Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.06 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje. Pričenjam nadaljevanje 28. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Zmago Jelinčič, Darja Lavtižar-Bebler, dr. Franc Zagožen, Anton Delak, Ivan Kebrič, Jože Lenič za pričetek seje, Miroslav Luci in Bogomir Špiletič. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani. Ugotavljamo navzočnost v dvorani. (64 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča. Na sejo sem vabil predstavnike vlade Republike Slovenije, ministra za obrambo mag. Alojza Krapeža in jih lepo pozdravljam. Pred nadaljevanjem seje mi dovolite, da lepo pozdravim v naši sredi gospoda Mogeta, ki se je po daljšem času odsotnosti vrnil v poslanske klopi. Čestitke vsem starim in novim županom, ki so tudi poslanci državnega zbora. Med nami pa sicer ni poslanca, ki ima danes rojstni dan, pa vseeno naj mu bo s tega mesta izrečeno vse najboljše, to je gospod Franc Pukšič.
Spoštovane kolegice in kolegi. Z dopisom dne 20. novembra letos ste bili v skladu z dogovorom na kolegiju predsednika državnega zbora, ki je bil 19. novembra, obveščeni, da bo državni zbor prekinjeno 28. izredno sejo nadaljeval z obravnavo preostale prekinjene 4. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o pogojih za pridobivanje lastninske pravice tujcev na nepremičninah. Obveščeni ste tudi bili, da se bo zbor pred nadaljevanjem te točke na podlagi 2. odstavka 282. člena poslovnika državnega zbora seznanil z odstopom ministra za obrambo mag. Alojza Krapeža. V zvezi z današnjim delom zbora pa predlagam, da se organiziramo tako, da bi danes 28. izredno sejo končali, da bo zbor lahko jutri ob 10.00 uri pričel z 29. izredno sejo zbora, sklicano na podlagi zahteve skupine poslancev in vlade Republike Slovenije.
Tako prehajamo na obvestilo predsednika vlade Republike Slovenije o odstopu ministra za obrambo mag. Alojza Krapeža. Predsednik vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek je s pismom dne 9. novembra 1998 predsednika državnega zbora obvestil, da je minister za obrambo mag. Alojz Krapež odstopil z ministrske funkcije. Obvestilo predsednika vlade ste prejeli. Državni zbor v skladu s 115. členom ustave Republike Slovenije ugotavlja, da je minister za obrambo mag. Alojz Krapež odstopil in mu preneha funkcija ministra za obrambo. Do imenovanja novega ministra pa mora opravljati tekoče posle. Na podlagi 12. člena zakona o vladi bo mag. Alojz Krapež obrazložil svoj odstop. Po tej obrazložitvi ni razprave. Prosim mag. Alojz Krapež imate besedo.
MAG. ALOJZ KRAPEŽ: Hvala lepa gospod predsednik! Drage poslanke, spoštovani poslanci! Hvala lepa za to možnost, da lahko poslancem obrazložim svojo odločitev in da to priložnost izkoristim tudi za obrazložitev in podam daljšo informacijo o tem, kaj je bil razlog za mojo razrešitev. Predvsem, da delno odgovorim in priložnost izkoristim za odgovor na podano interpelacijo. Predvsem je bistvena vsebina interpelacije in dejanski odgovor, ki bo ne glede na to, da določenih postopkov in moje odločitve ne more več spreminjati, mogoče samo osvetlil določene zadeve, ki so se odvijale in ki so bile razlog za predlog predsednika vlade meni osebno, da odstopim in da obrazložim svojo odločitev.
Dovolite gospod predsednik, da odgovorim v prvi fazi na očitke, ki so bili navedeni v interpelaciji. Čeprav, kot sem rekel, ni povezano s to diskusijo v našem dnevu.
Naj na začetku samo poudarim, da je potrebno interpelacijo jemati kot neke vrste nepotrjene očitke. Poleg tega bi poudaril, da se sama vsebina interpelacije spušča na področje osebnih pravic človeka, ki nimajo nikakršne zveze z opravljanjem funkcije ministra, kateregakoli. Neutemeljen je že na samem začetku očitek, da je bilo lastniško stanovanje ministra prodano z namenom, da se kasneje pridobi stanovanje ministrstva za obrambo in da s tem pridobi tudi pravico za nakup tega stanovanja.
Prvič. Ministrovo stanovanje je bilo prodano veliko časa pred nastopom ministrske funkcije.
Drugič. Gre za izvrševanje dejanske ustavne pravice razpolaganja z osebno lastnino, ki je dana vsakemu posamezniku v tej državi, da jo uresničuje po svoji volji in kot taka, osebna zadeva vsakega državljana Republike Slovenije. Kot je bilo že večkrat poudarjeno v mojih nastopih v zadnjih nekaj mesecih, je bilo sporno stanovanje na Vodnikovi 4 v Ljubljani kupljeno v skladu s planom odprodaje in naj bi med drugim služilo tudi za potrebe, predvsem pa za potrebe ministrstva za obrambo v primeru gostovanj drugih strokovnjakov oziroma profesorjev, ki sodelujejo pri izobraževanju Slovenske vojske na podlagi takih in drugačnih bilateralnih in multiratelarnih pogodb v sodelovanju. Nakup stanovanja je bil izveden v skladu z obstoječo zakonodajo in na podlagi javnega razpisa, kar je razvidno tudi iz dokumentacije v arhivu ministrstva za obrambo in tudi poslano vladni službi za zakonodajo, ki je svoje stališče jasno izrazila in tudi povedala, da je odprodaja oziroma nakup stanovanja izvršen v skladu z zakonodajo in temeljnimi akti ministrstva za obrambo.
Glede na nastalo situacijo, sem osebno kot minister zaradi objektivnih okoliščin takrat takoj izpraznil svoje podnajemniško stanovanje in se je v skladu z nujnostjo zagotovitve začasnega prebivališča meni osebno in moji družini to stanovanje na podlagi tolmačenja iz dosedanje prakse stanovanjskega pravilnika Mors dodelilo organizacijski enoti (kabinetu) to stanovanje. Ministrom je bila s strani generalnega sekretarja, ki je hkrati tudi predsednik stanovanjske komisije, podpisana začasna, poudarjam začasna, najemna pogodba, v kateri je bilo izrecno določeno, da je stanovanje namenjeno v začasno uporabo, in sicer do dne, ko bo ministrovo stanovanjsko vprašanje rešeno na stanovanjski komisiji vlade Republike Slovenije oziroma dokler si sam ne uredi teh zadev.
Vladna stanovanjska komisija je o ministrovi prošnji, tudi to je bilo napačno navedeno, razpravljala dne 24.9.1998 in ugotovila, da trenutno nima na razpolago ustreznih stanovanj.
Glede na nastalo neupravičeno medijsko vojno in gonjo, sem osebno v tistem trenutku zaustavil vse aktivnosti glede selitve in tudi podal pisno odpoved zgoraj omenjene začasne najemne pogodbe. Ob tem je treba povedati, da so bile do tedaj preseljene samo moje osebne stvari, ne pa tudi družina, se pravi, da se je v stanovanju, kar je bilo napačno v interpelaciji in tudi v vseh drugih medijskih in javnih pranjih perila navedeno. Seveda pa so iz varnostnih razlogov vseskozi bili prisotni varnostniki, kar pa še ne pomeni, da so bili vključeni v samo selitev, zato gre v tem primeru za izmišljeno, nedokazano in seveda nestrokovno trditev. Če skrajšam, iz zgoraj navedenih dejstev nedvomno izhaja, da ni šlo za nikakršno prekoračitev pooblastil pridobivanja premoženjske oziroma nepremoženjske koristi, kakor se skuša tendenciozno prikazati in se je poskušalo tendenciozno prikazati v javnosti in tudi v vsebini te interpelacije. Šlo je namreč za konkretno začasno reševanje nastale situacije. Popolnoma enako, in to se mi zdi posebej pomembno, je tudi stališče vladne službe za zakonodajo, ki v svojem poročilu navaja, da je šlo sicer za napačno tolmačenje 24. člena pravilnika o službenih stanovanjih znotraj ministrstva za obrambo Republike Slovenije, ki je razširilo krog upravičencev do službenih stanovanj in se je kot tako uporabljalo in izvajalo v praksi že od sprejetja tega člena od leta 1995 naprej. To je tudi v obrazložitvi službe za zakonodajo jasno opredeljeno in tudi jasno povedano.
Glede na to, da vladna služba Republike Slovenije v svojem poročilu še navaja, da delavcem, ki so dobili stanovanje na podlagi takega tolmačenja, ni mogoče očitati namena pridobitve premoženjske ali nepremoženjske koristi, še zlasti, če upoštevamo dejstvo, da so bila stanovanja dodeljena za določen čas.
Iz navedenega bi samo še zaključil, da je lahko razbrati, da bi bilo možno interpelacijo v celoti zavrniti in tudi razlogi, ki jih navajajo v interpelaciji, so bili, lahko bi rekli, neutemeljeni in politično tendenciozni. Sam jih razumem kot politični projekt, ki je pač eskaliral do te dimenzije, da je seveda prišlo do predloga predsednika vlade meni osebno oziroma meni kot ministru za obrambo, da ponudim svoj odstop. Glede na to, da sem takrat ocenil, da zaradi politične in v določeni meri ali pa tudi v veliki meri moje osebne diskvalifikacije in posledično tudi zmanjšanja avtoritete, ki je definitivno potrebna pri vodenju takega resorja, kot je ministrstvo za obrambo, sem se odločil, da zaradi odgovornosti do države, do vlade, do koalicije in do sistema kot takega ponudim svoj odstop in s tem umirim zadeve, ki so v javnosti eskalirale do takega nivoja, da mi niso več omogočale normalnega opravljanja te funkcije.
Ob moji ponudbi odstopa s te funkcije je bilo tudi dogovorjeno, da se bomo v doglednem času znotraj koalicije dogovorili o določenih zadevah, predvsem o tistih zadevah, ki so za ministrstvo in državo pomembne, to je predvsem vodenje ministrstva, nadaljevanje s konceptualnimi spremembami, ki so v zadnjih šestih mesecih nastale, in tudi pri oblikovanju nekega konsenza, kar se tiče kadrovskih rešitev znotraj ministrstva za obrambo. Šlo je tudi za dogovor o nekih osebnih zadevah in predvsem za dogovor, da se zadeve ne vpletajo v kontekst drugih odprtih vprašanj, drugih interpelacij in drugih zadev, ki so trenutno politično zelo aktualne.
Seveda do tega dogovora v tem mesecu ni prišlo, zato sem se v zadnjih dneh odločil predvsem iz protesta, ne iz neke ocene, da imam kakršnokoli možnost oziroma da želim ostati na tej poziciji, ne glede na to, da sem se že odločil, da pač odstopim s pozicije ministra za obrambo, predvsem sem hotel spodbuditi ta dialog in pa ponovno preveriti, kakšna je trenutna politična volja znotraj koalicije glede vodenja in reševanja odprtih zadev znotraj ministrstva, ki so pereče, niso male in jih bo potrebno zelo resno in odgovorno v nadaljevanju reševati. Seveda do tega ni prišlo. Jaz to pač jemljem kot nekorekten odnos do mene osebno, vendar seveda to ne spreminja dejstva. Po zakonodaji je ta zadeva nemogoča in tudi moj namen ni bil, da bi seveda se nadaljevalo s tole, bi lahko rekli, nedefinirano pozicijo. Namen je bil, da spodbudim zadevo in da se čimprej reši in imenuje ustrezen kandidat, ki bi lahko nadaljeval procese, ki so bili zastavljeni v zadnjem obdobju in ki definitivno potrjujejo take potrditve tudi prihajajo iz vseh krogov, tako strokovnih kot tudi političnih, tudi zunanjih, ne samo domačih, da so zadeve pravilno dolgoročno zastavljene in da bodo sigurno ob držanju teh smernic pripeljale do nekega končnega rezultata, to je obrambnega sistema ministrstva za obrambo do take oblike, da bo lahko izvrševal v polni meri obrambne in varnostne interese Republike Slovenije in pa seveda tudi obveznosti, ki izhajajo iz neštetih mednarodnih sporazumov, pogodb, konvencij itd.
Naj ob tej priložnosti še apeliram na vas, spoštovane poslanke in poslanci, da v bodoče, ko se boste pač odločali o tem, kdo naj bi bil tisti, ki bo vodil to ministrstvo, da s polno odgovornostjo pač uskladite svoje politične in strokovne interese, da dejansko zadeva pripelje v to fazo, da se, tudi kot je sam predsednik vlade rekel, sistem v čim večji meri depolitizira in da se ga vodi po nekih, bi lahko rekli, jaz sem to večkrat poudaril, da se tudi tak sistem da voditi po nekih kriterijih čistega managementa, seveda pravilno vpetega v neke politične koncepte in opcije, ki so za Republiko Slovenijo življenjskega ali primarnega pomena.
Toliko z moje strani, gospod predsednik. Zahvaljujem se za to možnost, da sem lahko to povedal in hvala lepa za zaupanje. Naše sodelovanje v tej relaciji je bilo kratko, ampak sem prepričan in osebno stojim za tem, da učinkovito in da se bodo rezultati dela, mene osebno in tudi moje ekipe pokazali v bližnji in tudi srednjeročni prihodnosti. V tem trenutku naj še povem, da delo in razvoj ministrstva teče normalno, tako da tudi koncept, ki sem ga osebno zagovarjal, da je funkcionalni del ministrstva, se pravi tisti del, kjer se imenujejo funkcionarji in se tudi ob menjavah vlade ali ministrstev menjajo, da je zreduciran na minimalen možen nivo, tako da je stabilni del, bi lahko rekli, državne uprave, postavljen tako, da bo tudi v bodoče delo normalno potekalo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, mag. Krapež. Zahvaljujem se vam za delo, ki ste ga opravili v funkciji ministra za obrambo Republike Slovenije.
Prehajamo na nadaljevanje PREKINJENE OBRAVNAVE 4. TOČKE DNEVNEGA REDA 28. izredne seje, to je PREDLOGA ZAKONA O POGOJIH ZA PRIDOBIVANJE LASTNINSKE PRAVICE TUJCEV NA NEPREMIČNINAH. Proceduralni predlog ima gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! To je v bistvu proceduralni ugovor.
To, kar si je privoščil minister, ki je odstopil, in kar mu je dovolil predsedujoči, predsednik državnega zbora, je bilo čisto kršenje poslovnika. Mi smo dobili s strani predsednika vlade kratek dopis, kjer piše, da je minister odstopil in da se ugotovi, da mu je prenehala funkcija. Niti enega razloga ni; jaz ne vem, zakaj je on odstopil, jaz ne vem, kaj je on napisal v odstopni izjavi. Tukaj nam je nekaj razlagal; to lahko drži, lahko pa ne drži. To je bila prva stvar, ki je bila kršena.
Druga kršitev je bila v tem, da je on odgovarjal na interpelacijo. Ne razpravljamo o interpelaciji, brezpredmetna je. Nihče več ne more tukaj o tem govoriti. Ali je on govoril resnico ali je ni govoril, je povsem vseeno. Tisti njegov zaključek je bil pa podoben nastopnemu govoru novega ministra. Mislim, da je bila to precejšnja kršitev našega poslovnika.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Mozetič. S to zadevo smo zaključili. Kratka obrazložitev:
12. člen zakona o vladi pravi: "Predsednik vlade in vsak minister ima pravico svoj odstop obrazložiti državnemu zboru."
