Sejo je vodil Andrej Gerenčer, podpredsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.11 uri.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje. Pričenjam nadaljevaje 49. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Zmago Jelinčič, Jelko Kacin, Majda Kregelj-Zbačnik, Jožef Zimšek, Ivan Kebrič, Feri Horvat, Roberto Battelli, Maria Pozsonec, Jakob Presečnik, Eda Okretič-Salmič za pričetek popoldanskega dela seje, Jože Možgan za dopoldanski del seje, Janez Kramberger, Peter Hrastelj za popoldanski del seje, Josip Bajc, Bogomir Špiletič in Alojz Peterle. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! (51 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Na sejo sem vabil predstavnike Vlade Republike Slovenije ter prav vse lepo pozdravljam.
Današnje nadaljevanje 49. izredne seje bo zbor pričel z obravnavo prekinjene 29. točke dnevnega reda - odločanje o uskladitvenem amandmaju o predlogu zakona o usmerjanju otrok s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami - za tem bo zbor prešel na obravnavo 13. točke - predlog zakona o kmetijstvu; nato bo zbor prešel na obravnavo preostalih točk in sicer: 26. točke - predlog zakona o zdravljenju neplodnosti in postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo in po dnevnem redu dalje.
Torej smo pri 29. TOČKI. Na mizo ste dobili uskladitvena amandmaja - k amandmaju šest in amandmaju dvanajst. Odpiram razpravo o amandmaju k členu 6. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Se opravičujem, ni razprave. Dajem amandma na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 6. členu? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma k 12. členu. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma k 12. členu smo sprejeli.
Mislim, da smo usklajeni in lahko glasujemo o zakonskem predlogu v celoti. Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (46 poslancev.) Je morda kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 13. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O KMETIJSTVU - hitri postopek. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo?
Prosim, gospod minister Ciril Smrkolj.
CIRIL SMRKOLJ: Dober dan! Gospod podpredsednik, poslanke in poslanci! Pred vami je zakon o kmetijstvu, zakon, ki pravzaprav ureja ključna vprašanja, ki do sedaj niso bila ustrezno urejena in bo pravzaprav omogočal našo usposodobitev za prevzem pravnega reda Evropske unije na področju skupne kmetijske politike in na področju podeželja. Zakon vsebuje naslednje sklope. Določa celovit sistem načrtovanja razvoja kmetijstva in podeželja. V okviru zakona se predvideva nacionalni program razvoja kmetijstva in podeželja, ki bo nekako okvirni štiriletni dokument, ki bo reguliral tako proračunske kot razvojne možnosti teh dveh segmentov kmetijstva in podeželja. Potem bo zakon omogočal ukrepe kmetijske politike, ukrepe tržno cenovne politike, strukturne ukrepe. V V. poglavju sedaj jasno opredeljuje področje kakovosti in označb kmetijskih pridelkov...
PODPREDSEDNIK ANDEREJ GERENČER: Gospod minister, se opravičujem! Dovolite, da umirim malo dvorano. Kolegi poslanci! Prosim, na svoja mesta se usedite in poslušajte uvod. Gre za pomembno materijo, pomemben zakon in je prav, da poslušamo ministra.
Prosim.
CIRIL SMRKOLJ: Ta zakon seveda tudi ureja promet s kmetijskimi pridelki in živili; ureja področje dopolnilnih dejavnosti in bo pravzaprav temeljni zakon za pripravo pravilnika o dopolnilnih dejavnostih; ureja področje organizacije proizvajalcev, javnih služb na področju kmetijstva, tako kmetijskosvetovalne službe kot strokovnih nalog na področju kmetijskih rastlin, strokovnih nalog v živinoreji, genska banka. Ima eno novo obliko, ki je nismo do sedaj poznali, to je svet za kmetijstvo in podeželje, ki bo posvetovalni organ ministra in bodo v tem svetu različni predstavniki društev, združenj, zbornice, predstavniki tudi živilskih podjetij, tudi bo osnovni temelj za delovanje agencij za kmetijske trge in razvoj podeželja. Ena noviteta je tudi proračunski sklad za razvoj kmetijstva. Izredno pomembno bo, da bomo na osnovi novega zakona omogočali, imeli možnost postavitve potrebnih zbir podatkov. Te zbirke bodo vodene v okviru ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in bodo pravzaprav omogočale izvajanje ukrepov kmetijske politike v skladu z zahtevami direktiv Evropske unije. Tudi ustrezen tržno-informacijski sistem bo na ta način dobil zakonski temelj, kmetijsko knjigovodstvo. Ravno tako pa bo ustanovljen inšpektorat Republike Slovenije za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil, ker je ravno tako skupna kmetijska politika Evropske unije z vidika kontrole tako zahtevna in zahtevana.
Rad bi tudi poudaril, da bo imel zakon tudi finančne posledice za državni proračun. Tu so potrebna sredstva za delovanje agencij, za kmetijske trge in razvoj podeželja, povečan bo obseg dela kmetijske inšpekcije in na ta način vzpostavljen normativ ustreznega pregleda tudi zahtevkov in vlog kmetov in kmetijskih podjetij za ukrepe kmetijske politike. Vzpostavitev inšpektorata, kot sem že poudaril, je ena od nalog, ki bo tudi finančno obremenila državo, Republiko Slovenijo; potem vzpostavitev urada za priznavanje označb kmetijsko živilskih proizvodov, vzpostavitev zbirk podatkov in tudi kadrovske okrepitve bodo v tem delu potrebne.
Rad bi poudaril, da zakon potrebujemo, da bo ta zakon pravzaprav temeljna podlaga za velik del harmonizacije slovenske zakonodaje z direktivami Evropske unije. Zato prosim gospe poslanke in poslance, da predlagani predlog zakona o kmetijstvu podprete. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Predlog zakona je obravnaval odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, predsednika Franca Potočnika, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona.
FRANC POTOČNIK: Spoštovani! Pismeno poročilo imate na klopeh, zato bo moj ustni povzetek bolj kratek.
Odbor je zakon o kmetijstvu obravnaval na dveh sejah. Na 43. redni seji 4. maja je opravil splošno obravnavo. V okviru splošne obravnave je potrdil hitri postopek in na tej točki prekinil obravnavo ter sprejel sklep, da posebna strokovna skupina pripravi amandmaje, ki bi upoštevali pripombe sekretarirata in tiste pripombe iz razprave, ki jih je bilo možno v kontekstu zakona upoštevati.
Sestavljena je bila strokovna skupina iz predstavnikov sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve parlamenta, ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in strokovne službe odbora. Ta skupina je pripravila amandmaje, ki jih je odbor obravnaval na 11. izredni seji 30.5.2000 in jih je potem tudi potrdil.
Večina teh amandmajev ali pa pravzaprav vsi upoštevajo pripombe, ki so bile dane, pripombe sekretariata namreč, in nekatere pripombe iz razprave, ne posegajo pa v osnovna načela zakona oziroma ne spreminjajo vsebine zakona, pač pa določajo bolj jasne dikcije posameznih členov.
Odbor torej predlaga državnemu zboru, da zakon sprejme skupaj z amandmaji odbora.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod predsednik. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Janko Veber, poslanska skupina združene liste.
JANKO VEBER: Hvala za besedo, predsedujoči. Vsem lep pozdrav! Zakon o kmetijstvu je zagotovo eden od zakonov, ki bi moral biti v obravnavi v parlamentu že mnogo prej, kot se to dogaja danes. Tudi po programu dela ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za leto 1997 je bilo predvideno, da bo še pred letom 1998 pripravljen tudi zakon o kmetijstvu, ki naj bi urejal, kaj je kmetijstvo, kaj so dopolnilne dejavnosti na kmetiji, organizacijo, naloge, delovanje in financiranje strokovnih institucij na področju kmetijstva, informacijski sistem, vključno z registrom kmetij.
Poleg tega je imelo ministrstvo v programu tudi navedeno, da bo v novembru 1997 predložilo vladi analizo izvajanja o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in zakona o gozdovih ter program razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva v obdobju prilagajanja Evropske skupnosti. Vse ugotovitve smo v poslanski skupini Združene liste socialnih demokratov navedli tudi v interpelaciji, ki smo jo vložili zoper ministra Cirila Smrkolja. Ugotavljali smo, da sprejemanje zakonodaje, ki je zelo pomembno za vključevanje kmetijstva v pravni red Evropske unije, zaostaja.
Danes ugotavljamo, da seveda poskušamo na vrat na nos ujeti rok, 30.6.2000, ki je bil nekje dan kot obljuba v pogajanjih z Evropsko unijo, da bo ta zakon sprejet. Žal pa se ponovno srečujemo z dejstvi, da je zakon pripravljen izredno slabo, lahko opazimo, da je zelo veliko število amandmajev, tako s strani ministrstva, tako s strani stroke kot tudi posameznih poslancev. Vse to kaže, da zakon vendarle ni bil pripravljen dobro in da nasprotovanje poslanske skupine Združene liste v primeru sprejemanja hitrega postopka je bilo upravičeno, kajti dejstvo je, da zakon ni dobro pripravljen in da se s temi amandmaji poskuša dopolnjevati, reševati, nihče pa natančno ne ve, ali bo ta koncept zakona seveda tudi potem takšen, da bo ustrezal predvsem zahtevam Evropske unije, pa ne ravno v največji meri mogoče, torej ni niti najpomembnejši moment to, bolj pomembno je to, da bo odražal strategijo oziroma neko skupno kmetijsko politiko v slovenskem prostoru, ki bo dajala kmetu pot in seveda tudi način, kako doseči ustrezne cilje pri kmetijski politiki, da bo kmetijstvo v Sloveniji tudi preživelo.
Ta dejstva, glede nejasnosti in glede nedorečenosti že sprejete zakonodaje, ki je bila sprejemana, preden je bil sprejet zakon o kmetijstvu, se kažejo tudi v tem, da imamo povsem različne dikcije, kaj kmetijstvo sploh je, denimo o zakonu o dedovanju, potem zakonu o kmetijsko-gozdarski zbornici. Predvsem zakon o kmetijsko-gozdarski zbornici je bil sprejet, po našem mnenju, v napačnem vrstnem redu. Najprej bi moral biti zakon o kmetijstvu, kjer bi sploh opredelili, kaj je kmetijstvo in potem seveda sprejemati tudi ostale zakone, kot je tudi zakon o kmetijsko-gozdarski zbornici. V vseh teh zakonih so seveda razlage o tem, kaj je kmetijstvo, povsem različne in seveda bo zaradi tega tudi izredno neusklajeno izvajanje vseh teh zakonov. Zagotovo bo prihajalo, kot je tudi že do sedaj, do velikih nejasnosti.
Poleg teh povsem, bi rekel, osnovnih odstopanj od tega, kaj naj bi naše kmetijstvo počelo oziroma kako se naj bi sploh imenovalo, lahko ugotovimo, da v tem zakonu zasledimo tudi neskladje z ustavo.
Nacionalni program je v poslovniku državnega zbora predviden predvsem za izgradnjo infrastrukture in za razvoj družbenih dejavnosti. Poslovnik državnega zbora ne predvideva sprejemanja nacionalnega programa razvoja kmetijstva ali podobnih drugih gospodarskih panog. Nadalje se tudi celo predvideva, da bi se na podlagi nacionalnega programa izvajali tudi podzakonski akti. To pa je neposredno tudi v nasprotju z ustavo. Tako je predloženi zakon, ki ga imamo danes pred sabo, neusklajen tudi z najpomembnejših pravnim aktom v naši državi.
Poleg tega si sledijo nejasnosti tudi pri upoštevanju zakona o javnih financah. Tudi tukaj ugotavljamo, da se bomo srečevali s težavami pri izvajanju tega zakona, ker tudi z dopolnili, ki so bila sprejeta, in jih je bilo mogoče danes - sicer na klopi - na hitro preleteti, časa ni bilo, vendar mislim, da se tudi iz teh sprememb še vedno da razbrati, da zakon o kmetijstvu ni v celoti usklajen z zakonom o javnih financah. Predvsem pa mislim, da ni usklajen predvsem v tistem delu, ki govori o upravnih taksah. Zakon o upravnih taksah lepo določa, od katerih storitev je potrebno te takse odvajati, in zakon o kmetijstvu se v celoti poskuša izogniti zakonu o upravnih taksah.
Torej gre za neusklajenost znotraj že sprejete slovenske zakonodaje zakona o kmetijstvu. Dejstvo pa je, da bo v program kmetijstva oziroma za vključevanje kmetijstva in usposobitev kmetijstva za vključitev v Evropsko unijo potrebno zagotoviti zelo veliko sredstev. Če ne bo ta način zagotavljanja in seveda tudi porabe javnih sredstev dovolj transparenten, lahko pričakujemo, da bo prišlo pri izvajanju kmetijskega zakona in seveda predvsem pri spremljanju in nadzorovanju porabe javnih sredstev do nejasnosti in s tem zopet do velikega nezadovoljstva, predvsem, se mi zdi, kmetov.
Poleg tega je tudi povsem, kot vse kaže še vedno ohranjeno, kljub sprejetim amandmajem, porušeno razmerje med gospodarskimi javnimi službami in negospodarskimi javnimi službami. Zakon o kmetijstvu površno predvideva uvajanje javnih služb in v tej površnosti je tako nedosleden, da so zmetane v ta zakon popolnoma vse možne oblike, ne da bi imeli v zakonu jasno predvideno neko shemo javnih služb, torej ali gre za krovno javno službo, ki bo potem organizirana s svojimi enotami po posameznih območjih v Sloveniji. To ni definirano, definirano je samo, da je to lahko in negospodarska javna služba in gospodarska javna služba. S tem seveda lahko pričakujemo zopet naslednje nejasnosti pri izvajanju tega zakona oziroma vse skupaj se poskuša prepuščati ne nazadnje tudi samemu ministru...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolega Veber, ali vas lahko za trenutek prekinem, se oproščam. Kolegice in kolegi, med nami so ameriški senatorji, in dovolite, da jih pozdravimo v našem državnem zboru. /Aplavz./ Hvala. Gospod Veber, prosim, nadaljujte; se opravičujem še enkrat.
JANKO VEBER: Torej, ta nekonsistentnost zakona se kaže tudi pri organiziranju javnih služb. Minister kot tak naj bi pozneje s podzakonskimi akti in z nekimi ukrepi, uredbami in tako naprej, poskušal izvajati oziroma priti do nekega koncepta, kar pa ni dopustno, kajti zakon bi moral imeti jasen koncept, tako da se s podzakonskimi akti potem omogoči izvajanje zakona, ne pa spreminjanje, popravljanje ali celo izvajanje nekih drugih ukrepov, ki v zakonu sploh niso predvideni.
Poleg tega, da ni koncepta javnih služb, pa tudi ugotavljamo, da ni jasno, kaj se bo zgodilo z nadomestilom oziroma s sredstvi, ki se zbirajo ob spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov. Do sedaj je veljalo, da se ta sredstva v višini 70% zbirajo v proračunu Republike Slovenije, v višini 30% pa v proračunih lokalnih skupnosti oziroma občin. Ni razvidno, ali bo ta odstotek še vedno ohranjen, in ni razvidno predvsem, ali se tudi tisti delež, ki so ga predvsem lokalne skupnosti dobivale v višini 30%, v celoti namenja, kot je predvideno v tem zakonu, v sklad, v nov kmetijski sklad, ali bodo občine še vedno dobivale teh 30%. Iz zakona to ni razvidno. Poleg tega pa je v zakonu zapisano, da lokalne skupnosti lahko izvajajo dodatne ukrepe na področju kmetijstva, če bodo ti ukrepi usklajeni s strategijo in programom ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, sicer teh ukrepov ne smejo izvajati. Seveda pa, če se bodo odločali za izvajanje teh ukrepov, bodo morali imeti tudi za to zagotovljena sredstva. Ta zakon pa zelo nejasno govori o tem, ali se bodo ta sredstva tudi iz tega naslova še naprej zagotavljala v občinskih proračunih.
Nedorečenosti zasledimo tudi v kazenskih določbah, ki so običajno predvidene zato, da se tudi nepravilnosti, ki se lahko zgodijo in ki jih bo treba predvsem odpravljati pri dodeljevanju sredstev, torej te kazenske določbe morajo biti zelo jasne in transparentne, da bodo tudi vsi postopki, ki jih bo treba, če bo do kršitev prišlo, uvesti, izvedeni v skladu z znanimi predpisi in seveda s tem tudi možnost realizacije izvedbe teh ukrepov.
Na vse te pripombe oziroma na vse te nepravilnosti je dal pripombe oziroma opozorila tudi sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve. Pri pregledu amandmajev lahko ugotovimo, da vendarle vse pripombe sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve niso bile upoštevane, pri nekaterih členih sploh ni vloženih amandmajev, ki bi upoštevali mnenja sekretariata. To velja v celoti tudi za kazenske določbe. Nekateri so deloma povzeti, nekateri pa seveda, kot sem omenil, členi sploh niso amandmirani, ki bi in jih bi bilo potrebno amandmirati že zaradi mnenja sekretariata.
Tudi v poročilu odbora za kmetijstvo lahko ugotovimo, da so bili sprejeti sklepi, naj predlagatelj zakona pred obravnavo predloga zakona o kmetijstvu na seji državnega zbora pripravi in predloži amandmaje, ki bodo smiselno upoštevali pripombe sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve in razpravo na seji odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Ugotavljamo, da predlagatelj zakona tega sklepa odbora ni upošteval, kajti na odbor za kmetijstvo so bili posredovani amandmaji, ki jih je oblikovalo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in amandmaji oziroma predlogi za amandmaje, ki so jih dostavile strokovne institucije ali tudi druga javnost. Ni pa zaslediti, da bi predlagatelj zakona, torej vlada, pripravila amandmaje, ki bi smiselno upoštevali pripombe sekretariata. Tudi vsi ostali amandmaji, ki jih je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagalo, očitno niso šli skozi proceduro vlade in so ostali amandmaji odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in s tem je prenesena vsa odgovornost za kvaliteto tega zakona, za izvajanje tega zakona in v poznejši fazi verjetno tudi odgovornost pri zagotavljanju sredstev in nadzora porabe teh sredstev na državni zbor. Takšna praksa v zadnjem obdobju je po mnenju poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov nesprejemljiva, kajti poskuša se za ceno pripravljenosti poslanskih skupin, da se obravnavajo zakoni, ki so potrebni zaradi vključevanja v Evropsko unijo, obravnavajo v parlamentu, izkoriščati na ta način, da se izogne mnogim proceduralnim potem oziroma proceduram, ki so predpisane. To pa je tisto, kar lahko pripelje do tega, da bomo v bodočnosti imeli zelo velike težave, kljub temu da bodo zakoni sprejeti, pri vključevanju v Evropsko unijo, kajti teh zakonov ne bo možno izvajati.
Ravno zaradi teh dejstev smo v poslanski skupini pripravili tudi proceduralni sklep, v katerem predlagamo, da predsedujoči državnega zbora na podlagi tretjega odstavka 72. člena poslovnika državnega zbora pred začetkom druge obravnave predloga zakona o kmetijstvu, ki se opravlja v okviru hitrega postopka, prekine obravnavo predloga zakona, dokler državni zbor ne dobi mnenje Vlade Republike Slovenije o amandmajih k zakonu. S tem tudi zaključujem nastop v imenu poslanske skupine in seveda upam, da bo ta proceduralni sklep zaradi navedenih dejstev tudi upoštevan. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. V imenu poslanske skupine DeSUS-a Zoran Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi! V naši poslanski skupini ocenjujemo, da je predlog zakona o kmetijstvu eden pomembnejših v zadnjem času. Prav zaradi tega menimo, da je nerazumljiv postopek sprejemanja. Že ob sprejemanju dnevnega reda smo bili z glasovanjem proti hitremu postopku, vendar smo bili žal preglasovani. V poslanski skupini menimo, da bi morali zakon sprejemati po rednem postopku. Toda sedaj je, kar je, in ga bomo pač sprejemali tako, kot smo se odločili.
Razumemo predlagatelja, ki se mu mudi zaradi usklajevanja z Evropo. Toda to naj ne pomeni, da moramo sprejeti, vsaj po naši oceni, slabo pripravljen zakon. Da ta ugotovitev ni iz trte zvita, nam potrjuje število pripomb ali amandmajev, saj je teh do sedaj že več kot 70. Praktično je amandmiran z manjšim ali večjim predlogom domala vsak člen zakona. Po naši oceni je v zakonu nekaj nasprotujočih ugotovitev, trditev in določil.
Konkretno v predlogu zakona piše, da so cilji kmetijske politike naslednji: stabilna pridelava kakovostne in čim cenejše hrane ter zagotavljanje prehranske varnosti - verjetno smo to pač včasih uporabljali, samooskrba ali prehrambna bilanca ali kakorkoli. Ampak dobro, treba se je verjetno včasih sprijazniti tudi z novim izrazoslovjem.
Toda že naslednje določilo pravi, da je treba ohraniti poseljenost podeželja in pokrajine. Sprašujem, ali gre to skupaj. Kako pa bomo pridelali čim cenejšo hrano na malih, razparceliranih površinah, ki jih bomo zaradi poseljenosti še nadalje zmanjševali in drobili? To pa seveda ni v skladu s težnjo trajnega povečevanja konkurenčne sposobnosti, zagotavljanja dohodnine in dohodkovne ravni, niti za uresničevanje načel varstva okolja in ohranjevanja narave. Bolj ko bomo podeželje obdržali poseljeno, več bomo gradili, več bo onesnaževanja itn.
V zakonu tudi ni določno opredeljeno, kdo so upravičenci do sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike. Da so to kmetijska gospodarstva in druge fizične ter pravne osebe, je verjetno preveč ohlapno. Mislim, da bi morali to stvar bolj določno opredeliti. Premalo določeno je tudi določilo o podporah mladim kmetom in zgodnjemu upokojevanju kmetov. Nismo proti pomoči mladim kmetom, smo pa proti predčasnemu upokojevanju, pa ne zaradi kmetov, ampak ker je naše stališče takšno tudi v vseh drugih primerih. Zaradi tega menimo, da mora predlagatelj vsebino 32. člena zakona bolj določno napisati. Bolj določno je treba zapisati tudi alinee 35. člena predloga zakona, in to z vključitvijo naselij z razpršenimi kmetijami na območju katastrske občine. Če pomeni beseda vas dovolj, potem seveda na to nimamo pripombe, smo pa predlagali amandma, da se k vasi dodajo še naselja. Tipični primer so na primer Slovenske gorice, kjer je na razdalji desetih kilometrov 80 hiš, pa niso strnjene v vas, ampak so te hiše razpršene na območju cele katastrske občine.
Pa še nekaj besed o osmem poglavju, ki govori o združevanju. V tem poglavju, ki ureja združevanje, nas motita dve vprašanji. Prvič, da nikjer ni niti z besedo omenjena kmetijsko gozdarska zbornica, o kateri smo imeli v preteklosti toliko za povedati. In drugič, da se predlagatelj sramuje besed kmet, pridelovalec, rejec, kmetija in uporablja, in to vztrajno, besede kmetijski proizvajalec, kmetijsko gospodarstvo, proizvodnja, proizvajalec.
Pomislek imamo tudi pri poglavju enajst, ki opredeljuje svet za kmetijstvo in podeželje. O tem je nekaj v uvodu govoril danes tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano gospod Smrkolj. Ni namreč jasno opredeljeno, kdo svet ustanovi. Tam piše, v prvem odstavku, da se svet ustanovi. Ali se svet lahko sam ustanovi? Nekdo ga verjetno mora ustanoviti in zaradi tega bi bilo potrebno zapisati, kdo ga ustanovi. Ali ga ustanovi vlada ali ga ustanovi ministrstvo za kmetijstvo, ker je pač bilo rečeno, da je to svetovalni organ ministrstva. Ker pa lahko svet daje le mnenja, ne more pa o ničemer odločati, je torej samo posvetovalni organ in ker imamo posvetovalne organe že, nekatere, celo menimo, da ta svet ni bi bil niti potreben.
