Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.13 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Nadaljujemo 21. TOČKO 19. IZREDNE SEJE DRŽAVNEGA ZBORA - VPRAŠANJA IN POBUDE POSLANK IN POSLANCEV. Za današnjo sejo sta se opravičila: minister za zdravstvo dr. Marjan Jereb in minister za finance mag. Mitja Gaspari. Namesto njih so na seji prisotni državni sekretarji iz teh ministrstev.
Obveščam vas, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Mirko Zamernik, Vili Trofenik do 16. ure, Janez Per, dr. France Zagožen do 17. ure, Štefan Klinc do 17. ure, Samo Bevk od 16. ure, Ivo Hvalica do 15. ure, Ivan Božič in gospod Roberto Battelli. Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani! (55 prisotnih.)
Ugotavljam, da je državni zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo so bili povabljeni člani Vlade Republike Slovenije in jih lepo pozdravljam. Po zaključku 21. točke dnevnega reda bomo prešli na obravnavo prekinjene 4. točke dnevnega reda - predloga zakona o delni privatizaciji Slovenskih železarn.
Poslanska vprašanja po vrstnem redu - jih bom nekaj prebral; gospod Jože Lenič, gospod Borut Pahor, dr. Jože Zagožen, Vladimir Čeligoj, Branko Janc, Samo Bevk, Izidor Rejc, Peter Hrastelj in po prijavah naprej.
Besedo ima gospod Jože Lenič. Prosim. Se opravičujem, se opravičujem, gospod Lenič. Moja napaka. Gospod Zmago Jelinčič je v prejšnjem tednu, v petek se takrat opravičil, in je bil dogovor, da bi najprej gospod Jelinčič dobil besedo. Se opravičujem gospod Lenič.
Gospod Zmago Jelinčič, prosim.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Prav lep pozdrav vsem skupaj! Postavljam vprašanje ministrstvu za promet in zveze, in še posebej tistemu sektorju, ki urejuje oziroma ureja zračni promet.
Po zakonu o zračni plovbi, ki je pravzaprav še vedno starojugoslovanski, je na mesto letalskega inšpektorja potrebno imenovati osebo, ki ima najmanj eno leto letalskih kvalifikacij in zato z določenimi izkušnjami in z delovnim stažem. Leta 1994 je inšpektor za letalce in letalsko osebje postal inženir Krivic, ki ob postavitvi ni imel nikakršnih letalskih izkušenj, še manj pa katerokoli od letalskih dovoljenj. Za zadostitev črke zakona se je inženir Krivic začel usposabljati za pridobivanje oziroma pridobitev dovoljenja športnega pilota v Alpskem letalskem centru Lesce, kar je absurdno pri možnosti izbire primernejših kandidatov z resničnimi izkušnjami in z mnogo večjimi kvalifikacijami. Vendar je ministrstvo izbralo, na zahtevo glavnega inšpektorja Jana, tega neizkušenega kandidata. Da bo mera polna, se je bodoči inšpektor šolal na stroške ministrstva oziroma davkoplačevalcev, kar pomeni strošek med 10 tisoč do 12 tisoč nemških mark.
Primer postavitve neprimernih kandidatov na neprimerna delovna mesta pa se pojavlja tudi sedaj. Na predlog državnega sekretarja mag. Krapeža je na mesto inšpektorja za letališča postavljen Slana Jožef brez osnovnih potrebnih kvalifikacij. Za takšno mesto se navadno zahteva izobrazba gradbenega inženirja z obveznimi dodatnimi letalskimi kvalifikacijami.
Vendar pa izgleda, da je državnemu sekretarju dovolj, da je nekdo bivši oficir JLA in zato, ker je radarski tehnik, s tem že imenovan za inšpektorja.
Tuje in domače študije kažejo, da je povezava s sosednjimi kontrolami letenja nujna in neizbežna, če hočemo ohraniti varnost in nemoten pretok zračnega prometa. Na osnovi študije Eurocontrola, kar najbolj upoštevane agencije za kontrolo letenja, je Vlada Republike Slovenije s svojim sklepom 2.11.1995 naložila ministrstvu za promet in zveze naj pristopi k bilateralnemu sodelovanju vodenja zračnega prometa z Avstrijo, katera je Sloveniji tehnološko najbližja, in kar pomeni politično usmeritev k zahodni Evropi.
Zaradi nespoštovanja omenjenega vladnega sklepa se je varnostna situacija v vodenju zračnega prometa dodatno poslabšala, še posebno, ker smo na pragu nove sezone, ki že prinaša drastično povečanje prometa letal v preletu v zračnem prostoru Slovenije.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Jelinčič, šele v razpravi potem lahko predlagate razpravo. Takrat imate 15 minut.
ZMAGO JELINČIČ: Povečanje je bilo že dolgo napovedovano, vendar se gospod Krapež za to ni odločil, ampak je celo v dopisu odklonil sodelovanje z Avstrijo in se oslonil na sosednjo Hrvaško.
Sedaj najprej sprašujem vlado, da mi odgovori na to vprašanje, potem pa v skladu z drugim odstavkom 29. člena. Ker vem, da ne bo odgovor popoln in pravilen, zahtevam še nadaljnjo razpravo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Jelinčiču. Najprej bi predlagal, da poslušamo odgovor vlade in na podlagi odgovora vlade boste potem lahko izkoristili možnost poslovnika, ki je v drugem odstavku 29. člena. Prosim predstavnika vlade za odgovor. Minister za promet in zveze, mag. Bergauer, prosim.
MAG. ANTON BERGAUER: Spoštovani predsednik, cenjene poslanke in poslanci! Vprašanje, ki ga je postavil oziroma niz vprašanj, ki jih je postavil poslanec Jelinčič, je sklop širše razprave, zato bi predlagal, da bomo odgovore na to vprašanje podali pisno. Lahko pa povem, da varnost v zračnem prometu civilnega letalstva Republike Slovenije je zagotovljena. Odgovore na vprašanja bomo podali pisno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dopolnilno vprašanje, gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Gospod predsednik, jaz bi v skladu z drugim odstavkom 29. člena poslovnika državnega zbora zahteval daljšo razpravo. To pomeni 15 minut časa, da postavim svoje vprašanje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Jelinčič, predlagam, da formalno lahko izkoristite možnost in postavite dopolnilno vprašanje. Če na podlagi tega niste zadovoljni, potem pa lahko 10 poslancev ali poslanska skupina zahteva razpravo, ki je omejena na predstavnika predlagatelja, predstavnika vlade in predstavnika poslanske skupine. Predlagam, da vendarle najprej postavite dopolnilno vprašanje.
ZMAGO JELINČIČ: Še vedno bi želel, tam v klopeh vidim državnega sekretarja gospoda Krapeža. Prosim, če mi lahko odgovori na prej postavljeno vprašanje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Jelinčič. Ali želi predstavnik vlade dodatno odgovoriti na dopolnilno vprašanje, ki ga je postavil gospod Jelinčič? Besedo ima državni sekretar, gospod Krapež.
MAG. ALOJZ KRAPEŽ: Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Vprašanj gospoda Jelinčiča sicer nisem slišal, vendar glede sodelovanja kontrole letenja Republike Slovenije s kontrolo letenja Republike Avstrije ni nobene odklonitve. Z Republiko Avstrijo na tem področju zelo intenzivno sodelujemo, vendar je cel projekt povezan s skupnim centrom kontrole letenja osmih centralnoevropskih držav, in je v tem kontekstu ta bilateralni odnos z Republiko Avstrijo umestnega značaja, tako da je vklopljen v cel projekt, ki se v koordinaciji Eurocontrola, to je agencije Evropske unije za kontrolo in varnost zračne plovbe, pelje na čisto drugem, evropskem kontekstu.
Kar se tiče ostalih vprašanj gospoda Jelinčiča, bomo odgovorili pisno v čimkrajšem času. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod Krapež. Gospoda Jelinčiča sprašujem, ali vztraja z drugim odstavkom 29. člena poslovnika, da se opravi razprava o odgovoru vlade na vaše poslansko vprašanje? Odgovor vlade lahko smatramo samo drugi nastop gospoda državnega sekretarja v prvem delu. Sicer pa sta gospod minister in gospod sekretar povedala, da bosta celovite odgovore posredovala pisno. Torej lahko v skladu s poslovnikom odpremo razpravo samo o tem, kar je v prvem delu govoril gospod Krapež. To je edina poslovniška možnost, gospod Jelinčič.
Na podlagi drugega odstavka 29. člena in na predlog Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke dajem besedo predlagatelju, gospodu Jelinčiču, da opravimo razpravo na odgovor vlade na njegovo poslansko vprašanje. Prosim, gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala, gospod predsednik. Gospod Krapež je odgovarjal o varnosti prometa v zračnem prostoru. Sedanje vodstvo, ki je odgovorno za nadzor in varnost zračnega prometa na ministrstvu, je povsem jasno pokazalo, da ne namerava nadaljevati bilateralnih pogovorov z Avstrijo, kar je bilo razvidno na zadnjem in tudi poslednjem sestanku slovenske in avstrijske kontrole letenja, ki je bila v Gradcu dne 18. septembra 1997 v sestavi, ki jo imam tukaj v prilogi, vendar je ne nameravam brati.
Že samo vabilo oziroma dnevni red sestanka, ki ga je podpisal državni sekretar mag. Krapež, je z vidika diplomatskega jezika strahotno, saj sklicatelj, to se pravi Slovenija, svari avstrijsko stran pred mogočimi pogovori. Na omenjenem sestanku se je za prekinitev sodelovanja z Avstrijo najbolj zavzemal sedanji načelnik kontrole letenja, gospod Zagoršek Florjan, in to po navedbah avstrijske delegacije, na najbolj neprimeren način. Potek celotnega sestanka je bil predhodno usklajen s predlogi, ki so jih pripravili: glavni tehnolog Mesič Ivica, državljan Republike Hrvaške; Kojič Vesna, odgovorna za pretok zračnega prometa v Sloveniji, državljanka Hrvaške; Ostojič Zoran, tehnolog, odgovoren za postopke, od leta 1992 dalje državljan Slovenije. Po mnenju navedene delovne skupine je najbolj upravičeno, da se zračni promet delegira preko skupnega centra v Zagrebu, ki bo vodil promet nad Slovenijo, Hrvaško in Bosno.
Zaradi razumevanja ozadja bi bilo potrebno dosti bolj podrobno analizirati vse postopke in predvsem tudi pratoganiste; predvsem gospoda Slano Jožefa, bivši kapetan JNA in tako naprej, gospoda Zagorška, gospoda Mesiča in gospe Kojič Vesne, oba sta državljana Hrvaške, ki sta že dvakrat zaprosila za slovensko državljanstvo, vendar sta bila zavrnjena. Za pridobitev našega državljanstva je preko svojih zvez skušal vplivati konzulat Zvezne republike Nemčije na željo Siemensa. Oba s svojimi pozicijami v kontroli letenja odločno vplivata na razvoj in planiranje slovenske kontrole letenja s tem, da se udeležujeta uradnih sestankov na ravni Slovenije, kjer jo s svojimi mnenji zastopata.
Njihova namera in nezanesljivost je izpričana s tem, da sta že dvakrat zaprosila za del v Eurocontrol Bruselj in enkrat za pozicijo Siemens v Maleziji. Zapisniki sestankov tudi kažejo, da sta oba v navezavi s hrvaško kontrolo letenja in da pripravljata tehnološki teren za takojšnji prevzem slovenskega zračnega prostora.
Na njihov predlog je prišlo do povsem nepotrebnih premikanj zračnih poti v zračni prostor Republike Hrvaške, kar predstavlja izpad preletnih taks v višini najmanj 600 tisoč ameriških dolarjev letno. Vsebina obiskov njune prisotnosti se zlahka razbere tudi iz opozorila svetovalca za KL v Eurocontrol B, Kapmeirja, ki meni, da oba sama sebi utirata pot v novo službo pri Eurocontrolu.
Te dokumente imam jaz tukaj in so lahko na vpogled. Najvažnejše pa je, da sta edina strokovnjaka, ki ste ukvarjata s softwarom za sistem kontrole letenja, in to do te mere, da lahko z eno samo potezo onemogočita celotni sistem kontrole letenja. Preprosto povedano, kompleten softwarski sistem je pravzaprav privatiziran. Nikakršno pritoževanje na potencialno nevarnost ne pomaga, ker dobivata podporo pri sedanjem načelniku Zagoršek Florjanu, ki v času svojega dopusta imenuje Mesiča za namestnika načelnika, od 12.7. do 28.7., čeprav je v tem času Mesič brez veljavne pogodbe o delu v Republiški upravi za zračno plovbo. Seveda pa gre tukaj za intimno prijateljstvo, namreč Zagoršek letuje v njihovih počitniških apartmajih na Portugalskem, skupaj smučajo in tako naprej. Mesič se kljub prizadevanju, da bi dobil državljanstvo, pripravlja za povratek v Zagreb. V času pred vojno je bil v nastajajoči hrvaški vojski inštruktor za poseben enote. Po njegovem lastnem pripovedovanju pa je član HDZ.
Kako z lahkoto se pridobivajo kvalifikacije v tehnični službi kaže pa primer načelnika tehnične službe, inženirja Janše Srečka. Dovoljenja za opravljanje del na tehničnih napravah v kontroli letenja so uvedena zaradi varnosti zračnega prometa in potrjujejo, da je imetnik dovoljenja visoko tehnično usposobljen za delo pri določeni napravi, kar potrdi strokovna komisija. Dovoljenje za delo prinaša tudi materialne in statusne bonitete, ki jih je gospod inženir Janša pravzaprav pridobil s ponarejanjem dokumentov.
Ne bom preveč na dolgo govoril, vendar bom tudi dodatno pisno vložil še vprašanja, morda bom na ta odgovor lahko tudi kasneje še ustno. Gremo naprej na strategijo.
Z razdrtjem povezovanja z Avstrijci je nastopila taka situacija - kontrola letenja Dunaj zavrača nadaljevanja dela v zračnem prostoru Mura sektor, kjer je vodila do sedaj zračni promet. Slovenija zaradi geografske pozicije ne more sama voditi prometa v omenjenem zračnem prostoru, zato se je prisiljena pogovarjati, da nadzor v Mura sektorju prevzamejo iz centra v Zagrebu.
Po neuradnih pogajanjih, ki so že v teku o morebitnem prevzemu Mura sektorja, se je pokazalo, da Zagreb noče prevzeti nadzora samo v tem sektorju, ampak zahteva iz operativnih razlogov tudi zračni prostor zahodno od zračne poti B-9, tako da pride do izravnave z zračnim prostorom nad Belo krajino in Kočevskim, v katerem Zagreb že vodi zračni promet.
Slovenija je kot protiutež dobila del vodenja prometa nad delom Umaga in Jadranskega morja na meji z Italijo. Za sezono 1998 pa Italija odpira novo zračno progo Brenner-Pula, kar pomeni, da bo zračni prostor, ki je sedaj pod slovenskim nadzorom, prevzela kontrola Padova vse do Portoroža. Kako to izgleda? Tole (kaže na karti) je sektor Mura v sedanjem obsegu, tole je sektor Mura, ki ga zahtevajo Hrvati in ga je naša uprava pripravljena pokloniti Hrvatom. Tale del Hrvatje že kontrolirajo, ta del so dali Sloveniji v kontrolo. Tale del Hrvatom ostane, dela, ki so ga dali pa Hrvati Slovencem, pa ne bo več kontrolirala slovenska zračna kontrola, ampak italijanska, zaradi te novo uvedene poti.
Tukaj je evidentno, da se vidi, kako minimalen bo s tem postal slovenski zračni prostor. Argument te grupe, da je kontrola letenja v tako majhnem zračnem prostoru povsem nesmiselna, je pa tisto, kar se nadaljuje v to, da je najbolj logična torej naslonitev na hrvaško kontrolo letenja. Zelo perfiden načrt, kako bodo kompleten slovenski zračni prostor predali v roke Hrvatom.
Zakaj se to dogaja, je pravzaprav zelo enostavno, zakaj naj bi to prevzel Zagreb. Za celoten sistem bo potrebna predvidena investicija približno 180 milijonov nemških mark, seveda s pripadajočimi provizijami naročnikom. Vsi sodelujoči na teh že zdaj vodilnih položajih pa bi dobili verjetno še višje funkcije in v Zagrebu bi bili kot tujci plačani po mednarodnih tarifah, ki so pa nekajkrat višje.
Še eno vprašanje s tem v zvezi bi postavil. Kako je mogoče, da gospod Krapež ni dovolil opraviti pregleda, ki ga mora vsak operator imeti? Namreč, Adrii je 27.1.1998 potekel "Air Craft Operating Certificate". Pregled so zahtevali in je republiška uprava v sestavi gospod Lučovnik, Logar in še eden, zahtevala, da se to uredi. Gospod Krapež, kot državni sekretar, pa je rekel, da tega že ne bodo delali za tujo firmo. Ne vem, od kdaj je republiška oziroma uprava Republike Slovenije za zračno plovbo tuja firma. Pravzaprav na ta način Adria deluje na robu legalnosti, če že ne na oni strani.
Jaz bi poprosil, če mi gospod Krapež lahko na to odgovori, in bi potem pač nadaljeval. Zaenkrat hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Jelinčič. Mislim, da razprava ni več možna. Besedo lahko dobijo še predstavniki vlade in predstavniki poslanskih skupin. Torej sprašujem predstavnika vlade, če želi besedo? Gospod Krapež, v imenu vlade, prosim.
MAG. ALOJZ KRAPEŽ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci! Vprašanja in trditve, ki jih postavlja gospod Jelinčič, so delno resnične, vendar v tistem delu, ki se rešujejo globalno, kot sem že predhodno navedel, so dejstva v preteklostih. Prav s tem namenom je bil z imenovanjem nove vlade, novega ministra organiziran tudi sektor za letalstvo, ki naj bi se intenzivnejše, bolj konceptualno in bistveno bolj poglobljeno ukvarjal s problematiko, ki je nastala v določenem segmentu, predvsem kontrole letenja in pa tudi ostalih upravno-pravnih in nadzornih funkcij.
Stvari niti približno niso tako kritične, kot jih opisuje gospod Jelinčič, seveda verjetno z določeno namero. Vendar so stvari takšne, ki so rešljive narave in se tudi intenzivno rešujejo. Primer za to je zakon o letalstvu, ki je prestal noveliranje v Vladi Republike Slovenije in je v proceduri, v parlamentarni proceduri, vendar je glede procedure drugi v vrstnem redu, ker je zakon o zračnem prometu, ki ga je vložil gospod Jelinčič, prvi v proceduri in za katerega je matični odbor za infrastrukturo in okolje ugotovil, da je neprimeren, ker je nastajal v drugačnem kontekstu, predvsem strokovne narave in pa tudi delno politične. Tako, da ocenjujem, da vse te pripombe gospoda Jelinčiča gredo predvsem v tej smeri.
Kar se pa tiče dovoljenja gospoda Krapeža glede opravljanja pregleda letalskega prevoznika - absolutna neresnica, ker to dejansko niti ni v moji pristojnosti, da komu onemogočam delo. Poleg tega sem pa tudi sam kot delavec uprave še v letu 1996/1997 uvedel sistem oditinga letalskih prevoznikov, ki je v skladu z mednarodnimi letalskimi organizacijami. Tako, da to so neresnice in glede na ostala vprašanja, ki so zelo kompleksne strokovne narave, bo gospod Jelinčič dobil odgovor pismeno in ga vabim tudi na osebni strokovni pogovor, če bo to želel. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa državnemu sekretarju gospodu Krapežu. V skladu s poslovnikom imajo sedaj poslanske skupine možnost, da v petih minutah predstavijo stališče do problema, ki ga je v poslanskem vprašanju odprl gospod Jelinčič.
