Sejo je vodil Miroslav Luci, podpredsednik državnega zbora.
Seje se je pričela ob 14.11 uri.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke in poslanci! Nadaljujemo 16. izredno sejo Državnega zbora Republike Slovenije. Pričenjam nadaljevanje 16. izredne seje.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Bogomir Špiletič, Jurij Malovrh za popoldanski del seje, Vincencij Demšar, Janez Per, Maria Pozsonec do 18.30 ure, Roberto Battelli do 18.30 ure, Majda Zbačnik, Jožef Zimšek do 16.00 ure, Polonca Dobrajc, Zmago Jelinčič - Eda Okretič je tukaj, torej je uspela priti za pričetek seje - Vladimir Čeligoj, Jakob Presečnik do 15.00 ure.
Prosim, ugotovimo prisotnost v dvorani! Ugotavljamo prisotnost v dvorani! 66 poslank in poslancev. Tako ugotavljam, da je zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil člane Vlade Republike Slovenije, predstavnike samostojnih proračunskih uporabnikov - nekaj jih je tukaj - vsi prisrčno pozdravljeni!
Današnje zasedanje 16. izredne seje bomo pričeli s prekinjeno obravnavo 1. točke dnevnega reda, to je predloga proračuna Republike Slovenije za leto 1997, zatem pa bomo prešli na obravnavo preostalih točk po dnevnem redu dalje, kot so bile že določene.
Prehajamo k 1. TOČKI DNEVNEGA REDA in k razpravi o proračunskem uporabniku ter vloženih amandmajih k temu, to je Upravi Republike Slovenije za kulturno dediščino.
Tukaj imamo šest amandmajev. Odpiram razpravo. Gospod Bevk, izvoli.
SAMO BEVK: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! S svojim amandmajem uvajam v proračun za leto 1997 novo postavko, ki je do sedaj v državnem proračunu ni bilo. To je odkup muzealij ali odkup premične kulturne dediščine. Slovenski muzeji so edini javni institucionalni varuh nacionalne premične kulturne dediščine, ki naj bi tudi z odkupi preprečevali njen odliv v tujino. Največkrat na tuje antikvitetne trge. Po letu 1991 je vse več posameznikov, ki so pripravljeni odstopiti pomembne segmente premične nacionalne dediščine slovenskim muzejem, seveda proti izplačilu ustrezne odškodnine. Ker muzeji nimajo lastnih sredstev za tovrstno dejavnost, obenem pa jim je v letu 1997 pomoč odrekla tudi država, se zaupanje zunanjih, že tako redkih muzejskih sodelavcev krha in premično dediščino bodo raje ponudili slovenskim ali tujim trgovcem s starinami. S tem je storjena nepopravljiva škoda, ne samo zato, ker bodo osiromašene muzejske zbirke, ampak predvsem zato, ker predstavlja večina premične kulturne dediščine, ki je ponujena slovenskim muzejem, največkrat tudi prvovrsten, primaren, historičen vir za proučevanje posameznih zgodovinskih obdobij. Država se tako zavestno odreka reševanju nacionalne kulturne dediščine, torej reševanju spomenikov, arheoloških, numizmatičnih, kulturno zgodovinskih, sakralnih, etnografskih, na osnovi katerih bi bilo mogoče izrisovati nova dognanja o zgodovini prostora, na katerem danes leži Slovenija. S tem se slovenska država povsem izven konteksta evropske prakse odreka tudi ohranjanju lastnega zgodovinskega spomina. To je brez dvoma alarmantno in nesprejemljivo in vzrok za klic k premisleku in k razumu. Potem, ko je slovenska država vsako leto namenila sicer zelo minimalna sredstva za odkup muzealij, je v letu 1997 za tovrstno dejavnost namenila 0 SIT. Z mojim amandmajem uvajamo novo postavko v program ministrstva za kulturo. Prosim spoštovane kolegice in kolege, tako, kot ste mi obljubili, da me tudi podprete. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Zgleda, da nihče. Torej, še malo, smo na 128. strani, pri uporabniku Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino. Razprava je zaključena, nihče se ni več prijavil. Prehajamo na glasovanje o posameznih amandmajih.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 1. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (47 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod številko 2, predlagatelj je Demšar Vincencij. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (21 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na amandma pod zaporedno številko 3, predlagatelj je skupina poslancev s prvopodpisanim Samom Bevkom.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (31 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. (Smeh v dvorani.)
Na glasovanje dajem amandma pod številko 4, predlagatelj je skupina poslancev s prvopodpisanim Janezom Mežanom. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (21 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 4 ni sprejet.
Prehajamo na amandma pod zaporedno številko 5, predlagatelj je skupina poslancev s prvopodpisanim Miroslavom Lucijem. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (28 poslancev.) Je slučajno kdo proti? (Smeh v dvorani.) (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na amandma pod številko 6, predlagatelj je Pavel Rupar. Obrazložitev glasu, Pavel Rupar, izvoli.
PAVEL RUPAR: Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Amandma, ki sem ga vložil, ni zgolj moja kaprica oziroma zgolj poskus izglasovati ga, pač pa bi rad na tem mestu tudi širše obrazložil namen vložitve tega amandmaja.
Že sam naslov tega amandmaja, "Muzej mamutov", vam pove, da gre pravzaprav za zgodovino, za obdobje, ki je pravzaprav v Evropi in nam tudi dokaj malo znano, zaradi časa, ki je od takrat pretekel. Rad bi pa opozoril, da s tem amandmajem ne podpirate zgolj ohranitve zbirke, torej največje zbirke v Evropi, na slovenskih tleh, pač pa tudi pomagate pri dveh drugih problemih, ki sta se rešila oziroma se rešujeta v sklopu tega amandmaja. Vi veste, da je Tržič industrijsko mesto in da smo v tem mestu izgubili pretežen del industrije in s tem tudi delovnih mest, da so za tem delom, za to industrijo v mestu ostale prazne zgradbe in ena izmed njih je tudi zgradba tovarne obutve Peko, Poliuretana, v kateri del te zbirke trenutno domuje. Zakaj omenjam to tovarno? Zato, ker je tovarna Poliuretan izredno nevarna kemična tovarna, ki je z raznimi kemijskimi substancami, po domače bom rekel, tako kot pravimo, varila razne izdelke za čevljarsko industrijo in tudi za druge potrošnike oziroma naročnike; je pa v samem središču, v samem strogem mestnem jedru, zgodovinsko ohranjenem spomeniku in je seveda s tega vidika pomenila precejšnjo ekološko nevarnost. Čeprav smo se v sklopu tega programa obrnili tudi na ministrstvo za okolje in prostor, žal pri gospodu Pavlu Gantarju nismo naleteli na plodna tla. Čeprav je na sami otvoritvi, ko je odprl to razstavo, precej širokosrčno govoril o prispevkih ministrstva in o reševanju te vrste problemov pri nas, moram, žal, ugotoviti, da je to, da so bile to prazne obljube, da je vsa stvar ostala zgolj na tistem odprtju, sicer zapisana, vendar pa brez kakršnihkoli obveznosti, ki jih minister, žal, razumem ga povsem, ni mogel izpolniti.
Druga zadeva, ki je tudi v sklopu tega amandmaja, je pravzaprav pomoč pri ohranitvi premoženja, tudi občine - čeprav zdaj zveni ta uvod nekoliko lokalnega značaja, ampak me morate razumeti, razlagam to zato, da boste bolje razumeli potem tudi ves proces - je ohranitev premoženja. Namreč gre za poravnavo, gre za zelo dober, po moji oceni zelo dober poseg v smislu kompenzacije med dolgom ene tovarne, ki je ogrožena, ki je bila tik pred porušitvijo, in smo nekako na ta način tudi pomagali, torej ohraniti tako občinsko premoženje in pa sanirati večje izgube v tovarni Peko; čeprav je to majhen element, ampak kljub vsemu.
In tretja stvar, tretja stvar v vsem tem pa je ta muzejska zbirka "Mamuti - človek ledene dobe". Zelo sem vesel, ker v dvorani vidim gospoda ministra in se mu tudi zahvaljujem za pomoč, ki je bila odobrena za postavitev te zbirke, vendar pa je žal ta pomoč bila v celotnem segmentu zelo, torej ne zelo skromna - jaz bi raje videl, da bi bilo tega več, vendar pa tudi seveda razumem, da minister ne more prek pooblastil in seveda pa tudi ne prek svoje blagajne, verjamem, da denarja ni - je pa seveda ta del, kot sem omenil, pa sila skromna zadeva v primerjavi s celotno to investicijo. Ta razstava oziroma ta zbirka "Mamuti - človek ledene dobe" je, kot sem omenil, največja tovrstna zbirka v Evropi. Gre za veliko število originalov, za veliko število prvih kopij. Ta razstava je bila, zdaj vam govorim odkrito, namenjena za odhod iz Slovenije. Je zasebna zbirka in je ponudnik, torej zasebnik dobil ponudbo iz avstrijskega Gradca in iz hrvaškega Zagreba in smo tudi s tem programom okoli sanacije prej omenjene kemične tovarne uspeli to zbirko ohraniti na slovenskih tleh. Tu pa vidim tudi smisel, da sem vložil ta amandma. Namreč, ta razstava ni celotna, ni še končana. Torej, gre za nadaljnje procese. Eden med njimi se bo odvil v dobrem mesecu dni. Namreč, lastnik zbirke je uspel na Kitajskem dobiti prve kopije dinozavrov. Vem, da to direktno v naše okolje ne spada, vendar pa smo Slovenci, če lahko prenesem to zadevo na širšo javnost, prvi na svetu, ki smo dobili od Kitajcev kopije teh dinozavrov. Gre za šest primerkov.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Kolegi poslanci in poslanke, dajmo malo poslušati. Izvoli, kolega Rupar.
