Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik zbora. Seja se je pričela ob 14.16 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam 19. izredno sejo Državnega zbora Republike Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi prvega in drugega odstavka 51. člena in 54. člena poslovnika državnega zbora.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Franc Čebulj - je tukaj, doktor Jože Zagožen tudi, Roberto Battelli. Prosim, da ugotovimo prisotnost! (81 prisotnih.)
Ugotavljam, da je državni zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predsednika Vlade Republike Slovenije, doktor Janeza Drnovška, podpredsednika vlade, gospoda Marjana Podobnika ter ostale člane vlade. Pisno se je opravičil doktor Marjan Jereb, minister za zdravstvo. Vabil sem tudi predstavnika Urada predsednika Republike Slovenije, predstavnike Državnega sveta Republike Slovenije, predstavnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije, predstavnika Računskega sodišča Republike Slovenije, predstavnika varuha človekovih pravic, guvernerja Banke Slovenije, doktor Franceta Arharja, generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter vse lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 19. izredne seje državnega zbora, ki sem jo sklical na dogovoru, na podlagi dogovora kolegija predsednika državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli s sklicem 19. izredne seje in sicer 14. januarja letos. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena poslovnika državnega zbora, to pomeni, da najprej razpravljamo o predlogih za umike in o predlogih za razširitve in nato o dnevnem redu v celoti.
Prehajamo na predloge za umike. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda nismo prejeli. Želi v zvezi s tem kdo besedo? (Želi.) Gospod Janez Janša. Prosim.
JANEZ JANŠA: Spoštovani gospod predsednik, kolegice in kolegi! V imenu poslanske skupine Socialdemokratske stranke predlagam, da se z dnevnega reda umakne 1. točka, ki se glasi: "Predlog predsednika Republike Slovenije za določitev kandidata za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice." V obrazložitvi roka za zbiranje predloga možnih kandidatov za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je bil določen v pozivu predsednika republike, je bil včerajšnji dan, to je ponedeljek 19. januarja, določen kot rok za vložitev kandidatur in današnji dan kot rok, v katerem naj bi državni zbor izvolil še enega kandidata na listo treh kandidatov za sodnike Evropskega sodišča. Domneva, vsebovana v obrazložitvi tega poziva, da bi tako pospešena izvolitev omogočila Sloveniji, da bi o njeni listi bile opravljene volitve slovenskega sodnika že na zasedanju parlamentarne skupščine Sveta Evrope v ponedeljek 26. januarja, je neutemeljena.
Iz uradne informacije, z dne 17. decembra 1997, ki je bila podana poslancem tega državnega zbora, je razvidno, da je bil zadnji rok za predložitev kandidatov, ki bi jih lahko volila parlamentarna skupščina na zasedanju 26. januarja, 18. december 1997.
Citiram: "Sodnike držav članic, ki do takrat ne bodo predložile svojih kandidatur, bo parlamentarna skupščina Sveta Evrope volila na svoji naslednji seji, ki bo 20. do 24. aprila 1998."
Procesni razlogi, ki so jasni, znani, pravijo, da ni mogoče, da bi slovenska lista, ki bi dospela v Strassburg na jutrišnji dan, se pravi 21. januarja, bila predložena na sejo parlamentarne skupščine za 26. januar.
Razlogi za to so naslednji:
Prvič. O tej listi je na podlagi neformalne procedure, ki je določena z odločbo odbora ministrov Sveta Evrope, z dne 28. maja 1997, potrebno opraviti preučitev možnih kandidatur. S to proceduro generalni je sekretar Sveta Evrope, s posebnim dopisom z dne 6. oktobra 1997, seznanil tudi slovensko zunanje ministrstvo. Procedura določa, da morajo države, ki so pogodbene stranke konvencije, predložiti najprej neformalne kopije življenjepisov možnih kandidatov za izvolitev sodnika Evropskega sodišča, da mora posebna skupina preučiti te kandidature in o njih neformalno izmenjati stališča, še prej predno je lista formalno predložena odboru ministrov, ki jo
nato šele predlaga parlamentarni skupščini.
Z vsemi kandidati z liste se opravi pred volitvami v parlamentarni skupščini intervjuje, tako imenovane "hearinge", to se opravi pred posebnim podkomitejem skupščinskega odbora za pravne zadeve in človekove pravice. Brez teh intervujejev brez teh hearingov, volitev in kandidatura ni možna. Hearingi so obligatorni.
Oba ta dva predpisana postopka iz te procedure je nemogoče opraviti do 26., glede na to, kakšne roke imajo ustrezna telesa Sveta Evrope.
Svet Evrope tudi nikoli ne krši teh procedur, doslej se to nikoli ni zgodilo. Kajti v primeru, če bi bile te procedure kršene, bi to pomenilo diskriminacijo kandidatov, v tem primeru z naše liste kandidatov, v primeru z vsemi ostalimi, ki so imeli dovolj možnosti za predstavitev svojih stališč.
Zaradi tega bi morali Slovenijo po predložitvi vseh kandidatur, tudi te, ki je predložena danes s strani predsednika države, in še pred končno določitvijo liste v državnem zboru, kar naj bi storili že danes, poslati življenjepise treh možnih kandidatov v Strassburg v neformalno proceduro. Šele po tej opravljeni neformalni proceduri, bi se lahko izpeljale volitve v državnem zboru, saj sicer glede na pravno obvezo in pravno obvezo, naravno volitev, ta procedura ne bi imela smisla.
Vse to pomeni, da ni nikakršne potrebe za to, da se volitve še enega kandidata z liste, za listo treh sodnikov Evropskega sodišča, opravi danes. Volitve v parlamentarni skupščini Sveta Evrope bodo šele aprila in prej je treba opraviti vso to neformalno proceduro. Gre za izredno pomembno kandidaturo. Na to kandidaturo se v veliki meri veže ugled države, ki jo predlaga, in teh postopkov seveda ni mogoče opraviti na vrat na nos, čez noč. Poleg tega mora državni zbor prej, preden odloča o listi - vsaj prav bi bilo tako - določiti pravilo o določitvi vrstnega reda treh kandidatov na listi, kajti ta vrstni red je zelo pomemben. Pri tem ne bi smeli upoštevati tistega, kar je bilo neformalno predlagano, dobljenega števila glasov, ker postopki volitev niso bili za vse kandidate opravljeni v enakih pogojih. Drugače je, če se voli za listo treh kandidatov kot za listo, na kateri je samo en kandidat, voli se pa samo enega.
Zato, da predlagamo umik te točke z dnevnega reda, je še en razlog, nastal pa je danes na seji komisije za volitve in imenovanja, kjer smo o tem odločali. Protest devetih poslancev, članov te komisije, smo že vložili pri predsedniku državnega zbora. Šlo je za enostavno goljufanje pri štetju glasov. Predsednik komisije za volitve in imenovanja, gospod Maks Lavrinc, je dal na glasovanje sklep, da komisija ugotavlja, da je bil postopek izpeljan, in da državni zbor opravi volitve. Po glasovanju je ugotovil, da je za tak sklep glasovalo devet poslancev in da je bilo osem proti. Vsi, ki smo glasovali proti, smo videli, da nas je proti glasovalo devet. Predsednik je kljub temu ugotovil, da je proti glasovalo samo osem poslancev, članov komisije, in da je sklep sprejet. Predlagal sem ponovitev glasovanja; za to, da se glasovanje ponovi, je glasovalo ravno toliko poslancev kot proti, da se postopek ponovi, in postopka glasovanja nismo ponavljali, čeprav smo se tam prešteli za mizo in je bilo ugotovljeno, da sklep, da je bil postopek izpeljan in da se predlaga nadaljnja procedura, ni bil sprejet - devet za, devet proti. To je očitna goljufija pri štetju. Vseh devet poslancev, ki smo glasovali proti temu sklepu, je potem tudi podpisalo ta protest - stvar je možno dokazati, ne gre za dvome ali pa za sume, gre za devet ljudi iz mesa in krvi, ki smo bili prisotni na seji in ki znamo vsi šteti. Že zaradi tega - mislim, da se je na tako očiten način to prvič zgodilo v tem državnem zboru - je nujno, da se ta komisija še enkrat sestane in da še enkrat korektno odloča o tem sklepu. Šele potem je možno to točko uvrstiti na dnevni red.
Se pravi, poleg vsebinskih razlogov, ki zadevajo proceduro izvolitve sodnikov Evropskega sodišča za človekove pravice pred parlamentarno skupščino Sveta Evrope, obstajajo tudi povsem, bom rekel, praktični, proceduralni razlogi, ki so nastali danes v komisiji za volitve in imenovanja, in ki predstavljajo nekaj, kar se v nobenem demokratičnem parlamentu ne bi smelo zgoditi. Najprej narobe prešteješ glasove, razglasiš napačen rezultat, potem pa z neodločenim številom glasov blokiraš predlog, da se ponovi glasovanje in lahko karkoli brez večine glasov na tak način sprejmeš. Če se je pozicija odločila oziroma tukaj ni šlo za vladno pozicijo, šlo je za drugačno razporeditev glasov, skratka, če nekdo sprejme odločitev, da se bo zdaj tako delalo v tem parlamentu, potem nas nekaterih ne bo zraven.
Ampak še enkrat ponavljam predlog. Poslanska skupina Socialdemokratske stranke predlaga, da se iz teh dveh razlogov 1. točka dnevnega reda umakne in preloži na naslednjo sejo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Janezu Janši, ki je v imenu poslanske skupine Socialdemokratov predlagal, da se umakne 1. točka dnevnega reda izredne seje in se jo prestavi na naslednjo sejo.
Preden bom po postopku, kot je določeno s poslovnikom dal besedo predstavnikom predlagateljev, poročevalcem matičnega delovnega telesa itd, bi rad povedal naslednje, da sem v zvezi s protestom, ki so mi ga posredovali člani komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, da sem ga takoj posredoval vsem vodjem poslanskih skupin v državnem zboru. Glede časovnih rokov, glede same izvolitve kandidata za sodnika evropskega sodišča, pa sem danes članom komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve tudi posredoval pojasnilo do nekaterih vprašanj, ki mi ga je na moj predlog, na mojo željo posredovala gospa Magdalena Tovornik, veleposlanica in stalna predstavnica Republike Slovenije pri Svetu Evrope. Torej to gradivo so prejeli predsednik in člani KVIAZ-a.
Želi besedo predstavnik predlagatelja? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? Želi besedo predstavnik vlade? Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Torej, ker ne želijo, ni potrebno, da predlagatelj umika dodatno obrazloži svoj predlog in dajem torej na glasovanje predlog, da se umakne 1. točka 19. izredne seje državnega zbora. Ugotavljamo prisotnost! (85 prisotnih.)
Kdo je za predlog, da se umakne 1. točka iz dnevnega reda 19. izredne seje? Kdo je za? (39 poslancev.) Kdo je proti? (41 poslancev.) Ugotavljam, da predlog za umik 1. točke z dnevnega reda ni bil sprejet.
Ali je še kakšen predlog za umik? Ni predlogov. Potem prehajamo na predloge za širitve dnevnega reda. Prejeli smo več predlogov, ki smo jih tudi razmnožili v pisni obliki in mislim, da ste jih poslanci prejeli na klop. Poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov predlaga razširitev dnevnega reda 19. izredne seje s točko - mnenje predsednika Republike Slovenije ob razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prometnem davku in zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih za socialno varnost. Kot gradivo za obravnavo navedene točke predlagajo, da se uporabi pismo predsednika republike Milana Kučana predsedniku državnega zbora z dne 15.1.1998, ki so ga tudi poslanci prejeli ter gradivo poslanske skupine Združene liste, ki je podana s predlogom za razširitev. Dovolite mi, da o tem predlogu... Želi predlagatelj razširitve te točke dnevnega reda besedo? Besedo ima gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Poslanska skupina je, kot je korektno povedal gospod predsednik, včeraj vložila predlog za razširitev s tem, da bi obravnavali mnenje predsednika Republike Slovenije ob razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prometnem davku in zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih za socialno varnost. Gradivo ste prejeli na klop. Prepričani smo, da so formalni razlogi za vložitev izpolnjeni, ker je gradivo poslancem dano in ker so razlogi za razširitev nastopili po sklicu seje, saj je to pismo prispelo v državni zbor 15. januarja, sklic seje pa je bil 14. januarja.
Kar zadeva vsebinske razloge, pa mi dovolite glede na to, da ste prejeli gradivo, da jih širše ta moment ne razlagam, navedel bom pa tri razloge, ki nas k temu vodijo. Prvo je dejstvo, da je Državni zbor Republike Slovenije pri ponovnem glasovanju o obeh zakonih ta dva zakona sprejel kljub opozorilu, da gre za očitno neustavnost ene določbe zakona, ki govori o tem, kdaj prične zakon veljati. Iz tega razloga je prišlo do zapleta pri objavi in menimo, da je prav, da se na takšno dejstvo opozori, ker ne vemo, da bi že kdajkoli kljub jasnemu opozorilu sekretariata večina v državnem zboru takšen, očitno neustaven zakon oziroma neustavno določbo zakona izglasovala.
Drugo. Menimo, da je razlog, da se to obravnava tudi v tem, ker še danes ostaja za državljanke in državljane nejasno, kdaj so pravzaprav ti zakonu stopili v veljavo. Gre za zakon, ki spreminja stopnjo prometnega davka, navidezno ali pa formalno res od 5 na 6,5%, vendar je to 30%, da se zastopimo, to ni nekaj drugega, in pomeni seveda tudi drugačne prispevke za socialno varnost, zopet pomembna stvar, ki zadeva zelo širok krog državljanov in širok krog izvajalcev in še danes je nejasno, ali ta zakon že velja ali ne velja.
Najbrž, glede na ugotovitve našega sekretariata, je nesporno, da ta zakon še ne velja. Zaradi tega, ker njegova veljavnost retroaktivna ne more biti, ravno tako je sekretariat za finance, ki po našem prepričanju, sicer nima nobenih strokovnih usposobljenosti, še manj pa formalnih kriterijev ali pravic, da bi lahko razlagal, kdaj zakon velja, rekel, da v primeru nejasne določbe pač on kot odbor za finance meni, da bi zakon moral začeti veljati 15 dan po objavi, se pravi tudi še ne more veljati, in da bo takšno tolmačenje dano. Jaz mislim, da je to velik problem, da tega še danes ne vemo in da so posledice take, da kaže na to opozoriti.
In tretje. Mi smo, kot poslanska skupina prepričani, da bi morda ne bilo treba obravnavati tega vprašanja v državnem zboru, če bi šlo za osamljen primer. Prepričani pa smo, da ne gre in da je razlog ali povod za tako odločanje dejstvo, da se ta državni zbor spreminja v tovarno, ki po hitrem postopku brez premisleka mora sprejemati zakone, ki so slabo pripravljeni, kjer nobena opozorila, da neustrezne določbe nimajo več veljave, ampak je edino pomembno, da se zakon sprejme tako, kot je bil predlagan in da je tudi to razlog, da o tem premislimo in zato tudi dajemo v prilogi oziroma v tem gradivu določene možne sklepe, ki bi jih sprejemali.
Prosim, da štejemo vse te razloge za toliko tehtne, da je vredno, da državni zbor zaradi kvalitete svojega dela, zaradi ugleda tega najvišjega zakonodajnega organa v državi, sprejme to na dnevni red in se dogovori, kako bo v bodoče delal, da se take in podobne stvari ne bi ponavljale. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospodu Miranu Potrču.
Dovolite mi, da na kratko komentiram, če je dovoljena ta beseda. Predlog za razširitev dnevnega reda - seveda v smislu poslovniških določb - v predlogu za razširitev se navaja, da je v skladu s 64. členom poslovnika državnega zbora, ker je bilo pismo predsednika republike poslano 15. januarja, to je po sklicu 19. izredne seje državnega zbora. Iz dopisa in predlaganih sklepov tudi izhaja, da je potrebno na zboru razpravljati o nekaterih pomanjkljivostih delovanja državnega zbora, ki se nanašajo na različna vprašanja, tako poslovniška, informacijska in tudi ustavno pravna. Sam ne nasprotujem predlogu, da bi se na seji državnega zbora razpravljalo o delovanju državnega zbora. Menim pa, da je v tem primeru predlog naziva točke, glede na problematiko, o kateri naj bi se razpravljalo, in o sklepih, o katerih naj bi odločal državni zbor, da je preozek.
