Sejo je vodil Andrej Gerenčer, podpredsednik Državnega zbora. Seja se je začela ob 10.19 uri.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 12. izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jožef Košir, Janez Kramberger, Miroslav Luci, Janko Veber, Jože Avšič, Mario Gasparini, Aleksander Merlo do 11. ure in Eda Okretič-Salmič do 11. ure. Prosim, da ugotovimo sklepčnost v dvorani. (68 prisotnih.) Tako je zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predstavnike Vlade Republike Slovenije ter vse lepo pozdravljam.
Današnje nadaljevanje 12. izredne seje bomo pričeli z obravnavo včeraj prekinjene 11. točke dnevnega reda - s prvo obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o jamstvu Republike Slovenije za kredite za trajna obratna sredstva Slovenskih železarn ter nato prešli na obravnavo preostalih točk po dnevnem redu dalje.
Prehajam na 11. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAMSTVU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KREDITE ZA TRAJNA OBRATNA SREDSTVA SLOVENSKIH ŽELEZARN. Kot prvo dajem besedo gospodu Anderliču, ki je včeraj zahteval prekinitev seje.
ANTON ANDERLIČ: Spoštovani! Odmor je bil koristen. Ugotovili smo, da smo na dobri poti, da danes zaključimo spomladanski del zasedanja in jaz verjamem, da nam bo to uspelo, so tudi pogoji, da nadaljujemo delo na izredni seji. Hvala. (Smeh.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Od včeraj sta nam ostali dve razpravi, ki sta bili prijavljeni, to je gospoda Miroslava Mozetiča in Ferija Horvata. Gospod Mozetič, izvolite.
MIROSLAV MOZETIČ: Drage kolegice, spoštovani kolegi! Najprej bi eno besedo proceduralno. Jaz sem z velikim pričakovanjem čakal, kaj nam bo gospod Anderlič povedal, kako je minilo včerajšnje posvetovanje. Ker, kot smo zvedeli iz medijev, je bilo to posvetovanje v Vačah, kjer je bil piknik vladajočih strank oziroma vseh treh vladajočih strank. Mislim, da bi bilo res zanimivo zvedeti, kaj so se pogovarjali o tem, da so zahtevali izredno sejo, katera teče, na kateri naj bi se kot izredne zadeve pogovarjalo o paketu sanacije Slovenskih železarn. Predvsem o tem, o teh stvareh smo čakali, da bomo zvedeli. Na tak način "farbati" parlament in slovensko javnost, zlasti pa ljudi, ki so zaposleni v Slovenskih železarnah, da so te zadeve tako grozovito pomembne, da je morala biti sklicana izredna seja, in vsi ti zakoni - paketni, po hitrem postopku. Vendar je vladna koalicija včeraj ob 5. uri oziroma 15 čez 5. popoldan, si privoščila počitek, kar pomeni, da ne izredna seja, ne hitri postopki za t.i. paketek za Slovenske železarne niso bili tako pomembni oziroma so manj pomembnejši od piknika vladajočih strank. To samo za začetek. ...(Podpredsednik: Gospod Mozetič!)...
Sedaj pa k zadevi, ki je v tem trenutku na dnevnem redu. Mi smo govorili, da je nujno, da se najprej ta zbor odloči o sanaciji oziroma da najprej vlada prinese in potrdi sanacijski program, na osnovi katerega se bo potem odločalo o vseh teh zakonih, ki spadajo v ta paket sanacije Slovenskih železarn. Mislim, da to velja tudi za ta zakon. Utemeljitev za to ni treba iskati nikjer drugje kot v predlogu zakona in v obrazložitvah, ki jih je vlada dala k temu zakonu. Ker če pogledamo, da to spada skupaj, da je to sestani del paketa, sestavni del sanacije. In če smo rekli, da dokler ne dobimo potrjeno sanacijo, za katero bo stala vlada s svojo odgovornostjo in uprava tudi s svojo odgovornostjo, takrat je nesmiselno odločati o zakonih. Poglejte, ti zakoni lepo pišejo: Vlada Republike Slovenije predlaga kot nadaljnje ukrepe za zagotovitev celovite sanacije sledeče ukrepe. In potem našteva po točkah - odlog plačila obresti, povečanje poroštvenega potenciala (to je ta zakon, o katerem je sedaj govora), dokapitalizacija, privatizacija, delni prevzem obveznosti in še ena zadeva. To je vse skupaj, celo tudi piše: sočasnost sprejema in izvajanja navedenih ukrepov. Torej, sočasnost. Če smo določene stvari odložili, ker rabimo sanacijski program, ki bo temeljil na realnih postavkah in uresničljivih ciljih, za katerimi stoji vlada, tega pa še nimamo, potem tudi o tem zakonu ne moremo odločati. Zelo prostodušno vlada tudi napiše: dodatna posojila z državnim jamstvom, dodatna posojila z državnim jamstvom bodo pokrila dodatno financiranje trajnih obratnih sredstev. Da ne bom vsega bral, preberem samo zadnji stavek, ki kaže spet na prostodušnost in lahkotnost vlade, ko razpolaga z javnim denarjem ali bolj demagoško, denarjem davkoplačevalcev, ampak tako je. V primeru neuspešnega nadaljevanja sanacije pa je možno, da bo prišlo do delnega vnovčenja obveznosti iz naslova danih poroštev. To je v tistem poglavju obrazložitve predloga zakona, ko govori o finančnih posledicah. Finančnih posledic ne bo, če pa bo neuspešna sanacija. Mi o tem niti še ne moremo ocenjevati, ker sanacijskega programa, o katerem smo včeraj razpravljali, zahtevamo s strani vlade svojo odgovornost, to nimamo. Zato menim, da bi morali tudi ta zakon preložiti, tako kot smo preložili že druge zakone in o njem razpravljati in odločati šele takrat, ko bomo dobili sanacijo, sanacijski program, ki ga bo vlada potrdila kot ustreznega, z vso odgovornostjo, ne tako kot minister v prejšnjem mandatu, ki je dal roko v ogenj pa mu je ostala cela. Pričakujem od tega ministra, da bo dal glavo za uspešnost sanacijskega programa.
In če se samo na zakon obrnem, ker včeraj se je nekdo spraševal, kaj ta zakon pomeni, meni je povsem jasno. Ta zakon iz 72 milijonov DEM jamstva, se to praktično podvaja, 140 milijonov DEM jamstva. Tisti, ki ve kaj jamstvo pomeni, pomeni, tukaj govorimo samo o glavnici, nič ne govorimo o obrestih in o ostalih stroških. In jamstva se bodo dala tudi za morebitne obveznice. Skratka, gre za povečanje, kar je verjetno potrebno, če naj pride do sanacije, vendar najprej - ponavljam še enkrat - naj vlada prinese z jamstvom svoje glave, da bo sanacija uspela. Šele takrat bom dal glas za to, kar se tukaj predlaga. Sicer pa ponovim predlog, da se tudi o tem zakonu razprava preloži do tistega trenutka, ko bomo prejeli in razpravljali o sanacijskem programu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Mozetič. Besedo ima Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi! Tudi jaz sem sinoči na nacionalki z zanimanjem gledal reportažo srečanja, ki ni bilo spoznavno, ampak verjetno usklajevalno in me je zanimalo, kakšen je rezultat...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Horvat, govorimo o zakonu pod točko 11.
FRANC (FERI) HORVAT: ...Tone Anderlič je enako napovedal rezultat. Meni je bil simpatičen predvsem glasbeni vložek, ki pa žal ni bil vesel, ampak je bolj izzvenel kot žalostinka, ampak upajmo, da nas bodo kolegice in kolegi iz koalicije demantirali.
Pri tem zakonu bi rad povedal tole. Glede na to, da načelno podpiramo program sanacije oziroma sanacijo programa še nimamo, kot smo včeraj ugotovili, podpiramo seveda tudi ta zakon v prvi obravnavi, ker brez tega zakona seveda ne bo možno izvesti sanacije. Vendar danes razpravljati oziroma odločati o konkretni vsebini, o členih, o tem, kakšen naj bo obseg jamstev, za kakšen obseg obratnih sredstev, za koliko časa, kakšne naj bodo tranše oziroma kakšna bo dinamika, glede na to, da tega programa nimamo, kot smo včeraj dokaj enotno ugotavljali, o tem danes ni možno odločati. Pridružujem se mnenju, ki ga je že povedal kolega Mozetič in tudi včeraj nekateri drugi, da je edino logično, da tudi ta zakon, podobno kot smo prejšnja dva, odložimo in o njih odločamo, ko bomo imeli celovit program na septembrski seji. Vendar spoštovane kolegice in kolegi, ob tem pa le, se le moramo vprašati, kakšne bo imelo to posledice oziroma kaj se bo dejansko v Slovenskih železarnah oziroma v posameznih družbah v tem času dogajalo, da nam ne bi kdo naprtil odgovornosti - če pride zaradi tega, ker ne bodo zagotovljena obratna sredstva, vsaj v minimalnem obsegu - da pride do motenj v proizvodnji oziroma do zastoja v poslovanju, če bodo ogrožena delovna mesta in položaj delavcev in podobno. Vsaj minimalno, kar pričakujem, da bo vlada povedala, če ima rešitve, jaz upam, da jih ima in da vemo in da potem lahko mirno tudi odločamo tako, da ta zakon preložimo na septembrsko sejo, tudi skupaj z naslednjim zakonom. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Horvat, ali je to proceduralni sklep, da končamo prvo obravnavo? Prosim, formulirajte ga. Gospod minister želi besedo.
METOD DRAGONJA: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Glede na diskusijo, ki je potekala, bi rad podal nekaj dodatnih razlogov, ki navajajo vlado in Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, da Državni zbor kljub dejstvom, ki so navedena in kljub ocenam, ki izhajajo iz včerajšnjih obsežnih razprav o pomanjkanju celovitega pregleda nad elementi, ki zagotavljajo uspešnost sanacije in posegov države v Slovenske železarne, da vseeno zakona, ki sta pod točko 11, to je dodatna poroštva oziroma dodatna jamstva za kredite za obratna sredstva in pa spremembe in dopolnitve zakona o prevzemu določenih obveznosti skladovih podjetij in Slovenskih železarn, jih Državni zbor obravnava in sprejme. Razlogi za to, ki so tehtni, ki narekujejo hitri postopek in ki narekujejo hitro odločanje Državnega zbora, so predvsem v tem, da je likvidnostni primanjkljaj, ki je trenutno nastal v sistemu Slovenskih železarn tako velik, da predstavlja resne motnje pri tekočem odvijanju reprodukcijskega procesa in pri zagotavljanju normalnega poslovanja.
Odsotnost intervencije države v tem momentu predstavlja v nekaterih družbah resne ovire zato oziroma resne razloge zato, da lahko v bližnji prihodnost, to je meseca avgusta pride do resnejših in obsežnejših zastojev v proizvodnji. Ti pogoji so že v tej coni bili v železarni na lokacijah v Štorah, ki jih je Vlada z določenimi premostitvami, ki so znotraj njenih pristojnosti in zmožnosti sicer lahko preprečila, ni pa več teh možnosti zato, da se to prepreči v celotni družbi Metal Ravne.
Trenutni obseg likvidnostnega primankljaja bi lahko ocenili v znesku, ki presega 7 milijard tolarjev. To so podatki, ki so rezultat preverjanja Ministrstva za gospodarske dejavnosti; Uprava Slovenskih železarn operira z višjo številko. Ta števila v pretežni meri oziroma ta znesek izkazuje primankljaj kot izgubo na substanci in na osnovi lanskoletnih izgub s poslovanja, ki predstavljajo tudi likvidnostno izgubo, glede na to, da je amortizacija leta 1996 pretežno ali skoraj v celoti uporabljena za zaključek investicijskih projektov, ki so lansko leto tekli v sistemu Slovenskih želelezarn. Od teh 7 milijard tolarjev, ki so približno ena polovica obveznosti v različnih aranžmanih, z dobavitelji in drugimi upniki lahko reprogramirala in regulirala do predložitve celotivega sanacijskega programa in do celovite obravnave problematike. Približno polovico tega zneska ali 3,5 milijard tolarjev pa je nujno, da Državni zbor na nek način sprosti kot dodatna poroštva do obravnave, potem nadaljevanja obravnave paketa predloženih zakonov v mesecu septembru.
Zato predlagam Državnemu zboru, da zakon pod točko 11. kljub vsemu danes obravnava, da prepreči večje motnje v poslovanju, da prepreči nastanek gospodarske škode in da eventuelno korigira številko za to dvomesečno obdobje, ki je v predlogu zakona predložena. Celovit pregled bo možno dati tudi glede obsega poroštev upoštevaje potem kombinacijo načinov dokapitalizacije in pa dodatnih kreditov za obratna sredstva v projekciji oziroma v sanacijskem programu, ki je predložen. Znotraj teh predlaganih okvirov Vlada Republike Slovenije nima možnosti, da zagotovi drugačen načina financiranja, ker je ta možnost, ki je obstajala, v določenem obsegu konzumirana in zato predlagam, da Državni zbor upošteva to dejstvo pri svojem odločanju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod minister. Gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Drage kolegice, spoštovani kolegi! Ko sem slišal številko sem še bolj zgrožen nad tem, kaj si je včeraj vladna koalicija privoščila, da si je vzela večerne počitnice in šla na piknik. Če je res tako grozovito potrebna ta zadeva in ob številki izgube, ki je nujna, da bi jo morali ta trenutek, da niti ne more do septembra počakati, potem res ne vem kaj naj rečem na to stvar. Vendar bom še enkrat vprašal. Gospod minister je rekel, naj bi pač številko nekoliko prilagodili. Jaz predlagam, da minister oziroma vlada pove, kolika je tista številka, ki je nujna, da se ne ustavi proizvodnja v Slovenskih železarnah. Naj tudi za to številko tukaj jasno pove, da jamči, on osebno, ker očitno predsednik vlade in vladajoča koalicija tega ni zmožna, kaj bo v primeru neuspešnega nadaljevanja sanacije, ker bodo jamstva vnovčena. Kaj se bo zgodilo, kaj bo vlada v tem primeru naredila. Ker mislim, da je v tem primeru, kot je on govoril, nemogoče ali bo na ta način pač ta stvar se uporabljala, da se jamstvo uporabi tudi za obveznice. Mislim, da so te obveznice omenjene v tistem zakonu o privatizaciji, ki je preložen. K tem stvarem bi morali z večjo odgovornostjo pristopiti in predlagam, da vlada pove točno, kaj je tisto, kar je nujno, kar je neobhodno, da se zadeva ne ustavi. Mislim, da tega - tudi gospod Horvat je prej rekel, ampak naj se to jasno in točno do številke pove, in tudi pove, da osebno odgovarja in jamči za določene stvari, če se bodo pač drugače dogovarjali. Ker, glede na to, kako se v tem trenutku vlada in vladajoča koalicija obnaša, potem je nemogoče, da bi podprli zakon brez takih jamstev. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Branko Janc.
BRANKO JANC: Hvala za besedo. Prvo; gospod Mozetič, mislim da bi bilo nekorektno do železarjev, da zaradi averzije do te koalicije, do teh dveh, treh strank, ki sestavljajo to koalicijo, da se kompletno problematiko Slovenskih železarn zlomi na plečih železarjev. Tudi sam sem imel resne pomisleke o paketu zakonov, ki naj bi rešili slovensko železarsko dejavnost, vendar na opozorila, ki jih je podal minister Dragonja, sem se resno zamislil, kajti stvar očitno postaja urgentna, saj v enem delu. Ne glede na včerajšnjih polurni odmor, ki si ga je vzela Liberalna demokracija in Slovenska ljudska stranka, mislim, da je danes dan streznitve. Moje mnenje je, da vsi apeli, ki so bili podani za tem mikrofonom, so po moje v večini primerov upravičeni, sanacijski program je potreben in kompleten paket zakonov lahko, vsaj v enem delu, počaka do meseca septembra. Vendar glede tega zakona pa sem prepričan, da ga je nujno sprejeti danes, na zadnji dan zasedanja, ne zaradi vlade, ne zaradi ministra Dragonja ali predsednika Drnovška, ampak predvsem zaradi sanacije Slovenskih železarn, ki premosti s tem vsaj kritični počitniški čas do uveljavitve zakonov, ki jih naj bi sprejeli septembra. Zato nasprotujem proceduralnemu predlogu, ki ga je podal Feri Horvat in predlagam, da po potrebi, če še vztraja pri njem, o njemu glasujemo, vendar apeliram, da gremo s proceduro tega zakona naprej. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Janc, še nimamo proceduralnega predloga. Torej, nimamo proceduralnega predloga, da prekinemo. Želi še kdo besedo? Gospod Miran Potrč, prosim.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Janc, mislim, da je prav oglasiti se ob teh vaših ugotovitvah, da ne bi na koncu izpadlo, da je od dobre ali slabe volje opozicije odvisno od tega, kaj in kako se bodo reševali problemi v Slovenskih železarnah. Če pogledamo naše včerajšnje delo, je treba reči, da je predvsem vlada in predvsem vladna koalicija naredila škodo železarnam in tudi škodo svojemu ugledu, pa tudi temu delu Državnega zbora. Namreč prišla je z jasnimi zahtevami, da je treba v kompletu zakonov nekaj urediti, kasneje pa sama priznala, da so zakoni slabo pripravljeni, ni jih zagovarjala, sama je govorila o tem, da ne ve, ali bi jih sprejeli ali bi jih preložili na jesen, ali so nujno potrebni ali niso, spreminjala stališča in to se dogaja tudi danes.