Sicer pa bi bilo potrebno o zakonu še marsikaj, o zakonu še marsikaj povedati, vendar je žal za to bilo vse skupaj premalo časa. V naši poslanski skupini tudi ne vemo, ali je bilo o predlogu konkretno z ozirom na to, da ga je vlada vendarle dala že pred, mislim, da dvema mesecema in nekaj iz rok, kakršnokoli usklajevanje. O tako pomembnem zakonu bi po mojem mnenju morala biti tudi široka javna razprava, saj gre za široko področje in za številne nove določitve. Vendar, žal, verjetno tudi zaradi usklajevanja z evropsko zakonodajo za to ni časa.
Do danes tudi nismo poznali, na žalost, stališč državnozborskega odbora za kmetijstvo, ki je pa na 30 straneh napisal določene konkretne stvari, vendar smo, žal, to dobili danes - ko smo prišli v dvorano, sem to našel na klopeh, in če sem zelo odkrit, tega nisem uspel niti pogledati niti prebrati - in je morda že v stališčih odbora za kmetijstvo nekaj tega, o čemer sem tudi govoril.
Ne bom bral zadnjega odstavka, vendar zaradi tega, kar sem povedal, pa zaradi tega, o čemer je govoril kolega Veber iz združene liste, naša poslanska skupina podpira predlog, da bi po tej prvi obravnavi to prekinili, naj se vlada opredeli do teh številnih amandmajev, ki so predlagani, naj se ugotovi tudi, ali so s temi amandmaji stvari usklajene z zahtevami sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Potem bi nadaljevali, kajti nemogoče je - mislim, da je, kot sem že rekel, več kot 70 amandmajev, če prištejemo še tiste, ki sedaj prihajajo, je to 30 strani in človek za to rabi tudi nekaj časa. Poleg tega pa, kot sem v prvem stavku rekel, da gre za pomemben zakon, bi se morala vlada do tega opredeliti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Lešnik. V imenu poslanske skupine slovenske ljudske stranke in slovenskih krščanskih demokratov - slovenske ljudske stranke bo govoril Franc Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Spoštovani! Naša poslanska skupina oziroma naša stranka SLS + SKD - Slovenska ljudska stranka bo ta zakon podprla.
Ocenjujemo, da je nujno potreben, ne samo zaradi Evropske skupnosti - tam je pač nek dogovor, sporazum, da je ta zakon treba sprejeti do 30.6.2000, zato smo na nek način vsi v časovni stiski. Zato je tudi odbor šele včeraj pripravil dokončno poročilo - vendar ga moramo sprejeti predvsem zaradi nas oziroma zaradi našega kmetijstva, saj ta zakon začrtuje temelje kmetijske politike, ki naj bi bila evropsko naravnana. Zakon se je res dolgo pripravljal, po mojem mnenju tudi predolgo, vendar je bolje, da ga dobimo pozno kot nikoli, prepričan sem pa, da še ni prepozno, če ga bomo sedaj na tej seji sprejeli. Zakon je tudi pomembna osnova za pripravo proračuna za to področje za leto 2001. Mnenja nekaterih so, da je zakon preobsežen, ker ima 135 členov in ti ga primerjajo pač z nemškim zakonom o kmetijstvu, ki ima samo 9. členov. Drugi pa pravijo seveda, da je pa zakon premalo natančen. Seveda tudi nekateri amandmaji oziroma pripombe posameznih institucij, saj veliko jih ni bilo, bom tudi povedal, od kod so prišle, bi želeli nekatere stvari spraviti v člene tega zakona, ki jih bo pač potrebno potem urediti v podzakonskih aktih. Ostali zakoni s področja kmetijstva, bilo je omenjeno, da se ne ve, kako bo, recimo, s spremembo sredstev namembnosti in tako prej. Vsi ostali zakoni, ki se nanašajo na področje kmetijstva, gozdarstva in prehrane, veljajo še naprej, razen tistih in delov zakona, ki so v tem zakonu navedeni, da pač z dnem veljavnosti tega zakona prenehajo veljati. V glavnem gre za posamezne določbe posameznih členov.
Ob sami pripravi zakona je bila organizirana javna predstavitev mnenj v okviru kmetijskega sejma v Kranju. Tam je bilo prisotnih preko 100 predstavnikov različne strokovne javnosti in so razpravljali o tem zakonu in seveda imeli tudi nekaj pripomb. Moram reči, da so se te pripombe pojavljale tudi na odboru, in da so tudi institucije, kot je Biotehniška fakulteta, Kmetijsko-veterinarski zavod Nova Gorica, Kmetijski zavod Ljubljana, Skupnost strojnih stroškov in Skupnost oziroma združenje turističnih kmetij in pa Obrtna zbornica Slovenije, da so približno enake pripombe dali. Moram reči, da so bile nekatere pripombe diametralno nasprotne, pa bom tudi povedal, katere so to bile.
V glavnem so se pa pripombe nanašale pravzaprav na tri področja, ki jih zakon obravnava. Položaj in status dopolnilne dejavnosti na kmetijah, položaj in status svetovalne službe in pa kriteriji, po katerih se bodo določala po novem območja, ki bodo štela v območja s težjimi pridelovalnimi razmerami v Sloveniji.
Najprej glede dopolnilne dejavnosti. Kot sem rekel, so bila nekatera stališča popolnoma nasprotna. Obrtna zbornica predlaga oziroma zahteva minimalni možni obseg dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Po njenem mnenju dohodek od dopolnilne dejavnosti na kmetiji ne bi smel presegati zajamčene plače v Sloveniji in ne bi smel biti višji kot 70% dohodka iz kmetijstva in gozdarstva na kmetiji. To je en ekstrem.
Drugi ekstrem pravi: nobene omejitve, pospešujmo dopolnilne dejavnosti na kmetijah, kakor se kdo znajde, pustimo ga. Seveda ne eno ne drugo ni dobro, ker vendarle gre za dopolnilno dejavnost na kmetiji, ki naj bi omogočala obstoj in razvoj kmetije. Če je ta omejitev prestroga, potem ta cilj ni dosežen, če pa je popolna liberalizacija, se pa stvar lahko sprevrže v nasprotno in potem bi bila, bi rekel, pripomba obrtnikov upravičena. Vlada je to problematiko reševala v 78. členu. Osnovni tekst pravi, da dohodek od dopolnilne dejavnosti na kmetiji ne sme presegati dohodka iz kmetijstva in gozdarstva in hkrati ne sme biti večji od 1,2 povprečne plače oziroma 2,5 povprečne plače v težjih pridelovalnih razmerah.
Skupina poslancev iz različnih poslanskih skupin je pripravila amandma, ki črta prvi del, ki pravi, da dohodek ne sme biti večji od kmetijstva in gozdarstva - namreč dohodek iz dopolnilne dejavnosti. Obrazložitev za takšno odločitev je v tem, da, recimo, nekje v hribovitem, strmem, alpskem ali pa tudi kraškem območju je dohodek iz kmetijske dejavnosti tako majhen, da če bi tudi dohodek iz dopolnilne dejavnosti omejili s tem nizkim dohodkom iz kmetijstva, da pravzaprav ne bi bilo ne kmetije in ne dopolnilne dejavnosti. Zato je ta skupina poslancev predlagala amandma, ki pravi, da je lahko največji dohodek na kmetiji iz dopolnilne dejavnosti 1,2 povprečne plače oziroma tri povprečne plače v težjih pridelovalnih razmerah na družinskega člana. Seveda to je tudi stimulacija, da, recimo, mladi ostanejo na taki kmetiji. Če je večja družina, več delajo in je tudi prav, da lahko nekaj več zaslužijo. Je pa zgornji limit, ki bi preprečil špekulacije.
To vprašanje dopolnilnih dejavnosti je z amandmajem k 68. členu rešeno. Seveda, kaj vse pa spada v dopolnilne dejavnosti, pa ni napisano v tem členu. To bo pa seveda vlada s svojimi podzakonskimi akti predpisala. Tu namreč ne gre samo za kmečki turizem, ki si ga največkrat predstavljamo kot najbolj markantno obliko dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
Drugo vprašanje je kmetijska svetovalna služba in njen status. To vprašanje je rešeno z amandmajem k 132. členu v prehodnih določbah, tako kot vse druge javne službe na področju kmetijstva, selekcijska, kontrolna itn. S tem v zvezi naj povem, da je v lanskem letu imelo kmetijsko ministrstvo kar nekaj težav pri kontroli računskega sodišča v zvezi s financiranjem te svetovalne službe, ker pač ni šlo v skladu z javnim natečajem oziroma v skladu z javnimi naročili. V bodoče bo to moralo biti in amandma k 132. členu zakona to rešuje.
Tretje vprašanje, kriteriji, pod katerimi bo opredeljeno območje s težjimi pridelovalnimi razmerami, če poenostavim. Mi smo v okviru odbora pripravili predstavitev teh kriterijev, evropskih kriterijev. Ministrstvo za kmetijstvo oziroma strokovnjaki iz ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so to zelo nazorno predstavili. Mi imamo že zdaj posamezna območja, kjer govorimo o težje pridelovalnih območjih, kot so višinske, strme, gričevnate, kraške itd. kmetije. Po novem bo nekoliko drugače. Sedaj v te težje pridelovalne razmere spada približno 74% površine Slovenije. Po novih kriterijih bo v to kategorijo kmetij s težjimi pridelovalnimi razmerami spadalo približno 78% slovenskega ozemlja. Seveda, kriteriji bodo malo drugačni, kot so sedaj in tudi bodo nekateri manjši premiki, ampak v splošnem gledano, z državnega vidika pa bo večje območje Slovenije prišlo pod ta težja pridelovalna območja, kar pomeni tudi večji del slovenskega kmetijstva bo s tem lahko deležen subvencij iz raznih skladov Evropske unije, ko bomo njeni člani.
Bila je tudi ena pripomba, da ribištvo ni, vendar ribištvo je po klasifikaciji sestavni del kmetijstva, zato posebej ni tu omenjeno, imamo pa tudi zakon o ribištvu.
V naši poslanski skupini ali pa v naših dveh poslanskih skupinah bomo torej ta zakon podprli skupaj z amandmaji odbora, s tem, da bom tudi zdaj izkoristil to priložnost in povedal, da pri 68. členu je amandma odbora, ki je bil izglasovan, ko gre za dopolnilne dejavnosti, ki govori, da se črtata tretji in četrti odstavek, ki odpravlja vse omejitve v zvezi z dohodkom iz dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Podprli bomo amandma skupine desetih poslancev. Sicer sedaj tu gospod Tomažič zmajuje z glavo - bom pa tako rekel, da kar se tega tiče, znotraj poslanske skupine nismo povsem enotni. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. V imenu poslanske skupine socialdemokratske stranke bo govoril Franc Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Naša poslanska skupina meni, da je bil zakon celo prepozno vložen, in glede na to, da tudi na področju kmetijstva kasnimo s približevanjem Evropski skupnosti, smo bili vsekakor tudi potem nekje primorani, da podpremo tudi hitri postopek. Ker pa je naš osnovni kritični del na sam zakon to, da je zakon v določenih členih tipično evropski, ostali členi pa so preveč pogojeni s podzakonskimi akti, za kar menimo, da ni dobro, ker tudi s členi, ki določajo podzakonske akte, ni jasno datirano, v kakšnem roku naj bi bili ti podzakonski akti tudi na vladi sprejeti.
No, naj povem, da bo poslanska skupina podprla vse amandmaje, ki jih je pripravil odbor, za določene amandmaje, ki so bili naknadno vloženi, pa se bomo v poslanski skupini še posvetovali in na osnovi našega notranjega dogovora tudi določene amandmaje podprli ali pa tudi ne podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Čebulj. V imenu poslanske skupine liberalne demokracije, gospod Geza Džuban.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Poslanska skupina liberalne demokracije ima podobne pomisleke glede zakona, predvsem hitrega postopka, v tistih delih, kot so že bili predstavljeni. Morda tudi zaradi manjše pozornosti v dvorani nima smisla, da preširoko ponavljamo te pomisleke. Pomisleki so glede hitrega postopka, ki za nas ni najprimernejši zaradi dokaj obsežne vsebine zakona in zaradi kar nekaj pripomb raznih strokovnih institucij in ostalih združenj, o katerih je govoril tudi kolega Potočnik.
Zakon je doživel tudi dokaj veliko sprememb, ki so morda res redakcijske narave, nekatere druge so tudi vsebinske, vendar z ozirom na označbo, ki jo ima glede skupine zakonov, potreb Slovenije zaradi Evropske unije, nismo pretirano nasprotovali hitremu postopku. Oblikovali smo tudi nekaj svojih amandmajev, seveda manjše število, vendar zaradi tega, ker se niti do amandmajev odbora, niti ostalih, vlada ni opredelila - mislim, da v tem času vlada zaseda in da stališč še nimamo - bomo prav tako kot nekateri drugi predlagali po splošni razpravi, prvi obravnavi v hitrem postopku, da se točka prekine in ko bomo pridobili stališče vlade in morda tudi natančneje prelistali sam pregled amandmajev, predlagamo, da se točka nadaljuje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še katera poslanska skupina? Mislim, da so bile vse, razen ene. Dajem besedo poslankam in poslancem. Pisno se je prijavil gospod Košir Jože, ostali bodo razpravljali na pet minut. Gospod Košir, prosim!
JOŽEF KOŠIR: Hvala lepa gospod podpredsednik. Spoštovani zbor, spoštovana vlada. Razpravljal bom o vsebini, o kateri je govoril tudi gospod Potočnik, to je o dopolnilnih dejavnostih, ki so opredeljene 68. členu tega zakona. Izhajam s področja, kjer je kmetijstvo odvisno dejansko od lesa in govedoreje, v maksimalni meri pa od celotne predelave oziroma potem dopolnilne dejavnosti.
Nikakor ne moremo na teh področjih, verjetno so tudi drugje po Sloveniji približno enaka področja, razpravljati danes, da bi lahko omejili dopolnilno dejavnost na višino dejavnosti, s katero se ukvarja kmetija. To je ravno zaradi tega, ker v teh primerih je ravno ta dopolnilna dejavnost, ko se plasirajo končni izdelki v prodajo, tista, s katero se preživljajo te kmetije. Na drugi strani, ko gledamo naš proračun, pa dajemo za ohranjanje kmetij, ohranjanje narave, obdelavo zemlje ogromne denarje. Bolj pametno je, da stimuliramo tisti del ljudi, ki je sposoben nekje za svojo dejavnost, s svojim delom zaslužiti svoj denar, ker so družinske kmetije, kjer se cele družine preživljajo, zato smo tudi v amandmaju, ki je pripravljen za 68. člen, opredelili, da naj se to omejuje na družinskega člana, ne na celotno kmetijo, na polnoletnega.
Danes se na kmetiji preživlja veliko število ljudi. Po drugi strani, če gledamo, recimo na Pohorju, so kmetijstva, kjer imaš po 50-100 hektarjev in tudi več gozdov, ker dejansko se ne prodaja les v hlodovinah, kar bi bilo zelo slabo, ker dejansko delo izvažamo na druga področja. Dopolnilna dejavnost je tudi žaganje lesa. Žaganje lesa ni samo ta del, ko ga en kmet opravlja za sebe, ena žaga dela tudi za dva ali tri kmete, ali združujejo denar in skupaj delijo potem ta sredstva.
Ta del sredstev ne moremo opredeliti kot dopolnilno dejavnost, ker na koncu je tisti les, od katere kmet živi, od katerega je lastnina, je premala vrednost, da bi s tem preživel. Če gledamo samo amortizacije in potrebni denar, ki ga mora imeti kmet za spravilo lesa in pa plasiranje potem na tržišče. Na kmetijstvu je treba tudi izkoriščati druge zadeve, od rastlinstva, to kar se ukvarjajo marsikje že po Sloveniji, do plasmaja rastlin, ki so potem za zdravilna zelišča, kjer prihaja določena vsota denarja. Da ne govorim o gozdnih sadežih in vsem ostalem, s katerimi se posamezne kmetije dodatno preživljajo. Če gremo v omejevanje tega, potem bomo omejili tudi to delo, ki mislim, da je zelo koristno in od katerega se preživlja potem kmetija od malega otroka naprej.
Naš predlog je, da se ta del pogojuje na tri osebne dohodke, in sicer povprečne, polnoletnega družinskega člana. In na tak način, to je po 29. členu, na teh predelih, o katerih sem govoril, oziroma 1,5 na lažjih predelih, kjer se kmetijstvo dejansko ukvarja bolj s pridelavo kot pa s samo dopolnilno dejavnostjo.
Zato predlagam, da dejansko podpremo ta amandma, ker s tem bomo omogočili obstoj že tako težko živečih kmetij na teh območjih . Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa gospod Košir. Kdo želi še razpravljati? Prosim, gospod Tomažič, potem gospod Rejc.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Spoštovani zbor. Zakon o kmetijstvu podpiram. Vesel sem, da je prišel v proceduro in upam, da ga bomo tudi sprejeli. Podpiram tudi vse amandmaje odbora. Sam sem vložil tudi dodaten amandma, se pa ne strinjam z mnenjem kolega Potočnika, ki je v imenu poslanske skupine Slovenske ljudske stranke predstavil določene poglede in razmišljanja glede 68. člena.
No, najprej bi se dotaknil svojega amandmaja ali predloga, ki sem ga vložil k naslovu četrte točke, četrtega poglavja. Imam pripombo, ki se nanaša na besedo tradicionalni ugled. S tistim, kar bi radi v tem poglavju zaščitili, smo dobili nek moderen izraz, ki izhaja iz prevoda, v ničemer pa se ne dotika tistega, kar bi to poglavje ali ta člen rad zaščitil. To se pravi, vse tisto, ki izhaja iz naših domačij ali naše domačnosti ali kar se je ustvarilo, naredilo na naših domačijah, lahko bi rekel tudi kateremu se, smo se začeli nazaj nekako naslanjati in želimo kot kupci ali kot potrošniki, da bi imeli več tiste stare domačnosti ali da bi bili tisti proizvodi res iz naših domačij. Res je, da so naši znani artikli, ki so izhajali iz teh naših domačij, kot je kraški pršut, kot je prekmurska gibanica, kot je kranjska klobasa in še podobni, slovenska potica, so imeli to domačnost najprej na domačijah. Kasneje je industrija to povzela in sedaj bi zaščitili z nekim pojmom, ki ne izhaja iz našega izrazoslovja, to se pravi s tem tradicionalnim ugledom. Zato predlagam, da podprete moj amandma, s katerim sem predlagal, da bi kmetijski pridelek oziroma živilo bilo domače tradicije, se pravi, da bi ta pojem osvojili kot "domača tradicija".
No, če se dotaknem še 68. člena, definicije dopolnilne dejavnosti. Sam sem na odboru predlagal in odbor je tudi povzel, da se tretji in četrti odstavek črtata ter da ne začnemo omejevati dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Menim, da se ponovno odmikamo od tržnega gospodarstva, da ponovno hočemo omejiti tiste, ki hočejo delati, ki hočejo ustvarjati in hočejo tudi ostati na tistih delih našega podeželja, ki bi lahko veliko nudili, ustvarjali ali pa tudi ohranjali podeželje. Trdim, da dopolnilne dejavnosti na kmetijah ne smemo omejevati s tem, da dopolnilna dejavnost ne sme presegati višine vrednosti proizvedenega dohodka iz kmetijstva, ker menim, da je še vedno posestna struktura pri nas zelo majhna, da so kmetije še majhne in da je tistim, ki so pripravljeni z neko dodatno dejavnostjo ali obrtjo delovati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji, treba tudi omogočiti, da to ustvarijo. Menim, da vsi tisti, ki bodo imeli večjo dejavnost na kmetiji, kot jo predpisujemo, bodo tudi takoj zapadli kot davčni zavezanci, če bo njihov dohodek večji od 5 milijonov, in bodo s tem avtomatsko državi plačevali davek. Zato menim, da jih ni treba omejevati, res pa je, da smo že - recimo, če govorimo o kmečkem turizmu - v 13. členu zakona o gostinstvu napisali, kakšne omejitve so, katero hrano lahko prodajajo, koliko sedežev lahko ima, in zato se mi zdi nesmiselno, da bi tudi v tem členu te stvari pisali.
Ravno tako lahko rečem tudi to, da vsi tisti kmetje, katerih dohodek bo presegel 5 milijonov, bodo prikrajšani pri štipendiranju, pri pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ker so za to večji plačniki. Prav tako bodo njihovi otroci, ki bodo študirali, tudi prikrajšani za štipendiranje. Ravno nasprotno če pa primerjamo tiste, ki so podjetniki in obrtniki, imajo možnost tudi z vodenjem finančnih knjig prikazovati, da so upravičeni do teh stvari. Zato menim, da sta tretji in četrti odstavek v 80. členu tega zakona povsem nepotrebna in da peti odstavek, ki bi postal tretji, dovoljuje vladi, da lahko določene stvari omeji, ko meni, da je to potrebno. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Proceduralno, gospod Lavrinc.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala, gospod podpredsednik. Na tej seji bomo obravnavali še dve gradivi, ki sta strogo zaupne narave. Ker dejansko nimamo časa, da bi stvari brali in se pripravljali na ti dve točki v svojih pisarnah, se to počne tudi tukaj. Zato predlagam, da se omogoči poslancem mirno delo v času te seje, mirno v tem smislu, da se gospodje s teleobjektivi nehajo sprehajati in slikati strogo zaupne dokumente v rokah kateregakoli od nas. Ljubeznivo bi prosil - mislim, da bi bila to tudi taka, bom rekel, lepa gesta s strani fotoreporterjev, da tega ne počnejo. Sicer pa prosim vas kot predsedujočega, da na nek način zagotovite, da bomo to lahko počeli.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosimo predstavnike tiska, torej fotoreporterje, da z razumevanjem sprejmete ta predlog. Hvala. Gospod Rejc ima besedo.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod podpredsednik, gospe in gospodje, gospod minister s sodelavci! Podpiram zakon o kmetijstvu, ker vem in se spomnim, koliko časa je bil v pripravah in kako je že bil na tem, da bi že zdavnaj moral zagledati dan, ker menim, da je kmetijska dejavnost spričo svoje osnovne vloge, vloge povezovalca, ohranjevalca narave, podeželja in polno drugih stvari, pa tudi konec koncev vsak od nas z nekim takim ali drugačnim repom sega na kmetijo, v taki ali drugačni povezavi.
Gre za to, da je tudi prav in se strinjam s tem, da gre zakon po hitrem postopku, iz preprostega razloga, kako lepo je sedaj sprejemati zakone, ko v bistvu vlada skoraj nič ne prispeva s svojimi ugovori ali pa s svojimi zavorami, ki naj bi bile. Tudi včeraj sem videl, da se ni nihče odzval, briga jih, kako in kaj - ne mislim v tem primeru na ministra s svojo ekipo, ki je tukaj in ki kaže resnost pri tem delu, ampak nekateri drugi pa enostavno pridejo z neko cd - pa ne mislim na ploščo, ampak cd ekipo - potem pa tu nekaj zmrmrajo in potem mi odpeketamo svoje, ne glede na to, da se ve, da bi morala vlada pri prenekateri stvari le dati svoj ugovor in malo zavreti kakšno posebno pobudo. Se pravi, sem za to, da mi lepo in hitro delamo, ker je to tudi tisto evropsko oziroma tisto, po čemer nas bo Evropa ocenjevala, in tudi včeraj in danes je bil prispevek k temu, da smo, lahko rečem, zelo hitro nadaljevali po dnevnem redu in nam je tako rekoč včeraj zmanjkalo dela.