Prav tako bi rad opozoril, da se v skladu s poslovniškimi določbami in razlagami poslovniške komisije o mnenju predsednika republike na državnem zboru ne razpravlja in ne sprejema sklepov. Lahko pa se sklene, da bo vprašanje, predstavljeno v mnenju predsednika, obravnaval v okviru posebne točke dnevnega reda ter sprejel sklep o tem, kdo naj pripravi gradivo in kdaj bo obravnavano. Prav v smislu te zadnje misli tudi ocenjujem, da je predlog s strani poslanske skupine Združene liste podan. Sam pa ne želim komentirati predlogov sklepov, ki so dani kot predlogi glede teh sklepov.
Sprašujem predstavnika sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ali želi besedo pri tem predlogu? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Predlagatelj ne bo dodatno obrazložil - ali želi predlagatelj dodatno obrazložiti svoj predlog? (Ne želi.)
Preden dajem na glasovanje predlog o tej točki, bi vsekakor povedal še naslednje, v smislu prej rečene ocene te predlagane dodatne točke dnevnega reda. Njen naslov bi se moral glasiti v naslednjem: ne "Mnenje predsednika Republike Slovenije", pač pa "Obravnava vprašanja ustavnosti, ki izhaja iz mnenja predsednika republike ob razglasitvi zakonov..." in potem se našteje oba zakona.
Predlagatelji soglašajo s tako spremembo točke, če bo sprejeta na dnevni red. Ugotovimo prisotnost! (84 prisotnih.)
Kdo je za to, da se 19. izredna seja razširi s točko dnevnega reda, kot jo je predlagal gospod Miran Potrč? (36 poslancev.) Je kdo proti? (44 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog za razširitev dnevnega reda s to točko ni bil sprejet.
Poslanska skupina Združene liste predlaga državnemu zboru, da se razširi dnevni red 19. izredne seje z dvema novima točkama: s predlogom zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o davku na izplačane plače, hitri postopek, in s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem prometnem davku od posebnih iger na srečo, hitri postopek. Tudi ta predlog ste v pisni obliki prejeli vse poslanke in poslanci.
Na kolegiju predsednika državnega zbora, ki je bil v torek, 13. januarja, predstavnik vlade pri tem vprašanju ni predlagal, da bi se uvrstila navedena zakona na dnevni red te izredne seje. Vlada je tudi kot predlagateljica obeh zakonov 12. januarja obvestila državni zbor, da umika predloga za obravnavo obeh zakonov po hitrem postopku, in zboru predlaga, da zakona obravnava po rednem postopku.
Na seji kolegija je gospod Miran Potrč omenil, da, če vlada ne bo predlagala teh dveh zakonov na dnevni red oziroma če ne bo ponovno razmislila o svoji odločitvi, da spremeni status zakonov, torej iz rednega postopka nazaj v hitri, da bo o tem razmislil sam oziroma da bo to storila poslanska skupina, ki ji gospod Potrč pripada. Tekom celotne razprave smo potem na kolegiju govorili o drugih možnih dodatnih točkah dnevnega reda in zato sam teh dveh zakonov nisem uvrstil na 19. izredno sejo. Kot je pa v obrazložitvi zapisano, poslanska skupina Združene liste meni, da so zato nastali razlogi, torej, da pač, ker nisem uvrstil teh dveh zakonov na 19. izredno sejo kljub temu, da je bilo na seji kolegija to predlagano. Tukaj bi rad opozoril na zelo občutljivo vprašanje interpretacije četrtega odstavka 64. člena poslovnika državnega zbora, namreč kdaj nastanejo razlogi za širitev dnevnega reda - po sklicu redne ali izredne seje. Rad bi povedal še to, da je bila podobna situacija, ne pa povsem enaka kot ta, na zadnji izredni seji, ko je državni zbor razširil dnevni red z eno od točk ob dejstvu, da je ugotovil, da določen zakon ni bil na dnevnem redu. O tej temi sicer takrat kolegij ni razpravljal. V zvezi s predlogom poslanske skupine Združene liste, da naj državni zbor navedena predloga zakona obravnava po hitrem postopku, pa je potrebno ugotoviti, da vrsto postopka obravnava zakona v državnem zboru do odločitve na seji zbora lahko predlaga oziroma spreminja le predlagatelj zakona. V tem primeru je to Vlada Republike Slovenije. To pomeni, da sta oba zakona v državnem zboru vložena v prvo obravnavo.
Iz teh svojih besed bi povzel naslednje, da niso nastali razlogi po sklicu izredne seje in v tem primeru predlogov za širitev dnevnega reda ne bom dal na glasovanje. Ali predlagatelj ali kdorkoli ugovarja moji odločitvi? Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Glede na glasovanje ob prejšnjem predlogu ne ugovarjam in ne predlagam v kakšnem posebnem pričakovanju, da bo koalicija razumela, da bi bilo koristno, če kdaj upošteva, da je dogovarjanje o skupnih problemih v tem državnem zboru pametno, ne pa, da je pametno, da je samo teža roke in število rok tista, ki odloča o vsebinskih vprašanjih, vendar kljub temu najkrajše, gospod predsednik, naslednje.
Kar zadeva korektnost vložitve postopka v zvezi s 64. členom, ste vi prav opozoril, da so argumenti, ki jih mi uporabljamo, bili na 18. izredni seji uporabljeni in zadostni, da je lahko prišlo do glasovanja. Šlo je za predlog, prvopodpisanega gospoda Anderliča o podaljšanju tako imenovanega moratorija o zakonu o denacionalizaciji, argumenti so bili uporabljeni popolnoma enaki, vam zadostni in tega vprašanja niste postavili.
Menil bi, da je prav, da kot predsednik državnega zbora uporabljate enake argumente in enak način ne glede na to, ali predlog zakona da koalicijski poslanec ali opozicijski, in predlagal bi, da to na glasovanje daste. Kar zadeva vprašanje hitrega postopka soglašam, da glede tega je vprašanje odprto. Rad bi pa opozoril na naslednje.
Naš interes v poslanski skupini je, da se ta dva zakona uvrstita na dnevni red, če je treba tudi po rednem postopku. Povedal bom zakaj. Iz razloga, ker smo bili še decembra meseca prepričani, da jih je vlada v postopek vložila z resnim namenom. Obrazložila je namreč, da zakon o davku na izplačane plače vlaga zato, da bi se znižali oziroma razbremenili stroški dela v delovno intenzivnih panogah brez, da bi kakorkoli rekla, da bo ta zakon sprejet samo, če bodo sprejeti tudi drugi vladni zakoni. Jaz sem prepričan, da je razbremenitev stroškov dela politika vlade tudi še naprej. In zato ne morem sprejemati dejstva, da je kasneje ugotovila, zdaj pa to več ne predlagamo zaradi tega, ker nam državni zbor vsega drugega pravočasno ni sprejel.
Če torej to ne bo prišlo na dnevni red, bo vlada v najkrajšem času ugotovila, da naj tega zakona državni zbor sploh ne sprejme. Potem gospodje iz vlade in gospe in gospodje iz koalicije bodite korajžni in povejte državljanom, da tega zakona pač ne bo, ker ga vlada in koalicija umika iz paketa varčevalnih ukrepov, ker razbremenitev gospodarstva ni več potrebna. Enako velja kar zadeva zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem prometnem davku od iger na srečo, po katerih bi občine, v katerih obstojajo podjetja, ki opravljajo posebne igre na srečo, dobile 48% posebnega prometnega davka, po 2% pa dve fundaciji. Enako je vlada, brez da bi to vezala s čemerkolim drugim rekla, decembra naj se to po hitrem postopku sprejme, zdaj ugotavlja pa, da ne.
Menim zato, da so razlogi, da se ta dva zakona uvrstita na dnevni red, absolutno utemeljeni, sprejel bom pa na znanje, da boste razpravljali in odločali ali pa razmišljali o tem, ali je možno odločati o njih po hitrem postopku ali samo po rednem postopku, toda tudi redni postopek je zaželjen, da bi čimprej vedeli, ali bomo o teh zakonih v državnem zbor sploh še odločali ali pa ste se gospodje iz vlade in koalicije premislili in drobtinic ali pa bombončkov v paketu varčevalnih ukrepov več ne ponujate. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Potrču.
Njegovo razpravo lahko v skladu s poslovniško določbo razumemo, da je proceduralno protestiral ob moji razlagi poslovnika, zato dajem na glasovanje svojo razlago, izkoriščam poslovniško možnost. Torej moja razlaga je naslednja: da na podlagi 4. odstavka 64. člena poslovnika državnega zbora niso nastali razlogi po sklicu seje, ki bi utemeljevali to širitev. Če bo moja razlaga sprejeta, pomeni, da ne bomo razpravljali o širitvi, če pa ne bo, pa o njej bomo razpravljali. Ugotavljamo prisotnost! (80 prisotnih.)
Kdo je za razlago poslovniških določb, kot sem jo pravkar tolmačil? (46 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da je državni zbor potrdil mojo razlago poslovnika o tem primeru. To pomeni, da predlogov za širitev v obliki, kot so bili predlagani, ne bodo šli v razpravo.
Je še kakšen predlog za širitev dnevnega reda? Gospod Špiletič prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
V poslanski skupini SDS predlagamo, da se dnevni red razširi še z dvema zakonoma, ki naj bi jih državni zbor obravnaval po hitrem postopku in sicer:
Prvič. Z zakonom o prenehanju veljavnosti zakonov o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih za socialno varnosti.
Drugič. Z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o prometnem davku.
Državni zbor je na svoji 18. izredni seji ponovno odločal o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih za socialno varnost in o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakonov o prometnem davku, na katera je državni svet izglasoval veto.
Zakona je kljub temu, da sta vsebovala določbo, da začneta veljati 1. januarja 1998, kar je en teden pred sprejetjem in 16 dni pred objavo v uradnem listu, pred objavo v uradnem listu. Takšni določbi pa sta v očitnem nasprotju z ustavo, ki določa, da lahko zakoni začnejo veljati šele po objavi in ne morejo veljati za nazaj. Ukinitev teh dveh zakonov je po naši oceni najenostavnejši način za izhod iz sedaj nevzdržne situacije, ki je nastala zaradi sprejema teh zakonov, ki vsebujejo protiustavne določbe.
Tako, da je edini namen zakona zagotoviti oziroma predlaganih zakonov, zagotoviti možnost, da se čimprej odpravi sedanje nezakonito, protiustavno stanje in se sprejmejo zakoni, ki bodo v skladu z ustavo.
K našemu ravnanju oziroma predlaganju obeh omenjenih zakonov nas je nekako vzpodbudilo tudi pismo predsednika države, ki je vse poslance nekako vrgel v isti koš in nas opozoril, da smo dolžni v vsakem trenutku spoštovati ustavo in se tega zavedati pri odločanju. Vendar pa menim, da nismo vsi poslanci v tem državnem zboru enako krivi za stanje oziroma sprejem protiustavnih zakonov, o katerih ravno kar govorim. Zato smo to naše stališče oziroma smo na to opozorili tudi predsednika države, ker pa vsebuje tudi nekatere dodatne obrazložitve in mnenja do teh zakonov, bom to pismo prebral, kot dodatno obrazložitev k predlogu za razširitev dnevnega reda s predlaganima dvema zakonoma.
Zapisali smo naslednje:
"V poslanski skupini Socialdemokratske stranke Slovenije smo prejeli vaše pismo, v katerem se zavzemate za dosledno spoštovanje Ustave Republike Slovenije in preprečevanje dejanj, ki bi vodila v brezpravje. Glede na dejstvo, da ste poslance v preteklosti že pozivali, da naj sprejmejo protiustavno odločitev, kot na primer pridružitveni sporazum z Evropsko zvezo, je vaš tokratni poziv, pozitivna sprememba.
Prav tako je pozitivna sprememba vašega stališča iz časa predvolilne kampanje, ko ste izjavili, da ne bi razglasili očitno protiustavnega zakona.
Edini organ, ki je pristojen za odločanje o skladnosti zakona z ustavo, je Ustavno sodišče. O tem ne more in ne sme odločati vlada, predsednik republike, še manj pa delovno telo državnega organa, kot se je to zgodilo v tem primeru. Torej ste se odločili pravilno in kljub očitni neustavnosti razglasili zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prometnem davku in o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih za socialno varnost, saj vam tako narekuje ustava. Upamo, da omenjena stališča napovedujejo enak ravnanje tudi v primerih, ki bodo v nasprotju z vašim osebnim prepričanjem. Želimo pa vas opozoriti, da prenašanje krivde za sprejem zakonov na vse poslance ni korektno. Poslanci Socialdemokratske stranke smo vedno nasprotovali sprejemu zakonov, ki niso v skladu z ustavo. Tako smo storili tudi v konkretnem primeru in na to opozorili vlado ter poslance vladajoče koalicije. Sprejem obeh zakonov očitno kaže na nedopustno delovanje vladajoče koalicije, ki je za zadovoljevanje ozkih strankarskih potreb pripravljena do konca poteptati že krepko načeta pravna načela in temeljne demokratične vrednote."
Tako vsebina pisma kot tudi moje predhodne navedbe in tudi sicer ugotovitve že ob samem sprejemanju teh zakonov so po naši oceni dovolj velik razlog, da podprete razširitev predlaganega dnevnega reda z omenjenima dvema predlogoma, in tako zagotovite pot za odpravo protiustavnega stanja in za sprejem novih zakonov, ki bodo v skladu z ustavo in ki jih bo mogoče tudi nedvoumno izvajati v praksi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Špiletiču. Predlagali ste dve novi točki. Gospod Špiletič predlaga, da se 19. izredna seja državnega zbora razširi z dvema novima točkama: prvo, predog zakona o prenehanju veljavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prometnem davku, in druga, predlog zakona o prenehanju veljavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih za socialno varnost. V smislu prejšnje ocene glede prvega predloga s strani gospoda Potrča, lahko ugotovim naslednje, da za oba predloga velja, da so razlogi nastali po sklicu izredne seje; lahko ugotovim, da ima predlog tudi vsebino. Gradivo je priloženo.
V tem smislu obstaja možnost, da se državni zbor opredeli do obeh predlogov za širitev dnevnega reda. Zato gremo po postopku, kot je določeno v poslovniku. Predlagatelj je že obrazložil. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Potrč, v imenu poslanske skupine Združene liste.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. V poslanski skupini Združene liste predlog podpiramo. Ne trdimo, da je edini mogoč, ne trdimo, da bi takšna morala biti tudi končna odločitev, samo prav bi bilo, da ta državni zbor sanira stanje, kakršno danes v državi obstoja. In ta možnost je bila podana deloma z našim predlogom, ki ni bil sprejet, deloma je podana s predlogom, ki so ga dali kolegice in kolegi iz poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Nemogoče je, da ta državni zbor s svojo vladajočo koalicijo in večino in nemogoče je, da vlada ne čuti odgovornosti za to, da sanira očitno neustavno stanje. Gospe in gospodje, včeraj je predsednik državnega zbora, upam, da sem ga razumel prav, na Odmevih povedal: "Zakoni veljajo." Če zakoni veljajo in to izrazi predsednik državnega zbora, to pomeni, da je, mislim od 9. januarja, ko so bili objavljeni, rečeno pa je bilo, da veljajo od 1.1., potrebno od 1.1. naprej plačevati 6,5%-ni poseben prometni davek in prispevke na socialno varnost, kakor jih določa zakon, čeprav vemo vsi, da bi pomenila uporaba zakona, preden je bil objavljen, kar je očitno neustavna norma.
Ob tem vsi, gospe in gospodje, gledate v klop ali pa ste modro tiho in dovolite, da take stvari ta državni zbor počenja. Mislim, da je to več kot posmeh pravni državni in lepo prosim, dajmo to uvrstiti, potem pa najdimo možnost, da bomo, ali zakone zavrnili ali jih eventualno amandmirali, pa rekli, kdaj začnejo veljati, ker vsi dobro vemo, kdor želi spoštovati proceduro, da bi lahko 8., takrat, ko je bilo vprašanje, ali te zakone sprejmemo ali ne, zakone zavrnili, pa takoj vložili zakone po hitrem postopku z enako vsebino in drugačno normo uveljavitve, ki bi lahko bila tudi, ne 15. dan, ampak naslednji dan, sklicali 19. redno sejo za ta dva zakona in imeli zakone, ki bi začeli veljati že morda 12., 13. ali 15. januarja, nesporno pravno jasno in čisto, brez vsakršnega problema. To se ni dalo narediti samo zato ne, ker velja v tem državnem zboru skrajna ignoranca in nepripravljenost koalicije, da upošteva kakršenkoli resen pravni problem. Če si zamisli, da nekaj mora biti sprejeto, mora biti sprejeto točno tako, kot si je sama zamislila, ne glede na to, da je to celo škodljivo za ideje, ki jih ima. Ker vedeli ste dobro, tudi, če velja neko možno tolmačenje sekretariata za zakonodajo, da bo potem zakon veljal 15. dan, to je kasneje kot če bi bil takoj na novo po hitrem postopku sprejet. In jaz enostavno ne razumem takega ravnanja, dajmo vendar vsaj danes to stvar na en pameten način sanirati, da bodo zakoni prej veljali in hkrati, da bo prišlo do čistega pravnega stanja.
