Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.15 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam 46. izredno sejo državnega zbora Republike Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 51. člena in 54. člena poslovnika državnega zbora. Glede opravičenih za to izredno sejo: samo kolega Jože Možgan se je opravičil za pričetek seje. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! (83 poslancev in poslank.) Zbor je sklepčen, lahko odloča. Na sejo sem povabil kandidata za predsednika vlade Republike Slovenije, dr. Andreja Bajuka ter ga prav lepo pozdravljam... /Aplavz./...
Prehajamo na določitev dnevnega reda 46. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije. Predlog dnevnega reda ste prejeli s sklicem dne 25. aprila 2000. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s poslovniškimi določbami. Nismo prejeli niti predlogov za umik niti predlogov za širitev. Ker ni bilo predlogov za umik niti za razširitev, dajem torej predlagani dnevni red na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (81 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dnevni red? (78 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Glede na izid glasovanja ugotavljam, da je predlagani dnevni red 46. izredne seje državnega zbora sprejet. Preden pa preidemo na 1. točko dnevnega reda, ima proceduralni predlog kolega Josip Bajc. Prosim.
JOSIP BAJC: Spoštovani gospod predsednik, spoštovani kandidat dr. Bajuk, kolegice in kolegi! Želim vam lep dan. Imam proceduralni predlog glede na sprejeti dnevni red. Lahko bi ugotovil ali pa smo lahko vsi ugotovili, da v četrtek, ko smo prvič glasovali o predlogu kandidature dr. Bajuka za mandatarja, je bilo dvignjenih 85 glasovnic. Iz poročila komisije je bilo mogoče ugotoviti, da je bilo oddanih 79 glasovnic. Se pravi, da ste nekateri kolegi, jaz upam samo, za suvenir vzeli s seboj 6 glasovnic. Da ne bi te glasovnice slučajno povzročile danes neveljavnih volitev, kar je možno, predlagam proceduralno, da so glasovnice, ko bomo glasovali danes o predlogu za imenovanje mandatarja, drugačne barve ali kako drugače označene.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Josip Bajc. Hvala vam tudi za to vašo skrb. O tem vprašanju smo v vodstvu državnega zbora razmišljali in to vprašanje je urejeno. Tako, da bodo volitve potekale maksimalno korektno, v skladu z vsemi pravili.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA SKUPINE 29 POSLANCEV ZA IZVOLITEV DR. ANDREJA BAJUKA ZA PREDSEDNIKA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE NA PODLAGI TRETJEGA ODSTAVKA 111. ČLENA USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE IN V POVEZAVI Z 280. ČLENOM POSLOVNIKA DRŽAVNEGA ZBORA. Skupina 29. poslancev, s prvopodpisanim dr. Francetom Zagožnom, je na podlagi tretjega odstavka 111. člena ustave Republike Slovenije in v povezavi z 280. členom poslovnika državnega zbora v obravnavo zboru predložila predlog za izvolitev dr. Andreja Bajuka za predsednika vlade Republike Slovenije. Predlog ste prejeli z dopisom dne 21. aprila 2000. Ali želi predstavnik predlagateljev obrazložiti svoj predlog? (Želi.) Besedo dajem dr. Francetu Zagožnu.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani gospod predsednik, spoštovani zbor, spoštovani kandidat dr. Andrej Bajuk! Skupina poslancev SLS in SKD - Slovenske ljudske stranke in Socialdemokratske stranke Slovenije se je odločila, da ponovno ponudi možnost državnemu zboru, da odloča o kandidatu za predsednika vlade, za mandatarja seveda, ker bo v primeru izvolitve moral predlagati tudi sestavo nove vlade.
Prejšnji teden smo ob prvi priložnosti imeli dva dni razprav in državni zbor se ni odločil za izvolitev dr. Andreja Bajuka - potrebnih je bilo 46 glasov. Danes imamo novo priložnost in spet je potrebnih 46 glasov. Torej, absolutna večina v državnem zboru. Jaz bi rad v svojem kratkem nagovoru navedel naše razloge, zakaj smo se odločili, skupaj s kandidatom, za to ponovno kandidaturo, za ponoven poskus, da na ta način razrešimo vladno krizo in ne s predčasnimi volitvami. Mislim, da kandidata ni treba več posebej predstavljati. Prejšnji teden smo imeli dovolj priložnosti, da ga spoznamo. Jaz bi rekel samo nekaj besed, nekaj vtisov, ki sem jih dobil v tistih dveh dneh.
Dr. Bajuk se je predstavil, ne samo kot dober strokovnjak, kot kandidat, ki ima dober program, program kot ga Slovenija potrebuje in je izrazito evropsko usmerjen, program, ki je naletel na dober odziv, tudi v javnosti, tudi recimo v gospodarstvu, ki pričakuje, da bo slovenska oblast, tako državni zbor kot seveda tudi vlada, omogočala dober, uspešen razvoj gospodarstva, kar je naša nuja. Zato seveda, da bi z uspešnim gospodarskim razvojem razrešili tudi veliko drugih problemov, tudi socialne in zato, da zagotovimo, da Slovenijo usposobimo za vstop v Evropsko unijo. Ne samo tako, da se prilagodimo evropski zakonodaji, ampak da jo tudi gospodarsko, socialno, kulturno utrdimo kot nacionalno skupnost, ki se z vstopom v evropske integracije seveda odpira v svet in je njena perspektiva odvisna od njene notranje trdnosti in uspešnosti.
Kandidat se je predstavil tudi kot zgleden demokrat, dal nam je prav zgled strpnega ravnanja, pripravljen za dialog in taka njegova drža je zaznamovala tudi njegovo življenjsko pot. Morda je bil prejšnji teden, jaz se opravičujem, res premalo predstavljen po tej plati v državnem zboru, zato naj povem, da je v tistem delu svojega življenja, ki ga je preživel v Argentini, bil prav zaradi svoje demokratične drže tudi žrtev takratne argentinske hunte in seveda tudi izgubil možnost eksistence v Argentini, kar ga je potem peljalo v Združene države in nazadnje v Francijo, kjer je zelo dobro uspel kot finančni in gospodarski strokovnjak.
Mislim, da je kandidat, ki ga v tem trenutku Slovenija potrebuje. Predstavil je širok, celovit program vlade, ki jo je pripravljen voditi. Hkrati je seveda povedal, da je v tem kratkem mandatu do rednih volitev mogoče opraviti predvsem tisto najbolj nujno, in to je zagotoviti, da lahko državni zbor in vlada normalno delujeta in da se pripravimo za vstop v Evropsko unijo tudi z oceno Evropske komisije o naši pripravljenosti za vstop v Evropsko unijo. Zanesljivo bi z izvolitvijo kandidata za predsednika vlade in z imenovanjem nove vlade dobili vsi skupaj dobro priložnost, da ta čas do rednih volitev dobro izkoristimo za ta namen. To je eno.
In drugo, kar je pomembno, mislim da zelo pomembno: Nam doslej ni uspelo razrešiti problema z volilnim sistemom. Tudi včerajšnje glasovanje je pokazalo, da zagotovo do 8. maja ni mogoče rešiti tega problema in problem je res, čeprav seveda imamo veljavni zakon. Ta zakon ni skladen z odločbo ustavnega sodišča in na predčasne volitve, ki so lahko razpisane samo po sedanjem zakonu, bi zagotovo padla lahko velika senca dvoma o njihovi legitimnosti in temu bi se morali izogniti. Tudi to je del podobe države. Če dobimo prehodno vlado, in to je odvisno od naše današnje in prihodnjih odločitev, potem dobimo tudi čas, da iščemo pot, razrešimo ta problem in da bodo redne volitve potekale po zakonodaji, o kateri ne bo nobenega dvoma. Obstaja tudi drugačna pot, da razrešimo ta problem, in čas za to je treba tudi dobiti.
Mislim, da je potreben strpen dialog in jaz upam, da so vse parlamentarne stranke na tak dialog pripravljene in na skupno iskanje izhoda iz te krize, in to takega izhoda, ki bi dobil močno potrditev, tudi več kot je nujna, lahko v državnem zboru in bi bil sprejet tudi med državljani in volivci. Mislim, da bi na tak način v veliki meri lahko pri državljanih in državljankah Republike Slovenije vrnili zaupanje v demokracijo, v demokratične institucije, v ustavni in pravni red te države. Zaradi tega vabim vse poslance, ne glede na politično opredelitev, da se odločimo za to pot. Vabim vas, da glasujemo za kandidata in omogočimo tak način rešitve trenutne krize. V tem primeru bo seveda zmagala demokracija, nihče od posameznikov, ampak vsi skupaj. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala dr. Francetu Zagožnu, ki je v imenu skupine poslancev obrazložil predlog za kandidata za mandatarja.
Ali želi kandidat za predsednika vlade dr. Andrej Bajuk dodatno predstaviti programske osnove vlade? (Želi.)
Dajem vam besedo, gospod dr. Bajuk.
DR. ANDREJ BAJUK: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! .../Pozdravlja v italijanščini in madžarščini./ ...Spoštovane državljanke in državljani, predrage gospe in gospodje! V svoji predstavitvi v tem spoštovanem forumu, v državnem zboru sem vam, spoštovane poslanke in poslanci, ter širši slovenski javnosti predstavil svoje ocene o nastali krizi, o vzrokih, ki so me pripeljali do odločitve, da se odzovem vabilu skupine poslank in poslancev tega spoštovanega zbora, da kandidiram za mandatarja nove vlade. Prav tako pa sem predstavil tudi svoje poglede na izzive, ki jih za Slovenijo predstavljata vstopanje v Evropsko unijo in globalizacija, ki v svoje tokove zajema tudi Slovenijo. Predstavil sem vam svoj program, ki je odgovor tem izzivom.
Spoštovane poslanke in poslanci! Široko narodno soglasje, ki vodi Slovenijo v evropske integracijske procese ter v Evropsko unijo, po moji oceni zahteva, da se s skupnimi močmi nemudoma lotimo trdega dela in da skušamo odpraviti že lani nastale zamude, ki so se v zadnjih mesecih le stopnjevale. Za uspešno preživetje v sodobnem svetu Slovenija nima druge izbire, kakor da pristopi k evropskim integracijskim procesom in se s tem priključi sodobni evropski institucionalni, politični in ekonomski kulturi. To je, po mojem trdnem prepričanju, tudi edina pot do izpolnitve nacionalnega cilja Slovenije - obstati kot suverena država v osrčju evropske civilizacije.
Kakor sem vam v svojem prvem nastopu v tem spoštovanem forumu jasno predstavil, je moje trdno prepričanje, da ne gre za to, da bi Slovenija šla v Evropo, pač pa za to, da na naših tleh vzpostavimo moderen evropski način delovanja države in njenih podsistemov, kakor tudi, da se evropske norme uveljavijo v našem skupnem življenju. Če bomo oživili svojo tisočletno duhovno pripadnost Evropi, bomo doma, na svojih tleh zgradili urejeno, pravično, cvetočo slovensko Evropo. Toliko bolj, saj smo Slovenci v zgodovini s posebno skrbjo gojili in si posvojili dve njeni vrednoti: poštenost in delavnost. Evropa na domačih tleh bo Slovenija, v kateri bo pot do blagostanja vodila prek delavnosti in poštenosti. Prav zato je prioritetna naloga mojega programa vzpostaviti učinkovito delo vlade na področju evropskih zadev. Tako znotraj vlade same, kakor v relaciji do državnega zbora, naslanjajoč se na soglasje med parlamentarnimi strankami o sodelovanju na področju evropskih zadev, ki je bilo že mnogokrat potrjeno.
Moj program na tem področju bo v temeljnem smislu nadaljevanje že zastavljenega dela, izvajanje že sprejetih zavez, od katerih pa se mnoge niso uresničile. Vključevanje v Evropsko unijo pa ne zahteva le sprejemanja njenega reda, marveč tudi njegovo izvajanje. Zato se bom zavzemal za odločno vpeljavo in izvajanje pravnega reda Evropske unije, ki bosta verodostojna tako za nas Slovence in Slovenke in slovenske državljane in državljanke, kakor tudi za druge.
Na podlagi tega prepričanja sem v nadaljevanju predstavil temeljna izhodišča svojega programa. To je najprej nujnost uveljavljanja in spoštovanja vseh načel pravne države. Evropo na domačih tleh in na slovenskih temeljih bomo ustvarili, če bomo oživili svojo zavest o Sloveniji kot skupnem, urejenem, pravičnem domu vseh državljanov. Zato pa sta dokončna uveljavitev in spoštovanje načel pravne države ključnega pomena.
Nadalje je temeljno izhodišče mojega programa uveljavljanje sodobnega, konkurenčnega, socialno-tržnega gospodarstva. Gre za to, da ustvarimo takšne pogoje, da bodo lahko naši otroci in njihovi otroci v svoji lastni domovini uresničili celovitost svojih lastnih potencialov, talentov in življenjskih ciljev, ne da bi jim zato bilo potrebno iti na tuje za boljšim zaslužkom, zato, ker bi lahko le v tujini zadovoljili svoje poklicne cilje ali pa zaradi pomanjkanja dela nasploh morali oditi s trebuhom za kruhom. In mi smo skupaj, skupaj sposobni ustvariti takšne pogoje za naše otroke.
Že prej, še posebej pa v teh dneh sem imel možnost osebnih pogovorov s številnimi Slovenkami in Slovenci, pa tudi drugimi, ki živijo na naši zemlji, iz različnih življenjskih, poklicnih in socialnih okolij. Razgovori z njimi so me utrdili v prepričanju o smiselnosti, pravilnosti temeljnih programskih zasnov predlaganega pristopa. Prav posebno pa bi rad poudaril pozitivne odmeve s strani predstavnikov gospodarstva in mnogih predstavnikov pravne stroke. Dobro se zavedam, in to bi tudi rad ponovno poudaril, da v vladi v kratkem času poleg bistvenega dela glede vključevanja v Evropsko unijo ne moremo uresničiti vsega, kar sem predstavil v svojih programskih izhodiščih. Visoka odgovornost, ki sem jo pripravljen prevzeti ob zadostnem zaupanju spoštovanih članov tega zbora, zahteva jasno predstavitev prepričanja, temeljnih izhodišč in namenov. Zato, spoštovane poslanke in poslanci, prav zato sem vam jih predstavil. Rad bi tudi ponovil, da me kot človeka niso nikoli zanimale revolucionarne poteze, pač pa le premišljeni, za celotno družbo in njeno povezanost smiselni ukrepi. Pripravljen sem delati v dobro vseh, s polnim spoštovanjem in priznavanjem ustavne vloge državnega zbora in njegove nadzorne vloge nad izvršilno oblastjo.
Ena temeljnih nalog vlade na področju gospodarstva je ta, da odpravi negotovosti, ki so danes v njem zaznavne in ki onemogočajo večji razmak svobodne, odgovorne zasebne pobude ali podjetništva nasploh. Največji problem je pravna varnost in negotovost, povezana s plačilno nedisciplino.
Naslednja velika naloga je po mojem prepričanju razbremenitev gospodarstva s strani države. Država se v gospodarstvo preveč vmešava in marsikdaj na napačne in nepredvidljive načine. Podjetniki in podjetja morajo v veliko večji meri odločati sami, kaj, kako in za koga bodo ustvarjali.
In naslednja ključna naloga je po mojem mnenju ta, da ustvarimo pogoje, ki bodo omogočili razcvet zasebne pobude in podjetništva med ljudmi. Spadam med tiste, ki so prepričani, da če odpremo možnosti odgovorni ustvarjalnosti in iznajdljivosti vseh državljank in državljanov, bomo odkrili zaklade, o katerih si nismo upali sanjati skozi cela desetletja. Odprle se bodo nove razvojne možnosti in ravno v tem je bistvena razlika z do sedaj v še preveliki meri prevladujočim pristopom, ki je temeljil na nezaupanju do ljudi. Čeprav gradnja takšnega gospodarstva zahteva sodelovanje vseh, ima država zelo pomembno vlogo. Dobra, učinkovita država ni razkošje, marveč vitalna potreba. Brez učinkovite države je vzdržljivi trajni razvoj tako gospodarski, kakor socialni, v sodobnih pogojih nemogoč. Rad bi poudaril, da sodobni koncept tržne socialne ekonomije zahteva učinkovito državo, tako, da bo odigravala vlogo katalizatorja, torej pospeševalca, ki spodbuja, omogoča ter bistveno dopolnjuje svobodno, odgovorno delovanje posameznikov in podjetij v skladu s principom subsidiarnosti. Slovenska država mora napraviti dokončen umik iz gospodarskih poslov, v katerih imajo posamezniki in podjetja, po previdljivih izkušnjah po celem svetu, nesporne primerjalne prednosti.
Kot sem že dejal v tem spoštovanem zboru, se bom zavzemal za pravice zaposlenih, ki jih lahko razvijejo kot soupravljanje v partnerstvu z delodajalci. Nova vlada se bo zavzemala za udeležbo delavcev pri delitvi dobička in varovala pravice notranjih lastnikov ter spodbujala delavsko delničarstvo. S tem se zaposlenim odpirajo možnosti in pravice, ki so jih doslej vedno imeli le lastniki kapitala. Zato pa je potrebno ustvariti pogoje, v katerih bodo institucije pravne države verodostojno in učinkovito branile pravice delničarjev, med njimi še posebno malih, prek verodostojne revizije, ki bo na podlagi jasnih in primerljivih informacij omogočala proste, svobodne odločitve investitorjev. Razvoj domačega trga kapitala je brez tega nemogoč.
V sklopu vsega tega si bo vlada prizadevala, da bomo tudi na slovenskem imeli bančni sistem evropskega profila, ki bo močna in učinkovita opora takšnemu razvoju.
Spoštovane poslanke in poslanci, drage državljanke in državljani! Dovolite mi, da se osredotočim še na eno področje, ki po mojem najglobljem prepričanju zasluži vso našo pozornost, tako kratkoročno kot tudi dolgoročno. Sodobnemu svetu, v katerega je stopila tudi Slovenija, vse bolj vladajo načela globalizacije. Zavedajoč se tega, moramo imeti vedno zelo jasno pred očmi dejstvo, da globalizacija, prepuščena sami sebi, neizprosno teži k povečevanju socialnih razlik med ljudmi. Resnično obstaja možnost poglabljanja razlik med tistimi, ki žanjejo koristi v tem procesu, in onimi, ki tega ne morejo. Med tistimi, ki bi radi obdržali in gojili vrednote, na katerih temelji socialna ureditev države, in onimi, ki jim za to ni mar, ter tistimi, ki imajo možnost izbire, in onimi, ki tega ne zmorejo. Tudi za one, ki se bodo znašli na uspešni strani, socialna dezintegracija ne predstavlja nič pozitivnega. Družbena razklanost namreč nikomur ni v prid. Sodobno konkurenčno socialno tržno gospodarstvo lahko gradimo le na osnovi spoštovanja dostojanstva in svobode slehernega človeka ter spoznanja, da uveljavitev teh temeljev omogoča le socialno povezana družba, ki razume solidarnost kot eno temeljnih vrednot. Samo plemenitejša, solidarna družba lahko v sklopu z odgovorno, svobodno zasebno pobudo ublaži negativne učinke globalizacije, ki se jim pri nas pridružujejo še podobni učinki tranzicije same. Zaradi vsega tega je zame vprašanje naraščajočega razslojevanja in vse manjše socialne povezanosti izjemno pomembno vprašanje, ki bo dobilo ustrezne odgovore v vladnih programih, na podlagi prej navedenega pristopa. Vprašanju socialne povezanosti in iskanju pravilnih odgovorov na negativne posledice globalizacije bom posvetil vse svoje napore, ne glede na današnji izid glasovanja.
Spoštovane poslanke in poslanci! Vlada ne more vsakemu posamezniku zagotoviti uspeh. Mora pa z vso odločnostjo delati na tem, da bodo vsi v naši družbi imeli enake izhodiščne možnosti. Izzivi, s katerimi se sooča sodobna slovenska družba, so drugačne narave od tistih v preteklosti, saj živimo v času globalnih, težko predvidljivih sprememb. Vendar sem globoko prepričan, da če bomo zaupali v ustvarjalnost lastnih ljudi in če bomo gradili solidarno družbo, bomo tudi mi, ki živimo na prelomu tisočletja, zmožni najti prave odgovore na izzive našega časa.
In končno, spoštovani, vprašanje socialne povezanosti na Slovenskem ima tudi globlje razsežnosti. Zavedanje pomena teh razsežnosti je odločilno za naš uspešen razvoj na pragu tretjega tisočletja v osrčju Evrope. Slovenija, kot Evropa na slovenskih tleh, mora postati prostor zedinjenega slovenstva. Preseči moramo delitve, ki so nas Slovence globoko razvajale. Ob vsem spoštovanju različnosti moramo doseči toliko skupne pripadnosti, da bomo živeli kot složen narod in trdna država.
Spoštovane poslanke in poslanci, drage državljanke in državljani! O tem sem trdno prepričan in za te cilje sem pripravljen zastaviti vse svoje moči. Hvala lepa za pozornost. .../Aplavz./...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Zahvaljujem se kandidatu za predsednika vlade, dr. Andreju Bajuku, za predstavljanje programske zasnove vlade. Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Stališče poslanske skupine DeSUS bo predstavil Anton Delak.
ANTON DELAK: Hvala za besedo. Spoštovani državni zbor! Ko se je gospod kandidat za mandatarja prvič predstavljal, smo poslanci iz naše poslanske skupine že imeli nekatere kritične pripombe. Ne glede na kritične pripombe pa moram povedati, da smo temeljito proučili vse, kar je kandidat za mandatarja povedal, zaradi tega, da bi mogoče našli kakšne elemente za to, da bi mandatarja podprli. Žal takšnih posebnih elementov nismo našli. Naše ugotovitve bi strnil v nekaj točk.
Najprej moram seveda ponoviti tisto, kar je že bilo rečeno. Gospod kandidat za mandatarja je v Sloveniji v glavnem neznan. Ni poskrbel niti za to, da bi njegov življenjepis dobili v roke in bi ugotovili, kaj je pravzaprav počel v življenju. V nekih materialih smo prebrali, da je gospod kandidat za mandatarja dvojni državljan. Malo me čudi, da bi imeli predsednika vlade, ki ima dvojno državljanstvo, saj je vendar takšen človek razdeljen na dva dela, na dve državi, za obe državi mora delati. Potem seveda je težko govoriti. Že zadnjič smo povedali, da ne pozna slovenskih razmer. Saj to ni nič čudnega. Jaz mu tega ne zamerim, pač ni živel v Sloveniji od svojega otroštva do zadnjih dni. Ne pozna ljudi. Če pa že koga pozna, pozna samo par osebnosti iz svoje politične opcije. Kako bo potem takšen človek sestavljal neko vlado, ki bo delovala v korist vseh Slovencev pa vseh državljanov?!
Gospod mandatar je, kot je bilo razvidno iz časopisja, bil pomemben bančnik. Zanima me, kaj je kot takšen pomemben bančnik naredil v korist te svoje domovine Slovenije. Ker biti bančnik še ne pomeni, da delaš v korist svoje države. Bančništvo je pač bančništvo, povezano seveda z obrestmi, profitom itd. Če pogledamo tisto, kar piše, rojen v Ljubljani, stanuje v Ljubljani, bi rekel, da je prava "ljubljanska srajca", pa žal ni. Pa žal ni. Verjetno niti vseh delov Ljubljane ne pozna.
V drugem delu bi pa govoril o programu. Program je čisto sigurno lepo predstavil. Ampak to je program, kot sem že zadnjič povedal, in tu naša poslanska skupina pravi, program za deset let. In na koncu vseh koncev, nič novega nam ni povedal, nič kaj takšnega že v tem državnem zboru ali pa, da naši strokovnjaki ne bi o tem govorili in o tem razpravljali. Nič izvirnega, nič konkretnega in seveda iz tega potem ne more kaj posebnega biti, posebno, če vzamem v obzir, da ne bo ta vlada, prehodna, delovala pravzaprav niti pol leta, od tega bo pa dva meseca na dopustu. In seveda se bomo še ne vem koliko časa prepirali o tem, kdo bo sploh minister v tej vladi pa kdo ne minister v tej vladi.
Dopade se mi njegovo izvajanje, ko je govoril o vstopu v Evropsko unijo. Samo tudi tu ni nič izvirnega, saj vendar vse stranke v tej Sloveniji podpirajo strogo Evropsko unijo. Če je kdo do zdaj oviral vstop v Evropsko unijo, potem so nekateri podpisniki, ki so tega mandatarja podprli. Ti so velikokrat v tem državnem zboru zavirali, da bi se sprejemali predpisi, ki so potrebni za Evropsko unijo.
