Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.09. uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 37. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jelko Kacin, Aleksander Merlo, Roberto Battelli, Jože Lenič, Bojan Kontič, Peter Lešnik, Franc Kangler, Darja Lavtižar-Bebler, mag. Marijan Schiffrer, Janez Per za dopoldanski del seje, mag. Franc Žnidaršič, Alojz Peterle, Miroslav Mozetič, Jože Avšič za popoldanski del seje, Jožef Zimšek za pričetek popoldanskega dela, Maksimiljan Lavrinc za pričetek seje, Peter Hrastelj za popoldanski del seje in Ivo Hvalica od 17.00 ure dalje.
Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani. 59 poslancev in poslank. Prihitel je tudi dr. Ribičič, ampak... Prisotnih je 59 poslank in poslancev; državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil predstavnike vlade Republike Slovenije in predstavnika državnega sveta Republike Slovenije, ki jih vse lepo pozdravljam!
Današnje nadaljevanje 37. izredne seje bomo pričeli s 26. točko dnevnega reda, to je s ponovnim odločanjem o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o poslancih; zatem bo zbor prešel na obravnavo 10. točke, predlog zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, tretja obravnava, na obravnavo 11. točke, predlog zakona o azilu, tretja obravnava, 12. točke, predlog zakona o tujcih, tretja obravnava, 13. točke, predlog zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, tretja obravnava, in nato po dnevnem redu dalje. V skladu s sklepom delovnega telesa bo točka 14. a, to je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev, obravnavana po točki 14, to je po predlogu zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Ker točka 14 še ni pripravljena, to pomeni, da bo tudi točka 14.a počakala in bomo potem nadaljevali s točko 14.b, predlog zakona o varstvu osebnih podatkov, tretja obravnava, in po dnevnem redu dalje. Ob pričetku popoldanskega dela današnjega zasedanja bo zbor prešel na obravnavo 4.a točke, to je predlog zakona o dopolnitvi zakona o ustavnem sodišču. Pričakujemo, da bo matično delovno telo pravočasno pripravilo poročilo.
Prehajamo na 26. TOČKO DNEVNEGA REDA - PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POSLANCIH. Državni svet Republike Slovenije je na 37. seji, 16. junija 1999, sklenil, da na podlagi tretje alinee prvega odstavka 97. člena ustave Republike Slovenije zahteva od državnega zbora, da ponovno odloča o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o poslancih. Ali želi predstavnik državnega sveta, gospod Branko Grims, obrazložiti zahtevo sveta? (Želi.) Besedo dajem državnemu svetniku, gospodu Grimsu.
BRANKO GRIMS: Hvala za besedo. Vsem zbranim prav lep pozdrav! Državni svet je 16. junija letošnjega leta ob obravnavi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o poslancih, ki ga je državni zbor Republike Slovenije sprejel 9.6.1999, sprejel sklep, da na podlagi tretje alinee prvega odstavka 97. člena ustave zahteva od državnega zbora, da ponovno odloča o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o poslancih. Državni svet je tak sklep sprejel na osnovi ugotovitve, da novela zakona o poslancih v 7. členu dodaja k zakonu nov 39. člen, ki določa možnost predčasne upokojitve, in sicer z 58-imi oziroma s še 5-imi leti manj za poslanke. Pri tem pa se ta meja za vsako dopolnjeno leto opravljanja poslanske funkcije pomakne še za leto dni nazaj, kar pomeni, da bi se poslanka, ki bi dva mandata opravljala to funkcijo v državnem zboru, lahko z vsemi pravicami in polno pokojnino upokojila že s 45. letom starosti. To seveda v času, ko se sprejema reforma, ko se pripravlja reforma in zakon o pokojninski reformi že gre skozi parlamentarno proceduro, pomeni, da prihajamo do velikega nesorazmerja, nesorazmerja med tistim, kar bi veljalo za poslance, in med tistim, kar bi veljalo za vse ostale državljane, saj se zanje pogoji za upokojevanje bistveno zaostrujejo. Socialni partnerji so se po dolgotrajnih pogajanjih dogovorili za enakopravno obremenitev vseh kategorij zavarovancev in za vse generacije, da bi tako z enim zakonom na osnovi enakih načel ukinili vse privilegije upokojevanja in posebne pokojnine, ki so bile pridobljene na podlagi posebnih zakonov. Edina izjema bi ostala le tista delovna mesta, na katerih je delo izjemno težko in zdravju škodljivo.
Navedene spremembe bi šle v škodo delavcev in državni svet je izrazil s svojo odločitvijo prepričanje, da morajo seveda tudi poslanci deliti usodo vseh drugih slovenskih državljank in državljanov. Tudi ustavno sodišče je že presojalo o tej materiji, in sicer je presodilo, da morajo biti pravice, ki gredo poslancem, v sorazmerju s pravicami, ki gredo vsem ostalim državljanom; glede na reformo, glede na razmerje, glede na rešitve, ki so bile v tem členu, je seveda očitno, da ta zakon od tega daleč odstopa. Sprejetje tega zakona je v bistvu pomenilo odstopanje od načel že dogovorjene pokojninske reforme, zato je bil tudi enoten protest sindikatov, ki so napovedali, da v primeru, da bo ta zakon dokončno sprejet, odstopijo od že dogovorjene reforme.
Posebej pa bi želel opozoriti še na en dodaten člen enega zakona, ki takrat, v vseh teh razpravah, pa tudi v javnosti, pravzaprav ni bil deležen tiste pozornosti, ki bi jo po naši oceni zaslužil. Gre za prvi odstavek 41. člena zakona o vladi Republike Slovenije, ki se glasi: "Za predsednika vlade, za podpredsednika vlade, za ministre, za generalnega sekretarja vlade se po prenehanju mandata smiselno uporabljajo določbe zakona o poslancih za pravice, ki jim po prenehanju mandata pripadajo." To seveda pomeni, da bi vse te pravice, ki so bile zajete v tem zakonu, te izjemne pravice, šle tudi vsem funkcionarjem vlade Republike Slovenije. Vlada je pri tem ravnala, najmanj kar lahko rečemo, nenavadno, saj je molčala vse do tedaj, ko je bil zakon v tretjem branju, torej dokončno v parlamentu že izglasovan, potem pa dan kasneje sprejela stališče, da temu zakonu nasprotuje; toda takrat so vse te pravice za vladne funkcionarje očitno že veljale.
Gospod Rop je na seji državnega sveta kasneje ostro zanikal, da bi šlo tu za kakršnokoli računico vlade, toda v pravu velja načelo, kdor molči, se strinja. Nesporno dejstvo je, da je vlada molčala vse do takrat, ko je bil zakon v tretjem branju že izglasovan in ko je bilo torej za njeno ukrepanje, ki izhaja iz ustave in zakonov, že prepozno.
Na podlagi vseh navedenih dejstev je državni svet prvič v svoji zgodovini povsem soglasno sprejel sklep, da predlaga državnemu zboru, da o tem zakonu ponovno odloča, in vam v imenu celotnega državnega sveta predlagam, da ob ponovnem glasovanju tega zakona ne sprejmete. Ob tem bi še opozoril, da danes popoldne ob 18.00 uri državni svet opravlja izredno sejo, na kateri bo v primeru, da bo danes tu ta zakon ponovno izglasovan, odločal o že pripravljenem predlogu za referendum, kar po mojem mnenju pomeni, da ta zakon nikdar ne bo stopil v veljavo. Zato upam, da tudi na glasovanju danes doživi tisto usodo, ki jo po mojem prepričanju mora doživeti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Zahvaljujem se državnemu svetniku, gospodu Grimsu. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Želi.) Besedo ima državni sekretar, dr. Trpin.
PROF. DR. GORAZD TRPIN: Vlada je na svoji 113. seji, 10. junija 1999, sprejela tri sklepe, ki se nanašajo na ta zakon. Mislim, da je najpomembnejši drugi sklep, v katerem vlada predlaga državnemu zboru, da ob morebitnem ponovnem glasovanju ne sprejme predloga sprememb in dopolnitev zakona o poslancih.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju, dr. Trpinu. Zahtevo je obravnavala tudi komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve kot matično delovno telo (njeno mnenje ste prejeli tudi v pismeni obliki). Ali želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Ob tem vas želim opozoriti, da mora pri ponovnem odločanju skladno z drugim odstavkom 91. člena ustave Republike Slovenije za sprejem navedenega zakona glasovati večina poslancev zbora, se pravi 46 ali več; možna je obrazložitev glasu. Svoj glas bo obrazložil gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani vsi skupaj! Sicer imam čisto vest glede današnjega ponovnega odločanja, pa vendar sem v očeh javnosti popolnoma v enakem položaju kot vsi drugi poslanci. V teh dneh od sprejetja zakona o poslancih do danes smo doživeli seveda marsikaj. Moja najpomembnejša ugotovitev pa je, da bi bilo potrebno vroče glave nekaterih poslancev nekoliko ohladiti, postaviti pod hladen tuš. Sicer pa ugotavljam, da je ta hladen tuš zaradi politične nemodrosti poslancev prišel sem, prvič od državnega sveta s 100%-nim glasovanjem proti zakonu, z reakcijami in protesti sindikatov - pozdravljam njihovo enotnost, obenem obsojam pa proteste proti dvokrožnemu večinskemu sistemu, ki se ga izvedli včeraj popoldan. Tretjič, javno mnenje, ki že dolgo ni tako enotno in silovito izrazilo svojega stališča do nekega vprašanja. S tem hladnim tušem upam, da je bilo dovolj jasno povedano, kaj pomeni 82. člen ustave, ki si ga nekateri poslanci napačno razlagajo.
Ugotovitev, ki sem jo zaznal v teh dneh, je tudi, da večina poslancev ugotavlja, da je ugled poslancev na dnu. Seveda se potem vprašam, kdo je ta ugled poslancev uničil. Kdo je torej tisti, ki je ugled, predvsem pa vlogo poslanca v tem sistemu spravil pod ničlo; tako nizko državni zbor v svoji zgodovini še ni bil. Zakaj, se seveda to vprašujemo in to vprašanje seveda naj si postavi koalicija in pa predvsem vodstvo državnega zbora, ki dopušča, da se tako pometa z državnim zborom. Namesto, da bi državni zbor odločno izvajal vlogo, ki mu je dana z ustavo, kot samostojno zakonodajno vejo oblasti, igrata tista v vladi in močni politični lobi izven državnega zbora.
Tukaj je zdaj vrsta ugotovitev, ki jih nekateri poslanci iznašajo, zakaj je seveda tudi prišlo do takih reakcij. Eni trdijo, poslanci sami, da je veliko kriva tudi neprimerna sestava tega državnega zbora; seveda to pomeni neko posebno elito. Drugi pravijo, da ugled državnega zbora rušijo poslanci župani in drugi, ki se ukvarjajo z raznimi pridobitniškim posli, medtem ko drugi sedijo v državnem zboru, približno 50 menda, in pridno pritiskajo na tipke v državnem zboru. Spet nekateri, da so za vse krivi novinarji, ki s svojimi komentarji rušijo državo - to je mišljeno verjetno za novinarje, ki delujejo v skladu s 63. členom ustave. Upam, da to poznate. Nekje je bilo celo rečeno, naj pride prekletstvo nad tiste novinarje, ki bodo drugače reči prikazovali. Predvidevam, da na tiste novinarje, ki pišejo proti, seveda poslanskemu zakonu. Slišal sem tudi pripombe nekaterih poslancev, češ, da v državi imamo blizu 100.000 privilegiranih upokojencev, ki prejemajo pokojnine iz državnega proračuna in ne bi se poznalo, če bi zraven bilo še nekaj poslancev. Jaz vas vprašam, zakaj potem teh privilegijev ne odpravite, da bi bili vsi enakopravni! Seveda, to ne. Zakaj ne? Verjetno zato, ker bi se potem začela krhati elita. Seveda, nekateri zopet govorite, v smislu, da bi v državnem zboru morala vladati politična elita in da tudi zato, ker imamo poslanci samo približno 50% z zakonom zagotovljene plače, ta politična elita noče v parlament in tako naprej. Seveda je idej veliko.
Vse skupaj pa naj pomeni, da naj bi ta država potrebovala parlamentarno elito, vladno elito, upravno elito, politično elito in tako naprej. Torej povsod elito. Pravim, elito liberalizma, v katero ni vstopa. Delovno ljudstvo, kmetstvo, preprosto ljudstvo pa naj dela in naj molči in naj pobira drobtinice, ki padejo z gospodove mize. Spoštovani, to ne bo šlo.
Streznitev je nujna in mislim, da jo bomo danes z glasovanjem izpričali in da ne bo nikogar, ki bi glasoval v nasprotju z voljo našega, hvala bogu, razumnega, preprostega ljudstva. Glasoval bom proti zakonu. Torej za veto državnega sveta. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Kelemina. Ali želi še kdo obrazložiti svoj glas? Gospod Lavrinc, gospod Potrč.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala gospodu predsedniku za besedo. Kot predsednik Kviaza sem imel nalogo koordinirati, pripravljati, usklajevati različna mnenja, ki se ob tej temi pojavljajo in moram reči, da sem v življenju redko srečal toliko farizejstva, laži, podtikanj kot prav pri obravnavi tega zakona.
Res je, da razmere v državi niso take, da bi nekako pogojevale ali narekovale vzpostavljanje nekih privilegijev in tako naprej. Ampak, če vam nekdo, ki iz treh virov prejema plačo, govori o tem, da je poslanska plača že tako prevelika, torej čemu potem še kakršnikoli posebni pogoji ob koncu mandata - največkrat omenjeni kot privilegiji - če vam nekdo, ki je predčasno šel v pokoj, predava o tem, kako je nemoralno, če bi se ljudje pri 55 letih, 54 letih ali ženske še nekaj manj upokojevali in če nekdo, ki niti ne prebere ne zakona in ne ve, da je v njem tudi precej dobrega - še posebej glede nezdružljivosti, čeprav v tistem delu nismo povsem uspeli - meče naprej, da praktično položaj poslanca ni v ničemer poseben, da so veliko bolj posebni položaji drugih poklicev, potem seveda odpade kakršnakoli racionalna razprava ali, bom rekel, up na nek soliden zaključek zakonodajnega postopka.
Vse to se je pri tem dogajalo, in ko smo v Kviazu z večino oziroma skoraj enotno ugotovili, da se praktično z mlini na veter ne da bojevati, da še ni pravi trenutek oziroma zrel trenutek, da bi se o tovrstni temi bolj zares pogovorili - ob tem moram reči tudi, da ljudje, ki so sicer po strokovni plati in po svojih funkcijah zadolženi, da bi nam ob taki priložnosti stopili v pomoč, tega niso hoteli storiti - torej, ob tem spoznanju smo se odločili, da zakona v tem trenutku ni mogoče podpreti.
Zato bom tudi sam glasoval proti ponovni uveljavitvi tega zakona. Povedati je treba še nekaj. Mislim, da je odgovornost nas vseh, da za naslednjo generacijo pripravimo nekaj, kar bo ljudi srednjih let, poznih srednjih let, če hočete, sploh pripeljalo v ta prostor; ni mogoče pristati na to, da se bo vsak znašel potem tako, kot se hoče, kajti v tem primeru sem prepričan, da lahko sem dobimo samo tiste, ki so do včeraj, recimo, prodajali v trgovini, se ukvarjali z nekimi manj zahtevnimi deli ali posli, in v takem primeru se bojim za zakone, ki bodo izpod takih peres prišli. Zato se je vredno ponovno potruditi, seveda potem, ko bo sprejeta splošna pokojninska zakonodaja, v to smer, da se precizno določi, kaj poslanec sme in česa ne sme, to je prvo, drugo, da se določi, kako z njim po mandatu - ni v čast tej državi, da imamo ta hip doktorja znanosti, ki je bil do prihoda v parlament direktor, sedaj je pa praktično na borzi dela (govorim o človeku še iz prvega mandata). Torej, nekaj je treba storiti, to vemo vsi, koliko in kako daleč pri tem iti, je pa stvar razprave. Samo v teh pogojih, kot so sedaj, na žalost takega ambienta miru ali tega, da bi poslušali drug drugega, si predložili argumente, takega trenutka pač še ni. Zato menim, da je treba počakati na spremembo pokojninske zakonodaje in se potem strpno podati v pogovor, kjer bi bilo treba doseči neko soglasje, in to tako soglasje, da ne bodo zopet, tako kot so bili tokrat, nekateri v ospredju, drugi pa bi se prav potihem "šlepali" in ob morebitnem sprejetju takega zakona vse bonitete koristili. Hvala, ker ste me poslušali.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svoj glas bo obrazložil tudi gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Tudi pri ponovnem glasovanju bom glasoval proti temu, da se sprejme ta zakon. Poslanke in poslanci združene liste smo že javno objavili, da nihče od nas zakona ponovno ne bo podprl. Naše prepričanje je, da nesorazmerne pravice, ki bi jih predlog zakona uveljavil, če bi bil sprejet, niso sprejemljive v času, ko mora državni zbor sprejemati pokojninsko zakonodajo, prilagajati drugo zakonodajo na področju delovnih in socialnih pravic. V poslanski skupini smo se dogovorili in odločili, da to splošno voljo upoštevamo v večji meri kot pa konkretne probleme in težave, s katerimi se poslanke in poslanci srečujemo. Zato bom tudi glasoval proti temu zakonu. Želel bi, da bi epizoda, ki je bila potrebna, imela na normalno delo državnega zbora čim manjše posledice. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svoj glas bo obrazložil gospod Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Spoštovani! V parlamentu sem od leta 1990, sem pa sem prišel z mesta višjega univerzitetnega predavatelja. Ves čas, teh devet let in pol, sem zastopal stališče, da je treba urediti status parlamenta in parlamentarcev, predvsem v interesu parlamentarne demokracije in v interesu oziroma za korist države in tudi v tem smislu, kar je že govoril gospod Lavrinc. Kar se mene tiče, leta 1992, ko se je sprejemal zakon o poslancih, sem bil star 37 let pa sem imel 12 let delovne dobe. Naj ob tem povem, da je takrat socialistična stranka oziroma poslanska skupina, katere član je bil tudi gospod Semolič, pripravila amandma, da bi se lahko upokojili tudi tisti, ki niso bili profesionalni delegati takrat, ampak so bili direktorji ali v kakšni drugi službi in so ob tem, ko so bili tam, po sprejetju zakona za en dan prekinili delovno razmerje, se upokojili in potem naprej vodili svoje posle. Takrat je tudi gospod Semolič glasoval za ta zakon.
Leta 1996, ko se je ponovno poskušal urediti status poslancev - ne vem, ali je to čisto na tak način, kot se urejuje, prav ali ne - sem bil star 41 let in sem imel 16 let delovne dobe.
Leta 1999, ko smo pripravili ta zakon z amandmaji, s katerimi smo zaostrili te pogoje, postavili najnižjo delovno dobo 30 let, najnižjo starost 58 za moške in 53 za ženske, sem star 44 let in imam 19 let delovne dobe, kar pomeni, tudi, če bi bil zakon sprejet, bi moral biti še tri mandate poslanec, da bi lahko sadove tega zakona užival.
Naj še povem, da v splošni zakonodaji za leto 2000 je predvidena najnižja delovna doba oziroma pokojninska doba 25 let za ženske in 28 let za moške ter starost 45 let za ženske in 48 let za moške. Vedno do sedaj sem glasoval za to, da bi se status poslancev uredil. Sedaj smo v situaciji, ko se je treba odločiti, ali prekinemo to družbeno gonjo ali jo nadaljujemo. Danes je predvidena seja državnega sveta, na kateri bo, jaz ne dvomim, potrjen tisti sklep, ki so ga že sprejeli, da gredo v referendum. Kaj s tem naredimo še naprej? Družbeno energijo oziroma energijo ljudstva usmerimo v neke populistične cilje. To je tudi v škodo državi.
Zato mislim, da ne bom svojega prepričanja prelomil s tem, ko danes ne bom glasoval ne proti zakonu, pa tudi ne za zakon. Zakaj ne? Zato, da vzamemo veter iz jader levih in desnih, rdečih populistov, ki manipulirajo z ljudmi. Povem vam, v obrazložitvi tega veta je zapisano, poslanci imajo že tako visoke plače in imajo tudi že dovolj velike privilegije. Predstavnik državnega sveta je predstavil stališče državnega sveta, ki je bilo soglasno sprejeto, dobiva plačo kot uslužbenec državnega zbora, dobiva zraven plačo kot državni svetnik in dobiva plačo oziroma dve plači kot mestni svetnik mestne občine Ljubljana. Konec bo.
Naj ponovim. Pri glasovanju sem bom danes vzdržal, tako kot se bo vzdržala vsa poslanska skupina Slovenske ljudske stranke.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo obrazložiti svoj glas? Gospod Džuban, gospod Avšič.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa. Mislim, da so bistvene zadeve, ki tarejo ta državni zbor na eni in drugi strani, predstavljene. Oglasil sem zaradi tega, da obrazložim svoj glas v tistem smislu, kot sem napovedal pred kratkim, ko sem rekel, da me "figo briga" poslanski zakon in da naj si ga izglasujejo tisti, ki ga potrebujejo.
Sem v tistih letih, če gledamo osebno, kar je zelo narobe, da oblikujemo zakone in pogoje za ta parlament, kakor nam osebno odgovarja. Ampak izgleda, da se na eni strani to dogaja in da se manipulira z javnostjo in slovenskimi državljani ravno na ta način. Ko sem rekel, naj si izglasujejo tisti, ki to rabijo, so to tisti, ki so se pri zadnjem glasovanju potuhnili, cepetali z nogami pod mizo, kaj bo, čakali pred vrati, spraševali, kaj boste, ali boste vzdržali, telefonirali s službenih potovanj ali iz bolniških postelj, kaj bo s poslanskim zakonom, ker so bili zainteresirani, da se potrdi, sami so pa igrali dvojno vlogo ali imeli prepoved, da glasujejo za zakon. Jaz jim ne bi želel več pomagati.
V drugem delu je bilo govora, na kakšen način smo prišli do veta. Kolega Potočnik je predstavil zakon, ki je v osnovi mnogo hujši, 45:25, ki so ga izglasovali ljudje, ki sedijo v sindikatih, v državnem svetu ali morda tudi tukaj, in so se po tem zakonu tudi upokojili. Stoodstotni veto so izglasovali svetniki, ki opozarjajo na racionalizacijo v državi in v tem državnem zboru, in za nekaj ur dela ne mesec prejemajo tretjino poslanske plače, kar pomeni pet do desetkrat višjo plačo kot poslanci. Hujše skrajnosti se dogajajo v primeru, ki smo ga tudi imeli tu predstavljenega ravno na primeru zastopnika državnega sveta, ki je v mnogo hujših skrajnostih in moralizira temu državnemu zboru, kaj bi morali mi početi, sebe pa sploh ne vidi.
