trnovska vas bilo tudi sporno in ne bi bil ekvivalentno s številom prebivalcev tudi število svetnikov, predlagam 15 občinskih svetnikov. Na ta način bo možno ustanoviti dve volilni enoti, ker bo 10 občinskih svetnikov pokrivalo približno 2 tisoč 500 prebivalcev in 5 občinskih svetnikov naslednjih tisoč 300 prebivalcev. Bilo bi korektno do manjše krajevne skupnosti, da bo na ta način, seveda, če ima svojo volilno enoto, zastopana z vsemi 5 občinskimi svetniki. Če ne, pa se lahko zgodi, da bo manjša krajevna skupnost imela manj občinskih svetnikov na število prebivalcev. Zato predlagam, da ta amandma podprete.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod Pukšič. Besedo želi gospod minister.
MAG. BOŽO GRAFENAUER: Hvala lepa. Glede na to, da je še nekaj podobnih amandmajev bi rad povedal, da zakon to omogoča. Mi smo v pripravi predloga primerjali približno število prebivalcev in to, kar je bilo predlagano tudi leta 1994. Moram reči, da so takrat bile predlagane nekatere spremembe glede na specifičnost posameznega območja. Rad bi svoje mnenje povedal.
Verjamem, da so poslanci, ki poznajo območja, iz katerih prihajajo, dajali smiselne predloge. Zato mislim, da kaže takšne predloge pri številu članov sveta, če se s tem bolj odrazi specifičnost posameznega področja, podpreti mnenje. Po zakonu je to čisto mogoče in po mojem so tudi korektni predlogi. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod minister. Ker ni več razprave, prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 2. Ugotavljamo. Gospod Trofenik želi obrazložiti svoj glas.
VILI TROFENIK: Hvala. Z obrazložitvijo glasu bom poskušal prikazati problem, ki je vsebinske narave. Jaz bom glasoval proti, ampak iz tega razloga, ker napovedana delitev 5 proti 10 ne garantira več kot eno tretjino, ki je potrebna, da bi lahko tista slabša krajevna skupnost ali volilna enota si izborila pri proračunu ustrezen delež. Zato je tako število brez pomena. Pomembno bi bilo takrat, če bi bila delitev znotraj dveh delov taka, da bi varovala slabšo. To pa pomeni, da mora imeti en glas več, kot je tretjina, da lahko prepreči neustrezen sprejem proračuna. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Ugotavljamo prisotnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (25 poslancev.) Je kdo proti? (39 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni dobil podpore.
Na glasovaje oziroma v razpravo dajem amandma pod točko 3. Predlagatelj je poslanec Ivan Božič. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! Identičen amandma je pod točko 4. V primeru sprejetja tega amandma bo ta amandma potem brezpredmeten. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 3? (46 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma dobil podporo.
Prehajamo torej na odločanje o amandmaju pod točko 5. Predlagatelj je Benjamin Henigman. Opozorilo, kolegice in kolegi, amandma ne izpolnjuje pogojev iz spremenjenega 9. člena zakona o lokalni samoupravi, ker o predlaganem sedežu občine ni bil izveden referendum. Želi kdo besedo? Amandma z enako vsebino in z enakim opozorilom, za katerega velja enako opozorilo, je vložil poslanec gospod Špiletič. Prosim, gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala za besedo. Spoštovani! Pri občini Kostelj. Gre za sedež občine, in sicer je v osnovnem predlogu sedež v Kostelju. Kot je pa znano, je sedež krajevne skupnosti v Vasi. Tam je tudi banka, to je ob Kolpi. V izogib nesporazumu bi predlagal, da se podpre amandma, ki ga je vložila Socialdemokratska stranka oziroma gospod Špiletič, da je sedež občine Kostelj v Fari, ker je to pač večinska volja vseh akterjev oziroma kreatorjev, ki so se zavzemali za občino Kostelj. Da bi bil pa sedež v Kostelju, ni logično, je nesprejemljivo. Res pa je, da niso v svojem elaboratu jasno napisali, kje naj bi bil sedež občine. Zato predlagam, gospod predsednik, da najprej glasujemo o amandmaju gospoda Špiletiča, da je sedež v Fari, če pa ta ni sprejet, pa o amandmaju, ki sem ga vložil jaz, da je sedež v Vasi. Najslabša je varianta, da sedež ostane v Kostelju. S tem se bodo verjetno strinjali tudi tisti poslanci s tega področja, ki poznajo lokalne razmere. Prosim, da glasujemo najprej o sedežu v Fari, kasneje pa v Vasi. Referendum je govoril samo o občini, ne pa o sedežu občine. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prosim, gospod minister. Gre torej za vprašanja sedeža.
MAG. BOŽO GRAFENAUER: Hvala lepa. Ponovno samo pojasnilo. Referendumsko vprašanje se nanaša na območje in tudi na sedež in tudi na ime. Vi ste o tem sedežu, ko ste razpisali referendum, odločali v odloku razpisa referenduma. Dobro, to je dejstvo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Ni več razprave, torej prehajamo na odločanje. Najprej bi dal na glasovanje amandma gospoda Špiletiča. Točka 61, Kostelj, se v predzadnjem odstavku glasi: "Sedež občine Kostelj je pri Fari." Ugotovimo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma, ki ga je vložil gospod Špiletič, je dobil podporo.
Amandma pod točko 5, ki ga je vložil poslanec Henigman, nima več pogojev, da bi o njem odločali, ker je brezpredmeten.
Prehajamo na amandma pod točko 6. Predlagatelj je Janez Kramberger. Jaz do zdaj nisem bral, se opravičujem, kakšno je stališče matičnega delovnega telesa. Saj mislim, da poslanke in poslanci imate pred seboj pregled in to lahko razberete. Če je pa potrebno, vam pa lahko povem.
Dovolite mi tudi tukaj kratko opozorilo. Glede na to, da je bil izveden referendum za razdelitev občine Lenart in ne za izločitev njenih posameznih delov, lahko državni zbor v okviru drugega odstavka 26. člena zakona o postopku za ustanovitev občin in določitev njihovih območij, ki določa, da se z zakonom lahko ustanovi občina oziroma spremeni območje občin, če državni zbor oceni, da je potrebno območja občin uskladiti s pogoji, ki jih določata ustava in zakon. Želi kdo besedo? Gospod Kramberger, prosim.
JANEZ KRAMBERGER: Spoštovane kolegice in kolegi! Čisto na kratko bi obrazložil svoj amandma. Sedanja občina Lenart obsega sedem krajevnih skupnosti, ki imajo skupaj 18 tisoč prebivalcev. Že drugič smo imeli referendum in že drugič so se tri oziroma štiri krajevne skupnosti odločile za samostojno občino. Ta amandma kljub opozorilu, ki ga je podal predsednik, nekako povzema voljo ljudi z ustanovitvijo treh krajevnih skupnosti, ki so se odločile za samostojno občino: to so Sveta Ana, Benedikt in Cerkvenjak. S tem bomo, kot je rečeno, zadovoljili njihovo voljo. Ostale tri krajevne skupnosti, ki pa se niso odločile za svojo občino, pa naj bi po tem predlogu ostale pri sedanji krajevni skupnosti oziroma občini Lenart. Ta predlog predstavlja interes ljudi, nekako sem se v okviru poslanske pisarne posvetoval z drugimi strankami v lenarški občini in se tudi strinjajo s tem predlogom, zato vas prosim, da ta predlog podprite. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Če bo izglasovan ta amandma, potem je amandma pod točko 7 brezpredmeten. Gospod Džuban.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa. V tem primeru bom izjemoma, glasoval za ta amandma. Razlogi so pa predvsem naslednji. Če ne podremo tega amandmaja, dobimo popolnoma invalidno situacijo in bodo tri krajevne skupnosti ostale brez centra in brez skupne povezave, ker so imele negativen izid referenduma. Vendar bomo tokrat glasovali proti volji Lenarta, ki bo ostal središče svoje krajevne skupnosti in tudi teh treh, ki so imele negativni referendum. Ni nobene druge variante, kot da ne spoštujemo volje Lenarta in priključimo ostale tri z negativnim referendumom k Lenartu.
Tri krajevne skupnosti, za katere je kolega Kramberger rekel, da so izglasovale pozitiven referendum, gredo v samostojne občine. Tukaj pa je vsaka druga situacija praktično nemogoča in je potrebno, da to varianto podpremo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ni več razprave. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma pod točko 6. Ugotavljamo prisotnost! (77 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (54 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma dobil podporo.
Amandma pod točko 7 je s tem brezpredmeten.
Prehajamo na amandma pod točko 8. Predlagatelj je poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov. Opozorilo! Amandma ne izpolnjuje pogojev iz 25. člena zakona, ker ni bil predhodno izveden referendum za ustanovitev občine. Amandma je tudi povezan z amandmajem poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov k 1. členu, pod točko 143.a Šmartno pri Litiji. Če amandma pod točko 143.a ni sprejet, je potem ta amandma brezpredmeten oziroma obratno, ker je sedaj ta povezava narejena. Želi kdo besedo? Prosim gospod Rokavec.
FRANCI ROKAVEC: Hvala gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci. Ta amandma je, kot je pravilno ugotovil gospod predsednik, povezan z amandmajem pod številko 143 oziroma s spremembo amandmaja, ki ga je poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov vložila danes.
Predmet tega amandmaja je pa predvsem v naslednjem. Namreč, na letošnjem aprilskem referendumu je bil izveden referendum za ustanovitev občine Šmartno, ki bi vključevala tudi krajevno skupnost Gabrovko. Prav ta krajevna skupnost je z največjo večino odklonila volilni rezultat. Ostalo območje, ki je za popravljenim amandmajem, pa so se ljudje na tem referendumu odločili za ustanovitev občine, in tudi izpolnjuje vse zakonske pogoje. Sam ugotavljam, ker je smiselno občina Litija ena izmed največjih občin in kjer si kar velika večina teh ljudi na tem območju želi ustanovitve svoje občine in ima tudi zaokroženo celoto, da bi bilo smiselno, da bi pri glasovanju v državnem zboru sprejeli ta predlog amandmaja, kakor tudi predlog pod številko 143. S tem bi tudi omogočili lokalno samoupravo oziroma odločanje krajanov na tem območju. Se pravi, manjšem območju, ki pa izpolnjuje kljub vsemu vse zakonske pogoje in na tem območju so se ljudje odločili za svojo občino, vendar brez krajevne skupnosti Gabrovka. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ker ni več razprave prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma pod točko 8. Ugotavljamo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (21 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni dobil podpore.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 9. Predlagatelj je Ivan Božič. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 9 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 10, ki ga predlaga Jakob Presečnik. V primeru sprejetja tega amandmaja je amandma pod naslednjo točko, torej točko 11, brezpredmeten. Ali želi kdo besedo? Prosim, gospod Kontič ima besedo.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani! Prizadevanja večinskega dela prebivalcev naselja Prihova segajo že v leto 1988. Od takrat dalje je namreč njihov cilj izločitev naselja Prihova iz krajevne skupnosti Rečica ob Savinji in priključitev v krajevno skupnost Nazarje. To se je dogajalo torej že pred uvedbo lokalne samouprave in razdelitvijo občine Mozirje na sedanje nove občine. Od takrat dalje gre za težnjo po izločitvi naselja Prihova iz občine Mozirje in priključitvi k občini Nazarje.
