Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.10 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 54. izredne seje državnega zbora. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jožef Zimšek, Bojan Kontič, Andrej Fabjan, Darinka Mravljak, Jurij Malovrh, Franc Pukšič, Miroslav Luci, Anton Partljič, Maria Pozsonec, Bogomir Špiletič; za pričetek seje Franc Potočnik, Anton Delak, Ivan Kebrič, Zoran Lešnik, Franc Jazbec, Jožef Jagodnik, za pričetek seje Josip Bajc, Feri Horvat, Andrej Gerenčer, Mario Gasparini, Jožef Špindler, Nikolaj Rožič, Geza Džuban, dr. Helena Hren-Vencelj, za pričetek seje Ciril Metod Pungartnik in Alojz Vesenjak. Branko Janc je med nami. Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani. Ugotavljamo prisotnost v dvorani! (39 poslancev in poslank.) Ko se po poslovniku ugotavlja prvič prisotnost, se tretja prisotnost ugotavlja čez 15 minut. Prisotnost ugotavljamo ob pol enajstih, deset osemindvajset.
(Seja je bila prekinjena ob 10.13 minut in se je nadaljevala ob 10.31 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi, prosim, da se posedete, da bomo ugotovili prisotnost. Prosim, tretjič ugotavljamo prisotnost. Prisotnih je 49 poslank in poslancev; državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Kolega Janc me je obvestil, da je doma pozabil identifikacijsko kartico. Tako da predlagam, da bomo upoštevali tudi njegov glas, ki ga bo vedno pokazal z roko. Prisotnih je torej 50 poslank in poslancev.
Na sejo sem vabil predstavnike vlade Republike Slovenije, ki jih lepo pozdravljam.
Zbor bo današnje nadaljevanje 54. izredne seje pričel s prekinjeno obravnavo 18. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah, nato pa bo prešel na obravnavo preostalih točk po dnevnem redu dalje.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Proceduralno bi predlagal, da bi v torek, če bo seja ob 10.00 uri, državni zbor prednostno obravnaval predlog zakona o skladu za poplačilo vojne škode. Menim namreč, da bi bilo, če ne drugače, z moralnega vidika nujno, da državni zbor ta zakon sprejme čim prej. Ker je zakon pripravljen, bi predlagal, da bi odločali o tem, da bi se v torek ob 10.00 uri, če bo takrat seja, ta točka obravnavala prednostno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kelemina. Na delovnem pogovoru, ki smo ga imeli včeraj, smo se pogovarjali o poteku te seje. Kot vam je poznano, je kolega Jožef Jerovšek predlagal, da bi tudi prednostno ali pa prej obravnavali 26. točko dnevnega reda - poročilo o parlamentarni preiskavi o vpletenosti nosilcev javnih funkcij v poskuse diskreditiranja slovenskih policistov in vojakov.
Sam sem na tem pogovoru predlagal več možnih rešitev. Ker ni bilo nobene podpore, da bi državni zbor zasedal v ponedeljek, sem predlagal, da bi že v torek dopoldne ob deseti uri, tokrat, nadaljevali sejo in da bi lahko takrat pričeli s to točko dnevnega reda. Če pa predlagate sedaj drugačen sklep, se lahko tudi drugačen odločimo. Predlagam pa, da bi ob prekinitvi, ko bo, se danes dogovorili, kako bo potekala seja v prihodnje, v torek dopoldne. Če bomo pa danes uspešni, pa morda že pridemo do te točke in bo to po vrstnem redu točka, ki jo bomo obravnavali v torek. Hvala. Vztrajate, da glasujemo o tem? Ampak to je v nasprotju z dogovorom, da se ne bomo preglasovali, ampak da se bomo dogovorili z vodji poslanskih skupin - potem bodo prihajali predlogi od vsepovsod.
Smo torej pri 18. točki. Prešli smo na drugo obravnavo predloga zakona o sprememba in dopolnitvah zakona o upravnih taksah. Zbor je že sprejel predlog sklepa, da bomo glasovali skupaj o tistih amandmajih, h katerim niso bili vloženi amandmaji.
Prehajamo na razpravo o posameznih členih in amandmajih. Vodili jo bomo na podlagi pregleda amandmajev, z dne 1.9. V razpravo dajem 3. člen in amandma odbora za finance. Vlada ga podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.) Glasujmo o amandmaju k 3. členu.
Kdo je za? (47 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 3. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.) Glasujmo o 3. členu v celoti.
Kdo je za? (43 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
V razpravo dajem 4. člen in amandma odbora. Vlada mu ne nasprotuje. Dajem ga na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (41 prisotnih.)
Državni zbor ni sklepčen. Drugič ugotavljamo prisotnost! Prosim, da se prijavite. (48 prisotnih.)
Glasujmo o amandmaju k 4. členu.
Žal šele o amandmaju glasujemo. Boljše bi bilo, da bi že o členu.
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 4. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Državni zbor ni sklepčen. Ugotovimo prisotnost drugič! (42 + kolega Janc, 43 prisotnih.) Državni zbor ni sklepčen. Ponovno glasovanje ob 10.51. Če se bo še enkrat to zgodilo, bom sklical vodje poslanskih skupin, da se dogovorimo o nadaljnjem delu.
(Seja je bila prekinjena ob 10.40 uri in se je nadaljevala ob 10.53 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali smo vsi prisotni? (Smo.) Tretjič ugotavljamo prisotnost. (49 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen v celoti? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 5. člen in dva amandmaja. Oba predlaga poslanski kolega Janez Per. Želi kdo besedo? Predstavnica vlade, prosim.