Naj zaključim. V prejšnjem mandatu je gospod Oman rekel - ne vem, če bom navedel dobesedno - "ukinimo ta državni zbor, izberimo si ljubljenega vodjo, saj jih kar nekaj imamo, ki bi želeli to biti". Bojim se, da gre zadeva v tej smeri, da se nekdo pripravlja za ljubljenega vodjo, ki bi to želel biti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Svoj glas bosta obrazložila gospod Avšič in gospod Partljič.
JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa. Lep pozdrav! Odločil sem se obrazložiti svoj glas iz preprostega razloga, ker sem tako kot večina tistih, ki je pritisnila za ob prvem glasovanju, bil potem v nekaterih časopisih nekajkrat navajan kot tisti, ki se bori zgolj in samo za svoje privilegije.
Žal je res, da zakon, ki smo ga izglasovali, ni povzel vsega tega, kar je naš resnični problem, je pa dobro, da smo to temo odprli; dobro je zaradi tega, ker se bo marsikaj povedalo o funkciji in statusu poslanca, ki ni na nikakršen način razrešen, najmanj pa ni razrešen tako, da bi lahko mi poslanci uspešno delovali v smislu 82. člena ustave. Če ne bi bilo tako in če bi imeli vso pravico glasovati po svoji vesti in brez navodil, potem se ne bi moglo zgoditi, da ne bi nekateri kolegi poslanci - ne mi zameriti! - tudi iz socialne demokracije po tihem pripovedovali, kako so za ta zakon; hkrati bi povedali, da so, žal, na začetku bili primorani podpisati neke listke, na katerih tudi piše v eni točki, da se bodo borili proti poslanskim privilegijem. To se je zgodilo na začetku tega mandata in to jih na nek način obvezuje, in jaz se seveda strinjam, da ne smejo glasovati za ta zakon, vendar je pa vprašanje, ali je na tak način ustavno določilo 82. člena korektno peljano - mislim, da ne. Ne bi se moglo zgoditi, da neka kolegica poslanka, ki se je zmotila oziroma mislim, da je zavestno glasovala, bila znotraj svoje stranke na nek način lustrirana. Vse to se ne bi dogajalo, če bi imeli status poslanca v smislu ustave in položaja rešen. Seveda ta rešitev ni nujno, da je taka, kot je v tem zakonu, lahko bi bila tudi drugače rešena, lahko bi bili člani nadzornih odborov gospodarskih družb, kar nam je prepovedano, lahko bi se ukvarjali s čimerkoli, drugimi posli izven tega državnega zbora in si na ta način zagotavljali možnost delovanja po poteku mandata, vendar, mi imamo prepoved. Prepoved je podobna konkurenčnim klavzulam, kot jih imajo menedžerji v gospodarskih družbah, vendar za našo prepovedjo ne stoji nič. Za našo prepovedjo je pač volja seveda tudi stranke, ali boš lahko sodeloval na prihodnjih volitvah ali ne. In seveda, to ni dovolj, tudi izvoljen moraš biti, da bi si ohranil status za svoje nadaljnje delo.
Vsega tega v tej drugi strani konkurenčne prepovedi ni in zaradi tega seveda sem vesel, da je prišlo do razprave, tako v državnem zboru, tako v državnem svetu, ki je seveda svoj obraz pokazal, tako tudi v polemični javnosti, ki ni bila samo in vedno nenaklonjena temu zakonu in marsikateri zapis je zelo dobro opredeljeval naš status. Spomnimo se enega naslova, ko je pisalo "Sluga pokorni". Tam je bilo zelo napisano, kaj v resnici smo. In seveda, ker zakon danes ne bo izglasovan, pa ostaja seveda pred nami tisti del, da ta položaj poslanca je potrebno ponovno ovrednotiti, ga ustrezno opredeliti in tudi seveda ustrezno postaviti v našo demokratično družbo. Hvala lepa.
Glasovanja se bom vzdržal zaradi tega, ker se z vsebino, tako ozkim segmentom tega zakona tudi ne morem strinjati glede na mojo razpravo, sem pa prepričan, da je v tej moji obrazložitvi glasu vse tisto, kar nas v resnici teži, vseh 90, z izjemo morda nekaterih izjem. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Avšič. Svoj glas bo obrazložil gospod Partljič.
ANTON PARTLJIČ: Spoštovani gospod predsednik, spoštovano predsedstvo in vsi ostali, ki prisostvujete tej seji! Naj povem, da seveda se nehote kdaj zgodi, da sprejemamo zakone, ki neposredno zadevajo tudi nas, bodisi da gre za tako direkten zakon ali pa seveda drugi zakoni, ker smo pač državljani te države. Sam bom prihodnje leto dopolnil 60 let in 40 let delovne dobe in sem vedno mislil, da se me ta zakon, osebno mi ne prinaša in mi ne more prinašati nobenega privilegija. Bil sem poslanec, ko se je bilo možno upokojiti, pred 8 leti ali 6 leti, kar so nekateri moji, tudi pisateljski kolegi naredili in tudi nekateri poslanski kolegi, pa se mi pač takrat, nisem bil noben junak, ampak sem imel neke zadržke, da tega takrat nisem storil. Glasoval sem pa za zakon, kakor vsi, ki mislijo, da je ta problem potrebno urediti, četudi sam osebno ravno pri tej stvari nimam ne izgube ne posebne koristi. Tudi številni poslanci, ki sedijo še danes tu in so ostro proti zakonu, so pred leti za isti zakon, ko se je bilo mogoče za 50% ugodneje upokojiti, glasovali zanj in tudi vsi, ki so se po njem upokojili, so se seveda zakonito, ker je bil takrat takšen zakon. Danes ne bom glasoval, ampak se bom umaknil osramočen. Če bi me bilo kaj v hlačah, bi seveda glasoval ponovno za, ker pač tako mislim in mislim, da imam pravico misliti drugače kot večina ali vsi drugi. Umaknil se bom osramočen iz dvorane, ker mislim, da je bilo speljano nevarno nasilje nad tistimi, ki pač mislimo drugače v državnem zboru. Povsem nepotrebno je bil organiziran protestni zbor, ko je bilo rečeno, da bo organiziran, če bomo ponovno glasovali ali ob glasovanju. V javnosti je bil pripravljen linč. Tudi sam imam danes polno pisem, še danes, da so me sicer ljudje do zdaj spoštovali, zdaj pa ko vidijo, da skrbim samo za lastno rit, me ne spoštujejo več. Nič ni pomagalo, da sem javno argumentiral, da pač mislim drugače in da tu ne gre za osebni interes. Zato mislim, da je to nevaren dogodek, ki se je zgodil. Tisti, ki mislimo drugače, smo že javno povedali, da bomo pokleknili in spremenili svoje mišljenje pod pritiskom. Mislim, da je to na nek način žalosten dogodek za državni zbor in ne želim biti prisoten, ko se bo to zgodilo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svoj glas bo razložil gospod Petrovič.
PETER PETROVIČ: Spoštovani gospod predsednik, gospod državni svetnik, spoštovane kolegice in kolegi poslanci! Danes je izredna tišina v dvorani od desete ure naprej oziroma od desetih in 13 minut in tudi ko pogledam obraze, zelo resni smo. Stvar je v bistvu zelo komična farsa, smešna. Jaz sem ves čas bil za to, da se uredijo razmere statusa poslank in poslancev. Na kakšen način, je seveda bila stvar strokovnega dela, diskusij in nek tekst se je pač pojavil, za katerega sem zadnjič glasoval "za". Danes tukaj seveda obrazlagam svoj glas, in kot so nekateri kolegi povedali, se ne bom opredelil. To pravico pač imam v tem trenutku.
Jaz osebno menim, da je bil zakon dober poskus, da bi lahko razrešil nekatere resne dileme in probleme, ki jih poslanci kot osebe, kot državljanke in državljani seveda tudi v funkciji čutimo in poznamo. Mislim, da gre tukaj za zelo resen problem nezdružljivosti. Jaz sem eden od glasnih pobudnikov in tudi vlagateljev amandmajev, kjer se je dalo, da bi razrešili združljivost oziroma nezdružljivost poslanske funkcije pa tudi predvsem funkcije župana v občinah. To je znano. Nadalje se mi zdi, da bi bilo nujno rešiti v nekem zakonskem tekstu problematiko zagotovil tistim državljankam in državljanom, ki bomo ponovno kandidirali, ali smo to mi ali kdo drug, in seveda, da bodo vnaprej vedeli, kaj jih čaka, ko bodo izvoljeni. Torej, da bo šlo za ljudi, ki bodo neodvisni, ki bodo lahko glasovali brez diktata vodstev političnih strank, kar se, žal, velikokrat in prevečkrat dogaja.
Tukaj imam s seboj članek gospod Ivana Praprotnika, novinarja Dela, ki je bil objavljen 16.6. in ima naslov, saj ste ga prebrali, "Poslanec, dokler ne bo kaj boljšega". Jaz sem izjemno hvaležen novinarju, ki je to napisal in ki je napisal tako udaren naslov. S tem je vendarle povedal vsej slovenski javnosti, da biti poslanec ni nekaj dokončnega, da to ni nekaj vrhunskega, nekaj, kar bi te, lahko rečem, lahko odpeljalo samo še v raj. To je silno resno, silno zahtevno in tudi silno problematično delo. In po končanem mandatu ga ni več. Zato se seveda dogaja, da tisti, ki najdejo možnost, priliko, to pač izkoristijo, in kakor piše v tekstu, seveda s tem za nos potegnejo volivke, volivce in še kaj drugega itd. Ampak to je seveda že stvar interpretacije, interpretacij pa smo imeli in jih imamo in jih bomo še imeli zelo veliko in zelo mnogo.
Kar tiče seveda našega dela, število zakonov, tekstov, ki so bili tukaj sprejeti, obdelave in priprave na matičnih delovnih telesih, na organih tega državnega zbora, presedene ure tukaj in na delovnih telesih, tako dnevne kakor nočne, vse to je natančno zabeleženo in statistika za vsakega lahko pove in vsakemu volivcu in volivki lahko pojasni, kakšen je bil njegov vložek, njegov prispevek k temu, da smo delali in sprejemali zakone za vse državljanke in državljane te države. To je vendarle ustavna kategorija in to je na koncu koncev tudi zapovedano z ustavo, da se tako dela. Dejstvo je, da so nekateri zakonski teksti naravnani na manjšo skupino državljank in državljanov. Nedavno smo imeli v obravnavi zakon o gorskih vodnikih, število 70, slučajno sem se spomnil ta hip tega teksta, ampak ne mislimo, da je gorskih vodnikov samo teh 70, ki so danes z imenom in priimkom tako znani, zakon je sprejet za neko daljše obdobje, za nove, ki bodo to postali, prišli itd. Torej bi tudi zakon o poslancih bil, ne za ta imena, ki so danes tukaj, ampak še za nekatere, ki bi naj bili, in predvsem za te bi bilo treba pripraviti tekste.
Ob vsem tem bom povedal tu še eno osebno oceno, da z zakonom in z ustavo zapovedana demokracija in vloga poslancev izgublja na moči oziroma slabi, ta demokracija slabi. Jaz mislim, da tudi zaradi kvalitete poslank in poslancev, ki smo tukaj notri in tistih, ki bodo prišli. Kvaliteto sem si jaz v svojem tekstu dal v narekovaj, z določenim namenom. Mislim, da je parlament postal tudi že ulica, da so to razna združenja, društva in kaj vem kdo še vse in vsi ti nam tako ali drugače vedno bolj krojijo našo vlogo, da rečem, in nas usmerjajo do tega, kako se odločamo in kako seveda postajajo nekateri zakonski teksti vse manj strokovni, vse manj primerni in vse manj za vse državljanke in državljane in vedno bolj v interesu posameznih lobijev itn. In jaz mislim, da je ravno zaradi tega, zaradi tega, ker je parlament ušel že izven tega objekta, izven te zgradbe, tudi ta zakon izgubljen. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svoj glas bo obrazložil gospod Jelinčič, za njim gospod Pungartnik.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem skupaj! V prejšnjem mandatu oziroma že v prejšnjem mandatu smo imeli v razpravi zakon o poslancih. Takrat zakon ni šel skozi in zgodilo se je to, da ravno tisti ljudje, ki so takrat igrali dvolično vlogo in bili za to, da se zakon sprejme potihoma, na glas pa govorili proti in glasovali proti, seveda z mislijo, da bo vseeno šel zakon skozi, so danes na cesti. Nihče jih noče vzeti v službo, med njimi so tudi univerzitetni profesorji, zaradi tega, ker vsak poslanec, ki dela tako, kot je treba, se kdaj pa kdaj zameri komu z leve, komu z desne in jasno, ko je brez službe, ga nihče noče vzeti iz enostavnega škodoželjnega razloga, kakor češ, kaj je poslanček, zdaj si pa na cesti. Pa ne govorim zdaj zaradi tega, da bi bili nekateri na cesti, ampak govorim zaradi tega, ker je problematiko potrebno urediti. Nivo državnega zbora rapidno pada, in če ne bodo zadeve urejene, bo ta nivo padal še bolj. Po drugi strani imamo celo vrsto populistov na levi in na desni, tako kot je rekel kolega, rdečih, ki so se pač razdelili in vsak svojo stran pobrali, čeprav mislim, da je ta stran bolj na desni kot na levi, ki bi vendarle zelo radi glasovali za zakon, vendar jim populizem v lastni stranki tega ne dovoljuje. Potem, ko bodo na cesti, bodo hodili okrog, pa govorili, ja, madona, dajte kaj urediti, dajte kaj narediti, tako kot hodijo bivši poslanci, ki so zdaj na cesti, okoli nas, ki smo še v parlamentu.
In kakšni so ti silni privilegiji, ki naj bi jih imeli poslanci? Še zdaleč se recimo ne morejo primerjati niti po številu niti po kateremkoli drugem razmisleku s 668 policaji, ki so šli lansko leto v pokoj. Starimi tam okoli 42 let. 668! Številka je ogromna. Tudi, če bi se lahko kakšen poslanec upokojil po tem zakonu, ki ga danes evidentno ne bomo sprejeli, bi bilo to mogoče 5 poslancev.
Ampak poslanci so glede na to, kako nas prikazujejo, nekaj najslabšega. Kako bi potem lahko pogledali ljudem v oči in rekli: "Saj ste vendar vi izbrali te poslance. Ali zbirate najslabše od sebe?" Mislim, da temu ni tako in ne sme biti tako. Ali je privilegij to, da poslanec ne more vzeti stanovanjskega kredita? Nobena slovenska banka mu ga ne da, kajti ni zaposlen za neomejen čas, ampak je omejena delovna doba in banke ne dajejo kredita za začasno, kot pravijo oni, zaposlitev. Pojdite povprašat.
Sedimo tukaj ponavadi od 8.30 ure, glede na to, da imamo tudi razne delovne obveznosti v delovnih telesih, pa tja do 18.00, 19.00, 20.00, 21.00, 22.00 pa tudi kasneje zvečer. Ob sobotah in nedeljah je potrebno iti na razne prireditve, kajti, če te ni, rečejo: "Kje pa si, saj si moj poslanec!" Nihče tega ne šteje. Nihče ne šteje nadur. Nihče ne šteje dostikrat nevzdržnih razmer dela tukaj v državnem zboru. Na to je kolega Hvalica dostikrat opozarjal. Edino, kar je požel, je bil smeh in norčevanje. Žal! Vendar v skladu s pozitivno zakonodajo Republike Slovenije mi ne bi smeli delati v takih razmerah. Konec koncev tudi svetilnost tukaj notri je pod nivojem in pod tisto mejo, ki je še dovoljena, da se te zadeve lahko dela v takih razmerah.
Po drugi strani - kdo je izglasoval veto? Svetniki. Predsednik državnega sveta ima za nekaj ur dela na mesec enako plačo kot predsednik državnega zbora. Tajnica oziroma sekretarka državnega sveta ima za nekaj ur dela, kajti vse opravlja zanje državni zbor, enako plačo kot generalna sekretarka državnega zbora. Avtomobil, v katerem vozijo predsednika državnega sveta, je bistveno boljši od tistega, v katerem vozijo predsednika državnega zbora.
Politične stranke izgleda hočejo, vsaj tiste najbolj populistične, spraviti v državni zbor čim večje bedake.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Čim bolj...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: 5 minut.
ZMAGO JELINČIČ: ... odvisne. Samo, da dokončam misel, gospod predsednik. Čim bolj podložne in čim bolj odvisne od vodij strank. Radi bi imeli tu notri hlapce, radi bi imeli tiste, ki so navajeni samo kimati in nikoli razmišljati s svojo glavo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svoj glas bo obrazložil gospod Pungartnik in za njim kolega Vesenjak.
CIRIL METOD PUNGARTNIK: Hvala, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Sem v tistih letih, ko me ta zakon, ne prejšnji ne ta, ki bo danes padel, ne prizadeva. Gledal pa sem na to stvar kot na nek problem, ki dejansko obstaja. Danes ga ne bomo rešili, to je jasno, ker poplava gnojnice, ki se je zlila na tiste, ki smo bili za to, da se ta problem reši, je prehuda, da bi se dalo temu izogniti. Ampak temu se državni zbor prej ali slej ne bo mogel izogniti, ker gre za neko generacijo, ki prihaja v ta parlament, mogoče stara 50 let, in ki se po mandatu potem dejansko lahko mnogokrat sprašuje, kam. Ta problem obstaja in ta problem bo moral ta državni zbor prav gotovo prej ali slej načeti. Slišal sem, da čas ni primeren, verjetno tudi takrat ni bil čas primeren pred sedmimi leti, saj smo takrat kar v nekaj letih dobili prek 100.000 prirasta nezaposlenih in tako naprej. Rekel bi še to, če poslanci ne bodo poskrbeli za to, ne bo noben drug, ker bo vedno cela vrsta skupin, ki bodo to razlagale kot ne vem kakšen privilegij. Poglejte, v teh dneh nisem niti enkrat zasledil neke resne statistike, nekega resnega pristopa, mogoče tudi ankete med poslanci, ker verjetno danes več ali manj vsi v tej dvorani, ki smo poslanci, vemo, kam bomo šli po tem mandatu; mogoče je zelo malo tistih, ki ne vedo, kako bo z njimi. Takega poštenega pristopa ni bilo, temveč se je enostavno obdolžilo vseh 90, ki hočejo imeti neko boniteto. Pa ni res, mogoče je od 90 samo 10 tistih, ki bi to boniteto na nek način koristili. Jaz se ne bom premislil; problem je tukaj in obstaja, in če ne v tem sestavu, ga bo pa v naslednjem ta zbor moral rešiti. Glasoval bom za zakon, pa čeprav vem, da bom zelo zelo osamljen. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Vesenjak bo obrazložil svoj glas.
ALOJZ VESENJAK: Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni! Mogoče koga preseneča, da se oglašam, pa bom kljub temu obrazložil, kako bom glasoval. Glasovanja se bom vzdržal, to pa zaradi pritiska ulice, kot se temu reče, sem pa načelno za zakon, in to iz razloga, ne bom glasoval oziroma se potegoval za svoj privilegij, ampak za privilegij tistega, ki je prišel na moje delovno mesto. Glejte, to praktično izgleda tako: če bi jaz delal v perutninski klavnici za trakom, kjer je 150 zaposlenih in jih dela istočasno, tam eden ne predstavlja nič; izhajam pa iz kolektiva, kjer je 10 zaposlenih, in tisti, ki je prišel na moje delovno mesto, bo moral po moji vrnitvi to delovno mesto zapustiti, kajti proizvodnja ne prenese, da bi bila dva na tistem delovnem mestu, kjer se plača samo enega. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Ali še kdo želi besedo? Gospa Okretič in gospod Hvalica.
EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala za besedo. Tako kot sem poslala izjavo območnemu odboru DeSUS-a v Kopru, želim tudi tu posredovati nekaj informacij. Na seji državnega zbora sem res glasovala za dopolnilo zakona o poslancih, s katerim bi se sistemsko uredil položaj poslancev, torej podobno kot se je pred tem urejalo za nekatere kategorije delavcev, in sicer, kot vemo, za carino, za Sovo, pa še za druge kategorije delavcev že v prejšnjem sklicu. Moje glasovanje je pa v izvršnem odboru DeSUS-a, predvsem pri nekaterih članih, posebno pa pri generalnem sekretarju in predsedniku stranke v odstopu sprožilo pravi revolt. Seveda nisem pričakovala, da bom zaradi navedenega glasovanja morala resno razmisliti o izstopu iz stranke in vrniti poslanski mandat, kot je pač to bilo zapisano v sporočilu za javnost dne 14.6.1999. Ne vem, kaj je vodilo in prepričalo člane izvršnega odbora DeSUS, da so izglasovali tak sklep, vsekakor pa so to opravili na nedemokratičen, zahrbten način, saj sem o sklepu izvedela šele iz objave sporočila za javnost. Vodstvu stranke se ni zdelo potrebno, da bi pojasnila svoje razloge, zakaj sem se pri glasovanju tako odločila. Javno objavljeni sklep o tem, da me vodstvo dobesedno podi iz stranke, me je močno prizadel. Zaradi navedenega dejanja sem izgubila tudi vsakršno zaupanje v vodstvo stranke in nisem pač videla možnosti nadaljnjega sodelovanja. Zato sem tudi sama dala sporočilo za javnost 21. junija 1999, da nepreklicno izstopam iz članstva stranke DeSUS in da poslanskega mandata ne mislim vrniti ter želim še naprej vestno opravljati to funkcijo. Torej kljub temu, da to ne bo vplivalo na moje prepričanje, s katerim sem vstopila v stranko DeSUS, se bom še naprej zavzemala za izpopolnjevanje programa, ki sem ga na volitvah predstavila svojim volivcem, pri tem pa se bom seveda odločala predvsem po svoji vesti.
Poudarim naj, da sem vseskozi delovala v skladu s pisnimi stališči in programskimi usmeritvami stranke, ob spoštovanju določil statuta stranke DeSUS. Trudila sem se krepiti ugled stranke v parlamentu, kot izven njega in v vseh sredinah, kjer sem pač delovala, bodisi kot bivša predsednica komisije za peticije, članica komisije za lokalno samoupravo, članica odbora za šolstvo in šport in kot podpredsednica tega državnega zbora. Skozi delo v parlamentu sem se zavzemala za reševanje problemov, ki tarejo predvsem upokojenske vrste, brezposelne in mlado generacijo. Od vsega začetka sem vključena na vseh področjih družbenega življenja, kar je zaznati v mozaiku vidnih rezultatov našega skupnega dela v poslanski skupini.
Glasovanje o nekem zakonu, za katerega sem glasovala po svojem prepričanju, da tak zakon naša država, če želi biti evropsko primerljiva, res potrebuje, kar pa je po mnenju vodstva stranke bogokletno ter zasluži mojo takojšnjo odstranitev iz stranke in parlamenta. Mojo poslansko zaobljubo, ki sem jo tu dala pred državnim zborom in temelji na ustavnem določilu, da bom poslanka vsega ljudstva in da bom spoštovala ustavni red ter se odločala po svoji vesti.
