Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.08 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 30. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jože Možgan, Miroslav Luci, Bojan Kontič (ki sem ga videl med nami - je tukaj), Franc Pukšič, Janez Janša, Benjamin Henigman, Jurij Malovrh za pričetek seje, (Boris Sovič je med nami), Branko Tomažič od 12.00 ure dalje.
Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani. Kolegice poslanke in kolege poslance bi prosil, da sedejo na svoje poslanske sedeže in da se počasi umirijo. 72 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predstavnika državnega sveta Republike Slovenije.
Danes bo zbor nadaljevanje 30. izredne seje pričel s 1. točko dnevnega reda, to je ponovnim odločanjem o zakonu o davku na dodano vrednost. Zatem bo zbor prešel na obravnavo 2. točke, to je predloga predsednika Republike Slovenije za izvolitev sodnika ustavnega sodišča Republike Slovenije, nato pa nadaljeval s prekinjeno obravnavo 6. točke, to je predloga proračuna, seveda, če bo do takrat predlagan uskladitveni amandma, v skladu s poslovnikom. Sicer pa bomo nadaljevali s 7. točko, to je predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, ter po dnevnem redu dalje obravnavali točke, ki bodo pripravljene.
Dovolite mi, da vas tudi obvestim, da smo se danes z vodji poslanskih skupin dogovorili, da bomo v torek nadaljevanje izredne seje pričeli že ob 10.00 uri dopoldne.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O DAVKU NA DODANO VREDNOST. Ali predlagate petminutni odmor, mogoče, da se umirite?
Državni svet Republike Slovenije je na 22. seji dne 2. decembra 1998 sklenil, da na podlagi tretje alinee prvega odstavka 97. člena ustave Republike Slovenije zahteva od državnega zbora, da ponovno odloča o zakonu o davku na dodano vrednost. Med nami je tudi predstavnik državnega sveta, gospod Boris Šuštaršič, ki ga prosim, če obrazloži zahtevo državnega sveta.
BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Kako naj bi se končalo današnje glasovanje o odložnem vetu državnega sveta, je seveda zaradi zunanjepolitičnih razlogov povsem jasno. Državni svet je svoje odločanje oprl na dejstvo, da so invalidska podjetja izločena iz nižje stopnje davka na dodano vrednost, ki bi jim prinesla določeno ekonomsko olajšavo. Pomembno je dejstvo, da je tako rešitev zagovarjal državni svet v vseh treh fazah parlamentarnega postopka pri sprejemanju zakona o davku na dodano vrednost. Še bolj pomembno je dejstvo, da je skupina poslancev državnega zbora predlagala takšen amandma v drugi in tretji fazi sprejemanja zakona, vendar amandma ni bil sprejet zaradi neutemeljenega nasprotovanja in drugih slučajnih okoliščin.
Bistveno je namreč to, da sam zakon ne bi neposredno dal nobene ekonomske pravice pri prometu blaga in storitev v zvezi z dejavnostjo invalidskih podjetij. Njihovo družbeno poslanstvo je namreč v usposabljanju in zaposlovanju invalidov pod posebnimi pogoji v splošnem javnem interesu, ampak bi predlagana rešitev bila zgolj orodje v rokah finančnega ministra, ko vlada uravnava državno ekonomsko in socialno politiko. V Sloveniji je bil postavljen kriterij, kaj gre in kaj ne gre v ta zakon. Invalidska podjetja pri svojih pobudah to dosledno upoštevajo, vprašanje pa je, zakaj to ignorirajo sestavljalci zakona in si izmišljajo formalne izgovore, kajti šesta smernica Evropske unije to dovoljuje, če je domača zakonodaja ustrezno urejena, kar pa v primeru slovenskih invalidskih podjetij povsem drži. Uvajanje evropskih zakonodajnih standardov sploh ne terja, da bi bili slovenski zakoni uperjeni proti načelom socialne države. Odločba ustavnega sodišča iz februarja leta 1993 se zlonamerno tolmači v škodo invalidskih podjetij, kajti odločba je razveljavitev dela olajšav pri prometnem davku uveljavila šele novembra 1993, v vmesnem času pa je odločba terjala, da zakonodajalec namesto razveljavljene odločbe sprejme novo zakonsko določbo, s katero bi invalidska podjetja kot poslovni subjekti lahko računali v pripravah za poslovno leto 1994. To se do danes ni zgodilo in takšno neustavno stanje bi se dejansko uredilo, če bi bila invalidska podjetja z zakonom o davku na dodano vrednost uvrščena v nižjo davčno stopnjo.
Naslednja velika kurentnost do hudo prizadetih invalidov je navajanje vseh olajšav za slovenske invalide, saj vendarle ne delujejo kumulativno v primeru invalidskih podjetij, ker so namenjene za različne socialne situacije, za različne starostne skupine invalidov in se tudi selektivno uporabljajo po različnih kriterijih. Mednarodni podatki kažejo, da je delež javnih finančnih virov v strukturi prihodkov invalidskih podjetij v Sloveniji v primerjavi z evropskimi državami med najmanjšimi. Običajno ta znesek znaša približno do 40%. Pri nas pa invalidska podjetja ne dosegajo niti 20% deleža sredstev javnih skladov. Poleg tega pa se s tem zakonom in z najavljeno ukinitvijo carinskih olajšav, po sklepu slovenske vlade, z dne 26. novembra, to še znižuje. Tu so citirani podatki iz gradiva, ki ga je v teh dneh ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve predložilo slovenski vladi v obravnavo in sprejem. V okviru združenja invalidskih podjetij Slovenije je bilo odločeno, da po ponovni potrditvi zakona o davku na dodano vrednost, nihče izmed invalidskih podjetij ne bo temu najmanj ugovarjal. Ker je bil veto vsebinsko utemeljen, akuten problem ostaja neurejen.
Spoštovane poslanke in poslanci! Invalidi pričakujemo vaše razumevanje in podporo pri zakonodajni iniciativi, v kateri naj ne bodo odločilne proceduralne prepreke, ampak stvarni argumenti in splošne koristi, tako slovenske države, kakor tudi njenega dela prebivalstva, ki je po usodnem naključno odrinjeno na družbeno obrobje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Zaradi arhitektonskih ovir naše dvorane je gospod državni svetnik Šuštaršič stališče državnega sveta posredoval za klopmi državnega zbora. Ker ni bilo mogoče, da bi se pojavil tukaj v ospredju. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.)
Zadevo je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca odbora, da predstavi mnenje. Mag. Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Odbor je preučil vse utemeljitve državnega sveta in odgovore vlade, ki so bili razdeljeni tudi državnim svetnikom v času sprejemanja predloga za odložilni veto. Ugotovili smo, da niti ena od trditev državnega sveta ne drži. Odbor je menil, da zahteva državnega sveta z vidika sistema ni sprejemljiva, saj se njihov predlog za nižje davčne stopnje za izdelke in storitve, ki jih opravijo invalidska podjetja, nanaša na subjekt, torej na podjetje, ne pa na vrsto blaga in storitev.
Teoretično, res bolj teoretično, ampak samo za ilustracijo, to lahko rečem, v poročilu odbora, ker je ta diskusija bila na seji odbora, bi to pomenilo: če invalidsko podjetje prodaja parfum, se ta prodaja po nižji stopnji, če ga pa neko drugo podjetje, se pa po običajni stopnji. To pomeni razlika med nižjo davčno stopnjo vezano na subjekt, torej na podjetje, in nižjo davčno stopnjo, vezano na vrsto blaga in storitev. Če bi se izhajalo iz vrste blaga oziroma storitev, ki jih opravlja invalidsko podjetje in bi bila opravljena distinkcija glede na dobavitelja po različnih stopnjah, kar bi neposredno vneslo v sistem tudi distorzijo in povečala bi se kaskadnost davka. S tem ne bi invalidska podjetja dosegla nič, ker bi se distorzija povečala znotraj kroga davčnih zavezancev in to ne bi imelo nobene koristi za invalidska podjetja.
Po določbi zakona davek na dodano vrednost ni strošek podjetja. Zato ne more vplivati na njegovo konkurenčnost, kot trdi državni svet oziroma predstavniki posameznih invalidskih podjetij. Davek na dodano vrednost se namreč pri zavezancu pojavlja samo v bilanci stanja kot obveznost do države, izstopni davek, ali pa kot terjatev do države, vstopni davek, v primeru refundacij. Davek na dodano vrednost je torej za zavezanca nevtralen. Tisti, ki so predlagali veto državnega sveta, se nikakor ne morejo, po oceni odbora, znebiti razmišljanja o prometnem davku, ki je seveda nekaj bistveno drugega, kot je davek na dodano vrednost. Poleg tega se mi zdi posebej pomembno poudariti to, da je državni svetnik, ki je predlagal odložilni veto, že leta 1992 v sedanjem zakonu o prometnem davku predlagal popolnoma isto logiko, torej splošno oprostitev invalidskih podjetij, pa je ustavno sodišče leta 1993 to določbo razveljavilo. Ta predlog, ki ga zdaj zagovarja državni svet in je bil podlaga odložilnemu vetu, ima popolnoma identično logiko kot nekaj, kar je ustavno sodišče že 1993. leta razveljavilo. Vse to je bilo povedano tudi v obravnavah, ob drugi in tretji obravnavi predloga zakona o davku na dodano vrednost, pa seveda tega ni hotel od teh zainteresiranih nihče poslušati.
