Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.14 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci! Spoštovani gospe in gospodje! Pričenjam 16. izredno sejo Državnega zbora Republike Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 51. člena in 54. člena poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci in poslanke: Leon Gostiša, Franc Potočnik, Geza Džuban za pričetek seje in od 15:30 ure dalje gospod Bogomir Špiletič. Prosim, da ugotovimo sklepčnost v dvorani! (56 prisotnih.)
Ugotavljam, da je državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil predsednika Vlade Republike Slovenije ter druge člane vlade, predstavnika Urada predsednika Republike Slovenije, predstavnika Državnega Sveta Republike Slovenije, predstavnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije, predstavnika Računskega sodišča Republike Slovenje, predstavnika Varuha človekovih pravic, guvernerja Banke Slovenije, generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. In vse vabljene lepo pozdravljam!
Preden preidemo na določanje dnevnega reda, predlagam, da opravimo tudi določitev kandidata, ki v skladu s 14. členom zakona o poslancih opravlja funkcijo poslanca namesto poslanca, ki je prevzel funkcijo v vladi. Ravnokar se tudi razdeljuje poročilo Mandatno-imunitetne komisije poslankam in poslancem. Če ni nobenih ugovorov, predlagam, da to točko opravimo. Gradivo se že razmnožuje.
Republiška volilna komisija je zboru posredovala ugotovitev o kandidatu, ki mu pripada pravica, da bo nadomestil gospoda Igorja Bavčarja, ki ne more opravljati funkcije poslanca Državnega zbora, ker je prevzel funkcijo v Vladi Republike Slovenije. To ugotovitev je obravnavala Mandatno-imunitetna komisija. Želi poročevalec komisije besedo? Gospod Pucko, želite besedo? Gradivo imate tukaj. (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Kdo želi besedo? (Nihče.) Razprave ni in jo zaključujem.
Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: "V času, dokler poslanec Igor Bavčar, ki je bil imenovan za ministra, v skladu s prvim odstavkom 14. člena zakona o poslancih ne more opravljati funkcije poslanca, opravlja to funkcijo v skladu z drugim odstavkom 14. člena navedenega zakona, od današnjega dne, gospod Richard Beuermann, rojen 20. aprila 1954, stanujoč na Vrhniki, Raskovec 11." Ugotavljamo sklepčnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (71 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Prosim gospoda Richarda Beuermanna, da zasede svoje mesto v poslanski klopi številka 240. (Aplavz.) Kolegu poslancu Richardu Beuermannu želim uspešno delo.
V zvezi s priporočilom komisije za poslovnik dne 30.5.1996 pa predlagam zboru, da sprejme še naslednji predlog sklepa: "Do morebitnih sprememb v sestavi delovnih teles opravlja poslanec gospod Richard Beuermann funkcijo člana v vseh delovnih telesih, katerih predsednik, podpredsednik ali član je bil poslanec gospod Igor Bavčar, ki mu mandat miruje." Želi s tem v zvezi kdo besedo? (Ne.) Ugotavljamo sklepčnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (60 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 16. izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije. Sklicana je po dogovoru na kolegiju predsednika državnega zbora ter skladno z rokovnikom za obravnavo in sprejem državnega proračuna za leto 1997. Predlog dnevnega reda ste prejeli s sklicem 16. izredne seje 12.11.1997. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena poslovnika državnega zbora. To pomeni, da najprej prehajamo na umike. Torej, prehajamo na umike. Predlogov za umik posameznih točk z dnevnega reda 16. izredne seje nismo prejeli. Želi v zvezi s tem kdo besedo? (Ne.)
Torej, prehajamo na razširitve. Ministrstvo za šolstvo in šport predlaga, da zbor na tej izredni seji obravnava predlog odloka o ustanovitvi fundacije za šport v Republiki Sloveniji. Jaz sem danes tudi osebno govoril s predlagateljem tega predloga in mu povedal, da v skladu s poslovniško določbo, ki je zelo jasna glede razlogov za širitev dnevnega reda, nastalih po sklicu te seje, da pač ni teh razlogov in da tudi tega predloga, ki je prišel s strani tega resorja, ne bom dal na glasovanje. Predlagatelj tega predloga je mojo obrazložitev tudi sprejel.
Je še kakšen predlog glede širitve dnevnega reda? (Ni.)
Potem smo opravili z razširitvami, ki jih ni.
Prehajamo na glasovanje o hitrem postopku. Torej prehajamo na odločanje o predlogih za sprejem zakonov po hitrem postopku. Vlada Republike Slovenije je zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije in predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog za sprejem predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (77 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (48 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Poslanca, Janez Janša in Lojze Peterle, sta v obravnavo zboru predložila predlog zakona o odpravi posledic komunističnega totalitarnega režima in predlagata zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Želi predstavnik predlagateljev predloga zakona besedo? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (82 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (22 poslancev.) Je kdo proti? (58 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni sprejet.
S tem ugotavljam, da zbor predloga za sprejem navedenega zakona po hitrem postopku ni sprejel, zato ga bo obravnaval kot predlog zakona v prvi obravnavi.
Prehajamo na glasovanje o predlogu dnevnega reda v celoti. Za današnjo sejo tako predlagam dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem, upoštevaje tudi obvestilo z dne 17. novembra glede pravilnega naziva 1. točke dnevnega reda in današnje spremembe glede hitrega postopka, kar smo izglasovali na prejšnjem glasovanju. Na glasovanje dajem predlagani dnevni red v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (84 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dnevni red? (68 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani dnevni red 16. izredne seje državnega zbora sprejet.
Po dogovoru na Kolegiju predsednika Državnega zbora bo zbor v tem tednu delal danes popoldne seveda, v sredo in četrtek od 10.00 ure do 18.00 ure in v petek, 28. novembra, od 10.00 do 14.00 ure. Danes bomo delo zaključili ob 18.00 uri. Odvisno od poteka dela oziroma od točk, ki bodo še ostale v prihodnjem tednu, vas bomo že v četrtek obvestili, kdaj bo državni zbor delal prihodnji teden; vsekakor se bomo o tem posvetovali tudi z vodji poslanskih skupin. Seveda, torek dopoldne je rezerviran, v skladu z dogovorom, za delo v poslanskih skupinah. Torej, torek dopoldne zanesljivo ne bo nadaljevanja seje državnega zbora.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 1997. Državni zbor je na 15. izredni seji opravil splošno rapravo o predlogu državnega proračuna in sprejel sklep, da se razprava o državnem proračunu nadaljuje. Vlada Republike Slovenije je skladno s poslovniškimi roki dne 10. novembra 1997 zboru predložila dopolnjen predlog proračuna za leto 1997. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.)
Predlog proračuna je prav tako v poslovniškem roku obravnaval odbor za finance in monetarno politiko, kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu proračuna. Nekako je bila do sedaj praksa, da je predstavnik matičnega delovnega telesa v skladu s poslovniško določbo predstavil. Prosim, gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Če moram, pa bom, čeprav mislim, da ni treba več kaj dosti povedati okrog tega predloga proračuna.
Odbor ga je obravnaval in, kot je vsem znano, nasprotoval vsem vloženim amandmajem s strani poslancev in delovnih teles. Podprl je amandmaje vlade v obliki tako imenovanega dopolnjenega predloga proračuna. Gre za 93 amandmajev. Ugotovil je, da dopolnjeni predlog proračuna povzema precej poslanskih amandmajev oziroma amadmajev delovnih teles. Sam odbor pa je potem dodatno z amandmajem, katerega skupni znesek je 590 milijonov tolarjev, povzel še nekatere amandmaje posameznih poslancev in delovnih teles. Znotraj zneska 590 milijonov tolarjev, ki jih predlagamo kot dodatni znesek v bilanci prihodkov in odhodkov, pa konkreto namenjamo 530 milijonov tolarjev za dopolnilna sredstva občinam, in to tistim občinam, ki imajo povprečno porabo na prebivalca manjšo od zakonsko zahtevanih 90% povprečne porabe na prebivalca v vseh slovenskih občinah. Razlika med 530 in 590 milijoni tolarjev pa je predvidena ali pa, jo je pa odbor razporedil oziroma predlaga, da se razporedi med obveznosti do ustanov italijanske narodne skupnosti, za informativno dejavnost narodnih skupnosti, postavka narodnostne skupnosti, potem za sofinanciranje radijskih in TV programov za Slovence po svetu, za stanovanjsko skupnost za invalide, financiranje aktivnosti glede pristopa Slovenije v EU, za Svetovni slovenski kongres in pa Zvezo prijateljev mladine. Skratka, gre za več manjših postavk, ki predstavljajo, ne prepis, ampak zmanjšan, zneskovno zmanjšan povzetek posameznih amandmajev delovnih skupin in poslancev. Naj še omenim, da teh 590 milijonov tolarjev predstavlja znesek, za katerega odbor predlaga dodatno zadolževanje, in da je to v okviru predvidenih 55 milijard tolarjev zadolževanja, kakršno kvoto predvideva predlog zakona o izvrševanju proračuna. Sicer pa predlog proračuna predstavlja pri večini ministrstev že dejanske ali pa blizu tega, da so dejanski zneski realizacije. Predlagam skratka, da te predloge amandmajev, ki jih je odbor podprl oziroma oblikoval sam, podprete in da sprejmete predlog proračuna, pa seveda kasneje še predlog zakona o izvrševanju proračuna, kar je neločljiva celota. Tam se bom pa oglasil in se mi zdi tam pomembnejša vsebinska diskusija kot zdaj o teh številkah in tam ima tudi odbor precej več amandmajev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, mag. Janezu Kopaču, predsedniku odbora za njegovo poročilo. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.)
Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih delih predloga proračuna, pri čemer so kot posamezni deli proračuna šteti: Prvič, proračun Republike Slovenije za leto 1997, določen v zneskih. To je en del proračuna. Drugi del, bilanca prihodkov in odhodkov z računom financiranja, in tretji del, odhodki proračuna po vseh proračunskih uporabnikih. Na podlagi drugega odstavka 221. člena poslovnika državnega zbora bo zbor glasoval najprej o amandmajih, ki jih je vložila Vlada Republike Slovenije.
Torej prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih delih predloga proračuna. Pregled amandmajev k predlogu proračuna ste prejeli 20. novembra. V opombi tudi piše, v uvodu, da Vlada Republike Slovenije ne podpira amandmajev k predlogu proračuna za leto 1997, nekatere od njih pa deloma ali v celoti povzema in jih kot svoje predlaga v dopolnjenem predlogu proračuna. Glede na navedeno in zaradi tega, ker vlada ne navaja posameznih amandmajev poslancev, poslanskih skupin in delovnih teles, ki jih deloma ali v celoti povzema, v tem pregledu amandmajev niso navedene opredelitve vlade do posameznih amandmajev.
Kot opomba je zapisano, da odbor za finance in monetarno politiko podpira dopolnjen predlog proračuna oziroma amandmaje Vlade Republike Slovenije. Ostalo je tudi že povedal gospod Kopač. Torej prehajamo na prvi segment, na proračun Republike Slovenije za leto 1997, določen v zneskih. Na ta segment so vloženi trije amandmaji.
Odpiram razpravo o tem delu proračuna in o teh treh amandmajih, ki so vloženi. Imam eno prijavo. Ali gospod Feri Horvat želi pri tej temi razpravljati, pri tem delu? Pri predlogu proračuna, dopolnilni predlog. Gospod Feri Horvat, imate besedo.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani podpredsednik vlade, ministri, predstavniki vlade, spoštovani predstavniki drugih državnih in paradržavnih ustanov in spoštovane predstavnice in predstavniki medijev!
Ob tem dopolnilnem predlogu vlade, vključno z amandmaji, ki so dani v razpravo, je ne samo presenetljivo, ampak naravnost nepojmljivo, da vlada namesto, da bi upoštevala vsaj nekatere utemeljene pripombe v splošni razpravi v tem državnem zboru, pa tudi pripombe, ki so bile dane s strani socialnih partnerjev in stroke in tudi javnosti, prihaja z dopolnjenim predlogom, ki je še slabši oziroma slabša prvotni predlog proračuna. Dopolnilni predlog vključno z odnosom do amandmajev poslancev, o čemer bomo razpravljali pozneje, kaže po eni strani nezaslišano aroganco vlade in koalicije v odnosu do državnega zbora, zlasti do opozicije, pa tudi do socialnih partnerjev in vseh, ki so imeli tehtne pripombe na predlog proračuna.
Predvsem pa ta dopolnilni, slabšalni predlog, bi mu rekel, kaže, da ta vlada ni sposobna udgovorno in smotrno upravljati državnih in javnih financ in se dogovoriti o prioritetah razvojne in gospodarske politike in o nujnih ukrepih predvsem za razvoj in za približevanje Evropski uniji.
Naj to kritično trditev utemeljim z nekaj dejstvi, ki izhajajo iz samega predloga, ki ga imamo pred sabo, predvsem v tem prvem segmentu.
Vlada predlaga povečanje že tako prevelikega obsega odhodkov proračuna za dodatnih 5 milijard tolarjev, kar pomeni povečanje na predhodno leto za okoli 14% realno, ob pričakovani rasti bruto domačega proizvoda za okrog 3,5%. Proračunski primanjkljaj bo tako narastel na 33 milijard ali na doslej rekordnih 1,2% bruto domačega proizvoda, dejansko pa bo primanjkljaj s to predlagano številko odhodkov realno znašal okoli 2% bruto domačega proizvoda. Zato vlada predlaga, da uvede neke vrste proračunski "bypass", to je podaljšanje proračunskega leta pri prilivih iz prometnega davka do 15. januarja, s čimer se pričakuje pridobiti okoli 17 milijard tolarjev.
Poleg porasta skupnega obsega odhodkov kažejo notranji premiki, to je povečanja in zmanjšanja na drugi strani sredstev za posamezne namene, izrazito potrošniško in še bolj protirazvojno naravnanost dodatnega oziroma dopolnjenega predloga, kot je bil prvotni predlog sam. Povečujejo se izključno ali pretežno izdatki države. Po drugi strani vlada z dopolnilnim predlogom zmanjšuje sredstva za namene, ki so neposredno ali posredno, ali bi morali biti v funkciji spodbujanja gospodarske rasti, izvoza, zaposlovanja, razvoja podeželja, približevanja Evropski uniji, in sredstva za nekatere socialne namene; ne bom našteval, ker je to potem predmet drugega oziroma tretjega poglavja.