Še enkrat želim poudariti, da bom delovala za blaginjo vsega naroda, ne pa, kot se pogosto dogaja v praksi, za ozke strankarske interese ter promocijo strankarskih veljakov. Zato tudi danes, glede na vse to, kar je bilo povedano, se bom vzdržala glasovanja pri ponovnem glasovanju o zakonu za poslance.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svoj glas bo obrazložil ... (Aplavz v dvorani.) ... gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice, kolegi! Slej ko prej bom glasoval proti. To se pravi v tretjič bom proti. Enkrat v prejšnjem mandatu in 2-krat v tem mandatu. To ne pomeni, da nimam tudi jaz nekih pripomb, predvsem ob tem, kaj in kar se je zgodilo v javnosti.
Mediji so še danes zjutraj, ko sem se vozil v Ljubljano, servirali in govorili o siloviti reakciji, dobesedno besede, govorim o Radiu Slovenija, o ostrem odmevu ljudi in tako dalje. Torej to smo poslušali vseskozi, od kar je bil sprejet ta zakon v tem državnem zboru. Ampak nekaj je zanimivo in še nisem slišal še nobenega, da bi na to opozoril. Med tem časom, od glasovanja do danes, so bile opravljene tri javnomnenjske raziskave v treh različnih medijih, treh različnih provenienc ali karkoli, ali dva plus ena, kjer se je pokazalo to ravno narobe. Beneficirane so bile stranke, ki so glasovale za zakon, in penalizirane tiste, ki so glasovale proti. To je zelo zanimivo! Tu je nekaj narobe. Ali je tu nek ponaredek teh stvari? Ne vem. Mene sili v razmišljanje. Sicer vem, da živim v državi, ki ji vlada ta vlada, ki vlada in da je tu marsikaj po mojem trdnem prepričanju narobe. Živim v državi, kjer se politična satira na primer ukvarja z opozicijo namesto s pozicijo. To doživljam vsak dan. Kjer dr. Drnovšek tukaj izjavi, da bi se brez njega pobili, kjer predsednik države in predsednik vlade ne vesta pred javnostjo, kdo komu lahko drži dežnik, kjer velika svinjarija ni kaznivo dejanje in tako dalje.
Žal je vsa ta polemika, ki je bila ob tem zakonu, dodatno znižala ugled tega parlamenta. Žal so nas vse vrgli v isti koš. Oziroma bom rekel - včeraj sem celo doživel neko neprijetno presenečenje, nekdo je za menoj kričal, češ poslanski zakoni in tako dalje - bog pomagaj!
Spoštovani kolegi! Časa je malo za obrazložitev glasu. Še marsikaj bi tu rekel. Samo zaključujem nekaj: jaz nisem privilegiran! Privilegirani so direktorji v še vedno državnih firmah, ki imajo daleč večjo plačo kot mi, pa niso menedžerji, so zgolj direktorji (ime "menedžer" so si zgolj prisvojili); privilegirani so državni sekretarji, ki jih je skoraj toliko kot poslancev in ki niso izvoljeni, pač pa imenovani; privilegirane so uslužbenke kabinetov, predsednika, podpredsednika vlade, ki so sedele na večerji s Clintonom. Ne nazadnje so privilegirani bivši partijski funkcionarji in bivši miličniki ter udbovci. Ti so pa res privilegirani. Mimogrede - prej sem omenil Clintona in tako dalje - privilegiran je tudi urednik nekega časopisa, ki je parazitsko napisal knjigo "Monica in Bill", potem pa je bil povabljen zvečer na večerjo na Brdo. Evo, on je privilegiran, čeprav hodi po robu, non stop po nekem robu! (Smeh.) Ta je bil privilegiran - jaz nisem privilegiran, nisem in tudi ne bom! Še enkrat povem, privilegiran nisem zaradi tega, ker sem edini poslanec, ki je bil obsojen za verbalni delikt. Privilegiran nisem zaradi tega, ker nimam elementarnega, tistega, kar ima vsak poslanec v Evropi, se pravi, imunitete za izrečeno besedo. Jaz nisem privilegiran! Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dr. Ribičič bo obrazložil svoj glas. (Nemir v dvorani.) Prosim za mir v dvorani, kolegice in kolegi. Besedo ima gospod Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovane kolegice in kolegi! V tej žalostni zgodbi je nekaj spodbudnega, vsaj jaz to vidim. Ponavadi sem bil, skoraj vedno, edini, ki sem razlagal svoj glas ob vetih državnega sveta. Tisto, kar me je pri teh obrazložitvah motilo, je to, da se je velik plaz kritik usul na državni svet, manj pa na vlado. Moja obrazložitev glasu je v tem, da bom glasoval proti temu zakonu, mislim pa, da je odgovornost vlade, ko predlaga zakonodajo, da gleda na celovitost te zakonodaje in da uredi vsa nujna vprašanja, med katerimi je tudi vprašanje položaja ne samo poslancev, ampak tudi drugih funkcionarjev v državi. Nisem pa prišel sem gor s to obrazložitvijo glasu zato, da bi o tem govoril, temveč da bi povedal, da je po mojem mnenju danes na dnevnem redu precej enostavno vprašanje: ali smo si poslanke in poslanci pripravljeni svoj položaj urediti v nasprotju z mnenjem velike večine tistih, ki jih v tem državnem zboru zastopamo. Če postavimo vprašanje na ta način, bomo zelo hitro dobili negativen odgovor. Prepričan sem, da bo ta negativni odgovor tu dobil veliko podporo. Druge so stvari, ki ste jih omenjali, ki so tudi stvarni problemi, drugo so vprašanja primernega časa in tako naprej. Ampak dvomim, da je med nami veliko takih, ki bi rekli, da želijo svoj položaj urediti drugače, kot to mislijo in kot to podpirajo tisti, ki so nas vse izvolili v državni zbor. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Špindler želi obrazložiti svoj glas.
JOŽEF ŠPINDLER: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Sem eden tistih poslancev, ki sem glasoval za ta zakon, da bi s tem rešili ta status, ki praktično ni rešen že od vsega začetka.
Danes, ko ponovno odločamo o tem zakonu, se sprašujem, s kakšno pravico smo s svojim glasovanjem zadolževali naše otroke, vnuke, pravnike oziroma tiste, ki še sploh niso spočeti. S kakšno pravico? Veliko takih zakonov je bilo v tem mandatnem obdobju sprejetih, ki smo jih podpirali. Tega se nas veliko niti ne zaveda ali pa se noče zavedati. Jaz bom po koncu svojega mandata dopolnil 35 let delovne dobe. Imam tudi možnost nakupa let, tako da je za mene problem rešen. Sprašujem pa se za tiste poslance, ki danes tukaj v tem zboru sedijo in so vso svojo delovno dobo pridobili na račun politike, pridobili so jo na račun državnega proračuna, pridobili so jih na račun davkoplačevalcev. Če se odločam, kaj bom naredil, mislim, da se bom vzdržal. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Sedaj pa ima besedo za obrazložitev glasu gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Spoštovani gospod, kolegice in kolegi! Jaz bom glasoval proti temu zakonu, tako kot zadnjič. Bi vas pa opozoril na to, da sem v svojem prejšnjem nastopu, ko nas je govorilo zelo malo za to govornico, opozoril, kam takšna odločitev pelje. To, kar se danes tukaj dogaja in vse te izpovedi, so popolnoma nepotrebne. Vse to je bilo takrat predvidljivo. Že takrat, ko je gospod Lavrinc začel akcijo za ta zakon, je bil izhod predvidljiv in tudi posledice. Treba se je tudi vprašati po motivih.
Poslanci Socialdemokratske stranke smo takrat, ko smo bili še kandidati za te volitve, podpisali etični kodeks. Ne potem, ko smo postali poslanci, ampak preden smo kandidirali. V tem etičnem kodeksu je pisalo, da se bomo borili proti vsem privilegijem, ne samo proti poslanskim, ampak proti vsem privilegijem. Jaz mislim, da je to tisti osnovni vzrok, zaradi katerega je slovenska javnost na nogah tudi v tem konkretnem zakonu. Pravi vzrok ni v teh nekaj členih, ki govori o nekaj ljudeh, pravi vzrok je v privilegijih, ki v tej državi obstajajo in s katerimi se bomo tudi kot poslanci tega državnega zbora srečali, ko bomo govorili o pokojninski zakonodaji. V tej državi približno 100.000 ljudi dobi vsak mesec določen denar, ki ne izvira iz dela, ampak iz posebnega statusa, iz posebnega položaja, iz posebnega statusa določenih poklicev. Ta status pa se je določal na različne načine v zadnjih dvajsetih letih. Državni proračun da za te privilegije več kot 30 milijard na leto. S pravim problemom, zaradi katerega je slovenska javnost tudi ob tem konkretnem povodu razburjena, se bomo srečali v tem mesecu, ko bomo obravnavali drugo branje pokojninskega zakona. Takrat vas bom še enkrat opozoril na to.
Stališče Socialdemokratske stranke in naše poslanske skupine se v tem konkretnem primeru razlikuje od stališča nekaterih drugih strank, ki tudi nasprotujejo temu zakonu o poslancih. Mi smo ne samo proti novim, ampak smo tudi proti starim privilegijem, ki so v tej državi ključni problem z vidika nacionalnega gospodarstva in tudi z vidika pravičnega urejanja družbe. Ni dovolj v Desusu vpiti proti zakonu o poslancih, hkrati pa prejemati izjemne pokojnine in razne dodatke za službovanje v organih federacije v zveznem ustavnem sodišču ali kjerkoli so že bili ti funkcionarji.
Na protestu, ki so ga organizirali, recimo temu predstavniki sindikatov in nekaterih upokojenskih organizacij, ki je bil zelo, bom rekel, mizeren, so nosili transparent, ki je bil objavljen tudi na prvi strani včerajšnjega Dela, na katerem smo narisani Peterle, Marjan Podobnik in jaz. Nihče od nas ni glasoval za ta zakon in za te privilegije. Jaz sem glasoval proti, gospod Peterle je manjkal, Marjan Podobnik pa sploh ni član parlamenta. Gor je pisalo privilegiranci in se je protestiralo proti temu zakonu. Se pravi, nekdo z ideološkim sprevračanjem realnosti zdaj obrača tisti gnev ljudstva, ki dejansko obstaja zaradi 100.000 privilegirancev v tej državi, samo proti državnemu zboru. Tisti, ki je začel akcijo za ta zakon, je najbrž že na začetku vedel, da se bo to zgodilo. S tem v zvezi moram reči, da sem pogrešal v teh nastopih in izpovedih tukaj sklicevanje na 82. člen ustave. Pri tem zakonu vam pa, spoštovane kolegice in kolegi, ta člen ustave daje pravico, da glasujete po svoji vesti. Ne poslušati navodila iz časopisov, to pa so navodila, nobeno ustavno sodišče ni reklo, da ne smete glasovati za ta zakon, zdaj gre za vest. Jaz spoštujem tiste, ki so rekli, da bodo glasovali tako kot zadnjič, recimo gospoda Pungartnika, ki je rekel, glasoval sem za ta zakon, tako mislim in bom glasoval tudi danes tako. Tukaj gre za vest, na tem primeru, ne pa, ko gre za volilni zakon.
In ob koncu, ker mi časa zmanjkuje, bi rekel še to, da bo slovenska javnost tolerantna do urejanja statusa poslancev takrat, ko bo tudi država urejena in predvsem ko bo rešeno vprašanje privilegijev nasploh, tistih 100.000, o katerih bomo govorili ob pokojninskem zakonu. In za konec še to. Če zakonodajno telo ne spoštuje ljudske volje in rezultatov referenduma, potem tudi ljudska volja ne spoštuje zakonodajnega telesa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali želi še kdo obrazložiti svoj glas? Gospod Delak.
ANTON DELAK: Hvala lepa. Spoštovani državni zbor! Bom sorazmerno zelo kratek. Ugotoviti moram pa, da tematika, o kateri govorimo, daje možnost res populističnih nastopov. Moram si priznati, da so nekateri predgovorniki to tudi izkoristili. Jaz sem sicer mislil, da bomo drugič glasovali o tem zakonu brez tega, da bi sploh kaj nastopali, da se na nek način zavedamo situacije, kakšna je, da mogoče res ni bil pravi čas, ampak nekateri seveda mimo tega pač ne morejo iti. Interesantno je tudi to, da to ni prvič, da se takoj razširja problematika še na 100 drugih stvari, ki sploh niso na dnevnem redu. To so nekateri izvrstno opravili. Moram povedati tudi to, da bo javnost obveščena, da tudi spoštovana kolegica iz moje stranke ... (Nemir v dvorani.) ... (Žvižganje in klopi.) ...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi! Prosim za mir v dvorani!
ANTON DELAK: ...tudi govori o nekih zadevah, ki pa niso čisto realne, da je tudi ona vedela, da ima neka stranka ali stranka, v kateri je kandidirala, nek določen program. ... (Nemir v dvorani.) ... Ne vem! Nekateri se razburjate, samo predhodnike sem slišal, da govorijo v tem smislu, kot sedaj govorim jaz. ...(Nemir v dvorani.)... Povedal bom, da bom tako kot sem zadnjič glasoval "proti", s tem pa, da se globoko zavedam, da je treba status poslanca urediti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Delak. Gospod Rokavec, želi obrazložiti svoj glas.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Bil sem proti temu zakonu, danes pa ne mislim sodelovati pri tem zakonu.
Zakaj? Ne mislim sodelovati zaradi tega, ker dejansko, če neka stranka podpisuje izjavo o boju proti privilegiju, v praksi pa ta stranka, ko je bil že izglasovan veto v državnem svetu, nagovarja predstavnike poslancev, nagovarja nas poslance, češ, pa menda ne boste ob ponovnem glasovanju glasovali proti zakonu, da je to zame čista farsa. Zakon je mrtev, zato pri njem ne mislim sodelovati.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali želi še kdo obrazložiti svoj glas? Gospod Peter Hrastelj.
PETER HRASTELJ: Spoštovani gospod predsednik! Spoštovane kolegice, kolegi!
Tiste, ki smo glasovali za tak zakon, med njimi sem bil tudi jaz, so me na cesti srečevali znanci in volivci in so me spraševali, čemu si glasoval, ko vendar tebe ta zakon ne tangira, saj si že vendar bil upokojen. Res je. Vendar, če se malo zamislimo v današnji čas, pa v čas, ki prihaja za tiste, ki bodo prišli na ta mesta, je vendar dolžnost nas poslancev in državnega zbora, da se ta mizerni status poslancev dvigne na nek nivo.
Reiting, ki ga imamo s tako kritiko in s takim polivanjem po nas, pa naj si bo to v sredstvih javnega obveščanja, pa tudi v državnem zboru, gospodje, tak reiting si bomo morali samo popraviti in normalno poslušati take do danes neupravičene kritike, ki jih odklanjam, spoštovani kolegi tu na moji desni strani. Dajte najprej pomesti pred svojim pragom, potem pridite k sosedom. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kako boste glasoval, kolega Hrastelj?
PETER HRASTELJ: Žal, se bom vzdržal, ker ne vzdržim te sramote.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Moge bo obrazložil svoj glas.
RUDOLF MOGE: Spoštovani predsednik! Hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci!
Star latinski rek pravi: "Si tacuisses, philosophus mansisses" ali: Če bi bil molčal, bi bil ostal filozof. Dosti ljudi mi je reklo, naj ne grem za to govornico, naj se iz te plohe umaknem in bom politično na neprimerno višjem reitingu, kot bom sedaj, ko vam bom spregovoril nekaj besed.
Mislim, da te stvari, ki sem jih jaz kot eden izmed vaših kolegov, in priznati moram, da sem ponosen, da sem poslanec državnega zbora, v proceduri ob sprejemanju tega zakona sem se vedno zavzemal s kolegoma Hermanom Tomažičem, Petrom Petrovičem, in to že pri zakonu o lokalni samoupravi, da bi to delo postalo kvalitetno in da bi postalo tudi delo poslancev neodvisno. V ta namen smo se mi trije poslanci vedno zavzemali in tudi dali dopolnila v tem, da ni mesta in prostora v državnem zboru hkrati županom lokalnih skupnosti. Teh je sedaj že več kot 20%, vemo, kakšen vpliv imajo in dobro poznamo njihovo vlogo. Po drugi strani se mi zdi, da zaradi funkcij, ki jih opravljajo tu ljudje, je sramotno, nizkotno in pritlehno, da nam v oči govorijo, kako naj se obnašamo, kakšno moralo naj imamo, in to ljudje, ki so po statistikah, ki smo jih sedajle dobili na mize, tu prisotni 4%. Iz sredstev javnega obveščanja pa vidimo, da so v tem času opravljali za davkoplačevalski denar strankarske zadeve. Takrat sem ta zakon podprl tudi zaradi tega, da bi se razrešil problem, ki je v državnem zboru, to je poslanca, mojega strankarskega kolega Merla, in gospoda Ruparja iz socialdemokratske stranke, da bi bilo zakonsko čisto in urejeno in bi lahko pritisnili: "Vi, gospodje, ste pa moralo ali zakon kršili in nimate več statusa poslancev". Vendar ta državni zbor ni zmogel te moči. Zaradi teh stvari, ki omejujejo poslanske privilegije, ne pa dajejo, sem jaz "urbi et orbi" povedal, da sem za ta zakon glasoval. Vendar so pa novinarji, ki po mojem mnenju niso bili objektivni, peli samo na tisto: "Kdorkoli je glasoval, je glasoval za poslanske privilegije". Meni tega ne morejo očitati. S kolegom Partljičem bi tudi lahko šel takrat v pokoj, pa nisem šel niti za en dan, kot so šli nekateri tovariši.
Spoštovane kolegice in kolegi, bil sem v Pekrah, ker mi je gospod Janša dal tudi borbeni znak, stal sem pred tankovskimi cevmi, pred mašincami, ki so bile vame uperjene, pa sem tisto zdržal. Sam sem vodil 20 avtobusov otrok med vojno z morja v Maribor. Imam status veterana, vendar da bi za to, kar sem delal za to našo deželo, poprosil za privilegije, ki se dajejo z zakonom, ki smo ga kasneje sprejeli, tega pa nisem naredil! Vsak, kdorkoli bo meni rekel, da sem zato glasoval za ta zakon, da bi si pridobil privilegij, je zame, spoštovane kolegice in kolegi, nizkotnež. Še enkrat poudarjam, boril sem se za to - in dvakrat nam je spodletelo s Tomažičem in Petrovičem - da bi se ta status enkrat uredil. V Pekrah nisem pokleknil in tudi tu ne bom poklenil. Bom za to, bom glasoval za ta zakon, čeprav vem, da sva s kolegom Pungartnikom osamljena. Vendar še enkrat povem, zame bi bila, če bi moral iti v pokoj, to kazen, ker rad delam. Mogoče sem deloholik, ne vem, ampak zame bi bila to kazen. Sem pa globoko prepričan v to, da to, kar se s poslanci dogaja in kar se je z mojimi kolegi - tu sem veteran - dogajalo po izvolitvi, je bilo bedno in slabo. V sebi bi nekako morali zbrati moč in pogum, da bi enkrat to presegli. Vem, da bom sedaj križan in linčan, da sem glasoval za privilegije zato, da bi lahko šel v pokoj. Povedal sem, kaj mislim. Meni je to, če mi verjamete, v veliko zadovoljstvo in se na te stvari, o katerih bodo potem - kot so si me privoščili do sedaj - v medijih pisali, pa me tisto ne bo prav nič prizadelo. Kar sem vam povedal, sem vam povedal iz srca in za besedami, ki sem jih izrekel, tudi stojim - in bom ponovno glasoval za ta zakon.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo od kolegov in kolegic obrazložiti svoj glas? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Skladno z drugim odstavkom 91. člena ustave mora za sprejem navedenega zakona glasovati večina poslancev zbora, se pravi, 46 ali več. Ugotovimo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za zakon? (4 poslanci.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da zakon ni sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O ODGOVORNOSTI PRAVNIH OSEB ZA KAZNIVA DEJANJA, TRETJA OBRAVNAVA. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnica vlade besedo? (Ne želi.) Predlog tega zakona je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Ali želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) O zakonskem predlogu v celoti dajem besedo poslankam in poslancem. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje o enemu dopolnilu, ki je bilo vloženo.
Predlagatelj tega dopolnila je odbor za notranjo politiko in pravosodje k 20. členu. V drugem odstavku se za besedilom "v zadnjih dveh letih "za besedilo" pred storitvijo kaznivega dejanja". Ali želi kdo besedo o tem amandmaju? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje amandma k 20. členu. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovali smo o edinem vloženem dopolnilu in ga tudi sprejeli. Sprašujem sekretariat, ali je zaradi tega sprejetega dopolnila eventualno porušena medsebojna skladnost določb zakona? (Ni.) To pomeni, da lahko glasujemo o zakonskem predlogu v celoti.
Na glasovanje dajem predlog zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za zakon? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem 10. točko dnevnega reda.
Prehajamo na 11. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O AZILU.
Zakon je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Ali želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? Gospa Bitenčeva, prosim.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod predsednik, spoštovani zbor! V poročilu matičnega delovnega telesa je v enem odstavku navedeno, da je sekretariat na seji tega telesa pač umaknil svojo pripombo. Mi smo nekako hoteli intervenirati. Zaradi take posvedočitve dejanskega stanja sekretariat ne more umikati svojih pripomb, vzel je le na znanje argumentacijo predlagatelja, kot tudi večkrat v primeru drugih pripomb, kadar se izkaže, da predlagatelj vztraja pri svojih rešitvah. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa Bitenc. Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ali želijo o zakonskem predlogu v celoti razpravljati poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem in prehajamo na odločanje o dveh amandmajih, ki sta vložena na 3. člen, po svoji vsebini pa sta povsem identična. To se pravi, če bo sprejet, eden, bo drugi, bosta brezpredmetna oziroma obratno. Prvi je bil vložen amandma po časovnem roku poslanske skupine slovenskih krščanskih demokratov, ki se glasi... Ne, se opravičujem, poslanske skupine socialdemokratov 2. julija, krščanskih demokratov pa 6. julija. Amandma se glasi: V drugem odstavku prvega odstavka 3. člena se za besedo "zakonec" črtati besedi "zunajzakonski partner". Ali želi kdo razpravljati o tem amandmaju? Gospod Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Poslanke in poslanci, predstavniki vlade! Naša poslanska skupina je vložila dopolnilo k 3. členu oziroma prvemu odstavku 3. člena predloga zakona o azilu. Ta prvi odstavek 3. člena se glasi: "Pravica do azila po tem zakonu se prizna tudi ožjim družinskim članom begunca. Za ožje družinske člane po tem zakonu se šteje zakonec, zunajzakonski partner, mladoletni neporočeni otroci in starši mladoletnih beguncev itn." Mi predlagamo in predlagam, da državni zbor tudi potrdi oziroma sprejme to dopolnilo, ki se glasi, da se črta "zunajzakonski partner." Zakaj? Utemeljujemo z dvema bistvenima razlogoma sekretariata za zakonodajo, ki opozarja, da je potrebno v okviru enega od teh vprašanj v zakonu o azilu upoštevati dejstvo, da gre za razmerje z mednarodnim elementom, ki jih ni mogoče avtomatično obravnavati po našem pravu in tudi opozarja, da v zvezi s predlagano rešitvijo izpostavljamo tudi zapletenost dokazovanja obstoja zunajzakonske skupnosti, s tem pa bo po njihovem mnenju oteženo tudi izvajanje takšne določbe. Dva bistvena razloga. Predlagam, da to dopolnilo podprete. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? Gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni! Tako je pač naneslo, ampak to ni bilo nič dogovorjeno, da sta dve stranki vložili enak amandma, kar pa pomeni, da je bila stvar tako v zraku, kot se reče zjutraj, ko koga srečaš, dober dan, je samo po sebi umevno. Tudi za nas je bilo to samo po sebi umevno. Opozoril bi pa samo še na to, da je tudi predlagatelj, ko je pripravil ta tekst, torej v osnovnem tekstu, ki smo ga mi dobili za prvo obravnavo, notri ni bilo tega zunajzakonskega partnerja in se je potem šele tu v državnem zboru to dodalo. To pomeni, da ni tako daleč ta misel in da to ni nekaj tako nenavadnega, da nekateri predlagamo, da naj bi to šlo iz tega zakona.
