Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.18 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi! Pričenjam nadaljevanje 54. izredne seje državnega zbora.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti: dopoldanskega dela Polonca Dobrajc, pričetka seje Jurij Malovrh, Jože Možgan, Mirko Kaplja, Richard Beuermann (ki pa je že v zadnjih klopeh), dr. Franc Zagožen in za pričetek seje tudi dr. Helena Hren-Vencelj.
Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani. Ugotavljamo prisotnost (rumeni gumb). Tisti, ki ste zamenjali obleko, imate morda identifikacijsko kartico doma; upam, da ni nobenega takega. Prisotnih je 67 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo so bili povabljeni tudi predstavniki vlade Republike Slovenije, ki jim velja lep pozdrav.
Zbor bo današnje nadaljevanje 54. izredne seje pričel z včeraj prekinjeno obravnavo 1. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o zagotavljanju sredstev za delno odpravo posledic suše, neurja s točo, plazenja tal in škode, ki jo je povročila divjad v letu 2000. Zatem bo zbor prešel na obravnavo 14. točke, to je predloga zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah ter po dnevnem redu dalje, kot so točke pripravljene, ker so vse pripravljene. Samo trenutek, kolega Henigman.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O ZAGOTOVITVI SREDSTEV ZA DELNO ODPRAVO POSLEDIC SUŠE. Smo tik pred zaključkom splošne razprave, ki jo odpiram. Proceduralni predlog pa ima kolega Henigman. Prosim.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala, gospod predsednik. Spoštovani zbor! V poslanski skupini SLS + SKD Slovenske ljudske stranke smo se nekoliko pogovorili o včerajšnjem delu pri tej točki dnevnega reda. Naš interes je, da je ta zakon danes oziroma čimprej sprejet.
Glede na to, da je razprava in cela vrsta replik potekala v zvezi z dodatnim 6. členom v tem zakonu oziroma v zvezi z amandmajema k 6.a in 6.b členu, predlagamo, da se ta točka vsaj za eno uro prekine, zato da bi pripravili - žal so potekale tudi seje nekaterih odborov, zato ni bilo časa, da bi pripravili nov tekst teh amandmajev, s katerimi želimo, da se davki in prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, predvsem pa davki, odpišejo oziroma da se ta olajšava uvede za leto 2000, se pravi, za vzroke suše, in tako, da bodo ti členi usklajeni tudi s sedaj veljavno zakonodajo, sprejeto v letih 1992, 1995 in v letu 1997, ki generalno ureja olajšave za primere naravnih nesreč.
Zato bi predlagal, da se nam da nekaj časa, da vložimo nova dva amandmaja. S tem želimo, da se točka brez velikih polemik danes zaključi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Henigman. Kolega Henigman torej predlaga proceduralni predlog, da bi državni zbor nadaljeval z drugimi točkami dnevnega reda, takoj ko bo pa poslanska skupina preoblikovala vložena amandmaja, če sem vas pravilno razumel, kolega Henigman - v eni uri boste to lahko storili? - pa se državni zbor zopet povrne k 1. točki dnevnega reda. Ta proceduralni predlog kolega Henigmana bom pač dal na glasovanje. Saj mislim, da je korekten predlog. In boste lahko v tej uri tudi, če bo potrebno, vložili ali amandmaje ali karkoli podobnega. Tako, da s tem omogočimo, da seja zbora poteka. Proceduralni predlog kolega Henigmana dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Glasujmo o proceduralnem predlogu kolega Henigmana.
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslanci.)
To pa pomeni, da je sprejet.
Ponovno prekinjam 1. točko dnevnega reda.
Prosim poslansko skupino SLS+SKD Slovenske ljudske stranke, da zelo ažurno pripravi spremenjene amandmaje, da potem preidemo na odločanje.
Prehajamo na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O NACIONALNIH POKLICNIH KVALIFIKACIJAH, HITRI POSTOPEK. Samo trenutek, da omogočimo predstavnikom vlade, da se nam pridružijo. Predstavniki vlade so na poti v parlament k tej točki dnevnega reda. Očitno smo jih presenetili z odločitvijo, da odločanje o 1. točki odložimo.
Predlog tega zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Preden dam besedo predstavniku vlade, predlagam, da poročevalec odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko predstavi poročilo. Prosim, besedo ima gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav vsem skupaj! Naš odbor je obravnaval ta predlog na svoji 20. izredni seji, in sicer 19.7.2000. Člani odbora smo tik pred sejo prejeli pisno mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki je bilo na sami seji tudi ustno obrazloženo. Sekretariat ugotavlja, da je predlog zakona predložen v zakonodajni postopek skladno z zahtevami 175. člena poslovnika in da vsebuje tudi posebej obrazložitev predloga za obravnavo po hitrem postopku.
Je pa imel nekaj pripomb, glede skladnosti z ustavo, in oblikoval je tudi konkretne pripombe - malo posluha bi prosila, saj bom skrajšala - in nekatere, oziroma tehnične narave k določenim členom, in opravil tudi nekaj redakcijskih uskladitev in izboljšav, ki pa ne posegajo v vsebino zakona. Uvodno obrazložitev bo predstavil kasneje predstavnik vlade, na odboru je predstavil to državni sekretar ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, mag. Vizjak. Predlog zakona namreč na novo uvaja nekaj standardov strokovnega znanja in spretnosti, kakršne poznajo tudi v državah Evrope. Obsega nekaj členov, dodatno zaposlovanje, več bo o tem povedal predstavnik.
V razpravi pa smo člani odbora, glede na to, da je zakon sistemski in zelo posega v področje dela, ki ga pokriva tudi odbor za kulturo, šolstvo in šport, predlagali, da svoje mnenje k predlogu zakona poda tudi omenjeni odbor. Člani odbora smo potem v nadaljevanju - glede na to, da so v 2. členu predloga zakona uporabljeni pojmi operativna, delovna, poklicna oziroma strokovna usposobljenost - predlagatelje povprašali, kakšna je razlika in smo tudi dobili potem ustrezen odgovor.
Nato smo sprejeli sklep, da predlaga, da predlog zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah obravnava in sprejme zbor po hitrem postopku. Ter dva dodatna sklepa: enega, kot sem vam že povedala, da ga tudi obravnava odbor za šolstvo, in drugega, da naj predlagatelj do obravnave predloga zakona na seji državnega zbora Republike Slovenije prouči pripombe sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve ter pripravi ustrezne amandmaje. Hvala lepa za potrpljenje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Zbačnikova, za vaše poročilo. Kot rečeno, so predstavniki vlade na poti in se nam bodo v naslednjih minutah pridružili. Ugotavljam, da so bili vloženi amandmaji samo s strani vlade - dobili ste jih v pregledu v gradivu včerajšnjega dne. To so amandmaji vlade. Predlagam, da opravimo postopek obravnave do glasovanj, sicer pa počakamo predstavnika vlade. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Ali bi želel razpravljati kdo od poslank in poslancev? (Da.) Gospod Potrč, imate besedo.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod predsednik, jaz bi le predlagal, ne glede na čas in način, na katerega sprejemamo odločitve, da glede na dejstvo, da je vlada predložila amandmaje, glede na dejstvo, da naj bi ti amandmaji bili pripravljeni na podlagi pripomb, ki jih je oblikoval sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve državnega zbora, in glede na dejstvo, da bomo zdaj začeli odločati o amandmajih, ne da bi o njih odbor rekel karkoli, da se odločimo in le poprosimo sekretariat, da nas vsaj obvesti, ali so pripravljeni amandmaji, ki jih je vložila vlada, skladni z idejami in predlogi, ki jih je imel sekretariat. Bolj prav bi pa bilo, če bi se ne glede na to, v kakšnem času odločamo, zavedali, da bi bilo koristneje, da to naredi matično delovno telo.
Obravnava tega zakona, kar mene osebno zadeva kot poslanca, vsebinsko sploh ni problematična, vendar če se bomo navadili, da bomo zdaj zadnji čas delali tako, da so že vse procedure popolnoma nepomembne, potem se bojim, da bo tudi pri kakšnem pomembnem vprašanju želja kogarkoli, da naredimo enako, tudi vas, predsednik, da obravnavamo brez vlade. Mislim, da to ne bi bilo dobro. Skratka, minimum, ki ga predlagam, je, da nam vsaj sekretariat pove, pa reče, ja, to je skladno s tistim, kar smo mi želeli, ker drugače ne vem, kako lahko odločamo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Potrč. Vsekakor ne bomo odločali, dokler se nam ne pridružijo predstavniki vlade, da lahko vsaka od poslank in vsak od poslancev tudi pri posameznem amandmaju postavi vprašanje. Gospod Veselič, želite besedo? Prosim.
RUDI VESELIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Sekretariat je predlog amandmajev, ki jih je dobil od vlade, danes zjutraj uspel prebrati, tako da smo jih ocenili in primerjali z našimi pripombami, danimi v pismeni obliki, ki so bile tudi obravnavane na seji odbora. Ugotavljamo, da je pretežen del amandmajev, ki se glasijo kot odgovor na naše mnenje oziroma naše pripombe, ustrezen, se pravi, da sanira pomisleke, ki smo jih mi podali. Tako da z našega vidika ocenjujemo, da bi bilo nesporno možno obravnavati amandmaje, ne da bi se odbor morda sestajal. Seveda, ne spuščamo pa se v strokovna mnenja, ki jih je predlagatelj tudi nanizal v obrazložitvah, ki pa presegajo naše naloge; to pa je pač stvar debate v razpravi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala predstavniku sekretariata, gospodu Rudiju Veseliču. Želi še kdo besedo? Razpravljati želi kolega Demšar. Prosim.
VINCENCIJ DEMŠAR: Torej, nimam želje po razpravi, imam pa proceduralni predlog, ki se glasi takole: Ker ta zadeva očitno ne teče, čas pa je dragocen, in da ne bi zvečer podaljševali, predlagam, da gremo na naslednjo točko.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Demšar. Saj o tem sem tudi sam razmišljal. Naslednja točka je zakon, ki se imenuje predlog zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tudi za to točko še ni predstavnikov vlade. Torej, državni zbor je vse pripravil, tako da bi samo prosil za potrpljenje. Bal bi se samo reči desetminutni odmor, ker potem bo 20 minut. Sejo prekinjam za 10 minut. Dobimo se ob 10.45.
(Seja je bila prekinjena ob 10.36 uri in se je nadaljevala ob 10.52 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi! Nadaljujemo sejo. Predstavniki vlade so se nam pridružili. Prosim, da zasedete svoja mesta. Mogoče sem bil preveč oddaljen. Ugotovimo prisotnost! Rumeni gumb. (49 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Smo v splošni razpravi pri predlogu zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah. Besedo dajem državnemu sekretarju mag. Andreju Vizjaku. Prosim.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci! Najprej sem vam dolžan opravičilo, da ste me pač morali čakati, vendar o prekinitvi nismo bili seznanjeni, tako da se opravičujem.
V skladu z državnim programom Republike Slovenije za prevzem pravnega reda Evropske skupnosti do konca leta 2000 ministrstvo za delo oziroma vlada predlaga nov sistemski zakon, to je zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah. Predlog zakona je zasnovan tako, da ustreza značilnostim našega pravnega reda ter pogojem in potrebam in interesom naše države, hkrati pa je usklajen s sprejetimi mednarodnimi akti, načeli in standardi ter primerljiv in skladen z zahtevami Evropske skupnosti, pa tudi z zakonodajo članic držav Evropske skupnosti. Temeljni namen predlaganega oziroma predloga zakona, s katerim se urejajo postopki ocenjevanja in formalnega priznavanja poklicnih kvalifikacij v certifikatnem sistemu, je odpraviti številne pomanjkljivosti, zlasti pa pravno praznino in na novo celovito urediti to področje z upoštevanjem sprejetih načel za izvajanje politike izobraževanja in zaposlovanja v državah članicah Evropske skupnosti. Predlagani zakon naj bi dopolnil veljavno ureditev v zakonu o poklicnem izobraževanju in v zakonu o izobraževanju odraslih oseb ter ustvaril možnosti za uresničevanje izobraževalne in zaposlovalne politike na temelju bele knjige o vzgoji in izobraževanju in strateških ciljev razvoja trga dela do leta 2006. Z novostmi, ki jih prinaša predlog zakona, bi zagotovili pravni instrument, s katerim se bo lahko Republika Slovenija ustrezno odzvala na sodobne pojave in probleme na trgu dela ter učinkovito v skladu z evropskimi standardi varovala tudi svoje nacionalne interese.
Celovita ureditev oblik potrjevanja poklicnih kvalifikacij v certifikatnem sistemu na enem mestu omogoča potrebno pravno jasnost glede pogojev in možnosti za zaposlovanje na trgu dela, pa tudi preglednost nad stanjem na tem področju. Temeljna sistemska ločnica pa je razlikovanje med usposabljanjem in izobraževanjem. Glede na različnost dostopa do preverjanja in potrjevanja poklicnih kvalifikacij zakon določa dve vrsti preverjanje strokovnega znanja, spretnosti in sposobnosti, določenih s katalogom, in sicer: nepostredno preverjanje in preverjanje na podlagi listin, pridobljenih po programih poklicnega izobraževanja.
Predlog zakona na novo ureja katalog standardov strokovnega znanja in spretnosti, kakršnega poznajo tudi druge svetovne države. Skratka, gre za nov sistemski zakon, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije in je temelj za nadaljnji zakon, to je zakon o medsebojnem priznavanju poklicev, tako da se bomo lahko sodobno odzivali na trge dela, tako v članicah Evropske skupnosti kot tudi članice Evropske skupnosti pri nas, seveda ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Gre torej za priznavanje poklicev, ne le za izobrazbo, temveč je dana možnost, da ljudje pridobijo poklice tudi s preverjanjem znanja na podlagi katalogov, s preverjanjem usposobljenosti in na podlagi delnih potrdil oziroma delnih usposabljanj. To pomeni, da pot do poklica lahko zagotovimo ljudem tudi s preverjanjem znanj in usposobljenosti. To je v bistvu fundament, na podlagi katerega bomo lahko tudi kasneje sprejemali zakonodajo, ki temu sistemskemu zakonu sledi.
K predlogu zakona so bili vloženi tudi amandmaji v matičnem odboru. Vlada je amandmaje v celoti upoštevala in jih imate tudi v prilogi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Glede postopka, amandmaje predlaga vlada, odbor ni predlagal amandmajev. Besedo dajem gospe Zbačnikovi.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Odbor je zavezal oziroma vladi predlagal, da do seje državnega zbora pripravi redakcijske amandmaje glede na pripombe sekretariata, in to je vlada storila.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. To je bilo storjeno. Imamo torej amandmaje vlade, na klopi pa je prišel tudi amandma k 36. členu, ki ga predlaga kolega Demšar, poslanska skupina SDS pa tudi predlaga amandma s podobno vsebino k istemu členu. Smo pa v okviru splošne razprave. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo.
Zboru predlagam, da skladno s poslovniško določbo po končani razpravi in glasovanju o amandmajih in členih razpravlja in glasuje skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji.
Navedeni predlog dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za predlog, da se glasuje skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji? (63 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih (kot rečeno, so v gradivu, ki ga je včeraj posredovala vlada).
Odpiram razpravo o 2. členu in amandmaju vlade. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 2. členu? (58 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 2. člen. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (53 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Odpiram razpravo o 3. členu in amandmaju vlade.
Amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 3. člen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen? (48 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 3. člen sprejet.
Odpiram razpravo o 7. členu in amandmaju vlade.
Amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za 7. člen? (53 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 7. člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 14. členu, ki ga predlaga vlada. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (52 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; člen je v celoti spremenjen.
Prehajamo k 15. členu in amandmaju vlade: "V drugem odstavku se varianta črta."
Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma k 15. členu. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (47 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (41 prisotnih.) Državni zbor ni sklepčen. Prosim za pozornost. Glasujemo o 15. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (52 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Odpiram razpravo o 19. členu in amandmaju vlade.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.) Glasujmo o amandmaju!
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (41 prisotnih.) Ni sklepčnosti. Ugotavljamo prisotnost, drugič! (42 prisotnih.) Sejo nadaljujemo ob 11.19 s tretjim glasovanjem. Lepo vas prosim, da se prijavljate.
(Seja je bila prekinjena ob 11.10 uri in se je nadaljevala ob 11.25 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za 19. člen v celoti? (55 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem amandma k 21. členu, ki ga predlaga vlada, in člen. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za člen? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Odpiram razpravo o 22. členu in amandmaju vlade.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Odpiram razpravo o 24. členu in amandmaju vlade.
Amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (56 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za člen? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 28. členu in amandmaju vlade.
Amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (56 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Imamo še štiri amandmaje. Odpiram razpravo o 29. členu in amandmaju vlade.
Amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za člen? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Zadnji amandma, ki ga predlaga vlada, je amandma k členu 33. Je pa redakcijske narave. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Glasujmo o amandmaju.
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Glasujmo o členu v celoti.
