Sejo je vodil Miroslav Luci, podpredsednik zbora. Seja se je pričela ob 10.07 uri.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 31. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jože Možgan, Peter Hrastelj, Roman Jakič, Miroslav Mozetič, Jelko Kacin, Bogomir Špiletič, Rafael Kužnik, Jože Zagožen, Jože Špindler, Franc Čebulj, Branko Janc, Vincencij Demšar, Feri Horvat, Janez Mežan do 11.30 ure, Andrej Fabijan, Jurij Malovrh, Vili Trofenik za pričetek seje, Rudolf Petan za pričetek seje, Maria Pozsonec, Franc Pukšič, Ivan Kebrič za pričetek seje, Alojz Peterle in Andrej Gerenčer od 11.00 do 12.00 ure. Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani. Prosim za mir v dvorani! Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.) Ugotavljam, da je zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predstavnike vlade Republike Slovenije, predstavnike republiške volilne komisije, kandidate za poslanca, gospoda Jožefa Jagodnika ter vse prav lepo pozdravljam.
Za današnje nadaljevanje 31. izredne seje nam je preostala obravnava 9. točke dnevnega reda, to je predloga odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije. Zbor pa bo pred tem opravil še določitev kandidata, ki v skladu s 17. členom zakona o volitvah v državni zbor postane poslanec za preostanek mandatne dobe, namesto poslanca, ki mu je prenehal mandat. Prosim za mir v dvorani!
Državni zbor je dne 13.1.1999 razrešil funkcije poslancaBorisa Soviča. Republiška volilna komisija je zboru posredovala ugotovitev, da je mandat dotedanjega poslanca Borisa Soviča prešel na gospoda Jožefa Jagodnika. Ugotovitev je obravnavala mandatno-imunitetna komisija, ki je zboru pisno poročala. Poročilo komisije ste prejeli danes na klop. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin. (Ne želi nobena.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Potem dajem na glasovanje naslednji predlog sklepa: "Potrdi se poslanski mandat gospodu Jožefu Jagodniku, rojenemu 13.2.1949, stanujočemu Tomšičeva 14, Maribor." Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (56 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
S tem pa vabim v dvorano poslanca gospoda Jožeta Jagodnika. Že vstopa. (Aplavz.) Čestitam mu k potrditvi poslanske funkcije in mu v imenu kolegov in poslancev želim uspešno delo v parlamentu.
V zvezi s poročilom komisije za poslovnik z dne 30.5.1998 predlagam zboru, da sprejme še naslednji sklep, predlog sklepa: "Do morebitnih sprememb v sestavi delovnih teles opravlja poslanec gospod Jožef Jagodnik funkcijo člana v vseh delovnih telesih, katerih predsednik, podpredsednik ali član je bil poslanec gospod Boris Sovič, ki mu je mandat prenehal." Želi kdo besedo k temu sklepu? (Ne želi.) Ker ne želi, dajem predlagani sklep na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
S tem zaključujem ta del seje.
Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA REPUBLIKE SLOVENIJE. Predlog je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi besedo predstavnik vlade? Gospod minister, izvolite.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, še posebej poslanec Jože Jagodnik (z njim se še nisem uspel rokovati, ampak se bom pozneje), lepo dobro jutro! Na kratko bi predstavil oziroma obrazložil odlok, ki je predložen za drugo branje.
Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije je bil za drugo branje pripravljen, spremenjen in dopolnjen v naslednjih glavnih elementih: Preurejeno je zaporedje posameznih poglavij besedila odloka, tako da predlagane spremembe in dopolnitve odloka sledijo besedilu osnovnih dokumentov; v poglavju o kmetijstvu, gozdarstvu in prometu so podrobneje opredeljene kartografske podlage, ki ponazarjajo zasnovo ter obvezna izhodišča dolgoročnega plana.
V poglavju vodnega gospodarstva smo dopolnili opredelitev, da je obvezno izhodišče zasnova urejanja in varovanja vodnega sistema, ki je prikazano tudi v kartografskem delu dolgoročnega plana, skratka, v tem predelu postavljamo usmeritve, ki bodo na občinski in državni ravni omogočile ustreznejše planiranje glede na značilnosti vodnega sveta in vodnih režimov, kar je tudi izkušnja preteklih poplav.
V poglavju usmerjene poselitve je v prvem odstavku odloka dodana opredelitev, da se poselitev usmerja v ureditvena območja naselij, ki se opredelijo na podlagi dopolnjenih navodil o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in planskih aktov občin. Upoštevana so predvsem tista dopolnila in pripombe državnega zbora iz prve obravnave, tako da definiramo razpršeno poselitevin razpršeno gradnjo.S pojmom "razpršena poselitev" označujemo območja, ki jih oblikujejo značilna razpršena ali razložena naselja; ta razpršena poselitev je značilna za marsikateri predel Slovenije kot avtohtona oblika in krajini primerna oblika poselitve, in to poselitev ločujemo od tako imenovane razpršene gradnje, nesistematične, neorganizirane razpršene gradnje, ki pa pomeni velike stroške, tako za občino kot za državo, pri komunalnem opremljanju in pri varovanju kmetijskih zemljišč.
Dodali smo še nekatere druge spremembe.
Rad bi pa tudi dodal, da v odloku nismo mogli upoštevati tistih priporočil odbora, da so pred sprejemom odloka znani vsi bistveni elementi režimov in normativnih ureditev posameznih zavarovanih območij naravne dediščine, saj se s tem odlokom opredeljuje le načelna zasnova parkov, ne pa konkretna parkovna ureditev.
Prav tako nismo mogli upoštevati sugestije, ki je bila dana, da se plinovodna povezava slovenskega plinovodnega omrežja z madžarskim po možnosti ne locira pri Dolgi vasi. Strokovne preveritve so pokazale, da je to območje širše najbolj primerno. Konkretna izdelava lokacijskega načrta, če bo do njega prišlo, pa bo natančno umestila ta objekt v prostor.
Končno, nismo mogli upoštevati mnenja oziroma predloga, da se obmejni promet Gorjansko ali Kladiči prekvalificira v meddržavni mejni prehod, saj prekategorizacija prehodov ni predmet tega odloka.
Hkrati bi rad dodal, da smo v obdobju med prvo in drugo obravnavo imeli številne intenzivne stike z občinami, imeli tudi številne stike z župani in da je veliko teh pripomb, detajlov tudi refleksiranih v teh spremembah in dopolnitvah za drugo branje.
Sklep državnega zbora je tudi bil, da ministrstvo oziroma vlada pred sprejemom ali ob sprejemu tega dokumenta obvesti tudi vlado o projektih za ustanovitev naravnih parkov v Republiki Sloveniji. Gradivo je priloženo. V tem dokumentu, če ga smem le na kratko komentirati, je na zelo lapidaren način opredeljeno, kaj ni naravni park. Rad bi predvsem jasno izpostavil - da potem ne bi večkrat diskutiral o posameznih točkah - naravni park ni indijanski rezervat, v katerem bi domačine omejevali v razvoju in jih držali v getu. Rad bi izrecno poudaril, da je velika večina slovenske pokrajine, ki ima kvaliteto, in ki jo bomo zavarovali, predmet skupnega součinkovanja narave in človekovega vpliva. Skratka, pred seboj imamo pokrajino, ki je človeško preoblikovana. Če vzamemo samo primer Krasa, Kras je tipična pokrajina, ki je takšna, kot jo poznamo in bi jo radi zavarovali v njenih najbolj kvalitetnih značilnostih, je predmet tudi človekovega vpliva. In če bi človeka izrivali iz take krajine, potem bi seveda prav s tem, kar bi želeli zaščititi, naredili slabo uslugo. Zato je naše vodilo, da so parki parki za življenje. Park je razvojni instrument, ki dopolnjuje siceršnje razvojne strategije v tem prostoru z namenom, da ohrani in gospodarsko ovrednoti naravne kvalitete.
V prilogi je opisano stanje na področju ustanavljanja ali dela na posameznih parkih in v prilogi, ki je tabelarna, so opisane tudi faze, skozi katere priprava takih parkov gre.
Tu bi rad poudaril dva pomembna vidika priprave teh parkov. Prvi je usklajevanje z resorji - tu gre predvsem za usklajevanje ministrstva za okolje in prostor, gozdarstva, kmetijstva, kulture in še nekaterih drugih resorjev. Drugi vidik, ki je izredno pomemben, pa je usklajenost z občinami. Iz tega mesta bi rad zagotovil in poudaril, da nobeden regionalen park, regijski park ali krajinski park ne bo ustanovljen zoper interese občin. Do zdaj imamo dve zavarovani območji, ki smo ju ustanovili, Škocjanske jame in Škocjanski zatok, ravno zaradi tega, ker smo se predhodno zelo dobro dogovorili z lokalnimi skupnostmi in z lokalnimi akterji, s katerimi imamo zelo dobre izkušnje. Prav tako bi še rad poudaril, da bo sedanja nova zakonodaja opredeljevala tri glavne tipe parkov. To je narodni park, tega imamo samo enega, to je Triglavski nacionalni park. Novih narodnih parkov ne bomo več ustanavljali. Potem so regijski parki, o katerih govorimo predvsem danes in potem so seveda krajinski parki, ki pa so predvsem v pristojnosti občin, če bodo to tako želele. Rad bi izrecno poudaril ta vidik, da se ne bi potem še posebej oglašal.