Tudi za ta zakon, ki je pred nami, menim, da je prav, da je, ne glede na to, da ima gotovo še precej napak, pomanjkljivosti ali pa spornih zadev, ki jih bo treba urediti. Vendar kdo pa naj sedaj natančno napiše, kako in kaj bo v kmetijstvu in kako se bo gibalo, kaj bo pomenilo in v kateri smeri se bo razvijalo, ko bomo vendarle šele v določenem času spoznavali, seveda izhajajoč iz evropske povezave, kaj nam bo namenilo, kakšno vlogo, in kaj si bomo v tem času tudi priborili. Tako da je to gotovo zakon, ki bo v prihodnjih letih deležen mnogih sprememb in mnogih ureditev, ki nam morda sedaj niti ne "pašejo" ali pa niti ne vemo, kako bi to lahko izgledalo. Skratka, gre za zakon, za katerega menim, da ga je v prihodnje treba tudi usmerjati in usmerjati tudi s podzakonskimi akti v racionalizacijo, ker, verjemite ali ne, v moji glavi je še vedno neko prepričanje, da ima to kmetijstvo veliko vzporednih služb, tistih, ki so po strukturi izobrazbe na visoki ravni, in tudi po posameznih namenih so tri skupine. In menim, da bi se tudi temu morali malo bolj posvetiti in to racionalizirati. Ker poglejte, problem pospeševanja, pospeševalnih služb. Konec koncev, pomen pospeševalnih služb je podobno, ali pa tudi problem kmetij je podobno kot v podjetništvu. Mislim, kmetje bi morali postati podjetniki. Seveda če ima več zemlje, več možnosti, potem ima lahko monokulturo, če ima manj, mora potem neke druge stvari pripraviti. Skratka, ali pa iti v službo. To so stvari, ki zadevajo tudi kmečko življenje in kmečko bit. Ne glede na to, kje so, ali so na lepi ravni poljani, ali so po tistih hribinah in grapah, kjer seveda, ko udariš s koso, se že ustrašiš, da te ne bo s tistih par nekaj trav odneslo v dolino. Skratka problem je tu tudi objektiviziranja in nekje tudi rangiranja, težavnostne stopnje pridelave in seveda možnosti, ki so.
Skratka, to je gotovo veliko dela, veliko je bilo že storjenega, menim pa tudi, da mora, predvsem tudi ta pospeševalna služba, predvsem pa tudi gozdarska služba mnoge stvari napraviti, se tudi racionalizirati in tudi to smer proti proizvodnji in proti posebnim dejavnostim še v mnogočem doreči. Mi dobro vemo, da določenih iniciativ, ki so, jih ne smemo zavreči. Kot sem rekel, tudi kmetija je po svoje podjetje, tako ali drugačno. V glavnem pridelava za trg, torej smo podjetniki in se je treba tudi zavihteti in tu tudi usmeriti in tudi doizobraževati, tudi izobraževalno službo oziroma to pospeševalno službo, in seveda tudi z vsemogočimi načini, da se znamo času upreti in seveda to kmetijo pripeljati boljšim časom naproti ali pa da lahko in da bodo sploh obstali ljudje v vseh predelih Slovenije.
Menim, da je tudi dolžnost nove kmetijsko-gozdarske zbornice v tem, da se te stvari racionalizirajo in zelo pripnejo na interese in prizadevanja kmetov v vseh plasteh, ki nastopajo. Zdaj, težko je potegniti črto, kaj je kmetija itn. Konec koncev, vsak, ki ima nekaj zemlje ali pa malo več zemlje, že misli, da je malo kmeta oziroma, da že, torej zna delati, mora znati, zna delati, ker jo obdela, drugič, ali pa tudi ni prav, da je zemlja obdelana. In menim, da bo glavna smer, in to mislim še posebej poudariti, da bi glavna smer morala biti v tem, da bi se ne krčila obdelovalna površina, da ne bi tiščal gozd 10 tisoč hektarov na leto in stiskal obdelovalno površino. Gledano z vidika državljana, ki potuje sem in tja in ki ima malo pregleda nad tem, lahko ugotovimo, da so določeni včasih zelo hriboviti predeli izjemno lepo obdelani in absolutno obdelani. Ponekod pa skoraj taki valoviti predeli, kjer praktično je treba mašino samo zagnati, se gori usesti, pa ni obdelano. Skratka, problem kmetijstva bo v obdelavi in v tem, da je to ena od primarnih dolžnosti, da bo zemlja obdelana. Ker jaz sem tudi včasih rekel, ne bi bilo prav - večkrat sem to povedal - ne bi bilo prav, da smo mi majhna država s preveč zemlje. To se pravi, ki je ne moremo obdelati. Drugače pa podpiram zakon in je prav, da gre po hitrem postopku. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Rejc. Želi še kdo razpravljati? Prosim, gospod Veber.
JANKO VEBER: Hvala za besedo, še enkrat. V tej razpravi bi rad podrobneje obrazložil amandma k predlogu zakona o kmetijstvu, k 80. členu in k 119. členu. Pri 80. členu govorim o tem, da se dopolni tretji odstavek še z zakonom o ohranjanju narave. Gre za dejstvo, da se pri oblikovanju služb, ki naj bi izvajale, torej ki naj bi omogočile izvajanje kmetijske politike na nekem območju, upošteva tudi zakon o ohranjanju narave. Ta zakon, ki ga danes sprejemamo, je usklajen tudi z direktivo Evropske unije, ki veliko govori o biotski raznovrstnosti in izvajanju ukrepov, da se narava ohranja tudi za bodoče rodove ter da so tudi pridelki, ki jih pridelujemo, pridelani na čim bolj zdrav način. Vse to je nekako že predvideno tudi v zakonu o ohranjanju narave, in predvsem na tistih območjih, ki so predvidena za zavarovanje, bodisi kot krajinski, regijski ali naravni parki, je treba uskladiti tudi izvajanje zakona o kmetijstvu, kajti javne službe na območjih, ki so predvidena za zavarovanje, so že predvidene v zakonu o ohranjanju narave, predvidene so veliko jasneje kot v zakonu o kmetijstvu, in v izogib podvajanju izvajanja ukrepov tako kmetijske politike kot tudi ohranjanja narave je smiselno upoštevati tudi te rešitve, ki so predvidene v zakonu o ohranjanju narave.
Dokaz, kaj se zgodi, če se nastopa neusklajeno s strani ministrstva za okolje in s strani ministrstva za kmetijstvo v prostoru, je tudi problematika rjavega medveda, pri katerem lahko ugotovimo, da zaradi neusklajenosti teh dveh resorjev še danes ni pripravljena strategija upravljanja z rjavim medvedom, kljub sklepom vlade in kljub obljubam, ki so bile dane v javnosti. V izogib takim nevšečnostim v bodoče je ta amandma naravnan v to smer, da se upoštevajo tudi rešitve zakona o ohranjanju narave in da tudi upravljanje s temi območji poteka znotraj enega upravljalca, ne pa da je to upravljanje razdeljeno na več javnih služb, ki med seboj pozneje zelo težko pridejo do skupnih ciljev, seveda pa še težje do nekega skupnega dogovarjanja. S tem bi postal zakon, po mojem mnenju, veliko bolj izvedljiv, vsaj na 30% površine Republike Slovenije, kolikor je je v skladu z dolgoročnim planom Republike Slovenije predvidene za zavarovanje.
Poleg tega amandmaja smo v poslanski skupini vložili tudi amandma k 119. členu, ki obravnava inšpekcijske službe. Tu uvajamo dodatno možnost, da se poleg univerzitetne izobrazbe lahko izvaja inšpekcijski nadzor tudi z izobrazbo, ki jo imenujemo, torej ki jo lahko pridobijo v visokem šolstvu kot visoko izobrazbo, in zato dajemo amandma, da ima visoko strokovno izobrazbo in najmanj pet let delovnih izkušenj lahko kmetijski, veterinarski, živilski ali, kar tudi dodajamo, še posebej v sanitarni stroki, ter opravljen strokovni izpit za inšpektorja. Torej, razširimo možnost tistim, ki lahko izvajajo inšpekcijski nadzor. Gre za predlog, da je dovolj visoko strokovna izobrazba in da se k temu doda še sanitarna stroka, ki je danes že prisotna na teh področjih. S tem se nekako omogoči verjetno tudi lažje zagotavljanje kadrov za inšpekcijski nadzor in verjetno tudi zaradi tega lahko pričakujemo učinkovitejši nadzor pri izvajanju zakona o kmetijstvu.
V postopku, ki bo sledil v drugi obravnavi, vsaj po naših predvidevanjih, glede na proceduralni sklep, ki smo ga predlagali, pričakujemo, da bi bili ti amandmaji sprejeti in s tem tudi mislim, da bi bilo prispevano k temu, da bo zakon o kmetijstvu postal veliko bolj operativen. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo dajem gospodu Franciju Rokavcu.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci! Menim, da je zakon o kmetijstvu nujno potreben, in mislim, da je tudi dobra osnova za obravnavo, skupaj s predlaganimi amandmaji. Toda kljub temu mi dovolite, da se le dotaknem nekaterih rešitev, ki so predlagane tudi v amandmajskih rešitvah, ker mislim, da je le potrebna določena obrazložitev in tudi predstavitev nekaterih pomislekov.
Menim, da je še kako na mestu določba v 32. členu zakona o kmetijstvu, ki govori o podpori mlajšim kmetom in zgodnejšemu upokojevanju. Namreč, prav te dni smo priče tudi dilemam, ki so prisotne pri izvajanju novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju kmetov, glede možnosti upokojitve, ki je tudi pogoj za prepis kmetije. Zato taka določba v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne pomeni nič, če je ne nadgradimo tudi z instrumenti podpore zgodnejšemu upokojevanju, s tem pa tudi omogočanja strukturnih sprememb in generacijskih sprememb na kmetijah, ki so gotovo še kako pomembne za učinkovito gospodarjenje vsake kmetije, pa tudi kmetijstva v celoti. Zato mislim, da je še kako na mestu, da se 32. člen ohrani v prvotni obliki.
Nadalje mislim, da ostaja dejansko dvom pri rešitvah v 68. členu zakona. Vprašanje je, ne samo pri gorskih kmetijah, tudi pri nekaterih kmetijah, ki so v nižini in ne dosegajo tolikšnega dohodka, zato je verjetno vprašljivo omejevanje dohodka s strani pridobitve dopolnilne dejavnosti na kmetijah.
Pri 98. členu se bolj zavzemam za rešitev, ki je dejansko opredeljena v predlogu zakona, in mislim, da amandma gospoda Džubana ni najboljši. Namreč, ne glede na dejansko stanje v tem trenutku, ker ima zadružna zveza velik vpliv v kmetijsko-gozdarski zbornici, bi bilo smiselno, da bi ostala osnovna rešitev. Prepričan sem, da mora zadružna zveza predvsem opravljati poslovno funkcijo, funkcijo poslovnega subjekta, in bistveno manj oziroma skorajda nič funkcijo stanovskega ali sindikalnega predstavnika. Zato bi lahko v bodoče pomenilo tudi pri drugačni strukturi kmetijsko-gozdarske zbornice, da ta subjekt, ki je še kako pomemben v kmetijstvu, ne bi imel svojega predstavnika v svetu za kmetijstvo; prav tako tudi predstavniki gospodarske zbornice.
Dovolite mi, da dopolnim še z enim predlogom, ki ga bo verjetno težko opredeliti pri tem zakonu, obstaja pa velika pomanjkljivost, pomanjkljivost katastra. Tu bi bilo verjetno smiselno razmisliti, ali je možno v 107. členu oziroma v tem zakonu najti rešitev prehodnega obdobja, kjer bi tudi tako imenovani zapriseženi sodni cenilci lahko dali verodostojno mnenje za spremembo katastrske kulture, ali pa bi bilo smiselno mogoče to vprašanje reševati v zakonu o zemljiškem katastru, ki mislim, da je tudi v parlamentarni proceduri.
Na splošno pa predlog zakona podpiram, ker mislim, da je nujno potreben, in ga bom tudi podprl. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospod Lavrinc in nato gospod Džuban.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Nisem poznavalec te problematike in bi se tudi povsem upravičeno kdo lahko vprašal, kaj pa ta mestni človek pravzaprav ve o kmetovanju in želi razpravljati. Vendar tako kot verjetno večine nas tudi moj rod izhaja iz kmetije, in ker je lepo pogledati, kje so tvoje korenine, se občasno vračam tja, kjer je bil oče doma. Pri tem pa človek tako na lastni koži ali pa na lastnih izkušnjah prepozna probleme oziroma zanje sliši. No, in zato sem se na nek način vtaknil, da tako rečem, zgolj v ta 68. in seveda 69. člen zakona o kmetijstvu.
Prvi odstavek tega zakona daje možnost za tako imenovano dopolnilno dejavnost na kmetiji. Če povem konkreten primer. Recimo do neke kmetije se pride samo po ozki makadamski poti, zdaj ali ima ravno tisto nadmorsko višino ali ne, tega ne morem reči, je pa to v Moravški dolini in bo morda celo minister vedel, ali je ta kriterij, ki opredeljuje gorske kmetije ali ne, izpolnjen. Ampak ne govorim, bom rekel zdaj za ta konkreten primer, zato ker bi hotel nekaj prav v zvezi s tem primerom povedati, ampak samo zato, da lahko neko splošno, nek splošen zaključek potegnem ven. Skratka gre za kmetije, ki so težko dosegljive, kjer se recimo krmi 27 do 30 glav živine. To ni zadosten dohodek za preživljanje kmetov. Zato seveda se morajo še z nečim ukvarjati. Vzemimo primer, žena tega kmetovalca je pa šivilja. To so toliko bogu za hrbtom kraji, da tega ni mogoče primerjati s šiviljo recimo v nekem Kamniku, Domžalah. Tukaj je občasno kaj dela, občasno pa nič. Vendar bi lahko takšna komplementarna dejavnost enega od družinskih članov pomenila to, da ti ljudje lahko tam živijo, da je ta, ta zemlja poseljena, da se obdeluje itn.
In zato bi ljubeznivo prosil, torej tiste, ki ste pisali ta zakon, če mi znate pojasniti, ali lahko v takem primeru tudi šiviljska dejavnost družinske, torej zakonske družice, v tem primeru nosilca kmetije, pomeni - do neke mere seveda, torej jaz se strinjam, da mora biti neka mera - neko komplementarno dejavnost. Se tudi strinjam, da se to omeji. Vendar bom rekel, primerov je lahko še veliko, ne vem, tudi kakšne druge obrti so se ti mladi kmečki fantje izučili, pa potem ostali na kmetiji. Samo kmetovanje pa ne da - ta hip še ne, upajmo, da se bodo usposobili - ne da zadostnega dohodka, da bi se normalno preživljali, da bi razvijali kmetijo itn.
Zato bi ljubeznivo prosil - ko gledam ta člen, predvsem kot pravnik, berem dikcijo, kot se bere - bi prosil torej, preden se ta stvar izpoje tukaj, da slišim odgovor. Ali se bo, potem ko sprejmemo ta zakon, to omogočilo ali ne. In če se bo omogočilo, že naprej povem, da bom za takšen zakon.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Džuban.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, predsedujoči. Jaz imam bolj repliko na kolega Rokavca kot pa razpravo. Gre namreč za 98. člen, kjer sem predlagal spremembe sestave sveta za kmetijstvo in kjer ocenjujem, da sedanja sestava ni dobra. Ni dobra iz preprostih razlogov, ker smo pred kratkim sprejemali zakon o kmetijsko-gozdarski zbornici, kjer so imeli možnost biti voljeni tudi predstavniki gospodarske zbornice in predstavniki zadružne zveze. Mi v ta svet za kmetijstvo ponovno kandidiramo kmetijsko-gozdarsko zbornico, ki po svojem sistemu ima že tudi v svetu zbornice člane zadružne zveze in gospodarske zbornice in se teoretično lahko zgodi, da bodo predlogi takšni, da bodo iste ljudi predlagali v svet za kmetijstvo. Sploh pa, ko imamo situacijo, ko je kmetijsko-gozdarska zbornica sistem, neka organizacija, ki bi naj zastopala interese panoge, ki bi bili ločeni od poslovnega sistema. To pa je zadružna zveza. Sedaj pa, če smo praktični, dogaja se nam v državi to, da zadružna zveza prevzema kmetijsko-gozdarsko zbornico tako in drugače. In mi zaradi tega, da bi bili morda nekomu všeč, dajemo ponovno možnost vsem, da so voljeni, celo tako daleč, da bi posamezne lahko dvakrat predlagali. In mislim, da to ni dobro, da je moj predlog morda neidealen, ampak mnogo boljši, ker to izključuje in je dovolj, da je kmetijsko-gozdarska zbornica zastopana tako, da predlaga, seveda iz enih in drugih struktur, ljudi, ki so v njenem sistemu in potem ostali, tako kot sem navedel. Poudaril sem nekoliko bolj stroko prek fakultet in enega zastopnika sindikata delavcev in kmetov, čeprav so kmetje na volitvah v kmetijsko-gozdarsko zbornico tudi že bili na nek način zastopani, vendar sem jaz še zmeraj pustil enega predstavnika tudi temu sindikatu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDEREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Gospod Zoran Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa. Bom malo repliciral, malo utemeljil svoje amandmaje, ki sem jih vložil, pa še nekaj na splošno povedal.
Vem, da temeljni ali takšen zakon, kot je ta, ne more podrobno opredeliti vseh vprašanj. Res pa je tudi, če zakon ni dorečen, da prihaja pozneje do živčnosti, pa tudi do gospodarske škode. Ne bom navajal primera, ampak vemo, v zadnjem času, ko smo sprejemali spremembo 27. člena zakona o denacionalizaciji, a ta sprememba ni pomagala, smo morali še potem odločati o pravni razlagi tega 27. člena. Zaradi tega, ker pa tega ni bilo, so potem zadeve stale. Zaradi tega v resnici menim, da je potrebno nekatera določila bolj jasno opredeliti in prepričan sem, da jih bomo s toliko vloženimi amandmaji tudi, da bomo to napravili.
Jaz mislim, da v resnici, pa naj mi predlagatelji ne zamerijo, zakon, ki ima 135 členov in je k njemu vloženih 70 amandmajev, k nekaterim členom tudi tri, štiri, pet amandmajev, da tak zakon verjetno ni dobro pripravljen. Soglašam, da zakon o kmetijstvu potrebujemo zaradi nas, vendar pa mislim, da hitimo predvsem zaradi Evrope. In jaz sem, takrat ko sem govoril v imenu poslanske skupine, rekel, da hitimo zaradi Evrope, ker se moramo uskladiti, čeprav zdaj ne vem, ali je to zdaj 1. junij ali je 30. junij. Če je 30. junij, potem še nam vseeno ne bi bilo potrebno tako hiteti, kot hitimo. Namreč, zaradi tega pravim, da ne bi bilo dobro hiteti, zato, da bi vendarle dober zakon sprejeli. Jaz se zavzemam za zakon, ampak se zavzemam v resnici za dober zakon.
Zdaj, jaz nerad repliciram. Ampak nekaj menim, v tem zakonu mi določamo kar precej ugodnosti za kmetijstvo in prav je, da jih določamo, ampak na drugi strani pa bi še k tem ugodnostim radi še privilegije dodajali. S tem pa se je potem težko strinjati, kajti občani smo vendarle pred zakoni in ustavo več ali manj enaki in ne bi smeli delati takih razlik. Ne me napačno razumeti. Ampak, če nekdo presega takšno dohodnino, takšen dohodek, to je enako kot pri delavcih. Tisti, ki pač prijavi, jaz bom zdaj na pamet rekel, 5 milijonov dohodnine, plača verjetno več dohodnine, kot tisti, ki prijavi 800 tisoč, zdaj je celo neki popravek. Da me ne bi za številke držali, jaz to samo primerjalno govorim. Zaradi tega mislim, da tisti, ki imajo visok dohodek, bodo pač, seveda razumljivo, nekoliko prikrajšani. Saj tudi tista dva v vrtcu nista enaka, tisti, ki ima, ne vem 50 tisoč dohodka po družinskem članu, in tisti, ki ima 200 tisoč. In če ima nekdo, zdaj bom pa, oprostite ne želim pretiravati, ampak taki primeri so, da imajo tudi 500, milijon, milijon pa pol katastrskega dohodka in bi pri tem še imeli recimo primeren dohodek še iz neke dopolnilne dejavnosti, ja potem se pač moramo verjetno držati tistega načela, daj državi, kar je državnega, in bogu, kar je božjega. To je rek, ki ga vsi več ali manj poznamo.
Zaradi tega mislim, da bi morali biti nekoliko bolj objektivni pri tem. Logično, da se pravi, tisti ki več ima, naj tudi nekoliko več da. Namreč to je pri delavcih, upokojencih jasno opredeljeno, medtem ko tu bi pa radi vse dali v en koš. V resnici ne moremo dati v isti koš tistega, ki ima milijon katastrskega dohodka pa lep dohodek iz dopolnilne dejavnosti, s tistim, ki ima samo 100.000 tolarjev katastrskega dohodka.
Kar se pa mojih amandmajev tiče, bi še na kratko obrazložil, z ozirom na to, če bo mogoče vlada tudi kaj pri tem upoštevala (na žalost ste jih dobili danes).
Amandma k 32. členu predlagam zato, ker se mi zdi, da tisto določilo o zgodnjem upokojevanju posega v temeljni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in bi ga lahko, torej če bi ga tako opredelili, bi ga lahko opredelili samo kot izjemo, mi smo se pa odločili proti izjemam in smo tam, kjer nam je v zadnjem času vendarle nekatere izjeme uspelo popraviti - absolutno sem pa za to, da mladim kmetijam omogočimo, da jim pomagamo, in na drugi strani da pa bi mi morali imeti zakon, da, ne vem, ko kmet izpolni pogoje za pokojnino, da res gre v pokoj in da preda sinu, seveda če ga ima, naslednika... /Vprašanje iz dvorane./ Kaj? Ne, saj pravim, da to dosledno izvajamo, da ta preda kmetijo. Zmanjkuje mi časa.
Pri 35. členu sem že prej malo povedal, zato bi samo to rad rekel zraven, da - ker piše "vas" - vas je zelo širok pojem in vemo, kaj je vas. To je vendarle skupek večjega števila hiš in drugih objektov, medtem ko so zlasti v Slovenskih Goricah ti zaselki, da ne bi ti izostali in bi potem se nekdo držal črke zakona, pa bi rekel, ta pa ne more dobiti pomoči, recimo, za infrastrukturo in še kaj drugega.
Pri 98. členu pa vendarle mislim, da bi bilo koristno predlagati, da vlada ustanovi svet, čeprav imamo določene neke kriterije, koliko posameznih institucij da svoje člane, ampak nekdo mora voditi iniciativo, ker tam v zakonu piše samo, da prvo sejo za konstituiranje skliče minister za kmetijstvo. Mene pa nič ne moti, če je to posvetovalni organ pri ministrstvu za kmetijstvo, da pa minister ima skrb ali pa ministrstvo za kmetijstvo imenuje svet, čeprav po teh kriterijih bi bilo bolj normalno, da ga imenuje vlada. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Replika, gospod Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Repliciram gospodu Lešniku, in sicer v tistem delu, v katerem se z njim strinjam. Namreč, ima prav, da uporablja termin, da so otroci prikrajšani, če imajo starši več denarja oziroma večji dohodek, ni pravi. Neke meje so, in seveda, če se v družini ustvari določen dohodek, nekatere socialne dajatve oziroma prejemki odpadejo, bodisi pri kmetih, obrtnikih, pri delavcih ali pa tudi pri upokojencih. Jasno je, da če bo iz dopolnilne dejavnosti dohodek toliko večji, da potem padeš v nek drug rang. Malo za šalo malo zares bom povedal naslednje: recimo, pri nas doma, kjer je pet otrok, smo prišli v rang pod 75% povprečnega osebnega dohodka oziroma dohodka na družinskega člana, vendar so pa potem ugotovili, ker nekih dokumentov nismo dodali oziroma so bili pomanjkljivi, dokazila o šolanju ali nekaj podobnega, in so ugotovili, da je hčerka bila v volilni komisiji in da je v tistem letu zaslužila 18 tisoč tolarjev pri recimo 9 milijonih bruto dohodka na družino. In seveda teh 18 tisoč je prineslo 3 tisočinke procenta čez 75% povprečne plače in to je prineslo v tisti drugi dohodkovni razred in seveda zmanjšanje otroškega dodatka. Saj gre za banalno stvar, da je recimo ona zaslužila 18 tisoč in zaradi tega je pač bilo 24 tisoč manj otroškega dodatka v tistem letu, ampak tako pač je in tudi pač na kmetiji. Tudi v primeru zakupljenih kmetijskih zemljišč je pač treba to upoštevati. Če je dohodek takšen po kriterijih, ki so predpisani, ki pač preseže določeno mejo, se pač nekatere druge stvari potem zmanjšajo ali pa ukinejo in to ni prizadetost. To je pač sistem takšen, ki ga moramo sprejemati v celoti.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Razprava, gospod Ciril Pungartnik.