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
Prehajamo na razpravo o členu 36 in dveh amandmajih. Bolj oddaljen je amandma, ki se glasi: "V tretjem odstavku se besedi 'šestih mesecih' nadomestita z besedama 'treh letih'." Predlagateljica je poslanska skupina, Vincencij Demšar. Ne, poslanska skupina SLS+SKD Slovenska ljudska stranka. Drugi amandma: "V zadnjem odstavku 36. člena se besede 'najkasneje v šestih mesecih' nadomestijo z 'najkasneje v enem letu'". Predlagateljica je poslanska skupina socialdemokratov. Ali želi kdo besedo? Kolega Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala za besedo. Ta amandma v bistvu nekoliko podaljšuje ta rok za uskladitev določenih podzakonskih aktov. Šest mesecev je mogoče res nekoliko kratek rok, tri leta pa nekoliko predolg, po naši oceni. Zato smo pač predlagali v enem letu, take smo tudi dobili nekako sugestije, da bi bilo dobro tako predlagati.
Bi pa prosil, če lahko mogoče predstavnik vlade da svoje mnenje k temu amandmaju. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predstavnik vlade. Prosim, državni sekretar mag. Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa za besedo. Ministrstvo za delo meni - ker gre za nov zakon, ker gre za vzpostavljanje neke nove možnosti priznavanja poklicev tudi z znanjem in vidimo, da se bo to zelo dobro odrazilo na trgu dela - da je potrebno tudi uveljaviti in zakon spraviti v življenje čimprej. Zato smo predlagali tudi razmeroma kratko prehodno obdobje za uskladitev podzakonskih aktov.
Zavedamo se, da je dejansko mogoče v tako kratkem času vprašljivo te podzakonske akte uskladiti. Zato podpiramo amandmaje, vendar se nam pa zdi, da je triletni rok vseeno malo predolg za usklajevanje na tako pomembnem področju, in menim, da je smotrno razmisliti. Ministrstvo za delo podpira amandma socialdemokratov, da se šest mesecev nadomesti z enim letom. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Ker so tri leta več kot eno leto, je bolj oddaljen amandma poslanske skupine SLS + SKD, zato ga dajem najprej na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (23 poslancev.) Je kdo proti? (40 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma poslanske skupine socialdemokratov. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 36. člen. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za člen? (54 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Opravili smo razpravo o vloženih amandmajih. Prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Preostale člene dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (61 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo preostale člene sprejeli.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.) Glasujmo o naslovu zakona.
Kdo je za? (54 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Naslov zakona je sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da so bili k predlogu zakona v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k več členom. Če želijo k tem členom kvalificirani predlagatelji vložiti amandma, prosim, da to storijo. (Ne želite.) Ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.) Ugotavljam, da niso bili vloženi amandmaji v tretji obravnavi. Sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je bila zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona? (Ni bila.) Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.) Glasujmo o predlogu zakona v celoti.
Kdo je za? (52 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Zakon je sprejet, točka dnevnega reda pa zaključena.
Prehajamo na 15. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O MATIČNI EVIDENCI ZAVAROVANCEV IN UŽIVALCEV PRAVIC IZ POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalka odbora? Prosim, gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Ta predlog je naš odbor obravnaval na 22. izredni seji, 24.8. Predlog zakona je pripravila vlada, odbor se je seznanil s pisnim mnenjem sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki ugotavlja, da je predlagatelj pripravil celovito zakonsko besedilo s sprejetimi amandmaji, ki so bili predloženi za drugo obravnavo, in k tako pripravljenemu besedilu, k zakonu in vloženim amandmajem nima pripomb.
Glede na to, da ni posebne razprave v zvezi s predlaganim zakonom, so se člani odbora opredelili do vloženih amandmajev in jih tudi soglasno podprli. Odbor svojih amandmajev ni oblikoval in je potem sprejel še sklep, da predlaga državnemu zboru, da predlog zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja - tretja obravnava - sprejme skupaj z amandmajema, ki ju odbor podpira. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospa, Zbačnikova. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne.) Poslanske skupine? Poslanke in poslanci? Gospod Potrč ima besedo.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik, Kolegice in kolegi! Javljam se samo zaradi tega, da bi poudaril in zaželel, da bi eventualno tudi v javnosti sprejem tega zakona dobil ustrezno mesto. Gre namreč za to, da sem prepričan, da problemi evidentiranja zaposlitve, povezane tudi z vsemi pravicami potem iz delovnopravne pogodbe, pa tudi pravicami kasneje iz pokojninskega zavarovanja, še niso v celoti razrešeni. Res je, da nam statistika kaže nekoliko manjšo brezposelnost, vendar hkrati korektno spremljanje teh podatkov kaže, da je pomemben del zmanjšanja brezposelnosti tudi na račun sprejetega zakona o zavarovanju za primer brezposelnosti v povezavi s črtanjem iz evidence.
Mi smo v lanskem letu sprejeli tudi zakon o delu na črno in menili, da je prav, da se tudi prek njega zagotovi korektno zaposlovanje. Del tega, po mojem, lahko na ustrezen način rešuje tudi zakon. Ta zakon ima namreč v 9. točki 23. člena predvideno - in za to smo se posebej zavzemali tudi poslanci iz naše poslanske skupine in jaz sam, v matičnem delovnem telesu in na državnem zboru v prvi in drugi obravnavi - da morajo zavezanci za zavarovanje kopijo prijave vložiti in izročiti tudi zavarovancem. Na tej podlagi bi zavarovanci lahko bili prepričani, ali so na ustrezen način in korektno zavarovani, ali je pogodba o delu, da rečem, realizirana tudi s prijavo v pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju in ali zaradi tega lahko pričakujejo, da jim bodo na ustrezen način varovane njihove pravice.
Zdi se mi, da je to ob vseh vprašanjih in problemih, ki jih na področju zaposlovanja še vedno imamo, prav poudariti. In menim, da bi bilo koristno to poudariti tudi v javnosti, da bi vsi, ki sklepajo delovnopravne pogodbe, pa tudi sindikati, lahko svoje člane na to dejstvo opozorili, ker bo vsak, ki bo delovnopravno pogodbo sklenil, moral paziti na to, ali ga je delodajalec, da rečem, zavaroval in bo lahko spremljal to njegovo obveznost tudi na ta način, če bo dobil kopijo tega zavarovanja ali ne. Če je ne bo dobil, bo ugotovil, da zavarovanje ni na ustrezen način opravljeno in se bo lahko obrnil na inšpektorja za delo in podobno. Seveda govorim o formalnih vidikih, ne o tistih, ki so vsebinsko zelo pomembni, da včasih kdo vsega tega ne naredi, ker se boji, da če bo to naredil, bo pa še tisto pravico, ali pa tisti delček plače, ki mu je zagotovljena, izgubil. Ampak kljub temu, tudi ta formalni vidik se mi zdi pomemben, zato sem želel ob tem zakonu na njega posebej opozoriti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Potrč. Ker ni več razprave, jo zaključujem.
Prehajamo na odločanje o posameznih amandmajih. Kot je bilo že povedano, sta k temu zakonu vložena samo dva amandmaja s strani vlade.
V razpravo dajem amandma k 22. členu, predlagatelj je vlada, odbor ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (55 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 22. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! Se opravičujem, v tretji obravnavi se ne glasuje o členu v celoti. Amandma je bil izglasovan.
Prehajamo na razpravo o amandmaju k 57. členu; predlagatelj amandmaja je vlada, delovno telo ga podpira. Razprave ni.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Končali smo z glasovanjem o amandmajih. Ali sekretariat meni, da smo porušili medsebojno skladnost določb zakona? (Nismo.)
Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon sprejet.
Ali želite pred zaključkom točke proceduralno, kolega Battelli?
ROBERTO BATTELLI: Mi ne dela ta naprava, predsednik. Gori lučka "mesage", ampak ne morem ne glasovati, ne pritisniti pri prisotnosti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Takoj bom posredoval, da tehnični strokovnjak pride do vas in pogleda vašo napravo. Ker je slišal, bo - po moje - tudi prišel. /Odziv iz dvorane./ Imamo dobro povezavo, veste. Prosim, kolega Polajnar je strokovnjak za druge zadeve. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Po 16. točki, katero sedaj odpiram, bomo pa prešli na prvo točko dnevnega reda in pričakujem, da bo vendarle obljubljeni amandma pripravljen.
Prehajamo na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O PORAČUNAVANJU FINANČNIH OBVEZNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE IZ POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA - HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, kot matično delovno telo. Ali želi poročevalka odbora podati mnenje? Prosim, kolegica Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Naš odbor je obravnaval ta predlog na 22. izredni sej, 24.8.2000 .../Ni snemano./... Ali grem gor? .../Ni snemano./... Predlog zakona je sicer vlada vložila po skrajšanem postopku, na podlagi mnenja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, v katerem sekretariat ugotavlja, da niso utemeljeni razlogi za sprejem zakona po skrajšanem postopku, je potem vlada 24.8. umaknila predlog za obravnavo in ga vložila po hitrem postopku. Člani odbora smo se s tem strinjali. Razlog za sprejem predloga zakona po hitrem postopku je potem tudi razložila še predstavnica vlade. Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve je v svojem mnenju ugotavljal, da gre v konkretnem primeru za predlog povsem novega zakona in čeprav z že znano vsebino - skrajšani postopek. Skratka, ni bil primeren, kot sem že rekla, in smo se potem strinjali s predlogom. Glede skladnosti pa ni imel pripomb. Ugotavljal pa je s sistemskega vidika, da je treba področje poračunavanja finančnih obveznosti Republike Slovenije s pokojninskega in invalidskega zavarovanja sistemsko prilagoditi oziroma preurediti z novim zakonom, in na tej sistemski ravni tudi ni imel pripomb. Potrebnih pa je nekaj izboljšav. Sekretariat je tudi podal konkretno pripombo v zvezi z medsebojno skladnostjo terminov minimalne pokojnine in najnižje pokojnine.
Člani odbora smo potem na podlagi mnenja sekretariata, vlade in razprave oblikovali naslednja dva amandmaja, ki jih imate v pregledu: amandma k 1. in 8. členu, ter nato sprejeli sklep, da predlagamo državnemu zboru, da predlog zakona o poračunavanju finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja obravnava in sprejme, skupaj z amandmajema odbora, po hitrem postopku. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolegica Zbačnikova. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo.
Prehajamo na drugo obravnavo, to je na razpravo in odločanje o posameznih členih predloga zakona.
Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji.
Navedeni predlog dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (57 poslancev.)
Kdo je za navedeni predlog? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih; kot že povedano, sta samo dva.
V razpravo dajem 1. člen in amandma odbora: "Beseda 'minimalne' se nadomesti z besedo 'najnižje'."
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 1. člen. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen v celoti? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 8. člen in amandma odbora. Gre za povezan amandma, beseda "minimalne" se nadomesti z besedo "najnižje". Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Glasujemo o amandmaju.
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! Ugotovimo prisotnost! Prosim, da se prijavite. (39 prisotnih.)
Ura je 12.03. Čas za zbranost. Ugotavljamo prisotnost drugič! To je zadnji amandma. (42 prisotnih.)
Iz nerazumljivih razlogov smo postali nesklepčni. 12.13 nadaljujemo sejo za tretje glasovanje.
(Seja je bila prekinjena ob 12.13 uri in se je nadaljevala bob 12.16 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, da se posedemo. Prosim, da se posedemo, da bomo ugotovili prisotnost za glasovanje o 8. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.) Glasujemo o 8. členu.
Kdo je za? (46 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Člen je sprejet. Opravili smo razpravo o vloženih amandmajih.
Prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem preostale člene. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.) Glasujemo o preostalih členih.
Kdo je za? (54 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Preostali členi so sprejeti.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.) Glasujemo o naslovu zakona.
Kdo je za? (47 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sprejet naslov zakona.
Prehajamo na tretjo obravnavo. Ugotavljam, da sta bila k predlogu zakona v drugi obravnavi sprejeta amandmaja k 1. in 8. členu. Ali želite k tem členom kvalificirani predlagatelji vložiti amandma? (Ne želijo.) Želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.) Ali smo usklajeni? (Smo.)
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (54 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo sprejeli zakon o poračunavanju finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na PREKINJENO 1. TOČKO DNEVNEGA REDA. Ali želite besedo, kolega Henigman? Prosim.
BENJAMIN HENIGMAN: Gospod predsednik, če ste mi že dali besedo, povsem na kratko.
Poslanska skupina je, kot vidite, z dopisom umaknila prvotni amandma k 6.a in 6.b členu in vlaga nova dva amandmaja, s katerima natančneje določa, da gre za škodo v letu 2000. Kar se tiče davkov, to določa 6.a člen, kar pa se tiče prispevkov za zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa to določa 6.b člen, kjer jasno povemo, da gre za v odstotku ugotovljeno škodo in da se zaradi te škode odpišejo prispevki za zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje in se štejejo kot plačani.
Naslonili smo se na veljavni zakon iz leta 1992, s popravki v letu 1995, ki eksplicitno določa, da je to možno, in posvetovali smo se tudi s sekretariatom za zakonodajo in pravne zadeve. Tako da menimo, da vsi očitki formalnopravne narave glede tega zakona in 6.a in 6.b člena s tem odpadejo in ostane samo še vprašanje, ali želimo v tem zakonu jasno povedati, da ta zakon velja v letu 2000 in da se upoštevajo določbe iz zakonodaje, ki že velja v Sloveniji za vprašanje naravnih nesreč, ali pa ne. Menimo, da je smiselno, da se to napiše tudi v poseben zakon za sušo kot naravno katastrofo v letu 2000. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Henigman. Ta amandma, ki ste ga vložili - popravljen, se pravkar deli. Je v razmnoževanju. Skupina poslancev s prvopodpisanim Cirilom Metodom Pungartnikom, njemu pa sledi še 15 poslancev in poslank, pa je prav tako vložila amandmaje k 1., 3., 4., 5. členu in k naslovu zakona. Avšič Jože je vložil amandma na amandma - amandma na amandma na amandma k 4. členu in amandma na amandma k 5. členu. Jaz včeraj splošne razprave še nisem zaključil. Prav zato, ker je bilo svetovano, da se poskuša s spremembo amandmajev k 6. in 6. a in b členu, pač, najti rešitve v skladu z razpravo, ki je bila. Zato sprašujem kolegice in kolege, ali želi še kdo v okviru splošne razprave besedo. Kolega Kopač, Avšič, Lešnik, Džuban. Prosim.
MAG. JANEZ KOPAČ: Jaz bi želel razpravljati o amandmaju, ki mi ga je kolega Henigman na hitro pokazal, ampak ni razmnožen. Zato mislim, da je težko... Ne, želel bi razpravljati o sklopu amandmajev, ki je še prišel, ampak enostavno teh amandmajev ni. Zato predlagam - res, da ne bo slabe volje -, prekinimo to razpravo, dokler ni amandmajev. Oziroma predlagam, osebno mislim, da bi bilo najboljše, da bi s tem nadaljevali ob pol treh, ko bo to razmnoženo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Samo prosim, potrpljenje je potrebno. Amandmaji bodo v nekaj minutah sicer razmnoženi, nekaj kolegov se je oglasilo k besedi, pa morda opravimo to kratko razpravo, v tem času pridejo amandmaji, da ne bomo ponovno te točke prekinjali. Kolega Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Torej, jaz bi podprl pripombo ta hip kolega Kopača in proceduralno predlagam, da ob pol treh nadaljujemo, ko bomo vse te amandmaje skupaj zložili in jih majčkeno pogledali. Zdaj vsaki očitki na to, da bi bilo kakršnokoli zavlačevanje, odpadejo, ker to predlagamo tisti, ki smo zakon vložili, vendar zdajle nastaja prav zmeda s temi amandmaji in jih je treba pazljivo pogledati.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Glede očitkov o zavlačevanju, pol ure ali ena ura tudi ni nobenih očitkov. Ampak je treba kvalitetno pripraviti, da bomo pač lahko čim bolj kompetentno odločali. Ugotavljam, da je na včerajšnji pregled amandmajev, da smo danes prejeli, mislim, da šest novih amandmajev in tudi nekaj popravljenih. (Jože Avšič: Dva dodatna sklepa.) To so pa dodatni sklepi, tako je. Torej bomo potem pripravili čistopis tudi pregleda amandmajev za 14.30. V tem času bodo tudi vsi amandmaji razdeljeni vsem poslankam in poslancem, da ne bo nobenih očitkov, da ni možno razpravljati o njih. Morda je najboljša rešitev, da točko ponovno prekinem do 14.30. Ali želite razpravljati o tej temi do takrat? Kolega Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Predsednik, mi smo te amandmaje vložili tri četrt na dvanajst, sedaj je ura pa pol enih, jaz ne vem, zakaj jih ni na mizi. Tako da ne vidim razloga, ne vem, ne vidim razloga, da bi zavlačevali do pol treh, saj se lahko razprava naprej odvija.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Samo nimamo amandmajev, na podlagi katerih bi bila razprava, pred seboj!
BENJAMIN HENIGMAN: Niso razmnoženi, jaz ne vem, zakaj jih ni.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Takoj, ko so bili dani v proceduro, so šli v razmnoževanje. Naše službe razmnožujejo tudi druge točke dnevnega reda, ne samo to, da ne bodo sedaj službe krive. Kolega Lešnik!