PAVEL RUPAR: Gre za šest primerkov največjih okostij, ki so jih, kot sem omenil, našli na Kitajskem. Seveda pa sam transport in sami odlitki originalov stanejo ogromno denarja. V letošnjem letu želimo tudi s tovarno Peko na podoben način kot lani kompenzirati njihov dolg z nakupom dodatnih prostorov bivše kemijske tovarne. Seveda pa občina, taka, kot je Tržič, ni zadostna za realizacijo tega projekta. Grozi nam še ena druga zadeva, da Slovenci izgubimo to zbirko. Namreč, take, kot so še zmeraj ponudbe iz sosednje Avstrije, takih žal v Sloveniji skoraj verjetno ne moremo ponuditi. Vendar pa to pot računamo tako na zavest zasebnika, kot tudi na vašo zavest, zato s podprtjem tega amandmaja, z odobritvijo 50 milijonov za to razstavo vendarle ohranimo izredno zanimivo zbirko na slovenskih tleh. Samo za informacijo naj vam povem, da si je v prvem letu te razstave to zbirko ogledalo 380 osnovnih šol iz vse Slovenije. Rad verjamem, da ste starši ali pa stari starši tudi vi marsikaterega otroka, ki je v Tržiču bil. Še bo razvoj te zbirke, če bo seveda posluh za to, zato vas v svojem imenu in v imenu tistih, ki so nam take zbirke dragocene, v imenu Slovencev, ki so nam take zbirke dragocene prosim, da ta amandma podprete. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Ruparju. Obrazložitev glasu je prav tako omejena na pet minut. Malo smo podaljšali. Prehajamo na odločanje, na glasovanje o amandmaju pod točko 6. Ugotovimo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 6? (26 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.) Amandma pod številko 6 ni sprejet.
Proceduralno, izvoli kolega Rupar.
PAVEL RUPAR: Sem razočaran in bi marsikdo iz te dvorane tudi sodil v zbirko dinozavrov. Prosil bi za eno uro odmora.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Kolega Rupar, zahtevati moraš in obrazložiti, zakaj zahtevaš. Kolega Rupar, prosim, če navedeš razlog, zaradi česa zahtevaš odmor.
PAVEL RUPAR: V imenu poslanske skupine Socialdemokratske stranke zahtevam enourno pavzo. Torej eno uro zaradi posvetovanja.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Prekinjam sejo in jo bomo nadaljevali ob 15.30 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 14.33 uri in se je nadaljevala ob 15.36 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci! Nadaljujemo s 1. točko dnevnegareda. Želi besedo? Najprej ugotovimo sklepčnost, prisotnost! (54 poslancev.) Zbor je sklepčen. Nadaljujemo 1. točko dnevnega reda. Želi poslanec poslanske skupine Socialdemokratov besedo? Gospod Rupar, izvolite.
PAVEL RUPAR: Spoštovani! To je bil zadnji amandma naše stranke k letošnjem proračunu in eden izmed mnogih, ki ni dobil podpore. Kolikor smo uspeli ugotoviti, sta bila sprejeta samo dva amandmaja, sicer po kakšnem ključu, ne vem,. Ampak mislim, da je stanje več kot porazno. Kako bomo v poslanski skupini nadaljevali pri odločanju v proračunu, se bomo domenili v prihodnje. Zaenkrat moram reči, da stanje ni dobro, razpoloženje tudi pri nas ni dobro.
Kar se pa tiče samega amandmaja, torej tega muzeja mamutov, pa naj povem, da bomo nadaljevali s tem, ker se nam zdi smiselno, da nam pa manjka še nekaj primerov primatov in da tudi vem, kje jih bomo dobili. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Ruparju. Nadaljujemo. Torej prehajamo k razpravi o proračunskem uporabniku - Vrhovno sodišče Republike Slovenije in enem amandmaju. Želi kdo razpravljati? (Nihče.)
Potem prehajamo k edinemu amandmaju pod številko 1.
Ugotavljamo prisotnost! (55 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k razpravi o proračunskem uporabniku - Višje sodišče v Mariboru in edinem amandmaju pod številko 1. Odpiram razpravo. Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod številko 1. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (47 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 1 je sprejet.
Prehajamo na razpravo o proračunskem uporabniku - Okrožno sodišče v Kopru in amandmaju. Najprej odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Zaključujem razpravo. Dajem na glasovanje amandma številka 1. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na razpravo o proračunskem uporabniku - Okrožno sodišče v Kranju in edinem amandmaju pod številko 1. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Prehajamo na glasovanje o amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na razpravo o proračunskem uporabniku - Okrožno sodišče v Ljubljani. Odpiram razpravo. Zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje o amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na razpravo o proračunskem uporabniku - Okrožno sodišče v Mariboru. Odpiram razpravo. Nihče se ne javlja. Zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na razpravo o proračunskem uporabniku - Okrožno sodišče v Murski Soboti. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je amandma sprejet.
Prehajamo na razpravo o proračunskem uporabniku - Okrožno sodišče v Novi Gorici. Prav tako o edinem amandmaju. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljamo, da je amandma sprejet.
Prehajamo na razpravo o proračunskem uporabniku - Okrožno sodišče v Novem mestu. Odpiram razpravo. (Nihče ne želi razpravljati.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na obravnavo k proračunskem uporabniku - Okrožno sodišče na Ptuju. Odpiram razpravo. Zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljamo, da je amandma sprejet.
Prehajamo na razpravo o proračunskem uporabniku - Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu. Odpiram razpravo. (Razprave ni.) Zapiram razpravo. Prehajamo na glasovanje! Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na razpravo o proračunskem uporabniku - Višje državno tožilstvo v Celju. Odpiram razpravo. (Nihče ne želi razpravljati.) Zapiram razpravo. Prehajamo na glasovanje o edinem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na razpravo o proračunskem uporabniku - Višje državno tožilstvo v Ljubljani. Odpiram razpravo. Prehajamo na glasovanje o edinem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na razpravo o proračunskem uporabniku - Višje državno tožilstvo v Mariboru. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na glasovanje o edinem amandmaju, torej amandmaju pod številko 1. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma številka 1? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na razpravo o proračunskem uporabniku - Okrožno državno tožilstvo v Celju. Odpiram razpravo. Ne želi nihče razpravljati. Zaključujem razpravo.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na razpravo o proračunskem uporabniku - Okrožno državno tožilstvo v Kopru. Odpiram razpravo. Ne želi nihče razpravljati. Zaključujem razpravo.
Prehajamo na glasovanje o edinem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na razpravo o proračunskem uporabniku - Okrožno državno tožilstvo v Kranju. Odpiram razpravo. Ne želi nihče razpravljati. Zaključujem razpravo.
Prehajamo na glasovanje o edinem amandmaju pod številko 1. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma številka 1? (33 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na razpravo o proračunskem uporabniku - Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju številka 1. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na razpravo o proračunskem uporabniku Okrožno državno tožilstvo v Mariboru. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na glasovanje o edinem amandmaju pod številka 1. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na razpravo o proračunskem uporabniku - Okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za edini amandma, amandma pod številko 1? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na razpravo o proračunskem uporabniku - Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici in edinem amandmaju. Odpiram razpravo. (Ne želi nihče.) Prehajamo na glasovanje o edinem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko ena? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na razpravo o proračunskem uporabniku - Okrožno državno tožilstvu v Novem mestu. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za edini amandma, amandma pod številko 1? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na razpravo o proračunskem uporabniku - Okrožno državno tožilstvo v Slovenj Gradcu. Želi kdo razpravljati? Pardon, bomo za en korak stopili nazaj.
Gremo na razpravo o proračunskem uporabniku - Okrožno državno tožilstvo v Krškem. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o edinem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sedaj prehajamo na razpravo o proračunskem porabniku - Okrožno državno tožilstvo v Slovenj Gradcu. Želi kdo razpravljati? (Nihče.)
Prehajamo na glasovanje o edinem amandmaju, amandmaju pod številko 1. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Prehajamo na razpravo o proračunskem uporabniku - Družbeni pravobranilec. Želi kdo razpravljati? (Nihče.)
Prehajamo na glasovanje o edinem, torej, o prvem amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Prehajamo na razpravo o proračunskem porabniku - Državno pravobranilstvo Republike Slovenije. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Zaključujem razpravo.
Prehajam na glasovanje o amandmaju številka 1. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? Bomo malo upočasnili tempo. Kolegi poslanci, ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Prehajamo na razpravo o proračunskem uporabniku - Senat za prekrške Republike Slovenije. Želi kdo razpravljati? (Nihče.)
Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod številko 1. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Prehajamo na razpravo o proračunskem uporabniku - Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod številko 1. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Prehajamo na razpravo o proračunskemu uporabniku - Delovno sodišče v Celju. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod številko 1. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na razpravo o proračunskem uporabniku - Delovno sodišče v Kopru. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Prehajamo na glasovanje k amandmaju pod številko 1. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na razpravo o proračunskem uporabniku - Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod številko 1. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na razpravo o proračunskem uporabniku - Delovno sodišče v Mariboru. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Prehajamo na glasovanje o amandmaju številka 1, torej edinem amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Kolegi poslanci prijavljajte prisotnost! Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na razpravo o proračunskem uporabniku - Sodniki za prekrške in amandmaju. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod številko 1. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na razpravo o proračunskem uporabniku - Upravne enote. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Prehajamo na odločanje o prvem amandmaju, edinemu amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na del tretjega dela proračuna, ki ni proračunski uporabnik, to je odplačilo glavnic. Tu sta vložena dva amandmaja. Vlada Republike Slovenije predlaga prvega. Prav tako Vlada Republike Slovenije dopolnjuje tudi predlog drugega. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod številko 1. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Končali smo amandmaje. Ker k tretjemu delu proračuna ni več amandmajev, dajem na glasovanje posebni del proračuna. Torej, po uporabnikih.