Rad bi še poudaril pomembno komponento tega odloka, namreč, da ta odlok po mojem mnenju dokaj učinkovito in uravnoteženo zagovarja javni interes v prostoru in brani in usmerja javni interes v prostoru, s tem da podajamo bolj določene usmeritve pri usmerjanju človekovih dejavnosti v prostoru, in drugič, da ima ta dokument tudi pomembno razvojno naravnano komponento s tistimi projekti, ki jih vnašamo v ta razvoj na področju energetike, prometa in nekaterih drugih vidikov.
Menim, da je tudi sicer doživel razmeroma dober odziv v dogovorih, pogovorih in usklajevanjih. Državnemu zboru predlagam (da ne bi prevečkrat nastopil), ker imate poročilo odbora za infrastrukturo in okolje, da ta odlok sprejmete; da sprejmete vse tiste amandmaje, ki jih je podprl tudi odbor za infrastrukturo in da zavrnete tiste amandmaje, ki jih je zavrnil tudi odbor za infrastrukturo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister Gantar.
Predlog odloka je obravnaval tudi odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Želi poročevalec besedo? Gospod predsednik ima besedo.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi! Odbor za infrastrukturo in okolje je predlog odloka obravnaval na dveh sejah, na 39. seji 19.1. in 21.1.1999, in se opredelil do amandmajev, ki jih je predložila vlada, do amandmajev, ki so jih podali posamezni poslanci ter na osnovi razprave na odboru in na osnovi mnenja sekretariata oblikoval tudi amandmaje odbora, ki so v pregledu in poročilu tudi navedeni.
Na koncu je sprejel sklep, da odbor za infrastrukturo in okolje predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije sprejme skupaj z amandmaji odbora in amandmaji, ki jih odbor podpira. Hkrati predlaga državnemu zboru v sprejem tudi dodatni sklep, in sicer: Državni zbor Republike Slovenije nalaga vladi Republike Slovenije, da v roku enega meseca po sprejemu odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije posreduje občinam, pristojnim ministrstvom in državnemu zboru Republike Slovenije poimenski seznam naravnih spomenikov in naravnih rezervatov ter seznam pomembnejše kulturne dediščine, ki so prikazani v kartografskem delu tega odloka kot osnovo za evidenco ter pripravo planskih aktov občin. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa predsedniku odbora za infrastrukturo in okolje kot matičnemu delovnemu telesu.
Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Izvoli, gospod Zimšek.
JOŽEF ZIMŠEK: Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Poslanska skupina LDS podpira predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije, skupaj z vsemi tistimi amandmaji, ki vnašajo kvalitetne spremembe in dopolnitve na področju energetike, prometa in zvez, vodnega gospodarstva, rabe prostora, in ki omogočajo strokovno kvalitetnejši, okolsko primernejši, vodnogospodarsko varnejši in uspešnejši ter prostorsko smotrnejši razvoj Slovenije.
Predlog odloka daje primerno osnovo ter smernice za smotrno in celovito planiranje v prostoru; daje primerne smernice za področje naravne in kulturne dediščine; smernice za poselitev, kar je še posebno pomembno pred sprejemom nacionalnega stanovanjskega programa; predlaga racionalno rabo zemljišč in sanacijo degradiranih urbanih območij, na stavbno opredeljenih zemljiščih pa ščiti javni interes. Postavlja zahteve po uspešnejšemu gospodarjenju in aktivnejšem izvajanju vodno gospodarskih ukrepov, še posebno zaščite pred poplavami, zaščite in sanacije erozijskih in nestabilnih območij.
Na področju energetike postavlja zahtevo po varni in zanesljivi oskrbi države z energijo, ne pozablja na okolje pri načrtovanju energetskih objektov. Na področju prometa in zvez usklajuje poteke in cestne povezave Slovenije z Madžarsko, določa lokacije in kategorije mejnih prehodov s sosednjimi državami, skratka nekoliko bolj rigorozno raba prostora, kulturni spomeniki, narodni parki, vendar dobro ureja pomembna vprašanja prostorskega, okolskega in vsesplošnega razvoja Slovenije.
Zato predlagam, da državni zbor Republike Slovenije odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije v drugi obravnavi sprejme. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še katera od poslanskih skupin? (Ne želi.) Besedo torej dajem poslankam in poslancem, državnemu zboru pa predlagam, da odloči, da lahko vsak poslanec o predlogu odloka v celoti govori enkrat in sicer največ 10 minut, če je k razpravi prijavljen pisno oziroma največ 5 minut brez pisne prijave. Prav tako lahko poslanec o vsakem amandmaju k členu in naslovu govori enkrat in sicer največ 10 minut. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Pisnih prijav ni. Želi kdo ustno razpravljati o predlogu odloka. Gospod Zamernik, izvoli.
BOGOMIR ZAMERNIK: Lep pozdrav vsem skupaj! Ko sem poslušal uvodne besede ministra Gantarja, kar parkrat je poudaril, kako vzorno je bilo sodelovanje ministrstva za okolje in prostor pri pripravi tega odloka z lokalnimi skupnostmi, se mi je porodila misel, da je to vzorno sodelovanje samo na nekaterih področjih Slovenije in da kršite določene člene ustave, ki govorijo o enakosti pred zakoni. Če imate samo z nekaterimi dobre odnose, bi bilo zelo spodbudno in dobro, če bi imeli vsaj približno take tudi z ostalimi. Zakaj to trdim? Dobro veste. Gre za radar na Menini planini. Ki ga kljub velikemu nasprotovanju, kljub poslanim sklepom občinskih svetov, petih, šestih občin na vse mogoče naslove, tudi na vašega, niste upoštevali in niste črtali iz tega plana.
Še več! Na odboru za infrastrukturo in okolje ste dejali, da se - sedaj mogoče zopet ne bom uporabil pravega izraza - da se kot okolski minister strinjate, da takih objektov ni na takih lokacijah, kakršna je Menina planina. Pa kljub temu, amandma na odboru za infrastrukturo sicer z minimalno večino pa vendarle ni bil sprejet. Vaš predlog je, da se ne podprejo amandmaji, ki niso dobili podpore na odboru za infrastrukturo.
Jaz vam bom tudi tukaj na tej seji prebral, da bo tudi ostalim poslancem, ne samo članom odbora za infrastrukturo jasno, kakšno je to vzorno sodelovanje ministrstva za okolje in prostor pri pripravi tega odloka z lokalnimi skupnostmi. Prebral vam bom sklepe občinskih svetov s tega področja. Sklep občinskega sveta, Gornji Grad, z dne 8.3.1996: Občinski svet občine Gornji Grad je na svoji 16. redni seji, dne 7.3., obravnaval problematiko okoli nameravane izgradnje radarskih položajev na Menini planini, ter glede na prejšnje aktivnosti in dogajanja v zvezi s tem sprejel naslednje sklepe:
1. Občinski svet občine Gornji Grad nasprotuje nameravani izgradnji obeh radarskih položajev na Menini planini.
2. Kljub nasprotovanju se organizira javna tribuna o nameravani izgradnji radarskih položajev, vendar morajo biti prisotna vsa tri ministrstva, ki nastopajo kot načrtovalec, izvajalec nameravane izgradnje, kakor tudi vsi ostali neodvisni strokovnjaki za to področje".
To so bili sklepi občinskega sveta Gornji Grad. V skladu s tem sklepom so bile organizirane javne tribune na to temo s takratnimi ministri. Sporočilo iz teh javnih tribun, ki so bile seveda zelo dobro obiskane, je bilo popolnoma jasno. Tudi fizično, če bo potrebno, se bo ta lokacija ubranila tako grobega posega. Ne gre samo za sevanje radarja, kar se je včeraj ali na enem od odborov za infrastrukturo hotelo poudariti in zminimalizirati zadevo, da se bojimo samo sevanja. Ne gre za to! Gre za to, da je to eden redkih neokrnjenih predelov narave v tistem koncu. Da je pod tem zajetje pitne vode, ki napaja večino prebivalstva tam okoli. Gre za to, da so konec koncev tudi obljube visokih politikov, ki so se oglasili na tej planini, bile popolnoma jasne. Prebral vam bom tudi sklep občinskega sveta Mozirje: Občinski svet občine Mozirje nasprotuje izgradnji radarskih sistemov na Menini planini. To je prvi sklep.
Drugi sklep. Štiričlanska komisija v sestavi dr. Anton Žunter, dr. Anton Jezernik, Andrej Presečnik in Jakob Presečnik pripravijo protestno pisno, ki se posreduje ministrstvu za obrambo in ministrstvu za promet in zveze. (Opozorilni znak za konec.) 10 minut, bilo je pa 5 minut.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Kolega Zamernik, 5 minut, ker se pismeno niste prijavili, imate pa še pri tem amandmaju možnost 10 minut pri samem amandmaju in bi prosil, da zaključite misel, pa mogoče se kasneje prijavite.
BOGOMIR ZAMERNIK: Bom zaključil.
Da pripravijo protestno pismo, ki se posreduje ministrstvu za obrambo in ministrstvu za promet in zveze ter da se v vednost pošlje ostalim občinam v Zgornjesavinjski dolini.