CIRIL METOD PUNGARTNIK: Hvala. Spoštovane kolegice, kolegi! Mene moti pri tem zakonu, sem vendarle pričakoval, da bo določene pojme jasno definiral, bolj jasno, kot jih poskuša.
Namreč mi velikokrat operiramo s pojmom kmetija, s pojmom kmet, s pojmom podeželje. Vendar žal tudi v tem zakonu ne zasledim jasne definicije kmeta, kmetije, podeželja. Uporabljamo pa to besedišče. Tu smo že nekajkrat ugotovili, da bi bilo dobro, da bi imeli pojem kmeta zelo jasno opredeljen. Prav tako pojem kmetije, pa tega nimamo, žal. Tudi pojma podeželje nimamo jasno definiranega.
Ko smo sodelovali z neko agencijo iz Anglije in Grčije o turizmu na Dolenjskem, s tistim programom Po poteh dediščine Dolenjske in Bele Krajine, so oni smatrali, da je praktično vse eno samo podeželje. Torej tudi Novo mesto, so rekli, saj to je malo podeželsko mestece. Se pravi, da imajo oni drugačne kriterije, kot jih imamo mi. Vendar za našo rabo bi morali tudi o tem reči. Ali bo sedaj - ne vem, mene zanima občina Trebnje, ki ima največje naselje s 3 tisoč prebivalci - praktično cela občina podeželje ali bo Trebnje izvzeto, pa ne vem, mogoče še par vasi ali krajev ali ne. Ali bo vsakokrat nekdo presojal, ali je to podeželje ali to ni podeželje. Ali je nekaj kmetija ali ni kmetija, ali je nekdo kmet ali ni kmet. Jaz sem zmeraj bil za to in bom, da kmetija in kmet uživata neke večje bonitete, ker imata poleg kmetovanja v tej družbi še druge naloge. Samo treba bi bilo pa to doreči enkrat.
Zakon načeloma podpiram, pri posameznih amandmajih se bom pač opredeljeval. Upam pa, da bomo potem v nadaljevanju, če ne mi, pa drugi, tudi te pojme razjasnili. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDEREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Pungartnik. Želi še kdo besedo? Dajem besedo gospodu ministru.
CIRIL SMRKOLJ: Spoštovane poslanke, gospodje poslanci! Jaz bi čisto na kratko rad poudaril nekaj zadev iz vaših razprav. Poglejte, nekaj razpravljavcev je šlo v smer, ko pravijo, zakon zamuja. Jaz moram povedati, da je to eden od zahtevnih zakonov in da smo morali v bistvu pri pripravi predloga zakona zelo resno upoštevati tudi zadnji "screaning", ki ga je naše ministrstvo opravilo v decembru lanskega leta. In tisti, ki ste sledili, dobro veste, da so navedli v okviru pregleda zakonodaje v Bruslju pravzaprav 13 "screaningov", ki so šli v obdobju zadnjega leta in pol, in da smo morali seveda v okviru teh pregledov zelo resno tudi usklajenost in pa neusklajenost prilagajati v predlogu zakona, ki je bil v pripravi. Tako, da tukaj govoriti o velikih zamudah, ne drži. Jaz moram povedati, da je pravzaprav strokovna ekipa, tudi zunanji sodelavci na ministrstvu, ki so delali pri pripravi zakona in tudi v okviru vladne procedure ob usklajevanju z resornim ministrstvom, storila vse, da smo takoj, ko je bil osnovni element za dokončno oblikovanje zakona možen, hitro in zelo ekspeditivno pripravili zakon do oblike obravnave v vladi in potem tudi posredovali v državni zbor.
Druga zadeva, ki jo je potrebno vedeti in nekako se skozi vse razprave nekako čuti, zakon ni dovolj opredeljen v nekaterih delih. Poglejte, zakon je res samo okvir za pripravo kmetijske politike in za izvajanje ukrepov kmetijske politike in tukaj mi ne moremo mimo dejstva, da smo v procesu vključevanja Slovenije v Evropsko unijo in da moramo do konca leta 2002 v celoti, govorim samo za področje kmetijstva in ribištva, harmonizirati zakonodajo, to se pravi zakone in podzakonske akte z direktivami in uredbami Evropske unije. Dve leti bo ta proces intenzivno tekel, in če bi v tem zakonu, seveda vsako področje preveč detajlno opredelili, bi bil to zakon, ki bi imel par tisoč strani, ker je tudi za to področje kmetijstva par tisoč direktiv, ki bi jih potem moral zakon ustrezno že uveljavljati. Seveda s tem ne bi prišli do možnosti, ki bo tudi potem potrebna, ker preozka opredelitev v zakonu ob hitrem spreminjanju direktive Evropske unije bi onemogočala ali pa bi zahtevala, oprostite, bi zahtevala od vlade Republike Slovenije v naslednjih letih, da bi za vsako spremembo direktive prihajala v parlament s predlogom spremembe zakona. Zato je potrebno razumeti, da je zakon nujno v tem delu le osnovni okvir, vendar da ni ta okvir decidirano določen, ravno zaradi tega.
Tudi nacionalni program. Poglejte, nacionalni program je pravzaprav tisti, ki bo potem opredelil izvajanje kmetijske politike. Kajti nacionalni program bo opredelil jasno področja, naloge, vire za izvajanje ukrepov kmetijske politike in tudi v tem trenutku mi že delamo na osnovi sicer ne nacionalnega, ampak na osnovi programa razvoja kmetijstva in podeželja, ki ga je vlada sprejela.
Nekaj vprašanj je bilo v povezavi tega zakona z upravnimi taksami. Jaz moram povedati, da ta zakon in pa zakon o upravnih taksah sta dve popolnoma drugi področji. Zakon o upravnih taksah je v pristojnosti ministrstva za finance in seveda tukaj ni nobenih variant, da bi mi kakorkoli posegali, tudi v področje, recimo dohodnin ali DDV-ja, v ničemer. Ta zakon v ničemer ne oprošča tistih, ki kmetujejo, ali pa tistih, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo, kakršnihkoli obveznosti iz naslova teh dejavnosti do države. Ne oprošča.
Javne službe. Poglejte, glede javnih služb, jaz moram povedati, da seveda bi se javne službe najbolj želele, da bi zakon jasno opredelil, kakšen bo vrh teh služb, kakšne službe bodo itn. Vendar to je spet popolnoma skregano s politiko Evropske unije, ki ji pravzaprav v tem delu daje zelo ozek okvir: večina služb za to področje ni javnih, ampak so službe, ki so na trgu. Tako da mi bomo v naslednjih letih morali tudi verjetno ta področja regulirati, vendar v tem trenutku bodo te javne službe delovale v skladu z zakonom o zavodih in pa zakonom o javnih gospodarskih službah. Ta dva zakona imamo. In seveda ta zakon ne opredeljuje detajlno obliko služb, ker so drugi zakoni, ki to pokrivajo.
Sprememba namembnosti. In recimo, kaj v tem delu. Poglejte zakon o kmetijskih zemljiščih pravzaprav opredeljuje višino in pa način delitve tega izvirnega prihodka države med občino in pa državo. In seveda v zakonu o kmetijskih zemljiščih je tudi jasno povedano, da se sredstva iz naslova spremembe namembnosti uporabljajo za izboljšavo kmetijskih zemljišč, za pridobivanje novih kmetijskih zemljišč in pa za ukrepe na področju razvoja podeželja. Tako da bo ta proračunski sklad, in se ministrstvo za finance s tem predlogom proračunskega sklada strinja, pravzaprav omogočil, da bo to izvirni prihodek ministrstva za kmetijstvo in da se bo tudi prek leta lahko namenjal za namene, ki so opredeljeni - kot sem že prej rekel - v zakonu o kmetijskih zemljiščih, ne v zakonu o kmetijstvu.
Tudi glede mnenja sekretariata. Poglejte. Člani odbora za kmetijstvo dobro vedo, da je pravzaprav sekretariat imel pripombo tudi na ustavnost zakona in mi smo to vprašanje uredili, ustrezno regulirali, tako da tega zadržka ni več. V drugih delih pa smo se uskladili s pripombami in zato tudi mogoče majhno večje število amandmajev v okviru tega zakona, kjer smo tako nekaj redakcijskih zadev morali urediti in pa tudi nekaj vsebinskih, z ozirom na pripombe sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve državnega zbora.
Tudi vprašanje zbornice, recimo. Poglejte, jaz bi rad povedal, da seveda zadevo o zbornici smo regulirali v zakonu o kmetijsko-gozdarski zbornici in da tukaj pravzaprav samo pri svetu in pa nekaterih nalogah govorimo, da te naloge lahko izvaja tudi zbornica, nič drugega. V svetu pa ima zbornica svoje predstavnike. Ker bi bilo popolnoma nelogično, da v tem zakonu opredeljujemo te stvari.
Tudi glede sveta. Mi smo v zakonu jasno povedali sestavo sveta. Po logiki in pa tudi pravnih dikcijah minister konstituira ta svet, opravi konstitutivno sejo in ta svet deluje kot posvetovalno telo in ni potrebno tukaj opredeliti načina, kako se to oblikuje.
Tudi glede hitrega postopka. Poglejte. Jaz bi rad še enkrat poudaril, gospodje, gospe poslanke in poslanci, da pač to je res nek evropski zakon. Mi smo v državnem programu dali jasno zavezo Bruslju, da bo ta zakon sprejet do 30.6. Če pogledamo, z ozirom na relativno široko javno razpravo, ki je bila, kajti mi smo tudi v predhodnih posvetovanjih z zadružno zvezo, sindikatom kmetov in tudi s strokovnjaki z drugih področij pridobivali mnenja o oblikovanem delovnem gradivu in seveda tudi ustrezno korigirali stvari, tako da jaz mislim, da smo v tem delu storili vse potrebno, da bo zakon praktičen in da bo omogočal izvajanje predvsem kmetijske politike in pa sprejemanje ukrepov evropske kmetijske politike.
Nekaj je bilo tudi recimo vprašanj glede pojmov. Gospod Pungartnik konkretno. Poglejte. Glede pojmov seveda se mi srečujemo tukaj, da je v Evropski uniji pravzaprav kmetijsko gospodarstvo, podjetje pravzaprav tisti osnovni pojem in zato smo tukaj majhno širše pojme opredelili, ne tako tradicionalno, kot jih v Sloveniji poznamo, in je to tudi zaradi lažjega prevoda zakona pravzaprav tudi potrebno. Mi bomo morali seveda po sprejetju tega zakona v državnem zboru zakon prevesti, ga predstaviti komisiji za kmetijstvo v Bruslju, ustreznemu direktoratu, in zelo jasno zagovarjati vse te zakonske osnove in tudi ukrepe, ki iz naslova zakona izhajajo in jih je možno izvajati.
Tudi, poglejte. Razprave so bile glede območij s težjimi pogoji pridelave. Mi pravzaprav v teh dneh in tako, kot je predsednik odbora gospod Potrč tudi pojasnil, smo pripravili pravilnik o opredelitvi območij s težjimi pogoji pridelave. Za razliko od prejšnjega pravilnika pravzaprav ta pravilnik, v skladu z uredbo Evropske unije, ni naravnan več na naselje. Mi smo ga naravnali na katastrsko občino, na katastrsko občino, poudarjam, in seveda po teh evropskih kriterijih razvršča te katastrske občine v pogoje z večjo ali manjšo zmožnostjo kmetijske pridelave. Točno je, tako kot je gospod Potrč že poudaril, s takšnim pravilnikom pravzaprav širimo ta procent območij, ki bodo, in na ta način tudi pridobivamo možnost, da bodo ta območja permanentno lahko pridobivala po vstopu Slovenije v Evropsko unijo podporo za pridelavo ali kmetovanje v teh težjih območjih pridelave. Recimo že čisto konkretno pri nagibu, če smo mi imeli recimo za strme kmetije opredelitev, da je nagib 35%, je v evropskih direktivah ta nagib samo 20% in na ta način veliko število kmetij, ki so bile do zdaj hribovske, pravzaprav preide v strme, to pomeni gorske višinske kmetije in na ta način pridobi, bi rekel, možnost večjih podpor.
Tudi kar se tiče razprave, kaj je podeželje. Poglejte. Ravno te dni smo imeli neko komisijo iz Bruslja, ki je ocenjevala projekt razvoja podeželja v Beli Krajini in ga je ocenila kot izredno dobrega in je tudi izredno pohvalila postopke, kriterije in nadzor. Tudi ta projekt Po poteh kulturne dediščine Dolenjske in Notranjske pravzaprav kaže, da pravilno pristopamo in seveda je v okviru podeželja tudi podeželsko mesto pravzaprav podeželje in se ti ukrepi bodo opredeljevali predvsem po regijski delitvi - jaz moram to poudariti - osrednja regija in pa druga regija, slovenska. Ti dve bosta za ukrepe na področju kmetijstva in podeželja verjetno tisti, ki bosta opredelili, kateri del je razvit in kateri je nerazvit. Osrednja regija je razvita regija. Tukaj bo nekaj vprašanj, vendar tudi o tem vprašanju se mora država Republika Slovenija dokončno opredeliti do leta 2003, katera bo osrednja regija, kateri del bo in kateri del bo ta, nerazviti del Slovenije.
KD je zakon o katastru, gospod Rokavec. Tukaj moram povedati, da mi pravzaprav za te probleme, ki nastajajo na področju katastrskega dohodka in obdavčevanja iz tega naslova, da je te stvari potrebno urejati v zakonu o katastru, v zakonu o dohodnini ne, v zakonu o kmetijstvu. Jaz tega ne bi postavljal v isti koš.
Tudi glede dopolnilnih dejavnosti, kot je vprašal gospod Lavrinc, in seveda, katere bodo možne. Mi tega v zakonu ne opredeljujemo. To naj bi vlada posebej predpisala, katere, obseg itn. Tukaj je opredeljeno samo tisto maksimalno razmerje med kmetijsko dejavnostjo in dopolnilno dejavnostjo in pa seveda opredeljen je dohodek. To se pravi čisti dohodek kmetije. Glede dejavnosti samih. Pravzaprav je široka paleta dopolnilnih dejavnosti, ki jih lahko kmetija opravlja. Tudi takih oblik recimo, ko ste govoril o šivilji. Če bi se takšna kmetija opredelila, da gre malo v predelavo lana in izdelavo platna in iz platna v šivanje tradicionalnih izdelkov domače obrti, recimo tukaj ni nobenih problemov in ovir. Jaz mislim, da tukaj, če tisti, ki smo si malo ogledali stvari v evropskem delu, ugotavljamo, da predvsem na teh področjih s težjimi pogoji predelave države dovoljujejo široko paleto dopolnilnih dejavnosti, da na ta način regulirajo socialno stisko teh območij in teh kmetov. Enostavno regulirajo, ker drugače seveda bi prišlo do tistega, kar se nam je že zgodilo v preteklosti, da so se takšna področja izpraznila in da danes bijemo bitko, kako kultivirati to divjino in ponovno naseliti taka območja, kar je izredno zahteven, težaven proces in še posebej izredno drag. Tako da mislim, da tudi v okviru pravilnika vlada ne bo restriktivna pri tem, kaj in katere dejavnosti se lahko kot dopolnilne opravljajo.
No, glede predloga gospoda Džubana, glede sveta. Sam se z njegovo razpravo strinjam, vendar moram poudariti, da je naš predlog sestave sveta, takšen kot je, predvsem iz naslova nalog in dejavnosti, ki jih vsaka od teh institucij, ki so tukaj navedene (kmetijsko-gozdarska zbornica, gospodarska zbornica, zadružna zveza, sindikat delavcev v kmetijstvu, sindikat kmetov, kmetijske fakultete, inštituti ter poklicne in srednje kmetijske šole) opravlja. Vsaka od teh ima določeno nalogo, nimajo pa vsi enake naloge. Zaradi tega je predlog v tej smeri, da predlaga tudi gospodarska zbornica - tu je bilo celo vprašanje, kot se dobro spomnim, v razpravi na odboru - ko smo pravzaprav prišli do tega, da gospodarska zbornica zastopa interese agroživilske industrije, in mi smo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zato je logično, da je v svetu tudi predstavnik te agroživilske industrije. Zato je tu navedena gospodarska zbornica. Ve se pa, jasno, da sekcija za agroživilstvo pri gospodarski zbornici delegira svojega človeka v ta svet.
Tako da bi res rad poudaril, da smo storili vse, da je zakon ustrezen okvir za pripravo kmetijske politike in tudi ustrezen okvir za izvajanje ukrepov kmetijske politike Republike Slovenije v tem trenutku, za pripravo ustreznih podzakonskih aktov, ki morajo biti usklajeni z direktivami Evropske unije, in tudi za vzpostavitev ustreznih institucij ter mehanizmov nadzora nad ukrepi finančnih podpor v kmetijstvu. Zato bi zelo resno predlagal, da zakon podprete.
Naslednje, kar bi rad poudaril, ko je bilo v okviru razprav poudarjeno, da bi želeli predloge oziroma da se vlada opredeli do amandmajev. Na današnji seji smo ta postopek izpeljali. Vlada se je opredelila do amandmajev in kot vem, je pri tehničnih službah državnega zbora že gradivo, predlog oziroma mnenje vlade do amandmajev odbora, in mislim, da so vse možnosti, da nadaljujemo drugo branje zakona in se opredelimo tudi do amandmajev, ki jih je pripravil odbor in ki so jih pripravile posamezne skupine poslancev, ter do amandmajev posameznih poslancev državnega zbora.
Če s tem tudi končam. Zelo resno predlagam, gospe poslanke, gospodje poslanci, da zakon podprete. To bo tudi dober signal, da država Republika Slovenija kljub manjši zadnji krizi funkcionira. Bruselj bi sigurno v oceni za letošnje leto, torej 1999, prva polovica letošnjega leta, ob tem, da tega zakona nimamo sprejetega in z ozirom na to, da komisija zelo resno ve, da je področje kmetijstva eno od najobsežnejših področji v procesu prilagajanja Republike Slovenije za vstop v Evropsko unijo, bi seveda nesprejetje takšnega zakona pomenilo hud zaostanek v napredku Slovenije tudi na tem področju. Treba je vedeti, da pravzaprav področje kmetijstva pomeni 45% v procesu prilagajanja; da - recimo - na ta način tudi naše ministrstvo še ni dokončno oddalo stališč do pogajalskih izhodišč; da nismo v okviru pogajalskih izhodišč še dokončno opredelili kvote; da - recimo - drugi teden smo v Bruslju po vprašanju usklajevanja programa Sapart in postopkov, ki so potrebni za izvajanje tega programa v Sloveniji. Iz tega naslova je tudi treba razumeti, da je ministrstvo dolžno krepiti tudi ekipo, kadrovsko - jaz moram poudariti - predvsem iz dveh naslovov. Mi jim moramo - recimo - samo poudarim, ker je tudi nekaj živinorejcev kot poslancev - da je samo za področje zobotehnike, se pravi, pregledati in pripraviti osnove za pravilnike in uredbe vlade, za 700 direktiv Evropske unije, ki regulirajo to področje; da je v tem trenutku - tudi tukaj imate tržno cenovno politiko - treba pripraviti 23 tržnih redov, ki bodo regulirali predvsem razmere na trgih s pomembnimi kmetijskimi proizvodi, in da je to, seveda sigurno, velik zalogaj, ki pade na ministrstvo, službe in pa strokovne institucije, ki z nami sodelujejo tudi v pripravi zakona, kot je pred vami. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Gospod Lavrinc, prosim!
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala za besedo. Najprej hvala gospodu ministru, ker je odgovoril. Ampak, bom rekel, da me je še bolj potrdil v tej moji bojazni, da tisto, kar sem si jaz predstavljal, ne bo mogoče.
Poglejte. Ne spomnim se, kdo od kolegov je že enkrat predlagal, ko smo govorili o obrti, da bi se za tiste, ki začenjajo pravzaprav, da bi se jim omilili pogoji za to, da lahko z dejavnostjo začno. Gre za to, poglejte, na kmetijah je - bom rekel - podobno stanje kot pri nekom, ki z neko dejavnostjo začne. Ima znanje, nima pa na voljo vseh potrebnih sredstev, nima na voljo primernega poslovnega prostora. Skratka, v nekaterih državah - jaz se spomnim, da je bil takrat dan tudi ta primer - so se tega lotili tako, da so preprosto za prva leta delovanja - in to smo imeli tudi mi tukaj pri nas, ampak seveda še v prejšnjem sistemu - da so za nekaj let odložili te stroge pogoje. Jaz, recimo, pri tej dopolnilni dejavnosti sem imel predvsem v mislih to: poglejte, nekdo je lahko mizar, nima vseh pogojev, da bi delal, so tudi samo občasna dela in takrat, ko so ta dela, bi želel delati in na ta način ustvariti dohodek, ki bi omogočal, da kmetija tam naprej živi. Primer sem dal za šiviljo. Kaj jaz vem, takrat ko je birma - recimo - bi se dalo dosti oblek sešiti in tudi nekaj zaslužiti: ko tega ni, tega ni. Investirati v to, da greš kot samostojni podjetnik v celoten projekt in - recimo - računati, da bodo, ne vem, ženske ali pa drugi potrošniki hodili v take odročne kraje po to, da si dajo sešiti neko obleko, se mi zdi pa neresno. To ne gre skupaj.
Moja želja predvsem je bila, da bi na ta način torej - jaz ne vem, sedaj morda tudi ni to pravo mesto, zakon o kmetijstvu morda ni pravi zakon, ki naj bi te stvari reševal, morda bi morali to kje drugje rešiti. Ampak, gospodje, ne mi zameriti, vlada je ena sama oziroma je cela in morajo tudi tisti, ki skrbijo za - bom rekel - kmetijstvo imeti v mislih te, da tako rečem, dopolnilne obrtnike ali pa popoldanske, kolikor hočete, ravno tako kot tisti. Navsezadnje se na ta način prav potihem ustvarjajo tudi neka nova delovna mesta. In jaz bi želel nekaj v to smer, torej: ali da enkrat nekaj rečemo - ni nujno, saj pravim, da težim ravno s tem pri tem kmetijskem zakonu, ampak tistega tu ni. Ker da bi, bom rekel, sedaj ves stek nekih idealnih okoliščin je, da se vse tako lepo v predalčke spravi, kot se mi lotevamo vsakega področja; v vsakem zakonu samo do tukaj.
Jaz sem prepričan, da ko bo prišel predlog - recimo - na vlado, da bo prvi skočil seveda minister Gaspari - če bo še takrat - ali pa tisti finančni minister, ki takrat bo, in da bodo skočili - recimo - tudi gospodarski ministri; skratka zelo slabo bodo slišali na to uho, ko bi bilo treba neke omilitve za tovrstne obrtnike, da tako rečem, zapisati nekam nek zakon. To sem imel v mislih in zato, seveda, s samo solucijo nisem kaj preveč zadovoljen.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Veber.
JANKO VEBER: Hvala. Repliciral bi ministru Smrkolju. Pravi: "Zakon je okvir in ni smiselno natančneje opredeljevati vseh področij." Razlog, zakaj nismo tega zakona imeli že prej na dnevnem redu je bil ta, da se pač ministrstvo čimbolj seznani s tem, kar pač je potrebno storiti v Sloveniji, da bo vključitev kmetijstva v Evropsko unijo čim bolj učinkovita in da bo ta zakon, seveda, tudi vse te ukrepe čim bolj natančno opredelil in povzel.
