Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE

Nadaljevanje 51. izredne seje

(27. junij 2000)

Sejo je vodil Andrej Gerenčer, podpredsednik državnega zbora.
Seja se je pričela ob 14.09 uri.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 51. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Peter Hrastelj od 16.00 ure dalje, Darinka Mravljak, Janez Per, Franc Potočnik, Janez Podobnik, Roman Jakič, Jelko Kacin, Aleksander Merlo, Zoran Lešnik, mag. Marijan Schiffrer - je tukaj, Pavel Rupar, Miroslav Luci, Franc Čebulj, mag. Franc Žnidaršič, Anton Delak - je tukaj, Borut Pahor, Bojan Kontič in Mirko Kaplja od 15.00 ure dalje. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani!
Ugotavljam, da je navzočih 60 poslank in poslancev. Tako je zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil predstavnike vlade Republike Slovenije in vse prav lepo pozdravljam.
V današnjem nadaljevanju 51. izredne seje bomo opravili najprej 53. točko dnevnega reda, to so vprašanja poslank in poslancev. Pred tem pa bo zbor obravnaval sklep mandatno-imunitetne komisije državnega zbora v zvezi z določitvijo poslanca, ki bo opravljal funkcijo namesto poslanca, ki mu je prenehal mandat.
Ker je državni zbor dne 13.6.2000 ugotovil, da je gospodu Marjanu Podobniku prenehal mandat, bo zbor opravil določitev kandidata, ki v skladu s 17. členom zakona o volitvah v državni zbor Republike Slovenije postane poslanec za preostanek mandatne dobe namesto poslanca, ki mu je prenehal mandat. Republiška volilna komisija je zboru posredovala ugotovitev, da je mandat dotedanjega poslanca gospoda Marjana Podobnika prešel na gospoda Leona Gostišo. Ugotovitev je obravnavala mandatno-imunitetna komisija, ki je zboru pisno poročala. Poročilo komisije ste danes prejeli na klop. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Dajem besedo predstavnikom poslanskih skupin. Kdo želi besedo? (Nihče.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Kdo želi besedo? (Nihče.) Ker ne želi nihče razpravljati, dajem na glasovanje naslednji predlog sklepa: "Potrdi se poslanski mandat gospodu Leonu Gostiši, rojenemu 31.3.1961, stanujočemu Na Klisu 4B, Vrhnika." Ugotovimo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (62 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Prosim, da pride poslanec v dvorano. .../Aplavz./... Kolegu poslancu Leonu Gostiši čestitam v imenu državnega zbora in vseh poslancev za trajni mandat in mu želim veliko uspešnega dela!
Imamo še en sklep v zvezi s poročilom komisije za poslovnik z dne 30.5.1996. Zboru predlagam, da sprejme še naslednji predlog sklepa: "Do morebitnih sprememb v sestavi delovnih teles opravlja poslanec Leon Gostiša funkcijo člana v vseh delovnih telesih, katerih član je bil, preden je prenehal opravljati funkcijo poslanca." Želi s tem v zvezi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Predlagani sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (58 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.

Prehajamo na 53. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE POSLANK IN POSLANCEV.
Za to točko so se opravičili naslednji ministri: Alojz Peterle, minister za zunanje zadeve, Janez Janša, minister za obrambo, Rudi Šeligo, minister za kulturo, Zvonko Ivanušič, minister za finance. Namesto njih so na seji prisotni državni sekretarji teh ministrstev.
V poslovniškem roku enega dne pred sejo zbora smo prejeli pismene prijave poslanskih vprašanj in pobud. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj in pobud je določen v skladu z zadnjim odstavkom 23. člena poslovnika tako, da prva tri vprašanja oziroma pobude postavijo poslanci opozicije, nato pa po vrsti poslanci iz različnih poslanskih skupin, po vrstnem redu prijave. Poslanke in poslance opozarjam, da mora biti poslansko vprašanje kratko in postavljeno tako, da je njegova vsebina jasno razvidna. Ustno zastavljeno vprašanje oziroma poubuda ne sme trajati več kot tri minute, ministrov odgovor pa praviloma ne več kot deset minut, dopolnilno vprašanje poslanca pa ne sme trajati več kot dve minuti.
Prosim, proceduralno, dr. Ciril Ribičič.

DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovane kolegice in kolegi! Predlagam proceduralni sklep, da se prva tri vprašanja poslancev opozicije zastavijo naknadno na tej seji, to je takrat, ko bo na seji navzoč predsednik vlade, gospod dr. Andrej Bajuk, da bo lahko na ta vprašanja osebno odgovoril. Obrazložitev: Dr. Bajuku sem pred glasovanjem o njegovi izvolitvi 20. aprila letos za to govornico zastavil vprašanje (citiram): "S precej težavami in ob dobri volji dosedanjega predsednika dr. Drnovška smo dosegli, da odgovarja na prva tri vprašanja, ki jih opozicijski poslanci postavljajo v tem parlamentu, da mora torej osebno priti na zasedanje in odgovoriti osebno na prva tri vprašanja. Ali nam lahko obljubite, gospod dr. Bajuk, če boste izvoljeni, da boste nadaljevali to pozitivno tradicijo?" (Konec citata.)
In odgovor takratnega kandidata za predsednika vlade dr. Andreja Bajuka (zopet citiram): "Na poslanska vprašanja pa nameravam osebno in z vso odgovornostjo tudi odgovarjati."
Skratka, namen mojega proceduralnega predloga je, omogočiti predsedniku vlade, gospodu dr. Andreju Bajuku, da bi lahko izpolnil svojo izrecno in povsem nedvoumno predvolilno obljubo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Sprašujem prve tri poslance, ali soglašajo s predlogom! Gospod Lavrinc? (Tudi.) Hvala lepa. Saj sem vprašal. Gospod Jelinčič, soglašate? (Da.) Gospod Lavrinc, soglašate? (Ne.) Sprašujem prve tri poslance, ki imate vprašanja za predsednika vlade, ali soglašate s predlogom gospoda dr. Cirila Ribičiča? (Soglašate.) Prav. Gospod Potrč.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Rad bi samo naslednje pojasnilo: Ali to pomeni, da bo predsednik vlade prišel danes, jutri ali pojutrišnjem in na vprašanja odgovarjal? Ker sicer je, gospod predsedujoči, najlepše reči, da se mi odpovemo vprašanjem, gospoda predsednika vlade pa ne bo, morda tudi do konca mandata ne. Zato bi rad vašo zagotovitev, da je predsednik vlade obljubil, da bo prišel, in to v doglednem času, ne čez mesec dni ali pa avgusta! Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Menim, da bomo takole poslovali oziroma delali: predsednika vlade bomo pismeno obvestili in pričakujemo, da bo v teku te seje prišel in odgovoril na zastavljena vprašanja. Proceduralno, gospod Hvalica.

IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Kolegice in kolegi! Tudi sam imam proceduralno vprašanje oziroma zahtevek.
Verjetno se boste spomnili, ko sem bil dolga leta v opoziciji, da sem bil pravzaprav tisti, ki sem prišel s predlogom, da bi predsednik vlade odgovarjal. /Medklici iz klopi./ Seveda, predstavnik Lutkovnega gledališča govori takoj, da je vmes laž. Dajte ga utišati, no!

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim, mir v dvorani! Ne se žaliti, gospodje poslanci!

IVO HVALICA: Poglejte. Jaz bi rad samo to, da se ugotovi, koliko let, koliko mesecev in koliko dni sem jaz čakal, da je končno prišel dr. Drnovšek odgovarjat na prva tri opozicijska vprašanja. Koliko let, koliko mesecev in koliko dni, tako da bomo lažje potem tudi ta napad prebavili, da bomo malo, bi rekel, imeli primerjave. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Po poslovniku predsednik vlade ni obvezan, da pride odgovarjat, ampak smo se mi dogovorili s takratnim predsednikom vlade, dr. Drnovškom in je prihajal zadnje čase odgovarjat na ta vprašanja. Kot sem že prej povedal, bomo tudi dr. Bajuka pisno obvestili in pričakujem, da bo prišel v času te seje in bo odgovoril na vprašanja poslancev.
Gospod Džuban, proceduralno vprašanje imate? Prosim. Kolegi, danes moramo začeti delati.

GEZA DŽUBAN: Hvala, gospod predsedujoči. Kljub vaši ugotovitvi jaz predlagam, da glasujemo, da predsednik vlade pride, ta predsednik vlade, ki naj bi bil predsednik vlade, če sploh je predsednik vlade, ker se v javnosti ustvarja vtis, da on ni predsednik vlade, pač pa je predsednik vlade nekdo drug, ki se imenuje Janez Janša. Zaradi tega predlagam, da glasujemo o tem, da se formalni predsednik vlade tukaj pojavi.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Džuban, tega predloga ne bom dal na glasovanje. Dr. Trstenjakova, proceduralno. Želi pojasnilo verjetno. Prosim za mir v dvorani! Prosim za mir v dvorani!

DR. VERICA TRSTENJAK: Gospe poslanke in poslanci! Opravičujem tudi osebno predsednika vlade dr. Bajuka, ki se zaradi drugih obveznosti danes ne more udeležiti vaših poslanskih pobud in vprašanj. Na vsa vprašanja bo odgovoril pisno. Prizadevali si bomo, da boste dobili odgovore v roku. Pripravljen je in je tudi povedal, da bo pri vseh naslednjih poslanskih vprašanjih osebno odgovarjal na prva tri vprašanja, danes pa zaradi prej dogovorjenih obveznosti ne more biti osebno navzoč. Prosim, da to sprejmete z razumevanjem. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Kot sem dejal, bomo pozvali predsednika vlade, da bo prišel v parlament in ustno odgovoril na prva tri postavljena vprašanja, kot sem uvodoma dejal.
Prosim, ima še kdo proceduralno? Gospod Bajc.

JOSIP BAJC: Gospod podpredsednik, kolegice, kolegi, gospodje ministri in predstavniki vlade! Imam proceduralni protest, če je to lahko po poslovniku.
Prejšnji teden mi je bilo onemogočeno, da sem na podoben način lahko razpravljal oziroma podal proceduralni predlog. Gospod podpredsednik, danes ste pa na predlog, ki je bil korekten, ki je izhajal iz prakse zadnjega pol leta, dovolil razpravo in dodatne proceduralne predloge, na predlog kolega Ribičiča. A to je dovoljeno, izgleda, samo nekaterim v tem parlamentu, predvsem pa mislim, da ni dovoljen izpad kolega Džubana, ki ga je napravil tukaj za to govornico.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Bajc, jaz vas moram opozoriti, pa bodimo korektni. Predlagal je proceduralni predlog, dr. Ribičič. Prvi zapisani je Potrč, Lavrinc in pa gospod Jelinčič in njih sem vprašal, če soglašajo s predlogom. Torej ni šlo za nobeno ... in prosim končajmo s temi polemikami. Kot sem dejal, bomo tudi storili. Gospod Jerovšek, o tem več ne bomo razpravljali. Gospod Jerovšek, potem pa gospod Anderlič. Se opravičujem, Anderlič je bil prej. Se opravičujem. Gospod Anderlič.

ANTON ANDERLIČ: Predvsem, če takole iz klopi govorite, je potem to vtis...

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Bajc, prosim. Prosim za mir v dvorani, kolegi!

ANTON ANDERLIČ: Jaz mislim, da resnično uhajajo stvari iz rok in da ni bilo mogoče povprašati treh poslancev, ki v imenu poslanskih skupin imajo, torej v imenu poslanskih skupin opozicije, prva tri vprašanja. To ne glede na to, ali je bil dogovor, da na prva tri vprašanja odgovarja predsednik vlade ali ministri. Vedno je bilo, tudi prej, ko ni bilo tega dogovora, da so bila prva tri vprašanja postavljena s strani opozicije. In to je po poslovniku. In ti poslanci seveda se ne morejo strinjati, da bodo pač postavili enkrat kasneje, ampak mora biti dogovor znotraj poslanskih skupin, ali se o tem proceduralnem predlogu, da se ta tri poslanska vprašanja postavijo takrat, ko bo tukaj predsednik vlade, ali se postavijo takoj, je treba to razpravo opraviti v poslanskih skupinah.
Jaz seveda nisem za to, da bi prekinjali točko dnevnega reda, vendar je pa glede na to, da je gospod predsednik vlade, takrat še kandidat za predsednika vlade, izrazil željo, pripravljenost, da sodeluje pri tej točki in sam osebno na ta vprašanja odgovarja. Jaz mislim, da je bilo pojasnilo generalne sekretarke vlade tako, da implicira tudi možni zaključek, da on v okviru te seje, ki pa bo še trajala, ne želi priti na sejo in odgovarjati na vprašanja. Torej, če je problem, da on danes ne more priti na sejo, kar bi lahko razumel in dobronamerno razumem, da ima danes neodložljive obveznosti, da preprosto ta tri vprašanja ali pa celotno točko - vendar to ne bi bilo korektno do ministrov in ministrice, ki so tukaj, in seveda vseh drugih državnih uslužbencev, ki so pripravljeni odgovarjati - da opravimo druga vprašanja in se sedaj z glasovanjem odločimo, ali pa brez, če je dogovor, da se o teh treh vprašanjih opravi najprej predstavitev in potem eventuelno dodatno vprašanje in pa seveda tudi posluša odgovor predsednika vlade v tednu, ko bo seja trajala, takrat, ko bo predsednik to lahko opravil. To, mislim, da je korekten dogovor in korektno ravnanje tudi predsedujočega v tem trenutku. Vse drugo se mi zdi, da je škoda, da se vodi kakršnakoli diskusija, ker gre samo za to, da je na eni strani poslovnik jasen, ki govori o tem, kdo postavlja vprašanja, in da je jasen tudi dogovor, da na prva tri vprašanja, če možnosti dopuščajo, odgovore poda predsednik vlade.
Ne glede na vse, od 14. redne seje državnega zbora naprej vsakič, ko so bila na dnevnem redu poslanska vprašanja in pobude, je prejšnji predsednik vlade prišel, razen v dveh primerih, ko se je opravičil - enkrat, veste, zakaj, ker je bil julija lansko leto bolan, sicer je pa vedno bil tukaj. Če je ta praksa pozitivna in jo sprejemate, predvsem pa jo je želel uveljavljati naprej gospod Bajuk, potem ne more biti zadržka, da se dogovorimo, da bodo tisti dan, ko bo gospod Bajuk lahko prišel na sejo, ta tri poslanska vprašanja tudi postavljena. In predlagam, če je potrebno, da ne bi bilo zadrege, da o tem glasujemo in to opravimo nek drug dan. Predlagam, skratka, da glasujemo o tem, da o teh treh poslanskih vprašanjih razpravljamo oziroma jih damo na dnevni red takrat, ko bo gospod Bajuk lahko to naredil; ali je to v četrtek ali petek ta teden, mislim, da tudi ni kakšne posebne zadrege. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Tudi moj predlog je bil v tem smislu, gospod Anderlič, vendar bom dal vaš predlog na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta predlog? (33 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet; prva tri opozicijska vprašanja bomo prestavili.
Prehajamo na prva vprašanja. Prvi je Franci Rokavec, SLS + SKD.

FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki vlade! Podajam poslansko pobudo Vladi Republike Slovenije oziroma Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Namreč predlagam, da v okviru svojih pristojnosti ugotovi:
Ali so sedanja zakonska določila, ki urejajo individualne pogodbe, primerna?
Namreč v praksi se marsikje kaže čedalje večji razkorak v višini mesečnega dohodka med najvišjo in najnižjo plačo. Ker prejšnja vlada ni bila na tem področju dovolj učinkovita, menim, da je sedaj skrajni čas, da vlada, kot tretji socialni partner pri usklajevanju sprememb sedanje kolektivne pogodbe izpostavi tudi to vprašanje oziroma predlaga v okviru svojih pristojnosti ustrezne zakonske rešitve v smeri zmanjšanja tega razkoraka med najvišjimi in najnižjimi plačami. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Prosimo za odgovor vlade. Pobuda je dana. Gospod Štrovs, boste vi odgovorili? Gospod Štrovs, državni sekretar.

MARKO ŠTROVS: Hvala za vprašanje. Pobuda je razumljiva, vendar odgovor bi dali v pisni obliki kasneje, ker moramo zadeve dejansko preučiti. Gre pa samo za to, da za individualne, za tiste, ki delajo po individualnih pogodbah, kolektivna pogodba tako ali tako ne pride v poštev. Samo ravno zaradi vseh teh okoliščin moramo pisni odgovor pripraviti. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Naslednja bo postavljala vprašanja kolegica Maria Pozsonec.

MARIA POZSONEC: Hvala lepa. Spoštovani! Poslansko vprašanje postavljam, oziroma pobudo postavljam Vladi Republike Slovenije.
Vljudno in z veliko mero zaskrbljenosti vas opozarjam na položaj drobnih kmetov in kmetij, ki so v žitnicah Slovenije v Prekmurju in verjetno tudi drugod po Sloveniji v položaju, ko zaradi razmer v kmetijstvu niso bili sposobni plačevati davkov in prispevkov iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Tako je nastal dolg tudi do nekaj 100 tisoč tolarjev na kmetijo. K temu pa davkarji pridno pripisujejo obresti in dolg je prispel do nekaj milijonov tolarjev. Nerealno je misliti, da bodo mogli ta zaostanek poravnati. Tako imajo ti kmetje, in takih je na tisoče, blokiran žiro račun. Ti ljudje ne morejo v pokoj, dokler se ne rešijo dolgov. Na problem sem opozorila že večkrat, tokrat to počnem ponovno, brez pretiranega upanja na rešitev. Na to bom opozarjala, dokler bom v teh poslanskih klopeh: Drugo vprašanje sem namenila gospodu predsedniku Bajuku. Nič za to, da ga ni tu, bo prebral in upam, da mi bo odgovoril. Drugo poslansko vprašanje je sila preprosto:
Kako je možno, da sta se v Sloveniji lahko zgodila Telekom in Pošta Slovenije?
Kako je mogoče, da so v deželi, kjer ste, gospod Bajuk, v imenu nove oblasti tudi vi prisegli za demokracijo, za pravno državo, za odprtost, glave strokovnjakov in izkušenih, poštenih delavcev ter dobrih kadrov postale potrošno blago in v imenu oblasti uprizorite lov na čarovnice?
Ti ljudje, ki sedaj letijo s svojih položajev, niso bili tam zaradi barve oči ali knjižic, imeli so potrebno izobrazbo, strokovno znanje, poštenost in vsak dan so se dokazovali kot dobri vodilni delavci.
Zamenjava se je zgodila tudi na uradu za narodnosti. V desetih dneh smo imeli kar tri direktorje. Prvi je odšel pokoj, drugega je postavila že pomladna stran, čez nekaj dni je bil zopet zamenjan, pa zopet ne vem, kaj je storil narobe, saj še niti ni uspel reči niti "a" na tem delovnem mestu. Zdaj je že tretji človek, ko zopet ne vem, kakšen je njegov odnos in kakšne izkušnje ima na področju narodnostne politike. In vse to se dogaja brez dogovora z narodnostjo. Mi smo pa naivno verjeli, da je narodnost subjekt lastnega razvoja.
Ali je res, da je v tej lepi deželi človek samo toliko vreden, da lahko tako prizadenete njihovo dostojanstvo, da lahko ogrožate njihovo socialno varnost, varnost njihovih družin, da nimajo zagotovljenih delavskih pravic, da ti ljudje nimajo nobenih človekovih pravic in da niste nikoli razmišljali o tem, kakšno hudo krivico storite tistim, ki niso služili oblasti? Veste, oni so služili Sloveniji.
In da vam ne bo zaradi teh silnih zamenjav ljudi pred vašimi prijatelji najmanj nerodno. Ne, ni res. Res pa je, da ta država in vi gospod Bajuk, kot predsednik izvršne oblasti, zaslužite več kot uprizorjeno ploskanje ter da izvajate čistke, ki niste jih določili sami.
Zadaj bi pa še vprašala ministra gospoda Smrkolja:
Kakšen je tržni red za pšenico? Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Torej vprašanje o kmetijstvu. Upam, da bo minister za kmetijstvo. Minister Smrkolj. Prosim.

CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci, lep dober dan želim!
Kar se tiče prvega vprašanja gospe poslanke, gospe Pozsončeve, bi ji pač povedal, da je vprašanje prispevkov iz naslova pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja pravzaprav vprašanje, na katero vam ali pa za katero ni pristojno naše ministrstvo, ampak je v pristojnosti več ministrstev, ministrstva za finance, ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in pa zavoda za zdravstveno zavarovanje. Tako da bi na to vprašanje pravzaprav poskušali predvsem z ustreznim predlogom, kako sanirati to kritično stanje, seznanili tudi vlado medresorsko pripravili ustrezne ukrepe, ki bi ta težek položaj podeželskih ljudi in tudi kmetov v tem delu rešili.
Na to zadnje, če smem skupaj. Seveda je tržni red o pšenici in pogoju odkupa pšenice v letošnjem letu, to sta dva akta, ki ju je pripravilo ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj v soglasju z ministrstvom za kmetijstvo in sprejela vlada. Tukaj bi lahko seveda širše pojasnil, da tržni red o pogojih odkupa pšenice za leto 2000 pravzaprav določa samo interventni del, to je, kako se bo pšenica odkupovala po 1.9.2000, po kakšni ceni in ob kakšni pogojih, da pa do 1.9. se odkupna cena in pogoji odkupa oblikujejo med ponudniki, to je kmeti, njihovimi predstavniki, zadrugami in pa na drugi strani mlinsko-predelovalno industrijo in trgovci z žitom.
Če smem, informiran sem, da stvari v tem delu dobro tečejo, da so pogodbe podpisane za prek 70 tisoč ton odkupa, da se v teh dneh pogajajo še o višini odkupne cene in da naj bi se ta odkupna cena, tudi neto cena za pridelovalca pšenice, oblikovala v višini nekje od 26 do 28 tolarjev. Rad bi pa seveda povedal, da je ukrep pridelave pšenice v letošnjem letu podprt tudi s podporo na hektar, to je 54 tisoč tolarjev, in da je na drugi strani glede na kvaliteto tudi možnost, da pridelovalec dobi 2 do 3 tolarje nagrade na kvaliteto.
Hkrati pa se na področju pšenice seveda pojavlja drug problem, to je problem suše in znižanega pridelka. Tukaj bi samo tudi rad informiral poslanke, poslance, da sta ministrstvo za okolje in prostor in naše ministrstvo že aktivirala državno komisijo, občinske komisije, da opravijo ustrezen popis škod zaradi suše na pšenici, kot tudi drugih kulturah in da bo v okviru tega vlada Republike Slovenije, ki je o tem že razpravljala, ponovno razpravljala in pripravila ustrezne predloge ukrepov, kako prizadetim gospodarstvom pomagati. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Še eno vprašanje je bilo. Bo pisno verjetno odgovor. Hvala. Gospod Ciril Pucko, samostojni poslanec.

CIRIL PUCKO: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovana gospa ministrica, gospodje ministri, predstavniki vlade! Vprašanje naslavljam gospodu predsedniku vlade kot velikemu poznavalcu odnosov z Republiko Hrvaško in še večjemu zagovorniku našega pospešenega vključevanja v Evropsko zvezo. Sprašujem ga:
Ali bo vlada na julijski seji predlagala ratifikacijo maloobmejnega sporazuma z Republiko Hrvaško?
Kajti na ta način bi gospod predsednik najlažje izpolnil obljube, ki jih je dal kot kandidat za mandatarja o tem, kako bo pomagal prebivalcem na Hotizi pri reševanju vsakodnevnih problemov.
Drugo vprašanje, naslovljeno prav tako predsedniku v odsotnosti. In sicer:
Ali bo diplomatska komisija, ki jo vodi dr. Lovro Šturm, nadaljevala svoje delo z enako intenziteto kot v minulih devetih mesecih, od kar jo je vodil, glede na to, da se sam s hrvaškim kolegom v tem času ni sestal? Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Torej, pričakujete odgovor predsednika vlade. Gospod Šturm je tukaj? Ali želi kdo odgovarjati od predstavnikov vlade? Dr. Šturm, prosim.

DR. LOVRO ŠTURM: Spoštovani zbor, spoštovani gospod poslanec! Naj najprej povem, da navedbe, ki ste jih sicer mimogrede povedali, da se nisem sestal z mojim sobesednikom v okviru mešane diplomatske komisije, niso točne. S spoštovanim kolegom prof. dr. Kalčićem sem se sestal že dvakrat. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo dajem gospodu Rudiju Petanu, ki bo namesto Vladimirja Čeligoja postavil poslansko vprašanje.

RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani! Poslansko vprašanje postavljam ministru za gospodarstvo, dr. Jožetu Zagožnu.
Slovenska javnost je bila obveščena, da se je prejšnja ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin odločila za temeljito čiščenje svoje prisotnosti na ministrstvu. Izvedeli smo, da je zunanje podjetje - s tem izrazom mislim podjetje, ki ni v lasti države - odpeljalo vse računalnike, ki jih je ona uporabljala, in njenih državnih sekretarjev in celo nekaterih tajnic na temeljito čiščenje. Izbrisane so bile vse datoteke, torej izginili so vsi podatki, s katerimi so razpolagali omenjeni ljudje. Gre za dejanje kriminalne vsebine. Postavlja se vprašanje:
Zakaj je bilo potrebno to storiti?
Če pa je že bilo storjeno in če je že bilo potrebno storiti, zakaj tega niso storile službe, ki so servis državnih organov in bi to lahko storile in so za to plačane in jih slovenski davkoplačevalci tudi za to plačujejo?
Nalogo pa je opravilo zasebno podjetje. Torej, logično se postavlja vprašanje:
Zakaj to ni bilo mogoče v službi vlade ali ministrstva in zakaj takšno skrivanje, zakaj brisanje podatkov, zakaj brisanje datotek, zakaj naslednja garnitura, se pravi, naslednji minister ne bi smel imeti vpogleda v te podatke?
Sedaj mi dovolite, da si, preden zastavim vprašanje, sam postavim laično vprašanje: Lahko, da je do sedaj, se pravi, do prihoda novega ministra dr. Jožeta Zagožna ta garnitura tako malo delala in jih je bilo sram, da bi nasledniki to videli, in so zato zbrisali; lahko, da so delali nestrokovno, pa jim je prav gotovo bilo tudi nerodno, da bi nasledniki to videli; lahko pa je tisto najhujše: pojavljajo se govorice, da so v datotekah imeli podatke o gospodarskih podjetjih v večinski lasti države in pa seveda tudi o podjetjih z deležem države, v katerih država participira, s temi deleži pa se je skušalo trgovati. Torej, kriminalizacija na področju lastništva države v podjetjih. Visoki uradniki ministrstva naj bi podatke, ki so jih posredovali in ki bi morali biti javni - namreč, gre tudi za podjetja v lasti države - in so jih obravnavali kot svojo lastnino in z njimi skušali prosto trgovati, zaslužek pa naj bi vtaknili v lasten žep ali pa bi ga delili s tistimi, ki so jim to omogočili.
Zato sprašujem ministra za gospodarske dejavnosti:
Kakšne podatkovne baze je sploh prejel ob primopredaji tega ministrstva?
Ali mu je bilo povedano, da so izbrisali vse datoteke iz računalnikov omenjenih oseb, ki sem jih prej omenil?
In pa seveda, ali ga izbris - takoj zaključim /Opozorilni znak./ - podatkovnih baz iz računalnikov ovira pri delu?
In pa seveda, ali ima na razpolago tudi ekvivalentni vir, nadomestni vir za te informacije, ki jih potrebuje?
In pa seveda, če bi na osnovi teh indicev lahko držale govorice, da so nekateri na ministrstvu za gospodarske dejavnosti skušali trgovati s temi podatki, predvsem tistimi o gospodarskih družbah...

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Petan, prosim, zaključujte.

RUDOLF PETAN: Zaključujem, zadnji stavek - ...gospodarskih družbah v lasti in deležem države?
In ali so bile opažene kakšne nepravilnosti tudi glede nadzornih svetov posameznih državnih uslužbencev v teh firmah, v katerih je država večinski lastnik ali pa lastnik, da ima lahko tudi glas pri upravljanju teh firm? Pa bi prosil ministra za gospodarske dejavnosti za komentar tega, kar je bilo omenjeno, in seveda tudi za odgovor na vprašanje. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Minister dr. Jože Zagožen.

DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa za vprašanje. Dejansko se je tudi v tisku pojavilo več vprašanj na to temo. Spoštovanemu kolegu poslancu bi odgovoril naslednje: Zgodilo se je to, da, ko sem želel, da bi tajnica pretipkala nek tekst, je bilo rečeno, da je bil računalnik odpeljana na reinstalacijo. Zahteval sem, da se ta računalnik vrne - mimogrede, bilo je rečeno, da se rabi za to dve uri - in bil je vrnjen, vendar v njem ni bilo več nobenih podatkov. Šlo je za računalnik tajnice prejšnje ministrice in še danes ni na tem računalniku nobenih podatkov.
Ugotovili smo, da je imel izključen dostop do vse informacijske baze, do šifer, gesel, do pogodb, do vseh seznamov in vsega podobnega izključno zunanji sodelavec, ki je delal po pogodbi, da pa oseba, ki je v ministrstvu odgovorna za informatiko, teh osnovnih podatkov ni imela.
Nadalje smo ugotovili, da je ta zunanji sodelavec zaposlen pri podjetju, ki ga je ustanovila oziroma katerega lastnica in direktorica je bila tajnica bivše generalne sekretarke ministrstva za gospodarske dejavnosti. Mi zadevo preiskujemo, ker obstajajo tudi nekateri indici, da je možnost, da je dejansko prišlo tudi do odtoka in morda tudi do trgovanja z informacijami zunaj ministrstva, kar lahko ima zelo hude posledice, če vemo, za kako velike zneske je šlo pri raznih razpisih in ostalem poslovanju, kot je npr. nuklearna elektrarna Krško. Toliko zaenkrat. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Samo Bevk. Pardon, dodatno vprašanje imate še? Prosim, gospod Petan, dodatno vprašanje.

RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Torej jaz nisem čisto zadovoljen z odgovorom, pa bi še ponovil tisto, kar sem v bistvu že v obrobju vprašal.
Naslednje:
Ali je res, da naj bi bil eden od državnih sekretarjev, zato ker je bil predsednik nadzornega sveta v državnem podjetju, s sklenjeno pogodbo o delu s tem državnim podjetjem za vodenje nadzornega sveta, ker ne gre samo za sejnine ampak tudi za mesečno rento, poleg dnevnic in kilometrine udeležen tudi pri dobičku podjetja?
Ali je res, da je bil pri zavarovalnici zavarovan za primer osebne odgovornosti, če bi neodgovorno glasoval, premijo pa je plačevalo državno podjetje?
Torej slišali smo, da je v bistvu vso informatiko nadzoroval zunanji sodelavec, ne pa tisti formalni šef službe za informatiko.
Poleg tega seveda me pa zanima:
Ali je res, da so vam hoteli podtakniti podpis družbeniške pogodbe, s katero bi, če bi jo podpisali, odvzeli novi vladi možnost in pravico kot lastniku imenovanja direktorjev elektro podjetij, ki jim poteče letos oktobra tega leta mandat?
Poleg tega pa me zanima:
Ali so z vami res opravili tudi intervju in pa seveda posnetek, ki ga je opravila ena od slovenskih TV postaj in da tega ne bi smele objaviti?
Prosim, če bi mi lahko odgovorili še na ta dodatna vprašanja, kajti, kot sem omenil, gre za kriminalno dejanje in mislim, da se je treba o tem temeljito pogovoriti. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Torej gre za nova vprašanja. Gospod minister, prosim.

DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Odgovor je lahko zelo kratek. Vse to je res. Vse to je res.
Prva stvar, sprašujete me o državnem sekretarju. Dejansko je imel eden od državnih sekretarjev zato, da je vodil nadzorni svet podjetja v državni lasti kot zastopnik države, sklenjeno pogodbo, na podlagi katere je prejemal mesečni dohodek, eno tretjino povprečne plače delavca. Imel je tudi poleg tega ugodnost potnih stroškov in pa udeležbe na dobičku, kar je sporno, ker je imel kot državni sekretar tudi vpliv na ta dobiček. Res je tudi, da je imel pri zavarovalnici zavarovano tveganje, če bi napačno glasoval, ker po zakonu o finančnem poslovanju je zato tudi osebno odgovoren in je potem zavarovalnica plačevala to zavarovanje. To, kar se tiče državnega sekretarja.
Drugo, kar se tiče RTV oziroma ene od postaj, ki je posnela, to še ni bilo objavljeno. Jaz upam, da bo, kajti osnovno načelo našega dela je popolna transparentnost, in do danes to še ni bilo objavljeno.
In tretje vprašanje, pa je bilo, če mi pomagate, še eno je bilo, pa ne vem, kaj.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Hvala lepa. Že ste, gospod Petan, izkoristili svojo možnost. Besedo dajem gospodu Samu Bevku.

SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Da ne boste rekli, da novo vlado sprašujem samo o partizanski bolnici Franji in Unescu, bo moje vprašanje namenjeno razreševanju enega izmed problemov slovenskega zdravstva. Imata pa obe vprašanji le nekaj skupnega. To bo namreč eno in isto, že četrtič postavljeno vprašanje. Na prva tri, ki sem jih naslovil na ministra za zdravstvo dr. Marjana Jereba, nisem dobil odgovora. Upam pa, da bom imel tokrat več sreče.
Vprašanje sem vam, spoštovani minister dr. Bručan, že predhodno poslal ob sami najavi poslanskega vprašanja. Nanaša se na zdravljenje oziroma terapijo s hiperbaričnim kisikom oziroma hiperbarično oksigenacijo, kot pravijo zdravniki. Prvič sem dr. Jereba spraševal 25. julija 1997 v zvezi z utopitvami in reševanjem ponesrečencev v Divjem jezeru pri Idriji, drugič čez leto dni ob obletnici neodgovorjenega vprašanja in tretjič 26. novembra 1999, ko je po zaslugi alpinista Tomaža Humarja, zaradi njegovih poškodb po preplezanju južne stene Daulagirija, javnost izvedela, kako pomembno vlogo ima ta metoda zdravljenja za odpravljanje posledic omrzlin pri izjemnih alpinističnih dosežkih. Zadnjič pa se je to vprašanje v slovenski javnosti ponovno pojavilo v zvezi s tragično smrtno nesrečo štirih delavcev v Acroniju na Jesenicah. Zanima me:
Kdaj bo na voljo terapija s hiperbaričnim kisikom v Sloveniji?
In zakaj ta terapija v Sloveniji še ni priznana zdravstvena dejavnost?
Drugo vprašanje namenjam dr. Lovru Šturmu, ministru za šolstvo in šport v zvezi z izvedbo šahovske olimpiade od 27.10. do 13.11.2002 v Sloveniji. Novembra 1998 se je svetovna šahovska zveza odločila, da bo leta 2002 šahovska olimpiada v Sloveniji. Od 157 članic Fide v Sloveniji na šahovski olimpiadi pričakujemo udeležbo 140 držav. To bo doslej največja športna prireditev v Sloveniji v celotni njeni zgodovini ter izjemna priložnost za športno in siceršnjo promocijo države. Pri organizaciji pa se zapleta, organizacijsko, finančno, pa tudi zaradi nezainteresiranosti številnih pristojnih ustanov, pa vse do nezanimanja javnih medijev. Ne vem, ali javnost sploh ve, da bomo čez dve leti gostitelji tako velike športne prireditve. Za organizacijo je treba zbrati nekaj čez 800 milijonov tolarjev. Vlada Republike Slovenije je sklenila, da bo pokrila 40% potrebnih stroškov. Za leto 1999 je tako zagotovila 20 milijonov, za leto 2000 pa 29 milijonov. V dveh letih bi torej morala država, glede na sklep, zagotoviti vsaj še 300 milijonov tolarjev. Organizacija šahovske olimpiade... /Opozorilni znak za konec./ - ali lahko dokončam, gospod podpredsednik? - visi na nitki, ker šahovska zveza Slovenije še ni vplačala garancije mednarodni šahovski zvezi v višini milijon švicarskih frankov, čeprav bi morala prvi obrok vplačati že pred letom in pol. Zaradi ugleda in dobrih pozicij v mednarodni šahovski zvezi se v tej organizaciji še niso odločili, da bi nam olimpiado vzeli, se pa to lahko vsak trenutek zgodi. Naj omenim, da je Slovenec tudi predsednik evropske šahovske zveze, kar tudi malokdo ve. Torej, šahovska olimpiada bo velika priložnost za promocijo, saj bo prvič v zgodovini direktno prenašana prek interneta, in sicer organizatorji pričakujejo prek 100 milijonov klicev.
Naj zaključim z vprašanjem:
Zanima me, kako se vlada Republike Slovenije vključuje v organizacijo šahovske olimpiade leta 2002 v Sloveniji in ali bo realizirala sklep o 40% zagotovitvi sredstev za njeno organizacijo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prvo vprašanje je namenjeno ministrstvu za zdravstvo. Minister dr. Bručan, prosim.

ANDREJ BRUČAN: Spoštovani gospod podpredsednik in spoštovani poslanci! Hvala lepa za vprašanje, ki ste mi ga postavili. Seveda ne morem odgovarjati na del vprašanja, ki se nanaša na štiri leta nazaj. Vam bom pa z veseljem odgovoril na situacijo, ki je na tem področju prisotna trenutno. Tako da lahko razložim, kar se tiče hiperbarične komore, da Slovenija, kot veste, te hiperbarične komore trenutno nima v taki obliki, da bi bila lahko uporabna za vse možne ukrepe na tistih področjih, na katerih je ta hiperbarična komora potrebna. To je precej zdravstvenih stanj, no, precej, nekaj zdravstvenih stanj ali pa bolezni, pri katerih je ta hiperbarična komora obvezna in nujno potrebna. To sta predvsem dve situaciji, ko jo pogosteje uporabljamo. To se pravi, zdravljenje zastrupitve z monoksidom in zdravljenje kesonske bolezni pri potapljačih. So še druge indikacije, o katerih ne bi tu posebej govoril, ker bi to speljal v vode medicinskega predavanja. Organizacija terapije s hiperbarično komoro je bila že v Sloveniji dobro speljana nekaj let nazaj, pa tudi ta komora takrat ni bila sposobna opraviti vseh tistih modernih potreb, ki so danes za zdravljenje s hiperbarično komoro nujne.
V zadnjem času se je pojavilo več problemov s hiperbarično komoro, bili so celo poskusi, da bi se v nekih zasebnih rokah ta hiperbarična komora na inštitutu za fiziologijo v okviru medicinske fakultete uporabljala, vendar je bil ta poskus pravzaprav, bom rekel, neuspešen deloma zaradi dislokacije, zaradi lokacije na drugem mestu, deloma pa tudi zaradi neusposobljenosti same komore za tako obsežne potrebe, kot jih ta komora ima.
Jaz moram reči, da na vaše vprašanje, kdaj ta komora bo, vam lahko odgovorim, da je trenutno stvar v proceduri v zdravstvenem svetu. Je bila že prej dlje časa v proceduri v zdravstvenem svetu, ki bo strokovno mnenje za to področje izdalo. Jaz na to mnenje čakam, mislim pa da bo komoro v Sloveniji potrebno instalirati za te namene, za katere je pač vsepovsod po svetu. Do tega trenutka, ko pa bo ta komora v Sloveniji usposobljena, ker to ni stvar mogoče sedaj meseca ali dveh, pa bomo uredili vse potrebno, da bo nemoteno zdravljenje s to komoro v Gradcu, ki je najbližje mesto, kjer ta komora v celoti in za vse potrebe obstaja.
Jaz dobro vem, ker sem sam organiziral že zelo veliko, direktno sem sam organiziral veliko zdravljenj pacientov zaradi monoksida v tej komori. Ni bilo zmeraj tako definirano, tako natančno, kako vsi ti postopki tečejo, tako da smo imeli vedno težave s tem. Od zdaj naprej vam garantiram, da bomo v kratkem z Gradcem vzpostavili ta kontakt, da bodo ta zdravljenja potekala normalno, do tistega trenutka, ko bomo glede na mnenje zdravstvenega sveta lahko to komoro, hiperbarično komoro imeli tudi v Sloveniji. Stvar ni, bi rekel, draga niti tako poceni, ampak mislim, da za državo, kot je naša, je taka hiperbarična komora dosegljiva in jo je možno seveda tudi uporabljati potem za te paciente.
Uporaba je približno tam okoli 80 do 90-krat na leto. Sedaj seveda tu se vedno postavlja vprašanja ekonomskih možnosti ali pa nemožnosti, "cost-benefita", ali je to bolje plačevati neki drugi ustanovi, ki to že ima, ali je bolje to kupiti. Ampak mislim, da država, kot je Slovenija, iz različnih razlogov, med enim je tudi sedaj ta zdravstveni, tako komoro potrebuje in jaz se bom pač potrudil, da bo to čimprej, do takrat pa bomo uredili stvar z Gradcem in čim hitreje organizirali odgovor od zdravstvenega sveta, ki je najvišji strokovni organ in ki bo odločal tudi seveda o potrebi te komore. Osebno mislim, da jo rabimo. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Še vprašanje za šolsko ministrstvo. Minister dr. Šturm.