Na glasovanje dajem torej del proračuna po uporabnikih v celoti. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
S tem smo končali glasovanje po delih proračuna.
Na podlagi 222. člena poslovnika državnega zbora sprašujemo predstavnike vlade, ali je proračun, torej predlog državnega proračuna, usklajen in ali lahko gre v sprejem!
ANDREJ ENGELMAN: Ugotavljamo, da se dva amandmaja, ki sta bila sprejeta, med seboj izključujeta, to je tretji amandma pri Upravi Republike Slovenije za kulturno dediščino in pa drugi amandma na splošni del, ki govori o bilanci prihodkov in odhodkov, kjer so bili že posamezni nameni določeni točno, taksativno, zneskovno za posamezne ekonomske namene. Ker pa gre pri Uradu Republike Slovenije za kulturno dediščino za spremembo med investicijami v javne zavode oziroma med investicijami v državnih organih, mislimo, da ni potrebne usklajenosti državnega proračuna. Tako da sodimo, da bo potreben še uskladitveni amandma, v skladu s poslovnikom. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Če sem pravilno povzel, proračun ni usklajen. Na podlagi mnenja predstavnika Vlade Republike Slovenije ugotavljam, da predlog državnega proračuna ni usklajen, zato pozivam odbor za finance in monetarno politiko, naj do petka, do 10.00 ure, pripravi predlog za uskladitev državnega proračuna.
Proceduralni predlog, izvolite. Dajte predlog, no! Nekdo je nekaj rekel. Izvoli, kolega Anderlič, torej, še prej kolega Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Uskladitveni amandma je moč napisati oziroma oblikovati relativno hitro, za to odbor ne potrebuje prav zelo veliko časa. Res pa je, da po poslovniku ima odbor tri dni časa, kar mislim, da v tem primeru nima nobenega smisla. Res je pa tudi to, da proračun ne začne veljati, dokler ni sprejet tudi zakon o izvrševanju proračuna. Zato predlagam, da zdaj nadaljujemo z obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, kjer je precej amandmajev, to se pravi 16 računalniških strani pregleda amandmajev, in da ko končamo to delo, se bo pa že našla vmes kakšna pavza - to bo pa verjetno jutri zjutraj ali pa morda danes zvečer, ko se bo sestal odbor za finance in predlagal še uskladitveni amandma. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala. Kolega Kopač je v bistvu potrdil to, kar sem jaz predlagal, torej, da se to naredi. Pa pričnimo z nadaljevanjem. Ampak kolega Hvalica ima proceduralni predlog.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Predlog gospoda Kopača je bil malo preveč liberalen, bi temu rekel. Jaz predlagam naslednje. Eno uro odmora. V tej uri se lahko uredi vse to, se sestane odbor za finance, da se s tem nadaljuje. Nobenih odlaganj, mi moramo najprej sprejeti proračun, potem pa šele zakon o izvajanju proračuna. Razen, če nočete, da sprejmemo proračun za leto 1997 1998. leta. Tudi to je možno. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Torej po poslovniku moramo dati na glasovanje predlog gospoda Iva Hvalice, da prekinemo sejo za eno uro, v tem času pa odbor za finance pripravi uskladitev. Predlog gospoda Iva Hvalice dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za predlog? (61 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog poslanca Iva Hvalice sprejet.
Seja odbora za finance in monetarno politiko bo v sobi 209. S sejo državnega zbora pa nadaljujemo ob 17.30 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 16.15 uri in se je nadaljevala ob 17.30 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Zaradi državnega proračuna se mora mora uskladiti tudi državni oziroma dati mnenje vlada, zato bomo verjetno začeli šele ob 18. uri. ob 18. uri začenjamo! ¸
(Seja je bila prekinjena ob 17.35 uri in se je nadaljevala ob 18.02 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice in kolegi! Nadaljujemo s sejo državnega zbora. In kot ste že obveščeni, danes delamo do 20.00 ure.
Torej nadaljujemo s sejo zbora in sicer z obravnavo in glasovanjem o predlogu Odbora za finance in kreditno monetarno politiko za uskladitev državnega proračuna. Še prej pa ugotovimo sklepčnost. Ugotavljamo prisotnost! (59 poslancev.) Državni zbor je sklepčen in nadaljujemo z delom.
Kot smo že napovedali, bomo obravnavali in glasovali o predlogu Odbora za finance in kreditno monetarno politiko za uskladitev državnega proračuna. Želi predstavnik matičnega odbora besedo? Gospod Kopač, izvolite.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Odbor je bil pred nalogo, da pripravi uskladitveni amandma. Uskladitveni amandma bi lahko imel trojno obliko.
Ena oblika je ta, ki je pred vami. Torej, da se poprej v glasovanju na novo vzpostavljena postavka črta in se pač sredstva, ki so bila s tem sprejetim amandmajem, izvzeta iz neke postavke, vrnejo tja, kjer so bila.
Druga varianta je, da bi v bilanci prihodkov in odhodkov pri agregatnih zneskih posameznih ekonomskih namenov, zneske za investicije in investicijsko vzdrževanje, znižali za devetindevetdeset milijonov in bi povečali postavko za financiranje javnih zavodov. Ta druga varianta je bila, ali pa je v praksi praktično nemogoča, ker nas je predstavnik Ministrstva za finance obvestil, da je bila realizacija na postavki, iz katere se prerazporedi devetindevetdeset milijonov tolarjev, že tolikšna, da je glede na predlog proračuna samo še dva milijona tolarjev in ne devetindevetdeset milijonov tolarjev prostega prostora. To je pač neka, lahko rečem posebnost, ker proračun sprejemamo skorajda ob koncu proračunskega leta.
Tretja varianta pa bi bila, da bi z amandmajem posegali na vire, jih povečali za devetindevetdeset milijonov tolarjev, na primer z dodatnim zadolževanjem in sočasno v istem amandmaju spremenili ustrezen znesek pri ekonomskih namenih, torej pri agregatu investicije in investicijsko vzdrževanje. In pa pri agregatu plačila storitve javnim zavodom. Ali pa druga varianta, da bi na eni strani predvideli vire, na drugi strani pa nazaj pri proračunskemu porabniku - servis skupnih služb vlade - pridodali nazaj na novo pridobljenih z dodatnimi viri, pridobljenih 99 milijonov tolarjev. Te tehnikalije razlagam zaradi tega, ker je pravzaprav pomembno, kakšen je sploh manevrski prostor odbora pri uskladitvenem amandmaju. Ni v moči odbora, da bi o teh 99 milijonov tolarjev pripoznal samo 10, 20, 30 ali kaj podobnega, in da bi iz nekih drugih postavk prerazporedil ta sredstva ali karkoli drugega. Tega odbor v obliki uskladitvenega amandmaja ne more narediti. Po predstavitvi teh treh dejstev in po krajši razpravi je odbor predlagal, res, da sicer s preglasovanjem, uskladitveni amandma, kakršnega imate v poročilu odbora in v imenu odbora predlagam, da ga sprejmete. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Kopaču. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Mnenje imate na mizi. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadev? (Ne želi.) Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin! Po 223. členu lahko traja razprava 5 minut. Želi kdo razpravljati? Gospod Bevk, gospod Rejc.
SAMO BEVK: Hvala za besedo gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Kot ste videli vlada in odbor predlagata, da se črta moj amandma. Naj povem, da sem kot nečlan odbora sodeloval na odboru in tudi v diskusiji. Rezultat na odboru je bil zelo tesen 7 : 6 za črtanje kljub temu, da nekaj opozicijskih poslancev ni bilo prisotnih na seji. Izjemno dobro poznam to področje oziroma amandma, ki sem ga predlagal.
Pred nekaj dnevi zaključenem sejmu starin antika v sosednjem Narodnem muzeju smo iz dobro obveščenih krogov izvedeli, da je čez mejo romala študija Prešernove muze, kipa, ki stoji pri Tromostovju, znanega slovenskega kiparja Ivana Zajca in nikoli več ne bo prišla nazaj v našo domovino in v naše muzeje. Koliko je še vseh tistih stvari, za katere ne vem, se sprašujem sedaj s tega mesta.
Ministrstvo za kulturno in Uprava Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine lahko v celoti realizirata ta amandma. Vloge slovenskih muzejev so na ministrstvu že od junija za 77 milijonov, v teh mesecih pa so te vloge še bistveno narasle. Tako da tudi to postavko lahko uresničimo, če bo sprejeta v proračunu - težko je asfaltirati ceste sedaj decembra. To postavko "odkup" pa lahko po mojem mnenju realiziramo v enem tednu.
Potem sem pogledal tudi, kaj bi se zgodilo, če bi Odbor za finance sprejel tretji predlog, ki ga je predlagal gospod Kopač, se pravi, da se za to vsoto povečajo odhodki oziroma primanjkljaj državnega proračuna. Če bom znal to številko sploh prebrati. Za celotni proračun to znaša, da se odhodki povečajo za 13 stotink odstotka, ali 0,013%, primanjkljaj proračuna pa 0,3%.
Zato predlagam, spoštovani zbor, da zavrnete predlog Odbora za finance in upoštevate že prej vašo izraženo voljo z glasovanjem ob mojem amandmaju.
Mislim, da se sistem državnih financ zaradi tega amandmaja ne bo porušil. Bi pa zelo blažilno vplival, saj bi koalicija vsaj simbolično in dejansko podprla enega izmed številnih opozicijskih amandmajev. Tako opozicija tudi ne more prevzemati odgovornosti za ta proračun in za stanje, ki pri nas vlada. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Bevku. Gospod Ivo Hvalica ima proceduralno.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Mislil sem, da bomo sedaj razpravljali o proceduri tega, sicer tega ne razumem, zakaj vsebinsko zopet razpravljamo o nekem amandmaju, ki je bil normalno, regularno sprejet tu v državnem zboru. Meni to ni jasno. Mi moramo sedaj ugotoviti ali je bila procedura takšna kot je bila - prava ali ne. Čudim se, da se sedaj vrača razprava v vsebinski del. Nekdo, ki obvlada poslovnik v tem segmentu financ, bi bilo dobro, da to pojasni. Videl sem tudi, da je gospod Kopač bil zelo nejasen in nesiguren za to govornico. Sedaj ne bomo razpravljali več o tem ali je to potrebno ali ne, ker so to poslanci že ugotovili. Sprejeli so ta amandma. Ne razumem, kako je mogoče, da ste sedaj o tem amandmaju na odboru ponovno glasovali. Mislim, da je tu napravljen nek presedans, ker na takšen način je možno potem kakršenkoli, vsak amandma ponovno spraviti na odbor in zopet jasno uveljaviti mašinerijo, da ta amandma zavrne.
Prosil bi predstavnika Sekretariata za pravne zadeve, ki se oglaša ob vsaki nepomembni stvari, pa naj se še tu, pri tej postavki, in naj natančno pove, ali je to, da se je o tem amandmaju ponovno glasovalo v odboru za finance, v redu ali ne. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Ivo Hvalica. Želi predstavnik sekretariata odgovoriti? (Ne želi.) Dobro. Na vrsti je razpravljalec o predlogu za uskladitev državnega proračuna, to je o predlogu komisije, gospod Rejc.
IZIDOR REJC: Spoštovani podpredsednik, gospe in gospodje! Bil sem na odboru in tudi zdaj se je gospod predsednik Kopač potrudil, da je pojasnjeval to zagato, ki gotovo ni nobena zagata. Namreč, problem je samo eden, zelo preprost. Gre za edini samcati amandma, ki je bil izglasovan, in ki ga je treba zavreči. Zame to sploh ni uskladitveni amandma, ker v bistvu ničesar ne podira, ničesar ne podira. Glejte, da bomo kasneje, ko bomo sprejemali dopolnitve zakona o izvajanju proračuna, sprejeli, da bomo do 15. januarja pobirali prometni davek in do konca januarja sprejemali oziroma uporabljali plačila obveznosti za leto 1997, potem nam bodi vsem jasno, da nobeden ne ve za čisto številko, in je ne more vedeti! Ta amandma, ki nosi v sebi neko, bi rekel, posebno noto, noto, s katero se poskuša nekaj doseči, kar je gotovo v prid slovenski kulturi in slovenski dediščini, da se nekako - in to smo tudi ugotovili na sami seji, da se taka postavka, ker je polno takih prošenj na ministrstvu, lahko izkoristi, to sploh ni problem. Tu je enostavno problem - to zame ni uskladitveni amandma, ampak je to dobesedno trmasti amandma in nič drugega! Trmasti amandma, da se niti enega ne sprejme v tem proračunu! In bom glasoval proti! Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Rejc. Gospod Ivo Hvalica ima proceduralno.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Tu nekdo hoče poslance državnega zbora pripeljati žejne čez Savo, Sočo ali pa Soro, saj je vseeno. Mi se tu že zaradi higiene ne smemo pustiti, tudi zaradi tega, ker je zdaj zima in smo oblečeni in tako dalje. Glejte, to je nekaj nerazumljivega. To ni predlog za uskladitev državnega proračuna, lepo vas prosim! Tu zopet ta - ne vem, kako je to - predlog za uskladitev državnega proračuna v bistvu enostavno izničuje sprejetje nekega amandmaja.
Največji absurd vsega pa je - to sem opazil šele zdaj, ko sem prišel v klop - da je v obrazložitvi napisano "sredstva na postavki 8848 so bila za predvideni namen že v celoti izčrpana". Ja, za božjo voljo, no! Pa kaj mene to briga, če so bila izčrpana?! Saj nas vi silite, da sprejemamo proračun za leto 1997! Vi, ki se nikdar ne ozirate nazaj, ampak samo vedno naprej. Proračun pa sprejemamo pa za nazaj! Vi. Tu nekaj ni v redu! Jaz ponovno pozivam predstavnika Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, da pove in da pride sem! Ponovno pozivam! Poleg tega bi prosil ali gospoda Engelmana v odhajanju ali ministra Gasparija, ki noče oditi, da nam to pojasni. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Predstavnika sekretariata ni, razprave o tem ni, razen kot predstavniki poslanske poslanske skupine. Poslanska skupina SDS, gospod Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovani gospod podpredsednik, drage kolegice in kolegi, ta amandma je bil na seji državnega zbora legalno sprejet z glasovanjem. Na odboru je šlo samo za to, da se uskladi s proračunom kot celoto, se pravi z viri in z odhodki. Jasno se je pokazalo, da bi bila takšna uskladitev mirno lahko mogoča, če bi za to obstajala volja, da se to zgodi. Vendar očitno te volje ni bilo na strani vladajoče koalicije. Naj povem, ko smo odhajali s seje, je gospod Kopač dejal gospe Pozsonecovi - in ona lahko pride sem in to ponovi - nekako takole: ne gre za ta amandma, gre za nauk za v prihodnje. Tako nekako je bilo rečeno. Tako da je jasno, v čem je ta stvar. Socialdemokrati smo na seji odbora glasovali proti takemu nestrokovnemu in nepravičnemu sklepu in predlagam, da tako glasujemo tudi v državnem zboru. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Zagožnu, ki je govoril v imenu Socialdemokratov. Proceduralno, prosim, gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Rad bi samo pojasnil, da ne bo nesporazumov, kaj je uskladitveni amandma. O vsebini uskladitvenega amandmaja smo se v preteklih sedmih, osmih letih, predvsem pa od sprejetja novega poslovnika, večkrat pogovarjali. Ne glede na obrazložitev vlade, da je ta postavka, iz katere je ta amandma vzel, že praktično v celoti izčrpana, kar je lahko operativen problem, je treba nedvomno povedati, da je amandma vlade in amandma odbora na amandma vlade k ekonomskim namenom, k bilanci prihodkov in odhodkov, po ekonomskih namenih tudi bil sprejet v tem parlamentu, in to z veliko večino glasov, in da je amandma, ki ga je kasneje parlament sprejel na predlog gospoda Sama Bevka ravno tako bil sprejet. Ta amandmaja sta oba sprejeta v tem parlamentu, praktično v dvodnevni časovni razliki, bila sta oba sprejeta in sta med seboj neusklajena. To je dejstvo. Zato sem uvodoma posebej razlagal, katere so možnosti uskladitve. Možnost je, da se uskladimo ali pa da se odrečemo tistemu amandmaju, ki je bil sprejet v četrtek, možno je, da se odpovemo temu amandmaju, ki je bil sprejet danes. Ampak uskladiti je stvar treba na ta ali oni način. In tukaj ni veliko filozofije: ali eno ali drugo. Obstaja sicer še tretja varianta, ki pa pravzaprav pomeni eno in isto. Da se, skratka, uskladi enega ali drugega. Tehnično se to da izvesti na tri načine in te tri načine sem uvodoma povedal. Tukaj ni kaj dosti za filozofirati. Toliko okrog očitkov o tem, da je to nekaj, kar je sprejeto proti odločitvi zbora. Je, ampak tudi amandma gospoda Sama Bevka je bilo nekaj, kar je bilo sprejeto proti odločitvi zbora izpred nekaj dni pri taisti točki dnevnega reda. Toliko v pojasnilo.
Drugače pa naj opozorim, da se s predlogom uskladitvenega amandmaja vseeno ni za igrati. Če gledamo poslovnik, je pravzaprav relativno jasno, kaj se zgodi, če uskladitveni amandma ni sprejet, potem pač ni proračuna. Čas za tovrstno razpravo je bil na samem odboru, in če sem čisto iskren, kot je omenil že gospod Samo Bevk, je opozicija imela vso možnost, da preglasuje koalicijo na odboru, pa tega ni storila. Zato mislim, da tukaj kaj silno dodatnih argumentov k tej ali oni odločitvi ni za dodajati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Sicer ni bilo vse proceduralno, ampak izvolite, gospod Hvalica, roceduralno.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani kolegi! Slišali smo sedaj tu eno obrazložitev, ki je po moje zelo trhla, ne drži, ima svojo filozofijo, kakorkoli že.
Jaz pa zdaj postavljam neko vprašanje. Ali je bil poslanec Samo Bevk zaveden ali ne oziroma ali je bil poslanec Samo Bevk obveščen, da je postavka 8848 že v celoti izčrpana? Če ni bil o tem obveščen - poslanec Bevk, ali mi lahko poveste, kdaj ste vložili amandma, datum. Ne, bomo kar sedaj opravili to. Lepo prosim, datum, če mi na glas poveste. 14. oktobra.
Spoštovani gospod minister, spoštovani gospod državni sekretar. 14. oktobra ste dobili amandma poslanca Sama Bevka in če je bila ta postavka že v celoti izčrpana, bi morali poslanca Sama Bevka in državni zbor o tem obvestiti. Torej, zdaj lepo prosim enega od vaju dveh, da pove, zakaj nista obvestila državni zbor, da je ta postavka že izčrpana, in da se tu kregamo o oslovi senci. Lepo prosim, gospod kolega Anderlič, če ne motite ministra in državnega sekretarja, da bosta lahko poslušala ta poziv, pridita sem prosim, eden od vaju dveh in povejta, zakaj sta zavajala državni zbor od 14. oktobra do danes. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Hvalica. Trenutek, če ostanete še gospod Hvalica. Vaš predlog je torej, da dam na glasovanje, da pozovemo ministra, da spregovori, ker po poslovniku ...