Na koncu pa še nakaj besed. V Nedelu 23.4.2000 sem prebral neko anketo. To mislim nekako povedati tistim, ki kar najprej govorijo o "ljudski volji", ker ta termin seveda v tem državnem zboru se kar naprej ponavlja, nekateri so obsedeni od tega termina "ljudska volja". In če kaj ljudska volja velja, potem je 34% približno anketirancev, to seveda ni cela Slovenija, povedalo, da gospod kandidat ni primeren za mandatarja, in komaj 20%, zaokroženo seveda, da je primeren. Ob tem, da ne govorim, da tudi v naši poslanski skupini zazvoni kakšen telefon, kljub temu, da smo do nedavnega slišali, da samo tam pri neki poslanski skupini se bodo žice pregrele od telefonskih klicev. Tudi ljudje na cesti nas ustavljajo in nam svoje povedo in ta odgovor je, da kandidat ni primerna osebnost. Predlagatelji, ne morem reči drugega, kakor da ste udarili mimo. Ne bomo podprli te kandidature. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Delak. Stališče poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke, Zmago Jelinčič. Ga ni v dvorani. Prihaja.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi, gostje, gospod kandidat! Še enkrat bom povedal, tudi danes me niste prepričali s svojimi izvajanji in ne nameravam vam postavljati vprašanj, ker se bojim, da vaša pogovorna slovenščina ni tako dobra kot brana, tako da vas ne bi tukaj želel spravljati v neugoden položaj. Kar nekajkrat ste imenovali in govorili, kaj vse boste storili in kaj vse nameravate narediti, da boste Slovenijo potegnili iz nekega temnega obdobja. Pozabljate, da v Sloveniji ni bilo temnega obdobja od leta 1945 naprej. Takrat se je nehal nacifašizem in čeprav je bila marsikakšna napaka narejena, navkljub vsemu so ljudje imeli delo. Delali so, garali, gradili proge, gradili ceste, marsikaj so gradili. Vas ni bilo zraven pri gradnji. In iz tiste gradnje tistega časa se je razvila današnja Slovenija. Današnja samostojnost, ki smo jo izbojevali mi, slovenski narod, in tudi takrat vas ni bilo zraven. Prišli ste potem in nam sedaj solite pamet. Mislim, da slovenski narod je dovolj pameten, da se lahko odloča sam in da se lahko odloča za nekoga, ki je iz naših logov in ki je rasel v naših logih in ki je v teh logih z ostalimi Slovenkami in Slovenci in državljani delil dobro iz zlo.
Rekli ste o tisočletni pripadnosti Evropi. Kot da Slovenci nismo od vekomaj tukaj. Slovenci smo tukaj avtohton narod. In če še pristajate na stare teze germanskih osvajalcev in kasneje komunistične nomenklature, ki je govorila, da smo priplavali izza Urala, potem vas moram opozoriti, da tudi tukaj nimate prav. Slovenci smo od vekomaj v tem prostoru in bomo tukaj tudi ostali. In ker nameravamo ostati, in ker nameravamo živeti dobro, ne potrebujemo pameti iz pamp.
Rekli ste, da se boste zavzemali za pravni red Evropske unije. Jaz mislim, da se mora vsak človek zavzemati najprej za pravni red lastne države. In če spoštuje lastni pravni red, spoštuje tudi evropskega. In mislim, da dokler nismo v Evropi, moramo spoštovati predvsem lastni pravni red, ki je do neke mere specifičen in je prav, da je specifičen, kajti vsaka država ima pravico do svoje specifike, tako tudi slovenska. In če bomo na vrat na nos pristajali na neko arbitražo s strani tujcev, nas kmalu ne bo več. Zato ne pristajam na ta vaš argument, kako je treba spoštovati in se zavzemati za evropski pravni red.
Govorili ste o "s trebuhom za kruhom". Bojim se, da pri tem programu, ki ste ga vi tukaj razlagali, da bomo Slovenci zopet morali hoditi s trebuhom za kruhom. Konec koncev, tako se mi zdi, kot da ste osnovna izhodišča tega programa, ki ste ga predstavili, pobrali iz "Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja", ki ga je Edvard Kardelj napisal tam nekje v 70-ih letih. Tako nekako je bilo slišati. In mislim, da nismo za tista izhodišča.
Sicer pa, povedal bi še to. Bega me, kako je mogoče, da je nekdo kot dvojni državljan lahko kandidat za mandatarja. Bega me zato, ker se zavedam, da tako kot človek ne more imeti dveh mater, ne more imeti tudi dveh domovin. V tem primeru človek nima nobene domovine. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Jelinčič. Stališče poslanske skupine združene liste predstavlja Borut Pahor.
BORUT PAHOR: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani dr. Andrej Bajuk, gospe in gospodje! Mislim, da v političnih razpravah, kot je ta o imenovanju mandatarja za sestavo vlade, zato da ne bi sprejeli argumentov političnih nasprotnikov, njihovega kandidata ni potrebno diskvalificirati, ne politično, ne osebno. Ne zadnjič ne danes naše razprave ne bodo šle v to smer, ampak se bodo posvetile argumentom, ki jih predlagatelj dr. Zagožen v imenu skupine poslancev in spoštovani dr. Bajuk kot kandidat za mandatarja navajata v njegov prid.
Pojdimo torej po vrsti - program. Z njim začenja dr. Zagožen argumentacijo v prid kandidata. Ni mogoče reči, da bi danes ali v naslednjih letih kdorkoli lahko stopil pred državni zbor in pozval poslanke in poslance k njegovi podpori, če njegov program ne bi bil dovolj širok, da bi zbujal vsaj prvo uvodno simpatijo. Se pravi, če pri pregledu gospodarskih, socialnih in zunanjepolitičnih vprašanj ne bi zajel dovolj vrednot in usmeritev, ki so, vsaj po prepričanju javnosti, različnih političnih skupin, v kontekstu nekega konsenza, soglasja. Če bi tak program podpisal nekdo drug, morda iz kakšne druge politične usmeritve, pa bi bilo vendarle verjetno pričakovati, da bi njegovi tekmeci na drugi strani imeli pomisleke proti njegovi podpori. Govorim o odgovornosti, zato da podpreš nekoga za mandatarja, seveda v povezavi s programom, toda ne izključno v povezavi z mandatarjem. Tiste politične skupine, ki so se odločile podpreti dr. Bajuka kot mandatarja, seveda ob poudarku programa, seveda ne morejo mimo dejstva, da prevzemajo tudi politično odgovornost za to, da bo pričakovanja, ki jih je tukaj izpostavil, tudi uresničil.
Združena lista socialnih demokratov iz vrste razlogov - o nekaterih bom v kratkem še govoril - te odgovornosti ni želela prevzeti, ne zaradi tega ker jo je strah te odgovornosti, ampak zato, ker se zanaša na svojo utemeljeno presojo, da bi bila druga pot za rešitev te vladne krize boljša. O tem bom govoril nekaj v nadaljevanju. Še prej zaključim s programom. Tisto, kar je treba imeti pred očmi v tej razpravi, ob tem mandatarju, v teh okoliščinah, je dejstvo, da ne nagovarja državnega zbora za mandat, dolg štiri leta. Dr. Bajuk kot kandidat za mandatarja nagovarja državni zbor s programom, ki mora biti uresničljiv, kredibilen, v slabih štirih mesecih. To je pomembna razlika. Mislim, da dr. Bajuk te razlike ni dovolj jasno poudaril. Strateški cilji, dr. Bajuk, in usmeritve so verjetno znotraj konsenza, ki ga slovenska politika glede svoje prihodnosti ima. Toda, ali ne bi bilo prav na nek način tudi upravičeno pričakovati od vas, da boste vsaj v današnji sklepni besedi vendarle več pozornosti namenili ukrepom, ki jih nameravate uveljaviti v štirih mesecih zato, da bi nekatere od teh ciljev tudi uresničili. In to pomanjkljivost poudarjam.
Zelo se mi zdi pomembno, da ste omenjali enake možnosti za vse ljudi, ne glede na socialne in druge razlike, za njihovo socialno in drugo promocijo. Dvomim, da je kdo drug tukaj drugačnega mnenja. Toda, spet vprašanje, koliko je mogoče v štirih mesecih storiti za to. Dr. Zagožen je v imenu predlagateljev govoril o tem, da je treba gospodarsko, socialno in kulturno utrditi Slovenijo v pogajanjih z Evropsko unijo pred dokončnim sprejetjem. Nimam drugačnega mnenja. Pa tudi vas sprašujem: Koliko je mogoče, znotraj teh okoliščin, storiti v štirih mesecih?
Dr. Zagožen je omenjal strpnost. Jaz upam, da po letih razvoja politične kulture prihajamo v situacijo, ko bo posebej kandidat za predsednika vlade imel to odliko, ki ne bo posebna referenca, ampak pravzaprav neizogiben pogoj. Neizogiben pogoj za slehernega, ki si bo upal stopiti pred ta visoki dom in prositi za njegovo podporo pri vodenju slovenske vlade. Strpnost torej v tem smislu, morda tudi s to diskusijo, z našimi nastopi postaja nek sestavni del, ne pa posebna odlika, neka posebna odlika tistih, ki si prizadevajo za prevzem tako pomembnih funkcij v državi.
Dr. Zagožen, pa tudi spoštovani dr. Bajuk, sta govorila o tem, da je potrebno torej izkoristiti te štiri mesece, ne da bi pri tem, ne eden ne drugi, zelo jasno povedala, s kakšnimi ukrepi računata opravičiti pričakovanje javnosti glede na predstavljeni program. No in tukaj imamo mi drugačen pogled. Kaj je za državo koristnejše, kako naj se torej zdaj naša dežela obnaša, da bo izgubila čim manj priložnosti in premostila ta čas, ko po našem mnenju ni mogoče ugodno, koristno voditi slovenske politike, slovenske vlade do novih volitev.
Tukaj bi želel še enkrat opozoriti na to, da štirje meseci efektivnega dela - potem ko boste verjetno imeli veliko težav v primeru, da dobite mandat, za sestavo vlade v relativno kratkem času - da je to v celoti zelo - zelo zanemarljiv čas za kakšne pomembene ukrepe. In še enkrat moram poudariti mojo presojo, presojo združene liste socialnih demokratov, da boste, če boste dobili mandat, dr. Bajuk, opazili sami, da boste, ne samo zaradi vaše volje, ampak zaradi nekih "tokov", ki v politiki pač tečejo ob takih okoliščinah, ujetnik dejstva, da se bo ob vašem mandatarstvu in morebitnem vodenju vlade pač sprožil ta tok zasedanja oblasti, ki bo praktično onemogočil, da bi se dejansko ukvarjali s stvarmi, o katerih ste, verjamem, dovolj iskreno govorili. V tem smislu združena lista pač predstavlja in zagovarja drugo konceptualno rešitev in to je rešitev predčasnih volitev, rešitev, ki daje možnost, da ljudje na volitvah ponovno izmerijo zaupanje v politične sile in da tiste politične sile, ki to zaupanje dobijo, tudi vodijo s polnimi pooblastili in avtoriteto vlade naslednja štiri leta.
Dr. Zagožen je povsem upravičeno omenjal problem s kratkimi roki, omenjal je zadrege, ki jih imajo v nekaterih političnih silah glede volilnega sistema. Ne glede na to, da mi teh zadreg, ne pravnih ne političnih, nimamo, bi rad tukaj pred tem državnim zborom jasno povedal, da si Združena lista socialnih demokratov v teh dneh do 8. maja in po njem, do razpisa predčasnih volitev, če bo do njih prišlo, prizadeva, si bo prizadevala, da skupaj z drugimi političnimi silami, ne glede na razlike med nami, poišče poti za to, da bi se volilna tekma, bom rekel bleščala v boju predstavitev različnih političnih programov in kandidatov, ne da bi nanjo padla senca diskusije o tem, ali bodo volilni rezultati legitimni ali ne. Kolikor je to v naši moči, bomo to storili, to zavezo dam tudi pred tem državnim zborom.
Ko je dr. Zagožen omenjal roke, prav gotovo ni mogel spregledati dejstva, da je Združena lista socialnih demokratov skupaj z nekaterimi drugimi poslanci iz vrst, mislim da liberalne demokracije, DeSUS-a in Slovenske nacionalne stranke že, predlagala predlog za spremembo ustave. Kakopak ni naša odgovornost, da ta predlog še ni doživel obravnave in glasovanja o njem, vložen pa je bil dovolj zgodaj, da bi omogočal iskanje poti, ki bi ostala znotraj pravnega reda, ki bi seveda imela pred očmi ne nazadnje tudi referendumsko voljo in odločitev ustavnega sodišča. Ali je zdaj dovolj časa ali ne, če ga je dovolj, predlagam, da ga izkoristimo. Da po sestanku ustavne oziroma volilne komisije pod vodstvom dr. Podobnika ugotovimo, ali obstaja konsenz za rešitve v tej smeri. Skratka, ne glede na to - bi rad tukaj povedal, da bi radi bili zraven pri iskanju rešitev, ki bi zagotovile nek normalen proces političnega odločanja ljudi o tem, komu zagotoviti mandat za vodenje vlade v naslednjem mesecu in letu, v naslednjem mandatu.
Dr. Zagožen, prav zares, moram priznati iskreno, nisem mislil tega argumenta še enkrat povedati danes, vendar, ker ste ga vi omenili, ne morem mimo njega. Rekli ste, da je prav zaradi teh dilem potrebno imeti vlado. Združena lista vsa ta tri leta in pol, pa tudi spomladi letošnjega leta, ni bila drugačnega mnenja. Zato kljub temu, da je bila opozicijska stranka, ni predlagala kakšnih glasovanj o zaupnici vladi in smo rekli, ljudje bodo vse na volitvah presodili, ali je dobro ali slabo opravila delo in se tudi glede tega odločili o tem, komu poveriti zaupanje za naprej. Do vladne krize je prišlo iz razlogov, ki ne počivajo pri - nas, pa brez zamere, pri vas - in to dejstvo je potrebno imeti pred očmi. Jaz ga ne bi želel zelo elaborirati, moram pa nanj spomniti zato, da se ne bi zabrisal nek zgodovinski spomin, ki bi zdaj, kot ste rekli, pri vprašanju, ali bo demokracija zmagala ali ne, enako porazdelil odgovornost za to. Pa tudi mislim, da ni potrebe, da si eden drugemu na ramena polagamo to odgovornost, ker je vsaj nam in velikemu delu javnosti jasno, koliko je ura. Zato bi pri tem pač želel samo opozoriti, da to preprosto ne more biti validen argument pri prepričevanju državnega zbora, da zdaj mora imeti vlado, če želi rešiti, premostiti politično krizo. Jaz mislim, da je mogoče rešiti vladno krizo, ne da bi zašli v politično krizo, in to je odgovornost res vseh strank - ne v enaki meri, ker nimamo vsi enake moči v tem državnem zboru - toda odgovornost je enaka glede na politično moč, ki jo imamo.
In na koncu, mislim, da je danes priložnost za to, da v neki zelo zmerni politični diskusiji ob vsej ostrini argumentov, ki jih seveda imamo glede na različne poglede na opravičenost kandidature in takega izhoda za rešitev te krize, vendarle imamo pred očmi to, kaj prinaša bližnja prihodnost. O odgovornosti sem že govoril. Ko je dr. Zagožen govoril o zmagi demokracije, mi je prišlo na misel, da bo danes na tehtnici odgovornost, presoja, argumenti. Že zadnjič sem rekel, da jih ni mogoče stlačiti samo v en ali drugi blok, da so porazdeljeni tako v enem kot v drugem. Pa še enkrat moram reči, tudi po tej drugi razpravi, da trdno verjamem, da jih je v našem premisleku več. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Pahor. Stališče poslanske skupine italijanske narodnosti bo predstavil Roberto Battelli.
ROBERTO BATTELLI: Hvala lepa, predsednik. Gentile dr. Bajuk! Spoštovani kandidat za prvega ministra! "L'Europa si construisce in casa", "Evropa se gradi doma", je bilo eno mojih gesel na prvih volitvah leta 1990. In moram reči, da mi je bil všeč del vaše predstavitve, ki je govoril o tem, kaj je potrebno narediti in kako konceptualno pristopiti k integraciji Slovenije v Evropsko unijo. Ampak to zame in za mnoge od nas, ki tukaj sedimo, dejansko ni nič novega. Gre, pri tem, kar se dogaja te dni in tudi pri predlogu, da vi prevzamete mandatarstvo, gre za nek, po moje zelo globok razkorak, ki mi ne omogoča, da bi podprl vašo kandidaturo. In gre za vprašanje verodostojnosti pravzaprav tistih strank in političnih opcij, pa tudi ljudi, ki vas predlagajo s takim programom. In bom dal nekaj primerov.
Te stranke so do zadnjega, oziroma velika večina od njih, do zadnjega nasprotovale približevanju Slovenije Evropski uniji. Te stranke so obtožile dr. Drnovška svoj čas, ko je on predlagal, da se spremeni ustava v 68. členu, ki je prepovedoval tujcem lastnino nad nepremičninami v Sloveniji - torej nekaj, kar je v popolnem nasprotju z duhom in smislom evropske integracije - ko je on predlagal spremembo tega, je tukaj doživel od strani teh strank ustavno obtožbo oziroma poskus, da bi se mu sodilo pred ustavnim sodiščem zaradi tega. To so stranke - vi ste govorili o boljši prihodnosti, seveda, za naslednje generacije in to - ampak te stranke so dostikrat dosegle tudi to, da pravzaprav se je v tem državnem zboru vodila bitka za boljšo preteklost, ne za boljši jutri. In vi veste, v tistem smislu: kaj so pa nove generacije naredile za nas nekatere rešitve dejansko bremenijo nove generacije, ne. Vi ste seveda kot človek, ki pozna svet in ki ima širino, naslovili javnost z besedami: "Državljanke in državljani", ampak te stranke so svoj čas sponzorirale predloge, da se odvzame državljanstvo nekaterim. /Nerazumljiv odgovor na pripombo iz klopi./
Kar zadeva seveda spoštovanje do narodnih skupnosti, mnogi v teh strankah - ali pa v celoti - niso nikoli - nikoli! v desetih leti podprle kakšnega predloga za ureditev, po našem ustavnem redu, za ureditev vprašanj narodnih skupnosti. /Odzivanje iz dvorane./ To je res! To je res, in tudi...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi, prosim za mir v dvorani.
ROBERTO BATTELLI: ... /Odzivanje iz poslanskih klopi./ To ni nobena žalitev. Gospod Bajc, vi sami veste, kolikokrat ste pritisnili v prid tem...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Sedaj nastopa kolega Battelli, nato bo pa razprava. Prosim!
ROBERTO BATTELLI: Skratka, gre za vprašanje verodostojnosti. Mislim, da ta verodostojnost bo morala biti pač dokazana.
Kar zadeva pa vaše misli in vaše ideje, jaz sem vesel, da ste "se zgodili" pomladnemu bloku. Res me veseli. Verjamem, da bo vaš doprinos - kako bi rekel - širitvi obzorja zelo dragocen. Zelo dragocen. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Battelli. Ali želi še katera od poslanskih skupin besedo? Stališče poslanske skupne socialdemokratov predstavlja Janez Janša.
JANEZ JANŠA: Ta miza je tako postavljena, da je h govornici omogočen samo še levi pristop. Upam, da ni v tem kakšne simbolike.
Spoštovani gospod predsednik, spoštovani gospod dr. Bajuk, kolegice in kolegi. Ne bi želel ponavljati razlogov, ki smo jih navedli zadnjič v argumentacijo odločitve poslanske skupine Socialdemokratske stranke, da podpre dr. Bajuka za kandidata za mandatarja nove vlade. Vendar pa je nekatere stvari vseeno potrebno dodatno podčrtati, še posebej zato, ker so se nekateri razlogi, ki so se nazadnje, ko smo predlagali dr. Bajuka v prvem krogu glasovanja, ki so se v tem času še bolj izostrili, in nudijo... Prosim svoje kolege iz svoje poslanske skupine, da se malo umirijo, tako da...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: To bo pa brez dvoma zaleglo, kolega Janša.
JANEZ JANŠA: ...se bo lahko to poslušalo. Skratka, želel bi podčrtati nekatere razloge, ki so se v tem času, odkar je minil prvi krog glasovanja, dodatno zaostrili. Razmere, v katerih smo - ne glede na program, ki je bil predstavljen in ki je dober, ki presega to, kar smo doslej slišali v tej dvorani in izza te govornice - razmere so pač takšne, da časovna stiska za iskanje produktivnih rešitev iz politične krize, v kateri smo, v primeru, da predsednika vlade in vlade ne izvolimo, ne obeta, ne daje kakšnih velikih obetov za optimalne rešitve. In to je zagotovo zelo velik razlog za razmislek danes, ko se bo glasovalo o dr. Bajuku.
Ni res, ni res, da je vzrok za to, da je prišlo do vladne krize, združitev neke stranke ali najava izstopa ene stranke iz vlade. To je povod. To je lahko povod, tako kot je bil atentat na Franca Ferdinanda v Sarajevu povod za prvo svetovno vojno, ni pa to bil vzrok. Vzrok za to, da je prišlo do vladne in do začetka politične krize v tej državi, je v dilemi, na kateri se je razdelil ta državni zbor. Ta dilema se pa glasi: ali bo parlament spoštoval ljudsko voljo in odločbo ustavnega sodišča ali pa tega ne bo storil. Na tej dilemi so se stvari zaostrile, ob štirih glasovanjih so se pozicije razčistile in vsi so vlekli poteze, s katerimi so se želeli izogniti temu, da se v tej državi spoštuje ljudska volja. Zato je prišlo do tega, da je celo predsednik vlade, ki je izza te govornice pozival slovensko javnost, da vendarle naj vidi, da razen njega ni nikogar, ki bi znal voditi vlado, predlagal glasovanje o zaupnici. Nekaj, kar se doslej v tem državnem zboru ni še nikoli zgodilo; nekaj, kar je bilo prej tudi nepredstavljivo.
V to potezo dr. Drnovška ni prisilila najava ene stranke, da bo morda izstopila iz vladne koalicije, ker je on vedel tudi za vse tiste pogojnike, ki so bili postavljeni ob tem koraku - kolikor vem, jih je prvi izvedel - ampak so se za ta korak odločili zato, da se skrajša čas, v katerem je možno v tem državnem zboru sprejeti odločitev, ki bo korektna, v skladu z ustavo, ljudsko voljo in odločbo ustavnega sodišča. To je bil ključni vzrok. Vse ostalo so bili povodi, s katerimi se je skušala zamegliti situacija in sprati oziroma prenesti odgovornost na druge. Razmere so takšne, da v primeru, da ta vlada ni izglasovana, ta državni zbor in slovenska politika enostavno ne bosta imela produktivnega časa, v katerem bi našla izhod iz tega položaja.
Jaz tukaj ne pozivam na razum, ker smo še mlada država, osebni in drugi parcialni interesi prevladujejo tudi takrat, ko bi tak poziv moral naleteti na plodna tla. Pozivam pa na to, da se zavedamo posledic ene ali drugačne odločitve. Te "instant" rešitve, ki se ponujajo v zadnjem času, češ da sprememba ustave lahko reši vse probleme. Veste, to je vedno pri roki. V vsakem sistemu, v vsakem političnem sistemu, ki ima ustavo, lahko rešijo vse probleme navidezno, virtualno tako, da spremenijo ustavo. Katerikoli problem se pojavi, če je 2/3 glasov v parlamentu, lahko sprejmejo sklep, da se zapiše v ustavo, da tistega problema ni. In zoper to ne bo nobene pritožbe, ni se možno pritožiti na nobeno sodišče zoper tisto, kar piše v ustavi, vendar pa s tem problem v praksi še vedno obstaja. In tukaj so sedaj - tukaj je en kup prerokov, ki ponujajo takšno rešitev. V tem, v tej situaciji samo takšna rešitev ne prinese nobene rešitve. Nobene rešitve! Ni možno s spremembo ustave za nazaj jemati pravice, ki jih je dajala prejšnja ustava in ki so bile že izkoriščene. Pravica do tega, da 40 tisoč podpisnikov doseže referendum, je še danes ustavna pravica in ta je bila izkoriščena. Referendum je bil, o rezultatih so bili spori, vendar je o tem odločilo ustavno sodišče in zadeva je pravno popolnoma jasna. Lahko se sicer zamegljuje, ampak je - in to vemo vsi, ki sedimo v tej dvorani, in tudi mnogi, ki nas spremljajo - drugače pravno je položaj popolnoma jasen. Če se ga bo skušalo reševati tako, da se bo retroaktivno - se pravi, za nazaj - spreminjalo pravila igre, potem opozarjam vse skupaj na to, da se s tem jemlje v roko meč, ki je nabrušen na obeh straneh. Kdorkoli bo še kdajkoli naprej imel 2/3 večino v tem državnem zboru za kakšno odločitev, retroaktivna odločitev v nasprotju z običajnim pravom, bo lahko to naredil, ker se bo skliceval na to, da je to enkrat že bilo narejeno.
Demokracija predpostavlja pravni red, v katerem ni možno, ko gre za temeljne človekove pravice in svoboščine, retroaktivno spreminjati pravil iger. Ta možnost je v tej slovenski ustavi omejena na posamične primere, ko je to možno narediti z zakonom, vendar nikoli v primerih, ko to posega v človekove pravice. Te možnosti mi nimamo in ne obstaja niti sprememba ustave, kolikor je ta sprememba takšna, da ne upošteva realizirane pravice, ki je bila realizirana v skladu z ustavo. To je položaj, v katerem smo in ni se možno delati, da je enostaven in z glasovanjem "za" ali "proti" mandatarju se bo odločalo - ne toliko o tem, ali bo ta vlada postavljena do konca mandata in kakšna bo, ampak se bo najprej odločalo o tem, ali bo slovenska politika imela na voljo dovolj časa za produktiven razplet krize, do katere je prišlo zato, ker se ustava ni spoštovala doslej, ali pa tega časa ne bo. Od rezultata glasovanja in od, pač, opredelitev posamičnih poslanskih skupin ali strank ali posameznikov se bo pač videlo, za kaj se zavzemajo in v skladu s tem se bo porazdelila tudi odgovornost za nastalo situacijo.
