Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
Nadaljevanje 54. izredne seje
(5. september 2000)

Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora.
Seja se je pričela ob 14.10 uri.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 54. izredne seje državnega zbora.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jurij Malovrh, Aleksander Merlo, Jožef Jagodnik, dr. Ciril Ribičič, do 15.00 ure Ivo Hvalica in Jožef Jerovšek, Vili Trofenik, Branko Tomažič, Peter Hrastelj, dr. Franc Zagožen, od 17.00 ure dalje Franci Rokavec, do 16.00 ure Vincencij Demšar, Zoran Lešnik, mag. Franc Žnidaršič, Jakob Presečnik, do 16.00 ure Darinka Mravljak, od 16.45 ure dalje Andrej Gerenčer, od 16.00 ure dalje Franc Potočnik, Geza Džuban, Anton Partljič in Jožef Zimšek za pričetek seje (Janez Kramberger je v dvorani).
Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani. Navzočih je 47 poslank in poslancev (zelo visoka sklepčnost, dober obet za delo - no, prepričan sem, da se nam bodo kolegi še pridružili); državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predstavnike vlade Republike Slovenije, ki jih lepo pozdravljam.
Prosim, da pozorno poslušate, kako bo zbor opravil nadaljevanje 54. izredne seje. Pričel bo z obravnavo prekinjene 19. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Po 19. točki dnevnega reda bo zbor prešel, če bo vlada pripravila stališče do sporazuma med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Moldove o mednarodnem cestnem prevozu, na to točko dnevnega reda. Nato bo prešel na obravnavo 21. točke, to je predloga zakona o dopolnitvi in spremembi zakona o matičnih knjigah, nato na obravnavo 22. točke, to je predloga zakona o spremembi zakona o davčni službi; nato na obravnavo 20. točke, to je predloga zakona o računskem sodišču, ter nato na obravnavo 26. točke, to je poročila o parlamentarni preiskavi o vpletenosti nosilcev javnih funkcij v poskuse diskreditiranja slovenskih policistov in vojakov, ki so leta 1991 sodelovali v osamosvojitveni vojni na Koroškem.

Prehajamo na PREKINJENO 19. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O STARŠEVSKEM VARSTVU IN DRUŽINSKIH PREJEMKIH.
V okviru druge obravnave je državni zbor odločal o prvih dveh amandmajih, nato pa je sprejel sklep, da bo nadaljeval odločanje, ko se vlada opredeli do tistih amandmajev, do katerih se na obravnavi na delovnem telesu še ni opredelila. Danes smo prejeli stališče vlade Republike Slovenije do amandmajev k predlogu zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, druga obravnava, in umik amandmaja vlade k 27. členu. Ugotavljam, da je s tem sklep izpolnjen in lahko državni zbor nadaljuje z odločanjem.
Odpiram torej 11. člen in amandma odbora. Vlada 11. člena ne podpira. To je razvidno v gradivu. Želi predstavnica vlade besedo? Prosim, državna sekretarka.

ALEKSANDRA FORTE: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Lep pozdrav! Želela bi podati obrazložitev k odločitvi vlade zakaj ne podpira amandmaja k temu členu. Državni zbor Republike Slovenije je na svoji 54. izredni seji, dne 31. avgusta 2000, sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih za socialno varnost, v katerem so v petem odstavku 6. člena opredeljeni kot delodajalci po tem zakonu tudi pravne osebe, katere bremenijo plačila nadomestil plač. Med njimi je določen tudi zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Za potrebe obračunavanja in plačevanja prispevkov je zato imenovani zavod opredeljen kot zavezanec za plačevanje prispevkov delodajalca, čeprav ni pravi delodajalec. Takšno ureditev določa tudi predlog zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, druga obravnava. Glede na navedeno, vlada Republike Slovenije na podpira predlaganega amandmaja, saj bi z morebitnim sprejemom tega amandmaja prišlo do neusklajenosti med zakonoma.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa državna sekretarka. Želi še kdo besedo? Gospa Zbačnikova, prosim.

MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Hvala lepa. Lep pozdrav! Na odboru smo o tem veliko razpravljali in smo člani odbora nato podprli predlog zavarovalnice. Glede na to, da je med tem časom bil sprejet ta zakon in da je neskladje, sprašujem vlado, kaj boste storili, da se ne bodo na področju zdravstvenega zavarovanja dalje krčile pravice iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja oziroma kaj mislite storiti. Ali boste dvignili prispevno stopnjo oziroma kako mislite zapolniti primanjkljaj oziroma problem zdravstvenega tolarja in pa zdravstvenih storitev? Mi vsi vemo, da je velik problem na področju zdravstva, namreč iz proračuna ni na področju zdravstva dodatnih rebalansov in potem glede na sredstva, ki so vedno manjša oziroma to, da se zajedajo oziroma prelivajo v druga ministrstva, je potrebno, ali krčiti pravice iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja ali dvigniti prispevno stopnjo.
Sprašujem vlado, predstavnike vlade, kakšni so načrti, da se bo lahko obvezno zdravstveno zavarovanje z vsemi pravicami, ki so navedene, še naprej lahko izvajalo ne na škodo tistih, ki jih potrebujejo. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa kolegica Zbačnikova. Besedo ima državna sekretarka.

ALEKSANDRA FORTE: Od starševskih nadomestil bomo pobirali preko 7% sredstev. Tako predvidevamo, da bo ta obveznost s tem finančnim pretokom tudi pokrita.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa državna sekretarka. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma k 11. členu. Predlagatelj je odbor. Vlada ga ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Kolega Kangler, imaš kartico? (Da.) Državni zbor ni sklepčen. Ugotavljamo prisotnost, drugič.
Sejo bomo nadaljevali ob 14.30 uri. Pričakujem kolegialnost, da bomo tisti, ki sedimo v dvorani, prijavili svojo prisotnost.

(Seja je bila prekinjena ob 14.19 uri in se je nadaljevala ob 14.32 uri.)

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ura je 14.32. Glasujemo o amandmaju k 11. členu. Pred glasovanjem pa moramo ugotoviti prisotnost. Prosim, da se posedete po svojih mestih. Kolega Rupar je pomotoma svojo kartico zadržal v drugem suknjiču. Prosim za pozornost. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih plus kolega Rupar - 52 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 11. členu? (24 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da kljub temu, da je kolega Rupar za, amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 11. člen. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 11. člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 16. členu in amandmaju vlade, ki ga delovno telo podpira. Dajem ga na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 16. členu? (46 poslancev.) Je kdo proti?
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o 16. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 16. člen? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 18. členu. Amandma predlaga vlada, delovno telo ga podpira.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Glasujemo o amandmaju k 18. členu.
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma k 18. členu sprejet.
Glasujemo o členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Glasujemo o 18. členu.
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 19. členu. Amandma pod točko 1 predlaga vlada Republike Slovenije. Delovno telo ga podpira. Amandma pod točko dva je vložila poslanska skupina slovenskih krščanskih demokratov. Ali ta amandma povzema nova poslanska skupina? (Da.) Vlada ga podpira. Delovno telo ga podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem prvi amandma k 19. členu. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Glasujemo o prvem amandmaju k 19. členu.
Kdo je za? (28 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujmo o amandmaju pod točko 2. Ugotovimo prisotnost! Prosim. (43 prisotnih.) Državni zbor ni sklepčen. Ugotovimo prisotnost drugič! (42 prisotnih.) Državni zbor ni sklepčen. Sejo nadaljujemo ob 14.51.

(Seja je bila prekinjena bo 14.41 uri in se je nadaljevala ob 14.56 uri.)

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tretjič bomo ugotovili prisotnost. Glasovali bomo o drugem amandmaju k 19. členu. Prosim, da si pridobite glasovalne naprave. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.) Kolega Rupar se je z roko priglasil.
Glasujemo o amandmaju pod točko 2. Vlada in delovno telo ga podpirata. Predlagatelj je poslanska skupina slovenskih krščanskih demokratov.
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o 19. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Glasujemo o 19. členu.
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 20. členu. Amandma je vložila vlada. Delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Želi, želi. Kolega Kontič.

BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Gospod predsednik, kolegice in kolegi! V tem členu je zapisano - to bi sicer lahko vprašal na odboru, ampak sem to spregledal - da ima oče pravico do porodniškega dopusta, če dejansko neguje in varuje otroka. Kdo bo ugotavljal, ali oče dejansko neguje in varuje otroka, in na kakšen način bo to ugotavljal?