Proceduralno! Proceduralni predlog ima gospod Lenič.
JOŽE LENIČ: Spoštovani poslanci, gospod predsednik! Pozorno sem spremljal to razpravo, in ker bi rad tudi pozorno sledil in vedel za kaj se gre, bi prosil, da mi nekdo pojasni, kaj pomeni beseda "oditing". Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Krapež bo odgovoril na proceduralno vprašanje poslanca. To je neobičajna praksa pri delu državnega zbora.
Prosim gospod Krapež, ste lahko kratek.
MAG. ALOJZ KRAPEŽ: Hvala lepa gospod predsednik, še enkrat. Gospod Lenič! Oditing je, se opravičujem za uporabljene angleške terminologije. V letalstvu je pač tako, da je več ali manj mednarodni jezik angleški jezik oziroma letalski zelo običajen. Oditing pomeni preverjanje oziroma pregled, če določena organizacija izpolnjuje pogoje za uporabljanje svoje dejavnosti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi kdo od poslanskih skupin besedo? V imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke, gospod Jelinčič. ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Najprej se je gospod Krapež zapletel v lastno zanko, ko je rekel, da je on uvedel tako imenovani oditing in jaz sem o tem govoril, da ga ni dovolil izpeljati oziroma, da ga je odklonil Adrii. No da, drugič bo bolje pazil, kako postavlja svoje besede.
Drugače pa ne bi, gospod Krapež, govoril o tem, da lažem, kajti tukaj imam en dokument, ki govori vaši grožnji "I must warn you" in tako naprej, to se pravi, da svarite Avstrijce kaj boste naredili, kaj ne boste naredili. Tukaj imam kopijo dovoljenj gospoda Srečka Janše, ki je zelo čudno dobival razne licence, o tem se lahko še bolj podrobno pogovorimo. Tukaj imam kopijo licence gospoda Katarinčiča Severina, ki je tudi zelo čudno dobival te zadeve. Tukaj imam eno sporočilo slovenskega delegata gospe Vesne Kojič in gospoda Ivice Mesiča in tako naprej, kjer piše zelo čudno, zelo zanimivo, predvsem pa nikakor ne v korist Slovenije. Tukaj imam en papir Vlade Republike Slovenije, ki ga je podpisal gospod Mirko Bandelj. Tukaj sem pa že prej pokazal zemljevide, kaj bo Slovenija izgubila. Upam, če nič drugega, da se bo ministrstvo za promet in zveze zamislilo nad svojim gospodom državnim sekretarjem, pretehtalo vse to, kar sem vprašal in upam, da bom dobil tudi pisne odgovore na prav vsa vprašanja. Če jim kakšno vprašanje pač ne bo jasno, želim, da me kontaktirajo, bom vprašanje bolj specificiral. Vendar mislim, da je zadeva jasna in da kaže na totalno razsulo v varovanju in v vodenju slovenskega zračnega prostora.
O zakonu o letalskem prometu, ki ga je omenjal gospod Krapež, nisem govoril in tudi ne bom govoril danes, kajti mislim, da je to druga tema. Omenil bi samo to, da bi zakon že davno moral biti v proceduri, da v bistvu slovenska vlada že od leta 1993 tega zakona ni sprejela in navkljub vsemu še vedno tega zakona nimamo.
Poudaril bi pa silno nevarnost prevzemanja slovenskega zračnega prostora s strani Hrvatov. Nevarnost ni tako enostavna in mislim, da se bomo morali o teh mojih vprašanjih pozabavati tudi na obveščevalnih službah, pregledati kako zadeve tečejo, kdo je zadaj, kaj ima kdo zadaj in take zadeve. Mislim, da smo v enem izredno zapletenem in pa, bi rekel, nevarnem trenutku, kar se tiče naše zunanje politike do Hrvaške in ta zadeva daje Hrvatom še dodatno moč. Lahko se samo še vprašam, da je morda tukaj zadaj le neka namera, da se na ta ali oni način porine Slovenijo v naročje Hrvatom. Vlada v veliki meri dela v tej smeri in upam, da vsaj na nivoju letalskega prometa ne bo tako.
Torej, pričakujem odgovore, in potem glede na tiste odgovore bom videl, kaj bom storil naprej. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Jelinčiču. Želi še katera od drugih poslanskih skupin izkoristiti možnost in se oglasiti pri tej temi? Če ne želi, potem ugotavljam, da so predstavniki vlade tako minister kot državni sekretar zagotovili, da bodo posredovali pisne odgovore na vprašanja, ki so bila v razpravi gospoda Jelinčiča odprta. S tem zaključujemo ta del odgovorov na poslansko vprašanje. Naslednji ima možnost gospod Jože Lenič.
JOŽE LENIČ: Hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Imam dve vprašanji in ker imam samo 5 minut, bom kar pohitel.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Samo 3 minute ima poslanec.
JOŽE LENIČ: O.K. Sprašujem ministrstvo za okolje in prostor, ministrstvo za pravosodje in ministrstvo za kmetijstvo - zanima me, koliko primerov nezakonitega ubijanja zavarovanih ogroženih živalskih vrst je bilo ugotovljeno v letih 1996 in 1997 in v kakšni stopnji so postopki za ugotavljanje in kaznovanje kršiteljev? Obrazložitev je zelo preprosta. V zadnjem času se v medijih pogosto pojavljajo prispevki o ubijanju zavarovanih ogroženih živalskih vrst pri nas. Ena od najbolj razvpitih primerov je bila najdba trupla orla belorep v kočevskih gozdovih in nedvomno je bilo ugotovljeno, da je njegova smrt posledica strelne rane. V kazenskem zakoniku in tudi v uredbi o zavarovanju ogroženih živalskih vrst je jasno opredeljeno, da je to kaznivo dejanje in zanima me, v kakšni fazi so postopki zoper kršitelje. To je bilo prvo poslansko vprašanje.
Zdaj prehajam na drugo poslansko vprašanje. Tukaj pa nastopam v imenu treh, ki sprašujejo, in sicer v imenu gospoda Romana Jakiča, v imenu gospoda mag. Janeza Kopača in in v svojem imenu. Vprašanje je sledeče - tujci, ki v Republiki Sloveniji opravljajo pridobitniško dejavnost, so obvezni pridobiti ustrezna dovoljenja, tako imenovane vize in so ravno tako kot slovenski državljani davčni zavezanci. Obstaja pa utemeljen sum, da se zakonska določila tega področja v primeru nastopov tujih glasbenikov v Republiki Sloveniji pogosto kršijo. Po nekaterih informacijah po Sloveniji namreč na različnih prireditvah tedensko nastopi tudi do 30 tujih glasbenikov in skupin, javna skrivnost pa je, da slovenski organizatorji tujim glasbenikom nastope plačujejo pogosto v gotovini. V takih primerih gre za kršitev zakonskih določb, začenši s področja delovnih viz in določb s področja davčne zakonodaje. Zato ministra za delo, družino in socialne zadeve, Toneta Ropa, sprašujemo, ali delovna inšpekcija redno "vrši" kontrolo posesti potrebnih dovoljenj v primeru nastopanja tujih glasbenikov in skupin na našem trgu? Ministra gospoda Gasparija pa sprašujemo, ali se "vrši" zadostna kontrola plačevanja davkov pri opravljanju glasbenih storitev?
Obenem izkoriščamo tudi priložnost in dajemo pobudo, da se kontrola tako na delovnopravnem kot davčnem področju poostri, kajti dosledno spoštovanje zakonov tako za tuje - to bi rad poudaril - tako za tuje kot domače - tukaj ne gre za nikakršno ekskluziviteto domačih glasbenikov; zakon naj bo za vse enak - da se kontrola v tem primeru poostri in vzpostavi neko normalno stanje na tovrstnem trgu. Preprosto smo prepričani, da naša pobuda lahko pripomore k odpravljanju sive ekonomije in nelojalne konkurence na trgu glasbenih storitev. Za odgovore se najlepše zahvaljujemo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Lenič. Prosim predstavnike vlade, da odgovorijo na vprašanja. Prvi ima besedo minister dr. Pavle Gantar. Prosim.
DR. PAVLE GANTAR: Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Poslanec, gospod Lenič, bo dobil pisni odgovor na vprašanje, koliko je bila kršitev uredbe o ogroženih živalskih vrstah, koliko je bilo podanih ovadb in kaj se je zgodilo z ovadbami na sodišču in koliko je bilo izrečenih tudi kazenskih oziroma koliko je bilo izrečenih izrekov sodišča na to temo.
Kar zadeva orla belorepca, ki je bil zelo publiciran, se po spominu lahko spomnim samo tega, da je usoda tega orla, kako je dobil to rano in od kje je prišel, razmeroma neznana, in kot vem, zato ovadba za ta primer niti ni bila podana, ker je ena izmed domnev, da je pač prišel iz sosednje države že ranjen. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Gantarju. Ta del glede tega vprašanja je izčrpan.
Sedaj pa še drugi del vprašanja. Omenjen je bil resor za delo in za finance. Državna sekretarka, gospa Belopavlovičeva, prosim.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Inšpekcija za delo opravlja tudi nadzor nad tovrstnim delom, čeprav moram reči, da je tu pravzaprav teh niš in možnosti za izigravanje zakonodaje nekoliko več, kot če gre za neko redno dejavnost pri nekem delodajalcu; ti glasbeniki pridejo in v naslednjem dnevu ali pa čez dva dni spet gredo. Tako, da jih je včasih težje dobiti kot druge tuje delavce. Treba je tudi vedeti, da se to opravlja običajno ob sobotah, nedeljah oziroma takrat, ko, moram reči, da je problem tudi raznih dežurstev inšpektorjev. Ampak ne glede na to, ker ta problematika postaja nekoliko bolj pereča, se v okviru posebnih akcij, ki jih inšpekcija za delo načrtuje mesečno oziroma tudi planira letno, predvideva zdaj ena taka akcija, ki bi bila prav usmerjena v tovrstno dejavnost. Tako, da jaz upam, da v okviru te akcije bomo dosegli tudi določene rezultate.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Belopavlovičeva. Kratek odgovor bo podal tudi državni sekretar, gospod Simonič.
ANDREJ SIMONIČ: Spoštovane poslanke in poslanci! Vsi tujci, ki opravljajo pridobitno dejavnost v Sloveniji, kamor spadajo seveda tudi tuje glasbene skupine, so zavezanci za plačilo davka po zakonu o dohodnini. Strinjam pa se, kar je že moja sogovornica prej povedala, da je kontrola izvrševanja oziroma plačevanja davkov pri tej dejavnosti, torej gostovanja glasbenih skupin v Sloveniji, relativno težka. Vprašanje je bilo zdaj zastavljeno in ni bilo prej najavljeno, tako da bo poslanec dobil odgovor pisno. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Lenič je zadovoljen z odgovori, bo pa dobil še dodatno pisne odgovore. Tako? Hvala lepa.
Gremo naprej. Gospod Borut Pahor - ga trenutno ni v dvorani, torej ga bomo preskočili oziroma danes ne bo imel možnosti. Dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Gospod predsednik, drage kolegice in kolegi! V poslanski pisarni sem dobil več vprašanj in tri od njih bi na hitro tukaj predstavil oziroma vprašal. Opravičujem se, ker so nekatera tako bolj po domače formulirana.
Prvo je tole. Mobitel naj bi kot edini operater ne dal nobeni drugi firmi kartic za vklop telefona v omrežje druge firme. Se pravi, da želi skupaj s karticami prodajati tudi telefone in se ne razume, zakaj tako velik interes za majhno privatno firmo Svema - Erikson telefoni, ki jo naj bi Mobitel vključeval pri vseh njegovih akcijah. Pa naj si bodi pod pretvezo nekaterih idej, ki jih ima GSM in niti ni v svojem standardu. Mobitel kot državna firma, bi morala državne kredite in državni denar vlagati v razvoj omrežja in njegove ponudbe, ne pa v podpiranje prodaje telefonov omenjene firme, kar ni osnovna funkcija Mobitela, ki prodaja uslugo. To je sedaj ena stvar.
Druga. Vprašanje se nanaša na dovolilnice za mednarodni tovorni promet. Tukaj se pritožujejo, da je zmeda popolna, pri teh prevoznikih. Tukaj je ministrstvo za promet in zveze, pravilnik naj ne bi bil jasen. Dogajajo se različna prekupčevanja, podkupnine in podobno, tako vsaj trdijo, da naj bi dovolilnica znašala 200 mark, in da je bilo tisoč teh dovolilnic iz Italije sem pripeljanih za prodajo. Skratka, ni sistemskih rešitev in kontrole.
Tretja zadeva je ta, da je pritožba oziroma pobuda za pregled strokovnih odločitev in porabe državnih sredstev za izvedbo brezgotovinskega cestninjenja na avtocestah v Republiki Sloveniji, ki jih vodi družba za avtoceste pri postopku javnega naročila, postopku zbiranja ponudb in postopku zbiranja predlogov za oddajo del na avtocesti Arja vas - Vransko, Cepje - Vransko, ABC sistem in za oddajo del AC Hoče - Arja vas, CP Tepinje in ABC sistem, je prišlo do vrste nepravilnosti kršitev zakona o javnih naročilih in strokovno vprašljivih odločitev. Navaja takole: "Sistem brezgotovinskega cestninjena ABC, ki ga izvajata Iskra Sistemi in Traffic Design, je strokovno vprašljiv in v nasprotju z evropskimi normami. Vrednost izvedbe po razpisu 140 milijonov SIT za vsako postajo je močno pretirana itn., če je čas potekel." Skratka, kup pritožb je, in če niso v stanju predstavniki ustno takoj odgovoriti, bi prosil pisni odgovor.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa dr. Zagožnu. Prosim predstavnika vlade, da odgovori na vprašanje - minister za promet in zveze mag. Bergauer.
MAG. ANTON BERGAUER: Hvala gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Vprašanj je bilo seveda več. Vezane so vsaj na tri pomembna področja. Mobitel in potem dovolilnice za mednarodne odnose in prometno politiko ter ABC sistem, brezgotovinsko oziroma plačevanje, tako brezgotovinsko plačevanje cestnin.
Na vsa ta vprašanja in težave, ki so pri tem, bomo odgovorili pisno. Je pa seveda pri tem jasno, da so to veliki sistemi, da imamo pri tem zmeraj razpise, tako kot je za brezgotovinsko plačevanje cestnin - so razpisi, kjer se izbere najugodnejšega ponudnika. Jasno je tudi, da v okviru Slovenije moramo imeti ta sistem enoten, tako da ga lahko uporabljamo na vseh avtocestnih odsekih. Podrobne odgovore bomo podali na tem področju tudi pisno.
Dočim dovolilnice, ki pa so tiste, ki omogočajo našim prevoznikom, da lahko prevažajo blago po Evropi, so tudi svojevrstna težava. Mi sedaj pripravljamo nove dokumente, nov način delitve, tudi skupaj s sosednjimi državami - tukaj imam predvsem v mislih Avstrijo, ki uvaja določen sistem elektronskega spremljanja eko točk - tako da bomo na to tudi pisno podali čisto konkreten odgovor. Moram pa reči, da se celotno področje ureja popolnoma na novo, v sodelovanju z upravnimi enotami po celotni Sloveniji, tako da bomo to približali direktno vsem prevoznikom, da ne bo več potrebno prihajati v Ljubljano za pridobivanje teh dovolilnic, ampak jih bodo lahko dobili v tem sistemu v Sloveniji, ker bomo potem tudi imeli bolj podrobno kontrolo nad delitvijo in upravičenostjo tega. Jasno pa seveda je, pri pogajanjih z državami, kjer izmenjujemo kontingente teh dovolilnic, so pa te kvote tudi zmeraj omejene, in povpraševanja so bistveno večja, kot pa je možnosti delitve teh dovolilnic. Da pa ne bi prihajalo do zlorab - v preteklosti se je o tem precej govorilo, dokazov ni bilo - zato smo sistem postavili na novo in sem prepričan, da bomo marsikatero dilemo, ki je bila do sedaj, tudi na ta način odpravili, in da bo ta delitev in pridobivanje dovolilnic bolj dostopno vsem, ki to rabijo. Se bo pa gotovo tudi v naprej dogajalo to, da ne bodo vsi mogli dobiti dovolilnic, ker je to podobno kot denar, ki ga nikoli ni dovolj.
Glede mobitela bomo pa tudi dali pisni odgovor. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu ministru. Besedo ima gospod Čeligoj, ker je Benjamin Henigman predlagal, da bo nastopil na koncu vrstne liste. Potem pa naj se pripravi gospod Branko Janc. Tudi gospod Pahor bo potem na koncu dobil besedo.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa. Poslansko vprašanje bom postavil ministrstvu za promet in zveze. In sicer, železniški prehod Mala Bukovica v kilometru 19,785 na železniški progi Pivka-Ilirska Bistrica, je zavarovan le z Andrejevim križem. V primeru slabega vremena in megle vidljivosti na tem križišču ni, pa tudi sicer je preglednost proge s severne strani premajhna tudi v normalnih pogojih vidljivosti. Skozi to kritično križišče pelje cesta iz Ilirske Bristrice v vasi Mala Bukovica, Studena Gora, Pavlica, Starod in mejni prehod Starod. Vsak dan se čez ta železniški prehod vozijo vaščani, policija, ki redno patruljira zaradi bližine meje in mejnega prehoda ter šolski avtobus, ki vozi šolarje iz omenjenih vasi v šolo v Ilirski Bistrici.
Tako trikratno dnevno obstaja velika potencialna nevarnost nesreče za šolarje, ker je prehod nezavarovan. Oktobra 1997 si je problematično železniško križišče ogledala komisija v sestavi predstavnikov Slovenskih železnic Ljubljana za področje infrastrukture, Slovenskih železnic Ljubljana SVP Postojna, Prometnega inšpektorata Republike Slovenije, Občine Ilirske Bistrice, Policijske postaje Ilirska Bistrica ter Krajevne skupnosti Koseze.
Komisija je ob ogledu ugotovila:
1. da je preglednost ceste na železniško progo slaba; da je od leta 1980 bilo 12 nesreč z materialno škodo in telesnimi poškodbami ter 5 smrtnih nesreč;
2. v neposredni bližini ni podvoza, ki bi omogočal prehodnost avtobusa za navedene vasi;
3. trikrat dnevno v obe smeri se vrši avtobusni prevoz šoloobveznih otrok, katerih varnost je ogrožena glede na nezavarovani železniški prehod še posebno v jesenskem in zimskem obdobju zaradi pogoste megle in poledice na samem železniškem prehodu.
Komisija je predlagala, da se navedeni železniški prehod zavaruje z avtomatskimi zapornicami, ki bodo omogočile popolno varnost. Zaradi akutnosti problema se obračam na ministrstvo za promet in zveze z vprašanjem oziroma pobudo, da pristopi k takojšnjemu reševanju tega problema. Slovenske železnice bodo letos na tej relaciji proge postavljale nov kabel za posodobitev električne mreže, zato je smiselno izkoristiti sočasnost rešitve problema, postavitve avtomatskih zapornic za železniški prehod Mala Bukovica. Pisno vprašanje oziroma v pisni obliki sem vprašanje že dostavil ministrstvu za promet in zveze. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Čeligoj. Odgovoril bo državni sekretar dr. Hanžel.
DR. SLAVKO HANŽEL: Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Na omrežju slovenskih železnic, dolgem 1201 km, so praktično prehodi na razdaljah, cestno železniška križanja na razdaljah nekaj večja od enega kilometra, kar pomeni, da je dejansko ta problem, ki ga je gospod poslanec omenil, dejansko zelo pereč. V zakonu o varnosti v železniškem prometu imamo navedene osnovne kriterije, po katerih dejansko je potrebno ravnati, da se zavaruje ob ustreznem obsegu prometa tudi križanje ceste z železnico, bodisi s svetlobnimi signali, bodisi tudi z zapornicami, bodisi z nadvozi ali podvozi.