Leta 1994 so bili izvedeni referendumi za ustanovitev občin. Naselje Prihova je spadalo v referendumsko območje Nazarje. Velika večina prebivalk in prebivalcev se je na takratnem referendumu odločila za občino Nazarje, državni zbor pa jih je na znani nočni seji uvrstil v občino Mozirje. Ravno zato se procedura nadaljuje v tem mandatu državnega zbora. Moje osnovno vodilo pri tem, da podpišem predlog za izločitev Prihove iz občine Mozirje in priključitev k občini Nazarje, je bilo, da je potrebno prebivalkam in prebivalcem omogočiti, da se na demokratičen način, torej na referendumu, odločijo, v kateri občini bodo živeli. Nazarje, ki je središče občine Nazarje, sodi v katastrsko občino Prihova. Torej, Prihova želi v Nazarje, Nazarje pa je že v katastrski občini Prihova. Že to nakazuje na teritorialno povezanost teh dveh krajev. Kraj Nazarje je s svojimi zaselki, kot sem že dejal, v katastrski občini Prihova. Krajani Prihove v veliki večini zadovoljujejo svoje življenjske potrebe v Nazarjah, saj je naselje v bistvu del Nazarij. Tam so jim zagotovljene zdravniške in zobozdravniške storitve. Kar 80% prebivalcev ima zaposlitev v Nazarjah, vrtec in osnovno šolo obiskuje 95% otrok iz tega naselja. Od 29 upokojencev je 20 članov nazarskega društva, od 19 gasilcev operativcev je 15 članov nazarskega prostovoljnega gasilskega društva, 24 krajanov je včlanjenih v Turistično društvo Nazarje in 17 mladih v nazarsko športno društvo. Štiri petine gospodinjstev spada v faro Nazarje in pod pošto Nazarje, toliko jih pokriva tudi gasilski okoliš Nazarje. Z izločitvijo naselja Prihova iz občine Mozirje obstoj občine Mozirje ne bi bil v nobenem primeru ogrožen, saj šteje občina Mozirje 6.179 prebivalcev, naselje Prihova pa 196.
Zavedam se, da se obrazložitve pišejo skladno s sprejetimi oziroma predlaganimi amandmaji, vendar ta poteza tokrat dokazuje, da sta obe predlagani varianti utemeljeni, kakor se pač odločiš, ali za priključitev oziroma proti priključitvi. Bojim se, da bo sprejet amandma gospoda Presečnika in to v smislu, da bo državni zbor razsodnik po načelu. Že res, da je večinska želja prebivalcev naselja Prihova, da se priključi občini Nazarje, vendar to ni dobro, kajti župan občine Mozirje je gospod Presečnik, ki je obenem tudi poslanec državnega zbora iz vrst Slovenske ljudske stranke. Nazarje pa nima poslanca, pa še župan je iz vrst liberalnih demokratov. Tako se je zgodilo že pri določanju referendumskih območij, ko je komisija podprla razpis referenduma, državni zbor je sprejel amandma Presečnika, ki je preprečil referendum v Prihovi in Nazarju. Napako je potem popravilo ustavno sodišče in tako je referendum bil in na tem referendumu so se ljudje z večinsko voljo, sicer malo, ampak večinsko, odločili za izločitev iz občine Mozirje.
Ocenimo lahko tudi, da amandma izpolnjuje vse pogoje, je pa v nasprotju z večinsko voljo ljudi, amandma gospoda Presečnika namreč. Govori se v obrazložitvi k temu amandmaju o funkcionalni nepovezanosti. Občina Mozirje, pravijo, da se praktično razdeli na dva dela. To seveda ni res. Občina Mozirje obstaja teritorialno celovita. Težava je le v cestni povezavi, ki pa je že sedaj deloma v občini Nazarje. Vendar teh primerov je v Sloveniji več, tudi v sedanji občini Mozirje. Tudi prebivalci naselja Dobrovlje v mozirski občini se danes v središče svoje občine vozijo po cesti skozi občino Nazarje, pa ni nobenih težav, oziroma vsaj ne vem za njih. Teh primerov je, kot sem dejal, več in lahko bi glede na občinsko zaplotnost dejali, da je Slovenija ena velika nefunkcionalna povezana celota, če bi to zadevo tako ocenjevali in še sreča, da imamo v 4. členu ustave zapisano, da je Slovenija ozemeljsko enotna in nedeljiva država.
V poročilu komisije za lokalno samoupravo z datumom 8.7.1998 je v točki 2 zapisano, v amandmaju na amandma vlade: V točki 74 - Mozirje, se črta naselje Prihova. V točki 29 - Nazarje, se vključi naselje Prihova. In v obrazložitvi: "Na podlagi pozitivnega referendumskega izida komisija podpira priključitev naselja Prihova k občini Nazarje. Komisija meni, da navedena izločitev ne bo bistveno vplivala na funkcionalno povezanost občine Mozirje s svojim zahodnim delom, pač pa predvsem zagotovila ustrezno funkcionalno povezanost naselja Prihova z občino Nazarje." To je bila obrazložitev, ki je bila napisana pomotoma, ker so se pač pri pisanju zmotili in predlagali izločitev. Kasneje je bilo skladno z odločitvijo komisije napisan popravek in seveda obrazložitev, ki je pa povsem v nasprotju s tisto prejšnjo, kjer je zapisano: "Na podlagi opozorila vlade Republike Slovenije v obrazložitvi k amandmaju k 1. členu, da bi z izločitvijo naselja Prihova iz občine Mozirje in njegovo priključitvijo k občini Nazarje občina Mozirje postala funkcionalno nepovezana s svojim zahodnim delom, komisija predlaga, da naselje Prihova ostane v občini Mozirje." Se pravi, na dva sklepa tudi povsem različne razlage oziroma obrazložitve, tako kot pač ustreza sprejetemu amandmaju oziroma sklepu.
Opozoril bi še na zadevo, pod zaporedno številko 10 je amandma, ki ga je vložil gospod Presečnik in tega je matično delovno telo podprlo. Pod številko 11 pa je amandma komisije za lokalno samoupravo, za katerega pa jaz mislim, ne samo, da je brezpredmeten v primeru sprejetja prvega, ampak je povsem identičen. Jaz se niti ne spomnim, da bi v komisiji glasovali, da bi ta amandma povzeli, ampak smo zgolj glasovali o tem, da komisija podpre amandma gospoda Presečnika. Ne vem, kako je do te napake sploh prišlo oziroma do teh dveh amandmajev z identično vsebino.
Če spregovorim še o referendumu v naselju Prihova. 52,5% krajanov naselja Prihova se je odločilo za odcepitev, 47,5% proti odcepitvi. Volilna udeležba je bila 94%. Kljub malim razlikam je odločitev jasna: demokraciji zadošča pač polovica plus en glas. Takšna so pač pravila in ni jih možno spreminjati, sploh pa ne v strankah, ki rade zagovarjajo pravičnost in voljo ljudi. Naj bo tudi v tem primeru tako, čeprav nekaterim pač to ni po volji. Odcepitev naselja Prihova slabi ekonomsko moč občine Mozirje. Se strinjam s to argumentacijo gospoda Presečnika, vendar skoraj pravilo je, da z vsako odcepitvijo nekdo nekaj izgubi. Tako pač je, morda pa je to pot h kasnejšemu povezovanju manjših občin v večje.
Še iz pisma, ki smo ga prejeli, verjetno v vse poslanske skupine, podpisan je predsednik iniciativnega odbora za izločitev Prihove, gospod Breznik, ki pravi, da so zaradi vsega tega, kljub velikim pritiskom in obljubam predstavnikov mozirske občine na referenduma 21. junija 1998, se večinsko izrekli za občino Nazarje.
Da pa so bili pritiski veliki, dokazuje izid teden dni kasneje izvedenega referenduma za samoprispevek za izgradnjo osnovne šole na Rečici ob Savinji. Na Prihovi je zanj glasovalo le 29,67% volilnih udeležencev, torej 27 volivcev.
Opozoril bi še na to, da je bil vsem krajanom Prihove pred izvedbo referenduma poslan dopis s strani župana občine Mozirje, gospoda Jakoba Presečnika, ki je zapisal, citiram: "Kot župan in poslanec državnega zbora sem posebej zavezan spoštovani voljo ljudi, tako bo tudi tokrat". Seveda ni bilo tako. Vložen je bil amandma, ki preprečuje izvedbo volje ljudi. Zato pozivam vse poslanke in poslance, ki spoštujejo voljo ljudi, da glasujejo proti amandmaju gospoda Presečnika, ki je dejansko v nasprotju z izglasovanim stališčem oziroma sprejetim stališčem na referendumu, kjer so se ljudje z večinsko voljo odločili, za izločitev naselja Prihova iz občine Mozirje in priključitev k občini Nazarje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Kontiču. Amandma pod točko 11 je predlaga komisija za lokalno samoupravo, ki ga tudi predlaga. Tako mislim, da je bil korektno predlagan. Če bo izglasovan amandma pod točko 10, kot smo že ugotovili, sta potem brezpredmetna tudi amandmaja pod točko 12 oziroma 11.
Dovolite mi še kratko opozorilo glede amandmaja pod točko 10. Jaz bom povzel oziroma se bom naslonil na stališče, dodatno mnenje oziroma na stališče sekretariata.
V okviru predhodno izvedenega postopka in referendumskih izidov ter upoštevanje ustreznih zakonskih določb je vloga državnega zbora pri odločanju o ustanovitvi posameznih občin ter določitvi njihovih območij izven referendumskih odločitev - to gre v tem primeru - vezana zlasti na možnost korekcije določenih območij, to je na tiste primere, ko gre za funkcionalno nepovezanost območij, glede na izvedeni referendum. Stališče ali je temu tako, o tem odloča državni zbor. Tukaj je dala tudi stališče vlada.