Drugi razlog, zaradi katerega mi podpiramo kandidaturo dr. Bajuka, je v njegovem programu. Kot sem rekel na začetku, ta predstavljeni in danes dopolnjeni program, ki je dolgoročna vizija, to ni program samo za te mesece do konca leta, ker vlada ne bo imela nekaj mesecev mandata, tako kot nekateri govorite - dva ali pa tri; mandat te vlade bo do konstituiranja novega državnega zbora, če bo postavljena. In to je, kakorkoli se lahko o kakšnih drugih stvareh razlikujemo v stališčih, ta čas do konca letošnjega leta - bo eden najbolj pomembnih, najusodnejših časov v zgodovini te slovenske države. Skratka, program, ki je predstavljen, je tudi dolgoročna vizija in jaz mislim, da je prav, da vsak, ki kandidira za predsednika vlade, takšno vizijo predstavi. Mi smo sicer imeli doslej drugačno prakso, ko smo volili zadnjega predsednika vlade, je tukaj za govornico nametal nekaj proračunskih številk in kazalcev, v tistem nastopu ni bilo nobene vizije, ni bilo nobenega programa za štiri leta, samo nekaj suhih številk. Jaz sem takrat na tisto predstavitev dejal, da v tistem programu, da je veliko številk, manjka pa ena stvar: manjkajo ljudje. Iz tistega se ni dalo razbrati, kaj se bo dogajalo z državljani in državljankami te države v tem mandatu. Dalo se je razbrati, kaj naj bi se dogajalo z inflacijo, ni se bo dalo razbrati, kaj se bo dogajalo z ljudmi. V programu, ki je bil predstavljen s strani dr. Bajuka, je ta dimenzija na prvem mestu. Ni vse v številkah in ni vse v inflaciji. Lahko je inflacija procent višja, procent oziroma odstotek nižja; ampak to še nič ne pomeni. Važno je tudi, kakšna je socialna povezanost v družbi - o tem je dr. Bajuk danes govoril v tej predstavitvi, važno je, kako generacije, ki sestavljajo neko družbo, participirajo na tistem, kar se ustvarja. To je temeljno vprašanje. Doslej ga je izza te govornice, razen pri posamičnih zakonih, nismo obravnavali. Sedaj je prvič bil podan nek celovit pogled na to temeljno vprašanje o vsaki družbi. Jaz sem vesel, da je do tega končno enkrat prišlo.
Dr. Bajuk je v tej svoji predstavitvi gradil na modernem pristopu. Del tega modernega pristopa je tudi spoštovanje ustave in pravnega reda. Ni mogoče, ni mogoče imeti ne socialne, ne politične in ne gospodarske stabilnosti, v kolikor se ne spoštuje pravni red. Te stvari so absolutno med seboj povezane.
No, še nekaj. Za to govornico je bilo že rečeno, da bi morala biti neka strpnost, svetovljanskost, odprtost za razlike absolutni pogoj in kriterij za vsakega, ki kandidira za predsednika vlade. To je res. S tem se jaz absolutno strinjam, vendar doslej teh kriterijev še nismo postavili, postavljajo se z nastopom dr. Bajuka. Če bomo te kriterije dobili sedaj kot stalno prakso tudi v naprej, potem je ne glede na izid glasovanja to velik dosežek za to državo in za ta državni zbor.
To, kar je bilo predstavljeno kot program, daleč presega tudi kritike, ki so se pojavile po tem prvem krogu - na žalost, tudi danes - ki so v mnogih pogledih ksenofobične, izhajajo iz nekih dilem, ki jih je moderni svet že zdavnaj povozil; očitati nekomu, da ima dvojno državljanstvo, pomeni, očitati vnaprej vsem Slovencem, ki bomo takrat, ko bomo postali tudi državljani Evropske unije, postali dvojni državljani, da smo neprimerni kandidati. Kategorija državljanstva je danes drugačna, kot je bila v prejšnjem stoletju. Očitki prihajajo s strani, ki je včasih te stvari drugače obračala.
No, na koncu bi rekel še to. Meni se zdi nesmiselno, da tisti, ki pravijo, da kandidata v nobenem primeru ne bodo podprli, ker se zavzemajo za predčasne volitve, tega kandidata pozivajo naj predstavi čim bolj konkretne poglede na to, kako bo delal v šestih, sedmih, osmih mesecih. Po moje nima smisla. Smisel ima prepričevati tiste, ki pravijo, da se bodo odločali na podlagi argumentov. Je pa popolnoma neprepričljivo, če nekdo, ko pride za to govornico, najprej pravi, da kandidata v nobenem primeru on in njegovi poslanci ne bodo podprli, potem ga pa poziva, naj pojasni vse, kaj bo naredil. To je tako - precej dvolično.
Na koncu bi še enkrat apeliral na vse, ne bi vas pozival k razumu, bi pa apeliral na vse, da ko boste glasovali, da imate pred očmi tisti člen ustave, ki je bil za to govornico velikokrat citiran - in to v različnih kombinacijah in kot argumentacija v različne smeri - da je poslanec nekdo, ki odloča tudi po svoji vesti, ali predvsem po svoji vesti in da je poslanec vsega ljudstva. Kajti, celotno ljudstvo bo čutilo posledice napačne odločitve. Celotno ljudstvo! In tisti, ki glasujemo v tem državnem zboru, nase prevzemamo to odgovornost. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Janša. Ali želi besedo še katera od poslanskih skupin? (Ne želi.) Prehajamo na... Želi? Stališče poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije predstavlja kolega Anton Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Spoštovane poslanke in poslanci, cenjeni kolegi. Za nas so se izčrpale možnosti, da bi kakorkoli dokončali celotno štiriletno mandatno obdobje. Glasovanje o zaupnici je bilo izsiljeno nezaupnica je izglasovana. Mi smo poizkušali preprečiti to s pogovori, z dogovori, z raznimi opozorili, da je potrebno za državo storiti kar največ in postavljali vedno v ospredje dogovorjene stvari med političnimi strankami, zastopane v parlamentu. To se ni zgodilo.
Ob tem bi seveda lahko govoril tudi o predstavljenem programu, o tem, kar je bilo zadnjič ob prvem glasovanju tukaj postavljeno kot odprto, pa nismo dobili odgovorov na to, ampak o tem ne bom govoril - tudi zadnjič nisem govoril, ne o kandidatu ne o njegovem programu - ampak o tem, kaj je v tem trenutku najbolj pomembno za Slovenijo.
In, drage gospe in gospodje, v zadnjih tednih se velik ogovori o legitimnosti. Pod vprašajem naj bi bile predčasne volitve, o katerih pa v resnici odločamo danes. Nekateri grozijo z bojkotom, drugi nas pozivajo, naj domnevno sporne predčasne volitve preprečimo z izvolitvijo novega mandatarja. Vendar o legitimnosti volitev ne odločamo mi in ne odločajo... - odločamo, seveda, mi in ne odločajo oni, ki to ponujajo. Prav tako nismo mi, poslanci in poslanke, tisti, ki bomo volitvam podelili legitimnost ali pa ne. Ta pravica in pristojnost je od vedno na strani ljudstva, na strani državljank in državljanov, volivk in volivcev, ki bodo svojo udeležbo na volitvah in s svojim glasom, ki bo prenesel njihovo avtentično voljo, podelili polno legitimnost novemu parlamentu in vsem institucijam v tej državi z vlado na čelu, ki bodo vzpostavile nove moči in bodo v novi podobi in bodo, seveda, dale s tem tudi novo legitimnost.
Danes več kot polovica tega ljudstva po javnomnenjskih raziskavah meni, da so predčasne volitve najbolj legitimen izhod iz politične blokade, ki so jo povzročili bolj ali manj posrečeni premiki znotraj našega političnega zemljevida. Več kot 2/3 tega ljudstva se ima namen udeležiti teh predčasnih volitev, izkoristiti svojo temeljno ustavno aktivno volilno pravico in odločiti o prihodnji oblasti te države. Nihče jim nima pravice odvzeti te možnosti niti odložiti priložnosti. To, natanko to bi bilo nelegitimno dejanje prve kategorije in mislim, da se moramo tega izogniti. In o tem teče beseda danes! Ne predčasne volitve, ampak izvolitev novega mandatarja in oblikovanje neke prehodne vlade, to je bistveno najbolj nelegitimno početje, kot pa kaj drugega. To je tista senca, tisti madež, ki ga mora danes parlament zavrniti. V tem je poslanstvo nas poslancev.
Zakaj je ponoven poskus, s katerim imamo danes opravka, po moje nelegitimen? Prvič zato, ker je njegov očiten namen preprečiti ljudstvu, volivkam in volivcem, da odločijo o zadevi, o kateri so najbolj poklicani in pristojni, da odločijo o novi podobi oblasti v Sloveniji. Po združitvi krščanskih demokratov in slovenske ljudske stranke imamo nov politični zemljevid in bi bilo že zaradi tega treba iti na volitve. Predlagatelji novega mandatarja očitno potrebujejo čas. Ne čas, da bi v njem država hitreje napredovala k evropskemu projektu, ampak čas, da se strankarsko konsolidirajo, povežejo, pripravijo na jesenske volitve. To jih zanima, ne Evropa. In, seveda, v tem delu so predstavitve kandidata neprepričljive. Kdor ne verjame tega, naj si prebere intervju gospoda Janeza Janše, kjer naravnost pove: v morebitno vlado dr. Bajuka ne bo šel, ker mora pripravljati stranko na volitve. Res lepa državotvornost oziroma kot pravijo v SDS - razlika med državnikom in politikom. To sem slišal za to govornico.
Drugič zato, ker se skuša podporo zanj - torej za kandidata za mandatarja - pridobiti na netransparenten način. Manjkajoče glasove podpore naj bi dobili tako, da bi se nekdo skril, manjkal, bil odsoten v znamenitem tretjem krogu. Odsotnost naj bi se izplačala. Zato so na delu razne pritlehne obljube: na razpolago naj bi bil dosje o protagonistih trgovine z orožjem; za podporo dr. Bajuka naj bi zagovorniki večinskega sistema nanj pozabili in zagotavljajo, da bodo poskrbeli za ohranitev proporcionalnega volilnega sistema; izračunali so celo, koliko plač - seveda bruto - naj bi poslanci uživali do konca mandata in podobno. V zadnjih mesecih smo bili poslanci pogosto podvrženi očitkom, da se bojimo volilnega sistema, ki naj bi bil nenaklonjen poslanskim privilegijem. Resnica je, da je večinski sistem naklonjen strankam, ne pa volivcem ali komurkoli drugemu. Strah naj bi nas bilo za poslanske stolčke, za nacionalne liste, domnevne privilegije in podobno. Te očitke in žaljivke smo sproti zavračali. Danes imamo priložnost, da to storimo na najbolj dostojanstven način, da dokažemo, v čem je poslanstvo nas, poslancev; da imamo čast, da imamo vest in ime. Pokažimo, da interesi države niso naprodaj za pet plač, pa čeprav je nekatere stranke očitno zelo strah pred volitvami, pred sodbo ljudstva, ki jim jo bo na volitvah izreklo.
Odločitev o prostovoljnem koncu mandata ni lahka za nikogar izmed nas, prav gotovo. Ravno zato je toliko vredna in, seveda, velja največ. Zato smo se tudi v LDS odločili, da storimo ta skrajni korak in se izročimo najbolj legitimni presoji ljudi, vseh državljank in državljanov Republike Slovenije. To bodo cenili najbolj. Hvala in srečno na volitvah!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Anderlič. S tem smo izčrpali nastop poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Imam pet pisnih prijav, ostale razprave pa so omenjene na 5 minut. /Odziv iz poslanske klopi./ Nekoliko kasno. 5-minutne razprave. Kolega Juri? Želi še kdo se prijaviti? Torej, sedem pisnih prijav, ostale razprave pa so petminutne. Prvemu dajem besedo kolegu Hvalici, pripravi naj se kolega Peterle. Prosim!
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi, dr. Bajuk, kandidat za mandatarja, gospe in gospodje. Malo tesen je danes dostop do te govornice, ne vem, zakaj...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: To bomo uredili, kolega Hvalica.
IVO HVALICA: ...No, ampak jaz sem se spravil in tudi pravočasno prijavil.
Spoštovane kolegice in kolegi, nenavadno je pravzaprav to, kar se je dogajalo v teh dnevih pred drugim krogom. Prelistajte časopise za dva, tri dni nazaj. V glavnem so se naši vrli novinarji ukvarjali z italijansko vladno krizo. Tam se je tudi relativno hitro rešila zaradi preprostega dejstva, ker je predsednik države našel ustreznega mandatarja. Naš predsednik države, žal, tega ni naredil: ni naredil v prvem krogu, ni naredil v drugem krogu. V drugem krogu si dovoli celo poslati v državni zbor dopis, kjer pravi, da v primeru, če državnemu zboru v roku, ki ga določa ustava, ne bo uspelo izvoliti predsednika vlade s prepričljivo večino, bolje čimprej prepustiti odločitev državljankam in državljanom, da z volitvami izpovejo svojo voljo itn. Dve stvari sta to.
Prvič, on ni izkoristil svojega mandata kot predsednik države; in drugič, mimogrede tu govori tudi o izvolitvi predsednika vlade s prepričljivo večino, kot da bi bil prejšnji izvoljen s prepričljivo večino. Izvoljen je bil z glasom Cirila Pucka in vemo natančno, s kakšno večino je bil izvoljen. Torej, to je neokusno.
Ampak nekaj drugega je. Glejte. Elementarno pravilo v vsaki parlamentarni demokraciji je, da se z vsemi sredstvi poskuša legislatura, mandat opraviti do konca. To je cilj vsakega državnika v Evropi. Tu naš predsednik države ravna neevropsko. Torej, tam ima neke interese - ne. No, navsezadnje jih tudi pove - govori o volitvah. Človeka to čudi. Neverjetno čudi, ker glejte: volitve v normalnem roku so normalne, predčasne so pa predčasne. Predčasne pomenijo, pač, nekaj nenormalnega. Človek se neverjetno čudi in venomer, s komerkoli sem govoril te dni - smo bili na velikonočnih praznikih, srečal sem se tudi z ljudmi v zamejstvu in ljudje ne morejo razumeti, da naš predsednik države ne predlaga mandatarja. Zdaj se človek vpraša - in jaz se sprašujem - zakaj ga ni predlagal: ali nobenemu ne zaupa ali pa nihče njemu ne zaupa. Razloga sta lahko samo ta dva. Oboje je slabo. Če nima nobenega, ki bi mu zaupal - to, oprostite, potem bi se moral predsednik države vprašati, kaj je s tem. Nobenega ne morem prepričati, da pride po večino kot kandidat za mandatarja v parlament. Če njemu nihče ne zaupa - in očitno mu ne - je pa tudi velik problem. Tu se postavlja pa problem za še kakšne druge volitve! Ker glejte, verjemite mi, pobrskal sem te dni po kroniki - da ne rečem po zgodovini - evropskih parlamentov: takšnega primera ni. Torej je to nekaj abnormalnega. In to abnormalnost je povzročil - nihče drug kot predsednik države.
Vi dobro veste, da ima on prednost po našem poslovniku: najprej predsednik države, potem poslanska skupina, potem 10 poslancev. Ni tega opravil v prvem primeru za prvi krog; imel je priliko narediti, kot jaz temu mirno lahko rečem, popravni izpit. Ni šel niti na popravni izpit! A je res zdaj že ta zadeva tako spolitizirana, da nastopa pravzaprav že predsednik države - torej - k siljenju za predčasne volitve z vsemi orožji, tudi z načini, ki niso običajni v parlamentarnih demokracijah?
Jaz sem se čudil in se čudim, kako slovenska javnost, predvsem tisti, ki servisirajo slovensko javnost - mediji - niso tega zaznali, niso tega okarakterizirali, niso tega tudi - bom rekel pogojno rečeno - napadli, niso tudi tega terjali - na nek način, kot javnost - od predsednika slovenske države. Torej, predsednik slovenske države gre zavestno v neko abnormalnost, ker sili v predčasne volitve. Tu ne gre za to, kakšen sistem bo itd., gre zgolj samo za neizpodbitno dejstvo. Jasno je, da zadaj so tudi igre, da bi bile volitve po sedanjem sistemu, ampak jaz o tem ne bom govoril, ker je to zadnje čase tako rekoč na ustih vsakega, ki se s politiko ukvarja. Je pa, milo rečeno - in tega ne bom nehal ponavljati - to, kar si je privoščil predsednik slovenske države, nenavadno.
Torej, slej ko prej je edini kandidat dr. Bajuk. Kar mene osebno, zelo osebno ob tej kandidaturi moti, je to, kako nasprotniki dr. Bajuka uporabljajo za Slovence v zamejstvu in po svetu neprimerne besede za govornico državnega zbora. Sam se ukvarjam s tem problemom, torej z zamejci v zamejstvu in po svetu, že dva mandata. V prejšnjem mandatu smo sicer imeli zgolj skupino znotraj odbora za mednarodne odnose, v tem mandatu - hvala bogu - tudi komisijo. Veliko, moram reči, smo naredili, ker je to prvič, da smo imeli to komisijo v tem mandatu, tudi danes smo imeli v zvezi s tem pred sejo državnega zbora sejo naše komisije, kjer poskušamo do konca in ne tako kot nekateri, ki že vidijo parlament v razpustu, pri čemer ne pomislijo, da bo prenehal mandat temu parlamentu šele z dnem, ko bo izvoljen nov parlament. Torej, v tej komisiji se ukvarjamo predvsem s tem, kako bi ohranili slovenski živelj v zamejstvu in po svetu. Za zamejstvo so kolikor toliko strategije jasne; s padcem evropskih meja to ne bo več samo enoten kulturni prostor, ampak bo dobesedno enotni prostor. Meje Slovenije se bodo, če bomo seveda znali ohraniti to zamejstvo, nenadoma razširile do tistih poslednjih točk, oporišč, kjer živijo in še vedno govorijo, delajo in molijo Slovenci v zamejstvu. Hujše je pri zadevi, torej, Slovencev po svetu. Skupaj z nekaterimi kolegi sem predlagatelj zakona, ki se imenuje Predlog zakona o Slovencih v zamejstvu in po svetu brez slovenskega državljanstva, ker se trudimo, da celo tistim, ki nimajo slovenskega državljanstva, ki nimajo dvojnega državljanstva, damo neke pravice, neke pravice, ki jim - po mojem trdnem prepričanju in tudi po prepričanju nekaterih mojih kolegov - pripadajo. Slovenci smo premajhen nacionalni korpus, ki bi si lahko dovolili, da še tako majhno in zanemarljivo število Slovencev zapusti to matično, se izgubi, se asimilira; skratka za večno odide iz narodovega telesa. In prav v tem kontekstu moram reči, da me silno moti, kako ljudje poizkušajo na vsak način napasti kandidata zgolj zaradi tega, ker prihaja iz korpusa Slovencev po svetu. Ne brigajo jih drugi argumenti, ne briga jih predstavljeni program, ne briga jih sposobnost kandidata, ne briga jih svetovljanstvo kandidata. Ne! Prihaja od zunaj, ne bo nam solil pamet, posebno DeSUS-u ne, ker oni so najpametnejši, in je to zelo žalostno. Tako je bilo razbrati iz nastopa vodje poslanske skupine.
No, ta si je mimogrede privoščil, ko sem že pri tem, tudi to, da je razvrednotil tudi državni zbor vis-a-vis ljudi, ki eventualno danes to poslušajo ali pa, ki bodo kaj prebrali o tem. Saj je rekel, nič manj kot, da bomo imeli dva meseca počitnic. Jaz ne vem, kdaj je že kdo v državnem zboru imeli dva meseca počitnic, jaz nikdar nisem imel niti celega meseca, vam zagotavljam, da ne: ali so bile volitve ali pa niso bile, pa sem tu 8. leto. Ampak tako, ne, lepo je kar reči: dva meseca počitnic bo itd. Ne! Kdor je sledil politiko tudi prej, kdor je bil v tem parlamentu že v prejšnjem mandatu, ve, da vlada dela tekoče posle sicer, ampak do konstituiranja nove vlade. To pa traja precej časa in ravno zaradi tega so predčasne volitve neproduktivne. To so ugotovili v Avstriji in so ugotovili tudi v Italiji.
Poglejte, tam je opozicija, ki je zelo močno dvignila lastno samozavest, odkar je zmagala - recimo temu - na deželnih volitvah. Pri nas sploh nobenega ne briga, kakšni so rezultati na občinskih volitvah, ker če bi bili ti merodajni, tako kot so po svetu, potem bi morali mi že pred dvema letoma narediti prenovo vlade. To nedvoumno drži! Potegnite številke in boste videli! Poglejte, v Italiji zaradi neuspeha levice na deželnih volitvah pade vlada; brez da bi ga kdo silil, je mandatar šel do predsednika države, mu dal ostavko, ta jo je sprejel in takoj imenoval novega mandatarja in če se ne motim, bo danes ali jutri vlada prisegla. Mi pa se gremo antievropsko politiko; torej, ja ustvarjati neke posebne razmere in k temu poziva celo predsednik države in to je nerazumljivo. Oprostite, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, doktor kandidat, če bi predsednik države predlagal svojega kandidata, bi pač razpravljali o tistem kandidatu. Ampak ni ga junaka, izgleda! Izgleda, da so se vsi ustrašili, pa mogoče bi ga tu našel, kaj jaz vem, saj ima en kup prijateljev, ne! Ni ga bilo. Kaj naj ob tem rečem? Kaj naj ob tem rečem!? Imamo enega kandidata; kandidata, ki se je tu predstavil, kandidat, ki je pokazal vso svojo dimenzijo - širino in višino. Malo je takšnih kandidatov bilo do sedaj, gledano vsebinsko, gledano s kvalitetne strani, seveda je pa drugo politični predznak.
Ampak kakorkoli že, pred seboj, spoštovane kolegice in kolegi, imamo uglednega, dostojnega, verodostojnega kandidata, ki bi lahko tudi v teh nekaj mesecih dal tej prehodni vladi nek kurz, nek evropski kurz, ki ga ta država potrebuje. Verjetno ste tudi sami zaznali, da je dr. Drnovšek naveličan. Očitno je naveličan. Tu govoriti o tem, da se je izsilila nezaupnica itn. - ne vem, če je to temu tako. Jaz bi rekel bolj, da je dr. Drnovšek bil v tem primeru maščevalen, potem ko je Slovenska ljudska stranka napovedala, da bo 15. aprila izstopila iz vlade, in potem, ko je to tudi naredila, se je hotel, pač, maščevati. Si je mislil: nič ne bo od tega, jih bom rajše jaz ven zabrisal. Dobro, tudi to je politično! Tudi to je politično! Vprašanje pa je, vprašanje pa je, spoštovane kolegice in kolegi, če je to svetovljansko, če je to evropsko. /Odziv iz klopi./ Ne, ne. Ne, ne. Kar naj mi kdo od vas pove, zadnjih dvajset let, recimo, pa lahko sežete tudi nazaj trideset let, v evropski praksi kakšen tak primer. Pridite pridite! Povejte mi, citirajte in bom zelo zadovoljen. Ne, ne. Ne! To ni dimenzija. To je pač način, kakršnega ima dr. Drnovšek.
Ko govorim o dr. Drnovšku, pa si ne morem kaj, da se mi ne vsiljuje še neka druga asociacija. Poglejte. Kandidat dr. Bajuk prihaja iz takšnih logov, v kakršne dr. Drnovšek želi iti! To je že nekajkrat povedal. Vidite, kako je včasih čudna situacija. Dr. Bajuk izhaja iz okolja, v katerega dr. Drnovšek želi. Vedno je izražal, vedno je izražal te želje in vedno so bile te špekulacije. Torej, po raznih srečanjih v Davosu se je vedno govorilo, kako dr. Drnovšek pripravlja, pač, svojo bodočnost v nekih visokih evropskih institucijah, če že ne tudi ameriških ali medameriških in tudi svetovnih. Samo prostora je silno malo. In morate priznati, ob vsem spoštovanju dr. Drnovška - jaz z njim čisto normalno komuniciram in sem zadovoljen, da je tako - da je pa, čisto tako, bi rekel, kot persona, pa le precej oddaljen od takšnih ciljev, ki so zanj - po moje - nerealno postavljeni, ali pa mu jih je kdo namestil, da bi ga potem, ko bodo zajtrki na magistratu opravljeni, oddaljil iz slovenske politike. Kakorkoli že... Gospod predsednik, v prvi vrsti tu, nekdo dela grimase in daja pripombe, to je stara navada, ampak vas samo opozarjam, da se to dogaja in to ni primerno. Ampak me ne moti, samo sem vas hotel opozoriti. /Odziv iz kolopi./ Tako je. No, to slišimo še naprej. Ampak tako je. Pač, se pač promovira za šefa delegacije v skupščini NATA na ta evropski način, to je pač njegov stil.