Zato po mnenju odbora predlog odložnega veta nikakor ni sprejemljiv, izhaja iz nerazumevanja sistema davka na dodano vrednost. Lahko rečem, da tako soglasne odločitve, kot je bila tokrat sprejeta na odboru za finance in monetarno politiko, da državnemu zboru predlaga, da predlog zakona v ponovni obravnavi sprejme, tako soglasne odločitve že dolgo na odboru nismo imeli. Predstavniki vseh parlamentarnih strank na odboru, 12 nas je bilo, smo glasovali za to. Predlagamo državnemu zboru, da pri ponovni obravnavi zakona o davku na dodano vrednost predlog zakona sprejme in torej ne podpre veta državnega sveta. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Kopaču, ki je kot poročevalec odbora predstavil mnenje. Prehajamo na glasovanje. Ob tem vas želim opozoriti, da mora pri ponovnem odločanju skladno z drugim odstavkom 91. člena ustave Republike Slovenije za sprejem navedenega zakona glasovati večina poslancev zbora, to se pravi, 46 ali več. Možna je obrazložitev glasu. Prvi bo to izkoristil dr. Ribičič, nato gospod Demšar.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Obrazložitev glasu bo kratka. Jaz sam in tudi drugi poslanci združene liste smo podprli amandmaje, če bi bili le-ti sprejeti, bi dobili ustreznejši zakon in ne bi bilo takih ugovorov državnega sveta, kot jih imamo. Se pravi, ugovori državnega sveta se nam zdi, da so upravičeni in jih podpiramo. Po drugi strani se zavedamo tega, da je ta zakon potreben, da je zelo pomemben pri vključevanju Slovenije v Evropsko zvezo. Mi smo tukaj v dilemi, v kateri smo bili že velikokrat, ker je poslovniška ureditev neustrezna. Ne moremo istočasno zagotoviti tega, da bi bila iz zakona izključena neustrezna rešitev in da bi bil zakon sprejet. V teh težavah se opredeljujemo za to, da se zakon danes podpre, da se ga sprejme, bomo pa sami dali iniciativo in sodelovali pri tistih iniciativah, ki bodo privedle do spremembe tega zakona po njegovem sprejemu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svoj glas bo obrazložil gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Lepo pozdravljeni! Hvala lepa za besedo. Imam stike z vrsto invalidskih organizacij, ker poznam tudi stanje podjetja Želva - ne vem, koliko to podjetje poznate - ki ima svojo centralo v Ljubljani, z nekaj filialami po Sloveniji (tudi v Škofji Loki se trudimo, da bi tako podjetje ustanovili). Glede na predlagano davčno stopnjo, žal, takega predloga ne morem podpreti. Podobno, kot je moj predhodnik omenil, ni bilo zadosti volje, da bi pripravili tak zakon, ki bi bil tudi sprejemljiv. Glede na to, da imamo zglede tudi drugod po Evropi, da ni treba v začetku, sedaj v času približevanja, tako na trdo postaviti te davčne stopnje, bi bilo lahko tu več razumevanja, posebej za invalidske organizacije. Zato menim, da ni prav, da se zakon v taki obliki sedaj sprejema, in ga, žal, tudi ne morem takega podpreti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Kelemina. Še kdo? (Ne.)
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Spoštovani predsednik, cenjeni državni zbor, predstavniki vlade! Osebno bom seveda podprl predlog državnega sveta. Mogoče sem bil eden redkih ali pa edini poslanec, ki sem že v prvi fazi glasoval proti temu zakonu in sem tudi obrazložil, zakaj sem glasoval proti zakonu.
Dejansko je ta državni zbor odgovoren za sprejem tega zakona, noče pa prevzeti nase odgovornosti, da bi invalidskim organizacijam vsaj na nek način zagotovil nadaljnje možnosti razvoja, možnosti nadaljnjega delovanja. Sprašujem se, kaj boste naredili takrat, ko bodo invalidska podjetja prišla v težave in ne bodo mogla več delati; vzeli bomo temeljno pravico tem ljudem, da bi si sami na nek način poskušali zagotoviti svojo eksistenco, da bi s svojim delom zaslužili za življenje. Ali hočete, da so vsi v tej državi odvisni od vas, od tistih, ki mislite, da je to vaš denar in da razpolagate s svojim denarjem in vladate v tej državi?!
Absolutno nasprotujem taki odločitvi. Zato bom podprl predlog državnega sveta in prosim, da ga tudi vi v čim večjem številu podprete. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svoj glas bosta obrazložila gospod Pukšič in gospa Maria Pozsonec.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo. Sprejeti odgovornost, ali bo zakon o DDV-ju sprejet ali ne, bi bilo seveda bistveno lažje in glasovati za sprejetje zakona, če bi bili upoštevani tudi amandmaji s strani opozicije. In ker so bili, tako kot je že navada, v glavnem vsi z argumenti obrazloženimi amandmaji tudi povoženi in neizglasovani, naj odgovornost o sprejetju tega zakona sprejme tisti, ki seveda ni omogočil sprejemanja kvalitetno, dobro pripravljenih amandmajev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospa Maria Pozsonec, nato gospa Zbačnikova.
MARIA POZSONEC: Hvala lepa. Tudi jaz bi rada obrazložila svoj glas. Zmeraj, brez pomisleka glasujem na strani invalidskih organizacij, vendar sem zdaj zaradi pomembnosti tega zakona v dilemi. Po sprejetju tega zakona bom pa poskusila pomagati v tej smeri, da popravimo to, kar je ta zakon zagrešil proti invalidskim organizacijam.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Praviloma se pri obrazložitvi glasu govori o dilemi, ampak se govori, kako se glasuje. Mislim, da smo vas razumeli, da boste podprli zakon. Gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav! Čeprav vem, da je to eden nujnih zakonov, ki ga potrebujemo za vstop v Evropo, se bom pri tem glasovanju vzdržala. Če bi imeli sedaj že tudi sprejete zakone, v katerih bomo te korektive, ki jih sedaj tukaj uvajamo in te obdavčitve potem reševali v zakonih, ki bi jih morali že v tem državnem zboru sprejeti, to je zakon o družinski politiki, o invalidnih organizacijah in ostalih, kjer bi resnično dokazali, da to, kar sedaj govorimo, tudi resno mislimo, potem bi z veseljem ta zakon podprla. Sedaj se bom pač vzdržala. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Rejc ima besedo za obrazložitev glasu.
IZIDOR REJC: Hvala, gospod predsednik. Podprl bom sprejem tega zakona, ker je eden temeljnih in tistih, ki ga moramo sprejeti in seveda kot noben zakon ni cement in bi se ga lahko dalo še marsikaj dopolniti, popraviti. Res pa je, da je eden temeljnih, ki nas vodi v Evropo.
In drugič. Bolj važno je, da vlada na osnovi sprejetega zakona pripravi vso dokumentacijo in seveda administracijo, ki je potrebna, da se pač privabi gospodarstvu in da potem lahko nemoteno naprej tudi glasuje. Podpiram ta zakon in bom glasoval za.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Rejcu. Nobene roke več ne vidim. Ugotovimo prisotnost! (80 prisotnih.)
Kdo je za zakon? (70 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
Zahvaljujem se državnemu svetniku, gospodu Borisu Šuštaršiču. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVO PREDLOGA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA IZVOLITEV SODNIKA USTAVNEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE. Dne 28. novembra letos sem obvestil predsednika Republike Slovenije gospoda Milana Kučana, da na seji državnega zbora 28. novembra letos eden od dveh predlaganih kandidatov za sodnika ustavnega sodišča ne bil izvoljen. Predsednik Republike Slovenije, gospod Milan Kučan je z dopisom dne 8. decembra letos za eno prosto mesto sodnika ustavnega sodišča predlagal državnemu zboru dva kandidata, dr. Zvonka Fišerja in Janeza Metelka. Ali želi predstavnik urada predsednika republike dodatno obrazložiti predlog? (Ne želi.) Ob tej priložnosti ga seveda tudi lepo pozdravljam. Predlog je obravnavala komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, ki je zboru pisno poročala. Ali želi poročevalec komisije besedo? Gospod Lavrinc, ali želite besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih razprav oziroma prijav ni, zato jih omejujem na 5 minut. Gospod Hvalica, 5-minutna razprava.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Zakaj samo 5 minut? 5 minut zato, ker je dovolj 5 minut, da se pravzaprav ponovi tisto, spoštovane kolegice in kolegi, kar je bilo že rečeno ob prvotnem, bi rekel, predlogu, ki je bil enak, deloma, kot je ta. Gre namreč za gospoda Fišerja, drugo me tako rekoč ne tangira. Glede gospoda Fišerja imam osebne izkušnje. Povedal sem tudi, da je pač bil to človek, ki je v preteklosti kršil temeljne človekove pravice. Ne nazadnje bi tudi po zakonu o sodniški službi, ki se analogno uporablja tudi pri tožilcih, sploh ne mogel postati niti sodnik, niti tožilec, če upoštevamo takoimenovani Pučnikov amandma, ki ga je izglasoval ta državni zbor v prejšnjem sestavu. Veliko je bilo o tem govora zadnjič. Čudi pa nekaj, da je na primer ljubljanski Dnevnik 4. decembra 1998 napisal sledeče o prejšnjih volitvah: "Poslanci so z večino glasov zavrnili tako Fišerja kot Metelka, ne da bi za to navajali kakršnekoli argumente." Uro sem bil za govornico državnega zbora in navedel niz argumentov, Dnevnik pa informira svoje bralce, da smo zavrnili gospoda Fišerja brez vsakih argumentov. Očitno se nekomu, če mu nasuješ premog pred vrata, ne zamegli samo pogled, ampak tudi sliši ne. Ne glede na to, kakšne vrste je bil premog, ali je bil indonezijski ali je bil iz revirjev. Torej takšno manipuliranje javnega mnenja je pošastna zadeva, potem, ko je bilo uro govora v tem državnem zboru.