V teh primerih državni zbor ni absolutno vezan na referendumsko voljo, saj bi lahko takšna vezanost pomenila ovire, pri primerni teritorialni razdelitvi. Ob tem pa je potrebno opozoriti, da tudi v teh primerih, ko je na podlagi drugega odstavka 26. člena zakona o postopku za ustanovitev občin in določitev območij dana možnost za presojo oziroma oceno, da je potrebno območja občin uskladiti s pogoji, ki jih določata ustava in zakon, zakonodajalec, torej državni zbor, ne bi smel odločati arbitrarno, ampak tehtno ob skrbni preučitvi elementov, ki utemeljuje takšne izjeme, ter ob enaki obravnavi enakih primerov. Želi še kdo besedo? Prosim gospod Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Torej tu je bilo proti koncu s strani gospoda Kontiča prebrano tisto poročilo matične komisije. Vendar je bilo prvo poročilo, to je že gospod Kontič ugotovil, napačno in ni bilo odraz razprave in sklepa poročila. Mislim, da je bil popolni lapsus in je popravek poročila in predlog sklepov oziroma v pregledu amandmajev napisano točno.
Jaz ne bom vsega tukaj bral, ker sem napisal kot amandma. Resnično je bil referendum z nekaj glasovi pozitiven. Vendar jaz sem že od vsega začetka, ko se je začela ta diskusija v zvezi s to točko priključitve referendumskih območij, govoril, da v bistvu gre za dva tabora in za prizadetost določene skupine ljudi, ne glede na to, kakšna bo končna odločitev državnega zbora. Govorimo seveda o funkcionalni nepovezanosti in takšno je tudi mnenje vlade. Ampak, kot sem rekel, predvsem se mi zdi izredno pomembno to, da bo, kakršenkoli že sklep bo izglasovan v državnem zboru, problem ostal.
Zaradi tega državnemu zboru predlagam, da podpre moj amandma. Se pa tudi zavezujem, glede na to, kot pravim, da bo problem ostal, dokler se zadeve ne razreši, in da bom dal občini Mozirje predlog - in sem prepričan, da ga bom uspel tudi izpeljati - da se dejansko naselje razdeli na dva dela. Tako, da se tisti, po teritoriju manjši del, po številu prebivalcev pa večji, sicer priključi Nazarjam, ostali del ostane v krajevni skupnosti Rečica, da bi se odnosi na tem območju končno normalizirali. To vsekakor mora biti v interesu obeh občin, ki sta bili sicer neposrečeno razdeljeni leta 1994, čeprav po vseh kriterijih in povezanosti - seveda tisti, ki to področje pozna, tega ne more zanikati - torej povezanost, tako gospodarska, komunalna in ne vem kaj še vse, da ti dve območji spadata skupaj.
Zato predlagam, da v tej fazi podpremo amandma, ki sem ga vložil, da pa se v naslednjih postopkih potem naselje razdeli in se enkrat dokončno razreši ta problem. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. V državnem zboru je kot v čebelnjaku! Preprosto ne slišimo razpravljalca.
Dve repliki - tri. Gospod Peterle, vi ste tretji. Prvi je gospod Pukšič, gospod Kontič in gospod Peterle. Kadar se poslanec odloči, da bo repliciral, vso energijo usmeri v to, da vstane, ampak vrstni red je pomemben. Gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Točno. Hvala lepa, predsednik. Vrstni red je pomemben, ampak izgleda, da je bil tudi pri glasovanju vrstni red pomemben. Šele pri desetem amandmaju smo in je ta državni zbor že dvakrat glasoval arbitražno. Dvakrat se je arbitražno odločal. Hvala lepa, gospodje poslanci, da ste tako naredili pri dveh enakih materialih, ko je šlo za število občinskih svetnikov, v obeh primerih za 15; v enem primeru ste izglasovali 25 proti 39, v drugem primeru pa 33 proti 27. Hvala bogu, da je bil drugi primer izglasovan, ampak ne vem, v čem je bil razlog, da prvi ni bil. Torej, arbitražna odločitev - prvi ustavni spor, ki ga moram napisati. Drugi ustavni spor bo pri točki 1 in pri amandmaju 6; za enega in drugega ste govorili, da ni v skladu z zakonom, enkrat ste ga izglasovali - enega proti, 31:33, drugega pa 54:9. Drugič arbitražno, pa smo šele pri desetem amandmaju. Kaj vse se bo še dogajalo! Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Replika gospodu Presečniku.
Jaz sem sicer zadovoljen s tem in me veseli, da ste spoznali to dejstvo, da bo verjetno treba to naselje razdeliti na dva dela. Ampak ta postopek traja od leta 1988, letos je leto 1998, se pravi, deset let, pa tega do zdaj niste naredili!
Poleg tega ste v tistem pismu, ko ste krajanom napisali, da boste spoštovali voljo ljudi, to zapisali. Seveda pa niste napisali, katero voljo ljudi, večine ali manjšine. V tem primeru spoštujete voljo manjšine na referendumu.
Na tak način, seveda, temu ni možno verjeti. Zato predlagam še enkrat, da se tega amandmaja gospoda Presečnika ne podpre.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Peterle, replika.
ALOJZ PETERLE: Gospod predsednik, ste dejali, da je v tej hiši kot v čebelnjaku. Jaz sem čebelar in se razumem nekoliko na čebele. Pri čebelah ni tako, vam zagotavljam. V čebelnjaku je red.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tam so tudi troti. (Smeh v dvorani.) Replika, gospod Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Tudi jaz se pridružujem gospodu Peterletu, ker sem tudi čebelar, pa tudi vem, da je tam mir. Ampak to, kar je rekel gospod Kontič, je res. Akcija je bila za priključitev v letu 1988 in 1989. To smo tudi na nivoju obeh občinskih vodstev razpravljali. To nam je bilo tudi vrženo pod nos, vendar moram nekaj poudariti, da sta bila 1988. in 1989. leta, ko je ta postopek tekel, predsednik skupščine občine in predsednik izvršnega sveta Nazarčana in nista nič naredila za to. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, gospod Lavrinc, nato gospod Kontič. Dvorana se je umirila.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala, gospod predsednik, za besedo. Gospoda Kopača bom pa preslišal. Če pa kdo ni slišal, pa lahko povem, da je rekel, da so troti vzleteli.
Rekel bom tole. Jaz razumem gospoda Presečnika, da se na vse mile viže, pravzaprav z vsemi silami bori za to, da občina, kjer je župan, ne izgubi dela svojega teritorija. Recimo, jaz nisem v Kamniku župan, ampak mi je vseeno nekoliko hudo, ker niso našli druge poti, kot to, da se del občine, to so te tri krajevne skupnosti, da se odcepijo in ustanovijo svojo občino Komenda. Vendar dajem častno besedo, zdaj seveda koliko kdo nanjo da, da sem storil vse - in to lahko krajani povedo - da so lahko izpeljali svojo voljo. To sem pa storil vse.
Zato bom rekel, ker je bila v tem primeru volja enkrat že pohojena, ker smo takrat bili brez zemljevidov celo zapeljani tukaj, da se nekaj preseka, da ni mogoče, da je to en tak poseg, ki bi onemogočil normalno življenje občini Mozirje. Sedaj, ko imam pred seboj ta zemljevid, pa ugotavljam, da temu ni tako, da ni variante, da bi se lahko poslanci, navsezadnje nismo bogovi ali pa od boga dani zato, da bomo po svoje tukaj odločali, odločali drugače, kot so sklenili oziroma odločili državljani. Občani Prihove so z večinskim glasovanjem pokazali, da želijo k občini Nazarje. Mislim, da nihče ne sme teptati njihove volje v nobenem primeru tudi ne s temi zaokrožitvami pa ne vem, kaj vse je bilo rečeno danes tukaj. Ni govora! Kdorkoli se ob tem spreneveda, se mi zdi, da mu načela demokracije pomenijo predvsem toliko, kolikor jih lahko tukaj uporabi. Sam moram reči, da ni nič važno, kdo je kje župan, župani se bodo lahko tudi menjali, ampak ta želja je želja občanov Prihove že deset let, je bila poteptana leta 1994 in je ne smemo poteptati danes s svojo odločitvijo. Zato apeliram še posebej na vse poslance liberalne demokracije, tudi na gospod Darjo Lavtižar, da glasujete proti obema amandmajema. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, gospod Kontič, za njim gospod Peterle.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Bom zelo kratek. Res je, leta 1988 in 1989 sta bila predsednik skupščine in predsednik izvršnega sveta iz Nazarij, zato sta tudi začela postopek. Župan oziroma predsednik skupščine občine Mozirje, ki pa kasneje verjetno ni bil iz občine Nazarje, je pa ta postopek ustavil.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, gospod Peterle.
ALOJZ PETERLE: Spoštovani! Še en stavek iz življenja čebel. Troti, gospod Kopač, izletijo takrat, kadar je treba oploditi matico, to je njihov posel in jaz nimam vtisa, da je ta metafora, bi rekel, zelo uporabna za ta parlament. Bi bil pa zelo vesel, če bi bila. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Predlagam, da pač te metafore ne uporabljamo več naprej in da nadaljujemo.
Razpravo zaključujem in prehajamo na odločanje. Gospod Zagožen želi besedo.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Jaz bi rad obrazložil svoj glas. Mislim, da se je treba odločiti tako, da se da vsaj možnost, da se ta konflikt razreši. Ta konflikt dejansko že traja v vasi Prihova celo desetletje. Zdaj je po referendumskem izidu 74 ljudi nezadovoljnih. Če bomo Prihovo prenesli v drugo občino, jih bo pa 67 nezadovoljnih, konflikt se bo pa nadaljeval. Tu dejansko ni mogoče razrešiti, ker dejstva so taka, en del naselja gravitira v Nazarje, en del pa v Rečico, zato bo potrebno razdeliti. Mislim, da je najpametneje podpreti ta amandma in potem seveda speljati postopek razdelitve naselja in potem tudi nove razmejitve občine. V Mozirju se ta volja zdaj kaže, v Nazarjih je zaenkrat ni videti. Mislim, da bomo bližje rešitvi, če podpremo amandma gospoda Presečnika in jaz bom glasoval zanj.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 10? (19 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 2 ni bil sprejet.
Prehajamo torej na odločanje o amandmaju pod točko 12. Beseda "v Nazarjih" se nadomesti z besedo "v Nazarjah". To je v bistvu slovnična. Ker ni razprave jo zaključujem. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 12? (64 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 13. Predlagatelj je komisija za lokalno samoupravo. Kratko opozorilo. Na podlagi drugega odstavka 26. člena zakona navedeni naselji Kotel in Novi pot pomotoma nista bili vključeni v referendumsko območje številka 129 - Sodražica. Drugi odstavek 26. člena rešuje tako situacijo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje amandma pod točko 13. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (61 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 14. Predlagatelj je Janc Branko. Opozorilo! 25. člen zakona zahteva predhodno opravljeni referendum za ustanovitev občine. V tem primeru ni bil. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje o amandmaju k točki 14. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod točko 14? (21 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 14 ni bil sprejet.