IVO HVALICA: Lepo prosim, če daste to na glasovanje. Obenem bi pa rad slišal tudi predstavnika sekretariata za pravne zadeve. Hvala lepa. Prosim, če daste to na glasovanje.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Točno formulirano vprašanje, torej, obema dati besedo.
IVO HVALICA: Vprašanje, točno formulirano se glasi. Predlog vprašanja je naslednji: Vprašanje ministru za finance, magistru Mitji Gaspari in državnemu sekretarju, gospodu Andreju Engelmanu. Zakaj nista, ne eden ne drugi, 14. oktobra oziroma po 14. oktobru, ko je gospod Samo Bevk, poslanec Združene liste, predlagal ta amandma, obvestila le-tega, da je denar na poziciji 8848 izčrpan, in zakaj sta zavajala državni zbor oziroma poslance državnega zbora? Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Hvalica. Torej bomo, če dovolite, bi formuliral tak sklep, da damo besedo, torej, da dam na glasovanje, da damo besedo, večkrat zdaj že izjasnjeno besedo, torej ministru za finance, gospodu Gaspariju in predstavniku zakonodaje in pa odbora, sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Poslovnik namreč več ne omogoča, torej razprave ni. Torej damo na glasovanje, to je možno izglasovati. Dajemo na glasovanje omenjeni predlog. Ugotovimo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za predlog, da spregovorita imenovana predstavnika vlade? (27 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni sprejet.
Prosim? Proceduralno torej imate? Mir!
JANEZ MEŽAN: Prosim za ponovitev glasovanja.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Zakaj?
JANEZ MEŽAN: Zadnjič gospod Kopač tudi ni razložil,
zakaj?
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Po poslovniku, kolega, vzrok. Mogoče je takrat bilo spregledano.
JANEZ MEŽAN: Zato, ker sem se pogovarjal z gospodom Sommenegerjem, pa me je zmotil, nisem imel časa pravi čas pritisniti na tipko.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Torej na glasovanje moramo dati predlog, da se glasovanje ponovi. Ugotovimo prisotnost! (75 prisotnih.)
Kdo je za to, da se glasovanje ponovi? (55 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da ponovno dajemo na glasovanje predlog Iva Hvalica, da dajemo besedo ministru za finance in pa predstavniku sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Ugotovimo prisotnost! (73 prisotnih.)
Kdo je za? (31 poslancev.) Je kdo proti? (39 poslancev.)
Nadaljujemo z razpravo poslanskih skupin. Prosim? Razprave ni, proceduralno torej..
IVO HVALICA: Hvala lepa. Glede na to, da ta državni zbor noče slišati niti svojih ministrov in državnega sekretarja, kar mene zelo čudi - skratka, toliko me čudi, da moram ugotoviti, zakaj ste to naredili in analizirati stanje. Zato, prosim odmor do 19.00 ure. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Torej, prekinjamo sejo do 19.00 ure ob 19.00 uri smo tukaj v dvorani in nadaljujemo sejo.
(Seja je bila prekinjena ob 18.30 uri in se je nadaljevala ob 19.03 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice in kolegi! Nadaljujejo s sejo. Ugotavljamo sklepčnost! (57 prisotnih.) Zbor je sklepčen. Želi predstavnik poslanske skupine SDS, ki je vzela pavzno besedo? (Ne želi.) Nadaljujemo z razpravo poslanskih skupin. Svojo besedo so izkoristili Socialdemokrati, Združena lista. Gospod Ivo Hvalica, izvoli.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani kolegi, spoštovan gospod minister v odsotnosti. Očitno mu ni prijetno. Tudi, če bi bral poslovnik, mu ne bi bilo prijetno. Kakorkoli namreč govorim o 27. členu, bi on lahko to interpretiral, kljub temu, da se to nanaša na poslanske pobude in vprašanja, ampak na vsak način tudi sicer je minister dolžan odgovoriti poslancu, on je tu gost v tej hiši. Jaz mu bom na podlagi prvega odstavka 27. člena postavil pisno vprašanje o tej zadevi in me prav zanima, kaj mi bo natvezil v odgovoru. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Nadaljujemo z razpravo poslanskih skupin. Izkoristili so besedo Socialdemokrati, Združena lista in SKD. Želi še kdo? Če ne, zaključujem razpravo.
Na glasovanje dajem predlog za uskladitev državnega proračuna, ki ga je pripravil Odbor za finance in monetarno politiko. Ugotavljamo prisotnost!
Boste obrazložili, dobro obrazložitev glasu. Trenutek! Gospod Bevk je bil prvi, naslednji gospod Zagožen.
SAMO BEVK: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Po tej logiki, ki ji zdaj sledimo, bi lahko državni zbor, recimo izglasoval 15 amandmajev. Ko bi vso to zadevo končali, bi se sestal matični odbor za finance in bi teh 15 amandmajev, ki so bili izraženi z volijo večine v poslanskem zboru, črtal. Se pravi, da to je en presedan pri sprejemanju državnih proračunov, zato bom glasoval proti predlogu matičnega odbora za finance. In spoštovane kolegice in kolegi, prosim, da tudi vi glasujete proti temu predlogu matičnega odbora, in v bistvu podprete tisto, kar ste podprli že ob mojem amandmaju. Hvala lepa.
Pa še nekaj. Prej sem se zmotil. Odhodki proračuna bi se povečali, ne za 13 stotin %, ampak za 13 tisočink %.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Bevk. Gospod Zagožen. Obrazložitev glasu. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovane kolegice in kolegi! Moram povedati, da po svoji vesti ne morem glasovati drugače, kot proti, in to zato, ker se na odboru, v nasprotju s prakso na ostalih odborih, niso upoštevali argumenti, ampak surova moč glasovalnega stroja, in trma, ki je bila izražena tudi v izjavi po seji, o kateri sem prej povedal, in ki je gospa Pozsončeva ni zanikala. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Jože Zagožen. Gospod Franc Pukšič, obrazložitev glasu. Za njim gospod Ivo Hvalica, obrazložitev glasu.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo. Opozicijskim poslancem pravzaprav ne ostaja v veliki meri nikoli nobeno drugo orodje za doseganje nekih ciljev, kot striktno spoštovanje poslovniških pravil. Ko pa pridemo tako daleč, da pozicija tudi poslovniških pravil ne upošteva, ko gre tudi preko tega, potem se resnično vprašam, čemu služi opozicija v tem slovenskem parlamentu. Verjetno samo zaradi zunanje fasade, verjetno samo temu, da se marsikatera nepravilnost zakriva pod plaščem demokracije. Seveda bom zaradi tega glasoval proti amandmaju, ki ga je pripravil odbor za finance.
Tako, kot je rekel kolega Samo Bevk, enostavno ne znam si razlagati, da lahko amandma, ki je izglasovan v državnem zboru, nekdo anulira. Mislim, da to gre čez vse mere dobrega okusa. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, cenjeni kolega Pukšič. Ampak poslovniška pravila ne smejo biti kršena in tudi tokrat niso bila kršena, ne spuščam se pa v vsebino. Gospod Ivo Zagožen, izvolite. Pardon, Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Kljub temu, da imamo že dovolj dva Zagožna v parlamentu, no, bi pa rad bil tudi Zagožen v tem primeru.
Spoštovani kolegi! Jaz mislim, da se je danes zgodilo tu, v tem parlamentu nekaj, kar se ne sme ponoviti. To je presedan brez primere! Torej, lahko bo kdo rekel, da to poslovniško vzdrži, ne vzdrži pa proceduralno in sploh pa ne vzdrži moralno. Potem, ko sem že mislil, da bo ta edini amandma nekje simboliziral demokracijo, ste to demokracijo poteptali. Še posebej pa ne razumem tega, da poslanci ne cenite lastne hiše, in pravzaprav glasujete celo proti temu, da bi minister tu podal obrazložitev, ki je predvidena po poslovniku, in bi se smiselno lahko tu uporabila. Ker minister bi moral in bo moral meni dati obrazložitev, ker sem mu že napovedal pisna vprašanja.
Kakorkoli že. Jaz sem razočaran posebej nad kolegi Slovenske ljudske stranke, čeprav moram izvzeti predsednika državnega zbora, ki je moj predlog podprl, in vodjo poslanske skupine; drugi pa očitno, ali nimate dovolj svojega jaza ali pa ne dobivate pravočasnih signalov. Jaz to obžalujem. Jaz to obžalujem, ker gre za institut demokracije. Kako si je upal predsednik odbora za finance - sicer si on upa vse, on si upa tudi trgovati z borzo med sejo državnega zbora - kako si je upal napisati nekaj takega?!
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Gospod Ivo!
IVO HVALICA: Ne, ne! Jaz še vedno obrazlagam svoj glas in govorim izključno o tem amandmaju. Kako si je upal napisati nekaj takega - "sredstva na postavki 8848 so bila za predviden namen že v celoti izčrpana"?! Kako si je upal minister zavajati mesec in pol dni državni zbor in poslanca Sama Bevka?! Seveda si upate! Potem, ko ste požrli besedo in niste odstopili, ne glede na prekoračitev proračuna, si pač vse upate! In potem, ko si upate tudi to, da si ne upate za govornico državnega zbora, si pač to upate.