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali bi želela predstavnica vlade odgovoriti na to vprašanje? Prosim, gospa državna sekretarka.

ALEKSANDRA FORTE: To bo ugotavljal center za socialno delo o vsakem konkretnem primeru.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Glasujemo o amandmaju k 20. členu.
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Državni zbor ni sklepčen. Ugotovimo prisotnost, drugič! Glasujemo o 20. členu v celoti. (44 + kolega Rupar je 45 prisotnih.) Državni zbor ponovno ni sklepčen. Ni možno, ker nismo sklepčni, kolega Rupar. Sejo nadaljujemo ob 15.10 uri.

(Seja je bila prekinjena ob 15.00 uri in se je nadaljevala ob 15.13 uri.)

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Glasujemo o 20. členu v celoti. (Kadar je tak rezultat kolega Rupar, ne bom upošteval, ni potrebno.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 23. členu in amandmaju poslanske skupine SKD. Vlada in delovno telo ga podpirata.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Glasujemo o tem amandmaju.
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujmo o 23. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Glasujemo o 23. členu v celoti.
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 25. členu. Imamo tri amandmaje. Pod točko ena je amandma poslanske skupine SKD. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Pod točko dva je amandma iste skupine. Amandma nima podpore vlade in delovnega telesa. Pod točko tri je amandma vlade. Delovno telo ga ne podpira. Ali želi kdo besedo?
Kolegica Skukova.

NADA SKUK: Hvala za besedo. Rada bi samo pojasnila prvi amandma. Predlog je oblikovan tako, da naj bi 2/3 dopusta oče izrabil v času porodniškega dopusta. To pomeni neposredno po porodu otroka. Menimo, da je potrebno, da ima otrok stik z očetom tudi v najnežnejši mladosti in da je oče prisoten ob materi v tistih najkritičnejših dnevih takoj po porodu. 1/3 dopusta pa bi lahko izkoristil kasneje, kot je bilo tudi predlagano. Ta amandma je bil sicer v razpravah, ni dobil podpore v odboru, niti od vlade, vendar pa menim, da če gremo v smislu, da damo tudi očetu možnosti v smislu zakona, da bi tudi očeta vrnili v družino in da bi imel stik z majhnim otrokom, je prav, da predpišemo, da tudi v prvem obdobju takoj po porodu oče obvezno izrabi porodniški dopust. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolegica Skukova. Gospa Zbačnikova.

MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Tudi sama podpiram prvi amandma, tudi z obrazložitvijo, da je treba vrniti očeta družini, in da je to, kar je vlada navedla v obrazložitvi, zakaj ne podpira, da je potreben tudi določen čas, da se ta odločba lahko uveljavi, in to naj bi začelo veljati šele 1. 1. 2005. Vsekakor se mi zdi to predolg čas in je treba to možnost omogočiti očetu oziroma staršema prej. Treba je že danes začeti razvijati odgovorno starševstvo in očeta vrniti nazaj v družino. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospa državna sekretarka želi besedo.

ALEKSANDRA FORTE: Želela bi pojasniti sledeče. Amandma vlade ne nasprotuje v bistvu amandmaju krščanskih demokratov. Razlika je v tem, da amandma SKD predvideva, da ostane oče 30 dni obvezno pri otroku v času porodniškega dopusta, amandma vlade pa 15 dni. Ko je govora o koriščenju očetovskega dopusta v višini 45 dni do 8 leta, je mišljen tisti dodatni dopust, ki smo ga z amandmajem sprejeli. Torej dodatnih 45 dni do 8 leta. Prvih 45 dni pa vlada predlaga v svojem amandmaju, da se koristi na naslednji način. Kot rečeno, oče bo moral biti 15 dni oziroma izrabiti 15 dni očetovskega dopusta v času materinega porodniškega dopusta, medtem ko bo ostalih 30 dni svojega dopusta lahko izrabil bodisi v času materinega porodniškega, torej lahko bo tudi 30 dni ostal pri mami in otroku, bodisi v času dopusta za nego in varstvo otroka oziroma neposredno po prenehanju dopusta za nego in varstvo otroka.
Sedaj sem obrazložila, kako lahko po predlogu amandmaja, ki ga je vložila vlada, oče koristi 45 dni očetovskega dopusta, obvezno 15 dni v času materine porodniške, ostalih 30 dni pa bodisi v času materine porodniške ali pa kasneje, vse do izteka dopusta za nego in varstvo ali pa neposredno po tem. Dodatnih 45 dni pa predvidevamo, da bi se dokončno uveljavilo leta 2005, torej 1.1.2005. Vlada tu meni, da je treba dati neko določbo, da se teh dodatnih 45 dni očetovskega dopusta, ko bo uveljavljen, izkoristi do 8. leta otrokove starosti. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Ali imate repliko? Gospa Zbačnikova bo replicirala.

MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Z državno sekretarko se delno strinjam, vendar pa menim, da tistih dodatnih 45 dni, ki smo jih dali očetu, ne smemo odložiti nekam v daljavo, v leto 2005, ko vemo, da se do leta 2005 zna zakon zopet spremeniti oziroma lahko do leta 2005 nastanejo nove potrebe, novi pogoji. Očetu moramo čim prej omogočiti, da bo teh dodatnih 45 dni, ki smo jih izglasovali, lahko tudi koristil. Kajti sicer bi bil to samo "papirni" zakon in zopet sprejemamo nekaj zaradi zakona, ne pa zaradi tega, da bi resnično naredili to, kar s tem zakonom želimo: želimo omogočiti materi in očetu ter otroku kvalitetno otroštvo in usklajevanje njihovih družinskih, poklicnih potreb. In to so ti dodatni dnevi. Hkrati pa izvršujemo tudi resolucijo o temeljih družinske politike, ki je tudi za nas zavezujoča, saj je bila v državnem zboru sprejeta že leta 1993. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika ali razprava? Razprava, kolega Kopač.

MAG. JANEZ KOPAČ: Skupna značilnost vseh teh predlogov oziroma vseh teh amandmajev je, da bi očetovski dopust razdelili na dva dela, od katerih se eden konzumira, recimo, zdaj ali pa v času, ko mati izkorišča porodniški dopust, drugi del pa enkrat v prihodnje. To pomeni samo to, da se očetom daje nek dodaten dopust, ki jim ga delodajalec sicer ne daje. To nima nobene zveze z rojstvom otroka, zato je tak dopust čista potrata delovnega časa v prihodnjih letih. Če ima smisel očetovski dopust, in sam seveda menim, da ga ima, potem je smiselno, da oče izkoristi ta dopust v času, ko ima mati porodniški dopust, zato da ji pomaga in da je pri otroku v prvih mesecih njegovega življenja. Da pa se zdaj da neko pravico, ki se jo potem konzumira čez tri, štiri, pet ali še več let, se mi zdi pa popolnoma nesmiselno, naj pride še komu na pamet, da se potem to tudi izplača, recimo, v resnici bo pa morda čez tri, štiri leta že, no, težko rečem upokojen, to bi bilo malo smešno, ampak, skratka, ne bo več imel neke delovne obveznosti. No, kakorkoli že, če ima očetovski dopust kakšen smisel, ga ima v prvih mesecih, torej poleg materinega porodniškega dopusta ali očetovega porodniškega dopusta, ima smisel samo v prvih mesecih otrokovega življenja. Menim, da je prav, da očetje, če ga že mislijo izkoristiti, naj ga izkoristijo takrat, sicer pa ne. Zato seveda nasprotujem amandmaju tako SKD, kot tudi Vlade Republike Slovenije k 25. členu.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika kolegica Zbačnikova.

ANA MAJDA KREGELJ-ZBAČNIK: Moram replicirati. Kajti vse to je povezano z rojstvom otroka. Če ni rojstva otroka, potem tudi vseh teh starševskih dopustov ne potrebujemo. Mi pa dobro vemo, mi sami, ki imamo družine, ki smo imeli majhne otroke, kako pomemben je, ne samo v času, ko je mati na porodniškem, tudi starševski dopust, ampak tudi kasneje, vsaj do 8. leta, ko otrok tudi vstopa v šolo in potrebuje tudi tukaj tako očetovo in materino pomoč. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, kolega Kopač.