Amandma pod točko 15 je predlagal Benjamin Henigman. Prosim gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Kot je v začetku povedal že minister, vsi predlogi za spremembo števila občinskih svetnikov so zakonsko utemeljeni. Jaz vas pozivam in prosim, da za občino Sodražica sprejmemo spremembo iz 8 na 9. Tako je tudi zapisano že v elaboratu k tej občini, in tudi po številu prebivalcev dejansko pripada 9 občinskih svetnikov za 2.200 prebivalcev. Že 2.000 prebivalcev je meja, ki omogoča 9. S tem bi tudi okolica Sodražice imela 5 svetnikov, samo naselje Sodražica pa 4. To je bil tudi eden izmed razlogov oziroma pogojev, da bo okolica imela večinsko voljo nad samim krajem. Zato vas pozivam, da podprete ta amandma.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 15. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (16 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje in razpravo dajem amandma pod točko 16. Predlagatelj je gospod Ivan Božič. Sedež občine Solčava je v Solčavi. Ker ni razprave, ga dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (49 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju pri točki 17. To je amandma, da se spremeni točka 41 - Hodoš, predlagatelj je komisija za lokalno samoupravo. Kratko opozorilo. To je amandma, ki je vezan na določbo drugega odstavka 26. člena zakona, kajti volivci se na referendumu niso izrekli za ustanovitev občine Hodoš. Ali sem pravilno povedal? So se volivci izrekli za, se opravičujem. To je drugi odstavek 26. člena, ki določa, da lahko zakonodajalec pač odloči drugače. Prosim, gospa Pozsonec.
MARIA POZSONEC: Hvala lepa. Jaz vas prosim, da glasujete proti amandmaju komisije, ker smatram, da je ta amandma krivičen. Na seji komisije za lokalno samoupravo je bilo s 6 glasovi izglasovano negativno mnenje o ustanovitvi občine Hodoš. Glede na to, da je bilo to edino negativno mnenje komisije, se sprašujem, zakaj le pri občini Hodoš ta arbitraža. Pripominjam, da je ta ista komisija pri razpisu referenduma med prvimi podprla ustanovitev Hodoša. Torej, če drugo ne, je nedoslednost.
Trdim, da občina Hodoš bo prav tako primerna za preživetje kot druge manjše občine, ki jih ustanavljamo tudi sedaj in to brez problemov. Občina Hodoš je bila že dvakrat predlagana s strani vlade. Prav tako je bil že dvakrat uspešno opravljen referendum, s katerim je bila podprta ustanovitev nove občine. Nazadnje so bili prebivalci tamkajšnjega območja 19. maja pozvani na referendum, na katerem so imeli možnost izjasniti se o ustanovitvi občine Hodoš, kar so tudi storili. Ponovno so glasovali za novo občino in menim, da naša moralna dolžnost je, da to njihovo odločitev spoštujemo in obljubo, katero smo dali, s tem da smo jih pozvali na referendum, tudi držimo. In glasovanje zdaj več to glasovanje ni več odločanje o primernosti občine Hodoš, kajti to smo opravili že zadnjič, ko smo določili referendumska območja. To glasovanje pa bo pokazalo nekaj drugega in sicer verodostojnost slovenskega parlamenta in naš odnos do ljudi, ki so naši sodržavljani in nikakor pa ne igračke.
Zato vas prosim, da glasujete proti amandmaju komisije za lokalno samoupravo, torej, da ne podprete tega amandmaja. Prosim za negativno glasovanje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Pozsonec. Torej še enkrat se opravičujem pri svojem opozorilu. Volivci so se izrekli za ustanovitev občine Hodoš. Gospod Džuban, gospod Peterle. Mir v dvorani!
GEZA DŽUBAN: Kljub raznim dogodkom v zadnjih dneh v zvezi s predlagano občino Hodoš, je komisija na osnovi zakonskih določil sprejela nasprotno stališče in je predlagala, da ostane občina Hodoš-Šalovci, ki ima po sedanjem štetju okrog 2.200 prebivalcev. Jaz bom glasoval za predlog komisije iz razloga, da je res, da je v občini Hodoš glasovalo 62% prebivalcev za to, da se krajevna skupnost odcepi od občine Hodoš-Šalovci; približno 70 jih je glasovalo proti. Z ozirom na to, ker smo v zadnjih dneh kar nekajkrat ponovili, da smo poslanci predstavniki vseh ljudi, se tokrat jaz postavljam v vlogo ljudi sedanje občine Hodoš-Šalovci, predvsem tistih, ki so glasovali proti odcepitvi, in tistih, ki bodo ostali v okrnjeni obliki v občini, eventuelno, Šalovci.
Občina Hodoš-Šalovci v sedanji obliki še na nek način izpolnjuje pogoje za občino in je poleg nekaterih, ki izpolnjujejo pogoje, če jih bomo ustanovili, med tremi najmanjšimi občinami v bivšem soboškem delu že sedaj. Če se krajevna skupnost Hodoš, ki šteje - podatki so različni, v materialih imamo čez 400, po podatkih krajevnega urada jih je manj kot 400 - odcepi od sedanje občine Šalovci, slabih 400 prebivalcev, ostanejo Šalovci sorazmerno majhni, in Hodoš z manj kot 400 prebivalci bo najmanjša občina v Sloveniji oziroma v primerjavi s kriteriji vsaj 12-krat manjša, kot se zahteva za neko občino.
Na komisiji sem jaz morda res spregledal, da je poleg neizpolnjevanja pogojev otroško varstvo, za kar se opravičujem, vendar ostalih pogojev krajevna skupnost za ustanovitev občine ne izpolnjuje. Zakaj so se prebivalci kljub vsemu odločili tako, kot v vseh drugih koncih - ker so računali, da lahko nekaj pridobijo. Bilo jim je tudi rečeno, da tisto, česar nimajo, bi naj potem država naredila, za kar jaz sem. Vendar bi raje, da se to naredi za celotno občino Hodoš in Šalovci. Zaradi tega podpiram ta predlog, da ostane sedanja občina Hodoš in Šalovci skupaj. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospa Maria Pozsonec.
MARIA POZSONEC: Hvala lepa. Jaz vas ne bi morila z raznimi zakoni, ampak zakon o lokalni samoupravi zelo jasno govori o tem, da na demografsko ogroženem področju, na obmejnem področju in na narodnostno mešanem območju se lahko ustanovi občina z manjšimi kriteriji. To je povedal že gospod Geza Džuban, da ni niso bili točni podatki, ki jih je dal na komisiji. Kakorkoli že, ti podatki niso točni in tudi število prebivalcev ne. Vsi pa tudi veste za odločbo ustavnega sodišča, ki je med drugim tudi zapisalo, da je besedilo 13. člena zakona o lokalni samoupravi, ki določa pogoje za ustanovitev občine potrebno razumeti tudi v programskem pomenu. Torej v programskem pomenu. Ne ga razumeti tako, da morajo na območju, kjer se naj bi ustanovila občina, že delovati vse v tej določbi navedene institucije. Pomembno je, da je na območju mogoče ugotoviti obstoj individualnih in javnih potreb, ki zadovoljujejo vse namenjene institucije in to je zagotovljeno.
Ponovno vas prosim, da glede zakona o lokalni samoupravi, glede sporazuma med Madžarsko in Slovenijo in glede obrazložitve odločbe ustavnega sodišča ne podprete amandmaja komisije, ki je bilo v prvem glasovanju pred referendumom pozitivno, torej tudi za doslednost pri delu komisije.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa Maria Pozsonec. Replika, gospod Peterle.
ALOJZ PETERLE: Hvala za besedo. Spoštovani, kot vedno doslej v zvezi z manjšinsko temo, bom tudi to pot govoril načelno in ne bom glasoval za predlog komisije, ker menim, da je treba upoštevati tista zakonska določila, ki govorijo o posebnih okoliščinah. V tem primeru mi že imamo občino, ki šteje manj kot 500 ljudi, tukaj gre pa še za občino z večinoma manjšinjskim prebivalstvom in mislim, da bi bilo dosledno in načelno, če bi podprli ustanovitev te občine.
Ker že govorim o načelnem vidiku, glejte, kot se mi zavzemamo za to, da imajo koroški Slovenci občine, kot so Sela in občine podobne velikosti, ali Tipano, Sovodenj in podobne občine v Beneški Sloveniji, v Furlaniji v Italiji mislim, da moramo pač isti kriterij upoštevati na obeh straneh meje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika gospa Maria Pozsonec. Pojasnilo.
MARIA POZSONEC: Samo pojasnilo. Z zadovoljstvom vam povem, da imajo na Madžarske pet slovenskih občin in pravijo, da zelo dobro delajo. Še to. Takrat, ko se je Slovenija odcepila, so nekateri rekli, kaj bo ta mala Slovenija, pa smo imeli prav in tudi v Hodošu bodo imeli prav, če jim uspe, če jim omogočite.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Razdružitev, ne odcepitev, to je pomembno. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Svoj glas bo razložil gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Jaz bom glasoval proti temu amandmaju. Razlog je pa enostaven. Če smo razpisali referendumska območja na tem področju in iz tega mesta govorili, da se bo spoštovala volja ljudi, potem jo je potrebno spoštovati.
Drugo pa, v vladnem predlogu je še en predlog za ustanovitev občine z okrog 400 prebivalci. To na komisiji ni bilo sporno, sporno je bilo samo to. Zato bom glasoval proti temu predlogu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 17? (26 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 17 ni bil sprejet. Proceduralni predlog, gospod Tomažič Branko.
BRANKO TOMAŽIČ: Se opravičujem, ker sem pomotoma glasoval narobe, in bi prosil, da ponovite glasovanje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Poslanec Tomažič Branko predlaga, da se ponovi glasovanje o amandmaju pod točko 17.
Njegov predlog dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (66 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ponovili bomo torej glasovanje o amandmaju pod točko 17. Ugotovimo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 17? (32 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 17 ni bil sprejet.
Prehajamo na razpravo in odločanje o amandmaju pod točko 18 - doda se nova točka 138.a Šmarjeta. Predlagatelj je poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov. Opozorilo: amandma ne izpolnjuje pogojev iz 25. člena zakona, ker ni bil predhodno opravljen referendum za ustanovitev občin na predlaganem območju. Dodatna opomba: izvedeni referendum je vključeval krajevno skupnost Bela Cerkev.
Prosim, gospod Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Najprej bi poudaril, da je treba tukaj popraviti sedež občine Šmarjeta pri Šmarjeti. Pravilno je: sedež občine je Šmarjeta.