MATEJA VRANIČAR: Spoštovani zbor! Glede na to, da sta bila amandmaja vložena naknadno, bi vas želela opozoriti na vsebino določbe 5. člena in na posledice, ki jih ima sprejem teh dveh amandmajev lahko na predlog zakona oziroma na ureditev plačevanja upravnih taks.
5. člen zakona govori o plačevanju upravnih taks v zvezi s potnimi listinami. Predlog sprememb smo pripravili skupaj z ministrstvom za notranje zadeve zaradi uveljavitve novega zakona o potnih listinah državljanov Republike Slovenije, ki med drugim uvajajo tudi nove obrazce potnih listin. Med drugimi spremembami, ki jih je ta zakon uvedel, je tudi prepoved oziroma nenadaljevanje prakse o tem, da se otroci vpisujejo v potne listine. Samo v primeru izdaje potnih listin za tujce se otroci še naprej vpisujejo v potne listine. Zaradi tega sta opomba 1 in opomba 2 zapisani tako kot v osnovnem besedilu. Ugotavljam, da z amandmajem poslanca gospoda Pera k 1. in 2. točki opomb to intenco predlagatelja še dodatno pojasnjuje, s tem v bistvu sta ti dve točki opomb jasnejši, zato na vsak način s strokovnega vidika lahko ta amandma podprem.
Večji problem predstavlja drugi amandma, v katerem poslanec predlaga, da se črtajo 6., 7. in 9. točka opomb. 6. in 7. točka opomb sta medsebojno povezani in zagotavljata lažje prehodno obdobje oziroma prehod med trenutno veljavnimi obrazci potnih listin na nove obrazce potnih listin. Zgodi se namreč lahko, da bo zaradi uveljavitve novega zakona o potnih listinah nekdo, ki ima potni list še z veljavnostjo, stari potni list z veljavnostjo 10 let oziroma z veljavnostjo 5 let, da bo pred potekom roka veljavnosti svojega potnega lista, ga zaradi zakonskih določb moral zamenjati. Točki 6 in 7 omogočata, da si taki osebi zniža taksna obveznost za polovico, ker mora zaradi zakonske določbe predčasno zamenjati svoj potni list. Če se ti dve točki opomb črtata, to pomeni, da bodo tudi te osebe morale plačevati za nove potne listine polno takso in bodo zaradi tega, po našem mnenju previsoko obremenjene s taksno obveznostjo. 9. točka opomb pa se ukvarja z drugo tematiko. Gre za potrditev dovoljenja zakonitega zastopnika, da mladoletni otrok lahko potuje v tujino z osebo, ki ni njegov zakoniti zastopnik. Dve upravni dejanji sta povezani s to potrditvijo. Najprej vloga posameznika oziroma vloga zakonitega zastopnika upravnemu organu, "prosim, potrdite mi dovoljenje zakonitega zastopnika", in potem tudi sama potrditev. S točko 1.i te tarifne številke se za potrditev upravnega organa tega dovoljenja zakonitega zastopnika plača taksa v višini 10 točk. Z opombo 9 pa se sama vloga, ki bi sicer morala biti taksirana s 50 točkami, oprosti plačila takse. S tem se zato relativno enostavno upravno dejanje upravnih organov v bistvu zniža taksna obveznost iz splošnih 60 točk na izključno oziroma na samo 10 točk.
S tega vidika vam v imenu ministrstva za finance predlagam, da amandmaja pod točko 2 ne podprete. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala svetovalki vlade Mateji Vraničar. Besedo želi kolega Per.
JANEZ PER: Hvala lepa gospod predsednik. Umikam drugi amandma.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Per. Na glasovanje dajem prvi amandma k 5. členu. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.) Glasujmo o prvem amandmaju k 5. členu.
Kdo je za? (42 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 5. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.) Torej 45 + kolega Janc. Glasujmo o 5. členu.
Kdo je za? (41 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
Prehajamo k členu 6 in amandmaju kolega Janeza Pera. Ali želi kdo besedo? Gospa Vraničarjeva.
MATEJA VRANIČAR: Spoštovani. Tudi v zvezi s tem naknadno vloženim amandmajem bi vas želela opozoriti na posledice, ki bi jih sprejem tega amandmaja lahko imel. V 6. členu se na novo ureja vprašanje plačevanja takse za izdajo različnih orožnih listin. Na podlagi novo sprejetega zakona o orožju je omogočeno poenostavljeno izdajanje drugega in vsakega naslednjega orožnega lista osebi, ki že poseduje orožni list za lovsko ali športno orožje. Pri konkretnem primeru to pomeni, za lovca, ki ima dva ali več kosov orožja, za prvi kos orožja se izpelje običajen postopek, za vsak naslednji kos, ponovno lovskega, istovrstnega orožja, se izpelje poenostavljeni postopek. V skladu s tem, da upravni organ nima toliko dela s tem drugim in vsako naslednjo izdajo orožnega lista, predlagatelj v četrti točki opomb predlaga, da se za tovrstna upravna dejanja plačuje polovična taksa. S črtanjem četrte točke opomb se v bistvu vzpostavlja ena sama taksa, visoka taksa na izdajo vsakega orožnega lista, ne glede na to, da posamezna oseba poseduje več kosov orožja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Želi še kdo besedo? Kolega Kopač!
MAG. JANEZ KOPAČ: Jaz osebno menim, da bi bilo prav, da tega amandmaja ne podpremo, ker upravne takse predstavljajo plačilo ali vsaj poskuša biti sorazmerno trudu upravnega organa pri obdelavi vloge posameznega nosilca. Čeprav gre v tem primeru za strelno orožje in bi morda kdo želel s podporo temu amandmaju naložiti dodatno finančno breme lastnikom športnega in lovskega strelnega orožja, pa menim, da bi vseeno bilo prav, da sledimo duhu zakona o upravnih taksah, ki poskuša pač vzpostaviti neko sorazmerje med količino dela, ki ga opravi upravni organ, in višino upravne takse. Zato menim, da bi tega amandmaja ne kazalo podpreti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Kolega Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Soglašam z opozorili, da ne bi bilo koristno podpreti tega amandmaja, in se hkrati ob tem zahvaljujem gospe Vraničar za zelo jasna stališča tudi v zvezi z drugimi vprašanji. Rad bi namreč povedal naslednje.