Ne bom ponavljal tistega, kar se je zgodilo na sodišču v Idriji. Tisti, ki so hoteli, so to razumeli. To je bilo kršenje človekovih pravic. Rad bi nekaj več rekel o moji osebni izkušnji, ki sem jo imel z gospodom Fišerjem. Jaz se ne vtikam v njegovo strokovno delo. Zame je lahko to ultra strokovnjak, vprašljiva je tu morala. 20. avgusta 1988. leta se je blizu Kanala ob Soči zgodila strahotna nesreča. Pet mladih ljudi se je ubilo zaradi nemarnosti nekoga. Tožilcu sem dal ovadbo. Že takrat, pomislite, sem zmogel zbrati 300 podpisov. Če hočete, nekaterim sem dal tudi na klop, so vsi ti podpisi tu navedeni. Temu se ni zdelo primerno, niti da mi odgovori. Šele po osamosvojitvi, ko ni upal, da ne bi odgovoril, bi rekel, začetniku neke nove politične opcije, šele 15.10.1991 mi je odgovoril - po treh letih, in sicer s cinično ugotovitvijo, da je bila to, pa čeprav sem jasno napisal v naslovu, ovadba, je to razumel zgolj kot neko peticijo. Pošastno. Takratne Primorske novice so celo zapisale, da je bil tisti, ki je bil kriv za to nesrečo, ovaden. Celo to! In tudi potem, da je bila ta cesta, na tem mestu, kasneje popravljena. Ne bom vam tega razlagal. Moj osebni občutek ob vsem tem je tragičen. Pravzaprav človek, ki je teptal človekove pravice, človek, ki ni imel niti malo poguma, da bi vložil obtožbo proti nekomu, ki je posredno zakrivil pet človeških življenj, danes kandidira za ustavnega sodnika. In to že drugič! Vmes je kandidiral že za tožilca in tako dalje. Torej, kot je napisal nek tednik oziroma Mladina - kandidat za vse priložnosti. Jaz temu, pogojno rečeno, gospodu ne bom dal svojega glasu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? Ne želi. Demšar je dvignil glas, ko še nisem dokončal svoje ugotovitve. Prosim, gospod Demšar. Ampak prosim vas, da se prijavite, da ni takih nesporazumov.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa. Ni tako enostavno govoriti o ljudeh. Lahko je govoriti dobro o ljudeh, imeti pomislek o kom, pa je veliko huje. Beseda izrečena, ne vrne se nobena. Tega se zelo dobro zavedam. Zato ne bom pripovedoval o tem, kdo je boljši in kdo je slabši. Če pa je človek v življenju delal dobro ali slabo, pa še vedno potem ljudje to cenijo. Nas poslance bodo cenili, nekateri so bili ponovno izvoljeni za župane, drugi niso bili, razlogi so različni.
In sedaj, ko gre za volitve, imam en sam pomislek. Ali lahko nekdo, ki je v prejšnjem času pred 20, 25 leti obsodil ljudi, ker so postavili spomenik ljudem, ki so bili pobiti med vojno in jih obsodi za to, da so širili lažnive vesti... Kakšen je bil prejšnji čas, smo ga vsi poznali, ki smo toliko stari, vendar za dejanje označitve groba dobiš obsodbo - predlog, da širiš lažnive vesti. Tisti, ki blagoslovi ta križ, dobi oznako, da je zlorabil vero. Tak predlog, ki je bil podan ob tem primeru, je zame toliko pomemben, da se ne morem odločiti in podpreti takega človeka, da bi zasedel najvišje mesto na naši sodni veji, to je na ustavnem sodišču. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Demšarju. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in prehajamo na glasovanje. V zvezi z glasovanjem vas želim obvestiti, da 14. člen zakona o ustavnem sodišču v tretjem odstavku določa v primeru, če predsednik republike predlaga več kandidatov, kot se voli sodnikov ustavnega sodišča, da se vrstni red kandidatov na glasovnici določi z žrebom. Predlagam vam, spoštovane kolegice in kolegi, da kot pomoč pri žrebu uveljavimo princip senioritete in bi prosil gospoda Marjana Schiffrerja, kot najstarejšega poslanca, da bi opravil žreb. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne nasprotuje.) Prosim, gospod Schiffrer. Samo trenutek, da še tehnično predlagamo za žrebanje. Pod številko 1 je kandidat gospod Janez Metelko. Pod številko 2 dr. Zvonko Fišer. Zahvaljujem se gospodu Schiffrerju za pomoč pri žrebanju.
Skladno s 87. členom poslovnika državnega zbora in 14. členom zakona o ustavnem sodišču zbor o izvolitvi kandidata za sodnika ustavnega sodišča Republike Slovenije glasuje tajno, pri čemer bosta oba kandidata navedena po vrstnem redu, kot je določil žreb na eni glasovnici. V skladu z 97. členom poslovnika vodi tajno glasovanje predsedujoči s pomočjo generalne sekretarke državnega zbora in štirih poslancev, ki jih izvoli državni zbor na predlog predsedujočega. Predstavniki poslanskih skupin so mi že posredovali predloge za člane volilne komisije. To so predstavnik Liberalne demokracije Slovenije, gospod Rudolf Moge, predstavnik Slovenske ljudske stranke, gospod Josip Bajc, predstavnik Socialdemokratske stranke, gospod Branko Kelemina, in predstavnik Slovenskih krščanskih demokratov, mag. Marijan Schiffrer. Član te komisije sem tudi sam kot predsedujoči. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? (Ne nasprotuje.) Tak predlog za sestavo komisije dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog sestave komisije? (69 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je komisija v predlagani sestavi izvoljena.
V skladu z drugim odstavkom 97. člena poslovnika bo poslancem vročena glasovnica tako, da pride vsak poslanec k mizi predsedujočega in pove svoj ime in priimek. Poslanec, ki mi bo pomagal pri izvedbi glasovanja, izroči vsakemu poslancu glasovnico, generalna sekretarka pa označi pri imenu in priimku poslanca v seznamu, da mu je bila le-ta vročena. Glasuje se za enega kandidata. Glasuje se tako, da se na glasovnici obkroži številka pred kandidatom, za katerega glasujete. V skladu z drugim odstavkom 98. člena poslovnika je neizpolnjena glasovnica ali glasovnica, ki ni izpolnjena v skladu s prej omenjenim navodilom, neveljavna. Na podlagi 14. člena zakona o ustavnem sodišču bo na mesto ustavnega sodnika izvoljen tisti kandidat, za katerega bo glasovala večina vseh poslancev, to je 46 ali več poslancev. V primeru, če noben kandidat ne bo dobil predpisane večine, bomo opravili še drugi krog volitev, in sicer bomo v skladu z zakonom o ustavnem sodišču v drugem krogu volili enega kandidata, in sicer tistega, ki bo v prvem krogu dobil največ glasov. Če tudi po drugem krogu volitev kandidat ne bo prejel večine glasov vseh poslancev, se bodo opravile nove volitve na podlagi novih kandidatur.
V primeru, da bi oba kandidata pri prvem glasovanju dobila enako število glasov, je ugotoviti, da zakon o ustavnem sodišču tega ne ureja, zato je treba uporabiti poslovnik državnega zbora. V skladu z 242. členom poslovnika bomo v drugem krogu glasovali o obeh kandidatih, pri čemer bomo ob smiselni uporabi zakona o ustavnem sodišču določili vrstni red na glasovnici z žrebom. Glasovali bomo v dvorani. Poslanke in poslanci bodo izpolnjene glasovnice oddali v glasovalno skrinjico, ki bo v dvorani, na mizi predsedujočega.
Prehajamo na izvedbo tajnega glasovanja. Prosim poslance, ki mi bodo pomagali pri glasovanju, da se takoj zglasijo v sobi 117, kjer bomo prevzeli volilni material. Glasovanje se bo pričelo ob 11.05 uri in bo trajalo 20 minut, do 11.25 ure.
Sejo bomo nadaljevali ob 11.45 uri.
Prehajamo na glasovanje.
(Seja je bila prekinjena ob 10.49 uri in se je nadaljevala ob 11.54 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi! Nadaljujemo sejo. Ugotavljamo prisotnost! (71 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Dovolite mi, da preberem zapisnik o ugotovitvi izida glasovanja o izvolitvi sodnika ustavnega sodišča Republike Slovenije.
Glasovanje je potekalo v petek, 18. decembra 1998, v prostorih državnega zbora Republike Slovenije. Razdeljenih je bilo 86 glasovnic. Oddanih je bilo 86 glasovnic. Neveljavne so bile 3 glasovnice. Torej je bilo veljavnih 83 glasovnic. Za kandidata dr. Zvonka Fišerja je glasovalo 46 poslancev. Za gospoda Janeza Metelka pa 37 poslancev. Na podlagi tega izida glasovanja je bil dr. Zvonko Fišer izvoljen za sodnika ustavnega sodišča Republike Slovenije. ... (Aplavz.) ...
Novo izvoljenemu ustavnemu sodniku Republike Slovenije, dr. Zvonku Fišerju, iskreno čestitam in mu želim uspešno delo. Prosim vas, gospod Zvonko Fišer, sodnik ustavnega sodišča Republike Slovenije, da prisežete pred državnim zborom.
DR. ZVONKO FIŠER: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. ... (Aplavz.) ...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: S tem zaključujem 2. točko dnevnega reda, 30. izredne seje državnega zbora.
Nekoliko potrpežljivosti. Kolegice in kolegi! Obveščen sem, da je matično delovno telo pripravilo uskladitveni amandma. Le-ta je že v razmnoževanju in bo razdeljen poslankam in poslancem. Ker se razmnožuje, vas prosim za razumevanje oziroma dobronamernost pri mojem naslednjem predlogu.
Moj predlog je, da bi v skladu z napovedjo, ki je bila dana ob začetku nadaljevanja današnje seje, prešli na 7. točko dnevnega reda - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije. Prav tako bi vas rad obvestil, da je danes odbor za mednarodne odnose obravnaval tudi 3. točko dnevnega reda - predlog zakona o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo, ki jo zastopa ministrstvo za finance, ki deluje za vlado Republike Slovenije in v njenem imenu, in Öesterreiche Kontrolbank AG Dunaj, ki zastopa Republiko Avstrijo. Tudi to gradivo bo danes razdeljeno poslankam in poslancem. S strani vlade sem bil obveščen, da bi bilo zaradi rokov, ki so v tem zakonu zapisani, zelo dobrodošlo, če bi bil ta zakon lahko objavljen v Uradnem listu najkasneje do 23. decembra. Zato bi potem predlagal, da bi pred zaključkom današnje seje državni zbor obravnaval tudi to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE, HITRI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora. Prosim, gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Odbor je sicer vložil k temu predlogu zakona zelo veliko amandmajev, ki pa v glavnem sledijo pripombam sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Rad pa bi opozoril na nekaj malega vsebinskih novosti, ki so nastale na podlagi razprave na seji odbora. Prva taka vsebinska novost je določba, po kateri prejemniki različnih transferov iz državnega proračuna, mislim na podjetja, ne morejo črpati teh transferov, če ne podajo izjave o tem, da so odpravili odškodovanje družbenega premoženja oziroma da so sprožili ustrezno tožbo v primeru, da odprava oškodovanja ni bila v njihovi moči. Ta člen oziroma amandma odbora sledi sugestiji agencije za revidiranje in diskusiji na komisiji za nadzor lastninskega preoblikovanja podjetij.