Druga stvar, ki jo želim povedati, je pa naslednja. Poizvedovalni referendum je bil opravljen. Res pa je, da je bil opravljen na širšem območju, to se pravi, vključeval je tudi krajevno skupnost Bela Cerkev. Zdaj je vložen amandma samo za krajevno skupnost Šmarjeta; v krajevni skupnosti Šmarjeta pa je referendum uspel, mislim, da skoraj 52%. To je ta razlika. Referendum pa je bil opravljen.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej, popravek amandmaja: sedež občine je Šmarjeta, ne Šmarjeta pri Šmarjeti. Opozorilo, pripombe sem pa posredoval.
Ker ni več razprave, prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 18. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 18? (24 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 18. ni dobil podpore, da bi bil izglasovan.
Prehajamo na amandma pod točko 19. Predlagatelj je komisija za lokalno samoupravo. Besede "Šmarjah pri Jelšah" nadomešča "Šmarju pri Jelšah". Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 19? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod točko 20. Doda se točka 143.a Šmartno pri Litiji. Predlagatelj poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov. Danes smo prejeli na klop novo besedilo, s katerim nadomeščajo amandma in popravek amandma na amandma za ustanovitev občin Šmartno pri Litiji. Predlagatelj poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov. Opozorilo! Amandma ne izpolnjuje pogojev iz 25. člena zakona, ker ni bil predhodno izveden referendum za ustanovitev občin. Kot že prej rečeno, je ta amandma tudi povezan z amandmajem o katerem smo danes že enkrat odločali. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 20? (19 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 20. ni bil sprejet.
V razpravo in na glasovanje dajem amandma pod točko 21. Vitanje v Vitanjah, Vitanje. Torej beseda "Vitanje" se spremeni. Ker ni razprave zaključujem. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (42 prisotnih.) Še enkrat bomo ugotovili prisotnost. Ugotavljamo prisotnost! Prosim za zbranost! (66 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 21? (56 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod točko 22., je vložila komisija za lokalno samoupravo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 22? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 23. Predlagatelj poslanska skupina Slovenske ljudske stranke. Opozorilo! Referendum je bil izveden za razdelitev in ne za izločitev posameznih območij iz občine Žalec. Referendum tudi ni bil izveden posebej na območju Vranskega in posebej na območju Tabora. Ampak na območju Vransko-Tabor. To velja za vse amandmajev vložene k točki 167 Žalec od točke 23. do 29. Želi kdo besedo? Prosim, gospod Božič.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Naš amandma za občino Žalec, sedanjo občino Žalec, je tak kot je bil, ko smo predlagali referendumska območja. Takrat ni bil sprejet, danes pa imamo podobne amandmaje, ki smo jih tudi usklajevali na komisiji za lokalno samoupravo pod zaporedno številko 23 Slovenske ljudske stranke, naš amandma pod točko 24 oziroma 24. amandma in socialnih demokratov pod številko 29. Ti trije so enaki. Mislim, da jih lahko podpremo, ostali naši so nastajali zaradi tega, ker smo jih morali preštevilčiti in v nekaterih primerih tudi nekaj spremeniti. Opombe o številu prebivalcev in to je pa stvar, ki se lahko potem tudi črta. V samo število članov občinskega sveta se ne bomo spuščali in če bi bil izglasovan ta amandma pod zaporedno številko 23, smo potem pripravljeni vse ostale amandmaje opustiti, če ne bomo glasovali pa še za 24. naš amandma. Mislim pa, da je prav, da se enkrat okrog te občine konča. Mi smo na komisiji za lokalno samoupravo, kot sem že povedal, bile vse tri stranke soglasne, da je tak amandma kot je pod 23, 24 in 29, ki je identičen, tudi lahko sprejme. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Božič. Še dodatna opomba. Če bo sprejet torej amandma pod točko 23, so potem vsi amandmaji, ki so vloženi k točki 167 za razdelitev občine Žalec brezpredmetni. Ni več razprave, lahko prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! Svoj glas bo obrazložil gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Pri amandmaju številka 1 tudi ni bil izveden referendumski postopek. Po obrazložitvi v tej dvorani nekaterih, ki so se zavzemali za delo v skladu z zakonom in ne vem čem, bo ta amandma padel. Sam sem mislil drugače in sem prepričan, če bi bil v neskladju z zakonom, bo to ugotovilo ustavno sodišče. Sam si te pravice nisem jemal. V tem primeru je bilo povedano, da referenduma za Tabor in Vransko posebej ni bilo. Bila sta pa referenduma že pred 4 leti. Sam bom ta dva amandmaja tako v prvem primeru tudi podprl. Pa da vidimo, ali še vedno arbitrirate.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo torej na odločanje. Ugotovimo prisotnost! Še gospod Zagožen bo obrazložil svoj glas. Bom izključil napravo, da ne pregori.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Torej v tem primeru gre za podoben primer kot pri občini Lenart. Šlo je za razdelitev obstoječe občine in v vseh posameznih referendumskih območjih referendum ni uspel. V celoti, v vseh skupaj, pa se je večina prebivalcev odločila za razdelitev. Tak predlog je zdaj usklajen tudi s predstavniki vseh političnih strank na lokalni ravni in tudi s predstavniki krajevnih skupnosti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. No, sedaj pa prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod točko 23? (41 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Kot rečeno, vsi amandmaji, ki se dotikajo točke 1, 6, 7, torej občine Žalec, so brezpredmetni.
Smo pri amandmaju pod številko 30, točka Žirovnica. Predlagatelj je gospa Lavtižar-Bebler Darja. Opozorilo: na podlagi spremenjenega 9. člena zakona o lokalni samoupravi o predlaganem sedežu občine ni bil izveden referendum. Umika amandma? Ne, nisem zasledil. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 30? (14 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil podprt.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 31, nova točka Žužemberk. Predlagala ga je poslanska skupina Slovenske ljudske stranke. Opozorilo (podobno, kot je bilo že podano): drugi odstavek 26. člena določa, da glede na to, da je bila na referendumu izražena negativna volja volilcev za ustanovitev občine Žužemberk - državni zbor se lahko pač odloči na podlagi drugega odstavka 26. člena zakona, o katerem danes veliko govorimo, o postopku za ustanovitev občin. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 31. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (19 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 31 ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 32. To je amandma vlade. Prišli smo na amandma vlade, gospod Hvalica - to, kar smo se prej pogovarjali. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem amandma vlade k 1. členu. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 32? (43 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli in spremenili smo celotni 1. člen.
Prehajamo k 2. členu in vloženih amandmajih. Pod točko 1 amandma na amandma vlade predlaga komisija za lokalno samoupravo. Doda se naselje Dogoše. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1 k 2. členu? (21 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod točko 2. Predlagatelj Boris Sovič. Želi kdo besedo?
Prosim gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Vljudno bi predlagal, da bi ta amandma podprli. Gre za to, da bi s tem upoštevali zakonske možnosti, ki so, in dejstvo, da pač pretežni del mestne občine ostaja v dosedanjem obsegu in iz tega vidika je smiselno sprejeti takšno določilo.
Moram tudi reči, da je na zadnji seji mestnega sveta, kjer so bile prisotne seveda vse stranke, bilo tovrstno opozorilo tudi dano in s tega vidika mislim, da je nesporno, zato vljudno prosim, da se podpre. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ni več razprave. Zaključujemo.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 2. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (20 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 2 ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 3. Prosim za pozornost, če pogledate! Amandma pod točko 3 govori o Novem mestu, predlagatelj je poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov. Ta amandma je povezan z amandmajem pod številko 31, ki ga nismo izglasovali in zato je ta amandma brezpredmeten. Podobno oziroma isto velja za amandma pod točko 4, predlagatelj je poslanska skupina Slovenske ljudske stranke. Gre za amandma, številka 31 se dotika občine Žužemberk in tudi amandmaja, ki smo ga prejeli na klop, ki se prav tako dotika občine Novo mesto, in je že povezan z amandmajem, ki ni bil podprt k 1. členu, in so ti amandmaji brezpredmetni.
Zato prehajamo na amandma pod točko 5. Ta amandma je včeraj dobil besedo, da je pač večji amandma. Predlagatelj je skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Leničem.
Dovolite mi kratko opozorilo. Tako po mnenju službe vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo, kot tudi sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve državnega zbora, gre pri ustanovitvi mestnih občin oziroma mestne občine za statusno spremembo, s katero naj bi se dosedanja občina preoblikovala v mestno občino. To pa pomeni, da je treba po zakonu, po zakonu o predpisanem postopku ustanoviti novo mestno občino. V tem okviru je potrebno izvesti vse postopke za ustanovitev mestne občine po zakonu o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij. Mestno občine na podlagi izvedenega referenduma ustanovi državni zbor po petem odstavku 16. člena zakona o lokalni samoupravi.
Želi kdo besedo? Seveda to opozorilo velja za vse tiste amandmaje, ki ustanavljajo nove mestne občine, če lahko delovno imenujem te amandmaje s tem nazivom. Samo trenutek. Ali je prišel še en amandma? To bo pa potrebno pogledati v poslovnik. Do začetka razprave in obravnave amandmajev k posameznim členom. Žal, kolega poslanec Terčon, mi smo k 2. členu že pričeli z obravnavo in glasovanjem o posameznih amandmajih in v drugi obravnavi vašega amandmaja ne bomo mogli upoštevati. Govorim o drugi.
Želi kdo besedo? Prosim, gospod Trofenik.
VILI TROFENIK: Hvala. Jaz bom pač povedal, da, ne zameriti dragi kolegi, jaz smatram to za neresen amandma in se z njim ne da ničesar doseči, ne tistega, kar je odprto glede pristojnosti, ne tistega, kar kdo misli glede financiranja. Na sam sistem financiranja pa bi imel to katastrofalno posledico, ker bi znižal primerno porabo v celotni Sloveniji približno za 16%. Zato bom seveda glasoval proti in je neresen. Oprosti, jaz si to dovolim reči.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Samo trenutek, da ne bo nesporazuma. Moramo še enkrat oceniti amandma, ki ga je vložil gospod Terčon. Če piše "do konca obravnave posameznega člena", potem bomo tudi njegov amandma upoštevali. Bomo to preverili. Gospod minister, prosim.
MAG. BOŽO GRAFENAUER: Hvala lepa, gospod predsednik. Poleg tega, da bi se rad strinjal, kar je povedal predsednik komisije za lokalno samoupravo, vas res opozarjam, da mi imamo v zakonu posebne člene, ki predpisujejo tudi pogoje za mestne občine, da četudi bi popolnoma vse postopke spregledali, ali bomo spregledali tudi popolnoma vse pogoje 20.000 prebivalcev itd. Jaz ne vem, sem zaskrbljen, če je mogoče tako status občine mestne ustanavljati. Ne vem, kaj se še da narediti, če bi šli taki amandmaji skozi.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Gospod Jelinčič. Pardon, gospod Peterle je bil prej.