ZORAN LEŠNIK: Hvala, gospod predsednik. V resnici včeraj nisem imel več namena, da bi se oglasil, ko pa sem danes prebral nekatere stvari v Večeru, mi oprostite, sem se odločil, da neke stvari povem. Sem užaljen, prizadet zaradi neobjektivnega poročanja. Zraven tega sem pa - ne, ne, počakajte - tudi proti grožnjam in nisem pripravljen podpreti tega zakona, če mi mislijo nekateri sindikalni predstavniki kmetov groziti.
V Večeru sem prebral, da se poslanci kregamo in da nam kmetje grozijo. Nadalje sem prebral, da vlada predlaga 5,6 milijarde za odpravo posledic suše, Smrkolj pa zahteva 10 milijard, SLS+SKD pa še odpis vseh neplačanih prispevkov kmetom in na sušnem območju. Če ne bo zakona, bodo kmetje protestno zaprli radgonski sejem - njihov sejem bodo zaprli! Sprašujem, ali je to zahvala za naša prizadevanja ali je to zato, ker je gospod minister Smrkolj dal lani kmečkemu sindikatu, ki s tem grozi, štiri milijone tolarjev, letos pa jim je obljubil, če sem pravilno razumel - pri številki sem se v stanju tudi opravičiti, če jo bom narobe povedal - 16 ali 18 milijonov tolarjev, kot je sinoči poročal Radio Slovenija. Če je to res, potem vas sprašujem, ali ni financiranje kmečkega sindikata z denarjem davkoplačevalcev edinstven primer v Sloveniji. Ne vem namreč za primer, da bi katerikoli drugi sindikat dobil denar iz državne blagajne.
In oprostite, če vprašam, ali ni to morda denar za predvolilno kampanjo gospoda Sapača - ne vem, če sem pravilno izgovoril -, ki kandidira v osmi volilni enoti na območju volilne enote Ptuj.
Kar pa se tiče 10 milijard in gospoda Smrkolja, pa želim kolegom novinarjem Večera povedati, da je 10 milijard zapisanih v prvotnem zakonu, ki smo ga predlagali poslanci s prvopodpisanim kolegom Džubanom, in da gospod Smrkolj zakon samo podpira. Vem, da ni za to on kriv, ampak takšno neobjektivno poročanje pomeni, da bi se lahko nekdo kitil z nečim, kar so opravili drugi.
Še besedo, dve o amandmaju Slovenske ljudske stranke samo v tem smislu - ker ga nimamo, mislil sem, da bo šel stari v proceduro - bi rad rekel samo to: če bi teh 18 milijonov, ki jih namenja ministrstvo za kmetijstvo sindikatu, namenili za pomoč kmetom, ki ne morejo plačati prispevkov, bi že nekaj, sicer malega napravili; če pa bi namenili še 300 milijonov tolarjev iz sredstev, ki so namenjena za kmetijsko-gozdarsko zbornico, bi morda že v celoti plačali prispevke, ki jih dolgujejo kmetje.
Rad bi rekel samo še to - končujem - da smo v zakonu o kmetijsko-gozdarski zbornici namenili za zagon zbornice 100 milijonov, ministrstvu za kmetijstvo pa se je v proračunu zagotovilo 400 milijonov tolarjev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Lešnik. Kar se tiče poročanja medijev, le-to verjetno ni tema na seji državnega zbora. Replika, kolega Kangler. Kolega Džuban, vi imate razpravo.
FRANC KANGLER: Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovani kolega Lešnik! Res, da gre mandat h koncu, s tem svojim nastopom ste me zelo presenetili. Sedaj ste se spravili celo na medije, na Večer, ki nekako objektivno poroča o tem, v kakšnih težavah in s kakšnimi problemi se srečujejo naši kmetje, ki jih je prizadela suša. Vi kot poslanec pa bi se morali pobrigati in zavzeti v tem državnem zboru, da ta zakon spravimo čim prej skozi. In sedaj Smrkolju, nam, stranki in še komu očitate od sindikata, od kmetijsko-gozdarske zbornice in še bi lahko našteval! Prosim vas, dajte se še enkrat zresniti, in naredimo to, da bodo kmetje dobili, kar jim pripada. Kmetje morajo to dobiti, ker so dejansko, kot je včeraj povedal poslanski kolega Klinc, velike težave; suša je tako prizadela slovensko kmetijstvo, da si ne znam predstavljati naslednjih nekaj let, kako si bodo kmetije, ki jih je prizadela suša, opomogli.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Kolega Tomažič, imaš repliko ali razpravo? Replika kolega Tomažič, za njim kolega Lešnik - replika.
BRANKO TOMAŽIČ: Ja, hvala za besedo. Sam sem včeraj bil na Ptuju, v Gornji Radgoni in sem malo si pogledal katastrofo, ki jo je naredila suša slovenskemu kmetu. Mislim pa, da največja škoda je v Prekmurju, na Štajerskem, v Suhi krajini. Trenutno je Primorska imela manjše težave s sušo. In glejte, v ta zakon ne bi smeli vključevati politične stvari, ampak bi morali zakon sprejeti, da rešimo kmete na tem področju, da ne bi prenehali s kmetovanjem in da se bi kmetovanje nadaljevalo, ker določene kmetije imajo res katastrofalne razmere in najbrž bojo težko preživele.
Ampak rad bi rekel, ker je bilo tudi včeraj - sem prisostvoval sindikatu kmetov, ki je imel okroglo mizo na temo Kmetijstvo v Sloveniji na radgonskem sejmu. Rekel bi samo to: nevladne organizacije kmetov - in teh je več - bodo najbrž ta znesek dobile, ne pa ena nevladna organizacija kmetov kot govori gospod Lešnik. To so: združenje govedorejcev, to so društvo rejcev drobnice, tu je društvo rejcev - reja prašičev, vinogradniki in še nekateri drugi.
Res pa je, gospod Lešnik, da če bi organizacijo kmetov pustili tako, kot je bila pred vojno v slovenskem prostoru, ki smo bili nekako najbolj razviti v tem srednjem delu Evrope - Avstrija, Italija ni imela tako dobro organiziranih kmetov, kot smo jih imeli mi -, bi najbrž ne bilo treba teh pomoči, ki jih bo morala država v teh nadaljnjih letih nameniti nevladnim organizacijam kmetov, da se bomo lahko tudi na tem področju vključevali v Evropsko unijo, saj Evropa tudi od nas zahteva, da organizacije nekako nazaj zaživijo in so partner v državi, in to posebno vladi in ministrstvu za kmetijstvo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, kolega Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Zelo na kratko bom repliciral obema. Pa bi rad rekel samo to. Če se onadva danes ali včeraj ugotovila, kakšne so posledice suše, sem jaz ugotovil to pred dvema mesecema in sem zato med tistimi osmimi predlagatelji zakona, da bi pomagali prizadetim po suši. Tudi včerajšnja moja razprava v imenu poslanske skupine je dovolj jasno povedala, da podpiramo prizadevanja, da si želimo, da bi bil zakon čim prej sprejet, da sem pa danes govoril o tem, da ne pristajam na grožnje in prosim, naj mi ne grozijo ne kmetje, ne člani in predsedniki - ali kaj so - sindikata pa mi naj ne očitajo stvari tudi kolegi poslanci, zato ker si upam trditi, da se vsaj toliko kot gospod Kangler in gospod Tomažič na to kmetijstvo spoznam.
Zraven tega vam odkrito povem, da sem prevozil celo Štajersko, da bi se prepričal, kakšna škoda je kje in sem se v to tudi prepričal, nekatere stvari celo pofotografiral. Jaz sem za pomoč, sem za objektivno pomoč in ne mi nekaj podtikati! Jaz si pa nisem številk, ki sem jih včeraj slišal na radiu, nisem izmislil, zato naj tisti, ki ugotavljajo, da to ni resnica, da je radio poročal neresnico, naj to preverijo, naj to povejo, naj to demantirajo.
In še nekaj. Jaz nimam nič proti Večeru, jaz sem samo za to, da tudi Večer objektivno poroča /Prekinjeno snemanje./ Če je osem poslancev pripravilo predlog zakona in da smo v zakon zapisali, da bi naj bil znesek 10 milijard, potem verjetno to ni zasluga nekoga drugega, ampak verjetno je pač to predlog predlagateljev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Zmago Jelinčič. ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo. Samo nekaj kratkega gospodu Tomažiču. Strinjam se, da je nujno potrebno sprejeti ta zakon in pomagati kmetom. Vendar pa morda eno kratko opazko na tisto njegovo o Evropski uniji. Kajti, če bo Slovenija šla v Evropsko unijo, bo treba za slovenske kmete narediti še kaj bistveno več. Konec koncev je minimum rentabilnosti v Evropski uniji za kmeta 30 hektarov, v Sloveniji imajo pa kmetje - 60 odstotkov kmetov ima manj kot 3 hektare zemlje. Skratka, tukaj, gospod Tomažič, bo treba nekaj narediti in tukaj kmetijsko ministrstvo čaka še hudo delo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo dajem kolegu Dužbanu.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Jaz bi najbolj verjel vsem dobrim željam glede sprejetja zakona, takrat in tistim, če bi mi včeraj ta zakon ob peti uri sprejeli v besedilu in popravkih, ki jih je sprejel odbor za infrastrukturo. Namreč, mi smo zakon predlagali iz razlogov, ki smo jih tukaj predstavili, in ta zakon je potem doživel svoje popravke na odboru za infrastrukturo, kjer je vlada, po moji presoji, korektno predlagala popravke, in seveda v tistem delu, ko je šlo za denar, smo te zadeve korigirali, tako da smo prišli do 10 milijard. To je bil nek okvir, od katerega je bilo pričakovati, da bi bil zakon tudi učinkovit, obvladljiv pri delitvi sredstev, predvsem pa pri nadzoru teh sredstev, ki bi se naj delila.
Ob enem evforičnem vlaganju amandmajev, ki se, izgleda, še vedno rojevajo, ker seveda, ko se pokaže, da je možno zakon cefrati in sredstva deliti na razno razne načine, se to pač dogaja, in ker včeraj nismo sprejeli zakona, takšnega s popravki, kot so bili na odboru za infrastrukturo narejeni, se očitno to še vedno dogaja in se jaz bojim, da bomo zakon povsem izvrednotili in ne bomo dosegli učinkov.
Kaj mislim? Če smo mi rekli, da bomo širili pravice tudi na druga področja, bo to rodilo nove popise po občinah. Občine smo celo pooblastili, da bodo presojale o tem, kdo naj bi bil upravičen do raznih odpisov, in seveda občina kot servis svojih občanov ne bo imela možnosti, da bi te zadeve revidirala in se bodo ti spiski močno širili - ti spiski bodo pa istočasno tudi osnova za delitev sredstev. Tako se bodo širila območja in število upravičencev in ta osnovni okvir, osnovni popis, ki je bil narejen nekje koncem junija, se bo močno razširil. Razširil se bo seveda tudi zaradi tega, ker se suša še vedno povečuje, in se bodo sredstva razpršila in bodo tisti, ki so najbolj prizadeti, dobili mnogo manj oziroma bodo učinki zakona na tak način v enem dnevu, od včeraj na danes, razvrednoteni in zakon ne bo dosegel namena oziroma na koncu bomo ugotovili, da je številka 10 milijard močno premajhna.
Naj istočasno še rečem, ker še vedno trdim, da veliko razprav in replik ni v tisti smeri, ko veliko govorimo o tem, da želimo čim prej sprejeti zakon - ne bom podprl nobenega amandmaja; je pa vloženih nekaj sklepov, za katere ocenjujem, da so primerni ali dobri in bi jih kazalo podpreti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Džuban. Besedo dajem kolegu Luciju.
MIROSLAV LUCI: Hvala lepa za besedo. Ker je bilo ravno omenjeno, da so se nekateri udeležili in pogledali zadeve tudi okrog Ptuja, moram v imenu nekaterih županov - pa tudi veliko klicev je bilo včeraj v zvezi z razpravo v državnem zboru, ki so bili približno taki: poskušajte čim prej sprejeti zakon in tak zakon, ki se bo hitro implementiral, torej, ki bo hitro zaživel v praksi in bo dal rezultate. Namreč, območje severovzhodne Slovenije, torej spodnjega Podravja, pa tudi zgornjega, Haloz in Slovenskih goric je že od marca do začetka junija prizadevala velika suša, ki je bila takrat ovrednotena. Zdaj se to nadaljuje in želeli bi, da bi bili zakonski ukrepi v praksi čim bolj sprejemljivi, torej operativni.
Še ena zadeva je, ki pa je povsem moja, ki jo želim podkrepiti, da bi se naj v glavnem sredstva za nadomestilo kmetom, zlasti živinorejskim kmetijam, zagotovila iz proračuna, ne pa iz sredstev drugih porabnikov, ki imajo svoje blagajne, tako zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja; kajti kakorkoli že obrnete, spoštovani kolegi poslanci, na koncu bomo ta denar zopet vzeli iz proračuna, pri manjkih pri pokojninsko invalidskem in pri manjkih v zdravstvenem zavarovanju, na koncu pa se nam vse vrne v proračun. Zato bi bilo verjetno veliko bolje, da se poskuša čim več sredstev pridobiti iz proračunskih sredstev. Sredstva neplačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa bi bilo dobro ovrednotiti, vsaj približno bi morali imeti ovrednotena, v kakšni višini so ta sredstva, potem bi se lahko tudi o tem pogovarjali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Luci. Besedo dajem kolegu Avšiču. Replika, kolega Avšič, ali razprava? (Razprava.) Replika, kolega Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Se opravičujem, ker je malo pozno, vendar repliciram gospodu Jelinčiču; ker gre za določene podatke, je prav, da jih tudi argumentiramo.
Rekel je, da je rentabilna kmetija v Evropski skupnosti 30 hektarjev in da je v tem smislu treba v Sloveniji marsikaj narediti. Strinjam se, da bo treba spremeniti kmetijsko strukturo, ampak za objektivno informiranost - zato nisem takoj repliciral, ker sem šel po podatke, da jih točno povem - je povprečna velikost kmetije v Evropski skupnosti 18,4 hektarja in da je 55,8% kmetij manjših od 5 hektarjev. Seveda, znotraj Evropske skupnosti so velike razlike: od Grčije, kjer je povprečje 4,3 hektarje, do - recimo - Francije, kjer je 41 hektarjev, pa - recimo - Nizozemske oziroma Velika Britanija ima največje kmetije z 69 hektarji. Toliko, da ne bi operirali z napačnimi podatki. Evropska skupnost tudi ni monolitna združba in bo za slovensko kmetijsko težko v Evropski skupnosti, ne bo pa to nepremostljiva ovira. Samo toliko.
Kar se pa zakona tiče, pa mislim, da je pravzaprav bilo včeraj te splošne razprave dovolj, čeprav ima vsak pravico pač razpravljati v skladu s poslovnikom. Vendar bi predlagal, da se čimprej lotimo amandmajev in seveda pri nekaterih amandmajih, mislim, da se bo splošna razprava tudi ponovila, vendar tiste amandmaje, ki jih je SLS+SKD Slovenska ljudska stranka včeraj vložila, jih je spremenila. Seveda bo verjetno zaradi tega tudi razprava nekoliko drugačna. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Potočnik. Replika na repliko, Zmago Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Gospodu Potočniku bi samo pojasnil, kaj pomeni beseda povprečje. Povprečje pomeni, če ima neka država 58 hektarov, druga država pa 2 hektara, je povprečje 30 hektarov. Samo toliko. Navadno računstvo, gospod Potočnik.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika na repliko, Franc Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Saj mislim, da je to neproduktivno, ampak vendarle: jaz sem povedal, kakšne so razlike znotraj Evropske skupnosti med državami, seveda pa pomeni, da so tudi znotraj držav razlike. Mislim, da toliko računstva obvladam, da to stvar razumem.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Potočnik je pravzaprav strokovnjak na tem področju. Predlagam, kolega Jelinčič, da nehaš z replikami. Kolega Jelinčič, ponovno replika, to ni tema.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Verjamem, da je gospod Potočnik strokovnjak na kmetijskem področju, ampak izgleda, da ni strokovnjak - ne pri matematiki, pri računstvu, matematika je, recimo infinitezimalni račun, to je pa zgolj računstvo.
Vendar pa se nikakor ne bi strinjal s tistim njegovim, pravzaprav opravičevanjem našega kmetijskega ministrstva, ki pravzaprav v vsem tem času ni za slovenske kmete, razen za nekaj zelo velikih kmetov, naredilo pravzaprav ničesar; predvsem ni naredilo ničesar za majhne kmete, ki pa so v Sloveniji večina.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali je ta vsebina v povezavi z zakonom? Posestna struktura, velikost kmetij? Gremo naprej. Kolega Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Hvala, za besedo. Torej ponovno moram poudariti, da smo predlagatelji tega zakona želeli to, kar marsikdo danes tudi poudarja, da ta zakon čim hitreje sprejmemo z osnovnim namenom, da se sanira škoda po suši, ki nastaja v letošnjem letu, ki je nastala in ki še nastaja. Seveda pa hkrati s tem ugotavljamo v naši poslanski skupini, da bi ta zakon verjetno že bil včeraj lahko sprejet, če ne bi bilo teh dveh amandmajev poslanske skupine SLS, ki sta pa SKD Slovenske ljudske stranke, ki sta sicer danes umaknjena, vendar... /Nemir v dvorani./
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, za mir v dvorani.