MAG. JANEZ KOPAČ: Ja, če to res menite, čeprav mislim, da gre tu za eno demagoško potezo, jasno, vsi bi radi imeli čim več dopusta, potem bi tak amandma predlagali ali pa tako stališče predlagali pri obravnavi predloga zakona o delovnih razmerjih in rekli, vsi, ki imajo otroke, ki še niso šoloobvezni, imajo pač več dopusta na leto, pa je oče ali mati. Zakaj samo oče, zakaj ne bi tudi mati. Ampak tega seveda niste predlagali. Predlagali ste, da se očetovski dopust deli na več delov. To pa se meni zdi nesprejemljivo. Očetovski dopust ima smisel samo v prvih mesecih otrokovega življenja.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Dve repliki. Kolegica Zbačnikova, nato kolegica Skukova.

ANA MAJDA KREGELJ-ZBAČNIK: Kolega Kopač, dobro veste, kako smo pri pokojninski reformi... .../Nerazumljivo./... razlagali, kako pomembno je, da imajo starši, ki imajo otroke, v času rojevanja določene bonitete tudi v pokojninski reformi, kajti rabijo takrat, ko je otrok majhen, ne kasneje, ko otrok odraste. Vendar na žalost ni bila ta naša pobuda oziroma naši amandmaji niso bili sprejeti, ker ni bilo konsenza in ker je bila drugačna opcija. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Skukova replika.

NADA SKUK: No, jaz bi tudi želela spomniti oziroma opozoriti kolege, da očetovski dopust, in sicer 15 dni takoj po porodu je bil prvotni predlog že v prejšnjem mandatu. Jaz sem bila ena od predlagateljic tistega zakona in me veseli, da je tudi povzet v tem zakonu, vendar pa smo v tem času dobili oziroma se približujemo Evropi in zato moramo tudi evropske direktive upoštevati. Tam je pa določeno najmanj 3 mesece neprenosljivega dopusta za enega ali drugega starša.
Zakaj namenoma predlagamo, da bi v prvem delu oziroma takoj po porodu tudi oče izkoristil večji del. To sem že prej povedala in še enkrat poudarim. Prvič je zaradi tega, da se spodbudi starše in tudi očeta, da se že v najnežnejših letih zave, da je tudi on oče oziroma starš otroku in da mora tudi takrat pristopiti in pomagati, ko vemo, da je najtežje obdobje. Drugič pa zato, ker če opredelimo starševski dopust v zakonu, tudi starši ne bodo zato diskriminirani pri delodajalcih. Vemo, da so očetje toliko bolj težko dobili porodniške dopuste ali starševske dopuste kot matere, ker se je že po prejšnjem zakonu dalo, vendar pa, kot vemo, je bil zelo majhen procent očetov, ki so to izkoristili. Če bomo to zakonsko opredelili, se bo verjetno stanje izboljšalo.
In še enkrat poudarjam. Če že govorimo o modernih pristopih, o urejeni zakonodaji s področja starševstva, moramo slediti tudi ostalim evropskim državam. Jaz imam tukaj pregled; tudi ostale evropske države imajo tudi v kasnejših letih, to se pravi, različno, od 3, 7, 8 let tako imenovani starševski dopust. In zakaj nismo tega uredili pri delovnih razmerjih? Zato, ker dobro veste, da je koncept, da je zakon o starševskem dopustu in družinskih prejemkih in porodniška urejen pač v tem zakonu, zato se tukaj to določa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na... Replika na repliko Janez Kopač.

MAG. JANEZ KOPAČ: Želel sem reči samo to. Prav argumenti, ki sta jih sedaj povedali kolegici Skukova in Kregelj-Zbačnikova, pravzaprav govoriti v prid temu, da se ne sprejme teh amandmajev. Govorili sta obe o tem, da je potrebno izkoristiti ali pa dati bonitete staršem v času, ko se jim otrok rodi. Takrat je seveda, konkretno sedaj govorimo o dopustu, to najbolj pomembno. Najbolj pomembno je to prvih 15 dni po otrokovem rojstvu, pa delno je pomembno to tudi še v prvih mesecih po otrokovem rojstvu. Kasneje je pa to samo nek dodaten dopust, ki po mojem mnenju v mnogih primerih z otrokom ne bi imel nobene zveze.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem prvi amandma k 25. členu. Predlagatelj je poslanska skupina SKD. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Glasujemo o prvem amandmaju.
Kdo je za? (16 poslancev.) Je kdo proti? (41 poslancev.)
Amandma ni dobil podpore.
Na glasovanje dajem drugi amandma iste poslanske skupine, ki prav tako nima podpore vlade in delovnega telesa. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za drugi amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (45 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem tretji amandma. Predlagatelj je vlada. Delovno telo ga ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za tretji amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (37 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 26. členu in amandmaju vlade, ki ga delovno telo podpira.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! Še prej želi razpravljati kolega Potrč.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Rad bi samo vprašal, ali gre za nepreciznost ali za zavestno razlikovanje - namreč, za dva otroka do starosti 8 let 30 dni, za tri otroke, neodvisno od starosti, 60 dni, za štiri otroke, neodvisno od starosti, 90 dni, ker v tem primeru so otroci lahko stari tudi, ne vem, ne samo nekaj več kot 8, ampak 25, 30, 45 let.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospa državna sekretarka, želite besedo?