ALOJZ PETERLE: Spoštovani! S čebelami ali brez njih vas pozivam k razumu in prosim, da ne podprete tega amandmaja.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Drage kolegice in kolegi! Jaz mislim, da lahko mirno podpremo vse amandmaje za čisto vse občine. Če ste podprli čisto madžarsko občino, potem sodim, da je potrebno tudi Slovencem dati možnost, da ima občino tisti, ki jo hoče in ki jo želi.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, gospa Maria Pozsonec in gospod Ivo Hvalica tudi.
MARIA POZSONEC: Hvala lepa. Ne vem, kje lahko govorimo o čisti madžarski občini, če družine več niso čiste, družine so narodnostno mešane. Jaz tudi živim v narodnostno mešani družini, moj mož je Slovenec. Torej v eni hiši ni čistega Madžara in čistega Slovenca in zelo dobro se počutim v taki skupnosti. ... (Aplavz.) ...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Ivo Hvalica ima besedo. Prosim replika.
IVO HVALICA: Gospod predsednik! Jaz mislim, da bi vi morali opozoriti poslanca Zmaga Jelinčiča, za njegovo obnašanje. Ali si predstavljate, da bi v deželnem parlamentu Furlanije Julijske krajine izrekli nekaj takega, z neko slovensko občino. Zagnali bi mi tak vik in krik, da bi bilo joj! In tu se gremo sedaj diskalifikacijo manjšine.
Gospod predsednik! Jaz vas lepo prosim v tem primeru, gospod Zmago Jelinčič zasluži ukor. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej spoštovani kolegi resnično pozivam, da bi pri razpravah spoštovali določbo naše ustave in bili korektni do vseh poslank in poslancev, tudi do predstavnikov madžarske narodne skupnosti in gospe Marije Pozsonec. Prosim gospod Jelinčič. Prosim replika. Mislim, da nam je zadeva ušla. Govorimo o ustanovitvi mestnih občin.
ZMAGO JELINČIČ: Gospod predsednik! S svojo izjavo mi kratite ustavno pravico povedati tisto, kar mislim. Izgleda, razumem kolega iz Socialdemokratske stranke, gospoda Hvalico, da mu je bližje totalitarno izražanje in totalitarno razmišljanje. Ne razumem pa vas gospod predsednik.
V tem svojem izvajanju, bi tudi opozoril slovensko vlado in tudi vas gospod predsednik. Da tukaj notri "hudičevo" malo govorimo o slovenski avtohtonih slovenskih manjšinah, tako v Avstriji, kot v Italiji, kot na Madžarskem in na Hrvaškem. In razne eskapade gospoda Hvalice - primeri iz Furlanije Julijske krajine, bi ga spomnil na kakšne njegove izjave pred časom.
Predvsem bi ga pa opomnil, da naj se zavzema za pravice Slovencev tam in tudi vas gospod predsednik bi prosil. Jaz imam eno samo domovino. To je Slovenija! In zato je ne bom prodajal! In je ne nameravam prodati, navkljub nekaterim težnjam tukaj notri in nekaterim politikom, ki so Slovenijo že obljubljali po osamosvojitvi - v Avstrijo, v Italijo in zato, da bi se "prislinil" nekemu evropskemu, tako imenovanemu evropskemu razmišljanju, se hočejo "sliniti" sedaj še madžarski in ne vem komu še vse.
Zato gospod predsednik prosim, spoštujte mojo ustavno pravico, da smem povedati tisto, kar mislim. In če koga ukorite, potem naredite to v skladu s pozitivno zakonodajo Republike Slovenije in z ustavo Republike Slovenije. Ne pa, na osnovi in podlagi tega, kako si nekateri te ustavne listine in zakonske listine razlagajo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Spoštujem vašo ustavno pravico, da poveste, kar mislite in pravica vseh poslank in poslancev, da povedo, kar mislijo. Samo apeliram, da mirno nadaljujemo z razpravo o amandmaju, ki je bil vložen in da ne repliciramo več na temo, ki se ne dotika tega amandmaja na tak način, kot se je sedaj razprava odprla. Replika gospa Beblerjeva. Replika ali razprava? Nekaj razmišlja, kaj je bilo? Hvala lepa. Prosim.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa. Gospod predsednik, spoštovani zbor, jaz bi želela samo replicirati na nekatere poprejšnje ocene, da smo tisti, ki smo vložili amandma za neke nove občine, neresni. Tukaj bi rada spomnila samo na to, da smo mi ves čas oblikovanja tako novega zakona o lokalni samoupravi kot še posebej v zvezi s tem zakonom, ki ga zdaj obravnavamo, odstopali od kriterijev, odstopali od načelnih izhodišč in stališč, odstopali od koncepta. In do zdaj ni bilo rečeno, da bi tisti, ki bi se zavzemali za take odklone od temeljnih izhodišč, bili neresni.
Jaz sem podpisala ta amandma konkretno zaradi tega, ker sem menila, in tako so mi povedali tudi na Jesenicah, da denimo Jesenice zaslužijo status mestne občine. Tisti, ki poznate Jesenice, veste, da je tam približno takšno prebivalcev kot jih zahteva status mestne občine, veste, da dejansko gre za mesto. Naj vam še povem, da so Jesenice dobile 1929. leta mestne pravice in torej menim, da je ta moj predlog povsem resen. Drugo je, ali ga boste vi podprli ali ne.
Naj še to povem. Pred dnevi je gospod Sovič govoril tukaj tri ure, nekateri ste po hodnikih menili, da je to neresno, ampak na koncu ste vendarle predlagali amandma, ki je odstopal od temeljnih izhodišč, in moram reči, da med nami poslanci najbrž ni nikogar, ki bi tako dobro zaslužil s tem, ko je govori tri ure na tej govornici. Mislim ne zaslužil on neposredno, ampak zaslužil v tem smislu, da je pridobil tolikšna sredstva, ki dejansko pomenijo zelo veliko za neko mesto kot je to, denimo, Maribor. Ampak niste ga ocenili kot za neresnega in zato prosim, da tudi nas, ki po svoji vesti vlagamo amandmaje v dobro mest od koder izhajamo, ne ocenjujete, da smo neresni. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Se strinjam, da se spoštujemo med seboj in vrednostno ne ocenjujemo kolegov med seboj, če pač nekdo vloži amandma. Predlagam, da čim prej preidemo na odločanje. Jaz bi imel predlog, da če danes drugo obravnavo tega zakona zaključimo, da opravimo še tretjo obravnavo zakona o financiranju občin, če bo državni zbor tako želel. Gospod Peterle.
ALOJZ PETERLE: Spoštovani, jaz menim, da je predlog zelo resen, zato sem tako reagiral. Predlog je silno resen, samo menim, da nima zakonske podlage, da bi se takole štancalo mestne občine, zato sem pozval k razumu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Trofenik, replika, potem gospa Beblerjeva, gospod Marovrh ima pa razpravo, to je problem.
VILI TROFENIK: Spoštovana gospa Beblerjeva. Jaz se res opravičujem, da sem uporabil besedo neresno in še kaj zraven. Posledice take odločitve so sila resne pa tudi primerjava z iztržkom gospoda Soviča neprimerljiva. Gre za iztržek prehodnega obdobja dveh let. Če se pa mestna občina ustanavlja, se pa verjetno postavlja za "večno", če bom tako pod narekovajem rekel. Posledice so sila resne in ta odločitev ne rešuje dveh temeljnih problemov. Ne rešuje problema pristojnosti takih občin, sam izhajam iz take občine, ki ima mestne pravice od 1331. leta, pa mi na kraj pameti ne pride, da bi kaj takega predlagal in ne rešuje morebitnega še za koga odprtega problema financiranja, celo ga direktno ruši. Morate se zavedati, gre za občine, v kateri živi 40% prebivalcev, ker kontekst je tam, kjer so bile nekoč občine oziroma družbenopolitične skupnosti pa sedaj niso mestne občine. In če preračunamo, je katastrofa za celoten ostali del slovenske populacije.
Glede uporabe termina se vam opravičujem, vendar vsebina in predlog pa sta v kontekstu tistega, kar sem uporabil.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Demšar, potem pa gospa Beblerjeva.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Kot ste danes videli pri občinah, se nisem dosti oglasil, čeprav sem povedal uvodno obrazložitev, kakšno stališče imam do običajnih občin. V tem pogledu pa sedaj nekateri rabite izraze, da bo to katastrofa, da so posledice sila resne. Ampak obratno so pa tudi resne. Ker ti kraji ne funkcionirajo kot mestne občine, imajo zato tudi take posledice. In me moti, da ne znamo po nekih in vsaj približno enakih kriterijih stvari obravnavati.
Če smo lahko pred 4 leti nekaterim mestom dali status mestne občine, ki tega po tedanjih kriterijih ne bi mogli dobiti, sedaj pa ko se nekatere tudi prizadevajo za enako obravnavo, pa rečete, da nismo resni in podobne stvari. Sam se že dolgo časa zavzemam, da bi se te stvar uredile in če ne bo to danes šlo skozi, jaz povem, da bomo delali v tej smeri, da se bo enkrat ta stvar rešila. Danes nekateri kraji, tu je gospod Trofenik omenjal tudi mesto Ormož. Torej nekateri kraji so še starejši kot mesta kot 1331. In so sedaj primerljivi kot sedeži občin z vasmi, pa mislim, da to ne gre skupaj. Nihče pa ne prinese in ne ponudi rešitve za mestne občine. To pa nekako puščamo ob strani in posledice, to kar ste rekli, da bodo posledice resne, posledice so že sedaj resne, ker se določeni kraji potem ne razvijajo kot mesta, kar bi bilo potrebno.
Zato bom sam tudi podprl ta vloženi amandma.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika gospa Beblerjeva.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa. Jaz bi se zelo rada mirno pogovarjala o teh rečeh in brez nepotrebne nervoze. Gre pa za to. Tukaj je bilo rečeno, da je iztržek v zvezi z Mariborom zelo majhen, če sem prav slišali gre za približno 2 milijardi. Recimo, da je to majhen denar. Drugič, da gre za prehodno obdobje zgolj, kar je res. Ampak ob prejšnjih razpravah smo tudi že slišali, da je bil Maribor priviligiran in da zaradi tega jaz ne trdim, da je temu res tako. Ampak verjamem tudi tovrstnim argumentom. In da zaradi tega je treba to prehodno obdobje še nekako sanirati. In če se je govorilo, da je Maribor priviligiran, potem vam jaz lahko rečem, da na Jesenicah in na Gorenjskem nasploh, ves čas sodijo, da so bili prikrajšani. In jaz sem želela samo to s tem podpisom tega amandmaja doseči, da bi Jesenice dosegle status, kakršen jim gre. In sedaj, da se tukaj oporeka, češ, ste se zavzemali za "štancanje" občin, sedaj se pa zavzemate še za "štancanje" mestnih občin.
