Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.06 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci! Gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 30. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jože Možgan, Miroslav Luci, Franc Pukšič. Za popoldanski del: Janez Mežan, Mirko Zamernik, Polonca Dobrajc, od 11.00 do 12.30 Vincencij Demšar, Rafael Kužnik do 12.00 ure, Zmago Jelinčič do 12.00 ure, Jurij Malovrh od 11.00 do 13.00 ure, Boris Sovič, Ciril Pucko, Peter Hrastelj, Josip Bajc za dopoldanski del, Franc Čebulj, Franc Jazbec in Pavel Rupar.
Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! (44 prisotnih.) Ponovno ugotavljamo prisotnost! Poslanci še prihajajo. (52 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča. Na sejo sem vabil predstavnike vlade Republike Slovenije, tukaj prisotne lepo pozdravljam. Nadaljevanje 30. izredne seje bomo pričeli z obravnavo prekinjene 7. točke dnevnega reda - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije. Za tem bomo prešli na 8. točko - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o poroštvu Republike Slovenije za najetje posojil za izgradnjo plinskih blokov in nato po dnevnem redu dalje.
Prehajamo na nadaljevanje 7. TOČKE DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA, HITRI POSTOPEK.
Mi smo to točko prekinili ob tem, ko smo že opravili splošno razpravo v okviru prve obravnave. To pomeni, da sedaj prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona.
Poslanke in poslance tudi prosim, da si pridobijo pregled vloženih amandmajev k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna z dne 18. decembra. Predno gremo na glasovanje o posameznih amandmajih, zboru predlagam, da skladno z drugo zadnjo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za predlog? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo predlog sprejeli.
Prehajamo na obravnavo posameznih členov in amandmajev k posameznim členom.
K 1. členu je odbor za finance in monetarno politiko vložil amandma. Vlada ga podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 1. členu? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 1. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 2. členu je prav tako odbor za finance in monetarno politiko vložil amandma. Vlada ga podpira. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 2. členu? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 2. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 2. člen sprejet.
Za novi 2.a člen je dopolnilo vložil poslanec Franc Pukšič. Stališče vlade ni razvidno. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za novi 2.a člen? (16 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma za novi 2.a člen ni bil sprejet.
Za novi 5.a člen je vložil amandma odbor za finance in monetarno politiko. Za 5. členom se doda nov 5.a člen, ki se glasi: "Črta se 12. člen". Vlada ga podpira. Razprave ni, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za novi 5.a člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo sprejeli novi 5.a člen.
K 6. členu je vložil amandma odbor za finance in monetarno politiko. Vlada ga podpira. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 6. členu? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 6. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 6. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavlja, da je 6. člen sprejet.
K 7. členu je amandma predlagal odbor za finance in monetarno politiko. Vlada ga podpira. Razprave ni, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 7. členu? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 7. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 7. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 8. členu je prav tako vloženo dopolnilo s strani odbora za finance in monetarno politiko, kjer se napovedno besedilo spremeni glede členov. Vlada ta amandma podpira.
Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 8. členu? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 8. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 8. člen? (32 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 8. člen sprejet.
Za novi 8.a člen je predlagatelj amandmaja odbor za finance in monetarno politiko. Glasi se: "16. člen se črta." Vlada amandma podpira. Razprave ni.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za novi 8.a člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo sprejeli novi 8.a člen.
K 9. členu vlaga amandma odbor za finance in monetarno politiko pod točko 1. Vlada ga podpira. Pod točko 2 je amandma istega predlagatelja, ki ga vlada ravno tako podpira. Razprave ni.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 9. členu? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 9. členu. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za drugi amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da sta oba amandmaja sprejeta.
Na glasovanje dajem 9. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za 9. člen v celoti? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 10. členu je amandma vložil odbor za finance in monetarno politiko; vlada ga podpira. Razprave ni.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 10. členu? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 10. člen v celoti? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 11. členu vlaga amandma odbor za finance in monetarno politiko; vlada ga podpira. Razprave ni.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 11. členu? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 11. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 11. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Na glasovanje dajem amandma k 12. členu, ki ga predlaga odbor; vlada ga podpira. Razprave ni.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 12. členu? (36 poslanec.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 12. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 12. člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 13. členu je dal amandma odbor, vlada ga podpira. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 13. členu? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 13. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 13. člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 14. členu je amandma vložil odbor, vlada ga podpira. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 14. členu? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 14. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost. 14. člen je spremenjen, tako da ni potrebno glasovati o členu kot celoti.
K 15. členu je vložil amandma odbor za finance in monetarno politiko, pod točko 1. Vlada ga podpira. Pod točko 2 je isti predlagatelj, vlada ga podpira. Razprave ni. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 15. členu? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 15. členu. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 15. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za novi 15. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 16. členu je predlagatelj amandmaja odbor, vlada ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 16. členu? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 17. členu imamo dva amandmaja. Prvega vlaga mag. Janez Kopač, drugega odbor za finance. Drugi amandma vlada podpira. Prvi je redakcijski, pravi gospod Kopač. Razprave ni, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 17. členu? (31 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 17. členu. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Ponovno ugotavljamo prisotnost! Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2 k 17. členu? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sedaj dajem na glasovanje člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 17. člen v celoti? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Za novi 18.a člen je amandma vložil odbor za finance in monetarno politiko, vlada ga podpira. Gospod Špiletič želi besedo. Prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Gospod predsednik, danes tako hitite, da je kar težko dohajati in pritiskati na tipko, kaj šele, da bi človek vsebinsko lahko sledil. V redu, pač ste si zadali, da je treba vse to hitro pospraviti, pa vendarle, v tem amandmaju se sicer skuša doseči naslednje, da bi tista podjetja, ki so skušala zaobiti odločbo v primeru, ko je bilo ugotovljeno oškodovanje družbenega kapitala, ne mogla biti deležna morebitne državne pomoči, če predhodno niso izterjala določenih sredstev, ki pomenijo oškodovanje družbenega kapitala. V členu pa je zapisano tako, da je obvezen pogoj za dodelitev subvencije, ali je prejemnik subvencije, ki je gospodarska družba, v celoti ali delno izterjal - do tu bi bilo še v redu - potem pa se nadaljuje, ali dokazano poskušal izterjati terjatev. Kaj bo tisti upravni organ, ki bo pač na tem, da mora nekemu podjetju sredstva odobriti ali ne, štel, da je to podjetje dokazano poskušalo izterjati terjatev. Ali je to že dovolj, da bo podjetje, pač, recimo, da je v preteklosti izplačalo ne vem koliko preveč plač, sedaj te delavce zgolj z nekim dopisom pozvalo, v skladu z odločbo ste to in to dolžni vrniti. Delavci bodo pač to spravili v predal, tega ne bodo vrnili. Zanima me, ali bo že to dovolj velik dokaz, da je podjetje poskušalo izterjati terjatev. Torej, kaj bo kriterij, da bo podjetje po tem členu dokazalo, da je storilo vse, da je poskušalo odpraviti oškodovanje družbenega kapitala na način, da je izterjalo tisto, kar je bilo v preteklosti preveč izplačano. Ker ste pač izvrševalci proračuna tukaj na vladni strani, jaz pričakujem res konkreten odgovor, da bi ta člen dosegel sploh lahko cilj oziroma postal operativen. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Špiletič. Vsekakor bom z normalnim tempom vodil to sejo, da ne bi kdorkoli imel občutka, da se ni mogel v skladu s poslovnikom oglasiti in postaviti vprašanje. Predstavniki vlade, dobili ste konkretno vprašanje. Prosim, gospod Cvikl, državni sekretar.
MILAN M. CVIKL: Kot dokaz, da je gospodarska družba dokazano poskušala izterjati terjatev, se lahko upošteva vložena tožba zoper okoriščenca, poskus poravnave, nezmožnost izterjave zaradi stečaja koriščenca ali zaradi zastaranja prodaje terjatev in drugo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Cvikl! Nekoliko slabo smo vas slišali. Kaj je prva stvar, ki ste jo navedli.
MILAN M. CVIKL: Kot dokaz, da je gospodarska družba dokazano poskušala izterjati terjatev, ki je bila ugotovljena v revizijskem poročilu ali revizijski odločbi agencije za revidiranje, se lahko upošteva vložena tožba zoper okoriščenca, poskus poravnave, nezmožnost izterjave zaradi stečaja okoriščenca ali zaradi zastaranja prodaje terjatev in drugo. To so primeri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, državnemu sekretarju. Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Repliciram gospodu Cviklu. Rekel je, da bo kot zadosten pogoj že to, da bo podjetje vložilo tožbo. Podjetje lahko vloži tožbo, zaprosi za dotacijo. Ko bo dobilo denar, bo tožbo potegnilo nazaj. Oprostite! Takih primerov poznam nič koliko in na ta način boste mižali še pred eno zlorabo.
Drugič. Rekli ste tudi "poskus poravnave". Se pravi, če je samo naredil nek korak v poskus poravnave, pa se ni trudil tako, kot bi se moral v smislu zagotavljanja poslovanja kot dober gospodar, to bo za vas že dovolj, da je to podjetje upravičeno do sredstev iz državnih fondov. To pa pravzaprav ni tisto, kar naj bi ta člen zagotavljal. Ta člen naj bi zagotavljal resnično izvršitev revizijske odločbe oziroma odpravo oškodovanja družbenega kapitala oziroma premoženja. Na ta način gospod Cvikl, kot ste vi tu povedali, so to zgolj by passi, da bo država v tistem trenutku, ko bo sredstva odobrila, formalno pokrita, dejansko pa tisto, kar je bilo v preteklosti ukradeno, tudi ukradeno bo.
Jaz bi lepo prosil, če mi lahko dodatno pojasnite. Kako boste res preverjali, da bodo izpolnjeni tisti pogoji, kar je tudi intenca tega člena? Skratka, da bo predhodno tisto, kar je bilo ukradeno, vrnjeno in šele takrat bo možna participacija na proračunskih sredstvih.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod predsedujoči! Jaz bi prosil naslednje. Dajte ugotoviti, da bo zapisano v magnetogramu, da na vprašanje poslanca opozicije vlada molči. Na vprašanje, ko gre za to, ali bo skozi zakon o izvrševanju proračuna zagotovila prej vračilo tistega, kar je bilo ukradenega, preden bo temu podjetju dala še dotacijo iz blagajne proračuna.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Špiletič vaša razprava je sedaj zapisana v magnetogramu. Gospod Kopač želi besedo in nato gospod minister.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. To, kar je rekel gospod Špiletič, se mi ne zdi korektno.
Poglejte, nad oškodovanjem družbenega premoženja je marsikdo tarnal. Podpredsednik vlade je celo rekel na ustavnem sodišču, da je samo tisti člen zakona o zaključku lastninjenja, ki omogoča prenos podjetij na slovensko razvojno družbo, je edini instrument za to, da se oškodovanje prepreči. Odbor za finance je tukaj predlagal nek nov inštrument. Ta inštrument je likvidnostna blokada proračunskih odhodkov v obliki subvencij v tistih primerih, kjer se ne dokazuje odpravljanja oškodovanja družbenega premoženja. Če nekdo vloži tožbo in še pač ni dokončana - lahko jo sicer res naknadno celo umakne, če pač poskuša prinesti okrog državo. Ampak gospod Špiletič je opozoril na to možnost, ki teoretično zares obstaja. Predlagal ni pa nič drugega. Mislim, da bi bilo korektno, ne samo zmerjati vlade, da ne odgovori, ampak povedati, kako bi bilo pa boljše. To dikcijo sem predlagal jaz; naj gospod Špiletič predlaga kaj drugega, bomo podprli. Ampak ni pa zadosti samo reči, "ja, tole pa še ni zadosti dobro". Kaj pa še? Kdo se je pa sploh spomnil, da bi to tu notri napisali? Od vas ni bilo nobenega takega glasu poprej.
Menim, da je ta dikcija seveda velik korak naprej, vsaj za tiste, ki jih preganjajo oškodovanja družbenega premoženja oziroma družbene lastnine. Zato menim, da naj gospod Špiletič, če mu ta tekst ni všeč, predlaga konkreten amandma na amandma, in verjetno bo tudi podprt, če bo smiseln. Drugače pa mislim, da ni korektno izrekati takih kritik, kot jih je izrekel. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Repliko ima gospod Špiletič, nato pa dobi besedo gospod minister.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod Kopač, jaz sem prosil za pojasnilo, kako se bo ta člen izvajal na strani vlade. Ker mi vlada ni dala zadovoljivega odgovora oziroma je pustila vse odprto, sem upravičeno opozoril na to, kaj se bo zgodilo, če ne pride do spremembe tega člena.
Kar se tiče tega, na čigavem zelniku je to zrastlo, ni zrastlo ne na vašem, ne na mojem, to je zrastlo na zelniku agencije za revidiranje, ki je vse poslanske skupine opozorila, da je to potrebno vnesti oziroma vključiti v zakon o izvrševanju proračuna. Temu se je kasneje v enem delu pridružila tudi še Podobnikova komisija, ki sedaj dela pri vladi.
Kar se pa tretjega tiče, bi lepo prosil, gospod predsednik, 15 minut odmora, ker bom predlagal amandma na amandma. Upam, gospod Kopač, da boste držali besedo in to podprli, kot ste tudi izza te govornice povedali.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Imamo še eno pot, gospod Špiletič. Lahko bi tudi v tretjem branju, če bomo izglasovali ta amandma, vi vložili amandma in bi prav tako lahko zadevo korektno rešili. Ker bo še razprava, vas prosim, da kar pričnete pisati amandma na amandma. Replika, gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Amandma na amandma bom podprl oziroma amandma v tretji obravnavi bom podprl, kot sem rekel, če bo razumen. Če se bo pa samo črtalo besedilo "ali dokazano poskušal izterjati", česa takega pa ne bi podprl. Zato, ker mislim, da je to potem nesmiselno oviranje ekonomske politike države. Kar se tiče ravno avtorstva ideje. Vseeno je tako, da sedaj nima smisla tukaj tega pogrevati. Kar je že omenil gospod Špiletič, ko je direktorica agencije za revidiranje prišla enkrat na obisk v parlament, je stopila do mene in rekla "ali imate kakšno idejo, kako bi poskušali odpravljati to". Rekel sem "najpomembnejša je likvidnost za podjetje. Menim, da bi bilo smiselno dati tako varovalko v zakon o izvrševanju proračuna". Potem je napisala to pismo in ga poslala vsem poslanskim skupinam.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predlagam, da ne polimiziramo o avtorstvu amandmaja. Predvsem je pomembna vsebina. Replika, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod Kopač je rekel, če bom predlagal, da se črta besedilo: "ali dokazano poskušal izterjati terjatev", da bo to nerazumen amandma. Jaz bom skušal predlagati razumen amandma in bom poleg tega predlagal še črtanje "ali delno". Tako bo lahko dobilo dotacijo iz sredstev proračuna le tisto podjetje, ki je v celoti izterjalo preveč izplačano v preteklosti. Ne pa zgolj delno izterjano v preteklosti. Če smem ustno podati amandma na amandma, gospod predsednik.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Da.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Jaz predlagam, da se v novem 40.a členu za besedama "v celoti" črtata besedi "ali delno" in da se za besedo "izterjal" v celoti črta besedilo "ali dokazano poskušal izterjati terjatev".
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Špiletič. Vaš amandma na amandma bom dal tudi na glasovanje. Replika, gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala lepa. Se opravičujem, ker bom to povedal v obliki replike. Česa takega seveda ne bom podprl. Kaznovati dotično podjetje, katerokoli že, ki pridobi sredstva na javnem razpisu, pride v ožji izbor. Recimo javni razpis ministrstva za delo, ministrstva za gospodarske dejavnosti, ministrstva za promet in zveze, kateregakoli. Podjetje, kjer je morda povsem nova vodstvena ekipa, morda že pol zaposlenih čisto nekaj drugih, kot jih je bilo morda leta 1990 ali 1989 ali 1991 ali kdajkoli. In če se trudijo z neko tožbo to izterjati, pa če sodni postopek dolgo traja, ker pač na naših sodiščih sodni postopki dolgo trajajo, zaradi tega kaznovati to podjetje, morda ga celo pahniti v stečaj, samo zato, da bi bilo zadoščeno, bom rekel prestižu, ali je v celoti izterjal ali pa nič. Kaj pa če ni mogel, objektivno ni mogel? Zato predpisovati kaj takega v zakon se mi zdi popolnoma nerazumno. Zato seveda črtanja tega, kar je navedel v tem amandmaju gospod Špiletič, ne bom podprl.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod Kopač, če bi bilo to zgolj prestižno vprašanje, potem se Slovenija ne bi ubadala zdaj z vprašanjem, kako pokriti certifikatsko luknjo, ki jo bodo morali plačati vsi davkoplačevalci. Na ta način bi se ta luknja pravzaprav vsaj delno lahko pokrila, in sicer na način, da tisto, kar je bilo pokradeno, pride zopet nazaj.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Gaspari, minister za finance.
MAG. MITJA GASPARI: Hvala lepa, gospod predsednik. Jaz mislim, če dovolite, da gre v tem primeru za to, da celo terjatev do lastnega podjetja, ki ob revizijskem postopku ni izvršilo tistih zadev, ki bi jih moralo, v tem primeru se deloma strinjam z gospodom Špiletičem, ali je bila zadeva v celoti sanirana ali pa ne. Ne more biti na pol sanirana. Po odločbi, ki jo je izdala agencija za revidiranje, v tem primeru, mislim, da je edini akt, ki opravičuje ne v celoti izterjano oziroma še ne izterjano terjatev, samo pravno veljavna vložena tožba na sodišču. Pri tem bi pa seveda moralo podjetje zelo jasno povedati, ne glede na menedžment danes ali včeraj, ker ne gre za menedžment, gre za podjetje, da mora s pisno izjavo vladi, ko kandidira za sredstva, pisno izjaviti, da ne bo odstopilo od take tožbe, to se pravi, da bo pri tožbi vztrajalo. To je edini pravni akt, ki se mi zdi, da je veljaven. Tožba je dejansko, bom rekel, regularni postopek za izterjavo. Če gre za sodišče in v tem primeru se mi zdi, da bi bilo potrebno na tak način izpolniti ta člen. Upam vsaj, da vsi mislimo enako, da je v bistvu treba preprečiti tistim, ki ne spoštujejo nekih odločb, in v tem primeru odločbe agencije za revidiranje, da bi kandidirali za javna sredstva. To mislim, da je osnovni namen in ga je treba podpreti, pri čemer je potem treba tudi zadnji stavek tega relativno dolgega stavka tudi skrajšati, če si želi tako popravljati, kot je bilo rečeno oziroma v tem smislu, kot je bilo rečeno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Rejc, gospod Janša.
IZIDOR REJC: Hvala, gospod predsednik. To določilo, ki je tu predlagano s strani odbora za finance in monetarno politiko, bom temu rekel, ni, žal sem to ugotovil, ni čisto v skladu z zakonom o zaključku lastninjenja. To je prva stvar.
Druga stvar pa je, da ni važno revizijsko poročilo, ampak je važna odločba, ker odločba potegne tiste elemente ven, ki so oškodovanje. To se pravi, da bi bilo potrebno to malo revidirati, popraviti in potem v tretji obravnavi bolj precizno določiti. V zaključku lastninjenja govori zakon tako, da tisti, ki se recimo tožijo ali kakorkoli, je itak prenešeno na razvojno družbo. Se pravi, če je na razvojni družbi, potem je že itak v posesti države in tam se lahko dajejo dotacijo oziroma se jim pomaga sem in tja. Zato bi predlagal, da se ta stvar sprejme, ampak za tretjo obravnavo se pa res redakcijsko tako naredi, da bo nekako v redu in da bo odgovarjalo tudi zakonu o zaključku lastninjenja. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Rejcu. Besedo ima gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Hvala za besedo. Torej, tako kot je amandma napisan, je v bistvu vseeno tudi, če ga ne bi bilo. V praksi bo imela zadeva povsem enake učinke. To je samo metanje peska v oči slovenski javnosti. Vsak lahko vloži tožbo, s tem bo izpolnjeno temu pogoju, da je poskušal izterjati zadeve. Ampak, naslednji dan, ko dobi državno subvencijo, lahko to tožbo umakne. Ali pa pristane na poravnavo ali naredi karkoli. Nihče ga ne bo kontroliral, nihče tega ne bo preverjal. Edina stvar, ki bi zadostila namenu, je seveda izterjava sama. Bodo pač počakali tisto leto in vlada najbrž lahko kaj naredi za to, da se bodo postopki hitreje odvijali. Premalo je samo povečati plače na sodiščih, še kaj drugega je treba narediti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolegice in kolegi! Predlagam, da se odločimo sedaj o dveh amandmajih in potem tudi tako, kot je predlagal gospod Rejc, se lahko kvalificirani predlagatelji v tretjem branju še oglasite in izboljšate tisto, kar bo pač izglasovano, če bo izglasovano. Gospod Špiletič predlaga amandma na amandma za novi 18. člen, ki se glasi: V prvem stavku se v četrti vrstici črta besedica "ali delno" in črtajo se besede "ali dokazano poskušal izterjati". Tako bi se potem njegov amandma glasil: "Kot obvezen pogoj za dodelitev subvencije, ali je prejemnik subvencije, ki je gospodarska družba, v celoti izterjal terjatev, ki je bila ugotovljena itn." Prosim, gospod Špiletič, če sem vas pravilno citiral pri vašem amandmaju na amandma.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod predsednik, korektno ste povzeli, vendar, če hočemo zagotoviti cel člen konsistenten, potem je potrebno še v predzadnji vrstici za besedico "premoženja" dodati piko, preostalo besedilo pa črtati, ker drugače bo znotraj sebe ta odstavek nekonsistenten.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, to je tudi predlagal gospod minister v svoji razpravi. Torej amandma na amandma, ki ga predlaga gospod Špiletič, je poleg že predlaganega besedila tudi, da se v zadnjem stavku za besedico "premoženje" naredi pika in ostali del teksta črta. Ali želi kdo besedo o tem amandmaju na amandma? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo podpira amandma na amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (14 poslancev.)
Ugotavljam, da je bil amandma na amandma sprejet.
Sedaj dajem na glasovanje amandma za novi 18.a člen. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma za novi 18.a člen? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo novi 18.a člen sprejeli.
K 19. členu je vlagatelj amandmaja odbor za finance, vlada ga podpira. Doda se besedilo "ta pa državni zbor". Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sedaj dajem na glasovanje 19. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za 19. člen? (43 prisotnih.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na razpravo o amandmajih k 21. členu. Vložena sta dva. Prvi amandma predlagata gospod Kopač in gospod Pungartnik. Drugi amandma predlaga odbor. Vlada ga podpira. Gospod Špiletič želi besedo.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. V zvezi s tem amandmajem bi želel opozoriti na naslednje. Žal še vedno nimamo sistemskega zakona o tem, kako lastniniti državno premoženje in kljub zakonu o moratoriju privatizacije državnega premoženja je pravzaprav lansko leto vlada v zakonu o izvrševanju proračuna vnesla člen, ki je dopuščal tudi delno razpolaganje z državnim premoženjem, zato da bi se lahko pokrpale potrebe proračuna. To, kar je bilo lansko leto že vneseno v zakon o izvrševanju proračuna, se letos še širi oziroma dajejo se še večje možnosti. Tudi amandma gospoda Pungartnika gre ravno v to smer. On predlaga, da bi sedaj lahko občine prosto razpolagale poleg tega, kar je že doslej predlagala vlada, tudi še s premoženjem javnih zavodov. Na ta način zakon o izvrševanju proračuna počasi nadomešča zakon o moratoriju lastninjenja državnega premoženja. Zato menim, da bi v zvezi s tem členom bilo vendarle potrebno z vladne strani slišati, kako bo poskrbela, da se realna vrednost državnega premoženja s tem prekladanjem, ki ga ta člen omogoča, ne bo zmanjšala. To sprašujem tudi zato, ker je prva alinea v tem členu zapisana tako: "Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka, javni razpis ni potreben za zamenjavo nepremičnin v lasti Republike Slovenije, kadar je zamenjava v javnem interesu in je ponudnik nepremičnine samo eden in se vrednost državnega premoženja s tem ne zmanjša."
Tukaj sprašujem, kdo je tisti, ki bo odločal o tem, da je ta zamenjava v javnem interesu, kakšni kriteriji bodo tukaj za ugotavljanje tega javnega interesa in kdo je tisti, ki ga bo ugotavljal, predvsem pa ta pogoj, da se vrednost državnega premoženja s tem ne zmanjša. Ko smo govorili o proračunu in o odplačilu dela dolga Slovenskih železarn, so se tu ravno s tem v zvezi odprla vprašanja. Namreč, del dolga, ki ga imajo Slovenske železarne do tujine, se naj bi pokril tudi na ta način, da bo država eno vrsto premoženja zamenjala za kapitalski delež v Slovenskih železarnah. Jaz sem že takrat opozarjal izza te govornice, da tu ne gre za realno ohranjanje vrednosti premoženja, temveč za zmanjšanje, ker bo šlo za naložbo v Slovenske železarne, ki gotovo ni tako kvalitetna, kot je neka hiša ali karkoli sredi Ljubljane, če bi šlo za takšen primer. Res bi prosil za pojasnilo na ti dve dilemi.
Še zadnja alinea je prav tako zanimiva, kjer piše, ne glede na določbo prejšnjega odstavka, javni razpis ni potreben za prodajo solastniških deležev na nepremičninah in v drugih, s posebnim predpisom določenih, primerih. Na kateri posebni predpis je tu merjeno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Pungartnik želi besedo.
CIRIL METOD PUNGARTNIK: Hvala za besedo. Mislim, da v nobenem primeru ne gre za to, da bi kakšna občina kaj prodajala, kot je bilo rečeno. Gre izključno za državno premoženje. Predvsem gre za premoženje bolnic. Konkreten primer: amandma, ki ga je dal odbor za zdravstvo, jasno, ni bil sprejet, ker najeda proračun. V Novem mestu je stara porodnišnica, ki je že več kot eno leto prazna, zadeva propada; na drugi strani je pa postavljen nov objekt, kjer pa ni denarja, da bi se ga dokončalo. Mislim, da ne gre za nobene špekulacije. Sodni cenilci, ki so posebej za to usposobljeni, se morajo javiti na razpis, oceniti zgradbo, nato se to na licitaciji proda najboljšemu ponudniku, in vsa sredstva se vložijo spet v državno premoženje, v bolnico. Menim, da je nesmiselno, da s tem amandmajem ne omogočimo, da bi se tako državno premoženje prodalo, da bi prešlo v neko drugo lastništvo in dalo neko funkcijo spet temu objektu, ampak da to tam prazno stoji in propada. Mislim, da so vse varovalke v sistemu dane, prav vse, da se s tem ne more postrani delati.
Prosim vas, da to podprete, da s tem omogočimo, da bi se proces izgradnje te bolnice nadaljeval. Saj, na koncu koncev, na eni strani Krke stoji sedaj objekt, ki je več ali manj gradbeno instalacijsko zaključen, na drugi strani pa stara stavba, ki propada. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Pungartniku, ki je govoril o svojem amandmaju na amandma odbora (prej sem napačno povzel, ko sem govoril o dveh amandmajih).
Ali želi besedo predstavnik vlade? Prosim, državni sekretar, gospod Cvikl.
MILAN M. CVIKL: Hvala za besedo. Določba, ki je predlagana, da ne glede na določbo prejšnjega odstavka javni razpis ni potreben za zamenjavo nepremičnin v lasti Republike Slovenije, kadar je zamenjava v javnem interesu in je ponudnik nepremičnine samo eden, se nanaša na nekatere vrste nepremičnin, predvsem v povezavi z objekti, s katerimi upravlja ministrstvo za obrambo. O javnem interesu bo odločala najprej komisija vlade za administrativne in kadrovske zadeve in potem sama vlada. Primeri teh nepremičnin so takšni, da je samo en lastnik nepremičnin, ki se nanaša neposredno pri objektu, recimo, kasarne. Vrednost državnega premoženja se s tem ne bo zmanjševala; šlo bo za zamenjavo premoženja. Razlika v ocenjeni vrednosti se bo pa tudi vplačala v proračun.
Zadanja alinea, "prodaja solastniških deležev na nepremičninah in drugih, s posebnim predpisom določenih, primerih" - gre za posebne predpise oziroma predpise sklada kmetijskih zemljišč, ki tudi upravlja z nepremičninami. To je še dodatno pojasnilo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa za pojasnilo. Seveda gremo lahko na odločanje. Najprej dajem na glasovanje amandma na amandma odbora za finance k 21. členu. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma na amandma? (32 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je ta amandma na amandma sprejet.
Zato sedaj glasujemo o amandmaju odbora k 21. členu pod točko 2. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
21. člen se spremeni tako, da se glasi... Smo sprejeli v celoti nov člen? Sprejeli smo torej 21. člen oziroma amandma. K 22. členu je amandma vložil odbor za finance. Vlada ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 22. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 22. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
K 23. členu je amandma odbora, vlada podpira. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 23. člen. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 23. člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 24. členu je vložen amandma s strani odbora, vlada ga podpira. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje 24. člen. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 24 člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 26. členu in amandmaju, ki ga je predlagal odbor. Vlada ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (29 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 26. člen? (29 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
K 28. členu je amandma odbora. Vlada podpira. Gospod Špiletič ima besedo.