Govoriti o tem, kaj bi naredili 8., samo ta možnost je bila, ker enostavno o zakonih je bilo treba glasovati, ker če ne bi bili zavrnjeni, potem tudi novih ne bi bilo mogoče pripravljati in če ne bi bili objavljeni v uradnem listu, enostavno ne bi začeli veljati nikoli, zato je enkrat proceduro po suspenzivnem vetu treba enostavno končati.
Podpiramo torej ta predlog in če že pri našem predlogu ni bilo pripravljenosti koalicije, da ta problem razreši in sanira, predlagam, da to naredimo vsaj pri predlogu Socialdemokratske stranke. Nismo ljubosumni, kdo ga daje, ker v bistvu gre za vsebinsko enaka vprašanja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Potrč. Predlagam, da opravimo razpravo o obeh predlogih za širitev dnevnega reda, ker nisem pač povedal, katera od teh dveh, kdo temu nasprotuje. Torej, da opravimo razpravo o obeh predlogih, potem pa seveda glasujemo o vsakem predlogu posebej. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Želi predlagatelj dodatno obrazložiti svoj predlog? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem najprej predlog, da se 19. izredna seja razširi z novo točko dnevnega reda, s predlogom zakona o prenehanju veljavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prometnem davku. Ugotovimo prisotnost! (83 prisotnih.)
Kdo je za to širitev dnevnega reda? (41 poslancev.) Je kdo proti? (42 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog, da se dnevni red razširi s to točko, ni bil sprejet.
Sedaj dajem na glasovanje predlog, da se... Prosim, želi kdo besedo? Gospod Jelinčič ima besedo. Prosim.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Gospod predsednik, če se ne motim, je gorela ena lučka, kjer poslanca ni bilo, pri gospodu Tomažiču.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Na glasovanje dajem torej predlog, da se razširi dnevni red z dodatno točko dnevnega reda, s predlogom zakona o prenehanju veljavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih za socialno varnost. Pred tem pa prosim, da vsi poslanci sedijo na svojih poslanskih sedežih. Ugotovimo prisotnost! (85 prisotnih.)
Kdo je za to, da se razširi dnevni red s to točko dnevnega reda, kot sem jo pravkar prebral? (39 poslancev.) Je kdo proti? (44 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni bil sprejet.
Sprašujem, kolegice in kolegi, ali je še kakšen predlog za razširitev dnevnega reda? Če ni, prehajamo na odločanje o predlogih za sprejem zakonov po hitrem postopku.
Vlada Republike Slovenije je zboru predložila predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti DARS d.d. Iz pogodbe o najetju kredita pri banki Kreditanstalt für Wiederbaufban, in predlaga zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Na glasovanje dajem torej predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (82 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je zboru predložila predlog zakona o soglasju Republike Slovenije DARS d.d za najetje kreditov za gradnje avtocestnih odsekov Vransko - Blagovica, Blagovica - Šentjakob, Pesnica - Slivnica, obvoznica Lendava, Kozina - Klanec in Višnja Gora - Bič in predlaga zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa, predstavnik sekretariata, predstavniki poslanskih skupin? Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (40 poslancev.) Kdo je proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je zboru predložila predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti DARS-a DARS d.d. iz kreditov najetih za gradnjo avtocestnih odsekov Vransko - Blagovica, Blagovica - Šentjakob, Pesnica - Slivnica, obvoznica Lendava, Kozina - Klanec in Višnja Gora - Bič, in zboru predlaga, da sprejme po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? Želijo besedo predstavniki sekretariata, predstavniki poslanskih skupin? Razpravo zaključujem. Dajem na glasovanje predlog za spremembo navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (40 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o določitvi minimalne plače in načinu usklajevanja plač, in predlaga zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Na glasovanje dajem sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (51 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je zboru predložila predlog zakona o spremembi zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov in predlaga zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade, poročevalec matičnega delovnega telesa, predstavnik sekretariata, predstavniki poslanskih skupin? Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (32 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade, poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Na glasovanje dajem predlog za spremembi navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (41 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah in predlaga zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? Želi besedo predstavnik sekretariata, predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog sklepa? (45 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je zboru predložila predlog zakona o spremeni in dopolnitvi zakona o investicijskih skladih in družbah za opravljanje. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira predlog zakona po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost? (62 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (45 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o poravnavi davkov in prispevkov javnega podjetja Slovenske železnice. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? Predstavnik sekretariata? Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku.
Ugotavljamo prisotnost? (53 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Poslanec Miroslav Mozetič je v obravnavo zboru predložil predlog zakona o spremembi zakona o lokalni samoupravi in predlaga zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Želi predlagatelj predloga zakona besedo? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Na glasovanje dajem predlog za spremembo navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog sklepa? (43 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na skrajšana postopka. Skupina poslancev s
prvopodpisanim Miranom Potrčem je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o jamstvenem skladu Republike Slovenije, in predlaga zboru, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja zakona za sprejem predloga po skrajšanem postopku soglaša. Želi besedo predstavnik predlagateljev predloga zakona? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? Predstavnik vlade? Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po skrajšanem postopku. Navedeni predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotavljamo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za predlog sklepa, da se sprejme zakon po skrajšanem postopku?
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah zakona o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja. Predlaga zboru, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja zakona za sprejem predloga zakona po skrajšanem postopku soglaša. Želi predstavnik vlade besedo? Poročevalec matičnega delovnega telesa? Predstavnik sekretariata? Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog za sprejem po skrajšanem postopku. Kot pri prejšnjem zakonu navedeni predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (50 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Želi v zvezi z dnevnim redom še kdo besedo? (Ne želi.)
Zbor bo pod točko "volitve in imenovanja" obravnaval naslednje predloge odlokov: za izvolitev kandidata v sodniško funkcijo, za razrešitev višjega sodnika na Višjem sodišču v Mariboru, o spremembi odloka o ustanovitvi Sveta za radiodifuzijo, in o imenovanju predsednika in osmih članov sveta, o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi komisije Državnega zbora Republike Slovenije za poslovnik, o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi članov Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za kulturo, šolstvo in šport, in o zadevah, ki bodo do obravnave te točke dnevnega reda pač pripravljene na pristojnem matičnem delovnem telesu.
Prehajamo na glasovanje o predlogu dnevnega reda v celoti. Za današnjo sejo tako predlagam dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Na glasovanje dajem predlagani dnevni red v celoti. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dnevni red? (57 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, glede na izid glasovanja, da je predlagani dnevni red 19. izredne seje državnega zbora sprejet.
Še nekaj obvestil o delu državnega zbora na 19. izredni seji.
S sklicem te seje ste bili vsi poslanci in poslanke obveščeni, da bo 19. izredna seja državnega zbora po končani obravnavi 1. in 2. točke dnevnega reda prekinjena, da se bodo lahko sestala pristojna delovna telesa zbora za pripravo preostalih točk dnevnega reda te izredne seje. Pričakujemo, da bodo delovna telesa gradiva lahko pripravila v enem dnevu, da bodo torej seje tako dopoldne kot popoldne, takrat, kadar bo ta dan določen.
Po dogovoru na kolegiju... (Glas iz dvorane.) Se opravičujem! S sklicem te seje ste bili, poslanke in poslanci, izrecno obveščeni, da bomo to sejo po končani obravnavi 1. in 2. točke dnevnega reda prekinili, da bo s tem dana možnost, da se sestanejo pristojna delovna telesa in pripravijo gradivo za preostale točke dnevnega reda, ki je bil pravkar izglasovan. Moje osebno mnenje je tudi, da bo en dan zadoščal, da bodo lahko delovna telesa v dopoldanskem in popoldanskem delu pripravila potrebne točke.
Dogovor na kolegiju predsednika državnega zbora je bil tudi, rečeno in dogovorjeno je bilo, da se tudi objavi, kdaj bo državni zbor zasedal. Predlagam, da državni zbor zaseda v celotnem tem tednu, to pomeni tudi v sredo, četrtek in petek. Predlagam, da nadaljujemo našo dosedanjo prakso, torej, da imamo sejo v dopoldanskem času kot do sedaj, da pa v popoldanskem času vendarle izkoristimo možnost in imamo sejo do 19.00 ure. Ali kdo temu nasprotuje? (Glasovi iz dvorane.) Gospod Peterle je predlagal do 20.00 ure. Predlagate do 20.00 ure, gospod Peterle? Danes bomo delo zaključili ob 19.00 uri. Gospod Anderlič ima proceduralno.
ANTON ANDERLIČ: Spoštovani! Jaz vendarle predlagam, da če je mogoče, da se predsednik drži nekega voznega reda in da smo vnaprej dogovorjeni za nekatere stvari. Prvič, bil je sklican odbor za infrastrukturo ob 18.00 uri, pa ker je odpovedan, je sklicana neka druga seja zdaj na ta račun in predlagam - jaz nimam nič proti, če se vnaprej z napovedjo pove, do kdaj bodo stvari potekale. Ampak bilo je vedno do 18.00 ure in vsaj, kar se poslanske skupine LDS tiče, bi do 18.00 ure za danes zaključili. Če se pa dogovorimo za naslednje dni do 19.00 ali do 20.00 ure, je pa stvar, o kateri se je treba verjetno na kolegiju dogovoriti ali kjerkoli drugje. Ampak to, da enkrat do 18.00, drugič do 20.00, tretjič do 19.00 ure, se nam ne zdi ravno najbolj pametno početje. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Anderlič. Ali imate, gospod Špiletič, dodaten, drugačen predlog proceduralne narave? Prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod predsednik, danes začenjamo 19. izredno sejo, končali nismo še 7. redne seje. Če bi bile izredne seje res namenjene obravnavi izredno nujnih zadev, ko je treba loviti tudi časovno stisko, potem jaz razumem, da se tudi čas našega dela podaljšuje zato, da je možno postoriti tisto, kar se pač od nas pričakuje. Glede na to, da so pa izredne seje očitno nadomestile redne seje in da kar naprej delamo pod neko časovno stisko, ko se ni mogoče niti pripraviti, ne na redno sejo, ne na delovna telesa itn., v naši poslanski skupini vašemu predlogu nasprotujemo oziroma predlagamo, da delamo tako kot na rednih sejah, to je do 18.00 ure zvečer.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Špiletič. Na podlagi razprave dveh vodij poslanskih skupin in kot tudi glasno izraženih pomislekov s strani poslank in poslancev, torej predlagam, da državni zbor dela od 10.00 do 14.00 ure, od 10.00 do 13.00 ure in od 14.00 ure do 18.00 ure vsak dan. V naslednjem tednu bo predvidoma državni zbor nadaljeval sejo, torej tudi od 27. do 30. januarja.
O 21. točki dnevnega reda, to so vprašanja in pobude poslank in poslancev, vas bomo seznanili, ko bomo tudi določili, kdaj se bo nadaljevala izredna seja po prekinitvi. Gospod Jelinčič, prosim.
ZMAGO JELINČIČ: Spoštovani gospod predsednik! Navkljub vsemu bi prosil, da bi bil odmor med obema deloma zasedanja malo daljši, kot izgleda, eno samo sekundo ali koliko je že. Ker če delamo od 10.00 do 14.00, potem je zelo težko delati neprekinjeno kar naprej, od 14.00 ure do 18.00 ure. Mislim, da bi bilo smiselno, da nam privoščite malo odmora, da lahko še kaj naredimo vmes, pa mogoče je kdo tudi lačen, pa bi kaj pojedel med tem časom.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Jelinčič. Sprejemam vaše opozorilo. Bil je lapsus; očitno me je sprejemanje dnevnega reda nekoliko utrudilo. Vsekakor boste poslanke in poslanci imeli termin kot do sedaj, torej med 13.00 in 14.00 uro za kosilo, če bomo pač delali do 18.00 ure. Med 13.00 in 14.00 uro! Prosim? (Glasovi iz dvorane.)
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DOLOČITEV KANDIDATA ZA SODNIKA EVROPSKEGA SODIŠČA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE. Predsednik Republike Slovenije, gospod Milan Kučan, je državnemu zboru predlagal, da za kandidatko za sodnico Evropskega sodišča za človekove pravice določi prof.dr. Alenko Šelih. Sprašujem, če želi predstavnik urada predsednika republike dodatno obrazložiti svoj predlog? (Ne želi.)
Predlog je obravnavala komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, ki je zboru pisno poročala. Ali želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Janša, v imenu poslanske skupine socialnih demokratov.
JANEZ JANŠA: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Nas čudita dve stvari. Najprej to, da je do takega predloga, kot ga imamo pred sabo, prišlo, in drugič, da predsednik matičnega delovnega telesa ne čuti za potrebno, da vsaj pojasni, zakaj je devet poslancev štel za osem ljudi. Mi bi radi slišali, po kakšni matematični formuli lahko devet postane osem, še posebej, ker je to naredil predsednik delovnega telesa, ki je po izobrazbi diplomirani pravnik, in bi moral poznati proceduro - do deset šteti so ga pa najbrž naučili že v prvem razredu. Zaradi tega jaz ugotavljam, da tukaj nimamo poročila matičnega delovnega telesa, ne pismenega, ne ustnega, in da ne obtajajo pogoji za to, da se ta točka obravnava. Ker pa ste jo začeli, gospod predsednik, mi dovolite, da nekaj konkretnega rečem o samem predlogu.
Dejstvo je, da je bila odločitev tega državnega zbora, ko je z liste predlaganih kandidatov za sodnika evropskega sodišča potrdil dva, enega pa zavrnil, politična. Odločitve državnega zbora so pač tudi politične. Tisto, kar ob tem moti, je to, da se takrat, ko gre za politične predloge opozicije ali koga drugega, govori o tem, da je treba upoštevati zgolj strokovnost. Ko pa gre za predloge, ne bom rekel vladne strani, ampak tistih političnih sil, ki tukaj predstavljajo kontinuiteto nekdanjega totalitarnega sistema, takrat pa naenkrat, ko se strokovnost zanemari, vsi govorijo: Normalno je, da se vsi odločamo politično.
Pa ne gre tukaj za predlog za sodnika evropskega sodišča, naj gre za predloge za kurikularni svet, naj gre za predloge za nadzorne svete raznih javnih podjetij ali za druge primere.
Ko predlaga nekdo drug, vsi vpijejo: Najprej stroka! Ko predlaga kontinuieta takrat, pa je jasno, da je lahko vse tudi politično. To prvo.
Drugo. V obrazložitvi, ki smo jo dobili s strani predsednika države, piše, da je upošteval na prvem mestu strokovne kriterije, na drugem mestu posvetovanje z vodji poslanskih skupin in dosedanjo proceduro. Glede na to, da so bili roki kratki, da so včeraj potekali posveti z vodji poslanskih skupin, da je danes to že na dnevnem redu, da je komisija, ki je o tem odločala... Gospod predsednik, jaz prosim, da zagotovite mir v dvorani, da poslanci koalicije stvari uskladijo tam, kjer je pač prostor za to, ne pa med sejo!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim kolegice in kolege, da vsak v svojem poslanskem sedežu posluša govornika. Prosim, gospod Janša.
JANEZ JANŠA: V predlogu, ki smo ga dobili, piše, da je predsednik na prvem mestu upošteval strokovne kriterije. Če primerjamo strokovne reference obeh kandidatov, kandidata in kandidatke, ki sta bila predlagana predsedniku države s strani, eden s strani ustavnega sodišča in pravne fakultete, kandidatka samo s strani enega predlagatelja, se pravi s strani pravne fakultete, potem vidimo, da med temi strokovnimi referencami ni primerjave.
Morda obstaja delna primerjava, ko gre za tisti del referenc, ki govorijo o neki profesorski karieri. Tam bi morda lahko iskali izenačenje. Ko pa gre za sodne izkušnje, ko gre za vprašanja človekovih pravic, pa tukaj ni nobene primerjave oziroma ta primerjava pove, da je imel kandidat oziroma da ima kandidat, ki je bil izločen, nesporne prednosti. Zakaj?
Prvič zato, ker volimo sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice. Kandidat, ki je bil izločen, je že sedaj sodnik tega sodišča, je že skoraj poln mandat član ustavnega sodišča in je bil predsednik ustavnega sodišča. Kandidatka, ki je predlagana, ima sodne izkušnje samo iz leta 1958, 1959, ko je bila, kot piše tukaj, pripravnica na okrožnem sodišču v Mariboru in sodnica na občinskem sodišču v Slovenski Bistrici.
Po strokovnih referencah imamo na eni strani kandidata, ki je že član Evropskega sodišča za človekove pravice na drugi strani pa kandidatko, ki je bila eno leto občinska sodnica.