In četrti sklep, da predlagajo sklice zborov krajanov in izvedbo referenduma na celotnem območju Zgornjesavinjske doline.
Enake sklepe so sprejele tudi ostale občine in zato vztrajanje pri tej lokaciji je arogantno do teh ljudi. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Zamernik. Prijavljen je še oziroma prijavlja se k besedi še gospod Božič.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem poslankam in poslancem! Torej odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije je pomembna zadeva. Pri tem imam - kar najbrž ni glede na moj osnovni poklic primerno grdo pripombo - da je ta odlok preveč naravovarstveno, ne pa gospodarsko naravnan. Na seji komisije za infrastrukturo in okolje sem že dal pripombo. Recimo, ni v njem študije, ki bi morala biti, že davno, povezava soške doline z Kranjsko Goro, s predorom pod Vršičem. Leta in leta se o tem govori, na koncu pa zgleda o tem nihče ne razpravlja, čeravno je geodetski zavod iz Kranja to pred 20 leti že naredil.
Drugo, kar bi rad posebej poudaril v poglavju usmerjene poselitve, v točki 3, 4, 6, so nekatere stvari, ki bodo za vse občine pri prostorskem načrtovanju zelo ovirale delo pri načrtovanju in prostorskem planiranju. Namreč, ko govorimo, da se ne dovoljuje razpršena gradnja, da se obstoječa naselja lahko v glavnem gradi samo na tistem delu, ki je že v naselju, to pomeni omejevanje marsikje poselitve podeželja. Mislim, da to ni prav, zato sva tudi z gospodom Henigmanom vložila amandma, ki naj bi vsaj malo več možnosti dal na tem delu, to se pravi, da bi bila poselitev lažja, ker na koncu koncev marsikje v Sloveniji, ker nočemo še urediti ogroženosti, regijske ogroženosti prebivalcev v naši državi, v naših pokrajinah na Primorskem se ljudje množično odseljujejo. Ali res načrtujemo samo gozd? Prepogosto slišimo, da hočemo imeti naravno neokrnjeno okolje. Naravno neokrnjeno okolje v Sloveniji je gozd in nič drugega. Če bomo tako delali, bomo imeli preveč gozda, ne bomo pa imeli prebivalcev. To se pri nas tudi že pozna.
Drugo, na kar bi zelo rad tu opozoril - na to pa opozarjam službo državnega zbora - da poslanci niste dobili na klop, vsaj pri nas v poslanski skupini ne, informacije o projektih za ustanovitev naravnih parkov v Republiki Sloveniji. Če že ob začetku razprave tako pomembnega odloka niti tega nimamo - tudi kot župan štiri leta s tem nisem bil seznanjen - mislim, da se tako ne dela naravnih ali regijskih parkov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Božiču. Poslance bi opozoril, da je razprava splošna, na splošno o odloku v celoti. Pri posameznih amandmajih se pa, seveda - in mislim, da je celo bolj primerno - prijavlja pri posameznih členih oziroma posameznih amandmajih.
K splošni razpravi se je prijavil še gospod Veber in gospod Ivo Hvalica.
JANKO VEBER: Lep pozdrav! Hvala za besedo. Pri odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije lahko ugotovimo, da je v dosedanjem času bilo očitno zelo malo realiziranega, predvsem na območju južnega predela Slovenije (gre za predel ob južni meji), kajti spremembe, ki so navedene v tem odloku, se nanašajo predvsem na to, da črtajo nekatere smeri, ki niso bile realizirane ali pa tudi niso zaživele, ravno zaradi tega, ker se programski koncept razvoja ni uveljavil.
Gre za to, da se vendarle ugotavlja, da v tem odloku smer Kočevje-Črnomelj-Metlika, torej gre za tri največja mesta ob južni meji, očitno ni dosegla tistega ranga pomembnosti, kot bi zagotovo morala, da to območje lahko v celoti zaživi in med seboj sodeluje tako na gospodarskem in tudi ostalih področjih. Ta smer se sicer spreminja; gre v smeri Novega mesta kot pomembnejša opredelitev, torej pomembnejša povezava s tem mestnim središčem, pa vendarle ni odveč opozoriti na to, da se resnično dosedanji koraki na tem območju niso izvajali dovolj hitro, da bi lahko tudi ta povezava največjih južnih mest bila dovolj prometna in imela tudi vse pogoje za to, da ostane tudi ta smer opredeljena kot glavna cesta.
Tudi zaradi tega se mi zdi, da je pomembno opozoriti, da so verjetno nekatere spremembe v tem planu prehitre in da bi bilo verjetno primerneje, da se jih obravnava v letu 2000, kot je tudi planirano, da bi naj prišel v obravnavo predlog novega prostorskega plana Republike Slovenije, in takrat poskušati tudi celovito opraviti pregled razvoja posameznih predelov Slovenije in se odločiti za strateške usmeritve pri odločanju bodisi prometnih povezav ali pa tudi načrtovanja posegov v prostor.
To trditev mi dokazuje tudi pregled karte mejnih prehodov, ki so najbolj redko posejani ravno ob južni meji in tudi to kaže na to, da se je zelo malo, ponovno poudarjam, realiziralo ravno pri razvoju tega območja.
Pomembna opredelitev je gotovo tudi povečanje, bistveno povečanje področja, ki se namenja varovanju naravne in kulturne dediščine. Ta področja se v primerjavi s prejšnjim obdobjem povečujejo izredno in mislim, da bi bilo mogoče tudi dobro slišati, koliko procentov, koliko odstotkov več je teh območij, kot je bilo to prej? Hkrati pa se strinjam tudi z vsemi tistimi, da če že prihaja do tako velikih sprememb pri ohranjanju naravne in kulturne dediščine, je potrebno, nujno te prostorske spremembe uskladiti z lokalno skupnostjo. Tudi zaradi tega sem v postopku sprejemanja tega dolgoročnega odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije, vložil dva amandmaja, ki jih bom poskušal še detalneje obrazložiti pri samih obravnavah. Vendarle opozoril bi samo v toliko, da je moje mnenje vendarle še tako, da niso dovolj jasno zagotovila za to, da so ta varovana območja hkrati tudi razvojni potencial teh območij.
To je še vedno vprašanje, ki obstaja in je, verjetno, da dovolj odprto, da bi morali danes okoli tega najbrž da, vendarle še kaj povedati. Gre za dejstvo, da če poskušaš nekaj varovati je potrebno na drugi strani gotovo tudi omejevati. Ta povezava bi morala biti po mojem mnenju pred sprejemanjem tako obsežnega področja, ki se ga predlaga tukaj v tem odloku, bistveno bolj dorečena kot je v današnji fazi. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Veber. Naslednji razpravljavec, Ivo Hvalica. Potem gospod Presečnik.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Pravzaprav ne bom nič novega povedal, spoštovani kolegi. Povedal bom le tisto, kar sem že povedal na odboru za infrastrukturo.
Najprej. To je zelo važen dokument. Pravzaprav je to osnova za vse, kar se bo srednjeročno dogajalo v naši državi. Je pa to teoretičen dokument, seznam stvari, kakršne bi morale biti, pa ne bodo. Ta dokument, spoštovani kolegi, je v popolnem nasprotju s tistim, kar je minister govoril v zvezi s TET 3, na primer. Poglejte kakšno licemerstvo. Tam je zagovarjal nekaj, kar tu v tem dokumentu, ki ga sicer res sprejemamo zgolj z majhnim časovnim zamikom, ampak je bil koncepiran in napisan prej. On čisto drugače tu postavlja. Če vam jaz preberem nekaj stvari - ne maram spraviti v nerodnost ministra Gantarja, ker že itak pada po njemu, vsaj z moje strani preveč - ampak glejte, kaj on govori tu v 2. členu spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana: "Pri načrtovanju novih, posodabljanih in razširitvah obstoječih energetskih objektov" in tako dalje. Nemogoč stavek. Zaradi tega se mi lomi jezik, jaz ne znam brati. Lažje govorim. Ampak pravi, da je treba doseči distribucijsko učinkovitost, gospodarnost, okolje varstveno in družbeno sprejemljivost. To in TET 3 je belo in to je črno. To je diametralno nasprotno in tako dalje in tako dalje, jaz vas v petih minutah ne morem seznaniti s tem. Jaz sem imel to nesrečo, da sem namreč ta odlok prebral. Bil sem bolan zdaj po novem letu in sem imel to nesrečo, da sem ga prebral. In bog ne daj, da bi moral vedno take stvari prebrati od a do ž.
Zdaj pa ne glede na to, da se bom potem še morebiti oglasil, ampak bi hkrati tudi govoril o tistem, kar se je zgodilo včeraj na odboru. Tam smo dali amandma, ki ga je predlagal moj poslanski kolega in strankarski kolega Mirko Zamernik. Včeraj je imel ta amandma številko 14, danes ima 15. Ne vem, ali so to igrice ali je skrivanje ali je preštevilčenje, amandma ima svojo številko in to je pozicija, tako kot dnevni red državnega zbora in ne more biti včeraj 14 in danes 15. Ampak jaz se dobro spomnim, da je bil včeraj 14, danes pa je 15. Gre za radar na Menini planini. Tam sem povedal ministru to, kar bom povedal tudi zdaj - vlada proti ljudstvu. Vlada proti svojemu ljudstvu, tudi to je način vladanja. Ni najbolj demokratičen oziroma sploh ni demokratičen, ampak to tako je. Ampak mene to ne čudi, potem ko sem slišal tu včeraj ministra Bandlja, ki je rekel nič manj kot to, da občinski odloki, celo sklepi, da niso pravni akt, pač pa da so moralna obveznost, je rekel. Potem ko je notranji minister zinil eno tako neumnost tu za govornico državnega zbora v nekem demokratičnem parlamentu, naj bi vsaj bil, potem jaz ne razumem čisto nič več.