DR. LOVRO ŠTURM: Spoštovani gospod predsednik, spoštovani državni zbor, spoštovani gospod poslanec Bevk!
Najprej pa mala korekcija, odgovarja ne minister za šolstvo ampak minister za šolstvo in šport.
Šahovska olimpiada je seveda izjemno pomemben dogodek. Vesel sem, da je do tega prišlo in da jo bomo lahko imeli v Sloveniji in s tem obnovili tradicijo velikih tradicionalnih šahovskih prireditev na Slovenskem. Vlada dr. Janeza Drnovška je sprejela sklep, s katerim se ta vlada prav gotovo strinja, da sofinancira to veliko prireditev. Vendar sem obveščen, da je dosedanja ekipa na ministrstvu za šolstvo in šport del vplačil zadržala, ker ni sprejela poročila o porabljenih sredstvih za prejšnje leto. To zadevo bom preveril, vsekakor sem že v stikih s predsednikom Šahovske zveze Slovenije, gospodom Kneževičem, in tudi s predsednikom Evropske šahovske zveze, gospodom Kutinom. V kratkem se bomo sestali in to zadevo temeljito pregledali. Vsekakor pa minister za šolstvo in šport to prireditev podpira.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister za šolstvo in šport. Naslednji je Sašo Peče.

SAŠO PEČE: Spoštovani! Dve kratki, pobuda in vprašanje. Na prvo, mislim, da mi bo odgovorjeno lahko kar na današnji seji, čeprav bi prosil, da se z zadevo seznani vlada, za katero prosim, da na prvi seji, ko bo, da obravnava tudi to zadevo.
Pri nas je nekako v veljavi, da se v zadnjem času, predvsem v zadnjem času zelo enači cerkev in država. Čeprav je to proti normam, ki jih imamo zapisane; čeprav je to proti tistim najvišjim aktom, ki naj bi bili v tej državi, recimo temu sveti akti - ne govorim o Bibliji zaradi tega, ker vem, da bo to napačno razumevanje, predvsem s strani vlade, ampak govorim o ustavi. Dalje. Govori se tudi, cerkev-država, cerkev-šolstvo in pa cerkev-državne institucije. Skratka, vse tiste institucije, ki naj bi bile na neki strani, oziroma po eni logiki, pa če vam je všeč, recimo temu evropski logiki, močno ločene od države. Zato me tu zanima zadeva, ki je bila nedolgo tega, in sicer, ko so krstili oziroma žegnali tisto šolo, šolo kot ustanovo, ki jo obiskujejo vsi in ki bi morala do konca ostati to, kar je njena primarna vloga, to je poučevanje.
Prosil bi, da se do tega dogodka, tako kot se je leta, mislim da 1995, opredelila Drnovškova vlada in je dala obvezno razlago, opredeli tudi ta vlada, da zavzame stališče in da pove, da je bil dogodek, ki se je zgodil, brez primere in da je kratko rečeno protiustaven, da je škodljiv za to državo, ker neti sovraštvo. To je prva zadeva oziroma prva pobuda.
Drugo je pa vprašanje, katerega sem v osnovi nameraval nasloviti na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Gre za nadaljevanje, recimo, tiste socialne politike, ki jo v tej državi še kako potrebujemo. Mesto Maribor, mesto, od koder izhajam, je bilo skozi svojo tradicijo, skozi svojo zgodovino vezano na posamezne gospodarske panoge. Žal se je do danes obdržala v bistvu samo še ena izmed teh panog, to je tekstilna panoga, ki pa danes gre temeljito navzdol. V prejšnji sestavi ministrstva, torej pred sestavo nove vlade, so za projekte, pa bom izpostavil dva, Pika in pa MTT, oboje sta tekstilni tovarni, našli posluh. Bil sem celo zraven, ko smo se pogovarjali o rešitvi, o novih programih, o novih proizvodnih programih, ki bi prinesli ponovno to, kar je v mestu nekoč bilo. Govorim o prvi fazi, predvsem za zaposlovanje. Mesto Maribor si po mojem in mislim, da tudi po širšem mnenju, ne sme privoščiti tega, da bi izgubil še ta tekstilni bazen, ki je, po eni strani hvala bogu, stacioniran na posamezni lokaciji mesta in je zato toliko lažje rešljiv problem. Lokalna skupnost, torej mestna občina Maribor, mestni svet in pa župan so se odločili pomagati. Na včerajšnji seji mestnega sveta je na dnevnem redu bila tudi zadeva, kako pomagati MTT. Tu bi jaz samo vprašal, ker vidim, da ministra ni, so pa verjetno njegovi sekretarji, ali se bodo izvajali načrtovani programi prejšnjega ministra v zvezi z denarno pomočjo Piku in pa MTT, torej tekstilni industriji, ki v tem trenutku čaka na odgovor pristojnega ministrstva. Čakajo na odgovor, ki jih lahko reši, ali jih bo pa samo še ena tovarna, ki bo mesto, propadla.
Prav tako bi rad, da se v to krizno obdobje, obdobje kadrovskih zamenjav, vključi tudi SRD, ki po lastni presoji, se ne upa vključiti zaradi problemov kadrovskih zadev. Prosim, če se na to lahko odgovori in pa pisno. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Torej gre za eno pobudo in pa vprašanje. Pobuda je bila dana vladi, vprašanje pa na ministrstvo za delo in družino. Gospod, se opravičujem, vsi vas še ne poznamo, ampak se boste predstavili, da se v bodoče zapomnimo.

ANDREJ VIZJAK: Andrej Vizjak.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa gospod Vizjak.

ANDREJ VIZJAK: Ja, hvala lepa za vprašanje. Ministrstvo za delo bo na področju zaposlovanja nadaljevalo vse začete projekte prejšnje vlade. Nobena zadeva ne bo stala, nobena zadeva, ki je bila začeta, ne bo končana pred iztekom. Morate vedeti, da so ukrepi in programi pri zaposlovanju na tem področju stvar usmeritev in stvar razpisov. Naš osnovni cilj je zmanjšati število brezposelnih in nadaljevati s temi programi, zlasti na področjih, ki so po brezposelnosti kritična oziroma nadpovprečna. Odgovorim lahko samo tako, da bo vlada imela tudi v bodoče posluh in ne bo noben program, ki je bil začet pod prejšnjo vlado na področju zaposlovanja, prekinila oziroma kakorkoli drugače omejila. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa gospod državni sekretar. Dodatno vprašanje gospod Peče.

SAŠO PEČE: Seveda težko bi bilo v temu trenutku pričakovati, da boste stopili sem gor in povedali drugo, kot ste. V bistvu niste povedali nič, razen tega, da nekako se bo zadeva odvijala, da ste tudi vi za to, da se brezposelnost v tej državi zmanjša, čeprav je ravno vaš minister znan po tistem, da bi toliko in toliko tisoč Slovencev rešil z izdelovanjem spominkov. Upam, da se to ne bo preneslo v mesto.
Ampak jaz sem hotel od vas slišati, v kolikšni meri bo država in pa v kolikšni meri bo SRC sodeloval pri teh zadevah. Izračuni so bili narejeni v prejšnji sestavi, verjamem, da so tudi sedaj in verjamem, da te zadeve sedaj niso pobegnile, tako kot se hočejo prikazati pri eni drugi zadevi, in pa, kdaj se bo začela zadeva, recimo temu, sanirati. V tem trenutku, vsaka ura, vsak dan gre na izjemno škodo. V teh dveh tekstilnih industrijah oziroma teh dveh tekstilnih tovarnah v mestu Maribor pa pričakujejo pomoč države. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Vizjak, še vi. Prosim, za mir v dvorani.

ANDREJ VIZJAK: Gospod poslanec, lahko vam povem le to, da ti projekti, ki so bili začeti, tečejo tudi naprej, tudi za te konkretni dve firmi. Sam sem poskrbel takoj, ko sem prevzel to funkcijo, da nobena zadeva na področju državnih pomoči firmam, ki so s področja zaposlovanja, ni stala. Tako bo tudi v bodoče. Za ta konkreten primer, čisto za konkretne številke, ki jih pa želite, boste pa dobili pisni odgovor.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa gospod državni sekretar. Naslednji, ki postavlja vprašanja, je Janez Kopač.

MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala, za besedo. Spoštovani ministri, državni sekretarji, predsednik in podpredsednik vlade v odsotnosti. Ključni argument pri zagovarjanju izvolitve te vlade je bil, da je pač treba odpraviti zaostanke pri sprejemanju pravnega reda Evropske unije. Ta vlada je razrešila naslednje državne sekretarje: mag. Zdenka Kovač, mag. Vojka Ravbar, Milojka Kolar, mag. Milan Cvikl, Nataša Belopavlovič, dr. Robert Golob, Majda Širca, Rado Klančar, mag. Slavko Debelak in še vrsto drugih. Vendar ti, ki sem jih prebral, so vodje, še vedno so vodje posameznih pogajalskih skupin z Evropsko unijo. To so naslednje: prost pretok oseb, prost pretok storitev, obdavčitev, ekonomska in monetarna unija, socialna politika in zaposlovanje, energija, kultura in avdio-vizualna politika, regionalna politika in koordinacija strukturnih skladov, pravosodje in notranje zadeve, carinska unija, zunanji ekonomski odnosi in mednarodna razvojna pomoč. Kot smo lahko prebrali v časopisih, dr. Janez Potočnik, ki je vodja pogajalske skupine, ne želi, da bi se vodje pogajalskih skupin menjali, ker gre za ljudi, ki so izrazito strokovni ljudje. Od vseh naštetih ni niti eden član liberalne demokracije Slovenije, zato ni mogel biti zamenjan po strankarskem načelu, ampak je bil zamenjan zato, ker je kaj znal, z nekom, ki pač ne obvlada strokovno tega področja. Sprašujem naslednje: Kako bo vlada pojasnila dejstvo, ki se zagotovo bo zgodilo novembra v poročilu o napredku pri vključevanju v Evropsko unijo? Enajst pogajalskih področij bo od zdaj do novembra stalo, na njih se ne bo zgodilo nič. Ti ljudje, ki sem jih prebral, niso več niti uslužbenci ministrstev, nimajo dostopa na ministrstvu, so pa vodje pogajalskih skupin.
Enajst pogajalskih področij od enaintridesetih ste praktično ukinili za letošnje leto, ki je ključno za oceno o tem, katera država kandidatka bo v prvem krogu širitve. Upam si trditi, da Slovenije med temi državami ne bo zaradi ravnanja te vlade. To je prvo vprašanje.
Podvprašanje predsedniku kadrovske komisije je: Koliko kadrovskih zamenjav je še potrebno, strokovnih ljudi, ne strankarskih, da Slovenija nikoli ne bo prišla med polnopravne članice Evropske unije?
Še naslednje vprašanje v okviru treh minut, ki so mi na voljo, je pa tudi vprašanje predsedniku vlade in lahko tudi ministru za finance.
Včeraj je, kolikor sem obveščen, morda pa sem nepravilno, gospodarski kolegij te vlade ponovno prestavil sprejemanje makroekonomskih izhodišč za pripravo proračuna za naslednje leto. So že potekle tri minute? Bom dokončal.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim končajte vprašanje.

MAG. JANEZ KOPAČ: Za dva tedna sem slišal, da je bila ta prestavitev. Dva tedna pomeni sredi julija. Če bo vlada takrat res sprejela makroekonomska izhodišča, potem pomeni, da potrebuje najmanj štiri do štiri in pol mesece, da v parlament pošlje predlog proračuna.
Sprašujem vlado, kako bo lahko dva meseca in pol med 15. junijem in 1. oktobrom, ki je zakonski rok za vložitev predloga proračuna, skratka, kako bo lahko štiri mesece in pol trdega dela strnila v dva meseca in pol oziroma se sprašujem ali ne gre pri tem za podobno matematično telovadbo kot je proglasitev 44% za 51%. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Dr. Jambrek, minister želi odgovoriti.

DR. PETER JAMBREK: Hvala. Gospodu poslancu Kopaču samo glede navedbe statusa državnega sekretarja mag. Slavka Debeljaka.
On preneha s funkcijo državnega sekretarja 26. julija, ko se upokoji. On je prosil za razrešitev oziroma odstop zaradi te želje po upokojitvi, tako da mi drugega ni preostalo. Vodja pogajalske skupine za pravosodje in upravo pa bo ostal do konca tega meseca, potem ga bo pa nadomestil državni sekretar dr. Virant. Namestnik Jeglič ostaja isti, vsa pogajalska skupina in njen operativni strokovni del ostaja isti, tako da bi si upal prositi gospoda Kopača za razumevanje v tem smislu, da bi tu pa vendarle lahko šteli, da je kontinuiteta skorajda popolna, kajti tudi v mesecu juliju dr. Virant in mag. Debelak tesno sodelujeta in ne verjamem, da bo prišlo do kakršnihkoli vprašanj v zvezi s strokovnim nadaljevanjem tega dela.
Toliko za to področje, za katerega odgovarjam. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Gospa generalna sekretarka dr. Trstenjakova.

DR. VERICA TRSTENJAK: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Gospodu poslancu odgovarjam glede prvega vprašanja, ki se nanaša na vodje delovnih skupin, tako kot se uradno imenujejo delovna telesa, ki usklajujejo zakonodajo oziroma pregledujejo screeninge in potem pripravljajo osnutke pogajalskih izhodišč.
Vlada je res zamenjala nekatere državne sekretarje, ki so bili vodje delovnih skupin. Na tej seji v četrtek bodo imenovani novi vodje delovnih skupin, kjer so bile zamenjave. Ponekod bo morebiti kdo ostal, odvisno od tega, ali je ostal v ministrstvu ali je odšel z ministrstva. Tako da to nikakor ne pomeni, da bodo na področju evropskih zadev zadeve stale do meseca novembra oziroma tako, kot je bilo rečeno, ampak bodo novi vodje delovnih skupin, ki so že na ministrstvu in ki so zadolženi tudi za evropske zadeve in seveda za druge zadeve, začeli delo takoj. Tudi sedaj se že seznanjajo z gradivi, ki jih prejemajo, in jih tudi sejah vlade zagovarjajo.
Glede ostalih dveh vprašanj, ki sta bili namenjeni predsedniku kadrovske komisije in predsedniku vlade, pa bo vlada oziroma predsednik kadrovske komisije odgovoril pisno do naslednje seje. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Naslednji je gospod Ivo Hvalica, ki bo postavil vprašanje.

IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Imam vprašanje in pobudo.
Najprej pa čestitke gospodu Kopaču! Po osmih letih sem dočakal prvo poslansko vprašanje z njegove strani. Fenomenalno! Kdor čaka, dočaka. To je res.
Najprej poslansko vprašanje ministrstvu za promet in zveze: Kaj je s hitro cesto oziroma z načrtovanjem, projektiranjem hitre ceste Razdrto-Vipava ali boljše, Vipava-Razdrto, v zvezi s priključki na to cesto pri Vipavi? Lokalna skupnost je zaskrbljena, ker ministrstvo od nje zahteva neke nove podatke in sumi tudi, da gre v tem primeru za eventualno spreminjanje tistega, kar je bilo že določeno, ker je za to cesto bil že sprejet in potrjen lokacijski načrt oziroma lokacijska odločba.
Drugo me zanima naslednje: Zgolj neuradno sem izvedel, da je bila licitacija za odsek Log-Mlake, pa me zanima, kdaj bo podpisana pogodba, ker s to cesto močno zamujamo.
Naslednja je pobuda. Ministrstvu oziroma ministru za šolstvo dajem pobudo, da končno odpravi anahronizem brez primere, to je nazivanje "tovarišica" oziroma "šica". To pobudo sem dal dvakrat pisno in enkrat ustno v minulih dveh mandatih. V šolah prihaja do pravega absurda, ko "šica" kliče gospod ravnateljico, kar je absurd, še hujše je pa, ko otroci sporočijo "šici" (tovarišici), da jo kliče gospa snažilka. Gre za diskriminacijo učiteljice, "šice", in to je absurd brez primere, ki ga je treba odpraviti.
Pričakujem, končno pričakujem, da bodo otroci v novem šolskem letu končno normalno naslavljali in klicali svoje učitelje in učiteljice. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Minister za promet in zveze, mag. Anton Bergauer.

MAG. ANTON BERGAUER: Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci. Glede vprašanja, ki ga je postavil gospod Hvalica, bi odgovoril tako: Avtocestni odsek oziroma odsek hitre ceste Razdrto-Vipava lahko zagotovim, da bo teklo v skladu z že sprejetim lokacijskim načrtom oziroma uredbo, tako da se bodo ta dela v okviru tega načrta nadaljevala. Res pa je, da je bilo nekaj dodatnih preučevanj, ki pa morajo ostati v okviru že potrjenega lokacijskega načrta oziroma uredbe. Tako tukaj do sprememb ne more priti, ker v nasprotnem primeru, če bi prišle te spremembe, je vprašljiv rok.
Kar se tiče drugega vprašanja, kako je z razpisom Log-Mlake. Razpis je bil izveden, ponudbe so bile poslane, so bile tudi odprte in teče postopek ocenjevanja prispelih ponudb, tako da na osnovi tega bo potem za to postavljena komisija tudi pripravila predlog izbora najprimernejšega izvajalca. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Naslednji Branko Tomažič. Gospod minister za šolstvo in šport, dr. Šturm, glede pobude, ki jo je dal gospod Hvalica.

DR. LOVRO ŠTURM: Spoštovani gospod predsednik, spoštovani državni zbor, spoštovani gospod poslanec Hvalica. Glede naslavljanja strokovnih delavk in delavcev v javnih šolah, je minister za šolstvo in šport mnenja, da sodi to v avtonomijo vsake takšne strokovne delavke in ne bo v tem pogledu storil ničesar. Lahko pa na tem mestu postreže s stvarnim podatkom, da se podnaslavljanje že spreminja in da v nižjih razredih na začetni stopnji je že drugačno od naziva, o katerem je bilo prej govora.
Menim, da je to stvar normalnega procesa in ministrstvo v to ne namerava posegati. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Branko Tomažič, SLS+SKD.

BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Spoštovani zbor. Vlado Republiko Slovenije sprašujem, kdo spremlja ali nadzira delo odškodninskega in kapitalskega sklada v vladi. To pa sprašujem zaradi tega, ker danes ali te dni, ko prihaja do kadrovskih sprememb, so se na teh dveh skladih dogajale čudne stvari. Posamezniki v skladih so vzeli tržno ekonomijo v svoje roke. Lastninski deleži nekaterih podjetij se prenašajo na določena podjetja in s tem se vrši združevanje podjetij v, tako rečeni, sovražni prevzem. Ponovno se oddaljujemo tržnega gospodarstva, ki ga zagovarja ta vlada, in prihajamo nazaj v obdobje, ko je politika vodila gospodarstvo, ga združevala. To pa ni dobro in ni evropsko naravnano.
Trdim pa, da so za vsemi temi prenosi lastnine politični interesi prevzeti oblast na določenem gospodarskem področju ali sferi. Do sedaj sta sklada v dogovoru s podjetjem dala na trg njegove delnice, to se pravi v soglasju s podjetjem. V trenutni situaciji pa jih brez potrebnega soglasja matičnega podjetja kar prenašata na sorodna podjetja. To ni tržno naravnano in je proti vsem pravnim normam tržnega gospodarstva.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim dr. Pirkmajer, državni sekretar. Ali boste vi gospod?

MARKO ŠTROUS: Spoštovani poslanke, spoštovani poslanci, državni zbor. Skupščini obeh skladov sta imenovani na novo. Ta vlada jih je imenovala in dejansko so že proučuje poslovna politika teh skladov, ki bo pač odgovorno vodena naprej. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še državni sekretar dr. Pirkmajer.

DR. EDO PIRKMAJER: Hvala lepa gospod predsednik. Jaz bi želel samo dopolniti, da sta oba sklada pri izvajanju svoje naložbene politike avtonomna. Za posamezne odločitve so odgovorni nadzorni sveti oziroma v primeru odškodninskega sklada upravni odbor. Je pa vlada pred časom sprejela sklep, da se morata vodstvi obeh skladov občasno posvetovati z vlado oziroma z ministrstvom za ekonomske odnose in razvoj o posameznih zadevah, ki imajo vpliv na kapitalski trg.
Ker to delamo pri nas, bi lahko v konkretnem primeru, če bo gospod poslanec želel, tudi pojasnil določene zadeve. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Naslednji bo vprašanje postavil Janko Veber.

JANKO VEBER: Hvala za besedo, in vsem lep pozdrav! Poslanska vprašanja naslavljam ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
30.5.2000 se je iztekel rok za vlaganje zahtevkov za pridobitev finančnih sredstev na podlagi uredbe vlade o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane za leto 2000 ter uredbe vlade o finančnih intervencijah za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi. Ministrstvo za kmetijstvo je kmetijski svetovalni službi posredovalo del potrebnih obrazcev šele 29. aprila, ostale obrazce pa šele 5. maja, rok pa je bil 30. maj. Dejstvo je, da je za izpolnitev obrazca potrebna tudi mapna kopija in podatki o parcelah, ki jih izdaja geodetska uprava. Tudi zaradi tega je po vsej verjetnosti izredno malo časa, da se ti obrazci izpolnijo.
Sprašujem ministrstvo, kako je, glede na zahtevnost izpolnjevanja potrebnih obrazcev, potekalo nudenje informacij in pomoči kmetom, na katerih območjih v Sloveniji prihaja do največjih težav in zakaj se je s posredovanjem obrazcev čakalo do 5. maja, čeprav se je vedelo, da je rok za oddajo le-teh 30. maj.
Naslednja tema, v zvezi s katero postavljam vprašanje, je pa kmetijsko-gozdarska zbornica. Ta je 14.5.2000 bila konstituirana in v skladu s 45. členom zakona o zbornici se takrat tudi ukine uprava Republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva kot organ v sestavi ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in delavci te uprave z istim dnem postanejo delavci zbornice.
Sprašujem, ali je uprava Republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva z dnem konstituiranja zbornice bila dejansko ukinjena. Ali je delavcem uprave izdana odločba o tem, da so postali delavci zbornice, in kdo je to odločbo izdal? Koliko je trenutno zaposlenih v zbornici in kje ima sploh sedež zbornica?
Tudi upravni odbor zbornice je na svoji seji sprejel sklep o vzpostavitvi pogojev za pričetek dela zbornice s 1.7.2000. Sprašujem, ali se je vlada že seznanila s popisom sredstev, premoženja in obveznosti ter zaključno bilanco in otvoritveno bilanco po stanju na dan uveljavitve zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici.
Še vprašanje, ki smo ga zasledili v javnih medijih. Gre za vsebnost pesticidov v pasteriziranem in homogeniziranem mleku, ki jih je bilo zaslediti pri Pomurskih mlekarnah in tudi pri drugih proizvajalcih, ki so imeli embalažo dobavljeno s strani Valkartona.
Sprašujem, zakaj zdravstvena inšpekcija ni takoj obvestila javnosti o nepravilnostih, ki škodujejo tako potrošnikom kot mlekarjem. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Minister za kmetijstvo, gospod Ciril Smrkolj.

CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Poslanke in poslanci, še enkrat želim lep dan! Rad bi povedal v zvezi s prvim delom vprašanja poslanca Vebra, da smo res v okviru uredbe imeli datum 30. maj, da smo tehnično pripravili obrazce in da je ob razdeljevanju obrazcev prišlo do manjših zamud, vendar smo predvsem z intenzivno akcijo obveščanja upravičencev oziroma vlagateljev teh obrazcev dosegli, da je bila večina obveščena in tudi dinamika prihajanja obrazcev do roka 30. maj izredno intenzivna. Ker pa smo vmesno spremljali stvari, se je vlada Republike Slovenije tudi odločila in smo z ustrezno spremembo uredbe dosegli, da je bil ta rok podaljšan na 30. junij. Rad bi pa vseeno povedal, da je taka taktika bila uspešna. Mi smo dobili več kot 60 tisoč ali pa blizu 60 tisoč obrazcev do 30. maja in na ta način v tem trenutku že intenzivno delamo na pregledu vnašanja teh podatkov, obdelavi. Tako bo ob tem pravzaprav možno tudi v jesenskem delu te ukrepe podpor na hektar predvsem, ki so problematične, neposredna plačila tudi plačati. Tako je to urejeno.
Drugo, kar se tiče konstituiranja zbornice in prenosa iz zbornic na republiške uprave za svetovanje v kmetijstvu na zbornico, bi moral povedati, da seveda s samo konstituivno sejo zbornica še ni konstituirana. V skladu z zakonom o kmetijsko-gozdarski zbornici mora zbornico ustanoviti zbornični urad. Tega urada v tem trenutku ni, ker pa ni urada, ni bil speljan tudi postopek prenosa ne uprave, ne premoženja na zbornico. Hvala lepa.
Vlada pa je seveda obravnavala kompletni spisek premoženja. Zadeva je v postopku, na vladi stoji in ko bo zbornica imela vsaj tisti osnovni del poleg konstituiranja voljenega dela tudi zbornični urad, bo tudi to v okviru postopka na vladi speljala. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Naslednji ki bo postavil vprašanje je Branko Janc.

BRANKO JANC: Hvala lepa. Spoštovani člani vlade, predstavniki vlade. Rad bi postavil vprašanje ministrstvu za promet in zveze.
Križišče Drnovo, kjer se križata državna cesta G-15, to je na relaciji Drnovo-Celje, z lokalno cesto, predstavlja eno najbolj črnih točk v Sloveniji. Na odseku glavne ceste proti Krškem, v dolžini približno 1 km, je v zadnjih treh letih v sedmih prometnih nesrečah izgubilo življenje deset mladih ljudi, na samem križišču pa štirje.
Kljub večkratnim opozorilom občinskega sveta in uprave občine Krško, da se urgentno izvedejo ukrepi za večjo varnost, do danes ni bilo storjeno še ničesar.
Ministrstvo za promet in zveze sprašujem, kdaj mislijo izvesti nujno potrebne ukrepe za zagotovitev večje prometne varnosti na omenjenem križišču in odseku oziroma koliko življenj bo moralo še ugasniti, da se bo kdo prebudil. Hvala lepa. Prosim za pismeni odgovor.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Branko Janc, želite pisni odgovor? Ustni odgovor bo.

DR. ANTON BERGAUER: Hvala lepa. Spoštovani! Glede na vprašanje, ki ga je postavil poslanec gospod Janc, lahko povem to, da je v proučevanju, inženir že ima v proučevanju to črno točko, kot jo lahko imenujemo. To bo vključeno v proračun, predlog proračuna za prihodnje leto. Lahko pa tudi pisno pripravimo ta odgovor. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dodatno vprašanje? Prosim!

BRANKO JANC: Hvala. Dodatno bi rad obrazložil vprašanje in bi prosil, da mi pismeno potem to tudi odgovorite. Jaz vem, da minister v tem trenutku težko na to odgovori. Namreč to, kar pravi minister, da je v proučevanju oziroma da že ima inženir, da to pripravi - inženir ima že dolgo ta predlog na svoji mizi. Pred enim letom je seveda že ugotavljal potrebo, da se rekonstrukcija omenjenega križišča tudi izvede.
Gospod minister, vas sprašujem in mi prosim odgovorite. Koliko ljudi bo moralo še umreti na tem križišču, da se bo vaš inženir prebudil?

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gremo naprej. Vladimir Čeligoj!

VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa. Svojo poslansko pobudo namenjam ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Zadeva pa postopek za pridobitev statusa in pravic žrtev vojnega nasilja. V zadnjem času se pojavlja čedalje več problemov s priznanjem statusa in pravic žrtev vojnega nasilja, predvsem upravičencem s Primorske. Zgodovinsko dejstvo je, da je Primorska po prvi svetovni vojni pripadala Italiji ter da je njen fašistični režim začel raznarodovalno politiko proti Slovencem že leta 1923 s Čentilijevo šolsko reformo, leta 1924 s sprejetjem posebnega volilnega zakona, nato pa leta 1926 s posebnim zakonom za zaščito države in z drugimi totalitarnimi oprijemi. Vsa ta znana dejstva so dovolj jasen dokaz, kdaj je italijanski okupator začel izvajati nasilna dejanja in prisilne ukrepe.
Nasilje na Primorskem se ni pričelo z letom 1940, kot je to bilo v Ljubljani, ampak takoj po koncu prve svetovne vojne. Državni uradniki na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve bi to morali vedeti že iz splošnega znanja, ne pa, da od upravičencev za priznanje statusa in pravic žrtev vojnega nasilja zahtevajo vedno nove in nove dokumente iz arhiva Republike Slovenije, z vprašanjem, kdaj je italijanski okupator začel izvajati nasilna dejanja na Primorskem. V mnogih primerih upravičenci sami posedujejo originalne dokumente. Arhiv Slovenije pa teh dokumentov nima. Zato bi bilo smiselno, da uradniki ministrstva, ki na drugi stopnji vodijo postopek za pridobitev priznanja statusa in pravic žrtev vojnega nasilja, upoštevajo arhivsko dokumentacijo tudi drugih arhivov, kot na primer arhiva na Reki, v Kopru, Trstu, Vidmu ipd. Arhiv Republike Slovenije poseduje relativno malo gradiva za medvojno obdobje za področje Primorske. V primeru, ko ga pa arhiv Slovenije nima, ne more izdati ustreznega potrdila.
Zaradi tega ministrstvu dajem pobudo, da za upravičence priznanja statuta in pravic žrtev vojnega nasilja s Primorske upošteva zgodovinska dejstva, ki so bistveno drugačna, kot pa so za ostali del Slovenije. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Torej gre za pobudo. Naslednji Benjamin Henigman.

BENJAMIN HENIGMAN: Hvala za besedo gospod podpredsednik. Imam dve vprašanji oziroma dve pobudi vladi Republike Slovenije oziroma ministru za delo, družino in socialo, gospodu dr. Mihi Brejcu.
Prvo vprašanje se tiče državnih pokojnin. Državne pokojnine so ena izmed novosti, ki jih prinaša nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Veliko število ljudi, starejših seveda, se obrača na center za socialno delo, pa tudi na mene osebno, kdaj in kako bodo upravičeni do te pokojnine.
Po 59. členu zakona je do državne pokojnine upravičena oseba s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, ki nima pravice po osnovnem zakonu, ki nima pravice iz tujega pokojninskega zavarovanja in je najmanj 30 let bivala na področju Republike Slovenije in je stara 65 let ali več. Vendar v prehodni določbi se ta doba še povečuje. Z letom 2001 celo na starost 70 let. Prejšnja koalicija, posebej pa minister mag. Anton Rop, je vodil sprejem novega pokojninskega zakona. Zelo veliko je bilo napisanega in v javnosti poudarjenega, kakšen dosežek je ta državna pokojnina. Pričakovanja ljudi, še enkrat ponavljam, so bila velika, posebej starejših ljudi, mater z več otroki, gospodinj, kmetic brez kmetij, ostarelih državljanov brez drugih virov preživljanja. Vendar pa menim, da je to vprašanje zelo negativno delovalo na vse te ljudi, ki so to pričakovali. Kakšno je stališče sedanje vlade Republike Slovenije oziroma ministrstva, koliko je upravičencev in koliko je pozitivnih odločb glede tega do sedaj ter kaj bo storila sedanja vlada, da bo te stvari uredila tako, da bodo popravljene krivice tem ljudem, ki so Slovenci, slovenski državljani in ki nimajo možnosti?
Naj poudarim, da je center za socialno delo iz Ribnice, ki pokriva področje treh občin, Ribnice, Sodražice in Loškega Potoka, ugotovil, da so po sedanjem tolmačenju do tega upravičeni samo tisti, ki imajo prejemke denarne pomoči kot edini vir preživljanja. To pa so trije občani - poudarjam, trije občani! - izmed 12.000 ljudi na demografsko ogroženem področju, ljudi, ki nimajo stalnih sredstev za preživljanje. Osebno sem zakon podprl, vendar nisem podprl takšne državne pokojnine, zato prosim za odgovor in dajem pobudo, kako boste popravili to krivico in prevaro bivše vladajoče liberalne demokracije.
Čisto na kratko. Drugo vprašanje: Kaj bo storil dr. Umek kot minister za okolje in prostor v zvezi z zaščito in sanacijo Mirtoviškega potoka pri Osilnici. Znane so pobude civilne družbe, pod to se je podpisalo tudi 87 poslancev, in sprašujem za odgovor. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Državni sekretar, gospod Štrovs.

MARKO ŠTROVS: Spoštovani poslanci! Gospod poslanec Henigman je že sam povedal, kaj zakon pravi o državnih pokojninah. Dejstvo je takšno, da letos dobijo lahko pravico do državne pokojnine samo tisti, ki so stari 65 let in več in izpolnjujejo pogoje za denarno pomoč kot edini vir po zakonu o socialnem varstvu. Tisti, ki pa te pogoje izpolnjujejo, pa praktično raje vzamejo denarno pomoč, ki mu daje poleg denarne pravice tudi druge pravice, vključno z dodatkom za nego in tako naprej, če kdo potrebuje, in status socialnega upravičenca, ki je tudi omenjen v drugih predpisih. Tako da vse to drži, vendar je bil zakon sprejet takšen, kot je, in se ga drugače ne da izvajati, razen če se zakon spremeni oziroma dopolni. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Dr. Umek, minister za okolje in prostor.

DR. ANDREJ UMEK: Gospodu poslancu bi rad odgovoril, da je sklenjeno, da se Mirtoviški potok vrne v prvotno stanje in se nastala ekološka škoda sanira. Gospoda, ki sta dobila koncesijo, pod kakršnimikoli pogoji in s kakršnimikoli razlogi sta jo dobila, bosta zato dobila določeno nadomestno koncesijo ali nadomestno lastnino in z njima se vodijo razgovori. Upam da bodo ti razgovori v kratkem končani in se bo tako pristopilo k sanaciji Mirtoviškega otoka. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Dodatno vprašanje, prosim.

BENJAMIN HENIGMAN: Hvala za ta prva odgovora. Gospodu Umeku se zahvaljujem za to reakcijo.
Bi dal pa pobudo ministrstvu za delo, družino in socialo, da popravi to v nebo vpijočo krivico, da niso do državne pokojnine upravičeni samo socialni reveži, ki do sedaj prejemajo denarno pomoč kot edini vir preživljanja. Se pravi, naj vlada prouči, pripravi predlog spremembe zakona, drugače pomeni, da je državna pokojnina nadomestek za hiralnico. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gre za pobudo. Naslednji je Miran Jerič.

MIRAN JERIČ: Hvala za besedo gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani člani oziroma predstavniki vlade.
V mesecu maju v letošnjem letu je bil sprejet zakon o izjemnem znižanju davčne obveznosti, na osnovi katerega se bo v mesecu avgustu prvič vračala dohodnina davčnim zavezancem v nižjih dohodkovnih razredih, kar bo dodatno likvidnostno osiromašilo občinske proračune, saj se dohodnina deli v razmerju 60:40 v korist države. Še posebej bo to vračilo dohodnine pomenilo izjemen likvidnostni izpad za občine, ki imajo nižji dohodek na zaposlenega od državnega povprečja in s tem večje število aktivnih prebivalcev, ki zapadejo v nižje dohodkovne razrede.
Ministrstvo za finance sprašujem: Ali bo ministrstvo za finance predlagalo vladi Republike Slovenije, da zagotovi povečano finančno izravnavo občinam v mesecih, ko bodo davčni uradi ministrstva za finance davčnim zavezancem vračali dohodnino za leto 1999 in bo to pomenilo izpad prilivov občinskih proračunov? Gre predvsem za mesece od julija do oktobra. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Državni sekretar Valter Reščič. Prosim. Ministrstvo za finance.

VALTER REŠČIČ: Hvala. Ministrstvo bo vladi predlagalo v okviru poročila izvajanega proračuna seveda ustrezne ukrepe in vlada bo o tem poročala. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Naslednji je dr. Ciril Ribičič, ki smo ga žal preskočili. Se opravičujemo.

DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Vlado sprašujem, kakšno je njeno stališče do volilnega sistema. Za to vprašanje sem se odločil tudi zato, ker vlada pasivno spremlja razprave v ustrezni komisiji državnega zbora, se pravi komisiji za volilni sistem in za ustavne spremembe. Pred nami je veliko dilem o tem, kako razrešiti problem sprememb volilnega sistema. Kot veste, so v igri predlog za dvokrožni večinski volilni sistem, predlog za spremembe ustave, predlog za izvedbo posebnega referenduma, predpisanega z ustavnim zakonom.
Skratka, zanima me stališče vlade do vprašanja, za kakšen volilni sistem se zavzema in po kakšni poti naj bi ga uveljavili. Sprašujem vlado, ali bo še naprej imela tako kot v preteklih letih pasivno stališče do tega vprašanja. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Prosim dr. Jerovšek, minister brez listnice, odgovoren za zakonodajo.

DR. TONE JEROVŠEK: Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovane gospe in gospodje poslanci. Vlado in pa politični kolegij vlade sem seznanil s posebnimi pismom prav o vprašanjih, ki jih je postavil dr. Ciril Ribičič, že pred nekaj dnevi. Politični kolegij vlade bo na prvi seji zavzel stališče do teh vprašanj, hkrati pa verjetno tudi vlada. V tem trenutku še ne moremo govoriti o tem, za kakšen volilni sistem se zavzema vlada, kakor tudi ne o tem, kako se bo vlada vključila v eventualne spremembe ustave, kakor tudi v koncipiranje eventualnih variant volilnega sistema. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Jurij Malovrh, SLS+SKD. Se opravičujem. Dodatno vprašanje dr. Ribičič.

DR. CIRIL RIBIČIČ: Minister, gospod dr. Jerovšek, je odgovoril tukaj na vprašanje, da ne more dati še odgovora, ker o tem še ni zavzela stališča vlada. Tukaj sta dve možnosti, če prav razumem jaz poslovnik: ustni odgovor na vprašanje ali pa naknadni pisni odgovor. Ali sem prav razumel vlado, da bom dobil naknadni pisni odgovor, ko bo zavzela stališča do tega vprašanja? Ja, hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Jurij Malovrh, SLS+SKD.

JURIJ MALOVRH: Hvala lepa za besedo. Dajem bolj pobudo kot vprašanje, in sicer Vladi Republike Slovenije, kajti na mene so se obrnili delavci iz Maribora, zaposleni v Termah Maribor. Moram žal reči, da so rekli, da ne zaupajo preveč poslancem v domačem kraju in se tudi ne želijo izpostaviti javnosti. Opozorili so me na negospodarno ravnanje vodstva Term, tudi direktorice, in pa seveda predvsem familijarnega odnosa z nadzornim svetom, predvsem v prejšnji sestavi in pa tudi s prejšnjim predsednikom nadzornega sveta.
Izpostavili so nekatera vprašanja oziroma nekatere nerazumne zadeve, in sicer nerazumno izgubo, na eni strani, in na drugi strani pozitivno poslovanje prostocarinskih prodajaln.
Boli jih razmetavanje denarja, sponzoriranje brez potrebe oziroma brez nekih ekonomskih učinkov in pa zaposlovanje neprimernih kadrov. Lokali v sestavi Term Maribor se dajejo v najem po smešno nizkih cenah. S tem se zmanjšuje premoženje ali pa se z njimi zelo slabo gospodari, nekateri pa so celo zaprti ali pa se v njih ne vlaga. So pa lokali, ki so nekdaj uspešno poslovali. To so predvsem hoteli Habakuk, Orel, Fontana, Piramida, seveda Terme in pa lokali Trije ribniki, Restavracija Center in pa ostali.
Dajem pobudo Vladi Republike Slovenije in pa SRD-u, da se govorice raziščejo, se zaščiti premoženje in če so govorice utemeljene, zamenja vodstvo in pa nadzorni svet. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gre za pobude, odgovora ne bo, ni komentarja. Bojan Kontič! Je upravičeno odstoten. Jožef Špindler.

