Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.13 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje pričenjam nadaljevanje 52. izredne seje državnega zbora. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti: Feri Horvat za dopoldanski del, Mirko Zamernik, Anton Delak, Bogomir Špiletič; od 16. ure Jurij Malovrh, Maria Pozsonec, Maksimiljan Lavrinc; Stanislav Brenčič za pričetek seje; Rafael Kužnik za dopoldanski del; za popoldanski del Alojz Vesenjak, Peter Hrastelj, Polonca Dobrajc, Eda Okretič-Salmič, za pričetek seje Franc Kanglar, za pričetek seje dr. Franc Zagožen. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! Ugotavljamo prisotnost! (63 poslank in poslancev.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo so bili vabljeni tudi predstavniki vlade Republike Slovenije in ko se nam bodo pridružili, bodo deležni našega pozdrava. Državna sekretarka, gospa Zevnikova, je med nami. Današnje nadaljevanje 52. izredne seje bomo pričeli z obravnavo včeraj prekinjene 13.ZC točke dnevnega reda, to je predloga zakona o mladinskih svetih. Smo v okviru tretje obravnave tega zakona. Zatem zbor preide na obravnavo 13.E točke, to je predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o političnih strankah, in nato na obravnavo 13.ZN točke, to je predloga obvezne razlage prvega odstavka 27. člena zakona o denacionalizaciji. V nadaljevanju pa bo zbor opravil obravnavo 13.B točke, to je predlog zakona o zagotovitvi vidnosti in slišnosti programa RTV Slovenije in lokalnih nekomercialnih programov na območjih, kje živa slovenska narodna manjšina, in nato po vrstnem redu dalje.
Prehajamo torej na PREKINJENO 13.ZC TOČKO DNEVNEGA REDA, predlog zakona o mladinskih svetih, tretja obravnava. K razpravi je še prijavljena gospa Virantova. Poslanska skupina socialdemokratov je predlagala odmor pred odločanjem, ker pa je bila prej 18. ura, smo formalno sejo zaključili zaradi časovnih razlogov. Tako dajem besedo gospe Virantovi. Umikate? Hvala lepa.
Ugotavljam, da so bili vloženi amandmaji k 7. členu, in sicer dva: črta se 7. člen predloga zakona, poslanska skupina socialdemokratov, in pa poslanska skupina SLS+SKD, ki besedilo 7. člena nadomešča z novim besedilom. To je k 7. členu. K 8. členu pa predlaga amandma poslanska skupina socialdemokratov. Ali želi še kdo besedo o zakonu v celoti, preden gremo na odločanje o posameznih amandmajih? (Ne želi.) Torej prehajamo na odločanje o posameznih amandmajih. Prehajamo torej k dvema amandmajema k 7. členu. Kot rečeno, en predlog je za črtanje, drugi pa za spremembo 7. člena. Ali želi kdo besedo? Gospod Mežan, prosim.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Včeraj je prišlo do razprave v zvezi s 7. členom, ker sta bili vloženi dve dopolnili oziroma dopolnilo stranke SLS+SKD Slovenske ljudske stranke. Ker ni bilo enotnega mnenja, smo mi vložili dopolnilo k 7. členu, da se ta člen črta, in to, verjetno, bi bil pravi izhod v tej sili. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Mežan. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in prehajamo na odločanje. Bolj oddaljen je amandma, ki pravi, da se člen črta, in bomo najprej odločali o tem amandmaju, če ta ne bo sprejet, pa prehajamo na amandma, ki poleg črtanja člena v bistvu nadomešča celotno besedilo člena z novim besedilom. Kdo je torej za amandma - črta se 7. člen predloga zakona? Predlagatelj je poslanska skupina socialdemokratov. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (23 poslancev.) Kdo je proti? (39 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma poslanske skupine SLS+SKD Slovenske ljudske stranke - besedilo 7. člena se črta in nadomesti z besedilom: "Vlada, ministrstva in drugi državni organi ter organi lokalnih skupnosti morajo pred določanjem predlogov zakonov in drugih predpisov, ki neposredno vplivajo na življenje in delo mladih, o tem obvestiti Mladinski svet Slovenije in mladinske svete lokalnih skupnosti." Ugotavljamo prisotnost! Svoj glas bo obrazložila... Ampak smo že, lahko samo glas obrazložite, ker smo že v fazi glasovanja. Ali je postopkovno kaj narobe?
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: .../Poslanka govori iz klopi./...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Potem morate povedati, da ga boste očitno zavrnila, če je napačen.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: .../ Poslanka govori iz klopi./...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: ...Če želite obrazložiti svoj glas.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa. Saj ga bom podprla navkljub eni pomanjkljivosti, za katero mislim, da se vam je prikradla. Zdi se mi, da na koncu bi moralo pisati "oziroma mladinske svete lokalnih skupnosti", ker sicer velja, da morajo vlada, ministrstva in drugi državni organi vedno obveščati tudi vse mladinske svete lokalnih skupnosti - ker je kumulativna formulacija.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Torej je šlo za tipkovno napako? Hvala lepa. Ugotavljamo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma - z besedico "oziroma"? (48 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k 8. členu. Prva alinea 8. člena se spremeni tako, da se glasi: "Iz proračuna Republike Slovenije, lahko pa tudi iz proračunov lokalnih skupnosti." Predlagatelj je poslanska skupina socialdemokratov. Besedo želi kolega Čebulj, prosim.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi.
Včeraj je bila polemika v zvezi s tem členom in na osnovi tega je naša poslanska skupina tudi vložila amandma, pač iz jasnih razlogov.
Glede na to, da znamo nalagati vseskozi bremena lokalnim skupnostim, ne samo kot organizacijsko in tudi z drugimi upravnimi postopki tudi finančno, in glede na to, da diskusija oziroma nekih jasnih predlogov ni s strani vladi ali nas poslancev, da bi lokalne skupnosti ob danih takih zakonih tudi dobile dodatna sredstva, smo vložili pač ta amandma in bi vas prosil, da ga tudi podprete.
Gre samo za - tako rekoč, kot bi lahko rekel - redakcijsko napako, ki govori, da lahko pa tudi iz proračuna lokalne skupnosti." Ker pa v osnovnem zakonu pravi "in iz proračuna lokalnih skupnosti", tako da se bo verjetno lahko na osnovi tega lokalna skupnost, vsaka posamezno, odločila, ali bo dejansko programe mladinskih svetov ali pa organizacij - kakorkoli jih lahko poimenujemo - financirala, seveda v meri svojih aktivnosti in delovanja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Želi še kdo besedo? Kolegica Skukova.
NADA SKUK: Hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki vlade.
Ne vem, zakaj se skuša prikazati, kot da je to neka obveznost. V zakonu o mladinskih svetih je pač navedeno, kako se lahko financirajo. In navedeno je, da se lahko financirajo iz proračuna, s članarino, iz naslova premoženjskih pravic, z darili, volili, s prispevki in drugimi viri, iz lastne dejavnosti, kot je navedeno za druge organizacije, za druga društva, tako je tudi za mladinske svete treba v zakonu določiti, iz kakšnih virov se lahko financirajo.
Mi smo včeraj z amandmajem tudi popravili ta člen, kot veste, in smo dodali, da se financirajo na podlagi predloženega programa. To se pravi, da se bodo lokalne skupnosti in pa državni zbor na podlagi predloženih programov mladinskega sveta odločali, koliko financ in ali jim jih bo odobril, zato ne moremo sprejeti te razlage, da so to neka nalaganja obveznosti. Tako in tako morajo občinski sveti oziroma lokalne skupnosti in država za vse ustanovljene organizacije, za vsa društva na podlagi programov presoditi, koliko in katera sredstva jim namenijo. Zato, če smo se odločili, da mladim damo zakon, da jim omogočimo delovanje in sodelovanje pri odločanju o zadevah, ki se tičejo mladih, je prav, da jim tudi omogočimo, da participirana sredstva - kot sem pa rekla, smo že določili na podlagi programov. Zato mislim, da tako popravljen tekst osnovnega zakona z našim amandmajem je sprejemljiv, in predlagam, da ostane v zakonu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, kolega Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Spoštovana poslanka, kolegica Nada. Tako kot sem že prej rekel uvodoma, da znamo nalagati samo bremena lokalnim skupnostim. Tudi včeraj sem jasno povedal, da nisem proti samemu zakonu, sem za vpliv mladih in v naši lokalni skupnosti ali v naši občini, moram povedati, da ga imajo in tudi jih v drugačnih oblikah podpiramo, čeprav nimamo tega zakona. Pač, jih sponzoriramo, se temu tudi lahko reče. Toda, zakona je pa le zakon, pač, ki določa določeno obveznost tudi lokalni skupnosti. Jaz bi vas nenazadnje popolnoma razumel, če bi zagovarjali, tako kot smo vedno predvsem župani, ki smo tudi pač poslanci, zagovarjali, da gre to v celoti iz državnega proračuna ali eventualno, da se tudi odmeri kot en določen dohodek lokalnim skupnostim, ki jim določene obveznosti tudi nalagamo. To bi jaz pač na nek način razumel, da gre v to smer vaše razmišljanje. Jaz vas popolnoma razumem in tudi sam sem tega mnenja, da pač te mlade oziroma mlade skupine ali organizacije, kakorkoli jih poimenujemo, je potrebno podpreti. Toda zakaj skozi zakon bremeniti vedno samo lokalne skupnosti, vsa sredstva pa v celoti ostajajo tudi za te namene v državnem proračunu.
In jaz bom jasno in odločno stal na stališčih: če pripravljamo zakone, ki nalagajo določene obveznosti lokalnim skupnostim ali občinam, bom tudi jasno stal na stališču, da je potem potrebno sredstva lokalnih skupnosti zagotoviti. In to je vsa poanta problema, s katerim se soočajo 195 ali 194 občin v naši državi. Za popolnoma nič drugega ne gre, gospa Nada. In jaz bi vas res prosil, da v neki meri, ker nenazadnje izhajamo vsi iz lokalnih skupnosti, nenazadnje volivci izhajajo iz lokalnih skupnosti. Neke določene odgovornosti, ali politične ali drugačne, bodo vsekakor verjetno vsi tisti, ki se bodo odločili za ponovno kandidaturo, v kratkem morali pred volivce položiti. In občine kot lokalne skupnosti še kako spremljajo, kako zakonodajo - oziroma sprejemamo in kaj lokalnim skupnostim v finančni meri tudi nalagamo. In to je potrebno začeti razumeti, da v nek nedogled vsekakor ne bo moglo iti, ker občine ne bojo več sposobne sfinancirati vseh teh nalaganj prek zakonodaje, ki jim tudi nalagamo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Avšič, kolega Avšič replika.
JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa. Gospod Čebulj, jaz se z delom vaše razprave sicer strinjam, mislim pa, da gre za popolno nerazumevanje osnovnega teksta. Saj nič ne nalagamo nikomur, če bomo osnovni tekst sprejeli. Dajemo pa, seveda, zakonsko osnovo tudi tistemu županu, ki bo svoj odnos do mladine hotel izkazati tudi na ta način, da bo predlagal podporo mladinskemu svetu, če se bo v njegovi lokalni sredini ustanovil in to predlagal v proračunu, ki ga bo predložil občinskemu svetu. Nič ni s tem členom naloženo, čisto nič.
Nekatere občine v Sloveniji že danes financirajo mlade. Med drugim je tudi moja, kjer deluje, že drugo leto, mladinski center z znatno podporo občinskega proračuna. Ni prepovedano in ni naloženo. Gre samo za to, kakšen odnos bo lokalna skupnost do svojih mladih, ki se bodo organizirali v mladinskem svetu, namenila v vsakem tekočem proračunskem letu. Tako da je tu vsaka bojazen, da s tem zakonom nekaj že nalagamo, odveč. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika na repliko, kolega Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Replika. Poglejte gospod, nekdanji tudi župan. Takrat sem vas jaz drugače slišal, kot pa danes vso to zadevo zagovarjate.
Zakon o financiranju občin jasno govori, da skozi primerno porabo je potrebno, da na osnovi zakonodaje, ki se nanaša na lokalne skupnosti, je dolžna lokalna skupnost financirati. Vaša razlaga pa temelji na tistem, kar sem tudi že prej omenil; da nekatere lokalne skupnosti, tudi naša - smo do zdaj že tudi take aktive kot nepravne osebe tudi že financirali oziroma z določenimi finančnimi donatorskimi sredstvi ali v kakršnikoli drugačni obliki. To smo do zdaj že delali, toda zakon kot zakon nam pa nalaga določene obveznosti skozi zakon o financiranju občin in zakon o lokalni samoupravi in ta trditev, katero ste vi rekli, da gre tukaj za nerazumljivost kot mojega pogleda v sam zakon, to ne drži, gospod Avšič, in zakon je zakon in ga mora lokalna skupnost spoštovati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ni več razprave, prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem torej amandma k 8. členu poslanske skupine socialdemokratov. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (11 poslancev.) Kdo je proti? (40 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Končali smo z glasovanjem o amandmajih. Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona. (Ne.)
Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za zakon o mladinskih svetih? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je državni zbor sprejel zakon o mladinskih svetih.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 13.E TOČKO DNEVNEGA REDA - NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POLITIČNIH STRANKAH - skrajšani postopek. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Prosim predstavnika vlade, državnega sekretarja mag. Debelaka, da predstavi vsebino zakona.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, dobro jutro!
Dovolite, da vam v kratkem predstavim novelo zakona o političnih strankah, in sicer iz razloga, ker je ustavno sodišče dne 11. 3. 1999 ugotovilo, da je zakon o političnih strankah v neskladju z ustavo. Zlasti gre za določbo prvega odstavka 32. člena zakona, ki omejuje financiranje političnih strank iz državnega proračuna na stranke, katerih kandidatke oziroma kandidati so bili na zadnjih volitvah izvoljeni v državni zbor. Pri tem je ustavno sodišče zavzelo stališče, da morajo biti političnim strankam pravno zagotovljene enake konkurenčne možnosti glede določanja kandidatov, glede volilne kampanje, glede državnega financiranja in seveda tudi glede povračila stroškov volilne kampanje. Bistvo načela enakih možnosti je torej v tem, da država, prav tako pa tudi lokalna skupnost, nevtralno deluje na tekmovanje med političnimi strankami za pridobivanje oziroma ohranjanje politične oblasti.
Predlagatelj, to se pravi vlada oziroma pripravljavec v ministrstvu za notranje zadeve, ki je registrski organ za politične stranke, je s spremembo 23. in 26. člena zakona sledil odločbi ustavnega sodišča, s tem da je pri določitvi financiranja političnih strank iz sredstev državnega proračuna in proračunov lokalnih skupnosti odpravil razlikovanje med strankami, ki so na volitvah uspele, in tistimi, ki so sicer kandidirale svoje kandidate, pa na volitvah niso bile uspešne. Pri tem je kriterij za pridobitev sredstev vezal na udeležbo strank na volitvah in na pogoj, da so stranke na volitvah dobile določeno podporo volivcev, to se pravi najmanj 1% glasov v državi, ob pogoju, da je stranka kandidirala v najmanj 3/4 volilnih enot na volitvah v državni zbor in 50% glasov, potrebnih za pridobitev enega mesta v občinskem svetu. Z določitvijo kriterija uspeha na volitvah je predlagatelj upošteval stališče ustavnega sodišča, da je iz državnega financiranja dopustno izločiti le tiste stranke, ki so vložile kandidature, za katere se je izkazalo, da niso imele nobenih realnih možnosti za uspeh na volitvah, to se pravi za pridobitev vsaj enega mandata, s čimer se prepreči kandidiranje na volitvah zgolj z namenom pridobivanja sredstev.
V nadaljevanju je predlagatelj v zakonu spremenil oziroma dopolnil tiste določbe, ki so se že izkazale za neustrezne ali pa bi lahko v prihodnosti zaradi medsebojne neusklajenosti ali nedorečenosti lahko doživljale različne interpretacije in postale ovira pri opravljanju ustavne pravice državljank in državljanov do združevanja v politične stranke. V zakonu je bilo zato potrebno jasneje opredeliti zahtevo po boljši, javni razpoznavnosti stranke z določitvijo, da se v register političnih strank vpiše tudi vsakokratnega zastopnika stranke, kot je to določeno, recimo, v primeru vodenja drugih registrov - recimo sodni register, register društev itd. - in da se v registru hrani in javno objavi tudi grafična upodobitev znaka stranke.
Prav tako je dopolnil ureditev statusnega preoblikovanja strank ter jasno opredelil, da je možno spajanje ter razdruževanje strank, ki ima za posledico prenehanje dotedanjih udeleženih strank, kakor tudi pripojitev ene stranke k drugi, pri čemer preneha zgolj stranka, ki se pripoji. Pri tem je treba tudi jasno opredeliti pravno nasledstvo strank v primerih statusnega preoblikovanja.
V zakonu, ki je pred vami je prav tako nujno jasneje opredeliti sam postopek registracije ter zlasti izpostaviti, da registrski organ lahko v postopku registracije stranke odloča zgolj v formalnem oziroma o formalnem izpolnjevanju pogojev, ki so za registracijo stranke določeni v zakonu. Zaradi navedenega registrski organ v tem postopku ne mora in ne more presojati vsebinskega izpolnjevanja pogojev, posebno kadar je posamezno dejstvo v sami stranki sporno in bi bilo sicer po naravi spora za odločitev o njem pristojno sodišče ali kateri drugi organ.
Prav tako je bilo potrebno spremeniti določbe o črtanju stranke iz registra. Iz zakona so izločene ali pa so ustrezno spremenjene tiste določbe o izbrisu stranke iz registra, ki niso povsem v skladu z ustavno opredelitvijo svobodnega združevanja. Določena je obveznost zastopnika stranke, da v določenem roku po prenehanju stranke o tem obvesti registrski organ in zahteva izbris iz registra, kar je nujno za ohranitev verodostojnosti registrskih podatkov in je preverljivo z ureditvijo v drugih registrih, o katerih sem že govoril.
Pri določitvi zgornje ravni dopustnega financiranja stranke s strani pravnih, fizičnih in zasebnih subjektov je potrebno postaviti kriterij, ki ga je objektivno mogoče upoštevati, to je podatek o povprečni mesečni plači na delavca v Republiki Sloveniji za preteklo leto, in ne za leto v katerem so bili prispevki dani.
Prav tako so dopolnjene tudi določbe o sestavi in posredovanju ter objavljanju letnih poročil strank, saj so se dosedanje določbe tudi po stališču računskega sodišča razlagale in uporabljale neenotno. Prav tako je po mnenju predlagatelja potrebno v zakonu opredeliti posledice, če stranka svojih obveznosti ne izvrši. Na novo in bolj jasno je tudi opredeljen pojem javnega kapitala, ki je določen v 25. členu. V skladu s pristojnostmi posameznih ministrstev je bilo potrebno opredeliti pristojnost nadzorstva nad izvrševanjem določb zakona, in sicer da nadzor nad izvajanjem določb o financiranju strank izvaja ministrstvo, pristojno za finance.
Na koncu še to: z zakonom o prekrških in spremembah tega zakona pa so bile spremenjene tudi določbe o sankcijah, ki so v samem zakonu.
Spoštovane poslanke in poslanci, torej gre v prvi vrsti za uskladitev določbe z odločbo ustavnega sodišča in v nadaljevanju, če ste skrbno prebrali novelo in tudi obrazložitev, tudi za realizacijo dopolnitev in bolj pregledno urejanje na splošno tega političnega združevanja. Zakon predlagamo po skrajšanem postopku in, seveda, želimo ob vaših pripombah, mnenjih, sugestijah, da se sprejme čim prej. Najlepša hvala za vašo pozornost.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, državni sekretar. V besedilu "finančne in druge posledice zakona" piše, da zakon ne predvideva dodatnih proračunskih sredstev. Gospod sekretar, lahko to pojasnite? Predlog zakona ne predvideva dodatnih proračunskih sredstev, potrebnih za njegovo izvajanje.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Lahko pojasnim. In sicer, izhajali smo iz predpostavke, da bodo spremembe novele veljale za naprej in ne za nazaj. Kajti, sicer bi morali zadeve črpati iz obstoječega proračuna in pa seveda iz sredstev, ki so bila že namenjena tem strankam. To je bilo nekako tudi dogovorjeno in sprejeto, verificirano na odboru za notranjo politiko.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, državni sekretar, tudi za to pojasnilo. Predlog zakona je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Prosim poročevalko. Ne želi besede gospa - poročevalec odbora. Ali želi besedo predstavni sekretariata? (Ne želi.) Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin. Stališče poslanske skupine SLS+SKD Slovenske ljudske stranke, kolega Josip Bajc.
JOSIP BAJC: Gospod predsednik, kolegice in kolegi. Prvo bi si dovolil manjši komentar na to zadnjo izjavo gospoda državnega sekretarja. Ta zakon oziroma sprememba zakona bo imel sigurno finančne posledice za proračun - če ne za letošnji pa prihodnji - glede na to, da s spremembo 23. osnovnega člena oziroma 13. člena tega zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o političnih strankah uvajamo oziroma omogočamo tudi strankam, ki do sedaj niso bile financirane tako iz državnega kot iz lokalnega proračuna, da dobijo določena sredstva.
Drugo, kar bi rad rekel, poslanska skupina SLS+SKD Slovenska ljudska stranka podpira spremembe zakona o dopolnitvah zakona o političnih strankah, še posebej iz razloga, ker te spremembe upoštevajo ne samo določbo ustavnega sodišča, ki omogoča oziroma nalaga državnemu zboru, da v 6 mesecih spremeni zakon, zato ker so tudi nekatere druge spremembe, ki so se nam zdele tudi smiselne, da se upoštevajo. Sami pa vložili amandma k 13. členu, ki spreminja 23. člen, in sicer, k drugemu odstavku, da se tako kot v prvem odstavku, ko govorimo o stranki, ki hoče, da je upravičena do sredstev, mora kandidirati svoje kandidate za poslance v tričetrt volilnih enotah. Smatramo, da enako je tudi za skupino strank oziroma skupino kandidatnih list, da tudi ti morajo kandidirati v tričetrt volilnih enotah za državnozborovske volitve. Predlagam potem pri opredeljevanju do amandmajev, da se ta amandma sprejme.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Bajc. Ali želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje o posameznih amandmajih.
Torej prehajamo na drugo obravnavo in na razpravo o odločanju o posameznih členih predloga zakona. Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika po končani razpravi in glasovanju o amandmajih in členih razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ta predlog dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (41 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost, drugič! (47 prisotnih.)
Kdo je torej za tak predlog sklepa, da glasujemo nato skupaj o členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji? (41 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Predlog sklepa je sprejet.
Prehajamo na razpravo in glasovanje o amandmajih k posameznim členom. To razpravo bomo vodili na podlagi pregleda amandmajev z dne 30.6.2000. Odpiram razpravo o 4. členu in amandmaju odbora za notranjo politiko in pravosodje. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (34 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 4. člen. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen? (38 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Sprejeli smo 4. člen.
Prehajamo k 13. členu in amandmaju poslanske skupine SKD. Besedi "kandidatu" se doda beseda "kandidatke". Delovno telo ta amandma podpira. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 13. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za člen? (48 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
Smo pri členu 14, h kateremu je predlagal amandma odbor. Ali želi kdo besedo? Praviloma zakone nadzirajo vladni organi, ne pa organi državnega zbora, ampak to je samo komentar. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma odbora? (40 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma odbora je sprejet.
Na glasovanje dajem 14. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 14. člen? (47 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
Smo pri 16. členu. Imamo v pregledu amandma odbora, ki govori o prvem odstavku. Prejeli smo na klop - kdaj, 19.7., danes - amandma poslanske skupine LDS. V 16. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi in nato sledi tekst spremembe. Želi kdo besedo? Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Malo se opravičujem, ker smo ta amandma vložili šele tik pred zdajci, je pa nekoliko zapleten, zato ga bom poskušal na kratko razložiti. Vmes sem ugotovil, da je v njem še ena manjša napaka, ki bi jo bilo treba potem med drugo in tretjo obravnavo popraviti. Obstoječi sistem financiranja političnih strank v občinah, ta člen se nanaša na občine, je tak, da daje razpon od nič pa do 30 tolarjev, ki se ne revalorizirajo, seveda za stranke, ki so udeležene s svetniki v občinskem svetu. Vlada predlaga v 16. členu nekoliko spremenjen - ne dosti drugačen, ampak nekoliko spremenjen - sistem, kjer pravi: 30 tolarjev še naprej velja, to se zdaj začne revalorizirati, v bistvu z rastjo primerne porabe, kar pomeni približno z rastjo inflacije - približno, medtem ko do tega denarja so upravičene tudi - v narekovanju - "izvenparlamentarne stranke"; torej stranke, ki so sodelovale na občinskih volitvah, pa niso prišle v občinski svet, in seveda pod določenim pogojem. Ta pogoje je, da so imele zadostno, neko ustrezno število glasov. Vlada pravi: ustavna odločba tega sicer neposredno ne zapoveduje, je pa pravzaprav korektno, da uporabimo analogijo z državnim zborom, ker v državnem zboru je tudi predvideno, da izvenparlamentarne stranke dobijo nekaj denarja. Prav. Do sem pravzaprav ni problemov. Vsota bi ostala pravzaprav ista. Še vedno je prepuščena odločitev o financiranju političnih strank občinskim svetom oziroma proračunom občin - v tem okviru.
Kaj pa predlagamo mi? Mi pa predlagamo nekoliko drugačen sistem. Predlagamo - v tem amandmaju - predlagamo, da se določi interval, znotraj katerega imajo občinski sveti popolno avtonomijo, vendar ne morejo iti ne prek njega ne pod njega. Preko je predvideno v tem amandmaju, to se pravi kot zgornji limit je predviden znesek, ki bi ta hip znašal približno 46 tolarjev na volivca, kot spodnji limit pa polovica tega zneska. Kaj se zdaj v praksi dogaja? Vendar s pomembno razliko: zgornji limit bi vključeval vsa sredstva za financiranje strank, tako sredstva za financiranje strank, kot sredstva za financiranje poslanskih oziroma svetniških klubov, kot sredstva za financiranje morebitnih društev, ljubiteljev te in te stranke, kar se v praksi tudi dogaja v Sloveniji. To pomeni, da bi v nekaterih občinah, predvsem v večjih mestih, za primer dam Ljubljano, znesek za financiranje strank v teh dveh oblikah, torej stranka in svetniški klub, v resnici zmanjšali. Bi ga pa zagotovo povečali v nekaterih občinah, kjer sploh ne predvidevajo financiranja političnih strank ali pa to predvidevajo zelo v majhnem znesku. Zato, ker bi ta spodnji limit, ki je polovica od 46 tolarjev, pač predstavljal za nekatere znesek, ki ga še ne dosegajo s svojimi občinskimi odloki.
Utemeljitev tega je: prvič, naš predlog je - če gledamo znesek javnih sredstev na nivoju države - varčevalen. Predlaga manj kot predlaga vlada. Vendar distribucija je bistveno drugačna. V večjih centrih, kjer je ta znesek že sedaj zelo obilen, bi bilo tega denarja manj, v manjših občinah bi ga pa v nekaterih sredinah, kjer ga do sedaj ni bilo ali pa ga je bilo zelo malo, bi ga bilo pa več. Zakaj? V nekaterih občinah, predvsem manjših, kjer župan oziroma vladajoča garnitura, večina v občinskem svetu na nek način želi izriniti svojo opozicijo, to počne tudi na način, da enostavno ne predvidi financiranja delovanja strank na občinski ravni. Zdi se nam, da je to na dolgi rok onemogočanje opozicije; ne glede na to, kdo je v opoziciji ali pa katera stranka. Medtem ko v nekaterih večjih centrih, vsaj glede na lastne izkušnje, menimo, da v resnici potrebe po denarju za financiranje strank niso tako velike, kot so dejansko uzakonjene v občinskih odlokih.
Zato predlagamo, skratka, nov interval, znotraj katerega bi se pa seveda občinski sveti samostojno gibali s svojimi odloki. To je vsebina tega amandmaja in seveda predlagamo, da ga podprete. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kopač. Ali bolj preprosto se ne bi dalo rešiti? Razumete? Da, v redu, v redu. Sedaj ste se že v parih dvignili. Kolegi..., saj je prav. Torej gremo v razpravo - imamo dva amandmaja: amandma odbora, ki se dotika prvega odstavka, in amandma poslanske skupine LDS, ki pa spreminja prvi in drugi odstavek 16. člena. Kolega Čebulj, kolega Bajc in kolega Kelemina. Prosim!