Zdaj še nekaj. Mi smo bili včeraj preglasovani s tem amandmajem, ki je zelo važen, osem proti sedem. V tem glasovanju, osmi glas je oddal tudi kandidat za župana, ki je pogorel na prejšnjih volitvah. Ja, zdaj je jasno zakaj je pogorel: župan proti ljudstvu. Ne moreš biti župan, če si proti ljudstvu, ne moreš.
In glejte, na takšen način človek s čudnimi občutki lahko sprejema in tudi debatira o enem takem dokumentu. Ponavljam, to je silno važen dokument. Ampak je že vnaprej napisan na takšen način, da bi se ga dalo najbolj in najbolj uspešno izigravati s strani istih ljudi, ki so to napisali, torej izvršnega dela. Jaz verjamem, da je tukaj stroka, ki je malo bolj idealistična, tudi naivna, tudi veliko bolj poštena kot politik, in verjamem, da je koncipirala pošteno. Ampak minister Gantar tega odloka ne bo izvajal. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. K besedi se prijavlja tudi gospod Presečnik in nato gospod Bevk.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi, sam bom seveda podprl amandma pod številko 15 na strani 5. Gre za radar na Menini. Moram poudariti, da so seveda resnični podatki, ki jih je gospod Zamernik nakazal glede sklepov posameznih občinskih svetov, edino kar seveda nisem prepričan, da so vsi občinski sveti tudi poslali svoje sklepe na ustrezne naslove. Občinski svet Mozirje, kjer sem takrat deloval, je to seveda storil. Glede na to, da tudi strokovno, da tudi po strokovni plati dvomim, da je ta lokacija najbolj primerno oziroma potrebna, sem bil tudi med pobudniki, da se postopki za postavitev teh radarjev ustavijo in je bilo tako tudi storjeno. Torej ne glede na izid glasovanja v tem zboru, sva z dr. Zagožnom predlagala predlog dodatnega sklepa, ki smo ga danes dobili na mizo, in v katerem predlagava, da državni zbor Republike Slovenije nalaga vladi Republike Slovenije, da ponovno preuči smiselnost vodenja zračnega prometa s pomočjo radarja dolgega dosega na Menini planini in v roku šestih mesecev predlaga spremembo odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije.
Prosim, prvič, da se seveda osvoji amandma pod številko 15, v nasprotnem primeru pa vsaj ta predlog dodatnega sklepa. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Jaz še enkrat opozarjam kolege poslance, sedaj je razprava o odloku v celoti. Pri vsakem amandmaju, ne samo pri členu, imate možnost diskusije 10 minut, tako da bi zdaj razpravljali o odloku v celoti, o tekstu v celoti, ki je pred nami. Gospod Bevk imate v tem smislu razpravo? Izvolite.
SAMO BEVK: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Po mojem mnenju je sprememba tako velika, ki jo predlagam, da sodi v ta prvi del razprave in sicer z amandmajem, ki ga predlagam in ga najdete pod točko 33 in sta ga podprli tudi vlada Republike Slovenije ter matični odbor za okolje in infrastrukturo, predlagam črtanje hidroelektrarne na reki Idrijci in 110 kilovoltni daljnovod iz te hidroelektrarne. Ideja o tej elektrarni je stara že več desetletij, saj so prve ideje segale že v obdobje italijanske okupacije pred 2. svetovno vojno. Vseskozi je bil ta prostor rezerviran za gradnjo in s tem onemogočen razvoj tega predela Slovenije. Dolgoročni plan iz leta 1986 je v svojem tekstualnem delu vseboval besedilo, ki predvideva to gradnjo. Po velikih protestih prebivalcev in civilne družbe v naslednjih letih, pa je prišlo do spremembe leta 1989 in je bilo besedilo črtano, medtem ko je v kartografskem delu pa ostala rezervacija tega prostora vse do danes. Naj povem nekaj argumentov v prid mojega amandmaja.
Prvič. Gre za enega največjih posegov v prostor v Sloveniji, ki ga prekaša samo še projekt gradnje avtocestnega omrežja.
Drugič. Potopljene bi bile tri predalpske doline, skupno okrog 37 kilometrov reke Idrijce in njenih pritokov, voda pa bi segala v neposredno bližino dveh občinskih središč, Cerknega in Idrije.
Tretjič. V Dolenji Trebuši bi zgradili 120 metrov visoko betonsko ločno pregrado, za katero bi se nabralo kar 230 milijonov kubičnih metrov vode. Poplavljenih bi bilo več kot 1000 hektarjev zemljišč, širše ogroženo območje pa bi obsegalo 5754 zemljišč. Uničenih bi bilo 140 kmetij in preseljenih kakšnih 700 prebivalcev. Kar 3 vasi bi bile zbrisane iz zemljevida Slovenije. Petič. Občini Idrija in Cerkno bi bili razpolovljeni, Posočje pa še bolj oddaljeno od ostale Slovenije, saj bi bilo potrebno kompletno novo cestno infrastrukturo speljati visoko po idrijsko-cerkljanskem hribovju.
Šestič. Gladina bi nihala kar 40 metrov, kajti ta elektrarna bi služila za proizvodnjo vršne energije.
Sedmič. Spremenilo oziroma porušilo bi se klimatsko ravnotežje zaradi ogromne akumulacije vode.
Osmič. Akumulacije prav gotovo ne bi mogli izkoristiti za turizem, vodne športe in ribolov, ker bi gladina jezera nihala več deset metrov (kot sem že prej omenil).
Devetič (morda je to eden glavnih argumentov). Jez bi bil zgrajen na širši prelomni coni idrijskega regionalnega preloma, ki je dokazano potresno aktiven, ljudje pod pregrado pa bi stalno živeli v neki nevarnosti in strahu pred rušilnim vodnim valom, če bi jez popustil.
Končno, ker smo v tem tednu sprejeli tudi zakon o varstvu kulturne dediščine, bi poseg bil nedopusten tudi z vidika varovanja naše kulturne dediščine in varstva narave. Naj naštejem samo nekaj stvari: med drugim bi bil ogrožen projekt repopulacije soške postrvi, uničeni bi bili številni kulturni spomeniki, med drugim pa tudi poplavljena rojsta hiša slovenskega pisatelja Cirila Kosmača.
Mislim, da je to dovolj argumentov, da lahko prisluhnete amandmaju, ki sta ga že predhodno podprla tako vlada kot matični odbor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Bevku za razpravo o amandmaju številka 33. Še vedno apeliram na razpravo o odloku v celoti. Takrat imate možnost deset minut razpravljati o posameznem členu.
Gospod Henigman, splošna razprava o odloku v celoti. (Upam, da se razumemo; kasneje imaš na voljo deset minut.)
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala, zelo veliko. Spoštovani! Ne bi na dolgo in široko ponavljal, da je srednjeročni in dolgoročni plan - čeprav se govori "družbeni plan" in me to spominja na čase, ko sem bil še planer analitik v podjetju, pet let, ampak pustimo te stvari - zelo pomemben dokument. Pa ne samo zato, kot je bila razprava, da je tako pomemben, da se ga potem niti vlada ne drži oziroma ustrezna ministrstva, ampak je pomemben tudi zato, ker zelo omejujejo lokalno samoupravo; ker dobesedno piše po posameznih področjih, da so ta izhodišča oziroma da je ta plan obvezno izhodišče za urejanje prostora v občinah. Občinam smo pustili kot eno največjih pravic in suvereno pravico, da naj bi urejale oziroma določale rabo prostora, pa temu ni čisto tako. Mislim, da je prav, da je nad lokalno politiko generalno še nekdo, da je to zavod za planiranje oziroma da je to neka generalna politika. Vendar pa ne na način, ko se pride v državni zbor z izhodiščem, da se je stroka oziroma ministrstvo za okolje in prostor uspešno dogovorilo s posameznimi lokalnimi skupnostmi o rabi tega prostora (sedaj mislim konkretno na ustanavljanje naravnih in krajinskih regijskih parkov).
Kot je bilo že nekajkrat rečeno, moram tudi sam iz lastnih izkušenj potrditi za kočevsko ribniško območje in širše, da smo še daleč od kakršnegakoli konsenza, predvsem o definiciji, kaj je naravni park oziroma kaj omogoča ljudem na tem področju. Za informacijo bi rekel, da smo pri prejšnjih spremembah in dopolnitvah tega plana v mandatu 1992/1996 uspeli v plan pripeljati tudi cesto prvega reda, ki bi povezovala belokranjsko področje oziroma bolj vzhodno dolenjsko področje z Notranjsko in Primorsko. Po liniji, ki je bližje južni meji. Se pravi, čez Belo Krajino, čez Kočevje, Ribnico, Cerknico in naprej. To je bilo sprejeto tukaj v državnem zboru. Sedaj mečete to povezavo ven in jo zopet nadomeščate s povezavo, ki je Dvor - Novo Mesto.