BOGOMIR ŠPILETIČ: 28. člen oziroma amandma k 28. členu pravi, da se sredstva za namene iz prejšnjih odstavkov se v letu 1999 zagotavljajo v znesku, določenim s proračunom, ne glede na znesek, ki je določen z nacionalnim programom ali zakonom, razen za namene iz četrtega odstavka 78. člena tega zakona. Skratka, gre za člen, ki krči posamezne nacionalne programe, ne da bi bil predhodno opravljen poizkus razprave o tem, kako določiti na novo prioritete in kako pravzaprav te številne nacionalne programe in druge zakone, iz katerih izhajajo določene pravice, na novo sprejeti in dopolniti. Jaz bi pa vendarle vprašal za informacijo o tem, ker gre za skorajda identični člen, ki je bil že lansko leto vsebovan v zakonu o izvrševanju proračuna. Ali lahko vlada postreže s podatkom, katere zakone oziroma katere nacionalne programe je v skladu s tem oziroma podobnim členom v letu 1998 omejevala in v kolikšnem deležu oziroma znesku?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod minister.
MAG. MITJA GASPARI: Hvala lepa. Jaz bi predlagal, da si poslanci pogledate poročilo urada za makroekonomske analize in razvoj, ki je bilo objavljeno tudi v Poročevalcu državnega zbora, v katerem se ugotavlja, da je vseh zahtevkov v nacionalnih programih oziroma zakonih, ki jih je predlagala vlada ali poslanci in sprejel državni zbor, za približno 17% bruto domačega proizvoda obveznosti, ki jih nalagajo državnemu proračunu. Take obveznosti seveda je nemogoče izpolniti, ker je v državnem proračunu približno investicijskih izdatkov glede na bruto domači proizvod za približno 2,5 do 2,7% bruto domačega proizvoda. Se pravi, v nobenem primeru ne bi bilo mogoče izvesti v takem obsegu nacionalnih programov in pa zakonov, kot jih posamezni akti zahtevajo. Žal pač je način in pa metoda planiranja posameznih nacionalnih programov taka, da ne upoštevajo teh omejitev. Drugič, vprašali ste, bom povedal, katerih ni omejeval ta člen, ker je lažje. Omejeval ni avtocestnega programa in pa vojaškega programa oziroma temeljnih razvojnih programov na področju obrambe. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod minister, jaz se zavedam tega, kar ste vi povedali, vendar moje vprašanje je bilo predvsem naslednje. Katere so bile prioritete vlade v preteklem letu oziroma katere nacionalne programe oziroma pravice iz katerih zakonov je v skladu s tem členom v zakonu o izvrševanju proračuna vlada klestila bolj oziroma klestila manj ali pa je klestila vse pravice linearno. Za ta odgovor sem zaprosil, vendar ga nisem dobil. Vi ste povedal zgolj, kaj ni bilo omejevano. To je več kot očitno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Vse ostalo je bilo torej omejevano?
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod predsedujoči! Tudi vi niste očitno sledili mojemu vprašanju. Jaz sem vprašal, ali so bili vsi nacionalni programi in vse pravice, ki izhajajo iz različnih zakonov, v istem odstotku zmanjšane. Ali je posamezen nacionalni program bil okleščen zgolj za 5%, nekateri drugi program pa za 50%? Iz tega tudi se vidi, katere so prioritete vlade. Sprašujem, katere so bile prioritete vlade v letu 1998, ki izhajajo ravno iz tega, katerim programom je vlada jemala sredstva, katerim pa jih je dodeljevala v višjem odstotku kot drugim.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod Špiletič. Gospod minister želi besedo.
MAG. MITJA GASPARI: Hvala lepa. Koliko sredstev je vlada namenila za posamezne programe, je razvidno iz sprejetega proračuna Republike Slovenije za leto 1998. Ob zaključnem računu za leto 1998 bo vlada poročala, v kakšnem obsegu je znesek sredstev oziroma v kakšnem deležu je znesek sredstev, ki je bil dejansko uporabljen v letu 1998 za proračun 1998 v skladu s posameznim zakonom oziroma nacionalnim programom, ki zahteva v naprej določene odstotke. Mnogokrat ne pove, kakšne odstotke v posameznem letu, ampak govori o generalnih odstotkih za neko obdobje.
Če se spomnite, ste sprejeli ali smo sprejeli pred kratkim tako imenovani nacionalni program na področju kulture, ki ne govori točno, koliko sredstev. Ampak govori, da jih je treba porabiti 25 milijard. Če se dobro spomnim iz glave. Ne govori pa točno, koliko vsako leto natančno. Torej iz zaključnih računov letošnjega leta in preteklih let je mogoče rekonstruirati tudi to vaše vprašanje oziroma na njega odgovoriti. Mislim, da ni nobene težave, da vlada pripravi tak pismen odgovor ob zaključnem računu oziroma pred tem, ker konec koncev bomo čakali še na revizijo računskega sodišča, da v prvem kvartalu naslednjega leta vlada pisno obvesti državni zbor in s tem zadosti vašemu vprašanju.
V celoti je bilo v lanskem letu, pa tudi to ni bilo dejansko v celoti uporabljeno, to je avtocestni tolar, kjer je šla približna milijarda tolarjev za potrebe financiranja posledic poplav, ki so se zgodile v mesecu novembru. Na posameznih programih, za katere ste spraševali, je prvič, koliko je sredstev v državnem proračunu, to je zgornja omejitev, drugo pa je, ali postopki javnih razpisov in ostalih zadev, ki so vezane na izvajanje takega programa, tečejo tako dinamično, da se ta sredstva tudi v celoti lahko porabijo. Ob zaključnem računu bo to poročilo možno. Mislim, da je najboljše, da se tako poročilo da ob nerevidiranem zaključnem računu državnega proračuna, da ne bi čakali na revidirano poročilo, ki pride kasneje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa za odgovor. Ker ni več razprave, prehajamo na odločanje. Smo pri amandmaju k 28. členu. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Ker je 28. člen v celoti spremenjen, ni potrebno, da o njem glasujemo.
Smo pri 29. členu in amandmaju odbora, ki ga vlada podpira. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 29. členu? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; člen smo v celoti spremenili.
Na glasovanje dajem 29. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za nov 29. člen v celoti? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
K 30. členu - prosim za pozornost - imamo vložene tri amandmaje. Prvi je amandma na amandma vlade, ki ga predlaga mag. Kopač. Pri drugem amandmaju bi prosil za pozornost; v pregledu piše, da je to amandma na amandma odbora za finance in monetarno politiko, ampak glede na vsebino je to samostojen amandma, ki ga je predlagala vlada Republike Slovenije. Če bo ta amandma sprejet, potem pomeni, da je amandma pod točko 3, kjer je predlagatelj odbor, brezpredmeten.
Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Najprej dajem na glasovanje amandma na amandma vlade, ki ga predlaga gospod Kopač. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je bil amandma sprejet.
Sedaj dajem na glasovanje amandma pod točko 2, to je amandma vlade, skupaj z izglasovanim amandmajem na amandma. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je s tem izglasovanim amandmajem amandma pod točko 3 postal brezpredmeten.
Smo pri 31. členu in amandmaju odbora za finance in monetarno politiko, ki ga vlada podpira. Gospod dr. Zagožen Jože ima besedo.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa za besedo. Kot je razvidno iz tega amandmaja, naj bi se Republika Slovenija dodatno zadolžila za 10,5 milijarde tolarjev. To je zelo pomemben podatek. V računu financiranja je navedeno, da bo skupna zadolžitev znašala 108 milijard, neto pa potem 33,5. Ampak ne glede na to, 10,5 milijard dodatnega zadolževanja pomeni tudi stroške financiranja tega zadolževanja. Zato me zanima, da bi nam predstavniki vlade pojasnili, kolikšne stroške financiranja bo povzročilo to dodatno zadolževanja. Tu, v računu financiranja ni razčlenjeno, koliko je v strukturi prisotno domače zadolževanje, koliko zadolževanje v tujini in po kakšni ceni oziroma obrestnih merah.
Poleg tega se sprašujem, zakaj sploh to dodatno zadolževanje. Poglejte, številke, ki jih na hitro preletimo, povedo, da se bo proračun realno povečal za okoli 4%. Res je v nekaterih uradnih gradivih navedeno, da se pričakuje 4% gospodarska rast, vendar je predstavnica urada za makroekenomske analize na odboru za gospodarstvo povedala, da se ta rast pričakuje tam, morda celo okoli 3,2 do 3,5%. Se pravi, bo manjša od stopnje realne rasti proračuna, če upoštevamo 11% nominalno rast in pa 7% inflacijo. Skratka; zakaj to dodatno zadolževanje, kje se bomo zadolžili in koliko bo to stalo? To so vprašanja, ki jih naslavljam na predstavnike vlade. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa dr. Zagožnu. Prosim, gospod Reščič, državni sekretar.
VALTER REŠČIČ: Hvala. Torej ta amandma je vložen zaradi tega, ker je prišlo do spremembe v obsegu potrebne zadolžitve za izvedbo proračuna leta 1999 v primerjavi s predlogom. Do spremembe je prišlo zaradi tega, ker se ni izvedel program financiranja tako, kot je bilo pričakovano za leto 1998, kajti zaradi razmer, ki so nastale na mednarodnih finančnih trgih, ni bilo možno izvesti pod pogoji, pod katerimi smo se lahko zadolževali, predčasnega odplačila dveh kreditov, ki bodo normalno potem seveda odplačani v letu 1999. Zaradi tega pride do tega, da se povečuje z 98 na 109.
Kar se obresti tiče, je v okviru proračuna, ki je bil že sprejet, predvideno, kolikšne bodo in kateri del se nanaša na domače obresti in kateri del na tuje obresti. Tu ni prišlo do večjih sprememb v višini obresti, glede na to spremembo, ker je praktično prišlo do tega, da se ena transakcija ni izvedla in je mogoče potem v okviru teh kreditov, ki jih bomo odplačali, tudi pokriti obresti, ki so bile predvidene za leto 1999.
Kje se bomo zadolževali? Na vsak način za potrebe odplačevanja domačih glavnic na domačem trgu, za ostalo v tujini. Pod kakšnimi pogoji? Pod pogoji, ki bodo vladali takrat na trgu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Repliko imata gospod Špiletič in dr. Jože Zagožen.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Niti ne replika, temveč dodatno vprašanje.
Gospod Reščič je rekel: "...do povečanja zadolževanja v letu 1999 bo prišlo zaradi tega, ker del kreditov, ki naj bi bili odplačani v letu 1998, niso bili in bo ta obveznost pač toliko večja v letu 1999". Ja, tako ste, gospod Reščič, povedali, jaz sem vas tako razumel. Moje vprašanje je potem naslednje: ker je pač razlika med prvotno predlaganim in novim obsegom zadolževanja v letu 1999 kar 11 milijard, zakaj je bilo potem v letu 1998 porabljenih teh 11 milijard proračunskih sredstev, ki so bila prvotno namenjena za poravnavo dolga v letu 1998, pa do tega ni prišlo?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Jože Zagožen, ali lahko gospod sekretar odgovori na to vprašanje? Replika, gospod dr. Jože Zagožen, prosim.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Gospoda državnega sekretarja bi vprašal konkretno, koliko bodo stale obresti za dodatno zadolževanje v tolarjih. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Reščič, prosim.
VALTER REŠČIČ: Pojasnil sem, da nismo uspeli predčasno vrniti kreditov zaradi tega, ker so obresti, po katerih bi se zadolževali, bile višje od teh obresti, ki jih ti krediti imajo. Se pravi, ker pa jih nismo predčasno vrnili, so v kvoti letošnjega leta, leta 1998, in pomenijo financiranje proračunskih izdatkov za leto 1998. Če bi jih predčasno vrnili, seveda ne bi zapadli v letošnjem letu, in iz tega razloga bi dinamika odplačila glavnic bila drugačna. Glavna transakcija, ki smo jo letos izvedli, je bila izdaja evroobveznic v višini 500 milijonov ekujev oziroma evrov, in to je z dinamiko sedmih let, ki bo bistveno drugače razporedila odplačila glavnic v letu 1999. Če bi lahko iz tega naslova oziroma drugačne zadolžitve uspeli pridobiti kredit z drugačno ročnostjo, bi obseg glavnic - odplačila glavnic za kredite, ki jih nismo uspeli predčasno vrniti, bil manjši, kot bo zdaj, ker bosta ta dva kredita zapadla v letu 1999. To je razlog, zakaj prihaja do večjega.
Predčasna vračila bi bila financirana z dinamiko odplačila glavnic, ki bi bila drugačna, to se pravi na sedem let, ne bi pa prišlo do redne zapadlosti v letu 1999 v tej višini. Koliko bo zdaj na domačem delu? Predvideno je 32 milijard oziroma skoraj 33 milijard za obresti na domačem delu v okviru proračuna, ki je bil sprejet. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Gospod Špiletič, replika.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod Reščič, bojim se, da vas nisem prav natančno razumel, zato bi še enkrat vprašal. Ali so bila za odplačilo teh kreditov v letu 1998 v proračunu zagotovljena potrebna sredstva ali ne (teh 11 milijard tolarjev)? To me zanima, to se pravi, ali je bilo teh 11 milijard že predvideno za predčasno poplačilo teh kreditov ali ne. Najprej mi to, prosim, odgovorite, ker potem bom znal tudi naprej vprašati.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Reščič.
VALTER REŠČIČ: Zakon o izvrševanju proračuna daje možnost, da predčasno odplačujemo, v kolikor imamo ekonomsko utemeljene razloge. V tem primeru smo jih imeli, ker dejansko so bile obresti, po katerih bi se zadolževali, višje od teh za kredite, ki jih imamo najete v letošnjem letu. To se pravi, ni bilo možno predčasno odplačati, ker ni bilo možno utemeljiti, da bi lahko z nižjimi obrestmi financirali te kredite, ki jih imamo zdaj. En kredit, ki smo ga nameravali odplačati, je že najet, to se pravi, da je že star kredit. En del kreditov pa smo najeli v letošnjem letu z ročnostjo enega leta. Te smo nameravali predčasno letos odplačati, drugače je njihova zapadlost leto 1999 in so zdaj v tem proračunu za leto 1999 predvideni kot redno odplačilo glavnic. Predčasno pa bi jih letos odplačali na ta način, da bi se normalno zadolžili v okviru programa financiranja in na ta način zagotovili sredstva za njih. Vendar ker (še enkrat) razmere na trgu niso bile takšne, da bi lahko z nižjo ceno financirali te kredite, ki so pač imeli višjo, ali pa z drugačno ročnostjo financirali te kredite, ki so imeli krajšo ročnost, so seveda ostali normalno notri v stanju dolga za letošnje leto in bodo redno odplačani v letu 1999.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Janša, replika. Doktor Jože Zagožen.
JANEZ JANŠA: To ni samo replika, je razprava o tem amandmaju, ker mislim, da je to ena od ključnih stvari, ki zadeva politiko javnih financ v naslednjem letu. Ta država je prišla do nekega roba, od katerega naprej velja opozorilo, ki je zapisano celo najbolj provladnem dnevniku, kar jih izhaja v Evropi. Celo komentator v današnjem Delu piše, da vlada očitno ponovno natika železno srajco zadolževanja - nekaj, kar smo v teh časih poznali, spremljali in doživljali v prejšnjem sistemu in v prejšnjih desetletjih.
Dejstvo je, da se je zunanji dolg Slovenije povečal v zadnjem letu za 20%, da v obrazložitvah tega proračuna in v celi proračunski debati vlada tega sploh ni jasno argumentirala oziroma se je tega izogobala in razprava je to ignorirala. Temu povečanju zadolževanja ne botruje večja rast plač, kar je bil klasičen odgovor finančnega ministrstva v zadnjih letih, plače so se v zadnjem letu minimalno povečale, minimalno. Povečala pa se je cena delovanja oblasti oziroma funkcioniranje države in javnih služb, kljub temu da se kakšne bistvene pravice v tem času niso širile. Po domače povedano, podražila se je birokracija v tem času in mi se namesto, da bi se zatekli k reformam, zatekamo k zadolževanju. Dejstvo je, da se s takimi proceduralnimi ali pa računovodskimi fintami, kot je tudi ta amandma, pa obrazložitev, ki smo jo prej slišali, da lepotno uskladiti vsako bilanco. Rečeš, ker nismo odplačali predčasno v letošnjem letu, bomo to v naslednjem letu, ampak ta denar je bil oziroma bo v letošnjem letu porabljen. V naslednjem letu je zato treba nameniti dodatna sredstva in tukaj je preprost amandma, da se lahko v letu 1999 zadolžimo - doslej je pisalo do višine 98 milijard - zdaj pa piše in to v amandmaju, ne vlade, ampak odbora za finance in monetarno politiko - se pravi odbora tega državnega zbora in spet bo nekdo rekel, saj so poslanci povečali zadolževanje, pa javno porabo - da se zadolži do višine 109 milijard, se pravi za 11 milijard več. Po celi razpravi, po vseh izračunih, ki jih je vlada naredila, kar naenkrat rabi še 11 dodatnih milijard.
Če k temu, kar sem povedal, dodamo še opozorila v zadnjem poročilu evropske komisije, kjer jasno piše, da slovenska vlada z raznimi manevri - proceduralnimi manevri - umetno zmanjšuje proračunski primanjkljaj tako, da podaljša koledarsko leto in da bi bila ta številka bistveno večja, skoraj še enkrat večja, če bi bilo leto normalno, tako kot je po koledarju, ne pa po koledarju slovenske vlade. In če seveda k temu dodamo še stanje, makroekonomsko stanje v tej državi, na katerega opozarja tudi poročilo evropske komisije, pa tudi zadnje razvrstitve Slovenije, recimo na indeksu ekonomskih svobod, ki je objavljen za naslednje leto v zadnji izdaji posebne brošure Wall street Journala, kjer je Slovenija uvrščena na 81. mesto, skupaj s Hondurasom, Zambijo in Malijem, najslabše od vseh držav kandidatk za članstvo v Evropski zvezi - ne gre za indeks ekonomskih svobod, ki ocenjuje stanje tržnosti neke ekonomije v neki državi in po domače povedano, kaže na stopnjo, do katere smo mi izvedli potrebne reforme in ta stopnja je majhna. Če vse to združimo, potem lahko ugotovimo, da nismo ravno daleč od stanja, v kakršnem smo že nekoč bili. Nimamo sistema, za katerega bi lahko trdili, da je tržen, da ima že vse izvedene reforme, nimamo na drugi strani socialne reforme, tako da gre za neko čudno mešanico, ki v glavnem potem v kumulativi vpliva na večjo javno porabo. Vlada se, namesto da bi pospešila potrebno reforme in namesto da bi naredila vse tudi za zmanjšanje javne porabe in birokracije, zateka se k realnemu povečanju proračuna - za naslednje leto ste sprejeli proračun, ki je najmanj za 4% oziroma - če bodo vladna zagotovila o zmanjšani inflaciji držala - za 5% realno večji, kot je bil v letošnjem letu. Nič nam ne pomagam, če je bil sprejet oziroma če bo ta proračunski paket sprejet do konca letošnjega leta, če so številke slabe. To nam čisto nič ne pomaga, to je morda še slabše, ker se bo začelo že januarja preveč trošiti, ne bo tukaj omejitev. Ampak, namesto da bi se šlo v te reforme, se po stari jugoslovanski navadi vlada zateka k raznim proceduralnim in metodološkim prijemom, na podlagi katerih neke številke še kar v redu izgledajo, ko pa odgrneš tančico, so pa spodaj gnili sadeži.
Ta amandma k 31. členu je tipični primer take bravure. Jaz posebej opozarjam na dvoje.
Prvič. Moram reči, da je žalostno, da je tak predlog prišel s strani parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko. Časopisni komentatorji bodo napisali, saj vlada tega ni predlagala, to so poslanci sami predlagali, da se tukaj ne pove jasno, zakaj je to potrebno. To, kar smo slišali s strani ministrstva za finance, so zelo neprepričljivi izgovori, ne pa argumenti. Ob koncu državni zbor kot celota za to ne more prevzeti krivde. Vnaprej opozarjamo, da smo na vprašanje zadolževanja - pretiranega zadolževanja, tudi večanje proračunskega primanjkljaja opozorili na zadnji izredni seji, ko smo govorili o poročilu evropske komisije, da smo na to opozarjali ob sprejemanju proračuna in da sedaj ponovno opozarjamo ob sprejemu tega zakona. Ne more biti to stanje potem, kar skupna odgovornost vseh tistih, ki so bili za in tisti, ki smo bili proti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Janša. Predno dam besedo, dr. Jožetu Zagožnu za repliko, mi dovolite pojasnilo. V gradivu odbora za finance in monetarno politiko na strani 11 piše v obrazložitvi tega amandmaja, da je le ta potreben zaradi uskladitve zakonske dikcije z dopolnjenim predlogom proračuna, ki je bil sprejet pred nekaj dnevi. Potem še naprej, to lahko poslanke in poslanci preberete v gradivu, ki ste ga prejeli. Replika, dr. Jože Zagožen. Nato gospod Ivo Hvalica, replika.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Poenostavljeno: s podjetniškega vidika bi lahko rekli, da nas je državni sekretar hotel prepričati, da gre predvsem za likvidnostni problem, ne pa za odhodkovni.
Mislim, da gre tudi za odhodkovni problem in to sem prej poudaril. Primanjkljaj oziroma zadolževanje je v tesni koleraciji s tem, kako se odhodki porabijo in kakšna je višina teh odhodkov. Vendar v tem primeru gre za sledeče. Tudi, če gre za ali tudi, če bi šlo samo za likvidnostni problem, to dodatno zadolževanje stane denar. Stanejo obresti. Prej sem konkretno vprašal, koliko obresti v tolarjih stane teh dodatnih 10,5 milijarde, in številka, ki je bila tu povedana - zdi se mi, da sem slišal 33 milijard - to seveda ne ustreza mojemu vprašanju. Zato še enkrat sprašujem, koliko bo stalo to dodatno zadolževanje? Menim, da ni potrebno, zato ker bi se z manjšimi odhodki proračuna dalo izogniti dodatnemu zadolževanju. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala dr. Jožetu Zagožnu. Repliko ima gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Torej, ta amandma je v bistvu največji absurd, kar se lahko zgodi. Kot je že rekel moj poslanski kolega, Janez Janša, čudi, da je to vložil odbor za finance. Pojasnilo predsednika državnega zbora, da je to pač uskladitveni amandma, je skoraj, bi rekel, cinizem.
Poglejte! Gre vendar za številko, ki ima devet ničel - pa se zavedamo tega?! 98 do 109, koliko je? To je 11 milijard; in to poskušamo tako, z nekim amandmajem odbora! Jaz sem brez besed. Kdo je tisti, ki je podtaknil odboru - to je parlamentu - to avtorstvo? To je nezaslišano! Očitno gospod Janez Kopač nadzira bolj lastne finance kot pa državne. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Hvalica, ne žaliti poslancev v svojem nastopu. Ne žaliti! Ne bom vam dal več besede! Ne žaliti poslancev s svojim nastopom! (Poslanec Hvalica govori iz klopi.) Ne, z zadnjimi besedami ste žalili poslanca Kopača - tega tukaj ne bom dovolil!
Ali želi še kdo besedo? Gospod Špiletič, imate repliko? (Da.) Prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Pravzaprav repliciram vladi, ki ni nič odgovorila, tako da ne vem, na koga naj naslovim to repliko. Rad bi vendarle poudaril naslednje. Da v tem primeru zadolževanja, ki smo mu bili priča že v preteklem proračunskem letu, in vlada očitno to načrtuje tudi v letu 1999, ne gre za zadolževanje za neke kratkoročne, prehodne, likvidnostne probleme proračuna. Gre za trajno financiranje javne porabe z zadolževanjem tako doma kot v tujini. Kam pripelje tako trajno zadolževanje za potrebe financiranja nekega podjetja, mislim, da vemo vsi: pripelje do tega, da obresti zrastejo že prek vsake meje in nazadnje pridemo do tega, da podjetje ne more več s svojo produktivnostjo plačati kreditov, ki ga tako bremenijo, da na koncu pride v stečaj.
Ta država gre pravzaprav po isti poti: namesto lastnega kapitala postajajo vse pomembnejši krediti, krediti doma in krediti v tujini. Breme obresti postaja iz leta v leto večje; to kažejo tudi indeksi, ki so vsebovani v proračunih, ki jih je državni zbor potrdil. In kam bo to pripeljalo? Prav gotovo ne v čase, ko bo Sloveniji in slovenskim državljanom boljše, temveč slabše. Nekaj časa se to še lahko vzdržuje z nekim dodatnim zadolževanjem, kaj pa potem, ko to zadolževanje ne bo več mogoče? Nihče z vladne strani enostavno ne da odgovora na vprašanje, kje je plafon, kakšen je načrt postopnega razbremenjevanja tega silnega zadolževanja. Kdaj se bo indeks zadolževanja obrnil navzdol? Kdaj bomo imeli negativne indekse zneskov obresti v proračunu? Tega odgovora ni. In če vlada tudi na to vprašanje ne odgovori, potem naj se tudi to protokalira. Prosim, gospod predsednik.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Špiletič. Besedo ima gospod minister za finance.
MAG. MITJA GASPARI: Hvala lepa. Teza, da bi država morala biti brez dolga, je teza, ki je lahko sama po sebi sicer izločeno interesantna, ni pa v praksi, v svetovni ekonomiji prisotna nikjer. Ni države v svetu, mislim, da je v Evropi z najnižjim deležem javnega dolga na bruto domači proizvod Luksemburg, kolikor lahko zdaj iz glave povem, ki ima - recimo, nekaj okoli, mislim, da - okoli 50% bruto domačega proizvoda svoj dolg. Tako domači kot tuji seveda - javni, ko govorimo o javnem dolgu. Vse druge evropske države, če se ne motim zopet, da ne bom rekel, ampak velika večina pa prav gotovo ima javni dolg - domači in tuji - v odnosu na svoj gospodarski potencial večji, kot ga ima Slovenija. Večina se giba v odstotkih nad 60%, zaradi tega je bil maastrichtski kriterij postavljen na raven 60%, da bi se večina držav temu kriteriju prilagodila.
Sam odstotek javnega dolga oziroma sam primanjkljaj v tekočem financiranju državnega proračuna seveda po definiciji ni nujno. Cela teorija obstaja in to je Keynesianska teorija, ki ni bila samo teorija ampak celo praksa, ki je zagovarjala samo tezo, da naj bodo javne finance neizravnane, da bi s tem spodbujale gospodarski razvoj. Ampak o tem ne bi danes, ker mislim, da to ni mesto tukaj. Ta trenutek ima, recimo, Japonska kot gospodarska velesila, ne glede na težave za leto 1999, predviden proračunski primanjkljaj v višini 10% bruto domačega proizvoda. Nekatere druge države v Evropi ga imajo med 2 in 3%. In zelo malo število evropskih držav je ta trenutek v drugačni situaciji - poleg Luksemburga - mislim, da je samo še Irska in, ne vem, če je še kakšna druga država. Morda še Velika Britanija ta trenutek, ki nima tekočega proračunskega primanjklaja. Ker je bistveno in ne da bi polemiziral s predhodnimi razpravljavci, ker bistveno je, da se delež stroškov financiranja, to je dr. Zagožen vprašal, v domačem proizvodu ne povečuje. In v Sloveniji je strošek obresti kot strošek financiranja, če hočete, v odnosu na bruto domači proizvod zelo stabilen. Je pod 2% bruto domačega proizvoda. Če hočete, vam podatek, ki sicer ni nujno, da je merilo. V Italiji je ta trenutek delež stroškov financiranja v bruto domačem proizvodu med 9 in 10%. Se pravi, toliko imajo oni obresti v državnem proračunu, ki jih morajo letno odplačati zaradi stanja glavnice oziroma dolga, ki ga imajo tako doma kot v tujini. Torej tisto, kar je lahko v Sloveniji, bi bilo zaskrbljujoče - in upajmo, da se ne bo dogajalo - je da bi se proračunski primanjkljaj dvigoval. Tisto, kar bi bilo dobro in kar upamo, da se bo dogajalo, je, da bi se proračunski primanjklaj zmanjševal proti tistim številkam, ki smo jih že v preteklosti imeli.
Zakaj je za Slovenijo dobro, da so njene bilance čimbolj izravnane? Zato, ker je majhna in odprta ekonomija, ki težko - bom rekel - kompenzira tiste šoke, ki prihajajo iz zunanjega okolja ne pa iz domačega, to je prvo. Zakaj imamo ta trenutek proračunski primanjklaj? Mislim, da je tudi nam jasno in da me ne bi kdo potem zopet obtožil, da sem parlamentu prisodil neko krivico. Glavni razlog je, ne začeta, ali pa če hočete, ne dovolj jasno začeta pokojninska reforma, ob tem, da smo za to, da bi se konkurenčnost podjetij v Sloveniji izboljšala, znižali prispevno stopnjo. To je bil glavni element, ki je na kratek rok obrnil te osnovne kazalce, o katerih tudi danes govorimo.