Predsednik države je ocenil, da so te strokovne reference enake.
Na eni strani imamo kandidata, ki je bil izločen, ki je v svojem dosedanjem delu kot eden glavnih piscev prve pisateljske ustave in tudi ustave, ki danes velja, kot človek, ki je v času slovenskega osamosvajanja vseskozi vztrajal pri tem, da se Slovenija dosledno drži ustavne poti, predlagal ustrezne rešitve, posebej poudarjal v teh rešitvah in jih predlagal vprašanje spoštovanje človekovih pravic, in človek, ki ima nesporno mednarodno reputacijo v strokovni svetovni javnosti.
Na drugi strani imamo kandidatko, ki je svojo kariero naredila v glavnem v okviru kazenske in kriminalistične sfere oziroma kriminološke sfere na pravni fakulteti univerze v Ljubljani, ki je opravljala sodniško funkcijo v času, ko je sodni sistem v tej državi drastično kršil človekove pravice, ne pa jih ščitil, in imamo kandidatko, ki je bila med petimi predlaganimi kandidati in kandidatkami za ustavno sodišče dva meseca pred volitvami leta 1990, takrat, ko je stara oblast v totalitarnem sistemu, ki je vladal brez svobodnih volitev, hotela še pred svobodnimi volitvami izvoliti pet ustavnih sodnikov, ki jim je leta 1990 potekel mandat. Res šele konec leta. Ampak, gospodje in tovariši v partiji in v predsedstvu republike z gospodom Stanovnikom na čelu so presodili, da se lahko na volitvah nekaj zgodi, da je treba spremembe v ustavnem sodišču narediti prej, preden pride do volitev in preden se lahko skupščina oziroma parlament zamenja, in so že na začetku leta predlagali pet zanesljivih kandidatov za ustavno sodišče. Med temi petimi je bila tudi gospa Alenka Šelih. Celotna takratna opozicija oziroma alternativa je protestirala, napovedane so bile celo demonstracije in zaradi tega je prišlo do umika tega predloga. Tudi ta zgodba govori o tem, kakšna je razlika v določenih referencah, ko gre za vprašanje človekovih pravic in političnih pravic med obema kandidatoma oziroma med kandidatom in kandidatko.
Zastopnik predsednika države gospod dr. Ribarič je na seji komisije za volitve in imenovanja dopoldne pojasnil odločitev predsednika nekako tako: Ko gre za stroko, sta oba ustrezna. Kot da ni nobene razlike v strokovnih referencah? Vsak, ki bere samo življenjepisa, se, lahko taki razlagi samo smeje. Vendar pa je državni zbor kandidata, ki ga sedaj predsednik ni predlagal,enkrat že zavrnil, zato meni, da je prednost pri kandidatki, ki jo je tudi predlagal. Na prvi pogled bi človek rekel, dobro, saj stvar je razumsko utemeljena. Predsednik je dosleden, enkrat je že predlagal, državni zbor nekomu ni dal večine in se je pač odločil, da predlaga nekoga, ki še ni šel čez to proceduro. Vendar ta isti predsednik države ne ravna vedno tako. Ko je šlo za kandidiranje za računsko sodišče, smo večkrat glasovali o kandidatih, ki jih je najprej državni zbor zavrnil. Ko smo glasovali za, mislim da je šlo za Zdenko Vidovič, je bila zavrnjena, pa je predsednik države še enkrat predlagal. Je rekel, strokovno je tako dobro, da jo bom še enkrat predlagal. Ko pa gre za doktorja Jambreka, pa tega argumenta očitno ni in ta, ne politični, ampak, bom rekel, rdeče lustracijski kriterij je prevladal že na samem začetku te kandidature.
Zato se v naši poslanski skupini sprašujemo, ali je smiselno v taki proceduri sploh sodelovati, ker imamo na eni strani kriterije, ki so predpisani s strani evropskih institucij, parlamentarne skupščine Sveta Evrope, imamo neformalno proceduro, ki jo zdaj mi kršimo s tem. Imamo ustavo, imamo principe, sklicujemo se na strokovnost, ko pa gre za dejanske odločitve, pa prevlada logika kontinuitete in zaščite te kontinuitete. Celo v primerih, ko je jasno, da se lahko država s takimi postopki osramoti pred mednarodno strokovno in politično javnostjo,in ko je jasno, da je kandidat doktor Jambrek, ki že doslej in še vedno opravlja funkcijo sodnika za človekove pravice oziroma sodišča za človekove pravice Sveta Evrope, edini med temi predlaganimi, ki ima možnost glede na dosedanje izkušnje in glede na to, da to funkcijo že opravlja, da v tem sodišču in v tej instituciji kandidira tudi za kakšno vodilno mesto. To je osnovni pogoj pri vseh kandidaturah. Ta država se zaradi političnega kriterija, zaradi tega, ker pač nekomu nekdo, ki je eden od tvorcev slovenske osamosvojitve in slovenske ustavnosti, ni všeč, tvega to, da ta država v zelo pomembnem mednarodnem forumu izgubi možnost, da zasede neko visoko mesto. Zavestno se te možnosti vnaprej s takimi kandidaturami ta država odpoveduje. In to delajo tisti, ki so vedno skočili v zrak, kadar je kdo kaj rekel o tem, na kakšen način se ta oblast izvaja v Sloveniji, če je to slišalo tudi kakšno tuje uho. Ko pa gre za konkretno stvar, za izjemno pomembno zadevo, pa teh razlogov seveda ni.
Naša poslanska skupina je imela vse skupaj nekaj ur časa, poleg tega, da smo se morali pripravljati še na vse ostale točke dnevnega reda te seje, da o tem razpravlja. Vodja naše poslanske skupine, ki je šel na posvet k predsedniku države, je pač zastopal stališča, ki smo jih oblikovali na hitro. Tudi danes nismo imeli nobenega časa, glede na to, da smo gradivo dobili na sejo komisije za volitve in imenovanja, da bi se v zadevo bolj poglobili. Zato bomo pred odločanjem - to že vnaprej napovem - zahtevali še dodaten čas za razmislek, kolikor tukaj - kar pa dajem kot prvi predlog - ne bo prevladal zdrav razum in bo večina poslanskih skupin podprla predlog, da se o tej točki danes dokončno ne odloča. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Želi še kdo od predstavnikov poslanskih skupin? Gospod Peterle v imenu poslanske skupine krščanskih demokratov.
ALOJZ PETERLE: Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! V odločitvi predsednika države vidi naša poslanska skupina izrazito prevlado političnega kriterija nad strokovnimi referencami, zato vidimo v tem predlogu samo poskus ponovne uveljavitve premoči stare politične linije, ne pa v interesu slovenske države doseči resnično izvolitev slovenskega kandidata za sodnika evropskega sodišča. Že predhodnik je povsem jasno povedal, kakšna je razlika v strokovnih referencah, in jaz tega ne mislim ponavljati. Predsednik KVIAZ-a je s svojim ravnanjem povsem v skladu s tem, kar se dogaja na Slovenskem v zadnjem času, kajti pri nas ne funkcionira ne narava, ne ustava, ne aritmetika. Po uveljavitvi tega principa nove vlade ima leto 13 mesecev, zakoni veljajo za nazaj, čeprav po ustavi to ne bi smelo biti. Devet pa ni več devet, ampak je lahko po volji nekoga tudi 8. Jaz moram reči, da za našo poslansko skupino niso izpolnjeni formalni pogoji, da bi se volitev lahko udeležili, kajti to, kar smo dobili kot poročilo KVIAZ-a s podpisom gospoda predsednika Maksimilijana Lavrinca, z ozirom na to, da je 9 ljudi protestiralo, se pravi ne nekateri člani, kot tukaj piše, ampak polovica KVIAZ-a, torej tega preprosto ne jemljemo za formalno podlago, da bi se glasovanja lahko udeležili.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Peterletu. V imenu poslanske skupine LDS bo nastopil gospod Lavrinc.
MAKSIMILIJAN LAVRINC: Hvala lepa, gospod predsednik za besedo. V naši poslanski skupini bomo predlagano kandidatko podprli. Razlogi za to so njeno bogato strokovno delo, tudi politično, če hočete, če je toliko besed o politiki. Namreč, pri nas je znano, da nikoli ni bila zagreta. Sploh ni bila pravzaprav članica Zveze komunistov ali partije, kot se to rado reče, kar recimo ni vedno veljalo za vse kandidate, ki so bili tu predlagani. Nikoli ni bila zagreta za kakšno drugo stranko do te mere, da bi hodila po mitingih. Torej iz referenc, če pogledate na drugi strani njenega življenjepisa je razvidno, da je ad personam izvoljena za članico kriminološkega znanstvenega sveta pri odboru za vprašanja kriminalitete Sveta Evrope, kar vse skupaj precej pove.
Drugo, kar bi želeli povedati, pa je to, da je bil postopek povesem korekten, glasovanje povsem korektno. To se vidi iz samega zapisnika. S seboj sem si dovolil prinesti še magnetogram, kako je potekalo glasovanje glede ugovora o tem, ali je bilo glasovanje v redu ali ne, in bi ga, če mi dovolite prebral: "Dovolite, da ugovor spoštujemo. Kdo je glasoval za? Bom štel še enkrat. Dajem na glasovanje predlog, da o predlogu sklepa še enkrat glasujemo. Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (8 članov.)."
Ves čas pa se tu govori o devetih članih, ki naj bi bili proti takšnemu predlogu, in devetih članih, ki so potrdili predlog, da se še enkrat glasuje, oziroma devetih proti. Tako, da tudi v tem postopkovnem delu smo prepričani, da so zadeve tekle več kot korektno. Seveda se pa poskuša na nek način zamegliti problem - problem pa je, da je predsednik države predlagal samo eno kandidatko. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Lavrincu. Gospod Lavrinc je torej v imenu poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije govoril tudi o poslovniških oziroma o samem postopku, to je pač v okviru stališča poslanske skupine povedal.
Želi še katera od poslanskih skupin predstaviti svoje mnenje? (Ne želi.) Sprašujem, če želi besedo kdo od poslancev oziroma poslank? Prosim, gospod Zamernik. Prosil bi vas, če bi se k razpravi pisno prijavili.
BOGOMIR ZAMERNIK: Hvala lepa za besedo. Zdaj bi pa res želel, da se stvari razčistijo! Ravnokar je spoštovani kolega Lavrinc tukaj za govornico govoril o osmih poslancih. Jaz imam tukaj dopis, kjer so navedeni člani komisije za volitve in imenovanja, ki so pisno protestirali proti razvoju dogodkov, kot je bil na KVIAZ-u. In tu so navedeni - pa jih zdaj, prosim, gospod Lavrinc, štejte (vsi so lastnoročno podpisani zraven): Janez Janša, Pavel Rupar, Jože Zagožen, Rudolf Petan, Miroslav Mozetič, Ivan Božič, Franc Zagožen, Leon Gostiša in Franci Rokavec. Vi ste govorili o osmih, jaz pa jih ne morem prešteti osem - zame jih je devet!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Gospod Lavrinc je prebral magnetogram o glasovanju o tem, ali se še enkrat glasuje. Ta del magnetograma je korekten. Mi smo rekli, ko je dal na glasovanje sklep, ali se še enkrat glasuje ali ne, je bilo neodločeno, in ta sklep ni bil sprejet. Vendar pa je bil enak rezultat, ko smo glasovali o tem, da je bil postopek v redu opravljen in da lahko državni zbor nadaljuje proceduro. Takrat je tudi devet članov glasovalo "za" in devet "proti", in sklep ne bi smel biti sprejet. Ampak gospod Lavrinc je to preštel, devet "za", osem "proti", in zadeva je bila sprejeta. Devet ljudi, ki smo napisani in podpisani pod tem protestom, je glasovalo proti takemu sklepu. Vsi smo sedeli za isto mizo in smo to vsi videli. Rekel bom še to, no, če ste bili tako prepričani, da je bil predlog izglasovan, ne vem, zakaj ste potem tako množično glasovali proti temu, da se še enkrat glasuje - saj bi se vendar vaša resnica pokazala. Ampak ste to preprečili! Zato, ker te resnice ni bilo. Preko te zadeve ta državni zbor ne more iti kar tako, da zamahne z levo roko in se reče "različna tolmačenja". Mi bomo imeli potem pri vsakem takem glasovanju odslej naprej dvome, da se je prav štelo. Potem ne vem, kako bo ta državni zbor lahko delal. Ta odgovor, ki smo ga tukaj slišali, je sprenevedanje. Ni problematično glasovanje o tem, ali se glasovanje ponovi, ampak je problematično štetje glasov pri glasovanju o samem sklepu. Devet ljudi, ki je podpisalo ta protest, je iz različnih strank, iz pozicije in iz opozicije. Najbrž tudi zato ni treba dvomiti v besedo, vsi smo videli na lastne oči. Iz devetih ljudi je nekdo naredil osem glasov. In to ni tako enostavna zadeva, da bi nekdo rekel, da to ni problem - problem je to, ker je predsednik predlagal samo enega kandidata. Tisto je drugi problem. Tukaj pa gre za neko temeljno vprašanje procedure v tem državnem zboru. Jaz pričakujem od predsednikov delovnih teles, da bodo znali vsaj šteti in da bodo pri tem korektni, ne glede na to, ali so iz vladnih ali iz opozicijskih strank.
In nič ne bi stalo, res ne bi nič stalo, če bi še enkrat ponovili glasovanje, desetkrat, stokrat smo ga že. Ampak tukaj je šlo za to, da je očitno nekdo hotel stvar "sforsirati" ne glede na večinsko odločitev. In še enkrat ponavljam, to ni tako enostavna zadeva.
Ne bo verjetno vplivala na končni rezultat in glasovanje, pušča pa zelo slab priokus, zelo slab priokus v tem državnem zboru, ko gre za važne stvari.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dve repliki. Gospod Lavrinc in gospod Moge, gospod Mozetič.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala za besedo. Najprej to, za tiste, ki morda ne veste, o čem je glasoval oziroma niste utegnili prebrati, o čem je lahko glasoval KVIAZ.
KVIAZ je lahko glasoval samo o tem, če je bil postopek korekten in v skladu z zakonom. In če ni kakšnih ustavnih zadržkov, zato, da ugotovimo, da se stvar ne pelje korektno.
Drugo. V sili hudič muhe žre, gospod Janša. To ste že pokazal večkrat in da ste mojster sprenevedanja tudi. 9 : 9 ste govoril tukaj za to govornico, še danes je bilo glasovanje tudi o ponavljanju glasovanja.
Naslednje, kar se mi postavlja povsem logično, če je gospod Gostiša glasoval proti, zakaj potem ni podprl vašega predloga, da ponovno glasujemo. In še nekaj. V tistem trenutku nas je bilo na seji 20, to se pravi, vsi se niti niso opredelili. In če vem to, da je celo eden tistih, na katere glasove ste računali, glasoval za predlog mojega tako predlaganega sklepa - imena bom pustil ob strani - potem je treba vedeti, da je bilo najmanj, tudi po teh računih bi bilo 10 : 9. Ampak ni bilo!
Bilo je tako, kot je napisano. Če pa vi izsiljujete od posameznikov potem, da vam podpisujejo, da so glasovali tako ali drugače po seji, če poskušate narediti to, kar ste naredili na sami seji KVIAZ-a, da ste potem, ko je gospod Aurelio Juri odšel že iz prostora, predlagali ponovno glasovanje, seveda pri takih manipulacijah, pa moram reči, da me kot predsedujočega KVIAZ-a še nekoliko zmanjša; pa se bom vas že navadil!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, gospod Moge.
RUDOLF MOGE: Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Ad informandum, to, kar je govoril gospod Janez Janša, naslednje:
Sam sem na tej seji KVIAZ-a glasoval za predlog predsednika te komisije. Torej sem bil tisti deveti verjetno. Potem ko je skupina predlagala, da se glasovanje ponovi, nisem bil proti temu, da bi glasovanje ponovili, in je bilo zato to tista prva cifra osem. Kako je pa dejansko glasovanje potekalo, pa nihče izmed nas verjetno, vsaj jaz osebno, ne morem natanko povedati, zato sem na KVIAZ-u že večkrat predlagal, ker ima ta komisija čez 200 sestankov v enem mandatnem obdobju, da bi vsaj v dobi informatike malo uporabljali informacije in ne bi imeli tone papirja, tudi tukaj, če ima vsak osebni računalnik.