Še hujši cinizem kaže - mislim, da ste prebrali, kako se to imenuje - obrazložitev vlade k temu amandmaju. Kaj tu piše? "Vlada Republike Slovenije podpira uskladitveni amandma odbora za finance in monetarno politiko", in v obrazložitvi poglejte, kaj si je upal podpisati generalni sekretar, Borut Šuklje! "S predlaganim amandmajem matično delovno telo vzpostavlja stanje, ki je enako dopolnjenemu predlogu proračuna."
Ljudje božji, potem se vprašajte, kaj smo počeli ves prejšnji teden. Kaj smo počeli ves prejšnji teden? Štiri dni smo vrgli proč! In tisti, ki se ponavadi oglašajo, potem ko nekdo govori 15 ali 20 minut, da troši čas in denar državnega zbora, naj se vpraša, kaj smo delali štiri tedne.
Za kolumnista, ki piše tedensko ogledalo ali zrcalo v vodilnem slovenskem časopisu očitno nismo nič delali, ker se mu to ni zdelo omembe vredno, da je državni zbor razpravljal o proračunu ves teden. Druge stvari so jih brigale. Notranja politika, lustracija in podobne stvari. Vi, ki želite samo naprej, in ki vas ne briga kaj za nazaj in ta proračun je za nazaj, to je plačilo zapitka.
Na vsak način. To, kar se je zgodilo, je milo rečeno presedan je presedan in sramota. To je črni dan za slovensko demokracijo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Obrazložitev glasu, gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Pod vtisom ravnokar izrečenih besed, pa to ne bo replika. Navsezadnje niti ne želim, niti nimam te proceduralne možnosti, bi rad povedal samo to. Glasoval bom za ta amandma, kajti to, kar se je danes zgodilo pri glasovanju o amandmaju gospoda Sama Bevka, je prav tako bilo nezaslišano. Ta isti državni zbor je, če pogledate pregled amandmajev na strani 17, prejšnji teden mislim, da v četrtek, sprejel amandma, s katerim je postavko 8848 povišal, in ko je glasoval za amandma gospoda Sama Bevka, ki jemlje ta sredstva iz te iste postavke, je glasoval proti svoji obrazložitvi, proti svoji poprejšnji odločitvi.
Torej, tako kot se nekaterim zdi nerazumno, nespodobno, črni dan za demokracijo, da se sedaj glasuje v uskladitvenem amandmaju proti enemu sprejetemu amandmaju, to isto lahko reče druga stran, če bi uskladitveni amandma bil drugačen. Uskladitveni amandma, še enkrat bi rad rekel, je in ne sme biti vsebinsko obnovljena debata, ampak je tehnični posel, ki seveda ima svoje posledice, ampak ima jih v eno ali drugo smer, in nihče ni tukaj bolj lep. Ena odločitev je bila sprejeta, ki je bila negirana kasneje z drugo, in obratno bi se lahko zgodilo.
Skratka, glasoval bom za ta amandma, ker dejansko ta obrazložitev, kakorkoli se že sliši neprimerna, obrazložitev vlade po navedbah predstavnika vlade drži. To je eno.
Drugo. Tak uskladitveni amandma zelo po vsebini identičen ali po načinu, torej da se eni amandmaji, opozicijski amandmaji, uskladijo tako, da se črtajo, je bil pri sprejemanju proračuna za leto 1993, in tisti, ki jim do takrat spomin ne seže, pa ste bili v prejšnjem parlamentu, se boste morda spomnili rebalansa proračuna za leto 1996 - indentičen amandma je bil. Najprej je bil sprejet amandma, ki je postavil postavko milijardo 600 za nakup Pravne fakultete, potem je z uskladitvenim amandmajem ta milijarda 600 letela ven, in takrat ni nihče govoril o črnem dnevu za slovensko demokracijo. Skratka, gre za vsebino uskladitvenega amandmaja, ki je bila predebatirana, glede na obstoječi poslovnik v tem parlamentu večkrat. In nekateri zgodbo danes začenjajo na novo, ampak še enkrat poudarjam, vsebina tega uskladitvenega amandmaja, kot uskladitvenega amandmaja nikakor ni sporna. Zato sem uvodoma, ko sem predstavil odločitev Odbora za finance, posebej razlagal, katere tri tehnične možnosti smo imeli na razpolago. Večinsko smo se odločili za eno od teh in je korektna. Enim je všeč, enim pa ni všeč.
Še to bi rad rekel. Tukaj sem neke vrste poosebljanje vsega hudega pri obravnavi tega proračuna in osebno nič ne uživam v taki poziciji, verjemite. Pa vendar se mi zdi za eno, prvič normalno sprejemanje enega proračuna 2. decembra za tekoče leto, tak red vseeno zelo primeren. In še to bi rad rekel. Ne glede na vsebinske razprave ob tem ali onem amandmaju, me pa, ki jih lahko jemljem na znanje in se z njimi strinjam ali ne, me pa zelo moti, ampak res zelo moti, gospod Hvalica, to, da tukaj govorite popolne nesmisle, da bi me osebno diskreditirati. Jaz v življenju, v življenju nikoli in nikdar nisem stopil niti v prostore Borze, ne Ljubljanske...(Obrazloži podpredsedniku - Njemu ste tudi dovolil. Dovolite še meni en stavek.) Nikoli nisem stopil v prostore Borze in nikoli v življenju nisem trgoval na Borzi ali z vrednostnimi papirji kjerkoli v Sloveniji, v tujini, kjerkoli! Skratka, nikoli s tem nisem imel nič! In vi tukaj mislite, da ste seveda smešni in to kar naprej. Zdaj mislim, da že ene petkrat zapored v teh dneh ste to ponovil, ker ste misli, da boste s tem mene diskreditiral ali ne vem kaj. Skratka, to ni res. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa za obrazložitev glasu in ostalo. Aurelio Juri, obrazložitev glasu, izvolite.
AURELIO JURI: Gospod hvala. Nič ostalo, samo obrazložil bom glas. Jaz bom glasoval proti uskladitvenem amandmaju. Če ne drugo zaradi tega, ker bi bilo sprejetje tega amandmaja tudi izničenje tistih 13-tisočink odstotka celotne mase proračuna, ki simbolizira nekako edini prispevek, ki je požel določeno podporo s strani vladne koalicije, prispevek, ki ga je vložila opozicija. Torej jaz mislim, da je vendarle opozicija malce bolj vredna, kot 13-tisočink odstotkov tega proračuna. In zaradi tega, ko govorimo, da se je moralo tako uskladiti, drugače bi morali drugače uskladiti, je to en argument več v prid temu, da bi lahko koalicija pokazala dobro voljo in uskladila, morda v škodo že prej sprejetega amandmaja in v korist tega, ki smo ga danes sprejeli. Kakor koli že, jaz nisem toliko pesimist in prepričan sem, da bo državni zbor še enkrat dosledno svojemu že oddanemu glasu, glasoval tudi tokrat in torej, uskladitveni amandma odbora zavrnil. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Juri. Uskladitev glasu, Jože Jerovšek.
JOŽE JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi, glasoval bom proti, ker to ni uskladitveni amandma. Moj predgovornik je že rekel, da bi se to dalo, če bi bil to uskladitveni amandma, narediti drugače. Ali bi vzeli vsaki postavki polovico ali da bi med par sto postavkami našli nekje denar za amandma, ki so ga poslanci nezavedno sprejeli. To ni uskladitveni amandma.
Drugo pa je, da s tem koalicija kaže, da je pijana od oblasti, dobesedno pijana od oblasti. Mi vsi vemo, kaj vse je že kakšna oblast naredila tudi pri Slovencih, ko je bila pijana od oblasti. To v čudne stvari vodi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Jerovšek. Gospod Sovič, izvolite.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Rad bi pojasnil svoj glas pri tem glasovanju. Najprej s tem da ocenjujem, da Odbor za finance ni korektno opravil svojega posla. On je imel nalogo, da pripravi uskladitveni amandma na osnovi pregleda, kako je glasovanje o amandmajih v parlamentu teklo. In pri tem amandmaju, ki je bil sprejet, in ki ga zdaj na nek način posredno obravnavamo, je odbor ugotovil, da je nastala zaradi sprejetega amandmaja neusklajenosti pri agregatnih postavkah: na postavki investicije in na postavki dotacije in plačila storitev javnim zavodom. Namesto da bi odbor, če bi res želel slediti volji državnega zbora, in uskladiti proračun, uskladil ti dve agregatni postavki, je namesto tega preprosto črtal izhodiščni amandma oziroma predlagal, da se izhodiščni amandma ne sprejme. To, mislim, ni korektno, to, mislim, da preseže kompetence odbora, ki na ta način na nek način spreminja predlog državnega zbora. Jaz dopuščam seveda možnost, da je kdaj to bilo že storjeno, upam pa, da z boljšo argumentacijo. Namreč ta, da bi bilo treba zaradi tega potrebno spremeniti agregatne postavke, seveda ni najbolj modra niti najbolj praktična. Agregatne postavke so na nek način povzetek proračuna in razumljivo je, če se proračun spreminja z amandmaji, se tudi povzetek verjetno temu prilagodi, ampak to je verjetno še najmanjši problem zlasti v dobi, ko ima to Ministrstvo za finance že na računalniku, ampak verjetno je to še najmanjša zadeva. To je kar se proceduralnega vidika tiče, mislim, da je odbor v želji, da bi zadevo zavrnil, izbral relativno slab argument, da bi dokazal razloge za to zavrnitev. Seveda se pa v celoti strinjam s kolegi tudi s tem, da vsebinsko gledano gre za postavko, ki ima svoj pomen, če hočete tudi v kulturni identiteti te države, vrednostno gledano pa je v deležu proračuna tako majhna, da se zanesljivo ne bi financiranje v Sloveniji porušilo.
Drug problem je pa seveda tisti, na katerega opozarja vlada, to je, da bi naj bila ta postavka v določeni meri že izkoriščena. Samo, gospodje in seveda dame, to je problem pozicije, ki tako sramotno kasni s tem proračunom, da ga zdaj v decembru šele sprejemamo in je seveda to še eden od dodatnih razlogov za to, da pač tisti, ki to počenja v decembru, pač kaže vse drugo kot svojo sposobnost. Hvala. Seveda, glasoval bom proti.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Rad bi prispeval še eno tako mirno obrazložitev glasu proti temu amandmaju, ker vem, da pretirano zaostrovanje pred to govornico potem je alibi, daje osnovo za to, da potem zaradi tega, zaradi takih nastopov, ki so včasih preostri, potem rečejo opozicijski poslanci, zdaj imamo pa razlog in povod, da glasujemo tako kot smo se namenili. Preden pa to razložim, bi se rad zahvalil odboru, ker ni predlagal črtanje mojega amandmaja okrog elektronske pošte, ki nima materialnih posledic. Hvala lepa, da še niste bili toliko čistunski, da bi še ta amandma črtali. To zahvalo mislim resno.
Včasih je veljalo, v Angliji so rekli, da parlament lahko stori vse, razen ne more moške spremeniti v žensko. To seveda ni več problem, to zdaj že nekaj časa ni več problem, celo za zdravnike, kaj šele za parlament.
Da pa parlament ne bi mogel nameniti nekaj manj kot 100 milijonov muzejem in tega odvzeti tam, kjer je predvideno za nakup investicij, to me pa seveda ne boste prepričali. Lahko gremo poslovnik brati od začetka nazaj, od začetka naprej ali pa od zadaj nazaj k 1. členu, v vsakem primeru parlament ima pravico, da proračun sprejema po svoji volji in v tem okviru je seveda zelo majhna odločitev, da 99 milijonov nameni muzejem.
Argument, da je bila točno ta postavka že izčrpana, seveda bi slišali v vsakem primeru, ker točno tiste postavke so izčrpane, kjer želi opozicija vzeti sredstva. Ampak, kako so se tukaj izčrpale te postavke. Tako da so se kupili novi poslovni prostori. Ja, kako se da to rešiti? Nazaj se prodajo poslovni prostori. Stvar je relativno zelo enostavna. Ja, se kar smejte, gospod Kopač, ampak tako enostavno to je. Če je nekdo, preden je bil proračun sprejet, porabil 100% sredstev za investicije, ne da bi bil za to pooblaščen, zdaj pa to navaja kot razlog, da ne smemo spremeniti teh postavk, oprostite, to je zelo enostavno rešiti. Seveda pa jaz, ki sem blizu kompromisom, bi bil zelo zadovoljen tudi z rešitvijo fifty-fifty ali pa celo to, 49 milijonov za muzeje, 50 milijonov pa nazaj v sklad za nakup poslovnih prostorov. To tehnično izvesti je seveda matični odbor sposoben v petih minutah in o tem bi lahko mirno odločali.
In govoriti o tem, da če ta uskladitveni amandma ne bo sprejet, da bo zaradi tega proračun padel ali pa, da bomo sprejemali novega, je seveda čista neumnost in to so kratki obrazložitveni razlogi, zakaj jaz ne bom mogel podpreti in bom glasoval proti temu uskladitvenemu amandmaju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Ribičič. Sedaj pa res več noben ne želi obrazložiti glasu. Prehajamo na glasovanje in dajem predlog za uskladitev državnega proračuna, ki ga je pripravil odbor za finance in monetarno politiko na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (73 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za uskladitev državnega proračuna, ki ga je predlagal odbor za finance in monetarno politiko, sprejet.
Dajem na glasovanje predlog proračuna Republike Slovenije za leto 1997 v celoti. Obrazložitev glasu, gospod Zagožen. Obrazložitev glasu? Proceduralno. Izvolite, gospod Zagožen Jože.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovani gospod podpredsednik, drage kolegice in kolegi! Ker praktično noben opozicijski amandma ni bil sprejet - slišali smo, da sta bila amandmaja iz opozicije sprejeta zgolj zaradi premajhne koncentracije koalicijskih poslancev, kot so rekli - in ker so bili, nasprotno, sprejeti vsi vladni amandmaji in ker se je torej odločalo s preglasovanjem, na osnovi argumentov moči, in ne na osnovi moči argumentov, moramo v poslanski skupini to stvar premisliti in se dogovoriti o tem, kako bomo glasovali. Zato v skladu s poslovnikom zahtevam eno uro odmora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Po tem predlogu enourne pavze nadaljujemo ob 20.30 uri. Sejo nadaljujemo ob 20.30 uri, razen če ima kdo drugačen predlog. Ali imate drugačen predlog? Ob 20.30 uri nadaljujemo s sejo. Proceduralno, prosim.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Jaz bi rad temu ugovarjal iz dveh razlogov. En razlog je, da smo dobili obvestilo, da delamo danes do 20.00 ure, drugi razlog je pa, da mi v poslanski skupini nismo prepričani, da bomo imeli eno uro dovolj za proučitev te situacije.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Torej, vaš predlog je... Proceduralni predlog - bomo glasovali, da jutri zbor nadaljuje sejo ob 10.00 uri. To je predlog poslanca gospoda Ribičiča. (Nemir v dvorani!) Ugotavljamo prisotnost!
Kolegi poslanci! Proceduralni predlog gospoda Zagožna je bil, da za eno uro prekinemo sejo. Predlog je bil, da ob 20.30 uri nadaljujemo sejo. Sedaj je predlog poslanca, gospoda Ribičiča, da prekinemo s sejo in ta predlog dajem na glasovanje. Proceduralno, prosim. O tem moramo najprej glasovati - o zaključku seje. Ne, proceduralno ni, ni!
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Opozarjam gospoda podpredsednika, da je bil sklep kolegija, da se dela do 20.00 ure! Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Predlagan je sklep in o sklepu glasujemo - da se danes prekine seja in se nadaljuje jutri. Predlagan je sklep in o sklepu glasujemo. Da se danes prekine seja in se nadaljuje jutri.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Umikam sklep. Samo rad bi obrazložil, zakaj ga umaknem. Zato ker sem se skliceval na isto, kar je gospod dr. Zagožen tukaj povedal, skratka do 20.00 ure se dela in to je bil razlog, zaradi česar sem jaz predlagal, da predsedujoči tako odredi, in še vedno je odredil v taki situacijah brez vsakega glasovanja. Ker želi sedaj o tem glasovanje, da se v bistvu spreminjajo tiste odločitve, potem naj pač sam predlaga, da se spremeni tisto, kar je bilo sklenjeno, da se dela do 20.00 ure. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Gospod Ribičič umika svoj predlog. Z sejo nadaljujemo ob 20.30 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 19.35 uri in se je nadaljevala ob 20.34 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci! Nadaljujemo s sejo.
Želi predstavnik poslanske skupine SDS besedo? Izvolite gospod Zagožen.
Še prej pa moramo ugotoviti sklepčnost. Ugotavljamo sklepčnost! (42 poslancev.) Kolegice poslanci kolegi poslanci! Ugotavljamo sklepčnost! (57 poslancev.) Zbor je sklepčen in nadaljuje sejo.
Besedo ima Jože Zagožen, predstavnik poslanske skupine, ki je vzela eno uro odmora.
JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovani gospod podpredsednik! Drage kolegice in kolegi poslanci! V poslanski skupini smo v pretekli uri skrbno pretehtali situacijo, ki je nastala, in dokaz za to je to, da sem napisal dolgo diskusijo, vendar vas z njo ne bom utrujal.
Povedal bom samo to - da ne bi ponavljal vseh neumnosti tega proračuna - da smo v opoziciji poskušali s številnimi amandmaji vsaj nekoliko omiliti vse te stvari, vendar nismo v ničemer uspeli. Zaradi tega bomo v naši poslanski skupini glasovali proti sprejemu tega proračuna. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Prehajamo na glasovanje in dajem na glasovanje predlog proračuna Republike Slovenije za leto 1997 v celoti. Obrazložitev glasu gospod Sovič, izvolite.
BORIS SOVIČ: Hvala lepa. Cenjene dame, spoštovani!
Rad bi obrazložil svoj glas pred glasovanjem o proračunu. Za nami je dolga razprava, v kateri je bilo načetih veliko vprašanj. Ta razprava je pokazala, da je na mnogih področjih, ki jih ta proračun na nek način zajema, vrsto vprašanj, ki so vsaj po mnenju mnogih v tej dvorani s predloženim proračunom rešena nekvalitetno, nekonsistentno in rešena tako, da so posamezna področja zapostavljena. Jaz mislim, da je treba zelo jasno povedati, da napori mnogih, ki smo vlagali amandmaje, so bili usmerjeni v to, da bi nekatere izrazite disproporce na posameznih področjih odpravili s tem proračunom. Ti amandmaji so tudi opozorilo sestavljavcem proračuna na napake, na pomanjkljivosti, na nedoslednosti, na nekonsistentnosti na mnogih področjih, ki jih ta proračun zajema. Upam, da tudi dovolj jasen napotek za sestavo proračuna za naslednje leto.
Mislim, da je treba zelo jasno povedati, da ni možno se strinjati s stvarmi, ki jih ta proračun prinaša. V prvi vrsti s primanjkljajem, ki ga prvič praktično, od kar je Slovenija suverena država, na nek način uvaja koalicija. Žalostno pri tem je to, da razlogi za ta primanjkljaj niso v razvojni naravi, niso v tem, da bi bil ta proračun izrazito razvojno usmerjen, ampak so usmerjeni v plačevanje koalicijske pogodbe. Ta proračun tudi zamuja, zamuja čez vse možne razumne meje in sprejemanje, kot vidite, sega v zadnji mesec tega leta. To Slovenije ne uvršča v krog evropskih držav, to Slovenijo kvečjemu uvršča v krog držav iz čisto drugega geografskega področja.