JOŽE AVŠIČ: ...nadomeščena s podobnima amandmajema. Mi menimo, da tako vsebino ne kaže riniti v ta zakon. Zavedamo pa se, da je problem velik in zato predlagamo dva sklepa k temu zakonu, ki nalagata ali pa priporočata vladi Republike Slovenije, da prouči to problematiko, zlasti neplačanih prispevkov za invalidsko, pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Mi ta hip ne vemo, koliko je neplačanih prispevkov v letošnjem letu, še manj pa vemo, koliko je neplačanih prispevkov od leta 1992 do 2000 in kakšne so obresti.
Tudi tak amandma, ki je danes vložen, ima eno hudo lepotno napako oziroma ima dve lepotni napaki, ki pa nista samo lepotni, ampak so zelo vsebinski. Prvič, kdo nam zagotavlja, da nihče ni od teh, ki so prizadeti po suši letos, prispevkov plačeval. Tisti, ki so jih plačali, so jih plačali, drugi, ki jih niso plačali, jim bo po zakonu to oproščeno. To ne gre in sem prepričan, da je v neskladju tudi z ustavo in ustavno pravico pred zakonom vseh občanov v državi.
Ravno tako pa je krivično do vseh tistih kmetov, ki so v obdobju 1992 do letos utrpeli škode zaradi poplav, zaradi pozeb, zaradi toče, zaradi drugih elementarnih nesreč in se jim to ne upošteva. Zato tudi s tem sklepom predlagamo vladi, da ta problem natančno prouči. Pogleda, kateri kmetje so bili v teh letih večkrat oškodovani, in pripravi ukrepe za državni zbor, ki bi jih potem državni zbor sprejel. Seveda, hkrati tudi oceni, kakšne so finančne posledice tako za državni proračun kot za obe blagajni, ki naj bi seveda prenesli ta račun.
Menimo in predlagamo, da ne bi teh dveh amandmajev, ki sta danes naknadno ponovno vložena in spremenjena, sprejemali v tem zakonu, da sprejmemo te dodatne sklepe, ker so problemi očitno hudi, in na ta način skušamo ta problem razrešiti za vse, ki imajo tovrstni problem in ki v navedenih letih niso plačevali ali pa zmogli plačevati prispevkov. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Avšič. Dve repliki. Prvi je kolega Juri, nato kolega Henigman.
AURELIO JURI: Hvala. Na kratko bi se samo pridružil, seveda, opozorilom kolega Avšiča. V kolikor se bomo opredeljevali do spremenjenih dveh amandmajev, ki jih je vložila ljudska stranka, bi prosil, da se prej opredeli vlada do obeh amandmajev, in zlasti predstavnik finančnega ministrstva. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Benjamin Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala, gospod predsednik. Kar se tiče teh dveh predlogov sklepov liberalne demokracije, bi rekel sledeče: da dodatni sklep - sedaj ne vem, ena, dve, ta kratki, ki govori o tem, da se preuči oprostitev in znižanje zakupnin - rešujemo s 6.a členom. Se pravi, s tem amandmajem v celoti rešujemo ta dodatni sklep - in to že v tem zakonu - se pravi, da že velja. Zato ne vidim razloga, da bi sprejemali dodatni sklep na to temo, ker smo bolj učinkoviti, če to napišemo v zakon.
Kar se tiče pa drugega predloga sklepa, smo se pa opredelili, da od leta 1992 do leta 2000 tega v tem zakonu ne rešujemo in zato podpiramo ta dodatni sklep, da vlada prouči možnost, kako rešuje stvari za nazaj. Sami pa smo v tem zakonu povedali, da rešuje problem za leto 2000 in ničesar drugega.
Kar se tiče pa že plačanih akontacij v letošnjem letu, pa menimo, da je ta možnost reševanja tega problema bolj zapletene narave in je smiselno, da se to upošteva pri plačilu prispevkov pri odmeri bodočih akontacij. Se pravi, tisti kmetje, ki so plačali - kar kmetje ponavadi redno delajo, predvsem mali kmetje -, da se jim upošteva te prispevke, da se zavezancem upošteva pri obračunu naslednjih akontacij in se to poračuna. Menimo pa, da to ni smiselno pisati v sam člen zakona, ker zakon velja za naprej, ampak da pri odmerah ustrezni upravni organi, ki bodo to delali, to pač upoštevajo. Se pravi, obrazložitev 6.b člena bi bila, da tistim, ki so že plačali akontacijo v letošnjem letu - in nekateri so jo morali, če so želeli kandidirati za določena sredstva na določenih skladih, da se jim to v bodočih akontacijah upošteva. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Še dve repliki. Rad bi, da bi vsaj do 13. ure razpravo zaključili, da bomo lahko ob 14.30 začeli z odločanjem o amandmajih. Prvi ima repliko kolega Kebrič.
IVAN KEBRIČ: Hvala za besedo. Podpiram predlog kolega Jurija, da se vlada opredeli za našo zahtevo, kdo bo plačal zavodu za zdravstveno zavarovanje in zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje odpisane prispevke. To naj vlada jasno pove, potem pa bomo za taka amandmaja glasovali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ja, replike naprej: kolega Avšič, kolega Bajc in kolega Feri Horvat. Avšič se je že prej oglasil, veste.
JOŽE AVŠIČ: Ja, hvala lepa. Sicer sem pozorno gospoda Henigmana poslušal, vendar še enkrat poudarjam, da se bo s sprejemom teh dveh amandmajev zgodila krivica vsem tistim, ki so v preteklosti imeli tudi probleme z elementarnimi škodami in jih noben zakon interventni ni na tak način reševal. In ne vidim prav nobenih razlogov, da danes zavlačujemo oziroma da zavlačujemo s sprejemom tega zakona, zaradi problema, o katerem se tudi vlada še ni izrekla in kjer ne vemo, za kakšen obseg sredstev gre.
Dejansko gre za to, da se na nek način skuša izsiliti reševanje enega problema, ki je velik problem. In tega mi nameravamo razrešiti na tak način, da državni zbor zaveže vlado. Jaz ne vidim možnosti, da bomo drugače ta zakon sploh sprejeli, ki ga - poudarjam - smo predlagali zaradi tega, da bi čim hitreje intervenirali pri tistih, ki so pomoči najbolj potrebne.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, kolega Bajc.
JOSIP BAJC: Hvala lepa. Mogoče kratka replika, čeprav nisem mislil kolegu Avšiču. Bi pa repliciral kolegu Kebriču.
V 6.a in 6.b členu amandmaji - se pravi, v novih amandmajih govorimo samo o zadevah v zvezi z letom 2000; in v enem in drugem členu govorimo o sorazmerju z ugotovljeno škodo: v prvem odstavku 6.a in 6.b člena. Tako da, kolega Avšič, ne gre za obdobje od leta 1992. Tako da sta ta dva amandma oziroma člena bistveno drugačna.
Tu pa konkretno kolegu Kebriču repliciram iz preprostega razloga: nihče v tej državi v tem trenutku ne more ugotoviti, koliko bo eventualno sklad kmetijskih zemljišč in gozdov odpisal najemnin, glede na to, da škoda, o kateri imamo poročilo, zajema škodo samo do 27. junija; škoda, ki pa se povzroča še danes in, pravijo, še jutri - pojutrišnjem naj bi bilo deževje v Sloveniji -, bo šele ugotovljena. In takrat se bo lahko govorilo, koliko najemnin se bo odpisalo. Enako se bo zgodilo, če bo sprejet 6.b člen, da se bodo davki in prispevki odpisali sorazmerno z ugotovljeno škodo. Se pravi, če bo neka kmetija prizadeta s 30, 40% škode, se pravi, bo 30, 40% davkov in prispevkov tej kmetiji odpisanih - se pravi, v tem trenutku ni treba... Lahko pa - strinjam pa se eventualno z gospodom Kebričem, da je treba ugotoviti ali pa, da vlada poda danes odgovor, kdo poimensko bo kriv za v tem trenutku neugotovljeno višino odpisanih davkov in prispevkov za obe blagajni.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Bajc. Še trije so prijavljeni za replike, ura pa je 12.59 in 37 sekund, tako da predlagam, da nadaljujemo ob 14.30 uri - kolega Horvat, Maria Pozsonec in Ivan Kebrič ter Kopač.
(Seja je bila prekinjena ob 13.00 uri in se je nadaljevala ob 14.40 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Opravičeni za nadaljevanje 54. izredne seje: popoldanski del: Jelko Kacin, za ves dan Jožef Košir, od 16.00 ure dalje Ivan Božič in Roman Jakič, za popoldanski del Andrej Fabijan, za ves dan Peter Hrastelj - saj je bil dopoldne tukaj - Franc Potočnik od 12.00 ure dalje - jaz ga vidim med nami - Andrej Gerenčer od 15.30 do 17.00 ure in Anton Anderlič od 11.10 ure dalje. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Smo pri 1. točki dnevnega reda. V okviru razprave poslank in poslancev imamo še tri prijavljene replike in dve razpravi. V tem odmoru smo se tudi potrudili in smo vam pripravili nov pregled amandmajev in predlagam, da se čimprej lotimo odločanja o predlaganih amandmajih. K replikam je prvi prijavljen kolega Feri Horvat, za njim Maria Pozsonec. Maria Pozsonec odstopa, hvala lepa. Kolega Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi. Repliciram vsem, ki so replicirali in razpravljali v dopoldanskem delu razprave pri tej točki, in to z dobrim namenom. Če je res to, kar so številni izrazili, da podpirajo zakon in da jim je do tega, da ta zakon čimprej sprejmemo, potem predlagam - ne predsedniku, ker ne more preprečiti replik in razprav, ampak predlagam kolegicam in kolegom, da nehamo z replikami in razpravami na to temo in da čimprej preidemo na glasovanje o amandmajih. Pri tem se pridružujem mnenju kolega Džubana, da ne širimo naprej predlogov amandmajev oziroma da smo restriktivni pri obravnavi oziroma odločanju o že vloženih amandmajih, kajti sicer se oddaljujemo od učinkovitosti in namena zakona. Sredstva, ki so, so v primerjavi s škodo majhna in čimbolj se bo širilo namene in razpršilo ta sredstva, tem manjši bo učinek. Bojim se, da niso odveč opozorila, ki smo jih slišali v zadnjih dneh, tudi od kmetov, ko so izražali željo po tem, da se ta zakon čimprej sprejme, da so izražali tudi bojazen, da se ne bi denar namenjal v celoti ali pretežno res za pokrivanje škode in pa za odpravo, za preprečevanje nastanka še večje škode in da bi se porazgubil po drugih mestih, namesto da bi prišel k tistim, ki ga najbolj potrebujejo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Horvat, tudi za to vašo pobudo. Replika, kolega Kebrič.
IVAN KEBRIČ: Hvala za besedo. Poudarjam, da sem iz razprave povzel, da se vsi zavzemamo, da bi ta zakon morali sprejeti in to čim prej. Sprejeli bi ga že včeraj, če ne bi prišel amandma za spremembo 6.a in b člena. Pri tem najnovejšem amandmaju - se strinjam, in repliciram gospodu Bajcu - je zopet napisana določena nelogičnost in, ne bom rekel, nekaj podtaknjeno. Poglejte, če je nekomu ocenjena - bom pretiraval, karikiram - samo 10% škoda, mu bo odpisanih 10% prispevkov, pokojninska doba mu bo pa za vse tisto leto tekla. To se pravi, da - kot sem predlagal že prej - dajmo sprejeti sklep, da mora vlada pojasniti, ali bo ministrstvo za kmetijstvo nadomestilo vse tiste prispevke vsem, kolikor ne bodo plačani, in lahko zadevo v pol ure končamo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: V pol ure? Hvala, kolega Kebrič.
IVAN KEBRIČ: Za te amandmaje, ki so popolnoma jasni, če se ta amandma preoblikuje tako, kot sem predlagal.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razpravljal bo kolega Pucko.
CIRIL PUCKO: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani predstavniki in predstavnice vlade, kolegice in kolegi! Že večkrat sem se nameraval oglasiti med včerajšnjo oziroma današnjo razpravo, predvsem takrat, ko je bilo govora o tem, kdo naj bi zavlačeval sprejemanje tega zakona. Predlagatelji smo z vložitvijo zakona hoteli pohiteti in smo v dobri veri računali, da ga bomo sprejeli v mesecu juliju, kajti kdor hitro da, dvakrat da. To so besede, ki smo jih večkrat slišali, v mesecu juliju in avgustu. In če je kdo zavlačeval pri sprejemanju tega zakona, je to gotovo vlada, ki je potrebovala mesec in pol, da je na korespondenčni seji sprejela oziroma podprla zakon z razpolovitvijo zneska za pokrivanje škode. Zato je seveda popolnoma deplasirano predlagateljem očitati, da če hočemo dodatna pojasnila pri nekaterih amandmajih, zavlačujemo s sprejemom zakona.
Hkrati me veseli, da si je poslanska skupina SLS + SKD Slovenske ljudske stranke vzela čas, umaknila včeraj vložena amandmaja in vložila nova amandmaja k 6.a in 6.b členu, ki ju bom osebno podprl, tako kot bom podprl tudi sklep Liberalne demokracije Slovenije v zvezi s tem, da se problematika zapadlih in neplačanih prispevkov v obdobju 1992-2000 enkrat za vselej uredi in s tem da z dnevnega reda. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Pucko. Ali veste, kdo ima sedaj besedo? Kolega Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Če pogledamo amandma, ki ga je sedaj na novo vložila poslanska skupina SLS + SKD, vidimo, da se sicer res ne nanaša več na obdobje 1992-2000, vendar pa je sporen na drugačen način, in rad bi opozoril na to spornost.
Kmetom, piše, ki imajo v lasti ali v zakupu kmetijska zemljišča na območjih občin in tako naprej, se odpišejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje, pa še, odpisani prispevki se štejejo za plačane.
Tu se postavi vprašanje, oni sicer govorijo, da so povzeli to rešitev iz zakona iz leta 1992, naslov katerega pa je zakon o odpisu prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetom, ki se šteje za plačanega. Ta zakon je omenjen v zakonu, ki smo ga obravnavali pod 16. točko dnevnega reda. Prej, pred dvema, tremi urami. In takrat smo sprejeli neko rešitev, ki je nasprotna temu amandmaju, s katerim smo zdaj soočeni. Pa poslanska skupina SLS + SKD ni menila za potrebno, da bi vložili amandma tudi k tistemu zakonu, ki smo ga prav tako obravnavali danes dopoldne.
Poglejte, omenjeni zakon, ki se imenuje zakon o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane in je bil sprejet leta 1992, govori, da se kmetom, ki so doživeli elementarno nesrečo, odpišejo prispevki in so tam predvideni razni kriteriji. Torej je že zakonsko urejeno. Sploh ni potrebno tega več urejati. In celo piše, da se odpisani prispevki štejejo za plačane. Vendar v čem je pomembna razlika v med tem amandmajem, pa tistim, kar je že uzakonjeno. Razlika je v tem, da ta zakon govori o sorazmernosti, ki gre od 0 pa do 100 odstotkov. Zakon iz leta 1992 pa govori, da se državna pomoč aktivira šele takrat, v obliki odpisanih prispevkov namreč, ko škoda preseže 30 odstotkov, glede na katastrski dohodek. Skratka ima spodnjo mejo. Ta spodnje meje nima. Govori samo o sorazmerju. Sorazmerje je tudi 1 odstotek, 2 odstotka, 3 odstotki itn. Skratka aktivira državno pomoč nemudoma. In glede na to, kar je govoril gospod Lešnik o zahtevah za škodo in o načinu ugotavljanja upravičenosti do škode, kot recimo v nekaterih primerih, ko je razlika med 5,6 tonami na hektar dejanskega pridelka in 8 tonami želenega pridelka, potem si lahko mislimo, kakšna sorazmernost to bo v tem primeru.
Druga pomembna razlika je, da zakon iz leta 1992, ki že velja in vse to ureja, govori o odpisu samo in izključno za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta amandma govori tudi o odpisu prispevka za zdravstveno zavarovanje. Že gospod Bajc je včeraj omenil, da bi kazalo to ločiti, zaradi tega, ker je konkretni prispevek za zdravstveno zavarovanje bil konzumiran. Kdo od teh potencialnih upravičencev je letos zagotovo kdaj bil pri zdravniku in bil je brezplačno, če je bil obvezno zavarovan glede na zdravstveno zavarovanje.
Če pa to kombiniramo še z amandmajem za novi 6.a člen, kjer gre tudi za odpis davka in za odpis zakupnine, potem lahko ugotovimo, da bodo v nekaterih primerih nekateri kmetijski proizvajalci popolnoma brez kakršnihkoli stroškov v obliki dajatev, seveda pa bodo koristili vse, kar jim zakonodaja omogoča. Pri tem mislim, da kaže opozoriti na neenakopravnost tistih, ki imajo v lasti kmetijska zemljišča, in tistih, ki jih imajo v zakupu. Ampak o tem je bilo že velikokrat veliko govora, pa ne bi rad sprožil novih polemik.
