Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik. Seja se je pričela ob 16.17 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi! Izredno sejo bomo pričeli ob 16.15 uri.
Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci! Gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 26. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Rudolf Moge, Peter Hrastelj, Franc Potočnik, Geza Džuban, Feri Horvat, Richard Beuermann, Franc Kangler, Andrej Fabjan, Franc Čebulj, Zmago Jelinčič, Franci Rokavec do 17.00 ure, Janko Veber in Roberto Battelli.
Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani. Ugotavljamo prisotnost v dvorani! (46 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil tudi predstavnike vlade Republike Slovenije in jih tudi lepo pozdravljam.
Spoštovane kolegice in kolegi! V zvezi z dogodkom, ki se je zgodil na začetku 26. izredne seje v petek, 16. oktobra 1998, na podlagi 77. člena poslovnika državnega zbora izrekam opomin poslancu Jelku Kacinu zaradi kršitve reda na seji zbora.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 26. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije. 26. izredno sejo sem sklical na zahtevo 30 poslank in poslancev državnega zbora ter po dogovoru na kolegiju predsednika državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli s sklicem izredne seje, to je bilo 16. oktobra. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena poslovnika državnega zbora. Ker je samo ena točka na dnevnem redu, je razumljivo, da najverjetneje predlogov za umik nismo prejeli in jih tudi ni. Ali želi s tem v zvezi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na razširitve. Ali želi kdo v zvezi s tem besedo? Želi. Besedo ima gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani gospod predsednik! Kolegice in kolegi! Lep pozdrav, dober dan.
V poslanski skupini SKD pripravljamo razširitev dnevnega reda in formalni sklep. Zato bi prosil za mogoče pet minut odmora, da bo vodja poslanske skupine predstavil ustno in pismeno vam predložil sklep o razširitvi. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovani kolega! Kako to, da vam ni uspelo do začetka dnevnega reda pripraviti materiala, če predlagate razširitev?
Ugotavljam, da ni predloga za razširitev dnevnega reda. (Glas iz dvorane.) Kateri predlog? Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Ker smo bili pri vas na razgovoru, sem razumel, da je rečeno, da se bo seja začela ob 16.20, zato smo ta moment pritekli. In prosil sem tudi, da nam daste nekaj prilike za posvetovanje v poslanski skupini. Upam, da nisem ničesar preslišal in da so mi kolegi tisto, kar se je med tem dogajalo, uspeli korektno povedati. Menim, da bi bilo prav, da obvestite državni zbor, da smo poslanci Združene liste socialnih demokratov pač vam, kot predsedujočemu na seji državnega zbora 16. oktobra 1998 in tudi danes predsedujočemu, predlagali, da bi v zvezi z dogodkom, ki se je zgodil in ki smo ga poslanci združene liste tudi obsodili, ocenili, ali boste ali ne izrekli potreben ukrep v skladu z 80. členom poslovnika državnega zbora. Povedati moram, da smo med ostalim predlagali izrek takšnega ukrepa iz dveh razlogov.
Prvič, ker menimo, da ravnanje ukrep zasluži, in to glede na fizično nasilje pač najmočnejši ali pa najstrožji ukrep, ki je po poslovniku državnega zbora predviden.
In drugič. Menili smo, da je prav, da se o tej stvari odloča v skladu s poslovnikom zato, da ne bi prihajalo do zahtev, da se o tej točki dnevnega reda na ta ali drugi način razpravlja in odloča na seji državnega zbora, ker za to enostavno ni poslovniških zmožnosti. Po našem prepričanju takšna razprava tudi ne more ničemur koristiti, najmanj pa normalnemu in bolj uspešnemu delu državnega zbora, kar verjamem, da je naša skupna želja.
Prosili smo vas, da o svoji odločitvi in o našem predlogu obvestite poslance in rad bi s tega mesta izrazil mnenje naše poslanske skupine, da ni bilo korektno, da o tem predlogu poslank in poslancev niste obvestili, vaša pravica pa je bila, da odločite, kakor pač menite, da je prav, ker to v skladu s poslovnikom, gospod predsedujoči, imate. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Potrč. Morda je prišlo do nesporazuma. Ob 16.15 smo se dogovorili, da bi nadaljevali sejo. Jaz sem tudi tukaj za mikrofonom to povedal in mislim, da smo sedaj vsi tukaj prisotni. 76. člen poslovnika govori naslednje: "Za kršitev reda na seji državnega zbora sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: opomin, odvzem besede, odstranitev s seje ali z dela seje." Gospod Potrč je tudi že povedal, kakšen je bil predlog njihove poslanske skupine. Sam sem se kot predsedujoči odločil in pred nadaljevanjem seje tudi storil eno od dolžnosti, ki mi jih daje poslovnik.
Gospod Špiletič se je prej oglasil kot gospod Božič. Ali želi besedo gospod Božič? Prosim.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, predsednik. Kolegice in kolegi! Poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov predlaga razširitev dnevnega reda 26. izredne seje z naslednjo točko dnevnega reda: Zadeva Kacin in ustrezni sklepi državnega zbora.
Utemeljitev: Poslanska skupina SKD upravičeno meni, da so vzroki za razširitev dnevnega reda resda žal nastali po sklicu seje in predlagamo, da državni zbor postopa tako, kot predvideva 64. člen poslovnika državnega zbora.
Predlagamo sklep: Državni zbor Republike Slovenije sklene, da se prične postopek za razrešitev poslanca Jelka Kacina funkcije predsednika in člana odbora za mednarodne odnose.
Utemeljitev: Poslanska skupina SKD je danes oziroma sedaj predlagala razširitev dnevnega reda današnje seje s točko, ki jo imenujemo "zadeva Kacin". Žal smo bili pretekli petek priča, da je v tem slovenskem parlamentu gospod poslanec Kacin fizično napadel gospoda poslanca Iva Hvalico. Čeprav smo napad obsodile že vse poslanske skupine, smo mnenja, da državni zbor ne more sprejeti dnevnega reda, kot da tega dogodka pretekli petek ni bilo. Že na kolegiju sem v imenu poslanske skupine SKD dejal, da je predsednik državnega zbora ravnal prav, ko je prekinil sejo. A poslanec je dvignil roko nad poslanca, kar je zelo žalostno. Parlament je kraj pogovora in pogovarjanja med ljudmi, ki imajo različna mnenja. To mora biti kraj strpnosti in dialoga. Pretreseni smo, da je gospod Kacin namesto besed obžalovanja za svoje dejanje v javnosti izjavil, da bi 90% Slovencev ravnalo tako, kot je on, in še dodal, da svojega napada ne obžaluje.
Nimam namena komentirati takih besed, ki žalijo slovenski narod in slovenski državni zbor. Vprašujemo, ali gospod Kacin še poziva k nasilju. Poslanska skupina SKD meni, da je skrajni čas za ukrepe, ki bodo služili umirjanju in treznosti državnega zbora. Zato smo danes tudi obvestili predsednika KVIAZ-a, gospoda poslanca Maksimiljana Lavrinca, o našem sklepu, da poslanci SKD ne bodo več sodelovali v odboru za mednarodne odnose, dokler predsedujoči, gospod Kacin, ne bo odstopil z mesta predsednika.
To je naša obrazložitev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Božič. Torej, poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov predlaga, da bi razširili dnevni red 26. izredne seje s točko, ki naj bi se imenovala "zadeva Kacin", in ustreznimi sklepi državnega zbora. Predlagajo tudi sklep: Državni zbor Republike Slovenije sklene, da se prične postopek za razrešitev poslanca Jelka Kacina funkcije predsednika in člana odbora za mednarodne odnose.
Jaz na tem mestu ne bom ponavljal svojega stališča do neljubega incidenta, ki se je zgodil v državnem zboru. Lahko vam samo povem, da smo se eno uro po tem incidentu srečali na kolegiju predsednika državnega zbora, da smo v miru in strpno razpravljali o tej zadevi, da so vse poslanske skupine obsodile oziroma se ogradile od tega incidenta, da smo se dogovorili, da bomo v okviru poslanskih skupin, kolegija in drugih organov državnega zbora storili vse, da bo v delu državnega zbora več strpnosti in spoštovanja poslank in poslancev med seboj. V pripravi imamo tudi posebno gradivo, ki bi mu lahko rekli kodeks etike poslank in poslancev. Sam osebno sem prepričan, da razširitev dnevnega reda s tako točko dnevnega reda ne bi v ničemer umirila situacije, ampak na nek način bi jo še dodatno zapletla. Dovolite pa mi, da sem strogo poslovniški. Na podlagi sklepa, ki ga predlaga poslanska skupina, ugotavljam, da je to pristojnost matičnega delovnega telesa, to je komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. V tretji alinei piše: "Pripravlja in daje državnemu zboru predloge za izvolitev, imenovanje in razrešitev funkcionarjev državnega zbora in daje predloge za sestavo delovnih teles državnega zbora in zasedbo vodilnih funkcij v njih." Kot vemo, je takšen predlog že dan, seja komisije je sklicana in ni pogojev, da bi sam predlagal, dal na glasovanje, da se s to točko razširi dnevni red 26. izredne seje.
Ali je še kakšen predlog za širitev? Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Tudi naša poslanska skupina predlaga, da se predlog dnevnega reda razširi z dodatno točko, ki se glasi: "Uporaba fizične sile v državnem zboru in zagotavljanje pogojev za normalno in uspešno delo državnega zbora." Svoj predlog pa utemeljujemo z naslednjim. Pri fizičnem napadu gospoda Jelka Kacina na poslanca Iva Hvalico, ki je mirno sedel na svojem poslanskem mestu, gre za prvi takšen primer v zgodovini samostojne slovenske države. Prvič je nekdo izmed poslancev prestopil v državnem zboru rubikon, ki loči verbalni konflikt od fizičnega nasilja, in s tem evropsko civilizacijo od navadnega primitivizma. Že dalj časa obstajajo v državnem zboru grožnje nekaterih poslancev vladajočih strank, da je treba fizično zaustaviti poslance opozicije. Poslanski kolega gospoda Kacina gospod Maks Lavrinc je med parlamentarno razpravo na primer zagrozil poslancu Ivu Hvalici, da ga bo, kot je sam rekel, za "krogeljc ruknil". Poslanec vladne stranke DeSUS, gospod Zoran Lešnik, pa je istemu poslancu, torej gospodu Ivu Hvalici napovedal, da bo že našel sredstva, da se onemogoči, kot se je sam izrazil.
Napad na gospoda Iva Hvalico s strani gospoda Jelka Kacina je torej uresničitev napovedanih groženj poslancev vladajočih strank, da z uporabo sile zaustavijo poslanca opozicije. Vprašanje je, ali se bo trend naraščajoče uporabe sile v državnem zboru še nadaljeval, še zlasti ob dejstvu, da vlada med nekaterimi poslanci že splošno vzdušje revolucionarne vznesenosti, ko v javnosti med drugim ovrednotijo svoje politične nasprotnike kot golazen, ki bi jo bilo treba počistiti, kot so se tudi sami izrazili. Obstaja utemeljena bojazen, da bo poslanec Jelko Kacin, ki je bil že pogojno obsojen zaradi hujše telesne poškodbe in ki ima dovoljenje za nošenje orožja, naslednjič to orožje tudi uporabil.
Slovenski parlament ni prvi parlament, kjer se je pripetil tak primer. Nedavno so uporabili fizično nasilje pri prepričevanju svojih poslanskih kolegov na primer nacionalist Vojislav Šešelj v srbski skupščini, liberalni demokrat Vladimir Žirinovski v ruski dumi in nacionalist Le Pen v francoski skupščini. Nedvomno pa je slovenski parlament prvi parlament, kjer je poslanec ene izmed vladnih strank in nekdanji minister fizično napadel opozicijskega poslanca. Na žalost smo v slovenskem parlamentu pogosto priče resničnim žalitvam oziroma izvajanjem, pri čemer prednačijo poslanci vladajoče koalicije in med njimi še posebej nekateri poslanci LDS. Nedvomno pa je bistvena, nedvoumna in v civiliziranih državah vsem jasna in očitna razlika med uporabo besede na eni in uporabo fizične sile na drugi strani.
Ocena gospoda Jelka Kacina, da naj bi bil gospod Ivo Hvalica sam kriv, da je prišlo do fizičnega napada nanj, pomeni, po naši oceni, golo in grobo sprenevedanje. Gospod Kacin namreč dobro ve, da nosi odgovornost za svoj izpad izključno on sam. Vsakršno prelaganje sokrivde na žrtev je lahko le zamegljevanje dejstev, kar je sicer v Sloveniji na žalost že ustaljena praksa.
Za poslansko skupino SDS ni izgovora, ki bi lahko opravičil fizični napad poslanca Kacina na poslanca Hvalico. V poslanski skupini smo ogorčeni nad nesramnimi izjavami, ki jih je takoj po incidentu izrekel gospod Jelko Kacin. Njegove izjave kažejo na izredno liberalnost pri razumevanju svojega nedopustnega ravnanja, saj je najprej le obžaloval, da poslanca Hvalice ni še močneje udaril, pozneje pa celo obljubil, da ima poslanec Hvalica, kot je sam dejal, še nekaj udarcev s pestmi v dobrem - dejal, mislim gospoda Kacina. Njegove trditve dokazujejo, da gospod Kacin svojega dejanja v resnici ne obžaluje in da ni pripravljen spremeniti svojega načina ravnanja z ljudmi.
Dejstvo je tudi, da je poslanec Jelko Kacin fizično napadel drugega poslanca in tako kršil osnovna kulturno- civilizacijska načela pri komuniciranju z drugimi ljudmi. Dejstvo je tudi, da je s svojim izpadom še dodatno okrnil ugled najvišjega zakonodajnega telesa v naši državi. Zato v poslanski skupini menimo, da je točko, ki jo predlagamo, potrebno uvrstiti na dnevni red in zagotoviti resnično nemoteno in uspešno delo državnega zbora.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Imate gradivo? Spoštovane kolegice in kolegi, da ne bo nesporazuma, to ni bila razprava poslanske skupine, ampak je gospod Špiletič predlagal širitev dnevnega reda. Sam ugotavlja, da je predlagal isto vsebino oziroma enako vsebino, kot jo je pred njim predlagal poslanski kolega, gospod Božič. Lahko vam samo povem, da poslovnik državnega zbora tudi določa, kateri organ je pristojen, da obravnava tudi druge zadeve, ki so iz pristojnosti dela državnega zbora - to je tudi kolegij predsednika državnega zbora.
Tudi iz teh razlogov predloga poslanske skupine socialdemokratov, da se razširi dnevni red 26. izredne seje, ne bom dal na glasovanje.
Proceduralni predlog ima gospod dr. Ribičič. Smo pa pri širitvi dnevnega reda.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani predsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Moj proceduralni predlog je v zvezi s predlogom, ki ga je pisno dala danes naša poslanska skupina.
V njem je predlagala predsedniku državnega zbora, da bi v zvezi z dejanjem, ki je bilo že obsojeno, dejanjem gospoda Jelka Kacina, izrekel ukrep v skladu s poslovnikom. Po našem mnenju za tako dejanje je primeren...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Ribičič, to sedaj ni širitev dnevnega reda. Jaz sem že odgovoril vašemu kolegu, gospodu Potrču.
DR. CIRIL RIBIČIČ: No, jaz mislim, da ugovor ni ustrezen, da ni skladen s statutom in bi zaradi tega rad ugovarjal takšnemu tolmačenju poslovnika. Opravičujem se tistim, ki niso razumeli, da sem s statutom mislil poslovnik.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Ribičič, vi sedaj pravzaprav ugovarjate mojemu odgovoru gospodu Potrču.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Tako je, ker nisem mogel prej priti do besede.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Ribičič, ali lahko še enkrat točno povem svoj odgovor gospodu Potrču?
DR. CIRIL RIBIČIČ: Prosim.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Poslovnik državnega zbora v členu 76 določa, da za kršitev reda na seji državnega zbora predsedujoči lahko izreče naslednje ukrepe: Opomin, odvzem besede, odstranitev s seje ali z dela seje. Če se točno spominjamo, kaj se je dogajalo pri začetku oziroma ob sprejemu dnevnega reda 26. izredne seje, sem se sam kot predsedujoči takrat odločil in ugotovil, da na podlagi 82. člena z rednimi ukrepi ne morem ohraniti reda na seji državnega zbora in sem jo prekinil. Vaša poslanska skupina mi je predlagala - ampak to je pristojnost predsedujočega, ne pa državnega zbora in o tem se predsedujoči sam odloči - da v skladu z 80. členom izrečem poslancu, gospodu Kacinu ukrep odstranitve s seje ali z dela seje in da se med trajanjem tega ukrepa šteje za neopravičeno odsotnost s seje. Če pa dosledno beremo poslovnik, pa piše: "Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče poslancu, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji tako, da onemogoča delo državnega zbora."
Veste, da jaz nisem izrekel opomina takrat v zadevi prejšnji petek - sam sem se odločil v skladu s pooblastili, ki jih imam, in sem v skladu s 77. členom poslovnika izrekel poslancu gospodu Kacinu opomin. Predlagam, da o tej temi ne razpravljamo več, ker gre za pristojnost predsedujočega in o tem ni razprave na seji državnega zbora.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani gospod predsednik! Jaz bi vas rad prepričal, da ugotovite, da iz poslovnika izhaja, da je nujno izreči ukrep odstranitve s seje. Drugič, če se s tem ne strinjate, da na moj predlog daste na glasovanje, da gre za napačno tolmačenje, za napačno razlago veljavnega poslovnika. Če dovolite, bi v to argumentacijo rad povedal nekaj stavkov. Se zahvaljujem za to možnost. Moje mnenje je, če piše v poslovniku, da se lahko izreče opomin, drugi ukrepi in med njimi kot najstrožji ukrep tudi odstranitev s seje, da to ni prepuščeno svobodni volji predsedujočega v tem smislu, da bi delal, kakor se mu zdi najbolj ustrezno. Ampak mora ravnati v skladu z razmerami. Te razmere so pa take, da je prišlo do fizičnega obračunavanja, do fizičnega napada, do fizičnega obračuna in da je zato na mestu najbolj strog ukrep. Ta ukrep je odstranitev s seje. In v skladu s tem je tudi naš predlog, da se potem tukaj razpravlja o denarni kazni. Po mojem mnenju torej ni mogoče razlagati poslovnika na tak način, da ne glede na to, kaj se zgodi, predsedujoči lahko izreče opomin, da bo izrekel opomin za najblažjo in najhujšo kršitev.
Mi v poslanski skupini menimo, da bi ta odstranitev s seje bila večstransko koristna. Med drugim tudi zaradi tega, da se ne bodo nadaljevale provokacije in da se ne bodo stvari še naprej zaostrovale. Jaz bi vas rad, najkrajše povedano, prepričal, da ta ukrep sami izrečete; če ga pa ne izrečete, da z glasovanjem preverite, ali je taka razlaga poslovnika pravilna. Najlepša hvala za pozornost.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Vsekakor bi lahko ugotovili, da tudi ta način razlage poslovnika oziroma vpliva na predsedujočega kasneje, kot je bil dan moj odgovor, ni bil v celoti s poslovnikom. Takoj, ko sem dal svoj odgovor, gospod Ribičič, niste dvignili roke. Vi ste dvignili roko proceduralno, ko je nastopil gospod Božič. Ampak poglejte.
Jaz sem sam ocenil, vam lahko še enkrat zagotovim, da po petkovem incidentu so se stvari umirile. Danes se seja nadaljuje in sam sem ocenil, da danes v nadaljevanju te seje ni formalnih razlogov, da bi danes tukaj na tem mestu izrekel ukrep, da se poslanec odstrani s seje. Moja odločitev je bila taka in mislim, da sem korektno odločil. Sem pa javno povedal, da pa izrekam poslancu za gesto, ki jo je storil, za napad na poslanca opomin. Tudi s tem sem svojo nalogo, ki jo naj bi po poslovniku, izpolnil. In predlagam, da o tej zadevi ne razpravljamo več naprej.
Ali še kdo predlaga razširitev dnevnega reda? Samo o širitvah govorimo? Širitve? Vaša širitev. Ali imate nov predlog? Če nimate novega predloga, vam ne morem dati besede. Proceduralno želite, na mojo razlago? Torej o moji odločitvi ne bom dal besede. Če imate razlago o moji odločitvi, vam ne bom dal besede, če imate pa drug proceduralni ugovor, pa dobite besedo. Prosim, gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Spoštovani gospod predsednik! Poslanska skupina slovenskih krščanskih demokratov je predlagala razširitev seje. Razlogi za širitev seje so nastali po sklicu seje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Henigman, jaz sem že odgovoril na to vašo...
BENJAMIN HENIGMAN: Moram obrazložiti. Dovolite.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Henigman, jaz vam bom vzel besedo. Mislim, da izkoriščate poslovnik.
BENJAMIN HENIGMAN: Ne.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Jaz sem že odgovoril na pobudo vašega poslanskega kolega in o tem ni več razprave.
BENJAMIN HENIGMAN: Državni zbor, državni zbor je bil v fazi sprejemanja dnevnega reda. In ena izmed možnosti je tudi sklic izredne seje na temo oziroma na incident, ki se je zgodil med sprejemanjem, še pred sprejemanjem dnevnega reda. In v poslanski skupini krščanskih demokratov smo prepričani, da je to dovolj velik razlog, da se uvrsti ta točka dnevnega reda na to sejo v trenutku, ko sprejemamo dnevni red. In menimo, da je potrebno stvari zaključiti čimprej, ne čakati na eno naslednjih sej. Utemeljujem pa predlog pa tudi s tem, da je gradivo že v matičnem delovnem telesu, se pravi v Kviazu in da je gradivo pripravljeno tudi v poslanski skupini slovenskih krščanskih demokratov. Se pravi, če ne boste dali tega na glasovanje, proceduralno zahtevamo odmor eno uro, da bomo pripravili, da bomo predložili dodatno gradivo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovani kolega Henigman. To niso razlogi za proceduralno pavzo oziroma za premislek v poslanski skupini in ste izkoristil moje zaupanje. Proceduralno ste nastopil o zadevi, o kateri sem že kot predsedujoči odločil. Odločil sem, da ni pogojev, da bi to širitev dnevnega reda dal na glasovanje in je ne bom dal na glasovanje.
Prehajamo torej na glasovanje o hitrem postopku. Poslanca Janez Janša in Janez Mežan sta v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij. Zboru predlagata, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo ne podpira sprejema predloga zakona po hitrem postopku. Ali želi predstavnik predlagatelja besedo? (Ne želi.) (Želi.) Gospod Mežan, prosim. Govorimo o predlogu za hitri postopek. (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? Predstavnik vlade? Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Torej na glasovanje dajem predlog, da se ta zakon sprejema po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost. (71 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (61 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem tega zakona po hitrem postopku sprejet.
Na glasovanje dajem dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem, v celoti, torej z eno samo točko dnevnega reda. Ugotovimo prisotnost! Boste obrazložili svoj glas? Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dnevni red v celoti? (48 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani dnevni red (?)25. izredne seje državnega zbora sprejet. Ali želite besedo, gospod Božič. Prosim.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa. V imenu naše poslanske skupine prosim za polurni odmor. Torej posvetovali se bomo, kaj bomo lahko govorili, če predlogi niso sprejeti tako, kot jih mi predlagamo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi! Posvetovanje v poslanski skupini je namenjeno, da se poslanska skupina odloči, kako se bo ravnala pri glasovanjih. Pred nami pa je pričetek obravnave predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Predlagam, da to vašo poslovniško možnost izkoristite takoj, ko bo državni zbor pred prvim glasovanjem. Se strinjate? Hvala lepa.
Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O USTANOVITVI OBČIN TER O DOLOČITVI NJIHOVIH OBMOČIJ, HITRI POSTOPEK. Predlog zakona sta v obravnavo zboru predložila poslanca Janez Mežan in Janez Janša. Sprašujem ju, če želita besedo? Prosim, gospod Janez Mežan.
JANEZ MEŽAN: Spoštovani gospod predsednik, kolegice in kolegi, predstavniki vlade! Lepo pozdravljeni v mojem imenu. Državni zbor je letos spomladi izvedel postopke in sprejel zakon, s katerim je ustanovil nove občine. V teh postopkih je po našem mnenju popolnoma neupravičeno izpustil kar nekaj predlogov za ustanovitev novih občin, ki so...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim za mir v dvorani, kolegice in kolegi!
JANEZ MEŽAN:... bili predlagani v skladu z zakonom. Prebivalci teh občin so bili zaradi tega postavljeni v neenakopraven položaj, saj so za štiri leta izgubili možnost živeti v območju občine, kot bi si jo sami izbrali. Ker so se v teh občinah krajani na zborih krajanov odločili za novo občino, predlagava s poslancem Janšo spremembo zakona, s katero bi odpravili storjeno napako.
Naj povem še to, da sva predlog sprememb zakona vložila na pobudo združenja krajevnih skupnosti, ki jih je ta trenutek 128 in v katerih živi okoli 200.000 prebivalcev. Ti so izrazito nezadovoljni s tem, kako so se letos ustanavljale nove občine. To nezadovoljstvo so izrazili kar nekajkrat, nazadnje včeraj na enem od sestankov v Novem mestu.
S poslancem Janšo predlagava tudi hitri postopek. In naj povem še to, da ko sva vlagala spremembo zakona - vložila sva ga 15. septembra, še preden so bile razpisane letošnje lokalne volitve - je bilo, če bi seveda zakon obravnavali takoj in po hitrem postopku, še dovolj časa, da bi popravili te storjene nepravilnosti, ki sem jih že prej omenil. Predlagava, da spremembo zakona sprejmemo po hitrem postopku. V naši spremembi predloga je sicer navedenih 13 novih občin. V drugi obravnavi bomo dopolnili ta naš predlog z amandmaji, še z nekaterimi novimi predlogi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Mežanu. Predlog zakona je obravnavala komisija za lokalno samoupravo kot matično delovno telo. Prosim predsednika gospoda Trofenika, da poda poročilo.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni! Komisija za lokalno samoupravo je na 10. izredni seji dne 16.10.1998 obravnavala predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, hitri postopek.
Komisija je bila pred obravnavo seznanjena s pravnim mnenjem sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Sekretariat ugotavlja, da v predlogu zakona v formalnem smislu niso ustrezno uporabljeni in obrazloženi razlogi za hitri postopek, kot so opredeljeni v 201. členu poslovnika državnega zbora, da predlogi za ustanovitev občin niso ustrezno obrazloženi in da je preskopa ocena finančnih posledic za proračun Republike Slovenije. Sekretariat hkrati opozarja, da je mogoče z zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij upoštevati samo tiste predloge, glede katerih je bil izveden celotni predhodni postopek po zakonu o postopku za ustanovitev občin ter določitvi njihovih območij. Glede na to, da ni bil izveden predhodni postopek po zakonu, tudi niso bili opravljeni referendumi, ki so podlaga za ustanovitev občin oziroma za spremembo njihovih območij, če se je za to na ustreznih referendumskih območjih izrekla večina volivcev, ki so glasovali. Po mnenju sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve tako za predloge, ki niso bili obravnavani v okviru predhodnega postopka, ni mogoče z zakonom določiti, da se ustanovijo občine oziroma spremenijo njihova območja.
Predstavnik vlade je na komisiji posebej opozoril, da drugi odstavek 139. člena ustave Republike Slovenije jasno določa, da se občina ustanovi z zakonom po prej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev na določenem območju. Ob tem je opozoril, da predlog zakona predlaga ustanovitev novih občin Brezovica, Rakitna, Idrija, Spodnja Idrija, Bogojina vas, Središče ob Dravi, Šentrupert, Podnanos in Izlake, na območju katerih državni zbor predhodno ni razpisal referenduma kot sestavnega dela postopka. Prav tako državni zbor ni razpisal referenduma na območju predlaganih naselij dela občine Novo mesto, ki naj bi se izločil v novo občino Šmarjeta, in referenduma v delu občine Litija, ki naj bi se izločil po predlogu zakona v novo občino Šmartno pri Litiji v obsegu območij naselij, kot so navedena v predlogu zakona.
Državni zbor tudi ni razpisal referenduma na območju dela občine Krško in na območju predlagane občine Senovo, ki naj bi se ustanovila z izločitvijo iz občine Krško. V razpravi je bilo z večinskim mnenjem podprto pravno mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve ter mnenje predstavnika vlade. Ob tem je bil posebej izpostavljen problem neodgovornega predlaganja ustanavljanja novih občin in s tem tudi neodgovornega odnosa do ljudi, ki kot pobudniki niso predhodno ustrezno seznanjeni z zakonskimi pogoji in postopki za njihovo ustanovitev.
Komisija na podlagi razprave in navedenih mnenj meni, da predlog zakona ni pripravljen v skladu z ustavo in zakonom o postopku za ustanovitev občin in ustanovitev njihovih območij in predlaga državnemu zboru, da po opravljeni prvi obravnavi sprejme naslednji sklep:
"Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, hitri postopek, se ne sprejme." Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Trofenik. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade? Prosim, gospod minister magister Grafenauer.
MAG. BOŽO GRAFENAUER: Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Postopek za ustanovitev občin se po zakonu izvede enkrat v obdobju med dvakrat izvedenimi rednimi volitvami v občinske svete. Tako je državni zbor na svoji seji dne 23.5.1997 sprejel sklep o začetku tega postopka in na seji dne 27.9.1997 o nadaljevanju postopka. Potem, ko so bila v skladu z zakonom o postopku pridobljena mnenja občinskih svetov prizadetih občin, je državni zbor razpisal poizvedovalni referendum, najprej...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Samo trenutek, gospod minister. Prosim novinarje, da ne razpravljajo s poslanci. Lepo prosim! Se opravičujem, gospod minister.
MAG. BOŽO GRAFENAUER: Najprej 19. aprila 1998 in nato po odločbi ustavnega sodišča še 21. junija 1998. S tem je bila zaključena prva faza, to je tako imenovani predhodni postopek z referendumom. V drugi fazi, to je v fazi zakonodajnega postopka, je državni zbor na seji dne 30. julija 1998 ustanovil 45 novih občin. S tem so podani pogoji za izvedbo tretje faze, to je postopek konstituiranja novo ustanovljenih občin in, kot veste, so volitve razpisane in aktivnosti tečejo.
Glede predloga za ustanovitev novih občin po predlaganem zakonu ugotavljam, da na predlaganih območjih v letošnjem letu niso bili izvedeni z zakonom predvideni postopki in tudi ni bilo referendumov, kot to zahtevata ustava in zakon. Zahteva po izvedbi referendumov je absolutno zahteva in do sedaj ni bila sporna v nobeni zakonski proceduri in tudi ne na ustavnem sodišču. Sicer pa lahko rečem, da se v celoti strinjam z mnenjem sekretariata in tudi s stališči, ki jih je dala komisija za lokalno samoupravo.
Gospod predsednik, če dovolite, mislim, da ko bodo postopki v naslednjem mandatu - tako predvidevam - tekli v skladu z ustavo in zakonom in ko bodo odprti, bo precej lažje. Služba vlade za lokalno samoupravo je včeraj in danes predstavila katalog pristojnosti. Zakon o financiranju občin bo omogočal vnaprejšnje izračune, tako da bodo ljudje, ko bodo odločali, lahko odločali o realnih podatkih. Moram reči, da bodo tudi stališča, odločitev vlade in državnega zbora v prihodnje mnogo lažja, ker bodo ljudem pri odločanju ponudeni realni podatki. Moram reči, kolikor sem jaz študiral pravo, kolikor jaz poznam zakon in ustavo, verjetno bi to bila res huda kršitev, če bi se občina v tem mandatu še ustanovila z zakonom, brez tega, da je prej opravljen referendum, kar je absolutni ustavni pogoj. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu ministru. Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim, gospod Božič, v imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov, in gospod Juri, v imenu Združene liste socialnih demokratov.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa. Dame in gospodje! Torej, tako je, krščanski demokrati bomo ta predlog podprli.
O predlogih novih občin, ki smo jih imeli v državnem zboru, smo veliko govorili, res veliko. Toda naši predlogi niso bili sprejeti. Sedaj prihajajo še vedno nove pobude. Mi jih bomo podpirali. Mislim, da je lokalna samouprava nekaj takega, kar se bo stalno razvijalo. Ne bomo je nikoli dokončali. Če je to tako, potem moramo tudi to, kar ljudje, za kar krajevne skupnosti samoiniciativno prosijo in zahtevajo zbore in glasujejo, da se mora to sprejeti. Zakaj tega ne podpreti? Res se sprašujem. Zakaj nekdo ima pravico imeti občino, drugi je pa nima? Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Božiču. Besedo ima gospod Juri.
AURELIO JURI: Hvala, predsednik. Poslanska skupina Združene liste bo podprla predlog sklepov matičnega delovnega telesa. Naj obrazložim, zakaj.
Če odmislimo tudi naše načelno stališče, ki nasprotuje nadaljnjemu drobljenju občinskih območij, je tu pred nami dejstvo, ki ne zadeva nobenega tolmačenja zakonskih določil, ker so zakonska določila jasna. Sama komisija za lokalno samoupravo in tudi sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve sta nedvoumno pojasnila, kakšni so postopki. Tudi gospod minister je to povedal. Predlagateljem tega zakona morda lahko očitamo ali zamerimo, da niso postali nosilci teh predlogov v ustreznem roku, ko je bil še čas, ko bi se lahko vložili amandmaji, ki bi šli v to smer. Ta rok je zamujen. Nedvomno so to legitimne pravice teh ljudi. Ampak bodo prišle v poštev tako, kot sam zakona določa, pred naslednjimi volitvami. Torej čez 3 leta in pol, ko bodo stekli novi postopki na nadaljnjo teritorializacijo slovenski občin.
V tem trenutku nedvomno ni izpolnjen noben zakonski predlog. Pri tem bi rad spomnil, ko ustanavljamo občine, ki ne izpolnjujejo vseh zakonskih pogojev, in se poslužujemo drugega odstavka 13.a člena zakona o lokalni samoupravi, se ravnamo po presoji, ki jo zakon omogoča. Tukaj ni takega primera v zakonu o postopkih za oblikovanje oziroma ustanovitev občin. Take diskrecije ni in iz tega naslova ni mogoče z nobenim argumentom tega predloga podpreti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Juri. Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Gospod Zimšek bo nastopil v imenu poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije.
JOŽEF ZIMŠEK: Spoštovane gospe, spoštovani gospodje! Poslanska skupina LDS predloga o formiranju novih občin ne bo podprla.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Zimšek. Še katera od poslanskih skupin? Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Prijavljena sta gospod Demšar in dr. Ribičič. Razpravo ostalih poslancev, ki se niso pisno prijavil, omejujem na 5 minut. Besedo ima gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Lep pozdrav poslankam in poslancem! K razpravi sem se oglasil zaradi tega, ker smo že 2-krat v tem mandatu temeljito pretresali vprašanje nastanka novih občin. Pri tem pa ugotavljam neko kardinalno stanje.
Ponekod vsiljujemo občine, kjer jih ne marajo, na drugem koncu ljudje prosijo za občine, jih jim ne damo. Torej naš parlament je res v tem pogledu svojevrsten. Poleg tega me zanima - po moje je to namenoma, danes ni tu zraven pridruženo vprašanje novih občin ali občine Koper v množini ali v ednini. Menim, da to je vprašanje, o katerem bi državni zbor verjetno moral reči kakšno besedo. Ampak tega nismo uvrstili zraven, tam, kjer pravijo, občin ne maramo. Ampak smo pa vehementno se lotili vprašanja teh, mislim da je 18 primerov, kjer rečemo gladko, nobena občina ne more biti.
Shizofreno se mi pa zdi to, da sedaj rečemo, tam ne moremo ustanavljati novih občin zaradi tega, ker ni bilo prej ustreznih postopkov, ker ni bil izveden tam predhodni postopek, ker ni bil izveden referendum. Ampak, spoštovane dame in gospodje, mi smo bili tisti, ki smo dajali to zeleno luč, ali bi kje lahko izpeljali postopek referenduma ali ne. Prvič ga njim ne dovoliti in potem drugič, ko pa rečeš, ne moreš priti v igro zato, ker nisi imel referenduma. Torej meni se zdi, da je to pravzaprav resnično norčevanje iz ljudi, če bi po gorenjsko rekel, bi temu rekel, da jih "kibicamo". Prvo mu rečeš, ne moreš, ti ne dovolim, potem pa rečeš, saj nisi tega naredil. Torej to je res en grd "kibic", ki ga tu mi poslanci počnemo z nekaterimi občinami. Vprašanje, kar je čisto drugo vprašanje, ali so te občine res po sedanjih merilih, ti predlogi po sedanjih merilih zreli za izpeljavo postopka in za nastanek nove občine. V to se jaz tukaj ne spuščam in v podrobnostih bi mogoče kdaj potem ob posamezni občini kaj več rekel. Gre mi za načelne stvari.
Zdaj ne vem, tu ste nekateri že napovedali, recimo združena lista je povedala, kakšno ima stališče, ravno tako, zelo v enem fundamentalnem stavku, je povedala liberalna demokracija, da bodo podprli predlog matičnega delovnega telesa. In zdaj ne vem, ali ste s tem tudi ostale poslance tako zavezali, da bodo pač morali glasovati tako, kot je predstavnik stranke tu to povedal. Ampak ne vem zdaj, ali jaz popolnoma napačno razmišljam ali je tu neka svojevrstna direktiva, zanima pa me, kar pa seveda ne morem izmeriti, ali vi osebno v sebi ste tudi prepričani, da te stvari, ko govorim na načelnem nivoju, peljemo pošteno ali ne. Mi sami vemo, kako so nastajale nekatere mestne občine, ki niso imele nobene osnove glede na zakon, da postanejo mestne občine, pa so postale; nekatere občine, navadne občine, ki niso imele tiste osnove, kot jo predvideva zakon, pa je bilo iz nekih političnih trgovin sprejeto, da so lahko prišle skozi. Če vzamem samo en tak primer, občina Šmartno pri Litiji, ki mislim, da je zadosti velik prostor in tudi po drugi strani ima precej pogojev, da bi lahko občina bila, ampak tu se gladko reče, vi ne morete postati in se že na začetku napove, tega ne bomo podprli.
Zato bi želel, da razmislite, ali je pošteno na tak način delati s pobudami posameznih okolij, posameznih naših krajanov. Če je pobuda dana in ko se zavzemamo za to, da bomo dajali več možnosti ljudski iniciativi, ta iniciativa pa je tudi ustanavljanje občin, če pravimo, da bomo glede na evropsko družbo tudi mi dali večjo težo civilni iniciativi, ne razumem, zakaj potem te iniciative nočemo sprejeti in jih tako gladko zavračamo pri njihovih namenih. Mislim, da na ta način pokažemo tudi na nek način dušenje demokracije. Mislim, da če to rečem, da se duši na tak način demokracija, da je ta stavek na mestu in da mi ne bo kdo očital, da iz nekih politikantskih namenov to pripovedujem.
Poleg tega lahko rečem, da ne gre za nobeno občino, ki bi nastajala v mojem volilnem okraju niti ne na Gorenjskem. Ampak se prav iz načelnih razlogov zavzemam za to, da bomo imeli malo več posluha prav za taka prizadevanja ljudi in s tem -mogoče bo kdo rekel, da je trda beseda - s tem bi tudi presegle malce našo dvoličnost, ko za ene smo prijazni, za druge pa nismo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Demšar. Besedo ima dr. Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Moram se strinjati tudi s predgovornikom, da je na področju ustanavljanja novih občin, pri vzpostavitvi nove mreže občin bilo marsikaj storjeno narobe, masikdaj niso bili spoštovani dosledno predpisi, in to tako, ko je šlo za manjše, kot takrat, ko je šlo za večje občine. Vendar jaz tukaj ne bom govoril o teh napakah in o teh vprašanjih, o različni politiki, o različnem odnosu strank do tega vprašanja. Rad bi opozoril samo na ustavne meje na tem področju. Namreč meja je tukaj zelo jasno postavljena, ustava je zelo jasno postavila mejo. Ta meja je, da se občina ustanavlja z zakonom, citiram ustavo: "po prej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev na določenem območju". Opozarjam zlasti na dve stvari. Da ni mogoče z zakonom ustanoviti občine, če prej ni bila, če prej ni bil izveden referendum in s tem ugotovljena volja prebivalcev, in drugič, da mora ta referendum biti izveden na določenem območju, se pravi na tistem območju, kjer se postavlja vprašanje, ali je smiselno ustanoviti občino ali ne. Skratka tukaj gre za obligatoren referendum. Referendum, ki je obvezen po ustavi. Ni mogoče. Ustava ne dopušča nobene najmanjše možnosti. Če sem moral dati prav pred dnevi socialdemokratom, ko so rekli, da ustava ne dopušča vstopa v tuje stanovanje in montiranja prisluškovalnih naprav, moram tukaj ugovarjati njihovem mnenju, da je mogoče občino ustanoviti, ne da bi bil izveden referendum. To po ustavi ni mogoče. Branje ustave, še enkrat citiram: "Občina se ustanovi z zakonom po prej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev na določenem območju". Tukaj morda prihaja do nesporazumov, zato ker je ustavno sodišče reklo, da ti referendumi niso zavezujoči. Res je, da niso zavezujoči, ampak po ustavi so obligatorni, morajo se izvesti. Ali se bodo izvedli ali ne, ni odvisno od tega, da to nekdo zahteva, da kdo to podpiše, da zbira podpise ali kaj podobnega. Ustava pravi, referendum se mora izvesti, sicer z zakonom ni mogoče ustanoviti občine.
In sedaj glede na to, da bi rekli, saj so bili referendumi povsod v Sloveniji, opozarjam še na določilo "na določenem območju". To je takšna ustavna določba, ki je kristalno jasna. Iz tega vidika je povsem jasno, da bi z zakonom ustanovitev občine bila huda in neposredna kršitev ustave, če prej ni bil izveden referendum na določenem območju. Zato jaz teh predlogov ne bom mogel podpreti, na podlagi argumentacije, ki je bila dana deloma v vladi, deloma v sekretariatu za zakonodajo, deloma v matičnem delovnem telesu. Zlasti pa zaradi tega, ker kot poznavalec ustave moram ugotoviti, da tukaj ni nobenega, niti najmanjšega prostora za to, da bi zakon lahko ustanovil občino, ne da bi prej ugotovil voljo prebivalcev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, dr. Ribičič. Ali želi še kdo besedo? Prosim, gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Spoštovani gospod predsednik! Kolegice in kolegi! Na začetku razprave o predlogu zakona, ki smo ga vložili v proceduro, bi rad ugotovil to, da reforma lokalne samouprave, kakorkoli se srečuje z velikimi težavami, kakorkoli je bila začeta ob velikih odporih, vseeno poteka. Po 4 letih prvega mandata, odkar so nove občine, lahko ugotavljamo, da niti ena občina, ki je bila ustanovljena leta 1994, ni predlagala samoukinitve. Niti ena občina, tudi tista najmanjša, nad katero so se vsi posmehovali, ko je bila ustanovljena, ni predlagala samoukinitve. V nobeni občini tudi ni bilo nobene resne iniciative za referendum, na katerem bi lahko izglasovali tako samoukinitev ali pripojitev h kakšni večji občini.
To pomeni, da ima ustavno opredelitev lokalne samouprave v praksi realno podlago. Kljub odporom, s katerimi se sooča ustavno sodišče, ko skuša uveljaviti ustavo, na tem področju ljudje to reformo sprejemajo za svojo. Slej ko prej se bo struktura občin v Sloveniji približala nekemu številu, ki bo predstavljalo tisto število, ki nekako zaokroža število občin, ki imajo, ki ležijo na nekem ozemlju, kjer ljudje čutijo neko pripadnost neki skupnosti. Slej ko prej bo prišlo do tega, ker v ustavi je to zapisano in ljudje so to pravico vzeli resno in prav je tako.
V zvezi s tem zakonom, ki skuša popraviti neko stanje, ki je nastalo in ki ga ni mogoče popraviti tako, da bi se spoštovala vsa procedura, bi rekel naslednje. Najprej to, ko nekdo, tisti, ki... Jaz bi res prosil, gospod predsednik za malo miru v dvorani, ker gre za važno stvar in veliko ugovorov na ta zakon je bilo danih, ki bi morda držali, če bi vzeli iztrgane iz konteksta, vendar ni možno. Potem, ko je najprej vlada kršila proceduro in lastne kriterije, ki jih je sama postavila, ko je tudi državni zbor ravnal arbitrarno, reči, naj pa zdaj vsi drugi, ki so bili pri tem prizadeti, pa strogo spoštujejo proceduro in da v skladu s proceduro, ki je predpisana, ni možno ravnati drugače. Tisti, ki izvajajo zakone, in tisti, ki postavljajo kriterije, jih morajo najprej spoštovati. Če tukaj pride do odstopanja, potem ima vsak državljan v tej državi pravico, da ravna enako, in to ljudje delajo, vi pa zdaj sprašujete, kako je to možno. Zato so vsi ti razlogi in očitki o nezakonitosti in ravnanju v nasprotju s proceduro relativni. Zakoni in ustava in kriteriji naj veljajo za vse, ne pa samo za državljane ali pa za tiste, ki so bili v tem primeru izpuščeni.
Ta očitek glede referenduma drži, vendar je dejstvo oziroma očitno je, da 22. novembra ne bo v vseh občinah volitev, vsaj ne zakonitih po odločbah ustavnega sodišča. Mandati so podaljšani itd., državni zbor lahko verjetno tudi v zvezi s tem kaj naredi. Tudi danes se je izkazalo, da ta državni zbor in poslanci ravnajo arbitrarno, ko gre za to razpravo. Na matičnem delovnem telesu, gospoda Trofenika ni tukaj, drugače bi mu rekel v obraz, ste sprejeli z veliko večino sklep, da ni nobenih pogojev za hitri postopek za sprejem tega zakona. Danes ste z 61 glasovi sprejeli, da se zakon obravnava po hitrem postopku. Mi smo glasovali zato, ker smo mi to predlagali. Vi ste na odboru nasprotovali, cela pravna argumentacija je bila zgrajena proti hitremu postopku, danes ste ga pa podprli z 61 glasovi. Zdaj, ali so se kakšni zakoni vmes spremenili, se je poslovnik spremenil? Nič se ni spremenilo, samo interes se je spremenil, tako da ne mi tukaj govoriti o načelnosti.
Na koncu bi rekel še to. 120 krajevnih skupnosti je že združenih v neko združenje, v območju teh 120 krajevnih skupnosti živi 200.000 ljudi, kot je rekel prej kolega Mežan. Jasno je, da najbrž vsi ti niso za to, da tam nastane nova občina, nekateri so za, nekateri najbrž proti, nekateri neopredeljeni, vendar pa se 120 nekih institucij, nekih oblik združevanja ne sestane kar zaradi lepšega. Očitno tukaj obstaja nek realni interes in državni zbor kot najvišja zakonodajna oblast v tej državi bi moral to upoštevati, bi moral to upoštevati in resno vzeti te napovedi, ki prihajajo iz tega združenja, da se bo ta zadeva internacionalizirala. To ne bo v našo korist...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Čas je potekel, gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Samo še ta stavek. Podpisali smo evropsko listino o lokalni samoupravi, ljudje so jo vzeli zares, zdaj se pa nekateri nad tem zgražajo. Treba je na to računati.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Janša. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Preden bomo odločali o sklepu, ki ga je predlagalo matično delovno telo, sprašujem poslansko skupino slovenskih krščanskih demokratov oziroma vodjo poslanske skupine, ali želijo odmor? Na predlog poslanske skupine slovenskih krščanskih demokratov odrejam polurni odmor. Državni zbor bo sejo nadaljeval ob 17.45 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 17.19 uri in se je nadaljevala ob 17.51 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi! Nadaljujemo s 26. izredno sejo. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Pred glasovanjem o tem sklepu, ki ga predlaga matično delovno telo, sprašujem poslansko skupino, če želijo besedo. Prosim, gospod Ivan Božič v imenu poslanske skupine slovenskih krščanskih demokratov.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa. Torej ta odmor ni bil zaradi tega glasovanja, ampak zaradi točke, ki smo jo predlagali, da bi bila danes na dnevnem redu. Na žalost ni bila sprejeta, ni bila uvrščena na dnevni red. Upamo, da bo jutri KVIAZ v redu obravnaval, da bo zavzel prava stališča. Drugače je pa pri teh zadevah tako, čimbolj se odmikajo, tem manj o njih vemo in ponavadi se zgodi tako, kot pravi nemški pregovor: "Wie endlich war", kako je res bilo. Čez leto, če bomo o tem razpravljali, bomo vedno postavljali vprašanje, kako je res bilo. Samo to je razlaga za nas v odboru, drugače pa smo se pač pomirili, da bo naše delo nadaljeval KVIAZ jutri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Ivan Božič. Naša dosedanja praksa je, da poslanska skupina vzame odmor, kadar se pač želi odločati za posvetovanja pred glasovanjem o določenem vprašanju, sklepu ali drugi zadevi, o kateri državni zbor odloča. Ali želi še kdo besedo?
Na glasovanje dajem torej sklep, ki ga predlaga matično delovno telo, da se po opravljeni prvi obravnavi sprejme naslednji sklep: "Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, hitri postopek, se ne sprejme." Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (39 poslancev.) Je kdo proti? (19 poslancev.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
To pa pomeni, da je zakonodajni postopek predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, ki sta ga vložila v proceduro gospod Janez Janša in Janez Mežan, končan. To pa tudi pomeni, da je državni zbor izčrpal vsebino 26. izredne seje. Sejo zaključujem in vas obveščam in prosim člane kolegija, da se ob 18.15 srečamo na seji kolegija v sobi 217. Hvala lepa.
(Seja se je končala dne 20. oktobra 1998 ob 17.55 uri.)