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa, gospod predsednik. Gospod Kopač, poglejte! Jaz sem popolnoma dobro razumel to razlago, ker sem, moram povedati, tudi prebral dvakrat vaš amandma. Tega amandmaja, skratka, jaz ne morem podpreti. Jaz vas popolnoma razumem, in prav je in tudi lepo, da imate občutek tudi za tiste - ker je še vedno pri vas geslo: važno je sodelovati, ne pa zmagati. Če sodeluješ, potem ga tudi nagradi. S tako dikcijo, bi rekel, "nekega dobrega občutka" - če damo v narekovaj - bo verjetno povzročilo določen revolt ali negodovanje tistih političnih strank v lokalni skupnosti, ki bodo dejansko dosegale neke jasne rezultate. Vzrok temu naj bi pa... - tisti, ki so se pač pojavili tudi na lokalnih volitvah, bi za to bili nagrajeni, ne glede na to, kakšen rezultat se dosega. Jaz sem prepričan, da se bo pojavilo vprašanje v lokalnih skupnostih, v občinskih svetih - zna se zgoditi, da ne bodo spoštovali tega zakona in bodo odloki dejansko nezakoniti. Seveda toliko časa, dokler ne bo seveda tukaj poseglo ustavno sodišče in na tak način pač z geslom: važno je sodelovati in potem - ne glede na to, ali zmagaš ali ne - nekoga nagraditi, mislim, da zadeva ne bo zdržala.
Ne govorim tukaj konkretno iz lastnih izkušenj, ampak skratka tam, kjer so se že stranke nekje jasno profilirale v lokalnih skupnostih, tam bodo te stranke več ali manj uspevale. Tiste, ki pa do zdaj niso uspevale, pa tudi v nadaljevanju ali v bodoče ne bodo imele na lokalnih skupnostih uspeha in zaradi tega je pač na nek način nesmiselno, da dejansko ta amandma, kot ste ga predlagali, tudi podpremo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, Josip Bajc.
JOSIP BAJC: Gospod predsednik, hvala lepa. Delno replika, delno pa moj komentar k temu amandmaju.
Kolega Kopač v svojem amandmaju predlaga sicer povečanje sredstev, se pravi ta razpon od 23 - mislim, da je rekel - pa do 46 tolarjev, kar pomeni približno 30% do 40% več potrebnih sredstev za financiranje političnih strank na lokalnem nivoju.
Osebno ocenjujem, da skoraj v celoti zadošča osnovno besedilo in amandma, ki je že vložen k 16. členu, da so zagotovljena sredstva za delovanje političnih strank tudi na lokalnem nivoju; mislim, da tudi delno je možno z zadnjim odstavkom osnovnega besedila 16. člena revalorizirati ta sredstva s tistim indeksom, s katerim se revalorizirajo oziroma povečujejo sredstva občinskih proračunov. Rad bi pa izvedel vsaj za eno ali dve občini v Sloveniji, ki iz občinskega proračuna ne zagotavljata sredstva za financiranje političnih strank.
Drugo. Poznam pa kar nekaj, in sicer večjih občin - glede na to, da smo občasno dobivali tudi poročila računskega sodišča -, ki financirajo še kaj drugega kot že sedanji, veljavni zakon o političnih strankah omogoča; se pravi, da se financirajo politične stranke v višini do 30 tolarjev za dobljeni glas na volitvah. Ampak, kar mene pa konkretno pri tem 16. členu moti ali ne moti, lahko bi pa vložil amandma, pa mislim, da tudi amandma kolega Kopača tega ne rešuje, in mislim, da bi bilo prav ali pa, da je prilika sedaj, da v tem zakonu uredimo zadeve - in na kar nas je opozarjalo tudi občasno s poročili računsko sodišče -, to je pa financiranje nestrank, zastopanih v občinskih svetih; in sicer raznih posameznikov, ki kandidirajo na lokalnih volitvah ali pa - bom rekel - skupina občanov itn. Tega pa tukaj nismo rekli, da to ni dovoljeno, mislim pa, da bi se dalo to zapisati ob tej priliki v spremembo zakona.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, kolega Kelemina, nato Petan, nato Trofenik in Terčon.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. No, jaz mislim, da gre za pomembno določbo, v bistvu 26. člena, osnovnega zakona. Sam sem približno pred dvema letoma podal predlog za obvezno razlago zakona prav v 23. in 26. členu zakona o političnih strankah. Zdaj ne vem, če je - jaz sem dobival tista vabila, naj pridem na sejo odbora, sigurno petkrat, če ne šestkrat, pa nikdar tista točka ni prišla na dnevni red, tako da ne vem zdajle, kaj je v bistvu takrat odbor odločil in kako se je opredelil do tiste obvezne razlage zakona. Kakorkoli že, tisto zdajle ni pomembno toliko, ker imamo pač ta osnovni zakon tukaj. Gre pa za to: namreč, zanesljivo imam podatke, zanesljivo imam podatke, da so občine dejansko si vsaka po svoje razlagale določbe 23. in 26. člena tega zakona.
Da vam povem primer: eni so obračunavali, recimo, za dobljeni glas na volitvah v občinske svete približno 15 tolarjev, nekateri 20, drugi 30, kar je seveda maksimalno po zakonu dovoljeno, nekateri so pa v skladu s 23. členom delali. Preverite tole in boste ugotovili, da je veliko občin dejansko izplačevalo sredstva v skladu s 23. členom - torej z revalorizacijo - in so izplačevali enako višino, kot se izplačuje za državni zbor. Tako so delali! Tako so delali in tukaj ni bilo popolnoma nobene kontrole in tudi računsko sodišče, ko je hodilo okoli to gledat, teh stvari ni kontroliralo. Jaz ne vem, če so kje to ugotovili in sprožili kakšen postopek, da je treba ta sredstva celo vrniti, ali kako drugače v bistvu enotno urediti zadevo v Sloveniji. Jaz sem si z obvezno razlago prizadeval samo zato, da se najprej zadeva enotno uredi po celotni Sloveniji in da dejansko vsi izplačujejo približno enako. Sem pa iz vseh obrazložitev, ki mi jih je dejansko vlada tudi dala, ker sem že nekaj spraševal, pa tudi naš sekretariat, so mi obrazložili, da dejansko samo 30 tolarjev je tista višina, ki jo lahko lokalna skupnost izplača kot najvišji znesek. Lahko manj ali pa nič. Oziroma če da manj, recimo 20 procentov, potem se lahko revalorizira do 30 tolarjev - mislim od 20 tolarjev do 30 -, takrat pa je konec. Tudi jaz sem se sam spraševal, ali je to logično, da od 1.1.1995; se pravi od 1.1.1995, ko je ta zakon stopil dejansko v veljavo oziroma se je začelo to uporabljati, da se omeji znesek. In če zdajle vi to preračunate realno - recimo, tisti, ki so že leta 1995 obračunali 30 tolarjev, koliko je to danes, leta 2000. To je več kot polovico manj - verjetno - ali pa vsaj polovico manj glede na realno vrednost iz leta 1995. Tako da je tu dejansko treba nekaj narediti oziroma se odločiti, ali je to dejansko zadnja številka - 30 tolarjev - ali gremo čez ta sredstva; kar seveda poveča sredstva za delovanje političnih strank v lokalnih skupnostih, kar poveča sredstva v proračunu in kar poveča tudi nezadovoljstvo občanov, ki nekako na splošno, če tako gledam, niso pripravljeni žrtvovati veliko proračunskega denarja za delovanje političnih strank.
Za to, kar je pa sedajle predlagala liberalna demokracija, bi lahko rekel, da se s temi stvarmi sicer strinjam, ampak ker gre za izredno občutljivo zadevo, bom celo predlagal, da bomo pred glasovanjem - ali pa, ne vem, potrebno bi bilo vzeti si malo več časa in to temeljito preštudirati; bi morda prosil celo za pol ure odmora ali pa, da to preložimo in nadaljujemo ob 14.30 morda, ker je to zadevo treba sedaj tu temeljito preštudirati, da ne bomo naredili nekih hudih napak. Še vedno se mi pa zdi - dajte o tem še malo razmisliti - tudi to neko neupoštevanje določenih določb. Poglejte, že 26. člen, prvi odstavek pravi: "Lokalne skupnosti lahko..." Gospod Kopač, vi ste tu bili glavni, ki ste to razložili. Poglejte, v prvem odstavku 26. člena piše: "Lokalne skupnosti lahko..." To se pravi, "lahko". Vi ste pa sedajle spremenili in ste napisali tam v začeku, če pogledate, da imajo pravico iz tega zakona - pravico do sredstev iz občinskega proračuna. Zdaj ne vem, ali je to v redu? Enkrat govori, da "lahko", mi smo pa rekli, da "imajo pravico". Zdaj ne vem, če je to najbolj kompatibilno, je treba te stvari temeljito preštudirati, ker to dejansko zavezuje, kar ste vi napisali; prvega odstavka pa ni nihče spremenil in pravi, da pa "lahko". Tako da je te stvari treba preštudirati.
Proceduralno predlagam, da se to preloži na obravnavo ob 14.30 uri, da preštudiramo in potem nadaljujemo s tem členom. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kelemina. Ali predlagate, da to storimo, preden se oglasijo še drugi kolegi v razpravi? Naj se prej še oglasijo. Prvi se bo oglasil kolega Petan, nato Trofenik. Tudi proceduralno? Samo še dve razpravi, potem Trofenik in Terčon.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Najprej, gospod Kelemina. Nekaj ste že sami povedali. Ni točno, da po obstoječi zakonodaji ne bi bilo znano, kaj je dopustno glede financiranja strank. Res je, da so bila različna tolmačenja, ampak ministrstvo za notranje zadeve je od vsega začetka dajalo korektno navodilo oziroma tolmačenje, prav tako tudi služba za lokalno samoupravo. Bilo pa je nekaj neskladja z računskim sodiščem, vendar na koncu so se vsi poenotili. In mogoče je smiselna pripomba, da trenutna ureditev ni dobra v tem smislu ali pa je krivična, da ne dopušča valorizacije. Vendar to ni moj osnovni namen.
Moj osnovni namen je opozoriti na nesprejemljivost zadnjega stavka amandmaja, ki ga predlaga poslanska skupina LDS in ki govori: "Med sredstva, ki pripadajo stranki iz občinskega proračuna, se štejejo tudi sredstva za delovanje svetniških skupin in druga sredstva, namenjena za delovanje strank. Znesek se dodeljuje stranki mesečno." Oprostite, prej so bile debate in vedno so debate, kako lokalne skupnosti ne zmorejo ne sredstev za kulturo, ne sredstev za mladino, ne sredstev za varstvo živali in podobnih stvari, ko pa pridemo do političnih strank, pa smo jih prikriti - direktno in prikrito - sposobni takoj sfinancirati v neomejenih količinah. Financiranje svetniških skupin je po vsebini podobno financiranju stroškov delovanja poslanske skupine. Tehnika je povsem enaka. Tako kot gredo stroški financiranja dela poslanske skupine iz žiro računa državnega zbora in so odredbodajalci pač vodje po pravilih igre, ki so sprejeta, podobno je možno to reševati - in to je edino dopustno - tudi z ustreznimi akti v občinskih svetih za delo svetniških skupin, ne pa še na en način dodatno financirati stranke, pri tem pa ne povedati, da imajo stranke politične, centralizirane - zdaj že skoraj vse, kot vem -, žiro račune na državni ravni in v resnici je to prelivanje občinskih sredstev občinskih proračunov na žiro račune centrale v Ljubljani. Tako je, spoštovani kolegi.
In ker so si v prvem mandatu od 1995. naprej v nekaterih občinskih svetih na svetnika na mesec priznavali 40, 50, 80 tisoč tolarjev in na tak način kanalizirali - ker ni bila jasna zakonodaja - stranke politične, ne pa delo svetniških skupin oziroma direktnih stroškov, ki so s tem povezani, je to, milo rečeno, nedopustno. In jaz se, kolega Kopač, čudim, ob poznavanju vašega razumevanja javnih financ, da poskušate na tak način uzakoniti financiranje političnih strank, zlasti tam, kjer je to možno. Jaz bi lahko bil zdaj zloben in bi posegel v polemike iz leta 1998; najbolj glasni so bili tisti predstavniki oziroma nasprotniki novele zakona, kjer so direktno dajali za svetniške skupine na svetnika po par 10 tisoč tolarjev na leto, ko bi pa trebalo financiranje kulture prevzeti, pa so grozili, da bo se svet podrl.
Zato zdaj opozarjam, da ta zadnji oziroma zadnja dva stavka - oziroma predzadnji stavek je enostavno nedopusten in bo pripeljal do katastrofalnih razmer v financiranju političnih strank. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ja, replika Terčon, Kopač, Potočnik. Ja, saj je tudi kolega Terčon prijavljen za repliko.
DAVORIN TERČON: Hvala, gospod predsednik. Torej, najprej replika gospodu Trofeniku. Kako imajo stranke urejen svoj način financiranja, to, mislim, da je njihov problem. In ne vem, zakaj bi zdaj posegali mi še v to materijo in bi zapovedovali, da se sredstva ne smejo prelivati znotraj stranke. To - stranka je pač enotna organizacija in to mora stranka pač urediti na tak način, kot smatra, da je za njo primerno.
Jaz hočem reči, da se mi zdi pa ravno ta določba iz zadnjega stavka najbolj v redu in najbolj korektna. In da amandma gospoda Kopača oziroma naše poslanske skupine vnaša kolikor toliko reda v financiranje političnih strank tudi na lokalnem nivoju. Edino ta amandma zagotavlja, da bodo dejansko financirane stranke. Če ta amandma ne bo sprejet, bomo še vedno lahko imeli možnost, da v določeni občini sploh ne bo financirana politična stranka, v drugi občini pa bo financiranje stoodstotno; torej, to je 30 do sedaj oziroma 45 oziroma 46 v bodoče.
Razumem, da sta se najprej oglasila dva župana in ostro nasprotovala temu amandmaju - zato, ker ta amandma pomeni kolikor toliko konsolidiranje, tudi finančno, tudi potencialne opozicije županov v občinah. /Medklic iz poslanskih klopi./ Prosim, gospod predsednik, da umirite svojega strankarskega kolega, ki vedno znova seje nemir...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: V funkciji vodenja nimamo strankarskih kolegov, so vsi enaki. Kolega Bajc, prosim, da ne motite kolega Terčona.
DAVORIN TERČON: Sicer sem bil enkrat sam tisti, ki sem mu predlagal apavrine, ampak izgleda, da to ni dovolj. Moram vas opozoriti, da me že boli levo uho od stalnega poslušanja in razgrajanja na moji levi strani. Torej, bi nadaljeval z razpravo.
Ta amandma edini kolikor toliko uvaja nekoliko reda, ker določa minimalne pogoje oziroma minimalni znesek za financiranje. Župani so zainteresirani, seveda, da so svetniki, v kolikor jim niso naklonjeni oziroma svetniške skupine čim šibkejše, in tudi finančno čim šibkejše. S tem dejansko izločajo tudi opozicijo. Zato razumem, da so se tudi oglasili. Mislim pa, da malo reda tu moramo vzpostaviti. In ta amandma je dejansko edini kolikor toliko odmerjen. Strinjam se, da tega popolnoma ne poenotimo, na koncu koncev lokalne skupnosti imajo tudi svojo avtonomijo, in da višino samo predpišejo, vendar v določenih okvirih. Strinjam pa se, da končamo s to prakso, ki je bila do sedaj, da je vse, kar ni prepovedano, dovoljeno, in so se v posameznih občinah tudi izmišljevali in so financirali poleg političnih strank v občinskem svetu še svetniške skupine in celo ljubitelje določenih strank - in da to spravimo na skupni imenovalec.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, mag. Kopač, nato Trofenik.
MAG. JANEZ KOPAČ: Najprej bom malenkost repliciral svojemu kolegu Terčonu. Kolega Trofenik ni bil proti amandmaju, bil je proti zadnjemu stavku. Zato mu ni moč očitati, da bi bil proti spodnji meji financiranja političnih strank v občinah.
Repliciram prvenstveno kolegu Trofeniku. Mislim, da gre za velik nesporazum oziroma za morda nekoliko namerno prikazovanje nerodno zapisanega teksta v povsem drugačnem kontekstu. Kaj je želel ta tekst - morda je res nerodno napisan - želel je reči, da znesek, ki se na ta ali oni način namenja delovanju neke stranke, ali je to politična stranka na občinski ravni ali je to svetniška skupina tiste stranke, torej ali ena ali druga oblika, da se, skratka, ta znesek sešteva in je od občine same odvisno, ali bo ves ta znesek, čisto do zadnjega tolarja po svoji volji namenila za delovanje svetniške skupine in nič za delovanje stranke, ali pa bo vse namenila za delovanje občinske stranke, ne državne stranke. To je puščeno tu odprto. Zato je očitek temu, da gre za prikrit način, kako bi financirali, če sem prav razumel prej, stranke na državni ravni, je nekorekten. To ni tu mišljeno. Morda je nekoliko nerodno zapisano, ampak mislim, da z dobronamernim tolmačenjem se to da drugače razumeti. Tako ali tako sem napovedal popravek, ker me je sekretariat opozoril, da se amandma ne more sklicevati na določbo 23. člena obstoječega zakona, ki se zdaj spreminja s to novelo zakona, zato je treba napisati konkreten znesek, pa način revalorizacije ali pa nekaj drugega. Tako da bom to popravil oziroma bomo popravili. Zato se mi zdi tovrstno zgražanje, kot ste ga tu uprizorili, gospod Trofenik, nekorektno. Drugače je pa v resnici vse skupaj namenjeno samo temu, da se v določenem intervalu, ki je avtonomija lokalne skupnosti same, predvidi spodnjo in zgornjo mejo in s tem tudi na nek način stabilno financiranje znotraj teh meja, odvisno pač od volje občine.
Še to bi rad rekel. Ponovno poudarjam, da bi na nivoju cele države ta amandma pomenil manj sredstev za delovanje strank, ali občinskih ali državnih, kot pa je to po predlogu vlade. Ta amandma brez tega zadnjega stavka je seveda tudi možen, rešuje nekatere probleme, ampak prav varčevalen pa ne bo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Kar nekaj je še prijavljenih za replike. Morda bi bilo pametno, da bi čim prej razpravo prekinili, da bi morda predlagatelji amandma nekoliko preoblikovali in bo manj razprave potem. Tri replike še, potem bomo pa prekinili to točko, da se kasneje v nadaljevanju morda pripravi sprememba tega amandmaja. Replika, Franc Potočnik, Vili Trofenik in Josip Bajc.
FRANC POTOČNIK: Spoštovani! Podpiram rešitve, ki postavljajo red na področju financiranja političnih strank na lokalni ravni. Ali je zdaj ta amandma gospoda Kopača ravno najboljši ali ne, o tem se bomo v odmoru pred glasovanjem odločali.
Drugače pa na tezo, da gre ves denar v centralo pri večini strank, bi rekel takole. Zdaj sem že 11 let predsednik podružnice slovenske ljudske stranke in ves denar iz občinskih proračunov - iz šestih, se je stekal na en žiro račun - je obstal na območju naše podružnice za naše delovanje (porabili smo ga pač, recimo, za avtobuse, za tabor, za razna prijateljska srečanja, za dobrodelne namene itd. Skratka, ves denar je ostal na žiro računu. Res pa je, da je ob združevanju slovenske ljudske stranke in slovenskih krščanskih demokratov, po nekem času formalno pravno ti dve stranki nista več obstojali in seveda potem tudi žiro računi SLS in pa žiro računi SKD niso mogli več obstojati in so bila sredstva iz vseh teh lokalnih žiro računov prenesena na centralni žiro račun skupne stranke. Ko bodo procesi združitve po posameznih občinah dokončani, bodo tudi izvoljeni podpisniki in se bodo seveda vsa ta sredstva vrnila na lokalne žiro račune.
Tako te bojazni, da bi ta sredstva bila izgubljena... Seveda, jaz ne vem, kako je za druge stranke, ampak pri nas pač na nek način tudi v združeni stranki imamo relativno svobodo z razpolaganjem sredstev, pridobljenih na lokalni ravni. Je pa zelo različno od občine do občine in seveda je prav, da tukaj z zakonom bolj jasno opredelimo, koliko denarja bo šlo za delovanje političnih strank na lokalni ravni, bodisi za stranko, bodisi za svetniško skupino. Mislim, da je najbolj pošteno, da se pač določi, koliko je vreden en glas. Ta glas, toliko denarja pač stranka na območnem, na lokalnem nivoju dobi in ga potem, ali ga da za svoje delovanje ali za delovanje svetniške skupine, to je pač seveda stvar organov stranke na lokalni ravni.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika Vili Trofenik.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Še enkrat bom pojasnil. Jaz osebno ne nasprotujem, da se definira z zakonom zgornja meja, do katere je možno, možno, ni pa možno financirati politične stranke na lokalnem nivoju. Ni pa možno zapovedati lokalni skupnosti, da mora, to je treba prepustiti odločitvi pristojnih organov v lokalni skupnosti, da se ne bomo razumeli. Se strinjam tudi z dosedanjo rešitvijo, da je bila slaba ali pa neustrezna, ker ni predvidevala valorizacije, kakorkoli. Tudi to sprejemam.
Seveda ne sprejemam pa tega, kar je možno razbrati iz tega amandmaja, da bi političnim strankam nakazovali na žiro račune iz lokalnih skupnosti sredstva, ki bi bila kvazi namenjena za delovanje svetniških skupin, ker to ni potrebno. S sprejetim ustreznim aktom, kaj so ti stroški in koliko lokalna skupnost nameni za te stroške, ni nobenih ovir ali omejitev v zakonu, je lahko ta finančna realizacija zelo korektna, v skladu z veljavno finančno zakonodajo iz žiro računa lokalne skupnosti. Tako je tudi v državi urejeno, nihče tega ne negira, drugače bi tudi tu morali iskati drugo rešitev. Da pa centralizacija, jaz nisem govoril o nobeni stranki, ne o tistih, ki so v državnem zboru ali pa v lokalni skupnosti, pa v občinskih svetih, ne o tistih, ki so ostale zaradi slabega volilnega rezultata zunaj. Dejstvo pa je, da je možna in da ponekod je centralizacija in da bi v praksi pomenilo, da najbolj revna lokalna skupnost, ki dobi tričetrt sredstev ali več skozi dotacijo finančnih izravnav, bo nazaj financirala neko stranko na državnem nivoju, in še to na skrit način, pod pretvezo, da se pokrivajo stroški delovanja svetniške skupine. Mislim, da je to nedopustno, zlasti pa glede na stališče nekaterih, ne samo tu prisotnih županov, ampak po Sloveniji, ko bi kakršnakoli druga logična finančna obveznost prišla na lokalno skupnost, potem pa ni denarja.
Zdaj pa še od besed k dejanjem, kolega Terčon. Jaz sem že drugi mandat, cel svet, imam 26. pozicijo in mi je čisto vseeno, katera svetniška skupina je močna ali manj močna, in to podtikanje, da smo župani proti financiranju, pri meni se to ne dogaja. Zaradi neustreznega tolmačenja, to se pravi pred tolmačenjem ministrstva za notranje zadeve nekaj let nazaj, so tudi moji svetniki si izglasovali valorizacijo, ki je končala pri 44 in nekaj tolarjev. Vendar je zakonska odgovornost za ta prekršek, ki je bil prekršek, padla na župana od 30 do 44. Seveda, daleč od tega. Tisto, kar komu gre v veljavno zakonodajo, naj dobi in ne podtikati, da so župani... Seveda, saj je občinski svet. Noben župan ne odloča, ali bo stranke financiral ali ne. To je urejeno z ustreznim zakonom občinskega sveta. Ali ne poznate zakonodaje ali pa namerno podtikate županom, da nekaj ne želijo. Večina županov pa tako spada v tako ali drugačno stranko in so tudi deležni teh finančnih bonitet iz občinske blagajne.
Kolega Kopač, jaz nisem želel diskreditirati, vendar zame je Janez Kopač sinonim za dokaj restriktivni pogled na trošenje javnih sredstev, zato sem seveda bil tem bolj negativno presenečen, ko sem prebral ta stavek, ki dejansko pomeni uvajanja nekega "nereda", oprostite, pod narekovajem, ali pa neprimernega financiranja političnih strank v breme občinskih proračunov. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika Josip Bajc. Še enkrat. To je tema, ki jo bomo težko končali.
JOSIP BAJC: Gospod predsednik, hvala lepa. Najprej bi repliciral kolegu Terčonu. Nisem eden od tistih županov, verjetno je mene mislil, ker sva samo dva razpravljala, ki nasprotuje financiranju političnih strank tudi na lokalnem nivoju, ampak sem za to, da se naredi red. In mi govoriti tu, kar razlaga gospod Terčon, v drugem odstavku oziroma o tem stavku, o katerem je razpravljal tudi kolega Trofenik, da uvaja red na področju financiranja strank na lokalnem nivoju, ki pravi: "...med sredstva, ki pripadajo strankam iz občinskega proračuna, se štejejo tudi sredstva za delovanje svetniških skupin in druga sredstva namenjena za delovanje strank." Katera so to druga sredstva za delovanje strank? Tu ni reda.
Moja replika, osnovna, ki je bila na razlaganje in utemeljevanje amandmaja kolega Kopača, je, da povečuje sredstva, povečuje sredstva: drugo, da nalaga lokalnim skupnostim, mislim, da ste rekli 50% od tistega določenega, se pravi najmanj 23 tolarjev ali kolikor pride - se pravi, da nalaga skupnostim... Se pravi, mi bi morali še nek drug člen, mislim, da 29. člen zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, ki nalaga nekatere naloge, ki jih morajo lokalne skupnosti opravljati, tudi spremeniti, če bi tako določbo, "obvezno". In tretje, kar bi rekel - in tu bi se morda delno strinjal z nekaterimi razpravljalci - mi smo delno revalorizacijo teh sredstev za financiranje političnih strank vgradili v zadnjem odstavku 16. člena. Mislim, da je prav, da tudi politične stranke doživljajo usodo občinskega proračuna. Tu smo zapisali, da znesek iz prejšnjega odstavka se lahko letno poveča za toliko, za kolikor se je povečal obseg sredstev, s katerimi lokalna skupnost zagotavlja izvajanje ustavnih in zakonskih nalog, vendar višina sredstev... in tako naprej. Zato sem pa rekel, da mi je osnovno besedilo 16. člena dosti bolj všečno, in tu je bila moja poanta pri repliki kolegu Kopaču, kot njegova replika, pri čemer sem pa tudi omenil, da ne amandma kolega Kopača, ne osnovno besedilo ne rešujeta tiste dileme o financiranju drugih strank, list in skupin, zastopanih v občinskem svetu, ki niso registrirane kot stranke.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Branko Kelemina, nato Janez Kopač.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Gospoda Kopača bi dopolnil. On je pravilno povedal, da gre za prihranek sredstev. Kdor misli, da ne gre za prihranek sredstev, mogoče ni dosti natančno prebral. Toda v 26. členu piše, drugi odstavek: "Pristojni organ občine lahko določi, da stranka dobi mesečno po največ 30 tolarjev," se pravi, največ, več sploh ne, ker bi drugače kršil zakon, "za vsak dobljeni glas na volitvah za občinski svet oziroma za župana." V vseh teh novih predlogih pa govori samo o občinskih svetih, o županih pa nič več. Kaj pa se je zdaj dogajalo: župani so si ravno tako vsi glasove - recimo, da je župan dobil 50% glasov, 70 ali pa 80% glasov, nekaj tisoč - so si ravno tako obračunavali 30 tolarjev ali pa nekateri celo z revalorizacijo. Tako so nekatere stranke na ta račun ogromno denarja dobivale, zdaj pa tega v tem zakonu ne vidim več, da bi še župani financirali, kar je po moje tudi nepravično. Sam sem izgubil za 11 glasov volitve, pa sem si tudi moral vse tako rekoč sam plačati pa financirati, pa zato ne dobim nič, razumete? Oni pa se mi sedaj lepo smejejo, ko velike denarje "kasirajo", ker so pač župana notri izvolili.