Skratka, ta amandma za novi 6.b člen, ki se sicer nanaša na leto 2000, predstavlja izjemo, ki je nekaj, kar je unikum v naši zakonodaji, mislim, kar je nekaj povsem novega. Zmeraj, ko obravnavamo nek zakon, ponavadi sprejmemo kaj novega, ampak to se mi zdi, da pa izrazito štrli iz vseh do sedaj primerljivih rešitev, ki smo se jih kdaj lotili v tem parlamentu. Zato menim, da je, če želimo resnično pomagati kmetom na način odpisovanja dajatev, to že primerno urejeno v obstoječi zakonodaji in bom seveda z lahkim srcem glasoval proti temu amandmaju. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kopač. Replika, kolega Špindler. Smo pri razpravah, razprava.
JOŽEF ŠPINDLER: Hvala lepa, gospod predsednik. Lep pozdrav predstavnikom vlade in poslankam in poslancem! Jaz sem se že včeraj mislil javiti večkrat k razpravi in bi rekel predvsem to. Mi danes govorimo predvsem o vizualno ocenjeni škodi, nihče pa ne govori o tistem, kaj bo ta škoda dejansko prinesla po spravilu pridelkov, predvsem pa mislim tukaj na trajne nasade, ki bodo prav gotovo posledice nosili tudi naslednje leto in pa prihodnja leta. Tu predvsem mislim na posevke koruze, ko bo ogromno te jalove koruze, ko praktično ni storža in praktično pridelka ne bo. V trajnih nasadih, vinogradih, sadovnjakih in pa drugih nasadih se bo pa pojavilo odmiranje rastlin, ki se že pojavlja, predvsem na našem področju, tako da bo ta škoda velika. Sredstva so se pač taka odmerila, kot mislimo oziroma koliko nam jih pač dovoljuje naš proračun.
Jaz bi predvsem predlagal, da bi ta zakon čimprej sprejeli, ker smatram, in pozivam vse poslanke in poslance, da predvsem sprejmemo tiste amandmaje, ki smo jih včeraj uskladili na odboru za infrastrukturo, in pa seveda te amandmaje, ki so kolikor toliko razumni, da jih lahko sprejmemo. Vsekakor pa je potrebno tem ljudem v najkrajšem možnem času pomagati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Špindler. Replika? Razprava, kolega Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa, gospod predsednik. V enem stavku bom rekel samo to, da se pridružujem tistim, ki pravijo, da bi ta zakon lahko sprejeli včeraj, če ne bi bil predložen ta sporni, vsaj zame in za nekatere, sporni amandma. Sedaj bom pa še rekel več - uporabil bom besedo, da je ta amandma diskriminatoren ali skrajno krivičen. Zakaj? Zemljo, zlasti državno, obdeluje še tudi kdo drug kot kmet. Zemljo obdelujejo tudi delavci kmetijskih organizacij, pa jih naj imenujemo kmetijska gospodarstva, agrokombinati ali zadruge. Tudi na tej zemlji so vidne posledice suše in tudi ti so utrpeli določeno škodo. Vse to, kar bi z amandmajem k 6.a in 6.b členu sprejeli, se nanaša na kmete. Če se bomo odločili, da sprejmemo tak amandma, bi bilo še kako pravično, da bi oprostili plačila dohodnine tudi delavce, ki so zaposleni v kmetijskih organizacijah in so zakupniki kmetijskih zemljišč kmetijskega sklada, da bi jih oprostili plačila prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, prav tako pa bi v enakem deležu - mislim, vedno v enakem deležu kot kmete - oprostili tudi plačila zakupnine.
Predlagam predlagateljem amandmaja, da za drugo branje morda ta amandma dopolnijo v tem smislu; če ne, potem zdaj napovedujem, da bo poslanska skupina DeSUS vložila amandma za tretje branje k 6.a in 6.b členu, samo s tem dopolnilom, da so v enakopravnem položaju vsi tisti, ki obdelujejo zemljo, še zlasti tisti, ki obdelujejo državno zemljo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Lešnik. Seveda, če bosta amandmaja k 6.a in 6.b členu sprejeta, potem je v tretji obravnavi možno vložiti amandma, če bosta pa zavrnjena, pa tega amandmaja ni možno vložiti.
Zaključujem splošno razpravo.
Ker ima predlagani zakon dvanajst členov, imamo pa amandmaje k desetim členom, preprosto ne bomo glasovali o predlogu.
Prehajamo na drugo obravnavo, to je na razpravo in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Razpravo bomo vodili na podlagi pregleda amandmajev z dne 30.8.2000 (zgoraj piše "nov pregled amandmajev"); v tem pregledu so vsi vloženi amandmaji, in sem prepričan, da ne bomo prejeli nobenega amandmaja več.
V razpravo dajem 1. člen in dve dopolnili: pod točko 1 je predlagateljica skupina poslancev s prvopodpisanim Cirilom Metodom Pungartnikom; pod točko 2 je predlagateljica vlada, delovno telo podpira. Želi kdo besedo? Kolega Presečnik, prosim.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo. Prej v splošni razpravi nisem diskutiral, ampak prijavil sem se že enkrat prej, ko so bili vloženi amandmaji skupine poslancev s prvopodpisanim gospodom Cirilom Metodom Pungartnikom. Res je, da je potem, mislim, da kolega Avšič vložil amandma na ta amandma oziroma amandma na amandma na amandma ali kako se mu že reče. Torej, za kaj gre: gre za točo, gre za neurje. O tem problemu smo na odboru za infrastrukturo in okolje razpravljali že na prvi seji, mislim, da julija, ko smo obravnavali ta zakon, enkrat proti koncu julija, in nato še na dveh sejah v avgustu, vendar nam je bilo s strani državne komisije obakrat rečeno, da je bila ta škoda sorazmerno majhna in da tudi državna komisija ne razpolaga vsaj ne s točnimi podatki glede te škode; so pa nekatere občine prijavile škodo v posameznih dneh. S strani predstavnice sem sicer dobil tabelo s podatki, ki to tudi potrjuje, to kar je bilo na odboru rečeno, da so nekatere občine sicer prijavile škodo, niso je pa niti ocenili in tudi je seveda vprašanje, na kak način jo bo možno danes oceniti. Po tej tabeli je res, da so nekatera območja bila očitno malo bolj prizadeta, predvsem Koroška, druga bistveno manj, ker so tudi občine ocenjevale to od 5 do 15, 20 milijonov. To so seveda majhne škode. In v primeru, da ne bi bilo letos suše in tega, potem seveda o tem v državnem zboru sploh ne bi razpravljali in se bi te zadeve najbrž v okviru občin razreševale.
Zaradi tega pričakujem seveda od predstavnikov ministrstva, da komentirajo ta amandma oziroma na kak način ga bi bilo možno sploh izvajati. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Presečnik. Besedo želi kolega Pungartnik.
CIRIL METOD PUNGARTNIK: Hvala, predsednik, za besedo. Jaz sem že včeraj v splošni razpravi smatral, da je pač glede na to, da smo šele včeraj dobili od vlade njeno stališče - niti ni bilo dokumentirano o tej višini škode, samo napisano, da škoda, nastala zaradi neurij s točo, ni povzročila večje materialne škode. Verjetno je to mišljeno za območje Slovenije, po posameznih območjih pa je ta škoda le bila precej velika. In seveda potem vlada pravi, da pač naj bi lokalne skupnosti iz rezervnih skladov to nekako pokrile. Mislim da potem dejansko tudi tu prihaja do neke diskriminacije, ko ne vem, točo priznamo za neko, oziroma sušo priznamo, neke ujme pa ne priznamo. In moj namen je bil samo to, da bi vendarle en del sredstev se tudi za to namenil.
Kar zadeva pa te cenitve, pa mislim, da še ni škoda po suši dokončno ocenjena. Zdaj pa, seveda, kolikor zaupamo tem komisijam, ki so delale, delale pa so strokovno, saj imamo v teh občinskih komisijah stalne ljudi, ki so strokovnjaki, mislim, da so pošteno delali. Dejstvo je, občina lahko do ene mere - kaj pa lahko ena občina naredi konec koncev z neko rezervo, ki jo ima, nekaj milijonov, posamezniki so pa prizadeti? In dejansko od tega zakona, ki je bil vložen in bi bilo noter tudi to zajeto, pa včeraj, ko vlada ni dala takih sprememb, je bilo to tudi noter. Še enkrat pravim, da mislim, da bi bilo korektno in prav, da se tudi za ta namen določena sredstva dajo in zato ta amandma zagovarjam in ga bom seveda podprl. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Pungartnik. Besedo dajem državni sekretarki Srebotnjak-Borselino.
MARGARETA SREBOTNJAK-BORSELINO: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Hvala za besedo. Ministrstvo za okolje in prostor je prejelo do 30. junija iz naslova neurij prijavo škode v višini 594 milijonov 472 tisoč SIT. Ni končnih poročil, nismo v stanju verificirati te škode, ker so nas samo obveščali. Zato smo jih pozvali in na ta poročila končno čakamo. Ostale podatke pa pridobivamo iz informativnih biltenov ministrstva za okolje in prostor, in sicer to, da je bilo neurje tudi v Kočevju, Domžalah, Cerkljah, Velenju, Gornji Radgoni, Radencih, da ne bom vse naštevala, vendar se prizadete občine se niso niti s poročilom obrnile na naše ministrstvo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Najprej bomo glasovali o amandmaju pod točko ena, ki je v bistvu amandma na amandma vlade. Predlagateljica je skupina poslancev, prvopodpisani kolega Pungartnik. Ugotovimo prisotnost! Svoj glas bo obrazložil kolega Rupar.
PAVEL RUPAR: Hvala lepa. Morda nekoliko izkoriščam institucijo obrazložitve glasu, čeprav bom to podprl. Ampak zdi se mi pa nekoliko nesmiselno pa potem - poglejte - odločati o amandmaju pod številka dva, ki bo prvi amandma enostavno izničil. Sedaj, če sprejmemo najprej prvega, kar ne dvomim, pa potem še drugega, v kar tudi ne dvomim, ker se mi zdi smiseln, potem ne vem. Mislim, da je vrstni red narobe - po logiki. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Šlo je bolj za proceduralno vprašanje. Kolega Rupar, prvi amandma je amandma na amandma k 1. členu, ki ga predlaga vlada, zato je edino tak postopek možen. Še bolje bi bilo, če bi pisalo amandma na amandma, ampak vse je v redu. (56 prisotnih.) Glasujmo o amandmaju pod točko ena.
Kdo je za? (44 poslancev.) Kdo je proti? (22 poslancev.) Ugotavljam, da je amandma na amandma pod točko ena sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko dva, predlagateljica je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.) Glasujmo o amandmaju pod točko dva.
Kdo je za? (61 poslancev.) Kdo je proti? (7 poslancev.)
Amandma pod točko dva je sprejet, s tem pa je besedilo 1. člena v celoti spremenjeno in je člen sprejet.
Prehajamo k 2. členu. Imamo amandma vlade, ki ga delovno telo podpira - besedilo člena se v celoti črta. Ugotovimo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 2. členu? (71 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; člen je črtan.
Prehajamo k 3. členu, kjer imamo štiri amandmaje: pod točko 1 je amandma na amandma vlade, predlagatelj je odbor; pod točko 2 je amandma na amandma vlade, predlagateljica je skupina poslancev; pod točko 3 je predlagateljica amandmaja vlada, delovno telo ga podpira; pod točko 4 je predlagateljica amandmaja poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov. Če bo sprejet amandma pod točko 2 in 3, bo ta amandma postal brezpredmeten. Kdo želi besedo? (Nihče.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma na amandma vlade, to je amandma pod točko 1, predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (66 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2, ki je amandma na amandma vlade, predlagateljica je skupina poslancev. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3, predlagateljica je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 3? (59 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Amandma je sprejet, amandma pod točko štiri je s tem postal brezpredmeten. Člen smo v celoti spremenili.
Prehajamo k 4. členu. Tu imamo pa amandma pod točko ena skupine poslancev. Ne, to je amandma na amandma na amandma, predlagatelj je Jože Avšič. Amandma pod točko dva je amandma na amandma, skupina poslancev. Pod točko tri je amandma na amandma vlade, predlagatelj je odbor, in pod točko štiri je amandma vlade, odbor ga podpira.
Opomba: Če bo sprejet amandma pod točko štiri, je potrebno sprejeti tudi amandma odbora pod zaporedno številko dva k 5. in amandma odbora k 9. členu. Ali želi kdo besedo? Kolega Avšič, prosim.
JOŽE AVŠIČ: Gospod predsednik, kolegice, kolegi! Rad bi samo pojasnil ta prvi amandma, ki je navidezno malo čuden, ker je dvojno amandmiran. Ampak gre za to, da je ob pripravi amandmaja gospoda Pungartnika kot prvopodpisanega prišlo očitno do pomote v tem smislu, da predlagatelji nismo nameravali sredstva za ujme nameniti iz 20%, ki so namenjeni plazovom, ampak iz skupnih 80%, ki so za elementarne nesreče. Zaradi tega sem jaz vložil ta amandma, da popravljam že vloženi Pungartnikov amandma, oziroma amandma skupine poslancev. Mislim, da bi moral biti sprejet zaradi tega, ker če ne, gre čisto v drug namen. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Kolega Gasparini ima besedo.
MARIO GASPARINI: Hvala lepa, predsednik. No, meni ni jasno, zakaj bi bil amandma pod številko pet brezpredmeten, če je sprejet amandma pod številko dva.
Z druge strani vas želim opozoriti, da celo jutro govorite o tem, kako je velika suša na zemlji, noben se ni spotaknil, recimo, da je tudi velika suša pri ulovu rib, če morje ni tako, kot bi moralo biti. Nič ironično ne glejte in tako, kot smo včeraj poslušali tukaj predstavnika poslanske skupine, ki govori tako, kot da je sluzenje tako, "by the way". Ampak je to za 70 družin Primorske in za podjetje Delamaris oziroma Riba velik odliv dohodka. Torej, če pa hočete podatke, jih imam tukaj, pa boste videli, da tega ni jemati tako z levo roko, pa reči, sluzenje, kaj je to. No, moram reči, da ti moji sosedje tukaj nekaj migajo z glavo, kot da je to deseta briga. Jaz vem, da za vas je morje samo takrat, ko se kopate v njem ali "surfate" tam, ampak za nas domačine pa je morje nekaj, kar nam da živeti. Je 70 poklicnih ribičev in so ostali, ki delajo v Ribi. In ne vzeti tega z levo roko.
No, vseeno, jaz bi prosil, da mi nekdo raztolmači, zakaj postane brezpredmeten, če je ta sprejet.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Gasparini. Sam sem pozabil tudi omeniti, imamo tudi amandma pod točko 5. Kolega Gasparini, vaša opomba ima delno težo, ker opomba je napačno zapisana. S sprejetjem amandmaja pod zaporedno številko 4 bo ta amandma postal brezpredmeten, zaradi povsem poslovniških razlogov, ker smo v celoti člen spremenili in seveda potem se postopek konča. Možen bi bil samo amandma na amandma. Hvala lepa. Kolega Juri ima besedo.
AURELIO JURI: Hvala, predsednik. Seveda bomo za nadaljnje branje vložili amandma na tale amandma. In pravilno tolmačenje, ki ste ga dali, torej veže se na 4. člen. Jaz sem že na odboru za infrastrukturo opozoril, gre za posebno alineo in ne vem, zakaj odbor (prekinjeno), gre za posebno alineo, ki se doda dvema alineama, ki sta v amandmaju pod številko 4. In seveda, če ga mi sprejmemo, zato smatram, da ni brezpredmeten, ni brezpredmeten, ampak je dodatek, dodatna alinea k amandmaju 4.
Bi pa še nekaj opozoril. Torej gre za amandma na amandma. Bi pa še nekaj opozoril. Jaz sem včeraj pozval ministra Smrkolja, da pojasni, iz katerega naslova namerava sanirati škodo, ki je vendarle s tem pojavom in s to naravno katastrofo na morju nastala. Odgovora do danes nisem prejel. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali ste spremenili vi amandma na amandma? Jaz nisem tega vedel. Kolega Juri, vi predlagate, da je to amandma na amandma?
AURELIO JURI: Amandma na amandma pod številko 4. Tako je bilo tudi včeraj predlagano na odboru. Jaz ne vem, zakaj ni bilo tudi tako sprejeto.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Jaz se opravičujem, jaz nisem pač tega podatka imel.
AURELIO JURI: Gre enostavno za dopolnitev z novo alineo. Toliko. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ena, dva, tako je. To pomeni, da glasujemo o njej za točko 3. Torej amandma poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov, o njem bomo glasovali pod točko 3.a, to je amandma na amandma vlade, ima pa spremenjen napovedni stavek: "V 4. členu se doda nova tretja alinea, ki se glasi." Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem - jaz ne bom govoril, kaj je to - amandma na amandma na amandma, torej amandma pod točko 1 k 4. členu. Predlagatelj je Jože Avšič. Ugotovimo prisotnost! Prosim za pozornost v dvorani! (67 prisotnih.) Glasujmo o prvem amandmaju k 4. členu.
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.) Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 4. členu. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)Glasujmo o tem amandmaju! To je amandma pod 2. točko.
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (13 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod 3. točko. Predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.) Glasujmo o amandmaju pod 3. točko.