Jaz sem v skladu s to določbo pisno vprašal mag. Krapeža, ali želi to določbo zakona o vladi uveljaviti, in podal je pisni odgovor, da želi. Za njegove besede pa jaz nisem odgovoren; jaz nisem vedel, kaj bo on govoril.
Smo pri nadaljevanju 4. točke dnevnega reda 28. izredne seje, to je predlog zakona o pogojih za pridobivanje lastninske pravice tujcev na nepremičninah.
Državni zbor je zaključil prvo obravnavo navedenega predloga zakona in je začel drugo obravnavo v okviru hitrega postopka.
Smo pri razpravi o 1. členu in amandmaju k 1. členu. Preden bomo prešli na obravnavo tega člena in amandmaja, bi vas samo še opozoril, da je na podlagi tretjega odstavka 1. člena ustavnega zakona o spremembi 68. člena ustave Republike Slovenije člen oziroma amandma in vsak vsebinski sklep v zvezi s tem zakonom sprejet, če bosta zanj glasovali dve tretjini vseh poslancev, to je 60 ali več poslancev. Zato je zelo pomembna tudi velika oziroma zadostna prisotnost poslanskih skupin oziroma poslank in poslancev pri obravnavi tega zakona.
Danes ste na klop prejeli nov, dopolnjen pregled vloženih amandmajev k predlogu tega zakona. Tako imamo k 1. členu dva amandmaja. Ali želi kdo besedo o 1. členu in amandmajih k 1. členu? Prosim, gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Jaz bi rad določeno stvar razjasnil, da ne bo prihajalo pozneje do nesporazumov.
1. člen govori o tem, da lahko tujci, potem ko bo ta zakon sprejet, pod določenimi pogoji pridobijo lastninsko pravico, v primerih, če ni urejeno z mednarodno pogodbo. Zdaj amandmaji poskušajo nekaj drugače, vendar bom tukaj postavil zelo jasno in konkretno vprašanje in bi prosil, da potem vlada nanj tudi jasno in natančno odgovori, tudi v tem smislu, kot je v odgovoru oziroma stališču glede amandmaja.
Ko bo sprejet ta zakon, bomo po mojem mnenju imeli trojno ureditev kar zadeva tujih državljanov glede pridobivanja nepremičnin. Dve različni ureditvi, ki izhajata iz pridružitvenega sporazuma, veljata po sporazumu, in sicer, tisti državljani, ki bodo padli pod prilogo 13, in potem tisti drugi državljani držav članic Evropske unije, ki bodo bodisi postopno pač v tistih letih pridobili pravico, in pa vsi drugi tujci, ki so dejansko tujci, ki so iz drugih držav, ki niso državljani držav članic. Sedaj pa tukaj postavljam jasno vprašanje. Ali se ta zakon v čemerkoli nanaša na državljane držav članic po evropskem pridružitvenem sporazumu? Ali se v čemerkoli nanaša? Če se v ničemer ne nanaša na te državljane članic, ker bi tudi drugače morali potem uporabljati izrazoslovje, ki ga uporablja ta evropski pridružitveni sporazum, se potem ta zakon, ki se ga ta trenutek sprejema oziroma je sedaj v drugem branju, nanaša izključno na državljane tistih držav, ki niso članice Evropske unije. To pomeni, to gre posledično, najmanj to, da govorice o tem, da se to sprejema zaradi zaščitne zakonodaje ob pristopu v Evropsko unijo, ne držijo. To je prva zadeva.
In drugič. Da se odpira nepremičninski trg ta trenutek za vse državljane držav, ki niso članice Evropske unije, razen za državljane članice Evropske unije.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Mozetiču. Prosim predstavnike vlade, če odgovorijo na vprašanje. Gospod minister Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci. Odgovarjam na postavljeno vprašanje državnega poslanca gospoda Mozetiča. Edina stična točka v tem zakonu z državljani držav Evropske unije je postopek vzajemnosti. Postopek vzajemnosti in dodelitev odločb o vzajemnosti velja za vse, velja za državljane držav članic Evropske unije in za ostale tujce. Postopek vzajemnosti vodi poseben urad pri ministrstvu za pravosodje. Po ugotovljenem postopku se izda po upravnem postopku odločba in na podlagi tega, te odločbe, se nato sklepa pravni posel po določbah, kot je to predvideno v samem zakonu.
Glede amandmaja k 1. členu bi lahko povedal samo to, če ostane v veljavi 3. odstavek, potem je amandmirani prvi odstavek v nasprotju s tretjim odstavkom. Skratka, da je ta amandma k 1. členu nesprejemljiv. Namreč, za kaj gre? Zakonski tekst pravi, da zakon določa pogoje, pod katerimi lahko tujci pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah, za katere to ni urejeno v mednarodni pogodbi, ki jo ratificira državni zbor. To se pravi, za tiste tujce, ki nimajo posebnega statusa v mednarodni pogodbi. Povsod drugod, kjer je mednarodna pogodba, pa izhaja iz nadaljnjih določb, da so izenačeni z državljani Slovenije. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Prosim, gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala za obrazložitev. Jaz sicer nisem prepričan, da je odgovor pravilen, ampak bo vsaj zapisan v stenogramu in v primeru določenih pravnih sporov se bo pač ugotavljalo, kaj je zakonodajalec mislil. Običajno pravijo, da kaj dosti zakonodajalec ne misli. Ampak poglejte, točno tisti člen, ki ste ga prebrali, kaže na to, da to, kar ste rekli, ne drži. Ta zakon določa pogoje, pod katerimi lahko tujci pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah, za katere to ni urejeno z mednarodno pogodbo. Evropski pridružitveni sporazum to ureja. Koliko ureja, pač ureja. Verjetno ni in sem prepričan, da ta sporazum ni v celoti izvršljiv, kar ste tudi sami ugotovili, in v tretjem odstavku, čeprav mislim, delno sporno, prenesli, da se podrobneje te zadeve uredijo z uredbo vlade. Verjetno bi bilo potrebno z zakonom urediti tudi določene stvari, ki izhajajo iz evropskega sporazuma. Mednarodni sporazumi so po naši ustavi nekoliko nad zakoni, kar pomeni, da so v bistvu v isti poziciji kot ustava, kar zadeva zakonov, ne kar zadeva ustave. Vsak zakon mora biti skladen z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira naša država. Zato dvomim, da je tako, ampak v redu, bo zapisano. Če je pa to tako, če je to tako, potem je pač treba še ugotoviti, da z vsemi močmi in z vsemi štirimi lezemo v Evropsko unijo in da državljane držav članic Evropske unije, kjer se urejajo odnosi znotraj teh članic in kjer tudi bomo uredili s pogodbo te zadeve, postavljamo v povsem enak položaj, kar zadeva pridobivanje nepremičnin, kot kateregakoli državljana katerekoli druge države, s katero nimamo nič. Isti pogoji vzajemnosti po vaši trditvi veljajo za državljane držav članic Evropske unije, potem se sprašujem, kaj so vse določbe 13. priloge in pa še drugih določb, ki se tičejo tudi delno nepremičnin, to poglavje ureja pravico do ustanavljanja podjetij in teh zadev. Potem tukaj verjetno nekaj ne drži. Ampak jaz nočem trditi, da bi morali imeti oni kakšne drugačne pogoje kot kdorkoli drug, vendar postavlja se vprašanje, ali je to skladno s pridružitvenim sporazumom in tudi z vsemi temi pogajanji o pristopu k Evropski uniji. Dejansko v tem trenutku in to me samo potrjuje v tistem, kar sem vprašal oziroma trditev, ki sem jo postavil v svojem vprašanju na začetku, da se s tem zakonom odpira trg nepremičnin za vse druge, razen za državljane držav članic Evropske unije, v katero si tako grozno srčno, bi rekli Primorci, grozno srčno želimo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Rejc.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod predsednik, gospe in gospodje! Ker sem tudi sam vložil nekaj amandmajev, pa pustimo te amandmaje, ker govorimo o 1. členu. Kar je pred mano govoril gospod Mozetič, povsem drži. Saj je v 2. členu nedvomno napisano, kdo so tujci - so fizične osebe, ki niso državljani naše države, in pravne osebe, ki imajo sedež izven naše države. Se pravi, to je zakon za cel svet. Zakon za cel svet, in gotovo ga sedaj ni treba sprejeti, sploh ni nobene nuje, da bi ga sprejeli. Ker s tem zakonom v bistvu odpiramo vrata vsem, pri isti skrbi, kot češ, da bomo ja napravili varovalko, da do tega ne bo prišlo. Celemu svetu odpiramo vrata, s posebnim poudarkom na bivšo Jugoslavijo - to je pa nedvomno. Kot pravim, 2. člen točno pove, kateri so tujci, v dveh alineah, potem je to jasno. Po mojem mnenju, in ker vemo, kakšen je pridružitveni sporazum, vemo tudi kakšen je ustavni zakon, ni nobene potrebe, da bi ta zakon sprejeli, sploh nobene potrebe. Ker, kot je gospod Mozetič pred mano povedal, se mi gremo cel svet, Evropa pa nas v tem primeru ne zanima. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovani! Socialdemokrati smo vložili amandma, ki spreminja 1. člen, iz enakega razloga, kot sta razmišljala moja predgovornika. Tudi po našem mnenju 1. člen oziroma zakon v dikciji, kot je napisan, širi dostop do nepremičninskega trga na državljane vseh držav, seveda ob vzajemnosti. Menimo, da to v tem trenutku ni potrebno. Če bi ostal sedanji tekst, bi moral biti napisan kvečjemu tako, da bi v drugem delu stavka pisalo, ne za katere to ni urejeno, ampak za katere je urejeno z mednarodno pogodbo. Potem bi bil to zakon za izvedbo španskega kompromisa. To bi bilo sprejemljivo. V danih razmerah, tako kot je napisan, pa to, po našem mnenju, ni sprejemljivo. Pa tudi to ne, da se nekatere stvari določajo z odločbo vlade. Kajti spremenjeni 68. člen naše ustave je jasen: da je to potrebno urediti z zakonom.
Poleg tega bi opozoril, da napovedni stavek 1. člena, ki je vsebovan v našem amandmaju, vsebuje tudi besedico postopek. Tako določa, da ta zakon določa pogoje in postopek - v sedanjem zakonu tega ni - pod katerimi lahko tujci pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah.
Ker pa smo pri 1. členu in je odprtih kup dilem, bi ponovil zahtevo, da vlada poda odgovor na to, kar smo vprašali že v splošni razpravi, kako je s poročilom Sove o trgovanju z nepremičninami in odgovorom na pismo direktorja SKB banke, gospoda Nerada. Kajti sedaj je čas, da bomo vgradili varovalke v ta zakon, sedaj še lahko amandmiramo, pozneje bo prepozno. Prosim vlado, da da uradni odgovor. Posebej je zadeva čudna in sumljiva, kot smo iz sredstev javnega obveščanja seznanjeni, se je predsednik vlade gospod Drnovšek že dvakrat izmaknil koordinaciji vladnih strank, ker se je želel izmakniti debati o poročilu Sove. To je zelo zanimivo in zelo vprašljivo, zakaj se tako vztrajno izmika eni najbolj ključnih zadev. Predsednik Drnovšek se izmika. Tako smo vsaj iz sredstev javnega obveščanja obveščeni in očitno zadeva smrdi. Očitno je bilo za predsednika vlade pred volitvami to nesprejemljivo, ker bi lahko...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Jerovšek, to ni tema tega člena, lepo prosim.
JOŽEF JEROVŠEK: ...vplivalo na volitve.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ne vklapljati v vašo razpravo volilnih tem. Lepo prosim.
JOŽEF JEROVŠEK: Meni je verjetno dovoljeno tako razmišljanje, ker se mi zdi logično. Mogoče bo gospod Drnovšek sprejel sedaj debato, ampak pred volitvami se je temu izogibal, kar je za mene dokaz, da je vse to, kar piše v poročilu Sove, resnica. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma k 1. členu, ki se glasi. Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi: "Ta zakon določa pogoje in postopek, pod katerimi lahko tujci pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah." Tretji odstavek se črta. Predlagatelj je poslanska skupina Socialdemokratske stranke. Vlada in matično delovno tega amandmaja ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost. (63 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 1. členu, amandma pod točko 1. (23 poslancev.) Kdo je proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 1 k 1. členu ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: "Način, postopek in pristojnost zagotavljanja pogojev za pridobivanje lastninske pravice tujcev na nepremičninah podrobneje predpiše vlada Republike Slovenije, če z zakonom ali z mednarodno pogodbo niso določeni." Predlagatelj je odbor za notranjo politiko in pravosodje. Vlada tega amandmaja ne podpira. Ugotavljamo prisotnost. (66 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2 k 1. členu? (9 poslancev.) Kdo je proti? (43 poslancev.)
Amandma pod točko 2 ni dobil podpore.
Na glasovanje dajem 1. člen v celoti. Dovolite mi, da vas še enkrat opozorim, da je člen sprejet, če bosta zanj glasovali dve tretjini vseh poslancev, to je 60 ali več. Ugotavljamo prisotnost. (70 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen? (48 poslancev.) Kdo je proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da 1. člen ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o 3. členu. Vložen je bil amandma, ki ga predlaga gospod Izidor Rejc. Člen se črta. Ta amandma ni dobil podpore, in sicer matičnega delovnega telesa in vlade. Ali želi kdo besedo? (Želi.) Prosim, gospod Rejc.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod predsednik, gospe in gospodje! Ta člen predlagam, da se črta, ker že 2. člen povsem jasno pove, kaj namerava ta zakon. Tujci so izenačeni z domačimi osebami, razen če tega ne določa mednarodna pogodba. Menim, da je to čisto brez potrebe in ponovno poudarjam in ponavljam, da tak zakon, kot je, nima popolnoma nobene vrednosti. Nasprotno, veliko nevarnost, ker v bistvu ne rešujemo tu problema z Evropo, ampak problem s svetom in v bistvu svetu odpiramo vrata. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Rejc. Želi še kdo besedo? Prosim, gospod Brenčič.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa. Želel bi pol ure pavze za poslansko skupino Slovenske ljudske stranke, da ugotovimo, kakšno vsebino ima zakon v nadaljevanju, kar je v bistvu padel 1. člen. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. V skladu s poslovnikom lahko v tretjem branju člen, ki ni bil izglasovan, se vloži amandma in se ga ponovno uvrsti. Jaz bi predlagal, da bi bil odmor dodeljen pred glasovanjem. Ali želi še kdo razpravljati o 3. členu in amandmaju k 3. členu? (Ne želi.) Razpravo zaključujem. Na prošnjo poslanske skupine Slovenske ljudske stranke sejo prekinjam za 30 minut. Nadaljevali bomo ob 15.20 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 14.48 uri in se je nadaljevala ob 15.23 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi, nadaljujemo sejo. Ugotovimo prisotnost! 51 poslank in poslancev. Državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Smo pri glasovanju o amandmaju k 3. členu. Pred glasovanjem je poslanska skupina Slovenske ljudske stranke zahtevala polurni odmor. Prosim predstavnika poslanske skupine, če želi podati stališče. Namestnik vodje poslanske skupine, gospod Brenčič, ima besedo.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa. Spoštovani! Odmor smo v poslanski skupini izkoristili za to, da smo skupaj s predlagateljem zakona ponovno proučili namembnost in potrebnost tega zakona za zaščito oziroma za zavarovanje nacionalnega interesa države na področju nepremičnin.