Še enkrat vam bom tu povedal tisto misel, stvari je treba urediti in red je vedno tisti, ki marsikje pomaga. Red je dober tudi, če je slabši, samo nek red mora biti. S tem pa mi tudi preveč na široko odpremo stvari. Če bi bila po vseh državah ta družinska razmerja tako urejena, kot so pri nas, bi bilo to nekaj drugega. Na tak način pa mislim, da je prav, da to omejimo s tem, da to damo ven. Seveda vsakdo, ki pa bi želel, da bi imel svojega partnerja pri sebi, pa lahko z njim na nek način to uredi. Ni pa pa seveda nujno, da vsi pridejo v Škofjo Loko, kjer z veseljem vsakega poročimo, če ima kdo kakšne tovrstne težave. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo želi gospod Juri.
AURELIO JURI: Hvala. Na kratko. Seveda jaz tem amandmajem nasprotujem. Zadnjič smo tudi brez velike razprave sprejeli v prvem branju predlog zakona z vsemi amandmaji, ki jih je predlagal odbor za notranjo politiko. Med temi je bil tudi tale, da se poleg zakonca seveda zapiše še izvenzakonski partner, ker imamo oba statusa izenačena po naši zakonodaji in tudi po mednarodnih konvencijah. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Juri. Gospod Jakič.
ROMAN JAKIČ: Hvala za besedo, gospod predsednik. Jaz bi kljub vsemu rad še določeno pojasnilo, če je moč dobiti s strani vlade glede tega amandmaja. Moram reči, da se nagibam k temu, da bi podprl zaostritve v tem smislu, ker mi je jasno, da je zelo težko tiste, ki pribežijo v našo državo, kontrolirati oziroma preverjati, ali je partnerka ali partner, ki pribeži, v izvenzakonski skupnosti ali ne. Po drugi strani se pa strinjam s tem, kar je kolega Juri govoril o tem, da je problem, če v resnici partnerja nista poročena in pribežita in zato ne dovolimo izvenzakonskemu partnerju podobnega tretmaja, kot je ta. Zato bi rad dobil obrazložitev tudi s strani vlade Republike Slovenije, ker menim, da je v takih situacijah potem smotrno pustiti izvenzakonskega partnerja v določilu zakona in potem zaostriti določene kriterije. Ti kriteriji se lahko zaostrijo oziroma kriteriji za preverjanje so lahko v tem, da sta oba nastanjena na istem naslovu - ker sam živim v izvenzakonski zvezi v Sloveniji in vem, da se midva kot partnerja dokazujeva v večini primerov s tem, da sva oba na istem naslovu oziroma da je družina na istem naslovu, in je to dokaz. Zato sprašujem vlado, ali bi ob zaostritvi pogojev, ki jim na nek način prisluhnem kot argumentom, bilo možno določiti kriterije in pustiti izvenzakonsko partnerstvo v zakonu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo dajem državnemu sekretarju mag. Debelaku. Kolegice in kolegi, prosim za malo več pozornosti.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Hvala lepa, gospod predsednik. Odgovor, moram reči, ni enostaven. Res je, da v slovenskem pravu izvenzakonska skupnost eksistira z mnogimi pravnimi nasledki, z mnogimi pravnimi pravicami. V postopku ugotavljanja azila in upravičenosti se pa za določeno kategorijo oseb dostikrat zelo težko ugotavlja, ali osebi, partnerja živita v takšni skupnosti. Primer je recimo, ne vem, Tamilec, Kurd, Iračan, Iranec. Veste, da v azilnih postopkih azilni organ ne sme prek vladnih organov tujih držav ugotavljati dejstva. To je proti pravilom in za nekatere kategorije oseb bo to izredno izredno težko dokazljivo. Za nekatere osebe iz določenih držav se bo to dalo po naveznih okoliščinah, ki ste jih vi, kolega Jakič, navedli, recimo življenje skupaj, mogoče tudi otrok, statusni dokumenti, ki jih posedujeta. Tako da je odgovor, moram reči, nevtralen in prepuščamo vam, da te stvari presodite in odločite sami. Kolikor poznam tuje azilsko pravo, pa takšne kategorije ne zajema kot tiste, ki je preferenčna in ki se lahko obravnava enako.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa za odgovor državnemu sekretarju. Razpravo zaključujem.
Prehajamo na odločanje o dopolnilu k 3. členu, ki sta ga vložili dve poslanski skupini. Ugotovimo prisotnost! Še prej pa želi obrazložiti svoj glas kolega Beuermann.
RICHARD BEUERMANN: Hvala lepa, gospod predsednik. Torej, zame ni dvoma, kako bom glasoval ob tem amandmaju. Temu amandmaju nasprotujem, ker sam 20 let srečno živim v zunajzakonski skupnosti in se mi zdi, da ko se pogovarjamo o azilu, verjetno, če bo en človek več rešen na ta način, ne bo tako hudo. Kot liberalec sem ponosen, da živim v državi, ki ima to tako liberalno urejeno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa za obrazložitev glasu. Kolegice in kolegi, ni polemike je samo obrazložitev glasu. Kolega Bajc bo obrazložil svoj glas.
JOSIP BAJC: Hvala lepa, gospod predsednik. Podprl bom ta amandma iz razloga, ker me državni sekretar ni prepričal, da bo na podlagi nekih navodil ali podzakonskih predpisov moč ugotavljati, na podlagi česa se bo ugotavljala ta izvenzakonska skupnost. Mislim, da je izpostavil dilemo, kaj se bo zgodilo, če bo prišel nekdo iz Šrilanke in bo potem tudi uveljavljal azil za njegove izvenzakonske haremice. Mogoče jih bo pa potem 5, 6, 7 pripeljal oziroma bodo dobili azil. Kolegi pravijo tudi 40. Tako kot je pa kolega rekel, živim tudi jaz v zakonski skupnosti, pa tudi srečno že več kot 20 let.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ta drugi del ni potrebno, da ga pač tukaj vsi izvemo. Kolega Henigman želi obrazložiti svoj glas.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Ta amandma, ki je bil dan s strani dveh poslanskih skupin in na katerega je gospod Debelak za moje pojme zelo jasno odgovoril, sicer diplomatsko, je rekel, da je nevtralen pri tem, seveda nima nobene zveze z našimi zakonskimi težavami ali pa uspehi. Ta amandma v bistvu omejuje vse tisto, kar je sporno, kar je nedokazljivo, kar je po drugih zakonodajah vprašljivo, da mi v svoj zakonski del vključujemo. Nikomur ne bomo naredili krivice, če izločimo te sporne primere, ker nobenemu nismo še te pravice prej dajali. Zato je, mislim, prav, da se upošteva ta amandma, da se ne izkoriščajo možnosti, ker tukaj bi šlo lahko za veliko izkoriščanje možnosti, da dobivajo status osebe, ki bi se na ta način poskušale izven tega, kar je pri nas rešeno, reševati. Menim, da tudi razpravljati o tem, kakšna skupnost je pri nas boljša ali slabša, ni potrebno, jaz pa za svojo ženo, verjemite, ne vem, ali je z mojo zakonsko skupnostjo zadovoljna. Upam, da je. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Svoj glas bo obrazložil gospod Jakič.
ROMAN JAKIČ: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Na osnovi odgovora državnega sekretarja in seveda po tehtnem razmisleku sem se tudi jaz odločil, da bom nasprotoval temu amandmaju iz preprostega razloga, ker menim, da kljub vsemu ima ministrstvo za notranje zadeve tako diskrecijsko pravico, da bo lahko ugotovilo, da tisti, ki trdi, da je to njegov izvenzakonski partner, to ni in bo seveda lahko le-to osebo na meji zavrnila oziroma ne podelila statusa. Seveda v nasprotnem primeru bo pa seveda pomagala vsem tistim, ki seveda na srečo ali na žalost, tudi jaz ne bom šel v to zgodbo, živijo v izvenzakonski skupnosti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Gospod Demšar bo obrazložil svoj glas.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Glasoval bom seveda za amandma, posebej navdušen nad tem, da je gospod Debelak povedal, se pa bojim, da na koncu niste slišali, kaj je povedal. Zato to ponavljam, da bom še bolj močno pritisnil, da druge zakonodaje ne poznajo toliko tega. To je povedal na koncu. To pomeni, da če se bomo evropsko ravnali, potem vemo, kako bomo glasovali pri tem členu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa kolega Demšar. Jakost pritiska na sivo tipko ni odločilna, samo en glas bo, za ali proti.
Prehajamo na odločanje. Želite vložiti svoj glas? Gospod Brenčič, prosim!
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa. Nimam nič proti taki ali drugačni zvezi, vendar bom amandma podprl, ker sem prepričan, da ni mogoče vzpostaviti mehanizma, da bi se preprečila zloraba tega člena.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Hvalica bo odložil svoj glas.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Glasoval bom za. Ne zaradi tega, ker bi se s tem pridružil kakšni antikoruzniški koaliciji. Ne gre tu za naše probleme, gre za to, da se moramo zavedati, kakšna je nacionalna in, oprostite, tudi verska struktura ljudi, ki iščejo azil pri nas.
Ker sem živel precej let v neki arabski državi, vem, kako lahko to izgleda. Zaradi tega sem trdno prepričan, da mi ne smemo spustiti te prilike in imeti takšno zakonsko določilo, kot je predvideno. Torej, glasoval bom za amandma. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Sedaj prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Na glasovanje dajem edino dopolnilo k zakonu o azilu, to je dopolnilo k 3. členu.
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (16 poslancev.)
Ugotavljam, da je dopolnilo dobilo večinsko podporo.
Sprašujem sekretariat, ker smo glasovali o edinem dopolnilu, ali smo z izglasovanim amandmajem porušili medsebojno skladnost? (Nismo.)
Na glasovanje dajem predlog zakona o azilu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za zakon? (58 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet in 11. točka zaključena.
Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O TUJCIH. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Ali želi poročevalec odbora besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želijo besedo poslanske skupine? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. (Ne želijo.) Razpravo zaključujem in prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih.
Vodenje seje predajam podpredsedniku Luciju.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Zaključili smo razpravo in prehajamo na razpravo in odločanje o posameznih amandmajih. Na klopeh imate amandmaje k predlogu zakona o tujcih za tretjo obravnavo poslanske skupine združene liste. V razpravo dajem te amandmaje.
Najprej amandma k 9. členu. Ali želi kdo od predlagateljev? Državni sekretar, prosim. Gospod Debelak.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Gospod podpredsednik! Spoštovane poslanke, poslanci! Z amandmajem se predlaga črtanje pojma "javni red" oziroma "javni red in mir". Ker v obrazložitvi predlagatelj amandmaja navaja v bistvu, da gre za nek delikt, ki sodi bolj v kontekst tako imenovanih administrativnih prekrškov, bi želel opozoriti na naslednje.
Pojem "javni red" in pojem "javni red in mir" v bistvu predstavljajo nek sklop norm notranjega prava, s katerimi se določajo pravila ravnanja, dela in pa seveda tudi nekatere druge kavtele in ga uporabljajo pri zakonih, kot so zakon o tujcih, zakon o orožju, zakon o državljanstvu, zakon o državni meji, vse države. Vse države pojem "javnega reda in miru" vgrajujejo v svojo zakonsko regulativo na tem področju. Ta pojem ima tudi neko diskrecionarnost in moram reči, da ga predvideva tudi evropski acquis. Če pojem "javnega reda in miru" kot neko okoliščino, s katero policist na meji ugotavlja, komu bo dovolil vstop v državo oziroma ne, črtamo, potem bomo edina država v Evropi, ki bo v bistvu to obliko diskrecije črtala iz svoje zakonodaje oziroma je v tem zakonu ne bo imela.
Stvar tolmačiti s prekrški, kaznivimi dejanji, z večjo oziroma manjšo nevarnostjo, moram reči, da v kontekstu tega zakona ni sprejemljiva. Zato vlada predlaga, da se ta amandma ne sprejme.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, državnemu sekretarju. Ali želi še kdo razpravljati o amandmaju k 9. členu? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 9. členu? (9 poslancev.) Je kdo proti? (43 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma k 9. členu ni sprejet.
V razpravo dajem amandma k 41. členu. Želi kdo razpravljati? Gospod državni sekretar.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Spoštovane poslanke, poslanci! Vlada prav tako ne podpira tega amandmaja. Namreč predlagatelj želi zožiti ugotavljanje suma na njegovo utemeljenost, pa vas sprašujem, kako bo policist na meji ugotavljal utemeljenost suma, da bo nekdo v državi, z namenom vstopa v državo, izvajal teroristična dejanja. Mislim, da moramo ostati pri splošni dikciji in primerjava v obrazložitvi s kazenskopravnim pravom in pa seveda s pravom, ki ga nekateri v znanosti imenujejo tujsko pravo, seveda ni ustrezno, zato predlagamo, da amandmaja ne podprete.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati o amandmaju k 41. členu? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 41. členu? (6 poslancev.) Je kdo proti? (41 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma k 41. členu ni sprejet.
V razpravo dajem amandma k 48. členu. Želi kdo razpravljati? Gospod državni sekretar, še enkrat.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Gospod podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Najprej opravičilo. Namreč, jaz sem govoril o eni drugi zadevi prej, ker sem računal, da se boste tudi na 2. točko tistega prvega amandmaja spustili. Izglasovali ste seveda negativno za amandma, ki bi znižal časovno potrebnost za pridobitev stalnega bivanja. Tako smo tudi nameravali mi predlagati. Želel bi samo povedati, da Evropska unija predpisuje za stalno bivanje 10 let oziroma pravijo, da se lahko to v nacionalnih zakonodajah tudi ustrezno zniža, nikakor pa ne sme to pasti pod, recimo, 7 let. Zato smo mi določili 8 let in mislim, da je to tudi na evropskem nivoju. Kar se pa tiče tega amandmaja, o katerem zdaj glasujete, je pa podoben tistemu prvemu. Gre za ta javni red in mir, o katerem sem prej govoril in predlagam seveda, da se tudi ta amandma ne sprejme.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 48. členu? (8 poslancev.) Je kdo proti? (41 poslancev.)
Ugotavljam, da tudi amandma k 48. členu ni sprejet.
Tako smo končali z glasovanjem o amandmajih. Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi tretjega amandmaja porušena medsebojna skladnost določb zakona. Ni pripomb, zato prehajamo na glasovanje v celoti. Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 13. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O UREJANJU STATUSA DRŽAVLJANOV DRUGIH DRŽAV NASLEDNIC NEKDANJE SFRJ V REPUBLIKI SLOVENIJI, tretja obravnava. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Predstavniki poslanskih skupin, beseda je vaša. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) O zakonskem predlogu v celoti dajem besedo poslankam in poslancem. Pismeno ni prijavljenih, ostali ste omejeni na pet minut. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Potem zaključujem splošno razpravo. Imamo pa tudi amandma poslanske skupine združene liste k predlogu zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji. Želi predstavnik predlagatelja besedo? Aurelio Juri, izvoli kolega.
AURELIO JURI: Vložili smo ta amandma zato, da bi odpravili dvom, ali je bilo bivanje vseh tistih državljanov SFRJ v tem praznem času zakonito. Nekateri mi zagotavljajo, da je to vendarle samoumevno in da ni nobenega dvoma. Mislim pa, da je ta zakon prilika, da ta dvom odpravimo, kajti veliko število je takih državljanov in gre za kar zajeten del let. Na to stanje so nas tudi iz mednarodnih organizacij opozorili, ne nazadnje tudi naš varuh človekovih pravic pa komisariat Združenih narodov in tako naprej. Mislim, da v ničemer ne prizadenemo vsebine zakona, ampak dokončno legaliziramo tudi tisto bivanje tistih, ki bodo s tem zakonom tudi dokončno svoj status uredili. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. To je bila dodatna obrazložitev predstavnika predlagateljev. Gospod državni sekretar, magister Debelak.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Osnovni namen tega zakona je ravno v tem, kar sicer oni predlagajo skozi amandma, da se uredi status oseb, ki bivajo v Sloveniji od leta 1991 dalje. Če sprejmemo amandma, v bistvu porušimo osnovno konturo, osnovno filozofijo zakona, zadeve uredimo za nazaj, kar pomeni v bistvu neke vrste retroaktivnost in priznamo za nazaj, da so ti ljudje legalno bivali v Sloveniji že od leta 1991. Predlagatelj govori o brisanju, kar je, moram reči, zelo groba beseda in bi lahko imela mednarodne posledice. Namreč, mi smo to že večkrat opozarjali in želim, da to povem tudi pred vami, da mi nismo nikogar brisali iz registra. Mi smo po uveljavitvi osamosvojitvene zakonodaje, v kar sodi zakon o državljanstvu, zakon o tujcih, zakon o potnih listinah, zakon o nadzoru državne meje, v tem kontekstu je pomemben zakon o tujcih, tistim tujcem, ki so bivali v Sloveniji in so izpolnjevali pogoj bivanja na določen datum in, bi rekel, dejanskost bivanja, omogočili pridobitev državljanstva po 40. členu. To je izkoristilo skoraj 176 000 oseb, ostalim pa seveda dali možnost, da si uredijo svoj tujski status. Tujec ne postaneš niti za nazaj, ampak šele takrat, ko si urediš bivanje. Namreč, tujci v Sloveniji večinoma lahko bivajo brez prijave registracije do treh mesecev, ker to dopušča zakonodaja v primerih, če s posameznimi državami nimamo določen krajši rok oziroma imamo vzpostavljen vizni sistem. In ti tujci, ki si niso uredili državljanstva, si niso uredili, bi rekel, tujskega statusa, so bili iz prejšnje evidence o prebivalstvu Slovenije preneseni v tako imenovani register tujcev. Če sprejmemo to dikcijo, tvegamo nekaj, za nazaj priznamo neko pravno dejstvo. Iz tega pravnega dejstva lahko nastanejo različni pravni nasledki in pravice, ki jih bodo posamezniki želeli uveljavljati.
Drugo, kar je, priznamo, da smo brisali, kar nam nekateri očitajo, neupravičeno in neustrezno določeno kategorijo oseb, ki se je znašla v neki novi stvarnosti takrat, ko je nastala država Slovenija.
Gospod Aurelio Juri se je skliceval na mednarodne organizacije, varuha človekovih pravic, na ustavno sodišče. Moram reči, da je ustavno sodišče ugotovilo ravno to, o čemer sedaj govorim in naložilo, da te zadeve uredimo od določenega trenutka naprej in to smo tudi storili. Enako je ugotovilo tudi pred dvema dnevoma upravno sodišče, ko je, bi rekel, zavrnilo tožbo v isti zadevi, o kateri govorimo. Enake ugotovitve so tudi s strani varuha človekovih pravic in ko smo kreirali ta zakon, moram reči, da so v delovni skupini poleg našega ministrstva bili pripadniki visokega komisariata za begunce, član, namestnik varuha človekovih pravic, bili so tudi eksperti iz Evropske unije in nihče ni postavil vprašanja, da bi bilo treba te stvari za nazaj urediti. Zato mislim, če bi to dikcijo v amandmaju sprejeli, bi storili pravno sistemsko napako in bi tudi tvegali, da se iz tega naslova potem lahko uveljavljajo za nazaj določene pravice in kot sem rekel že prej, bi tudi tvegali, da bi nam nekdo pri takšni formulaciji, kot je brisanje (ta je v tekstu dobesedno tako navedena), očital, da smo se šli - pa mogoče zveni malo grobo, nikakor pa ne perativno - nekega etničnega in podobnega čiščenja oseb, ki so že prej prebivale. Pa še nekaj: kaj pa tisti, ki so bivali v Sloveniji že pred letom 1991, pa niso bili vpisani v register, ker se niso prijavili? Ravno včeraj smo imeli primer, oseba je delala v Sloveniji pri SCT od leta 1975, pa ni vpisana v noben register, ker ni bila prijavljena kot tuja delovna sila oziroma kot oseba z območja ZRJ in ni evidentirana. Se pravi, da tvegamo tudi, da izpustimo določeno kategorijo.
Bil sem malo daljši, ker sem vas želel opozoriti na vse te stvari. Predlagam, da tega amandmaja ne sprejmemo, ker je v nasprotju s filozofijo samega zakona in je osnovni namen že urejen v samem zakonu o urejanju teh statusov.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa državnemu sekretarju. Gospod Juri želi dodatno razpravljati.
AURELIO JURI: Državnemu sekretarju se zahvaljujem za pojasnila. Mislim, da je bilo res premalo časa, da bi se globje o teh stvareh pogovorili, in tudi ta pojasnila zadovoljujejo samega predlagatelja amandmaja, zato umikam amandma in se o njem ne bomo ...
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa za korektno potezo gospoda poslanca oziroma poslanske skupine. Tako o amandmaju ni treba nadalje razpravljati niti odločati in lahko preidemo h glasovanju o zakonu v celoti. Gospod Ribičič, obrazložitev glasu.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Ko je vlada predlagala ta zakon, sem se zelo strinjal z osnovnim motivom tega zakona, da se uredi status tistih tujcev, ki tukaj prebivajo na nek način ilegalno. Vendar se mi je zdela pomanjkljivost tega zakona v 1. členu, kjer je bilo napisano, da lahko pridobijo status, in sem takrat dal to pripombo in državni zbor je tudi sprejel neke vrste priporočilo vladi, da to prouči. Zame je bistveno, da je ta pripomba bila upoštevana. Namreč, bistvena zaradi tega, da bo ta zakon resnično stimuliral vse, ki tukaj legalno bivajo, da se prijavijo. Da dobijo takšen urejen status in to je zame še dodatni argument, za to, da podprem in bom glasoval za ta zakon. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Ni želje za dodatne obrazložitve glasov. Prehajamo na glasovanje o zakonskem predlogu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon sprejet.