Kdo je za? (66 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma, ki je sicer zapisan pod točko 5. To je amandma na amandma vlade s spremenjenim napovednim stavkom. Predlagateljica je poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.) Glasujmo o tem amandmaju! To je amandma pod 5. točko.
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod 4. točko. Predlagateljica je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.) Glasujmo o četrtem amandmaju!
Kdo je za? (60 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; člen je v celoti spremenjen.
Prehajamo k 5. členu. Predlagateljica amandmaja pod točko 1 je vlada, MDT ga podpira, amandma pod točko 2 predlaga odbor, amandma pod točko 3 predlaga Jože Avšič, amandma pod točko 4 predlaga skupina poslancev. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 1 k 5. členu, predlagateljica je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1? (60 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prej, ko sem šel skozi pregled amandmajev, sem ugotovil, da je amandma pod točko 3 napisan v obliki, ki je v nasprotju s poslovniškimi določbami, in o njem ne bomo glasovali. Preprosto piše, da se amandma skupine poslancev pač z nekom črta. Do takih amandmajev se v postopkih nismo opredeljevali.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2, predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 4, predlagateljica je skupina poslancev. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (24 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 5. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za 5. člen v celoti? Glasujmo o 5. členu v celoti.
Kdo je za? (59 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Sprejeto.
Prehajamo k 6. členu. Pod točko ena je amandma na amandma vlade, predlagatelj je odbor; pod točko dva je amandma vlade, odbor ga podpira. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.) Glasujmo o prvem amandmaju k 6. členu.
Kdo je za? (56 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Sprejeto.
Na glasovanje dajem drugi amandma, predlagateljica je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.) Glasujmo o drugem amandmaju pod točko dva.
Kdo je za? (60 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 6. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.) Glasujmo o 6. členu v celoti.
Kdo je za? (64 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
Prehajamo k amandmaju za novi 6.a člen. Predlagateljica je poslanska skupina SLS + SKD. Amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.) Glasujmo o tem amandmaju.
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (19 poslancev.)
Sprejeli smo novi 6.a člen.
Prehajamo k amandmaju za novi 6.b člen. Predlagateljica je poslanska skupina SLS + SKD. Besedo želi kolega Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Glede na rezultat glasovanja, ki smo ga opravili ravnokar, pričakujem, da bo seveda izglasovan tudi ta amandma, pri čemer moram reči, da sem na nek način ogorčen nad svojimi poslanskimi kolegi. V tem predvolilnem obdobju ko gre za čisto demagogijo, ker 6.a člen je popolnoma urejen v zakonodaji in v tem predvolilnem obdobju boste naredili s takim glasovanjem toliko škode, da je potem še mnogo let ne bomo mogli popraviti. Ker s tem se delajo, s tem se delajo neke vrste judikati parlamenta.
Nekoč, ko bo druga situacija, se bo kdo drug skliceval, ja saj takrat so tudi sprejeli, pa tako za tiste kmete. Skratka gre za ureditev, ki popolnoma štrli ven iz vseh primerljivih sistemskih ureditev, kakršne smo zdaj urejali.
In rad bi rekel še to. Danes v zvezi z amandmajem za 6.b člen. Danes smo imeli na dnevnem redu predlog zakona o poravnavanju, obračunavanju obveznosti Republike Slovenije do zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta sledi novemu zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kjer je napisano, da se iz prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje financirajo samo pokojnine, vse bonitete, ki jih daje pa država v obliki izjemnih pokojnin - za dimnikarje, udeležence dachovskih procesov, obolele oziroma uslužbence v Salonitu Anhovo oziroma izpostavljene azbestu itn., itn., in borce NOB in ne vem kaj vse - veste, koliko je tistih dodatnih izjem, 43 milijard tolarjev na leto jih je - za vse te pa je v zakonu zapisano, da jih pač plačuje proračun. Kar je tudi prav. In to smo prav danes sprejeli. Ker je posledično to zakon glede na zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. S tem smo, recimo, zaključili eno poglavje pokojninske reforme.
Danes, nekaj ur potem, ko smo ta zakon sprejeli, pa skupina poslancev oziroma poslanska skupina SLS + SKD, uvaja novo rešitev, novo izjemo, za katero seveda ni predvideno, da se bo financirala iz državnega proračuna. To se bo financiralo iz drugih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kajti, če bi želeli to obračunavati iz državnega proračuna, bi morali seveda ponovno popraviti zakon, ki smo ga danes sprejeli.
Toliko bi rad rekel o nekonsistentnosti predlagateljev tega amandmaja. Tudi toliko se jim ni dalo potruditi, da bi v zakon, ki smo ga danes sprejemali, dali amandma, s katerim bi uzakonili tole, kar tu predlagajo. Zato seveda se mi zdi povsem nesprejemljivo predlagati take rešitve, še bolj pa jih potem sprejemati. Ampak vidim, da ta nori predvolilni čas pač ne pozna nobenih zavor več pri rušenju sistemske zakonodaje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo želi kolega Terčon.
DAVORIN TERČON: Hvala, gospod predsednik. Jaz moram povedati, da tako kot nisem podprl amandmaja za novi 6.a člen, ne bom podprl tudi amandmaja za 6.b člen. Moram pa povedati, da s političnega aspekta razumem poslance SLS + SKD, da so predlagali te amandmaje, ki so sicer popolnoma nesprejemljivi. Potem, ko njihov minister ni odreagiral na sušo in so predlog zakona vložili opozicijski poslanci, LDS, DeSUS in združene liste, za 10 milijard tolarjev, seveda je bil minister še vedno v zaostanku in je predlagal spremembe zakona za tri milijarde tolarjev. Nakar smo prišli na 5,6 milijard, očitno minister znotraj vlade ni mogel izposlovati več. Nakar so ti isti predlagatelji na seji odbora za infrastrukturo predlagali amandma na amandma, ki je bil potem potrjen, in ga imamo sedaj že sprejetega - torej 10 milijard - in je SLS + SKD njihov minister spet ostal v defenzivi. Sedaj seveda morajo zaradi predvolilnega časa popraviti, bi rekel, umetniški vtis pred svojo volilno bazo - kmeti - in predlagajo popolnoma nesprejemljive amandmaje, ki nam bodo delali težave še v bodoče - tako kot je omenil že pred mano kolega Kopač. Vendar očitno to v predvolilnem času ni toliko pomembno, ampak hočejo predvsem dokazati svojo pripravljenost za borbo za interese kmetov.
Najbolj, kar me skrbi pri tem, pa je to, da postavljajo sedaj zaradi stiske kmetov v enem delu Slovenije, torej postavljajo v neenakopraven položaj kmete v drugih delih Slovenije, ki bi morali biti po tej politični logiki tudi njihova skrb.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dve repliki sta: prvi je kolega Rokavec, za njim kolega Presečnik.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Namreč izgleda, da pač tudi po tem nastopu gospoda Terčona nekaterim le ni všeč, da bi čim hitreje ta zakon sprejeli in tudi pomagali prizadetim kmetom. Jaz bi še enkrat pozval, da tudi s strani gospoda Terčona bi bilo smiselno, če bi bil iskren namen, da se ta zakon čim hitreje sprejme, da se tudi tukaj ne vpletajo predvolilne igrice in pozivam vse skupaj, da čimprej preidemo na glasovanje. S tem bomo največ pomagali prizadetim kmetom. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, kolega Preseečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Repliciram kolegu Terčonu in sosedu tu, predvsem v tem postopkovnem delu. Njemu je popolnoma jasno in nam vsem, da je seveda priprava zakona v vladi bistveno dolgotrajnejši postopek, kot pa če ga vložimo poslanci ali skupina poslancev. Mislim, da sta ministrstvi, tako ministrstvo za kmetijstvo kot ministrstvo za okolje in prostor, korektno zasledovali posledice suše, pripravili tudi ustrezne podatke, zbirali ustrezne podatke po terenu, tako državna komisija kot ostale službe, ki so tudi na lokalnem nivoju po državi, in seveda ministrstva bi prišla s predlogom zakona v najprej vladno proceduro, nato še v parlamentarno. Zato je ta očitek, da ministrstvo ni nič naredilo, ampak da je skupina poslancev to vložila, seveda neupravičen. Kot rečeno, vsi dobro vemo, da postopek v vladi traja vsaj nekaj dni več ali pa nekaj tednov več, kot pa če zakon vložijo poslanci. Seveda so se pa v tistem času, ko je bil zakon vložen, še enkrat poudarjam, ustrezno zbirali podatki. Zato so očitki levo in desno, kdo je prej pa kdo ni prej, po moji oceni brez zveze, in treba se je potruditi, da ta zakon danes tudi sprejmemo, tudi glede na to, da so kar prenekateri amandmaji sedaj v drugi obravnavi nekonsistentni in jih bo treba v tretji obravnavi popraviti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, Maria Pozsonec.
MARIA POZSONEC: Hvala lepa. Zelo na kratko. Rada bi samo opozorila gospoda Terčona, da je pri naštevanju izpustil podatek, da je bila tudi narodnostna poslanka podpisnica zakona.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: To je pa popravek navedbe, klasična replika. Kolega Terčon, replika, nato Potočnik in Ribičič.
DAVORIN TERČON: Najprej se vam, gospa Pozsončeva, iskreno opravičujem, ker sem pozabil navesti še vaše ime.
Drugo, replika gospodu Jakobu Presečniku. Ne vem, kaj mi je hotel v svoji repliki povedati. Ugotavljal je, da je bolj hiter postopek, če vložijo poslanci namesto vlade. Vendar če je vlada imela iskrene namene, ne vem, zakaj je šla potem namigovat poslancem opozicije, torej našim poslancem, naj vložijo zakon, zakaj ni tega namignila vam, da bi vložili vi, da bi bil postopek, seveda, hitrejši. Seveda ni namignila, ker ni imela pripravljeno, toda s tem hočem povedati, da če bi že ta namen imela, za hitro proceduro, bi to namignila vam poslancem SLS in bi to vi vložili, zdaj smo morali pa mi iz LDS-a to vlagati.
No, kar pa se tiče stalnih očitkov, da mi zavlačujemo sprejem zakona, pa velja isti argument. Na koncu koncev sem rekel, kateri poslanci so predlagali zakon, kateri so predlagali sedanjo višino, ki je navedena v zakonu, in mi smo vsekakor za to, da se zakon čim prej sprejme, kar potrjujemo tudi z glasovanjem. Nismo pa za to, da se v zakon vnesejo določila, ki bi diskriminirala te iste kmete.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Franc Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Hvala lepa. Ne bi se spuščal na ta nivo blatenja pred volitvami in tako naprej. Povedal bi in obrazložil, zakaj menim, da je 6.b člen potreben.
Prej je bilo rečeno, da so ti odpisi rešeni v zakonu o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane. In v tem zakonu je v 2. členu našteto, v katerih primerih to pride v poštev. Seveda je pa v tem zakonu tudi 9. člen, ki pravi, da morajo izpostave republiške uprave za javne prihodke to javiti v 15 dneh od nastanka škode. Mi smo v posebni situaciji, sprejemamo intervencijski zakon o odpravi posledic škode po suši, ki še tudi ni dokončno ocenjena, in seveda oškodovanci niso mogli točno v tistem roku 15 dni tega prijaviti davčni upravi. In seveda ta 6.b člen upošteva to, kar je v tem zakonu napisano na nek način, na drugi strani pa omogoča, da občine na pobudo prizadetih, to sporočijo davčni upravi, tudi kasneje in ne že 15 dni po ugotovljeni škodi, ker škoda dokončno še ni ugotovljena. Ugotovljena je bila sicer do 27. oziroma 30. junija, ampak dokončna škoda še ni ocenjena. Zato mislim, da bi zaradi tega 9. člena lahko bilo onemogočeno izvrševanje tega zakona oziroma teh zahtevkov in bi s tem 6.b členom, kakor smo tudi s 6.a členom omogočili to, da se vendarle ti prispevki lahko delno odpišejo. Mogoče tudi po metodologiji oziroma po postopku, ki je v tem zakonu oziroma po procentih, ki je v tem zakonu zapisan. Zato mislim, da je 6.b člen v tem interventnem zakonu potreben.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Besedo dajem za repliko dr. Ribičiču.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Hvala lepa. Moj ugovor je na kolega gospoda Presečnika, in sicer v tisti točki, ko je govoril o tem, kako gredo v vladi amandmaji hitreje kot v parlamentu. To je na žalost res, ni pa to stvar, na katero bi lahko bila ponosna ali vlada ali pa parlament.
Mi smo zakonodajno telo in nikjer v svetu ni parlament operativnejši od vlade. In povsod vlada dela zelo hitro in operativno in povsod dela parlament bolj premišljeno, bolj resno, bolj postopno in nikoli preko noči. Zaradi tega, če je res, da mi delamo hitreje kot vlada, to ni v čast niti vladi niti parlamentu, najmanj se je pa treba hvaliti s tem tukaj v parlamentu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo dajem državni sekretarki Srebotnjak-Borselino.
MARGARETA SREBOTNJAK-BORSELINO: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Ostro nasprotujem besedam, da je vlada namignila poslancem, naj vložijo poslanski zakon. To ni res! Tisti dan - preprosto ni res! Tisti dan, ko smo dobili obvestilo, da so poslanci vložili zakon, je bil v mojem predalo pripravljen predlog zakona, ki ga je ministrstvo za okolje in prostor pripravilo v sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo in pristojno komisijo za državno pomoč. Odločali smo se, ali gremo "s svojim zakonom" - v navednicah - v proceduro, ali poskušamo po najboljših močeh izboljšati ali pomagati urediti takšen zakon, kakršen je vaš. Mislim, da je ministrstvo za okolje in prostor korektno sodelovalo in bilo prisotno na vseh sejah odbora za infrastrukturo in pripravilo strokovne podlage, ki žal niso bile vedno upoštevane, za pripravo kvalitetnega zakona.
Rada bi poudarila tudi to, da v pripravi zakonov, kakršen je ta, katerega obravnavate danes, je gotovo tudi strokovno vprašanje, kdaj elementarno nesrečo, med katere edino suša v tem zakonu sodi, reševati. Kdaj smo v takem stanju, da pripravimo resnično dober zakon. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Repliko ima kolega Juri, za njim Nikolaj Rožič.
AURELIO JURI: Pričakoval sem, da se bo predstavnica vlade opredelila tudi do naslednjega amandmaja. Žal, teh besed nisem slišal in še enkrat sprašujem, kaj meni vlada o amandmaju, ki je pred nami. Že prej sem zaprosil ministra Smrkolja, da bi odgovoril glede sluzenja, pa odgovora ni bilo. Vlada bo izvajala ta zakon in zato prevzema vso odgovornost. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Juri. Replika, Niko Rožič, za njim Štefan Klinc.
NIKOLAJ ROŽIČ: Hvala za besedo. Spregovoril bi nekaj o zadevi tega zakona, ki smo ga deloma že sprejeli.
Kot prvo, v celoti podpiram ta zakon in mislim, da je potreben. Zadeva, za katero pa mislim, da je vprašljiva, je dejansko ocena škode, o kateri smo v tej dvorani že precej govorili; govorili smo o 5 milijardah, 10 in tako dalje, kakšna bo končna številka, seveda, to bomo videli morda šele čez pol leta ali leto.