Trdno smo prepričani, da država ta zakon nujno potrebuje, vsaj iz tega naslova, ker vzpostavlja pravila igre na področju trga nepremičnin za tujce in tudi preprečuje možnost zlorab na tem področju skozi morebitne državne intervencije neke druge države. Menimo, da je vsebinsko tudi 1. člen v tem zakonu potreben, zato bomo v tretjem branju vložili amandma, ki bo povzel isto vsebino.
Nesprejetje tega zakona - vsaj tako menimo in ugotavljamo mi - bi praktično onemogočalo recipročnost oziroma možnost državljanom Republike Slovenije, da pod enakimi pogoji vzajemnosti tudi kupujejo nepremičnine v neki državi Evropske skupnosti. Tudi iz tega naslova je jasno, da ta zakon potrebujejo predvsem država Slovenija in njeni državljani.
V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo zato z vso prisotnostjo, kolikor nas je - dr. Zagožen je, žal, zaradi bolezni odsoten - zakon kot celoto z amandmaji, ki jih podpira vlada in odbor, tudi podpirali do njegove končne vsebine. Pričakujemo, če smo zavestno odgovorni do zaščite države Slovenije pred vstopom v skupno združbo evropskih narodov, da boste tako ravnali tudi vi.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma k 3. členu: člen se črta. Razprava je pri tem členu zaključena; o tem sem izrecno vprašal in tudi po magnetogramu je to razvidno. Svoj glas bo obrazložil gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Poglejte, ta člen je sicer več ali manj nepotreben, ker je to splošno pravilo, ki tukaj velja. Vendar ni res, da ta zakon ščiti kogarkoli glede nepremičnin v zvezi z vstopanjem Slovenije v Evropsko unijo. Ustava jasno piše, da lahko tujci pridobivajo lastninsko pravico na podlagi zakona ali mednarodne pogodbe. Mednarodno pogodbo, kar zadeva Evropsko unijo, imam in tam tudi v samem 13. členu oziroma v 13 prilogi piše, da bo Slovenija, če izpustimo tisto, kar zadeva tiste, ki so 3 leta takrat živeli na območju Slovenije, da bo Slovenija ob koncu četrtega leta, po uveljavitvi pridružitvenega sporazuma sprostila trg nepremičnin za državljane članic Evropske unije. S tem zakonom sproščamo trg za vse druge državljane, ki niso članice držav Evropske unije, razen za Evropsko unijo, kjer je s pridružitvenim sporazumom določeno, da imamo 4 leta časa. Nikar ne govorite, da tisti, ki temu na tak način, kot je formulirano, nasprotujejo, so proti zaščiti, in drugi, so pa za zaščito. Ni res! Ni res! Enostavno ni res!
Kar zadeva nepremičnin in pridobivanje s strani državljanov članic Evropske unije, je evropski sporazum. Ta zakon pa odpira za vse druge, razen za državljane članice Evropske unije.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kako boste glasovali gospod Mozetič? Sicer je bila to izraba poslovnika.
MIROSLAV MOZETIČ: Če ste pozorno poslušali, mislim, da je bilo iz vsebine moje razprave povsem jasno, kako bom glasoval. Da bo pa zadoščeno magičnim postopkovnim besedam, bom rekel: Glasoval bom za.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma k 3. členu, ki se glasi. "Člen se črta". Predlagatelj gospod Izidor Rejc, vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (76 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (24 poslancev.) Je kdo proti? (41 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma k 3. členu ni sprejet.
Na glasovanje dajem 3. člen. Ugotavljamo prisotnost! (74 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen? (52 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da 3. člen ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o 4. členu in o amandmaju, ki ga je vložila poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije. Vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Amandma imate v pregledu. Dovolite, da ga ne berem. Želi kdo besedo? Gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Jaz bom govoril o samem 4. členu. Imam dve vprašanji. Zato, da bi želel, da se na njiju odgovori, da bi mi pojasnili, za kaj gre in da bo tudi jasno tistim, ki bodo to pozneje preučevali.
Drugi odstavek govori: "Z gradnjo na zemljišču, na katerem ima stavbno pravic, lahko tujec pridobi lastninsko pravico na zgradbi". Za kakšno stavbno pravico gre? Ali gre to za tisto stavbno pravico, ki jo predvideva še ne sprejeti zakon o lastninskih razmerjih oziroma lastninski pravici in drugih stvarnih pravicah? To pomeni, da ta trenutek, ko bomo ta zakon sprejeli, sploh še nimamo - če je to tako - opredeljeno, kaj je to stavbna pravica. Sprejemamo nekaj, kar sploh ne vemo, kaj je. Ta tretji odstavek, ki sicer bi lahko bil povsem nesporen za normalne odnose, nanaša se pa na možnost pridobivanja nepremičnin s strani tujca, če je poročen, jasno, s Slovenko in to znotraj, ko traja zakonska zveza ali pa delitev premoženja, ko do njega pač pride, pod pogoji 13. člena. Zdaj pa poglejte še 13. člen, ki te pogoje določa, predvsem točko b) prvega odstavka, to lahko pride, če ima stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, za potrebe bivanja njegove družine lahko pridobi, mislim, da je to, da nekdo, ki se poroči z državljanom, bom rekel tako, ne s Slovenko, z državljanko države Slovenije, nima nobenega problema, da pridobi stalno prebivališče, da tako nabavi največ 2 stanovanji oziroma enostanovanjski hiši in največ dvoje prostorov za počitek in oddih, kot piše v zadnjem odstavku 13. člena in potem pride do delitve premoženja. Ko je to premoženje razdeljeno, ko se ugotovi njegov delež premoženja, ki je bil pridobljen v zakonski skupnosti in gre pač po deležu na oba zakonca, bivša zakonca, potem verjetno, če sta si razdelila premoženje, pride do nepremičnine v Sloveniji tujec, ki ni imel sicer nikakršnih drugih pogojev. Jaz ne bom rekel, da se bo to dogajalo, vendar to se lahko zelo enostavno na tem področju dogaja. Zato bi želel, če se obrazloži, ali so ti pomisleki oziroma te bojazni utemeljene ali ne, tako da se bo lažje odločati o zadevah.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi predstavnik vlade besedo? Prosim, podpredsednik vlade, gospod Marjan Podobnik.
MARJAN PODOBNIK: Spoštovani gospod predsednik, poslanke in poslanci! O nekaterih konkretnih vsebinskih vprašanjih, ki jih je izpostavil gospod Mozetič, bodo lahko odgovorili strokovnjaki z ministrstva in tudi kabineta. Sam pa bi, če dovolite, rad povedal nekaj misli o zakonu in o členih, ki so zdaj padli in kot kaže gre v smeri, da zakon ne bo izglasovan. Jaz bi rad najprej opozoril na dejstvo, da drugi odstavek 16. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije iz leta 1991 določa, da tujci do sprejema zakona, ki bo uredil pogoje za pridobivanje lastninske pravice tujcev na nepremičninah, ne morejo pridobiti te lastninske pravice, kar pomeni, da je sprejetje zakona pogoj za to, da delujemo skladno z ustavo oziroma z ustavnim zakonom.
Obžalujem tudi, da s pristopom, ki smo mu danes tukaj priča, postavljamo pod vprašaj enega temeljnih zaščitnih zakonov, brez katerega ta sistem ne more biti vzpostavljen, sistem zaščitne zakonodaje. Zgodilo se bo natanko to, na kar zdaj tukaj opozarjate, zgodilo se bo to, da bo Slovenija na nek način prišla v situacijo, ko bo zaradi nezagotovitve vzajemnosti na zakonski ravni morala odpreti nekatere stvari za tujce, njeni državljani pa ne bodo imeli enakih pravic v teh državah, iz katerih ti tujci prihajajo. Jaz obžalujem, da se to dogaja, obžalujem predvsem zato, ker v razpravah, ki so bile tudi na matičnem delovnem telesu in na drugih odborih, ni bilo na tak način zavračanja. Bili so nekateri posamezni pomisleki do posameznih členov. Jaz sem prepričan, da je za Slovenijo, ki je sprejela španski kompromis in s tem sprejela obveznost do tujine, in če hoče biti kredibilna država, jih mora tudi izvajati... Sam sem pa nasprotoval španskemu kompromisu. Verjamem, da je dobro za to, ker je bil sprejet, ker to je zdaj v prilogi 13, da je pomembno, da z ustrezno zakonodajo, ki je nediskriminatorna, ustrezno zaščitimo nacionalne interese na tistih področjih, kjer ocenjujemo, da so ti interesi lahko ogroženi. Jaz enostavno v tej situaciji ne morem povedati drugega, kot da sam kot koordinator priprave zaščitne zakonodaje odstopam s pozicije koordinatorja priprave zaščitne zakonodaje, če zakon o pogojih za pridobivanje lastninske pravice tujcem na nepremičninah ne bo sprejet. Kajti to je eden od temeljnih zakonov iz tega paketa in odgovornost za nesprejetje bo pač na tistih, ki to zavračajo.
Dejstvo je, da je bil zakon poslan v državni zbor relativno pozno. Dejstvo je, da smo tisti, ki smo odgovorni za pripravo zaščitne zakonodaje, pravočasno pripravili ta zakon, ministrstvo za pravosodje pravočasno, koordinacija za pripravo je vseskozi podpirala take rešitve, široko smo pravno stvari uskladili, iskali široke razlage predstavnikov različnih pogledov doma in v svetu, kako rešiti zapleteno situacijo, ko smo sprejeli obvezo s španskim kompromisom in moramo zdaj zaščititi nekatere nacionalne interese. To dejstvo, da je zakon prišel pozno v državni zbor, ni odgovornost tistih, ki smo odgovorni za pripravo zaščitne zakonodaje. Mi smo to naredili vse pravočasno.
Zato apeliram, kolikor je pač možno, formalno je še možno, da se v tretji obravnavi še enkrat podprejo ti členi, da se enostavno ta zakon podpre, da se ti členi podprejo. Nihče ni tukaj dal boljše rešitve, kot jo daje ta zakon. Danes se tukaj postavlja vprašanje, ali bo imel pravico nek Američan do nepremičnin. Zakaj zdaj te stvari odpiramo? Ne gre samo za vprašanje Evropske unije. Ali kdo od vas misli, da je nevarnost, da bi po pridružitvenem sporazumu nekdo iz tretjega kontinenta prišel? Potencialna nevarnost za nekatere nacionalne interese je pač drugje. Potencialna. Ni nujno, da se bo zgodilo, potencialna nevarnost obstaja. Odgovorna državna drža je, da se sprejmejo odločitve, ki bodo to potencialno nevarnost odpravile, torej da se pred tem ustrezno zaščitimo. Sam apeliram na to, da ta zakon sprejmemo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod minister Marušič ima besedo.
TOMAŽ MARUŠIČ: Predsednik, hvala za besedo. V imenu predlagatelja bi želel predočiti samo nekaj vprašanj. Moj uvod bo verjetno nekoliko emotiven, česar do sedaj nisem uporabljal. Želim povedati le to, da sem doma s Primorske. Naša zahodna meja se ravno zaradi sodelovanja z drugim romanskim narodom skozi tisočletja, razen dveh treh kilometrov, pa morda tudi manj, se ni spremenila. Zakaj? Ker so ljudje živeli v sožitju in so se dobro razumeli. Tisti, ki so doma s primorskega konca, mi bodo to potrdili.
Sedaj pa govorim kot predlagatelj. Sprejeli smo ustavo z dvotretjinsko večino, pardon, oprostite, z dvotretjinsko večino smo novelirali 68. člen ustave. Ta je odprl vrata tujcem. Odprl je vrata nepremičnin. Zakaj? Ker smo bili nekje vezani na neke oglejske pogovore, na nek madridski sporazum in na podlagi teh dveh predhodnih dejanj smo bili dolžni to ustavo spremeniti. To, kar smo naredili, predlagatelji, v bistvu samo rešuje neko neljubo situacijo, zato da se na to področje trga z nepremičninami uvaja neka transparentnost, nek red in se točno pove, kdo ima do česa pravico. Tako smo dobili v tem zakonu tri elemente, tri subjekte: Slovenca ali našega državljana, Evropejca, člana evropskih držav, ki je izenačen s Slovencem na podlagi listin, katere sem že prej omenjal, in nenazadnje imamo tujca iz preostalih delov sveta.
Kaj je bistvo tega zakona? Bistvo tega zakona je vzajemnost. Če mi tega ne sprejmemo, potem na podlagi priloge 13, ki je izvršljiva in ki uvaja vzajemnost, bo tujec pri nas kupil neko nepremičnino, naš državljan v njegovi državi pa je ne bo mogel kupiti. Se pravi, postavljamo v neenakovreden položaj našega državljana do tujca. Vem, tukaj sem dobil takoj očitek, ne bom mogel kupiti, logično, če ta pravica ni zapisana. In ravno v tem je problem vzajemnosti. Se pravi, to kar lahko tujec kupi pri nas, lahko kupi naš državljan v njegovi državi. Ampak na podlagi določenega postopka, v katerem se to ugotavlja. No, druga stvar. Glede vzajemnosti smo se zedinili, da mora biti, jo predpostavlja ustava, jo predpostavlja priloga 13. Izbrali smo materialno vzajemnost, se pravi enako z enakim.
No, druga stvar, ki jo uvaja ta zakon, je pravzaprav krovnost. Ta zakon je nekje krovni zakon, ki ureja vsa ta pravno-poslovna razmerja, ki se nanašajo na premičnine, med temi tremi objekti in seveda v svojem prvem členu, 3. odstavek, predpostavlja še sklepanje nadaljnjih mednarodnih pogodb. In ravno tu je tista aktivna vloga vlade, da če kakšna stvar z mednarodno pogodbo ni razčiščena, ni urejena ali je ostala zanemarjena, v tem primeru lahko vlada na podlagi tega 3. odstavka 1. člena intervenira s svojim podzakonskim aktom.
Nadalje, govora je bilo tudi o zadnjih pripetljajih na relaciji SKB banka in Assicurazione Generali. Tudi to razmerje je urejeno v tem zakonu, da do takih špekulativnih nakupov zaradi preprodaje ne bi prišlo. Novelirani 16. člen predpostavlja, da je taka pogodba nična. Uvaja tudi postopek ugotovitve te ničnosti v nadaljnjem besedilu 16. člena.
Nadaljnja situacija, ki jo ta zakon rešuje, je ta, kaj pa v primeru, če tuji državljan te nepremičnine ne uporablja, jo odtujuje. Vse možne situacije so tu predvidene. V tem primeru obstaja odkupna pravica v korist države.