JOŽEF ŠPINDLER: Gospod podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani ministri, ministrica in vsi ostali člani vlade. Najprej bi postavil vprašanje ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo, gospodu Cirilu Smrkolju.
V Pomurju v letošnjem letu že od januarja naprej je vedno manj padavin, v mesecih oziroma na dolgoletno povprečje tudi jesenskem in zimskem obdobju leta 1999 je bila količina padavin manjša. V letu 2000, januar-maj, je v Pomurju padlo po mesecu samo 12% padavin, od dolgoletnega povprečja 1951-1980, kar je posledično tudi najmanjša absolutna količina v Sloveniji. Izpad pridelka zaradi suše je bil že viden pri prvem odkosu trav. Pridelek sena je bil zmanjšan za četrtino. Zaradi sušnega obdobja v marcu in aprilu je bil zelo slab znik sladkorne pese in koruze, kar je pogojevalo ponovno setev večjih površin, mnogi posevki pa so ostali preredki. Že v mesecu maju smo opazili na izrazito plitvih, prodnato-peščenih tleh, da so žitni posevki trpeli za sušo. Sedanje ocene prve žetve ječmena, ki so bile opravljene že 3. junija, ljudje ne pomnijo tako zgodnje žetve, ki je pokazala velik izpad pridelka. Ugotavljamo, da bo na posameznih površinah pridelek žit minimalen, marsikje bo tudi manj kot ena tretjina pričakovanega pridelka. Zrna žit, še posebej pšenice, bodo izredno drobna, kar bo imelo za posledico visok odstotek primesi, kar bo še znižalo nizko ceno za pšenico.
Predlagam - pri tržnem delu odkupa se morajo upoštevati nastale izredne razmere, dopolni se tržni red za odkup pšenice ter se drobnozrne pšenice ne šteje med primesi.
Drugič - da se izpad dohodka upošteva pri odkupni ceni pšenice, ki mora pokriti razliko med kalkulacijo stroškov pridelave in zmanjšano prodajno vrednostjo pridelka. Tretjič. Ministrstvo za okolje in prostor ter uprava Republike Slovenije za varstvo narave, sektor trajnih sanacij, in občina naj takoj ocenijo nastalo škodo.
Četrtič. Poslanci iz Pomurja predlagamo interventni zakon za sanacijo škode po suši.
Petič. Suša na določenih območjih Prekmurja in Prlekije povzroča vsako leto določeno škodo na kmetijskih posevkih, zato predlagamo, da se območja, kjer so lahka peščena tla, uvrstijo v območja z omejenimi dejavniki.
Šestič. V kmetijsko svetovalni službi živinorejskega zavoda Murska Sobota so pripravili določene utemeljitve za najbolj izrazita območja na levem in desnem bregu Mure, zato ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije predlagamo, da taka območja uvrsti v kategorijo območij z omejenimi dejavniki za pridelavo kmetijskih kultur.
Drugo vprašanje postavljam ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, gospodu ministru dr. Mihi Brejcu. Kako bo zagotovljeno nadaljnje financiranje izgradnje domov starejših občanov v Republiki Sloveniji, ki so sedaj v izgradnji, in kako se naj peljejo nadaljnji postopki za izgradnjo oziroma opremljanje teh domov? Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Minister za kmetijstvo, gospod Smrkolj.

CIRIL SMRKOLJ: Gospod podpredsednik, poslanke in poslanci, lep, dober dan! Vem, da so vprašanja glede suše zelo resna, rad bi pa poudaril, in se strinjam z izvajanjem gospoda poslanca Špindlerja v celoti, tudi s predlogi ukrepov in tako naprej, da naše službe te stvari že intenzivno spremljajo več kot mesec dni.
Namreč, že v mesecu maju je bilo zaznati oziroma že v letošnjem letu beležimo zmanjšanje padavin na vseh območjih Slovenije, še posebej pa v Prekmurju. Tudi ministrstvo za okolje in prostor prek hidrometeorološkega zavoda nas je o tem že obveščalo in točno vemo, tudi prva predhodna poročila so že bila, kakšen je izpad pridelka na vseh območjih Slovenije.
Rad bi poudaril, da je intenzivna suša prisotna predvsem na primorsko-obalnem delu, Goriška Brda, Obala. Izredno prizadeto je območje Bele Krajine, Dolenjske, potem v delu od Brežic do samega Podravja - Podravje je mogoče na nekaterih območjih manj - Prekmurje in pa v zadnjem času zaznavamo tudi veliko prizadetost predvsem hmelja v Savinjski dolini, ne toliko zaradi suše, kot posledica vročine. Hmelj se nenavadno in neenakomerno razvija in so ocene, da bo tudi tu izredno zmanjšan pridelek. Tako so tudi ocene, če govorim konkretno za Prekmurje - te razmere tudi sam poznam, ker sem bil ob dnevu pšenice tudi na ogledu nekaterih polj - kjer se ocenjuje, da bo 30 do 50% zmanjšan pridelek in se že kaže, da je zmanjšan pridelek, tudi že ob žetvi pšenice, ki je predčasna. Gre za površine skoraj blizu 10.000 hektarjev, da so bili enaki problemi pri ječmenu in je bilo predčasna žetev ječmena, kjer je zmanjšan pridelek za 20 do 30%. Problemi se pojavljajo pri koruzi, kjer je ocena, predvsem na nekaterih poljih, ne vseh, lahko pride do popolnega izpada pridelka, ker koruza nekako že odstopa od zemlje, izgubila je stik z zemljo in takšna koruza nima več možnosti ob kakršnihkoli padavinah, da bi ponovno vzpostavila možnosti za dozoreti v storž.
Resni problemi se pojavljajo tudi na področju sladkorne pese, kjer so ocene, da bodo izpadi nekje od 30% do 40%.
Na področju sadjarstva ne smemo pozabiti področja trsničarstva, kjer je v nekaterih območjih popolnoma uničen pridelek letošnjega leta, tako zaradi suše kot tudi vročine.
Hmelj sem že poudaril. Jaz sem si te stvari tudi sam ogledal, tako na področju Prekmurja, v enem delu Podravja, Savinjske doline, Krškega, Brežiškega polja. Tako smo mi že imeli eno predhodno informacijo na vladi in vlada je jasno zadolžila resorna ministrstva, to je ministrstvo za okolje in prostor, ministrstvo za finance in ministrstvo za kmetijstvo, da pripravi predloge ukrepov, čim bodo ti podatki znani. Aktivirana je bila državna komisija za oceno škod ob elementarnih nesrečah, aktivirane so bile občinske komisije in seveda iz tega naslova gredo vse aktivnosti, ko bo ocena škod dokončno znana - višina predvsem - bo, vsaj po mojih ocenah, potrebno z interventnimi zakoni zagotoviti proračunska sredstva za sanacijo teh škod. Mi gremo v okviru popisov škod zelo natančno do vsakega posameznika, do kulture in površine, na kateri se je ta škoda zgodila in bodo šli predlogi ukrepov, da naj bi se letošnje škode sanirale v podobni obliki, kot so oblike podpor na hektaru v okviru ukrepov kmetijske politike, to se pravi na hektar.
Ne da se tukaj nič urejati v okviru tržnega reda. Tržni red je definiran in določa pogoj odkupa po 1. septembru. Ne da se spreminjati interventnih cen. Spremenile so se pa seveda svetovne cene, predvsem zaradi pojava suše tudi v drugih evropskih državah. Tukaj prihaja seveda do precejšnjega dviga odkupnih cen. Če se je pričakovalo, da bodo odkupne cene pšenice ob pričakovanju izredno dobre letine se gibale kar na nivoju interventne cene, to ni več tako. Cene so se neprimerno dvignile. Mlinarji so zainteresirani za odkup, tudi trgovci, ker tudi na svetovnih trgih ta cena raste in žita ni.
Drugo. Resen problem se seveda pojavlja ob suši, ki, lahko mirno rečem, je prizadela in se posledice čutijo tudi v vsej Sloveniji, predvsem v živinoreji zaradi velikega izpada travin. En odkos, dva odkosa, ne ve se, kaj bo s tretjim odkosom. Tukaj bo hud problem pomanjkanje krmnih žit tudi na svetovnih trgih. Tako bo v okviru ukrepov zelo resno treba predvideti kakšno podporo za ohranitev živinskega fonda v državi Republiki Sloveniji. Prihajalo bo do zmanjševanja čred in seveda tudi posledično manjše prireje mesa in mleka v naslednjih letih.
Tukaj so posledice letošnje suše mogoče hujše, kot so bile leta 1992, 1993. V takih oblikah in ukrepih poznamo samo leto 1958, ko pravijo, da je bilo nekaj podobnega, kot je v letošnjem letu. Strinjam se z vašimi predlogi, moram pa poudariti, da je vlada že obravnavala to na prejšnji seji, da postopki tečejo, da državne komisije delajo, da so aktivirane občinske komisije in da bomo zelo resno po dokončni oceni prišli s predlogom interventnega zakona, ki bi to stanje saniral v nekaj letih, kajti sanacija stanja ni možna v enem letu. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Naslednji Vincencij Demšar. Se opravičujem - še za domove.

ALEKSANDRA FORTE: V zvezi s financiranjem domov za starejše in postopki: nič se ne bo zaustavilo oziroma se ni zaustavilo. Če je kakšen konkreten problem, bi prosila tudi za kraj, kjer se to dogaja, da nam postavite pisna vprašanja oziroma boste dobili pisni odgovor po proučitvi zadeve.
Veste pa, da to financiranje teče v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, kjer se dogovorimo za delež občine, ki je lahko finančni, poleg tega pa se lahko upošteva - recimo -tudi lokacija in podobno. Postopki tudi tečejo v okviru dogovora z lokalno skupnostjo, kjer se običajno v te skupine ali komisije določijo tako ljudje z ministrstva kot ljudje s strani lokalne skupnosti. Moram pa reči, da tu pa ugotavljamo določene zastoje oziroma probleme, ker običajno nastopajo ti člani z enakimi pooblastili - tukaj se bo pa treba dogovoriti zato, da bi postopki hitreje tekli oziroma te komisije ali pa skupine hitreje delale, da bo odslej določena ena oseba, ki bo - recimo, kaj jaz vem - skrbnik pogodbe ali pa pač vodja nekega procesa bodisi razpisa in podobno.
Če obstajajo kakšna konkretna vprašanja ali problemi za to področje gradnje domov za starejše, bi prosila, če se pisno obrnete na ministrstvo in boste dobili odgovor v zakonitem roku. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa državni sekretarki Aleksandri Forte. Gospod Malovrh! Pardon, Demšar, Vincencij Demšar, Malovrh je že izkoristil svojo pravico.

VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. En lep pozdrav celotni vladi, ki je danes tu prisotna. Moje vprašanje pa se nanaša na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, nanaša se kot vprašanje in pobuda.
Glede na to, da se obračajo name od rojstva slepi in gluhi, ki niso šteti kot invalidi: z njimi nastaja problem, da tudi ko bojo dosegli zadostno delovno dobo, svoje beneficiranosti ne bojo mogli uporabiti, ker bojo še premladi. Kar pomeni; če ima beneficiran staž, mu to nič ne pomeni, ker ga ne more izkoristiti. Po drugi strani nastane veliko vprašanje tistih slepih ali gluhih od rojstva, ki postanejo brezposelni. Za njih ni možnost, za tiste starejše, da bi se prekvalificirali oziroma ni sredstev, da bi na tak način za njih poskrbeli. In zato imam tu tudi konkretno prošnjo, ki je bila oddana že sredi februarja na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve za pomoč pri nakupu opreme. Odgovora, torej en odgovor, ki je bil oddan na eno prošnjo že pred letom, je bil polovičen, sedaj je bila nova prošnja in ta od rojstva slepi niti od srede februarja niti odgovora ni dobil.
Zato ministrstvo sprašujem, ali in kako meni rešiti vprašanje teh ljudi, ki vendar ne gre v tako veliko število, da se te problematike ne bi dalo lotiti. Priznam, da je vprašanje tudi ostalih brezposelnih, ki jih imamo čez 100 tisoč, vendar iskati službo zdrav, ali pa od rojstva gluh ali slep; mislim, da je bistvena razlika. Torej, dajem pobudo, da bi se te ljudi štelo kot invalide in bi se potem tudi v našo zakonodajo o pokojninskem in invalidskem zavarovanju jih tako štelo in tako obravnavalo.
Sicer bi pa želel, če mi lahko zdaj odgovorite, ker ti dve osebi, tako gluhi kot slepi, želita imeti odgovor, ker ga zdaj po tej poti, da sta pisala na ministrstvo, že pred nekaj meseci, nista dobila. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Torej dana je pobuda. Gospod Štrovs, državni sekretar.

MARKO ŠTROVS: Gospe in gospodje poslanci, gospod poslanec Demšar. V odgovoru se moram omejiti na tisto, kar se nanaša na pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pri tem je v zvezi s slepimi in gluhimi od rojstva, žal res to, da je tudi pokojninsko in invalidsko zavarovanje - predvsem zavarovanje, iz katerega pridobiva pravico samo tisti, ki so bili predhodno vsaj nekaj časa vključeni v zavarovanje. Tisti, ki so postali invalidi, slepi, gluhi, pred prvim vstopom v zavarovanje, so vključeni v druge oblike varstva invalidov, ki so v tej državi. Med drugim tudi poseben zakon o združenem varstvu invalidnih oseb, ki pa daje pravice, vendar na nižjem nivoju kot zakon o invalidskem zavarovanju.
V zvezi s tistimi, ki so vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje in imajo invalidnost, telesno okvaro nad 70 procentov oziroma so slepi ali pa gluhi, velja po starem zakonu sistem benefikacije, ki tako daljša oziroma povečuje zavarovalno dobo, ki je pogoj za upokojitev, kot tudi znižuje starostno mejo za toliko mesecev, kolikor znaša neto benefikacija. Ta režim se z novim zakonom nadomešča s tako imenovano prišteto dobo, ki ima oba učinka. Tako da vsi tisti, ki so vključeni v invalidsko zavarovanje in so prizadeti na tak način, imajo v perspektivi zagotovljeno invalidsko ali pa starostno pokojnino pod ugodnejšimi pogoji kot ostali zavarovanci.
Za konkretne primere, žal, ne vem. Imamo nek sistem tudi v našem ministrstvu in verjetno bo treba obljubiti samo pismeni odgovor oziroma dejansko pomoč, ki ste jo želeli. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Naslednji je Jožef Jagodnik, še prej pa državni sekretar, gospod Andrej Bizjak.

ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa za besedo. Gospodu poslancu sem še dolžan odgovor glede zaposlovanja invalidnih oseb in glede dveh vprašanj, za kateri pravite, da sta bili že februarja naslovljeni na naše ministrstvo. Za ti dve vprašanji ne vem, bom preveril, prosil bi vas pa za konkretne podatke, kdo je to naslovil. Bomo takoj odgovorili, ne morem pa odgovarjati, seveda, za to, česar niso naredili moji predhodniki.
Glede zaposlovanja in usposabljanja invalidnih oseb bi povedal, da je v pripravi in tik pred končnim izdelkom tudi zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, ki sistemsko rešuje to problematiko po sistemu kvot. Zakon bo šel še pred poletjem - oziroma predvidevamo, v juliju mesecu - v javno obravnavo in potem tudi po proceduri naprej. Tako da želimo reševati to zadevo in jo tudi rešujemo. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Dodatno vprašanje, gospod Demšar.

VINCENCIJ DEMŠAR: Hvaležen sem za oboje, kar sem sedaj slišal. Vendar moram potožiti - to, kar ste rekli, da bo zakon o usposabljanju invalidskih oseb - tem ljudem ne bo pomagal nič, ker niso invalidi. To je pa vsa zgodba. Slepi od rojstva in gluhi od rojstva niso invalidi - to je zgodba. Verjamem, da bo lahko tu napredek, vendar za te ljudi pa te pomoči ni. S tem v zvezi pa sem dobil tudi material, ki ga bom takoj predložil tudi temu ministrstvu. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Jožef Jagodnik.

JOŽEF JAGODNIK: Hvala za besedo. Spoštovani ministri in ministrica, predstavniki vlade ter kolegice in kolegi! Star dober slovenski pregovor pravi, da obljuba dela dolg. Sedaj bom omenil skupen problem Slovenske vojske mesta Maribor in slovenske države; gre torej za enega od dolgov države Slovenije do Maribora.
Gre za obljubo, ki jo je v imenu vlade Republike Slovenije dal nekdanji minister za obrambo, gospod Janez Janša, in ker je gospod Janez Janša tudi sedanji minister za obrambo, naslavljam nanj oziroma na ministrstvo vprašanje o možni preselitvi vadbišča, strelišča v Radvanju ob vznožju Pohorja. Res ni samo on dal obljube; sleherni, ki je zasedal stol obrambnega ministrstva, je dal to obljubo, pa tudi vsak od premierev, ki smo jih imeli, je dal to obljubo. Strelišče je v neposredni bližini največjega zimskega in vse bolj tudi letnega športno rekreacijskega kompleksa. V neposredni bližini sta dva hotela visoke kategorije in najpomembnejše, v neposredni bližini je četrt Radvanje, naselje z 10 tisoč prebivalci, in novi del Maribora z več kot 30 tisoč prebivalci. In sredi, tako rekoč sredi tega ambienta je vadbišče, strelišče, podedovano še od bivše države.
Devet let trajajo prizadevanja za to, za novo primernejšo lokacijo in devet let so ta prizadevanja neuspešna. Ob nedavnem obisku v Mariboru je tudi spoštovani premier, dr. Bajuk, izrazil pripravljenost za razrešitev.
Vprašanje je torej; Kaj bo storila vlada v prizadevanjih, skupaj z zainteresiranimi občinami s tega območja za pridobitev nove primernejše lokacije? In pa: Ali bo minister, gospod Janša, po devetih letih imel priložnost, da izpolni svojo obljubo? Za državo Slovenijo je to majhen, a rešljiv problem; za Maribor pa je to nerešljiv problem in zato prosim za odgovor. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Državni sekretar gospod Mikuš.

MAG. DUŠAN MIKUŠ: Mag. Dušan Mikuš, državni sekretar na ministrstvu za obrambo.
Spoštovani gospod predsedujoči, spoštovane gospe in gospodje poslanci, spoštovani zbor in kolegi, predstavniki vlade.
Nastopam v imenu in po pooblastilu ministra za obrambo, gospoda Janeza Janše, ki se opravičuje, ker se te seje ne more udeležiti, ker je ta hip na zasedanju Transatlanskega foruma zahodnoevropske unije, ki poteka v Washingtonu, v Združenih državah Amerike.
Strelišče Radvanje je za Slovensko vojsko pomemben objekt, saj na območju Maribora ni drugega ustreznega strelišča, kjer bi se lahko izvajala streljanja s pehotnim orožjem do kalibra 7,9 milimetra. Doslej je bilo veliko dogovorov z občino z namenom, da bi se našlo ustrezno nadomestno lokacijo za preselitev tega strelišča. Dejstvo je, da so se s strani občine predlagane lokacije po podrobni preučitvi izkazale za neustrezne, tako zaradi določenih ekoloških kot tudi lastniških razlogov.
Z dogovorom o uskladitvi interesov glede določanja namembnosti vojaških objektov in pa ureditvi medsebojnih obveznosti med mestno občino Maribor in pa Ministrstvom za obrambo je med drugim dogovorjeno tudi, da se bo preselilo strelišče, ki se nahaja na območju vadbišča Radvanje na drugo lokacijo. Preselitev naj bi se tudi financirala z odprodajo opuščenih vojaških objektov na območju Maribora, pogoj pa je seveda, da se najde najprej ustrezna lokacija. Glede na vse to pa je Slovenska vojska na strelišču Radvanje že bistveno zmanjšala svoje aktivnosti. V celoti pa bodo te dogovorjene obveznosti realizirane, ko bo zagotovljena ustrezna lokacija in pa tudi strelišče samo lahko preseljeno.
V zadevi seveda gre za problematiko, ki je rešljiva, če se izpolnita, kot sem že rekel - če povzamem - dva pogoja: prvi tak pogoj je, da se zagotovi ustrezno nadomestno zemljišče, kamor bi se prenesla ta funkcija strelišča; in drugi tak pogoj je, da se zagotovi dovolj sredstev, da se ta selitev strelišča lahko izvede. O dosedanjih aktivnostih in pa tudi o dogovorih pa bomo gospodu poslancu odgovorili tudi pisno. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Davorin Terčon.