Mislim, da moramo ob tem, ko je prav, da z upravnimi taksami urejamo taksiranje glede na potrebno delo upravnih organov za izdajo dokumentov, vedeti, da pri izdajanju novih dokumentov (orožni listi, listine, osebne izkaznice, potni listi in podobno) gre še za nekaj elementov, ki jih kaže videti. Gre za dejstvo, da država od državljanov na novo zahteva določene stvari, da jih uredijo, čeprav imajo že veljavne listine. Po tej logiki stvari bi se lahko vprašali, ali je potrebno še v večji meri kot doslej upoštevati, da to pomeni potrebno ali nepotrebno obremenjevanje dela državne uprave, tudi povečanje ali pa nepovečanje števila v državni upravi, in povedati ali pa oceniti vedno tudi to, ali takšne nove obveznosti pravzaprav do državljanov - kje je tista meja korektnosti. Po tej logiki bi se država lahko, da bi pobirala takse, odločala, da stalno izdaja nove dokumente in preklicuje veljavnost tistih, katerim je leto, dve ali pa pet let nazaj dala določeno dobo veljavnosti.
Tako se mi zdi, da je tudi iz teh razlogov absolutno utemeljen pomislek, da bi se podprl amandma, ki je dan k 6. členu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 6. členu? (18 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 6. člen. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 6. člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 8. členu in amandmaju kolega Janeza Pera: "Člen se črta." Ali želi kdo besedo? Gospa Vraničarjeva.
MATEJA VRANIČAR: Spoštovani! 8. člen sodi v tisto skupino predlogov sprememb zakona o upravnih taksah, ki jih je vlada predlagala zaradi nejasnosti pri dosedanjem izvajanju zakona. Gre za vprašanje odjave vozila. 20. tarifna številka, ki jo spreminjamo z 8. členom oziroma dopolnjujemo z 8. členom, namreč ureja vprašanje izdajanja vozniških in pa prometnih dovoljenj. Med drugim v tem primeru ni urejeno vprašanje odjave vozila oziroma razveljavitve prometnega dovoljenja in z dodatno opombo, ki jo predlagamo v 8. členu predloga zakona, želimo jasno povedati, da se odjava vozila ne šteje za upravno dejanje, ki bi bilo taksirano v skladu z 20. tarifno številko, ampak gre za splošno upravno dejanje, ki se taksira v skladu s tarifno številko 1. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Glasujmo o amandmaju k 8. členu.
Kdo je za? (15 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 8. člen. Ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.) Državni zbor ni sklepčen. Ponovili bomo glasovanje o prisotnosti. Ugotavljamo prisotnost drugič! (44 prisotnih + kolega Janc, 45 prisotnih.) Državni zbor ni sklepčen. Sejo nadaljujemo ob 11.22 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 11.12 uri in se je nadaljevala ob 11.27 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, da se posedemo. Glasovali bomo o 8. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.) Glasujmo o 8. členu v celoti.
Kdo je za? (36 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
Odpiram razpravo o 15. členu in amandmaju odbora. Vlada ga podpira. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.) Glasujmo o amandmaju k 15. členu.
Kdo je za? (39 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 15. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.) Glasujmo o 15. členu.
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 16. členu in amandmaju odbora, ki ga vlada podpira. Opomba: beseda "poglavje" se nadomesti z besedo "odstavku". Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 16. členu? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 16. člen. Ugotovimo prisotnost! (41 prisotnih.) Zbor ni sklepčen. Drugič ugotavljamo prisotnost. (53 prisotnih.)
Kdo je za 16. člen? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 16. člen sprejet.
Opravili smo razpravo o vloženih amandmajih. Prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji, dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. Razprave ni, zato ga dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (41 prisotnih.) Ponovno ugotovimo prisotnost! Glasujemo o naslovu zakona. (41 prisotnih.)
Sejo bomo nadaljevali ob 11.45 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 11.35 uri in se je nadaljevala ob 11.46 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotavljamo prisotnost tretjič! (50 prisotnih.)
Glasujmo o naslovu zakona.
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Naslov zakona je sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da so bili k predlogu zakona v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k 3., 4., 5., 15. in 16. členu zakona. Ali želite k tem členom kvalificirani predlagatelji vložiti amandma? (Ne želite.) Ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.) Ali smo na podlagi poslovniških določb s sprejetimi amandmaji porušili medsebojno skladnost določb zakona? (Nismo.) Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Ugotovimo prisotnost! Prisotnost! (47 + kolega Janc 48 prisotnih.)
Glasujmo o predlogu zakona v celoti.
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 19. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O STARŠEVSKEM VARSTVU IN DRUŽINSKIH PREJEMKIH. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Besedo dajem državni sekretarki gospe Forte.