Skratka, ponovno poudarjam, ta zakon uvaja transparentnost, nikakor ne odpira vrat, kot se skuša tu komentirati in razpravljati, ampak dejansko uresničuje ustavno določbo. Ustava pravi tako, da tujec lahko pridobi nepremičnine pod pogoji, ki jih določa zakon. No, in te pogoje mi s tem zakonom postavljamo. Mislim, da je interes nas vseh, da se na tem področju zavzemamo za neko pravno higieno, za neko čistost odnosov, in ravno ta zakon to prinaša med nas. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Janša, potem pa gospod Mozetič.
JANEZ JANŠA: Spoštovani gospod predsednik, kolegice in kolegi! Ponovno smo pri splošni razpravi. Oba vladna ministra sta tukaj razpravljala - niti slučajno o 4. členu oziroma o amandmaju k 4. členu, ampak o splošnih vprašanjih v zvezi s tem zakonom. Zato bom tudi jaz o tem razpravljal, ker se je razprava ponovno začela. Ne vem, kako je to v skladu s poslovnikom, ampak očitno je - ali pa ni.
Mi smo popravili 68. člen ustave, tako da se zdaj glasi: "Tujci lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon, ali če tako določa mednarodna pogodba, ki jo ratificira državni zbor, ob pogoju vzajemnosti.
Zakon in mednarodno pogodbo iz prejšnjega odstavka sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev."
Zakon o ratifikaciji mednarodne pogodbe, v kateri je tudi tako imenovani španski kompromis, napisan v italijanskem zunanjem ministrstvu od gospoda Piera Fassina, je že sprejet. Se pravi, mi smo ratificirali to mednarodno pogodbo. Vse tisto, kar je v tako imenovanem španskem kompromisu, pri nas že pravno formalno velja. Državni zbor je zakon o tem že sprejel in mu ni treba še enega. Tisto, kar moramo mi sprejeti v zvezi s tem pridružitvenim sporazumom tukaj, in to z zakonom, je definicija oziroma vprašanje vzajemnosti. To je v tem zakonu in ta del bomo mi podprli. Smo pa proti temu, da s tem zakonom širimo pravico tujcev do nakupa nepremičnin v Sloveniji tudi na države, ki niso članice Evropske zveze, ker to v tem trenutku ni potrebno. Mi smo za to, da se ta vprašanja uredijo bilateralno, z vsako državo z mednarodno pogodbo. To je vse, kar je v tem konkretnem primeru.
Vprašanje nesporazuma. Jaz mislim, da ne gre za konflikt, ampak gre bolj za nesporazum, ker nekateri v vladi tega ne razumejo. Ne vedo, kaj so napisali. Očitno! Mislim, da je te stvari možno v tretjem branju popraviti. Mi smo na to opozarjali. Mi smo zaradi tega, da bi zadeve razjasnili in pravno korektno zapisali, vložili amandma k 1. členu, ki pa ni bil izglasovan. Za tretje branje je možno najti tukaj neko rešitev, ki bo zasledovala cilj, ki mislim, da mu vsi sledimo. Ampak tako, kot je stvar sedaj zapisana v zakonu, gre v drugo smer. Na to je opozoril prej tudi gospod Mozetič.
Mislim, da je to treba sedaj jasno povedati. Zakon tak, kot ga je vlada predlagala, ne omejuje pravice tujcev do nakupa nepremičnin, ampak to pravico širi tudi izven državljanov držav Evropske skupnosti. Tudi na Srbijo, Bosno, Hrvaško, Madžarsko, Sri Lanko in ne vem kaj še. Oprostite! Slovenija ne meji samo na Italijo in Avstrijo, ki sta članici Evropske skupnosti. Slovenija meji tudi na Madžarsko in meji tudi na Hrvaško. To bi morali v vladi vedeti. To bi morali v vladi vedeti, ne glede na to, ali so doma s Primorske ali iz Notranjske. Zemljevid, pogled na zemljevid to jasno pove. Tako, da tisto, kar mi moramo narediti po mojem mnenju oziroma tisto, kar je potrebno narediti do roka, ki je podpisan tudi v sporazumu parlamentarnih strank, je definicija vprašanja vzajemnosti v tem zakonu. Vse ostalo je vprašanje diskusije in različnih pogledov na stvar. Po našem mnenju v tem primeru, v tem trenutku ni potrebno sprejemati zakona, ki bi pravico, ki ustavo omejuje, širil na vse države. V tem trenutku je potrebno zadeve urediti v zvezi z državami Evropske unije. Mi se strinjamo s tem oziroma predlagamo, da pustimo to vprašanje za državljane držav izven Evropske skupnosti odprto v tem smislu, da lahko država kadarkoli z mednarodno pogodbo bilateralno s katerokoli državo to vprašanje uredi. V tem primeru mora tako pogodbo jasno vedno ratificirati tudi ta državni zbor in lahko odloča o vsakem primeru posebej. Tako, da ne bo nesporazumov.
Tisti, ki misli, da pridružitveni sporazum ni operativen, dokler mi ne sprejmemo tega zakona, se moti. Ta sporazum je operativen od trenutka naprej, ko je bil objavljen zakon o ratifikaciji. Ko bo stopil v veljavo, ko bo to tudi v evropskih telesih sporočeno in objavljeno v bruseljskem uradnem listu, bo to veljajo. Zaradi tega moramo mi v tem zakonu - jaz se strinjam, da mora biti to v zakonu, ne pa v uredbi vlade - definirati še vprašanje vzajemnosti. To z drugimi besedami pomeni, da mi s to zakonodajo in s tem zakonom, ki ga tukaj nekateri razglašajo za ključni in glavni zaščitni zakon, seveda nič ne ščitimo. Popolnoma nič ne ščitimo. Ključni zaščitni zakon iz tega paketa, ki bi ga še morali sprejeti, je zakon o urejanju prostora, ki pa ni prišel niti do vladne procedure. Ta zakon pa ni tak.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Torej, če jaz začnem emocionalno, tudi jaz sem Primorec, čeprav na Primorskem pravijo, da sem se že izselil, ampak Primorec sem. Ne vem, kaj naj bi to pomenilo, ker je pač gospod minister to poudaril, bom še jaz poudaril. Ustava ni odprla vrat neposredno tujcem, da pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah v tej državi. Ustava je omogočila, da lahko državni zbor z ratifikacijo mednarodne pogodbe z dvotretjinsko večino ali s sprejemom zakona z dvotretjinsko večino določi pogoje, načine in vse to, kar je potrebno, da bi tujci lahko pridobivali tudi lastninsko pravico in druge stvarne pravice na nepremičninah v naši državi. In nikakršen kompromis, ne španski, ne oni, ne tretji - tisti, ki se dobro spomni, ustavno sodišče je reklo, če želite ratificirati evropski pridružitveni sporazum, morate pač spremeniti določen člen ustave, ker sicer tisti člen, kot se je prej glasil, je prepovedoval pridobivanje tujcem pravico na zemljiščih, ne na vseh nepremičninah, na zemljiščih in to je ta zadeva. In da ne bom preveč dolg, tudi ne smem biti, čeprav ni vklopljen števec, imam...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali je replika to bila?
MIROSLAV MOZETIČ: Dobro, ni replika, da bom lahko daljši.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tri minute še imate.
MIROSLAV MOZETIČ: Saj ne bom več kot pet minut, kljub vsemu. Poglejte, dve poti sta in zato je res, dobro, podpredsednik vlade gotovo mora biti malo bolj emocionalen pri tej zadevi, ampak jasno je, da sta dve poti, kako se odpira nepremičninski trg tujcem, mednarodna pogodba in zakon. Zakona še nismo sprejeli, torej ne govoriti, da ta zakon ščiti v tem delu. Ta zakon v tem delu, ko govori o možnosti, da tujci pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah - pa izločimo zdaj državljane držav članic Evropske unije - odpira nepremičninski trg pod pogoji, ki so tukaj notri določeni, ga odpira in ta trenutek, dokler ni tega zakona, je to zaprto po ustavni določbi. Nepremičninski trg, delno samo in celo ožje, kot je ta zakon za druge, je odprl evropski pridružitveni sporazum s prilogo 13, ki je najbolj znana, zdaj lahko mu rečemo španski kompromis, in pa z drugim poglavjem, pravica do ustanavljanja, v uradnem listu na strani 788.
To je tisto, kar je pač potreba, če je potrebno kaj urediti še naprej z zakonom. Če te določbe niso po mnenju vlade same po sebi zadostne, da se izvršijo, kot pravijo s tujko "self executive", če niso, potem je treba pač sprejeti zakon. Jaz sem tudi za to, naj se sprejme zakon ali to, kar predlaga vlada v tem zakonu, da to ureja vlada z uredbo. Vendar, poglejte. Priloga 13 je zelo jasna. Dve stvari je treba urediti in mislim da tudi, kar je vezano na pravico ustanavljanja, gre predvsem za ti dve stvari. Eno je pod rimsko točko II. - to je za tiste državljane, ki so imeli oziroma tiste tujce, ki so imeli tri leta stalno bivališče na sedanjem ozemlju republike Slovenije - je vprašanje, kaj je tri leta bivanja. To je ena stvar in vzajemnost je tudi tukaj. In pa pod rimsko I., šele ob koncu četrtega leta, ob koncu četrtega leta, to pomeni, s sporazumom z Evropsko unijo smo se dogovorili za štiriletni odlog, za vse druge tujce, ki niso v Evropski uniji, pa s tem zakonom dajemo od dneva veljavnosti naprej. To je še ena razlika. Ob koncu četrtega leta je treba sprostiti tudi za vse druge državljane držav članic Evropske unije ob pogoju vzajemnosti in na nediskriminatorni osnovi. To so obveznosti, ki jih moramo izpolniti, in te obveznosti nas vežejo. Sedaj ko bo postal ta sporazum veljaven, in če bo s 1.1. prihodnjega leta veljaven, bo nastalo vprašanje, kaj je vzajemnost, kaj je nediskriminatorna osnova, kaj je triletno bivanja v naši državi.
In to je treba urediti in nič drugega v tem trenutku. Tega pa po mojem mnenju ta zakon niti - ureja bistveno več kot je treba, v tem smislu odpira trg, pa govorite kar hočete, ga ne ščiti, ga odpira. V tem delu pa mislim, da ga delno sploh ne ureja, prepušča vladi - lahko, da je to prav - delno pa to vzajemnost ureja pač tako, kot jo ureja in mislim, da jo relativno dovolj strogo, tako da v tem delu niti ni toliko problematičen. Vendar samo v tistem delu, ne pa v vsem ostalem.
To, kar je gospod minister govoril, saj sporazum govori o vzajemnosti. Jaz mislim in to predpostavljam, to je celo pravna, ker je v sporazumu, ker to je pravni akt, ni sicer razdeljena, kaj je, ampak najmanj kar je, če nič ne bi bilo, je dejanska vzajemnost. To pomeni, da se po enakih pogojih mora pač sprejemati na obeh straneh. Tako da jaz ne vidim razloga, če to ni sprejeto, da bi tujci iz Evropske unije lahko tukaj pridobivali, slovenski državljani pa v državah evropske unije ne, zato ker nimamo tega zakona, ki ga razglašate za največjo zaščitno zakonodajo. Ni res, jaz mislim da to ni res. Tako da v tem smislu je to naše, bom še enkrat poudaril, nasprotovanje. Nikakor pa ne v tem smislu, da mi nasprotujemo, da bi uredili te stvari tako, da bi zaščitili v tistem delu, kakor je potrebno, slovenske državne interese, kar se tiče lastništva na naši zemlji, če hočete tudi na naši sveti zemlji. In tudi kot Primorec se strinjam, Primorci so redko kdaj ali pa mislim da celo nikoli kar tako zlahka prodajali svojo zemljo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo želi gospod Marjan Podobnik. Replika gospod Jerovšek.
MARJAN PODOBNIK: Hvala lepa. Jaz bi najprej rad gospodu Janezu Janši povedal, da seveda ni res, da ta zakon ne ščiti. Ali gre za posledico nepoznavanja, neznanja ali pa poskusa, da se pač ta zakon razveljavi, je pravzaprav vseeno. Ampak, ko se danes razlaga, ali je mogoče neposredno izvajati oziroma uveljavljati pridružitveni sporazum - prav zaradi tega, ker imamo mi pravico kot Slovenci, slovenski državljani, slovenska država, da s svojo zakonodajo ustrezno reguliramo stvari, za katere imamo pristojnosti, kjer se nismo za nič vnaprej zavezali, je v našem interesu, da z zakonom o pogojih za pridobitev lastninske pravice tujcev na nepremičninah uredimo vzajemnost. S to zakonsko ureditvijo urejamo, kot je tudi minister prej povedal, red na nepremičninskem trgu, po drugi strani pa prek vzajemnosti zagotavljamo, da ne bi prišlo do situacije, da bo tujec lahko nekaj pri nas kupoval, mi pa kot slovenski državljani ne bomo imeli enake pravice v tujini, v državi, iz katere ta tujec prihaja.
Druga stvar, vprašanje nepremičninskega trga za državljane držav izven Evropske unije. Gre za vprašanje urejanja nepremičninskega trga. Lahko je to stvar razprave, ampak vsebinsko ta razprava ni ustrezna. Za božjo voljo, saj ja vsi vemo, zakaj pripravljamo to zakonodajo! Ali ima res kdo občutek, da bo nekdo iz Japonske, ali ne vem od kje, prišel - saj ja poznamo, delamo vse te mesece, skupaj smo te stvari pripravljali! Ve se, zakaj želimo skladno z veljavnimi principi in tudi izkušnjami nekaterih drugih evropskih držav sprejeti ustrezno zaščitno zakonodajo za področja, kjer čutimo, da so lahko naši vitalni nacionalni interesi ogroženi. Meni se to zdi ne ravno dobronameren pristop. Po drugi strani pa, če gre za posamezne člene oziroma amandmaje, ki so bili danes vloženi, če gre za neke popravke, ki lahko dodatno zožijo nekatere pravice na način, da ne gre za diskriminacijo, seveda z vidika predstavnika koordinatorja za pripravo zaščitne zakonodaje, to podpiram. Ampak neodgovorno je danes govoriti, da je ta zakon nepotreben, nepomemben. Ker potem, ko bo stvar minila, ko bo čas minil, ko bomo z neko drugo ureditvijo stvari uredili na način, da se ne bo dalo naknadno popraviti, na koga boste potem kazali? Na vlado? Na sebe pokažite takrat!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Odzval bi se na besede gospoda podpredsednika, gospoda Podobnika, ko je rekel, da ne more sprejeti odgovornosti. Jaz ga razumem v tem, če ta zaščitna zakonodaja v tej obliki ne bi šla naprej. Samo vprašanje pa je, ali lahko mi, opozicija, sprejmemo bianco odgovornost za slab zakon, ki pravice na nepremičninski zakonodaji širi za tujce! In, gospod podpredsednik, jaz sem vam hvaležen, da ste ponovno jasno poudarili, da ni bilo soglasja. Niste danes rekli 6 mesecev, ampak da je bil zakon pripravljen in da niste odgovorni za to, da ni prišel v parlament. Jaz to verjamem, verjamem tudi, da je bil v osnovi zakon, ki ga je ljudska stranka oziroma vaš minister pripravil, boljši, da je bil bolj restriktiven, ampak da ste pa morali popustiti pritisku LDS-a, da ste to nekako zameglili pa vse skupaj in jaz sem vam za to hvaležen, da ste to tudi v času tega premirja, ki ga imate v vladi, ponovno povedali. Vendar, rekli ste, da boste odstopili z mesta koordinatorja zaščitne zakonodaje. Po mojem bi bilo primerno, da bi pred 6 meseci nekako opozorili, ko na vladi niste dosegli soglasja, da tu druga partnerica, vladna, zadržuje zaščitno zakonodajo, da ima neke druge namene in bi s tem prišli pred parlament ali pa na neki način opozorili. Mislim, da bi to nekako pomagalo, kot je sedaj pomagalo pravzaprav, ko se je v zvezi s Koprom odprla zadevo prometu nepremičnin. Mislim, da je tu malo zamujeno, to ponujanje odstopa oziroma grožnja z odstopom sedaj, ko bo pač opozicija za nekaj kriva. Opozicija tu ne more biti kriva, mi smo za zakonom, vendar ne širimo tega, mi imamo pravico na to opozoriti. Je pa res, da smo v časovni stiski, vendar to pa ni odgovornost opozicije. 6 mesecev je po priznanju vlade to ležalo v predalu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Jerovšek. Replika, gospod Janša, za njim gospod Rejc. Smo pri 4. členu in enem dopolnilu. Ta govori o stavbni pravici pa o zakonski zvezi.