DAVORIN TERČON: Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki vlade. Prvo poslansko vprašanje naslavljam na vlado oziroma njenega predsednika, danes v odsotnosti.
18. junija 2000 se je predsednik vlade z nekaterimi ministri udeležil spominske slovesnosti v Kočevskem Rogu, ki je potekala ob 10. obletnici spravne slovesnosti pred množičnim grobiščem v Kočevskem Rogu. Izrečene besede slavnostnega govornika Justina Stanovnika v spominskem programu, ki je sledil cerkvenemu obredu, ne prispevajo k pomiritvi slovenskega naroda, še posebej tistega dela, ki je močno zaznamovan z dogodki med in po drugi svetovni vojni; še več, odpirajo stare rane in ponovno netijo sovraštvo. Slavnostni govornik je med drugim dejal - citiram: "Osvobodilni boj, tako imenovani, ne more postati temelj naše državnosti preprosto zato, ker je bil prevara. Slovenci osvobodilnega boje, kakršnega so uprizorili komunisti, nismo potrebovali. Imeli smo svoje ljudi v begunski vladi v Londonu od začetka in ti so jamčili za to, da smo na pravi strani. Nobeni dodatni dokazi Slovencem niso bili potrebni, dodaten dokaz so potrebovali komunisti. S pomočjo mednarodnih zvez so ga tudi pridobili, plačal pa ga je slovenski narod z nekaj 10 tisoč mladimi ljudmi in polstoletno izgubo normalnega življenja." Konec citata. Slavnostni govornik je tudi poudaril - citiram: "Državljanska vojna še traja." Konec citata. Ter: "... da postkomunisti," - spet citiram - "vedo, da bodo oblast obdržali le, če bo vojna na nek način še trajala in če ljudje ne bodo mogli priti k sebi," - konec citata. Poseben pomen je izrečenim, skrajno spornim ocenam slavnostnega govornika dala prisotnost predsednika in nekaterih članov vlade ter dejstvo, da se na te ocene niso odzvali.
Vlado oziroma predsednika vlade sprašujem: Ali se je z izrečenimi ocenami Justina Stanovnika strinja in če se ne, zakaj nanje ni odreagiral? Nadalje vlado sprašujem: Ali se vlada strinja z oceno, da je bil narodno osvobodilni boj slovenskega naroda v letih od 1941-1945 prevara in da ga slovenski narod ni potreboval? Katera od vojskujočih se strani v drugi svetovni vojni je bila, po mnenju vlade, na pravi strani? Ali sta bila v protirevolucionarni organizaciji bela garda in domobranstvo del protihitlerjeve koalicije? Kako vlada komentira dejstvo, da je v prostoru za novinarsko konferenco v Pentagonu, v obrambnem ministrstvu Združenih držav Amerike leta 1995 visela bojna zastava partizanskega devetega korpusa in da sedaj ta zastava visi v stalni zbirki o sestreljenih in rešenih ameriških vojaških pilotih med drugo svetovno vojno med zastavami zmagovitih vojaških enot druge svetovne vojne? Ali je tudi to dejstvo, po mnenju vlade, del prevare? Ali v Republiki Sloveniji danes, 27. junija 2000, poteka državljanska vojna?
Glede na dejstvo, da predsednika vlade danes ni tukaj, pričakujem, seveda, da bo takrat, ko se bo pojavil, na ta vprašanja odgovoril in da bom dobil tudi pisni odgovor.
Naslednje poslansko vprašanje naslavljam na ministra za kmetijstvo in je povezano s sprejetim zakonom o kmetijstvu. Del strokovne javnosti, pa tudi različne civilne inciative opozarjajo na spornost 48. člena zakona o kmetijstvu, ki naj bi izničil uredbo o varstvu geografskega imena lipicanca in s tem ogrozil slovenskega lipicanca kot pomembno identiteto slovenskega naroda.
Ministra za kmetijstvo sprašujem: Kakšno je stališče ministrstva za kmetijstvo oziroma vlade in kaj namerava vlada v zvezi s tem vprašanjem storiti?

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Minister za kmetijstvo, gospod Ciril Smrkolj.

CIRIL SMRKOLJ: Gospod podpredsednik, poslanke in poslanci! Res sem bil zunaj, ampak z vprašanjem sem bil že prej seznanjen.
Gre za vprašanje 48. člena zakona o kmetijstvu in določitvi geografskega porekla. V okviru zaščite lipicancev smo vgradili to zaščito na osnovi WTO sporazuma Trips, ki je bil podpisan, in tudi peljemo postopke v okviru tega sporazuma. Tako smo tudi z uradom za zavarovanje intelektualne lastnine stvari razčistili in se popolnoma uskladili v mnenju, da ta zakon nikakor ne ogroža mednarodnega sporazuma, ki ga je podpisala država Republika Slovenija, in da naprej delamo na postopkih zaščite po sporazumu WTO. Tako v tem delu ni bojazni, da bi zakon presegel - recimo - ta mednarodni sporazum. Seveda pa je vprašanje, kako bo v okviru Evropske unije potem, kajti zakon je napisan v skladu z direktivami Evropske unije, takrat pa, seveda, ugasne sporazum Republike Slovenije v okviru WTO in tudi v okviru polnopravnega članstva bo morala Republika Slovenija prevzeti mednarodne sporazume Evropske unije. Mislim, da bomo v tem obdobju stvari že dogovorili, končali.
Rad bi vas, poslanke in poslance, informiral, da intenzivno teče delo v ekspertnih skupinah, kjer delamo predvsem na tem, da - vprašanje domicila lipicancev sploh ni sporno, ampak je vprašanje vodenja rejskih knjig, in tu je naša zahteva, da se enakovredna pravica priznava Sloveniji kot Avstriji. Na tem se dela in v tem poletnem obdobju mogoče še ne, v jesenskem delu pa bi tudi ta zadeva bila tako daleč, da bi lahko prišlo do sporazuma - verjetno tudi tripartitnega, kajti v teh pogajanjih sodeluje tudi Italija kot polnopravna članica Evropske unije -, ki bi ustrezno zaščitil naše pravice na področju reje in pa predvsem vodenja rejskih knjig za lipicance. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Naslednji je Rudolf Moge.

RUDOLF MOGE: Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Postavil bom tri preprosta in prijazna vprašanja.
Prvo vprašanje za gospoda ministra, mag. Rudija Šeligo. Kdaj boste poslali v državni zbor osnutek nacionalnega programa kulture?
Drugo vprašanje je vprašanje za gospoda ministra dr. Lovra Šturma.
Prejšnja vlada je v mesecu aprilu obravnavala in potrdila projekt ministrstva za šolstvo in šport, ki omogoča pridobitev 4 tisoč novih mest v študentskih domovih, predvsem v Ljubljani in Mariboru pa tudi v drugih slovenskih mestih. K sodelovanju so povabili tudi mestne občine in prejšnji minister za šolstvo je malo pred iztekom mandata z mestno občino Ljubljana tudi že podpisal dogovor o sodelovanju in uresničitvi tega projekta. Sedanjega ministra za šolstvo sprašujem; prvič: Kaj je storil oziroma kaj bo storil, da bi se ta prepotrebni projekt čim bolj nemoteno in hitro nadaljeval? Pa tudi drugič: Kdaj bo podpisan enak dogovor tudi z mestno občino Maribor.
In tretje vprašanje za gospode ministre: dr. Šturma, dr. Jerovška in dr. Jambreka.
Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo je na svoji majski seji sprejel pozitivno strokovno mnenje k predlogu za ustanovitev nove privatne fakultete za državne študije. Mislim, da je takšno ime ali podobno. Med predlagatelji in nosilci te nove privatne fakultete, ki bo imela prostore na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, ste kar trije ministri iz sedanje vlade. Ali menite, da je vaša sedanja politična funkcija skladna s funkcijo pobudnikov in nosilcev takšnega akademskega projekta? Kako nameravate financirati svojo privatno fakulteto in kakšno politiko boste s tem v zvezi vodili v okviru svojih ministrskih resorjev? Ali lahko pojasnite, zakaj ste prostore za novo zasebno fakulteto, poiskali prav na teološki fakulteti, ki je članica univerze v Ljubljani? Znano je namreč, da na članicah univerze v Ljubljani, ki so javni visokošolski zavodi, močno primanjkuje pristorov. Ali se vam zdi korektno, da ob tako velikem pomanjkanju ena izmed članic državne univerze ponuja svoje prazne prostore privatni fakulteti? Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Prosim. Državni sekretar gospod Ivan Pal, ministrstvo za kulturo.

IVAN PAL: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Hvala lepa za vprašanje. Vprašanje je bilo, kdaj bo minister Rudi Šeligo v parlament poslal predlog nacionalnega kulturnega programa. Vsekakor v mandatu te vlade, do takrat pa nameravamo na ministrstvu pripraviti še nekaj sprememb sistemskega zakona, se pravi krovnega zakona, o uresničevanju javnega interesa na področju kulture, ki bo nekako premostil ta čas do sprejema nacionalnega kulturnega programa. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Še državna sekretarka iz šolstva in športa. Se opravičujem, vseh vas še ne poznamo, prvič smo skupaj, drugič bo že boljše.

DR. DUŠA KRNEL-UMEK: Dr. Duša Krnel-Umek.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Izvolite.

DR. DUŠA KRNEL-UMEK: Spoštovani gospod predsednik, spoštovani poslanci. Ministrstvo za šolstvo in šport bo na postavljeno vprašanje odgovorilo pismeno v zakonitem roku.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa doktorici Duši Krnel-Umek, državni sekretarki. In še eno vprašanje je bilo okoli privatne fakultete. Prosim dr. Tone Jerovšek.

DR. TONE JEROVŠEK: Gospod podpredsednik, gospe in gospodje poslanci.
Ko je trojica, ki je bila tukaj imenovana, pričela priprave za ustanovitev podiplomske fakultete za evropske in državne študije, seveda nismo bili kandidati vlade, kajti te priprave so se začele dve leti nazaj in so trajale sedaj vse do pred tremi tedni, ko smo dobili, kot je bilo ugotovljeno, soglasje sveta za visoko šolstvo.
Najprej bi rad ugotovil, da obstaja zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, ki seveda ne preprečuje državljanom Republike Slovenije ustanavljati kakršnihkoli zavodov ali podjetij ali drugih institucij, ki jih pravni red Republike Slovenije dovoljuje ali priznava.
Drugič. Osebe, ki ustanovijo kakršnokoli podjetje, zavod itn., gospodarsko družbo, v njej ne smejo opravljati vodstvenih dejavnosti, kar pomeni, da se seveda ti trije ministri ne bodo mogli ukvarjati s to dejavnostjo, ne preprečuje pa ta isti zakon, ki ga imam tukaj pred seboj - slučajno ga imam v aktovki, verjetno po neki pravniški inerciji, da bi, seveda, opravljali učno-vzgojno oziroma pedagoško dejavnost v okviru soglasja delodajalca, kar je v tem konkretnem primeru vlada Republike Slovenije.
Tretjič. Zakaj smo dobili oziroma zakaj je v tem projektu in tem elaboratu za izkazovanje potrebnih prostorov za opravljanje učno-vzgojne dejavnosti navedena teološka fakulteta v Ljubljani? Zato, ker smo svetu predložili pogodbo o sklenitvi zakupne pogodbe, torej, neke vrste namero o sklenitvi za določene prostore in ker je podjetje, ki oddaja take prostore za učno-vzgojno dejavnost, bilo pripravljeno pripraviti vse potrebne prostore, da bi se to lahko tudi opravljalo. Vendar je svet za visoko šolstvo bil nezadovoljen s tem našim odgovorom in smo potem se obrnili na kogarkoli na ljubljanski univerzi, ki bi bil pripravljen v okviru svojih kapacitet, seveda prostih, nuditi take prostore. Fakulteta je, omenjena, to namero izrazila in dala tudi ustrezno svojo izjavo, da bo to nudila. Hkrati bi pa povedal, da sredstva, ki jih nudi ta, torej prostore, ki jih nudi ta fakulteta, niso del premoženja Republike Slovenije, pač pa so del njenega lastnega premoženja, s katerim samostojno razpolaga.
Upam pa, gospod Moge, da ne straši duh prostorov te fakultete, v kateri bi se eventualno vzgajali študentje podiplomske fakultete. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod minister. Jožef Košir! Dopolnilno vprašanje. Gospod Moge še želi... Prosim.

RUDOLF MOGE: Hvala lepa. Se zahvaljujem gospodu državnemu sekretarju Pavlu, ki je obljubil, da bo ta vlada to, kar je tudi minister obljubil, poslala - nacionalni program kulture v državni zbor, in jaz sem tega res izredno vesel.
Na drugo vprašanje bi pač predstavniku ministrstva za šolstvo dejal, da če so pismeni, naj mi pošljejo pisni odgovor, ne pismeni odgovor.
Vam pa se tudi iskreno zahvaljujem za ta odgovor, meni so sedaj stvari nekoliko bolj jasne in kar se duhov tiče, pa bodite brez skrbi, da sem z njimi že zdavnaj opravil.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Jožef Košir!

JOŽEF KOŠIR: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani predstavniki vlade, gospa ministrica, ministri, cenjene poslanke in poslanci. Imam dve pobudi oziroma eno je vprašanje in pobuda, drugo je pa tudi sestavljeno iz vprašanja in pobude, in sicer: enkrat urejanje prostora znotraj občin v Sloveniji; in pa drugič, financiranje javnih zavodov znotraj občin.
Pobuda, o kateri govorim, okoli financiranja javnih zavodov znotraj občin - drugič dajem to pobudo. Ker v večini novih občin, ki so bile ustanovljene z zakonom o ustanovitvi občin ter določitev njihovih območij, je še vedno odprto vprašanje financiranja javnih zavodov. V občinah, kjer so bili sedeži prejšnjih občin, je bilo ustanovljeno veliko javnih zavodov: knjižnice, glasbene šole, potem šole za vzgojo za posebne potrebe itd. Nove občine se zavedajo, da so soustanovitelji teh zavodov in da morajo prevzeti odgovornost za njihovo financiranje, seveda skupaj z občino, kjer je bil sedež občine pred uveljavitvijo zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij.
Predzadnji odstavek 20.a člena zakona o financiranju občin določa, da se pri izračunu zneska primerne porabe za občine s sedežem v krajih, kjer so bili sedeži občin pred uveljavitvijo zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, pa nimajo statusa mestnih občin, namesto koeficienta 0,70, upošteva koeficient 0.74 - tako da je skupen seštevek koeficientov 1,04. To pomeni, da je potrebno pri financiranju javnih zavodov celotne stroške teh zavodov - govorim o zavodih znotraj občin - razdeliti po ključu delitvene bilance, ki jih imajo občine, med posamezne občine, nato pa od teh finančnih obremenitev odšteti znesek, ki nastane na osnovi razdelitve sredstev. Minus 4% pri občini, ki se ji upošteva koeficient 1,04 po ključu delitvene bilance. Dobljene razlike so normalna obveza vseh občin, ki so nastale iz prejšnje občine. Zato pri sprejemanju zakona o financiranju občin smo se jasno dogovorili, da je določba predzadnjega odstavka 20.a člena razložena na takšen način, kot sem jo tudi sedaj navedel. Tolmačenje ministrstva za finance je bilo enako - prejšnjega ministrstva.
Zato sprašujem sedanje ministrstvo za finance in tudi ostala ministrstva, ker so informacije različne tudi na terenu po občinah: Kdaj bo dalo enotno, kdaj bo izvedlo enotno tolmačenje s tega področja? In pa: Kdaj bodo te zadeve rešene v tem smislu, kot sem jih navedel, kot tudi navaja ta zakon o financiranju občin?
Drugo je pa potem pisno vprašanje okoli urejanja prostora. Novonastale občine, ki so nastajale, so nastajale iz predhodnih občin; in to iz občin tako, da je nastala iz ene občine glavnina, iz druge občine pa so prišli zraven deli. Vse ureditve urejanja občanov se urejajo v veliki meri na upravnih enotah. Upravne enote se organizirajo na področju prejšnjih občin in ti deli, ki so ostali znotraj teh občin, se rešujejo tako, da občani hodijo v dve ali pa tri upravne enote reševat svoje probleme: od vprašanja registracije do vsega ostalega, vprašanje pregleda, vprašanje podatkov in vprašanje vseh izvirnih podatkov, ki so potrebni, normalno, za potrebe občin, ko se izdelujejo analize za izdelavo razvojnih programov in reševanja ukrepov, ki jih prejmejo posamezne občine.
Zato dajem pobudo Vladi Republike Slovenije, da se te zadeve začnejo reševati na delovanju, ker dve leti je od tega, kar smo oblikovali ponovno občine, in da se dejansko uredijo prostori znotraj občine enakomerno za vse občane, ki so, in tako s tem tudi ustvari jasno preglednost za občine; za občine, ki so pa tudi glede na zakon o lokalnih skupnostih še vedno osnovna organizacijska celica znotraj celotne države. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Torej šlo je za dve pobude. Morda bi državni sekretar Valter Reščič še...

VALTER REŠČIČ: Hvala. Kar se tiče pobude glede financiranja občin, bo sigurno ob pripravi proračuna že vzeto v obzir, ker bo pač morala biti upoštevana pri planiranju. Drugače pa, tako kot ste omenili; zadeva se tudi nanaša na ostala ministrstva in pač ministrstvo za finance bo to dalo, da se ponovno opredeli, in seveda vlada bo presodila, ali bo potrebno imeti - bi rekel - obvezno razlago v parlamentu glede tega. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Naslednji je Jože Zimšek.

JOŽEF ZIMŠEK: Spoštovana vlada, spoštovane poslanke in poslanci! Imam tri kratka vprašanja.
V maju letos smo sprejeli program dela DARS, d.d. za leto 2000. V tem programu so opredeljeni trije projekti za Celje: začetek izgradnje zahodnega priključka, izdelava projektov za vzhodni priključek in izdelava projektov za povezavo med občino Štore in mestno občino Celje.
Zanima me: Kako daleč oziroma kdaj se bodo začela izvajati dela za zahodni priključek? Ali so izdelani projekti za vzhodni priključek in projekti za nadvoz? To je prvo vprašanje za ministrstvo za promet in zveze.
Drugo vprašanje je za zdravstveno ministrstvo. V letošnjem letu smo sprejeli zakon o povečanih investicijah v javne zavode, s katerimi upravlja država. Opredelili smo sredstva. Sprašujem: Ali potekajo investicije, kot so bile terminsko opredeljene v tem zakonu?
Tretje vprašanje: V proračunu za leto 2000 smo poslanci po dolgem času uspeli povečati sredstva za vodno gospodarstvo. Zanima me - in sprašujem ministrstvo za okolje in prostor: Ali se vršijo vsi vodovarstveni ukrepi na porečju Savinje, kot smo jih zastavili v proračunu za leto 2000? Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Minister za promet in zveze, mag. Anton Bergauer.

MAG. ANTON BERGAUER: Hvala lepa. Na vprašaje, ki je bilo postavljeno s strani gospoda Zimška, bomo odgovorili pismeno. V tem trenutku pa lahko povem to, da so postopki v pripravi in da je v pripravi ustrezna dokumentacija, da se bodo ti priključki tudi v ustreznem času izvedli. Bomo pa podali podrobno pisno analizo, kje je in kdaj bo to izvedeno.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Naslednji je Mario Gasparini, še prej pa ima besedo minister za okolje in prostor, dr. Umek.

DR. ANDREJ UMEK: Spoštovani predsedujoči, gospe in gospodje poslanci! Gospod Zimšek, na Savinji potekajo dela v okviru proračuna in v glavnem v okviru predvidenih časovnih omejitev. Del Savinje je, lahko rečemo, saniran z letošnjim poletjem - mislim, od Nazarij do Luč -, ostajajo še preostala dela, ki bodo potekala. Je pa jasno - in tega se mi popolnoma jasno zavedamo -, da je problem varovanja pred poplavami izredno kompleksen; da temu problemu namenjamo na ministrstvu veliko pozornost; da tudi projekte, ki so že v teku, ne da bi jih zaustavljali, podvržemo ponovnim analizam in ponovnemu pretresu. Dejstvo je, da imamo tu dva efekta, ki izrecno na to vplivata, posebno tudi na Savinjo: to je efekt spreminjanja podnebja in s tem v zvezi spreminjanja kritičnih padavin, njihovih intenzitet, pogostosti itn. Drugi efekt je seveda odpiranje škarij med padavinami in med pretokom, ki se je zaradi preteklih posegov v prostor razprl. To je bilo jasno, recimo, na Savinji vidno tako v poplava 1990 kot 1998. Tukaj seveda se pojavlja vprašanje, do kake mere je možno te škarje zapreti in seveda potem, kako pristopiti k reševanju objektov in zagotoviti tisto poplavno varnost, ki je bila jim namenjena ob začetku in ki jo naši standardi in normativi zahtevajo. Kompleksnejši odgovor na to boste lahko dobili šele čez nekaj časa, ker je ta študija v teku. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. In še minister za zdravstvo, dr. Bručan.

DR. ANDREJ BRUČAN: Bom zelo kratek, ker bom lahko odgovoril pravzaprav z dvema, tremi stavki. Namreč, zakon o investicijah se izvršuje pravzaprav po planu, kot je bilo predvideno v okviru dogovorjenih sredstev. Žal so ta sredstva zelo majhna, ampak tisto, kar je bilo v zakonu določeno, poteka normalno. Tako je s tem dan tudi odgovor. Pa upam, da ste zadovoljni z odgovorom.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dodatno vprašanje še gospod Zimšek.

JOŽEF ZIMŠEK: Hvala za odgovore. Dodatno vprašanje gospodu ministru Umku.
Ali iz njegove razlage lahko pričakujemo, da bo tudi v naslednjem proračunu in v naslednjih proračunih vodnogospodarska tematika bolje obravnavana, kot je bila po devetdesetih letih? Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim, gospod minister. Dr. Umek.

DR. ANDREJ UMEK: Ja, v predlogu predračuna sigurno, potem je pa na gospodih poslancih, da bojo to podprli. Jaz mislim, da je vodnogospodarska problematika eden ključnih virov zagotoviti Slovencem varnost in sigurnost pred naravnimi nesrečami. Mislim, da smo pri zagotavljanju varovanja pred potresi prišli sorazmerno daleč, imamo sodobne predpise in novejša gradnja je relativno varna.
Tukaj je eno ključnih vprašanj in mislim, da bo ta zbor moral o tem še kdaj razpravljati, ne samo danes. So odprta vprašanja, ki jih bomo morali skupaj reševati.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Mario Gasparini!

MARIO GASPARINI: Spoštovani predstavniki vlade, kolegi, kolegice. Dve kratki vprašanji, najprej ministrstvu za okolje in prostor. Torej, oskrba slovenske Istre s pitno vodo v sedanjih razmerah - jo poznamo in beleži primanjkljaj za okoli 17%, predvsem v sušnih in turističnih obdobjih. Predpostavlja se, da v primeru dolge suše in v primeru dobrega turizma - torej da se bo primanjkljaj leta 2005 povečal na 32%. To se pravi, da bi v teh poletnih mesecih pravzaprav ena tretjina prebivalstva slovenske Istre ostala brez vode. No, s celotno problematiko je seznanjena vlada, vaše ministrstvo in tudi državni zbor. Predlagane so neke rešitve, ki bi omogočile rešitev te oskrbe, in naj jih navedem: reka Rižana je z akumulacijo Kubet, izviri Malni, reka Reka z akumulacijo Klivnik in Molja ter akumulacija Padež. Jaz bi dodal še tretji vir, ampak to je Trst. Torej, Italijani nam ponujajo tudi to varianto, da bi se priključili na vodovod, ki oskrbuje Trst. Ne bom sedaj našteval prednosti ali slabosti posameznih vodnih virov. Vprašanje, ki ga postavljam, je naslednje: Kdaj in za katero varianto se bo ta vlada odločila? Na to odločitev čakamo. Pri tem moram povedati, da kot je znano, plačamo krepko najdražje to našo vodo.
Drugo vprašanje naslavljam na ministrstvo za šolstvo ali pa zdravstvo. V Piranu deluje srednja medicinska šola v prostorih minoritskega samostana in lastnikom, torej minoritom, je bila obljubljena izselitev te šole že do leta 2000. To se ni zgodilo. Enkrat sem že postavil to vprašanje in ministrstvo za šolstvo mi je pozitivni odgovorilo in tudi v proračunu za to leto so tudi namenjena sredstva. Vendar do dogovora med ministrstvom za zdravstvo in za šolstvo ni prišlo. Zaradi tega sprašujem: Ali bodo učenci in učenci medicinske šole v Piranu v letu 2000-2001 pouk poslušali v minoritskem samostanu ali se bi lahko zgodilo - po mojih računih sigurno ne -, da bi se to zgodilo v zgradbi bolnišnice Izola? Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Dr. Umek, minister za okolje in prostor.

DR. ANDREJ UMEK: Še enkrat, spoštovani zbor, gospod poslanec! Problematika vodooskrbe na Koprskem je popolnoma jasna. To je izrecno pereč problem, predvsem v poletnih mesecih, predvsem zaradi tega, ker naraste poraba in ker usahnejo tisti viri, ki bi bili za zimsko obdobje morda zadostni. To se pravi, ta problem je zelo resen in ga je treba reševati. Ministrstvo proučuje variante, ki ste jih omenili. V teku sta dve študiji, ki naj bi dali vir. Trenutno se nagibamo pri vseh študijah k domači, slovenski varianti; to se pravi, proučili smo tržaško ponudbo - tržaška ponudba bi bila zelo ugodna, če bi bil odvzem konstanten. Ker pa mi nismo zainteresirani za konstanten odvzem, tržaška ponudba ni tako ugodna, ne glede na to, da računamo, da do leta 2005 - takrat mene ne bo več; vendar ne glede na to. Ravno tako nam ni ugodna ponudba s Hrvaške, ker ne kaže najugodnejših rezultatov. Tako ostanejo praktično tri slovenske ponudbe. Mi pripravljamo variante vseh treh slovenskih ponudb in ko bodo enkrat te na mizi, z vsemi podatki, finančnim zalogajem in perspektivnostjo, se bomo za eno od teh variant odločili. Ko bo odločitev padla, boste vsaj s tistim najožjim izborom variant tudi vi, poslanci, seznanjeni in boste lahko dali na to svoje pripombe, svoje soglasje ali nesoglasnje k izboru, ki ga bo predlagalo ministrstvo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Državni sekretar, dr. Janez Zajec.

JANEZ ZAJEC: Gospod podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Pred mesecem in pol je bila podpisana pogodba med ministrstvom za šolstvo in ministrstvom za zdravstvo glede odvečnih prostorov v bolnišnici Izola in polovico vsote je bilo že nakazane na ministrstvo za zdravstvo, tako da lahko zagotovim, da bodo dijaki srednje zdravstvene šole iz Pirana v prihodnjem šolskem letu opravljali pouk v bolnišnici Izola, katere navedeni del bo že last ministrstva za šolstvo.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Dodatno vprašanje, Mario Gasparini.

MARIO GASPARINI: Hvala lepa. No, ta odgovor me veseli in mislim, da bomo končno to uredili.
Gospod minister, mislim, da varianta Trst ne pride v poštev zaradi tega, ker bi mi v Sloveniji vseeno radi imeli svoj vir vode. Varianta Hrvaška tudi ne pride v poštev. Že naslednje leto, pravzaprav leta 2004 je pogodba ad acta in smo "kvit". Hrvaška Istra nam ne more zagotoviti te variante. Toliko glede te variante. No, pa nisem prišel zaradi tega, da vas o tem učim, ker poznate to situacijo, vendar: študije že deset let ali ne vem koliko let delajo ti strokovnjaki! Enkrat bi bilo treba reči: dosti! Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gremo naprej, naslednji je Marjan Rožič, pardon, Nikolaj Rožič, se opravičujem, da ne bo kakšnih pomislekov. /Smeh v klopeh./

NIKOLAJ ROŽIČ: Hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, predstavniki vlade. Ministrstvo za okolje in prostor, ministru dr. Andreju Umeku postavljam naslednje poslansko vprašanje. In sicer, prvo vprašanje - zakon o vodah. Kakšna bo prioriteta sprejemanja še kako pomembnega zakona o vodah? Nesprejetje zakona lahko zavre dolgoročno planiranje in programiranje v vodnem gospodarstvu. Vodno gospodarstvo je v preteklosti bilo aktivni udeleženec pri pomembnih investicijah v teku. To je avtocestni program, regionalni vodovodi, zadrževalniki voda, to je povezano s kmetijstvom, vodne akumulacije - tudi za druge namene - in ostalo. Izven sfere vodnega gospodarstva se je bati, da bo prevladala danes filozofija, da urejanje voda ne zahteva nobenega vlaganja sredstev. Kajti nekateri menijo, da je najprimernejši vodni režim, če se bo ustvaril sam. To je poznana zadeva. Ta teorija bi veljala, v kolikor bi imeli pri nas naravno krajino, o kateri mnogi govorijo, dejansko pa vemo, da večina slovenskih voda sodi v tako imenovano kulturno krajino, ki jo je treba negovati, urejati itd. Sanacijska dela kot posledica zadnje ujme - o temu je bilo malo prej govora... Skratka, sanacijska dela kot posledica zadnje ujme, so bila načrtovana za leto 2000 in predvidevam, da se bodo dela kontinuirano tudi nadaljevala. Do premora ne bi smelo priti, kajti vsak premor, to so izkušnje iz preteklih let, so pomenile premor tudi 10 let in več. To je ta zadeva.
Sprašujem dejansko ministrstvo za okolje in prostor, konkretni program me zanima: Kdaj se bodo dela nadaljevala? Zaenkrat oziroma ta hip na terenu zadeve mirujejo in se razen rednega vzdrževanja, ne izvajajo investicijska dela v vodnem gospodarstvu. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Minister dr. Umek.

DR. ANDREJ UMEK: Lep pozdrav! Gospod poslanec, zakon o vodah je bil, kot veste, pretekli ponedeljek na javni obravnavi, malo več kot pred enim tednom. Na zakon, ki ga je pripravila prejšnja garnitura, je bilo danih kar nekaj pripomb. Mi te pripombe obravnavamo in jih bomo v najkrajšem času v amandmajski obliki vložili in pridali zakonu zaradi tega, da postopka sprejemanja zakona ne bi ustavljali. Gre za to, da bi zakonodajni postopek tekel na tem zakonu nemoteno naprej. Ne bi rad opozoril, da je to en tistih zakonov, ki jih od nas evropska skupnost pričakuje oziroma spadajo v paket prilagajanja zakonodaje Evropski uniji.
Sedaj vas nisem čisto točno razumel, za kateri vodotok in kje so se dela ustavila. Dela se odvijajo - kolikor sem informiran in če sem napačno informiran, me prosim korigirajte - na vseh vodotokih v okviru letnega načrta. Nisem pa zavéden, za katero točko ste sedaj to omenili. Če se je zaustavilo, bom to sigurno interveniral in boste dobili pisni odgovor, zakaj se je na tisti točki ustavilo, ali so za to kakšni objektivni razlogi ali gre tu mogoče za subjektivne razloge.
Jasno je, tako kot sem vedel že predhodno, ministrstvo se jasno zaveda, da v kulturni krajini, kot je Slovenija, kjer so se vodotoki urejali tisočletja in tisočletja, ni mogoče vračanje v nemoteno naravo. Mi moramo te vodotoke urejati. Dejstvo je, recimo, da pristop reševanja poplavne problematike, ki ga izvajamo tako na Savinji kot na Dravinji, jasno kaže, da skušamo mi to kulturno krajino ohranjati, njeno lepoto itn. in ne preveč posegati v prostor, vendar: zadrževati vode in zmanjševati poplavni riziko. Hvala lepa. Če želite še kaj - z veseljem.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Richard Beuermann!

RICHARD BEUERMANN: Hvala, za besedo, gospod podpredsednik. Lep pozdrav vsem skupaj. Moje prvo vprašanje je povezano z vprašanjem oziroma zadevo, škandalom, o katerem je govoril že poslanski kolega Terčon. Namreč, škandalom, ki se je zgodil v Kočevskem Rogu. Glede na to, da so bili tam tudi predstavniki vlade in nihče od njih ni interveniral ali se ograjeval od neverjetnih besed, ki so bile pač tam izrečene, sprašujem ministra za šolstvo in šport, dr. Lovra Šturma: Če morda načrtuje kakšne posebne ukrepe v zvezi s poučevanjem zgodovine v naših šolah? In če je odgovor pozitiven, me seveda zanima: Kakšni so ti ukrepi? Sprašujem ga pa tudi: Ali je pripravljen zaščititi avtonomijo zgodovinske stroke na tem področju? /Klici iz dvorane./

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim za mir v dvorani gospod Hvalica.

RICHARD BEUERMANN: Gospod podpredsednik, jaz bi vas prosil, če tam gospoda poslanca Hvalico umirite.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim za mir v dvorani. Gospod Hvalica, prosim, za mir.

RICHARD BEUERMANN: Tudi drugo vprašanje namenjam ministru dr. Šturmu, in sicer: prejšnja vlada, Drnovškova vlada je na podlagi sprejetega proračuna za leto 2000, spomladi sprejela letošnji načrt investicij na področju šolstva. To je za visokošolske zavode in srednje šole, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, ter za osnovne šole in vrtce, kjer je pač ustanoviteljica občina, država pa svoj delež sredstev prispeva v okviru občinske izravnave. Izteka se junij, to je čas, ko bi se moralo delo na tem področju pričeti odvijati z največjo intenzivnostjo.
Ministrstvo za šolstvo sprašujem: Kaj je storilo in kaj bo storilo, da se bo sprejeti načrt investicij v šolstvu nemoteno in brez zamud nadaljeval? In: Kako bo preprečil negativne posledice, ki lahko nastopijo zaradi zamud pri razpisih oziroma pri samem poteku del na gradbišču?
In pa tretje vprašanja namenjam vladi, je pa povezano z zakonom o prostituciji. Namreč 24. 1. letošnjega leta sta poslanca poslanske skupine LDS, dr. Aleksander Merlo in Roman Jakič, na Vlado Republike Slovenije naslovila pisno, poslansko pobudo o ustanovitvi medresorske vladne ekspertne skupine. V skupini bi bili predstavnik ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ministrstvo za notranje zadeve, ministrstva za pravosodje, ministrstva za zdravstvo in urada vlade Republike Slovenije za žensko politiko, s katerimi bi v sodelovanju s predstavniki zakonodajne veje oblasti poslanca še v tem letu oblikovala predlog zakona o prostituciji. Vlada je podprla pobudo obeh poslancev in zadolžila pristojna ministrstva in ostale upravne organe, da oblikujejo medresorsko vladno ekspertno skupino, ki bo pripravila predlog zakon o prostituciji. Na podlagi tega sklepa vlade je ministrstvo za notranje zadev 30.3.2000 že organiziralo enodnevni posvet omenjenih organov o problematiki prostitucije v Sloveniji.
Vlado torej sprašujem: Ali je bila medresorska ekspertna skupina formalno že oblikovana ali pa je šlo v tem primeru zgolj za posvet? In če je skupina že oblikovana: V kakšni fazi se nahaja priprava zakona o prostituciji? Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Kolegi, prosim za mir v dvorani. Danes nisem nikogar prekinjal. Pustil sem vsakemu, da je malo podaljševal. Nekateri ste izrabili to 100% in prosim za mir v dvorani.
Prosim za odgovore. Gospod Vrčko, državni sekretar, ministrstvo za šolstvo in šport.

MATJAŽ VRČKO: Hvala lepa. Spoštovani! Kar se tiče prvega vprašanja. Sam sicer ne pokrivam tega področja, ampak kolikor sem seznanjen, ne pripravljamo nobenih sprememb pri predmetnikih pravzaprav, ki jih poučujemo v naših šolah.
Glede investicij: vlada je sprejela program investicij v letošnjem letu in mislim, da ta program pravzaprav poteka nemoteno. Pri tistih investicijah, ki so že začete, torej je pač vse odvisno od situacij, ki nam jih pošljejo občine, ki so pač eno določeno fazo investicij realizirali in ta izplačila potekajo dosti tekoče.
Problem je - če je mogoče gospod poslanec mislil na pridobivanju soglasij s strani ministrstva za finance za začetek investicij. Tukaj pa moram reči, da je postopek dokaj zahteven. Občine morajo, poleg tega, da pridobijo naš sklep o sofinanciranju, pripraviti tudi investicijski program in tukaj pravzaprav zna priti do kakšnih problemov zaradi nepopolno pripravljenih investicijskih programov. Mi z vsako občino sedemo in imamo sestanke tudi na ministrstvu za finance, da bi te investicijske programe čim bolj kvalitetno pripravile in da bi odpravili morebitne pomanjkljivosti in tako dobile čim prej soglasje ministrstva za finance in začele postopek oddaje javnega naročila. Skratka, kot rečeno, za začete investicije izplačila potekajo nemoteno, za pridobivanje soglasij pa se trudimo, da bi jih občine tudi z našo pomočjo čimprej pridobile. Moram pa reči, da je pred štirinajstimi dnevi v resnici prva občina dobila prvo soglasje ministrstva za finance na podlagi zakona o financiranju občin, ki je bil sprejet pred dvema letoma, če se ne motim. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Prosim, gospod Debelak.

MAG. SLAVKO DEBELAK: Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Odgovor, ki zadeva prostitucijo oziroma pripravo zakona o legalizaciji prostitucije.
Zadeva je bila na pobudo poslancev obravnavana na odboru vlade. Moram reči, da je ministrstvo za delo nosilec skupnega odgovora. V tem medresorskem usklajevanju odgovora sodeluje tudi naše ministrstvo, se pravi ministrstvo za notranje zadeve in še ministrstvo za pravosodje. Usoda tega odgovora bo obravnavana na vladi in poslana v državni zbor. Da bi pa ministrstva, ki sem jih prej omenil, pripravljala ta zakon, mi ni znano; to bom še preveril oziroma bomo preverili. Skratka, mnenje te medresorske skupine, ki je pripravljala skupno stališče do pobude, pa je pozitivno.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod državni sekretar. Geza Džuban.

GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, predsedujoči. Prvo vprašanje postavljam Ministrstvu za promet in zveze in bo ponovljeno kar nekajkrat. Namreč, v naslednjih dneh bi se morala začeti fizična gradnja mostu na trasi avtoceste Vučja vas-Beltinci in ni nobenih znakov, da bi se to lahko res zgodilo. Ministra za promet sprašujem:
Kdaj se bo začela fizična gradnja mostu čez Muro na trasi avtoceste Vučja vas-Beltinci?
Drugo vprašanje postavljam Vladi Republike Slovenije. Kar nekaj časa že tečejo postopki v zvezi z izgradnjo mejnega prehoda Čepinci-Verica, to je v porabskem delu na madžarski strani in pri nas, Čepinci, in v zadnjem času sem imel vtis, da je iniciativo prevzel Urad za Slovence po svetu, konkretno Mihaela Logar je bila tista, ki jim je znala posredovati kar največ informacij. Tudi zagotovila s te strani so bila takšna, da je potrebno, da steče samo še nekaj postopkov, da bi dejansko letos dobili ta mejni prehod. Po zamenjavi, kadrovski spremembi tudi v tem delu vlade, sprašujem:
Ali te trditve še držijo oziroma kako daleč je dejansko - nasledniki verjetno poznajo ta problem - kako daleč je izgradnja mejnega prehoda Čepinci-Verica?
Ali je še zmeraj možnost, da pride do realizacije in odprtja tega prehoda v letošnjem letu? Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Državni sekretar Žare Pregelj, ministrstvo za promet in zveze.

ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Odgovora, kdaj se bo začela gradnja mosta čez Muro na odseku avtoceste Vučja vas-Beltinci, sedaj ne moremo podati. Sicer je razpis bil že opravljen, odpiranje ponudb tudi. Komisija, ki pripravlja izbor, je že pripravila nek osnutek, žal mi je iz uprave Darsa sporočeno, da je še nekaj odprtih vprašanj, ki se nanašajo na sposobnost določenih ponudnikov. Medtem so prišle, med samo preveritvijo sposobnosti, gre namreč za dvofazni razpis, in razpisom, ki je zbiral posamezne ponudbe, je prišlo do določenih organizacijskih sprememb pri ponudnikih. Tako da se je uprava odločila podaljšati rok odločitve do konca drugega tedna. Medtem bo pripravila ustrezno pravno opredelitev, kajti gre za pomemben objekt. In seveda bi v primeru, da ne bi uspeli sprejeti korektne odločitve, verjetno pritožbe povzročile potem odmik začetka gradnje.
Torej smo v fazi izbire izvajalca. In v kolikor ne bo pritožb, potem lahko pričakujemo v letošnjem letu pričetek tudi že del. Seveda izbrani izvajalec bo rabil določen čas tudi za pripravo. Tudi verjetno za izdelavo določenih detajlov. Tako da prava gradnja bo verjetno stekla v naslednjem letu. V letošnjem letu se pričakujejo priprave. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Državni sekretar gospod Pelikan, Ministrstvo za zunanje zadeve.