Naša mreža nam je zagotovila, da tudi na sestankih delovnih teles lahko to uporabljamo, in imamo glasovalno napravo tam takšno, kot jo imamo tudi tu notri. V tem smislu bi enkrat morali prenehati s takšnim delom, ki sodi desetletja nazaj, in uporabljati tudi to sodobno tehnologijo za popolnoma dorečen sistem glasovanja na sejah delovnih teles.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Moge. Replika, doktor Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Če se prav spominjam, je gospod predsednik na seji, na kateri sem bil navzoč, dejal nekako takole: Glasove za je štela sekretarka, glasove proti pa sem štel jaz. In očitno je bilo pri tem štetju nekaj narobe. Namreč bil sem tam, kot sem dejal, in mi smo, prisotni, to takoj ugotovili, da stvar ni bila dobro prešteta, in smo predlagali ponovno glasovanje, do česar pa seveda potem ni prišlo. Moram povedati, da ni šlo pri podpisih za nikakršno izsiljevanje podpisov, ampak mi smo tam bili in smo se tam, na seji, sami opredelili tako, da smo dejali, da štetje ni bilo pravilno. Menim tudi kot predsednik odbora za gospodarstvo, na našem odboru se nikdar ne bi moglo zgoditi, da če bi poslanci zahtevali ponovno glasovanje, da bi to oviral, kajti toliko čuta za demokracijo pa vendarle moramo imeti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, doktor Jože Zagožen. Replika, gospod Pavle Rupar, potem pa gospod Delak in gospod Rokavec.
PAVEL RUPAR: Spoštovane kolegice in kolegi! Tudi sam sem bil prisoten na tej seji KVIAZ-a in moram odločno povedati, da sem takoj protestiral po tistemu glasovanju glede rezultata in da smo takoj zahtevali ponovno glasovanje oziroma ugotovitev tistega, kar se pravzaprav, kar je 9 poslancev in morda še kdo, tudi videlo. Zato nasprotujem vsem manipulacijam gospoda predsednika, vsem njegovim tolmačenjem, ki jih je imel tukaj, in ponovno poudarjam, da tak način lahko smatram samo kot navadno goljufijo, čisto nič drugega. Ker, če je 9 ljudi glasovalo in če se toliko rok prešteje, potem to ne more biti 8 in nobena druga manipulacija tukaj ne pride v poštev. Ko smo zahtevali ponovno glasovanje, je bil prisoten tudi gospod Aurelio Juri, nazaj smo ga poklicali. Ne gre za to, gospod Lavrinc, da ga ni bilo, da ni mogel glasovati.
In še nekaj bi rad povedal. Če ste že šteli glasove in če ste videli, da je bil eden proti oziroma drugačnega mnenja kot ostalih 9, potem sta bila pa 2 z druge strani pa tudi za, skupaj z nami, torej morate upoštevati eno in drugo, in bodite toliko pošteni, pa recite, da ta zadeva pač taka je bila, kot je bila. Ne moremo pa v nedogled ponavljati glasovanja, zato, ker se nekomu ne zdi rezultat pravilen, toliko časa, dokler se pač ne doseže tisti rezultat, da glasovanja ali ni ali pa da se dobi tak ugoden rezultat, kakršen gospodu predsedniku "paše". To pa v pravi demokraciji nima svojega mesta. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Še tri replike, potem bo pa razprava. Prvi ima repliko gospod Delak, za njim gospod Rokavec, nato pa gospod Juri.
ANTON DELAK: Hvala lepa. Moram državnemu zboru povedati, da sem član KVIAZ-a in da sem danes bil na tem sestanku. Tu izjavljam, da je predsednik popolnoma korektno preštel glasove. Eden izmed tistih, za katerega se zdaj govori, da je podpisal, potem ni dvignil roke. Ker glasovanje ni imensko, imena ne bom povedal. Ker sem bil zelo radoveden, kako se bo glasovalo - saj na koncu se mi je dozdevalo, da se bo za kakšen glas šlo - sem v nekem smislu škilil gor na tisti konec, kjer so sedeli tisti, za katere sem predvideval, da ne bodo glasovali, in eden izmed tistih poslancev ni glasoval. Zaradi tega moram tule še enkrat izjaviti, da je bilo štetje popolnoma korektno. Zdaj, zakaj ni glasoval, ali se je tistikrat premislil ali ni bil zbran ali ne vem kaj - to ni moj problem! Torej, moram povedati to, kar sem tule povedal. Štetje glasov je bilo popolnoma korektno!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Repliko ima gospod Rokavec.
FRANCI ROKAVEC: Hvala. No, prav tako sem bil tudi jaz danes že omenjen tukaj, sem pa tudi član KVIAZ-a. Res je, glasoval sem proti sklepu predsednika KVIAZ-a in seveda tudi podpisal izjavo devetih poslancev, brez kakršnekoli prisile. Bi pa pri tej zadevi, ki se je zgodila, nekaj poudaril.
Namreč, ko smo sprejemali dnevni red, se je predsednik državnega zbora pri določitvi dela, urnika dela državnega zbora zmotil in je priznal svojo krivdo. Mislim, da bi bilo pošteno in korektno, da bi to storil tudi predsednik KVIAZ-a, ker očitno je, da je bilo devet članov KVIAZ-a proti sklepu predsednika tega matičnega delovnega telesa. Jaz vem, da se je motiti človeško, in je to treba tudi razumeti. Samo mislim, da je tudi prav, da če se ugotovi, da se je zmotil, da se to tudi prizna.
Mislim, da pa bi bilo najbolj primerno v tem trenutku, da bi potegnili nauk, tako državni zbor kot tudi predsednik države kot predlagatelj, da bi vzeli še nekaj časa in tudi celotno zadevo premislili. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Rokavec. Besedo ima gospod Juri, za njim gospod Janša. Potem pa je k razpravi prijavljen gospod Mozetič.
AURELIO JURI: Samo kolegu Ruparju bi repliciral zaradi korektnosti, ker gre vendarle v magnetogram.
Ni me večina članov KVIAZ-a poklicala, naj se vrnem, ampak me je poklical kolega Miran Potrč. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Janša se odpoveduje repliki. Še razprava gospoda Mozetiča.
MIROSLAV MOZETIČ: Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Ta KVIAZ je bil tipičen primer, kako bi se lahko z malenkostjo modrosti naredila stvar, da bi približno pol ure časa, ki smo ga sedaj imeli, ne izgubili.
Dvom je bil pojavljen in se je pojavljal in ugovor je bil na glasovanje, in še zlasti zato, ker gre za sklep, ki praktično nič ne pomeni - to je neko stališče, ki ga KVIAZ sprejme ali ga ne sprejme - bi se lahko ponavljalo glasovanje.
Mislim pa, da bi predsednik kljub vsemu moral, ne da vpraša, ali ponavljamo ali ne, dati na ponavljanje glasovanje, ker z dvigom rok, ker ni glasovalne naprave, se ne da na tak način ugotavljati. Ampak to samo mimogrede, ker sem jaz član KVIAZ-a in sem isto podpisal in sem tudi glasoval proti, tako da ne bo kdo mislil, da sem se pri kakšni stvari premislil.
Kar zadeva kandidaturo za sodnika oziroma sodnico Evropskega sodišča za človekove pravice. Tam v predlogu piše, da je predsednik tudi na podlagi posvetovanja z vodji poslanskih skupin dal ta predlog. Res je, imel je posvetovanja, tudi z našo poslansko skupino, kjer sem v imenu poslanske skupine kot vodja poslanske skupine jaz bil na tem posvetovanju.
Vendar povem tukaj jasno in glasno, da predsednik ni upošteval našega mnenja, kar sicer tudi ni dolžan. Vendar naše mnenje je bilo, če ga na kratko povem. Jaz sem predlagal predsedniku - da da v parlament v proceduro oba predloga - ker mislim in da bi bilo to najbolj modro, ker mislim, da se bo sicer odprla možnost, da se delajo take ali drugačne špekulacije, taka ali drugačna razmišljanja in kaj in zakaj, zakaj ta, zakaj ne drugi, zakaj samo eden in tako naprej. Točno do tega je prišlo in tudi sam se ne morem izogniti temu, da ne bi glede na to, da sem tudi jasno to predlagal, in to ne samo tokrat, ampak vsakokrat je bil moj predlog, ko sem bil na takih posvetih pri predsedniku, da predlaga več kandidatov, če ima na razpolago več kandidatov, ne pa da se on odloča o tistem, koga bo poslal v državni zbor. Ne dvomim, da se je predsednik jasno pozanimal, kakšno bo glasovanje v državnem zboru. Zaradi tega se tudi jaz ne morem izogniti razmišljanju, da tukaj gre povsem za proces oziroma za namen, da se iz te igre izloči kandidat, ki ni bil predlagan. To je dr. Jambrek. Da se izloči kandidat, ki je bil dobre dve leti že sodnik evropskega sodišča, ki ima te reputacije in ki bi tudi to delo lahko nadaljeval, kolikor bi, jasno, bil izvoljen od parlamentarne skupščine Sveta Evrope.
To bi lahko šteli, to bil lahko dal pod tisti odstavek tiste znamenite resolucije, ki smo jo dostikrat omenjali tukaj v decembru mesecu, Sveta Evrope o razgradnji ostankov totalitarnega komunističnega režima, kjer pravi, da je nevarnost za žametno restavracijo takega režima.
Bojim se, da gre to v smeri - tisto, kar je bilo že rečeno, kar sem že jaz enkrat rekel tudi ob neki drugi priliki, ko smo tudi imeli predloge predsednika, točno za tisto število mest, kot jih je bilo treba, pri Banki Slovenije - da gre za rdečo, ne bom rekel lustracijo, pač pa, da gre za postavljanje v tem obdobju, v tem mandatu kadrov, ki so na razpolago na mesta, ki so odločujoča. To je v nekem smislu špekulacija. Ampak jaz sem predsedniku včeraj, ko sem bil pri njem, povedal, da če bo na tak način predlagal, da bo predlagal samo enega, je možno in se ne more izogniti temu, da se bo tudi take pomisleke imelo. In modrost ima pač vsak svojo. Vsak je zasledoval verjetno svoje cilje. Tukaj je gotovo predsednik zasledoval povsem jasne cilje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Mozetiču. Želi še kdo besedo? (Nihče.)Prešli bomo na glasovanje. V razpravi je gospod Janša napovedal, da bo predlagal poslovniško možnost pavze za premislek. Nismo še nadaljevali s postopkom. Predlagam, da pač postopek nadaljujemo in da se dogovorimo, da bi vendarle popoldne državni zbor delal. Imamo tudi druge točke dnevnega reda, ki so pripravljene za obravnavo. (Glas iz dvorane.) Bom vam dal besedo, gospod Špiletič.
Torej, prehajamo na glasovanje. V skladu s 87. členom poslovnika državnega zbora in 80. členom zakona o ustavnem sodišču zbor o določitvi kandidata oziroma kandidatke za sodnika evropskega sodišča glasuje tajno, v skladu s 97. členom poslovnika pa po vodi tajno glasovanje predsedujoči s pomočjo generalne sekretarke državnega zbora in štirih poslancev. Preden gremo na glasovanje o določitvi članov volilne komisije, ima proceduralni predlog gospod Špiletič. Prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Spoštovani gospod predsednik! Ker smo doslej lahko ugotovili, da pri oblikovanju predloga, o katerem bo sedaj potekalo glasovanje, niso bili upoštevani predvsem strokovni kriteriji, temveč predvsem ali pa v glavnem politični, stroka pa je bila pri tem zanemarjena, naša poslanska skupina pri tej točki oziroma pri glasovanju ne bo sodelovala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Špiletiču. Prehajamo na določitev članov volilne komisije. Prosim gospo sekretarko, da določi, predlaga oziroma poišče kandidata, kajti predlagan je bil gospod Jože Jerovšek. Gospod Delak, vas lahko predlagamo za člana komisije? Gospod Delak? (Lahko.) Za člane volilne komisije predlagam gospoda Rudolfa Mogeta, gospoda Josipa Bajca, gospoda Delaka, gospoda Rafaela Kužnika in tudi sam sem član te komisije kot predsedujoči.
Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Ugotovimo prisotnost! (69prisotnih.)
Kdo je za tako predlagano sestavo volilne komisije? (54 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je volilna komisija določena.
V skladu z drugim odstavkom 97. člena poslovnika državnega zbora bo poslancem vročena glasovnica tako, da vsak pride k mizi predsedujočega in pove svoje ime in priimek. Poslanec, ki mi bo pomagal pri izvedbi glasovanja, izroči vsakemu poslancu glasovnico. Mislim, da so to tiste proceduralne zadeve, ki jih vsi že dokaj dobro poznamo. Generalna sekretarka državnega zbora pa označi pri imenu in priimku poslanca v seznamu, da mu je bila glasovnica vročena. Glasuje se tako, da se na glasovnici obkroži beseda "za" ali "proti". V skladu z drugim odstavkom 98. člena poslovnika državnega zbora je neizpolnjena glasovnica ali glasovnica, ki ni izpolnjena s prej omenjenim navodilom, neveljavna. Na podlagi 80. člena v povezavi s 14. členom zakona o ustavnem sodišču bo predlagana kandidatka določena za predlagano funkcijo, če bo "za" glasovala večina vseh poslancev, to je 46 ali več. Glasovali bomo v dvorani. Poslanke in poslanci bodo izpolnjene glasovnice oddali v glasovalno skrinjico, ki bo v dvorani na mizi predsedujočega.
Prehajamo na izvedbo tajnega glasovanja. Prosim poslance, ki mi bodo pomagali pri glasovanju, da se takoj zglasijo v sobi 117, kjer bodo prevzeli volilni material. Glasovanje se bo pričelo ob 16.20 uri in bo trajalo do 16.40 ure. Sejo bomo nadaljevali ob 16.55 uri. Prehajamo na glasovanje.
(Seja je bila prekinjena ob 16.08 uri in se je nadaljevala ob 17.00 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi! Nadaljujemo izredno sejo državnega zbora. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko nadaljuje sejo.
Prebral bom zapisnik o ugotovitvi izida glasovanja o določitvi kandidatke za sodnika Evropske sodišča za človekove pravice.
Glasovanje je potekalo v torek, 20. januarja 1998, v prostorih državnega zbora Republike Slovenije.
Razdeljenih je bilo 47 glasovnic, oddanih je bilo 47 glasovnic. Neveljavnih glasovnic ni bilo. To pomeni, da je bilo veljavnih 47 glasovnic.
Za je glasovalo 46 poslancev, proti pa 1 poslanec.
Na podlagi tega izida glasovanja je bila prof. dr. Alenka Šelih določena za kandidatko za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice.
Čestitam kandidatki za izvolitev in s tem zaključujem tudi to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA 19. IZREDNE SEJE - OBRAVNAVA PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 1998.
Predlog proračuna je zboru predložila vlada Republike Slovenije in je bil objavljen v Poročevalcu številka 60/1, 60/2 in 60/3, dne 15. decembra 1997, ter v tretji številki in številki 3/98, dne 10. januarja 1998.
V skladu s poslovnikom državnega zbora sta predstavnik vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek in minister za finance, mag. Mitja Gaspari, na 17. izredni seji dne 16. decembra 1997 zbor seznanila s predlogom državnega proračuna.
S predlogom proračuna za leto 1998 sta seznanila tudi delovna telesa državnega zbora. Zbor bo na tej seji na podlagi 216.a člena poslovnika državnega zbora opravil splošno razpravo o proračunu in po končani razpravi sklepal, ali je predlog državnega proračuna za leto 1998 primeren za nadaljnjo obravnavo.
Na to sejo sem povabil tudi predstavnike urada predsednika Republike Slovenije, državnega sveta Republike Slovenije, ustavnega sodišča Republike Slovenije, računskega sodišča Republike Slovenije in varuha človekovih pravic. Na sejo sem povabil tudi guvernerja Banke Slovenije, generalnega direktorja zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter generalnega direktorja zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Če bodo želeli, bodo vsi ti dobili besedo v splošni razpravi. Želi predstavnik vlade še dodatno obrazložiti predlog proračuna? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki delovnih teles državnega zbora? Gospod Špiletič ali imate proceduralni predlog? Prosim, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala lepa. Gospod predsednik, jaz mislim, da je proračun tako pomemben akt, da si zasluži tudi to, da tudi po opravljeni splošni razpravi na delovnih telesih vsaj od ministra za finance zaslužimo pojasnila na številna vprašanja in dileme, ki so se odprla v tej razpravi. Prav tako pa je prav, da tudi predstavnik matičnega delovnega telesa pojasni osnovne dileme, osnovne poudarke iz razprave, kajti menim, da samo tako je namreč smiselna ta procedura, ki jo imamo po poslovniku, da si vzamemo poslanci čas, da se seznanimo s proračunom, da postavljamo številna vprašanja, odpiramo dileme. Nekatere od teh lahko minister že pojasni, nekatere bo gotovo zaprl tako, da bo predal državnemu zboru še določene amandmaje, vsaj tako je bilo razbrati. Odprta je dilema, kaj bo s proračunskim primanjkljajem glede na to, da še vedno ni sprejet tako imenovani paket varčevalnih zakonov itn. Vse to so dileme, ki menimo, da nekako zahtevajo nastop predstavnika vlade pred poslanci, preden začnemo razpravo kot predstavniki v imenu poslanski skupin, poslancev in glasovanje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Špiletič. Jaz sem seveda dal možnost, da se oglasijo, tako predstavnik vlade kot predstavniki delovnih teles. Prosim, gospod Gaspari.