ALEKSANDRA FORTE: Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Vlada Republike Slovenije je na svoji seji 3. avgusta sklenila, da umakne amandmaje Vlade Republike Slovenije k predlogu zakona o starševskem varstvu in
družinskih prejemkih - druga obravnava - in stališča vlade Republike Slovenije o amandmajih k navedenemu predlogu zakona, ki jih je državnemu zboru posredovala vlada, z dopisom dne 25.5.2000. Vlada je na seji dne 3.8. sprejela tudi novo gradivo, in sicer: amandmaje vlade k predlogu zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih - druga obravnava - in mnenje vlade Republike Slovenije o amandmajih k citiranemu zakonu - druga obravnava. To gradivo vlade Republike Slovenije predlaga državnemu zboru v obravnavo in sprejem. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državni sekretarki. Predlog zakona je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalko, da predstavi mnenje odbora. Besedo ima kolegica Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Hvala lepa. Lep pozdrav. Naš odbor je ta predlog obravnaval na svoji 66. redni seji, 24.8.2000. Uvodno je že državna sekretarka razložila nekaj zapletov v zvezi z umikom, s katero je potem vlada umaknila naknadno 24.8., in na kar je tudi sekretariat opozoril v prvem in v drugem poročilu. Potem je bila precej polemična razprava, vendar smo se končno, glede na pojasnila predstavnikov vlade na pisni umik in pa tudi na moja opozorila, da je to eden od resnično potrebnih zakonov za Slovenijo samo, odločili in se lotili dela ter se opredeljevali do vloženih amandmajev. V pregledu imate navedeno, katere je odbor podprl, katere ni podprl, je pa odbor tudi potem na predlog državnega sveta in še nekaterih drugih tudi oblikoval nekaj svojih amandmajev - eden je sicer izpadel, in sicer amandma k 84. členu, ki ste ga naknadno dobili v dodatnem poročilu danes. Mislim, da bomo potem ob posameznih amandmajih razpravljali, zato ne bi zavlačevala. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Zbačnikova. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospa Zbačnikova je bila prva. Prosim, stališče poslanske skupine socialdemokratov.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat lep pozdrav. Socialdemokrati smo zelo veseli, da je ta zakon končno prišel v drugem branju v državni zbor. Menimo, da je to eden najbolj pomembnih vitalnih zakonov za našo deželo. Zavedamo se, da država ne sme varčevati pri otrocih. Tudi družinska politika ni samo socialna politika, ampak je kompleksna družinska politika. Mnoge evropske države namreč dajejo ob tako neugodnih demografskih slikah, ki so celo manj ugodne, kot pri nas, družinski politiki vedno večji pomen - namenjajo jim vedno več sredstev, saj se zavedajo, da ukrepov družinske politike ne moremo nadomestiti samo s socialnimi ukrepi, čeprav so ti ob sedanjem gospodarskem stanju še kako potrebni. Že stara modrost pravi, na mladih svet stoji, otroci so bogastvo, v modernem jeziku, naložba za prihodnost družbe, narave, naroda, države. Več otrok pomeni več življenjskega potenciala, pomeni več veselja in več optimizma. V razvitih državah so izračunali, da zavarovanec, ki ima samo enega otroka, prinaša velik minus v pokojninski blagajni, tisti, ki ima tri ali več, pa prinese velik plus v pokojninsko blagajno (o tem smo govorili tudi že pri pokojninski reformi).
Poleg tega, da samo na kratko opozorim, zakaj je tako pomembna družinska politika, naj opozorim tudi na to, da otroci tudi neposredno zagotavljajo vrsto delovnih mest, ki bodo ukinjena, če ne bo otrok. Starejši prebivalci v povprečju, ne glede na kupno moč, trošijo manj, družine pa so ravno zaradi otrok pravzaprav najpomembnejša potrošniška celica. Staranje prebivalstva in pomanjkanje otrok in mladine se tudi pri nas že kaže kot zaviralni element gospodarskega razvoja. Z narodnega vidika pa je še posebej treba upoštevati, da število rojstev v Sloveniji v zadnjih desetih letih stalno pada, v teh desetih letih se je zmanjšalo za tretjino, kljub temu da so trenutno v rodnem obdobju največje generacije v zgodovini Slovencev. V naslednjih letih bodo prišle v rodno obdobje zadnje velike generacije. Če ne bomo s pomočjo ukrepov države staršem zagotovili večjih spodbud pri odločanju za novo življenje, se bomo v kratkem soočili z izumiranjem, saj načenjamo že svojo biološko substanco.
Torej, vse to kaže na pomen in nujnost krepitve družinske politike, ki daje družini ustrezno veljavo, podporo, tako moralno kot materialno, z ustrezno zakonodajo. To se pravi, da je to dolgoročno najboljša naložba za prihodnost države.
Resolucija o temeljih oblikovanja družinske politike v Republiki Sloveniji, ki jo je naš parlament potrdil že julija 1993, s pojmom družinske politike označuje celovite ukrepe, in sicer tako na ekonomsko fiskalnem področju (to so neposredne in posredne dajatve družini), na področju družbenih ved in drugih dejavnosti, to so vrtci, predšolske dejavnosti, šole, zdravstveno varstvo, servisi za pomoč družinam, zavodi in še bi lahko naštevala; delo, zaposlitev (to je delovnopravna zakonodaja), stanovanjska politika in družinska zakonodaja v ožjem pomenu besede.
Predlog zakona o starševstvu in družinskih prejemkih v drugem branju prinaša kar nekaj zelo razveseljivih pozitivnih novosti: nov letni dodatek za velike družine, ki naj bi nadomestil davčne olajšave pri nakupu avtomobila, podaljšanje starševskega dopusta in nov očetov dopust, subvencije za zaposlovanje in še bi jih lahko nekaj našli. Ima pa tudi še več pomanjkljivosti, ki pa jih bomo lahko danes odpravili, če bomo sprejeli amandmaje posameznih poslancev, poslanskih skupin in tudi vlade. Namreč, dodatek za velike družine, ki ni progresiven, pa bi moral biti progresiven, gre na število otrok, čeprav bi kot nadomestilo sedanje davčne olajšave pri nakupu avtomobila moral imeti za družine s štirimi ali več otroki višjo vrednost, saj vsi vemo, da so za njih primerni avtomobili že v osnovnih izvedbah zelo dragi. Ni tudi nobenega nadomestila za podražitev stanovanj zaradi DDV-ja, ki je tudi najbolj prizadel družine s številnimi otroki. Ukrepi stanovanjske politike, ki jih bomo sicer obravnavali v drugem zakonu, mislim, da bi moral biti tudi vključen v kontekstu družinske politike, saj je eden najpomembnejših pogojev za ustvarjanje družin in tudi za njihovo kvaliteto.