Jaz tu ne morem še mimo nečesa: mimo nastopa poslanca Battellija, predstavnika italijanske narodnosti. Glejte, jaz sem že povedal za to govornico, da je dr. Battelli, da je gospod Battelli - pardon, pardon - že enkrat pogojil s svojim glasom vrsto vlade. Tokrat jaz moram povedati nekaj: da če bi poslanec Battelli - ali pa bom drugače rekel: če bi eventualni slovenski poslanec v rimskem parlamentu nastopil tako, kot je poslanec Battelli nastopil tu, ga nesejo ven; s tem, da ne vem, v kakšni dimenziji bi ven prišel. Vam garantiram, poznavajoč razmere, da bi se to zgodilo! Ampak jasno, zdaj vam pride prav, ker ste ga tako pogojili, ker ni vezan na nobena navodila, ampak to dela iz trdnega prepričanja, da je vseh tri tisoč italijanskih državljanov, ki so ga izvolili, za to, da se pač ne izvoli za mandatarja nekoga - Slovenca, trdnega, zavestnega Slovenca, vzgojenega Slovenca, ki prihaja iz Argentine. To je žalostno. To sem moral povedati, ker mi to veleva notranjost - brez navodil.
Torej, jaz bom zaključil in bom rekel, še enkrat: predčasno ni normalno, vsak državnik, vsak predsednik države si prizadeva napolniti, izpolniti, dokončati legislaturo. To je neizpodbitno dejstvo in zato je vse, kar je izven tega, lahko tudi za evropske razmere problematično. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, dr. Ciril Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Gospod Hvalica je tukaj govoril o neevropskem delovanju predsednika republike oziroma je predsednika republike označil, da je to ravnanje neevropsko. Jaz bi navedel protiargumente. Poglejte - ne seveda za to trditev, ker je stvar precej neoprijemljiva - ampak dejstvo je, da je šef države v vsaki parlamentarni demokraciji dolžan delati v skladu z ustavo in načeli parlamentarnega sistema, ki ga pri nas poznamo. Jaz sem se v zadnjih tednih s tem ukvarjal na strokovni ravni, zlasti z izkušnjami - poleg slovenskih - z izkušnjami v sosednji Italiji, sosednji Avstriji, na Češkem in v Nemčiji. Veliko razlogov, da sem izbral ravno te države, ker imajo podobno ureditev in ker se tudi tam marsikaj tudi ta trenutek dogaja; za Avstrijo veste, za Italijo veste, za Češko najbrž veste, da ima trenutno manjšinsko vlado in da je šla na predčasne volitve, da je skrajšala mandat v prejšnjem mandatu.
S tega vidika bi rad povedal, pač, svoj pogled na to, kakšna je vloga šefa države. Po naši ustavi, 111. člen, je predsednik republike dolžan po posvetovanju z vodji poslanskih skupin predložiti državnemu zboru kandidata za predsednika vlade. To besedo "dolžan" sem sam dodal. Tukaj samo piše, da predloži. Kaj pomeni to: "po posvetovanju z vodji poslanskih skupin" in kaj je namen tega posvetovanja? To posvetovanje je dvakrat, če sem dobro informiran, predsednik republike, gospod Kučan tudi v našem primeru naredil. Namen tega posvetovanja je, da ugotovi, ali ima kakšen kandidat potrebno večino. Potrebna večina pred tretjim krogom pa je večina 46 glasov, absolutna večina vseh poslancev. V teoriji, v ustavno pravni teoriji se šteje, da mora predsednik republike biti nevtralen in da mora zavzeti tako imenovano stališče pozitivne nevtralnosti. Ne sme povzročati ustavne krize, stati mora za predsednikom vlade, dokler ta predsednik vlade uživa večinsko zaupanje v parlamentu. Ko to večinsko zaupanje izgubi, je seveda predsednik republike tisti, ki mora skrbeti za stabilnost države; in takrat je pred dvema izboroma. Ena izbira so predčasne volitve in druga izbira je, predlagati novega mandatarja. Ko je gospod Berlusconi odstopil in terjal predčasne volitve, predsednik države v sosednji Italiji ni hotel tega poslušati, ampak je predlagal novega kandidata, kot se je danes zavzemal gospod Hvalica za naš primer. V drugih primerih pa je ravnal drugače. Skratka, njegova - on je razvezan te pozitivne nevtralnosti v tej situaciji, mora skrbeti za to, da bi se poiskala najboljša rešitev za državo, ta najboljša rešitev je pa v nekem trenutku lahko predlaganje novega kandidata, ki dokonča mandat, v drugem primeru pa so to lahko predčasne volitve. Od česa je to odvisno? Odvisno je predvsem od ocene, ali uživa kakšen kandidat zaupanje. Se pravi, če bi ta državni zbor izvolil sedaj nekega kandidata s 46 ali več glasovi, bi s tem pokazal, da ali predsednik republike ni dobro ocenil situacijo ali pa vodje poslanskih skupin niso dobro ocenili, komu utegnejo dati podporo. Skratka; tisto, kar iz ustavnopravne ureditve pri nas velja, kar velja iz načel parlamentarizma v državah, ki sem jih omenil, se pravi, v evropskih republikah, ki imajo parlamentarne sisteme, je ravno to, da je dolžnost šefa države v situaciji, ko pride do vladne krize, ko vlada izgubi večinsko zaupanje v parlamentu, da se znajde pred dilemo in da pri tem odloči, ali se bo odločil za predčasne volitve ali bo pa predlagal kandidata za predsednika nove vlade. Ena in druga rešitev sta tukaj - gledano teoretično, gledano politično, nevtralno - enakovredni. Jaz mislim, da je dolžan predlagati kandidata za novega predsednika, če vidi, da kdorkoli izpolnjuje ta pogoj, če bo kdorkoli dobil večinsko podporo; in da je dolžan si prizadevati za predčasne volitve, če ugotovi, da takšnega kandidata ni.
V naši ureditvi je, kar je precej neobičajno, vladalo v času pisanja ustave precejšnje nezaupanje do možnih kandidatov za predsednika republike in smo se zelo zavarovali oziroma se je ustava zelo zavarovala. Če naredi predsednik republike napako in ne predlaga kandidata, seveda to ne bo nobena velika škoda za državo, ker lahko kandidata predlaga tudi poslanska skupina ali pa deset poslancev. Dokler pa, seveda, noben kandidat tega ne uživa, ni na noben način mogoče trditi, da je bilo kakšno ravnanje neevropsko, še manj pa skladno z našo ustavno ureditvijo in z načeli parlamentarnega sistema. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika na repliko, Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Človek bi pričakoval bolj kvalificirano trditev s strani nekoga, ki to pozna. Ne samo to, da predsednik države ni predlagal kandidata; v tem času je nastalo vendar tudi nekaj drugega v tem državnem zboru - dobili smo novo stranko relativne večine. Mora predsednik države stranki relativne večine v parlamentu, torej, dati mandat. Lepo vas prosim, jaz ne vem, ali ste vse življenje brali samo komunikeje CK-ja ali ste sledili tudi evropsko politiko? Če tega ne veste, poslanec Ribičič, oprostite, je dovolj žalostno. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Hvalica. Zadnji del vašega stavka je bil žaljiv do kolega Ribičiča. Prosim, da na ta način ne nadaljujemo. Replika, kolega Kopač, kolega dr. Ribičič za njim.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. Čisto kratko pojasnilo, res v slogu replike. Gospod Hvalica je omenil, "predsednik države bi moral dati mandat stranki relativne večine". Naj omenim volitve leta 1990, ko sicer nismo imeli predsednika države, imeli smo pa predsedstvo. Takrat je bila ZSMS, stranka pač z imenom ZSMS, bivša Zveza socialistične mladine Slovenije, današnja Liberalna demokracija Slovenije, največja posamična stranka v parlamentu, pa seveda ni dobila mandata, pač pa je mandat dobila druga grupacija. In, treba pa je vedeti, da takrat ZSMS ni bila sposobna ponuditi podpore enega glasu več kot polovice v parlamentu za to, da bi sploh lahko predlagala mandatarja. In zato seveda tudi takrat ni dobila tega mandata. Tako kot se pač danes dogaja v tem primeru, saj mehanizmi so zmeraj podobni, tukaj ali kje drugje v Evropi ali po svetu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika dr. Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Nimam potrebe replicirati gospodu Hvalici, ker je to kolega Kopač naredil korektno. Ravno na to sem hotel opozoriti. Samo, sedaj pa repliciram gospodu Kopaču, ker največ glasov na volitvah leta 1990 je dobila stranka, ki sem jo jaz takrat vodil. Lahko zaupate temu, da vem koliko je dobila moja stranka. Res pa je, da je pozneje tekom mandata zaradi prestopanja nekaterih poslancev in neodvisnih poslancev itn., se dogodilo, da je na koncu najmočnejša stranka recimo sredi mandata postala sedanja LDS. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika Ivo Hvalica. Mislim, da je pojasnjeno sedaj.
IVO HVALICA: Hvala lepa gospod predsednik. Repliciram in potem odneham. Obema predgovornikoma, da pozabljata, da je pa na drugi strani bila predvolilna koalicija Demos. V tem primeru je pa ravnanje drugače. Jaz ne vem, kako je mogoče tako pozabiti. Res, da je preteklo šele 10 let, ampak spomin na Demos je slej kot prej živ. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Zaključili smo to verigo replik. Razpravljal bo kolega Peterle, za njim dr. Franc Zagožen.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa gospod predsednik za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gospod kandidat za mandatarja dr. Andrej Bajuk, gospe in gospodje! Pred dobrimi tremi leti, je pet od sedmih parlamentarnih strank podprlo za mandatarja dr. Janeza Drnovška. Tri leta kasneje sta samo še dve stranki glasovali za zaupnico njegovi vladi. V treh letih izreden oziroma bi rekli izjemen premik ob tako imenovani najboljši vladi pod vladavino liberalne demokracije. Rad bi še bolj poudaril, kot je bilo to že povedano. Padec Drnovškove vlade ni vzrok politični krizi ali krizi vladanja, ampak je to samo logičen zaključek več let trajajoče krize, v kateri so vedno veljala samo pravila močnejšega, manjšinski partner je seveda kratko vlekel.
Dovolite samo nekaj že znanih indikatorjev te krize, zaradi katerih bi odgovoren predsednik vlade odstopil, ne da bi vezal katerokoli svojo odločitev ali namen z glasovanjem o zaupnici ali o nezaupnici. Ključna stvar, o kateri tukaj govorimo in o kateri je govoril že drugič v predstavitvenem nastopu kandidat za mandatarja dr. Bajuk, je sposobnost Slovenije, da sledi lastni odločitvi za vstop v Evropsko zvezo.
Vlada pod vodstvom dr. Janeza Drnovška nekaterih stvari ni dosegla v 70 procentih v tem času, nekaterih niti v 60 procentih in podzakonski akti so najmanj pomembni, kot so sami zakoni, ker je od njih odvisno delovanje celotnega pravnega reda. Na nekaterih področjih samo 54 procentov uresničitve, torej pri takih procentih, bi moral odgovoren predsednik vlade odstopiti in reči, oprostite, ne gre, taki kot smo, pač tega ne moremo narediti, izberite si druge, če hočete, da ne zamudimo na naši poti v Evropsko zvezo.
Da ne omenjam štirikratnega minusa v državni blagajni, česar do leta 1996 ni bilo, vrtoglavega zadolževanja za 30 procentov, če se ne motim v zadnjem letu, vse dražja država, milijarda dolarjev več uvoza kot izvoza, stagnacija konkurenčnosti. Gospe in gospodje, če ni to, če ni to podatek o tem, da drsimo v veliko krizo, potem nam nič ne more pomagati. In to je, ti indikatorji, da ne bi nadaljeval s kakšnimi drugimi, ti indikatorji kažejo, da se je začela spet stara jugoslovanska politika. Ne prihranimo nič, ker je denarja zmanjkalo, se zadolžujemo, zadolžujemo in s čedalje dražjo državo. Torej mi imamo danes tukaj še enkrat priliko, upam, da je ne bo treba ponavljati, ponovno priliko, da se odločimo, ali zdrs v balkanski kaos zadolževanja in brezpravja, v kar vodi taka politika, ali pa po poti pravne države v evropsko kakovost življenja. Izbira je povsem, povsem jasna. Oziroma alternative so jasne.
Izvolitev mandatarja omogoča postavitev vlade in politično stabilizacijo ter konec krize vodenja te države, to pomeni tudi ohranitev Slovenije v prvem krogu kandidatk za vstop v Evropsko zvezo, ker bi se vlada lahko, poudarjeno in pospešeno ukvarjala z evropskimi zadevami in tako še lahko vplivala na oceno evropske komisije o napredku Slovenije na poti v Evropsko zvezo, glede na to, da se bo v začetku julija delal osnutek tega poročila. Se pravi, imamo ključne mesece, ko ne bi smelo biti vladne letargije in opazovanja, kaj se bo v parlamentu zgodilo, ampak bi morali tisti, ki so jim bile naloge že razdeljene, pod dobrim vodenjem, pod dobro koordinacijo, izpeljati zadeve, kar zadeva zakonov in podzakonskih aktov in dokazati parlamentu in Bruslju, da smo dobro pripravljeni.
In seveda, izvolitev mandatarja omogoča tudi to, da bomo v skladu sami z lastno pravno državo in da se bo glede volilnega sistema, glede katerega imamo pred seboj, mislim da vsaj še tri vložene zakonske predloge, lahko končno odvilo v skladu z ljudsko voljo in ustavnim redom. Jaz sem prepričan, da nespoštovanje pravne države, kar nam je pokazal že tudi primer Slovaške, ko je šlo za vprašanje, kako je bil izvoljen eden od poslancev, torej če je Bruselj na kaj občutljiv, je občutljiv na pravno državo. Zato je funkcioniranje demokracije zapisano v tako imenovani kopenhagenski prvi košarici. Tukaj se zdaj vprašanje postavlja, bolj kot regulacija finančnega trga in take zadeve. In če pri nas ne bo pravni red spoštovan, gospe in gospodje, ne bomo prišli v drugo skupino držav, mi bomo pristali na repu ali zunaj, ker če pravni red ne deluje, ne moremo kandidirati naprej za vstop v Evropsko zvezo in nam noben makroekonomski indikator ne bo nič pomagal. In jaz povsem razumem, zakaj taka kritika na mandatarja, ki je predstavil zelo dober program. Bajuk je nevaren za to državo oziroma za te, ki izsiljujejo predčasne volitve. Nevaren predvsem zato, ker vztraja na pravni državi, ker vztraja dosledno oziroma bi rekel absolutno in če ste brali prvo predstavitev ali to, kar je povedal za časopise in televizijo, v ospredju je pravna država, ker je od nje odvisno tudi naše vstopanje v Evropsko zvezo in tudi naš napredek na gospodarskem področju. Mene ne čudi, da je bil v gospodarstvu tako pozitiven odmev na njegov nastop, pa ne samo zato, ker je govoril spoštovani Jožko Čuk, predsednik Gospodarske zbornice po televiziji v tej smeri. Gospodarstvo hoče pravno državo, ker sicer je zelo na trhlih temeljih vse, kar počne. Jaz imam dovolj stika, da lahko to verodostojno trdim.
In še tole bi rekel. Gospod kandidat je seveda nastopil z vsem, s čimer je treba tukaj nastopiti. Jaz sem zelo vesel, da je nastopil z vizijo in da je iz perspektive večih let pogledal na tega pol leta ali šest ali sedem mesecev, kolikor bi trajala prehodna vlada in sem prepričan, če ne bi tega naredil, bi mu rekli ta isti ljudje, ki ga kritizirajo, da ne ve za kaj gre, da nima vizije, da nima strategije, poznamo te "flavze", ki se tukaj ponavljajo. In kaj je še pri njem? Povsem urejeno je povedal, katere so prioritete, evropska zveza, pravna država, gospodarstvo, socialno, tržno gospodarstvo oziroma socialna občutljivost, kar je danes bolj okrepljeno povedal kot zadnjič in to je to, kar je treba podpreti in s čimer gremo lahko naprej.
Dovolite, da še sam rečem nekaj besed o pismu, ki ga je naslovil predsednik države, gospod Milan Kučan, državnemu zboru 21. aprila. K temu, kar je bilo že povedanega, bi jaz povedal dvoje. Prvič, gospod predsednik v tem pismu ne govori prav nič o spoštovanju ustavnega reda, ljudske volje oziroma pravnega reda, vse njegovo pismo je usmerjeno v predčasne volitve. Moram reči, da me to, kako bi rekel, ne čudi, kajti predsednik države se ni prvič postavil samo na eno stran političnega telesa Slovenije, to ni prvič in to pot je naredil še nekaj drugega, kar mislim, da je pravzaprav še hujše od tega, kar je naredil na začetku pisma. Berem namerno natančno oziroma berem, kar pravi. Citiram: "Potek seje državnega zbora in neizvolitev kandidata za predsednika vlade, opravljena posvetovanja, v katerih so parlamentarne stranke vztrajale pri svojih prvotnih stališčih in dejstvo, da kandidati - poudarjam - ki bi po moji presoji mogli odgovorno opravljati funkcijo predsednika vlade, na kandidaturo niso pristali, so me privedli do odločitve, da tudi v drugem krogu ne predlagam kandidata za predsednika vlade." Kdor more, naj razume. Gospod predsednik države je povedal, kateri so odgovorni, kateri pa niso. Kandidat, ki sedi tukaj, po njegovi presoji ni odgovoren.
To me spominja na njegove poskuse vplivanja na izvolitev ljubljanskega župana ali županje in še na kaj podobnega. Gospod predsednik se ni držal nepristransko, ampak se je opredelil. Jaz berem njegovo pismo, kandidat, ki sedi pred vami, je neodgovoren. Po moji presoji, tisti, ki bi mogli odgovorno opravljati funkcijo, so nekje drugje, oziroma jaz jih ne predlagam. Gospe in gospodje, tudi prav na vrhu samem se ukvarjamo z vprašanjem pravne države. Jaz trdim na podlagi tega pisma, da se je gospod predsednik pristransko opredelil in to ni v čast naši državi, tudi njemu samemu ne. Ker govorimo o celo, je treba govoriti o vseh in o vsem.
Jaz sem si predstavljal in sem to tudi predsedniku na pogovoru omenil, predlagal sem mu, Gospod predsednik, vi ste prvi politični funkcionar te države, od vas bi pričakoval, da nastopite v državnem zboru, v katerega lahko pridete na podlagi naše ustave, tudi na vašo željo, in bi povedal, gospe in gospodje, poslanke in poslanci, pričakujem, oziroma zahtevam ali pa najmanj kar je, pričakujem, želim, da absolutno delate v skladu s temeljnimi, pravnimi standardi te države in njenega ustavnega reda. Zato vas pozivam, da spoštujete ljudsko voljo, ne glede na to, ali se strinjate z večinskim sistemom ali ne, in da spoštujete odločbo ustavnega sodišča. Nič od tega ni tu. Predsednika države ni za temi mikrofoni, pač pa pismo, s katerim pravi, da pojdimo čim prej na predčasne volitve.
Še nekaj bi k temu rekel. Gospod predsednik pravi tukaj tudi, da ne predlaga kandidata oziroma v svojem poročilu, "da so pred državo zelo pomembni projekti, posebej tisti, ki so povezani s strateškimi interesi države za polnopravno včlanitev v EU in Nato". In potem še pravi, "da ne bi bilo trdne podpore - se opravičujem - ne omogoča oblikovanje vlade, ki bi imela trdno podporo v državnem zboru za opravljanje nalog, ki so pred državo". Poglejte. Ta stavek nekako ni v skladu s tem, kar se je državni zbor sam odločil.
Pred nedavnim sem vodil koordinacijo predsednikov parlamentarnih strank v skladu s sporazumom, ki je bil že pred leti podpisan. Tam je šest strank ponovno, z edinim sklepom, ki smo ga tisti dan sprejeli, izreklo svojo privrženost evropski poti, če tako rečem, in smo rekli, naj vlada pospešeno dela, naj se pripravlja pospešeno, parlament pa tudi pospešeno sprejema tako imenovano evropsko zakonodajo. Torej, za evropske zadeve, ki so temeljne v tem prehodnem obdobju in si ne smemo dovoliti, da bi mesece delo stalo, in lek proti temu je prehodna vlada, torej za to je podpora v tem državnem zboru zagotovljena. To trdim tudi po liniji predsednika evropske komisije in veste, da je prioriteta na vsaki seje državnega zbora sprejemanje tako imenovane evropske zakonodaje.
Torej, za te projekte v tej hiši je dogovor, so prioritete, so podpisi in so sklepi. Se pravi, žal mi je, da tukaj predsednik države ne upošteva stanja, ki ga imamo. Jaz mislim, da že dolgo ni bila ta država pred tako nevarnostjo, da pride v nasprotje z lastnim ljudstvom, da njeni ključni ljudje pridejo v nasprotje z voljo lastnega ljudstva. Če bo res to prignano do zadnjih konsekvenc, potem bo v tej deželi zelo čudno oziroma bo zelo balkansko. Jaz si tega stanja ne želim, zato predlagam, da kandidata v tej rundi podpremo, da se ta kriza zaključi in da imamo vodeno državo. To, kar imamo sedaj, je letargija oziroma ta država ta čas ni vodena. In na nas je odgovornost, ker mi pa normalno lahko delujemo, kot zakonodajna veja oblasti, da to stanje prekinemo, in da opravimo stvari, ki jih moramo zaradi naše poti v Evropsko zvezo. Moram reči, da ostro in jasno razlikujem med obema alternativami in seveda podpiram to, kar je kandidat za mandatarja povedal. Jaz sem ga dobro razumel, jaz ne potrebujem prevajalca. Vtis sem imel, da je govoril slovensko, in da je tako jasno govoril, da je nekaterim hudo od tega. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Peterle. Samo kratko pojasnilo. Sporočilo Državnemu zboru Republike Slovenije, ki ga je posredoval predsednike republike gospod Milan Kučan, dvakrat, najprej 14. aprila, nato pa 21. aprila, sem takoj v skladu s poslovnikom, gre za 224. člen tudi poslal vsem poslankam in poslancem državnega zbora. Predsednik države pa ni izrazil volje, da bi tudi nastopil pred državnim zborom. Če bi to želel, bi seveda mu to omogočili, po poslovniku in po ustavi.
Razpravlja dr. Franc Zagožen, za njim naj se pripravi Miran Potrč.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani predsednik, spoštovani zbor, spoštovani kandidat! Jaz bom govoril v svojem imenu zato, da ne bo nesporazuma. Lahko seveda razpravljam tudi o stališčih poslanskih skupin.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Da. Lahko.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Ker sem prej slišal en ugovor. Poglejte, za začetek bom prebral 5. člen naše ustave. "Država na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine. Varuje in zagotavlja pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti. Skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za slovenske izseljence in zdomce ter pospešuje njihove stike z domovino. Skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije. Slovenci brez slovenskega državljanstva lahko uživajo v Sloveniji posebne pravice in ugodnosti. Vrsta in obseg teh pravic in ugodnosti določa zakon." Ta zadnji odstavek razumem, da tudi Slovenci brez slovenskega državljanstva v tej državi niso tujci. Niso, po ustavi niso tujci, kot so to recimo drugi brez slovenskega državljanstva, ki pridejo v Slovenijo, ampak jim ustava zagotavlja posebne pravice in ugodnosti, ki pa žal z zakonom še niso določene. Toliko glede tega, ker bi rad mimogrede rekel; gospod Battelli je poskušal očitati nestrpnost predlagateljev v zvezi s tem, povsem neutemeljeno. Gospod Battelli tudi zelo dobro ve, da je poročevalec v svetu Evrope ekspert za manjšinska vprašanja dal poročilo, ki ga je svet Evrope tudi sprejel, da je ureditev pravic manjšin v Sloveniji lahko za zgled vsem evropskim državam, tako na vzhodu, kot na zahodu.
Bi pa v zvezi s tem, bi rad odgovoril tudi gospodu Delaku. Je pač govoril o tem, da nekdo prihaja in nam hoče soliti pamet, z eno primero. Vsi poznamo ameriško zunanjo ministrico, zunanjo ministrico Združenih držav Amerike, ki se je rodila na Češkem, mimogrede, v mladosti je spoznala tudi Slovenijo. V Združenih državah to ni redek primer, pa pravzaprav zelo, zelo jasno kaže to odprtost Združenih držav, njihovo strpnost in sprejemanje vseh od koderkoli že pridejo, če so njihovi državljani, lahko zasedejo najvišje položaje v državi. Kriterij je samo sposobnost. Albrightova je torej zunanja ministrica Združenih držav, ampak češki predsednik Havel, ki ga mislim tukaj vsi spoštujemo, jo vabi, da se vrne na Češko, da bi kandidirala za predsednico Češke republike. Razmislimo malo o tem, kako razmišljajo v državah, kjer jim demokracija, strpnost, sprejemanje drugih niso samo besede, ampak tudi dejanja.