Veste, da je zlasti tudi stranka oziroma poslanska skupina Krščanskih demokratov se zavzemala za večje število občin in moram reči, da pri tem jih jaz osebno podpiram. Ker izhajam iz istega načela, da imajo ljudje pravico si določiti takšno območje kot svojo občino, za katero smatrajo, da bodo v njen najbolje lahko uresničevali in uveljavljali svoje interese. In sedaj govorite posledice bodo zelo resne. Strinjam se z gospodom Demšarjem. Bodo resne, če občine, ki bi jim šel status mestnih občin, tega statusa ne dobijo.
Imam še en konstruktiven predlog. Ker po našem poslovniku velja v 252. členu, da lahko državni zbor sklene, da od državnega sveta zahteva mnenje o posamezni zadevi, predlagam, da državni zbor zahteva mnenje o posamezni zadevi od državnega sveta, to je v teh mestnih občinah in sicer o tej zakonodaji, kajti mnogi ste že govorili, da smo državni zbor spremenili v zbor občin, dejstvo pa je, da obstoji državni svet, v katerem je od 40 članov tega sveta 22 tistih, ki predstavljajo lokalne interese in naj oni tudi povedo, kaj si mislijo o vsej tej naši zakonodaji s področja lokalne samouprave. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Mozetič? Kdo je bil? Razprava. Gospod Moge, pa gospod Juri je bil tudi. Razprava?
RUDOLF MOGE: Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci! Ob tem žolčnem napadu poslanke Beblerjeve zopet na Maribor, moram žal ugotoviti, da sem se pač enkrat o njeni podobi, zdaj ko je nastopala tukajle, zmotil. Je namestnica šefa kluba LDS, je diplomirana pravnica, je predsednica odbora za notranje zadeve, je kandidatka, ki nas bo popeljala na čelo te komisije za evropske zadeve in govoriti tako ozko, da je na podlagi tega, da kolega Sovič tukaj ni govoril, bil sprejet amandma, ki je Mariboru nekaj boljšega prinesel, se mi zdi, da je popolnoma deplasirano. Če bi samo malo pogledala, kdo vse je podpisal 10.a člen, kdo vse ga je umaknil, kdo vse je pri tistem členu dobil, bi lahko tukajle o Mariboru široko razpravljala. Darja, tokrat s tvojim nastopom si me pa "prmejduš" razočarala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, gospod Košir. Ne, rečeno je bilo, da je razprava. Ja, tako je, če bo pa rečeno, da je replika, bo pa replika. Prosim, gospod Košir.
JOŽEF KOŠIR: Hvala, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Repliko bi dal vsem tistim, ki ste komentirali okrog ustanovitve teh novih mestnih občin. Mislim, da je naš državni zbor imel prvo nalogo, da ustanovimo glede na sklep ustavnega sodišča in pregledamo stanje po občinah, zato smo se lotili tega in to uredimo v pravem času pred volitvami. Mislim, to je bila naloga zelo resna in mislim, da gre proti koncu in da smo jo opravili.
Drugi problem je pa pred nami zaradi reorganizacije lokalne samouprave, v katerem ugotavljamo, ali smo sposobni imeti 4-stopenjsko upravljanje ali 3-stopenjsko upravljanje ali bomo morali imeti tri vrste občine ali štiri vrste občine. Mislim, da to niso presoje tako enostavne, da bi lahko zdajle z enim amandmajem pri ustanovitvi novih občin to pregledali. Mislim, da je za to potrebno več razprave, da je potrebna bolj temeljita razprava, da je treba vedeti, zakaj občina, ki ima 2.000 ljudi, pa enake gospodarske probleme pri poslovanju kot te občine, ki so danes v tem amandmaju napisane, to za mene niso resni predlogi in je premalo analize narejene, da bi se lahko mi danes s strokovne podlage tudi odločali o ustanovitvi novih mestih občin. Pred nami se je od vprašanja, ali bodo deželne ali bodo regije. Počakajmo na to, da bomo tam ugotovili, kaj bodo tisti centri, kaj bo potem, kaj bo znotraj države ostalo, kaj bo znotraj regije ali dežele ali okrajev ali pokrajin, kaj bo znotraj občin. Mislim, da Slovenije je premajhna, da bi se lahko pogovarjala o toliko enih različnih organizacijah, ker že danes je težko, ko imamo 3-stopenjsko. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Košir. Še nekaj replik. Gospod Peterle.
ALOJZ PETERLE: Spoštovani! K temu, kar je rekla gospa Beblerjeva, pa nekateri drugi, bi rad še tole dodal. Glejte, kdor je bral zakon, ve, da se tega ne da oziroma ne sme tako delati. Prišlo bo do velikih težav in do ljubosumnosti, do ne vem česa vse, zakaj potem še nekdo drug ni prišel, ki ima starejše pravice in podobno. Tole res ni priložnost, da delamo mestne občine, predvsem pa ne na tak način.
Pa še tole bi rekel. Minister se je pred nami prijel za glavo, šef komisije za lokalno samoupravo je rekel ne, koalicijski partner pa gre v tej smeri - pa še nekateri podpisniki. To, spoštovana koalicija, bi se vi morali zmeniti prej, če ste želeli to delati. Ne nas siliti z nedogovorjenimi zadevami!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Mozetič, za njim gospod Horvat in potem gospod Demšar.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Jaz mislim, da je ta predlog zelo resen. Samo mislim, da ga je treba razširiti, in sicer, nadomestiti z novim predlogom, ki bo zelo kratek. Vse občine, tudi te, ki bodo zdaj na novo ustanovljene, dobijo status mestnih občin. Zakaj? Povsem enostavno! Jaz sem prepričan, in ni drugega razloga za ta predlog kot ta, da smo pač v zakon, ki še ni sprejet, ampak bo v tretjem branju danes ali pa prihodnji teden sprejet, vgradili določene inštrumente, ki očitno dajejo nekatere prednosti mestnim občinam. Očitno! Posledica tega je to, da se poskuša čim več občin - predvsem so to občine, vendar še niso vse, ker bodo še v tretjem branju verjetno, če bo to sprejeto, prišli predlogi - ki so bile občine, tistih 65 pred prvo, prejšnjo reorganizacijo oziroma ustanavljanjem novih občin, bile občine oziroma občine na sedežu upravnih enot so to. Torej, vse te občine bi po tem predlogu postale mestne občine. Edini razlog, ponavljam, edini razlog je očitno - in to me spet navaja na misel, da ta zakon o financiranju občin, ki ga bomo sprejeli in ki smo ga zaključili v drugem branju, v resnici daje določene prednosti, tako z vidika pristojnosti kot z vidika financiranja, mestnim občinam. Ni drugega razloga. Zakaj bi želeli zdaj vsi imeti mestno občino? Zakaj? Iz tega razloga. In iz tega razloga je edino pošteno in edino enako obravnavanje po teoriji, ki jo razlaga tukaj, in je pravilna, naš sekretariat za zakonodajo, da je treba enako obravnavati vse, čeprav bi tukaj bilo treba dodati, da je treba različno obravnavati različno. Ampak, ker gre to samo za bonitete financiranja, potem predlagam oziroma ne predlagam, bi bil edini normalen predlog in edini resen predlog - čeprav je ta resen, in je tisti, ki ga je pisal, zelo resno mislil, se strinjam s tem - da so vse občine mestne občine, imamo vsi enako. Saj v bistvu imamo v tej Sloveniji samo dve mesti, vse drugo niso mesta; vse drugo so mesta, vključno z Rogaško Slatino, in če se naša občina odloči, da se bo razglasila za mesto, bo tudi postala mesto, vendar ne bo mestna občina. To je ta problem.
Če bo ta amandma sprejet, predlagam predlagateljem zakona o financiranju občin, da spremenijo zakona o financiranju občin in da tiste ugodnosti, ki gredo mestnim občinam, pač črtajo, in s tem bomo spet na tistem, kjer smo bili v začetku in smo zdaj tukaj. Tako, da teh stvari jaz ne jemljem za neresne, ker so presneto resne. Vsak, ki je dal ta predlog, je resno mislil in ve, zakaj ga je dal - zato, ker bo s tem več dobil. Ampak na koncu bo, upam, prišel kolega, ki sem ga zadnje dni večkrat omenjal, poslanec Kopač, in bo rekel, proračun bo rekel: toliko je; in ker bodo mestne občine dobile več, bodo vse druge dobile manj, vključno z mestnimi, vendar bodo te kljub vsemu v boljšem položaju.
Tako, da čeprav me mika, da bi podprl ta amandma, predvsem iz razlogov, ki jih navajajo v obrazložitvi, da je to potrebno zaradi regionalizma, ker to pomeni, da bomo v Sloveniji imeli še bistveno več regij, kot jaz mislim, da bi jih bilo potrebnih, še bistveno več. Ampak kljub vsemu mislim, da je bolj pametno - pametno je vse, ampak bolj pametno - da se tega predloga ne podpre. Čeprav vem, da bi moj strankarski kolega iz gospostva Škofje Loke srčno rad imel mestno občino. Saj, Škofja Loka je že mesto. In tudi to bo treba enkrat ločiti - eno je mesto, eno so mestne občine. Tudi po odločbi ustavnega sodišča, mislim, da je bila to prva, ki je govorila, ko je tudi nekatere mestne občine, med njimi Koper, Novo mesto, pa mislim da tudi Nova Gorica, da to niso mestne občine, ker so prevelike, ker obsegajo - gospod iz Kopra mi boš že repliciral! - ampak tako je bilo. Koper - ne oporekam, da je mestna občina - vendar takšna, kot je, tudi po definiciji zakona in stališču, kot ga je zavzelo ustavno sodišče, ni mestna občina. In Nova Gorica ne more biti z Banško planoto mestna občina, in Kranj s Krvavcem je težko mestna občina, in Novo mesto in podobno, in tako naprej. Ampak, poglejte, ponavljam - samo še šest, sedem sekund - to je zaradi tega, ker me ne bo nihče več prepričal, ker bo zakon o financiranju občin dal tem občinam... (Opozorilni pisk za omejitev razprave.)... prednosti pred vsemi drugimi občinami, ki bodo ostale navadne občine za navadne državljane.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Juri, potem gospod Feri Horvat, ker sem prej naredil napako, ko sem vas že napovedal.
AURELIO JURI: Zahvaljujem se kolegu Mozetiču, ker mi je dal priložnost, da nastopim za mikrofonom prej, kot sem se najavil, v obliki replike na njegove trditve okrog mestne občine Koper.