Danes pa, seveda, dobivamo razlago, da sploh ne potrebujemo natančnega zakona, da je to zgolj in samo okvir. In če je to tisto spoznanje, ki ste ga v vseh teh letih, pač, pridobili pri vodenju tega resorja in pri postopkih usklajevanja z Evropsko unijo, potem mislim, da so bile vse te izjave do sedaj pravzaprav nekako neresne in neodgovorne. To, da je okvir, je pač jasno lahko vsem: pustimo na splošno vse odprto; vendar dejstvo je, da v tem zakonu niste šli samo v okvir, ampak ste nekatere zadeve poskušali tudi jasneje opredeliti. Navajate, denimo, potrebo po tem, da se podeljujejo tudi javna pooblastila. In zdaj, če se že podeljujejo javna pooblastila, potem, pač, tudi naša domača zakonodaja zelo lepo govori, da je dobro, če je v zakonu predvideno, komu bomo podeljevali ta javna pooblastila. O tem, seveda, tudi Evropska unija nam ne bo govorila komu, to se moramo mi, doma, opredeliti. In to je tisto, kar pa potem spet manjka temu zakonu in kjer ste pravzaprav skočili iz tega splošnega okvirja, za katerega pravite, da naj bi ta zakon zgolj in samo bil. In seveda ste očitno pri pripravi tega zakona, tam, kjer vam je bilo ljubo upoštevati okvire oziroma neka splošna načela, sledili razlagam Evropske unije oziroma nekim trendom spreminjanja, tam, kjer pa seveda je priložnost, da se neka javna pooblastila ali pa neke konkretne zadeve poskušajo nekomu podeljevati, pa jih poskušate sicer opredeliti, da se to možnost da in da tudi minister pozneje ta javna pooblastila da nekomu, za katerega pravzaprav danes v zakonu sploh ne vemo, kdo bo. In to je to neskladje z ustavo, za katero trdim, da pač tudi s temi amandmaji še vedno ni odpravljena.
Tudi pri javnih službah, mislim, da če se že govori v to smer, da se naj bi tudi nekatere dejavnosti opravljale kot tržna dejavnost, kot gospodarska dejavnost, potem bi bilo verjetno nesmiselno govoriti o gospodarskih javnih službah, o podeljevanju koncesij, ne pa tudi o negospodarskih javnih službah ipd. Tukaj mislim, da Evropska unija zagotovo nam ne daje usmeritve, ampak prepušča, da se v skladu z našimi zakonskimi normami odločimo. Gotovo pa Evropska unija podpira tržnost oziroma čim bolj racionalno odločanje, oziroma izvajanje, oziroma organiziranje služb za izvajanje ukrepov v kmetijski politiki. In tega v tem zakonu ni. Na to pač opozarjamo, da tudi amandmaji, ki so danes pred nami predloženi, pač tega ne rešujejo.
Tako da vse to, kar je bilo povedano, seveda vendarle ne drži, in da so pač mnoge stvari, ki so v tem zakonu zapisane, resnično nedorečene. Pa ne zaradi tega, da bi se poskušali čim bolj približati kriterije Evropske unije, da smo čim bolj pripravljeni na odprtost oziroma na to, da se spremembe čim lažje uvajajo na področju kmetijstva. Namreč, tudi nacionalni program, ki ga še vedno omenjate kot tistega, ki bo opredelil nekatere usmeritve Evropske unije, je napačen pristop. Nacionalni program, če ga že omenjamo in če ga bomo sprejemali, ga bomo sprejemali v parlamentu po trifaznem postopku in bodo vse te spremembe in vsi ti ukrepi, o katerih govorite, da jih bo lažje izvajati skozi nacionalni program in bodo pogojevani iz Evropske unije, pač ravno tako težko izpeljivi kot z zakonom. In verjetno je smiselneje, če se že pogovarjamo o nekih konkretnih rešitvah, še vedno to reševati v zakonu in ne v nacionalnem programu. Med drugim s tem povzročamo še vedno tudi protiustavnost - torej, podzakonske akte izdajati na podlagi nacionalnega programa ni v skladu z našo ustavo.
Tako da rešitve, ki so pred nami, resnično tega zakona še vedno niso popravile v tem smislu, da bi bil dober, kvaliteten in tudi sprejemljiv za sprejem po hitrem postopku. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. No, tudi sam bi se oglasil v zvezi z dopolnilno dejavnostjo, v zvezi s katero je tudi, mislim, vložen amandma k 68. členu, ki naj bi črtal tretji in četrti odstavek. Prepričan sem, da s črtanjem teh dveh odstavkov glede dopolnilne dejavnosti, v zvezi s katero se deloma kar strinjam s kolegom Lavrincem, da se dopolnilna dejavnost ne rešuje v smislu ohranjanja podeželja ali, eventualno, dati možnost kmetom, da se bodo ob slabem dohodku na kmetiji lahko še s čim preživljali.
Osebno mislim, da bi bilo treba sprejeti poseben zakon o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Zato bi prosil, gospod minister in vaš strokovni tim, da bi prišli do amandmajev k 68. členu, nato prekinili sejo oziroma to točko dnevnega reda in dejansko na tem segmentu resno razmislili: ali je res samo zakon potreben ali pa bomo s tem zakonom tudi resnično omogočili kmetom oziroma tistim, ki se s kmetijsko dejavnostjo ukvarjajo - in bom še enkrat poudaril - in s tem tudi res omogočili ohranjanje podeželja, ne samo razvoja, pač pa vsaj ohranili podeželje, za kar, mislim nenazadnje, poslanci smo. Prepričan sem, gospod minister, da bi bilo prav, da v tem smislu tudi vi razmišljate in dejansko upoštevate moj predlog, in pred amandmajem k 68. členu točko prekinemo, ponovno skličemo odbor za kmetijstvo oziroma komisijo, da bi eventualno dejansko, jasno zapisali v sam zakon, kaj je potrebno, da omogočimo ponovno pripravo zakona o dopolnilni dejavnosti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Čebulj. Gospod Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa. Gospod minister! Uporabljam samo to institucijo replike, ampak vseeno bi rad nekaj rekel. Občutek imam, da nihče od nas ni rekel, da ne podpiramo zakona: zakon o kmetijstvu potrebujemo, vendar si vsi skupaj želimo, da bi dobili koliko toliko v danih možnostih dober zakon. To je ena stvar.
Druga pa, gospod Mežan. Gospoda Mežana bi prosil za malo pozornosti, ker upam, da bi se on in pa kolega Partljič, verjetno z menoj strinjala. Tudi pri pisanju zakonov uporabljajmo slovenski jezik! Ne zaradi tega, ker pač pripravljamo ali pišemo zakon tudi zaradi evropskih potreb. Ampak, saj Evropejci ne bodo brali slovenskega izvoda zakona! Ta zakon bo moral biti preveden in seveda, če bomo uporabili besedo kmet, bodo verjetno vsi v Evropi razumeli, kdo je kmet, kajti tudi Avstrijec, Nemec reče "Bauer." In verjetno ne uporablja nek - ne vem - če si jaz sedaj nek izraz izmislim. Oni tudi uporabljajo, sicer verjetno mogoče tudi v takem političnem izrazoslovju "Produktion - proizvodnja", ampak mi imamo res lepo besedo: pridelava, imamo lepo besedo: prireja, imamo številne lepe slovenske besede, ki bi jih lahko v zakonu uporabili, pa ne bi nič zaradi tega razvrednotile tega zakona. Mi smo včasih imeli celo jezikovno razsodišče, ki se je zavzemalo, da bi se slovenski jezik kolikor toliko, kolikor je le možno, uveljavljal v izgovorjavi, v pisavi, v zakonih, v ustavi in ne vem, kje vse. In če imamo to možnost, potem vas lepo prosim, uporabljajmo to. Hvala lepa.
IVO HVALICA: Hvala lepa gospod, podpredsednik! K repliki me je spodbudilo to, kar je govoril tukaj gospod Lešnik. Namreč, tudi jaz zagovarjam besedo "pridelek". Ali veste, kakšna razlika je med vinom in pivom? Vino je pridelek, pivo je pa proizvod, izdelek. Nekateri sicer oporekajo temu, ampak poglejte, jaz še nisem slišal nekoga, ki bi prišel v restavracijo, pa rekel: "Dajte mi pivo letnik 1997." Vino pa. Torej, absolutno, ker premoremo Slovenci ta izraz, ta lep izraz, "pridelek" - pridelek vsebuje v besedi tudi črko "l"; l pa pomeni ljubezen, lepo itd., če še bolj razvijamo te stvari, ne - bi bil tudi jaz za to, da se mi, kar se tiče kmetijstva, striktno držimo te besede "pridelek". Torej: "pridelek", "kmetijski pridelek" in ne "proizvod". Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Zdaj smo prišli do tega, kaj je replika. Gospod Terčon.
DAVORIN TERČON: Torej jaz bi repliciral na to, kar je gospod Čebulj v bistvu razpravljal. Jaz mislim, da v zakon je nemogoče napisati tako vrste kot obseg dopolnilne dejavnosti, ker gre, pač, za eno zelo široko paleto dopolnilnih dejavnosti. In mislim, da je podzakonski predpis, ki ga sprejme vlada, primeren instrument za ureditev le-tega.
Bi pa izrabil to priložnost, da bi tudi objasnil amandma, ki ga dajemo skupina poslancev - katerega sem prvopodpisani - k 68. členu. Torej pri amandmaju je treba upoštevati, da pri tej dopolnilni dejavnosti sta dve dilemi. Ena dilema je ta, da mora biti dopolnilna dejavnost v bistvu stimulirana. In mislim, da po besedilu, kot je v Poročevalcu - torej v temeljnem besedilu - dopolnilna dejavnost ni stimulirana. Ta "dopolnilna dejavnost" se res imenuje dopolnilna, vendar postane na kmetiji v bistvu glavna dejavnost, ki pa ne more potekati, če ni kmetijske dejavnosti, ker se ravno pridelki iz kmetijstva tržijo v dopolnilni dejavnosti. Primeroma, torej kmečki turizem.
Druga dilema, ki pa napeljuje na to, da je treba za dopolnilno dejavnost postaviti neke meje in ki smo jo mi upoštevali, ki je pa ne upošteva amandma, ki je dobil podporo na odboru - mislim, da ga je gospod Branko Tomažič predlagal - torej, da ni nobenih omejitev. Poglejte, dopolnilna dejavnost je lahko tudi nelojalna konkurenca drugim dejavnostim, kot je - recimo - gostinska dejavnost, ki je obdavčena z normalno stopnjo in ki je tudi pomembna za razvoj družbe. Zatorej po mojem prepričanju je potrebno neke omejitve postaviti. In mi smo te omejitve v bistvu zvišali, ker so bile v osnovnem besedilu nestimulativno postavljene: 1,2 povprečnega osebnega dohodka iz preteklega leta za celo kmetijo ni nobena stimulacija. To je v bistvu destimulacija, vemo pa, da dopolnilna dejavnost zahteva v mnogih in v večina primerih delo celotne kmetijske družine. Zato smo mi postavili te meje, pač, na okvir 1,5 na polnoletnega družinskega člana določene kmetije in mislim, da je to tudi korektno postavljeno.
Da bi pa v sam zakon pisali vse vrste in celoten obseg teh dejavnosti, se mi zdi neumesno. In zato mislim, da v to smer sprememb zakona je nepotrebno tudi iti in da s tem amandmajem bi bil ta 68. člen tudi korekten; zadržujemo pa 4. in 5. člen, torej jih ne amandmiramo, ki omogočajo vladi, da omeji tako vrste kot tudi obseg dopolnilnih dejavnosti, da se ravno to, kar sem rekel, ne bi dogajalo, da ne bi prišlo do nelojalne konkurence ostalim dejavnostim.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo. Menim, da je proceduralni sklep, ki ga je vložil gospod Veber sedaj brezpredmeten, ker smo dobili stališča vlade, in predlagam, da pri tem prekinemo sejo, da lahko pogledate stališča in da ob 14.30 nadaljujemo z drugo obravnavo.
Torej prekinjam sejo, nadaljujemo ob 14.30, do takrat pa, prosim, preglejte stališča vlade in bomo prešli potem na drugo obravnavo.
(Seja je bila prekinjena ob 12.36 uri in se je nadaljevala ob 14.49 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci! Nadaljujemo z delom 49. izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije.
Dodatno moram opravičiti Darja Lavtižar-Bebler za ves dan. Ugotovimo navzočnost v dvorani! (49 prisotnih.)
Ugotavljam, da je zbor sklepčen in lahko odloča.
Smo pri 13. točki dnevnega reda. Prehajamo v drugo obravnavo, na razpravo ter odločanje o posameznih členih predloga zakona. Zboru najprej predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika po končani razpravi in glasovanju o amandmajih in členih razprava in glasuje skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Predlagani sklep ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj 1/3 navzočih poslancev.
Dajem ta predlog na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (43 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih. Upam, da ste uspeli pregledati vladna stališča. Pri vsakem amandmaju bom povedal, ali se vlada strinja ali nasprotuje amandmaju.
Prehajamo k 4. členu in amandmaju, ki ga je vložil odbor. Vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 4. člen. Ugotovimo sklepčnost! (36 prisotnih.) Kolegi poslanci! Mi smo v drugem branju. Če ne bomo disciplinirani, bomo težko danes kaj naredili. Lepo vas prosim, prijavljajte se, da lahko normalno delamo. Ne bom hitel, ampak nekaj normale, pa prosim, sodelujte. Drugič ugotavljamo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 5. členu. Amandma odbora, vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (41 prisotnih.) Sprašujem, ali rabite še nekaj odmora mogoče. Pa ne bom dal, gremo naprej. Drugič ugotavljamo sklepčnost! Drugič ugotavljamo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1, k 5. členu. (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotovimo sklepčnost! Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen 5. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 5. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen 5 smo sprejeli.
Smo pri členu 8. Amandma odbora, ki ga vlada ne podpira. Želi kdo razpravljati? Gospod Potočnik, prosim.
FRANC POTOČNIK: Spoštovani. Amandma k 8. členu je povezan tako kot 8. člen s 5. členom, in sicer ta amandma odbora na nek način omogoča bolj učinkovito delo na tem področju. Namreč, 5. člen pravi takole: "Vlada v skladu z nacionalnim programom sprejme ureditev kmetijskih trgov, s katero se podrobneje opredelijo in izvajajo tržno-cenovne politike." In drugič: "Programe kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja, s katerimi se podrobneje opredeli izvajanje strukturne politike." To se pravi, da vlada vsa ta načela jasno opredeli, seveda potem pa v skladu z amandmajem k 8. členu, ki ga predlaga odbor, ministrstvo to operativno izvaja. V osnovnem tekstu je pač to napisano tako, da to izvaja vlada. Namreč, ukrepe kmetijske tržno-cenovne politike odredi vlada na podlagi predloga ministra in soglasja z ministrom za trg. Vsekakor to široko posvetovanje pri konkretnih ukrepih bi marsikdaj preprečilo hitro ukrepanje na področju tržno-cenovne politike, kar je tudi eden od mehanizmov uspešne kmetijske politike.
Zato predlagam, da zbor potrdi amandma odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim. Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala lepa. Poglejte. Amandma pravi, da za posamezne ukrepe kmetijske tržno-cenovne politike odredi minister, pristojen za kmetijstvo. To pomeni, da to počne sam. Ukrepi tržno-cenovne politike, seveda, lahko bistveno posežejo v delokrog drugih ministrstev, predvsem ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, tudi ministrstva za okolje, seveda predvsem ministrstva za finance in zato je primerno, da se ukrepi izvajajo na predlog ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, vendar ni nivoju vlade, ker prihaja do medresorskega usklajevanja. Zato je, seveda, vladni tekst, kot ga je predlagala vlada - po mojem - primeren in jaz nasprotujem amandmaju odbora za kmetijstvo.
Verjamem pa, da bi seveda ministru za kmetijstvo, kdorkoli že to je - niti ne nujno gospod Smrkolj - tak tekst ustrezal. Zdi se mi pa povsem neprimeren za eno konsistentno delovanje vlade - katerekoli že. Zato ne bom podprl amandmaja odbora. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! K amandmaju k 8. členu, to je amandma odbora, ki ga vlada ne podpira. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (29 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Dajem na glasovanje 8. člen. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 8. člen? (34 poslancev.) Je kdo proti? (16 poslancev.)
Člen je sprejet.
Smo pri 9. členu in amandmaju odbora, ki ga vlada podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 9. člen. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 9. člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen 9 smo sprejeli.
Smo pri 10. členu in amandmaju odbora, vlada ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (43 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 10. člen. Ugotovimo sklepčnost!
A, se spremeni. Toliko lažje.
Smo pri 12. členu in amandmaju odbora, ki ga vlada podpira. Če gledamo opombo, je povezan z amandmaji k 20. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 12. člen. Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 13. členu in amandmaju odbora, vlada ga podpira. Ker ni razprave, gremo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? Imamo dva, se opravičujem. (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. To je amandma odbora, ki ga tudi vlada podpira. Ugotovimo sklepčnost! (43 prisotnih.) Ugotovimo sklepčnost, drugič! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 13. člen. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 13. člen sprejet.
Smo pri 14. členu. Amandma odbora, ki ga vlada podpira. Želi kdo razpravljati? Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 14. člen. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 14. člen sprejet.
Smo pri 20. členu. Imamo dva amandmaja. Vlaga ju odbor. Vlada oba podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem člen 20. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen 20? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen smo sprejeli.
Člen 23 - amandma odbora, ki ga vlada podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajam na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen 23. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Člen smo sprejeli.
K členu 25 je amandma odbora, vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajam na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem člen 25. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Člen smo sprejeli.
Smo pri členu 27: amandma odbora, vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajam na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen 27. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Člen smo sprejeli.
Člen 29 - amandma gospoda Jerovška, na posebnem listu, dobili ste ga danes. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajam na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen 29. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (16 poslancev.)
Člen je sprejet.
Smo pri členu 30. Gospod Trofenik, prosim. Proceduralno? (Ne.) A člen 30?
VILI TROFENIK: Hvala lepa za besedo. Dovolite, da še enkrat obrazložim amandma v imenu predlagateljev. Pitna voda spada, seveda, med naravne dobrine in je nenadomestljiva. Predlagatelj zakona sicer v prvi alinei 30. člena govori o naravnih virih, vendar v izogib nerazumevanju ali nepotrebnim zapletom pri izvrševanju zakona predlagatelji smatramo, da je umestno in primerno, da se poudari tudi varovanje virov pitne vode.
K temu nas je napotilo še dejstvo, da ob predstavitvi uredbe o nadomestilih ni bil zakon tako tolmačen, kot ga tolmači vlada v izražanju svojega stališča - odklonilnega stališča do tega amandmaja. Zato prosim, da bi v interesu varovanja zdravih virov pitne vode podprli ta amandma, ker lahko prispeva samo k kvaliteti zakona in preprečuje eventualne nerazumevanje oziroma potrebo po kakšnem dodatni obvezni razlagi v poznejši praksi. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajam na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2, to je amandma odbora. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet. Člen se spremeni.
Smo pri členu 32 in amandmaju gospoda Lešnika na posebnem listu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo sklepčnost še enkrat, drugič! (45 prisotnih.)
Naslednje glasovanje je 15.20.
(Seja je bila prekinjena ob 15.10 uri in se je nadaljevala ob 15.20 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Tretjič ugotavljamo sklepčnost za glasovanje o amandmaju k 32. členu! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (28 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Proceduralno... Kdo želi? Gospod Kangler! Gospod Rupar!
FRANC KANGLER: Proceduralno predlagam, da ponovimo glasovanje. Moja številka je 167, glasoval sem za in sem se zmotil, rad bi pa se drugače opredelil.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Rupar, isto vprašanje? Dajem predlog, da ponovimo glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ponovili bomo torej glasovanje o amandmaju k 32. členu. Ugotovimo sklepčnost! Pravkar me opozarjajo, da vlada podpira ta amandma. (Medklic iz klopi.) Ne. Delujoča. Da ne bo nesporazuma.
CIRIL SMRKOLJ: Vlada tega amandmaja ni obravnavala in moram povedati, da ga ne podpiramo. Ta amandma je v nasprotju z direktivami Evropske unije.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Se opravičujem. Pravkar sem dobil obvestilo, da je drugi amandma gospoda Lešnika vlada podprla. Zelo važno. Nobenega poizkusa ni bilo. Smo razjasnili. Lahko gremo mirno glasovati. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (23 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje... Prosim. Proceduralno?
RICHARD BEUERMANN: Se opravičujem. Na displayu se sedajle ne vidi, kako sem glasoval, ampak če boste preverili, boste videli, da nisem glasoval. Želim, da se ponovi glasovanje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Na glasovanje dajem proceduralni predlog, da se ponovi glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Bomo ponovili torej glasovanje.
Kolegi bodimo pozorni, da ne bomo se s takimi stvarmi ukvarjali tudi pri tem, pri tej točki dnevnega reda. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 32. členu? (29 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen 32. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Člen je sprejet.
K členu 33 je amandma gospoda Janka Vebra. Želi kdo razpravljati o njem? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajam na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (26 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen 33. Mir prosim! Gospod Rokavec, prosim.
FRANCI ROKAVEC: Predlagam, da se ponovi glasovanje, ker nisem uspel glasovati. Hvala. Ne, gospod Anderlič lahko preverite, številka 191.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dajem proceduralni predlog na glasovanje. Najprej ugotovimo sklepčnost! (40 prisotnih.) Ugotavljamo sklepčnost drugič! (43 prisotnih.) Pavza.
In sicer 15.42. Pardon, 15.38, 15.38.
(Seja je bila prekinjena ob 15.27 uri in se je nadaljevala ob 15.38 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Tretjič ugotavljamo navzočnost za glasovanje o proceduralnem sklepu. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za proceduralni predlog gospoda Rokavca, da se ponovi glasovanje - je bil predlog - o amandmaju gospoda Vebra? (44 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Na glasovanje dajem torej amandma gospoda Vebra k 33. členu. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (22 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 33. člen. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri členu... Proceduralno dr. Ciril Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Zopet sem bil korekten in sem čakal do konca tega glasovanja. Rad bi opozoril na kršitev poslovnika. Po veljavnem poslovniku je mogoče ponoviti glasovanje, kadar kakšen poslanec ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja. Naj skušam to malo pojasniti. Če je, recimo, predsedujoči dal samo dve ali pa tri sekundi nam časa za glasovanje "za", potem bi bilo nekaj narobe s potekom glasovanja. Če nekomu ne dela glasovalna tipka ali lučka, potem je to lahko ugovor. Če narobe ugotovi predsedujoči, koliko jih je bilo "za", koliko jih je "proti" ali kaj se je zgodilo z amandmajem, potem je to ugovor k ugotovitvi glasovanja. Nam se je danes zgodilo prvič, da smo ponovili ponovljeno glasovanje, kar lahko teoretično pomeni, da bomo ponavljali po sedemkrat, osemkrat ali desetkrat - toliko časa, dokler ne bo sprejet nek predlog. A ni prvič? No, celo ni prvič; toliko hujše! Jaz moram reči, da je prvo ponavljanje že bilo v nasprotju s poslovnikom. Sedaj, kdor misli, da je to nepomembno in da to, kar govorim, nima nobene zveze, naj pač pomisli na situacijo, ko bo nek poslanec šel s tem na sodišče pa dokazoval, da je prvo glasovanje veljavno, drugo glasovanje pa neveljavno, ker ga ne bi smeli ponoviti. Saj to je spor, ki ga imamo pred vrhovnim sodiščem.