Jaz bi rad še ponovno, čeprav sem tudi prejšnji teden, tudi že danes poskušal obrazložiti, zakaj je vendar tako potreben ta prehodni čas. Vem, da so predčasne volitve mogoče, lahko bi bile tudi dobra rešitev in ne nastopati s takimi stališči, kot je gospod Anderlič, češ da se bojimo volitev. Lahko bi bile tudi dobra rešitev, če pred nami ne bi bile take naloge in če ne bi bilo res nobenega dvoma o našem volilnem zakonu. Ko je, mislim, gospod Ribičič navajal primere iz Avstrije, Italije, Češke, seveda niso imeli nobene zadrege z zakonom o volitvah v parlament. Pri nas taka zadrega je pravna in zastonj si tu zatiskamo oči. Imamo pa seveda priložnost, da pravi časi odpravimo to zadrego in zagotovimo, da bomo lahko povsem mirne vesti povabili volivce na volitve. V vsakem primeru jih bomo povabili. Jaz jih vedno vabim, na vsake volitve, državnozborske so še posebej pomembne in volilna pravica je tudi v naši ustavi ena od teh, ki je nad nekaterimi drugimi pravicami, celo v nobenem primeru ne sme biti kršena ali ljudje ne smejo biti prikrajšani. Ampak obrazložitve, češ, da volivcem jemljemo volilno pravico zaradi tega, ker se zavzemamo za volitve v regularnem času ob koncu mandata, to seveda ne zdrži. To seveda ne zdrži. Volilno pravico bodo veliko lažje in svobodno izvrševali državljani in državljanke, če bodo povabljeni na volitve na podlagi zakona, zakonske podlage, na kateri ne bo nobenega dvoma. In dovolj časa imamo, da to naredimo, tudi pot je odprta. En poizkus pač ni uspel, dve poti sta, da pridemo do takih volitev. Dve poti, saj jih že dolgo vsi vemo, vsaj eno leto in čas je, da se lahko začnemo pogovarjati o obeh variantah, do zdaj je bila pač na dnevnem redu ena sama. Jaz mislim, da lahko dobimo celo več kot dvotretjinsko soglasje za tako rešitev tega problema, ki bo tudi za državljane, prepričan sem, tudi za več kot dve tretjini državljanov absolutno sprejemljiva in ne bo nobenega pravnega dvoma nad njo.
Rad bi gospodu Battelliju povedal še, ker nam je predlagateljem očital, da smo zavirali vstop v Evropsko unijo. To seveda ni res. To ni res, jaz sem bil prvopodpisani, podpisal ustavno obtožbo in bom ponovno razložil, zakaj smo pravzaprav ustavno obtožbo takrat vložili v državni zbor. Vedeli smo, da zanjo ne moremo dobiti nobene večine, mislim, da smo dobili 12 glasov, ampak z njo smo hoteli opozoriti javnost in vlado, da je ustava nekaj, kar je treba spoštovati. Zgodilo se je namreč tako, da je brez vednosti državnega zbora, ki je ustavodajni organ, vlada sprejela strogo zaupno deklaracijo, da bo Slovenija spremenila ustavo in s to strogo zaupno deklaracijo je seznanila Bruselj, ne pa državnega zbora. Za državni zbor ta strogo zaupna deklaracija ni obstajala, dokler seveda se ni zanjo izvedelo iz Bruslja. In to je bila seveda kršitev ustave. To je bila kršitev ustave. S tem je vlada takrat in ustavno obtožbo je mogoče po ustavi vložiti, seveda v tem primeru samo proti predsedniku vlade.
V tem primeru je vlada postavila to državo in državni zbor pred dejstvo, da je z neko mednarodno zavezo vzela državnemu zboru njegovo zakonodajno funkcijo, ustavodajno funkcijo, in ga je prisilila enostavno, da je, če je hotel ohraniti kredibilnost te države, moral to storiti - spremeniti ustavo. Državni zbor bi jo seveda spremenil v vsakem primeru. Tudi mi so za to spremembo glasovali. Ampak način, kako je do tega prišlo, je bila ekvatantna kršitev ustave in zaradi tega smo hoteli pač opozoriti, da ustava zavezuje seveda tudi vlado.
Mislim, da smo, vsaj deloma, svoj namen takrat dosegli. Mislim, da je vlada od takrat postala bolj pozorna na ustavne določbe in mislim, da vsaj tako grobih kršitev ni bilo in namernih. Lahko se seveda vsakemu zgodi, da nehote, z dobrim namenom naredi tudi kaj takega, kar ni skladno z ustavo, če je seveda izrecno ne pozna in ne upošteva. Vladi se to ne bi smelo dogajati. Mislim, da je postala zelo pozorna, vsaj moja ocena je taka, na ustavne določbe in da poskuša vse svoje predloge najprej preveriti, tudi v državnemu zboru najprej preveriti tudi, ali so z ustavo skladni. Končni razsodnik je seveda redno ustavno sodišče.
Gospod Anderlič je rekel, govoril je o tem znamenitem tretjem krogu, naj bi bil celo nelegitimen in odložitev volitev nelegitimna. Poglejte. Tretji krog volitev je vendar v ustavi predviden. V ustavi predviden, torej ne more biti nobenega vprašanja, gre samo za interese. Gospod Anderlič, jaz vas prosim, da se tudi vi odločite za to drugo pot in dajmo končno vzpostaviti en dialog v tem državnem zboru med parlamentarnimi strankami. Ampak na način, ki bo seveda sprejemljiv za vse, to pa niso predčasne volitve, zame ne, ker je le vprašljiva zakonodaja na tem področju, zaradi take odločbe ustavnega sodišča kakršna je.
Lahko začnemo torej razpravljati o vseh možnih izhodih, ki so skladni z ustavo. Vendar ne do 8. maja. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala dr. Zagožnu. Predno dam besedo, za repliko kolegu Anderliču, mi dovolite, da bi vas opozoril na naslednje oziroma kratek poseg. Poslanski kolega Battelli me je prej opozoril, da je bil prizadet ob delu razprave poslanskega kolega Hvalice. Samo trenutek! Jaz sem si dal takoj izpisati stenogram. Gre za tisti stavek, ki je naslednji: "Da če bi poslanec Battelli ali pa bom drugače rekel, če bi eventualni slovenski poslanec v rimskem parlamentu nastopil tako, kot je poslanec Battelli nastopil tukaj, ga nesejo ven, s tem, da ne vem v kakšni dimenziji bi ven prišel." Na tem mestu mi dovolite, da stopim v bran poslanske svobode in avtonomije, da pač na tem mestu pove svoje stališče, kakršno pač meni, da je pravilno, in da ga zagovarja. Sam želim biti nepristranski pri vodenju seje, se ne opredeljujem do vsebine razprav, prosim pa, da bi poslanci in poslanke spoštovali poslansko avtonomijo med nami.
Repliko ima kolega Anton Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Ja. Gospod Zagožen! Jaz bi težko rekel, da midva nisva imela dialoga v tem mandatu in tudi ne konstruktivnih dogovorov. Nasprotno. Mislim, da prav veliko in vi ste eden redkih, s katerimi se da polimizirati in tudi kaj dogovoriti in to tudi kaj drži, za razliko od nekaterih drugih, s katerimi sem imel priliko to početi. Ampak to je bolj na ravni osebnih odnosov.
Kar se pa tiče dialoga v smislu reševanja politične situacije zadreg, nekateri pravijo celo krize, je pa dialog vzpostavljen od tistega trenutka naprej, ko je bilo postavljeno; jaz zelo rad in mislim, da je natančna definicija, uporabljam sledečo dikcijo. Na prigovor socialdemokratov in na zahtevo tedanjih krščanskih demokratov je predsednik tedanje slovenske ljudske stranke obvestil s pismom predsednika vlade Drnovška, da boste to in to po 15. aprilu storili. In takrat se je začel dialog. In dialoga je bilo kar nekaj. V tej dvorani, pred to dvorano, ob tej dvorani je bilo ponujeno pravzaprav vsem poslanskim skupinam, strankam, zastopanih v parlamentu, da se dogovorimo, kako iz nastale situacije. Nikakor ne, nikakor ne samo s pasivnim čakanjem na 15. april, kar se bo zgodilo, mogoče se bo volja spremenila, mogoče tega ne bo itn. In glasovanje o zaupnici - tudi nekateri drugi so o tem govorili, kaj da je evropsko in kaj da ni evropsko. Ravno glasovanje o zaupnici je tisti dialog med tistimi, ki želijo nekaj razrešiti in tistimi, ki so za status quo. Vse možnosti, vse možnosti zato, da se ta dialog opravlja in po mojem se je opravljal, so bile.
Od trenutka naprej, ko je gospod Drnovšek postavil pred parlament jasno dilemo, ali ste zato, da v petih, šestih mesecih, kolikor jih je še na voljo do rednih volitev, opravimo paket zakonov, vključno z nekaterimi, torej prvenstveno evropskimi zakoni in vključno z nekaterimi zakoni, ki so se vlekli v tem parlamentu že kar nekaj mesecev ali pa celo nekaj let, recimo sporazum z Republiko Hrvaško o maloobmejnem prometu, pa nekatere druge stvari. Takrat je v dialogu in seveda vključno z možnostjo, da se sprejme volilni sistem, ali večinski, tudi to v nekem, v neki verziji o sporazumu je celo to bilo in povedano za to govornico, ali se najde druga pot, torej sprememba ustave in pa popravek obstoječega proporcionalnega sistema, za kar ste se med drugim vi zavzemali, to povedali na glas. Gospod Podobnik je nekaj šušmaril pod mizo pa okrog, pa se zdaj spreneveda kot da, da tega ni govoril. Tukaj noter jih je deset, ki bodo to kadarkoli lahko potrdili o tem, da je bilo govora o tem in da je bilo v prejšnjem tednu diskusija, češ, če boste, če boste pa to naredili, bomo pa mi garant proporcionalnega sistema seveda do konca.
Jaz sem prepričan, da je legitimno v situaciji, ko ni možnosti, da v razumnem roku, kot je reklo ustavno sodišče, opravimo nekaj, kar bi pač moral storiti, tako kot osemdeset drugih odločb ustavnega sodišča, ki jih še nismo sankcionirali na način, da bi spremenili zakone, da bi kakšnega sprejeli, da bi karkoli drugega naredili, da na tak način to pač naredimo. In ker je najvišja volja in najvišja pravica izražena samo v volitvah in milijon pa pol volivcev v Sloveniji, ima pravico, da razreši tisto, kar ne moremo razrešiti v tem parlamentu. Ni vprašanje, ni vprašanje zdaj ali nekdo želi ali ne želi, ali je za dialog ali ni za dialog. Mi smo vedno za dialog in poudarjam, čas za to je bil in mislim, da od tistega trenutka naprej, ko bo vzpostavljen nov parlament, bo možnosti še mnogo več.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika na repliko dr. Franc Zagožen, nato pa Pavle Rupar.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Hvala za besedo. Torej, jaz seveda nisem srečen, da obstaja cela vrsta zakonov, ki jih državni zbor mora spremeniti, ker je ustavno sodišče odločilo neskladno z ustavo v posameznih določbah, ampak vendar ne bi vseh zakonov enačil z zakonom o volitvah v državni zbor. Jaz vedno poudarjam, da je volilni sistem pravzaprav ustavna materija, to je konstitutivni element parlamentarne demokracije na ravni ustavnih določb in tudi zaradi tega se seveda sprejema z dvotretjinsko večino vseh poslancev. Dejstvo, da vsa zakonodaja ni skladna z ustavo seveda bremeni to državo in državni zbor in bi bilo dobro, da se potrudimo, da čimprej odpravimo. Ampak če pa obstaja dejstvo, da je dvom nad legitimnostjo zakona o volitvah v državni zbor zaradi pač razlike med zakonom in odločbo ustavnega sodišča, potem je to seveda veliko večje breme, ki ga je treba zelo resno jemati. Jaz vem, gospod Anderlič, vedno je bil čas za dialog, ampak žal vedno dialog ni bil mogoč. Mislim pa, da so zdaj stvari dozorele, ko smo vsi skupaj prisiljeni in tudi vi sprejmite zdaj ta dialog in začnimo razpravljati o poti iz te krize. Če pa hočemo to narediti pred volitvami, potem seveda potrebujemo te mesece. To je en od temeljnih razlogov, poleg evropske zakonodaje, da to vlado potrebujemo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, Pavel Rupar, nato Anton Anderlič. Prosim?
PAVEL RUPAR: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Repliciram gospodu Tonetu Anderliču. Tone Anderlič, večni blefer. Večni blefer. Vsa leta, kar sem tukaj...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Rupar, predlagam, da ne uporabljate takih besed.
PAVEL RUPAR: Saj bom povedal zakaj. Zato, da boste lahko ocenili, ali so te besede prave ali ne. Najprej pismo, ki mi je prišlo v roke, vašega kolega, vodje lokalne pisarne za Gorenjsko, Antona Horvatiča. Piše, da ste se nekje na nekem posvetu z Gregorjem Golobičem domenili, da naj bodo predčasne volitve po sedanjem volilnem sistemu, ki bodo 18. ali 25. junija, torej čimprej, ste držali figo v žepu ves čas, ko smo se dogovarjali o volilnem sistemu in še ena alinea, ki dokazuje vaše blefiranje in sicer predčasne volitve pomenijo tudi strahovit tempo priprav na kampanjo, vendar imejte v mislih predvsem to, kakšna vlada bo na desnici, kar lahko vidimo te dni, ter - opozarjam, poslušajte - nepokvarjen dopust. To, to.
Druga zadeva. Že prej ste omenili, čeprav vem, gospod predsednik, da ne smem replicirati oziroma komentirati mnenja poslanske skupine, ampak bom to, kot tisto, kar sem slišal v medijih, pa je to tudi izraz gospoda Anderliča, da so nekateri poslanci na desni strani opozarjali, da boste izgubili pet plač. Vi, heroji, riskirate pet plač zato, da bodo, torej da se boste pokazali kot državotvorni, kot nepodkupljivi itn. Vi ste, liberalni demokratje, prvi v Sloveniji, ki ste sestavili nacionalno listo. Vi jo že imate. In Tone Horvatič, vi ste na tej nacionalni listi na drugem mestu. Torej se po - Anderlič, pardon - odpovedujete volilnemu sistemu, zahtevate predčasne volitve, ker samo tako lahko, recimo riskirate pet plač, da si boste zopet in ponovno zagotovili naslednjih 48 plač.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Rupar...
PAVEL RUPAR: Jaz verjamem, da...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: ...menim, da to ni na dnevnem redu danes in predlagam...
PAVEL RUPAR: Ne, ni. Ampak s tem utemeljujem, da vse, kar se gredo, je navadno blefiranje. Je navadno blefiranje. Vse te debate okoli teh volilnih sistemov in vse to, kar se dogaja sedaj ta trenutek, je povsem brez veze. Gospod predsednik vi bi morali biti tisti, ki bi morali pri prvem razpravljavcu, že v času razprav poslanskih skupin, opozoriti, da je danes na sporedu volitev novega mandatarja, dr. Bajuk. Pa ste dopustili od državljanstev, do ne vem kakšnih "oslarij", da so šle v javnosti in v svet, nimajo nobene zveze z odličnim in spoštovanja vrednim kandidatom. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, kolega Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Se mi je zdelo, da se je treba prijaviti seveda za gospodom Ruparjem, čeprav bom najprej par besed spregovoril o repliki gospoda Zagožna. Gospoda dr. Zagožna, še kaj lahko dodam, če je potrebno.
Poglejte, gospod Zagožen, pravite, "rabimo nekaj mesecev". Vprašanje je, zakaj jih rabite. Vse to, kar se je do sedaj počelo z volilnim sistemom in z aktivnostmi v zvezi s tem, govori, da tri mesece ali štiri mesece za to, kar bi bilo potrebno ali mogoče narediti, ni zadosti. Torej, vi ste s tem pravzaprav povedali, da vam ni ne za tisto, kar je gospod Bajuk tukaj govoril, ne za tisto, kar ste vi uvodoma rekli, da želite, da bo v Sloveniji nekaj mesecev stanje, v katerem bomo opravili vse tisto, kar Drnovškova vlada in ta koalicija, vključno z vami, ni naredila nekaj let. Torej, odpravili bomo zamude na področju evropske zakonodaje, sprejeli bomo nekatere stvari, ki jih rabimo za "domačo rabo", tudi seveda evropsko zakonodajo rabimo za "domačo rabo". Torej, sedaj pa kar naenkrat je seveda taktika obratna.
Vključno seveda s tistim, kar sem govoril že v uvodnem nastopu danes dopoldne, ko berem razne intervjuje in kjer se jasno prizna, da je potreben čas za pripravo na volitve. Pa gospodje povejte, da je to vprašanje. Kakšna državotvornost, kakšni državniki, v čem je igra? Povejte, da gre za to. Odprimo dialog na to temo. Jaz nimam nič proti. Naj se vidi, kdo je za kaj. Jaz sem prepričan, da v roku nekaj mesecev, ki bi bili na voljo, ni mogoče - gospod Klinc je prostodušno, odkritosrčno in se mi zdi, da najbolj točno zadel, ko je rekel, lepo vas prosim, pustite gospoda Bajuka na miru, ne ga spraševati o stvareh, saj se bo komaj lociral na Gregorčičevo v treh mesecih, kaj šele, da bi kaj koristnega naredili za to državo. Saj to so stvari, to so realne stvari. To so stvari, o katerih danes govorimo. In jaz sem za to gospod Zagožen, pridite s predlogom, kako razrešiti volilno zakonodajo. Pridite, pa predlagajte. Jaz sem imel vrsto iniciativ. Mi smo jih imeli vsi skupaj kar nekaj, ampak nikoli nismo uspeli zadostiti dvem tretjinam. Nikoli, od 90-ih. Z vsemi predlogi, ki so tukaj bili. Do sedaj še z nobenim predlogom. To je pač vprašanje, in če je mogoče govoriti o tem, da je potreben dialog, potem govorimo na tak način. Zastonj je pozivati na dialog nas, ki smo vam ponudili dialog s tem, ko smo rekli, do konca mandata opravimo še to in to in to in podprite rešitev take vlade, da bo to naredila. To se mi zdi bistveno.
Seveda bi bilo odveč resno jemati nastop gospoda Ruparja. To bi bilo seveda pod mojo častjo. Gospod Rupar! Verjetno vam je kakšen doušnik to pismo prinesel, če ga niste celo falzificirali, ker imate strokovnjaka za to, da ponarejajo papirje v vaši bližini in jih znajo razpečevati in se na to sklicevati. Ampak nič hudega, jaz tega papirja ne poznam. Ampak tisto, kar ste tukaj citirali, ni v ničemer nič sporno. Gre za to, da so se od tistega trenutka naprej, ko je bila izglasovana nezaupnica, začele priprave na volitve. V tistem trenutku. Nekateri ste se pripravljali že prej, kar je tudi razumljivo. Ampak v tistem trenutku so se začele priprave na volitve. Če mi privoščimo državljanom dopust, ki so si ga zaslužili zaradi svojega trdega dela skozi vse leto, je verjetno civilizacijsko početje, ne pa kakšna zarota. Ljudje naj gredo na dopust takrat, ko so si planirali, in zato mi menimo, da je mogoče to, predčasne volitve opraviti jasno v rokih, ki se bodo iztekli, v vseh teh predhodnih, od 8. maja naprej. Kdaj to bo, 11., 18., 25. je mogoče. Gospod Rupar! Nikoli do sedaj od leta 1990, ne na volitvah 1990. leta, ne 1992., ne 1996. nisem bil na nacionalni listi in tudi zdaj nimamo nobene nacionalne liste. Če tega ne verjamete, imate na voljo arhiv, pa se to prepričajte, ampak jaz verjamem, da za diskvalifikacijo vam vse prav pride. Nikoli do zdaj nisem bil na nacionalni listi in se tudi ne zavzemam za to. Pomerimo se na volitvah, gospod Rupar, pa bomo videli. Jaz sem pripravljen zgubiti, če mi bodo to volivci namenili in bom to znal prenesti, kot bom seveda znal prenesti tudi zmago, verjemite.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Anderlič. Kljub temu, da sem pričakoval, da bo kolega Potrč nastopil do 13.00 ure, mu to ne bo mogoče. Ura je 13.00. Prijavljeni so še kolegi dr. Franc Zagožen, Franci Rokavec, Benjamin Henigaman, Jožef Jerovšek in Pavel Rupar. Za replike po nastopu kolega Anderliča, tako da sedaj sejo. 1-minutno repliko? 1-minutna replika dr. Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Gospod Anderlič, nihče ni trdil, da je mogoče v nekaj mesecih odpraviti vse zamude, ki so v letih nastale. Ampak kakšno stvar je pa mogoče postoriti, ker bodo sicer v naslednjih mesecih nastale nove velike zamude, ker bo to povsem izgubljen čas.
Zdaj pa glede teh nekaj mesecev, ali je dovolj. Ali smem razložiti? Ali je nekaj mesecev dovolj, da razčistimo glede volilnega sistema in volilnega zakona? Nekaj bom za primerjavo povedal, ne da bi hotel komerkoli karkoli očitati. Ampak poglejte, tam nekje od 1945. leta pa do 1987. leta ni bilo mogoče govoriti o strankarskem pluralizmu, o parlamentarni demokraciji. Ni bilo mogoče, ni bil čas za to. Jaz bi začel vsaj že od 27. leta, ko sem toliko odrasel, da sem zelo dobro znal oceniti, kaj pomeni eden ali drugi sistem, tudi za življenje naroda. Tam nekje 1987. leta je bilo mogoče, potem so se stvari zelo hitro odvijale. Tudi vi ste bili udeleženi. Razumem, hočem samo povedati, da mora priti pravi čas, ko se lahko kakšne stvari premaknejo in zdaj je, pomagajte raje. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Sejo prekinjam do 14.30 ure. Popoldanske razpravljavce pa prosim, da bi imeli v vidu naš dogovor, da danes v razumnem času popoldan tudi sejo zaključimo.
(Seja je bila prekinjena ob 13.03 uri in se je nadaljevala ob 14.36 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi! Nadaljujemo z izredno sejo. Smo pri 1. točki dnevnega reda. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.) Ugotavljam, da je zbor sklepčen in lahko odloča.
K repliki so prijavljeni: Franci Rokavec, Benjamin Henigman, Jože Jerovšek in Pavel Rupar. Če se kdo odpoveduje repliki, bo omogočil, da bo državni zbor prej zaključil razpravo, predno bo odločal o kandidatu za mandatarja. Hvala. Kolega Rupar se odpoveduje. Kolega Henigman se odpoveduje. Kolega Rokavec? Se odpovedujete? Se ne odpovedujete. Prosim. In kolega Jerovšek se prav tako odpoveduje.
Torej samo kolega Rokavec, replika.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Repliciram gospodu Anderliču. Namreč v tistem delu, ko je rekel, da so vse druge možnosti izčrpane, in da so edina rešitev samo še predčasne volitve. Vprašanje ni, poglejte, ni odgovora na to, kaj bodo prinesle tudi predčasne volitve. Kako se bo sestavljala nova vlada? Imamo izkušnje iz zadnjega mandata, da je bilo potrebno zelo dolgo časa, ampak zakaj je to ta negotovost in zakaj bi mogel državni zbor, po moji oceni sedaj odločati, da izvoli prehodno vlado. Letošnje leto bo ključno leto pri ocenjevanju Slovenije o sposobnosti naše države, o vključevanju v Evropsko unijo, tudi kar se tiče prvega kroga bo zelo pomembno. In če bomo izgubili te zelo pomembne mesece, ker bi bilo nujno, da bi se dogovorili za sprejemanje evropske zakonodaje in za ureditev ustavno korektne volilne zakonodaje, potem bi lahko dejansko državo pred Evropo prikazali verodostojno, tudi učinkovito, v nasprotnem pa se bojim, lahko je to celo namen nekaterih, da se Slovenija odmika od tega optimalnega možnega roka priključevanja Slovenije v Evropsko unijo. Zato mislim, da je zelo pomembna odločitev tega parlamenta, da se odloči, in da da mandat prehodni vladi do naslednjih volitev, ker v nasprotnem primeru je dejansko vprašljivo, kakšna bo naša pot in kakšno ceno bo ta država mogla plačati pri vstopanju v Evropsko unijo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razprava Miran Potrč, pripravi naj se Benjamin Henigman. Replika ni potrebna, hvala kolega Anderlič.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovane gospe in gospodje! Včeraj so moji poslanski kolegi, vodje poslanskih skupin sporočili, da bo danes bolj ali manj samo glasovanje. Razprava pač teče in jaz mislim, da je prav, da je tako. Samo potem se ne jeziti, če bo še kdo drug, ki doslej ni razpravljal, kaj svojega povedal in ta moment sem na vrsti jaz.
Združena lista socialnih demokratov je še pred nepolnim mesecem dni poudarjala, da bi vlada Liberalne demokracije Slovenije, Slovenske ljudske stranke in DeSUS-a ravnala odgovorno do volivk in volivcev, če bi zaključila svoj mandat in če bi omogočila izvedbo rednih volitev. Poudarjali smo, da morajo vladne stranke, če bodo izzvale vladno krizo, za svoje ravnanje prevzeti tudi odgovornost in posledice in ne odgovornost in posledice prevaljevati na kogarkoli drugega. Vladna kriza je po naši oceni v Združeni listi socialnih demokratov izzvana najprej zaradi tega, ker so se združile ali pa sovpadle zahteve po brezpogojnem sprejemu edine rešitve, to je večinskega volilnega sistema, potem da je treba še pred sprejemom večinskega volilnega sistema, oblikovati koalicijo desnih strank za nastop na volitvah in da je treba istočasno, ko bo oblikovana koalicija, postaviti tudi zahtevo, da ena od vladnih strank, ki bo v novi koaliciji, zapusti to vlado in v vladi več ne sme sodelovati. To je sovpadlo, ne govorim nič o tem ali je prav ali narobe, samo to so dejstva, ki so pripeljala kot eden od razlogov do tega, da je prišlo do vladne krize. Po naši oceni najpomembnejši razlog, da je prišlo do vladne krize.