Druga taka vsebinska novost je amandma odbora, ki predvideva, da proračunski uporabniki ne morejo črpati sredstev za nabavo prostorov, opreme, vozil itn., če nabava ni skladna s standardi, ki jih mora sprejeti vlada. Resnici na ljubo, niti za eno od teh oblik proračunske porabe zaenkrat še ni sprejetih standardov s sklepom vlade, zato smo predvideli prehodno obdobje za sprejetje tovrstnega podzakonskega akta, ki bo imel naslov "Standardi in normativi" ali kakorkoli že, do konca marca prihodnje leto, za polno uveljavitev te nove določbe, ki jo predlaga odbor za finance, pa 1.7. prihodnje leto. Ta amandma izhaja iz sugestije, ki je bila najprej diskusijsko obdelana na odboru za nadzor proračuna, zdaj pa jo je odbor za finance preoblikoval v amandma. Prav tako smo upoštevali in vsebinsko posegli v predlog zakona, kot ga je predlagala vlada, z vsemi sugestijami, ki so prihajale iz odbora za nadzor proračuna, in do seje odbora pač še niso bila oblikovana v obliki amandmajev. Odbor jih je seveda kot amandmaje predlagal, poleg tega pa je sprejel še vrsto drugih, kot sem že omenil, redakcijskih in pravno-tehničnih izboljšav. Vse te pravno-tehnične izboljšave, izhajajoče iz mnenja sekretariata za zakonodajo, v resnici niso čisto samo pravno-tehnične, nekatere so tudi vsebinske, na primer prepoved sicer možnega razpolaganja z državnim premoženjem za potrebe izvrševanja proračuna. Zdaj pa je odbor vnesel določbo, ki vseeno ne omogoča tovrstnega prostega razpolaganja z nepremičninami, potrebnimi za izvajanje v sklopu javne infrastrukture. To je, recimo, že sugestija, ki izhaja iz pripomb sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve.
Sicer pa menim, da v splošnem uvodu ni potrebno dodajati drugih besed. V primeru diskusije se bom po potrebi s stališči odbora oglasil še ob razpravi o morebitnih posameznih amandmajih.
Naj uvodoma povem še to, da so po meni dostopnih informacijah bili potem naknadno vloženi še nekateri drugi amandmaji, ki pa jih odbor v času dvakratne obravnave predloga zakona še ni imel na mizi in se do njih tudi ni mogel opredeliti. O tem bo verjetno govora ob konkretnem amandmaju. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Kopaču. Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Špiletič, v imenu poslanske skupine socialdemokratov, nato gospod Feri Horvat.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Zakon o izvrševanju proračuna oziroma zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna, ki je pred nami, je gotovo zelo pomemben akt, saj pravzaprav operacionalizira in hkrati tudi nadgrajuje določene odločitve, vsebovane v državnem proračunu. Hkrati pa je tudi akt, ki je nekako hibriden - na eni strani naj bi bil zgolj akt, ki operacionalizira oziroma omogoča izvrševanje proračuna, na drugi strani pa iz leta v leto vsebuje več sistemskih rešitev, in sicer gre za postopno vnašanje nekih sistemskih rešitev do sprejema zakona o proračunih, ki naj bi trajno uredil to področje. Ravno to "lepljenje", če lahko tako rečem, nekih sistemskih rešitev na ta zakon pa prinaša tudi veliko vprašanj in dilem, kajti osnovni cilj vsega tega vsakoletnega "lepljenja" je po naši oceni ta, da se vloga državnega zbora pri odločanju o namenu in višini proračunske porabe čedalje bolj zožuje in da se manever, ki ga ima pri tem odločanju vlada, čedalje bolj širi.
Temeljni očitek temu zakonu pa je naslednji: iz zakona še vedno ni jasno, kakšno je računovodsko obravnavanje podatkov na tem področju; ali evidentiramo proračunsko porabo na podlagi plačil ali evidentiramo proračunsko porabo na podlagi nastanka obveznosti. Poznavanje tega oziroma odgovor na to vprašanje je izredno pomemben. Menim, da zakon kot tak v 1. členu sicer govori, da je računovodsko evidentiranje podatkov na podlagi izdatkov izplačil, torej na podlagi denarnega toka, v nadaljevanju pa govori, da se lahko posamezni proračunski uporabniki zadolžujejo tudi za bodoče leto, se pravi, v letu 1999 bodo trošili, ta potrošnja pa v proračunu ne bo evidentirana, ampak bo evidentirana šele v proračunu za leto 2000 ali leta 2001. Skratka, če je temu tako, in jaz tako to berem, potem proračun, ki smo ga včeraj skorajda že izglasovali, ne bo dejanski odraz obsega javne porabe v Sloveniji, ampak bo ta bistveno, bistveno večja. Zato v imenu poslanske skupine tokrat že tretje leto prosim, da predstavniki ministrstva za finance jasno in nedvoumno razložijo, po kakšen principu se evidentirajo podatki v računovodstvu, kajti od tega je pomembno, ali bo proračun res odražal dejanski obseg porabe ali pa jo bo zamegljeval in prikazal bistveno manjšo od dejanskega obsega porabe.
Seveda ne morem mimo tega, na kar sem opozoril tudi že na odboru za finance in monetarno politiko. V 4. členu je napisano, da se lahko posamezni proračunski porabniki zadolžujejo oziroma presegajo s proračunom določen obseg sredstev za posamezne namene. Tako, na primer, piše, da investicijski trasferji ne smejo presegati 75% sredstev skupin odhodkov investicijski odhodki in tako naprej. Kot podlaga za to možno preseganje pa je sprejet letni finančni načrt. Ta stvar ima dve napaki. Prva je ta, da tisti proračunski uporabnik, ki ima letos nizek finančni načrt, pravzaprav nima nobene možnosti. Tisti pa, ki letos veliko investira, se lahko na ta račun dodatno zadolžuje tudi v naslednjem letu. To je ena stvar.
Druga stvar, ki je tudi pomembna, pa je ta, da je vlada, ko je pripravljala ta letošnji proračun, večkrat poudarila, da je letos proračun pravzaprav pripravljen dveletno. Dobili smo tudi podatke o tem, kakšna naj bi bila poraba v letu 2000. Tu se zdaj pojavlja vprašanje, ali so tiste številke za leto 2000 nerealne, ali pa, ne vem, zakaj je potem bilo planirano za leto 2000, če se pa sklicujemo na letne načrte v letu 1999 oziroma 1998.
Vsekakor ne gre prezreti tudi možnosti prerazporejanja, o katerem odloča vlada. Menim, da so pooblastila vlade tu preširoka in da ta določba v imenu elastičnosti proračuna in v imenu, ne vem, česa še, seveda ne skriva nič drugega kot željo vlade, da si poveča pooblastila in da, ne nazadnje, predvsem o namenih porabe odloča ona, ne pa državni zbor.
Pomembno je opozoriti tudi na 12. člen. Jaz sem ga omenjal že v včerajšnji razpravi o proračunu. Ta člen namreč določa, da kadar gre za poravnavanje mednarodnih obveznosti države, da se pač ta poravnajo iz proračuna, ne glede na to, ali so za to predvidene postavke ali ne oziroma, da lahko tudi presegajo določene postavke. To seveda vlado opravičuje s stečajnimi nihanji, stečajnimi tveganji in tako naprej. Vendar, ravno včerajšnji dogodek, ko se je zgodilo, da je neko ministrstvo pozabilo, kot je izjavil minister Gaspari, planirati skoraj milijardo sredstev za odplačilo mednarodnega dolga, nakazuje, da je ta proračun, o katerem smo zdaj govorili 2 leti, po moji oceni luknjast, da v njem še marsikaj manjka. Tisto, kar manjka, pa se bo skozi ta 12. člen lahko pokrilo. Na ta način si upam trditi, da je vlada še marsikaj pozabila, da bodo številke na papirju lepše od dejanskega stanja.
Prav tako je potrebno opozoriti na dejstvo, da določa 19. člen tega istega zakona, da določene nabave, ki so skladno s predpisi zaupne narave, se pač opravijo na nek skrivnostni način in se o tem enkrat na leto poroča vladi. Jaz upam, da bo podprt amandma, ki odloča, da vlada o tem obvesti tudi državni zbor. Če tega ne bo, potem nikakor ne moremo govoriti o preglednosti javnih financ. Seveda ne morem tudi mimo opozorila, da ta zakon pravzaprav posega v reformo oziroma v prestrukturiranje agencije za plačilni promet. Sprašujem, ali so narejene analize, kaj pomeni ta člen, ki omogoča možnost odprodaje dela premoženja agencije za plačilni promet. Kaj to pomeni za kvaliteto opravljanja plačilnega prometa? Kaj to pomeni za ljudi, ki so zaposleni v agenciji za plačilni promet? In sprašujem se, kaj ima ta člen sploh v tem zakonu, kajti agencija za plačilni promet je ustanovljena s svojim zakonom, je vladna agencija, in če je tako, da je prišel pač čas, da se ta agencija ukine, zakaj se ne spremeni zakon o agenciji za plačilni promet. Pomembno je seveda tudi to, da se predlaga v 34. členu, da naj bi se celo Dars izvzel iz skupine tistih institucij, ki so dolžne že pred sprejemom proračuna predložiti finančni načrt vladi in seveda ta tudi potem državnemu zboru. Ko smo razpravljali o tem, kaj sploh v Sloveniji je javni sektor in kaj ni, je minister Gaspari tu izza te govornice povedal, da on šteje kot javni sektor tisto, kar je opredeljeno v 88. členu zakona o izvrševanju proračuna. Ali to pomeni, da se je vlada, ko je predlagala ta predlog sprememb zakona o izvrševanju proračuna, odločila, da pa Dars ni več proračunski uporabnik. Sprašujem, kje je koncept, ki bo dal dokončno odgovor na vprašanje, kaj v Sloveniji sploh štejemo v javni sektor in kaj ne. Ta vprašanja so prisotna v tem državnem zboru že več let, vendar nihče do danes ni dal natančnega odgovora na to in bi res prosil tudi na to vprašanje pojasnilo, tudi tu je vložen amandma, da se Dars vključi nazaj in upam samo, da bo tudi ta amandma podprt. Seveda pa bode v oči tudi 38. člen, ki pravzaprav omogoča zagotavljanje sredstev za novozaposlene v sodni veji oblasti. Jaz nimam nič proti temu, da se tudi tam ljudje zaposlijo na novo, vendar pa opozarjam ponovno, na kar sem tudi že večkrat opozoril, ali imamo izdelana merila za obseg dela ljudi, ki delajo v tej veji oblasti, ali spremljamo njihovo uspešnost, kajti šele potem bomo lahko ugotovili, koliko ljudi tu potrebujemo in koliko ne. Nerealno je namreč to, da ko volimo sodnike ali sodnike za prekrške, da v obrazložitvi piše, da ti presegajo normo tam za 50 ali pa 100%. Oprostite, to ni več norma, to je nerealno, tako da bi tudi prosil za pojasnilo, kaj je na tem področju bilo storjenega.