Ni bila opozicija tista, ki bi bila nepripravljena reševati probleme zaposlenih v železarnah, situacija je bila obratna in jaz govorim, to bi sam izrazil, da se ne bi brez potrebe takšen vtis ustvaril, na tej točki in danes res na opozicijo nimate se kaj jeziti. Bila je pripravljena sprejeti izredno sejo na tej točki, razpravljati o tem in če bi bili v vladi in v vladni koaliciji tako enotni kot ste bili, da se zahteva to na dnevni red, tudi v zagovarjanju, verjemite, nobenih problemov ne bi bilo. Dajte se to zdaj potruditi vsaj v tem momentu in ne spet spreminjati stališča, bi rekel vsake pol ure. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala lepa. No, čudi me, da je danes vlada prišla za to govornico s predlogom, da je pa vendarle potrebno izglasovati vsaj neko določeno vsoto, ki je nujno potrebna za ohranjanje proizvodnje v Slovenskih železarnah. Pri obravnavi tega sklopa zakonov smo vlado, vsaj pred 10 dnevi na Rejčevi komisiji pozvali, da če ni vse nujno, naj pa vendarle pove, koliko sredstev potrebuje za to, da v času, ko se pripravlja kvaliteten sanacijski program, ne bo prišlo do dodatne škode zaradi tega, ker bi morda za mesec dni zmanjkala sredstva za financiranje normalnega poteka proizvodnje. Do današnjega dneva vlada v tej smeri sploh ni razmišljala, danes pa to možnost, ki smo jo poslanci predlagali in prosili za ta podatek pred 10 leti, medlo omeni tukaj gospod Dragonja, vendar brez kakršnihkoli zagotovil, da bo pa ta znesek, katerega konkretno ni navedel, res zagotovil, da bo proizvodnja nemoteno tudi potekala.
Drugo, kar me pa čudi je to, da je včeraj tu z nami sedel direktor Slovenskih železarn in se v vsej razpravi sploh ni oglasil. Danes ga tukaj ni in če bo vlada prišla z zneskom, ki ga nujno potrebuje za to, da se proizvodnja ne bi ustavila do časa, ko bo pripravila dober sanacijski program, potem pričakujemo vsaj to, da bo ta znesek usklajen tudi z direktorjem Slovenskih železarn in da ne bo kasneje sam direktor zopet imel izgovor, da ni mogel peljati določenih zadev, ker so poslanci odobrili prenizek znesek.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? (Nihče.) Torej, gremo naprej po dnevnem redu. Zaključujem splošno razpravo in prehajamo na drugo obravnavo. Imamo vložene amandmaje, najprej za novi 1. člen, torej 1.a člen. Dobili ste ga v pregledu z datumom 30.7. Se opravičujem, opozorjen sem, da v pregledu nimate tega, ga bom pa prebral, da ne bo kaj narobe. Vladin amandma pa že imate v drugem materialu. Torej, gre za to, se pravi: "V zakonu o jamstvu Republike Slovenije za kredite za trajna obratna sredstva Slovenskih železarn, Uradni list republike Slovenije, št. 55/92 se naslov zakona spremeni tako, da se glasi: "Zakon o jamstvu Republike Slovenije za kredite in za izdane obveznice za trajna obratna sredstva Slovenskih železarn. Dosedanji 1., 2. in 3. člen postanejo 2., 3. in 4. člen." Predlagatelj je torej Vlada Republike Slovenije. Želi kdo besedo? Gospod Hvalica, potem gospod Mozetič.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Me zanima, če se je opredelilo matično delovno telo do tega amandmaja. Hvala
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Se ni opredelilo? Je. Ni se opredelilo matično delovno telo do tega amandmaja. Ni se opredelilo. Prosim, gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Gospod predsedujoči! Ali ni razpravljalo ali se ni opredelilo in ni o tem razpravljalo? Se ni opredelilo? Potem predlagam, da Državni zbor odloči o tem, da se do tega opredeli matično delovno telo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Slišali ste predlog gospoda Iva Hvalice, da se matično delovno telo opredeli do tega amandmaja. Njegov predlog dajem na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! Prosim? Lahko. Prosim.
IVO HVALICA: Gospod predsedujoči, seveda velja analogno za ostale amandmaje. Jaz tu rečem za tega. Ampak, če se tudi do ostalih ni opredelilo, analogno velja tudi za ostale amandmaje. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Predno glasujemo, ali mogoče želi predsednik komisije kaj reči o tem oziroma odbora? (Ne.) Dobro. Ugotovimo skepčnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za predlog, da se matično delovno telo opredeli o vseh amanmajih. Ponovimo še enkrat glasovanje, da ne bo spet kaj narobe. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za predlog gospoda Iva Hvalice? (21 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni sprejet.
V razpravi imamo še vedno novi 1.a člen. Želi kdo govoriti o njem? Gospod Mozetič je želel.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo. Drage kolegice, spoštovani kolegi! Jaz bom vprašal ministra, ker prej je govoril, da bi delno ta zakon bil nujno potreben, samo v delu, glede na izgube in glede na to, da bi lahko do septembra železarne poslovale. Zanima me to, že s tem 1. členom, ki se spreminja, se praktično na nek način v naslovu šele dodaja, da se te obveznosti oziroma ta jamstva bodo izdajala tudi za obveznice, ki jih izdajajo Slovenske železarne v okviru skupne višine zneska. Torej, tudi za obveznice, ki izhajajo iz tistega sanacijskega dela programa in potem iz zakona o privatizaciji. Če bomo to sprejeli in če bomo potem naslednje člene, vlada ne bo spremenila v tistem smislu kot je rekla, da je, kar je najnujnejše potrebno zaradi tega, da bo poslovanje lahko teklo, ki pa ni vezano še na tisti del, ki pa predstavlja sanacijo. Sanacija, kot smo slišali, niti v programu niti z vidika vlade še ni potrjena in vlada za njo ne stoji, potem svojega mnenja ne bom spreminjal. Kar zadeva poslanske skupine, bom pa pri naslednjem členu, če bo šla ta zadeva tako naprej, kot se je očitno sedaj po uspešnem pikniku, vladajoča koalicija odločila, bom potem zahteval pavzo za odmor, da se posvetujemo o tem, kaj storiti. Ker dejansko je to smešno.
Če smo se odločili in če se je zbor odločil, da najprej hoče imeti sanacijski program, da naj vlada stoji za tem sanacijskim programom, sedaj pa sprejema zakon, ki je znotraj sanacijskega programa, potem nekaj ne štima, potem je res to, kar piše v današnjem časopisu v naslovu, da poslanci resnično potrebujemo počitnice, ker se nam nekaj, verjetno zaradi vročine, kisa. Dejansko je to problematično. Prosim, če minister v to smer to zadevo predstavi, sicer ne vidim rezona.
Ker zakon, ki je, je tipično, če vzamemo samo tisti del, kar je nujnega, ampak v vsem preostalem delu, je pa tipično vezan na sanacijo, ki bo, ali ne bo, in če ne bo - piše tudi tukaj - bo prišlo vnovčenje, kar je povsem normalno. Jamstva se dajo zato, da se jamči tisti, ki ne plača, glavni upnik, bo potem plačala država. Mislim, da se tukaj nekako igramo z določenimi zadevami. Nočem spet replike v tem smislu kot je bila prej, da nam ni za to, da bi železarne delale, pa da nam ni za delavce v železarnah. Lepo prosim, to ni res. Ni vam za to. Ker če ne bo prišlo do sanacije in če ne bo sanacija uspešna, potem bodo vsi izgubili službe. Vsi! Za to gre.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod minister.
METOD DRAGONJA: Hvala lepa. Če dovolite bi dal pojasnilo na to vprašanje. Jamstva, ki so predlagana po tem zakonu oziroma jamstvo, ki je predlagano po tem zakonu, je predlagano v tem smislu, da se lahko sistem Slovenskih železarn zadolžuje za kredite, za trajna obratna sredstva tudi z izdajanjem obveznic, ne pa samo v klasičnih kreditnih odnosih. V tem je širitev s tem, da zakonska podlaga za tovrstna jamstva ne posega oziroma ni prepletena z zakonom, ki govori o jamstvih na izdane obveznice zaradi sanacije Slovenskih železarn. Te obveznice so bile že izdane, so emitirane in po tem zakonu ni bilo predvideno, da se znesek teh obveznic spremeni. Te obveznice pokrivajo obveznosti, ki so nastale v preteklem obdobju, mislim da do konca leta 1992, medtem ko pa je izključni namen tega zakona, da se zagotovi obratna sredstva, ki zagotavljajo pogoje zato, da ne pride do zastoja v poslovanju, oziroma v proizvodnji in v tem smislu je treba to razlagati.
Običajno je tudi tako, da se pri različnih vrstah jamstev oziroma državnih poroštev zelo striktno gleda tudi na zakonske podlage in na osnove oziroma namene, ki jih omogočajo zakoni, ki so osnova za izdajo jamstev oziroma poroštev. Že iz samega teksta originalnega zakona s predloženih sprememb in dopolnitev ter amandmajev izhaja, da gre tukaj za kredite za trajna obratna sredstva in za obveznice, ki bi bile izdane za trajna obratna sredstva Slovenskih železarn.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Imamo dve prijavi. Replika? Gospod Mozetič replika.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Gospod minister prej ste sam povedal in jaz sedaj sprašujem to, kar ste vi nakazal. Vi ste prej rekli, da ta zakon je sicer vezan na sanacijo kot celoten znesek, zato da bi pa glede na to, da smo rekli, da ni še sanacijskega programa in da določene zakone bomo šele v septembru naprej, ko dobimo potrjen sanacijski program obravnavali, ali je ta znesek v celoti nujen, da se proizvodnja v avgustu, pa recimo še v začetku septembra ne ustavi. Oziroma vi ste prej nekje govoril, da bi pa vsaj nekoliko znižan znesek, ki je nujno potreben, da se proizvodnja ne ustavi. Prosim, če poveste kaj je sedaj v tem delu in koliko je tisti nujni znesek, ki je potreben, da se proizvodnja ne ustavi.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še enkrat bi opozoril, da govorimo o novem 1. členu, ga preberem še enkrat. V zakonu o jamstvu Republike Slovenije za kredite za trajna obratna sredstva Slovenskih železarn, Uradni list Republike Slovenije št. 55/92 se naslov zakona spremeni tako, da se glasi: Zakon jamstva Republike Slovenije za kredite in za izdane obveznice za trajna obratna sredstva Slovenskih železarn.
Dosedanji 1., 2., 3., člen postanejo 2., 3., 4., člen." Da se razumemo samo o tem. Dve prijavi še imamo. Petrovič Peter.
PETER PETROVIČ: Hvala za besedo gospod precedujoči. V imenu poslanske skupine prosim za 15 minut pavze, da proučimo situacijo, ki je v tem trenutku nastala, tako v zvezi s tem zakonskim predlogom kakor seveda tudi sicer z kompletom vseh štirih. To bo nemara tudi v korist kolegom iz drugih poslanskih skupin. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GEREČER: Hvala. Odmor odrejam do 11.10 ure.
(Seja je bila prekinjena ob 10.55 uri in se je nadaljevala ob 11.16 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Smo še vedno pri 1. členu. Medtem ste dobili na mizo tudi amandma k 1. členu, smo pa pri novem 1. členu. Gre za spremembo naslova. Želi kdo besedo še k 1. členu? Doktor Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovane kolegice in kolegi! Seveda bi bilo nerodno, če bi zaradi naše odsotnosti železarne ne mogle v tem času poslovati in zato je najbrž potrebno poiskati vse možnosti, da se omogoči železarnam poslovanje do takrat, ko bomo obravnavali pravi sanacijski program in vse te zakone v paketu, kot je bilo dogovorjeno. Po tem 1. členu je predvideno, da bi dala Republika Slovenija jamstva v višini 68 milijonov dodatnih. Prišel je amandma, ki to zniža, ta znesek. Kolikor mi je poznano, je bilo izgube v lanskem letu po reviziji okrog 150 milijonov mark. Če to ni točno, naj prosim predstavniki vlade ali železarne me demantirajo. 150 milijonov mark, tako da si moramo biti na jasnem, da tudi ta znižani znesek, ki ga gospod Peter Petrovič predlaga, je bolj mačji kašelj glede na dimenzijo problema. Jaz bi le predlagal ali pa zahteval, da odgovorne osebe povedo točno, kolikšen je tisti minimalni znesek, ki je potreben, da se do takrat, do septembra ali oktobra posluje. Ne moremo zdaj tu določevat ali 150 ali 100 - to so milijoni mark. Tudi tistih ljudi, ki jih plačujejo z davki in dohodninami in vsem tem. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Doktor Jože Zagožen, bomo dali besedo potem pri samem amandmaju, bom poklical vlado in pa predstavnike železarn. Sedaj smo pri novem 1. členu. O tem želi še kdo razpravljati? Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Jaz sem, ni pa še bilo razmnoženo, vložil en amandma k 1. členu, s katerim predlagam, da se črta tretji odstavek. To govorim ob tem amandmaju za naslov zato, ker je povezano. Predlagal sem, da ta tretji odstavek, ki govori: Doda se nov tretji odstavek v 1. členu obstoječega zakona in bi se torej glasil: "Jamstva iz tega člena se lahko izdajo tudi za obveznice, ki jih izdajo Slovenske železarne v okviru skupne višine zneska, določenega v drugem odstavku tega člena." Torej do, ali v okviru zneska 100 milijonov ali 140, to zdaj ni pomembno. Gre za to, da se povsem na novo predvideva nek način kreditiranja trajnih obratnih sredstev v Slovenskih železarnah. Torej ne več s krediti, ampak z izdajo obveznic. Te obveznice pa imajo državno poroštvo, kar pomeni: pristojnost izdajanja po vsebini državnih obveznic se prenaša z države, torej s parlamenta na Slovenske železarne. Meni se to zdi sporno, ampak ne predlagam amandmaja samo zaradi tega, ker se mi to zdi sporno in se mi zdi, da je potrebno malo več debate okoli tega, pač pa zato, ker ta, če zdaj govorimo o tem, da bomo sprejeli zakon z manjšo vsoto, ne 140 milijonov mark, ampak manj, ker to potrebujemo pač, ali pa potrebujejo za naslednje mesece, potem se mi zdi, da je ta člen, ali pa ta tretji odstavek zares nepotreben, ker preden pride do izdaje obveznic je potrebno veliko dela in študija trga in tako naprej. Ampak, torej, hočem reči, če gre za začasni zakon, ta tretji odstavek, za katerega predlagam črtanje niti ni potreben, in je torej črtanje upravičeno. Ampak, še bolj se mi zdi pomembno poudariti, zakaj predlagam črtanje, pa iz naslednjega vzroka. Za natančnejše pogoje, za najete kredite mora po obstoječem zakonu na neki način potrditi minister za finance. Torej, ročnost kredita, za koliko let se najema, višino obrestne mere in še morebitne druge pogoje v kreditni pogodbi. Preden država izda poroštvo za tisto kreditno pogodbo, mora torej s samo kreditno pogodbo soglašati minister za finance. Ta načeloma mora in to tudi dela, gledati na to, da so te kreditne pogodbe primerne, razumne in tako naprej. Za obveznice pa zdaj o tej dikciji to ni več predvideno.
In kaj bi se hipotetično, res bom pretiraval, ampak kaj bi se hipotetično utegnilo zgoditi. Uprava Slovenskih železarn bi na primer izdala obveznice, po vsebini državne obveznice z na primer rokom zapadlosti 15 let, saj niti ni pomembno, ali pa 5 let, in na primer z obrestno mero nemška marka plus 15%. Seveda bi ves kapitalski trg nenadoma poskočil in kupoval tovrstne obveznice, ker bi bile seveda zelo ugodne. Ampak dikcija tega zakona pravi: Avtomatično jamstvo države nad temi obveznicami je, torej je tudi avtomatično jamstvo nad izplačilom obveznosti, ki prihajajo iz tovrstnih obveznic. Vse lepo in prav. Če dajemo jamstvo za kredite, je pravzaprav po vsebini vseeno, če ga tudi za obveznice. Vendar pa se mi zdi pomembno gledati posledice. V tem primeru bi torej zakladnica pri Ministrtstvu za finance na primer, ko izdajo zakladne menice, jih morala izdajati po DEM plus 16%, zato da bi jih sploh še kdo kupil. In na ta način bi sami sebe posredno oškodovali. Verjetno vse to ni bilo mišljeno, ampak ta ki instrument je zdaj tu notri pripeljan na novo, nima predvidenega nobenega dogovarjanja o svoji vsebini, o pogojih z Ministrstvom za finance, ali pa s komerkoli do ministrov, ker je avtomatično dano jamstvo. Zato se mi zdi, tako postavljen kot je tu notri, potencialno škodljiv. In ponovno poudarjam; ker smo se, če sem prav razumel predhodno razpravo, začeli pogovarjati o tem, da bi govorili samo o začasnem zakonu, je ta tretji odstavek v 1. členu absolutno nepotreben, zato predlagam njegovo črtanje. In da sedaj povem, zakaj sem tokrat razlagal svoj amandma, o katerem sploh še ni govora. Amandma vlade o katerem sedaj razpravljamo pa pravi "naslov zakona se popravi, tako da se poleg najetja kreditov notri dodajo še obveznice". Jaz pa predlagam črtanje tretjega odstavka, ki predvideva obveznice. Ta amandma vlade je odgovor na pripombe sekretariata za zakonodajo, ki je reklo, te obveznice tam notri so popolnoma nerazdelane in povzročajo dileme. In vlada je odgovorila na to mnenje sekretariata na ta način, da je obveznice dala še v naslov. Menim da to ni primerno; torej ker predlagam črtanje obveznic v tretjem odstavku, predlagam, da v tem primeru tokrat ne sprejmemo amandmaja vlade k naslovu zakona, s katerim bi obstoječi naslov, ki govori o kreditih razširil še na obveznice. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Tu slišim termin "začasni zakon". Kje pa to piše? Kje to piše? V prehodnih določbah to ne piše. Kaj je zdaj to, jaz bi rad pojasnilo.
Poleg tega me moti tudi - jasno - osnovno besedilo teksta ima jasno marke - zakaj še proračuna nimate v markah? Proračun je pa v tolarjih. Seveda bi se vsiljevala neka primerjava. Tudi ta amandmiran 1. člen - 100 milijonov DEM, nekaj čez 9 milijard tolarjev bi bil dvakrat tolikšen kolikor znaša proračun za Ministrstvo za zdravstvo. Gre za enormne zneske. Zdaj ne vem, nekateri zelo ležerno s temi zneski tu operirajo. Torej, to sem omenil mimogrede, ker itak vladajoča koalicija bo pač to izglasovala.
Želel bi pa pojasnilo glede začasnosti zakona oziroma tega termina. Tu tega ni nikjer napisano. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi! Mislim, da ima smisel v tem trenutku sprejeti samo zakon, kjer določimo znesek, ki je nujno potreben, za to da lahko železarne normalno obratujejo, dokler ne bomo sprejeli v jeseni zakonov, kot smo se sedaj ta dva dni pogovarjali. Zato tudi podpiram, soglašam z razpravo kolege Kopača in podpiram tudi njegov amandma, da za tisto obveznico dejansko ne sodi tudi v ta zakon. Bolje je, da to izpade.
Bi pa, kar se amandmaja kolege Petroviča tiče, da se ne bi več oglašal, bi rekel, da mi podpiramo ta amandma, da se znesek določi, vendar kakšen bo ta znesek, bi prosil, da prej pove vlada, kaj je tisti nujni znesek, ki je potreben za to, da normalno železarne obratujejo do jeseni. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Zmago Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. No, v vsej tej razpravi danes je najbolj eksaktno in najbolj primerno govoril pravzaprav gospod Kopač. Mene kompleten zakon in vsa ta, bi rekel - ves ta šopek zakonov o Slovenski železarni spominja na tisto vrečo brez dna, kamor je treba metati denar in ker smo ga metali že nekaj časa, ga mečemo še nekaj časa, vendar jaz sem proti temu. Konec koncev, zakaj se ne pokliče na odgovornost tiste ljudi, ki so do zdaj, po domače rečeno, "zagonili" take velike količine denarja. Vlada tukajle po eni strani hoče reševati železarne, po drugi strani smo pa podpisali pogodbo o prosti trgovini s Češko in Slovaško, ki sta dve največjih proizvajalk jekla in železa na svetu. Mislim, kje je tukaj logika? Ali gre tukaj samo za to, da gre za ene določene socialne transfere denarja, da se stekajo na ene, kaj jaz vem kam ali gre za to, da si kakšni gospodje odebelijo denarnice ali kaj je tukaj. Mislim, zdaj kar na lepem tukaj povečujemo že tako ali tako do konca napete strune v proračunu in v državnih izdatkih. In jaz ne vem, tudi tukajle, ko govori vlada o finančnih posledicah zakona, dosedanje izvajanje zakona ni imelo direktnih posledic za proračun Republika Slovenije. Že je to je nesmiselno. Kako jih ni imelo, saj je vendar iz proračuna šel denar za sanacijo?
In potem pa še naprej, da spustim en del. Ob hkratnem podaljšanju rokov za poplačilo teh posojil bi morali ob uspešnem nadaljevanju sanacije zagotoviti, da bo sistem Slovenskih železarn sam poplačal obveznosti, tako iz naslova obresti, kot tudi glavnic. Ja, pa komu mečemo pesek v oči? Ne more se poplačati, ne more se in se ne bo! Železarne bo treba zapreti, definitivno bo treba zapreti. In treba je najti eno varianto, da se te zadeve naredijo na najmanj boleč način, ne pa na ta način, da Slovenija finančno tone globlje in globlje. Letos smo šli v proračunsko luknjo, tistih 27 milijard, načrtovana, danes načrtovana, recimo. Kakšna bo čez eno leto, ne vemo, zagotovo ne bo manjša in kakšna bo potem naslednje leto ob tem, ko nam gospodarstvo tone? Nihče ne pomisli na to, da je treba kakšne zadeve rešiti in kadar začne jabolko v košari gniti, ne pomaga, če izrežemo gnilobo, pa damo jabolko nazaj, ker bo gnilo naprej in bo okužilo vsa ostala jabolka. Treba je vzeti jabolko ven in ga vreči stran. To je včasih težka zadeva in boleča, vendar to je treba narediti. Ne pa, da agonijo podaljšujemo s tem, da dajemo vedno več denarja. Dejstvo je, da vlada nima nobene strategije na tem področju, nič, gasi požar s kanglico za rože zalivati. Mislim, to vendar ne gre.
In še nekaj. Jaz sem tudi za to, da se piše v slovenskih zakonih v slovenskih tolarjih, ne pa v nemških markah. To je zdaj postala kar praksa. Reklame po televiziji, vse v nemških markah, zakoni, državni zakoni v nemških markah. Jaz razumem, da vlada hoče skriti, koliko veliko je to v tolarjih, ker potem bi se lahko primerjalo z drugimi izdatki, ampak vseeno, zahtevam, da se to piše v slovenskih tolarjih. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Smo pri novem 1. členu. O tem, prosim, razpravljajmo. Če ni nobene razprave, bi ga dal na glasovanje. Člen predlada Vlada Republike Slovenije, mi se bomo pa o njem odločali. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amadma vlade? (25 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 1. členu. Imamo dva amandmaja in sicer Petra Petroviča, ki ste ga dobili na klop. In pa drugi amandma, mag. Janeza Kopača, ki predlaga, da se črta tretji odstavek 1. člena. Besedo želi gospod Petrovič. Prosim.
PETER PETROVIČ: Hvala lepa. Ta amandma, o katerem je tekla že tudi razprava, sicer v okviru prejšnjega amandmaja vlade, je tudi rezultat časa 15-ih minut, ki sem jih prosil prej v imenu poslanske skupine. Jaz mislim, da je v obrazložitvi dovolj jasno opredeljeno, zakaj 100, lahko bi bilo 99, 101, strinjam se, ali pa kaka druga številka. Res, ima prav tudi gospod kolega Jelinčič, ki govori o tem, zakaj v markah, ampak tako je bilo tudi že prej napisano in sem jaz samo povzel v tem amandmaju. Namreč, v obrazložitvi napišem: "Ta znesek naj bi predstavljal minimalno osnove za zagotavljanje likvidnostenga primankljaja." Gre za dinamični primer, jaz bi temu rekel v tem trenutku. To smo mi proučili tako iz gradiv, ki so na voljo, kakor seveda tudi na osnovi konzultacij, ki smo jih v tem času opravili. Bolj natančno, bolj precizno bi pa to lahko opredelili takrat, ko bi imeli sanacijo pred seboj. Je pa to seveda materija, ki jo bomo obravnavali, kakor smo se dogovarjali, že v septembru. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Še kdo? Če ne želi nihče, prehajamo na glasovanje. Najprej glasujemo o amandmaju gospoda Petra Petroviča. Ugotavljamo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju gospoda mag. Janeza Kopača, da se črta tretji odstavek. Ugotovimo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (57 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem celotni 1. člen. Ugotovimo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 1. člen sprejet.
Prehajamo k amandmaju na 2. člen. K 2. členu imamo amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.) Slišal sem medklic iz dvorane, da preberem ta amandma. Amandma se glasi: Na koncu člena se doda stavek, ki se glasi: "Pred podpisom pogodbe mora biti Državni zbor Republike Slovenije seznanjen z njegovo vsebino."
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (19 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o 2. členu v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je 2. člen sprejet.
Imamo amandma Odbora za gospodarstvo za novi 2.a člen, ki se glasi: Doda se novi 2.a člen, ki se glasi: V 2. členu se doda drugi odstavek, ki se glasi: "Vlada Republike Slovenije najmanj enkrat letno seznani Državni zbor Republike Slovenije s potekom sanacije Slovenskih železarn." Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (60 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma za novi 2.a člen sprejet.
V razpravo dajem 3. člen. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 3. člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o naslovu zakona. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem naslov zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
S tem zaključujem drugo obravnavo.
Prehajamo na tretjo obravnavo. Izglasovali smo zakon po členih in naslov zakona. Odpiram razpravo o zakonskem predlogu v celoti. Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. Ker je bil sprejet moj amandma, s katerim se je v prvem stavku črtal tretji odstavek, mislim, da precej soglasno. Ker pa je bil po moje, zaradi premajhne pozornosti, pomotoma - zdi se mi, to je moja ocena - sprejet amandma vlade k naslovu zakona, mislim, da je to manjše neskladje, ki bi ga bilo treba odpraviti. Zato bi vas prosil, če lahko ta hip prekinemo obravnavo tega zakona, da pripravimo ta amandma, ne bo dolgo trajalo. Mislim, da se lahko nadaljuje z naslednjim zakonom. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Potem prekinjam to točko dnevnega reda na tej fazi.
Prehajamo na 12. točko - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREVZEMU DOLOČENIH OBVEZNOSTI PODJETIJ, KI SO DRUŽBENI KAPITAL PRENESLA NA SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ, gre za hitri postopek.
Uvodna beseda je že bila podana tako vlade kot matičnega delovnega telesa. Prehajamo na razpravo. Želi besedo predstavnik Sekretariata za pravosodje in zakonodajo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Pisno prijavo ima dr. Jože Zagožen, prosim dr. Zagožen, ostale ki se niste prijavili omejujem potem na 5 minut.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Ta zakon kot celota je bil že enkrat pred meseci v proceduri, potem pa je bil umaknjen. Tokrat je kot kaže zato dan na dnevni red, ker urejuje obveznosti, del obveznosti železarn do Elesa in ta zakon pomeni približno, da ne bo prišlo v proračun 5,1 milijona mark. To je rezultat tega zakona, o čemer se bomo sedaj odločali. V korist seveda železarnam.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi kdo od poslank in poslancev besedo? (Ne želi.) Gospod Jelinčič, prosim.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Jaz bi prosil za eno pojasnilo. Namreč drugi odstavek 2. člena tega zakona pravi: "Del obveznosti, ki je po višini enako obveznosti podjetij z naslova plačila davka od prometa proizvodov pa poravna Republika Slovenija v denarju."
Sedaj, če jaz to prav razumem, to pomeni, da podjetja ki so dala, ki so družbeni kapital prenesla na Sklad Republike Slovenije, recimo niso plačevala prometnega davka, recimo da ves čas, in sedaj, ko na ta način, da so prenesla svoj kapital v sklad so se pa enostavno rešila plačila obveznosti za nazaj in to se pravi gre to zopet na hrbet kompletnemu slovenskemu proračunu oziroma davkoplačevalcem. Jaz mislim, da to ni prav, mislim da bi morali tiste, ki so pripeljali do tega oziroma, ki so kršili zakon na ta način, da niso plačevali obveznosti, da bi jih morali najprej primerno sankcionirati. Tisto razliko odbiti od vrednosti na kakršen koli način, to prepuščam - ta operativni del prepuščam vladi - ampak to bi morali lepo urediti in ne na ta način enostavno reševati tisto, kar je nekdo ali pokradel ali z nemarnostmi ali kakorkoli že, na ta način, da se to prenese na hrbet vse Slovenije. In bi prosil gospoda ministra za pojasnilo tega drugega odstavka 2. člena.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod minister, izvolite.
METOD DRAGONJA: Hvala lepa. Spoštovani! Zavezanec za plačilo davka iz naslova dobavljene električne energije je Eles in to po principih, ki veljajo pri prometnem davku v momentu, ko je izvršeno plačilo. Adekvatno izvršenemu plačilu se pa šteje tudi opravljen pobot s terjatvami, ki jih ima Eles do posameznih podjetij z naslova neplačane energije z obveznostmi na drugi strani. Tako, da ni prišlo do realizacije teh pobotov iz tega razloga, ker bi praktično to predstavljalo negativni likvidnostni efekt za Eles kot za gospodarski sistem oziroma za elektrogospoarstvo. In v tem smislu se ta zakon tudi ni realiziral, ostale so odprte tako terjatve kot obveznosti in niso se izvršile kapitalizacije terjatev v kapitalske deleže Republike Slovenije, v podjetjih, bodisi v skladovih podjetjih oziroma v Slovenskih železarnah. S predlaganim zakonom in dopolnitvami zakona se želi to situacijo preseči, tako da dejansko obveznost plačila prometnega davka prevzame Republika Slovenija, vendar ni možno po proračunskih načelih in tudi po usklajevanjih, ki so bila opravljena z Računskim sodiščem to izvesti kot, bi rekel nedenarno transakcijo v okviru proračuna, ampak mora biti dejansko plačilo prometnega davka izvršeno. To plačilo prevzame Republika Slovenija, dobi ga pa istočasno nazaj. S tem se Republika Slovenija v bistvu odpove prihodkom iz naslova prometnega davka v višini, ki so navedene v obrazložitvah zakona, ki so po vseh osnovah iz tega zakona, da so 456 milijonov tolarjev. S tem bi se omogočilo, da se kvalitetno reši in zagotovi pobot in kapitalizacija posredno obveznosti za neplačano električno energijo Slovenskih železarn v obdobju leta 1992 do 1994 in pa tudi podobno, transakcije, ki niso izvedene za skladova podjetja, tako kot je bilo v prvotno sprejetem zakonu tudi sprejeto. Se pravi, da se v tem primeru v bistvu država odpoveduje plačilu pripadajočega prometnega davka za to, da se lahko s tem aktivno prispeva k sanaciji Slovenskih železarn in skladovih podjetij.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo želi gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: To se pravi, to ni nič drugega, kot dodaten denar v tisto vrečo brez dna in v to vrečo brez dna, ki se imenuje Slovenske železarne, bo šlo na ta račun 4 milijarde 655 milijonov itn. tolarjev. Zdaj se pa sprašujem, tukajle se piše, da je to samo za leto 1992, 1993, 1994. Verjetno lahko v najkrajšem času pričakujemo zopet en zakon po hitrem postopku, ki bo urejal pa terjatve do oziroma obveznosti Slovenskih železarn za leta 1995, 1996 in 1997 in potem verjetno v isti vsoti ali celo večji in potem lahko pričakujemo zopet en interventni zakon po hitrem postopku, ki bo nekaj podobnega zahteval za Talum. Odkod bomo pa vzeli?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod minister, izvolite.
METOD DRAGONJA: Hvala lepa. Gospod Jelinčič, vaša bojazen bi bila upravičena, če bi za ta obdobja, ki so bila navedena, bile odprte obveznosti Slovenskih železarn za dobavljeno električno energijo. Moram izjaviti, da je od 1.1.1995 koncern Slovenskih železarn praktično za vse svoje družbe, z izjemo nekaterih družb, ki so v vmesnem obdobju šle v stečaj, tekoče poravnaval obveznosti in da tak zakon ni potreben. Tak zakon tudi ne bo potreben za obveznosti, ki jih ima Talum, ker se dela na drugih rešitvah, ki bi ta problem rešile brez potrebe, da to reši zakon. Se pravi s predlaganim zakonom se poskuša operacionalizirati rešitve, ki so bile s prvim zakonom sprejete in je takrat glede njih veljal konsenz. Res pa je, da se te rešitve do konca leta 1994 razširjajo tudi na Slovenske železarne.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? V kolikor ne, zaključujem splošno razpravo in tudi prvo obravnavo.
Prehajamo na drugo obravnavo. Imamo amandma k 1. členu odbora, ki ste ga dobili na mizo z datumom 24. julij, poročilo Odbora za gospodarstvo. Odpiram razpravo. Ne želi nihče razpravljati? Potem prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 1. člen. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 1. člen sprejet.
Drugih amandmajev nimamo. V razpravo dajem 2. člen. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajam na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 2. člen sprejet.
V razpravo dajem 3. člen. (Nihče.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 3. člen sprejet.
Prehajamo na 4. člen. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotavljamo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 4. člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o naslovu. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljamo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
S tem zaključujem drugo obravnavo.
Prehajamo na tretjo obravnavo, izglasovali smo zakon po členih in naslov zakona. Odpiram razpravo o zakonskem predlogu v celoti. Kdo želi besedo? (Nihče.) Želi kdo vložiti amandma k 1. členu? (Nihče.) Sprašujem sekretariat ali smo usklajeni? Smo! Hvala lepa! Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 13.a točko, ker za 13. še nimamo poročila - PREDLOG ZAKONA O UPRAVNEM SPORU, predlog zakona je tretjo obravnavo pripravila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik Vlade besedo? (Ne želi.) Predlog je obravnaval Odbor za notranjo politiko in pravosodje, kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimam. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Ker ne želi nihče, zaključujem razpravo.
Prehajamo na obravnavo amandmajev. Poslanci imate pregled amandmajev na - vse amandmaje imate poslanci na klopi. Najprej imamo amandma k naslovu drugega poglavja. Vložila ga je Vlada Republike Slovenije, podpira ga matično delovno telo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k amandmaju k 7. členu, predlaga ga skupina poslancev s provopodpisanim Borutom Pahorjem, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? Gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Ker je prvopodpisani gospod Borut Pahor odsoten, sem vskočil namesto njena, sicer sem pa drugopodpisani. Iz amandmaja, ki ga imate v pisni obliki pred seboj, je jasno razvidno, želimo, da je oddelek tudi v Novi Gorici za območje okrožja Višjega sodišča v Kopru. Že včeraj sem vam v neki priliki povedal, da nekateri rečejo: "Iz Kopra, ja, to je pa tam blizu tebe." Ne. Iz Kopra do Nove Gorice je toliko, kot iz Ljubljane do Nove Gorice. Koper je na Primorski nameščen polarno, se pravi od največje do... Od Trente ali iz Bovca do Kopra 180 kilometrov, Nova Gorica pa centralno.
Kolega Borut Pahor, obrazložil sem amandma na katerega si se prvi podpisal in predlagam, da to podprete. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Hvalica. Želi še kdo besedo? Prosim, gospod Lavrinc.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala za besedo. Glasoval bom proti zaradi tega, ker sem prepričan, da so nam te lokalno obarvane ambicije razno raznih političnih veljakov naredile ogromno škode, pa tudi denarja smo zaradi tega veliko porabili, že pri zakonu o sodiščih. Spominjam se tudi, da so najprej tukaj zagotavljali gospodje župani, kako bodo pomagali, da se bodo dobili ustrezni prostori, potem teh prostorov seveda ni bilo, vse skupaj je padlo na proračun. Takšen način urejanja teh zadev se mi zdi skrajno malomaren, nedopusten in tratenje državnega denarja.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Rad bi obrazložil zakaj sem ta amandma podprl že na odboru, zakaj bom glasoval zanj tudi tukaj na zboru. Gre za nekoliko drugačno utemeljitev kot je utemeljitev tega amandmaja in podpisnikov. V razpravah o regionalizmu se je pokazalo, da bi bil korak naprej, če bi se nekatere stvari iz Ljubljane prenesle v Maribor in v Koper. Ampak, ljudje opozarjajo na to, da ta os Koper - Ljubljana - Celje - Maribor, niti zdaleč ne zajema celotnega bogastva našega regionalizma in pušča ob strani oziroma celo potiska v neko drugorazrednost celo vrsto drugih regionalnih središč, ki jih tukaj niti ne bi našteval, ker jih je zelo veliko in bi tvegal, da to izpustim. Tako kot lahko pomeni rahljanje centralizma, če se nekaj prenaša iz Ljubljane v Maribor, lahko pomeni tudi v regionalnem okviru delitev posameznih funkcij in posameznih sedežev v okviru nekih regij, tudi rahljanje tega, da je samo en center tega regionalizma. Če bi to povedal na takšen način, da bi bilo gospodu Lavrincu tudi bolj prezentno, bi omenil, da če bi se v isti regiji znašli recimo taki mesti kot sta Kamnik in Domžale, bi bilo dobro, da imamo nekaj v Kamniku, nekaj v Domžalah, ne pa vse koncentrirano v enem ali pa v drugem mestu. S tega vidika se mi zdi zelo smiselno, da se podpre takšen amandma in da se del te dejavnosti, se pravi samo sedež, ko gre za upravne spore, prenese v Novo Gorico, seveda za celotno tisto območje, kjer je ta sedež za druge zadeve pa v Kopru. Mislim, da Koper glede tega ne bo nič bistveno izgubil, Gorica bo pridobila, za regijo je pa to, za celotno Primorsko regijo je pa to gotovo pozitivno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Hotel sem samo opozoriti, da je gospod Lavrinc, ob vsem mojem spoštovanju njegovega pravniškega znanja tokrat udaril popolnoma mimo, ker lahko bi vedel, da so zgradbe sodišč podržavljene in skratka tu ne gre za nikakršne nove stroške. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo ima gospod Juri.
AURELIO JURI: Na kratko. Jaz bom glasoval proti amandmaju, ne zaradi tega, ker sem iz Kopra, ampak ker utemeljitev vlade me bolj prepričuje. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Tomažič.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! Kot podpisnik tega amandmaja imam določeno obrazložitev. Vlada Republike Slovenije je predlagala amandma k 7. členu zakona o upravnem sporu. S sprejetjem tega amandmaja bi bilo v Sloveniji samo eno upravno sodišče s sedežem v Ljubljani in tremi zunanjimi oddelki v Celju, Kopru in Mariboru. V prepričanju amandmaja na amandma vlade taka geografska porazdelitev oddelkov ni ustrezna, zato v svojem predlogu prenaša sedež zunanjega oddelka v Kopru v Novo Gorico. S takim prenosom bi zagotovili ustreznejši in racionalnejši pristop strank celotne Primorske do upravnega sodišča. Statistični pregled do sedaj obravnavanih zadev o upravnih sporih potrjuje tako opredelitev glede na upravne, prometne in druge faktorje. Poleg tega pa bi s tako spremenjeno organizacijo oddelkov dosegli tudi ustreznejšo razporeditev pravosodnih institucij v Republiki Sloveniji. S tem bi Nova Gorica pridobila na svoji pomembnosti kot center severne Primorske, zlasti v razmerju do italijanske Gorice, v kateri imajo sedež pomembne ustanove kot na primer diplomatska fakulteta, tržaške univerze, sedež goriške province in drugo. Za oddelek upravnega sodišča v Novi Gorici so prostori zagotovljeni. Mesto Koper kot središče slovenske Istre in južne Primorske zaradi oddelka v Novi Gorici naj ne bi bilo v ničemer prizadeto, kajti višje sodišče, kot tudi delovno in socialno sodišče, ki je pristojno za obe primorski sodni okrožji imata svoje sedež v Kopru, s čimer je podano ravnovesje med obema središčema. Vsekakor ima državljan piranske občine krajšo pot v Novo Gorico kot državljan iz občine Kobarid ali Bovec v Koper. Prosim, da podprete ta amandma. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo. Drage kolegice, spoštovani kolegi! Jaz se v bistvu niti nisem mislil oglasiti, ampak glede na to, kar je gospod Lavrinc rekel, da so tu neki pritiski ali želje političnih veljakov. Jaz ta amandma podpiram, tako kot sem ga že v drugem branju, ko smo ta zakon imeli, nekoliko drugače je sicer takrat bilo v prejšnjem sklicu.
Glejte, enkrat se bo treba zavedati, niti ne gre za center, niti ne gre za regionalizem. Enkrat se bo treba zavedati, da Primorska, bom rekel bogokletno, ni v tistem smislu regija od Kopra do Bovca, kot je na primer Gorenjska. Ker od Kopra do Bovca je nemogoče tako peljati to regijo in spraviti vse zadeve v Koper. Dajte enkrat pogledati zemljevid, kako zgleda ta tako imenovana Primorska, od Bovca do Kopra. Od Bovca do Kopra rabiš praktično z javnimi prevoznimi sredstvi, mi ne moremo siliti ljudi, da bodo s svojimi avtomobili hodili. Ker, če hočemo to zadevo približati ljudem, kot smo govorili, potem rabiš skoraj dva dni, da prideš v Koper, razen, če greš čez Italijo. Ampak na žalost so pač takrat odrezali zadevo z mejo tako, da ne moremo iti po svoji zemlji od Bovca do Kopra. In Gorica bo nujno morala ali pa Tolmin zaradi mene, ampak Gorica bo nujno morala postati središče za to tako imenovano, kot je bilo danes rečeno severno Primorsko regijo ali pa pokrajino, kakorkoli hočete temu reči. Nujno in nemogoče, in kdor si misli, da bo vso zadevo spravil v Koper, potem je to nemogoče, potem je treba narediti tunel ali koridor ali ne vem kaj, ali pa narediti hitro železnico od Bovca do Kopra. Zato bom jaz jasno glasoval za ta amandma. In nima nobene veze, da sem proti centru v Kopru ali pa da sem za ne vem kakšno regijo. To je pač en primer, kako ljudje ne pridejo čim bližje do teh ustanov, ne pa da je praktično nemogoče priti do tega, kar se zdaj tu dogaja.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, dr. Ciril Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Kratko repliko imam. Z velikim delom tega, kar je gospod Mozetič povedal, se strinjam. Vendar tukaj ne gre za to, da bi ob koprskem sedežu imeli še poseben sedež v Novi Gorici, ampak gre za to, da bi sedež, ko gre za upravne spore, upravnega sodišča bil v Gorici za celotno območje. Se pravi, da se s tem ne bi zmanjšalo. Seveda, zmanjšal bi se čas prihoda do sodišča oziroma ta razdalja tistih iz Bovca, ampak povečal bi se pa tistih iz Kopra. Toliko moram reči, da to tolmačenje ni bilo korektno. Ampak, najbrž je bolj pomembno, da bova oba podprla ta amadma.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Lavrinc.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala za besedo. Ker se tako malokrat oglašam, bi računal, da bo gospod Hvalica bolj pozorno poslušal, kar govorim. Jaz sem opozarjal na napake, ki so jih zakrivili pravzaprav prav iz moje stranke, takrat ko smo delili sodišča - so se zmišljevali in lagali tu gor, kako bodo delali dol v Krškem in ne vem kje še vse sodne palače, zato da se bo zagotovilo tisto, kar je bilo takrat potrebno. Opozarjal sem na to, da se s tem samo stroški povečujejo. In še nekaj bi opozoril, da je če je pravosodni minister pristal na takšno organizacijo, kakršna je, pa je s tistih koncev doma, potem je sigurno stvar utemeljena tako, kot je treba.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Zaključujem razpravo o tem 7. členu in prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k amandmaju k 8. členu. Amandma je vložila Vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k amandmaju na 94. člen. Vložila ga je vlada, podpira ga tudi matično delovno telo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k amandmaju k 96. členu. Amandma je vložila Vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k amandmaju k 97. členu. Amandma je vložila vlada, podpira ga tudi matično delovno telo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandmajev ni več. Sprašujem sekretariat ali smo usklajeni? Je vse v redu?
Prehajamo na odločanje o zakonu v celoti. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (62 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 15.A TOČKO DNEVNEGA REDA - VOLITVE IN IMENOVANJA, in sicer bomo pod to točko obravnavali predlog odloka o imenovanju predsednika in članov revizijske komisije po zakonu o javnih naročilih. Predlog za imenovanje predsednika in članov revizijske komisije za dobo petih let je v obravnavo zboru posredovala Vlada Republike Slovenije. Gradivo ste prejeli danes na klop. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog je obravnavala tudi Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in zboru predložila poročilo ter predlog odloka. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Pisnim prijav nimam. Želi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o imenovanju predsednika in članov revizijske komisije po zakonu o javnih naročilih za dobo 5 let. Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Ker za nekatere točke dnevnega reda nimamo še vseh zadev zraven, predlagam, da preidemo na 8. točko dnevnega reda.
Prehajamo na 8. točko dnevnega reda - PREDLOG ZAKONA O ZAKLJUČKU LASTNINJENJA IN PRIVATIZACIJI PRAVNIH OSEB V LASTI SLOVENSKE RAZVOJNE DRUŽBE, hitri postopek. Poročila še ni. Predlagam pa, da opravimo uvoden nastop predstavnikov vlade.
Predlog je v obravnavo zbora predložila Vlada Republike Slovenije. Želi besedo predstavnik vlade? Prosim gospod minister dr. Senjur.
DR. MARJAN SENJUR: Podpredsednik, spoštovani poslanci, poslanke! Dovolite mi, da dam en kratek uvod v ta zakon o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe.
Najprej bi rad rekel, da je zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij Skupščina Republike Slovenije sprejela novembra leta 1992 in je potem zakon začel učinkovati čez šest mesecev, ko naj bi bili sprejeti ustrezni podzakonski predpisi in drugi potrebni zakoni, tako da lahko rečemo, da je ta zakon potem začel delovati približno v sredini leta 1993. S tem je bila Slovenija takrat v zamudi glede na nekatere druge države. Kar se tiče privatizacije - to se je tudi stalno pri javnih razpravah očitalo. Že štiri leta pozneje pa je sredi leta 1997 tako daleč, da govorimo o zakonu o zaključku lastninskega preoblikovanja družbene lastnine. Če bi mi ta zakon sprejeli v tem roku, bi lahko končali proces lastninjenja družbene lastnine, to je v približno petih letih od sprejema zakona o lastninskem preoblikovanju, bi poteklo do uvrstitve delovanja družbene lastnine. Vprašanje je, ali je to dovolj dolga doba ali ne. To je bila doba učenja, izgradnje institucij, tudi učenja na napakah. Zdaj je čas, da končamo s to fazo lastninjenja in se potem lahko začenja druga faza, faza lastninjenja državne lastnine, ki je zopet ena posebna faza. Mislim, da je tudi to potrebno. Osnovna ideja tega zakona je v tem, da smo v glavnem - je družena lastnina do določene mere olastninjena. Po zadnjih podatkih, ki jih imamo na razpolago, je od 1563 podjetij drugo soglasje doseglo 1048 podjetij, da med prvim in drugim soglasjem je 346 podjetij, medtem ko je brez prvega soglasja 63 podjetij. Na sklad je bilo prenešeno 38 podjetij, v stečaj je šlo pa 68 podjetij. Tako, da če se zdaj vprašamo, kakšna je kvantitativna dimenzija teh podjetij, ki se bo lastninila - to bo nekje težko danes reči, koliko bo to - nekaj bo podjetij, ki imajo sedaj med prvim in drugim soglasjem, ne vemo koliko. In pa nekaj bo teh podjetij, ki še nimajo prvega soglasja. Mogoče ena taka približna ocena je, da bi to lahko bilo okoli 100 podjetij. Ocenjujem, da je glavni del družbenega kapitala olastninjen, da ostaja manjši del družbene lastnine za lastninjeje. Zaradi tega ne bi bilo potrebno, da spremljamo diskusijo o lastninjenju, tako da bi se stvar šele začenjala, zdaj se pa končuje.
Če dovolite, bi zelo kratko povzel, kakšna je vsebina tega zakona. Lahko bi rekel, da je prvi del zakona o zaključku lastninjenja, to so členi od 1 do 9, kako se zaključi lastninjenje in se podjetja spremenijo v delniške družbe. To je vse po vrsti.
Potem drugi del tega zakona je privatizacija pravnih oseb in drugega premoženja v lasti Slovenske razvojne družbe, to so členi od 10 do 45. To je skrajšan, v določeni meri tudi poenostavljen povzetek postopka lastninjenja iz zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in pa zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada Republike Slovenije. Zdaj, zakaj je potreben nekoliko poenostavljen postopek - to pa zaradi tega, ker ni več možno uporabljati certifikatov v javni prodaji. Možno je upravljati samo certifikate, ki so še za notranjo razdelitev in notranji odkup. In zaradi tega je potreben ta postopek, ki je nekoliko bolj poenostavljen. O tem mislim da verjetno ni potrebno na novo odpreti diskusije, kako to poteka, ker ta postopek zdaj že poznamo, je tudi že preizkušen in ga zdaj pravzaprav zaključujemo. Res je pa, da ta del vsebuje tudi posebne določbe v primerih ugotavljanja oškodovanja, od 35 39 in pa posebne določbe v primerih predlogov denacionalizacijskih upravičencev z izdajo posebnih odredb. Tekom dosedanje razprave se je pokazalo, da so ti členi od 35 do 39, do določene mere rabijo neko dopolnitev kar se tiče vloge Agencije za revizijo in pa družbenega pravobranilca in so tu že pripravljeni amandmaji, ki bi morebiti popravili zakon v tej točki.
Tretji del zakona je določitev vrste in obsega državnega premoženja, namenjenega prodaji PID-om za certifikate. To so členi od 46 do 49. Gre za določitev postopka, ugotovitev certifikatskega primanjkljaja in za določitev seznama dodatnega premoženja, ki se proda PID-om za certifikate. Tukaj je poudarek, da se potem naredi seznam, da se ugotovi postopek, ni pa v tem zakonu podrobno navedeno, katera vrsta državnega premoženja bo na razpolago.
Četrti del zakona so določila v zvezi s prodajo dokumentacije, kazenske določbe in pa prehodne določbe. Te prehodne določbe se v glavnem nanašajo na to, kaj se bo zgodilo s certifikati, ker je treba tudi vprašanje certifikatov dokončno rešiti, tako da se tudi to poglavje zapre.
Spoštovani poslanci in poslanke! To je kratek povzetek tega zakona in bi prosil, da bi danes opravili prvo razpravo, tako da bi dobili pripombe, mnenja Državnega zbora, da bi potem v okviru hitrega postopka lahko to upoštevali pri dokončnem mnenju, pripravi amandmajev in bi potem nadaljevali, lahko pripravili gradivo za drugo obravnavo v okviru hitrega postopka. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Predlog zakona je obravnavala tudi Komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije kot matično delovno telo. Prosim gospoda Rejca, predsednika komisije.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod podpredsednik, gospe in gospodje, gospoda ministra! Komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja je predlagani zakon, ki je bil sprejet po hitrem postopku oziroma, ki gre po hitrem postopku, obravnavala na treh sejah in nazadnje, danes na 4. izredni seji. Prejeli smo številne amandmaje, amandmaje tistih, ki jih lahko vlagajo in tistih, ki so s tem zakonom tudi direktno prizadeti. Kot je bilo že povedano, ta zakona o zaključku lastninjenja in privatizacije pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe, zakon o Slovenski razvojni družbi smo pred kratkim sprejeli, nekako pomeni centralizacijo lastninskega preoblikovanja in zaključevanje operacij na področju lastninjenja družbene lastnine. Res je, da ta zakon ne pokriva še povsem vse družbene lastnine, ker imamo še, vemo, da so še tu na eni strani banke, sanirane, zavarovalnice in še nekatera druga področja iz gospodarskih javnih služb, vendar je komisija, ki je obravnavala in seveda, ki je tudi pozvala vse tiste, da bi oblikovali čimbolj, bi rekel kvaliteten in nekako zakon, ki bi odgovarjal glede na predhodne operacije in našo prakso, ki je, kot smo slišali, izhaja iz leta 1992 in s katero smo dali povsem specifičen pečat lastninjenju. Gotovo, da ni primera v vzhodnem svetu, ki se je z lastninjenjem ukvarjal zadnja leta, da bi bil proces, bom temu rekel tako temeljit, če lahko tako rečem, mislim pa, da je bil, sorazmerno bolj temeljit kot povsod drugod, ker pri nas smo uvedli in leta, se spomnite, sredi leta 1993 sprejeli tudi elemente oškodovanja družbene lastnine, na osnovi katerega so potem lahko ustrezni organi ukrepali, pregledovali, revidirali in seveda z odločbami posegali v nepravilne postopke in poteze, ki so jih opravljali pač upravljavci družbene lastnine. Vendar, ta zakon ki je, kot pravi... komisija, obdelovala in o njen razpravljala trikrat, je predvsem bistveno drugačen kot so bili doslej. Operacija naj bi se zgodila tako, da se prenesejo, tisti ki ne bodo dobili od Agencije za prestrukturiranje ustreznega dokumenta, da se v določenem času prenese na Slovensko razvojno družbo, ki potem dokonča to delo.
Res pa je, da je eden osnovnih vprašanj in ta vprašanja se bodo, upam da v kratkem tudi razrešila, vprašanje kontrole nad delom in seveda operacijami zaključkov lastninjenje, s tem, da tudi v postopku lastninjenja pridejo do svojih lastninskih deležev delavci, zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci in kot smo tega tudi povsod navajeni.
Kot pravim, bistvo je v tem, da se nekako predlaga ukinitev oziroma konec dela Agencije za prestrukturiranje, Agencije za revidiranje, Družbenega pravobranilca in Agencije za sanacijo bank. Ta osnovna poteza je gotovo pomembna in menim, da mora vlada dobiti, tako tudi v komisiji, ko smo o tem razpravljali, da mora dobiti ustrezne rešitve, in tudi naj povem tudi na kratko, žal smo imeli sejo do 10.00 ure in ta hip bodo prišli tudi poročilo in sklepi na naše mize. Vendar naj vam povem. Komisija je bila soglasna in tudi smo se skupaj z vlado nekako poenotili, da predlagamo Državnemu zboru, da v okviru hitrega postopka opravimo prvo obravnavo, potem pa nalagamo vladi, da do septembra, podobno kot smo to naredili včeraj, da do septembra se opredeli do predloženih amandmajev, tistih pooblaščenih, ki jih vlaga in nepooblaščenih. Morate se zavedati tega oziroma naj vam povem, da so v procesu tega zakona, bodo nekateri, ki ne morejo biti predlagatelji amandmajev, da so tisti, ki so bili direktno ali ukinjeni ali pa nekako, kot se temu reče končali svoje delo in najbrž, da je prav, da neka svoja razmišljanja in svoje mnenje dajo v obliki amandmajev.
Tako da bi do septembra vlada dala pismeni predlog in stališče do vseh amandmajev, ki smo jih prejeli in pa seveda tudi do stališča do posameznih členov ustreznega zakona Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. To je prvi ta temeljni sklep.
Drugi sklep se glasi, da vlada do septembra pripravi pregled preostalega družbenega kapitala, ki še ni bil zajet oziroma še ni bil lastninsko preoblikovan in pa da se tudi ugotovi dimenzijo ali pa višino ali pa obseg te privatizacijske luknje, kot se temu reče oziroma sredstev, ki so potrebna, da se zagotovijo PID-om do konca leta, ker zakon o tem že obstoja.
Želim, da ta dva sklepa tudi potrdite. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod predsednik. Želi predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Miran Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Glede na to, da smo v komisiji za lastninjenje po mojem dosegli tudi z vlado ustrezen kompromis in dogovor, bi - če bo želja tudi ostalih poslank in poslancev - povedal zaenkrat predvsem to, da podpiram predložene sklepe. Če jih bo sprejel tudi Državni zbor, bomo lahko na podlagi tega pripravili zadostno podlago, da v septembru, če bo vlada odgovorila na te sklepe, opravimo normalno diskusijo o pomembnem zakonu. Mislim, da je dobro, da smo vlado prepričali, da bi bilo škoda, če bi poskušali v zelo kratkem času in preko kolena lomiti nekatera odprta vprašanja, ki v zvezi s tem zakonom obstojajo.
Jaz ne bi želel, da jih v imenu poslanske skupine sedaj odpiram in o njih govorim svoj pogled in svoje stališče. Če bodo takšnega mnenja tudi ostale poslanske skupine in poslanci bom vesel, če bomo pa v prvi obravnavi začeli vsebinsko diskusijo in bomo vsak svoj pogled razlagali, se bom pa kot poslanec javil in bom tudi jaz vzel četrt ure ali pa pol ure časa. Zaenkrat hvala lepa, ne! In predlagam, da bi podprli stališča, ki jih je pripravila komisija in jih tudi kot sklepe Državnega zbora sprejeli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo iz poslanskih skupin? Gospod Rejc v imenu Slovenskih krščanskih demokratov.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod podpredsednik, gospe in gospodje! Slovenski krščanski demokrati podpiramo te predloge sklepov, moramo pa tudi povedati še nekatere druge stvari.
Menimo, da se je le izvršil neki temeljni zasuk v tem pristopu in seveda mi vemo, da smo imeli v postopku zakon o privatizaciji pravnih oseb v lasti države, ki naj seveda zagotovi sredstva pooblaščenim investicijskim družbam. Gre za pokritje luknje, certifikatske. Vedeti moramo, da lastninsko preoblikovanje bo tudi praviloma tedaj končano, ko bodo pač vsi lastniki certifikatov imeli nekako to pokrito tudi z ustrezno lastnino oziroma delnicami, ki bodo direktno ali indirektno z njimi opravljali.
Vlada je imela za potrebno, da je to vzela z dnevnega reda, čeprav smatramo, da je s tem porušen ritem. Mi smo sedaj pred tem, da se zakon o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe po hitrem postopku sprejme.
Smo ugovarjali proti temu, predvsem ko smo sprejemali dnevni red, moram pa povedati, da z ozirom na to, kako se je zadeva razpletla in da kaže, da se bo ta nadaljevala v prvem delu ali pa sredini meseca septembra, menim, da bodo prav gotovo neke dane možnosti in upam pa, predvsem izpred naše poslanske skupine, da bo Vlada imela razumevanje za neke temeljne pripombe.
Ker temeljne pripombe so zelo enostavne. Prvič; da se res zagotovijo kvalitetna sredstva PID-om, kar vemo, da so že bila, da so že znani bili seznami, katera bodo ta podjetja in katera sredstva se bodo namenila iz lasti države. To je ena stran.
Druga stran; da se ta zadeva res do konca leta opravi, se pravi, da to ne bi smel biti problem, da se ne bi moglo odločiti in vlada, da bi cincala sem in tja in preden se odloči kaj da bi dala, ker vemo, da so bili prvotno namenjene kar zelo take, bom temu rekel zanimive družbe, od tega... Dobro, vemo, da bomo tudi v zakonu o delni privazaciji Slovenskih železarn namenilil določena sredstva za PID-e. Vendar ta sredstva oziroma ta del družbenega kapitala bo gotovo, bi rekel malo manj donosen, upajmo, da po sanaciji bolj in mnogo bolj. Ampak, tu se gre za precej, bi rekel lastninskih deležev, ki jih ima država in vlada v posameznih tudi zelo zanimivih firmah; tudi da ne govorimo o naftnih oziroma Petrolnih firm, pa tja do Luke in seveda tudi saniranih bank pa tudi, bom temu rekel Telekoma in tega področja, ki vemo, da je po svoje zanimiv in še in še, da ne bom predolg. To je en problem.
Drugi problem; menimo da se s to operacijo predvsem da nekaj v PID-e, se pravi v tem pooblaščene investicijske družbe, to se pravi terjatve iz saniranih bank. Se pravi Agencija za sanacijo bank naj te terjatve tudi prenese. Tu pa je vprašanje, ki je zelo kapitalno in opozarjam tudi vlado, da po mojih informacijah je tu veliko podjetij, ki so v stečaju in katerih vrednost je vprašljiva in da so nekatere firme, bom temu rekel, nekatere iz Maribora, ali pa tudi recimo firma, ki nas prevaža po zraku, ki je sicer že malo boljša in tako naprej, skratka je tu vprašljivost vrednosti kar precejšna in bi moral biti velik diskont ali pa veliko znižanje te vrednosti, da bi se, bi rekel nosilci certifikatov lahko zavedli, da so dobili nekaj v roke. Menim, da mora biti tu vlada dosledna in temu se reče po domače poštena in da res, ker je dovolj tega, takih sredstev, da da dobro blago na te čakajoče in zamujajoče se, seveda certifikate ali pa da da PID-om, ki bodo potem prišli v upravljanje. Ena bistvenih zadev, ki nas tarejo ali pa ki nas opozarjajo je pa gotovo ta kontrola. Gotovo, da je slovenski model lastninskega preoblikovanja bil, lahko rečem edinstven. Ne bom rekel, da je bil na optimalen, ali pa da je to varianta, kateri se svet čudi. Vendar iz razgovori s tujci, ki to temo dobro poznajo in pa sosedov, ki jim lahko rečemo sosedi ali pa tisti, ki smo v nekih navezah iz tega prehoda iz socialističnega modela življenja proti zapadni Evropi, da smo le mi imeli model in da je naš model bil malo bolj temeljit. Ali se je ta zgodba odvila res v nekako pravno urejenem delu in ali smo res nekako dobili in pobrskali vse nepravilnosti, ki so izhajale iz stare jugoslovanske zakonodaje, kjer so že razpoke zelo velike in naše razvade podobne, to menim, da se seveda vse ni zgodilo, bilo pa je gotovo veliko narejenega in iz tega mesta je gotovo prav, da se tudi na glas pove, da so se po svoje vsi trudili, od tistih, ki so bile revizije, do tistih, ki so pripravljali programe, do tistih seveda, ki so spremljali tudi ta naš pravni red. Seveda, malo težje bi dal človek dobro oceno našemu sistemu, ki je tretja oblast, sodni veji, ker so stvari v velikem zaostanku, ne glede na to, da v zakonu posebej piše, da se stvari obravnavajo prednostno.
Vendar, da bom končal, bistvo in naša pripomba je predvsem v tem in prosim da vlada, ki upam, da se bo v tem času potrudila, poslušala in razumela te številne amandmaje, ki smo jih sprejeli in tisti, ki delamo na tem poznamo, da bo upoštevala to in predvsem zagotovila pregled, to zadnjo operacijo, ker je bistvena. Jaz mislim, da velja nek slovenski rek, ki pravi: "Zadnjega pes kolje!" Se pravi, zadnjega pes zagrabi. To je bistveno. Se pravi, zadnji mora biti in mora paziti kaj se bo dogodilo, ker zadnji bo tisti, na katerega bodo očitki naleteli. Menim, da je treba predvsem zagotoviti pregled nad tem, kako se bo ta operacija v Slovenski razvojni družbi izvršila, ker žal, moram povedati, da smo razvojni sklad prenesli v Slovensko razvojno družbo, s tem tudi praktično vse ljudi in še koga zraven. Zaenkrat kakšnega posebnega, odprtega in jasnega zaupanja pa v to državno ustanovo nismo imeli. Menim, da je treba tej zadevi dati večjo pozornost in predvsem, kot sem rekel, da se zagotovi pregled in vpogled, kaj se bo dogajalo in kako se bodo ti posli izvršili. Naj vas opozorim, za to, da so te operacije delali so se morali izobraževati leto in pol, ali dve leti, v številnih agencijah in številnih področjih usklajevati in poenotiti. Skratka, navaditi se tega posla. Ne morem si predstavljati, da bi se kar nekdo pojavil, prinešen na osnovi nekih predlogov v tej Slovenski razvojni družbi in te operacije znal in jih kvalitetno opravil. Tega ne verjamem in v to me nobeden ne bo prepričal.
Skratka, to delo naj se odgovorno, pošteno dokonča. Prav je, da se gre v zaključek, vendar pazimo na to, da, ko se bomo jeseni, po našem dopustu, o tem spet pogovarjali, menim, da bo to eno od bistvenih stvari, ki nas čakajo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo ima gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala lepa. Zakon o zaključku lastninjenja ima tudi po oceni naše poslanske skupine veliko vsebinsko odprtih vprašanj. To dokazuje tudi ta šop amandmajev, ki smo jih do danes sprejeli k določilom tega zakona, zato v naši poslanski skupini v celoti podpiramo sklepa, ki jih je predlagala Komisija za nadzor privatizacije in lastninskega preoblikovanja. To sta sklepa, da vlada do jeseni prouči vse te vložene amandmaje in pripravi dopolnjen predlog zakona, ter da pripravi do tega istega jesenskega roka še dodatna pojasnila k členom, ki jih bo dopolnjene predlagala v obravnavo v mesecu septembru. Zato ocenjujemo, da bo utemeljeno vsebinsko razpravo opraviti šele po pridobitvi tako popravljenega teksta zakona. Tudi v naši poslanski skupini pozivamo vse, da ta dva sklepa matičnega delovnega telesa podprejo in na ta način prispevajo k možnosti, da sprejmemo res celovit in kvaliteten zakon o zaključku lastninjenja.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Petrovič.
PETER PETROVIČ: Hvala za besedo. V naši poslanski skupini smo se temeljito posvetili tekstu predloga tega zakona, ker gre nesporno za zelo resno in pomembno materijo, ki seveda naj zaključi nek dolgotrajen in zelo zahteven proces. Naj takoj povem, da se tudi mi strinjamo z obema predlogoma komisije, ki smo jih prej slišali in jih bomo seveda tudi podprli ob tem, da seveda moram tukaj poudariti, je tak predlog vendarle neke vrste kompromis, tudi dosežen s predstavniki vlade oziroma z ustreznim ministrstvom, kar na neki način bi rekel ustreza tudi nam. Kajti odkrito povedano, v nekem trenutku seveda nismo bili popolnoma poenoteni v naših razmišljanjih in pogledih v poslanski skupini do posameznih predlogov rešitev v tekstu predloga tega zakona. Torej menimo, da je tak dogovor in pa, da so taki predlogi sklepov korektni v tem trenutku in jih bomo zato podprli. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo ima gospod Rokavec.
FRANCI ROKAVEC: Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci! V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo podprli oba predloga sklepov, ki jih je sprejelo danes matično delovno telo, se pravi Komisija za nadzor lastninjenja in privatizacije. Mislim, da je to tudi eden potreben kompromis, tako kakor so že tudi vsi ostali povedali, nad različnimi nekaterimi odprtimi vprašanji, ki so se vzpostavljali na komisiji. Predvsem pa mislim, da je treba poudariti, da s tem omogočimo, da se pač tudi država Slovenija odloči, končno odloči, da se zaključi lastninjenje, predvsem lastnine, ki je izpostavljena na podlagi pravnih oseb, v tem konkretnem primeru Slovenske razvojne družbe. Mislim pa, da je pri tem potrebno poudariti predvsem, da je treba zaključek lastninjenja vzpostaviti direktno odgovornost lastnika, predvsem pa odgovornost do odpravljanja vseh oblik oškodovanja družbenega premoženja. Zato je smiseln centraliziran način zaključka lastninjenja in privatizacije pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe. Pri tem pa je potrebno vzpostaviti predvsem vse nadzorne mehanizme in pa vpogled pri dokončanju tega procesa. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Rokavec. Besedo ima gospod Kebrič.
IVAN KEBRIČ: Kolegice, kolegi! Danes na seji komisije smo temeljito razpravljali o tej problematiki, kot že tudi na dveh predhodnih sejah. Zedinili smo se soglasno za predložene sklepe, pa menim, da bi bilo prav, da glasujemo za te sklepe tako, kot bo tudi naša poslanska skupina za te sklepe glasovala. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa gospod Kebrič. Mislim, da smo izčrpali poslanske skupine. Dajem besedo poslankam in poslancem. Želi kdo besedo? Ne želi nihče. Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje po poročilu in pa sklepih Komisije za lastninsko preoblikovanje in privatizacijo. Poročilo je bilo razmnoženo. Upam, da ste ga dobili. Če pa nimate nič proti, bi ta dva sklepa prebral, predno glasujemo:
"Komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacijo v soglasju z Vlado Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da sprejme naslednja sklepa:
1. O predlogu zakonov o zaključku lastninjenja in privatizacij pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe - hitri postopek, EPA 176/II, se opravi v okviru hitrega postopka prva obravnava, nato se obravnava nadaljuje po prejemu pisnega mnenja Vlade Republike Slovenije v zvezi z vloženimi amandmaji pooblaščenih predlagateljev, nepooblaščenih predlagateljev in dodatnih mnenj Sekretariata Državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve, ki ga Vlada Republike Slovenije predloži do septembra 1997.
2. Vlada Republike Slovenije naj do septembra 1997 pripravi in predloži Državnemu zboru Republike Slovenije pregled preostalega družbenega kapitala, ki še ni bil predmet lastninskega preoblikovanja in poročilo o velikosti primanjkljaja sredstev za pooblaščene investicijske družbe zaradi zamenjave teh sredstev za zbrane lastniške certifikate."
Dajem oba sklepa v razpravo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Dajem - lahko oba dva sklepa, mislim da lahko - na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (58 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da sta oba sklepa sprejeta.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 11. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA TRETJO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAMSTVU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KREDITE ZA TRAJNA OBRATNA SREDSTVA SLOVENSKIH ŽELEZARN. Vloženi so bili amandmaji v tretjem branju in sicer; amandma k 1... Amandmaje ste dobili na klop, da jih ne berem. Odpiram razpravo o zakonu.
Besedo ima gospod Baškovič.
MILAN BAŠKOVIČ: Hvala lepa. Rad bi opozoril na te amandmaje, ki smo, vsaj jaz sem dobil na klop amandmaje, ki se glasijo, da se v 1. členu črtajo štiri besede itn. Namreč, ugotavljam, da ta amandma k 1. členu nikakor ni logično vložen, ker v novem 1. členu ste spremenili naslov zakona in je bila funkcija tega člena samo v tem, da spremeni naslov zakona, ki se je potem nanašal tudi na obveznice Slovenskih železarn.
Gospod Kopač je ugotovil, da je s tem, ko je bil črtan tretji odstavek prejšnjega 1. člena, tudi ta materija zopet izpadla iz zakona in ni več v zakonu. Torej, tudi naslov nima podlage, da bi ta del uveljavljal in spreminjal potem zakon zaradi tega vložka. Sedaj se pa predlaga amandma, ki bi pa s spremembo zakona uveljavil prejšnji naslov zakona. Ni logično. Če se naslov nič ne spreminja, ga ne moremo še enkrat z originalnim tekstom zakona, ki naj bi bil sprejet, ponovno uveljavili, spremenili zakon v enakem besedilu kot je sicer že. Hočem reči, da ta člen, ki govori o spremembi naslova sploh ni več aktualen in bi morali cel 1. člen odpraviti, črtati, ker nima kaj spreminjati, kaj dodajati, kaj okrog naslova urejati. Ker naslov je ostal vsebinsko pokrit in nimamo kaj z njim več opraviti. Tako da bi predlagal, predlagajte, da se 1. člen črta, ne samo tri besede, ki so bile vezane na tisto, kar ni več notri.
Kar pa zadeva amandma k 3. členu, bi rad pritrdil k temu, da bi vendarle bilo dobro, zaradi tega, ker imamo sedaj dvakratno pozicijo Državnega zbora, napram tem železarnam enkrat je tisto, ki je bilo sprejeto, da enkrat letno vlada poroča o sanaciji železarn - tukaj imamo potem dodatek, ki je bil hitro sprejet, da pred podpisom pogodbe mora Državni zbor biti seznanjen z vsebino pogodbe, ki jo sklepa minister. Namreč, tu ne gre, prvič; sistemsko je neobičajno in po moje tudi napačno, da bi o konkretnih pogodbah morali čakati na Državni zbor, mu pošiljati in tako naprej, in potem minister odloča, ko bo ta ovinek preko zbora narejen. Tu gre za mešanje dveh nivojev izvršne oblasti, upravne in zakonodajne. To ne gre skupaj. Po drugi strani bi bilo nepricizno, če se reče: "Pred podpisom pogodbe mora biti Državni zbor seznanjen z njeno vsebino." Kdaj je ta državni zbor seznanjen, kaj to pomeni? To ni opredeljeno. In bi tam morala pogodba čakati, minister čakati, ona stranka čakati, da bomo ugotovili, ali je bil ali ni bil Državni zbor seznanjen. Ali je bil seznanjen s tem, da je prišla ta pogodba oziroma njen osnutek v pisarno državnega zbora? Ali takrat, ko je dobil predsednik, ko dobi pošto, ali takrat, ko so dobili vsi poslanci na vpogled in tako naprej? Kaj je sploh ta seznanitev in kaj sicer sploh pomeni v tej funkciji? Ker tudi ne vemo, kaj bi potem Državni zbor počel s tako seznanitvijo ali bi lahko kaj preprečil ali bi lahko kaj vplival. Nimamo mehanizma po tem zakonu, tudi ga ne more biti, po moje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Glede na opozorilo gospoda Baškoviča k amandmaju k 1. členu, če lahko v imenu vseh treh - gre za čisto redakcijo - poslanskih klubov, ki so predložili ta amandma, spreminjam amandma tako, da se glasi: "1. člen se črta." S tem je šele zares dosežen namen, ki sledi iz obrazložitve. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Kopač, pisno ga prosim dajte vložiti. Dobro. Želi še kdo besedo? Gospod Jazbec.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Amandma k 3. členu v bistvu izniči amandma, ki je bil sprejet v drugem branju. Glede na razpravo, ki je bila včeraj, sva se z gospodom Petrovičem nekako dogovorila, da bo v kolikor bo potrebno dal amandma na amandma. Iz tega ni bilo nič. Zdaj je pa v bistvu predlagano črtanje tega amandmaja, ki je bil sprejet. Opozarjam pa Državni zbor, da smo o tem interventnem zakonu danes odobrili 38 milijonov mark bianco denarja za sanacijo Slovenskih železarn brez sanacijskega programa. Mislim, da je ta člen oziroma ta amandma, ki ga zdaj predlagate, da se razveljavi, nujno potreben.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? (Nihče.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.) Odločali bomo o amandmaju k 1. členu, ki pravi, da se črta 1. člen. Novi 1. člen se črta.
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k amandmaju k 3. členu. Ugotovimo sklepčnost! Ali želi še kdo razpravo k amandmaju? Ne želi nihče. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Ali ima sekretariat kake pripombe? (Nima.) Hvala. Potem prehajamo na glasovanje zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! Obrazložitev glasu, gospod Kelemina Branko.
BRANKO KELEMINA: Spoštovani! Na osnovi stare prakse in na osnovi vseh dvomov, ki so se že pokazali v razpravi, je jasno, da je ta denar oziroma, da bodo ta jamstva vnovčena in da so ta sredstva zagotovo izgubljena. Dokler se bo država na tak način, kot se že lep čas to počne, vsa leta tranzicije, vmešavala v tržno gospodarstvo, bomo deležni samo pogrebov, nobenih novih rojstev ne bo. Kako se država vmešava v gospodarstvo? Nestrokovno, kar je ves čas razprave v teh dneh se pokazalo, predvsem pa neučinkovito. To nam kažejo posledice za nazaj; TAM, Kidričevo, celotna papirna industrija, tudi že železarne. Žal mi je samo delavcev, njihovih družin, ki živijo od lažnih pričakovanj in na račun katerih se kujejo politični interesi in koristi posameznikov. Predvsem vlada in koncern Slovenskih železarn sta kriva za vse nepravilne in zgrešene odločitev pri sanaciji železarn. Seveda brez vsake odgovornosti. In, ko ne morejo več ali ne znajo več rešiti nastale situacije, pridejo pred parlament iskati politične rešitve. Parlament je tudi v tem primeru pod pritiskom, pod pritiskom javnosti in železarjev. Samo stavek, ki je bil večkrat izrečen, oči slovenskih železarjev so uprte v ta parlament, pove vse. Bil sem z delegacijo gospodarsko v Slovenj Gradcu in ko sem opazoval gospodarstvenike, ki delajo v koncernu Slovenskih železarn, sem začutil, čeprav se nisem vmešaval v njihove razprave, da enostavno ti ljudje niso samostojni, da ne znajo samostojno sprejemati odločitve in samo čakajo na neko pomoč države. To so v nedogled izjavljali in tako se tudi obnašali. Tale koncern dejansko ne da tem ljudem možnosti, da bi samostojno odločali o vseh zadevah, ampak prav zaradi posredovanja države pride do takih nekonsistentnih odločitev in nazadnje do neučinkovitosti tega celotnega sistema. Ker pač ne odločamo o svojem denarju, ampak o denarju davkoplačevalcev in ker bodo posledice tudi dolgoročne, se nisem dolgo mogel odločiti, kako bom glasoval. Ker pa ne morem pri tako velikih sredstvih podpirati negotovosti, nedorečenosti, bom pač glasoval proti.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Kelemina. Želi še kdo besedo? Gospod Demšar, obrazložitev glasu.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa. Lep pozdrav! Ob tej razpravi, ker se ne čutim najbolj poklicanega, da bi razpravljal o gospodarstvu sem tudi ostajal v klopi. Zdi se mi pa, da je prav, da pojasnim svoj glas, torej glasoval bom za. Zakaj bom glasoval za? Glasoval bom zaradi teh 1000 ljudi, ki danes čakajo, kaj se bo zgodilo. Rekel sem 1000, ker niti nisem v teh daljših razpravah zvedel, za koliko 1000 ljudi pravzaprav gre. Podobno je bilo tudi ob tem, ko sem videl s kakšno majhno zavzetostjo se je o tem razpravljalo - včeraj je bil tu uporabljen celo izraz zagrizenost te neke zagrizenosti, zavzetosti za pomoč tem Slovenskim železarnam žal nisem videl. In če bi racionalno ravnal, bi glasoval proti. Torej, ker se bom odločal emocionalno, zaradi ljudi, bom glasoval za. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Rudolf Petan, obrazložitev glasu.
RUDOLF PETAN: Hvala. Spoštovani! Glede na to, da na vprašanja, ki sem jih tudi včeraj zastavil v zvezi s tem pridružitvenim sporazumom k Evropski uniji nisem dobil odgovora, sem pa tudi, tako kot moj predgovornik, resnično emocionalno na strani železarjev. Ker pa ne bi rad doživel še enega TAM-a in ker je tudi amandma, ki smo ga mi predlagali sedaj v tem glasovanju padel, ker bi želeli malo več transparentnosti in mislim, da bi tista transparentnost tudi pomagala k temu, da bi ta sanacija mogoče bila bolj uspešna, kot bo, kljub vsemu upam, da bo. Vendar, ker se ponavljajo popolnoma enake situacije, kot so se lani, pri katerih sicer hvala bogu nisem sodeloval, ali pa mogoče tudi žal nisem sodeloval in se je zgodilo to, kar se je zgodilo in kot sem že povedal je cela panoga, bom rekel, ki je bila nosilna v Sloveniji, ki je bila steber določene industrije v Sloveniji zaradi tega propadla in se zdaj dogaja popolnoma enako, nobenega nadzora, nobene transparentnosti, nobene preglednosti, nobenega programa, se sedaj ponavlja v enaki luči, me je zelo strah in ker nisem dobil odgovora na to, kaj to pomeni, da je program prestrukturiranja povezan s splošno racionalizacijo in načinom za zmanjšanje zmogljivosti za Slovenijo v železarski industriji. Ali to res pomeni po petih letih nekako prenehanje ali stagnacijo ali popolno ukinitev železarstva kljub emotivni navezanosti na to panogo? Žal ne morem glasovati za, vendar tudi proti ne bom glasoval. Bom se vzdržal vendar, če bi dobil minimalni odgovor, potem bi se tudi odločil, da bi glasoval za. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Če ni več razprav zaključujem in prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona? (40 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog zakona sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Gospod Kopač, potem gospod Pukšič.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Od vseh točk, kar jih je še ostalo za obravnavo pred avgustom, nam je ostala samo ena, ki je zelo kratka, to je predlog zakona o spremembah zakona o prometnem davku, predlagan po skrajšanem postopku. Sledi samo enemu napotilu Ustavnega sodišča in ima en sam člen, čeprav nanj obstojijo trije amandmaji, ampak mislim, da sila sporno to ne bo. Jaz predlagam, če ste za to - sicer imam odbor za finance sklican ob 13. uri - da bi se opredelil do teh treh amandmajev. Mislim, da ni posebnih dilem v zvezi s tem, bi vseeno predlagal, če ste za to, da odbor nadaljuje obravnavo te točke in za danes zaključi sejo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Pukšič. Se opravičujem, gospod Pukšič, ker je proceduralno, moramo o tem glasovati. Predlog je, da bi danes nadaljevali, brez prekinitve, ker imamo samo še eno točko, s tem, da je točka 7. formalna, ker gre za umik.
Najprej bom dal na glasovanje predlog, da nadaljujemo s sejo, da bi čimprej končali. Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za to, da nadaljujemo z delom? (48 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je proceduralni predlog sprejet.
Gospod Pukšič, prosim.
FRANC PUKŠIČ: Hvala, predsedujoči. Prav zaradi te točke smo se danes v Odboru za finance in monetarno politiko sestali ob 9.30, vendar smo bili nesklepčni. Jaz sicer včeraj nisem vedel za razlog tiste prekinitve, vendar mi je danes jasno, da vladajočih poslancev ni bilo na odboru zaradi preslabo pripravljenega piknika in očitno včeraj niso dobili dovolj energije, da bi lahko prišli danes na odbor. Tako kot je bilo izglasovano, bo šlo to danes mimo odbora.
Bi pa eno drugo zadevo, proceduralno. Istočasno smo dobili na mizo tudi sklic 14. seje Odbora za finance in monetarno politiko, ki po 150. členu poslovnika ne gre, ker pravi, da bomo gradivo dobili na seji. Gre pa za oceno ustavnosti zakona o zagotovitvi sredstev za potrebe v prvem obdobju začasnega financiranja na zahtevo Ustavnega sodišča. Predlagam, da je ta sklic seje jutri. Jutri bomo imeli dovolj časa in računam, da bi danes - torej tisti, kateri niso včeraj dobili dovolj energije za to sejo - danes pridobili, pa da pridejo jutri na odbor. Predvsem apeliram na poslance koalicije. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Torej, gospod Pukšič, o tem bo odločal odbor, mi ne bi zdaj o tem glasovali. Saj se razumeva verjetno v tem smislu? Dobro. Je bilo pa opozorilo za poslance.
Prehajamo na 13. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O PROMETNEM DAVKU, skrajšan postopek. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Prosim, gospa Kolarjeva, državna sekretarka.
MILOJKA KOLAR: Hvala. Bom skušala biti zelo kratka glede na to, da se spreminja samo en člen na osnovi ustavne odločbe, kjer je Ustavno sodišče ugotovilo, da je omenjeni predlog oziroma omenjeni člen, 14. točka 18. člena zakona o prometnem davku v nasprotju z ustavnim načelom enakosti pred zakonom in da je s tem seveda kršen 14. člen ustave. Zaradi tega je vlada predlagala spremembo in dopolnitev 14. točke 18. člena zakona o prometnem davku. Ocenjujemo, da je s to predlagano spremembo zadoščeno ustavni enakosti vseh državljanov, v tem primeru vseh invalidov pred zakonom in sicer tako, da so te spremembe zajele črtanje tretje alinee omenjenega člena. Obenem se je s črtanjem te alinee odpravila dosedanja pomanjkljivost zakona, ki je bila v tem tudi, da se je kmetom, invalidom, ni bilo možno za isto stopnjo invalidnosti v primerjavi z invalidnimi osebami priznati te pravice, olajšave, neplačevanje prometnega davka pri uvozu oziroma pri nakupu novega avtomobila in nadalje z natančnejšo opredelitvijo četrte alinee, s čimer seveda se bo odpravil nedoločno in s tem seveda tudi nepreverljiv pogoj priznanega stanja, stopnje, statusa invalidnosti posameznih invalidov. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Predlog zakona je obravnaval tudi Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora. (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Kdo želi besedo? Pisnih prijav nimam. Gospod Branko Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Glede spremembe zakona o spremembi zakona o prometnem davku smo razpravljali tudi na Komisiji za vprašanja invalidov. Sicer gre res za spremembo samo enega člena, samo enega odstavka, pa kljub temu je ta določba dokaj pomembna, kajti Vlada je verjetno predlagala tole spremembo predvsem zaradi tega, zaradi kršitev oziroma zaradi nepravilnosti, ki so se dogajale v javnosti v prejšnjem obdobju. Prav zaradi tega sem tudi poskušal pač na osnovi občutka predlagati amandma, ki bi nekako odpravil te pomanjkljivosti. Ta amandma sem sicer že v torek - oziroma kdaj je že bilo - napisal. Tukaj pa, če si pogledate, če želite, v 7 dni je lepo - ker še včeraj so - te invalidi napisali, recimo naslov je: Zakon, po katerem lahko invalidi uvozijo osebni avtomobil brez carinskih dajatev. Je nedorečen ali neumen, lepo opisujejo, kako je dejansko tisto, kar sem jaz predlagal tukaj v mojih amandmajih upravičeno, da sem predlagal in da bi bilo prav, da se te nepravilnosti ne bi več dogajale in da bi te moje amandmaje tudi potem v končni fazi podprli.
To bi k splošni razpravi in tudi že k obrazložitvi amandmaja imel za povedati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala gospod Kelemina. Prosim?
JOŽE MOŽGAN: Komisija za vprašanja invalidov je obravnavala ta problem in glavni del naših pripomb je zajet v amandmaju vlade. Ni pa razrešeno vprašanje vožnje s tem avtomobilom, takrat kadar ni osebe za katero je bil kupljen. Kajti v eni družini, če imajo enega otroka prizadetega ali pa nekega invalida je nesmiselno kupovati dva avtomobila, enega samo izključno za otroka; potem drugič otroka pelješ k zdravniku, ga pelješ na nevrofizioterapijo, domov ali pa v bolnico, ostane tam, domov greš prazen in te slučajno potem ustavijo in si kriv zlorabe po današnjih predpisih.
Ta problem seveda s tem ni rešen, kajti če bi se ti avtomobili uporabljali izključno v družinskem okolju, tega invalida oziroma otroka, jaz mislim, da to ne bi smatrali kot zlorabo. Vlada tega seveda ni sprejela, drugače pa je bilo tudi mnenje Komisije za vprašanja invalidov, da je treba to stvar na nek način urediti, ker drugače je pa res praktično to nemogoče uporabljati tako, kot bi bilo smiselno za te invalide in za te otroke.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala dr. Možgan. Želi še kdo besedo? Se opravičujem. Gospod Partljič.
ANTON PARTLJIČ: Gospod podpredsenik hvala lepa. Oglasil sem se zato, da bi povedal, da umikam amandma, ki sem ga vložil, čeprav je na nek način smiseln; v resnici je na zelo ozkem področju, za seboj pa bi lahko potegnil ne vem kaj.
Drugo pa je, kar bi rad porepliciral malo za nazaj, za tem nekim obsojanjem zaradi piknika. Zavedam se, da je situacija resna. Berem celo, da nam bije zadnja ura, zato se nisem udeležil piknika. Ker slišim, da so se moji kolegi tam zabavali, nekateri celo smejali, nekateri na glas, nekateri tiho, se mi to res ne zdi lepo od njih. To povem zato, ker sem se včasih jezil, recimo tudi na Krščanske demokrate v prejšnjem sklicu, ko smo imeli zelo pomembne zadeve, pa so se vsi dvignili in pa šli na odprtje cest itd. Zato se tudi tega nisem udeležil. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Replika gospod Mozetič. Držimo se točke dnevnega reda, lepo prosim.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Zelo zanimivo, da je gospod Partljič pri tako resni točki prišel gor in čutil potrebo povedati, da ni bil na pikniku. Meni je žal. Tudi jaz bi bil rad zraven na pikniku; saj zato to govorim, ker grem rad na piknik in v takšni družbi, kot je...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim, mir v dvorani.
MIROSLAV MOZETIČ: Samo repliciram pa to, ker mislim, da je bilo, ne bom našel besede sedaj, ampak mislim, da ni bilo lepo, bom samo to besedo uporabil gospoda Partljiča, da je tukaj omenil SKD. SKD v celoti nikoli ni šla nikoli na otvoritev avtoceste, ko je bilo tukaj v parlamentu kaj za delati. Tako da, gospod Partljič, meni je žal za vas, da niste šel na piknik.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Besedo ima gospod Ciril Pungartnik.
CIRIL METOD PUNGARTNIK: Spoštovani predsedujoči, spoštovane kolegice, kolegi! Absolutno podpiram debato gospoda Možgana, predsednika Odbora za invalide. Menim, da je res nek nesmisel, če mi družini, ki ima že tako obremenitev, recimo z otrokom, ki ga mora voziti, ne more avta, ne more denar zbrati zato, da bodo avto kupili, čeprav ta avto nima prometnega davka, pa da potem ta družina ne sme tega avtomobila uporabiti za druge namene. To pomeni, neka družina potem praktično ne more odnosno bi bilo nesmisel kupiti avto brez prometnega davka, ker ga ne more uporabiti za nobeno drugo vožnjo kot samo za tisto, ko prevaža tega otroka nekam v bolnico ali ne vem, v neke klinike itn. In mislim, da pri takšni stvari bi morali vedeti, da je že to obremenitev za družino ali za tistega, ki takšno osebo ima, otroka ali ne vem, svojega bližnjega, da je s tem mnogo več vložil in dal, kot pa je tisti prometni davek vreden. In da bi se tukaj lahko in jaz bi podprl ta predlog tega, ki je dal, gospod Kelemina, te amandmaje, mogoče toliko, da bi pa lahko rekli, da ni nujno, da pooblasti ta človek nekoga, ki ga vozi. Na konec koncev bi lahko to urejali tudi takrat ob izdaji prometnega dovoljenja, da bi v prometno dovoljenje opisali, kateri ljudje so tisti, ki tega invalida ali vozijo ali družinski člani, ki vozijo, ne vem, otroka na preglede. Zato podpiram to, da bi avto, ki se kupi za ta namen, lahko se uporabljal tudi za vožnje te družine, če tako rečem, tudi če tega otroka ni notri. Na koncu koncev, drugače je treba dva avtomobila skozi pri hiši imeti. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Pungartnik. Kolegice in kolegi! Lepo prosim. Danes bi morali končati, zato smo se tudi zmenili, da nadaljujemo. Prosim malo pozornosti iz dvorane. Želi še kdo besedo? Prosim, Davorin Terčon.
DAVORIN TERČON: Torej, tudi sam mislim in podpiram amandma gospoda Kelemine, to pa zaradi tega, ker sem v praksi prepričan, da lahko, če po taki dikciji kot je predlagal na strani vlade smatram, da lahko pride tudi do neusklajenosti z ustavo. Bom pojasnil. Torej, mi imamo invalide, ki so sposobni, ki so prizadeti na spodnjih okončinah primeroma, ki so sposobni sami voziti avtomobile, imamo pa istočasno lahko duševno prizadetega otroka, ki ni sposoben voziti avtomobila. In če ostane ta dikcija, da je izključno namenjeno za prevoz, potem bo nekdo, ki bo peljal svojega duševno prizadetega otroka v bolnico, se vračal domov in bo zagrešil prekršek zlorabe vožnje tega avtomobila oziroma oprostitve. Tisti, ki izključno in sam vozi avtomobil, pa tega ne bo storil. Torej, prišli bomo v položaj, ko je težji invalid v težjem položaju, kot pa lažji invalid. To pa ni smisel zakona in niti ni ustavno, torej smisel zakona je da olajšuje težjim invalidom napram lažjim oziroma napram normalnim, bom rekel tako pogojno ljudem. Torej, na kratko povedano, podpiram amandma gospoda Kelemine, s tem, da mislim, da bi morali dati pismeno pooblastilo upravičenca ven, ker imamo osebe, ki jim je odvzeta opravilna sposobnost in niso zmožne dati pismena pooblastila.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Jaz se strinjam z gospodom Terčonom, da če v kolikor ni kakšna beseda recimo čisto tako eksaktna oziroma razumljiva ali kakorkoli že, da se pač dopolni ali spremeni, ampak v bistvu bi pa lahko tako ostalo. Jaz celo mislim, da četudi bi v pooblastilu recimo si tisti, ki bi avto peljal sam napisal in če bi potem policija hotela preveriti če je to res, resnično, pač vpraša invalida, če je res on pooblastil, da on lahko vozi avtomobil. In če on potrdi, da je, potem je pač to resnično. Tako, da ne vem, lahko dopolnite, nimam nič proti, lahko pa po moje tudi ostane. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo prosim? Državna sekretarka, gospa Kolarjeva. Prosim, gospodje poslanci!
MILOJKA KOLAR: Hvala. Bom odgovorila na vse debate poslancev na predlog amandmaja gospoda Kelemina, na razpravo gospoda Možgana in tudi ostalih. Poglejte, po mnenju vlade je tak predlog teksta oziroma amandmaja, kjer bi se črtalo besede "izključno za osebno uporabo" in da bi bila dana možnost pooblastila, dikcija nekako preširoka, ker se zavedamo, da je tukaj možna relativno dosti široka zloraba dajanja teh pooblastil.
Vlada predlaga tudi v amandmaju kot ste lahko ugotovili, bi pa rada še dodatno obrazložila. Mi se zavedamo, da taki primeri, ki so bili tukaj navedeni in še mnogi drugi, ker gre pač za invalide, ki nimajo okončin, so brez vida in podobno, rabijo pomoč neke druge osebe, ki ima vozniško dovoljenje in bo tega otroka peljala na pregled ali v šolo. Zaradi tega tudi mi predlagamo in ker je nemogoče v samem zakonu sto in en praktičen operativni primer, ki se v praksi dogaja, te probleme za vračilo iz te poti nazaj, rešiti s spremembo podzakonskega akta. To je s spremembami in dopolnitvami pravilnika o prometnem davku, kjer bomo navedli in napisali kaj vse se smatra za osebno porabo in tam bodo tudi vsi ti primeri našteti, da bi bile zadeve jasne in čiste in da tudi ne bi bilo potem, recimo, možnosti kakšnega dvoumnega tolmačenja in pa potem ukrepanje tudi v praksi. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala. Gre mogoče za drobnarijo, ampak dejansko pa to ni tako drobna zadeva. Če vzamete ta zakon, ki smo ga dobili in na prvi strani pri 4. točki pravi: "od proizvodov, ki so oproščeni plačila carine in ki jih uvažajo pod pogojem vzajemnosti šefi in odposlanci tujih držav." Moje vprašanje je: Kdo so šefi? Tudi terminologija, da k nam prihaja šef tuje države. Potem imam še dodatno vprašanje. Ali je pri nas šef države gospod Kučan ali je gospod Drnovšek? Namreč, terminologija je pa taka. Šef se predstavi lahko samo eden in zato bi predlagal - sedaj pa resno - da se ta tekst primerno popravi, da ne bomo imeli v naših zakonih neke terminologije, tako kot mi rečemo vsakemu delavcu, ki pride, obrtniku pa rečemo majster. Ko pa pridejo tuji predsedniki pa bomo rekli šef. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Terčon.
DAVORIN TERČON: Z obrazložitvijo gospe Kolarjeve se ne morem strinjati. Ona trdi, da bo to rešeno s podzakonskim predpisom, vendar če bo v zakonu ostalo zapisano, da se kupijo izključno za svoj osebni prevoz, podzakonski predpis ne more biti v nasprotju s tem. In če ostane beseda "izključno" notri, potem podzakonski predpis ne more tega preprosto ignorirati. Zato predlagam, da ostane, torej sam mislim, da bi bila dikcija najbolj primerna tako kot jo je postavil gospod Kelemina, s tem, da bi, prebral bom ves stavek: "upravičenci, ki so kupili avtomobile na podlagi te točke, niso pa vozniki, lahko v njihovem imenu opravlja prevoz oseba, ki ima pismeno pooblastilo upravičenca", dodamo "oziroma njegovega skrbnika".
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo ima Kelemina, potem pa gospod Pukšič.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Jaz se opravičujem, ampak strokovna svetovalka me je opozorila, da moram svoj amandma preimenovati oziroma napisati amandma na amandma vlade, če hočem v drugi obravnavi, da se o njem glasuje. V kolikor ne, se pač mora v tretji in bi to sedaj storil, prekvalificiral amandma na amandma vlade. Hvala lepa.
Z drugim priporočilom gospoda Terčona se pa strinjam, pa prosim, naj da amandma na amandma. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro, imamo amandma na amandma. Besedo ima gospod Pukšič, potem gospa Pozsonec.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo! Jaz upam, da vsi vemo o katerih invalidih govorimo. V 1. točki piše, da govorimo o štirih kategorijah.
Prva kategorija so osebe, pri katerih je nastala najmanj 80% telesna okvara, to je eno;
druga so osebe, ki so izgubile vid na obeh očesih;
tretja so osebe s telesno ali duševno prizadetostjo;
četrta so osebe otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
Strinjam se z amandmajem, ki ga je dala vlada, o katerem smo prej na odboru se pogovarjali, vendar tako kot sem že rekel - nismo bili sklepčni, s tem pa je seveda nujno potrebno, da bi izglasovali amandma na amandma vlade gospoda Kelemina. Zato bom glasoval za oba; amandma na amandma in za amandma vlade. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala! Gospa Poszonec.
MARIA POZSONEC: Hvala lepa! Mene posebaj moti to, da sedaj govorimo o družinah, potem imamo polna usta skrbi o družini. Sedaj pa, ko je družina najbolj prizadeta in bi potrebovala naše razumevanje in pomoč, ne zmoremo tega in se mi zdi neetično od vlade, da svoj piskrček drži sedaj tu zdraven. Naj pazi na to takrat, ko ukradejo tovarne.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa gospa Pozsonec. Še želi kdo besedo? Gospa Kolarjeva, državna sekretarka. Še malo prosim pozornosti! Gospodje poslanci, lepo prosim še traja seja Državnega zbora!
MILOJKA KOLAR: Mogoče nisem bila dovolj jasna pri tej obrazložitvi. V spremembah in dopolnitvah pravilnika o prometnem davku bo pisalo: "Izključno za osebno uporabo se štejejo primeri..." in tam bo navedeno to, kar se tukaj debata vrti. Dolžna sem še zelo kratek odgovor gospodu Demšarju, ki je govoril, če se ne motim o 6. točki 18. člena tega zakona, ki se sicer ne spreminja, dikcija pa je prevzeta oziroma prepisana iz dunajske konvencije o privilegijih diplomatov in konzularnih predstavništev. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz se zato oglašam, ker mi grejo tudi na živce take razlage. Brez zamere. Ni mogoče napisati 551 primerov, ker pride 552 in zato imamo mi taka navodila, v katerih potem še vedno nekaj manjka. In potem jih pišemo na novo in jih razlagamo namesto, da bi imeli jasen zakon. Tako, kot je tu v zakonu napisano, če ga hoče kdo dobesedno uporabljati, se bo zgodilo to, kar ste kolegice in kolegi tukaj pripovedovali. Če to nihče ne želi, potem je treba tekst napisati drugače in ne reševati preko navodil, ki jih bo vsak dan sproti napisala ali ne napisala vlada. Ker tukaj smo imeli primere, kjer smo spraševali - recimo prav duševno prizadeti otroci, kako je recimo z dohodnino. Dobivali smo odgovore, problem še danes ni rešem. Meni je pa žal, da je gospod Kopač in še kdo mislil, da je to tako enostavno in da bomo to zdaj tako na hitro rešili, ker če bi se na delovnem telesu o tem diskusija opravila, bi bilo enostavnejše. Ampak hočem reči, da mislim, da je treba, če drugače ne, vsaj amandma gospoda Kelemine sprejeti, ker drugače bomo imeli nemogoče situacijo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Demšar, replika.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala. Torej, mislim da poznamo kaj pomeni beseda šef in da v naši terminologiji šef ne pomeni nekaj takega, kot recimo pomeni v tuji terminologiji. Zato je treba najti ustrezen slovenski prevod. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Hvalica, replika.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani. Ta debata tu je tipičen primer, kakšna ne sme biti tehnologija Državnega zbora na zasedanju plenuma. To je tipičen primer elementarne stvari, ki bi morale biti dogovorjene na seji delovnega telesa, se zdaj tu debatirajo. In jasno, zelo težko je tudi ob tem nemiru in ob tem pričakovanju počitnic seveda, sprejeti neko odločitev. Če nič drugega ne, naj nam bo to v poduk, da je to neracionalno to početi. Mi navidezno sicer sprejemamo odločitve, po drugi strani pa na takšen način sprejete odločitve ne morejo in niso kvalitetne. Kakor koli že. Amandma mojega kolega Kelemine ni dovolj precizen, je pa nekaj. On ni kriv za to. V tej časovni stiski - 17 točk dnevnega reda ste nabili na to izredno sejo - je jasno tisto, kar je lahko skočilo v tem primeru ven. Če smo sposobni zdaj še malo razmišljati, bi si mogoče vzeli 15 minut predaha, da bi to napisali, ker ne bi bilo dobro, da bi tako, rekel bi prizadeto kategorijo, kot so invalidi lahko z našo neučakonostjo, zaradi počitnic pogojili. Ne bi bilo korektno, posvečali smo veliko časa velikim neumnostim, ki smo jih tudi sprejemali. Vsako jutro smo imeli sedaj že 14 dni maše, kot sem jih jaz imenoval, na OMO za tako imenovane hearinge za veleposlanike, kar sploh ni bilo nujno, da smo zdaj počeli. S tem smo si jemali čas in energijo itd. itd. Vzemimo si zdaj 15 minut časa, da dorečemo ta amandma, da nas ne bo pekla vest. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Hvalica, ali vas lahko vprašam, ali predlagate 15 minut odmora? Torej predlagam 15 minut odmora. Nadaljujemo ob 13.50 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 13.34 uri in se je nadaljevala ob 14.08 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci! Nadaljujemo z zasedanjem Državnega zbora. Smo pri 13. točki dnevnega reda. Najprej bomo ugotovili sklepčnost! Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.) Smo sklepčni in lahko nadaljujemo. Besedo želi gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Odmor smo porabili za to, da smo prišli do nekega, torej popravljenega besedila tega amandmaja, ki je skupen, tako našemu amandmaju, pripombam gospoda Terčona in vlade.
Jaz bi uporabil to priliko, ko sem za govornico Državnega zbora, še za nekaj. Glede na to, da smo danes zadnji dan skupaj, ugotavljam, tudi zaradi tega, da bi to bilo na magnetogramu in zapisniku, da poslanci Državnega zbora danes 31. julija 1997 do 14.10 ure še nismo prejeli predloga proračuna za letošnje leto. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Torej gremo po točki dnevnega reda. Končali smo, upam, razprave poslank in poslancev. Zaključujem potem splošno razpravo in prehajamo na drugo obravnavo zakona. Prehajamo k 1. členu in amandmajem k 1. členu. Imamo amandma vlade in pa amandma na amandma gospoda Branka Kelemina. Ga bom prebral, da bo vsem jasno, za kaj gre. Upam, da smo dobro izrabili tale odmor, da se, kot je že bilo rečeno. Preberem? Amandma na amandma vlade k 1. členu predloga zakona o spremembi zakona o prometnem davku, EPA 234: Doda se nov osmi odstavek, ki glasi: "Če upravičenci po tej točki niso vozniki, lahko v njihovem imenu za njihove potrebe motorno vozilo po tej točki vozijo starši oziroma skrbnik ali osebe, ki imajo pisno pooblastilo upravičenca, njegovih staršev oziroma skrbnika." Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (59 prisotnih.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma vlade. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (63 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma vlade tudi sprejet.
Člen je bil v celoti spremenjen, zato prehajamo na 2. člen. Tam ni amandmaja. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (61 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 2. člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o naslovu zakona. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljamo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo v tretjo obravnavo. Izglasovali smo zakon po členih in naslov zakona. Želi kdo vložiti amandma k 1. členu? (Ne želi.) Odpiram razpravo o zakonskem predlogu v celoti! (Ne želi.) Sprašujem predstavnika sekretariata za pravosodje, če je kaj neusklajenega? (Vse v redu.) Hvala!
Dajem na glasovanje zakon v celoti. Ugotavljamo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (61 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA. To je na umik predloga zakona o kmetijsko gozdarskih zbornicah - druga obravnava. V zvezi z 7. točko dnevnega reda zbor ni sprejel predloga Vlade Republike Slovenije za umik predloga zakona o kmetijsko gospodarskih zbornicah iz zakonodajnega postopka. Zbor je pozval vlado, da se do 30. julija 1997 odloči o nadaljnem predlagateljstvu zakona. Ker se vlada na poziv zbora ni odzvala oziroma smo pravkar dobili, ugotavljam, da se predlagateljstvu ne odpoveduje in s tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci! Končali smo s točkami dnevnega reda, pri čemer ugotavljam, da 8. in 9. točka dnevnega reda - to sta predlog zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe in predlog zakona o delni privatizaciji Slovenskih železarn delniške družbe, nista zaključeni.
Z namenom, da bi 12. izredno sejo v celoti končali, predlagam zboru, da na podlagi drugega odstavka 73. člena poslovnika Državnega zbora sprejme sklep, da se druga in tretja obravnava obeh predlogov zakonov opravita na seji zbora v mesecu septembru.
Želi kdo o tem razpravljati? O predlogu sklepa bo Državni zbor skladno z drugim odstavkom člena 73. poslovnika odločal v postopku določenem v petem odstavku 64. člena poslovnika.
Želita predstavnika vlade in matičnega delovnega telesa kaj povedati? (Ne želita.) (Govorjenje iz dvorane.) Točke 8. in 9. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim gospod Mozetič!
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Drage kolegice, spoštovani kolegi! Po mojem mnenju zdaj kršimo poslovnik. Vi se sicer sklicujete na 73. člen, vendar zdaj tako na sploh, ko smo končali sejo imamo še dve točki nezaključeni in takole nasploh po 73. členu zaključujemo. Jaz mislim, da bi bilo korektno, da bi odprl točko, 8. in 9., in potem ugotovil, ne vem sicer zakaj, ampak predsedujoči lahko predlaga to, da se zadeva zaključi na tej seji s to točko in da bo to točko Državni zbor obravnaval enkrat drugič. Mislim pa, da ni možno kar tako, kar ste zdaj predlagali. Vendar ne glede na to, jaz mislim, da je treba kljub vsemu to povedati, jasno da bo ta zadeva tako, bi rekel po vsej verjetno izglasovana. Razlogi so meni poznani, vendar bi pričakoval, da jih bo povedal predsednik Državnega zbora, zakaj želi zaključiti sejo, čeprav v točki, ki sta zelo zelo pomembni bili, da smo celo izredno sejo imeli po hitrem postopku, da bi rešili železarne, zdaj jih pa prelagamo. Mislim, stvar je komična, najmanj komična. Ampak prosim, če se pove zakaj. Mislim, da je korektno samo tako, da odpremo točki in da potem pri točkah te zadeve odločamo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Mozetič, mi še nismo zaključili seje. Jaz sem predlagal, da o tem najprej glasujemo in potem bomo zaključevali sejo, če bo to izglasovano. Želi besedo predstavnik sekretariata... Pardon. Še ostale poslanske skupine, če kdo želi besedo? Prosim, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Jaz bi res rad vprašal, ker ne vem, mogoče imam slabo v evidenci. Kaj je z 10. točko? Mi 10. točke nismo zaključili. Ali je bil kakšen drug sklep sprejet, ali zakaj o 8. in 9. govorite eno, 10. ne. Jaz preverjam vseeno in prosim, povejte tudi vi, ker moram reči, da jaz tudi vodenju tega zbora ne verjamem čisto nič več, ker pregleda ni nobenega in odločamo, kakor nam paše. Drugače pa gospod Mozetič pravi, pač bi bilo jasno povedati, zakaj se takšen predlog sklepa daje, ker je bil včeraj dan na glasovanje, nismo hoteli o njem glasovati. Včeraj smo kršili poslovnik ničkolikokrat, pri vsaki točki bi morali najprej o predlogu matičnega delovnega telesa odločati, pa to nismo delali. Tisoč stvari seveda reči. Jaz bi skratka prosil, bi rekel, ker je že zadnji dan ne delamo prehudih napak, naprej predvsem pa, da v jeseni delamo boljše.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Torej, o kršitvah poslovnika odloča zbora, danes tega ni bilo na dnevnem redu in niti ni bilo vprašanj. Gospod Potrč, točka 10 je bila včeraj v tem smislu tudi zaključena. Tako kot 8. in 9. danes predlagamo. Prosim, če nima nihče drug, predstavnik sekretariata za pravosodje želi besedo? (Ne želi.) Potem pa dajem na glasovanje predlog... Ali ga še enkrat preberem? Želite, da ga preberem? Dobro. Končali smo točko dnevnega reda, pri čemer ugotavljam, da je 8. in 9. točka dnevnega reda, to sta predlog zakona o zaključku lastninjenja in privatizacije pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe in predlog zakona o delni privatizaciji Slovenskih železarn nista zaključeni. Z namenom, da bi 12. izredno sejo v celoti končali, predlagam zboru, da na podlagi drugega odstavka 73. člena poslovnika Državnega zbora sprejme sklep, da se druga in tretja obravnava obeh predlogov zakonov opravi na seji zbora v mesecu septembru.
Dajem ta predlog na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! Prosim.
MIROSLAV MOZETIČ: Torej, ne dvomim, da boste to izglasovali. Mislim, da ste si dovolj moči nabrali včeraj, ampak ne glede na to, poglejte. Poslovnik govori takole, predsedujoči, ker to dela predsedujoči, izpustim 10 poslancev itn., lahko predlagajo, to je delo, lahko predlagajo, da se razprava ali odločanje o obravnavani zadevi preloži. Kaj pa sedaj obravnavamo, vas vprašam? Nobene točke. Dnevni red oziroma državni zbor obravnava zadeve po točkah in moramo odpreti, prosim gospod predsedujoči, 8. točko, imeti, ne vem kje smo jo zaključili, ugotoviti to in potem predlagajte pri 8. točki ta svoj predlog in potem odprite 9. točko in predlagate ta svoj. In če bosta ta dva sklepa sprejeta, boste samo ugotovil, da smo izčrpali dnevni red in bomo veselo šli na počitnice. In ker ne bom več hodil gor, vsem želim prijetne počitnice.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Mozetič! 8. in 9. še nista zaprti točki, lepo prosim, predno ne bomo glasovali. Pa sedaj sta odprti in s tem sklepom bomo zaprli. ...(Smeh.)...
Poslovnik smo tako tolmačili. Predlagam, da o tem odločamo. Da se druga in tretja obravnava obeh predlogov zakonov opravi na seji zbora v mesecu septembru. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da sta s tem obe točki zaključeni.
S tem je zaključena tudi 12. izredna seja. Predno gremo narazen, dajem besedo predsedniku Državnega zbora, ki želi spregovoriti.
JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Predstavnikov vlade ni več, da bi jih pozdravil. Novinarji, zaposleni v službah Državnega zbora! Dovolite mi, da o zaključku letošnje 12. izredne seje in pred odhodom Državnega zbora na parlamentarne počitnice spregovorim samo nekaj besed. V nekaterih javnih nastopih sem že poudaril in to brez skromnosti, da smo v tem kratkem času od drugega konstituiranja državnega zbora do danes opravili veliko zahtevnega dela. To svojo trditev bom kasneje povsem na kratko tudi utemeljil z nekaterimi številkami. Osebno zame je sicer bolj kot številke pomembna kakovost dela, tudi vzdušje v parlamentu z možnostjo sodelovanja in tudi medsebojnega spoštovanja. Kot sami veste, smo morali ritem dela zaradi obsega nalog, zlasti pa zaradi aktualnih zadev pogosto spreminjati. To je upravičeno, poudarjam, upravičeno pri nekaterih kolegih in kolegicah povzročilo tudi nezadovoljstvo. Povzročalo je tudi težave pri delu delovnih teles, toda moja ocena je, da smo zastavljene naloge v prvem polletju vendarle dobro opravili. Tudi zaradi kakovostnega in korektnega dela članov kolegija predsednika Državnega zbora in člani kolegija ste se za čim bolj nemoteno delo parlamenta vedno zavzemali in mislim, da se je splačalo. V mnogih primerih ste pa včasih tudi na mukotrpnih sejah uspeli doseči potrebno stopnjo soglasja in posvetovanja v tem delovnem telesu državnega zbora, da ga tako imenujem.
Torej to priložnost izkoriščam in se zahvaljujem članom kolegija, še posebej pa tudi podpredsednici in obema podpredsednikoma, prav tako vsem trem podpredsednikom, ki so bili najprej izvoljeni ob novem sklicu državnega zbora.
In zdaj k nekaterim napovedanim številkam. V prvih mesecih novega mandata Državnega zbora je bilo v postopku 260 zadev. Na 6 rednih in 12 izrednih sejah smo sprejeli 113 zakonov. 33 po hitrem postopku, 9 po skrajšanem, 28 po rednem postopku. Ob tem pa je bilo obravnavanih in sprejetih še 43 ratifikacij. Ne bom našteval števila sej in opravljenega dela v delovnih telesih, števila izvolitev, imenovanj in drugega opravljenega dela. Vsekakor pa bi rad s ponosom omenil delo, ki smo ga opravili pri spremembi ustave in sprejemu dela zaščitne zakonodaje in ratificiranju pridružitvenega sporazuma, kar nam je, vsi upamo, tudi odprlo pot v Evropsko zvezo. Tu je bila vloga opozicije in pozicije enaka in enakovredna. Upam, da bomo s takšnim načinom dela nadaljevali tudi v prihodnje v tistih temah, za katere se bomo seveda dogovorili.
Ob koncu še beseda ali dve o sodelovanju z drugimi državnimi organi. Državni svet se je, po mojem prepričanju, utrdil kot zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Menim, da je svoje delo dobro opravil in sam osebno njihovo opravljeno delo cenim. Moja ocena je, da je bilo sodelovanje z vlado korektno, prav tako s predsednikom republike.
In prav na koncu se vsem poslankam in poslancem zahvaljujem za opravljeno delo, prav tako tudi zaposlenim v službah državnega zbora, ki so znova opravili zelo zahtevno strokovno in tudi druga dela. Posebna zahvala tukaj velja gospe generalni sekretarki in sekretarju Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Posebna zahvala pa gre tudi vam oziroma vsem novinarjem, ki so z nami vred kritično spremljali naše delo in ga, po moji oceni, pošteno predstavljali slovenski javnosti. Zahvaljujem se tudi vsem skupinam in predstavnikom civilne družbe, katerim smo odpirali pot za predstavljanje svojih stališč poslankam in poslancem. Želim vam prijetne počitniške dni, nasvidenje septembra. Sedaj pa vas vabim, da se za kratek čas zadržimo v preddverju. Hvala lepa. (Aplavz.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Trenutek, prosim. Predsednik Odbora za finance prosi, da bi se takoj zbrali člani odbora na zelo kratko sejo. Tudi v imenu predsedstva prijeten dopust.
(Seja je bila končana 31. julija 1997 ob 14.26 uri.)