Glede na tako veliko število teh prehodov in predvsem, bi človek rekel, glede na število nesreč, ki se pojavljajo na teh prehodih, bo brez dvoma potrebno za sanacijo teh prehodov nameniti več finančnih sredstev. V povprečju imamo v ministrstvu za te namene, konkretno v tekočem letu 1998, v proračunu za tekoče leto predvidenih 150 milijonov, kar okvirno zadošča za približno rešitev štirih zavarovanj cestno-železniških prehodov. Komisijo, ki jo imenuje in jo za vsako leto sproti, gospod minister, ta komisija dejansko ob vseh perečih problemih nadzoruje, pregleduje in ugotavlja stanje na teh prehodih in daje predloge, vendar v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev rešujemo zelo težko to problematiko, saj če seštejemo zadnja štiri leta smo vsega skupaj uspeli posodobiti enajst cestnoželezniških prehodov.
Rešitve se nakazujejo tudi v tej smeri, da dejansko v zadnjem obdobju sodelujejo, finančno sodelujejo pri sanaciji teh prehodov, pri zavarovanju teh prehodov tudi občine in v kolikor se bo to pokazalo, torej v večji meri tudi v tem letu, bi seveda število teh prehodov v skladu z nekimi veljavnimi kriteriji lahko bilo večje kot je bilo število prehodov, ki bi jih lahko zavarovali recimo s svetlobnimi signali in zapornicami večje, kot je to bilo v preteklem obdobju. Prav v tem primeru, kot je govoril gospod poslanec, bo predvidoma, v kolikor ne bo v proračunskih postavkah prišlo do sprememb, v letošnjem letu tudi izvedeno polaganje progovnega kabla in ob tej priložnosti bi seveda tudi nekoliko ceneje lahko zadeve vsaj, kar se tiče komunikacijskih povezav, rešili tudi ta prehod na območju Ilirske Bistrice. Hvala lepa. Toliko za enkrat.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Prehajamo na naslednje vprašanje. Gospod Janc se odpoveduje vprašanju. Besedo ima gospod Samo Bevk, za njim gospod Izidor Rejc.
SAMO BEVK: Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovani zbor! Vladi Republike Slovenije dajem poslansko pobudo za sprejem geodetske zakonodaje in za izboljšanje geodetskih evidenc.
Geodetska zakonodaja je v Republiki Sloveniji zelo zastarela in neurejeno stanje na tem področju onemogoča kvaliteten razvoj geodetske dejavnosti. Največji problemi so: prvič; izvajanje geodetske dejavnosti; drugič nerešene pristojnosti med geodetsko službo na nivoju države in lokalno skupnostjo in tretjič; financiranje te dejavnosti. Strategija vključevanja Republike Slovenije v Evropsko zvezo, je predvidevala uvrstitev zakona o geodetski dejavnosti v parlamentarno proceduro že v lanskem letu, pa se kljub temu še ni zgodilo nič novega. Prav tako program usklajevanja zakonov Republike Slovenije glede na evropski sporazum pa predvideva, da je potrebno to zakonodajo oziroma ta zakon sprejeti do konca letošnjega leta. Zato predlagam, da Vlada Republike Slovenije čimprej pošlje zakon o geodetski dejavnosti v parlamentarno proceduro.
Slabo stanje pa je tudi na področju geodetskih evidenc, ki vsebujejo podatke o lastnini, od katerih sta najpomembnejša zemljiška knjiga in zemljiški kataster. Celotno ozemlje Republike Slovenije je zato le 20% pokrito s primerno natančnimi katastrskimi podatki, prav tako pa je alarmantno dejstvo, da je v zemljiškem katastru evidentiranih le ena tretjina vseh stavb. Od 1 milijonv 100 tisoč stavb v Sloveniji jih je torej evidentiranih komaj 400 tisoč. Predlagam torej, da se da prioriteto: prvič, zemljiškemu katastru in zemljiški knjigi, izdelavi digitalnih načrtov in tretjič, nastavitvi registra stavb. V ta namen bi morali v državnem proračunu tej dejavnosti nameniti 700 milijonov tolarjev več denarja.
Nadalje, drugič sprašujem ministrstvo za kulturo o zapletih v zvezi z razglasitvijo ter o prizadevanjih, da se rojstna domačija Franja Malgaja, borca za severno mejo, ohrani kot kulturni spomenik in primer ljudske arhitekture. Solastnica domačije je namreč svoj del nepremičnine pripravljena prodati občini Šentjur pri Celju, pod pogojem, da se v njej uredi spominska soba. Ob prihajajoči 80-letnici borbe za severno mejo in tragični smrti slovenskega častnika Franja Malgaja, apeliram na pristojne, da resno proučijo to vprašanje in prispevajo k uresničitvi plemenite geste solastnice Malgajeve domačije.
Na koncu pa še ministra za lokalno samoupravo, mag. Boža Grafenauerja, sprašujem, ali je res, da sta Krajevna skupnost Spodnja Idrija in Krajevna skupnost Idrija zamudili vse postopkovne roke za oblikovanje novih občin? Zanima me tudi, ali je vlada kljub temu, da naj bi ti dve občini zamudili rok za oddajo, zavzela stališče do tega problema. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod Bevku. Prvi ima besedo minister za okolje in prostor, dr. Pavle Gantar. Predstavnik ministrstva za kulturo naj se pripravi (jaz ga ne vidim).
DR. PAVLE GANTAR: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Zakon o geodetski dejavnosti je v medresorskem usklajevanju in pričakujemo, da ga bo vlada obravnavala v kratkem in bo tudi prišel v parlament. Ta zakon sam po sebi ni harmonizacijski zakon, pač pa predlaga osnovo za vrsto drugih zakonov, ki urejajo stanje in evidenco nepremičnin in drugih zadev na področju lastnine na nepremičninah, ki zadevajo predvsem javni interes.
Kar zadeva evidenc nepremičnin in podobne zadeve, bi vas rad obvestil, da je Geodetska uprava Republike Slovenije že pričela s projektom posodobitve zemljiškega katastra na območju Republike Slovenije. Projekt povezuje vektorizacijo zemljiško katastrskih načrtov z vzpostavitvijo digitalnih ortofotonačrtov, ki naj bi skupaj z nekaterimi topografskimi podatki v digitalni obliki - najprej seveda gre pri stavbah - postopoma nadomestili zastarele in nevzdržne topografske načrte. Znotraj tega je cilj evidentiranje zemljišč, potem uvedba enotnih identifikacijskih oznak, zagotovitev lokacijsko dovolj natančnih in homogenih podatkov o zemljiščih in stavbah, možnost postopnega izboljševanja z vnašanjem sprememb na zahtevo lastnikov nepremičnin, zagotovitev racionalnega in učinkovitega vzdrževanja evidenc in delovanja geodetske službe in seveda uskladitev predpisov. Dejstvo je, da v proračunu, pa tudi v proračunih občin, ni dovolj denarja za to, da bi ta projetk potekal dovolj hitro. Zato je Vlada Republike Slovenije vzpostavila stike tudi s Svetovno banko in tečejo intenzivna pogajanja tudi za najetje ustreznega mednarodnega posojila, ki bi pospešilo uvajanje posodobitve zemljiškega katastra in s tem v čim krajšem času vzpostavitev ustrezne zemljiške evidence. Opozoril pa bi, da tega ni mogoče narediti čez noč, da je pač dediščina preteklega časa, dediščina tega, da nekoč ni bilo važno, od koga je kaj, da te dediščine ni mogoče preprosto odpraviti in da bo za to potrebnega nekaj časa. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu ministru. Predlagam, da dobi besedo gospod Grafenauer, za zadnji del vprašanja, naslednji del pa pisno, ker izgleda, da predstavnika vlade ni.
MAG. BOŽO GRAFENAUER: Spoštovani gospod predsednik, poslanke in poslanci! Ker sem dobil pisno vprašanje tudi že prej oziroma mi ga je gospod poslanec Bevk povedal, mu bom potem izročil kar pisni odgovor.
Rad pa bi povedal naslednje. Postopek za ustanavljanje občin je natančno predpisan. Po tem postopku je državni zbor sprejel dva sklepa; en sklep je sprejel 23. maja letos, s katerim je pričel postopek, in drugi ugotovitveni sklep, kjer je ugotovil, kateri predlogi in pobude so bile dane, je bil sprejet 27.9. letos. V konkretnem primeru v zvezi z občino Idrija ugotavljam, da je prišla pobuda za ustanovitev občine Spodnja Idrija na državni zbor 14.10.1997. Ta pobuda je bila poslana takrat tudi občinskemu svetu Občine Idrija in občinski svet je na seji 23.10. pobudo obravnaval in sprejel sklep, da ne podpira pobude Krajevne skupnosti Spodnja Idrija o izločitvi delov občine v novo občino. Dodal bi še to, da pobude KS mesto Idrija in KS Vojsko za izločitev območja obeh KS v novo občino Idrija, ki je bila poslana državnemu zboru dne 13.11., pa občinski svet še ni obravnaval.
Skratka, lahko ugotovim, da so se vse aktivnosti, bi lahko rekel, dogajale zelo kasno in šele potem, ko so verjetno ljudje na tistem območju videli, kakšni predlogi prihajajo od drugod. Rad bi ugotovil, da je nastanek novih občin proces, da ta proces ni zaključen. V primeru, da bo ta pobuda postala predlog, skratka, če se bo svet krajevnih skupnosti ponovno sestal in rekel, da kljub temu, da občinski svet nasprotuje, da svet krajevne skupnosti meni, da so podani pogoji za nastanek nove občine, bo ta pobuda lahko postala predlog. Predlog tudi še danes iz krajevne skupnosti ni prišel. To pomeni, da bo lahko obravnavana v naslednjem štiriletnem obdobju.
Pa še eno stvar bi moral ugotoviti, da krajevna skupnost lahko odloča samo o območju svoje krajevne skupnosti. Mi imamo pa v konkretnem primeru takšno situacijo, da je ena krajevna skupnost odločila, da bi bila občina tudi na območju drugih krajevnih skupnosti. Najmanj, kar je za pričakovati, da bi tudi drugi sveti krajevnih skupnosti sprejeli pobudo. Če občinski svet te pobude ne bo preoblikoval v predlog, se potem ponovno sestanejo in podajo predlog. Skratka, v tem paketu, v teh dveh primerih občina ne more nastati.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu ministru. Gospod Bevk, na drugi del vprašanja pa boste dobili pisni odgovor. Imate dodatno vprašanje? Prosim.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod predsednik. V zvezi z mojo pobudo bi prosil predstavnika oziroma gospoda ministra za okolje in prostor, dr. Gantarja, da mi posreduje tudi pisni odgovor; namreč vprašanja geodetskih evidenc so bili vedno zelo veliki nacionalni projekti, tudi v naši slovenski zgodovini to poznamo, poimenovali so se kar po cesarjih - saj poznamo terezijanski, jožefinski, franciscelski kataster. Tako, da mislim, da bi Vlada Republike Slovenije morala to pobudo zelo resno vzeti in tako, kot je minister povedal, tudi za ta vprašanja zagotoviti dovolj velika sredstva, ali v državnem proračunu ali pa, kot je bilo omenjeno, z mednarodnimi krediti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Izidor Rejc, za njim gospod Hrastelj.
IZIDOR REJC: Gospod predsednik, gospe in gospodje, predstavniki vlade! Na ministrstvo za finance usmerjam naslednje vprašanje.
Iz nekih podatkov, ki so mi na voljo, vidim, da je finančnega premoženja v državi kar precej, in tam tudi piše, da je možno odprodati takoj 90 milijard SIT, kar pomeni 4,5%. Če se to preračuna na 100%, to pomeni dvatisoč milijard. Vendar je to finančno premoženje; poleg tega premoženja so še druge oblike, predvsem nepremičnine, v taki ali drugačni obliki. Zanima me - postavljam seveda vprašanje ministrstvu za finance, ki mora to praviloma voditi - kolikšno je državno premoženje, kako je zagotovljen pregled tega državnega premoženja in kako je zagotovljeno gospodarjenje z njim, in, seveda, kdo to upravlja? To je prvo vprašanje, na katerega želim pisni odgovor.
Drugo vprašanje pa je namenjeno, in je zelo aktualno in tekoče - izvedeli smo, da Splošna plovba v Piranu spet zajema zrak in se potaplja.
Mi smo v parlamentu obravnavali sanacijski program in tja smo usmerili tudi 75 milijonov dolarjev javnega dolga, se pravi teh 75 milijonov dolarjev je javni dolg. Ker je to edina slovenska čezoceanska paroplovna družba, me zanima, zakaj je v težavah, kje so vzroki, kdo je odgovoren in kako je potekala sanacija? To je pa vprašanje za ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Rejcu. Tudi hvala, ker ni izčrpal vsega časa. Torej predstavnik za finance, državni sekretar gospod Simonič.
ANDREJ SIMONIČ: Spoštovane poslanke in poslanci! Prvo vprašanje je dokaj kompleksno in tudi ni bilo vnaprej prijavljeno, tako da bomo pripravili pismeni odgovor in ga bo poslanec prejel. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Gospod Dragonja, na drugo vprašanje.
METOD DRAGONJA: Hvala, gospod predsednik. Spoštovani! Glede Splošne plovbe bomo dali tudi natančno pisno pojasnilo in pismeni odgovor. Moram reči, da Vlada Republike Slovenije še ni obravnavala poročila o poteku sanacijskega programa, o njegovem izvajanju v podjetju Splošna plovba Portorož. Podjetje sicer posluje relativno nemoteno, ni večjih zastojev v njegovem delu in poslovanju, pojavljajo pa se določeni odkloni od sanacijskega programa, kar lahko identificiramo vnaprej. Ti odkloni se sicer pojasnjujejo, posebej v letu 1997, z relativno neugodno situacijo na svetovnem trgu prevoznih storitev in ti so se odrazili deloma tudi v povečani zadolžitvi, tako da ravno v tem momentu ocenjujemo izvajanje sanacijskega programa in predvidevamo tudi dodatne ukrepe in pa dodatne aktivnosti, ki jih je treba zagotoviti zato, da bo sanacijski program izveden oziroma da bo ta po potrebi še dopolnjen, kolikor se bo ta potreba objektivno pokazala. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu ministru. Besedo ima gospod Hrastelj. Pripravi naj se gospod Jazbec.
PETER HRASTELJ: Vlada mi dolguje odgovor na vprašanje, ki sem ga že postavil na 7. rednem zasedanju državnega zbora, in sicer, kdaj bo rešen primer še vedno zaprtega zdravilišča Rimske Toplice, ki je v lasti ministrstva za obrambo. Znano je, da je vlada v prejšnjem mandatu dala v reševanje ta problem Agenciji za prestrukturiranje in privatizacijo. Ta žgoči problem ta agencija rešuje že drugo leto in rezultat te rešitve je do danes čista "nula." Sprašujem, kako dolgo še tako! Hkrati dajem pobudo vladi, da najde drugo pot, ki bo hitrejša in učinkovitejša, tako da bi nekoč mondeno zdravilišče Rimske Toplice zaživelo. Prosim torej za celovit odgovor, katerega sem dolžan posredovati predvsem krajanom Rimskih Toplic, ki se čutijo ob pogledu na to propadajoče zdravilišče izredno prizadeti, da o škodi, trdim, o večmilijonski škodi do sedaj, sploh ne govorim. Prosim za celovit, temeljit pisni odgovor. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Hrastelj. Bo predstavnik vlade odgovoril? Sedaj nastopi ta problem, kadar rečete, da prosite za pisni odgovor, vprašanje pa postavite ustno. Praksa je, da poslanec dobi na ustno vprašanje tudi kratek ustni odgovor. Prosim predstavnika vlade, da odgovori na postavljeno poslansko vprašanje. Državni sekretar, gospod Žnidarič.
BORIS ŽNIDARIČ: Hvala za besedo. Spoštovani predsednik, poslanke in poslanci! Vlada si prizadeva problem rešiti in verjamem, da je problem v kraju zelo pereč. Žal reševanje ne gre tako hitro, kot smo tudi sami pričakovali, saj je bilo v preteklosti opravljenih več poskusov. Kot ste, spoštovani poslanec, pravilno citirali, vlada je v oktobru leta 1996 dala to nalogo tudi Agenciji za prestrukturiranje in privatizacijo. Žal do želenega rezultata še nismo prišli.
Podrobnosti v zvezi s fazami reševanja vam bomo poslali v pisnem odgovoru, kot ste tudi želeli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Besedo ima gospod Franc Jazbec. Ker se gospod Schiffrer odpoveduje, je naslednji na vrsti gospod Potrč.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. 3.12.1997 sem na Vlado Republike Slovenije naslovil pismeno poslansko vprašanje, ki se je glasilo takole: Na podlagi 9. člena zakona o popravi krivic je vlada imenovala posebno komisijo, ki odloča o statusu bivšega političnega zapornika oziroma po vojni pobite osebe ter o pravici do odškodnine in vštetja časa odvzema prostosti in drugega časa po 6. členu omenjenega zakona v pokojninsko dobo. Vlado Republike Slovenije sprašujem, kdaj je bila komisija imenovana, kateri so njeni člani in v kakšni povezavi so z institucijami prejšnjega totalitarnega komunističnega sistema! Hkrati tudi prosim za predstavitev načina dela in za podatek, koliko prošenj za priznanje statusa oziroma odškodnine je bilo v času od imenovanja te komisije do danes odobrenih in koliko zavrnjenih. Hvala. Pričakujem odgovor.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa za vprašanje. Odgovor bo dal minister za pravosodje, gospod Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Gospod predsednik, hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci! V sklopu našega ministrstva, to je ministrstva za pravosodje, deluje komisija, ki je bila ustanovljena v lanskem letu na podlagi zakona o popravi krivic. Ta komisija obravnava vse tiste primere, za katere je zakon ocenil, da se je v določenem obdobju dogodila krivica, bodisi na podlagi sodnega procesa, na podlagi takratnih določb kazenskega postopka bodisi na podlagi določb takratnega zakona o prekrških. Ne bi mogel točno odgovoriti, ker nimam v spominu, kdo so vsi člani te komisije. Vsekakor gre za 10-člansko komisijo, katere predsednik je diplomirani pravnik Janez Lukač. V tej komisiji je tudi državni podsekretar Miha Wohinc. O imenih vseh članov bomo dali pismen odgovor. Ta komisija se sestaja redno enkrat tedensko, vsak teden rešijo približno od 10 do 15 prošenj oziroma 10 do 15 zahtevkov. Koliko zahtevkov je bilo do danes vloženih, bomo podali pismen odgovor. Tudi bomo lahko podali točen pismen odgovor, koliko zahtevkov je bilo do danes rešenih. Vsekakor lahko povem približno število, od septembra lanskega leta pa do danes je bilo rešenih približno 140 zahtevkov. Vse ostalo sledi pisno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Hvala. Besedo ima gospod Potrč, za njim dr. Helena Hren-Vencelj. Gospod Jerovšek se je odločil, da ne bo postavil poslanskega vprašanja.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovani predstavniki vlade! Trdim, da so odprta vprašanja vsebine in izvajanja zakona o denacionalizaciji pomembno vsebinsko vprašanje pa tudi pomemben razlog za vse več sporov in delitev v državi. K takim razmeram je, kljub morda drugačnim željam, prispeval tudi dogovor med predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom in ljubljanskim nadškofom dr. Francetom Rodetom o vračanju odvzetih gozdov Cerkvi. Predvsem pa k temu prispeva dejstvo, da je o teh dogovorih javnost le deloma obveščena, da so že prekoračeni vsi dogovorjeni roki, da se Cerkvi obljubljajo rešitve, ki bi dodatno obremenile državo in državljane in ki bi bile zanjo ugodnejše kot za ostale denacionalizacijske upravičence. Po objavi resolucije Sveta Evrope št. 1096 je jasno - upam vsaj, da je - da so v nasprotju z njenimi načeli v zakonu o denacionalizaciji storjene velike krivice najemnikom poslovnih prostorov in nosilcem stanovanjske pravice v denacionaliziranih stavbah. Po sprejemu sprememb in dopolnitev zakona o izvrševanju kazenskih sankcij je jasno, da bi bilo prav, da država ponovno oceni obseg svojih obveznosti in sposobnost uresničiti denacionalizacijo v skladu z veljavnimi rešitvami. Spremembe zakona o izvrševanju kazenskih sankcij so namreč pokazale, da je to materialno nujno, saj gre za milijarde mark, da je še vedno pravno možno, le politična volja je potrebna. Vse to govori o tem, da ravnanje vlade ni odgovorno, saj ne daje ustreznih odgovorov, se jim izmika in pravzaprav pušča odprta vprašanja denacionalizacije nerešena še vnaprej. Zaradi tega Vlado Republike Slovenije sprašujem:
Prvič, ali in kdaj bo javnost obveščena o dogovorih med Vlado Republike Slovenije in Rimskokatoliškim škofijstvom v Ljubljani glede pogojev in načina vračanja gozdov Cerkvi?