Jaz se s takim načinom ne morem strinjati. Ker nihče ni niti preučil niti naredil ocene, da je ta stvar smiselna oziroma, da se to podpira, in da se na osnovi generalne usmeritve plana nekaj stori v to smer. Moram reči, da tako, kot že velikokrat, da je ta del Slovenije praktično siva lisa v razvojnem področju. In če ne bomo pri generalnih aktih, kar plan gotovo tukaj je, stratežkih aktih premaknili voz vsaj za kakšen meter naprej, potem ne moremo pričakovati konkretnih vlaganj. To velja za energetiko, velja za infrastrukturo, cestno povezavo, velja pa tudi za ohranjanje prostora kot prostora z ljudmi.
Amandma - sicer ne bom sedaj zahajal v amandma, ki sva ga z gospodom Božičem vložila - glede poselitve in razvoja kmetijstva v skladu s smernicami Evropske unije in strategijo razvoja kmetijstva, ki jo je sprejel državni zbor, ne zahteva nič drugega kot to, da se na posameznih področjih, kjer 50 let ni življenja zaradi znanih povojnih in medvojnih dogodkov ter drugih socioloških premikov, da bi izjemoma dovolili, ne samo na način, da minister prikima nečemu, kar v planih omejujemo. Se pravi, da bi omogočili poseljenost na način, da evropsko primerljiva kmetija eko kmetija, s turistično dopolnilno dejavnostjo, bi lahko zasegla oziroma pokrila prostor, nekaj 10, 20 tudi 100 hektarjev, ki je sedaj popolnoma izseljen in prazen. Vemo pa, da spada na področje ...(Pisk za opozorilo.) ... - takoj bom zaključil - da spada na področje kmetijskih zemljišč. To je bil namen amandmaja. Ne pa, razseliti oziroma degradirati prostor.
Za zaključek bi rekel samo to. V tem planu ne vidim strategije regijskih odlagališč, centrov za zbiranje, recikliranje in odlaganje vseh vrst odpadkov. To je rak rana slovenske razvojne politike okoljevarstvene. Tega jaz nisem zasledil in občine imajo velike težave z izborom teh prostorov. Mislim, da je akt bolj pomemben kot se nekomu zdi, ker v temelju zavira vse razvojne možnosti občin in jim jemlje tisto možnost, ki bi si jo vsaj teoretično lahko izposlovali pri posameznih ministrstvih, sedaj pa jim v kali zatiramo to možnost. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Henigmanu. Razpravljati ne želi več nihče. Potem zaključujem razpravo o odloku v celoti. Prehajamo na obravnavo posameznih amandmajev. Amandmaje imate na mizi. Označeni so pod številko 9, 21.1.1999. Na mizi imate tudi poročilo o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin, to je pa poročilo odbora za infrastrukturo in okolje kot matičnega delovnega telesa.
Vodje poslanskih skupin, upam, da bomo sklepčni, kajti prehajamo na odločanje. S tem pa odpiram kasneje pri vsakem amandmaju razpravo o amandmajih. Torej amandmaje imate na klopeh in prehajamo k 2. členu in amandmaju pod številko 1. Želi kdo razpravljati o amandmaju pod številko 1 k 2. členu. (Ne želi.) Predlagatelj je odbor za infrastrukuro in okolje, vlada ga podpira. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 2. členu? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet. V razpravo dajem amandma pod številko 2, ki ga predlaga odbor za infrastrukturo in okolje. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
V razpravo dajem amandma pod številko 3. Ker se nihče ni prijavil k razpravi, jo zaključujem. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
V razpravo dajem amandma pod številko 4, ki ga predlaga odbor za infrastrukturo in okolje. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 4? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 4 sprejet.
V razpravo dajem amandma pod številko 5. Želi kdo razpravljati? Gospod Veber, izvoli.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Gre za amandma, ki govori o tem, da se v Republiki Sloveniji opredelimo tudi za povezavo s hitro cesto v smeri Ljubljana-Kočevje-Petrina; hkrati je to tudi smer, ki se danes nahaja kot najkrajša povezava z Jadranom, in imajo tudi vse mednarodne organizacije, ki usmerjajo svoje turiste, to smer začrtano kot najkrajšo.
Poleg tega, da je to verjetno ena najkrajših oziroma prav gotovo najkrajših povezav z zahodno Evropo in Jadranom, je tudi pogoj ali pa namen tega amandmaja v tem, da izpraznjenost Kočevskega in Obkolpja poskušamo odpraviti tudi z infrastrukturno opremljenostjo. Pomanjkanje infrastrukture zagotovo znižuje kakovostno raven življenja na tem območju, in to se danes tudi dejansko dogaja. Tako, da je za zagotovitev obstoja lokalnega prebivalstva in uresničevanje načrtovanih razvojnih možnosti nujna hitra cestna povezava s slovenskim avtocestnim križem. S tem bi, mislim, tudi največja investicija v zgodovini Slovenije ali pa ena največjih investicij v zgodovini Slovenije, to je izgradnja avtocest, seveda dobila še večji pomen in resnično vplivala na to, da se razvijejo vsi predeli Slovenije in da ta denar seveda ni namenjen samo za predele, skozi katere pelje avtocesta. Tudi s stališča vlade do tega amandmaja lahko ugotovimo, da je to pomembna smer, vendar pravi vlada, da dve hitri cesti v smeri Ljubljana-jugozahodna Hrvaška glede na obseg prometa nista upravičeni. Druga smer je pa tista, ki pelje iz smeri Ljubljana-Postojna-Divača-Ilirska Bistrica. Če pogledamo na karti, kako narazen sta ti dve smeri, seveda težko verjamem, da gre za dve vzporedni povezavi, gre za izredno oddaljeni povezavi in sta zaradi tega seveda tudi povsem upravičeni in bi morali v dolgoročnem planu Republike Slovenije seveda obravnavati to povsem ločeno. Namreč ta predel zahodne Hrvaške seveda ima povsem drugo funkcijo, kot bi jo imela sama hitra cesta, ki ima seveda namen povezati predel Jadrana in ne zahodne Hrvaške, kot pač tudi vlada razlaga za smer Ljubljana-Postojna-Ilirska Bistrica. Torej nikakor se ne strinjam s tem, da gre za dve vzporedni smeri, gre za dve popolnoma ločeni smeri, ki funkcionirata v prostoru tudi povsem ločeno, in menim, da je sprejem tega amandmaja povsem opravičen in bi seveda tudi omogočal hitrejši razvoj tega območja. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala. Podpiram ta amandma gospoda Vebra glede hitre ceste. Računam pa tudi na to, da se bo kdo od predstavnikov vlade oglasil in povedal tukaj pred državnim zborom, zakaj vlada in odbor ne podpirata tega amandmaja. Ker mislim, da ni nadomestna varianta prek Ilirske Bistrice nobena prava alternativa, in verjetno si ceste gradimo v Sloveniji, ne samo zaradi tranzita do drugih držav, ampak tudi zaradi ljudi, ki prebivajo v tej državi. In če pogledamo to kartogafsko sliko cestnih mrež v Sloveniji, potem tolče v oči ravno ta jugozahodni del oziroma srednja Slovenija z najslabšo cestno povezavo. Res je, da je tukaj gozdnatost velika, vendar pa je res, da je tukaj tudi nekaj regijskih središč oziroma nekaj središč, ki bi se bile verjetno imele pravico razvijati tako kot v osrednje delu Slovenije, pa se ravno zaradi tega ne. To je eden izmed osnovnih pogojev.
Cesta, ki je bila zgrajena do Kočevja, je bila zgrajena leta 1963, od takrat naprej ni omembe vrednih korektur te ceste. Razen preplastitev, ni nikakršnih novih obvoznic, ne prek Ribnice, ne Lašče, ne Kočevje. Ničesar se ni zgodilo. Razen nekaj semaforiziranih križišč in prehodov za pešce, za katere smo poslanci tukaj moledovali po 5 let. 5 let za to, da se je na ribniškem koncu varno uredilo 3 prehode za pešce na avtobusnih postajah. To je pa tudi vse.
Res vas prosim, da podprete to plansko dejstvo, da se nekaj premakne na tem področju in da bodo občine in tudi tisti, ki bodo prišli za nami v parlament, imeli nekaj več možnosti, da dobimo na tem področju boljše cestne povezave. Nenazadnje, nihče ne zahteva avtoceste prek tega področja, smo realni. Vendar mislim, da za enakomeren regionalni razvoj je to ena od prvih, nujnih prioritet. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Odgovor je lahko ali ne. Želi? Minister želi odgovoriti.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci!
Bil sme pozvan, da dam odgovor in ga želim dati, da ne bi bilo nesporazumov. Najprej bi rad povedal, da je bistvo argumentov vlade že povzel gospod poslanec Veber. Jaz bi k temu rad dodal v smislu, da se ne strinjam z njimi. Jaz bi rad podal v tej obliki, da se boste lahko strinjali z njimi. Moramo pač povedati to, da ko govorimo o prometnih povezavah proti Reki in Dalmaciji, da je ta povezava že opredeljena s to smerjo Ljubljana-Postojna-Divača-Ilirska Bistrica. Obenem moramo povedati to, da je ta povezava, Ljubljana-Kočevje-Petrina izjemno pomembna z vidika regionalnega povezovanja in povezovanja znotraj Slovenije ter bistveno manj v povezavi in navezavi na hrvaško omrežje. Na koncu koncev, če boste vzeli dolenjko, boste videli, da je na drugi strani potem veliko območje Zagreba in Slavonije ter tako naprej, proti Ilirski Bistrici - Reka, Dalmacija. Da v tem pogledu tam nimamo, imamo prazen prostor na drugi strani. Tudi to je treba vedeti. Torej, to cesto je treba gledati v tej definiciji - bom takoj prišel do tega.