Mi smo sicer zadovoljni v poslanski skupini - čeprav govorim v svojem imenu, ampak sem prepričan, da v večini tudi kolegi delijo mnenje z mano - da so bili nekateri naši amandmaji tudi povzeti v dopolnjenem predlogu vlade in deloma tudi v predlogu matičnega delovnega telesa. Upravičeno smo pa nezadovoljni, in prav gotovo ne samo mi, da vlada in matično delovno telo nista upoštevala enega najpomembnejših in da ga nista podprla, to je amandma za povečanje dokapitalizacije stanovanjskega sklada za 2 milijardi tolarjev. Glede na probleme na tem področju, zlasti probleme s stanovanji pri mladih družinah in glede socialnih stanovanj, in glede na to, da je v svojem uvodnem ekspozeju minister za finance, ko smo začeli splošno razpravo o proračunu, napovedal, da bo ena od prioritet že v tem oziroma prihodnjem letu prav stanovanjska izgradnja, tudi kot generator oziroma spodbujevalec gospodarskega razvoja, odpiranja delovnih mest in podobno, nam je zelo žal in nas preseneča, da je to dejansko iz tega dopolnjenega predloga proračuna izpadlo.
Sprašujemo se, kaj ob takem dopolnjenem predlogu vlade in koalicije - kaj se pravzaprav dogaja v tej vladi. Minilo je že namreč tri četrt leta njenega delovanja. Očitno vse usklajevanje vodi v seštevanje in s tem v povečevanje proračuna za letošnje leto. Izgovor na stare zakone ni več prepričljiv, kajti bilo je vendarle že dosti časa za spremembe teh zakonov, vsaj nekaterih, če bi bila volja in sposobnost za to. Čudi tudi dejstvo, da se bolj ne čuti v tej koaliciji, predvsem v dejanjih in v predlogih, tudi v tem, ki ga imamo pred sabo, novega, relativno novega koalicijskega partnerja. Namreč Slovenske ljudske stranke, glede na znana stališča te stranke in izjave najvidnejših predstavnikov, že prej v opoziciji, pa tudi v tem državnem zboru, kot tudi napovedi ravnanja ob vstopu v koalicijo. Predvsem zagotavljanje večjega reda in preglednosti v javnih financah, odkrivanje in odpravljanje nepravilnosti. In pa tudi dejstvo, da v tem proračunu, v tem predlogu, da so dokaj zapostavljene, po mojem osebnem mnenju, nekatere pomembne prioritete, kot poznam program Slovenske ljudske stranke, kot je skladnejši regionalni razvoj, razvoj podeželja, malo gospodarstvo in turizem. Tudi sam sem zagovornik, da bi bilo treba tem področjem dati večji poudarek.
Naj zaključim. Večji del odgovorov na zastavljena vprašanja in na kritične pripombe, ki sem jih pravkar podal na letošnji proračun, predvsem na ta dopolnjeni predlog, dajejo nekateri odgovori ministra za finance, gospoda Gasparija. Naj mi ne zameri, če uporabim nekaj njegovih odgovorov. V zadnji številki Sobotne priloge, ko na vprašanja novinarja gospoda Jenka odgovarja približno naslednje:
Prvič pravi, v vladi ni bilo možno uskladiti proračuna brez povečanja. To je dejstvo, to je pred nami.
Drugič. Proračun ni dober, je slabši kot v preteklih letih. To je zelo kompetentna ocena, če jo reče minister za finance. In žal moramo ugotoviti, da je točna.
Tretjič. Država - moja opomba, vlada in koalicija - ni sposobna določiti trdnih prednostnih nalog. In še odgovor na zelo dobro dodatno vprašanje:
Kdo je v vladi glavni ekonomist? Gospod finančni minister odgovarja: "Na to vprašanje ne bi znal odgovoriti."
Opravičujem se gospodu Gaspariju, da sem, upam, korektno in verodostojno uporabil njegove odgovore v aktualnem intervjuju. Menim, da so zelo zgovorni in tudi resnični. Vsekakor so vredni globljega razmisleka in zaskrbljenosti vseh nas v državnem zboru, še posebej pa vladne koalicije. Ta dopolnilni predlog in zavračanje amandmajev, tako mene, kot sem prepričan, tudi kolege poslance iz Združene liste še dodatno prepričuje in celo obvezuje, da ne podpremo predloga proračuna za leto 1997. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Feriju Horvatu. Torej poslankam in poslancem bi rad povedal, da sedaj razpravljamo o proračunu Republike Slovenije za leto 1997, določenem v zneskih, to je gradivo na eni strani, Poročevalec številka 41, na strani štiri. In o treh amandmajih, ki so vloženi na ta predlog, torej na zneskovni del. To je sedaj v razpravi. Torej tabela na strani štiri, Poročevalec 41, in trije amandmaji, ki so vloženi. Prosil bi, da bi se držali te teme. Gospod Rejc želi razpraljati.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod predsednik! Gospe in gospodje! Spoštovani predstavniki vlade in ostalih institucij, ki so vezane na proračun! Torej eden od teh amandmajev je tudi ta, ki sem ga podpisal izpred ostalih poslancev pod številko 3. Namreč, če vas popeljem samo za kratko nazaj v leto 1996, ko smo sprejemali memorandum, smo nedvomno napisali in seveda sprejeli temeljna izhodišča za prihodnja leta in seveda tudi za leto 1997, v katerem je rečeno, da cenovna stabilizacija ne dopušča oblikovanja javnofinančnega primanjkljaja. In naprej, določeno je v tem tekstu, uskladiti moramo obseg razpoložljivih sredstev in seveda ne tega presegati. In dalje, v naslednjih letih bomo vodili politiko uravnotežene finančne javne porabe. To smo rekli pri memorandumu leta 1996 in vemo, kakšen je bil tudi trud za proračun, ki je pred nami, od prvega polletja, na koncu prvega polletja, ko smo ga prejeli predse in seveda ga silovito kritizirali z ozirom na izjemen zaostanek. Danes smo, milo rečeno, 35 dni do konca leta in pred nami je proračun v zadnji obliki in v zadnji podobi. Amandma pa, ki smo ga predstavniki SKD-ja dali in katerega sem podpisal, pa pravi in izhaja gotovo iz tega, kar sem vam prej povedal in prebral, kar bi morali vsi vedeti, pa tudi od tega, kar menda vlada sama namerava. Namerava s "štednjo", kot napoveduje, napraviti krčenje in seveda zmanjšanje javne porabe, in v tem primeru upam, da misli tudi na to, da se ne bomo ukvarjali s primanjkljajem. In ta amandma, ki je pod tri, govori o tem, da se postavka, ki govori o primanjkljaju, črta.
Naj vam tudi povem, da sedanji proračun, kakorkoli ga gledamo, ima podobo, bi rekel številk, za katere so se posamezni ministri borili, in kot je prej gospod Feri pred mano vprašal oziroma ko so vprašali gospoda ministra, kateri je glavni ekonomist v vladi, jaz bi rekel, nobenega ekonomista v vladi ne vidim, vsaj po delu ne. Lahko, da so doktorji in pa diplomirani ekonomisti, vendar po samem delu pa moram reči, da ne vidim ekonomistov. Skratka, so v tej vladi in žal zatajili. To je prva stvar.
Druga stvar, da vemo, da je ravno na vse to, kar smo govorili in s čimer smo se seveda mučili in poslanci in odbori in komisije in ne nazadnje do današnjega dne tudi odbor za finance in monetarno politiko, da smo temeljito stvari obdelali, seveda izglasovali tako, kot pač je bilo. Vendar, na vse to, kar je bilo, je še nazadnje prišel predlog, ki datira v novembru, v katerem seveda vlada prinaša, 10.11., prinaša dopolnjen proračun, s katerim podaljšuje, povečuje zneske, povečuje primanjkljaj na 32,9 milijard. Pa če pomislimo, da so zraven še pritoki davkov od prometa blaga in storitev do 15. januarja, je to še 17 milijard in seveda se ta zadeva ustavi pri 50-ih milijardah. To so pač neka dejstva. Kakorkoli razmišljamo, razmišljamo predvsem v tej smeri. Mi vemo, da smo pred tem, da bomo prišli na novi način oblikovanja, bi rekel, davčnih dajatev, in da bi naj nekega leta dobili davek na dodano vrednost. Vemo, da smo ga letos obravnavali v 1. obravnavi in da smo sprejeli določene sklepe, v katerih smo nedvomno zadolžili ministrstvo za finance, njihove sodelavce in delavce, da pripravijo ta predlog za 2. obravnavo, predvsem pa, da v testnih primerih dokažejo in pokažejo, kako se bo le ta davek na dodano vrednost odražale v posameznih dejavnostih, ki vemo, da jih je veliko, in seveda, ki različno odvajajo prometni davek in ki ga bodo tudi v prihodnje različno, bi rekel, obračunavale in odvajale. Vsega tega ni. Nikar ne mislimo, da bomo na osnovi take poteze, ko podaljšujemo priliv prometnega davka v januar, s tem napravili, jaz sem danes rekel, da je to v bistvu vdor v pravni red, v proračunski sistem. Ker s tem, ko podaljšujemo, podaljšujemo seveda vire. Kdo bo te vire potem skrčil? Kdo jih bo leta 1999, ko naj bi zakon o dodani vrednosti, spravil na nič oziroma s tistim dnem začel z obdelavo oziroma z izvajanjem zakona o dodani vrednosti. Tega mi ne bo nobeden dokazal, ker, kot pravim, že taka poteza dokazuje, da nimamo nobenega dobrega in pravega namena, da bi ta davek na dodano vrednost leta 1999 imeli, ker smo pred letom 1998. Drugič pa, kot pravim, ni bilo nič narejenega, da bi lahko te testne vpoglede in to zadevo na strokovni osnovi in na strokovnih pregledih ugotovili, kako je in kako bo. Mi vendar moramo vedeti, da je davek na dodano vrednost - Hrvati ga že imajo, naj vas spomnim - zgodba, ki traja dalj časa. In, ko so bili Avstrijci pri nas in so pripovedovali, kako to zadevo urejajo, smo ugotovili, da so na pol poti in da je še polno dela, ki jih čaka, da bodo res ta davek na dodano vrednost imeli takšnega, kot se spodobi. Skratka, govorim o tem, kako je tak poseg, tak način spreminjanja in dopolnjevanja, povišanja proračuna, ki seveda pomeni izdatno povečanje primanjkljaja, skrajno neodgovorno delo te vlade, ministrstev in seveda v prvi vrsti tudi premiera in gotovo ministra za finance, ki sta za ta proračun odgovorna. V nobenem primeru taka poteza ne bo mogla biti sanirana v prihodnjem letu. Ne vem. Vse poteze, ki so, bi rekel, vsi dogodki, ki kažejo na to, kakšen varčevalni program je, je v glavnem samo to, kako bomo zagotovili "input" in seveda kasneje "output" proračunskega denarja. Mislim, s tem, ko vlada ne da čisto nobenega izgleda, nasprotno, da najbolj, bi rekel, zanikrni izgled in zanikrni primer, kako v nekem prizadevanju se nekaj zgodi, naredi čisto nekaj tretjega oziroma nekaj čisto nasprotnega. Glavno, da se razide, številke se pač seštejejo, in na koncu je pač to. Menim, da je, bi rekel, tak način dela neodgovoren, predvsem pa s strani ekonomije, skrajno, bi rekel, nestrokoven. Menim pa, da je tudi to na izmed slabih predstavitev naše vlade in naše države, da ne govorim o tem, da ta proračun sprejemamo sedaj, ko tako rekoč že držimo roko prihodnjemu letu, in namesto, da bi se lotili posameznih operacij in seveda zmanjševanja javne porabe in dela, ki nas čaka do leta 1999 oziroma 2000, enostavno korakamo naprej, gledamo vstran, ne meneč se, kaj se bo godilo.
Menim, da bi bilo smiselno, da se tak amandma, kot smo ga dali in podpisali, podpre, sicer je pa to, kar govorimo sem in tja o varčevalnem programu in teh stvareh, v bistvu farsa. Ta naivnost je prišla do zadnje meje. Vprašujem se, katera je lahko naslednja meja naivnosti; verjetno je že izven mojih izraznih možnosti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. K razpravi se je javil gospod Lojze Peterle. Za njim bo govoril gospod Miro Mozetič.
ALOJZ PETERLE: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, korajža velja! To povem zategadelj, ker se s strani vlade ni upal nihče za te mikrofone, pač pa je tvegal to potem, ko se je uspel posloviti od drugih poslov, poslanec Kopač povedati, da se o tem proračunu pravzaprav nima smisla pogovarjati oziroma da je o njem težko kaj povedati. Recimo, da bi se najprej strinjal, da je težko kaj povedati o proračunu in bi v tem primeru dejal, da moramo seveda govoriti o tistih, ki so tak proračun pripravili in nas spravili v "zagato", kakršne ta država še ni doživela. Kajti ta proračun so delali rekorderji. Imamo rekord v zamudi, pravkar bomo končali to leto, imamo rekorda v primanjkljaju - tam bom še nekaj povedal, da se z gospodom Horvatom, ki ga zelo cenim, ne strinjam v njegovi številki o primanjkljaju - podaljšali bodo kar finančno leto, tudi tu bo zdaj rekorda, poslej bo imelo naše leto 13 mesecev, rekord v neodgovornosti take vlade in takega proračuna še ni bilo.