Drugič, kako bo vlada upoštevala stališča resolucije 1096 parlamentarna skupščine Sveta Evrope glede pravic najemnikov poslovnih prostorov in nosilcev stanovanjske pravice v denacionaliziranih stavbah?
Tretjič, ali bo vlada, glede na spremembe zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ponovno ocenila materialne posledice tudi pri izvedbi zakona o denacionalizaciji in prilagojeno evropskim rešitvam predlagala ustrezne spremembe in dopolnitve zakona? Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Potrču. Na vaše vprašanje bo odgovoril mag. Pagon.
MAG. ANDREJ PAGON: Spoštovani predsednik, spoštovani! Rad bi odgovoril na prvo vprašanje. Javnost bo obveščena o dogovorih med Vlado Republike Slovenije in Rimskokatoliškim škofijstvom v Ljubljani, tako glede pogojev kot načina vračanja gozdov Cerkvi, pa tudi mogoče, torej verjetno o finančni konstrukciji takega sporazuma, če bo dosežen. Vlada bo javnost obvestila v skladu s poslovnikom o delu vlade, to se pravi, ali na novinarski konferenci ali z uradnim sporočilom. Kdaj pa bo to - torej, tega datuma vam ne morem povedati. Bo pa to takoj, ko bo, če bo ta sporazum sklenjen oziroma če bi bila ta pogajanja prekinjena. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Nadaljujemo. Besedo ima dr. Helena Hren-Vencelj. Se opravičujem! Na drugi del vprašanja bo odgovoril gospod Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala lepa, predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Odgovarjam na drugo poslansko vprašanje gospoda poslanca Potrča, kako bo vlada upoštevala stališča resolucije 1096 parlamentarne skupščine Sveta Evrope glede pravic najemnikov poslovnih prostorov in nosilcev stanovanjske pravice v denacionaliziranih stavbah.
Ocenjujem, da je vlada to upoštevala - te pravice najemnikov, bodisi v stanovanjskih bodisi v poslovnih stavbah, in sicer v noveli zakona o denacionalizaciji. Ta novela zakona o denacionalizaciji je bila v drugem branju in v tem drugem branju je bila tudi sprejeta v tukajšnjem državnem zboru. No, trdim, da tekst oziroma besedilo novele zakona o denacionalizaciji, potrjen v drugem branju v državnem zboru, je usklajen z zahtevami resolucije 1096. Resolucija 1096 govori o tem, da se ne sme narediti nadaljnjih krivic lastnikom oziroma dobrovernim pridobiteljem nacionaliziranega premoženja. Skratka, novela zakona o denacionalizaciji uvaja tudi sistem vračanja vloženega truda, uvaja tudi sistem zadržanja tega premoženja, s tem, da se v eventualnih premoženjskih razlikah stranke med sabo pobotajo, se pravi, lastnik in najemnik. Hvala lepa.
Pardon! Odgovoriti moram še na tretje vprašanje - kaj bo storila vlada, da bo zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji v državnem zboru sprejet še pred 31.3.1998? Lahko odgovorim samo to, da je bila predložena v tukajšnji državni zbor v tretje branje novela zakona o denacionalizaciji. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Lahko nadaljujemo. Dopolnilno vprašanje imate? Prosim. Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Sam sem iz pisnega v ustno tretje vprašanje spremenil in gospod Marušič ni bil pazljiv. Nič hudega, bo kasneje na to najbrž odgovoril.
Bi pa dopolnilno vprašal gospoda Pagona. Ali njegov odgovor, da bo javnost obveščena, ko bo dogovor med vlado in ljubljanskim škofijstvom sprejet, pomeni, da dopušča možnost, da bo takšen dogovor sprejet tudi potem, ko bo že potekel rok za tretjo obravnavo zakona oziroma ko bo potekel rok, v katerem bi moral biti zakon o denacionalizaciji že usklajen, ker bo potekel moratorij? Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Pagon bo odgovoril na dopolnilno vprašanje.
MAG. ANDREJ PAGON: Spoštovani! Tudi ta možnost se dopušča.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Besedo ima dr. Hren-Vencljeva. Prej je bila med nami, sedaj pa je ni več. Besedo ima gospod Bojan Kontič. Se odpoveduje. Hvala lepa. Besedo ima gospod Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo. Moje vprašanje se nanaša na sklep, ki ga je izdalo ministrstvo za šolstvo in šport na osnovi prvega odstavka 8. člena pravilnika za uveljavljanje regresa za potovanje otrok in mladine o prekinitvi zagotavljanja regresa za potovanje otrok in mladine.
To poslansko vprašanje so mi postavljali predstavniki srednjih šol, višjih šol, vrtcev, Zveze prijateljev mladine, planincev, taborniki, podeželska mladina in predstavniki Rdečega križa. Skratka, gre za sofinanciranje prevoza. To je bilo z 20% regresa na 110 tolarjev in se ukinja z 31.12.1997. Prosil bi odgovor na to vprašanje - in v kolikor je možno, tudi pisno, da bom lahko vsem tem, ki so me obiskali v poslanski pisarni, tudi odgovoril. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Pukšiču. Gospod Kopač ne more odgovoriti na vaše vprašanje. Prosim.
ALOJZ PLUŠKO: Mislim, da bo najlažje, da pripravimo pisni odgovor. Moram reči, da se ta vprašanja pojavljajo in da tudi meni v tem trenutku ni popolnoma jasno, na kakšen način in kako lahko pojasnim; dobili boste pisno, zelo natančno argumentirano. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju za odgovor. Gospod Peterle se nam bo pridružil kasneje. Besedo ima gospod Branko Kelemina, za njim gospa Majda Kregelj-Zbačnik. Gospod Demšar se je opravičil. Nekoliko hitro gremo, ker se nekateri poslanci odpovedujejo poslanskim vprašanjem.
Gospod Peterle me je prosil, če lahko nekoliko kasneje pride na vrsto, tako da ima besedo gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala. Spoštovani! Danes bi postavil vprašanje pravosodnemu ministru. Sicer sem o teh vprašanjih že govoril tukaj, pa kljub temu dodatno: V naši občini slučajno že skoraj leto nimamo sodnika za prekrške in to s pridom izkoriščajo nepridipravi in še bolj uspešno kršijo zakonodajo na vseh področjih, ker preprosto čutijo, da ne bodo še kmalu prišli na vrsto pri obravnavanju in bo marsikatera vloga tako rekoč zastarela in tudi propadla. Vprašal bi gospoda ministra, zakaj dovoli vlada in tudi ministrstvo, da se nekateri državljani, predvsem nepridipravi, norčujejo iz države s tem, da dejansko niso kaznovani, in zakaj ne postavijo vsaj za nek določen čas na osnovi zakonodaje, ki ni dopuščala, kot vemo, da bi se postavili oziroma imenovali novi sodniki, zakaj ni zagotovila nekega - vsaj začasno - nadomeščanja. Kajti ne gre samo za izkoriščanje oziroma neizvajanje zakonodaje oziroma ustreznih ukrepov za prekrške, ampak gre tudi za izgubo določenih finančnih sredstev. Mislim, da bi država morala poskrbeti na nek način in zagotoviti iz celotne Slovenije nadomeščanje na takih območjih, ki so tako kritična, da dejansko že 1 leto ni sodnika za prekrške. Prosim, če odgovorite na to vprašanje. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Kelemina. Prosim predstavnika za odgovor. Odgovarja minister za pravosodje, gospod Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Spoštovani! Vprašanje sodnikov za prekrške je bilo najmanj trikrat postavljeno v tem državnem zboru. Novelo zakona o prekrških smo sprejeli že v maju lanskega leta. Sledil je ustavni spor glede nominacije sodnikov za prekrške, ko so člani senata za prekrške zahtevali, naj jih nominira sodni svet, in zaradi tega naj bi bila kršena ustava, ker novela zakona tega ni vsebovala. No, ta ustavni spor je bil rešen v novembru lanskega leta. Sedaj pa so v teku postopki, razpisi in vse, kar je potrebno za imenovanje sodnikov za prekrške, ki bodo odslej imeli trajni mandat in jih boste izvolili v tukajšnjem državnem zboru. Ker gre za imenovanje sodnikov prek sodnega sveta, je jasno, da je postopek nekoliko zahtevnejši, dolgotrajnejši, kajti treba je imenovati personalne komisije, nato razpisati sodniška mesta in jih šele potem prek sodnega sveta potrditi in dokončno izvoliti v državnem zboru. Skratka, gre za enak postopek, kot je postopek za izvolitev sodnikov. Moram pa tudi povedati, da je zelo malo zanimanja med diplomiranimi pravniki z državnim izpitom za sodnike za prekrške, zlasti v tistih občinah, kjer so prekrški najbolj očitni, najbolj boleči za državljane. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu ministru. Gospod Kelemina, dodatno vprašanje.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Gospod minister, jaz se vam lepo zahvaljujem za odgovor. To, kar ste povedali, jaz - pa tudi mislim, da večina poslancev - prav gotovo vemo, namreč kakšen je postopek in kaj se je dogajalo. Jaz sem vas samo vprašal, da mi poveste, zakaj dovolite, da se dejansko ignorira pravni sistem, pa da mi odgovorite, zakaj niste zagotovili nekakšnega nadomestila, ker mislim, da je v Sloveniji kar čedno število teh sodnikov za prekrške, in zakaj niste vsaj za določen čas, enkrat na teden ali kakorkoli že, zagotovili nekega nadomeščanja. Samo to me zanima. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dodatni odgovor, gospod minister.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala. Povedal bi tako, da je nadomeščanje dopustno le znotraj tega okrožja. Zaradi tega tudi delegacija ni prihajala v poštev - dosledno v poštev, poudarjam! Poleg tega, kot sem povedal, pa imamo stalno pomanjkanje kadra, zlasti na področju sodnikov za prekrške. Vse ostalo vam bomo pisno odgovorili in boste dobili tudi razpredelnico, koliko je sodnikov za prekrške, koliko je teh strokovnih sodelavcev znotraj tega resorja, koliko zadev je v reševanju in zlasti, kar je pomembno, koliko zadev zastara ravno zaradi pomanjkanja kadra. Torej, pisni odgovor. Glejte, jaz vam tukaj s številkami ne morem postreči, ker na žalost nisem bil niti pripravljen na to vprašanje; če bi ga prej najavili konkretno, bi dobili konkreten odgovor. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Besedo ima dr. Helena Hren-Vencelj.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Spoštovani! Poslansko vprašanje namenjam vladi oziroma odgovornemu ministrstvu, in sicer se nanaša na gradnjo romskega naselja v občini Grosuplje. Sprašujem pa, kako je lahko občinski svet občine Grosuplje sprejel odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Grosuplje, če pa je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejelo stališče, da na kmetijskih zemljiščih najmanj druge kategorije gradnja, ki posega v odprt kmetijski prostor, ni dovoljena.
Pravice Romov so v ustavi zagotovljene in zato bom samo na kratko povzela nekaj stvari, ki jih bom potem v pisni obliki predložila vladi, in prosim, če bi tudi odgovorila nanje.
Vlada je o problemih Romov večkrat razpravljala, tako na 139. seji leta 1995, na 11. seji 1997. leta, in sicer o treh osnovnih področjih, ki zadevajo romsko populacijo pri nas, o možnosti za stalno bivališče, za zaposlovanje in pa za socialno pomoč tistim, ki si sami ne morejo zagotoviti preživetja.
Problem, ki se je odprl v občini Grosuplje, je po navedbah občanov Grosupljega gradnja dveh romskih naselij na kmetijskem zemljišču druge kategorije. Po navedbi ljudi je prišlo pri tem do nepravilnosti. Te so v tem, da se je zemljišče, kjer naj bi naselili Rome in je bilo označeno kot druga kategorija kmetijskega zemljišča in na katerem si dolgoletni lastniki zasebniki niso mogli graditi svojih hiš, potem prekategoriziralo in prodalo občini. Sedaj pa naj bi tam zrasla romska naselja.
Torej to vprašanje sem nekoliko bolj specificirala in bi prosila za odgovor.
Dodatno pa še sprašujem, kako je bil pravzaprav urejen odkup zemlje, zemljišča, kakšna je bila kategorizacija pred odkupom in po njem. Kateri so osnovni problemi, ki jih navajajo občani v svojem zagovoru oziroma v svojem nasprotovanju ureditvi problema romskega naseljevanja, in ali gre res samo za to, da so po njihovi oceni različni prekrški vzrok za nasprotovanje?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Lahko končate misel.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Vlada ima komisijo, ki naj bi reševala romska vprašanja in o tem seznanjala tudi državni zbor. Sprašujem med drugim tudi, ali je ta komisija še aktivna v tem sklicu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Dr. Gantar, minister za okolje in prostor, bo odgovoril na vaše vprašanje.
DR. PAVEL GANTAR: Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Odgovoril bom predvsem na tisti del, ki se nanaša na prostorske plane in spremembo prostorskih planov.
Postopek sprejema prostorskih in pa občinskih prostorskih planov, da ne navajam dolgih besedil, je znan in utečen. To je pristojnost občine, občina pa mora plan, ki ga namerava spremeniti, predložiti v soglasje vladi, ki preverja prek uradov za prostorsko planiranje, ali sprememba občinskega prostorskega plana ni v neskladju z obveznimi izhodišči in sestavinami republiškega plana in ustreznimi zakonskimi predpisi. V tem primeru vlada teh nasprotij ni ugotovila in je seveda dala ustrezno zeleno luč za spremembo planov. V tem smislu je torej sprememba legitimna in zakonita. Moram pa reči, da ima zgodba, ki jo je navedla gospa poslanka, tudi druge tipe interpretacij, ki pa so običajni pri takšnih zadevah in sprožajo običajne konflikte procesov prostorov.
Na drugi vidik reševanja ekonomske problematike pa bo gospa poslanska dobila pisni odgovor. Z vidika spreminjanja prostorskih planov pa je zadeva bila legalna in zakonita. Sicer pa imajo tisti, ki se s tem ne strinjajo, možnost, da vložijo pritožbo, upravni spor, ki pa v tem primeru gre ali na Ustavno sodišče, odvisno od načina, ali pa na Vrhovno sodišče.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu ministru. Želi še kdo dopolniti odgovor? (Ne.) Hvala lepa.
Besedo ima gospa Majda Kregelj-Zbačnik. Za njo gospod Miroslav Mozetič.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav! Prvo vprašanje - Zbornica fizioterapevtov Slovenije. Fizioterapetvi Slovenije so leta 1993 ustanovili zbornico fizioterapevtov z namenom, da bi lažje zagotavljali strokovnost fizioterapije v celoti in v skladu z obstoječo zakonodajo, ki jo določa zakon o zdravstveni dejavnosti. Na ministrstvu za zdravstvo je bilo podanih že osem pobud za spremembo 85. in 87. člena zakona o zdravstveni dejavnosti in zahtevan aneks k 87. členu zakona, ki naj bi jasno definiral pristojnosti zbornice fizioterapije Slovenije. Sprašujem: Zakaj ministrstvo za zdravstvo še ni uredilo statusa Zbornice fizioterapevtov Slovenije, ki obstaja že od leta 1993, in je ne izenači že z obstoječima zbornicama, zdravniško in lekarniško, z javnimi pooblastili, saj je v zadnjem odgovoru ministrstvo za zdravstvo, dr. Jereb, 22.12.1997 jasno navedel, da se na ministrstvu zavedajo, da je sedanja ureditev pomanjkljiva, zlasti pri izvajanju strokovnega nadzora zdravstvenih delavcev in sodelavcev, ki niso člani zdravniške zbornice? Ali je skupina za pripravo spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti že imenovana in kdo je za njeno delo odgovoren, kakšne spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti je pričakovati za Zbornico fizioterapevtov Slovenije? Dalje: Ali lahko ministrstvo za zdravstvo izenači pristojnosti Društva fizioterapevtov Slovenije in Zbornice fizioterapevtov in tako krši 35. in 42. člen zakona o zdravstveni dejavnosti? Ali je dopustno, da pri 70 zasebnih fizioterapevtskih praksah pravilnik o zasebni fizioterapevtski dejavnosti še ni potrjen že od leta 1993? Dalje: Kdaj lahko pričakujemo v parlamentu spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti in ne nazadnje koliko časa bo država zaradi pravnega nereda še dopušča črno prakso in sivo ekonomijo tudi v zdravstvu? To je prvo vprašanje.
Drugo vprašanje - financiranje Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije. Postavka 7084 ministrstva za zdravstvo, "Spremljanje zdravstvenega stanja prebivalstva Slovenije leta 1998", znaša 1 milijardo 40 milijonov. To je ena največjih postavk na ministrstvu. Da primerjam samo z novo pediatrično kliniko, to je sedmina celotnega proračuna za celotno izgradnjo nove pediatrične klinike, ki znaša 7,5 milijard SIT. Ali "enostavno" v sedmih letih bi ta postavka zadoščala za celotno izgradnjo nove pediatrične klinike.
Sprašujem: Kako se ta denar porabi? Ali za konkretno izvajanje preventivnih akcij, ali se pišejo samo študije? In drugič, prosim za jasno obrazložitev postavke 7084, tako programsko kot finančno, in kako se kažejo učinki posameznih raziskav v zdravstvenem stanju slovenske populacije? Prosim za ustni in pisni odgovor. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Zbačnikova. Prosim predstavnika vlade za odgovor. Po poslovniku vlada mora odgovoriti na poslansko vprašanje. Kdo od predstavnikov vlade bo odgovoril na poslansko vprašanje, ki je bilo zastavljeno? Hvala, minister, prosim.
METOD DRAGONJA: Hvala lepa, gospod predsednik. Vlada bo dala pismeni odgovor, ustnega odgovora ni možno v tem momentu zagotoviti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod minister. Naslednje poslansko vprašanje ima kolega gospod Mozetič. Za njim gospod Luci. Hvala lepa, gospod Mozetič. Besedo ima gospod Luci, za njim gospod Mežan, ki že nestrpno čaka, da bo dobil besedo.
MIROSLAV LUCI: Spoštovani kolegi! Spoštovani predstavniki vlade! V lanskem letu je bil na cesti Hajdina-Ormož izveden podhod, ki je začasno ublažil problem tranzitnega prometa skozi Ptuj. V načrtu je bil takrat tudi podhod za pešce, kolesarje in invalide, ki pa pri sami izvedbi podvoza zaradi tehničnih težav ni bil izvršen in tako pešci, kolesarji in invalidi še vedno prečkajo, ne samo železnico, ampak sedaj tudi obvozno cesto, ki je prej ni bilo. Vprašanje ministrstvu za promet in zveze je, če je ta projekt, torej izvedba podhoda za pešce, kolesarje in invalide, kjerkoli v proračunu; namreč, jaz sem ga pregledal in ga nikjer ne najdem. Smo bili pa v dogovoru z železnico, z DDC-jem, pa tudi lokalna skupnost je bila pripravljena, da to izvedemo letos. Vrednost investicije je bila ocenjena na 80 milijonov SIT. Zaradi urgence in težav pri financiranju cestnega omrežja v Sloveniji je lokalna skupnost pripravljena pristopiti k tripartitnemu financiranju tega podhoda za invalide, pešce in kolesarje, torej bi sama financirala eno tretjino, eno tretjino železnica, eno pa nekdo iz cestnega programa, ali iz DDC-ja ali DARS. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Luci. Odgovarja minister za promet in zveze, mag. Bergauer.
MAG. ANTON BERGAUER: Hvala lepa. Moram odgovoriti, da bomo ta podhod v letošnjem pričeli in, upam, tudi dokončali. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kratek odgovor. Poslanec je zadovoljen. Gospod Mežan ima besedo, za njim gospod Petan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki vlade! Najprej dajem pobudo ministrstvu za promet in zveze, naj, recimo, v Poročevalcu objavi pregled porabljenih sredstev za investicije in investicijsko vzdrževanje na cestah za leto 1997 po občinah. To vprašanje sem postavil tudi pisno.
Drugo vprašanje je ustno, želel pa bi tudi pisni odgovor. Poslansko vprašanje je namenjeno ministrstvu za šolstvo in šport. Pred kratkim smo poslanci dobili od gospoda predsednika državnega zbora dopis iniciativnega odbora staršev iz novomeške osnovne šole Šmihel v zvezi s spolnim nasiljem, ki se je zgodilo nad neko 11-letno deklico v tej šoli. Zlorabil naj bi jo - poudarjam! - učenec te šole, menda naj bi bil to Rom. V tem pismu gospa Olga Dernovšček ugotavlja, da bo minilo že leto dni po dogodku, pa še vedno ni dokončno razjasnjen. Še več, prizadeta deklica ne hodi več v šolo, ker se menda boji srečevati posiljevalca. Iniciativni odbor staršev tudi ugotavlja, da se je ministrstvo za šolstvo in šport premalo hitro - poudarjam, premalo hitro! - in odločno vključilo v razrešitev tega problema.
Sprašujem: Prvič, kaj je ministrstvo za šolstvo in šport do sedaj naredilo v zvezi z rešitvijo tega problema? Drugič, zakaj se problem vleče že skoraj leto dni, pa še vedno ni zaključen? In ravno to, da ni zaključen in da se toliko časa vleče, neti dodatne strasti in nesporazume, tako na šoli med učenci, starši, in seveda povzroča nelagodje tudi v okolju. Še več, to, kar je bilo do sedaj storjenega oziroma nestorjenega, je izzvalo le negativni učinek: deklica namreč ne hodi več v šolo, čeprav bi po zakonu morala. Poudarek tega vprašanja je seveda na počasnosti oziroma hitrosti reševanja tega problema. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Mežan. Prosim za odgovor na poslansko vprašanje. Mislim, da glede prvega dela, gospod Bergauer, je bilo samo pobuda, da se odgovor vlade na poslansko vprašanje objavi v Poročevalcu - če sem vas pravilno razumel - državnega zbora. Lahko pa tudi. V redu. Hvala lepa. Bi prosil, da vlada odgovori še na drugo vprašanje, ki ga je poslanec podal. Prosim.
ALOJZ PLUŠKO: Spoštovane poslanke in poslanci! Glede na to, da ste vsi več ali manj na tak ali drugačen način seznanjeni s tem problemom, lahko povem, da seveda v reševanje tega problema ni vključeno samo ministrstvu za šolstvo, ampak tudi nekatere druge institucije v tej družbi. Lahko povem, da se je prejšnji teden pravzaprav ta primer na neki točki zaključil z odločbo posebne komisije, ki jo je imenoval minister, obenem skupaj z vsemi ekspertnimi mnenji. Jaz lahko povem, da je primer dovolj delikaten in da vse okoliščine niso bile dovolj jasne. Ker je tako delikaten, se zavezujem, da bo ministrstvo za šolstvo glede na to, da je ravnokar bila izdana odločba, pripravilo natančen pisni odgovor, kjer bodo pojasnjene vse okoliščine v zvezi s tem primerom. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, državni sekretar Aloju Pluško. Dodatno vprašanje, gospod Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Ravno zato, ker smo bili seznanjeni tako ali drugače, kot je že gospod sekretar ugotovil, so seveda informacije različne. Eni verjamejo enim, drugi drugim, zato bi res prosil, da se natančno odgovori, kaj je bilo storjenega, kako in kakšni so bili rezultati, da pride do čiste in jasne resnice. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Rudolf Petan. Za njim gospod Pavel Rupar. Besedo ima gospod Rupar, za njim gospod Špiletič.
PAVEL RUPAR: Spoštovane gospe in gospodje! Poslansko vprašanje postavljam ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Nanaša se pa na probleme statusa žrtve vojnega nasilja. Ta vemo, da določa, da status pridobi oseba, ki je državljan Republike Slovenije, in drugič, da je okupator v času od 6.4. do 15.5.1945 nad njim izvajal nasilna dejanja ali prisilne ukrepe. To so osnovne zakonite predpostavke za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja iz 2. svetovne vojne. Ker se je pozneje izpostavilo, da je nad Slovenci, ki so bili v času okupacije državljani Italije in državljani Republike Avstrije, okupator tudi izvajal nasilje, je bila iz narodnostnih razlogov z novelo 2. člena zakona o žrtvah vojnega nasilja tudi njimuzakonjena pravica do tega statusa. Pri izvajanju zakona pa si je upravni organ pri ministrstvu za delo dovolil postaviti dodatni pogoj za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja s tem, da je naročil upravnim enotam s posebnim navodilom, da je po tem zakonu moral biti kraj, iz katerega je bil prisilni mobiliziranec vpoklican, geografsko gledano tudi v mejah znotraj Štajerske, Koroške oziroma Gorenjske. Zgodovinsko dejstvo je, da je okupator, zlasti veliki nemški rajh, takoj po okupaciji, 6.4.1941, začel premeščati delovno silo na Spodnjo Štajersko, Koroško in Gorenjsko, glede na svoje področje in na svoje potrebe na samo področje rajha in okupirane Avstrije. Za potrebe svoje industrije je takrat seveda svoje državljane vpoklical v vojsko in tja premeščal ljudi iz Slovenije. Stališče upravnih organov pa tem državljanom odreka status žrtve vojnega nasilja, kar je pravno gledano po zakonu - torej gre za status le tistim Slovencem, ki so bili prisilno mobilizirani iz kraja stalnega bivališča na zasedenem ozemlju. Pri tem uporablja novelo drugega in tretjega odstavka 2. člena tega zakona za svojo potrebo tako, da tem osebam, slovenskim državljanom, ki so bili mobilizirani izven teh območij, zavrne zahtevek za priznanje statusa, celo z napisano utemeljitvijo, ker bi naj bil pač izven Koroške. Takih odločb je izdanih precej in so v postopku na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, senatu za upravne spore. Drugo določilo omenjenega zakona pa si je izmislil upravni organ za družinske člane, žrtve vojnega nasilja, in dal upravnim enostam ustrezno navodilo.
Sprašujem, do kdaj bodo... (pisk ure).
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Samo še vprašanje postavite in potem se čas izteče.
PAVEL RUPAR: Sprašujem: Do kdaj bodo žrtve vojnega nasilja tretirane ločeno in ne bodo enakopravno gledane po zakonu in kdaj lahko pričakujemo navodila upravnim enotam, da to zadevo tudi odpravijo? Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Rupar. Kdo bo odgovoril na vprašanje? Državna sekretarka, gospa Belopavlovič.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Ker je v nekaterih konkretnih primerih res prišlo že do spora, bomo počakali v nekem delu na odločitev sodišča, to se pravi senata za upravne zadeve, in bomo videli, kakšni bodo judikati. Drugače pa moram reči, da boste v enem delu dobili odgovor pisno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Špiletič ima besedo. Pripravi naj se gospod Peterle.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Spoštovani! Sprašujem ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in sicer je moje vprašanje povezano s škodo, ki jo povzroča divjad, predvsem na Kočevskem. Jaz sem s tem v zvezi že postavil poslansko vprašanje. Ministrstvo za kmetijstvo mi je takrat odgovorilo, da je res problem ravnotežja med živalskimi vrstami in človekom na Kočevskem; zapisalo je, da taka pestrost zahteva tudi pestrost ukrepanj. Prav tako pa je zapisalo, citiram, da "bo takim prostorom v bodoče treba bolj prilagoditi človekovo dejavnost".
Ker ministrstvo v svojem odgovoru tudi ugotavlja, da budno spremlja, ali je to ravnotežje ohranjeno ali porušeno, in da sproti zagotavlja vse možne prijeme za zagotavljanje tega ravnotežja, sprašujem, katere ukrepe so na Kočevskem za vzpostavitev tega ravnotežja že podvzeli! Če jih niso, kdaj jih bodo?
In drugo, sprašujem Vlado Republike Slovenije glede na številne informacije o tem, da so plače funkcionarjev v skladih, agencijah in drugih institucijah v lasti države oziroma v tistih institucijah, ki jih določa Vlada Republike Slovenije, ušle izpod nadzora. Prav tako smo lahko prebrali in slišali izjave vladnih predstavnikov, da kljub temu, da je vlada sprejela določene sklepe in druge akte, ti funkcionarji niso tega upoštevali in so si izplačevali plače v skladu z njihovimi internimi akti, neupoštevajoč odločitve vlade. Zato bi prosil vlado, da mi poda pisno poročilo o tem, kakšne so bile najvišje izplačane plače v vseh teh institucijah, kjer te najvišje plače določa vlada, in pa, ali je že zagotovila upoštevanje vladnih sklepov oziroma odločitev po znižanju teh plač oziroma uskladitev s sklepi oziroma akti, ki jih je sprejela.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Špiletič. Odgovor. Državni sekretar gospod Mohorič.
MAKSIMILJAN MOHORIČ: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Odgovor na vprašanje gospoda Špiletiča glede izvajanja ukrepov na področju ravnotežja med divjadjo in okoljem: Izvajajo se z letnim lovskogojitvenim načrtom in 5-letnim lovskogojitvenim načrtom, ki ga sprejema območna enota Kočevje. Pri določanju ukrepov v tem načrtu so prisotni tudi predstavniki občin, predstavniki Zavoda za gozdove, predstavniki ostalih strokovnih organizacij, tako da je dejansko mesto ukrepanja oziroma mesto odločanja na nivoju, bi rekel, območne enote Kočevje, kjer se usklajujejo ti interesi. Predlagal bi, da se občina intenzivno vključi v sprejemanje tega lovskogojitvenega načrta. Kolikor ta načrt ni usklajen in pridejo pripombe na nivo Zavoda za gozdove Slovenije, na centralno enoto, potem dokončno odloča ministrstvo. Torej, lovskogojitveni načrti so bili do sedaj nekako potrjeni brez posebnih, bi rekel, nasprotovanj občine. Kolikor bo v bodoče oziroma kolikor ima občina pripombe na te načrte, bi prosil, da se dejansko aktivno angažira in bomo poskušali narediti vse, da bi te pripombe upoštevali. Toliko glede tega. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu državnemu sekretarju. Dodaten odgovor. Gospa Belopavlovičeva.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: V zvezi z vprašanjem, ki se nanaša na plače direktorjev skladov, agencij in na drugi strani tudi na plače direktorjev javnih zavodov, moram povedati, da je celovita informacija o plačah na tem področju oziroma o uskladitvi plač z obema sklepoma vlade - eni so se nanašali na direktorja javnih zavodov, drugi na sklade in agencije - pripravljena. Moram reči, da stanje niti približno ni tako črno oziroma tako, kot se želi včasih predstaviti. Po teh sklepih vlade so vsa ministrstva začela z aktivnostmi, pregledala vse te plače, uskladila, sklenila nove pogodbe oziroma jih uskladila. Ker pa je ta informacija pripravljena v ministrstvu za delo, bo posredovana še v okviru tega tedna na vlado in potem bo z vlade seveda informacija prišla v javnost in tudi do poslancev.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Špiletič dodatno vprašanje.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Zavedam se oziroma soglašam z gospodom Mohoričem, da na Zavodu za gozdove Slovenije skrbijo za ravnotežje med človekom in divjadjo. Vendar bi ga vprašal, če mi lahko razloži, kaj to pomeni, da je na vseh gozdnih cestah oziroma vseh poteh okoli vseh naselij na Kočevskem vsak dan več tabel z oznako "Območje medveda." Ker jaz tega znaka nikjer nisem videl v predpisih, me to res zanima, ker me to številni prebivalci sprašujejo, pa tudi samega me zanima.
Gospo Belopavlovičevo pa prosim za pisni odgovor o najvišjih plačah v vseh agencijah, skladih in javnih podjetjih, ki so bile izplačane pred uskladitvijo z omenjenimi sklepi vlade.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Špiletič. Dodatni odgovor, državni sekretar, gospod Mohorič.
MAKSIMILJAN MOHORIČ: Torej z ozirom na to, da nimam podrobnejših podatkov glede znakov "Območje medveda", bomo zahtevali natančno informacijo in jo pisno posredovali gospodu Špiletiču. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu državnemu sekretarju. Besedo ima gospod Lojze Peterle, kot zadnji.
ALOJZ PETERLE: Spoštovani! Govorim v imenu nekaj sto članov letalskega kluba Alpski letalski center Lesce, ki deluje v okviru javnega gospodarskega zavoda ALC Lesce - Bled.
Gre za klub, ki desetletja pomeni najmočnejši klub po dosežkih na svetovnih in drugih prvenstvih v slovenskem letalskem športu, ki se pa mora zaradi neke formalne davne napake v časih, ko pravna država še ni veljala toliko, kot danes - pa imamo tudi danes na sedanje stanje pripombe - torej zaradi te napake mora ta hiša dokazovati na formalnih instancah, da tam, kjer je že 50 let letališče, ni kmetijskega območja, ni prvega območja oziroma prve kategorije kmetijskih zemljišč. To traja sedaj že nekaj let oziroma 2 leti in jaz imam tukaj vprašanje, tako za gospoda ministra za okolje in prostor kot za ministra za kmetijstvo. Ali se ta zgodba bliža koncu v tem smislu, da se ne bo upoštevalo samo črke, ampak tudi duha zakona in da bi to, kar je že več kot 50 let letališče, delovalo v dobro letalskega športa tudi še v bodoče? Ministra za promet in zveze pa sprašujem: Ali je na vidiku sistemska rešitev za ureditev lastninskih vprašanj pri tem in drugih športnih letališčih v Sloveniji, ker mislim, da ima kar nekaj letališč oziroma klubov podobne težave? Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Peterle. Odgovor bo dal minister za okolje in prostor, dr. Pavel Gantar. Se opravičujem. Še nekaj poslancev bo imelo poslansko vprašanje, tako, da prosim predstavnike vlade, da počakate.
DR. PAVEL GANTAR: Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Problem je na ministrstvu za okolje in prostor oziroma na uradu za prostorsko planiranje znan in se z njim ukvarjamo. Navsezadnje to kaže tudi, da letališče še deluje. Dejansko je formalna napaka nastala v tedanji občini in te napake država preprosto sama ne more popraviti. More jo popraviti sedanja Občinska skupščina Radovljica in ustrezno dopolniti prostorski plan, in kot vem, naj bi to tudi storila. Potem bo zadeva v zvezi z legalizacijo oziroma z legalnim statusom letališča popolnoma jasna. Država sama po sedanji zakonodaji, ne po zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor in ne po zakonu o lokalni samoupravi tega ne more narediti namesto občine.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu ministru. Ali je poslanec zadovoljen z odgovorom? Besedo ima gospod Franc Čebulj. Trenutek. Gospod Peterle je postavil vprašanje, na katerega pričakuje tudi odgovor predstavnika resorja za promet in zveze. Državni sekretar, gospod Krapež ima besedo.
MAG. ALOJZ KRAPEŽ: Hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Glede reševanja lastniškega dela vzletišč in letišč v Republiki Sloveniji zakon o letalstvu sistemsko ne rešuje teh stvari. Lastništvo, ki je vezano na zemljišča, kjer se opravljajo letališke dejavnosti, ni v pristojnosti ministrstva za promet in zveze. Ministrstvo za promet in zveze s svojo zakonodajo vsem postavlja pogoje za opravljanje dejavnosti letališke dejavnosti. S primerom Lesc smo seznanjeni in smo tudi predlagali določene rešitve, predvsem v tripartitni pogodbi med mestno občino Radovljica, javnim zavodom ALC? Lesce in še drugimi uporabniki teh vzletiščnih površin v Lescah. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Gospod Čebulj. Pripravi naj se gospod Lavrinc, če želi. (Ne želi.) Hvala.
FRANC ČEBULJ: Hvala. Spoštovani predsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Imam dve poslanski vprašanji. Prvo se nanaša na ministrstvo za finance in sprašujem, zakaj se stroški za pouk učencev v zasebnih glasbenih šolah ne morejo uveljavljati za oprostitev dohodnine!
Drugo vprašanje se nanaša na vlado - uredbo je podpisal premier Drnovšek za demografsko ogrožene kraje - mislim, da je to resor ministrstva za ekonomske odnose. Uredba je bila sprejeta na vladi 31.7.1997 in objavljena v Uradnem listu št. 47/97 in v tej uredbi ni zaslediti demografsko ogroženega področja Zgornje Jezersko, s tem da je zanimivo, da Spodnje Jezersko je pa vključeno kot demografsko ogroženo območje. Zato bi prosil tukaj za popravek ali za takojšenj odgovor, kdaj bo prišlo do popravkov, ker menim, da je Zgornje Jezersko verjetno prej demografsko ogroženo kot pa Spodnje Jezersko! Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Državni sekretar za finance, prosim.
ANDREJ SIMONIČ: Spoštovane poslanke in poslanci! Tudi to vprašanje prej ni bilo najavljeno. Gre za specifično vprašanje, zato bomo pripravili pisni odgovor, če je prav poslancu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Pisni odgovor na obe vprašanji. Vprašanje je bilo tudi, ki se dotika resorja ekonomski odnosi in razvoj. Gospod Gabršek je bil prej med nami. Ugotavljam, da ni predstavnika tega resorja. Izrekam mu kritiko. Dodatno vprašanje.
FRANC ČEBULJ: Prosil bi predstavnika vlade oziroma sekretarja ali ministra, da mi to pisno odgovori in da tako potem lahko posredujem Jezerjanom odgovor, ki sem ga tudi naslovil na vlado. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Čebulj. Gospod minister, prosim.
DR. PAVLE GANTAR: Spoštovani poslanci, spoštovani gospod Čebulj! Odgovor boste prejeli pisno. Se opravičujem, ker ustreznega predstavnika vlade, ki bi že sedaj lahko odgovoril, v tem trenutku ni tu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Poslanska vprašanja bo zaključil gospod Petan. Nato se pripravimo na naslednjo točko dnevnega reda.