Še enkrat pa opozarjam na ključno pomanjkljivost oziroma ključno vprašanje v zvezi s tem zakonom, pojasnite koncept računovodskega obravnavanja podatkov, kajti, če boste na eni strani dopuščali, in to tudi izhaja iz tega zakona, da bo v proračunu evidentiran zgolj prejemek in izdatek, torej zgolj denarni tok, da pa na drugi strani lahko posamezni proračunski uporabniki prevzemajo obveznosti, ne vem, 50% nad tem, kar je letos določeno v proračunu, tega pa v proračunu ni evidentiranega, potem seveda proračun niti približno ne bo odražal dejanskega obsega javne porabe, kajti tisti del, ki bo plačan drugo leto ali pa leta 2001 ali še kasneje, ne bo vključen v proračunu za leto 1999. Na ta način bomo pa dobili izkrivljene podatke o obsegu javne porabe. Ta koncept menim, da je ključen in prosim, da ga predstavniki vlade pojasnijo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Špiletič. V imenu poslanske skupine združene liste, gospod Feri Horvat. (Na, spet. To tehnologijo bo treba zamenjati, ker sicer bo nevarno nastopati. Bomo uredili.) Prosim, gospod Feri Horvat, imate besedo.
FRANC (FERI) HORVAT: Bom to prenesel vodstvu Radenske.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ja, tako je. (Smeh.)
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki vlade! Tudi v poslanski skupini združene liste ocenjujemo, da je ta zakon zelo pomemben, ne samo zato, ker je pogoj za izvajanje proračuna, ampak še posebej zaradi tega, ker, kot je bilo že rečeno, vsebuje v svojem začetnem delu vrsto sistemskih določb, ker še nimamo novega zakona o proračunu kot sistemskega zakona. To je tudi razlog, da smo v začetni obravnavi v delovnih telesih, predvsem v odboru za nadzor proračuna in potem tudi v matičnem delovnem telesu postavili vrsto vprašanj in tudi dali vrsto pripomb na posamezne člene, ker se nam niso zdeli dobri, iz podobnih razlogov, kot je govoril kolega Špiletič pred mano. Moram reči, da smo sedaj vsaj v toliko zadovoljni, ko imamo amandmaje pred sabo, da je velik del ali pa skoraj večina teh ali pa najpomembnejših pripomb, ki jih je osvojil tudi odbor za nadzor proračuna in jih posredoval odboru za finance, bil upoštevan v amandmajih. Tu sta matično delovno telo in tudi ministrstvo za finance pokazala dosti kooperativnosti. K temu pa je veliko pripomogel tudi sekretariat za zakonodajo, ki je v veliki meri podobne pripombe, kot smo jih mi dali, tudi dal v svojem mnenju, in so potem bili tudi oblikovani amandmaji.
Ne bom podrobneje govoril o posameznih konkretnih pripombah, glede na to, da jih imamo zajete v amandmajih, ampak bi samo na kratko naštel tiste najpomembnejše pripombe, in s tem tudi izrazil podporo amandmajem, ki te pripombe upoštevajo.
Gre za amandma, ki je pomemben za zagotovitev večje integralnosti ali pa integralnosti proračuna; to je, da se Dars ponovno vključi v seznam institucij, ki morajo predložiti finančne programe skupaj s proračunom. Gre za to, da se da večji poudarek finančnemu načrtovanju pri vseh uporabnikih javnih sredstev; gre za to, da se zagotovi poročanje državnemu zboru, posebno še ob predlaganih rešitvah, ko se dajejo večje pristojnosti uporabnikom za prerazporejanje sredstev. Zelo pomembno je, da se daje večji poudarek načrtom nabav in s tem povezano tudi standardom in kriterijem za investicije; in pa da se da tudi večji poudarek spodbujanju pobiranja prejemkov, za kar je tudi predložen amandma. Kar je še posebej pomembno, amandmaji za povečanje odgovornosti pri finančnem upravljanju po posameznih uporabnikih javnih sredstev, in pa najpomembnejše, kjer smo še posebej vztrajali, za kar je bil tudi pripravljen amandma, je, da se okrepi notranji nadzor pri uporabnikih javnih sredstev. Kajti, kot ste videli iz predloga zakona, je prvotna dikcija predvidevala, da uporabniki lahko uvedejo notranji nadzor; sedaj smo predlagali, da se ta lahko izpusti, ampak da mora biti to obveza vsakega uporabnika. Drugo je vprašanje, na kakšen način bo to organizirano glede na velikost uporabnika, velikost sredstev, s katerimi upravlja in jih troši. Vendar ta prehodni nadzor mora biti. Na to vseskozi upravičeno opozarja tudi računsko sodišče pri svojem revidiranju posameznih uporabnikov sredstev.
Tako, da amandmaje podpiramo in predlagamo, da jih tudi ostali podprete. S tem bo zakon dejansko izboljšan in bo lahko tudi prispeval k boljšemu upravljanju z javnimi sredstvi, k boljši preglednosti in tudi k lažjemu nadzoru.
Ob koncu bi pa želel reči še naslednje. Vprašanje dileme, ko je ta zakon dejansko mešanica sistemskega zakona in nekega izvršilnega zakona za izvajanje proračuna. Mislim, da je zelo pomembno, da državni zbor pozove vlado, da vlada čimprej predloži državnemu zboru sistemski zakon, predlog zakona o proračunih. Seznanjen sem s predlogom, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance, in bilo bi dobro, da bi vlada čimprej obravnavala ta predlog, ga sprejela in ga predložila državnemu zboru. Potem se nam ne bi ob naslednjem proračunu pojavljale zgodbe, da razpravljamo o tem, da je to zlepljenka oziroma, da so sistemske rešitve in rešitve, ki so potrebne samo za izvajanje zakona o izvrševanju proračuna. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Feriju Horvatu. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Ali želi razpravljati kdo od poslank in poslancev? (Ne želi.) Splošno razpravo zaključujem. Potem bomo prešli v skladu s poslovnikom na odločanje o posameznih amandmajih. Moj predlog bi bil naslednji.
Spoštovane poslanke in poslanci! Če se strinjate, bi preden pričnemo glasovanje o posameznih amandmajih, prekinili to točko dnevnega reda in prešli na glasovanje o predlogu za uskladitev državnega proračuna. Vsi ste ta predlog že prejeli na klop. Ko bi to opravili, bi prešli na glasovanje o vseh vloženih amandmajih na zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije. Ne vidim nasprotovanja. Prekinjam 7. točko dnevnega reda.
Ponovno odpiram 6. TOČKO DNEVNEGA REDA. Prosim tudi vodje poslanskih skupin oziroma sekretarje, da pozovejo poslanke in poslance, da se nam pridružijo.
Odbor za finance in monetarno politiko je predlagal predlog za uskladitev državnega proračuna za leto 1999. Ali želi predstavnik matičnega odbora besedo? Gospod Kopač, prosim.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. Bom čisto kratek. Zelo na kratko je povzet ta amandma, ki je sicer strašno dolg, na drugi strani poročila, v treh alineah.