Sedaj pa bi rad povedal, zakaj se ne morem odločati o amandmajih. Zato, ker stvari računovodsko ne funkcionirajo. Gospe in gospodje, na strani 5 materiala, ki ga je gospod predsednik omenjal, imamo pod postavko 4.1.1. trasferji obveznosti do ZPIZ 111 milijard 689 milijonov 529 tisoč SIT. Rad bi slišal ministra za finance, do kdaj je ta številka držala. Po mojih podatkih je bilo porabljenih za ta namen že 120 milijard, torej moram k številki gospoda Horvata 33 prišteti z današnjim dnem še 8. Torej je naš primanjkljaj še večji, ampak jaz sem zvedel samo za te milijarde. Gospe in gospodje, grem staviti, da če bi šli pogledati po postavkah, bi ugotovili, da so še marsikje pokurili več od tega, kar mi tukaj obravnavamo, ne kot proračun ampak kot obračun za to leto. Jaz sem si želel, da bi vsaj računovodsko to funkcioniralo, da bi vsaj obračun sprejeli, pa tudi to ne bo. Zato trdim torej, da je primanjkljaj še večji, ta rekord še večji in seveda me to dodatno skrbi.
Zahtevam, da gospod minister za finance pojasni to postavko in tudi druge, na katerih je šla poraba že čez sto, o čemer mi danes tukaj odločamo.
Končam s tem, ker se na take številke preprosto ne da amandmirati, ker ne držijo, podaljšujemo laž na tak način. In kočam s tem, da ne gre samo za neodgovornost, ne gre samo za farso, kot je že prej rekel gospod Rejc. Gre za zapravljanje te države in mi vsi tukaj služimo trem strankam, ki poznata samo številke navzgor. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Peterle. Besedo ima gospod Miroslav Mozetič, za njim dr. Jože Zagožen.
MIROSLAV MOZETIČ: Gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani predstavniki, predstavnice, samo predstavniki vlade, saj ministrice ni nobene!
Morda se res ne izplača govoriti o številkah tega proračuna, vendar pri branju teh številk, zlasti amandmajev, ki ga imamo v vladnem amandmaju oziroma odbora za finance in monetarno politiko, ki še dviga znesek proračuna, kot je bil prvotno predlagan, ki še povečuje primanjkljaj, so mi prišle, in še kako smo ta proračun dobili in kdaj o njem razpravljamo, me je nekaj drugega zaskrbelo. Jasno, da je zelo zaskrbljujoče to, da bomo, ali raje tako, da je že toliko in toliko denarja porabljenega in da je bilo potrebno v spremembi proračuna še toliko in toliko novega denarja nakazati.
Poglejte, jaz bom opozoril na nekatere druge stvari, na druge probleme, ki mislim, da so bistveno nevarnejši, tudi dolgoročno, bistveno, bistveno bolj nevarni od samih številk.
Prva stvar. Tako kot se je proračun pripravljal, tako kot proračun imamo tukaj v parlamentu, je po mojem mnenju, tukaj lahko rečemo, napad na nekaj temeljnih, bom rekel, nekaj važnih temeljev pravne države.
Prvič. Spoštovanje ustavnosti in zakonitosti. Proračun bi morali imeti sprejet za letošnje leto že v lanskem letu. To je prva stvar. Torej nismo spoštovali ustave.
Druga stvar. V letošnjem letu bi se moralo financiranje javne porabe izvajati po dvanajstinah, začasnih, glede na prejšnji, lanski proračun. Sprejeli smo protiustavni zakon o začasnem financiranju. Torej nismo spoštovali ne ustave ne zakona. In če gremo naprej. Vprašanje delitve oblasti. Ta proračun, ki ga je pripravila vlada in na način, kot ga bo vladna koalicija sprejela, enostavno izničuje delitev oblasti na zakonodajno in izvršilno in predvsem onemogoča nadzorno funkcijo parlamenta, ki je temeljna. In če greste pogledat katerokoli knjigo, ki govori o parlamentarni demokraciji, temeljni akt v vsaki državi je proračun. Ne zaradi številk, pač pa zaradi nadzora nad porabo javnega denarja. Tega ni, to so temeljne stvari, to je v bistvu ta proračun in že naslednji prihaja praktično na isti način, napad na temelje pravne države. To je za mene pa tisto najhujše, kar se ob tem, da se preveč porabi, kar se dogaja in kar je dolgoročno najslabša stvar. Če gremo naprej.
Mislim, da je ta proračun v bistvu napad na ekonomske temelje, napad na gospodarski razvoj, ali pa najprej, ozdravitev gospodarastva. Tukaj ne bom jaz citiral sebe, tukaj spomnim samo na to, kar govori Gospodarska zbornica, samo na to, kar govorijo predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, in mora biti vsakemu, ki je to poslušal, jasno, da je ta proračun v bistvu napad na tiste temelje, iz katerih vse drugo, po sicer marksistični teoriji, ampak ne glede na to, samo iz dela raste dohodek; tukaj se pa moramo vsi strinjati, druge variante ni. Posledično, poglejte, bo to, v končni fazi, padlo tudi še na en temelj, na katerega se v prvih členih ustave sklicujemo in pravimo, da je Slovenija poleg pravne tudi socialna država. V končni fazi bo to pripeljalo v neko uravnilovko na nivoju revščine, lahko v navednicah, ampak, skratka, na nekem nivoju. Na to spet kaže tisti takoimenovani paket, ki nam ga vlada pripravlja za novoletno obdarovanje - paket varčevalnih ukrepov, ki, kot vemo iz časopisov, ker tega paketa v našo poslansko skupino, na srečo, še nismo prejeli, ampak kolikor nam je znano, gre predvsem za uvajanje novih davkov. Torej, spet dokazujemo to, da zna ta vlada samo trošiti. Kaj ostane opoziciji? Kaj lahko tukaj opozicija stori? Mislim, da smo v prejšnjem tednu plastično prikazali, dve stranki iz opozicije, da ne more nič storiti; lahko tukaj opozarjamo, govorimo ali pa nas ni, vseeno vladna večina sprejme tisto, kar se je namenila sprejeti, kar pa v končni fazi velja za vse državljane, vse prebivalce te naše države. Normalno je, da je nemogoče - nemogoče! - pristajati na tak proračun, ki - in še to, če gremo skozi posamezne postavke, bomo ugotovili, da vlada ni sposobna niti na koncu leta pripraviti kolikor toliko natančnega proračuna, da niti na koncu leta še ne ve, kaj vse je že porabila in česa še ni porabila, kako bo podaljšala proračunsko leto - torej, neverjetno! Ne samo, da spreminjamo ekonomske zakonitosti, začeli smo spreminjati in prilagajati že tudi koledar. Če se dogovorimo, je leto dolgo 13 mesecev, če se dogovorimo, je dolgo 11 mesecev, vendar ti triki in te čarovnije nas ne bodo pripeljale daleč. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Mozetiču. Besedo ima dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovani gospod predsednik, drage kolegice in kolegi! Proračun je povsod v svetu temeljni politični akt; z njim se trasira politika za naprej, in ko je proračun sprejet, je konec prave politike, ostaja v glavnem samo še izvrševanje. Pri nas se pa očitno ta politika trasira za nazaj. Poleg tega smo podobni tistemu kmetu ali podjetniku, ki večino pridelka poje, za investicije pa mu ne ostane ničesar. Zato bi ponovil tisto misel, ki je bila že tu rečena, da je po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije in po mnenju velike večine gospodarstvenikov ta proračun dejansko najbolj grob napad na razvojne možnosti in s tem tudi na obstoj slovenskega gospodarstva. In dodajam, da je tudi brezsramno podcenjevanje poslancev državnega zbora in državljanov Slovenije. Zato ga v poslanski skupini Socialdemokratske stranke ne sprejemamo in ga zavračamo v celoti. Menimo, da za nas vse pomeni žalitev, in sicer tako po strokovni plati, po razvojno ekonomski plati, po politično moralni plati in tudi po formalno pravni plati. Takšen, kot je, je izven resnega strokovnega nivoja in političnega bontona in si ne zasluži, da bi ga resno obravnavali. Nesprejemljiv je tako po času sprejemanja. Gre za to, da smo na koncu novembra, sprejemamo ga za tekoče leto. Nesprejemljiv je po obsegu, da ne navajam številk, je štirikrat večji, kot bi smel biti, mislim, porast je štirikrat večji, kot bi smel biti glede na realno rast bruto domačega proizvoda in glede na realno rast inflacije. Po strukturi je preveč razvojno in premalo, preveč potrošno in premalo razvojno naravnan.
In na koncu, vlada in Odbor za finance še povečujeta proračun. In na Odboru za finance smo počez z glasovanjem zavrnili vse predloge poslancev in večino predlogov opozicije. Zato bomo diskutirali samo pri tistih amandmajih, ki smo jih sami vložili, in ker smo dolžni to volivcem, da damo pojasnila.
In čisto na koncu. Ne dvomim, da bo glasovalni stroj vladajoče koalicije vse te stvari sprejel. In zato že vnaprej čestitam k proračunu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa dr. Jožetu Zagožnu. V razpravi poslank in poslancev je bilo dano tudi konkretno vprašanje za predstavnike vlade. Sicer se to vprašanje že dotika drugega sklopa proračuna odhodkov. Gre za vprašanje, kaj je s postavko obveznosti do ZPIZ-a v višini sto enajst milijard in še nekaj milijonov tolarjev. Zdaj gospoda Peterleta tukaj ni, on je nekako pričakoval odgovor s strani ministra za finance. Predlagam, da bi na to vprašanje gospodu Peterletu odgovoril gospod minister takoj v naslednjem sklopu, ko pričenjamo glasovati o amandmajih in razpravo, ki se tiče drugega sklopa proračuna. Je še kakšna razprava za prvi sklop proračuna? Če je ni, jo zaključujem.
Prehajamo na odločanje o treh amandmajih, ki so vloženi. Prvi amandma je vložil Odbor za finance in monetarno politiko - to je amandma na amandma vlade. Danes ste tudi prejeli na klop mnenje o amandmajih k dopolnjenem predlogu proračuna Republike Slovenije, to je mnenje vlade. Vlada temu amandmaju na amandma ne nasprotuje. Drugi je amandma vlade in tretji je, dopolnilo je vložila skupina poslancev, prvopodpisani gospod Izidor Rejc.
Prehajamo na glasovanje o prvem amandmaju. To je amandma pod točko 1 na strani 1 v pregledu amandmajev, predlagatelj je odbor za finance in monetarno politiko. Amandma na amandma vlade in zneskom proračuna Republike Slovenije za leto 1997. Vlada ne nasprotuje. Ugotovimo sklepčnost! Jaz se opravičujem, proceduralni predlog ima gospod Lešnik oziroma bo obrazložil svoj glas. Se je premislil? Se bo samo oblekel suknjič zaradi izgleda poslancev, to je pomembno. Izvolite besedo.
ZORAN LEŠNIK: Gospod predsednik, malo sem dalj časa držal roko gor. Jaz sem samo želel proceduralno nekaj vprašati. Ne vem, ali je danes kdo to obrazložil ali pa kaj, ampak to smo, če gre za ta amandma, potem me zanima, kaj te številke pomenijo? Ali so to nule preveč ali kaj je zdaj to? (Glas iz dvorane.) Kaj? Ja, ne, ker pravi, znesek 54 milijonov in toliko poveča za 590 milijonov in potem znaša 54 milijonov. Jaz za takšen amandma ne morem glasovati!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Lešnik, opomba pravi naslednje: "Zneski, navedeni v amandmaju vlade, ki jih odbor spreminja s svojim amandmajem, so v tisoč SIT."
ZORAN LEŠNIK: Poglejte, gospod predsednik, tu je toliko milijonov, tu je toliko milijonov in zdaj, če je to v tisočih, potem so pa to milijarde. Ja, res!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ja, mislim, da smo zaplet pojasnili in lahko preidemo torej na glasovanje, na prvi amandma na amandma vlade. Ugotovimo sklepčnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da je bil amandma na amandma vlade sprejet.
Prehajamo na glasovanje k drugemu amandmaju, predlagatelj je Vlada Republike Slovenije. Ugotovimo sklepčnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod zaporedno številko 3, predlagatelj je skupina poslancev. Ugotovimo sklepčnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (21 poslancev.) Je kdo proti? (41 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod zaporedno številko 3 ni bil sprejet.
Glasujemo še o prvem delu proračuna v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za prvi del proračuna v celoti? (40 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da je prvi del proračuna sprejet.
S tem v skladu z začetno napovedjo prehajamo na drugi del proračuna, na bilanco prihodkov in odhodkov z računom financiranja. V pregledu amandmajev so to amandmaji od strani 2 do strani 7. Tudi za ta del proračuna so vloženi trije amandmaji. Amandma na amandma vlade, ki ga je vložil odbor za finance in monetarno politiko. Vlada v današnjem mnenju temu amandmaju ne nasprotuje. Nato sledi amandma vlade, pod zaporedno številko 2, in pod zaporedno številko 3 je amandma vložil Bogomir Špiletič. Odpiram razpravo o tem delu proračuna, o bilanci prihodkov in odhodkov z računom financiranja in vloženih treh amandmajih.
Ker ni razprave, prehajamo na glasovanje. Želi razpravo? (Glas iz dvorane.) Prosim? Sedaj pa je priložnost, da gospod minister za finance odgovori na vprašanje, ki je bilo zastavljeno že prej. Šlo je za vprašanje poslanca gospoda Peterleta glede postavke transferji obveznosti do ZPIZ v višini 111 milijard. Jaz ne bom ponavljal vprašanja, gospod Peterle je vprašanje postavil. Prosil bi ministra za finance, če bi na to vprašanje odgovoril!
MAG. MITJA GASPARI: Če sem prav razumel, je gospod Peterle, mislim da ga ni v dvorani, da je gospod Peterle vprašal, kakšna je bila poraba oziroma je poraba za pokojninsko in invalidsko blagajno v smislu pokojninskega zavoda.