RUDOLF PETAN: Hvala, gospod predsednik. Minister za pravosodje je imenoval gospo Meto Zupančič, prejšnjo pravosodno ministrico, za novo ljubljansko notarko. To je bilo storjeno na podlagi predloga Notarske zbornice Slovenije, iz katerega pa niso razvidni kriteriji in pa merila za sestavo predloga. Predlog notarske zbornice ni v skladu z zakonom o upravnem postopku, ki izrecno določa, da mora biti diskrecijska pravica obrazložena. Zakaj pravosodni minister ni zahteval od notarske zbornice predloga, ki bi bil zakonit, to je skladen z zakonom o splošnem upravnem postopku in bi vseboval kriterije, merila ter bi bil tudi obrazložen.
Bilo je tudi mogoče prebrati, da je bila gospa Meta Zupančič šele šesta ob upoštevanju kriterijev, ki jih je Državnemu zboru Republike Slovenije sama predložila k svojemu predlogu za imenovanje prvih 30 notarjev. Kriteriji, ki jih je navedla bivša pravosodna ministrica, niso v nasprotju z meriloma, ki ste jih določili vi, gospod minister, prednost dajeta dolgoletna praksa in pa široke ter bogate izkušnje. Niste pa uporabili postavljenih meril za vse notarske kandidate, ker ste dobro vedeli, da ima kandidat, ki je že bil pri prvem razpisu notarskih mest prvi, enako pa bi moral biti tudi na prvem mestu pri drugem razpisu notarskih mest in sedaj pri razpisu notarskega mesta v Ljubljani, bistveno boljše pogoje kot imenovana notarka. Zakaj niste, gospod minister, postopali do vseh kandidatov enako, to je, zakaj niste ocenili po kriterijih, merilih, ki ste jih tudi sami postavili. Ali vam je znano, gospod pravosodni minister, da je gospa Meta Zupančič dajala kot pravosodna ministrica prednost nepotizmu, da je imenovala svojo sestrično za notarko v Novi Gorici, čeprav je sokandidatka imela po kriterijih, ki bi morali veljati za vse kandidate, prednost pred njo. Ali vam je znano, gospod pravosodni minister, da je prejšnja ministrica dajala prednost strankarski pripadnosti pri imenovanju notarjev, da sta vrhovno sodišče Republike Slovenije in pa ustavno sodišče Republike Slovenije zapisala v svojih določbah, da je kršila človekove pravice pri odvetniku Sergeju Vladislavu Majhnu, to je pravico, da je vsekakor pod enakimi pogoji dostopno vsako delavno mesto, in mednarodni pakt o človekovih in političnih pravicah. Sprašujem vas, gospod minister, zakaj niste upoštevali določilo ustave Republike Slovenije, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na politično ali kakršno drugo prepričanje, družbeni položaj, da so vsi pred zakonom enaki. Sprašujem pravosodnega ministra, zakaj ni zagotovil vsem kandidatom enakega varstva pravic ob imenovanju novega ljubljanskega notarja? Zakaj ni za vse enako preizkusil kriterijev, ki jih je tudi sam določil v 22. členu ustave Republike Slovenije? Sprašujem, kateri so bili kriteriji, ker tisti kriteriji, ki jih je gospod pravosodni minister sam določil, očitno niso bili določeni za izbiro nove ljubljanske notarke, ali se mogoče tu obeta kakšna politična korupcija, ki se kaže v izražanju v moči ministrstva in uporabi političnih kriterijev pripadnosti vladajoči stranki ter je zato spregledal kriterije za imenovanje na strokovno mesto. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Odgovor, gospod minister za pravosodje Tomaž Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Postopek pri imenovanju bivše ministrice Mete Župančič je bil izveden v skladu z določbami zakona o notariatu. Na podlagi teh določb minister za pravosodje razpiše mesto notarja. To se je dogodilo. Na ta razpis se je javilo 11 kandidatov. Naslove in imena kandidatov z ustrezno dokumentacijo je ministrstvo posredovalo notarski zbornici. Po zakonu notarska zbornica od prejetih prijav izbere tri kandidate. Na izbor teh treh kandidatov je minister vezan. Skratka, zakaj je bilo preostalih 8 kandidatov zavrnjenih, zakaj jih ni obravnavala notarska zbornica, to je pač stvar notarjev in notarske zbornice, minister obravnava le prve tri kandidature, ki jih je notarska zbornica sporočila. V tem primeru mora minister izmed treh kandidatov izbrati enega ali pa vse tri zavrniti. V tem primeru sem se odločil, da napravim izbor med temi tremi kandidati. Ker je potrebno odločbo obrazložiti, to je jasna stvar, sem pri tem navedel, da sem upošteval pri teh treh kandidatih delovne izkušnje prve imenovane, to se pravi Mete Župančičeve, prve na seznamu. No, ta obrazložitev se je nanašala samo na tri imena, ki mi jih je sporočila zbornica in nič več, ne pa na preostalih 8 kandidatov, kar pa je izključna stvar notarske zbornice. Na tak način je bila nominirana za notarko s sedežem v Ljubljani Meta Zupančič. Vse v skladu z zakonom o notariatu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod minister. Kolegice in kolegi! Poslansko vprašanje ima gospod Anderlič? Proceduralni predlog. Prosim.
ANTON ANDERLIČ: Ne vem sicer, kako boste to okarektizirali, ker očitno marsikakšna stvar tukaj ni prav običajna. Sprašujem namreč vas, kako se je nadaljeval postopek in kaj se je zgodilo po tistem, kar se je zgodilo v petek tukaj, ko je gospa podpredsednica preprosto ugotovila, da je ura 14.00 in da je napočil vikend in da gremo lahko domov. Mi smo pa izglasovali nek sklep, dobili neko gradivo, ki je po mojem prepričanju dobilo štampiljko strogo zaupno ali državna skrivnost po nepotrebnem s strani predsednika državnega zbora. Kar se pa vsebine tiče, je pa tako ali tako jasno, da se nanaša na stvari, ki so bile delno objavljene že pred tem v dnevnem časopisju. Sprašujem, ali je bil kakšen poseben razlog, da je to gradivo dobilo oznako strogo zaupno ali je ta vsebina tega pisma povezana s tako imenovano molčečnostjo in zavezo delavcev s posebnimi pooblastili v vladi oziroma v ustreznih resorjih. Kot sam poznam stvari, nihče od visokih uradnikov v tajnih, naj si bo vojaških ali pa civilnih, službah ne more in ne sme brez odveze predsednika vlade sporočati javnosti ali komurkoli drugemu kakršnokoli pisanje in me zanima, če so bile v zvezi s tem pridobljene kakšne informacije oziroma je bil sprožen kakšen postopek. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Proceduralno vprašanje gospoda Anderliča se v bistvu dotika enega od poslanskih vprašanj, o katerem je bila tukaj opravljena razprava. Tudi odgovor vlade, da bo pisni odgovor posredovala, je v skladu s poslovnikom. To je prvo. Na vaše vprašanje glede oznake zaupnosti pa vam bom posredoval tudi svoj pisni odgovor.
S tem bi zaključili točko poslanska vprašanja in pobude. Zahvala vladi, ministrom in državnim sekretarjem za odgovore. Predlagam 5-minutno pavzo, da se poslanke in poslanci pripravimo oziroma nekaj manj, da ob pol petih nadaljujemo sejo. 3 minute pavze. 4. točka 19. izredne seje državnega zbora se prične čez 3 minute.
(Seja je bila prekinjena ob 16.27 uri in se je nadaljevala ob 16.35 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA IN TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O DELNI PRIVATIZACIJI SLOVENSKIH ŽELEZARN V OKVIRU HITREGA POSTOPKA. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Predlog zakona je državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije. Uvod v začetek druge obravnave je bil narejen pred prekinitvijo, prejšnji teden, tako da danes prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona.
Najprej zboru predlagam, da skladno z zadnjo alineo 198. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa soglasno sprejet.
Prehajamo na glasovanje o posameznih amandmajih. Na glasovanje dajem amandmaje... Gospod Rejc ima proceduralno vprašanje. Predlog. Prosim.
IZIDOR REJC: Hvala, gospod predsednik. Gospe in gospodje! Ker je poslanska skupina, sem zaprosil za določen čas, da se seznani z gradivom. Ta čas se je podaljšal na skoraj štiri dneve. Upam, da ste, ta gradiva, predvsem pa sanacijski program, v predlagani obliki prebrali. Vendar kljub temu menim, da bi bilo prav, da gospod minister na kratko povzame in da zagotovilo, ali pa gospod predsednik uprave, da je ta sanacijski program tisti, ki bo pomenil, da se reši situacija v Slovenskih železarnah. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Opravičujem se gospodu Rejcu, ker je po poslovniku poslanska skupina predlagala odmor in takrat se je potem obravnava končala. Sedaj je gospod Rejc dobil besedo. Predsednik uprave ne more dobiti besede pri tej razpravi. Razpravljajo pa lahko predstavniki vlade, ki so bili predlagani. Vsekakor pa je tudi poslovniška možnost taka, da ne omogoča splošne razprave več, ampak da se predstavniki vlade, poslanke in poslanci opredelijo do posameznega amandmaja in v sklopu te opredelitve lahko lahko tudi odgovorijo na vprašanja, ki ste jih tukaj podali. Predlagam, da ne bi več v tem smislu razpravljali in bi prešli na glasovanje o amandmajih k posameznim členom. Imate proceduralni predlog? Prosim, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala lepa za besedo. Gospod predsednik, jaz sem na podlagi izkušenj, ki so se nabrale, bom rekel, ob sanaciji TAM-a, predlagal na Rejčevi komisiji, da pridobimo informacijo o tem, ali ima SOVA kakršnekoli podatke v zvezi z železarnami. Moram reči, da smo na to zaprosilo matičnega delovnega telesa že dobili en odgovor, ki je pa bil zelo dvoumen oziroma glasil se je nekako takole: "SOVA nima nobenih podatkov v zvezi s privatizacijo slovenskih železarn." Vendar pa, ker odbor ni spraševal SOVE, ali ima podatek o privatizaciji, temveč, ali je kadarkoli spremljala poslovni sistem slovenskih železarn in, ali ima kakršnekoli druge podatke, je matično delovno telo ponovno zaprosilo za to, da SOVA posreduje odgovor. Žal vse do danes tega odgovora ni, zato predlagam, če so danes predstavniki vlade tu ali SOVE, da odgovorijo, ali res nima povsem nobenih podatkov oziroma če ne, da te podatke pridobimo, saj vendar gre za vladno službo in do teh podatkov, če so, imamo pravico, tudi zato, da se razčisti morebiti kakšna dilema, če obstaja, in bo veliko lažje tudi se odločati o teh amandmajih, ki so številčni.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Špiletič. Predlagam torej povsem enako rešitev, kot je ob predlogu gospoda Rejca o posameznih amandmajih, lahko predstavniki vlade konkretno odgovorijo na vaše vprašanje. Se strinjate? Torej prehajamo k amandmajem k 1. členu. Prosim, da vse poslanke in poslanci vzamete pregled vloženih amandmajev z dne 29. januarja. Vloženih je šest amandmajev. Prvi štirje so umaknjeni. Torej v obravnavo dajem peti amandma, ki je v tem primeru, torej prvi je amandma na amandma poslanske skupine Slovenske ljudske stranke in Liberalne demokracije Slovenije z dne 29.1., ki ga predlaga komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije. Drugi amandma je amandma, ki ga predlagata omenjeni poslanski skupini. Drugi amandma vlada in komisija podpirata. Želi kdo besedo? Gospod Horvat se je prvi javil. Se opravičujem, gospod Horvat, gospod minister je bil prvi. Se opravičujem. Gospod minister magister Metod Dragonja.
METOD DRAGONJA: Hvala lepa, gospod predsednik. Najprej bi želel izraziti opravičilo državnemu zboru zaradi velikega števila vloženih amandmajev in tudi zaradi mogoče delne nepreglednosti, ki bodo oteževali delo državnemu zboru. Do tega je prišlo iz tega razloga, ker se je koncept priprave sanacijskega programa in zakona o privatizaciji slovenskih železarn dopolnjeval od prve vložitve v mesecu juniju, potem do dopolnitve in potem do dopolnjenega koncepta sanacijskega paketa Slovenskih železarn. Kot se najbrž spomnite, je prvo obravnavo državni zbor opravil in zaključil 30.7. in sprejel ustrezne sklepe, s katerimi je naložil pripravo celovitega sanacijskega programa. V času od te obravnave je državni zbor posebej sprejel že tri zakone, ki se nanašajo na to sanacijo - na julijski seji zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o jamstvu Republike Slovenije za kredite za trajna obratna sredstva Slovenskih železarn, potem je bil sprejet zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prevzemu določenih obveznosti skladovih podjetij in določenih obveznosti Slovenskih železarn. Pred novim letom je bil potem sprejet še zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izdaji obveznic za sanacijo Slovenskih železarn. Sanacijski program je bil pripravljen do konca meseca septembra. Vlada ga je obravnavala in sprejela skupaj z amandmaji k zakonu v mesecu oktobru in izhajala pri profiliranju in potem pri predložitvi amandmajev iz ocene gospodarske situacije v Slovenskih železarnah, na osnovi vseh predloženih dokumentov, tako poslovnih poročil, revizijskih poročil kot tudi ocene stanja in izdelala oceno primanjkljaja obratnih sredstev oziroma oceno finančnega primanjkljaja po treh metodah, ki so vam bile v gradivih predložene. Prva je metoda kumuliranih izgub iz poslovanja v letih 1996 in 1997, druga je primanjkljaj, ocena primanjkljaja trajnih obratnih sredstev, in tretja porast neto zadolženosti. Te ocene so pokazale, da je ta primanjkljaj ocenjen v razponu od 12,3 milijarde tolarjev do 18,2 milijardi tolarjev in znotraj tega razpona je vlada potem tudi profilirala ukrepe in dodatne amandmaje, ki so bili delno vloženi s strani vlade, potem s strani vlade umaknjeni in vloženi s strani poslanskih skupin Slovenske ljudske stranke in Liberalne demokracije Slovenije.
Vlada je izhajala pri koncipiranju sanacijskih ukrepov iz ključne predpostavke, da bo sanacija Slovenskih železarn zagotovila možnost, da Slovenske železarne s hkratnim izvajanjem notranjih ukrepov zagotovijo uspešno nadaljevanje sanacije in pa doseganje njenih ciljev. Pomoč države je torej potrebno koncipirati in razumeti kot prispevek k zagotovitvi normalnega obratovanja, k nadoknadenju kapitalske substance in k ustvarjanju pogojev, da ta postopek poteka kontrolirano, da ne prihaja do večjih zastojev v poslovanju Slovenskih železarn in da s tem ne kreiramo neobvladljivih situacij, ki pa bi bile možne predvsem zaradi visoke stopnje zadolženosti in zaradi visoke stopnje finančnih obremenitev. Ukrepi, ki so predlagani v celoti in na katere se pravzaprav nanaša uvodni 1. člen, v bistvu predvidevajo privatizacijo Slovenskih železarn z dokapitalizacijo z namenom sanacije poslovnega sistema Slovenskih železarn in posameznih družb, ki tvorijo ta poslovni sistem. Ukrepi so dopolnjeni na ta način, da predvidevajo tri ključne stebre nadaljnje sanacije. Prva je dokapitalizacija, ki je predvidena s predlogom zakona v znesku 6 milijard tolarjev, druga je prevzem dolga, ki je predvidena v znesku 4 milijarde tolarjev, in tretja so socialni programi, ki so v dodatnih amandmajih posebej k 18. členu tudi predloženi. Zagotoviti učinkovit nadzor in učinkovito porabo sredstev bo temeljni cilj vlade, zato so vloženi tudi dodatni amandmaji, ki bodo zagotovili mehanizem smotrne uporabe nadzora, tako s strani vlade kot s strani državnega zbora. S sprejemom tako koncepiranega zakona, upoštevaje vložene amandmaje, omogočamo kontrolirano in postopno urejanje razmer v koncernu Slovenskih železarn. Odgovornost nosilcev za sanacijo sistema je velika. Izvajala se bo v rizičnih pogojih. Še danes lahko ocenimo, da vsi programi nimajo pogoja, da preživijo oziroma da izidejo iz sanacijskega procesa, vendar pa je treba poudariti, da sanacija temelji na sanaciji štirih nosilnih programov oziroma štirih družb Slovenskih železarn, od katerih je ena na področju strojegradnje, tri pa na področju metalurgije. Te družbe so Acroni Jesenice, Jeklo Štore, Metal Ravne in pa STO Ravne. Sanacija ostalih družb se bo v veliki meri odvijala glede na uspešnost in dinamiko sanacije teh štirih nosilnih družb. Zakon o delni privatizaciji Slovenskih železarn je v tem smislu nosilen zakon paketa, ker poleg nadaljnjih sanacijskih ukrepov predvsem uvaja nov element sanacije, to je privatizacija in pa vnašanje novih iniciativ v ekonomsko optimizacijo Slovenskih železarn in v tem delu ga smatramo kot nov pristop k preobrazbi Slovenskih železarn. Amandmaji omogočajo, da se poleg privatizacije koncerna izvaja tudi privatizacija oziroma lastninjenje posameznih odvisnih družb. Cilj je zagotoviti uravnoteženo tekoče poslovanje, finančno razbremeniti sistem in zagotoviti ustrezne pogoje zato, da se bodo kvalitetno izvajali vsi notranji procesi, ki bodo zagotovili potem tudi učinkovito uporabo tako uporabljenih javnih sredstev. Osnovna dilema, ki se nam bo pojavila in ki se bo sigurno pojavila tudi državnemu zboru, je ali je Republika Slovenija že z dosedanjimi sanacijskimi ukrepi in s tukaj predlaganimi v bistvu že preveč subvencionirala in preveč sredstev vložila v tovrstno proizvodnjo. V gradivih ste dobili tudi mednarodne primerjave iz mednarodne literature, ki prikazujejo obseg subvencij v posameznih državah Evropske unije za tono proizvedenega jekla v obdobju zadnjih nekaj let. Evropske primerjave se nanašajo sicer na 20-letno povprečje od leta 1975-1995. Te kažejo, da so evropske države zagotovile subvencije v razponu od 11-140 nemških mark, povprečno pa nekje na nivoju 70-80 nemških mark. Obseg subvencij, ki je bil zagotovljen z dosedanjim izvajanjem sanacijskega programa znaša 77 mark po toni proizvedenega jekla in se bo s predloženimi ukrepi v celoti dvignil na približno 95 mark na tono proizvedenega jekla, kar kaže, da Slovenija v tem okviru vodi primerljivo politiko zagotavljanja konkurenčne sposobnosti in zagotavljanja pogojev za aktivno preobrazbo te tradicionalne industrije, ki se je povsod v Evropi in tudi širše po svetu srečevala s tovrstnimi problemi, se pa je že bolj uspešno prestrukturirala, kot se je to uspelo v dosedanjih aktivnostih koncernov Slovenskih železarn.
Prosim, da državni zbor obravnava tudi predložene amandmaje in predložene ukrepe, ki se skozi tekst posameznih amandmajev tudi celovito in jasno profilirajo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu ministru. Prva dva amandmaja k 1. členu bo predstavil gospod Feri Horvat in nato dr. Jože Zagožen.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Spoštovani predstavniki vlade in drugi prisotni! Sam osebno, verjamem pa, da tudi kolegi s poslanske skupine, bomo podprli amandma komisije pod številko 5, na amandma poslanskih skupin SLS in LDS. Mislimo, da je to boljša formulacija, kot je prvotno ponujena in kot je bila ponujena v osnovnem tekstu. Ta povzema tudi enega od naših amandmajev, vsaj deloma, in tako ustrezno opredeljuje bistvo zakona oziroma njegov osnovni cilj. To je privatizacija in dokapitalizacija Slovenskih železarn, delniške družbe, in posameznih družb v sistemu Slovenskih železarn in pa jasno opredeljuje namen, to je sanacija sistema Slovenskih železarn oziroma posameznih družb.