Namreč, repliciram zaradi naslednjega. Zadnjič, ko je minister za kmetijstvo predstavil kriterije, kako je bila ocenjena škoda, takrat smo imeli dva kriterija: prvi kriterij so bile padavine, razvrščene v tri kategorije, in pa govor je bilo o koherentnih in nekoherentnih tleh, kar pomeni dva kriterija v odvisnosti od vrste tal. Mislim, če je zadeva nastala samo na osnovi teh dveh kriterijev, smo lahko zelo, zelo pogrešili in ne moremo govoriti o neki stvarni škodi kot taki. Stvarna škoda, po mojem mnenju, je tista škoda, ki rezultira iz dobro premišljenih kriterijev, ki obravnavajo dosti več kriterijev, kot sta ta dva, ki sem ju omenil. Menim, da je rešitev pri tej zadevi ta, da se škoda dejansko preveri direktno na vsaki lokaciji, to pomeni, na vsaki kmetiji. To je sicer mukotrpno delo, vendar si ne znam zamišljati, da bi zadeva lahko bila drugačna. Poznano je, nekateri so tudi o tem že govorili, da na določenem območju - če bi govoril o Savinjski dolini ali o kateri drugi lokaciji, bi lahko ugotovili, da 50 metrov ali 300 metrov stran od določene lokacije ni bilo škode, ni bilo suše, ni bilo tega, onega, tretjega in tako dalje. To je kmetijcem poznano, zato predlagam in menim, da je treba to zadevo zastaviti operativno tako, da se škoda poravna dejansko direktno po ocenjeni škodi na konkretni lokaciji, parceli in tako dalje. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Nikolaj Rožič. Replika, Štefan Klinc. ŠTEFAN KLINC: No, jaz bi repliciral tistim, ki ugovarjate, zakaj odpis kmetom. Poglejte. Če se spomnim nazaj, tisti družini, ki nima dohodka toliko, se plača razlika za otroško varstvo - občina ali država. Smo podprli. Tisti ljudje, ki nimajo pokojnine, dobijo socialno podporo; tisti, ki imajo male pokojnine - in dobijo tudi razliko, da lahko živijo. Sedaj, ko se gre samo za eno leto odpisa tistim kmetom, ki ne morejo živeti, ki ne morejo plačevati, sedaj je pa nastal problem. Menim, da če izračunate finančno, da je to najmanjši delež države, kar lahko da. Če še nazaj "poštudiram", vsa leta, ko sem tu, od gospe Pozsončeve, vsi samo pravijo, kako kmetje trpijo, ne plačujejo socialno, ne morejo nič. V tem slučaju pa kmetom ne damo nič, samo jim škodo povrnemo in sedaj bi še to odpisali. Jaz vas resnično ne razumem. Ne gre za dolgoročno, gre za letošnje leto, da se jim pomaga, da lahko preživijo. Vam moram povedati: če bodo kmetje propadli, bomo tudi mi slabše živeli, tudi vi v mestih. Zavedajte se, če ste brali zgodovino, ki je pisala: kmet mora pomagati, kmetje morajo dati, da bomo ustvarili industrijo, da bomo zgradili industrijo, da bodo naši otroci zaposleni. Nazadnje piše: prišel bo trenutek, ko bo tudi morala industrija in vsi živeči ljudje pomagati kmetom, da bodo tisti preživeli." Mi smo danes tu v Sloveniji, da moramo kmetom pomagati, da to leto preživijo, da bo nam vsem šlo v prihodnje boljše.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Klinc. Replika, kolega Lešnik, za njim kolega Avšič.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa. Moja replika bo povsem kratka. Rad bi samo repliciral gospodu kolegu, poslancu Potočniku. On pravi, da je 15-dnevni rok že zamujen - po oceni škode, vsi pa dva dni že govorimo, da ocena škode ni dokončna in da bomo po vsej verjetnosti - to pa on kot agronom prav gotovo ve - lahko dokončno oceno izrekli šele v začetku novembra ali pa koncem oktobra, v začetku novembra..../Ni snemano./... zaradi tega v resnici ni potrebno s tem amandmajem tako hiteti. Jaz samo temu oporekam, da ocena ni dokončna, da je to do 20., do 30. junija pravzaprav samo prva ocena, na osnovi katere bi imeli neke kriterije za delitev tega.
Kar se pa sentimentalnosti poslanskega kolega Klinca tiče, pa ga jaz popolnoma razumem, in če bi on bil še fer in bi zraven dodal vse tiste, ki so utrpeli škodo v kmetijstvu zaradi suše, bi bila zadeva rešena. Tako pa v resnici rešujemo samo en del, ali pa sicer pretežni del tistih pridelovalcev, ki zemljo obdelujejo in pridelke pridelujejo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Lešnik. Kolega Jazbec vas je pomotoma izključil. Besedo ima za repliko kolega Avšič. Pripravi naj se kolega Terčon.
JOŽE AVŠIČ: Hvala za besedo. Jaz bi želel v repliki opozoriti na to, da resnično nimamo .../Mikrofon je izklopljen./ ... nimamo pravega mnenja vlade k tem amandmajem, k 6.a in 6.b členu. Sedaj, 6.a smo že sprejeli. Ta niti ni tako težak, kot je 6.b 6.b smo mi v poslanski skupini želeli rešiti na način, da sprejmemo dodatni sklep in naložimo vladi proučitev tega problema. Vendar z vztrajanjem pri tem 6.b členu seveda povečujemo obseg sredstev za sanacijo škode in ne vemo, kakšen je ta obseg. Dejansko ne vemo. Danes sodelujejo z nami predstavniki ministrstva za kmetijstvo, ki jim je zelo pomembno, da bi bil ta 6.b člen sprejet, kar je pomembno za vse kmete v Sloveniji in kar je čisto normalno. Sedijo z nami predstavniki MOP-a, ki imajo nalogo prek komisije in seveda tudi nalogo, ki jim jo daje zakon, da se aktivno vključijo v sanacijo takih ali drugačnih posledic naravnih nesreč. Nimamo pa mnenja vlade, ki se nanaša na finančno podporo temu zakonu. In na ta način je prav gotovo zelo težko glasovati o tem amandmaju. Če bi bil to minister ... /Izključen mikrofon./ ... - Nekdo izključuje. - Ni problema: zmenjeni smo s pokojninsko blagajno, zmenjeni smo z zdravstveno blagajno, podpirajo ta amandma - tudi jaz bi bil za. Ampak ta problem ni rešljiv na ta način in mislim, da je nekorektno, da se vztraja pri tem amandmaju. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Avšič. Repliko ima Terčon. Pripravi naj se Juri.
DAVORIN TERČON: Jaz moram najprej eno pojasnilo gospe Borselino povedati. Obžalujem, da je razumela moje besede dobesedno, ne pa v smislu, ki sem ga hotel povedati. Ugotavljal sem, da vlada ni pripravila sistemskega zakona. Gospod Presečnik mi je oponiral in je rekel, da je način, da poslanci vložijo zakon, hitrejši in dejansko bi potem pričakoval, da bo vlada svojim poslancem namignila, da bi oni vložili zakon, ne pa, da to delajo predstavniki oziroma poslanci opozicije. To je pravi namen mojih besed in upam, da ste sedaj, gospa Borselino, razumela.
Rad bi pa še eno kratko repliko gospodu Štefanu Klincu. Jaz razumem stisko kmetov na prizadetem območju. Vendar poglejte, suša, to je cikličen pojav, ki se pojavlja v različnih predelih Slovenije v različnih obdobjih. In suša je v nekem preteklem obdobju prizadela tudi druge predele Slovenije, pa vendar niso bili deležni odpisa davkov in prispevkov. Zato mi predlagamo v sklepu, da so od leta 1992, ko se grmadijo ti problemi, to celovito uredi. In to bi bilo edino korektno za vse slovenske kmete.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Zadnja replika, kolega Juri.
AURELIO JURI: Še enkrat bom temu dodal samo naslednje: že včeraj, danes dopoldne in danes popoldne se ponavlja razprava, ki je vezana tudi na molk vlade do konkretnega amandmaja. Na odboru za infrastrukturo in okolje včeraj je vlada na naša opozorila, kaj to pomeni, seveda kimala v smislu: opozorila so pravilna. Danes pa odgovora vztrajno nimamo. In če bi dobili ta odgovor, bi se verjetno izognili marsikateri nepotrebni razpravi. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Jelinčič, prosim za umiritev. Zadnji še, ki se je oglasil, je kolega Klinc. Prosim.
ŠTEFAN KLINC: No, jaz se dosti strinjam z gospodom Lešnikom. Vendar vam moram povedati: krompir, koruza, žitarice vse, travništvo je zaključena škoda. Kdor ne verjame, naj gre z menoj, da mu bom povedal, pokazal, da travnikov - ni nič, krompir - je končal. Vse vrtnine, ki niso na namakanju - so končale. In s tem lahko vse zaključimo in obračunamo škodo po suši.
Še enkrat, ogromna je škoda po suši in prosim vas, sprejmimo to, da lahko tistim damo, ki je nujno potrebno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Državna sekretarka želi besedo.
MARGARETA SREBOTNJAK-BORSELINO: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Zahvaljujem se za pojasnilo gospodu Terčonu. Mislim in verjamem pa, da je tudi stiska ljudi in potreba po sredstvih tako velika, da jo v končnem čisto vseeno, glavno, da zakon sprejmemo - ne glede na to, kdo ga je pripravljal.
Glede na vprašanja, kakšno je mnenje vlade do teh zadnjih amandmajev: vlada mnenja ne podaja.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Kebrič, replika.
IVAN KEBRIČ: Zelo kratko. Prej sem rekel, da bi lahko to končali v pol uri, imel sem v mislih eno uro. In sedaj je ravno ena ura minila. Če ne bi poslanci Slovenske ljudske stranke + SKD Slovenska ljudska stranka trmoglavili s tema dvema amandmajema, bi ta zakon že danes bil sprejet, že sedaj; kajti, v tretjem branju prav gotovo ne bi bilo večjih problemov, sedaj pa se samo zavlačuje. Kajti ta dva amandmaja spadata v interventni zakon, ki bi to zadevo rešil. In če bi jo hitro predlagali in se vlada poenotila - kar mislim, da ni, zato tudi nimamo mnenja vlade - in potem bi lahko na naslednji izredni seji državnega zbora tudi to sprejeli. In če bi to danes sprejeli, bi lahko kmetje že to, kar se škode tiče, dobili v najkrajšem času. Tako se pa samo trmoglavi in se hoče lepega narediti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kebrič. Replika, kolega Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Ja, k besedi me je spodbudila - bom rekel - pa omalovažujoča reakcija predstavnice vlade: vlada nima mnenja. Zanima me, kam bo vlada knjižila ta sredstva. Če bi ta sredstva slučajno plačal državni proračun zavodu za pokojninskega in invalidskega zavarovanja: ali se bo to knjižilo med 10 milijard, ki so opredeljene v 3. členu, ali bo to šlo na "rovaš" 80 odstotkov sredstev, ki so namenjeni za odpravo posledic suše, ali bo šlo na "rovaš" 20 odstotkov sredstev, ki so predvidena za odpravo posledic plazenja tal.
Gospa Borsellino, državne finance niso stvar, o katerih bi samo rekli: nimamo mnenja. Menim, da bi vlada mnenje o tem enostavno morala imeti. Ampak razumem, da tudi če bomo tu še ne vem kako trmoglavili, ta vlada zaradi svoje neodgovornosti mnenja o tem amandmaju ne bo podala, če se ne motim.
Rad bi rekel še to, ta vlada je poslala v parlament predlog zakona o spremembi zakona o izvrševanju proračuna, kjer predvideva, da se bo za vsa manjkajoča sredstva iz zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki bi jih sicer moral kriti državni proračun, le-ta - torej zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zadolžil sam in da se to ne bo štelo v zadolžitev proračuna, kar je seveda po vsebini čisti rebalans proračuna. Ne bi rad speljal razprave tja, rad bi samo opozoril na način razmišljanja te vlade. Zato se mi zdi - pustimo zdaj zakon o izvrševanju proračuna, ker tak pristop je zame povsem nesprejemljiv - vendar tak "pišmeuhovski" odnos vlade do tega, iz česa se bo knjižilo te obveznosti, me v resnici zelo moti. Ne pričakujem pa, da bo vlada dala od sebe resno stališče, čeprav sem prvotno mislil predlagati, da počakamo, dokler ni vladnega stališča.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, kolega Lešnik, nato državna sekretarka.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa, gospod predsednik. Razumel bi, če bi gospa državna sekretarka rekla, da o tem nima mnenja. Da pa je rekla, da vlada nima mnenja, pa mi oprostite, je več kot žalostno in sramotno! Vlada mora imeti mnenje ali "za" ali "proti", tako kot se mi odločamo, ali smo za amandma ali smo proti.../Snemanje prekinjeno./
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Lepo prosim nekatere kolege, ki jih srbijo prsti, da ne prekinjajo kolegom. Točno pa vem in vam vidim po očeh, kdo to naredi.
ZORAN LEŠNIK: Gospod predsednik, jaz sem vključen - bom kričal, da me boste vsi razumeli, pa naj bom vključen ali ne. To, kar pa delajo kolegi, je pa skrajno nekulturno!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Državna sekretarka ima besedo.
MARGARETA SREBOTNJAK-BORSELLINO: Morda se nisem pravilno izrazila. Poslanski amandma je bil vložen danes, vlada se lahko o njem izjasni ali pa ne. V danem trenutku sama ne morem oceniti vseh finančnih posledic, ki jih nova dva amandmaja prinašata. V kolikor boste izglasovali sklep, da mora o tem vlada zavzeti stališče, bo to vlada nemudoma storila. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Brenčič, replika.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa. Imam repliko na vse te dušebrižnike, ki jih tako strašno skrbi nekaj teh tolarjev, zaradi katerih bo priliv v blagajno pokojninsko invalidskega zavarovanja nekoliko manjši, in ki jih tako skrbi, ker vlada ni na to podala mnenja. Opozarjam jih na to, da imamo na dnevnem redu zakon pod številko 24, na katerega so vloženi amandmaji vlade in tudi mnenje vlade k določenim amandmajem. Tisti amandmaji predstavljajo strahovit denar in obremenitev proračuna. In te dušebrižnike opozarjam, kako bodo takrat ravnali, čez morda nekaj točk, v odnosu do državne blagajne, in bi jih prosil, da s to demagogijo že končajo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Brenčič. Predlagam, da v replikah nismo žaljivi. Kolega Demšar, replika.
VINCENCIJ DEMŠAR: Imam repliko na gospoda Kopača. Namreč Kopač je vprašal, kam bo vlada to knjižila. /Nemir v poslanskih klopeh./
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Slišimo vas.
VINCENCIJ DEMŠAR: Pod vprašanje, kam bo vlada to knjižila, bom rekel tako... Je nemogoče.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Nemogoče je razpravljati zato, ker vsi govorite med seboj. Prosim, da poslušate kolega Demšarja ali pa predvsem, da utihnete.
VINCENCIJ DEMŠAR: Če vprašam, kam bo vlada to knjižila, bi rekel to: vlada je pripravila predlog v višini petih in pol milijard, odbor je sprejel pa drugačno številko, za štiri milijarde in pol večjo. Ampak odbor ni nič vprašal, kam bo vlada to knjižila. Mi smo to tudi potrdili. Zato na tak način vlado spraševati, se mi ne zdi smiselno.
Drugič bi pa rekel, ne da bi bil jaz advokat te vlade, ampak poslušajte. Edino gospod minister Rop mi je naredil to, ko sem naložil amandma, je rekel: "Vlada to zavrača," pri tem, da ni dobil nobenega mnenja s strani vlade. Zato toliko bolj spoštujem to mnenje, ko pove, da stališča vlade o tej stvari ni. Minister Rop je pa to zmogel, da je rekel - govorim v imenu vlade - in brez mnenja vlade je govoril. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Luci, replika, nato kolega Kopač.
MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Jaz bom poskušal biti zelo kratek. Ker se pogovarjamo o nekaj tolarjih, o nekaj sto tolarjih, ali lahko kdo v tej dvorani pove, kaj ta 6.b člen pomeni za zdravstveno blagajno in invalidsko, pokojninsko blagajno? Ali lahko kdo to pove, o čem se pa sploh pogovarjamo? Mogoče ni vredno, da se o tem pogovarjamo, mogoče pa še kako. Zato bi bilo to še kako pomembno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, kolega Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: No, prav v zvezi z nečim podobnim sem želel replicirati gospodu Demšarju. Tukaj se ne pogovarjamo o tem, na katero postavko, na kateri konto se bo kaj knjižilo. Moje vprašanje je bilo, ali se to šteje v znesek 10 milijard tolarjev ali se šteje preko tega zneska. Iz amandmaja to namreč ni jasno. Seveda, vladi pa je prepuščeno, da to šteje v 10 milijard tolarjev. To je prvo, kar se mi zdi pomembno.
Drugo pa je, da mi v resnici ne moremo vedeti ta hip, kolikšen znesek iz tega naslova bo izpadel kot prihodek zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta hip niti ne vemo, koliko sto ali tisoč upravičencev bi to predstavljalo, niti ne vemo za odstotek njihove obveznosti, ki bi jim bila na ta način odpisana. Zato je nemogoče podati natančno oceno finančnih posledic. Tisti, ki pa razpolagajo s podatki o tem, koliko je bilo upravičencev - če ne drugega, se verjetno ve, koliko kmetov živi na teritoriju prekmurskih občin in posavskih občin itn. Skratka, z neko oceno pa bi se to seveda dalo približno oceniti. Tega jaz nisem sposoben, ker nimam podatkov. Ampak to je tisto, kar bi pričakovali od vlade.
Vstopamo v neznano, morda na koncu koncev res ne bo šlo za to, kar ste rekli, nekaj tolarjev. Ne more biti res. To je nekaj 100 milijonov tolarjev, zagotovo. Ampak na koncu, morda bo to res samo nekaj 100 milijonov tolarjev, lahko je pa tudi nekaj milijard tolarjev. Enostavno tega ne vemo.
In mnogo bolje bi se počutili v razpravi vsi, verjetno tudi vi iz pozicije, ne samo mi iz opozicije, če bi vedeli, o čem sploh odločamo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Zaključujemo razpravo. In prehajamo na odločanje. Odločamo o amandmaju za novi 6.b člen. Predlagatelj je poslanska skupina SLS+SKD. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Glasujemo o amandmaju za novi 6.b člen.
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Amandma je bil sprejet. Sprejeli smo novi 6.b člen.
Prehajamo k 7. členu in amandmaju vlade, delovno telo pa ga podpira. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Glasujemo o amandmaju k 7. členu.
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Sprejeto.
Na glasovanje dajem 7. člen. Člen smo spremenili.
Odpiram razpravo o 8. členu. Imamo amandma vlade, ki ga delovno telo podpira. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Glasujemo o amandmaju k 8. členu.
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 8. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! Ko bomo izglasovali to prvo rundo, bi potem za nekaj minut dal odmor, da se nekoliko prostor prezrači. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Glasujemo o 8. členu.
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
Prehajamo k 9. členu. Predlagatelj amandmaja je odbor. Dajem ga na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.) Glasujemo o amandmaju k 9. členu.