V predlogu zakona tudi ni z resolucijo o temeljih oblikovanja družinske politike v Republiki Sloveniji predvidenega vzgojnovarstvenega dodatke za otroke, ki niso v vrtcu. Dalje, v predlogu zakona ni z resolucijo predvidene pravice do različnega delovnega časa za starše z majhnimi otroki do 3. leta. Gre namreč za problem porabe in delitev časa, za uveljavljanje enakih možnosti spolov, usklajevanje potreb družinskega življenja in starševske odgovornosti, partnerskega starševstva s poklicnimi aktivnostmi staršev. Zato je potrebno večje vrednotenje dela z otroki ter enakomernejša porazdelitev odgovornosti zanje med materjo in med očetom, torej med starši, delodajalci in družbo. Zakon o DDV je namreč ukinil nekatere pomembne ukrepe družinske politike, povečal obdavčitev otroške obdutve, obleke, plenic, opreme, igrač in še bi lahko naštevala, od 5 do 19 procentov. Obdavčitev izdelkov za vzdrževanje otrok se je povečala bolj kot pri drugih izdelkih, zato so se življenjski stroški otrok bolj povečali kot splošni življenjski stroški. In vse to naj bi po mnenju vlade reševal nov zakon o starševstvu in družinskih prejemkih in pa seveda tudi sprememba zakona o dohodnini.
Resolucija namreč zavezuje, da naj davčne olajšave za vzdrževane družinske člane skupaj z otroškimi dodatki tvorijo sinhronizirano socialno politiko, ki bo delovala v korist družin z večjim številom družinskih članov in z nižjimi prejemki oziroma dohodki. Vendar zakon o dohodnini enako obravnava različno stare otroke in upošteva le število vzdrževanih otrok. Večje zmanjševanje osnove za vsakega nadaljnjega otroka bi lahko imeli za ukrep demografske politike. Z veljavno zakonodajo torej ni uresničena zahteva resolucije, da bi davčne olajšave skupaj z otroškimi dodatki delovale v korist družine z nizkimi dohodki in z večjim številom otrok. Od davčnih olajšav imajo večje koristi družine z višjimi dohodki. Od otroških dodatkov, od lani, od leta 1999, ki so selektvini, pa družine z nižjimi dohodki. Pomanjkljivost veljavnih davčnih olajšav kot ukrepa družinske politike je tudi v tem, da so davčnega prihranka deležni le davkoplačevalci, torej ne najrevnejši sloj ljudi, ki ali ne plačuje davkov, ali pa zaradi nizkih dohodkov lahko izkoristi le del olajšav. To je pa nepravično, zato bi bilo potrebno ta zakon spremeniti, da so starši, ki olajšave ne morejo v celoti izkoristiti, upravičeni do gotovinske dajatve v višini neizkoriščenega davčnega prihranka.
Nekatere države to urejajo na različne načine. V okviru družinske politike je potrebno vse ukrepe spremljati, proučevati in jih koordinirati. Le tako lahko ustvarimo pogoje za usklajevanje družinskih, poklicnih obveznosti staršev z enakomernejšo porazdelitev odgovornosti za družino med očetom in materjo ter med družbo. Otrokom, kar pa je bistveno, pa možnost celovitejšega psihofizičnega razvoja, njihovo humanizacijo in socializacijo.
Rekli boste, ni denarja. Delno se strinjam z vami, vendar ga je treba poiskati in ga preusmeriti na vitalna področja naroda, saj nam glede na nizko rodnost, na visoko samomorilnost in rast zasvojenostih mladih ter staranje prebivalstva, kot sem že dajala večkrat, bije plat zvona. Danes imamo tukaj v tem parlamentu, kolegice in kolegi poslanci, možnost, da sprejmemo zakon, ki bo pomagal mladim, ki bo pomagal družinam, da se bodo lažje odločili za življenje. Ustvarimo pogoje za nastanek in varnost družin, njihov razvoj, ustvarimo pogoje za izboljšanje kakovosti življenja vseh družin, za enake možnosti osebnega razvoja vsakega in vseh članov družine, družbe, ustvarimo pogoje za kvalitetnejše usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti staršev. Zato prosim, da čimveč teh amandmajev, ki so jih tudi posamezni poslanci predlagali, podpremo in tako omogočimo to kvaliteto. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolegica Zbačnikova. Stališče poslanske skupine SLS+SKD, slovenske ljudske stranke, Vincencij Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa, za besedo. Tudi v naši poslanski skupini SLS+SKD, Slovenska ljudska stranka, smo pravzaprav več kot zadovoljni, da smo vendar uvrstili ta zakon sedaj v tem zadnjem našem mandatnem obdobju na dnevni red. Bi tudi želeli, če bi imeli vsi poslanci toliko volje, da bi ta zakon spravili tudi do konca. Mislim, da bi bil to eden lepših darov nas poslancev v tem mandatu slovenskim družinam. Naša sedanja stranka, z obema predhodnicama, smo se že več let trudili v tej smeri, da bi prišli do boljše zakonodaje na tem področju, vendar v tem zadnjem času se je to temeljito izboljšalo. Poskušali smo že marsikaj pri zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Nekatere stvari, ki jih tam nismo uspeli vnesti, so prišle do svojega izraza sedaj v tem zakonu. Res je pa to, da v zakonu še marsikaj manjka, zlasti bi poudaril, da tisti vidik, izenačitev otrok, ki so v varstvu, organiziranem varstvu, in pa tisti, ki so še v privatnem, domačem varstvu, te izenačitve še ni. Zato bi bilo želeti, da bi tudi v tem pogledu prišlo do tega, da bi bili otroci oziroma družine tako izenačeni.
V želji, da bi vztrajali danes, in jaz verjamem, da bi mi lahko tudi danes to zaključili, bom tudi končal, z željo, da smo vsaj toliko disciplinirani, da ne bomo prekinjali seje po nepotrebnem. Res se potrudimo, pa bomo slovenskim družinam dali lep dar. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Demšar. Stališče poslanske skupine združene liste socialnih demokratov bo predstavil Miran Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Združena lista socialnih demokratov podpira predlog zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih in se bo v okviru realnih možnosti opredeljevala tudi za koristne predloge, ki so bili dani tako s strani vlade kot s strani poslancev in poslanskih skupin za dopolnitev vsebinskih rešitev tega zakona.
Radi bi poudarili, da nam je žal, da v državnem zboru nismo mogli razprave o predlogu zakona v drugi obravnavi pripraviti prej. To bi namreč bilo mogoče, če nova vlada ne bi relativno dolgo razmišljala o tem, kakšna naj bodo njena stališča do že pripravljenega besedila zakona, ki smo ga prejeli v državni zbor že marca letos. Če se to ne bi dogajalo, bi morda res lahko v tem mandatu državnega zbora dokončno tudi v tretji obravnavi sprejeli ta zakon. Zavedamo se, da za neposredne pravice to ne bi imelo direktnega efekta, ker se večina pravic postopoma uveljavlja, ampak za vtis pa bi bilo najbrž koristno. To govorim iz razloga, ker vem, da bomo zdaj tekmovali v tem, kdo je bolj za, kdo je bolj proti in poskušali pripovedovati, kdo ima za to večje ali manjše zasluge. Zato je najbrž prav povedati, da je bil zakon v temeljni vsebini pripravljen še v prejšnji vladi, da ga je državni zbor v juniju leta 1999 sprejel v prvi obravnavi in je bil kasneje za drugo obravnavo dovolj hitro predložen, potem so pa z izvolitvijo nove vlade stvari malo zastale.
Rad bi povedal, da v združeni listi socialnih demokratov podpiramo sleherni ukrep, ki je usmerjen v ustvarjanje pogojev za družinsko politiko, tudi za ustvarjanje pogojev za to, da bi se povečala nataliteta v Sloveniji. Prav gotovo je zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih v tej smeri pomemben in koristen, ne more pa biti edini. Mislim, da bi morali tudi ob tej priložnosti povedati, da je temeljni cilj in naloga vladi, državnemu zboru, politiki, pa tudi drugim zagotavljati stabilne in realne gospodarske razmere in gospodarski razvoj, da je treba ustvarjati predvsem stabilne razmere v možnostih šolanja, zaposlitve, pridobitve stanovanj, da je treba ustvarjati stabilne razmere tudi v smislu varnosti - govorim o varnosti posameznikov, govorim tudi o nevarnostih, ki so v zvezi z mamili in podobnim - vse to ustvarja negativno klimo v družinah pri razmišljanju o otrocih in o povečanju števila družinskih članov. Poleg tega pa prav gotovo lahko tudi zakon o starševstvu in družinskih prejemkih s pravicami, ki jih daje država družini, obema staršema, ki jih daje tudi delodajalcem za zaposlovanje staršev z mladimi otroki, da določen prispevek k reševanju tega zelo pomembnega in kompleksnega vprašanja.
Menimo, da bo v današnji razpravi - jaz pa ne vem, ali bo danes končana - treba nekatera vprašanja še proučiti, ker po pravici rečeno, matično delovno telo se je potrudilo, da bi pripravilo obravnavo in pripravilo vse za odločanje v državnem zboru, menim pa, da so prav zaradi kasnih stališč vlade nekatera stališča ali pa odločitve v državnem zboru mogoče bile tudi v nezadostni meri proučene in bo zato posamezen člen in posamezen amandma terjal tudi z naše strani nekaj dodatnih pojasnil na seji državnega zbora.
Upamo in verjamemo, da bo zakon v ustrezni vsebini, ob skupni želji večine poslank in poslancev v drugi obravnavi sprejet. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Stališče poslanske skupine DeSUS, kolega Žnidaršič.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Hvala lepa za besedo. Naša poslanska skupina bo zakon o starševstvu in družinskih prejemkih podprla. Podprla bo tudi večino predlaganih amandmajev, ne pa vseh. Tako da mislim, da bo s sprejetjem tega zakona vendarle nekaj storjeno tudi na področju naše natalitetne politike in mislim, da je prav, da se potrudimo, da bi danes šla stvar čim hitreje skozi, da bi ta zakon vsaj v tej drugi obravnavi danes tudi zaključili. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa - tudi za te pobožne želje. 90 amandmajev je. Jaz sem izračunal, da je približno štiri ure dela, pa bi morda naredili brez razprave. Želi še kdo besedo v okviru poslanskih skupin? Bom dal gospodu Možganu besedo, potem ko pride do razprave o posameznih členih, sedaj ni možna razprava.
Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika po končani razpravi in glasovanju o amandmajih in členih razpravlja in glasuje skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ta predlog dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (32 prisotnih.) Ugotovili bomo prisotnost drugič! (29 prisotnih.) Pa vsi ste v razpravah pozivali, da dajmo čim več danes narediti. Sejo nadaljujemo čez 10 minut, ob 12.25 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 12.14 uri in se je nadaljevala ob 12.30 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, da se posedemo. Glasovali bomo o predlogu sklepa, da bomo razpravljali in glasovali skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (42 poslancev.) Prosim vodje poslanskih skupin oziroma predstavnike, da se mi nekoliko tukaj približajo, da se dogovorimo o nadaljevanju dela.