Proračunska postavka je znana, do sedaj ni bila dokončno porabljena, če bo poraba večja, kot je na postavki, se bo v skladu z zakonom o izvrševanju državnega proračuna pokojninski sklad v sodelovanju z zakladnico ministrstva za finance kratkoročno zadolžil za premostitev izplačil pokojnin ob koncu leta. Seveda samo v tistem delu, kolikor bi bil dejanski priliv iz prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje manjši od tistega, kar je potrebno za polno izvršitev te obveznosti. To pomeni prvič, da davčna uprava že nekaj mesecev in tudi v novembru in decembru intenzivno izterjuje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pri tem bi rad rekel, da je precejšnje število zavezancev ta trenutek v državi, ki so plačani po, recimo, avtorskih in drugih honorarjih, ki ne plačujejo nobenega prispevka za socialno varnost. To samo vzporedno povem, glede na to reakcijo, ki je bila v javnosti sprožena ob avtorskih honorarjih. Takih zavezancev je ta trenutek 60.000 in lansko leto so zaslužili 25 milijard tolarjev; da bomo našli tudi glede tega vprašanja neko mero pri kritiki oziroma razpravi.
S pospešeno izterjavo prispevkov za socialno varnost, kjer so zavezanci najmanj točni pri izvrševanju svojih obveznosti, in to pretežno, moram reči, v sektorju podjetnikov posameznikov, upamo, da bomo nekaj tistega, kar je premalo na postavki transferjev za pokojninsko in invalidsko blagajno v državnem proračunu, nadoknadili z večjim prilivom iz naslova dodatno izterjanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kakšen bo končni rezultat, bomo lahko povedali ob zaključnem računu državnega proračuna. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa mag. Gaspariju. Prosim, imate nastop? S tem ponovno odpiram razpravo, ker sem jo sicer formalno zaključil, ampak ker je gospod minister odgovoril, vam dajem besedo, gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Spoštovani! V bistvu je že s tem proračunom ena grozna zmešnjava. Jaz bi sicer rad nekaj povedal, pa ne vem, kdaj bom lahko na vrsto prišel, ker ne vem, kdaj lahko sploh govorim. Se opravičujem, če ne bom govoril o tistih stvareh, o katerih bi zdajle lahko, me pa, prosim, opozorite.
Ker je zdaj ta drugi sklop proračuna na dnevnem redu, bi v zvezi s tem dal nekaj primerjav pa tudi nekaj splošnih pripomb, in sicer bi se tukaj naslonil, ne glede na vse tisto, kar je že negativnega bilo povedanega o proračunu, na eno postavko, in sicer postavko 10, tukaj v tem predlogu proračuna, transferji občinam. Tukaj bi rad razložil nekaj stvari, ki so zelo pomembne in jih je treba razložiti, ker mogoče vsi niso tega opazili. Seveda upam, da bom pravilno razložil te stvari.
Poglejte, v letu 1995 je trajalo proračunsko leto, v kolikor se ne motim, 12,5 meseca; v letu 1996 je trajalo 11,5 meseca, če se ne motim; leto 1997 bo pa zdaj trajalo 13 mesecev, kot proračunsko leto. To se pravi, če gremo zdaj na ta razmerja, 1996-97, lahko takoj ugotovimo, da zaradi števila mesecev oziroma dni, kakor želite preračunati, pride iz leta 1996 na 1997 časovno procentualno 113,04%. To torej pomeni, da če izvzamemo tisti 2 milijardi, ki ju je proračun predvidel kot posledico zime po posebnem zakonu - nekatere smo sprejeli - in tisti 2 milijardi seveda izključimo iz tega proračuna, ker je bil po posebnem zakonu sprejet in to bi morali narediti, ne glede na to, da je v zakonu bilo napisano, da bo to vključeno v to postavko. Če tisti 2 milijardi torej odbijemo, ugotovimo, da je dejansko razmerje leto 1996-97 indeks samo 114, 114,5; prej sem pa ugotovil, da je časovno 113,04. To pomeni, če zdaj gledamo procentualno povišanje proračuna transferjev občinam glede na leto 1996, tako rekoč 1 % samo povečanja. Po moji oceni je to tako. Če pa še računamo tukaj zraven inflacijo in tisto povečanje proračuna, ki je nekje nominalno v celotnem proračunu, pa vidimo, da so transferji občinam bistveno manjši, kakor so bili v letu 1996. To je moja pripomba. Če se motim, me prosim popravite. Rad bi še tukaj povedal, da je proračun absolutno premalo sredstev namenil za demografsko ogrožena območja, samo 1.228.000.000. Potreba bi bila najmanj 3 milijarde, vsaj tako, po nekih podatkih, jaz smatram, da bi bilo potrebno. Jaz si ne predstavljam vsaj tiste župane in tudi ne predstavnike Ljudske stranke, za katere smatram, da pač so tisti v tej vladi zdaj poklicani, ki bi morali razmišljati o tem, čigava stranka so oni, ali so oni stranka Ljubljančanov in tistih mestnih prebivalcev ali so stranka podeželjanov, se pravi ljudi, ki živijo na podeželju, ki hodijo po blatnih cestah in tako naprej, in pijejo umazano blatno vodo, ali je potrebno za te ljudi skrbeti ali ni potrebno. Jaz smatram, da ste tukaj naredili eno veliko napako, in obžalujem to. Upam, da boste obžalovali tudi vi, in da boste vse posledice, ki bodo iz tega sledile, morali prevzeti na svoja ramena. Seveda, v obrazložitvi proračuna nekje piše, češ, da če zdajle karkoli spreminjamo, ne bo možno porabiti v letošnjem letu. Tako je. Večina občin so v te namene predvidile določena sredstva, neko višino, in so ta sredstva tudi porabila, ker so pričakovala, da bodo ta sredstva višja v proračunu. Sedaj teh sredstev ne bo in bo dejansko se pojavil primanjkljaj, ki ga bodo pač morali pokrivati iz drugih virov ali pa iz naslednjega proračuna. Enako bi opozoril tukaj na sredstva posledic neurja v letu 1997. Izplačano je bilo tistih 110 milijonov za tisto nujo. In če tudi upoštevam določene izjave, ko so jih včasih dali tukaj poslanci, češ, vse je pomrznilo in še preveč je vsega bilo nazadnje. Res, saj ni bila slaba letina, ampak kljub temu, zgodile so se posledice na infrastrukturnih objektih, in teh posledic ne moreš oziroma narava ne zakrpa sama, ampak je treba vložiti sredstva. Izkazanih je bilo potreb za 8 milijard, kolikor se ne motim. Po moji oceni, vsaj tistih nujnih sredstev bi bilo potrebno zagotoviti kakšni 2 milijardi, in mislim, da tudi na tem področju župani niste odigrali tiste vloge, niti v vladajoči stranki LDS niti v Ljudski stranki, pa tudi vsi ostali v Ljudski stranki posebej bi se morali zavzeti, da bi ta sredstva šla. Kajti, asfaltna cesta in pločniki v Ljubljani prav gotovo, posledica tega neurja, niso bila poškodovana, poškodovani so bili klanci, tam, kjer ljudje dejansko do svoje hiše ne morejo priti. To so dejstva. To je resnica. Samo govoriti o tem, da bomo razvijali enakomerni razvoj podeželja, enakomerni razvoj regij in ne vem koga še - to so same laži, sama sprenevedanja in sama zavajanja, in čisto nič drugega. Meni je žal, da se to dogaja v tej vladi in v tem državnem zboru, ampak to bom opozarjal kjerkoli bom imel možnost ljudem razložiti, da je to tako in da naj ne pričakujejo od te države neke miloščine, ampak naj se proti njej borijo, če hočejo od nje zmagati.
Pričakujem pa tudi, nazadnje samo čisto na kratko še, pričakujem dejansko odstop ministra Gasparija. Kajti glede na njegove izjave, ki jih je dajal pri osnutku proračuna, ko se je ta proračun pričel sestavljati, je izjavljal, da v koliko bo proračun imel deficita več kot 1%, da bo definitivno odstopil. Jaz upam, da bo držal besedo in da bo to tudi storil. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Kelemina.
Če ni več razprave, prehajam na glasovanje o vloženih treh dopolnilih. Na strani dva je prvo dopolnilo amandma na amandma vlade, ki ga predlaga Odbor za finance in monetarno politiko. Vlada temu ne nasprotuje. Ugotavljamo sklepčnost! (56 poslancev)
Kdo je za amandma pod točko 1 na strani dva, to je amandma na amandma vlade k bilanci prihodkov in odhodkov k proračunu financiranja.
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (14 poslancev.)
Ugotavljam, da je ta amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o drugem amandmaju. Bilanca prihodkov in odhodkov. Vložila ga je Vlada Republike Slovenije. Ugotavljamo sklepčnost! (60 poslancev.)
Kdo je za ta amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti?
(16 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje k amandmaju pod točko tri. Predlagatelj je gospod Bogomir Špiletič. Ugotavljamo sklepčnost! (67 poslancev.)
Kdo je za ta amandma? (24 poslancev.) Je kdo proti? (44 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko tri ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem še drugi del proračuna, torej bilanca prihodkov in odhodkov. Ugotavljamo sklepčnost! (71 poslancev.)
Kdo je za ta del proračuna? (49 poslancev.) Je kdo proti?
(9 poslancev.)
Ugotavljam, da smo drugi del proračuna sprejeli.
S tem prehajamo na tretji del. To pa je posebni del proračuna po uporabnikih, na katerega je bilo tudi vloženo največ dopolnil. Torej odhodki proračuna po vseh proračunskih uporabnikih. Po vrstnem redu amandmaji niso zapisani, samo prvi štirje amandmaji so najprej tisti, v katere so vključeni različni uporabniki, potem pa od 10. strani pa gremo po vrstnem redu, kot so zapisani porabniki proračuna v Poročevalcu. To je tudi dosedanja praksa. Odpiram razpravo o vseh vloženih amandmajih in o tretjem delu proračuna, posebnem delu proračuna po uporabnikih.
Prehajamo na glasovanje. Amandma pod številko 1 na strani 7 pri proračunskem uporabniku 1611, Ministrstvo za finance, se postavka dopolnilna sredstva občinam poveča za 530 milijonov tolarjev. Predlagam, da imate vsi pred seboj pregled amandmajev, jih ne bom bral v celoti. Torej prvo dopolnilo je predlagal Odbor za finance in monetarno politiko, jaz ga nisem prebral v celoti. Vlada temu dopolnilu ne nasprotuje. Ugotovimo sklepčnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (61 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 1 sprejet.
Prehajamo na amandma na amandma Toneta Anderliča. Predlagatelj je Komisija za narodni skupnosti. Matično delovno telo navedeni amandma smiselno povzema v svojem amandmaju v posebnem delu proračuna po uporabnikih. Ugotovimo sklepčnost! Komisija ne more umakniti. Gospod Anderlič, ali lahko, prosim stopite do mikrofona? Imate težave, se opravičujem. V tem primeru gospod Anderlič težko stopi do mikrofona.
Amandma pod zaporedno številko 3 je vložil gospod Anderlič, ampak sedaj je sporočil, da amandma umika. To pa pomeni, da zaradi umika amandmaja pod točko 3, je amandma pod točko 2 brezpredmeten.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod točko 4. To je amandma, ki ga vlaga doktor Hren-Vencljeva. Ugotovimo sklepčnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 4? (18 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 4 ni bil sprejet.
Prehajamo na postavko "predsednik Republike Slovenije". Vložen je en amandma, predlaga ga Vlada Republike Slovenije iz dopolnjenega predloga proračuna. Ugotovimo sklepčnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (13 poslancev.)
Ugotavljam, da je bil amandma sprejet.
Prehajamo na postavko "državni zbor". Vloženi sta dve dopolnili. Prvo predlaga Vlada Republike Slovenije, drugo pa Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Na glasovanje dajem amandma pod točko 1, ki ga predlaga Vlada Republike Slovenije. Ugotovimo sklepčnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 1 sprejet.
Prehajamo na glasovanje k amandmaju pod točko 2, predlagatelj Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Ugotovimo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (44 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 2 ni bil sprejet.
Prehajamo na postavko "državni svet". Vloženo je eno dopolnilo s strani Vlade Republike Slovenije. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (15 poslancev.)
Ugotavljam, da je bil amandma sprejet.
Prehajamo na postavko "republiška volilna komisija". Vloženo je dopolnilo s strani Vlade Republike Slovenije. Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je bil amandma sprejet.
Prehajamo na postavko "varuh človekovih pravic". Vloženo je bilo eno dopolnilo s strani Vlade Republike Slovenije. Ugotovimo sklepčnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (49 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na "ustavno sodišče". Vloženo je eno dopolnilo s strani Vlade Republike Slovenije. Ugotovimo sklepčnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je bil amandma sprejet.
Ugotavljam, da je bil amandma sprejet.
Prehajamo na "računsko sodišče". Vloženo je dopolnilo s strani Vlade Republike Slovenije. Ugotavljamo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je bil amandma sprejet.
Prehajamo na "Agencijo za revidiranje postopkov lastninskega preoblikovanja podjetij". Vloženo je dopolnilo s strani Vlade Republike Slovenije. Ugotavljamo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na "Urad predsednika vlade". Dopolnilo vloženo s strani Vlade Republike Slovenije. Ugotavljamo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na "protokol v Vladi Republike Slovenije", dopolnilo vloženo s strani Vlade Republike Slovenije. Ugotavljamo sklepčnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na "Urad za žensko politiko". Amandma je vložila Komisija za politiko enakih možnosti. Opomba: pravilna številka in naziv postavke, navedene v drugem odstavku amandmaja, se glasita: "7608 tekoča proračunska rezerva". Ugotavljamo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (26 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na "Urad za narodnosti Vlade Republike Slovenije". Vloženi so trije amandmaji. Prvega vlaga Vlada Republike Slovenije, drugega Komisija za narodne skupnosti, matično delovno telo navedeni amandma smiselno povzema v svojem amandmaju, in tretji amandma vlagata gospa Maria Pozsonec in gospod Roberto Battelli. Opomba: mislim, da je brezpredmetna, ker je gospod Anton Anderlič že umaknil svoj amandma. To je opomba k amandmaju pod številko 2. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje, torej "Urad za narodnosti pri Vladi Republike Slovenije". Prvi amandma, ki ga je vložila Vlada Republike Slovenije. Ugotavljamo sklepčnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (14 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 1. je sprejet.
Prehajamo na glasovanje k amandmaju pod točko 2, predlagatelj Komisija za narodne skupnosti. Ugotavljamo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (17 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 2 ni bil sprejet.