Tako da po moji oceni, če povsem realno in dokončno povem, ker ne bom več hodil za govornico, se mi zdi korektno, da bi resnično mogoče politične stranke na lokalnem nivoju financirali na enak način, kot je določeno v 23. členu. Za ta zadnji odstavek, ki ga je liberalna demokracija predlagala, med sredstva tudi svetniške skupine, o tem se še nisem odločil, medtem ko sem se za tisto prav gotovo odločil. Podpiram pa pravzaprav to, da se za župana posebej denarja ne daje, ker je po moji oceni, popolnoma realno, da verjetno tudi tista politična opcija, ki ima župana, ima že tudi večje število članov v občinskem svetu, tako da se lahko korektno financira. Končni cilj pa je dejansko, da gre za prihranek sredstev, čeprav bi bilo, po moji oceni, če smo mislili sedaj določiti neka sredstva za delo svetniških skupin, bi bilo potrebno malenkost bolj natančno opredeliti, koliko naj teh sredstev bo in na kakšen način se naj obračunavajo. Da bi pa prepustili čisto tako odločanje nekemu županu ali pa občinskemu svetu, pa seveda lahko tam, kjer bodo imeli nek vpliv, kjer bodo imeli večino, lahko odločijo tako, kot hočejo, in ne tako, kot bi bilo pošteno in pravično ter enotno za celotno Slovenijo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Janez Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Ne bom dolg, ampak glede na to, da je kolega Trofenik spet rekel eno krepko na moj račun, se mi zdi dolžno ponovno pojasniti tisto, kar sem poskušal že prej. Stavek, ki se glasi: "med sredstva, ki pripadajo stranki iz občinskega proračuna..." itn., je v resnici nerodno napisan. Moralo bi se glasiti - ne vem, to sedaj na pamet govorim: v znesek sredstev za financiranje stranke se všteva tudi znesek za financiranje svetniške skupine. To je mišljeno in vsak, ki je prebral to, seveda razume. Če pa se želi rogati iz pisca amandma, pa tudi to lahko naredi, ker je v resnici nerodno napisan.
No, rad bi rekel to, da financiranje svetniške skupine ne gre preko stranke in amandma tega ne predvideva. Ne predvideva nobene spremembe, glede na sedanji režim. Svetniška skupina se financira tudi po besedilu tega amandmaja - morda sem spet kaj nerodno zapisal, ampak menim, da ne - še naprej funkcionira tako kot do sedaj. To se pravi, da je vodja svetniške skupine pooblaščeni podpisnik računov, kot pač to v skladu z zakonom poteka že po večini slovenskih občin ta hip. Vendar, če se občinski svet dogovori, da bo financiral bolj svetniške skupine, to pomeni, da ne more financirati politične stranke in obratno. Gre za vezno posodo. To je poskušal narediti ta amandma.
Kolegi Kelemini povem samo to, da tudi vladni predlog že ne predvideva financiranja županske volilne kampanje, ne samo naš amandma. Tako je tudi ta vladni predlog v tem smislu varčevalen.
Ponovno pa seveda napovedujem popravek tega amandmaja, in to zaradi nerodnega teksta. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Terčon, replika, Jerovšek, Trofenik, nato bom pa točko prekinil.
DAVORIN TERČON: Torej, jaz sem pričakoval, da boste župani seveda reagirali in stopili skupaj. Vendar moram povedati, gospod Trofenik, da ne gre za nikakršno podtikanje. Po osnovni politični logiki župan išče zavezništvo v občinskem svetu. In ga v mnogih primerih tudi dobi. Dobi večino. Jaz sem samo opozoril na dejstvo, da vse rešitve, razen amandmaja Liberalne demokracije Slovenije, omogočajo, da opozicija v občinskem svetu, recimo, županovi večini ali pa ne, ampak v večini primerov županovi večini, ne dobi niti tolarja financiranja. In to je lahko eden od instrumentov slabitve opozicije v občinskem svetu, kar se mi ne zdi v redu. Zato se mi zdi korektno, da predvidemo vsaj en minimalen znesek, to je polovico zneska torej, polovico od teh 46 tolarjev, ki ga vsaka politična stranka mora dobiti. Mislim, da ne gre za nobeno podtikanje, ampak za neko povsem logično stvar.
Sicer pa jaz amandma razumem tako, kot je sedaj kolega Kopač razlagal. Mislim, da lahko ostane posebej financiranje svetniških skupin, posebej političnih strank, vendar skupen znesek ne sme presegati 46 tolarjev, po novem, na pridobljen glas. In to je po moje tudi korektno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika Jerovšek. Dr. Jerovšek. Se odpovedujete. Vili Trofenik replika.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Najprej kolega Kopač. Niti v podzavest mi ne pride, da bi se vam hodil rogat. Iskreno ne, to ni nikoli bila moja praksa, niti moj namen. Ker pa sami priznate, da izhaja mogoče nesporazum ali pa razlogi za mojo oponiranje temu tekstu, ker je slabo napisan ali pa premalo razumljivo ali pa premalo jasno in seveda to ni moj problem. Jaz opozarjam na nevarnost in nesprejemljivost teksta, tako kot se bere. Seveda se opravičujem, ampak v zadnjem nastopu ste bili tudi nedosledni, ker ste rekli, da ostane vse po starem, ampak ste pa pozabili, da piše zadnji stavek: "znesek se dodeljuje stranki mesečno." Stranki se torej dodeljuje mesečno. In stavek prej pa piše: "med sredstva, ki pripadajo stranki iz občinskega proračuna, se štejejo tudi sredstva za delovanje svetniških skupin." Jaz se vam opravičujem, ampak se strinjam, napišite drugače. Če bi drugače napisali, mogoče jaz sploh gor ne bi hodil. Opozarjam, samo na to, da je taka rešitev nedopustna, pa je napravljena hote ali se je pa zgodila nehote in ste prezrli mogoče, ste imeli kak drug namen. Seveda, jaz sem za jasna pravila igre. Eno je financiranje strank, ki ima svoj namen in vsebino. Drugo je pa financiranje delovanja svetniških skupin. To je povezano z delom občinskega sveta. Tega ne moremo prilepiti političnim strankam, pa če bi razvijali to tezo naprej, bi še do marsičesa drugega prišli.
Kolega Terčon, jaz ne vem, od kod vam stališče, da opozicija, to se pravi manjšina v občinskem svetu, ne bi bila financirana. Ne, občinski svet je lahko sprejel akt s tako ali drugačno večino, kjer so vsi enaki. Vse politične stranke in vse svetniške skupine. Razlika med njimi je samo na število: rezultat na volitvah in na številčnost in kriterije za financiranje. In nič se ne more nobeni opoziciji zgoditi, kar se ne zgodi poziciji v istem občinskem svetu. Ker ne more sprejeti večina, ki bo rekla, mi dobimo, vi pa ne dobite, ker ste v opoziciji. Ne, saj to je neresno sklepati. Zakaj bi pa župani stopili skupaj, ne vem. In še enkrat razlagam, da ne vem. Jaz sem si dvakrat volitve moral sam plačati in mi nihče nič ni vrnil. Strinjam pa se, da moramo stopiti skupaj v tistem smislu, ko moramo biti varuhi proračuna in zakonitega financiranja. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Prekinjam to točko dnevnega reda. Predlagam, da predlagatelji amandmaja, o katerem je bilo toliko razprave, da upoštevajo to razpravo in ga zapišejo bolj jasnega in da eventualno pogledajo tudi določbo 140. člena ustave, ki govori, na kakšen način in kdaj lahko država naloži lokalni skupnosti neko novo obveznost, da ne bi bilo tudi iz tega vidika karkoli spornega. Tudi sekretariat bo dal svoje mnenje o tem amandmaju. Nihče pa ni predlagal še ene poti, ki obstaja: če pride vsebinski amandma, je včasih potrebno, da se ponovno sestane matično delovno telo. Upam, da boste lahko sami, v okviru. Kolega Kopač, ali ocenjujete, da boste sami lahko pripravili korekten amandma na podlagi te razprave, sicer bi lahko predlagali drugo pot, da se sedaj v odmoru na kratko sestane delovno telo in obravnava ta amandma in ga potem obdela z vseh vidikov in nato nadaljujemo z razpravo. Boljše? Kolegi poslušajte.
Na glasovanje dajem torej predlog, da se v odmoru sestane matično delovno telo in se opredeli do vloženega amandmaja oziroma da tudi odbor sodeluje pri prekvalifikaciji tega amandmaja v tako vsebino, da bo seveda v celoti sprejemljiva in da bo tudi sledila odločbi ustavnega sodišča, čeprav se mi zdi, da je to tema, o kateri v odločbi ustavno sodišče ni govorilo. Torej predlog, da se ponovno sestane delovno telo, dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo podpira tak predlog? (49 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prosim predsednico odbora, da bi poskušala že danes v odmoru sklicati sejo odbora, kajti dogovorjeno je, da bi ta zakon bil čimprej sprejet, ker to je zakon, ki je vezan tudi na prihajajoče volitve.
Prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na, samo trenutek, prehajamo na 13.Z.M. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je PREDLOG OBVEZNE RAZLAGE PRVEGA STAVKA PRVEGA ODSTAVKA 27. ČLENA ZAKONA O DENACIONALIZACIJI. Predlog končnega besedila obvezne razlage je v skladu s poslovnikom državnega zbora in na podlagi sklepa državnega zbora, dne 11.5.2000, pripravil sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnica vlade? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pismenih prijav nisem prejel. Zaključujem splošno razpravo.
Ker poslanci h končnemu besedilu obvezne razlage v skladu z drugim odstavkom 212. člena ne morete vlagati amandmajev, prehajamo na glasovanje o končnem besedilu obvezne razlage. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep, da se podpre končno besedilo obvezne razlage? (45 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog obvezne razlage sprejet.
S tem je ta točka dnevnega reda zaključena.
Prehajamo na 13.B TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O ZAGOTAVLJANJU VIDNOSTI IN SLIŠNOSTI PROGRAMOV RTV SLOVENIJA IN LOKALNIH NEKOMERCIALNIH PROGRAMOV NA OBMOČJIH, KJER ŽIVI SLOVENSKA NARODNA MANJŠINA, HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Ivom Hvalico. Ali želi besedo predstavnik predlagateljev? (Želi.) Besedo ima poslanski kolega Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi! Najprej bi vam rad pomagal logistično do materialov. Ta zadeva je bila že dvakrat na dnevnem redu, in sicer na 21. redni seji pod točko 31, potem na, ne vem, kateri seji kot točka 16 in sedaj pod to aktualno točko. Verjamem, da kdor ni bil pozoren, je lahko to tudi zamešal. Torej, o tem zakonu sem že govoril in bi rad na nek enostaven način ponovno predstavil ta zakon.
Verjetno se boste spomnili, da sem v vseh zadnjih letih - tisti, ki sedite tu že drugi mandat, se boste spomnili, da sem tudi v prejšnjem mandatu, v prejšnjih letih kar sedemkrat zapovrstjo predlagal amandma, ki se je glasil, da je treba omogočiti ojačati pretvornike na meji z Italijo in Avstrijo, da bi poslali RTV signal v zamejstvo. Takšna je, na kratko, zgodovina tega.
Kakšno je stanje vidnosti slovenske televizije, ne samo nacionalnega programa, tudi, jasno, ostalih komercialnih televizij v zamejstvu, vam najbolj ilustrira dejstvo, da v Trstu ni mogoče spremljati slovenskega televizijskega programa. To je za našo državo svojevrstna sramota, medtem ko jaz v Novi Gorici dobim 28 programov, nacionalnih in komercialnih, z italijanske strani - 28. V stari Gorici sicer še dobijo slovenski televizijski program, mislim, da tudi POP TV, glede na to, kje je oddajnik nameščen. Ampak deset kilometrov stran ne, da ne govorim o slovenski Benečiji, kjer nikdar slovenskega TV programa niso videli.
Poglejte, zakaj je potreba po TV programu. Vi dobro veste, da je to najbolj uspešen medij, da je elektronski medij tisti, ki pride tako rekoč v vsako hišo, zato pomeni veliko več. Jaz ne vem, kakšen je mnogokratnik, ne bi rad prizadel časopisnih hiš, ampak sem prepričan, da gre za faktor najmanj 10. Faktor, ne procentov. Absurdno je danes, da enostavno zamejski Slovenci, tako na Koroškem kot v Furlaniji Julijski krajini, malo drugače je na meji z Madžarsko, kolikor vem, ker tam pač narava, ravnina omogoča vidnost slike. Torej absurdno je, da ob tako razviti panogi, kot so elektronski mediji, leta 2000 Slovenci ne morejo spremljati TV programa.
Vi dobro veste, kaj je televizija konkretno naredila na Slovenskem, koliko je naredila v lastni državi za, bi rekel, utrditev slovenskega jezika. Slovenija je bila še pred, bom rekel, 30-imi in 40-imi leti tako razdeljena z dialekti, da so se ljudje - verjemite mi, tega se spomnim - težko sporazumevali. Primorec se je s Prekmurcem težko sporazumel. Tu je naredila televizija ogromno. Prinesla je pač knjižni jezik, bi rekel, oplemenitila, tudi poboljšala pogovorni jezik v dialektu, skratka, zasluga televizije je tu velika. Sam sem enkrat slišal v Italiji oceno, kjer je podobna situacija, da je pravzaprav zasluga za enoten italijanski jezik televizije.
Torej, o potrebah po vidnosti slovenske televizije in slišnosti, jasno, tudi slovenskega radia v zamejstvu, mislim, da ni treba izgubljati besed. Žal se tudi radio onstran meje komaj sliši in tudi v Novi Gorici se nacionalni prvi program na UKV frekvenci komaj sliši ali ne sliši. Medtem ko jaz poslušam drugi program italijanskega radia do Loma - Lom je prva bencinska črpalka na poti z Vrhnike proti Logatcu - pa ko pridem v Ajdovščino in Vipavo, ne slišim več prvega programa slovenskega radia. To so absurdi in je to nerazumljivo, to je res nerazumljivo.
Kakorkoli že, mislim, da je, oprostite, bom temu rekel kvalificirani del tega parlamenta za materijo - nikogar nočem diskvalificirati - to sta oba odbora, ki sta o predlogu zakona razpravljala in sta ga podprla, tako odbor za šolstvo kot komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Ampak nekaj drugega se je med tem časom zgodilo, na kar bi vas rad opozoril. Pred tednom dni je bil v italijanskem parlamentu, v spodnji zbornici, kot oni temu rečejo, končno po 25 letih sprejet globalni zaščitni zakon. Torej, italijanski parlament je to zmogel. In zdaj se sprašujem, ali bomo mi to zmogli.
Na mizo mi prihajajo neki amandmaji - opravičujem se, moram imenovati stranko, da se ve - s strani LDS-a, ki po vrsti izničujejo te člene v mojem predlogu zakona. Lepo vas prosim, ne jemljimo tega politično! Vsaj do zamejstva, do našega narodovega telesa bodimo kolikor se da enotni! Zakaj predlagam ta zakon? Če bi bila ta materija prej urejena, bi tega ne predlagal. In si tudi nisem izmislil tega, bog ne daj, da bi kdo rekel, zaradi volitev, ne! Sedem let vlagam amandma, da bi to uredili. Ker nisem uspel na ta način, sem končno prišel do zaključka, da preden grem iz tega parlamenta, naredim nekaj, da me ne bo sram pred zamejskimi Slovenci, s katerimi se v privatnem in javnem življenju tako rekoč vsak dan srečujem. Glejte, globalni zaščitni zakon, ki ga je sprejel italijanski parlament pred tednom dni, ima eno veliko novost: končno priznava dvojezičnost, tudi v Slovenski Benečiji. Tega do sedaj ni bilo. Mi imamo tam dvojezično šolo, ki ji slovenska država veliko pomaga, in ob tej priložnosti se tudi zahvaljujem vsem, ki ste ob sprejemanju proračuna za leto 2000 izglasovali moj amandma, da uredimo zunanjost te šole, ki je bila do sedaj, bom rekel, ni bila primerna, ni bila podobna niti približno po standardu tistemu, kar imajo italijanske šole. Mi moramo manjšini dati najmanj to, kar imajo, kar ima večinski narod.
Ampak poglejte! Kaj pomaga vlagati toliko truda v to dvojezično šolo, če potem otroci, ki končajo to šolo, in tisti, ki ste v komisiji za Slovence v zamejstvu in po svetu, in nekateri drugi poslanci, ki ste se udeležili, mislim, da je bilo letos spomladi, bom rekel, obiska v Kanalski dolini, ste si zapomnili, da so tam pedagogi povedali, da problem se začne potem, ko ti, ki dobijo osnove iz slovenskega jezika, zgubijo kontakt, ker v javnem življenju pač več ali manj ne govorijo več slovensko.
Evropa pomeni tudi padec meja. Torej jaz računam, da se bo to zgodilo v naslednjem desetletju, verjetno bolj proti koncu kot proti začetku, mogoče tudi kasneje. Ampak kakorkoli, ko bodo padle državne meje, bomo imeli še eno rahlo ločnico - narodnostna meja. Ta bo pa segala tako daleč, kolikor jo bomo danes ohranili, potem bo prepozno. Potem bo prepozno.
Torej Benečani so končno dobili zaščito v krovnem zakonu. Ta sicer ni takšen, kot je slovenska manjšina želela, ampak vsak zakon je, tako zunaj kot pri nas, neke vrste kompromis. Dajmo sedaj še mi izpolniti našo dolžnost do slovenske Benečije, da ne govorim do ostalih predelov, kjer živi slovenska manjšina, ker - še enkrat ponovim in tu vas opozarjam, da ste vsi poslanci dobili pismo dveh krovnih organizacij Sveta slovenskih organizacij in Slovensko kulturno-gospodarske zveze, pogojno rečeno leve in desne, kjer so se pod en skupen dokument, in že to veliko pomeni, kar se tiče tega problema, poenotili. Tu točno piše, to ste dobili vsi poslanci, in sicer, žig državnega zbora je 5. april 2000. Torej zadeva je toliko bolj, bi rekel, vseslovenska, ker smo v tem segmentu kot redkokdaj uspeli združiti tudi sicer politično razdeljene Slovence v zamejstvu.
Jaz bi res še enkrat prosil, ne pristopimo k temu zakonu politično, pristopimo k temu zakonu nacionalno, patriotsko. Poglejte! Če je italijanski parlament po 25-ih letih dosegel to, da je sprejel z ustrezno večino globalni zaščitni zakon, potem dokažimo tudi mi - čeprav se sliši to absurdno - da je slovenski parlament po sedmih letih prizadevanj v stanju sprejeti takšen zakon, ki bo za Slovence v zamejstvu pomenil ogromno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Hvalica, za predstavitev vsebine predlaganega zakona. Predlog zakona je obravnaval odbor za kulturo, šolstvo in šport kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora. Besedo ima predsednik odbora kolega Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi. Odbor za kulturo, šolstvo in šport je kot matično delovno telo na svoji seji 30.6. obravnaval predlog zakona o zagotavljanju vidnosti in slišnosti programov radio-televizija Slovenija in lokalnih nekomercialnih programov na območjih, kjer živi slovenska narodna manjšina. Odbor se je seznanil z uvodno obrazložitvijo predlagatelja predloga zakona, z mnenjem vlade, z mnenjem komisije državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, z mnenjem sekretariata in tudi z dopisom generalnega direktorja Radio-televizije Slovenija.
Odbor je po približno enourni razpravi na koncu sprejel dva sklepa. V prvem sklepu je soglasno podprl predlog zakona po hitrem postopku in predlaga državnemu zboru, da ga po obravnavi sprejme. V drugem predlogu sklepa pa je naložil predlagateljem, da predlog zakona popravijo, glede na letnice, z amandmaji, ker je bil predlog v proceduro vložen pred kar nekaj leti.
Torej predlagam, v imenu odbora, da zakon podpremo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Mežan. Predlog je bil vložen pred točno letom dni. Sprašujem, ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. (Ne želi.) Med nami je predstavnik vlade, državni sekretar. Želite besedo. (Ne želite.) Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin. Stališče poslanske skupine socialdemokratov predstavlja Ivo Hvalica. Stališče poslanske skupine LDS bo predstavil kolega Kopač.
IVO HVALICA: Hvala lepa gospod predsednik. Še enkrat zelo na kratko. Mislim, da sem povedal, lepo prosim, ne jemljimo tega zakona politično. Vzemimo ga kot dobesedno popravo krivice, ki smo jo do sedaj delali slovenskim manjšinam v zamejstvu. Samo to. Upoštevajte tudi to, da je bil zakon vložen pred enim letom, prej se je malo zareklo mojemu kolegu, predsedniku odbora za šolstvo, prizadevanja so dolga sedem let, prizadevanja z amandmaji so dolgo sedem let, zakon je bil vložen pa potem, ko so pač propadli vsi poskusi. Lepo prosim, v imenu poslanske skupine, v imenu vseh zamejskih Slovencev, združenih, kot še nikoli, v tem primeru. Kot še nikoli!
In še nekaj bi vas opozoril. Pomislite tudi na to, kakšen odmev bo imelo v italijanski javnosti, en teden po sprejemu globalnega zaščitnega zakona, dejstvo, da bi eventualno tega zakona ne sprejeli. Ne vem, verjetno, da bodo neke politične posledice, saj bomo dali dobesedno možnost tistim, tistim silam v Italiji, ki so to do sedaj preprečevale, da bodo ironizirale zadevo in mogoče celo onemogočile sprejem, dokončni sprejem tega zaščitnega zakona v senatu, čeprav so tam razmere po mojih informacijah, v italijanskem senatu, trenutne razmere naklonjene potrditvi tega zakona, dokončni potrditvi. V Italiji pač imajo dvodomni sistem. Apeliram torej na vašo narodno zavest. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Stališče poslanske skupine LDS mag. Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo spoštovani. V poslanski skupini liberalne demokracije Slovenije ta predlog zakona ocenjujemo kot deklaracijo, kot resolucijo pravzaprav. Predlog zakona ima naslov predlog zakona o tem in tem, ampak v resnici ne gre za pravi predlog zakona.
Zakon, ki ga sprejema ta parlament, mora biti operativen akt, ki se bo lahko izvajal v praksi. Ta predlog zakona to žal ni. Ne glede na vse dobre želje, trkanje na čustva in podobno, je pač treba povedati, da že obstoječi zakon o radio-televiziji Slovenije iz leta 1994 določa, zapoveduje, da ta javni zavod financira pretvornike ob meji. Ne samo ob italijanski, tudi ob avstrijski, madžarski in hrvaški. Ne pove sicer, koliko mora biti teh pretvornikov. V drugih delih zakona lahko najdemo neko analogijo, kjer pravi, da mora za narodnostne programe, za madžarsko in italijansko manjšino, pretvornik pokriti vsaj 90% ozemlja in tudi za Slovence mora nacionalni program pokriti vsaj 90% Slovenije. Če bi šli po tej analogiji, bi seveda pomenilo, da mora biti teh pretvornikov toliko, da se pokrije 90% manjšinskega ozemlja za mejo. Tega zakon sicer ne pravi, ampak usmeritev javnemu zavodu Radio-televizija Slovenija je v zakonu nesporno dana. Ne samo da mu je dana usmeritev, dana so mu tudi sredstva. V zakonu piše, da to svoje javno pooblastilo, in javno pooblastilo je vzdrževanje, postavljanje in oddajanje programov tudi za slovensko manjšino za mejo, skratka, da se ta javna služba financira iz dveh virov. En vir je, prej je bila naročnina, RTV naročnina, zdaj je to prispevek za programe RTV, drugi vir pa so storitve, ki jih opravlja enota Oddajniki in zveze znotraj javnega zavoda Radio-televizije Slovenije.
Vodstvo javnega zavoda je vedno govorilo, da je naročnina premajhna, da imajo stroške večje, da imajo izgubo in podobno. In recimo, da je bil del teh jadikovanj delno opravičen. Odkar smo uzakonili, in to smo naredili po vložitvi tega zakona, katerega predlagatelj je gospod Hvalica, zakon o spremembi zakona o Radio-televiziji Slovenije, odkar smo uzakonili obvezni prispevek, torej neke vrste namenski davek, za tovrstna opravičila ni več prostora.
Prihodki v javni zavod so konstantni, stabilni in likvidnost v javnem zavodu nikakor ni več problem. Pa tudi v preteklih letih, ko je bila likvidnost včasih problem, včasih ni bila problem, je resnica ta, da javni zavod Radiotelevizija Slovenija ni imel razvojne strategije usmerjene v postavitev tega, kar bi po zakonu moral početi - postavitev pretvornikov ob državni meji. Počeli so nekaj drugega: denar so usmerjali v satelitsko televizijo. Tudi prav, vendar ni moč pristati na to, da se bo sedaj reklo, oni so denar usmerjali tja, državni proračun naj pa zdaj namesto njih denar usmerja tja. Vsaj delno bi svoja investicijska sredstva v preteklih letih lahko usmerjali tudi v pretvornike ob državni meji. Že stari zakon o Radioteleviziji Slovenija je rekel, da se del tega denarja zagotavlja tudi v državnem proračunu, vendar je nosilec izvedbe javni zavod RTV. On mora vnesti v svoje finančne načrte postavke, "pretvornik na tej in tej lokaciji, za pokrivanje tega in tega ozemlja". On mora zagotoviti prvenstveno sredstva, šele potem se priključi državni proračun. Gospod Hvalica je v preteklih sedmih letih res predlagal amandma v državnem proračunu za določen namen, ampak nikjer ne piše, da bi potem javni zavod, ki pa v svojem finančnem načrtu sploh ni predvidel postavitve tega ali onega pretvornika, ki bi bil morda nujno potreben za pokrivanje določenega ozemlja manjšine, da bi ta denar potem tudi v resnici za to izkoristil. Neko investicijsko akcijo moraš načrtovati, jo moraš vnesti v načrte, prvenstveno seveda v finančni načrt.
Predlagatelj zakona zdaj predlaga, da se ti pretvorniki financirajo iz državnega proračuna, v letih 2000, 2001 in 2002. Tega denarja naj bi bilo, če se ne motim, 500 milijonov tolarjev; nič ne reče, koliko v tem letu, koliko v onem letu. Tisti, ki bo sprejemal odločitve, naj bi po tem njegovem predlogu ne bil državni zbor, pač pa javni zavod RTV. Ali bo javni zavod RTV to res počel, ne vemo. Dosedanje izkušnje pokažejo, da tega ni počel. Pa tudi če to bo počel, bo državni zbor, minister za finance, minister za kulturo - navsezadnje bo to šlo iz njegovega proračuna - vedno lahko rekel, poglejte, gospod Hvalica je predlagal nek zakon, predlagal je, da bi se to financiralo iz državnega proračuna, vendar je, verjetno zavestno, pustil pri življenju določbe zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki pa govorijo, da javni zavod mora to početi, ne državni proračun, in da za to ima namenska sredstva. Vse to ostaja v tem predlogu zakona nedotaknjeno. To pomeni, da v praksi ne bomo rešili problema, ne bomo ga reševali, ampak bomo povzročili novega: imeli bomo dva zakona, ki sta med seboj v koliziji.
Zato - navsezadnje gre pri tem zakonu za mnogo trkanja na čustva - se nam je v poslanski skupini zdelo, ne nasprotovati temu zakonu, ki je tako ali tako deklaracija, ki v resnici ni operativen zakon, pač pa črtati tisti dve določbi, ki bi povzročili probleme, če bi bili uzakonjeni. Zato predlagamo, ne nasprotovanje temu zakonu, pač pa črtanje 5. in 6. člena. Ob uveljavitvi takega zakona, torej brez 5. in 6. člena, bo ta zakon nesporno poziv vodstvu Radio-televizije Slovenije, da končno začne izvajati svojo funkcijo, ki bi jo moral izvajati že od leta 1994 dalje in za katero tudi ima sredstva.
Menimo, da je, dodatno se mi zdi pomembno poudariti še to, da 6. člen ne pomeni samo kolizije z obstoječim zakonom o Radio-televiziji Slovenije, ampak predstavlja tudi kolizijo z zakonom o javnih financah. Najprej seveda govori o prerazporeditvi oziroma o črpanju sredstev iz tekoče proračunske rezerve, take postavke v državnem proračunu sploh več ni. Če resno misli s tem predlogom, potem seveda predlaga črpanje iz postavke, ki jo sploh ni. In ker verjetno resno misli s tem predlogom zakona, potem je seveda bolje, da se to črta, ker drugače bo zakon smešen. Od uveljavitve zakona o javnih..., pa za to morda niti sam ni kriv. Zakon o javnih financah, ki je ukinil staro terminologijo, torej tekoče proračunsko rezervo, in uvedel novo terminologijo, splošno proračunsko rezervacijo, je bil uveljavljen šele 15. oktobra lansko leto, torej kar nekaj mesecev za tem, ko je bil ta predlog zakona že vložen. Ni pa popravljen v resnici z nekim amandmajem.
No drugo, kar se mi zdi pomembno poudariti pri 6. členu, pa je to, da predlog zakona govori o prerazporeditvah. Tega ni treba posebej povedati, take stvari se povedo, take stvari so povedane že s sistemskim zakonom o javnih financah.
In še tretje se mi zdi pomembno opozoriti pri konkretnih členih. Sekretariat za zakonodajo je opozoril, če ste pozorni, v svojem dodatnem mnenju, da je operativni rok, v katerem naj bi javni zavod RTV predvidel vse postopke in vse konkretnosti za izvajanje tega zakona, predviden na 1. oktobra letošnjega leta. To je sicer res nekaj malega pred volitvami, res je pa tudi to, da je ta rok glede na zahtevnost te problematike absolutno prekratek, na kar opozarja sekretariat. Zato je verjetno že vnaprej jasno, da javni zavod RTV tega niti ne bo mogel narediti, tudi če mu bo to v 2. členu zapovedano.