S tem zaključujem tudi to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 14.B TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O VARSTVU OSEBNIH PODATKOV. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za znanost in tehnologijo kot matično delovno telo. Ali želi poročevalec odbora besedo? Izvoli, kolega Bevk.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Na 26. seji, dne 2. junija je odbor državnega zbora Republike Slovenije za znanost in tehnologijo kot matično delovno telo obravnaval predlog zakona o varstvu osebnih podatkov.
Uvodoma je predstavnik predlagatelja dodatno pojasnil primernost ureditve 22. člena predloga zakona o varstvu osebnih podatkov, ki določa, da je pravice posameznika v zvezi z varstvom osebnih podatkov mogoče omejiti samo izjemoma v primerih, ki jih določa zakon in v obsegu, ki je nujen za dosego namena, za katerega se omejitev določa ter se skliceval na ratificirano in objavljeno konvencijo Sveta Evrope o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov in ugotovil, da je z vidika varstva osebnih podatkov vsebina 22. člena predloga zakona skladna s predpisi. Posameznik ima pravico do sodnega varstva kot to določa 38. člen ustave Republike Slovenije.
V nadaljevanju se je odbor za znanost in tehnologijo seznanil z mnenjem sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki je opozoril na smiselne dopolnitve in redakcijske izboljšave besedila 8., 27. in 29. člena predloga; v zvezi s 35.a členom predlog zakona pa je predstavnica sekretariata opozorila, da je bila določba tega člena vnesena v zakon z amandmajem v drugi obravnavi v povezavi z novimi rešitvami, ki naj urejajo postopanje z najbolj občutljivimi osebnimi podatki in je pravno sistemsko sporna ter je zato predlagano njegovo črtanje. Po krajši razpravi se je odbor opredelil do vloženih amandmajev poslanske skupine Socialdemokratske stranke in poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke k 2. členu ni podprl, ker je taka rešitev v nasprotju z drugim odstavkom 38. člena ustave Republike Slovenije, prav tako pa ni podprl amandmaja Slovenske ljudske stranke, vendar je pa predstavnik poslanske skupine Slovenske ljudske stranke napovedal umik amandmaja in to ste pismeno tudi dobili na mizo. Naknadno po seji odbora so bili vloženi še trije amandmaji poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov, do katerih pa se odbor ni opredelil.
Po krajši razpravi je odbor oblikoval in sprejel amandmaje k 8., k 17., 27., 29. in 35.a členu in sprejel sklep: "Odbor državnega zbora Republike Slovenije za znanost in tehnologijo predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da predlog zakona o varstvu osebnih podatkov obravnava v tretji obravnavi in ga sprejme skupaj z amandmaji odbora." Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Bevku, ki je govoril kot predstavnik odbora za znanost in tehnologijo kot matičnega delovnega telesa. Predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve nima želje po razpravi. Predstavniki poslanskih skupin? Izvoli, kolega Jakič, Liberalna demokracija Slovenije.
ROMAN JAKIČ: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Zelo kratko. Poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije v prvi vrsti izreka seveda priznanje tistim, ki so ta zakon končno pripeljali do te faze, da lahko seveda odločamo v tretji obravnavi glede na to, da menimo kot poslanska skupina, da je seveda zakon o varstvu osebnih podatkov nujno potreben v državi Republike Slovenije in to seveda s perspektive, da zaščiti predvsem državljanke in državljane oziroma jim omogoči, da se ne izrabljajo zbiri podatkov njim v škodo. Poleg tega poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije pozdravlja odločitev tudi vlade, da seveda ni šla v spremembe tistih amandmajev, ki jih je poslanska skupina ob drugi obravnavi vdelala v ta zakon in sicer tudi iz tega razloga, da bi še bolj zaščitila človekove pravice oziroma pravice državljank in državljanov. Zato poslanska skupina podpira tiste amandmaje, ki jih je podprl tudi odbor za znanost in tehnologijo in se seveda s predlaganimi stvarmi, ki jih je predlagal sekretariat za zakonodajo, popolnoma strinja in bo ta zakon v taki obliki tudi podprl. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Besedo imate poslanke in poslanci; pismeno prijavljenih ni, zato so razprave omejene na pet minut. Želi kdo razpravljati? Dr. Vencljeva?
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala lepa. Spoštovani! Ta zakon je bil na prejšnji redni seji, pa smo v imenu poslanske skupine predlagali, da se obravnavo prestavi na kasnejši čas, potem pa je iz drugih, postopkovnih razlogov bil prenešen na izredno sejo. V tem času smo se z ministrstvom za zdravstvo dogovorili glede spremembe ene besedice v 8. in 22. členu in to tudi dali kot amandmaje, za 35.a člen pa ne, ker smo menili, da bo ta člen črtan, ker je za to vložen tudi amandma, ki ga imate še pred sabo. Tako da bom komentirala kasneje, ko bo potrebno, samo 22. člen.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Razprava je seveda možna tudi ob obravnavi posameznih členov oziroma amandmajev. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na obravnavo amandmajev; amandmaje imate na klopeh, datirani so s 5.7.1999, oznaka v desnem kotu je 14.B.
Prehajamo k 2. členu in amandmaju k 2. členu poslanske skupine socialdemokratov. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 1 k 2. členu. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Ponovno ugotovimo prisotnost! (41 prisotnih.)
Sejo prekinjam. Nadaljevali bomo čez deset minut, ob 12.38 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 12.29 uri in se je nadaljevala ob 12.38 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Čez dve minuti bomo tretjič ugotavljali sklepčnost. Tretjič! Spoštovane kolegice in kilegi, poslanke in poslanci! Nadaljujemo s sejo. Tretjič ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.) Zbor je sklepčen in nadaljujemo.
Smo pri amandmaju k 2. členu, poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Razprava je zaključena. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 2. členu? (14 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma k 2. členu ni sprejet.
V razpravo dajem 8. člen in k 8. členu sta vložena dva amandmaja. Prvi amandma predlaga odbor za znanost in tehnologijo. Drugi amandma predlaga poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov. Odpiram razpravo. Gospa Hren-Vencelj, izvolite.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Sedaj bi komentirala naša razmišljanja pri 8. členu, kar se potem ponovi tudi pri 22. in 35.a členu, če bi slučajno bil sprejet.
Člen določa, kako se lahko pridobivajo določeni osebni podatki in z amandmajem, ki ga boste, upam, sprejeli bo določeno, da je to pisna privolitev za te osebne podatke. Vprašljivo pa je ostalo še vedno, ali je izobrazba tak podatek, za katerega je potrebna pisna privolitev. Torej, vendar smo po razgovoru s sestavljavcem tega zakona, torej odnehali od te, kajti menim, moje osebno mnenje je, da je izobrazba pač dokument, ki ga dobiš, je javen in ga lahko vsakdo dobi na neki instituciji, ki ti ga je izdala. Vprašljivo pa je bilo spolno življenje in to sem pa že zadnjič komentirala, da smo z ministrstvom za zdravstvo, ki se s tem strinja, izraz "življenje" spremenili in predlagamo, da bi to spolno vedenje bilo (Nerazumljivo!), kajti spolno vedenje pomeni različne vrste spolnih aktivnosti, od homoseksualizma, biseksualizma, transseksualizma itd. Skratka nekaj drugega, vsaj v slovenskem jeziku, kot pa pomeni spolno vedenje in v tem smislu smo pripravili amandma k 8. in k 22. členu. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegici Hren-Vencelj. Želi še kdo razpravljati o prvem in drugem amandmaju? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko ena k 8. členu? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko ena sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko dva. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko dva? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi amandma pod številko dva k 8. členu sprejet.
V razpravo dajem 11.a člen, h kateremu sta vložena prav tako dva amandmaja, amandma pod številko ena poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov in tudi drugi je iz iste poslanske skupine. Odpiram razpravo. Gospa Hren-Vencelj, izvoli.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Po naši oceni je v 11.a členu stavek, ki je po svoji vsebini kontradiktoren. Namreč, ta člen, ki je bil v drugi obravnavi dodan, govori o tem, da lahko upravljavec zbirke osebnih podatkov posreduje uporabnikom osebne podatke o umrli osebi, če seveda ta ima zakonit interes, o umrli osebi, in sicer če ta za časa življenja ni izrecno prepovedala uporabo njegovih osebnih podatkov. To je čisto v redu. In seveda, če se družinski člani s tem strinjajo, ožji družinski člani. V drugem delu tega stavka pa pravi "oziroma je razvidno, da jih ni želel posredovati". Če pa je pri umrlem za časa življenja razvidno, da jih ni želel posredovati, potem pa posredno to pomeni prepoved dajanja osebnih podatkov po njegovi smrti. Hkrati pa tudi opozarjam, da je dikcija, je razvidno, torej, kaj je razvidno ali ni razvidno, izredno težko dosegljiva, zato smo predlagali, da bi se drugi del tega črtal, torej, da bi ostalo samo, da za svojega življenja ni izrecno prepovedal posedovanje teh osebnih podatkov in če temu ožji družinski člani ne nasprotujejo. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. To je bila dodatna obrazložitev za oba amandmaja. Izvolite kolegica.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Sestavljavec tega zakona ne nasprotuje temu.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Ali želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje.
Najprej odločamo o prvem amandmaju k 11.a členu. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje. Prosim za mir v dvorani! O drugem amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (36 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za drugi amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je drugi amandma sprejet.
V razpravo dajem 17. člen in dva amandmaja. Če sem pravilno razumel začetek razprave, je drugi amandma umaknjen. Vodja poslanske skupine Slovenske ljudske stranke ali je temu tako? Tukaj je pisni umik. Tega ni potrebno preverjati. Razprava je o 17. členu in enem amandmaju. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 17. členu? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je prvi amandma k 17. členu sprejet.
V razpravo dajem 22. člen in amandma poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov. Ali želi kdo besedo? Izvoli, kolega Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Kolegice, kolegi in predstavniki vlade! Dve besedi o 22. členu. Že v drugi obravnavi sem opozarjal, da je 22. člen napisan tako, da se lahko razume vsaj dvopomensko. 22. člen, prvi odstavek - mogoče še to povem kot zanimivost - vsebuje okoli sto besed (na hitro sem jih preštel), to je takšen tipičen primer, recimo, za srednjo šolo, ko dijakom pokažeš, kako tako dolg stavek oziroma tam se reče strokovno poved, ne more obstajati. Samo primer: "Pravice posameznika v zvezi z varstvom osebnih podatkov je mogoče omejiti samo izjemoma v primerih, ki jih določa," sedaj bom pa naštel zakone, tako kot tu piše, "zakon za potrebe nacionalne varnosti zakon obrambe zakon javne varnosti zakon preprečevanja zakon razkrivanja" in tako naprej. Natančno tako se ta člen razume. Se pravi, tu so našteti zakoni, ki dejansko sploh ne obstajajo. Če hočemo to poved oziroma ta člen spremeniti, moramo vsaj postaviti za zakon vejico; v tem primeru je vejica tista, ki odloča o vsebini oziroma o dvopomenskosti. Torej, tudi vejica, o kateri včasih rečemo, da ni pomembna, ni pomembno, da jih znajo otroci, dijaki in tudi mi postavljati, v tem primeru odloča o bistveni bistveni dvopomenskosti. Na to sem opozarjal že v drugi obravnavi in ni bilo nič popravljeno. Prosim, da se to popravi; amandmaja sicer nisem vložil, ne vem kako, vendar mislim, da bi bilo treba. Preberite si pa ta člen cel in boste videli, ali ta člen razumete; če ga razumete - mislim, da ga ne razumete, kaj šele, da ga bodo razumeli tisti, ki ga bodo morali izvajati. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Mežan. Amandmajev ni več možno vlagati. Razprava je možna samo o amandmaju pod številko 1 k 22. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 1 k 22. členu. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 22. členu? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 27. členu in odpiram razpravo o amandmaju pod številko 1 k 27. členu, to je amandma odbora za znanost in tehnologijo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 27. členu? (43 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k 27. členu sprejet.
Prehajamo k 29. členu in v razpravo dajem amandma pod številko 1 odbora za znanost in tehnologijo k 29. členu. Ni želje po razpravi. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 29. členu? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma amandma k 29. členu sprejet.
Prehajamo k 35.a členu in amandmaju številka 1 odbora za znanost in tehnologijo. Odpiram razpravo. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Oprostite. Gospa Hren-Vencelj. Bolj odločno.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Lep pozdrav. 35.a člen je prehodna določba, katere vsebine pa ni jasna. Pravi namreč, ko začne veljati ta zakon, preneha veljavnost določb predpisov, ki ureja tudi bivanje in povezovanje osebnih podatkov, za katere je potrebna osebna, torej pisna privolitev. Ali je ta člen sploh potreben? Mislim, da ne. Vnaša samo zmedo. Kajti prav na področju zdravstva imamo vrsto, ko se zbira vrsta osebnih podatkov, in bi dejansko potem s tem členom, enostavno brisali vse te zdravstvene evidence. Kar pa mislim, da ni sprejemljivo.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Ali želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 35.a členu? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma k 35.a členu sprejet.
S tem smo izčrpali seznam vloženih amandmajev za tretjo obravnavo. Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, ali je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb tega zakona. (Ni pripomb.) Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Obrazložitev glasu, gospod kolega Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Glasoval bom za zakon. Ampak prišel sem gor, da bi povedal nekaj drugega. Povsod na tem svetu bi to bil zakon, pri katerem bi bilo matično delovno telo notranja politika. V Sloveniji, ki je na evro barometru pred, kotira pred Turčijo, je pa to stvar znanosti in tehnologije. Lepo vas prosim. Sramota za ta državni zbor!
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Torej podpora zakonu v celoti. Želi še kdo obrazložiti svoj glas? (Ne želi.) Zato dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda in prekinjam dopoldanski del izredne seje. Nadaljujemo ob 14.30 uri s točko 4.a, če bo do takrat pripravljena. Torej s sejo nadaljujemo ob 14.30 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 12.59 uri in se je nadaljevala ob 14.41 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci ter predstavniki vlade! Nadaljujemo s 37. izredno sejo državnega zbora. Dodatno opravičeni so: Stanislav Brenčič od 17.00 ure dalje, Štefan Klinc od 17.00 ure dalje in Jožef Jagodnik za popoldanski del seje.
Preden nadaljujemo, ugotovimo prisotnost v dvorani. (Prisotnih je 54 poslank in poslancev.); državni zbor je sklepčen in lahko nadaljuje z delom.
Napovedali smo obravnavo 4.a točke, to je predlog zakona o dopolnitvi zakona o ustavnem sodišču, vendar odbor ni dokončal dela, vloženi so amandmaji, do katerih se mora opredeliti še vlada, zato predlagam, da nadaljujemo s 14.d točko, nato s 14.e točko in nato z 18., 19., 20., 21., 22., 24. in 25. točko ter nato po dnevnem redu dalje.
Prehajamo na 14.D TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O POSTOPNEM ZAPIRANJU RUDNIKA TRBOVLJE-HRASTNIK, EKOLOŠKI SANACIJI TERMOELEKTRARNE TRBOVLJE 1 IN SPODBUJANJU RAZVOJNEGA PRESTRUKTURIRANJA ZASAVSKE REGIJE, PRVA OBRAVNAVA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? Besedo ima gospod Robert Golob, državni sekretar ministrstva za gospodarske dejavnosti.
DR. ROBERT GOLOB: Gospod predsedujoči, ministrica je na poti, ali bi jo bilo možno počakati, da bi ona predstavila zakon, sicer ga bom pač jaz predstavil.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Gospod državni sekretar, mislim, da lahko začnete vi, pa vas bo ministrica kasneje, čez pet minut, ko pride, dopolnila. Kar začnite.
DR. ROBERT GOLOB: Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Dovolite mi, da najprej opravičim gospo ministrico, dr. Petrinovo, ki je na poti v parlament in se nam bo vsak hip pridružila; tako da bi vas poskušal jaz v tem času zabavati, kolikor se bo dalo, potem pa bom predal njej besedo. (Vprašanje iz klopi.) Kaj resnega? Mislim, da bo še dosti resne debate.
Pred vami je zakon o reševanju problematike Zasavja. Zakaj pravim, o reševanju problematike Zasavja? Ker za razliko od dosedanjih načinov reševanja te problematike se tu na dostojen in primeren način dokončno poslavljamo od problematike oziroma sektorja premogovništva in energetike v Zasavju. Res, da je tu predvideno neko časovno obdobje, vendar je to potrebno iz različnih razlogov. Zaradi tega je tudi sam zakon zastavljen večplastno, kar je konec koncev tudi v skladu s sklepi državnega zbora, ki so sledili neuspešnemu oziroma, pardon, uspešnemu referendumu glede Termoelektrarne 3. Državni zbor je takrat naročil ministrstvu za gospodarske dejavnosti, naj preuči v skladu s sklepi referenduma, kakšen bo razvoj energetike v Sloveniji, kako bo ta odločitev na referendumu vplivala na razvoj premogovništva v Zasavju in tudi na razvoj zaposlenosti oziroma same regije.
V skladu s tem je ministrstvo naročilo kar nekaj študij. Bila je izdelana ena krovna študija inštituta za ekonomske raziskave iz Ljubljane, ki je ovrednotila različne variante. Iz teh treh variant je izbrala varianto s podaljšanjem življenjske dobe termoelektrarni in ekološko sanacijo in s postopnim zapiranjem rudnika RTH kot z narodnogospodarskega vidika najbolj sprejemljivo.
Tukaj ne poudarjamo optimalnosti, ker je tukaj treba iskati nek kompromis. Kompromis pa predvsem med različnimi aspekti. Na eni strani socialnimi, na drugi strani gospodarskimi, energetskimi, ekološkimi. Zato je bil cel projekt že od vsega začetka zastavljen izrazito multidisciplinarno, kar pomeni, da ni potekal v pristojnosti enega samega ministrstva - to je ministrstva za gospodarske dejavnosti - ampak je bilo v projekt vključno skorajda polovica ministrstev vlade. Bili so zraven predstavniki ministrstva za delo in socialo, predstavniki ministrstva za okolje in prostor, ekonomske odnose in razvoj, malo gospodarstvo in turizem, kulturo in tako naprej. Lahko bi rekli, da je ta projekt, ki je pred vami, dobil na vladi nek splošen konsenz, ker smo prvič ga dejansko pripravljali v soglasju z večino ostalih ministrstev. Sam projekt oziroma zakon je razdeljen v tri sklope. Prvi sklop je izrazito usmerjen v premogovništvo in tukaj gre za postopno zapiranje rudnika Trbovlje - Hrastnik. Drugi sklop je namenjen ekološki in tehnološki sanaciji oziroma revilatizaciji termoelektrarne. Tretji sklop je revalitizacija same regije. Vsi trije sklopi so med seboj povezani in tudi nujno potrebni. Težko bi rekli, da se lahko katerega od teh sklepov izpusti, ker potem ne bomo dosegli tistega učinka, ki ga je tudi državni zbor ministrstvu za gospodarske dejavnosti naložil. Največji delež, večjo težo tudi za javne finance nosi prvi del, to je zapiranje rudnika RTH. Ali je to primerno? Dosti debat je bilo na to temo. Rekel bi tako. Samo zapiranje predstavlja tudi tehnološko precej velik izziv. Znesek, ki se v zakonu pojavlja, je približno 65 milijard tolarjev v razdobju naslednjih 20 let. V tem znesku je velika večina denarja namenjena ravno izvedbenim delom, gradbeniškim delom. Tukaj se je treba zavedati, da imamo opravka s približno 50 kilometri raznih jaškov, vertikalnih in horizontalnih, ki jih je treba sanirati. Rudnik se nahaja pod naseljema Hrastnik in Trbovlje in ti jaški v kolikor niso sanirani, pripeljejo do tega, da začne drseti zemlja, da se enostavno pride od ugrezanja, spreminjanja geografske in geomerfološke strukture. To je stvar, ki se tako ali tako nikakor ne moremo izogniti.
Druga stvar, to je ekološka sanacija termoelektrarne, je potrebna predvsem zaradi tega, ker z letom 2004 začnejo tudi za Slovenijo veljati evropske direktive o dovoljenih emisijah iz termoelektrarn, zato obratovanje sedanje elektrarne po tem dnevu ne bo več možno, ravno zaradi prevelikih emisij SO2; od SO2 tu izhaja potreba po revitalizaciji oziroma po ekološki sanaciji termoelektrarne. Sama revitalizacija regije je pa vključena v zakon predvsem zaradi tega, ker je bilo to naloženo s sklepom državnega zbora. Namen revitalizacije regije ni forsiranje te regije napram drugim slovenskim regijam, čeprav se lahko tudi tako interpretira, temveč izhaja iz dejstva, da za te regije, kjer je bil energetski sektor v preteklosti izrazito močan, in tu zasavska regija definitivno nosi primat, za te regije so tudi v Evropski skupnosti in drugje po svetu dejansko prišli do spoznanja, da imajo neke specifične probleme in jih je treba zato tudi specifično reševati. Ti specifični problemi so predvsem pomanjkljiva infrastruktura in sorazmerno nizka izobrazbena raven oziroma videti je, da je sicer odstotek populacije, ki se vpiše na visoke šole (govorim za Slovenijo), primerljiv z ostalimi regijami, vendar se večina teh strokovnjakov kasneje iz regije izseli. Ravno to je namen programa revitalizacije regije, da bi se ustvarili taki pogoji, infrastrukturni in tudi poslovni, ki bi visokoizobražene ljudi zadržali v regiji; s tem bi regija dobila zmožnost, da bi svoj endogeni potencial tudi dejansko lahko sama razvijala, sicer bo to skorajda nemogoče. Ta zakon, predvsem del, ki se nanaša na revitalizacijo regije, je bil pripravljen v tesni povezavi z ministrstvom za ekonomske odnose in razvoj, ki je tudi pripravilo zakon o regionalnem razvoju Slovenije. Tu moramo reči, da sta oba zakona med seboj zelo dobro usklajena in da tu kakšnih razhajanj sploh ni, zato je pa tudi za ta del zakona predvideno, da se ga koordinira s strani ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, ne pa s strani ministrstva za gospodarske dejavnosti.