Skratka, dajmo enkrat začeti izvajati poslovnik tako, kot v poslovniku piše. Če ... (Medklic iz dvorane.)Kaj mislite reči? Da sem kdaj predlagal ponavljanje glasovanja? Kdaj? No prosim, povejte! Katero, ne! Sedaj, boljše bi bilo, če ne bi na ta način ugovarjali, ker gospod Rokavec je danes predlagal ponavljanje glasovanja. Enkrat prej je pa že ponavljal z napačnim podatkom: rekel je, da se je zmotil, pa se je pokazalo, da to ni res. Pa smo glede tega imeli veliko afero, ki je šla do ustavnega sodišča, do spora pred ustavnim sodiščem. Ja, za to gre: ali se poslovnik spoštuje ali se pa ne spoštuje! In tukaj ga direktno kršimo vedno, kadar se ponovi glasovanje, ne da bi bilo kaj narobe s potekom glasovanja ali pa bi bilo kaj narobe z ugotovitvijo. Če nekdo reče, "ni me bilo v sobi", to nima zveze s potekom glasovanja, če nekdo reče, "zmotil sem se", to nima zveze s potekom glasovanja. To je njegov problem, če ni glasoval. Zato ni razloga za ponavljanje glasovanja! In to so hude kršitve poslovnika!
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Kolegi, mislim, da je bilo opozorilo na mestu. Mislim, da je treba upoštevati to zadevo v bodoče. Z malo več pozornosti do tega ponavljanja sploh ne bi bila danes potrebna. Proceduralno: gospod Hvalica, nato Rokavec in Beuermann.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani kolegi in kolegice! Sam sem prvi za to, da bi se spoštoval poslovnik, da se ga ne bi poskušalo zlorabiti; priznam, da včasih tudi sam to poskušam, ker je poskus pač poskus. Ampak ob nastopu poslanca Ribičiča ugotavljam...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ni replike!
IVO HVALICA: Ne, ne, ne, bom dal potem predlog - ugotavljam, da poziva samo takrat, kadar njemu "paše". In ugotavljam, da predsednik državnega zbora... /Nemir v dvorani./ Ne, ne, samo malo, samo malo!
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Mir, prosim, v dvorani!
IVO HVALICA: ... Predsednik državnozborske poslovniške komisije v najbolj pomembnem momentu, ko bi lahko nastopil tu in pozval, da se spoštuje poslovnik, tega ni naredil! Tega ni naredil 23. maja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegi, vse smo rekli! Prosim za mir v dvorani! Gospod Rokavec. Proceduralno imate? Boste kaj predlagali? Boste kaj predlagali proceduralno? Prosim! Franci, ne replicirati, ne replicirati.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Predlagal bi gospodu Ribičiču, namreč, da je pri tolmačenju poslovnika korekten v tem parlamentu. To bom pa obrazložil s primerom, ki se je danes zgodil in kjer je gospod Ribičič eksplicitno vlogo tolmačenja ali pa funkcije nekega tolmačenja poslovnika v tem parlamentu zlorabil.
Namreč, v primeru ponavljanja glasovanja, polovice glasovanja pri primeru Beuermann, je bil gospod Ribičič, seveda, tiho. Ja, je bil gospod Ribičič tiho. V primeru ponovitve prvega glasovanja, ki sem ga predlagal sam, z istim primerom, kot je bil pri primeru Beuermann in kjer je šlo za amandma njegovega strankarskega kolega, pa se je gospod Ribičič zopet postavil v vlogo tolmačenja poslovnika. Zato predlagam, da je gospod Ribičič pri drugih primerih korekten pri tem tolmačenju.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Beuermann, in potem zaključimo s tem.
RICHARD BEUERMANN: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Torej jaz se vam vsem skupaj opravičujem. Če bi vedel, da ste že enkrat ponavljali glasovanje. Jaz sem ravno pritekel od zunaj in za morda pol sekunde zamudil in, seveda, zaželel si, da glasujem tako, kot smo že mnogokrat v tem parlamentu naredili. Če bi pa vedel, da ste že enkrat ponavljali, pa prav gotovo ne bi zlorabljal poslovnika. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Hvala lepa. Prehajamo na člen 35 in amandma Zorana Lešnika. Želi kdo o njem razpravljati? Gospod Zoran Lešnik, potem pa še minister. Prosim.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa. Čeprav gre samo za eno besedo, imam vendarle za potrebno, da ta amandma obrazložim, predvsem zaradi tega, ker je prej gospod minister približno rekel tako, če sem v tem šumu pravilno slišal: "Vlada o tem amandmaju ni razpravljala, smo pa proti." Ne vem, kdo je proti. Proti je ministrstvo, proti je minister in še mogoče kdo proti prejšnjemu, ki je hvala bogu bil izglasovan. Preprosto povedano, za kaj gre. Gre samo za eno besedo, da bi k vasi dodali tudi zaselke, da se ne bi nam dogajalo to, ko birokrati dobijo določene zadeve v roke, potem rečejo, tu v zakonu piše, da so deležne pomoči samo vasi. Na območju konkretno Slovenskih Goric in tudi Kozjanskega in še kje pa imamo vas sicer, s skupkom, ne vem, 20, 30 hiš, potem pa imamo razmetane kmetije in recimo ta področja bi najbolj bila deležna te pomoči, kjer piše "izboljšanje infrastrukturne opremljenosti in bivalnih ter delovnih pogojev prebivalstva". V kolikor pa mi nekdo dokaže, da se ima za vas celotno podeželsko področje, potem bom jaz od tega amandmaja odstopil, samo potem mora biti to dokazano. Jaz sem šel v pravopis gledat in piše vas in zaselki. To se pravi, da sta to v resnici dva pojma. In če je tako, lepo vas prosim, če bi ta amandma podprli, ker je pač Slovenija tako raznolika, da se ne bi dogajalo, da bi vas, ki ni toliko potrebna te pomoči, medtem ko podeželje pa je, pri tem jaz pa tisto vas izločim iz podeželja, da bi bilo to tudi opredeljeno, določeno.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod minister. Replika, ne, ne. Gospod minister ima besedo. Dobro. Prosim, gospod Bajc.
JOSIP BAJC: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Kolega Lešnjak, Lešnik, sedaj bi vas pa prosil, da mi pa poveste v Sloveniji en zaselek, ki ni sestavni del vasi. Jaz jih ne poznam. Zaselki so, hiše posamezne po Pohorju, ne vem kje, ampak so sestavni del neke vasi, ki se imenuje Sveti Jurij, ki se imenuje, ne vem, Matena vas, ki se imenuje ne vem kaj. Ni zaselkov kot samostojnega geografskega pojma.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim, gospod Lešnik. Dobro da stvari razčistimo, preden glasujemo.
ZORAN LEŠNIK: Kolega Bajc, ja no.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolega Bajc.
ZORAN LEŠNIK: Vi ste meni, kolega Bajc, ne Lešnjaku replicirali, še zmeraj sem Zoran Lešnik, čeprav so me že nekateri odpisali, pa sem še tukaj. Rad bi vam samo to rekel, vas je vas, krajevna skupnost je pa krajevna skupnost ali občina. Ne, ne. Tisti zaselek ne spada pod vas, ampak spada pod krajevno skupnost, da se razumemo. Ker v območju naše krajevne skupnosti je osem zaselkov in vas Pesnica.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod minister, prosim. Državni sekretar, gospod But.
MAG. FRANC BUT: Hvala. Vlada amandmaja ni obravnavala, ker je pač prepozno prišel in ga pač še ni imela potem prilike, ker je prej končala svojo sejo. Mi menimo, to je mnenje pripravljavcev zakona, da je to, kar je gospod Lešnik sicer po vsebini zelo upravičeno predlagal, že vsebovano v osnovnem tekstu člena, ker pravzaprav pod vasjo, tudi po evropskem terminu in po našem terminu, razumemo praktično vse. Skratka ocenjujemo, da nič in nihče ni izključen, če se imenuje zaselek, ker spada po kategoriji evropsko primerljivih ukrepov razvoja podeželja v kategorijo vasi. Tako da to ni potrebno.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (23 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen 35. Ugotovimo sklepčnost! (43 prisotnih.) Kolegice in kolegi, prosim za mir v dvorani. Drugič ugotavljamo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen 35? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Člen smo sprejeli.
Smo pri členu 36. Amandma skupine poslancev, prvi podpisani Vili Trofenik. Vlada ga ne podpira. Matično delovno telo se pa ni izjasnilo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! Ugotovimo sklepčnost! Dajte mir, prosim! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 36. člen. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 38. členu. Imamo amandma odbora, ki ga vlada podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 38. člen. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 39. členu. Imamo dva amandmaja. Vlaga ju odbor. Vlada oba podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko dva. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 39. člen. Ugotovimo sklepčnost! (42 prisotnih.) Drugič ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 39. člen sprejet.
Smo pri 40. členu. Amandma odbora, vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi). Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 41. člen. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 41. členu in amandmaju odbora, ki ga vlada podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 41. člen. Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 41. člen sprejet.
Smo pri naslovu podpoglavja IV. poglavja in pri amandmaju Branka Tomažiča, ki ga vlada ne podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! Razprava? Kdo želi razpravljati? Geza Džuban, prosim.
GEZA DŽUBAN: Govorimo o amandmaju kolega Tomažiča k IV. poglavju. Če pogledate naprej 41. člen, ki govori... /Nemir v dvorani./
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim za mir v dvorani!
GEZA DŽUBAN: ... o živilih tradicionalnega ugleda, lahko ugotovimo, da gre pravzaprav za recepturo, način priprave živil, njihovo sestavo, recepturo in tako dalje. Mi pa imamo predlagan izraz od kolega Tomažiča, ki celo poseže v dejavnost, kar nima nič skupnega s tradicionalnim ugledom. Te svoje trditve nisem sam sedaj stresel z drevesa, pač pa sem se šel posvetovat s tistimi, ki se ukvarjajo s področjem, o katerem govori to poglavje, in so potrdili prav to, kar sam trdim, da ta izraz ni primeren. Čeprav je morda "tradicionalni ugled" - tu bi se s predlagateljem strinjal - malo tuj in nerazumljiv, vendar so ga poskušali prevesti na različne načine iz angleščine in je najbližje izraz "tradicionalni ugled". Vmes smo imeli varianto, da bi rekli "z živili, pridelanimi na tradicionalni način", to je pravzaprav vsebina tradicionalnega ugleda. Domača tradicija je pa lahko nekaj drugega, lahko jih naštejemo veliko. In ta izraz, ki je tudi v naslednjem amandmaju, ni primeren in ga ne bom podprl.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še gospod But, državni sekretar.
MAG. FRANC BUT: Hvala. Mi smo predlagali izraz, kot je naveden v členu osnovnega teksta, zaradi tega, ker menimo, da gre, prvič, za vsebinsko in v smislu prevoda edini smiseln izraz. Usklajevali smo ga tudi s slavisti in na koncu je bil predlog, da je to vsebinsko smiseln izraz, ki opredeljuje vsebino tistega, kar je potrebno na osnovi tega izraza narediti. To je pa velik sklop nalog, ki bo praktično omogočil, če ga pa ne bomo izkoristili, pa tudi ne bo omogočil, zaščito posameznih proizvodov znotraj skupnega notranjega trga Evropske unije. Zato je pomembno, da tudi izrazoslovje uporabimo popolnoma enako. Po vsebini je pa v bistvu popolnoma enako, kot predlaga gospod poslanec Tomažič, tisto, kar je potrebno narediti. Gre samo za to, da pač uporabljamo izraz, ki ga uporabljajo vse zakonodaje v Evropi.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Še Branko Tomažič. Prosim.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! Strinjam se z mojima predgovornikoma, da morda sam izraz ni dober. Sam sem pa tudi uvodoma razpravljal, da prevod "tradicionalni ugled" ne izhaja iz našega besednjaka, ampak iz tujega, in sem dal v razmišljanje, da bi ministrstvo ali tisti, ki so prevajali, dobili neko domače izrazoslovje, ker vsi ti izdelki ali naši pridelki izhajajo iz neke domačije, iz domačnosti, iz domačega ognjišča. Morda bi bilo dobro razmisliti, da bi lahko bilo "domačega tradicionalnega ugleda". Posodobiti to ime, ker ni dobro za tiste proizvode, ki res izhajajo iz naše domače tradicije. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (22 poslancev.) Kdo je proti? (26 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
Prehajamo k členu 45. Imamo dva amandmaja: Tomažiča Branka, ki je sedaj brezpredmeten, potem drugega, ki ga vlaga odbor, vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (32 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen 45. Ugotovimo sklepčnost! (41 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 48. členu. Imamo tri amandmaje. Prvi Franca Potočnika, vlada ga podpira. Drugi odbora in tretji odbora. Oba vlada podpira. Želi kdo razpravljati? Prosim za mir v dvorani! (Nihče.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko tri. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 48. člen. Ugotovimo sklepčnost! (43 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost! (45 prisotnih.) Kolegi! Zadeva ni dobra. Lahko bi danes mirno delali, pa se nekateri ne prijavljate. Imamo pavze, nekomu je to smešno, mislim pa, da ni nič smešnega. To je malce neresno. Ob 16.15 uri tretje glasovanje.
(Seja je bila prekinjena ob 16.06 uri in se je nadaljevala ob 16.16 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Tretjič ugotavljamo sklepčnost v dvorani za glasovanje o 48. členu. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za člen? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 48. člen sprejet.
Smo pri 49. členu in amandmaju odbora, ki ga vlada podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli; 49. člen je v celoti spremenjen.
Smo pri 50. členu in amandmaju odbora, ki ga vlada podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 50. člen. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 50. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 51. členu in amandmaju odbora, ki ga vlada podpira. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 51. člen. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 52. členu in amandmaju odbora, ki ga vlada podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (30 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; člen je v celoti spremenjen.
Smo pri 53. členu, kjer imamo dva amandmaja, ki ju vlaga odbor, vlada ju podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen 53. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Člen smo sprejeli.
Smo pri členu 54, amandma odbora, vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet. Člen se v celoti spremeni.
Smo pri členu 55. Amandma odbora, vlada ga podpira. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma smo sprejeli.
Smo pri členu 56. Moramo še glasovati o členu 55. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen 55? (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Člen smo sprejeli.
Člen 56. Imamo dva amandmaja. Vlaga ju odbor, vlada ju podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotovimo sklepčnost! (43 prisotnih.) Ugotovimo sklepčnost! Naj bo prvič, ker je bilo prehitro, pravijo gospodje. (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem člen 56. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen 56? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen smo sprejeli.
Smo pri členu 57, amandma odbora, vlada podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet. Člen je spremenjen.
Smo pri členu 58. Imamo amandma odbora, vlada podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet in člen spremenjen.
Smo pri členu 59. Amandma odbora, vlada podpira. Želi kdo besedo? (Ne.) Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet in člen spremenjen.
Smo pri členu 60. Imamo amandma odbora, vlada podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet, člen je spremenjen.
Smo pri členu 61. Imamo dva amandmaja. Prvega vlaga odbor, drugega pa gospod Franc Potočnik. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen 61. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 62. členu. Imamo dva amandmaja. Oba sta vložena s strani odbora. Vlada ju podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko dva. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 62. člen. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 63. členu. Amandma odbora, ki ga vlada podpira. Želi kdo besedo? (Ne.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 63. člen. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 63. člen sprejet.
Smo pri 64. členu. Amandma odbora, vlada podpira. Želi kdo besedo? (Ne.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 64. člen. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 64. člen sprejet.
Smo pri 66. členu in amandmaju odbora, ki ga vlada podpira. Želi kdo besedo? (Ne.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Josip, tvoj glas je zmanjkal. Ugotovimo sklepčnost! O, debeli glasovi! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 66. člen. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 68. členu, kjer imamo dva amandmaja; prvega vlaga odbor in ga vlada ne podpira, drugega vlaga skupina poslancev s prvopodpisanim Davorinom Terčonom, ki ga vlada podpira. Želi kdo besedo? Prosim, gospod Džuban.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Prvi amandma je nastal po nerodnosti odbora, drugače je pa to amandma poslanskega kolega in odpravlja vse kriterije glede dopolnilnih dejavnosti. Če bo ta amandma sprejet, bodo lahko kmetije pod okriljem dopolnilne dejavnosti počenjale marsikaj, kar tja ne sodi in česar ne bi smele, in se bo opravljala dejavnost, ki prej sodi v podjetniško ali obrtno dejavnost in niti slučajno ne sodi v kmetijsko dejavnost.
Amandma kolega Terčona, če pogledate osnovni tekst in tekst, ki ga predlaga prvopodpisani Terčon Davorin, povišuje kriterije na 1,5% povprečne plače zaposlenega v Sloveniji, in kar je še zelo pomembno, na polnoletne družinske člane, kar pomeni, da mora družina, ki se temeljito angažira, dobro delati, da doseže te kriterije. V nasprotnem primeru pa ne gre več za družinsko dejavnost, pač pa gre za dejavnost, kjer bo zagotovo sodelovala še najeta delovna sila. Rešitve iz prvega amandmaja k 68. členu nikakor ne sodijo v dopolnilno dejavnost, pač pa sodijo nekam drugam. Tudi za območja, o katerih smo danes govorili ob enem od prejšnjih členov, to so višinska, gorska in tako dalje, je povprečje celo 3,0, kjer je možno opravljati marsikaj, da se zagotovi eksistenca tistim, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo.
Iz osnovnega besedila je črtan tudi kriterij, ki govori o tem, da ne sme biti višje od dohodka dejavnosti, ki se opravlja, kmetijske in gozdarske dejavnosti, kar pomeni, da je amandma pod številko 2 povsem drugačen od osnovnega besedila in kriterije močno širi ter omogoča vse mogoče dopolnilne dejavnosti, do nivoja, ki primerno zagotavlja eksistenco družini, ki se bo s tem ukvarjala.
Podprl bom drugi amandma, prvi za mene nikakor ni sprejemljiv. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Branko Tomažič.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! Izgleda, da določeni poslanci imamo različne poglede na različne stvari. Jaz se ne strinjam s predgovornikom gospodom Džubanom, z njegovim razmišljanjem, da začnemo omejevati ali da smo proti tržnemu gospodarstvu ali da se odmikamo od tržnosti. Sam sem predlagal na odboru, ki je tudi povzel moj predlog, da se črta tretji in četrti odstavek prav zaradi tega, ker zelo dobro govori peti odstavek: "Vrste dejavnosti, ki se lahko opravijo kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, njihov obseg in pogoje predpiše vlada. Pri določitvi obsega se lahko upoštevajo tudi specifični pogoji in značilnost posamezne vrste dopolnilnih dejavnosti." Smatram, da bi te stvari lahko bile lepše, boljše in tudi bolj učinkovito predpisane v podzakonskih aktih.
Lani smo sprejeli zakon o dopolnilih zakona o gostinstvu. V 13. členu tega zakona smo napisali tako - bom to razložil zaradi tega, kaj predvideva za kmečki turizem: "Kmet lahko na svoji kmetiji opravlja gostinsko dejavnost kot svojo dopolnilno dejavnost. Gostom lahko nudi le jedi iz domačega okolja in doma pridelane in predelane pijače - kmetija odprtih vrat, vinotoči, osmice - razen če tem gostom nudi tudi nastanitev." Drugi odstavek ali tretji: "Za gostinstvo pristojna upravna enota lahko po predhodno pridobljenem mnenju za gostinstvo pristojnega organa lokalne skupnosti dovoli kmetu, da ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena nudi gostom tudi druge domače jedi in kupljeno pijačo." To smo vpisali takrat zaradi tega, da na tistih območjih, kjer ni gostinskih lokalov ali kjer ni konkurence, lahko lokalna skupnost dovoli, da dopolnilna dejavnost, to je kmečki turizem na kmetiji, daje dodatne usluge. Smatram, da bi s tem omejili možnost dopolnilne dejavnosti na kmetiji, posebno v tistih predelih, kjer je nujno potrebno za preživetje - poseljenost. Smatram, da ni tržno naravnana stvar in da ni evropska, ko omejujemo na tak način. Predlagam pa, da se upošteva peti odstavek, ki bi sedaj postal tretji, če črtamo tretjega in četrtega. Mislim, da s tem odstavkom lahko vlada predpiše te stvari. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Terčon, potem pa gospod Kopač.
DAVORIN TERČON: Hvala, gospod podpredsednik. Torej jaz sem že prej povedal, da je veliko polemike glede kmečkega turizma ravno zaradi nelojalne konkurence. V tržnem gospodarstvu obstaja tudi nevarnost nelojalne konkurence. Bom povedal na nekem primeru. Ali govorimo recimo o stacionarnem ali pa gostinskem kmečkem turizmu. In ker to spada v panogo kmetijstva in tudi v predmet zakona o kmetijstvu - vemo, da ima ministrstvo za kmetijstvo tudi določena rezervirana sredstva za spodbujanje dejavnosti na področju kmetijstva in tudi za spodbujanje ureditve kmečkih turizmov. Nekdo bi lahko dobil velika sredstva spodbude, zato da bi uredil enormno veliko, pod krinko seveda kmečkega turizma, enormno veliko recimo število apartmajev za "stacionar" in to uredil s spodbudami države. In posloval pod krinko kmečki turizem in kmetijske dejavnosti. Mislim, da kriteriji, ki smo jih postavili, so zelo široko nastavljeni. Poglejte, če imamo pred očmi kmetijsko družino, ki ima dva odrasla člana, smo dali v posebnih področjih celo možnost do 6 povprečnih osebnih dohodkov iz preteklega leta. Ko gre pa za kmetijo, ki je na neprioritetnem območju, bo rekel tako, torej neposebnem območju, je seveda ta kriterij nekoliko nižji. Mislim, da je tukaj, da so kriteriji zelo stimulativno postavljeni, da v okviru tega lahko tudi dostojno tak kmečki turizem oziroma druga dopolnilna dejavnost ustvarja dohodek in je stimulirana, da to tudi počne in ima na voljo tudi možnost, da to uredi z državno podporo.
Če bi to pustili brez vseh omejitev in predlog odbora, ki je Tomažičev, torej amandma v bistvu, črta tudi 4. člen, ki postavlja regulativo vlade za obseg določene dopolnilne dejavnosti na kmetiji, torej če to črtamo, potem ni nobene kontrole in nobenega normativa, ki bi omejeval obseg. In bi se potem lahko zelo velika količina dejavnosti opravljala, ki bi bila nelojalna konkurenca drugi dejavnosti v tržni ekonomiji.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. V podporo temu, kar je rekel moj kolega Terčon, bi rad povedal to, da žal ne drži argument, ki ga je tukaj izrekel gospod Tomažič. Rekel je, saj imamo zadnji odstavek 68. člena, kjer piše, da vlada lahko določi obseg in pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti. Res je to zakonska podlaga za podzakonski akt, vendar se je potrebno zavedati, in gospod Tomažič bo vsaj iz delokroga odbora za finance, katerega član je, vedel iz zgodovine, da za vsak podzakonski akt rabimo okvir v zakonu, sicer ga ustavno sodišče razveljavi, precej po avtomatičnem postopku. In če nimamo okvira določenega v zakonu, v 68. ali pa v kakšnem drugem členu, potem je tak podzakonski akt vnaprej obsojen na neuspeh na ustavnem sodišču, v kolikor bi pač kdo izpodbijal, vložil pobudo za oceno ustavnosti; če tožnika ni, sodnika tudi ni. Zato se ne spuščam v presojo primernosti okvira, ki ga predlaga vlada v svojem tekstu ali kolega Terčon. Meni osebno je celo bolj všeč vladni tekst, vendar menim, da okvir, znotraj katerega se lahko giblje vlada s podzakonskim aktom, mora biti v zakonu, ali v tem členu ali pa v kakšnem drugem. Zato seveda ne bom podprl amandmaja kolega Tomažiča in tudi ne amandmaja kolega Terčona. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Tomažič, potem gospod Potočnik.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Gospodu Terčonu bom repliciral samo v tem delu, ko pravi, da ni nobenih omejitev nikjer. Ponovno v zakonu o gostinstvu v 12. členu - gospod Terčon, vam repliciram, če lahko poslušate - 12. člen: "Ne glede na določbo iz prvega odstavka tega člena mora sobodajalec, ki svojo dejavnost opravlja trajno ali gostom tudi nudi več kot 15 ležišč, priglasiti svojo dejavnost oziroma se mora registrirati po določbah zakona o gospodarskih družbah." Mi imamo že veliko zakonov, ki lepo govorijo in predpisujejo, kaj je dopolnilna dejavnost, in zaradi tega mi ne govoriti, da ni nič omejitev. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dajmo sedaj z replikami. Gospod Potočnik ima repliko. Nimate replike? Potem je gospod Kopač, replika.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Kolega Tomažič je navedel zakon o gostinski dejavnosti. Ta v resnici velja. Imamo pa vrsto drugih dejavnosti, kjer takega predpisa ni. Naj navedem na primer žagarstvo. Jaz ne poznam predpisa, ki bi omejeval zgornji limit za opravljanje žagarstva kot dopolnilne dejavnosti, kar se dohodka tiče oziroma obsega dejavnosti. Ali, gospod Tomažič, povejte mi, ali obstaja kakšen predpis, ki reče, koliko kubičnih metrov ali pa ton ali pa tolarjev ali česarkoli v skladu z nekim resornim aktom lahko nekdo opravi kot dopolnilno dejavnost, in kje je meja, da se moraš registrirati kot samostojni podjetnik, posameznik ali kot gospodarska družba. Takega predpisa ni. To je samo en primer. In zato, ker 68. člen tega zakona govori o z gozdom ali zemljo povezano dejavnostjo na kmetiji - žagarstvo to zagotovo je - mislim, da ni nobenega dvoma. Ne znam si izmisliti ta hip drugih možnih dopolnilnih dejavnosti, kjer pa področnega predpisa ni. Govorimo o sistemskem zakonu in okviri za podzakonski akt morajo biti v tem zakonu in ne se zanašati na posamezne področne in druge zakone, ker nekateri obstajajo, nekateri pa ne. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Hvala lepa za besedo. Jaz sem vesel, da pravzaprav v tem državnem zboru ni nihče nastopal proti dopolnilni dejavnosti na kmetijah. In to je v redu. Seveda pa bi tudi želel, da tisti, ki smo podpisali ta drugi amandma, ki vendarle na nek način postavlja neke omejitve, kar se tiče dohodka - govorimo vendarle o dopolnilni dejavnosti na kmetiji - da ne bi bili proglašeni, da smo proti razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.