V tej definiciji, kot smo jo opredelili v prostorskem planu, predvsem je treba okrepiti tudi tangencialne povezave, katere so bile tudi v prostorskem planu, ki vmeščajo Kočevsko in obkolpje v omrežje, ne pa samo v longitudinalno navezavo.
Druga stvar je, kar bi lahko pojasnil. Mislim, da ni napisano pri tej obravnavi, in bi jo zato pojasnil namesto njega - državnega sekretarja za ceste, gospoda Pregelja. Upam, da ga bom pravilno povzel. Pravi, če jo ohranimo na tem rangu, ima v bistvu ta cesta tudi po pripravljenem državnem programu teh državnih cest, bistveno večje možnosti izboljševanja in rekonstrukcije, kot če bi jo vrgli v nerealno visok rang s tehničnimi zahtevami, ki potem ne bi bile nikoli izvedene in zrealizirane. Točno tako je, kot pravite: treba je narediti nekaj obvoznic (mogoče morajo biti nekatere obvoznice tudi štiripasovne); treba je urediti določene točke, kjer nastopa zgoščevanje. Vendar po prometni obremenjenosti celotne ceste ta še v 20 letih ne bo dosegla tistega ranga, ki bi jo mogel vreči na to raven. Mislimo, da je ta rešitev dobra, da to zadevo pravilno umešča, da pa mora imeti v programu rekonstrukcije državnih cest pravo težo, kjer pa mislim, da bo ravno ta program nadomestil oziroma izravnal rekonstrukcijo cest tam, kjer ne pride v poštev izgradnja avtocest.
K temu bi rad povedal še to, ko se govori o Kočevskem. Lansko leto sem bil kar nekajkrat na Kočevski in obkolpju. Prav gotovo so ravno tu instrumenti, ki jih država ponuja Kočevski in obkolpju za razvoj.
Želel sem biti kratek, ker je, mimogrede, danes tudi petek, pa čeprav tega ne bi smel upoštevati, in nisem govoril več, kot se mi zdi potrebno.
Ekonomski instrumenti naravovarstva so izjemno poudarjeni v tem našem dokumentu in v dokumentih, ki jih pripravljamo in delamo. Zato bi rad jasno poudaril še to, da ne gremo v oblike varovanja ali pa omejevanja, temveč v oblike pospeševanja. To je tudi odgovor gospodu poslancu Božiču (samo na kratko moram reči), namreč v tem smislu, da morajo biti parki razvojni instrument, tako kot smo omenili. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Nihče več ne želi razpravljati. Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 5. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (21 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 5 ni sprejet.
V razpravo dajem amandma pod številko 6, ki pa ga predlagatelj, poslanec Aurelio Juri, umika.
V razpravo dajem amandma pod številko 7. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Odločamo o amandmaju pod številko 7, odbor in vlada ga podpirata. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 7 sprejet.
V obravnavo dajem amandma pod številko 8. Napovedan umik. V imenu skupine poslancev ga umikam jaz kot tretji podpisani.
Prehajamo na odločanje oziroma v razpravo dajem amandma pod številko 9, to je predlagatelj odbor za infrastrukturo in okolje. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Vlada amandma podpira. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 9 sprejet.
V razpravo dajem amandma pod številko 10, predlagatelj je odbor za infrastrukturo in okolje. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 10 sprejet.
V razpravo dajem amandma pod številko 11, predlagatelj je odbor za infrastrukturo in okolje, vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 11 sprejet.
V razpravo dajem amandma pod številko 12, predlagatelj je odbor za infrastrukturo in okolje, vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 12? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 12 sprejet.
V razpravo dajem amandma pod številko 13, predlagatelj je odbor za infrastrukturo in okolje, vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Malo prehitro, ponovim glasovanje. Prosim za zbranost, da bo delo teklo nemoteno. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 13? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 13, sprejet.
V razpravo dajem amandma pod številko 14. Predlagatelj je odbor za infrastrukturo in okolje, vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 14 sprejet.
V razpravo dajem amandma pod številko 15. V razpravo dajem amandma pod številko 15. K razpravi se prijavlja kot prvi, gospod Mirko Zamernik. Izvoli.
BOGOMIR ZAMERNIK: Hvala lepa za besedo. Obenem se zahvaljujem kolegu poslancu iz mojega okoliša, gospodu Presečniku, ki podpira moj amandma. Očitno bomo še lahko sodelovali.
Mislim, da nima smisla, da tukaj sprejmemo oziroma zavrnemo ta amandma in potem sprejemamo nek dodatni sklep, da naj vlada. Vemo koliko takih dodatnih sklepov smo že naložili. Lepo so v predalu, karavana gre pa dalje. Zato mislim, da je bolj smiselno, da v skladu s tem, kar je napovedal predsednik odbora za infrastrukturo, podpremo ta amandma in potem ni potreben tisti dodatni sklep. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolegu Zamerniku. Ivo Hvalica, naslednji razpravljavec. Izvoli.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Rad bi samo pojasnil tekst tega amandmaja mojega poslanska kolega.
Predzadnja alinea piše: "Odbor ne podpira". Prosim vas, da preberete to na način, kot je bilo to v odboru nepodprto. "Odbor ne podpira" 7 : 8. Potem pa odločite. Odbor ne podpira 7 : 8.
To je bilo tipično preglasovanje in jaz sem prepričan, da je to razmerje na plenumu lahko drugačno od razmerja, ki je bilo v odboru. Torej odbor ne podpira, 7:8. Zdaj pa skušamo to obrniti na 8:7. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Ivu Hvalici. K razpravi se ne prijavlja nihče, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! Glasujemo o amandmaju pod številko 15. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (19 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 15 ni sprejet.
V razpravo dajem amandma pod številko 16. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 16. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 16? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 16 sprejet.
V razpravo dajem amandma pod številko 17. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! Če je amandma pod 17 sprejet, je 18. brezpredmeten. (47 prisotnih.)
Kdo je za? (12 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 17 ni sprejet.
Ker 17. ni sprejet, dajem v razpravo amandma pod številko 18. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 18? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 18 sprejet.
V razpravo dajem amandma pod številko 19. Želi kdo razpravljati? Razprave ni. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 19? (41 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 19 sprejet.
V razpravo dajem amandma pod številko 20, razpravljati ne želi nihče. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 20? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 20 sprejet.
V razpravo dajem amandma pod številko 21. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 21? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 21 sprejet.
Prehajamo v razpravo k amandmaju pod številko 22. Ne želi nihče razpravljati, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Kolegi, ugotovimo prisotnost. Bomo počasneje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 22? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 22 sprejet.
V razpravo dajem amandma pod številko 23. Želi kdo razpravljati? Izvoli, kolega Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Spoštovani! S tem amandmajem, ki je napisan pod številko 23, sem želel omogočiti večjo samostojnost lokalnim skupnostim in olajšati prostorsko planiranje. Po razpravi na odboru za infrastrukturo, ki sem jo spremljal v svoji pisarni, sem ugotovil, da je volja za ta prvi del amandmaja, kjer bi črtali samo to besedico "za", prisotna tako na strani predsednika odbora, kot na strani vlade in da v tem primeru temu ne bi nasprotovali, seveda, če drugi del amandmaja črtam oziroma spremenim. Odločil sem se, da kljub temu, da bo amandma s tem postal skoraj vsebinsko nepomemben, da vseeno vsaj črtamo to besedo "samo" in zato črtam ta drugi del amandmaja, se pravi spreminjam ta amandma in ostaja aktualen samo ta prvi del.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Kontič. Razpravljati ne želi nihče več. Tako spremenjeni amandma, kot ga je predlagal kolega Kontič, dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je spremenjeni 23. amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma pod številko 24. Želi kdo razpravljati? Gospod Henigman, izvoli.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Povsem na kratko bi še enkrat rad opozoril na točko 6 in ta naš amandma, ki je bil, po mojem mnenju, nekoliko narobe razumljen, vsaj tako sem obveščen s strani odbora za infrastrukturo.
V bistvu gre za to, da se v točki 6 na strani 41, kjer gre za razpršeno gradnjo, izjemoma oziroma dodatno navede, da se le-ta omogoči tudi tam, kjer dosedaj razpršena gradnja ni bila možna, in sicer z izjemo, če gre za potrebe kmetijske dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti kmetij zaradi potreb prestrukturiranja kmetijstva v procesu prilagajanja in omogočanja konkurenčnosti na evropskem trgu v okviru Evropske zveze. V bistvu gre za to, da če želimo imeti evropsko primerljive kmetije na celotnem območju Republike Slovenije, potem mora tudi naš prostorski plan to omogočati. Gre za to, da v okviru dosedanjih vasi ne moremo zagotoviti večje kmetije, ki bo izkoriščala prostor, se pravi kmetijske površine, ki so zaraščene, ki se ne obdelujejo, da jih bo intenzivno obdelovala; če ima kmet svoje posestvo sredi vasi, se ne more širiti, ker to pač ni skladno sanitarno, okoljevarstveno in ne vem kako še. Če pogledamo malo po Evropi, vidimo, da je kmetija praviloma na sredini nekega večjega kompleksa. In če želimo obdelano Slovenijo, kulturno krajino, turistično zanimivo, potem moramo omogočiti tudi gradnje na takih območjih. Ker dosedanja praksa kaže, da se kmetije v okviru dosedanjih vasi zapuščajo, da vasi propadajo, ker se ne omogoča drugačnega pristopa. Mislim, da je ta pristop in ta amandma usklajen s tistim, kar zahteva strategija razvoja kmetijstva v Sloveniji.
Mogoče je glede tega prišlo do nesporazuma. Kasneje pa, seveda, piše - in to nas moti - da nova razpršena gradnja ni dovoljena; to piše v okviru degradiranih območij. Sprašujem pa se, kje so se degradirana območja dosedaj že sanirala, kako se je praktično izvajal zakon o črnih gradnjah in odpravi črnih gradenj. Mislim, da zelo slabo oziroma skoraj nič.
V naslednjem odstavku piše, da mora občina utemeljiti predlog namena in obsega širitve naselja z demografskimi, gospodarskimi, funkcijskimi in drugimi prostorsko razvojnimi potrebami. Radi bi razširili tudi ta odstavek s tem, da se navede kmetijsko dejavnost s turistično dejavnostjo, da bi bilo bolj eksplicitno navedeno, kaj se tukaj razume za razvoj v lokalnih skupnostih. Edini namen je dati kmetijstvu na podeželju večjo težo tudi v prostorskem smislu.
Zato vas prosim, da ta amandma sprejmete, saj s tem v ničemer ne poslabšate okoljevarstvenih in prostorskih načrtov, temveč samo nekoliko bolje definiramo te stvari. Ker, ne nazadnje, ministrstvo odgovarja, da ima minister za kmetijstvo v soglasju z ministrstvom za okolje in prostor s pravilnikom možnost definirati, kje je možna gradnja na najboljših kmetijskih zemljiščih. Jaz bi rad, da bi bila ta možnost, če je že v sklopu vlade, omenjena tudi v prostorskih planih. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Henigmanu. Prehajamo na odločanje, ker se nihče ni prijavil k razpravi. Odločamo o amandmaju pod številko 24. Ugotavljamo prisotnost!(51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (26 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 24 sprejet.
V razpravo dajem amandma pod številko 25. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 25? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 25 sprejet.
V razpravo dajem amandma pod številko 26. Gospod Veber želi razpravljati.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Meje območnih parkov ter različni režimi varovanja in urejanje prostora se pripravijo na podlagi podrobnejših strokovnih podlag ter prostorsko planskih analiz in razvojnih možnosti posameznih območij v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi. To je nekako odgovor na dileme, ki smo jih imeli poslanci na to ali park ja, ali park ne in kako vzpostaviti kontakt z lokalnimi skupnostmi. Mislim pa, da bi bilo korektno zapisano v tem tekstu in da bi bil ta odnos resnično dovolj veliko upoštevan s tekstom, ki bi govoril o tem, da ne gre za sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, ampak gre za soglasje lokalnih skupnosti. Sodelovanje lahko je, lahko ga ni, lahko je nekoliko boljše, lahko nekoliko slabše, skratka, dikcija sodelovanje je izredno široka in si jo lahko razlagamo tako in drugače. Mislim pa, da če je soglasje lokalnih skupnosti, je ta zadeva povsem drugačna. In mislim, da če vlada resnično želi sodelovati z lokalnimi skupnostmi pri razvojnih programih, o katerih tudi je bilo danes veliko govora, da gre predvsem za to, potem gotovo ne bo težav tudi pri soglasju. Če pa temu ne bo tako, pa seveda bodo težave pri soglasju, vendar mislim, da bi bilo korektno, če bi se besedilo oziroma beseda "sodelovanje" zamenjala s "soglasjem" in potem bi seveda tudi veliko lažje peljali vse razprave naprej. In seveda sprašujem, če je to možno. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod minister.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci. Spoštovani poslanec Veber, to ni možno. Bom povedal dva razloga. Prvi je formalni, pravniški, če hočete, kljub vsemu, da sem jaz povedal, da se park razglaša le v soglasju z lokalnimi skupnostmi, v soglasju, sem poudaril, pri tem mislim na programsko, politično in razvojno soglasje, pa je seveda pristojnost razglašanja seveda v tem pogledu v regijski park državno oziroma po novem zakonu vladna. Druga zadeva je pa vsebinska. Na nekem parku je lahko 7, 8, 10 občin in če se jih 9 strinja in ena ve, da mora biti soglasje, lahko bistveno bolj pogojuje določene pogoje, ker potem ne more priti do parka. Programsko to izjemno lahko zaostri in zateži zadeve, če gre za soglasje. Gre za sodelovanje, katerega rezultat naj bo, torej soglasje pri opredelitvi območij parkov, in to je ta zadeva. Ne moremo pa striktno reči, da mora biti do skrajnega detajla vedno v celoti vse v nekem soglasju, ker mogoče tega soglasja sploh ni možno doseči na ta način. Hvala.
JANKO VEBER: Imam repliko na izvajanje gospoda ministra in sicer, ne govorim o tem, ali ustanavljamo park ali ne in seveda, ali lokalna skupnost daje k temu soglasje ali ne, čeprav je to tudi tisto, kar je gotovo sporno v vseh teh postopkih. Namreč, če ne upoštevaš volje lokalnega prebivalstva in državni zbor kar sprejme park na nekem območju, mislim, da je to daleč daleč od tega, kar naj bi seveda pričakovali v demokraciji. Vendar konkretno ta tekst, o katerem govorimo v 26. amandmaju, torej ta tekst govori o mejah območij, ne govori o razglašanju, ampak o mejah območij. In seveda meja je pa tista, ki pa gotovo mora biti nekako v soglasju z lokalnimi skupnostmi in seveda, mislim, da gotovo obstajajo tudi povsem pravne možnosti in da ne posegamo v pristojnost vlade ali pa države in jo omejujemo pri nekem razglaševanju območja, gre pa seveda za to, ali bo ta meja območja seveda potekala levo, desno oziroma bo ukrivljena in vsebovala nekatera mesta, kraje itn. Torej govorimo o mejah območij in mislim, da bi bilo zelo korektno, če bi resnično se te meje postavljale v soglasju.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Razprava je zaključena, ker se nihče ne javlja k razpravi. Prehajamo na odločanje amandmaja pod številko 26. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 26? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 26 sprejet.
V razpravo dajem amandma pod številko 27. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 27 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 28. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 28? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 28 sprejet.
Amandma pod številko 29, ne dajemo v razpravo, ker je umaknjen. Amandma pod številko 29 je umaknjen, ker je predhodni sprejet.
V razpravo dajem amandma pod številko 30. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 30? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 30 sprejet.
V razpravo dajem amandma pod številko 31. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 31? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je bil amandma pod številko 31 sprejet.
V razpravo dajem amandma pod številko 32. Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 32? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je bil amandma pod številko 32 sprejet.
V razpravo dajem amandma pod številko 33. Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 33? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je bil amandma pod številko 33 sprejet.
V razpravo dajem amandma pod številko 34. Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 34? (10 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 34 ni bil sprejet.
S tem ko ni bil sprejet amandma pod številko 34 je amandma pod številko 35, ki bi korigiral ta amandma... Šele sedaj moramo povedati, da je amandma pod številko 4 k 3. členu potem brezpredmeten. Sedaj smo pri 2. členu, to pa bo pri 3. členu, ampak že vnaprej opozarjam.
V razpravo dajem amandma pod številko 35. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 35? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je bil amandma pod številko 35 sprejet.
V razpravo dajem amandma pod številko 36. Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 36? (12 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 36 ni sprejet.
V razpravo dajem amandma pod številko 37. Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (41 prisotnih.) Drugič ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 37? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 37 sprejet.
V razpravo dajem amandma pod številko 38. Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 38? (16 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 38 ni sprejet.
Ponovno, kot pred kratkim, amandma pod številko 6 pri 3. členu bo tako brezpredmeten.
V razpravo dajem amandma pod številko 39. Kolega Veber želi razpravljati. Izvoli!
JANKO VEBER: Pri tem amandmaju predlagam umik oziroma črtanje planske opredelitve regijskega parka na območju občine Kočevje. Gre namreč še za eno dejstvo, o katerem danes nismo spregovorili, pa bi vendarle želel slišati tudi odgovor ministrstva na to.
Namreč, v občini so planski dokumenti v zaključni fazi in v njih ne načrtujemo tako obsežnih naravovarstvenih oziroma tako obsežnega zavarovanja, kot je predvideno v tem odloku in s tem tudi v državnem planu.