(Seja je bila prekinjena ob 12.31 uri in se je nadaljevala ob 12.34 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi, v tem kratkem delovnem pogovoru z vodji oziroma predstavniki poslanskih skupin sem se odločil, da pač bomo sedaj sejo po tej 5-minutni prekinitvi nadaljevali. Torej prosim pa, da se dogovorimo in da vodje poslanskih skupin omogočite, da so vsi poslanci v tej dvorani, ne pa morda v kakšnih drugih prostorih državnega zbora. Res pa je, da je danes opravičenih, mislim, da 36 poslank in poslancev - mislim, da 36. Torej, ugotavljamo prisotnost! Sedaj bomo ugotovili sklepčnost, da bomo nadaljevali sejo. (43 prisotnih + kolega Janc, 44 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! Samo trenutek. Ugotavljamo prisotnost, drugič! (41 prisotnih.) Ura je 12.36 - vabim vodje poslanskih skupin, da se mi pridružijo v sobi 117, mi se moramo dogovoriti o nadaljevanju. Sejo nadaljujemo ob 13.00.
(Seja je bila prekinjena ob 12.37 uri in se je nadaljevala ob 13.03 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi. V tem času 20 minut smo imeli tudi posvet z vodji poslanskih skupin. Dogovorili smo se, da bo nadaljevanje seje v torek ob 14. uri z obravnavo 19. točke dnevnega reda, to je predlog zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.
Prav tako bi se rad opravičil kolegici Stoparjevi, ko so poslanske skupine želele izraziti svoja stališča do zakona, sem jo spregledal in bi sedaj predlagal, ko bomo ugotovili prisotnost, da bo sama najprej dobila besedo in lahko predstavila stališče poslanske skupine.
Ugotavljamo prisotnost! Prosim, če prekinite. Ugotavljali prisotnost bomo še enkrat. Prosim, če se posedemo, ugotavljamo prisotnost! (53 poslancev in poslank.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Kot rečeno, besedo dajem kolegici Stoparjevi, da na kratko predstavi stališče poslanske skupine LDS do tega zakona. Prosim.
STANA STOPAR: Hvala lepa, gospod predsednik. Jaz se opravičujem, verjetno sem premalo agresivno mahala tu spredaj, da bi rada kakšno besedo rekla. (Prekinjeno.)... poslancem. V Liberalni demokraciji Sloveniji smo natančno pregledali tudi zakon, ki prihaja pred drugo branje, in ugotavljamo, da so v njem upoštevana stališča državnega zbora Republike Slovenije po prvem branju. Zakon tudi zelo lepo in natančno ureja zavarovanje in pravice oziroma določbe v postopku uveljavljanja pravic, prav tako družinske prejemke oziroma postopek uveljavljanja pravic do le-tega. Natančno je seveda tudi opredeljen starševski dopust za enega ali drugega od staršev.
Vendar v liberalni demokraciji želimo, da se o vseh členih in še posebej o amandmajih razpravlja zelo odgovorno, kajti ocenjujemo, da določeni amandmaji ne prinašajo dovolj dobrih stvari ali pomenijo celo ukinitev institucionalnega varstva in vzgoje, ki je že vzpostavljen v naši državi. Trdno smo prepričani, da namen zakona ni, da bi bila ženska plačana, da ostaja doma, da doma varuje otroka, pač pa naj bi bila razbremenjena plačila za otroško varstvo.
Mnogi amandmaji, ki so vloženi, menimo, da so vloženi tudi v nasprotju z nastajajočim zakonom o delovnih razmerjih in zaposlovalne politike v Evropski uniji, kar bo verjetno oteževalo fleksibilnost delovne sile in zaposlovanja staršev. Želimo, da se o zakonu odgovorno pogovarjamo in da nam ta zakon, ki ga v liberalni demokraciji pozdravljamo, saj že dolgo časa prihaja na naše mize, da izraz, kaj hočemo, kaj zmoremo in naj da čim več dobrih potez za otroka in družino. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolegica Stoparjeva.
No, sedaj pa dajem na glasovanje predlog sklepa, da bomo glasovali skupaj o tistih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih; le-to bomo vodili na podlagi pregleda amandmajev z dne 31.8.2000. Preden preidemo k razpravi o 2. členu in amandmajih, ima proceduralni predlog kolega Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Rad bi predlagal oziroma najprej utemeljil to, kar nameravam kasneje predlagati.
Predlog zakona se je odgovorno obravnaval na matičnem delovnem telesu, pa tudi relativno dolgo je že v državnem zboru, vendar smo tako rekoč tik pred zdajci dobili še nekaj dodatnih amandmajev, predvsem amandmajev, ki so jih vložile poslanski skupini SDS in SLS + SKD, torej dve vladni stranki. Posamični od teh amandmajev predstavljajo izjemno, izjemno veliko dodatno obveznost za državni proračun in rušijo, kot je omenila že kolegica Stana Stopar, obstoječi institucionalizirani sistem otroškega varstva v Republiki Sloveniji. Samo dva primera bom navedel v utemeljitvi svojega proceduralnega predloga.