Prav zaradi našega statusa, ki ga ustavno sodišče mestni občini Koper izpodbija - in v tem je konflikt tudi s krajani tega prostora - je v tem, da mestna občina Koper presega vse pogoje, ki jih mestna občina mora izpolnjevati v skladu z zakonom - število prebivalcev, število delovnih mest - in vse parametre, ki jih zakon vsebuje. Občina Koper - jaz sem enkrat trdil - je podeželsko-mestna in kakorkoli že, seveda občina. Vprašanje je, da smo mi to vkalupili v neke kategorije, ki jih v praksi težko uresničuješ. Jaz sem bil vedno bolj naklonjen temu, že na začetku, ko smo oblikovali zakon, da mi teh kategorij ne bi tako zapirali; da bi mi imeli občine in da bi imeli glavno mesto. Med občinami pa, seveda, glede pristojnosti, financiranja in drugih zadev, pač prilagajali velikosti, potencialom, kritičnim masam, populaciji, površini, geografski lociranosti in tako naprej, in temu prilagajali tudi pravice in obveznosti, tako kot imajo v razvitih družbah. Mi smo pa to vkalupili. Tukaj se strinjam s tistimi, ki pravijo, da taki modeli niso najbolj primerni, znotraj katerih pa se težko vsi najdemo, kljub temu da izpolnjujemo morda zelo sorodne in podobne pogoje, kot sosed.
Jaz sam trdim in bom nasprotoval amandmajem, ki vodijo v to smer, da bi kar tako danes ustanavljali nove mestne občine, iz enega samega načelnega razloga. Mi smo že odstopili od kriterija upoštevanja maksimalnega upoštevanja kriterijev pri občinah in veste in vidimo, kaj se je vse zgodilo. Govorim o 13.a členu. Ko smo že v prvi teritorialni organiziranosti spregledali te pogoje in omogočili, da so nastale občine, ki ne izpolnjujejo vseh pogojev - danes ob dodatni členitvi, gremo še dlje od tega - dajmo se vsaj pri tej kategoriji, ki smo jo še enkrat, ponavljam, umetno ustvarjali pred štirimi leti - mestne občine - izpolnjevati maksimalne pogoje. Od sedanjih mestnih občin, kolikor je meni znano, samo ena mestna občina ne izpolnjuje teh pogojev. Če se ne motim, Slovenj Gradec. Pa ne zaradi tega, sedaj pa se na to sklicevati in ustanavljati celo vrsto drugih.
Soglašam z Mozetičem, ko pravi, vse; ker tukaj ni več meje. Kje je spodnja meja, zato da neko mesto ali neka občina dobi tak status? Ni je! Če odstopimo od tega kriterija, ki je zapisan v zakonu - jaz še enkrat apeliram, da se držimo do zadnje vejice pogojev, ki jih zakon zapisuje. Da ne govorim o zakonitosti postopka!
Zato še enkrat izkoristim priliko in obrazložim svoj glas. Bom nasprotoval vsem amandmajem, ki ustanavljajo kar tako nove mestne občine. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika gospod Feri Horvat, za njim Vincencij Demšar.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!
Sam sem proti temu amandmaju in oporekam vsem tistim, ki so do sedaj zagovarjali tako rešitev. Mislim, da bi bilo celo zelo neodgovorno tako na hitro, serijsko - opravičujem se izrazu - tukaj proizvajati mestne občine, brez da bi se zavedali in vedeli, kakšen so materialne in druge posledice. Prepričan sem, da bi to bil v bistvu odmik ali da bi bilo to celo proti ideji uvedbe lokalne samouprave in da bi - razvojno gledano - zelo negativno delovalo oziroma bi bilo v nasprotju z potrebo po enakomernejšem razvoju Slovenije. Bil bi celo bolj radikalen in bi obratno zastavil vprašanje oziroma predlagal; da bi razmišljali o tem, da bi sploh institut mestnih občin ukinili. Imejmo mesta, imejmo občine, imamo glavno mesto, tako kot ga imajo druge države, ki imajo običajno tudi status dežela ali pokrajine. In v tem bi bila potem smiselna rešitev. Seveda potem pa po drugi strani območna oziroma regionalna organiziranost.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Horvat za repliko. Replika, gospod Demšar, za njim kolega Bevk. Vsi ste zapisani, še trije.
VINCENCIJ DEMŠAR: Repliko imam gospodu Koširju, ko je rekel, kako smo se pravzaprav lotili navadnih občin, sedaj smo pa prišli še na mestne občine. Opozoril bi ga, da je v Poročevalcu, na strani 166 napisano: amandma k 2. členu; kot mestne občine se ustanovijo in so potem naštete. Torej ne gre samo za običajne občine, ampak tudi za druge občine, to pomeni za dve vrsti občin.
Mnenje, ki je bilo tu rečeno, da imamo v Sloveniji samo dve mesti, ki bi bili lahko mestni občini - ne vem od, kje je prišla taka misel. Torej, če mi gremo proti severu ali proti zahodu, poznamo razliko med navadnimi in med mestnimi občinami. Nekateri, ki temu ugovarjate, pravite, zakaj na tako "furijo", zakaj se tako naenkrat mudi. Poglejte, ta zadeva se vleče že štiri leta in nič se ni naredilo na tem področju. Samo v prvi rundi so nekateri "zlobirali", da so prišli tudi preko kriterijev do mestne občine, ostali naj pa ponižno čakamo in brez pritožbe gremo naprej.
Soglašam pa s tem, kar pravi gospod Horvat, ko pravi, da bi bil možen tudi drugačen sistem. S tem pa soglašam. Ampak, da pa sedaj imamo teh 11 mestnih občin, ostale pa navadne občine... Torej Škofja Loka, ampak zdaj pa ne bom imenoval občine, ki imajo manj kot 500 prebivalcev; ampak 1000 let star kraj, mesto Škofja Loka je enako šteto, kot so nekatere občine tudi po današnjem sklepu, ki imajo status občine. Ljudje božji, kje pa pravzaprav smo?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Zelo na glas med seboj razpravljate. Predlagam, da stopite v preddverje in da tisti, ki poslušajo, lahko normalno delajo naprej. Replika gospod Bevk, za njim gospod Trofenik. Pa še prosil bi, da kolegi poveste, komu replicirate. Gospod Demšar je povedal.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Repliciral bom mojim predhodnikom, tudi gospodu Tomažiču oziroma njegovemu kolegu. Torej nasprotovati prav vsem predlogom...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Koširju.
SAMO BEVK: Pardon, ja, gospodu Koširju. Nasprotovati prav vsem predlogom za nove mestne občine, ki smo jih dobili na klop, ali govoriti o tem, da so predlogi celo neresni, se mi zdi neupravičeno. Ne bom govoril o argumentih za mestno občino Idrijo, tudi sam sem predlagal tak amandma. Naj povem samo to, da je bila Idrija v začetku tega stoletja po velikosti in gospodarski moči drugo mesto na Kranjskem, po 2. svetovni vojni pa je celo že imela status mestne občine. Ima tako vse atribute mestne občine, od gospodarskih, kulturnih, izobraževalnih, ima celo regijski značaj. Edino število prebivalcev ne ustreza tej mestni občin, vendar smo ugotovili tudi, da obstoječe navadne občine mnogokrat ne ustrezajo temu kriteriju in celo ena izmed že veljavnih mestnih občin tudi ne.
Zato bi predvsem opozoril na to, da je zelo res, da mesta v naši državi nimajo ustreznega statusa in da bo posebej v tej smeri treba reševati - iskati ustrezne rešitve. Namreč vsi tisti, ki imamo status mesta, vendar ne dovolj velikega števila prebivalcev za določitev mestne občine, se čutimo prikrajšane - tako statusno kot finančno. Zato sem predvsem za to, da se uredi status mest kot takih. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Bevk. Replika, gospod Trofenik, za njim gospa Beblerjeva.
VILI TROFENIK: Hvala lepa za besedo. Repliciram kolegu Mozetiču, čeprav je karikiral, ampak uporabljam institut replike: v financiranju, da je to bodoči zakon ali sprememba povzročil apetite po statusu mestnih občin. Opozarjam, da razlika v 0,8% ali 0,4% izhaja iz vsebine in da je v tistih sredinah pač neka vsebina in ne glede na deklariranje eventualnih dodatkov v teh sredinah ni vsebine ali stroškov, ki bi opravičevali ta dodatek. Še enkrat ponavljam, gre za špekulacijo in če dovolite, predsednik, imam proceduralnipredlog, in sicer zahtevam pol ure odmora v imenu poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi, do sedaj je bila praksa in mi smo z veseljem ustregli predlogu za posvetovanje med razpravo in replikami, toda vedno, kadar se je tako vztrajalo, nismo temu nasprotovali. Ker poslanska skupina Slovenske ljudske stranke predlaga polurni odmor za posvetovanje v svoji poslanski skupini, potem ugotavljam, da je danes državni zbor izčrpal delo. Ura je štirinajst, danes državni zbor dela do 14. ure. Nihče ni predlagal druge rešitve. Prosim, gospod Trofenik, ali spreminjate svoj proceduralni predlog?
VILI TROFENIK: Dopolnjujem svoj predlog, da se nadaljuje, vendar da se pol ure prekine. (Smeh v dvorani.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi, če bi se to zgodilo, lahko samo na podlagi večinske odločitve državnega zbora. To pomeni, da je bil podan predlog, da državni zbor danes nadaljuje po 14. uri. O tem se nismo dogovarjali, niti na delovnem pogovoru ne. To je nov predlog. Če na njem vztrajate, ga dam na glasovanje, sicer pa ne. Ali vztrajate na tem predlogu, gospod Trofenik? Gospod Trofenik predlaga, da državni zbor danes nadaljuje sejo. Do kdaj? Do zaključka druge obravnave zakona o ustanovitvi občin. Ugotavljamo prisotnost! (Nemir v dvorani.) Saj se boste z glasovanjem odločili. Samo mirno sedite in se bomo odločili. Prosimo, da se prijavimo in se odločimo večinsko. Ugotavljamo prisotnost! Nekateri kar stoje. (57 prisotnih.)
Kdo je za proceduralni predlog gospoda Trofenika? (24 poslancev.) Je kdo proti? (39 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog gospoda Trofenika ni bil sprejet. To pomeni, da danes državni zbor prekinja to točko dnevnega reda. Nadaljujemo v torek ob 14. uri. Seja je zaključena.
Prosim, neformalno. Magister Schiffrer ima kratko obvestilo za poslance.
MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Še eno obvestilo prosim. Komisija za Slovence doma in po svetu ima takoj sestanek, ne ob 14.00 uri, kot je bilo rečeno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Schiffrer.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 17. JULIJA 1998 OB 13.41 URI.)