Prehajamo na amandma pod točko 3, predlagatelja gospa Maria Pozsonec in gospod Roberto Battelli. Ugotavljamo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (21 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 3 ni bil sprejet, sprejet je bil torej amandma pod točko 1.
Prehajamo na postavko proračuna "Urad vlade za informiranje". Amandma je vložila Vlada Republike Slovenije. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na postavko 1.519 - "kadrovska služba Vlade Republike Slovenije". Vloženo je dopolnilo s strani Vlade Republike Slovenije. Ugotavljamo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na postavko "servis skupnih služb vlade". K tej postavki so vloženi štirje amandmaji. Prvega vlaga Vlada Republike Slovenije, drugega skupina poslancev, prvopodpisani Sovič Boris, tudi tretjega vlaga skupina poslancev s prvopodpisanim gospodom Borisom Sovičem, četrtega predlagajo predlagatelji: Ciril Pucko, Jože Špindler, Andrej Gerenčer. Torej, štirje amandmaji so vloženi. Prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 1, predlagatelj Vlada Republike Slovenije. Ugotovimo sklepčnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 1 sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2, predlagatelj skupina poslancev s prvopodpisanim gospodom Borisom Sovičem. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (18 poslancev.) Je kdo proti? (40 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 2 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3, predlagatelj skupina poslancev, prvopodpisani gospod Boris Sovič. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (20 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod točko 4. Samo vprašanje za predlagatelje, ali je številka točno zapisana ali je ena ničla napačno zapisana? Gospod Pucko.
CIRIL PUCKO: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani! Amandma je bil pravilno vložen, vendar je nastala prepisna napaka, tako da je 100 milijonov.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Torej, prosim poslanke in poslance, da upoštevajo pri glasovanju, da se predlaga, da se poveča postavka za 100 milijonov tolarjev. Ugotavljamo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (24 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da to dopolnilo ni bilo sprejeto.
Prehajamo na postavko 1521, "center vlade za informatiko". Imamo tri dopolnila. Prvega sta vložila gospod Boris Sovič in doktor Ciril Ribičič, drugega gospod Bogomir Špiletič in tretjega sam doktor Ciril Ribičič. Razprave ni. Torej prehajamo na glasovanje.
Najprej dajem na glasovanje amandma pod točko 1, predlagatelja gospod Boris Sovič in doktor Ciril Ribičič. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (13 poslancev.) Je kdo proti? (41 poslancev.)
Ugotavljam, da to dopolnilo ni bilo sprejeto.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2, predlagatelj gospod Bogomir Špiletič. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (40 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 2 ni bil sprejet.
Obrazložitev glasu za amandma pod točko 3 s strani predlagatelja, doktor Cirila Ribičiča.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Jaz v celem življenju nisem več kot štiri, pet amandmajev vložil na proračun, zaradi tega moram reči, da ima ta poseben pomen. Vložil sem ga za primer, če ne bo sprejet tisti pod točko 1. Rad bi bil plastičen. Ko pridete zjutraj v službo in odprete elektronsko pošto in vam nekdo pošlje elektronsko pošto in je pripel neko datoteko gor, nek file je pripel gor, poskušate to odpreti in potem namesto, da bi to prebrali, vidite neke zmešane črke. To je posledica tega, da ta elektronska pošta ni narejena tako, kot bi bila treba in da prihaja do težav takrat, ko se transfomira na vladni službi za informiranje in preden pride do nas. Zato je bil predlog kolega Soviča in mene, da se 24 milijonov nameni za dograditev te elektronske pošte. Ker ta amandma ni bil sprejet, bi rada zavezala vlado, da bo v okviru sredstev, ki jih je že namenila informatizaciji državnih organov, en del sredstev namenila tudi razvoju elektronske pošte. Se pravi, tukaj niso navedena dodatna sredstva, ampak tista milijarda, nekaj več kot milijarda, ki je predvidena za informatizacijo, naj se porabi tako, da bo omogočen tudi razvoj elektronske pošte. Zato gre samo za tekstovni popravek, ki pa ima to posledico, da ko boste prišli drugo leto v službo, ne boste imeli teh težav z elektronsko pošto. Zato vas prosim vse poslance, tudi poslance vladnih strank, da amandma podprete, zaradi tega bo vlada težko padla. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, dr. Cirilu Ribičiču. Torej, gre za amandma, ki postavko - "informatizacija državnih organov" v tekstovnem delu dopolnjuje z besedo "z razvojem elektronske pošte". Ugotavljamo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (56 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je bilo dopolnilo pod točko 3 sprejeto.
Prehajamo na postavko - "Statistični urad Republike Slovenije". Amandma predlaga Vlada Republike Slovenije. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotavljamo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Kdo je proti? (10 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Prehajamo na "Urad za verske skupnosti". Amandma je vložila Vlada Republike Slovenije. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Kdo je proti? (13 poslancev.)
Amandma je sprejet.
1611 - "Ministrstvo za finance". Vloženih je 12 amandmajev. Ali je potrebno, da jih povzamem? Gospod Mežan, prosim.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki vlade! Imel bi vprašanje pri prvem dopolnilu. Postavka 7505 - Dopolnilna sredstva občinam, 1.600.000.000. Kot najbrž veste, smo na Odboru za kulturo, šolstvo in šport sprejeli dopolnilo tudi pod to postavko Dopolnilna sredstva občinam, 1.333.000.000. In ta amandma, to dopolnilo smo namenili za povečanje investicij na področju šolstva. Zanima me, ali so te investicije, pod to postavko, notri ali ne. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Na konkretno vprašanje poslanca Mežana lahko dobimo konkreten odgovor. Gospod Engelman, državni sekretar.
ANDREJ ENGELMAN: Ta sredstva zajemajo tudi povečana sredstva za financiranje osnovnega šolstva. Se pa to jasno vidi tudi iz kriterijev oziroma zagotovljene porabe, ki jo je vlada že posredovala v državni zbor.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospodu Engelmanu. Amandma pod točko 1 vlaga Vlada Republike Slovenije. Ali je potrebno, da preberem predlagatelje? (Ni potrebno.)
Potem predlagam, da gremo na glasovanje. Če kdo želi obrazložiti svoj glas, naj se oglasi. Torej na glasovanje dajem amandma pod točko 1. Predlagatelj je Vlada Republike Slovenije. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Amandma pod točko 1 je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Predlagatelj je poslanec Rupar Pavel. Svoj glas bo obrazložil gospod Rupar. Prosim.
PAVEL RUPAR: Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki vlade! Gre za amandma, ki bi v primeru sprejetja pomenil občinam dodatna sredstva. V masi pomeni to, kot vidite, komaj 1 % na celotni proračun. Seveda pa pomeni v masi v finančnem smislu največjo vsoto, torej največji amandma. In bi pravzaprav ne mogel narediti, kot je gospod Kopač na televiziji rekel: "Oh tam nekaj za občine" itn.. Torej, apeliram predvsem na kolege župane, da gre za amandma, ki njihove proračune dopolnjuje in napaja z dodatnimi skoraj 10%. Ima ta amandma povezavo z že enkrat obravnavanimi in ponovno vloženimi spremembami o financiranju občin, ampak glede na to, da takrat niste imeli bistvenega posluha do teh sprememb, kar se pravzaprav strinjam, zdaj ponovno apeliram na vas, da ta amandma zgolj za voljo svojih občin podprete. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Želi še kdo vložiti glas? (Ne želi.) Potem prehajamo na glasovanje k amandmaju pod točko dva, predlagatelja Rupar Pavleta, matično delovno telo pa navedeni amndma smiselno povzema v svojem amandmaju k posebnemu delu proračuna po uporabnikih. Ugotavljamo sklepčnost! (62 poslancev.)
Kdo je za ta amandma? (25 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko dva ni bil sprejet.
Prehajamo na glasovanje k amandmaju pod točko tri. Predlagatelj je Odbor za kulturo, šolstvo in šport, matično delovno telo navedeni amandma smiselno povzema v svojem amandmaju posebnemu delu proračuna po uporabnikih. Ugotavljamo sklepčnost! (60 poslancev.)
Kdo je za amandma pod točko tri? (8 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko tri ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko štiri. Predlagatelj gospod Miran Potrč. Matično delovno telo, podobno kot že v prejšnjem amandmaju, smiselno povzema v svojem amandmaju k posebnemu delu proračuna. Ugotavljam sklepčnost! (63 poslancev.)
Kdo je za amandma pod točko štiri? (12 poslancev.) Je kdo proti? (40 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko štiri ni bil sprejet.
Prehajamo na glasovanje k amandmaju pod točko pet. Predlagatelja sta gospod Mario Gasparini in gospa Eda Okretič-Salmič. Ugotavljamo sklepčnost! (58 poslancev.)
Kdo je za ta amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pot točko pet ni bil sprejet.
Prehajamo na glasovanje k amandmaju pod točko šest. Predlaga ga skupina poslancev, prvopodpisan Stanislav Brenčič. Ugotavljamo sklepčnost! (60 poslancev.) Kdo je za amandma pod točko 6? (15 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 6 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 7. Predlagatelja sta Mirko Kapelj in Franci Rokavec. Ugotovimo sklepčnost! (53 poslancev.)
Kdo je za amandma pod točko 7? (12 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 7 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 8, ki ga predlaga Komisija za lokalno samoupravo. Opomba: navedeno je popravljeno besedilo amandmaja. Ugotavljamo sklepčnost! (48 prisotnih.
Kdo je za amandma pod točko 8? (18 poslancev.) Je kdo proti? (40 poslancev.)
Amandma pod točko 8 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem predlog amandmaja pod točko 9. Predlagatelj je skupina poslancev, prvopodpisani Boris Sovič. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Amandma pod točko 9 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 10. Predlagatelj je Aurelio Juri. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 10? (10 poslancev.) Je kdo proti? (39 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 11, ki ga predlaga skupina poslancev, prvopodpisani Branko Kelemina. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (12 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 12, ki ga predlaga gospod Miroslav Luci. Prosim, besedo ima gospod podpredsednik državnega zbora Miroslav Luci. Obrazložitev glasu.
MIROSLAV LUCI: Spoštovani kolegi poslanci! Gre za skupnost najstarejših mest, to so Ptuj, Škofja Loka in Piran, in seveda bogato kulturno dediščino, ki jih imajo ta mesta, torej veliko dragocenost in hkrati veliko obveznost. Ta mesta s težavo zmorejo obnovo mest, s katerimi pa se konec koncev vsi v Sloveniji radi ponašamo. Zato bi želeli po štiriletnem vložku, ki jih občine vlagajo same za to, da poskušajo medsebojno sodelovati pri obnovi, dobiti vsaj nekaj državnih sredstev, da bi ta skupnost še bolj zaživela in tudi obnova bila hitrejša. Prosim podporo poslancev, seveda, v kolikor to gre. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Luci. Želi še kdo vložiti svoj glas? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (27 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Amandma pod točko 12 ni bil sprejet.
Prehajamo na postavko 1711 "Ministrstvo za notranje zadeve", na katero so vloženi štirje amandmaji, torej ta del proračuna, ki se nanaša na delo tega resorja in katere amandmaje dajem v razpravo. Če je ni, jo zaključujem in gremo na glasovanje k posameznim amandmajem. Prvi amandma, vložila ga je Vlada Republike Slovenije. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Amandma pod točko 1 je sprejet.
Amandma pod točko 2 je vložila skupina poslancev, prvopodpisani je gospod Miroslav Luci. Opomba: naziv postavke 5.311 je investicijsko vzdrževanje objektov organov za notranje zadeve. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (16 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 2 ni bil sprejet.
Gospod Demšar Vincencij je vložil amandma, ki je zapisan pod točko 3. Ugotovimo sklepčnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (11 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Novo postavko, "Policijsko postajo Ribnice" predlaga gospod Benjamin Henigman, amandma pod številko 4. Svoj glas bo obrazložil predlagatelj amandmaja. Prosim.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala za besedo. Spoštovani! Policijska postaja Ribnica je ena najslabših, če že ne najslabša po stavbi oziroma po velikosti stavbe na tem področju oziroma na področju te ljubljanske UNZ. Pogovori o rekonstrukciji oziroma odkupu prostorov na drugi lokaciji potekajo že dolgo. S tem amandmajem želim opozoriti in doseči, da bo do te rekonstrukcije prišlo. Treba je namreč vedeti, da smo dobili južno mejo s tem, ko je postala Republika Slovenija samostojna, in da se je obseg dela na tem področju, ki ga pokriva Policijska postaja Ribnica, bistveno povečal in sicer za več kot trikrat. Za tisti obseg 25 policistov oziroma 20 do 25 policistov pred leti so prostori zadoščali, sedaj je pa policistov okrog 50 in pokrivajo znatni del južne meje. Obljubljeno je bilo, da se bodo prostori odkupili in rekonstruirali. Ker od tega ni bilo nič, vlagam ta amandma. S tem ne povečujemo primanjkljaja, ampak samo konkretiziramo postavko "adaptacije in rekonstrukcije", s postavko, da je to Policijska postaja Ribnica.
Prosim dobro voljo in podporo temu amandmaju, kar pomeni, da se bo v naslednjem letu lahko z deli nadaljevalo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Henigman. Na glasovanje dajem amandma pod točko 4, predlagatelj Benjamin Henigman. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 4 ni bil sprejet.
Postavka "Prehodni dom za tujce". Vloženo je samo eno dopolnilo s strani Vlade Republike Slovenije. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na postavko 1811 "Ministrstvo za zunanje zadeve". Vloženo je samo dopolnilo s strani Vlade Republike Slovenije. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je to dopolnilo sprejeto.
Prehajamo na proračunskega porabnika - "Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu", na katerega je vloženih 12 dopolnil. Ta del proračuna, ki se nanaša na Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in na vložena dopolnila dajem v razpravo. Gospod Ivo Hvalica ima besedo. Gospod Schiffrer, tudi vi želite besedo? Ja. Gospod Bevk?
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Zelo enostavno - od besed k dejanjem. Ko smo tu obravnavali uresničevanje resolucije za Slovence v zamejstvu, nas je bilo vseh tu polna usta, vsi smo ugotovili, da je temu tako, vsi smo ugotovili, da potrebujejo Slovenci v zamejstvu pomoč, vsi smo ugotavljali, da naša država premalo naredi za to in z veliko večino smo sprejeli neke sklepe. Bomo sedaj videli, sedaj ste pa tu pred dejstvi. Eno je bla, bla, bla, drugo je pritisniti na gumb.
Spoštovana gospoda, sedaj bomo videli, koliko vas je v hlačah, se je včasih reklo. Poglejte, jaz ne bom ponovil tistega, kar sem povedal že v splošni razpravi. Vlada si je privoščila, po moje neokusno zadevo s tem, da je zmanjšala sredstva ustavne pravice, mislim da na nivo, ki je dosegel 0,79 indeks. Z amandmajem, ki sem ga vložil tako sam, kot tudi komisija in ki smo ga v komisiji - amandma komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu - vračamo ta znesek na nivo leta 1996. Namesto da bi to še zviševali, to samo zgolj vračamo na ta nivo. Sedaj pa vidim tu pred seboj amandma vlade, ki od tistega, kar mi predlagamo, pravzaprav predlaga s svojim amandmajem, nič več kot petino tega zneska. Zdaj ne vem, predstavniki vlade, ali ste mislili resno ali se vam je tudi tu mogoče zgodilo, ker sem opazil, da ne obvladate decimalk, napaka z decimalko, da ste mislili dvakrat toliko. Dvomim, ker pri takih zadevah ne pogrešite. Torej, prvi amandma pod tem segmentom, je amandma vlade, ki predvideva piškavih 100 milijonov. S tem ne bomo naredili nič. Drugi pa je amandma komisije, ki predvideva 490 milijonov. Zakaj 490? Zato, da bi pravzaprav postavili znesek na nivo iz leta 1996.
Med tem časom, ko je zorel ta proračun, je bila delegacija komisije, ki jo vodi gospod Schiffrer, dvakrat v zamejstvu. Najprej smo bili v Trstu, Furlaniji - Julijski krajini, kjer smo se srečali na zelo dobro pripravljenem srečanju, ki nam ga je pripravil slovenski konzulat v Trstu, tako rekoč s predstavniki vsega zamejskega kulturnega, športnega in političnega življenja. Potem smo bili pa pred kratkim v Celovcu. Povsod smo slišali, kako vladajo nevzdržne razmere, posebej v institucijah, ki jih tamkajšnja država, naj si bo to v Italiji ali v Avstriji, ne podpira oziroma ne financira direktno. Res pa je nekaj, da so nekateri člani naše komisije, ki, moram reči, ne poznajo dobro zamejstva, ugotovili hkrati, kako naj bi bil ta standard teh institucij Slovencev v zamejstvu visok, da še v Sloveniji takšnega nimamo. Pozor, spoštovani kolegi, tu gre za nekaj drugega. Poglejte, slovenska manjšina, ki je obdana tam od večine, ki ima na vseh področjih veliko bolj kvalitetno ponudbo, če sprejme ponudbo večine, mora imeti kvalitetno najmanj enako lastno ponudbo ali absolutno boljšo. Samo tako bo lahko otrok, vi veste, ko greste z otroci nakupovati, hočejo imeti to od te in te znamke. Mora pač tako biti, danes je tako in če boste vi ponudili, ne glede na to, da ima isto funkcijo neko oblačilo, neka igrača, nek športni rekvizit, ki ni adekvaten tisti znamki, ki velja za nekaj dobrega in povprečnega oziroma nadpovprečnega, tega ne bo akceptiral. Gre za mlado generacijo v našem zamejstvu, gre za učence, gre za dijake, gre za študente, na vseh področjih. Enostavno ne bodo hodili v slovenske institucije, če bodo tam razpadajoči radiatorji in če bodo to neugledne stavbe, če bodo neprimerni štadioni, ampak bodo šli tam, kjer jim bodo boljše ponudili. To je kristalno jasno. In zato za božjo voljo, spoštovani kolegi, tisti, ki ne poznate zamejstva, ne izravnavajte teh potreb s potrebami, ki jih imamo tu. Tu je samo po sebi razumljivo, da je imamo marsikaj, marsikje veliko slabše. Ampak ne pozabite tega, da če ima nekdo, ki je trideset ali štirideset kilometrov slabšo infrastrukturo na področju športa, na področju kulture, šolstva v domačem kraju, gre lahko še vedno v Ljubljano. Oni pa ne. Odvisni so od tistega, kar imajo tam.
Poglejte, če hočemo nekaj narediti za Slovence v zamejstvu, jaz mislim, da nam je popolnoma jasno, da moramo podpreti te inštitucije; od glasbene matice v Trstu, slovenskega gledališča, štadiona Prvi maj, do slovenske gimnazije v Celovcu. Ne razočarajmo teh ljudi, ki vlagajo ogromno idealizma v svoje delo. Torej, jaz sem prepričan, da mi ni bilo potrebno vas prepričevati in da me boste prepričali, da ste stvar razumeli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Hvalica. Besedo ima gospod Schiffrer.
MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Spoštovani! Ne bom ponavljal tega, kar je že kolega Hvalica povedal. Kot vsi dobro veste, je bil letošnji proračun vlade le 79% lanskega proračuna. To se pravi v bistvu zmanjšanje vsaj za 30%. Nato je naša komisija naredila, predstavila amandma, ki je pa seveda takoj imel odgovor amandmaja vlade, ki je nekako povečala postavko za sto milijonov tolarjev, kar je pa seveda na vsak način premalo. Zanimiva je bila obrazložitev vlade v tem delu, ko ugotavlja, da glede na probleme, ki obstajajo v okviru slovenske narodne skupnosti, predlaga povečanje sredstev za sto milijonov, da bi lahko krili osnovne tekoče dejavnosti. Potrebno je zagotoviti finančna sredstva tudi za zamejske časopise, pouk slovenskega jezika ter razne kulturne in druge aktivnost. Kot bi se hoteli delati norca. V drugem delu pa navaja: "Prav tako je potrebno zagotoviti dodatna sredstva za bolj učinkovito sodelovanje s Slovenci po svetu in za novonastale organizacije Slovencev na območju bivše Jugoslavije." Vse to, za sto milijonov tolarjev.
Na vsak način to sami veste, da je kaplja v morje. Zato je Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, kot je že gospod Hvalica povedal, zvišala ta proračun za štiristo devetdeset milijonov SIT. In jaz mislim, da boste to postavko podprli.
Komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu je letos obiskala slovensko manjšino v Italiji in na Koroškem. Sami smo se prepričali, v kakšnem položaju so. Ker so že dalj časa v hudih finančnih težavah - Italija zamuja s prispevki več kot eno leto, nekatere je pa sploh prenehala financirati, to je na Primorskem; da ne govorim o Koroškem, kjer so dejansko prenehali s podporo.
Sedaj, konec novembra sprejemamo proračun za leto 1997. Ustava pravi, da če proračun ni sprejet od prvega dne, ko ga je potrebno začeti izvrševati, se upravičenci, ki se financirajo iz proračuna, začasno financirajo po prejšnjem proračunu. Sedaj, ob koncu proračunskega leta, ko so programi že izvedeni, ko je vse leto potekala šolska dejavnost, izhajali so časopisi, delovala so društva, bi rada Slovenija povedala, da bodo dobili manj denarja - kje bodo krili razliko, naj se pa sami pobrigajo.
Moramo se zavedati, da imajo Slovenci v zamejstvu na primer glasbene šole, športna društva. Namen slovenskega tiska izven Slovenije ni le informativnost, ampak predvsem ohranjanje slovenskega jezika in povezovanje, skratka, ohranjanje slovenstva. Komisija se zaveda, da lahko Slovenija tudi finančno podporo uredi na drugačen način - o tem, upam, da bomo lahko še govorili - vendar je letos za to prepozno. Če bodo ustanove letos propadle, časopisi prenehali izhajati, naslednje leto ne bo več ničesar, kar bi lahko sistematično urejali. Eden od predstavnikov Slovencev na Koroškem je dejal: "Ne rušiti tega, kar je bilo zgrajenega v zadnjih letih in je kvalitetno! Težko bo namreč stvari ponovno vzpostaviti."
Spoštovani! Gre za odnos Slovenije do Slovencev, ki živijo izven meja Slovenije, gre tudi za Slovence, ki živijo v Evropski uniji, gre za mejo slovenskega nastanitvenega prostora. Misliti moramo na strateški interes Slovenije. Stvari so se žal tako zaostrile, da je v tem trenutku osrednje vprašanje preživetja vprašanje denarja - denarja, žal!
Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu si bo v naprej prizadevala, da se odnos do Slovencev v zamejstvu in po svetu uredi sistemsko. Letos pa je proračunsko leto že skoraj mimo, zato gre za vprašanje preživetja, preživetja Slovenije izven slovenskih meja. Amandma Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu to vsaj v določeni meri omogoča. Sedaj ima državni zbor možnost, da sam neposredno vpliva na položaj, na ohranjanje. Letos niti ne moremo govoriti o razvoju. Slovencev izven Republike Slovenije je vsak dan manj. To si moramo biti zelo na jasnem.
Sedaj se ne bomo mogli izgovarjati na vlado, češ ni denarja. Glasujmo tu in danes - v državnem zboru. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod Schiffrerju. Besedo dajem gospodu Samu Bevku.
SAMO BEVK: Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovani zbor, spoštovane predstavnice in predstavniki vlade. Kot član Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, sem v zadnjem letu dni temeljito spoznal njeno problematiko. Še posebej pa po obisku naše komisije v Trstu in Celovcu smo ugotovili izredno težko stanje med našimi zamejci onstran naših slovenskih meja. Ugotovili smo težko stanje tako med gospodarskimi in bančnimi subjekti, v kulturnih, izobraževalnih in znanstvenih ustanovah, med športnimi organizacijami, še posebej boleče pa pomanjkanje financiranja občutijo v medijih. Naj omenim recimo, Primorski dnevnik, Naš tednik in tako dalje.
S predlogom proračuna, ki ga je pripravila vlada, in z dopolnjenim predlogom proračuna slovenska država ne izpolnjuje ustavne obveznosti za pomoč manjšinam. Prav tako vlada s tem tudi ignorira resolucijo o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah. Trend zmanjševanja sredstev opazujemo že nekaj let. Še v prvi polovici 80-ih let je Republika Slovenija namenjala 0,40% državnega proračuna za našo manjšino, to je bilo v zadnjih dveh letih bistveno prepolovljeno, tako da je proračun namenjal komaj 0,20%, letos pa ugotavljamo še dodatno znižanje sredstev na 0,15% sredstev.
Zato apeliram na poslance državnega zbora, da sprejmejo predlog komisije oziroma amandma pod 2. točko. Hkrati pa pozivam tudi tiste moje kolege iz poslanske skupine, ki jih trenutno ni tukaj, da se udeležijo glasovanja. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Hvala tudi za zadnje povabilo za glasovanje. Želi besedo predstavnik vlade? Gospod zunanji minister dr. Frlec.
DR. BORIS FRLEC: Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Mi se zavedamo perečih problemov, ki nastajajo med našimi rojaki v zamejstvu, tako na Koroškem kot v sosednji Italiji. Zato smo predlagali amandma, kot je naveden pod številko 1. Jaz vam zagotavljam, da bomo v okviru proračuna za leto 1997 tukaj poiskali še dodatne možnosti, da se izpolnijo tiste obveznosti, ki jih do zamejskih Slovencev imamo. Zunanje ministrstvo oziroma slovenska vlada pa si je po svojih diplomatskih kanalih prizadevala, da od vlad sosednjih držav tudi doseže, da izpolnijo svoje obveznosti pri financiranju naše narodne skupnosti na Koroškem in v sosednji Italiji. Od italijanske vlade smo dobili zagotovila, da bodo izpolnili vse tisto, kar jim je italijanska vlada do konca leta 1997 obljubila. O naših prizadevanjih za izpolnjevanje 7. člena avstrijske državne pogodbe pa ste itak obveščeni.
Istočasno želimo, da bi naši zamejci v bodoče predlagali programe v naprej, tako da bi bilo popolnoma jasno, kaj se financira in kako se financira, kajti proračunska inšpekcija v Republiki Sloveniji je ugotovila nekatere nejasnosti na financiranju in porabi denarja v zamejskih skupnostih. Prizadevamo si, da bi to financiranje bilo popolnoma transparentno in seveda v tisti meri zadostno, kakršnega bruto socialni produkt Slovenije tudi zmore. In še enkrat, želim vam dodatno povedati, da si bomo v okviru proračuna za leto 1997 prizadevali najti dodatne možnosti za financiranje potreb zamejskih Slovencev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod minister. Besedo ima gospod Lojze Peterle.
ALOJZ PETERLE: Spoštovani! Moram izraziti nestrinjanje s tem, kar je v imenu vlade povedal gospod minister, doktor Boris Frlec. Namreč, postaviti manjšino v vrsto tistih, ki bodo čakali na kakšne ostanke iz proračunske rezerve, mislim, da je nenačelno, da ni primerno ravnanje in jaz ne morem pristajati na tako politiko. Skratka, če bo še kaj, bomo še kaj dali. Za transparentnost je bilo treba prej poskrbeti, ne ob koncu leta. Razpis bi moral biti, kot so bili v prejšnjih letih, in so nanje slovenske organizacije reagirale. Res pa, da so se težko dogovarjale, tako v Avstriji kot v Italiji za to, kakšen razrez naj bi na koncu obveljal. Jaz vidim v takšni politiki velik problem, tudi z vidika procentov ali indeksa, če se temu tako reče. Letos bomo dali nekaj manj, pa nekaj postrani še kaj dali, tega spet ne bomo imeli v parlamentu, ampak bo vlada, ne vemo kako, pač dodelila nekomu še kakšna sredstva, vemo, kakšna večina je v tej vladi in kam utegnejo ta sredstva priti. Jaz nasprotujem temu, da bi se drugo leto ukvarjali z, recimo, višjim povišanjem oziroma da bi se ustavljali ob kakšnem indeksu, ki pa kakšnemu drugemu ne bi bil všeč. Jaz sem za transparentno igro. Ravno proračunska rezerva, na katero parlament ne more vplivati, lahko pripelje do netransparentnosti. Ali pa poteze, kot so se dogajale v preteklem letu, ko je eden od ministrov nalagal finančne ukaze po svoje, ne da bi se o tem dogovorili v parlamentu ali celo niti ne v vladi.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Peterle.