Upati je, kot je bilo rečeno že nekajkrat in kot procedura kaže, da bo v prvi polovici leta prišlo do sprejema zakona, ki ureja pokojninski sistem. Če se bo to zgodilo, potem je en velik del tistih potencialnih težav, ki jih imamo v državnih javnih financah, ta trenutek odstranjen. To, kar je rekel gospod Janez Janša glede socialne reforme, bi tako rekel in na konec koncev obstajajo seveda številke: na socialnem področju se pravice niso zmanjševale, vsaj sistemske ne. Nekatere so se dodajale, kot vemo, kot dodatne pravice v zadnjih petih letih, pa to samo po sebi zopet ni problem. Problem je, da do kompenzacij znotraj javnih financ za take dogodke ni prišlo, ker imamo hkrati tudi seveda zelo pester in široko zastavljeni investicijski ciklus na mnogih področjih.
Kar je bistveno, je prvič: za javni sektor, ki je celota javnih financ, so dolgovi po zakonu omejeni. Vi veste, da imamo za javni sektor omejitev v zakonu, tudi v tem zakonu, ki ga danes obravnavamo, koliko je lahko zgornja raven zadolžitve vseh pravnih oseb v javnem sektorju. To je 9,9% bruto domačega proizvoda kot fiksna številka in ta se v letošnjem letu v tem zakonu tudi pojavlja kot nominalni znesek, do katerega je možno dovoliti zadolževanje takim javnim osebam, kot so javna podjetja in druge javne osebe, ki so v lasti ali pa pod kontrolo države v širšem smislu. Enako velja tudi za zadolževanje občin, ki ga nihče nikoli ne omenja, pa ravno tako prispeva k temu, k računu javnega dolga. To je druga stvar.
Tretja stvar, javni dolg v Republiki Sloveniji - niste sicer tega omenjali, ampak v zadnjem letu se je zgodilo nekaj zelo resnih pozitivnih premikov v tisti smeri, ki zagotavljajo ali pa, ki dajejo osnovo za zahteve, ki jih postavljate. Prvič: se je stabilizirala struktura javnega dolga oziroma državnega dolga, če hočete. Namreč valutna struktura - do pred enim letom je bila Slovenija zelo izpostavljena valutnim tveganjem. To se pravi preveč dolga v dolarjih in premalo dolga v nemški marki, kar je ob teh velikih nihanjih med valutami, predvsem med dolarjem in marko, lahko povzročalo relativno velike tečajne razlike in v tem primeru negativne, če je seveda več v dolarjih kot v markah. Ta struktura se je zdaj normalizirala z vsemi tistimi potezami, ki jih je država oziroma zakladnica v zadnjem letu in pol storila. To se pravi, dolarskih zneskov dolga je zdaj že krepko pod 50% in s tem v bistvu normaliziramo tiste šoke, ki lahko pridejo iz tega naslova in prihaja v zadnjih letih zaradi nestabilnih situacij na mednarodnem trgu.
Drugič. Večina obrestnih mer, mislim, da prek 70% že, skoraj 80% je zdaj obrestih mer, ki so fiksne na javni dolgi. Kar pomeni, da smo v fazi, ko je bil mednarodni trg še prijazen do dolžnikov, to se pravi, da so bile obrestne mere nizke, večina teh dolgov pretvorili v take dolgove, ki imajo fiksirano to nižjo obrestno mero in bo v nadaljevanju, ob spremembah obrestnih mer na trgu to ne bo delovalo na povečanje stroškov financiranja Republike Slovenije, kar ni nepomembna zadeva, če vam povem, da smo zamenjali dolg po NEF-ju - to se pravi po tistem, kar je Slovenija prevzela po zakonu o prevzemu dela obveznosti bivše SFRJ z zamenjavo dolga z novim dolgom, po boljši pogojih - privarčevali približno milijardo 800 milijonov dolarjev v življenjski dobi tega dolga. Kar ni zanemarljivo, če pretvorimo v tolarje. In take aktivnosti bo država še nadaljevala in poskušala upravljati s tem javnim dolgom tako, da bi njegovi negativni vplivi, če bi bil ta dolg prevelik, bili čimbolj zmanjšani.
Glavnice, ki jih odplačujemo, se bodo v naslednjih letih vrtele približno okrog številke med 55 in 70 milijardami, glede na dospelost posameznih tranš dolga. Kar ob predpostavljeni rasti gospodarstva in bruto domačega proizvoda ne bi smelo povzročati nobenega izrazitega povečanja dolga v bruto domačem proizvodu; to je prvo. Drugo, ta dolg bo, seveda, lahko bistveno počasneje rastel, kolikor raste, če bo država zmanjševala proračunski primanjkljaj; tudi to je samo po sebi jasno. Zato je v osnovi glavno torišče za delovanje zmanjševanje primanjklaja.
Da pa se lahko v vseh mednarodnih situacijah drži zaprta bilanca državnega proračuna - oziroma, če hočete, širše, ne samo državnega, ampak tudi obeh socialnih blagajn in občinskih proračunov - je pa v dinamičnem mednarodnem ekonomskem okolju težko pričakovati. Tudi druge države imajo cikluse, ko dosegajo presežke in primanjkljaje. Mislim, da bi bilo za slovensko gospodarstvo dobro, da v dobrih časih nabira presežke in v slabih časih doseže kakšen primanjkljaj, da bi na ta način čim bolj znižala tiste negativne učinke, ki prihajajo iz okolja, ki ni nujno samo pod kontrolo domače ekonomske politike oziroma gospodarstva.
Zadnje, kar je omenil gospod Janša. Jaz tega konkretnega članka ne poznam; poznam pa - ker je izšel pred dobrimi štirinajstimi dnevi tudi članek oziroma pregled v reviji "Central European Review", ki je podružnica "Wall Street Journala" za Evropo, analiza vse držav v tranziciji, kamor je Slovenija po, mislim, da šestih skupinah kazalcev uvrščena skupaj z Madžarsko na prvo in drugo mesto. Torej je možno te kazalce na zelo različne načine interpretirati oziroma jih postavljati na različnih osnovah. Prejšnje analize "Wall Street Journala" na temo tržne odprtosti tudi poznam oziroma so nam znane. Da bi lahko bila Slovenija objektivno razvrščena v tako kategorijo po svoji tržnosti, kot je bilo omenjeno, je sicer možno, ker jo določajo tisti, ki so tako razvrstitev dali. Po objektivnih kazalcih pa težko, da bi lahko obstajale take razlike, kot so bile omenjene na eni strani v tej študiji oziroma analizi, na drugi strani v analizi podobne veljave, ker jo pač objavlja časopis, ki ima podobno osnovo, kjer se Slovenija po zelo podobnih kazalcih razvrsti drugače. Mimogrede, tudi Evropska banka za obnovo in razvoj opravlja tovrstne analize in tudi po teh analizah Slovenija ne stoji še zdaleč ne tako slabo, kot očitno stoji po podatkih, ki so bili danes tu povedani. Torej, s tega stališča bi težko rekli.
Če pa dam še kratek komentar na Evropsko unijo, na nepregledne in netransparentne finance v Sloveniji. Mimogrede, računsko sodišče evropski komisiji očita, mislim, da okrog 4 ali 5 milijard ekujev nenamenske porabe. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Nekaj replik po nastopu gospoda ministra. Prvi je dr. Jože Zagožen, za njim gospod Špiletič.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Čeprav je gospod minister dal podatek, da je strošek financiranja pod 2% bruto domačega proizvoda, kjub temu nisem dobil odgovora na vprašanje, koliko konkretno v tolarjih bo stalo financiranje obresti za dodatnih 10,5 milijarde tolarjev zadolževanja. To je ena stvar.
Druga stvar je ta, da me zanima, gospod minister, kako to, da je ta amandma dal odbor za finance in monetarno politiko. Skratka; zakaj ga ni dala vlada oziroma kakšno rešitev ste imeli sami v primeru, da bi odbor ne dal tega amandmaja? Morda ste imeli boljšo rešitev? Morda ste imeli rešitev, ki ne bi nič stala obresti? To me zanima.
Tretje, kar je vsebinske narave, pa je to; jasno je, da bo od 108 milijard celotne zadolžitve šlo za odplačilo dolga 74,5 milijarde. Tam se obresti nekako kompenzirajo. Neto zadolževanje ostaja 33,7 milijarde in brez tega amandmaja, brez teh 10,5 milijarde bi torej bilo neto zadolževanje potem samo na ravni tam nekje 23 milijard. Menim, da bi ta stvar bila rešljiva tudi na način, da bi odhodke zmanjšali. Zakaj so odhodki 960 milijard in pol? Prej smo omenili, da sem rekel, da bi povečanje lahko bilo tolikšno, kolikor je stopnja inflacije in stopnja rasti domačega proizvoda skupaj - tam nekje. Kot pa vse kaže, stopnja rasti bruto domačega proizvoda ne bo 4%, kot je tu predvideno, ampak bo bistveno manjša. Zato menim, da bi bilo mogoče to globalno številko zmanjšati in s tem bi prihranili tisti strošek obresti, za katerega tu že ves čas sprašujem, koliko bo znašal, pa tega ne izvem.
Še enkrat. Ločim odhodkovni problem od likvidnostnega, vendar likvidnostni problem nosi s seboj stroške financiranja. In za to gre, da zvemo, kolikšni so ti stroški financiranja. Ali z drugimi besedami: koliko je stala ta napaka, da je pač nekaj bilo preneseno iz enega leta v drugo leto, kot je bilo prej tu pojasnjeno s strani državnega sekretarja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Špiletič, za njim gospod Janša.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala lepa. Kot vlada oziroma ministrstvo za finance, ob tem ko uresničuje proračun, mora prav gotovo ravnati kot dober gospodar. Če je temu tako, potem je potrebno najprej doma narediti vse potrebne varčevalne ukrepe, preden se loti zadolževanja.
Državni zbor je 30.10.1998 sprejel naslednji sklep: "Državni zbor predlaga vladi Republike Slovenije, da do odločanja o sprejemanju proračuna za leto 1999 pripravi in pošlje državnemu zboru Republike Slovenije oceno rezultatov varčevalnih ukrepov vlade v letih 1997 in 1998." Sam bi verjel v iskrenost izrečenih besed gospoda ministra, če bi vlada tak sklep do danes uresničila. Namreč, na ta način bi res lahko potem minister prišel za govornico in argumentirano povedal: "Doma nobenih rezerv ni več, mi smo pač prisiljeni iti v neko novo zadolževanje." Vendar je sklep, ki ga je sprejel državni zbor, vlada spregledala, enostavno ga je ignorirala. Seveda to pomeni, da niti s trohico odgovornosti do državnega zbora, niti s trohico moralne obveznosti do državnega zbora, da mu postreže z zahtevanimi podatki, pride ponovno in zahteva zgolj dodatna sredstva. Ko bomo postavili vprašanje o tem, ali se ta sredstva trošijo gospodarno, kaj se je s temi sredstvi počelo, pa očitno vlada ne čuti več potrebe, da bi sploh še na to odgovarjala. Davkoplačevalci pa vse to plačujejo iz dneva v dan več. Tako da v tem smislu tistemu - kar je, lahko rečem - leporečju tudi izza te govornice ministra za finance, Gasparija, pravzaprav ne gre verjeti.
Kar pa se tiče potrebnega dodatnega zadolževanja, zato da se bodo poplačali neki dodatni dragi krediti, ki so dražji krediti - gospod Reščič, ponovno se bom vrnil na vaše besede - imam naslednje vprašanje. Vi ste dejali, da če bi v letošnjem letu šli v refinanciranje kreditov, bi se morali na domačem ali na tujem trgu na novo zadolžiti zato, da bi poplačali neke glavnice; vendar, ker bi to novo zadolževanje bilo dražje od obstoječega, do tega ni prišlo. Ali sem prav razumel? Če je temu tako, potem ne vem, zakaj potrebujete večji obseg zadolžitve za poplačilo oziroma za zamenjavo ene obveznosti z drugo, saj vendar ostajate v istih okvirih, zgolj dražje kredite nadomeščate s cenejšimi viri.
V tem primeru, kolikor razumem ta amandma, gre pa za povečanje neto zadolžitve za 11 milijard slovenskih tolarjev, gospod Reščič, in nekaj morate tudi vi v vaših besedah korigirati.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Špiletič. Repliko ima gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Torej, če so stvari takšne, kot jih je tukaj predstavil finančni minister, potem je res na mestu vprašanje, ki ga je postavil moj poslanski kolega, dr. Jože Zagožen, ko pravi: "Če so stvari takšne, zakaj se pa potem niso zmanjšali nekateri izdatki v proračunu za prihodnje leto?"
Še vedno nisem dobil odgovora na vprašanje, ki sem ga že večkrat postavil: ali je res nujno, recimo, da v naslednjem letu, ob takšni ekonomski situaciji damo eno milijardo tolarjev za novo poslovno stavbo za Sovo, za tajno službo in da je to še v posebnem delu proračuna, tako da naj bi se o tem sploh ne smelo javno razpravljati? V kateri državi je taka stvar tajna? Milijardna investicija za tajno službo! Ali je to res nujno? To je 10% povečanja zadolžitve. To je samo en tak primer, lahko bi jih pa naštel še 15 in bi lahko to zmanjšali za 5 milijard, ne pa povečali za 11! Veliko tega je bilo že našteto v proračunski razpravi.
Minister je priznal, da ni reform ali pa da so preslabe; omenil je pokojninsko in socialno. Ja, gospodje v vladi, vi ste tisti, ki jih predlagate. Zakaj se tega ne naredi? Očitno so neki razlogi, ampak ti niso pri manjšini v tem državnem zboru. Pri socialni reformi pravite, da so se nekatere pravice povečale. Ja seveda. Zato, ker ni reforme. Podedovan je star sistem, na katerega se nanašajo še nove pravice. Tisto, kar je bilo ključno in ni bilo narejeno, pa je bilo potrebno, pa je to, da se niso razmejile pravice od privilegijev. Med socialne pravice se trpajo razno razni privilegiji, ki v nobeni normalni državi ne sodijo med socialo. Tako da tisti, ki so res potrebni državne pomoči dobijo miloščino, marsikdo, ki je bil pa pri koritu desetletja in nima slabega socialnega položaja, pa dobi še dodatna sredstva in to pod krinko sociale.
Povečanje zadolžitve od 98 na 109 milijard ne more biti uskladitveni amandma. Ne more biti stvar neke tehnike in metodologije. Če je 11 milijard stvar nekega popravka, slovničnega popravka ali pa lepotnega popravka v zakonu, potem ne vem, kaj so pa vsebinski amandmaji. To je še kako važno vprašanje! Meni je žal, ampak nisem prvi, ki je danes naredil to primerjavo. Kot sem že prej omenil, celo v časopisu, ki je maksimalno naklonjen vladi, opozarjajo na primerjavo med dilemami, s katerimi se je srečevala stara propadla država, in dilemami, s katerimi se srečujemo mi. V bivši Jugoslaviji so nekajkrat prišli do toče, ko se je bilo treba odločiti; zato da se ohrani oblast in da stvari funkcionirajo, je potrebno izvesti reforme, ki pa so seveda tvegane ali pa najeti tuje kredite. In v 60. letih so začeli reforme pa so jih ustavili in so najeli kredite in v 70. letih so reforme ustavili in so najeli tuje kredite. V 80. letih, ko pa ni več prišlo do poceni tujih kreditov in nihče več ni posojal državi, ki je imela že prek 20 milijard zunanjega dolga in negativno rast, je pa država propadla. To ni bil edini razlog, je pa bil eden od zelo pomembnih. Dejstvo je, da - še enkrat poudarjam - nisem jaz prvi, ki na to opozarjam. Zjutraj smo to lahko prebrali tudi v časopisu. Dejstvo je, da zdaj v tej enaki dilemi ali pa podobni dilemi vlada izbira podobno pot med dvema dilemama: ali izpeljati podobne reforme ali najeti kredite. Najema kredite, reforme pa stojijo.
Opozarjam še enkrat na to, da nismo slišali komentarja na podatek, da se je zunanji dolg te države v zadnjem letu povečal za 20%. In je presegel devizne rezerve. Prej se je veliko hvalilo s tem, da so devizne rezerve večje od zunanje zadolžitve. Zdaj niso več. Zaostajajo. In zunanji dolg se je povečal v zadnjem letu za 20%. To je alarmantna številka.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Janša. Državni sekretar, gospod Reščiš ima besedo.
VALTER REŠČIČ: Hvala. Ob sprejemu dopolnjenega predloga proračuna je bil sprejet tudi 27. amandma, ki pojasnjuje spremembo na strani glavnic. In sicer razloge, zakaj je prišlo do te spremembe, vezano na način financiranja, kjer opisuje, da nismo pač izvedli določene transakcije, ki je bila predvidena, ampak da smo šli v iskanje alternativnih oziroma drugačnih načinov financiranja; da niso bila znana izhodišča glede financiranja ob pripravi predloga proračuna. Izhodišča za financiranje programa TRP, ki se je kasneje v tej fazi, ko je bila v obravnavi, že proračun izvedlo. In tudi en del, ki je vezan na financiranje obveznosti s stališča Slovenskih železnic.
Med drugim smo pa tudi predlagali, da se to, kar je bilo predvideno v predlogu, da se odplačajo glavnice na osnovi sanacijskih obveznic v višini 4,7, da se zaradi teh sprememb to v letu 1999 ne izvede. Torej to ni bila napaka, to je zelo jasno pojasnjeno in amandma je bil tudi sprejet.
To, kar sprašuje gospod Zagožen, koliko bi ta sprememba, teh 10 milijard, kaj pomeni to v okviru obresti, ki so planirane v samem predlogu, to je približno milijarda 200 na letni ravni, ob teh razmerah, ki trenutno vladajo na trgu. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Reščič. Gospod Špiletič ima repliko, nato gospod Janša.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Repliciram gospodu Reščiču. Že veliko mojih kolegov pred mano je opozorilo na to, da je neresno zapisati, da je 11 milijard tolarjev uskladitveni amandma. In če karkoli, potem bi res prosili za pojasnilo, kaj se s temi 11 milijardami skuša, namerava financirati.
Prvič se postavlja vprašanje, zakaj tega vlada ni vedela že takrat, ko se je srečevala na Brdu. Kako ste mogli takrat spregledati v bistvu tako pomembne potrebe, ki znašajo oziroma stanejo kar 11 milijard? Če pa ste to spregledali; povejte, kdo je to spregledal in do kakšnih sprememb je zdaj prišlo v nekem rebalansu glavnic oziroma v nekem sistemu novega financiranja, kot ste rekli, TRP in železnice. In to je zdaj odgovor, s katerim bi naj poslanci bili zadovoljni in pritisnili na tipko "za", da boste lahko v naslednjem letu porabili 11 milijard več!
Gospod Reščič, gospod minister, prosim, pridite sem in povejte, za kaj boste porabili teh dodatnih 11 milijard slovenskih tolarjev. To ni majhna številka, to je ogromna številka, ki jo bodo plačali slovenski davkoplačevalci in v njihovem imenu vas prosim, da pojasnite, za kaj gre.
JANEZ JANŠA: Zadolževanje se da opravičiti na veliko načinov. Vedno lahko najdemo izgovore; treba je najeti kredite zaradi teh in teh stvari, če tega ne naredimo, bo še slabše itd. Nisem še nikjer slišal predstavnika vlade, ki ne bi znal najti kakšnega argumenta v prid dejstvu, da se najemajo krediti. Prav tako pa je po celem svetu jasno, da vsaka država, ki porabi več, kot ustvari, slej ko prej pride v krizo. Lahko se to nekaj časa odlaga, pa zamegljuje z raznimi knjigovodskimi fintami, pa z raznimi uskladitvenimi amandmaji k zakonu o proračunu, ampak počasi to potem pride na dan. In mi smo zdaj v situaciji, kot to prihaja na dan že, nismo šele v času, ko bi opozarjali, da bo enkrat to prišlo na dan. Se že kaže na mnogih področjih. Ni vseeno, ali ima proračunski primanjkljaj - recimo - 1 ali pa 2%, država, ki ima utrjeno tržno gospodarstvo in ki ima znatno gospodarsko rast in kjer ji ni treba izvesti kakšnih posebnih reform. V takšni državi tudi malo večji proračunski primanjkljaj ni kakšna katastrofa. V državi, ki je pred reformami, v državi, ki ima glede na reforme, ki jo čakajo, prenizko gospodarsko rast, pa je seveda vsak primanjkljaj velik problem.
Mi smo zdaj v takšnem položaju, kot je lastnik hiše, ki pred zimo razmišlja, ali bi kupil plašč, da se bo zaščitil pred mrazom, ali pa bi na dvorišču postavil radiator. Mi najemamo dolgove in ravnamo tako kot tisti, ki si na dvorišče postavi radiator in bo zakuril in mu bo nekaj časa tudi na dvorišču toplo. Vendar bo enkrat zmanjkalo nafte in potem bo moral plačati še za nazaj. Mene zelo čudi, da gospod finančni minister ne pozna indekse ekonomskih svobod, ki ga Wall Street Journual izdaja že od leta 1995, ki je eno od glavnih vodil vsem tujim investitorjem, ko se odločajo za investitorje v državah. Zelo je zanimivo to, da naši mediji objavljajo samo tiste dele ali pa tista poročila in tiste ugotovitve raznih tujih institucij, ki so ugodni. Ali pa iz raznih poročil samo tiste dele, ki so ugodni. Tako je bilo tudi ob zadnjem primeru, kajti skoraj istočasno je svoj pregled izdala revija Eastern Economic Review in Wall Street Journual. S tem da eno ocenjuje oziroma v enem delu se ocenjuje sedanje stanje, standard, dohodek na prebivalca in tako dalje. In tam je Slovenija, seveda, v prednosti pred drugimi kandidatkami za članstvo v Evropski zvezi, ker imamo še vedno najvišje plače - vsaj mislim, da smo pri vrhu - pa najvišji dohodek na prebivalca na leto in tako dalje. Ampak, to je v veliki meri podedovana vrednost, ki se zmanjšuje. Indeks ekonomskih svobod pa ocenjuje na podlagi 10-ih kriterijev dolgoročne možnosti gospodarskega razvoja. Države, ki imajo več ekonomske svobode, imajo dolgoročno večjo ekonomsko rast in so bolj perspektivne. In tukaj smo mi slabi. Tukaj smo mi najslabši, ko gre za države, ki so kandidatke za članstvo v Evropski zvezi. Ocenjuje se trgovina, davčna ureditev, državne intervencije, monetarna politika, tuje investicije, bančni sistem, razmerje plače: cene lastninske pravice in regulacije v ekonomiji. In to je zaskrbljujoče, glede na čas, ki prihaja. Poročila o tem, kam je Slovenija razvrščena na tem indeksu, je bilo objavljeno samo enkrat na Radiu Slovenija. Naslednji dan so pa časopisi objavili tisti del oziroma tisto poročilo iz druge revije, ki govori o trenutnem stanju. Ne bo perspektiva. Na ta način se ljudi seveda lahko "farba". Tisto, kar je pa najbolj zaskrbljujoče, ko pogledamo ta indeks, je pa to, da se pri Sloveniji ni spremenil že tri leta. Tri leta Slovenija stagnira z reformami.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Janša. Besedo ima gospod minister Gaspari. Izvolite.
MAG. MITJA GASPARI: Rad bi odgovoril na to, kar je gospod Janša zdaj povedal, ker je bral iz enega papirja, ampak si bom ta papir pridobil. Jaz sem rekel, da ne poznam zadnjega poročila in ne da ne poznam nobenega od teh poročil.
Področja, ki so navedena kot področja, ki naj bi dala skupno oceno tako slabo, kot je, moram reči, da me čudi. Čudi me iz naslednjih razlogov pa bom podal še en komentar. Na davčnem področju, ne vem, kaj je v Sloveniji tako netržnega in slabega, da bi lahko bilo neprimerljivo z ostalimi državami v Evropski uniji, moram reči, razen davka na dodano vrednost, ki je nova davčna oblika in ki sam po sebi ne more vplivati na to, ali je neka ekonomija bolj tržna ali manj tržna. Davčni sistem, kakršen je v Sloveniji, prav gotovo ne more v taki meri odstopati od standardov, ki bi lahko dali na tem področju slabo oceno. Konec koncev davek na dobiček, ki zanima tiste, ki vlagajo v neki državi, če odmislimo neekonomske kriterije, je v Sloveniji bistveno nižji kot v večini evropskih držav. Davčne olajšave za investitorje pa bistveno večje kot v drugih državah. Torej vsaj po tej plati davčni sistem ne more biti faktor netržnosti oziroma nespodbujanja investicij v Republiki Sloveniji.
Monetarna politika. Zanimivo vprašanje, če je tam slaba ocena, zakaj bi bila slaba ocena. Konec koncev guverner centralne banke opozarja na nekaj drugega, ne na tisto, kar piše v tem poročilu, ampak opozarja na to, naj se odpiranje kapitalskega računa v plačilni bilanci Republike Slovenije odvija postopoma in previdno. Osnovna kritika na račun Slovenije, vsaj iz Evropske unije, je stalno, da je ta postopnost prepočasna in da bi se moralo odpreti hitro in radikalno. Zdaj glede na to, da pač cenimo mnenje centralne banke in jo običajno tudi upoštevamo ali pa se upošteva, je to nekje kontradikcija, glede na to, če je monetarni kriterij oziroma spoščanje kapitalskega računa eden od teh kriterijev, ki določajo stopnjo tržnosti. Stopnjo tržnosti ali netržnosti v Sloveniji lahko edino v resni meri odredi ali določi odnos med javnim in privatnim sektorjem. Če je javnega sektorja več, potem je prav gotovo s stališča tržnosti in odprtosti ekonomije ta ekonomija manj odprta, kot če je privatnega sektorja več. To se da samo po sebi sklepati. V Sloveniji je približno 60% (če gledamo po sektorjih) odprtega trga, 40% ga je pa tako ali drugače reguliranega, ali skozi cene ali skozi lastništvo.
Kako gre s privatizacijo premoženja v Sloveniji, vemo, in če je bila kakšna kritika v preteklosti na ta račun iz tujine, je bila na račun počasnosti dokončanja lastninskega preoblikovanja in relativno počasne privatizacije v javnem sektorju. Predvsem se tu lahko omeni energetika, transport, telekomunikacije, to so trije sektorji, kjer se običajno ocenjuje stopnja privatizacije. In po tej logiki je, recimo, Madžarska na prvem mestu, vsaj v državah v tranziciji, ker je več ali manj vse privatizirala. Ali je za Slovenijo modro in potrebno to narediti takoj ali v nekem obdobju nekaj let, to je stvar ocene, ki se bo pojavila tudi v tem državnem zboru, ko bo šlo za zakon o privatizaciji državnega premoženja. To se mi zdi pomembno povedati. Seveda nisem omenil samo enega kriterija in v tistem poročilu, ki sem ga omenil, ne gre samo za dohodek na prebivalca, ampak gre za šest kriterijev, ki v skupni oceni dajejo potem neko sumarno ponderirano vrednost. Torej najmanj, kar je, so si ta poročila primerljiva. Ne bom rekel, da je kakšno boljše ali slabše po kvaliteti, ampak so si primerljiva, ker se ukvarjajo s podobnimi izhodišči oziroma podobnimi kriteriji za ocenjevanje, kolikor je pomembno, da se zelo veliko ustavljamo ob takih ocenjevanjih. Mimogrede, azijske države so bile do pred slabega leta ocenjevane z vseh možnih stališč, od agencij, ki računajo "rating", pa do takih revij, kot je Wall Street Journal, kot Azijski tigri, to se pravi ekonomije, ki so v najboljši ekonomski kondiciji in dajejo najboljše rezultate in so bili celo dani kot primer, kako naj se druge države razvijajo. Po tistem, ko je nastopila kriza, se vsi izogibajo oceni, zakaj je do krize prišlo in kaj ta kriza za te države pomeni. Ampak toliko o kvaliteti tudi včasih teh ocen. Mislim, da je najbolj pomembna tista ocena, ki jo damo sami o sebi in je verjetno tudi najbolj meritorna za spremembe.
Glede tega, kar je gospod Špiletič vprašal, pa predčasno odplačilo kredita pomeni, da se odplača kredit pred rokom dospelosti. V takem primeru bi bila seveda glavnica odplačil v letu 1999, ko so te dospelosti originalno predvidene, manjša za ta znesek in bi bila odplačila v letu 1998 za toliko večja, ker pač njim so bili na razpolago tisti viri. In mi bi lahko dolg odplačevali, ne iz najetja drugega dolga, samo, če bi imeli proračunski presežek; to je zelo preprosta logika. Kot pravim, malo je držav, v Evropi pa države ni, ki bi imela - oziroma z dvema izjemama - ki bi imela presežek, to se pravi, da bi iz presežka zmanjševala javni dolg. Mnoge evropske države, ker je gospod Janša rekel, da gre tukaj za, predvsem za neko umetno prirejanje podatkov. Poglejte si, če imate čas, večino podatkov iz Evrostata za evropske države o tem, kako so zmanjšale svoj primanjkljaj iz prek 3% na odstotke, ki so pod 3%, in kako je večina držav prišla do javnega dolga, ki je ta trenutek v nekaterih državah še kar krepko čez 60%, v kakšnih se je pa tem odstotkom približal. In spomnite se nekih diskusij v Nemčiji, spomnite, kako se je zgodila ali pa se pozanimajte, kako se je zgodilo to prilagajanje v Belgiji, kako se dogaja v Italiji. Ni Slovenija inovator na tem področju, da bi nekaj specialnega prikrivala oziroma ne prikazovala. Način, kako se je večina evropskih držav prilagodila tem kriterijem, vsaj v zadnjem letu in pol, ko so ti kriteriji postali odločilni za vključitev v evropsko monetarno unijo, niso bili samo skozi proračunske presežke, ampak tudi skozi določene operacije v premoženjskih bilancah. Zelo jasno, in mislim, tudi se da to preveriti v dokumentih, ki niso nastali tukaj, imajo pač to značilnost, da jih evropska statistična zveza oziroma zavod pripravil. Torej v tem primeru nismo dobili tistih virov, ki bi upravičili, da se izvrši ta operacija v letu 1998, torej jo bomo izvršili originalno v letu 1999, to se pravi zaradi tega se ne bo dodatno povečal dolg; ampak bodo originalne dospelosti glavnic se zgodile takrat, ko so tudi po pogodbah bile sklenjene. Zakaj smo hoteli to narediti predčasno? Zaradi tega, ker smo smatrali, če dobimo ustreznejši vir po obrestih, po dospelosti, po valuti, da s tem koristimo državi in zmanjšujemo obremenitev dolga, zaradi restrukturiranja dolga, zaradi refinanciranja dolga se dolg sam po sebi ne zmanjša. Tudi se ne poveča. Zmanjšajo se pa stroški upravljanja s tem dolgom, kar je pa pomembno s tistega stališča, ki ga je omenil gospod Zagožen. Mimogrede bi še to odgovoril gospodu Zagožnu; ni podjetja v državi, ne slovenski, ne svetovni, kjerkoli po svetu, ki bi bil samofinanciran v celoti - takih podjetij ni. Ker sicer ekonomija ne bi delovala, mimogrede. Ampak imajo vsa podjetja nek odnos med lastnimi sredstvi in pa tujimi sredstvi. In ravno v tem odnosu med lastnimi in tujimi sredstvi se v podjetjih ugotavlja, katera so boljša in slabša, ko gre za pravilno kombinacijo in pa upravljanje s temi sredstvi. Torej ne obstaja gospodarstvo, kjer bi se podjetja samofinancirala, država bi pa imela presežke, ker enostavno stvar ne bi, ekonomsko gledano - ne govorim zdaj politično in kako drugače - funkcionirala. Res pa je, da ko gre za Slovenijo, da si ne more privoščiti odstotka dolga, ki bi bistveno presegel 40%. In prej, ko je bilo rečeno, da je zdaj dolg nenadoma presegel slovenske rezerve oziroma devizne rezerve, to ni samo javni dolg. Javnega dolga v tujini je približno 50% vsega tega zneska, o katerem je bilo govora. Preostalo je privatni dolg, podjetniški dolg. In verjetno podjetja jemljejo kredite oziroma se zadolžujejo takrat, ko smatrajo, da je z ekonomskega stališča za njih to ustrezno, in to pretežno tista, ki so v privatnem sektorju. V javnem sektorju pa tista, ki opravljajo neko investicijsko dejavnost, za katero se je država vedno in povsod odločila z ustreznim zakonom. Ne gre za neke projekte, ki niso ustrezno...
Ali so ti zakoni najboljši ali ne, to pa mislim, da je legitimna diskusija in tukaj nimam komentarja. Največji obseg zadolžitve ta trenutek se bo dogajal na področju avtocestne izgradnje, to vemo. Zakaj? Pohitril se je postopek izgradnje, kot veste z rebalansom avtocestnega programa. Določene trase postajajo očitno glede na zahteve, ne samo lokalnih skupnosti, dražje, ker se zbirajo bolj okolju primerne, recimo na Primorskem veste kakšna je razprava, kje naj bi cesta tekla. Seveda, ta razprava nima zveze samo z lokacijo, ampak ima tudi z obsegom sredstev, ki so potrebna za to, da se zgradi tako ali drugače. Ampak hočem reči, v vseh teh primerih gre za dodatna sredstva, ki jih poleg povečanih sredstev iz državnega proračuna s 16% na 20% zahteva tak program iz eksternih sredstev. Če mislimo, da lahko tak program v celoti zgradimo iz sredstev iz davkov in pa iz sredstev proračuna, potem je to možno predlagati, mislim pa da je to, s takim pospeškom graditi avtoceste in v takem obsegu enostavno za potencial te države nemogoče. Druga stvar je pa, da je to prioriteta, za katero očitno velja, da pač to, kar je dogovorjeno, nima smisla in niti ni potrebno spreminjati.
Torej, kot sem rekel, javni dolg države je še krepko pod 40%, je nekaj malega nad 30%. To je preverljivo v knjigah. To ni stvar, ki bi se jo dalo skriti. Računsko sodišče to lahko seveda in tudi vedno bo pogledalo. To niso neke stvari, ki so tukaj in tam spravljene, ampak so v knjigah, v računovodstvu, v državnih računih. In seveda, vsako odplačilo ima oziroma vsako najetje ima za seboj ustrezen akt, dokument, naprej zakon o izvrševanju proračuna ali poseben zakon, in potem pogodbo, ki je zopet preverljiva, ker pač sodi v arhiv upravljanja z državnim dolgom. Torej ne gre za neke specifične poteze države. Edini specifičen način zadolževanja, ki je pa tudi pokrit z zakonom, veste, da je že od leta 1994 zakon o temeljnih razvojnih programih, in tudi ta ni sporen glede načina financiranja in tistega, kar je zakon zahteval takrat, ko je bil ta zakon sprejet. Ampak vse to je navedeno v poročilih, ki jih dobivate o stanju javnega dolga - dobivate jih kvartalno; mislim, da bo na jutrišnji seji vlada obravnavala poročilo za tretji kvartal in bo takoj šlo tudi v državni zbor, in v mesecu januarju, najkasneje v februarju, bo poročilo za četrti kvartal oziroma leto kot tako. Tam imate celotno dinamiko zadolževanja, imate celotno strukturo zadolževanja in imate tudi tiste številke, ki so bile danes omenjene, kolikor so točne ali pa netočne, o dinamiki, rasti. Tam se vidi, zakaj je nek dolg narastel; ali zaradi tega, ker se je dodatno zadolžilo ali zaradi tega, ker se je, recimo, odnos med dolarjem in marko spremenil (temu se pa reče medvalutne spremembe razmerij oziroma tečajne razlike, ki iz tega nastanejo). Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod minister. Repliko ima gospod Janša, nato gospod dr. Jože Zagožen.
JANEZ JANŠA: No, jaz se globoko ne strinjam s tem, kar je rekel finančni minister, ko je dejal, da bodo ocene še najbolj realne, če bomo sami zase pogledali in ocenili, kako stvari stojijo. Če se primerjaš sam s sabo, boš vedno najboljši; in če ocenjuješ samega sebe, potem je veliko vprašanje objektivnosti, kriterijev.
Revija, ki jo minister Gaspari navaja in kjer je bila Slovenija skupaj z Madžarsko uvrščena precej visoko, je revija, za katero je predsednik vlade, dr. Drnovšek, v svojem televizijskem pogovoru julija letos rekel, da je obskurna revija; takrat je bila polemika o podatku, ki ga je ta revija objavila glede proračunskega primanjkljaja in o čemer je potem neko pojasnilo poslal tudi minister Gaspari, vključno z obvestilom te revije, da je šlo za napačen podatek. Ampak takrat, ko je objavljeno nekaj, kar vam ne odgovarja, je to po besedah predsednika vlade obskurna revija, čeprav to ni obskurna revija; takrat, ko je pa nekaj, kar nam ustreza, potem pa edino tisto citiramo. Minister pravi, da ne pozna tega indeksa, se pravi, zadnjega poročila, indeksa za leto 1999, da pa pozna prejšnje; če pozna prejšnje, potem pozna tudi tistega, ki bo veljal za Slovenijo za naslednje leto, ker je isti, kot je bil za letošnje leto ali za lansko leto - popolnoma isto oceno ima Slovenija, popolnoma isto oceno, in ta je slaba.
Monetarna politika je ocenjena najslabše, je v nasprotju z nekim splošnim prepričanjem v Sloveniji, kako je to eden od glavnih stebrov neke stabilnosti; očitno v tujini ne mislijo tako in bo potrebna kakšna razprava v zvezi s tem.
Davek na dodano vrednost na to oceno ni vplival, ker mnoge države - to je svetovna lestvica, ni evropska lestvica - na svetu tega davka nimajo. Kriteriji so bili drugačni in so v tej brošuri tudi javno obrazloženi. Ta indeks in ta lestvica je predstavljena vsako leto v decembru in velja za naslednje leto; to je zelo odmevna zadeva. Svetovni mediji to povzamejo. Je objavljena na internetu. In tuji investitorji in tisti, ki ocenjujejo razmere v neki državi, to upoštevajo. Jaz sem bil prejšnji teden na neki taki konferenci oziroma sestanku o možnostih tujih vlaganj v pridruženih članicah Evropske unije, in so vsi to lestvico poznali. Jo jemljejo za dejstvo. V tujini zagotovo za bolj verodostojen podatek, kot pa tisto, kar mi pošiljamo tja in hvalimo sami sebe. Zagotovo pa to ne pomeni, da je vse zlata resnica, kar pač nekje piše. Je pa to seveda dejstvo, ki ga je treba upoštevati. Tisti, ki bo razmišljal od zunaj o Sloveniji in o teh razmerah in o vlaganjih v slovensko ekonomijo, se bo na to bolj zanesel, kot pa na podatke urada za statistiko vlade Republike Slovenije. Toliko v zvezi s tem.
Kar se pa razlogov za ta konkretni amandma tiče, ki seveda ni uskladitveni, pa s temi pojasnili ne moremo biti zadovoljni. Če je bilo to planirano v letošnjem letu, pa se to ni izvedlo in zdaj prenašamo v naslednje leto, je s tem nekaj narobe. Ni možno to opravičiti kar z nekimi malodane slovničnimi zadevami in napačnimi predvidevanji, češ pričakovali smo, da bodo nižje obresti, pa te niso bile in ni bilo tako ugodno. To stanje najbrž ne bo v letu 1999 nič bolj ugodno, kot pa je bilo v letošnjem letu. Kvečjemu bo slabše, zaradi znanih razlogov. In tudi ta primerjava z nekdanjimi azijskimi tigri je seveda pavšalna. Mnoge azijske države so v globoki finančni krizi, mnoge pa tudi niso. Odvisno od mnogih stvari. Tako da, bom rekel, gledano pavšalno jim primerjanje nič ne pomeni. Prav tako pa seveda nič ne pomeni primerjanje številk med državami. Če je neka država razvita, če ima trdno ekonomijo, če pred njo niso kakšne stresne reforme, potem je številka in podatek o finančnem primanjkljaju, pa tudi če gre za isto številko, nekaj drugega, kot pa če gre za državo, ki jo tovrstni šoki še čakajo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Janša. Vabim za govornico gospoda dr. Jožeta Zagožna, ki se je prijavil k repliki.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Seveda se v celoti strinjam s tistim delom, ko je minister dejal, da samofinanciranja nikjer ni. Celo več, v mnogih primerih ali pa včasih v večini primerov tuji viri sredstev presegajo lastne vire sredstev na podjetniški ravni. Vendar v tem našem primeru pa se je očitno nekaj zgodilo. Poglejte, dejstvo je, da sta se odhodkovni in likvidnostni problem nekje izenačila oziroma še več, neto zadolževanje znaša 34 milijard, proračunski primanjkljaj pa 30 milijard. Se pravi, da je neto zadolževanje večje od primanjklaja.
Ne poznam tako natančno, vendar dvomim, da je takšen slučaj tudi v drugih državah. Poleg tega je bilo prej rečeno, da naj bi teh dodatnih 10 in pol milijard povzročilo milijardo obresti letno, to pomeni preko 10%, če sem prav razumel, in to me nekoliko čudi glede na višino. In tudi glede na to, da nisem dobil odgovora na vprašanje, zakaj vlada sama prej ni tega uredila, da je to šele sedaj amandma odbora, kaže na to, da nekaj tu ni bilo v redu.
In na koncu mi samo še nekaj odgovorite. Poglejte, tu govorimo o višini proračuna. Ta proračun, ki ga mi letos sprejemamo, pomeni na palec, na grobo, na hitro izračunano, 45.000 tolarjev na vsakega Slovenca mesečno, tudi na otroke. Sprašujem se, kaj mi daje država za 45.000 tolarjev na mesec, če imam 4-člansko družino, tudi za otroke, kaj mi daje. Koliko varnosti, koliko tega, koliko sociale, koliko ostalega? Skratka, za ta proračun, ki ga ljudje plačajo, morajo tudi dobiti nekaj nazaj, vse nazaj, vse ali v neposredni ali v posredni obliki. In to je to vprašanje, o katerem bi morali tu razpravljati, kaj pomeni teh 45.000 v odnosu na povprečno plačo v slovenskem gospodarstvu. To so relacije in tu stvari kardinalno ne "štimajo". Oprostite, stvar je takšna, lahko kakorkoli to prevračamo, dokazujemo, številke obračamo, vendar ta dejstva ostajajo. Hvala lepa.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. No, vlada je v dopolnjenem predlogu proračuna, s katerim je prišla pred ta državni zbor, predlagala njegovo povečanje približno za 2 milijardi. To povečanje za 2 milijardi bo financirala tako, da bo v proračun v letu 1999 dodatno odvedla del presežka prihodkov nad odhodki od agencije za plačilni promet in še del provizij, ki pripadajo tej agenciji. Tako da to predlagano 2-milijardno povišanje proračuna ima tudi svoj vir. Poleg tega pa zahteva vlada še možnost dodatne zadolžitve za 11 milijard. To pa pomeni dvoje: ali bodo v letu 1999 za 11 milijard izpadli določeni prihodki ali gre za neko novo neto zadolževanje, za neke nove stvari v javni porabi, o kateri nihče s strani vlade sedaj noče govoriti. Ker tega pojasnila ni in ni, bom postavil svojo tezo, ki se mi zdi edina ta hip verjetna, to pa je, da se minister Gaspari očitno boji uvedbe davka na dodano vrednost sredi leta in da si pravzaprav na ta način ščiti hrbet s tem, da si bo zagotovil možnost, da se za izpad nepobranih davkov ob uvajanju davka na dodano vrednost dodatno zadolžuje in financira nemoteno javno porabo, kakšna milijarda bo pa gotovo še za kaj tistega, kar je v narekovaju seveda v proračunu za leto 1999 ostalo pozabljeno oziroma razumeti je to kot skrito.
VALTER REŠČIČ: Hvala. Torej, če dobro pogledate predlog proračuna, dopolnjeni predlog, ki je bil sprejet, lahko ugotovite, da je neto zadolžitev enaka višini primanjklajev skupnega presežka oziroma primanjkljaja, ki je v višini 32,7 milijarde, in povečanja sredstev na računih za eno milijardo - in to je potem višina tega presežka neto zadolžitve. Se pravi, vsa ostala zadolžitev je vezana na zadolžitev za poplačilo zapadlih glavnic v letu 1999. Se pravi, iz tega naslova se dolg ne bo povečal, povečal se bo samo iz naslova primanjkljaja.
Glede same porabe, kot je bilo prej rečeno, za kakšen namen gre tu. 27. amandma dopolnjenega predloga, ki je pojasnjen na 113. strani Poročevalca, številka 74, in tudi številke, ki so na 109. strani predstavljene, so bile torej v parlamentu že potrjene.
Glede obrestne mere - obrestna mera, tako kot sem rekel, v sedanjih razmerah za domači del je bila računana na TOM + 4. Toliko, hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospodu Reščiču. Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.
Poslanska skupina Socialdemokratske stranke je ravnokar vložila amandma na amandma odbora za finance in monetarno politiko. S tem amandmajem na amandma je v bistvu vzpostavljeno prvotno stanje oziroma člen, ki je tudi v osnovnem zakonu - v amandmaju odbora za finance in monetarno politiko, ki se glasi: "Število "109 milijard" se nadomesti z novim besedilom "98 milijard". Torej, glede na to je ta amandma brezpredmeten, ker v bistvu vzpostavlja prvotno stanje, in je to isto, kot če bi bil amandma k 31. členu odbora za finance in monetarno politiko zavrnjen.
Prosim, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Ne bom obrazložil glasu, zaradi tega, ker amandma ne more biti brezpredmeten; najprej se glasuje o amandmaju na amandma in potem o amandmaju. Gospa predsedujoča, ne vem, po kakšnem poslovniku danes delamo - kateri poslovnik je danes dežuren?
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Predlagani amandma na amandma odbora za finance in monetarno politiko vzpostavlja stanje, ki je v zakonu že zajeto. To pomeni, da se v letu 1999 lahko zadolži do višine 98 milijard.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospa predsedujoča, jaz samo sprašujem, ali boste dali amandma na amandma, ki ga je vložila poslanska skupina SDS v skladu s poslovnikom, na glasovanje, in sicer, pred amandmajem, na katerega je ta vložen, ali boste pač ravnali zopet svojeglavo. Tokrat prosim resnično natančno pojasnilo, v skladu s katerim členom dajete to tolmačenje. Oprostite, ne morete delati mimo tistega, kar je zapisano v poslovniku državnega zbora, pa četudi vam vaš strokovni sodelavec šepeta, ne vem, karkoli, tako da že moti tudi delo državnega zbora - vsaj potiho se pogovarjajte!
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Torej, dala bi naslednjo obrazložitev oziroma preberem vaš amandma: V amandmaju odbora za finance in monetarno politiko k 31. členu se nadomesti število "109 milijard" z novim besedilom "98 milijard". S tem amandmajem v bistvu vzpostavljate tisto stanje, ki ga v bistvu določa 31. člen, in niste ničesar spremenili. Medtem ko odbor za finance in monetarno politiko pa spreminja to stanje v 31. členu danega zakona. In v bistvu, če bi bil ta vaš amandma sprejet, se v členu 31 danega zakona nič ne spremeni. Oziroma je vaš amandma na amandma brezpredmeten, kajti če amandma k 31. členu odbora za finance in monetarno politiko ni sprejet, se ni nič zgodilo.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospa predsedujoča, mislim da je ravno obratno. Če bo sprejet amandma poslanske skupine SDS, bo postal brezpredmeten amandma odbora. Mislim da je to edino logično. Zdaj, kje ste vi izpeljali to, kar ste ravnokar povedali, ne vem. Skratka, vaša obrazložitev ne drži. In niti ne more biti naslonjena na nobeno določilo poslovnika tega državnega zbora. Zahtevam v skladu z določili poslovnika, da amandma na amandma, ki ga je vložila poslanska skupina SDS, daste na glasovanje.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Aha. Torej, kolikor jaz sklepam, če bi bil vaš amandma na amandma dan na glasovanje in bi bil sprejet, bi bil potem amandma odbora za finance in monetarno politiko brezpredmeten. To pa ni tisto, kar v bistvu zahteva poslovnik, da določa amandma spremembo člena v zakonu. Prosim, gospod Kopač, proceduralno.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Jaz se z vašo razlago v celoti strinjam, pa tudi praksa, ki smo jo že večkrat uporabili v tem parlamentu v takih primerih, to potrjuje. Pa vendar, to kar je vložila poslanska skupina Socialdemokratske stranke, v resnici ni čisto identično pri besedilu predloga zakona. Zato mislim, da je o njihovem amandmaju vseeno treba glasovati. Njihova številka, 98 milijard je res identična tekstu iz predloga zakona, pač pa, če sem prav poslušal amandma, se razlikuje glede na predlog zakona v besedici "v" oziroma "za". Oni predlagajo, da se za proračun za leto 1998 lahko proračun zadolži do višine 98 milijard. V osnovnem tekstu je pa, da se v letu 1999. V tem je pa bistvena razlika. Bistvena razlika je seveda januar 2000. Zato menim, da njihov amandma - saj po moje se tega niti niso zavedali, ampak vseeno, amandma je tako napisan - da je v resnici drugačen. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Jaz moram dati pojasnilo. Spreminjajo samo številke, ničesar, ne "za", ne "v letu", ničesar ne spreminjajo. Prosim.
MAG. JANEZ KOPAČ: Vlada predlaga "v letu 1998". Odbor je v svojem amandmaju predlagal "za proračun za leto 1998". Torej, mi smo predlagali, pardon, 1999, "za 1999", vlada je predlagala "v letu 1999". V tem je bistveno razlika. Socialdemokratska stranka predlaga amandma na naš amandma, kjer ne popravlja nazaj naše besedice, odborove "za" v besedico "v", kar bi bilo potem identično predlogu zakona, kot ga je predlagala vlada, in bi potem vaša razlaga res veljala, ampak predlagajo samo spremembo številke. Tako, da če bi bil sprejet njihov amandma na amandma odbora, bi bilo glasovanje o amandmaju odbora še vedno smiselno, ker je kljub temu v tekstualnem delu, ne v številčnem, še vedno drugačen od tistega, kar piše v predlogu zakona. Zato se mi zdi, da bomo na ta način elegantno rešili ta zaplet. Če bi pa res v celoti spreminjali amandma odbora nazaj v tisti tekst, kar piše v predlogu zakona, bi pa jaz vam dal prav. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Takole, glede na pojasnilo in tudi za te "v" pa "za" se opravičujem, izgleda, da nisem to dobro pregledala. Dala bi amandma na amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke na glasovanje v kolikor je ta sprejet, tudi za amandma odbora za finance in monetarno politiko potem glasujemo. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma na amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke ni bil izglasovan.
Na glasovanje dajem še amandma odbora za finance in monetarno politiko. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (14 poslancev.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
Glasujemo še o členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da smo člen izglasovali.
V razpravi je 32. člen. Predlagatelj je odbor za finance in monetarno politiko. Vlada ga podpira. Razpravljalcev ni. Na glasovanje dajem amandma k 32. členu. Ugotavljamo prisotnost! (49 poslancev.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
Glasovati moramo še o členu v celoti. Glasujemo za 32. člen v celoti s sprejetim amandmajem. Ugotavljamo prisotnost! (34 prisotnih.) Ponovimo. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen izglasovali.
V razpravo dajem amandma za novi 33.a člen. Predlagatelj je gospod Franc Pukšič. Ni razpravljalcev. Preidimo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (11 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma za novi 33.a člen ni bil izglasovan.
V razpravo dajem amandma k 34. členu. Predlagatelj je odbor za finance in monetarno politiko. Ni razpravljalcev. Glasujemo. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma črtali oziroma člen smo črtali.
V razpravo dajem amandma k 35. členu. Tudi tu ni razpravljalcev. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Ponovimo! Ugotovimo prisotnost! Glasujemo o amandmaju k 35. členu. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Lepo prosim, če lahko še ponovimo. Prehitro je bilo to. Pripombe so bile, da je bilo to prehitro. Ugotovimo prisotnost! Glasujemo o amandmaju k 35. členu. No, res je, premalo nas je. Nadaljujemo ob 14.30 uri. Še vabilo na otvoritev razstave natečajnih elaboratov za prenovo velike dvorane državnega zbora Republike Slovenije. In sicer razstava, otvoritev je ob 13.00 uri v preddverju velike dvorane državnega zbora. Vljudno vabljeni. V sredo, 23. decembra 1998, ob 13.00 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 12.50 uri in se je nadaljevala ob 14.35 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Predlagam, da nadaljujemo 30. izredno sejo Državnega zbora. Dodatno opravičeni za popoldanski del: gospod Franci Rokavec od 16.00 ure dalje, gospod Stanislav Brenčič od 17.00 ure dalje. In morda še obvestilo, gospod mag. Marijan Schiffrer je za ves dan opravičen. Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani! Ugotovimo prisotnost v dvorani! (51 prisotnih.)
Ugotavljam, da je zbor sklepčen in lahko nadaljuje delo.
Smo pri 7. točki dnevnega reda, to je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, hitri postopek, in sicer v drugi obravnavi pri sprejemanju amandmajev. Ostali smo pri glasovanju o amandmaju, in sicer k 35. členu. Predlagatelj je odbor za finance in monetarno politiko. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen črtan.
Prehajamo na obravnavo amandmaja k 37. členu. Predlagatelj je odbor za finance in monetarno politiko. Razpravljalcev ni. Preidimo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! Torej, glasujemo o amandmaju k 37. členu. (49 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo še o členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti s sprejetim amandmajem? (41 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
V razpravo dajem amandma za novi 37.a člen. Predlagatelj je odbor za finance in monetarno politiko. Razpravljalcev ni. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k 38. členu. Predlagatelj je odbor za finance in monetarno politiko, vlada ga podpira. Ugotavljam, da ni razpravljalcev. Ugotovimo prisotnost in glasujmo! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujmo še o členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem amandma za novi 39.a člen. Razpravljalcev ni. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! Predlagatelj je odbor za finance in monetarno politiko. Vlada podpira. (50 poslancev.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k 40. členu. Predlagatelj je odbor za finance in monetarno politiko, vlada podpira. Razpravljalcev ni, glasujemo. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Glasovati moramo o členu v celoti s sprejetim amandmajem. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem amandma k 41. členu. Predlagatelj odbor za finance in monetarno politiko, vlada podpira. Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovati moramo o členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem amandma k 43. členu. Predlagatelj odbor za finance in monetarno politiko, vlada podpira. Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! Morda je bilo prehitro. Ponavljamo prisotnost! Glasujemo o členu v celoti, 43. členu. Ugotavljamo prisotnost! Glasujemo o 43. členu v celoti. Ali smo vsi? (48 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem amandma k 45. členu. Predlagatelj odbor za finance in monetarno politiko. Ugotavljam, da ni razpravljalcev. Glasujemo o amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Torej člen je spremenjen, sem opozorjena.
V razpravo dajem torej naslednji amandma, k 46. členu, predlagatelj je odbor za finance in monetarno politiko, vlada podpira. Razpravljalcev ni in glasujemo o amandmaju. Glasujemo o amandmaju k 46. členu. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
Glasujemo še o členu. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 46. člen v celoti s sprejetim amandmajem? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo tudi ta člen izglasovali.
Prehajamo na obravnavo preostalih členov, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Kdo želi besedo? Zaključujem razpravo, nihče ni želel razpravljati, in dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih, glasovati pa moramo še o naslovu zakona. Ali želi še kdo razpravljati o naslovu zakona? (Nihče.) Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Izglasovali smo zakon po členih in naslov zakona.
Smo pri tretji obravnavi. Odpiram razpravo o zakonskem predlogu v celoti. Kdo želi besedo? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo. Ugotavljam, da so k predlogu zakona v tretji obravnavi bili vloženi trije amandmaji, in sicer poslanske skupine LDS k 1. členu, potem poslanske skupine LDS k 15. členu in poslanske skupine Socialdemokratske stranke k 31. členu.
Amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke imate na klopi. Morda bi želel še kdo vložiti amandma? Ugotavljam, da ne. Prehajamo na obravnavo predlaganih amandmajev. Naj prvega preberem. V 1. členu se besedilo prvega odstavka spremenjenega 2. člena zakona spremeni, tako da se glasi: "Splošni del proračuna zajema bilanco prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb in račun financiranja." Predlagatelj je, sem že prej povedala, poslanska skupina LDS. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ni razpravljalcev. Zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje. Glasujemo o ravnokar posredovanem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (37 prisotnih.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je bil amandma izglasovan.
V razpravo dajem amandma k 15. členu, ki se glasi: V besedilu petega odstavka 15. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo, ki se glasi: "ki pa ne veljajo za spomeniško zaščitene objekte". Predlagatelj je poslanska skupina LDS. Ugotavljam, da ni razprave. Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
V razpravo dajem amandma k 31. členu poslanske skupine Socialdemokratske stranke, in sicer se v 31. členu število 109 milijard nadomesti z novim številom 98 milijard. Razpravljalcev ni. Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (16 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Drugih vloženih amandmajev ni bilo. Zato na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika, sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, ali je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona. (Ni.) Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! Glasujemo o predlogu zakona v celoti. (51 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog zakona sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POROŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NAJETJE POSOJIL ZA IZGRADNJO PLINSKIH BLOKOV MOČI 2 X 114 MW V TERMOELEKTRARNI BRESTANICA, HITRI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Prosim. Besedo ima predstavnik vlade, gospod Kovše.
ALOJZ KOVŠE: Pozdravljeni! Spregovoril bi nekaj razlogov za spremembe in dopolnitve zakona o poroštvu Republike Slovenije za najetje posojil za izgradnjo plinskih blokov moči 2-krat 114 megavatov v termoelektrarni Brestanica.
Žal v energetiki se srečujemo praktično s tretjim takim večjim zakonom o poroštvu in izkušnje so vedno pokazale, da je bilo potrebno predvsem zaradi tujih kreditodajalcev precizirati določena zakonska določila. Poskušal bom na kratko opredeliti, v čem je bistvo teh zelo majhnih sprememb. Z zakonom o poroštvu Republike Slovenije za najetje posojil za izgradnjo plinskih blokov v termoelektrarni Brestanica - ta zakon smo sprejeli 28. oktobra lansko leto v tem državnem zboru - se je Republika Slovenija zavezala dati poroštvo kreditojemalcem, pri katerih bo termoelektrarna Brestanica najela kredit do višine 119 milijonov 750 tisoč nemških mark. Poroštvo se tudi daje za obresti in druge stroške kreditov.
Pri izboru izvajalca investicije se je investitor termoelektrarna Brestanica odločil za švicarsko-švedsko multinacionalno podjetje ABB, ki je dalo ponudbo za izvedbo posla s ceno v švicarskih frankih. Podpisana je bila tudi že pogodba in investitor je kasneje izvedel povpraševanje za financiranje na tujih in domačih finančnih trgih. Med številnimi bankami je dalo okoli 6 bank. Povpraševanje je bilo izvedeno pri 25 bankah. Izbrana pa je bila Creditanstalt, Dunaj. Tudi ta pogodba je v švicarskih frankih. Pri pogajanjih s kreditodajalci se je predvsem izpostavil problem tečajnega tveganja. Glede na dejstvo, da je kvota poroštva določena v nemških markah, kreditna in dobaviteljska pogodba pa se glasita v švicarskih frankih, so kreditodajalci na podlagi pravnih mnenj svojih svetovalcev izrazili bojazen, da bi jih bremenile morebitne tečajne razlike med nemško marko in švicarskimi franki. Položaj na svetovnih trgih in trenutno nihanje tečaja nemške marke in švicarskega franka je pri kreditodajalcih povzročilo previdnost. Predvsem bi pa na koncu poudaril, da sprememba zakona vsebinsko ne spreminja niti višine niti vrste poroštva, določa pa, da se lahko kredit najame tudi v drugi valuti. Zakonska kvota pa se obračuna na dan uveljavitve zakona po srednjem tečaju Banke Slovenije. Morebitna zavrnitev dopolnitve tega zakona bi zahtevala ali spremembo dobaviteljske pogodbe iz švicarskih frankov v nemško marko, ali pa da bi se izvedlo novo povpraševanje po kredu. Ocenjuje se, da bi stroškov bilo najmanj 4 do 5 milijonov mark, zato smo pač ocenili, da se za takšen strošek splača, da se v državnem zboru te spremembe predstavijo in da se praktično potrdijo. Razlogi za hitri postopek so pa predvsem takšni, da še vedno smatramo in lovimo roke izgradnje teh plinskih blokov v Brestanici, ki naj bi se začeli z 20. januarjem prihodnjega leta. Kot sem rekel, je večina dobaviteljskih pogodb že sklenjenih, tudi ta kreditna pogodba je že sklenjena in vsakršno spreminjanje pogojev bi praktično podaljšalo roke izgradnje teh pomembnih energetskih objektov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospodu Alojzu Kovšetu. Predlog zakona je obravnaval odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, če poda mnenje odbora. Besedo ima gospod Rejc.
IZIDOR REJC: Hvala gospa podpredsednica. Odbor državnega zbora za gospodarstvo je na 2. izredni seji 16.12. obravnaval predlog sprememb in dopolnitev zakona o poroštvu Slovenije za izgradnjo tega bloka, 2 x 114 v Termoelektrarni Brestanica. Pri tem, ko je poslušal poročilo vlade oziroma razmišljanje vlade, zakaj je potrebno to spremembo in dopolnitev sprejeti v državnem zboru, smo sprejeli tudi sklep, ki ga predlagamo državnemu zboru, da šest mesecev od sprejetja tega zakona vlada poda poročilo o najetju posojila, potem o pogodbi z dobaviteljem. V tem primeru za denar, ki bi bil - recimo, dobra polovica za dobavitelja, dobra polovica pa za vsa ostala dela, ki se bodo izvršila, pa še ta medvalutna razmerja. Tako bi v šestih mesecih dobili v državni zbor tudi poročilo o tem, kako je s temi tremi problemi vlada rešila to zadevo. Predlagam, da se zakon sprejme in tudi ta predlog sklepa potrdi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi besedo predstavnik sekretarita? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav nismo prejeli, zato morebitno razpravo poslancev omejujem na pet minut. Ugotavljam, da ni razpravljalcev. S tem tudi zaključujem splošno razpravo.
Zboru predlagam, da skladno z zadnjo alineo 189. člena poslovnika razprava in glasuje o vseh členih skupaj. Smo v drugi obravnavi. Torej, seznanjena sem, da v drugi obravnavi ni bil vložen noben amandma.
Še enkrat bi predlagala, da glasujemo o vseh členih skupaj, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (46 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Ker k členom ni bil vložen noben amandma, in skladno s sprejetim sklepom, dajem v razpravo vse člene predloga zakona. Želi kdo razpravljati? Ker ni razpravljalcev, zaključujem razpravo.
Na glasovanje dajem vse člene skupaj, torej glasujemo o vseh členih skupaj. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da so vsi členi predloga zakona sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih, glasovati pa moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? Razpravljalcev ni, zato razpravo zaključujem in prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Izglasovali smo zakon po členih in naslov zakona. Odpiram še razpravo o zakonskem predlogu v celoti. Torej, smo v tretji obravnavi. Kdo želi besedo? Ugotavljam, da ni razpravljalcev, zato razpravo zaključujem.
Ugotavljam, da k predlogu zakona ni bil sprejet noben amandma, zato ni možno vlaganje dodatnih amandmajev. Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (43 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
Matično delovno telo je predlagalo dodatni sklep, ki ga imate v poročilu z dne 16.12.1998 pod drugo točko s sklepi. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje dodatni sklep. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za dodatni sklep? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo dodatni sklep sprejeli.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU, HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav nismo prejeli, zato morebitne nadaljnje razprave poslancev omejujem na 5 minut. Ni razpravljavcev. Zaključujem splošno razpravo.
Smo v drugi obravnavi. Zboru predlagam, da zato skladno z zadnjo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na obravnavo vloženih amandmajev, ki jih imate v pregledu z dne 22. decembra. V razpravo dajem amandma k 4. členu. Predlagatelj je odbor za finance in monetarno politiko. Ni razpravljavcev. Prehajamo na glasovanje. Glasujemo o amandmaju k 4. členu. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovati moramo še o členu. Glasujemo o členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) V dvorani nas je nekoliko več. Prosim, če ponovimo. Morda je bilo prehitro. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti s sprejetim amandmajem? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 5. člen oziroma amandma k 5. členu. Predlagatelj je odbor za finance in monetarno politiko. Ugotavljam, da ni razpravljavcev in dajem na glasovanje predlagani amandma. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovati moramo še o členu v celoti s sprejetim amandmajem. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem dva amandmaja za novi 8.a člen. Prvega predlaga odbor za finance in monetarno politiko, drugega pa gospod Mozetič in gospod Henigman. Matično delovno telo drugega ne podpira. Amandmaja se ne izključujeta. Gospod Henigman želi razpravljati. Prosim, imate besedo.
BENJAMIN HENIGMAN: Lep dober dan vsem skupaj. Spoštovani! Rad bi opozoril na amandma, ki sva ga vložila k 8. členu za novi 8.a člen s kolegom Mozetičem. Gre pa za sredstva oziroma gre za tiste prisilne izterjave, ki so izvzete iz zakona o davčnem postopku. Želimo, da samostojni podjetniki, fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, pri katerih se več kot 40% prejemkov plačuje na žiro račun, da so opravičeni ne samo za sredstva plač, ampak tudi za sredstva, ki so namenjena za nabavo novih osnovnih sredstev oziroma za nabavo zalog. Če preberemo obrazložitev, za kaj pravzaprav gre. Z dosedanjim besedilom 15. točke je z izvzetjem sredstev iz izterjave zgolj omogočeno izplačati plače, kar ni v skladu s prizadevanji za razvoj malega gospodarstva v Sloveniji na podlagi priporočil Evropske zveze za posebno obravnavo malega gospodarstva pri sprejemanju zakonov, ker to ni ukrep, ki bi zagotovil nadaljnjo proizvodnjo oziroma delo podjetja. Mala in srednje velika podjetja v Evropski uniji ustvarijo okoli 20% več prihodka kot pa podjetja v Sloveniji. Kljub temu si prizadeva Evropska unija podkrepiti vlogo tega sektorja, kar opredeljuje kot gonilno silo v borbi proti brezposelnosti. Izvzetje in izterjava zgolj sredstev za plače je nesprejemljivo in neučinkovito ter nezadostno za nadaljevanje proizvodnih dejavnosti oziroma dejavnosti zasebnikov, ki prejemajo pretežna sredstva na žiro račun. Z blokado žiro računa, ki nastane zaradi neplačevanja računov s strani dolžnikov, se onemogoči podjetnikom nabava potrebnih vhodnih materialov in storitev, potrebnih za nadaljevanje proizvodnje. S tem nastane nevarnost stečaja podjetij in s tem zapiranje delovnega mesta ali delovnih mest. Predlagamo torej, da se podjetjem omogoči nadaljevanje proizvodnje, izpolnjevanje naročil, plačevanje obveznosti in s tem ohranitev delovnih mest. Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem je zapisalo v vspodbudah za hitrejši razvoj malega gospodarstva v Sloveniji 7.9.1998 naslednje: "Dolžniku ne bi smeli blokirati sredstev v znesku, ki mu je potreben za 3-mesečno povprečno proizvodnjo." V šestem, zadnjem odstavku, ki se nanaša na zakon o davčnem postopku, pa navaja v zvezi s predlogom vlade: "Problema blokade na tak način gotovo ne bomo rešili, vsekakor pa ne daje možnosti nadaljnjega delovanja podjetja, ki je blokirano." Problem takega gospodarskega subjekta je namreč možnost nadaljnjega delovanja podjetja, ki pa je brez možnosti nabave vhodnih materialov in storitev nemogoče.
V zvezi s tem in v zvezi s vspodbujanjem malega gospodarstva, ki ga moramo ohraniti oziroma ga moramo razvijati, predlagam, da sprejmete ta amandma, ki bi omogočil tudi nadaljnje življenje malim podjetjem, s tem, da se bo plačilna disciplina in problematika nediscipline v Sloveniji gotovo reševala na nekoliko daljši rok. Tudi nov zakon o davku na dodano vrednost je nevarnost prav za v bistvu manjša podjetja in samostojne podjetnike. Zato predlagam, da podprete tudi to dodatno izjemo. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi še kdo besedo? Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem prvi amandma za novi 8.a člen. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo prvi amandma izglasovali.
Na glasovanje dajem še drugi amandma. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (13 poslancev.) Je kdo proti?
Ugotavljam, da amandma ni bil izglasovan.
V razpravo dajem 27. člen in amandma k temu členu. Predlagatelj je odbor za finance in monetarno politiko. Razpravljavcev ni. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
Glasujemo še o členu v celoti s sprejetim amandmajem. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem amandma za novi 31.a člen. Predlagatelj je odbor za finance in monetarno politiko. Razpravljavcev ni. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
V razpravo dajem amandma za novi 33.a člen. Predlagatelj je gospod Lavrinc. Ugotavljam, da ni razpravljavcev in prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
Prehajamo na obravnavo preostalih členov, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Kdo želi besedo? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo.
Na glasovanje dajem preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih, glasovati moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? Ugotavljam, da ni razpravljalcev, zato razpravo zaključujem in prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Izglasovali smo zakon po členih in naslov zakona. Odpiram razpravo še o zakonskem predlogu v celoti. Torej, smo v tretji obravnavi. Kdo želi besedo? Sprašujem tudi, ali želi kdo vložiti amandma? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo; ni vloženih amandmajev.
Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona? (Ni.)
Na glasovanje dajem še predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog zakona sprejet.
Še dodatni sklep, ki ga je predlagal odbor za finance in monetarno politiko, ki ga imate v poročilo odbora. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ni razpravljalcev, zato razpravo zaključujem.
Prehajamo na glasovanje še o predlaganem dodatnem sklepu. Glasujemo o dodatnem sklepu matičnega delovnega telesa. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo dodatni sklep izglasovali.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na naslednjo točko dnevnega reda - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O POGOJIH ZA PRIDOBIVANJE LASTNINSKE PRAVICE TUJCEV NA NEPREMIČNINAH, V OKVIRU HITREGA POSTOPKA.
Zbor je v okviru hitrega postopka prvo in drugo obravnavo navedenega predloga zakona opravil na 28. izredni seji državnega zbora. Ob tem je na 29. izredni seji dne 11. decembra 1998 sklenil, da se tretja obravnava opravi na 30. izredni seji zbora. K besedilu predloga zakona za tretjo obravnavo je vlada Republike Slovenije predložila amandmaje, ki jih je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje. Želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Na podlagi ugotovitve odbora za notranjo politiko in pravosodje, da predlog zakona po drugi obravnavi ne vsebuje bistvenih elementov predloga zakona iz prvega odstavka 175. člena poslovnika, to je več členov, ki so nujni za neločljivo pravno celoto, v skladu z razlago komisije za poslovnik z dne 20. marca 1997, ugotavljam, da predlog zakona o pogojih za pridobivanje lastninske pravice tujcev na nepremičninah ni bil sprejet in da je zakonodajni postopek končan.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 11. TOČKO DNEVNEGA REDA - A) OBRAVNAVA SOGLASJA K PRAVILOM FUNDACIJE ZA FINANCIRANJE INVALIDSKIH IN HUMANITARNIH ORGANIZACIJ V REPUBLIKI SLOVENIJI IN K IMENOVANJU DIREKTORJA. B) SOGLASJE K PRAVILNIKU O MERILIH IN POGOJIH ZA UPORABO SREDSTEV FUNDACIJE ZA FINANCIRANJE INVALIDSKIH IN HUMANITARNIH ORGANIZACIJ V REPUBLIKI SLOVENIJI. Najprej gremo na obravnavo točke A). To je - soglasje k pravilom fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji in k imenovanju direktorja fundacije.
Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji je v soglasju zboru posredovala pravila fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji in imenovanju direktorja fundacije. Želi predstavnik fundacije besedo? (Ne želi.) Predloga sta obravnavali komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije ter komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, ki sta zboru predložili predloga odlokov. Želita poročevalca komisij besedo? Soglasje k pravilom. Torej, besedo ima gospod Izidor Rejc.
IZIDOR REJC: Hvala lepa, gospa podpredsednica, za besedo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Gospod Rejc, to je pod točko A), in sicer soglasje k pravilom fondacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij in k imenovanju direktorja. Soglasje k pravilom fondacije daje komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije, k imenovanju direktorja pa komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želita predstavnika beseda? (Ne želita.) Želijo? Se opravičujem, gospod Rejc, ampak nekoliko je...
IZIDOR REJC: Oprostite, ampak zdaj imamo dve stvari na dnevnem redu: imenovanje direktorjev in pa soglasje. Najprej je treba eno, potem pa drugo. Zdaj obe premešati, je žal... saj smo pod 11.a oziroma b, in to je soglasje k pravilniku o merilih in pogojih za dodelitev, uporaba sredstev fondacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Ta pravilnik je bil že obravnavan tudi na komisiji. Mi smo ga 17. t.m. ponovno obravnavali. Seveda je bilo naročeno, da naj se dogovorijo, predvsem ti uporabniki in v fondaciji za delitveno razmerje. V samem pravilniku lahko vidite, da je delitveno razmerje 75:25 v korist invalidskih organizacij. Ker so bila že pred samo sejo komisije in tudi vmes in potem je bilo dovolj pripomb, smo menili in dali smo tudi predlog dodatnega sklepa, v katerem naj fondacija 30 dni po tem, ko razdeli sredstva po tem pravilniku, da poročilo državnemu zboru o tem, kdo od teh subjektov je dobil in koliko je dobil tega denarja. Na osnovi tega se bo lahko tudi, bom temu rekel, preoblikovala ali pa dooblikovala politika za nadaljnje delitev teh sredstev, ki vemo, da je izhajalo iz iger na srečo in posebnih iger na srečo. Predlagam, da daste soglasje k temu pravilniku, da se ta denar, približno nekaj več kot 2 milijardi, razdeli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi predstavnik sekretariata besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav nismo prejeli. Naslednje razpravljavce pa omejujem na 5 minut. Besedo ima gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Na dnevnem redu imamo pravilnik, ki vsebuje neka pravila delitve tega denarja med invalidske in humanitarne organizacije. Jaz osebno tega pravilnika ne bom podprl. To pa zaradi tega, ker ta pravilnik vsebuje fiksno delilno razmerje.
Ne gre za to, kakšno je to razmerje, ali je 10 proti 90 ali je 25 proti 75 ali je 80 proti 20. Z nobenim od takih fiksnih razdelilnikov se ne bi strinjal. Z določbo zakona o igrah na srečo, ki predvideva, da gre določen delež koncesije v fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij je bila opredeljena namembnost. Ta namembnost je zakonska materija. Samo delilno razmerje pa ni bilo opredeljeno v zakonu. Res je, da bi sedaj državni zbor s tem svojim soglasjem to potrdil in bi to imelo enako moč, kot je zakonska. Pa vendar. Skupščina fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij ima 27 članov. Struktura teh članov naj bi odražala neko ravnovesje med starimi invalidskimi organizacijami in novimi invalidskimi organizacijami in humanitarnimi organizacijami.
S tem delilnim razmerjem se vse to ravnovesje podre. Znotraj 100% sredstev boste sedaj nastala dva vrtička, kjer se eden v druge ne bo vtikal in bodo tisti, ki imajo večino na svetu fundacije, po svoji volji, brez tega, da bi upoštevali neko transparentnost poslovanja, neke izbore na javnih natečajih, neko kvaliteto programov, pač to razdeljevali znotraj svojega vrtička. S tako filozofijo ali s tako logiko se jaz osebno ne strinjam. Zato imajo sicer razni člani sveta fundacije različne pripombe na posamezne člene. Teh pripomb jaz niti ne bi ponavljal, niti se z njimi ne bi poistovetil. Ampak to, da obstaja delilno razmerje, kakršno pač obstaja, se meni zdi, da pomeni cepljenje te fundacije na dva kosa in potem takem bi bilo že bolje, da imamo v zakonu predvideni dve fundaciji, eno za financiranje invalidskih organizacij, drugo pa za financiranje humanitarnih organizacij. Taka mešanica dveh samostojnih institucij v okviru ene, pri čemer eni odločajo o drugih in drugi o prvih, v resnici se pa nihče vsaj s tem ključem, ki je tukaj notri zamišljen, ne vtika ne v enega ne v drugega, taka mešanica, po moje, ni dobra, zato ne bom glasoval za soglasje k temu pravilniku. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Kopač, vi ste razpravljali o pravilniku o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij pod točko 11.b. Odprta pa je razprava pod točko 11.a, ki govori o pravilih fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij in imenovanju direktorja. Sprašujem, ali želi še kdo razpravljati pod 11.a točko? Pod 11.b bomo pa kasneje nadaljevali. Zaključujem razpravo k 11. a točki. Dajem na glasovanje predlog odloka o soglasju k pravilom fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji in imenovanju direktorja. Se opravičujem. Najprej moramo glasovati samo za pravila fundacije, nato pa še glasovati za imenovanje direktorja. Na glasovanje dajem predlog odloka o soglasju k pravilom fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji. Ugotovimo prisotnost! Glasujemo za pravila pod točko 11.a, ne pa o merilih in pogojih. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem še predlog odloka o soglasju k imenovanju gospoda Franca Dolenca za direktorja fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Zdaj pa prehajamo na obravnavo 11.B TOČKE - SOGLASJE K PRAVILNIKU O MERILIH IN POGOJIH ZA UPORABO SREDSTEV FUNDACIJE ZA FINANCIRANJE INVALIDSKIH IN HUMANITARNIH ORGANIZACIJ V REPUBLIKI SLOVENIJI. Predlog je obravnavala komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja; gospod Rejc je že prej poročal. Želi predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ne želi.) Želijo predstavniki poslanskih skupin besedo? Naj se vrnem malo nazaj, ker sem preskočila. Ali želi morda predstavnik fundacije besedo pred predstavniki poslanskih skupin? Torej, besedo dajem predstavniku fundacije, gospodu Janku Kušarju kot predsedniku sveta.
JANKO KUŠAR: Gospa predsedujoča, gospe poslanke in dragi poslanci! Najprej, seveda, hvala za podporo, ki ste jo izrekli pri glasovanju za pravila. Preden bi bil dan na glasovanje predlog o pravilniku fundacije, bi vas rad samo na dve, tri stvari, ne opozoril, ampak spomnil, glede na naše dosedanje delo, ki smo ga na tem področju opravili.
Pred letom dni ste v državnem zboru sprejeli odlok o formiranju fundacije, z nalogo, kot je bila opredeljena z odlokom. Verjemite, da smo se praktično ves ta čas močno trudili, da smo poskušali doseči čim večje soglasje med posameznimi pogledi na rešitev, ki jo znotraj fundacije s tem pravilnikom tudi rešujemo. Napredovanje pri tem delu je bilo do te mere opravljeno, da smo pri glasovanju o pravilniku dosegli znotraj fundacije tako veliko enotnost, da sta se praktično ob vseh interesih, ki so nastopali, dva člana fundacije glasovanja vzdržala, vsi ostali pa so bili za pravilnik. Tudi tisto temeljno vprašanje oziroma temeljni zadržek, ki se je vseskozi v času fundacije pojavljal, to je delitveno razmerje, smo na koncu z vsemi prisotnimi razrešili, in sicer tako, da se bodo delitvena razmerja praviloma razreševala tako, kot so v pravilih, in dana je možnost, da se vedno, kadar bomo to ocenili, opravi tudi ustrezna sprememba.
Poleg tega, tisto, kar sodimo vsi skupaj, da je najbolj pomembno, je to, da bomo vsako leto po zaključnem računu predstavili državnemu zboru ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in uradu za invalide točen pregled financiranja v preteklem letu, tako da bo ta državni zbor imel vedno pregled nad tem, kako so se sredstva s pravilnikom, ki ga danes sprejemate, tudi opravil. Tako je nadzor nad tem seveda močno pod kontrolo državnega zbora in tudi vedno obstaja možnost, da boste z dopolnitvami opravili tudi še eventualne spremembe, ki se bodo na tem področju pojavile. Hvala lepa za vašo pozornost. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Kušar. Zdaj pa prosim gospoda Rejca, ki je želel besedo v imenu poslanske skupine SKD.
IZIDOR REJC: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Ker se je že prej začela razprava o tem pravilniku o merilih za razdelitev sredstev in je bilo omenjeno, da ni prav, da je delitveno razmerje 75:25. 5. člen tega pravilnika govori o tem, da se sredstva, ki seveda izhajajo iz prejšnjih členov, delijo v tem razmerju v korist humanitarnih organizacij, s tem, da do 2% se uporablja za financiranje fundacije, se pravi za delovanje fundacije, od tega ostane potem 98%, ki se deli, ki je potem 100%, in od tega je 75 : 25 v korist humanitarnih organizacij oziroma invalidskih organizacij.
Ker je bila ravno tako dilema na sami seji, v kateri so se spraševali, ali to delitveno razmerje ostane nespremenjeno, je izraz praviloma morda tisti, ki odgovarja in ki bo spričo tega, da se bodo vmes še pojavljale organizirane oblike, bodisi invalidskih organizacij ali humanitarnih organizacij, bodo vplivale na to, da bo gotovo potrebno to razmerje spreminjati. To je ena stvar.
Druga stvar pa menim, da je tudi s tem, ko se bo dalo poročilo, kakor je tudi že zdaj minister oziroma predsednik sveta, gospod Kušar, povedal, da bodo na osnovi delitve 30 dni po tem, ko bodo razdelili sredstva, bodo obvestili oziroma dali poročilo državnemu zboru, v katerem se bo videlo, katera in koliko sredstev so posamezne skupine dobile, ki seveda se pokrivajo iz tega pravilnika oziroma iz tega zakona. Kakor je bilo slišati iz razprav prisotnih, seveda niso bili pa povsem enakega razmišljanja, da se bo to sproti urejalo z ozirom na razpis, ki bo pokazal, kdo ima in koliko ima kdo seveda svojih potreb, upravičenih in v skladu z razpisom, bi rekel, zagotovljenih ali pa nekako dokazanih in na osnovi tega se bo to razmerje lahko tudi spreminjalo. To je treba pričakovati, ker že iz samih telefonskih klicev, pa iz samih zanimanj, ki so, pa tudi določenih nasprotovanj, ki seveda očitno vedno bodo, bo treba tudi v državnem zboru imeti oči nad tem in menim, da bo s tem dana možnost, da bomo lahko tudi spreminjali oziroma dali predlog za spremembo tega pravilnika. Kot noben zakon ni cement, tako tudi ta pravilnik ni potrebno, da je cement. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Rejc. Morda želi še kakšna poslanska skupina besedo? Predstavnik poslanske skupine? (Ne želi.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav nismo prejeli. Morebitne razprave poslank in poslancev omejujem na 5 minut. Ni razpravljavcev. Torej zaključujem razpravo. Na glasovanje dajem predlog odloka o soglasju k pravilniku, merilih in pogojih za uporabo sredstev fondacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
S tem zaključujem... Pardon, se opravičujem. Imamo še dodatni sklep, ki ga je predlagala komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacijo, in ste ga prejeli v poročilu z dne 17. decembra 1998. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o dodatnem sklepu. Ugotovimo prisotnost! Še nekoliko strpnosti prosim v dvorani. (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dodatni sklep komisije? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
S tem zaključujem na to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVO PREDLOGA LETNEGA PLANA RAZVOJA IN VZDRŽEVANJA AVTOCEST ZA LETO 1999. Gradivo je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Minister Bergauer ima besedo. Prosim, gospod minister. Prosim, če prisluhnimo gospodu ministru.
MAG. ANTON BERGAUER: Spoštovane poslanke, cenjeni poslanki, spoštovano predsedstvo! K letnemu planu razvoja in vzdrževanja avtocest v letu 1999 bi podal kratek uvod. Osnova za izdelavo predloga letnega plana razvoja in vzdrževanja avtocest v letu 1999 so spremembe in dopolnitve nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, ki je bil v letošnjem letu v aprilu sprejet. Predlog letnega plana razvoja in vdrževanja avtocest za leto 1999 obsega razvoj avtocest, vzdrževanje avtocest, razvoj ostalih cest v okviru avtocestnega programa in finančni program. Obseg dela v programu je prilagojen stanju izvajanja del pri graditvi avtocest in ostalih cest v letu 1998 s projekcijo dejanske realizacije do konca leta 1998. (Nemir v dvorani.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Gospod minister, morda samo trenutek. Jaz bi zaprosila vse kolegice in kolege, če prisluhnemo, ker se sicer čisto nič ne sliši v dvorani. Hvala.
MAG. ANTON BERGAUER: Nadalje je ta program prilagojen stanju priprav novih avtocestnih odsekov in njihovi potrditvi v prostoru. To so predvsem pridobljene uredbe vlade o lokacijskih načrtih, potem je ta program pogojen tudi s predvidenimi finančnimi viri v letu 1998. Pri tem je bil predvidenim razpoložljivim finančnim virom prilagojen celoten obseg programa, znotraj tega pa je bil obseg del na posameznih avtocestnih odsekih smiselno prilagojen predvideni realizaciji del v letu 1998 in predvidenemu pridobivanju uredb vlade o lokacijskih načrtih letos in v prihodnjem letu.
V predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 1999, ki je bil že potrjen, bo na podlagi zakona o zagotovitvi namenskih sredstev za graditev državnih cest določen v nacionalnem programu izgradnje avtocest Republike Slovenije predviden priliv bencinskega tolarja v letu 1999 v višini 33 milijard tolarjev. To je 7,8 milijarde SIT manj, kot pa je predvideno v spremembah in dopolnitvah nacionalnega programa gradnje avtocest v Republiki Sloveniji, kjer je predviden priliv bencinskega tolarja v višini 235,5 milijonov ameriških dolarjev, kar bi znašalo 40,8 milijarde slovenskih tolarjev; po predvidenem tečaju za en dolar 173,5 SIT v letu 1999.
Prav tako bo po predlaganih ter sprejetih proračunskih dokumentih za leto 1999 možno črpati v naslednjem letu domače in tuje kredite v višini 41,6 milijarde SIT oziroma 240 milijonov ameriških dolarjev. V predlogu plana je predvideno črpanje kreditov v višini 40 milijard SIT, kar je 230,8 milijona ameriških dolarjev, kar pa tudi predstavlja 4 milijarde manj, kot pa je predvideno v spremembah in dopolnitvah nacionalnega programa gradnje avtocest v Republiki Sloveniji, kjer je bilo predvidenih 44 milijard SIT, po predvidenem tečaju za en dolar, enako kot prej, 173,5 SIT za leto 1999.
Glede na predvidene spremembe in dopolnitve nacionalnega programa bodo v letu 1999 manjši tudi predvideni prilivi cestnin, za 3,3 milijarde, kar pomeni, 14,2 milijarde SIT namesto predvidenih 17,5.
Tako znižani skupni predvideni viri iz naslova bencinskega tolarja cestnin in kreditov v predlogu letnega plana znašajo 87,7 milijarde SIT namesto predvidenih 102,8 milijarde SIT, kar je 15,1 milijarda manj oziroma 14,8% manj od predvidenega v spremembah in dopolnitvah nacionalnega programa gradnje avtocest v Republiki Sloveniji. V pričujočem predlogu letnega plana razvoja in vzdrževanja avtocest ni upoštevana uvedba davka na dodano vrednost in njeni učinki na stroške graditve avtocest, od 1.7., kot se predvideva, prihodnjega leta. Prav tako pa tudi niso predvidena plačila 10%-ih depozitov pri Banki Slovenije za črpanje tujih kreditov.
Pri predlogu letnega plana je po oddaji del, za katere razpisni postopki še niso izvedeni ali pa so v teku, predvideno plačilo 7% avansa od pogodbene vrednosti, namesto dosedanjih 15%, kot je bilo to v prejšnjih pogodbah. Znižanje avansov je po eni strani potrebno zaradi nujnih omejitev virov v letu 1999, po drugi strani pa so potrebe po avansiranju zaradi večletne kontinuitete programa izgradnje avtocest seveda manjše. Navedenim korekcijam predvidenih virov v letu 1999 je prilagojen tudi program graditve, se pravi fizične izvedbe programa. Prilagoditev je izvedena tako, da so v programu predvidenih avtocest in navezovalnih cest upoštevani vsi avtocestni odseki in cestni odseki iz sprememb in dopolnitev nacionalnega programa, pri čemer pa je obseg del v letu 1999 pri nekaterih avtocestnih odsekih ustrezno zmanjšan. Izvedena pa bodo naslednja dela, s področja graditve avtocest, se pravi nadaljevanje gradnje avtocest, tukaj bomo nadaljevali s 95,5 kilometrov novih štiripasovnih avtocestnih odsekov, od katerih bo 27,8 kilometrov v letu 1999 tudi predanih v promet. 6,8 kilometra bo obvoznic se pravi, kot je obvoznica Lendava, ki bo ravno tako v 1999. letu predana svojemu namenu. 3,5 kilometra rekonstrukcije cest med priključkom Slovenska Bistrica-sever in obvoznica Prageljsko, ki bo v letu 1999 tudi predana v promet in 3,7 kilometra dvopasovnice med Hajdino in Ptujem ter 3,1 kilometer priključka Lopata. 11 kilometrov bo pa dograditev, dodatnih dveh pasov k obstoječi dvopasovnici, od katerih bo 2,3 kilometra v letu 1999 tudi predana prometu. Zaključna dela pa se bodo v letu 1999 izvajala tudi na 53,7 kilometra novih štiripasovnih avtocest ter 47 kilometrov dograjenih, že na dograjenih dveh pasovih tem obstoječim dvopasovnicam, ter še nekatera druga manjša dela, ki so na teh raznih priključkih. Vrednost teh del skupaj je predvidena v višini 56,9 milijarde tolarjev.
Pripravljalna dela oziroma pričetek gradnje v letu 1999 so predvidena na 74,3 kilometrih novih štiripasovnih avtocest, 10,5 kilometrov dvopasovnice med Gorišnico in Ormožem, potem so obvoznice pri navezavi pri Mariboru in pri Prageljskem, vse skupaj v vrednosti 3,9 milijarde tolarjev. Poleg navedenih del se bodo na avtocestnih odsekih še izvajala dela, kot so predhodna dela, potem odkupi zemljišč na odsekih, ki se bodo pričeli graditi v letu 2000, zaključna dela na avtocestnih odsekih, ki so bili zgrajeni pred letom 1994 ter dela inženirja, se pravi inženirja državnega, ki na tem dela, ter dela upravljanja in vzdrževanja avtocest.
Ostale ceste v okviru avtocestnega programa, ki se bodo gradile, to je graditev ostalih cest je, v avtocestnem programu predvideno v obsegu, kot je to predvideno v spremembah in dopolnitvah nacionalnega programa gradnje avtocest, sprejetem v letošnjem aprilu, povečanem za predvideno realizacijo del v letu 1998.
Potem so še ukrepi na področju železnic. Vemo, da imamo 28 ukrepov, ki so predvideni v rebalansu nacionalnega programa gradnje avtocest in smo jih ob priložnosti tudi obravnavali.
Za zaključek bi povedal naslednje. Če bo v letu 1999 dejanski priliv bencinskega tolarja v višini 20% od maloprodajne cene tekočih goriv, večji od predvidenih 33 milijard, je v planu predlagano, da lahko vlada Republike Slovenije s spremembo finančnega načrta Dars za leto 1999 obseg del na nekaterih avtocestnih odsekih ustrezno spremeni. Vendar še vedno v okviru predvidevanj v spremembah in dopolnitvah nacionalnega programa gradnje avtocest v Republiki Sloveniji, ki je bil sprejet letos aprila. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospodu ministru Bergauerju za pojasnilo. Predlog letnega plana je obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje, kot matično delovno telo, ter zboru posredoval predlog odloka. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu letnega plana. Besedo ima gospod predsednik Jakob Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Gospa podpredsednica! Kolegice in kolegi! Hvala za besedo.
Odbor za infrastrukturo in okolje je navedeno problematiko obravnaval na 37. seji v nekaj nadaljevanjih in posredoval tvarino, ki jo je vlada Republike Slovenije posredovala v sprejem državnemu zboru. Ob tem se je odbor seznanil tudi s poročili o izvajanju programa dela Darsa v letu 1997 in v obdobju januar - april leta 1998. Nadalje s poročili o izdvajanju sredstev in namenski porabi sredstev po zakonu o zagotovitvi namenskih sredstev za gradnjo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji v letu 1997 in v prvem trimesečju leta 1998. Nadalje se je seznanil z mnenji komisije državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Nadalje z mnenjem sekretariata državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve, ter predlogi na osnovi teh mnenj in razprave, s predlogi amandmajev k letnemu planu, ki jih je pripravilo ministrstvo za promet in zveze.
Tako pri poročilih o realizaciji programa dela v obeh navedenih obdobjih kot pri poročilih o izdvajanju sredstev in namenski porabi sredstev po zakonu je odbor tri sklepe pri vsakem posebej, ki jih imamo navedene na 2. in 3. strani. Glasijo se približno tako, prvič, da se je odbor seznanil s temi poročili. Drugič, da ocenjuje, da navedenih poročil ni potrebno uvrstiti kot samostojno točko na sejo državnega zbora. In tretjič, da na podlagi predhodnega sklepa odbor za infrastrukturo in okolje s pripombami in ugotovitvami iz razprave na odboru seznani državni zbor v okviru poročila odbora k predlogu letnega plana razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 1999.
Pri razpravi glede letnega plana razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 1999 so člani odbora izpostavili vrsto vprašanj, ki so navedena na 4. strani, med katerimi naj tu izpostavim predvsem vprašanje glede učinkov davka na dodano vrednost na realizacijo obravnavanega plana oziroma učinkov na realizacijo navedenega plana. S tem v zvezi je odbor sprejel sklep, napisan na 4. strani, ki se glasi, da je odbor državnega zbora za infrastrukturo in okolje predlagal vladi Republike Slovenije, da podrobneje predstavi vpliv uvedbe davka na dodano vrednost na nadaljnje uresničevanje nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji in pred tem letnega plana razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 1999. Odbor pričakuje ustrezne pojasnitve ob predložitvi programa dela Darsa za leto 1999 v soglasje državnemu zboru Republike Slovenije.
Na podlagi mnenj sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve je odbor obravnaval amandmaje k predlogu plana, ki jih je pripravilo ministrstvo za promet in zveze, jih povzel kot amandmaje odbora in jih tudi sprejel. Navajamo jih v poročilu na straneh 5, 6, 7 in 8. Na koncu je odbor za infrastrukturo in okolje sprejel sklep, da predlaga državnemu zboru, da na podlagi drugega odstavka 24. člena zakona o javnih cestah in 172. člena poslovnika državnega zbora sprejme odlok o letnem planu razvoja in vzdrževanju avtocest za leto 1999 v predloženem besedilu, skupaj z amandmaji odbora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Presečnik. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim, v imenu poslanske skupine združene liste gospod Aurelio Juri.
AURELIO JURI: Hvala, gospa podpredsednica. Poslanska skupina združene liste bo podprla letni program, ki je pred nami. Tudi zaradi tega, ker moramo z gradnjo nadaljevati in seveda ne kumulirati nadaljnje zamude "vis-á-vis" dinamike, ki nam jo nalaga realizacija petega prometnega koridorja. Vendarle smo že v odboru za infrastrukturo in okolje opozorili na nujo, da se vrednost tega programa prouči tudi "vis-á-vis" uvedbe davka na dodano vrednost. Zato nas veseli, da je odbor sprejel predlog, da se razdela, torej pripravi simulacija, na možne učinke in predvidene učinke, ki jih bo uvedba tega davka lahko imela na vrednost samega programa. Opozorili smo tudi na nekaj drugega - nedvomno del stroškov programa je odkup kmetijskih zemljišč in gozdov. S strani države torej prihajamo do tega, da država sama sebi odkupuje zemljišča, na katerih potem zgradi avtocesto. Iz tega naslova smo pozvali vlado, da prouči tudi možnost take rešitve, ki bi bila z vidika gospodarnosti seveda učinkovitejša in zlasti z vidika potrebe vendarle po pocenitvi programa v tistih stroških, ki si jih država sama nalaga in katerim bi se lahko izognila. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi predstavnik še katere druge poslanske skupine besedo? Ugotavljam, da ne. Besedo dajem poslankam in poslancem. Prejeli smo dve pisni prijavi. Pa vabim kar prvega, gospoda Mirka Zamernika. Naslednji je pa gospod Ivo Hvalica. Morda gospod Ivo Hvalica. Gospoda Zamernika ni v dvorani. Gospod Ivo Hvalica, želite razpravljati? Oziroma, imate besedo. Razprave ostalih poslancev, ki se niso pisno prijavili, pa omejujem na 5 minut.
IVO HVALICA: Hvala lepa! Spoštovane kolegice in kolegi, minister v odsotnosti! Ali je? Je. Se je skril daleč pod balkon, da bi ga ja ne zagledal. Torej, nenavadno je, da ob tako važni materiji ni sploh nobenega zanimanja. V dvorani je največ 30 poslancev. To zaradi magnetograma namreč govorim. Nobenega to nič ne briga, tako kot jih ne briga 11 milijard in tako dalje, kar smo malo prej oziroma dopoldne imeli na programu. Jaz se neizmerno čudim temu, glede na to, da vemo, da te stvari v zvezi z razvojem in vzdrževanjem avtocest, kot se učeno reče, ali pa kar izgradnja avtocest, niso najbolj urejena zadeva. Te dni nas je doseglo tudi sporočilo računskega sodišča o tistem, kar sem jaz govoril pred nekaj meseci tu: kako se oddajajo dela oziroma kako se je oddal nadzor in "konzalting" oziroma, kako se je oddalo delo inženirja, inžinirja kot pravne osebe z veliko začetnico.
Torej, nenavadno je, da nikogar nič ne briga. Očitno so nekateri, predvsem tisti iz štajerskega konca, že zadoščeni, ker so dobili svoje. Proti Sežani je cesta zgrajena, ostali bomo pa to videli v naslednjem tisočletju enkrat. Saj je dolgo tisočletje. To je dolgo. Začne z 2001 in potem naprej.
Mene nenavadno čudi tudi poročilo odbora za infrastrukturo in okolje. Kar pravzaprav kaže, gospod predsednik - sedaj gledam tebe - na vlogo, ki je ta odbor ne opravlja. Ta odbor ne opravlja nadzorne funkcije, kot jo je opravljal v prejšnjem mandatu, ko je odboru predsedoval na primer takratni poslanec, sedanji državni sekretar Žare Pregelj. Splošno velja, splošna ugotovitev je, da mora biti, če že ne v takem primeru vodenje odbora v rokah opozicije, pa vsaj v rokah poslanca druge stranke. Jaz moram reči, ko predseduje odboru Miran Jerič, iz koalicije, da tečejo te stvari malo drugače. Ne zapišejo se niti približno taki nesmisli, kot so se napisali tu. Potem, ko sem se jaz na odboru, ki ni bil dostopen za javnost - ker nisem videl nobenega novinarja, ne verjamem, da jih ne zanima, ne verjamem, kako je prišlo do tega; jaz sem celo na to opozoril - potem, ko sem jaz, kot jaz temu pravim, se postavil na trepalnice in marsikaj vprašal, pa se zapiše tu v predlogih sklepov nič manj kot to: "Na poročili odbor glede predstavljene oblike in vsebine nima pripomb". Jasno! Nobenih pripomb! Kako ne nobenih pripomb? Sto in ena pripomba. Sto in ena pripomba!
Jaz tega dobesedno ne razumem. Drugi sklep: "Odbor za infrastrukturo in okolje je mnenja, da na dnevni red seje državnega zbora Republike Slovenije za obravnavo predmetnih poročil ni potrebno uvrstiti samostojne točke". Tudi tu! Kaj pa, zakaj pa? Pa vendar razpravljamo o eminentnih stvareh. Ogromni denarji. Ali so res vsi tako zadovoljni? Jaz sem že izjavil, da nisem - in za najmanj enega poslanca iz strank koalicije vem, da ni zadovoljen, to je Branko Tomažič, ker midva vsak dan "puzava" po tisti cesti, ki naj bi bila magistralna in ki se imenuje z domačim imenom Rebernice. In očitno po tem planu, ki ga imam tu, bova še dolgo "puzala" oziroma "puzala" pomeni po primorsko drsala, lezla. Še najmanj, jasno, do tega mandata, ob tem je jasno, da tudi takrat te ceste, iz tega plana je natančno razvidno, da še ne bo. Spoštovana gospoda, tu se bo potrebno pogledati iz oči v oči. Razmerje denarja, ki ga dajete na to osimsko cesto, do ostalega denarja, ki gre predvsem na Štajersko, je 1:10, 1:10. Seštevam, tu so tri pozicije, ki so navedene, torej naučite se vsaj zaporednih številk, da jaz ne bom štel tu alinej, ker normalno vsaka tabela ima zaporedno številko, pa ne kar tako navedeno, kot da je to sonetni venec, še tisti ima nek red. Tu ni niti zaporednih številk, ampak zdaj bom pa pač se potrudil in vam na takšen način to ilustriral. 1, 2, 3, 4, 5, 6 in potem 7., 8., 9., od spodaj navzgor, ker je krajše, so tri pozicije, ki se nanašajo na cesto po Rebernicah in imajo odgovarjajoče zneske za vrednost del v 1999. letu. Milijardo 660, 685 milijonov, 3 milijarde 200. To je vse skupaj piškavih, moram reči piškavih v tem primeru, 5 milijard "vis-á-vis" vsega skupaj, kar imate na koncu tabele, 56 milijard. Torej 1:9, 1:10. Jaz ne vem, torej kako je prišlo do tega, na vsak način jaz priznam nekaj, da štajerski lobi tu pretirava do onemoglosti, samo se sprašujem, kje smo ostali. Ali ne gre tu za slovenski cestni križ? Ali ne gre mogoče za ceste, ki so bile pogojene tudi s privolitvijo in z denarjem, o tem malo kasneje, sosednje države Italije in se imenujejo osimske ceste. osimski cesti sta dve, tista proti Trstu, ki je zgrajena, in tista proti Gorici, ki še dolgo dolgo ne bo zgrajena. Torej, kdo se s kom dela norca, jaz tu ne vem.
Na vsak način, gremo po vrsti po tem poročilu. Kazalo 1.0, razvoj avtocest, potem grem na tekstualni del na strani 10, predhodna dela in priprava projektne dokumentacije in tu imate vključen v tretji odstavek na tej strani samo priključek Razdrto, to je 1,3 kilometre. Pa koga "farbate"!? Ali je to sploh kakšen avtocestni odsek? Jaz vem, da boste zbobnali 10 ministrov tisti dan, ko boste odprli 1,3 kilometre ceste. Ampak mene to ne briga. Mene to ne briga. To ne bo pomagalo čisto nič k razrešitvi povezave med Novo Gorico in Razdrtim. Potem grem naprej. Tu imate, vam moram zopet povedati, nesistemsko pozicioniranje tega teksta, ker če je gradnja avtocest 1.3., ne more potem začeti s številkami zopet 1.2.3. Je lahko 1.3.1.; 1.3.2.; 1.3.3. in tako naprej. Osnovnega reda se naučite. Ali pa delate nalašč tako, da bi bilo tako nepregledno. Pozicije se pišejo kompletno. Torej, zdaj moram pač si lomiti jezik s tem po vašem nesistemu in vam pravim, pridem na stran 11, obrnem stran 11, obrnem stran 12 in podpoglavje, gradnja avtocest 1.3. in potem podpozicija 24 Razdrto - Vipava. Lepo piše: hitra cesta, dolžina 15,8 km, prva etapa 1,3 km. Joj, to bo veselje. To boš lahko dal gas. 1,3 km. To je nepojmljivo. Potem greš naprej, na 25 pozicijo, pa zopet piše Razdrto - Vipava, hitra cesta, zopet dolžine 15,8 km, tretja etapa 3,8 km. Tu že lahko daš v četrto. V četrto brzino že lahko daš. In potem jasno piše naprej Vipava - Selo, ampak enostavno pozabi na to, da 15,8 km minus 1,3 km minus 3,8 km, da ostane še 10 km, teh pa ni nikjer. To pa od tod do večnosti. Da, že vem, kje so, spoštovani Žare Pregelj, ampak tam me ne zanimajo, tam kamor si jih ti dal. Mene zanimajo tu, v teh pozicijah. So, so, saj ti bom potem povedal, sem vse do konca prebral. Ampak, potem pravim, preskoči kar na Vipava - Selo, ki se "paca" že eno leto in baje da se bo "pacala" še poldrugo leto. Po nezahtevnem, brezhibnem, ravnem, dolinskem terenu, po dolini, po vinorodni in sicer tudi zelo rodovitni zemlji v Vipavi.
Gremo naprej. Tabela, o kateri sem že prej govori. Tu sem vam dokazal, da je razmerje med... (Glasovi iz ozadja.) Dajte komu ukor, potem bom nadaljeval.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim, če prisluhnete gospodu Hvalici.
IVO HVALICA: Ne, ne, ni treba meni prisluhniti, samo mir naj dajo. Ven naj grejo, saj jih ne zanima.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Bodo tudi mir dali...
IVO HVALICA: Samo mir naj dajo, samo mir! Ni treba, da prisluhnejo, bog ne daj. Torej, o tabeli na strani 14 sem govoril. To je nedvoumno. Pri številkah se pa res ne da nič ponarejati. 1/10, 1/11 zneska gre na Primorsko. Gospod minister, ali vas ni sram? Gospod Žare Pregelj, ali vas ni sram? Gospod Stanko Debeljak, ali vas ni sram? Potem gremo na stran 15. Slednja dva sta Primorca, zato sem naštel vse tri. Ker prvega ni sram, ker on je za Štajersko naredil dovolj.
Potem gremo na 15. stran, in tu je zelo zanimivo poglavje. To je treba znati brati - 1.3.2., kar je napačno, glede na sistem, ki je uporabljen (pozicioniranje številk), ampak vi pišete tako, da zmedete, ker se ne more dvakrat ponavljati 1.3.2., se ne more. Pričetek gradnje novih avtocestnih odsekov, in pravite, tu pod podpozicijo potem, 10. - Razdrto-Vipava, in tu najdem končno moje Rebernice - 10,7 kilometra. Ampak, kaj boste vi naredili na teh Rebernicah? "V letu 1999 bodo izvedena arheološka raziskovalna dela." No, zdaj smo pa tam! Arheološka, ne geološka! Arheološka! Vi veste, da je tam, kamor pridejo arheologi, ponavadi mirovanje pet do deset let; se zabarikadirajo, se ogradijo, in potem jih v njihovi vnemi moraš pustiti na miru, ker sicer si nekulturen, si neciviliziran, pa ne vem kaj še vse. Torej, obeta se nam fantastičen arheološki dosežek na Rebernicah; verjetno je kdo dobil kakšno staro čelado iz prve svetovne vojne, pa jo je zamenjal za kakšno rimsko ali kaj podobnega, torej nekaj se je moralo zgoditi, ker tu bodo arheološke raziskave v letu 1999. Jaz bom pa pilil v prvi po klancu, 10 kilometrov, kot danes, za kamioni!
Potem, jasno, gremo naprej in pridemo na stran 16. Tudi tu nimate zaporednih številk, ker tega očitno ne obvladate. Zaporednih številk ni, samo da se stvari izgubijo. Tu vam moram zopet odštevati od spodaj gor, ker je bližje, ker Rebernice so vedno nekje spodaj - to je zanimivo - vemo pa, kaj je vedno spodaj in kaj je na vrhu - tisto, kar je prioritetno, je vedno na vrhu, in potem gre dol, to je stara stvar. Tam imate napisano - 1.2.3.4.5., Rebernice, pet od spodaj navzgor (jaz nisem kriv, če ste vi tako nerodni), tu je znesek in tu govori o kreditih. Zdaj se moramo tu ustaviti. Kot ste verjetno slišali, spoštovani kolegi poslanci, je italijanska vlada sprostila kredit 92 milijard lir - za tistega, ki ima težave z milijardami lir, naj povem, koliko to znese približno mark, to je približno ravno toliko milijonov mark. To je lep denar. Ampak ta denar iz verbalne enote, ki jo je dalo ministrstvo za zunanje zadeve italijanske republike, 1. decembra, številka 072/15981, piše natančno, bom sproti prevajal: "Financiranje je namenjeno realizaciji odseka med Vipavo in Razdrtim". To piše in ne kakšna pesmica ali kaj drugega. Sedaj mi povejte, kaj vpliva ta kredit, ta italijanski kredit, ki je sedaj tu na dosegu roke, na ta "timing", kot sem že spraševal na odboru za infrastrukturo, pri realizaciji te ceste. Jaz ne bom spraševal zopet, ali vas je sram ali vas ni sram. Ker očitno so to stvari, ki vas skoraj, saj se vas niti ne dotaknejo oziroma se vas dotaknejo tako kot kakšna tangenta in v trenutku potem tudi pozabite. Zadeva je vsekakor resna. Jaz razumem, da je ena izmed strank koalicije dolžna poplačati neke volilne glasove na Štajerskem, na državnozborskih volitvah. Sedaj jih ni bilo več, sedaj so že odpadli ti glasovi na teh, ampak na državnozborskih. Ampak, da greste pa tako pretiravati, da na tak način diskriminirate neko cesto, za katero velja tudi meddržavni dogovor, to je absurd!
Lahko mi boste tu razlagali vse tisto, kar ste mi že razlagali na odboru za infrastrukturo. Jaz vam seveda ne bom verjel. Ker iskrenosti v tem vašem izvajanju ni bilo. Razložite mi razmerje 1 : 10, razložite mi arheologijo, da ni mogoče kakšna hujša zadeva, da ni mogoče pod Nanosom kakšna piramida, umetno nasuta ali kaj podobnega. To mi dajte razložiti. Kako, da ste prišli do te arheologije šele konec leta 1998? Razložite mi, kaj boste naredili za 294 milijonov, še Gaber bi se nasmehnil ob taki številki, še za njega je to nič, vemo, kaj pomeni 294 milijonov na trasi ene avtoceste - ne pomeni nič. Kaj boste naredili s tem denarjem? 294 milijonov 578 tisoč. 578 tisoč boste zapili na kakšni proslavi ali na kakšni otvoritvi. Ampak za 294 milijonov me pa zanima, kaj boste naredili? Ta zadeva, gospod minister, ne more iti tako mimo. Vi delate, vi mislite, da delate nekaj koristnega za vaš konec. Ampak vi delate tej državi nacionalno škodo. Ker vsi kamioni, ki pridejo z Gorenjske, s Štajerske in z Dolenjske in gredo proti zahodu, se na koncu zlijejo v ta lijak, ki gre z enim krakom potem proti Trstu in proti Gorici. In vi, minister, tudi dobro veste, da ima mednarodni mejni prehod Vrtojba, dokler bo še in bo še precej let, takšno infrastrukturo, da je dobesedno, bi rekel, obvezen za določene vrste tovora. Ker marsikdo se sprašuje, zakaj vozijo vsi Madžari in vsi Rusi na Vrtojbo in ne na Trst. Zaradi tega, ker je tam takšne vrste promet in takšne vrste "suport", gre predvsem za živali, ki ga Fernetiči nimajo. In to bo trajalo še naprej. Mučili boste ljudi in živali, dogajale se bodo smrtne žrtve. Pohvaliti vas pa moram tudi to, da danes zjutraj sem čakal pred semaforjem na ovinku Podgrič, da ste končno začeli veliko investicijo 30 milijonov tolarjev, tako da bom malo videl skozi tisti ovinek, da ne bom trepetal vsakokrat, ko ga prevozim. Ampak to je kapljica v ocean, ne v morje, v ocean. Torej, kako mi boste vi vse to razložili? In, da bom v enem sklopu vam to povedal, to imate tudi pod 1.3.4., dela inženirja. To, kar je napisano tu, je v kontradikciji s sporočilom računskega sodišča. Preberite si to. Jaz vem, da ste vi to prej napisali, saj ravno v tem je vic. In preberite si poročilo računskega sodišča in boste vedeli. Vi ste pač oddali to delo nekomu, ki je bil zavestno dražji. Vi ste se tu v bistvu odločili, da boste zavestno razmetavali denar davkoplačevalcev. O tem ni nobenega dvoma. Ker tako kot velja to, kar sem rekel prej za predsednika odbora za infrastrukturo, ki ni smel biti v nobenem primeru, če hoče vršiti nadzorno funkcijo, iz iste stranke, tako velja tudi za gradnjo. Če bi mi hoteli imeti neodvisen nadzor, ki bi dejansko vršil tehnični in finančni, in poudarek je na tem drugem delu, in finančni nadzor, potem bi to ne bilo tako, kot je. Za pol denarja, sem vam že povedal, tu za to govornico, bi dobili mednarodni "konzalting", kolikor hočete takšnih ljudi je, oziroma boljših. To se ponuja, na trgu delovne sile v Evropi imate to, ki bi sigurno tudi, sem trdno prepričan, prispevali k večji kakovosti ceste. Peljite se danes, ko je še brozga na cesti, od Postojne proti Planini, pa boste videli, kakšne kolesnice so. Na tistih kolesnicah je brozga in kako smrtno nevarno je. Danes sem jaz videl poplesavati ljudi, in ko sem hotel zmanjšati brzino, pa sem še sam poplesal. K sreči je bil to bolj tango, lahko bi pa bilo kaj drugega.
Torej, ob vsem tem skupaj se zapiše, še enkrat bom rekel, matičnemu delovnemu odboru, "na poročili odbor glede predstavljene oblike in vsebine nima pripomb." Jaz bi lahko bil tudi ultra ciničen in bi rekel, na takšno pripombo tudi jaz nimam pripombe. Ampak človek enostavno ne more mimo tega. Danes bi želel dobiti tu odgovor, zakaj diskriminacija vipavske oziroma goriške trase! Da je ta prisotna, je nedvoumno; vaše poročilo kaže na zavestno diskriminacijo. Hočem, da mi odgovorite! Ne mi govoriti tega, "okolje in prostor še ni pripravilo elementov, nimamo še dokumentacije" in tako dalje, saj to ni naloga državnega zbora. Državni zbor je naredil največ, kar je naredil, s tem da je izglasoval izgradnjo tega programa in vam dal v roke ogromna sredstva davkoplačevalcev. Vi se pa sedaj do enega dela teh davkoplačevalcev obnašate na tak mačehovski način. Glejte, ne samo to, to se opaža tudi drugje. Tisti, ki se vozimo proti Goriški, plačujemo isto cestnino kot tisti, ki se peljejo 10 kilometrov dlje proti Kopru! Pa kje je tu logika?! Zakaj se to dogaja? Kako je to mogoče?! Ampak za nekatere je, jasno, vse to logično. Vseeno je, ali se pelješ do Razdrtega ali do Kozine. Pa kje ste še to videli na tem svetu! Ampak nekaterim je, očitno, to logično. To pomeni, da ne obvladajo logike, ali pa pomeni, da obvladajo lokalno logiko. Ampak mi imamo tu ministra, ki ni minister za izgradnjo štajerskih avtocest, ampak minister za izgradnjo slovenskih avtocest. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Hvalica. Imamo dve repliki, prvi je gospod Presečnik, nato želi besedo gospod Pregelj.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Kolegice in kolegi! O tem, da je kdo iz katere stranke pa predsednik odbora, bo odločal, seveda, državni zbor in to ne bo moja odločitev ali odločitev gospoda Hvalice.
Kar se tiče prepletenosti vseh poročil, ki so navedena, sem že prej pojasnil, da je odbor obravnaval vsa ta poročila in je na podlagi teh poročil tudi sprejel pri posameznem poročilu ustrezne tri sklepe. Vaša diskusija je bila tudi na odboru usmerjena v plan dela za leto 1999. Sklepi, ki jih je odbor sprejel, ki niso niti moji sklepi niti sklepi gospoda Hvalice, ampak sklepi odbora, se pa nanašajo na poročilo o realizaciji dela Darsa v letu 1997 in prvem obdobju 1998 in izdvajanju sredstev Darsa v enakih obdobjih. Tudi diskusija oziroma pripombe na plan za leto 1999 so v tekstu na strani 4 navedene, tudi glede italijanskega kredita, o čemer je gospod Hvalica diskutiral že na seji odbora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Državni sekretar ima besedo, gospod Žare Pregelj, ki tudi replicira gospodu Hvalici.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Hvala za besedo. Dovolite, da vas najprej vse lepo pozdravim. Želel sem podati nekaj pojasnil o gradivu, ki ga imate pred sabo, glede na kritike, ki jih je pač predstavil gospod Ivo Hvalica. Gradivo "Letni plan razvoja in vzdrževanja avtocest" je letni program gradnje avtocest, ki ga sprejme parlament in predstavlja letni izsek iz nacionalnega programa. Vsa razmerja med posameznimi investicijami v tem programu so v bistvu opredeljena v tabelah v nacionalnem programu, predvsem v tabeli 3, ki je po letih določena za posamezno investicijo, sicer v tolarski vrednosti. Pri pripravi letnega programa lahko vlada opredeli oziroma ugotovi na podlagi določenih dejstev, ki se predvsem nanašajo na stopnjo izvedbe v prejšnjem letu, na pripravo dokumentacije in podobno, da je potrebno določen odsek pospeševati oziroma ugotoviti, da je delo že opravljeno. Običajno se seveda to ne zgodi, večkrat pa tudi, nekatera dela se hitreje opravijo, kot so bila prvotno v nacionalnem programu predvidena, kar pomeni, da so lahko posamezne vrednosti v letnem programu za to leto za posamezen odsek različne od tistih v nacionalnem programu. Primerjavo med temi vrednostmi smo podali v obrazložitvi in je v Poročevalcu objavljena na strani 24, to je tabela 2. Ta tabela 2 je korektna predstavitev primerjave vrednosti nacionalnega progama, torej sprememb in dopolnitev nacionalnega programa, ki je bil sprejet letos spomladi, torej tista poraba, ki je namenjena za leto 1999, in predlogom letnega plana, tako kot smo predlagali.
Pri predmetnih odsekih, ki se nanašajo na odsek hitre ceste Razdrto-Vipava, ki je predlagan v treh etapah izgradnje, je razlika pri vseh treh. Pri prvi etapi, to je etapa izgradnje cestninske postaje s pripadajočim kilometrom hitre ceste, je bil prvotni predlog milijarda 578 milijonov 850.000, sedaj je predlog milijarda 66 milijonov 820.000. Pri drugi etapi, to so tako imenovane Rebernice, je bila prvotno predvidena poraba milijarda 735 milijonov, sedaj je predvidena bistveno manjša poraba, 294 milijonov 578.000, to pomeni, da je točno določen znesek, namenjen izključno plačilu določene dokumentacije oziroma tistih del, ki so zapisana v posebni točki, torej gre za predhodna dela, za oddajo del in za pridobivanje ustreznih soglasij in zemljišč. V tretji etapi, Vipava-Podnanos oziroma Mlake je bila predvidena poraba 694 milijonov in je dejansko zelo podobno tudi v letnem programu, 685 milijonov 816.000. Torej pri obeh etapah, ki sta pripravljeni za gradnjo in sorazmerno korektno že razrešeni, so vrednosti take, kot so bile predvidene v nacionalnem programu. Na etapi čez Rebernice pa žal zadeve gredo nekoliko počasneje, to ugotavljamo in zato tudi predlagamo parlamentu, da sprejme pač drugačno razporeditev porabe sredstev v tem letu. Druga logika tukaj ni uporabljena. Dejansko nihče ne zavira nobenega odseka zato, ker bi ga želel zavirati. Rebernice imajo to smolo, da spadajo med tri najtežje odseke. Prve so Trojane, drugo in tretje so pa Rebernice in pa Črni kal.
Tukaj gre, glejte, za izredno zahteven poseg in mislim, da smo se lahko marsikaj naučili pri gradnji sedanjih težkih odsekov, kot je na primer vzhodna avtocesta v Ljubljani s predorom pod Golovcem, in da moramo te izkušnje vnesti v gradnjo naslednjih odsekov in se kot dobri gospodarji tudi primerno obnašati. Zato uporabimo načelo, "raje počasneje pripravljamo, ampak temeljito, zato da bomo lahko potem hitreje delati". Nihče ničesar ne zavira, nihče nima nobenega namena kakorkoli prerazporejati sredstva, ker to ni potrebno. Nacionalni program daje možnost, da se v posameznem letu porabi bistveno več denarja, kot je bilo za tisto leto predvideno. Pomembno pa je, da se v štiriletnem obdobju celotni investicijski tok izide. Torej, da je toliko uporabljenega, kot je bilo predvidenega. Oziroma, možno je uporabiti na tistih odsekih, kjer je že sprejet lokacijski načrt, do 20% več, tam, kjer pa še ni, pa 50% več. To je v bistvu ta globalni pristop in tega se je ministrstvo držalo in tako tudi predlagalo vladi, vlada pa parlamentu tale letni plan. Sama priprava akta je lahko sicer sporna v smislu, da niso oštevilčeni posamezni odseki - bomo v bodoče poskušali tudi na to misliti, mogoče iste številke, kot so v tekstu, vnesti tudi v tabele. Se strinjamo, da je to tehnična pomanjkljivost, na katero pač žal običajno pozabimo. Bomo pa poskušali v bodoče to urediti. Zdaj sam sistem priprave akta, kjer se poglavje Razvoj avtocest najprej obrazloži, katera dela se bodo dogajala na predhodnih delih. Vemo, da predhodna dela in priprava projektne dokumentacije so posebna aktivnost. In tukaj so zgolj navedeni tisti odseki, za katere se dokumentacija in predhodna dela opravijo. Predhodna dela so predvsem priprava oziroma pridobivanje zemljišč, pridobivanje soglasij in podobno. Priključek Razdrto ni del hitre ceste Razdrto - Vipava - Nova gorica. Priključek Razdrto je del ceste Postojna - Divača - Kozina. Priključek Razdrto je priključek na tistem mestu, kjer sedanja avtocesta križa magistralno oziroma po novem regionalno cesto in kjer je sedaj cestninska postaja. Ta priključek bo izveden s preselitvijo cestninske postaje. Kajti, ko bo zgrajena cestninska postaja Razdrto, nova cestninska postaja v smeri hitre ceste, to je prva etapa izgradnje ceste Razdrto - Vipava, takrat je potrebno pač to postajo, sedanjo cestninsko postajo zapreti in narediti priključek, kajti sicer bi celotno področje Razdrtega in okolice bilo brez priključka.
Ostala poglavja sledijo, kot so navedena. Torej, potem je gradnja avtocest, najprej nadaljevanje gradnje že pričetih delov in del, ki so v teku. Tukaj sta dva odseka s te hitre ceste. In tretje poglavje je pač pričetek gradnje novih avtocestnih odsekov. Ta koncept imamo že nekaj let. V kolikor bo parlament sprejel zahtevo, da je treba drugačen koncept, se bomo seveda prilagodili. Tako, da tukaj ne vidimo nobenega problema. Gre namreč za pristop, da se najprej pogleda tisto, kar je v delu, kar teče, ugotovi, koliko je bilo narejeno, in od tega je potem odvisno, koliko se še lahko načrtuje, seveda odvisno od razpoložljivih finančnih sredstev. Zaenkrat je finančnih sredstev dovolj za te potrebe. Dejstvo pa je, da je bil letni plan nekoliko zreduciran, predvsem v napovedi. V zakonu o izvrševanju proračuna je pač sprejeto, da bo pač dotok bencinskega tolarja tolikšen, kolikršen se bo pač dotekel. To bi bilo v globalnem vse, kar se tiče metodoloških pristopov.
Glede odgovornosti razmerja 1 : 10 ugotavljam, da je to razmerje povzeto večinoma iz nacionalnega programa. Kdo, koga jaz rabim, koga ni, mene ni, ker delam z najboljšim namenom in sem ogromno svojega dela, ki gre večkrat 100% do 200% prek delovnega časa, namenil reševanju vseh teh korenitih problemov. Poleg tega sem sekretar vseh državnih cest in avtocest in kot tak tudi delam.
Kar se tiče inženirja, lahko ugotovimo, da so ugotovitve računskega sodišča lahko v tem trenutku zgolj napotilo za nov razpis. Direkcija in tudi Dars sta se odločila, kajti imela sta podoben pristop, da se bo v bodoče strogo spoštoval zakon o javnih naročilih. Ko so se pred petimi leti oddajala dela inženirja, tega zakona še ni bilo. Zaradi tega bodo navodila računskega sodišča strogo spoštovana pri oddaji del, ki se je praktično že pričela s prednajavo in bo potekala v tem letu, kajti konec leta poteče petletna pogodba.
Visoka vrednost inženirja DDC je bila že na prejšnjih sejah pojasnjena, se je sanirala s sklepi vlade, tako da je družba dolžna vračati dobiček v državni proračun in se je ta visoka cena, ki je nastala in se je izkazala kot dobiček, v bistvu s tem sanirala. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Pregelj. Repliko ima gospod Kangler in nato še gospod Hvalica.
FRANC KANGLER: Spoštovana predsedujoča, moram replicirati poslanskemu kolegu Ivu Hvalici. Namreč nekajkrat je precej poudaril štajerski del 1 proti 10, da se v ceste investira predvsem na Štajerskem in da ima tu velike zasluge predvsem minister iz Štajerske. Mislim, da to ni res. Bi pa seveda poslanskega kolego vprašal, če je pozabil, da je on poslanec vsega slovenskega ljudstva, ali je samo poslanec tistega dela, od koder prihaja.
Drugo, kar je, pa imamo avtoceste od Ljubljane proti Primorski, od Ljubljane prosti Dolenjski, avtoceste imamo od Ljubljane proti Gorenjski. Ali imamo avtocesto od Ljubljane proti Štajerski? 35 minut porabim od Maribora do Trojan, to je 90 kilometrov, od Trojan do Ljubljane pa porabim eno uro in pol. Tako, da gospod Hvalica, vi lahko pridete eno uro prej kot pa jaz, pa sva oba skoraj enako oddaljena. Ali ste se vi sploh vprašali, koliko kilometrov avtocest pa imajo v Prekmurju. Koliko kilometrov? Ali ste se vprašali, zakaj tovornjaki od 16 do 20 ur stojijo na madžarski meji? Zadnji čas je, da se ta cestni križ gradi v smeri vzhod - zahod. Zadnji čas je. Kajti jaz mislim, da ne samo Štajerska, tudi Prekmurci in Korošci so potrebni, da se jim izboljša infrastruktura in da si bodo lahko privoščili kakšen dopust in da bodo na dopust lahko prej prišli. Bodisi na Gorenjsko bodisi v Primorje ali celo na Dolenjsko, če bi se želel kdo malo kopati v Kolpi. Po vseh teh vaših besedah, pa gospod Hvalica, moram reči, da sem malo presenečen. Najboljše je, da nas tam na Trojanah odžagate, nas Štajerce, Prekmurce, Korošce in da dejansko pozabite na nas. Niste pa povedali 10 let nazaj, kje se je gradilo. Zakaj samo v tem letu? Povejte, koliko je šlo v lanskem, predlanskem ali v 5 letih denarja na Primorsko. Če ste že izpostavil Štajersko. Povejte! Koliko milijonov tolarjev je šlo? Jaz vam pa povem in vam lahko zagotovo zatrdim, na Štajersko v prejšnjih letih zelo malo. Sem se vozil po tej cesti in se še zmeraj vozim. V Ljubljano se vozim 10 let. Vprašajte Prekmurce. Kako dolgo rabi nekdo iz Murske Sobote, da pride v Ljubljano? Dvakrat se lahko vi vrnete na kavo v Gorico in nazaj v Ljubljano in v Gorico, preden Prekmurec sploh do Maribora pride, kaj šele do Ljubljane.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Začel bom na koncu, pri gospodu Kanglerju, ki je v vlogi pristnega Štajerca zamešal geografske pojme.
Jaz nisem govoril o Primorski, jaz sem govoril o goriški trasi. Vi uporabljate Primorsko za Koper. Jaz nisem govoril o tem. Ne! Nasprotno! Jaz sem govoril zgolj za vipavsko traso. O enakem času ni govora. O Trojanah, kjer naj vas odrežemo. Kdo pa je rekel? Ampak Trojane se gradijo, med tem ko so na Rebrnicah arheološke raziskave. Rimska čelada. Ta razlika je! Ta razlika! Torej primerjave ni, aritmetika je jasna, številke pokažejo nedvoumno. Ne govoriti sedaj o tem, ker ste v prejšnjem letu, sedaj je drugo, lahko bi celo rekel tretje leto, ker se je začela ta tendenca že 1996. leta, ko ste izrazito favorizirani. Pri nas se ni nič zgradilo. Ne! Lepo! Kaj se je zgradilo? Kaj se je zgradilo? Ne vem? Vi povejte! Mešate, malo zemljepisa je treba obvladati. Ko prideš na Razdrto, kolega Kangler, desno se gre v Gorico, levo pa v Koper. Tako, da ne bi zgrešil drugič.
Gospod Presečnik! Ta me pa neizmerno čudi. Kako se pa imenuje ta točka dnevnega reda? Ta točka dnevnega reda se imenuje - predlog letnega plana razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 1999. Jaz o tem govorim. Mene ne brigajo vaša poročila. Kaj ste pa vi napisali na to poročilo? Odbor za infrastrukturo, poročilo k predlogu letnega plana in razvoja vzdrževanja avtocest za leto 1999. Torej jaz sem govoril o tem. Vi lahko replicirate in boste pojasnjevali, potem ste neroden v zapisovanju tega. Če ste vi napisal sklepe k poročilu k temu naslovu, potem ne morete imeti pripomb "vis-á-vis" tistega, kar sem jaz rekel. O tem mislim, da ni debate.
Ampak zdaj je šele glavna replika. Torej, dragi Žare Pregelj, dragi bivši kolega, zdaj pravzaprav ne vem, ali ti ne smeš danes govoriti ali kaj? Jaz tega ne vem, lahko da ti je minister prepovedal. Ampak, glej, praviš, "ja, Rebernice so problem, so med tremi najtežjimi odseki", ampak kje pa piše, da se morajo izmed vseh teh treh najtežjih odsekov zgraditi najkasneje? Zakaj pa to? Ja, seveda so, ampak to je posledica tudi tiste filozofije, ko kar uživate, da otvarjate avtoceste - minister prihaja, cela plejada ljudi, vse skupaj poka od zadovoljstva, pa tudi če gre samo za dva kilometra! Teh otvoritev ste imeli zdaj v volilnem letu ne vem koliko, pa kljub vsemu vam ni dalo nič. Ampak pustimo to. Zakaj puščate najtežje odseke kot zadnje? Saj bodo vendar to zamaški! Že kakršenkoli, ampak verjetno je najbolj plastičen, bi rekel, hidravlični izračun. To je jasno, da ne moreš z večjega profila v manjšega, pa potem v večjega, ker ti tam raznese - in Rebernice že raznaša, tudi če ste začeli sedaj te dni reševati en ovinek!
Potem nekaj, česar ne morem razumeti. Praviš, da priključek Razdrto ni del avtoceste Razdrto-Vipava. Zakaj ste ga pa navedli v Poročevalcu pod ta segment, če ni? Zakaj ste ga? Saj ga nisem jaz navedel! Vi ste celo napisali - pa sedaj nimam pri sebi Poročevalca, ampak znam na pamet - napisali ste, "Razdrto-Vipava, 15,8 kilometra" in potem "prva etapa, 1,3 kilometra". Ali sem jaz to napisal ali ste vi to napisali? Tam imaš predsednika družbe, gospo Gordano in tako dalje, primi jih za ušesa! Oni so tako napisali, ne jaz. Ja, vi ste napisali, da je to del te ceste, in jaz jo tako obravnavam. Zame je prikazovanje izgradnje 1,3 kilometra v bistvu smešenje ljudi, ker jaz ne morem dati v peto brzino na 1,3 kilometra ceste! Torej, to ni avtocesta.
Grem naprej. Praviš, da imaš najboljše namene in tako dalje. Ja, ti imaš najboljše namene, ampak, oprosti, rahlo dvomim, če imaš najboljše namene za cesto proti Gorici. Za cesto proti Kopru sem ugotovil, da imaš najboljše namene, in kar se tiče inženirja, da bo veljalo to samo v bodoče, to sem že slišal; preteklost nas ne zanima, važno je, da gremo v svetlo prihodnost. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Hvalica. Repliko ima še gospod Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo. Saj obljubim, da ne bom več repliciral. Ampak, mislim, da sem že v uvodu dvakrat pojasnil, da se je odbor odločil, da bo in poročilo in plan dela obravnaval skupno. Zato je pod tistim poročilom, torej poročilo k predlogu letnega plana. Ampak sklepi, in navedeni na strani 2 in 3, so sklepi glede poročil. Diskusija, ki ste jo pa vi vodili in na seji odbora, na tisti seji, kjer ste bili, ker na drugih vas, v kolikor vem, ni bilo, torej na seji odbora se je pa nanašala na plan, na letni plan razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 1999. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Demšar želi replicirati. Imate besedo.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa. Ker imam veliko kolegov med arheologi, pa žal nisem zmeraj na tekočem, kaj se v tej stroki dela, bi prosil, glede na to, da je gospod Hvalica dvakrat omenil arheologe, ali bi bilo možno vsaj v treh stavkih povedati, kaj je tu arheološko takega, da se bo zato potrebno prihodnje leto posebej usmeriti na arheologe. Jaz verjamem, da se marsikje lahko naleti na kakšne arheološke predmete. Ampak, kaj je tu takega, kar bo tako pomembno, da je potem tudi gospod Hvalica dvakrat omenil. Če lahko samo na kratko rečete. Ker po drugi strani me pa potem lahko primejo, danes je bilo rečeno, za ušesa kolegi, ker bi rekli: "O arheologiji ste govorili v parlamentu, nam pa nič ne poveste in nič ne vemo." Zato bi prosil, če bi lahko to pojasnili. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Špiletič ima tudi repliko. Prosim, gospod Špiletič, imate besedo.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Jaz repliciram gospodu Presečniku. In sicer tudi se opiram na sklepe odbora, ki mu predseduje, ki je predlagal državnemu zboru oziroma sprejel sklep, da je odbor za infrastrukturo in okolje mnenja, da na dnevni red seje državnega zbora za obravnavo predmetnih poročil ni potrebno uvrstiti samostojne točke. Gre za številna poročila o tem, kako so se izvajala dela na področju uresničevanja izgradnje avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji. Vendar pa me čudi takšen sklep odbora, kajti ko sem prebral zbirno poročilo oziroma analizo vzrokov visokega povečanja stroškov pri izgradnji avtocestnih odsekov, ki ga je obravnavala vlada 25.3., sem ugotovil naslednje. Da v bistvu ni bil storjen napor, da bi sploh ugotovili, kaj so dejansko vzroki, da do tako visokega odstopanja pri izgradnji posameznih avtocestnih odsekov sploh prihaja. Kajti, na začetku te splošne analize je podana tako močna metodološka omejitev, da resnično omogoča zgolj površinsko ocenjevanje vzrokov, o tem, da bi bilo pa možno res natančno ugotoviti prave vzroke tako visokih povečanj cen in seveda potem na tej podlagi ustrezno ukrepati, pa menim, da je povsem nemogoče. Naj naštejem samo nekaj omejitev, ki so za vsakega, ki bo skušal priti stvari do dna, nesprejemljive.
Prvič, vlada sicer ugotavlja, da obstajajo velike razlike. V redu, to je pač ugotovitev, ki bi morala avtomatsko zahtevati poglobljeno analizo. Vendar ne, vlada pravi, drugič, naslednje, da vrednostne primerjave in zaključki iz teh primerjav so le deloma oprti na obračunske stroške posameznih odsekov, za ostale so v teh primerjavah upoštevane novelirane predračunske vrednosti. Te ocene so glede na stopnjo izdelanosti še vedno razmeroma nezanesljive, se pravi, da vlada, ko ugotavlja vzroke za tako visoka odstopanja cen pri izgradnji avtocestnega omrežja, svoje ugotovitve opira na razmeroma nezanesljive podatke. Tretje, kar vlada ugotavlja, je naslednje. Vse primerjave predpostavljajo, da se fizična in finančna realizacija po posameznih odsekih, katerih gradnja je bila konec leta 1997 v teku, medsebojno pokrivata tako, da ni niti preplačil niti predplačil glede na dejansko opravljeno delo niti še ne obračunanih ali neplačanih zapadlih obveznosti zanje. Ko pa si podrobno pogledamo podatke, ki so bili objavljeni v Poročevalcu, pa lahko ugotovimo, da med temi kategorijami, ki sem jih ravnokar omenil, obstajajo še kako velike razlike. Tako imamo celo vrsto avansov in ne vemo, ali so na račun plačanih avansov dobljeni kakšni popusti ali ne, na drugi strani pa ugotavljamo, da Slovenija plačuje kar precejšnje vsote interkalarnih obresti, kar pomeni, da je nekaj narobe z natančnim načrtovanjem začetka trošenja in dokončnega trošenja kreditov, ki jih najema za izgradnjo avtocestnega omrežja.
In nazadnje pravi vlada, vsi zbirni kazalci temeljijo na izračunu agregiranih odstotkov o posameznih odsekih, ki pa se med seboj lahko zelo razlikujejo. To bi pomenilo nekako tako: nekateri so sicer dobri, nekateri so čisto zanič, v povprečju smo še kar. Skratka, na povprečnih, pavšalnih ocenah vlada takrat, ko gre za milijone in milijone dolarjev, ne sme delati ocen oziroma ne more ugotoviti vzrokov za tako enormna odstopanja pri ceni posameznih odsekov izgradnje avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji. To ni nič drugega kot poročilo za zavajanje, ne pa poročilo, ki bi imelo namen jasno osvetliti razloge in jutri tudi pripomoči k temu, da bi bila proračunska sredstva zbrana gospodarno in da bi zgradili z zbranimi sredstvi čim več kilometrov avtocestnega omrežja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Špiletič. Gospod državni sekretar, Žare Pregelj, želi dati nekaj pojasnil. Prosim.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Želim odgovoriti na vprašanje gospoda Demšarja o vrsti arheologije na območju trase hitre ceste med Razdrtim in Vipavo.
To področje je že iz zgodovine znano kot zgodovinska pot, ena od pomembnih poti, ki je bila že v preteklosti uporabljena za komunikacijo med, bi lahko rekli, Furlansko nižino in Panonsko nižino prek našega ozemlja oziroma ozemlja, ki ga sedaj imamo Slovenci. Na tem območju je odkritih nekaj gradišč iz skorajda predzgodovinske dobe, predvsem na območju Barnic, in v to območje posegajo predori s svojimi portali. Naloga arheoloških raziskovalnih del je, da točno določijo in raziščejo stopnjo varovanja teh strižnih con, če lahko tako rečem, predvsem pa, da se dokončno ugotovi, ali so potrebna obsežnejša zaščitna izkopavanja ali je dovolj, da se pač opravijo določeni pregledi in potem dovoli gradnja, tako kot je v lokacijskem načrtu že predvideno.
Zavedati se moramo, da so na vseh avtocestnih odsekih, na vseh trasah med soglasodajalci tudi arheologi, kulturna dediščina - pod enim nazivom kulturna dediščina - in da dokler niso te raziskave opravljene, mi soglasij za gradnjo ne dobimo. Zato je to pomembno opravilo, tako pomembno, kot je drugo kartiranje, kot je prenašanje parcel na teren, odkup zemljišč oziroma tudi opravljanje geoloških raziskav, hidroloških in vsega ostalega, kar sodi zraven. V okviru tega programa ne bodo samo arheološka raziskovalna dela, temveč bo tudi oddaja del, opravljena bo tudi priprava ostale investicijske dokumentacije in tudi že odkupi zemljišč. Tako da bodo v bistvu na tem delu opravljena vsa tista dela, ki so potrebna za hiter in pravilen pričetek gradnje. V nasprotnem primeru bi se lahko zgodilo, da bi bila dela v polnem teku, gradbišča odprta in bi se morala ustaviti zaradi odkritih arheoloških najdb - takrat je škoda bistveno večja; odprto gradbišče in ustavitev gradbišča pomeni kršitev pogodbe z izvajalcem, in takrat nastopijo kazenske sankcije za naročnika. Tega si pa mi ne želimo. Zato se vsa ta dela korektno, na podlagi zakonodaje, opravijo predhodno.
Kljub vsemu bi opozoril še na nekaj - da imamo pri branju letošnjega plana na odseku hitre ceste en odsek, to je Razdrto-Vipava v dolžini 15,8 kilometra, s tremi etapami, in v pripravi je dokumentacija za priključek Razdrto, ki je izven tega, kilometer stran je od razcepa Razdrto proti Postojni. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Pregelj. Vabim naslednjega, ki se je prijavil k razpravi. Gospoda Mirka Zamernika.
BOGOMIR ZAMERNIK: Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Ker sem tudi jaz član odbora za infrastrukturo, moram najprej protestirati proti temu, da je v bistvu preprečena razprava o poročilih za preteklo obdobje. Naj mi ne bo šteto v slabo ali v zlo, da bom potegnil primerjavo med občino in državo.
Župani, ki ste ostali župani se boste najbrž strinjali, da je pri sprejemanju nečesa novega, potrebno položiti naprej račune za nazaj in najprej pogledati, kako racionalno so bila prej trošena sredstva. Šele potem se lahko pogovarjamo za naprej. Ker je sedaj vse skupaj združeno v eno zadevo, ne morem mimo tega, da ne spregovorim nekaj tudi o tem. Kako je bilo v preteklosti?
Na enem od zasedanj odbora, na katerem sem bil prisoten - na nadaljevanjih, žal, nisem mogel biti - je bilo omenjeno, da je realizacija za leto, ki se sedaj izteka, nekje po projekciji okoli 86%. Po navedbah predstavnikov predlagatelja ni bilo možno izvesti nekaterih razpisov v planiranih rokih tudi zaradi kasnejšega sprejemanja tako imenovanega rebalansa nacionalnega programa avtocest in zakona o namenskih sredstvih. Pa smo ponovno tam, kjer smo vedno, kadar je treba najti dežurni izgovor. Ko pride negativno poročilo Evropske unije je krivda na parlamentu. Ko realizacija avtocestnega programa ni storjena tako, kot bi morala biti, je krivda - ve se kje. Ni krivda drugje, ni krivda v tem, da se izvajalci izbirajo tako, kot se, ni krivda v tem, da računsko sodišče tudi na drugi stopnji ugotovi nepravilnosti, kakršne ugotovi; krivda je na poznem sprejemanju v parlamentu.
Vendar ta isti parlament je na isti seji, na kateri je bil sprejet rebalans nacionalnega programa, sprejel tudi obveznost kredita. O čemer je govoril moj poslanski kolega, gospod Špiletič. Kredit, ko ga vzameš, te stane. Koliko tega kredita je bilo pa porabljeno? To sem vprašal že enkrat na odboru, odgovora, žal, nisem dobil. Koliko so nas stale obresti tega kredita? Tudi tega odgovora ni. Vendar kdor to sprašuje, je seveda proti izgradnji avtocest. Ni res. Nismo proti izgradnji, vendar pa smo za čiste račune.
Kaj je s tako imenovanim Kosovim poročilom? S kakšnim pompom, s kakšno zagnanostjo, s kakšnim entuziazmom je bila ustanovljena ta Kosova komisija. Mahalo se je s tem, "Dosje Dars", mislim, da se je imenovala oddaja, ki je bila na to temo potem posneta. Ampak naenkrat vse utihne. Te komisije praktično ni več. Koliki so bili stroški te komisije - bog ne daj, da kdo vpraša! Pa to je najmanj, kar je pri tem pomembno. In tega poročila tudi ni. Vse skupaj dajmo v eno mapo, ki se ji reče program za leto 1999. Ono je pa tako "usput", oprostite na izrazu, kaj se je pa dogajalo z denarjem prej, pa nima zveze s tem.
Kolikšen je dolg mesta Ljubljane? Nekako tako mimogrede, zdaj je to preverjeno na kakšnem višjem nivoju, 600 milijonov tolarjev; dobre pol milijarde in 100 milijonov. Za vsakih 10 milijonov ste tukaj pripravljeni razpravljati dva dni, če je treba in braniti vsak milijon tolarjev, če opozicija predlaga pri sprejemanju proračuna kakšen amandma za regresiranje prehrane, za kakšno cesto v kakšno zakotno vas. Do zadnje kaplje krvi, da se malo slikovito izrazim, ste pripravljeni braniti zadnji milijon, ki ga predlaga vlada. Pri 600 milijonih, ki bi jih morala mestna oblast plačati Darsu oziroma državi, o tem pa ne vemo nič. Jaz si tega, gospe in gospodje, ne znam predstavljati drugače kot tako, da je pač v Ljubljani oblast, ki je všečna vladajoči nomenklaturi, v opoziciji pa smo, žal, ljudje, ki nismo všečni tej oblasti in mi moramo plačati vse do zadnje pare. Mestu Ljubljana pa tega očitno ni potrebno.
Da ne bo pomote, tudi za Golovec sem, tudi za to, kar se gradi tukaj okrog Ljubljane, kajti konec koncev sem zdaj več tu kot pa tam. Ampak, ali se vam zdi, da je to prav? Ali se vam zdi, da je prav, da neko cesto, ki je bila uničena leta 1990, pacamo devet let? Ne moremo nič pri tem, tu pa 600 milijonov takole mimogrede, "by the way" bi rekli v slengu, kot bi se gospod Jakič mogoče izrazil.