Izhodišča državnega plana so obvezna tudi za planiranje na lokalnem nivoju. Zato sprašujem, kako bomo časovno uskladili sprejemanje teh dokumentov, kajti brez sprejetih dokumentov bo razvoj občine izredno otežen in zavrt, saj imamo že danes izredne težave z upravno enoto, ki nam ne izdaja dovoljenj za gradnjo, ne samo za gradnjo stanovanj, tudi za izvajanje gospodarskih investicij. Skratka, težave so izredne in ta hitra sprememba v državnem planu pomeni tudi gotovo odnos na plan občine. Želim pojasnilo v zvezi s tem, ali s sprejemom parka zavlečemo sprejemanje planskih dokumentov občine.
Hkrati pa bi želel poudariti tudi to, da v primeru sprejema tega amandmaja pridemo nekako v položaj, ko bi poskušali urediti medsebojno sodelovanje. Zdaj smo v položaju, ko mora občina poskušati sodelovati z ministrstvom; če se sprejme ta amandma, pričakujem, da bo ministrstvo poskušalo sodelovati z občino in se dogovoriti o meji območja parka. Torej, v občini smo se seveda pripravljeni pogovarjati o tem in tudi določiti meje, to pa je nekoliko težje, če je to že vnaprej opredeljeno. Seveda bi želel predvsem tudi na prvi del jasen odgovor. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Gospod minister Gantar, želi odgovoriti kolegu Vebru.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Spoštovani gospod poslanec Veber in tudi ostali.
Prav gotovo bi želel dati zelo ekspliciten in jasen odgovor, ne samo poslancu Vebru, temveč tudi drugim poslancem, tudi županom, katerih občine so potencialno uvrščene v možne razvrstitve regijskih ali krajinskih parkov.
Zelo enostavno in zelo jasno. V pripravi planskih dokumentov, kot jih imate sedaj, vam torej v tej fazi ni treba vrisovati nobenih mej parka, niti ne kakorkoli soglasovati mimo tega, kar ste že uskladili z uradom za prostorsko planiranje. Ker mi je področje občine Kočevje še bolj poznano, potem bi rekel tudi to, da so sprejeti pupi na tem področju v bistvu že naravovarstveno zasnovani, oziroma iz tega vidika zasnovani, da tu sploh ne bo nobenih problemov. V tem pogledu šele po tem, ko bodo pripravljene temeljite strokovne podlage, ko se bo začel ta proces, bo potem prišlo do skupnega sodelovanja pri spremembah in dopolnitvah prostorskega plana na ravni občine. Do tedaj taka usklajevanja in neki novi dodatni pogoji na tem področju niso potrebni.
Poznavajoč občino Kočevje, so pa ti pupi, ki so bili že sprejeti, že podlaga za takšen park. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Razprava je končana, ker se nihče ne prijavlja. Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 39. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 39? (16 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 39 ni sprejet.
S tem je tudi brezpredmeten amandma pod številko 7 pri 3. členu. Na to pridemo pri 3. členu, informacijo pa dajem že sedaj.
V razpravo dajem amandma pod številko 40. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 40. Prosim za koncentracijo! Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 40? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 40 sprejet.
V razpravo dajem amandma pod številko 41. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Po koncu tega glasovanja. Ugotavljamo prisotnost! Potem dobite proceduralno besedo. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 41 sprejet.
Proceduralno dajem besedo gospodu Zmagu Jelinčiču. Se odpoveduje! Prehajamo na amandma pod številko 42. Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (40 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost. Vodje poslanskih skupin! Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 42? (44 prisotnih.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 42 sprejet.
S tem smo končali amandmaje k 2. členu.
Prehajamo k 3. členu in amandmajem k 3. členu. V razpravo dajem amandma pod številko 1. Želi kdo razpravljati? Stran 12, k 3. členu, amandma pod številko 1. (Ne želi nihče razpravljati.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
V razpravo dajem amandma pod številko 2. Ker se ne prijavlja nihče, zaključujem in prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.) Smo na meji sklepčnosti!
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 2 je sprejet.
V razpravo dajem amandma pod številko 3. Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 3 sprejet.
Potem je amandma pod zaporedno številko 4 brezpredmeten.
Sedaj prehajamo na obravnavo amandmaja pod številko 5. Ne želi nihče razpravljati. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 5? (32 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 5 sprejet.
Amandma pod številko 6 je brezpredmeten. Prav tako je brezpredmeten amandma pod številko 7.
V razpravo dajem amandma pod številko 8. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 8? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 8 sprejet.
V razpravo dajem amandma pod številko 9. Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 9? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 9 sprejet.
V razpravo dajem amandma h kartografskem delu odloka. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma h kartografskemu delu odloka? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma h kartografskemu delu odloka sprejet.
Tako smo zaključili z amandmaji in prehajamo na glasovanje o predlogu odloka v celoti. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje o predlogu odloka v celoti.
Ugotavljamo prisotnost! (57 poslancev.)
Kdo je za predlog odloka v celoti? (47 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog odloka v celoti sprejet.
Imamo še dodatni sklep odbora, ki se glasi, imate ga na mizi. Ali ga je treba prebrati? Mislim, da ni potrebno. Je na strani 15 v pregledu amandmajev. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o dodatnem sklepu. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za dodatni sklep na strani 15 pregleda amandmajev? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
Danes ste dobili na klop še predlog dodatnega sklepa, pod katerim sta podpisana gospod Jakob Presečnik in Franc Zagožen. Imate ga na klopeh, zato menim, da ga ni potrebno brati. Gre za izvirno pristojnost vlade, zato bi bilo verjetno primerneje, da državni zbor lahko "predlaga" vladi Republike Slovenije in ne "nalaga". Se strinjate s to korekcijo? Želiš razpravljati, gospod Jakob Presečnik? Predlagatelj bo podal obrazložitev predloga dodatnega sklepa.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala za besedo. Predlagam korekcijo, da državni zbor "predlaga" vladi.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Glasovali bomo o predlogu dodatnega sklepa: Državni zbor Republike Slovenije predlaga vladi Republike Slovenije, da ponovno prouči smiselnost vodenja zračnega prometa s pomočjo radarja dolgega dosega na Menini planini in v roku šestih mesecev predlaga spremembo odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije.
Proceduralno želi besedo gospod Zamernik.
BOGOMIR ZAMERNIK: Pred glasovanjem bi prosil za 15 minut odmora za posvetovanje v poslanski skupini.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Torej, razpravo lahko nadaljujemo, seveda pa sprejemamo predlog za 15 minutni odmor pred glasovanjem za posvetovanje v poslanski skupini.
Želi kdo razpravljati? Kolega Zamernik je želel odmor pred glasovanjem, ne pred razpravo. Če ni več razprave, jo zaključujem.
Odrejam 15 minutni odmor. Sejo državnega zbora bomo nadaljevali ob 12.27 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 12.12 uri in se je nadaljevala ob 12.30 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci! Nadaljujemo z 31. izredno sejo, 9. točko dnevnega reda. Smo pred glasovanjem predloga dodatnega sklepa. Najprej ugotovimo prisotnost v dvorani! Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Poslanska skupina socialdemokratov je vzela pred glasovanjem odmor. (Ne želi besede.) Potem prehajamo na glasovanje o predlogu dodatnega sklepa, ki je bil že prebran in je zapisan v stenogramu. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za predlog dodatnega sklepa? (38 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog dodatnega sklepa sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 31. izredno sejo državnega zbora. Besedo predajam predsedniku državnega zbora. Izvoli.
JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi! Ko sem se dvignil, sem slišal nekatere vzdihe. V funkciji, ki jo imam in ob dejstvu, da je vedno praksa, da državni zbor tudi ob petkih dela do 14.00 ure, bo moj predlog naslednji. Če boste imeli drugačne poglede, jih boste lahko v skladu s poslovnikom tudi uveljavili. Kot vam je znano, smo prekinili 42. točko na redni seji, to je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Obveščen sem bil s strani strokovne službe odbora in nekaterih poslank in poslancev, ki delujejo v tem odboru, da se prav na člen, kjer smo prekinili razpravo, pripravlja še nekaj amandmajev in so mi predlagali, da če bo danes državni zbor nadaljeval 10. redno sejo, da ne nadaljuje s to točko. In moj predlog bi bil naslednji, če boste podprli, da bi državni zbor danes v eni uri še opravil v okviru postopka, ki je določen, razprave o obveznih razlagah. To pa so točke 55 - to je obvezna razlaga, ki jo predlaga kolega Branko Janc, 2. člen zakona o žrtvah vojnega nasilja; 56 - je zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, tukaj bi prosili tudi predstavnike ministrstva za okolje in prostor, da kar počakajo, ker so tudi vabljeni; 57 - 51. člen zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji; in 58 - isti zakon, prav tako obvezna razlaga.
Vem, da ste utrujeni in da bi želeli, da bi pač po zaključku izredne seje prekinili z delom, ampak mislim, da bo zelo pozitivno sprejeto, če bo danes državni zbor po kratki pavzi nadaljeval 10. redno sejo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod predsednik. Predlog predsednika je dan. Zgleda, da mu nihče ne oporeka. To pomeni, da po pol ure pavze... Dobro. Čez 15 minut, da pridete do gradiva. 12.45 nadaljujemo z 10. sejo. 12.45 uri s tem, da delamo do 14.00 ure. Imamo točko 55., 56., 57., 58, če smo zelo eksperitivni jo lahko zelo hitro končamo. Tudi v 10 minutah. Torej, nadaljujemo ob 12.45 uri.
(Seja je bila zaključena 22. januarja 1999 ob 12.36 uri)