JANEZ JANŠA: To morda, ampak zdaj smo šli nazaj z razpravo. Poglejte, 8. člen ustave jasno pravi, "zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno." Torej, gospod podpredsednik vlade, ratificirani sporazum s prilogo 13 in španskim kompromisom se uporablja neposredno. Pravica vseh tistih, ki so živeli na ozemlju, kjer je zdaj Republika Slovenija, kadarkoli 3 leta, je določena s tem sporazumom. Zelo natančno. Ko so ga v Rimu formulirali, so vedeli, kaj formulirajo in niso prepustili slučaju nobene malenkosti. To smo mi ratificirali in sprejeli in vi s tem zakonom, ki je tukaj, te pravice ne morete omejiti. Če bi pa jo, bi bilo pa to v nasprotju z mednarodno pogodbo, ki smo jo ratificirali in bi bilo to razveljavljeno. To je jasno. To je bilo jasno tudi v ustavni komisiji, ko smo se o tem pogovarjali, in tisti, ki ste bili zraven, to lahko potrdite. Ni bilo nobenih razhajanj v zvezi s tem. Vedeli smo, da se pa s cmokom v grlu to sprejema zato, ker se je vlada zaletela in to podpisala. Nerad motim tole konferenco tam med ljudsko stranko in LDS-om zadaj, ampak bi vseeno prosil za malo posluha.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, gospod Janša, besedo imate.
JANEZ JANŠA: Drugo, kar je važno v zvezi s tem zakonom in za kar bi edino prosili odgovor od predstavnika vlade, je, da jasno pove državnemu zboru, zakaj se s tem zakonom širi pravica tujcev do nakupa nepremičnin tudi na državljane izven Evropske skupnosti, tudi na Hrvaško, Srbijo, Bosno in na vse ostale. Ne vem, kakšni so razlogi, ki so vodili vlado, da to pravico širi. In seveda, kakšni so razlogi, ki so vodili vlado, da širjenju te pravice pravi zaščitna zakonodaja. Za čigave interese je to zaščita? Za slovenske zagotovo ne. Mi smo rekli, da bomo zakon podprli v tistem delu, ki govori o vzajemnosti, in v tistem delu, kjer ureja nekatere druge stvari, ki se nanašajo na vprašanje dedovanja in na še nekatere malenkosti v zvezi s stvarmi, ki so itak določene v mednarodni pogodbi, ki precizirajo nekatere pogoje, ker omejiti jih s tem zakonom ne smejo. Ne bomo pa podprli tistega dela zakona, ki to pravico širi, ker za to v tem trenutku ni nobene potrebe in ker vlada tega tudi ni obrazložila. Vlada tega ni obrazložila. Vlada pravi, da je to zaščitni zakon, hkrati pa z njim širi to pravico. Tako, da bi prosil, da nekdo iz vlade v naslednjem čustvenem nastopu odgovori tudi na to vprašanje, zakaj vlada širi to pravico v zakonu, ki se mu pravi zaščitni.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospa Marinškova se je že prijavila, da bi povedala, ampak pred njo ima besedo gospod Rejc, ki je zaprosil za repliko. Prosim.
IZIDOR REJC: Hvala, gospod predsednik. Gospod podpredsednik, Marjan Podobnik, glede na stopnjo občutljivosti, bi jo jaz potem imel verjetno največjo, ker ko sem jaz prvič bral ta zakon, mi je v glavi zavrelo, ko sem videl, kako se pravica širi še na vse ostale, predvsem na bivše jugoslovanske državljane oziroma na državljane s področja bivše Jugoslavije. Menim, da je to eden od bistvenih problemov. Jaz sem tak amandma dal in bom pri tem vztrajal. Ugotovili smo, da je, žal, tako res in da bi se morali zdaj res ukvarjati samo s tistim pridružitvenim sporazumom, ki ureja to zadevo, v tem primeru po 13. prilogi in vis-á-vis Italiji. Pri tem amandmaju številka 4, tega podpiram. Vam povem čisti primer, ki je iz prejšnjega tedna.
Nekdo je poročen s Slovenko, poznam oba iz tujine, se pravi v tem primeru iz Avstralije, že 8 let. V tem času še ni dobil stalnega bivališča. Ko jaz interveniram, ker me je že sram, ker me samo debelo gledajo, kakšna je ta država, dobi ta gospod, in to mi pove pred nekaj dnevi, pismo, v katerem pravi: "Prosim, priskrbite dokazilo, da niste kriminalec". Krasno! Jaz kot državljan te države, sem že toliko časa po svetu, imam potni list, vse te stvari. In pravi jaz naj sedaj iščem po svoji domovini in zahtevam, da nisem kriminalec. Križana gora! Na tak način smo res enega tako rekoč pestovali, enega bomo pa tako rekoč vrgli v prvi smetnjak. Menim, da je v tej smeri in kot pravim sam, v bistvu podpiram ta zakon v tisti obliki, ki odgovarja na ta pridružitveni sporazum in nič več. Ne vem, zakaj bi reševali druge probleme? Zakaj bi jih? Sploh ni potrebno, ker mi nimamo do njih rešenih in ne bomo še rešili, bom temu rekel 15 ali 20 let. To je ta neumnost, ki se je dogodila. Če tega ne vidite, tisti, ki ste v vladi, da je to res odpiranje na vse konce in kraje, potem je ta stopnja občutljivosti na zelo nizki stopnji. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Rejcu. Besedo ima državna sekretarka gospa Nives Marinšek.
NIVES MARINŠEK: Spoštovani poslanci! Kot sem že zadnjič povedala, podlaga za sprejem tega zakona je, kot najbrž že veste, v lanskem letu sprejeto stališče državnega zbora ob sprejemanju ustavne spremembe 68. člena in ob ratifikaciji pridružitvnega sporazuma, kjer je državni zbor izrecno zahteval, naj se pripravi zakon, ki bo urejal pogoje za pridobitev lastninske pravice tujcev. Ta zakon je vlada intenzivno začela pripravljati, in kot sem tudi že zadnjič povedala, pripravljali smo ga tudi v luči zaščitne zakonodaje. Kajti ta zakon je bil eden izmed zakonov v paketu zaščitne zakonodaje. Ko se je zakon pripravljal - in celotni tekst zakona, kot vidite, ima v v sebi zaščitne elemente. To so tisti pogoji, ki so določeni v zakonu. Eden od temeljnih pogojev je ta pogoj vzajemnosti. Drugi pogoj je tesna vez z Republiko Slovenijo. Tretji pogoj so odklonitev vseh možnosti fiktivnih poslov z zahtevami po obličnosti pravnih poslov. Četrti je tako imenovana predkupna pravica, da ne bi prišlo do trgovanja z nepremičninami s strani tujcev.
Ta zakon je pripravljen tudi zaradi tega, ker to zahteva ustavna določba 68. člena, ki je bila sprejeta že s sprejemom ustave leta 1991 in 1997. leta spremenjena. V svoji vsebini, razen odprave prepovedi pridobitve lastninske pravice na zemljiščih, ta ustavna določba ni nič drugačna. S tem, ko mi uredimo pogoje za pridobivanje lastninske pravice tujcev, odpiramo tudi pravico našim državljanom, da lahko nakupujejo nepremičnine v drugih državah, ki so si tudi izgovorile pogoj vzajemnosti kot tisti pogoj, ki mora biti izpolnjen pri pridobitvi lastninske pravice.
Torej, na podlagi vsega povedanega je vlada izhajala iz naloge, ki ji je bila podeljena tako v okviru koordinacije za pripravo zaščitne zakonodaje kot tudi v tem državnem zboru. Ta zakon je pripravljen tako, da je uporabljiv tudi za prilogo 13 oziroma za pridružitveni sporazum, ker je bila v tem kotekstu priprava zakona tudi zahtevana. Ponovno poudarjam, edina stična točka med prilogo 13 in pridružitvenim sporazumom ter tem zakonom je pravzaprav vzajemnost. Po prilogi 13 ne moremo nič drugega več zagotoviti kot to, da si z vzajemnostjo zagotovimo pravico za pravico. Torej, ker še nismo člani Evropske unije, ne moremo zahtevati oziroma se ne moremo postaviti v položaj, v kakršnem so državljani držav članic Evropske unije. Pač pa se moramo postaviti v položaj, kako naše državljane tretirajo države članice Evropske unije, torej kot državljane tretjih držav.
Seveda se ob pripravi zakona - če odgovorim na vprašanja gospoda poslanca Janše - ki je bil pripravljen tudi na zahtevo - še enkrat ponavljam - državnega zbora, odpira trg tujim državljanom, ki niso člani Evropske unije. To je pravzaprav naša ustavna obveza in nekoč bomo moral to narediti; seveda pa se postavlja vprašanje, pod kakšnimi pogoji. Pogoji, ki so določeni v tem zakonu, so dokaj strogi. Dejstvo pa je, da je zakon pred vami, in če ne bo sprejet, bo treba potegniti nazaj tisti sklep, na podlagi katerega je ta zakon pripravljen.
Če dovolite, bi še v zvezi z amandmajem, ki ga je pripravljala poslanska skupina SDS, glede 13. člena, ki določa, da tujec lahko s pravnim poslom pridobi lastninsko pravico na nepremičninah, če tako določa mednarodna pogodba. S strokovnega vidika, kot zdaj govorim, je ta amandma sprejemljiv. Vendar pa se je treba zavedati, da bi potem morali vsakokrat, ko bi želeli, da bi lahko državljani neke države kupovali ali z drugimi pravnimi posli pridobivali lastninsko pravico, vsakič z njo sklepati mednarodno pogodbo in to vsakič z dvotretjinsko večino vseh poslancev, ker mora biti taka pogodba ratificirana. Tako da s strokovnega vidika pravzaprav, če govorim v imenu stroke, se bi lahko dalo ta amandma tudi podpreti, ne pa seveda z vidika zakona, kot je pripravljen in ki določa dosti stroge pogoje in upošteva pravzaprav tesno vez državljana, tesno vez tujca z državo Slovenijo.
Ob tej priložnosti, ko sem že tukaj, bi vam rada še pojasnila, zakaj se priloga 13 in pa ta zakon združujeta. V prilogi 13 imamo dva pogoja v 2. odstavku, ki začne veljati takoj po uveljavitvi sporazuma o pridružitvi. Po tem odstavku bodo imeli državljani Evropske unije, držav Evropske unije pravico do nakupa nepremičnin pod dvema pogojema. Eden je pogoj triletnega bivanja in drugi je pogoj vzajemnosti. Pravna teorija pozna tri vrste vzajemnosti oziroma štiri, ampak tri so bistvene po vsebini. Ena je materialna vzajemnost, kjer država dovoljuje pridobitev lastninske pravice samo pod pogojem, če jo tudi ta država, iz katere tujec prihaja, dovoljuje pridobiti našemu državljanu, torej pravica za pravico. Teorija opredeljuje to vzajemnost kot najstrožjo vzajemnost. Druga vrsta vzajemnosti je formalna vzajemnost. To je vzajemnost, ko dopuščamo pridobitev lastninske pravice pod enakimi pogoji, kot jo dopuščamo domačim državljanom, torej ne delamo med državljani nobene razlike. In tretja vrsta vzajemnosti je vzajemnost po klavzuli največjih ugodnosti, torej se država izenačuje z državljani za tretje države, kot jim nudi tretjim državam. Četrta oblika vzajemnosti, ki pa je najslabša oziroma nudi najmanjšo zaščito, pa je tako imenovana domnevna vzajemnost. Torej tista vzajemnost - to imamo v zakonu o dedovanju določeno glede dedne pravice - ko rečemo, da se vzajemnost domneva do dokaza o nasprotnem. Torej nihče je ne ugotavlja, ampak če nekdo reče vzajemnost, pa ne obstaja, torej dokaže nasprotno, se vzajemnost ugotovi.
Pogoj za vsako vzajemnost, ki je določena bodisi z mednarodno pogodbo ali z zakonom, je, da se ta ugotovi. Torej če se postavi v predpisih vzajemnost kot pogoj, jo je treba ugotoviti. Ugotoviti pa jo je treba v postopku, ki mora biti določen. Ustava, naša, v 120. (?) členu določa, da se pristojnost in postopek glede uresničevanja pravic in obveznosti določa lahko samo z zakonom. Torej je treba v zakonu urediti postopek in pristojnost za ugotavljanje vzajemnosti. Čim pa mi ugotavljamo vzajemnost, potem moramo pa tudi vedeti, kakšno vzajemnost ugotavljamo: ali ugotavljamo materialno vzajemnost ali ugotavljamo formalno vzajemnost ali vzajemnost po klavzuli največjih ugodnosti. In ta zakon je to vzajemnost točno, eksplicitno definiral. Določil je postopek, določil je vrsto vzajemnosti in pristojnost. To pomeni, da bo določba, ki je v tem zakonu napisana, da kolikor z mednarodno pogodbo ni določeno, za kakšno vrsto vzajemnosti gre - in to v primeru priloge 13 ni določeno - se bo uporabljal ta zakon, ki določa, da je pristojno ministrstvo za pravosodje, ki odloča v postopku, upravnem, in ki odloča, ali obstaja vzajemnost glede na definicijo, da postavlja zakon kot definicijo materialno vzajemnost. Če in v kolikor vrsta vzajemnosti za pridružitvene stranke, za stranke pridružitvenega sporazuma ne bi bila, da bi bila prestroga ali previsoka, lahko še vedno z uporabo tretjega odstavka 1. člena z uredbo določimo druge vrste vzajemnosti. Nikakor pa ne moremo določiti postopka in pristojnosti. Torej vrsta vzajemnosti se še vedno lahko z uredbo določi, ne more pa se določiti postopek ali pristojnost. To je čista zakonska materija. Kolikor torej z vsemi temi mehanizmi, ki jih zakon vsebuje, tudi za izvajanje priloge 13, ta zakon ne bo sprejet, se bo postavilo takoj ob izvajanju priloge 13 vprašanje, kdo je pristojen za ugotavljanje vzajemnosti, oziroma sploh vprašanje, ali jo bo kdo ugotavljal. In v tem primeru se pač na tem področju lahko pričakuje nepravno stanje in tudi očitki najbrž, da nismo pravna država, ne bodo neutemeljeni.
Strinjam se z gospodom Janšo, ko je rekel, da s tem zakonom odpiramo tudi za ostale državljane, za ostale države možnost pridobitve lastninske pravice. Jaz moram v zvezi s temi sosednjimi državami povedati, da ravno v tem zakonu, torej v 20., 21. in 22. členu urejamo stanje, ki je nastalo ob osamosvojitvi Republike Slovenije, torej, ko je Slovenija postala samostojna država. Ne da bi ponavljala vsebino 16. člena ustavnega zakona, ki je samo zajamčil lastninsko pravico, ki je bila pridobljena, ampak jo je tudi za nadalje prepovedal in v bistvu pravzaprav pod pogojem vzajemnosti onemogočil razpolaganje. Sklepamo, kot veste, meddržavni sporazum za ureditev premoženjskopravnih razmerij, kjer bodo tudi Slovenci oziroma smo Slovenci zainteresirani za rešitev nepremičninskih vprašanj na Hrvaškem. To pomeni, da brez tega zakona pravzaprav mednarodna pogodba oziroma pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij je samo črka na papirju. Razen seveda, če je ne okvalificiramo kot pogodbo, s katero se urejajo pogoji za pridobivanje lastninske pravice tujcev. Se pa, sem rekla že, kot sem že omenila, strinjam z amandmajem poslanske skupine SDS in ga tudi strokovno podpiram, tako da mislim, da sama zgradba zakona zaradi tega ne bi bile spremenjena, seveda bi bil pa bolj kompliciran postopek in pa tudi mnoštvo pravnih virov, torej mnoštvo pravnih pogodb in bi bilo najbrž oteženo izvajanje ustavne določbe 68. člena. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospa državna sekretarka je govorila tudi o vprašanjih vzajemnosti, ki so med 5. in 11. členom. Predlagam, da jih tam odpremo, ko bomo šli naprej, pa tudi vprašanje prehodnih in končnih določb. Zato bi predlagal, da bi se osredotočili na amandma k 4. členu. Gospod Janša ima repliko.
JANEZ JANŠA: Oprostite, gospa državna sekretarka, ampak... (Bom počakal, da gospod Anderlič preneha dajati navodila vladi.) Gospa državna sekretarka je prej rekla, da je državni zbor ob ratifikaciji pridružitvenega sporazuma sprejel tudi sklep, na podlagi katerega je treba sprejeti tak zakon. Takšnega sklepa državni zbor ni nikoli sprejel. Državni zbor je ob ratifikaciji sprejel dva sklepa, ki ju bom zdaj prebral. Prvi sklep se glasi:
"Državni zbor Republike Slovenije nalaga vladi Republike Slovenije, da do uveljavitve evropskega sporazuma določi postopke in pogoje oziroma kriterije, pod katerimi bodo državljani držav članic Evropske unije, ki so imeli tri leta stalno bivališče na ozemlju Republike Slovenije, uveljavili pravico do nakupa nepremičnin, ki se ugotavlja na podlagi nacionalne zakonodaje."
Sklep govori o zakonu, ki bo uredil pogoje za državljane držav članic Evropske unije, ne za ostale. Tako, da tega sklepa, gospa državna sekretarka, ki ste ga vi navedli, ni.
Drugi sklep je bil pa interpretativen in se ne nanaša na današnjo diskusijo, ga bom pa vseeno prebral, ker nekaterim spomin peša. Glasi se takole:
"Državni zbor izjavlja, da se štiriletni rok iz točke 1 priloge 13 razume tako, da bo Republika Slovenija do konca četrtega leta po začetku veljavnosti sporazuma o pridružitvi sprejela potrebne ukrepe, s katerimi bo najkasneje do uveljavitve sporazuma o polnopravnem članstvu zagotovila državljanom držav članic Evropske unije, ob pogoju vzajemnosti in na nediskriminatorni osnovi, pravico do nakupa nepremičnin."
To je nekaj drugega, kar pa morda ni brezpredmetno v tej razpravi. Skratka, državni zbor je takrat naložil vladi, da podrobneje uredi pogoje za nakup za državljane držav članic Evropske unije. Mi pa imamo pred sabo vladni zakon, ki ga je vlada poimenovala zaščitni, ki pa ne ureja samo teh pogojev, ampak širi to pravico tudi na državljane držav, ki niso članice Evropske unije. To je bistvo nesporazuma in koflikta zdaj med nami in med vlado. Ta del zakona ni zaščitni, ampak je širitveni, ko gre za te pravice.
Predlagam, seveda, da zakon spravimo v okvir svojega prvotnega namena in da za tretje branje - če je potrebno, naj se vzame odmor - z amandmaji stvari uredimo tako, da bo vsebina zakona odgovarjala sklepu 1, ki ga je državni zbor sprejel ob ratifikaciji.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Tudi sam se s tem strinjam, zato predlagam, da bi replike čimprej zaključili in bi šli na glasovanje. Repliko ima gospod Battelli.
ROBERTO BATTELLI: Hvala lepa, gospod predsednik. Če pogledamo prilogo 13, ugotovimo, da gre za izmenjavo pisem. Vsebina teh pisem, ki so si jih izmenjale vlada Republike Slovenije in Evropska skupnost ter njene članice na drugi strani, je povsem identična, razen v eni točki. Namreč pismo Evropske skupnosti in njenih držav članic ima zadnji odstavek, en zadnji odstavek, ki pravi: "Evropska skupnost in njene države članice imajo čast potrditi svoje soglasje z zavezo, ki jo je ob pogoju vzajemnosti v tem pismu sprejela vaša vlada". To pomeni, da pogoji, ki so postavljeni v 1. in 2. točki, ob uveljavitvi sporazuma, so zavezujoči tudi za države članice Evropske unije. Ali drugače povedano. Državljan Republike Slovenije, ki je kdajkoli v svojem življenju imel 3 leta stalno bivališče v katerikoli od držav članic Evropske unije, z uveljavitvijo sporazuma v teh državah lahko kupi nepremičnine. S tem je vzpostavljena vzajemnost. Nobena druga vzajemnost ne more biti, glede na ratificiran mednarodni sporazum, vzpostavljena z državami članicami Evropske unije. V tem je bistvo problema.
Uzakonjanje neke vzajemnosti, ki bi bila drugačna od te, ki je bila sprejeta s sprejetjem sporazuma, pomeni omejevanje izvajanja že sprejetih obveznosti, tako od strani Evropske unije kot od strani Republike Slovenije. Zato je sprejetje tega zakona in take vzajemnosti za države članice Evropske unije oziroma za njihove državljane izredno nevarna poteza, glede na možnosti izvajanja že ratificiranega evropskega sporazuma, ki bo stopil v veljavo 2 meseca po izmenjavi not o tem, da je bil ratificiran povsod. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika gospod Petan, za njim replika gospod Mozetič. Potem predlagam, da se z glasovanjem opredelimo in poskušamo pripraviti zakon tako, da bo možen v tretjem branju v skladu s poslovnikom.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod predsednik. S to repliko sem čakal tako, da bom sedaj izkoristil in bom dvema rapliciral.
Mislim, da navsezadnje ni tako hudo, če nek zakon sprejemamo tudi z določeno mero emocij in če nekdo zagovarja s pripadnostjo Primorski. Mislim, da to sploh ni hudo. Zato verjetno tudi meni nihče ne bo zameril, če bom rekel, hvala bogu, da sem Štajerec. Ker tudi tam imamo enake probleme in enako razmišljamo v okviru tega zakona.
Bi pa repliciral na tisti del, kjer je bilo rečeno, da če zakon ne bo sprejet, potem je potrebno umakniti sklep, na podlagi katerega se ta zakon pripravlja. Mislim, da je to malo prehuda in malo preveč naivna izjava. Namreč zakon je lahko, ki ima podlago v nekem sklepu in je naložil nekemu organu, da pripravi zakon, zakonodajo, popolnoma zgrešen. In zdaj, če ni sprejet, potem je pa treba umakniti ta sklep, na podlagi katerega se nalaga, da se zakon sprejme. To ni res. Zakon mora biti tak, da bo maksimalno ekonomičen in racionalen tudi s strani države, zato je to malo prehudo rečeno in ni nujno, da vlada vedno pripravi tistega najbolj optimalnega. To lahko marsikdaj utemeljim s primerom. Mislim, da tudi to ni najbolj korektno, da se pred parlamentom da izjava: "Navsezadnje španski kompromis je bil tu sprejet, saj ste ga tu vi sprejeli in niste dali boljših rešitev." To ni res. Materija, ki ureja ta španski kompromis, se je že dolgo urejala. In navsezadnje zaradi te materije španskega kompromisa, ki se v predhodni fazi imenuje tudi Oglej, se je marsikaj dogajalo. Prepričan sem, da je bila tista rešitev v okviru, ki ga danes imenujemo Oglej, verjetno boljša; ne verjetno, 100% je bila boljša, kot pa španski kompromis. To sedaj navsezadnje ni bistveno. Ampak ta izjava, da smo tu sprejeli, sedaj ga imate, sedaj pa sprejmite ta zakon, me samo prepričuje, da moramo biti toliko bolj previdni. To prepričanje imam in sem ga enkrat že povedal, ni še tako dolgo in vedno znova ugotavljam, da je to res, da moraš biti res previden, ker potem boš dobil servirano, saj nisi imel boljšega predloga, nisi repliciral, ti si sprejel. To se pravi, da je potem boljše, da res oportuniraš in ne sprejmeš. Ampak dobro, takšna je bila izjava in navsezadnje lahko tudi vprašam, če ni bilo boljše rešitve od španskega kompromisa, lahko mirne duše postavim vprašanje, ja, kdo se pa je pogajal, da je nastal španski kompromis. Kdo pa je bil tisti, ki je pristal s tem španskim kompromisom, da mora Slovenija dati več kot ostali, ki se želijo priključiti Evropski uniji. Kdo je bil tisti? Mislim, da odgovor ni potreben, ker ga vsi poznamo. Navsezadnje priključujemo se Evropski uniji in se logično postavlja vprašanje, zakaj širitev tudi na neke tretje države, če se pa priključujemo in želimo harmonizirati in zadostiti pogojem za sprejem v Evropsko unijo! To je povsem logično vprašanje. O tem nas ne morete prepričati, da kar na enkrat zopet ponujamo nekaj več. Ali nismo že s španskim kompromisom ponudili več, zdaj pa spet ponujamo nekaj več še tistim, ki niso člani Evropske unije.
Navsezadnje socialdemokrati podpiramo samo toliko, kolikor je potrebno, da bomo lahko zadostili pogojem za približevanje ali harmonizacijo z Evropsko unijo. Da ne govorimo samo na pamet, smo pripravili tudi amandmaje, ki to materijo točno urejajo v tistem okviru.
In še nekaj bi rad povedal. S tem, ko smo sprejeli španski kompromis, smo sami zavestno dali nekaj več kot drugi, sedaj s tem zakonom zopet dajemo nekaj več, kot pa je potrebno. Pa se sprašujem, pa zakaj kar naprej vedno dajemo nekaj več, kot je potrebno! Pa mi dovolite, da bom v prispodobi povedal, pa dobro, pa komu dajemo provizijo, ker če dajemo nekaj več, potem dajemo neko provizijo, pa komu, na čigav račun, zakaj je to kar naprej potrebno. Jaz vem, da s španskim kompromisom smo dali, smo kupili Evropsko unijo na račun tega, ker nismo razčistili s svojo preteklostjo. To so dejstva. Jaz sem povedal malo v celofan zavito, lahko povem tudi, če je potrebno, tudi bolj odkrito, ampak to so dejstva. Ampak ne razumem, zakaj pa sedaj kar naprej dajemo neke španske kompromise ali španske diktate, da dajemo nekaj več nekomu, kar ni potrebno. Takoj zaključim. In tudi to, da bi bilo potrebno, če tega ne sprejmemo, sprejeti ne vem koliko meddržavnih sporazumov. Gospodje, ko gre za državo, se splača z vsako državo podpisati 20 ali pa 50 mednarodnih sporazumov, če s tem ohranimo en kvadrat svoje zemlje. O tem bi morali razmišljati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Mozetič. Ima še kdo repliko?
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Jaz se opravičujem, da morda danes preveč gor hodim, ampak mislim, da je zadeva res tako resna, da je potrebno le zadeve razčistiti. Poglejte, pridružitveni sporazum evropski, grozno dolg naslov, ampak to je kratek naslov, vsi vemo, za kaj gre, je bil objavljen v Uradnem listu 24.7.1997. Danes je 24.11.1998. Sprejeli smo ga z več kot dvotretjinsko večino, več kot 60 glasov, zato mislim, da bi lahko nehali, kdo je bil za eno stvar, kdo je bil za drugo. Praktično vsi smo bili za ta evropski sporazum, priloga 13, tisti tako imenovani španski kompromis; zdaj je ta zadeva zaključena. Ampak 24.7.1997, 24.11.1998 je precejšnja doba, v kateri bi verjetno lahko bilo več pripravljenega ali pa hitreje, pa bi zdaj se tako zelo ne mudilo, ker bo zadeva verjetno postala s 1.1. prihodnjega leta veljavna.
Gospa državna sekretarka je imela zanimivo predavanje o vzajemnosti oziroma kaj teorija pravi o vzajemnosti. S tem se vsi strinjamo, to sploh ni sporno, strokovno sploh ne more biti, čeprav lahko bi tudi kakšen strokovnjak kakšno stvar nekoliko drugače povedal, ampak to sploh ni sporno, niti politično ni sporno in to smo vsi povedali. Kar zadeva vprašanje vzajemnosti, se vsi strinjamo oziroma ne bom govoril vsi, verjetno vsi, tudi mi se strinjamo, da je to zadevo treba opredeliti in jo postaviti v kontekst - bom zdaj govoril - samo tega evropskega pridružitvenega sporazuma. Jaz se tukaj z Battellijem ne strinjam, z njegovim stališčem, ampak to zadevo puščam, lahko posebej debatirava, mislim, da ni pravilno interpretiral, ampak to ni stvar te zadeve.
Ampak ponavljam, v čem je za mene in za nas, SKD, najbolj sporna. S tega vidika sem tudi hvaležen kolegu Janši, da je prebral interpretativno izjavo, ki je zelo pomembna, tudi za to našo debato; kaže tudi na tisto razliko, ki sem jo prej poskušal povedati, kaj mi delamo. V evropskem sporazumu, če izpustimo prilogo 13, rimsko dva, ki se nanaša na tiste, ki so tri leta bivali tukaj - to je v bistvu zadeva, ki je tako določena. Ampak rimska ena, torej državljanom držav članic Evropske unije - to, kar tam piše plus interpretativno klavzulo - smo dali izjavo, da je to res, da mi točno tako mislimo, da štiri leta od uveljavitve ne bomo odpirali nepremičninskega trga za državljane držav članic Evropske unije. To je ta interpretativna izjava. V tem trenutku, s sprejemom tega zakona, takšnega kakršen je, pod temi pogoji, odpiramo nepremičninski trg ne za državljane držav članic Evropske unije, ampak za druge; pa tu jaz ne govorim o Japonski, čeprav imajo verjetno Japonci - no, ta trenutek so v manjši gospodarski krizi - ampak znani so po tem, da največ po svetu nakupujejo; govorim o Evropi - saj ni treba govoriti - in Evropa je dosti velika, saj ni majhna, saj ni samo Zahodna Evropa, je še kaj drugega. Tukaj je tista glavna razlika, to je tisto, kar sem jaz prej dvakrat rekel, da mi v bistvu s tem zakonom odpiramo trg za vse tiste, razen za tiste - kar smo že s sprejemom evropskega pridružitvenega sporazuma sprejeli - razen za tiste oziroma za tiste, za katere moramo postaviti pogoje, kako naj zadeva teče, da bo vzajemnost opredeljena tako, kot naj bi bila. Čeprav jaz dvomim, da bi prihajalo do takih problemov, kot jih je državna sekretarka navajala, dvomim, tudi če ne bi bilo to opredeljeno tako, kot je opredeljeno. Ampak še enkrat povem, kar se tiče vprašanja vzajemnosti, se v podrobnosti niti ne spuščam, ali bo to povsem skladno s sporazumom ali ne, ali bo v morebitnem sporu pred sodiščem v Luksemburgu ta zadeva razglašena za neskladno s tem sporazumom ali ne - o tem niti ne morem govoriti, to je drugo vprašanje. Ampak v tem se strinjamo, da je to potrebno urediti, zato ker bo s 1.1. začel ta sporazum veljati in v okviru tega so te zadeve. Ampak tudi kar zadeva nepremičnine, spet samo za tiste, ki so tri leta že bivali, ne za druge - za druge je še štiri leta časa - tako je v sporazumu.
Tako, da res ne očitati, da se noče sprejeti zaščitna zakonodaja oziroma zakonodaja, ki ne uredi te zadeve tako, da bodo zaščiteni določeni nacionalni, državni in podobni interesi. Ne očitati tega! Zadeva je, kljub temu, da je že več kot eno leto od objave sporazuma, pač slabo pripravljena. In ker je slabo pripravljena, je nemogoče na tak način pristati na to in potem še poslušati očitke, da si proti neki zadevi, da si s tem proti zaščiti, varnosti, nacionalnim interesom in tako naprej. To se vse lepo sliši, vse se lepo posluša, vendar ni res. Tu gre dejansko za, priznam, zelo težke stvari, vendar mislim, da je ravno zaradi tega potrebno, da se ta stvar konkretno opredeli. Problemi so, po mojem mnenju, v tem, kar sem tukaj razlagal že nekajkrat. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma k 4. členu, ki ga je predlagala poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije. V tem amandmaju spreminja besedilo tretjega odstavka; besedilo imate zapisano v pregledu. Vlada in matično delovno telo tega amandmaja ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost. (75 prisotnih.)
Kdo podpira amandma k 4. členu? (25 poslancev.) Kdo je proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma k 4. členu ni bil sprejet.
Dajem na glasovanje 4. člen v celoti, kot je predlagan. Ugotavljamo prisotnost. (72 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen? (51 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam da 4. člen ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o 5. členu in dveh dopolnilih. Prvega je predlagal gospod Roberto Battelli, oba predlaga gospod Roberto Battelli. Nima podpore s strani vlade oziroma matičnega delovnega telesa. Prosim gospod Battelli.
ROBERTO BATTELLI: Hvala lepa gospod predsednik. Vprašal bi ali lahko razpravljam sedaj o obeh amandmajih?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ja, seveda. Govorimo o členu in o obeh amandmajih.
ROBERTO BATTELLI: Hvala. Poglejte. V obrazložitvi zakona piše, ko gre za princip pravico dam za pravico, piše naslednje: "da materialno vzajemnost zahteva, da tuje pravo določa enako pravno normo kot domače pravo". Nobena država članica evropske unije nima takih norm za ugotavljanje vzajemnosti. Se pravi vzajemnost v principu, to je univerzalni princip, eden od univerzalnih principov, na katerih temeljijo odnosi med državami in kot tak je nesporen. Ampak postopek za ugotavljanje vzajemnosti je z vidika Nizozemca ali Luksemburžana itn., kot ga mi predpisujemo s tem zakonom, je to za njih, milo rečeno, marsovska zadeva. Ali drugače rečeno, pravzaprav taka naša ureditev sili države članice, govorim ad absurdum, sili države članice evropske unije, da vzpostavijo enake pravne norme, kot jih ima republika Slovenija. To se pravi, jih sili v to, da se organizirajo na način, da lastnim državljanom potem omogočijo nakup nepremičnin v republiki Sloveniji.
Morajo izdelati obrazce, predvideti mehanizme v lastnem upravnem sistemu zato, da bodo ti ljudje lahko dokazali, da iks hiša pri njih, ob kateri stoji oljka ali cipresa in ki se nahaja na tem in tem območju, je dostopna državljanom Republike Slovenije. To je za državljana Luksemburga ali Nizozemske ali Belgije nemogoče doseči pri njegovih organih. Ta uprava ni opremljena za take operacije. Zaradi tega je celotna ta zadeva neizvedljiva. Dejansko neizvedljiva ali pa sili te države, da izdajajo na pamet neke dokumente, kjer se pove, da Slovenci lahko kupujejo. Kar je seveda res na podlagi II. točke tako imenovanega španskega kompromisa za tiste, ki so bivali 3 leta in tako naprej, ko je ta pogoj vzajemnosti tam postavljen, zaokrožen in postavljen kot edini pogoj. Kot edini pogoj. In velja še dodatno za točko 1 nediskrimanatorni princip.
S tega vidika menim, da so ti amandmaji za podpreti v trenutku, ko bomo vsi slišali od predstavnikov vlade, da ti členi - kar pa smo slišali obratno - če bi slišali od predstavnikov vlade, da tako ugotavljanje vzajemnosti ne velja za države Evropske unije, potem bi vse lahko ostalo tako kot je. Boljše bi bilo, če bi bili sprejeti moji amandmaji, razen amandma k 6. členu. Ampak, ker temu ni tako, jaz vztrajam, da se o mojih amandmajih glasuje. Rad bi dobil eventuelna pojasnila glede mojega izvajanja od strani vlade.
Tu bi spomnil, da je ostalo brez odgovora moje vprašanje. Ali se 3 leta bivanja, potem na podlagi 13. člena prištejejo k tistim 8 letom, ki so predvidena za pridobivanje stalnega bivališča ali ne? Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod Battelli. Želi še kdo besedo? Prosim gospod minister.
TOMAŽ MARUŠIČ: Predsednik, hvala. Spoštovane poslanke in poslanci! Govora je o 5. členu. 5. člen definira vzajemnost. Ta vzajemnost je materialna vzajemnost, se pravi, da se pridobiva lastninska pravica na nepremičninah pod enakimi ali podobnimi pogoji. To je naša definicija, se pravi pod enakimi pogoji tujec kot naš v njegovi državi. Glede same vzajemnosti in pa priloge 13, ki postaja izvršljiva. Poglejte, odgovoriti je treba predvsem na vprašanje. Ko sklenejo pravni posel, tujec in pa naš prodajalec, recimo, gredo k notarju sklepati pogodbo. Prva stvar, ki jih vpraša notar, kaj pa dokument vzajemnosti. No, in tu se cela stvar zalomi, tu se zalomi pravni posel. Kdo bo ta dokument izdal, kdo bo to vzajemnost ugotovil. Nenazadnje, ugotavljanje vzajemnosti pomeni tudi pridobivanje neke pravice in ta pravica se lahko pridobi v nekem postopku in na podlagi nekega pravnega akta. Zato tudi ta zakon predvideva upravni postopek in določa tudi urad, ki to izdaja in seveda tudi, če notar to zanemari in ko pride stranka v zemljiško knjigo, jo bo zemljiško-knjižni uradnik vprašal, predlog je v redu, pogodba je sicer v redu, kje pa imate dokument o vzajemnosti. Se pravi, če mi tega ne rešimo, potem tudi "napram" Evropi, če tako govorimo, nismo naredili nič, zaradi tega, ker enostavno pravni posel je neizvedljiv, ker ne vemo, še danes ne vemo, kaj je to vzajemnost.
Gospodje, dajte o tem razmisliti, dajte se postaviti v luč državljana, ki to stvar kupuje, nepremičnino v naši državi ali pa obratno, v osebo našega prodajalca, ki od svoje nepremičnine hoče nekaj imeti, in ne more ničesar iztržiti, ker do tega osnovnega dokumenta ne bo prišel. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem prvi amandma k 5. členu, predlagatelj Roberto Battelli. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (5 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 1 ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. V tretjem odstavku 5. člena se v drugi vrstici črta beseda "tudi". Predlagatelj je isti, gospod Roberto Battelli. Ugotavljamo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (3 poslanci.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 2 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem nespremenjeni 5. člen. Ugotavljamo prisotnost! (74 prisotnih.)
Kdo podpira ta člen? (71 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 5. člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 6. členu in amandmajih. Prvega je vložil gospod Roberto Battelli, ki predlaga, da se prvi odstavek 6. člena črta. Drugi amandma, predlagatelj je odbor, vlada ga podpira. Pod točko 3. pa je amandma na amandma odbora, predlagatelj poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, vlada in matično delovno telo ga podpirata. Amandma pod točko 4. je amandma odbora za notranjo politiko in pravosodje. Vloženo 5.11., ni stališča vlade o amandmaju pod točko 4. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Najprej dajem na glasovanje amandma pod točko 1. Predlagatelj gospod Roberto Battelli. Ugotavljamo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (3 poslanci.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Predlagatelj je odbor za notranjo politiko in pravosodje, vlada podpira. Ugotavljamo prisotnost! (75 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da amandma pod 2. točko, ni bil sprejet.
Na odločanje dajem amandma na amandma odbora. Predlagatelj poslanska skupina Slovenske ljudske stranke. Vlada in matično delovno telo podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (73 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma pod točko 3? To je amandma na amandma pod točko 4, tako kot piše.
Kdo je za amandma na amandma, ki je pisan pot točko 3? Kdo je za? (62 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sprejet amandma na amandma odbora.
Sedaj dajem na glasovanje tako spremenjen amandma odbora, ki je pod 4. točko. Ugotavljamo prisotnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za amandma odbora pod točko 4? (67 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Tako spremenjen 6. člen dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za 6. člen? (68 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 7. členu in amandmaju vlade Republike Slovenije, ki ga matično delovno telo podpira. Razprave ni. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma, ki glasi: "V sedmem odstavku 7. člena se na koncu stavka črta pika, doda besedilo "v petnajstih dneh po uveljavitvi tega zakona"." Ugotavljamo prisotnost! (73 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 7. členu? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da amandma k 7. členu ni bil sprejet.
Zato dajem na glasovanje nespremenjeni 7. člen. Ugotavljamo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za 7. člen? (63 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 7. člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 10. členu in vloženih dveh dopolnilih. Prvega predlaga odbor za notranjo politiko in pravosodje, vlada ga podpira. Drugega predlaga vlada, matično telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 1. Ugotovimo prisotnost! (74 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1? (61 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 1 sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (56 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 2 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 10. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za 10. člen? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da 10. člen ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o 12. členu in amandmaju, ki ga je vložila vlada Republike Slovenije in ga matično delovno telo podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma k 12. členu. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 12. členu? (63 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Tako spremenjeni 12. člen dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za 12. člen? (64 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 13. členu in dveh dopolnilih. V pregledu imate dve dopolnili, prvega predlaga poslanska skupina socialdemokratov, vlada in matično delovno telo ga ne podpirata; drugo dopolnilo predlaga Zmago Jelinčič, vlada mu ne nasprotuje, matično delovno telo ga ne podpira. Danes pa ste prejeli na klop še dopolnilo, ki ga je posredovala poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije. Želi kdo besedo? Prosim, gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Torej ta naš amandma k 13. členu se smiselno navezuje na vsebino amandmaja k 1. členu, ki sicer ni bil izglasovan, vendar v nekakšni obliki najbrž bo v tretjem branju, s tem pa seveda državni zbor pušča pravico oziroma določa, da lahko z mednarodno pogodbo s posamično državo uredimo vprašanje lastninske pravice na nepremičninah.
To je korektno v skladu s spremenjenim členom ustave in po mojem mnenju tudi tisto, kar je v tem trenutku potrebno. Skratka da tudi brez tega splošnega zakona, ki bi to pravico do nakupa nepremičnin širil na vse tujce iz vseh držav, državni zbor lahko presodi, da pred splošnim odprtjem tega trga, do katerega jaz upam, da nikoli ne bo prišlo, z bilateralno pogodbo s posamično državo uredi kakšne stvari. Med drugim te zadeve, o katerih je državna sekretarka govorila, ko je govorila o tem sporazumu s Hrvaško. To mi omogočamo s tem amandmajem.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod Janez Janša. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo torej na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 1., ki se glasi. Besedilo 17. člena se spremeni, tako da se glasi: "Tujec lahko s pravnim poslom pridobi lastninsko pravico o nepremičninah, če tako določa mednarodna pogodba." Predlagatelj je poslanska skupina social demokratov. Vladno stališče ni bilo izraženo tukaj izrecno, v pregledu pa piše. V pregledu piše, da vlada ne podpira. Gospod Brenčič. Samo glas lahko obrazložite, kajti razprava je zaključena, glas pa lahko obrazložite. Žal ni več možno, predstavnik vlade ne more besede dobiti. Lahko poveste kako boste glasovali gospod Brenčič.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa. Jaz mislim da je ta amandma, ki ga predlaga Socialdemokratska stranka smiseln in ga bom podprl.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Na glasovanje dajem torej amandma pod točko 1. Ugotavljamo prisotnost. Če želimo, da v tretjem branju lahko vlagamo amandmaje na člen, potem mora biti člen odprt, sicer ni možno, mora biti amandmiran. Ugotavljamo prisotnost. (72 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1? (45 poslancev.) Kdo je proti? Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 1 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajemo amandma pod točko 2. Ugotovimo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (35 poslancev.) Je kdo proti? (14 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3. Prejeli ste ga danes na klop. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 3? (31 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na glasovanje o nespremenjenem 13. členu. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za 13. člen? (48 poslancev.) Je kdo proti? (15 poslancev.)
Ugotavljam, da 13. člen ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o predlogih za novi 17.a... Danes ste na klop prejeli amandma za nov 13.a člen. Predlagatelj poslanska skupina SLS in poslanska skupina DeSUS. Želi kdo besedo? Gospod Brenčič.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa. No, predlagatelji tega amandmaja, to je za vnos novega 13.a člena, želimo predvsem zapolniti neko vrzel, ki jo v zakonu vidimo, in sicer menjava ene nepremičnine z drugo je termin pravnega posla, ki se v praksi zelo pogosto dogaja, in skoraj smo prepričani, da bo tudi v primeru, ko ima lastninsko pravico na neko premičnino tujec, prišlo do želje, da ta menjalni posel tudi napravi. Vendar pa prav gotovo pod določenimi pogoji, ki jih pa vsebina tega 13.a člena določa. Prav tako bo zadolžen oziroma pristojen za izdajo odločbe o tem menjalnem poslu minister za okolje in prostor, tako da bo praktično s tem, če ta amandma sprejmemo oziroma nov člen, tudi v praksi možen ta pravni posel v bodoče, ko bodo te menjalne želje nastopile, tudi opraviti, in seveda predlagam, da ga podpremo, ker je samo praktična rešitev dejanj, ki se bodo izvrševala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Lavrinc.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala za besedo. Poskušal bi oziroma prosil bi predstavnike vlade, da nekoliko pomagajo pri razrešitvi tega vprašanja, zakaj, sam amandma oziroma tak člen, kot je predlagan, širi možnost za različne posle. Zanima me, kakšen bi tak primer lahko bil. Namreč, če ste prebrali amandma, potem vidite, da gre pri taki menjavi lahko tudi brez izpolnjevanja pogojev iz 5. in 13. člena. Zato me zanima, torej kakšna je lahko neka fiktivna situacija, da je tak amandma oziroma taka določba potrebna?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prosim gospa Marinškova.
NIVES MARINŠEK: V primeru tega amandmaja razumemo, da gre za situacijo, ko je tujec že pridobil lastninsko pravico na nepremičnini v Republiki Sloveniji. Na primer z dedovanjem. Ni razloga, da bi tega tujca, ki že ima pridobljeno pravico, omejevali, da to svojo nepremičnino zamenja. Seveda, če so izpolnjeni pogoji enakovrstnosti nepremičnine oziroma da ta nepremičnina leži na enakem območju in da gre za enako površino oziroma, da je površina, ki jo bo dobil, manjša od površine, ki jo je imel. S tem status njegove pravice ostane na enakem nivoju, kot ga je imel pred menjalno pogodbo. Ni razloga, da bi take posle omejevali z dodatnim pridobivanjem pogojev po 5. členu in po 13. členu. Pomeni, da se v tem primeru ne bo ugotavljala vzajemnost, niti se ne bo zahtevalo pogojev po 13. členu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospa Marinškova. Gospod Lavrinc je z odgovorom zadovoljen. Ker ni več razprave, prehajamo na odločanje o amandmaju za nov 13.a člen. Ugotavljamo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za amandma za novi 13.a člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da amandma za novi 13.a člen ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmajih za nove 17.a, b in c člene. Predlagatelj je vlada Republike Slovenije, matično delovno ta amandma podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma za nove 17.a, b in c člene. Ugotovimo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (65 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo sprejeli novi 17.a, b in c člen.
Prehajamo na odločanje o dveh amandmajih k 19. členu. Prvega predlaga odbor za notranjo politiko in pravosodje in ga vlada ne podpira, drugega predlaga vlada in ga odbor podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 1. Ugotovimo prisotnost! (73 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (21 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ne glede na to številko vemo, da ta amandma ni bil sprejet - v vsakem primeru ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2 k 19. členu. Predlagatelj je vlada Republike Slovenije, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (51 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 2 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem nespremenjeni 19. člen. Ugotovimo prisotnost! (75 prisotnih.)
Kdo je za 19. člen? (62 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen, ki govori o evidenci, sprejet.
Prehajamo na odločanje o 20. členu, h kateremu sta vložena dva amandmaja. Prvega predlaga poslanec Izidor Rejc, vlada in matično delovno telo ga ne podpirata; drugega predlaga odbor za notranjo politiko in pravosodje. Če bo sprejet amandma pod točko 1, bo drugi brezpredmeten, ker predlaga, da se črta tretji odstavek 20. člena. Želi kdo besedo? Prosim, gospod Rejc.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod predsednik, gospe in gospodje! Tu bi ne ponavljal stvari, ki smo jih prej razčiščevali oziroma ki sem jih prej povedal nekajkrat. Tu se začenja zgodba o tistem ustavnem zakonu, ko menim, da v tem primeru tu nima prostora in to tudi ni potrebno. Menim, da je eden od pogojev, da se ta zakon sprejeme. Če se ti amandmaji ne bodo zdaj sprejeli, potem jih bomo vložili še enkrat v tretji obravnavi oziroma jasno naj vam bo, da zakona, ki bi te stvari širil, ne bomo podprli. Hvala. Tudi jaz ne.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Rejcu. Prehajamo na odločanje. Še gospod Mozetič ima besedo.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Morem reči, da te člene, ki so tukaj (20., 21., 22.) da ne bom spet hodil gor, ne bom podprl iz preprostega razloga. Poglejte, tu se v bistvu enostransko rešuje problematika lastninske pravice na nepremičninah državljanov drugih držav, ki so nastale iz bivše Jugoslavije. Edina varnostna določba, ki je, je nekakšen govor o vzajemnosti. To, kar mi tukaj napišemo, je jasno vsakemu, da velja samo v naši državi. Vse, kar mi tukaj napišemo in kar bomo dobrega ali slabega storili ob pogoju vzajemnosti tem ljudem, ki so lastniki v naši državi iz preteklega obdobja in niso več naši državljani, ker so državljani drugih držav, ki so nastale, ne zavezuje nobena od teh držav, kar je povsem normalno. V vsaki državi lastna zakonodaja zavezuje samo lastno državo. Tako, da mislim, da je nujno, preden bi mi karkoli s svojimi zakoni, če bi bili potrebni na tem področju, sprejemali, da je te zadeve treba urediti z mednarodnimi pogodbami s temi državami, ki so potem obojestransko obvezujoče za obe državi; ker se bo tudi uredilo tako, da bo že pri sami ureditvi, pri sami sklenitvi pogodbe spoštovano načelo vzajemnosti. Tako kot vi na Hrvaškem, Bosni, Srbiji, Makedoniji želite urediti za morebitne naše državljane in pravne osebe, ki imajo dol lastninsko pravico, če jo še imajo, tako bomo mi uredili tukaj. In to bomo uredili s skupno mednarodno pogodbo, ki jo bomo pač podpisali, ratificirali in bo zadeva urejena in bo velja tako tukaj kot tam dol in bo oboje potem zavezujoče za obe državi. To tu je pa enostranska zadeva, tako kot je enostranska obljuba, nas bo zavezovalo, ker je to naš zakon, vse druge pa ne bo zavezovalo. Res pa je, da je povsod notri ta določba vzajemnosti, vendar ta določba vzajemnosti se lahko kljub temu, da je tako natančno in ne vem kako opredeljena v zakonu, se za druge zadeve lahko zlorabi.
In da ne bom potem pri členih, na katere niso bili vloženi amandmaji, prihajal gor, ker bi se verjetno komu čudno zdelo, zakaj hodim gor, nekatere člene, na katere niso bili vloženi amandmaji, pa nismo ločeno glasovali. Za nekatere člene, ki se nanašajo na vzajemnost in se nanašajo na to, kar je potrebno z vidika uresničevanja evropskega sporazuma, bi jih sicer sprejel, če bi se ločeno, podprl, če bi se ločeno o njih glasovalo. Ker pa se bo glasovalo v paketu še z drugimi, ki nimajo nobene povezave z uveljavitvijo evropskega sporazuma, se bom pač moral vzdržati, kar pomeni isto, kot bi glasoval proti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Mozetič. Tukaj je potrebno, da bi prebral razlago komisije za poslovnik prav o tem vprašanju, o obravnavi vprašanja obstoja predloga zakona, ki po končani drugi obravnavi ne vsebuje naslova ali nekaterih členov. Razlaga je naslednja.
"Če po drugi obravnavi predlog zakona ne vsebuje bistvenih elementov predloga zakona iz prvega odstavka 175. člena poslovnika, to je naslova zakona in vseh ali nekaterih členov, ki so nujni za neločljivo pravno celoto predloga zakona, le te pa ni moč ponovno vključiti v tretji obravnavi, h katerim ni bil v drugi obravnavi sprejet noben amandma". O tem govori 196. in 197. člen poslovnika. "Predsednik državnega zbora ugotovi, da predlog zakona ni bil sprejet in da je zakonodajni postopek končan". Tako, da bo zelo pomembno naše nadaljnje glasovanje, tako o naslovu zakona, pa tudi o tistem sklepu, ko bomo glasovali o vseh členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji.
V nadaljevanju te točke dnevnega reda, pa je državni zbor sprejel sklep, da bo glasoval o vseh členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji, skupaj. To ni bilo danes, ampak pred nekaj dnevni nazaj. Besedo ima gospa Marinškova.
NIVES MARINŠEK: Jaz bi rada pojasnila določbe 20., 21. in 22. člena. Gre za določbe, ki v bistvu vzpostavljajo stanje, ki je nastalo z osamosvojitvijo Republike Slovenije. Torej takrat, ko smo potegnili mejo in so hrvaške fizične in pravne osebe postale tuje fizične in pravne osebe, in je 16. člen ustavnega zakona določil, da je njim lastninska pravica zajamčena ob pogoju vzajemnosti. Vi veste, ker ta vzajemnost, dejanska vzajemnost ni bila podana s Hrvaško, ker so bile na eni ali na drugi strani omejitve glede razpolaganja z lastninsko pravico, je prišlo tudi do določenih aktov, sprejetih tudi s strani Slovenije, ko je bilo z uredbo prepovedano razpolaganje z nepremičninami. Bodisi, da so imeli pravne ali fizične osebe iz Hrvaške pravico uporabe na teh nepremičninah ali pa lastninsko pravico. To stanje je treba sedaj vzpostaviti tako, da se omogoči razpolaganje s pravico uporabe in ta, da se omogoči preoblikovanje pravice uporabe v lastninsko pravico vse pod pogojem vzajemnosti.
Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti, posebej v 1. členu napotuje, da lastninjene oziroma preoblikovanje pravice uporabe na nepremičninah za tujce določa poseben zakon. Kje vidmo probleme oziroma kje so praktični problemi? Praktični problemi so predvsem sedaj v vpisu etažne lastnine, etažnih lastnikov, torej tudi slovenskih državljanov v zemljiško knjigo. Če je recimo nek tuj državljan, recimo državljan republike Hrvaške ima lastninsko, zatečeno lastninsko pravico na nekem stanovanju v nekem kompleksu blokov, potem zaradi njega, ker se njegova pravica uporabe ni preoblikovala v lastninsko pravico, pravzaprav je vprašljiv oziroma se postavlja vprašanje ali je sploh možen vpis ostalih etažnih lastnikov v zemljiško knjigo. To je tudi eden izmed problemov vpisa etažne lastnine, ki, kot veste, je danes že pereč problem.
Torej v 21. členu rešujemo to vprašanje in v bistvu na podlagi napotilne norme, ki nam jo daje zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti. V nadaljnjem členu pa govorimo o tem, da lahko razpolagajo z nepremičninami, torej v 22. členu, na katerih imajo pravico uporabe, vendar vedno pod pogojem vzajemnosti. Ta vzajemnost pa ni potrebna, če on razpolaga s to nepremičnino v korist domače pravne osebe, torej v korist bodisi lokalne skupnosti ali pa domače fizične ali pravne osebe. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospa Marinškova. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Smo pri 20. členu in dveh dopolnilih. Na glasovanje dajem amandma pod točko 1. Ugotavljamo prisotnost. Prosim za pozornost. Amandma pod točko 1. predlaga Izidor Rejc. (73 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (23 poslancev.) Kdo je proti? (23 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Predlagatelj je odbor za notranjo politiko in pravosodje. V drugi vrstici 3. odstavka se pred besedo "republik" se doda beseda "drugih" torej "drugih republik".Ugotavljamo prisotnost. (70 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma pod točko 2? (41 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma pod točko 2. ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem nespremenjeni 20. člen. Ugotavljamo prisotnost. (69 prisotnih.)
Kdo je za ta člen? (48 poslancev.) Kdo je proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da 20. člen ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o 21. členu in treh dopolnilih. Prvi se glasi: "Člen se črta." Predlagatelj je Izidor Rejc. Vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Drugi je odbor za notranjo politiko in pravosodje, mnenje vlade ni razvidno. In tretji, če bo seveda sprejet amandma pod točko 2, sta ostala dva amandmaja brezpredmetna. In tretji, predlagatelj odbor za notranjo politiko in pravosodje. Ali želi kdo besedo o tem členu? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 1, ki glasi: "Člen se črta." Ugotovimo prisotnost! (73 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 1 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (30 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem nespremenjeni 21. člen. Ugotovimo prisotnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za 21. člen? (50 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da 21. člen ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o 22. členu in dveh dopolnilih. Prvega predlaga gospod Izidor Rejc, drugega pa odbor za notranjo politiko in pravosodje. Prvega vlada in matično delovno telo ne podpirata. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 1 k 22. členu. Ugotovimo prisotnost! (74 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (23 poslancev.) Je kdo proti? (19 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 1 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (39 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 2 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem nespremenjeni 22. člen. Ugotovimo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za 22. člen? (48 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da člen ni bil sprejet.
Prehajamo na obravnavo preostalih členov, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prej sem tudi povedal stališče oziroma razlago komisije za poslovnik. Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (75 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (66 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so bili vsi preostali členi, h katerim niso bili vloženi amandmaji, sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Razpravljati pa moramo tudi o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.) Razpravo zaključujem. V skladu s poslovnikom je tudi naslov zakona neločljiva podlaga za tretjo obravnavo in predsednik državnega zbora mora, ko odloča, če so izpolnjeni vsi pogoji, biti še posebej pozoren na to določbo. Zato vas prosim, da smo tukaj pozorni. Na glasovanje torej dajem naslov zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (62 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Spoštovane kolegice in kolegi, glede na izglasovane posamezne člene bi v skladu s 73. členom poslovnika predlagal naslednji proceduralni sklep: Državni zbor bo tretjo obravnavo tega zakona opravil v sklopu dnevnega reda 29. izredne seje.
Svoj proceduralni predlog dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za ta predlog? (56 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da predlog, žal, ni sprejet. Ne, se opravičujem! Za poslovniške določbe velja normalna večina.
Spoštovane kolegice in kolegi, s tem smo zaključili 4. točko dnevnega reda. Dovolite mi, da, preden vas povabim na 29. izredno sejo, ki se prične jutri dopoldne ob 10.00 uri, vam preberem obvestilo, ki sem ga prejel s strani predsednika vlade:
"Dne 9.11. sem vas obvestil, da je gospod mag. Alojz Krapež odstopil kot minister za obrambo Republike Slovenije. Sporočam vam, da bom do imenovanja novega ministra v odnosu do ministrstva za obrambo, ravnal v skladu s pooblastili, ki mi jih daje 14. člen v povezavi z 11. členom zakona o vladi Republike Slovenije. V skladu z zgoraj navedenimi členi, bom do imenovanja novega ministra, vodenja ministrstva za obrambo poveril ministru za znanost in tehnologijo, dr. Alojzu Marinčku". Podpisan dr. Janez Drnovšek.
Spoštovane kolegice in kolegi! Zaključujem 28. izredno sejo. Vabim vas, da se jutri v polnem številu ob 10.00 uri dobimo pri sprejemanju dnevnega reda 29. izredne seje. Hvala lepa.
(Seja je bila zaključena 24. novembra 1998 ob 17.32 uri.)