Pred kakšnim tednom, to boste gospodje iz Darsa najbrž vedeli, je bil objavljen razpis za en odsek na avtocesti pod Trojanami. Viadukt, predor in pa nekaj manj kot 2 km ceste. Italijani so bili "baje" na odpiranju najcenejši. Ali se bo ponovila zgodba iz Savinjske doline, ko naši podizvajalci ne bodo dobili plačano, ko bodo morali hoditi, zato da bodo preživeli pred vlado, pred Dars groziti ne vem s čim? In potem namesto 4 milijard prvotne investicije, porabili 8 ali 10. Ali se bo ponovila ta zgodba? Kako izbirate izvajalce? V razpisu se napiše merilo za izbiro najugodnejše ponudbe in kakršnekoli omejitve, ki bodo upoštevane, je najnižja cena. Samo to je napisano v Uradnem listu, na osnovi česar se potem ponudniki prijavijo. Ko pride dvigat razpisno dokumentacijo mu pa, če hoče to dokumentacijo sploh pridobiti, ponudijo v podpis točko 4, v kateri piše takole: "Strinjam se, da niste obvezni sprejeti najnižje ponudbe, pač pa za vas najugodnejšo." Pa smo tam. Potem pa delujejo sorodstvene in ne vem kakšne vezi še, nepotizem in tako naprej. O tem sem že govoril pred določenim časom in sedaj govorim na pamet. Ampak, da je temu tako, potrjuje drugostopenjska odločba - ali kako se ji reče - drugostopenjsko poročilo računskega sodišča. Računsko sodišče potrjuje to. Najvišja institucija nadzornikov v državi potrjuje, da se dela čez palec po domače. In poročilo je dokončno. Ampak lajamo po tistem: karavana pa naprej.
Mogoče bo jutri taka notica: opozicija je bila - tako kot vedno - spet proti, ampak mi smo za svetlo prihodnost, za to, da so avtoceste zgrajene. V opoziciji pa niso za to in zato nam nagajajo, zato nam mečejo polena pod noge in so proti temu, da sprejmemo program Darsa za 1999. leto in če bi to uspelo, potem ne bi imeli avtocest, potem bi bilo število žrtev na naših cestah še večje in oh in sploh. Ogromno patetike se na ta konto da iznesti. Ampak, če bi bili korektni, bi morali objaviti tudi to, kar piše v poročilu računskega sodišča. To je pa jasno. Ne bom tega bral. Sami si lahko prebere, koga zanima, ker tukaj vidim, da ni ravno velikega posluha, si lahko to sam vidi in - gospod minister - jaz vas pozivam, da nadaljujete tako, kot ste začeli. Začeli ste s Kosovo komisijo, ki ste jo ustanovili, ki naj bi raziskala nepravilnosti. Kaj se je potem zgodilo? Na kakšen način je bila ta zadeva potem ustavljena? Najbrž veste vi, pa mogoče še kdo. Za državljane, za vse skupaj bi bilo dobro, če bi si vendarle nalili čistega vina.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod minister Bergauer, imate besedo.
MAG. ANTON BERGAUER: Hvala lepa. Spoštovani! Odgovoril bi na dve zadevi. Prvo bi na to, kar je bilo nazadnje rečeno oziroma tudi na samem začetku, okoli poročila računskega sodišča. Mislim, da je odgovoril že gospod Pregelj, tako da tega ne bi ponavljal. Gre za zadeve, ki so stare dejansko 5 let, ko še ni bilo ne računskega sodišča, ne zakona o javnih naročilih, bomo pa - tako kot je tudi bilo rečeno - priporočila in zahteve računskega sodišča upoštevali v razpisu, ki bo prihodnje leto za ista dela.
Kar se pa nanaša na občino Ljubljana, bi povedal tako. Do 31.12.1997 je mestna občina Ljubljana poravnala svoje obveznosti do Darsa z nakupom zemljišč v vrednosti 161 milijonov 129.199 SIT in z nakazilom sredstev v višini 300 milijonov SIT. Zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti Darsa, je Dars vložil tožbo pri mestni občini Ljubljana, se pravi na sodišču, in sicer zaradi neporavnanih obveznosti, ki so zapadle do 31.12. v višini 279 milijonov 41.000, in za neporavnane obveznosti za leto 1998 v višini 359 milijonov 171.000. Tako da je znaša glavnica skupnega dolga, 638 milijonov 213.000, od tega je bilo v prejšnjem tednu plačanega okoli 360 milijonov oziroma 350 in da je še malo manj kot 300 dolga, ki se ga bo pa tudi iztožilo, tako kot je Dars vložil pri sodišču ustrezne zahtevke, da se te obveznosti od mestne občine Ljubljana poravnavajo. Hvala lepa.
ANDREJ GERENČER: Hvala za besedo. Ne bi rad se vključeval v neke replike, ker nikamor replike ne vodijo. Mislim pa, da je treba reči še nekaj, to, o čemer je prej govoril kolega iz mariborskega konca. Če bi Prekmurci tako postavljali zahteve, kot postavljate nekateri drugi, potem bi se lahko že tudi v Ljubljani včasih prijeli za ovratnike. Ampak pustimo to zadevo.
Menimo, da je program sprejet, nas pa moti to, da se izvajanje tega programa spet odlaga. Če gledam odsek avtoceste Lenart-Beltinci, bo približno samo 35% v letu 1999 šlo v realizacijo od tega, kar smo načrtovali. Sprašujem ministra oziroma Dars, kaj to pomeni za termin, torej za čas izgradnje te avtoceste. Ali to spet pomeni, da bo za leto, dve podaljšana izgradnja te avtoceste? Strinjam se pa s tem, da bi morali tako Dars, ministrstvo pa tudi občine, ki so na tem območju, storiti vse, da ne bi zadrževali raznih postopkov, da bi bil to izgovor - da pač ne moremo delati tega, kar smo načrtovali. To bi bilo zelo slabo. In konec bo tudi tega, da bodo tovornjaki iz Madžarske, Ukrajine, Poljske in ne vem od kod, lahko še šli proti Ljubljani pa tudi naprej, v Novo Gorico in Vrtojbo. Tako da je treba tudi o tem razmišljati, ker imajo ljudje že vsega zadosti. Bo pa zelo hudo, če bomo ta čas izgradnje odmikali še za nekaj let. Bojim se, da podatki, ki so navedeni, že kažejo na to, da se nam čas izgradnje, ki je bil dogovorjen in za katerega smo se v parlamentu dogovorili, odmika. Hvala lepa.
MAG. ANTON BERGAUER: Hvala lepa. Povsem na kratko bi odgovoril na vprašanja, ki so bila postavljena ravnokar s strani gospoda Gerenčerja; ali ima to vpliv na zamike. Moram reči, da v tem trenutku gotovo to še nima vpliva na zamike gradnje avtoceste. Strinjam se pa s tem, kar je bilo rečeno, da je potrebno tudi v lokalnih skupnostih narediti vse, da ne bi prišlo zaradi kakršnihkoli postopkov do zamikov. Ob tem prosim tudi poslance iz Prekmurja, da nam tukaj pomagajo, da bomo probleme, ki nastajajo pri položitvi avtoceste v prostor in tudi pri pridobivanju ustreznih občinskih soglasij rešili. V začetku prihodnjega leta pa bomo takoj uvedli tudi za to območje mesečne koordinacije z občinami, tako da bomo te postopke pospešili. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod minister. Gospod Tomažič ima besedo.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! S planom realizacije ali dinamike izgradnje avtocestnega križa po Sloveniji sem deloma zadovoljen. Dotaknil se bom izgradnje odseka hitre ceste po Vipavski dolini.
Moram podpreti kolega Iva Hvalico, ki se bori za izgradnjo te osimske ceste ali ceste koridorja vzhod-zahod ali Kijev-Barcelona. Po tej cesti, ki je neprimerna za osebne avtomobile, kaj šele za kamione, vozijo zelo neprimerni tovornjaki z vzhoda, brez zavor in na tem odseku Rebrnic je ugasnilo marsikatero življenje, mlado življenje in priča smo, da vsak mesec ali vsak drugi mesec so velike poškodbe na tem delu ceste ali nesreče s smrtnim izidom.
Odsek Selo - Vipava je bil v celoti oddan v gradnjo. Podpisane so bile pogodbe z izvajalci. Za odsek v dolžini 11.500 metrov. Dela na tem odseku se izvajajo, kljub temu pa se v Poročevalcu se predlaga, da se bo samo 8,5 kilometrov v letu 1999 predalo prometu, 3 kilometre pa v letu 2000. Takemu zavajanju ali podaljševanju, odmikanju uporabe ceste protestiram. Menim, da se na tem odseku dela delajo z nezmanjšano zmogljivostjo in se čudim, zakaj za eno leto zamika teh 3 kilometrov. Po drugi strani se stalno govori o odseku Vipava - Selo. Vipava - Selo je dolžina ceste 17.400 metrov ali 17 kilometrov. Tukaj bom dodal amandma, da bi se glasil v tej 26. točki Vipava - Selo, hitra cesta dolžine 11,5 kilometra, da bi se imenoval "17.400 metrov" ter da se bo dolžina 11,5 predala leta 1999, dolžina 5,9 kilometra pa v juniju 2000. Kar je možno po besedah operative, ki dela na tem prostoru.
Rad bi repliciral gospodu sekretarju in tudi tistim, ki so razmišljali, kje se porablja denar v slovenskem prostoru. Prav bi bilo, da bi naredili pregled porabe sredstev za gradnjo slovenskega avtocestnega križa v vseh letih in tudi ostalih gradenj cest, ki so bile v zadnjih 7, 8 ali 5 letih narejene, ne samo zadnje 2 leti; kje se je delalo ali zadnje 4 leta. Potem bi vedeli dinamiko izgradnje ali posodabljanja infrastrukture na Slovenskem. Po drugi strani pa ne morem mimo dejstva, da se stalno ta lokacijska dokumentacija, ki naj bi se sprejela za Razdrto - Vipava, odmika iz leta v leto. Po sprejetem načrtu bi moralo biti izdano lokacijsko dokumentacija v septembru mesecu. Žal so prišli Zeleni iz Ljubljane ali iz Maribora ali ne vem od kod in ugotovili, da na področju Mlak obstaja biotop, kjer imamo 17 vrst kačjih pastirjev, ker imamo belouške, urhe in ne vem, kaj imamo na tem prostoru, ki nikoli ni veljal za biotop. Sprašujem se, kdo je te ljudi poslal v Vipavo, da so nam zaustavili dinamiko izgradnje avtocestnega križa ali te hitre ceste. Ali je bila to vlada? Ali to ministrstvo za okolje in prostor? Ali je bil vipavski župan, ki je imel določene interese, da prestavi počivališče na svoje objekte, ki jih je imel v stečaju? Ni odgovora. Ljudje se sprašujejo, kdo je kriv, da je prišlo do teh problemov. Po drugi strani pa vemo, da znani biologi iz Vipave, Ajdovščine, ne vidijo tam nobenega biotopa, ne vidijo nobene flore in favne, ki naj bi bila po navedbah strokovnjakov. Najbrž so ti strokovnjaki prišli prav zaradi tega v dolino, da so nekako ustavili dinamiko izgradnjo avtoceste po Vipavski dolini. Zato bom vložil amandma, kjer bom predlagal drugačno dinamiko. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Tomažič. Prosim, če vložite amandma v pisni obliki. Prosim, besedo ima gospod Zamernik.
BOGOMIR ZAMERNIK: Torej, pozna se, da so v prihodnosti prazniki, kajti če bi šel po stopinjah kolega Pukšiča, bi zdaj povzročil neprijetno situacijo. Vendar ne bom tega storil v primeru, če bo odgovorjeno na vsa vprašanja.
Jaz, gospod minister, se vam zahvaljujem za odgovor na eno od vprašanj. Na eno. In to tako zelo na hitro. Malce ste se zapletali, ko ste mi brali tiste številke. To imel bi rad na mizi, da vidim, koliko je bilo plačano, koliko z zemljiščem, koliko z nekimi kompenzacijami ali ne vem čem in koliko je še dolga, koliko bo treba sodno izterjati, kdaj bo to izterjano in tako naprej. Kdaj je bila sodba vložena. To bi bilo dobro, mislim, da ne samo zame ampak za vse, da bi imeli na mizi. Ampak to je bil odgovor samo na eno od vprašanj.
Da vam obudim spomin, ker verjetno si niste pisali, vas sprašujem ponovno. Na odboru so bile navedbe predlagatelja, da rokov za realizacijo ni bilo možno loviti zaradi prekasnega sprejemanja rebalansa nacionalnega programa in zakona o namenski zagotovitvi. Ali še vedno vztrajate pri taki trditvi? Potem to jasno povejte: parlament je tisti, ki je to zavlekel. Potem to ni krivda opozicije. Ja, s tako večino, kot jo imate, izvolite vse. Če vam ena pozicija ne gre na roko, potem si dobite drugo. Saj imate 46 glasov še vedno v rezervi, če bi bila ljudska stranka proti. Če vztrajate pri tej trditvi, lepo prosim, povejte: "Parlament je kriv." In potem povejte, kdo v parlamentu. Večina - vi.
Drugo, kaj je s Kosovim poročilom? Temu ste se izognili. Ampak tako dolgo, dokler mi tega ne odgovorite, bom jaz hodil za to govornico in preverjal sklepčnost po Pukšiču. Tretje. Koliko kredita, ki smo ga v začetku letošnjega leta vzeli, je bilo porabljenega na avtocestah? Bog ne daj, ampak upam, da ni bil porabljen kje drugje. In pa, koliko smo za ta kredit plačali že obresti? Dokler ne bo teh odgovorov, gospod minister, mi je žal, da vas moram pred prazniki takole mučiti.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod Horvat, prosim.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani minister in predstavniki vlade, nisem se nameraval oglasiti. Ne bi želel biti navijaški, vendar glede na potek razprave doslej in glede na napovedi amandmajev - pa nikomur ne oporekam, ker je legitimno, da lahko vsak vlaga amandma na ta program - bi vendarle želel povedati tole.
Najprej odgovor na vprašanje, ki ga je kolega Kangler zelo upravičeno postavil tudi nam poslancem iz Pomurnja; iz Prekmurja, moram povedati, da se vozimo v teh dneh zlasti ob petkih tudi po štiri, pet ur do Radenc in do Murske Sobote z vsemi tegobami, ki so gotovo enake ali še hujše kot tiste, o katerih je govoril kolega Hvalica in še kdo. Ves kamionski tranzitni promet, ki prihaja iz dveh krakov s Primorske, z goriškega, tržaškega oziroma s koprskega konca, se zlije potem v enega in gre od Ljubljane naprej po eni magistralki oziroma po eni avtocesti in po eni magistralki naprej od Maribora čez Pomurje, v glavnem skozi naselja z vsemi tegobami za prebivalce, za otroke na cesti in tako dalje. Malo manjka, da se bo zgodilo to, da bo most na Muri v takem stanju, da bo neprevozen in bo prišlo do vsesplošne blokade. In če zdaj v tem kontekstu, v tej situaciji pogledamo ta program, to tabelo, vidimo, da je v tem skupnem znesku 57 milijard zaokroženo predvideno za dva pomurska odseka na trasi avtoceste vsega skupaj 2 milijardi 800 milijonov ali okoli 4% sredstev od celotnega programa za prihodnje leto. To je minimum od minimuma in bojim se, da bo ta dejansko vodil v kasnitev že sprejete dinamike izgradnje, na kar je opozoril kolega Gerenčer. Kajti predvidena je le gradnja obvoznice v Lendavi in samo rekonstrukcija dela magistralke ter regionalke, ki bo v prihodnje dovozna cesta na avtocesto pri križišču v Vučji vasi, kjer se potem začne gradnja mostu in avtoceste proti Murski Soboti. Od tega odseka avtoceste očitno prihodnje leto ne bo zgrajeno drugega, kot samo priprave na začetek gradnje in bo gotovo prišlo do zamika.
Poleg tega bi rekel samo še v zvezi z vprašanjem obravnavanja nepravilnosti, ki jih je ugotavljalo računsko sodišče, in drugih nepravilnosti, ki so ugotovljene v številnih gradivih, ki jih je že deloma obravnaval odbor za infrastrukturo. Naj vas obvestim, da sklicujemo skupno sejo - predsednika odbora za infrstrukturo in jaz kot predsednik odbora za nadzor proračuna - za 12. oziroma 13. januar, odvisno od tega, kakšen bo rokovnik dela po praznikih, kjer bomo obravnavali vse dokumente oziroma vsa poročila, ki jih je pripravilo računsko sodišče, ki jih je pripravila vlada, Dars in druge institucije. Dejansko se bomo posvetili vprašanjem nadzora, nepravilnosti, ki so izkazane v teh poročilih, in podobno.
Tako da mislim, da bi sedaj v tej fazi, zato da ne bi prišlo do večjega zastoja pri odvijanju programa izgradnje avtocest, bilo smiselno program sprejeti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Vabim gospoda ministra Bergauerja, da poda dodatna pojasnila in odgovore na zastavljena vprašanja.
MAG. ANTON BERGAUER: Hvala lepa za besedo. Spoštovani! Na dve vprašanji bo v nadaljevanju podal odgovore gospod Debeljak z Darsa, predvsem na vprašanje, da se natančno poda pisno, koliko je bilo terjatev do mestne občine Ljubljana in kakšne so bile tovrstne realizacije. Jaz sem sicer prej to prebral, je pa to napisano in se lahko dobi. Gospod Debeljak bo potem tudi v nadaljevanju, če mu boste dali besedo, podal podatke o realiziranih kreditih in tovrstnih obrestih.
Kar se pa tiče poročil - tako kot je bilo zahtevano oziroma želen odgovor - poročilo, ki se nanaša na Kosovo poročilo - moram povedati, da je bilo to poročilo oziroma komisija, ki sem jo jaz za lastne potrebe naročil in tudi zahteval, da so podali tako prvo poročilo in potem poročilo, ki so ga dopolnili in kjer je potem to tudi bilo obravnavano. V času obravnave rebalansa nacionalnega programa smo takrat o tem tudi govorili in je potem v poročilu bilo dopolnjeno in to poročilo je bilo poslano, mislim, da 6. ali 7. novembra v državni zbor predsedniku odbora - vsaj mislim, da odboru za infrastrukturo in okolje, tako da to poročilo je tukaj.
Ravno tako analiza o stroških povečanja gradnje avtocestnih odsekov, ki je bila zahtevana ob obravnavi rebalansa nacionalnega programa in programa dela za letošnje leto Darsa v marcu in aprilu. Te analize so tukaj in je ravnokar tudi predsednik odbora, gospod Horvat, povedal, da je predviden v naslednjem mesecu skupen sestanek obeh odborov, kjer se bodo te analize obravnavale oziroma ta poročila obravnavala. Ta poročila se ukvarjajo z zgodovino, na osnovi katere smo bili primorani in sem jaz osebno zahteval, da se naredi rebalans nacionalnega programa, ta poročila se nanašajo na tisto obdobje nazaj, kar je bil vzrok za rebalans, rebalans je bil sprejet v letošnjem aprilu in ga tudi želimo realizirati v naslednjih letih. Zato danes tudi obravnava letnega programa razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 1999, kar je izsek iz tega programa oziroma rebalansa nacionalnega programa, ki je bil v aprilu letos sprejet. Tako da se bodo te analize iz od obeh poročil obravnavale skupaj na obeh odborih in mislim, da je tudi tako prav, da se lahko poglobi, v čem so bili 4, 5 let nazaj vzroki ali pa v zadnjih letih vzroki, da je prišlo do teh večjih stroškov za gradnjo avtocest v Republiki Sloveniji. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod minister. Želi še kdo razpravljati? S strani vlade ni pooblaščen. Prosim, gospod Špiletič, proceduralno predlog.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospa predsedujoča, predlagam, da daste na glasovanje sklep, da se da besedo tudi gospodu Debeljaku iz Darsa, da bo lahko odgovoril na dve vprašanji poslanca Zamernika.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Dajem predlog gospoda Špiletiča na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za predlog, ki ga je posredoval gospod Špiletič? (27 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog gospoda Špiletiča sprejet.
Želi gospod Brodnik besedo? Debeljak se opravičujem. Gospod Debeljak. Lepo prosim, če poskrbite, da se izklopi telefon. Prosim imate besedo.
MAG. STANKO DEBELJAK: Hvala za besedo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim, če prisluhnemo, gospodu Debeljaku.
MAG. STANKO DEBELJAK: Hvala lepa za besedo. Do konca letošnjega leta bo črpano za realizacijo avtocestnega programa skupaj 306 milijonov dolarjev kreditov.
31 milijonov dolarjev od EBRD - Evropske banke za obnovo in razvoj, 102 milijona dolarjev od Evropske investicijske banke, 113 milijonov dolarjev od domačih bank - seveda v tolarski protivrednosti - in 58 milijonov dolarjev iz kredita KEV - to je sicer poslovna banka, vendar je rok odplačila kredita tak, kot velja za EIB in EBRD. Kar se tiče obresti. Moram reči, da so to obresti, ki so v primerjavi z obrestnimi merami, ki so jih dajale poslovne banke EBRD-ja in EIB-ja ugodne obrestne mere. Pri EIB-ju imamo celo regresirano za 20 milijonov ekujev obrestno mero; kar se tiče domačih bank, je obrestna mera 6,5% letno, KEV je tudi obrestna mera okoli 4,5%. Masa obresti je v programu dela in tudi plana razvoja izračunana po teh amortizacijskih načrtih. Predračuni so bili tudi nakazani pri rebalansu nacionalnega programa, tako da če gospod poslanec, ki je to vprašal, želi, lahko tudi damo ta odgovor v pisni obliki, ki bo seveda točno prikazalo, kakšna je ta masa obrestnih mer in tudi točno, kakšni so natančni kreditni pogoji. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospodu Debeljaku. Želi še kdo razpravljati? Prosim, gospod Zamernik.
BOGOMIR ZAMERNIK: Hvala lepa. Zahvaljujem se za vse odgovore. Žal so pa to take številke, če jih tako hitro dobimo izza te govornice, se ne moremo o tem verodostojno odločati. Pa tudi na vsa vprašanja ni bilo odgovorjeno.
Gospod minister, še vedno niste odgovorili na tisto, na kar sem vas v drugem nastopu najprej vprašal; da je krivda za nerealizacijo letošnjega plana v poznem sprejemanju nacionalnega programa - rebalansa nacionalnega programa. Na to še vedno niste odgovorili. Ker je bilo rečeno, da je bilo to Kosovo poročilo delano za osebno potrebo - jaz ne vem, v naši poslanski skupini ga nismo dobili - bi pa, ne glede na to, da je bilo delano za osebne potrebe, vendarle to poročilo želeli videti. In ker ga ne moremo, se bojim v 15 minutah prebrati, bi prosil, da se to razmnoži, da se da vsaj vodjem poslanskih skupin, če že ne vsem poslancem, da bomo to lahko pregledali.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. (Glas iz ozadja.) Repliko ima gospod Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo. To, kar je zdaj Zamernik na koncu rekel glede Kosovega poročila in odgovora, smo dobili - jaz zdaj po spominu govorim - ampak najmanj je bilo posredovano vsem članom odbora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod minister Bergauer bo še nekaj odgovorov posredoval oziroma informacij.
MAG. ANTON BERGAUER: Hvala lepa. Se oproščam, da sem prej pozabil na tisti prvi odgovor. Nikoli nisem nikogar krivil, da je bilo prepozno karkoli sprejeto. Tako da mislim, da ni. Jaz osebno nisem nikogar in ničesar krivil. Tako da je to, kar se mene, tiče odgovor. In sam dokument oziroma realizacija programa v letošnjem letu je podobna lanski in mislim, da smo ne glede na to, da ni 100%, da smo kljub vsemu zadovoljni, da je letošnja realizacija v takšni višini, ker je bila letos zima tudi zelo hitra, tudi spomladi smo dolgo imeli probleme z vremenom in s pridobivanji raznoraznih dokumentov. Tako da mislim, da smo z realizacijo letošnjega leta, ki bo tam nekje med 85, 86, morda kakšen odstotek več, zadovoljni. Jaz ne krivim nikogar, ki ni stoprocentno zadovoljen, ker so spet okoliščine takšne, da bomo za prihodnje leto želeli oziroma poskušali vse te zamike ali primanjkljaje v letošnjem in v lanskem letu nadoknaditi. Tako da bomo roke, ki so napisani v rebalansu nacionalnega programa - konec leta 2004 in vmesne - tudi upoštevali oziroma jih realizirali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod minister. Gospod Špiletič ima besedo.
BOGOMIR ŠPILETIČ: No, jaz nisem član odbora za infrastrukturo in tudi če je bilo distribuirano Kosovo poročilo - mislim na to dokončno, ki je bilo korigirano, kot je dejal gospod minister - jaz vanj nisem imel vpogleda. Lahko sem le v medijih slišal ali pa prebral tisto, kar naj bi bilo v tem poročilu zapisano. Pa tudi če je bilo to dopolnjeno poročilo omiljeno glede na prvotno poročilo, se je vendarle dalo zaznati, gospod minister, da gre za kar precejšnje nezakonitosti oziroma za ugotovitve, ki so bistvene.
Zato sprašujem, ali ste - glede na to, da je bilo to poročilo namenjeno predvsem vam, da boste spoznali, kaj se dogaja na področju izgradnje avtocest - ukrepali na podlagi tega poročila; zoper koga ste ukrepali; kako, skratka, kaj ste naredili na podlagi poročila, s katerim se je Kosova komisija ukvarjala kar nekaj časa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Gospod minister. Gospod minister ima besedo. Gospod minister Bergauer.
MAG. ANTON BERGAUER: Kosovo poročilo, ki je bilo tudi predano in bo tudi predmet obravnave 12., če bo ta datum držal v obeh državnozborskih odborih - po moji laični presoji, moram reči, ni vsebovalo takšnih, da bi kogarkoli lahko kazensko preganjali ali karkoli podobnega naredili. Bomo pa določena navodila, napotke, sugestije, ki so v tem poročilu, pa že upoštevamo oziroma jih bomo v naslednjih odsekih oddaje avtocestnih odsekov v izvedbo tudi upoštevali.
IVO HVALICA: Hvala lepa. To sem dobil danes popoldan. Niti med božičem in novim letom ne bi uspel tega prebrati. To naj bi mi pomagalo odločati danes o tem predlogu plana. Ja, kako si vi to predstavljate? Kako si vi to predstavljate? Naj mi nekdo odgovori, ali je to vaša šlamparija ali je to projektno tempiranje na predzadnji dan dela državnega zbora, da to dobiš na mizo. Prosim ministra za odgovor. To je eno kilo robe - približno. Prosim.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Besedo ima gospod minister Bergauer.
MAG. ANTON BERGAUER: Hvala lepa. Spoštovani! Mislim, da je bil 25. marec, ko je bilo naloženo, da moramo narediti analizo povišanje stroškov gradnje avtocestnih odsekov od začetka do konca leta 1997. Mislim, da se je tako sklep glasil. Ta analiza ni podlaga za sprejemanje dokumenta, ki ga sedaj obravnavamo, ampak je podlaga za sprejeti rebalans. Takrat smo vse to, kar v tej analizi piše, dolgo in na široko razlagali. Mislim, da smo tisti dokument, ki mu pravimo rebalans nacionalnega programa gradnje avtocest, obravnavali kar precej časa v odboru, v parlamentu in takrat smo podali mi kot ministrstvo, DDC, Darsa - cel niz strokovnjakov je bil, ki je takrat podajal razloge za povišanje cene gradnje avtocestnih odsekov iz leta 1994 in v to, kar je bilo pisano v rebalans nacionalnega programa gradnje avtocest v tem letu, je potem bila zahteva, da se še to pisno da in ta dokument je pisno bil narejen. Resnično je bil narejen s precej zamude, ni bil izvršen tako, kot je bila zahteva v roku 90 dni, ampak je doživel kar precejšnjo zamudo; je pa sedaj prišel ravno tako v parlament, sočasno z dokumentom, ki mu pravimo letni program razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 1999, ki bazira na rebalansu nacionalnega programa. Zato menim, da ta analiza, ki govori o vzrokih povišanja stroškov iz leta 1994 do tega, kar smo v letošnjem letu v aprilu sprejeli kot nacionalni program gradnje avtocest, da ta analiza ne more biti podlaga za sprejemanje tega dokumenta, ki mu pravimo letni razvojni program dela Dars. Ampak je, dejansko, še enkrat v pisni obliki podano tisto, kar je bilo v času sprejemanja rebalansa tudi ustno izraženo. Hvala lepa.
IVO HVALICA: Gospa podpredsednica! Mislim, da se strinjate, da je treba preseči. Jaz sploh nisem dobil odgovora na tisto. Rad bi prebral, kaj je tistih dveh debelih zvezkih. V imenu poslanske skupine zahtevam pol ure odmora. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Za posvetovanje v poslanski skupini odrejamo odmor. Nadaljujemo jutri ob 10.00 uri s to točko dnevnega reda. Hkrati bi še posredovala predlog gospoda predsednika državnega zbora, Janeza Podobnika. Po končani izredni seji bi nadaljevali 10. redno sejo. Obravnavali bi naslednje točke: 36. točko - predlog zakona o nadomestitvi indeksa drobnoprodajnih cen z indeksom življenjskih potrebščin; 39. točko - predlog zakona o pravnih taksah; 40. točko - predlog zakona o centralnem registru prebivalstva in eventualno tudi 10. točko - zakon o računovodstvu. Hvala lepa in nasvidenje.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 22. DECEMBRA 1998 OB 17.54 URI.)