In drugo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegi, prosim, da ne motite govornika.
MIRAN POTRČ: Drugi razlog je bila odločitev predsednika vlade, da v tej situaciji, ko je bila dana zahteva, da ali pa sporočilo, da bo ena od vladnih strank takrat še samostojna Slovenska ljudska stranka izstopila iz vlade, pač ponudi razrešitev ministrov Slovenske ljudske stranke in to poveže z vprašanjem glasovanja o zaupnici. Takrat so bile s strani predsednika vlade sporočene, rečene in nekajkrat poudarjene dve, poudarjeni dve enakopravni možnosti. Ali ohranitev vlade in sprejem večinskega volilnega sistema, kar je predsednik Drnovšek tu, iz te govornice povedal in je od tega dober teden dni, mi menda nismo pozabili, ali pa razpis predčasnih volitev po mnenju predsednika takratne vlade, kot dveh alternativnih enakovrednih rešitev.
Trdim, da je vse to, kar sem do zdaj rekel, dejstvo in zaradi tega mi dovolite, da povem, da zato govoriti v danih razmerah o razlogih za nastalo situacijo s strani strank, ki so to situacijo povzročile, je najmanj, kar je, neverodostojno, da ne rečem tudi rahlo neokusno, vsaj rahlo neokusno do nas, ki smo to spremljali in vemo, da je bila situacija drugačna, jaz pa trdim, da rahlo neokusno tudi do volivk in volivcev, ki se tudi za teden, 14 dni nazaj spominjajo, kako so se stvari dogajale. Vsi torej, ki se danes iz teh strank, sicer z različnimi poudarki, sklicujete na nujnost izvolitve mandatarja in pri tem trdite, da bi na tej podlagi bilo mogoče sprejeti nesporno zakonit, po ljudski volji evropski itn. volilni sistem in, drugič, zagotoviti sprejemanje evropske zakonodaje, ste, drage gospe in gospodje, to priliko odločati o tem že imeli. Jaz vam ne očitam, kako ste se odločili, daleč od tega, ampak imeli ste jo in ne zdaj nam dopovedovati, da je tokrat prva in zadnja prilika, ko o tem odločamo. Bila je, bila je povedana, bila je enakopravno dana. Vi ste se takrat odločili za to, da se gre v nezaupnico in s tem odpre edina možna ustavna pot za predčasne volitve. Ne se jeziti na vse tiste, ki eventualno danes o predčasnih volitvah govorimo, ko vi pravite, ne, zdaj se bo pa svet podrl, če se ne bomo vrnili za 14 dni nazaj in ponovno odločali, da moramo imeti vlado in čas za to, da bi sprejemali evropsko zakonodajo in da bi prilagodili volilno zakonodajo ustreznim rešitvam. Zato poudarjanje z vaše strani, da vam je prvi interes evropska zakonodaja ali pa prvi interes volilni sistem ali pa kombinacija, ker poudarki so različni, enostavno ni res.
Vam je bil, in prav je to povedati, interes povzročiti vladno krizo, pridobiti priliko za mandatarja, ki ga boste vi izvolili, pridobiti priliko za vašo vlado, s to vlado iti na redne volitve in v tem času oblikovati tudi pogoje za nov volilni sistem. Želeli ste vse ali nič. To je popolnoma, bi rekel normalna zahteva, jaz ji spet ne oporekam, samo zakaj jo niste sposobni jasno in direktno povedati. Povejte jo, saj je prav, želeli ste to imeti, zdaj, ko to počasi drsi iz rok in ni več 100%-no sigurno, ali bo uresničeno, pa poudarjate, enkrat potrebujemo, gospe in gospodje, nov rok za volilno zakonodajo. Bil je, nekaj mesecev, nekaj let je bil ta rok, na vse mogoče načine poudarjate, gospodje, rabimo sodelovanje, mi rabimo dogovor. Ja, saj je bil ves čas možen dogovor, pa ste ga onemogočali, ker ni bilo pripravljenosti za dogovor. Bile so ponujene različne rešitve, in pri volilni zakonodaji in pri ustavnih rešitvah in pri drugih rečeh, pa ni bilo. Zdaj naenkrat je potreben čas za dogovor.
Bila je dana ocena, ali je evropska zakonodaja taka prioriteta, da jo bomo lažje s staro vlado ali s predčasnimi volitvami opravili. Odločili ste, da je boljše, da gremo v predčasne volitve, takrat ko ste dali nezaupnico vladi. Sedaj je situacija drugačna.
Jaz enostavno mislim, da je prav to povedati, da bi bile izjave verodostojne. Povem še enkrat. Te izjave in taka politika je legalna, nimam nič proti njej, edino kar želim, je da je jasna. Želeli ste imeti in vlado in volilni sistem in čas za sprejem zakonodaje - mogoče bo uspelo. Samo to povejte, ne pa naenkrat reči, nam je samo za evropsko zakonodajo in samo za volilni sistem, sedaj rabimo čas, prosimo, pomagajte nam, da bomo rešili državo. Zakaj niste pomagali reševati včeraj? Čas je bil in priložnost.
V združeni listi smo se ob tej alternativi, ki je bila, odločili za predčasne volitve. Naredili prav ali narobe, odločili smo se tako in za to je bilo nekaj razlogov. Prvo je bilo dejstvo, da enostavno nismo verjeli, da je državni zbor v odnosih, kakršni danes vladajo, v dejstvu, da se pač po treh letih in pol poznamo, da se je že marsikaj zgodilo, da smo že velikokrat snedli besedo, ki smo jo dali drug drugemu, da bi si na besedo verjeli in nismo verjeli, da lahko naenkrat ta državni zbor strašno idealno v tej ali drugi situaciji deluje. Zato smo mislili, da je v takih pogojih boljše, kot se opredeliti za prehodno vlado, da je boljše se opredeliti za predčasne volitve. Povem še enkrat - z nobeno gotovostjo, da bo to idealno, ampak z gotovostjo, da je več šans, da bi lahko bilo boljše. V tem državnem zboru takšni odnosi, kot so, preko noči se ne bodo spremenili in ne bodo drugačni. Odločili smo se za to tudi v prepričanju, da pač volilni sistem imamo, da imamo tudi priložnost, če bi bila politična volja, tudi preko ustavnih sprememb odpraviti dvom v možnost legitimnih volitev, s tem, da moramo biti, bi rekel, tudi v tem delu iskreni. Dvom v legitimnost volitev ne postavljajo državljani, dvom v legitimnost volitev postavljajo nekatere stranke, seveda tudi zaradi političnega interesa in ne samo zaradi spoštovanja ustave, ker so kdaj tudi okoli tega imeli kakšno drugačno mnenje. Toda tudi to, če bi želeli, se da urediti, ali preko referenduma, ustavnih sprememb in referenduma v njem ali tudi na kak eventualno drug način.
Glede evropske zakonodaje smo pač povedali svoje mnenje in svoje prepričanje, da argumenti, ki so bili doslej dani, da bo z začasno, prehodno vlado možno učinkoviteje sprejemati evropsko zakonodajo, kot če gremo na volitve, mi tega enostavno ne verjamemo. Jaz ne bi želel ponavljati, kar smo že povedali, da parlament lahko dela, to ni nobenega dvoma o tem, kar zadeva pa operativno vodenje poslov v vladi, je verjetno lažje sedaj, ko je utečena, kot tista, ki bo eventualno v mesecu ali več na novo nastala.
Rad bi povedal, da dvomimo v veliko uspešnost vlade, če bi bila oblikovana na vaš predlog tudi iz tega razloga, ker moram reči, da ste nedosledni sami do sebe, ko danes pričakujete, da bi bila oblikovana nova vlada z nejavnim 45. in 46. glasom, poudarjam nejavnim, skrivnim, nočem govoriti nič gršega. Vi ste, ko je bila oblikovana prejšnja vlada, zelo grdo govorili o poslancu, ki je dal svoj glas drugam. Sedaj si na isti način želite pridobite dva glasova in pravite, da bo ta nova vlada s tako pridobljenimi glasovi zelo legalna, legitimna, poštena in da bo mogoče popolnoma normalno z njo delovati. Ne bo, veste, ker bo povzročila novo jedro razdora in ne bo uspešna. Nerealno je enostavno o tem razmišljati.
In da končam; samo nekaj stavkov o programu kandidata za predsednika vlade dr. Bajuka. Mi smo se dogovorili, da danes novih vprašanj ne postavljamo. Ne iz razloga, ker ne bi bil dr. Bajuk korekten v tem smislu, da bi jih bliskiral. Ni jih bliskiral, ampak zaradi tega, ker je v svojih uvodnih nastopih, pa tudi v odgovoru na vprašanja, ostajal do te ravni splošen, da se usmeritve, konkretizacije, ukrepov, politike iz tega enostavno ni dalo videti. Mi nimamo nobenih pomislekov v tem, da je pravna država potrebna, da je potrebno imeti socialno tržno gospodarstvo, da se je potrebno usmeriti v Evropo, da je potrebno sodelovanje ljudi. Se strinjamo, samo povejte mi, kdo od mandatarjev bi govoril, da naj ne gremo v Evropo, da pri nas so socialne razlike premajhne in da jih je potrebno povečati, da je ljudi potrebno postaviti na stranski tir. To so vendar jasne reči, ampak izpeljava pa na žalost ni bila dana in zaradi tega smo bili mnenja, da je škoda postavljati nova vprašanja, na katera ne bo odgovora.
In drugo. Način realizacije takšne usmeritve ostaja še vedno odprt. Nočemo očitati, da je v naprej slabo zamišljen ali pa nedobronameren. Ne moremo. Vendar nam dopustite dvom, da je lahko izvedba tudi takšna, kakršne si mi ne želimo, ker je usmeritev tako splošna. Če poznamo način ravnanja strank, ki so ga podprle v nekaterih konkretnih primerih, jaz teh primerov ne bi navajal, bi jih bilo pa veliko, če bi jih navajal, potem je bojazen, da bi lahko izvedba bila nedobronamerna, upravičena. Bila bi nujno nedobronamerna, če bi predsednik vlade, če bi bil izvoljen, moral spoštovati politiko in usmeritve, ki so jo te stranke doslej že v državnem zboru zastopale.
Zato še enkrat, mi smo se odločili za to, da ne podpremo gospoda kandidata in da odpremo še naprej v proceduri možnost za izvedbo predčasnih volitev. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Potrču. Besedo dajem gospodu Benjaminu Henigmanu, pripravi naj se Aurelio Juri.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala gospod predsednik. Spoštovani. Dovolite, da čim bolj na kratko ponovim nekaj misli, ki sem jih povedal že pri prvih volitvah, vendar pa so te misli tudi povezane z nastopi vodij poslanskih skupin, nekaterih strank, za katere se mi zdi, da je potrebno poudariti nekatere netočnosti oziroma drugačno gledanje na stvari, ki so se dogajale v tem državnem zboru še ne tako daleč nazaj.
Gospod dr. Bajuk nas je danes zopet prijetno razveselil s svojim nastopom in s svojim pogledom na pravno in socialno državo. Menim, da je kandidat tisti, ki nam je pokazal pot v upanje, da so njegova jasna stališča upanje za Slovenijo, da je to nek svež veter, ki ga zadnjih osem let ni bilo. To ste nekateri že priznali, nekateri pa mogoče si tega ne upate, še ne upate povedati. Poudarek na svobodnem, socialno-tržnem gospodarstvu je zelo pomemben za vse državljanke in državljane. Po osmih letih, očitno se je ena politična opcija izčrpala, kar je normalno v demokraciji. Pač, tako je. Mandatar bivši, dr. Drnovšek, je svoje povedal. Povedal je, da se ne gre več. In vse tiste ocene, predvsem liberalne demokracije, ki so bile tukaj, da želimo kupčevati, da nismo za dialog, seveda gredo ravno proti liberalnim demokratom. Kdor je za dialog, predlaga nekaj boljšega. Kdor ne predlaga ničesar, ni za noben dialog. Vsaj lahko bi se držali 111. člena ustave in predlagali boljšega človeka. Odgovornost treh oziroma sedaj dveh parlamentarnih strank je ravno v tem, da smo predlagali novega človeka, novo upanje. V bistvu je to najbolj verodostojna in najbolj odgovorna poteza, kot si jo lahko dovoli zakonodajna veja oblasti. Nihče, razen predsednika države, tega ne more storiti. Zelo me čudi, da poslanska skupina z največ poslanci oziroma stranka z največ poslanci v koaliciji, programski, s socialdemokrati, ki ima 44 glasov, ne dobi podpore predsednika države. To je skrajno čudno, da ne uporabim drugega.
Drugo vprašanje pa je seveda vprašanje stališča, ki ga je postavil gospod Battelli, glede dosedanjega dela v državnem zboru. Gospod Battelli, če sem vas prav razumel, ste dali oceno, kot da poslanci bivše krščanske demokracije nismo podpirali niti enega vašega predloga oziroma predloga v smeri podpore manjšini. Bila je ocena, da pri vstopanju v Evropsko unijo nismo bili za spremembo ustave. Poslanska skupina SKD je bila ena tistih, ki je predlagala izredno sejo, da se to čimprej uredi. Vemo pa za izjavo, pa ne mislim to zdaj slabonamerno, liderja oziroma predsednika druge stranke, ki je rekel, da niti opeke ne bomo dali tujcem, niti opeke. Lepo vas prosim! Dve tretjini glasov smo potrebovali za spremembo ustave in ko je bil spremenjen ta 68. člen, smo lahko ugotovili, da smo to naredili z velikim soglasjem. To je dejstvo. Takšno soglasje potrebujemo tudi danes, potrebujemo ga, zato bi pozval vse skupaj na odgovorno odločitev. Pozval bi vas na strpnost in na konstruktivnost. To se mi zdi pomembno. Kdorkoli govori, da so presežene vse možnosti, pač ne govori resnice oziroma govori nekaj, kar nima osnove v skladu z našo ustavo in v skladu s tem, kar se tukaj danes dogaja.
Gospod Potrč je omenil, da je neka večina zrušila oziroma vladna večina zrušila mandatarja dr. Drnovška. Točno se ve, kako je kdo glasoval. 55 glasov je bilo proti zaupnici sedanji vladi. V tem ne vidim nič narobe. Normalno, po 8 letih smo pač rekli, dovolj te vlade, želimo nekaj novega. Nekateri smo tako razmišljali. Upam, da ste tako vsi razmišljali. Ne moremo reči, gospod Potrč, da sedaj vi niste bili na tej barki. Tudi vi ste dali glasove za razrešnico dr. Drnovšku. Sedaj bi bilo pa smiselno, da daste glasove, po 82. členu ustave, kjer so poslanci neodvisni od kakršnekoli volje, razen po lastni vesti glasujejo, da pripeljemo mandat do konca in opravimo tiste stvari, ki so potrebne. Potrebna je pa verodostojnost, potrebna je odgovornost, da pripeljemo državni zbor po legitimni in zaupanja vredni poti na volitve. Ne bom se vtikal zdaj v odločbo ustavnega sodišča, za nekatere velja, za nekatere od vas očitno ne velja. Vendar ne glede na to, kot je rekel dr. Bajuk, na te volitve ne sme pasti nobena senca dvoma. Kot kandidat za mandatarja bo, sem prepričan, storil vse, da na volitve ne bo padla senca dvoma. Vendar tukaj mu moramo pomagati tudi mi oziroma ga moramo postaviti za predsednika vlade. Potem bo ves dvom v to, po kakšnem volilnem sistemu naj volimo, odpadel, če bomo izkoristili teh nekaj mesecev. Gospod Pahor, predsednik združene liste, je, vsaj tako sem ga razumel, nakazal pot iz vladne krize. Ločiti je potrebno med politično in vladno krizo. Trenutno smo v vladni krizi. Če ta seja propade, če ne pridemo iz tega začaranega kroga izvolitve nove vlade, smo pa v globoki politični krizi. Če sem ga prav razumel, ste pripravljeni pri tem sodelovati in pomagati. In ničesar drugega kot postavitev vlade in dogovor o nadaljnih korakih je potreben. Pustimo pomisleke, kdo se boji za čigav stolček in koliko plač bo izgubil. Vsi, ki smo kandidirali za parlament, smo vedeli, da so to funkcije z omejenim rokom trajanja (štiri leta, osem let, tri leta, šest let), ni važno. Vsi smo se morali tega zavedati. Vendar je prav, da smo verodostojni pred slovenskim ljudstvom in poskušamo narediti vse, kar je v naši moči, da pripeljemo, kot sem že rekel, ljudi na volitve z verodostojnim predlogom. Če je ta predlog takšen, kot ste ga vi nakazali, da se ne strinjate z večinskim sistemom, ampak z nekaterim drugim, potem kot demokrat vidim možnost, da se poskuša dobiti tudi za kakšno od takšnih variant 2/3 večino. Saj tukaj ne bo šlo za izigravanje partnerjev, ker zato pa je institut dveh tretjin. In če ste resno mislili in predvsem vaš predsednik, potem boste dali glas tudi temu mandatarju, ker očitno drugega mandatarja predlagali niste, predlagal ga ni predsednik, predlagala ga ni liberalna demokracija, ki je pač nastopila, kot da je storila čisto vse, kar je v njeni moči, da bi uspešno in naprej delovali. Vendar treba je reči, to so sprenevedanja, kar je prej predstavnik liberalne demokracije govoril. To so navadna sprenevedanja. Sprenevedanja pa tudi mogoče zato, mogoče pravim, da ne bom koga užalil, ker je dr. Drnovšek ugotovil, da ne more izpolnjevati več svojih političnih ali pa državotvornih ciljev v stranki, ki mu stoji pri vitalnih državnih interesih ravno nasproti. Pa naj se tiče to sporazuma z Vatikanom, naj se tiče to zakona o denacionalizaciji, naj se tiče to načina volitev, volilnega sistema. Mogoče so pa tudi kakšni drugi cilji, vendar to sedaj ni pomembno. Pomembno je, še enkrat poudarjam, kot je rekel dr. Bajuk, da želimo cvetočo slovensko Evropo. To lahko naredimo samo, če bomo verodostojni, če bomo odgovorni do funkcije, ki jo tukaj predstavljamo in jo zastopamo. In samo še nekaj časa imamo. Nimamo dosti časa. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, kolega Potrč.
MIRAN POTRČ: Gospod Henigman, lahko vam zatrdim, da kar zadeva poslance združene liste, vemo, kaj delamo in sprejemamo odgovornost za odločitve, ki jih bomo sprejeli in kakor bomo glasovali. Jaz nimam čisto nič proti, da je vam žal za to, kako ste glasovali in da vam je žal za posledice, ki sedaj nastopajo. Samo to je vaš problem. To ni naš problem in nikar ga nam ne obešajte.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razprava, Aurelio Juri. Replika? Replika, kolega Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Niti v eni besedi nisem rekel, da mi je za kakšno glasovanje žal. Ne vem, ali sem bil pri kakšni spovedi, kjer je bil spovednik gospod Potrč, da je to slišal. Mislim, da na tak način se ne moremo pogovarjati. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Razprava, kolega Juri. Pripravi naj se Feri Horvat.
AURELIO JURI: Hvala predsednik. Jaz sem se sicer prijavil za daljšo razpravo, pa se bom odpovedal tej razpravi v korist skrajšanja časa današnjega dne.
Bom eno samo misel gospodu kandidatu podal. Ne vem, če so ga predlagatelji seznanili, da ste dr. Bajuk prvi kandidat v devetletni zgodovini samostojne in neodvisne Republike Slovenije, ki se drugič podaja na mesto predsednika vlade, po tem ko mu je prvi poskus spodletel, pa ne da bi mu kdorkoli zagotovil ustrezen rezultat oziroma večino in izvolitev v drugem. Mislim, da - to je moja skromna ocena - se vam to ne šteje v čast. Tudi to, kar ste morda pridobili iz naslova prvega nastopa, iz naslova vaše uglajenosti in seveda preglednosti vašega nastopa, v slovenski javnosti s takim vztrajanjem, drugi in tretji poskus, seveda si ne boste naredili velike usluge.
Nenazadnje, tudi dejstvo, da če bi bili izvoljeni zaradi nepazljivosti ali kakega odtrganega glasu z druge strani, kajti politične pozicije so jasne, okoliščine se niso od zadnjič v ničemer spremenile, seveda težko bi vam bilo kakorkoli že vladati z enim samim glasom več, kajti takega soglasja, širšega, na katerega ste uvodoma pozvali, je vsem jasno, da ni.
Mislim, da tudi naš parlament in današnja razprava, tako kot zadnjič, pa morda še kdaj drugič, dokazuje, da ni druge izbire, kot so predčasne volitve. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razprav kolega Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo gospod predsednik. Upošteval bom priporočila kolegic in kolegov, da bom čim krajši in bom razpravo, ki sem si jo pripravil za danes, res skrajšal. Brez patetike se upam trditi, da smo verjetno v tem mandatu pred eno najodgovornejših odločitev. Sam soglašam z vsemi, ki so za hiter razplet krize, vendar je razlika v naših pogledih. To kaže vsa razprava v tem, na kak način je možno priti do hitrejšega razpleta krize vlade. Vsa razprava ob prvi obravnavi predloga za mandatarja in ponovitev ali pa nadaljevanje te razprave danes, ko je vsebinsko žal dostikrat šla mimo glavnega, kar naj bi bil cilj razprave, to je program mandatarja, ne samo dolgoročni, ampak predvsem kratkoročni, za to obdobje, ko naj bi delovala prehodna vlada, vse to me je dodatno prepričalo, da ni izhoda v prehodni vladi, da ta država potrebuje, če kdaj, prav sedaj v tem obdobju, iz razlogov, ki jih navajajo predlagatelji za prehodno vlado, da potrebuje učinkovito vlado z dokaj veliko podporo v državnem zboru, kompetentno vlado in pa doma in v tujini kredibilno vlado. Vendar samo to ni dovolj in to ni odvisno samo od same osebnosti mandatarja, ampak je, kolegice in kolegi, če to priznamo ali ne, odvisno tudi v veliki meri od samega državnega zbora.
In žal moram ugotoviti, samokritično lahko tudi, drugi mandat sem v tem državnem zboru, da se stanje v tem državnem zboru tudi po zaslugi strank in njihovih voditeljev, če ne vseh, pa nekaterih, ko so se vkopali na okope, ko je premalo pripravljenosti za kompromise in za iskanje dogovorov o strateških vprašanjih, na to nas opozarjajo tudi prijatelji iz tujine in tudi iz Bruslja, da ob takem stanju dejansko tudi mandatar, pa ne vem, kako uspešen naj bi bil oziroma sposoben, ne bo mogel narediti čudeža. Ta država rabi poleg učinkovite vlade najprej učinkovitejši parlament. Najbrž ni slučajno, da ugled tega parlamenta vse bolj pada, namesto da bi naraščal. Jaz ne bi ponavljal argumentov, ki so jih navedli kolegi v dosedanji razpravi, opozoril bi samo še na dve ali tri zadeve. Ne moremo iti mimo javnega mnenja in če ne upoštevamo posameznih člankov, ki jih lahko interpretiramo ali ocenjujemo tako ali drugače, ali posameznih medijev, pa mislim, da ne moremo iti mimo raziskav javnega mnenja v zadnjem času, pa tudi če jih jemljemo z določeno rezervo, vendar vsaj indikativno vrednost imajo in kažejo, da je večina državljank in državljanov za predčasne volitve kot razrešitev krize.
Drugo, kar si upam še bolj kategorično trditi, je mnenje gospodarstva. Nekateri ste se danes sklicevali na izjave posameznih gospodarstvenikov. Z gospodarstveniki imam dovolj stika, gospodarstvo dovolj dobro poznam. Iz številnih izjav najuglednejših slovenskih gospodarstvenikov ste v teh dneh videli, da ne glede na to, če pripadajo ali pripadajo kakšni politični opciji, da se skoraj soglasno zavzemajo za čim prejšnjo razrešitev vladne krize, in to s predčasnimi volitvami, ne pa za kakršnekoli prehodne rešitve, ki bi trajale in bodo trajale, če bodo sprejete, dejansko približno pol leta, tja do meseca novembra oziroma do konca novembra, ko bi se naj konstituirala vlada oziroma parlament na podlagi rednih volitev.
Tretje, glede sklicevanja na Unijo, bi samo toliko rekel. Tudi mene skrbi, kakšno bo to poročilo, ki bo naslednje, poleti. Kolegice in kolegi, to poročilo ne bo zadnje, ne bo edino in tudi po tem poročilu bo zelo pomemben ali kritičen čas, kaj se bo dogajalo v jeseni in kaj se bo dogajalo v prihodnjem letu. In prav tu je "hakelc". Če bomo mi imeli prehodno vlado, nestabilni parlament, nestabilne razmere, ne samo tukaj, ampak v državi nasploh, potem grozi, da bodo naslednja poročila v prihodnjem letu, ki bo pa dejansko usodno leto za odločitve, kdo bo sprejet v prvi skupini v Evropsko unijo, da bo stanje še slabše.
In nazadnje, proračun za prihodnje leto. Nastopa obdobje priprave proračuna in zato ne bodo dovolj samo priprave, ki jih lahko opravi na tehnični ravni ministrstvo za finance in je z njimi začelo, ampak bo treba sprejemati odločitve v politiki, v vladi, o programih, o ekonomski politiki, o proračunski politiki in podobno. Zato spet potrebujemo učinkovito vlado in tudi učinkovit parlament. In zato mislim - s tem bi zaključil - da bi bilo najbolj odgovorno ravnanje državnega zbora v tej situaciji, da da besedo volivkam in volivcem, da gremo na predčasne volitve in tako zagotovi razplet te vladne krize ter normalno delo državnega zbora in vlade naprej.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Feri Horvat. Izčrpali smo razpravo pisno prijavljenih poslancev. Sprašujem kandidata za predsednika vlade, dr. Bajuka, ali želi besedo? (Ne želi.) Sprašujem... Gospod Schiffrer, petminutna razprava. Prosim!
MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Gospe in gospodje! Ko človek sedaj posluša že zadnjič dvodnevno razpravo, danes skoraj celodnevno razpravo, se mi zdi tako, kot stari sholastiki v srednjem veku, ko so debatirali in debatirali in ko niso mogli več teze, ki jo je nekdo zagovarjal, uničiti, se pravi niso mogli več prepričati, da je tisto, kar nekdo zagovarja, napačno, so začeli napadati govornika. To se je reklo "athominen non aterem", se pravi, sedaj pa udarimo po govorniku, ne pa po stvari. Tako se dogaja nam tukaj. Ko je stvar že dokončno nekako izpiljena, jasna itn., sedaj pa začnimo z Bajukom. Je bil v vojaški hunti argentinski, ne pozna slovenskih razmer, je kamuflirana ljubljanska srajca. No, prej smo še slišali, da se dvakrat javlja za predsednika, ja vendar, to nikamor ne gre.
Jaz bi vas pa vprašal gospodje poslanci, roko na srce: Če bi se tam zunaj v preddverju sedaj pojavil nekdo in bi rekel, "gospodje, jaz ponujam petkratno plačo, petkratno poslansko plačo", jaz mislim, da bi bilo, bi drli vsi tam, da bi vrata vrgli s tečajev, kakšen ranjen bi bil, pa kakšna dama bi še v nezavest padla itn. Veste, kdo bi pa ostal tu v državnem zboru? Bajuk. Ker on je pa to naredil, on je pa iz petkratne plače sem notri prišel. Aja, pa gospod predsednik. On je to naredil, on je, prvič, šel iz dobro plačane službe sem, se bo predčasno upokojil itn. Gospodje, to je treba nekako tudi razmeti.
Jaz sem večkrat premišljal, ko sem tako z njim govoril, pa je razlagal svoje poglede, sem rekel, "ta gospod bi mogoče potreboval kakšen divan in dobrega psihologa", ali kaj takega. Kdo pa to danes še v Sloveniji dela? Jaz bi rekel sedaj narobe. Če pridemo na začasne volitve, kdo nam pa garantira, da ne bomo ostali v isti pat poziciji, kot smo sedaj, da bo spet 45 glasov in 45 glasov? Ampak takrat ne bo več Bajuka, takrat ga bomo pa iskali. Ne vem, kje! Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
V skladu z drugim odstavkom 111. člena ustave Republike Slovenije se o izvolitvi predsednika vlade Republike Slovenije glasuje tajno. V skladu s 97. členom poslovnika vodi tajno glasovanje predsedujoči, s pomočjo generalne sekretarke državnega zbora in štirih poslancev, ki jih izvoli državni zbor na predlog predsedujočega.
Samo trenutek, da se dogovorimo za predlagano sestavo volilne komisije. Predlagam naslednje člane volilne komisije: Rudolf Moge, Josip Bajc, Branko Kelemina in Marijan Schiffrer. Član te komisije sem tudi sam kot predsedujoči. Ali kdo temu predlogu nasprotuje?
Prosim kolega Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Običajno ni tako, da razpravljamo o sestavi volilne komisije. Zaradi opozoril in zaradi korektnosti moram ugotoviti, da je volilna komisija, ne vem, na čigav predlog, sestavljena tako, da s strani predlagateljev predloga, o katerem se glasuje, so štirje kandidati za volilno komisijo in iz ostalih štirih poslanskih skupin oziroma petih poslanskih skupin pa samo eden. Toliko, da se bo vedelo. Meni kot demokratu se ne zdi korektno in pošteno, da je volilna komisija sestavljena na tak način. Morala bi biti sestavljena tako, da bi bile zastopane vse poslanske skupine. Konec koncev, če imate eno stranko, ki je nastala iz dveh poslanskih skupin, in da imate dva člana volilne komisije plus nekoga po funkciji, se mi zdi absolutno pretiravanje. Če tega ne morete kot dobronamerno sprejeti, potem seveda ne vem, kaj je dobronamerno. Zdi se mi popolnoma neuravnoteženo in nepošteno sestavljena volilna komisija. Ampak če ste se tako odločili, ne želim zavlačevati, pojdimo naprej in toliko, da se ve.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Anderlič. Imate drugačen predlog? Spoštovani kolegi! Seveda, potrebno je, da pojasnim. Vedno v tej sestavi so bili prvi trije člani komisije iz treh največjih poslanskih skupin. Pri četrtem članu, poleg predsedujočega, pa smo vedno bili na kroženju. Pri zadnjem glasovanju je bil predstavnik združene liste. Ker je danes predstavnik slovenske nacionalne stranke odklonil, da bi bil član, smo seveda povprašali potem poslansko skupino slovenskih krščanskih demokratov in vedno je v tej komisiji nastopal kolega Schiffrer. Če je kakšen drugačen predlog, prosim da ga posredujete.
Kolega Kopač, prosim.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. Predlagam, da je namesto gospoda Schiffrerja član komisije gospod Aurelio Juri, ki je običajno bil član volilne komisije.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Juri je bil član volilne komisije takrat, kadar se je ta krog zavrtel. Vmes pa so bili člani tudi kolega Kužnik, kolega Schiffrer in kolega Juri.
Torej na glasovanje dajem predlog kolega Kopača, da predlaganega člana komisije mag. Schiffrerja nadomesti kolega Aurelio Juri. Predlog kolega Kopača dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
To se pravi, člani komisije so: Rudolf Moge, Josip Bajc, Branko Kelemina in Aurelio Juri in tudi sam kot predsedujoči. Tako sestavo volilne komisije dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (80 prisotnih.)
Kdo je za? (73 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagana sestava volilne komisije potrjena.
V skladu z drugim odstavkom 37. člena poslovnika državnega zbora bodo poslancem vročene glasovnice tako, da pride vsak poslanec k mizi predsedujočega in pove svoje ime in priimek ter prevzame glasovnico. Generalna sekretarka državnega zbora pa označi pri imenu in priimku poslanca v seznamu, da mu je bila glasovnica vročena. Glasuje se tako, da se na glasovnici obkroži beseda za ali proti. Na podlagi drugega odstavka 111. člena Ustave Republike Slovenije, bo kandidat za predsednika vlade izvoljen, če bo zanj glasovala večina poslank in poslancev, to je 46 ali več. V skladu z drugim odstavkom 38. člena poslovnika je neizpolnjena glasovnica ali glasovnica, ki ni izpolnjena v skladu s prej omenjenim navodilom, neveljavna. Glasovali bomo v dvorani. Poslanke in poslanci bodo izpolnjeno glasovnico oddali v glasovalno skrinjico, ki bo v dvorani pred predsedstveno mizo. Poslanec Jože Možgan bo ob smiselni uporabi 79. člena zakona o volitvah v državni zbor glasoval ob pomoči žene, gospe Marije Možgan.
Prehajamo na izvedbo tajnega glasovanja. Prosim poslance, ki mi bodo pomagali pri glasovanju, da se zglasite v sobi 117, kjer bomo prevzeli volilni material. Glasovanje se bo pričelo ob 15.40. Glasovanje bo trajalo 20 minut in bo trajalo do 16. ure. Seja se bo nadaljevala ob 16.15. Prehajamo na glasovanje.
(Seja je bila prekinjena ob 15.25 uri in se je nadaljevala ob 16.15 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi! Preden preberem zapisnik o ugotovitvi izida glasovanja, vas prosim, da ugotovimo prisotnost. Ugotovimo prisotnost! (80 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Prehajamo torej na zapisnik o ugotovitvi izida glasovanja o izvolitvi predsednika vlade Republike Slovenije. Glasovanje na podlagi tretjega odstavka 111. člena ustave Republike Slovenije v povezavi z 280. členom poslovnika državnega zbora je potekalo v sredo, 26. aprila 2000, v prostorih državnega zbora Republike Slovenije. Razdeljenih je bilo 58 glasovnic. Oddanih je bilo 55 glasovnic, neveljavni sta bili 2 glasovnici. Veljavnih je bilo 53 glasovnic. "Za" je glasovalo 43 poslancev, "proti" pa 10 poslancev. Poslanec gospod Jože Možgan je ob smiselni uporabi 79. člena zakona o volitvah v državni zbor glasoval ob pomoči žene, gospe Marije Možgan.
Na podlagi izida glasovanja ugotavljam, da predlagani kandidat dr. Andrej Bajuk ni bil izvoljen za predsednika vlade. Ker predlagani kandidat ni bil izvoljen za predsednika vlade, pred nadaljevanjem seje oziroma 2. točke dnevnega reda sejo prekinjam za pol ure. V tem času je mogoče vlagati predloge za izvedbo ponovnih volitev predsednika vlade z večino opredeljenih glasov navzočnih poslancev. Sejo bomo nadaljevali čez 30 minut, ob 16.47 uri. Sejo nadaljujemo ob 16.47 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 16.17 uri in se je nadaljevala ob 16.55 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi, nadaljujemo sejo. Ugotavljamo prisotnost! Ugotavljamo prisotnost! (86 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Prehajamo torej na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZA IZVEDBO PONOVNIH VOLITEV PREDSEDNIKA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE NA PODLAGI ČETRTEGA ODSTAVKA 111. ČLENA USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE IN V POVEZAVI Z 280. IN 261. ČLENOM POSLOVNIKA DRŽAVNEGA ZBORA. V odmoru oziroma pred nekaj minutami sem prejel dopis skupine poslancev. Na podlagi četrtega odstavka 111. člena ustave Republike Slovenije in v zvezi z 280. in 261. členom poslovnika državnega zbora podpisani poslanci predlagamo, da se izvedejo ponovne volitve predsednika vlade. Dopis, ki sem ga pravkar prejel, boste vsi poslanci tudi dobili razmnoženega na klop. Sejo nadaljujemo čez deset minut.
(Seja je bila prekinjena ob 16.56 uri in se je nadaljevala ob 17.08 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi, nadaljujemo sejo. Ugotavljamo prisotnost! Ugotavljamo prisotnost! (63 poslancev in poslank.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča. V tem odmoru ste vsi poslanci in poslanke prejeli na klop dopis skupine poslancev, s prvopodpisanim Tonetom Anderličem, ostali podpisniki pa so kolega Kacin, kolega Terčon, kolegica Beblerjeva, kolega Gasparini, kolega Košir, kolega Merlo, kolegica Stoparjeva, kolega Džuban in kolega Avšič Jože. Predlog ste torej prejeli na klop. Ali želi predstavnik predlagateljev besedo? Kolega Anderlič. (Ne želite besede.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Besedo ima dr. Franc Zagožen, stališče poslanske skupine slovenske ljudske stranke.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani predsednik, spoštovani zbor. Jaz bi rad, da o temle predlogu razpravljamo in da izvemo za namene predlagateljev. Ker predstavnik predlagateljev ni želel besede, da bi utemeljil svoj predlog, jaz seveda postavljam nekaj vprašanj. Ali imajo predlagatelji kandidata, ali ga imajo namen poiskati in predlagati. Skratka, radi bi vedeli, kaj predlagatelji s tem želijo, ker so doslej nasprotovali izvolitvi novega predsednika vlade. Zato bi prosil za pojasnilo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Pojasnilo bo možno med razpravo poslank in poslancev. Sedaj smo v razpravi predstavnikov poslanskih skupin oziroma lahko tudi sedaj. Ali želi še katera od poslanskih skupin besedo? Stališče poslanske skupine liberalne demokracije Slovenije bo obrazložil Anton Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Tako kot večkrat do sedaj se je pokazalo, da ni mogoč dogovor, predvsem pa ni mogoče nobenemu zaupati na besedo. Namreč, gre za to, da smo se na delovnem pogovoru ob 14.15 uri na predlog predsednika državnega zbora sestali vsi vodje poslanskih skupin in še nekateri drugi in smo razpravljali o tem, kako naj ta zbor pripelje to proceduro do nekega predvidenega, z ustavo in poslovnikom, konca. Zagotovljeno je bilo na tem pogovoru, da je predlog za glasovanje v tretjem krogu pripravljen. Eksplicitno je bilo vprašano, seveda nas je bilo tam 10 in lahko verodostojnost vsake moje besede tukaj kdo potrdi ali pa tudi zanika. Zagotovo pa ne tisti, ki tam niso bili in se zdaj oglašajo. In ker je tako med poslanci kot tudi državljani in državljankami pričakovanje, da se ta agonija in neka atmosfera, ki se je vzpostavila ob tem neprestanem ponavljanju glasovanja o istem predlogu, da se torej to konča in da se o tem glasuje skladno z ustavo, poslovnikom, zakoni. Ker je zelo jasno napisano v 111. členu ustave, kdo ima pravico predlagati in zaključiti to proceduro, smo mi to naredili zaradi tega, čakali smo do zadnje minute časa, ki ga je gospod predsednik državnega zbora dal na voljo, do zadnje minute, računajoč, da bodo tisti, ki so to obljubili, to tudi storili. Tega niso storili, mi imamo pravico razpolagati s svojim znanjem, s svojim časom, svojo voljo, skladno z ustavo in s poslovnikom in seveda smo mi ta predlog vložili.
Kar se tiče kandidatov, gospod Zagožen, gre za to, da se po ustavi glasuje seveda o vseh tistih kandidatih, ki so že bili vloženi. V dveh krogih smo o enem kandidatu glasovali. Tako s tega vidika ni dileme glede procedure. Lahko seveda, da je nastala kakšna zadrega. Mi menimo, da ni in smo vseskozi od izglasovanja nezaupnice preko prvega in drugega kroga zastopali enako stališče. Ampak seveda razlika je bila v tem, da do tega trenutka smo bili praktično v obrambi in smo morali odgovarjati na tisto, kar je bila iniciativa na drugi strani in v tem trenutku smo prišli v enako situacijo. Skladno s 111. členom lahko kdorkoli, skupina 10 poslancev oziroma poslanske skupine to naredi, znotraj 48 ur, in v roku, ki ga je določil predsednik državnega zbora, 30 minut od tistega trenutka, ko je razglasil glasovanje v drugem krogu za kandidata. Poznate vse, lahko si vzamete magnetograme in podobno. Mi menimo, da je prav, pravico imamo mi to agonijo končati, predvsem imajo pa državljani in državljanke pravico izvedeti, kdaj bo končno prevladala državotvornost in da se bo vedelo, kaj se bo v naslednjem obdobju v tej državi dogajalo. Samo to je bil naš namen in predlagam, da se o predlogu izjasnimo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Anderlič. Seveda polurni rok je bil naš dogovor, lahko bi bil enourni, lahko je več, ustavni rok je 48 ur, da ne bo kakršnegakoli nesporazuma. Ali želi še katera od poslanskih skupin besedo? Kolega Potrč, stališče poslanske skupine združene liste socialnih demokratov.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Poslanci združene liste socialnih demokratov ne bodo podprli nobenega predlog, da bi bil opravljen tretji krog glasovanja o kateremkoli mandatarju. Naša temeljna opredelitev je, da se prehodna vlada ne izvoli in da se gre v predčasne volitve.
Mi smo ali pa jaz sem v imenu poslanske skupine na sejah kolegija predsednika državnega zbora nekajkrat prosil, bolj ali manj uspešno, vedno bolj ugotavljam manj uspešno, naj se predvidijo vse potrebne procedure in postopki do konca, ne pa vsakokrat sproti pol koraka, za naslednje pol koraka so pa novi dogovori. Govoril sem, da je to pametno storiti iz razloga, ker pač so izkušnje brez hudobije takšne, da nobeni dogovori ne veljajo. Na žalost smo se nekaj uspeli dogovoriti, marsikaj pa ostaja odprto. Mi v poslanski skupini združene liste ta konkretni predlog desetih poslank in poslancev Liberalne demokracije Slovenije lahko razumemo samo kot predlog za pospešitev odločanja, čeprav moramo povedati, da se nam zdi normalno, da takšen predlog vlagajo sicer poslanke in poslanci, ki imajo namen predlagati kandidata v tretjem krogu. Mi upamo, da tega predloga poslanci liberalni demokracije nimajo. Če bi ga imeli, jim naprej povemo, da tudi njihovega ne bomo v tretjem podprli.
Če se bo vztrajalo na tem predlogu, bomo glasovali proti takšnemu predlogu. Ali so domišljeni vsi nadaljni postopki ali ne, to konec koncev ni moja stvar, predvsem pa ne stvar, da bi jo problematiziral izza te govornice, ker sem o tem dovolj govoril na sestankih kolegija.
Bi pa rad povedal še eno mnenje poslanske skupine. To je, da si ne želimo, da bi v zvezi s predlogom, da se o tem glasuje, bilo ponovno postavljeno vprašanje, ali se naj spoštuje poslovnik državnega zbora ali ne glede načina glasovanja. Poslovnik državnega zbora v 87. členu predvideva, kdaj je možno tajno glasovanje oziroma kdaj je obvezno, in primere, v katerih državni zbor lahko sklene, da je glasovanje tajno. Za ta primer poslovnik ne predvideva možnosti, da bi državni zbor lahko sklenil, da je glasovanje tajno. Če bomo želeli ravnati v skladu s poslovnikom, potem bo moral predsednik takšen predlog zavrniti, sicer bomo pač ponovili tisto, kar smo ponovili na pretekli seji in kršili poslovnik. Mi bi prosili, da se to ne stori.
Da zaključim, če bo vztrajanje predlagateljev, da se o tem glasuje, bomo glasovali proti vloženemu predlogu. Če bodo kasneje dani še kakšni, bomo ravnali enako. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Potrč, ali ste dobili kakršenkoli predlog, da bi bilo glasovanje tajno? Ni bilo tega predloga? Prosim, za pojasnilo.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa gospod predsednik. Ker ste vprašali, če je bil dan takšen predlog - z naše strani ne in z naše strani tudi ne bo dan, ker bi bil v nasprotju s poslovnikom. Želeli smo na to samo opozoriti, če bi slučajno bil dan, tako kot na pretekli seji, vas naprositi, da v tem primeru ga ne daste na glasovanje in ne kršite ponovno poslovnika. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa kolega Potrč. Sam na pretekli seji nisem kršil poslovnika. To je moje osebno mnenje in lepo prosim, da na ta način ne nadaljujemo razprave. To ni tema, da sem jaz na tem mestu sedaj obtoževan, da sem kršil poslovnik. Jaz korektno vodim to sejo in mislim, da ni potrebno, da na ta način se tukaj napada predsedujočega. Jaz jo bom korektno vodil, nobenega predloga nisem dobil, da bi o tem sklepu glasovali tajno. Mislim, da je tukaj poslovnik povsem jasen, da se glasuje javno. O temi, o kateri je govoril gospod Potrč, pa je zadeva mnogo bolj komplicirana in lepo prosim, da si pogledate vse določbe poslovnika in boste ugotovili, da situacija ni primerljiva. Takrat nisem kršil poslovnika. Ali želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Pisnih prijav nisem prejel. Ali želi kdo besedo? Gospod Hvalica! Ostale razprave pa so omejene na pet minut.
IVO HVALICA: Hvala lepa gospod predsednik. Kolegice in kolegi, nenavaden je ta predlog, ki je pred nami. Ampak vsaka beseda ima svoj pomen. Dajmo analizirati ta predlog. Prvič. Tu piše "skupina poslancev". Manjka oznaka LDS. To je skupina poslancev LDS. Ker ni nobenega drugega poslanca v tej skupini. To je prva stvar. Zaradi točnosti, zaradi javnosti in zaradi vsega.
Drugič. Berite zelo pazljivo ta tekst. Samo tri vrstice so. Pravi v drugem delu tega stavka: "Predlagamo, da se izvedejo ponovne volitve predsednika vlade." "Ponovno" pomeni še enkrat tisto, kar je bilo. Poslanci LDS sicer tu ne navajajo imena. Ampak "ponovno" je samo po sebi razumljivo, in kdorkoli bi to razlagal, bi tako razložil. To je druga stvar.
In tretjič. Gre za skupino poslancev, ki je pred eno uro zavestno kršila prvi odstavek 82. člena ustave, ki pravi, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila. Ti poslanci, ki so tu navedeni, niso dvignili volilnih lističev oziroma po mojem spominu, ker sem ves čas bil v dvorani, vsaj devet od teh deset, ni dvignilo. To se pravi, da so bili nekje zaprti, nadzorovani in niso smeli glasovati. To je pač demokracija liberalne demokracije. To je neizpodbitno dejstvo. To se še ni zgodilo v tem parlamentu, da bi ob neki tako važni odločitvi bila skupina poslancev zaprta nekje, izolirana. Ne, ne, niti, niti v predverju vas ni bilo. Bil sem zelo pozoren, v roki sem imel tudi danes diktafon in sem registriral, edini v dvorani je bil poslanec Anderlič, kasneje je pa prišel še, torej prišel je še predsednik odbora za mednarodne odnose. No, zdaj tam kažejo poslanci liberalne demokracije tudi na gospoda Jelinčiča, ampak kolikor vem, on še ni v liberalni demokraciji. Pač pa sem zaznal, da sta očitno v liberalni demokraciji, in to moram jasno, gladko povedati, tudi predstavnika poslanca narodnosti, ki se volitev nista udeležila. To je pa zelo nečista igra. Zelo, zelo nečista igra. Jaz obžalujem. Globoko obžalujem, da sta poslanca narodnosti s tem pokazala, da sta vezana na navodila in da kršita ustavo.
Slovenski volivci se bodo morali zavesti tega in eventualno, gospe in gospodje, tudi spremeniti ustavo, če je treba. Ne moremo si dovoliti tega, ne moremo si dovoliti tega, da bi nam ljudje, ki ne pripadajo nobeni politični opciji, ki trdijo, da niso v nobeni koaliciji, lahko krojili usodo slovenske države, slovenskega naroda. Ne smemo si dovoliti tega. To naj bo opozorilo. To naj bo veliko opozorilo. Jaz obžalujem, da sem moral danes to povedati, ampak jaz sem že za to govornico povedal enkrat, da sta predstavnika narodnosti leta 1996 oziroma 1997 že pogojila usodo te slovenske države. Imata popolnoma pravico. Imata absolutno, ampak mi moramo razmisliti o tem, če lahko, če lahko poslanci narodnosti tudi v takem primeru, ko gre za globalne odločitve, če lahko počnejo to, kar počnejo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Hvalica...
IVO HVALICA: Ne, ne, jaz kar pozivam...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Status vseh poslancev v državnem zboru je enak, vsi imamo enak položaj.
IVO HVALICA: Ja, absolutno je enak, absolutno je enak, ampak tu nastane potreba po neki korekturi, ko se vedno govori in tudi danes je bilo govorjeno v imenu slovenskih poslancev. Poglejte, je status enak, ampak jaz sem še enkrat povedal, da sem v primeru, ki je bil leta 1996 oziroma 1997, opozoril enega izmed diplomatov države, ki je matična tema dvema poslancema, in je bil mnenja, da bi se v tem primeru moral poslanec narodnosti izvzeti iz odločanja, ker gre vendar za usodo Slovencev. Oprostite, oprostite, ironija usode je, ironija usode je in nedvoumno, da leta 1996 in 1997 so poslanci državljani Republike Slovenije odločili o tem, kakršna bo vlada, ampak odločilni glas sta dala tudi, in to dva glasova, predstavnika narodnosti...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Hvalica...
IVO HVALICA: In zaradi tega se moramo mi zamisliti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Lepo vas prosim, da ne nadaljujete s to razpravo...
IVO HVALICA: Jo bom nadaljeval, ker nobenega ne žalim.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Battelli in kolegica Pozsonec imata povsem enake pravice in status kot vseh ostalih 90 poslancev.
IVO HVALICA: Popolnoma vse enake pravice. Gre za nekaj drugega. Gre za tisti občutek, za občutek, bi rekel... Ne, ne. Gre za občutek spoštovanja večinskega naroda. Poglejte, če bi se to zgodilo, bom pa še to povedal. Če bi se to zgodilo v nekem rimskem parlamentu...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, ne nadaljevati!
IVO HVALICA:... narobe, bi bila katastrofa, ampak to se je tu zgodilo, to je treba vedeti, to se je tu ponovilo... Poglejte, nekdo uporablja ustavo za to, da z njo tolče po mizi, to je sicer, bi rekel neprimerno, ampak pustimo, vemo...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Hvalica, s tem nekateri poslanci protestirajo proti vašemu nastopu. Prosim, da to upoštevate in ne nadaljujete te razprave.