Kdo je za? (57 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.) Člen v celoti. Glasujemo o členu v celoti.
Kdo je za? (52 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Člen je sprejet.
Prehajamo k 10. členu - amandma predlaga vlada, delovno telo ga podpira. Dajem ga na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.) Glasujemo o amandmaju k 10. členu.
Kdo je za? (53 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet in člen v celoti spremenjen.
Preden gremo k naslovu zakona, še glasujemo o dveh členih, h katerim nista bila vložena amandmaja. V razpravo dajem 11. člen. Dajem ga na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.) Glasujemo o 11. členu.
Kdo je za? (52 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
V razpravo dajem še 12. člen. Dajem ga na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.) Glasujemo o 12. členu.
Kdo je za 12. člen? (52 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 12. člen sprejet.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. V razpravo dajem tudi več amandmajev: pod točko 1, da se za besedo "suša" doda besedilo "neurja s točo", to je amandma na amandma vlade; nato je amandma vlade pod točko 2, ki spreminja celoten naslov - "zakon o zagotovitvi sredstev za odpravo suše in plazenja tal v letu 2000"; in amandma poslanske skupine združene liste pod točko 3, ki ga delovno telo podpira - "predlog zakona o zagotovitvi sredstev za delno odpravo posledic suše, neurja s točo, sluzenja morja, plazenja tal in škode, ki jo je povzročila divjad v letu 2000". Prosim za pozornost! Ali želi kdo besedo? Kolega Juri.
AURELIO JURI: Tako kot pri 4. členu in skladno z vsebino 4. člena prosim, da se amandma pod številko 3 obravnava kot amandma na amandma vlade na sam naslov. Torej, gre za to, da dodamo "sluzenje morja", ker smo v sami vsebini zakona to sprejeli, in torej po besedah "neurja s točo" sledi "sluzenje morja".
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali bom sedaj jaz predlagal vaš amandma? (Da.) Torej, kolega Juri svoj amandma oziroma amandma poslanske skupine dopolnjuje z dikcijo, kot smo že prej glasovali, da bo to amandma na amandma vlade, vendar je treba v tem amandmaju tudi povedati, da se potem ostali del teksta črta - je tako? Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Najprej dajem na glasovanje prvi amandma k naslovu zakona, to je amandma na amandma vlade, predlagateljica je skupina poslancev. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (29 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 1 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3, s popravkom, kot je bilo povedano: za besedama "plazenja tal" se doda "in sluzenje morja". To je amandma na amandma vlade. Amandma sledi vsebini zakona in nekaterim amandmajem. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za spremenjeni amandma pod točko 3, ki je amandma na amandma vlade, dodasta se besedi "sluzenje morja"? (28 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2, ki ga predlaga vlada in ga delovno telo podpira. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.) Glasujmo o amandmaju pod točko dva.
Kdo je za? (35 poslancev.) Kdo je proti? (22 poslancev.)
Amandma je bil sprejet in s tem smo naslov zakona v celoti spremenili.
Jaz bom samo formalno rekel, da prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da so bili k predlogu zakon v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k desetim členom oziroma k več členom. Že v razpravi v okviru prve obravnave so bili napovedani nekateri amandmaji. Predlagam nekoliko večji odmor, morda petnajst minut. Ali je možno kolegi, da bi v tem času pripravili amandmaje? Jutri? Samo trenutek, da premislim. Spoštovani kolegi, za kvalitetno sprejemanje zakona bi bilo dobro, da pripravimo čistopis sprejetih amandmajev. Sejo prekinjam za deset minut. Prosim, da se v tem času nekoliko prezračijo prostori in se dogovorimo o nadaljevanju te točke dnevnega reda. Nadaljujemo ob 16.45.
(Seja je bila prekinjena ob 16.27 uri in se je nadaljevala ob 16.56 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotovimo prisotnost! Bilo je prehitro, morda se tudi ni slišalo. Torej prosim, da ponovimo. Ugotavljamo prisotnost, kolegice in kolegi! (54 poslank in poslancev.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
V tem odmoru sem se posvetoval, še posebej tudi z gospo Bitenčevo. Ugotovljeno je, da je vsaj v štirih, petih primerih že sedaj zakon med seboj neusklajen. Vemo, da praviloma tretja obravnava je lahko namenjena tudi temu, da se nekatere take neusklajenosti razrešijo z amandmaji. Videl sem pa že, da nekateri poslanski kolegi oziroma kvalificirani predlagatelji so že vložili nekatere amandmaje.
Imam naslednji predlog - želim pa, da se do njega opredeli državni zbor -, da bi sekretariat danes do 18. ure pripravil čistopis zakona, kar smo pač sprejeli v okviru hitrega postopka do sedaj, in da bi potem imeli čas poslanski kolegi oziroma kvalificirani predlagatelji, da bi jutri do začetka seje vložili amandmaje in bi jutri državni zbor s to točko nadaljeval. To je proceduralni predlog, ki ga bom dal na glasovanje, potem pa imate lahko tudi drugačen proceduralni predlog in ga bom dal brez dvoma na glasovanje - po tem, ki sem ga zdaj sam predlagal.
Imam samo še predlog, da bi državni zbor lahko jutri pričel s to točko ob 10. uri, potem bi vas prosil, da vsaj do pol desetih so amandmaji vloženi, da jih lahko do desete ure razmnožimo. To se pravi, proceduralni predlog se glasi: Danes se točka prekine, sekretariat še danes do 18. ure, recimo pač, pripravi čistopis za poslanske skupine, kvalificirani predlagatelji - jutri do 9.30 pripravijo amandmaje. Ta proceduralni predlog dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Glasujemo o predlaganem proceduralnem predlogu.
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Sprejeto.
Ker je prvopodpisani pod zakon kolega Džuban in je želel imeti ... - imate proceduralni predlog, kolega Džuban? Bi dal vam najprej besedo. Prosim.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Povsem se strinjam s tem vašim predlogom, da pripravi sekretariat - a ste rekli do šeste ure.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Danes do 18. ure. To smo izglasovali.
GEZA DŽUBAN: Do 18. ure. Ampak to, da dobimo čistopis, še ni dovolj. Zakon je popolnoma neusklajen in kot takšen je neuporaben, če se temeljito ne poseže v njega z novimi rešitvami. Jaz bom navedel morda, ne bom zadel vsega, naj me...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Džuban, nisem odprl razprave. Jaz sem samo mislil, da imate nov, drugačen proceduralni predlog.
GEZA DŽUBAN: O tem govorim.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim.
GEZA DŽUBAN: Mogoče me bo sekretariat dopolnil, in sicer: naslov ni takšen, kot smo sprejeli besedilo zakona. Potem je delitev škode po procentih oziroma zneskih takšna, da se ga ne da izvajati. Tudi ne vemo, koliko - recimo - je sredstev za neurje s točo iz druge alinee. Potem sta 6.a in b člena takšna, da ne vemo natančno, kaj pomenita oziroma - iz katerih virov sredstev. Ena nevarnost je ta, da se iz te kvote sredstev pokriva odpise, o katerih govorimo. Potem imamo na mizi še neke amandmaje -, jaz sicer ocenjujem, da je to norčevanje iz lastne vlade - ampak do teh amandmajev se pa mora vlada opredeliti. Jaz bom glasoval za novi, oziroma za 12 milijard. Lahko se zgodi, da "gre amandma skozi". Kaj to pomeni za to državo in za to vlado? Zadeva ni hec. Jaz sem v začetku rekel: če sprejmemo vladne amandmaje, ki je korektno pripravila svoje predloge, in odborove, se zadeva izide. Sedaj se pa sploh ne izide več. To, kar počenjamo, ni več pomoč po suši, to je norčevanje iz suše. Zalomi se nam do konca in do tega se mora vlada opredeliti.
Želel bi pa še reči to. Predstavniki vlade, ki so sodelovali v postopku priprave našega zakona, so sodelovali korektno. Ampak tukaj, včeraj in danes smo pa ugotovili, da vsak prezentira svoje stališče, ki ne more biti stališče vlade. Mi smo slišali, da vlada lahko zagotovi 5,6 milijard - izglasovali smo 10. Vladna stranka predlaga 12 - enkrat več in še več. Vlada v tem trenutku mora nekaj narediti, če še kdo to vlado v Sloveniji vodi.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Džuban, kaj je vaš predlog? Kaj je vaš proceduralni predlog? Samo trenutek.
GEZA DŽUBAN: Da se vlada opredeli do rešitev, ki so v zakonu, do amandmajev, ki so prišli, in da skupaj pripravimo za tretje branje rešitve tako, da se zakon lahko izvaja.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Džuban, kaj to pomeni? Kdaj bomo potem obravnavali to točko?
GEZA DŽUBAN: Kolega Hvalica, predvsem tudi po vaši zaslugi drugo leto, če bo temu tako. Medklic je bil. Kaj jaz vem? Če bomo imeli nove rešitve, bomo obvestili o tem državni zbor, vas, gospod predsednik, pa potem takoj naprej.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Džuban, mi smo prej sprejeli proceduralni predlog, ki sem ga podal, torej da se točka prekine, da se pripravi čistopis. Na podlagi te razprave in na podlagi amandmaja, ki je vložen, je seveda tudi vprašanje, ali bi bilo možno, da bi se jutri pred sejo sestalo matično delovno telo in ono tudi vložilo nekatere amandmaje, s katerim bi uskladilo zakon, da bi bil operativen. Na tej seji bi bili tudi predstavniki vlade in odgovorili na vsa vprašanja. Obveščen sem, da jutri je delovno telo sklicano. Kolega Presečnik, prosim tebe in člane odbora, da ocenite, ali je potrebno - mislim pa, da je -, da razširite točko dnevnega reda tudi s tem vprašanjem in poskušate čim bolj kvalitetno pripraviti poročilo, da bi lahko jutri to točko dnevnega reda obravnavali že ob 10.00 uri, če bo pripravljena. In na vašo sejo povabite tudi predstavnike vlade.
Kolega Jerič ima nov proceduralni predlog.
MIRAN JERIČ: Ne, ne, nimam novega, ampak bi samo predlagal, da se potem amandmaji vlagajo najkasneje do 8.00 ure, ker ob 8.00 uri imamo odbor za infrastrukturo in okolje in potem bi se matično delovno telo lahko opredelilo do vloženih amandmajev, ki bodo prišli od predlagateljev za tretjo obravnavo, in ne do 10.00 ure, ker sicer bomo imeli zopet ta mrtvi hod še dve uri do 10.00 ure.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Jerič. Upam, da boste razumeli. Torej, najverjetneje bi bila potem edina logična rešitev, da se poskušate poslanske skupine sestati nocoj - tisti, ki boste vložili amandmaje - in boste pripravili amandmaje, da jih bo lahko odbor jutri obravnaval. Lepo prosim, da to storite.
Še en proceduralni predlog, kolega Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Mislim, da tudi matični odbor za infrastrukturo in okolje brez sodelovanja predstavnikov ministrstva za finance ne bo mogel skozi te probleme. Zadnja dva dni smo bili priče, da so ministri ali pa predstavniki ministrstev zagovarjali nekaj, česar vlada ni zagovarjala. Vlada je predlagala 5,6 milijarde, ministrstvo za kmetijstvo je, normalno, zagovarjalo 10 milijard in še bolj normalno bo tudi 12 milijard in bi bilo neumno, da ne bi tega zagovarjalo. To se je že zgodilo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Zdaj smo odprli razpravo.
JOŽE AVŠIČ: Stališče vlade do finančnih zagat, ki jih ta zakon ima, želimo na odboru za infrastrukturo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Imate nov proceduralni predlog, kolega Horvat?
FRANC (FERI) HORVAT: Imam predlog, da ne pozivamo posameznih ministrstev, da se opredelijo, mi imamo odnos do vlade - če karkoli hočemo, pozovemo vlado za mnenje, vlada ga pa da ali pa ga ne da. Ne vem, zakaj zdaj sami komipliciramo s tem in s tem kompliciramo proceduro sprejemanja zakona, vlada pa ve, kakšne odgovornosti in pravice ima.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Tako je, mi imamo odnos z vlado, in vlada je tu pooblastila oziroma za to točko dnevnega reda je z dopisom generalna sekretarka vlade pooblastila naslednje predstavnike vlade: dr. Andreja Umeka, Cirila Smrkolja, dr. Marjana Vezjaka, Maksimiljana Mohoriča, Margareto Srebotnjak-Borsellino in Sonjo Beseničar. Lahko pa pride tudi še kakšen dodaten predstavnik resorja za finance, to je v pristojnosti vlade.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 17. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PRISPEVKIH ZA SOCIALNO VARNOST, HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi besedo državna sekretarka? Prosim, gospa Logarjeva ima besedo.
ROMANA LOGAR: Spoštovani zbor, vsem lep pozdrav! Glede na to, da matično delovno telo - odbor za finance - ni imelo pripomb na predlagane spremembe in dopolnitve zakona o prispevkih za socialno varnost, ne bi dajala posebnega uvoda k temu zakonu.
Opozorila bi le na to, da je s 1. januarjem 2000 začel veljati nov zakon o pokojninsko in invalidskem zavarovanju in da je zato bilo potrebno nekatere določbe zakona o prispevkih za socialno varnost uskladiti z navedenim zakonom, že pravzaprav z začetkom tega leta. Hkrati je bilo treba doreči zakonsko besedilo v členih, kjer se je tekom izvajanja tega zakona pokazalo, da jih je treba dopolniti. Prispevki delodajalcev od nadomestil, ki ne bremenijo delodajalcev in jih plačuje zavod za zdravstveno zavarovanje in zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se v preteklosti dejansko niso plačevali, naj bi se obračunavali oziroma konsolidirali med državnimi blagajnami. Po tem zakonu se bodo v skladu - tudi z izrecno zahtevo zakona o javnih financah - tudi plačevali. Ker pa imajo tudi finančne učinke na prerazporeditev med državnimi blagajnami, državnim proračunom, SPIZ-om in zavodom za zdravstveno zavarovanje, je to plačevanje urejeno oziroma predlagano šele s 1.1.2001 in ne s tem letom. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državni sekretarki, gospe Logarjevi. Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora. (Ne želi?) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Odpiram razpravo poslancev in poslank. Razprave ni in jo zaključujem.
Prehajamo na drugo obravnavo, to je na razpravo ter odločanje o posameznih členih predloga zakona. Zboru predlagam, da razpravljamo in glasujemo skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (38 prisotnih.) Premalo! Nismo sklepčni. Ponavljamo ugotavljanje prisotnosti! (32 prisotnih.) Nekoliko manj poslancev, kot pri prejšnjem ugotavljanju prisotnosti. Ponovno bomo ugotavljali prisotnost ob 17.21. Vsekakor bomo lahko to točko končali, pa tudi zakon o upravnih taksah, potem pa bomo sejo prekinili.
(Seja je bila prekinjena ob 17.12 uri in se je nadaljevala ob 17.34 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotavljamo prisotnost, tretjič! (57 prisotnih.)
Glasujemo o predlogu, da bomo glasovali skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji.
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Predlog je sprejet.
Prehajamo na razpravo o členu, h kateremu je bil vložen amandma. To je 16. člen, amandma odbora. Črta se beseda "tega". Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta amandma dajem na glasovanje. Amandma je v poročilu odbora. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Glasujemo o amandmaju.
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 16. člen. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Glasujmo o členu v celoti.
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
Opravili smo razpravo o vloženem amandmaju.
Prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ni razprave. Na glasovanje dajem preostale člene. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Glasujemo o preostalih členih.
Kdo je za? (51 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Preostali členi so sprejeti.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.) Glasujemo o naslovu zakona.
Kdo je za? (50 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Naslov zakona je sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da je bil k predlogu zakona v drugi obravnavi sprejet amandma k 16. členu. Želite kvalificirani predlagatelji vložiti amandma k temu členu? (Ne želijo.) Želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.) Ali smo usklajeni? (Smo.) Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.) Glasujemo o predlogu zakona.
Kdo je za? (53 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 18. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UPRAVNIH TAKSAH - SKRAJŠANI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnica vlade besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik odbora za finance in monetarno politiko? (Ne.) Sekretariat? (Ne.) Poslanske skupine? (Ne.) Poslanke in poslanci? Ni pisnih prijav. Razpravo zaključujem.
Prehajamo na drugo obravnavo. Zboru predlagam, da glasujemo o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji.
Navedeni predlog dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (37 prisotnih.) Državni zbor ni sklepčen. Prosim za zbranost. Ko opravimo to točko dnevnega reda, bomo za danes sejo prekinili. Drugič ugotavljamo prisotnost. Nas ni dovolj? (41 prisotnih.)
Za danes sejo prekinjam, nadaljevali jo bomo jutri ob 10.00 uri. Pričakuje, da bo odbor pripravil točko 1, če ne bo pripravljena, bomo šli na točko 18 ter nato po dnevnem redu dalje. Tekom jutrišnjega dne se bomo z vodji poslanskih skupin dogovorili, kdaj bomo obravnavali poročilo parlamentarne preiskovalne komisije. Lahko noč!
(SEJA JE BILA PREKINJENA 30. AVGUSTA 2000 OB 17.43 URI.)