Bilo je precej pripomb, kot sem že prej rekel, v splošni razpravi o tem, da ta tekst, ki ga je vlada dala, preveč omejuje razvoj, obstoj in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in da so bili nekateri predlogi, ki bi to še bolj omejili, in seveda, da je sedaj na drugi strani predlog, ki bi sploh to omejitev, kar se dohodka tiče, čisto izpustil. Ena in pol povprečne plače na družinskega člana, seveda pri dveh družinskih članih pomeni to tri plače, pri štirih štiri in pol, pri štirih šest, recimo v težjih pridelovalnih razmerah, če je ena družina in trije polnoletni delajo v kmečkem turizmu, je to devet povprečnih plač.
Tako da te omejitve niso prehude. Naj rečem tudi to. Jaz tega nikoli pravzaprav ne uporabljam tukaj, ampak vendarle sem včeraj govoril z dvema predstavnicama iz združenja turističnih kmetij, so spraševale, kako se bo ta stvar iztekla, in ko smo povedali, kakšni so ti amandmaji, sta se s tem strinjali. Saj ne govorim sedaj samo, da je na osnovi dveh predlogov to že verodostojno. Tudi kolega Košir je imel neke kontakte in so tudi na nek način tisti, ki so se prej bali, da bo ta dopolnilna dejavnost na nek način zavrta, da vendarle s tem amandmajem pod številko 2 ni, da se bo dopolnilna dejavnost lahko naprej razvijala. Hkrati pa postavlja to tudi neke, bi rekel, normalne okvire tudi z vidika konkurenčnosti, ker sicer, moramo gledati tudi na druge, gostilničarje itn., ki bi se lahko upravičeno pritoževali, če bi to neomejeno pustili. Dobro, sedaj govorim o kmečkem turizmu, ampak saj ni samo kmečki turizem dopolnilna dejavnost, ampak je najbolj, bi rekel, izpostavljena. Tako, da jaz mislim, da je ta drugi amandma pravi kompromis in da je dobro, da ga podpremo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Terčon, imate repliko? Se odpovedujete. Gospod Božič ima repliko na izvajanje gospoda Kopača.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Torej, nimam replike osebno gospodu Kopaču, ampak na miselnost o kmečkem turizmu ali pa o dopolnilni dejavnosti na kmetijah.
Pri nas na Tolminskem, Goriškem in Bovškem smo imeli veliko vlaganj zadnjih 30 let v kmetije, ki bi se vsaj z nečim še zraven ukvarjale, da bi lažje živele. Na žalost se vse to samo opušča. 16 kmečkih turizmov, v katerih moramo vsako leto pokrivati izgube, če hočemo, da še kaj ostane. V eni vasi smo v štirih letih petkrat popravili možnosti, da je človek ohranil na kmetiji še kmečki turizem. Torej ne vem, koga se pravzaprav mi vsi skupaj bojimo, saj bodo za nami vendar, najbrž, in upam, lahko prišli še bolj pametni ljudje, ki bodo ugotovili, da so - ne vem, ali je res milijon ljudi preveč obogatelo v Sloveniji? Ne vidim ljudi, ki ne smejo več zaslužiti kot jaz - zakaj pa ne? Vsak s svojim delom, in če je sposoben, naj zasluži, kolikor lahko zasluži. Zato imamo pa davčne prijeme, da te ljudi obdavčimo. Kdor ima več kot 5 milijonov prihodkov, bo pa davek plačeval, pa tudi če jih je veliko pri hiši.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Božič. Replika? Prosim, gospod Kopač. Nato pa bo imel razpravo gospod Košir.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. To, kar je govoril gospod Božič, pa tudi ni ničemur podobno. Saj ravno v tem - v davkariji je problem. Dopolnilna dejavnost ima en tretma, redna dejavnost ima pa drug tretma. Sam sem seveda zelo za to, da se vsakomur omogoči, da pravzaprav čim bolj razširi svojo dejavnost, vendar če želi imeti posebno boniteto, potem tam seveda to omejuješ ali pa pustiš v nekem določenem okviru - in o tem okviru se sedaj pogovarjamo. Da pa kot redno dejavnost to nekdo opravlja kjerkoli že v Sloveniji, na kmetiji ali pa ne na kmetiji, potem pa, seveda, hvala bogu! Mislim, da je treba reči, da v tem državnem zboru še nisem slišal glasu, ki bi bil proti opravljanju dopolnilne dejavnosti, pa proti temu, da se s tem pomaga preživeti posameznim kmetijam. Gre samo za to, kje je po oceni posameznih razpravljavcev meja, od katere naprej postane neka dejavnost - govorim o obsegu - nelojalna konkurenca rednim obrtnikom in gospodarskim družbam, ki se ukvarjajo z določeno dejavnostjo. Govorim o nelojalni konkurenci, o meri, od katere naprej govorimo o nelojalni konkurenci.
Zato seveda nasprotujem tovrstnemu razpravljanju, češ, kdor ima pomislek o obsegu dopolnilne dejavnosti, je proti temu, da bi ljudje z nekim dodatnim delom še kaj zaslužili. Ne, ni res, smo za to, da tam še kaj delajo in da še kaj zaslužijo, vendar brez davka seveda samo do določene mere. Amandma, ki pa uvaja ali pa ki odpravlja kakršnekoli okvire, pa govori o tem, da se uvaja povsem drug režim opravljanja dejavnosti, kakršen pa sicer velja v tem parlamentu. Tu smo sprejemali obrtni zakon, sprejemali smo zakon o gospodarskih družbah, sprejemali smo zakon o dohodnini, sprejemali smo zakon o davku od dobička pravnih oseb itn. Vse to seveda zdaj za ta krog ljudi ne velja. Potem ne vem, zakaj smo sploh vse to sprejemali.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Čakajte, zdaj dve repliki imamo. Terčon, gospod Košir se opravičujem, pa gospod Rokavec, pa še Malovrh.
DAVORIN TERČON: Jaz moram replicirati kolegu Kopaču. On sicer ima prav, ko je govoril o ugotovitvah, da je ena dejavnost torej glavna dejavnost oziroma dopolnilna dejavnost, da je drugačen kriterij obdavčitve. Vendar glejte, tukaj je treba imeti pred očmi, da je ta dopolnilna dejavnost, ki ima po moje malo ponesrečen izraz, vendarle glavni vir preživljanja teh družin. In da so dejansko pri tej dejavnosti angažirane tudi cele družine. Zato mislim, da je, in to je bil osnovni moto takrat, ko smo začeli pisati amandma, da je ureditev, kot je bila predlagana, preveč restriktivna. Ena povprečna plača iz preteklega leta oziroma 1,2 povprečne plače iz preteklega leta za angažma cele družine je pač premajhna stimulacija. In če bi jo striktno izvajali, po moje, sem prepričan, da bi dopolnilne dejavnosti zamrle, ker so nestimulativne za opravljanje le-teh za družine. Zato mislim, da mora biti nekoliko večji razmak. Strinjam pa se, da meja mora obstajati.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Rokavec se je odpovedal repliki. Gospod Malovrh, prosim.
JURIJ MALOVRH: Gospod podpredsednik, hvala lepa za besedo. Jaz bom podprl drugi amandma, čeprav mi je bil čisto všeč tudi osnovni tekst, vendar ta drugi amandma malce bolj precizira, in sicer precizira v tem, da je tukaj dohodek iz dopolnilne dejavnosti na polnoletnega družinskega člana. Vendar tisti, ki niso za to, bi dejal naslednje. Poglejte si zadnji odstavek tega 68. člena, kjer se nalaga ministrstvu: "Vrste dejavnosti, ki se lahko opravljajo kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, njihov obseg in pogoje predpiše vlada. Pri določitvi obsega se lahko upoštevajo tudi specifični pogoji in značilnosti posamezne vrste dopolnilne dejavnosti." Mislim, da to odpravlja vse pomisleke, ki so bili poprej izrečeni. Mi tukaj v državnem zboru včasih delamo tako, kot da se bojimo malce bolj bogatih državljanov. Mi se bojmo revnih državljanov.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Razprava še gospoda Koširja.
JOŽEF KOŠIR: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Jaz mislim, da je škoda, da se pogovarjamo o bogatih in revnih. Dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu, vsaj na našem področju, niso nastale na osnovi tega, tudi so nastale na osnovi povečevanja možnosti, boljše materialne možnosti za kmetijstvo. Vendar predvsem zaradi tega, ker smo imeli dosti izseljevanja ljudi. Nam še danes pada na določenih področjih število ljudi, ker je tehnološko dejansko kmetijstvo šlo toliko naprej, da ne potrebujejo toliko dela, in kalkulacijsko tudi ne gre skoz s toliko ljudmi. Zato so ljudje iskali določene možnosti, da preživijo. Pač imenujemo to dopolnilne dejavnosti. Včasih so bile velike žage, danes imajo naši kmetje žage. Pri osnovni dejavnosti dejansko on zasluži tam, recimo da ima 300 kubikov sečnega, okrog 300 krat 13 tisoč, se pravi okrog 39, 3 milijone 900. Enkrat toliko zasluži sam, če žaga. To se dogaja predvsem tudi na področjih, tam, kjer se dogajajo te stvari takrat, ko poljedelska proizvodnja ni intenzivna, pozimi, in takrat ko je čas, ko ima možnost, da se ukvarja s temi zadevami. Drugič je pa ta možnost, da zaposli svoje otroke oziroma svojo družino v celoti. In ravno tukaj, s tega vidika je to osnovno besedilo bilo navedeno v premajhni vrednosti, ker na tak način z osnovno dejavnostjo, tudi dopolnilno, s temi faktorji se kmet na našem področju ne bi mogel preživljati. Zato mislim, da je amandma pod številko dva toliko utemeljen sedajle v razpravi bil, da bi bilo pravilno, da ga podpremo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Če ne, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (9 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko dva. Ugotovimo sklepčnost! (39 prisotnih.) Drugič ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 68. člen. Ugotovimo sklepčnost! (39 prisotnih.) Kolegi! Drugič ugotavljamo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 69. členu. Amandma odbora, vlada podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 69. člen. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 69. člen sprejet.
Smo pri členu 70: amandma odbora, vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem člen 70. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen 70 sprejet.
Smo pri členu 71 in amandmaju odbora, vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen 71. Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Dobro, da se prizna - tisti, ki pogreši. Ugotovimo sklepčnost drugič! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen 71? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Člen smo sprejeli.
Smo pri členu 73. Imamo amandma odbora pod številko 1, pod 2 prav tako odbora, vlada oba dva podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (32 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Dajem na glasovanje amandma pod številko 2. Ugotovimo sklepčnost! (44 prisotnih.) Drugič! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 73. člen. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 73. člen sprejet.
Smo pri 74. členu in amandmaju odbora, ki ga vlada podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 74. člen. Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 75. členu in amandmaju odbora, ki ga vlada podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; člen je spremenjen.
Smo pri 76. členu in dveh amandmajih odbora, ki ju vlada podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 76. člen. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen smo sprejeli.
Smo pri členu 77. Imamo amandma odbora. 77 - amandma odobra, ki vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen 77. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Člen smo sprejeli.
Smo pri členu 78 in amandmaju odbora, ki ga vlada podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem člen 78. Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Člen smo sprejeli.
Smo pri členu 79 - amandma odbora, vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! Torej glasujemo o amandmaju k členu 79. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma smo prejeli.
Na glasovanje dajem člen 79. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen 75? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen smo sprejeli.
Smo pri členu 80 - amandma gospoda Vebra, imate ga, ni ga v pregledu, imate ga v posebnem listu. Želi kdo razpravljati? Gospod Veber, prosim.
JANKO VEBER: Hvala. Samo na kratko bi želel poudariti, da smo v tem parlamentu že sprejeli, da se približno 30 odstotkov slovenskega ozemlja opredeli tudi za potrebe naravovarstva in znotraj tega so organizirane tudi javne službe in znotraj teh javnih služb se, seveda, skrbi tudi predvsem za biotsko ohranjanje, torej raznovrstnost in seveda tudi za izvajanje določenih ukrepov, da se narava ohranja in to ohranjanje je predvideno tudi skozi dejavnosti, ki se, pač, opravljajo na zemljiščih. In nujno je, da se, pač, pri oblikovanju javnih služb, kot govori 80. člen, upošteva tudi že sprejeti zakon o ohranjanju narave. S tem mislim, da bo zakon o kmetijstvu, seveda, bistveno boljši, kajti - po mojem mnenju, potem pozneje ne bi smelo prihajati do takšnih razhajanj, kot jih -recimo - smo priča v zadnjem obdobju, ko kar nikakor ne moremo rešiti problem sprejemanja strategije upravljanja z rjavim medvedom. To je samo eden od konkretnih primerov, kako težko se med seboj usklajujemo in v kolikor imamo organizirano eno javno službo, ki je odgovorna za, pač, zakonsko predpisane področje, tako pri zakonu o ohranjanju narave kot o kmetijstvu, mislim, da do teh težav v bodoče ne bi prihajalo. Zato predlagam, da ta amandma podprete. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Mag. But, državni sekretar.
MAG. FRANC BUT: Hvala. Sicer vlada svojega mnenja k temu amandmaju ni dala. Pripravljavec zakona pa meni, da v bistvu, da ne kaže podpreti tega amandmaja, ker ta zakon: prvič, ureja le javne službe na področju in za potrebe kmetijstva; drugič, v drugem odstavku je zapisano, da v kolikor katerikoli drugi zakon določa posamezne določbe drugače, se le-te, seveda, ne smejo uporabljati v nasprotju s temi. To se pravi, da odgovor na to je dan že v tem drugem odstavku. Sicer pa v tretjem odstavku pa navajamo samo še - ob zakonu, katerega sprejemamo - še tisti zakon, ki ureja gospodarske javne službe. To pa zaradi tega - samo kot pojasnilo - da imamo urejeno področje oblik izvajanja javnih služb, kjer se na ta zakon sklicujemo in jih povzemamo. Skratka, predlagamo, da se ne podpre.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Pardon, gospod Veber, se opravičujem.
JANKO VEBER: Torej, znano je, da ta zakon zelo malo stvari poskuša precizirati, in mislim, da tudi ta nastop državnega sekretarja kaže na to, da je pravzaprav zelo majhna pripravljenost, da se med dvema resorjema v tej vladi poskuša doseči nek dogovor. V kolikor je ta zadeva zapisana v zakonu, potem je ta dogovor, seveda, praktično nujen in če že prevzemamo odgovornost pri sprejemanju te zakonodaje, predvsem v parlamentu, potem je prav prispevek parlamenta lahko tudi k temu, da se dva resorja med seboj tudi obvezno usklajujeta pri nekaterih področjih. Dejstvo je, da zakon o ohranjanju narave na tistih področjih, ki jih, pač, predvidevamo za zavarovanje, posega tudi na kmetijsko dejavnost in, pač, te dejavnosti oziroma tega zakona ni mogoče obiti. In s tem se dejansko samo približamo k bolj konsistentnemu načrtovanju izrabe prostora v Sloveniji in zato seveda predlagam, da se to podpre.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (25 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 80. člen. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 80. člen sprejet.
Smo pri 85. členu: amandma odbora, vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo sklepčnost, drugič! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 85. člen. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 85. člen sprejet.
Smo pri 86. členu: amandma odbora, vlada ga podpira. Ni razprave. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje 86. člen. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 86. člen sprejet.
Smo pri 98. členu. Dva amandmaja, prvi je od gospoda Lešnika, ki ga vlada podpira, in gospoda Džubana, ki ga vlada ne podpira. Želi kdo razpravljati? Gospod Džuban, državni sekretar mag. But. Še kdo? Dobro. Gospod Džuban.
GEZA DŽUBAN: Samo da vas opozorim na tisto, kar sem omenjal v uvodni predstavitvi. Spreminja se sestavo sveta za kmetijstvo in podeželje, kjer je v tem sestavu imela predstavnike tudi gospodarska zbornica in zadružna zveza. Z oziroma na to, ker je v kmetijsko-gozdarski zbornici že zadružna zveza in gospodarska zbornica zastopana, sem predlagal, da ta zbornica ima dva člana več in da se ostala dva črtata. Obrazložitve vlade, da zastopajo interese živilske industrije, ne sprejemam zaradi tega, ker tudi če imenujemo gospodarska zbornica, nikjer ni garancije, da bomo mi potem zagotovili svetu za kmetijstvo predstavnike živilske industrije. Mi rečemo: gospodarska zbornica in konec in to ne pomeni živilske industrije, lahko je kdorkoli drug.
V ostalem delu je tudi sindikat kmetov in delavcev. Sindikat kmetov je tudi po nekem načinu zastopan v kmetijsko-gozdarski zbornici, vendar je tukaj še zmeraj en predstavnik namesto dveh predstavnikov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Državni sekretar.
MAG. FRANC BUT: Hvala. Vlada ne podpira amandmaja iz razloga, ker meni, da v bistvu predlagana struktura amandma v sestavi sveta za kmetijstvo in podeželje pomembno oži zastopanje interesov, ne glede na to, da res drži, da so tako predstavniki živilske industrije posredno prek asociacij in zadružna zveza posredno prek kmetijsko-gozdarske zbornice zastopani v svetu za kmetijstvo, vendarle menimo, da gre za tako pomembne resorje v kmetijstvu; predvsem živilska industrija bi z izgubo svojih predstavnikov prek svojih združenj na nek način izgubila nek direkten kontakt z ministrom oziroma z ministrstvom, čemur pa je pravzaprav ta posvetovalni organ na nek način tudi namenjen. Zato menimo, da se podpre predlog, kot je v osnovnem besedilu členov.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.) Na glasovanje dajem amandma gospoda Lešnika. Vlada ga podpira.
Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko dva, gospoda Džubana. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (23 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 98. člen. Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo sklepčnost, drugič! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 100. členu. Imamo tri amandmaje. Vsi so vloženi s strani odbora. Vlada vse tri podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko ena? (26 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko dva. Ugotovimo sklepčnost! (36 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (31 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 3. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (32 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen 100. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za člen 100? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen smo sprejeli.
Smo pri členu 102. Imamo amandma odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem člen 102. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Člen 102 smo sprejeli.
Smo pri členu 108 - amandma odbora, ki ga vlada podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (32 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem člen 108. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (23 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Člen smo sprejeli.
Člen 112 - amandma odbora, vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo sklepčnost, drugič! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem člen 112. Ugotovimo sklepčnost! Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 116. členu in amandmaju odbora, ki ga vlada podpira. Se opravičujem! K 113. členu imamo še amandma poslanske skupine LDS, ki ga ni v pregledu. Želi kdo razpravljati? Gospod državni sekretar.
MAG. FRANC BUT: Hvala lepa. Tudi ta amandma ni bil obravnavan na vladi. Zopet povem mnenje pripravljalca zakona: predlagamo, da se amandmaja ne podpre, iz razlogov, ker ta zakon ureja posredovanje podatkov za konkretne potrebe, določene samo s tem zakonom - o tem smo se tudi zelo veliko posvetovali - in če drugi državni organi potrebujejo za izvajanje svojih nalog konkretne podatke, morajo to urediti v svoji resorni zakonodaji. V nasprotnem primeru bi lahko prišlo do negativne uporabe podatkov, ki se zahtevajo za jasno določen namen in se tudi z zakonom zagotovi, da se ne uporabljajo v druge namene.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Tole je bilo tudi zanimivo slišati.
Ministrstvo na podlagi tega zakona lahko zbira določene podatke, na primer podatke o tem, s kakšnimi kulturami so posejane določene parcele - teritorij Slovenije. Drugi organi v Republiki Sloveniji - govorimo o okoljskem monitoringu, govorimo o davčni upravi, morda še kdo (statistika, mislim, da ima do tega avtomatičen dostop) - bi torej ne smeli imeti pravice do teh podatkov. Gospod But pravi, če želijo imeti te podatke, naj si jih pridobijo sami. Kaj to pomeni, da bo okoljski monitoring, davčna uprava in tako naprej, da bodo pač še oni predpisovali zbiranje teh podatkov in s procesiranjem teh podatkov imeli sami stroške in toliko in toliko ljudi bo to moralo početi, poleg tega bodo pa od imetnikov teh podatkov - to pa so kmetje - različne državne institucije zahtevale te iste podatke, enkrat jih bodo dajali ministrstvu za kmetijstvo, drugič jih bodo dajali davčni upravi, in tako naprej. Ne vidim logike tega. Poleg tega dikcija 113. člena govori o tem, da ministrstvo za kmetijstvo lahko da te podatke. Nimajo vsi avtomatično dostop do njih. In jaz ne vem, ali se bojite sami sebe, da bi te podatke komu ne dali, čeprav imate možnost celo reči, da jih ne daste. Skratka te logike ne razumem. Menim, da je način razmišljanja seveda absolutno neracionalen in da je uporaba podatkov, ko so že enkrat zbrani, seveda samo za zakonsko določene naloge, ne kar tako, ko se je komu zljubi, nekaj k čemer bi morali, kar bi morali široko podpreti, ne pa da se govori, da naše ministrstvo je svet zase, drugi naj pa svoje podatke, ki se sicer tu že zbirajo, zberejo kakor vedo in znajo s svojim zakonom, s svojim procesiranjem itn. Moram reči, da me zelo čudi ta način razmišljanja.
Seveda bom podprl ta amandma, ker vodi k racionalizaciji delovanja države in težko razumem, da se mu sploh nasprotuje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prehajamo na ..., še gospod But, prosim.