ALEKSANDRA FORTE: Mišljeno je za vse otroke do 8 let. Se pa strinjam, da je mogoče res malo nerodno zapisano, tako da bi eventualno preoblikovali, da bi bila dikcija jasnejša za tretje branje.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala za pomoč.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 26. členu? (50 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 26. člen. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Državni zbor ni sklepčen.
Glasujemo torej o 26. členu. Ugotavljamo prisotnost, drugič! (42 prisotnih.) Državni zbor ponovno ni sklepčen.
Sejo nadaljujemo ob 15.46. uri.

(Seja je bila prekinjena ob 15.36 uri in se je nadaljevala ob 15.48 uri.)

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci!
Tretjič ugotavljamo prisotnost o glasovanju o 26. členu v celoti. Tretjič ugotavljamo prisotnost. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Glasujemo o 26. členu v celoti.
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (14 poslancev.)
Ugotavljam, da je 26. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 27. člen. Imamo samo en amandma, torej amandma pod številko ena k 27. členu. To je amandma poslanske skupine združene liste. Amandma vlade pa je umaknjen. Odpiram razpravo. Izvoli.

BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Z vsebino amandmaja, torej črtanjem 2. točke v drugem odstavku, smo na odboru vsi soglašali, tudi vlada. Vlada sedaj svoj amandma umika, vendar bi kljub vsemu želel opozoriti, da se je vlada negativno opredelila do vseh naših amandmajev, razen do tega. Ta amandma pa je besedno preoblikovala in napisala kot svojega. Kljub temu, da je pomembna vsebina pri teh amandmajih in pri zakonu kot celoti, je pa pri tem smiselno opozoriti na način dela te vlade. Se pravi, z vsemi amandmaji, s katerimi se ni strinjala, jih je pač zavrnila, izdala negativno mnenje, s tistim, s katerim se je strinjala, tistega si je pa prisvojila vse do danes, ko ga tudi uradno umika.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Dobro. Hvala lepa. Torej razprava je o 27. členu in amandmaju, ne pa o delu vlade. Ni želje po nadaljnji razpravi.
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost za odločanje o amandmaju pod številka ena. Ugotovimo prisotnost! (36 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (34 prisotnih.)
Prekinjam sejo za 10 minut. Torej nadaljujemo sejo ob 16.02 uri.)

(Seja je bila prekinjena ob 15.52 uri in se je nadaljevala ob 16.02 uri.)

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci!
Tretjič ugotavljamo prisotnost, da bi odločali o amandmaju pod številko ena k 27. členu. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Glasujemo o amandmaju ena k 27. členu.
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma izglasovan.
Sedaj moramo še glasovati o 27. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (38 prisotnih.) Prosil bi vodje poslanskih skupin, da se dobimo tukaj pri mizi, samo nekaj besed, sicer sejo nadaljujemo čez 10 minut, ob 16.15 uri. Vodje poslanskih skupin prosim, da se dobimo tukaj pri mizi, da ne bomo kam drugam hodili, pa mogoče rečemo kaj.

(Seja je bila prekinjena ob 16.05 uri in se je nadaljevala ob 16.15 uri.)

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci! Nadaljujemo s sejo državnega zbora.
Tretjič ugotavljamo prisotnost, da bi lahko odločali o 27. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen.
Glasujemo o 27. členu v celoti.
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslancev.)
Ugotavljam, da je 27. člen sprejet.
Prehajamo na 31. člen, torej v razpravo dajem... Pardon. Tako je, 31. člen, h kateremu sta vložena dva amandmaja. Prvi je amandma poslanske skupine SKD, drugi je amandma vlade Republike Slovenije. Odpiram razpravo o členu in o obeh amandmajih.
Izvolite, kolegica Skukova.