Prehajamo na glasovanje. Prosim, da se poslanke in poslanci posedete. 12 amandmajev je vloženih na postavko - Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Razpravo zaključujem. Možno je še, da vsak poslanec pred glasovanjem obrazloži svoj glas.
Najprej dajem na glasovanje amandma pod točko 1, predlagatelj Vlada Republike Slovenije. Ugotavljamo prisotnost! Proceduralni predlog, gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Gospod predsednik, jaz sem pričakoval, da boste vi dali na glasovanje amandma številka 2. S tem, če bi bil ta sprejet, je potem amandma številka 1, amandma vlade, brezpredmeten. Ali imam prav ali ne?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Hvalica, jaz sem pač prej prebral določbo 221. člena, ki pač pravi, da državni zbor glasuje najprej o amandmajih, ki jih je vložila vlada, in še nato o drugih amandmajih. In smo se vsi do sedaj držali tega dogovora in predlagam, da še sedaj tako nadaljujemo.
IVO HVALICA: Ali lahko potem obrazložim svoj glas?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim.
IVO HVALICA: Torej, pozivam vas, gospodje poslanci, da boste glasovali kot jaz. Jaz bom glasoval proti amandmaju vlade, tako da podpremo 2. amandma, torej pravi amandma. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Hvalica. Ugotavljamo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (50 poslancev.) Kdo je proti? (21 poslancev.)
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Predlagatelj - Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Ugotavljamo prisotnost! Svoj glas bo obrazložil gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Sedaj je možno, da popravimo ta greh, ki ste ga zagrešili malo prej. Torej, da glasujemo za amandma komisije. To ni moj amandma. To je amandma komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Bomo videli, če boste prešli od besed k dejanjem. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tako je. To je amandma, ki ga je vlagala Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Gospod Mozetič, gospod Horvat, gospod Peterle in gospod Rupar.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Drage kolegice, spoštovani kolegi! Od besed k dejanjem je res težko priti, ne samo izven tega parlamenta, zlasti v tem parlamentu. Jasno, da bom podprl ta amandma in mislim, da je nujno, da se ta amandma podpre. Sicer je res nesmiselno in "hinavčimo" ali pa "hinavčite" tisti, ki hodite k našim zamejcem in jim pripovedujete, bom rekel, pravljice, da ne uporabim kakšne bolj grde besede. Razen tega mi je povsem nenavadno to in ne morem razumeti, jaz sploh enostavno ne morem razumeti, ko je bilo prej rečeno, 100 milijonov bo dovolj, drugo bomo pa nekje našli. Kje bomo našli?! Ja, saj proračun mora imeti vse postavke! To pomeni, da jih nima, da imamo vrsto skritih rezerv, da ima vsak minister še nekaj nekje skrito v enem skritem žepu svojega suknjiča. To je pa spet problem. To je vprašanje, kako naj nadziramo proračun. Ampak, da ponovim, glasoval bom za amandma, o katerem bomo zdaj glasovali, da vsaj delno izpolnimo tisto, kar vsi na velika usta govorimo našim Slovencem, ki živijo za mejo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svoj glas bo obrazložil gospod Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo. Glasoval bom za ta amandma, kajti prepričan sem, da amandma vlade in znesek, ki ga z amandmajem zagotavlja, še zdaleč ne zadostuje za potrebe. Mislim, da moramo ostati zvesti lastnim sklepom in stališčem tukaj v državnem zboru. Prepričan sem, da je to tudi - če namenimo za to nekoliko večja sredstva - del aktivnosti, ukrepov za prilagajanje Evropski zvezi. V tej zvezi bi rad povedal, da sem prepričan, da bi lahko z bolj razširjenim sodelovanjem Slovenci na drugi strani naših meja lahko tudi v večji meri uporabljali sredstva Evropske unije, ki jih daje in ki jih bo dajala predvsem za prekomejno sodelovanje.
Tudi napovedujem, da če bo sprejet ta amandma, potem bom umaknil amandma pod številko 7, kajti tisti amandma je tudi zajet v tem paketu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Horvat. Besedo ima gospod Peterle, tudi gospod Možgan se bo oglasil. Prosim za mir v dvorani!
ALOJZ PETERLE: Spoštovane kolegice in kolegi! Jaz preprosto ne morem verjeti, da ste tisti, ki ste tako glasovali, iz Slovencev, in tudi tem, ki so na tribuni, izražam svojo solidarnost, naredili rezervno kategorijo, rezervne Slovence, ki bodo prišli na koncu na vrsto, ko bo še kaj v proračunski rezervi ostalo - tam pa, vemo, da ni nič, da je minus! Gospe in gospodje, to je preprosto nenarodotvorno in nedržavotvorno početje! Ne želim sodelovati pri tem in jasno in glasno povem, to pot tudi glasno, da bom glasoval za amandma, ki je izraz slovenskega parlamenta, naše komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je ta amandma predložila. Prosim, da popravite napako, ki ste jo storili in tega amandmaja ne povozite, ampak ga podprete, kot ga bom jaz.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Peterle. Svoj glas bo obrazložil gospod Rupar, za njim gospod Juri, gospod Možgan in dr. Jože Zagožen.
PAVEL RUPAR: Podprl bom ta amandma iz dveh razlogov. Prvič, ker v nasprotnem primeru ne vidim smisla dela komisije. Ker če komisija nekaj odloči, jaz mislim, da to neko težo mora imeti, da je treba take odločitve podpirati in jih tudi spoštovati. Drugič, ker izhajam iz občine, ki je pobratena z obmejno občino Borovlje, v kateri živi veliko Slovencev in katerih oči so danes uprte tudi v vas. Spoštovani kolegi, za voljo njih vas prosim, ne glede koliko struj imajo, ne glede kaj počnejo, ne glede karkoli, so Slovenci, so naši ljudje, borijo se za slovenstvo za njihov obstoj in prosim vas, sledite mi in podprite ta amandma.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod Rupar. Besedo ima gospod Juri, za njim gospod Možgan.
AURELIO JURI: Obrazložil bom svoj glas, kolegice in kolegi. Samo eno misel. Najbolj šibka je država, če varčuje na najbolj šibkih točkah, členih lastne družbe in lastnega naroda. V predhodni razpravi, mislim, da so po vse delovnih telesih bila dana opozorila, da na račun Slovencev po svetu in zamejstvu, na račun narodnih manjšin v Sloveniji, seveda se ne varčuje, ker gre za relativno mala sredstva. Zato bom jaz seveda glasoval za ta amandma. Mislim, da je bilo prav, da je bil tudi izglasovan še prej tisti, kajti bi nam grozilo, v kolikor ne bi prvega vladnega amandmaja sprejeli, da ne bi nobenega imeli. Pozivam pa vas, da naredimo ta napor in izglasujemo amandma, ki ga je dala komisija, zato da ne bomo jutri odpirali vprašanja in nove debate na račun naših manjšin.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. gospod Juri. Besedo ima gospod Jože Možgan, za njim dr. Jože Zagožen.
JOŽE MOŽGAN: Glasoval bom za amandma komisije za zamejske Slovence, predvsem iz razloga, ker je asimilacija naših zamejskih Slovencev zelo močna. Posebno je sistematična v Avstriji. Mislim, da rešitev s sto milijoni in neznano vrsto poleg, ni primerna rešitev, ampak pričakoval sem vsaj neko določeno vsoto. Govorili so o dodatnih dvesto milijonih tolarjih, vendar te številke nisem slišal. Zato bom glasoval za amandma komisije.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Jože Možgan. Besedo ima dr. Jože Zagožen, za njim gospod Lešnik. Tudi proceduralni predlog? Se opravičujem, proceduralni predlog ima dr. Franc Zagožen. Proceduralni predlog je vseeno možen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Jaz pač moram povedati, da sem dobil zagotovilo od vlade, da bo zagotovila dvesto dodatnih milijonov. To je do neke mere pokrilo, zagotovilo normalno delovanje vseh institucij. Ne pa seveda investicije, za pliberški dom bi morali zagotoviti v proračunu za leto 1998, ker tam gori zdaj ne bodo gradili, ampak spomladi. Vendar je bilo pojasnilo ministra za zunanje zadeve tako nejasno, da ne vem, pri čem sem, zato jemlje naša poslanska skupina pol ure odmora, da razčistimo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi! Sejo nadaljujemo ob 17.05 uri.
(Seja je bila prekinjenja ob 16.36 uri in se je nadaljevala ob 17.09 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi, nadaljujemo sejo. Ugotavljamo prisotnost. 51 poslank in poslancev državnega zbora, le-ta je sklepčen. Besedo želi predstavnik poslanske skupine, dr. Zagožen, prosim.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Jaz lahko samo potrdim, da je ponovno potrjeno soglasje v koaliciji, da bo k tem 100 milijonom dodatno vlada prerazporedila s sklepom, v skladu z zakonom, še 200 milijonov.
V teh dneh je bilo ugotovljeno, da bi sprememba proračuna z nekim novim amandmajem proceduralno bila zelo težavna in bi zavlekla sprejemanje sporazuma za nekaj tednov. Zaradi tega je bil v koaliciji sprejet tak dogovor.
Predlagam, da damo besedo ministru za finance, Gaspariju, da bo to potrdil in tudi povedal, kako bo vlada to storila. Sklep je, kot mi je zagotovil, pripravljen. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala dr. Zagožnu. Mi smo že pri pojasnjevanju glasu. Da spregovori minister, je edino korektno možno, če mu pač državni zbor z glasovanjem da to možnost.
Dajem na glasovanje proceduralni predlog, da poda pojasnilo minister za finance, gospod Gaspari. Ugotovimo sklepčnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za proceduralni predlog dr. Zagožna? (58 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Gospod Gaspari, beseda je vaša.
MAG. MITJA GASPARI: Hvala lepa, gospod predsednik. To, kar je rekel dr. Zagožen, je točno. Vlada je na včerajšnji seji, ko je obravnavala tudi proračun za leto 1998, imela kot točko na dnevnem redu tudi težave financiranja Slovencev v zamejstvu in sprejela naslednji sklep:
"Vlada Republike Slovenije je na 38. seji, dne 24. novembra 1997, obravnavala problematiko zamejskih Slovencev in sprejela sklep, da se v okviru proračuna za leto 1997 na Uradu Republike Slovenije za zamejce in Slovence po svetu zagotovi s prerazporeditvijo na podlagi 19. člena zakona o izvrševanju proračuna dodatnih 200 milijonov slovenskih tolarjev." Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Gaspariju. Še dva poslanca bi obrazložila svoj glas, dr. Jože Zagožen, gospod Lešnik. Proceduralni predlog, gospod Mozetič? Prosim.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Zelo zanimivo poteka današnja procedura. Najprej je bilo sredi glasovanja posvetovanje, zdaj smo izglasovali, da lahko minister nekaj pove. Jaz o tem nič ne vem! Gospod minister je tudi rekel, da bo odstopil, če bo primanjkljaj proračuna manjši 1%, večji od 1% oziroma 1%, pa ni odstopil. Zdaj smo slišali, da je vlada nekaj včeraj sklenila - jaz nič ne vem, papirja nimam. Tudi ta vlada sklepa vse sorte stvari, ki nič ne držijo.
Predlagam, da se ponovno odpre razprava, da dobimo sklep vlade in da ga potem na koncu pri proračunu s sklepom parlamenta tudi tukaj potrdimo. To je temeljni pogoj. Kljub temu pa bom jaz glasoval za ta amandma. Ker tudi skozi ta amandma je praktično isto, kar je vlada rekla, da bo naredila. Pa kako bo to naredila? Lepo prosim vlado. Kakšen proračun pa mi imamo, da se vlada lahko sproti izmišljuje, kam bo neko postavko dala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: O proceduralnih predlogih takoj glasujemo. Gospod Mozetič predlaga, da ponovno odpremo razpravo, torej, o postavki - 1812 - Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Ta predlog dajem na glasovanje. Torej, da ponovno odpremo razpravo o celotni postavki in o vseh amandmajih. Ugotavljamo prisotnost! (79 prisotnih.)
Kdo je za predlog gospoda Mozetiča? (33 poslancev.) Kdo je proti? (45 poslancev.)
Predlog gospoda Mozetiča ni bil sprejet.
Ste imeli, gospod Potrč, proceduralni predlog? Mirno, gospod Peterle, vsakemu sem dal besedo do sedaj. Ja, proceduralni predlog je imel gospod Mozetič, vi ste pa želeli razpravljati. Ampak zdaj smo izglasovali, da razprave o tem ni. Mi smo izglasovali predlog, da lahko nastopi gospod minister. Dal je pojasnilo. Nismo pa izglasovali sklepa, da o tem odpremo razpravo. Torej, možno je, da poveste svoj predlog o posameznem amandmaju, torej, kako boste glasovali, in sicer smo pri amandmaju pod točko 2. Ni pa splošne razprave. Prosim, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Bom pa ob obrazložitvi glasu obrazložil, zakaj bom glasoval za ta amandma. Glasoval bom za njega, ker je to edini način, da korektno pridemo do potrebnih sredstev za zamejce po svetu. Vse ostalo, gospe in gospodje, je delano na način, kakor dela ta vlada. Brez zamere. Jaz sem medtem prebral 19. člen. Gospod Gaspari, po 19. členu morajo najprej biti predvideni odhodki, da bi jih lahko na predlog ministrstva zagotovili s prihranki pri drugih uporabnikih. Tako piše. Če se odhodki iz 17. člena tega zakona pri posameznemu uporabniku ne morejo poravnati s prihranki pri istem uporabniku, lahko vlada na predlog, ki ga pripravi minister za finance, v soglasju s pristojnimi ministrstvi, odloči, da se ti odhodki - morajo biti pa predvideni - odhodki poravnajo s prihranki oziroma z zmanjšanjem postavk pri drugih uporabnikih. To je en razlog.