Ta sporazum sicer ima inovacije. Največja je ta, da podaljšuje proračunsko leto za približno pol meseca, kar kaže, kaj vse je možno storiti, če se politika tako odloči. Vendar je treba jasno povedati, da ta situacija, da praktično celo leto smo bili brez veljavnega proračuna, ta situacija kaže na netransparentnost javnih financ in kaže na odsotnost možnosti javne kontrole financ. To pa je temelj demokracije, to je eden od temeljev, na katerem sloni evropski kulturni in politični krog. Mislim, da je treba jasno opozoriti tudi na to, da je predlog proračuna, predlog dopolnjenega proračuna, pravzaprav slabši od izhodiščnega predloga. Slabši v mnogih elementih. Na to smo v svojih razpravah opozarjali. Slabši je poleg ostalega tudi v elementu, na katerega smo posebej kritično opozorili, to je v področju stanovanjske gradnje. Žal je bil zavrnjen amandma, ki je predlagal dokapitalizacijo stanovanjskega sklada in ta amandma bi lahko pomenil pomemben razvojni impulz. Dopolnjen proračun je slabši tudi zato, ker jemlje tam, kjer je najbolj nepričakovano in kjer nobena država, ki je usmerjena v prihodnost, tega ne počenja: jemlje znanosti in tehnologiji. Jemlje celo tako, da je največje zmanjšanje tega dopolnjenega proračuna ravno na področju znanosti in tehnologije. To je seveda za državo, ki mora nadoknaditi velik razvojni zaostanek, nepojmljivo in zanesljivo ni v funkciji razvoja.
Končno, čisto na simbolni ravni - ta dopolnjeni predlog proračuna celo na nek način negira pobude, ki so bile dane na popolnoma humanitarni osnovi, da bi dopolnili postavko, ki je povezana s krvodajalstvom. Pravzaprav je nepojmljivo, da koalicija niti tako simbolne poteze ni bila pripravljena podpreti, da bi naredili nekaj, kar je v korist vseh, ne oziraje se na strankarsko pripadnost.
Pri tem sprejemanju proračuna smo tudi opazili nekorektnost, kot je pravzaprav doslej ni bilo, nekorektnost pozicije do opozicije. Kot ste videli, pravzaprav niti en amandma, ki bi posegel v spremembo virov na posameznih področjih, ni bil sprejet, če odštejem častno izjemo amandmaja, ki pa ni pomenil povečanja virov.
Treba je zelo jasno povedati, da koalicija s tem prevzema vso odgovornost za proračun, ki ni razvojno naravnan, za deficit, za zaostanek pri sprejemanju proračuna, za dejstvo, da država ni imela urejenih skozi proračun javnih financ v tem letu in da pravzaprav prihajamo v obdobje, ko bo tako strukturiran proračun pomenil resno razvojno oviro za to državo, ne pa razvojno priložnost. Žalostno je, da proračun ni usmerjen v to, da bi pomenil novo priložnost za to državo, seveda bi pa za to moral biti pripravljen drugače, v drugačnem časovnem okviru in z drugačno strukturo.
Iz vseh teh razlogov bi rad zelo jasno povedal, da ne morem glasovati za ta proračun, predvsem zaradi prepričanja, ker si ta država Slovenija zasluži boljši proračun, predvsem pa takšnega, ki bo razvojno naravnan in usmerjen v prihodnost. Ta, žal, ni takšen. Hvala.
FRANC PUKŠIČ: Tone, zdravo, Tone, če si me že poklical Pukša! Ampak, če si to upaš, pridi dol! Tone, če ste ga že "sračkali" celih enajst mesecev, potem boš pač te pol ure malo poslušal. Pač provokacija iz klopi - ne morem se drugače odzvati.
Gospe in gospodje! To ni proračun, s katerim bi se trasirala politika javne porabe za proračunsko obdobje, ki je za nami. To je poračun, to je v bistvu konec tega, čemur se reče strategija razvoja. Torej, to je obračun nekega obdobja, ki ga je vlada preživela skoraj v celoti brez proračuna kot okvira svojega delovanja. To je tudi ena od pozicij - proračun države - na kateri se dejansko postavi demokracija in na kateri opozicija potem sledi temu, ali se zadeve izvajajo tako, kot so s proračunom postavljene. Samo nakup pravne fakultete oziroma Ljudske pravice vse to izničuje!
Pred poslance je bil predložen obračun oziroma zapitek že iztekajočega leta. Če bi želel proračun za leto 1997 ostati realno na isti ravni kot za leto 1996, bi se lahko povečal kvečjemu za stopnjo rasti inflacije in za stopnjo rasti bruto domačega produkta. Inflacija naj bi znašala v tem letu okrog 9%, rast bruto domačega produkta pa okrog 3%. Ob 22%-nem nominalnem povečanju proračuna gre torej za 12-kratno realno rast, ki bi lahko znašala le toliko, kot znaša rast bruto domačega produkta, ne pa 4-krat več.
Proračun je pretežno potrošno naravnan - seveda so na to opozarjali vsi tudi v teh 2-mesečnih razpravah - ne pa razvojno, saj je za investicijske projekte namenjeno relativno malo denarja. Nasprotno pa napaja ogromno povečanje državne birokracije, v zadnjem pol leta 600 novo zaposlenih ljudi v vladnih institucijah, pri čemer pa sploh niso zajeti razni paradržavni skladi in agencije, ki so po svoji naravi tudi in sigurno proračunski porabniki. Poleg tega je proračun preobremenjen z raznimi neuspelimi sanacijami nekaterih podjetij, ko je šlo vladi predvsem za ohranjanje socialnega miru in pridobivanje političnih točk in se zato ni ustrašila dajanje transfuzije, tako kot je že rekel enkrat kolega, transfuzije mrtvecu.
Proračun, takšen kot je, prvič predvideva v znatnem obsegu tudi proračunsko zadolževanje, ki sčasoma postane kot pitje slane vode: bolj jo piješ, bolj si žejen.
Proračun povečuje delež javne porabe v bruto domačem produktu, namesto, da bi ga v skladu s predvolilnimi obljubami zmanjševal, tako je bilo slišati v letu 1996. Po mnenju... Bom počakal, da bo gospod Anderlič lahko poslušal. Po mnenju doktor Bajuga iz Svetovne banke je naša država na dobri poti, da postane parazitska, s preko 46% javne porabe je med najvišjimi v Evropi in je 50% celo večja od ravni v Združenih državah. Proračun, takšen kot je, je nož v hrbet razvoju slovenskega gospodarstva. Zanj pomeni mnogo pretežko breme. Takšen kot je, uničuje njegovo konkurenčno sposobnost, to še posebej velja za izvoznike, ki so prihodke prejemali skladno z rastjo nemške marke, katere rast je praktično stala, državne dajatve pa plačujejo ta podjetja 22% višje kot leto poprej.
Ja, 5 minut, res zvoni. Marsikomu je zvonilo, pa v tej državi, se mi zdi, da še marsikomu zvoni. Kakorkoli, tudi za nas poslance je dobro, če kakšno slišimo. Mogoče bo kateremu od gospodarskih subjektov v naslednjem letu le manj zvonilo. To je popolnoma neodgovorno do gospodarstva, ki je v letu 1996 ustvarilo 4-krat več čiste izgube kot leto poprej. Brez državnih razbremenitev se ne bo nikdar pobralo, še posebej, ker je prisotna večletna stagnacija dodane vrednosti na zaposlenega.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Kolega Pukšič, zaključite počasi. Bili ste moteni, zato smo vam malo podaljšali čas.
FRANC PUKŠIČ: Dobro. Tudi tako se da končati, pa vendar nekateri 6 let s tega mesta pripovedujejo Sloveniji, da bo potrebno še nekaj časa potrpeti, ampak iz leta v leto je slabše. Kolegi, poslanci, kolegice, poslanke, dobro bi bilo, da bi se tega zavedali. Žalostno pa je, da se slovenska vlada ne zaveda, kakšno je dejansko stanje. Na nekaj elementov smo želeli pokazati z amandmaji, z upanjem, da ste vsaj spoznali del slovenske resnice. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Pukšič. Bil je malo moten v dvorani, zato smo mu malo podaljšali čas. Obrazložitev glasu. Gospod Kangler, izvolite.
FRANC KANGLER: Če mi dovolite, spoštovane poslanke in poslanci, da tudi jaz obrazložim svoj glas. Glasoval bom za proračun. Se strinjam z očitki opozicije, da ta proračun sprejema v zadnjem mesecu. Popolnoma se strinjam, ampak bom to utemeljitev, zakaj bom glasoval za ta proračun, z druge plati razložil. Poglejte, vsi porabniki tega proračuna, vemo, kdo so porabniki proračuna. Cel kup investicij čaka, da mi tu v državnem zboru potrdimo ta proračun, da se lahko te investicije speljejo do konca. Zato bom podprl ta proračun, tudi zato, da bo lahko moj kolega Pukšič porabil tistih 35 milijonov za osnovne šole in tudi tistih 10 milijonov za demografsko ogrožene. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Kangler. Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem predlog proračuna Republike Slovenije za leto 1997 v celoti. Ugotavljamo sklepčnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za proračun v celoti? (47 poslancev.) Kdo je proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da je proračun Slovenije za leto 1997 v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Prekinjam današnje zasedanje in jutri ob 10. uri začenjamo z 2. točko dnevnega reda, to je obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije - hitri postopek.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 2. DECEMBRA 1997 OB 20.53 URI.)