NADA SKUK: Hvala lepa za besedo. Rada bi opozorila oziroma tudi protestirala na mnenje vlade k našemu amandmaju, in sicer: "k 31. členu predlagamo, da se člen črta". Zakaj? Zato, ker je nedopustno, da se v istem zakonu dela diskriminacija med starši glede na način pridobitve otroka. To se pravi, starši, ki so posvojili otroka, nimajo omejitev, nimajo določil, kako izrabljati dopust, za starše ki po naravni poti dobijo otroke, pa v 31. členu določamo, kako lahko koristijo. Protestiram pa k mnenju vlade zato, ker opozarja, da smo celo mi kot krščanski demokrati v prejšnjem mandatu predlagali podaljšanje dopusta celo do 3 let otrokove starosti. Mislim, da je to nekorektno mnenje. Mi smo predlagali nov zakon, kjer so bile drugačne rešitve, pa vendar to ni pomembno. Pomembno je to, da smo s predlogi in tudi danes z našimi predlogi želeli dati staršem možnost, da se sami odločajo, kako in kdaj bodo koristili dopust, ne glede na to, da želimo seveda, da se tudi oče vrne v družino. Vendar pa je nedopustno, da se določa ali lahko oba starša ali ne koristita, kar ne bi bilo dobro za otroka, piše. Mislim, da starši sami najbolj vedo, kaj je dobro za otroka, zato moramo staršem prepustiti, da se odločijo, kako bodo koristili dopust.
In še enkrat poudarjam. Najbolj me pa moti to, da se v zakonu različno tretira posvojiteljska družina od družine, ki je naravno pridobila otroka. Ta amandma je usklajen tako z društvom Družina kot z drugimi organizacijami staršev, zato predlagam, da podprete naš amandma.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Kolegica Zbačnikova.

MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Tudi sama sem tukaj v dilemi, kajti resolucija o družinski politiki jasno pravi, da je potrebno staršem pustiti, da sami odločijo in izberejo, kako porabijo in delijo čas, kako lahko uskladijo svoje družinske in poklicne potrebe, glede na korist otroka. Zato mislim, da je to vprašljivo in bi morali pustiti staršem, da se sami odločajo. To nas zavezuje tudi resolucija. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegici Zbačnikovi. Ni več želje po razpravi. Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje, najprej seveda o amandmaju pod številko 1. Predlaga ga poslanska skupina SKD. Ugotavljamo prisotnost! (41 poslank in poslancev.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Sedaj pa odločamo o amandmaju pod številko 1. Če bo ta sprejet, se o amandmaju pod številko 2 ne glasuje.
Kdo je za? (14 poslancev.) Je kdo proti? (43 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Sedaj prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! Ugotavljamo prisotnost! Prijavilo se je samo 40 poslank in poslancev. Drugič ugotavljamo prisotnost! (41 poslank in poslancev.) Izgleda, da se tudi drugič ni prijavilo potrebna število poslancev.
Spoštovani kolegice in kolegi, poslanke in poslanci! Zgleda, da ni želje, da nadaljujemo z delom. V dveh urah je šlo, mislim da tri ali štirje ali pet členov, ima pa ta zakon 90 amandmajev. Mislim, da nima smisla, da mučimo eden drugega. Primerno je, da končamo z današnjim dnem in nadaljujemo jutri ob 10. uri z današnjo prekinjeno točko dnevnega reda, to je predlog zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, druga obravnava. Potem bomo prešli na 5. točko - predlog zakona o ratifikaciji sporazuma med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Moldove, če bo vlada to podala. Nato gremo na 21. točko - predlog zakona o dopolnitvi zakona o matičnih knjigah in o spremembi zakona o dopolnitvah zakona o matičnih knjigah, nato 22. točka, in nato na 20. točko - predlog zakona o računskem sodišču, nato pa 26. točko - poročilo o parlamentarni preiskavi o vpletenosti nosilcev javnih funkcij v poizkusa diskreditiranja slovenskih policistov in vojakov, ki so leta 1991 sodelovali v osamosvojitveni vojni na Koroškem.
Na svidenje do jutri.

(SEJA JE BILA PREKINJENA 5. SEPTEMBRA 2000 OB 16.24 URI.)

Zadnja sprememba: 09/12/2000
Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej