Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 15.07 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam 45. izredno sejo Državnega zbora Republike Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 51. člena in 54. člena poslovnika državnega zbora.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Eda Okretič-Salmič, Majda Kregelj-Zbačnik, ki je med nami, Pavel Rupar, ki je med nami, Ciril Metod Pungarnik in Roberto Battelli za pričetek seje.
Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! (83 prisotnih.)
Ugotavljam, da je zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil kandidata za predsednika Vlade Republike Slovenije, dr. Andreja Bajuka, ter ga prav lepo pozdravljam. .../Aplavz./...
Prehajamo na določitev dnevnega reda 45. izredne seje državnega zbora. Prejeli ste ga s sklicem z dne 18. aprila 2000. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena poslovnika državnega zbora. Prehajamo na predlog za razširitve. Pisnih predlogov nismo prejeli. Želi v zvezi s tem kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem predlog dnevnega reda, kot ste ga prejeli s sklicem.
Ugotavljamo prisotnost! (84 prisotnih.)
Kdo je za? (79 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani dnevni red 45. izredne seje državnega zbora sprejet.
Kot ste bili s sklicem obveščeni, bo državni zbor danes zasedal najkasneje do 22. ure in po potrebi tudi jutri od 10. ure dalje.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA OBRAVNAVO PREDLOGA SKUPINE POSLANCEV ZA IZVOLITEV DR. ANDREJA BAJUKA ZA PREDSEDNIKA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE. Skupina 25 poslancev s prvopodpisanim dr. Francetom Zagožnom, je v obravnavo zboru predložila predlog za izvolitev dr. Andreja Bajuka za predsednika Vlade Republike Slovenije. Predlog ste prejeli z dopisom z dne 17. aprila 2000. Ali želi predstavnik predlagateljev obrazloži svoj predlog? (Želi.) Besedo dajem dr. Francetu Zagožnu.
DR. FRANCE ZAGOŽEN: Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci. Spoštovani kandidat za predsednika vlade Republike Slovenije, dr. Andrej Bajuk.
V imenu skupine poslancev, ki je predlagala za izvolitev predsednika vlade Republike Slovenije dr. Andreja Bajuka, bi rad utemeljil in obrazložil naš predlog.
Poslanci Slovenske ljudske stranke, SLS plus SKD, Slovenska ljudska stranka in poslanci Socialdemokratske stranke smo se odločili, da državnemu zboru ponudimo kandidata za predsednika vlade Republike Slovenije in na ta način rešimo vladno krizo. Vlada je dobila nezaupnico v tem državnem zboru z veliko večino. Motivi za izglasovanje nezaupnice so le sicer različni, tega se zavedamo. Vendar, nezaupnica je dejstvo in s tem seveda tudi vladna kriza pol leta pred predvidenimi rednimi volitvami.
Vemo, da se nekatere parlamentarne stranke zavzemajo za predčasne volitve, to je seveda možen izhod iz vladne krize. Mi smo se odločili, da ponudimo drugačnega. Namreč, predčasne volitve je mogoče razpisati najprej nekje v drugi polovici junija. Izid parlamentarnih volitev, kot vedno, je v naprej nepredvidljiv in oblikovanje nove vlade po volitvah je seveda tudi nepredvidljivo. Mi imamo že to izkušnjo, prav državni zbor v tem mandatu, ko smo po volitvah leta 1996 potrebovali tam okoli 100 dni, če se ne motim, da smo prišli do vlade s polnimi pooblastili. Tak razplet je seveda mogoč. Poznamo podobno dogajanje v sosednji državi v Republiki Avstriji pred nedavnim, ko so še dlje časa čakali na novo vlado. Tveganje za predčasne volitve je po naši oceni preveliko, ker če bi se podoben scenarij ponovil, potem bi se lahko zgodilo, da bi dobili vlado šele enkrat v jeseni, da bi ta vlada in državni zbor v novem mandatu lahko začela delati šele takrat, ko bi bilo prav, da bi bil že pripravljen vsaj predlog proračuna za naslednje leto, za leto 2001, predvsem pa bi za priprave na volitve, za same volitve, za konstituiranje državnega zbora, vladne koalicije in vlade izgubili najbolj dragocen čas za Republiko Slovenijo, ki ga potrebujemo za zelo zahtevne naše skupne naloge, o katerih mislim, da v državnem zboru obstaja veliko soglasje.
Republika Slovenija je med kandidatkami, ki naj bi bile v prvem krogu sprejete v Evropsko unijo. Za vstop v Evropsko unijo in evroatlantske povezave, za te integracije, so se zavezale vse politične stranke v tem parlamentu. Če se ne motim, samo nacionalna stranka ni dala podpisa na ta sporazum. Torej je to naša skupna prioriteta. Mi smo v zaostanku. In ta zaostanek bi lahko postal usoden. Vladna kriza ni nič tragičnega v parlamentarnih demokracijah. To se pač dogaja. Parlamentarne demokracije imajo mehanizme, da premagujejo vladne krize. Tudi uradni odzivi iz evropskih institucij so taki, da se jim zdi to dogajanje pri nas povsem normalno. Če bomo tudi mi ustrezno odreagirali, potem seveda ta vladna kriza ne bo pomenila tudi krize v državi, krize v izvajanju naših skupnih prioritet, ampak bo lahko omogočila, da tako državni zbor kot izvršna oblast, vlada svoje naloge opravita pravočasno. Mi smo z izvolitvijo jeseni leta 1996 kot poslanci prevzeli seveda tudi poslanstvo. Zaupano nam je bilo od volivcev in volivk Republike Slovenije, da ga opravimo častno in v korist države in državljanov. Pretehtati moramo torej, katera naša odločitev je v tem trenutku prava in skladna s poslanstvom, ki smo ga sprejeli.
Prepričan sem, da ne bi smeli izgubljati časa, da imamo možnost, da oblikujemo vlado, tudi s široko podporo, če se tako odločimo in ne samo s podporo dveh strank, ki kandidata predlagata, da dobimo stabilno prehodno vlado seveda - ker gre za nekaj mesecev, ampak za odločilne mesece - ki bo omogočila normalno produktivno delo tudi nam poslancem v državnem zboru v naslednjih mesecih. Cela vrsta zakonov je, tudi podzakonskih aktov, ki čakajo in so mnogi pripravljeni - nekateri v zadnji fazi priprav, nekatere je potrebno še pripraviti - in ob katerih bo pravzaprav opravljena ocena o naši pripravljenosti in s tem seveda tudi o naši resnosti, o resnosti našega namena za vstopanje v Evropsko unijo. Sama vladna kriza na to nič ne vpliva, neusklajenost z evropskim pravnim redom je pa lahko usodna. In ob tej naši skupni zavezi, o kateri sem prej govoril, bi se lahko, če ne bomo našli moči, da najdemo pravi izhod, Evropa tudi vprašala o resnosti teh naših namenov. Zaradi tega mislim, da predčasne volitve niso pravi izhod, da so predčasne volitve preveč tvegana odločitev, da bi v tem primeru poslanci svojega poslanstva ne mogli opravičiti pred volivci, če bi se pokazalo, da bi se zapletli v dolgotrajno politično krizo, v krizo vladanja v tej državi. To je naš osnovni razlog za to odločitev, da predlagamo državnemu zboru kandidata in s tem tudi ponudimo možnost za tako odločanje, ker v nasprotnem primeru, seveda, imamo pred seboj samo predčasne volitve.
Tudi za kaj drugega bi lahko z izvolitvijo predsednika vlade, z imenovanjem vlade dobili še čas. V državi, tudi v državnem zboru, obstaja velika neenotnost glede tega, kako smo dejansko pravno in tudi sicer pripravljeni na predčasne volitve. Ne želimo, da bi bil kakršenkoli dvom v legitimnost volitev in ob taki neenotnosti pogledov na to bi bila odločitev za predčasne volitve prav tako zelo tvegano dejanje, ki bi lahko tudi odmevalo po Evropi. Morda celo bolj, kot bi bilo potrebno, ampak tudi s tem je treba računati. Kakršenkoli dvom v legitimnost in absolutno korektno, ustavno in pravno podlago za izvedbo teh volitev je lahko za ugled države nevaren. Prehodna vlada, po naši oceni, ne more začeti nobenih novih velikih projektov. Glede tega - najbrž smo si edini - ni razloga, da bi dvomili o neki - recimo - temeljni, dolgoročni, ekonomski ali kakšni drugi politiki nove vlade. Proračun je sprejet, proračun je treba izvajati v skladu z zakonom. Vlada s polnimi pooblastili nam lahko predvsem nudi popoln servis za dobro delo državnega zbora, lahko bi pa v teh prehodnih mesecih postorila tudi kaj, kar je mogoče na hitro postoriti; torej, nobenih zelo velikih projektov, tudi majhni projekti, stabilno politično in gospodarsko okolje bi bili zelo dobrodošli za delovanje gospodarstva in vseh drugih družbenih sfer v tej državi. Zato v imenu predlagateljev predlagam, da ocenjujemo skupaj ta naš predlog s te plati, predvsem s tem plati, da ponujamo neko pozitivno rešitev, ki je po naši oceni tudi hkrati najbolj odgovorna odločitev državnega zbora in jo je mogoče tudi upravičiti pred našimi volivci. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Zahvaljujem se dr. Francetu Zagožnu, ki je v imenu skupine poslancev, ki so predlagali kandidata za predsednika vlade, obrazložil njihov predlog. Prosim kandidata za predsednika vlade, dr. Andreja Bajuka, da predstavi programske zasnove vlade.
DR. ANDREJ BAJUK: .../Aplavz./... Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci. .../Nagovor tudi v italijanščini in madžarščini./... Spoštovane državljanke in državljani spoštovane gospe in gospodje! Najprej si želim zahvaliti predlagateljem za izkazano zaupanje, vsem vam pa za izredno čast, da lahko govorim kot kandidat za novega predsednika vlade. Pred vas, spoštovane poslanke in poslanci, in pred javnost, ki spremlja to sejo prek televizijskih sprejemnikov, prihajam s predlogom za delo nove vlade.
Želim vas seznaniti s svojimi predlogi, kako naj država prebrodi sedanje stanje, pa tudi s svojimi temeljnimi programskimi izhodišči, ki so nujna za reševanje nastalega položaja. Če mi boste izkazali zaupanje in me danes izvolili za mandatarja, bo torej moja prva naloga zagotoviti normalne in stabilne razmere: postaviti na prvo mesto interese države, pospešiti sprejem evropske zakonodaje ter - koliko je v moči vlade in premiera - doseči tvorno rešitev v zvezi z volilnim sistemom. Ob tej priložnosti bi rad izrazil priznanje prvi demokratični izvoljeni vladi pod vodstvom Lojzeta Peterleta; vladi, ki je povedla Slovenijo do osamosvojitve, dosegla mednarodno priznanje, izvedla demokratične reforme, uvedla slovensko valuto ter po padcu starega političnega in gospodarskega reda pripravila podlago za novo gospodarsko rast. Rad bi tudi izrazil svoje priznanje vsem pozitivnem dosežkom vlad dr. Janeza Drnovška.
Dovolite mi, spoštovane poslanke in poslanci, da torej posebej izpostavim tri področja, ki so po mojem prepričanju v tem trenutku za Slovenijo najpomembnejša in ki bodo predstavljala rdečo nit dela vlade do rednih volitev.
Prvo težišče vladnega dela vidim v temeljitih pripravah na vstop v Evropsko unijo. Pri pripravi vladnih predlogov, tako imenovanih evropskih zakonov, je - kakor je razvidno iz zadnjega vladnega poročila, ki je bilo tudi posredovano temu zboru - prišlo do zamude, ki jo je treba čim prej nadoknaditi. Slovenija mora postati v prvem krogu kandidat za vstop in postati bolj prepoznavna tudi v očeh državljanov članic Evropske unije.
Drugi ključni namen nove vlade je postaviti temelje za razbremenitev našega gospodarstva s takimi okvirnimi pogoji, da bo to lahko zadihalo. Z drugimi besedami, namen vlade je liberalizacija slovenskega gospodarstva z opuščanjem državnih intervencij, ukinjanjem monopolov in odpiranjem za zdrave tuje investicije v slovensko gospodarstvo. Nadaljevali bomo delo za pocenitev državne uprave in posledično za razbremenitev našega gospodarstva.
Kot tretji poudarek naj navedem skrb za pravno državo, kar je povezano z uspešnostjo gospodarstva in naših priprav za vstop v Evropsko unijo. Na to nas opozarjajo tudi poročila evropske komisije, ko posebej poudarja delovanje pravne države. Na prvem mestu bo ustvarjanje pogojev za dejansko enakost državljanov in pravnih subjektov pred zakonom. Živimo v svetu, v katerem so stalnica predvsem hitre in obsežne spremembe. Pospešenost tehnoloških sprememb in naraščajoča pomembnost novih gospodarskih dejavnosti, ki jih omogoča ključna vloga znanosti, kujejo novo podobo svetovnega gospodarstva. S pojavom globalizacije se v zgodovini prvič ponuja vedno večja možnost, da se lahko karkoli izdela skoraj kjerkoli. Tudi proda se lahko skoraj povsod. K temu moramo še dodati, da se s padcem berlinskega zidu veča in spreminja gospodarski prostor, v katerem prevladuje ali se polagoma uvaja tržno gospodarstvo; da svetovno prebivalstvo narašča, se preseljuje in se v povprečju stara ter da se na politični ravni kažejo znaki postopnega nastajanja multipolarnosti.
V takšnih - in ne drugačnih - razmerah je prav nam - in ne našim prednikom ali potomcem - uspelo, da smo si po tisočletju pridobili neodvisno in mednarodno priznano državo, v katero uvajamo demokracijo. Končno smo sami gospodarji na svoji zemlji. Naša akumulacija se ne odliva več na Dunaj, Rim ali v Beograd. Če bomo znali poiskati prave odgovore na izzive 21. stoletja, potem lahko Slovenci računamo na obdobje, ko bodo lahko narodovi potenciali izkoriščeni v polnosti, ko bo lahko vsak njegov član imel možnost, da prispeva po svoji moči in hotenju. Slovenci takega časa še nismo živeli. Trdno verjamem, da je ta čas pred nami. Takšno obdobje celovitega materialnega in duhovnega razvoja ima večina razvitih evropskih držav danes že za seboj. Nekatere so takšen razvoj doživele v šestdesetih ali sedemdesetih letih, druge v zadnjem času; Irska in Finska, v mnogočem primerljivi z našo državo, sta takšno razvojno obdobje doživeli v osemdesetih in devetdesetih letih. Obdobje celovitega materialnega in duhovnega razvoja na slovenskem je torej mogoče: ni utopija.
Na gospodarskem področju je vprašanje hitrega razvoja vse manj usodno povezano z naravnimi bogastvi in viri, kot je bilo nekoč. Vse bolj pomembna postaja možganska moč. Biti najcenejši proizvajalec je vse manj povezano z razpoložljivostjo naravnih virov in višino plač, veliko bolj pa z obvladovanjem tehnologije, ki je potrebna pri proizvodnji novih izumov. Uveljavljajo se nova merila uspešnosti. V prihodnosti bo uspešna le tista organizacija, ki bo uspela povezati izum, oblikovanje izdelka, njegovo proizvodnjo, prodajo in servisiranje. V takšnem razvoju svetovnega gospodarstva vidim priložnost za Slovenijo. Ostati moramo uspešni tam, kjer takšni že smo, uveljaviti pa se moramo tudi v informatiki, telekomunikacijah, mikroelektroniki, biotehnologiji, robotiki in ostalih panogah, v katerih se v prvi polovici 21. stoletja pričakuje najhitrejša gospodarska rast. Za te panoge niso bistvena naravna bogastva, podjetja v teh panogah je možno postaviti kjerkoli. O njihovi lokaciji odločajo organizacijske zmožnosti za mobilizacijo možganskih moči.
Cilj našega prizadevanja je oblikovanje takšnega gospodarstva, v katerem bo imel vsakdo možnost uspeha in jasno zavest o odgovornosti prispevanja; takšnega gospodarstva, v katerem bodo pravila igre jasna, pregledna in veljavna za vse - taka pravila, ki bodo pripomogla ustvariti vzdušje in naraščajoče prepričanje, da se ustvarjalnost, iznajdljivost, marljivost in tveganje nagrajujejo; takšnega gospodarstva s takšnimi pravili igre in tako pravno državo, da bo poštenost ponovno postala osebna in družbena krepost, ne pa znak neozdravljive zaplankanosti ali pomanjkanje naprednega svetovljanstva.
Ob koncu 20. stoletja ostaja dejstvo, da je socialno-tržno gospodarstvo, ki deluje v sklopu z državno upravo, podrejeno pravnemu redu - to se pravi, v sklopu s pravno državo - do sedaj še najbolj obetajoč in zanesljiv pristop za takšno gospodarsko ureditev.
Socialno-tržno gospodarstvo, utemeljeno na svobodnem podjetništvu, brez ustreznega celovitega pravnega okvira in konkretne zakonodaje ter njih učinkovitega uveljavljanja neizogibno veča neenakost v družbi, spodkopava socialno kohezijo ter končno vodi v anarhijo in kaos ali pa v iste vode, iz katerih smo želeli izplavati. Poleg makroekonomske stabilizacije je bistvena naloga države pri uvajanju in razvoju tržnega gospodarstva, da takšen pravni red, enakoveljaven za vse, tudi dejansko uveljavi.
Tako pojmovana naloga uvedbe in uveljavljanje jasnih pravil igre, ki ne bodo po starih vzorcih določale delovanje posameznikov in podjetij, marveč urejala okvire za njihovo svobodno ravnanje, je naloga, ki slovensko državo v veliki meri še vedno čaka. Ne moremo drugače kot zaključiti, da je sedanji pravni red in regulacijski sistem, še vedno vir vseobsežne pravne negotovosti. Za gospodarstvo pa je ta negotovost - celo še prej kot napačne makroekonomske odločitve - takšna, ki povzroča najbolj trajne posledice. Čim večja je negotovost, ki prevladuje v gospodarskem sistemu, tem manjša je njegova celotna zmogljivost.
Pomanjkanje pravne varnosti zavira gospodarsko rast ter podaljšuje zastoj, še posebej v razmerah prej omenjenih globalnih premikov. Pravna varnost namreč ni dobrina, ki vpliva zgolj na odločitve tujih investitorjev, marveč predvsem na odločitve lastnih ljudi, posameznikov in podjetij. In ravno zaradi tega zahtevajo našo največjo pozornost. Pravna varnost zato ni le politična, temveč tudi ekonomska kategorija. To želim poudariti kot bistveno izhodišče na samem začetku.
Spoštovane poslanke in poslanci, dovoliti mi, da v nadaljevanju predstavim nekaj osnovnih izhodišč in nalog, kot jih vidim po posameznih področjih. Nekatere nedvomno presegajo domet prehodne vlade, vendar jih predstavljam zaradi celovitosti pristopa.
Najprej, vključevanje Slovenije v Evropsko zvezo, zunanja politika in manjšine. Prva prioriteta vlade, ki jo bom vodil, če mi bo za to državni zbor podelil potrebno zaupanje, bodo zadeve, povezane z vključevanjem v Evropsko unijo. Vključevanje v evropske integracijske tokove pojmujem kot ponovno uveljavitev bistvenih evropskih vrednot in sodobnih norm družbenega življenja na Slovenskem. To pa zahteva predvsem normaliziranje in moderniziranje delovanja naše države in družbe, tako da nam bo vsem omogočeno doseči najvišje stopnje osebnega in skupnega duhovnega in materialnega razvoja. Ne gre torej za to, da bi Slovenija šla v Evropo, pač pa za to, da na naših tleh vzpostavimo moderen evropski način delovanja države in njenih podsistemov, kakor tudi, da se tako imenovane evropske norme uveljavijo v našem skupnem življenju. /Aplavz./
Izzivi in možnosti, ki jih ustvarja proces globalizacije, niso neka možna izbira, ampak neizogibno dejstvo. Za uspešno preživetje v sodobnem svetu Slovenija nima druge izbire, kakor da pristopi k evropskim integracijskim procesom in se s tem priključi sodobni evropski institucionalni, politični in ekonomski kulturi.
Zgodovinska izkušnja Slovencev v svojem celotnem obstoju je bila, da nas je zgodnja navezava na jedro evropske kulture obvarovala sicer gotovega izginotja kot naroda. Pri tem pa je potrebno poudariti, da je v srednjeevropskem kulturnozgodovinskem okviru, od koder Slovenci izhajamo in kamor tudi spadamo, šlo za medsebojno kulturno oplajanje; tudi slovenska kultura je tvorno bogatila in sooblikovala srednjeevropsko kulturo. Odprtost do razvoja evropske kulture, gospodarske, politične in institucionalne, je torej ključnega pomena. V tem smislu je potrebno vzeti pristop k Evropski uniji kakor veliko enkratno zgodovinsko priložnost, ki je edina pot izpolnitve nacionalnega cilja Slovenije: obstati kot suverena država v osrčju evropske civilizacije.
Spoštovane poslanke in poslanci! Vključevanje v evropske integracijske tokove je deležno širokega soglasja v slovenski družbi. O tem zgovorno pričata procesa demokratizacije in osamosvojitve, o tem nam govorijo ankete javnega mnenja, to usmeritev je potrdil državni zbor v svoji deklaraciji, k duhu sodelovanja pri vseh zadevnih zakonodajnih opravilih so se zavezale vse parlamentarne stranke - z izjemo ene - s posebnim sporazumom. V slovenski družbi torej obstaja široko soglasje, da je to eden izmed ključnih strateških nacionalnih ciljev. Naloga slovenske izvršilne in zakonodajne oblasti je zato zelo enostavno ta, da ta cilj odgovorno, verodostojno in učinkovito uresničuje.
Slovenija se nahaja v trenutku, za katerega lahko rečemo, da je ključnega pomena za njeno prihodnost. Dinamika evropskega integracijskega procesa pa na eni strani, na drugi pa vključevanje Slovenije v Evropsko unijo - oba procesa sta prešla v tisto stopnjo, ki ključnim dejavnikom širitve Evropske unije, državam članicam in institucijam omogoča, da konec letošnjega leta izdelajo urnik zaključkov pogajanj za najuspešnejše države kandidatke; to je za tiste, ki bodo v letošnjem letu izpolnile zaveze, ki so jih sprejele v pripravah na vstop v Evropsko unijo.
Komisija Evropske unije bo torej v jesenskem poročilu o napredku držav kandidatk za najuspešnejše podala možne roke za dokončanje pogajanj. Država, ki pri tem ne bo dobila ugodne ocene, katere napredek bo v letošnjem letu nezadovoljiv, za katero se nekatera pogajalska področja ne bodo mogla zapreti, bo v relativno slabem položaju. Imela bo dosti manjše možnosti, da bo zanjo evropska komisija lahko izdelala predvideni urnik konca pogajanj in da bo uvrščena v prvi krog širitve.
V interesu vsake kandidatke je, da pravočasno sprejema in izvaja pravni red Evropske unije, in zlasti to, da v letošnjem letu ne pride do dodatnih zamud.
Slovenija je obveze, ki jih je dajala na pristopnih pogajanjih in ki bi morale biti izpolnjene do konca lanskega leta, uresničila približno 60%-no. Realizacija sprejemanja potrebnih zakonov je 73%, realizacija podzakonskih aktov vlade je 40%, Podzakonskih aktov ministrstev pa 57 - približno 57%. Svoj program za prevzem pravnega reda Evropske unije je Slovenija lani izpolnila 64%, od tega podzakonskih aktov vlade 56%. Če se bo taka nizka realizacija nadaljevala, bo Slovenija s pripravami zamujala približno 3 leta in bi pravni red Evropske unije sprejela namesto do konca 2002 šele do konca leta 2005.
Predčasne volitve bi ustavile zakonodajni postopek v prvi polovici maja. Ker bo komisija za letošnje poročilo o napredku, ki izide v novembru 2000, zbirala podatke do konca poletja 2000, bi predčasne volitve pomenile, da Sloveniji do konca prve polovice leta nikakor ne bo uspelo nadoknaditi zamud iz lanskega leta, temveč bi nastale še nove zamude. Poročilo o napredku bo v tem primeru neugodno.
Poleg tega bo v tem primeru zelo težko pravočasno izvesti zaveze iz pogajalskih izhodišč, ki bi omogočile zaprtje nekaterih bolj problematičnih poglavij. Položaj Slovenije v primerjavi z ostalimi državami kandidatkami prvega kroga bi se poslabšal, verjetno bi se močno približala še katera država izmed kandidatk drugega kroga. V primeru slabega izvajanja obveznosti lahko komisija Evropske unije ukine ali zmanjša pomoč Sloveniji, ki za obdobje 2000 - 2006 znaša 57 milijonov evrov letno. Pomoč Evropske unije je namreč pogojena z izpopolnjevanjem prevzetih in natančno opredeljenih obveznosti. Stopnja odobrene pomoči je torej odvisna od uresničevanja prevzetih zavez, prav tako tudi napredek pri pogajanjih.
V zvezi z izvajanjem prevzetih obveznosti so najbolj kritična področja, ki so predmet stalne kritike Evropske unije in ki so uvrščena med kratkoročne prioritete partnerstva za pristop, in to so naslednja: zaostanki zadev na sodiščih; počasno izvajanje denacionalizacije; vprašanje prostocarinskih prodajaln; sistem državnih pomoči, ki ni usklajen s pravili notranjega trga Evropske unije; nobenega napredka pri konsolidaciji in privatizaciji zavarovalnic; prepočasna reforma javne uprave; počasne reforme na področju katastrskega sistema, vključno z reformo na področju prostorskega načrtovanja in računalniška posodobitev vpisa v zemljiško knjigo; ureditev na področju javnih naročil ni v skladu s pravili, ki veljajo za Evropsko unijo; privatizacija bančnega sektorja - nedokončana in v zastoju; majhen napredek pri prestrukturiranju javnih podjetij; slabo upravljanje podjetij v lasti države in nanovo privatiziranih podjetij. Ta področja bodo prioritetna področja dela v zadevnih resorjih vlade. Morebitno zaostajanje Slovenije v procesu širitve Evropske unije ima lahko tudi občutne finančne posledice. Na zasedanju Evropskega sveta v Berlinu v marcu leta 1999, ko je bil sprejet finančni okvir Evropske unije za obdobje 2000-2006, so bila določena tudi sredstva za širitev. Tiste kandidatke, ki bodo v omenjenem časovnem intervalu postale članice, bodo lahko koristile ta sredstva. Kandidatke, ki bodo postale članice do konca omenjenega finančnega obdobja, si bodo lažje izbojevale boljše finančne pogoje za obdobje 2007 - 2013, kakor pa tiste, ki do konca leta 2006 ne bodo popolnoma polnopravne članice. Zato je nujno potrebno, da Slovenija pospeši korak.
Spoštovane poslanke in poslanci, kot sem dejal obstaja v slovenski družbi široko soglasje, da je vstop v Evropsko unijo eden izmed ključnih strateških nacionalnih ciljev. Tudi sam ga razumem na enak način. Zato je prioriteta mojega programa vlade vzpostaviti učinkovito delo vlade na področju evropskih zadev in sodelovanje v povezavi z državnim zborom, naslanjajoč se na konsenz med parlamentarnimi strankami o sodelovanju na področju evropskih zadev, ki je bil že mnogokrat potrjen. Moj program na tem področju bo v temeljem smislu nadaljevanje že zastavljenega dela, izvajanje že sprejetih zavez, od katerih pa se mnoge niso uresničile. Zaostanki so torej skrb vzbujajoči in predčasne volitve utegnejo upočasniti delo predvsem na tem področju. Moja tovrstna prioriteta je povrniti ugled in verodostojnost vladi kot taki, izvajati zaveze in naloge, ki so v njeni pristojnosti; in to učinkovito in pravočasno.
Vključevanje v Evropsko unijo pa ne zahteva le sprejemanje pravnega reda Evropske unije, marveč tudi njegovo izvajanje. Tudi njegovo izvajanje! Zato se bom zavzemal za odločno vpeljavo in izvajanje pravnega reda Evropske unije, ki bosta verodostojna tako za nas Slovence, kakor tudi za druge. Vse to pa od nas zahteva korenito reformo institucionalne kulture na Slovenskem. Le na tej osnovi in upoštevajoč široko nacionalna soglasja za izpeljavo slovenskega prehoda in vključitve v evropske integracijske tokove je možna uspešna vključitev Slovenije v Evropsko unijo in zagotovitev mesta, ki ji v njej pripada.
Ob vključevanju v Evropsko unijo je ena glavnih nalog slovenske zunanje politike skrb za dobrososedske odnose z vsemi sosedi. Nekatera odprta vprašanja imajo korenine v zgodovinskem dogajanju pred ustanovitvijo slovenske države, nekatera pa potem. Menim, da so vsa znana odprta vprašanja z našimi sosedami rešljiva po poti temeljito pripravljenih korakov in s politično pozornostjo do skupnih ciljev. Slovenija kot srednjeevropska in sredozemska država meji na jugovzhodni rob Evropske unije in predstavlja jugozahodni rob držav v tranziciji. Na tej izrazito prehodni poziciji ima po eni strani vlogo sprejemnika in posredovalca vrednot, načel in standardov, ki so podlaga stabilnemu razvoju držav članic Evropske unije in Nata, po drugi strani pa vlogo zadrževalca vplivov zaradi ilegalnih migracij, organiziranega kriminala, trgovine z mamili in korupcije. Naš zunanjepolitični status bo močno odvisen od tega, kako uspešno se bomo vključili v mednarodno sodelovanje glede omenjenih vprašanj.
Slovenija s svojim prepoznavnim statusom ni del problematične tako imenovane jugovzhodne regije, je pa del mostu do te regije in več kot zainteresirana za trajno umiritev, stabilizacijo, demokratizacijo, uveljavitev evropskih pravnih standardov in kakovosti življenja v tem delu Evrope. Mir in stabilnost v celotni Evropi je nesporno tudi naš nacionalni interes.
Ob vstopanju v Evropsko unijo bi morala Slovenija razvijati vsestranske odnose z ZDA in krepiti doslej relativno skromno sodelovanje z državami vzhodne Evrope. Za okrepitev naše kandidature za vstop v Nato je potrebno izpolniti politične in vojaške pogoje. K političnim spada na prvo mesto delovanje pravne države in civilni nadzor nad vojsko. Slovenska oblast v zvezi z vstopanjem v Nato doslej ni bila dovolj pozorna na vprašanje človekovih pravic v zvezi z izvajanjem denacionalizacijskega zakona, ki so ga posebej izpostavile ZDA. Vstopanje Slovenije v Nato mora Slovenija izkoristiti za tesnejše gospodarsko, znanstveno, raziskovalno in tehnološko sodelovanje z državami članicami Nata in s tem za dolgoročne gospodarske koristi.
Naloga slovenske zunanje politike je tesnejše sodelovanje z državami, v katerih kot manjšine ali narodne skupnosti živijo Slovenci. V pogojih globalizacije in vse bolj povezanega sveta lahko matična Slovenija s Slovenci v zamejstvu in po svetu zaživi v novi kakovosti sodelovanja, ki mora močno preseči zgolj folklorno razsežnost.
Za Slovenci v Italiji je potrebno doseči po nesprejemljivo dolgem odlašanju ustrezno zakonsko zaščito. Za Slovence v Avstriji dosledno uresničevanje avstrijske državne pogodbe, tako na Koroškem kot na Štajerskem. Za Slovence na Hrvaškem pa je treba zopet doseči pod predsednikom Tuðamon ukinjeni ustavni status. Na tem področju nas čaka še veliko dela in mnogo nerešenih problemov. Moja vlada se bo zavzemala, da se te slovenske skupnosti vključi v tesno sodelovanje z domovino v duhu univerzalnega slovenstva.
Področje gospodarstva in javne finance. Nekaj temeljnih izhodišč v zvezi z gospodarsko politiko sem predstavil že v uvodu, drugi del v povezavi z našim vključevanjem v Evropsko unijo, na tem mestu pa želim izpostaviti še naslednje. Slovenija je v prvih letih demokratizacije pokazala hitro dinamiko prehoda v tržno gospodarstvo in bila v marsičem zgled drugim nekdanjim komunističnim državam. Gospodarska politika prvih let je temeljila na zniževanju inflacije, zniževanju javne porabe in uravnoteženosti javnih financ, skrbi, za trdnost nacionalne valute, obvladovanju dohodkovne politike, prizadevanjih za ohranitev dotedanjih in osvojitvi novih trgov. Šlo je torej za začetek neobhodnega procesa gospodarske liberalizacije, ki je prvi vladi v tedanjih razmerah tudi v veliki meri uspel brez proračunskega primanjkljaja.
Ob sicer sedanji začasni gospodarski rasti me kot ekonomista predvsem skrbi, večletna stagnacija konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, vztrajno naraščanje zadolževanja in zunanjetrgovinski primanjkljaj. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti prvim znamenjem ponovno naraščajoče inflacije. Konkurenčnost v tržnem gospodarstvu zahteva svobodno, zasebno, odgovorno pobudo. Socialna kohezija pa je neogibna zahteva, da se ustvari čim več možnosti za vse člane družbe. Naš cilj je doseči takšno strukturo gospodarstva, ki bo dosegla razmere v razvitih državah OECD, kjer predstavljajo zaposleni v malih in srednjih podjetjih 60 do 70 odstotkov vseh zaposlenih. Zato bomo spodbudili razmah slovenskega podjetništva, predvsem malega in srednjega, ter obrti in turizma. Odpravili bomo ostanke samovolje državne birokracije, ki temelji na nezaupanju v posameznika in še vedno poskuša prek kontrolnih mehanizmov državne birokracije, centralizma in arbitrarnosti dušiti podjetniško pobudo. Za takšen razcvet podjetništva bomo v osnovi oblikovali ustrezno pravno in regulacijsko okolje, nato pa organizirali in spodbudili primerno ponudbo vseh vrst nefinančnih storitev, vključno s svetovanjem in izobraževanjem, ter spodbujali pretok blaga in storitev.
V skladu z evropskim sporazumom bo Slovenija v naslednjih letih morala odpraviti vse omejitve v zvezi s tujimi vlaganji. Nekaj sprememb v tej smeri je bilo že sprejetih z novo devizno in bančno zakonodajo, sprejeto lani. Ostajajo pa druge, predvsem praktične ovire, kakor na primer podzakonski akti, slabo, počasno ali neučinkovito izvajanje predpisov s strani uradništva, zahteve po najrazličnejših dovoljenjih in licencah, neurejena zemljiška knjiga in tako dalje.
V lanskem letu so tuje investicije v Sloveniji znašale dobrih 83 milijonov ameriških dolarjev, v letu 1998 165 milijonov, v rekordnem letu 1997 pa 320 milijonov dolarjev. To so relativno majhni zneski.
Glavni razlogi za nizke tuje investicije so neurejena zakonodaja, pomanjkanje proizvodnih in poslovnih prostorov ter zemljišč, počasno oziroma pomanjkljivo prestrukturiranje podjetij in nenaklonjeno javno mnenje. Menim, da se bo to javno mnenje lažje spremenilo, če se bo Slovenija najprej odprla svojim lastnim državljanom doma in po svetu. Povsem jasno je, da so hitrost našega gospodarskega in tehnološkega razvoja, pa tudi stabilna rast zaposlovanja močno odvisni od tujih vlaganj, kakor kažejo to primeri drugih držav v tranziciji, znotraj držav članic pa izstopata s tovrstnimi izkušnjami Irska in Portugalska. Vsekakor je v tej zvezi potrebna dolgoročno naravnana in jasna strategija. Ni v interesu Slovenije, da bi se odpirala kratkoročnemu, špekulativnemu kapitalu, ki bi ji lahko tudi škodoval.
Toda Slovenija nedvomno ima potrebo in potenciale za tuje investicije. Naše primerjalne prednosti so izjemna geografska lega Slovenije, dobra infrastruktura, visoko razvito intelektualno okolje, sorazmerno visoka kvaliteta življenja, ugodno razmerje med ceno in izobraženostjo delovne sile ter gospodarska in politična stabilnost države. Poleg omenjenega je naloga vlade vzdrževati makroekonomsko ravnotežje, še posebej na področju javne porabe. Spoštovane poslanke in poslanci, to je nujno in to je mogoče.
Problemov, ki so povezani s problematiko javnih financ, ni možno rešiti nemudoma, temveč je potrebno dobro analizirati izhodiščni položaj in razumeti, kje so bile v preteklosti storjene napake in le-te odpraviti. Za večino problemov, ki pestijo našo državo, je možno najti modele za njihovo odpravo v drugih državah, ki so takšne poti že prehodile ali trenutno po njih še hodijo. Seveda, ob tem ne kaže samo nekritično ponavljati njihovih modelov in ukrepov, temveč se je treba zamisliti in ukrepe prilagoditi našim potrebam. Slovenija se kot majhna evropska država lahko razvija le z odprtim in v svetovni gospodarski prostor vključenim gospodarstvom, s precizno zastavljeno ekonomsko politiko je mogoče doseči stopnjo gospodarske rasti, ki bi zmanjšala razvojni zaostanek za državami Evropske unije.
Glavni cilj finančne dejavnosti države je učinkovito zadovoljevanje potreb v javnem interesu, zato bo glavni cilj strategije javnih izdatkov nove vlade opredeljevanje prioritet pri zmanjševanju oziroma prerazporeditve deleža javnih izdatkov v bruto domačem produktu in uveljavitev večletnega proračuna, predvsem njegova relativna integralnost. Glavni cilji strategije javnih izdatkov pa: ustvarjanje pogojev za postopno zmanjševanje deleža javnih izdatkov v bruto domačem produktu, uravnoteženo financiranje blaga in javne porabe brez zadolževanja, uveljavitev večletnega proračuna in njegove integralnosti, učinkovitejše izvrševanje in nadzor nad porabo proračunskih sredstev.
Sedaj pa še nekaj besed o pravosodju. Slovenija mora vzpostaviti sodstvo na podlagi načel pravne države, ustavne strukture in civilizacijskih standardov. Usklajeno delovanje pravosodnega sistema v pogojih tržnega gospodarstva in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin je pogoj za vladavino prava v državi. Zato bo potrebno večjo pozornost namenjati procesnim predpisom, ki morajo določati prioritetno reševanje sporov med strankami neposredno, z arbitražami ali na drug način, tako da pridejo spori pred sodnika le, ko gre za razreševanje pravnih vprašanj in ne za dilemo o dejanskem stanju. Uveljaviti bo potrebno nov koncept organizacije dela, ki bo temeljil na sodnih strokovnih uslužbencih, ki bodo razbremenili sodnike. Za rešitev zaostankov na sodiščih bo skupaj s sodnim svetom pripravljen program, ki bo odpravil ali omejil zaostanke v normalne okvire. Vlada si bo prizadevala, da bo pripravila predlog programa za novo organiziranost tožilstev in uredila odnos tožilec-policija-preiskovalni sodnik. Enako si bo prizadevala za pripravo predloga delnega pokrivanja stroškov zastopanja socialno šibkih oseb, ki so glede na vzroke nastanka lahko razdelijo med lokalno skupnostjo in upravo. Zaradi dragih sodnih in notarskih postopkov bomo predlagali ustanovitev posebnega sklada za pravno pomoč.
Delo, družina in socialne zadeve. Izhodišče prizadevanj nove vlade na področje sociale in nadaljnjega ustvarjanja socialne države je in bo naše globoko prepričanje, da ni socialne politike, ki naj bi nadomestila to, kar za vsakega posameznika ustvarja možnosti in dostop do dela. Zato bo ustvarjanje novih delovnih mest naše ključno prizadevanje. To pa ni samo bistvena zahteva človeškega dostojanstva, marveč tudi nujnost našega časa.
Izzivi in možnosti globalizacije in močnih integracijskih tokov, ki smo jim neizogibno izpostavljeni, zahtevajo, da spravimo v igro ves naš potencial. Celovitost našega potenciala pa samo po sebi zahteva, da k temu prikličemo ustvarjalno moč in napor vseh. Globalizacija poglablja in zaostruje simetrijo glede možnosti posameznih skupin v sodobni družbi. To so novi izzivi za socialno varnost. V takem narodnem in mednarodnem kontekstu pa uresničevanje plemenitega nagiba in želje po socialni državi, ki smo jo napisali v našo ustavo, kliče po trezni uporabi vseh sredstev, ki jih kot družba imamo.
Fiskalna kriza države blagostanja po vsem svetu, posebno v Evropi in tudi pri nas pa nam govori o omejitvah, s katerimi se mora današnja država spoprijeti. Država ni edini ali pa najboljši vir za posredovanje socialne varnosti in ni vse, kar danes uživa to oznako, resnično učinkovito, optimalno, včasih pa sploh potrebno. Dandanes Slovenija prek političnega procesa, to se pravi, prek državnih ustanov namenja veliko sredstev za socialo. Ta sredstva je potrebno usmeriti tako, da bodo našla neposredno pot do tistih, katerim so namenjena. Slovenska civilna družba se lahko pohvali s številnimi pobudami aktivnega prostovoljstva tudi na socialnem področju. Obstajajo pa še vedno neizkoriščene možnosti, ki jih država utegne spodbuditi in tudi učinkovito uporabiti. V tem smislu si bo vlada prizadevala za postopno ustvarjanje odgovornega partnerstva med civilno družbo in državo.
Izhod iz krize koncepta države blaginje vidimo v smeri razširitve socialne odgovornosti na civilno družbo in posameznike. Socialno politiko razumemo kot odgovornost države in družbe za socialno varnost in blaginjo državljanov. Dejstvo je, da Slovenija postopoma prehaja v skupino bogatih držav. Kljub temu se ni rešila pasti čezmernega razslojevanja in sloj revnih se bliža k 15 odstotkom.
Evropska unija je sprejela nekatere skupne imenovalce socialne politike oziroma tako imenovana združitvena priporočila, ki jih bo morala Slovenija uveljaviti. In ta so:
Prvič. Vsakemu državljanu mora biti zagotovljena pravica do eksistenčnega minimuma, s katerim bo lahko ohranjal svoje dostojanstvo.
Drugič. Vsak državljan ne glede na dohodek mora imeti zagotovljen dostop do zdravstvene oskrbe.
Tretjič. Vsi državljani morajo imeti pravico do družbene vključenosti. Tisti, ki so sposobni za delo, pa pravico do vstopa na trg delovne sile.
In četrtič. Vsi delavci, ki so se upokojili ali pa so morali prekiniti delo zaradi poškodbe, materinstva, brezposelnosti ali bolezni, morajo imeti zagotovljen nadomestni dohodek, ki jim bo omogočal ohraniti življenjski standard v sorazmerju z njihovimi prispevki v sistem socialnega zavarovanja.
To so standardi nove solidarne Evrope, ki se vse uspešnejše spopada z revščino in socialno izključenostjo, zato naša vključitev v Evropsko unijo ne pomeni izgube, ampak izboljšanje socialne varnosti. Posebej si bom prizadeval za še učinkovitejše reševanje položaja najbolj ogroženih državljank in državljanov. Socialni ukrepi morajo biti sorazmerni problemom na tem področju in povečevati srednji sloj, ki je v uspešnih državah gibalo razvoja. Prihajajo tudi časi aktivnejše družinske politike. Država mora pokazati svojo naklonjenost družini - le gospodarsko čvrsta in socialno stabilna družina lahko deluje kot zdrava družbena celica.
Šolstvo in šport. Šolski sistem je eden najbolj občutljivih v državi in z njim je potrebno ravnati premišljeno, spremembe pa so le umestne, v kolikor so organske in dobro premišljene. Moja vlada si bo prizadevala, da bo vladni predlog k zakonu o financiranju vzgoje in izobraževanja iz leta 1996 čim prej sprejet. Storiti je potrebno vse za visoko profesionalno usposobljenost učiteljskih kadrov na vseh ravneh. Posebej pa za dvig ugleda učiteljskega poklica v družbi. Vse vzgojno-izobraževalne institucije, od vrtcev do univerze, se morajo zavedati, da imajo odločujoč pomen na oblikovanje mlade osebnosti. Tisti, ki zanikajo to odgovornost in v imenu liberalne nevtralnosti izpostavljajo mlade ljudi vsem vrstam vplivov, zanemarjajo vzgojne pravice in dolžnosti njihovih staršev in vzgojiteljev. Kljub razhajanjem ob nekaterih etičnih vprašanjih v družbi ne sme biti pomislekov glede vzgoje in učenja o temeljnih vrednotah, kot so spoštovanje sočloveka, solidarnost, svoboda, domoljubje, pravičnost, kritično mišljenje in osebna odgovornost. Samo na ta način bo prva polovica 21. stoletja za Slovenijo priložnost in čas, ki ga bodo oblikovale samozavestne generacije, ponosne na svoje potenciale in sposobne za enakopravno življenje v Evropi. Globalizacija je za samozavestne, dobro pripravljene in sposobne velika priložnost. Za omahljive in nepripravljene pa tudi nevarnost. Sami izbiramo, kakšni bomo in kje bomo čez desetletje.
Na področju kulture. Slovenska kultura je imela in še vedno ima izjemen pomen za oblikovanje slovenske nacionalne identitete in za obstoj slovenske države. V kulturi vidim močno poroštvo, da bo slovenska država čedalje bolj demokratična, pravna in socialna. V novih okoliščinah je potrebno spodbujati pluralizem kulturne ustvarjalnosti in dostop do kulturnih dobrin čim širšemu krogu ljudi, predstavljati najboljše dosežke slovenskih ustvarjalcev drugim kulturnim okoljem, pri tem pa ohranjati ravnotežje med ohranjanjem in razvijanjem slovenske narodne identitete, posebej slovenskega jezika, ter svetovnim multikulturalizmom. Med kulturno dediščino in živo ustvarjalnostjo, med elitno in množično kulturo, med načeli tržnosti in zaščite domače kulturne produkcije, med javnim in zasebnim financiranjem kulture, med zakonskim in projektnim, med zakonskimi projekti in javnim financiranjem. Poseben poudarek bo namenjen skrbi države Slovenije za kulturo zamejskih Slovencev in Slovencev po svetu.
Glede zdravstva je naš cilj racionalnejše, dostopnejše, cenejše zdravstvo. Pri opredeljevanju vzrokov, dosedanjih težav in pri njihovem reševanju je potrebno za orientacijo vzeti mednarodne oziroma evropske standarde glede števila zdravnikov, drugega osebja, postelj, opremljenosti itd. Posebno pozornost bomo namenjali osnovnemu zdravstvenemu varstvu. Na področju financiranja zdravstva bomo zadržali fiksni delež bruto narodnega dohodka, ki je namenjen za zdravstvo. Na področju prostovoljnega zavarovanja bomo podpirali razvoj konkurence. Prioritetna naloga je priprava in izvajanje preventivnega programa s posebnimi poudarki na ogroženih skupinah prebivalstva. V vseh javnih zdravstvenih zavodih bomo imenovali komisije za nadzor kvalitete in storitev. Povsod bomo uvedli obvezno obravnavo in prijavo napak, ki so v škodo bolniku.
Notranje zadeve in reforma javne uprave. Ena od bistvenih nalog na tem področju je reforma javne uprave v smislu njene večje sposobnosti, učinkovitega in hitrega odzivanja na zahteve časa in potrebe, ki izhajajo iz zahtev približevanja Slovenije Evropski uniji. Reforma javne uprave ni pomembna samo zaradi nacionalnega interesa Slovenije, da postane polnopravna članica Evropske unije, temveč zaradi učinkovitega varstva in uresničevanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin vsakega slovenskega državljana. Brez učinkovite reforme javne uprave tudi ni mogoče gospodarno upravljati z državo. Učinkovita pravna ureditev celotne strukture izvršilne oblasti, tako v organizacijskem kot v funkcionalnem smislu, je zato ključnega pomena. Potrebna je torej dosledna prenova delovanja izvršilne veje oblasti že v samem izhodišču, katerega okvir je ustavni koncept delitve oblasti. V tem smislu se zavzemam za nov in sodoben pristop, ki bo temeljil na odprtem, preglednem in odgovornem načinu vladanja. K takemu načinu vladanja nas zavezuje tako ustavno načelo demokratičnosti kot načelo pravne države. Ker je osnovna demokratična zaveza vlade spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, bo poseben poudarek na izboljšanju sistema varstva pravic posameznika v razmerju do uprave, kjer bo treba dograditi posebne upravne postopke, s posebnim poudarkom na inšpekcijskih postopkih; dograditi posebne oblike sodnega varstva pravic posameznikov in razviti tudi neformalne oblike varstva pravic posameznika. Da bi v upravi okrepili zavest odgovornosti do državljana, je potreben tudi kodeks etike upravnih uslužbencev.
Na področju sistema, organizacije in dela policije se zavzemamo za vzpostavitev sistema, ki bo zagotavljal dosledno spoštovanje načel zakonitosti, spoštovanje človekove fizične in informacijske zasebnosti, javnosti policijskega dela. Zavzemam se za absolutno informacijsko odprtost do parlamentarnega nadzora nad delom policije, kateremu je predpogoj vzpostavitev učinkovitega notranjega nadzora.
Na področju obrambe. Osrednja naloga obrambnega sistema je zagotovitev vojaške obrambe, kar je tudi glavno poslanstvo celotnega obrambnega sistema Slovenije. Naš cilj je postopna uvedba sodobne in tehnološko opremljene, visoko usposobljene in motivirane profesionalne slovenske vojske, kombinirane s prostovoljno rezervo. To omogoča relativno hitro odpravo splošne vojaške obveznosti v miru. Prioriteta na področju obrambe pa je dograditev obrambnega sistema, ki bo zagotavljal osnovno varnost in omogočal vključitev Slovenije v Nato.
Okolje in prostor. Na tem področju bo naš cilj spoštovanje človekove pravice do urejenega prostora in zdravega okolja. Slovenski prostor je zaradi relativne majhnosti in naravne pestrosti izredno ranljiv, zaradi tega bomo preprečevali nesmotrne posege v prostor. Naš cilj je bolj inovativna in bolj dinamična stanovanjska politika. Vlada si bo prizadevala za posodobitev stanovanjske gradnje, delovanje trga nepremičnin, pridobivanje zemljišč za stanovanjsko gradnjo, predvsem v območjih, kjer je največje pomanjkanje stanovanj, za učinkovito urbanistično ureditev in poenostavitev upravnih postopkov. Za mlade družine pa bodo v poštev lahko prišla dolgoročna hipotekarna posojila in dolgoročno stanovanjsko varčevanje z davčnimi olajšavami.
Promet in zveze. Na temeljnih usmeritvah razvoja slovenskega naroda in države Slovenije je treba tudi prometu posvetiti potrebno skrb. Promet je dinamična dejavnost, vpeta v ekonomsko in družbeno okolje. Sodobni promet zahteva hiter, učinkovit, varen in cenen prevoz potnikov in blaga, saj je učinkovitost gospodarstva v precejšnji meri odvisna od ravni prometnih uslug. Vzpostaviti je potrebno tak ekonomski sistem v prometu, ki bo vzpodbujal ekološko in ekonomsko najustreznejše prometne storitve. Sodobne prometne storitve so tiste, ki se izvajajo na ustreznem vzdrževanju in razviti prometni infrastrukturi. Pri tem bomo prometno politiko prilagodili ciljem skupne evropske prometne politike in našim posebnostim.
Prioritetni cilj v prehodnem obdobju je nadaljevanje programa izgradnje sodobne avtocestne in železniške infrastrukture na petem evropskem prometnem koridorju, ki poteka od Kopra prek Ljubljane in Maribora. Ta slovenski prometni koridor pomeni velik razvojni potencial za Slovenijo in predstavlja ekonomično možnost uporabe transportnih poti za sosednje države. Za razvoj edinega trgovskega pristanišča v Kopru kot distribucijskega in logističnega centra za Slovenijo, zahodno, srednjo in vzhodno Evropo ter za gospodarski razvoj nasploh je na tem koridorju odločilnega pomena pospešitev projekta izgradnje drugega tira med Koprom in Divačo ter dokončanje gradnje neposredne železniške povezave z Madžarsko in posodobitev železnice, da bi tako blagovni tokovi potekali kar se da hitro in učinkovito.
Kmetijstvo, gozdarstvo in prehrana. Vodenje kmetijske politike mora narekovati v parlamentu sprejeta strategija razvoja slovenskega kmetijstva in zahteve, ki jih pred slovenske kmete in Slovenijo postavlja priključitev Slovenije Evropski uniji. Naš cilj je ekosocialno in multifunkcionalno kmetijstvo. Takšno kmetijstvo lahko razvijejo le države z razvitim gospodarstvom in prebivalstvom, ki se zaveda vloge, ki jo kmetijstvo igra v funkciji ohranjanja uporabnosti in poseljenosti slovenske zemlje. Zato bo pomembno delo potekalo na programih ozaveščanja o pomenu domačega kmetijstva, kot tudi domače predelovalne industrije. V pogajanjih z Evropsko unijo si moramo nujno izboriti pravico do direktnih plačil iz Bruslja. Temeljna enota, na kateri bomo gradili razvoj slovenskega kmetijstva, bo družinska kmetija, ki je dovolj elastična, da se prilagaja spremembam in zahtevam časa. Poudarek bo na parcelni in posestni koncentraciji, zaradi katere potrebujemo sodoben zakon o komasaciji. Manjše kmetije bodo v tem smislu svojo dejavnost nujno morale dopolnjevati s predelavo in dopolnilnimi dejavnostmi. Veliko pozornost bomo namenjali izdelavi in izvajanju programov uvajanja sonaravnih oblik kmetovanja, saj je Slovenija dežela z izjemno okoljsko občutljivimi zemljišči za kmetovanje.
In končno, znanost in tehnologija. Med pomanjkljivostmi pa izstopajo neustrezna razporeditev raziskovalnih kapacitet in človeških virov med bazičnim in aplikativnim raziskovanjem ter šibko sodelovanje z gospodarstvom. Tehnični inteligenci je treba dati prostor, ki ji pripada. V pozni postindustrijski dobi, v kateri se nahaja Slovenija, je znanje postalo osnovno in najpomembnejše proizvodno sredstvo. Prihodnost Slovenije bomo gradili na znanju. Cilj visokošolskega izobraževanja in znanstvenega dela je prispevati k materialnemu blagostanju in duhovnemu razvoju vseh državljanov ter jim zagotavljati enake začetne možnosti.
Kot neposredni rezultat teh usmeritev pričakujem bistveno hitrejšo rast dodane vrednosti in s tem večjo konkurenčnost gospodarstva ter večjo zaposlenost. Kvalitativna in kvantitativna rast človeških virov bo omogočila konkurenčnost v Evropi. Reforme na področju znanosti in visokega šolstva so porok za uspešnost našega gospodarstva po vstopu v Evropsko unijo in ohranjanje ter okrepitev naše nacionalne identitete. Pretok znanja v gospodarstvu, kar je bistveno za naš razvoj, bo potrebno spodbuditi z davčnimi olajšavami, podjetnim financiranjem razvoja novih oziroma tehnološko zahtevnejših izdelkov, s spodbudami, usklajenimi s pravili WTO za razvoj in vzdrževanje raziskovalno-razvojnih laboratorijev v industriji ter spodbudami za prehod mladih raziskovalcev iz raziskovalnih organizacij v industrijo.
Spoštovane poslanke in poslanci! Še enkrat bi se vam rad zahvalil za priložnost, da sem vašemu cenjenemu zboru lahko predstavil svoja programska izhodišča. Zavedam se, da smo danes pred veliko odgovornostjo. Naj ponovno poudarim - če mi boste zaupali vlogo mandatarja, bom z vsemi močmi delal v skupno dobro, v dobro vseh državljanov in državljank. Vsega tega, o čemer sem govoril, seveda ni mogoče uresničiti do konca letošnjega leta, mogoče pa je določiti smer in postaviti nekaj trdnih temeljev. Predvsem pa bo naloga nove vlade zagotoviti normalne in stabilne razmere. Trenutno živimo v času, ki ga je dosedanji predsednik vlade dr. Janez Drnovšek prejšnji teden že poimenoval politična kriza. S svojo kandidaturo in programom želim prispevati k temu, da se ta kriza čim prej razplete in da čas do rednih volitev čim bolje izkoristimo. Na volitve namreč ne sme pasti nobena senca dvoma o njihovi legitimnosti, kajti to bi bilo za našo demokracijo, vsestranski razvoj in za našo pot v Evropo usodno. Prepričan sem, da lahko ponudim strokovno znanje in izkušnje, ki sem jih pridobil na svoji življenjski in poklicni poti. Poznam izzive sodobne mednarodne skupnosti in, kar je morda najpomembnejše, vem, kako se v njej uspe. Prav ta strokovnost, ustvarjalnost in odprtost v mednarodni prostor so po mojem mnenju tisti ključni dejavniki, ki jih Slovenija za svoj pospešen razvoj resnično potrebuje. S sodelovanjem nas vseh lahko naredimo Slovenijo prijazno in bogato domovino. Hvala za vašo pozornost. /Aplavz./
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Zahvaljujem se kandidatu za predsednika vlade, dr. Andreju Bajuku, za predstavitev programskih zasnov vlade.
Sprašujem, ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve! (Ne želi.) Prehajamo na razpravo predstavnikov poslanskih skupin. Prvi se je k razpravi prijavil Anton Delak, ki bo zastopal stališče poslanske skupine DeSUS; pripravi naj se Maria Pozsonec.
ANTON DELAK: Hvala za besedo. Spoštovani državni zbor! Najprej moram ugotoviti, da gospoda kandidata za mandatarja sploh ne poznam. Danes ga imam tudi priložnost prvič slišati, sicer to ni nič čudnega, saj je gospod mandatar preživel skoraj, bi rekel, 99% svojega življenja v inozemstvu. Njegov življenjepis sem prebral v Delu; upam, da je Delo korektno napisalo življenjepis. Neka dama mi je rekla, da je gospod zelo simpatičen človek, menda je res.
Ko sem poslušal njegova izvajanja, sem se najprej zamislil nad njegovo izjavo, da bo zagotovil normalne in stabilne razmere. Torej pomeni, da trenutno v Sloveniji normalnih in stabilnih razmer ni. Sam sicer tega ne občutim in ne vidim, mogoče pa kakšne strukture te nenormalne in nestabilne razmere vidijo. Sprememba vlade je v vseh demokratičnih državah čisto neki normalni pojav in to nič ne pomeni, da so razmere nestabilne in nenormalne.
Gospod kandidat za mandatarja kandidira za 5, 6 mesecev. To se pravi, vmes bodo še počitnice dva meseca, približno štiri mesece bo seveda imel priliko pač delati, vlada je prehodna, gospod mandatar je pa nam povedal program, ki je po moji oceni takole za približno 10 let. Če bi gospod mandatar povedal, da pravzaprav ne bo mogel nič kaj posebnega narediti v teh nekaj mesecih, bi rekel, v redu, možakar pa res ve, kakšna je situacija v Sloveniji. Ampak govoriti seveda tole o nekih zadevah na dolgo in na široko, pa skorajda bi rekel, da nima smisla. /Nemir v dvorani!/ Ja, hvala bogu. Tudi nič novega nisem slišal. Če preberem učbenike naših priznanih ekonomskih profesorjev z Ekonomske fakultete, je to v glavnem vse, kar je gospod mandatar povedal, tam notri napisano. Pa tudi v našem državnem zboru seveda smo o teh zadevah velikokrat govorili, ampak seveda gospod mandatar ni živel v Sloveniji in potem seveda tudi ne ve, kaj se je v tem državnem zboru dogajalo, o čem smo v tem državnem zboru razpravljali, kaj smo v tem državnem zboru obravnavali.
V časopisu sem včeraj prebral, da njegova pozitivna lastnost je tudi ta, da nas bo popeljal v Evropsko skupnost, ker menda pozna celo Romana Prodija. Ja, ljudje božji, kaj ni v Sloveniji nobenega našega vidnega politika, ki ne bi poznal Romana Prodija! Jaz jih vsaj 10 lahko naštejem, ampak zgleda, da je to zelo zelo močan argument, kljub temu, da jaz mislim osebno, da bomo v Evropsko skupnost prišli, seveda, če se bomo doma temeljito potrudili.
Glede na to, da seveda gospod kandidat za mandatarja ni živel v Sloveniji in problemov seveda ne pozna, jasno, da naša poslanska skupina tega ne bo podprla. Sicer smo pa v neki državi, ki ni ravno sosednja država, pred leti slišali za nekega gospoda Panića, velikega bančnika. Torej situacija je po njegovem vladanju bila še veliko slabša, kot je bila prej. Seveda, gospod tudi ni poznal razmer v tisti državi.
Jaz mislim, da bi bilo zelo prav, če gospod kandidat za mandatarja svoje usluge ponudi kakšni naši banki; kot mednarodno priznan bankir bo verjetno kaj veliko bolj pametnega naredil kot pa eventualni predsednik vlade. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Delaku. Stališče poslanske skupine narodnosti, Maria Pozsonec, pripravi naj se kolega Pahor.
MARIA POZSONEC: Spoštovani prisotni! Gospodu kandidatu se najprej zahvaljujem za prijazne pozdravne besede v madžarskem jeziku. Te lepe manire je imel nekdaj tudi gospod Peterle in upam, da bodo imeli tudi naslednji mandatarji.
V imenu madžarske narodne skupnosti sprašujem gospoda kandidata, kakšna je njegova vizija razvoja pokrajine ob Muri, vzdolž slovenske-madžarske meje tja do Goričkega. Kako bi rešil gospodarsko zaostalost, prometno izoliranost, problem malih kmetov, ki imajo blokiran žiro račun zaradi dolgov, problem nezaposlenosti, ki je v okolici Lendave 24%, na Goričkem pa tudi, prikrito, 50%, problem mladine, ki mora zapustiti domači kraj, ker tam za njih in za njihove mlade družine ni kruha, problem delavca, ki zasluži borih 40, 50 tisočakov na mesec, problem prodaje kmetijskih pridelkov, ker najžlahtnejšo kapljico lahko prodajajo pri nas le za kis?
In še en zgovoren in opozarjajoč podatek. V lendavski fari so lani 36-krat zibali in 126-krat pa imeli pogreb. To usodo delijo in Slovenci in Madžari, le da v narodnosti je zelo visok odstotek asimilacije. Torej, imajo vse pravice tega sveta, le možnosti za preživetje ni. Pričakujem odgovor od gospoda kandidata.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolegica Maria Pozsonec. Stališče poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov predstavlja Borut Bahor. Pripravi naj se Alojz Peterle.
BORUT PAHOR: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani gospod dr. Bajuk, gospe in gospodje! Nedavno tega je kolega Peterle ob neki drugi priložnosti povedal neko prisrčno misel, da namreč dolgi govori premikajo stole, kratki pa srca. Danes seveda odločitev ne bo samo v srcih, ampak bo predvsem v pameti in v argumentih, in rad bi postregel z nekaterimi v vaš premislek.
Naj začnem z letom 1996 in z volitvami, ki so prinesle rezultate, ki jih vsi poznamo. Dve največji parlamentarni stranki sta v skladu z zaupanjem ljudi oblikovali vlado in prevzeli odgovornost, da opravljata z javnimi zadevami do konca mandata. Tudi tisti, ki na začetku nismo podprli te vlade, smo izrazili upanje, da bo ta vlada po svojih najboljših močeh pripeljala na prelom tisočletja deželo, ki bo po štirih letih bolj razvita, bolj vključena v Evropsko unijo, bolj socialno stabilna. Za to je ta vlada vsekakor imela priložnosti, vendar jih ni izkoristila tako, kot bi to lahko s tako parlamentarno večino, kot jo je imela, storila.
Očitno je postalo, da dve največji vladni stranki nista investirali ena v drugo takrat, ko je šlo za sprejemanje, dostikrat tudi nepopularnih ukrepov. Začeli sta bolj skrbeti za interese strank kot za interese države. To se je v najbolj surovi obliki pokazalo takrat, ko je ena od dveh vladnih strank zavoljo interesa stranke najavila izhod iz vladne koalicije. Torej danes poslanci te stranke in te politične usmeritve apelirajo na odgovornost državnega zbora, da naj izvoli mandatarja, dr. Bajuka, zato, da bi lahko nadaljevali z delom vlade, češ da bi v nasprotnem primeru ogrozili interese države. Najprej se morajo sami vprašati, zakaj so samo nekaj mesecev nazaj mislili drugače. Vlada je torej zaradi, po mojem, nedržavotvornih interesov doživela tukaj nezaupnico. In tisti, ki so se tudi v preddverju te dvorane veselili nad tem dogodkom, danes pozivajo državni zbor, da izvoli novo vlado, zato da bi nadoknadila zaostanek, ki ga vlada, v kateri so tudi bili, ni uspela, po njihovi presoji. Gre za vprašanje politične verodostojnosti in za vprašanje političnega konsenza, ki bi omogočil, da taka nova vlada lahko opravi vse tisto, kar obeta cenjeni gospod mandatar, dr. Bajuk.
Ko se govori o evropski zakonodaji kot temeljnem motivu za to, da se z novo vlado prekorači obdobje štirih efektivnih mesecev do razpisa rednih volitev, si moramo glede tega argumenta natočiti čistega vina. Slovenija je v ugodnem pogajalskem položaju. Zaradi konsenza političnih sil v Sloveniji ni prav nobene grožnje, da državni zbor, kolikor časa bi še lahko opravljal to funkcijo, ne bi sprejel tistih zakonov, ki bi ta ugodni status še okrepili. Seveda, daleč od tega, da je vse v redu, toda če bi po predčasnih volitvah, kar je zagotovo izbira Združene liste socialnih demokratov, lahko oblikovali novo vlado, ki bi s polnimi pooblastili, s polno avtoriteto in zaupanjem ljudi takoj prevzela posle na tem in na drugih področjih, bi Slovenija ne samo nadoknadila zaostanek, o katerem danes govorijo tisti, ki apelirajo za izvolitev te vlade, ampak bi si pravzaprav po poletnih počitnicah vzela štiriletni čas za to, da pogajanja tudi uspešno pripelje do konca.
Ne verjamem, spoštovane gospe in gospodje, da bi lahko vlada štiri mesece, štiri efektivne mesece pred iztekom roka za razpis rednih volitev uspešno izpolnila pričakovanja in dosegla cilje, ki jih je tukaj dovolj kvalitetno predstavil dr. Bajuk. Nasprotno, prepričan sem, da bi te štiri mesece ta politična večina porabila za to, da bi zasedala oblast, ne pa reševala stvarnih problemov te države. To je temeljni razlog, zakaj Združena lista socialnih demokratov meni, da je namesto prerivanja za štiri mesece efektivne oblasti za državo bolje, če se odpravi na predčasne volitve in povpraša ljudi, kakšni politični vladi želi zaupati prehod v to novo tisočletje in končati uspešno mandat do leta 2004. Mislim, da bi bila ta odločitev konceptualno za državo veliko ugodnejša, veliko ugodnejša. Ne samo, da bi ljudje imeli možnost, da sami povedo, komu zaupajo vodenje države v tako občutljivem času, nič ne bi zamudili pri evropskih zadevah, nasprotno, pridobili bi čas, ko bi imenovali vlado za štiri leta s polnimi pooblastili in polno avtoriteto. Predvsem pa bi se izognili predolgim mesecem izgubljenih priložnosti samo za to, da bi nova politična večina tik pred parlamentarnimi volitvami poskušala po svojih najboljših močeh zasesti, kot rečeno, oblast. To je absolutno legitimen cilj. O tem ni dvoma. Zdaj samo postavljam vprašanje, ali res vzdrži argument, ki je bil tukaj poudarjen s strani predlagatelja in dr. Bajuka, da je to za državo dobro. Mi pač mislimo, da ni in da je za državo bolje, če gre torej na volitve in minimalno skrajša čas, ko se bodo izgubljale priložnosti za uspešno vodenje države, hkrati pa po vsej sili izkoriščale tiste priložnosti, da se čimbolj zasede oblast pred razpisom volitev.
Slovenija ima veljaven volilni sistem, ustavno sodišče v nobeni odločitvi tega sistema ni razveljavilo, državljani imajo možnost in pravico, da odločijo na volitvah, komu zaupajo glas. Ker je tako pri predlagatelju kot pri gospodu Bajuku, mandatarju, kandidatu za mandatarja, tekla beseda tudi o tem vprašanju, mi dovolite, da z njim zaključim.
Kar se naše stranke tiče, Združene liste socialnih demokratov, si prizadevamo, da bi oblikovali potrebno politično soglasje, da bi spremenili ustavo, popravili proporcionalni sistem in tako odpravili sleherne politične in pravne zadeve ter tako povsem ravnali v kontekstu pravnega reda po odločitvi ustavnega sodišča. Če bo po našem mnenju državni zbor v naslednjih dneh in tednih zmogel dovolj modrosti, se bo odločil za to rešitev, torej za rešitev spremembe ustave, za rešitev, ki bi odpravila pravne in politične zadrege glede legitimnosti volilnega sistema, bo razpisal predčasne volitve in omogočil ljudem, da izvolijo novo oblast.
Na koncu, spoštovane gospe in gospodje! Združena lista socialnih demokratov je bila v tem mandatu dostikrat tudi od naših kolegov v opoziciji kvalificirana kot opozicija pod B, s čimer so hoteli na drugačen način reči, da smo bili konstruktivna opozicija. Jaz tega nikoli nisem vzel kot kritiko, vzel sem kot kompliment. Redkokdaj je združena lista v kolesje vlade in parlamenta vrgla kakšno poleno, da bi ga zaustavila. Mislim, da lahko v treh letih in pol našega dela pokažemo, da smo znali podpirati tiste projekte, ki smo jih, čeprav niso bili naši predlogi, podpirali, če smo jih presojali kot koristne za državo in za ljudi, ki so nam zaupali devet poslanskih sedežev. Mi tudi nismo izzvali vladne krize. Vladno krizo so izzvale predvsem stranke, ki so imele mandat, da to državo pripeljejo do konca leta 2000 in omogočijo normalen prenos oblasti v skladu z voljo ljudi. Zaradi prevlade strankarskih interesov pred državnimi je prišlo do padca te vlade in za to danes, ko nekateri apelirajo zato, da bi imenovali novo, ne moremo mimo dejstva, da je tukaj vprašanje verodostojnosti zelo pomembno in da je v tem kontekstu zavoljo splošne sprejemljivosti rešitve veliko koristneje, če o njej na koncu koncev odločijo ljudje.
Jaz danes, kot sem že zadnjič rekel, prav nič ne vem, kdo bo vodil državo, vlado po parlamentarnih volitvah. Vsekakor pa sem trdno prepričan, da bo tisti, ki bo ta mandat dobil, veliko lažje, dr. Bajuk, spoštovani dr. Bajuk, veliko lažje, veliko bolj prepričljivo, z večjo avtoriteto in trdno politično večino prevzel vse te izzive, o katerih ste govorili in s katerimi se v glavnem strinjam. Štirje meseci so premalo, da bi upravičili zaupanje, s katerim vabite državni zbor, da vas podpre. To je dejstvo. Sami boste opazili, če boste ta mandat dobili, brez podpore Združene liste socialnih demokratov, kako zelo zahtevno bo sestaviti vladni kabinet in opravičiti mnoge politične apetite tistih, ki vas utegnejo politično podpreti.
In na koncu bo verjetno treba priznati, da je bil ta čas še krajši, kot ste si predstavljali za to, da bi izpolnili pričakovane obljube. Zato zaključujem svoj nastop z upanjem, da bo večina v državnem zboru ocenila predčasne volitve kot konceptualno primernejši in koristnejši izhod te države iz krize. V tem smislu se bodo kolegi poslanci iz vrst združene liste zagotovo še oglasili, tudi v zvezi s programom. Vendar se mi je zdelo potrebno v uvodu, v poudarku naše poslanske skupine povedati predvsem, da gre za dva koncepta reševanja te krize, da imata oba domovinsko pravico, da imata morda oba tudi nekaj argumentov, da pa so argumenti na strani predčasnih volitev močnejši. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Pahor. Stališče poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov predstavlja Alojz Peterle, pripravi naj se Zmago Jelinčič.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani kandidat za mandatarja dr. Andrej Bajuk, gospe in gospodje! Najprej bi rad pojasnil, da združena stranka še ni združila poslanskih skupin, pač pa se je dogovorila za usklajeno delovanje, tako da tisto, kar bom povedal, zaenkrat še v statusu ločene skupine, ne bo v nasprotju s tem, kar hoče združena stranka.
Najprej bi rad čestital kandidatu, da je sprejel izziv in nam ponudil med dosedanjimi mandatarskimi kandidati - pet jih je bilo doslej v slovenski politični zgodovini, odkar smo demokratični - torej, po mojem mnenju - tukaj dodajam malce samokritike - nam je ponudil doslej gotovo najbolj celovita programska izhodišča, za katera bi želel, da bi doživel tudi potrditev. Sam ne bi bil med predlagatelji, če se s kandidatom ne bi ujeli glede bistvenih zadev: glede prednosti našemu vključevanju v Evropsko zvezo, glede gospodarskih zadev, ki so s tem povezane, in glede pravne države, ki šepa in ki je z obojim prej omenjenim bistveno povezana.
Dinamika odločanja v Sloveniji že nekaj časa upada in to ima lahko nevarne posledice. Državni zbor, vsi tisti, ki so podprli nezaupnico sedanji vladi, so ravnali odgovorno, ko so jo izglasovali in so jasno povedali, zakaj. Predlagatelji pa, ki predlagajo hiter izhod iz nastale situacije - kajti ni problem v demokracijah, če vlada pade, problem je, če ne nastane hitro nova - torej, predlagatelji želijo ravnati odgovorno in so predlagali kandidata za novega mandatarja, mandatarja z referencami, ki nam lahko pomagajo sestaviti novo vlado, mandatarja s kakovostmi po človeški in strokovni plati, opozarjam na strokovnost, o kateri slišimo deset let močne besede - računam, da bo danes to geslo upoštevano pri odločanju - torej mandatarja, ki bi lahko poskrbel za novo dinamiko odločanja, posebej zaradi našega vstopanja v Evropsko zvezo. In očitno je, da ne gre samo za mandatarja, še vedno gre za to, ali bo v Sloveniji upoštevana ljudska volja ali ne. Od tega je odvisno tudi poglabljanje ali reševanje politične krize.
Predlagatelji, ki predlagamo dr. Andreja Bajuka za novega predsednika vlade, želimo, da se začne kriza reševati, potem ko je vlada padla. Prehodna vlada daje možnosti, da se o volilnem sistemu, ne glede na to, kaj si o njem različne poslanske skupine mislijo, da se o tem normalno odločamo in da ne bomo dali nobenemu doma in nobenemu na tujem, zlasti pa ne pred Evropsko zvezo, podlage za ugotovitev, da se skuša pri nas s predčasnimi volitvami obiti ljudska volja in zapisani in v tej hiši sprejeti ustavni red. V tem je dilema pri današnjem odločanju. Želel bi, da se vprašanje mandatarstva ne uporabi ali zlorabi za doseganje nekih drugih ciljev. Prepričan sem, da bi nam izsiljene predčasne volitve pod nabojem politične nestabilnosti, s čustvi in z vprašanjem, kaj je s spoštovanjem našega reda, torej, take volitve bi nam gotovo ne prinesle stabilizacije političnih razmer, in nekajmesečna prekinitev dela na vladni ravni v zvezi z evropskimi vprašanji bi nam prinesla dodatno zamudo. Gospod kandidat je povsem jasno govoril, ne da bi si izmišljal kakšne opozicijske ali tuje podatke, uporabil je uradne podatke državnih organov, med drugim službe za evropske zadeve, iz katerih je povsem razvidno - oziroma uporabil je papirje, ki smo jih dobili poslanci v ta državni zbor - kakšna je realizacija naših zavez, ki smo si jih sami dali, ne na pritisk Bruslja, v zvezi z našim vstopanjem v Evropsko zvezo. Mi in mandatar se zavedamo, kaj pomeni, če se bo ta dinamika nadaljevala. Ne samo, da bo za tri leta zamude, da lahko izpademo iz prve skupine kandidatk - namreč, pridejo lahko tudi druge posledice. Zaradi nespoštovanja za letos sprejetih obvez dosedanje vlade lahko Slovenija izgubi vso finančno pomoč iz raznih evropskih skladov, kajti sedaj ni več čas za programe, za plane, za skupne, družinske posnetke, za čas deklaracij, sedaj je izrazito čas uresničevanja sprejetih oziroma od nas samih sprejetih obvez. In Bruselj gleda samo to, njih več ne zanimajo tisti polmetrski kupi naših najav, kaj vse bomo storili na temo novih zakonov in podzakonskih aktov, njih ne zanima niti to več, ali je sprejeto, ampak ali deluje ta zakon, oni zakon, podzakonski akt, zemljiška knjiga in tako naprej. Povsem jasno je, če ni urejena zemljiška knjiga, če ni urejen kataster, da prometa z zemljišči ni, da osnovne svoboščine, ki delujejo ali pa so izhodišče delovanja v Evropski zvezi - in to prihaja tudi k nam - ne more funkcionirati. Torej, če ni urejena državna uprava na tem področju, je vse zastonj govoriti, ali leto 2002 ali leto 2003, celo mislim, da leto 2005. In veste, kako v velikem zaostanku je reforma državne uprave. Tega se ne da, kot veste, narediti v enem, dveh ali treh letih, take zadeve delajo po svetu med petimi in desetimi leti. Zato je kandidat za mandatarja takoj izpostavil vprašanje zamud na tem področju in, seveda, na to so vezane številne druge zadeve, reforma javne uprave ni sama sebi namen. In sedaj si za nekaj mesecev ustaviti tempo oziroma ne izkoristiti situacije za pospešek dela, zato da nadoknadimo vsaj nekaj od lanskih 38 zamujenih zakonov in da dodamo k tem 54% pripravljenih in sprejetih podzakonskih aktov še kakšen podzakonski akt na ravni vlade, na ravni posameznih ministrstev, za to bi lahko to priložnost izkoristili, ne pa za ponovno razpravo o tem, ali je dober ta ali je dober oni politični oziroma volilni sistem. Prepričan sem, da tisti, ki bi radi izkoristili ta čas oziroma to priložnost, da izsilijo predčasne volitve, da bo verjetno bilanca teh prizadevanj povsem drugačna, kot si danes predstavljajo ali predvidevajo. Ne vgrajujejo v svoja predvidevanja politične nestabilnosti, ki jo lahko sproži vztrajanje na rešitvah, ki niso v skladu z ustavnim redom in z ljudsko voljo. In tukaj ponovno zagotavljam, da bomo vztrajali na tem, da bodo te stvari upoštevane.
In rad bi povedal še naslednje, da rešuje odločitev za prehodno vlado več ključnih vprašanj hkrati ali pa nam vsaj daje izgovor za določene zadeve, glede katerih se ne bi mogli izgovarjati, če tega ne bi predlagali in če bi prišlo do hitrih oziroma predčasnih volitev. Na ta način lahko govorimo o predvidljivi rešitvi krize na način, ko bi prišlo do izsiljenih predčasnih volitev. Nobene garancije ni, kdaj se bo kriza končala, zlasti za tiste, ki govorijo, da je proporcionalni sistem legitimen kljub temu, da je referendum pokazal drugače. Torej tisti, ki tiščite v predčasne volitve, tiščite v nepredvidljivo situacijo, ki se po mojem mnenju lahko zaključi tudi z močnejšo destabilizacijo slovenske politike. Mi tega ne potrebujemo. Mi tega tudi ne maramo, predlagatelji novega mandatarja. Želimo, da čimprej na demokratičen način dobimo vlado, ki bo začela delati po prioritetah, ki so bile predstavljene.
In še nekaj bi rekel. Ker smo tukaj izvoljeni predstavniki ljudstva in po ustavi smo odgovorni, ne samo za tiste okraje, kjer smo bili izvoljeni, ampak za celoto na Slovenskem. Politična zmeda na Slovenskem ni odpustek za našo neodgovornost. Ne more biti odpustek za našo neodgovornost in rad bi povedal tudi, da stranka, ki je nastala v soboto, ne želi govoriti jezika nestabilnosti ali jezika neodgovornosti, zato predlaga, kar predlaga. Sedaj smo, gospe in gospodje, po dolgem času zopet nekako močno na očeh svetovne javnosti, močno na očeh svetovne javnosti, tako razumem medije, tako razumem tudi mednarodne kontakte. In sedaj smo pred izpitom iz odgovornosti za bistveno. In še nekaj bi rad povedal. Tisti, ki tiščite državljanke in državljane Slovenije na volitve konec junija ali v začetku julija, boste verjetno doživeli tudi kakšen protest ljudi, ki bi želeli v miru na že planirani dopust. Ne silite v volitve v času dopustov. Dovolite, da volimo v normalnem terminu, ko so ljudje doma, ko imajo čas, vmes pa prehodna vlada lahko opravi tisto, za kar ji damo mandat oziroma za kar se tukaj dogovorimo.
Še nekaj bi rekel. Naš poslovnik oziroma naš zakon oziroma naša ustava dopušča možnost, da se tale današnji izpit trikrat ponovi oziroma dvakrat ponovi, potem je pa možno, kar je nekaj izjemnega verjetno v ustavah, v svetovnem merilu, lahko pa padlo vlado obudimo k življenju še z enim glasovanjem. Tudi to je pri nas mogoče, ampak upam, da ne bo potrebno oziroma menim, jaz ne bi rad sodeloval pri tej zadevi, ker je vlada, ki je šla, je šla.
Torej, sprašujem se pred vami, kaj dobimo, če danes mandatarja ne izvolimo in ga volimo spet čez en teden, pa potem še en teden kasneje. Kaj se pridobi, če se neodgovorno odločimo že danes? Veste, da so možni razni izidi, ampak jaz bi si želel izida, ki nas z današnjim dnem popelje do odločitev, ki lahko stabilizirajo Slovenijo. V tem smislu seveda priporočam gospoda dr. Andreja Bajuka za podporo. Menim, da program, ki ga je dal, bi rekel, da mu je zelo težko nasprotovati, ker vsebuje vse tisto bistveno, kar za ta čas in še za malo naprej potrebujemo. Zame ni zadeva slabosti to, da je povedal malo več, kot je formalno od njega zahtevano. Jaz sem bil vesel, da je dal celovit pregled, celo, bi rekel, po resorjih. Mislim, da je to odlika njegovega nastopa. Hvala lepa za pozornost.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Peterletu. Stališče poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke predstavlja Zmago Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi, gospod kandidat, ostali gostje! Pravzaprav me je predstavitev kandidata za mandatarja zabavala. Zabavala me je zaradi tega, ker je bilo vse skupaj povedano deset let prepozno. Če bi gospod Bajuk to povedal leta 1991 ali še bolje, 1989, bi mu zagotovo ploskal. Vendar takrat je bil gospod Bajuk še v Argentini ali pa morda na kakšnem drugem popotovanju po svetu in ne vem, če je že dobro vedel o Sloveniji, kaj se dogaja v Sloveniji, kakšne zadeve se godijo, kam se Slovenija odpravlja.
Med tem časom, od takrat do danes, se je zgodilo kar nekaj zadev, pa že prej, bi lahko rekel, v bivši državi, v sklopu Jugoslavije, je bilo marsikaj že urejenega, marsikaj urejenega bistveno bolje, kot v njegovi domovini Argentini, in bistveno bolje kot v marsikateri evropski državi, ki se danes trka po prsih z govoricami in govorjenjem o svojih demokratičnih vrednotah in demokratičnih izhodiščih. Ravno tako bistveno bolje, kot je še danes v Združenih državah Amerike, ko govore, da ni bolj demokratične države od Amerike, obenem pa delajo vse tisto, česar ne bi smeli.
Danes smo poslušali nek traktat o najbolj ekstremnem liberalizmu, ki ga zagotovo od sedanjega kandidata ne bi pričakoval. Mene je to nekako spominjalo na govorance, da, zelo zelo slabe govore, tako nekako, kot če bi govoril gospod Drnovšek, vendar pri starosti 12 let. Zavzemanje za tisto, za kar se je že odločila Republika Slovenija, kaže na nek arhaičen in nedodelan pristop do zadeve, predvsem pa kaže in govori o popolnem nepoznavanju situacije v Sloveniji.
In v začetku, kakor tudi jaz pozdravljam lep nagovor tudi obeh predstavnikov manjšin, predstavnice madžarske manjšine in predstavnika italijanske manjšine v rodnem jeziku, bi vseeno rekel, da je pa gospod Bajuk pozabil, ko je govoril, da je prva vlada gospoda Peterleta tista, ki je popeljala Slovenijo v svobodo, in ko je govoril, da se ji zahvaljuje, pozabil na nekaj najbolj bistvenega. Zahvaliti se slovenskemu narodu, ki je popeljal Slovenijo v svobodo, kajti njegova je bila odločitev in njegova je bila izpeljava vsega tega. Brez tega ne bi bilo tega, kar je danes. In tudi se ni zahvalil vsem tistim, ki so od leta 1945 naprej, ko gospoda Bajuka ni bilo več v Sloveniji, plačevali davke, gradili ceste, izgubljali zdravje, življenja in vse skupaj. Tistim ljudem, ki so ostajali in vztrajali v domovini in jo gradili. Nič ni rekel o teh ljudeh. Rekel je, da je potrebno narediti nekaj novega, nekaj boljšega, tako kot da bi bilo tukaj pri nas vse zanič. Govora je bilo o spremembi jurističnega sistema. Da sodstvo ne deluje, da je treba sodstvo urediti in ne vem kaj vse. Marsikaj je treba popraviti. Vendar konec koncev, država je stabilna, vsaj toliko kot Italija, ki bo ravno tako morala zamenjati vlado in iz tega nihče ne dela problema. Nihče ne išče v vladni krizi v Italiji ne vem kakšnih grozljivih zadev in ne kliče nikogar iz Argentine, iz Čila, iz Peruja, ne vem od kod še vse, da bi jim prišel vladat v Italijo.
To je pravzaprav nekaj, neka specifika slovenskega desnega političnega prostora, da ne najde pri lastnih ljudeh doma nekoga, ki bi bil dovolj sposoben, da bi ga lahko postavili za mandatarja ali za kandidata za predsednika države. To je zdaj že drugi primer, ko je potrebno iskati ljudi nekje v onostranstvu in jih vleči sem, da bodo oni reševali zadeve. Že pri gospodu Berniku se je zgodilo to, da desna opcija ni našla dovolj kompetentnega človeka za predsednika države. Res je, gospod Bajc, tudi gospod Sirc je bil potegnjen iz Anglije, da bi prišel reševat liberalno demokracijo. Vendar glede na zadnje poteze in razmišljanja gospoda Drnovška lahko rečemo, da je tudi to desnica, kajti gospod Drnovšek je s svojim ponujanjem konkordata rimokatoliški cerkvi nedvomno zapeljal liberalno demokracijo v desno. In zdaj celo tretji poskus desne opcije, gospod Bajuk, tudi iz neke tuje države. Mene bi bilo sram predlagati nekoga iz tujine in s tem dati popolno nezaupnico slovenskemu narodu, kot češ, dragi Slovenci, drage Slovenke, niste sposobni najti nekoga, ki bi bil zmožen voditi Slovenijo malo naprej, v kakšne boljše čase. Pripeljali vam bomo nekoga od daleč, kjer se je cedilo vse skupaj, med in mleko, da vam bo rešil državo pred temi krutimi in neizobraženimi Slovenci. Žalostno! In edina država smo, ki si dovoli nekaj takega, ni druge države na svetu, ki bi si dovolila nekaj takega. In mi se hvalimo s tem, da imamo pametne ljudi, da imamo sposobne ljudi, da imamo tiste, ki znajo razmišljati, ki znajo z logiko povezovati zadeve. Potem pridemo na koncu koncev do tega, da ravno tisti, ki bi morali zastopati ta svoja mnenja, tega ne storijo.
Gospod Bajuk je rekel, da Slovenija mora postati član Evropske unije v prvem krogu. S tako trditvijo je dokazal, da ne pozna političnega prostora Evrope, da ne pozna umeščenosti Slovenije v ta politični prostor in da pravzaprav sploh ne ve, za kaj gre pri vsej stvari. Kaj mora Slovenija postati in v katerem krogu mora postati članica Evropske unije, ne bomo odločali mi. To je danes jasno že pravzaprav vsakomur. To je odločitev, ki jo bo sprejela Evropska unija. Odločitev, ali bo Slovenija šla v Evropsko unijo v prvem krogu ali v drugem krogu ali nikoli, bo sprejeta na političnih forumih Evrope in na osnovi političnih odločitev, seveda, ki jim bodo pa botrovali tudi gospodarski interesi. Nikakor pa ne tako, kot si predstavlja gospod Bajuk, zdaj sem prišel jaz, nekdo iz Argentine, Evropa bo pokleknila pred menoj in sprejeli bodo Slovenijo. Zelo, zelo iluzorno razmišljanje, nekonsistentno razmišljanje. Tako mi pravzaprav takšno razmišljanje poraja dvom v osnovno izobrazbo gospoda Bajuka, pa ne v njegovo izobrazbo, ampak v sistem izobraževanja v tistih fakultetah, kjer se je izobraževal.
Gospoda Bajuka bi tudi vprašal, ko je rekel, da ni za državne intervencije v gospodarstvu, ali torej tudi ni za kakršnokoli ohranitev nacionalnih interesov Slovenije v določenih gospodarskih panogah. Vsaka država na svetu, pa če se omejimo na Evropsko unijo, vsaka članica Evropske unije si je izborila, da v določenih gospodarskih panogah ne veljajo splošni evropski predpisi. Pri nas je gospod Bajuk rekel, da tega pač ne bo, ker ne bo nobenih državnih posegov v kaj podobnega. Ali to morda pomeni, da se bomo razprodali po dolgem in počez? Zanimivo je, da se je ravno ljudska stranka v veliki meri borila proti razprodaji slovenskega gospodarstva kar tako, na vse konce in kraje, zdaj od njihovega skupnega kandidata slišimo, da se bo zavzemal, da se bo to zgodilo, ne morda v štirih letih ali v desetih, ne, v nekaj mesecih, odkar naj bi bil mandatar. Mislim, da je ta opcija grozljiva.
Gospod Bajuk je govoril o pojavu globalizacije, ki da naj bi bila pozitivna pojava. Zopet se mi poraja dvom v njegove sposobnosti razmišljanja na področju bančništva in pa gospodarstva, ko bi vendarle moral vedeti, kaj se je v teh dneh dogajalo v Washingtonu ob konferenci mednarodnega monetarnega sklada. Kakšni so bili protesti proti globalizaciji, kaj prinaša globalizacija slabega za takšne države, kot je Slovenija, in še posebej za to našo malo državo Slovenijo. Rekel sem malo državo Slovenijo, pa ne zaradi tega, ker bi dvomil v umski razvoj slovenskega naroda ali pa vsaj v 50% umskega razvoja slovenskega naroda. Rekel sem "malo" zaradi tega, ker me je strah zaradi ostale polovice. Globalizacija je past, v katero se država nikakor ne bi smela ujeti in gospod Bajuk govori o globalizaciji kot nekakšni odrešilni formuli, ki bo rešila svet, ki bo prinesla blagostanje Sloveniji. Morda kakšnim firmam od drugje, morda celo kakšni firmi iz Argentine, zagotovo pa ne nobeni slovenski firmi. Tega pač ne smemo dovoliti. Ne smemo dovoliti s tem, da ga ne podpremo kot mandatarja.
Spoštovani kolegi! Nekateri pijejo vodo, nekateri požremo slino in potem nadaljujemo. Osnovna izhodišča, ki jih je gospod Bajuk predstavil pravzaprav ne predstavljajo nič novega, in kar je še huje, ne predstavljajo nič tistega, kar naj bi zagovarjala predvsem opcija novo združene slovenske ljudske stranke.
Ravno tukaj notri so bile povedane takšne stvari, ki me v tem primeru nekako prepričujejo oziroma mi zagotavljajo, da bo gospod Bajuk dobil še bistveno manj glasov kot 44. Nič ni govoril o določenih zadevah, o katerih bi lahko govoril sedaj za nekajmesečni mandat. Nič ni omenil, kaj naj bi se zgodilo z maloobmejnim sporazumom s Hrvaško, nič ni omenil, kaj naj bi se zgodilo s predlaganim konkordatom z rimo-katoliško cerkvijo. Ali to pomeni, da smo že pokleknili na teh dveh ovirah? Ali to pomeni, da je sklenjen konsenz, da se v tišini podpišeta oba dokumenta oziroma verificirata oba dokumenta?
Slovenska nacionalna stranka ne bo podprla gospoda Bajuka. In da ne bi bilo kakršnikoli dvomov o odločitvi slovenske nacionalne stranke, ne bomo niti dvignili glasovnic, s katerimi bi se opredelili "za" ali "proti". Nam se to ne zdi pomembno. V tem primeru zagotovo ne. Morda, če bi bil kakšen drugi kandidat, ki bi res povedal nekaj, kar bi stalo in kar bi bilo v dobro državi Sloveniji. Sicer pa mislim, da nas bo kar nekaj manjkalo, ob osmi uri, če se ne motim, je ena tekma na televiziji. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa kolegu Jelinčiču. Ali želi še katera od poslanskih skupin besedo? Stališče poslanske skupine socialdemokratov predstavlja Janez Janša.
JANEZ JANŠA: Spoštovani gospod predsednik, spoštovani dr. Bajuk, kandidat za mandatarja, kolegice in kolegi. Precej negativne energije je ostalo za predhodnim govornikom za to govornico. Vendar sedaj ne bi o tem.
Dejstvo je, da smo v položaju, za katerega je, kot je bilo danes tukaj že rečeno, dosedanji predsednik vlade oziroma vršilec dolžnosti predsednika vlade dr. Janez Drnovšek prejšnji teden kratko in jasno ugotovil, da gre za politično krizo. Tudi nekatere razprave, ki so bile danes že tukaj, mislim na razprave poslancev, predvsem poslanke Pozsončeve, govori o tem, da je stanje takšno, da ga je potrebno nemudoma reševati.
Po mnenju naše poslanske skupine obstajata dva temeljna razloga, zaradi katerih je pomembno, kakšna bo današnja odločitev in zaradi katerih smo se odločili, da predlagamo kandidata za mandatarja za ta čas do konca leta, preden se po naslednjih rednih volitvah oblikuje in konstituira nov državni zbor, ki bo sposoben izvoliti novo vlado. Preden pa navedem oziroma ponovim ta dva razloga, ki sta bila danes že večkrat omenjena, pa bi vas spomnil na nek čas, maja leta 1992, ko se je prav tako za nekaj mesecev imenovala neka vlada, čeprav je bilo jasno, da bodo še tisto leto volitve. Takrat tisti, ki danes tako problematizirajo ta kratek čas, ki naj bi ga vlada imela na razpolago, niso imeli nobenih pomislekov, nobenih pomislekov ni bilo, čeprav so bile dileme v zvezi z večinskim oziroma takratnim volilnim sistemom ravno takšne, kot so sedaj. Natančno enake dileme so bile, kajti ustavnem zakonu za izvedbo ustave, ki smo jo sprejeli decembra leta 1991, je pisalo, da je treba v roku enega leta izpeljati volitve po novem volilnem zakonu, ki se sprejme z dvotretjinsko večino, če pa se to ne zgodi, se volitve izpeljejo tako, da se stara zakonodaja nekako prilagodi. Zakon je bil potem sprejet zadnji možni dan, preden so bile razpisane redne volitve. Skratka, dileme so bile podobne, manjko volilne zakonodaje enak, pa vendarle tisti, ki imajo danes in ki so imeli v zadnjih dneh največ pomislekov do tega, ali se splača oblikovati neko vlado za 6 ali 8 mesecev, takrat teh pomislekov niso imeli, ker so pač podpirali opcijo, ki je tisto vlado predlagala. Iz primerjave ravnanj leta 1992 in danes je jasno, da gre pač za politiko, ne pa za neko načelno ravnanje. Tista dva razloga, zaradi katerih smo se mi odločili, da podpremo kandidaturo in vložimo kandidaturo dr. Bajuka, sta splošno znana ter prezentna in govorita o stvareh, ki niso rešene in zaradi katerih je danes v Sloveniji politična kriza. Ne zato, ker nimamo opravilno sposobne vlade, ampak zato, ker dejstvo, da nimamo opravilno sposobne izvršilne oblasti in da nimamo legitimnega volilnega sistema, govori o tem, da normalen razplet politične krize, kot bi do njega prišlo v urejenih državah, pri nas ni možen, ker enostavno v takšnih razmerah, zaradi teh dveh razlogov, ni možno razpisati predčasnih volitev, ki bi bile, prvič, legitimne in od katerih bi lahko pričakovali rezultat, ki bi bil kaj drugačen od rezultata po zadnjih volitvah. Nihče, ki sedi v tej dvorani, ne more dati nikakršne garancije za to, da v primeru nekega proporcionalnega sistema rezultat volitev ne bo podoben, kot je bil na prejšnjih volitvah ali še slabši. In da ne bomo prišli v situacijo, v kakršni je bila Italija pred desetletji, in zaradi te situacije je spremenila volilni sistem, ali v kakršni je bila Avstrija v zadnjih petih letih, ko so ponavljali predčasne volitve na čedalje krajše obdobje in so se na koncu znašli v položaju, ko enostavno niso imeli nobene dobre rešitve. Izbrali so manj slabo in tudi ta je bila bojkotirana in je še vedno bojkotirana od večine v Evropi.
Dejstvo je, da v tem državnem zboru obstaja politična volja, da proces sprejemanja oziroma prilagajanja slovenske zakonodaje z evropsko teče normalno, da se, ne glede na to, ali je vlada takšna ali drugačna, v parlamentu sprejemajo zakoni, za katere smo se dogovorili in ki so vsebovani v okviru državnega programa. Vendar pa samo politična volja ni dovolj, obstajati morajo tudi razmere, v katerih državni zbor normalno funkcionira, in razmere, v katerih tisti, ki zakone predlaga, to je pa vlada, kolikor toliko normalno funkcionira. V tem času nam podpisan sporazum parlamentarnih strank prav nič ne pomaga, če ne bo vlade, ki bo predlagala do konca junija še 34 zakonov. Če bo državni zbor razpuščen, potem nič od tega ne bomo sprejeli. V najboljšem primeru bi predčasne volitve dale vlado enkrat jeseni in ta vlada, seveda, do zaključka poročila za letošnje leto o pripravljenosti Slovenije za vstop v Evropsko unijo ne bi pripravila nobenega zakona. Odločitev za razpust državnega zbora in za predčasne volitve v tem trenutku je, prvič, odločitev za sprejetje tveganja ustavne in splošne družbene krize zaradi volilnega sistema, in, drugič, je odločitev za to, da se Slovenija v letošnjem letu odpove ugodni oceni, ko gre za vključevanje v Evropsko unijo. Kaj to pomeni, je bilo že večkrat rečeno.
Program, ki ga je tu predstavil kandidat za mandatarja, dr. Andrej Bajuk, je celovit in je izrazito proevropski. V tem državnem zboru še nikoli noben kandidat za predsednika vlade ni predstavil tako celovitega in tako proevropsko orientiranega programa. Dejstvo je, da ne čudi to, da edina stranka, ki se ne strinja z evropsko orientacijo slovenske politike, temu nasprotuje in to je bilo pričakovati. Vendar pa je proevropska orientacija tega predstavljenega programa tisto, kar je tudi bistvena vsebina sporazuma vseh parlamentarnih strank. To smo podpisali, da bomo vsi podpirali. Jasno je, da vsega tega, kar je bilo predstavljeno, ni možno realizirati do konca letošnjega leta, vendar je to kandidat za mandatarja sam povedal in je tudi naštel, kaj od tega, kar je v programu navedeno, so prioritete, kaj je potrebno narediti. Med prioritetami so tiste, za katere se je odločila ne samo poslanska skupina socialdemokratske stranke, ampak vse poslanske skupine v tem državnem zboru, razen slovenske nacionalne stranke. Vse ostale poslanske skupine oziroma vse ostale parlamentarne stranke smo podpisale zavezo za prevzemanje evropskih standardov prek spremembe slovenske zakonodaje oziroma prek prilagajanja slovenske zakonodaje. To je bilo tu ponujeno.
V zadnjih dneh je bilo veliko očitkov, češ, da kandidat, ki smo ga predlagali, ne pozna slovenskih razmer, da dolgo časa ni živel tukaj in tako dalje. Na te očitke moram najprej reči to, da dosedanjega predsednika vlade, dr. Drnovška, to leta 1996 ni nič motilo, ker je dr. Bajuka vabil v vlado že takrat. Nobenih pomislekov ni bilo do tega, nobenih takšnih pomislekov, kot se sedaj izrekajo, pa tudi drugih ne. Od takrat so minila še štiri leta in zagotovo bolje pozna razmere.
Drugo, kar je treba povedati ob teh očitkih, je to, da ti očitki vedno priletijo takrat, kadar pomladna politična opcija predlaga za kakšno funkcijo nekoga z mednarodnimi izkušnjami; kadar to stori kdo drug, je vse v redu, je to prednost, kadar to storimo mi, je pa to slabost.
Ko so še v bivši Socialistični republiki Sloveniji leta 1984 najprej za člana predsedstva, kasneje pa tudi za predsednika predsedstva SRS izvolili takratnega prišleka iz New Yorka, Janeza Stanovnika, so to poudarjali kot veliko prednost. Dr. Janez Stanovnik je prej 15 let delal v Beogradu in nato še 20 let v New Yorku. Ko je prišel nazaj, je bil član predsedstva SRS in nato še predsednik predsedstva, rekli so mu celo "oče naroda", čeprav je imel pokojnino iz New Yorka in vse ostalo. Takrat je bila to prednost. Morda je bil nekaj časa tudi v Ženevi v tem času, skratka živel je v tujini 35 let. To, da je prišel v Slovenijo in prevzel neko funkcijo, to dejstvo takrat ni predstavljalo nobene ovire, pa je bil to še bivši sistem. Zdaj pa, ko je tu demokracija, ko smo še bolj odprti, ko pristajamo na globalizacijo, so pa mednarodne izkušnje naenkrat ovira. Očitno smo šli nazaj pred leto 1984.
Ko so tako imenovani neodvisni poslanci s podporo takratne združene liste ali kakorkoli se je ta stranka že imenovala leta 1992, pred 8 leti predlagali dr. Marka Voljča kot kandidata za mandatarja, so ga poklicali iz Mehike. To, kar se danes navaja kot slabost našega kandidata, se je takrat s strani iste politične opcije predstavljalo kot veliko prednost, poznavanje mednarodnih financ, mednarodne izkušnje, zveze itn., s tem, da je gospod Voljč takrat zasedal precej nižjo funkcijo v mednarodnih financah, kot jo je pa v zadnjih letih dr. Bajuk. Ampak takrat je bila to prednost, danes je pa to slabost. O kandidatu liberalne demokracije za predsednika republike leta 1992, dr. Sircu, ki ga zelo cenim in spoštujem, ne bi govoril. Prišel je iz Glassgova in kandidiral za predsednika kot kandidat liberalne demokracije. Takrat so rekli, da je to velika prednost, da prihaja nekdo, ki ima širino in ki pozna evropske razmere. Danes očitno temu ni več tako. Upam, da vsaj ta stranka ne bo navajala istih razlogov.
Kar se tiče prispevka kandidata k slovenski osamosvojitvi in mednarodnemu priznanju, se v imenu tistih, ki smo takrat kar nekaj naredili za to, dr. Bajuku zahvaljujem. Na svoji funkciji, ki jo je takrat imel v Washingtonu, je veliko naredil prek svojih zvez in osebno za to, da je bila Slovenija mednarodno priznana. Obstaja obsežna dokumentacija o tem njegovem delu. Precej več je naredil kot marsikdo, ki je prej govoril za to govornico in mu očital, češ, da je bil v tujini takrat, ko se je tukaj nekaj dogajalo. Če ne bi bilo leta 1991 in leta 1992 močne slovenske skupnosti po različnih državah, bi tudi mednarodno priznanje prišlo kasneje, pa tudi podpora mednarodne javnosti v najtežjih časih med vojno za Slovenijo bi bila bistveno bolj relativna, če tega dela ne bi bilo. Slovenska osamosvojitev je delo celotnega slovenskega naroda, ne samo tistih, ki smo bili na tej strani Karavank. Brez te podpore v tujini bi bilo bistveno težje. In seveda vseh slovenskih državljanov, pa tudi nekaterih tistih, ki takrat še niso imeli slovenskega državljanstva, pa so se javljali kot prostovoljci v slovensko teritorialno obrambo.
Kot zadnji, pa morda vendarle najbolj ključni argument, zaradi katerega je naša poslanska skupina podprla dr. Bajuka, je preprosto spoznanje, da mi, ne samo kot skupnost, želimo v neko drugačno, bolj razvito in tudi bolj konkurenčno okolje. Mi se tudi kot posamezniki želimo enakopravno uveljaviti v tem okolju. Dr. Bajuk je to pot že naredil in ve, kako je s tem. Jaz sem bil najbolj vesel tistih besed iz programa, ki je bil tukaj predstavljen, ko je dejal, da ne gre za to, da gremo mi v Evropo, ampak da gre za to, da tukaj vzpostavimo razmere, ki so evropske - demokracijo, spoštovanje človekovih pravic, socialno tržno gospodarstvo, vse to, kjer smo nekje na pol poti v tem trenutku, in seveda pogoje za vsestranski materialni in duhovni razvoj. To je cilj, ni naš cilj samo mehanično članstvo v neki multinacionalni integraciji, ampak je naš cilj, da smo tam kot posamezniki enakopravni, da obdržimo velik del suverenosti in da se tam kot skupnosti in posamezniki lahko hitreje razvijamo, kot je to možno izven. Program, ki je bil predstavljen, je mene dodatno prepričal, da je to pot po kateri želimo hoditi. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Janši. Stališče poslanske skupine liberalne demokracije Slovenije predstavlja Anton Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Prav gotovo je, da ne bi bilo potrebno gospodu Janši povedati, kaj misli liberalna demokracija, ampak mislim, da veliko tistega, kar je on tukaj govoril, o tistem, kar naj bi liberalna demokracija do sedaj počela ali pa kar je počel predsednik stranke, ko je kogarkoli povabil v projekt slovenska vlada za Evropo, slovenska vlada za leto 2000 in naprej. To vsi vedo, javnost to ve, mi vemo. Mimogrede pa seveda ni potrebno uporabljati argumentov, ki govorijo lahko tudi v negativni smeri. Ampak jaz se ne bom obregal ob govor Janeza Janše, ki je tako ali tako govoril v imenu poslanske skupine, in ne bi bilo lepo in tudi ne v skladu s poslovnikom, če bi z njim polimiziral, verjetno bom pa kasneje v diskusiji.
Liberalna demokracija Slovenije ne bo podprla kandidata za mandatarja, pa ne zaradi tega, kar je bilo že vseskozi tukaj poudarjeno, češ, kaj vse, da se mu očita itn. Ampak preprosto zaradi tega, ker se s tem vprašanjem na tak način ne ukvarjamo. Ne ukvarjamo se pa zaradi tega, ker menimo, da so se izčrpale možnosti za konstruktivno, tvorno, predvsem pa uspešno dokončanje tega mandata in dokončanje vseh tistih stvari, o katerih pa je bilo veliko govora tukaj. Ko je na prigovor socialdemokratov in na zahtevo slovenskih krščanskih demokratov slovenska ljudska stranka najavila odhod iz koalicije, je bil jasen znak, da je na vidiku zastoj uresničevanja programov, za katere so se zavezale vse parlamentarne stranke, razen slovenske nacionalne stranke. Mi kot odgovorna stranka, predsednik vlade gospod Drnovšek pa še najbolj, je ugotovil, da je potrebno pred tiste, ki želijo biti zraven, pa istočasno biti proti, da je potrebno povprašati seveda parlament, povprašati poslance, kaj menimo. Ali menimo, da je mogoče tiste dogovore, ki so bili sprejeti na koordinaciji parlamentarnih strank, pa seveda tudi na osnovi programa vlade in na osnovi programa, ki ga ima parlament, ali je mogoče ta mandat pripeljati do konca ob izteku štirih let, ali pa je bolje, da se celotna stvar konča prej, se gre na predčasne volitve in se dobi nov zagon, z novimi možnostmi, da se nadaljuje tisto, kar je globoko začeto in kar je pravzaprav treba v dobri meri samo dokončati.
Najbrž je treba povedati, da če je komu do tega, da bi se to, kar je bilo danes slišano, resnično izvedlo, naredilo, potem seveda ne bi bilo nezaupnice v parlamentu, ampak bi se zaupnica sedanji vladi ali vladi v odstopu, v začasnem stanju, v opravljanju tekočih poslov, ne bi zgodilo. Vse možnosti so bile.
Prav lecimerno se nam zdi govoriti dandanes tukaj o neki državotvornosti, o skrbi za državo, o reševanju projektov, ki so na pol poti. Vsaj 30-krat sem za to govornico poslušal gospoda Peterleta, kako je pravzaprav vsak poizkus vlade, vsak poizkus reševanja v dogovorjenih rokih, sprejemanja zakonov, ki bi sledili skupno dogovorjenim projektom, kako jih je poskušal vendarle zaustavljati, kako se je pravzaprav poskušalo tudi na razno raznih skupnih sestankih pridružitvenih odborov in raznih zborovanj v tujini očrniti to vlado, to državo, predstavljati, kot da je ta država tako rekoč nesposobna sama se najprej opredeliti, kaj je njena prioriteta in seveda potem to tudi izpeljati. Mi vedno govorimo za to govornico in povsod, da je liberalna demokracija tista, ki skrbi za to - v njenem programu je to temeljno - da najprej za domačo rabo, za državljane in državljanke Republike Slovenije vzpostavi tak pravni, ekonomski in siceršnji red, ki bo njim omogočal enakopravno vključevanje in tekmo z drugimi državami in narodi v okviru Evropske unije. V tem smislu je prišel čas, ko ni več mogoče za silo skrpati vlade, jo postaviti za nekaj mesecev, postaviti take ali drugačne strokovnjake in bodo lahko tako rekoč zagotovili tisto, kar je pripravljeno. Kar je pripravljeno. Vlada je namreč, po mojem vedenju in trdnem prepričanju, pripravila vse tistih 37 zakonov, o katerih se tukaj govori, vrsto drugih projektov, ki jih ta državni zbor v tem kratkem obdobju, kar je potrebno storiti za junijsko poročilo ali pa za ta prvi del, lahko stori.
Seveda so tukaj mnenja deljena, ali je s tem, ko je razpuščen državni zbor, tudi z vsemi opravili konec ali ne. Ravno danes sem bral v časopisu, da druga skupina pravnikov meni, da nekatere stvari lahko - naprej dogovorjene - ta parlament pač opravi in jih izpelje do konca tako, kot je treba. Jaz menim, če je država res v taki situaciji in če komu je za to državotvornost, potem storimo to. Zagotovo je, da bo prej prišlo do vzpostavitve novih razmer, da bo prej prišlo do stabilizacije pozicije in opozicije za daljše obdobje in za izpeljavo nekih nalog, če gremo na predčasne volitve in za to so vsi pogoji.
Ni mogoča primerjava, kot se sliši, z letom 1992. Češ, leta 1992 so prišli po, ne vem, dveh, treh poizkusih neki diverzanti, so vrgli tako uspešno vlado in so potem v parih mesecih tako rekoč pridobili odločilno prednost, ki jih je popeljala v osemletno vladavino. Ne. Leta 1991 smo v teh prostorih, takratni skupščini, sprejeli novo slovensko ustavo. Takrat nismo imeli zakona o volitvah v državni zbor, kajti do takrat je bila slovenska skupščina, trodomna, tako "popljuvana" mnogokrat, kot nedemokratična itn., čeprav je bila 1990 demokratično izvoljena, sicer v neko drugo strukturo. Nismo imeli torej zakona in smo ga do volitev res, da v zadnjem trenutku, sprejeli in smo šli na volitve po novem zakonu. Na žalost tudi z nekaterimi kompromisi, ki so predvsem liberalno demokracijo, ki je bila že v obdobju 1990-1992 največja in najmočnejša stranka, kljub temu da je bila v opoziciji, pa potem v prvem mandatu 1992-1996, kot tudi kasneje, prikrajšala za kakšen poslanski sedež. Nam je šlo že takrat za to, da se vzpostavi sistem, ki bo zagotavljal sorazmerno zastopanost vseh interesov, ki bodo dosegla, recimo, za kvoto treh mandatov glasov na volitvah. To je pač takrat bilo.
V tem trenutku je situacija drugačna. V tem trenutku imamo kar nekaj odločb ustavnega sodišča. Po mojem mnenju štejejo predvsem tiste zadnje, najnovejše, aktualne. Ta aktualna, zadnja govori o tem, da ustavno sodišče pač nima pomislekov v zvezi z legitimnostjo in legalnostjo sistema. Zato je pravzaprav vse drugo, kar bi govorili in se spuščali podrobno v to, komu je bolj, komu manj, da država čim prej pride iz, jaz bom rekel, nastale situacije, iz katere so poti predvidene ustavno, zakonsko... Seveda to je politična kriza, taka, ki jo je potrebno državotvorno v tem parlamentu razrešiti, vendar ne tako, da bomo še naprej zapletali in podaljševali neko agonijo in mogoče po tem, seveda po treh, štirih, petih mesecih, ko naj bi prišlo v rednem roku do volitev, bo pa ne vem kaj. V tem trenutku ne gre za nobene izsiljene volitve, ne gre za nič, kar bi bilo neobičajnega, nenormalnega, ampak gre za volitve, ki so v zgodnejšem roku, kot bi bile sicer predvidene, in to je nekaj mesecev. Kaj je bolje, sedaj narediti celo vrsto potrebnih aktivnosti za to, da se vse to spremeni in potem iti na volitve, ali iti takoj na volitve in vzpostaviti novo vlado? Mi menimo, da je potrebno iti na predčasne volitve in ponovno zmeriti moči in to je očitno bilo v tem mandatu za to govornico in tudi sicer javno s strani takratne opozicije, zdaj ne vem, kako točno to izgleda, glede na to, da je združena stranka v parlamentu, ampak verjetno gre za pozicijsko stranko, ker v nekaterih točkah smo videli tudi dopoldan, da tvorno sodeluje, in jaz verjamem, da ji je do tega, da se tvorno razplete tudi ta situacija, v kateri smo in da bi verjetno ta državotvornost, ki so jo pokazali, se obrestovala tudi na predčasnih volitvah. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Anderlič. S tem smo izčrpali razpravo poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Imam 17 pisnih prijav, razprave ostalih poslancev - 18. je pravkar prispela - razprave ostalih poslancev pa bodo omejene na 5 minut. Prvi ima besedo kolega Potrč. Preberem še prvih 5, da se boste lahko pripravili: Aurelio Juri, Bojan Kontič, Feri Horvat in dr. Ciril Ribičič. Prosim, kolega Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani kandidat za mandatarja, gospod dr. Andrej Bajuk, spoštovane kolegice in kolegi! V zadnjih dneh me je kar nekaj znancev, sorodnikov, pa tudi, ko sem hodil peš zjutraj in zvečer domov, državljank in državljanov vprašalo, ali poznam gospoda dr. Andreja Bajuka in kdo je po svoji strokovni in politični fizionomiji kot kandidat za predsednika vlade Republike Slovenije. Nekaj sem vedel, veliko ne, zato sem se potrudil, da sem v zadnjih dveh, treh dneh poskušal prebrati tisto, kar je gospod dr. Andrej Bajuk v zadnjih nekaj letih povedal, zapisal, dal možnost, da mu sledimo v slovenskih časnikih, da bi si vsaj neko sliko ustvaril. Ne trdim, da mi je bilo dosegljivo vse, morda pa reči, da se mi zdi, da sem nekaj reči dovolj skrbno in korektno prebral. Po tistem, kar sem jaz ugotovil, je res, dr. Bajuk se je v slovenski javnosti pojavil v januarju leta 1997 kot možen kandidat za finančnega ministra in takrat je dajal tudi prve izjave, predvsem izjave v smeri svoje predstavitve, kdo pravzaprav je, da bi ga slovenska javnost spoznala. Od takrat naprej do marca letos pravzaprav nisem zasledil aktivnejšega angažmaja dr. Bajuka v slovenski politiki in slovenski javnosti. Zasledil pa sem, da je imel najbrž dve dovolj odmevni predavanji. Prvega na študijskih dnevih v Dragi, leta 1997, pod naslovom Slovenija v evropskih integracijskih procesih in drugega na evropskem predsinobijskem simpoziju v Vatikanu, 11. januarja 1999. Obe predavanji sta bili objavljeni v Novi reviji in sem ju prebral. Od marca pa je gospod dr. Bajuk aktivnejši v slovenski javnosti, od časa, ko je prevzel - upam, da bom prav imenoval - koordinacijo za pripravo volilnega programa koalicije Slovenija.
V predstavitvah so slovenski časnikarji poskušali enako kot v začetku leta 1997 najprej predstaviti dr. Bajuka in njegove poglede. V teh predstavitvah sem opazil, da je bil dr. Bajuk glede svojih političnih ambicij skromen. Rekel je, da želi pomagati Sloveniji, da misli, da določene izkušnje v tej smeri ima, da misli, da lahko kot eden pomaga v timu pri programu koalicije za Slovenijo oziroma koalicije Slovenija, ne vemo še, kakšno bo ime, gospod dr. Franc Zagožen, zato se opravičujem za nepriciznost, in hkrati povedal, da če bi eventualno bilo zamišljeno ali pa željeno da opravlja kakšno pomembnejšo funkcijo, funkcijo predsednika vlade, da bi o tem resno razmislil.
Takrat se je še govorilo o funkciji predsednika vlade, ne zdaj v času aprila meseca, ampak na volitvah. Iz teh dejstev gospod kandidat, če dovolite, moje prvo vprašanje. Kaj so bili razlogi, da ste v mesecu dni spremenili svoje prepričanje in najprej iz mnenja, da je prav, da poskušate sodelovati pri oblikovanju programa koalicije Slovenija, da pa kakšnih odgovornejših funkcij nimate namena prevzemati, kateri so razlogi, da ste se odločili, da prevzamete mandatarstvo, moram reči, v zelo zahtevnem času. Gre za oblikovanje tako ali drugače prehodne ali vlade z omejenim mandatom, ob dejstvu, da se prav gotovo zavedate - v to ne dvomim - tudi za kakšno politično razdeljenost gre v tem slovenskem državnem zboru, parlamentu in da je to najbrž pogumna odločitev in poteza.
Drugo, kar bi želel povedati, je, da sem mirno, resno, temeljito poslušal vaš uvodni nastop, v katerem ste rekli nekaj o prioritetah krajšega časa, veliko več pa ste govorili o programskih nalogah. Mene osebno moti ali pa ni mi bilo všeč, da so bile prioritete in programske naloge med seboj zelo, zelo zabrisane in da se pravzaprav ni dalo točno razločevati, kaj je tisto, kar želite, menite, da je treba v vsakem primeru kot prioriteto v času te prehodne vlade postaviti kot prioritetni program in dati zavezo pred tem državnim zborom, da bo tudi z vsemi močmi izpolnjevan, kaj pa je tisto, kar so programske naloge, ne glede na to, ali za štiriletni ali eventualno tudi za daljši mandat. Te stvari so med sabo po mojem mnenju zelo, zelo nepregledne in zato bi vam želel postaviti naslednja vprašanja.
Prvo: Ali lahko nekoliko jasneje opredelite te kratkoročne prioritete? Zakaj? Če tega ne storite, ne bo nobene priložnosti, nobene možnosti, da bi ugotavljali, ali ste jih, če boste izbrani za mandatarja, izpolnili. Vedno boste lahko rekli, da je bilo pravzaprav to mišljeno dolgoročno, ne pa kratkoročno in da so bile naloge dovolj široko postavljene.
Drugo: Rad bi le vedel, ali dejstvo, da ste poleg kratkoročnih nalog v svojem uvodnem nastopu zelo temeljito - ta trenutek ne bom komentiral še vsebine - postavili dolgoročne naloge, pomeni, da je vaše prepričanje, da pravzaprav ne kandidirate zgolj in samo v vsebinskem, ne v formalnem smislu - v formalnem vem, zakaj kandidirate - za mandatarja za to vlado, ampak z ambicijo pravzaprav, da dajete programska izhodišča, da bi ta vlada vladala pod vašim mandatarstvom tudi v naslednjem mandatu, ker sicer prav gotovo tako obsežnih programskih nalog, za katere so nekateri kolegi ocenjevali, da so celo edinstvene - sam sem jih pa že kdaj tudi slišal v tem prostoru - ne bi mogli dajati.
Tretje: Vi osebno, predvsem pa tudi predlagatelj vaše kandidature, dr. Franc Zagožen, ste utemeljevali potrebo po oblikovanju takojšnje nove prehodne vlade z državotvornimi interesi, v prepričanju, da ob alternativi, ki jo je kolega gospod Zagožen povsem korektno predstavil in ni nobeni od teh dveh alternativ kakršnekoli slabe ocene dajal, obe sta legitimni, vendar je zagovarjal predlog za takojšnje oblikovanje vlade z argumentom, da bi s tem lahko uspešneje uresničevali svoje obveze do sprejemanja evropske zakonodaje. Jaz bi želel s tem v zvezi najprej povedati svoje mnenje.
Prvo. Če bi bila izglasovana danes vam mandatarska funkcija za sestavo vlade, potem najbrž oba veva, da po procedurah, kakršne so, pred 15. majem vlade ne bi bilo. Veva, da bi se bilo treba organizirati pri oblikovanju resorjev državnih sekretarjev, pa najbrž kabinetov in podobnega, pa recimo, da smo grozno operativni, pa rečemo še 15 dni ali pa samo 15 dni zraven, bi bil to začetek junija. Sedaj in sedanja vlada, kakršnakoli je, ima utečen aparat, ki dela boljše ali slabše, oboje je možno ocenjevati. Mi smo kot opozicijska stranka mnogokrat ocenjevali, da tudi slabše, ne samo boljše. Ampak kljub temu ima aparat in jaz bi vas vprašal, ali je res realno pričakovati, da bi na novo postavljeni, državni sekretarji, kabineti, strokovne službe bili sposobni pripraviti boljše v roku meseca dni, recimo v juniju pa do 15. julija in več, tistega, kar je še dolžna vlada storiti za to, da ujame prvo poročilo, ki bi ga naj pripravila do konca junija, 1. julija in da bi 1. novembra, kot je zdaj predvideno, bila dana ocena usposobljenosti in pripravljenosti, usklajenosti slovenske zakonodaje z zahtevami, ki si jih je sama postavila, ker je sprejela svoj lasten državni program in ga predstavila v Evropski uniji. Jaz moram reči, da ne vidim res osebno nobenega argumenta, da bi se to lahko trdilo, nobenega.
In zdaj naslednje. Postavlja se vprašanje, kaj je z državnim zborom. Jaz sem trdno prepričan, da vsaj kar zadeva državni zbor, državni zbor ima poln, nikakor ne omejen, poln mandat do konstituiranja novega državnega zbora po volitvah, kadarkoli se bo konstituiral, ali preko predčasnih ali pa preko rednih volitev. Če računamo, da bi se danes predlagatelji za mandatarja odločili, da je boljše, da gremo skupaj na predčasne volitve, bi predčasne volitve lahko bile razpisane čez nekaj dni, opravljane čez 40 dni, to se pravi že do konca maja ali pa v začetku junija. Do konca junija bi lahko bila konstituirana nova vlada, ki bi ravno tako potrebovala mesec dni, da bi se ujela, ampak bi septembra lahko začela popolnoma s polnim tempom delovati. Kar pa zadeva državni zbor, gospe in gospodje, državni zbor je po obljubi vseh strank, tudi po razgovorih, ki smo jih imeli na kolegiju predsednika državnega zbora, da ne govorim o strankarskem dogovoru, rekel, da je evropska zakonodaja za nas absolutna prioriteta - jaz dodajam - seveda razen, kadar bo šlo za nekatere stvari, ki bodo temeljno posegale tudi v razmerja v Sloveniji. Če kdo pričakuje, da bo zakon o delovnih razmerjih sprejeman lahko po hitrem postopku, ker vemo, da gre za temeljne odnose med ljudmi, da bo zakon o javni upravi, ki ga pripravlja bivša oziroma vlada, ki je sedaj v razrešnici že ne vem koliko časa, kar lahko prišel preko noči v parlament in da bomo poslanci dvignili roke, tisti se vara. Ampak mnogo zakonov že imamo na dnevnem redu te seje, mnogo zakonov bi lahko imeli, tako je predsednik najavil in vsi smo soglašali, na izredni seji, recimo v začetku maja. Če bi se ukvarjali res samo z evropsko zakonodajo in z volitvami, ne pa s ponavljanjem diskusije o mandatarstvu, ne pa z volilnim sistemom in podobno, bi - trdim - naredili mnogo več za evropsko zakonodajo, kot pot, po kateri želi določena skupna - tudi jaz pravim - povsem legitimno, v skladu s svojim lastnimi političnimi interesi.
Jaz vas gospod kandidat res sprašujem, kje so ob teh dejstvih vaši argumenti, da bi prehodna vlada zagotovila bistveno večji, hitrejši, uspešnejši sprejem evropske zakonodaje v državnem zboru, priprave evropske zakonodaje v vladi, tiste, ki še manjka, sprejem podzakonskih aktov na ravni vlade in ministrov, ki bolj zamujajo, kot zakoni v državnem zboru. Tisto, da je državni zbor glavna ovira za sprejem evropske zakonodaje, že dolgo ni res, kljub temu da nismo spremenili poslovnika. Realizacija zakonodaje v državnem zboru je uspešnejša od realizacije podzakonskih aktov na ravni vlade in ministrstev. Vi to veste, ker ste nam podatke, ki smo jih vsi včeraj, danes dobili, tudi prezentirali. Od kod argumenti, da bi to lahko bila hitrejša pot? Jaz enostavno temu ne verjamem, jih ne najdem, jih ne vidim.
Tretje. Gospod kandidat, vi ste utemeljeno poudarili, da je v Sloveniji potrebna verodostojnost, posebej tudi verodostojnost političnih funkcionarjev vlade, državne oblasti in da je za verodostojnost nedvomno pomembna tudi osebna poštenost. Ob tem bi vam želel iskreno povedati, da bi prosil za vaše izjave v zvezi z nekaterimi trditvami, ki ste jih povedali danes, in nekaterimi trditvami, ki ste jih zapisali ali pa vsaj sopodpisali v javni izjavi ob 10. obletnici majniške deklaracije. Jaz verjamem, da je na petem mestu, dr. Andrej Bajuk, ekonomist, vaš podpis. Če ni, se vam, bi rekel, opravičujem, ampak mislim, da je vaš. Trditve v tej majniški deklaraciji so popolnoma ali pa bistveno drugačne od mnogih izhodišč, ki ste jih danes predstavili. Recimo, v tej javni izjavi ob 10. obletnici majniške deklaracije, citiram nekatere stvari, ne pa ves tekst, ampak so stavki tako ločeni, da se jih da samostojno centirati: "Danes, deset let pozneje je slovenska družba v globoki strukturni krizi. Ne veljajo niti ustavno, niti zakonsko določena pravila. Namesto njih kraljujeta poljubnost in volontarizem kot metoda preživetja. Resničnost se zamegljuje in namesto nje se pojavljajo imaginacija, potvorba in zabris, vlada nam strukturna laž. Pravosodni sistem še ni konstituiran kot dejansko samostojna veja oblasti, zato deluje samoomejevalno, v interesu sil kontinuitete. Državna uprava, vključno s policijo, je politično pristranska in nestrokovna. Mediji, zlasti dnevni tisk, so politično pristranski. Država ni sposobna urediti odnosov s cerkvijo. Državne šole dušijo ustvarjalnost in zavirajo svobodni razvoj otrokove osebnosti, namesto duhovne prostosti, avtonomije in ustvarjalnosti, uvajajo pristojni državni organi v univerzo, šolstvo in kulturo načeli birokratske discipline in hierarhije. Slovenija je deset let po majniški deklaraciji v globalni in strukturni krizi." Še veliko je tega teksta. Ta tekst je bil tudi ustrezno komentiran v slovenski javnosti in ocenjen za najmanj nerealen, potvorjen, političen. Jaz bi vas glede na te izjave in vaše današnje le vprašal, kaj drži. Vi ste, recimo, med ostalim rekli, da je, kar zadeva šolski sistem, treba ravnati zelo premišljeno. Jaz bi z vami soglašal. To, kar tu trdite, v majniški deklaraciji, je seveda nekaj popolnoma drugega, popolnoma drugega. Vi ste danes rekli, da je potrebno dograjevati to državno upravo, kar je res. V tej majniški deklaraciji ste rekli, da se na tej državni upravi težko gradi. Če je državna uprava, vključno s policijo, politično pristranska in nestrokovna, globalno, lahko boste rekli s kakšnimi izjemami, ampak v principu takšna, potem se ne da dograjevati. Potem je to nekaj drugega, kar je treba narediti. Podobno velja za pravosodje. Gospod dr. Bajuk, ali je šlo v teh primerih za izjave, ki ste jih pač ob neki situaciji šteli za primerne, da jih sopodpišete, pa danes ugotavljate, da niso točne, ali ste želeli danes, da bi bili prijazni in prijetni, povedati pred državnim zborom nekaj, kar ni resnično vaše notranje prepričanje in mnenje. Mislim, da je prav, da poslanke in poslanci, predvsem pa državljanke in državljani Slovenije to vemo, ker tudi to je vprašanje verodostojnosti, tudi to je vprašanje poštenja, za katerega pledirate, da bi moralo priti v večji meri v slovensko politiko.
In povsem na kratko, ker ne bom več komentiral, še prošnja za naslednja vaša mnenja. Gotovo veste, ne dvomim, da je in tudi sam ne tajim, da je vprašanje volilnega sistema eno od pomembnih elementov odločanja za ali proti predčasnim volitvam, za ali proti imenovanju mandatarja sedaj prehodne vlade, ne glede na ime. V zvezi s tem bi vas vprašal, ali veste, in kaj mislite o tem, ali imamo ali ne veljaven volilni zakon, ali poznate odločbo ustavnega sodišča, povezano z 92. členom zakona o volitvah, in dejstvo, da je ustavno sodišče ob tem ugotovilo, da bi moralo prekiniti postopek o 92. členu, če ne bi bilo prepričano, da zakon o volitvah velja, je legalen; in ali veste, da obstojata najmanj dve poti tudi za formalno ureditev vprašanja skladnosti volilne zakonodaje z odločbo ustavnega sodišča o volilnih sistemih, ne glede na to, kar si kdo o njej misli; in ali ste pripravljeni sodelovati tudi pri tem, da se sprejme druga pot, to je, da se z ustrezno dopolnitvijo ustave, 80. člena ustave, kakršen predlog že obstoja s strani 30 poslancev v državnem zboru, pa se potiska na stran, malo zato, ker se daje prednost volilni zakonodaji, ki je pač bila resda formalno prej predlagana, malo pa tudi iz političnih razlogov - ali ste pripravljeni v tej smeri sodelovati ali pa bo tudi vaša politična usmeritev, da se še naprej politizira in problematizira to vprašanje tja do napovedi bojkota volitev.
Želel bi vas vprašati, kako ocenjujete pripravljeni sporazum prejšnje vlade z rimskokatoliško cerkvijo in dejstvo, da je ta vlada sama vprašanje ustavnosti tega sporazuma postavila pred ustavno sodišče, kar se nam poslancem zdi nenavadno; če je nekdo prepričan, da je nekaj skladno z ustavo, potem tega ustavnega sodišča ne sprašuje, če pa ni prepričan, da ni v skladu z ustavo, potem tega na tako občutljivem področju, kot je urejanje odnosov s cerkvijo, ne stori. Naša ocena ali pa moja ocena, ker govorim v svojem imenu, je, da je kar nekaj elementov v tem sporazumu najmanj dvomljivih, ki posegajo v pravni sistem in ustavni sistem v Sloveniji in postavljajo slovensko državo v podrejen položaj vis-a-vis Vatikana in rimskokatoliške cerkve. In prosim, da poveste o tem tudi svoj pogled in svojo oceno.
Hvala lepa za prijazen posluh. Sicer je še kar precej stvari, vendar se ne da, vem, da ne odgovoriti, pa tudi nekorektno je preveč vprašati in sem tega storil že dovolj. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Potrču. Kolega Jerovšek. Replika? Kolega Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gospod kandidat! Repliciral bom samo na eno drobno stvar gospodu Potrču, ker je svoj nastop hotel zgraditi na tem, da bi gospoda Andreja Bajuka prikazal v nestanovitvi formi. In pri tem ste si, gospod Potrč, dovolili tudi to, da ste njegovo izjavo, ko so ga novinarji vprašali, ali bi prevzel vlado takrat, ko je bil predsednik strokovnega sveta koalicija Slovenija, ko sta v tej koaliciji bili le zgolj dve stranki, ko se je vedelo, da se bodo stranke združevale in da še je treba v to koalicijo spraviti še drugo stranko in sedaj pa, ko je prevzel kandidaturo za predsednika vlade, ste vi to, gospod Potrč, okarakterizirali, kaj vas je napeljalo, da ste spremenili prepričanje. To s prepričanjem nima nobene zveze. To je prav gotovo nizek udarec ljudem praviti, da je gospod dr. Bajuk spremenil prepričanje. Kolikor jaz vem, gospod Bajuk nikoli v življenju ni svojega prepričanja spremenil. Če se bi pa ozrli okrog, pa je prav gotovo tudi v vaši sredini precej ljudi, ki so spremenili prepričanje. Morda bi se lahko reklo, da je spremenil nekdo prepričanje, ta, ki je nekoč pridigal o delavskih pravicah s pozicije funkcionarja v neki stranki, danes pa izkorišča delavce in to najbolj grobo. Takšnih je dosti. Jaz sem prepričan, da jih tudi vi poznate, ker nekateri takšni financirajo vašo stranko, gospod Potrč. In gospod Bajuk pa kolikor jaz vem, se je celo življenje zavzemal za socialno, tržno gospodarstvo, kjer bodo delavci soupravljali, ne pa, da bodo zgolj izkoriščani. Prav gotovo gospod Bajuk nikoli ni spremenil prepričanja, ker sprememba prepričanja je tudi nekaj drugega, ampak o tem danes ne bi govorili. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, kolega Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa. Lep pozdrav gospodu kandidatu za mandatarja! Spoštovane kolegice in kolegi! Repliciram gospodu Potrču. Dolgo časa nisem bil pozoren na nastope gospoda Potrča, potem pa sem vendar opazil, da ima eno posebno metodo. Metoda iztrgovanja citatov, kaj je kdaj kdo izjavil, kaj je kdo napisal. Gospod Potrč, zdaj bom tudi jaz to začel zasledovati pri vas, ampak samo tisto, kolikokrat ste na tak način nastopali - iztrgali citate in komu očitali preobračanje stvari. Torej jaz mislim, da je, vsaj zame je ta zadeva pravzaprav alarmantna. Na tak način blatiti ljudi, in to je izredno podel način, da nekomu očitaš, da se obrača po vetru in spreminja barve. Če bi mi začeli, tisti, ki nismo bili v politiki, to delati z vami gospod Potrč, potem se bi morala, ne vem, kako velika množica ljudi zaposliti, da bi to, kar ste vi kdaj govorili in to, kar ste vi zagovarjali in to, kar počenjate sedaj. Ko nastopite tu kot pravnik, ko poudarjate - "kot pravnik nastopam" in celo tako lepo rečete, "po mojem skromnem mnenju, po mojem pravniškem vedenju". Torej, to je enkratno, kar počnete tu. Gospod Potrč, dokler časa boste na tak način nastopali, jaz pač ne bom mogel vzdržati, da tega ne bom tudi na glas povedal. Dolgo časa sem mislil, da imate neko pač svojo smer, svoj način dokazovanja, ampak sedaj pa vidim, da to ne gre za način, za neko običajno pogovorno parlamentarno razpravo. Očitati nekomu, kako se je v desetih letih spremenil, kako je, ali je sedaj spet, ali je še tisti podpis, tisti Andrej, dr. Andrej Bajuk, ali je bilo to kakšno drugo ime.
Skrajno neokusno je, da počnete to vi, vi, ko vemo, kaj ste počeli, kaj ste tudi za to govornico govorili pred toliko in toliko leti in sedaj se tu pojavljate kot tisti, ki boste nas učili, kaj je moralno in kaj je kdo počel. Gospod Potrč, jaz bi želel, da se te stvari ne bi več dogajale tu za to govornico. Seveda je pa vaša svoboda in mislim, da je to končno tudi prav, smo v parlamentarni demokraciji, da vsak pove svoje mnenje. Tudi včeraj, ko je bilo govora tu o volilnih okrajih, sem povedal to, da piše v ustavi, 82. člen, da se vsak poslanec odloča po svoji vesti. Je pa seveda moralno vprašanje, ali rečeš, v ustavi to piše, to mi odgovarja, kaj pa je ustavno sodišče reklo, je pa druga stvar. Ampak to sedaj ni v direktnem kontekstu z vami, govorim o moralni drži, za katero mislim, da bi bila potrebna, da bi bili verodostojni. To, kar počnete, meni osebno, gospod Potrč, ne vem, mi vzbuja odpor. Če boste s tem nadaljevali, seveda bom tudi jaz - končno sem pa vendar po profesiji nekaj takega, da znam zbrati kakšne podatke - jih tudi jaz vam predložil. Ni to taka posebna znanost in arhivi so, hvala bogu, kar precej bogato ohranjeni. Pa bomo potem videli, gospod Potrč, kdo bo s kom mahal in kako bo kdo čist nastopal, da se v svojem življenju ni nič spremenil. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Še dve repliki. Pavle Rupar in nato Alojz Peterle.
PAVEL RUPAR: Hvala gospod predsednik, kolegice in kolegi. Repliciram gospodu Potrču. Vem, da po poslovniku ni, torej ne morem replicirati tudi vodjem poslanskih skupin, vendar pa naj gre ta replika že kar naprej tudi vsem tistim, ki boste znali in vedeli edino operirati s tem, da je gospod dr. Bajuk, dolga leta delal na mednarodni sceni. Če je to kakršenkoli greh ali madež človeka, ki je vse svoje znanje in vse svoje izkušnje pridobival na mednarodni sceni in jih želi vnovčiti oziroma tudi podariti, če želite, Sloveniji, potem se mi zdi, da je to, za to državo zelo, zelo slaba popotnica, tudi za prihodnje volitve. Prav gotovo bi bilo pa zelo pošteno od vas gospod Potrč, če bi naštel vse države, v katerih je gospod Bajuk delal, med njimi tudi zadnjo, v Franciji, v Parizu, kjer gospod dr. Bajuk opravlja pomembno mesto direktorja, mislim da mednarodne ameriške banke.
Če se je gospod Bajuk pojavili, kot politik, kot zainteresiran za novo Slovenijo, v letih po osamosvojitvi, seveda ne morete to pripisovati kot neko negativno predpostavko, pač pa kot zelo pozitivno in seveda bi vas prosil tudi vseh tistih 17 vaših, ki so še najavljeni, da ne operirajo s tem, kdaj je kdo stopil v Sloveniji na politično sceno. Tisto, kar ste vi počeli kot eden bistvenih ali pa vrhunskih članov zveze komunistov v bivši Jugoslaviji, te države ne zanima. Tudi vaša politična kariera se gospod Potrč šteje, od dne osamosvojitve te države, za to Slovenijo. Seveda pa, če imate v preteklosti take predznake, kakršne ste jih pač izbojevali oziroma ste jih imeli, pa naj bi načeloma ne brigalo nikogar. Seveda, če ne bi bile tudi te vaše izkušnje negativne.
Rad bi povedal torej da oziroma še opozoril, da bi bilo bolje strokovno gledati na pozicijo, kakršna je, predvsem na program, ki ga je izredno kvalitetno - in sem ponosen na to - predstavil gospod Bajuk in ga seveda ocenjevati po strokovni plati. Kaj prinese ta program in morebitna nova vlada, tudi za te štiri mesecev do volitev. Nihče ne more trditi, najmanj pa vi gospod Potrč, da je bolje, če gremo čez en mesec na volitve in v tem času ni ne parlamenta, nobenega dela, niti poizkusa kakršnegakoli sprejetja kakršnegakoli zakona za Evropsko skupnost kot pa da to vendarle še storimo v teh mesecih, kolikor nam je na razpolago. Tudi osebno bi lepo prosil vse tiste, ki ste še prijavljeni in prijavljene za razpravo, da se distancirate od teh, zelo zanemarljivih osebnih pa za vas morda pomembnih tem in da se lotimo sestave nove vlade in izvolitve mandatarja zgolj in izključno po strokovni plati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Rupar. Replika, Alojz Peterle.
ALOJZ PETERLE: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Mislim, da me še niste slišali za tem mikrofonom reči, da me je kdo razočaral. Ker pa nas je gospod poslanski kolega Potrč spravil za dvanajst let nazaj in to v čas člena 133, v območje verbalnega delikta, moram pa reči nekaj besed.
Glejte, ne vidim nobenega nasprotja med tem, kar je zapisano v majniški deklaraciji deset let kasneje in kar naj bi podpisal - upam, da je res podpisal - gospod Bajuk tudi, ker je tam precej natančna analiza, kako je pri nas in kako je z nami, torej nobenega nasprotja s tem pri vseh naštetih področjih, ki jih je poslanski kolega Potrč omenil, s tem, kar je zastopal v programskih izhodiščih gospod Bajuk. Če je tam rečeno, da je z našo šolo nekaj narobe - poudarjam, našo šolo - in če tu pravi mandatarski kandidat, da je treba ravnati pozorno, je ravno iz tega izhajal, nikjer ni zastopal revolucionarnega stališča, ampak pravi, lotimo se preudarno, temeljito, da ne bomo naredili kakšnih napačnih korakov, tako drugje kot tudi pri šoli. In, glejte, sedaj se problematizira podpis gospoda Bajuka pod majniško deklaracijo, in dotaknil se bom samo vprašanja oziroma področja policije, ki ga je gospod Potrč izrecno omenil. Torej, v tej majniški deklaraciji menda piše, po njegovih besedah - sam je že nekaj časa nisem bral - da deluje policija pristransko. Gospod Potrč, se spomnite, koliko ur smo tu debatirali o intrigi proti osamosvojiteljem na Koroškem, Marko Pogorevc, Halilovič in drugi, ki je nastala v državnem organu, ki se mu reče ministrstvo za notranje zadeve, in se je vsa stvar spočela takrat, ko je nekdo vprašal, zakaj ni nadzora nad kriminalistično policijo in kaj se v policiji sami dela. Torej, ta državni zbor je s svojo odgovornostjo pomagal gospodu ministru Bandlju, da dela sedaj nekje drugje, da policija ni več mesto za politično obračunavanje, za intrige, kot so jih doživeli Pogorevc in drugi. Majniška deklaracija ima stoodstotno prav - policija je delala pristransko, to smo ugotovili tukaj, in gospod minister je ne glede na koalicijo, kakršna je takrat bila, odšel po tisti interpelaciji. In prosim, da na tak način ne postavljate vprašanj, ker je zadeva zelo, bi rekel, moralno vprašljiva. Še to bi rekel, glejte, prvič se je zgodilo - se ne spomnim, da bi se kdaj prej zgodilo - policija sama je rekla ne. Ne vem koliko sto, ali jih je bilo tisoč tam na Koroškem, so rekli, dovolj tega, ne maramo, da se nas maže na tak način. Policija sama se je uprla politizaciji njenega dela in od takrat naprej mislim, da je na policiji nekoliko drugače, torej ne postavljajte retoričnih vprašanj.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, Sašo Peče.
SAŠO PEČE: Spoštovani! Tako kot se je na začetku napovedalo, danes ne bo končana ta seja, ampak moj namen tule gor, tale replika je v tem, da bi rad opomnil, da ne kandidira gospod Potrč za mandatarja. Ta predlog bi, vsaj z moje strani, še bil sprejemljiv, ga ne bi označil tako kot obstoječi predlog za "aboten" predlog. Naj zveni zelo grobo ali ne. Dajmo, usmerimo svoje razprave v govor oziroma predstavitev predlaganega človeka s strani pomladnih strank. Vsak o njem ima svojo misel. Dejstvo je, da vsi že zdaj vemo, kako bomo glasovali. Slovenska nacionalna stranka se je tu odločila, najbolj intenzivno oziroma najbolj odločno. To je to, da bo svoje stališče, ki ga je vedno zastopala, izkazala na ta način, da ne bo podprla predloga. Štejejo glasovi za. Torej enostavno niti glasovnic ne bomo obkrožili, ker se nam niti to ne zdi vredno ob takem predlogu, predlogu čistega tujca v tej državi, ki kaže na to, žal na to, da ta država oziroma del te države, ki je predlagal tega mandatarja, ne premore niti toliko, recimo suverenosti, da bi predlagali človeka, ki je to državo gradil. Ne, predlagamo tistega tujca, ki ni plačeval ne davka, ničesar. Danes bi pa prišel sem in nam malim Slovencem solil pamet. Pamet, kako na katerem področju. Slišane so bile zelo lepe zgodbice, kje, zakaj, kako bo dvignil Slovenijo. Seveda in mi vsi lačni smo čakali na človeka, ker ga 10 let v Sloveniji nismo našli, ki bo to državo naenkrat popeljal naprej. Lepo vas prosim, ne bodite smešni. Končajmo s to farso, izglasujemo negativno, da bo premalo pozitivnih glasov, predlagajte drugega kandidata in prosim vas, v tem primeru dajte resnejšega človeka, da bo sploh bilo vredno razpravljati. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Repliko ima kolega Peterle na repliko.
ALOJZ PETERLE: Spoštovani gospod Peče iz Slovenske nacionalne stranke! Predlagam, da se najprej pogovorimo, kakšni so kriteriji za določanje tujcev. Človek, ki je rojen v Ljubljani, ki nam je govoril v izbrani slovenščini, mogoče v boljši, kot je govorimo običajno v tej hiši. Človek, ki se vrača v Ljubljano. Človek, ki je pripadal družini, ki ni plačevala davkov, zato ker je morala zaradi demokratičnega prepričanja kot tisoči drugih zapustiti to državo, temu ne boste vi postavljali vprašanj oziroma določali, kdo je tujec. Slovenec je Slovenec in bomo vse take ljudi spoštovali in tega si preprosto predlagatelji ne dovolimo takih nizkih iger. Govorite o programu, ne o vaših kriterijih za tujce in jaz bi prosil, da se na take žalitve reagira tudi z mesta, s katerega to gre.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi, poslovnik govori o naslednjem, "predlog za izvolitev pošlje, torej predlog kandidature mora biti predložen v pisni obliki in mora vsebovati ime in priimek kandidata, rojstne podatke in prebivališče". Vse te poslovniške določbe je ta kandidatura vsebovala. Predlagam, da ne bi nadaljevali razpravo o temi, ki se je sedaj odprla, ker ni povezana. Replika, kolega Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa gospod predsednik. Jaz bi v skladu s poslovnikom pač poskušal popraviti kolega Peterleta. Namreč rekel je, govoril je o družini, ki je zaradi kratenja demokratičnosti morala baje bežati. Ta družina je odšla iz Slovenije v prvih dneh meseca maja, ko so emigrirali kolaboranti z nacifašizmom. Samo toliko.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Razprava, kolega Aurelio Juri. Pripravi naj se Bojan Kontič.
AURELIO JURI: Hvala predsednik. Torej se vračamo po teh polemikah na osnovno temo. Spoštovani gospod kandidat, dr. Bajuk, na vas se obračam, glede na to, da na papirju potrebnih 46 glasov za vašo izvolitev nimate zagotovljenih in da jih zato, da bi jih pridobili, seveda to storite samo tako, da nagovorite pač ostale neprepričane. Jaz sem tudi tako razumel vaš nagovor. Vam bom postavil nekaj vprašanj.
Najprej malce uvoda, če mi dovolite. Domnevam, da spremljate dogajanja, politična dogajanja v sosednji Italiji -o tem je bilo že nekaj govora - in da ste seznanjeni z nepreklicnim odstopom vlade Massima D'Aleme, spričo poraza, ki ga je doživela levosredinska parlamentarna večina na nedeljskih deželnih volitvah. Kot veste, predsednik republike Ciampi je sicer zaenkrat zavrnil opcijo predčasnih parlamentarnih volitev, kot glasno zahteva desnica in poiskal bo drugega mandatarja, ki bi naj legizaturo pospremil do konca oziroma do rednega termina čez leto dni. Razpust poslanske zbornice pa ni izključen in ko bi do nove prišlo v relativno kratkem času, vse kaže, da bi v njej večino imele stranke, tako imenovanega pola svoboščin, nacionalno zavezništvo in severna liga, in bi znova dobili Berlusconijevo vladno taktirko. Torej, premik v desno. In verjamem, da z mano soglašate, ki ne obeta nič dobrega, vsaj v dveh segmentih, ki se nas neposredno tičejo - odnosi z nami, torej odnosi s Slovenijo, in urejevanje problematike slovenske skupnosti v zamejstvu, s sprejetjem zaščitnega zakona vred, ki ga žal niti leva sredina kljub neštetim zagotovilom ni izpeljala do konca. No, če parlament ne bo razpuščen, trdim, da je še nekaj upanja.
Torej, če premik v desno pri naših zahodnih sosedih vzbuja pri nas in pri naših zamejcih določeno skrb, zakaj bi naj gledali bolj optimistično in manj zaskrbljeno nanj, ko bi se zgodil tu, pri nas doma. Kajti gre za desni zamik, za desni zasuk, v kolikor bi ustoličili vas za mandatarja in oblikovali vlado, za katero se zavzemata socialdemokratska stranka in SLS plus SKD oziroma nova razširjena slovenska ljudska stranka. Naj vam takoj povem, da ne bom zadovoljen z odgovorom, dr. Bajuk, da ste vi pač nekaj drugega, neprimerljivega, seveda, z italijansko desno politično sfero, da ste nekaj boljšega in podobno. Vse ideologije, tako desne kot leve, so si med seboj, z niansami večje ali manjše zmernosti, precej sorodne.
Drugo vprašanje. Zakaj bi naj vaše imenovanje za mandatarja osebno podprl, če ste v vašem uvodnem nastopu tudi mene nagovarjali kot enega izmed še ne prepričanih poslancev, ko sem že prispeval k nezaupnici dr. Drnovšku, ki vendarle pušča za seboj nekaj pomembnih dosežkov in je mojim pogledom zagotovo bližji kot vi, in ko sem to storil ne zato, da bi izkazoval s tem neko zaupanje ministrom ljudske stranke in torej nasprotoval njihovi razrešitvi, kot je zmagoslavno razlagal izid glasovanja podpredsednik vlade, gospod Marjan Podobnik, temveč zato, da bi skrajšali čas politične agonije, v kateri se je država znašla prav zaradi napovedanega in po mojem mnenju neodgovornega odhoda SLS iz vlade ob združitvi s SKD. Iz tega naslova smatram za hudo sprenevedavo utemeljitev predloga za vašo izvolitev, ki ga je podal novi predsednik ljudske stranke, kolega dr. Zagožen. In ko bi mi vi odgovorili tako, kot kolega Zagožen, da vendarle potrebujemo vlado - o tem je bilo danes že veliko govora - ki bi nas naj pospremila do rednega konca mandata, do jeseni, torej zato, da se parlamentarno odločanje o tako imenovanem paketu evropske zakonodaje ne ustavi, sprašujem takoj, zakaj bi naj vam verjel, ko osebno ocenjujem - to je moja osebna ocena - da je cokla temu procesu prav v strankah, ki vas predlagajo in podpirajo za mandatarja. Če pa bi se odgovor nanašal na čas, ki bi ga naj potrebovali za dokončanje dela na volilni zakonodaji, sem med tistimi, ki uvedbe večinskega sistema ne podpiramo, zanj ne bomo glasovali in se nas torej ta urgenca ne tiče, prej obratno. Ko bi že ta čas potrebovali, bi morali vedeti, da izstop SLS iz vlade, zagotovo ni bil njemu v prid. In nisem povsem prepričan, da tega niste vedeli. Okoli nekaterih groženj, ki so bile tu izrečene, ponovno danes, o neki globoki politični ustavni krizi, v kolikor volilni sistem ne bo spremenjen v smislu večinskega in bodo volitve predčasne ali redne, razpisane in izvedene po sedanjem, le ta, ta kriza se bo zgodila, ne v percepciji preprostih ljudi, ampak v delovanju, nagovarjanju in hujskanju tiste politike, ki jo bo spodbujala in potencirala, namesto, da bi poiskala, seveda najmanj boleči izhod iz nje.
Sedaj pa še nekaj vprašanj o zadevah, s katerimi se osebno bolj konkretno ukvarjam. Odnosi s sosedi. V programu nove združene ljudske stranke, na katerega domnevam, da se nanaša tudi vaš program, ki ste ga danes tu podali, v poglavju o zunanji politiki, nisem zasledil niti besede o odnosih s sosedi, prek katerih se vendarle naša pot v Evropo in v svet začenja. V vašem nagovoru pa ste se le bežno tega vprašanja dotaknili oziroma omenili ste le, da z vsemi potrebujemo dobre odnose. Jaz se s tem strinjam, ampak se mi zdi, da je malce pomanjkljivo, pomanjkljiva opredelitev do tako pomembnega vprašanja. Torej sprašujem vas konkretno, kako ocenjujete stanje in perspektivo, perspektive teh odnosov.
Drugo, katere so po vašem mnenju prioritete z Italijo, prioritete z Avstrijo, prioritete z Madžarsko in prioritete s Hrvaško. Ali računate, da boste kot slovenska desnica ali desna sredina lahko globirali pri sorodni italijanski politični opciji podporo sprejemu globalnega zaščitnega zakona za naše zamejce. Povedali ste, da boste storili vse, da pride do sprejema tega zakona, pa trdim, da se je treba potruditi tudi za to, da se ta zakon kasneje uveljavi, ni dovolj, da se ga sprejme, ampak treba je zato globirati, drugače, drugače ne gre. Združena lista je precej, precej truda v to smer vložila, seveda prek levih demokratov, socialistov in drugih strank leve sredine.
Sporazum o obmejnem prometu in v sodelovanju s Hrvaško. Vladi ste ga že 1997. leta podpisali. Hrvaški sabor ga je nekaj mesecev kasneje, kot veste, ratificiral. Naš parlament tega ne zmore, ker mu stranke, ki jih zastopate in ki vas podpirajo, pa še kdo, nasprotujejo. Ljudje, ki živijo ob meji, to so nenazadnje potrdili pred kakšnim mesecem v Čatežu zbrani predstavniki skorajda vseh 30 slovenskih obmejnih občin s Hrvaško, že mukotrpno čakajo na njegovo uveljavitev, ker bi jim, ne le izboljšali pogoje življenja in dela, ampak tudi preprečeval incidentne situacije, kakršno smo doživeli pred nedavnim v Hotizi. Nova hrvaška oblast je pokazala voljo in pripravljenost, da vrsto še odprtih vprašanj med državama odpravi iz dnevnega reda in storila je nekaj konkretnih potez v to smer, to dobro veste, napovedala je tudi rešitev problema, ključnega problema, neposrednega izhoda Slovenije v mednarodne vode Jadrana, a dala je seveda tudi vedeti, da kakšno gesto, tako imenovane dobre volje pričakuje tudi z naše strani, sicer ji bo težko nadaljevati s tem trendom. Ali menite, konkretno, da neratifikacija Sopsa, to je sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju s Hrvaško, in politika, ki za tem stoji, seveda, da se ga ne ratificira, prispevata k iskanju za Slovenijo ugodnejših rešitev za dogovore o meji na morju, o Krški Nuklearki, o Ljubljanski banki itn., ter nenazadnje, ali taka drža prispeva k utrjevanju naše evropske kotiranosti? Veliko ste si prizadevali v vašem govoru za to, da se utrdi naša evropska edintiteta, to je, da se uskladimo z evropskimi standardi in maniri in, ali menite, da je odlaganje in problematiziranje tega sporazuma seveda temu prispeva?
Vključevanje v Evropsko unijo, še eno konkretno, bolj drobceno, a pomembno vprašanje. Veste, da se je Slovenija zavezala k zaprtju prostocarinskih prodajaln na mejnih prehodih s članicami Evropske unije. Zadnji rok, ki ga Bruselj postavlja, je letos. Lastniki duty-freejev se seveda temu, razumljivo, upirajo in pristajajo na zaprtje šele z vstopom v polnopravno članstvo v EU. Ker je volilno leto, je velik del ali pa vsaj dober del kolegic in kolegov tu v državnem zboru na sejah komisije za evropske zadeve, pa na sejah drugih delovnih teles ali drugih neformalnih skupin, najavilo svoj "ne" k predlogu vlade o zaprtju PCP-jev. Opozorjeni smo bili tudi s strani našega glavnega pogajalca, dr. Janeza Potočnika, na resne posledice takega odklona, na proces pogajanj, na naš dostop do evropskih strukturnih skladov in na samo pozicioniranje Slovenije med kandidatkami za polnopravno članstvo v Evropski uniji. Kaj vi o tem menite in kaj boste storili, da se bo volk nasitil in da bo koza vendarle ostala cela oziroma, kaj boste storili za to, da bo jesenska ocena Evropske komisije seveda Sloveniji naklonjena in ugodna? Manjšinska politika, torej še eno poglavje, položaj Slovencev v zamejstvu, o tem sem nekaj povedal, položaj italijanske in madžarske avtohtone narodne skupnosti, pa položaj romske skupnosti pri nas in položaj neavtohtonih jezikovnih manjšin. Bral sem v programu le o tem, da se zavzemate za - tako piše v programu, ne v vašem nastopu, ampak ker vidim določeno sorodnost - dosledno varovanje - tako piše - človekove pravice posamezniku, formalnih in neformalnih skupin, s posebnim poudarkom na nacionalnih manjšinah - to me veseli - in za uveljavitev načela recipročnosti, ki ga razumete kot pozitiven način sodelovanja s sosednjimi državami v smislu, da naj bo to tudi načelo dobrega zgleda.
Jaz se sicer z načelom pozitivne reciprocitete, ki jo osebno raje poimenujem načelo zglednosti ali vzornosti, strinjam. A takoj pridaja program, ki sem ga navedel, da naj se vendar v primerih, ko se sklepajo mednarodne pogodbe za zaščito slovenskih manjših, zahteva dosledno upoštevanje načela reciprocitete. No, na to se vežejo sedaj naslednja vprašanja. Zahteva se lahko, da se seveda upošteva načelo reciprocitete. Kaj pa, če druga stran v to ne privoli? Kaj se s tem načelom potem zgodi, po vašem? Ali če prenesem to razmišljanje na položaj obeh avtohtonih narodnih skupnosti pri nas, kaj se z njima zgodi v tem primeru. Mislim, da ni dovolj seveda nagovoriti - zelo cenim vaš pozdrav tudi v njunih jezikih - treba se je tudi vsebinsko do tega vprašanja opredeliti. Ali naj po vašem mnenju država skrbi za položaj in kolektivne pravice državljank in državljanov Slovenije neslovenske narodnosti in skuša zadovoljevati njihove potrebe in pričakovanja iz naslova lastne civilizacijske in kulturne zrelosti ali zaradi prevzetih nekaj mednarodnih ali bilateralnih obveznosti?
Nato vas sprašujem, kako gledate na vprašanje urejevanja statusa in pravic Romov? Veste, to vprašanje je zelo aktualno. Kako jih ustrezno zaščititi in jim izboljšati bivalne ter siceršnje življenjske pogoje? Kaj pa pravica po ohranjanju lastne kulture in jezika pripadnikov drugih, sicer ne avtohtonih jezikovnih manjšin iz naslova 61. člena Ustave, ki živijo kot naši državljani v Sloveniji? Ali vidite pri tem kako vlogo v smislu gmotne in moralne podpore tudi njihovi dejavnosti, zato da ohranjajo jezik in kulturo?
Seveda še vprašanje v zvezi z našimi zamejci, o čemer je bilo že več govora. Kako gledate na gmotno in moralno podporo Slovenije našim zamejcem? Kaj bi bilo treba postoriti oziroma izboljšati, da bi jim ta pomoč dejansko bolj koristila pri umeščanju in uveljavljanju njihove identitete v prostor in ki bi jo bolj cenili.
Nekaj vprašanj v zvezi z regionalizmom. Bom kratek, ker bo morda nekdo drug malo bolj povzel to vprašanje.
Proces preobrazbe lokalne samouprave je zaenkrat privedel le do tega, da je bil prejšnji sistem cca 60 komun preoblikovan v mrežo 192 občin in v cca 60 upravnih enot - pa se tu ne bom spuščal v ocenjevanje tega procesa - ni pa še uvedel, kot veste, pokrajin kot tudi vis-a-vis Evropski uniji in njenim strukturnim skladom, torej možnosti, da črpamo pri teh skladih, nujne institucionalizirane oblike decentralizacije državnih pristojnosti in povezovanja širših skupnih lokalnih interesov. No, kaj o tem vprašanju menite. Glede na to, da je povezovanje v pokrajinah fakultativno oziroma prepuščeno odločitvi občin, kaj bo treba postoriti, da se vzpostavi ob tem dejstvu konsistentno in evropsko primerljivo tovrstno ureditev pri nas.
Pa še v povezavi z lokalno samoupravo vprašanje v zvezi s primerom domnevno neustavne neprimernosti teritorialne organiziranosti mestne občine Koper, saj smo kar nekaj sej posvetili temu problemu. Sprašujem vas o tem, ker če boste prevzeli, seveda, funkcijo predsednika vlade, boste, verjamem, takoj prejeli s strani neke državljanske skupine, ki jo verjetno že poznate, zahtevo, da obstoječo občino razdelite na več manjših, kljub na dveh referendumih dokazanemu 90% nasprotovanju prizadetih prebivalcev. No, kako boste pri tem ravnali.
Pa na koncu še nekaj bolj, recimo temu, lokalnih vprašanj.
Kako gledate na projekt tretje, to je primorske univerze, na vlogo in opravljeno delo zainteresiranih lokalnih skupnosti pri tem - mislim zlasti na mestno občino Koper, na občini Izola in Piran ter na mestno občino Nova Gorica ter na vpetost tega projekta v širše mediteranske in srednjeevropske vrednote in povezave.
Kako se mislite lotiti vprašanja oziroma reševanja problema, ki ni samo lokalnega značaja, najdražje pitne vode na Slovenskem, ki jo pijemo v obalnih oziroma istrskih občinah in zlasti v Kopru. /Nemir v dvorani./ Kolega predsednik, prosil bi, da malo pomirite dvorano, kajti v desnem kotu zgoraj je malce preveč ropota.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi, prosim, da omogočite kolegu Juriju, da konča svoj nastop.
AURELIO JURI: Da nadaljujem, pa bom zdaj res še minuto, dve, slišal, pa bi prosil kolegi, poslušajte, če se da, če ne, lahko greste ven. Dr. Bajuk, slišali ste o skorajda dokončnem, žal, propadu projekta povezovanja Luke in Interuerope Koper v tako imenovani globalni logistični servis, ki bi naj prispeval k občutnemu povečanju prometa skozi naše edino pristanišče, temu pristanišču ste namenili nekaj pomembnih besed in posledično k odpiranju nekaj 100 novih delovnih mest v samem Kopru, na obali ter do tisoč po vsej Sloveniji. In nenazadnje k ustvarjanju novega dobička. Država kot večinski lastnik Luke in ostali družbeniki in Luke ter Intereurope, potem ko je prva očitno hotela preveč, se niso uspeli dogovoriti o deležih in pravicah pri novi družbi. In zamisel o GELS-u kot mu pravimo, kaže da je, žal, že preteklost in šla v zgodovino.
Poznavalci razmer in pogajanj tako v obeh družbah kot v sami vladi, prepisujejo odgovornost, vsaj glavno odgovornost za tale polom, podpredsedniku vlade gospodu Marjanu Podobniku, ki je seveda v imenu stroge zaščite tako imenovanega javnega interesa, zadnjič mi je že odgovarjal na poslanska vprašanja, zavrača. Torej, kaj boste storil, da povrnete kolo nazaj in vendarle omogočite, če je to sploh še možno, nastanek GELS-a. In v povezavi z Luko, kako gledate na njeno povezovanje s pristaniščem v Trstu.
Še na koncu, glede dinamike gradnje prometnic, avtoceste in drugi železniški tir iz Kopra v notranjost države ter drugje, v povezavi zlasti z nastajajočim petim evropskim prometnim koridorjem, tudi temu ste namenili nekaj besed pozornosti. Naj vas opomnim, da je tole vprašanje poverjeno že skoraj štiri leta SLS, tako kot je bilo v celotnem prejšnjem mandatu poverjeno stranki, iz katere izhajate, ki je danes ni več, čeprav ima tu še poslansko skupino in da smo v precejšnji zamudi, napram prvotnemu timingu in kot veste, da so se tudi stroški, napram prvotnim načrtovanim, močno povzpeli. No za vse te odgovore vam bom seveda hvaležen.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Juri. Razpravljavce bi rad opozoril, da je poslovnik zelo jasen v drugem odstavku 258. člena. Predlagani kandidat na seji predstavi programske zasnove vlade. In seveda nekatera mnenja, vprašanja, ki so bila tukaj postavljena, močno presegajo poslovniško določbo o programskih zasnovah vlade in seveda samo na tista vprašanja, ki se dotikajo te teme, je potem tudi logično, da na njih kandidat odgovarja. Torej predlagam, da se razprava vrti torej o programskih zasnovah vlade. Nekatera vprašanja, ki so bila postavljena, seveda so pa vprašanja posameznih resorjev ali pa celo zelo pomembna vprašanja, niso pa vprašanja, ki sodijo pod to poslovniško določbo. Dve repliki. Prvi je dr. Franc Zagožen, nato Josip Bajc.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Jaz se bojim, da se ta razprava res razvija v napačno smer. Jaz bi rad, da bi jo ohranili na nekem nivoju. Včasih je že surova, kot na primer nastop gospoda Pečeta. Mislim, da se ne spodobi temu državnemu zboru. Apeliral bi tudi na nekoliko večjo strpnost in seveda tega, da bi se držali dnevnega reda.
Moram pa kljub temu replicirati gospodu Aureliju Juriju. Tudi njegova vprašanja gredo mimo programske zasnove. Mislim pa, da ima en poseben namen. Provokativna so. Sem slišal komentarje, naj bi povprašal kandidata še, kaj misli o problemih v zvezi z Rižanskim vodovodom ali neko lokalno cesto in ureditvijo, recimo ulične razsvetljave in podobno. Skratka, to nas ne vodi do konca razprave, ampak to, kar me je spodbudilo, da pridem sem, je pa naslednje. Iz vsega tega veje neka nestrpnost. Jaz mislim, da je bil nastop kandidata prav zgled strpnosti. Vaša primerjava, gospod Aurelijo Juri, italijanske desnice, jaz je ne mislim dati v en koš, ampak en del italijanske desnice je seveda tudi neofašističen, z desno-sredinskimi političnimi usmeritvami, z demokratičnimi v Evropi in tudi pri nas seveda ne drži. Verjetno vi, gospod Aurelio Juri, ne bi si dovolili, recimo enako označiti, na primer tudi nemško CDU v CSU, ki je morda od vseh in skupaj z drugimi največ prispevala k strpnosti v Evropi, in še bi lahko našteval stranke podobnih političnih usmeritev.
Zato prosim, da obdržimo razpravo na nivoju in je ne peljemo v skrajnost, tudi če izgleda na videz nastop zelo kulturen, ima v sebi lahko tudi strup, nestrpnost in tega bi se jaz bal. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, kolega Bajc. Se odpovedujete? Kolega Bajc, replika. Nato ima besedo kolega Bojan Kontič.
JOSIP BAJC: Hvala, gospod predsednik. Bom čisto kratek glede na to, da je dr. Zagožen večino tega, kar sem hotel reči, sam že povzel. Mislim pa, da tudi predsednik vi ste v svojem pozivu, da se držimo poslovnika, nekaj tega navedel, ampak konkretiziral bi del nagovora kandidatu za mandatarja s strani kolega Aurelia Jurija, je bila kot da bi tukaj bila daljša razprava o kandidaturi za župana mestne občine Koper, in konkretno vprašal je, kaj kandidat za mandatarja meni oziroma kakšno mnenje ima v zvezi s celovitostjo mestne občine Koper. Kakšna bo mestna občina Koper, bo ta parlament ali pa tisti bodoči na predčasnih ali pa ne vem katerih volitvah izvoljen, bo odločil. Zaradi tega taka vprašanja in podobna naslavljati, to je isto, kot da bi vas jaz, kolega Aurelio Juri, vprašal, kakšno mnenje je vaše v zvezi s pobudo za enovito istrsko pokrajino.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika na repliko, Aurelio Juri.
AURELIO JURI: Kolegu Bajcu bom seveda povedal, kaj si o tem mislim, ampak jaz nisem predlagan mandatar, nisem predmet take pozornosti. Poglejte, vprašanje rižanskega vodovoda pa organiziranost mestne občine Koper so vprašanja, ki so dobila prvo zagotovo pozornost prejšnje vlade, ali žal ne rešitve. Dr. Drnovšek se je ukvarjal tudi s problemom pitne vode v slovenski Istri. Prvo vprašanje, torej vprašanje enovitosti mestne občine Koper, smo mu posvetili kar dve seji. Državni zbor tudi s stališči vlade, ki ji je predsedoval dr. Drnovšek. Torej gre za pomembna vprašanja, ki se bodo znova znašla na naših mizah in do katerih se bo tudi mandatar moral danes ali jutri opredeljevati. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Prvič se danes oglašam, kolegice in kolegi. Ne morem mimo provokacije, ki jo je tu nastavil poslanec Aurelio Juri, se opravičujem, da mi ne gre z jezika, pred njim pa tudi poslanec Miran Potrč. V redu, dr. Drnovšek je reševal problem rižanskega vodovoda. Zdaj smo se spustili na ta nivo. Zakaj ga pa ni rešil? Zakaj ga pa niste rešili takrat, ko ste bili v vladi? Saj ste imeli čas. Takrat ste se ukvarjali z drugimi stvarmi - s Tajnikarjem, z rusko mafijo in tako dalje. Glejte, nekaj sem pa pogrešal, poslanec Juri, pogrešal sem to, da bi vprašali kandidata dr. Bajuka, ki ga lepo pozdravljam - danes imam prvič to priložnost - da bi ga vprašali, kaj meni o tem, ko je mladi forum združene liste kratico Nato poimenoval "nočemo ameriških terorističnih organizacij" ali nekaj podobnega. Vidite, to bi bilo pa umestno vprašanje, ker s tem bi se vi profilirali vis-a-vis velikega Slovenca dr. Andreja Bajuka. Vidite, to bi bilo, in bi vam verjetno odgovoril, kaj misli o tej, za vaše pojme, teroristični organizaciji. Gospod Juri, ne morete iz svoje komunistične kože, žal; jaz to razumem, vi pa razumite tudi tiste, ki ne moremo iz svoje demokratične kože, veste. Sam sem se vzdržal do tega trenutka, pa je bilo veliko možnosti za provokacijo, veliko možnosti je bilo, ampak sem se vzdržal. Ne morete pa tu zdaj spravljati v težavo dr. Andreja Bajuka s takimi, rekel bi, minucioznimi stvarmi. Vem, da so tudi te pomembne, ampak v nekem drugem segmentu, ko se govori o nekih drugih stvareh. Zakaj tega niste postavili v odboru za infrastrukturo, kjer sva oba člana? Ne spomnim se, da bi vi o tem govorili, tam vas zanimajo druge stvari. Zakaj niste postavili tega? Zakaj? Ne, danes je priložnost, da se vi pokažete, izprsite in da poveste, kako boste vi pač spravili v zadrego dr. Bajuka.
Veste, nisem nameraval tu povedati, ampak, poslanec Juri, pred kratkim sem bil slučajno v Argentini z gospodom Schiffrerjem, tudi z vašim kolegom Bevkom in še ostalimi člani delegacije, in imel sem to priložnost v Mendozi, v Argentini spoznati tudi dva brata gospoda Bajuka, oba akademsko izobražena, zelo spoštovana meščana. Prijetno mi je bilo, ko so nas na cesti lepo pozdravljali. Pomeni, da te ljudi poznajo, ker so uspeli, ker imajo nek status - vi pa tu na takšen način, nestrpen, tako kot je nekdo prej rekel, nestrpen! Veste, če bi sam imel do vas takšen nestrpen način, gospod Aurelio Juri, pogojno rečeno gospod, potem bi vas vprašal, kako ste prišli in se naselili v Jugoslavijo po 2. svetovni vojni. To bi bila pa zgodba. To bi bila pa zgodba, ker večina ljudi tu je ne pozna. To pa bi bila zgodba. Pustite dr. Bajuka pri miru, kar se tega tiče. To je velik Slovenec. Imeli smo priložnost videti in tu lahko vprašate tudi Davorina Terčona, ki ga vidim tu, kako so ti Slovenci ohranili slovenski jezik v Argentini. Bili smo priče, ko smo videli, da tam otroci pojejo, se igrajo, molijo in se učijo po slovensko. In to četrta generacija! Tako, iz te sredine izhaja dr. Andrej Bajuk. Poslanec Aurelio Juri, sram vas je lahko, da na takšen način poskušate s takšnimi vprašanji postaviti v zadrego kandidata za mandatarja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Kolegi predlagam, da ohranimo nivo razprave. Besedo ima za repliko, kolega Juri prvi, kolega Terčon, za njim.
AURELIO JURI: Torej repliciram prvemu vzorniku strpnosti v tem državnem zboru. Jaz sem bil v Haagu in nihče o vas nič ne ve. No, toliko o teh naših potovanjih, kdo koga kaj pozna. Mislim, da moja vprašanja so bila zelo konkretna, niso bila provokativna, niso bila žaljiva, seznanil sem dr. Bajuka s problemi, s katerimi se bo, če bo postal predsednik vlade, moral ukvarjati. Ima veliko svetovalcev in mu lahko povedo nekaj več o tem problemu.
Glede našega problema gospod Hvalica, o Rižanskem vodovodu, očitno niste z njim seznanjeni. Neštetokrat je bilo pisanja in seveda vzpodbujanja še prejšnjega državnega zbora in prejšnjo vlado in sedanjo vlado pa ministrstva o tem, da bi se tega lotili. Ta problem je še vedno akuten, in če vi smatrate, da je perifer marginalen, mislim, povprašajte Koprčane, jaz sem vesel, da so slišali to vašo oceno in da jo bodo ustrezno upoštevali, ko bodo pač se opredeljevali do vaše stranke. Mislim, da če koga mora biti sram, kolega Hvalica, mora biti vas za take nastope. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Davorin Terčon.
DAVORIN TERČON: Hvala, gospod predsednik. Repliciram kolegu Hvalici. Torej, jaz moram v nekem delu se s kolegom Hvalico tudi strinjati. Jaz sem res v Argentini opazil, kako je slovenska skupnost ohranila slovenski jezik, kako neguje slovenski jezik, kako so tudi zavedni Slovenci. Vendar sem opazil tudi nekaj drugega. V slovenski skupnosti v Argentini ni dobro znana slovenska stvarnost. Iz tega vlečem jaz zaključke pri predlaganem mandatarju. Torej jaz niti ne dvomim v njegove kvalitete, dvomim pa, da človek, ki je 99% svojega življenja preživel v tujini, v okolju, ki je drugačno kot naše, lahko pravilno razume in v tem kratkem času tudi pravilno reagira. Jaz sem razumel nastop kolega Aurelia kot popolnoma legitimen. Vsak poslanec tukaj ima pravico, da kandidatu za mandatarja postavi vprašanja, ki se mu zdijo pomembna. Mislim, da strpnost primanjkuje vam, gospod Hvalica, in da niste vi tisti, ki določite, kaj lahko poslanci vprašajo in kaj ne bodočega mandatarja.
To bi naslovil tudi vam, gospod predsednik, ker sem videl, da zelo zavzeto prebirate določila poslovnika. Sprašujem se, kje ste imeli ta poslovnik prejšnjo soboto, ko je šlo za eklatantno kršenje tega poslovnika.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Prislužil sem si, kot jaz temu rečem, kar dve repliki. Seveda vse v petih minutah in manj. Torej, bivši župan Juri, zdaj bom začel pa na tej strani. Zakaj niste rešili problema vodovoda? Zakaj ste odstopili kot župan in prišli v poslanske vrste? Bili bi še naprej župan, uživali bi veliko slavo, rešili bi problem rižanskega vodovoda in Koprčani bi vam postavili spomenik. Velik, večji od nebotičnika, ki je zrušil to značilno istrsko silhueto Kopra. Namreč vemo, nebotičnik je moral biti višji od cerkve. Torej, glejte, vi bi, ste imeli to priliko, da bi lahko zgradili ta rižanski vodovod in se zapisali za vse življenje v zgodovino Kopra.
Torej, lepo vas prosim, nehajte s tem rižanskim vodovodom, prosim pa vas hkrati, da na prvem odboru za infrastrukturo postavite to problematiko rižanskega vodovoda na dnevni red. Verjemite mi, da bom jaz to podpisal, ne samo podpisal, zagovarjal bom, tako kot zagovarjam vse primorske projekte. Ampak pustite to na tej današnji seji državnega zbora. To ni stvar torej predstavitve kandidata in razprave v zvezi s tem. Jaz mislim, da ste bili opozorjeni v zvezi s 70.a členom poslovnika državnega zbora, pri čemer prehajam že na repliko gospodu Terčonu. Jaz nisem tisti, ki lahko postavlja vprašanja. To določa poslovnik. Tu ni "hearing". Naš poslovnik ne predvideva "hearing", zaslišanja mandatarja, ste razumeli. Mislim, da je jasno. To je samo predstavitev kandidata za mandatarja in na podlagi njegovih, njegovih, torej točk predstavitve, lahko s tem tudi sprašate, polemizirate; naj vam tu dopolnim, tudi sam bom eventualno vprašal nekaj itd.
Gospod Terčon, govoriti o dr. Bajuku kot o človeku, ki je 99% živel izven Slovenije itd., je milo rečeno, to se mi zdi, da ste si sposodili od nekoga od DeSUS-a, pa se čudim, ker vi imate drugače bolj izvirne včasih misli, ampak da ste si šli na DeSUS sposoditi en tak podatek, je nerazumljivo. Kakorkoli že, gospod Andrej Bajuk je Parižan, če se ne motim, sedaj živi v Parizu, seveda za vas, ki ste Sežanec, to ne pomeni nič. Ker Pariz vizavi Sežane, to ni nič, kaj češ en Pariz, to ni nič. Ampak Pariz je Pariz in če bi imela vaša stranka nekoga v Parizu na tako eminentnem mestu, v tako eminentni instituciji, kot je primer dr. Bajuka, bi vi to razglašali in v vaši reviji 4000 ali ne vem, kako se imenuje, to že 327-krat zapisali. Naj ostane skrivnost, zakaj ta številka. In jaz se čudim temu, zakaj samo, bi rekel dobesedno nevoščljivost. Zakaj? Zakaj je to? Povejte! Jasno, saj lahko in je to popolnoma demokratično, iz političnih razlogov, ker dr. Bajuk ni komunist, ni bil nikdar komunist itd., pač ga ne akceptiramo. Povejte! To imate pravico, ampak ne pa govoriti o tem, da je bil 99% zunaj itd. Tisti, ki smo kdajkoli bili zunaj, jaz samo slabih 7 let, pa vemo, kaj se lahko tudi zunaj naučiš. Hvala bogu! Seveda je pa slovenska zaplankanost, kot sem že rekel, silno nevoščljiva do tega. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Še dve repliki. Več. Kolega Juri je prvi, Terčon. Kdo še? Kolega Peterle.
AURELIO JURI: Poglejte, iz tega krčevitega reagiranja na eno vprašanje, povsem preprosto, ki sem ga zastavil kandidatu za mandatarja, veje neko nezaupanje do njegovih sposobnosti, da regira in odgovori na čisto preprosto vprašanje. Verjamem, da bom tudi ta odgovor dobil, tudi morda v smislu, to ni moj problem, to je problem lokalne skupnosti. Ne vem, čemu toliko nastopov, Hvalica, še prej kolega Zagožen, v obrambo kandidata pred preprostim vprašanjem. Mislim, da ne delate usluge niti samemu kandidatu, če mu ne omogočite, da na preprosta vprašanja odgovarja. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, kolega Terčon.
DAVORIN TERČON: Kolega Hvalica, mogoče se nismo razumeli. Tu res ni "hearing" za kandidata za premiera, ampak vi postavljate, kaj gospod kolega Aurelio Juri lahko govori in česa ne! Vi mu očitate, zakaj postavlja vprašanje glede vodovoda. In prosim, gospod predsednik, da vodite sejo vi, ne gospod Hvalica, ker imam občutek, da sejo vodi Hvalica. Hvalica pride gor in reče, zakaj pa Aurelio Juri lahko govori o vodovodu, kakšna je njegova preteklost in tako naprej. To nima nobene zveze in prosim, predsednik, da vodite sejo v skladu s poslovnikom, ki ga vedno znova danes citirate.
Kar pa se tiče primerjave Sežane in Pariza, bom rekel, da je res bistveno Sežana manjša kot Pariz in da tudi mogoče nič ne pomeni. Vendar, kolega Hvalica, Kanal je pa še manjši od Sežane.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razume se, da poslanke in poslanci lahko razpravljate. Jaz sem samo predlagal in vas opozoril, da je poslovnik jasen, da predlagani kandidat na seji predstavi programske zasnove vlade, in sem vas povabil, da govorite o programskih zasnovah vlade. Prepričan sem, da se boste tega držali, in predlagam tudi, da te replike čim prej zaključimo. Še gospod Peterle, gospa Skukova in gospod Hvalica, ki se ji je pa odpovedal.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa. Glejte, povem vam, da sem bil prepričan - na list sem si napisal - stranke nepomladnega porekla, da ne uporabim izraza, ki bi gotovo koga iritiral, so nas privedle v Argentino, ne glede na to, da gospod tam niti rojen ni bil, niti tam ne živi in ni preživel tam večine življenja, ampak oni so nas pripeljali v prepovedani fond D. Kdor ne ve, kaj je fond D, naj gre v NUK, v Narodno univerzitetno knjižnico, pa bo izvedel, da je bil to fond argentinskih knjig, pisanih v lepi slovenščini, ki se jih ni smelo brati in na meji so te zaprli oziroma te zagrabili, kot so mene nekajkrat, če si slovensko knjigo, tiskano pri Tržaškem tisku v Trstu, ki vemo, čigava založba je bila, prinesel domov. Jaz sam sem bil na Udbi zaradi tega nekaj ur. Glejte, to so bili tisti časi in, gospe in gospodje s te strani, nas vodite prav tja, od koder nočete na noben način iziti. In zdaj ne govorite o tem, kar je govoril gospod kandidat za mandatarja, ampak nas vodite v Argentino in s tem žalite, seveda, Argentino tudi, pa žalite tudi Ameriko, ker ste govorili, "ne vemo, kakšno šolo je delal". Veste, enkratna univerza Berkley v Kaliforniji - to ni otroški vrtec, to je ena najboljših univerz na svetu! Tam je gospod Bajuk naredil doktorat iz ekonomije. In ker ga je tam naredil, je bil za argentinsko hunto preveč, ne vem, kakšen, da mu niso dovolili, da bi to, kar se je v Ameriki naučil, predaval. In vi ga boste tlačili v vaše stare, zaprašene in "znucane" omare ideološkega značaja, ki so trhle tako, da se bog usmili! Dajte s to zgodbo... 60 let je pa preveč, gospe in gospodje, 50 je bilo čisto zadosti! Nehajte to zgodbo!
Glejte, če bi šel po vaše, bom rekel takole, gospod Bajuk se je javil v OF, želel, da nemudoma vstopi v NOB - govorijo arhivi OF - vendar ga niso sprejeli. Zakaj ne? Ker je imel, so ugotovili, da ima malo šibke noge in da ne razume pravil konspiracije. Oglašal se je celo ponoči, tudi ponoči si je vzel svoj glas in se je drl. Ni razumel konspiracije in ga niso vzeli noter, drugače bi bil lahko skoraj spomeničar, četudi iz 1943. leta. Imel bi lahko dvojna leta in priznavalnino. Eno leto je bil šele star takrat, oprostite. Zato ga niso sprejeli, on se je pa javil v OF. Glejte, to je katastrofa! Mi govorimo o mandatarju, ne o vaših ideoloških izmislekih. Dajte končati ta nesmisel. In glejte, 99 procentov, mislim, da ste šli računati še te neumnosti. In mislim, dajmo raje govoriti o tem, kar je gospod govoril.
Pa še nekaj. Glejte, dvojna merila, ki vam jih očitam, kar lep čas. Nekdo recimo, od koderkoli, tukaj je nastopil kot drugi kandidat za mandatarja nekoč dr. Marko Voljč. 15 let je bil ali v Panami ali v Hondurasu, Latinska Amerika, strašen pojem, ampak on je bil najboljši kandidat. Nihče se ni spomnil, da je delal 15 let v Hondurasu, v svetovni banki, v kateri je bil zaposlen v Washingtonu tudi gospod Bajuk, nekaj časa. Ta je bil genialec, ta je bil ta pravi. Ta je bil čist in ta, ta je bil "vaš", se temu reče. Koliko časa je bil predsednik Slovenije, predsednik predsedstva dr. Justin, ne Justin, Stanovnik Janez, Stanovnik, predsednik evropske komisije, gospodarske komisije v Združenih narodih. Ja noben več ga ni poznal in je prišel direktno na mesto predsednika države oziroma Republike Slovenije. Vse v redu, ker je bil "vaš". Ta je prišel pa iz Argentine, čeprav tam že 30 let ne živi. Dajte nehati to dvojno igro. Gospod Drnovšek, če hočete, ja ni prišel skoraj iz Egipta na mesto, kamor je prišel? Ja Marija pomagaj! No, vmes je imel še malo Beograda, prej je bil pa v Egiptu. Dajte malo glave urediti pa kriterije poenotiti pa končati dvojno igro.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Nada Skuk.
NADA SKUK: Hvala za besedo. Replika, pravijo, da je namenjena temu, da ugovarjaš napačnim navedbam. In jaz bi želela opozoriti, da gospod Aurelio Juri je mimogrede nam navrgel, da je bil v delegaciji in da nas v Haagu ne poznajo. Moram reči, da to ni res. No, Hvalica je pač eden od članov parlamenta. Samo ob tem, v tej razpravi, tako kot smo ostali seveda, ob tej razpravi, me je zajel strah, ko nekdo želi prikazati Slovenca, rojenega v Sloveniji, kot tujca. Kaj so potem pa ti člani, delegati tujih predstavnikov, ki opazujejo tudi danes dogajanje v tem parlamentu. In upam, da ni vaše sporočilo temu, da bomo šli tako naprej, kot smo želeli v preteklosti, neuvrščeni itn. in da ne želimo pokazati, da smo tudi Slovenci odprti in da znamo sprejeti druge ljudi, da ne rečem tujce, ker Evropa, kot je bilo včeraj rečeno, bo Evropa državljanov in ne bi želela, da se spuščamo v take razprave. Govorimo o programu, govorimo o tem, kaj želimo za to Slovenijo narediti. Gospodje, ki so v komisiji, ki so predstavniki tujih držav včeraj tu sedeli, tudi danes spremljajo in na proslavi ob 10-letnici volitev me je eden od članov komisije zaskrbljeno vprašal, ali to pomeni, ko govorite o EU v razpravah, da še vedno želite v EU ali se bojite tujcev.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Še replika, Ivo Hvalica, nato pa nastopi Bojan Kontič.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Zelo na kratko. Najprej zaradi zapisnika moram povedati, da sem prej zgrešil člen poslovnika, ki je 258. člen.
Ampak moram replicirati seveda gospodu Juriju, ki ne obvlada vikanja v slovenščini, a jaz mu to odpustim. Vi ste "rekel", ste "videl" to, v primerjavi z dr. Bajukom, ki slovenščino obvlada. Ampak ne obvlada vikanja, tudi gospod Terčon isto, vi ste "opravil", vi ste "rekel" itn. Vidite, poglejte tudi tu gre za skrb do slovenskega jezika.
Sicer se pa spominjam, poslanec Juri, da sem tudi jaz, podobno kot kolega Peterle, imel težave z jugoslovansko carino. Ko sem v katoliški knjigarni v Gorici kupil eno publikacijo iz Argentine. Vi ste bili carinik takrat, če se ne motim. Vi verjetno niste imeli težav, tudi niste nosili tega takrat čez.
No, pa še Terčonu malo za šalo, ali pa bolj za šalo kot zares. Kanal je res manjši od Sežane, je pa veliko lepši. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Razprava, Bojan Kontič. Pripravi naj se Feri Horvat.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani dr. Andrej Bajuk, kandidat za mandatarja! Ne bom govoril o velikih političnih temah, a se bom vseeno dotaknil pomembnega področja - področja zdravstva, socialnega varstva in delavskih pravic, s katerimi se več ukvarjam tudi v matičnem delovnem odboru državnega zbora.
Z delom sedanjega ministra za zdravstvo nisem zadovoljen in sem bil v nerodnem položaju, ko je dr. Drnovšek predlagal njegovo zamenjavo, pa je vseeno nisem podprl na matičnem delovnem telesu, iz enega samega razloga. Zaradi nujnosti izglasovanja nezaupnice vladi in s tem predčasnih volitev, da se preseže neracionalna in dolgotrajna vladna kriza v letu, ko nas čaka obilno dela z evropsko zakonodajo, o kateri smo danes veliko slišali. Tokrat te dileme, podpreti ali ne podpreti mandatarja, nimam. Jasno mi je namreč, da bo v primeru potrjenega mandatarstva dr. Bajuka le-ta vezan na ponudbo strank, ki ga podpirajo. Če bi bil dr. Bajuk morebiti izvoljen za mandatarja, bi bili tudi v nadaljevanju tega mandata priča dosedanjemu načinu delovanja in verjetno vodenje tega resorja, z isto kadrovsko zasedbo in enako uspešno oziroma neuspešno, v kolikor ne bi bili tudi sicer priče neskončni vladni krizi do rednih jesenskih volitev, kar je pa zelo realno. Razen, če bi se ponovilo leto 1997, ko smo takratnega kandidata za mandatarja dr. Drnovška podprli eni, vlado pa so potem potrdili oziroma izvolili drugi. Toda danes to ni možno, vsaj s strani poslancev Združene liste socialnih demokratov ne. Glasoval bom torej proti mandatarstvu dr. Bajuka. A glede na to, da se v tem državnem zboru nikoli ne ve izid glasovanja, vseeno zastavljam vprašanja, na katera bi vendarle želel odgovor možnega, se pravi potencialnega mandatarja. Odgovore pričakujem še toliko bolj, ker sem opazil, da ste bili prisotni na predstavitvi programa Koalicije Slovenija za področje dela, družine in socialne politike. Naj začnem s področjem zdravstva.
Nacionalni program zdravstvenega varstva, imenovan "Zdravje za vse do leta 2004", je v tretji obravnavi. Pa me zanima, če se, dr. Bajuk, z njegovo vsebino strinjate.
Drugo vprašanje, tudi s področja zdravstva. Zanima me, ali že poznate načine, kako pokriti izgube v zdravstvu in preprečiti permanentno zmanjševanje pravic, ki smo mu priča v zadnjih letih. Pozdravljam pa to, kar ste povedali v svojem uvodnem nastopu, ko govorite o strogem nadzorstvu v zdravstvu. Jaz menim, da je potrebno zdravstvu predvsem zagotoviti ustrezne pogoje in nato strogo kontrolo, tako v zasebnem kot v javnem sektorju.
Zanima me tudi nekaj vprašanj s področja delavskih pravic. Tudi sam sem prebral nekaj zadev, sledil nekaterim vašim predavanjem in seveda ta program, ki ste ga kot koordinator tudi v imenu Koalicije Slovenija predstavljali. Kako nameravate urediti pravico delavcev do soupravljanja v podjetjih, za katera v programu trdite, kot da še ne bi bila urejena z zakonom? Kako si predstavljate delovanje delavske zbornice, o kateri ste v enem izmed svojih prispevkov govorili in v kakšnem odnosu naj bi delavska zbornica bila s sindikati? Kako si predstavljate sprejetje novega zakona o delovnih razmerjih, ki naj bi predstavljal novo delavsko ustavo, če poznamo diametralno nasprotna stališča med sindikati, se pravi zastopniki delojemalcev in delodajalci o vsebini tega zakona? Zanimajo me tudi nekateri odgovori s področja družinske politike, pri čemer mi je iz vaših tekstov razvidno, da dajete temu področju s katoliško vzgojo prežete družine velik poudarek. Kako naj bi po vaši oceni spodbujali rojstva s strani države, da bi zagotovili obstoj in razvoj slovenskega naroda?
Kako vidite položaj ženske kot matere in gospodinje, ki naj bi bil enakopraven tistemu, ki ga ima zaposlena ženska, in ali to pomeni poklicno rojevanje otrok oziroma uveljavitev poklica gospodinje in družinske matere?
Kako uveljaviti vaš novi koncept, po katerem bi se vse pravice družinske politike, ki jih imata oče in mati, vezale predvsem na rojevanje, starševstvo in vzgojo in ne na izključno iz dela izhajajoče, kot je to urejeno do sedaj?
In še zadnje področje, s katerega želim postaviti vprašanje, področje invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Večkrat ste poudarili, da je potrebna temeljita reforma. V tem okviru program Koalicije Slovenija govori tudi o tem, da je treba nujno popraviti nesorazmerja iz prejšnjega režima. Zato me zanima, kako nameravate poseči v pravice sedaj upokojenih, glede na določila naše ustave in glede na sprejeto ustavno listino o osamosvojitvi, ki zagotavlja ohranitev tistih pravic, ki so največkrat na udaru predstavnikov sedanje, tako imenovane Koalicije Slovenija.
Za odgovore se najlepše zahvaljujem.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Kontič. Besedo ima Feri Horvat, nato naj se pripravi Jelko Kacin, kajti v dogovoru z dr. Ribičičem sta zamenjala mesti, tako da bo Jelko Kacin naslednji, dr. Ribičič pa dvanajsti. Prosim.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani gospod kandidat za predsednika vlade, dr. Bajuk, spoštovani podpredsednik, predstavniki in predstavnice vlade, kolegice in kolegi! Ambiciozen in celovit program, ki ga je predstavil dr. Bajuk, me še bolj utrjuje v prepričanju - in zato bom začel z nekoliko splošnim uvodom, preden preidem na konkretna vprašanja, vezana na njegovo izvajanje - da je vprašanje, ali v celoti držijo, ali so dovolj močni argumenti za predlagatelje, ko so prišli s tem predlogom, ne samo za predsednika vlade, ampak za prehodno vlado, in kljub vsemu spoštovanju dr. Franca Zagožna, ki je zlasti v teh dneh po združitvenem kongresu kot predsednik nove združene stranke dal vrsto zelo, bi rekel, državotvornih in modrih izjav, ki dajejo upanje za nadaljnje delo tudi v tem parlamentu, pa sem mi vendarle postavlja vprašanje, ali je to prava rešitev. Moram reči, da prav ta obsežen program, tako ambiciozen program, ko je tudi sam zelo pošteno na koncu dejal, da je vprašanje, koliko od tega programa bo v tako kratkem času možno realizirati - ali je to prava pot?
Dejstvo je, da se Slovenija sedaj nahaja v neki, pa ne bi rad uporabil besede kritični, ampak odločilni fazi priprav na Evropsko unijo, ne samo zaradi potrebnega prilagajanja zakonodaje in obsežnega programa, ki ga je vlada v teh dneh dopolnila, ampak predvsem zaradi postavljanja ustanov, delovanja teh ustanov in gospodarskih priprav, ker nas, to vemo vsi, čedalje glasneje opozarja Evropska unija. V taki fazi ni možnosti, da imamo neko prehodno vlado, ki bo lahko učinkovito delala od prvega dne. Ni možnosti za to, da bi lahko, tudi če bi bili še tako tolerantni, čakali 100 dni, da se ta vlada uvede, ampak dejansko bi morali že včeraj začeti. In zato jaz moram ponovno tu izraziti veliko obžalovanje, da je do te situacije prišlo, in ne mi zameriti, to ni kritika, ampak enostavno dobronamerna ugotovitev, da zelo obžalujem, da se je prej še samostojna slovenska ljudska stranka kot druga največja koalicijska partnerka odločila tako, kot se je odločila in da nosi del odgovornosti ali pa velik del odgovornosti za to, kar se dogaja in kar se bo dogajalo. Seveda zraven pa tudi sestrski stranki, ki sta, koliko sta to, vi sami najbolj veste, prispevali k temu, da so se zadeve odvijale tako, kot so se odvijale.
Slovenija čim prej rabi, tu se pa strinjam in z dr. Zagožnom in drugimi, ki so tem govorili, čim prej rabi vlado, vendar ne prehodno, temveč vlado s polno opravilno sposobnostjo, s potrebno kredibilnostjo doma in v tujini. Rabimo kompetentno, sposobno vlado, ki se na čelu s predsednikom nima časa učiti ali prilagajati ali spoznavati razmere. Učinkovita vlada rabi prepričljivo podporo v tem državnem zboru, in če bo to vlada, pa tudi naj bo z najboljšo voljo tudi dobro predlagana oziroma sestavljena, če bo potrjena z minimalno podporo, z enim glasom - izkušnje imamo, kako delujejo lahko take vlade, iz dosedanjega obdobja - potem se bojim, da nismo na najboljši poti. In zato bi ponovno izrazil prepričanje, tudi na osnovi te današnje razprave, da mislim, da bi le primerneje bilo hitro torej razrešiti na drug način to situacijo, to je s predčasnimi volitvami.
In sedaj mi dovolite... Torej samo še tole zraven. Res da bi predčasne volitve vzele nekaj časa, kot je danes že nekdo rekel, dva meseca ali pa tudi mogoče kakšen teden več, vendar se bojim, da je večje zlo, če bo negotovo stanje v vladi, v podpori vladi v tem parlamentu in pa v odnosih z mednarodnim okoljem, zlasti z Evropsko unijo, trajalo pol leta ali pa tudi še več, do takrat, ko bi naj bile redne volitve, v mesecu novembru. In da bo dejansko cel ta čas potekala predvolilna kampanja, ki se je v tem državnem zboru že začela. In je tudi danes prisotna.
In sedaj, nekaj vprašanj spoštovanemu dr. Bajuku, na njegovo izvajanje in seveda predvsem z gospodarskega področja, ker s tem, kot veste, se največ ukvarjam. Moram reči, da s pretežno večino tega, kar je predstavil, soglašam. Da je velik del tega zapisano dejansko že tudi v strateških dokumentih, ki jih Slovenija ima, začenši od strategije o gospodarskem razvoju Slovenije, ki jo žal tudi nosilci tekoče ekonomske politike premalokrat berejo ali pa premalokrat pogledajo in upoštevajo, in tudi mi poslanci v tem parlamentu. Strategija vključevanja Slovenije v Evropsko unijo je vrsta parcialnih strategij ali bilančnih strategij, ki jih imamo. Ampak seveda bistveno vprašanje pa je, za vlado, ali je oziroma bo tudi ta vlada, če bo izvoljena, v stanju, glede na poznavanje organiziranosti vlade in uprave, in mehanizmov, ki jih ima, in poznavanje proračuna, ki smo ga sprejeli, ki ga imamo z velikimi omejitvami, v globalu in pa tudi po sestavi, ali bo možno dejansko te usmeritve uresničiti. Tu je ključni problem. Seveda predsednik vlade in vlada mora to zagotoviti. Od tega je odvisna uspešnost ali neuspešnost, od tega je odvisna tudi potem ocena Evropske unije, ne samo v letošnjem poročilu, ki je pred nami, ampak tudi v naslednjih poročilih, in tudi sam sprejem v Evropsko unijo. Mimogrede, pa ni to zlobna opazka, ampak posebej mi je padlo v uho, ko je predlagal kandidat za predsednika vlade vrsto potrebnih izboljšav na posameznih segmentih gospodarstva, zanimivo, prav na področjih, ki jih je pokrivala doslej oziroma jih pokriva po posameznih resorjih dosedanja slovenska ljudska stranka.
Sedaj grem na vprašanja. Prvo, všeč mi je, ko se zavzema dr. Bajuk za večjo gospodarsko rast, kajti že doslej sem bil vedno kritik zadovoljstva nad rastjo, ki jo dosegamo, zlasti ob tem, ko Evropska unija, zlasti na osnovi najnovejših analiz in pa tudi stališč evropskega sveta, predlaga za prihodnje znatno višjo gospodarsko rast, več kot 3%, v državah, ki so naše glavne partnerice, še celo višjo gospodarsko rast. Če mi hočemo dohitevati to Evropo, potem ne moremo biti zadovoljni ne s 4%, pa verjetno tudi ne s 5% gospodarske rasti. Vendar sprašujem dr. Bajuka, kako si predstavlja, kako to doseči.
Drugo, kako doseči večjo zaposlenost? Kajti znano je, da rast tam okoli 4% ne generira posebno veliko novih delovnih mest, ob tem je pa še vedno pri nas proces prestrukturiranja in tudi zmanjševanja zaposlenih v določenih dejavnostih. Tretje vprašanje: Kakšen je odnos dr. Bajuka do sklepov Evropskega sveta, tako imenovanega Lizbonskega vrha o novi "evropski ekonomiji", ekonomski politiki, ki naj bi bila bolj usklajevana, kot je bila doslej, zlasti na področju gospodarske rasti zaposlovanja in pa socialne kohezije? Ker, kot vemo, Unija se do sedaj s temi vprašanji ni dosti ukvarjala, ampak je bil glavni cilj doslej evro, vendar sedaj ugotavlja, da uvedba enotne valute ni dovolj, da je treba tudi iti na usklajevanje drugih politik. To je za Slovenijo, že kot kandidatko, še kako pomembno.
Dalje. Vprašanje tujega kapitala. Tudi sam soglašam, da je tega premalo in pozdravljam to, da se dr. Bajuk tudi za njega zavzema, vendar sprašujem, kako, kaj bodo tisti glavni ukrepi vlade, ki bodo zagotovili večji pritok tujega kapitala, tujih neposrednih investicij. Konkretno vprašanje: Ali ocenjuje dr. Bajuk, da je vladni program, ki ga je sprejela, zadosten ali da bo potrebno storiti še nekaj več?
Naslednje vprašanje, razmah podjetništva in turizma. S tem zelo soglašam, vendar sprašujem, kako to doseči, kaj bo novega v ekonomski politiki in proračunski politiki, da se bo to dejansko zgodilo, kajti doslej je bilo na to temo več verbalizma in deklaracij kot pa dejansko konkretno narejenega, in tudi ta resor je vodila Slovenska ljudske stranka. Seveda pa vem, da ni bilo samo od nje odvisno, kaj se je v vladi dogajalo.
Peto vprašanje: Prosim dr. Bajuka, kakšno je njegovo stališče do privatizacije državnih bank. To povezujem z obravnavanim zakonom, ki je bil zavrnjen in za katerega se je reklo, da je on bil njegov kreator oziroma avtor. Mislim tu predvsem na tisti del predloga zakona, ki je predvideval razbitje sedanjih državnih bank na hranilnice in male komunalne banke, ko vidimo v Evropi in svetu proces koncentracije bančnega sektorja in ko je dejansko temu predlogu, ne samo, da mu je nasprotoval parlament, ki ga je zavrnil, ampak da je temu nasprotovala tudi Banka Slovenije in tudi velik del ali pa pretežni del slovenske ekonomske stroke.
In šestič: Kaj bo storil dr. Bajuk v primeru, da bo izvoljen, za učinkovitejšo regionalno politiko, konkretno za zmanjševanje prevelikih razlik v razvitosti slovenskih regij, ki se v zadnjih letih kljub temu, da je bil zakon sprejet, ne zmanjšujejo? To vprašanje je že prej postavila tudi kolegica Maria, ker še posebej zadeva to vprašanje najino pokrajino ob Muri.
Sedmič: Ali bo kandidat predlagal racionalizacijo uprave, konkretno združitev gospodarskih ministrstev, ker je govoril o potrebi reforme uprave, na kar nas tudi posebej opozarja Evropska unija?
In osmič: Če lahko še kaj reče o strategiji gospodarskih odnosov s tujino. O enem delu te strategije je govoril in bi posebej želel v tem kontekstu vprašati, kakšno je stališče do gospodarskih odnosov z jugovzhodno Evropo? Hvala lepa za odgovore.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Horvat. Dve repliki. Prva replika Stanislav Brenčič, druga Lojze Peterle.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Replika gre seveda kolegu Horvatu, vendar ne replika kot soočenje z dejstvi ali nasprotovanje trditvam. Gre vam pohvala, ob vseh teh nastopih, kot so jih vaši kolegi imeli, iz vaše stranke, hvala lepa za dobronameren in kulturen nastop. Gospod Horvat, mislim, glede na današnje dogajanje - jaz osebno vas povabim v to ekipo ali pa če že v to ne, pa vsaj v to - boste prijetna osvežitev. Vas je škoda. Hvala. /Smeh./
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, kolega Peterle.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa za besedo. Gospod Brenčič mi je vzel tisti prvi del, ki sem ga hotel povedati. Jaz bi tudi gospoda Kontiča povabil, ker po tistem mitraljiranju s starimi šaržerji smo doživeli dva kulturna nastopa. Hvala lepa.
Glejte, vesel sem pa tudi naslednjega. Gospod Horvat je dejal, da je program, ki ga je predstavil dr. Bajuk, ambiciozen. Ja, menda! Saj tak mora biti, saj drugačen ne sme biti! In vesel sem, da je gospod Bajuk naredil več, kot zahteva od njega poslovnik; on bi lahko prebral tri strani, kot jih je prebral, recimo, Bavčar pred osmimi leti, pa bi imeli programska izhodišča, pa bi bilo formalno vse v redu. Bogu zahvalimo, da imamo nekoga, ki je hotel narediti malo več. Vesel sem teh vprašanj, na katera bo gotovo več ali manj tudi odgovoril, čeprav po poslovniku tudi to ne bi bilo treba. Mislim, da se nam po teh nastopih - upam tako - obeta konstruktivnejše nadaljevanje naše debate za prihodnost Slovenije. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika na repliko, Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Najprej hvala kolegu Brenčiču. Ni treba imeti bojazni ali pa občutka, da bi me bilo za karkoli škoda, kajti doslej sem vedno poskušal v življenju početi zadeve, ki so bile v korist podjetju ali pa državi, pa tudi če včasih komu ni bilo prav, bodisi v poslanski skupini, pri kolegih ali pa tudi v drugih poslanskih skupinah; tak sem pač po naravi in tak bom tudi verjetno ostal, z ustrezno ali potrebno stopnjo prilagodljivosti, kot vsak.
Rad pa bi repliciral temu, kar je kolega Peterle rekel. Ambiciozen program ni zadosti. Moja poanta oziroma poanta moje diskusije je bila, ali bo lahko kandidat za predsednika vlade s prehodno vlado tako ambiciozen program, ob številnih omejitvah, ki jih poznamo, uresničil.
K temu bi dodal samo še eno vprašanje, tisto, kar je na koncu povedal. Tam je eden velikih, da tako rečem, "hakelcev" - javne finance. Po eni strani pravi v svojih programskih izvajanjih, da bo vrsto sektorjev - seveda na Evropski uniji ustrezen način - treba podpirati, predvsem znanost, tehnološki razvoj in tisto, kar tukaj dostikrat tudi mi ponavljamo. To zahteva dodatna sredstva v proračunu. Istočasno pa je dejal, da se bo zavzel za to, da bo treba zmanjšati sredstva javne porabe v bruto domačem proizvodu. Te zadeve matematično ne gredo skupaj. In tu še postavljam dodatno vprašanje. Kako misli to doseči in konkretno, kakšen je odnos njega do eventualne obdavčitve premoženja? Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razprava, Jelko Kacin. Pripravi naj se mag. Janez Kopač.
JELKO KACIN: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Kolegice in kolegi, spoštovani kandidat za mandatarja. Argumenti, ki so jih predlagatelji danes navedli za kandidaturo gospoda dr. Bajuka, ne zdržijo. Gospod Bajuk in njegova kandidatura je pravzaprav posledica nečesa, vzrok je nekje drugje. Te iste argumente bi morali uporabiti takrat, ko se je gospod podpredsednik vlade odločal, da predsedniku vlade napiše pismo, se mu zahvali za sodelovanje in napove, da bo s svojimi ministri zapustil vlado. Takrat so se začeli problemi. In ti problemi so se potem stopnjevali. Rezultat tega je bilo glasovanje o zaupnici vladi in potem se je zgodilo, da zaupnice ni bilo. In ostali smo brez vlade.
Jaz bi se uvodoma želel zahvaliti tudi gospodu Cirilu Ribičiču, ki mi je odstopil svoje mesto, sicer bi bila tukaj dolga veriga razpravljavcev iz združene liste, ki je tudi prispevala svoj delež k temu, da vlade nimamo več, ker ji zaupnice ni izglasovala. Torej, razlogi za to, da je gospod Bajuk danes mandatar, so pri tistih, ki so se odločili, da povzročijo krizo, da prenehajo z obstojem te vlade in so se tako zavestno odločili. Vsi po vrsti. Tudi tisti, ki so glasovali proti zaupnici tej vladi.
Zato se mi zdi, da so vprašanja, ki so naslovljena na kandidata za mandatarja, zelo zahtevna. Zelo zahtevna. Veliko se od njega pričakuje in težko si predstavljam, da bi katerikoli mandatar lahko podrobno odgovoril na vsa ta vprašanja. Rad bi se zahvalil kandidatu, ki je tako, uporabil bom besede spoštovanega kolega Peterleta, strpno nastopil in odmerjeno predstavil program, ki ga pooseblja. Ampak še enkrat povem, dr. Bajuk je posledica nekega stanja in zato se moramo pogovarjati pravzaprav o tem, kaj nas čaka v prihodnje. Problem gospoda Bajuka je, da so ga predlagali nekateri, ki dobro vedo, da do danes nihče, ki je prišel iz tujine, v tem državnem zboru ni uspel. Lahko bi rekel, da je ta del mojega nastopa mogoče nasloviti "še pomnite tovariši", ampak to bi aludiralo na prejšnje čase. Zato bom rekel, "še pomnite kolegi".
Prvi tak poskus spremembe vlade se je zgodil gospodu Peterletu v poletju leta 1991. Predlagatelj tiste spremembe je bil eden od današnjih predlagateljev, gospod Janez Janša. Predlagal je, da se gospoda Peterleta premesti sem v skupščino, ki se je takrat imenovala skupščina, ne pa državni zbor, naj gospod Bavčar postane mandatar nove vlade in naj se dr. Bučar premesti na ustavno sodišče. To je bil takrat popoln šok. Država je komajda preživela desetdnevno vojno, imeli smo trimesečni moratorij, čakali smo na mednarodno priznanje, pa se je nekomu zdelo primerno, da lahko povzroči, inicira tako krizo. Stvar se ni dobro končala. Vsi smo gospodu Janši takrat govorili, "za božjo voljo, ne delaj tega, to ni bilo dogovorjeno z nikomer od teh, ki si jih predlagal, smo v moratoriju, čakamo na mednarodno priznanje, to ni pametno". Potem se to ni udejanilo.
Potem pa so se poskusi začenjali. Prvi poskus, gospe in gospodje, je bil res z gospodom dr. Markom Voljčem. Ni res tisto, kar ste malo prej govorili, gospod Peterle, da je bil on daleč najboljši. Demosa takrat več ni bilo. Gospod Gros je prišel sem gor za ta govorniški oder in je prinesel banane in se je norčeval iz gospoda Voljča. Jaz nočem sedaj nič aludirati. Prišel je iz Amerike, ampak vi, ki predlagate nekoga, ki je dolgo živel v Ameriki, ste takrat reagirali tako. Jaz upam, da danes ne bo nihče počenjal kaj podobnega. Rad bi samo povedal neizpodbitno dejstvo, gospod Voljč, kakorkoli smo bili prepričani, da je dober kandidat, ni dobil podpore tukaj. Naslednji predlog je bil za gospoda Igorja Bavčarja. Gospod Bavčar je bil koordinator priprav na osamosvojitev, pa tudi to ni bil zadosten argument in ni bil izvoljen. Posrečil se je potem šele tretji poskus, v katerem je bil potem izvoljen gospod dr. Janez Drnovšek, gospod Peterle pa ni bil več predsednik tiste prve vlade. Tako približno je bilo.
Še dvakrat se nam je zgodilo, da smo imeli kandidate, ki so prišli iz tujine. Pa nočem reči nič slabega, enega ste predlagali z desnega dela političnega prostora, dr. Bernika in nič kaj dobro se mu ni pisalo. Doživel je poraz in mislim, da je bilo vsem, razen njemu, jasno, da ne bo uspel. Zdelo se mi je, da so ga nekateri zlorabili. Tudi dr. Sircu se je zgodilo na predsedniških volitvah in ne bi rad slišal kakšnih očitkov, da je bil iz moje stranke, ker sem bil jaz takrat tudi eden od kandidatov, pa Darja Lavtižarjeva tudi. Gospod Sirc je zelo kratko potegnil, če uporabljam način izrazoslovja gospoda Peterleta. Nihče od kandidatov, ki so do sedaj prihajali iz tujine, ni uspel prepričati ne skupščine ne državnega zbora.
Zato, gospe in gospodje, se mi zdi na nek način nekorektno od kandidata do kandidata za mandatarja, da se ga na nek način ponuja in preizkuša in se ga postavlja v situacijo, ko mora odgovarjati na najbolj zahtevne in najbolj podrobne, najbolj težke probleme, s katerimi je bila v preteklosti in je danes soočena naša država. Noben mandatar, gospe in gospodje, ne more odgovoriti na taka vprašanja.
Po drugi strani pa je vsem nam v dvorani jasno, da smo odločeni, kako bomo glasovali. Lahko se še dolgo prepričujemo, lahko tukaj nastopamo, ampak rezultat je znan. Dvomim, da je kdorkoli med vami, ki ne ve, kako bo danes ali v prihodnje glasoval. Zato, gospe in gospodje, se mi zdi, da bi morali v tem našem nastopu, v teh naših nastopih povedati nekatere stvari, ki so potrebne za to, da bi vedeli, o čem pravzaprav razpravljamo. Vrsta razpravljavcev je danes - in jaz sedaj ne smem replicirati ljudem, ki so govorili v imenu poslanskih skupin - govorila neresnico.
Nobenega polletnega poročila za evropsko komisijo ne bo. Rok za letno poročilo je mesec november. In vedno, tudi lani, so nas čakali, letos nas bodo čakali en mesec dlje. Konec novembra je rok, ko se pripravi poročilo o napredku države kandidatke, v tem primeru Republike Slovenije, in do takrat imamo rok. Zato, gospe in gospodje, se mi zdi izguba časa in energije, če bi delali vmesno vlado, ki bi se potem trudila nekaj narediti do volitev, zato, da bi imeli tik pred rokom za pripravo tega končnega letnega poročila volitve pri nas in bi to bilo ključno sporočilo. Veliko pametneje se mi zdi, da v najkrajšem možnem času pripravimo volitve, po volitvah formiramo dolgoročno stabilno vlado in pospešimo prizadevanja. Predvsem zaradi tega, ker ste vsi po vrsti ponavljali, da obstoji medstrankarski sporazum o tem, kaj so naše prioritete. Ta sporazum je splošen konsenz.
Morda se vam bo zdelo čudno, ampak še enkrat povem: Jelinčič z vsakim svojim nastopom na mednarodni sceni sam aktivno dela za to, da bi prišli v Evropsko unijo. S tem, ko tega ni podpisal, še ni mogoče trditi, da si aktivno ne prizadeva.
Zato pravim, da čisto vse stranke tu v tem državnem zboru podpirajo ta program in ne vidijo alternative temu programu. Zato se mi zdijo nekatere ugotovitve, gospod Bajuk, o tem, da je potrebno priprave na vstop v Evropsko unijo pospešiti, na mestu, ampak vprašanje se glasi, zakaj so zamude. Če vam je vaš zet pripravil pregled in vam je govoril o tem, koliko odstotkov smo pripravili oziroma uresničili tega programa, potem bi vam moral dodati tudi pregled zaostanka po posameznih ministrstvih, ker s tem, kar ste povedali, ste močno okurili tudi gospoda, ki sedi ob vas - on je koordinator državotvornih resorjev. Če v pravosodju nečesa niso naredili, obtožujete gospoda, ki vam pomaga. Če nečesa niso naredili na področju notranjih zadev, je to ena in ista zgodba. Ta vlada, v kateri je aktivno sodelovala Slovenska ljudska stranka, je bila uspešna - to trdimo tako v liberalni demokraciji kot tudi v Slovenski ljudski stranki in tudi DeSUS je prispeval svoj delež - je bila uspešna. Ampak ne nas prepričevati, da bo pa zdaj neka nova prehodna vlada pa še bolj uspešna in bo hitreje napredovala proti Evropi, če so bile zdaj zamude v resorjih, ki jih je imela Slovenska ljudska stranka. Tu nekaj ne gre skupaj.
Torej, gospod Bajuk, globoko vas spoštujem in vem, da ste dobronamerno pripravili svoj nastop, povem, da je bil strpen in odmerjen, ampak ni bil pripeljan do konca, ker v svojih konsekvencah bi moral odgovoriti tudi na nekatera druga vprašanja.
Zdi se mi, da bi glasovanje, ki bi omogočilo formiranje prehodne vlade, bilo korak naprej in dva koraka nazaj. Preprosto bi izgubljali čas za to, da bi imeli prehodno rešitev, ki se ne bi obnesla, namesto da bi predčasno ustvarili pogoje za trajno rešitev, kjer bi lahko z veliko večjo hitrostjo in učinkovitostjo nadoknadili zamujeno. Seveda pa je nerodnost razmer pravzaprav v gospodu, ki sedi ob vas. Najprej se zakuhajo razmere, se povzroči kriza in potem kot "deus ex machina" ponudimo rešitev in zdaj bomo mi, ki smo to stvar zakuhali, reševali. Veste, to je približno tako kot tisti aforizem o tem, kako se preživljajo nekateri fantje na obali, ki čez poletje zabavajo dame. Enega so vprašali, kako pa navežeš stik, katere jezike govori. Je rekel, jaz ne poznam nobenega jezika, jaz jo izberem, plavam do nje, se spustim pod vodo, pridem od spodaj, jo potegnem tri metre globoko, jo držim nekaj časa, jo izpustim in potem pridem tja in jo rešujem in vse je rešeno, vse mi je odpuščeno.
Na tak način, gospe in gospodje, ni mogoče reševati slovenske države. Ni mogoče reševati slovenske države. Potreben bo nek konstruktiven pristop in naša stranka se je odločila, da želimo na predčasne volitve. Kakšni bodo rezultati predčasnih volitev, nihče ne ve, zato volitve imamo in na podlagi razmerja sil, ki se bo ustvarilo v državnem zboru po teh volitvah, bomo lahko ali pa težje ustvarili vlado za daljše časovno obdobje. Jaz seveda ne nasprotujem, morda bi bila takrat najboljša rešitev, da je gospod Bajuk mandatar, v kolikor bi slovenska ljudska stranka bila najboljša na volitvah, ampak bojim se, gospod Bajuk, da vas takrat ne bodo več potrebovali. Takrat bo kandidatov za mandatarje in ministre veliko več in zato se mi zdi na neki način nekorektno peljati tak proces, kot ga imamo zdaj, poskušati z mandatarjem in ga na neki način izkoristiti za svoje potrebe. Gospod Bajuk je po mojem mnenju spoštovanja vreden človek, patriot, ki si je resnično prizadeval, da bi preostanek svojega življenja posvetil Sloveniji in njenemu napredku. Jaz to vse spoštujem, gospod Bajuk, ampak ne mi zameriti, ne bom vas podprl kot mandatarja za prehodno vlado, lahko pa se po volitvah pogovarjamo o resnih programih za naprej, v kolikor boste močnejši od nas. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dve repliki. Prvo ima Lojze Peterle.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa. Danes mi je bil Jelko Kacin bolj všeč kot običajno, pa ne zaradi zgodovinskih razlag, tisti potapljaški tečaj je bil zelo zanimiv. Poglejte, zdaj pojdimo k tistemu, s čimer je poslanec Kacin začel. Šel je razlagat vzroke in posledice. Jaz bi rad razložil v tej zvezi, zakaj se danes tukaj ukvarjamo namesto s programom, ki ga je predstavil dr. Bajuk, s tem vprašanjem, ali je ta mož sploh Slovenec. Z leve strani, če tako pogojno rečem, ni nihče protestiral proti diskvalifikacijam in stvar je zame zelo jasno razdružljiva, v duhu tega, kar sem povedal že prej. 50 let je oblast delovala proti tem, ki so bili zunaj, in neprestano smo doživljali diskvalifikacije. V Latviji, Litviji, Estoniji - recimo, omenjam te države - teh problemov niso imeli; v Latviji je presenetljivo zmagala kandidatka, ki je prišla skorajda direktno iz Kanade na volitve; v Estoniji se za predsednika bori z velikimi možnostmi za zmago gospod Tune Kelam, ki je prišel pred nekaj leti iz Združenih držav Amerike, veselijo se njihovih izkušenj, njihovega znanja in njihovih zvez. Nobenega problema! Pri nas pa so naši ljudje tujci. In veste, zakaj? Zaradi tega, kar sem povedal prej: niso bili "ta pravi", bilo so sumljivi, bili so nevarni, bili so škodljivi. Pa se spomnimo, kako je bežal nazaj - povabljeni od Staneta Kavčiča - nazaj proti Ameriki in napisal o tem tudi knjigo, ki jo je izdal Igor Bavčar - pa ne vem, ali sam ali je skupaj z Janšo. Glejte, mi nismo šli naprej v tem, to ta razprava kaže. Ali pa, če se spomnimo, kako je laž delovala, ko je kandidiral Pučnik. Za Pučnika se je govorilo: revanšist, ne zna niti slovensko, groza, poročil je Nemko itn. Ni zmagal Pučnik, zmagal je šef CK, ki je bil desetletja na ključnih pozicijah v tej državi. Mož, ki je vodil to državo v čisto drugo smer, je že v drugič predsednik države. To je naša Krambergerjeva Slovenija - ne, ne gospoda ki tamle sedi - enega, ki je že plačal z življenjem svojo politično izbiro. Glejte, tukaj je nekaj jako jako narobe. In dokler bo to takole trajalo, da se bomo s tako vsiljenimi vprašanji ukvarjali, seveda bom pozdravil vsakega, ki gre tvegati v take razmere in izraziti svoje - bi rekel - patriotske namene, ponujati svoje izkušnje in svoje znanje. Mi imamo oprane možgane, zato se še naprej bojimo lastnih ljudi, ali eni, ki silite v to, da bi se jih bali. Takih zadev jaz nisem srečal ne na Hrvaškem, ne na Poljskem itn. Poglejte, kako je Poljska pritegnila svoje ljudi nazaj. Pri nas so še naprej sumljivi.
In ko bomo končali s to opranostjo možganov, ko ne bo imela laž tako močnih nog, ko bodo "naši" končno "naši", ne glede na to, ali so kakšno leto preživeli zunaj, potem bo pa v tej deželi drugače. Jaz bi si želel, da se to začne, vsaj v državnem zboru, že danes.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika Benjamin Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala, gospod predsednik. Moje replika gre predvsem gospodu Kacinu, ki je s svojimi retoričnimi spretnostmi nas prepričeval, da ni treba govoriti, ker smo že vsi prepričani. Sprašujem pa se, zakaj je potem on govoril, če ni potrebno govoriti. Zakaj je govoril?
In seveda zelo me moti potvarjanje dejstev in jemanje kriterijev na različne načine oziroma zloraba ustave. Leta 1992, ko je prišel gospod Drnovšek na mesto predsednika vlade, se je ta postopek trikrat ponovil. To smo malo prej slišali. Takrat ni bilo nič narobe, da se je glasovalo trikrat in metalo prvo Demosovo oziroma Peterletovo vlado. Prav ta isti predsednik, to moramo seveda poudariti, je povzročil s svojo uporabo 117. člena ustave vladno krizo. Lahko bi se odločil tudi drugače. Lahko bi izrabil druge možnosti, vendar se je odločil tako. In gospod predsednik države, Milan Kučan, ni uporabil 111. člena in predlagal rešitev vladne in politične krize v državi, da bi predlagal novega mandatarja. To smo storili pač poslanci treh poslanskih skupin, menda 25 poslancev, nisem štel. Se pravi, držali smo se ustavnosti in zakonitosti in poskušamo preseči vladno krizo zaradi znanih razlogov - vstopanje v EU - če jih kdo sprejema ali pa ne, tudi zaradi razlogov vprašanja volilnega sistema in drugih, čisto tehničnih stvari. Tehnična vlada ne more delovati polnomočno, zato je potrebna prehodna vlada.
Jasno je bilo povedano s strani gospoda dr. Bajuka, da si predstavlja delo za pol leta. Če nam je pri tem dal celovit program, ni s tem nič narobe, če se je ozrl v prihodnost za mogoče naslednjih štiri, pet ali pa deset let, kot je bilo rečeno. V čem je to kaj narobe?
Sedaj bi pa seveda dal svoje mišljenje tudi na tiste, ki so takoj v začetku povedali, da tega mandatarja ne podpirajo, kasneje pa so secirali njegov program. Mislim, da to ni fer. Če ga ne podpirajo, ne bi bilo treba, da bi karkoli govorili. Bi rekli: to nas ne zanima. Vendar secirati program nekoga, ki je prišel v Slovenijo dobronamerno in ki je celovito predstavil naše probleme in s tem ima seveda pogled tudi od zunaj, drugačen pogled, kot ga imamo mi: zato je (v narekovaju) "sedaj že kriv". Če bi predlagali nekoga od znotraj, bi ga pa napadli z istimi argumenti in mu nasuli še vrsto grehov, ki jih je storil v dosedanjem življenju v socialistični in demokratični Sloveniji. Mislim, da to ni fer in da poskušamo rešiti politično krizo, tako kot nam jo predvideva Ustava Republike Slovenije. Potem ko je predsednik vlade izkoristil najbolj rizično varianto in prosil za zaupnico, ni tega storil predsednik države, poskušamo to storiti poslanci. To je vsa poanta tega.
Če so pa nekateri, mislim tukaj LDS, za spremembo volilnega sistema, tako kot so javno objavljali oziroma vsaj gospod Janez Drnovšek, ki ga osebno spoštujem, potem tudi za to potrebujemo nekaj več časa. Vendar to ni glavni motiv; ker volilni sistem spreminja država tudi brez vlade. To je čisto... Vendar rabi nekaj časa. In nekaj časa pomeni tudi prehodna vlada. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, dr. Franc Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Repliciral bi rad na očitke, da je to vladno krizo povzročila izključno Slovenska ljudska stranka. No, nekateri so bili mnenja, da tudi drugi so potem pri tem pomagali, seveda, samo Slovenska ljudska stranka ne bi mogla sprožiti vladne krize, predvsem pa ne izglasovati nezaupnice vladi. Mislim, da moramo prevzeti kar vsak svoj del krivde. Slovenska ljudska stranka ima tudi svoj del, res je. Predsednik Slovenske ljudske stranke, takrat podpredsednik vlade, je v skladu s koalicijsko pogodbo najavil izstop ministrov in razveljavitev koalicijske pogodbe. To je bila najava, mogoče je bilo ravnati tudi drugače. Mislim, da je bil predsednik vlade pod hudim pritiskom. Ta pritisk je prihajal od zunaj in ga je prisilil v tako tvegano potezo. Predstavil bom tudi svoje gledanje na to. Mislim, da se je s tem, s to najavo izstopa iz koalicije, nekaterim v LDS ponudila priložnost, da so računali takole: Slovensko ljudsko stranko lahko po hitrem postopku vržemo iz vlade in z manjšinsko vlado utrdimo svojo oblast. Od tod najbrž tudi pritisk na predsednika dr. Drnovška, da se je odločil za to tvegano potezo. Razmerje sil v državnem zboru je bilo tako in interesi različni, motivi različni, da je vlada dobila nezaupnico. Vsi smo tako ali drugače, po mojem mnenju, za to odgovorni. Pred nami je pa zdaj druga odgovornost, kako rešiti to vladno krizo. In ponovno poudarjam - poslušal sem govornike, tudi ko nisem bil tukaj, po zvočniku, tiste, ki dajejo prednost predčasnim volitvam - da je to ponovno zelo tvegana poteza. Ponovno vsaj tako tvegana poteza, v kakršno je bil prisiljen predsednik vlade dr. Drnovšek in je igro potem tudi izgubil. Da ne bo naš državni zbor izgubil te igre na tak način, da bo z odločitvijo za predčasne volitve, ob zelo negotovem pravnem položaju glede volilne zakonodaje in ob negotovem izidu morda s to odločitvijo povzročil dolgotrajno hudo politično krizo, ko ne bomo mogli rešiti te vladne krize. Zaradi tega mislim, da bi morali umiriti zadeve - vse, brez obtoževanj eden drugega, umiriti zadeve ravno z izvolitvijo nove vlade, za katero vemo, da bo imela kratek mandat, ker nas čakajo - pač tudi v skladu z ustavo redne volitve. Ampak, mislim, da so resni govorniki pritrdili kandidatu, da je predstavil dober program, da je ta program skladen tudi s tistim, kar hoče ta državni zbor, ker je v nekaterih dokumentih tudi že zapisal, in če se strinjamo z njegovim programom, mislim, da mu potem lahko tudi zaupamo, da bo skupaj z novo vlado in tudi z državnim zborom upošteval tiste prioritete, ki so pred vsemi; to je, da mirno pripeljemo to barko do rednih volitev in da državni zbor in vlada tudi postorita vse, kar je v tem mandatu nujno potrebno. Brez obtoževanj bi lahko se odločili za tako rešitev vladne krize in si pridobili čas, da zares nekoliko umirimo to razburkano vodovje, v katerem smo se skupaj znašli. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razpravo ima mag. Janez Kopač. Pripravi naj se Jože Avšič.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Spoštovani kandidat za mandatarja, dr. Andrej Bajuk! Želel bi vam postaviti par vprašanj glede na vaša stališča, izražena v uvodnem nastopu in glede na nekatere vaše zapisane besede v preteklosti, predvsem v člankih. Čisto uvodoma bi rad rekel to, kar je pravzaprav omenil že gospod Kacin. V svoji uvodni izjavi ste kot ključni argument, zakaj je treba iti z začasno vlado do novembrskih rednih volitev, postavili - to je bil vaš ključni argument - povzemam približno vaše besede, da bo Evropska unija finalizirala letošnje poročilo o napredku pri vključevanju konec julija in je to pač ključni argument zoper predčasne volitve. Že gospod Kacin je omenil - jaz bom poskušal še bolj natančno - namreč, dejstvo, to ni res, kar ste rekli; enostavno ni res. Verjetno vam je to, pač, nekdo prišepnil, ki tega ne pozna, ampak tako kot pri lanskem poročilu, bo tudi pri letošnjem komisija upoštevala podatke o napredku, ki bodo v Bruselj posredovani približno mesec, tri tedne pred končnim sprejemom poročila. Letos bo to končno sprejemanje poročila približno sredi oktobra, objavljeno bo pa sredi novembra. To pomeni, da postopkov pridruževanja Evropski uniji ali ne poznate ali pa vam je bilo to, kar si mislim, verjetno podtaknjeno v pripravah oziroma pri pisanju tega predstavitvenega nastopa. Skratka, ta vaš argument, zakaj je začasna vlada potrebna, povezan z vključevanjem v Evropsko unijo in napredkom pri tem, ne drži. Drži pa prav nasprotno. Če bomo imeli predčasno vlado in redne volitve novembra meseca, bo prav to vplivalo na težave, ki se utegnejo izraziti v poročilu o napredku pri pridruževanju.
No, v svojem uvodnem nastopu ste govorili o zavezah Evropske unije, govorili ste, da se zavzemate za vključevanje Slovenije v Evropsko unijo. Naj vas opozorim, da je bil eden od ključnih očitkov Evropske unije v vseh dosedanjih poročilih o napredku držav kandidatk prav neizvedena privatizacija bank v Sloveniji. Zakaj ni privatizacije? Vi ste se s tem vprašanje več ukvarjali. Prebral sem vaš članek v Novi reviji iz novembra 1997. Na podlagi tega članka - tudi bistveno je bil povzet kot obrazložitev predloga zakona o privatizaciji bank - skratka; na podlagi tega članka je potem kasneje socialdemokratska stranka oziroma skupina poslancev s prvopodpisanim gospodom Janšo predložila predlog zakona o privatizaciji bank. Ta predlog je bil tu zavrnjen. Jaz osebno sem se zelo zavzemal proti. Predvidel je, kot je omenil v svojem nastopu že gospod Feri Horvat, razbitje Nove Ljubljanske banke in Nove Kreditne banke Maribor na množico hranilnic in komunalnih bank. Ključna utemeljitev je bila, da bo to prispevalo k boljšemu sodelovanju med temi malimi hranilnicami in gospodarstvom. V razpravah okoli tega zakona, mislim, da je bilo zadosti utemeljeno, dokazano, da ta utemeljitev absolutno ne zdrži, da to pomeni pravzaprav propad slovenskega bančnega sistema in da to pomeni veliko priložnost za tujce - pa ne tujce, ki so tu s svojimi bankami oziroma bančnimi /Nerazumljivo./ ampak za tujce na oni strani meje in da ta zakon pravzaprav ne koristi nikomur, ne državi ne Novi Ljubljanski banki, ne Kreditni banki Maribor, ne slovenskemu gospodarstvu, ampak samo tujcem.
No, ne glede na to - ne bi rad pogreval razprave o vsebini tega zakona - rad bi vas vprašal samo eno stvar. Vi ste dolgo živeli v banki in v tem predlogu zakona -zdaj, morda boste rekli, da se z njim niste strinjali, čeprav gospod Janša je rekel, da je to vaš izdelek. V tem predlogu zakona je bilo predvideno preoblikovanje statusa banke. Nova Ljubljanska banka ima vrsto svojih upnikov ali pa ona sama je izdala jamstvo. Vi, kot bančni človek, veste, da sprememba statusa brez soglasja upnikov ni mogoča. Sprašujem vas, kako ste si v tem predlogu zakona zamislili to razbitje teh dveh bank na množico malih hranilnic in komunalnih bank brez soglasja upnikov. To se meni zdi absolutno nemogoče. S tem problemom se je cela država zelo intenzivno ukvarjala pri ustavnem zakonu, s katerim smo ustanovili Novo Ljubljansko banko in Novo Kreditno banko Maribor. Takrat smo tri mesece imeli intenzivna pogajanja z vsemi upniki v tujini, ali imajo kaj proti pri ustanovitvi teh dveh novih bank in, hvala bogu, tega nasprotovanja ni bilo. Vaš predlog zakona "vaš" - gospod Janša je rekel, da je to vaš izdelek - je predvidel, da se to naredi brez soglasja upnikov, zato vas sprašujem - torej, moje prvo vprašanje, pa ni treba pisati, ker vam bom ta vprašanja kasneje izročil. Torej: kako ste si torej kot človek, ki je mnogo let delal v mednarodni bančni ustanovi, zamislili spremembo statusa teh dveh bank brez soglasja upnikov teh dveh bank?
Drugič, rad bi vas vprašal naslednje. Ta zakon, v narekovaju, "vaš" zakon, je komentiral tudi dr. France Arhar, guverner Banke Slovenije, in na kratko bom povzel, kaj je rekel - to sem prebral že takrat pred zborom, ko je bila obravnava zakona. Pravi: "V svojih rešitvah zakon ne temelji na dotoku svežih sredstev banke, ki se privatizira, in želi vzpostaviti razdrobljeno strukturo bančnega sistema v Republiki Sloveniji. Po mnenju Banke Slovenije bi taka struktura bančnega sistema morda lahko ustrezala okolju, ki smo ga poznali v preteklosti, točneje, v času, ko se je pričela oblikovati družbena lastnina in z njo samoupravljanje. Masovna in razdrobljena lastnina, ki je običajno v večini tranzicijskih držav brez pravih tržnih izkušenj, brez efektivne kontrole nad upravljalci banke, hkrati ne more biti garancija za nadaljnji konkurenčni razvoj domačega bančnega sistema. Končno, ureditev v Evropi temelji na modelu univerzalne banke, ki se mu v zadnjem času pridružujejo tudi Združene države Amerike, kar pomeni, da je sistem hranilništva več ali manj preteklost, ki pa je, tam kjer deluje s svojimi žiro centralami, sicer pomemben finančni posrednik. Slovenija, kot je znano, se je s svojo osamosvojitveno zakonodajo zgledovala prav po bančni ureditvi v Evropi, zaradi česar hkrati upamo, da bo sledila procesom v Evropski uniji in na tej osnovi skrbela za zdrav in konkurenčen bančni sistem. Banka Slovenije ima o predlogu zakona negativno mnenje."
Torej, moje drugo vprašanje je: kako komentirate izjavo dr. Franceta Arharja v zvezi s tem predlogom zakona?
Tretje vprašanje. Namreč, prav te dneve, te prihodnje tedne, v katerih bi že bili mandatar, če bi ta teden ali prihodnji teden dobili 46 glasov, bo treba razposlati izhodišča za proračun za leto 2001. To mora narediti predsednik vlade v sodelovanju z ministrom za finance. Sprašujem vas - ker če boste dobili 46 glasov, boste na to morali v praksi odgovoriti zelo hitro - kakšna so vaša izhodišča za sestavo proračuna za leto 2001? Kakšen obseg, predvidevate, da bo imel proračun? Kolikšen proračunski primanjkljaj načrtujete za prihodnje leto? Katere bodo vaše prioritete pri sestavljanju predloga proračuna in kakšno strukturo funcionalne klasifikacije proračuna nameravate predlagati? Poleg tega sprašujem, s katerimi ukrepi ekonomske politike - na primer, s katerimi predlogi zakonov - nameravate ohraniti fiskalno stabilnost, glede na vse obveznosti, ki so že uzakonjene z odločitvami državnega zbora in bodo zapadle v prihodnjem letu?
V uvodnem nastopu ste se zavzemali za uravnotežen proračun, kar pomeni proračun brez primanjkljaja ali pa vsaj z minimalnim primanjkljajem. Verjetno veste, da v tem hipu, če ne bi potegnili nobenega ukrepa ekonomske politike, bi proračun v letu 2001 imel 6% bruto domačega proizvoda primanjkljaja. Torej morate - verjetno imate predvidene ukrepe, s katerimi boste zagotovili, da bo primanjkljaj ostal na nivoju približno, ne vem, enega odstotka bruto domačega proizvoda ali pol odstotka. Sprašujem vas torej, katere ukrepe nameravate predlagati parlamentu, ker bo to treba narediti že zelo hitro, v mesecu ali dveh.
Četrto vprašanje, ki vam ga postavljam, je, kakšno je vaše mnenje o trendu tujih neposrednih in portfeljskih naložb v Sloveniji in s katerimi ukrepi bi spodbudili tuje investicije v Sloveniji. V svojem uvodnem nastopu ste rekli, da pozdravljate zdrave tuje investicije. Zanima me, kaj so to zdrave tuje investicije in kakšen je pač vaš odnos do portfeljskih in neposrednih naložb v Sloveniji - do trenda.
Peto vprašanje. Znano je vaše stališče o tem, da ni dobro, da je država lastnik gospodarskih družb in bank. Spet citiram vaš članek v Novi reviji novembra 1997. Če boste imenovani za mandatarja, boste kmalu vodili sejo vlade. Teoretično, recimo, že v dveh, treh tednih. Vlada do sedaj, ta, ki je, zaradi nasprotovanja gospoda Marjana Podobnika že nekaj tednov prelaga sprejem večih odločitev. Ena od teh odločitev je predlog soglasja za združitev Luke Koper in Intereurope, ki predvideva, da bo privatni kapital imel več delnic kot država, v tem novem podjetju, v GLS. Temu podpredsednik vlade, gospod Marjan Podobnik, ostro nasprotuje. Če bo prišlo do glasovanja v vladi, vas sprašujem, ali boste glasovali v skladu s svojimi pisno zapisanimi stališči, s katerimi se zavzemate za to, da država ni večinski lastnik v podjetjih komercialnega značaja, ali boste glasovali tako kot gospod Podobnik.
Naslednje, šesto vprašanje je približno tako. Druga taka več tednov prelagajoča se odločitev na vladi je sklep o izboru izvedenca za cenitev kapitala Nove Ljubljanske banke in Nove Kreditne banke Maribor, kar pomeni formalni začetek postopka privatizacije obeh bank. Tudi temu gospod Podobnik ostro nasprotuje, ker pač nasprotuje privatizaciji obeh bank. Sprašujem vas, ali boste v primeru glasovanja na vladi glasovali tako kot gospod Podobnik ali tako kot ste zapisali, da ste prepričani, da je prav. Na isti seji vlade bo verjetno tudi obravnava uredbe o postopkih prodaje državnega premoženja, ki jo zahteva letošnji zakon o izvrševanju proračuna. Tudi ta se namreč prelaga zdajle že par sej vlade in čaka na odločitev. In ta uredba, ko smo sprejemali proračun, je vlada poslala sem spisek 27 podjetij, v katerih naj bi državni delež odprodali. Formalni pogoj za to je, da se postopki izpeljejo po uredbi, ki jo sprejme vlada. Ta uredba je pripravljena, čez vlado pa ne more iti zato, ker gospod Podobnik zahteva, da je v uredbi zapisano, da postopke vodi agencija za privatizacijo, ki pa, če bi jih vodila, bi jih sicer res vodila, vendar bi prišlo do bistvenega zamika pri izvedbi tega. Torej, sprašujem vas, ali bi glasovali za to uredbo v besedilu, kot je predlagana in omogoča v skladu z zakonom izvrševanje proračuna, ali bi glasovali tako kot želi gospod Podobnik in bi torej ne mogli izvršiti proračuna za letošnje leto.
V uvodnem nastopu ste se zavzeli za zmanjšanje deleža javnih financ v bruto domačem proizvodu. Sprašujem vas, s katerimi ukrepi nameravate to doseči. Ali menite, da je potrebno znižati - zdaj bom pa bolj konkreten in to je že povezano tudi s tistim, kar sem vas prej spraševal v zvezi s proračunom - ali menite, da je potrebno znižati obseg mase plač, ali socialnih transferjev, ali transferjev v pokojninski sklad, ali investicij ali stroškov obrambe? Drugih možnosti nimate. Sprašujem vas, za katerega od teh agregatov bi se odločili, kaj bi zmanjšali, da bi dosegli cilj, ki ste si ga zastavili, in to je zmanjšanje deleža javnih financ v bruto domačem proizvodu.
In še sedmo, zadnje vprašanje. V uvodnem nastopu ste govorili o večletni gospodarski stagnaciji. Sprašujem vas, ali lahko kot ekonomist, na kar se sklicujete, utemeljite s kakršnimkoli makroekonomskim kazalcem s kakršnimkoli - to svojo trditev. Sprašujem vas, ali veste, koliko je v zadnjih osmih letih realno narasel bruto domači proizvod. Koliko so narasle investicije in delež izdatkov za investicije v bruto domačem proizvodu. Koliko je narasla produktivnost dela? Ali veste, kolikšna je bila pozitivna razlika med celotno izgubo in dobičkom slovenskih podjetij v letu 1999 in leto poprej? Vam bom kar sam povedal: 130 milijard tolarjev, to je več kot 4 odstotke bruto domačega proizvoda, je bilo lansko leto dobička v slovenskem gospodarstvu. Leto poprej 30 milijard tolarjev, še leto poprej je bil minus. Ob takih kazalcih govoriti o gospodarski stagnaciji je zelo neverodostojno. Sprašujem vas torej, s katerimi makroekonomskimi kazalci boste potrdil to svojo trditev.
Več razpravljavcev je reklo, da je bil vaš program dober, skratka še nekaj takih, relativno pohvalnih besed je bilo slišati. Jaz moram reči, da je bil program, pač, sprehod skozi razna področja in omenil ste, da je, pač, pomembno, da je znanost pomembna, da je to pomembno, da je ono pomembno, s čemer se seveda vsi strinjamo. Manjkala pa so - recimo, ko ste govorili o proračunu, ste rekli: treba je določiti prioritete. Jaz vas pa zdaj sprašujem, ker v celem programu, žal, niste povedali nič konkretnega, katere prioritete. Prosim vas, skratka, za teh nekaj konkretnih odgovorov. Šele potem bom lahko ocenil, ali je bil vaš program dober ali pa je bil pač samo sprehod skozi stvari, ki so - lahko rečem - nekako za vse sprejemljive in same po sebi umevne. Ne predstavljajo pa v resnici pravega programa, ampak samo opredelitev do tega, kaj je aktualno v državi. Hvala lepa. Ta vprašanja pa bom dal kar predsedniku, ali pa, da ne bom... Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima Jože Avšič, nato Alojz Peterle.
JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Spoštovani gospod Bajuk, kandidat za predsednik vlade Republike Slovenije. Ko sem se pred - menda pet ur nazaj - prijavil k razpravi, sem imel pripravljeno kar veliko vprašanj, katera so bila danes že nekajkrat povedana. Pred tem pa sem se spomnil, kako je pred nekaj več kot tremi leti tekla podobna razprava v tem parlamentu o primernosti kandidata za predsednika vlade dr. Janeza Drnovška. Spomnil sem se, na kak način je bil obravnavan gospod Drnovšek s strani "tako zvane" koalicije A oziroma opozicije A pod A in moram ugotoviti, da danes, kljub temu da so nekateri dokaj nestrpno reagirali na posamezna vprašanja, da je odnos do predstavitve in do programa, ki ga je predlagal gospod Bajuk, bistveno na višji ravni, kot smo bili priča: ali takrat ali o vprašanju ustavne obtožbe, ali ob interpelacijah, ali pa - nenazadnje - o vprašanju zaupnice ali pa predlogu za zamenjavo oziroma rekonstrukcijo vlade. Lahko si pogledate, kolegi - tisti, ki nevljudno reagirate v klopi - sam sem pet ur potrpežljiv in precej tiho sledil vsem in pričakujem, da bo tudi tokrat tako. Poglejte si magnetograme, poglejte si zapiske in lahko boste ugotovili, da je temu res tudi tako.
Zelo pazljivo sem sledil predstavitvi kandidata za predsednika vlade in seveda se pridružujem številnim tistim, ki so ocenili, da je bil to strpen in lep prikaz nekega stanja v državi; seveda, na nekaterih točkah rahlo ali pa malo manj rahlo karikiranega, pa vendarle, da je bil to prikaz nekega stanja in tudi dolgoročnih ciljev, ki bi jim lahko rekli, da je to neka osnova za pripravo srednjeročnega plana naše države do leta 2005, recimo. Malo me je sicer spominjal ta prikaz tudi na nekatere resolucije, ki smo jih včasih poslušali na raznih kongresih - ampak dobro, to je bil moj osebni občutek. Namreč, pri tem seveda sem bistveno pogrešal to, da je bilo zelo malo povedanega, kako naj bi se ta program realiziral; kdo naj bi ga realiziral in ali je to možno pričakovati, da naj se realizira v teh nekaj mesecih, ki so pred nami. In kar je še posebnega pomena: ali se naj to realizira v okvirih parlamenta, kakršen danes je.
Kajti, če smo že danes ocenjevali krizo v državi, ni to kriza samo vladna kriza, ampak je kriza našega parlamenta, ki je pripeljal do te točke. Če, spoštovani gospod Bajuk, boste izvoljeni za mandatarja, potem morate pričakovati, da bodo vsi vaši bodoči predlogi obravnavani in sprejemani pred enakim parlamentom, kot je deloval zadnje tri leta in pol. Ocenjujem, da v tem grmu tiči tisti zajec, ki napoveduje potrebo po čim hitrejših volitvah v državi, po spremembi strukture, kakršna že bo v parlamentarnih klopeh, in seveda pospešeno delo na tistih področjih, ki ste jih pravilno ugotovili, da na nekaterih zaostajamo, vendar zaostajamo že precej dolgo. Zaostajamo zaradi nas samih in delovanja političnih strank med sabo. Neizmerno veliko časa v tem parlamentu smo izgubili z interpelacijami: potrebnimi ali nepotrebnimi - ocenite sami.
Za zadnjo - doživel sem celo posmeh nekaterih, ko sem predlagal po nekaj urah poslušanja interpelacije za razrešitev gospoda Gasparija, sem predlagal, naj bi predlagatelji umaknili interpelacijo, ki je bila čisto brezzvezen konstrukt, na račun tega, da bi pridobili dan ali dva za obravnavo zakonov, ki so bili evropski in so čakali na dnevni red 20. seje. Spomnite se tega! Skoro v smehu sem bil odpravljen od tu, pa vendar še danes mislim in trdim, da sem imel prav. Mi smo izgubljali čas in čas za to, da nismo ničesar naredili oziroma da ste tisti, ki predlagate novega mandatarja - v glavnem vsaj večji del tistih - dokazovali, kako je vse narobe in kako ta vlada nič ne pripravi, pa čeprav je v tej vladi sedelo pol ministrov z enakimi nalogami iz SLS kot iz LDS, ki so opravljali te skupne naloge.
O vladni krizi ali o parlamentarni krizi bi se dalo še enkrat celotno zgodbo ponoviti in prepričan sem, seveda, da je največji krivec tisti, ki je nagnal ali pa prisilil šefa do pred kratkim naše koalicijske partnerice, da mora najaviti predsedniku odhod iz vlade. Tu je začetek konca. Ja, začetek konca in s to najavo se je v bistvu vlada sesula. Svoj finale smo doživeli v tem parlamentu takrat, ko ni bila izglasovana zaupnica tako imenovani tehnični vladi. Kakršnakoli vlada bi bila boljša in danes bi normalno lahko delali! In tisto kritiko, tudi tiste napovedi iz predstavitvenega programa, bi reševali lahko drugače. Tako pa je, kot je, in enostavno sem prepričan, da bomo zaključili mesec april tako, da se bomo pripravljali na volitve, kar je za to državo tudi najbolj pametno.
Kljub vsemu pa, ker je lahko tudi drugače, pa bom tudi sam, čeprav puščam celo vrsto vprašanj, ki so že bila povedana, opozoril na nekaj, kar sem v tem programu pogrešal. Pogrešal sem področje, ki se nanaša na sodelovanje s sosednjimi državami. Nekako mislim, da je celo v slogu ljudske stranke, da je s sosedi treba imeti zadeve najbolj urejene na vseh področjih, kajti sosed je tisti, ki ga ne moreš nikakor zamenjati. Ne more pasti vlada, pa ne v Italiji pa ne v Avstriji, da bi se zaradi tega lahko spremenil odnos, da imamo na eni, drugi, tretji ali četrti meji pač sosede, s katerimi smo, živimo in bomo morali tudi v bodoče živeti. O Italiji je bilo že nekaj govora. O Avstriji še ni bilo nič govora, pa bi bilo zanimivo slišati odnos bodočega mandatarja, če bo, do sedanje avstrijske vlade.
Mene pa predvsem zanima, seveda kot poslanca iz obmejnega območja s Hrvaško, kako gleda na razvoj odnosov s Hrvaško. Hrvaška je ena tistih držav, s katero ima Slovenija največjo blagovno menjavo. Zagotovo pa je največja med tistimi, ki so izven članic Evropske skupnosti. In po demokratičnih volitvah, ki so se Hrvatom zgodile, je Hrvaška postala nenadoma ena najbolj prijetnih držav bivšega vzhodnega bloka, s katerimi Evropa želi sodelovati, pa tudi države članice Nata. Vlada, ki jo je ta parlament razrešil oziroma ji dal nezaupnico, je že aprila leta 1997 potrdila sporazum o maloobmejnem sodelovanju in prometu med Slovenijo in Hrvaško. Ta sporazum - v kolikor gospod kandidat za predsednika vlade, niste o njem seznanjeni, pa mislim, da je danes prav, da dobite to informacijo - bi naj urejal bodoče oziroma sedanje slabe odnose oziroma slabe možnosti komuniciranja in življenja ob meji oziroma naj bi postavil nazaj na neki način to, kar smo kot sosedje pričakovali tudi v novi državi. Ne smemo pozabiti namreč, da je bivša država za Avstrijo in Italijo poskrbela na podoben način že davna leta nazaj in da ti sporazumi še vedno veljajo. Ker pa je, žal, naša koalicijska partnerica temu sporazumu, ki v ničemer ne prejudicira problema državne meje, nasprotovala, bi pričakoval od gospoda dr. Bajuka, da bi v zaključnem delu le se opredelil do tega sporazuma, ki čaka na ratifikacijo v državnem zboru, in napovedal vsaj nekaj: ali bo predlagal, da ga državni zbor zavrne in s tem začel nova pogajanja s sosednjo državo, ali pa predlagal, da njegova strank ali pa ena od strank, ki ga je predlagala za mandatarja, spremeni svoje mnenje. Karkoli že, na to vprašanje bi resnično želel odgovor. Zahvaljujem se za poslušanje in upam, da bomo vse to še slišali. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Avšič. Še dve repliki po vašem nastopu, prva Lojze Peterle, druga pa Jakob Presečnik.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa, gospod predsednik. Vedno sem vesel, če me iskreno pozdravi Tone Anderlič, Dolenjec, ne daleč stran od mene doma.
Poglejte, gospod Avšič, jaz ne bi želel, da bi deloval hrvaški primer, ali slovaški, ali pa primer Malte kot argument pri našem odločanju. Jaz si tega res ne bi želel, ker smo v tako zahtevnem delu procesa približevanja v dveh najbolj kritičnih letih, ko je treba stvari samo izvajati, ne kar naprej planirati in programirati, ampak narediti tisto, kar smo sami sebi obljubili. In da bi šli zdaj na tole, češ, en čas je lahko slabo, ampak potem se nas bodo strašno razveselili, ker bomo postali pridni, ali uspešni, ali bolj demokratični, ali kaj takega. Torej jaz ne bi želel, da bi nas hrvaški vzgled tukajle vodil pri odločanju. Mislim, da bi prišli v velike težave, zato predlagam, da izberemo najboljšo pot in ta je prehodna vlada, drugače bo pa poročilo podobno lanskemu ali pa slabše, ker partnerstvo za pristop ne bo realizirano. Nekateri datumi padejo na 30. junij in če ne bo narejeno, veste, kaj v Bruslju iz tega sledi.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Jakob Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Čisto ene dve kratki repliki imam. Najprej za gospoda Avšiča.
Jaz mislim, da glede tega sporazuma s Hrvaško, da če bi bil primer ali problem tako enostaven, da bi, seveda, ustavno sodišče že davno odločilo in bi lahko tudi na podlagi tega, te odločbe ali pa tega mnenja ustavnega sodišča odločil tudi državni zbor. In prepričan sem, da z veliko večino v takšni smeri, kot bi bilo mnenje ustavnega sodišča.
Imam pa tudi par replik na prejšnje izvajaje gospoda Kopača, ki ga, žal, sedaj ni tukaj, predvsem glede zadev - glede Luke Koper in Intereurope. Mislim, da je navajal napačne podatke, da je del vlade oziroma del vlade prejšnje ljudske stranke nasprotoval temu. Mislim, da temu, seveda, ni bilo tako in imam jasne informacije, da to ni tak primer, da je tudi vlada na eni prejšnjih sej - ali na zadnji ali predzadnji, ne vem že sedaj, ker se dnevi skupaj držijo - da je odločala o vseh tistih točkah s samimi ministri LDS-a, brez ministrov SLS, o vseh tistih točkah, o katerih se ji je zdelo primerno, da na hitro odloči - brez pomembnega dela vlade, brez ministrov SLS-a.
Drugič, ga je podrobno spraševal oziroma kandidata za mandatarja podrobno spraševal, kaj misli narediti s proračunom. Jaz bi ga opozoril, da je verjetno pozabil ga vprašati, kaj bo v proračunu leta 2001, 2002 in 2003, v naprej, kateri cestni odseki, katere šole, adaptacije šol itn. Ker očitno, po njegovem, bi moral kandidat za mandatarja vse te podatke stresti iz rokava. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika na repliko, Jože Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Gospodu Peterletu samo to, da me morda ni dobro poslušal. Jaz sem samo pogrešal v predstavitvenem govoru, da ni kandidat za predsednika vlade svojega pogleda na odnose s sosednimi državami niti omenil. Omenil je samo Slovence na Hrvaškem. Tu bi lahko povedal, da so tudi v drugih delih bivše države in da bo treba ta odnos do vseh Slovencev, ki smo jih pustili z osamosvojitvijo izven matične države, še redefinirati tudi pri nas.
Jaz sem želel opozoriti na to, da mi zaostajamo in v tem zaostajanju pozabljamo tudi na to, da moramo odnose s Hrvaško tudi urejati in da je eno od odprtih vprašanj, seveda, v samem našem parlamentu, pa tudi v sporazumu o maloobmejnem prometu in sodelovanju.
Gospod Jakob Presečnik, ustavno sodišče je dvakrat zahtevalo dopolnitev, povedalo, da je zadeva prednostna in da bo odločilo verjetno v mesecu maju. Sprašujem pa se, ali je res normalno, da smo morali se tega poslužiti, česar se nihče doslej še ni poslužil, da bi pred ratifikacijo morali spraševati za nekaj, kar je pravzaprav jasno. Po ratifikaciji se pa lahko zgodi to, če daješ zakon v ustavno presojo. Tako, da mene zanima pravzaprav odnos kandidata za predsednika vlade do tega sporazuma. Kajti pot, da pridemo do drugačnega sporazuma, je predlagati temu parlamentu ali drugemu parlamentu zavrnitev sporazuma in novo pogajanje. To so nam sosedje tudi na obisku v Sloveniji jasno povedali. Jaz sem spraševal za odnos do tega. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Josip Bajc. Jože Jerovšek.
JOSIP BAJC: Kolega Avšič, jaz mislim, da ko ste omenjali redefiniranje statusa Slovencev v državah bivše Jugoslavije, jaz mislim, da naša država ni pustila nobenega Slovenca nikjer v tujini, ker ga tudi tja ni odpeljala, ampak so tam bivali in so tam ostali.
Drugo, kar bi, verjetno prav iz razloga... (Pripomba iz klopi.) Ne, ne tam so, o tem ne bi jaz razpravljal, pa mislim, da tudi ti, kolega Avšič, si toliko star, da bi pustila ta del slovenske zgodovine. Lahko se pa tudi o tem...
Okrog ustavne presoje sporazuma o maloobmejnem sodelovanju, mislim pa - prav iz razloga, ker ni tako enostaven - tudi na hitro, verjetno, ustavno sodišče ni hotelo odločiti in reči: imate prav, tudi obmejni župani itn., ampak zaradi kompliciranosti zadeve, pa mogoče tudi drugačnih trditev, kot nekateri trdimo ali pa nekateri trdite, da vsebujejo posamezne določbe tega, je zahtevalo dodatne obrazložitve oziroma dodatne utemeljitve samega predloga za ustavno presojo. In mislim prejudicirati nekaj, o čemer bo maja ali ne vem kdaj ustavno sodišče odločilo, pa mislim, da tudi ni namen tvoj bil, ko si razpravljal.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika Jože Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Jaz bi dopolnil kolega Presečnika v tistem delu, ko je repliciral gospodu Kopaču. Namreč, gospod Kopač je šele danes povedal, kako hude in kako številne grehe je sedanja vlada zagrešila na finančnem področju. Sprašujem se: gospod Kopač kot predsednik odbora za finance, pred dvema mesecema smo imeli interpelacijo glede napak na finančnem ministrstvu - takrat pa ni vedel nič. In to je, ne morem reči drugače, kot dvoličnost, če ne celo licemernost. On, ko je zadolžen, da bi povedal vse nepravilnosti, ki se v tej državi na finančnem področju vršijo, je takrat molčal, zavajal poslance in zavajal slovensko javnost, tu je pa vedel pol ure naštevati nepravilnosti in mračno sliko, ki nas čaka na finančnem področju v državi. To pa je res lepo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika Lojze Peterle, nato Štefan Klinc.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa, gospod predsednik. Čisto na kratko. Torej, gospod Bajuk se je zavzel za tesnejše sodelovanje z državami, v katerih živijo Slovenci, ni pa vseh teh držav našteval, ker jih je kar nekaj. Že tako eni kritizirajo, da je predolgo govoril, eni, da je preveč stvari načel. Imel je nastop, ki je šel seveda čez programska izhodišča, kakor to zahteva poslovnik, in jaz sem vesel, da je tako. Sem tudi vesel vprašanj, ki so bila postavljena, in sem prepričan, da bo kandidat za mandatarja nanje tudi zelo resno odgovoril.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika Štefan Klinc.
ŠTEFAN KLINC: Spoštovani predsednik, kolegi poslanke, poslanci. Jaz sem zdaj študiral, sem si mislil: poglejte, deset let ste že na vladi, pa taka vprašanja "dajete", ki jih deset let niste rešili. Ali mislite, da bo zdaj dr. Bajuk rešil v pol uri to, kar deset let niste rešili?
Pa kaj, ste normalni ali niste?! /Smeh./ Te finančne stvari, Koper; to, kar je dal gospod Kopač vprašanja. Take stvari, ko je sam finančnik, pa jih vsa leta niste rešili, da jih bo on zdaj kar čez noč rešil! On bo šele v treh mesecih komaj dojel, kako se stvar... /Nerazumljivo./, ne pa, da bo te stare zafurane stvari reševal! /Odziv iz dvorane./ Pa ljudje božji, saj ni prišel reševat starih stvari, prišel je gospodarit, da bo nekaj naredil, da bo nekaj stvari naredil, ne pa take stvari naredil! Poglejte, kako bi bilo zdaj, če bi jaz začel praviti, kako bomo krave prodali, kam bomo mleko prodali, ali bomo dobili plačano in take stvari! Saj... ko da se ni s kmetijstvom menil. Saj on ni vseved! On ni vseved! On ne more vsega vedeti čez noč, dosti ve, ampak vsega pa ne more vedeti. Bo pa vedel, ko bo, če bo v tem; če bomo nocoj potrdili ali jutri, bo prišel v to in ga bomo lahko te stvari spraševali čez eno leto, kaj je naredil, pa kaj bi naredil boljšega, pa take stvari. Če bi bil jaz kandidat, na take stare stvari ne bi odgovarjal, častna beseda, da ne. Za to smo imeli čas zdaj že več kot tri leta reševat, pa nismo rešili.
Tisto, kar je prej gospod za Koper spraševal, kot da bi jaz spraševal, katero cesto bomo v naši vasi asfaltirali, pa kateri vodovod bomo naredili. Ja, pa kaj to njega skrbi! Če sem jaz podžupan, gospod pa je bil župan, pa tega ni znal rešiti! To je naša stvar, domača, kako bomo rešili, ne pa nek predsednik parlamenta, da se bo za en vodovod brigal, pa za neke stvari. Malo poštudirajte, kakšna vprašanja postavljate! Kaj je zmožen odgovoriti. On lahko odgovori na program, kaj on misli, da bo bolje naredil, ne pa na tiste stare stvari. /Aplavz./
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Tone Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Prijavil sem se za repliko gospodu Zagožnu, ker bi rad popravil njegove navedbe, ampak da ne bi govoril kar tako, kot se nekaterim zazdi, predvsem gospod Jerovšek je v tem mojster, sem si prebral magnetogram. Ampak, sem si končno potem mislil, ali je res potrebno replicirati, ker je prijatelj Klinc edini očitno tu notri razumel, za kaj gre. Gre za to, da bo res težko v treh mesecih kaj drugega postoriti kot to, kar je rekel gospod Klinc, da se bo seznanil s tem, kje je Gregorčičeva 27 ali 30.
Kar se tiče gospoda Zagožna. Gospod Zagožen, ko govorimo o dejstvih, je treba jasno povedati, da če ste želeli to, kar ste govorili, potem bi morali umakniti ali pa ne dati - gospod, ne vem, zdaj je samo podpredsednik vlade, pa mislim, da je podpredsednik sedanje združene stranke - dati jasna zagotovila ali pa ne poslušati socialdemokratov, predvsem pa gospoda Peterleta, da morate iti iz vlade. Vse stvari, o katerih govorite, so bile rešljive v situaciji, ko je vlada bila v sestavi, v kakršni je bila, in zato je tudi bila prilika, da se izglasuje zaupnica. To je bilo mogoče storiti; tega pač niste storili. Govoriti o tem, da so bile še druge možnosti - ni jih bilo. V situaciji, ko bi vi izstopili, mi bi čakali seveda do 15. In prav gotovo, sedaj se to z gotovostjo trdi in zato se vam čudim, da danes o tem govorite. Če bi to govorili pred 15., bi mogoče bilo še verodostojno, da mogoče boste spremenili odločitev ali pa najavo itn. Danes o tem, očitno, ni več mogoče govoriti, zato je prvo kot prvo jasno: najava je prišla s strani Slovenske ljudske stranke na prigovor socialdemokratske stranke in na zahtevo bivše SKD-ja. To se je, seveda, dalo vse prebrati, vse slišati. Odgovor, ki ga je gospod Drnovšek dal, je bil edini logičen in razumljiv. Potegnil je po instrumentu, ki je normalen: glasujte za zaupnico - izpeljali bomo vse projekte do konca - ali pa ne. In to pomeni, seveda, tudi jasne konsekvence, ki so predvidene. In v tem smislu je vse drugo lahko zdaj z neke distance mogoče opravičevati neke poteze, ampak ne koristi. Koristi za razplet situacije to, da se sedaj, ko je nastala nova politična situacija, ko sta se dve stranki na slovenskem združili, ko je, če sem prav razumel, na vidiku ustanavljanje novega poslanskega kluba, ki bo imel največ poslancev v parlamentu, in to je še dodaten razlog za to, da se pomerimo na volitvah in da na novo postavimo razmerje sil v parlamentu. To je pravi odgovor in jaz verjamem, da bo gospod Peterle prav vesel tega, da bo potrdil svojo težo na volitvah, da ne bo - ne vem, meni je rekel včeraj, da bo drugi namestnik tukaj. To se mi zdi, da je pravi odgovor in v tem trenutku ne samo, da nimamo vlade, imamo v.d. vlado ali vlado, ki opravlja tekoče posle, ampak imamo tudi nov politični zemljevid. In iz tega izhodišča je smiselno iti čimprej na volitve in izmeriti, kaj kdo velja v tej državi. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika kolega Anderliča je izzvala še nekaj novih replik. Prvi je dr. Franc Zagožen, za njim Lojze Peterle, Pavel Rupar in Franci Rokavec.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Dobro je, da Anderlič ohranja dobro voljo, ampak lepo je naštel prav vse stranke v parlamentu, no, tistih, ki so tudi prispevale potem z glasovanjem za nezaupnico, te je izpustil, ampak se ve, katere so. Prav vse stranke v tem parlamentu so odigrale svojo vlogo pri tem, da je vladna kriza. In to, kar sem jaz hotel je, da bi vse stranke tudi sodelovale pri reševanju te vladne krize. Predsednik države, žal, ni predlagal mandatarja, prepustil je to parlamentu, parlamentarnim strankam - naj presodijo same. Predsednik države seveda tudi ve, da lahko razpiše volitve po veljavnem zakonu, ampak tudi to dobro ve, da je okrog tega veliko pomislekov in sporov in različnih interpretacij, tako v naši državi kot lahko tudi zunaj nje. Zato bi jaz tudi od njega pričakoval, da bo pomagal pri reševanju te vladne krize na način, da bi se tudi on vključil v predlaganje kandidatov, saj je po ustavi seveda prvi, njegov kandidat ima prednost. Ampak, tako pač je. Mislim pa, da je na nas odgovornost, da čim hitreje rešimo to politično krizo sedaj, ker stvar je v naših rokah, tukaj v parlamentu.
To, kar sem jaz želel zjutraj, ponovno pravim, jaz bi rad povabil, da v soglasju sestavljamo to vlado, če ste za to. Saj ni treba, da je to samo vlada, ki jo postavita dve stranki. Potem bi tudi lahko v miru pripeljali do konca to barko do redni volitev in si dobili čas. Predlagali smo mandatarja in mislim, da smo predlagali dobrega kandidata za mandatarja. Vsi resni razpravljavci so mu priznali, ki so dobronamerno nastopali, so mu priznali, da je predstavil dober program. No, gospod Kopač je kritiziral stvari, ki v programu niso zapisane, to je seveda druga zadeva in nekatere stvari tudi, na žalost, niso točne. Očitno tudi nima točnih informacij, kaj se v vladi sedaj dogaja. Ker jaz mu ne bi pripisal, da laže. Ne verjamem, samo mislim, da ne ve, kaj se sedaj v vladi dogaja. In mislim, da ga njegovi kolegi - strankarski ministri v vladi - najbrž napačno informirajo. Državni zbor naj vzame avtonomno vlogo tukaj in reši vladno krizo. To vam predlagam. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Lojze Peterle.
ALOJZ PETERLE: Hvala. So zanimive te razlage, kako je bilo oziroma zakaj je tako, kot je. Sedaj, Tone mi je neko, mi je izkazal neko čast ponovno, da imam nekaj pri tem, da je sedaj tako. Ne. Mogoče imam res, oziroma mislim, da jo imam. Ampak rad bi povedal, da bi lahko stvari tekle že vrsto let povsem drugače, če bi imeli v tej državi normalno koalicijsko kulturo in še kaj drugega. Ker pa je večinski partner v vladah, ki ga ne bom omenjal posebej, vsem je znan, zmeraj partnerja pritiskal ob zid, ga izigraval, mu ne dopušča, da bi svoje ključne točke, programske, lahko uskladil z njim oziroma jih realiziral, ga odpravljal z drobižem, če temu tako rečemo, zato je prišlo do stanja, v kakršnem smo. Ne samo, da je ta stranka postavljala partnerje na tak način pred zid, sedaj je postavila še državo. Tisto, kar je naredil predsednik vlade, je točno to. Stvari preprosto niso šle več in se je odločil za izbiro, ki bi bila lahko tudi drugačna, kot mislim, je že prej dr. Zagožen govoril, in je to gnilo jajce spravil v parlament. Ne prvič, upam pa, da zadnjič. Sedaj imamo nekakšno v.d. vlade. To ni nič. In kdor je malo po resorjih pogledal, ve, da resorji ne opravljajo tekočih poslov, da zadeve, ki bi jih morali sedaj, ko imajo zlati čas, delati, za naše bližanje k Evropski zvezi, da se ti projekti ne peljejo, ampak da se čaka na spremembo in čaka se na spremembo, ki jo lahko izglasujemo tukaj, drugače bo ta letargija, to onegavljanje trajalo lahko še mesece.
Mislim, da smo dolžni v tej hiši, ki ima vsa pooblastila oziroma državnemu zboru se ni zgodilo vedejevstvo ali kakšna razrešnica, ampak imamo vse na razpolago, vse formalne podlage za to, da normalno odločamo. Če ne bi gospod Drnovšek tako v "out-out" postavil tudi parlamenta, bi bile stvari lahko povsem drugačne. Ta nezaupnica, ki se je zgodila, čeprav res z različnimi motivi pri različnih strankah, se je, kar zadeva pomladne strani, zgodila zato, ne da bi se stvari ustavile, ampak da bi stekle, ker vidimo, da so se ustavljale in je bilo treba temu načinu vladanja, temu modelu vladanja napraviti konec. Vesel sem, da je Slovenska ljudska stranka sprejela to odgovorno in pomembno odločitev, in sem vesel, da je prišlo tudi do združitve, kateri je tudi premier skušal podstaviti nogo s svojim "out-outom", ampak ni uspel, združitev je uspela, stvari gredo naprej. Upam, da bo uspela tudi ta neobhodna sprememba za slovensko politiko.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Franci Rokavec, za njim pa Štefan Klinc in Tone Anderlič.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! S spoštovanjem, mandatar, gospod dr. Andrej Bajuk! Predvsem bi se dotaknil tudi replike gospoda Anderliča, namreč v tem smislu, ker se ta zadeva že večkrat danes ponavlja, kdo je kriv za sedanjo krizo v državi.
Ponovil bi razmišljanja predsednika naše stranke, dr. Zagožna, da so skorajda vse stranke v tem parlamentu v tem pomladanskem času taktizirale. To je tudi legitimna pravica politike. Verjetno pa je dosedanji predsednik vlade pri svojem predlogu, kjer je tudi taktiziral, taktiziral tudi na vprašanje, kako verjetno tudi postaviti kakšno nogo na poti k združevanju, prehitro verjel nekaterim svojim svetovalcem, in je vprašanje, če je potegnil ravno najboljšo rešitev tudi za državo Slovenijo. Zato sem prepričan, da v tem trenutku, ko je predsednik države prepustil odločitev parlamentu, je še kako pomembna vloga in tudi odgovornost največje stranke v državi v tem trenutku, da ponudi rešitev. Namreč, danes je bilo že povedano, v letu 1992 ali v letu 2000 je zelo podobna situacija. V letu 1992 kot v letu 2000 se soočamo s problemom volilnega sistema, ampak letos se pa soočamo še z drugim problemom, bistvenim za državo Slovenijo: kakšna bo naša ocena konec letošnjega leta pri vključevanju v Evropsko zvezo. Mislim, da je tudi to, poleg volilnega sistema, ena od ključnih dolžnosti tega parlamenta in pa vseh poslank in poslancev pri odločitvah, ki jih imamo danes pred seboj. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika Štefan Klinc.
ŠTEFAN KLINC: Spoštovani predsednik. Jaz bi, prej nisem do konca povedal. Spoštujem dr. Bajuka - in ni vseved. Jaz sem povedal, bog ni za vse in niti bog vam ne bi znal na vse to odgovoriti, kar ste ga vprašali. Ne da bi dr. Bajuk, taka vprašanja ste dali. In jaz vam povem, ne more on vam to odgovoriti. Vi pravite, nismo sprejeli združitev, Koper Intereuropo. Ja, kaj veš kakšna "fakinaže" se zadaj skrivajo, oni rabijo nekega mojstra, da bo to ugotovil, kaj je od zadaj, potem se bo komaj odločil, če bo dal soglasje ali ne.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Kolega Klinc komu je veljala ta replika. Hvala lepa. Replika Tone Anderlič, za njim Miran Potrč.
ANTON ANDERLIČ: Ja, gospod Klinc, to ne bo veljalo. Jaz nisem nobenega vprašanja postavil. Ker me to, na tak način sploh ne zanima. Zato to vprašanje ni bilo meni namenjeno. Ampak dve repliki. Najprej gospodu Peterletu. Gospod Peterle, državo pred zid ni postavil gospod Drnovšek. Gospod Drnovšek je postavil državo od zida, stran. Pred zidom ste pa tisti, ki ste se razgaljali, ki ste špekulirali, in s tem, ko je on šel z zaupnico v parlament, je konec koncev postavil na tehtnico en ali drugi izhod. On ni izgubil v tem parlamentu. On ni izgubil v tem parlamentu, zato ker je postavil situacijo tako ali tako. Očitno pa je, da so zgubili tisti, ki so mislili - mogoče tudi vi - da se je mogoče večno predstavljati situacijo znotraj in zunaj. In vi ste, vi ste svoje sedanje strankarske kolege silili v to. Vi ste jih silili. Jaz sem prebral nešteto izjav, prejšnji teden ali deset dni nazaj, je bilo pa celo v Delu povzeto, povzeta ena januarska izjava, pa ena dva dni prej. Popolnoma različni. Verjamete, da ste popolnoma različni, ampak nima smisla, da jih berem, ker jo, ker jih poznate. Zato se mi zdi, da se je moralo zgoditi to, kajti potem, ko bi pa bila situacija taka, kakršna je nastala po združitvi, bi pa verjetno ta odgovornost za vlado, bila še manjša, kot je bila do tedaj. In za to, kakorkoli govoriti o tem, da je pač nekdo nekoga spravil pred zid, predvsem pa državo - lepo vas prosim. Situacija se je dala rešiti na glasovanju o zaupnici, se da rešiti sedaj s prav gotovo najbolj učinkovitem predlogom, da se gre na predčasne volitve, sodelujte, pa pomagajte reševati državo, če se hočete odmakniti od tega zida, pred katerim ste.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika Miran Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Repliciram gospodu Peterletu, gospodu Zagožnu, predvsem tistim, ki so začeli z razpravo, kdo je koliko kriv in kaj smo delali pretekle tedne v državnem zboru. Prvič repliciram zato, ker mislim, da to ni tema razprave. Drugič pa, če je komu od prvakov strank žal za to, kar je delal, naj pride, pa naj pove. Mogoče se da še popraviti. Kar zadeva Združeno listo socialnih demokratov smo zavestno delali, kar smo delali in prepričani, da pač delamo svoj prav. Ne trdimo, da je to absolutna desnica, ker nič ni, ampak trdimo, da smo delali zavestno v prepričanju, da odnosi, takšni kot v slovenski politiki v zadnjih mesecih pa že dalj časa tudi v tem državnem zboru, tudi v vladni koaliciji, tudi z resnicami in pol resnicami, ki ste jih lansirali zadnje čase, ne dajejo zaupanja, da je mogoče brez volitev priti do nove situacije, ki daje rešitve za razmere v Sloveniji. Ali bodo volitve dale vse rešitve, ne vemo, morda tudi ne, jaz nočem biti vedeževalka v tem smislu, da bodo volitve dale tak rezultat, ki bo vse razčistil. Ampak gotovo, po našem prepričanju, je za to veliko več šans ob razpisu predčasnih volitev kot so zdaj, ko drug drugega nagovarjate, ne vem več o čem in zakaj.
Danes pride gospod Franc Zagožen ponujati, dajmo se skupaj zmeniti. Ja, bi rekel, hkrati ne dovolite nekaterim, tudi meni ne, da bi govoril in imel svoje mnenje in tudi predsednik me ne zaščiti, ker pač tako dela, hkrati pa pravite, dajmo se o čem pogovarjati. Mogoče se lahko kakšne stranke pogovarjate, samo potem se usedite skupaj, pa se pogovarjate. Saj bo še drugi krog, pa še tretji krog. Kar nas zadeva, smo trdno prepričani, da tako kot se v slovenski politiki sedaj dela zadnje čase, ni za to realnih šans. Tudi odnosi med tako imenovanimi prijatelji in strankami, ki se združujejo, so pol iskreni. Saj to dobro vsi vemo, to nam vi vsi poveste, samo enkrat pove eden iz enega konca, enkrat pove drugi iz drugega konca in pove pač o naslednjem. Takšna je ta realnost, zato po našem prepričanju je to edina pot. Drugi mislimo drugače. Glasovanja bodo pokazala, kje bo in katera odločitev bo dobila večino, morda bo spet po tej odločitvi komu žal, kar nas zadeva, ne verjamem, da nam bo žal, ker smo se res zavestno za to odločili. Jaz bi predlagal, da to ni temeljna tema razprave, mogoče bo kdo še rekel, kaj se sme dr. Bajuka vprašati, česa ne, pa bo postavljal svoje kriterije, pa bo predsednik to spet dovolil, čeprav je izven okvira, ker razprava je pač odprta in vprašanja so dana, gospod dr. Bajuk ima pa pravico, da se do njih opredeli ali ne in nihče od nas mu ne bo smel očitati, da je kaj odgovoril ali pa ne. Lahko bo neprijazen, pa bo še enkrat vprašal, ampak tu se bo vse končalo. Vemo pa, da razprava o mandatarju je razprava o politiki in o ničemer drugem. In v tem okviru se seveda o politiki moramo pogovarjati. Če želimo vedeti, kaj se misli za posameznimi projekti, najbrž to ni žaljivo, ker vemo, da je v slovenski politiki pomembneje vedeti, kakšna so bila dejanja koga, kot pa kaj je govoril, ker med tem, kaj je govoril in kakšna so bila dejanja, je mnogokrat tako velika razlika, da to enostavno ni primerljivo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Še ena replika je, gospod Jerovšek. Nato pa razpravlja Lojze Peterle, lahko se pa odpove v razpravi, če je že v replikah povedal svoje stališče.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Zdi se mi zelo koristno, da je gospod Anderlič začel debato o tem, kdo je državo postavil pred zid. Tako ste formuliral Tone. Namreč v teh dneh beremo intervjuje z dr. Drnovškom in zelo jasno in stalno bolj očitno je, da je gospod Drnovšek obupal nad polovico lastne stranke in nad to stranjo. Poglejte. Tu pravi, v današnjem intervjuju: "Zdelo se mi je koristno narediti politično katarzo." Da, katarza je potrebna. In to misli na vas tukaj. Prav tako pravi gospod Drnovšek: "Hkrati me ideolog združene liste v sobotni prilogi Dela zmerja in manipulira z nekaterimi trditvami, kar je denimo ta levica znala delati vedno." Evo ti, levica je znala vedno manipulirati, pravi gospod Drnovšek. Dejansko jaz razumem gospoda Drnovška, da se je naveličal, da je obupal nad vami in da je šel v to.
Poglejte, še ena potrditev je, da je tako. Gospod Bavčar je izkoristil tisto napoved izstopa ljudske stranke iz vlade in na hitrico, ko se je pripravljalo to, kar se je potem naredilo, odpovedal obisk gospoda Verheugena. Jaz sem trdno prepričan, da je bil zaradi tega, da bodo vse skupaj lahko naprtili drugim, da so se zanemarili interesi države. Zato ker vas tukaj ne bi čisto nič motilo, če gredo ti ministri iz vlade, ker o politični hegemoniji, ki jo zganjate, bi še bili bolj srečni, če bi Verheugena sprejemali sami, ampak zanemarili so interese države in so šli odpovedat obisk Verheugena zato, da bodo ljudem, državi in ne vem komu, naprtili odgovornost za to.
Gospod Drnovšek vas je, gospodje, postavil pred ogledalo, ker ste ga vi uničili tukaj. Vi ste ga uničili. Delati ste mu permanentno državni udar na Magistratu, pa v Lutkovnem gledališču, ste delali državni udar gospodu Drnovšku. In pravilno je, da se vas je naveličal. Jaz ga razumem. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razprava, Lojze Peterle. Pripravi naj se Ivan Kebrič. Jih je še.
ALOJZ PETERLE: Gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci. Kandidat za mandatarja, dr. Andrej Bajuk, je nastopil argumentirano, strokovno, jasno, kar se v slovenski politiki ne dogaja često, in tudi kulturno. Tudi v tem mislim, da je odstopal od povprečja. Ta njegov način je tak, ki kandidatu za mandatarja pritiče. Ponudil je več kot izhodišča, ponudil je tudi več programskih točk za vsa vladna področja. Tisti, ki so s tako nestrpnostjo povedali svoje do kandidata, izražajo, po mojem mnenju, samo eno bolečino, pa prav samo eno bolečino - in ta bolečina je možnost izgube oblasti. Če ne bi bilo tega na vidiku, potem se ne bi tako brezglavo ukvarjali s tem, kako narediti za tujca človeka, ki se je rodil v Ljubljani, bolj ali manj že živi v Ljubljani in ima tukaj stanovanje, govori slovensko, je državljan, in vendar je tu tekla skoraj ura debate o tem, če ni mogoče tujec oziroma postavljena je bila trditev. Za to se ni nihče opravičil, na tej strani ni temu niti nihče nasprotoval - še ni, slišim, da nekdo bo.
Stranki, ki predlagata dr. Bajuka, hočeta politično spremembo. To je bilo jasno povedano in naj bo povedano še enkrat. Ta sprememba je v Sloveniji nujna, če hočemo do konca izvesti demokratične reforme, živeti v pravni državi in imeti uspešno gospodarstvo, pa še kaj socialne solidarnosti lahko tu dodamo. In tega, kar Slovenija potrebuje, ni mogoče napraviti z diskvalifikacijami kandidata, niti z diskvalifikacijami nove združene stranke ali kaj podobnega, to je bila povsem napačna izbira. Tega se ne da narediti tudi ne z životarjenjem razrešene vlade, ki je bila v krizi od samega nastanka. Ne razumem tistih, ki so govorili, da bomo bližje vstopu v Evropsko zvezo, če se v naslednjih mesecih ne bo nič zgodilo, če bomo imeli predčasne volitve, za katere vemo, da zahtevajo toliko in toliko časa prej in toliko in toliko časa potem. Se pravi, nam bi se lahko zgodilo, da do septembra ne bi bilo prav nobenega resnega dela na vladi, da bi to, kar doživljamo sedaj, teklo do septembra. Potem res ne bi imeli nobenega vpliva več na vsebino oziroma na oceno v evropskem poročilu. In mi vemo, da enajst področij, ki jih je prej dr. Andrej Bajuk tu predstavil, da na teh enajstih področjih ni bilo bistvenega napredka, že tretje leto ne. In to poročilo brez resnega, pospešenega, trdega dela v naslednjih mesecih ne more biti boljše od lanskega, kljub nekaterim sprejetim zakonom. Ne bom ponovno omenjal številk, v kakšni zamudi smo. Nič nas veliko ne rešuje dejstvo, da bo letošnje poročilo evropske komisije objavljeno šele v novembru. Osnutek poročila, če imam prave informacije iz Bruslja ali pa iz naše evropske službe, bo narejen julija. Če bomo imeli volitve konec junija po proporcionalnem sistemu, kar si nepomladne stranke želijo, potem zelo dvomim, da bo prišla nova vlada konec julija s kakšnim hudim programom za izredno sejo, za sprejemanje evropske zakonodaje tik pred počitnicami v to hišo. Torej, če imamo predčasne volitve, sem prepričan, da skorajda ne moremo več vplivati na oceno v evropskem poročilu. In ko bo poročilo podobno lanskemu ali predlanskemu, ne bo prijetno tistim, ki bodo, če bodo odgovorni za tak razplet našega bližanja k evropski zvezi, in tukaj nimamo majhne odgovornosti.
Ponavljam - veja oblasti, ki lahko deluje normalno, odgovorno in se ne ukvarja samo s tekočimi zadevami. Na razpolago imamo torej še nekaj aprila, ves maj, ves junij in ves julij, ko lahko na zadeve še vplivamo, avgusta, kot vemo, običajno ta hiša ne dela, tudi v vladi, zlasti, če so razrešeni, ne počnejo kaj veliko, septembra pa se začne, po vsej verjetnosti, že volilna kampanja. Jaz vidim z vso resnostjo in odgovornostjo edini resen izhod iz te situacije v tem, da se čim prej odločimo za prehodno vlado. Ne bi rad na noben način sodeloval v početju, ki bi se mu reklo izogibanje ustavnemu redu ali nespoštovanju ustavnega reda, ali ljudske volje. Zato po vsem tem, kar je bilo danes povedanega, ne vidim boljše možnosti kot to, da potrdimo mandatarja, da mu damo možnost, da čim prej sestavi vlado in da gremo naprej. Stagnacija za Slovenijo ni izbira, nikakor pa ni rešitev. Stagnacija v tem klancu pred Brusljem je za Slovenijo nazadovanje, gospe in gospodje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razprava, kolega Kebrič. Pripravi naj se Roman Jakič.
IVAN KEBRIČ: Hvala, za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani kandidat za mandatarja, gospod dr. Bajuk. Za kratek uvod, da boste razumeli moje izvajanje in moje razmišljanje, zakaj se bom tako ali drugače odločil, je naslednje.
Prav gotovo poznate rek Cezarja, ko je prišel na pohodu "veni, vidi, vici". Ali ste vi prišli tudi s tem? Kajti zgodovina se rada ponavlja, zgodovina nas kaj uči, če se kdo seveda hoče iz nje kaj naučiti. Menim, da je danes že bilo nekaj od tega omenjeno, kaj se je zgodilo z enim povratnikom, ko je prišel tu za to govornico, kot kandidat za mandatarja. To je bilo kratko omenjeno. Jaz pa ponavljam vseeno, kaj se je zgodilo in upravičeno ste lahko pričakovali, da se vam to ne bo ponovilo, kajti ta del strank, poslanskih skupin in nas poslancev, je na takšnem kulturnem nivoju, da se nekaj takega, da bi vam prinesli zaboj banan, kar se je takrat zgodilo, niste upravičeno mogli pričakovati. Mi vas cenimo, vendar zgodovina uči, da je tudi drugi povratnik, ki se je povzpel na vrh predsedniškega mesta koalicije, zelo hitro uvidel, da kot povratnik nima v slovenskem narodu tistega zaupanja, da bi lahko obstal in se je poslovil. Če gledamo politični barometer, pomembnosti slovenskih politikov, je ne samo počasi drsel, nego je kar hitro zdrsel in se že dolgo več v naši javnosti ne ponavlja, razen ob kakih svečanih prilikah.
Iz tega bi se dalo kaj naučiti. Verjamem, da sami niste se vsiljevali, ampak da so vas prepričali, vendar če bi se malo poglobili v slovensko mentaliteto, če bi malo upoštevali slovensko javno mnenje, ki se že izraža v medijih, ali pa prisluhnili ljudem, kaj govorijo o vaši kandidaturi, potem bi morali tudi to upoštevati. Če ste pa zapadli v določeno sugestijo, da vam je veliki poglavar obljubljal to in ono, pri čemer sem trdno prepričan, da vam je poznano, da ste imeli zagotovljenih 44 glasov, da vam je prav gotovo poznano, da je potrebno 46 glasov, in če so vam obljubljali, da je en glas že zagotovljen, še vedno manjka en glas in šli ste verjetno zavestno v ta rizik. Če ste šli v ta rizik, ste šli z določeno ambicijo, pri čemer ste se morali zavedati, ali pa ne, to je vaša odločitev, kaj se bo zgodilo v teh parih mesecih, če bi eventualno prišel od nekod še 46. ali 45. ali oba glasova. To pomeni, da ste vi predložili danes program, ki je dalekosežen, ki je program, kot predsednika velike ali pa po poslancih današnjih seštevkov, največje parlamentarne stranke, vendar je to dolgoročni volilni program. Mnogi od nas, ko smo se že tedne ukvarjali s tem, kaj se bo zgodilo, smo pogledali, malo pobrskali po spominu, ampak tudi za vsak slučaj, narod naš dokaze hrani in tako imamo tudi mnogi shranjene volilno propagando, volilni material iz leta 1996, kaj so takrat določene stranke obljubljale, s kakšnim programom so šle na volitve, da bi prišle na oblast. Menim, da je ta vaš program res program za stranko, ni pa program za to kratko obdobje. Verjetno se zavedate, če boste izvoljeni, boste potrebovali nekaj časa, da boste formirali vlado, pri čemer vam bo problem katere obdržati, kateri bodo odšli, je pa jasno in kaj se vam bo dogajalo, računajoč po nepisanem pravilu, da boste imeli 100 dni mir pred vsako konstruktivno ali drugačno kritiko. Kaj boste pa potem v tistem zadnjem času napravili, ko bo že začela volilna propaganda za redne volitve, saj kot podpredsednik take stranke se boste prav gotovo morali tistemu posvečati, ali bo to šlo na račun vaše dejavnosti v vladi ali pa boste vlado izkoristili za volilno propagando vaše stranke.
Če grem naprej, da vidimo, ali ste upoštevali določene stvari, ki so se nakazovale ali pa ste res tako pogumni ali pa ste tako pod vplivom tistih, ki vam obljubljajo tudi tistih 46 glasov.
Naslednje je jasno. V programu sem zasledil dve pomembni stvari. Prvo je, da se zavzemate za večinski sistem, pri čemer vas vprašam, ali poznate volilne sisteme v Evropi in veste, da samo tri evropske države imajo to - plus Latvija - in da celo najbolj konservativna država z najstarejšo, da lahko rečemo, parlamentarno demokracijo, Anglija, tudi razmišlja, da gre od tega, k nam prihajajo ljudje, češ, to je zveličavno, ta večinski volilni sistem bo rešil vse probleme v našem parlamentu, v naši državi. Jaz pa trdim, da bo samo, če bi prišlo do njega, za kar sem trdno prepričan, da ne bo, bo razdvojil slovenski narod to, kar se bo že danes po vsej verjetnosti pokazalo v tem glasovanju o vaši kandidaturi. Tuje modele se ne da kar tako enostavno prenašati v druge države, ampak je treba upoštevati specifičnost in razmere, pa tudi mentaliteto ljudi, kajti naša država, ki obstoja sedaj v tej samostojnosti komajda 10 let, se je srečevala z mnogimi, mnogimi težavami, vendar tudi sedanja vlada oziroma dosedanja vlada je marsikaj pokazala in marsikaj gre na bolje. Če vzamemo za primer, da se je narodni dohodek po glavi prebivalca toliko dvignil, da sodimo že med srednje razvite države, je to pomemben dosežek. In če kdo misli, da bo nek tuj model kar tako enostavno prenesel v naše razmere, je v hudi zmoti. Svetovna banka je financirala belo knjigo kot pripravo na pokojninsko in invalidsko zakonodajno reformo, vendar je bilo jasno povedano oziroma smo razumeli, da bi naj bila Slovenija s tako zakonodajo poskusni kunec in če bi ji uspelo, bi to lahko bil model za mnoge države v tranziciji, pa tudi še v Južni Ameriki in marsikje. Menim, da je slovenski narod in da smo mi, državljani in poslanci, poznali in zaupali v svoje sposobnosti, v svoje znanje, in da si ne bomo kar tako enostavno pustili sugerirati, da nam pride kdo, pa najsi bo to iz svetovne banke ali od kod drugod, da tako, po domače rečem, solit pamet. Menim, da smo dorasli, da smo v vseh teh letih pridobili določeno samozavest, določen nacionalni ponos, vendar je treba na tem področju še marsikaj narediti.
Žal, iz vašega izvajanja nisem slišal ničesar konkretnejšega v pogledu uvoza in izvoza. Ste doktor ekonomije in prav gotovo veste, da je vsako povečevanje uvoza za državo lahko pogubno, saj s tem, ko uvažamo take in drugačne izdelke, oskrbujemo in vzdržujemo delovna mesta v tujini, namesto da bi z boljšo tehnologijo, z vsemi temi našimi načeli, da se moramo na tem področju okrepiti, s čimer bi marsikaj iz uvoza lahko nadomestili, na drugi strani bi pa z večjo konkurenčnostjo lahko več izvažali in bi na tej osnovi ustvarjali hitrejše blagostanje te naše države oziroma vseh državljanov.
Za konec samo še naslednje. Ali imate - česar pa nisem zasledil iz vašega zelo obširnega programa - kaj predvidevate, kako boste vi v teh mesecih, ko ste dobesedno dejali, da je treba pospešiti približevanje oziroma zadeve, da se približamo Evropi, vas sprašujem, ali imate že vse programe teh predvidenih zakonov, ki bi naj jih morali sprejeti, že vi pripravljene, ali pa jih boste dobili od dosedanje vlade, za katere vemo, da jih ima mnogo pripravljenih, saj jih je napovedala, da jih bo v kratkem času poslala v parlament, kjer bi jih naj sprejeli. Menim, da so vse te stvari za nas, za odločitev, takšno, zelo pomembne. Mislim, da sem vam pa dal vedeti, da s takim programom, ki ste ga predstavili brez konkretnih stvari, kako boste kaj dejansko rešili in predstavili, da bi nas hitreje približalo Evropi, vam za zaključek povem naslednje.
Dejali ste, kar sem že povedal, zakaj se zavzemate za večinski sistem, dejali ste, da je treba čim prej ukiniti prosto carinske prodajalne, kar je imela seveda tudi dosedanja vlada v programu, vendar mi mnogi temu nasprotujemo, nasprotujemo tudi iz tega vidika, da ne bomo za vsako luknjo, na katero pritisnejo na svoje piščali, takoj pokleknili in se dali, saj nimamo nobene garancije, niti kdaj ali sploh kdaj bomo sprejeti v Evropo in zakaj bi komur koli klečeplazili. Potrebujemo diplomacijo, ki bo zavestna naših sposobnosti, ki bo zavestna naših potreb in naših koristi, ki jih bomo imeli. Hvala, za pozornost.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Kebriču, za njegov prispevek. Replika na vašo razpravo, kolega Hvalica. Proceduralno? Proceduralni predlog, mag. Žnidaršič, oziroma proceduralno.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Lepa hvala. Torej, jaz mislim, da zgubljamo mnogo časa. Jaz bi se bil pripravljen odpovedati razpravi, gospod Zoran Lešnik tudi, če bi podaljšali sejo do zaključka. Mislim, da bi kazalo dati priložnost tudi spoštovanemu kandidatu, ki bi lahko v zgoščenem odgovoru pokazal svoja razmišljanja o vprašanjih, seveda ne o vseh, ker so bila preobširna in prepodrobna, potem bi človek tudi lažje razmislil o tem, kako bo glasoval. Sicer bomo pozabili, kaj je bilo vprašano in kaj sploh za kaj smo se zbrali. Tako da mislim, da bi kazalo danes to zadevo zaključiti. Če bi se pa zavlekla seja čez polnoč, bi pa potem predlagal, da bi jutri začeli redno sejo popoldne ob enih. Sicer bomo, če sedaj prekinemo, jutri zagotovo zgubili cel dan za tiste stvari, ki nas še čakajo, da jih sprejmemo. Lepa hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kakšen je vaš predlog kolega Žnidaršič?
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Predlog je bil jasen, da podaljšamo sejo do zaključka in nadaljujemo jutri redno sejo ob enih, če bi se to zavleklo čez polnoč. Lepa hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Danes sem napovedal, ko smo sprejeli dnevni red, da bo državni zbor zasedal do 22.00 ure, če seja ne bo končala, jo nadaljujemo jutri ob 10.00. Rad bi vam povedal, da ste prijavljeni še Roman Jakič, Jože Jagodnik, dr. Ciril Ribičič, Sašo Peče, dr. Franc Zagožen, Benjamin Henigman, Franc Žnidaršič 5 minut, Janko Veber, Vincencij Demšar in Zoran Lešnik na 5 minut. Sedaj tudi replika kolega Hvalice. Ker je pa to proceduralni predlog, ga moram pač dati na glasovanje. Prav tako pa bi rad iz kolegialnosti in korektnosti povedal, da nas je vsaj en poslanec že zapustil, ker je pač pričakoval, da bo danes državni zbor zasedal do 22.00 ure. To je zelo pomembno vprašanje, ampak, ali vztrajate na vašem predlogu, kolega Žnidaršič. Na glasovanje dajem predlog kolega Žnidaršiča, da danes državni zbor zaključi razpravo in odloča o predlogu za mandatarja. Ugotovimo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za predlog mag. Žnidaršiča? (25 poslancev.) Je kdo proti? (47 poslancev.)
Ugotavljam, da vaš predlog ni bil sprejet.
Za repliko dajem besedo Ivu Hvalici. Prosim.
IVO HVALICA: Moja replika velja sicer gospodu Kebriču, spoštovanemu gospod Kebriču ob poslancu Schiffrerju starosti tega parlamenta. Čas mi ne teče, gospod predsednik, pa ne bi rad zlorabil, ker jaz imam časa dovolj. Jaz imam dovolj 5 minut, veste. No, zdaj pa že teče. Ampak ne morem si kaj, da se ne bi ustavil ob manevru gospoda Žnidaršiča. On, ki bi se odpovedal, bi rad glasoval itd., in ki vse ve. Jaz sem naredil prej en sprehod po dvorani in ko je dr. Bajuk torej podal svoj program, ste vi ob 15.55 uri brali Delo, 4. stran. O.K. Dobro.
Sedaj pa gospod Kebrič. Jaz nisem razumel ob najboljši volji, ki jo premorem in verjemite mi, da jo danes premorem, kaj pomeni, ko ste naslovili na dr. Bajuka, rekel bi, pripombo, da bo 100 dni brez konstruktivne kritike. Jaz tega ne razumem in bi vas prosil, če to. Ja, ja, to bo potrebno pojasniti, ker tu ste bili precej zmedeni, gospod Kebrič, jaz verjamem, da je tudi utrujenost naredila svoje, ampak je treba slediti malo stvari in človek se ne izgubi. Vi ste se v vaši razpravi popolnoma izgubili. Poglejte, jaz sem imel na trenutku občutek, da vi imate tu torej program DeSUS-a na dnevnem redu, ampak jaz vas opozarjam, da ni televizijskega prenosa zdaj. To je šlo v prazno. Gospod Kebrič, DeSUS po takšnem ali drugačnem sistemu ne bo videl naslednjega parlamenta, to je neizpodbitno.
In nekaj ste očitali dr. Bajuku. Nič manj kot to, da pledira, da se zavzema za večinski sistem. Oprostite, zelo pozorno sem poslušal dr. Bajuka, od A do Ž in besede večinski sistem ni izrekel. To se je porodilo v vaši glavi. Toliko ste že naštelani, napumpani, napihnjeni s tem, da ne morete mimo tega, kakor hitro nekdo nastopi iz te opcije, že udarite. Kar tako vas udari nekam ta večinski sistem, v neki podzavesti. Torej tega dr. Bajuk ni rekel. Omenil je pa nekaj drugega. Omenil je volilni sistem, ki bo pomenil spoštovanje ustave. Niti ni omenil ustavne, niti ni omenil odločbe ustavnega sodišča, ampak ustave. Ja lepo vas prosim, kaj pa imate vi proti ustavi. A imate. Pridite sem, pa povejte. Sem pridite pa povejte, kaj imate vi proti ustavi. Zdaj je pa meni žal, da ni televizijskega prenosa, da bi vaši potencialni volivci, ki jih je zelo malo, 0,7 procenta, če se ne motim. Še manj, še manj. Zadnje čase še manj. Pardon, 0,5 je bilo zadnja. Torej, da bi ti slišali to, kar ste rekli, potem bi vas zreducirali na 0,1. Torej zanima me predvsem, kaj ste mislili s tem, 100 dni brez konstruktivne opozicije, kritike in kaj menite o spoštovanju ustave. Jaz pričakujem, da boste tu zelo jasni, da boste povedali, kaj s tem mislite, ker naj navsezadnje, če boste imel tu kakšen bleščeč odgovor, sem prepričan, glejte, da vas bodo novinarji televizije potem posneli in objavili v odmevih. Ker vi, če tu recimo nekaj inventivnega dokažete na tem področju, hkrati pa se boste tudi zavzeli, da bi vas vaši potencialni volivci razumeli in vas še naprej volili - ampak jaz vam povem, da je to brezup - boste sigurno uspeli, da pridete v povzetek nocojšnjih odmevov. Torej pričakujem vaš odgovor. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Hvalica. Kolegice in kolegi, predlagam odločitev, da se spoštujejo različna mnenja, na tem mestu bi rad vzel v bran svojega spoštovanega poslanskega kolega gospoda Kebriča. Zelo spoštujem njegovo delo, jaz sem zelo pozorno poslušal njegov nastop, korektno in odgovorno je razpravljal. In ima to pravico. Kolega Kebrič, ali želite za repliko.
IVAN KEBRIČ: Hvala za besedo. Spoštovani gospod kolega Hvalica. Dve repliki. Prva, nekateri ljudje imajo sposobnost in jaz sem se naučil, da lahko tudi kaj berem, če ni posebej globoka filozofija ali matematika ali kaj in lahko tudi koga poslušam. Drugo pa, če komu govorim, govorim samo vam v prazno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Še replika kolega Hvalica in nato bomo sejo za nocoj prekinili.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Doživljamo nove razsežnosti človeškega uma - nekdo lahko dela dve stvari hkrati. To je zelo lepo slišati. Povem vam, da sam tega ne uspem - če hočem nekaj zbrano brati, potem ne morem hkrati tudi nekaj poslušati. Očitno vi to zmorete, in v tem pogledu, spoštovani poslanec Kebrič, me zagotovo prekašate. Škoda, da ni televizijskega prenosa, ker sem vam s tem naredil reklamo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolegice in kolegi, ura se približuje 22.00. Jutri bo ob 10.00 uri prvi razpravljal kolega Roman Jakič, za njim Jožef Jagodnik.
Za danes sejo prekinjam. Lahko noč!
(SEJA JE BILA PREKINJENA DNE 19.4.2000 OB 21.56 URI.)