Amandma po vsebini pomeni znižanje zneska iz sprejetega amandmaja pri uporabniku ministrstvo za kmetijstvo - 30 milijonov tolarjev za sredstva za projekte regionalnega razvoja, ki so zajedla v tekočo proračunsko rezervo, na 10 milijonov. Amandma pomeni znižanje zneska iz sprejetega amandmaja pri uporabniku - državni zbor. Amandma je bil sprejet v višini 529 milijonov 14.529,014 tolarjev. Odbor za finance z uskladitvenim amandmajem predlaga, da se ta znesek zniža za 416 milijonov tolarjev, tako da še vedno, mislim, da se zniža tako, da še vedno ostane 180 milijonov tolarjev povečanja, ki gre seveda prav tako na rovaš tekoče proračunske rezerve. In uskladitveni amandma pomeni znižanje zneska iz sprejetega amandmaja pri ministrstvu za zdravstvo, sprejet je bil v znesku 70 milijonov tolarjev in je zajedal v tekočo proračunsko rezervo. Uskladitveni amandma predvideva zdaj prepolovitev tega zneska. Kot sem že ravnokar omenil, skratka, vir za vse te amandmaje, ki so bili neskladni z dopolnjenim predlogom proračuna, ta uskladitveni amandma najdeva v tekoči proračunski rezervi. To je ta uskladitveni amandma po vsebini. Seveda usklajuje tudi znesek tekoče proračunske rezerve za tiste amandmaje, ki se jih uskladitveni amandma niti ni dotaknil, pa so bili sprejeti mimo dopolnjenega predloga proračuna. To je pa amandma v znesku 5 milijonov tolarjev pri uporabniku ministrstvo za delo, ki ga je predlagal gospod Fabjan. Ta amandma je zdaj ostal notri, kakršen je bil, uskladitveni amandma pa pomeni, da se tudi za ta znesek znižuje za 5 milijonov tolarjev tekoča proračunska rezerva. Predlagam skratka, da uskladitveni amandma sprejmete in seveda potem tudi proračun v celoti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Kopaču. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali eventualno želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) V skladu z 223. členom poslovnika državnega zbora lahko o uskladitvenem amandmaju povedo svoje mnenje tudi predstavniki poslanskih skupin, njihove izjave pa so omejene do petih minut. Ali želi katera od poslanskih skupin besedo? Da, gospod Špiletič. V imenu poslanske skupine socialdemokratov.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo, gospod predsednik. Jaz moram reči, da zjutraj nisem bil na odboru za nadzor proračuna, ker sem bil na sestanku, ki ste ga sklicali. Amandma sem pa tudi zdaj na hitro prebral in se opravičujem, če sem kaj narobe prebral ali spregledal. Vendar bi rad pojasnilo, če seveda to smem zaprositi, kje je zdaj v tem amandmaju pravzaprav tistih 800 milijonov, o katerih smo govorili včeraj zvečer. Če morajo biti vsi prihodki in izdatki proračuna vključeni v proračunu samem, jaz namreč ne vidim tega nikjer, da bi se zdaj za tisti znesek, ne vem, povečal obseg izdatkov v proračunu, kar pomeni, da bo proračun za tistih 800 milijonov nižji, ker se bo pač del kompenziral ali kako. Moram reči, da meni to ni logično. To je v nasprotju s tistim, kar piše v 1. členu zakona o izvrševanju proračuna. Če menite, da je mogoče določene proračunske izdatke kompenzirati na način, kot je včeraj gospod minister razlagal, potem se bojim, da ste v zmoti in takega amandmaja ni mogoče podpreti, ker je v nasprotju z zakonom o izvrševanju proračuna, pa ne nazadnje tudi v nasprotju z ustavo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Špiletič. Po poslovniku klasična razprava ni mogoča. Svoje stališče lahko povedo predstavniki poslanskih skupin. Če ima še katera od poslanskih skupin stališče, prosim, da ga pove, je pa še vedno možno, da predstavnik vlade pove svoje stališče do uskladitvenega amandmaja. Tudi ni razprave o amandmaju po poslovniku. Vedno se odpre to vprašanje, ampak o uskladitvenem amandmaju ni klasične razprave, tako pač določa poslovnik. Sprašujem poslanske skupine, ali želi še katera besedo in komentirati uskladitveni amandma! (Ne želi.) Prosil bi, da izkoristi predstavnik vlade možnost, ki mu jo daje poslovnik, in nastopi tukaj pred poslanci. Besedo ima državni sekretar.
MILAN M. CVIKL: Jaz bi rad povedal samo to, da je vlada na korespondenčni seji potrdila predlog odbora državnega zbora Republike Slovenije za finance in monetarno politiko za uskladitev državnega proračuna in je kot takšen na korespondenčni seji amandma odbora potrdila in takšno mnenje podala državnemu zboru.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Proceduralni predlog, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Moram reči, da iz tega izgovora jasno izhaja, da vlada želi letos prikazati za eno milijardo nižji proračun. Ker se želim podrobno o tem še enkrat prepričati in proučiti amandma, poročilo vlade je pač takšno, kot je, prosim v imenu poslanske skupine za eno uro odmora.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi! Predlagam, da skupaj najdemo rešitev, ki je korektna v skladu s poslovnikom. Poslanska skupina socialdemokratov je prosila za odmor. Moj predlog bi bil samo ta, prošnja, ali je lahko ta odmor dolg pol ure? Gospod Špiletič, na nobeno vaše vprašanje ne bo več možen odgovor. Mi smo pred glasovanjem. Mi smo končali razpravo, nobena poslanska skupina se več ni oglasila. Torej, preden bom dal na glasovanje uskladitveni amandma, bo vsekakor poslanska skupina socialdemokratov dobila odmor, kot ga je pač zaprosila v skladu s poslovnikom. Sprašujem vas, gospod Špiletič oziroma poslansko skupino, ali je možen dogovor, da bi pa v tem času nadaljevali z glasovanjem o amandmajih za 7. točko dnevnega reda? (Ni možno.) Torej zaključujem splošno razpravo oziroma razpravo o uskladitvenem amandmaju. Preden preidemo na glasovanje o tem amandmaju, ki ga je pripravil odbor, sejo prekinjam. Nadaljujemo jo ob 13.30 uri z glasovanjem o uskladitvenem amandmaju odbora za finance in monetarno politiko.
(Seja je bila prekinjena ob 12.34 uri in se je nadaljevala ob 13.34 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: ... (54 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča. Ali želi predstavnik poslanske skupine socialdemokratov besedo? Gospod Špiletič ima besedo.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Jaz moram reči, da bi prišel mogoče prej, ampak so predstavniki vlade bili v moji pisarni in so skušali nekako dopovedati, da je to vse lepo in prav. Zaradi tega sem tudi nekoliko kasneje prišel v dvorano.
Jaz moram reči, da še vedno izhajam iz tistega, kar sem že do sedaj povedal. To pa je, da državni zbor je tisti, ki odloča o višini in namenu javne porabe. Moram reči, da tak koncept, kot si ga je omislila vlada - to se zagovarja z sodobnimi trendi v javnih financah - v pretežnem delu temu državnemu zboru jemlje to možnost, da odloča o namenih javne porabe in sicer v tistem delu, ki se nanaša na razpolaganje s kar precejšnjim delom državnega premoženja. Konkretno rešitve, kot jih je predlagala vlada in kar so mi tudi pojasnili v tem pogovoru, ne moremo podpreti, ne moremo je pa podpreti iz preprostega razloga.
Vlada pravi, zamenjala bom eno vrsto državnega premoženja za drugega in s tem ne bo nobenega vpliva na javne finance. To je navidezno sicer lahko res. Vendar, če hočemo realno prikazati obseg javne porabe v letu 1999, potem je potrebno vedeti, za kakšno zamenjavo premoženja gre. V konkretnem primeru gre za zamenjavo državnega premoženja, predpostavljam kvalitetnega, za lastniški delež v Slovenskih železarnah. Temeljno računovodsko načelo pa je, da je potrebno premoženje, prihodke in odhodke, tako v podjetju kot v državi izkazovati realno. Če hočete v tem primeru, bo država za vložek na primer 100 morda nekoč dobila vrnjenih 10 ali še manj. Upoštevaje temeljne računovodske standarde bi bilo v tem primeru potrebno vsaj to razliko vključiti med odhodke. Kajti tega država nikoli ne bo mogla izterjati.
Zato sem prepričan, da je proračun za leto 1999 prenizko izkazan. Prenizko izkazan pa vsaj za tisti del, ki pomeni razliko med celotnim vložkom v obliki kapitalskega deleža v Slovenske železarne in tistim drobižem, ki ga bo, če ga bo država kadarkoli dobila izplačanega. Tako da v tem primeru gre za nič drugega kot za poskus prikrajanja realnega proračunskega primanjkljaja, ki je pač v letu 1999 moral biti pod 1% bruto domačega proizvoda. Na papirju je to doseženo, realno pa bodo davkoplačevalci plačali tudi tisto, kar bo država jim skrila in sfrizirala v obliki in način, kot je to predlagano v tem uskladitvenem amandmaju.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Špiletiču, ki je podal stališče poslanske skupine socialdemokratov, ki ga je sprejela v odmoru ob tem vprašanju. Na glasovanje dajem predlog za uskladitev državnega proračuna, ki ga je pripravil odbor za finance in monetarno politiko. Ugotovimo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za uskladitveni predlog? (46 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog odbora sprejet.
V skladu s poslovnikom sedaj lahko državni zbor odloča o predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 1999 v celoti. Na glasovanje dajem predlog proračuna Republike Slovenije za leto 1999 v celoti. Ugotovimo prisotnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za proračun v celoti? (49 prisotnih.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da je proračun Republike Slovenije za leto 1999 v celoti sprejet.
Spoštovane kolegice in kolegi! V pripravi oziroma predlagana sta bila dva dodatna sklepa, več dodatnih sklepov. Feri Horvat predlaga naslednji dodatni sklep: "Državni zbor Republike Slovenije poziva vlado Republike Slovenije, da po sprejemu proračuna Republike Slovenije za leto 1999 zagotovi, da bodo vsi proračunski uporabniki uskladili svoje finančne načrte in obrazložitve finančnih načrtov s sprejetim proračunom. Vlada naj tako usklajene finančne načrte in njihove obrazložitve v roku enega meseca po sprejemu proračuna za leto 1999 posreduje državnemu zboru. Gradivo naj se objavi v Poročevalcu državnega zbora."
Ali želi kdo besedo? Gospod Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki vlade! Predlagam, da podpremo dodatni sklep. Namreč, že sedaj smo videli, da je bilo razhajanje med obrazložitvami, med načrti posameznih resorjev in predlogom proračuna. Glede na vse spremembe, ki so nastale do tega trenutka, do sprejema, je to še dodaten razlog, da je treba sedaj načrte posameznih uporabnikov spremeniti, tudi njihove obrazložitve in posledično tudi programe dela. To navsezadnje predvideva tudi predlog zakona o izvrševanju proračuna. Ampak glede na to, da ta predlog še ni sprejet, mislim, da je tak sklep smiseln. Tudi računsko sodišče je v svojih poročilih večkrat opozarjalo na to, da je to potrebno storiti, kajti sicer tudi samo ne more dovolj učinkovito nadzirati izvajanja proračuna. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Feri Horvat. Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Ne glede na dobronamernost tega sklepa menim, da vseeno ne bi bilo pametno, da bi ga sprejeli. Zakaj?