No, kakorkoli že, predlagamo, da podprete naša dva amandmaja za črtanje 5. in 6. člena. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Stališče poslanske skupine SLS+SKD - Slovenske ljudske stranke predstavlja Ivan Božič.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa predsednik. Kolegice in kolegi! Naša stranka SLS+SKD Slovenska ljudska stranka bo podprla predlog zakona. Podprla ga bo z nacionalnega stališča, pa tudi političnega. Prav je, da se vsepovsod, kjer so, živijo Slovenci, vidi slovenski program, ali javnega zavoda ali pa lokalnih televizijskih ali slišnost lokalnih radijskih postaj. Zamudili smo dolga desetletja, da tega nismo naredili, danes s tem zakonom lahko to vsaj delno popravimo.
Pripominjam pa bolj kot človek, ki živi blizu državne meje. Javni zavod Radio-televizija Slovenija ima nalogo, da poskrbi za vidnost in slišnost programov. Pri nas ob meji vse vasi v Sloveniji še ne vidijo domačega programa. Tudi sliši se radio Slovenija zelo slabo, prvi in drugi program na Goriškem, Tolminskem, Kobariškem, Bovškem. Ni krivda v tem, kar je bilo desetletja ponavljano, da se ne da narediti, da bi se slišalo in videlo. Dober dokument temu je radio Ognjišče. Ko je bil ta signal pripeljan v soško dolino, vsepovsod, kjer se je pripravilo primerne tehnične izboljšave, se radio Ognjišče zelo dobro sliši. Na Bovškem so sami preuredili vse, kar je bilo potrebno na Kaninu in zelo dobro vidijo TV3, torej leži velik del krivde za nevidenje programov tudi na javnem zavodu.
V kasnejši razpravi pa bomo tudi kaj rekli še o amandmajih. Naša stranka podpira sprejem tega zakona. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Božič. Izčrpali smo razpravo poslanskih skupin. Prehajamo k razpravam poslank in poslancev. Proceduralno? Pisnih predlogov nisem prejel, torej prehajam na razpravo, ampak najprej ima proceduralni predlog kolega Terčon. Ena, dva, tri, štiri, pet, šest, sedem.
DAVORIN TERČON: Hvala, gospod predsednik. Torej mi imamo k tem zakonu mnenje vlade in mnenje sekretariata, ki izražata pomisleke do sprejema tega zakona. Te pomisleke je povzel že tudi v stališču poslanske skupine LDS kolega Kopač. Glavni pomisleki so, da je v bistvu ta materija pravno že urejena.
S sprejemom sprememb zakona o RTV-ju je javni zavod RTV dobil tudi potrebna finančna sredstva, ki so bila mnogokrat vzrok za nerešitev tega problema. Poleg tega moram povedati, da smo bili večkrat opozorjeni, da tudi s sprejetjem tega zakona bodo še obstajale tehnične ovire za zagotovitev slišnosti RTV programov v zamejstvu.
Postavitev pretvornikov na oziroma ob slovenski meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko ni dovolj za zagotovitev slišnosti in vidnosti RTV programov. Za to je potrebno opraviti tudi nekatere tehnično operativne posege v samem zamejstvu, kjer pa ni suverenosti Republike Slovenije. To so nam na koncu koncev priznali tudi predstavniki javnega zavoda.
No ampak sedaj da končam obrazložitev mojega proceduralnega predloga. Predlog zakona je podpisala skupina poslancev Socialdemokratske stranke. Do njega se je vlada opredelila, ampak to je bila bivša vlada. Glede na to, da je Socialdemokratska stranka sedaj vladna stranka in da imamo sedaj novo vlado, v kateri je tudi Socialdemokratska stranka, v vladajoči koaliciji, predlagam, da predhodno, pred obravnavo tega zakona poda svoje stališče do tega zakona tudi nova vlada Republike Slovenije.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Med nami je predstavnik vlade, državni sekretar in sem ga pozval, da se oglasi. To možnost ima še vedno v okviru razprave, da pove stališče. Želite pisno mnenje? Pisno mnenje vlade? Dobro, to je pa proceduralni predlog, o katerem lahko samo glasujemo. Imamo pa med nami državnega sekretarja, ki se lahko ob vsakem vprašanju oglasi. Vsi pogoji za odločanje o tej točki dnevnega reda so po poslovniku, je pa predlog poslanskega kolega Terčona, da imamo predlog vlade, pisna stališča vlade, ampak da stališče vlade, ki je v pisni obliki - ne vem, oblikujte predlog. Dobro. Do sedaj smo vedno ravnali tako, da je bilo mnenje vlade mnenje vlade. Kolega Terčon, prosim, če točno oblikujete proceduralni predlog, ker niste - jaz ne morem vaših misli vnaprej vedeti. Predlagate potem pisno stališče?
DAVORIN TERČON: Gospod predsednik, predlagam, da državni zbor nadaljuje obravnavo te točke potem, ko pridobi pisno mnenje nove vlade Republike Slovenije.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Vaš proceduralni predlog dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo podpira proceduralni predlog kolega Terčona? (18 poslancev.) Kdo je proti? (35 poslancev.)
Vaš predlog ni dobil večinske podpore.
Sedaj pa prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Kar veliko se vas je prijavilo - to so 5-minutne razprave, ker se niste pisno prijavili. Prvi je Benjamin Henigmann, za njim Herman Tomažič.
BENJAMIN HENIGMANN: Hvala, gospod predsednik. Spoštovani! Ne mislim ne vem kakšne znanosti zganjati okoli tega zakona, rad pa bi v okviru te točke dnevnega reda opozoril le na nekaj poudarkov oziroma na nekaj stvari, na katere do sedaj nismo dobili dovolj dobrih odgovorov.
Podpiram zakon o vidnosti in slišnosti programa RTV Slovenija za zamejce in obmejna področja - absolutno. Ne bi se spuščal konkretno v samo vsebino, čeprav je zakon predlagan po hitrem postopku. Rad pa bi se opredelil do mnenja Vlade Republike Slovenije z 2. decembra 1999, in to mnenje vlade zame ni sprejemljivo, zato ker v tem mnenju na dolgo in široko obrazlaga dosedanje relacije med javnim zavodom in Republiko Slovenijo, vlado oziroma državnim zborom kot tistim, ki je sprejel tudi popravke zakona. Seveda pa ta predlog vlade ne najde nobene dodatne rešitve, v bistvu samo zavrača, vlada nasprotuje temu predlogu. Te vlade nimamo več, imamo novo vlado. Zato je prav, da v okviru te točke dnevnega reda brez prekinitev dobimo mnenje sedanje vlade Republike Slovenije. Menim, da to mnenje mora biti in bo pozitivno.
Glede konkretnih tehničnih rešitev pa ne smemo zapirati ali pa loputati z vrati. Poudaril pa bi v okviru tega tudi to, kar je bil moj osnovni namen: vedeti moramo, da v Republiki Sloveniji kljub popravkom zakona o RTV Slovenija in o obveznem prispevku, ki ga moramo sedaj plačevati po principu, kdor plačuje elektriko, plačuje tudi naročnino, razen če se sam ne prijavi, da nima radijskega ali televizijskega sprejemnika, zbiramo dodatna oziroma verjetno nekoliko večja sredstva, kot jih je javni zavod zbiral do sedaj. In menim, da je prav, da zagotovimo, in to sem hotel poudariti, vidnost in slišnost RTV programov, predvsem mislim na prvi in drugi TV program, v Republiki Sloveniji tudi za območja, ki niso obmejna ali pa so obmejna in niso samo zamejska. V tem okviru podpiram idejo, da ta zakon sprejmemo in da njegovo vsebino razširimo tudi na te črne lise, kjer živijo Slovenci, se pravi na naselja, kjer ljudje živijo. Tehnika nam omogoča, da s sofinanciranjem proračuna ali javnega zavoda RTV Slovenija pokrijemo te črne lise. Rad bi poudaril oziroma opozoril na tak problem konkretno v občini Osilnica, še vedno, čeprav smo, če se dobro spomnite nekateri kolegi, v letu 1996 v okviru proračunske razprave sprejeli štiri amandmaje in eden izmed teh amandmajev je bil tudi pretvornik za Osilnico. Ta pretvornik deluje za Osilnico, ne deluje pa za celotno občino. Od takrat je tehnika in možnost satelita ter kabelske televizije tako napredovala, da je možno pokriti tudi druge vasi. Vendar tega do sedaj še nismo storili, minila so pa že skoraj štiri leta. Taka območja so tudi območja v občini Sodražica, konkretno vas Globel ima zelo slab prvi program, nima pa sploh drugega programa.
Zato se oglašam v tej razpravi in pozivam predlagatelje, pa seveda tudi našo novo slovensko vlado, da prouči vse možnosti, da se nemudoma, kar pomeni v proračunu za leto 2001, pa tudi mogoče kakšno leto kasneje, zagotovi slišnost in vidnost na našem območju, absolutno pa podpiram, da se zagotovi tudi slišnost in vidnost zamejcem. Kako to storiti? Seveda je več možnosti. Prva možnost je ta, da izglasujemo zakon, da je primerna osnova oziroma da sprejmemo ta sklep. Druga, da razširimo z dodatnimi stališči oziroma amandmaji zakon tudi na območja v Sloveniji. Tretja, najslabša možnost pa je, da v okviru tega zakona sprejmemo dodatne sklepe, ki bodo vladi nalagali oziroma jo obvezovali, da prouči možnost, da reši ta problem v doglednem času; ta dogledni čas pa je, mislim, eno do dveh let. Zato seveda bi bilo smiselno zakon v okviru hitrega postopka v prvem branju podpreti, potem pa sklicati matično delovno telo, počakati na vložene amandmaje in sprejeti zakon, popravljen zakon tako, da bo zagotavljal to, o čemer sem sedaj govoril.
Nikakor pa - še enkrat poudarjam, takoj zaključim - pa se ne strinjam s stališčem, ki ga je predlagala 2. decembra 1999 prejšnja vlada. Pa se ne bi rad politično do tega opredeljeval, ampak menim, da tudi za mednarodni ugled Slovenije v javnosti tako stališče vlade ne bi bilo koristno oziroma bi nam verjetno bolj škodilo kot koristilo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima Herman Tomažič. Sedaj bom prebral poslanske kolege, kot sem videl roke: Jagodnik, Rupar, Džuban, Terčon, Jerovšek je bil že prej, in Rokavec.
HERMAN TOMAŽIČ: Hvala za besedo, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Oglašam se iz podobnim razlogov, kot se je oglasil tudi gospod Hvalica, ki je v svoji razpravi sicer zajel kompletno problematiko, vendar vedno daje bolj poudarek Primorski, primorskemu delu, sam bi pa rad izpostavil koroški del. Ta je prav tako, seveda, v tem problemu izpostavljen, tako na naši, se pravi na slovenski strani Koroške, kjer so še vedno tako imenovane sive lise, in pa seveda še posebej pri koroških zamejcih. Sam se peljem velikokrat domov prek Jezerskega in vedno pridem nekje okoli Železne Kaple do "Dogodkov in odmevov", kjer jih seveda ne morem več poslušati. Torej je tudi radijski prav tako kot televizijski signal na oni strani slab ali ga sploh ni.
Sedaj ne glede na to, da je nosilec tega problema oziroma odprave tega problema RTV, se mi zdi pomembnejši interes, ki tu nastopa. Tu bi moral biti interes, torej države, pa seveda manjšine, ki je neposredno prizadeta, večji od interesa samega zavoda RTV. Sedaj, na čem je temeljil neinteres RTV-ja, je seveda drugo vprašanje - ali vedno na finančni osnovi ali tudi na kakšni drugi, je pač stvar neke druge presoje. Ampak ta interes države in pa manjšine bi moral prevladati nad drugimi interesi in bi moralo priti do odprave tega problema.
Postavlja se v ta kontekst tudi vprašanje tehničnih rešitev. RTV postavlja kot tri možne variante: rešitev prek satelitske tehnologije, prek oddajnikov, ki bi bili postavljeni neposredno na meji, in pa seveda oddajnikov, ki bi bili postavljeni v drugi državi, tam, kjer manjšina živi. Vsak od teh problemov je seveda rešljiv, ampak na svoj način. Šele vsi trije, po moje, skupaj bi odpravili problem, kompletni problem, ki pri tem nastaja.
Naslednje vprašanje, seveda, naslednje vprašanje so finance. Sedaj, ne glede na to, da je imela in da ima še z novim zakonom RTV zagotovljene finance v zvezi s tem, se mi zdi, da je - se vračam zopet na interes, če ta država ta interes ima, da to odpravi - da bi vendarle bilo smiselno odpraviti ta problem tudi z interventnimi sredstvi s strani države, ki bi pač bila zagotovljena za odpravo tega problema. Sedaj, ali to zagotavlja prav ta vsebina tega zakona in prav ti členi, ki so pač predlagani, ali pa amandmaji, je seveda drugo vprašanje, v to se ne spuščam. Zagovarjam pa, absolutno, torej to, da se ta problem odpravi, tudi, če ne gre drugače, tako kot smo pač že marsikaterega od problemov v tej državi, z interventnimi sredstvi, ki bi zagotovila slišnost, tako na sivih listah v Sloveniji, seveda, predvsem pa našim manjšinam v zamejstvu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Tomažič. Prej je toliko rok bilo naenkrat dvignjenih, da jaz nisem mogel zadeti vrstnega reda, kako so roke švignile pokonci. Ne, in vem, da je bil kolega Demšar malo prej, ampak zdaj sem vas zapisal. Vsi boste dobili besedo v tem krogu. Tako ima sedaj besedo kolega Jagodnik, nato Rupar za njim. Jerovšek, Džuban, Demšar, Terčon, Avšič.
JOŽEF JAGODNIK: Hvala lepa, gospod predsednik. Sploh vam ne zamerim, če ste spregledali vrstni red rok. Glavno je, da pridemo na vrsto in se vam zahvaljujem.
Rad bi rekel tole. Seveda ta zakon je političen, kakorkoli ga jemljemo. In to je res, sedem let kolega Hvalica vlaga amandmaje in sedem let, kolikor sem bil prisoten, sem jih tudi absolutno podpiral, ker se zavedam razsežnosti in pomena te problematike. Dodatno seveda gledano skoz prizmo dejstva, da je sprejet zaščitni zakon v Italiji. Torej, nikakor ne nasprotujem temu zakonu in ga bom poskušal podpreti, ampak neko logiko bi rad vgradil v, ali pa prispeval k dograditvi v ta zakonski tekst.
Pri tem se naslanjam seveda na gradiva, ki so mi dostopna. Vlada je nasprotovala sprejemu tega zakona. Ko smo danes izglasovali negativen sklep, da dobimo novo mnenje vlade, je bil za mene v velikem smislu razumljiv. Če bi vlado v sedanji sestavi vprašali, po mojem mnenju, bi gotovo dobili pozitiven odmev na ta zakon. Stvari se pač spreminjajo. In gospod Pal je najbolj moder in se je usedel v svojo klop in molči in ne reče ne bele ne črne. Jaz sem pa prepričan, da bi njegova vlada ta zakon podprla, tudi za ceno, če bi bila, da bi bila potrebna nova interventna sredstva, o katerih je kolega Tomažič govoril. In jaz sem seveda za to, da ta vlada poišče nova interventna sredstva.
Zdaj pa mislim, da je nekaj s tehniko narobe oziroma s tehničnim pogledom na zagotavljanje slišnosti. Pred menoj in pred vami v odboru je bil tudi tekst, podpisan s strani generalnega direktorja RTV Slovenija gospoda Čadeža, ki pravi, da kvalitetnega pokrivanja teh področij ni možno zagotoviti z nikakršnimi tehničnimi ukrepi na naših obstoječih oddajniških točkah. V tem smislu sem povprašal, zakaj ne. In ugotovil, da vendarle RTV nekaj stvari, nekaj potez vleče. In sicer na treh oddajniških točkah, bodisi za video, bodisi za avdio signal je ali pa bo v tem času okrepila svoje signale in bo slišnost nekoliko izboljšana. To se pravi, ni dokončna rešitev. Dokončna rešitev po mnenju RTV je, edina možna kvalitetna, končna rešitev je pokrivanje teh področij s postavitvijo pretvornikov na ozemlju sosednjih držav, bližnjih. In za tako rešitev je potreben seveda meddržavni ugovor, dogovor, ki bi dovoljeval postavljanje pretvornikov programov RTV Slovenija na ozemlju sosednjih držav.
Jaz natančno ne poznam novega zaščitnega zakona, ki je v fazi sklepnega sprejemanja v italijanskem parlamentu. Če to omogoča, potem so tudi korak bližje.
Rekel bi, da bom podprl ta predlog zakona, bom podprl tudi idejo, da bi alocirali 5. in 6. člen, kot ga je obrazložil kolega Kopač, in tudi to možnost, da se najdejo nova interventna sredstva, kajti ta dolg naše države do zamejcev je na nek način potrebno odpraviti. Zdaj nasprotovanje temu v tem trenutku pa tudi prej ni bilo modro, čeprav smo bili priča iz razlogov nekega nacionalnega ali pa varčevanja in večnega premetavanja. Za to stvar je odgovoren zakon o RTV-ju, ki ga slovenska država sprejema v tem zboru. Ta zakon o RTV-ju pa je bil v nekem smislu ozek in RTV-ju ni omogočal 100% pokrivanja in 100% servisiranja zamejcev in slišnosti na video in avdio področju. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Jagodnik. Besedo ima koleg Rupar, za njim kolega Jerovšek.
PAVEL RUPAR: Hvala, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! V bistvu je to že tudi obrazložitev glasu, zakaj bom podprl Hvaličev zakon.
Prav gotovo ne zato, ker ga je vložil Ivo Hvalica, najmanj zato, ker ga je sopodisala skoraj vsa Socialdemokratska stranka, kateri pripadam, pač pa zato, ker si na začetku tretjega tisočletja kot Slovenec težko predstavljam, da bi bil v tej medijski poplavi brez možnosti spremljanja programov v svojem materinem jeziku.
Zakon, ki ga je Hvalica vložil, je zakon, ki vlado zadolžuje oziroma pristojne institucije zadolžuje, da poskrbijo za slišnost in vidnost signalov nacionalne institucije, in sicer ne v prvi vrsti, da gre v velike investicije novih oddajnikov in pa v neko razvejano mrežo, pač pa že daje možnost, da v obstoječih signalnih enotah, torej v oddajnikih, ojači oziroma poveča moč tem signalom in daje takojšnjo možnost spremljanja tistega, kar si pravzaprav v zamejstvu močno želijo. To, kar je povedal v uvodu za druge države, recimo ob meji, kjer ni naravnih ovir, povsem drži. Je pa seveda še en problem, ki nastaja, to je problem v Avstriji, Koroška, ki sicer ima delno pokrit signal slovenskih medijev, nima pa tega v celoti. Seveda tu zakon daje še eno možnost, da na tromeji ponovno s primerno mednarodno pogodbo začneta obratovati oba oddajnika, ki sta bila na tem delu postavljena še v Jugoslaviji, in začneta tudi opravljati svojo funkcijo - vemo, da je desetletja ni bilo mogoče zaradi različnih sistemov in pogledov na medije.
Še na nekaj bi rad opozoril. Čeprav vem in bi bilo napak, če tega ne bi povedal, da vlada razmišlja o satelitskih programih, torej o spremembi postopka, bom vložil dodaten sklep, za katerega že zdaj prosim, da ga podprete, in sicer, da tako vlada kot primerne institucije takoj dekodirajo slovenski prvi program nacionalne televizije, zato ker imamo za to več vzrokov. Prvi je prav gotovo, da dekodiran program, ki ga ne more spremljati nihče brez posebne kartice oziroma kode, ne koristi nikomur. Po podatkih, ki jih imam, je te kartice kupilo komaj nekaj deset ljudi oziroma komaj nekaj deset uporabnikov in praktično tako drag prenos prek satelita s tega vidika ni upravičil svojega obstoja. Dekodiran program bi omogočil takojšnje spremljanje prvega nacionalnega programa, tudi v zamejstvu, predvsem pa tam, kjer z navadnimi oddajniki in signali ne moremo priti do uporabnikov. Dekodiranje našega programa pa pomeni tudi spoznavanje Slovenije, vsaj po vizuelni plati, če že jezika drugje po Evropi ne razumejo, torej tudi izven meja naše domovine. Seveda, še enkrat, zdi se mi pravilno, da slovenskim oziroma ljudem, ki razumejo slovenščino in ki se imajo za Slovence tudi onstran meje, na pragu tretjega tisočletja s sprejetjem tega zakona omogočimo spremljanje matičnega TV programa. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Rupar. Besedo ima kolega Jerovšek, za njim Geza Džuban.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Seveda podpiram sprejem tega zakona, ki predvideva povečanje, izboljšanje slišnosti in vidnosti programov RTV Slovenija. Živa beseda in živa slika iz Slovenije je naši manjšini izredno potrebna. In pravzaprav nacionalna sramota je, da slovenska država v desetih letih samostojnosti na tem področju ni naredila ničesar. Kajti odrezanost od žive besede in žive slike iz Slovenije je pravzaprav rezanje slovenskega nacionalnega telesa oziroma podpiranje rezanja slovenskega nacionalnega telesa. V današnji dobi, dobi tehnike, ki tehnično omogoča pokrivanje znatnega dela slovenskega etničnega prostora s takšnim signalom - to ni bilo storjeno. Zelo nelogično je, da se je prejšnja oblast krčevito branila, da bi to storila, kljub temu, da so v parlamentu bili poskusi. Tu bi, recimo verjetno bilo potrebno ali pa koristno, da bi kolega Battelli, ki je predstavnik italijanske manjšine, povedal, kako pomembno je za sleherno manjšino, da je pokrita s takšnim signalom. Sicer on se ne more pritoževati, ker slovenska država in italijanska država je izdatno poskrbela za to, da je ta pokritost dosežena, da imajo predstavniki italijanske manjšine na našem ozemlju popolnoma enake ali pa celo boljše možnosti kot Slovenci v Primorju - kajti slišali smo, da ne slišijo slovenskega radia, da so ponekod slabo slišni tudi televizijski signali. Tu se je treba zgledovati po italijanski državi, kako je poskrbela za svojo zelo majho manjšino na naših tleh, medtem ko imamo mi znatno večjo manjšin na drugi strani meje, pa tudi na Koroškem in na Madžarskem, pa tu nismo storili ničesar.
Človek se vpraša, kje so racionalni vzroki. Gotovo so racionalni vzroki v tem, da pravzaprav tisti krogi, tisti lobiji, ki so izdatno izčrpavali slovenski prostor skozi "Safti", "Primex" in vse to, da so še stalno močni in da imajo politično podporo na strani države. Kajti drugače bi to že bilo uresničeno - prav gotovo. S tega stališča bi seveda slovenska manjšina v Avstriji in Italiji danes lahko rekla: "Z vso pravico obtožujem" - tisti znani rek. Kajti iz nekih čisto posebnih drugih razlogov, za katerimi stoji finančna mafija, to ni bilo storjeno. Jaz upam, da bo to danes popravljeno, da bomo mi izboljšali ta zakon tako, da bo omogočil finančno intervencijo države, ali prek RTV zavoda ali kako drugače, vendar to, kar je v tem zakonu predvideno, je treba storiti. Zato se mi zdi nelogično in ne prepričljivo, da se govori, da gre za resolucijo ali deklaracijo. Zakaj pa tisti, ki so imeli moč in platno in škarje, tega, kar bi že davno morali storiti, niso storili. Mi ne moremo več podpirati tega rezanja slovenskega nacionalnega prostora in upam, da tudi ne bo - doslej jih ni bilo, razprav v smislu, da sedaj je pa v Italiji sprejet zakon o globalni zaščiti in da sedaj bo vse drugače in vse možno. Ne glede na to, mi moramo skrajne meje slovenskega etničnega prostora v današnjem svetu, v današnji Evropi skušati zaščititi. Doslej jih nismo ščitili na primeren način, ker je prejšnja oblast, sploh pa prejšnja oblast podpirala politične delitve znotraj manjšine, tega s čimer bi najlažje pomagali, na najbolj učinkovit način, da bi pripadniki slovenske manjšine v sosednjih državah imeli možnost poslušati programe v materinem jeziku, tega se je pa krčevito branila. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Jerovšek. Razprava kolega Džuban, za njim kolega Demšar.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Jaz bom zakon podprl izključno v primeru in izključno, če bosta sprejeta oba amandmaja, ki ju predlaga Liberalna demokracija Slovenije. To pa iz razloga, brez ozira na to, če je zakon političen ali ne, kdo ga je predlagal in ali je zakon ali resolucija, pač pa zaradi tega, ker že sedaj na področju izvajanja zakonskih obveznosti RTV-ja ustvarjamo v Sloveniji velike razlike.
Prvič. Sprejetje globalnega zaščitnega zakona ni razlog, da bi mi morali sprejeti ta zakon takšen, kot je predložen, in to, kar so v Italiji sprejeli komaj zdaj, v Sloveniji uresničujemo že dolga leta in pogojevanje s tem zakonom je lahko samo čisto izsiljevanje in nič drugega in nameni niso takšni, kot so predstavljeni.
Drugič. Mi bi morali zagotavljati enak nivo obveščanja Slovencev, enih in drugih, z ene in druge strani meje. Takrat, ko se mi morda celo upravičeno zavzemamo za videnje slovenskih programov na italijanski strani, mi na drugi strani Slovencem za madžarsko mejo ne zagotavljamo niti slišnosti radijskih programov niti slišnosti lokalnega radijskega programa, še več, znižujemo s tehničnim nivojem slišnost za desetkrat, in to na tak način, da se jemljejo oddajniki, s pomočjo katerih se zagotavlja slišnost na drugi strani meje, in se ponujajo rešitve, ki so desetkrat slabše, kar pomeni, da bi na eni strani zagotavljali videnje televizijskih programov, kar bi bilo morda v redu, ampak komaj takrat, ko bi RTV tudi z obveznostmi, ki jih ima po zakonu, zagotavljala na drugi strani minimalne standarde obveščanja z radijskim signalom, kaj šele s televizijskim, kar so morda sanje Slovencev, teh, o katerih govorim.
In tretje. Ko se primerjamo, tudi v infastrukturnem delu, kar morda ne sodi sem, je tudi primerjava takšna, da sploh ni primerjave. Mi se že dolga leta borimo povezati porabske Slovence s Slovenci, z minimalno infrastrukturo, tudi makadamsko povezavo, pa nikakor zadeve ne gredo. In je to tudi razlog, da če se zavzemamo za pravice enih in drugih, kar je potrebno in upravičeno, potem se moramo na enak način.
In bi s temi spremembami zakona, za katerega osebno sodim, da tudi ni potreben, ampak če že je, ga moramo sprejeti, dopolniti na tak način, kot smo predlagali v naši poslanski skupini in ga bom izključno podprl samo v tem primeru. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika na vašo razpravo, Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Nisem maral polemizirati, ampak kolega Džuban je razpravljal tako, kot da zadnjih osem let pa pol ne bi bila na oblasti liberalna demokracija. Jaz tega ne razumem, enostavno. Pa ne kriviti zdaj predlagatelja tega zakona, ki ima čisto drug namen, s tem, da ni prometnih povezav s Pomurjem. Kaj si pa delal, kolega Džuban, osem let tu? Vem, da si večinoma molčal, ampak ne moreš pa mene zdaj za to kriviti in posredno ta zakonski predlog. Tvoja stranka je bila na oblasti osem let pa pol, za božjo voljo! A je nisi prepričal, da si iz Prekmurja? Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Imate repliko. Se odpovedujete. Razprava, Vincencij Demšar, nato Davorin Terčon. Oziroma bomo videli, če bo še čas za kolega Terčona do 13. ure.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Mnenja sem, da smo pri zelo pomembnem zakonu in zato tudi razumem, da so to izredne razmere države. Namreč na tej osnovi sprejemamo zakone po hitrem postopku. Čeprav je to malo čudno, šest let smo čakali, da bi prišel ta zakon v postopek, da bi ga sprejeli, pa nič. Šest let, zdaj pa po hitrem postopku. Morem reči, jaz bom podprl ta zakon. Ampak vas vprašam, včeraj je bil tu komisar, ki nam je govoril, kako bo v novi Evropi, kako bo to skupnost evropskih držav. Kako mi spoštujemo našo zakonodajo? Zakon je bil že prej, mi smo v našem mandatu že sprejemali zakon o javnem zavodu. In gospod Terčon je celo povedal, jaz sicer nisem tu tako na tekočem, kot je lahko on, ki je bil v pozicijski stranki, da so finančna sredstva za to dobili. Malo me čudi, ko potem tu liberalna demokracija na koncu piše, da je vprašanje in da je odgovornost tistih, ki so pripravili vsakoletni finančni načrt tega javnega zavoda. In pravi, to pa je vodstvo javnega zavoda s svetom zavoda. Še na občinski ravni vem, da zahtevamo poročila, kaj se je naredilo. Svetniki zahtevamo od tistih občinskih uporabnikov, kako so porabili denar. Tu se zdaj sprašujem, kako je bilo pa tu postavljeno vprašanje - gre za državni denar, za naš skupen denar, pa se ta zadeva ni uresničevala. Ali ni bilo dosti denarja, ali je bila prioriteta kaj drugega? Mislim, da tu zdaj na koncu reči, "javni zavod RTV, vi ste krivi, da to ni šlo" - ne, mislim, da to ni tako; tisti, ki daje denar, ima tudi škarje in reče, ker ne dajete za te potrebe, glede na sprejeti zakon, denarja ne bo več. Sam si tako predstavljam, da te stvari morajo teči, če nekdo nenamensko troši sredstva. Ampak, če jih je, tu se sprašujem, če jih je.