MAG. MITJA GASPARI: Gospod predsednik, gospe in gospodje poslanci! Ni bil namen izogniti se uvodni predstavitvi, čeprav bo to tretja po vrsti na isto temo istega državnega proračuna. Je pač to žal posledica načina, kako pri nas sprejemamo državni proračun. Verjetno je tudi morda prilika za razmislek ob spremembah poslovnika o delu državnega zbora, da tudi razpravo v državnem zboru nekoliko koncentriramo v njeni dinamiki in pa vsebinski razpravi, kar bo verjetno dalo boljše rezultate.
Glede na to, da je bila ob predstavitvi državnega proračuna, ko je vlada predložila proračun državnemu zboru in pa ob razpravah na odborih državnega zbora, predvsem pa matičnem odboru za finance in monetarno politiko in pa za nadzor proračuna, precej tega, na eni strani zelo kritično komentiranega s strani poslancev, na drugi strani pa poskus odgovora s strani vlade oziroma moje malenkosti, bi danes poskušal, kolikor se da kratko, glede na to, kar je tudi poslanec gospod Špiletič vprašal, poskušal predvsem v neki bolj sintetični obliki dati nekatere odgovore na premnoga vprašanja, ki so se postavila na odborih - niso bila vsa enako pomembna, vsaj ne glede globalnega proračuna - seveda so bila pomembna za tistega, ki jih je postavil - in morda nekaj pogledov, kako dokončati razpravo oziroma sprejemanje tega državnega proračuna do konca meseca marca.
Začel bi z ugotovitvijo, ki očitno ni samo ugotovitev ministra za finance oziroma vlade, ampak tudi večine poslancev, da postajajo razprave o državnem proračunu Republike Slovenije v Sloveniji iz leta v leto bolj kompleksne oziroma komplicirane. Prvič zaradi tega, ker se država kot taka razvija in postaja bolj zapletena v svojih funkcijah, ki jih je vedno več, na drugi strani pa zaradi tega, ker v ekonomiji pač nekateri problemi ne dopuščajo odlašanja, ker pri odlašanju pomeni, da se akumulirajo, z akumuliranjem pa predstavljajo vedno večjo težavo, tako za celotne javne finance, kot za državni proračun. Nekaj tega se nam dogaja na obeh področjih. Na eni strani so funkcije, ki jih država prevzema v celotnem narodnem gospodarstvu, vedno bolj zahtevne, pri čemer mislim predvsem na vključevanje v Evropsko unijo, tako zakonodajno kot tudi čisto ekonomsko. Pri tem bi samo opomnil ali pa vas spomnil na problem celega sklopa dejavnosti, ki bodo močno vplivale na nadaljnji razvoj celotnega slovenskega gospodarstva, še posebej pa na državni proračun - to so tako imenovane državne pomoči, kot jih Evropa imenuje; to preprosteje v našem jeziku pomeni intervencije v gospodarstvu, če hočete, ki smo jih prenesli iz prejšnjega sistema in ki se jih zelo radi oklepamo še v tem sistemu, za katere mnogokrat ne vemo, kakšen je rezultat, vemo pa, kakšen je vložek. Seveda bo na tem področju Evropa od nas zahtevala in tudi dosegla, da se bo zadeva okrog državnih pomoči morala bistveno spremeniti. To je, recimo, en tak sklop, ki je pomemben s stališča institucij, in ima svoje ekonomske posledice.
Na drugi strani so problemi, ki se akumulirajo in za katere še nismo našli ustrezne rešitve. Pa ne bi rad, da se ta razprava ob tem prelevi v to, kdo je kaj predlagal in kdo česa ni storil. Mislim, da gre kljub vsemu za tako kompleksne probleme, da jih bomo morali reševati skupaj, vsekakor z iniciativo vlade in ob pomoči državnega zbora. Jaz bi naštel samo tri sklope ali pa štiri sklope. Ponovil bi - se opravičujem tistim, ki ste vso to razpravo že poslušali - še enkrat, pa bom poskušal na malo drugačen način to povedati.
Prvo področje je sploh področje javne uprave, javnih uslužbencev, ker je vezano na njihove plače in na tisto, kar gre ob plačah. Na tem področju očitno ta trenutek nimamo rešitve, ki bi zagotovila ustrezen sistem, to se pravi rešitev, ki bi bila samovzdržna, ki ne bi povzročala v vsakem obdobju stresov in težav. Kot vidite, je dinamika plač, ne samo v podjetniškem sektorju, ampak tudi na področju javne uprave, takšna, da seveda nihče ne more biti z njo zadovoljen, predvsem pa ne z oscilacijami, ki se dogajajo. Zakaj so takšne oscilacije? Zaradi tega, ker ni trdnega mehanizma določanja plač, predvsem ko gre za javne uslužbence, kjer seveda take improvizacije, kot jo lahko zagotavlja privatni sektor zaradi fleksibilnosti trga delovne sile, javna uprava ne prenese. Javna uprava, žal, v Sloveniji ne more biti privatizirana in tudi še dolgo časa ne bo privatizirana do take mere, kot bi lahko videli nekatere primere v drugih državah, pa ne v Evropi; recimo, imate primer Nove Zelandije, Avstralije, kjer je šel proces v to smer bistveno bolj radikalno kot kjerkoli v Evropi, z redkimi izjemami, recimo Nizozemska je en tak primer, vsa centralna Evropa pa je daleč od tega, Nemčija, Avstrija, Italija, Francija.
V tej zadevi je očitno, da v Sloveniji brez pogajanj s socialnimi partnerji teh vprašanj ni mogoče rešiti, če se že želijo reševati. To, da smo imeli dve leti 10% realno rast mase plač v javnem sektorju, socialnih partnerjev ni pretirano motilo. Moti jih zdaj prehod na rast, ki bo bistveno nižja od 10% realno, ki bo bližje tistemu, kar si država lahko na daljši rok tudi dovoli. Ta preskok s tega trenda 10% na trend, ki je bližje ničli kot pa 2 ali 3%, deluje kot dramatičen preobrat in dejansko je dramatičen preobrat, če se mora zgoditi v enem ali dveh letih. Tisto, kar je bilo doseženo v letošnjem letu po pogajanjih s socialnimi partnerji, je v normalnih razmerah velik preskok. Dogovoriti se o tem, da bodo plače nominalno fiksne v celem koledarskem letu z eno samo varovalko, ki govori o tem, kakšna mora biti inflacija do septembra, da se to pravilo vzdrži, je bistven preskok od tistega, kar je imela ta država v preteklosti, vsaj na sektorju javne uprave.
Vendarle to pomeni še vedno bistveno več denarja, kot ga je proračun predvidel, če bi bila upoštevana izhodišča državnega proračuna za leto 1998. To pa je, da bi morale biti te plače zamrznjene že od meseca novembra dalje oziroma, da ne bi prišlo do eskalacije, ki se je zgodila z mesecem decembrom, in to zaradi povišanja indeksa življenjskih stroškov. To je prvi velik problem in mislim, da je vlada odgovorna, da ta problem rešuje znotraj obsega sredstev, ki jih je predlagala, kot obseg porabe državnega proračuna za leto 1998, ker bo s tem pokazala ustrezno, bom rekel, opredelitev, da dogovor, ki ni bil optimalen, pa še vedno za naše razmere dober, je sposobna amortizirati znotraj drugih izdatkov državnega proračuna in s tem seveda plačati ustrezno ceno za takšen dogovor, zato mislim, da bi bilo korektno, tako od vlade, kot tudi od državnega zbora, vsaj večine v državnem zboru.
Drugo vprašanje so socialni transferi. Tukaj je ogromno demagogije vseh nas, kadar je potrebno, zelo malo pa tistih ukrepov, ki bi dejansko zavarovali interese socialno šibkejših in odpravili razlike pri tistih, ki tega socialnega korektiva ne rabijo. Zakoni, kot so zakonu o zaposlovanju in za primer brezposelnosti, kot so zakoni o delovnih razmerjih, so zakoni, ki v bistvu popravljajo relativno neusklajene sistemske rešitve na tem področju s katerimikoli standardi, s katerimi se želimo primerjati. Ne glede na politično opredelitev kogarkoli, ki o tem diskutira, so nekatere bistvene rešitve, ki bi jih verjetno morali sprejeti vsi. Za večjo fleksibilnost delovnega trga, za sicer varnost zaposlitve, ampak varnost, ki zagotavlja hkrati tudi učinkovitost na ravni posameznega podjetja. To pomeni, da osnovna pogajanja partnerjev bi morala biti na ravni podjetja in ne na ravni panoge ali celotnega gospodarstva. Na ravni podjetja se vidijo odnosi med učinkovitostjo in produktivnostjo. Ti odnosi se popolnoma zameglijo na ravni celotnih panog ali pa celotnega slovenskega gospodarstva. Take panožne ali pa narodnogospodarske pogodbe seveda nimajo svoje ekonomske realne vsebine, ampak so bolj neke vrste merjenje moči med socialnimi partnerji, kdo pač uspe iztržiti več. Če pa bo želelo slovensko gospodarstvo tam, kjer ima svoje izvozne zmožnosti svoje ekonomske prednosti dejansko napredovati, bo treba spustiti to vrsto pogajanj na raven podjetja, kjer se dejansko lahko ugotovijo potem te prednosti in pa slabosti, konkretno med zaposlenimi in pa delodajalci. To še ne pomeni, da sindikat s tem izgublja vlogo. Sindikat je seveda lahko kot organizacija prisoten v vsakem podjetju in ne samo sindikalna organizacija podjetniška, ampak sindikat kot tak. To se pravi, da to ne ovira moči sindikata, ko brani interese tistih, ki so pač njegovi člani.
Drugo področje, ki mislim in ki ga poskušamo v tem primeru reševati znotraj tega, so tako imenovani pasivni nasproti aktivnim instrumentom socialnovarstvene politike. Manj kot bo pasivnih instrumentov za zagotavljanje stabilnosti trga delovne sile in več kot bo aktivnih, večja je verjetnost in aktivni so tisti, ki ne dajejo denarja zato, da se ostaja na delovnem mestu, ampak, ki dajejo denar, da se delovno mesto lahko odpre. Ker je to bistveno. Ker konec koncev obstoječe delovno mesto ne pomeni tudi produktivnega delovnega mesta nujno. Novo delovno mesto, seveda z ustreznimi predpostavkami, pa to možnost odpira, ker sicer se ga ne bi moglo odpreti na ta način. V tem delu je verjetno prehod iz pasivnih ukrepov bolj na te aktivne ukrepe zaposlovanja bistven element tudi v letošnjem državnem proračunu in v razpravi o tem državnem proračunu. Ko gre pa za pasivne ukrepe socialne varnosti socialno ogroženih, pa mislim, da je je bilo veliko diskusij, od otroškega dodatka do drugih elementov, kjer se je videlo, da so sedanji instrumenti relativno ponesrečeno dimenzionirani, ko gre za stvarno varstvo. Če pogledate samo primer otroškega varstva in hkrati davčno olajšavo, ki obstaja v dohodnini, če seštejete oba elementa, ker oba dajeta v bistvu v vsoti tisto, kar država dejansko daje za to področje, boste ugotovili, da je tega 50 milijard; 25 milijard skozi davčno olajšavo in 25 milijard skozi dejansko subvencijo, ki gre recimo socialno ogroženim družinam oziroma pač tistim, ki imajo za to opravičilo. Mnogi, ki se s tem problemom ukvarjajo, zelo jasno vedo povedati, da je targetiranje skupin, ki so ogrožene najbolj pomemben element socialne politike, ne pa linearni ukrepi, ki temeljijo na relativno nejasnih konceptih dohodkovnega položaja posameznika ali pa njegove družine. Nemogoče je ugotoviti, da je nekdo socialno ogrožen, če ne primerjate njegovega dejanskega ekonomskega položaja, to je dohodkov, ki jih pridobiva kombinirano z njegovim premoženjskim položajem. To je ena velikih pomanjkljivosti ta trenutek v Sloveniji, ko se te dve stvari preslabo kombinirata pri določanju cenzusa za pridobitev take socialne pravice oziroma socialne benificije. Brez tega gre mnogo denarja v napačne smeri, premalo denarja pa žal v tiste smeri, kjer gre za ogroženo socialno in... Če že govorimo v Sloveniji kaj je prag revščine, čeprav ga v Sloveniji nimamo izračunanega in če je to nekje pod evropskim povprečjem, kar je tudi vsaj glede analize, ki sem jih imel sam priložnost videti tudi v Sloveniji in drugih državah, je to med 10% in 13%, se je treba koncentrirati na ta del populacije v principu in ne samo deloma, ampak v celoti in da se drugi sloji prebivalstva izločijo iz takih socialnih pravic. Tudi temu so nekateri ukrepi iz tega paketa bili namenjeni, v kolikor so bili tako sprejeti pri tistih, ki so o njih že lahko razpravljali in odločali, seveda ne morem soditi.
Tretji pomembni element je pokojninski sistem. Pokojninski sistem se ni začel v Sloveniji kvariti lansko ali predlansko leto, ampak se kvari že od leta 1990 dalje, bolje rečeno, od leta 1985 naprej se kvari že. Zakaj se kvari že od takrat? Zaradi tega, ker je ta sistem načeloma sicer sistem medgeneracijskega sporazuma, dejansko pa ima v svoji vsebini elemente izkrivljenega kapitalskega sistema. Če pogledate posamezne ekonomske skupine prebivalstva, kako vplačujejo in kaj lahko pridobijo iz tega pokojninskega sistema, je to jasno, da to ni medgeneracijski sporazum, ampak na nek način pokvarjen kapitalski sistem vplačila na posamezni račun posameznika. Ljudje pri nas različno vplačujejo. Zaradi sistemskih rešitev dobivajo pa približno enake benificije iz tega načina prispevanja v ta pokojninski sklad, ki v principu ni sklad, ampak je v bistvu račun, iz katerega se potem izplačujejo tekoče pokojnine. Ta sistem, kot sem rekel, se je začel kvariti že v 80-ih letih z indeksacijami in podobnimi stvarmi, z izjemami in podobnimi stvarmi, in se je pokvaril v začetku 90-ih let, ko je Slovenija uporabila isti mehanizem kot mnoge druge države, da je brezposelnost reševala na ta način, da je v bistvu povečevala predčasno upokojevanje. To se je dogajalo leta 1991 in 1992. Posledice v masi so potem sledile postopoma. Ker je bila politika plač relativno neusklajena s politiko rasti ali pa z rastjo družbenega proizvoda, je ob takem sistemu prilagajanja pokojnin, kot velja na plače, moralo priti do tega do česar je prišlo. Se pravi do težav, ne s posamezno pokojnino, nizko ali nenizko, čeprav se lahko tudi pogovarja o tem, ali je razpon ustrezen ali ne, pri sistemu medgeneracijskega sporazuma seveda, ampak zaradi tega, ker je v masi ob taki rasti plač prišlo do izrazitega skoka rasti mase pokojnin, ki jo populacija, ki je zaposlena, ki prispeva v to pokojninsko blagajno več ne zmore pod normalnimi pogoji. Zaradi tega je bil pretežen del tega prenešen na državo; da bi se konkurenčnost podjetij povečala
je bila znižana prispevna stopnja. Bilo je upati, da bodo podjetja tako razbremenitev plačevanja prispevkov in to so predvsem delodajalci v tem primeru, izkoristili za povečanje obratnega kapitala v podjetju. Torej, da bodo potrebovali manj bančnega kredita, bančnega kapitala za financiranje svoje dejavnosti. To je smisel zmanjševanja prispevkov, vsaj s stališča države. Koliko se je to v praksi uresničilo, lahko presoja pač vsak s svojega zornega kota, verjetno ne toliko kot bi bilo pričakovati glede na tiste proteste z gospodarstva, ki so zahtevali take prilagoditve v zadnjih dveh, treh letih. Na ta način je prišlo do velikega transfera sredstev iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno, da bi ta lahko sploh normalno delovala. Ta trenutek smo na ravni približno 3,8% bruto domačega proizvoda, kar ni vzdržno za večje število let. To lahko si Slovenija privošči eno ali dve leti, potem pa bo seveda struktura proračuna tako trpela na drugih področjih, da je tak sistem seveda nemogoče vzdržati. To enostavno pomeni, da je treba sprejeti spremembe prvega stebra ali pa, če hočete zdajšnjega sistema, ne glede na to, kakšna bo diskusija v drugem ali kateremkoli tretjem stebru. Brez reforme tega prvega, prilagoditve tega prvega, je nemogoče računati, da se lahko tako javne finance kot tudi gospodarstvo v Sloveniji normalno naprej razvija.
Če pogledate nekatere podatke, nekatere koeficiente, ki veljajo pri nas glede odnosa pokojnina-plača, glede upokojitvene starosti, glede predčasnega upokojevanja, glede razlik, ko gre za vplačevanje prispevkov za pridobitev s sistemom danih v naprej znanih beneficij, potem ugotovite, da smo neprimerljivi z večino držav v Evropi. Zelo radi dajemo primer Nemčije kot primer, po katerem bi se morali zgledovati tudi v Sloveniji na tem področju. Če ga vzamemo, če pogledate nemški primer ta trenutek, boste ugotovili, da so šli radikalno znižati odnos med pokojnino in pa plačo. To je osnovni ukrep, ki ga je Nemčija ta trenutek storila pred volitvami. Nobenega drugega ukrepa, ki bi pomenil rešitev problema v Nemčiji, recimo v letih med 2010 in 2030. Eksplozija, demografska s tem v Nemčiji ni rešena in bo problem generacij, ki prihajajo v upokojevanje takrat, tako imenovana baby-boom generacija. Če bomo v Sloveniji šli po enaki poti, bomo lahko radikalno znižali pokojnine v odnosu na plače, kar je očitno socialno v Sloveniji nevzdržno. Temu nasprotujejo sindikati, temu nasprotujejo druge socialne skupine. Če tega ne želimo, obstajajo samo še mehanizmi, kombinacije zniževanja zdajšnjih razmerij do določene mere, na drugi strani financiranje razlike, ki ni pokrita z zmanjšanjem pokojnin v odnosu na plače. To je pa lahko javni dolg. Lahko vam povem, da v tem trenutku, kot je bela knjiga napisana, če bi se samo zadolževali, torej ne bi reševali pokojninskega problema skozi druge mehanizem, bi akumulirali v desetih letih dolga v višini 30% bruto domačega proizvoda, torej toliko kot ga imamo ta trenutek kot država, še enkrat več. To se pravi, prišli bi na odstotek 6%, ravno takrat, ko naj bi se vključevali v Evropsko unijo. To verjetno ni niti vzdržno, niti priporočljivo. Ali to lahko naredimo skozi davčne vire? Večina trdi, da davek na dodano vrednost ne sme biti zakon, ki bo povečeval obremenitve v gospodarstvu, je pa edini zakon, ki lahko še fiskalno omogoči delno pokrivanje tega, kar nastaja skozi reformo pokojninskega sistema v vsakem primeru.
In tretja je, da se ponovno nekoliko dvignejo prispevne stopnje. Četrtega mehanizma, žal ni in med temi mehanizmi in med temi odločitvami glede odnosa pokojnine-plača, odnosa starosti, meje upokojitve in podobnih stvari, ki so vsem vam dovolj dobro znane, se bo morala država, parlament in še kdo odločiti in to čimprej, če se da v letošnjem letu, če ne želimo imeti podobnih težav kot letos v državnem proračunu. Za tako masivnega transfera, ki zdaj prihaja iz države v pokojninsko blagajno, kot sem rekel 3,8% bruto domačega proizvoda že država letno odvaja, in še pri tem se je zgodilo, da je v lanskem letu pokojninska blagajna ostala s primanjkljajem, ki sicer ni 10 milijard, ampak manjši. Pa vseeno indikacija, da je časa za dolgo razmišljanje in premišljanje, žal konec.
Četrti element, ki močno definira ta proračun države v letošnjem letu, so investicije, pa ne samo v letošnjem, ampak tudi sicer v perspektivi. Ne bom več govoril, da o tem, da nimamo prioritet dobro definiranih in da so zaradi tega težave. Mislim, da se bo ob pripravi dokončnega teksta državnega proračuna pač nekaj moral prelomiti in bodo nekatere investicije ostale v obsegu, kot jim gre tudi po nacionalnih programih, druge pa se bodo morale radikalno zaustaviti za določeno število let, in bodo vstopile v proces izvajanja, ko bodo nekatere druge končale svojo življenjsko pot investicijskega ciklusa. Če želimo pospešiti izgradnjo avtocest, bo pač težko pospeševati nekatere druge investicije, in obratno. To mislim, da je dovolj enostavna dilema, ki jo je moč rešiti tako znotraj vlade kot tudi v državnem zboru.
Vseh prioritet, ki so sedaj na sporedu, je za približno 5% bruto družbenega proizvoda preveč, da bi jih lahko tak poračun, kot je ta, pa že ta je relativno visok, kot pravite, dejansko sploh zdržal, pri čemer ni investicij tako grozno veliko v celotnem proračunu, ki je vreden 840 milijard, če je investicij 80 milijard pa bo nekdo rekel, to je relativno majhen delež v celotnem državnem proračunu.
Če boste pogledali še nekatere druge postavke, subvencije in ostalo, boste videli, da je tega interveniranja, ki ima gospodarski namen, oziroma če hočete razvojni, čeprav je vprašanje, kaj zmeraj razvoj lahko pomeni. Vsaka investicija, če ni razvojna sama po sebi, čeprav je investicija in vsaka subvencija še zmeraj ni nerazvojna, čeprav v principu je to končna potrošnja.
Iz vsega tega sledi in iz tega, kar je že bilo rečeno na odborih, mislim, da korektno tudi na odboru za finance od mnogih poslancev, je, da se moramo soočiti s tem, da imamo na eni strani relativno omejen obseg prihodkov, ki je takšen, kakršen je ta trenutek v proračunu napisan, zgornja meja dejansko racionalnega razgovora o prihodkih.
Prodati za 11 milijard tolarjev premoženja je možno, ni pa enostavno in še posebej ni enostavno, če se to želi in se mora storiti na korekten, ekonomski, pravni in sicer operativni način. Zahteva nek čas in zahteva dobro pripravo in ustrezno delovanje. Konec koncev bi država prodajala svoje delnice, ki večinoma kotirajo na borzah oziroma na borzi.
Druga pomembna stvar je davek na dodano vrednost. Ta trenutek ga ni v virih financiranja državnega proračuna, niti v porabi. Ministrstvo za finance je pripravljeno izpeljati postopke uveljavitve zakona, v februarju boste dobili v drugo branje zakon o dodani vrednosti, o davku na dodano vrednost in o akcizah oziroma trošarinah. Med drugim in tretjim branjem ni več potrebno veliko časa, morda maksimalno mesec dni, to se pravi, da je ta zakon lahko sprejet najkasneje v mesecu aprilu.
Kaj potem? Ta zakon zahteva ustrezno infrastrukturo, ki pomeni predvsem ustrezno opremo in softver, ki omogoča, da se toliko in toliko v Sloveniji približno 50 tisoč zavezancev, lahko preklopi na nov sistem. To zahteva ogromno novih dokumentov, ki so potrebni za izvajanje davkov v praksi. Če drugega ne je treba te dokumente natisniti in to nekaj stane. In konec koncev za 50 tisoč klientov oziroma tistih, ki so zavezanci po tem davku, davčna uprava takšna kakršna je, je premajhna. Standard, ki je po svetu in se ga da dobiti na razpolago, kdor želi, lahko preuči, koliko je kakšna država potrebovala za uveljavitev VAT-a ljudi in denarja, kaže, da bi v Sloveniji potrebovali približno okoli 200 ljudi dodatno, da bi lahko normalno v vseh porah izvajanja tega zakona, zakon tudi korektno izvajali v praksi. 200 ljudi krat plača tega človeka na mesec krat dvanajst mesecev vam da podatek o tem, koliko dodatnih sredstev je za to potrebno. Naša ocena, ki jo bomo predstavili vladi v naslednjih desetih dneh, državnemu zboru in ustreznim odborom o tako imenovanem zagonskem projektu za uveljavitev VAT-a, govori o 4-ih do 5-ih milijardah zagonskih stroškov za to, da bi lahko sistem v praksi normalno deloval. Seveda, prednosti tega sistema so očitne, slabosti, slabe uveljavitve samega sistema pa tudi zelo očitne; očitne so že iz prakse drugih držav, tako da to lahko analiziramo, ne bi bilo pa dobro, da to v praksi tudi v Sloveniji poskušamo preverjati.
Zdaj pa samo še komentar glede ukrepov in tistega, na čemer je proračun temeljil. Proračun je temeljil, seveda, na določenih predpostavkah, ker drugače pač ni mogoče proračuna sestaviti, čeprav smo se na nekaterih odborih prepirali, ali mora biti proračun sestavljen na dejstvih ali tudi na predpostavkah. Jaz mislim, da je to kombinacija dejstev in predpostavk, sicer se takega proračuna za naslednje obdobje ne da narediti. Predpostavke so bile na strani virov jasne; nekatere od njih so uresničene, nekatere še ne v celoti. Danes ste razpravljali, recimo, o prometnem davku, kako je z njim. Davčna uprava je dala zelo jasno navodilo svojim davčnih izpostavam, da je izvajanje tega zakona operativno 15. dan po objavi v Uradnem listu. Se pravi, da naj bi se začelo ta davek po višjih stopnjah uveljavljati šele, če sem prav preštel, 1. februarja letošnjega leta, če ustavno sodišče seveda ne bo odločilo drugače, glede na to, da obstaja spor, vložen na ustavnem sodišču. Poleg tega so še nekateri drugi zakoni, ki naj bi omogočali dodatne prihodke, in nekateri tisti, ki naj bi prihodke jemali. Zakaj smo predlagali spremenjeno proceduro za tiste zakone, ki so prihodke jemali? Iz preprostega razloga, ker je na eni strani prišlo do takega sporazuma s socialnimi partnerji, med katerimi so vsi tisti, ki so zainteresirani tudi za te zakone, torej sindikati in pa delodajalci, ki je prinesel višjo raven plač, kot je bila originalno predvidena v državnem proračunu, in ker se nekateri zakoni, ki prinašajo prihodke državnemu proračunu, ne bodo izvajali od 1. januarja dalje, kot je bilo predvideno. Mislim, da je vsak racionalni upravitelj državnega proračuna v takem primeru dolžan ugotoviti, kaj so možne konsekvence, in v bistvu uporabiti tiste instrumente, ki jih dejansko glede na dane možnosti lahko uporabi, ne pa tiste, ki jih na daljši čas v takem primeru ne more več izvajati. Še enkrat opozarjam, ko je prišlo do radikalnega znižanja prispevnih stopenj pred dvemi leti, ni bilo očitnega radikalnega izboljšanja konkurenčnosti v mnogih podjetjih, ki so te ugodnosti znižanja prispevne stopnje dobila. Najmanj, kar je, se človek vpraša, ali je bil ta ukrep tako učinkovit, kot naj bi po navedbah tistih, ki jim je bil namenjen, tudi bil.
Poleg tega bi pa pri tem omenil še - glede te konkurenčnosti - če lahko pričakujemo agresiven nastop mnogih držav iz azijskega območja na evropskem trgu, zaradi ekonomskih težav, v katerih so, in to nastopa, ki bo po izredno konkurenčnih pogojih, glede na to, da je pri mnogih od njih valuta devalvirala za več kot 50% vrednosti, je težko pričakovati, da ima država Slovenija s takim državnim proračunom in družbenim proizvodom toliko moči, da lahko v takem obsegu subvencionira tiste subjekte, ki bodo prizadeti potencialno s tako konkurenco na evropskem trgu - to so pa predvsem tekstil, usnjarstvo in čevljarstvo. Ni države, vsaj ne v velikosti Slovenije, ki bi imela toliko potenciala v subvencijah, da bi take potencialne spremembe na trgu lahko amortizirala na način, kot so recimo subvencije ali pa znižanje prispevnih stopenj.
Na odhodkovni strani sem nekaj povedal glede plač in tudi povedal kako sam vidim možnost amortiziranja tega učinka, ki je nastal. Obstajajo še nekateri drugi ukrepi, ki bi morali biti sprejeti - od zakona o zaposlovanju do zakona o delovnih razmerjih - da bi se določene stvari v okviru državnega proračuna lahko izvajale na drugačen način, predvsem ko gre za socialne dajatve oziroma beneficije iz naslova socialnih dajatev. Na drugi strani mislim, da je popolnoma očitno, ne glede na sedaj predloženi državni proračun, če želimo ohraniti približno tak odnos med prihodki in odhodki kot je sedaj predlagan, da se bodo nekateri nameni v državnem proračunu dejansko morali v fazi dokončne predložitve proračuna parlamentu po tem, ko bodo vloženi vsi amandmaji državnega zbora, dejansko preurediti in nekatere med njimi tudi zmanjšati. Težko bo upravičit povečevanje primanjkljaja, zaradi tega in težko bo upravičit rast državnega proračuna v celoti v odnosu na celotne javne finance oziroma družbeni proizvod.
To so ti osnovni poudarki, ki so bili že večkrat rečeni. Sam osebno mislim, da obstaja možnost, da se ob vseh teh dilemah, ki so bile navedene in tudi na odborih povedane, proračun sprejme. Sprejme v okvirih, ki bi bili sprejemljivi tako za državni zbor kot za vlado, predvsem pa za tiste, ki plačujejo davke, kar pomeni, da bi bil to proračun, ki ne bi imel večjega proračunskega primanjkljaja kot je sedaj predviden. Vsekakor pa to zahteva notranje preureditev državnega proračuna in pa zmanjšanje nekaterih apetitov po porabi denarja, ki so trenutno še prisotni. Glede na spremembe, ki so pa nastale od predložitve proračuna pa do danes, mislim, da nimajo več iste utemeljitve kot so jo imele takrat, ko je bil proračun predložen. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospodu ministru za finance magistru Mitji Gaspariju. Želi predstavnik katerega od delovnih teles, ki so podala poročilo in so državni proračun obravnavale? Torej, želi kdo besedo? (Želi.) Gospod Kopač, prosim.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Nisem se mislil oglasiti v imenu delovnega telesa, ampak ker je gospod Špiletič na nek način pozval tako ministre kot mene, vseeno prihajam sem.
Poročilo odbora je, upam da kar izčrpno. Pove pa ali pa vsaj nakazuje na vse dileme, ki smo jih imeli člani odbora ob obravnavi predloga proračuna v splošni obravnavi. Naj uvodoma povem, da je tukaj prišlo samo do ene manjše pomote. Izpadel je nek uvodni napovedni stavek na prvi strani poročila, kjer v poročilu sporočamo pravzaprav nekaj, kar nima neposredne zveze s tem predlogom proračuna. Zdi pa se mi, in zato bom to še enkrat predstavil, pomembno za ravnanje državnega zbora v prihodnje.
Ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo za oceno ustavnosti lani sprejetega zakona o začasnem financiranju, ker je pobudo podpisalo 32 ali 34 poslancev. Zavrnili so to pobudo iz postopkovnih razlogov, ker je vmes že bil sprejet proračun, vendar so zanimiva ločena mnenja, tako odklonilna kot pritrdilna, iz katerih pa izhaja, to sicer ni stališče ustavnega sodišča kot celote, ampak da se pa razbrati, da bi v primeru podobnih ali pa ustreznih sporov to bilo stališče zato, ker je to razbrati tako iz odklonilnega kot iz pritrdilnega mnenja, da bi pa bilo verjetno ocenjeno kot neustavno sprejemanje zakonov, ki imajo neke finančne posledice v času začasnega financiranja, kar pomeni, dokler ni sprejet proračun za tekoče leto, bi verjetno bilo ocenjeno, če bi kdo sprožil tak ustavni spor, za neustaven vsak zakon, ki bi v tem času, torej od 1.1. pa do sprejetja proračun, bil sprejet v parlamentu in bi imel finančne posledice.
Sicer pa ob samem predlogu proračuna je bilo na odboru izraženih vrsta pomislekov. Ker gre za splošno obravnavo, v glavnem pomislekov splošnejše narave. Torej pomislekov o proračunskih agregatih, torej na primer o višini primanjkljaja, o višini prihodkov nasploh, o višini odhodkov nasploh in pa tudi nekaj pomislekov o posameznih postavkah. Konkretno, pomislek o odsotnosti postavke, znesek sredstev, predvidenih za pripravo na uvedbo davka na dodano vrednost. Konkretno še o nekaterih drugih postavkah, na primer o višini ali pa rečeno je bilo, o premajhni višini sredstev za finančno izravnavo občin, pa še nekatere druge stvari. Sicer pa splošnejši pomisleki ob predpostavkah.