To je tudi skladno s stališčem, ki smo ga povedali v splošni razpravi. Ne mislim tega ponavljati. Naše načelno stališče do tega predloga zakona, ki predstavlja tudi s tako dikcijo tega člena podlago za sanacijo celotnega sistema in posameznih družb, s ciljem ohranitve zdravih jeder, ki imajo tržne in tehnološke in s tem ekonomske pogoje za preživetje in razvoj in pa za ohranitev in pridobitev delovnih mest.
Ne bi se oglašal pri vsakem členu zaradi racionalizacije in ker so nekateri členi, kot je že rekel minister, med seboj tudi vsebinsko povezani in bi že kar sedaj napovedal umik nekaterih amandmajev poslanske skupine Združene liste, ki jih vlada oziroma sedaj v zadnji verziji poslanski skupini SLS in LDS v celoti ali delno upošteva. Gre predvsem za rešitve udeležbe zaposlenih in bivših zaposlenih v privatizaciji prek certifikatov in prek potrdil o premalo izplačanih plačah in dopolnila k 14. členu o ohranjanju delovnih mest in zagotavljanju novih delovnih mest. Ob tem bi hkrati tudi napovedal podporo amandmajem komisije za privatizacijo in pa tudi amandmajem obeh poslanskih skupin za jasnejšo opredelitev odgovornosti vlade za uspešno sanacijo. To je bila naša glavna zahteva že tudi v sami splošni razpravi, kajti glede na ogromna sredstva, ki so potrebna iz tega predloga zakona oziroma iz amandmajev, ki jih imamo pred sabo in iz povzetka sanacijskega programa, ki smo ga dobili, izhaja, da bo to tam okrog 14 milijard ali celo še več, torej nekajkrat več, kot dajemo za vse druge namene razvoja in prestrukturiranja gospodarstva. Zato ni le dovolj, da se opredeli odgovornost uprave sistema in družb, kot je dobronamerno verjetno predlagano v enem od amandmajev, ki jih bomo obravnavali, in tudi ni le dovolj odgovornost ministrstva za gospodarske dejavnosti kot resornega. Tukaj bi spomnil na izkušnje iz preteklih projektov sanacij, tudi žal neuspešnih, prav zaradi tega, ker se je prepustilo namesto odgovornosti vlade preveč odgovornosti posameznemu ministrstvu ali ministru. Pod takimi pogoji in s takim pričakovanjem bi podprli ta dva amandmaja, prvič, amandma na amandma, in potem drugi odstavek osnovnega amandmaja poslanskih skupin, seveda o ostalih amandmajih pa kasneje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Feri Horvat. Doktor Jože Zagožen ima besedo.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Na prvi pogled ta dva amandmaja, vsebinsko enaka, oba govorita o privatizaciji, o dokapitalizaciji, o namenu sanacije in o tem, da gre za delniško družbo in posamezne družbe. Razlika je v tem, da pri amandmaju poslanske skupine SLS in LDS je tudi opredeljen poslovni sistem, ki naj bi seveda poleg matične družbe vseboval tudi odvisne družbe. Pri tem se mi postavlja vprašanje samega koncepta sanacije. Kljub tem dikcijam je nesporno, da gre za obliko privatizacije na ravni koncerna, na ravni holdinga in da v tem primeru je seveda vprašanje, zakaj ne neposredno za sanacijo po posameznih podjetjih. Izkušnje ponekod po svetu so pokazale, da v obliki avtonomne decentralizacije se lahko zagotovi večja motiviranost in pa odgovornost in tudi večja verjetnost, da bi se uspehi dosegli. Ti razlogi, ki so v zakonu navedeni, da to ni mogoče zaradi kompleksnosti dolžniško-upniških razmerij na vseh ravneh, ker gre za neka razmerja jamčevanja Republike Slovenije za te obveznosti in da pa med članicami ni solidarne odgovornosti, v celoti ne prepričajo. Še vedno menim, da bi morali ta sistem kot s kirurškim nožem razdeliti na manjše enote, na podjetja, ki so zdrava jedra in v katera bi z manjšim tveganjem lahko vložili tako velika sredstva. Vendarle, ker pa smo pri amandmajih, pa bom glede na stanje, kakršno je, podprl drugi amandma, ki sem ga prej omenil. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala dr. Zagožnu. Želi še kdo besedo o dveh amandmajih? Razpravo zaključujem. Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (54 prisotnih.) Na glasovanje dajem amandma pod 5. točko, to je amandma na amandma.
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod 6. točko. Ugotavljamo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod 6. točko sprejet.
S tem je sprejeta celotna vsebina novega člena in ni potrebno glasovanje v celoti.
Prehajamo na amandmaje k 2. členu. Vloženih je bilo 6 amandmajev. Umaknjeni so bili prvi trije. Razpravljamo še o amandmaju pod 4. točko, to je amandma na amandma poslanske skupine SLS in LDS; amandma pod 5. točko, to je amandma na amandma. Predlaga komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja. Amandma pod 5. točko predlagata poslanski skupini SLS in LDS in amandma pod 6. točko, za katerega je napovedan umik. Hvala. Gospod Jazbec je umaknil amandma pod 6. točko. Želi kdo razpravljati o dveh vloženih amandmajih in členu v celoti? (Ne.) Razpravo zaključujem in prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem amandma, ki je amandma na amandma pod 4. točko. Ugotavljamo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod 4. točko sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod 5. točko. Ugotavljamo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 2. člen v celoti. Ugotavljamo sklepčnost! (55 prisotnih.) Kdo je za 2. člen v celoti? (42 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
2. člen je v celoti sprejet.
K podnaslovu pred 3. členom sta bila vložena dva amandmaja. Prvi je umaknjen, drugi ostaja. V podnaslovu pred 3. členom se beseda 'prodaja' nadomesti z besedama 'interna razdelitev'. Predlagatelj poslanski skupini SLS, LDS, vlada in komisija podpirata. Želi kdo besedo? Prosim gospod Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Jaz sicer ne poznam čisto natančno, za kaj pri tem amandmaju gre, vendar pa če malo skrbimo za lepo slovenščino, gre za interno razdelitev. Ni v redu notranja razdelitev? Sprašujem.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Želi kdo odgovoriti na vprašanje, ki ga je dal gospod poslanec? Prosim gospod minister.
METOD DRAGONJA: Hvala lepa. Gre za tehnični termin, ki je povzet po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij in se smiselno uporablja z enako vsebino v tem postopku privatizacije.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Mežan, izvirni greh je potem že v drugem zakonu, ki velja.
Na glasovanje dajem amandma k podnaslovu pred 3. členom pod točko 2. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (36 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Prehajamo k amandmajem k 3. členu. Vložena sta dva. Prvi je umaknjen. Drugi amandma predlagata poslanski skupini SLS in LDS, vlada in komisija amandma podpirata. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje! Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2 k 3. členu? (40 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet. Člen je v celoti spremenjen.
Prehajamo k amandmajem k 4. členu. Amandma pod točko 1 je na podlagi razprave gospoda Ferija Horvata umaknjen. Amandma pod točko 2 predlaga gospod Jurij Malovrh. Vlada mu nasprotuje, komisija pa ga ne podpira. Točka 3 umik. Pod točko 4 poslanski skupini SLS in LDS; vlada in komisija podpirata. Drugih dopolnil ni. Želi kdo besedo? Prosim. Se opravičujem. Imamo amandma pod točko 5. Poslanska skupina SDS. Gospod Potrč ima besedo.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Rad bi izrecno opredelil svoj in tudi odnos svojih kolegov, da podpiramo predlog, da se vključi v sistem tudi vprašanje interne razdelitve, ki se opravi z izročitvijo lastninskih certifikatov, pa tudi upoštevaje potrdila za neizplačane plače. Zdi se nam prav in pomembno, da se na enak način, kot velja sicer v sistemu lastninjenja, opravi to tudi za zaposlene v železarnah.
Ob tem bi pa rad - naj mi ne bo zamerjeno - poprosil vlado, pa morda tudi večino v tem parlamentu, za razloge, zakaj 30.7.1997, ko je to isto predlagala naša poslanska skupina, takim rešitvam ni bila dana podpora, 29.1., ko sta to predlagali dve drugi poslanski skupini, pa je bila dana podpora, vsebina je pa popolnoma enaka. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi kdo odgovoriti na vprašanje gospoda Potrča? Tudi molk je odgovor. Gospod minister, prosim.
METOD DRAGONJA: Hvala lepa. Obstojijo določene razlike med prvotnim predlogom oziroma med tekstom amandmajev. V predlogu amandmajev Združene liste socialnih demokratov je predvidena konverzija terjatev, ki je bila potem v nadaljnjem usklajevanju v tem preformulirana. Bistvena razlika je pa predvsem, kar se tiče revalorizacije teh terjatev. Ta revalorizacija v predlogu amandmaja pod točko 4 ni zajeta, ker se te terjatve potem upoštevajo pri zamenjavi za delnice na ta način, da so delnice v nominalni vrednosti. To se pravi, tudi delnice niso revalorizirane v tem procesu in je tukaj ena določena razlika med procesi, ki so pa sicer veljali v ostali lastninski zakonodaji, kjer se je izhajalo iz ocenjene vrednosti oziroma iz določenih principov, ne pa iz nominalnih vrednosti delnic. Zato je po temeljiti proučitvi prevladalo mišljenje, da se upošteva nominalna vrednost delnic kot osnova za razdelitev, da so pa terjatve delavcev in lastniški certifikati tudi upoštevani po nominalni vrednosti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu ministru. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2 k 4. členu.
Kdo je za? (9 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 2 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 4. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 4? (46 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 5. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 5? (17 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 5 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 4. člen v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen v celoti? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 4. člen sprejet.
Prehajamo na obravnavo 5. člena in amandmajev, ki so bili vloženi k 5. členu. Prva dva sta bila umaknjena, tako da imamo v razpravi samo amandma pod 3. točko, ki ga predlagata poslanski skupini SLS in LDS. Vlada in komisija ga podpirata. Želi kdo besedo? Gospa Darinka Mravljak, prosim.
DARINKA MRAVLJAK: Hvala za besedo. Z drugim odstavkom 5. člena se razširja možnost delavske privatizacije ali na nivoju družb ali na nivoju koncerna. Znotraj sistema Slovenskih železarn je namreč večje število servisnih in proizvodnih družb, na katere so že predsanacijski programi opozorili, da je pravšnje čimprejšnje lastninjenje in v tem primeru je treba pričakovati večjo motivacijo zaposlenih, da sodelujejo kot bodoči lastniki na podlagi še ne porabljenih certifikatov in listin za manj izplačane plače in s tem se delavci Slovenskih železarn izenačijo z vsemi drugimi državljani v Republiki Sloveniji.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa Mravljakova. Razpravo zaključujem. Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem amandma pod 3. točko k 5. členu. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod 3. točko? (44 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 5. člen v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za 5. člen v celoti? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 5. člen sprejet.
Prehajamo k 6. členu. V razpravo dajem besedilo člena in oba amandmaja. Drugi je umaknjen, torej v razpravi je samo prvi, ki ga predlagata poslanski skupini SLS in LDS; vlada in komisija ga podpirata. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 6. členu? (35 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 6. člen v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za 6. člen v celoti? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 6. člen soglasno sprejet.
Prehajamo k razpravi in obravnavi 8. člena in k prvemu amandmaju, ki je vloženi s strani poslanske skupine SLS in LDS. Drugi amandma je umaknjen. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 8. členu pod 1. točko? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet in 8. člen smo v celoti spremenili, zato ni potrebno glasovanje.
Prehajamo na razpravo k 9. členu in vloženim štirim dopolnilom. Drugo dopolnilo je v imenu poslanske skupine Združene liste socialne demokratov umaknil gospod Feri Horvat.
Prvi amandma, predlagatelj je Jurij Malovrh, vlada mu nasprotuje, komisija ne podpira. Drugi amandma poslanska skupina SDS, vlada nasprotuje, komisija ne podpira. Četrto dopolnilo - poslanska skupina SLS in LDS, vlada in komisija ga podpirata. Želi kdo besedo? Gospod Jazbec.
FRANC JAZBEC: Hvala. V imenu poslanske skupine SDS umikam naš amandma. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Jazbec. Želi še kdo besedo? (Ne.) Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem prvi amandma k 9. členu. Ugotavljamo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (10 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da prvi amandma k 9. členu ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod 4. točko. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 9. člen v celoti. Ugotavljamo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 9. člen sprejet.
Prehajamo na obravnavo 10. člena in k njemu vloženih amandmajev. Vloženi so trije - prvi in tretji sta umaknjena. V razpravo dajem amandma pod 2. točko. Vložil ga je gospod Jurij Malovrh. Vlada mu nasprotuje, komisija pa ga ne podpira. Želi kdo besedo? (Ne.) Ker ni razprave, prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (14 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod 2. točko ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 10. člen v celoti. Ugotavljamo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 10. člen sprejet.
Za nov podnaslov za 10. členom je vložen amandma poslanske skupine SLS in LDS, vlada in komisija ga podpirata. Želi kdo besedo? (Ne.) Ugotavljamo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je nov podnaslov izglasovan.
Vložen je amandma za nov 10.a člen, ki ga vlagata poslanski skupini SLS in LDS. Vlada in komisija ga podpirata. Želi kdo besedo? (Ne.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je nov 10.a člen izglasovan.
Razpravljamo o 11. členu in o vloženih amandmajih. Vloženih je pet, umaknjeni so pod točko 3 in 4. Amandma pod točko 1 je predlagala poslanska skupina SLS in LDS, vlada in komisija ga podpirata. Amandma pod točko 2 je vložila poslanska skupina SKD, vlada mu nasprotuje, komisija ga ne podpira. Amandma pod točko 5 predlagata poslanska skupina SLS in LDS, vlada in komisija ga podpirata. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1? (45 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 1 sprejet.
Z izglasovanjem amandmaja pod točko 1 je amandma pod točko 2 brezpredmeten.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod točko 5. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 5? (38 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 11. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 11. člen v celoti? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 11. člen v celoti sprejet.
Vložen je bil amandma za novi 11.a člen, ki pa je bil umaknjen.
Prehajamo k razpravi o 12. členu in dveh dopolnilih; prvega predlaga komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja, tudi drugega predlaga komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje o obeh amandmajih k 12. členu. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 12. členu? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 12. členu. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za drugi amandma k 12. členu? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je drugi amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 12. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 12. člen v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 12. člen v celoti sprejet.
Prehajamo na odločanje o novem 12.a členu, ki ga v obliki amandmaja predlagata poslanski skupini SLS in LDS, vlada in komisija podpirata. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za nov 12.a člen, kot je predlagan? (44 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je nov 12.a člen sprejet.
Novi podnaslov pred 13. členom. Imamo dve dopolnili, vlada je svoj predlog umaknila, v razpravi ostaja predlog poslanske skupine SLS in LDS. Pred 13. členom se doda nov podnaslov, ki se glasi: "Neposredna prodaja delnic." Želi kdo besed? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem ta predlog. Ugotavljamo prisotnost. (55 prisotnih.)
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2 za nov podnaslov. (39 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Nov podnaslov je sprejet.
Prehajamo k 13. členu in vloženih dopolnilih. Dopolnilo pod točko 1 vlaga poslanska skupina SKD. Vlada mu nasprotuje, komisija ga ne podpira. Pod točko 2 - umik. Pod točko 3 - predlagatelj Jože Jerovšek, vlada mu nasprotuje, komisija ga ne podpira. Pod točko 4 - umik. Pod točko 5 - vlaga ga Jurij Malovrh, vlada ga podpira, komisija pa ne podpira. Pod točko 6 je umik. Pod točko 7 - poslanski skupini SLS, LDS, vlada in komisiji podpirata. Pod točko 8 - so prav tako isti predlagatelji, vlada in komisija - podpirata. Odpiram razpravo. Prosim, gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa gospod predsednik. K 13. členu sem predlagal amandma, ki se nanaša na način dokapitalizacije podjetja, da v slučaju, ko bi se to opravilo z dokapitalizacijo z novo tehnologijo ali novo opremo, predlagam, da se za oceno primernosti, vrednosti in kvalitete tehnologije in opreme imenuje neodvisna strokovna komisija, ki jo sestavljajo strokovnjaki s tehnično oziroma naravoslovno izobrazbo iz vseh treh delov Slovenskih železarn d.d.
To dodatno utemeljujem s tem - ne da bi zdaj dvomil v namere železarn - ampak doživljal sem, da smo tehnologijo, ki smo jo sami razvili v tovarni, kjer sem bil prej v službi, v nekem poskusu privatizacije - da bi bila v bistvu, kot da prihaja iz tujine - da bi bilo s tehnologijo, ki smo jo v lastni tovarni razvili, bi bilo lastno podjetje dokapitalizirano in na ta način kupljeno. Da se temu izognemo, mislim, da je pametno, da to naredimo; da take dvome izločimo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod Jerovšek. K besedi se je priglasil gospod minister.
METOD DRAGONJA: Hvala lepa. Vlada je nasprotovala oziroma ni podprla tega predloga iz tega razloga, ker je v primeru dokapitalizacije s stvarnim vložkom; to pa je tudi v primeru dokapitalizacije z novo tehnologijo že v zakonu o gospodarskih družbah predvideno, da je potrebno predložiti pred vpisom take dokapitalizacije v sodni register tudi cenitveno poročilo neodvisnih ekspertov. S tem je vsebinsko ta amandma praktično že konzumiran.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Jerovšek, prosim.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Iz mojih izkušenj izhaja, da tako cenitveno poročilo - tudi v tistem slučaju je bilo potrebno, in je bilo to vse preskrbljeno, ampak kljub temu je ta operacija uspela. In zaradi tega menim, da nič ne škodi, če imamo mi tak amandma v zakonu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Jerovšek. Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Zakon o gospodarskih družbah res določa to, kar je gospod minister omenil, vendar se nanaša predvsem na vrednost opreme, s katero se izvede dokapitalizacija. Medtem ko ta amandma pa govori o komisiji, ki naj bi ocenila primernost določene opreme, ki bo predmet dokapitalizacije. Menim, da gre za dve bistveni razliki in to, kar je tu predlagano, zagotavlja, da bodo določena podjetja v sistemu Slovenskih železarn dejansko dokapitalizirana s tisto opremo, s tistimi stroji, s tistimi napravami, ki jih Slovenske železarne potrebujejo in ne z neko drugo opremo - kar se je tudi večkrat dogajalo - za katero pa bo sodni cenilec ali katerikoli cenilec že pač določil vrednost. To je pravzaprav tisto, kar se s tem amandmajem rešuje. Tako menim, da - gospod minister - tukaj nimate prav.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na glasovanje o vloženih amandmajih k 13. členu. Najprej glasujemo o amandmaju pod 1. točko. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 13. členu pod 1. točko? (18 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod 1. točko ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma amandma pod 3. točko. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod 3. točko? (24 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod 3. točko ni sprejet.
Predlagam, da pri glasovanjih pri amandmajih od 5. točke naprej naredimo zamenjavo, ker amandma pod 5. točko govori o novi alinei, pa najprej glasujemo o amandmaju pod 7. točko, ki govori o spremembi ene od obstoječih alinej. Torej na glasovanje dajem najprej amandma pod 7. točko. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod 7. točko? (44 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma po 7. točko sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod 5. točko Sprašujem, če je ta amandma še smiseln. Ugotavljam, da je amandma pod 5. točko z izglasovanim amandmajem pod 7. točko v vsebinskem smislu brezpredmeten. Ali kdo temu nasprotuje? (Nihče.)
Prehajamo na glasovanje, ker je amandma pod 6. točko umaknjen, o amandmaju pod 8. točko. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod 8. točko? (47 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod 8. točko sprejet.