In drugi. Mi sedaj sprejemamo proračun. Najbolj čudno se mi zdi, da vlada sicer zadnji dan na seji ugotovi, da je ravnala napak, ko ni upoštevala zahtevkov zamejcev oziroma naših rojakov po svetu in predvidila višjo postavko. Da pa ne bi ogrozila dogovore v koaliciji in da ne bi spremenila na eni sami postavki predloga proračuna, išče neke čudne rešitve, namesto da bi to priznala in pač v tej postavki sprejela, da je treba postavko še za dogovorjeni znesek povišati. Mislim, da je to slabo. In jaz bom glasoval za ta amandma. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Situacija je naslednja. Dva poslanca še želita obrazložiti svoj glas. Mislim pa, da sta gospod Hvalica in gospod Mozetič želela proceduralno. Ni. Gospod Hvalica ima proceduralni predlog, prosim. Medtem ko imata še gospod doktor Jože Zagožen in gospod Lešnik še besedo za obrazložitev glasu. Prav tako gospod Ivan Božič.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, spoštovani kolegi predstavniki vlade, jaz mislim, da vlada kar uspešno znižuje nivo ugleda tega parlamenta. Predlagam, da minister za finance pride s svojim amandmajem, s tistim, kar je tukaj rekel, črno na belem napisano, na mizo, na klopi poslancem. Potem bomo stehtali, ali je to enakovredno, ali lahko odtehta tisti amandma in potem lahko glasujemo. Ker glejte, tu je bilo izrečeno kar nekaj netočnosti. Med ostalim, mi je prav žal, ampak doktor Franc Zagožen je govoril tudi o investicijah in tako dalje. Kakšne investicije, za božjo voljo! Te sploh niso v postavki 1812. Te mi z dodatnimi amandmaji sprejemamo. Pliberk smo mi izven tega konteksta takrat sprejeli. Tega sploh ni notri. Preberite prosim, spoštovani kolegi, stran 36 Poročevalca, številka 41, pa boste videli. Mi govorimo o drugih zadevah, o ustavnih obveznostih, zato prosim, gospod minister, in jaz to predlagam, da izglasujemo, da dobimo na mizo. Lahko imate tudi prav. Če vi napišete in se podpišete 490 milijonov, glasujem gladko za vaš amandma. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Glas bodo obrazložili doktor Jože Zagožen, gospod Lešnik in gospod Ivan Božič. Prosim, gospod Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovani gospod predsednik, drage kolegice in kolegi, cenjeni predstavniki vlade! Svoj glas sem želel obrazložiti že prej, preden je prišlo do tega zapleta. Reči moram, da je delegacija odbora za gospodarstvo obiskala zamejce v Italiji. Bil sem tudi na več obiskih pri zamejcih v sosednji Avstriji in moram reči, da sem bil presenečen spričo težkega in žalostnega stanja, ki ga manjšina v obeh teh državah doživlja predvsem na gospodarskem področju. Tudi od njih samih smo bili že večkrat opozorjeni, da bo od njihove ekonomske podlage odvisen tudi nadaljnji proces asimilacije manjšine. Manjšinsko gospodarstvo v teh dveh državah je bilo v preteklih letih soočeno s številnimi težavami, tudi stečaji, tako da te materialne osnove v resnici ni. Mnogo je bilo obljub. Vsaka delegacija, najsi bo vladna ali parlamentarna, mnogo obljublja, a potem, ko je treba nekaj storiti, se ponavadi na te obljube pozablja. V tem proračunu, ki ga danes obravnavamo, je še mnogo rezerv. Menim, da je docela nesprejemljivo, da se te rezerve danes iščejo pri slovenskem narodnem telesu v tujini. Zato pozivam poslance, da podpremo ta amandma komisije, ki je gotovo imela tehtne razloge, da ga je podprla, takšnega kot je. Če sem prav razumel, vlada naj bi tu iz 100 milijonov to povišala na 200, amandma pa predvideva 490 milijonov in zadeva tudi po številčni plati, no, pa 300, saj je vseeno, ampak tudi po številčni plati stvar ni enaka 490 milijonom. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, doktor Jože Zagožen. Besedo ima za obrazložitev glasu gospod Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Gospod predsednik, kolegice in kolegi! Ne glede na to, da sem iz vladne stranke, bi rad rekel to, da sem se v resnici, pa ne zaradi tega, da bi zdaj postajal narodni heroj, od samega začetka v komisiji za Slovence po svetu zavzemal, da bi bil znesek tolikšen, da bi odgovarjal indeksu 110, torej tistemu indeksu, kot je rast, predloga proračuna za leto 1997.
Ker smo se seveda na komisiji za Slovence po svetu srečali z bistveno nižjo številko, sem bil med tistimi člani komisije, ki smo se odločno zavzeli za predlog, za ta amandma, ki je danes tukaj pred nami, 490, s tem, da ni, če komisija ne bo sprejela, nobenega od naslednjih amandmajev. Moram reči, da sem s to idejo in jaz sem mislil pač tudi tako, kot je doktor Zagožen prej vprašal, že prej, tudi jaz vprašati, kaj je z informacijo, da je vlada pripravljena za 200 milijonov povečati od predlaganih 100 na 300 milijonov znesek Uradu za Slovence po svetu. Če tega predloga ne bi bilo, bi jaz glasoval za ta amandma. Če pa je zdaj to amandma na amandma, potem bom seveda podprl tega, ker delno skušam razumeti probleme, s katerimi se sestavljavci proračuna srečujejo.
Zdaj bi pa rad rekel v zvezi s tem še pa nekaj, če seveda smem replicirati.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Žal, ne.
ZORAN LEŠNIK: Ne? Z nobeno besedo?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ja, vi morate obrazložiti svoj glas.
ZORAN LEŠNIK: Namreč, gre za to, da so nekateri poslanci, kolegi danes tu govorili, kako ljudje, ki hodijo v tujino, vsepovprek nekaj obljubljajo. Jaz zase upam trditi in reči, da nisem obljubljal, ker nikoli nisem imel te navade, razen v okviru svoje denarnice. Če je pa kdo več obljubljal, kot je možno, pa prosim, naj se uporabijo imena in priimki. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Svoj glas bo obrazložil gospod Ivan Božič. Želi še kdo potem? Gospod Schiffrer tudi.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Lep dober večer! Pred nekaj meseci, ko smo govorili o proračunu in govorili smo tudi o proslavljanju 15. septembra kot dneva priključitve Primorske k Sloveniji, sem za to govornico rekel, da mi bo zelo težko, ko se bom v Gorici ali kje drugje srečal s Slovenci v zamejstvu in jim bom moral kaj slabega povedati, da pač nismo nič boljši, kot smo bili prejšnja leta oziroma da smo celo bolj škrti kot prejšnja leta do njih. Primorci, veste, se vsakodnevno srečujemo, vsak teden! Sedaj bodo veliki prazniki, sveti Andrej, Miklavž, božič in potem novo leto. Srečevali se bomo in vsak me bo imel pravico vprašati, bo rekel, ti si poslanec v slovenskem parlamentu, kaj si naredil, da je tako majhna pomoč za nas v zamejstvu? Tudi iz Avstrije smo dobili obisk delegacije koroških Slovencev in menda vse stranke, ki sedimo danes tu v parlamentu, smo jim nekaj obljubile. Zato bom podprl ta drugi amandma komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ker ne želim, da me bodo dnevno ali ob vsakem obisku na drugi strani, v Italiji, Slovenci obrekovali in rekli: nič nisi naredil za nas!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Božič. Besedo ima mag. Schiffrer, ki bo obrazložil svoj glas za drudi amandma.
MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Spoštovani! Jaz mislim, da se tukaj vrtimo okrog kot mačka okoli vrele kaše. V resnici smo si enotni, imamo vsi isto predstavo. Gospod minister je obljubil, če sem prav razumel, 200 milijonov tolarjev več. To je, plus tistih 100, ki jih je že tako ali tako obljubljenih - to se praktično približa naši številki. Ker pa bi jaz tudi rad imel, da je nekaj črno na belem, bom glasoval pač za ta amandma, ki je v bistvu, kar se vsote tiče, zdaj praktično tista vsota, kot jo vlada obljublja. Je pa boljše imeti, seveda, vrabca v žepu kot goloba na strehi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Svoj glas bo obrazložil gospod Janez Kopač in tudi gospod Mozetič.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Glasoval bom proti temu amandmaju. Prvič zato, ker je amandma delno povzet v amandmaju vlade, delno pa v amandmaju odbora. Ta amandma namreč predvideva dodatna sredstva za svetovni slovenski kongres, to je povzet amandma odbora. Predvideva dodatna sredstva za ustavne obveznosti, delno povzeto v amandmaju vlade, predvideva sredstva za sofinanciranje radijskih in TV programov za Slovence po svetu, delno povzeto v amandmaju odbora.
Delno pa je ta amandma neuresničljiv v praksi - govorim o postavki "pomoč pri gradnji Kulturnega doma Pliberk", o čemer je govoril že dr. Zagožen. Po drugi strani je amandma nerealen oziroma, čeprav je gospod Potrč rekel, da je edini, ki korektno predstavlja ta sredstva, moram reči, da temu ni tako. Namreč, če bi bil sprejet ta amandma, potem je seveda stvar neusklajena z bilanco prihodkov in odhodkov oziroma z ekonomskimi nameni in se mora potem to spet usklajevati po proceduri, ki jo predvideva poslovnik. Res je pa tudi to, da posamezne postavke, od katerih prerazporeja ta sredstva, niso postavke, od katerih bi sploh bilo moč prerazporejati ta sredstva, zaradi - kakorkoli se že ironično sliši - ker smo že na koncu leta, ker so te postavke pripravljene v skladu z uredbo o začasnem financiranju in ker so tudi že izčrpane. Kar pomeni, za ta sredstva bi potem morali od nekod drugod vzeti. Ta "od nekod drugod" v znesku 490 milijonov tolarjev po moje niti ni mogoč; mogoč pa je v znesku 200 milijonov tolarjev, o čemer je govoril minister Gaspari.
Proti amandmaju bom glasoval tudi zato, ker rešitev, ki jo ponuja vlada, je ustrezna rešitev, čeprav se sliši nekoliko smešno, saj vendar sprejemamo proračun prav sedaj in naj bi na podlagi 19. člena zakona o izvrševanju proračuna že kmalu potem sledile prerazporeditve. To je vseeno zelo umestno, prav zato, ker v tem predlogu proračuna ni tekoče proračunske rezerve, ki je sicer namenjena tovrstnim sprotnim odzivanjem na težave. Ni ji pa prav zato, ker je bilo predvideno, da pravzaprav ne bo več takih dogodkov, na katere bi se bilo treba odzivati, pa vendar se je tak dogodek pojavil in morda se bo še kakšen in takrat bo prav prišel ta 19. člen.
Proti amandmaju bom glasoval tudi zato, ker se mi zdi, da je bilo ob njem izrečene precej čustvenosti, ki nima po moje toliko osnove ali toliko podlage v skrbi za Slovence, kot želje po tem, da se prav tak amandma in noben drugačen ne sprejme. Jasno, da to povzroči neusklajenost, mislim da je to tudi bil eden od namenov teh utemeljevanj. Po drugi strani pa so sledili pozivi, da naj vlada vloži nov amandma. Nihče ne more vložiti novega amandmaja, ker veste, kakšen je poslovnik in to ne omogoča nikomur, niti vladi niti odboru za finance, niti poslancem niti komur koli drugemu. Prav ta poziv, naj se vloži tovrsten amandma, pa me utemeljuje v tem, da pravzaprav ne gre toliko za samo za skrb za Slovence, ampak gre tudi za prestižno vprašanje.
Zato menim, da je problem rešljiv, razumem in prepričan sem, da ga bo koalicija rešila, kot je rešila že marsikaterega drugega. Amandma, tak kot je, pa ni potreben. Zato bom glasoval proti njemu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod Kopač. Svoj glas bo obrazložil gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Jaz bom korekten, svoj glas sem že obrazložil. Imam pa sedaj proceduralni predlog.
Ironično se sliši to, da proračun sprejemamo danes, jutri in pojutrišnjem in to za letošnje leto. To je ironično, ne pa ta amandma. Poglejte za mene in našo poslansko skupino je nastalo v tem trenutku nekaj resnih pravnih vprašanj, ki jih moramo razčistiti, predno bomo sploh glasovali sploh o tem amandmaju. Tudi pozneje, ampak pri tej zadevi. Dogovor koalicije je, jaz ne vem, kaj to pomeni, kakšno ustavno in zakonsko moč ima dogovor koalicije, mi ni jasno in to moram resno proučiti s pomočjo določenih ustavnih pravnikov, ki jih bom potreboval.
To je prva stvar. Druga stvar, dodatni sklep o 19. členu, poleg tega, kar je gospod Potrč obrazložil, moram razčistiti še eno zelo pomembno vprašanje. Vlada je že sprejela, že sprejela sklep o 19. členu ob prerazporeditvi posameznih postavk proračuna, ki ga še nismo sprejeli. To so tako pomembna upravna vprašanja, ustavno pravna in tudi iz drugih vidikov morda bo treba upoštevati kakšen vidik mednarodnega prava. Zato rabim odmor, najmanj toliko časa, kolikor danes še seja traja, in da sejo nadaljujemo, jasno, šele jutri ob 10.00 uri. Do takrat bom pa jaz konsultiral in naša poslanska skupina konsultirala ustrezne pravne in finančne strokovnjake. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dosedanja praksa je, da ni bilo seveda pavze ob isti temi, ob istem glasovanju za isti amandma. Ker pa je gospod minister seveda na podlagi pavze, ki jo je zaprosila ena od poslanskih skupin povedal neke podatke, ki lahko za poslance pomenijo novo dejstvo, je vaš predlog upravičen, zato sejo zaključujem in jo nadaljujemo jutri ob 10.00 uri. Hvala lepa za danes.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 25. NOVEMBRA 1997 OB 17.33 URI.)