Ti pomisleki, če jih smem strniti zelo na kratko, v poročilu so nekoliko obširneje obrazloženi, pa so; predlog proračuna predvideva prihodke, kakršne pač predvideva, ob tem pa to nadgrajuje s približno 29 milijardami tolarjev oziroma 0,9% bruto domačega proizvoda dodatnega primanjkljaja zato, da je skupni znesek, pač predstavlja obseg odhodkov 843 milijard kot je v predlogu proračuna predvideno. Nekatere predpostavke so bile po mnenju nekaterih članov odbora ocenjene morda v času pisanja predloga proračuna kot realne, vendar gledane z vidika današnjega datuma obravnave predloga proračuna so videti nerealne. Zaradi tega ne bo toliko prihodkov iz posameznih naslovov kot je predvideno v predlogu proračuna in bo več odhodkov iz posameznih naslovov kot je predvideno na odhodkovni strani proračuna. Ali zato, ker nekateri ukrepi, ki predvidevajo povišanje prihodkov ali zmanjšanje odhodkov niti niso bili poslani v parlament, da bi, pa so bili napovedani, da bi jih parlament obravnaval ali pa so se izgubili v proceduralnih blokadah v državnem zboru, in torej še niso bili sprejeti in niti ne vemo kdaj bodo sprejeti. Zaradi tega je lahko zelo realna ocena, da bo predviden proračunski primanjkljaj višji. Ta hip verjetno nihče ne zna reči, koliko višji od predvidenega in bi bilo neodgovorno uporabljati katerokoli številko, čeprav se z oceno posameznih nerealiziranih predpostavk da priti tudi do konkretnejše ocene. Na vse te dileme, zelo konkretne, je minister za finance odgovoril s približno, lahko rečem, podobno vsebino odgovora, kot ga je danes podal pred državnim zborom, kjer je zelo odkrito nanizal vse težave, s katerimi se Vlada Republike Slovenije srečuje, ob najprej sestavljanju predloga proračuna, in kasneje seveda ob obravnavi predloga proračuna. V razpravi je bilo čutiti, tega posebej v poročilu odbora ne piše, dilemo med tem, ali dati zeleno luč za nadaljnjo obravnavo proračuna, kajti danes ali pa jutri državni zbor sprejema samo sklep o splošni obravnavi, ali se nadaljuje postopek obravnave proračuna ali se ne nadaljuje. In dilema med glasovanjem o tem, da se postopek nadaljuje ob vedenju, da je vrsta predpostavk, na podlagi katerih je proračun narejen nerealnih, in na drugi strani dilema glasovati proti nadaljevanju obravnave tega konkretnega predloga proračuna, kjer pa obstaja na drugi strani zelo realna bojazen, da bi se potem utegnil proces sprejemanja proračuna zelo dolgo zavleči in torej bi imeli že drugo leto zapored zelo dolgo obdobje začasnega financiranja. Skratka, ta diskusija je na koncu dala od sebe glasovanje o predlogu sklepa, da se kljub vsemu nadaljuje obravnava predloga proračuna, za kar je glasovalo deset poslancev in nihče od prisotnih članov odbora, bili pa smo precej polnoštevilčni, ni glasoval proti takemu sklepu. Skratka, v imenu odbora lahko rečem, da predlagamo državnemu zboru, da sprejme sklep, da nadaljuje s postopkom obravnave predloga proračuna za leto 1998 z oznako EPA-346/II, kar je na koncu koncev pravzaprav edina stvar o kateri se glasuje, vsi drugi pomisleki pa ostanejo pri življenju do amandmajske obravnave predloga proračuna za letošnje leto. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Kopaču. V imenu odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko želi besedo gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav vsem skupaj!
Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialo je na 25. seji, dne 13. januarja se seznanil s predlogom proračuna Republike Slovenije za leto 1998 in tudi s proračunskim memorandumom za leto 1998, ki ga je vobravnavo in sprejem državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije.
Podali so potem resorni ministri, kot predstavniki vlade, svoj del proračuna, tako znašajo celotni prihodki proračuna v letu 1998 814 000 200 000 SIT, kar je nominalno za 14,7% oziroma realno za 6,2% več od obsega proračunskih prihodkov v primerjavi za leto 1997.
Predstavnik ministrstva za zdravstvo, državni sekretar, primarij Janez Zajc je predstavil predlog proračuna v tistem delu, ki se nanaša na to ministrstvo. Predlog proračuna namenja ministrstvu za zdravstvo 5 milijard 728 tisoč 543 milijard SIT, kar predstavlja 8% povečanje glede na leto 1997.
Predstavnik ministrstva je posebej opozoril na tiste postavke, ki odstopajo od 8% povečanja. Postavka zdravstveno varstvo pred ionizirajočimi sevanji je povečana za 42% zaradi izvedbe študije o sevanju, ki ji je podrejen zdravstveni kader. Precej sredstev je tudi namenjenih postavki zdravstveno informacijski sistem, na podlagi katerih želi ministrstvo za zdravstvo poenotiti zdravstveni informacijski sistem.
Zaradi vse večje nevarnosti po zasvojenosti mladih, je ministrstvo namenilo tudi precej več sredstev programom terapije nadzora in preventivi zastrupitev. V zvezi z investicijami v zdravstvu, pa je državni sekretar povedal, da so sredstva zmanjšana na minimum, kljub temu pa ministrstvo zagotavlja 268 milijonov SIT v letu 1998 za izgradnjo nove pediatrične klinike v Ljubljani.
V razpravi so nato člani odbora največ pozornosti namenili naslednjim vprašanjem: začetku nove gradnje pediatrične klinike, ker kljub povečanju sredstev v letu 1998 obstaja bojazen, da jih bo glede na obseg investicije premalo, sredstvom, namenjenim za sekundarij zdravnikov, bo potrebno vključiti oziroma dodati tudi sredstva za sekundarij zobozdravnikov, ki jih v prejšnjem obdobju ni bilo. Premalo sredstev je bilo namenjenih programu preprečevanja zlorabe drog in zasvojenosti; problematiki, racionalizacije zdravstvene mreže in povečanju učinkovitosti zdravstvene dejavnosti; spremembam zdravstvene mreže in dokončanju začetih investicij v zdravstvu; ogroženostjo osnovnega zdravstva, ki je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v občinah vedno bolj osiromašeno; dalje načinu financiranja raziskovalnih nalog in študij, univerzitetnih nalog in aplikativnih nalog, problematiki transfuzije, zbiranje krvi in organov za presajanje ter strukturi porabe sredstev v preteklosti; problematiki povečanja plač zdravnikov in ostalega osebja v zdravstvu; uvedbi nacionalnih nagrad najbolj zaslužnim v slovenskem zdravstvu; plačevanje nevladnih organizacij in uvedbi kontrole nad porabo denarja.
Člani odbora so v razpravi potem postavili tudi konkretna vprašanja v zvezi s: porabo finančnih sredstev na posameznih postavkah, kontrolo uporabe finančnih sredstev, regionalno uskladitev finančnih sredstev, financiranje nujne medicinske pomoči s strokovnim nadzorom javnih pooblastil, super nadzorom in odškodnini.
Da bi odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko v nadaljnji obravnavi proračuna lahko oblikoval konkretne predloge in amandmaje, je bil predstavnik ministrstva za zdravstvo zaprošen tudi za pisne odgovore, ki smo jih tudi že prejeli.
Predstavnik ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, državni sekretar, mag. Miro Burger, pa je predstavil del proračuna, ki se nanaša na to ministrstvo. Predlog proračuna za leto 1998 nadaljuje z že začetimi aktivnostmi revidiranja in racionalizacije nekaterih socialnih pravic s poudarkom na zagotavljanju prejemkov tistim, ki so teh prejemkov resnično potrebni. Eden od pomembnih prispevkov k racionalizaciji socialnih pravic je vsekakor postopen prehod iz pasivne oblike socialne politike na aktivne oblike, saj takšen prehod omogoča, da si tudi posameznik v večji meri sam zagotavlja socialno varnost.
Kar se tiče aktivne politike zaposlovanja, ki poleg prispevanja k znižanju stopnje brezposelnosti, prispeva tudi k učinkovitejšemu delovanju trga dela, bo ena izmed glavnih aktivnosti pospeševanja razvojnih investicij v znanje prebivalstva.
Na področju socialnega varstva bo predvsem upoštevana raven socialne zaščite najbolj ogroženih skupin prebivalstva ter spoštovanje načela razlik in posebnosti vsakega posameznika.
V nadaljevanju predstavitve predloga proračuna je predstavnik ministrstva poudaril, da cilji iz predloga proračuna sledijo opredelitvam iz strategije gospodarskega razvoja Slovenije.
Pri predstavitvi nekaterih konkretnih postavk je posebej izpostavil Jamstveni sklad, ki zaradi zamikov iz leta 1997 znaša v letu 1998 4,5 milijarde SIT in postavko "investicijsko vzdrževanje", ker gre za nekatere zadržane investicije v letu 1997 in izgradnjo domov za ostarele.
Na koncu je še povedal, da je predlog proračuna za leto 1998 pripravljen tudi na predpostavkah, da bo določena zakonodaja sprejeta.
Podrobnejšo predstavitev predloga proračuna za leto 1998 s področja socialnega varstva pa je podala državna sekretarka, gospa Lidija Apohal. Poudarila je, da je v predlogu proračuna namenjeno največ sredstev za socialne transferje, torej za pravice, ki so ljudem zagotovljene na podlagi zakonov. Osnovni namen na področju socialne varnosti je, da bi čim večji del upravičencev do denarnih nadomestil vključili v različne aktivne programe, zlasti v programe aktivne politike zaposlovanja, in jih s tem, kolikor je pač možno, vrnili nazaj na trg dela.
Na področju financiranja javnih zavodov pri financiranju programov različnih nevladnih organizacij, ki jih financirajo oziroma sofinancirajo preko razpisov, je predvideno občutno povečanje sredstev za socialno rehabilitacijo za zasvojenost, za različne eksperimentalne razvojne programe nevladnih organizacij, za materinske domove, za zavetišča, za stanovanjske skupine.
Največje povečanje pa je predvideno na postavki "investicije v domove za ostarele in starejše", kjer je predvidena poleg nadaljevanja začetih gradenj tudi nova postavka, ki bo podlaga za začetek izvajanja konec letos sprejetega vladnega programa varstva starejših v Sloveniji. V razpravi so člani odbora nato največ pozornosti namenili naslednjim vprašanjem: načelu proračunskega memoranduma, ki mora biti opredeljeno in usklajeno s cilji politike v proračunu, tako da ga bi bilo možno tudi realizirati.
Kolegi, če vas ne zanima, potem bom zaključila samo s sklepom.
Postavljeno je bilo še veliko vprašanj, na katere smo tudi zahtevali pisne odgovore, da bomo potem lahko v drugi obravnavi pripravili amandmaje in ker vidim, da se dolgočasite, vam bom prebrala sklep: "Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, delo, družino in socialo se je seznanil s predlogom proračuna za leto 1998 in predlaga, da se nadaljuje postopek sprejemanja predloga proračuna za leto 1998 v skladu s poslovnikom državnega zbora." Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Zbačnikova. Razumljivo, da smo vsi poslanci in poslanke dobili pač zapisnike oziroma poročilo posameznih delovnih teles. Gospod Sovič v imenu delovnega telesa odbora za znanost in tehnologijo. Ali boste v petih minutah lahko podali poročilo? Prosim.
BORIS SOVIČ: Hvala. Seveda, vljudno prosim, da razumete, da ne bi bral poročila, ki ste ga vsi dobili, ker predpostavljam, da ste ga sami z velikim zanimanjem prebrali. Zato mi dovolite, da vas samo na kratko seznanim z glavnimi akcenti iz tega poročila.
Naš odbor se je seznanil, najprej s poročilom o delu Vlade Republike Slovenije v lanskih devetih mesecih. Seznanil se je tudi s predlogom proračuna in predlaga, da se ta postopek sprejemanja proračuna nadaljuje, vendar ob tem je odbor sprejel vrsto sklepov in jaz bi jih samo na kratko poskušal predstaviti.
Prvič; ugotavljamo, da se sredstva za znanost in tehnologijo v letu 1998 ponovno zmanjšujejo v primerjavi s tem, kar je predvideval nacionalni raziskovalni program. Letošnji proračun pomeni pravzaprav največje odstopanje od nacionalnega raziskovalnega programa od njegovega sprejema. Delež teh sredstev je od nacionalnega raziskovalnega programa nižji za kar eno četrtino, tako da letošnje odstopanje znaša približno 7,5 milijard slovenskih tolarjev. Odstopanje v štirih letih izvajanja tega nacionalnega raziskovalnega programa pa kumulativno znaša že približno 20 milijard tolarjev, kar pomeni že skoraj enoletni proračun za znanost in tehnologijo.
Na tej osnovi je odbor zahteval od vlade, da prvič pripravi oceno dosedanjega izvajanja nacionalnega raziskovalnega programa in drugič, da seveda ugotovi potrebnost za rebalans tega programa. Odbor je ugotovil določene pozitivne premike v proračunu ministrstva za znanost in tehnologijo, hkrati pa je ugotovil, da delež tega ministrstva v slovenskem proračunu znaša 2,6% in če analiziramo 90-ta leta ugotovimo, da je bil nižji delež, torej, da je bilo slabše samo še lani, letošnji delež je torej drugi najnižji v 90-ih letih. Problem je tudi struktura tega proračuna. Za tehnološki razvoj je namenjeno le približno pol promila bruto domačega proizvoda in to predstavlja drugi najnižji delež za vzpodbujanje tehnološkega razvoja v 90-ih letih. Letos so sredstva v primerjavi z lanskim letom padla za 11% in to očitno pomeni nadaljevanje trenda, ki se je začel z ukinitvijo tehnološko-razvojnega sklada in to seveda je zaskrbljujoče.
Za investicije je letos in lani manj sredstev kot leta 1996. Najbolj kritična pa je postavka ARNES. To je akademska mreža, ki povezuje nekatere znanstvene, gospodarske in druge institucije ter šolske institucije, gre za informacijsko mrežo. V proračunu zagotovljena sredstva zadoščajo samo za pol leta delovanja te mreže. To pomeni, da če bi sredstva ostala takšna kot so, bi približno na polovici leta akademsko raziskovalno omrežje, torej ta celotna informacijska infrastruktura prenehala z delovanjem. To je v neverjetnem nasprotju z siceršnjimi tendencami, ki v Sloveniji veljajo in javnim zavzemanjem zato, da bi naše povezovanje z Evropsko zvezo in svetom bilo čim večje. Na polovici leta Slovenija ne bo več povezana s svetom in z evropsko zvezo, če ne bomo zagotovili dodatnih sredstev za delovanje mreže ARNES. Razlika znaša približno 700 milijonov tolarjev.
Z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da se znižujejo tudi sredstva za visoko šolstvo, njihov delež realno pada v primerjavi z letom 1997, tako v bruto domačem proizvodu kot v proračunu. Na segmentu sredstev za visoko šolstvo iz ministrstva za šolstvo in šport pa gre celo za realni padec, in sicer predvideni je porast za 3,5%, cene pa, kot vemo za 8%.
Zelo kritično je na področju regionalnega razvoja. Slabše kot letos je bilo samo še lani, od celega obdobja 90-ih let. Delež v bruto domačem proizvodu je približno polovico promila in to ne kaže na resno tendenco, da bi država spodbujala razvoj demografsko ogroženih območij.
Odbor pričakuje, da bo vlada te pripombe upoštevala pri dopolnjevanju proračuna, ker takšen proračun kot je sedaj, ki pomeni resno odstopanje od nacionalnega raziskovalnega programa, ki definira samo sredstva za polovico leta, za delovanje informacijskega omrežja ARNES, ki je namenja za investicije manj sredstev kot leta 1996, ki namenja za tehnološki razvoj manj sredstev kot lani, ki pomeni, da realno padajo sredstva za visoko šolstvo in ki pomeni, da tudi sredstva za spodbujanje regionalnega razvoja demografskih ogroženih območij padejo, tak proračun je potreben dopolnitev, drugače ga ni možno sprejeti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Sovič. Kolegice in kolegi, ali bi nasprotovali, da bi še en predstavnik delovnega telesa dobil besedo in jutri potem nadaljujemo s poslanskimi skupinami? Še dr. Jože Zagožen bo predstavil stališče odbora za gospodarstvo. Ali kdo temu nasprotuje? V petih minutah se bo dalo, dr. Zagožen? Dobrih pet minut. (Govor v dvorani.) Nekoliko sem vas presenetil.
Kolegice in kolegi, sejo prekinjamo. Nadaljujemo jutri ob 10.00 uri. Hvala lepa.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 20. JANUARJA 1998 OB 18.00 URI.)