IVO HVALICA: Zakaj je ne smem nadaljevati? Kje sem prekršil? Jaz sem vedno trdil, da imata pravico, da sta enaka kot drugi poslanci, imata popolno pravico. Vprašanje pa je, če je to higienično, to je pa neka druga stvar. V glavnem danes, danes, jaz cenim to, recimo, pa veste, da nasprotujem velikokrat poslanski skupini DeSUS, ampak oni so bili toliko korajžni in toliko si zaupajo tudi, da so prišli sem, pa da so glasovali. LDS je pa skupaj s poslanci narodnosti bil nekje odsoten, izoliran. Namreč, treba je upoštevati, na poslance, ki so bili pred tem prijavljeni, in razliko do tistih, mislim, da je bilo 55, ki je dvignilo glasovnice. To je neizpodbitno dejstvo in to je treba zaradi zgodovine povedati, kako se je to zgodilo, drugače bi pozabili, tako da bomo vedeli, tako da bomo vedeli tudi v bodoče, kam a priori spadata poslanca narodnosti. Torej v nobenem primeru ne moremo računati, da spadata v, pogojno rečeno, pol, blok, ki ni kontinuitetni. Tako izgledajo stvari. Kakorkoli že, teh 10 poslancev, ki je to podpisalo, ki niso skupina poslancev, ki so poslanska skupina LDS, ja, oprostite, nobenega drugega poslanca ni tu, je naredilo eno napako. Slovenščina je očitno slabši del tega velikega znanja, ki ga je tu omenjal vodja poslanske skupine, ker če nekaj izvedeš ponovno, pomeni, da izvedeš isto, z istim. Ja, to je normalno razumeti tako. Če bi pa rekli še ene volitve ali ne vem kaj, ampak rečeno je bilo ponovno. To je zelo jasno.
Bom počakal, da se zadeva malo umiri. Ja. O, veliko imam za povedati. Če hočete, bom pa še nekaj povedal. V klopi imam, v klopi imam članek - ga lahko grem sedaj iskat - iz Piccolla, ki pravi, da je poslanec Battelli izjavil, da je koalicija, ki se spravlja sedaj skupaj v Sloveniji takšna, da lahko zardeva pred Heiderjem. To so njegove besede in fotografija. Bom pokazal to, bom citiral. Sramota, sramota. To je izjavil gospod Battelli. Bom povedal datum, vse. Ne, ne. Bom jaz pokazal. Lepo vas prosim, da bo sedaj še nekdo nastopil, da bom imel priliko pri repliki pokazati gospodu Battelliju, kakšne stvari trosi v italijanskem tisku vis-a-vi novo nastajajoče koalicije.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Hvalica! V skladu s poslovnikom vas opozarjam, da ne govorite o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če boste nadaljevali, vas bom opomnil. Po drugem opominu pa je poslovnik jasen.
IVO HVALICA: Gospod predsednik! Zahvaljujem se za vaše opozorilo, ampak ste spregledali to, da me je k temu izzval poslanec Battelli, ki me je z dvema medsklicema sprovociral. Če bi poslanec Battelli bil tiho, se dostojno obnašal, kot se je treba, vsaj v prvi klopi, bi jaz gladko šel mimo tega. Zato sem mu pa celo zahvaljujem, da mi je dal to možnost, da sem povedal za ta članek. Torej, tako so te stvari, vidite. Torej, ta koalicija lahko zardeva proti Heiderju. "Kaj je pa Heider v primerjavi s to! To je šele črno", pravi. To se da fotografirati tam... Bom pokazal. Vidite, takšne so stvari. To je pa že poseg, ja, ja.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Battelli! Sedaj ste si pa vi zaslužili opomin z mojega mesta. Izrekam vam opomin. Besede, ki ste jih izrekli ne sodijo.
IVO HVALICA: Pozivam tudi novinarje, ki hočejo imeti fotokopijo tega članka, da jo potem pri meni lahko dobijo. Znajo, znajo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Hvalica! Prosim vas, če počasi zaključite.
IVO HVALICA: Torej, bom zaključil. Še enkrat, kolegi LDS- 10 poslancev LDS ali poslanske skupine LDS, s prvim podpisanim Toneton Anderličem, povejte, nedvoumno, kaj predlagate, sicer pa damo sekretariatu v presojo, kaj pomeni, da se izvedejo ponovne volitve predsednika vlade. Damo sekretariatu v presojo, kaj pomeni, da se izvedejo ponovne volitve predsednika vlade. Damo sekretariatu lahko v presojo in bodo oni povedali. Sicer pa, če imate ime, korajžno, povejte ga. Povejte ga. Da, povejte in poleg tega bi želel tudi, da nedvoumno ugotovimo, da je bila danes v prvem delu kršena s strani teh poslancev ustava. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Hvalica. Kolega Hvalica ni imel omejene razprave, ker se je prijavil v času. Ostale razprave so sedaj omejene. Napovedni stavek skupine desetih poslancev v celoti izhaja iz četrtega odstavka ustave. V celoti. Tako mislim, da je korektno napisan. Četrtega odstavka 111. člena ustave.
Še enkrat bi rad povedal, da ne bo nesporazuma, glede nekaterih nastopov oziroma misli, ki jih je kolega Hvalica naslovil na poslanskega kolega Battellija in poslansko kolegico Mario Pozsonec. Na tem mestu bi rad povedal kot predsednik državnega zbora, da spoštujem njuno integriteto in njuno popolno enakovrednost v tem državnem zboru. Razprave, kot so bile tukaj na tem mestu o tem vprašanju, ne bom več dovolil. Tudi vmes sem večkrat posredoval pri kolegu Hvalici, naj na ta način ne nadaljuje razprave.
Ali želite repliko gospa Pozsončeva? Prosim!
MARIA POZSONEC: Hvala lepa. Spoštovani! Jaz bi samo rada opozorila ali spomnila gospoda Hvalico, da je enkrat že ustavno sodišče sodilo v tej zadevi. Menim, da on, ki ima tako dober spomin, ve, da je bila sodba na strani poslancev narodnosti. Lahko bi vprašali kogarkoli v tem parlamentu, zakaj je glasoval tako ali drugače. Ampak vi zmeraj sprašujete nas.
Meni je žal, da je prišlo danes do tega, ker moram povedati, da sem imela drugačen odnos, posebno do stranke SKD in do stranke SDS. Dostikrat so pomagali meni to in ono izglasovati in nikdar niso postavili nobenega pogoja. Škoda, da to, kar ste danes, gospod Hvalica, povedali, mislim, da bo slabo luč pustilo za sabo.
Drugače pa, kadarkoli, kakorkoli sem glasovala, vedno sem glasovala tako, kakor sem menila, da bo za prebivalce Slovenije dobro. Hvala bogu, danes pa nisem bila noben "jeziček". Kakorkoli bi glasovala, ne bi vplivalo na to, na rezultat. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, kolega Battelli.
ROBERTO BATTELLI: Hvala lepa. Gospod predsednik, opomin sem dobil danes jaz, ker sem moral poslušati taka podtikanja in laži, ne pa nek gospod, ki je pravzaprav pozival k linču, izza te govornice in iz direktnega prenosa zaradi mojih stališč, popolnoma legitimno izrečenih, in seveda tudi resničnih, ker jih drugače ne bi izrekel. To je kot prvo.
Kot drugo, seveda je treba spomniti na to, kar je že gospa Pozsonec povedala ob koncu svoje replike - 43 glasov je bilo. Spet se ponavlja isto vprašanje. Če vi niste sposobni imeti toliko soglasja za to, kar je vaš legitimen interes, je to vaš problem. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Battelli. Samo trenutek kolega Hvalica. Opomin sem vam dal na podlagi 77. člena poslovnika. Besedo, ki ste jo izrekli, veste, katero ste izrekli, in ste jo pač povedali, jaz sem jo slišal in ste segli govorniku v besedo. Istočasno sem pa opomnil tudi kolega Hvalico. In kolega Hvalica dajem vam besedo za repliko. Če boste nadaljeval z razpravo kot je bila prej, vam že sedaj napovem, da vam bom besedo vzel. Lepo prosim, da na ta način ne nadaljujete z repliko.
IVO HVALICA: Hvala lepa gospod predsednik. Mojo repliko rabim samo zato, da demantiram izjave, ki sem jo slišal trikrat: lažnivec. Tu je članek, fotografija Battellija, Faredero arosire Haider. Ja, sramota za tistega, ki je to rekel, govori o desnosredinski koaliciji v Sloveniji, ki se poraja. Članek v Picollu, 12. januar letos, ko se je pojavila ideja o koaliciji Slovenija, 11. stran, zadeva je jasna. Torej to, to, da je izrekel poslanec, lahko citiram tudi naprej. To, da je izrekel poslanec državnega zbora, to je sramota. Tu, kdorkoli lahko to dobi, po potrebi mu tudi prevedem. Nisem zasledil, po tistem sem striktno bral Picollo in nisem uspel zaslediti, da bi kdo le-to demantiral. Tu je...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala.
IVO HVALICA: ...ena fotografija, dve iz intervjuja.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Pojasnilo oziroma replika kolega Battelli, nato replika kolega Pahor.
ROBERTO BATTELLI: Resnično gospod predsednik se vam zahvaljujem, ampak obžalujem, da sem mora to dogajati, ampak druge poti ni, obžalujem tudi, kolegice in kolegi, spoštovani prisotni. Opravičujem se, da se mora to dogajati. Ampak to je, zdaj sem celo videl, da gre tu za fotomontažo, celo. Seveda jaz nisem takrat imenoval nikogar posebej in tudi nisem omenil nobene koalicije. Ampak dejstvo je, gospoda, da so določeni poslanci podpisali predloge, da se, recimo, našim državljanom odvzamejo državljanstva in prihajajo tudi iz vaše politične opcije. Ker je bilo takrat o tem govora, to so dejstva in tudi obžalujem, predsednik, ampak tudi iz vaše stranke. Zdaj je to združeno, to od SKD nikoli ni prišlo, pozval me je ob mojem govoru danes zjutraj gospod Peterle, naj bom bolj precizen in v tem mu dam prav. Res je, da so tu razlike in bistvene. Vendar ste pa združeni zdaj v neko, v neko skupino, ki je bila popolnoma svoj čas antievropska, programsko antievropska in ki je imela take predloge, pred katerimi bi seveda marsikdo zardel.
Seveda, dr. Zagožen, vam gre in o tem ni dvoma, za vas pa posebej še ne, ker se poznamo že tako zelo dolgo, vam gre pač za neko uravnovešanje med impulzi, ki iz prebivalstva in iz naroda izhajajo, bojazni, nova demokracija, ki se gradi na novo suverenost. Verjemite, tudi mi, ki nismo slovenske narodnosti, enako čutimo vse te bojazni itn. in vi to odražate. To je konsistentno. Ampak dejstvo je, da so se pa take stvari v vašem političnem krogu dogajale tudi na institucionalen način. Da ne govorimo o stališčih določenih intelektualnih krogov, na katere referirate pri balansiranju dogajanja in nadaljnjega razvoja naše skupne države.
Kar zadeva, jaz upam, da se razumemo, če vi, gospod Kangler, ne razumete, to je že spet vaš problem. Kar zadeva pa druge neke zadeve, v zvezi z javljanjem v tujih časopisih, kar vsekakor ni ta primer, pa vsi vemo, da je morala naša diplomacija, naša diplomacija dostikrat teči za članki v tujih časopisih in je morala dostikrat popravljati stvari, glede na izjave, ki jih je tudi vaša politična opcija v tujini dajala. V mojem primeru se to nikoli ni zgodilo. Zgodilo se je kvečjemu nasprotno, da je bilo to delo pač cenjeno in s tem se je zgodila pravzaprav promocija Slovenije in njene demokracije. Jaz sem znal to ceniti in tudi delati na tem. Morda kdo od vaše politične opcije pa malo manj. Kje je bila večja škoda povzročena, je na očeh javnosti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Battelli. Omenili ste tudi moje ime na tem mestu. Vam samo rečem, da nisem sodeloval v nobenem od takšnih poizkusov oziroma projektih in resnično ne vem, o čem govorite in prosim, da mojega imena pri tem ne uporabljate. Replika, kolega Pahor. Sicer pa resno razmišljam, da bom predlagal prekinitev, ker to ne vodi nikamor.
BORUT PAHOR: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Cenjene gospe in gospodje! Če mi je dovoljeno, bi rad spomnil na tehten predlog, ki ga je dal v imenu poslanske skupine združene liste socialnih demokratov kolega Potrč in se je dotikal te diskusije. Danes govorimo o tem, kdo bo, če bo, do volitev, predčasnih ali rednih, vodil državo. To se mi zdi pomembno, da tudi v tem trenutku, ko so morda kakšne besede odveč, vrnemo diskusijo mirno v te vode. Mi smo rekli, če bo poslanska skupina oziroma skupina poslancev, ki je predlagala predlog, da danes glasujemo, danes odločamo o tretjem krogu, vztrajala pri svojem predlogu, bomo pač mi, glede na naše stališče, da se zavzemamo za predčasne volitve in da ne bi podprli nobenega od kandidatov za mandatarja, glasovali za ta predlog.
Glede na to, da imajo predlagatelji, ki so do sedaj dvakrat predlagali mandatarja, možnost, da imajo 48 ur časa za to, pa mislimo, da to možnost in pravico tudi imajo. Skratka, zdi se mi, da je v našem skupnem interesu, da se proceduralno te stvari iztečejo tako, da nihče od nas ne bo dvomil, da so se iztekle ne samo proceduralno točno, ampak tudi politično korektno. Skratka, še enkrat. Če bo skupina poslancev vztrajala pri tem predlogu, bomo ta predlog za glasovanje podprli, ne bomo glasovali za to, da se v tretjem poizkusu glasuje o kandidatu za mandatarja. Če pa bo kakšen drugačen predlog za to, da se stvari umirijo in premišljeno odločijo, tudi to podpiramo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali se kolegi odpoveste replikam? Replika kolega Hvalica, za njim dr. Franc Zagožen.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Odpovedal se bom, gospod predsednik, repliki, ko bom samo to povedal.
Ker nekateri vztrajajo celo pri tem, da je fotomontaža ali karkoli, naročam preko te govornice raziskovalnemu sektorju, da v knjižnici dobi časopis, 12. januar 2000, stran 11, in oskrbi državni zbor s prevodom. Ne zaradi mene, ampak zaradi tega, da boste tudi drugi videli, kakšno sramoto nam je naredil Battelli v italijanskem tisku. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika dr. Franc Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Jaz moram seveda protestirati zaradi teh diskvalifikacij, ki jih je gospod Battelli naslovil na našo bivšo slovensko ljudsko stranko in jo posebej izvzel. Zelo rad bi vedel, v čigavem interesu to dela in zakaj prav njega tako zelo moti, da nastaja močna politična stranka, ki na prvo mesto postavlja prav demokracijo in demokratične norme. V takem primeru se res sprašujem, ali ne gre tukajle za neke posebne interese, ki niso v interesu te države. Jaz bi predsednika prosil, da takih diskvalifikacij ne dovoljuje več, ker so popolnoma neosnovane in jih z ničemer ne more dokazovati. Če bo privlekel kaj, iz ne vem katere preteklosti, potem bo moral najprej tudi takšne stvari opravičiti, kot smo jih slišali danes. Meni je žal, da se je razprava obrnila v to smer, ampak jaz sem bil trdno prepričan, da se bo tudi z združitvijo obeh strank politični položaj v Sloveniji izboljšal. Mislim, da so tudi taki odzivi, potem pa pride gospod Battelli in poskuša z neko diverzijo - ne vem, od kod izvirajo korenine te diverzije - diskvalificirati vse, kar se tukaj dogaja in tudi kar se je dogajalo, ne samo v tem državnem zboru, ampak v državi v zadnjih tednih. Torej, toliko glede tega.
Sicer pa mislim, da danes verjetno bomo težko odločali o tem predlogu. Njegov namen je pravzaprav jasen. Če prav razumem, bi predlagatelji radi skrajšali tisti 48-urni rok, ki ga daje ustava.
Še enkrat pa sprašujem, ker nisem prav dobro razumel gospoda Pahorja. Ali misli združena lista podpreti predlog, da se izvedejo ponovne volitve ali glasovati proti? Torej, glasovati proti temu. V tem primeru bomo seveda izkoristili poslovniške in ustavne možnosti in bomo svojih 48 ur uporabili. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Leon Gostiša, nato Tone Anderlič.
LEON GOSTIŠA: Hvala lepa, za besedo. Pravzaprav nisem razumel gospod Battelli, na kaj ste ciljali. Če ste pač oporekali temu, da imamo o določenih zadevah svoje mnenje, ki je morda različno od vašega, potem vam povem, da imamo do tega vso pravico. Če pa smo s svojimi dejanji kršili zakone ali ustavo, potem pa povejte konkretno, da vemo, o čem ste govorili. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Anton Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Zahvaljujem se predsednik, da ste del moje replike že vi opravili, in sicer ste gospodu Hvalici citirali 111. člen ustave, četrti odstavek, in ta tekst je popolnoma prepisan od tam. Poslanska skupina liberalne demokracije šteje 26 poslancev in znotraj tega je pa seveda skupina, ki se lahko oblikuje kakorkoli. 25. Ampak v tem trenutku ni to pomembno, kajti tukaj je pravzaprav vseeno, ker gre za to, da skladno z ustavo je skupina desetih poslancev storila, kar ji je velela vest, da naj stori. Težko je na nek način prisostvovati razpravi, v kateri se grozi, v kateri se ustvarja neko mračno vzdušje in da se to in tako početje odobrava z vzkliki, z rahlim ploskanjem in podobno, z navdušenjem se to počne. To je zastrašujoče. Meni je žal, da se morata gospod Battelli in gospa Pozsončeva tukaj sama braniti. Mi smo očitno padli na izpitu, vsi skupaj, da nismo odreagirali prej in pravzaprav njima sploh ne dovoliti v takem primeru, da se oglašata in se branita. Na nas je, da ščitimo manjšine, večina mora to početi, ne da se manjšina sama brani. Tukaj obžalujem, da se nam je to zgodilo. To mahanje in grožnja, ki sta se tukaj dogajala, se mi zdi, da je to zastrašujoče.
Gospod Zagožen, ne želimo skrajšati roka, ne želimo skrajšati roka. Izkoriščamo ustavno možnost, ki jo imamo vsi. Tako vi, če seveda ste v skupini 10 poslancev, kot seveda vaša poslanska skupina in tako naprej. Je pa kar nekaj možnosti, da se te skupine in o tem smo na delovnem razgovoru govorili. Teoretično je lahko najmanj 17 predlogov na mizi v istem trenutku. Sedem poslanskih skupin plus devetkrat po deset. Vrsto, plus seveda še kakšna skupina, ki je pomešana in ni ravno tako. Tako da tukaj govoriti zdaj o tem, kaj, kako in tudi to, da smo ne vem kaj počeli, skladno z dogovorom. Za mene dogovor in dana beseda velja, gospod Zagožen, veliko. Največ in vse. Težko mi boste rekli, kdaj se tega ne držim. Ali pa imam zelo debele in tehtne razloge, da vam povem, zakaj so se stvari spremenile.
Gospod Podobnik je po dogovoru, na katerem smo bili, že prej sem govoril kdo, rekel 30 minut, citiram: "Ker predlagani kandidat ni bil izvoljen za predsednika vlade, pred nadaljevanjem seje oziroma 2. točke dnevnega reda sejo prekinjam za pol ure. V tem času je mogoče vlagati predloge za izvedbo ponovnih volitev predsednika vlade z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev." Ergo. Mi smo ravnali natanko v skladu s poročilom, ki smo ga dobili izza govornice. Ali bi se lahko zgodilo, ali bi se lahko zgodilo, da bi po 30 minutah nekdo rekel, ja, seveda, saj zdaj, ker pa to ni, bomo pa pa ne vem. Ne vem, kaj bi se zgodilo. Mi smo menili, da je prav in korektno, da proceduro pripeljemo do konca. Meni bi bilo ljubše... Ja, ustava piše tukaj, natanko 118. člen piše, da imajo pravico skupine poslancev po deset najmanj in pa seveda poslanske skupine, da imajo pravico vložiti to zahtevo. Ni nobenega dvoma. Jaz mislim, da je absolutno nepotrebno, da naprej razpravljamo, polemiziramo, kakorkoli in sploh, da vnašamo kakršnekoli dodatne in druge elemente v to. Če je bila iskrenost, da se želi priti do mandatarja oziroma do izvolitve predsednika vlade, potem se naj to stori v proceduri, ki je predpisana. Mi ne želimo skrajševati 48-urni rok, ne želimo, sledili smo dogovorom in sugestiji predsednika državnega zbora izza govornice. Vse drugo je po mojem prepričanju iskanje nekih ovinkov, ki bi mogoče še kaj zapletli, kaj podaljšali, ampak tudi to je legitimno. Nisem za to, vsi pogoji so, da v proceduralnem predlogu ta predlog ima tako rekoč naravo proceduralnega predloga, da o njem odločamo. Kakršna odločitev bo, če bo odločitev, da se v tretji krog gre, sprejeta, so vse možnosti, da se vlagajo kandidature, tako tistih, ki so kandidaturo že vložili, kot seveda tistih, ki so še pooblaščeni, da to naredijo. To je vse.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Anderlič. Ura je 17.58, prijavljenih je še 8 kolegov za replike. Prvi je prijavljen k repliki dr. Ciril Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Morda sem bil v tem državnem zboru tisti, ki največkrat opozarjal na obljubo Slovenije ob osamosvojitvi, da se ustavni položaj pripadnikom narodnih skupnosti v samostojni in neodvisni Sloveniji ne bo poslabšal. Jaz se upam zagovarjati tezo, da se ni poslabšal, bilo je pa precej teženj, da se to poslabša. Moram reči, da niti približno ne sprejmem, niti napadov na predstavnika narodne skupnosti, niti načina, niti vsebine, ki jih je tukaj rekel gospod Hvalica. Resnici na ljubo bi rad povedal, da je to storil tudi gospod Podobnik. Gospod Podobnik je ob prvi priliki opozoril, da so poslanci narodnih skupnosti enakopravni ostalim poslancem. Bistveno je to, kar je kolegica Maria Pozsonec rekla, pred ustavnim sodiščem je bil predlog, da se zmanjšajo pravice, njune pravice, pravice obeh predstavnikov narodnih skupnosti, vendar to ni bilo sprejeto. Ustavno sodišče je to zelo jasno ocenilo in takšni poizkusi so poizkusi, ki jih ne sprejemam, ki jih zavračam. Moram pa reči, da se strinjam s tistim delom diskusije gospoda Hvalice, ko je rekel, da je tudi neudeležba ene cele poslanske skupine oblika nadzora nad njenim glasovanjem.
Tudi o tem sem velikokrat govoril in moram reči, da so take poteze tiste, ki mi niso razumljive, ki mi niso blizu. Enkrat so ene poslanske skupine, drugič so druge, v položaju, da so zainteresirane, da nadzirajo delovanje svojih poslancev. Moram reči, da sem ponosen na svojo stranko in na poslansko skupino, ker me ni silila, saj tudi če bi me silila, ne bi poslušal, ampak me ni silila v to, da bi kakorkoli nadzirala moje glasovanje.
Sedaj pa o tem predlogu. Treba je po pravici povedati, da je ta predlog neobičajen. Neobičajen je zaradi tega, ker ga predlagajo tisti, ki sami ne predlagajo mandatarja. Jaz verjamem v dober namen tega predloga, da se pospeši to. Če je namen slab, to se pravi, če se hoče skrajšati rok, v tem primeru mislim, da to ni učinkovito. Meni se zdi, če bi sedaj na njihov predlog izglasovali, da ne gremo v tretji krog, da to ne bi vzelo pravice drugim poslancem, da do poteka 48 ur to sami vložijo. Zato na žalost tudi ni posebnega smisla v takšnem predlogu in o glasovanju o njem.
Bi samo ponovil to, kar sta rekla že kolega Potrč in kolega Pahor. Mi bomo, ne glede na to, kdo bo predlagal, glasovali proti tretjemu krogu. Se nam pa ne zdi posebej smiselno, da sedaj tu najprej glasujemo na predlog tistih, ki nimajo predloga, pozneje pa še na predlog koga drugega, ki bo eventualno takšen predlog imel. V obeh primerih bo pa naše stališče jasno. Se pa bojim, da glasovanje in procedura okoli tega predloga nima posebnega smisla in učinka in bi bilo bolj smiselno, če se umakne, kot da se nas postavlja večkrat pred isto dilemo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Ribičič. Na podlagi tretjega odstavka 72. člena prekinjam sejo za petnajst minut. Vabim vodje poslanskih skupin, da se dobimo v sobi 117, da se dogovorimo za nadaljevanje te točke dnevnega reda.
(Seja je bila prekinjena ob 18.01 uri in se je nadaljevala ob 18.30 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi! Nadaljujemo sejo. Ugotovimo prisotnost! (72 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča. Na tem delovnem pogovoru nismo v celoti uskladili pogledov o nadaljevanju te točke dnevnega reda, zato dajem sam na glasovanje proceduralni sklep, ki se glasi: "Državni zbor bo to točko nadaljeval v petek 28. aprila ob 10.00 uri dopoldan." Ta proceduralni predlog dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (80 prisotnih.)
Kdo je za tak proceduralni predlog? (44 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da je proceduralni predlog sprejet.
Prekinjam to točko dnevnega reda. Vsem poslankam in poslancem želim lepo praznovanje. Vidimo se na slavnostni seji oziroma akademiji ob 20.00 uri. Na svidenje!
(SEJA JE BILA PREKINJENA DNE 26. APRILA 2000 OB 18.31 URI.)