ZORKO PELIKAN: Gospod predsedujoči, drage poslanke in poslanci! V zvezi z vprašanjem poslanca Džubana moram povedati, da še naprej v Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu spremljamo to problematiko. In vam lahko zagotovim, da z naše strani delamo za to, da bi prišlo do odprtja tega mejnega prehoda še v letošnjem letu. Je pa res, da to letošnje leto velja praktično do zadnjega dneva, ko imamo tudi z Madžarske strani nekako zagotovilo, da bi prav 31.12. prišlo do otvoritve tega mejnega prehoda.
In mislim tudi še, da vas bomo še naprej informirali, kako se razvijajo dogodki na tem področju. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Zdaj sem pa jaz na vrsti.

ANDREJ GERENČER: Spoštovani predstavniki vlade, kolegice in kolegi! Slovenske regijske bolnišnice, razen kliničnega centra in dveh bolnišnic, s predlogom nadaljevanja standardizacije programov slovenskih bolnišnic izgubljajo pomembna finančna sredstva. Zaradi tega bo marsikatera naša bolnišnica v velikih težavah. Bolnišnice v Republiki Sloveniji nimajo enakega položaja v odnosu na veljavne instrumente financiranja. To izhaja tako iz primerjav v prihodkih na primerljivo enoto po bolnišnicah, kjer so odstopanja med primerljivimi bolnišnicami skoraj 40 - odstotna, med najbolje financiranimi in najslabše financiranimi. Še večje razlike so razvidne iz primerjav o odhodkih na enoto. Ker imajo določeni stroški v bolnišnicah značaj fiksnih stroškov, izstopajo zlasti razlike med primerljivimi regijskimi bolnišnicami po višini in deležu materialnih stroškov ter dela nematerialnih stroškov. To se kaže v neenakih možnostih zdravstvenega varstva hospitalnih bolnikov v različnih bolnišnicah. Najbrž je tudi res, da v Sloveniji, glede na njen gospodarski položaj oziroma ekonomsko moč, imamo 26 javnih zavodov, morda preveč.
V zvezi z navedenim imam dve vprašanji. Zanima me:
Kakšni kriteriji se upoštevajo pri načrtovanju zmanjševanja kapacitet in programov?
Ali se in kako upošteva socialni in ekonomski položaj posameznih regij z vidika financiranja bolnišnic?
In drugo:
Ali je res za organiziranost zdravstvenega varstva opravičljiv le kriterij preskrbljenosti ali pa bi morala stroka morda preučiti in predlagati kakšne tudi druge ukrepe? Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dr. Zajec mi bo odgovoril, prosim.

JANEZ ZAJEC: Hvala lepa. Gospod podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci. Ministrstvo za zdravstvo je začelo standardizacijo slovenskih bolnišnic pred dvema letoma in takrat si je zadalo cilj, da bo za bolnišnice v istem nivoju - to se reče, vi veste, da imamo tri kategorije bolnišnic - imelo za normalno, ko se bodo financirale 90-110%. Res je, da imamo še nekatere, ki so pod 90, in nekatere, ki so nad 110%. Seveda iz leta v leto te zadeve zmanjšujemo, dogovorjeno 3% na leto, ali gor ali dol. Nikomur več, nikomur manj kot 3%. V letošnjem letu je klinični center predlagal nov izračun gravitacijskega območja za bolnišnice in pri tem računu se je ugotovilo, da je preskrbljenost ljubljanskih zavarovancev nižja kot ostalih zavarovancev v Sloveniji. Zaradi tega se že nekaj mesecev dogovarjamo za področni dogovor za bolnišnično dejavnost in v četrtek ta teden imamo arbitražo, in če ta arbitraža ne bo uspešna, bomo šli s tem predlogom na vlado. Lahko vam zagotovim, da se bo tako, kot vsako leto, tudi v letošnjem letu financiranje bolnišnic uravnotežilo in v ta namen je tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije že iz svojih finančnih sredstev rezerviral 400 milijonov, za izravnavo. Tako da sem prepričan, da ne bo večjih problemov in da se bomo dogovorili že na arbitraži ali najkasneje potem v vladi. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Če bo tako, bo v redu. Darja Lavtižar-Bebler.

DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa. Spoštovani! Žal ni nikogar od tistih dveh tukaj, ki sem jima namenila vsakemu po eno vprašanje, ampak vendarle.
Gospoda Peterleta sem hotela povprašati, pa sedaj ne vem, glede na to, da se je na binkoštno nedeljo popeljal na zasebni obisk h gospodu Mocku s, tebi nič meni nič, vladnim letalom, pa se morda še ni vrnil - kako bo on reagiral poslej glede na vprašanja, ki se zastavljajo v okviru pogajanj z Evropsko unijo v zvezi z denacionalizacijo. Na zadnjem zasedanju pridružitvenega sveta namreč ni ugovarjal trditvi predsedujočega portugalskega zunanjega ministra, da mora Slovenija nediskriminatorno obravnavati vse denacionalizacijske upravičence. Ni ugovarjal v tem smislu, da bi tudi Evropska unija ne smela biti diskriminatorna do držav kandidatk, kajti tako nam je tudi svetoval na neformalnem pogovoru, na katerem je bil tudi gospod Peterle, evropski komisar Verheugen, da ni pametno odpirati teme denacionalizacije, zlasti ne nediskriminatorne denacionalizacije, ker se utegne sprožiti cel plaz, zlasti tudi v odnosu do Češke, Poljske in Slovaške. In zaradi tega bi ga rada povprašala:
Kakšno bo njegovo stališče do tega vprašanja poslej, glede na to, da je tudi na pridružitvenem parlamentarnem odboru v Bruslju zatrjeval, da gre pri nas ta postopek tako počasi naprej zaradi tega, ker so na oblasti še stare sile in ker za to ni prave politične volje?
Drugo vprašanje sem namenila gospodu predsedniku vlade dr. Bajuku. Zanima me namreč:
Kaj je ugotovil, ko se je - verjetno, v to ne dvomim - lotil realizacije svoje obljube, ki jo je tu podal zelo slovesno, namreč da se bo odpovedal argentinskemu državljanstvu tistega dne, ko bo nastopil funkcijo predsednika vlade?
Medtem sem namreč ugotovila - in me zanima, kaj je ugotovil on - da se v Argentini državljanstvu preprosto ni mogoče odpovedati in da je Argentina zelo negativno nastrojena do dvojnega državljanstva in da, kolikor vem, tolerira samo dvojno državljanstvo Švicarjev in morda Italijanov, pa ne trdim zagotovo. Torej zanima me, glede na to, da je tudi v rani mladosti bil deležen domovinske vzgoje v Argentini:
Kako je mogel spregledati to dejstvo, da se v Argentini državljanstvu ni mogoče odreči?
Ali je pa nemara to že takrat vedel, ko je tu to obljubil in namenoma tako rekoč zavedel poslance, državni zbor in tudi slovensko javnost?
Vendar glede na to, da obeh povprašanih ni tukaj, se tudi odpovedujem, da bi mi kdo drug odgovarjal na ti dve vprašanji in bom ti svoji vprašanji spremenila v pismeni vprašanji. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Jože Avšič, še prej Ciril Pungartnik.

CIRIL METOD PUNGARTNIK: Spoštovani podpredsednik, spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani ministri in sekretarji!
Med magistralno cesto, ki ji pravimo tudi avtocesta ali Dolenjka, in Sevnico poteka cesta, regionalna cesta prvega reda. Na tej cesti so bili pred šestimi leti in pol na petih mostovih postavljeni znaki z omejitvijo skupne teže 15 ton. Od teh mostov je samo en mostiček čez reko Mirno v razponu približno 8 metrov saniran in narejen za primeren tovor. V Trebnjem, na Mirni, Šentrupertu, Krmelju, Šentjanžu, pa tudi v Sevnici, ki gravitira proti Ljubljani po tej cesti, pa se vozijo tovori, katerih neto teža je prek 20 ton, saj je nesmiselno misliti, da bodo tovornjaki surovine dovažali iz Francije, Nemčije itn. v cisternah po 5, 6 ton. Torej šest let in pol je to in večni izgovor, da se ne da nič narediti zato, ker še ne vemo, kako bo z avtocesto mimo Trebnjega.
In kaj je višek? Višek je to, da se sedaj dela pontonski most v Trebnjem, na železnico. Ta most je bil zgrajen pred 107-mimi leti za volovsko in konjsko vprego. Na ta most gre dnevno prek 6 tisoč avtomobilov, čez samo Trebnje prek 12 tisoč avtomobilov in zdaj smo dobili obvestilo, da bodo samo stari most, ki je enosmeren, popravili. Kaj se dogaja v Trebnjem s prometom, bi morali videti ti ljudje. Jaz sem že pred dvema letoma ministru za promet postavil vprašanje, da naj nariše ali nam odgovori, kje naj vozijo avtomobili, da bodo prišli do tovarn. To ni več "hec". Policija ustavlja avtomobile na tem razpadajočem mostu in so pritožbe gospodarskih firm, kot je Trimo, kot je Dana, Akripol itn. na dnevnem redu.
Sprašujem se, resnično se sprašujem:
Kje je odgovornost pristojnih ljudi?
Na koncu koncev je tu vendarle cesta, regionalna cesta prvega reda, ki ima med Trebnjem in Mirno skoraj 4 tisoč vozil dnevnega prometa. Kje je odgovornost? Ne želim, da mi zdaj kdorkoli odgovarja. Zadeva je prišla do vrelišča, v Trebnjem se pač pripravlja zapora, v kolikor se ne misli ta razpon, ki ni nič večji, veste, je manjši od 20 metrov. V proračunu je denar skoraj v višini 140 milijonov, sedaj pa pravijo, da bodo star: železni most, stari 108 let, popravili, zakrpali in je enosmeren.
Torej, če bo to ministrstvo naredilo, potem res ne vem, s kakšnimi kriteriji obravnava prometne situacije v posameznih krajih in na posameznih cestah. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Jože Avšič. Saj je rekel, da ne rabi odgovora.

JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa. Lep pozdrav vsem! Imam dve vprašanji oziroma vrsto vprašanj z dveh področij. Vlado Republike Slovenije oziroma Ministrstvo za gospodarske dejavnosti sprašujem naslednje:
Državni zbor je na 19. redni seji dne 24. februarja letošnjega leta obravnaval in v drugem branju tudi sprejel zakon o poplačilu vojne škode oziroma, kot je bil prej imenovan, verjetno tudi neustrezno, zakon o skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja. Ob tem je bil sprejet tudi sklep v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika državnega zbora, da bo tretja obravnava opravljena takoj oziroma po preteku sedem dni, ko bo vlada posredovala državnemu zboru zakon z amandmaji. Poslanci smo neuradno sicer prejeli s strani ministrstva za ekonomske odnose tekst zakona za tretjo obravnavo, ki pa ga vlada še ni obravnavala.
Sprašujem: Zakaj tako? Zakaj je takšno neupravičevano zavlačevanje, kljub pripravljenosti poslancev, da zakon podpremo, in kljub protestom in zahtevam društva izgnancev Slovenije, izraženim tudi na nedavnem masovnem in odmevnem srečanju v Brestanici oziroma na gradu Rajhenburg?
Kdaj ga bo torej vlada obravnavala in predložila državnemu zboru?
In drugi sklop. Za Ministrstvo za promet in zveze oziroma za Vlado. Leta 1993 se je Vlada Republike Slovenije odločila, da pristopi k projektu CEAC, to je skupni center za vodenje letal v zgornjem zračnem prostoru za nekatere države Evrope. Po podpisu dogovora o ustanovitvi skupnega centra so se države strinjale, da tehnično izvedbo projekta prevzame organizacija Eurocontrol, v sklopu katere že nekaj let obratuje podoben center. Leta 1999 so se države dogovorile, da bo center postavljen na Dunaju v Avstriji. O prvih načrtovanjih naj bi center začel delovati leta 2001, potem pa 2005. V vmesnem obdobju je bilo še nekaj idej in ena je tudi čisto sveža. 1993. leta se je baje pogovarjalo o tem, da bi se slovenski zgornji zračni prostor integriral z zračnim prostorom Republike Avstrije, to je bilo leta 1996, sedaj pa se govori, da naj bi Slovenija, in to že v letošnjem letu, delegirala v upravljanje zgornji zračni prostor Republiki Avstriji, kar pomeni, da bo z našim zračnim, drugim zračnim prostorom, gornjim zračnim prostorom, upravljala sosednja država, mi bomo pa za to plačevali. Sprašujem Vlado Republike Slovenije oziroma Ministrstvo za promet in zveze:
Prvič, ali obstaja strategija razvoja kontrole letenja v Republiki Sloveniji? Ali imamo to sploh izdelano?
Drugič, ali je realno pričakovati realizacijo skupnega centra v bližnji prihodnosti in kdaj?
Ali je vlada pripravila oceno o možnih posledicah delegiranja zračnega prostora ene države v drugo s stališča nacionalne varnosti, vojaškega letenja, verjetnega viška delovne sile ipd.?
In ali je opravljena celovita analiza prednosti in pomanjkljivosti v primeru, da opravljamo sami ali se integriramo ali pa celo delegiramo? Hvala za pozornost in prosim za natančne odgovore. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Državni sekretar, dr. Pirkmajer, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti - ekonomske odnose in razvoj.

DR. EDO PIRKMAJER: Gospod predsedujoči, spoštovani poslanci in poslanke! Vprašanje je bilo sicer naslovljeno na Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, vendar gre očitno za pomoto. Naše ministrstvo je nosilec priprav tega zakona, zakon je pripravljen za obravnavo v vladi, obstajajo še neka manjša pravna vprašanja in pa po nasvetu zainteresiranih skupin bomo opravili še en krog pogovorov s tistimi, ki predstavljajo upravičence po tem zakonu. Ne glede na vse to, računam, da bo zakon v enem ali dveh tednih lahko prišel v državni zbor. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Žare Pregelj, državni sekretar v Ministrstvu za promet in zveze.

ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Odgovor na vprašanje o kontroli zgornjega zračnega prostora, glede na to, da ste ga naslovili na vlado, bomo pripravili v pismeni obliki, ker ga je treba medresorsko uskladiti in tudi tako bi verjetno najbolj natančno lahko odgovorili na vaše vprašanje. Kolikor mi je pa znano, je pobuda, je pa pač Slovenija ena od kandidatk, da bi bil ta center tudi pri nas. Gre pač za regionalni center in kolikor je meni znano, ne gre za kršenje suverenosti. Ne glede na to boste dobili pisni odgovor in mislim, da bo tako najbolje. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Stana Stopar.

STANA STOPAR: Hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, spoštovana vlada! Imam dve vprašanji. Prvo vprašanje je za ministra za šolstvo in šport, gospoda dr. Šturma:
V prvih dveh dneh junija, še pred izvolitvijo nove vlade, smo v državnem zboru sprejeli zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Takrat smo si bili enotni, da gre za strokoven zakon, ki zaokrožuje obstoječo šolsko zakonodajo in ga nujno potrebujemo. Ministra za šolstvo in šport zato sprašujem:
Kako namerava ob velikih kadrovskih spremembah na ministrstvu opraviti delo na področju podzakonskih aktov, ne da bi prišlo do zamud?
Zanima me tudi:
Ali bo tudi sam podprl delo posebnega strokovnega sveta za področje otrok s posebnimi potrebami, ki ga je spomladi ustanovil prejšnji minister za šolstvo in šport?
Drugo vprašanje postavljam ministru za promet in zveze, gospodu mag. Bergauerju. Ne bi rada z dolgim uvodom opozarjala na probleme na glavni cesti G-1/10 od Prevoj do Trojan, saj le-te že poznate. Vprašanje sem postavila pred štirimi meseci, a nanj še nisem prejela odgovora. Torej, ponavljam že postavljeno vprašanje:
Zakaj investitor Dars ne upošteva določb prve, druge in tretje alinee 37. člena uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Blagovica-Šentjakob in ne izvede vseh ukrepov na magistralni cesti G-1/10 za večjo varnost, torej ukrepe po že sprejetem terminskem planu, vključno z izgradnjo odcepa oziroma desnega pločnika za Gradišče?
In ker je ministrstvo še v stari sestavi, vlada nova, pričakujem in prosim za pismeni odgovor v roku osmih dni; glede na to, da je bilo vprašanje postavljeno že pred štirimi meseci, upam, da se bo to dalo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Državna sekretarka, gospa Krnel-Umek dr. Duša.

DR. DUŠA KRNEL-UMEK: Gospod podpredsednik, spoštovani poslanci! Ministrstvo za šolstvo in šport bo posredovalo pismeni odgovor.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Žare Pregelj, državni sekretar v Ministrstvu za promet in zveze.

ŽARKO PREGELJ: Opravičujem se vam za to, da še niste dobili odgovora, očitno je prišlo do nekega nesporazuma. To bomo nemudoma storili in vam odgovorili na vaša vprašanja. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. In še zadnji, Herman Tomažič.

HERMAN TOMAŽIČ: Gospod predsedujoči, kolegice in kolegi, spoštovani člani vlade! Imam tri vprašanja za tri ministrstva.
Prvo je povezano z izgradnjo obvoznice Radlje, ki bo premostila radeljske klance in prek štiri kilometre dolgo ozko grlo skozi Radlje. V državnem proračunu za leto 2000 so zagotovljena sredstva za pričetek izgradnje prve faze te obvoznice. Sprašujem, glede na to, da se končuje polovica leta:
Kateri datum je določen za pričetek prve faze izgradnje obvoznice Radlje in kako potekajo pripravljalna dela za drugo fazo izgradnje?
Naslednje vprašanje namenjam Ministrstvu za šolstvo in šport, vprašanje pa povezujem z aktualnimi razpravami o razlogih za stanje na področju denacionalizacije, kjer je vključeno tudi šolstvo. Med objekti, za katere potekajo denacionalizacijski postopki, je kar nekaj takih, ki so sedaj namenjeni javnim srednjim šolam. Še posebej pereč je položaj v Mariboru, kjer javne srednje šole vpisujejo vse več dijakov, pa tudi odraslih, ob tem pa se kljub novogradnjam še vedno srečujejo z velikimi prostorskimi težavami. Zato sprašujem:
Kakšno stališče boste zazvzeli do denacionalizacijskih zahtevkov v primerih, ko gre za javne srednje šole, in kaj boste storili za reševanje prostorskih problemov srednjih šol, če bi prišlo do vrnitve teh objektov?
In tretje vprašanje namenjam Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Slovenske železarne prodajajo tujemu kupcu firmo neerjavnih armatur Armature Muta. Zaposleni v Armaturah so zaskrbljeni za svoja delovna mesta zaradi te prodaje, kar so pred časom izrazili tudi z javnim protestom. Zato vas sprašujem:
Ali poznate navedeni primer in kako ocenjujete upravičenost zaskrbljenosti zaposlenih?
Odgovore oziroma vprašanja sem posredoval tudi pisno vsem trem ministrstvom. Ministrstvo za promet in zveze mi je pisni odgovor že dalo in enako prijaznost pričakujem tudi od ostalih dveh ministrstev. Upam da še v tem tednu. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Kdo bo odgovoril? Ne rabi. Hvala.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Predstavnikom vlade pa se zahvaljujem za podane odgovore oziroma pričakujemo, da bodo pisni odgovori prišli pravočasno.
Kolegice in kolegi, jutri ob 10.00 uri bomo na zaprti seji obravnavali 12. in 13. točko dnevnega reda, nato pa nadaljevali na javni seji točko 14, ki smo jo prekinili, nato točki 17 in 19 ter po vrstnem redu dalje. Zaključujem zasedanje.

(SEJA JE BILA PREKINJENA 27. JUNIJA 2000 OB 17.40 URI.)

Zadnja sprememba: 07/05/2000
Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej