Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik Državnega zbora. Seja se je začela ob 10.52 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosil bi vas, da se umirimo. Na obisku v Republiki Sloveniji je portugalski zunanji minister, gospod Jaime Game in bo tudi nagovoril poslance Državnega zbora. (Aplavz!)
JAIME GAME: Gospod predsednik Državnega zbora Slovenije, člani vlade, poslanci, gospe in gospodje! V veliko čas mi je, da lahko govorim pred poslanci Državnega zbora v tem pomembnem trenutku, ko se diskutira o ratifikaciji asociacijskega sporazuma k Evropski uniji. Portugalska, tako kakor tudi druge članice Evropske unije, smo trdno prepričani, da bodočnost Evrope leži v trših povezavah in v trdnejših odnosih med državami članicami in drugimi državami. Ravno zaradi tega se je Evropska unija odločila postaviti svojo strategijo širše integracije in pa tesnejšega sodelovanja, tako da bi med vsemi svojimi državami članicami vzpostavila večjo privrženost evropski ideji. In tudi zato, da bi omogočila drugim, da prispevajo k temu skupnemu naporu, in tudi, da same dobijo nekaj od tega skupnega evropskega projekta. Želel bi omeniti, da ni nobenega dvoma o tem, da Portugalska podpira širjenje Evropske unije navzven. Tudi sami smo bili sposobni izvesti globoke strukturalne spremembe, tako da smo se lahko pridružili tedanji Evropski skupnosti. To je bil zelo občutljiv proces, ki je stekel sredi 70 let in se je končal sredi 80-let s članstvom. Kompleksnost vsega tega pogajanja se vidi v tem, da so ta potekala celo desetletje in da je v tem desetletju, ki je bilo pravzaprav neke vrste prehodno obdobje, bilo potrebno skleniti ogromno medsebojnih sporazumov. Potem je pa vlak Evropske unije začel teči z dosti počasnejšo hitrostjo. Sedaj je pa situacija povsem drugačna, saj je tukaj medvladna konferenca in pred nami je tudi enotna evropska valuta. Če se boste odločili za, potem je naša velika čast, da lahko Slovenijo pozdravimo in ji zaželimo dobrodošlico med prvimi kandidatkami, ki bodo sprejete v Evropsko unijo. Pri tem moram omeniti, da je Portugalska premagala kar precej izredno zahtevnih izzivov, kajti naš "per kapita" dohodek se je povečal za dvakrat, prav tako je naša gospodarska rast večja, kot je povprečje v Evropski uniji, inflacijska stopnja je manjša kot 3%, medtem ko je stopnja brezposelnosti okoli 7%. In tako že od samega začetka Portugalska zadostuje vsem kriterijem, da se pridruži evropski monetarni uniji, se pravi, da se pridruži evropski enotni valuti. Vendar pa članstvo v Evropski uniji ni pomenilo to, da bi Portugalska izgubila svoj nadzor nad svojo ekonomijo. Pretok tujega kapitala in tujih investicij ni prinesel do tega, da bi svojo državo razprodali, poleg tega so naši odnosi z našo veliko sosedo Španijo bolj prijateljski in boljši kot so bili kdajkoli doslej. Te izkušnje bi radi delili s Slovenijo.
Gospod predsednik, dovolite mi, da nekaj besed spregovorim tudi o NATU. Portugalska je med ustanovitvenimi članicami Severnoatlantske zveze in NATO je za nas postala osnova kolektivne obrambe. Sedaj pa se moramo začeti soočati s problemi prilagajanja, tako na notranji kakor na zunanji ravni. Vsa ta prilagajanja, vse te spremembe so zelo radikalne.
Veliko pozornosti namenjamo podpisu, ki bo ta mesec v Parizu, in sicer podpisu dokumenta, ki bo opredelil odnose med NATOM in Rusijo. Prav tako bomo gostitelji 29. in 30. maja v Sintri na Portugalskem pomladanskega ministrskega sestanka NATA in tam bodo sprejete pomembne odločitve pred vrhom, ki bo poleti v Madridu.
Portugalska podpira širjenje NATA. Veliko sem potoval letos po vzhodni in srednji Evropi in se pogovarjal tudi s svojimi kolegih v teh državah o teh problemih. Sporočilo, ki sem ga posredoval, je bilo naslednje: želimo, da je Slovenija v prvi skupini držav, ki se bodo pridružile obnovljenemu NATU. Slovenija bo igrala pomembno vlogo v okviru kolektivne varnosti. Prav tako bo pomagala konsolidirati stabilnost na območju Mediterana. Prav tako bo Slovenija lahko vzor drugim državam, ki so nastale na območju bivše Jugoslavije, saj bo pokazala, da z uspešnim reševanjem preteklih problemov, tako zunanjih kakor notranjih, ter z uspešnim prilagajanjem iz enega sistema v drugega lahko brez težav postane članica NATA in je to najboljši način, kako se pridružiti tej integraciji.
Portugalski je članstvo v NATU veliko pomagalo pri modernizaciji njenih oboroženih sil. In če želite, bomo o tej zvezi tudi jasno povedali, da želimo, da je Slovenija sprejeta v Severnoatlantsko zvezo, saj bo tako Slovenija lahko pomagala stabilizirati Evropo in preprečiti razvoj neželenih dogodkov. Po svojih najboljših zmožnostih bomo podpirali vaše napore za vstop in članstvo v NATU. Nobenega boljšega načina ne vidim za izgradnjo Evrope, takšne, kot jo želimo imeti, kot je ta, da je Slovenija sprejeta med prvimi v to veliko evropsko družino.
Najlepša hvala za vašo pozornost in veliko sreče vam vsem pri sprejemanju vaših odločitev, veliko sreče Sloveniji! (Aplavz.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovani gospod zunanji minister, zahvaljujem se vam za vaše besede, za vašo naklonjenost do Republike Slovenije, še posebej za vašo podporo vstopu Slovenije v prvem krogu v Zvezo NATO! Izkušnje Portugalske pri vstopu v Evropsko zvezo pa so vsekakor zelo pomembne tudi za Republiko Slovenijo. (Aplavz.)
Spoštovane poslanke in poslanci! Za danes je bila sklicana 4. izredna seja Državnega zbora Republike Slovenije. Pred začetkom izredne seje so se na srečanju sešli vsi predsedniki parlamentarnih strank. In na podlagi skupnega dogovora, s katerim so soglašali in se strinjali tudi predlagatelji današnje izredne seje, vam sporočam, da se začetek 4. izredne seje prestavlja predvidoma za en teden. Navedel vam bom nekaj razlogov, ki so navedli, da je prišlo do te skupne odločitve na tem srečanju.
Prvi je ta, da je prišlo do skupnega dogovora, da je treba vse možne dvome o ustavnosti predlaganega zakona o ratifikaciji pridružitvenega sporazuma preseči, zato se bo vlada obrnila na Ustavno sodišče v skladu s 160. členom ustave. To je prvo. Torej, zaprosila ga bo za mnenje glede ustavnosti predlaganega zakona.
Drugič. V tem času bodo potekali intenzivni dogovori med parlamentarnimi strankami s ciljem, da pride do dogovora o najpomembnejših vprašanjih glede vstopanja Slovenije v Evropsko zvezo, še posebej glede vprašanja zaščitne zakonodaje. Ta dogovor je bil sprejet torej s strani vseh parlamentarnih strank, z njim so se strinjali tudi predlagatelji te izredne seje. To pa tudi pomeni, da danes izredne seje ne bo in da se bo predvidoma pričela čez en teden. Zahvaljujem se vam za udeležbo!
Spoštovane poslanke in poslanci! Jutri ob 10.00 dopoldne pa Državni zbor nadaljuje z nadaljevanjem redne seje, ob 10.00 dopoldne.
(Seja je bila prekinjena 14. maja 1997 ob 11.08 uri.)