Glasovali smo o vseh amandmajih. Glasujemo še o 13. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za 13. člen v celoti? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 13. člen sprejet.
Prehajamo k obravnavi 14. člena. Prvi amandma, ki pravi, naj se člen črta, predlagata poslanski skupini SLS in LDS, vlada in komisija ga podpirata. Drugi amandma je umaknjen. Tretji, poslanska skupina SKD: "na koncu člena se namesto pike postavi vejica in doda novo besedo." Vlada temu amandmaju nasprotuje, komisija pa ga ne podpira. Odpiram razpravo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem amandma pod 1. točko k 14. členu. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Tretji amandma je brezpredmeten.
Prehajamo k razpravi o 15. členu. Prvi amandma - umik, drugi amandma, poslanski skupini SLS, LDS, vlada in komisija podpirata. Tretji amandma - umik, četrti amandma - umik. Torej samo amandma pod 2. točko. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod 2. točko? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen je črtan.
Prehajamo k razpravi o 16. členu in amandmajem pod 1. točko, vlagatelj je komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja. Pod 2. točko - poslanska skupina SLS in LDS, vlada in komisija - podpirata. Pod 3. točko - umik, pod 4. točko - poslanska skupina SKD, vlada mu nasprotuje. Pod 5. točko - poslanska skupina SKD, vlada mu nasprotuje. Pod 6. točko - amandma je umaknjen. Odpiram razpravo. Če je ni, prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod 1. točko k 16. členu? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod 2. točko. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod 2. točko sprejet.
Na glasovanje dajem amandma... Na podlagi izglasovanega amandmaja pod 2. točko so ostali amandmaji, ki so bili vloženi, brezpredmetni. Člen je v celoti spremenjen.
Prehajamo k razpravi o 17. členu in vloženih dopolnilih. Prvi amandma - umik, drugi - poslanski skupini SLS in LDS, vlada in komisija podpirata. Tretji - komisija predlagatelj, vlada se do njega ni opredelila. Želi kdo besedo? (Ne.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (51 prisotnih.) Kdo je za amandma pod 2. točko k 17. členu?
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod 2. točko sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod 3. točko k 17. členu. Ugotavljamo sklepčnost! (44 prisotnih.) Ponavljamo glasovanje. Ugotavljamo prisotnost. (61 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 17. člen v celoti. Ugotavljamo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (29 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 17. člen v celoti sprejet.
Prehajamo k 18. členu. Amandmaja pod 1. in 2. točko sta umaknjena, pod 3. točko - predlagatelj amandmaja sta poslanski skupini SLS, LDS, vlada in komisija - podpirata. Amandma pod 4. točko je umaknjen. Želi kdo razpravljati o amandmaju pod 3. točko? Gospod dr. Zagožen, prosim.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovani gospod predsednik, drage kolegice in kolegi poslanci! Na nek način bom nadaljeval to, o čemer sem prej govoril, namreč v zvezi s konceptom same sanacije železarn, ki je dokaj natančno razviden iz tega in ostalih členov.
Gre za to, da s tem zakonom prevzemamo 4 milijarde tolarjev - je prevzem kreditov s poroštvom države - 6 milijard - se pravi dvakrat po 3 - je na račun dokapitalizacije in pa 700 milijonov tolarjev za socialni program; skupno 10,7 milijard. In za tiste, ki so jim bližje marke - to pomeni 113 milijonov nemških mark. Mimogrede naj omenim, da je bila 7-letna sanacija Gorenja težka tudi 113 milijonov, vendar ameriških dolarjev.
Kaj to pomeni? To pomeni naslednje: trenutnih izgub je za okoli 480 milijonov mark - če govorimo v markah. To pomeni, da ta paket ne pokrije niti trenutne izgube. V gradivih pa je navedeno, da bi za pokritje dolgov iz preteklosti, za nemoteno proizvodnjo in za najnujnejše investicije v letih od 1998 do 2000 bilo potrebnih 15 milijard tolarjev. To torej pomeni, da se niti izgube, niti luknje ne pokrije in da ni potrebnih sredstev za nadaljnji razvoj. Do zdaj je bilo v Slovenske železarne od leta 1993 danih 632 milijard, s tem paketom dajemo dodatnih 113 milijard - skupaj 745,3, ob povprečnem številu 10.000 zaposlenih, kar pomeni približno 74.500 mark na enega zaposlenega. S tem da vemo, da so delovna mesta po 100.000 mark že kar solidna.
To sem moral po svoji vesti povedati, da vemo, o čem se odločamo. Kot ekonomsko misleči človek bi seveda moral taki stvari nasprotovati, ker je dokaj tvegana; kot socialno čuteč pa na nek način tudi temu pritrditi. Tako da je vsa odgovornost na vladi oziroma na vladajoči koaliciji, ali bo znala dati pravo ekipo, ali bo znala nadzorovati to sanacijo, ali bo znala, to sanacijo uspešno izpeljati. Popravnega izpita ni. Tudi po merilih Evropske skupnosti je to zadnji možni primer sanacije Slovenskih železarn. Tu opozarjam na odgovornost vlade do tega projekta, kajti od tega je odvisno, ali bo na tisoče družin na periferiji Slovenije še imelo delo ali pa se bodo pridružili tem tisočim brezposelnih. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, dr. Jože Zagožen.
Prehajamo na glasovanje. Glasujemo o amandmaju, ki je edini ostal v proceduri, to je amandma pod točko 3 k 18. členu. Ta amandma v celoti spreminja člen. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 3? (33 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 3 sprejet in tudi celotni novi 18. člen.
Prehajamo k 19. členu, na katerega je prvi amandma vložila komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja, drugega poslanski skupini SLS in LDS. Vlada - podpira, komisija pa ne, ker ima svoj amandma. Točka 3 - skupina poslancev, prvopodpisani Feri Horvat. Ne umikate tega, gospod Horvat? (Ne.) Točka 4 - komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije. Amandma pod točko 5 skupine poslancev, prvopodpisani Feri Horvat - vlada ne nasprotuje. Točka 6 je umaknjena in gospod Kopač je vložil amandma na amandma komisije za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije pod številko 1.
V razpravo dajem vse vložene amandmaje k 19. členu. Gospod Horvat in gospod Kopač.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo gospod predsednik. Najprej umikam amandma. Upam, da se bodo kolegi, ki so sopodpisali, s tem tudi strinjali, ker ni bilo časa, da bi vsakega posebej povprašal. Ker glede na to, da smo dobili sanacijski program z najnovejšim datumom, ni potrebno, da bi dajali rok, da ga vlada da čez 60 dni. Ampak, predlagam kolegom, da ostanemo pri dodatku dopolnitve amandmaja vlade oziroma poslanske skupine SLS, LDS pod številko 3, s tem da ga je potrebno - seveda če bo ta amandma sprejet - potem redakcijsko dopolniti. In sicer bi se potem to besedilo glasilo: "in pod pogojem, da vlada sprejme pozitivno mnenje o sprejetem sanacijskem programu", ne o dopolnjenem sanacijskem programu. Gre v bistvu za to - in to je bil namen tudi že prvotnega amandmaja, ki smo ga dali na besedilo predloženega člena predloga zakona - da ni dovolj samo to, da vlada dobi in obravnava sanacijski program Slovenskih železarn, ampak: da se do njega pozitivno opredeli, da sprejme pozitivno mnenje in s tem dejansko tudi prevzema tudi odgovornost za kakovost sanacijskega programa in za njegovo uresničevanje.
Dejstvo je namreč, da ta državni zbor ne more kljub temu da je dobil kopico papirja pod "firmo sanacijskega programa", da ne more ta državni zbor - ker ni strokovni organ - prevzeti odgovornosti za to, da je ta sanacijski program dober. Ampak, to odgovornost mora seveda sprejeti vlada, ki ima potem tudi vse možnosti, da prek skupščine, prek nadzornega sveta in tudi v odnosu do uprave in koncerna in posameznih družb potem tudi vse potrebno ukrene, da bo ta zakon, in s tem sanacija, uspešno izvajana. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Feri Horvat v imenu skupine poslancev je amandma spremenil tako, da se beseda 'dopolnjeni' spremeni v 'sprejeti'. Torej vlada sprejme pozitivno mnenje o sprejetem sanacijskem programu. Gospod Kopač je želel besedo.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Hotel sem samo pojasniti oziroma nekoliko predstaviti ta manjši amandma, ki sva ga skupaj s kolegico Mravljakovo vložila kot amandma na amandma komisije.
Ko smo na komisiji oblikovali ta amandma, s katerim se sicer tudi sam strinjam, smo, po mojem mnenju, v časovni naglici naredili eno napako. Komisija je namreč v svojem amandmaju rekla: v skladu s sanacijskim programom z dne 27.1.1998. Ta papir, ki je debel kakšnega pol centimetra, smo takrat dobili na mizo. Ampak, preden je kdo dvignil glas za ta amandma, ga ni nihče niti pogledal. No, po seji komisije smo seveda to pogledali in smo videli, da je to pravzaprav silno splošen, abstrakten povzetek debelih študij z naslovom sanacijski program te firme, sanacijski program one firme in tako naprej. Če ostane taka dikcija, kot jo je komisija predlagala, potem tisti megleni povzetek ali pa relativno abstraktni povzetek postane sestavni del zakona, kar se mi zdi, da je popolnoma nesmiselno.
Zato predlagam, da se tisti datum črta in ostaneta samo besedi "sanacijski program" - katerikoli že, mišljen je seveda ta, lahko pa se tudi še spreminja. Predlagam pa, da se to nadomesti z besedami "in program privatizacije". Ta program privatizacije pa je predviden v drugem dodatnem sklepu, ki ga komisija predlaga in ki naj bi ga vlada predložila državnemu zboru v 90-ih dneh po uveljavitvi tega zakona. Torej, tako ali tako bo, če ta drugi sklep - ki ga bo državni zbora po mojem mnenju, zagotovo sprejel - od komisije kaj velja, potem ta program bo poslan. V zakonskem tekstu ni sicer prej nikoli omenjen, vendar predlagam, da se ga tukaj, poleg sanacijskega programa, vključi v besedilo tega 19. člena.
Skratka, želel sem samo pojasniti, zakaj predlagam črtanje tistega datuma - ker se mi zdi, da bi naredili nekaj, zaradi česar bi potem morda ob kakšnih spremembah sanacijskega programa kdaj v prihodnje morali spreminjati besedilo zakona, za kar pa ni nobene potrebe. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Kopač. Razpravo zaključujem.
Prehajamo na glasovanje. Najprej bomo glasovali o amandmaju na amandma komisije, ki sta ga vložila gospod Kopač in gospa Mravljakova; prejeli ste ga tudi na klop. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma komisije za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije k prvemu odstavku 19. člena? (32 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 1. Ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.) Ponovili bomo ugotavljanje prisotnosti, se opravičujem. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1 k 19. členu? (33 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2 - amandma pod točko 2 je črtan, je brezpredmeten.
Na glasovanje dajem dopolnjen amandma pod točko 3; dopolnilo je v razpravi predlagal gospod Feri Horvat. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod 3. točko sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod 4. točko. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod 4. točko? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod 4. točko sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko... Ali je amandma umaknjen? Umaknjen.
Amandma pod 6. točko je prav tako umaknjen.
Na glasovanje dajem 19. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za 19. člen v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 19. člen sprejet.
Na novi 19.a člen je več amandmajev. Pod 1. točko - predlagatelj komisija, pod 2. točko - umik, pod 3. točko - poslanski skupini SLS in LDS - vlada in komisija ga podpirata. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.) Na glasovanje dajem amandma na amandma poslanske skupine SLS in LDS pod 1. točko.
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod 3. točko. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod 3. točko? (31 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod 3. točko sprejet.
S tem je sprejet novi 19.a člen.
Prehajamo k 20. členu. K 20. členu ste prejeli na klop. Amandma pod 1. točko - umik, pod 2. točko - umik, pod 3. točko - umik. Pod 4. točko - poslanska skupina SLS, LDS; vlada in komisija podpirata. To je tudi edini amandma. Želi kdo besedo? Gospod Špiletič, prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: V zvezi s tem amandmajem sprašujem predstavnike vlade, ali je ta znesek 4 milijarde, ki naj bi ga prevzela Republika Slovenija v letu 1998, že vsebovan v številki vnovčenih jamstev, ki so bile prikazane v predlogu proračuna za leto 1998. Če se prav spomnim, je tam predvidena številka 3 milijarde in še nekaj, indeks je 200. Zdaj pa sprašujem, ali se bo potem, če bo ta amandma izglasovan, številka 3 milijarde povečala še za te 4 milijarde in se s tem javni dolg povečuje še za dodatne 4 milijarde ali kako.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod minister.
METOD DRAGONJA: Hvala lepa. Odgovor je, če sem prav razumel vprašanje, ta, da se v zadnjem obdobju - to je v letu 1997 in tudi v letu 1998 - niso vnovčevala jamstva oziroma niso neplačani krediti Slovenskih železarn, po katerih bi morala obveznost vračila prevzeti vlada ali jih je prevzemala. TO pomeni, da so Slovenske železarne kljub zahtevni likvidnostni situaciji uspele sproti regulirati vse tiste obveznosti, po katerih nastopa kot garant oziroma kot porok tudi Republika Slovenija.
Pomeni pa ta amandma po vsebini prevzem dolga v znesku glavnic 4 milijarde tolarjev in pripadajočih obresti, ki jih glede na variabilne obrestne mere ni možno izraziti v enoznačni številki. Ta del se v bistvu prenese v javni dolg in bo način poplačila tega prevzetega dolga Republika Slovenija posebej regulirala z bankami upnicami. S tem pa se zagotavlja predvsem finančna razbremenitev sistema kot celote, posebej pa finančna razbremenitev nekaterih družb, ki so nadproporcionalno zadolžene oziroma imajo nadproporcionalno velike obveznosti in so te prevzete obveznosti v predlogu tega amandmaja tudi taksativno naštete - po katerih pogodbah oziroma po katerih osnovah so prevzete.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Mislim, da sem bil dovolj jasen z vprašanjem, pa vendar odgovora nisem dobil. Zanima me, za koliko se bo povečal javni dolg iz naslova sanacije Slovenskih železarn, če bo ta predlagani člen, o katerem naj bi sedaj glasovali, sprejet v predlagani obliki. Ali je to?
In drugo, ali je ta del dolga že vsaj delno vključen v predlogu proračuna za leto 1998 ali ni? Prosim, če ste lahko natančni.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Besedo ima gospod minister.
METOD DRAGONJA: Javni dolg se poveča točno za znesek 4 milijarde tolarjev. To je predvideno v predlogu proračuna za znesek glavnic, in sicer v računu zadolževanja, medtem ko pa so pripadajoče obresti tudi predvidene v predlogu proračuna. Predvidene pa so že v ocenjenem znesku, v katerem bodo zapadale, in v tem delu se ne bi povečeval javni dolg oziroma ni predvideno, da se poveča.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na glasovanje. Pri 20. členu je samo amandma pod 4. točko. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod 4. točko? (34 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod 4. točko sprejet in smo v celoti spremenili 20. člen.
Za nov 20.a člen je dopolnilo pred nekaj trenutki vložil poslanec gospod Malovrh, ki ste ga tudi prejeli na klop. Želi kdo o njem besedo? Gospod Malovrh, prosim.
JURIJ MALOVRH: Hvala, gospod predsednik. Ta amandma je bil dejansko zelo na hitro narejen. Doživel je tudi že preobrazbo in govori o tem, kar je sicer v nasprotju z odločbami 36. člena zakona o delovnih razmerjih. Govori pa o tem, da imajo Slovenske železarne zelo veliko število invalidnih delavcev. Pri sanaciji Slovenskih železarn, se bo to število prav gotovo še precej povečalo.
Ta amandma je zelo trd. Vendar pa smo sprejeli tudi v tem zakonu - 16. člen tega zakona, in sicer govori v tretji alinei, da se sredstva, da se: "kupnine iz prejšnjega odstavka se lahko uporabi tudi kot sredstva za razvoj kadrovskih virov in za sofinanciranje reševanje presežni delavcev v Slovenskih železarnah."
Če ta amandma ne bo sprejet, mislim, da bo ta sanacija zelo težko uspela. Če pa sam amandma dikcijsko ni najboljši, pa bi predlagal, da ta amandma vlada v tretji obravnavi tudi popravi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod Malovrh. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje za novi 20.a člen, kot je predlagan. Predlagatelj je gospod Jurij Malovrh. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (54 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 20.a člen sprejet.
Kolegice in kolegi, ali se strinjate, da državni zbor danes dokonča to drugo obravnavo v okviru hitrega postopka? Ker je ura 18.00.
Torej prehajamo k naslovu poglavja "Prehodne določbe". Amandma, ki se glasi: "Končna določba je predlagana s strani poslanske skupine SLS in LDS". Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod 2. točko, ki spreminja naslov poglavja? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo s tem spremenili naslov poglavja, ki se imenuje "Končna določba".
K 21. členu sta bila vložena, dva amandmaja. Prvi je umaknjen, drugi - poslanske skupine SLS in LDS. Vlada in komisija ga podpirata. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod 2. točko k 21. členu? (41 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. 21. člen je črtan.
Za novi 21.a člen je bilo prav tako posredovano dopolnilo gospoda Malovrha, ki pa ga je že umaknil.
Prehajamo k naslovu zakona. Se opravičujem.
V razpravo dajem obravnavo vseh ostalih členov, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji? (47 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Glasujemo še o naslovu zakona. K naslovu zakona sta bili vloženi dve dopolnili - prvo dopolnilo je umaknjeno, drugo dopolnilo - v naslovu se črta beseda "delna." Poslanska skupina SLS, LDS, vlada in komisija - podpirata. Želi kdo besedo o naslovu zakona? (Ne.) Ugotavljamo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma k naslovu zakona? (47 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je bil amandma sprejet.
Na glasovanje dajem naslov zakona v celoti. Ugotavljamo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je bil naslov zakona sprejet.
Kolegice in kolegi, ali obstaja pogoj, da danes končamo tudi tretjo obravnavo? Želi kdo od poslank ali poslancev v skladu s poslovnikom vložiti amandma na tiste člene, ki so bili amandmaji izglasovani? Eden. Gospod Kopač, ali želite vložiti amandma? Prosim.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. Pripombe. Dodatno mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve opozarja na štiri potrebne dikcijske popravke odstavkov posameznih členov. Nič posebnega, ampak mislim, da bi bilo enostavno zaradi pravne higiene in v enem primeru zaradi izvedljivosti zakona to potrebno narediti. Zato predlagam, da zdaj to prekinemo in da jutri ob 10.00 uri nadaljujemo. Vmes se pa vložijo ti tehnični amandmaji, če jih lahko tako imenujem, ker ne vem, ali bo to naredila vlada ali poslanska skupina. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Kopač. Tudi gospod Jerovšek je napovedal, da bo vložil amandma. Želite besedo? Prosim.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala. Vidim, da poslanci že vedo, za kaj gre. Ker pripravljamo amandma, predlagam, da to nadaljujemo jutri, da ga bomo lahko predložili.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Jerovšek, sedaj prekinjamo. O tem smo se že dogovorili. Jutri nadaljujemo sejo ob 10.00 uri. Prosim poslanke in poslance, da vložijo amandmaje do začetka seje. Sedaj se takoj prične seja odbora za infrastrukturo in okolje v mali dvorani na Tomšičevi. Dotika se treh točk dnevnega reda izredne seje, da bi lahko jutri dopoldne potem tudi te tri točke do konca obravnavali. Hvala. Vidimo se jutri ob 10.00 uri.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 3. FEBRUARJA 1998 OB 18.06 URI.)