Kot drugo bi rad rekel, če smo sredi Evrope, pa smo sposobni imeti razne dogovore glede letalskih povezav, železniških, morskih, celo vodnih režimov, da se te stvari ne bi mogli s sosedi dogovoriti, v to zelo dvomim.
Nadalje se mi zdi, da nekaterim morda manjka znanje iz osnovne in srednje šole. Sam se spomnim, ko sem učil, je bilo zagotovo eno od vprašanj, ki sem jih zastavil vsakemu, naj našteje, kje so naše nacionalne meje. Po moje tega ne vemo in se tega ne držimo, zato ne vemo, da so meje gor do Šmohorja, Djekše pa severno od Osojskega jezera, Gospa Sveta, Djekše in tako naprej. Očitno tega ne vemo, in tisti, ki se pripeljemo na Koroško, kar je tudi že gospod Herman Tomažič omenil, ko se zapeljemo čez Jezersko, naenkrat pademo v prazen prostor. Tam imam tudi sorodnike in te stvari zelo dobro poznam, ko mi nečaki povedo, saj je na vsake toliko prekinjeno in ne moremo spremljati, kaj se dogaja v Sloveniji.
Zato mislim, da bi bilo pod nujno, da to podpremo, to sprejmemo. To je eden od pritiskov, vendar pa to ni znak naše pravne države, to pa zagotovo ne. Zakon že imamo, pa se ga ne držimo. Ali bomo s tem novim zakonom kam dlje prišli? Po moje je to eden od pritiskov, zato tudi na ta način želim, da ta zakon sprejmemo. Mislim, da je najmanj to, da zagotovimo sredstva, pa da se do teh naših zamejskih Slovencev čimprej začnemo obnašati tako, kot se spodobi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Demšar. Kolega Terčon, razprava.
DAVORIN TERČON: Hvala, gospod predsednik. Moram povedati, da nisem nasprotoval zakonu, ko smo imeli ta zakon kot zainteresirano delovno telo na komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Verjetno smo si vsi edini, da ima ta zakon dober namen - namen, da končno uredi slišnost in vidnost RTV programov v zamejstvu. Vendar od tukaj naprej pa moram ugotoviti, da zakon tega problema - ta zakon, ki je sedaj na dnevnem redu - ne rešuje.
Sam vidim tri probleme v zvezi z zagotavljanjem slišnosti in vidnosti RTV programov za naše zamejce: eden je pravni, drugi je finančni in tretji je tehnični. Pravno je ta zadeva že urejena v zakonu o RTV-ju. Že prej sem povedal, da je bilo veliko finančnih ovir - tako so nam vsaj povedali tudi predstavniki RTV-ja. Vendar menim, da se je v večjem delu tudi finančni aspekt oziroma problem rešil s tem, ko so bile sprejete spremembe zakona o RTV-ju. Moram ugotoviti, da so spremembe zakona predlagali ravno trije poslanci LDS-a, zakona, ki uvaja obvezno pobiranje prispevka za gledanje RTV-ja. Tretji aspeket je tehnični in je povezan s postavitvijo določenih tehničnih sredstev, ki jih ne moremo postaviti samo v Sloveniji, na žalost, ampak tudi v zamejstvu. Tega tudi ta zakon, na žalost, ne rešuje. Jaz ugotavljam, da ta zakon vzpostavlja nek nov tolar, tolar za zagotavljanje vidnosti RTV programov v zamejstvu. Mi imamo že področne zakone, ki zagotavljajo kulturni tolar, šolski tolar, bencinski tolar, vendar se realizacija teh zakonov v bistvu manifestira šele s sprejetjem proračuna Republike Slovenije. Vsakokrat lahko ugotovimo, ko sprejemamo proračun, da tudi proračun ne sledi želeni dinamiki teh področnih zakonov za zagotavljanje sredstev za določeno področje. Zato se mi postavlja seveda vprašanje, kaj se bo zgodilo, ko bomo sprejemali proračun, kajti na koncu koncev bomo vendarle morali tudi tam zagotoviti sredstva, da bomo lahko operacionalizirali določbe tega zakona.
Postavila se bo pa nova dilema, glede na to, da je to že urejeno v zakonu o RTV-ju, dilema, ali sredstva za zagotavljanje vidnosti RTV programov zagotavlja javni zavod RTV Slovenije ali jih zagotavlja republiški proračun. Po določbah tega zakona naj bi to zagotavljal republiški proračun, še vedno pa vidnosti RTV programov ne bomo zagotovili. Torej posledica sprejetja tega zakona bo, da imamo sedaj pred sprejetjem en zakon, ki pravno ureja to področje, pa vendarle problematika ni urejena. Po sprejetju bomo imeli pa dva zakona, ki bosta pravno to urejala, problem pa še vedno ne bo rešen.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ura je trinajst, tako da bi prvo besedo v nadaljevanju dobil kolega Demšar - replika na razpravo kolega Terčona. K razpravi sta prijavljena tudi kolega Avšič in Bevk. Nimam pa podatka, kdaj je predsednica odbora za notranjo politiko in pravosodje sklicala sejo, na kateri bi obravnavali vprašanje prejšnje točke dnevnega reda. Imate proceduralni podatek na to temo, kolega Kopač? Prosim!
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Saj, kdor še posluša. Na nek način sem dolžan to svoje opravičilo. Sekretariat za zakonodajo po vmesnih posvetovanjih trdno stoji na stališču, da ne moremo predpisati spodnje meje za financiranje strank na občinski ravni, skratka da zgornjo lahko, spodnje pa ne. Naš osnovni namen je bil predpisati to spodnjo. V kolikor to ni mogoče, je potem seveda kompleten amandma nepotreben in v tem primeru smo se potem odločili, da ga bomo tudi umaknili, zato seja odbora ne bo potrebna. To bomo povedal tistim, ki bodo pač prišli na sejo odbora, in se vsem opravičujemo zaradi tega, ker je pač diskusija trajala toliko časa. Namen je bil dober, ampak tehnika ni bila najboljša. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kopač. Mislim, da je to dobra rešitev. Posluša nas zelo malo, to se pravi, v nadaljevanju, danes ob 14.30 nadaljujemo to točko dnevnega reda. Ko to končamo, gremo takoj na zakon o političnih strankah.
Prekinjam sejo do 14.30.
(Seja je bila prekinjena ob 13.02 uri in se je nadaljevala ob 14.39 uri.)
PREDSEDNIK JAZEN PODOBNIK: Ugotovimo sklepčnost! (48 poslank in poslancev.) Zbor je sklepčen, lahko odloča. Dodatno opravičeni za nadaljevanje 52. izredne seje, dne 19.7., popoldanski del Franc Potočnik, ves dan dr. Franc Zagožen, ki je že opravičen za pričetek seje, in pa Vincencij Demšar.
Sedaj pa nadaljujemo razpravo v okviru 13.b točke dnevnega reda. To je predlog zakona o zagotavljanju vidnosti in slišnosti programov RTV Slovenija. Ko bo državni zbor izčrpal to točko dnevnega reda, bo prešel na prekinjeno 13.zm, če se ne motim, točko dnevnega reda. Kajti prišlo je do dogovora in ni bilo potrebno sklicati ponovno delovnega telesa. Nato pa po dnevnem redu dalje.
V okviru splošne razprave pri 13.b točki dnevnega reda, to je predlog zakona o zagotavljanju vidnosti in slišnosti programov RTV Slovenija in lokalnih nekomercialnih programov na območjih, kjer živi slovenska narodna manjšina, bo sedaj razpravljal kolega Avšič in za njim kolega Bevk. Nato sledi, torej ko to točko izčrpamo, točka 13e, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o političnih strankah. Torej kolega Avšič, prosim.
JOŽE AVŠIČ: Hvala za besedo. Priglasil sem se k razpravi o tem zakonu predvsem zaradi tega - na kar so nekateri predhodniki že opozorili - in sicer, ker ta zakon ne bo uredil tega, kar v svojem osnovnem namenu želi. Moja ocena tega zakona je sicer, da je po neki plati politično zelo pomemben, vendar pa v primeru, če ga bomo sprejeli, tudi eden od najbolj nepotrebnih, kar jih bomo kdaj koli sprejeli. V celoti se pridružujem tistim, da sedanji zakon o RTV to področje v celoti rešuje. Da je pa problem seveda ta, da ga RTV kot zavod ni izvajala v tem obdobju.
In tiste kritike, ki letijo na ta del, da se ni izvajal, seveda popolnoma držijo, kajti problem, kakršen je predstavljen, pa seveda je zelo aktualen. Ni aktualen tako, kot so nekateri že ugotavljali, samo za obmejna področja na slovenski strani, na strani sosednjih držav, pač pa tudi na slovenski strani, in to ne samo za RTV signal, pač pa tudi za radijske signale.
Glede na to, da to točko verjetno lahko sorazmerno hitro pripeljemo do konca in bi bilo prav, ker se tudi že dolgo vleče, bom povedal tudi sam, da bom sicer zakon podprl v primeru, če bosta amandmaja naše poslanske skupine sprejeta. Vsekakor pa zelo podpiram sklep, ki ga je gospod Hvalica v imenu poslanske skupine oziroma v svojem imenu predložil v zvezi z dekodiranjem prvega oziroma nacionalnega programa, ki je na satelitski televiziji. Namreč dekodiranje bi bilo izjemno pomembno, ne samo za zamejske Slovence, pač pa za vse Slovence po svetu, kjerkoli že živijo. Ni nepomembno, da so Slovenci seveda tudi v Kanadi, Avstraliji, Argentini in drugje. In to dekodiranje, mislim, da je to eden od tistih problemov, ki, če bo uspel ta sklep in jaz ga bom podprl in če bo prišlo do dekodiranja teh programov, potem bomo dejansko pa res veliko naredili z današnjo obravnavo in da bo to največ, kar lahko naredimo, ker to se da narediti hitro. Vse ostalo pa je seveda že vsebovano v obstoječem zakonu. Očitno ima ta obstoječi zakon kar nekaj problemov, kako to mrežo tudi dejansko razpeljati. Toliko v moji razpravi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Avšič. Replika na vašo razpravo, Jože Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Gospodu Avšiču bi rad rekel samo to, da kot stranka si naj postavijo ogledalo, potem pa ne bi česa takega govoril. Da je to najbolj nepotreben zakon in da je samo problem v tem, da ga RTV ni izvajal. Ja, kdo pa je imel večino v svetu RTV v vseh teh letih? To hočete. Dobro, zelo prijetno je, da ste to povedali, da se je zavestno delalo proti interesom slovenskega naroda. Zavestno, in to pod taktirko vaše stranke. Ne moremo drugega ugotoviti.
In zdaj po osmih letih absolutnega vpliva govorite, RTV ga ni izvajal. Hvala bogu, da tako govorite, da zdaj tu za to govornico priznate, da ste zavestno delali proti interesom naroda. Zaradi tega je slovenska skupnost v sosednjih državah izredno trpela in je po nepotrebnem zmanjšana in je romanizirana in germanizirana v velikem delu. Dosti boljše stanje bi bilo, če bi delali v interesu slovenskega naroda. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, Ivo Hvalica, za njim Jože Avšič. Se odpovedujete? Replika, Jože Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Prav radoveden sem bil, kaj mi bo gospod Jerovšek ob mojem nastopu povedal kot repliko, ker tega, kar sem imel prvotno namen povedati, sploh nisem povedal, zaradi tega, da ne bi bilo replik in da bi lahko šli na glasovanje.
Gospod Jerovšek, saj se strinjam s tem, ampak kot veste, je predsednik sveta gospod Kocijančič, v RTV-ju, predsednik nadzornega odbora je gospod Grims, gospod Grims. Če je to isto, potem se bova to drugič zmenila. Skratka, ne tu nekaj natikati, kar ni res.
In še, kar je res in zakaj sem rekel, da je ta zakon po svoje nepotreben. Zaradi tega, ker imate zadaj vi vlado. Kajti lahko bi že intenzivno za izvajanje sedanjega zakona delali. Ne bi vas pa rad spomnil, da ste ravno v vaši poslanski skupini, takrat ko še mene ni bilo v parlamentu, ob sprejemu zakona o RTV-ju leta 1994 pripomogli, da je razpadla mreža na italijanski strani, ki je bila v lasti, kolikor sem seznanjen, slovenske manjšine in ki je takrat seveda bila postavljena zato, da je prinašala koprski signal, ki je bil tudi delno slovenski. Zaradi tega pravzaprav mi danes nimamo nikakršne opore, na katero bi se lahko tudi navezovali. Vendar to je druga zgodba in vi ste jo zdaj povzročili. Jaz nisem želel o tem govoriti, opozoril sem na to, da razumem probleme in da bom z velikim veseljem podprl predvsem sklep gospoda Hvalice, ker mislim, da izjemno veliko rešuje. Še enkrat povem, ne samo zamejstvu, pač pa tudi Slovencem v Avstraliji, Kanadi, Argentini in kjerkoli so že, bi lahko dekodiranje pomenilo lažji dostop do slovenskega jezika in do slovenskih informacij - vse to nameravam podpreti. Dejstvo pa je tako, da že obstoječi zakon o RTV vse to omogoča. Potrudite se! Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Predlagam, da ta tako imenovana druga zgodba, o kateri je sedaj govoril kolega Avšič v repliki, ni razlog za nove replike, ker ni neposredno povezana s točko dnevnega reda. Kolega Hvalica, replika.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Replika gospodu Avšiču.
Lepo vas prosim, da o stvareh, ki jih ne poznate, ne razpravljate, ker pretvorniki niso bili last slovenske manjšine, ampak kvečjemu bi lahko dal zelo čuden pridevnik: tistemu delu ljudi, ki si je mogoče pod krinko slovenske manjšine to takrat prilastil. Vendar pustiva to! Ne poznate teh stvari, zato vas lepo prosim, ker se smešite s tem. Gre za firmo Ponteco; če vas pa zanima, danes je obče znano, čigava je bila, to je bila Saftijeva zadeva. Če se vi s tem ponašate, da je bila to lastnina slovenske manjšine - bog ne daj, ne smemo tako diskvalificirati slovenske manjšine, niti enega niti drugega pola! To je bil, oprostite, mafijski del. Za božjo voljo, ne tega istovetiti s slovensko manjšino! To je bil samo del lumpov - amen!
Kar pa se tiče tega, da se zakon ni izvajal in da bi lahko mi sedaj, ko imamo vlado, to izvedli - ja, hvala lepa, zelo cenite našo vlado, ona naj bi naredila to, česar niste vi v osmih letih in pol! Hvala lepa za kompliment.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Razprava, Samo Bevk.
SAMO BEVK: Bo bolj obrazložitev glasu in se ne bom spuščal v te polemike.
Logično je, da bom podprl omenjeni predlog zakona; zanj sem glasoval in ga podprl tudi na odboru za šolstvo, kulturo in šport in seveda na matični komisiji za Slovence v zamejstvu in po svetu. Omenjeni predlog zakona sta podprli tudi obe krovni organizaciji v zamejstvu, v Italiji, in mislim, da je v našem nacionalnem interesu, da omgočimo Slovencem, ki živijo za mejo, da normalno gledajo televizijske programe nacionalne televizije in druge nekomercialne programe. Smo pa velikokrat na srečanju naše komisije z organizacijami v zamejstvu naleteli na ta problem in smo rekli, da ga bomo poskušali rešiti. Seveda se je pojavljal tudi problem, kako spremljati satelitsko televizijo, vendar so vsi po vrsti omenjali, da je to za njih prevelik strošek. Mislim, da je res v nacionalnem interesu, da zagotovimo ta sredstva in omogočimo normalen ogled nacionalnega programa v zamejstvu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Bevk. Želi še kdo besedo v okviru splošne razprave? (Želi.) Kolega Gasparini.
MARIO GASPARINI: Hvala lepa, predsednik. Spoštovani kolegi! Samo nekaj. Jaz sem gospoda Božiča - gospoda Božiča ni tukaj - vendar je gospod Hvalica in gospod Hvalica dobro ve, kako teče, če gremo iz Gorice proti Kanalu, iz Kanala v Tolmin, iz Tolmina do Kobarida, iz Kobarida do... A, sedaj je prišel gospod Božič, ker je on prej napovedal, da bo nekaj povedal o slišnosti in vidnosti programa na slovenski strani te meje. No, sem končal pri Kobaridu, pa če gremo od Kobarida po dolini na Žago, iz Žage v Bovec pa v Trento ali pa proti Predilu. Torej sem povedal cel ta pas, v katerem se ne vidi niti ne sliši program RTV Slovenija tako, kot bi se moral. Ljudje so si pomagali sedaj, pač ko je satelitska, s tem, da so tiste krožnike dali itn. Sem čakal, gospod Božič, da boste prišli sem, tako ste napovedali, in da boste povedali, kaj ste storili, da se vidi tudi z naše strani.
Osebno bom podprl ta zakon, mislim, z amandmaji, ki smo jih vložili, zaradi tega, ker mislim, da je treba to urediti, vendar financiranje in vse ostalo naj skrbi tisto javno podjetje, ki je pač dalo, ki ima možnosti in ki ima tudi denar. To sem hotel povedati, gospod Božič - ste pozabili.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, kolega Hvalica, na vašo razpravo in nato kolega Božič.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegu Gaspariniju prijazno odgovorim, da je verjetno spregledal moj popravek amandmaja, ki sem ga dal na sugestijo sekretariata za pravne zadeve, kjer besedo "ob meji" črtam in spreminjam "na obmejnem področju". To pa zajema obe strani meje in je s tem vaš - da, danes smo to vložili - in je s tem ta stvar urejena, rešena. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Za gospodom Božičem vam bom dal besedo. Replika torej Ivan Božič. Amandma k 1. členu se opravi tako, da se glasi: Besedi "ob meji" se nadomestita z besedno zvezo "ob obmejnem območju", ne področju, območju. Prosim, kolega Božič.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegu Gaspariniju bom samo malo odgovoril. Nisem mislil, da bom moral naštevati. Na Tolminskem smo zgradili s samoprispevki vse repetitorje, ki so prišli v upravljanje RTV Slovenije. Večjega prispevka pa ne moremo dati. Ko smo se pogovarjali o programu POP TV-ja pri nas, smo tudi iz občinskega denarja plačali del del, da se je to uredilo. Ni se pa še vse uredilo, tako kot ste gospod Gasprini povedali. Tako kot pogosto govorim, da se na Goriškem in Tolminskem, Kobariškem in Bovškem naši programi ne vidijo in ne slišijo, prvi in drugi program Radia Slovenija. Če greste danes na mejni prehod Predil, v tisti gostilni boste videli, da ne vidijo programa nobene slovenske televizije. Ni res, in da govorimo samo o prekomejnem, tudi na tej strani je treba urediti. Ta popravek, ki je bil narejen z današnjim amandmajem, mislim, da urejuje tudi to. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika na repliko. Se odpovedujete, kolega Gasparini. S tem smo izčrpali splošno razpravo.
Prehajamo na drugo obravnavo, to je na razpravo ter odločanje o posameznih členih predloga zakona. Zboru predlagam, da skladno s poslovniško določbo razpravlja in glasuje skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ta predlog dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (49 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih. Razpravo bomo vodili na podlagi pregleda amandmajev z dne 14.7.in seveda o vseh tistih amandmajih, ki so bili vloženi danes oziroma včeraj.
V razpravo dajem 1. člen in popravljeni amandma kolega Hvalice. Oba sta popravljena. Torej 1 amandma se glasi, to je popravljen amandma: "Besedi 'ob meji' se nadomestita z besedno zvezo 'ob obmejnem območju'." To je 1. amandma. In 2 amandma: "V členu se številka 99 nadomesti s številko 2000." Besedo želi kolega Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Na sugestijo sekretarja Slovenske nacionalne stranke, in se mu zahvaljujem, popravek "ob obmejnem območju", kar ni pravilno slovensko in se glasi pravilno "na obmejnem območju". "Na", to je bolj redakcija. Hvala lepa. Sicer pa nima smisla, da razlagam te amandmaje. Nekateri pravzaprav urejujejo, samo ažurirajo letnice, datume, glede na to, da je bil zakon vložen pred letom dni. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Torej za zapisnik. Kolega Hvalica je svoj popravek amandmaja še dodatno popravil. Besedica "ob" je nadomeščena z besedico "na". Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem 1. amandma k 1. členu, to je popravljen amandma kolega Hvalice. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 2. amandma k 1. členu, predlagatelj je Ivo Hvalica. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za tak amandma? (41 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 1. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen? (43 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
1. člen smo sprejeli.
Prehajamo k 2. členu. Tu imamo amandma kolega Hvalice. V 2. členu se datum 1.11.1999 nadomesti z novim datumom 1.10.2000. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za člen? (42 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Člen smo sprejeli.
Prehajamo k 5. členu. Imamo dva amandmaja. Na klop ste prejeli amandma poslanske skupine LDS: Člen se črta. In drugi amandma: V členu se številka 99 nadomesti s številko 2000. Razumljivo je, da bomo najprej glasovali o bolj oddaljenem amandmaju, ki je v tem primeru črtanje člena. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem amandma na glasovanje, prvi amandma k 5. členu. Člen se črta, predlagatelj poslanska skupina LDS. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (22 poslancev.) Kdo je proti? (32 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 5. členu. Predlagatelj je Ivo Hvalica. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 5. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za 5. člen? (36 poslancev.) Kdo je proti? (8 poslancev.)
Člen smo sprejeli.
Prehajamo k 6. členu. Imamo amandma poslanske skupine LDS: Člen se črta. In imamo amandma kolega Hvalice: V drugem odstavku se številka 99 nadomesti s številko 2000. Bolj oddaljeni amandma je, ki govori o črtanju člena. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma k 6. členu. Najprej poslanske skupine LDS, da se člen črta. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (26 poslancev.) Kdo je proti? (33 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma kolega Hvalice k 6. členu. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 6. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (37 poslancev.) Kdo je proti? (8 poslancev.)
Člen smo sprejeli.
V razpravo dajem preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (48 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Preostali členi so sprejeti.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? Kolega Bajc.
JOSIP BAJC: Hvala, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Opozarjam vse nas, glede na sprejeti amandma kolega Hvalice k 1. členu, ki opredeljuje, da se besedi "ob meji" nadomestita z besedno zvezo "na obmejnem območju". Mislim, da bi temu primerno bilo potrebno tudi spremeniti naslov zakona, glede na to, da smo v naslovu zakona zapisali "na območju, kjer živi slovenska narodna manjšina". Jaz upam, da v Trenti in drugih dolinah ne živi slovenska manjšina, ampak tam živi slovenski narod.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Besedo želi gospa Bitenčeva. Hvala, kolega Bajc.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod predsednik, spoštovani zbor! Opozarjam, da je ne glede na amandma gospoda Hvalice, ki se glasi "na obmejnem območju", treba 1. člen prebrati do konca. Govora je o izgradnji oziroma prilagoditvi obstoječe oziroma nove RTV mreže, RTV pretvornikov za zagotovitev vidnosti in slišnosti programov RTV Slovenija in lokalnih nekomercialnih programov na območjih, kjer živi slovenska narodna manjšina. S tem je že v 1. členu v bistvu namen porabe teh sredstev zamejen na, bom rekla, slišnost programov za slovensko narodno manjšino. Menim, da pravzaprav se nekateri upi ali želje, ki so bili vezani na to obmejno območje, v tistem kontekstu ne morejo uporabiti in tudi naslov, jaz mislim, da kar ustreza, glede na vsebino 1. člena.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: TV signali ne poznajo meja. Hvala, gospa Bitenčeva. O naslovu zakona želi razpravljati kolega Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Naslov zakona naj ostane takšen, kakršen je. Ampak poglejte, s tem, da bomo ojačali oddajnike na obmejnem območju, pomeni, da se bo videl signal tudi na tej strani obmejnega območja. Saj to je vendar razumljivo, za božjo voljo, in mislim, da je stvar več kot jasna, da bodo s tem posegom beneficirana tudi območja znotraj naše državne meje. Mislim, da je to več kot jasno. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: To je vprašanje za elektro-inženirje. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje naslov zakona. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (52 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da so bili k predlogu zakona v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k 1., 2., 5. in 6. členu. Če želite k tem členom kvalificirani predlagatelji vložiti amandma, prosim, da to storite. Kolega Kopač, lahko napoveste, v koliko časa boste to storili? Dal sem besedo kolegu Kopaču, prosim za strpnost. To je poslovniška določba, da se lahko v tretji obravnavi vložijo amandmaji.
MAG. JANEZ KOPAČ: Mi bomo vložili amandmaje in mislim, da to negodovanje res ni na mestu. Zakaj? Zakon, tak kot je zdaj - jaz ne vem, če se vi zavedate. Vi ste pač veselo glasovali proti amandmajem LDS oziroma za amandmaje, ki so pač bili vloženi. Ampak s tem ste naredili neoperativen zakon in vse to v zvezi s slovensko manjšino je brezpredmetno. Ta zakon škoduje slovenski manjšini, tak kot je. Resnično. Zato ga je seveda treba popraviti in spodobilo bi se, ne da mi vlagamo amandmaje, ampak da jih predlagatelji, tisti, ki zagovarjate zakon, da ga naredite operativnega. Zato da ne bo ta zakon samo demagogija, ki bo imela celo škodljive posledice, ampak da bo res služil tistemu namenu, o katerem je bilo tukaj z visokim zanosom toliko govorjeno. Zdaj ta, kot je, tak seveda ni.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ugotavljam torej, da bo kolega Kopač oziroma njegova poslanska skupina vložila amandmaje k tretji obravnavi predloga zakona. Ali bo dve uri dovolj časa? Dve uri? Prekinjam torej točko dnevnega reda in prosim, da kvalificirani predlagatelji pripravite amandmaje.
Sedaj bomo prešli na 13.e točko dnevnega reda in potem bomo ugotovili, ali se bomo po končani tej točki vrnili na prekinjeno točko, če bodo amandmaji pripravljeni. Sicer se bomo potem dogovorili, kdaj bo ta točka obravnavana v nadaljevanju danes popoldne. Prekinjam torej 13.b točko dnevnega reda.
Prehajam na PREKINJENO 13.E TOČKO DNEVNEGA REDA. Je treba poudariti črke. Torej prekinili smo odločanje o amandmajih v okviru druge obravnave. Smo pri členu 16.
Izglasovali smo predlog sklepa, da se ponovno sestane delovno telo, ki je matično. Bili smo pa obveščeni, da je predlagatelj amandmaja, ki je bil povod za tak sklic, ponovni sklic delovnega telesa, ta amandma umaknil. Gre za amandma poslanske skupin Liberalne demokracije Slovenije. Po nasvetu s strani sekretariata smo ugotovili, da zaradi vprašanja nezmožnosti določitve najnižjega zneska so odstopili od predlaganega amandmaja. Tako da imamo v proceduri samo še amandma odbora za notranjo politiko in pravosodje k 16. členu.
Ali želi kdo besedo o tem amandmaju? (Ne želi.) Le-tega dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! Morda zaradi zapisnika, kolega Kopač, če bi pri tej točki uradno umaknili vaš vloženi amandma. Ne, če poveste.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Že zaradi razloga, ki ste ga vi navedli, ponovno rečem, glede na vztrajanje sekretariata, da ni možno predpisati spodnje meje, kar je bil osnovni namen našega amandmaja, smo se potem odločili, da amandmaja niti ne bomo, torej da ga umaknemo. Torej uradno ga umikam v imenu poslanske skupine in se na nek način tudi opravičujem zaradi časa, ki smo ga porabili za debate. Namen je bil dober, kot sem že prej rekel, zakonodajna tehnika pa je šepala, toliko. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kopač. Torej kolega Kopač je v imenu poslanske skupine LDS umaknil amandma k 16. členu. To pa pomeni, da imamo v proceduri samo amandma odbora, ki ga dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (48 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 16. člen. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (35 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Člen smo sprejeli.
Prehajamo k členu 17, h kateremu je vloženo dopolnilo odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (45 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Sprejeli smo 17. člen.
Prehajamo k 18. členu in amandmaju odbora. Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Sprejeto.
Na glasovanje dajem člen v celoti? Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Člen je sprejet.
Zadnji člen, ki je amandmiran, je 23. člen. Imamo dva amandmaja. V pregledu je amandma odbora, na klop pa smo prejeli amandma poslanske skupine LDS, ki v celoti spreminja člen, zato bomo o njem najprej glasovali. Ali želi kdo besedo? Kolega Bajc.
JOSIP BAJC: Mogoče, gospod predsednik, ne toliko beseda, ampak bi obrazložil, kako bom glasoval. Glasoval bom za amandma poslanske skupine LDS, glede na to, da natančneje opredeljuje in, bom rekel, med letom ne spreminja politike financiranja, ker pravi, da se uporabi ta zakon s proračunskim letom prihodnjega leta.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. To velja za lokalne skupnosti? Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma poslanske skupine LDS k 23. členu? (43 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Amandma je sprejet, člen smo v celoti spremenili.
V razpravo dajem preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Preostale člene dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (43 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Členi so sprejeti.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (48 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Naslov zakona smo sprejeli.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da so bili k predlogu zakona v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k več členom predloga zakona. Ali želite k tem členom kvalificirani predlagatelji vložiti amandma? (Ne želite.) Ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Najprej sprašujem sekretariat, ali smo zaradi sprejetih amandmajev eventualno porušili medsebojno skladnost določb zakona? (Nismo.) Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o političnih strankah? Kdo je za? (53 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je državni zbor soglasno sprejel omenjeni zakon. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Točka 13.cše ni pripravljena. Smo pri točki 13.D - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SODNIH TAKSAH - SKRAJŠANI POSTOPEK. Predlog tega zakona je v obravnavo predložila vlada Republike Slovenije. Predstavniki vlade so v hiši. Predlog tega zakona je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Ali je potrebno predstaviti mnenje odbora o predlogu zakona? (Ni potrebno.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Ali želite besedo poslanke in poslanci? Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Določitev prave mere sodnih taks ni lahka. Vem, zavedam se, soglašam s tem. Ni lahka iz razloga, ker prav gotovo imajo sodne takse za cilj, po eni strani zagotoviti, da se da približno nadomestilo za delo, ki je bilo pri obravnavani zadevi opravljeno. V zadnjem času je veliko govora o tem, ne bom rekel, da v celoti neutemeljeno, da naj se prek sodnih taks morda zagotovi tudi večji premislek državljank in državljanov o tem, ali je vredno vsak, pravniki rečemo včasih tudi bagatelni spor, obravnavati na sodišču in s tem zagotavljati obilico dela, ključne, pomembne stvari, čeprav je vsak spor za posameznika lahko pomemben, pa niso na ustrezen način in pravočasno rešene in imamo veliko zaostankov.
Menim pa, da je treba poudariti tudi tretji vidik sodnih taks. To je, ali sodne takse dopuščajo ali pa dajejo podlage za to, da je neko pravno sredstvo, ki ga država sicer dopušča in daje možnost njegove uporabe, v praksi res dostopno večini državljank in državljanov ali ne. In jaz menim, da predlog zakona o sodnih taksah v delu, predvsem kar zadeva predlagane spremembe sodnih taks v postopku upravnega spora, temu tretjemu kriteriju ne odgovarja oziroma uveljavlja sodne takse tako, da pravzaprav onemogoča uveljavitev nekaterih pravic, ki jih daje.
Poglejte, za kaj je upravni spor, vemo vsi. Vsak od nas ima tako ali drugače opravka z državnimi organi, z upravo in mnogokrat dobiva odločbe. Mi smo mnogokrat doslej bili seznanjeni, da je v obilici nalog, ki jih uprava ima, kdaj pa kdaj seveda mogoče realno predvidevati tudi zmoto, napačno odločitev ali na podlagi napačne ugotovitve dejanskega stanja ali napačne uporabe prava, kar konec koncev ni bistveno. Organizacija uprave je narejena na način, ko so upravni organi na prvi stopnji hierarhično povezani z ustreznim ministrstvom in pravzaprav morajo izpolnjevati njegova neposredna navodila, tudi kar zadeva konkretno odločanje v spornih ali pa v primerih, ki jih obravnavajo.
Zato je zelo realno mogoče pričakovati, da nezadovoljni občan, če se obrne na ministrstvo kot drugostopenjski organ, pravzaprav v največ primerih lahko pričakuje potrditev prvostopenjske upravne odločbe pod pogojem, da je ta upravni organ deloval v skladu z navodili, ki jih je dalo ministrstvo, skratka da je bil uradnik vesten, da rečem po domače. Obstaja samo vprašanje, ali je sposoben ali ne eventualno svoje nezadovoljstvo obravnavati pred sodiščem. Da bi to lahko bil, mora sprožiti upravni spor, vložiti tožbo, pričakovati odločbo in eventualno zoper prvostopenjsko odločbo vložiti pritožbo. Kar zadeva vložitve tožbe, se taksa povečuje od 4500 SIT na 12 tisoč, indeks je 100 oziroma povečanje je 166%, torej skoraj trikrat toliko kot doslej.
Za odločbo, ki je sestavni del - če vložiš tožbo, pričakuješ, da boš dobil tudi odločitev - se takse povečujejo od 12 tisoč na 15 tisoč, to je za 25%, kar je sprejemljivo. Toda za pravno sredstvo se pa reče, tudi s prvostopenjsko odločitvijo upravnega sodišča nisem zadovoljen in se pač želim pritožiti, se taksa povečuje od 6 tisoč na 30 tisoč tolarjev, kar je za petkrat - 500%. Jaz menim, da takšen skok ni sprejemljiv, da ne opravičuje prvih dveh kriterijev, torej ustrezno nadomestilo za opravljeno delo, pa tudi ne kriterija, bi rekel, racionalnejšega odločanja ljudi o tem, ali bodo ali ne vlagali ustrezna pravna sredstva, ampak pomeni praktično onemogočanje uporabe teh pravnih sredstev za veliko večino državljank in državljanov, ki pa se izjemno pogosto srečujejo z upravo in z odločbami, ki jih upravni delavci v povezavi z njihovimi pravicami izdajajo.Samo iz tega razloga jaz tega zakona ne bom podprl. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Potrču. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo.
Prehajamo na drugo obravnavo, to je na razpravo ter odločanje o posameznih členih predloga zakona. Zboru predlagam, da skladno s poslovniško določbo razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ta predlog dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (39 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Predlog je sprejet.
Razpravo in glasovanje o amandmajih k posameznim členom bomo vodili na podlagi pregleda amandmajev z dne 2. junija 2000. Trije amandmaji so bili vloženi, vse tri predlaga vlada. V razpravo dajem 5. člen in amandma vlade. Delovno telo ga podpira. Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (31 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 5. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 5. člen? (32 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
5. člen smo sprejeli.
V razpravo dajem 6. člen in amandma vlade, delovno telo ga podpira. Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost, drugič! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma k 6. členu? (35 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 6. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (30 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Člen je sprejet.
Imamo še amandma za novi 6.a člen - vlada ga predlaga, delovno telo ga podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost, drugič! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (33 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet. S tem smo v celoti sprejeli novi 6.a člen.
V razpravo dajem preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Dajem jih na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (38 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Sprejeti so.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (42 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Naslov zakona smo sprejeli.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da so bili k predlogu zakona v drugi obravnavi sprejeti trije amandmaji. Želite kvalificirani predlagatelji vložiti amandma? Ugotavljam, da ne želite. Ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? Ugotavljam, da ne. Sprašujem sekretariati glede skladnosti določb zakona! (Je usklajeno.) Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Na glasovanje dajem zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za zakon? (36 poslancev.) Kdo je proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog zakona sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Državna sekretarka se nam je pridružila nekoliko prepozno.
Prehajamo k naslednji, 13.F TOČKI DNEVNEGA REDA - PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O USTANOVITVI IN NALOGAH KOMISIJ IN ODBOROV DRŽAVNEGA ZBORA. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila komisija državnega zbora za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Predstavnik komisije? (Ne želi besede.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Poslanke in poslanci? (Ne želite razpravljati.) Razpravo zaključujem in prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o ustanovitvi in nalogah komisij in odborov državnega zbora. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (44 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 13.G TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA SPREMEMBE POROČILA O GOSPODARSKIH DRUŽBAH, PODJETJIH ALI ZAVODIH, ZA KATERE V SKLADU S PRVIM ODSTAVKOM 20. ČLENA ZAKONA O NEZDRUŽLJIVOSTI OPRAVLJANJA JAVNE FUNKCIJE S PRIDOBITNO DEJAVNOSTJO VELJA PREPOVED POSLOVANJA Z DRŽAVO, JAVNIMI PODJETJI IN JAVNIMI ZAVODI. Spremembo poročila je v obravnavo zboru predložila komisija po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. Ali želi besedo predstavnik komisije kolega Kužnik? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci? (Ne želite.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje predlog naslednjega sklepa: Državni zbor Republike Slovenije sprejema spremembo poročila o gospodarskih družbah, podjetjih ali zavodih, za katere v skladu s prvim odstavkom 20. člena zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo velja prepoved poslovanja z državo, javnimi podjetji in javnimi zavodi. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (43 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Sklep je sprejet. Sprememba bo objavljena tudi v Uradnem listu.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
In prehajamo na paket točk ratifikacij mednarodnih sporazumov. Prosim podpredsednika državnega zbora kolega Lucija, ki je tudi predsednik odbora za mednarodne odnose, da prevzame vodenje seje.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice in kolegi!
Prehajamo na 23. točko dnevnega reda, to je predlog zakona o ratifikaciji sporazuma med vlado Republike Slovenije oziroma 13.H TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE BOLGARIJE O SODELOVANJU NA PODROČJU POMORSKEGA TOVORNEGA PROMETA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci? (Ne želijo razpravljati.)
Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Želi kdo razpravljati o tem sklepu? (Ne želi.) Potem zaključujem razpravo in dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! Ugotavljamo prisotnost! (42 prisotnih.) Bomo morali ponoviti. Verjetno je bilo prehitro. Ugotavljamo torej prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! Vodje poslanskih skupin, prosim, da ne puščate poslancev, ker bomo sicer postali nesklepčni. (48 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 13.I TOČKO, TO JE PREDLOG ZAKONA O RAFITIKACIJI SPORAZUMA O SODELOVANJU MED MINISTRSTVOM ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE REPUBLIKE SLOVENIJE IN MINISTRSTVOM ZA DELO IN SOCIALNE ZADEVE REPUBLIKE ALBANIJE. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog je obravnaval tudi odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi predsedujoči tega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Prav tako tu velja opozorilo, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Želi kdo razpravljati o predlaganem sklepu? (Ne želi.) Zaključujem in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost, drugič! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
Prehajamo na 13.J TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI DOGOVORA MED UPRAVO REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JEDRSKO VARNOST IN SVETOM ZA JEDRSKO VARNOST JUŽNE AFRIKE O IZMENJAVI TEHNIČNIH INFORMACIJ IN SODELOVANJU NA PODROČJU JEDRSKE VAROSTI. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Ker ne želite razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. S tem v zvezi zopet opozorilo, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! Ugotavljamo torej prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet, s tem pa zaključena tudi ta točka dnevnega reda.
Prehajamo na 13.K TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN SVETOM MINISTROV BOSNE IN HERCEGOVINE O SODELOVANJU V KULTURI, IZOBRAŽEVANJU IN ZNANOSTI. Tudi ta zakon je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec odbora za mednarodne odnose, ki je matično delovno telo? (Ne želi.) Želi besedo sekretariat za zakonodajo in pravno zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci? (Ne želijo.)
Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državne zbora sprejme, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. S tem v zvezi vas želim opozoriti, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Želi o predlaganem sklepu kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
In prehajamo na 13.L TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN SVETOM MINISTROV BOSNE IN HERCEGOVINE O PREVOZU OSEB IN STVARI V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi predsednik odbora za mednarodne odnose, ki je matično delovno telo, besedo? Izvolite, kolega Kacin.
JELKO KACIN: Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Kolegice in kolegi! Odbor državnega zbora Republike Slovenije za mednarodne odnose je na 132. seji 25. maja letos obravnaval predlog zakona o ratifikaciji sporazuma med vlado Republike Slovenije in svetom ministrov Bosne in Hercegovine o prevozu oseb in stvari v mednarodnem cestnem prometu. Predsednik odbora je predlagatelje opozoril, da je v proceduri sprejemanja sporazuma vlada Republike Slovenije kršila zakon o zunanjih zadevah, saj se sporazum začasno uporablja od dneva podpisa dalje. V nadaljevanju je poudaril, da je Republika Slovenija največji tuji vlagatelj v Bosni in Hercegovini, zato obstaja interes za krepitev sodelovanja tudi na področju prevoza oseb in stvari v mednarodnem cestnem prometu.
Člani odbora so v razpravi opozorili, da vlada Republike Slovenije večkrat krši zakon o zunanjih zadevah, vendar odbor za mednarodne odnose zaradi ekonomskih interesov države takšen sporazum kljub temu podpre. Zato so se strinjali, da bo predsednik odbora ob obravnavi omenjenega predloga zakona v državnem zboru opozoril na kršitev zakona o zunanjih zadevah v proceduri. Ta kršitev se je v primeru ministrstva za promet in zveze zgodila že tretjič v tem mandatu. Člani odbora so po končani razpravi sprejeli naslednji sklep: "Odbor je pri obravnavi upošteval mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki na predlog zakona ni imel pripomb. Odbor je soglašal z navedenim predlogom zakona in zato predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, naj predlog obravnava na svoji seji in ga sprejme. Poročevalec na seji državnega zbora bo predsednik odbora." Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Kacinu, ki je bil poročevalec odbora za mednarodne odnose. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Prav tako ne želite razpravljati.)
Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil vložen noben amandma, predlagam zboru, da v skladu z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Prav tako opozorilo, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Želi kdo razpravljati o navedenem sklepu? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 13.M TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ITALIJANSKE REPUBLIKE O POSPEŠEVANJU IN ZAŠČITI NALOŽB S PROTOKOLOM. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi predsednik odbora poročati? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Se ne prijavljajo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Se ne prijavljajo.)
Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Opozorilo: navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Želi o predlaganem sklepu kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Bilo je malo prehitro, oprostite, zato bomo ponovno, prvič, ugotovili prisotnost. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem tudi to točko dnevnega reda.
Prehajam na 13.N TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI DOGOVORA MED UPRAVO REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JEDRSKO VARNOST IN DIREKCIJO ZA VARNOST JEDRSKIH OBJEKTOV FRANCOSKE REPUBLIKE ZA IZMENJAVO INFORMACIJ IN SODELOVANJE NA PODROČJU JEDRSKE VARNOSTI. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi besedo predsednik odbora za mednarodne odnose? (Ne želi.) Želi besedo sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Poslanske skupine? (Ne želijo razpravljati.) Poslanke in poslanci? (Prav tako ne.) Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. S tem v zvezi vas želim opozoriti, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Želi kdo razpravljati o tem predlogu sklepa? (Ne želi.) Potem prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet in s tem je zaključena tudi ta točka dnevnega reda.
Prehajamo na 13.O TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI DODATNEGA PROTOKOLA K SPORAZUMU MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN MEDNARODNO AGENCIJO ZA ATOMSKO ENERGIJO O VAROVANJU V ZVEZI S POGODBO O ŠIRJENJU JEDRSKEGA OROŽJA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose. Želi predsedujoči besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Poslanske skupine? (Ne želijo.) Kolegice poslanke in poslanci? Se niste prijavili. Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakonu od začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. S tem v zvezi pa želim opozoriti, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Želi o predlaganem sklepu kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet in s tem zaključena tudi ta točka dnevnega reda.
Prehajamo na 13.P TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI EVROPSKEGA SPORAZUMA O IZMENJAVIZDRAVILNIH UČINKOVIN ČLOVEŠKEGA IZVORA, PROTOKOLA K EVROPSKEMU SPORAZUMU O IZMENJAVI ZDRAVILNIH UČINKOVIN ČLOVEŠKEGA IZVORA TER DODATNEGA PROTOKOLA K EVROPSKEMU SPORAZUMU O IZMENJAVI ZDRAVILNIH UČINKOVIN ČLOVEŠKEGA IZVORA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) ...Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose. Želi predsedujoči besedo? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec oziroma predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Poslanske skupine? Ne želijo razpravljati, prav tako ne. Kolegice poslanke in poslanci?
Ker ni bilo k zakonu do začetka obravnave vložen noben amandma, predlagam zboru, da v skladu z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklenemo, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. S tem v zvezi je opozorilo, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Želi kdo razpravljati o tem sklepu? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Je bilo prehitro? Torej, ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! Prisotnost, prosim. (49 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je zakon v celoti sprejet, s tem pa zaključena tudi ta točka dnevnega reda.
In prehajamo na 13.R TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI EVROPSKEGA SPORAZUMA O IZMENJAVI REAGENTOV ZA DOLOČANJE KRVNIH SKUPIN, PROTOKOLA K EVROPSKEMU SPORAZUMU O IZMENJAVI REAGENTOV ZA DOLOČANJE KRVNIH SKUPIN TER DODATNEGA PROTOKOLA K EVROPSKEMU SPORAZUMU O IZMENJAVI REAGENTOV ZA DOLOČANJE KRVNIH SKUPIN. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi besedo predsednik odbora za mednarodne odnose kot matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ne želi.) Poslanske skupine? Ne želijo razpravljati. Kolegice poslanke in poslanci? Ne želite razpravljati.
Zaključujem razpravo in ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Opozorilo: navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Želi kdo razpravljati o tem predlogu? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem je zaključena tudi ta točka dnevnega reda.
Prehajamo na 13.S TOČKO DNEVNEGA REDA, ki ima malo daljši naslov - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O ZAČASNEM UVOZU S POPOLNO OPROSTITVIJO UVOZNIH DAJATEV ZA BREZPLAČNO IZPOSOJENO MEDICINSKO, KIRURŠKO IN LABORATORIJSKO OPREMO ZA UPORABO V BOLNIŠNICAH IN DRUGIH ZDRAVSTVENIH ZAVODIH ZA DIAGNOSTIKO ALI ZDRAVLJENJE TER DODATNEGA PROTOKOLA K SPORAZUMU O ZAČASNEM UVOZU S POPOLNO OPROSTITVIJO UVOZNIH DAJATEV ZA BREZPLAČNO IZPOSOJENO MEDICINSKO, KIRURŠKO IN LABORATORIJSKO OPREMO ZA UPORABO V BOLNIŠNICAH IN DRUGIH ZDRAVSTVENIH ZAVODIH ZA DIAGNOSTIKO ALI ZDRAVLJENJE. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi besedo predsednik odbora za mednarodne odnose? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Poslanske skupine - ne želijo razpravljati, prav tako, kot je razvidno, tudi ne kolegice poslanke in poslanci.
Ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil vložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 211. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Opozorilo: navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Želi o predlaganem sklepu kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem je zaključena tudi ta točka dnevnega reda.
Prehajamo na 13.T TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI DOGOVORA O DOVOLITVI TRANZITA JUGOSLOVANSKIM DRŽAVLJANOM, KI MORAJO ZAPUSTITI IZHODIŠČNO DRŽAVO. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi besedo predsednik odbora za mednarodne odnose? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin - ne želijo razpravljati, prav tako ne kolegice poslanke in kolegi poslanci, zato razpravo zaključujem.
Ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Opozorilo: navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Želi kdo razpravljati o tem sklepu? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (40 prisotnih.) Je bilo malo prehitro. Oprostite. Torej ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (41 poslancev.) Nekaj se je zataknilo.
Prekinjamo sejo za 10 minut in nadaljujemo ob 16.15. 16.15 nadaljujemo sejo.
(Seja je bila prekinjena ob 16.03 uri in se je nadaljevala ob 16.16 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice in kolegi, tretjič ugotavljamo prisotnost v dvorani, za glasovanje o zakonu pod točko 13.T. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti, torej zakon pod točko 13.T v celoti? Kdo je za? (50 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet, s tem pa je zaključena tudi ta točka dnevnega reda.
Prehajamo na 13.U TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI EVROPSKEGA SPORAZUMA O IZMENJAVI REAGENTOV ZA TIPIZACIJO TKIV, PROTOKOLA K EVROPSKEMU SPORAZUMU O IZMEJAVI REAGENTOV ZA TIPIZACIJO TKIV TER DODATNEGA PROTOKOLA K EVROPSKEMU SPORAZUMU O IZMENJAVI REAGENTOV ZA TIPIZACIJO TKIV. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik odbora za mednarodne odnose oziroma predsednik besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Poslanske skupine - se niso prijavile in se ne prijavljajo, prav tako ne kolegi poslanke in poslanci.
Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona od začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. S tem v zvezi še opozorilo, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Želi kdo razpravljati o tem sklepu? (Ne želi.) Zato prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet in s tem je zaključena tudi ta točka dnevnega reda.
Prehajamo na 13.V TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O ODGOVORNOSTI TRETJIM NA PODROČJU JEDRSKE ENERGIJE Z DNE 29. JULIJA 1960, KOT JE BILA SPREMENJENA Z DODATNIM PROTOKOLOM Z DNE 28. JANUARJA 1964 IN S PROTOKOLOM Z DNE 16. NOVEMBRA 1982. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi predsednik besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Prav tako ne želijo besede predstavniki poslanskih skupin. Besedo ne želijo niti poslanke in poslanci, zato zaključujem razpravo in ker k predlaganemu zakonu ni bil do začetka obravnave predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklenemo, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Opozorilo: navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Želi kdo razpravljati o tem sklepu? (Ne želi.) Zato prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
In tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet in s tem zaključena tudi ta točka dnevnega reda.
Prehajamo na 13.Z TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI GARANCIJSKE POGODBE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN EVROPSKO INVESTICIJSKO BANKO ZA PROJEKT SLOVENSKIH AVTOCEST. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose. Želi predsedujoči besedo? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi besede.) Prav tako ne poslanske skupine, razpravljati ne želijo niti kolegice poslanke in poslanci, zato zaključujem razpravo.
Ker do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Opozorilo: navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Želi kdo razpravljati o predlaganem sklepu? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje o sklepu. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
In tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet, s tem pa zaključujem tudi to točko dnevnega reda.
Sedaj predlagam, ker smo že pri ratifikaciji, skladno z dogovorom s predsednikom odbora za mednarodne odnose, da končamo ratifikacije, ki so na dnevnem redu tega zasedanja državnega zbora. Tako bi prešli na 14., 15., 16. in 17. točko dnevnega reda, to so ratifikacije, tako da bi ratifikacije danes končali.
Prehajamo na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O MEDNARODNEM CESTNEM PREVOZU MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ISLAMSKE REPUBLIKE IRAN. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi predsednik odbora besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin - ne želijo besede, prav tako ne želijo razpravljati tudi poslanke in poslanci. Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo.
Najprej vas moram opozoriti, da k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, zato predlagam, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklenemo, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Želi kdo razpravljati o tem predlogu? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Predlog sklepa dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet, s tem je zaključena tudi 14. točka dnevnega reda.
Prehajamo na 15. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI EVROPSKE LISTINE O REGIONALNIH ALI MANJŠINSKIH JEZIKIH. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi besedo predsednik odbora za mednarodne odnose kot matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Poslanske skupine - ne želijo razpravljati, prav tako ne kolegice poslanke in poslanci. Izvoli! Razpravljati želi kolega Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi! Ne bi bilo dostojno, da gremo mimo te točke dnevnega reda tako rutinsko, kot smo šli pri ostalih točkah dnevnega reda. Gre za zelo pomembno listino Evropske unije in lahko kvečjemu ugotovimo, da smo to dobili v naše poslanske klopi zelo pozno.
Svet Evrope, ki je pripravil to listino, je pravzaprav s tem postavil temelje manjšinskim in regionalnim jezikom v Evropski uniji, v uniji brez meja. To je zelo pomemben datum in zgolj zaradi tega, rekel bi zaradi tega dostojanstva, ki je potrebno do takšne listine, sem se oglasil, da ne bi to izgledalo, kot da sprejemamo nekaj po tekočem traku.
Torej z zadovoljstvom ugotavljam, da končno slovenski parlament ratificira evropsko listino o regionalnih in manjšinskih jezikih. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Ivo Hvalica. Kolega Kacin, izvoli.
JELKO KACIN: Hvala, gospod predsedujoči. Ob tem zgodovinskem trenutku se mi zdi potem vendarle primerno povedati vsaj dve zadevi. Odbor za mednarodne odnose je ratifikacijo že uvrstil na dnevni red, vendar o tem ni želel razpravljati in odločati, dokler se o tem ne opredelita dve zainteresirani delovni telesi. Predvsem odbor za narodnosti in komisija za Slovence po svetu in v zamejstvu in šele potem, ko sta ti dve delovni telesi posredovali svoje pozitivno mnenje, je o tem razpravljal in odločal tudi odbor za mednarodne odnose, ki priporoča, da ta zakon ratificiramo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, predsedujoči odbora za mednarodne odnose. Želi še kdo razpravljati? Ni želje po nadaljnji razpravi. Zato zaključujem razpravo in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Opozorilo: navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Želi o predlaganem sklepu kdo razpravljati? (Ne želi.) Potem zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
In tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet, s tem pa zaključujem tudi 15. točko dnevnega reda.
In prehajamo na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO KRALJEVINE TAJSKE O SPODBUJANJU IN ZAŠČITI NALOŽB S PROTOKOLOM. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi predsednik besedo? (Ne želi.)
Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Poslanske skupine? (Ne želijo.) Beseda je vaša - tudi poslanke in poslanci ne željo ne želijo razpravljati.
Ker ni k predlogu zakona od začetke obravnave vložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Opozorilo - navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Želi kdo razpravljati o tem sklepu? (Ne želi.) Potem prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet. S tem je zaključena 16. točka dnevnega reda.
Prehajamo na 17. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE SINGAPUR O MEDSEBOJNEM SPODBUJANJU IN ZAŠČITI NALOŽB. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik odbora za mednarodne odnose kot matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo poslanske skupine? (Ne želijo.) Želite razpravljati, kolegice poslanke in poslanci? (Ne želite.) Zaključujem razprav.
Ker k predlogu zakona od začetka obravnave ni bil predložen noben amandma predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Opozorilo - navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Želi o predlaganem sklepu kdo razpravljati? (Ne želi.) Potem prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
S tem je zaključena tudi ta točka dnevnega reda in s tem smo tudi končali ratifikacije.
Predlagano je, da bi še danes dokončali med drugim tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravnem sporu, hitri postopek, to je točka 13.ZB. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne nasprotuje.)
Torej, prehajamo na 13.ZB TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PRAVNEM SPORU, HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Izvolite, gospa državna sekretarka, Nives Marinšek.
NIVES MARINŠEK: Hvala za besedo. Spoštovani poslanci in poslanke! Dovolite, da vam čisto na kratko predstavim predlagani zakon.
Predlagani zakon pomeni pravzaprav noveliranje nekaterih določb zakona o upravnih sporih... /Nemir v dvorani./
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Prosim, da tisti, ki telefonirate, to opravite tiše oziroma sploh ni primerno, da to tukaj opravljate.
NIVES MARINŠEK: Torej, predlagani zakon pomeni noveliranje nekaterih določb zakona o upravnih sporih, ki je uvedel nova upravna sodišča in določil pristojnosti ter postopke. Ta novela oziroma noveliranje nekaterih določb tega zakona naj bi pripomoglo k dodatni racionalizaciji postopkov na eni strani, na drugi strani pa gre za noveliranje določb, ki se novelirajo zaradi tega, ker je praksa pokazala, da je treba določene stvari spremeniti.