MAG. FRANC BUT: Hvala lepa. Sicer iz razloga racionalnosti je lahko dejansko smiselno posredovanje podatkov tudi za potrebe drugih državnih organov itn. O tem smo, recimo, zelo veliko diskutirali v pripravi zakona tudi z ministrstvom za finance itn. Ampak lahko se pa dejansko zgodi, da strogo namensko posredovani podatki za izvajanje nekih ukrepov kmetijske politike potem služijo, recimo, za uporabe obdavčitev in nekaj podobnega, kar po naše gre lahko tudi za zelo osebne podatke, ki jih mi zahtevamo od, recimo, nekega kmetijskega gospodarstva npr. in jim jamčimo, da bomo te podatke uporabljali samo za konkretno določen namen. In tukaj bi dejansko lahko prišlo po vsebini do kočljivih in nepravilnih situacij in čeprav se strinjamo, da po logiki - kako bi rekel, smiselnosti ali pa po logiki tega - da nekdo, nekaj, kar naredi, vendarle da tudi na razpolago nekomu drugemu, ker je to cenejše, ker je to pripravljeno itn., to je res na eni strani. Na drugi strani je pa res - tudi v Bruslju smo se o tem pozanimali - da podatki, ki so zbirani strogo, izključno v namene izvajanja, recimo, ukrepa kmetijske politike in tistega, ker je v zakonu jasno zapisano, se iz mnogih ostalih razlogov ne smejo posredovati v druge namene.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala lepa. Ne vem, kaj naj si mislim o tem, kar reče tukaj gospod But. Ampak poglejte, če bo nekdo dal podatek na ministrstvo o tem, s čim namerava posejati določeno površino in bo zaradi tega uveljavljal boniteto in dobil nek denar iz proračuna, na davkarijo bo pa dal drug podatek; to pomeni, da boste vi tukaj ščitili njegovo goljufanje države. Ampak, celo to, celo tega nismo amandmirali v poslanski skupini LDS. Smo pustili, ker smo vedeli, kaj tiči za tem. In piše, gospod But, še enkrat ponavljam, zadnji odstavek: "Ministrstvo lahko posreduje podatke" - po našem amandmaju - "tudi drugim državnim organom, če jih ti potrebujejo za izvajanje svojih zakonskih pooblastil." Lahko. Če boste ocenili, da kakšen kmet ne bo mogel zaradi podatkov, ki bi jih vi posredovali, ogoljufati davkarije, jih pač ne boste posredovali. Ni problem, ampak da pa avtomatično izključite možnost posredovanja tudi takrat, kadar bi vi sami pristali na to, tega pa ne razumem. Če pa v zakonu ne piše, da se osebni podatek lahko posreduje, potem se ga pa ne sme, navkljub vaši dobri volje. To pa veste, zato je pomembno, da je to zapisano v zakonu. In tukaj notri so vse omejitve za to, da ministrstvo za kmetijstvo ne posreduje kakšnih podatkov, če jih noče. Je pa nastavek za to, da podatke, za katere se njemu ne zdi sporno, da jih posreduje, da pa jih posreduje. In zato, seveda, se mi zdi ta amandma res smiseln in tukaj izključno govorimo lahko o racionalnosti; o posredovanju delikatnih osebnih podatkov pa ne, ker je to prepuščeno presoji ministrstva. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dve repliki. Gospod Hvalica in pa gospod Potočnik.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod podpredsednik! Torej, izvajanje gospoda Kopača je zelo zanimivo. Vsaj v enem segmentu, torej v kmetijstvu, LDS ne prenese goljufije. Dobro bi bilo, da bi to počela LDS tudi v drugih segmentih. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Replika, gospod Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Hvala lepa. Imam pravzaprav repliko v obliki vprašanja za gospoda Kopača. Pa ne, da bi se zafrkaval, ampak mislim zelo resno, pa tudi nisem mislil tukaj, da gre - je bil mogoče lapsus, ker je bilo govora samo o davkariji, pa za to, da pač davkariji neke podatke prikriješ.
Zdaj, a mi lahko, gospod Kopač odgovori, recimo, dela se statistični popis. Takrat ljudje so zelo nezaupljivi, ker rečejo aha, pa bom povedal, da imam malo manj, ker ne vem, če bo šlo za davkarijo. Ker to lahko gre na davkarijo. Recimo, ko je ravno o tem bilo govora. A ti podatki iz statističnega popisa so tudi dosegljivi drugim organom? Ker gre pa tukaj v tem primeru za nekaj podobnega lahko - jaz potem pač tega več ne razumem. Zakaj bi to moralo potem pisati zraven? Za ta primer, ko gre za podatke, recimo, iz kmetijstva, saj tudi v kmetijstvu je popis vsake toliko časa, recimo, zdaj vsako leto okoli 20 tisoč kmetij in te podatke ima zdaj statistični urad, pa jih tudi kmetijskemu ministrstvu ne da. Kmetijsko ministrstvo bi pa, recimo, moralo dati njim te podatke ali pa podobne podatke ker bojo delali tudi na istih kmetijah - njim ali pa, recimo, davčni upravi. To me zanima, če je tu kakšna povezava oziroma kakšna analogija, če to je, potem jaz mislim, da ta amandma ni primeren.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Anderlič, replika.
ANTON ANDERLIČ: Seveda bi vi, gospod predsedujoči, morali intervenirati takrat, ko je gospod Hvalica ponovno za to govornico - kot mnogokrat - insinuiral, obtoževal, namigoval ipd. In, seveda, to ne zasluži replike, ampak predvsem ugovor na vaše ravnanje, ker ga niste opomnili glede na njegovo ravnanje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Sprejemam. Gospod Kopač replika. A ne! Replika gospod Hvalica. Ne se obtoževati, gremo zdaj pri tem ...
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Očitno je gospod Anderlič preslišal to, kar je govoril gospod Kopač. Jaz sem prišel sem blizu, da sem zaradi nemira slišal. On je govoril o tem, kaj je v tem kontekstu želela in hotela LDS. To je nenavadno, da pri vladnem predlogu nekdo govori, kaj hoče, kaj je pri tem predlogu hotela LDS in kaj, nasprotno oziroma koalicijski partner. Tako je govoril, zato sem tudi prišel. Če ne bi gospod Kopač izrekel besede "LDS", bi jaz sem ne prišel. In še enkrat izražam veliko zadovoljstvo, da je LDS proti goljufijam, možnim goljufijam, ampak ne samo v kmetijstvu, tudi drugje. Naj naštejem še nekaj segmentov - ne, nima smisla. Gospod Kopač je omenil, "mi v LDS". Pojdite si pogledat magnetogram! Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala lepa. Z nizkotnostmi gospoda Hvalice se niti ne mislim ukvarjati, rad bi pa odgovoril gospodu Potočniku.
Kar se tiče statističnih podatkov, jih po zakonu o statistiki (mislim, da ima tak naslov) statistični urad ne sme posredovati nikomur drugemu; in je tudi prav - po mojem mnenju. Vendar, poglejte, tu imate pa 113. člen, kjer najprej piše, da ministrstvo za kmetijstvo koristi podatke iz registra prostorskih enot, davčnega registra, centralnega registra prebivalstva in tako naprej - te koristi. Drugi pa podatkov, ki jih on zbira, ne smejo koristiti. To pa so: kataster dejanske rabe kmetijskih zemljišč, evidenca območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, evidenca o finančnih podporah, evidenca pridelovalcev in predelovalcev kmetijskih pridelkov oziroma živil, evidenca trgovcev in uvoznikov določenih kmetijskih pridelkov oziroma živil, evidenca imetnikov rejnih živali, evidenca rejnih živali, kataster čebelje paše. To pa so podatki, ki jih oni zbirajo po tem zakonu. In če bi sanitarna inšpekcija, zdravstvena inšpekcija, ki sodi pod ministrstvo za zdravstvo, želela imeti evidenco trgovcev in uvoznikov določenih kmetijskih pridelkov oziroma živil (izmišljujem si ta primer), potem po dikciji 113. člena ministrstvo za kmetijstvo tega ne more posredovati tja, ampak mora sanitarna inšpekcija sama vzpostaviti svojo evidenco. To se mi zdi popolnoma nesmiselno. In če hoče davčna uprava dobiti evidenco o finančnih podporah, ki so navsezadnje po zakonu o javnih financah javne, so javno dostopne, potem ne more dobiti tega od ministrstva za kmetijstvo, ampak si mora ustvariti svojo evidenco o finančnih podporah. To se mi zdi neracionalno in nesmiselno - gre za javne podatke, ki pa morajo biti dostopni državnim organom za opravljanje njihovih nalog v skladu z zakonskimi pristojnostmi, ki jih imajo. In zato govorimo o racionalnosti. Če pa ministrstvo za kmetijstvo oceni, da gre za neke osebne podatke, ki bi lahko, ne rečem diskreditirali, ampak ne bili v korist tem, ki so vključeni v njihove evidence, potem lahko zavrne tako posredovanje podatkov. Zadnji odstavek 113. člena to govori. Zato res ne razumem pomislekov ob tem našem amandmaju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Bajc. Kolegi jaz bi rad da bi končali danes to drugo branje, pa prosim k temu vas vse pozivam, da to naredimo.
JOSIP BAJC: Hvala, kolega podpredsednik. Vrsta državnih organov zbira različne podatke na podlagi različnih materialnih zakonov. Osebno pa nasprotujem temu predlogu amandmaja iz enega preprostega razloga. Tudi lokalne skupnosti za izvajanje svojih z zakonom predpisanih nalog morajo pridobivati ustrezne podatke od teh različnih državnih organov in če jih hočejo dobiti, morajo vsakega sakramensko plačati. Zaradi tega nasprotujem amandmaju. Eventualno bi ga podprl, če bi državni organi in organi lokalnih skupnosti lahko za izvajanje svojih nalog pridobivajo te podatke.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod državni sekretar, But.
MAG. FRANC BUT: Hvala lepa. Saj ravno gospod poslanec Kopač je prej pravzaprav točno to navedel, kaj pravzaprav predlagatelj zakona meni, da mora biti urejeno in kako mora biti urejeno. V tem zakonu piše, da kmetijstvo oziroma da za izvajanje nalog iz delovnega področja ministrstva oziroma za področje kmetijstva itn. se smejo vse uporabne podatke iz te in te in te in te baze podatkov.
To se pravi, ko se to v zakonu napiše, je hkrati dana pravna osnova, da se sme podatke iz nekih baz, ki so na razpolago in jih je nekdo drug zbral, uporabljati tudi za področja, ki jih ureja ta zakon. Hkrati pa piše, da se smejo ti podatki posredovati za izvajanje vseh nalog iz delovnega področja, ki jih ureja ta zakon. To pomeni enakovredno, popolnoma je potrebno npr. v neki zakonodaji iz davčnega področja zapisati: za potrebe izvajanja teh in teh nalog se uporabljajo podatki iz - lahko se našteje celotna zbirka baz podatkov, ki se jih zbira na osnovi tega zakona, ne vem, razni registri itn. Vse to se sme uporabljati, seveda; samo v področnem zakonu, ki ureja neko področje, mora jasno pisati, da se uporabljajo podatki iz te in te in te in te zbirke podatkov, ki jih je nekdo že zbral. Saj to je pravzaprav ravno ta logika. Če pa bi mi kar tako rekli - se sme podajati komerkoli, bi lahko prišlo do nečesa, kar bi lahko bilo opredeljeno kot nepooblaščeno ali neprimerno dajanje podatkov. Medtem ko - še enkrat poudarjam - mi, ko smo napisali v zakon, da imamo pravico uporabljati podatke iz zbirk podatkov, ki jih je nekdo drugi že zbral v tej državi, smo dobili za to pravno osnovo. Enako bo vsakdo v tej državi dobil pravno osnovo, da bo lahko vse te podatke dobil na razpolago in jih uporabljal, če bo v svoje področje zakonodaje zapisal, da jih potrebuje za to in to in da jih uporablja - in tam kjer so že zbrani. Upam, da je... To je pravzaprav logika.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo! Poglejte, še enkrat. Mi sprejemamo zakon o kmetijstvu junija 2000. Zakon o davčni službi se je sprejel, kdo ve kdaj, drugi področni zakoni so se sprejemali, pač, kdo ve kdaj. In sedaj se v 113. členu navajajo evidence, ki so bile vzpostavljene z drugimi zakoni, na drugih področjih. Tista druga področja niso mogla vedeti, kakšne evidence bo nekoč zbiralo ministrstvo za kmetijstvo. In logika gospoda Buta je, naj se v področnih zakonih predpiše, kaj oni od nas lahko dobijo. Seveda je to možno, ampak za to bo treba spremeniti nekoč zakon o davčni službi, oni zakon, tretji zakon itn. Mi pa želimo - in tam posebej predpisati, da to in to evidenco, na primer o čebelji paši, pa lahko pridobi tudi - se izmišljujem - ministrstvo za zdravstvo oziroma zdravstvena inšpekcija. To je izmišljen primer. Naš predlog je drugačen: da že tukaj predpišemo, da za izvajanje svojih z zakonom določenih pristojnosti tudi drugi državni organi lahko pridobijo podatke iz evidenc, ki jih sedaj - od sedaj naprej šele, do sedaj ne - bo zbiralo ministrstvo pristojno za kmetijstvo.
S pripombo gospoda Bajca pa se v celoti strinjam in smo enostavno pozabili in bomo vložili popravek svojega amandmaja in se bo potem glasil tako: "V petem odstavku se na koncu besedila črta 'pika' in doda besedilo, ki se glasi ter drugim državnim organom in organom lokalnih skupnostim, če jih ti potrebujejo za izvajanje zakonsko določenih nalog." Gre za enostavno pomoto, zdi se mi pa zelo na mestu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje.
Glasujemo o popravljenem amandmaju, da se doda "ter drugim državnim organom in organom lokalnih skupnosti". Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (13 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 113. člen. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 113. člen? (44 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 116. členu in amandmaju odbora, ki ga vlada podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (43 prisotnih.) Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 116. člen. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 116. člen sprejet.
Smo pri 119. členu, kjer imamo amandma gospoda Vebra in popravek tega amandmaja, potem imamo amandma na amandma gospoda Džubana in njegov popravek. Torej predlagam, da govorimo o dveh popravkih. Želi kdo razpravljati? Gospod Beuermann se je prvi javil, nato pa - se opravičujem, najprej Veber, Džuban in nato Beuermann. Veber je bil prvi, nato Beuermann in potem Džuban. Gospod Veber - da bo mir v hiši in cesta cela.
JANKO VEBER: Hvala. Samo na kratko bi želel pojasniti popravek amandmaja.
Poleg univerzitetne izobrazbe dodajamo še visoko strokovno izobrazbo in da se ta visoka strokovna izobrazba lahko uporablja tudi iz sanitarne smeri. Namreč, visokostrokovni štiriletni program poteka le na sanitarnem programu visoke šole za zdravstvo in na visoki socialni šoli. Študij sanitarnega inženirstva traja štiri leta in je eden izmed rednih programov z enakim številom ur kot univerzitetni program. Ta program se izvaja tako na biotehnični kot na veterinarski fakulteti in seveda mislim, da znanje, ki ga osvojijo študenti, je dovolj kvalitetno, da lahko opravljajo tudi inšpekcijski nadzor. In to želimo z našim amandmajem oziroma popravkom k vloženemu amandmaju doseči. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Beuermann.
RICHARD BEUERMANN: Hvala za besedo. Oglašam se v zvezi z amandmajem, ki ga je v bistvu vložil odbor za kmetijstvo in mu tudi vlada ne nasprotuje oziroma ga podpira. Moram reči, da sem nekoliko začuden nad dikcijo tega amandmaja. Namreč, pravi takole: "doda se novi četrti odstavek, ki se glasi: "Pravne osebe in posamezniki morajo kmetijskemu inšpektorju ali inšpektorju za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov oziroma živil omogočiti nemoteno opravljanje inšpekcijskega nadzora in ga pri tem ne smejo ovirati ali žaliti ter mu morajo dati zahtevane liste, podatke, pojasnila ali potrebne predmete." Postavlja se mi vprašanje. Če slučajno tegale amandmaja danes ne bomo sprejeli, a to pomeni, da se ga lahko žali? Oziroma sploh se mi čudno zdi, da je potrebno to eksplicitno v amandma pisati. Kajti, če sem še malo hudomušen: ker ne piše, da se ga ne sme pretepati, a to pomeni, da se ga lahko pretepa? Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Džuban, prosim. Gospod Džuban, prosim.
GEZA DŽUBAN: Jaz podpiram v prvem delu amandma kolega Vebra, s tem da če natančno berete tretji odstavek 119. člena, lahko ugotovite, da gre za kontrolo kakovosti. Kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov oziroma živil. In za to kontrolo kakovosti ocenjujem, da je dovolj, da razširimo univerzitetno izobrazbo z visoko šolsko oziroma strokovno izobrazbo s tem, da področja kmetijstvo, veterina in živilska tehnologija ostanejo ista.
Mislim, da se na tiho s tem strinja tudi kolega Veber, tudi vlada ni imela pripomb in mislim, da je ta rešitev primerna za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Mag. But, državni sekretar.
MAG. FRANC BUT: Hvala. Menimo, da ta amandma mora biti sprejet, ker je to pravzaprav materialna podlaga za prekršek, ki pa je definiran v 123. členu.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Gospodu Bojermanu ali Beuermannu bi rad odgovoril. Ta amandma k 119. členu je povezan s 123. členom, v katerem piše, da ga ne smeš žaliti in seveda, da se kaznuje s takšno kaznijo, če ga žali pri tem opravljanju. Zato pa mora biti prej napisano, da ga ne smeš žaliti, ker ga sicer ne bi mogel kaznovati za žalitev, če bi prej to ne pisalo. Zato je pač dopolnitev tega 19. člena bila potrebna.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Trofenik. Prosim za mir v dvorani kolegi!
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Jaz se bojim, da ima ta zakon oziroma v tem členu vgrajeno eno sistemsko napako, in sicer gre za nadzor živil, govorim o živilih v tistem delu, kar je v 5. členu, mislim definicija, da med živila spada tudi pitna voda.
Sedaj pa pridemo v situacijo, za razliko od sedanjega stanja, ko kvaliteto pitne vode nadzira zdravstvena inšpekcija, jo bo nadziral resor, ki mu je prvenstvena skrb za kmetijstvo - kar je logično. Kmetijska dejavnost in izkoriščanje virov pitne vode sta pa praviloma konfliktni situaciji. In mislim, da je tu sistemska napaka in zaradi tega prihajam do zadrege, kako glasovati o amandmajih, ki so vloženi v smislu stopnje izobrazbe in smeri izobrazbe. Vem, da danes nadzirajo zdravniki - med drugim tudi kot inšpektorji - kvaliteto pitne vode, tako po predlagateljevi ideji kakor tudi nekateri amandmajev, pa so izločeni. Mislim, da prihajamo v situacijo, če bo sprejeta katerakoli izmed teh rešitev, da bo kvaliteta pitne vode manj varovana, kot je bila do sedaj. In prosim za odgovor v imenu predlagateljev, kako si predstavlja tako konfliktno situacijo nadzirati v isti inšpekciji.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Bo kdo odgovoril? Gospod Beuermann. Potem še razprava gospoda Jakiča.
RICHARD BEUERMANN: Hvala za besedo. Jaz sicer gospoda Potočnika nisem dobro razumel, ker je velik nemir v dvorani, ampak vendarle izkoriščam to, da vprašam prisotne pravnike, verjetno vas je veliko: ali je res potrebno, da - tako kot je gospod Potočnik rekel - da eksplicitno piše, da nekdo ne sme nekoga žaliti, če prihaja k njemu po uradni dolžnosti?
Mislim, da so te stvari urejene v kakšnem drugem zakonu in da je to popolnoma odveč. Tako jaz mislim. Rad bi pa slišal mnenje tudi strokovne službe oziroma predstavnika sekretariata za zakonodajo, ki je tamle - vidim. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Jakič, prosim.
ROMAN JAKIČ: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Kot ste verjetno ugotovili, se pač cel dan že nisem javljal k besedi, pa kljub vsemu me je sprovocirala seveda ta razprava okrog 119. člena, predvsem amandma odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na katerega je opozoril kolega Beuermann. Moram reči, da sem bil potem še dodatno presenečen, ko je seveda gospod Potočnik povedal, da je zgodba povezana s 123. členom, in sicer s kazenskimi določbami, ki govorijo, da se z denarno kaznijo od 500 tisoč tolarjev do milijona in pol kaznuje za prekršek pravne osebe in se potem našteva. In za prekršek, tako velik prekršen se seveda kaznuje tudi oseba, ki, kot je tukaj zapisano, ovira oziroma žali inšpektorja, kmetijskega inšpektorja. Seveda je prav, da se ne žali, ne samo kmetijskega inšpektorja, ampak da se ne žali nobenega. Ampak kljub vsemu bi tudi jaz rad neko tolmačenje, kaj je definicija žalitve. Jaz imam občutek, da mene gospod Hvalica stalno žali, on ima pa občutek, da je duhovit. Zato bi rad vedel, kdo bo definiral besedico "žali", ker je ta besedica "žali" - v enem primeru bo nič, v drugem primeru bo pa lahko nekoga po prstih udarila za 500.000 tolarjev do milijona in pol. In seveda bo inšpektor, če sem pravilno razumel, kmetijski inšpektor lahko prav nesramno nekoga kaznoval, kljub temu da tisti ne bo oviral oziroma ga ne bo žalil. Mislim, kljub temu da je zgodba privlečena za ušesa, duhovita, ampak se mi pa zdi, glede na to, da je to v neki realni situaciji lahko zelo mučno, predvsem ker govorimo o kazenskih določbah in govorimo o kaznovalni politiki, bi bilo treba to na nek način definirati.
Se pa čudim odboru, ne odboru, temveč predlagateljem - odbor, mislim, da je sledil, da je neko podlago dal za kazenske določbe - se pa čudim predlagatelju, da je v kazenskih določbah dal "žalitev in ovira", ni pa definiral teh dveh terminov. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Državni sekretar, gospod But.
MAG. FRANC BUT: Hvala lepa. Bojim se, da gre tukaj, vsaj pri prejšnjih diskusijah, tudi sedaj za malce nejasnosti.
Eno stvar je treba eksplicitno poudariti: v tem zakonu gre za nadzor in za ureditev nadzora nad označevanjem in ureditev nadzora nad kakovostjo živil. Med ta živila spada tudi pitna voda in se torej tudi tam, podobno kot drugje, nadzira označevanje in kakovost, ne pa, na primer, zdravstvena oporečnost ali kaj podobnega, ker je to stvar drugih zakonov, to je stvar drugih nadzorov, ki jih ne bodo opravljali ti ljudje. Ti ljudje, še enkrat poudarjam, opravljajo nadzor nad označevanjem in nadzor nad kakovostjo živil. Temu ustrezno je tudi prirejen spekter znanj in izobrazbe, ki naj bi bila zahtevana za izvajanje teh del in nalog.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Džuban. Proceduralno? Prosim! Nato je še gospod Džuban.
ŠTEFAN KLINC: Spoštovani podpredsednik, poslanke in poslanci! Dolge razprave imamo, imamo pa samo še nekaj členov, zato predlagam, da končamo danes drugo branje, tako da bi lahko jutri zaključili.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Torej, proceduralni predlog bom dal na glasovanje, ko bomo ta člen končali. Najprej moramo končati ta člen. Gospod Džuban - ne želi razpravljati. Gospod Džuban? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje o 119. členu.
Najprej bomo glasovali o popravljenem amandmaja gospoda Džubana na amandma gospoda Vebra, ki je tudi popravljen. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Amandma na amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma gospoda Vebra, popravek amandmaja gospoda Vebra. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (28 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ni sprejet. Ni sprejet.
Gremo na amandma odbora, ki ga vlada podpira. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Amandma pod številka 1 je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (31 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanjem dajem člen 119. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za člen 119? (32 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je 119. člen sprejet.
Sedaj pa proceduralno, predlog, ki ga je dal gospod Klinc, da bi teh nekaj amandmajev še obravnavali v drugem branju. Ugotovimo sklepčnost! Ugotovimo sklepčnost! Prosim za mir v dvorani. (41 prisotnih.) Kolegi, vsaj glasujmo. Ugotovimo sklepčnost! (28 prisotnih.) Samo trenutek. Nismo še končali prosim.
Dobili ste obvestilo, predsednika državnega zbora, da bo jutri pričetek redne seje. Vendar predlagam, da bomo jutri končali to točko dnevnega reda najprej in potem šli na redno 21. sejo. Zaključujem sejo.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 1. JUNIJA 2000 OB 18.03 URI.)