Če pogledamo amandma - to ni razprava o amandmaju in prosim, da je ne jemljete kot take, kajti ko bomo prišli do tega amandmaja, bom seveda posebej intenzivno razpravljal - na primer, predlog amandmaja za nov 91.a člen, ki predvideva, da staršem pripada 50% višine dodatka za varstvo in vzgojo otroka, ki bi ga prejemali, če bi bil otrok vključen v organizirano otroško varstvo. Tudi ko sem se med odmorom pogovarjal s predstavniki vlade, smo prišli do približne ocene, da bi to pomenilo dodatnih 20 do 21 milijard tolarjev obveznosti za državni proračun. To je pol odstotka bruto domačega proizvoda - takole z enim amandmajem. Poleg tega bi lahko pomenilo tovrstno stimuliranje jemanja otrok iz vrtcev in s tem seveda propada posamičnih vrtcev, kar bi imelo hude posledice navsezadnje za občine, ki so ustanoviteljice vrtcev.
Hočem povedati, recimo s to ilustracijo, da so bili vloženi amandmaji, ki imajo izjemno velike posledice, ne samo finančne. Se mi zdi, da bi bilo zelo dobro za državni zbor, da se ne bomo ustavljali ob vsakem takem amandmaju, ki jih je kar nekaj, posebej, da bi imeli do teh naknadno vloženih amandmajih trdno stališče vlade. Tudi državna sekretarka, gospa Forte, ko sva se pogovarjala bežno med odmorom, je rekla, da oni menijo, da ti amandmaji niso primerni, ampak da stališča vlade ona pač nima in da ga tudi ne more zagovarjati - to je razumljivo.
Zato predlagam, da preden preidemo na obravnavo o posamičnih amandmajih, ali pa vsaj tistih amandmajev, do katerih se vlada še ni opredelila, ker se pač ni mogla, ker so bili vloženi naknadno, da zahtevamo s proceduralnim sklepom opredelitev vlade.
Prepričan sem, da danes tako ali tako kaj veliko obravnave tega zakona ne bo in če v torek ob dveh nadaljujemo z obravnavo tega zakona, potem ima vlada, ki ima v ponedeljek posebno sejo, možnost se opredeliti, če ne drugače, pa na korespondenčen način, do teh dodatno vloženih amandmajev. Torej, moj predlog proceduralnega sklepa je, da pred obravnavo naknadno vloženih amandmajev, do katerih se vlada še ni opredelila, prekinemo sejo oziroma obravnavo te točke dnevnega reda, dokler ne dobimo stališča vlade. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kopač. Torej, vaš predlog bom dal na glasovanje. Iz pregleda amandmajev je razvidno, da je prvi tak amandma na strani devet - to je amandma za novi 68.a in "b" člen.
MAG. JANEZ KOPAČ: .../Govori iz klopi, ni vključen./...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ne, to je predlagatelj odbor.
MAG. JANEZ KOPAČ: .../Govori iz klopi, ni vključen./...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Torej, kolega Kopač predlaga, da glasujemo o proceduralnem sklepu, ki se glasi: "Do torkovega nadaljevanja te točke dnevnega reda" - lahko bi danes glasovali o dveh členih, če prav razumem - "naj se vlada opredeli do tistih amandmajev, do katerih se še ni opredelila." Mislim, da jih je okoli deset takih amandmajev. Proceduralni predlog kolega Kopača dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.) Glasujemo o proceduralnem predlogu kolega mag. Janeza Kopača. Kdo je za? (25 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Predlog proceduralne narave kolega Kopača je bil sprejet.
Velja torej, da se vlada opredeli do amandmajev od člena 11. Lahko glasujemo vsaj o dveh. V razpravo dajem 2. člen in amandma vlade, delovno telo ga podpira. Proceduralno. Kolega Brenčič.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Proceduralno želim poprositi gospoda Kopača, naj ne zavaja tega zbora s tako neodgovornimi izjavami, kot je ta, da tisti amandma, do katerega naj se opredeljuje vlada, zahteva 21 milijard. To je čista perverznost.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: To ni proceduralno. To je ugovor.
MAG. JANEZ KOPAČ: Se opravičujem. Dovolite mi, da odreagiram, predsednik.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ampak to je bilo proceduralno. Na proceduralne predloge ni razprave. S tem se bosta soočila v torek, ko bomo prišli do tega amandmaja.
MAG. JANEZ KOPAČ: Se opravičujem, zdaj pa prosim, da mi dovolite, da odgovorim, da ne obstane...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Kopač, jaz bom izrazil svoje nestrinjanje z besedo, ki jo je uporabil kolega Brenčič. Ker je bila pregroba.
MAG. JANEZ KOPAČ: Jaz se opravičujem, prosil bi, če lahko predstavnica vlade na tem mestu, ta trenutek stopi za govorniški oder in pove, koliko to znaša po njeni oceni. To ni bila moja ocena, to je bila ocena predstavnice vlade.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Smo pri 2. členu in amandmaju vlade. Če je možno v okviru te razprave, sicer pa to govori, da se črtata besedi "zaradi starševstva". Zaključujem razpravo in dajem ta amandma na glasovanje. Delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! Saj ko bomo glasovali o naslednjem členu, potem bomo to točko prekinili. (46 prisotnih.)
Glasujemo o amandmaju k 2. členu.
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 2. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! Prosim, dajmo izglasovati ta člen. (Kolega Janc in ostali 45 prisotnih, torej 46 prisotnih.)
Glasujemo o 2. členu v celoti. Prosim, da ohranite resnost in zbranost, smo v parlamentu.
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
V razpravo dajem 6. člen in amandma vlade, delovno telo ga podpira. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Glasujemo o amandmaju k 6. členu.
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 6. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 6. člen v celoti? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 6. člen sprejet.
V skladu z izglasovanim proceduralnim sklepom sedaj prekinjam to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali v torek ob 14.00 uri. Pričakujemo tudi, da se vlada opredeli do amandmajev, ki so bili naknadno vloženi.
Kolegice in kolegi, za danes prekinjam sejo; nadaljevali jo bomo v torek ob 14.00 uri.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 1. SEPTEMBRA 2000 OB 13.20 URI.)