Če na kratko povem bistvene novosti tega zakona oziroma predlagane novosti, potem je predlagatelj v 1. členu želel s prenosom davčnih zadev na sedež sodišča racionalizirati postopke v davčnih zadevah na ta način, da bi se omogočila sodnikom na sedežu sodišča večja specializacija, ker gre v davčnih zadevah za strokovno težje zadeve, in je zato predlagatelj predlagal, da se v davčnih zadevah odloča vedno na sedežu sodišča, torej v Ljubljani, ne pa tudi v zunanjih oddelkih. No, ta člen je podrobno obravnaval tudi odbor za notranjo politiko in pravosodje, in je pravzaprav vlada sprejela argument, da s tem odstopamo od tega načela, da decentraliziramo sistem sojenja in sodnih postopkov in da približamo ljudem sodišča in sodne postopke. Zaradi tega vlada podpira amandma poslanke Nade Skuk, kjer smo se skupaj odločili, da izločimo tiste davčne zadeve, ki se nanašajo na dohodnino in davke občanov. To pomeni, da v zadevah dohodnine in davkov občanov ostane to na zunanjih oddelkih, medtem ko se davčne zadeve, ki se nanašajo na DDV, na plačilo DDV in kjer so udeležene predvsem pravne osebe, prenesejo na sedež in se s tem omogoči sodnikom, ki o tem sodijo, večja specializacija.
No, druga pomembna sprememba pa je sprememba, kjer predlagatelj predlaga, da se v 10. členu zakona, ki našteva zadeve, v katerih je, ne glede na ustanovitev upravnih sodišč kot prvostopnih sodišč, ostalo v pristojnosti nekaj zadev na vrhovnem sodišču kot prvostopnem sodišču in med temi zadevami so predvsem akti volitev, zakonitosti aktov volilnih organov in pa spori, ki se nanašajo na zakonitost kandidiranja, izvolitev, imenovanja in razrešitev oseb, ki jih izvoli vlada, predsednik države in državni zbor, ter spore, ki se nanašajo na akte sodnega sveta, in pa upravne akte, ki jih izda vlada ali banka.
Tukaj predlagatelj predlaga, da se vse te zadeve prenesejo iz sedanje pristojnosti vrhovnega sodišča kot prvostopnega sodišča na upravno sodišče kot prvostopnega. Vendar pa; v razpravi v odboru za pravosodje in notranjo politiko se je vlada strinjala z amandmajem, ki ga je oblikoval odbor in ki ga imate v pregledu vloženih amandmajev. Namreč, da se akti imenovanja, kandidiranja in razreševanja, ki se nanašajo na najvišje funkcije v državi, torej drugih vej oblasti - državnega zbora in pa vlade - ostanejo v pristojnosti vrhovnega sodišča kot prvostopnega sodišča, medtem ko akti imenovanja in razrešitve višjih upravnih delavcev preidejo v pristojnost upravnega sodišča kot prvostopnega sodišča.
No, nadalje zakon vsebuje še nekatere novosti, ki se nanašajo na tek samega postopka. Tako, recimo, se racionalizira postopek v zvezi s številom sodnikov, ki sestavljajo senat pri vrhovnem sodišču. V 3. členu se, recimo, iz števila 5 sodnikov v senatu znižuje na 3, kar bo tudi racionaliziralo postopek. No, pomembno je poudariti, da s tem zakonom, s tem predlogom zakona tudi izključujemo določbe zakona o pravdnem postopku, in sicer v delu, ki se nanašajo na zastopanje in na plačilo sodnih taks. V tem delu torej zakon o pravdnem postopku, ki govori o obveznem zastopanju po odvetniku oziroma strokovno usposobljeni osebi na okrožnih in višjih sodiščih, ne bo veljalo, utemeljitev pa je argumentirana s tem, da pravzaprav gre za posebne vrste sporov, kjer sta si nasproti stranka in država in bi morala država v tem primeru tudi zagotavljati odvetnika.
Poleg tega se črta tudi oziroma se ne bo uporabljala več določba ZPP glede plačila sodnih taks, kajti po zakonu o pravdnem postopku pomeni neplačilo sodne takse umik tožbe. Ker gre torej iz istega razloga za specifične spore, kjer se državljan toži z državo, je praksa pokazala, da taka določba je prestroga, kajti ne gre za čiste pravdne zadeve v smislu zakona o pravdnem postopku.
No, morda je z vidika javnega interesa pomembna še določba, kjer državnemu pravobranilcu, ki je v upravnem sporu zastopnik javnega interesa, daje možnost, da v neki tožbi, v kateri je tožena država, vloži nasprotno tožbo do konca glavne obravnavne in ne v 30-dnevnem roku, tako kot velja to za ostale stranke. Glede ostalih določb pa pomenijo racionalizacijo oziroma pojasnjevanje zakona. V prehodnih določbah zakon tudi pove, kako se bo ta novela odražala na obstoječe postopke, in sicer se priznavajo vsa dejanja, ki so bila že opravljena. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospe Nives Marinšek. Predlog zakona je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Želi poročevalec tega telesa besedo oziroma predstaviti mnenje odbora k predlogu zakona? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želijo.) Poslanske skupine? Izvoli, kolega Ribičič v imenu poslanske skupine združene liste.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Hvala lepa za besedo. Mi v poslanski skupini združene liste podpiramo ta zakon, čeprav ne moremo mimo pripombe tudi tokrat, da hitrost sprejemanja zakonov ni ključno vprašanje ampak kakovost in da dve in pol leti po sprejemu zakona spreminjamo zakon, sicer na podlagi obrazložitve vlade, na podlagi prakse.
Seveda je pa pri zelo temeljitem zakonodajnem postopku možno predvideti, kaj se bo dogajalo v praksi. Ta sprememba je potrebna, bi pa bilo možno te rešitve predvideti že v originalnem predlogu zakona, kar je seveda skupna odgovornost takratne vlade in takratnega državnega zbora, ko je leta 1997 sprejemal ta zakon.
Nam se je zdelo smiselno, da se razbremeni vrhovno sodišče nekaterih zadev, ki se prenesejo vsaj v prvi stopnji na upravno sodišče. Smo pa ob tem izrazili pomislek, da ne bi bilo smiselno tudi v prvi stopnji prenašati na upravno sodišče nekatere spore glede nekaterih najpomembnejših volitev oziroma kandidiranj, imenovanj in razrešitev. Vsi se spomnite spora, ki je odmeval še pred tedni po Sloveniji glede tega, da se je vlada obrnila oziroma kandidati za ministre obrnili na vrhovno sodišče in v upravnem sporu dokazovali, da so bili izvoljeni v tem državnem zboru. Če bi upoštevali torej originalen predlog vlade, bi te stvari v prvi stopnji prinesli na upravno sodišče in bi šele na drugi stopnji o tem odločalo vrhovno sodišče. Zato sem oblikoval amandma, da se to ne bi zgodilo.
V začetku sem razmišljal, da bi to isto veljalo tudi za sodnike in za odločitve sodnega sveta, vendar sem potem, po posvetovanju z nekaterimi v društvu, ugotovil, da se ti spori pogosto nanašajo na finančna vprašanja, na višino plač in podobno. Tako da to verjetno ne bi bilo smiselno s tem že na prvi stopnji obremenjevati vrhovnega sodišča. Potem pa je vlada na odboru izrazila pomislek, da za višje upravne delavce pa ne bi bilo smiselno to ohranjati že v prvi stopnji na vrhovnem sodišču, in s tem predlogom sem se strinjal, tako da tudi osebno podpiram to, kar je sprejel kot svoj amandma odbor, in torej lahko napovem v imenu združene liste, da ta zakon podpiramo in da bomo glasovali tudi za predlog amandmaja, se pravi za popravljen amandma, ki smo ga vložili na predlog zakona. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Kolega Kopač, izvoli.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. 10. člen tega zakona, ki je bil tako zelo znan pred tedni v tej državi in ki ga sedaj z amandmajem spreminja poslanski kolega Ciril Ribičič, po mojem mnenju amandma k 2. členu je vložil poslanec Ciril Ribičič - k 2. členu, ki spreminja 10. člen.
Rad bi poudaril to, da v praksi, kolikor je do sedaj že bilo - pa ne mislim samo na imenovanje kandidatov za člane vlade -, je bilo že toliko nedorečenosti v praksi, kjer se je tudi, po mojem mnenju, pri povsem običajnih zadevah, kjer je vlada nekoga imenovala, ne na funkcijo, ampak na nek položaj kot svojega predstavnika, imelo zvezo z voljenimi funkcijami, se je upravno sodišče opredelilo kot nepristojno in to predalo vrhovnemu sodišču; češ 10. člen, druga točka prvega odstavka nam odvzema vse možnosti, da odločamo o stvareh, ki so - po mojem poznavanju vsebine postopkov - res čisti upravni postopek. No, kakorkoli že. Poslanec Ciril Ribičič predlaga, da se v celoti črta druga točka prvega odstavka in da torej vsi postopki, vsi upravni spori, ki se nanašajo na zakonitost kandidiranja, izvolitve, imenovanja, razrešitev oseb, ki jih izvoli, imenujejo, razreši predsednik države, državni zbor, državni svet ali vlada, gredo nazaj v obliki prve stopnje na vrhovno sodišče, kjer so že do sedaj vse te mesece bili.
Po mojem mnenju to ni dobro. Ni dobro - razumem obrazložitev dr. Ribičiča, vendar menim, da bi bilo treba ločiti ali pa bi morali, če že ostane vrhovno sodišče, prvostopenjsko sodišče za tovrstne spore, v zakonu bolj natančno zapisati, za katere primere kandidiranja, izvolitve in imenovanja ter razrešitve oseb v tem primeru gre. Kar se državnega zbora in predsednika države tiče, je to relativno jasno, ni pa jasno, kar se tiče vlade.
Amandma odbora za notranjo politiko in pravosodje del te problematike rešuje, zato ga bom tudi podprl. Če pa bi v celoti črtali 2. točko, se mi pa zdi, da bi problemov, ki so se v praksi že pokazali, ne rešili; zato tega amandmaja ne bom podprl. To sem želel povedati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. To je bilo mnenje Liberalne demokracije Slovenije, ki ga je podal gospod Kopač. Če ste govorili v imenu gospoda Kopača, torej kot poslanec, potem je replika možna. Samo, če dovolite, predvideval sem, da govorite v imenu poslanske skupine. Druge poslanske skupine se ne prijavljate? Potem jemljemo to kot razpravo kolega Kopača in repliko na to ima kolega Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Mislim, da je kolega Kopač slabo poslušal to, kar sem govoril, ko sem rekel, da podpiram to, kar je odbor predlagal, pa tudi poročila odbora verjetno ni prebral. Sam sem se že na odboru strinjal s pripombo vlade, da se izvzamejo iz tega črtanja višji upravni delavci in da na ta način samo za najpomembnejše funkcije, najpomembnejša imenovanja vrhovno sodišče ostane prvostopno sodišče v teh upravnih sporih. Tako da s tega vidika ni nobenega nasprotja med stališčem gospoda Kopača in mene. Lahko pa samo še obrazložim, zakaj amandmaja nisem umaknil.
Če ne bo sprejet ta vladni amandma, za katerega sem rekel, ne samo v svojem imenu, ampak tudi v imenu skupine, da ga bom podprl, v tem primeru bom pač glasoval za svoj amandma; ker če primerjamo eno z drugim, se mi zdi, da vendarle gre za tako pomembne odločitve, da je smiselno, da vrhovno sodišče ostane tudi na prvi stopnji pristojno za ta vprašanja. To je razlog. Tako ali tako je pa moj predlog brezpredmeten v trenutku, ko se sprejme predlog odbora, za katerega sem rekel, da ga tudi sam podpiram. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem splošno razpravo.
Prehajamo v drugo obravnavo, to je na razpravo in odločanje o posameznih členih predloga zakona.
Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika po končani razpravi in glasovanju o amandmajih in členih razpravlja in glasuje skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Predlagani sklep ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
In prehajamo na razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih. Razpravo bomo vodili na podlagi pregleda amandmajev, ki jih imate na mizah, pod točko 13ZB, Ljubljana, datum 19.7.2000.
Prehajamo k členu 1 in amandmaju 1 k 1. členu. Odpiram razpravo o členu in o amandmaju. Želi kdo razpravljati? Ni želje po razpravi, zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 1 k 1. členu. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
O členu 1 v celoti glasujemo. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen 1 sprejet skupaj z amandmajem.
V razpravo dajem člen 2, h kateremu sta vložena dva amandmaja. Pod številko 1 amandma odbora za notranjo politiko in pravosodje in pod številko 2 amandma kolega Ribičič dr. Cirila. V kolikor je sprejet amandma pod točko 1, je amandma pod številko 2 brezpredmeten. Odpiram razpravo. Ni želje po razpravi, zato prehajamo na odločanje. Najprej o amandmaju pod številko 1 k 2. členu. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Amandma pod številko 2 je brezpredmeten. O njem ne bomo glasovali. Člen je spremenjen, tako da o njem ni potrebno posebej glasovati.
Sedaj prehajamo k preostalim členom, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Opravili smo torej razpravo o amandmajih. Želi kdo besedo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji? Ni želje. Ker ne želi nihče več razpravljati, dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Razpravljati in glasovati moramo še o naslovu zakona. Obstaja želja za razpravo? Ker želi nihče razpravljati, zato prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! Na glasovanju je pa zakon, torej naslov zakona. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (49 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo zakona. Ugotavljam, da so bili k predlogu zakona v drugi obravnavi sprejeti amandmaji. Če želi kdo k tem členom - torej, kvalificirani predlagatelji, če želijo vložiti amandmaje, prosim, da to nemudoma storijo, če ostaja želja. V kolikor ne, sprašujem, ali želi kdo razpravljati o zakonu v celoti? Ne želi nihče razpravljati. Še preden odločamo o zakonu v celoti, moram seveda vprašati sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zakon usklajen? (Da.) Tako lahko prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je zakon v celoti sprejet.
Dodatnih sklepov ni, s tem pa je tudi zaključena ta točka dnevnega reda.
Obstaja želja. Počasi. Za zakonom 13.ZG - zakon o splošnem upravnem postopku, vendar mora biti za to tukaj tudi vlada. Je predstavnik vlade tukaj? (Ni.) Potem ne moremo na to točko dnevnega reda.
In prehajamo na 13.ZA TOČKO DNEVNEGA REDA, to je PREDLOG ZAKONA O ZDRAVLJENJU NEPLODNOSTI IN POSTOPKIH OPLODITVE Z BIOMEDICINSKO POMOČJO. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila skupina poslancev s prvopodpisanim Aleksandrom Merlom. Pred tem želi proceduralno kolegica Zbačnikova - da slišimo, za kaj gre proceduralni predlog.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav! Celo popoldne prihajajo dodatni amandmaji, in sicer so sedaj prišli amandmaji, ki spreminjajo sestavo komisije, in zopet se ta zakon pet minut pred dvanajsto postavlja na glavo. Glede na to, da smo popoldan dobili dodatne amandmaje, tako LDS in nove stranke, SLS + SKD Slovenske ljudske stranke, ki spreminjajo sestavo komisije, mislim, da bi se bilo treba do teh amandmajev opredeliti na odboru oziroma tudi vlada bi morala nekaj reči, kajti ta državni zbor je zavezal skupino poslancev, da za drugo in tretje branje zakon pripravijo skupaj z vlado. V drugem branju so bili sprejeti vladni amandmaji, ki se pa sedaj v tretjem branju zopet popolnoma spreminjajo. Tako da res ne vem, kdo je tisti, ki ne želi, da zakon sprejmemo in čim prej pomagamo tistim, ki so res v stiski. Ker je pa to izredno pomemben zakon, to je zakon, ki je strokoven, je potrebna medicinska, etična, pravna korekcija in usklajenost tako z našim redom kot s konvencijami Evropske unije, ki smo jih podpisali. Tu gre za živi material, gre za genetski material, in veste, kaj se lahko dogaja, če ni dobrega nadzora oziroma če to ni v rokah strokovnjakov.
Zato predlagam, da se ta točka prekine, da se sestaneta odbor in vlada in se ponovno dogovorimo, kako naprej. Namreč, ne razumem, da se to zgodi tik pred dvanajsto, da se koncept zakona, ki je bil z muko in trudom v letu dni usklajen in relativno dobro pripravljen, zopet ruši. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegici Zbačnikovi. Če sem pravilno dojel željo, da se zaradi ponovno vloženih amandmajev sestane odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko in se opredeli do vloženih amandmajev, ravno tako naj bi se do vloženih amandmajev opredelila tudi vlada - je tako, kolegica Zbačnikova? - predlagam, da to točko do takrat, dokler se tega ne obravnava, vzamemo z dnevnega reda. Proceduralni predlog gospe Zbačnikove bi bilo verjetno primerno podpreti, da lahko delamo dalje, sicer se lahko zapleti nadaljujejo. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog gospe Zbačnikove sprejet, kar pomeni... /Pripomba iz klopi./ Želite ponovno proceduralno? 32 proti 29 je bil izid glasovanja - toliko zaradi zapisnika.
ANTON ANDERLIČ: Predlagam, da ponovite glasovanje, ker sem se najbrž zmotil - najbrž sem se zmotil, ampak... /Oglašanje iz klopi./ Lepo prosim, če tiste divjake umirite!
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Kolega Anderlič, ne govorimo o divjakih...
ANTON ANDERLIČ: Vedno protestirajo iz klopi, kot da smo ne vem kje!
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Kolega Anderlič, ohranimo živce. Kolegi v dvorani prosim za mir. Brez gestikuliranj in kazanja z rokami. Pustite, da kolega predlaga proceduralno, kar želi. Izvoli, kolega Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Jaz trdim, da sem se zmotil, če ne verjamete poglejte, da je zabeleženo "za", jaz sem pa imel voljo, da glasujem "proti" in seveda sem proti temu predlogu.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Torej želite, da ponovimo glasovanje? Torej dajem na glasovanje predlog, da se ponovi glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za to, da se ponovi glasovanje? (50 prisotnih.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Ugotavljamo, da je proceduralni predlog sprejet.
Ponovno odločamo o predlogu kolegice Zbačnikove. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Več nas je v dvorani. Ugotovimo prisotnost in prosim za mir v dvorani, zdaj pa res. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za proceduralni predlog kolegice Zbačnikove? (29 prisotnih.) Kdo je proti? (33 prisotnih.)
Proceduralni predlog kolegice Zbačnikove ni sprejet.
Želi predstavnik predlagateljev zakona besedo? Kolega Brenčič. Imate proceduralno kolega Brenčič? Proceduralno? Proceduralno kolega Brenčič.
STANISLAV BRENČIČ: Gospod predsedujoči, zadnje glasovanje je treba ponoviti, zato ker je bil nekdo vključen ki ga ni.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Nisem prav razumel. .../Nemir v dvorani./... Kako pa naj to ugotovimo? Jaz bi želel tako: dovolj resno bo, če bo kolega Brenčič povedal, kje bi naj ta napaka bila in lahko ponovimo glasovanje, sicer gremo naprej.
Gremo naprej. Besedo ima predlagatelj zakona, eden izmed predlagateljev, gospod Merlo, prvopodpisani. Izvoli kolega.
ALEKSANDER MERLO: Spoštovani gospod podpredsednik, kolegice, kolegi, predstavniki vlade.
Za predlogom zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo je trnova zakonodajna pot. Ko smo predlagatelji pred letom in pol, takrat nas je bilo 22, vložili predlog zakona v prvo obravnavo, nismo pričakovali, da bo naletel na takšna nasprotovanja. Za vložitev predloga zakona smo se odločili predvsem zaradi dejstva, da državljanke in državljani, predvsem pa neplodni pari, čakajo na sprejem omenjenega zakona že šest let, saj od leta 1994 velja prepoved dela s tkivom darovalcev in darovalk, in pa dejstva, da je plodno obdobje pri človeku omejeno. To sporno prepoved je leta 1994 sprejel razširjeni strokovni kolegij za ginekologijo, in to kljub še danes veljavnemu zakonu o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok iz leta 1977, ki takšnih postopkov ne prepoveduje, ter kljub temu, da so se ti postopki do leta 1994 tudi dejansko izvajali.
Z zakonsko iniciativo smo tako želeli hitro in učinkovito pomagati tistim državljankam in državljanom, ki jim je bila omejena ustavna pravica do odločajo o rojstvih svojih otrok svobodno in da jim država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine, saj iz te ustavne pravice izhaja tudi pravica do ugotavljanja in zdravljenja na zmanjšani plodnosti ter do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo.
Sama vložitev predloga zakona v prvo obravnavo je sprožila silovite reakcije. Oglasili so se predvsem člani strokovne komisije pri ministrstvu za zdravstvo, ki je nekaj let pripravljala osnutek podobnega zakona in s stalnimi obljubami o skorajšnji vložitvi zakona v vladno in parlamentarno proceduro zavajala prizadete državljanke in državljane, katerim biološka ura neusmiljeno teče.
Najprej so nas obtožili plagiatorstva in zahtevali celo avtorsko zaščito svojega do takrat še ne poznanega osnutka zakona, kasneje pa so od zahteve po avtorski zaščiti odstopili in ocenili, da je ta isti predlog zakona izredno slab. Vložitev zakona pa je na strokovno komisijo delovala tudi spodbudno, saj je po nekajletnem delu le dokončala svoj osnutek zakona. Vlada ga je kot svoj predlog vložila v zakonodajni postopek 3 mesece za nami. Nasprotovanje našemu predlogu se je nadaljevalo vse do konca prve obravnave, ko smo v dobrobit prizadetim državljankam in državljanom s predstavniki ministrstva za zdravstvo dosegli sporazum, na osnovi katerega smo predlog zakona za drugo obravnavo pripravili na osnovi vladnega predloga, in sicer tako, da smo spremenili naslov zakona in besedilo vseh členov dobesedno prepisali.
Ob koncu druge obravnave je bil tako predlog zakona usklajen z vladnim predlogom zakona, s pripombami zdravstvenega sveta in tudi pravnih strokovnjakov s področja biomedicine. Nausklajen je ostal le 15. člen predloga zakona, ki določa izvajalce zdravljenja neplodnosti in postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Visoka stopnja usklajenosti nas je navdajala z optimizmom, saj smo menili, da ni več razlogov za a priorno nasprotovanje predlogu in zavlačevanje zakonodajnega postopka.
Žal smo se zmotili. Nasprotovanje nekaterih strokovnjakov in institucij je postalo javno. Zavlačevanje obravnave predloga zakona za tretjo obravnavo predsednice odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, gospe Majde Ane Kregelj-Zbačnik, pa je šlo celo tako daleč, da smo morali obravnave na sejah odbora izsiliti s poslovnikom državnega zbora predvidenimi zahtevami. Pravi pogrom pa je sprožil amandma poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije k 5. členu, ki med upravičence do zdravljenja neplodnosti in postopkom oploditve z biomedicinsko pomočjo ponovno prišteva tudi ženske, ki ne živijo v zakonski zvezi ali dalj časa trajajoči življenjski skupnosti z moškim, ali krajše, samske ženske. Ponovno zato, ker še veljavni zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok tudi samske ženske šteje med upravičenke, tako do zdravljenja neplodnosti kot tudi do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Po večkratnem preverjanju vam lahko zagotovim, da so se ti postopki v praksi tudi dejansko izvajali, vključno s postopki oploditve zdrave samske ženske z biomedicinsko pomočjo.
Treba pa je seveda povedati, da je od leta 1977 pravico do oploditve z biomedicinsko pomočjo uveljavilo le nekaj zdravih samskih žensk. Da je prišlo v predlogu zakona do odvzemanja že doseženih pravic žensk, smo seveda krivi predvsem predlagatelji. Gre za našo nenamerno napako oziroma površnost. Zato sam in tudi velika večina sopredlagateljev podpiramo amandma poslanske skupine LDS, saj nasprotujemo odvzemanju že doseženih pravic ženske in ker tudi pravico samske ženske do zdravljenja neplodnosti in do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo razumemo kot pravico, izpeljano iz 55. člena ustave Republike Slovenije.
Dogodke, ki so sledili vložitvi omenjenega amandmaja poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije, obžalujemo, tudi dogajanje na sedaj že znamenitem nadaljevanju 19. izredne seje odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, z dne 21. junija 2000. Ocenjujemo jih kot nesprejemljive pritiske na predlagatelje in poslance, ki nismo vezani na nikakršna navodila, pa tudi skrajno ponižujoče za vse prizadete državljanke in državljane, še posebej samske ženske. Popolnoma zavračamo tudi zahteve slovenske rimskokatoliške cerkve, ki predlogu zakona v celoti nasprotuje. Njeno zahtevo po nesprejetju zakona pa štejemo kot kršitev ustavne določbe o ločenosti države in verskih skupnosti ter določbe, da poslanci nismo vezani na nikakršna navodila. Žal nekateri poslanci tega pritiska očitno niso zdržali in so kot sopredlagatelji zakona umaknili svoj podpis.
Spoštovani! Predlog zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo je pripravljen za zadnjo, tretjo obravnavo na seji državnega zbora. Predlagatelji smo mnenja, da ga državni zbor sprejema šest let prepozno. Zakon, žal, ne bo več mogel pomagati tistim prizadetim državljankam in državljanom, ki samo zaradi pomanjkanja denarja za zdravljenje v tujini nikoli ne bodo starši in katere je v teh šestih letih biološka ura že prehitela. Zato sprejem tega zakona nikogar ne more navdajati s prevelikim zadovoljstvom, še več, odgovorni posamezniki in institucije bodo morali nase prevzeti odgovornost za sporne odločitve, neopravljeno delo in krivice, ki so jih s svojim ravnanjem povzročili prizadetim državljankam in državljanom, ne nazadnje tudi z oviranjem sprejemanja tega zakona. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! S svojimi odločitvami bomo danes posegali v eno izmed osnovnih človekovih pravic, v pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Zato bi vas rad spomnil, da smo poslanci predstavniki vsega ljudstva, tudi samskih žensk, in da nismo vezani na nikakršna navodila. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa predstavniku predlagateljev zakona. Medtem je prišlo do ugotavljanja, da je eden izmed poslancev prijavljen že ves čas, glasuje vedno "za", menda prisotnosti ni, vendar sam sedaj tega ne morem ugotavljati, o tem se bo ugotavljalo. Spornega glasovanja za en glas danes ni bilo, zato se bo s tem ukvarjalo primerno delovno telo oziroma tudi na kolegiju bomo morali kaj o tem reči. Tu je več izpiskov in tega kolega res ni bilo videti tukaj. O tem bo treba reči nekaj na nekem drugem mestu. Spornega glasovanja pa danes ni bilo, tako da to na odločanje ni vplivalo, vplivalo pa bo na kakšno odločitev predsednika parlamenta.
Predlog zakona je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalka odbora? Gospa Majda Kregelj-Zbačnik, izvoli.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav! Ta predlog je naš odbor obravnaval večkrat, v nadaljevanjih. Prejeli smo vsa potrebna mnenja in se seznanili tudi z dodatnimi gradivi. Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve je v svojem mnenju ugotavljal, da je predlagatelj v besedilo za tretjo obravnavo vključil vse v drugi obravnavi sprejete amandmaje. Iz obrazložitve je tudi razvidno, katere člene je, glede na to, mogoče obravnavati v okviru tretje obravnave.
V zelo široki in polemični razpravi, v kateri so sodelovali vsi člani odbora in strokovnjaki, tako prof. Trontelj iz državne komisije za medicinsko etiko, prof. Župančič s pravne fakultete, prof. Vrtovec in prof. Tomaževič iz kliničnega centra, sta se oblikovala dva različna koncepta reševanja problematike, ki naj bi jo urejal navedeni predlog zakona. Nato smo po obširni razpravi in po vrsti proceduralnih zapletov glasovali o vloženih amandmajih in podprli amandmaje vlade, nismo pa podprli amandmajev LDS, kar imate v pregledu. Poslanska skupina je pa tudi napovedala umik amandmaja k 12. členu.
Nato smo sprejeli sklep: "Odbor državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko predlaga državnemu zboru, da predlog zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, tretja obravnava, sprejme skupaj z amandmaji, ki jih je odbor oblikoval in ki jih odbor podpira." Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegici Majdi Kregelj-Zbačnik. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? Gospod minister dr. Bručan, izvoli.
ANDREJ BRUČAN: Gospod predsedujoči, gospodje poslanci in gospe poslanke! V to diskusijo sem se vključil o tem zakonu razmeroma kasno, v tisti fazi, ko so bili dani zadnji amandmaji LDS v zvezi s tem zakonom, in sem bil, moram reči, nad nekaterimi od teh amandmajev zelo presenečen, vendar to ni bistveno. Bistveno pri tem zakonu pa je to, da če ga boste sprejeli v taki obliki, kakršni je predlagan z zdajšnjimi amandmaji, boste sprejeli seveda nek drug zakon, zakon, ki ne govori o zdravljenju neplodnosti.
Pri tem, ko to govorim, je treba seveda to natančno vedeti in ko se boste o tem odločali pri glasovanju, morate to vsi natančno premisliti. Premislite natančno, o čem boste glasovali. Glasovali boste o drugem zakonu, ne o zakonu o zdravljenju neplodnosti.
Moram reči, da se je vlada pri svojem mnenju o tem zakonu pravzaprav oprla na stališče stroke, stroke in etike. Ta skupina strokovnjakov je bila sestavljena iz zelo različnih političnih koncev, bom rekel, tako da o kakšni politizaciji na tem področju z naše strani, s strani vlade, ni govora. Strokovnjaki, ki so bili v tej vladi, saj pravim, še enkrat ponavljam, so po svojih političnih pogledih zelo različni. Kljub temu je prišlo do enotnega mnenja, enotnega mnenja te skupine strokovnjakov s področja same stroke in etike, da ta del predstavnikov javnosti pravzaprav podpira tiste amandmaje, ki jih je vlada predlagala, vlada pa je predlagala tudi nekaj amandmajev, potrdila nekaj amandmajev, ki jih je poslanska skupna LDS takrat predlagala.
Razen tega so zdaj prišli še dodatni predlogi, ki na vladi sploh niso bili obravnavani, tik pred zdajci. Jaz s strani vlade predlagam, da ta zakon sprejmemo v taki obliki, kakršni je bil s strani vlade pač predlagan. Amandmaji, ki so kasneje prispeli, pa seveda morajo biti slej ali prej obravnavani na vladi, ker do zdaj še niso bili. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister dr. Bručan. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Kot prva ima besedo gospa Majda. Besedo imajo predstavniki poslanskih skupin. Prva se je prijavila gospa Majda Zbačnik, Socialdemokratska stranka, Borut Pahor drugi.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat lep pozdrav. Vsi smo se trudili, tudi sama kot predsednica odbora, čeprav dr. Merlo navaja lažne, imam dokaze, poslala sem njihovi poslanski skupini, kdo je zapletel, kdo je povzročil, da se zakon sprejema leto in pol, ker se bi lahko sprejel v krajšem času, če bi bila resnično volja tistih, ki so jih polna usta želje in skrbi za stisko ljudi.
In sama kot zdravnica, žal mi je, je tudi on zdravnik, vendar kot kaže, je ta Hipokrat pri njem pač drugačen, da ne stoji za svojimi odločitvami s svojo vestjo.
Namreč, to je zakon, ki je medicinsko, etično, pravno zelo, zelo delikaten. Zato o tem ne morejo odločati laiki. Vsa slovenska strokovna javnost, in sicer prof. družinskega prava, prof. Zupančič, potem prof. državne komisije za biomedicino, prof. Trontelj, in pa strokovnjaki s tega področja z ginekološke klinike so strokovno pripravili lep predlog. Tudi vlada ga je umaknila v dogovoru s podpisniki, da bodo podpisniki potem do drugega branja, kot jih je zavezal državni zbor, potem upoštevali mnenje vlade in stroke in da bomo čim prej prišli do zakona, ki ga resnično potrebujemo. Kajti, če smo brez zakona, je še slabše. Mi vemo, da se tudi pri nas to dogaja, da ni zakonskega kritja in da so stvari tudi pri nas že ušle iz rok.
Kljub temu da smo se leto in pol trudili na odboru in v drugem branju uspeli pravzaprav resnično pripraviti predlog zakona, ki nam ne bi bil v sramoto in tudi usklajen s konvencijami, ki smo jih podpisali, so pet pred dvanajsto, tisti poslanci, ki so jim polna usta, še enkrat rečem, skrbi za druge, obrnili koncept. Zakaj niso to storili že na začetku, pred letom dni, ko se je pričel postopek v državnem zboru?
Sedaj pa so dodatno prišli danes na klop amandmaji, ki jemljejo komisiji, državni komisiji za oploditev, ki mora biti strogo strokovna, kar govorijo ne samo naši strokovnjaki, ampak tudi strokovnjaki v Evropski uniji, ki mora zajemati ljudi s področja etike, medicine, prava in ki morajo biti povsem nevtralna, želijo, da je to komisija delegatov, v katerih bodo predstavniki vseh centrov, predstavniki vseh uporabnikov, kjer se bomo šli preglasovanje. In to naj bo neodvisna strokovna institucija.
Sprašujem vas, kdo bo varoval koristi oziroma zaščitil bolnika oziroma človeka in njegov interes. Kdo bo tisti, ki bo varoval, da ne bo prišlo do takih zlorab, kot jih poznamo v svetu? Mislim, da je vsem znano, da so v Ameriki preprodajali zarodke. In veste, da z metodo OBMP se lahko dogajajo grozljive stvari. In zato je tako potrebno, da poslušamo in da je stroka tista, ki bo postavila okvir kvalitetnega zakona - to je zakon o zdravljenju. Nihče ne brani samskim ženskam, da imajo otroke. Njihova naravna pravica je, da se odločajo prostovoljno, tudi zakon jim dovoljuje, vendar iz ustavne pravice, da o svobodnem - in 55. člena - o svobodnem odločanju rojstva otrok ne izhaja tudi pravica do umetnega odločanja. To je lepo zapisano v konvenciji o varovanju človekovih pravic in človekovega dostojanstva v 8. členu, kjer profesor evropskega prava iz človekovih pravic jasno razlaga, da ta 8. člen te konvencije pove oziroma jasno zapiše, da iz pravice o svobodnem odločanju otrok z naravnim potom, ne izhaja pravica do umetne oploditve. To je prvi razlog.
Drugi razlog je pa tukaj varovanje otroka in njegovih pravic. Tudi otrok ima, ker ni objekt in ker ni lastnina, ne moškega, ne ženske, ne staršev, ne države, ampak je subjekt. In ker ima svoje pravice, ga je treba zaščiti. Naša ustava sicer nima posebnega člena za varovanje pred rojstvom, ima pa člen, kjer ga varuje po rojstvu. Interesi otroka in koristi otroka so nadkoristi staršev. Tako ne more biti pravica oziroma želja nekoga nad pravico imeti otroka. Otroku je treba omogočiti najboljše pogoje, treba mu je omogočiti, da ima identiteto očeta. Funkcija očeta ni samo socialna funkcija, njegova funkcija je, da da otroku identiteto v fazi odraščanja, da se otrok lahko razvije v čvrsto in zdravo osebnost. Tukaj vam lahko kot pediater sama potrdim, koliko otrok je bilo čustveno prikrajšanih, pa ne govorim, da so živeli z enim ali drugim staršem ali da so živeli v družini, ki je bila na zunaj popolna, vendar je tako pomembna kvaliteta otrokovega okolja. Otroku je treba omogočiti pogoje za čimbolj zdrav razvoj.
Ravno zato so države v Evropski uniji, vse države v Evropski uniji imajo prepoved oploditve z OBM, in sicer samskim ženskam, ki... Gospod Kopač, vaši podatki, veste, smo jih preverili in veste, kakšni so. To je tako, kot slovenska zakonodaja, to, kar ni direktno prepovedano, je dovoljeno. Nekatere države so eksplicitno prepovedale, druge pa samo niso navedle. Ampak Nizozemska, o kateri trdite, je profesor Zupančič še enkrat preveril, strokovnjak za družinsko pravo, da je eksplicitno navedeno, da samske ženske, ki živijo z drugo žensko oziroma homoseksualci nimajo pravice do umetne oploditve. Zato, prosim, se nehajmo sprenevedati! Ali smo narod, ki želimo vzgojiti zdrav rod - sama vem, da je to zelo huda stiska tistih, ki imajo probleme z rodnostjo in jim je treba pomagati. Vendar vaš amandma ne sodi v zakon o zdravljenju. Mislim, da ste na odboru velikokrat slišali, da je definicija neplodnosti - in to kolega Merlo dobro ve, pa se spreneveda - jasna: neplodnost je po definiciji jasna in je tudi jasno, da je potrebno najprej ugotoviti, da je ženska neplodna, nato pa gre v postopke diagnostike, ki niso tako nenevarni in ki so zelo težki, ter nato v zdravljenje. To, kar pa vi želite, pa sodi v drug zakon, ne sodi v medicinski zakon. In če imate željo, pripravite tak zakon in ga predložite. Ne morete pa medicinskih indikacij vlagati v zakon, kjer je jasna medicinska indikacija - zdravljenje neplodnosti. Ne bom ponavljala, da je to v medicini jasno, da je Svetovna zdravstvena organizacija tudi v seznamu bolezni jasna, kjer samskost ni bolezen, ni v klasifikaciji bolezni, to je družbeno socialna kategorija in za to kategorijo je potrebna drugačna zakonodaja, ne zdravstvena.
Naša poslanska skupina je resnično naredila vse in bi želela čim prej pomagati družinam in parom, ki so v stiski, vendar s takim sprenevedanjem in izigravanjem ter zlorabljanjem stisk tistih, ki so pomoči potrebni, ne smemo skrivati namena nekaterih, ki stojijo za tem - to so komercialni ali drugi interesi. Žal, tudi če bo danes ali jutri to potrjeno, bo čas pokazal, kako prav sem imela (imeli boste magnetograme), vendar v Evropi se ne bomo obnašali tako balkansko, tako sprenevedavo, in bomo morali konvencijo, ki smo jo v tem državnem zboru podprli, ker jasno piše in tudi dodatek k tej konvenciji jasno govori, da je to samo za zdravljenje, in sicer mora biti ženska neplodna. Najprej je treba ugotoviti neplodnost, potem se pa zdravi.
Naša poslanska skupina je bila doslej zelo aktivna in bi želela, da se to čim prej izpelje, vendar moramo imeti korekten, kvaliteten zakon, ki bo spoštoval vse zahteve stroke in ki bo res omogočal večini tistih, ki so v stiski, in ne samo posameznim privilegirancem. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegici Majdi Kregelj-Zbačnik, ki je govorila v imenu poslanske skupine socialdemokratske stranke. Naslednji je na vrsti Borut Pahor. Bi pa opozoril, da pri izvajanjih poslanskih skupin ne bi dajali iztočnic za možne replike; torej nikakor, ker se ne more podati odgovorov. Zato prosim, samo mnenje poslanske skupine. Izvolite, kolega.
BORUT PAHOR: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Gospe in gospodje! Pred mano so govorili trije poznavalci tega področja, zakon pa bomo sprejemali tudi poslanci, ki nismo strokovno kompetentni presojati o teh vprašanjih, imamo pa dolžnost, da po svojih najboljših močeh in vesti odločimo v korist ljudi.
Zdaj se postavlja vprašanje, ali je res zakonski koncept tako na križpotju, če sprejmemo ali zavrnemo predlog poslanskih kolegov iz vrst liberalne demokracije. Ali je to strokovno utemeljeno stališče? Ali je vrednostno utemeljeno stališče? Če je vrednostno, potem jaz pri tem nimam nikakršnih težav. Jaz bom amandma podprl, tako kot ga bodo vsi kolegi v poslanski skupini Združene liste socialnih demokratov. Jaz mislim, da ni mogoče urejati vprašanja pravice samskih žensk do postopkov za umetno oploditev v nekem posebnem zakonu. Vsaj zaenkrat iz strokovnih razlag ne razumem, da bi bila za to potrebna drugačna pravna ureditev.
Tukaj je bil omenjen dokument konvencija OZN o otrokovih pravicah, vsaj ta konvencija se je dostikrat, predvsem ko je šlo za vrednostne diskusije, manj za strokovne, omenjala kot nek argument v prid stališču vlade, ki ga Združena lista socialnih demokratov ne podpira. Konvencija OZN o otrokovih pravicah ne govori o tem, da otrok mora imeti očeta, temveč o odgovornosti staršev enega ali dveh, da v skladu s svojimi sposobnostmi in gmotnimi zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj.
Vlada se je postavila na drugačno stališče in poskuša prepričati državni zbor, da bi bil sprejet predlog kolega Merla in poslancev iz vrst liberalne demokracije konceptualno popolnoma nesprejemljiv in da bi, če prav razumem, celo strokovno ogrozil urejanje tega področja. Zaenkrat me kot poslanca, ki kot rečeno, ni strokovnjak za to področje, niste prepričali. Zato bom predlog kolegov iz vrst liberalne demokracije podprl. Jaz mislim, da ni nobene razlike ali pa nobenega argumenta, da bi delali razliko med samsko žensko ali žensko, ki živi v skupnosti. Ni. Jaz mislim, da ima tudi prva pravico do postopkov, če se za to seveda odloči stroka. Jaz mislim, da to pravico mora imeti in da ima pravico, mi pa dolžnost, da to vprašanje uredimo v istem zakonu, kot velja za vse. Zato bo Združena lista socialnih demokratov predlog amandma podprla.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala kolegu Pahorju, ki je predstavil mnenje poslanske skupine Združene liste. Naslednji je kolega Žnidaršič, ki bo podal mnenje poslanske skupine DeSUS.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Hvala lepa predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci. Naša poslanska skupina bo zakon podprla skupaj z amandmaji odbora in seveda z amandmaji Liberalne demokracije. Prav nobenega razloga ne vidimo, da bi ne smele samske ženske imeti otrok.
Treba je upoštevati dejstvo, da je kar tretjina zakonov že v naprej, po sedaj znanih podatkih, obsojena na propad. Potem bi torej tudi za tiste otroke smeli že v naprej trditi, da bodo rasli v neprimernem in povsem nemogočem okolju, kar pa ni res. Treba je tudi povedati, da je manj ločitev v družinah, ki so sploh brez otrok. Taki argumenti, da otrok mora obvezno imeti očeta za normalen razvoj, sploh ne zdržijo kritike, glede na to, da je znano, da v številnih družinah - po podatkih kar 70 odstotkih - otroci trpijo veliko nasilja, predvsem zaradi staršev, torej očeta, predvsem zaradi očeta alkoholika, med drugim. Tako da so taki argumenti povsem iz trte izviti.
Bi pa še to rekel, da je izgovarjanje na naslov zakona v tem smislu, da govori o zdravljenju neplodnosti, seveda resnično samo, če bi bila tam "pika", ampak ni. Od tam, ko govori o zdravljenju neplodnosti naprej, je "in postopkih za biomedicinsko spočetje". Tako mislim, ne vzdrži kritike tudi ta izgovor in zaradi tega bo naša poslanska skupina podprla amandma, ki govori o tem, da naj bi to pomoč smele in morale dobiti tudi samske kandidatke. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Žnidaršiču. Naslednja je Darinka Mravljak, v imenu združene stranke, slovenske ljudske in krščanskih demokratov. Izvolite!
DARINKA MRAVLJAK: Hvala. Poslanska skupina SLS+SKD Slovenska ljudska stranka podpira predlog zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo in tiste amandmaje, ki jih podpira tudi vlada. Ne podpiramo pa amandmajev LDS, ki širijo pravice postopkov tudi na samske ženske. Ta vsebina in to vprašanje se ni nikoli prej pojavljajo, ne v prvem branju, ne v drugem branju, šele v tretjem branju se je to začelo uporabljati. Iz tega bi seveda lahko sklepali, da so stranke, ki to podpirajo, našle v tretjem branju dobro tržno nišo za jesensko volilno kampanjo. Menimo, da se s tem širi vsebina tega zakona iz okvirov zdravljenja neplodnosti na neko drugo področje, ki v ta zakon ne sodi. Predlagamo pa tudi prvi amandma k 20. členu, ki govori o tem, da naj bo v komisiji zastopan tudi po en strokovnjak iz vsakega OBMP centra.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. S tem smo končali mnenje poslanskih... Še kdo? Katera od poslanskih skupin? Izvoli, kolega Kopač, v imenu LDS-a.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Predlog zakona ima, kot je omenil že kolega Merlo, trnovo pot skozi parlament. Ko tu govorim v svojem imenu ali pa v imenu poslanske skupine, moram reči, da mu je največ trna na tej poti, največ ovir podstavila prav predsednica odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Obravnavanje tega zakona je najbolj možna ilustracija o tem, kako lahko nekdo z zlorabo svoje funkcije v parlamentu ovira sprejem zakona, ki mu ni všeč. Ali ni všeč njemu ali ni všeč nekomu, na katerega mnenje on veliko da, to je drugo vprašanje. Ampak ta zakon je, žal, v obravnavi vse predolgo. Ob njem so se zgodile mnoge prestižne bitke. Zanimiva je bila bitka, tu bi lahko dolgo pripovedoval v zvezi s tem, kdo sme opravljati postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo. Najprej je bilo samo javni zavodi, zdaj je vladni amandma, ki ga mi podpiramo, da tudi celo zasebni zdravniki.
Razprava o tem amandmaju, ki je bila popolnoma črno-bela, edino LDS je tu imela neke vrste rdečo nit, je pokazala na to, da pravzaprav pri obravnavi tega zakona sodeluje zelo veliko laikov, med katere seveda, vsaj jaz osebno, dovolite mi to oceno, uvrščam tudi predsednico odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, v zvezi s to tematiko.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Kolega Kopač, podajte mnenje poslanske skupine, kolegica vam ne more odgovarjati. Kot kolega poslanec se boste kasneje... Pustil sem vam ravno toliko besede kot prej njej, ko je rekla vam. Sedaj pa s tem končata.
MAG. JANEZ KOPAČ: Dobro.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Končata in kot kolega poslanca se bosta lahko kasneje pa prijavljala in en drugemu replicirala.
MAG. JANEZ KOPAČ: Prav.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Prosim, da to upoštevate.
MAG. JANEZ KOPAČ: Se opravičujem, če sem prešel mejo primernosti. Res pa je, da je tudi ona naslavljala kar nekaj besed na mene.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Tako. To sem upošteval in zato sem vam dal besedo že prej, dve, tri minute.
MAG. JANEZ KOPAČ: No, kakorkoli. Rad bi posebej povedal, da se je ob tem zakonu zgodilo veliko prestižnih razprav, prestižnih glasovanj in da je navsezadnje tudi razprava o našem amandmaju k 5. členu, žal, v svojem nasprotovanju postala deloma prestižna zadeva. Vendar pojdimo v globino, v vsebino tega konkretnega amandmaja.
Amandma predstavlja ohranitev obstoječe pravice žensk, ki velja od leta 1977, ne na podlagi jugoslovanskega zakona, kot je večkrat rečeno v razpravah, na podlagi slovenskega zakona.
Ta pravica iz leta 1977 je bila prelita v ustavo, v 55. člen ustave. 55. člen ustave govori o tem, da je pravica za odločanje o rojstvu otrok svobodna, pri čemer je bilo največ razprave o abortusu. Vendar ta pravica zajema tudi drugo plat, tudi pravico o tem, da zanosiš in donosiš otroka. Govorim s stališča ženske. Čim načnemo eno plat 55. člena ustave, je seveda načeta potencialno tudi druga plat. Ta prva plat, ki pravzaprav niti ni bila v preteklosti deležna posebne pozornosti, vse do obravnave tega zakona oziroma tega amandmaja, je pomembna. Še danes obstajajo države na svetu, kjer ženskam ni dana pravica, da bi spočele in donosile otroka. Imate na primer primer Kitajske, kjer imajo ženske lahko samo enega otroka, ker je pač pretirana rodnost. Slovenska ustava tu zagotavlja pravico v obe smeri: za prekinitev nosečnosti in za spočetje ter donošenje spočetega otroka. Zakaj govorim o pridobljenih pravicah? Spomnite se, kolega Mežan me je takrat posebej prišel vprašat, kaj sem težil z razpravo o zakonu o potnih listinah. V parlamentu sem posebej načel razpravo o tem zakonu in o argumentih, zakaj naj bi poslanci zadržali pravico do nošenja diplomatskih potnih listov. Kolega Kacin, ki takrat ni vedel, zakaj sem to vprašal, je precej jezno šel sem gor odgovorit, da gre za pridobljene pravice. In to je bila tudi argumentacija vlade. Želel sem, da se beseda "pridobljena pravica" potrdi z glasovanjem v državnem zboru, in konkretno se je pri zakonu o potnih listinah, zato da jo bom uporabil pri tem zakonu. Pri tem zakonu gre za pridobljeno pravico, ki je mnogo pomembnejša od pravice do nošenja diplomatskega potnega lista, gre za eno od že uzakonjenih pravic žensk, ki se zaradi tega uvršča med človekove pravice. In v tem primeru danes tu pred nami obstaja, po mojem mnenju žal celo večina v državnem zboru, ki prvič v zgodovini samostojne slovenske države od leta 1991 dalje oži že uzakonjeno človekovo pravico. To je presedan in kaže na to, v katero smer bo šla slovenska politika v prihodnje. Zato je ta zakon, ki se neposredno nanaša sicer samo na kakšnih 120 neplodnih parov v tem trenutku in morda na nekaj sto ali morda nekaj tisoč samskih žensk, tako plodnih kot neplodnih, pomemben kot lakmusov papir za opredelitev smeri razvoja slovenske politike.
V tem zakonu se pravzaprav poskuša iskati ovire. Danes smo bili priče tipičnemu primeru. Vloženi so bili novi amandmaji, je bilo rečeno. Veste, kateri amandmaji so bili vloženi? Poleg amandmaja, ki ga je predstavila kolegica Darinka Mravljak, in ga mi, mimogrede, podpiramo, je bil vložen samo še sklop amandmajev, ki pomenijo amandmaje, napisane na podlagi pripomb sekretariata za zakonodajo. Zakaj? Zato, ker je morala poslanska skupina vložiti amandmaje, ki jih je predlagal sekretariat za zakonodajo, ker jih predsednica matičnega odbora ni želela obravnavati na seji odbora. Matični odbor ni opravil svojega posla v tem primeru. To se je, recimo, danes pokazalo kot vzrok, zakaj še odložimo razpravo, da bi se odbor in celo vlada opredelila do amandmajev, ki pomenijo konkretizacijo pripomb sekretariata za zakonodajo. To dajem samo kot ilustracijo enega od trikov, kako še odložiti obravnavo tega zakona.
V razpravah o tem zakonu se govori, da je zakon medicinska tematika ali pa da je medicinski zakon. Zakon - že kolega Žnidaršič je rekel - je zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. To se nanaša na ženske, na koga pa drugega, in to se nanaša na poročene ženske, na ženske v izvenzakonski skupnosti, po našem mnenju, tudi na ženske v samskem stanu. Nadalje rečejo ti, iz tako imenovane stroke, tudi danes je bilo to tu slišati, da samske ženske ne morejo biti ugotovljivo neplodne. Ni res. Poznam konkreten primer ženske, ki je v enem od slovenskih centrov, kjer zdravijo neplodnost, ji je bila ugotovljena neplodnost, se je zdravila in njen mož je nenadoma umrl v prometni nesreči. Ona po tej dikciji tega zakona nima več pravice do postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo. Pri čemer se pa meša nekaj drugega - pravico do zdravljenja pa še vedno ima. Brez tega zakona, tudi samska ali poročena, ali pa s tem zakonom, samska ali poročena, tega dvojega ne smemo mešati. Tu je sporno "oploditev z biomedicinsko pomočjo".
Rečeno je bilo, da je zakon tako zapleten, strokovno, medicinsko, etično, da o njem ne morejo odločati laiki. Sprašujem se, kdo lahko o njem odloča? Ali o njem lahko odločajo kleriki? O tem zakonu seveda moramo odločati v parlamentu kot o vseh drugih zakonih, ki imajo naslov zakon. Parlament je seveda sestavljen iz druščine poslancev in poslank različnih profilov, različnih svetovnih nazorov in pa seveda različne zrelosti pri obravnavi tem, ki se obravnavajo. Zakon navsezadnje, posebej pa še ta naš amandma k 5. členu, ni nič drugega kot politično vprašanje. Nasprotovanje temu amandmaju pomeni pravzaprav poskus uzakonitve enega od etičnih načel neke skupine ljudi. Kaj pomeni poskus uzakonitve etičnih načel, smo v tem stoletju že večkrat videli v kakšnih totalitarizmih.
Zato se mi zdi razprava o tem, kako krčiti že dosežene pravice žensk, razprava o tem, kako se vrniti nazaj pred leto 1977 v Sloveniji in pred kakšno drugo leto v kakšni drugi evropski državi. Ni res, da druge evropske države tega ne poznajo, posebej dovoljujejo v svoji zakonodaji, Izrael, Španija in Finska, posebej dovoljuje Danska - prepoveduje samo za lezbijke to - vrsta drugih držav pa ne prepoveduje in s tem dovoljuje - Nizozemska, Velika Britanija itn. Rečeno je bilo, da na Nizozemskem je posebej prepovedano lezbijkam. Ja, kdo pa vleče enačaj med samskimi ženskami in lezbijkami? Kdo vleče ta enačaj? Mi ga nismo nikoli, zagovorniki tega amandmaja.
Zanimiva je razprava o tem amandmaju tudi z vidika uporabe terminologije. Nasprotniki amandmaja, ki bi omogočil dostopnost oploditve z biomedicinsko pomočjo tudi samskim ženskam, velikokrat govorijo, in to me posebej zabava, o osemenitvi. Zakon govori o oploditvi. Že na tej ravni uporabe termina se lepo kaže odnos posameznih razpravljalcev do tega zakona.
Bilo je rečeno še, da naj bi postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo za samske ženske urejal nek poseben zakon. Znova poudarjam, da je to zakon, ki govori o teh postopkih nasploh. Če bi pretiravali, bi lahko rekli, rabimo poseben zakon za tiste, ki so poročene, pa poseben zakon za tiste, ki so v zunaj zakonski skupnosti, ne bi bili edini primer v Evropi, in rabimo pa še poseben zakon za samske ženske. Sprašujem vas, kam nas navaja ta praksa. Navaja nas na to, da imamo za ljudi z različnim civilno-pravnim statusom različne zakonske ureditve. Tako kot nekoč, zdaj bom pretiraval, ko so ene pokopavali znotraj pokopališkega zidu, ene pa za pokopališkim zidom, ker pač niso imeli pravega civilno-pravnega statusa.
Menim, da je ta zakon seveda potreben. Potreben je zato, ker je Slovenija, ne boste verjeli, po meni dostopnih informacijah, postala zadnja država v Evropi, ki teh postopkov nima urejenih. Tudi če bi v enem členu pisali, da so prepovedani, bi to bila neka ureditev. Ta hip smo v nemogočem stanju. Imamo od 1977. leta veljaven zakon in od 1994. leta tako rekoč v tajnem Uradnem listu objavljeno prepoved uporabe tistega zakona, in neke vrste neobstoječo pravno praznino. V Uradnem listu praznine ni, v praksi praznina je. Zato je v sramoto tej državi, da te problematike nima urejene. Seveda ji je v sramoto tudi vsako odlašanje o urejanju te problematike. Vsaj za zakonske pare se mi zdi, da je to treba nemudoma in takoj urediti. Pri tem boste rekli, saj tudi mi to podpiramo. Ni res. Ta zakon ima polno pasti, polno pasti, kako njegove določbe tudi za poročene pare nikoli spraviti v prakso. Bomo videli pri drugih amandmajih, ki nimajo veze s samskimi ženskami, pri drugih amandmajih LDS, kako jim bo nasprotovala tako imenovana stroka. Lahko berete intervju z dr. Heleno Meden-Vrtovec v Dnevniku, prejšnjo soboto, ko napoveduje, kako se ta zakon v praksi ne bo mogel izvajati in to v besedilu, ki ga zagovarja tako imenovana stroka. Ta zakon je po mojem razumevanju poskus, kako postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo tudi za zakonske pare nikoli ne spraviti v prakso. Zato vas prosim, da sledite amandmajem poslanske skupine LDS in združene stranke SLS + SKD. Če se ne strinjate samo z amandmajem k 5. členu, boste pač glasovali proti, ampak da vse druge amandmaje pa podprete in omogočite te postopke vsaj za poročene pare, ker drugače bomo naredili pravzaprav en velik trik, ki bo v praksi pomenil nezmožnost izvajanja.
Mi bomo zakon kljub temu, da se vnaprej zavedamo, da verjetno naš amandma ne bo podprt, podprli, ker se nam zdi pomembno urediti ta življenjski problem vsaj za tistih 120 neplodnih parov v tem trenutku. Napovedujemo pa že zdaj, da bomo z zakonom o spremembi zakona, kasneje poskušali uveljavljati tudi vsa načela, ki jih zdaj zagovarjamo v obliki amandmaja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. To je bilo izvajanje gospoda Kopača, ki je govoril v imenu poslanske skupine Liberalne demokracije. Do 18. ure je preostala dobra minuta, dve minuti, kar je verjetno veliko premalo za vsakega od razpravljavcev. Pisno prijavljeni so še gospa Darja Lavtižar-Bebler, Aleksander Merlo in pa Helena Hren-Vencelj, gospa Majda Zbačnik. Vsi ostali pa bodo jutri omejeni na razpravo 5 minut. Jutri, 20.7., nadaljujemo s prekinjeno 13.B, točko, prekinjeno 13.ZA, potem 13.C, 13.ZD, nato pa po dnevnem redu dalje.