Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.05 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci! Pričenjam nadaljevanje 37. izredne seje državnega zbora. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Bojan Kontič, Josip Bajc, Rafael Kužnik, Richard Beuermann, Jožef Košir od 12.00 ure dalje, Miroslav Mozetič, popoldanski del Janez Per, Franc Čebulj od 16.00 ure, Pavel Rupar, dr. Helena Hren-Vencelj za pričetek seje in Franc Kangler za pričetek seje.
Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! Ugotovimo navzočnost! (63 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Na sejo sem povabil tudi predstavnike vlade Republike Slovenije in jih lepo pozdravljam.
Danes zjutraj je bilo tudi srečanje z vodji poslanskih skupin. Dogovorili smo se, da bomo današnje nadaljevanje 37. izredne seje pričeli z obravnavo 14.a točke dnevnega reda, kot je bila že napovedana včeraj. To je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev. Zatem, to je sprememba, bo zbor prešel na obravnavo 22. točke - predlog zakona o dopolnitvi stanovanjskega zakona. Nato bo zbor sejo nadaljeval, kot je bilo že napovedano, po vrstnem redu dalje. Torej 14.d točka - predlog zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje- Hrastnik; 16. točka - zakon o javnih naročilih; 17. točka - zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o jamstvu Republike Slovenije za obveznice, izdane zaradi sanacije slovenskih železarn; 20.a točka - predlog zakona za izvajanje interventnih ukrepov v kmetijstvu; 23. točka ter po dnevnem redu dalje. Ko bodo predloženi uskladitveni amandmaji k 14. točki - predlog zakona o spodbujanja skladnega regionalnega razvoja, bo zbor še danes tudi opravil to točko dnevnega reda.
Danes popoldne bo odbor za notranjo politiko in pravosodje obravnaval 4.a točko dnevnega reda - predlog zakona o dopolnitvah zakona o ustavnem sodišču. Ko bo pripravljeno poročilo, bo zbor zaradi nujnosti te zadeve prioritetno obravnaval tudi to točko dnevnega reda. Danes bo državni zbor zasedal do 19.00 ure. Prosim za posluh in tudi za razumevanje. Nadaljevanje izredne seje bo zbor opravil v petek, 16. julija od 10.00 ure do zaključka seje oziroma najkasneje do 17.00 ure popoldne, z odmorom od 13.00 ure do 14.00 ure. Točke, ki ne bodo opravljene v petek, pa bodo prenesene na naslednjo izredno sejo državnega zbora. Ker je v petek tudi sklicana seja odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, ki bo že jutri pričela in nadaljevala obravnavo predloga zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, bom sam tudi predlagal predsednici odbora, da odbor to sejo, da odbor sejo opravi tudi v ponedeljek, 19. julija. To je pač edini možni termin, da bi lahko bila ta točka pripravljena za izredno sejo.
Te zadeve niso, gospa predsednica, niso zadeve na plenarni seji. To vam bom pisno predlagal in vi boste potem kot predsednica tudi ustrezno odreagirali.
Prehajamo na 14.A TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ORGANIZACIJI IN DELOVNEM PODROČJU MINISTRSTEV, HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? Gospod Trpin. O tej točki, kar sem napovedal, ni razprave, ker to ni vsebina plenarne seje. Gospod Trpin, imate besedo prosim. O tem ni razprave. Vas bom pisno obvestil, gospa predsednica. Prosim, gospod Trpin.
PROF.DR. GORAZD TRPIN: Hvala lepa, gospod predsednik. Pred nami so manjše spremembe zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev, pri katerem je vlada zasledovala zgolj en cilj. Gre za dve spremembi v namenu pridruževanja Evropi. Kajti potrebujemo dve agenciji za črpanje strukturnih skladov. To sta agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj in agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Želja po spremembah v organizaciji ministrstev je bilo mnogo več, vendar je vlada striktno zavzela stališče, da predlaga zgolj spremembe v ta namen, ki sem ga omenil. Ostali del zakona pa bomo odprli v jeseni. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu državnemu sekretarju. Predlog zakona je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. Gospa Beblerjeva.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa. Spoštovani zbor! Zelo na kratko bom povedala oziroma predstavila poročilo odbora za notranjo politiko in pravosodje.
V razpravi na odboru se je na podlagi mnenja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve izpostavilo vprašanje temeljev oziroma konkretizacije zakonitih podlag za izvajanje nalog obeh agencij, katerih ustanovitev se z novelo zakona predlaga. Odbor je tedaj sklenil predlagati odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, odboru za gospodarstvo in komisiji za lokalno samoupravo, da kot zainteresirana delovna telesa sprejmejo svoja mnenja k predloženi noveli zakona. Vsi trije odbori oziroma komisija, tudi komisija za lokalno samoupravo, so podprli ta predlog in zato je odbor po zaključku razprave sprejel sklep, da predlaga državnemu zboru, da po opravljeni obravnavi po hitrem postopku predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev sprejme. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa predsednica odbora. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Veber, v imenu poslanske skupine združene liste.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Lepo pozdrav vsem! Torej v poslanski skupini Združene liste socialnih demokratov ugotavljamo, da gre vendar za pomembne spremembe zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev, kajti ustanavljata se dve agenciji, ki sta seveda tudi ključnega pomena za to, kako bo potekalo vključevanje Slovenije v Evropsko unijo. Ti dve področji sta pa seveda izredno pomembni in široki, kajti gre za regionalni razvoj in seveda za agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja. Torej program obeh agencij je izredno širok in seveda bo za to potrebno tudi ustrezno reorganizirati po vsej verjetnosti kompletno državno upravo, predvsem pa ministrstvo za ekonomske odnose oziroma ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Iz gradiva, ki je bilo predloženo v obravnavo, je nekako razvidno, da ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj ima predvidene vire in tudi prostore za ustanovitev agencije za regionalni razvoj.
Pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa ugotavljamo, da agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja nima zagotovljenih trenutno niti prostorov niti finančnih sredstev za oblikovanje agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Zato seveda menimo v poslanski skupini, da bi pri sprejemanju zakona o organizaciji na delovnem področju ministrstev morali vendarle dobiti zelo jasen odgovor na to, ali bo v tem kratkem roku, ki je predviden, kajti agencija za kmetijske trge naj bi začela delovati leta 2000 - 1.1.2000, hkrati pa seveda je tudi v obrazložitvi zelo jasno zapisano, da je zadnji rok, do katerega mora ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano komisiji Evropske unije predati program razvoja podeželja za SAPARD in hkrati s tem potrditi ustanovitev plačilne agencije do 30.9.1999.
Torej ne gre samo za to, da bomo izpolnili pogoje s tem, ko bomo sprejeli zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev, ampak bo treba do 30.9.1999 pripraviti tudi program razvoja podeželja, ki je osnova za črpanje sredstev SAPARD. Sredstva, ki so na razpolago, pa so v višini 10 do 15 milijonov evrov letno; to so zneski, ki se jim v Sloveniji zagotovo ne bi smeli odpovedati. Tudi v nadaljevanju pričakujemo več pojasnil o tem, ali bo ministrstvo za kmetijstvo oziroma predvsem to ministrstvo uspelo pripraviti tudi svojo obveznost glede na programe, da bo ta agencija zaživela. Torej gre za vprašanje programov, gre za vprašanje prostorov, finančnih sredstev in na koncu koncev tudi reorganizacijo državne uprave oziroma koliko ljudi bo sploh zaposlenih v teh agencijah in ali bo to možno v tem kratkem roku tudi izvesti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Vebru. Stališče poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bo podal Franc Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Spoštovani! Slovenska ljudska stranka bo predlog zakona podprla iz dveh razlogov: prvič, ker se ustanavljata dve agenciji, ki sta pogoj za črpanje sredstev iz strukturnih skladov Evropske unije, in drugič, ker ocenjujemo, da bo predvsem za področje kmetijstva ta agencija omogočala, da bodo intervencije in subvencije šle z enega mesta, kar do sedaj ni slučaj; na ta način bo lažje načrtovati in potem tudi kontrolirati izvajanje ukrepov, ki bodo šli prek agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? Gospod Rejc, v imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod predsednik, gospe in gospodje, lepo pozdravljeni! Spremembo področij organiziranja ministrstev bomo podprli, vendar se pri agenciji za regionalni razvoj pojavlja neko vprašanje. V obrazložitvi je navedeno, da bo ta agencija sestavljena iz določenih strokovnjakov, ki delajo na nekem področju, v privatni firmi Deloitte & Touche. Ker vemo, da je to skupina, ki morda res dela na Phare programu, vendar v nobenem primeru to ne more biti kar prenos te ekipe v državno upravo, ker za take posle veljajo principi razpisa in prijave, kot prvič. Drugič pa vemo, da je to privatna firma, ker je tudi sam minister izjavil, da so sedaj bolje plačani in da bo problem, kako bo potem, ko bodo prišli v to agencijo. Torej ta del, ki pojasnjuje finančne posledice, ne bi smel imeti vsaj vidnega drugega odstavka, ki pove, kako se bo to zgodilo, kako se bo oborožitev te agencije izvršila. Tega se ne sme delati, in mislim, da to ni stil in princip dela v državni upravi. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Rejcu. Ker ni več poslanskih skupin, prehajamo na razpravo poslank in poslancev; velja poslovniška določba petminutne razprave, ker ni pismenih prijav. Kdo želi besedo? Ker ni razprave, jo zaključujem in prehajamo na odločanje.
Najprej dajem na glasovanje predlog, da se razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala tretjina navzočih poslancev.
Navedeni proceduralni predlog dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! Ker gre za proceduralni predlog, o njem ni razprave. Ste že zamudili, gospod Veber, boste ob amandmaju razpravljali, ker se niste priglasili k razpravi. Torej, na glasovanje dajem predlog, da se glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Imamo dva amandmaja k 2. členu. Amandma predlaga poslanec Ivan Božič, zato dajem v razpravo 2. člen in amandma, ki se glasi: 2. člen se spremeni tako, da se v drugi vrstici za besedo "razvojne" doda besedo "svetovalne", in v predzadnji vrstici za besedo "socialnega" doda besedo "kulturnega". Kdo želi besedo? Gospod Veber.
JANKO VEBER: Kljub temu, da je bila razprava zelo hitro zaključena, glede na to, da smo tudi v poslanski skupini oziroma pri izvajanju mnenja poslanske skupine opozorili na nekatere pomanjkljivosti pri tem zakonu, bi tudi pri 2. členu, o katerem sedaj govorimo, vendarle poskušal dobiti oziroma zahtevam od ministrstva, da nam pojasni, kako bodo dejansko potekali postopki dodeljevanja pomoči, spodbud, kajti za te spodbude ne bo dovolj samo organizirati in ustanoviti agencijo, ampak dejansko tudi zagotoviti prostore, finančna sredstva za to agencijo in tudi pripraviti programe. Mislim, da bi državni zbor danes moral dobiti informacijo o tem, ali je to besedilo členov zadostno, da lahko te agencije zaživijo oziroma ali so vsi pogoji dejansko tudi izpolnjeni, da ne bomo potem 30.9. ugotavljali, da ta agencija ne more opravljati svojega dela, ker nima prostorov, nima zagotovljenih finančnih sredstev za svoje delovanje in podobno. Tako da bi lahko v tej razpravi dali še dodatne amandmaje, če ti odgovori ne bi zadovoljili; prosil bi ministrstvo za pojasnila k tem vprašanjem. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želite besedo, gospod državni sekretar? Gospod Trpin, še prej pa se je oglasil gospod Henigman. Gospod Trpin, imate besedo.
PROF. DR. GORAZD TRPIN: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je že pripravilo sektorski razvojni načrt, večletni in ta načrt je v tem trenutku v vladni proceduri. Potem je evidentiralo prostore, ki bodo pridobljeni za agencijo septembra tega leta. Kar zadeva pa kadre, vlada se je s posebno pogodbo zavezala, da bo sprejela tiste delavce, ki so bili zaposleni prek Deloitte & Touche. To gre namreč za posebno pogodbo, na podlagi katere je Phare financiral določeno število delavcev, ki so bili potem razporejeni po ministrstvih. Sedaj ta pogodba poteče koncem avgusta tega leta in s 1. septembrom je seveda vlada dolžna te delavce sprejeti v svoje vrste. Šlo je pa seveda za svojevrstno pomoč. Ti so se v tem času, ko jih je Bruselj plačeval, usposobili za delo v ministrstvih, tako da imamo pravzaprav tu eno dobro situacijo na kadrovskem področju. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Gospod Henigman. Govorimo o 2. členu in amandmaju poslanca Božiča.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Glede tega amandmaja bi rekel samo tole, da nas je navdajalo v bistvu spoznanje, da je potrebno v zakonu o ministrstvih vzeti oziroma upoštevati enako dikcijo, kot je upoštevana tudi pri zakonu o regionalnem razvoju, kjer je ta agencija že omenjena. Zato smo vložili oziroma je gospod Božič vložil amandma, ki v bistvu eno in drugo stvar postavlja v kompatibilno, se pravi, če govorimo v 15. členu tega zakona o svetovalni dejavnosti agencije, je potrebno to tudi pri ustanavljanju te agencije v tem zakonu tako storiti. To je bila ideja oziroma edina želja in cilj, da se besedilo poenoti, zato prosim, da podprete ta amandma.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kot je že povedal gospod Henigman, je včeraj državni zbor že izglasoval amandma s podobno oziroma enako vsebino pri zakonu o skladnem regionalnem razvoju. Gre za 15. člen. Gospod Božič.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, predsednik. Lep dober dan vsem kolegicam in kolegom, članom vlade, vsi lepo pozdravljeni! Ta amandma je napisan dejansko tako, kot ga lani celo leto skoraj nismo mogli uvrstiti v zakon o odpravi posledic potresa, ko smo govorili o državni-tehnični pisarni, ko sem od začetka že zahteval, da mora biti v njeno dejavnost vključeno tudi svetovanje. Namreč, kako si pa predstavljamo neko agencijo, če nima vloge svetovanja. Mora imeti svetovanje.
In drugo, razvojni del krajin in kjerkoli se bodo agencije pojavljale, mora vključevati tudi kulturo. Vsi smo bili zelo širokogrudni, ko je bilo treba glasovati o nekaterih zakonih s področja kulture, tudi v te gospodarske zakone vtaknimo kulturo, da jo bomo vsi znali ceniti tudi takrat, ko govorimo o gospodarstvu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Božič. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem amandma poslanca Božiča na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 2. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 2. člen sprejet.
Prehajamo na razpravo o novem 3.a členu. Doda se novi 3.a člen, ki se glasi: "V petem odstavku 13. člena zakona se za besedami "in prometa na njih" doda vejica in besede "na graditev mednarodnih mejnih prehodov na oziroma ob državnih cestah."
Predlagatelj amandmaja je poslanec Jože Avšič. Kdo želi besedo? Gospod Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Spoštovani gospod predsednik. Lep pozdrav vsem! Torej, ta amandma, dejansko, tako kot ga je tudi ocenil sekretariat državnega zbora in tudi sam odbor, presega okvire tega zakona, glede na tematiko. Vsekakor pa ne presega problemov, ki so nakopičeni na enem drugem področju, to je glede določanja pristojnosti ob gradnji mejnih prehodov zaradi izgradnje avtocest. Vendar, ker se do tega vprašanja niti vlada ni opredelila pozitivno niti naš odbor, ta amandma umikam, s tem seveda, da problem ostaja odprt in pričakujem, da bo vlada ob naslednji korekciji zakona in predlogih tudi za druga področja to upoštevala. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Avšič. Kolega Avšič je tudi javno tukaj umaknil svoj amandma.
To pomeni, da sedaj prehajamo na razpravo o vseh tistih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Štirje členi so še. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Razpravljati in glasovati moramo o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za naslov? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da je bil v drugi obravnavi sprejet amandma k 2. členu. Ali želi kdo vložiti amandma na ta člen? (Ne želi.) Sprašujem sekretariat, ali je bila zaradi sprejetega amandmaja eventualno porušena medsebojna skladnost zakona! (Ni bila.) Ali želi kdo razpravljati o zakonu v celoti? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje zakon v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
V skladu z napovedjo prehajamo na 22. točko dnevnega reda. (Glas iz dvorane.) Ali ste ga vložili? Kolegice in kolegi! Sicer sem točko zaključil, ker sem vprašal sodelavce, če je bil vložen kakšen dodatni sklep. Nisem pogledal po dvorani, ali ste se takrat prijavili. Ali kdo nasprotuje, da ponovno odpremo to točko dnevnega reda? (Ne nasprotuje.) Gospod Džuban, imate besedo. Predlagal boste dodatni sklep.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Se opravičujem za ta mali zaplet. Ampak izgleda, da nismo bili pozorni eden na drugega.
Mi smo že včeraj pri zakonu o skladnejšem razvoju in tudi v razpravah na delovnih telesih govorili, da bi bilo potrebno urediti nekatere zadeve na področju združevanja nekaterih služb oziroma njihove racionalizacije. Ta racionalizacija bi naj bila tudi v tem smislu, da bi bil preglednejši način dela vseh teh služb in poznejša eventualna kontrola, ki je vsepovsod potrebna. Govorili smo na delovnih telesih kar o nekaj službah, ki bi jih bilo potrebno vgraditi v ti dve novi službi, o katerih danes govorimo in smo jih ustanovili z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev.
V zvezi s tem, ker nismo tega amandmajsko reševali, morda bi bilo tudi nekoliko bolj komplicirano, predlagam naslednji sklep:
Predlagatelj zakona naj do sprejetja novega zakona o vladi in ministrstvih predlaga naslednje rešitve, s katerimi se bodo uskladile določbe zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev, ki določajo delokrog direkcije Republike Slovenije za blagovne rezerve, z določbami, ki določajo delokrog agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Mi smo ustanovili novo agencijo in s tem sklepom predlagam, da do novih rešitev v vladi in ministrstvih se ukine direkcija Republike Slovenije za blagovne rezerve.
Naslednja alinea. Da se predlaga rešitev, s katero se bodo uskladile določbe o organizaciji, delokrog in položaj poslovnega združenja prehrane Slovenije v okviru na novo ustanovljene agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Se pravi, da ti dve službi bi vgradili v to novo agencijo, ki jo ustanavljamo.
Tretjič, s katerimi bi vključili, to smo včeraj govorili zelo na široko, dejavnosti sklada za skladnejši razvoj in razvoj podeželja v okvir dejavnosti agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja ter agencije za regionalni razvoj. Torej tisto področje dela, ki ga po novem upravljajo sklad Ribnica, agencija za regionalni razvoj, o kateri smo včeraj govorili, in na novo ustanovljena agencija za kmetijske trge, da se to področje združi in racionalizira na način, o katerem sem govoril v začetku. Malo komplicirano. (Ne govori v mikrofon.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolegice in kolegi. Vsekakor je najprej potrebno ugotoviti, da bi tudi ta dodatni sklep imel formulacijo, ki jo vedno državni zbor uporablja, torej državni zbor ne more naložiti v dodatnem sklepu vladi, ampak ji predlaga, da pri pripravi nekega zakona prouči rešitve, kot so tukaj predlagane. Jaz predlagam gospodu Džubanu, da svoj dodatni sklep v tem smislu popravi in da ga potem vloži, da ga razmnožimo poslankam in poslancem in se potem o njem odločamo, tako da bi jaz sedaj prekinil to točko dnevnega reda, dokler ne bo dodatni sklep tudi pisno razdeljen poslankam in poslancem. Prekinjam torej to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 22. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI STANOVANJSKEGA ZAKONA - skrajšani postopek.
Predlog tega zakona je v obravnavo zboru predložil poslanec Franc Jazbec. Prosim, če predstavi vsebino zakona. Gospod Jazbec, beseda je vaša.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Spoštovani predsednik, kolegice in kolegi!
Novela zakona, ki je pred vami, je bila vložena 22. aprila letošnjega leta s ciljem, da se obstoječi stanovanjski fond, s katerim se razpolaga v državi, izkoristi po najboljših možnostih. Kot predstavnik lokalne skupnosti sem vseskozi opažal, da imamo veliko stanovanj zasedenih z eno samo osebo, velikosti 100 in več m2 in da je gmotno stanje teh stanovalcev tako, da je potrebno sofinanciranje lokalnih skupnosti. Na drugi strani pa imamo v majhnih stanovanjih od 30 do 50 m2 tri, štiri in veččlanske družine, ki pa v svoji finančni zmožnosti bi zmogle tudi plačevanje večjega stanovanja. Z enim samim členom sem poskušal v noveli zakona te stvari urediti in tako je bil 22. aprila vložen zakon.
Vlada Republike Slovenije pa je v decembru leta 1996 prejela ustavno odločbo oziroma odločbo ustavnega sodišča, v kateri ji je bilo naloženo, da do 1.7.1999 odpravi nekatera soglasja v tem zakonu, ki se nanašajo na podobno tematiko, kot je obravnavana v mojem zakonu. Od leta 1996 in do maja letos vlada novele zakona ni predložila. Med tem časom pa je pred menoj kolega Samo Bevk že vložil tudi v državni zbor novelo zakona in jo na predlog vlade tudi umaknil. Minister Pavel Gantar mi je osebno 11. junija 1999 poslal pismo... Spoštovani predsednik, mislim, da ni pogojev za...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi, prosim, da sledimo razpravi kolega Jazbeca.
FRANC JAZBEC: ... 11. junija mi je minister Pavel Gantar poslal pismo, v katerem dobesedno piše takole: "Cilji vloženega zakona se skladajo s cilji, ki jih namerava vlada doseči v celoviti spremembi in dopolnitvah stanovanjskega zakona, ki ga bo vložila v parlamentarno obravnavo v oktobru letos. Vlada je zato predlagala poslancu Francu Jazbecu, ki je vložil omenjeni zakon, da ta zakon umakne in da prednost obravnavi vladnega zakona." Spoštovani! Vlada je odločbo ustavnega sodišča prejela v decembru 1996. Kako naj julija 1999 verjamem, da bo vlada celovit zakon predložila v obravnavo do oktobra letošnjega leta, če novele ni uspela spraviti v treh letih skupaj? Zato sem ministru takrat odgovoril, da zakona nisem pripravljen umakniti, ker je vladni zakon vložen po skrajšanem postopku in ima 6 členov. Eden od teh členov se nanaša tudi na to tematiko, katero sem odprl sam in sem zato predlagal ministru, da vključi tudi rešitve, katere predlagam v svojem zakonu in pod tem pogojem umaknem svoj zakon.
Minister mi je v pismu tudi dal tole zagotovilo, da bo vlada oziroma ministrstvo za okolje in prostor pri pripravi celovitih sprememb stanovanjskega zakona, ki jih bo vlada predlagala državnemu zboru oktobra 1999, upoštevala tudi rešitve, na katere opozarja poslanec Jazbec. Mnenje sekretariata in obrazložitve ministra na matičnem delovnem telesu so danes oziroma pred dnevi bile popolnoma drugačne, zato bi nekako s tega mesta vprašal tudi ministra, kako se njegovo mnenje v roku enega meseca bistveno spremeni. Predvsem pa pri obravnavi tega zakona pogrešam mnenje vlade in napovedujem, da bom pri mnenju vlade tudi vztrajal, da ga pred zaključkom oziroma obravnavo dostavi. Predvsem pa opozarjam na dejstvo, da je sklep matičnega delovnega telesa in mnenje sekretariata urejeno tako, da je zakon pripravljen za odstrel. Zato napovedujem tudi vse možne proceduralne zaplete, ki jih bom lahko skladno s poslovnikom uveljavil, ker samo vložiti zakon, ki od ministra dobi pozitivno mnenje pred obravnavo, v sami obravnavi pa negativno, se mi zdi neprimerno obravnavanje. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Jazbec. Predlog zakona je obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca odbora, da predstavi mnenje. Predsednik Jakob Presečnik ima besedo.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi, predstavniki vlade! Odbor za infrastrukturo in okolje je predlog navedenega zakona obravnaval na svoji 52. seji dne 6. julija tega leta.
V okviru splošne razprave je bilo izraženo mnenje, da so problemi na stanovanjskem področju pereči in občutljivi, zato mora vlada Republike Slovenije državnemu zboru Republike Slovenije čimprej predložiti v obravnavo celovito spremembo stanovanjskega zakona, v katero bodo vključene ustrezne rešitve za vse probleme, ki so se doslej pokazali pri izvajanju stanovanjskega zakona in na katere opozarjajo poslanske skupine in poslanci državnega zbora.
Tudi problem, za katerega predlaga rešitev poslanec gospod Franc Jazbec v predloženem zakonu, nesporno obstaja. Vendar predlagana rešitev ni ustrezna ter odpira dodaten problem, ker ne opredeljuje, kaj se šteje za primerno stanovanje po predlagani dopolnitvi 53. člena stanovanjskega zakona.
Člani odbora so izrazili kritiko vladi Republike Slovenije, saj je ustavno sodišče Republike Slovenije že marca 1996. leta ugotovilo neusklajenost stanovanjskega zakona z ustavo Republike Slovenije glede oblikovanja najemnin v neprofitnih stanovanjih in za stanovanja, na katerih je bila do njegove uveljavitve dodeljena stanovanjska pravica.
Vlada pa je državnemu zboru Republike Slovenije predložila v obravnavo spremembe in dopolnitve stanovanjskega zakona, ki bodo opredelile kriterije za oblikovanje neprofitne najemnine šele v juniju letošnjega leta.
Po opravljeni splošni razpravi je odbor pri glasovanju sprejel sklep, ki ga predlaga državnemu zboru, da predloga zakona o dopolnitvi stanovanjskega zakona, po skrajšanem postopku, ne sprejme.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Presečniku. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? Gospa Tina Bitenčeva ima besedo.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod predsednik, spoštovani zbor! Želela bi poudariti samo eno, da je sekretariat v zvezi s tem zakonom vseskozi stal na istem stališču in ga ni v nobenem pogledu nikdar menjal, kot bi to utegnilo izhajati iz navedb predlagatelja. Vseskozi smo opozarjali na to, da ta rešitev v končni fazi pripelje do pravno nejasne situacije in da institut primernega stanovanja kot zelo pomemben institut, za potrebe te rešitve ni dodelan. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa Bitenčeva. Ali želi besedo predstavnik vlade? Državni sekretar dr. Blaganje ima besedo.
DR. DUŠAN BLAGANJE: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci! Pred seboj imam besedilo mnenja vlade Republike Slovenije, za katerega sicer se mi dozdeva, da ga še niste prejeli, in če dovolite, vam bom preprosto citiral to mnenje:
"Vlada Republike Slovenije meni, da je predlog zakona pomanjkljiv, ker pojma "primerno stanovanje" ne opredeljuje, čeprav ga povezuje s številom družinskih članov in veže na ohranjanje oziroma izgubo pomoči pri uporabi stanovanja.
Glede razreševanja vprašanj, povezanih s smotrno izrabo stanovanjskih površin, vlada Republike Slovenije pripravlja celovite rešitve, ki bodo sestavina predloga nacionalnega stanovanjskega programa, sprememb in dopolnitev stanovanjskega zakona in drugih predpisov, ki urejajo socialno politiko na stanovanjskem področju. Vsled navedenega vlada Republike Slovenije predloga zakona ne podpira."
Kot je razvidno iz tega mnenja, ne gre za nasprotovanje namenu, ne gre za nasprotovanje cilju in v tem smislu seveda je izraženo stališče ministra, pristojnega za stanovanjske zadeve, na katerega se je skliceval gospod Jazbec, še vedno veljavno. Vendar pa tako kratek in tako pomanjkljiv zakon določenega cilja ne more doseči. Nasprotno. Kot je opozoril sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve državnega zbora, bi tak zakon povzročil pravne praznine, nejasnosti, ki bi v njegovem izvajanju seveda pomenile, da je njegova implementacija dejansko nemogoča. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali je tudi pisno vloženo mnenje vlade, gospod sekretar? Da bomo to mnenje tudi razdelili poslankam in poslancem.
Prehajamo na razpravo poslanskih skupin. Pisno je prijavljen gospod Potrč v imenu poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov. Tudi gospod Presečnik.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!
Najprej bi rad v imenu poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov povedal, da smo bili v poslanski skupini v podobni situaciji, kot je bila poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije oziroma gospod Jazbec. Tudi mi smo namreč še pred njim, že 28. oktobra 1998 vložili predlog sprememb in dopolnitev stanovanjskega zakona, z željo, da bi se zagotovilo z dodatnimi sredstvi po določenih kriterijih stimuliranje gradnje socialnih in neprofitnih stanovanj. Naše prepričanje je namreč, da stanovanjska izgradnja socialnih in neprofitnih stanovanj bistveno zaostaja in da brez dodatnih sredstev in stimulacij, ki se bi dajale s strani državnega proračuna občinam, pod določenimi pogoji, te gradnje ne moremo povečati. S tem tudi ne hitreje reševati problemov, ki jih imajo iskalci stanovanj. Posebej mladi, socialno šibki, mlade družine in podobno.
Kljub temu smo se potem, ko je vlada 8.6.1999 vložila svoj zakon, na predlog in po razgovoru z gospodom ministrom in njegovo ekipo odločili, da svoj predlog stanovanjskega zakona umaknemo. Za to se nismo odločili iz razloga, ker bi bili prepričani, da ima vlada opravičljive razloge, da je svoj zakon vložila tako pozno. Dejstvo je namreč, da bi na podlagi odločbe ustavnega sodišča stanovanjski zakon najprej moral biti usklajen že do 10. maja 1997, pa vlada takrat ni čutila potrebe, da bi dovolj pravočasno pripravila spremembe in dopolnitve stanovanjskega zakona. Kasneje, ko je ustavno sodišče, ker vlada ni pripravila predloga in državni zbor ni dopolnil stanovanjskega zakona, razveljavilo pravilnik, zopet je bilo časa 6 oziroma 7 mesecev, da bi ustrezne spremembe bile pripravljene.
Moram to reči, da je časa bilo kar 2 leti in da v tem delu s strani naše poslanske skupine ni nikakršnega opravičljivega razloga za vlado, da je z relativno skromnimi dopolnitvami zakona čakala tako dolgo. Res pa je, da smo hkrati ob tem ocenjevali tudi možne posledice, če do sprememb stanovanjskega zakona po predlogu vlade ne pride. Te možne posledice so v tem, da bi po 22. juliju lahko prišlo do nekontroliranega dviga stanarin v neprofitnih in socialnih stanovanjih. Za tako dejstvo naša stranka ne bi želela prevzeti odgovornosti, ker je preveč ljudi, ki jim višina stanarine, čeprav je absolutno nizka za lastnika stanovanja, že danes predstavlja resen problem in nekontroliran dvig stanarin bi za njih predstavljal nepremostljiv problem, mnoge nove socialne težave in podobno. Zato enostavno za tako stvar naša poslanska skupina ni želela prevzeti odgovornosti in je zato tudi umaknila svoj zakon, takrat sicer v pričakovanju, da se bo vlada uspela enako dogovoriti z gospodom Jazbecem. Ampak to, bi rekel, ne menja situacije.
Drugo, kar bi želel poudariti, je dejstvo, da smo prav iz tega razloga, ker ne bo mogoče do 22. julija spremeniti obstoječega stanovanjskega zakona in ker lahko po 22. juliju pride ob razveljavitvi pravilnika do dviga stanarin, enako kot je to storil odbor za infrastrukturo in okolje, tudi mi predlagali sklep, da državni zbor predlaga ustavnemu sodišču, da učinkovanje njegove odločbe z dne 8.1.1999 podaljša za nekaj mesecev; naš prvotni predlog je bil 3 mesece, odbor za infrastrukturo predlaga 6 mesecev. Dovolite mi, da formalno korigiram naš predlog tudi na 6 mesecev, tako da bi bila enotna, da se ne bi sedaj pogovarjali, da o dveh različnih predlogih glasujemo, ker je smisel in cilj enega in drugega predloga enak.
In tretje. Rad bi povedal, da naša poslanska skupina razume problem, ki ga v svojem zakonu obdeluje gospod Jazbec, in soglašamo, da mnogokdaj stanovanja niso racionalno zasedena. Vendar, bi rekel, problem preselitve iz stanovanja ni tako zelo enostaven. Problem preselitve iz stanovanja, v katerem je nekdo, družina, tudi z nižjim, bi rekel, dohodkom, preživela 5, 10, 15, 20, 50 let, ni tako zelo enostavna stvar, kot na hitro izgleda. Ker seveda potegne s seboj razen, bi rekel, duševnih takšnih in drugačnih stresov tudi druge možnosti. Vprašanje pohištva, vprašanje prijateljev, vprašanje lokacije, kjer so bolnica, zdravstveni dom, kup stvari. Skratka, to ni tako zelo enostavno in zato iskati rešitve po bližnjici, ki bi eventualno imele za posledico celo opozorila, ki jih daje ves čas že sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, da bi pravzaprav potem bilo možno celo iz krivdnih razlogov, ker ni bila plačana najemnina, stanovanje odpovedati, se nam zdi tako, bi rekel, ta opozorila tako tehtna, da bomo glasovali za to, da se ta zakon ne sprejme, v pričakovanju, da bomo z vlado uspeli zagotoviti, da čimprej pride do celovitejše obravnave sprememb in dopolnitev stanovanjskega zakona. Pri tem pričakujemo, da bodo tudi problemi izgradnje stanovanj v večji meri upoštevani in da bodo v večji meri upoštevana tudi mnoga druga opozorila, ki jih sedaj že po 8-ih letih učinkovanja stanovanjskega zakona vsi čutimo kot potrebna za dograditev samega zakona. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Potrč. V imenu poslanske skupine Slovenske ljudske stranke Jakob Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi! Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke ne bo podprla te spremembe stanovanjskega zakona. Pa ne zaradi tega, ker ta problem ne bi obstajal ali ker ga ne bi bilo potrebno rešiti, ampak zaradi tega, ker ga je potrebno rešiti na drug način, in pa predvsem zaradi pripomb, ki so evidentne in ki so popolnoma jasne s strani sekretariata državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve. Tudi posamezni člani poslanske skupine oziroma poslanska skupina že nekaj časa opozarja in predlaga vladi oziroma ministrstvu, da pripravi nekatere spremembe tega zakona, ki so pereče. Dali smo že tudi konkretne pripombe in zato, torej potrebno je nekatere spremembe urediti tudi zaradi uveljavitve, da rečem, te akcije zadnje, ki je bila na področju stanovanjske graditve, to je nacionalne stanovanjske varčevalne sheme, ki je pokazala izredno velik interes, pokazala je to, da je ta akcija nujno potrebna. Pokaže pa tudi seveda na to, da je potrebno zakonodajo spremeniti, da je treba akcijo države tukaj spremeniti, da se morajo v to vključiti tudi občine, v nasprotnem primeru bodo čez 5 let posledice hude. Namreč, denarja bo dovolj, stanovanj ne bo, cene bodo zrasle in zaradi tega, tudi zaradi tega pričakujemo, poslanska skupina ljudske stranke pričakuje, da bo vlada pripravila te spremembe zakona do začetka oktobra; takšen je bil tudi nekako moto v diskusiji na odboru za infrastrukturo in okolje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Presečnik. Želi še katera poslanska skupina predstaviti stališče? (Ne želi.) Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Želi? Poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov, gospod Vincencij Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo in pa lepo pozdravljeni! V poslanski skupini Slovenskih krščanskih demokratov ugotavljamo, da se ta problematika res že sila dolgo vleče. Kot veste sami glede na odločbe ustavnega sodišča, je zadeva starejša kot dve leti in zato tu sprašujemo vlado, kaj je vlada v tem času storila, da bi bila uresničila nalogo, ki jo je dalo ustavno sodišče. Poleg tega sprašujemo, rok je bil 1.7. Zdaj bom povedal, ista zgodba se ponavlja tudi pri zakonu o visokem šolstvu in odgovor je približno tak, "pa kaj", ampak na tak način bodo nas iz Evrope še bolj opazovali, kako imamo zakone, pravilnike, odločbe, tega, kar imamo, se pa ne držimo.
Kar se tiče same te stanovanjske problematike, pa menimo, da je nujno to zadevo urediti. Obljube, da bo pa to narejeno, da bo celovita rešitev še v letošnjem letu, veste, na tako obljubo pa ne moremo kaj dati. Zato v poslanski skupini smatramo, da vlada, v kolikor bo danes prišlo do zavrnitve tega stanovanjskega zakona, da sigurno da v proceduro - zdaj če boste dali šele v oktobru v proceduro, ali bo potem to, ta parlament, drugo leto je volilno leto, ali se bo sploh kaj zgodilo? Problematika je pa zadosti huda. Istočasno imamo razne razpise za stanovanjska posojila. Tisto, kar pa je tisti fond stanovanj, ki ga imamo, tega pa nočemo enostavno urediti.
Se bom potem kasneje oglašal še k besedi kot poslanec. Bom povedal, kakšne razmere so recimo v Škofji Loki, ko imamo ogromno hiš praznih, stanovanja, kjer so, stanuje en stanovalec na več kot 100 m2, občina pa daje socialno podporo. Take rešitve so. Tako potratno znamo živeti, za mlade družine pa ne znamo poskrbeti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Demšar. Gospod Jazbec bo nastopil v imenu poslanske skupine socialdemokratov.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Spoštovani! Če povzamem celotno razpravo od ostalih kolegov, iz ostalih poslanskih skupin in predstavnika vlade, opažam, da se nekako izgovarjate oziroma obrazlagate v tem smislu, da ni definicije, kaj je primerno stanovanje. To se pravi, če definicije ni, kaj je primerno stanovanje, je zakon v celoti slab in bi bilo treba kvečjemu se z amandmaji k moji noveli zakona dotakniti k temu, da bi definicija "primerno stanovanje" bila primerna in tudi izvršljiva.
Razlaga gospoda Potrča, kako bodo in kaj ne bodo...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Jazbec, predlagam, ker sedaj je stališče poslanske skupine pri katerem ni polemike, da samo predstavite stališče poslanske skupine, nato pa v razpravi kot poslanec lahko tudi polemizirate.
FRANC JAZBEC: Hvala. Taka razlaga je samo potuha vladi, da zopet v jesenskih mesecih ne bo prišlo do celovite rešitve tega stanovanjskega zakona.
V imenu poslanske skupine pa želim pretežno opozoriti na to, da ima ta zakon še, oziroma osnovni zakon, še eno vrzel, po kateri je možno, da bo sprožena odločba ustavnega sodišča. To je v tistem delu, ko govorimo o financiranju občin in na drugi strani v tistem delu, ko morajo lokalne skupnosti dajati subvencije vsem stanovalcem, ki nimajo finančnih sredstev oziroma je njihovo gmotno stanje takšno, da si stanovanja ne morejo plačevati sami. To se pravi, da vlada tudi v tem smislu riskira nekako, da bo sprožen ponovno ustavni spor.
V primeru zavrnitve tega zakona bomo v poslanski skupini to sigurno tudi naredili. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Jazbec. Še katera od poslanskih skupin?
Sedaj prehajamo na razpravo poslancev in poslank. Ni pisnih prijav. 5-minutne razprave. Nekako se je napovedal že gospod Demšar. Prosim.
VINCENCIJ DEMŠAR: Sem se že prej napovedal, da želim o tej problematiki nekaj spregovoriti. Ne poznam razmer nekje v Posavju ali na Štajerskem. Poznam jih na našem področju, kjer sem se tudi skoraj pet let zelo aktivno s to problematiko ukvarjal. Iz prakse bom govoril, ne iz nekih teoretičnih postavk.
Prvič bom rekel, da pravilniki, s katerimi so bile prejšnje občine omejevane glede višine najemnine, niso omogočali, da bi bile občine lahko dostojno skrbele za stanovanjski fond.
Se opravičujem, ampak nekako sem bil navajen, da če eden govori, da potem drugi vsaj ne motijo. Gospod predsednik, če tega ne zmorete zagotoviti, potem predlagam, da mi svetujete, ali naj končam ali pa se kasneje oglasim k besedi.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Predvsem prosim kolegice in kolege, da ne motijo svojih kolegov, ko razpravljajo, kar se je sedajle tudi zgodilo. Prosim!
VINCENCIJ DEMŠAR: Spomnim se tega, da smo se predsedniki izvršnih svetov Gorenjske dogovorili, kako bomo dvignili najemnino; ali so dobili drugi predsedniki kakšen namig ali kaj se je zgodilo, ne vem. Mi smo se odločili za toliko odstotkov, leta 1990 bo šla najemnina gor, in so pod pritiski klecnili, saj smo se samo v Škofji Loki tega držali. Potem so me vlačili po vseh medijih, kako je v Škofji Loki najvišja najemnina. Pri tem bi pa rekel, da če pogledate tudi tisti tako imenovani prejšnji družbeni fond stanovanj, je bil na tem področju vsaj primerno vzdrževan in še danes ima nek nivo, kar pa ponekod drugod lahko ugotavljam - ne bom rekel, v katerem delu, samo zagotovo ne na Gorenjskem, lahko pa greste bolj proti zahodu, pa boste videli, kakšen je družbeni fond glede na to, ker najemnine niso zadoščale skupaj z občinskim denarjem, ki so ga občine dajale za te potrebe.
Sedaj bi vas opozoril še na nek nonsens, ki se je zgodil, kako velik denar so dajale občine za subvencije tistim, ki niso zmogli plačevati najemnim. Tisti hip, ko je bilo možno stanovanje odkupiti, so tisti - lahko bi vam navedel na desetine konkretnih primerov, kako smo dajali subvencije, ker niso mogli plačevati najemnin - ko je bilo možno kupiti, so ga gladko kupili, in potem je bilo, seveda, tega konec. Torej tu, v tem pogledu se gremo toliko lažne sociale, ker nočemo videti dejanskega stanja, in zato še kar naprej ščitimo neke privilegije ljudi, pri tem da trpijo krivico tisti, ki bi bili do tega upravičeni. In sedaj, če rečejo, da bomo letos dobili celovito rešitev tega problema, se bojim, če je to sedaj trajalo dve leti, v dveh letih nismo hoteli tega rešiti, ali je sedaj res volja vlade, da bo to problematiko rešila. Bojim se, ker se to vleče že - samo kolikor jaz poznam, kako je bilo pred letom 1990, ne poznam - v teh devetih letih tega nismo hoteli rešiti. Nismo hoteli, in se gremo lažno socialo; ljudje so v stanovanjih, ki je nekajkrat preveliko za njih, za družine, ki pa res nimajo ob svojem startu, pa naj bodo to mladi intelektualci ali pa delovne družine, kakorkoli, za te pa nimamo možnosti. Občine nimajo možnosti, da bi to problematiko rešile, kar bi bilo edino pošteno. Zato mislim, da je ta predlog zakona pravi in ga bom tudi sam podprl. Če bo pa kdo prinesel še boljše rešitve, bom pa še z veseljem tudi tiste podprl. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Demšar. Replika? Razprava, gospod Čebulj. Replika, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Demšar, moje razumevanje tega problema - ne trdim, da ni kaj soli ali resnice v vprašanjih, o katerih ste govorili - bi pa rad povedal samo naslednje. Tisti, ki so res na zelo različne načine "spraskali" denar in kupili stanovanje, ta moment ne padejo pod ta problem, ker niso najemniki in o njih govoriti je tako malo mešati krompir pa jabolka skupaj in potem pride čudna slika. Res pa je, da je takrat zaradi zakona, takšen kot je bil, bilo možnih zlorab, kolikor hočete. Jaz sem slišal ljudi, ki so se posredno, ne meni direktno, ampak drugi so mi povedali, hvalili, da so kupili ne vem koliko stanovanj, ker so jih kupovali neformalno, direktno formalno jih je kupil nosilec stanovanjske pravice, ampak na različne načine s tem, da bo prišel kasneje notri in podobno in verjamem, da je takih primerov bilo tudi v Škofji Loki, ker jih je bilo po Sloveniji kolikor hočete.
Drugo, kar bi rad še enkrat povedal, je pa samo to. Zdaj, za starejše ljudi, jaz jih imam tudi konec koncev, poznam zelo veliko, veste, ni korektno reči, bila je prej družina, potem kasneje je prišlo do tega, da so se otroci odselili, ostala sta dva, eden je umrl, dobiva eno pokojnino, ta pokojnina je v času življenja bila čisto normalna, kasneje je pač postala takšna, kot je. Starši, govorim na konkretnih primerih, mislim mati ali oče, ki je ostal sam, ima otroke, ki so po celi Sloveniji, in zdaj, če se bo preselil, ne morejo ti otroci z vnuki priti k njemu niti ne na obisk in na 3 dni ali pa en teden počitnic. Zato pravim, za mene tisto dvosobno stanovanje ali pa tista soba, ki jo imam več in je res stalno ne potrebujem, toliko pomeni, da lahko vsaj vnuki ali pa otroci kdaj pa kdaj za teden pridejo še k meni na obisk, ker drugače jih nimam kam dati in ne morejo priti. Zdaj pa, zato tudi govoriti kar tako, da gre samo za hudobijo ljudi ali pa za to, da delamo na veliko potuho ljudem, mislim, da malo poenostavljate. Stvari so res bolj komplicirane in kaže jih temeljito razmisliti; to pa ne pomeni, da ni tudi zlorab in da ni prav, da najdemo rešitve, ki bodo pa zlorabe onemogočile. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika na repliko, gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Gospod Potrč, jaz nisem hotel govoriti o poglavju odkupa stanovanj. Torej za to področje odkupa stanovanj si želim, da bo enkrat nekdo imel moč in da bo posegel nazaj ter bo vse tiste lumparije, ki so se zgodile, tudi lahko uveljavil. Povedal bom, da sem se na Mestnem trgu z več kot petnajstimi ljudmi, ki so imeli stanovanjsko pravico, tožil (govorim o Škofji Loki), ker so občinska stanovanja, občinske hiše - to je bil rotovž, ki je bil iz srednjega veka, ki ga lahko še danes prepoznate na Mestnem trgu v Škofji Loki - torej stanovanja v rotovžu smo morali prodajati in občinsko hišo, ki je bila zraven, ker je pred vojno občina dobila v dar, tako da je imela na Mestnem trgu tri hiše skupaj, in tisto smo morali prodati. Jaz sem se tožil, zato ker sem rekel, da je to občinski fond, Škofja Loka je zaščiteno mesto in je občina imela predkupno pravico, ampak v tistem primeru predkupna pravica ni veljala, so imeli drugi predkupno pravico, vendar o tem nisem govoril. Torej, to je svoje poglavje, o katerem upam, da bom še doživel in da si bom štel v čast, da sem se takrat postavil v bran občinskega premoženja in občinskih stanovanj. O tem danes ni bilo govora, ampak upam, da bodo ustrezne službe to kdaj rešile; jaz se bom pa veselil in upam, da bom to še doživel.
Drugo, da je tu lahko malo kakšne hudobije. Ne, poglejte, gre za nek pravičen odnos do stvari. Nekdo, ki ima mlado družino, se nima kam dati - in vi lahko pogledate tiste dolge sezname, ko občine razpišejo za svoja stanovanja, koliko so jih v kakšnem letu dogradile ali pa usposobile, kakorkoli že, kako so dolgi seznami tistih prošenj. Ne bom rekel, da so vsi res najbolj upravičeni, ampak jih poznam, v kakšnih razmerah živijo nekajčlanske družine v tistih garsonjerah in prosijo na občini ob takih razpisih za pomoč. Na drugi strani ste pa vi dali primer - saj verjamem, da je vsaka primerjava lahko slaba, če se kdo hoče vanjo zaleteti - da bi pa tam otroci radi prišli na obisk. Veste, za te stvari varčevati večje površine, pri tem da nisi lastnik - če si lastnik, izvoli, imej tronadstropno vilo, ampak jo sam vzdržuj, jo sam plačuj, to je pač tvoja stvar; če pa nisi lastnik, pa si jemlješ to pravico, da se nekdo z nekajčlansko družino stiska v garsonjeri, mlada družina, nekdo drug bo pa lahko potem enkrat na mesec - no, lahko pa tudi enkrat na teden, v to se ne bom spuščal - bo pa lahko sprejemal ljudi na obisk. To me malo spominja na to, ko sem bil v nekem odboru za prenovo starega dela Ljubljane, pa so rekli, da Ljubljana nima več tistega stanovanjskega fonda, da bi lahko na veliko meščani sprejemali ljudi na obisk, ker so ta stanovanja stisnili, ker bi prava meščanska družina morala imeti vsaj en salon, ki bi bil velik do 100 kvadratnih metrov. Torej, ti časi so mimo; če pa kdo ima denar, naj pa dela kakršenkoli salon. Ampak, vidite, toliko govorimo o neki socialni pravičnosti, za tiste mlade se pa ne zavzamemo. Gospod Potrč, tu se pa sprašujem, kje ste vi in vaša stranka, in kot vas poznam, ki se zavzemate za pravičnost - ali ste tudi tu pripravljeni za mlade zastaviti besedo?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Dialog se nadaljuje med gospodom Demšarjem in Potrčem, torej replika na repliko, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Če bi gospod Demšar prebral zakon, ki smo ga vložili, bi videl, kako krivičen in neobjektiven je tudi tokrat. Naš predlog zakona je bil usmerjen v zahtevo po dodatnih sredstvih države občinam zato, da bi se gradila socialna in neprofitna stanovanja predvsem tudi za mlade družine. Gospod Demšar, lepo prosim, preberite si zakon in bodite korektni in se opravičite za nesramnost, ki ste jo naredili. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika na repliko, gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Ne vem, kaj je nesramno. Ali je nesramno to, da bomo mi kot celota, kot država dajali denar za to, da bomo lahko gradili socialna stanovanja, nekdo drug bo pa "komot" živel na račun državne darežljivosti? Če je to nesramnost? Gospod Potrč, je to nesramnost? Sami ste povedali, poznam zakon, torej, ko rečete, ali, če bi bili prebrali, to pomeni, mi očitate, da stvari ne poznam. Če bi bil prebral. Vi meni očitate, da stvari ne poznam, kaj ste vložili. Vložili ste to, kar ste tudi potem povedali, da bi bila sredstva, da bi lahko občine gradile več stanovanj. Kdo bo ta sredstva dal? Mi jih bomo dali. Zdaj, jaz ne bom besede "davkoplačevalci", tisto, ne vem, nekateri niti davka ne morejo plačati, tako malo imajo, ampak marsikaj so pa tudi prispevali s svojim delom, zato besede "davkoplačevalci" ne bom rabil. Ampak država bo dala denar, da bomo gradili socialna stanovanja, istočasno bodo pa nekateri živeli na ogromnih stanovanjskih površinah. Ali je to socialna pravičnost? Ali je to nesramnost?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, gospod Veber. Gospod Čebulj pa ima razpravo. To je bila vaša napaka.
JANKO VEBER: No, tudi sam sem sopodpisnik zakona, ki ga je združena lista vložila, in seveda tudi zato nameravam replicirati gospodu Demšarju. Naše prizadevanje je resnično že vseskozi zelo razvidno za reševanje stanovanjske problematike, bodisi pri sprejemanju državnega proračuna, kjer smo se vedno zavzemali za to, da se vsaj za milijardo oziroma dve milijardi poveča vsako leto tudi fond oziroma dokapitalizira republiški stanovanjski sklad. Ti amandmaji dosledno niso bili sprejeti. Namen republiškega stanovanjskega sklada in tudi, če pogledamo razpise, ki jih ima, je predvsem ta, da seveda rešuje problematiko mladih in v tem je bila tudi replika gospoda Potrča, da ni "fer" združeni listi očitati, da se ne zanima za mlade. To je tisto, kar dejansko ni bilo "fer" z vaše strani, in dejanja, ki so do sedaj storjena, kažejo v to smer, da je Združena lista socialnih demokratov v tem obdobju naredila daleč največ na tem področju, več kot vsi ostali.
Kar se tiče zamenjave teh stanovanj oziroma zagotavljanja sredstev za izgradnjo socialnih in neprofitnih stanovanj. Gotovo je možno to izvajati, kar želi tudi gospod Jazbec s tem zakonom doseči, če imaš ustrezen fond stanovanj. Če tega fonda nimaš, nimaš s kom menjati teh stanovanj. Zagotovo se lahko poslužujemo oblike prisile. Ampak že danes obstaja možnost, da ob soglasnem oziroma ob soglasju obeh, ki želita zamenjati stanovanje, se to izpelje. Ampak ob soglasju obeh. Če nekoga prisilimo v neko drugo stanovanje, kljub temu, da dobiva oziroma da se mu subvencionira del stanarine, je resnično poseganje v socialne pravice in tudi v način življenja nekoga, ki žal ne more ustvarjati toliko prihodkov, da bi plačeval celo najemnino. So pač kategorije ljudi take, ki tega ne morejo plačevati, in jih sedaj primerjati in metati vse v en koš ali samo na njih graditi reševanje problematike mladih, je tudi nepošteno do tistih, ki si ne morejo privoščiti oziroma ki nimajo dovolj sredstev za to, da bi lahko imeli pri sebi primerno stanovanje in ga tudi v celoti plačevali.
V tem je pravzaprav naša replika oziroma naše na koncu koncev lahko rečem tudi začudenje, da obtožujete združeno listo za nekaj, kar dejansko ne počne oziroma je naredila veliko več, da se ti problemi rešijo kot vsi ostali. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Preden dam besedo kolegom za replike, mi dovolite, da tudi sam pojasnim glede zakonov, ki so bili vloženi v proceduro.
Tudi sam sem bi v stikih tako z vlado kot predlagatelji. Dejstvo je, da je bil prvi zakon, ki je bil vložen v proceduro po rednem postopku s strani poslanca, mislim da gospoda Vebra oziroma združene liste, skupine poslancev združene liste. Drugi zakon je vložil gospod Jazbec po skrajšanem postopku. Vlada pa je po mojem mnenju kasno prišla s predlogom, s katerim bi rešila vprašanje, ki je vezano na odločbo ustavnega sodišča. Dejstvo je, da so poslanci združene liste odstopili od svojega predloga predvsem zato, da bi se lahko časovno ujel ta rok odločbe ustavnega sodišča.
Spoštovanim kolegom bi predlagal, da ne bi več polemizirali o vsebini zakonov, ki sedaj niso v proceduri. Mislim, da je na nek način nekorektno. Ker v tem primeru so bili poslanci združene liste - ne vem, kakšno besedo bi uporabil - ampak so odstopili od svojega predloga, da bi omogočili, da bi lahko bil čimprej uveljavljen zakon, ki je reševal odločbo ustavnega sodišča. Res pa je, da so pričakovali, da bodo v tem zakonu tudi nekatere določbe, ki so jih sami predlagali v svojem prvotnem zakonu. Replika, gospod Čebulj, za njim gospod Demšar.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Dejansko to, kar ste že vi spregovorili, sem tudi jaz enakega mnenja, da je neumestno razpravljati o nekem zakonu, ki ga nimamo v obravnavi. To naj bi bila tudi replika gospodu Vebru in tudi Demšarju.
Ne nazadnje smatram, da gre tukaj nekje tudi za neko užaljenost združene liste, ki je nek dogovor sprejela na osnovi verjetno odgovora ministrstva oziroma ministra Gantarja, kar se sedaj tudi odloča, da ne bo podprla tega dopolnila k temu zakonu. Na osnovi razpravljavcev oziroma tudi gospe Bitenčeve imam določene pomisleke in tudi določen koncept, ki se ga vključno s predlagateljem ni nihče tukaj notri dotaknil in kakšne rešitve dejansko ta zakon tudi prinaša.
Moram se vrniti tudi na odbor za infrastrukturo, na katerem je bilo po moji oceni in tudi nekaterih drugih poslancev jasno, skoraj izraženo to, čutiti, da, ker ta predlog novele samega zakona ni koalicijski oziroma ni naš, ampak je od socialdemokratske stranke, tega zakona naj ne bi sprejeli. To je bilo mnenje gospoda Gantarja, katerega je tudi enako prenesel danes v naš parlament državni sekretar.
Enako smatram, da je tudi sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve dal skoraj enako razlago. Ne morem se strinjati s to razlago, ker sam zakon, ki ga je vložil gospod Jazbec, razrešuje v občinah znotraj probleme, ki jih lahko občina prerazporeja. Mislim, da o nekih socialnih dvojnih moralah, ki jih je bilo čutiti v vaših diskusijah, so prisotne v lokalnih skupnostih oziroma v občinah oziroma pri tistih, ki finančno ni sposoben plačevati trisobnega stanovanja, ampak je eventualno s toliko člansko družino sposoben plačevati garsonjero, ker lahko živi v garsonjeri. Če se pojavi problem mlade družine, s petčlansko družino in da je finančno sposoben, bi ta zakon omogočil, da se lahko naredi ta zamenjavni kvintni krog, ki ga lahko elegantno po temu zakonu rešiš.
Gospod Gantar se je tudi dotaknil, da je to res smisel tega zakona. Kljub temu pa ima neke pomisleke, da je treba še nekaj dodati. Moja prošnja je bila tudi na odboru, da doda tisto, kar on misli.
Se strinjam, da je potrebno kompleten zakon novelirati, ampak vlada oziroma tako kot je tudi ustavno sodišče napisalo, da ga je potrebno do 22.7. sprejeti, tega vlada ni naredila. Mi imamo del rešitve v tem zakonu, v tem predlogu in bi vas prosil, da ga dejansko sprejmete. Tukaj gre za koncept urejanja znotraj lokalnih skupnosti oziroma občin, ki se soočamo s tako problematiko. S tako problematiko se soočamo, ker ne nazadnje področja, v katerih župani županjujejo, poznajo - ali je občinska uprava ali je tisti, ki je za to pristojen v občinski upravi, lahko ta problem na tak način reši.
Ne morem se strinjati s 53. členom, za katerega pravi gospa Bitenčeva, da bi postale pravne nejasnosti. Ne vem, kakšne!? Kakšne pravne nejasnosti, če je Franclj pa Micka za to, da zamenjata stanovanje, glede na njuno finančno moč, da lahko stanovanje plačujeta. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. V bistvu ste replicirali gospe Bitenčevi. Replika, gospod Demšar. Za njim gospod Jazbec.
VINCENCIJ DEMŠAR: Gospodu Vebru bo odgovor. Tega za sigurno tu nisem rekel, da se združena lista ne zanima za socialna vprašanja. To je, mislim, bil strel mimo.
Drugo bi želel reči to. Ali niste za to, da bi občinam omogočili, da bi ob listi prošenj, ki jih imajo družine ali tudi posamezniki, ob razpisih videli, koliko je teh prošenj in v kakšnih razmerah ti ljudje živijo, v odnosu tudi z ostalim fondom, ki marsikje ni koristno izkoriščen? Torej, ko bi ti dve stvari primerjali in bi zakon to omogočil, menim, da bi se marsikaj lahko koristno rešilo.
Zato to, da ob sprejemanju proračuna predlagamo, da bi šlo toliko več denarja za socialna stanovanja, za mlade družine, seveda je to ena od rešitev. Ampak moramo gledati tudi to, kaj imamo in kako je tisto izkoriščeno. Ob teh dveh primerjavah prošenj in fonda bi se, po moje, če bi zakon to omogočal, marsikaj lahko koristno rešilo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Jazbec.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Gospod Veber, pa smo nekako tam. Enim privilegij, drugim nič.
Kolega Potrč je omenil nekako, mar nimajo otroci pravice obiskati svojo mamo in imajo zato na razpolago rezervno sobo, seveda tisto rezervno sobo in še kaj zraven na stroške lokalne skupnosti. Vas pa sprašujem: Kako naj pride tista mama obiskat svojega sina ali hčero, ki živi s štiričlansko družino na 30 do 40 m2? Mar to ni socialna kategorija? Je socialna kategorija tisti, ki uživa določeno stopnjo privilegija? Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, gospod Potrč in gospod Veber.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Nadaljnjim replikam se odpovedujem, ker je zastonj govoriti o problemu, če ga potvarjate. Samo še nekaj bi rad povedal, da je problem, ki sem ga opisal, eden od mnogih, lahko tudi ne najboljši. Ampak poglejte nekaj, kar se pa pri tem ne upošteva: dejstvo, da imamo pač po pravnih predpisih, veljavnih, starih osem ali devet let po tem stanovanjskem zakonu in starih dvajset, trideset ali pa petdeset po nekem prejšnjem zakonu, določeno pravno stanje, in vi bi ga na silo, ne po sporazumu, na silo spreminjali. To je tisto, kar je možno, samo je treba dobro premisliti, da ta sila ne bi bila pregroba in da ne bi preveč posegla v neko pravno stanje, dodatno pa še v občutke ljudi in podobno. To je vse, kar sem želel povedati. Če bi iz tega radi danes naredili velik cirkus, z mano pa z Vebrom pa z združeno listo, delajte ga, samo je traparija!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Veber in gospod Košir, replika. Najprej gospod Veber, potem pa gospod Košir.
JANKO VEBER: Ta problem je resen, na kar dejansko kaže tudi to mnenje sekretariata. Poglejte, če nekdo odkloni, zato ker živi v večjem stanovanju in dobiva pomoč za doplačilo najemnine, in če odkloni zamenjavo tega stanovanja, se mu po tem predlogu zakona ukine ta pomoč pri najemnini; to je predlog tega zakona. Naslednji ukrep je ta, da nekdo, ki ima majhne dohodke, ne bo mogel v celoti plačevati najemnine, in posledica tega je izselitev oziroma deložacija te stranke na cesto; ta nevarnost obstaja in na to tudi opozarjamo z naše strani, in na koncu koncev je tudi mnenje sekretariata takšno. Ničkoliko primerov v Sloveniji je ta hip, ko si mnogi lastniki stanovanj, ki oddajajo stanovanja v najem in v katerih prebivajo ljudje, ki nimajo velikih prihodkov, prizadevajo in jih želijo izsiljevati s čim večjimi najemninami, samo s tem ciljem, da imajo čim večji profit, in če tega ne more plačati, ga vržemo pač na cesto. Ta zakon bi dejansko pripeljal do tega, da bi se mnogi lahko znašli čez noč na cesti, in to je tisto, česar ne želimo podpirati.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, gospod Košir.
JOŽEF KOŠIR: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Mislim, da razprave, ki tečejo znotraj problematike na stanovanjskem področju, so tako ene kot druge pravilne. V analizi, ki smo jo, recimo, naredili v naši občini, je vprašanje in tudi s tem premeščanjem v manjša ali večja stanovanja ne verjamem, da bomo ravno veliko naredili po občinah; to je mogoče nekaj malega problemov. Problem je v tem, ker so ljudje ugotovili, da - mi smo recimo z analizo to ugotovili - da tisti, ki imajo nižje osebne dohodke, ker so socialni problem, so vsi plačali stanovanja, problem je nastal tam, kjer so ljudje ugotovili, da si lahko najamejo kredite čez tretjino plače in mu potem enostavno ne moreš vzeti, pa ne plača stanovanja. To so ljudje, če gledamo po osebnih dohodkih, srednjega standarda. Zato mislim, da moramo tu gledati, kaj je socialna politika in kaj je realna stvar tudi na terenu.
Tega zakona pa ne morem podpreti, ker bomo dejansko s tem problemom tako minimalno rešili, ker je veliko drugih problemov v občinah. Do sedaj smo imeli problem v novih občinah, ko enostavno nisi mogel ustanoviti sklada za stanovanja, zaradi tega, ker je ministrstvo za finance zahtevalo v integralnem proračunu ta denar, za okolje in prostor pa samostojni žiro račun kot pravna oseba. Te stvari so omejevale vse nove občine in zelo malo je občin, ki so bile ustanovljene od leta 1996 naprej, da sploh imajo stanovanjske sklade; stare občine, teh 66, jih imajo. Tu so tisti problemi. Je pa še en problem. Banke so sedaj šle ven in tudi država gre prek bank notri in bo pomagala dejansko mladim družinam reševati, in tudi s tem bomo lahko gradili nova stanovanja, samo to je petletno obdobje, mi pa moramo v teh petih letih zopet nekaj narediti. Torej mislim, da je prav, da ta kompleksni zakon, vladni, pride čimprej, in je tudi pravilno, da državni zbor zahteva od vlade, da kompleksno reši to vprašanje, ki je sistemskega značaja, ne pa da bomo reševali posamezne spremembe določenih stvari, ki so pod vprašanjem pravnosti in tudi zakonitosti, ko se lotevamo neplačevanj skozi to, kar je bil zakon naravnan. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Košir. Replika, gospod Jazbec.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Gospod Košir, tudi jaz se strinjam, da bi bilo "fajn", če bi vlada pripravila kompleksen zakon. Samo poglejte, marca 1996 je z ustavno odločbo bilo vladi naročeno, da reši ta problem. Danes smo pa julija 1999. Kje je realna podlaga, da lahko konec tega leta pričakujemo celovito rešitev? To se pravi, ni je. Vsi samo "nakladate", kako bi bilo to "fajn", novele zakona pa niste pripravljeni podpreti, ker ste pač vladna koalicija.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, gospod Demšar. Gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Obema hkrati. Gospodu Vebru - formulacija, ki ste jo rekli, da bi koga vrgli na cesto. Le to vas vprašam: Kje je občina koga iz takih razlogov že postavila na cesto? Iz takih razlogov? So pa drugi razlogi, ki jih poznam. Tudi mi smo jih imeli, ampak ne zaradi tega, da se z nekom ne bi te stvari dalo dogovoriti.
Drugo pa, gospod Košir, bi želel, da ne bi vse obešali samo na proračun, ampak tudi na konkretne razmere po občinah in konkretne razmere v posameznih stolpnicah ali fondih, ki jih imajo občine. Zakaj tistega?
Sedaj bom verjetno izzval še kakšno repliko, ampak pojdite po Kopru in boste videli, koliko je opuščenih stanovanj oziroma hiš. Pojdite po Kopru pa boste videli, ne samo po Loki, ampak pridite, to sta dve lepi mesti, dajte si ju kdaj ogledati. Koliko je praznega! Mi bomo pa dajali kredite in proračunski denar za to, da bomo lahko gradili nova družbena, socialna ali ne vem kakšna stanovanja. Dajmo ta fond, ki ga imamo, izkoristiti.
Zakaj bi potem, ne bom rekel, če tolminski župan reče, 30 vasi je praznih, pa niso samo na Tolminskem, še kje drugod so prazne vasi. Zakaj pa teh stvari ne znamo spodbujati? Zakaj smo, zdaj se bom pa malo pohvalil - zakaj smo v loški občini zmogli obdržati ljudi po hribih? Pojdite gledat drugod, ali so tako poseljeni hribi, kot so v loških hribih, pa tudi tako obdelani kraji. Pojdite, pa boste videli. Tamle zadaj vidim nekoga, ki je izredno dober poznavalec tudi našega pogorja, nekaj odkimava. Naj, jaz vas prosim, primerjajte. Ne zato, da boste rekli, to je dano.
Kar se tiče tega zakona, se ve, da ta zakon ne rešuje vsega, tudi noben zakon ni idealen, ampak gospod Potrč je prej rekel, da ne bomo nekaj na trdo zasekali. Ja, z vsakim zakonom stvari kje presekamo. Ko smo sprejemali zakon na dodano vrednost, ja, pa bomo s tem tudi prizadeli nekoga, saj drugače pa ne gre. Ampak jaz bi vas prosil, glede fonda, ki obstaja v Sloveniji, jaz sem rekel, da se lahko vsako staro bajto da popraviti, ampak toliko imamo tega, zlasti po starih mestih, ko je premalo urejeno. S tem ljudje bežijo iz centrov na podeželje, ker dogaja se zdaj nam dvoje. Prazni se podeželje in pa centri krajev. Vse bi bilo rado na obrobju. Fond, ki ga imamo, je treba izkoristiti, ne pa reči samo nove denarje pa nove površine potrebujemo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Proceduralni predlog ima gospod Jazbec. Sicer je pa razprava gospoda Demšarja izzvala kar nekaj dodatnih replik.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Gospod predsednik, glede na to, da se razprava nekako bliža h koncu in da sem na začetku opozoril na dejstvo, da nimamo pisnega mnenja vlade, ponovno opozarjam na to, da želim imeti pisno mnenje vlade, kljub temu, da ga je predstavnik vlade tukaj prebral, ker mislim, da bi v tem času bilo možno to že razdeliti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kot vam je znano, kadar je predlagatelj poslanec ali poslanska skupina, ni nujno pogoj, da dobite pisno mnenje vlade, kajti predlagatelji ste vi. Ali želite, da dam ta predlog na glasovanje, da dobi državni zbor pisno mnenje vlade o tem vprašanju? Na glasovanje dajem predlog gospoda Jazbeca, da poslanke in poslanci še pred odločanjem o sklepu matičnega delovnega telesa dobijo pisno mnenje vlade. Mislim pa, da je že v razmnoževanju. Ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za proceduralni predlog gospoda Jazbeca, da pred odločanjem o sklepu delovnega telesa dobimo pisno mnenje vlade, ki je na poti? (23 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da ni sprejet.
Kljub temu, da se bo to zgodilo, ste bili proti ... (Smeh v dvorani.) ... Torej, nadaljujemo replike. Besedo ima gospod Veber, kot repliko. Predlagam, da ne širimo razprave v širine, ki so zelo, zelo ob širokem tolmačenju, še vsebina tega zakona. Gospod Demšar je šel zelo zelo na široko. Prosim, gospod Veber.
JANKO VEBER: Ostajam v okvirih. Repliciram gospodu Demšarju v tistem delu, ko pravi, kdaj so občine še koga ven vrgle na cesto. Ravno v tem je problem.
Sprejem tega zakona bo to omogočal in na to opozarjam.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Veber. Replika, gospod Košir, za njim gospod Juri. Se odpovedujete, gospod Košir? Gospod Juri.
AURELIO JURI: Gospodu Demšarju. Le toliko bi prosil, da ne se ne igramo "blefa", kajti nihče, ki bo hodil po Kopru - pravim, da ni treba, kolega Demšar, "blefirati" z lažnimi podatki - kajti nihče, ki bo hodil po Kopru, ne bo videl praznih stanovanj, razen stanovanj - če so prazna, so praviloma zaklenjena - če so prazna, gre za stanovanja privatnikov. Gre za privatno lastnino. Ne gre za stanovanja, ki so v družbenem fondu, in še kako so težave s pridobivanjem takih stanovanj, kljub prizadevanjem tudi občinske oblasti.
Zato s takimi cenenimi "blefi", bi prosil, da ne nadaljujemo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, gospod Jazbec. Vi ste imel proceduralni predlog, se opravičujem. Gospod Demšar in gospod Čebulj.
VINCENCIJ DEMŠAR: Gospod Veber! Nekaj nočemo razumeti. Stvar, ki jo zagovarjam, je v tem, da rešujemo dve stvari hkrati. Rešujemo stanovanje, ki je za nekoga tako veliko, da tako velikega ne rabi. Na drugi strani rešujemo stanovanjsko problematiko takih, ki sami ne zmorejo priti z lastnimi finančnimi sredstvi do večjega stanovanja ali podedovanja ali ne vem na kakšen način. Tu se rešujeta dve stvari hkrati.
Kar se tiče mestnih jeder. Ne bom rekel več Koper, ampak to vključuje tudi Koper. Poglejte, kakšna je politika do fonda hiš ali stanovanj! Pa naj bo to država ali naj bo to občina. Zakaj nismo pripravljeni - to sem že nekajkrat tu sprožil - primerno obdavčiti tistih praznih hiš, ki jih nekateri hranijo ne vem za koga. Plačajo minimalni davek ali ne vem kako bi se to sedaj imenovalo, nadomestilo ali kakorkoli ga že imenujemo. Gre za to, da imamo fond v naši državi. Ampak ga ne znamo, ampak bolj hudo je še to, ker ga nočemo izkoristiti. V tem je problem. Ali je hiša privatna ali je občinska ali je od nekega ministrstva, v to se jaz ne spuščam. Jaz govorim o fondu, ki ga imamo, in zato sem bil vedno za rek - jaz ne bom zdaj, ker potem mi bo predsednik očital, da sem šel še bolj na široko, vprašanje vojaških stanovanj v Mariboru. Tudi s temi stvarmi se je odbor za peticije ukvarjal. Ampak nočemo in mislimo, da je država, ima denar, pa naj da denar. Proračun zmore samo toliko, kot zmore in vedno razumem, recimo tudi to, nekatere stranke, ki ste pa bolj, vsaj predpostavljam, da gledate na to, da se koristno nekaj rabi in ste proti temu, da se vsaj s tem zakonom naredi prva stopnja. Jaz bom vesel, če bomo to sprejeli, pa bomo takoj dobili še boljše predloge - zakaj pa ne?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Demšar, za repliko. V skladu s poslovnikom sem vas dolžan opozoriti, da del vaše replike ni bil povezan s točko dnevnega reda. Replika, gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Dober dan, gospod predsednik. Ni tudi čisto točno na ta koncept zakona, ampak bi kljub temu lahko repliciral Juriu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Komu replicirate? Gospodu Juriu. Prosim.
FRANC ČEBULJ: Gospod Juri, kratka replika. Pred mesecem in pol so iz bivše stare kranjske občine ali novo nastale občine, sedež županov, so povabili nas v občino Koper, Izolo in Piran. Gostje smo bili koprske županje in smo se tudi peljali po vaši veliki lepi občini v vasi, kjer je mnogo objektov praznih. Res je, da je to privatna lastnina in ta informacija, katero je Demšar podal, je točna. V samem Kopru, jedru mesta, res ni praznih stanovanj, ampak ta privatna lastnina je tudi lahko družbena lastnina, lahko je občinska lastnina, lahko je državna lastnina. Za primer, v naši občini že dve leti intenzivno odkupujemo stanovanjska, kmetijsko-gospodarska poslopja po vaseh, kjer se izseljujejo, in te objekte preurejamo v stanovanja in jih prodajamo ali jih dajemo socialnim potrebam, ki se pojavijo v občinah. To je tudi lahko del modela za državo, kako lahko zagotovi, da se s podeželja ljudje ne selijo v mesta. To, kar je gospod Juri rekel za vašo občino, to ne drži, ampak drži pa dejansko to, kar je rekel gospod Demšar. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Prosim, da ne nadaljujemo razprave oziroma polemike v to smer. Se zahvaljujem. Ali želi še kdo besedo? Gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani! Mislim, da je ta predlog spremembe zakona, ki ga je predložil naš kolega, tudi izhajajoč iz te razprave, ki je bila danes tukaj povedana, primerna oziroma nujna, da se v najkrajšem času uredi. Seveda me tukaj pri tem izredno moti oziroma po stari praksi seveda, da vlada se noče vključiti v razrešitev tega problema na tistem področju, kjer pač smatra, da je potrebno zadevo še bolj natančno razjasniti in narediti transparentno, da ne bi prihajalo do tistega, na kar dejansko opozarja. Vlada naredi samo to, da opozori, da to ni primerno in da tega ne bo sprejela. Da bi se pa vključila v razrešitev tega problema, to pa ne. Zato, ker pač ona smatra, da za njo to v tem trenutku ni pomembno.
Zakaj tak odnos? To ni prvič, to je vedno, kadar si pač velecenjena vlada spomni ali nekdo izmed te velecenjene vlade, saj vlada kot celota itak ne ve, za kaj gre. Nekdo iz te velecenjene vlade se spomni, da se pač trenutno ne bo s tem ukvarjal, ker mu ni všeč, pusti, da pač stroj izglasuje oziroma neko zadevo vrže. To je odnos vlade do reševanja nekih problemov v slovenski državi, v slovenski družbi. Razložite to, če lahko. Če bi bil jaz predstavnik vlade, tako posloval in delal ne bi.
Vsak problem, ki bi nastal, bi mu bilo treba v tistem trenutku pristopiti in si vzeti čas, tudi zvečer, če je potrebno, po 20.00 uri, tako kot parlament tukaj zadnje čase zaseda. Po 20.00 uri zvečer in v ponedeljkih in ne vem kdaj še vse, ob petkih popoldne bo zasedal in tako. Julija bomo mi to državo rešili sedaj pred katastrofo. S takim načinom, odnosom vlade do reševanje problemov, se nikakor ne strinjam.
Enako seveda tudi potem odbor za infrastrukturo kot matično delovno telo, enako, ne da bi se zainteresiral za zadevo in jo poskušal nekako pripeljati do konca, enostavno "a priori" roti. To ni pravi odnos, ne vlade ne tega parlamenta ne delovnega telesa, do reševanja posameznih vprašanj, aktualnih, kot sem omenil.
Kolikokrat smo mi tukaj v državnem zboru, na delovnih telesih in vsepovsod, tudi vlada se je, tudi se je zavzela za določena vprašanja, pa jih je korektno in pošteno poskušala rešiti. Kadar pa se ji ne "lušta", a ne.
Ali ni škoda časa, ki ga bomo mi sedaj tukaj zgubili, in sedaj bodo prišli seveda proceduralni zapleti itn. in bomo zgubljali celo večnost časa zato, ker se vlada ni hotela vključiti v to razpravo? Ali je to korektno? Če hočete to, boste pač to imeli. Meni je prav. Ampak vse posledice v zvezi s tem pripišite sebi, ne pisati socialdemokratski stranki. Problem obstaja. Hočemo ga rešiti. Obstaja interes državnega zbora in poslancev, da se zadeva reši. Obstaja interes državljanov. Vlada in neka institucija, ki ji pač do tega ni, pa se temu upira. Bi vseeno prosil, v kolikor je le mogoče, da premislite in da mogoče nekdo, meni je vseeno, kdo predlaga, da se ta točka preloži za določen čas in da vlada le da svojo rešitev, pa "magar" še gre enkrat na odbor in da se poskuša najti rešitev za to vprašanje. V kolikor ne, škoda časa, da ga za to zapravljamo. In, predsednik, prav bi bilo tudi od vas, kot prvega moža tega državnega zbora, da bi poskušali iskati rešitev, ne samo čakati, kaj bo kdo predlagal. Tudi vi bi morali biti avtoriteta tega zbora in da bi vaša beseda iskala primerno rešitev in tudi s tem, da bi posamezne proceduralne rešitve poskušali predlagati temu državnemu zboru. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Kelemina. Za avtoriteto predsednika državnega zbora vam naslednje pojasnjujem. V proceduri v državnem zboru je predlog zakona o spremembi in dopolnitvi stanovanjskega zakona, ki ga je predlagala vlada Republike Slovenije. Spoštovani kolega Kelemina, bodite korektni v svoji razpravi. Vse ima svojo mero. Kdo želi besedo? Ker ni več razprave, jo zaključujem. Imate proceduralni predlog. Gospod Jazbec ima proceduralni predlog. Proceduralni predlog. Razprava je zaključena, samo še proceduralni predlog, ker sicer menim, da imamo vse pogoje, da odločamo o tej točki.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa, gospod predsednik. Tako kot sem na začetku povedal, v imenu poslanske skupine eno uro odmora.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali se bo poslanska skupina posvetovala o predlogu matičnega delovnega telesa, o sklepu? Poslanska skupina socialdemokratov predlaga enourni odmor, da se posvetujejo o predlogu sklepa delovnega telesa. Državni zbor bo sejo nadaljeval ob 14.30 uri. Glasoval bo o sklepu delovnega telesa. Če bo potem pripravljena točka 4.a, bomo prešli nanjo, sicer pa po dnevnem redu dalje. Prav tako se bomo tudi odločili o dodatnem sklepu k 14.a točki dnevnega reda. Sejo prekinjam do 14.30.
(Seja je bila prekinjena ob 11.58 uri in se je nadaljevala ob 14.35 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi, nadaljujemo sejo. Ugotavljamo prisotnost!
Dodatno opravičeni za nadaljevanje 37. izredne seje: Janez Janša ves dan, od 16.00 ure Franci Rokavec, za pričetek popoldanskega dela dr. Franc Zagožen in od 16.00 ure Andrej Fabjan. Ugotavljamo navzočnost! (61 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Državni zbor bo popoldanski del seje nadaljeval z odločanjem o sklepu matičnega delovnega telesa glede predloga zakona o dopolnitvi stanovanjskega zakona. Zatem preidemo na prekinjeno 14.a točko in še odločamo o dodatnem sklepu ob že sprejetem zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev.
Na klop ste prejeli stališče sekretariata glede 14. točke dnevnega reda. To je predlog zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Takoj, ko bo vlada pripravila na podlagi mnenja sekretariata, stališča sekretariata uskladitvene amandmaje, bomo tudi danes odločali o uskladitvenih amandmajih. Prav tako je delovno telo na opoldanski seji odločalo o predlogu zakona o dopolnitvi zakona o ustavnem sodišču. To je 4.a točka dnevnega reda. Ko bo državni zbor prejel tudi pisno stališče delovnega telesa, bodo nastopili pač razlogi, pogoji, da tudi danes odločamo o tej točki dnevnega reda, sicer pa bomo odločali glede na napoved ob začetku nadaljevanja danes zjutraj.
Sprašujem predstavnika poslanske skupine socialdemokratov, ki je želela odmor za posvetovanje, kakšno je stališče poslanske skupine!
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Spoštovani! Poslanska skupina socialdemokratske stranke ne bo podprla sklepa matičnega delovnega telesa. V primeru, da bo sklep matičnega delovnega telesa izglasovan, pa bomo vložili dodatni predlog v smislu tega, kar mi je v pisni obliki posredoval minister, gospod Pavel Gantar. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Jazbecu, ki je podal stališče poslanske skupine. Prehajamo torej na odločanje o predlaganem sklepu matičnega delovnega telesa, ki se glasi: "Predlog zakona o dopolnitvi stanovanjskega zakona, skrajšani postopek, se ne sprejme." Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.) Kdo je za sklep matičnega delovnega telesa, ki se glasi: "Predlog zakona o dopolnitvi stanovanjskega zakona, skrajšani postopek, se ne sprejme."
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
S tem pa končan zakonodajni postopek. Ali želi poslanska skupina socialdemokratov vložiti dodatni sklep? Prosim, gospod Jazbec. Prav tako imamo že v proceduri predlog sklepa, ki ga je zboru predlagal gospod Miran Potrč, ki se glasi: "Državni zbor Republike Slovenije predlaga ustavnemu sodišču Republike Slovenije, da vsaj za 3 mesece podaljša rok pričetka učinkovanja odločbe U-I 190/95 z dne 8.1.1999, na podlagi katerega bi 22.7.1999 prenehal veljati pravilnik o metodologiji za oblikovanje najemnin." Iz razprave je bilo razvidno, da se rok 3 mesece podaljša v 6 mesecev. Prosim, gospod Jazbec.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Predlagam tak sklep: "Državni zbor predlaga ministrstvu za okolje in prostor, da pri pripravi celovitih sprememb stanovanjskega zakona, ki jih bo vlada predlagala državnemu zboru oktobra 1999, upošteva tudi rešitve, na katere opozarja poslanec Franc Jazbec." To je dobesedno citirano to, kar mi je minister posredoval v pisni obliki.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Lepo prosim, če ta dodatni sklep oblikujete tudi na listu papirja, torej v pisni obliki. Ali želi kdo razpravljati o obeh? Oba sklepa dajem v razpravo. Najprej bi predlagal, da se opredelimo do sklepa, ki ga predlaga gospod Miran Potrč. Kajti... Sklep gospoda Jazbeca ni enak vašemu. Prosim, gospod Potrč, če pojasnite.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Nimam nič proti, da glasujete, ampak samo hočem povedati: predlog, ki ga je dalo matično delovno telo, in predlog, ki ga je dala naša poslanska skupina, sta vsebinsko popolnoma identična. Predlaga, da državni zbor sklene, naj se za šest mesecev odloži učinkovanje odločbe ustavnega sodišča. Samo to sem želel povedati, tako da se lahko o obojem hkrati glasuje, da ne bi vsako posebej.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kratko pojasnilo. Na podlagi sklepa odbora za infrastrukturo in okolje, ki je bil sprejet 6.7.1999 in govori prav o taki vsebini, o kateri je pravkar govoril gospod Miran Potrč, sem tudi sam kot predsednik že poslal na ustavno sodišče dopis, ki v celoti povzema vsebino sklepa, ki ga predlagata tako gospod Potrč in tudi matično delovno telo. Nisem prej uspel to pojasniti, sem tudi prej dobil ta dopis, ki je bil poslan 9. julija letos ustavnemu sodišču. Tukaj ga imam tudi pred seboj in ga lahko, če kdo želi, tudi pogleda.
Sprašujem gospoda Potrča: ali menite, da je vaš sklep še aktualen? Tudi o tem sklepu govorim, o tem dopisu govorim o šestih mesecih na podlagi sklepa delovnega telesa.
MIRAN POTRČ: Gospod predsednik. Nisem tega vedel, ampak razumem naslednje, da ima sedaj ustavno sodišče predlog matičnega delovnega telesa. Če bomo glasovali, bo imelo pa še predlog državnega zbora. Predlagam, da o tem glasujemo, ker sedaj je predlog matičnega delovnega telesa, ne pa državnega zbora, če prav razumem.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tako je.
MIRAN POTRČ: Potem prosim, da glasujemo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Torej, gospod Potrč vztraja, da glasujemo o tem predlogu. To pomeni, da bo seveda tak sklep imel tudi verifikacijo večine državnega zbora, če bo izglasovan.
Želi še kdo besedo o predlogu, o sklepu, ki ga predlaga gospod Potrč? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in tak sklep dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (57 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prosil bi gospoda Jazbeca, če še enkrat poda predlog dodatnega sklepa.
FRANC JAZBEC: Predlog bi bil tak: "Državni zbor predlaga ministrstvu za okolje in prostor, da pri pripravi celovitih sprememb stanovanjskega zakona, ki jih bo vlada predlagala državnemu zboru oktobra 1999, upošteva tudi rešitve, na katere opozarja Franc Jazbec."
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Katere so te rešitve?
FRANC JAZBEC: Te rešitve so te, ki so v noveli zakona, ki je ravnokar padla.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali želi še kdo besedo o tem dodatnem sklepu? (Ne želi.) Dodatni predlog poslanske skupine socialdemokratov dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (23 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da ta sklep ni bil sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na prekinjeno14.A TOČKO DNEVNEGA REDA - ZAKON O ORGANIZACIJI IN DELOVNEM PODROČJU MINISTRSTEV, ki je bil danes dopoldne sprejet. Geza Džuban predlaga dodatni sklep, ki ste ga v pisni obliki prejeli na klop. Gospod Džuban ga je tudi ustno obrazložil. Ali želi kdo besedo o tem dodatnem sklepu? Gospod Veber, prosim.
JANKO VEBER: Glede na to, da pri tem sklepu nalagamo nekatere obveznosti vlade, bi bilo mogoče razmisliti o tem ali vsaj dobiti mnenja vlade o tem, da popravi svoje poročilo o napredku Slovenije pri vključevanju v Evropsko unijo. Kajti vlada je 24. junija na svoji seji sprejela poročilo o napredku Slovenije pri vključevanju v Evropsko unijo v katerem preberemo, da je na področju institucionalne izgradnje Slovenija s sprejemom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev ustanovila agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
To se dejansko ni zgodilo 24. junija, ampak se dogaja 14. julija in so taka poročila izredno nekorektna, če se pošilja v Evropsko unijo. Mislim, da bi bilo umestno, če bi vlada tudi popravila oziroma bi sprejeli sklep, da vlada ustrezno popravi poročilo o napredku Slovenije pri vključevanju v Evropsko unijo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. To je vaša razprava, nimate konkretnega predloga. Mislim, da neposredno ta vaša razprava ni povezana s to točko dnevnega reda. Ali predlagate amandma na dodatni sklep gospoda Džubana? Ne vem, kako bomo združili, gre za prvi odstavek tega dodatnega sklepa. Prosil bi vas, če to oblikujete ali v obliki amandmaja. Je pa res, da je bilo tudi za nekaj drugih primerov - konkreten primer je prav zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kjer je bil v tem osnutku tega poročila bil že napisan rok, da bo do konca julija ta zakon sprejet. Ko sem tudi sam ostro posredoval pri predstavniku vlade, sem dobil potem odgovor, da je vlada v svojem čistopisu upoštevala samo realno stanje. Morda je gradivo, o katerem vi govorite, tisto delovno gradivo, ki potem ni poslano v Bruselj. Tako domnevam. Nisem prepričan. Prosim, gospod Veber.
JANKO VEBER: V vsakem primeru ta razprava je v sklopu te točke, tako da ni možno govoriti, da ne Če pa je treba dopolniti ta sklep z amandmajem, sem ga pripravljen tudi pripraviti in ga bom pripravil v pismeni obliki.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, da to storite čim prej, da ne bomo ponovno te točke prekinjali, ker smo že prej skozi šivankino uho prišli nazaj k tej točki. Gospod Džuban, želite besedo? (Ne želite.) Želi še kdo besedo? Predlagam, da samo nekaj trenutkov počakamo, da bo kolega Veber vložil amandma, in se potem opredelimo do dodatnega sklepa. Sicer pa prosim poslance, da si počasi pripravite gradivo in stališča za naslednjo točko, to je 14.d točka, predlog zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik, ekološki sanaciji Termoelektrarne Trbovlje 2 in spodbujanju razvojnega prestrukturiranja zasavske regije, prva obravnava.
Gospod Veber predlaga torej amandma na dodatni sklep, ki ga predlaga gospod Geza Džuban, in se glasi - amandma na dodatni sklep smiselno bi bilo razumeti, da se amandma glasi, da se doda novi odstavek: "Vlada Republike Slovenije uskladi poročilo o napredku Slovenije pri vključevanju v Evropsko unijo z dejanskim stanjem."
Najprej dajem na glasovanje ta amandma, potem pa dodatni sklep v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za tak amandma? (24 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni dobil večinske podpore.
Na glasovanje dajem dodatni sklep gospoda Džubana. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za dodatni sklep? (37 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep gospoda Džubana sprejet.
S tem zaključujem 14.a točko dnevnega reda.
Prehajamo na 14.D TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O POSTOPNEM ZAPIRANJU RUDNIKA TRBOVLJE-HRASTNIK, EKOLOŠKI SANACIJI TERMOELEKTRARNE TRBOVLJE II IN SPODBUJANJU RAZVOJNEGA PRESTRUKTURIRANJA ZASAVSKE REGIJE, PRVA OBRAVNAVA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. O samem poročilu odbora sem na tem mestu že poročal, s tem da sem takrat predlagal v imenu odbora, da se v skladu s sklepom tudi odbor za finance opredeli do zakona zaradi velikih finančnih posledic za proračun. Kolikor sem obveščen, je odbor za finance to tudi napravil in smo medtem tudi že dobili poročilo na klop.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tako je, hvala lepa. To poročilo ste poslanke in poslanci prejeli na klop. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Prehajamo na razpravo predstavnikov poslanskih skupin. Prvi je prijavljen v imenu poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije Miran Jerič. Pripravi naj se gospod Potrč v imenu poslanske skupine združene liste.
MIRAN JERIČ: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije bo predlog zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik, ekološki sanaciji Termoelektrarne 3 in spodbujanju razvojnega prestrukturiranja zasavske regije podprla. Zakon je pripravljen na podlagi sklepa državnega zbora Republike Slovenije iz januarja letošnjega leta, s katerim je bilo naloženo vladi Republike Slovenije, da v roku treh mesecev preuči posledice odločitev, sprejetih na predhodnem zakonodajnem referendumu, tako z vidika oskrbe Slovenije z električno energijo, z vidika nadaljevanja proizvodnje električne energije in pridobivanja premoga v Zasavju, z vidika varstva okolja in nenazadnje predvsem z vidika odpravljanja tako brezposelnosti kot tudi zagotavljanja delovnih mest in spodbujanju razvoja zasavskih občin.
Na tej podlagi je bila izdelana študija ovrednotenje razvojnih variant Termoelektrarne Trbovlje in Rudnika Trbovlje-Hrastnik, v kateri so bile z vseh vidikov obravnavane tri možne variante: varianta ena, to je izgradnja Termoelektrarne 3; druga varianta - podaljšanja življenjske dobe Termoelektrarne 2 do leta 2015 z ekološko in prostorsko sanacijo ter s takojšnjim pričetkom postopnega zapiranja Rudnika Trbovlje-Hrastnik. In pa seveda varianta tri - zapiranje Rudnika Trbovlje-Hrastnik brez podaljšane življenjske dobe oziroma obratovanja Termorlektrarne Trbovlje.
Strokovna komisija, ministrstvo za gospodarske dejavnosti in vlada so na podlagi rezultatov iz študije ugotovili, da je najprimernejše varianta dve, ki predvideva podaljšanje življenjske dobe Termoelektrarne II do leta 2015 z uporabo domačega energenta in z izgradbo odžvepljevalne naprave ter s takojšnim pričetkom postopnega zapiranja Rudnika Trbovlje-Hrastnik.
Variatna dve po oceni vlade zagotavlja predvsem to, da se od 42 milijonov ton odkupnih zalog premoga v pridobivalnem prostoru izkoristi cca 9 milijonov ton, kar omogoča podaljšanje življenjske dobe Termoelektrarne II oziroma obratovanje do leta 2015. Te zaloge premoga bi se odkopale brez nadaljnjih investicijskih vlaganj in seveda s tem bi se pocenil tudi energent. Večina opreme, objektov in naprav se bo v tem času amortiziralo. Veliko zapiralnih del se bo izvršilo vzporedno z odkopavanjem, kar bo imelo ugodne učinke. S socialnega vidika je ta varianta veliko bolj ugodna, ker se bosta tako prestrukturiranje in prezaposlitev razvlekla na daljše časovno obdobje kot pri varianti številka tri. Lažje bo zagotoviti nadomestna delovna mesta kot posledico usihanja rudarstva v zasavskih občinah. Del stroškov za sanacijo površine se bo prenesel na proizvodne stroške v okviru rudarske škode, ki jo rudnik v okviru poslovnega načrta vsako leto tudi načrtuje in seveda na podlagi sprejetih programov tudi izvaja.
Vlada je na podlagi rezultatov navedenih v študiji in izbrane variante dve pripravila predlagani zakon o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik, ekološki sanaciji Termoelektrarne Trbovlje in spodbujanju razvojnega prestrukturiranja zasavske regije.
Rešitve v predlogu zakona omogočajo predvsem: smotrno ravnanje z neobnovljivimi viri energije, ker se bodo izkoristile že odprte zaloge premoga; izkoristek obstoječega delovnega in strokovnega potenciala in rezultatov vlaganj v modernizacijo rudnika; nižje stroške za zapiranje rudnika; ekološko sanacijo Zasavja ter ohranitev delovnih mest in seveda - kar je zelo pomembno - razvoj zasavske regije. Zato bo poslanska skupina liberalne demokracije podprla predlagani zakon. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Jeriču. V imenu poslanske skupine združene liste gospod Miran Potrč, pripravi naj se gospod Rejc v imenu poslanske skupine SKD.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi, poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov bo predlagani zakon podprla. Državni zbor Republike Slovenije v tem sestavu se najmanj četrtič srečuje s problematiko obstoja, nadaljnjega obratovanja in načinu nadaljnjega obratovanja Termoelektrarne Trbovlje II in Rudnika Trbovlje-Hrastnik.
V predhodnih treh obravnavah je bilo tudi na moj predlog, vendar na koncu na predlog vlade, predlagano, da bi se problem termoelektrarne reševal na ta način, da bi se, zato da bi bilo mogoče v čim večji meri izkoristiti potencialne zaloge premoga v Rudniku Trbovlje-Hrastnik, zgradila nova Termoelektrarna Trbovlje III. S tem bi bili rešeni ekološki problemi v obratovanju sedanje termoelektrarne, zagotovila bi se proizvodnja premoga še cca 30 let in vprašanje nujnega prestrukturiranja zaradi zapiranja rudnika bi bilo pač odloženo za daljše obdobje.
Skupaj predvidena investicija za to je znašala cca 50 milijard. Od tega naj bi država Slovenija v naslednjih petih letih preko svojega proračuna prispevala cca 15 milijard zato, da bi se izenačila s tem dodatkom ekonomska cena, ki bi bila za proizvodnjo električne energije in za stroške potem sprejemljiva v okviru energetskega sistema.
Takšen predlog zakona je bil dan v presojo na referendum in velika večina, treba je priznati, državljank in državljanov, takšen zakon ni podprla. Zaradi tega je državni zbor, kot je bilo že omenjeno, sklenil, da naj se čim prej, v roku treh mesecev, pripravi in oceni, kakšni naj bi bili eventualni dodatni predlogi ali drugačni predlogi za rešitev tega vprašanja. Zakon, ki je pripravljen, pomeni, po mnenju vlade, ustrezno rešitev.
Ob tem naj navedem, po našem prepričanju, naslednja pomembna dejstva, ki jih kažejo ob reševanju upoštevati.
Prvič, da Termoelektrarna Trbovlje II, ki sedaj obratuje, lahko obratuje najkasneje do leta 2003, ker bo v tem času po pričakovanju našega vključevanja v Evropsko unijo brez čistilnih naprav prav gotovo nekompatibilna za obratovanje in bo morala prenehati obratovati. Prepričanje strokovnjakov govori o tem, da je mogoče pametno odločitev o gradnji in o obratovanju - eventualnem - sprejemati v najkrajšem času, sicer se bo stalno odlagala odločitev o tem, ali se bodo zgradile čistilne naprave ali se ne bodo zgradile, in do leta 2003 roka pravočasne izgradnje čistilnih naprav ne bo mogoče ujeti, s tem bi sedanja termoelektrarna morala nehati obratovati.
Drugo dejstvo, ki je s tem povezano, je obstoj Rudnika Trbovlje-Hrastnik, ki bi, če bi termoelektrarna v sedanjem obsegu in sedanjimi kapacitetami, ob nujno potrebni modernizaciji in ob izgradnji čistilne naprave, še naprej obratovala, lahko zagotavljal potrebno količino - cca. 600.000 ton premoga letno - kar bi pomenilo možnost odkopa, kot je bilo tudi že rečeno, na že znanih odkopnih zalogah in hkrati tudi postopno zapiranje nekaterih jam v okviru Rudnika Trbovlje-Hrastnik. S tem bi bilo zagotovljeno, da rudnik in termoelektrarna obratujeta še cca 15 let, da se istočasno prične tudi s postopnim delnim zapiranjem rudnika in istočasno sprejmejo tudi konkretni programi modernizacije ali pa revitalizacije te regije, ki bi - ko bosta dokončno zaprta rudnik in termoelektrarna - skupaj s posrednimi delovnimi mesti izgubila cca. 2.300 do 2.400 delovnih mest.
Iz tega razloga menim, da so alternative možnemu odločanju poslankam in poslancem tega državnega zbora znane; znane so bile pravzaprav že - ker smo o tem veliko govorili - ob pripravljanju prvega zakona. Ta drugi zakon prinaša hitrejše reševanje problema prestrukturiranja v revirje, prinaša pa - zaradi hitrejšega zapiranja rudnika - tudi kratkoročno višjo ceno zapiranja, kot je bila prvotno predlagana. Po dosedanjih razpravah, ki sem jih slišal, formalno ni ugovorov zapiranju in eventualni modernizaciji z izgradnjo čistilne naprave, pač pa so ugovori, ali in na kakšen način eventualen razvoj zasavske in tudi nekoliko širše regije, z zakonom ali brez njega, zagotavljati.
Rad bi povedal, da je naše prepričanje v poslanski skupini združene liste, da je glavni razlog ali pa eden od glavnih razlogov ugovorom za prvotni zakon bil prav dejstvo, da se ohranja obstoječa struktura, da se gradi elektrarna, ki bo še zacementirala obstoječo strukturo, ki prav gotovo dolgoročno ne more biti perspektivna, in da bi bilo treba čimprej pripraviti programe prestrukturiranja te regije. Če so bila ta opozorila iskrena, potem pomisleki zoper to, da ta zakon hkrati vključuje tudi potrebno razvojno usmeritev, ne morejo biti objektivni.
Povsod po svetu, kjer so se zapirali rudniki, se je namreč poleg zapiralnih del, poleg ekološke sanacije zapiranja oblikoval tudi poseben socialni program za zmanjšanje delovnih mest, do katerega je zaradi zapiranja rudnikov prišlo. Če tega tudi v tem primeru ne storimo, potem bo zapiranje pomenilo samo fizično zapiranje jam, socialni problemi in izgube delovnih mest pa bodo ostali. Pri tem je prav povedati, da gre ob zapiranju za dodatno izgubo delovnih mest, ne pa tisto, do katere v naši državi v marsikateri regiji prihaja zaradi potrebnega prestrukturiranja slovenskega gospodarstva nasploh in do izgube delovnih mest zaradi izgube trgov po osamosvojitvi. To se nam je dogajalo vsem, na žalost preintenzivno in z velikimi posledicami, to se je dogajalo tudi v zasavskih občinah, ki so veliko število delovnih mest na ta račun izgubile. To, kar bi izgubile zdaj, bi bilo dodatno.
Zaradi tega in zaradi vseh teh razlogov, ker je odločitev treba - po našem prepričanju - sprejeti kmalu ali pa v najkrajšem času, sicer bodo posledice - najslabše; vsaka odločitev je boljša od nobene, ker potem vsaj vemo, pri čem smo, in ker je po mojem poleg zapiranja nujno predvideti tudi ustrezen razvojni in socialni program, se nam zdi vsebina pripravljenega zakona pametna in ustrezna in zato bomo tudi podprli. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. To je bilo mnenje poslanske skupine združene liste, ki jo je podal gospod Potrč. V imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov kolega Izidor Rejc. Izvoli.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod podpredsednik, gospe in gospodje! Zakon, ki je pred nami in ki pomeni postopno zapiranje ali pa zakonsko urejevanje postopnega zapiranja Rudnika Trbovlje-Hrastnik, ekološka sanacija in seveda proizvodno prestrukturiranje te regije, je zakon, ki smo ga pričakovali in ga v naši skupini sprejemamo kot neko dejstvo, žal na osnovi prejšnjega poizkusa - neuspelega, ki je pomenil seveda mnogo in dolgo nadaljevanje rudarjenja v tem predelu in tako rekoč izrabo povsem vseh ugotovljenih ali pa vsaj približno ugotovljenih virov premoga oziroma te surovine, in menimo, da je bila tista varianta gotovo dosti bolj neposrečena - temu lahko rečem - glede situacije, v kateri smo, razvojnih in ostalih gledanj in evropskih dimenzij smo gotovo tu pri zakonu o TET III "mimo mahnili". In tu mislim predvsem na vlado in menim, da je ta zakon gotovo povsem nekaj drugega; bazira namreč na tem, da se rudarjenje opravi še tja do določenega časa, v katerem naj bi se 9 milijonov ton uporabilo oziroma ven potegnilo iz zemlje, ne pa 39 oziroma 38 milijonov ton. To je gotovo boljši koncept s tega vidika, ker je že znak tega, da se pač moramo od te zgodovine, ki je bila gotovo pomembna v tem predelu in ki gotovo so veliko trdega dela vložili - vložile generacije, pa vendar čas svoje zahteva in je potrebno odpreti, kot se temu reče, okno in nove možnosti.
Ta zakon, ki je seveda v svojem obsegu kar dolg in tudi po znesku "debel", se pravi 82,7 milijard. To je seveda ocena, to oceno bo treba gotovo tudi v drugi in tretji obravnavi bolj opredeliti, kar seveda zahtevajo tudi stališča in sklepi matičnega odbora in tudi odbora za finance in monetarno politiko, ki gotovo mora biti zainteresiran, saj vendar tu gre za velika sredstva iz proračuna. Vendar, uvodno razlaganje tega zakona je zelo dobronamerno in dobro se tekstovje bere v tem smislu, da je treba ustvariti nove dimenzije, nove veje industrije; se pravi, regenerirati to področje in seveda to monolitnost zaposlovanja, ki je bilo v smeri seveda rudarjenja in seveda profilov, ki jih pač jama vzame z vso tehnologijo in spremljanjem; gotovo tudi so profili, ki so tudi sodobni, vendar preveč enostranski in premalo zadovoljivi za tako mesto ali pa tako okolje, kot je Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in seveda tudi del Laškega. Skratka, gre povsem za koncepiranje novega pogleda in odpiranja novih možnosti, zato da se bodo ljudje, ki študirajo na vseh koncih in krajih, tudi vračali v te kraje in s tem omogočili normalni razvoj.
Žal moram reči, da so v pretekli - bližji pretekli - zgodovini bile tudi določene napake - velike - storjene v tem predelu. Naj povem, da je tudi Iskra imela eno od izjemno uspešnih dejavnosti s polprevodniki ravno v Trbovljah in da je ta izjemno uspešna tipajoča tehnologija enostavno bila zavrta in dana v stečaj. Skratka; kot da ni bila dobra, kot da ni bila zaželena v tem ambientu. Vendar to pustimo.
Menim, da je ta čas potrebno pozabiti - čas preteklosti in nastaviti novi čas. Jasno pa je, da govorjenje in pisanje o tem, kako bomo čim prej to naredili, istočasno pa vlečemo in vlečemo in vlečemo in dejansko pustimo nekako zaspati to dejavnost še naprej v prihodnje desetletje in 15. in 16. leto. To pomeni, da eno govorimo, drugo delamo. Ali drugače povedano: če razčlenim ta zakon na tri dele - se pravi na tistih 80%, ki pomeni to rudarjenje in postopno zapiranje, ki pomeni dolgo rudarjenje, potem tudi zgornja sanacija in zapiranje tistih skoraj 60 kilometrov rovov, ki so gotovo - bi rekel - nevarnost za morebitna premikanja tal in morebitne določene - bi rekel - tektonske premike. Skratka; menim, da je to zelo pomembna reč, vendar smo pa tudi ob pojasnjevanju tega zakona slišali, da je bil v preteklosti ta zunanji del zelo slabo saniran. Se pravi, zunanji del urejevanja te jelovine ni bil tako urejen, kot bi moralo biti. Morda je kakšen izgovor za to. Vendar, menim, da je tu stroka bila vedno nared. Stroka je bila vedno ob strani rudarjev in je vedno nekako skrbela za to, da se stvari prav uredijo, da bodo čim manjša posledica ob morebitnih katastrofah.
Očitno to ni bilo. Vendar, kot pravim: ta pot oziroma ta sanacija nam ne uide. Vendar, menim, da je teh 80% vis-a-vis ostalih 13%, ki pomenijo, bi rekel, denar oziroma sredstva, ki so namenjena za urejevanje, bi rekel, ekologije; se pravi, da potegnemo iz tega izgorevanja vse tiste, bi rekel, snovi, ki, seveda škodujejo zdravju in ki škodujejo okolici, ki, seveda, delajo okolico nenaravno in jo spravljajo v podobo, bi rekel, zapuščene dežele. Menim, da je to tisto bistveno, seveda, in jasno je tudi nekaj. Tudi v Ljubljani imamo toplarno, kjer je vse "perfektno" organizirano: odvozi pozimi, skratka ni kaj. Kaj se zgodi? Zgodi se, recimo, ko pade sneg in ta sneg kar naenkrat postane ves siv in črn in, seveda, ne vračajo teh izgorenih snovi, ampak enostavno jih izpustijo v zrak in ponoči se to lepo vidi, ko postane pokrajina okoli te toplarne enostavno druge barve. Ali pa se celo vidi, ko prerežeš sneg, tako ko malo vtakneš lopato in prerežeš to maso in vidiš te posamezne dele, ki so lepo segmentirani in se lepo vidi njihova sestavina tega dela, ki bi moral biti narejen, pa ni narejen, pa je plačan, pa ni narejen.
Skratka, to so stvari, ki govorijo o tem, da bo treba tudi temu delu dati neko zavoro ali neki vpogled, neko kontrolo, da se bo to res zgodilo. Namreč, govoriti o tem, da bomo vložili 13 in še nekaj milijard v to – ja, nekaj takega - potem pomeni, da bomo imeli kontrolo, zagotovitev, da bo zrak primerno čist in da bo vreden teh ljudi gor, ki so že itak vdihali in najbrž ne brez posledic. Skratka, ali pa tudi za naravo, ali pa za okolje, ali pa tudi za kmetijstvo, ali pa tudi, recimo, za živinorejo in podobno; kar spada v isti pas.
Skratka; te stvari so bistvene ali pa nekako tiste, ki jih bo treba dati pod večjo kontrolo. Ta zadnji del, ki pomeni, bom temu rekel razvojno prestrukturiranje v določene razvojne možnosti - se pravi nadomeščanje tega, kar je, v neko drugo, tretjo, četrto, peto in deveto, ki je zanimivo, ki pomeni sodobno – je po mojem ali po našem premajhno. Tistih 7% pomeni 5,7 milijard in to je gotovo premalo. Seveda, ta znesek smo soočili tudi z včeraj skoraj sprejetim zakonom o regionalnem razvoju. Vendar moramo reči, da je to, kot so povedali, to je pilotni primer, ki ga morali nastaviti po tem zakonu, ki ga bomo - upam - danes sprejeli in dokončno sprejeli o enakopravnem regionalnem razvoju. Pa vendar je to področje, ko se ga lotevamo, se ga moramo lotiti z vso odgovornostjo. Proti temu nima naša stranka, nasprotno! Menimo, da bi moral biti čas zapiranja in eksploatacije krajši, intenzivnejši in seveda, čas te regeneracije pa, bi rekel, tudi krajši in, seveda, hitreje priti na pomoč tistemu, ki odhaja, in da prihaja zopet v nove dejavnosti. Kar tudi pomeni, da zelo podpiramo tretji sklep odbora za gospodarstvo, ki pravi, da je treba čas zapiranja skrajšati, istočasno pa ta vložek v regeneracijo, vložek v razvojne možnosti povečati; se pravi, tudi zneskovno povečati in čas tudi primerno skrajšati, ker eno z drugim gre potem skupaj.
To so bistvene pripombe. Menimo, da je v tej smeri treba tudi gledati na sestavo tega sveta, ki naj bi skrbel za razvojno prestrukturiranje. Predvsem pa je v teh dokumentih tudi simpatičen stavek, ki pravi, da bi bilo treba tudi to miselnost, bi rekel, nekako okorajžiti, miselnosti tega področja (trboveljsko-hrastniškega in tako naprej, pa tudi ostalega, jim dati, bi rekel, nove dimenzije, morda povabiti - ne morda, kar gotovo povabiti tudi mnoge ljudi, ki izjajajo iz tega področja in ki nekaj pomenijo v slovenskem prostoru, pa da se vključijo, pa tudi druge, ki jih to zanima, in mislim, da nas vse zanima. Skratka, ta svet naj bo res svet, ki bo široko, odprto in dinamično gledal na ta razvoj, pa ne samo, da bo s svojimi sejami zapravljal ta denar, ampak da bo s svojimi sejami že povedal, kako in kaj. Ker moram reči, da je tudi gospa ministrica, ki pokriva to področje, tudi rekla na televizijski oddaji, da pričakuje, da bodo sami poiskali dejavnosti. Veste, to je lahko reči, ampak meni je bilo to malo premalo, ker sami poiskati, recimo, včasih se da, včasih se pa tudi ne da; morda pa znati pritegniti vse tiste, ki imajo lahko logiko in neko, bom temu rekel, opravičilo, da gredo s svojo dejavnostjo, ki bo manj obremenjena v začetnem delu in bo privabila zaposlene, privabila nove kadre in tudi te kadre, ki se bodo, bi rekel, poslavljali od rudarjenja, in nekako s tem nekaj naredila.
Skratka, gre nam za to, da bi bil ta čas zapiranja krajši, in seveda, ta čas uvajanja novih tehnologij in regeneriranja bil tudi krajši, ker je eno z drugim povezano, ker če se bo tam počasi bi rekel, nehavalo, se bo tudi to počasi začenjalo. In to srečevanje utegne biti čez tri, sedem, pet ali pa devet let, kar bo zelo prepozno.
Skratka: samo zamisel gotovo podpirami, menimo pa, da je to prva obravnava in da je zaradi tega to bilo treba povedati, da se naj čas skrajša, in ta čas, ko se naj, bi rekel, razvojno, bi rekel, prestrukturirajoča, tudi z denarjem na račun onega. Jasno pa je, da to pomeni večji pritisk na proračunska obdobja, vendar menim, da je s tem povedana vsa resnica oziroma ves namen: če mi hočemo nekaj napraviti, potem je treba nekaj dati. Tako smo včeraj tudi obrazlagali določene člene, ki so nosili omaterializirano vrednost zakona o regionalnem razvoju. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Izidorju Rejcu, ki je govoril v imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov. Jože Zagožen, v imenu poslanske skupine Socialdemokratske stranke.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Spoštovani gospod podpredsednik, drage kolegice in kolegi! Zakon, ki ga obravnavamo, je "težak" 82,7 milijarde tolarjev ali preračunano, 827 milijonov nemških mark. Za lažjo predstavo naj povem, da bi bilo na slovenskem tržišču toliko vredno kovinsko-predelovalno podjetje z okrog 10.000 zaposlenimi delavci. 80% ali 66 milijard tolarjev, naj bi šlo za zapiranje rudnika; 11 milijard ali 11 odstotkov za ekološko sanacijo oziroma za izgradnjo nove odžveplovalne naprave in 5.6 milijard ali 7 odstotkov za razvojno prestrukturiranje zasavske regije, kjer sta občinam Hrastnik, Trbovlje in Zagorje kot pridruženi članici priključeni tudi občini Radeče in Litija.
Glede na strategijo o rabi in oskrbi Slovenije z električno energijo na obstoječih lokacijah termoelektrarn ni sporno, da je potrebno pričeti z aktivnostmi za postopno zapiranje rudnika Trbovlje in za ekološko sanacijo ter za socialne programe za presežne delavce.
Postavlja pa se resno vprašanje, ali so resnično potrebna tako velika sredstva in če je sprejemljivo, da bi na tako očitno prviligiran način razreševali problem nadaljnjega razvoja celotne zasavske regije; in to mimo in tudi v nasprotju z zakonom o skladnejšem regionalnem razvoju, ki je v zakonodajnem postopku.
V Evropi in tudi pri nas obstajajo zelo bogate izkušnje z delnimi ali popolnimi zapiranji rudnikov. Primerjalnih podatkov predlagatelj zakona tokrat ni predstavil. V trboveljskem primeru bi proizvodnja premoga potekala še do leta 2015. V tem času naj bi letno proizvedli 1 milijon ton premoga, po letu 2003 samo 600 000 ton, ker bo ljubljanska toplarna opustila zasavski premog. Pričakujejo se le povečani stroški vzdrževanja in zamenjava nekaterih sklopov.
Fakulteta za družbene vede in Institut za ekonomska raziskovanja sta pripravila študijo, v kateri sta kot neustrezni različici opredelila možnost izgradnje TET III, ki smo jo obravnavali že na referendumu, in možnost zapiranja rudnika Trbovlje brez podaljševanja obratovanja TET II, kar je sicer primer tega zakona. Koncept je torej takšen, da se TET II dokončno zapre do 2019, do leta 2015 pa normalno deluje, do leta 2003 se izgradi odžveplovalna naprava, hkrati pa se takoj prične s postopnim zapiranjem rudnika. Gre za tiste dele, kjer se zapiranje lahko že sedaj izvede.
Cena električne energije do leta 2019 bi bila po navedbi predlagateljev zakona nekaj čez "6 mark" za giga jul, kot piše v gradivu. Žal poslanci nismo prejeli omenjene študije, ki naj bi bila podlaga za izjemno velike vsote denarja, ki jih zakon predvideva. Tako smo zaenkrat ostali brez imen in priimkov ljudi, ki stojijo za temi veličastnimi številkami. Očitno bi morali zakonodajni organi verjeti le na besedo strokovnjakov, ki so ostali anonimni. Normalno bi bilo, da bi prejeli najmanj še eno neodvisno študijo, morda tujih strokovnjakov ali vsaj revizijo oziroma recenzijo omenjene študije, tako pa so lahko številke kakršnekoli, če so na takšen način posredovane. In nedvomno ni osnovni namen tistih, ki zagovarjajo predlog zakona, samo postopno zapiranje rudnika, pač pa je vtis, da zlasti prestrukturiranje in razvoj zasavske regije kot celote, torej širše od rudnika, kar so pisci zakona tudi priznali s tem, ko so ta cilj zapisali v samostojni 2. člen, čeprav je namen zakona opredeljen že v 1. členu. To pa je v nasprotju s prihajajočim zakonom o skladnejšem regionalnem razvoju.
Ta zakon torej po naši sodbi priviligira neko regijo v Sloveniji in jo obravnava po posebnih merilih in pripravljavci to v 6. poglavju tudi brez zadrege priznajo, ko pravijo, da bodo občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje opredeljene kot posebno območje za pospeševanje novega zaposlovanja, ker bodo veljali posebni pogoji za delovanje podjetij, ki odpirajo nova delovna mesta. Gre za sofinanciranje nakupa nepremičnin, za oprostitev prispevkov za namembnost zemljišč, za sofinanciranje storitev, za sofinanciranje stroškov za uvajanje v delo, za znižanje davčne osnove pri davku na dobiček, za sofinanciranje razvojnih projektov itd. Na splošno je za to regijo v tem zakonu predvidena višina spodbud zaradi visoke brezposelnosti v izhodišču za 25% višja kot za ostalo Slovenijo. In kolikšna je brezposelnost v tej regiji glede na celotno Slovenijo? V Sloveniji v povprečju znaša po standardni metodi 14,5%, v Hrastniku je 18%, v Zagorju 16,8% in v Trbovljah 21,6%. Med 28 in 22% pa znaša v občinah... Prosim, če poslušate, ker so to vaše občine! V občinah Pesnica, Kungota, Ruše, Gornja Radgona, Zavrč, Osilnica, Podvelka Ribnica, Duplek, Maribor, Črnomelj, Radenci, Rače in tako dalje. Skratka, so področja v Sloveniji, kjer je stopnja brezposelnosti trenutno precej višja, kot je v tej regiji. Tudi morebitni ugovor, da se bo brezposelnost zaradi zapiranja rudnikov v naslednjih letih povečala, ne drži, saj bo normalna proizvodnja tekla do leta 2015, medtem pa se bo velik del rudarjev upokojil, mnogi med njimi pa bodo sodelovali pri delih pri zapiranju rudnika. Zapirale se bodo namreč, kot že rečeno, samo že opuščene jame in obzorja. Zaradi samega zapiranja rudnika do leta 2015 tako praktično ne bo novih brezposelnih oseb.
Tudi sicer smo priča paradoksu, ko se na eni strani govorijo o takojšnjem pričetku zapiranja rudnika, na drugi strani pa se predvideva nova naložba v čistino napravo, ki bo stala 11 milijard tolarjev. S tem denarjem bi lahko na novo odprli 1070
delovnih mest v industriji. S tem pa seveda ne zanikam potrebe, da se tudi v prehodnem obdobju zadeve v ekološkem smislu ustrezno sanirajo. Če ne upoštevamo sredstev za zapiranje rudnika v višini 66 milijard tolarjev oziroma preračunano 66 milijonov mark, kjer so že upoštevani oziroma vsebovani tudi programi aktivnega razreševanja presežnih delavcev in tudi ukrepi za sanacijo okolja in če upoštevamo samo poglavje III in IV, se pravi ekološka sanacija TET II in razvojno prestrukturiranje zasavske regije, je samo za ti dve področji skupaj predvidenih 16,6 milijarde tolarjev, s čimer bi lahko odprli 1630 novih delovnih mest. To je približno toliko, kolikor je danes vseh rudarjev v samem rudniku. To se pravi, samo iz dela sredstev ekološka sanacija in razvojno prestrukturiranje, to se pravi trinajst in sedem, iz 20% sredstev bi lahko odprli 1.630 novih delovnih mest. S tem samo dokazujem, da so ta sredstva izjemno visoka predvsem na potrebe ostale Slovenije in na krivico, ki se s tem dela ostalim nerazvitim področjem v Sloveniji, predvsem Prekmurju, mariborskemu okolišu in ostalim, ki potem ko bo ta denar razdeljen, ne bodo dolgo časa dobili ničesar.
Odbor za finance je ugotovil, da v proračunu ni teh virov in jih ne bo, če bo denar uporabljen za ta namen na tak način, kot zdaj tu prikazujem. Po moji sodbi in po sodbi kolegov gre skratka za nenavadno subvencioniranje proizvodnje premoga in električne energije naslednjih 18 let, kar je najbrž tudi v nasprotju z uredbo Evropske skupnosti za premog in jeklo, ki po letu 2002 prepoveduje državne pomoči premogovništvu.
Da gre v tem primeru za resnično privilegirano regijo, pri čemer puščam ob strani, čigava volilna baza je Zasavje, kaže tudi sestava tako imenovanega sveta za razvoj Zasavja, ki ga predvideva zakon. Vanj bodo poleg predstavnikov zasavskih občin, rudnika in elektrarne ter območne gospodarske zbornice vključeni tudi predstavniki - poslušajte - desetih ministrstev in treh paradržavnih skladov. Svet vodi minister, pristojen za gospodarstvo - se pravi LDS - čeprav bi ga po vsej logiki in tudi po logiki samega zakona moral voditi minister, pristojen za razvoj - Slovenska ljudska stranka. To ministrstvo je tudi v 9. členu opredeljeno kot tisti resor, ki je odgovoren za izvajanje programa razvoja Zasavja in za namensko koriščenje sredstev, ne pa ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Najbrž bo kaj hitro zmanjkalo ministrov, če bo vsaka manj razvita slovenska regija dobila tako veličasten razvojni svet. Seveda je jasno, da druge regije ne bodo dobile razvojnih svetov s tako pomembnim vplivom posameznikov, v katerih bi sedeli ministri, ker pač najbrž nimajo ljudi oziroma volilne baze, ki bi lahko odločala o milijardah tolarjev. Skratka, s tem zakonom se med nas skozi zadnja vrata vrača še hujše breme, kot je bila TET III ali enako, ki smo jo Slovenci na referendumu z ogromno večino odločno zavrnili.
Naj zaključim. Smo za financiranje zapiranja rudnika in za ekološko sanacijo, vendar naj bodo zneski objektivno preverljivi in eksaktno dokazljivi. Menimo, da so ti zneski danes mnogo preveliki. Razvoj zasavske regije pa naj ima enake pogoje in enak status kot vse ostale regije v Sloveniji in naj se obravnava v okviru enotnega zakona o skladnejšem razvoju slovenskih regij. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Jožetu Zagožnu. Kot peti je k razpravi prijavljen Stanislav Brenčič, ki bo govoril v imenu poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Prijavljena pa sta še gospod Delak, v imenu demokratične stranke upokojencev, in gospod Jelinčič, v imenu Slovenske nacionalne stranke.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi poslanci! V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke ugotavljamo, da je s predlogom tega zakona pristop vlade in s tem tudi tistih ministrstev, ki so najbolj odgovorna za ta projekt, bistveno ali vsaj precej boljši, kot je bil v primeru TET III, če pojmujemo celotno gospodarsko strukturno krizo v tem Zasavju. Vsebina, ki jo ta zakon ponuja, ima vsaj ekonomsko gledano trdnejšo pozicijo, čeravno je celoten obseg predvidenih sredstev zelo zelo velik in ocenjen vse preveč - bi temu lahko rekli - čez palec. Kajti tako, kot navsezadnje zakon določa, bo vlada šele šest mesecev po uveljavitvi tega zakona sprejela program, ki pa bo, jasno, šele takrat tudi postregel s potrebno finančno konstrukcijo. Osnovno in najpomembnejše pri vseh teh treh finančnih porabnikih, ki so v zakonu predvideni, to je zapiranje rudnikov, ekološka sanacija TET II in razvojno prestrukturiranje Zasavja, je predvsem to, kako zagotoviti učinkovit nadzor nad porabo sredstev in transparentnost izvajanja programov, da se ne bo dogajalo nekaj podobnega, kot je to bila, na primer, oddaja del za izdelavo kaptažne vrtine v Zagorju iz naslova zakona o zapiranju rjavih premogovnikov, ko se je enostavno izločilo daleč najugodnejšega ponudnika, ki je nastopil tudi z najboljšo opremo in tudi najboljšimi referencami. Žal, v predlogu tega zakona prav nadzor nad porabo sredstev ni kaj dosti dorečen.
Kar se tiče poglavja IV, to je razvojno prestrukturiranje zasavske regije, je celotna vsebina že naravnana na krovni zakon o skladnem regionalnem razvoju, s tem da je škoda, ker se nekako skozi stranska vrata obide osnovni koncept in se na tako svojstven način pristopa le v tej regiji, kot da podobno težavnih regij v državi preprosto ni.
Za nas v poslanski skupini Slovenske ljudske stranke je bistveno vprašanje, ali bo državni proračun skozi proračunski memorandum, to se pravi skozi vladno politiko razvoja za skladen regionalni razvoj, namenil za celotno državo vsaj približno primerljivo enakovredno vseh sredstev, kot je to na primer za to majhno, če temu rečemo, zasavsko regijo.
Zakon podpiramo s predpostavko, da bo vlada vzpostavila zelo pregleden in učinkovit nadzor nad porabo sredstev, ki se smejo nedvoumno uporabljati le za izvajanje sprejetih in verificiranih programov in ne kar vsepovprek, kot se to zahoče posameznemu lokalnemu veljaku. Dejstvo je, da v tem segmentu, ki je predvsem predmet četrtega poglavja, mora ministrstvo za ekonomske odnose brezpogojno odigrati pomembno vlogo. Smatramo, da tudi zaradi tega ker je navsezadnje zakon dobil normalno redno proceduro, obstajajo realne možnosti in tudi pogoji, da se zakon v nadaljnji, predvsem drugi obravnavi, dodela v posameznih členih, bistveno določneje postavi, tudi v skladu s stališči, ki so bila prisotna na matičnem delovnem telesu in še bolj na odboru za finance. S tem bo tudi navsezadnje zakon kot celota prav gotovo tudi bolj operativen, kot pa je iz vsebine, ki je pripravljena v predlogu za prvo branje, mogoče razbrati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Brenčiču. Gospod Delak v imenu poslanske skupine demokratične stranke upokojencev.
ANTON DELAK: Hvala za besedo. Spoštovani državni zbor! Stanje v zasavski regiji je slabo, seveda gospodarsko gledano. Je seveda slabo tudi v drugih regijah, posebno v tistih, kjer je gospodarstvo enostransko usmerjeno in kjer imamo stara podjetja. Tako je tudi drugje po svetu. Ni neke posebne perspektive in med ljudmi v tej regiji vlada neka določena apatija. Zakon, ki ga imamo pred seboj, je izredno pomemben, saj rešuje več zadev: zapiranje rudnika, sanacijo elektrarne in pa razvojno prestrukturiranje. Moram seveda dodati še zraven, da pa gospa ministrica za gospodarstvo pravi, da bo to pilotni projekt, tako je vsaj bilo rečeno na odboru za gospodarstvo. Zaradi tega seveda naša poslanska skupina ta zakon podpira. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Delaku. Gospod Zmago Jelinčič v imenu poslanske skupine slovenske nacionalne stranke.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Slovenska nacionalna stranka bo podprla predlog zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik, ekološki sanaciji termoelektrarne Trbovlje II in spodbujanju razvojnega prestrukturiranja zasavske regije.
Nekako ne morem mimo tega, kar sem slišal, kako nekateri vehemento, uporabljajoč populistični politični žargon, govorijo o privilegirani regiji, Zasavju. Mislim, da Zasavje pravzaprav nikoli ni bilo privilegirano. Lahko izvzamemo zgolj in samo en krat, in to je Kisovec, od koder je gospod Drnovšek. Vsi ostali kraji ne moremo reči, da so privilegirani in bi prej rekel, da so bili zapostavljeni. Zato tudi sodim, da je nujno potrebno sprejeti ta zakon.
Mene ne skrbi teh 82.7 milijard tolarjev, ker sem prepričan, da bodo Zasavci sami dobro skrbeli za ta denar in bodo kontrolirali, kam gre vsak tolar. Skrbi me pa to, da so nekateri poslanski kolegi tako zelo proti. Bili so proti takrat, ko smo glasovali o termoelektrarni TET 3, proti so danes in na vsak način hočejo nekako dopovedati slovenskemu narodu, češ, če bomo dali Zasavju, ne bomo mogli dati nikomur več. To pač ne drži. To so politikantska podtikanja, ki mislim, jih tukaj v parlamentu ne bomo upoštevali in bomo glasovali za zakon.
Mislim, da zasavska regija mora biti prestrukturirana. Zagotovo bo treba zagotoviti delovna mesta in mislim, da se jih da zagotoviti. Verjetno pa ne bo šlo na enostaven način. Prepričan sem, da je omenjeni zakon zgolj začetek tega dela. Prepričan sem tudi, da samo zapiranje rudnika ne bo potekalo vse do leta 2019 kot je navedeno v zakonu, ampak da bo do tega prišlo že prej, še posebej zaradi določenih evropskih direktiv, ki se jim tako radi uklanjamo in se jim bomo morali ukloniti tudi tu.
Ekološka sanacija termoelektrarne Trbovlje 2 naj bi bila izvedena do leta 2003. Prepričan sem, da bo izvedena, kajti tudi tehnologija sama gre že naprej in v tem času, odkar se je začelo govoriti o ekološki sanaciji in odžveplevanju SO2 plina, se je tehnologija odžveplovanja tako izboljšala, da so dosegljivi boljši in cenejši filtri in boljše in cenejše odžveplovalne naprave.
Prepričan sem tudi, da država ne bo ravnala nespametno in da ne bo potrošila denara kar tako in če bodo z novimi tehnologijami cene nekaterih produktov padle, sem prepričan, da na koncu ne bo porabljenih 82.7 milijard tolarjev, ampak bistveno manj. Še enkrat pa povem, da bomo mi zakon podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Jelinčiču. S tem smo končali z vodji poslanskih skupin. Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisno prijavljeni bodo lahko razpravljali neomejeno. Vsi ostali so omejeni na 5 minut, kot je običajno. Če ima še kdo pisno prijavo, prosim, da jo takoj odda. Še zadnja. Prosim, da predate, ker potem zaključujem. Z razpravo začne gospod Benjamin Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala za besedo. Spoštovani! Vroči julijski dnevi so najmanj primerni za obravnavo tako pomembnega zakona 82,5 oziroma 7 milijard tolarjev, kot je ta. Glede na to, da je tudi rok zapiranja in sanacije in razvoja zasavske regije predviden za naslednjih 20 let, ne vem, kaj se je predlagateljem tako mudilo v tem trenutku, ko so državljani zavrnili gradnjo termoelektrarne 3.
Glede na tak rezultat, bi človek pričakoval nekoliko bolj poglobljeno pripravo rešitev za katerokoli regijo, predvsem pa za rešitev tako pomembnega vprašanja, kot je zapiranje in sanacija okolja termoelektrarne Trbovlje II in celotne regije.
Moram reči, da kljub temu uvodu ne nasprotujem, da se pričnemo pogovarjati in da sprejmemo zakon, ki bo rešil zaprtje termoelektrarne, ker drugega nam ne preostane. Če je nekdo proti novi termoelektrarni in gradnji zaradi svetovnih trendov, viškov energije, ki se bodo pojavljali, in ekonomskih negativnih učinkov, ki so se pri TET III nakazovali, potem je pošteno, da predlagaš in poskušaš rešiti problem, ki je tukaj, ki je sedaj, na drug način.
Vendar ta zakon, tako kot je napisan, se mi zdi, da je bolj zakon, ki daje lažne upe regiji in ki nekako obvodno ali "by passira" zakon o regionalnem razvoju, ki smo ga skorajda v celoti sprejeli včeraj oziroma ga bomo sprejeli sigurno, upam, danes. Ta zakon poraja upe in apetite tudi po drugih regijah, da bi prišli s parcialnim reševanjem problemov na način sredstev iz državnega proračuna. Hkrati pa seveda so to samo lažni upi, ker tega si država na tak način ne more privoščiti, tudi če bi bila večja, bogatejša, kot pa je Slovenija s svojim omejenim številom prebivalstva, z omejenim številom družbenega produkta in tako naprej.
Zato bi človek, ko prebere 1. člen zakona, lahko 1. in 2. točko normalno sprejel, pri 3. se ti pa vse ustavi, ker v bistvu gre za ta by-pass regionalnega razvoja. Potem ko prebereš zakon do konca, vidiš, da gre za 7% razvojnih sredstev za to 3. točko, to je pa več kot 6 milijard. Lahko bi rekli, gre za nov Drnovškov tolar. Če govorimo o razno raznih tolarjih, lahko tukaj rečemo, da gre za, ne vem, jaz pravim temu zato, ker je predsednik vlade Drnovšek in ker tukaj stanuje, za nov Drnovškov tolar. Če gre že temu tako, seveda se s tem jaz ne strinjam, da gre za tretji del zakona, za to 3. točko, potem bi človek pričakoval, da je ta tolar tudi podkrepljen že s projekti, ki so sprejeti na vladi, ki so sprejeti tudi od, vsaj ene izmed ustreznih mednarodnih revizorskih hiš, ki se na takšne projekte spoznajo in ki lahko dajo na osnovi svojih zgledov in referenc tudi pozitivno mnenje. Tega seveda v zakonu ni. Na to smo opozorili že na odboru za gospodarstvo in kot vidim, je sklepe v to smer sprejel tudi odbor za finance. Mene žal na tem odboru ni bilo, vendar so sklepi, predvsem pa dodatni sklep pod 1 in 2 zelo smiselni, da jih državni zbor sprejme. To pomeni, da zakon ne more učinkovati v tej 3. točki toliko časa, dokler nimamo sprejetih projektov, tako kot za vsa ostala področja v Sloveniji, ki jih ali pa jih bo zahteval zakon o regionalnem razvoju. Zame osebno je zapiranje rudnika, kot je predvideno, predolga doba. Zapiranje rudnika, če razmišljamo resno in učinkovito hitro, je potrebno sprejeti prej, ob tem pa seveda tudi lahko odpade ekološka sanacija, mislim ne zapiranje rudnika, seveda, zapiranje rudnika in pa Termoelektrarne Trbovlje 2 in s tem posredno lahko odpade ekološka sanacija TET 2. Rudnik zapreti čimprej, nadomestiti gorivo z ustreznejšim gorivom, ki obstaja v svetu, in prihraniti stroške pri sanaciji odžveplovanja in podobnega na TET 2. To mislim, da bi bila ustrezna alternativa oziroma ustrezen predlog, ki bi moral biti zaobsežen v tem zakonskem tekstu.
Postavlja se seveda vprašanje, če se omejim, rečeno je bilo, pa ne bi rad polemiziral s tem, ali je kakšna regija privilegirana ali ni privilegirana. Jaz se tem pojmu tukaj želim izogniti, opozoriti pa na težave, ki so se pojavile v državi s sprejetjem tržnega načina, se pravi po letu 1990, predvsem pa po razdružitvi z Jugoslavijo v letu 1992 in 1993, pa tudi na prej, za vrsto drugih podjetij v državi. Lahko bi naštevali reševanje železarn, Maribora oziroma podjetij, ki so bila povezana z vojno industrijo, predvsem metalne branže, vendar se na vsa ta podjetja od blizu toliko ne spoznam, kot se pa spoznam na meni bližnje področje zahodne Dolenjske. Kot sem omenil že na odboru za gospodarstvo, ko je od 4500 aktivnih zaposlenih v letu 1992 in deloma 1993, recimo, na našem področju izgubilo delo več kot 2500 ljudi, govorim o podjetjih Riko, ki je šlo v stečaj, Itas, Eurotrans, Avto Kočevje, pa tudi deloma Inles, ki ni šel v stečaj, pa se je moral prestrukturirati, ni nihče tako na našem področju bil plat zvona in startal na državna sredstva, lahko se vprašamo zakaj. Verjetno, prvič, zato, ker nihče do takrat ni pričakoval in ni dobival nikakršnih državnih pomoči izven tistega, kar so dobivala vsa ostala podjetja v državi. Po drugi strani pa nihče si tudi ni upal na tak način nastopati, ker vsak, ki je delal v tem podjetju, strukture oziroma vodilne ekipe, ki so delale tukaj, so vedele, da si morajo pomagati najprej same, če želijo, da jim bo kdo prisluhnil.
Sedaj po toliko letih se pojavljajo tudi pomisleki in vprašanja, da nismo ali niso ravnali prav, ker če bi bili agresivni, glasni, napeljevali ljudi tudi v štrajke, da bi mogoče več iztržili od države. Vendar sem prepričan, da se ne bi podjetja, čeprav tudi s stečaji, prestrukturirala tako, kot so se.
Iz 30 in 35-odstotne brezposelnosti v tistem času je brezposelnost v občini Ribnica sedaj 15-odstotna. V treh letih so ljudje s svojim načinom razmišljanja in preusmeritve na druge, predvsem konvertibilne, lahko danes rečemo, trge, uspeli znižati brezposelnost. Davek je bil hud tudi zaradi tega, ker je veliko strokovnjakov ušlo v Ljubljano in druga središča, predvsem pa v Ljubljano. Vendar z minimalnimi sredstvi in s skoraj nikakršno pomočjo, če ne omenimo Inlesa in pomoči, ki jo je imel v zadnjih dveh letih, so ljudje preživeli. Ne vidim nikakršnega razloga, da se ne bi tako lahko stvari tako odvijale tudi v Zasavju. S tem seveda, da je rudnik in TET 2 zgodba zase in je zgodba državnega pomena. Vse ostalo sodi v sklop zakona, ki smo ga prej sprejeli in ne sodi v sklop posebnega zakona.
Druga stvar je seveda, zakaj je zakon napisan tako, kot je: medlo oziroma ne določa konkretnih kriterijev oziroma nosilcev projektov. Določa jih zelo površno, kjer v svojem, če se ne motim, 8 členu, govori, da je temeljni dokument za usmerjanje razvojnih spodbud po tem zakonu regionalni razvojni program Zasavja. V redu. S tem se strinjam, vendar tega projekta še nikjer ni. Podtočke, ki so določene, jih tudi še nikjer ni. To je ministrica tudi priznala, ker drugega ji pač ne preostane. Dobro bi bilo, da bi poleg državnega sekretarja dr. Goloba tukaj danes imeli možnost izmenjave mnenj tudi s samo ministrico. S tistim nastopom, ki ga je imela pred tem na hearingu, je dala vedeti, vsaj tako sem razumel, da ne bo izjem in da ne bo slepomišenja in ne bo ujčkanja posameznih podjetij. Ta zakon, ne vem, ki je danes pred nami, je ravno nasprotje tistega, kar nam je obljubljala. Zato bi bilo dobro, da bi tudi na plenarnem zasedanju povedala vizijo, ki jo ima ona oziroma njeno ministrstvo in vlada. Če se govori o vizijah v državi, potem bi človek rad slišal vizijo te vlade oziroma tega gospodarskega ministra in tega mandatarja, da ne bomo govorili o pomanjkanju vizij vsevprek in na raznoraznih mestih, ko je to zelo odmevno.
V 9. členu zelo zanimivo govori, da so za pripravo programa odgovorne občine zasavske regije. Vse priznanje občinam in očitno tudi kreatorjem občin, to je državnemu zboru, ki smo ustvarili občine, ki lahko skrbijo in sprejemajo tako zahtevne programe, kot je sanacija tega področja. Menim, da ta prvi uvodni stavek v 9. člen ne sodi, ker je pristojnost občin vse kaj drugega, in vemo, kaj je, ker je napisano v zakonu o lokalni samoupravi, ne more pa biti nekaj takega, kot je sanacija državne investicije oziroma državnega problema.
Ne nazadnje, če pogledamo zadnji odstavek, pa s tem ne mislim izvzemati problema priprave programa tudi komu drugemu in minimizirati težo, kar je napisano v ostalih odstavkih, vendar zadnji odstavek govori, da je pa za izvajanje programa in koriščenje proračunskih sredstev odgovorno ministrstvo za razvoj, se pravi MEOR. Se pravi, za program je odgovorna občina, za realizacijo pa ministrstvo. Krasno! To je ravno tako, kot da bi rekel v posameznem podjetju, da je svet delavcev pristojen za priprave novega investicijskega ciklusa v podjetju ali pa, ne vem, posamezni delničarji, manjšinski delničarji, za realizacijo tega je pa pristojna uprava oziroma direktor. Mislim, da je to narobe svet. Tako se zakonov ne piše oziroma taka dikcija ne sodi v zakon, ker meša pripravljalce, odgovorne in financerje, pa še kaj drugega zraven. Tisti, ki je odgovoren za pripravo, mora biti odgovoren tudi za realizacijo. Za tak projekt ne more biti odgovoren nihče drug kot vlada Republike Slovenije oziroma ustrezna ministrstva. Če se pa želi angažirati lokalne potenciale, je pa treba to urediti na način podzakonskih aktov oziroma na način projektnega pristopa. Za posamezne dele zakona se pa lahko zadolži posameznike v občini oziroma posamezne nosilce. Ne pa mešati jabolk in hrušk ter zamegljevati odgovornosti. Tako jaz razumem ta 9. Člen. Če ga razume vlada oziroma pristojno ministrstvo drugače, upam oziroma pričakujem, da bo to dikcijo spremenilo v nadaljnjih obravnavah.
Če preskočim ostale stvari zakona, pa pogledamo kriterije, ki so navedeni oziroma načela, ki so navedena v 13. členu. Načeloma ne podpiram tega dela v 3. točki 1. člena, vendar če se je vlada že potrudila in v tem zakonu napisala tudi načela programskosti, preglednosti, dopolnilnosti, partnerstva in vrednotenja učinkov v 13. členu, potem bi se lahko potrudila in zakonsko dikcijo iz 15. člena upoštevala v zakonu o regionalnem razvoju ali v 27. členu, ki je včeraj nesrečno "padel", kar je predlagal poslanec Horvat z olajšavami za vso državo, potem bi na tak način izpopolnjeno lahko to poglavje spadalo v ta drugi zakon.
Seveda sedaj ni debata o tem drugem zakonu, vendar sam sem spregledal to dejstvo, če bi ga, bi enostavno potegnil iz računalnika to in predlagal za nov 27. člen dikcijo 15. člena, pa me zanima, kakšna bi bila reakcija vladnih predstavnikov, ker ta segment zakona oziroma ta del spada seveda v krovni splošni zakon za vso državo, ne pa v ta zakon.
Glede na vse povedano, bi predlagal, da se pozitivno opredelimo do temeljnega dejstva, da je potrebno sanirati Termoelektrarno TET 2 in zapreti rudnik, da to ne more biti sporno in da sprejmemo sklepe, ki so predlagani v tej smeri, da pa seveda podpremo tudi sklepe, ki napeljujejo, da predlagatelji že do druge obravnave pripravijo finančne posledice, predvsem pa, tako kot je predvideno, če se ne motim v sklepu odbora za finance, tudi stroškovnik, specifikacijo stroškov vseh treh segmentov, ekološke sanacije, zapiranja in pa seveda prestrukturiranja, če bo še zaobseženo v drugem in tretjem branju. To bi moral biti pogoj, da se poslanci verodostojno odločamo o sprejetju zakona, ko bo prišlo v drugo oziroma v tretjo fazo in ko bo možno vlagati tudi posamezne amandmaje.
Kar se pa tiče predloga, da bi sprejeli krovni zakon o zapiranju rudnikov, se mi pa osebno zdi, da je za to čas prepozen, ker smo praktično skoraj vse rudnike že reševali na drugačne načine. Smiselno pa bi bilo seveda, da bi to idejo povzeli v tem, da se vladi naloži, da do druge obravnave pregleda in preuči smotrnost, časovno smotrnost, kadrovsko in pa finančno smotrnost zapiranja rudnikov, tako kot se sedaj zapirajo. Dejstvo je, da kakšnih večjih pripomb s središč, kjer se rudniki zapirajo, ni, kar je po mojih izkušnjah dovolj veliko zagotovilo, da imajo ti ljudje dovolj denarja in dovolj časa, da pač delajo, kakor delajo. Glede na to bi bilo smiselno v fazi, ko imamo čedalje bolj zaostrene finančne razmere pri proračunu, pa ne samo pri proračunu, pri zagotavljanju denarja za marsikaj drugega v državi, predvsem pa v gospodarstvu, da se pod drobnogled vzamejo vsi ostali rudniki in se seveda temu prilagodi tudi program zapiranja trboveljskega oziroma hrastniškega rudnika. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Naslednji prijavljeni je... Gospod Petan, ti si se prijavil celo dvakrat, enkrat v začetku, pa še zdaj na koncu si prinesel. Boš zdaj razpravljal ali na koncu? Boš na koncu? Prosim? Proceduralno, izvoli.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Razpravljamo o zakonu, ki predstavlja enormni vdor v proračune nekaj naslednjih let. Zaradi tega bi si pri takšnem zakonu pač zaslužili poslanci, da bi ga vlada tudi na primernem nivoju obrazlagala, podpirala. Pravkar smo slišali, da gre za takoimenovani Drnovškov tolar. Sam se strinjam, da gre dejansko za Drnovškov tolar in sem tudi prepričan, da gre, ne samo za Drnovškov tolar, ampak da gre pravzaprav za materijo, ki nekako tudi spada v volilno zakonodajo, ker gre tudi za volilni inženiring. Prav gotovo gre za volilni inženiring...
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Proceduralno, kaj predlagate, gospod Jerovšek?
JOŽEF JEROVŠEK: Zaradi tega predlagam, da pride Drnovškov tolar branit predsednik vlade Drnovšek sem v parlament in tudi ministrica za gospodarske dejavnosti. Predlagam, da sklenemo, da dokler se to ne izpolni, prekinemo to sejo, ko pa bodo ti pogoji izpolnjeni, pa bomo nadaljevali s to razpravo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Proceduralni predlog. Vlada je predlagala, da jo v tem zakonu zastopa - samo trenutek, da dobimo - dr. Tea Petrin, ministrica za gospodarske dejavnosti, in magister Alojz Kovše, državni sekretar za gospodarske dejavnosti. Vlada je o tem obveščena.
Gospod Jerovšek, vztrajaš na proceduralnem predlogu? Dobro. Glasovali bomo o proceduralnem predlogu. Ga lahko ponoviš? Verjetno tisto o predsedniku ne misliš resno?
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Gospod podpredsednik, ne samo, da jaz tako mislim, pravkar smo slišali, da gre za Drnovškov tolar in mislim, da v več poslanskih skupinah tako razmišljajo, da se je tako na vrat na nos pojavil tak zakon. Ne rečem, da ta regija ni potrebna enega resnega pristopa in tudi resnega, vendar če gre za Drnovškov tolar, naj Drnovškov zakon brani gospod Drnovšek sam, tukaj in ministrica za gospodarske dejavnosti in pravzaprav tudi finančni minister bi moral to braniti.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Torej, kolega Jerovšek, vi ponavljate besede Henigmana in verjetno je zakon tisti, ki je pač določen, da ga branita tukaj, ampak ta proceduralni predlog, ki sicer ni običajen. Ker vztrajate, bom dal na glasovanje. Ni sicer čisto v skladu s poslovnikom. Ugotavljamo prisotnost! O proceduralnem predlogu glasujemo. Proceduralne predlog je, podal ga je gospod Jerovšek, da se seja prekine, dokler ne pride predsednik vlade in ga zagovarja. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za proceduralni predlog gospoda Jerovška? (20 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da proceduralni predlog ni sprejet.
Naslednji razpravljavec je gospod Mirko Kaplja. Pripravi naj se Franci Rokavec.
MIRKO KAPLJA: Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Tudi sam se zavedam vseh problemov, ki težijo posamezne regije v našem prostoru, zato bom tudi podprl rešitve, kakršne bodo postavljene pred nas, če bom videl, da so postavljene v pozitivni smeri, da so postavljene v smeri, da bodo razreševale življenjske probleme, razvojne probleme in bodo pospeševale gospodarski razvoj tudi na tistem območju. Danes pa bom govoril o predlaganem zakonu.
Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi! Podpiram in se strinjam z vsemi tistimi razpravami, ki so bile tu že izrečene in ki so v korist in podporo celovitosti predloženega zakona. Kajti predlog zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik, ekološki sanaciji Termoelektrarne Trbovlje II in spodbujanju razvojnega prestrukturiranja zasavske regije je za to območje tako pomemben in tako potreben, kot potrebuje suha zemlja vode. Po dolgem času, po vseh razpravah okrog TET III in vseh drugih zadevah, in potem po zagotavljanju vseh predstavnikov poslanskih skupin, da je treba čim hitreje priti do nekega predloga zakona, ki bo nakazal rešitve tega celotnega območja, je prišel pred nas ta zakon, ki daje žarek svetlobe v ta brezperspektiven čas te osrednje slovenske regije, saj na tem območju leži geometrično središče Slovenije. Ali bo zasijal v polnem siju in napolnil ta temni brezperspektivni zasavski kanjon s svetlobo perspektive, vlil novih življenjskih sil in upanja na ponovni gospodarski razcvet, je v veliki meri odvisno od vas, spoštovane kolegice in kolegi. V dobronamernost vaših predlogov, vaših razmišljanj, vaših nakazovanj, seveda nisem nikoli in tudi nikoli ne bom dvomil. Dostikrat smo se že prepričali v dobronamernost vaših hotenj, v izredno tankočutnost političnega posluha in tudi o odgovornem pristopu, ko ste sprejemali odločitve, ki so razrešile že marsikatere razvojne probleme, marsikatere težave, s katerimi se srečujejo naši občani. Ta zakon celovito razrešuje problematiko zapiranja rudnikov. V to me prepričujejo določila 4., 5. in 6. poglavja, ki govorijo o razvojnem prestrukturiranju, razvojnem svetu in posebnem območju za pospeševanje novega zaposlovanja. Menim, da zakoni po zapiranju rudnika pred tem so bili invalidni, ker tega področja niso obdelovali. Nekateri so bili sprejeti tudi v drugačnem času, ko niso bili taki problemi z iskanjem in zaposlovanjem ljudi, ki niso imeli delovnih mest.
Omenil bom samo enega od tistih zakonov, ki so tukaj v uvodu navedeni. Bom tudi povedal zakaj. To je zakon o zagotavljanju dela sredstev, potrebnih za postopno zapiranje rudnika svinca in cinka v Mežici. Ta zakon je bil sprejet 12. februarja 1988. Ima 7 členov. Po teh členih razrešuje celotno problematiko.
Pomembna sta 2. in 3. člen. V 2. členu piše: "Uresničevanje ciljev in nalog iz prejšnjega člena tega zakona določa program, ki vsebuje: tehnično-tehnološki način postopnega zapiranja rudnika, ukrepe in aktivnosti za zavarovanje rudišča, ukrepe in aktivnosti za sanacijo okolja, ukrepe in aktivnosti za ohranitev neoporečnosti vodotokov, virov pitne vode na območju rudnika in širšem območju Pece, raziskovalna dela v času zapiranja, pogoje in ukrepe za nadaljnji obstoj in obratovanje elektrarne v jami, postopek za vzdrževanje varovanja jamskih zaklonišč, potrebna sredstva in vire, sredstva za izvajanje ukrepov aktivnosti, terminski plan" in konec.
Zakaj sem jaz omenil ta zakon o zapiranju rudnika Mežica? Izhajam iz občine, kjer je živel z vsemi nami najstarejši ali pa vsaj eden najstarejših rudnikov v Sloveniji. To je bil rudnik svinca in tudi živega srebra v svojem času, Sitarjevc. Zasledimo to, da je deloval že v rimskem času. Seveda se je izživela ta doba. Bil je sredi prejšnjega stoletja eden največjih rudarskih središč v spodnji Avstriji. Tam nekje 1958 leta, še kasneje je prešel v okvir in postal obrat rudnika Mežica. Ta rudnik so zaprli 1966. leta. Zakon o zapiranju rudnika Mežica je bil sprejet 1988. leta. Kaj hočem povedati? Zaprli so ga na ta način, bom poenostavil zadeve, da so zavarili vhodna vrata rudnika in zavarili izhodna vrata rudnika.
Ljudje, ki so bili zaposleni, nekaj jih je šlo v Avstrijo v rudnike, nekaj v Mežico, tisti z močno ali težko silikozo, kolegi zdravniki vedo, kako huda in strahotna je ta bolezen, so šli v pokoj. Zadeva je bila končana. Nobene sanacije, nič drugega. Mislim, da je še danes v zapiranju. Ampak gospe poslanke in gospodje poslanci! Rudnik ni mrtva stvar. Rudnik niso jame, samo jame, obzorja, jaški, čela, tirnice, rudnik so tudi rudarji.
Rudnik je izredno živa zadeva in ko se začne ta proces umiranja, ta proces zapiranja, pretresa celotno področje. To področje je bilo rudarsko področje, od Litije pa do Radeč, pa še naprej, tako kot nekatera druga, o katerih sem povedal, da so svoji problemi in da jih je potrebno rešiti. Ko se začne zapirati, ne pretresa samo tisti kraj, kjer se je vršilo to zapiranje, pretresa celoto, celotno to področje, ki je navezano na to zadevo. To čuti vsak rudar, vsaka njegova družina, vsi drugi, ki živijo tukaj notri, vsi tisti, ki se napajajo, vse tiste delovne organizacije, ki se napajajo iz tega. Zato je po mojem tako pomembno ta del, ki se je pojavil v tem zakonu, in jaz dajem sestavljavcem vso priznanje, da smo vendarle enkrat prišli do takšnega zakona, ki naj bo zgled tudi za naprej, ker ob tem, da se zapira, razrešuje tudi perspektivnost drugega dela. S tem pravzaprav vnašamo tisto pravo mero, tisti pravi pristop, tisto, kar daje ljudem, ki živijo na tem področju, upanje, da bodo imeli tudi jutri kruh, da bodo tudi jutri imeli svojo zaposlitev, daje perspektivo mlajšim, da ostajajo na teh področjih, da ne odhajajo iz teh sredin.
Poglejte, Zasavje sestavljajo lokalne skupnosti Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Radeče. Radeče so bile včasih sestavni del občine Laško. Se pravi, da tudi to področje gravitira v ta del. Locirane so, kot sem že rekel, v osrednjem delu Slovenije in gravitirajo v pasu reke Save. To ni statistična regija, kar sem našteval. To je regija za razvojno sodelovanje, ki je večje od statistične regije. Statistična regija pokriva samo občine Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. Regionalna skupnost, ta, o kateri govorim, je med najmanjšimi, saj meri 63.800 približno hektarjev ali 3,14% slovenskega ozemlja in ima 70.500 prebivalcev ali pa 3,55% slovenske populacije. Prebivalstvo večinoma živi predvsem v urbanih sredinah. Zagorje, Trbovlje in Litija imajo približno enako število prebivalcev, medtem ko sta Hrastnik in Radeče nekoliko manjša, razen, če vzamemo celotno področje nekdanje laške občine. Za regijo sta značilni predvsem ti dve zadevi. Indeks rasti prebivalstva od 1991. leta do 1997. leta je 99,5, v Sloveniji 101,1. Indeks staranja, to sem vzel razmerje med prebivalci, starejšimi od 60 let, in prebivalci, mlajšimi od 15 let, je 79,06, v Sloveniji je 75,5, torej je starostna struktura prebivalca starejša, kot je v povprečju v Sloveniji. Gospodarstvo regije ima tipičen industrijski značaj, saj je v rudarstvu, predelovalni industriji in energetiki zaposlenih več kot 75% vseh zaposlenih; v Sloveniji je na tem področju zaposlenih 51%. Gospodarstvo regije je bilo zaradi strukturnih sprememb, nastalih na domačem in prejšnjem receptivnem trgu Jugoslavije in Rusije, še posebej prizadeto. Velikost obratov in procesna tehnologija v večini primerov ne dovoljujeta delitve velikih proizvodnih enot na manjše in fleksibilnejše.
Brezposelnost regije, ki se kljub obremenitvi pokojninskega sklada s predčasnim upokojevanjem od 90-ih let je skokovito naraščala in se povečevala in je nad državnim povprečjem. V obdobju od leta 1991 do leta 1997 je v regiji izgubilo delovna mesta 6.194 delavcev. Izobrazbena struktura je tudi primerna temu padu. Ljudje z visokošolsko izobrazbo so ta območja zapustili. Tu so ostali ljudje z osnovnošolsko izobrazbo in srednješolsko izobrazbo. Tako imamo na primer samo v občini Litija izredno neugodno strukturo, saj je kar 46,8% brezposelnih starejših od 40 let ter 63% dolgotrajno brezposelnih. Osnovnošolska izobrazba med temi je 49,5%, poklicna 28,6%, srednja 19,7% in višja 2,2%. Mi prav dobro vemo, kakšen strah se naseli v tiste, ki izgubijo delo, ki so starejši od 40 ali pa recimo 45 let. Prepričan sem, da se marsikdo od vas, spoštovani kolegi poslanci in poslanke, tudi s tem srečuje.
Transportne povezave Zasavja, tega osrednjega slovenskega dela, osrčja Slovenije, so mizerne. To sami dobro veste, pa najsi bo v odprtosti tega predela v Savinjsko dolino, v Posavje, na Dolenjsko ali proti zahodu, v najbolj razvito območje ljubljanske regije. Poglejte, dokler so bile ladje, je tu doli šlo. Pred 150 leti je med nas prišla železnica, ne po zaslugi kranjskega deželnega zbora, kajti ta se je odločil za drugo varianto takrat, za tisto, po kateri gre danes obvoznica zaradi Trojan. Državnozborski poslanci v Avstriji so takrat odločili, da bo šla železnica po tem koridorju, kjer gre danes, tudi zaradi rudnih bogastev. Ta železnica je takrat med nas prinesla življenje. Žal, bom rekel sedaj, je Franc Jožef prej umrl, če ne, bi realiziral tudi tisti del programa, ki je predvideval izgradnjo ceste, po desnem bregu Save, po tem koridorju. Danes vidite, kakšna je situacija. 35 let prizadevanj vseh predsednikov skupščin in županov od Ljubljane do Brežic je pripomoglo do tega, da smo vendarle v letošnjem letu na koridorju med Litijo in Ljubljano dobili 620 metrov te mordenizirane ceste in nekaj med Hrastnikom oziroma Trbovljami in Hrastnikom.
Če hočete iz Hrastnika priti v Zidani most, morate skoraj potovati v alpinistični navezi, da se ne prevrnete v Savo. V tako odprti regiji ni možen gospodarski razvoj, ne vem na kakšen način, če ne pridemo do nekega projekta, do nekega programa, do nekega zakona, ki nam bo pomagal, da v tem delu vendarle prestopimo ta rubikon in da se to središče Slovenije, ki je popolnoma zaprto, odpre v notranjost, v druge predele Slovenije, da bo možen preliv iz ene ali druge strani. Na področju telekomunikacije je stvar boljša.
Okolje je druga strahota. V primerjavi s Slovenijo je pravzaprav to najbolj obremenjeno s polotanti. Seveda je treba tudi na tem področju marsikaj narediti. Le v tem je predvidena neka sanacija. Pred leti smo naredili tisti strahotno visok dimnik. Mislim, da je eden najvišjih ali najvišji v Zasavju. Mislili smo, sedaj smo ne vem kaj naredili in rešili ta problem. Rešili smo ga tako, da se onesnažuje samo še širši del. Mi imamo tam eno področje Amerika. Ampak to ni ta Amerika, to je gozdni predel, in sicer nekaj 100 hektarjev čudovitih gozdov. Od tega časa naprej nam tudi ta predel umira, ker tisto, kar nekdaj ni, je s tem dimnikom začelo prihajati tudi med nas.
Vseh teh zadev, vseh teh strahotnih gibanj in izgubljanja delovnih mest je za zaustavitev teh negativnih gospodarskih in socialnih tokov regije odločilno zmanjšanje brezposelnosti. Prav temu sta namenjeni 4. in 6. Poglavje, predvsem pa 15. in 16. člen. Pri vsem tem je seveda pomemben tudi 3. člen, ki pravzaprav opredeljuje tisto, kar sem jaz govoril: to je regijo za razvojno sodelovanje. Poprej sem nekaj slišal o nekem regionalnem projektu.
Taka regija za razvojno sodelovanje na področju vseh teh občin, ki presegajo statistične občine, je opredeljena v strategiji regionalnega razvoja Zasavja, v predlogu strategije regionalnega razvoja Zasavja, ki sta jo izdelala za vseh pet občin regionalni center za razvoj Zagorja in center za mednarodno konkurenčnost Ljubljana. Dejstvo je tudi, da je med prebivalci tega območja močno razvita regijska identiteta, ki pa je prav gotovo povezana z rudarstvom, energetiko, lesarstvom, usnjarstvom, predilstvom, ki so bili v preteklosti osnovni gospodarski stebri razvoja tega področja, če hočete pa tudi s kmetijstvom. Danes vsi dobro poznamo, v kakšni situaciji so te gospodarske panoge in kaj iz tega sledi v tem področju.
Zato je ta žarek upanja na nov gospodarski razcvet, na novo perspektivo, za vse, za mlajše in starejše, ta predlog zakona, o katerem govorimo.
Zato vas prosim, spoštovane kolegice in kolegi, da vendarle, kljub temu se vsi skupaj zavedamo problemov, tudi na drugih področij, podpremo ta zakon. Ko bomo dobivali tudi pobude za razvoj ali pa jih boste vi sami predlagali, pripravili, tistih področij, ki so prav tako potrebne takih zadev, jih bom tudi sam z vsem veseljem in pa seveda tudi odgovornostjo podprl, ker sem prepričan, da to potrebujemo. Torej, jasno iz vsega povedanega, bom jaz ta zakon v prvem branju podprl. Hvala lepa za poslušanje.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Kaplja. Na njegovo razpravo sta prijavljeni dve repliki, prva gospod Ivo Hvalica, druga Jože Jerovšek in še tretja, gospod Jože Zagožen.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Čisto resno, volilna tekma se je začela. Torej, človek ne ve, kaj bi pravzaprav rekel ob tem blestečem referatu, najbolj sem bil presunjen, ko sem zaznal tisti svetli žarek, Drnovškov žarek, ki naj bi posijal v kanjon, zasavski kanjon. Jaz nisem prej še slišal, da bi to tako imenovali. Torej, jaz sem presrečen, če bo ta žarek obsijal, zasvetil in prosvetlil te ljudi, ki komaj čakajo ta zakon. Veste, jaz mislim, da je to le državni zbor, ampak ker bi se lahko zgodilo, da bi veliko ljudi bilo prikrajšano, da ne bi uspeli izvedeti za ta referat, pozivam vse medije, da jutri integralno ponatisnejo ta magnetogram, tako se bodo ljudje, ki so vedno edini, bi rekel, ki razsodijo, tako bodo ljudje, torej imeli priliko, da bi sami o tem zakonu razsodili in bodo ugotovili tudi, da se je volilna tekma začela in da pri tem nekateri mislijo tu celo nam vsem, pa tudi slovenskemu narodu, rožice saditi. Torej pozivam medije, posebno pa še časopis Finance, da to objavi kot tehtni prispevek in tako bodo lahko volivci imeli res priliko, da se direktno 1:1 seznanijo s tem velikim delom. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Zaznal sem vašo repliko. Še prej sta dve repliki, gospoda Jožeta Jerovška in gospoda Jožeta Zagožna, potem pa imate vi repliko na repliko.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Gospod Kaplja, v vašem nekoliko patetičnem nastopu sta me dve stvari, nekako posebno sem si zapomnil. Omenjali ste, da je to zakon za vzgled. Jaz ne vem, ali ste ta zakon kritično prebrali. Ne bi rad, da bi tu izzvenelo, kot da imam proti resničnemu dobremu programu za Zasavje karkoli proti. Mislim da je potreben in nujen, vendar ne na tak način in tako reševanje. S tem dajanjem nekih žarkov ne delamo usluge temu kraju. Poglejte, če je ta zakon za vzgled vsem regijam, potem je potrebno, da tudi vsi drugi napišemo zakone, ki se bodo tega volilnega inženiringa dotikali, te volilne tehnologije in recimo nujno potreben je zakon o razvojnem programu za Haloze. Zdaj ob zadnjem neurju so se tako silne stiske zopet pokazale. Ne vem, če kdo pozna, v kakšnih razmerah živijo ljudje tam. Celo bistvena večja je brezposelnost, bistveno dlje se vozijo tisti, ki imajo zaposlitev, na delo. Mislim, da si po metodologiji tega zakona Haloze zaslužijo zakon, vreden 40 milijard. 40 milijard je treba takoj pripraviti in naredimo na vrat na nos.
In drugo, gospod Kaplja, "žalovanje", sicer v narekovajih, ampak kljub temu neokusno za slovenski parlament o Franc Jožefu, da je prezgodaj umrl, kljub temu da je 68 let vladal v monarhiji. Mogoče je delala Avstroogrska boljše programe, kot jih današnja Slovenija. Možno je to. Vendar me nekaj moti. Celo otroštvo sem poslušal non-stop o revolucionarnih revirjih, non-stop revolucionarni revirji, stalno so bile tam proslave, stalno se je nekaj odpiralo, večno so se neki veliki dosežki odpirali. Kje so te stvari danes? In vam povem, da sem bil dejansko razočaran, ko sem leta 1982 bil v odboru za gospodarjenje delegacij, ker smo imeli pač delovno enoto v Trbovljah. Smo šli na ogled stanovanj prosilcev. Takrat se mi je dobesedno svet podrl. Dejansko sem mislil, da je to izložbeno okno prejšnjega režima. Te revolucionarne revirje sem imel nekje - in vsi ti vrhunski politiki so od tam izhajali in sem mislil, da so dejansko poskrbeli za svoje kraje. Revščino, ki sem jo takrat 1982 leta videl po teh stanovanjih, je nekaj neverjetnega. Vendar ta ista miselnost se skriva v tem zakonu. Sedaj na vrat na nos nekaj nudimo, bomo eno leto razpravljali, bomo ljudi farbali, ker so pač drugo leto volitve, na koncu ne bo nič.
Dajmo se zmeniti za nek resen program. To kar je tu notri ni resen program, to je v škodo Zasavcev, za nek realističen program, ki ga Slovenija zmore, dajmo se opredeliti, vendar ne zato, ker isti ti vrhunski politiki, ki so v prejšnjem režimu govorili nonstop o revolucionarnih revirjih, na isto metodologijo iz istega Piedestala sedaj govorijo, kako bodo vse naredili, na koncu iz tega ne bo nič. Dajmo se pogovarjati o resnem programu. Tu v tem zakonu ne vidim resnih elaboratov.
Ekološka sanacija - Ali je to premišljeno?
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Gospod s kamero, prosim, da ne omejujete pogleda nastopajočega.
JOŽEF JEROVŠEK: Dajmo enkrat do konca razčistimo, kaj je s to termoelektrarno. Ne vem, se kot inženir, kjer sem bil vodja delovne enote, kjer smo na leto 300.000 ton trboveljskega premoga skurili v tej toplarni, se sprašujem in poznavajoč probleme o tisti, to je tudi bila termoelektrarna, ker smo tudi elektriko delali na nek način, te enormne probleme takrat. Ali je za Trboveljčane za to Zasavje pametno na tej bazi delati programe? Ali ni boljše to elektrarno rekonstruirati na drugačno gorivo in na hitro zapirati rudnik in ljudem ponuditi neke realne danosti. Toliko zaenkrat. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Jerovšku. Repliko ima še Jože Zagožen, nato pa gredo replike za repliko, gospod Kaplja, gospod Anderlič, če sem pravilno registriral zaporedje. Izvoli kolega Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Nikogar še nisem slišal tukaj, ki bi rekel, da je proti temu, da se dajo sredstva za postopno zapiranje rudnika Trbovlje-Hrastnik in za ekološko sanacijo termoelektrarne Trbovlje 2. Zato ne razumem tistih, ki polimizirate s trditvami, ki tukaj ne obstajajo, podobno kot je bila trditev, da to območje ni priviligirano. Seveda ni, ampak s tem zakonom pa bo, glede na določila in številke, ki smo jih slišali.
Še enkrat bi opozoril, samo zapiranje oziroma financiranje zapiranja ni sporno, enako ekološka sanacija, razvojni problemi se pa naj rešujejo v okviru skupnega zakona, ki velja za celo Slovenijo. To bi bilo pošteno in pravično do ostalih področji.
Na koncu še to. Neposredna replika na gospoda Kapljo. On je župan občine Litija in tukaj v 3. členu piše: "Zasavska regija po tem zakonu obsega zasavsko statistično regijo, ki jo sestavljajo občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, skupni problemi te tri občine povezujejo še z občinama Litija in Radeče" itn. Sprašujem - Koliko od the 5,6 milijard tolarjev, kolikor je predvideno za razvojno prestrukturiranje zasavske regije izven zakona, ki je v pripravi, se pravi, o skladnejšem regionalnem razvoju, koliko tega denarja bo eventuelno dobila občina Litija; najbrž bo, in potem bom tudi bolje razumel ta žar župana te občine. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Zagožen. Gospod Kaplja ima repliko na repliko, potem gospod Anderlič in nato gremo dalje z razpravami; za razpravo naj se pripravi Branko Janc.
MIRKO KAPLJA: Gospod poslanec Hvalica, z volilno kampanjo in s tem nisem bil nikoli in nikoli ne bom obremenjen; če je treba, se z volitvami začnem ukvarjati ponavadi tri tedne pred tistim, ko gredo ljudje na glasovanje, sicer pa imam to "izklopljeno" in se s tem ne obremenjujem. Se pa vam izredno toplo zahvaljujem za vaše lepe besede in tudi za vaš poziv, in bom vesel, če bo v medijih karkoli od tega objavljeno. Hvala lepa tudi gospodu Jerovšku.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Kaplja. Gospod Tone Anderlič, replika (bo sam povedal, komu).
ANTON ANDERLIČ: Nič se ne bi zmotil, če bi že pred kakšnim letom ali pa še prej ugotovil, da se bo ta zgodba odvila po popolnoma enakem scenariju. Tu imam samo del magnetogramov, ki govorijo o prvi obravnavi zakona o novi termoelektrarni v Trbovljah, kjer so po vrsti dr. Jože Zagožen, vrsta socialdemokratov ter drugi v tem državnem zboru, vsi, razen enega, tisti zakon takrat podprli, po predhodnih obiskih v Zasavju in podobno. Potem je poznana vsa zgodba, kako so ti isti poslanci govorili, kako so za sanacijo, kako so za razvoj, kako so za to in da bodo podprli vse, kar je takega, kar bo naravnano v bodočnost, in konec koncev se je tudi v Portorožu zgodil kongres, ki je rekel, "mi smo za razvoj, mi smo za jutrišnji dan, nismo za preteklost" (neke druge stranke so pa za preteklost). Ne nazadnje je bil sprejet sklep državnega zbora, ki je bil z večino podprt in to z ogromno večino, da "naj vlada pripravi v roku treh mesecev predlog zakona, ki bo uredil oskrbo Slovenije z energijo za nadaljevanje proizvodnje električne energije in pridobivanje premoga v Zasavju, za odpravljanje onesnaževanja okolja v skladu s predpisi, predvsem pa tudi za odpravljanje brezposelnosti ter zagotavljanje delovnih mest in razvoja zasavskih občin". To je sklep državnega zbora izpred štirih oziroma petih mesecev. Vlada je celo zamudila rok, ki ji je bil naložen s strani državnega zbora, da se nekaj s tem problemom naredi. Sedaj pa se kar naenkrat govori o tem, kako je treba temu nasprotovati, kako je to megalomansko in kako je to absolutno Drnovškov projekt in s tem se ne bi smeli ukvarjati tukaj. Govorite o tem, da je bilo Zasavje v tem preteklem času nekako nepriviligirano, da v bodoče pa bo. Treba je vedeti, da je Zasavje bilo 200 let depreviligirano in vsa tista območja na slovenskem, kjer so rudniki bili, so ali pa še nekaj časa bodo. Tukaj je vrsto stvari bilo že povedanega in bo še očitno treba povedati.
Če govorite o tem, da se kupuje tak ali drugačen socialni mir, da se kupuje volivce in tako naprej. Ne bi rad karkoli primerjal in tudi ni za primerjati. Ampak mi smo razvojne dimenzije v separatne zakone začeli vnašati takrat, ko smo sprejeli zakon o odpravi posledic potresa v Posočju. Tam smo prvič to dimenzijo, razvojno za Posočje in tisto območje uvedli. Sedaj ga uvajamo drugič, verjetno bomo tretjič še kje drugje.
Verjamem, da je potrebno in v to sem prepričan, da je potrebno območju, ki je 200 let v tej Sloveniji dajalo električno energijo, prek kopanja premoga in oskrbe s premogom tudi gospodinjstev in podobno, da je treba zagotoviti ustrezno prestrukturiranje, da je treba zagotoviti in to je dolžna narediti država, da se sanira okolje, da se odprejo nove perspektive in tako naprej. Mislim, da bi bilo sicer bolje, da bi v teh preteklih letih plačevali toliko dražjo električno energijo in bi ta sklad za prestrukturiranje, za nalaganje v druge dejavnosti preprosto aktivirali in ko bi se postopno zapirali rudniki, bi se iz tega sklada črpal denar. To pomeni, da je treba preprosto za vnaprej najbrž, za zapiranje rudnika v Velenju, ki bo enkrat tudi prišel na vrsto kot zadnji rudnik, sedaj začeti formirati sklad, iz katerega in to je najbrž mogoče edino iz cene električne energije, ki bo takrat, ko se bo ta rudnik zapiral, tudi namenjen, da bodo ta sredstva namenjena za zapiranje in za odpiranje novih delovnih mest in podobno.
Gospodu Jerovšku se čudim iz dneva v dan bolj. Sedaj vidim, da bomo poslušali tukaj v naslednjih urah in naslednjih dneh, mogoče celo bravure na temo zapiranje rudnikov. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Replika gospoda Anderliča je izzvala štiri replike. Prvi je Jože Zagožen, drugi Zamernik, tretji gospod Hvalica in četrti gospod Jerovšek. Gospod Zagožen je dal prednost Zamerniku.
BOGOMIR ZAMERNIK: Hvala lepa za besedo. Me veseli, da gospod Anderlič spremlja tako program Socialdemokratske stranke kot tudi bere naše magnetograme. Ne bi bilo slabo, če bi kdaj prebral tudi magnetograme vaših poslanskih kolegov. Gospoda, ki ga sedaj ni v vaših vrstah, gospod Kopač je slučajno takrat, ko sem jaz zamenjaval kolega poslanca na odboru za finance in monetarno politiko, govoril precej drugače kot vaš predstavnik poslanske skupine in sedaj vi in še nekateri pred vami. On je rekel - sedaj upam, da bom korektno povzel, dobesedno verjetno ne, ampak zelo korektno pa - da je to po njegovem mnenju eden od nekje 70 tolarjev, ki se zbirajo na raznorazne načine. Od bencinskega tolarja, šolskega tolarja in tako naprej.
Gospod Anderlič! Že na eni od prejšnjih točk ste rekli, da za to plačujemo višje interkalarne obresti. Da so nekatere stvari bolj transparentne in vidne v vsakem hipu. Ravno to, kar vi počnete je zamegljevanje prve vrste. To je priznal tudi vaš kolega poslanski kolega, gospod Kopač, ker je dejal, da eden od teh 70 tolarjev je zamegljevanje, ker nekdo nekaj pričakuje, na podlagi tega zakona pričakuje, da se bo nekaj zgodilo, iz tega pa ni, še toliko ne. Nič. Točno to je to, kar je govoril kolega Hvalica. Predvolilna tekma se je pričela, lov je odprt, zameglimo, izpustimo nekaj megle, "naplahtajmo" Zasavce, da bodo s 50 in nekaj procenti izvolili Drnovška, potem pa itak iz tega nič ne bo. To piše v magnetogramu vašega poslanskega kolega.
Kot sem prej rekel. Zelo dobro bi bilo, da si včasih preberete poleg naših magnetogramov, kar poudarjam je zelo vzpodbudno, da to delate, tudi vaše magnetograme. Rekli ste: 200 let je to področje proizvajalo električno energijo in zato smo dolžni jih nekako subvencionirati zaradi tega. Ja, iz naših krajev se je 200 let ali pa še več vozil les. Vse, kar je tukaj okrog, pa še kje, je podlaga tega, kar je pri nas zraslo. Stalno se je sekalo, goloseki so se veliki delali in ves les, vsa lesna masa se je od tam zvozila, vi ste dolžni, mi smo dolžni, da en podoben zakon kot je za Zasavje, damo tudi v Luče, pa se potem predsednik vlade ne bo vozil več po takih cestah. V Zasavju so boljše ceste. A veste. Tam niti osnovne infrastrukture ni. V Mežici je zgorela tovarna akumulatorjev. Tisti so nam delali akumulatorje ne vem koliko časa, dolžni smo, da zato, ker so nam delali akumulatorje, da tudi za Koroško, za Mežico naredimo nek poseben program. Pustimo zakon, ki ga zdaj čakajo tu gospodje iz ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, o skladnem regionalnem razvoju. Tisti je za celo Slovenijo, ampak za Zasavje, tam je pa Drnovšek, tam je pa treba poseben zakon. Za ostale ne, samo za tam. O.K. Začnimo, šolski primer je to, to je Betlehemska luč, ki sveti, tako se naj povsod dela. Gospod Kaplja mi je vnaprej obljubil, da bo podprl tudi moj zakon. Hvala lepa, gospod Kaplja, ampak boste edini. Ostalih vaših 25 kolegov pa tega ne bo podprlo. Ja! Se vam zahvaljujem vnaprej, tudi jaz, tako kot ste se vi mojim kolegom zahvalili, se tudi jaz vam zahvaljujem, ampak to je Judežev poljub.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Zamernik. Jože Zagožen. Pripravi naj se Ivo Hvalica.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Dejansko smo v prvotnih razpravah o izgradnji TET III podprli in tudi jaz osebno sem takrat podprl izgradnjo in to na osnovi argumentov, ki sem jih poslušal na obisku v Termoelektrarni. Na balkonu v prvi vrsti sedi gospod, ki mi je te argumente posredoval in lahko to potrdi in takrat je bilo rečeno, stvar je sicer na meji rentabilnosti, če pa upoštevamo še stroške, ki bodo nastali z zapiranjem in podobno, pa je stvar rentabilna. Vendar so kasneje prišli na dan podatki številnih strokovnjakov in menim, da danes, ko sprejemamo tudi zakon o energetiki, ko se trg električne energije odpira, morate biti pravzaprav hvaležni, da se ta TET III ni izgradila. Vprašam vas, koliko je cena energije na izhodu TET 2 danes, mislim, da je 17 pfeningov, železarne pa so pred dnevi dobile dogovor ali pogodbo za 5,5 pfeninga, kolikor je cena v Evropi, tako da je to posebna zgodba. Moram reči, da tudi danes podpiramo razvoj Zasavja, nihče ni rekel, da ga ne podpira, tudi zapiranje smo pripravljeni financirati. Mi samo želimo, da se te številke ekzaktno prikažejo in dokažejo, kajti, veste, to sta dva Gorenja po tržni ceni, dva Gorenja po tržni ceni podjetij! O takem denarju se danes tu pogovarjamo, samo za to gre.
Na koncu še, ko je bilo govora o privilegijih. Poglejte, na koncu šestega poglavja piše: "Občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje se s tem zakonom opredeljujejo kot posebno območje za pospeševanje novega zaposlovanja, v okviru katerega se opredeljujejo posebni pogoji za delovanje podjetij, ki odpirajo nova delovna mesta na tem območju." Tu sem bil pred nekaj dnevi kregan od gospoda Kopača, ko sem govoril o tem, da se takšnim podjetjem da pomoč v zakonu o regionalnem razvoju; tu pa je naštetih cela vrsta konkretnih spodbud, med njimi pa na koncu piše takole: "Podrobnejši kriteriji za dodeljevanje višine in oblike spodbud se določijo v programu; med kriteriji se obvezno upošteva regijski ponder, s katerim se višina spodbud, ki veljajo za območje Slovenije, poveča za 25%." 25% višje v principu kot za vso ostalo Slovenijo! Prej sem pa tu navedel, da je brezposelnost v Zagorju 16,8%, v Hrastniku 17% in tako dalje, 15 občin v Sloveniji pa ima višjo brezposelnost, do 28%, med njimi Maribor, Črnomelj, Radenci, Kungota, Duplek in tako dalje. Prosim vas, bodimo pošteni, dajmo na mizo argumente, dajmo na mizo številke in se pogovarjajmo za celo Slovenijo enakopravno, pošteno in demokratično, ne pa privilegirano! To, kar tu piše, je zame privilegij, ki sem ga dokazal s številkami; če kdo misli, da to ni, naj da druge številke na mizo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Zagožen. Repliko ima še gospod Jerovšek, nato gospod Anderlič. (Posredovanje iz klopi.) Pardon, pardon! Gospod Ivo Hvalica, potem Jerovšek, Anderlič in Potrč. Se opravičujem, kolega Ivo, ker sem vas preskočil.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Imam repliko na izvajanje gospoda Anderliča, ki je menda imel repliko na moje izvajanje, ampak s tem ni povedal niti besede. Tu bi te prosil, gospod podpredsednik, da se pazi, da nekateri ne replicirajo kar tako, da rečejo, da replicirajo, pa ne replicirajo. Kakorkoli že, premog in leto 2016 ne gresta skupaj, pa tudi če si liberalec, to ne gre skupaj. Sicer pa lahko zadevo reši mesto Ljubljana: preneha kupovati indonezijski premog in začne kuriti zasavskega. Zadevo se da urediti perfektno; pa mogoče speljete toplovod še v širšo okolico, tja do Vrhnike pa do Logatca, danes je to tehnično... (Opozorilni znak za konec.) Ne, ne, ne mi zvoniti, no, ko sem šele začel! Hvala. Pa kaj je danes? Ali vam nagaja pritisk ali kaj?
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Izvolite, kolega, ker tečejo sekunde.
IVO HVALICA: Hvala. Torej, s kotlarno lahko rešite. Ampak tu ne gre za to, in vi dobro veste, za kaj gre. Tu gre za kanjon, zasavski kanjon, v katerega bo, prosto po Kaplji, posvetil žarek upanja in rešitve. Ne mi omenjati Portoroža in kongresa v tem kontekstu, ker če bi mi imeli v naše razvojne vizije v Portorožu na zadnje kongresu, ukomponiran premog, potem bi se bilo pa res za zjokat, ampak ga nimamo, hvala bogu.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Ivotu in opravičilo za motnjo, ker nismo izklopili pravi čas ure. Naslednji v repliki je kolega Jerovšek. Izvoli.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Gospodu kolegu Tonetu Anderliču se res moram zahvaliti, da se je ustavil na simbolnem razpotju, ki smo ga razgrnili na našem kongresu v Portorožu. Kot se spomnite smo to simboliko z dvema smerokazoma, v eno smer informacijska avtocesta, to je prihodnost in na drugo stran TET 3, preteklost. Še bolj se mu je treba zahvaliti, ker se je prepoznal in to tu odkrito povedal, pod smerokazom za preteklost. Dejansko se on zelo naslanja na preteklost, to mi dokazuje tudi njegovo pismo meni, ko mi je z datumom 12.7. poslal v zahtevo: "Zahtevam, da preiskovalna komisija sprejme ustrezne ukrepe v skladu z 18. členom zakona o parlamentarni preiskavi." in vidite, kako simbolno je to izvedel. Ta 18. člen zakona o parlamentarni preiskavi je nehal veljati 1.1.1995. Pet let že ni več v veljavi in vi zahtevate na podlagi člena zakona, ki že pet let ne velja, neke ukrepe. To je pač zavzemanje za preteklost. Dejansko je to to. Ampak, če ne razumete v vsakdanjem jeziku, vam povem, to je bilo, včasih so rekli v prejšnji petletki. Ali razumete?
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Repliko ima takoj kolega Anderlič. Izvolite.
ANTON ANDERLIČ: Glede na to zadnje, kljub temu, da gospod predsednik, predsedujoči ni opozoril gospoda Jerovška, da ne razpravlja o stvari, ki ni na dnevnem redu, ampak to je njegov problem. Ampak jaz, če bi bil korekten bi navedel tudi 20. člen, kjer piše prav tako v tistem pismu, ki sem vam ga poslal 12. Ampak ker je znani potvarjevalec resnice, klasiranje neresnic in podtikanja, tako kot je vsilil z njegovim dosedanjim ravnanjem, mu verjetno nima smisla razlagati naprej. O tem se bomo sicer pogovarjali jutri na preiskovalni komisiji, kar bo dolžan dati na dnevni red.
Kar se tiče preteklosti in razpotja. Gospod Jerovšek, tudi vi ste tukaj gor takrat, pred štirimi meseci govorili in podpirali zakon, ki bo prenesel spremembe v Zasavje. To je tisti sklep, o katerem sem prej govoril. Zamudili smo že ta rok. To, da se je vmes zgodil vaš kongres, med tistim, ko ste pred tremi leti oziroma ste 24. aprila 1997, ko ste podpirali termoelektrarno TET 3, kot se imenuje, z gospodom Zagožnom na čelu, pač se je nekaj vmes zgodilo, zgodil se je vaš kongres, prosvetlili ste se in je očitno, sedaj ne podpirate več tistega, kar ste takrat in mi pač to sprejemamo. Ne razumem pa, zakaj tisto, kar ste pred 3 meseci z glasovanjem tukaj sprejeli, da boste takrat, ko bo prišel ustrezen zakon v proceduro, pa podprli prestrukturiranje Zasavja, da zdaj kar naenkrat vpijete, da je to Drnovškov tolar, da je to ne vem kakšna zarota proti vsej ostali Sloveniji in da samo Zasavje hoče nekaj več dobiti. Ko vi govorite o brezposelnih, o petih občina, ki da imajo večjo brezposelnost, ja, ampak takrat, ko bo prišlo do zaprtja Termoelektrarne v Trbovljah, se bo seveda v Zasavju brezposelnost bistveno povečala tudi nad tiste številke, ki so v teh petih občinah. To imate v študijah tudi predvideno in prikazano, da se bo to zgodilo. Nobenega zagovarjanja iz naše strani, nobenega zagovarjanja iz naše strani niste slišali v zadnjem obdobju za izgradnjo Termoelektrarne III oziroma TET III Trbovlje, ampak zavzemanje za zakon, ki bo natanko tisto uredil, kar je ta državni zbor naložil. Če niste toliko dosledni, je pač to vaš problem.
Glede primerjave z lesom, gospod Zamernik, je vendarle bistvena razlika med načrtnim izkoriščanjem gozda in pa izkoriščanjem nekega premoga in kurjenja premoga v nekem okolju, ki pusti čisto degradacijo za sabo. To najbrž veste, to najbrž poznate in to seveda ni primerljivo, čeprav prav tako vem in se prav tako zavzemam, da se za vsak posekan kubik lesa plača ustrezna renta za vlaganje v gozd, za obnavljanje in seveda za pač gospodarjenje z gozdom, tako kot vse mora biti, kot se mora pač to urejati zato, da bo gozd naprej lahko rasel. Tako da ta primerjava, da pač Luče niso dobile tistega, kar bi morale, mogoče v tem trenutku ne drži najbolj. Ampak jaz sem za to, da uredimo, kjerkoli, v kateremkoli zakonu, naj si bo to v zakonu o gozdovih ali ne vem katerikoli že, da se seveda na račun izkoriščanja gozda plača toliko in toliko za razvoj področja, za degradacijo, ki s tem nastane, da se obnavlja in razvija naprej. To ni nobenega spora in vedno bom to podprl, v vsakem primeru, ampak ne na račun tega, da ker pač vi želite, da se neka stvar bolj favorizira, reči, vse drugo pa ni pomembno. Jaz sem govoril prej o Posočju. Težko mi je govoriti o Posočju, ker je šlo za drugo problematiko, ampak vendarle v Posočju smo razvojno dimenzijo v tisti zakon pač vgradili. Smo jo in je, če z drugimi besedami rečemo, je za Zasavje rudarjenje potres, ki je trajal 200 let.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Anderliču. K repliki so prijavljeni še gospod Potrč, bo mogoče sam obrazložil komu, gospod Zagožen, gospod Zamernik, gospod Jerovšek, gospod Petan.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz repliciram v enem delu gospodu dr. Zagožnu, v enem delu pa gospodu Hvalici in Jerovšku. Gospodu Hvalici in Jerovšku v tistem delu, v katerem bi prosil, da tudi oba dva imenovana poslanca, če želita, da ju javnost in kolegi poslanci jemljemo resno, k problemu pristopata resno, ne pa na "zafrkantski" način. Gre za resne stvari, lahko pametne, lahko neumno predlagane. Samo krivično je do ljudi in neodgovorno do javnosti, da se ponovno problem, ki je resen, obstoja elektrarne ali ne, obstaja rudnik ali ne, obstoja delovnih mest ali ne, usmeritve neke regije ali ne, politizira in se iz njega dela norca. Kdor tako ravna, ravna skrajno neodgovorno in jaz bi prosil, da tega ne počnemo.
Kar zadeva resno razpravo in resno oceno, tukaj mislim na gospoda dr. Jožeta Zagožna pa naslednje.
Gospod Zagožen! Kar zadeva revirje ali tri Zasavske občine, za te imam še stare podatke. So in živi v Zasavju nekaj malega manj kot 47000 prebivalcev. Ta moment je 12500 približno delovnih mest. 10 let nazaj je bilo v Zasavju 24000 delovnih mest. V Zasavju so šli skozi celo kalvarijo, skozi katero je šla Slovenija v zvezi z nujnim prestrukturiranjem, s problemom neustrezne strukture, z usmeritvijo v Evropo, z izgubo jugoslovanskega trga. Danes ima skoraj polovico delovnih mest manj kot jih je imela pred 10 leti. Ta moment je v Zasavju prek 3800 brezposelnih. Če bi se brezposelnost povečala še za dva in nekaj tisoč, kar je povezano z rudarjenjem, bi bila brezposelnost prek 50%. To je tisto, s čimer je realno treba računati in katere podatke je treba imeti v vidu, ko se govori o tem, kakšna je primerljivost z drugimi slovenskimi regijami.
Mislim, da so nekateri moji kolegi bili korektni, ko so rekli, nihče ne govori o tem, da druge slovenske regije, ne vse na enak način, ampak mnoge druge tudi ne zaslužijo pozornost in niso potrebne prizadevanj države za ustrezno razvojno usmeritev. Ampak v Zasavju, ožje ali širše je poleg problema, ki že obstoja, izgube delovnih mest poleg normalnih razvojnih problemov še dodaten problem zapiranja.
Ne bom trdil, da so podatki, ki so bili pripravljeni glede statusa oziroma razvojnih možnosti slovenskih regij do decimalke točni. Samo pokazali so, da ima recimo po teh kazalcih Zasavska regija vrednostno oceno minus 34, ljubljanska plus 60. Razlika je 1 proti 10, malo zaokroženo navzgor. Res je, da ima tudi Pomurska minus 31 in je zelo blizu in res je, da ima tudi Posavska minus 29 in je tudi zelo blizu. Samo te ocene so delane na sedanje stanje brez zapiranja. Zato prosim, dajmo te pogoje na nek način korektno upoštevati.
Zadnje, kar zadeva sredstev. Sredstva so izjemno velika, izjemno velika. Kdor trdi, da to ni res, bi rekel, nisem med njimi. Drage kolegice in kolege, kdor ima nekaj spomina in kdor se ne gre samo demagogije in politizacije se spomni konkretnih številk, ki so bile povedane za ceno zapiranja rudnika že, ko smo se pogovarjali o problemu TET III. In rečeno je bilo takrat, da bo ta cena stala aproksimativno nekje okoli 60 plus, minus 5 % milijard tolarjev, sedaj je približno ta cena zapisana. Ne govorim, da je malo prevelika ali malo premajhna, lahko je tudi za 2 ali 3 milijarde prevelika, samo red velikosti je bil znan. In kdor danes trdi, da si je nekdo izmislil prek noči zakon in številke, enostavno ne govori resnice. Problemi so poznani, politično pa se lahko vsak odloča tako ali drugače. Vprašanje je, koliko ima v spominu tisto, kar je govoril včeraj. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Naslednji v repliki je Jože Zagožen. Se odpoveš? Ne. Izvoli. To je razprava. Upam, da bodo replike kratke, da lahko razpravljavci, Branko Janc, Franci Rokavec in drugi pridejo še na vrsto.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Dovolite mi, da samo to povem. Poglejte, nič kolikokrat bom moral ponoviti, da podpiramo to stvar. Vendar pogrešamo imena in priimke tistih ljudi, ki so pripravili te študije. Pogrešamo tudi neko recenzijo ali revizijo teh študij, kajti gre za prevelike zneske, da bi jih lahko kar tako na pamet potrjevali.
Drugo. Gospod Anderlič, ne gre samo za pet občin, ki imajo večjo brezposelnost, sem jih prej naštel in sem govoril o Pesnici, Kungoti, Rušah, Gornji Radgoni, Zavrču, Silnici, Podvelki, Ribnici, Dupleku, Mariboru, Štorah, Črnomlju, Radencih, Račah itd., se pravi je kar dokaj velik del Slovenije, ki ima večjo stopnjo brezposelnosti.
Če ste zakon natančno prebrali, piše, da bo normalna proizvodnja tekla do 2015 in do takrat ne bo novih brezposelnih na račun usihanja, kajti en del ljudi se bo lahko zaposlil na zapiranju rudnika, za kar je predvidenih 66 milijard ali 660 milijonov mark in en del se bo v teh 15. letih tudi upokojil. Ekzaktnih številk, koliko bo v 15. letih narasla brezposelnost, teh nismo dobili na mizo.
Na koncu še gospodu Potrču. Veste, bom to povedal. Sem bil v Zasavju in dejansko je stvar takšna. Če Zasavje primerjam z Velenjem, je mnogo nižji standard, na oko gledano, na oko gledano in mnogo težji pogoji kot marsikje drugje, zato tudi jaz podpiram, da se tam nekaj naredi in to takoj. Vendar želim pa, da se to zgodi na stvarnih osnovah. Na stvarnih osnovah, ki bodo nesporne tudi v strokovnih krogih. To, kar je pa danes v zakonu, pa mislim, da ni preživelo tiste revizije, recenzije, ki bi potrjevala, da so te osnove nesporne. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Zagožnu. Gospod Zamernik, kratka replika, potem gospod Bevk, gospod Jerovšek, gospod Petan in ponovno gospod Anderlič.
BOGOMIR ZAMERNIK: Hvala, gospod podpredsednik. Res bo kratka replika gospodu Anderliču. Upam, da bo slišal, kljub temu, da se pogovarja. Gospod Anderlič, rekli ste, da nikakor ni možna primerjava med eksploatacija gozda in pa rudnika. In da se strinjate s tem, da je potrebno tudi tam, kjer se je, jaz lahko rečem in to bi vaš koalicijski partner, bi najbrž da pritrdil, ker izhaja iz istih koncev kot jaz, da se je tam eksploatacija gozda na podlagi nekih petoletk izvajala preglomazno. Da so se delali goloseki in velike škode, da pa tisti kraji od tega niso imeli nič. Ampak v redu, se lahko strinjam. Jaz nisem govoril samo o eksploatacija gozda, jaz sem govoril tudi o akumulatorjih, pa rudniku svinca itn., ampak tega niste želeli omenjati; ampak reciva, da se lahko strinjam z vašo navedbo, da ta primerjava ni možna, čeprav bi verjetno to potrebovalo širše debate. Ampak reciva, da naj bo po vaše in da ta primerjava ni možna. Zelo možna ali pa čisto enaka je pa primerjava z zakonom, ki sem ga jaz vložil, to pa je zakon o vračanju lokalni skupnosti v Šoštanju na podlagi izkoriščanja rude v Velenjskem bazenu. Tam se cele vasi ugrezajo zaradi enako prekomerne eksploatacija premoga. Ta zakon se je razcefral na prafaktorje in zato, gospod Anderlič, jaz ljudem verjamem, dokler jih pač ne ujamem na laži. Ko boste z enako mero čuta odgovornosti obravnavali šoštanjski bazen, velenjski bazen in vrnili tisto, kar se je tam preveč izkoriščalo, tako kot v Zagorje, potem vam bom lahko verjel. Dokler se bo pa na to področje gledalo drugače kot na Zasavje, si pač ne bom mogel drugače razlagati kot tako, da je tam doma predsednik vlade, dočim v Šoštanju ga pa ni.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Bevk, nato gospod Jerovšek, nato gospod Petan.
SAMO BEVK: Ali imam samo dve minuti na razpolago?
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Ne, bomo naredili pet minut, kot pripada po poslovniku.
SAMO BEVK: Saj bom krajši. Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Imam repliko, ki je bolj zanimivost, v nadaljevanju pa bom še nekaj povedal.
Najprej glede dvestoletne proizvodnje električne energije, kar sta v svojem nastopu omenila kolega Anderlič in kolega Zamernik, ki je tudi elektrotehnik, moram zaradi zgodovinskih dejstev povedati naslednje: da je na slovenskem ozemlju prvič ugotovljena tehnična uporaba električne energije aprila leta 1883 v Mariboru, ko je pri nas prvič zagorela električna luč.
V drugem delu pa moram povedati, kakšno izkušnjo imam z domačim rojstnim krajem, Idrijo. Namreč, zakon o zagotavljanju socialne varnosti idrijskih rudarjev in zakon o zapiranju rudnika živega srebra v Idriji, ki sta bila sprejeta pred letom 1990 in sta bila tudi oba razvojna zakona, sta dala izjemne rezultate. Gospodarski razvoj je v naši idrijsko-cerkljanski regiji dosegel nesluten razmah, na lestvici brezposelnih pa smo na predzadnjem mestu v državi, mislim, da se lahko s tem mestom - kar je zelo zanimivo - pohvali samo še Logatec. Zato so vsi trije elementi, ki jih vsebuje ta zakon, in sicer komponenta zagotavljanja socialne varnosti, komponenta ekološke sanacije okolja in prestrukturiranja gospodarskega razvoja, najbolj bistveni elementi, ki jih ta zakon vsebuje, in zato ta zakon tudi podpiram, prav na podlagi naše idrijske izkušnje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Bevku za kratko repliko. Naslednji bodo imeli replike gospod Jerovšek, gospod Petan in gospod Anderlič, točno po vrstnem redu, kot ste se prijavljali, nihče nima nobene prednosti pri predsedujočemu. Izvoli, kolega Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Saj sem malo težji... (Smeh.) Sicer pa ne vem, kolega Anderlič, ali ste prej replicirali meni ali morda kolegu, ki ga bom moral zbuditi, Jakiču iz vaše stranke. Namreč, s sintagmo "znani potvorjevalec resnice"; ne vem, kje sem kaj potvoril, vem pa, da je gospod Jakič kot unikat v Evropi rekel, da je pri nas neka inštitucija, ki se imenuje ustavno sodišče, ki je potvorilo rezultate.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Gospod Jakič še ni diskutiral, zato prosim, da replicirate gospodu Anderliču.
JOŽEF JEROVŠEK: Ja, no, ampak gospod Anderlič je v takem kontekstu rekel. Očitno me tudi poslušali niste dobro, ker tudi iz vašega nadaljnjega izvajanja izhaja, da me niste poslušali. Glejte, sploh se nisem izrekal proti temu zakonu, proti sanaciji Zasavja, proti reševanju problemov, ki so tam. Sem za to, da podpremo zakon, ki bo temeljil na slovenski stvarnosti in na nacionalnih interesih, ne pa da ljudem dajemo neko lažno sliko, kaj bomo naredili, pa ni stvarno, in na nepremišljenih ukrepih; tu sem pripravljen tudi sodelovati.
Kot drugo bi pa repliciral gospodu Potrču, ki je plediral za resnost pristopa. Razumem, da vas je zbodlo, ko sem omenil, da je prejšnji sistem imel polna usta revolucionarnih revirjev. Dejansko se je to non-stop govorilo. Non-stop so bile proslave, delovne zmage, non-stop. Pustil jih je v revščini, dejansko. Pustil jih je v obupnem stanju, tisti vrhunski politiki jugoslovanski se za Zasavje niso brigali. Po tistem, kot sem rekel, mi je postalo bolj jasno, kako je en vrhunski politik takrat v prvem "štrajku" rekel, kako naj s tistimi ženskami in tistimi delavci, knapi obračunajo. Postalo mi je jasno.
Prejšnji sistem je te Zasavce izkoriščal. To je gotovo. Ker lahko bi, kakšno zastopstvo so imeli, bi poskrbel za realne programe. Poznam tudi stisko tistih ljudi tam dol, gotovo jo poznam, in tudi stisko direktorjev, ki morajo delavcem razlagati, da se je nekaj spremenilo. Da tak premog nima več kupcev. Na žalost je tako. Šel sem skozi to šolo, gospod Potrč, in trdim, da med temi poslanci morda največ vem o trbovljskem premogu. Po strokovni plati, ker smo ga kurili, ker sem bil vodja delovne enote, kjer se je 300000 ton ga kurilo. Te probleme poznam, zaradi tega sem za to, da smo za stvaren premislek. Čez to isto šolo zapiranja neke tehnologije smo šli v tisti tovarni, ko smo nekaj rešitev našli, tudi takratna politika nas ni opazila. Zaradi tega te stvarne probleme, to stisko ljudi boljše poznam in se ne pustim očitati, da ne pristopam resno. Zelo resno in tudi lahko nekaj resno o tem rečem. Ne mi to očitati! Korist je v tej smeri, da tu najdemo neke prave, resne projekte. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Replika, gospod Petan, gospod Anderlič, prijavil se je gospod Jakič.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani! Svoj pogled na ta zakon bom povedal potem v razpravi. Vzpodbuda za to repliko pa sem dobil od razmišljanja v razmišljanju, da ni vseeno ali izkoriščamo naravno bogastvo, ki se mu pravi gozd ali pa premogovništvo. Do neke mere se s tem lahko strinjam. Do neke mere drži, vendar, če je to strokovno, potem nekako zapade istim podlagam. Gre za nekaj drugega. Premogovništvo, termoelektrarne to vsi vemo, da je to energetika. Energetika se načrtuje ne za 1 leto, ne za 10 let, ampak za nekaj deset let. O tem nam je verjetno jasno. Ravno pri tem načrtovanju bi želel nekaj povedati.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Replicirati?
RUDOLF PETAN: Da. Zato repliciram.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Izvolite.
RUDOLF PETAN: Na tisto razmišljanje. Ni čisto tako kot želimo prikazati v tem zakonu. V Sloveniji imamo dva taka bazena. To je revirje, mislim, da nisem nič narobe rekel in Velenje, to se pravi velenjski energetski bazen. Ampak poglejte v čem je razlika, v načrtovanju.
V Velenju termoelektrarni Šoštanj so se odločili za sanacijo za izgradnjo čistilnih naprav. Bom vse razložil. Z izgradnjo čistilnih naprav. Seveda pri tem, dobro, uporabili so suhi postopek, pri tem nastanejo ogromne količine tiste sadre. To morajo nekje uskladiščiti, ampak to na svojem področju, to se pravi, rešujejo na svojem področju, zase. Rešuje pa cela Slovenija ali pa še širše.
V Zasavju so se odločili za sanacijo, da so zgradili 250 metrov visok dimnik, če je 240, prosim, ne me držati za besedo. V redu. Zgradili so zelo visok dimnik. Ta dimnik ni zelo poceni, je zelo drag. Ta dimnik je stal toliko kot je verjetno stala ekvivalentno toliko pač večja enota bloka v termoelektrarni Šoštanj.
Poglejte v čem je razlika. Razlika je v tem, da načrtovalci pri Šoštanju so očistili zrak, načrtovalci v Trbovljah pa so isto količino SO2 toplogrednih plinov poslali čez celo Slovenijo. Rešitev je bila pa enako draga. Enako draga! Torej, hočem povedati to, da denar je bil, ampak je bil narobe investiran.
Še to bom povedal. Se strinjam, da se je dimnik v Trbovljah gradil prej. O tem vsi vemo, tudi meni ni treba o tem prepričevati, ker to sam vem. Vendar v tistem času, ko se je ta dimnik projektiral in gradil je celotna zahodna Evropa že tako rekoč imela zgrajene čistilne naprave v termoelektrarnah in tudi ostali razviti svet. Pri nas smo pa šli reševati tako, da smo čez celo Slovenijo poslali isto količino teh dimnih plinov, ki onesnažujejo okolje. Kaj hočem s tem povedati? Hočem povedati to, da načrtovalci, poudarjam, načrtovalci, da mi ne bo kdo očital, da govorim o Zasavcih, ne, o tistih ljudeh sploh ne, ker sploh niso imeli veliko kaj za vplivati, ampak se je to nekje drugje odločalo, ampak načrtovalci so celotno "svinjarijo" poslali po celotni Sloveniji, denar je pa za to bil porabljen.
V Šoštanju so rešili drugače, zato, da na svojem področju tudi sedaj tiste odpadke od sadre nekje deponirajo. Sedaj pa naj cela Slovenija posebej obravnava zato, da imamo celo Slovenijo "zasvinjano" s tistim SO2, ker nismo načrtovalci. Še enkrat poudarjam, ker so načrtovalci projekt "zafušali", kot se temu reče. Zato, ker imamo v celi Sloveniji tiste dimne pline nad glavo, naj sedaj cela Slovenija zopet daje denar za projekt, ki se bojim, da je ad hoc narejen, tako kot je zakon napisan je ad hoc, tako kot je bila tista rešitev za 350 metrov visok dimnik. In na to sem želel opozoriti.
Ostalo, tisto kar menim o tem zakonu, bom povedal, da ne bo kdo narobe razumel, da sem proti ekološki sanaciji. Ne, sem za ekološko sanacijo. Vendar ne ad hoc, zato sem dal to primerjavo, zato bo tudi moja razprava potem bistveno drugačna, zato ker sem podlago za tisto razpravo že povedal, kaj se lahko zgodi z načrtovanjem, če napačno načrtujemo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Še štiri replike. Gospod Anderlič, gospod Jakič, Zoran Lešnik, gospod Janc, na razpravo pa čaka še šest razpravljavcev.
ANTON ANDERLIČ: To pa jaz sveta preproščina kar gospod Petan počne. On govori o ekološki sanaciji, o zaustavljanju oziroma lovljenju plinov, ki gredo čez Slovenijo. Gospod Petan, mi se že od 24. aprila 1997 v tem zboru pogovarjamo o tem, da se bo življenjska doba termoelektrarni Trbovlje II iztekla in da je treba narediti projekt za novo, za rekonstrukcijo ali za zaprtje. Popolnoma nobene zveze nima to, o čemer ste sedaj govorili, ampak očitno je mogoče zavajati publiko in govoriti o nekih plinih, o nekih zavoženih projektih, kot češ, jaz se spoznam na to in že vem, da je bilo pred 30. leti, ali kdaj so dimnik delali, to "zafurano". Prav nobene zveze s predmetom obravnave nima to, o čemer ste sedaj govorili. Ampak, v redu. Je vaše, da o tem govorite.
Gospod Zagožen uporablja najbolj prikladne argumente, vedno uporabne, vedno dobro slišane, češ postrezite nam z elaborati, študijami, z dokazi, z ne vem čim. Gospod Zagožen to najbolje ve, ker je predsednik odbora, ki to problematiko obravnava. Zadnjo študijo je podpisal dr. Sočan in on jo ima; on ima še vrsto drugih stvari na mizi, cele kupe - za publiko, za javnost pa pove, da ni nobenih analiz, nobenih študij, nobenih projektov za milijone mark, ki jih bomo zapravili za eno regijo, za enega človeka, za tistega Drnovška tam dol! Gospod Zagožen (saj ga ni tukaj, pa nič hudega), to je klasično zavajanje - dva Gorenja to stane, mogoče še več, ker tudi dimenzije niso primerljive, problem ni primerljiv; gre za popolnoma druge stvari. Verjamem, da si gospod Zagožen lahko te študije pridobi takoj, v svoji pisarni, kjer jih ima, če jih pa nima, mu jih bodo pa z ministrstva za gospodarske dejavnosti kaj hitro lahko priskrbeli. Ampak rad bi videl, da se začnemo pogovarjati o tem, kaj bomo s tem zakonom naredili. Torej, dajmo odločati o sklepih, da je zakon primerna osnova, da se začne tam prestrukturiranje termoelektrarne in rudnikov in da se doda dimenzija, ki se ji reče razvoj in nadomeščanje delovnih mest ali kakorkoli se bo že imenovalo. Tu govoriti o tem, da je kar naenkrat samo Zasavje predmet neke državne pomoči, nekih subvencij, nekega valjenja denarja v ne vem kakšnih količinah v neko regijo! Ali ste tako pošteni in se spomnite, koliko je ta državni zbor, še pred tem pa skupščina, recimo, od leta 1990 naprej, da ne bom šel nazaj, dala v posamezne regije - "dala", v narekovajih, seveda, saj so te regije vse naše in je to vse slovensko - če hočete, od sanacije Splošne plovbe v Piranu, 70, 80 milijonov dolarjev, do železarn, 5, 6 tranš, do lesne industrije, in tako naprej, da ne bom govoril, in ne nazadnje do, recimo, dolenjskega IMV-ja, Revoza in tako naprej. Ampak v tem kontekstu je prišla na vrsto tudi regija Zasavje. Meni se prav nič ne kolca ne za premogom, ne za tistim velikim dimnikom tam dol, ne za SO2, ampak želim tu za danes in za jutri, da ta državni zbor sprejme neko odločitev, ki bo produktivna, ki bo imela neke razvojne dimenzije, ki bo imela neko perspektivo za to regijo, kajti tako ali tako bo jutri ali pojutrišnjem na vrsti katerakoli druga regija, dokler ta država pač še rabi in bo rabila nekaj časa nekaj državnega intervencionizma.
Na žalost je pač tako, tudi v bolj razvitih državah je tega intervencionizma kar nekaj. Pa poglejte, naj si bo v avtomobilski industriji, naj si bo v rudarstvu, naj si bo v elektrogospodarstvu, naj si bo kjerkoli. Kar poglejte po svetu, pa boste videli, kako najbolj razvite države delajo. In nenazadnje, gospod Zamernik. Evropa nam priznava, da je eno redkih področij, ki ga imamo vzorno urejenega in smo vzorno gospodarili z njim, je ravno gozdarstvo, je ravno gozdarstvo, od Koroške, Pokljuke do GG Brežice itn. Pojdite si pogledati vse prispevke dr. Mlinška, pojdite si pogledati nekatere prispevke iz tujine in tisti, ki imajo elementarnost zdravega pristopa o tem, bodo to seveda lahko ugotovili. Da pa so se delale napake, da so se ponekod naredili goloseki in da je bila narejena škoda in da ni bilo odškodnin itn. in da je zraven pomagala še narava z ujmami in podobno, je pa tudi dejstvo, tudi to je potrebno sanirati. Ampak, gospod Zamernik, dajmo se pogovarjati o tem zakonu, ki je na mizi.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Jaz bi prosil res, da se v replikah poskušate zgostiti, da bi počasi končali in dali možnost še razpravljavcem, v kolikor se da, seveda imate možnost replicirati po poslovniku 5 minut, kot je določeno.
ROMAN JAKIČ: Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Moja replika gre tistemu, ki me je izzval kljub temu, da se nisem oglasil. Seveda se tudi vam zahvaljujem za opozorilo, ampak kljub vsemu, glede na to, da poslovnik v drugem odstavku 70. člena pravi, da lahko poslanec popravi navedbo tistega, ki je pred njim govoril, naj seveda gospodu Jerovšku povem, da seveda nisem spal, ampak sem si zaprl oči v grozi, ko sem ugotovil, da je spet za govorniškim odrom.
Kar se tiče potvorbe odločbe ustavnega sodišča, tudi tu odgovor gospodu Jerovšku in sicer, pač o tem sem že govoril, celo sem mu zato, da bi razumel, poskušal to plastično prikazati, da seveda tisti, ki plava na 50-meterskem bazenu in potone pri 44,5 metra, še ni zmagovalec, je pa lahko vodil v tekmi.
In seveda, ker sem bil izzvan, bom povedal, da se mi zdi, da velika večina ali pa večina govorcev, ki danes govorijo, predvsem pa replicirajo za tem govorniškim odrom, so navadni bleferji. Se pač opravičujem vnaprej, če kdo misli, da je to žalitev, ampak menim seveda, da se ne pogovarjamo o zakonu. Predlog zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik je v prvi obravnavi, govorimo o ekološki sanaciji in pa seveda, ali je, seveda ta zakon vsebuje vzpodbujanje razvoja prestrukturiranja Zasavske regije. In zato pravim, da čisti blef je bil parkrat za tem govorniškim odrom povedan in seveda argumetiran v smislu, sem strokovnjak za premog, ker smo ga 300 ton skurili. Jaz seveda sem strokovnjak oziroma veliko letim z avionom na službenih poteh, kolega Hvalica me je proglasil za zunanjega ministra tega državnega zbora, pa mi na misel ne pade, da bi rekel, da sem strokovnjak za letalstvo. Tako kot mislim, da seveda tudi v srednjem veku, ko so kurili, ko so na grmadah kurili, niso bili strokovnjaki za ženske. Ampak hotel sem povedati to, da če vas kaj moti, potem to jasno povejte in to mi je všeč pri gospodu Jerovšku, da je govoril o tem. On seveda ne zna oziroma zna ali pa ne zna, mu je ušlo in je govoril o Drnovškovem tolarju. To vas peče.
Pridite za govorniški oder in recite. Ne obrazlagati z neko ljubosumnostjo, češ, regije se različno... Sem poslanec v tem državnem zboru in če mi strokovnjaki predočijo, da je treba določeno regijo sanirati, potem mi ni problem dati in glasovati "za" sanacijo v Tamu, ampak s tem ne saniram štajerske regije. Vsaj ne predstavljam si, da saniram štajersko regijo, ampak saniram probleme, ki so v tej državi. Če je to enkrat Tam, če je to Posočje ob katastrofalnem potresu, je to Posočje, če je to Zasavje zaradi zapiranja rudnika, potem je to Zasavje.
Ne se skrivati za nekimi lažnimi argumenti. Če vas moti to, da je to Zasavje in da kljub temu, da ste v prvi obravnavi ob izgradnji TET III podpirali to, ampak da niste v javnomnenjskih raziskavah dobili en glas več v tem predelu in da po neki inerciji tam dobivajo druge stranke mnogo več in če vas to peče, potem to povejte tu. Ne pa iti z deplasiranimi, "bleferskimi", deplasiranimi argumenti za ta govorniški oder in govoriti nekaj, kar ni zapisano v zakonu. Zakon govori o zapiranju, govori o ekološki sanaciji in govori o dolgoročni sanaciji.
Kolega iz Idrije je govoril o tem, kako je bilo tudi pri njih, ko so zapirali rudnik v Idriji. Prišlo je do posebnega zakona, ki je sad tega posebnega zakona, če sem prav razumel sem tudi z zaprtimi očmi slišal, je bila predzadnje mesto na lestvici nezaposlenosti. Dajte govoriti o tem in zato, na primer, dr. Zagožna sem poslušal z veseljem, ker je izpodbijanje bilo upravičeno, ampak je šel z določenimi argumenti. Ne "blefirati" za tem govorniškim odrom in se ne nameravam več podpredsednik javljati niti na replike.
Če bom imel zaprte oči, če mi bo to kdo očital, bom seveda repliciral. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Spoštovani kolegi! Izbirajmo besede pri nastopih, vsi po vrsti. Tudi na tak način dvigamo ali spuščamo nivo državnega zbora.
Naslednjo repliko ima gospod Zoran Lešnik. Izvoli, kolega Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Skušal bom upoštevati. Skušal bom upoštevati priporočilo. Zato bom sicer repliciral kolegu Zamerniku in kolegu Zagožnu, ampak izrecno dobronamerno repliciram.
Ko je še kolega Bevk diskutiral o sanaciji Mežice in Idrije, sem si napisal in sem imel namen povprašati kolega Zamernika, če morda ve, kako sta se ta dva rudnika sanirala. Mislim, da je sedaj tudi kolega Jakič o tem govoril. Pa je menda Anderlič nekaj omenil in je verjetno sedaj že jasno in ve, kako sta se ta dva rudnika in se še sanirata.
Gospod ali kolega Zamernik! Res ne moremo primerjati rudnika in gozdov. Čeprav je tudi premog ena naravna zadeva, ampak gozd je takšna naravna zadeva, ki se sam obnavlja ali pa ga človek obnavlja. Bodimo vsaj pri nečem pošteni - jaz verjamem, da so bili goloseki, so bili. Ampak nečesa pa ne smemo pozabiti: imamo več gozda, kot smo ga imeli pred 50 leti, in imamo večjo lesno zalogo, kot smo jo imeli pred 50 leti. Gozd se naravno in človeško obnavlja, medtem ko zaloga rudnika premoga z izkoriščanjem pada in enkrat je te zaloge konec.
Kolega Zagožen, tudi vam ali tebi zelo dobronamerno. Namreč, z ozirom na to, da marsikatero občino od teh, ki so bile navedene, res dobro poznam, ampak to niso občine, to so krajevne skupnosti, nekatere občine so pa ostale občine. Recimo, če seštejem občino Kungota, Pesnica, Duplek, mogoče dobim iz teh treh občin število prebivalcev ene občine Trbovlje. Če seštejem, ne vem, Rače-Fram pa Juršince, pa še ne vem katera občina je bila omenjena, bi potem mogoče dobil Hrastnik. Zato mislim, da so take primerjave izredno težke.
Samo to sem imel namen povedati in mislim, da je bilo res dobronamerno povedano, da bi določeno stvar razčistili. Mislim, da verjetno ni treba meni sedaj replicirati ravno zaradi dobrega namena. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Tudi časa niste izkoristili, ki vam je bil na voljo, in s tem pripomogli, da bomo mogoče z replikami le kmalu končali. Gospod Jerič želi replicirati.
MIRAN JERIČ: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Repliciral bi gospodu Petanu, gospodu Jerovšku in gospodu Zagožnu ter gospodu Zamerniku, ampak na koncu.
Najprej bom govoril okrog same zgodovine predlogov zakonov s tega področja. Državni zbor je v prejšnji sestavi leta 1993 sprejel resolucijo o strategiji oskrbe Slovenije oziroma racionalni rabi z električno energijo v naši državi. V tej resoluciji je bila Termoelektrarna III predvidena. Na podlagi sprejete resolucije v državnem zboru je gospod Potrč v letu 1996 predlagal zakon o poroštvu za izgradnjo Termoelektrarne III v Trbovljah. Vlada je zakon podprla in prišla tudi z investicijsko podporo 150 milijonov mark za izgradnjo Termoelektrarne III v Trbovljah. Zakon je prestal dve obravnavi; v prvi obravnavi, kot je bilo že omenjeno, so ga podprle vse poslanske skupine, v drugi obravnavi pa se je potem zakonodajni postopek ustavil in je bil izpeljan predhodni zakonodajni referendum (rezultate poznamo) in na podlagi umika tega zakona iz zakonodajnega postopka ter sprejetega sklepa v državnem zboru je vlada morala pripraviti zakon, ki je danes na dnevnem redu. Vlada je tehtala med tremi variantami, kar sem že prej v svojem uvodnem nagovoru povedal. Prva varianta je bila komercialna izgradnja Termoelektrarne III, kar verjetno odpade, glede na znane rezultate, ki so bili doseženi na predhodnem zakonodajnem referendumu. Druga varianta je postopno zapiranje Rudnika Trbovlje-Hrastnik in ekološka sanacija Termoelektrarne II, seveda s tem spornim delom zakona, vsaj po navedbah socialdemokratov, to je tako imenovanim razvojnim tolarjem oziroma razvojnim delom za zasavsko regijo. Po mojem osebnem mnenju se specifični problemi posameznih regij s sistemskim zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ne bodo dali reševati. Zasavje je ena specifična regija, 200-letna tradicija premogovništva v zasavski regiji, mislim, da je pustila določene posledice in da se specifični problemi v specifični regiji, kakršna je tudi zasavska, rešujejo s posebnimi zakoni in ne s sistemskim zakonom na tem področju, kar vi pač trdite. Jaz bom sicer vesel, če boste to, kar govorite, da boste zakon v prvi obravnavi podprli zaradi prvega in drugega dela in da boste seveda v drugi obravnavi potem vložili amandmaje na ta razvojni del. Moje prepričanje je, da to ni vaše iskreno mišljenje in da vi tako ne mislite. Vi mislite ta zakon zavreči, to se pravi, da ga ne boste podprli in da tudi druge parlamentarne obravnave ne bo prestal.
Gospod Zamernik, kar se tiče dobrih cest v Zasavju pa samo to. V Zasavju imamo eno glavno cesto drugega razreda, to je Šentjakob-Zidani most. Ta glavna cesta je bila opredeljena s spremembami in dopolnitvami dolgoročnih in pa srednjeročnih planov Republike Slovenije. To je ena, mislim, zadnjih cest ali edina cesta, kjer je na določenem odseku, to je na odseku Trbovlje-Zidani most, časovna zapora. Po starem je bila to magistralna cesta, nikoli ni bilo dovolj denarja, tako da tista vaša trditev, da imamo v Zasavju dobre povezave, če bi se vsaj enkrat peljali čez Zasavje in enkrat prečkali, bom rekel, Zasavje in prišli v Savinjsko dolino, bi spoznali, da imamo slabe državne ceste na tem področju.
Kar se tiče pa ekološke sanacije, gospod Petan. V tem državnem zboru smo sprejeli dva zakona za ekološko sanacijo šoštanjskih blokov, in to za blok 4 in za blok 5. Jaz sem glasoval za oba zakona. Oba zakona sta bila težka približno 350 milijonov mark, če se jaz prav spomnim. Vem, da za ekološko sanacijo bloka 5 je bilo namenjenih preko 204 ali 205 milijonov mark. Mislim pa, da je ekološka sanacija bloka 4 bila ovrednotena tam nekje okrog 150 milijonov mark. Tudi prav je, da smo ekološko sanirali blok 4 in 5. Ampak če mi želimo ekološko sanirati v Zasavju Termoelektrarno II, dajte nam to tudi dopustiti. Jaz živim v Zasavju 40 let, jaz vem, kakšen zrak smo vdihovali pred izgradnjo tistega visokega dimnika v Zasavju in kakšnega vdihavamo zdaj in dopustite, da je ta zakon sprejet in da bo tudi Termoelektrarna II ekološko sanirana, ker mislim, da je to nujno potrebno zagotoviti, ne samo za ljudi na tem območju, ampak za širšo regijo oziroma državljane in državljanke, ki del te ekološke nesnage dobijo tudi iz Termoelektrarne II. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Repliki, ampak želel bi, da sta res repliki in da ne bi izzvali novih replik. Gospod Zamernik, gospod Zagožen, da bi potem z replikami končali in že končno dali možnost razpravljavcem, ki so se predhodno prijavili za razpravo.
BOGOMIR ZAMERNIK: Hvala lepa za opozorilo, gospod predsedujoči. Malo prezgodaj ste mi...
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Želel sem ti podariti 10 sekund, pa ne dovoliš. Izvoli.
BOGOMIR ZAMERNIK: Pa si mi vzel pol minute. OK! Ne da se drugače, kot popraviti navedbo, ki se tukaj izreče in je netočna. Tukaj prihajajo, predvsem s te strani, ljudje in potem govorijo, ne blefirajte, ne govorite neumnosti, ne govorite o drugih stvareh, ki v zakonu niso napisane, ampak to je en stavek, potem pa vseh pet minut govorijo samo o vsem drugem, o tistem pa ne, o čemer je zapisano v zakonu.
Gospod Anderlič, kljub temu, da sem samo z enim stavkom omenil izkoriščanje lesa, ste potem iz tega naredili praktično celotno repliko. Nič pa niste rekli o Šoštanju, ki je pa zelo podoben primer.
Gospod Lešnik, res vam ne bom repliciral, čeprav bi mogoče se dalo marsikaj. Razumel sem vašo dobronamerno pripombo. Res je, gozda je sedaj več v naših krajih, kot ga je bilo. Ampak verjetno se boste strinjali, da je razlika med takim robidovjem in jelšami, ki so premera centimeter in manj, ki zraste v enem letu in to se zarašča po nekdaj rodovitnih poljih ali vsaj pašnikih, sedaj se pa to zarašča. Vas tudi dobronamerno povabim, da pridete to pogledat, kako sedaj zadeva izgleda. Večkrat ste bili v teh krajih, ampak da vam ne bi kdo očital, da se družite z opozicijskimi poslanci, mislim da bi vam to z veseljem tudi vaš koalicijski partner, gospod Zagožen, naredil. Samo toliko glede tega.
Res bi lepo prosil, da nehamo o tem. Sem vam priznal gospod Anderlič prej in ponavljam, ni primerjave les in rudnik oziroma premog. Primerjava pa je s Šoštanjem, o tem pa niste rekli besede.
Poglejte, jaz takih študij, kot ste očitali gospodu Zagožnu, nimam. Imam pa zelo preprost in kratek odgovor na moje poslansko vprašanje v zvezi s poizkusom kurjenja indonezijskega premoga v Šoštanju. Ta premog, ki so ga kurili tam kot poizkus, je dal boljše rezultate, kar se tiče odvajanja strupenih snovi, kot pa velenjski premog s čistilno napravo. To je odgovor na tisto vprašanje gospodu Hvalici, zakaj se pa v Ljubljani kuri indonezijski premog. Zato, ker je tu smetana in ta smetana noče vohati SO2, ki smrdi in povzroča ne vem kaj vse. O tem seveda nočemo govoriti.
Gospod Jerič, zavrnili boste zakon. Mi z maksimalno dvajsetimi glasovi zakona ne moremo zavrniti. Nikakor ne. Vaša koalicija ga bo sprejela. Če ga pa bo, je seveda odvisno tudi od tega, česar se gospod Anderlič v svoji repliki tudi ni hotel dotakniti. Trditve njegovega kolega, varuha proračuna, gospoda Kopača, da je to neumnost, da je to eden od mnogih, ki ne bo dal nobenega rezultata. Tega se gospod Kopač zaveda in zato ga danes ni tukaj, ker bi mogel ravno tako gledati v tla kot takrat, ko smo se pogovarjali o obdavčenju iger na srečo in o zavarovalnicah, kjer smo izgubili pol milijarde tolarjev v manj kot enem mesecu.
Gospod Lešnik, čeprav sem vam prej kimal in sem rekel, da vaše izvajanje ni povzročilo moje replike, vendar ker sem ravno tukaj in mi je še ostalo nekaj časa, bi vam mogoče le lahko popihal na dušo, da tako rečem, in bi vas poprosil, da enako mero načelnosti, kot jo je vaša stranka, klobuk dol, izkazala takrat pri poslanskem predčasnem upokojevanju, da nisem uprabil izraza privilegijih, ko ste se odločno postavili proti tem privilegijem, se postavite v bran tudi privilegiranim regijam. Vis a vis Šoštanja in Velenja, kjer se tudi eksploatira premog, je Zasavje potem privilegirana regija. Tako odločno, kot ste se takrat postavili, se postavite tudi sedaj. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Jože Zagožen, kratka replika, verjetno, potem ni več prijavljenih za replike. Še Jerovšek.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Kratka replika oziroma bolj pojasnilo kolegu Zoranu Lešniku.
Popolnoma se strinjam, da nekaj malih občin v seštevku ne moremo primerjati z Zasavjem po številu prebivalcev in po številu brezposelnih. Vendar sem tu omenjal tudi Maribor, Mursko Soboto oziroma Radence in Črnomelj. Ti kraji se pa lahko primerjajo. Pač pa ni šlo za to. Šlo je za to, da se v Zasavju, kljub temu da ni najvišja brezposelnost, dajejo posebni z besedo piše "posebni pogoji", posebni ukrepi za odpravljanje brezposelnosti, ki so v izhodišču 25% višji kot za ostalo Slovenijo.
To je tisto, kar je sporno. Naj še to povem. V tem zakonu gre za dva dela. En del je tisti del, ki se resnično nanaša na zapiranje rudnika, drugi del je razvoj zasavske regije neodvisno od rudnika. V 66 milijardah, ki so za rudnik, je socialni program samega rudnika že vključen. Ta del, dodatni del je sporen zaradi tega, ker ni usklajen z zakonom o regionalnem razvoju, ki enotno za celo Slovenijo ureja to vprašanje. To so ti odprti problemi.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, Jože Zagožen. Še gospod Jerovšek, kratka replika. Potem gre v razpravo Branko Janc. Gospa ministrica do sedaj ni dvignila roke. Vsaj jaz nisem zasledil. Izvoli, kolega Jerovšek. Ko bom to zaznal bo lahko govorila.
JOŽEF JEROVŠEK: Dvignila je, sem videl.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Ne vem, da bi dvignila. Bom sedaj gledal. Ne ukvarjajte se s tem, prosim posvetite se repliki.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Najprej bi repliciral kolegu Anderliču. Me veseli, da ste tu navedli, da je te študije delal dr. Sočan. Na odboru za gospodarstvo, čeprav sem to nekam malo problematiziral, tega imena nisem zvedel. Moram reči, da dr. Sočan je gotovo velik strokovnjak, vendar v projektih za prihodnost slab prognozer.
Na žalost nima sreče ali ima take sodelavce. Mislim, da je bilo okoli leta 1985, 1986, 1987 je tekla ena študija Slovenija 2000, ki jo je dr. Sočan vodil. On se je takrat zavzemal in to je v tej študiji bilo, da Slovenija se mora usmeriti v proizvodnjo čipov. Katastrofa bi to bila, če bi takrat svoj kapital usmerili v to, ker nismo imeli potencialov. Zaradi tega, gospod Anderlič, ste slabo referenco navedli, kar se tega tiče in zaradi tega se tudi ne zavedate, ko govorite o gozdarstvu, da govorite stvari, ki strokovno ne držijo. Morate iti po sosednjih državah in pogledati, koliko se je tam nasadilo, kako so vzdrževani gozdovi. Še enkrat trdim to, kar je že gospod Zamernik, pri nas smo za lovce pa to dobro gozdarili. To smo odlično gozdarili, vendar za gozdno gospodarstvo pa slabo. Tu se je tako malo vračalo v gozd, tako slabo se je pogozdovalo, da je to, naj kar trdijo tisti, ampak naj si pogledajo.
Potem bi pa gospoda Jakiča, ki se skriva tam za kamero. Žal, gospod Jakič, saj sem se vam prej opravičil, ampak očitno me niste poslušali, ker to, kar ste vi meni reproducirali, jaz nisem rekel, o 300 tonah nisem govoril. Zaradi tega ste verjetno res malo zadremali. Mi je pa jasno, gospod Jakič, enega od svojih, kot ste nedavno rekli, "statementov" ste tu povedali zdaj v tej repliki. Ena od vaših teh stvari je tudi, da ste, če nimate argumentov, da ste, ne vem, grobi ali pa neokusni. Zdaj verjamem, zakaj je potreben kodeks. Poglejte, nisem rekel, da sem strokovnjak za premog, vem pa nekaj o trboveljskem premogu, to je pa razlika. Vem, da vas to moti. Vi pravite, če mi strokovnjaki svetujejo, jim verjamem. Tu mogoče, na tem področju, ampak na področju ustavnega prava ste pa vi, kot da ste pravno fakulteto končali, pa ste doktorirali, pa trdite tam in strokovnjakom ne verjamete. Jaz vam verjamem, da vas to moti, če nekdo nekaj ve. Vi ste prišli... Smo pač različni, eni smo bili v industriji 20 let in trdno delali...
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Replika je končana, 5 minut je mimo.
JOŽEF JEROVŠEK:... vi ste pa v plenicah šli v politiko, iz otroškega vrtca in ne morete, manjko imate tu. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Jerovšek. Jaz bi samo nekaj predlagal. O gozdovih, zakon o gozdovih in podobne zadeve bomo verjetno obravnavali kdaj drugič. Gospod Jakič ima repliko še, ker je bil izzvan, potem bi pa mogoče končali. Upam, da ne bo še kdo zopet izzvan in potem bomo šli zopet pet replik.
ROMAN JAKIČ: Hvala za besedo. Replika gre gospodu Jerovšku. Glede na to, da sem že prej rekel, da bom repliciral, če me bo še enkrat. Tokrat sem se šel skrit ravno iz istega razloga, ker sem ugotovil spet, da gospod Jerovšek gre za govorniški oder, prej sem zaprl oči. Replika pa gre seveda, kar se tiče, kje je kdo bil in kdaj je bil. Nekateri smo si izbrali politiko kot poklic in ga vestno seveda poskušamo opravljati, podobno kot si je za ta poklic izbral njegov predsednik njegove stranke, ki sicer ne vem, če od otroškega vrtca, predvsem pa vem, da že od srednje šole. Aktivno se je vključeval v politiko tako kot jaz in seveda pristal tam kot jaz, se pravi...
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Kolega Jakič, tega človeka ni v dvorani, prosim, da o njem ne diskutirate.
ROMAN JAKIČ: Sem zelo lepo govoril o njem, ker sem govoril tudi lepo o sebi.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Ne more replicirati in o njem se ne govori. Izvoli. Vsaj kulturno je tako. Replika še gospoda Jerovška. Kolega Jerovšek, jaz te prosim...
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa, gospod Jakič, za to odkritosrčnost. Res, neverjetni ste bili. Tudi jaz sem se skrival, ko sem bil majhen, samo vi še pač teh plenic niste slekli, pa se še danes skrivate po parlamentu. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Dobro. Upam, da so replike končane. Premirje! Zdaj pa je na vrsti, ker replik ni več, gospod Branko Janc. Prosim za mir v dvorani, v naprotnem primeru bom moral prekiniti sejo! Mir v dvorani! Prosim, da spoštujete kolega Janca in prisluhnete njegovemu nastopu.
BRANKO JANC: Spoštovane kolegice in kolegi! Mislim, da je današnja razprava zašla v slepo ulico. Odmaknili smo se namreč od osnovnega zakona, kar je po mojem mnenju zelo slabo. Če bi se v tem trenutku zavedali, koliko tisoč ljudi pričakuje od tega državnega zbora odločitev o tem, kaj bomo s tem zakonom storili in kaj jih v prihodnosti čaka, ne samo tistih 1.500 ali 2.000, ki so zaposleni v rudnikih rjavega premoga, ampak predvsem njihovih otrok, ki so končali študije, ki študirajo, ki končujejo srednje šole in ki imajo v tej regiji izredno malo perspektive. To vam lahko govorim, kajti glede na sprejeti zakon, ki je pred štirimi leti pričel z zapiranjem rudnikov Senovo, Zagorje in Kanižarica, nekoliko pobliže poznam to problematiko. Lahko vam povem, da ima zapiranje rudnikov, ki so bili 200 let eksploatirani, zelo zelo hude posledice. Seveda sem prepričan, da danes prepričujemo prepričane, da več ali manj že vsi vemo, kako bomo o zakonu glasovali, kljub temu pa bi vas rad opozoril na nekatere stvari, ki so bile že tudi prej omenjene, tako rudnik Mežica kot tudi rudnik Idrija in ostali.
Kar se tiče rudnika RTH, je ta največji rudnik Trbovlje-Hrastnik v povezavi s termoelektrarno Trbovlje. Odločitev, ki je predlagana, je po mojem mnenju zelo zelo pametna. Odločitev, ki bi jo sprejeli danes in ki pomeni nadaljnje obratovanje rudnika Trbovlje-Hrastnik še nadaljnjih skoraj 20 let, pomeni, da bo za obstoječe zaposlene delavce to pomenilo, da bo po neki naravni poti prišlo do zmanjšanja števila zaposlenih na neko normalno število, ki bodo v zaključku izvrševali še zaključna zapiralna dela. Če primerjam dva zakona, in sicer zakon, ki je danes pred nami, in zakon, ki smo ga sprejeli leta 1995, to je zakon o zagotavljanju sredstev za zaprtje rudnikov rjavega premoga Zagorje, Senovo in Kanižarica, opažam veliko razliko. Razlika je predvsem v tistem delu, ki zagotavlja sredstva za razvojno prestrukturiranje, ki v zakonu za prejšnje tri rudnike ni bilo nikjer omenjeno. Sam zakon iz leta 1995 predvideva zapiranje rudnikov do leta 2000, program zapiranja, ekološko sanacijo, načrt zapiralnih del in socialni program. Socialni program, ki ga je omenjal tudi dr. Zagožen, za katerega pravi, da že zajema obstoječi zakon o zapiranju RTH, je dvorezen meč, kajti v okviru tega socialnega programa so res predvidene pasivne in aktivne oblike. Če se ustavim samo na pasivnih oblikah, potem so te pasivne oblike čakanje, odpravnine, upokojitve in dokupi. V rudniku Senovo, kjer so se izvajale pasivne oblike socialnega programa, vleče to za sabo veliko socialno stisko. Namreč, upokojevati rudarje pri 40-ih letih, jih pošiljati na čakanje, jim dokupovati leta, jim plačevati odpravnine, pomeni, da mi s takim programom delamo medvedjo uslugo državi, kajti vse te oblike razreševanja presežnih delavcev se nam bodo vrnile kot socialne bombe čez nekaj let. Zaradi tega bi na takšne oblike socialnega razreševanja posebej rad opozoril.
Skupina poslancev je predlagala dodatno stališče k predlogu matičnega delovnega telesa, in sicer, da naj predlagatelj pri pripravi zakona za drugo obravnavo ustrezno reši razvojno prestrukturiranje tudi območij rudnikov Senovo, Kanižarica in Mežica v zapiranju. Po mojem mnenju je tak dodaten sklep potrebno sprejeti. Prvič, zaradi tega, da postavimo na isti imenovalec vse rudnike, ki jih bomo v tem obdobju zapirali, torej da odpremo možnosti razvojnega prestrukturiranja tudi v tistih rudnikih, ki jih bomo zaprli do leta 2000 in v katerih niso bili zajeti dodatni finančni viri za dodatne razvojne spodbude. Mislim, da je skoraj odveč, da bi emocionalno naštevali razloge za takšen sklep, vsekakor pa se mi zdi potrebno, da vas tudi na to opozorim.
Izhajal bi predvsem iz številk, govorim samo za rudnik Senovo. V rudniku Senovo je bilo zaposlenih leta 1950 1.430 ljudi, leta 1960 1.045 ljudi, leta 1970 837 in konec 80-ih let, ko se je intenzivno začelo delati na projektu zapiranja rudnika, še približno 500 ljudi. Danes tam praktično, razen tistih, ki izvajajo zapiralna dela, ni nobenih dodatnih programov, ki bi dodatno zaposlovali mlade ljudi. Zato se mi zdi, da bi bilo tudi glede na podatek, da je podobno v občini Črnomelj in verjetno tudi v Mežici, nujno potrebno, da se tako dodatno stališče tudi sprejme.
Da zaključim. Zakon podpiram in imam tudi nekatere pomisleke, na nekatere nekateri opozarjajo. Vendar se mi zdi, da se da to povsem korektno rešiti ob pripravi zakona za drugo branje. Želel bi si, da to ne bi bil politični zakon, ampak da bi postal strokovni zakon, za katerim bi stala vlada in ministrstva, ki so v tem zakonu navedena. Želel bi si, da se ne bi usoda nekaj 10000 Zasavcev krojila na račun človeka, ki je slučajno iz tega konca doma. Ne strinjam se s tem, da je to Drnovškov tolar. Kajti ta tolar bo v korist predvsem ljudi, ki so v zgodovini 200 let plačevali svojo ceho, tako v svoji naravi, načinu življenja in odnosu do dela. Toliko za enkrat, hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Naslednji je Franci Rokavec, ki ga ni. Naslednji je gospod Potrč. Pripravi se Petan in Ivan Božič.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Upam, da bodo dodatne razprave samo še osvetlile določena vprašanja in da ne bodo kakorkoli ponovno povzročale replik, ker menim, da bi bilo koristno, da bi tisti del, ki je bil pozitiven, iz vsake od teh razprav na koncu prelili tudi v sklep, da se zakon podpira.
Rad bi zato na kratko rekel samo naslednje. Osnovni problem ali osnovni razlog za sprejemanje zakona je dejstvo, da se je treba odločati o vprašanju usode rudnika Trbovlje - Hrastnik v povezavi s termoelektrarno. To je specifičen primer, posebej ga je treba reševati. Vsi vemo, posebej je to povedala tudi gospa ministrica za gospodarstvo, da na zelo podoben način rešuje vprašanja zapiranja rudnikov Evropa danes, da je podobno delala včeraj in da bo podobno delala tudi jutri.
Ve se, da ni mogoče prepuščati zapiranja rudnika rudniku samemu, ker to enostavno ne gre. Prihaja do prevelikih problemov, ki so ekološki, socialni, razvojni in to enostavno ni mogoče narediti. Iz tega razloga je najbrž tudi težko delati primerjave tega vprašanja z velenjsko regijo ali s Šoštanjem. Želim si - in zaenkrat po planih vemo, da bo tam še rudarjenje trajalo 30 in več let - ko pa bo prišlo do odločitve, da je treba iz teh ali drugih razlogov rudnik zapirati, bomo najbrž pred tem, da se bomo morali podobno odločati tudi o vprašanjih zapiranja rudnika in najbrž bodo zahteve ponovno pred takratnim parlamentom podobne, kot so danes za zapiranje rudnika Trbovlje-Hrastnik in kot so bile v primerih, ki ste jih vi že vsi pred tem omenjali.
Res bi bilo nekorektno trditi, da se stvari pripravljajo na pamet. Jaz vem, da si lahko domišljam, da sem bil dolžan zaradi tega, ker sem se pač bolj vpletel v to zadevo, prebrati kaj več od vas. Vsi pa smo imeli na razpolago že nekaj let mnogo študij, mnogo elaboratov, ki so bili narejeni, danes obstajajo, so bili dodatno dograjevani. Vsaka zahteva, ki pravi, da nič ni dokončnega, da je mogoče potrebna še recenzija, da je treba vključiti še mednarodne strokovnjake, da so mogoče kakšne številke potrebne ponovne ocene, vse to je točno. Jaz sploh ne bi temu ugovarjal. Samo priti in reči, nekdo si je izmislil in bi rad preko noči sprejel zakon in rešil problem, pa je iz prsta "cuzal" številke, to enostavno ni res. Ni res in mislim, da ni korektno na ta način govoriti.
Je razlika, spoštovane poslanke in poslanci, med tistimi, ki pravimo, da podpiramo zakon in med tistimi, ki pravite, da podpirate zapiranje rudnika. Treba je vedeti, da je razlika zaradi tega, ker ko govorimo o zakonu, tisti, ki podpiramo zakon, podpiramo tudi del, pa ne dobesedno, ampak idejo, del, ki govori o nujnem prestrukturiranju in ki govori o nujni sanaciji in razvoju. Tisti, ki govorite samo o zapiranju, lahko ostali čutimo, da imate na tej točki zadržke. Če imate zadržke, potem je to popolnoma drugačen zakon. Drugo je samo zapirati rudnik, drugo je v povezavi z zapiranjem rudnika pogovarjati se tudi o razvojnem vidiku. Ta razvojni vidik je lahko zamišljen idealno ali pa ima tudi pomanjkljivosti, samo brez njega ni mogoče zapirati rudnika. Doslej nobenega rudnika brez razvojnega vidika nismo zapirali in prosim vas, da tisti, ki to misli, to tudi zelo jasno pove. Če ne misli, pa pove, da soglaša, da vključuje zapiranje rudnika tudi potrebne socialno-ekonomske ukrepe za reševanje brezposelnih, tistih, ki bodo nastali danes in razvojno. Jaz se strinjam, da ne bodo vsi nastali danes. Hvala bogu, ker drugače bi takojšnje zapiranje kompletno terjalo mnogo več sredstev preko noči, pa še tehnološko trdijo meni, ker na tehnologijo se res ne razumem, bi bilo veliko dražje in veliko težje bi bilo to izvesti. Samo razvojno gledano, v določenem času bo to potrebno reševati.
To so razlogi, zaradi katerih mislim, da bi bilo prav, da res k vprašanju pristopamo strpno, da damo vladi čas, da eventualno na podlagi dodatnih stališč nekatere stvari še pripravi in preuči, razumeti pa morate nekatere - jaz sem med njimi - ki smo se opekli v dobri veri, v zakonu, ki je bil prej v proceduri, da zdaj marsikdaj mogoče vidimo tudi kaj bolj črno, kot iz razprav zgleda. Razumeti nas morate, ker smo spremljali tudi razprave skozi tri faze zakona in veste dobro - jaz sem to že rekel - da ob prvi obravnavi je bilo meni kot predlagatelju zakona nerodno, ker sem imel občutek, da sem pravzaprav edini od govorcev, ki najmanj podpira zakon. Vsi drugi, ki ste govorili, ste ga podpirali mnogo bolj vehementno, pa ne bom govoril o imenih, ker jih poznamo. Konec koncev, saj lahko kdo spremeni mnenje, ampak iz tistega groznega zagovarjanja zakona je na koncu prišlo do čiste politizacije in do čistega poenostavljanja, da je bil vse samo en problem. Tega se jaz bojim pri tistih, ki danes opozarjate, da zapiranje rudnika ja, ostalo pa bomo videli, ker so druge regije pa ker je razvojna politika, pa ker se nekoga privilegira, ker se to dela zaradi, ne vem, tega ali pa drugega.
Dajte razumeti, no, bojimo se tega, da bi se skozi drugo in tretjo obravnavo potem enake stvari pojavile. Želim, da bi bili korektni, da bi bili jasni, da bi bili drug do drugega pošteni. Tudi če bo nekdo proti temu iz ekonomskih ali pa političnih razlogov, mi je veliko ljubše, kot pa da je toliko sprenevedanja, kot ga je bilo, ko smo govorili o tistem prejšnjem zakonu in je bil rezultat pač tak, kot je bil. Recimo, da je dober. Nekatera opozorila so bila lahko tudi takrat dobra in jaz jim nisem oporekal. Samo škoda bi bilo, da bi vedno na novo našli stvari, ki bi jim oporekali, ker ne glede na to, kako se je kdaj kdo do tega področja obnašal, najbrž smo mi kot poslanci državnega zbora te sestave dolžni videti današnjo situacijo in situacijo za naprej in videti, kaj se sme reševati, mora in da. Prepričan sem, da je dovolj strokovnih podlag, dovolj študij, dovolj ocen, ne pa preveč. In da se lahko še naredijo, zato da bo možno zakon v prvi obravnavi podpreti.
Rekel bom iskreno, da bi si želel, da bi bilo sprejetih čim manj dodatnih sklepov, ker dodatni sklepi - ne vsi, mnogi - gredo v smeri, da se v drugi obravnavi zakon ne bi sprejel takšen kot je predlagan. Če bodo sprejeti, se bo treba pač na novo v drugi obravnavi truditi in dokazovati, bo pa to težje - to povem direktno - ker imam res željo, da v relativno kratkem času pridemo do zakona. Zavedam pa se, kot poslanec s tega konca, v enaki meri kot vi, da bodo te razvojne spodbude nekaj dale, nečesa ne bodo dale, da bo treba ogromno dela, da bo do lastnih programov prišlo, ker če jih ne bo, bodo dale te spodbude res samo prazen kos papirja pa eventualno iluzijo. Če ne bo konkretnih programov, ki bodo nastali tam, v tem okolju, potem zakon ne bo veliko pomagal. Treba se bo zelo mučiti za spremembo mentalitete, da bomo mnogokdaj imeli programe, ampak njihova realizacija ne bo jutri, temveč bo čez tri, čez pet ali pa več let, da bomo mnogokrat pričakovali realizacijo 100-odstotno, pa bo samo 50-odstotna, ker vse to je tisto realno, kar življenje prinaša. Ne delam si nobenih iluzij, da bo to dalo neke idealne rezultate. Samo brez tega ni nobenih rezultatov.
Zato bi le prosil, da se dovoli, da ne glede na to, kdo je kje rojen, tudi zapiranje rudnika Trbovlje-Hrastnik ima pravico, da je deležno enake poti in v načelu enakih prijemov kot vsi rudniki v Sloveniji, premogovniki in drugi rudniki v Sloveniji doslej. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Potrč. Replika, Jože Zagožen. Izvoli kolega.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Nadaljeval bi ravno tam, kjer je končal kolega Potrč, ko je govoril o poštenosti in študijah.
Žal je morda en del razlogov za tako različne diskusije tudi v samem gradivu. Tu v 2. Točki: Postopno zapiranje rudnika Trbovlje – Hrastnik, piše med ostalim tudi to, o čemer ste vi govorili, program zapiranja rudnika vsebuje naslednje obvezne sestavine. Govori o načrtu poslovanja, o tehnično- tehnološkem delu postopnega zapiranja, o ukrepih in aktivnostih za sanacijo okolja, programu aktivnega razreševanja presežnih delavcev, v povezavi z regionalnim razvojnim Zasavja, terminskem planu aktivnosti in tako naprej.
Ne vem, morda ne razumem dobro, vendar piše, da se ta program, javno podjetje Rudnik Trbovlje - Hrastnik, ki izvaja postopno zapiranje rudnika, izvede mednarodni javni razpis za izbiro programa. Za izbiro, to najbrž ne za izdelavo, ampak za izbiro programa postopnega zapiranja rudnika. Ne! Programa, ki vsebuje vse te komponente, ki sem jih prej naštel. Tu pravi v 5. Členu: "Sredstva v letnih proračunih Republike Slovenije se prioritetno zagotovijo." Prioritetno v obsegu, ki zagotavlja izvajanje programa zapiranja. Se pravi, že oštevilčenega in tu so zneski v letih do 2004. Od 1 milijarde tolarjev, 2000 na 3,5 s tem, da je že pet in 4 že višje.
Gre za to, da je problem, od kod tako natančne številke, če še ni programa. Če bo šele razpis za program. Ta stvar je tu nejasna.
Drugo, kar sem ves čas govoril, imena in priimke ljudi, ki so te programe napisali. To je osnovno. Kateri inžiner, kateri strokovnjak, z imenom in priimkom in s titulo stoji za temi številkami. Ali bo ta mednarodni razpis še kaj spremenil ali ne? Drugo. Tu je jasno v 4. Členu: Program aktivnega razreševanja presežnih delavcev. Ker v tem delu zapiranja rudnika je 66 milijard tolarjev ali 80% sredstev. Se pravi, socialni program je že tu notri. Drugo je regionalni razvoj Zasavja, ki je dodan temu, neodvisno od rudnika. Imamo dve področji, ki ju tu obravnavamo. Zato bi še enkrat rekel, da se ne bom ponavljal. Nekdo naj pride in naj nam da elaborat na mizo. Zakaj ga nismo videli tega programa? Zakaj moramo danes verjeti tu nekim številkam, zraven pa piše, da bo razpis za program šele napravljen. Kako so lahko številke, če pa še ni razpisa za program?
Te stvari se morajo razčistiti, elaborat se mora dati na mizo, tako da ga bomo lahko sami pogledali. Številke so prevelike, prevelike so številke. Tisti, ki je kdajkoli bil v podjetju, ve, kaj je to. Prej sem rekel, da dva Gorenja kupiš s tem denarjem. 40 let jih je ustvarjalo 15.000, 20.000 ljudi. To so enostavno prevelike dimenzije, da bi se lahko šli tu po otročje pogovarjati o teh številkah.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. To je bila replika gospoda Jožeta Zagožna. Naslednji razpravljalec je Rudolf Petan. Izvoli, kolega. Pripravi se naj gospod Božič, nakar so razprave končane, pismene.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani! Prej v repliki sem že omenil, da bom svoje poglede na ta zakon razložil v tej razpravi. Vsekakor sem pa vesel, da je prišlo do tistih replik, kajti nekaj sem se pa pri tem naučil in to vam bom tudi razložil, zelo na kratko. Gre za zakon, ki v bistvu pomeni 10% državnega proračuna v tem trenutku. To se pravi, o tem verjetno ni treba izgubljati veliko besed, da takšna sredstva verjetno ne bomo kar mogli oddvojiti, ker so tudi pač viri financiranja tudi tako pripravljeni, da ne bomo izplačani samo v naši generaciji, ampak še malo v naslednji. Naši otroci bodo še zelo zaposleni z odplačevanjem teh sredstev, ki so predvidena v tem zakonu. Jaz sem ta zakon v bistvu razdelil na tri dele. Najprej je postopno zapiranje Rudnika Trbovlje-Hrastnik, to je pač tisti del, ki je ostal. Jaz sem to že na enem od odborov povedal, da če se je država odločila, da premog ni več tisti energent, ki bi v tretjem tisočletju bil aktualen, ki bi bil ekonomski, ki bi bil upravičen za tako široko porabo, da je to pač stvar politike in se strinjam s tem, kajti tudi v drugih državah so to storili že neprimerno prej, in to v energetski politiki, ki jih imajo, to tudi zapisali in izvedli.
Naslednja se mi zdi sanacija. Gre za ekološko sanacijo. Tudi tu sem si zapisal, da podpiram ta del ekološke sanacije. Ampak po teh replikah, ki so pa danes bile, pa moram priznati, da sem se malo zamislil nad tem. Namreč, mislim, da ne bom povedal nič novega in tudi ne mislim nič novega povedati, da sem s tega področje energetike moral narediti kar nekaj izpitov, preden sem prišel do diplome. To sicer nič ne pomeni, ampak nekaj pa vendarle. Se pravi, da vsaj neke osnove tega področja le poznam.
Predstavljal sem si, ko sem prebral zakon, ko je bilo govora o ekološki sanaciji, da bo emisije toplogrednih plinov SO2, CO2, NOX, ki se tu na veliko sproščajo in ki jih spuščamo v ozračje prek tega 300 in še nekaj metrov visokega dimnika na celo Slovenijo, da se bodo ti plini očistili in ker je običajno efekt čistilne naprave nekaj desetkratno zmanjšanje teh toplogrednih plinov, in še posebej, ker je Slovenija podpisnica konvencije iz Kiota iz preteklega leta in se je obvezala, da bo do leta 2010 zmanjšala za 10% emisije toplogrednih plinov, sem mislil, aha, to je pa ta zadeva in to je vsekakor dobro in jo je treba podpreti, ne samo zaradi nas, predvsem zaradi nas, ampak tudi zaradi mednarodnih obveznosti, ki jih je Slovenija sprejela s podpisom kiotske konvencije. Vendar mi je vodja največje poslanske skupine v tem zboru enostavno povedal, da emisije toplogrednih plinov, ki gredo nad Slovenijo, nimajo nobene zveze s tem zakonom. Moram vam odkrito povedati, da sem te njegove besede vzel kar resno in sem še enkrat prebral celoten zakon, čeravno mislim, da sem ga že dvakrat ali pa trikrat. Zato sem ga jemal kot celoto, ne samo člene, temveč tudi obrazložitve, ki so zraven, in to je bil zame kompleten zakon. Bil sem presenečen, ko sem ugotovil, da res v zakonu prav nič ne piše o čistilnih napravah, ampak samo piše, koliko sredstev bo za to potrebnih, da bo potrebnih 11,1 milijarde, kako jih moramo zagotoviti ter kako se bodo po letih koristila. No, malo sem se pomiril, ko sem pogledal na 28. stran, kjer so točno napisani učinki ekološke sanacije, kjer je jasno napisano, da bo za 40 do 50-krat zmanjšana emisija teh toplogrednih plinov SO2, NOX, prahu, tudi CO2, sicer tega ne veliko, ker je to težko, to je odvisno od kurilne naprave, ampak vendarle. Začel sem pa razmišljati, navsezadnje pa v zakonu res nič ne piše in je imel kolega, vodja poslanske skupine, popolnoma prav. V zakonu nič ne piše, da bomo gradili čistilne naprave, samo 11 milijard moramo, bi morali, seveda če bo ta zakon sprejet in če bo realiziran, bi morali tako ali drugače odvesti in jih dati za ta projekt - vendar, kam? V zakonu to ne piše! To piše sicer v uvodu, ampak to niso kot členi zakona, temveč so obrazložitve tega zakona. Sedaj se mi res postavlja vprašanje, ali sprejemamo takšen zakon, ki res tako na široko obravnava zadevo, da niti vsi detajli o tem, tisti grobi, ker to pravzaprav še niso detajli, ampak kaj bo sodilo v ta zakon, ni opredeljeno v zakonu, temveč je eventualno v obrazložitvi. Sicer res upam, da bo tisto v obrazložitvi držalo. Res sem pa hvaležen tem, ki so me na to opozorili, da v bistvu to nima nobene zveze pri ekološki sanaciji in pri problemu tega zakona, pri vsebini tega zakona. To je zadeva, na katero sem želel še dodatno opozoriti.
Tretji del tega zakona je pa spodbujanje razvojnega prestrukturiranja - ali kakorkoli bomo že ta tretji del imenovali - zasavske regije. Tu se mi pa zastavlja nekaj vprašanj. Verjetno razvojno prestrukturiranje potrebuje cela Slovenija. Malo je tistih območij, ki tega prestrukturiranja ne potrebujejo in ne potrebujejo določenih spodbud. Tu niso potrebne milijarde, ker mislim, da tudi v okviru tega razvojnega prestrukturiranja zasavske regije ne bodo samo milijarde, temveč bodo tudi kakšne sekundarne oblike, kot so razne ugodnosti, oprostitve določenih dajatev. Predstavljam si, da bo tudi oprostitev ali pa zmanjšanje dajatev glede spremembe namembnosti zemljišč. To si tudi predstavljam da bo. Potem se tako postavlja vprašanje, v kakšnem položaju so podjetniki iz drugih regij, ki se bodo morali spopasti z izdelki, ki se bodo pojavili na trgu, ki bodo izdelani v podjetjih na tem področju. Vsekakor je tudi dobrodošlo, da smo v tem obdobju sedaj tudi razpravljali in tudi sprejeli zakon o skladnejšem regionalnem razvoju. Mislim, da se ta dva zakona, vsaj ta tretji del tega zakona in ta regionalni razvoj lepo pokrivata. Prepričan sem, da bi se ta regija morala najti tudi v tem zakonu o skladnejšem regionalnem razvoju, prav tako in bolj enakopravno pa tudi ostale regije. Prepričan sem, da v okviru tega regionalnega razvoja bo verjetno potrebno zaradi tržnih razmer, zaradi enakomernih pogojev vseh nosilcev gospodarskega razvoja, da veljajo tržne zakonitosti in za vse enaki pogoji, bo verjetno na tem segmentu potrebno še marsikaj razčistiti.
Rad bi povedal tudi to, da takih regij ali takih mikrolokacij, kjer bi bilo potrebno prestrukturiranje ali pomoč, ni potrebno z milijardami, lahko tudi s kakšnimi milijoni, je v Sloveniji veliko. Naj mi bo dovoljeno, da tudi povem s svojega področja Dravinjske doline, Slovenskih Konjic, ki ima 13000 prebivalcev, smo v trenutku izgubili 2500 delovnih mest. Zasavje se niti po izgubi 2400 delovnih mest ne more s tem primerjati, ker jih je 50000, če jih je malo manj, prosim ne mi tega očitati. Vem, koliko to znese. Tudi v Slovenskih Konjicah smo preko občinskega sveta napisali marsikatero prošnjo na vlado, na ministrstva, pa zaradi tega nismo dobili nobenega tolarja, žal. Se pravi, tudi taka področja, kot je naše, bi eventualno lahko vključili tudi za taka dodatna sredstva. Vendar mislim, če me osebno vprašate, to ni najboljši pristop. Zato se tudi ne strinjam, da bi eno regijo v tem primeru Zasavje, vzeli iz tega in bi oni imeli posebne pogoje.
Nekdo je že danes rekel, da če bo ta regija pobrala vse, potem bo za ostale ostalo manj. Sicer se kar precej strinjam s tem, ampak nisem mislil o tem razpravljati. Hočem opozoriti, da je v Sloveniji veliko takih regij, ki bi potrebovale tak zakon. Res pa je, da ne bi nobenega potrdil, če ne bi bil bolj detajljen, kot je ta, ta ni dovolj podroben. Povedal sem vam dilemo od prej.
Dejstvo je tudi, in to je bilo danes tudi že tu povedano, da je to do neke mere nadaljevanje programa TET 3, ki sicer ni uspel v taki obliki, vendar se preko tega zakona, ki ima zelo dolg naslov in ki sem ga jaz razdelil v tri podzakone ali pa bi lahko bili kar trije zakoni in nekako zahteva poseben status. Poseben status, ali teh treh občin ali tega področja in o posebnih statusih smo še ne dolgo tega že tu veliko razpravljali. Takrat smo tudi, in tudi sam osebno, smo opozorili, da bi pač zato verjetno bil potreben neki zakon, ki bi opredeljeval, kdaj lahko uporabimo poseben status neke občine ali nekega področja, ki bi zadevo rešil dolgoročno sistemsko in pa seveda tudi strokovno, to je izraz, ki ga uporabljam, ker se je tu nekako ustalil takrat, ko se zavrnejo zakoni naše poslanske skupine in se uporabljajo te tri besede, pa mogoče še kakšna. Moram priznati, da je to kar korektno in tudi jaz bi se s tem strinjal, da bi tak zakon bil potreben, o posebnem statusu dolgoročno sistemski in pa predvsem strokovni in tudi na tem področju bi vključili, bi se ta regija avtomatsko vključila na to področje, če je stanje tako kritično, kar pa se strinjam, da verjetno je, ampak tudi druge so.
Navsezadnje, kot sem na začetku omenil, gre za velike obveznosti, gre za milijardo mark, to sem rekel zato, ker se manj sliši kot pa, če bi rekel, da gre za 100 milijard tolarjev, in ko sprejemamo takšen zakon, je potrebno verjetno kar nekaj strpnosti in nekaj priprav, kar dolgih priprav, da se lahko opraviči tako velik znesek. Moram priznati, da na odboru za finance ni bilo predstavnikov finančnega ministrstva, ki bi nekako umestili teh 100 milijard ali pa kakšno milijard manj - to navsezadnje niti ni pomembno, inflacija tudi naredi svoje - v finančne plane naše države. Točno se ve, v katerih letih bodo potrebne intervencije države in kako se bo teh 100 milijard odplačalo. In kot sem že omenil, še posebej zato, ker nimamo mi, naša generacija nima te pravice, da bi zapravila denar tudi še za naslednje generacije. In tu je ravno en takšen primer.
Naslednje, kar me moti, bi rekel, da je to, o zapiranju in sanaciji tega rudnika malce nenačrtno. Bom povedal, zakaj. Vsi se še verjetno spomnite, na prvih straneh vseh medijev je bilo in pa seveda v udarnem času, ko se je odpiral nov jašek, vstopno-izstopni jašek v tem rudniku, in ker vemo, da takšna infrastruktura v rudniku ne stane 1000 mark, ampak se lahko pogovarjamo o milijardah tolarjev, sedaj pa naenkrat govorimo, da je pač to tako ali tako potrebno počasi zapirati. Zato se sprašujem, zakaj so bile potrebne tako velike vsote denarja, da nekaj na novo izgradimo, če pa začnemo tisti trenutek v bistvu določene posege za zapiranje rudnika. To se pravi to je bilo prav gotovo nenačrtno in pa izsiljeno. In po nekih informacijah bi tudi državni sekretar za energetiko naj imel velike težave ravno zaradi tega, in naj tudi omenim, da tudi ta državni sekretar je navsezadnje odstopil. Niso ga odstopili, ampak je odstopil. Jaz si sicer lahko mislim, da je tudi kaj v zvezi s tem, ni pa nujno, da je to res, ampak do zdaj me še nihče ni prepričal, da to ni res in lahko bi to tudi bilo.
Strinjam se, da tisti, ki izgubi delo, na kakršenkoli način, je čisto vseeno, ali zaradi prestrukturiranja ali zaradi zaprtja rudnika ali pa zaradi divjega lastninjenja, v statistiki se to mogoče pozna 0,5% v okviru regije, v okviru Slovenije, ampak za tiste ljudi, ki pa izgubijo posel, je pa to 100%. Za njih je to 100%. Strinjam se s tem, da to ni enostavna zadeva. Vendar spoštovani gospodje! V Sloveniji je v tem trenutku 150000 nezaposlenih. Imamo še nekaj takih okoli 30000, ki niso nikjer evidentirani in so nezaposleni, ker jih niti statistika več ne vodi. Zato sem rekel, da bi te stvari morali reševati v okviru Slovenije.
Navsezadnje bi rekel, strinjal bi se s tem, če bi to bili v bistvu trije zakoni. Iz preprostega razloga, ker bi bila preglednost večja in tudi preverljivost podatkov bi bila prav gotovo večja. Ne bi bila možnost prelivanja teh sredstev, ki so predvidene za različne faze iz ene v drugo fazo, tako, da porabimo ves denar.
Naslednje, kar je. Menim, da so ta sredstva glede na to, da ni natančnega programa in to je bilo danes že nekajkrat povedano, ocenjena, oprostite izrazu, na palec. Ne vem sicer, kako bi lahko ocenili, da je mogoče ekološka sanacija vredna 11,1 milijarde, če nimamo niti konkretnega programa o tem, kakšna bo čistilna naprava, kakšen postopek bo in podobno. Ni vseeno kakšen postopek ali je suhi ali moker. Cena je bistveno različna. Koliko še stanejo potem ostale priprave, kam spravljamo te odpadke, ki nastanejo pri čistilni napravi in podobno. Tega ni nikjer napisanega. Zato ne verjamem tem podatkom. Tam ni nobenih nosilcev, nobenih nosilcev za posamezna dela. Navsezadnje moram povedati tudi to, da tudi ministrica za gospodarske dejavnosti ni nikjer tega omenila in je odkrito tudi priznala, da bodo kasneje izdelali program. Sedaj gospodje dajte denar, sprejmite ta zakon, potem bomo pa že mi odločili, kakšen bo program, določeni nosilci in podobno. Žal je tako. Navsezadnje naj mi bo dovoljeno, vrednost milijarde mark. Spoštovani gospodje! To me spominja na strahovito velike projekte iz prejšnje države in to za take projekte, ki niso bili uspešni. Res mislim, da ni najboljša primerjava in zato se vam malo opravičujem, kljub temu, verjetno se boste spomnili, da smo za milijardo, ki je predvidena za to, v prejšnji državi pozidali oba velika giganta za Feronikel. Naj mi bo oproščeno. Zaradi reda velikosti sredstev. Drugače mislim, da ni primerjave. Zato se vam malce opravičujem. Dejstva so taka. Tudi me cel projekt tak kot je pripravljen, tak kot je planiran in v tem planiranju sem že prej v repliki govoril, spominja na te velike megalomanske projekte in prejšnjega obdobja. Ko ali če bo ta program nekoliko podrobneje izdelan, potem bom tudi verjel vam. To ste me danes tudi prepričali z vsebino replik. Prej nisem tako globoko razmišljal, sedaj pa sem se zamislil nad tem, kar sem tam slišal.
Navsezadnje tak program kot je tu napisan, kar je zapisano v zakonu se mi zdi, da program ni ravno najbolj resen. Ne trdim, da ni uresničljiv, ampak ni najbolj resen in imam občutek kot, da je to neka Potemkinova vas, še posebej iz razprav. Danes smo razbrali, da se je v tem področju, v preteklosti verjetno obračalo veliko denarja, vendar nosilci tega niso znali to izkoristiti. Druga regija s podobno usmeritvijo je to vsekakor znala izkoristiti in en segment tega sem tudi navedel. Sredstva, ki so bila porabljena za sanacijo za gradnjo visokega dimnika, so bila vržena stran. Na drugi lokaciji pa so zgradili čistilno napravo, ki je verjetno učinkovitejša tudi za tiste prebivalce, ki tam živijo. Vem, da je težko živeti v takem kraju, kjer je bil zrak tak, kot je bil. O tem ne mislim izgubljati besed in se strinjam. Vendar rešitev, ki je bila dana z izgradnjo dimnika, verjetno ni bila prava in je bila zgrešena in danes se zopet vračamo na to. Naj zaključim. Zame tako nedodelan zakon ni sprejemljiv. Kot sem pa rekel, pa podpiram tista prva dva dela, o sanaciji in postopnem zapiranju, ker bom z rezervo vzel tisto, v kar ste me prepričali v replikah glede sanacije; verjel bom temu, kar je napisano v prvem uvodnem delu. Vendar menim, da bi vlada in parlament morala prestrukturiranje in tudi sanacijo, če je potrebno, obravnavati v sklopu Slovenije kot celote. Tudi sam se ne strinjam s tem, da se privilegira določeno regijo ali določeno občino, temveč je tu treba ravnati v okviru Slovenije. Nimam pa nič proti, če v tem programu celotne sanacije Slovenije dobi ta regija tudi več, to me ne moti, vendar ne more biti izjema, temveč je lahko kvečjemu v okviru celote izjema, ne pa da se celote ne obravnava, ampak samo specifiko; v okviru specifike pa se s tem ne strinjam. Pa še na koncu: prestrukturiranje potrebuje celotna Slovenija, vendar je za to potreben resen program, resno načrtovanje. Tisti, ki so načrtovali ekološko sanacijo v preteklosti v tej regiji, prav gotovo nimajo tu kaj iskati, zato ker so nam predstavili napačne rešitve. Še enkrat, dimnik je bil zgrešena rešitev. Rekel bi tudi to, da se mi zdi sedaj, ko se bližajo volitve, eno regijo privilegirati mogoče malce neprimerno. Bojim se, da bi to bilo zopet zavajanje ljudi, kajti ljudje kot končni porabniki tudi zraka, če hočete, ki ga tam dihajo, verjetno od tega, ali pa delovna mesta od tega ne bi imeli veliko. Če bomo samo zapravili milijarde, tako kot smo jih zapravili za dimnik, potem se bojim, da to ni tisto in da zavajamo ljudi. Kar je pa najpomembnejše, razvojni problemi, razvojne rešitve te regije bodo pa ostale in se bodo v parlamentu srečali v naslednjem ali pa še v kakem naslednjem, naslednjem mandatu in bodo razpravljali o isti zadevi, zato ker jedro, bistvo problema ne bo rešeno. To sem želel povedati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Petan. Na razpravo čaka še Ivan Božič. (Posredovanje iz klopi.) Sem registriral. Gospa ministrica se je tudi prijavila za razpravo. Seveda ima proceduralni predlog prednost - naj slišimo ta proceduralni predlog, prosim, gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Dajem, in prosim, da ga daste na glasovanje, proceduralni predlog, da se danes obravnava ta točka dnevnega reda, ta zakon, do konca.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Sicer je bil sklep na začetku drugačen, da se dela do 19.00 ure, ne vem, ali ima smisel, da se sploh dogovarjamo, vendar moram dati vaš proceduralni predlog na glasovanje, da boste o tem odločili poslanci. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Drugič ugotovimo prisotnost! (41 prisotnih.) Odrejam deset minut odmora; ker pa je ura pet do sedmih, zaključujem današnjo sejo, ki jo bomo nadaljevali v petek, ob 10.00 uri, in sicer z danes prekinjeno 14.d točko; zbor bo nato prešel na obravnavo 14. točke dnevnega reda, to je na glasovanje o uskladitvenih amandmajih k predlogu zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, nato pa na obravnavo 4.a točke dnevnega reda, to je na predlog zakona o dopolnitvi zakona o ustavnem sodišču. Zatem bo zbor obravnaval 7. točko, to je predlog zakona o splošnem upravnem postopku, nato pa še, če bo čas, 16., 17., 20.a, 23. točko in po dnevnem redu dalje. V petek, pred sejo zbora bo odbor za notranjo politiko in pravosodje obravnaval 8. točko, ki jo bo zbor obravnaval prednostno, če bo odbor predložil poročilo.
Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci ter predstavniki vlade, vsem lep večer in lahko noč!