To, kar predlaga gospod Feri Horvat, pomeni, da bodo morala sedaj zaradi teh nekaj amandmajev, ki so bili sprejeti, vsa ministrstva še enkrat - pri nekaterih niti ni prišlo do nobenih sprememb - poslati svoje finančne načrte prek generalnega sekretarja vlade v državni zbor in bodo tu morali ponovno natisniti 22 Poročevalcev, praktično z identično vsebino, kot je že bila natiskana v prvih dneh oktobra, zato ker res ne prihaja do velikih sprememb. Gospod Feri Horvat je rekel, da sicer obrazložitev pri nekaterih uporabnikih odstopa od posameznih postavk, ampak v resnici, po mojem mnenju, obrazložitev nikjer ne odstopa, je pa bolj na splošno napisana. Res pa je, da imamo letos prvič prikazane šestmestne konte v finančnih načrtih in da so sami finančni načrti zelo podrobni, bolj kot bi lahko bila katerakoli obrazložitev.
Zato menim, da ta sklep ne bo koristil ne vem čemu, če bi bil sprejet, predvsem bi pa povzročil veliko stroškov za stvar, ki jo potem verjetno skorajda nihče ne bo bral. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Feri Horvat, replika.
FRANC (FERI) HORVAT: Zahvaljujem se kolegu Kopaču za opozorilo, predvsem v tistem drugem delu, da ne bi bilo smotrno ponovno pisati celotnega gradiva. Zato popravljam drugi del oziroma zadnji stavek, da "vlada popravke finančnih načrtov in programov predloži državnemu zboru", ne pa kompletneega gradiva; tega pa ne bo tako veliko. Najslabše bi pa bilo, če bi dejansko imeli en sprejet proračun in da ostanejo finančni plani in predvsem obrazložitve programov, kjer so programi, kaj bodo posamezna ministrstva naredila, da ostanejo naprej neusklajeni po sprejemu tega proračuna.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Feri Horvat je spremenil svoj sklep v zadnjem stavku tako, da se glasi: "Vlada naj popravke finančnih načrtov in programov posreduje državnemu zboru Republike Slovenije," velja isti rok, "v roku enega meseca po sprejemu proračuna." Tako?
Zaključujem razpravo in ta dodatni sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo podpira ta dodatni sklep? (24 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da dodatni sklep ni dobil podpore, da bi bil sprejet.
Naslednji dodatni sklep je predlagal mag. Janez Kopač, ki se glasi: "Državni zbor Republike Slovenije pooblašča Ministrstvo za finance in poslance državnega zbora, mag. Janeza Kopača, Izidorja Rejca, Ferija Horvata in Jakoba Presečnika, da po sprejemu proračuna Republike Slovenije za leto 1999 v skladu s sprejetimi amandmaji, s sprejetim predlogom za uskladitev državnega proračuna in ob sodelovanju sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve pripravijo končno redakcijo državnega proračuna." Želi kdo besedo o tem sklepu? To je običajni tehnični sklep, ki je vedno predlagan ob sprejemu državnega proračuna. Ni razprave. Razpravo zaključujem. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za ta dodatni sklep? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ predlaga naslednja dva dodatna sklepa. Prvi: "Državni zbor Republike Slovenije predlaga vladi Republike Slovenije, da do 31.3.1999 predlaga prednostno reševanje problema poslovnih prostorov za Računsko sodišče Republike Slovenije." Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta dodatni sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za ta dodatni sklep? (25 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
In drugi dodatni sklep predlagatelja odbora za nadzor proračuna in drugih javnih financ se glasi: "Državni zbor Republike Slovenije predlaga vladi Republike Slovenije, da sprejme enotne standarde in normative za poslovne prostore proračunskih uporabnikov. Rok je štiri mesece." Želi kdo besedo? Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. Ta predlog sklepa ni več potreben, ker je odbor za finance napisal amandma, ki vlado zavezuje, da v treh mesecih to pripravi, v šestih mesecih pa začne izvajati. To se pravi, da mora biti akt objavljen po treh mesecih do konca marca, začeti se mora pa izvajati najkasneje s 1.7., sicer ministrstvo za finance ne more odobriti likvidnosti, skratka ne more izplačevati odhodkov. Ta sklep je sicer samo priporočilne narave, mi smo pa to zapeljali tako, da smo likvidnost vezali na upoštevanje teh standardov. Tako, da menim, da ni več potreben. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Kopač. Vaš amandma je vložen na zakon, ki ga še nismo sprejeli, ali ne? (Glas iz ozadja.) Gospod Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik, in hvala tudi za to, kar ste povedali. Prav to je razlog, da predlagam, da vendarle mi ta sklep sprejmemo. Če bodo sprejeti amandmaji, kot so predlagani, ki so dejansko zelo podobni ali skoraj identični tem predlogom sklepa, in če bo sprejet tak zakon o izvrševanju proračuna s temi sprejetimi amandmaji, potem bomo lahko ugotovili, da je ta sklep dejansko realiziran. Škodi ne, za vsak slučaj je pa dobro, da ga sprejmemo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Bolje golob v roki kot vrabec na strehi. Ugotavljamo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za drugi dodatni sklep odbora za proračun in drugih javnih financ? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je ta sklep dobil podporo in je sprejet.
Poslanska skupina socialdemokratov predlaga naslednji dodatni sklep k proračunu za leto 1999: "Vlada Republike Slovenije najkasneje do 30. junija 1999 pripravi dopolnjene zneske finančne izravnave za občine tako, da bo občinam, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 25. člena zakona o financiranju občin, zagotovila najmanj 75% izračunanega obsega primerne porabe." Ali želi kdo besedo? Gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Gospod predsednik, poslanke in poslanci, predstavniki vlade! Predlog tega sklepa je nastal na osnovi sklepa državnega zbora, ki ga je sprejel ob sprejetju zakona o spremembi zakona o financiranju občin. Takrat smo zavezali vlado, da do konca tega leta sprejme tudi zakon o skladnem regionalnem razvoju. To se ni zgodilo. Drugo pa je, da je na osnovi razgovorov z ministrstvom za finance bilo predlagano, da je možno to do 30. junija 1999 tudi pripraviti. Zato seveda predlagam, da je ta sklep sprejet. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Jaz tega sklepa ne bom podprl, zato ker po vsebini sega v pravkar sprejeti proračun. Bilo bi nekoliko smešno tudi od državnega zbora, če najprej sprejme proračun, kar se je zgodilo pred desetimi minutami, potem ga pa z dodatnim sklepom poskuša spremeniti.
Dopolnilna sredstva na podlagi drugega odstavka 25. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin v proračunu seveda so predvidena. Ne vem točno v kolikšni višini, 600 ali 700 milijonov ali nekaj takega. Ampak seveda ne zadoščajo za to, kar predlaga gospod Pukšič. Saj ministrstvo za finance ali pa vlada kot celota tako ali tako ne more ugoditi temu sklepu, tudi če bi rada, zato ker pač sredstev ni v proračunu v zadostni meri glede na želje gospoda Pukšiča. Lahko rečem, da sklep, tudi če bi bil sprejet, se ga itak ne da izvesti in ima vlada opravičilo. Ampak mislim, da je bolje, da ga niti ne sprejmemo, ker bi bilo malo smešno prav iz tega razloga, ker je v kontradikciji s pravkar sprejetim proračunom. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa. Gospod predsednik, poslanke in poslanci, predstavniki vlade! Predsednik odbora za finance in monetarno politiko mag. Janez Kopač je nekoč, 27. novembra tega leta pisal predsedniku državnega zbora in predsedniku vlade Republike Slovenije, ko je opozoril, da je potrebno pripraviti tudi izračun prihodkov finančne izravnave in pregled programa investicij in ukrepov. Pregled programa investicij in ukrepov, ki je bil pripravljen in dogovorjen v skladu tudi s sklepom državnega zbora. Predlog izračuna primerne porabe občin pa ni bil pripravljen. Zaradi tega, ker vlada tega ni pripravila, pa je predsednik odbora za finance in monetarno politiko kljub temu s to točko nadaljeval na odboru, je bilo v torek ugotovljeno, da vlada svojega ni opravila in zato državni zbor ni mogel nadaljevati z delom sprejemanja proračuna. Ko smo v sredo to gradivo dobili, je bilo ugotovljeno v tabeli 5, da manjka kolona številka, ne vem, katera, ena izmed kolon, ki bi imela postavke do finančne izravnave občinskih proračunov do 75% primerne porabe. Gradivo je bilo pomanjkljivo pripravljeno. Kot se spomnite, sem sam v sredo vztrajal pri tem, da ni pogojev za nadaljevanje obravnave proračuna, pa vendar. S posvetovanjem z ministrstvom, smo se dogovorili, da je možno v obliki dodatnega sklepa državnega zbora zadevo do 30. junija 1999 to tudi skladno z zakonodajo pripraviti. Argument na strani ministrstva je bil: Pri 192 občinah nimajo vsega vpogleda o lastnih virih in tako dalje. Kar je tudi sprejemljiv argument.
Popolnoma izigrano bi bilo, če danes državni zbor tega predloga dodatnega sklepa ne bi sprejel. Zato še enkrat predlagam, da se ta dodatni sklep k proračunu za leto 1999 sprejme. Vsem nam je jasno, da bo ta popravek oziroma to finančno izravnavo za približno 66 občin potrebno narediti. V kolikor pa ne, pa vam danes povem, da ne bo preteklo pol leta v letu 1999, ko bodo občine postale nelikvidne. Nelekvidne občine bodo z računi, ki jih bodo pošiljala nazaj na ministrstvo za delo, družino, nazaj na ministrstvo za šolstvo in brez kakršnegakoli vzdrževanja lokalne infrastrukture.
Poslanke in poslanci! Če so se v tem državnem zboru ustanovile občine, potem se zavedajte tudi tega dejstva. Zato še enkrat predlagam, da je ta sklep sprejet. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo želi minister za finance, mag. Gaspari.