Tudi glede na debate na matičnem odboru moram reči, da je bilo stališče matičnega odbora dokaj pozitivno in da so bile tudi debate precej konstruktivne ter da jih ministrstvo kot tako jemlje izrazito dobronamerno in večino pripomb in stališč tudi nameravamo upoštevati, vključno s tem, da se bo proučilo smotrnost dolžine izvajanja programa in višine sredstev. Vendar pa vztrajamo na tem, da je višina sredstev, čeprav okvirna, v zakonu navedena; ker sicer, če v zakonu zneskov ne bo, potem je zakon brezpredmeten. Hkrati bi vas pa rad še pozval, da bi se o zakonu izrekli čimprej, ker je ekološka sanacija, predvsem termoelektrarne, časovno zelo na tesnem; vem, da ste ta argument že slišali pri TET 3, vendar je dejstvo, da mora biti leta 2004 elektrarna v skladu z evropskimi standardi glede emisij, zato bi bilo dobro, da bi se ta zakon čimprej sprejel. Hvala lepa zaenkrat.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa dr. Robertu Golobu, državnemu sekretarju v ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Predlog zakona je obravnaval odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Želi poročevalec podati mnenje odbora? Dr. Jože Zagožen, predsednik odbora.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Odbor za gospodarstvo je na 11. izredni seji kot matično delovno telo obravnaval predlog zakona. Večina članov odbora je podprla temeljne rešitve predloga zakona, opozorili pa so na naslednja vprašanja:
Ocena potrebnih sredstev je lahko samo pogojna, saj posamezni programi še niso sprejeti. Glede na velikost potrebnih finančnih sredstev bi se do predloga zakona moral opredeliti tudi odbor za finance in monetarno politiko. Med občine, ki jih povezujejo skupni problemi, sodi tudi občina Laško zaradi ljudi, ki so zaposleni v tem okolju in zaradi ekoloških posledic. Ali je predlog zakona v celoti usklajen s predlogom zakona o skladnem regionalnem razvoju? Podobno sanacijsko metodo bi bilo treba zagotoviti tudi v drugih regijah. Natančneje bi bilo treba opredeliti kriterije za reševanje socialnih posledic glede na dinamiko zapiranja. Obdobje postopnega zapiranja rudnika bi bilo smiselno skrajšati. S predlogom zakona naj se ne rešujejo le posamezni primeri, ampak naj si z njim omogoči spremembo miselnosti in klime v regiji. Zagotoviti je treba učinkovito organiziranost izvedbe projekta, ki bo zagotavljala doseganje postavljenih ciljev, na podlagi katerih kazalcev je bila zasavska regija kvalificirana kot posebno območje.
Na osnovi razprave je nato odbor za gospodarstvo predlagal državnemu zboru, da po končani prvi obravnavi predloga zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje, Hrastnik, ekološki sanaciji termoelektrarne Trbovlje in spodbujanju skladnejšega regionalnega razvoja oziroma razvojnega prestrukturiranja zasavske regije, sprejme naslednje sklepe:
Prvi sklep: "Predlog zakona o postopnem zapiranju rudnika in ekološki sanaciji TET 2 in spodbujanju razvojnega prestrukturiranja zasavske regije, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo."
Drugi sklep: "Predlog zakona za drugo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije in pri tem upošteva naslednja stališča:
1. Predlagatelj naj pri pripravi predloga zakona ustrezno upošteva pripombe sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve.
2. Občino Laško naj uvrsti med občine, ki jih povezujejo skupni problemi in obravnava enako kot občini Litija in Radeče.
3. Predvidi naj možnost skrajšanja obdobja postopnega zapiranja rudnika in pospeševanja regeneracije zasavske regije, prouči pa naj tudi, ali je smotrno navajati približne številke pred sprejetjem posameznih programov.
4. Prouči naj možnost izvedbe javnega razpisa po zakonu o javnih naročilih za izdelavo programa postopnega zapiranja rudnika."
To so bila stališča in še trije sklepi.
Tretji sklep: "Pred obravnavo predloga zakona na seji državnega zbora Republike Slovenije naj predlog zakona, glede na velike finančne posledice, obravnava odbor državnega zbora za finance in monetarno politiko in o predlogu zakona poda svoje mnenje."
Četrti sklep: "Predlagatelj naj prouči ali določba 14. člena predloga zakona, ki ureja svet za razvoj Zasavja, zadostuje za učinkovito organizacijo izvedbe tega zakona. Natančneje naj opredeli tudi naloge posameznih nosilcev izvajanja zakona."
Peti sklep: "Predlagatelj naj prouči ali je predlog zakona v celoti usklajen s predlogom zakona o skladnem regionalnem razvoju, ki je v tretji obravnavi."
Glede na to, da je sklep tri, ki pravi, da je treba pred obravnavo na seji državnega zbora, da naj pred obravnavo ta predlog zakona obravnava tudi odbor za finance in monetarno politiko - glede na to, da ta sklep še ni bil izvršen in da to tudi zagotavlja 178. člen poslovnika, ki pravi, da kadar predlagani zakon vsebuje določbe, ki zahtevajo finančna sredstva iz državnega proračuna, dodeli predsednik državnega zbora tak zakon v obravnavo tudi delovnemu telesu, ki je pristojno za finančna vprašanja. Predsednik državnega zbora je to storil, jo dodelil tudi odboru za finance. Poleg tega je bil sklep našega odbora.
Zato predlagam državnemu zboru, da se zakona prej ne obravnava, predno se do njega ne opredeli tudi odbor za finance in monetarno politiko, zaradi velikih finančnih posledic za proračun Republike Slovenije. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, dr. Jožetu Zagožnu, predsedniku odbora za gospodarstvo.
Kolega Jože Zagožen! Ali je bil to proceduralni predlog? Prosim, če ga lahko še enkrat formuliraš.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Prebral bom sklep, kot je bil sprejet na seji odbora:
"Pred obravnavo predloga zakona na seji državnega zbora Republike Slovenije, naj predloga zakona, glede na velike finančne posledice, obravnava odbor državnega zbora Republike Slovenije za finance in monetarno politiko ter o predlogu zakona poda svoje mnenje."
Menim, da sem dolžan kot predsednik odbora predlagati proceduralno, da se ta sklep odbora tudi uresniči, ker ne moremo prej pričeti razprave, predno ni mnenja, kot so zahtevali člani odbora.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Predlog je, da se prekine ta točka, pridobi mnenje odbora za finance in monetarno politiko in nato z razpravo nadaljujemo. Proceduralni predlog predsednika odbora za gospodarstvo, dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za proceduralni predlog? (31 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da je proceduralni predlog osvojen.
Prekinjam to točko dnevnega reda. Proceduralni predlog, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Gospod podpredsednik, če je mogoče, upam, da ne bo treba pisno formulirati, predlagam še naslednji sklep, da državni zbor predlaga odboru za finance, da se sestane čimprej, da bi bilo mogoče opraviti razpravo o tem zakonu še na tej seji državnega zbora, da se nam ne bi dogodilo enako, kot se je nam dogodilo na prejšnji, čeprav smo se na kolegiju, je predsednik obljubil, da bodo točke pripravljene, je kasneje bilo, bi rekel zlahka končana seja in preneseno. Dajte, prosim, tudi to na glasovanje. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Predsednik odbora za finance je tukaj in je nekje razumljivo, da bi to bilo čimprej, sicer pa, če vztrajate, mislim da je primerno, da dam tudi tak predlog proceduralni, ki ni drugačen od prejšnjega oziroma, ki dopolnjuje prejšnjega, na glasovanje. Vztrajate, gospod Potrč, da se o tem glasuje? Torej lahko interpretiram tako, da se čimprej sestane odbor za finance, tako da je ta točka dnevnega reda obravnavana še na tej izredni seji. Datum odbora seveda določa predsednik odbora, nikakor ne predsedujoči. Glasujemo o proceduralnem predlogu gospoda Potrča. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za proceduralni predlog gospoda Potrča? (44 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljamo, da je tudi ta proceduralni predlog sprejet.
Prekinjam 14.d točko dnevnega reda do nadaljnjega.
Prehajamo na 14.E TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DRŽAVNEM TOŽILSTVU IN SICER TRETJA OBRAVNAVA V OKVIRU HITREGA POSTOPKA. Zbor je prvo in drugo obravnavo navedenega predloga zakona opravil na 15. seji zbora. Pravkar dobivam obvestilo, da so vloženi tudi za ta zakon še amandmaji, ki jih sicer nimamo še na klopi in zato, da ne bomo preskakovali, ker smo s to točko začeli, želim pa, da dobite vsi amandmaje na mizo, za 10 minut prekinjam sejo.
Z sejo nadaljujemo 15.15 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 15.05 uri in se je nadaljevala ob 15.25 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Amandmaji so še "topli", vsak čas bodo na klopeh, predlagam, da jih počakamo. Zato za pet minut podaljšujemo s pričetkom seje.
Nadaljujemo sejo državnega zbora. Najprej ugotovimo prisotnost v dvorani. Prisotnih je 54 poslank in poslancev; državni zbor je sklepčen in lahko nadaljuje z delom.
Preden preidemo na obravnavo vloženih amandmajev, ki so vam razdeljeni na klopi, želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na obravnavo amandmajev; smo v tretji obravnavi. Najprej dajem v razpravo amandma k 1. členu poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Gospod Jožef Jerovšek ima besedo.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Kot vidite, je poslanska skupina Socialdemokratske stranke na 1. člen vložila amandma, ki bolj odprto in bolj primerno definira delo skupine tožilcev za posebne zadeve. Že v prvi in drugi obravnavi smo ugotavljali, da predlagani 10. člen sicer taksativno navaja kazniva dejanja, vendar v bistvu izloča obravnavo vseh zadev gospodarskega kriminala, zato je takšen člen neprimeren in zato predlagamo naslednje besedilo člena: "Za pregon storilca kaznivih dejanj, zlasti kaznivih dejanj s področja organiziranega in mednarodnega kriminala in drugih kaznivih dejanj, katerih odkrivanje in pregon zahtevata posebno organiziranost in usposobljenost, se pri državnem tožilstvu Republike Slovenije ustanovi skupina državnih tožilcev za posebne zadeve. Skupina izvaja pregon iz prejšnjega odstavka tega člena do konca postopka na prvi stopnji na celotnem ozemlju Republike Slovenije." Ta skupina ima pristojnosti, ki jih imajo okrožni državni tožilci, le da jih vodi - in člani skupine kot državni tožilci izvršujejo po vsej državi. Zato tudi niso potrebna določila, ki določajo pristojnost za obravnavanje zadev. Naj navedem samo eno zadevo: Grubelič sicer ni bil obsojen s strani te skupine tožilcev, ker takrat še ni obstajala, vendar če bi danes po členu, ki ga imamo pred sabo, ki je doslej šel skozi dve obravnavi, skupina tožilcev za posebne zadeve ne bi imela pristojnosti morebitnega današnjega Grubeliča preganjati, zato ker je bil Grubelič posameznik, ni bil del organizirane združbe. Pri nas je takih hudih kaznivih dejanj z velikim obsegom zlorab in kaznivega materiala mnogo, vendar bi izpadli iz tega, zato prosim, da podpremo ta amandma.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Jerovšku, ki je dodatno obrazložil amandma k 1. členu. Nadaljnja razprava je odprta. Besedo ima gospod Lavrinc.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala, gospodu predsedujočemu za besedo. O tem amandmaju bi rekel to. Najprej me razočarajo vedno amandmaji, ki priletijo zadnji trenutek na klop in potem se bori z materijo, z izrazi, ki se uporabljani in tudi s pravo intenco. Moram reči, da 10. člen tako, kot je oblikovan oziroma kot ga je predlagala vlada, je bil pretehtan, je bil premišljen. Besedilo ni kar tako. Celo večkrat je bilo s strani ministra poudarjeno, da je besedilo oziroma tekst tak, kot je bil potem predlagan državnemu zboru, bil na nek način verificiran tudi v pogovorih s predstavniki Evropske zveze, v katero počasi gremo.
Gre za to, da smo prav s tako dikcijo želeli - želela je vlada in mi smo to kupili tudi v drugem branju - bolj določno poudariti, za katere vrste kaznivih dejanj gre. Če se zapiše samo tako, kot je tu, in da je ta dikcija tako ohlapna, kot je v sedanjem 10. členu, kjer govori o zahtevnih kaznivih dejanjih, je moč to stvar tudi zlorabiti. Mi smo na to opozarjali. Zlorabiti bom rekel v nekem smislu tako, da se generalni državni tožilec po lastnem preudarku odloča, kaj bo dal, kaj ne bo dal. To je eno.
Drugo. Ocenjevati je treba, da delo tožilstva nasploh pri nas ni slabo. Problem je drugje. Problem je tam, da ne pride do sodbe. To morate priznati, da je na nek način dal vedeti tudi predsednik oziroma prejšnji predsednik sodnega sveta, ko je obžaloval, da v nekaterih zelo razvpitih zadevah še ni prišlo do končne razsodbe. Dati neko "bianco" negativno oceno vsem državnim tožilcem, ki se ukvarjajo s kriminalom, s podobnimi kriminalnimi dejanji, kot je bilo tu izpostavljeno ob predlogu oziroma v obrazložitvi tega amandmaja, se mi zdi nekorektno. Tožilci, bom rekel, da se znotraj organizirajo, se dodatno usposabljajo in sem prepričan, da tudi vsa ta hierarhija, ki omogoča nadzor višjih tožilstev nad okrožnimi in potem tudi državnega tožilstva, vrhovnega tožilstva, da omogoča, da prihaja oziroma da pride do kvalitetnega dela na strani tožilstva.
Če na kratko strnem. Mislim, da je sedanja dikcija, dikcija, taka kot je predlagana in je bila sprejeta v drugem branju, boljša od te, tudi zato, ker so nekateri pravni strokovnjaki celo v izogib temu, da se dovoli tu presojati čez palec generalnemu državnemu tožilcu, predlagali, da bi preprosto taksativno našteli. Potem je bila uporabljena dikcija, ki jo imamo tudi že v zakonu o policiji.
Zato bom rekel, tega amandma jaz osebno ne bom podprl.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. K razpravi se prijavlja še gospod Jožef Jerovšek, to je verjetno replika, sicer pa k razpravi gospod Špiletič. Tudi replika? V redu.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala. Repliciram gospodu Lavrincu. Poglejte, predstavniki Evropske zveze so nas pohvalili na podlagi dosedanjega dela in na podlagi tega, da imamo organizirano skupino za posebne zadeve in da ima ta skupina mandat na celotnem teritoriju države. Prav gotovo nas niso za neko varianto oziroma dikcijo zakona, čeprav že sedanja generalna državna tožilka dela po tem zakonu, ki še ni sprejet, kot je eksplicitno izjavila. Če bi to evropska komisija vedela, nas gotovo ne bi pohvalila, ampak bi postavila veliki klicaj, da se v Sloveniji uporabljajo zakoni, ki še niso šli skozi parlament, ki še niso bili sprejeti. Razumem pa ta napor gospoda Lavrinca, da se na vsak način hočejo izločiti nekatera kazniva dejanja iz pristojnosti - seveda s področja gospodarskega kriminala - iz pristojnosti skupine za posebne zadeve. Poglejte, kazniva dejanja so živa stvar, to bodo seveda pravni strokovnjaki verjetno potrdili. Nikjer ni za vse večne čase definirano, katera kazniva dejanja se lahko pojavijo in, ali delamo mi zakon za letošnje leto, pa drugo leto za pomlad pred volitvami ali delamo, dopolnjujemo sistemski zakon. In sedaj se na tak način omejevati, je nesmiselno. Nekatera nova kazniva dejanja, ki danes niso družbeno tako škodljiva in tako problematična, se lahko pokažejo kot zelo problematična, za katera se mora vključiti tudi takšna skupina za posebne zadeve. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Špiletič, nato gospod Lavrinc.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Gospod Lavrinc, jaz verjamem, da je bila definicija prvotno predlaganega člena pretehtana. Tudi mi smo to, kar predlagamo sedaj v obliki amandmaja v tretji obravnavi, pretehtali in menimo, da je besedilo, ki ga predlagamo, boljše od tistega, ki je bilo sprejeto v drugem branju. Boljše pa predvsem v tem, kar je kolega Jerovšek že povedal, in sicer, da omogoča generalnemu tožilcu v bistvu več možnosti, da ukrepa takrat, kadar se nek kriminal, neko kaznivo dejanje pojavi na novo, zoper katerega je treba hitro ukrepati, da tudi takoj odreagira. Besedilo 10. člena, kot je bilo sprejeto v drugem branju, je po moji oceni preveč okorno. Namreč taka skupina naj bi preganjala kazniva dejanja, ki so storjena v okviru, prvič, organizirane kriminalne združbe; ta združba mora potem imeti notranja pravila ravnanja, delovati mora na podjetniški način in praviloma uporabljati nasilje. Skratka, vse to so nujni predpogoji, da ta posebna skupina sploh dobi neko zadevo v obravnavo. Na ta način pa izpade večina tistega kriminala, ki je bil storjen bodisi v samem procesu lastninskega preoblikovanja pa tudi gospodarskega kriminala, ki smo mu priča, in sicer iz dneva v dan v večjem obsegu. Ko ste dejali, "preveč odprte roke ima generalni tožilec". Mislim, da generalni tožilec že mora imeti takšno zaupanje vseh nas, da bo odločal pravilno, skratka, da bo tej skupini s posebnimi znanji, s posebnimi specialisti, ki v njej delujejo, zaupal tiste primere, ki zaslužijo posebno strokovno obravnavo.
Kar se pa tiče diskrecijske pravice, je pa tudi amandma, ki je bil sprejet v drugem branju, ne rešuje popolnoma. Kljub temu, da vnaša nove kriterije, ki v bistvu omejujejo delovanje skupine zgolj na neko ozko področje, povsem pa izvzemajo gospodarski kriminal, pa vendarle v tretjem odstavku, če beremo od spodaj navzgor, piše "zlasti so to dejanja". Skratka, diskrecijska pravica tudi v prvotnem predlogu ni v celoti odpravljena.
Še enkrat poudarjam, naša želja je, da damo generalnemu tožilcu več možnosti za ukrepanje, seveda s tem tudi več odgovornosti, vendar ne omejevati v zakonu možnosti delovanja te skupine zgolj na organizirane združbe z notranjimi pravili in ne vem še čim, odvzeti pa možnost tej skupini, da bi se borila proti kriminalu s področja gospodarstva.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala predsedujočemu za besedo. Glejte, ravno taka dikcija, kot jo vi predlagate, pravzaprav daje odprte roke generalnemu državnemu tožilcu, da sam presoja. Takšna dikcija, kot je sedaj predlagana oziroma je bila v drugem branju sprejeta, ga pa zavezuje, da mora v teh dejanjih ta skupina delati. Od povsem osebne politike, da tako rečem, ali pa modrosti vodenja generalnega državnega tožilca je potem odvisno, katere stvari se bodo obravnavale v tej posebni skupini. To je eno.
Drugo. Ni res, da je bilo pohvaljeno samo delo oziroma da je tekla diskusija samo o delu dosedanje skupine za posebne primere. Še vedno slišim ministra, kako je povedal, da so rešitve, ki so nam jih tu ponudili kot rešitve za ta zakon, bile predstavljene, ker so imeli takrat pač "hearing", in da so se z njimi strinjali. Navsezadnje je dikcija podobna tudi pri, mislim, da je v zakonu o policiji. Sedaj vas pa vprašam nekaj - tiste primere, ki ste jih tu navajali, povejte mi katerega od teh primerov, torej govorimo o oškodovanju družbene lastnine, je ta posebna tožilska skupina uspešno rešila? Katere od teh primerov? Pa bom potem rekel, so bili na tem področju uspešni. Ni moj namen ta hip, da kritiziram delo, sploh ne, ampak bi vas spomnil na neko staro zgodbo, zdaj že kar približno 6, 7 let. Gre pa tako, kratko strnjena bi bila strnjena v misel "kufre gor, kufre dol". Imeli smo na tožilstvu v Ljubljani posebno skupino, ki se ukvarjala z gospodarskim kriminalom. Je bila razformirana, češ to ni sodobno, ni v redu in te se potem zabubijo, možnost korupcije in ne vem kaj vse.
Zato je, po moje, treba delati na tem, da bo zakon konsistenten, da se bodo tožilci usposabljali in ne "a priori" reči, da en okrožni tožilec ali višji tožilec ni sposoben o nekih takih stvareh peljati zadeve in da bi bila sposobna samo ta posebna tožilska skupina. Jaz mislim, da vaši argumenti v tem primeru ne držijo.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa za repliko. Ni želje po nadaljnji razpravi, ni replik.
Prehajamo na odločanje! Prosim? Proceduralno? Prosim!
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Ker poslanska skupina Socialdemokratske stranke smatra, da je ta člen, 1. člen, ki določa vsebino 10. člena zakona, ključnega pomena za delovanje skupine in ne bi radi, da bi skupina za posebne zadeve bila v tako izgubljenem položaju, kot je zadnji čas, in ker je amandma tudi relativno - dejansko smo ga pozno dali na mizo, ker smo se posvetovali - zaradi dodatnih posvetovanj poslanskih in da bodo tudi druge poslanske skupine imele čas za premislek o tem ključnem in zaradi našega nadaljnjega ravnanja pri usodi zakona jemljemo pol ure odmora za posvet v poslanski skupini.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Poslanska skupina Socialdemokratske stranke zahteva zaradi dodatnega posvetovanja pol ure odmora. Razprava je torej zaključena. Smo pred glasovanjem. Odrejam 30 minut odmora in takoj ob 16.15 preidemo na glasovanje o amandmaju. Prekinjam sejo, nadaljujemo ob 16.15. Dobro, minuta gor ali dol.
(Seja je bila prekinjena ob 15.45 uri in se je nadaljevala ob 16.15 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci! Nadaljujemo 37. izredno sejo državnega zbora. Smo pri točki 14.e, predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državnem tožilstvu, tik pred odločanjem o amandmaju k 1. členu. Pred odločanjem je poslanska skupina Socialdemokratske stranke zahtevala odmor. Preden bo predstavnik poslanske skupine podal svoje poročilo, ugotovimo prisotnost v dvorani. Prisotnih je 60 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko nadaljuje z delom. Prosim predstavnika poslanske skupine Socialdemokratske stranke, da poda poročilo.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Poslanska skupina Socialdemokratske stranke se je v odmoru še enkrat posvetovala in še vedno meni, da je vsebina 10. člena, kot smo ga predložili, bistvenega pomena za uspešno delovanje skupine tožilcev za posebne zadeve. Upamo, da so ta čas izkoristili za razmislek tudi v drugih poslanskih skupinah in prišli do podobnega sklepa, da bo ta člen sprejet, kajti mi ne rabimo širokih opisov, pleonazmov v zakonu, rabimo osnovo za efektivno delovanje te skupine. Ker tako menimo, se bomo odločali tudi glede podpore celotnemu zakonu na podlagi izglasovanja tega člena oziroma usode tega člena. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Jerovšku. Prehajamo na odločanje o amandmaju... (Posredovanje poslanca iz klopi.) Obrazložitev glasu ali proceduralno? Razprava je končana, smo pri odločanju.
JOSIP BAJC: Obrazložitev glasu.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Obrazložitev glasu je možna. Izvolite, kolega Bajc.
JOSIP BAJC: Hvala lepa, kolega podpredsednik. Osebno ne bom podprl amandmaja Socialdemokratske stranke, iz preprostega razloga, in sicer zaradi besed "in drugih kaznivih dejanj". Potem ne potrebujemo ostalih tožilcev, potrebujemo samo posebno skupino, ki bo preganjala vsa kazniva dejanja.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. To je bila obrazložitev glasu. Želi še kdo? Jože Zagožen. Torej, replike niso možne, možne so obrazložitve glasu.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Amandma bom podprl zaradi tega, ker ni tam pike, kjer je končal predhodnik, ampak je vejica in pravi "katerih odkrivanje in pregon zahtevata posebno organiziranost in usposobljenost". Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Ni več želje po obrazložitvi glasu. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 1. členu? Imamo k 1. členu en amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke. K 2. členu bom prešli še na razpravo. Proceduralno imate lahko.
JOSIP BAJC: Gospod podpredsednik! Mislim, da imamo k 1. členu tri amandmaje. Enega, ki ga je danes vložila Socialdemokratska stranka in sta še dva v pregledu amandmajev...
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Kolega Bajc!
JOSIP BAJC: ...odbora za notranjo politiko.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Mislim, da je brez pomena. To imate amandmaje za drugo obravnavo. Sedaj smo v tretji obravnavi. Samo trije amandmaji, k 1., 2. členu in 4. členu.
JOSIP BAJC: Samo Socialdemokratske stranke?
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Samo to. Smo v tretjem branju.
Kdo je za amandma k 1. členu? (29 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V razpravo dajem amandma k 2. členu. Prav tako poslanske skupine Socialdemokratske stranke. K 2. členu imamo dva amandmaja. Prvi je, da se v 10.b členu črta prvi odstavek, in če nadaljujemo, besedilo drugega odstavka 10.b člena se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: "Vodja skupine imenuje generalni državni tožilec". Odpiram razpravo. Ali želi kdo razpravljati? Jožef Jerovšek, izvoli.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. V poslanski skupini Socialdemokratske stranke predlagamo, kot imate na mizi, da se prvi odstavek 2. člena črta. Na podlagi tega zakon o državnem tožilstvu v drugem odstavku 14. člena že določa, da število mest državnih tožilcev pri posameznih tožilstvih določi na predlog generalnega državnega tožilca Republike Slovenije minister za pravosodje v soglasju z vlado Republike Slovenije. Zato je nepotrebno, da se ta odločba ponavlja.
Upamo, da bo predlog kot tak.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Ne vidim več rok. Ni želje po razpravi. Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! Najprej odločamo: v 10.b členu se črta prvi odstavek. (65 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 2. členu? (25 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo še o drugem amandmaju k 2. členu. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (20 poslancev.) Je kdo proti? (40 poslancev.)
Ugotavljam, da tudi drugi amandma k 2. členu ni sprejet.
V razpravo dajem amandma k 4. členu poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Črta se besedilo 4 člena. Odpiram razpravo. Ni želje po razpravi, zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (16 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma k 4. členu ni sprejet.
Amandmaji so izčrpani. Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetih - oziroma amandmaji tako niso bili sprejeti - če je zakon primeren za sprejem, torej skladnost ne more biti porušena. Ni pripomb, zato prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (50 poslancev.) Je kdo proti? (14 poslancev.)
Ugotavljamo, da je zakon sprejet.
Odbor predlaga še dodatni sklep, o katerem moramo glasovati, ki se glasi: "Državni zbor predlaga, da vlada pospeši postopek priprave in v zakonodajni postopek čimprej predloži predlog celovite novele zakona o državnem tožilstvu, pri čemer naj upošteva ustrezne predloge stroke za zagotovitev učinkovitega dela državnih tožilcev." Tudi tu je možna razprava. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o tem dodatnem sklepu. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za dodatni sklep? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
S tem je končana tudi ta točka dnevnega reda.
Prehajamo na 18. TOČKODNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O STANDARDIZACIJI, HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije; smo v prvi obravnavi. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Želi.) V imenu vlade bo spregovoril dr. Lojze Marinček, minister za znanost in tehnologijo.
DR. ALOJZIJ MARINČEK: Hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci! Vlada Republike Slovenije je 15. junija 1999 posredovala državnemu zboru besedila predlogov treh zakonov, ki na sodoben in evropsko primerljiv način obravnavajo področje standardizacije in akreditacije ter ugotavljanje skladnosti, in sicer: prvič, zakon o standardizaciji, drugič, zakon o akreditaciji in tretjič, zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in ugotavljanju skladnosti. Vsi navedeni zakoni, ki bodo v celoti nadomestili veljavni zakon o standardizaciji, so ključnega pomena za zagotovitev pravne in institucionalne podlage, ki bo omogočala prost pretok blaga med Republiko Slovenijo in Evropsko unijo in pomemben korak k izpolnitvi pogojev za polnopravno članstvo v tej skupnosti.
Prehajam na zakon o standardizaciji. Področje nacionalne standardizacije je eno izmed osnovnih stebrov kakovosti v okviru nacionalnega sistema zagotavljanja kakovosti, ki ga poleg standardizacije sestavljajo še meroslovje, akreditacija, preizkušanje, certificiranje in nadzor. Prav ustrezna razvitost naštetih dejavnosti na nacionalnem nivoju je ključnega pomena za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Predmet predlaganega zakona o standardizaciji je področje nacionalne standardizacije in s tem povezana ustanovitev organizacije in delovanje slovenskega inštituta za standardizacijo, ki bo opravljal naloge slovenskega nacionalnega organa za standarde. V obravnavanem primeru gre za nadaljevanje dela, ki ga sedaj izvaja v okviru urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje, pri čemer bo nova institucionalna organiziranost dejavnosti nacionalne standardizacije izvedena na evropsko oziroma mednarodno primerljiv način.
Sprejetje predlaganega zakona o standardizaciji bo omogočilo enakopravno vključevanje slovenskega gospodarstva v evropske standardizacijske organizacije, kar predvsem pomeni: prvič, takojšnjo informiranost o stanju posameznih standardizacijskih projektov že v začetni stopnji na priprave, kar na primer omogoča gospodarskim organizacijam razvoj novih izdelkov, ko je standard šele v pripravi; drugič, možnost vplivanja slovenskih gospodarskih subjektov na vsebino evropskih standardov in s tem na zaščito interesov domačega gospodarstva.
Glede na navedeno vlada predlaga državnemu zboru, da predlog zakona o standardizaciji skupaj z amandmaji podpre in sprejme. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za znanost in tehnologijo kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora. Besedo ima predsednik odbora, gospod Samo Bevk.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Na svoji 27. seji je odbor državnega zbora Republike Slovenije za znanost in tehnologijo 30. junija in 6. julija 1999 kot matično delovno telo obravnaval predlog zakona o standardizaciji, ki ga je državnemu zboru v sprejem po hitrem postopku predložila slovenska vlada.
Uvodno obrazložitev k predlogu zakona o standardizaciji je podal direktor urada za standardizacijo in meroslovje, dr. Skubic. Člani odbora so se na seji seznanili tudi z mnenjem sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki je posebej izpostavljal rešitev v zvezi z ustanovitvijo oziroma naravo inštituta za standardizacijo, ki naj bi prevzel del nalog urada za standardizacijo in meroslovje, ter predstavljal slovensko nacionalno standardizacijo v mednarodnih in evropskih organizacijah za standardizacijo.
Člani so v nadaljevanju problematizirali institut članstva in pobiranja članarine v tem inštitutu. Sekretariat je v nadaljevanju opozarjal tudi na vprašanje pristopa predlagatelja pri razveljavljanju veljavnega zakona o standardizaciji in ugotovil, da predlagana razveljavitev ne razveljavlja zakona v celoti.
Predstavnica sekretariata je ob zaključku predstavitve mnenja k predlogu zakona opozorila na vrsto konkretnih pripomb k posameznim določbam. Več kot ena tretjina členov je bila tako potem v nadaljevanju amandmirana. Zaradi obsežne problematike zakona je bila seja na proceduralni predlog prekinjena. V zvezi s tem je bil v petek, 2. julija, dodatni usklajevalni sestanek med predstavniki urada za standardizacijo in meroslovje in sekretariatom za zakonodajo in pravne zadeve. Tako pripravljene in usklajene amandmaje je na korenspondenčni seji, 6. julija, potrdila tudi vlada Republike Slovenije.
Glede na to, da sekretariat ni imel pripomb na amandmaje k predlogu zakona o standardizaciji, se je odbor za znanost in tehnologijo najprej opredelil do zakonodajnega postopka in sprejel naslednji sklep: Odbor državnega zbora za znanost in tehnologijo podpira obravnavo in sprejem predloga zakona o standardizaciji po hitrem postopku. Podprl je vse amandmaje vlade Republike Slovenije ter oblikoval tudi odborov amandma k 10. členu, ki je v bistvu le redakcijske narave in usklajen s pripombo sekretariata.
Odbor za znanost in tehnologijo pa je na koncu razprave sprejel ključni sklep, in sicer: Odbor državnega zbora Republike Slovenije za znanost in tehnologijo predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da predlog zakona o standardizaciji obravnava po hitrem postopku in ga sprejme skupaj z amandmajem odbora in amandmaji vlade, ki jih odbor podpira. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod predsednik. Ali želijo besedo predstavniki sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želijo.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim, dr. Jože Zagožen, poslanska skupina Socialdemokratske stranke.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Na nek način predstavljajo zakoni z naslovom "standardizacija, akreditacija, tehnične zahteve za proizvode" in še nekateri drugi vsebinsko celoto, ki je prav gotovo zelo pomembna pri vstopanju Slovenije v Evropsko unijo, še bolj pa je pomembna iz ekonomskega vidika za poslovanje naših gospodarskih družb, kajti standardizacija je premalo znana in premalo cenjena pri nas, vemo pa, da od njene kakovosti in izvajanja je odvisen tudi v mnogočem poslovni uspeh. Pri tem ima pomembno vlogo tudi država in prav vlogo države naj bi tukaj ta zakon reguliral.
Sprašujem nekaj - pri akreditaciji je bil govor o tem, da se ustanovi nova institucija. Prav tako tukaj naj bi se ustanovil inštitut za standarde oziroma za standardizacijo. Sedaj to področje, če prav razumem, pokriva urad za standardizacijo in meroslovje. Me zanima - koliko novih institucij na tem področju bo nastalo? Glede na to, da bo pri akreditaciji nova institucija na tem področju prav tako, mi pa imamo že sedaj ogromno tako imenovanih paradržavnih skladov in agencij, v tem primeru pa se nov inštitut ustanavlja, kjer bo tudi država ustanovitelj. Skratka, prosil bi, da bi v razpravi to področje nekoliko bolj natančno pojasnili. Se pravi, zakaj novi subjekti? Koliko bo to stalo dodatno državo? Ali se bodo osebe, ki se bodo tu zaposlovale in dobivale vodilne funkcije, samo prerazporedile iz obstoječih služb ali pa bo šlo za novo zaposlovanje ljudi v državni upravi? Čemur tudi absolutno ne nasprotujem - vem, da so določeni primeri, ko je to potrebno - vendar je teh oseb na teh področjih mnogokje že preveč. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, dr. Jože Zagožen. V imenu poslanske skupine združene liste bo govoril Samo Bevk.
SAMO BEVK: Hvala lepa za besedo. Spoštovani zbor! Zaradi izrednih potreb države pri vključevanju v Evropsko unijo in procesa usklajevanja slovenske zakonodaje z zakonodajo držav Evropske unije vlada Republike Slovenije in v nadaljevanju seveda tudi državni zbor Republike Slovenije producirata izjemno veliko število zakonov po hitrem postopku. Tako imamo v tem paketu tri zakone, kot je bilo že omenjeno - zakon o standardizaciji, zakon o akreditaciji in predlog zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in ugotavljanju skladnosti.
Vlada s svojimi predlogi sili državni zbor, da tako zapleteno problematiko ter tako pomembno področje za nadaljnji razvoj in konkurenčnost slovenskega gospodarstva obravnava po hitrem postopku. Razumemo prizadevanja vlade in tudi državnega zbora, da spravi pod streho čim več zakonov v smeri prilagajanja evropski zakonodaji, vendar ne smemo dovoliti, da so zakonski osnutki, ki pridejo na dnevni red zbora, slabo in nekvalitetno pripravljeni. Bojim se, da v tem primeru tudi brez sodelovanja zainteresirane strokovne javnosti ter drugih institucij, kot na primer univerze, gospodarske zbornice, strokovnih združenj in podobno. Hitrost sama zaradi kvantitete produciranja zakonov na račun njihove kvalitete je seveda nedopustno ravnanje, ki bi se mu morali poslanke in poslanci v državnem zboru upreti. Standardi namreč omogočajo sodelovanje na intelektualnem, znanstvenem, tehničnem in ekonomskem področju, poleg normativnih dokumentov olajšujejo pretok blaga in storitev, za kar si prizadeva tudi svetovna trgovinska organizacija. Tako pomembno področje zato ne moremo prepustiti "blitzkrieg" postopku v državnem zboru Republike Slovenije, pa tudi ne na vladi.
Standardizacija je prodrla skoraj v vsa področja čovekovega delovanja in življenja. Prenos svetovnega standardiziranega znanja, potrebnega za reševanje naših problemov, mora imeti prednost v nacionalnem raziskovalnem programu, vendar je danes zaenkrat zapostavljen. Potrebno bo angažirati množico strokovnjakov za prevzemanje obstoječih in nastajajočih mednarodnih in evropskih normativnih dokumentov. Tako se bo med drugim tudi zmanjševala stiska, ki jo imamo pri usklajevanju zakonodaje s pravom Evropske unije. Prav zaradi daljnosežnih posledic, ki jih bo imela nova zakonodaja za slovensko gospodarstvo, bi bilo potrebno zakonski paket sprejeti s premislekom v okviru rednega postopka.
Strokovna javnost ima na osnutek zakona celo vrsto pomislekov, od statusa nove ustanove, ki jo s tem zakonom ustanavljamo, se pravi slovenskega inštituta za standardizacijo, financiranje inštituta, članstvo v inštitutu itd. Na to je kot na glavni problem tega zakona opozoril tudi sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve v svojem mnenju. Problematika je v mnenju sekretariata natančno opredeljena, zato je tu ne bom ponavljal. Opozoril bi samo na dejstvo, da v zakonu ni nikjer določeno, kakšne kvalifikacije morajo imeti državljani, da so lahko člani inštituta in da lahko sodelujejo pri njegovem delu in upravljanju. Razmisliti bi bilo potrebno nadalje o uporabi oziroma neuporabi slovenskega jezika v slovenskih standardih. Slovenski inštitut za standardizacijo naj bi pretežno posloval z dokumenti, se pravi s standardi v tujih jezikih, kar je zabris nacionalne in državne identitete in proti evropskemu konceptu enakopravnosti vseh jezikov članic. To je prevzemanje evropskih standardov v slovensko standardizacijo po postopku, v narekovaju seveda, platnic, to je samo prevod naslova in kvečjemu uvoda, vsebina standarda pa naj bi bila po večini v enem od uradnih jezikov Evropske unije.
V strokovni javnosti tudi nasprotujejo uvedbi dveh strokovnih svetov inštituta, za splošno področje in za elektrotehniko, informatiko in telekomunikacije, ter predlagajo rešitev po zgledu nemškega inštituta za standardizacijo, kjer delujejo standardni odbori za posamezna tehnična področja. Izpostavljajo tudi ustanoviteljstvo in financiranje inštituta in tako dalje. Vsekakor je preveč vprašanj za hitri postopek. Logična bi bila torej najprej javna predstavitev mnenj v zvezi z zakonskim predlogom in šele nato redna procedura v državnem zboru. Vendar zaradi "izrednih potreb države" (seveda sem to povedal v narekovajih), to ni bilo mogoče. Škoda. Hvala lepa za pozornost.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Bevk. Želi še katera poslanska skupina besedo? Gospa dr. Hren-Vencelj, krščanski demokrati.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Lepo pozdravljeni! Ob tem zakonu smo imeli kar nekaj sestankov na to temo, pa tudi na temo drugega zakona iz tega sklopa, to je predlog zakona o akreditaciji. Več vprašanj se je postavilo in na nekatera so navzoči iz vlade odgovorili, na nekatera pa tudi ne.
Sekretariat je kar precej natančno predlog pregledal in pripravil niz pripomb. Ena od teh je, na primer, članstvo v taki inštituciji, kjer je bilo v pojasnilu sedanjega direktorja urada za standardizacijo in meroslovje pri ministrstvu za znanost in tehnologijo rečeno tako, da je to oseba javnega prava - pardon! - inštitucija kot taka je oseba javnega prava, da to ni javni zavod, da je inštitucija "sui generis", se pravi, po svojem izvoru, po svoji naravi je zavod pa ni zavod, skratka, uporabljal bo predpise za javne zavode, ni pa inštitucija ali pa inštrument države, je neodvisen od države, deluje pa s pomočjo državnega proračuna, in to v obsegu 350 milijonov, kolikor je bilo predvideno. Pojasnjeno je bilo tudi, da naj bi 75% teh sredstev, ki bi jih ta novoustanovljeni inštitut za standardizacijo dobil, bilo že vključenih v sedanji proračun tega urada, 25% pa je potrebno dobiti novih sredstev.
Problematično je bilo članstvo v inštituciji, kot je predlagana v zakonu, namreč prostovoljni člani in tisti, ki so zaposleni v uradu za standardizacijo. Prostovoljni člani, vsaj jaz tako razumem, naj bi bili gospodarski subjekti ali pa posamezniki, ki bi bili zainteresirani za pripravo slovenskih standardov. Seveda pa je tu takoj vprašanje: standardi, ki jih bo ta inštitut pripravljal s pomočjo, zopet, avtorskih pravic - to se pravi, posamezniki bodo pripravljali in bodo to avtorske pravice in tudi plačane tako - torej ta inštitut bo te standarde potem posameznikom, ki jih bodo potrebovali, prodajal. Zato je vlada tudi upoštevala pripombe, ki smo jih na odboru izrekli, in v svoje amandmaje to tudi vnesla, v poglavju, kjer je omenjeno financiranje, se pravi, kako se zbirajo sredstva za ta inštitut. Skratka, prav to prostovoljno članstvo, ki ima po drugi strani pravico sodelovanja samo na skupščini tega inštituta, biti ali ne biti voljeno v organe inštituta, je po moje še vedno vprašljivo.
Naslednja stvar, na katero nas je sekretariat opozoril, prav tako je, da se v predlaganem zakonu razveljavlja del veljavnega zakona o standardizaciji. Del razveljavlja ta zakon, del tega razveljavlja zakon o akreditaciji in del tretji iz tega sklopa. Tako, da je ta stvar tudi še vprašljiva.
Glede kazenskih določb je bilo pojasnjeno, ki jih zakon ne vsebuje, da jih ni potrebno v tem zakonu, da pa so potrebne v tretjem, o katerem bomo kasneje razpravljali. Pač pa ta zakon v nekem smislu posega na področje zakona, ki je tudi na tem sklicu, se pravi zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev. Kajti prav ta urad za standardizacijo in meroslovje se bo sedaj preimenoval. Stvari se bodo spremenile.
Če se spomnimo na besede ministra, ki jih je rekel na odboru, da je bil ta zakon predviden za leto 2000, in to za reden postopek, domnevam, sedaj smo ga dobili za hitri postopek, to verjetno pomeni polnjene tistih manjkajočih zakonodajnih predpisov, ki jih potrebujemo za to, da bomo pred Evropsko unijo lepše izpadli. To velja za vse te zakone. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospa dr. Hren-Vencljeva. Ali želi še katera poslanska skupina besedo? (Ne želi.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimam. Razprave so omejene na 5 minut. Ali želi kdo besedo? (Nihče.) Splošna razprava je zaključena.
Prehajamo na drugo obravnavo, razpravo in odločanje o posameznih členih k predlogu zakona.
Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želim vas opozoriti, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
V razpravo dajem 10. člen in amandma, ki ga je vložil odbor za znanost in tehnologijo. Vsi amandmaji so v pregledu, ki ga imate na mizi, z datumom 8.7. Ali želi kdo razpravljati o tem amandmaju? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (30 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 10. člen. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 10. člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 10. člen sprejet.
Smo pri 11. členu in amandmaju vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 11. člen. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 11. člen? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo 11. člen sprejeli.
Prehajamo na 12. člen. Imamo amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 12. člen. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 12. člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 12. člen sprejet.
Smo pri 15. členu. Amandma vlade. Matično delovno telo ga podpira.
Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 15. členu? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 15. člen. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 15. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo 15. člen sprejeli.
Smo pri 20. členu. Amandma, ki ga vlaga vlada. Matično delovno delovno telo ga podpira.
Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 20. členu? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 20. člen. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 20. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo 20. člen sprejeli.
Smo pri 21. členu. Imamo pred samo amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira.
Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 21. člen. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 21. člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo 21. člen sprejeli.
Smo pri 22. členu. Imamo amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajam na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslancev.)
Ugotavljam, da ja amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 22. člen. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! Drugič! (54 prisotnih.)
Kdo je za 22. člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 22. člen sprejeli.
Smo pri 30. členu, imamo amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 30. členu? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 30. člen. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 30. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo 30. člen sprejeli.
Smo pri 31. členu, imamo amandma vlade. Matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 31. člen. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 31. člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 31. člen sprejet.
Opravili smo razpravo o vloženih amandmajih. Prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Kdo želi besedo? Ker ne želi nihče besede, dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta predlog? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih, razpravljati in glasovati moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da so bili k predlogu zakona v drugi obravnavi sprejeti vsi amandmaji. Vsi so bili sprejeti. Vsi ti členi so odprti za vlaganje amandmajev tudi v tretji obravnavi. Sprašujem, ali želi kdo vložiti amandma? (Nihče.) Sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, ali smo na podlagi 198. člena poslovnika z amandmaji porušili medsebojna razmerja? (Nismo.) Ker je vse v redu, prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 19. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O AKREDITACIJI, HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Gospod minister, dr. Marinček.
DR. ALOJZIJ MARINČEK: Spoštovane poslanke in poslanci! Podobno kot predlog zakona o standardizaciji tudi predlog zakona o akreditaciji predstavlja nadaljevanje upravljanja nalog nacionalne akreditacijske službe, ki jo trenutno upravlja urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje. Zaradi razlogov, ki se nanašajo na neustrezno združevanje funkcij v okviru urada za standardizacijo in meroslovje, je nadaljnje korektno izvajanje postopkov akreditiranja nujno povezano s spremembo statusne oblike organa, ki jih opravlja. S predlaganim zakonom se zagotavlja delovanje neodvisne nacionalne akreditacijske službe, ki izvaja postopke akreditiranja tako, da so podeljene akreditacije in akreditirane dejavnosti, kakor tudi služba sama, priznane kot usposobljene in zanesljive na državni in mednarodni ravni. Nova zakonska ureditev bo omogočila slovenski akreditaciji polnopravno vključitev v evropsko združenje za akreditacijo, kakor tudi sklenitev sporazumov o medsebojnem priznavanju akreditacijskih listin, kar je ključ za mednarodno priznanje storitev slovenskih organov za ugotavljanje skladnosti. To bo odpravilo potrebo po dvojnem preverjanju skladnosti izvoženih proizvodov in tako razbremenilo gospodarske subjekte s tem povezanih stroškov. Kompetentno izvajanje akreditacijskih postopkov je zato eden ključnih elementov v strategiji povečevanja konkurenčne sposobnosti slovenskega gospodarstva in pridobitve zaupanja organov Evropske unije, ki delujejo na področju notranjega trga, gre za zaupanje v tehnično kompetentnost organov za ugotavljanje skladnosti, ki jih bo priglasila Slovenija. Poleg zunanjetrgovinskih učinkov ima akreditacija pomembno vlogo, tudi v Sloveniji, sama, saj s svojim delom pri operiranju usposobljenih laboratorijev in certifikacijskih organov, povečuje stopnjo zaupanja potrošnikov o varnosti in kakovosti proizvodov, ki so jim ponujene na trg.
Glede na navedeno, gospodje in gospe, vlada predlaga državnemu zboru, (Nemir v dvorani.) da predlog zakona o akreditaciji skupaj z amandmaji podpre in sprejme. Hvala lepa.
Veste, mene nemir ne moti, nas je bilo 9 otrok v družini in je to čisto normalno vzdušje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod minister, hvala lepa za vaš uvod. Predlog zakona je obravnaval odbor za znanost in tehnologijo kot matično delovno telo. Prosim predsednika, gospoda Sama Bevka, da predstavi mnenje odbora.
SAMO BEVK: Hvala za besedo gospod podpredsednik. Spoštovani zbor. Odbor za znanost in tehnologijo je v okviru istega paketa zakonov (Nemir v dvorani.) na napeljevanju 27. seje, 6. julija, obravnaval kot matično delovno telo tudi predlog zakona o akreditaciji, ki ga je seveda državnemu zboru v obravnavo in sprejem po hitrem postopku, predložila vlada Republike Slovenije.
Sprejeli smo sklep: "Odbora državnega zbora za znanost in tehnologijo podpira obravnavo in sprejem predloga zakona o akreditaciji po hitrem postopku", in se opredelili ter podprli amandmaje vlade Republike Slovenije k 2., 4., 5., 6. in 11. členu in končno sprejeli sklep: "Odbor državnega zbora Republike Slovenije za znanost in tehnologijo predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da predlog zakona o akreditaciji obravnava po hitrem postopku in ga sprejme skupaj z amandmaji vlade, ki jih pa odbor podpira." Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa gospod Bevk. Želi besedo predstavnik za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim, dr. Jože Zagožen, poslanska skupina Socialdemokratske stranke.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Imam v osnovi isto vprašanje kot prej, sem sicer pričakoval, da bo gospod minister izkoristil to priložnosti, in da bo odgovoril. Namreč gre za to, da se področje akreditacije sedaj izdvaja, bilo je v treh, iz enotnega dosedanjega zakona se bo ustanovil javni zavod za to področje in dosedanji zakon bodo nadomestili trije predlogi zakonov iz tega sklopa. Gre za standardizacijo, ki smo jo prej obravnavali, za zakon o tehničnih zadevah, ki ga še bomo, in zakon o akreditaciji.
Ponavljam vprašanje v tem smislu, da bodo nastale tri samostojne institucije, v tem primeru javni zavod za področje akreditacije, in me zanima isto kot prej, kaj to pomeni za vprašanje obremenitve proračuna, za vprašanje zaposlenih v državni upravi. Se bo to povečalo ali ne? Ali je potrebno, da so to docela samostojni subjekti? Ali se lahko ta dejavnost opravlja v sklopu neke druge institucije?
Skratka teh argumentov manjka, čeprav so bili tudi ti pomisleki navedeni v poročilih, konkretno v poročilu odbora za znanost in tehnologijo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa dr. Jože Zagožen. Želi še katera poslanska skupina besedo? Gospa Hren-Vencelj.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Spoštovani! Kot za prejšnji zakon je mogoče tudi za tega reči isto, kar smo prej navajali in kar so tudi drugi pred menoj že rekli. Zopet bi opozorila na stvari, na katere nas opozarja tudi sekretariat in za katere dvomim, da so v amandmajih vlade dovolj natančno opredeljene.
Eno od opozoril sekretariata je, da je samo delo oziroma sam način, kako se bodo akreditacije izvajale, slabo opredeljeno. Torej podeljevanje akreditacijskih listin na način kot je opisan v 6. členu nam ne daje jasne slike o tem, kako bo stvar potekala. Zato nas je sekretariat na to tudi opomnil. Rekel je, da bi moral zakon urediti vsaj temeljna vprašanja glede tega postopka.
Iz amandmaja vlade je razvidno samo, da se dodaja, da mora pogodba opredeliti pravice in obveznosti pogodbenikov, kaj naj bi pravzaprav? To je tudi vse. Amandma vlade po moji oceni ne opredeljuje natančno akreditacijskega postopka, za katerega menim, da bi moral biti opredeljen analogno kot je opredeljen v tretjem zakonu. Čeprav vsi tisti, ki bodo podvrženi akreditaciji, približno vedo, kako ti postopki gredo. Vendar zakonodajno pa stvar po moji oceni ni jasna.
Predlagatelj je upošteval mnenje sekretariata k 2. členu in je tako imenovane organe za ugotavljanje skladnosti nekoliko bolje opredelil. Velja kot sem rekla za ta zakon, za predlog zakona isto kot velja za zakon o standardizaciji in za tretji zakon, predlog zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospa dr. Hren-Vencljeva. Ali želi še katera poslanska skupina besedo? (Ne želi.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimamo, razpravo omejujem na 5 minut. Ali želi kdo besedo? (Nihče.) Zaključujem splošno razpravo in prehajamo na drugo obravnavo, razpravo in odločanje o posameznih členih predloga zakona.
Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj h katerim niso bili vloženi amandmaji. S tem v zvezi vas želim opozoriti, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
V razpravo dajem amandma k 2. členu. Vse amandmaje imate v pregledu z datumom 7.7.1999. Torej smo pri 2. členu. Odpiram razpravo o 2. členu in amandmaju. Ali želi kdo besedo? (Nihče.)
Zaključujem razpravo. Amandma predlaga vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Ker ne želi nihče besede, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 2. členu? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem 2. člen oziroma v odločanje dajem 2. člen. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da smo 2. člen sprejeli.
Prehajamo na 4. člen in amandma, ki ga vlaga vlada Republike Slovenije in ga matično delovno telo podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 4. členu? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V sprejem dajem 4. člen. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 4. člen sprejeli.
Smo pri 5. členu, imamo amandma vlade Republike Slovenije, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati o njem? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 5. členu? (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 5. člen. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 5. člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo 5. člen sprejeli.
Prehajamo k 6. členu, imamo amandma vlade Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 6. členu? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 6. člen. Ugotovimo prisotnost! (50 poslancev.)
Kdo je za 6. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo 6. člen sprejeli.
Smo pri 11. členu. Imamo amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? Gospa dr. Hren-Vencelj.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Amandma predlaga, da se 11. člen črta, kar pomeni, da črtamo določilo, da z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati nekateri členi zakona o standardizaciji. V prejšnjem zakonu o standardizaciji smo pa že rekli, da z dnem uveljavitve zakona preneha veljati zakon o standardizaciji. Zdaj, ali je to prav ali ne, bi morda pojasnil sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, ki nas zopet prav pri tem 11. členu opozarja načelno na to, kako se razveljavlja zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev, ker se to nanaša tudi na zakon, o katerem bomo tudi še govorili v tej razpravi.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Vprašanje je naslovljeno vladi. Prosim, dr. Skubic, direktor zavoda za standardizacijo.
DR. IVAN SKUBIC: Hvala lepa za besedo. Gre za to, da že zakon o standardizaciji v celoti razveljavlja prejšnji zakon o standardizaciji, zato ni bilo več treba v zakonu o akreditaciji razveljavljati nekaterih izmed členov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Ker ni več razpravljalcev, zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 11. členu. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; člen je črtan, zato o njem ne bomo glasovali.
Opravili smo razpravo o vloženih amandmajih, prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Kdo želi besedo? Ker ne želi nihče razpravljati, dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta predlog? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih, razpravljati in glasovati moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo v tretjo obravnavo predloga zakona.
Ugotavljam, da so bili v drugi obravnavi sprejeti vsi predlagani amandmaji. Vsi členi so odprti - želi kdo vložiti kakšen amandma k členom, ki smo jih prej obravnavali? (Ne želi.) Sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, ali smo na podlagi 198. člena poslovnika usklajeni? (Smo.) Hvala lepa. Torej lahko odločamo o predlogu zakona v celoti.
Na glasovanje dajem predlagani zakon v celoti. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 20. TOČKO - PREDLOG ZAKONA O TEHNIČNIH ZAHTEVAH ZA PROIZVODE IN UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI. Gre za hitripostopek. Predlog zakona je za obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Državni sekretar gospod Grabeljšek.
ANTON GRABELJŠEK: Hvala lepa. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Pred vami je zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in ugotavljanje skladnosti, ki je pripravljen z namenom zagotoviti ustrezno in hitro uveljavitev pravnega in institucionalnega okvirja za uskladitev slovenske tehnične zakonodaje in ustrezne infrastrukture s sistemom Evropske unije oziroma njenih članic. Zato ta zakon zagotavlja pravno podlago za izdajo tehničnih predpisov na področjih, kjer pristojna ministrstva niso predvidela priprave posebnih zakonov za posamezne družine proizvodov. Zakon med drugim ureja tudi način določitve organov za ugotavljanje skladnosti in to so lahko državni organi, pravne osebe ali fizične osebe. Zakon tudi zagotavlja pooblastila za učinkovito delovanje inšpekcijskih organov na področjih, ki so urejena s tehničnimi predpisi. Poleg tega pa ureja veljavnost listin in znakov v skladnosti izdanih v tujini.
Predlog zakona ne predstavlja implementacije posameznih direktiv Evropski uniji v slovenski pravni red, ker takih direktiv ni, prevzema pa osnovna načela zapisana v resolucijah oziroma določbah sveta evropske unije o novem globalnem in modularnem pristopu ugotavljanja skladnosti ter prakso na tem področju v drvah članicah Evropske unije.
Pri pregledu sedaj veljavne horizontalne zakonodaje na obravnavanem področju smo skupaj s komisijo Evropske unije ugotovili, da sedaj veljavni zakon o standardizaciji ne vsebuje vseh principov, ki so na tem področju uveljavljeni v Evropski uniji. Zato smo pristopili k izdelavi nove zakonske ureditve tega področja. S tem zakonom bo poleg horizontalne zakonodaje ter na njeni podlagi izdanih vertikalnih tehničnih predpisov omogočen enakopraven in hitrejši, predvsem pa cenejši vstop posameznih segmentov našega gospodarstva v notranji trg Evropske unije.
Finančne posledice predlaganega zakona so predvidene glede na potrebo, da država izvaja ustrezen nadzor nad proizvodi na trgu, ki bodo morali izpolnjevati zahteve iz tehničnih predpisov izdanih na njegovi podlagi. Po sedaj veljavni zakonodaji za proizvode je preizkušanje le teh opravljal proizvajalec oziroma dobavitelj sam in je sam tudi nosil stroške. Ocenjujemo, da ob spremembi sistema, posebej v začetnem obdobju uveljavljanja novega pristopa na tem področju, mora država uvesti takšen mehanizem nadzora na trgu, ki izkaže svojo sposobnost nadzora nad upoštevanjem evropskih predpisov.
Pričakujemo, da se bo z vključevanjem Slovenije v notranji trg Evropske unije in s tem tudi s povezovanjem slovenskih inšpekcijskih organov z ustreznimi organi znotraj Evropske unije postavka o državnem proračunu za to dejavnost v naslednjem obdobju lahko postopoma zniževala.
Koncept predlaganega zakona je bil v fazi nastajanja posredovan komisiji in je bil na sestanku podkomiteja za zakonodajo ocenjen kot dober, zato predvidevamo, da bo njeno stališče tudi kasneje pozitivno ob njegovem sprejetju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa gospod Grabeljšek, državni sekretar. Predlog zakona je obravnaval odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Prosim predsednika, da predstavi mnenje odbora. Dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Gre predvsem za tehnično strokovni zakon, ki je potreben tako iz vidika usklajevanja z Evropsko zvezo, kot tudi iz vidika potreb našega gospodarstva. Kot takšen varuje potrošnike, ker opredeljuje tehnične zahteve proizvodov. Po razpravi je odbor sklenil, da podpira ta zakon in predlaga državnemu zboru, da ga sprejme skupaj z amandmaji odbora.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod dr. Jože Zagožen. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo. Potem dajem besedo poslankam in poslancem, pisnih prijav nimam, razpravo omejujem na 5 minut. Kdo želi razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem splošno razpravo in prehajamo na drugo obravnavo, to je na razpravo ter odločanje o posameznih členih predloga zakona. Zboru predlagam, da v skladu z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. S tem v zvezi vas želim opozoriti, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo prisotnost! (41 prisotnih.) Premalo, tudi jaz se strinjam. Drugič ugotavljamo prisotnost. Ugotovimo prisotnost! (41 prisotnih.) Dobro, če je bilo prehitro, prosim, malo več resnosti. Drugič ugotavljamo prisotnost! Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Tretje glasovanje je ob 17.38 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 17.28 uri in se je nadaljevala ob 17.38 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci! Tretjič ugotavljamo prisotnost v dvorani za odločanje o predlogu proceduralnega sklepa. (62 prisotnih.)
Kdo je za predlog, ki sem ga predlagal? Da ponovim. V skladu s 189. členom poslovnika glasujemo o vseh členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Nekateri hitro pozabijo. (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Kolegice in kolegi! Dobili smo v poročilu odbora tudi amandmaje, imamo samo te amandmaje, ki so v pregledu. Torej niso v pregledu, so samo v poročilu. Datum je 7. julij 1999. Ali imate pred seboj to? (Imate.) Hvala.
V razpravo dajem 1. člen in amandma. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 1. členu? (28 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 1. člen. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) V dvorani nas je najmanj 60. Ugotavljamo prisotnost, drugič! (56 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 1. člen sprejeli.
Smo pri 4. členu in amandmaju. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 4. členu? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 4. člen. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 4. člen sprejet.
Smo pri 6. členu in amandmaju. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 6. členu? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 6. člen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 6. člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo 6. člen sprejeli.
Smo pri 14. členu in amandmaju. Želi kdo o njem razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 14. členu? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen je spremenjen, o njem ne bomo glasovali.
Smo pri 15. členu in amandmaju. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 15. členu? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 15. člen. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za 15. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo 15. člen sprejeli.
Smo pri 16. členu in amandmaju. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 16. členu? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 16. člen. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo 16. člen sprejeli.
Smo pri 18. členu in amandmaju. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 18. členu? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 18. člen. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 18. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 18. člen sprejet.
Smo pri 19. členu in amandmaju k 19. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 19. člen. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 19. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 19. člen sprejet.
Smo pri 20. členu in amandmaju k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 20. členu? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 20. člen. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 20. člen? (31 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 20. člen sprejet.
Smo pri 21. členu in amandmaju k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 21. členu? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet in člen v celoti spremenjen.
Imamo amandma za nov 21.a člen. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za novi 21.a člen? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet in s tem tudi novi 21.a člen.
Opravili smo razpravo o vloženih amandmajih, prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Kdo želi besedo? Ker ne želi nihče besede, dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta predlog? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih, razpravljati in glasovati moramo še o naslovu zakona. Želi kdo razpravljati o naslovu zakona? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona.
Ugotavljam, da so bili vsi amandmaji sprejeti. Želi še kdo vložiti kakšen amandma v tretji obravnavi? (Ne želi.)
Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, ali smo usklajeni? (Smo.) Hvala lepa. Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 21. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI GARANCIJSKE POGODBE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN EVROPSKO INVESTICIJSKO BANKO ZA PROJEKT SLOVENSKIH AVTOCEST. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Ali želi poročevalec odbora besedo? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Špiletič, poslanska skupina Socialdemokratske stranke.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Ob uvrstitvi tega zakona na dnevni red te izredne seje sem nasprotoval že na kolegiju predsednika državnega zbora. Razlog nasprotovanja je bilo dejstvo, da državni zbor še vse do sedaj ni prejel poročila o delu Darsa v preteklem letu, hkrati pa zahteva, da ta državni zbor izglasuje nova jamstva za najemanje kreditov pri tujih bankah.
To poročilo je toliko bolj pomembno tudi izhajajoč iz 2. oziroma 5. člena pogodbe o najemu kredita oziroma garancijske pogodbe, po kateri se garant, torej država v tem primeru, zavezuje, da bo sprejel vse ustrezne ukrepe za zagotovitev pravočasnega dokončanja projekta, torej izgradnje avtocestnega omrežja.
Ob razpravah tako o letnem programu dela Darsa v letošnjem letu, kot tudi ob razpravi ob rebalansu izgradnje avtocestnega omrežja oziroma nacionalnega programa smo ugotovili, da tisto, kar je zapisano v teh dokumentih, danes ne drži več oziroma lahko rečem, skupna ugotovitev je bila, da avtocestno omrežje ne bo zgrajeno v rokih, kot je to zapisano v dokumentih, ki sem jih omenil. Torej. Kako bo država Slovenija poročala tuji banki o tem, katere ukrepe je sprejela, da bo avtocestno omrežje izgrajeno v rokih, kot je to zapisano v programu dela? To vprašanje bi vljudno prosil, da predstavniki vlade pojasnijo.
Prav tako se na podlagi te jamstvene pogodbe garant zavezuje, torej država, da bo zagotovila, da bo posojilojemalec, torej Dars, nabavil blago, zagotovil storitve in oddal dela za projekt, če je to primerno in sprejemljivo za banko, z mednarodnim razpisom, odprtim za državljane vseh držav.
Tu sprašujem. Ali s sprejemom oziroma ratifikacijo te pogodbe, dajemo tujemu kreditodajalcu možnost vpliva na izbor izvajalca del? Jaz berem ta člen tako. Skratka, nismo več sami avtonomni pri izbiri izvajalca del, temveč dajemo to možnost tujemu kreditodajalcu, ker je zapisano v členu, da se oddajo dela tistemu, ki so primerna in sprejemljiva za kreditodajalca.
Prav tako je v 5. členu oziroma točki 5.02, zapisano naslednje - garant - torej država Republika Slovenija - bo takoj obvestil banko - torej kreditodajalca - o vsakem dejstvu ali dogodku, ki bi lahko ogrozil izpolnjevanje njegovih obveznosti po tej pogodbi.
To so samo tri točke, na katere želim opozoriti tu v imenu poslanske skupine in seveda prosim nanje tudi odgovore. Vendar sprašujem se, ali lahko te odgovore tudi predstavniki vlade podajo, ne da bi pred sabo imeli poročila o delu Darsa v preteklem letu. Namreč, samo na podlagi tega poročila bomo ugotovili, kaj je bilo načrtovano, kaj je bilo storjeno in, ali na podlagi analize opravljenih del obstaja možnost dokončanja avtocestnega omrežja v rokih, kot je to predvideno in seveda možnost odplačila kredita, kot je to predvideno v kreditni pogodbi. To je obveznost Republike Slovenije do kreditodajalca.
V imenu poslanske skupine izražam dvom. Razloge sem že pojasnil in vljudno prosim, da predstavniki vlade na te dileme odgovorijo temeljito. Gre za najemanje posojil v tujini, za katere jamči Republika Slovenija, žal pa tisto, kar smo do sedaj slišali s strani Darsa in družbe za izgradnjo avtocestnega omrežja, kaže na to, da roki izgradnje avtocest zamujajo, in da je verjetnost, da bo država delno ali v celoti morala nekoč pokriti vse tisto, kar danes, bom rekel, za kar se danes zadolžuje Dars, postaja vse večje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa gospod Špiletič. Želi še katera poslanska skupina besedo? (Ne želi.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimam. Razpravo omejujem na pet minut. Kdo želi besedo od poslank in poslancev? Gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Hvala lepa gospod predsednik, kolegice in kolegi. Torej, to absolutno ne bom podprl tega zakona. Tudi zato ne, ker nikjer v tej garancijski pogodbi ne zasledim, za koliko let se najema kredit in po kakšni obrestni meri se bo odplačal.
Me pa nekaj resno zanima. Skoraj ni seje državnega zbora, na kateri ne bi odločali o podobnih ratifikacijah raznih garancij predvsem za najetje posojil za izgradnjo avtocest. Zanima me, resno me zanima, če kdo v tej državi ve, koliko kredita je bilo že najetega iz tega naslova? Če mi lahko kdo izračuna v kolikih letih bo odplačan ta kredit in koliko je en prebivalec, posameznik v tej državi že zadolžen na podlagi samo ratifikacij za najetje posojila oziroma za kredite in garancije iz naslova cest. Torej po moji oceni zelo na oko se mi zdi, da smo zadolženi približno toliko, da verjetno nihče od nas tukaj v dvorani do smrti ne bo mogel izplačati oziroma poplačati vsa posojila, če bi jih razdelili na glavo prebivalca. Zato prosim od predstavnikov vlade, da točno povedo, koliko je zadolžitve, za koliko let vnaprej se zadolžujemo v celoti in še enkrat ponavljam, koliko je prebivalec Slovenije zadolžen iz tega naslova. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER:Hvala lepa, gospod Rupar. Želi besedo še kdo od poslancev ali poslank? Namreč jaz bi rad, če so še kakšna vprašanja, da bi se vlada potem jutri se pripravila na vse odgovore, ki smo jih postavili v tej razpravi.
Dobro. Potem bi danes zaključili. Še malo pozornosti! Pričakujem, da bo jutri vlada odgovorila na vprašanja, ki so bila postavljena v razpravi. Razprava je seveda še odprta.
Kolegice in kolegi, prekinjam to točko dnevnega reda in dovolite nekaj obvestil. Preden zaključim današnjo sejo državnega zbora vas želim obvestiti, da bo državni zbor jutri nadaljeval ob 10.00 uri in obravnaval naslednje točke: prekinjeno 21. točko, potem bomo prešli na 22. točko, to je predlog zakona o dopolnitvi stanovanjskega zakona, potem 24. točko, nacionalni program visokega šolstva, 25. točka, obravnava delovanja sklada kmetijskih zemljišč. Mislim, da bo to za jutri dovolj, za začetek. Obveščam vas, da se bo sedaj sestal odbor za gospodarstvo in bo obravnaval 14. točko dnevnega reda, to je zakon o vzpodbujanju skladnega regionalnega razvoja in 6. točko, predlog energetskega zakona. Pred jutrišnjem začetkom zasedanja bosta še zasedala odbor za kmetijstvo in gozdarstvo ter prehrano, ki bo obravnaval 20.a točko, to je izvajanje interventnih ukrepov v kmetijstvu; odbor za kulturo, šolstvo in šport pa 23. točko, to je predlog zakona o spremembah zakona o visokem šolstvu. Jutri bo zbor zasedal do 14.00 ure. Zaključujem današnje zasedanje.
(SEJA JE BILA PREKINJENA DNE 8.7.1999 OB 18.01 URI.)