MAG. MITJA GASPARI: Gospod predsednik, hvala lepa. To kar je gospod Pukšič povedal. Poslanca bi rad dopolnil, točno je, da smo se o tej zadevi pogovarjali in tudi razjasnjevali zadevo. Tisto, kar je v njegovem sklepu napačno, glede na zakon, na katerega se sklicuje, je besedica "najmanj". Tako kot on, mi vemo, da v zakonu piše, da občine, ki ne dosežejo 75%, imajo pravico do izravnave. Lahko bi bilo tudi 10%, ker ne piše, koliko bi jih morale imeti. Vsekakor smo se dogovarjali, da je ta izravnava bistveno višja, in če bodo sredstva omogočala, blizu številki, ki jo on imenuje kot najmanj. Vsekakor država oziroma vlada na osnovi podatkov, ki jih bo dobila iz tega naslova, in to je točno, kar je rekel gospod Pukšič, da je za to potrebno seveda imeti najprej v celoti ustanovljene občine v tem smislu, da so tudi vsa empirična dejstva znana, razen župana in pa območja, bo možno seveda za vseh 192 občin tudi primerno oziroma vse te relevantne številke izračunati, predvsem pa tisto, ki zanima poslanca gospoda Pukšiča, to se pravi ta finančna izravnava. In v tem primeru gre za nek normalni postopek, ki ne bo delal razlik med občinami. Vsekakor pa ne more biti sklep, ki ni v skladu z zakonom, to pa je, da je lahko ta izravnava najmanj 75 oziroma toliko ali več. O tem pa zakon ne govori. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Pukšič, ali predlagate spremembo besede "najmanj" v besedo "do". Se strinjate? Torej gospod Pukšič svoj sklep, dodatni sklep spreminja v toliko, da besedico "najmanj" spreminja z besedico "do" 75% obsega primerne porabe. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje ta dodatni sklep. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo podpira ta dodatni sklep? (24 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da dodatni sklep ni bil sprejet.
Poslanka gospa Zbačnikova predlaga dodatni sklep, ki se glasi: "Državni zbor poziva vlado Republike Slovenije, da ga najpozneje do 15. januarja prihodnje leto seznani z ukrepi za zagotovitev potrebnih finančnih sredstev za sanacijo Knafljevega doma na Dunaju v skladu s podpisano meddržavno pogodbo iz julija 1997 in dogovorom med univerzo v Ljubljani ter tremi ministrstvi: za šolstvo in šport, znanost in tehnologijo in kulturo, ki izražajo pripravljenost, da v letih 1998, 1999 in 2000 prispevajo del potrebnih sredstev za sanacijo omenjenega objekta." Prosim, gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav! Prosila bi, da bi vsaj ta sklep podprli, kajti še enkrat opozarjam, kot sem že včeraj velikokrat povedala, da je to eden najstarejših slovenskih domov na Dunaju, kjer so se izobraževali in živeli številni naši kulturniki, od Prešerna do Župančiča in številnih znanstvenikov, veliko naših študentov se je že šolalo in še dobivajo štipendije in bi se še šolalo. Glavni argument, zaradi katerega bi pa prosila, da to podprete, pa je to, da v drugem letu, če ne bomo uspeli to prej, če vlada prej ne bo našla neke rešitve, bomo namesto 23% sredstev, ki so potrebna za obnovo Knafljevega doma, potrebovali 100%, kajti drugo leto se spreminja avstrijska zakonodaja in 77%, ki nam jih je zagotovila, ob seveda sofinanciranju naše države, odpadejo. To se pravi potem bomo mi rabili za obnovo 100%-na sredstva in ne samo 23%, kot jih bomo rabili do tedaj, dokler do te spremembe ne bo prišlo. Zato prosim, ta sklep podprite in pomagajte, da ta dom ostane še vedno na razpolago in v pomoč številnim slovenskim kulturnikom, intelektualcem in našim študentom. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ker ni več razprave, dajem dodatni sklep kolegice Zbačnikove na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo podpira ta dodatni sklep? (23 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da dodatni sklep ni dobil večinske podpore in ni bil izglasovan.
Ali je še kakšen dodatni sklep? (Ne.) Izčrpali smo vse dodatne sklepe in s tem zaključili 6. točko dnevnega reda.
Poslanke in poslance sprašujem, ali je še pripravljenost, da v skladu z mojo prejšnjo napovedjo danes obravnavamo še zakon o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo? (Da.) Hvala lepa.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO, KI JO ZASTOPA MINISTRSTVO ZA FINANCE, KI DELUJE ZA VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN V NJENEM IMENU, IN ÖSTERREICHISCHE KONTROLBANK AG, DUNAJ. (Posredovanje poslanca Hvalice iz klopi.) Takoj boste dobili besedo.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Prosim predstavnika vlade, da se pripravi. Gospod Hvalica ima proceduralni predlog.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Gospod predsednik, že pred tremi tedni je bilo sklenjeno, da bo danes v državnem zboru posvet s Slovenci v zamejstvu, in sicer s Slovenci v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem. Potem, ko ste se naknadno odločili, da bo ta petek seja državnega zbora, smo to srečanje zreducirali na petek popoldan ob 14.00 uri, kar je že omalovaževanje. Povsem tako, na koncu, bomo odpravili s Slovenci, ki so prišli sem kot v svetišče parlamentarne demokracije! Zdaj se je ta posvet začel. Lepo vas prosim, gospod predsednik, samo zaradi elementarnega spoštovanja do dela našega slovenskega telesa, ki je izven naših meja, vas lepo prosim, da prekinete to sejo, da končamo in gremo vsaj nekateri, tisti, ki še premoremo ta občutek, na srečanje z zamejskimi Slovenci. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Hvalica. Tudi sam se ga bom udeležil. Z gospodom Schiffrerjem sva dogovorjena, da bodo za pet ali deset minut počakali, da bomo opravili še to točko dnevnega reda in nato se bomo skupaj, tisti, ki želite, udeležili tega posveta.
Sprašujem predstavnika vlade, ali želi besedo? Prosim, državni sekretar, gospod Reščič. Mislim, da bo hitro.
VALTER REŠČIČ: Hvala. Spoštovani! Vlada predlaga državnemu zboru, da ratificira sporazum z Republiko Avstrijo. S to ratifikacijo bo Republika Slovenija še letos dokončno uredila razmere slovenskih končnih uporabnikov oziroma Republike Slovenije z Republiko Avstrijo kot upnico iz naslova nasledstva dolgov bivše SFRJ. Sredstva za poravnavo obveznosti sporazuma so zagotovljena v letošnjem proračunu, zato predlagam, da to naredimo letos, ker to za naslednje leto ni predvideno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa državnemu sekretarju.
Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo; danes ste poročilo prejeli. Ali želi poročevalec odbora besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim, gospod Špiletič, v imenu poslanske skupine socialdemokratov.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Po tem zakonu oziroma sporazumu Slovenija prevzema obveznost 73 milijonov avstrijskih šilingov, tako da ta zakon le pomeni kar precejšnje breme za slovensko stran. Moram reči samo obrazložitev, da je po svoje kontradiktorna. Namreč, na enem mestu piše, da sprejem zakona oziroma ratifikacija ne bo obremenjevala proračuna, saj ga bodo plačali slovenski končni uporabniki, ki so dolg najeli ali koristili. Med tem, ko kasneje, ko piše pod točko 5. na strani 16 v Poročevalcu, pa vendarle pravi, da bo vlada Republike Slovenije prevzela del obveznosti v skladu s 6. členom zakona o pariškem klubu in tako naprej.
Jaz bi vendarle vprašal: Kolikšen bo tisti del stroškov, ki odpade na proračun? Kdo so tisti slovenski končni uporabniki, ki bodo ta kredit odplačali? Kdo je končni prejemnik tega kredita?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predlagam, da predstavnik vlade odgovori potem, ko bomo odprli splošno razpravo. Ali želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Prehajamo na razpravo. Pisnih razprav ni, zato razpravo omejujem na 5 minut. Ali želi besedo državni sekretar, gospod Reščič? Prosim.
VALTER REŠČIČ: Hvala. Iz priloženega materiala, ki je bil obravnavan na odboru, je razvidno, da Republika Slovenija ne bo prevzela za 73 milijonov, ampak samo za tisti del, ki je bil prenesen na Jugobanko, in tudi na osnovi sklepa, ki je bil ob obravnavi, prvi obravnavi zakona, ki ureja razmerje s pariškim klubom, sprejet v državnem zboru, da se razmerja do Jugobanke oziroma Abanke uredijo posebej.
To je urejeno sedaj posebej. Skladno s sklepom vlade, skladno s sklepom odbora in tudi pogodbo z Abanko. Obveznosti, ki jih bo republika iz tega naslova poravnala, so razvidne iz tabele 3. Nanašajo se na 16,6 milijona šilingov glavnice in obresti, zapadle do decembra 1994. Na glavnico je zapadlo do 30.6.1998 v višini 3 milijone 86 tisoč šilingov. Glavnice so zapadle po 30.6. v višini 132, se pravi je to bistveno manj od tega, ob tem, da je tukaj še ureditev, da v kolikor bo Avstrija uredila z Jugoslavijo to, da bo poplačala, potem bo to vrnjeno, drugače bomo to posebej urejali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Reščiču. Ali želi še kdo besedo? Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Jaz res nisem razumel. Pojasnilo v višini, se zahvaljujem. Tukaj piše: "Alocirani dolg ne bo obremenjeval proračuna Republike Slovenije, saj ga bodo plačali slovenski končni uporabniki, ki so dolg najeli ali koristili". Kdo je ta, ki bo to plačal, če ne proračun?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, gospod Reščič. Gre za denar, to je pomembno, da dobimo kompetentne odgovore.
VALTER REŠČIČ: Hvala. Abanka, Nova Ljubljanska Banka.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ker ni več razprave, jo zaključujem. Prehajamo na odločanje. Najprej dajem na glasovanje proceduralni sklep oziroma sklep, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Sedaj lahko dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (48 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je zakon v celoti sprejet.
S tem smo zaključili 3. točko dnevnega reda. Sejo prekinjam. Nadaljujemo jo v torek ob 10.00 uri dopoldne s 7. točko dnevnega reda. Vabim vas, da se udeležite posveta s predstavniki Slovencev v zamejstvu in po svetu, ki je v spodnji dvorani. Hvala lepa.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 18. DECEMBRA 1998 OB 14.10 URI.)