Sejo je vodila Eda Okretič-Salmič, podpredsednica. Seja se je pričela ob 10.06 uri.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Pričenjam nadaljevanje 21. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije.
Obveščena sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Herman Tomažič, Alojz Peterle, Franc Žnidaršič, Bojan Kontič, Franc Čebulj, Peter Lešnik, Jelko Kacin, Vincencij Demšar, Zmago Jelinčič, Miroslav Luci od 11.00 do 12.00 ure, Franc Pukšič do 11.00 ure, Miroslav Mozetič, Juri Malovrh od 17.00 ure dalje, Eda Okretič-Salmič od 14.30 do 16.00 ure in od 18.00 ure dalje.
Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani! Ugotavljamo prisotnost v dvorani! (54 prisotnih.)
Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo so bili vabljeni: predsednik vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek, ter drugi člani vlade; predstavnik urada predsednika Republike Slovenije; predstavnik državnega sveta Republike Slovenije; predstavnik ustavnega sodišča Republike Slovenije; predstavnik računskega sodišča Republike Slovenije; predstavnik varuha človekovih pravic, guverner Banke Slovenije dr. France Arhar; generalni direktor zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje gospod Janez Prijatelj in generalni direktor zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - gospod Franc Košir.
Vse lepo pozdravljam.
Po dogovoru danes delamo do 20.00 ure, kot posebno obvestilo. Današnje nadaljevanje 21. izredne seje bomo pričeli z obravnavo prekinjene 1. TOČKE DNEVNEGA REDA - PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 1998 IN DOPOLNJEN PREDLOG PRORAČUNA.
Smo pri proračunski postavki direkcije Republike Slovenije za ceste in pri 100 vloženih amandmajih.
Torej dajem v razpravo proračunsko postavko: direkcija Republike Slovenije za ceste in vse amandmaje k tej postavki.
Želi še kdo besedo od poslancev in poslank najprej? Gospod Janša se prijavlja k besedi.
JANEZ JANŠA: Hvala za besedo, spoštovana gospa podpredsednica, kolegice in kolegi. Najbrž ni slučajno, da je ravno k tej proračunski postavki vloženih največ amandmajev, tudi v prejšnjih letih je bilo tako, in najbrž ni slučajno, da se tudi iz vseh teh vloženih amandmajev iz splošnih pripomb k tem delu proračuna lahko vidi določena politika na tem področju. Jaz samo prosim, da se odločimo ali smo začeli razpravo ali še čakamo na sejo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Jaz bi lepo prosila, da se umirimo in prisluhnemo razpravljalcu. Lepo prosim kolege. Hvala. Lahko nadaljujete, gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Skratka, gre za tisti del proračuna, kjer so lahko predlogi, vprašanja in tudi odgovori samo konkretni. Jaz želim v tej svoji razpravi opozoriti predvsem na dejstvo, da stavek, ki je več ali manj zapisan pod vsemi amandmaji in kjer piše naslednje: "Odbor za infrastrukturo in okolje amandmaja ni podprl, ker je delno ali v celotni zajet v amandmaju poslanskih skupin LDS, SLS in Desus", da je ta stavek v največji večini primerov zavajujoč, še posebej v besedi, kjer piše: "v celoti ali delno zajet v amandmaju." Kaj je že vlada, predvsem pa vladajoča koalicija to v svojem amandmaju, je sicer res povzela veliko predlogov iz amandmajev, vendar je vprašanje kako. Tako da je vključila v svoj amandma nekaj procentov, ponekod tudi samo nekaj promilov predloga, zdaj pa pravi, da je predlog tako ali tako delno že zajet v amandmaju vladajoče koalicije oziroma vlade. Recimo en konkretni primer. Amandma številka 50. Sem ga slučajno jaz vložil za rekonstrukcijo ceste Plešivica - Luče. Gre za eno redkih državnih cest, ki še ni asfaltirana, ki je bila najmanj 20 krat že v raznih predlogih proračuna državnih institucij za ceste in te države in to v času, ko je asfaltiranih tudi že večina vaških poti. Po oceni direkcije Republike Slovenije za ceste je za to rekonstrukcijo potrebnih 95 milijonov tolarjev. Tak amandma je tudi vložen. Tako vlada kot poslanci vladnih strank so pa predlagali v svojem amandmaju 3 milijone 500 tisoč tolarjev, približno 3% od tiste vsote, ki je potrebna, po njihovih lastnih izračunih, zato da so potem lahko napisali, da matično delovno telo tega amandmaja ne podpira, ker je delno ali v celoti zajet v amandmaju poslanskih skupin. Ni zajet, ne v celoti, ne delno, ampak v 3% in tako je tudi pri mnogih drugih postavkah. Zato prosim kolegice in kolege poslance, poslanke in poslance, da ne nasedajo temu stavku, ker v večini primerov nič ne pove. V večini primerov z amandmaji, ko gre za te konkretne postavke, v okviru cestnega dela proračuna, ta številka, ta vsota, ki je podana s strani vlade ali vladajoče koalicije nič rešuje, nič ne rešuje. Samo zato je notri, da se to da napisati. Zato apeliram k resni obravnavi in k resnemu glasovanju o vsakem posamičnem amandmaju, ne glede na ta stavek. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospa Darja Bebler ima besedo.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor! Jaz sem vložila tri amandmaje, če si jih natančno pogledate, gre v vseh treh primerih za manjše rekonstrukcije cest na območju, kjer si Slovenija prizadeva še izboljšati, recimo turizem. Dva amandmaja sem vložila na prošnjo predstavnikov občine Bohinja zaradi tega, ker oni nimajo nobenega poslanca v državnem zboru. Gre za modernizacijo ceste Zlatorog-Savica in pa za modernizacijo oziroma rekonstrukcijo ceste Bohinjska Bistrica-Jezero. Obe cesti sta skrajno zanemarjeni v tem delu tako rekoč slovenskega bisera in upam, da vas ne bom težko nagovorila za to, da podprete ta dva amandmaja.
Drug amandma pa sem vložila za cesto Korensko sedlo-Podkoren. Gre za zelo minimalna sredstva in če boste kdaj se peljali recimo iz avstrijske strani čez Korensko sedlo proti Kranjski Gori boste se zdrznili zaradi tega, kako zanemarjena je ta cesta s Korenskega sedla proti Podkorenu in to je recimo prvo soočenje nekega turista, ki pride s tiste strani v Slovenijo. In še več. Pogovarjamo se o organizaciji olimpijskih iger na tem delu naše slovenije in mislim, da s tako podrto, sesuto cesto si ne delamo najboljše razglednice, zato apeliram na vas, kot rečeno, gre za minimalna sredstva, da vendarle te tri amandmaje podprete, zlasti tega Korensko sedlo-Podkoren. Predstavnika ministrstva za promet in zveze bi pa vendarle prosila, da odgovori na vprašanje, zakaj teh treh amandmajev vlada ne podpira. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod Špiletič ima besedo.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Mislim, da smo včeraj to točko prekinili iz razloga, da bo danes vlada lahko podala pojasnilo, kaj je zajeto v 180 milijonih pod proračunsko postavko 1114 - kasneje ugotovljene obveznosti iz preteklega leta. Jaz bi vendarle prosil za to pojasnilo. Včeraj je gospod Hanžel tu izza te govornice to obljubil in prosim, da zagotovite, da ta odgovor dobimo, ker je bil včeraj tudi obljubljen in razlog prekinitve včerajšnje seje.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. No, morda bi še kdo od kolegov postavil vprašanje, potem bi pa pozvali predstavnike vlade, da podajo odgovore na zastavljena vprašanja. Gospod Žare Pregelj ima besedo, državni sekretar.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Glede na podana vprašanja bi poskušal odgovoriti, kolikor se da v tem trenutku natančno.
Na vprašanje v zvezi s stroški oziroma delom družbe za državne ceste pri izvajanju programa direkcije, bi poudaril, da so določena dela oziroma stroški, ki jih ima direkcija z nadzorom, vračunani pri posameznih postavkah. Določene postavke, ta splošni del, ki ga opravlja, kot so razpisi, določeno organiziranje priprave posameznih raziskav, študij in podobnega, se pravi neke vrste logistika, je pa na posebni postavki. Tako, da tukaj ne gre za ogromna sredstva v smislu, da bi lahko, kot se da razbrati iz mnenja, v te postavke vračunali ne vem kakšen dobiček. Tukaj je dejansko vse, kar je, v skladu s pogodbo, ki jo je direkcija pač sklenila, ne samo z DDC-jem, tudi z ostalimi inženirji. Namreč, teh inženirskih storitev je sorazmerno malo, relativno malo, glede na to, da so potrebe velike zaradi gradnje avtocest. Na razpisu, ki je bil pred nekaj leti narejen, je direkcija izbrala praktično vse ponudnike in z njimi sklenila pogodbe. Bolj podroben odgovor lahko da vlada kasneje, ampak veste, da se šele tekom dneva sestane, zato zaenkrat lahko podam zgolj tako informacijo.
Kar se tiče ostalih pripomb, bi se zadržal pri pripombah gospoda Vebra, ki nekako ugotavlja, da je področje Cestnega podjetja Novo mesto, torej področje, če tako lahko rečem, južne Slovenije, ki geografsko zajema precejšen obseg, da je zapostavljeno glede na odstotek, ki ga to področje dobi iz letošnjega proračuna. Glejte, ne obstaja pravilo, da bi moralo biti število kilometrov, ki jih vzdržuje in razvija, obnavlja in vse ostalo, kar sodi zraven, posamezno cestno podjetje, da bi moralo biti to število kilometrov tudi sorazmerno s sredstvi, ki prihajajo iz državnega proračuna. Namreč, kilometri niso enaki.
Veste, državne ceste so lahko boljše ali slabše. Lahko so širše ali ožje. Dejansko tukaj ni normativ zgolj na kilometer, normativ na kilometer je v tistih primerih, kadar primerjamo enakovredne ceste, naprimer glavne in magistralne ceste med seboj, regionalne ceste med seboj. Tudi regionalne ceste so vsaj treh redov, če lahko tako rečem, ki se med seboj razlikujejo, tudi po nosilnosti, tudi po širini in enostavno ta primerjava ni strokovno popolnoma pravilna.
Sicer pove neko grobo sliko stanja, ni pa pravilo, da bi moral biti delež državnih sredstev, namenjen za določeno področje, enakovreden dolžini kilometrov cest, ki na tem področju obstajajo.
Poleg tega je izredno pomembna za redno obnovo, kakor tudi za vzdrževanje prometna obremenitev teh cest. Lahko bi se zgodilo, da bi stroški za vzdrževanje cest na nekem gosto naseljenem urbanem področju krepko prekašali sredstva, ki so potrebna za korektno vzdrževanje cest na nekem redkeje naseljenem področju, na nekem ravninskem področju in podobno. Nekoliko drugačna slika se pojavi, kadar imamo opravka s cestami v hribovitem gorskem predelu, kjer izredno pomembno vpliva na vzdrževanje teh cest predvsem količina padavin. To je predvsem pozimi v obliki snega, oziroma stroški za zimsko službo.
Tako, da je v resnici potrebno te podatke primerjati z določenimi količniki, z določenimi korektorji. Ne morem pa seveda zagotoviti, da direkcija razdeli vsa sredstva popolnoma enakomerno, pravično in ne vem kako še drugače, ker enostavno se to v roku enega leta ne da narediti.
Določeni stroški rednega vzdrževanja so razporejeni enakomerno, vsi pa ne. Zato je potrebno se zavedati, da predvsem pri obnovi prihaja lahko do velikih razlik. Lansko leto, ko smo imeli na voljo sredstva interventnega zakona, smo si prizadevali, kar se je le dalo, enakomerno razporediti ta sredstva.
Še enkrat poudarjam, ta razdelitev je relativna, ne more biti absolutna. V kolikor bi to želeli, potem bi morali v zakonu o javnih cestah vgraditi posebna določila, ki bi določala natančno, da mora vsak kilometer državne ceste dobiti enakovreden delež sredstev vsako leto, ne glede na to, ali je to potrebno ali ne. Seveda na tak način bi bil proračun direkcije za ceste verjetno vsaj 10-krat večji.
Torej, gre za omejitve realnosti in ne za neko politiko, kot je bilo prej rečeno, ki bi kakorkoli želela zapostavljati posamezno področje. Moram pa priznati, da predvsem pri rekonstrukcijah, torej pri korenitejših posegih, se pa lahko izvaja določena vladna politika, toda ta politika ni izvedljiva od danes na juti. Potrebno je načrtovati vsaj dve leti prej, predno pride do realizacije. To pa pomeni, da je potrebno pravočasno pripraviti projekte, pridobiti zemljišča, pridobiti vsa potrebna soglasja, dovoljenja za gradnjo in potem se lahko tak poseg opravi. To pa običajno nekaj traja, že pri enostavnejših posegih, torej pri obnovah cestišč, kjer se pridobi dovoljenje za poseg na podlagi razglasitve, kajti ne preseže se cestni svet, torej ne gre se iz območja državne ceste, je potrebno vsaj leto dni, da se vsi ti postopki korektno speljejo in direkcija si prizadeva te postopke opraviti v tekočem letu, torej v obdobju trajanja letnega proračuna. Ostalo, kot sem že povedal, pač je potreben daljši čas. Če želimo, poglejte, ugotoviti, kakšna bo politika oziroma kakšen bo odraz prometne politike, ki se letos načrtuje, moramo pogledati konec leta 1999 in leto 2000. Nikakor ne morete trditi, da je to, kar je sedaj na cestah, kar je v letošnjem proračunu, v celoti odraz politike te vlade, kajti potrebno je dokončati vse tisto, kar je bilo zastavljeno v prejšnjih dveh, treh letih. Letos, z letošnjim proračunom direkcije, kot veste, se plačuje tudi del predobremenitev iz lanskega leta in ta količina sredstev je sorazmerno visoka, približno 4 milijarde, pa še nekaj zraven, tako da je to dejstvo pač potrebno upoštevati.
Kar se tiče posameznih vprašanj glede mostov v Trebnjem, glede mosta čez Mirno v Puščavi in podobnem, mislim, da je bilo že veliko povedanega. Ti projekti se pripravljajo, delajo in upam, da ne bo prišlo do dodatnih zapletov in bodo letos izvedeni. Železniški nadvoz v Trebnjem naj bi se realiziral tudi v okviru usposobitve koridorjev, avtocestnih koridorjev v okviru nacionalnega programa. Gre pač za to, da se določeni projekti hitreje izvedejo kot bi se sicer lahko zaradi razpoložljivosti sredstev v okviru programa direkcije za ceste.
Kar se tiče vprašanja gospe Pozsonec, lahko tudi zatrdim, da je ta most, ki je v programu, pač mišljen, to je v Bukovniku oziroma v Dobrovniku, da je pač predviden, da se ga letos uredi in da tu ne bi smelo biti nobenih zapletov.
Glede na zadnja vprašanja bi poudaril, da so določeni posegi na območju Gorenjske napisani v obrazložitvi. Gre predvsem za preplastitve, ki bodo usposobile to cesto, se pravi sanirale obstoječe stanje, to je pri Korenskem sedlu in to, kar je bilo prej s strani gospe Lavtižarjeve rečeno in gre za pač agregatne postavke v okviru preplastitev, tako da so vaši amandmaji v bistvu vsebovani v teh ukrepih, ki jih sicer direkcija izvede rutinsko vsako leto. Toliko zaenkrat.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Hvalica ima najprej besedo, gospa Pozsonec, gospod Špiletič, gospod Veber, Aurelio Juri. Repliko, ja. Vsi imajo repliko, gospa Pozsonec.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Jaz sem prišel sem predvsem se zahvaliti za izjemno potezo ministrstva za promet in zveze. Pomislite, na cesti 10/5, magistralna cesta, po kateri sem se danes pripeljal iz Gorice, vozil sem 5 minut manj kot 2 uri zaradi enormnega zastoja v Ajdovščini. Za to torej namenja direkcija enormnih 1.200.000 SIT, kar je milijon 200.000 tolarjev. Ali vas ni sram? Hkrati se zahvaljujem tudi mojemu poslanskemu kolegu, izvoljenemu v istem okraju, članu vladajoče koalicije, da se je dopustil tako povoziti. To je sramota! Ali veste, kaj se naredi v nizkih gradnjah za milijon 200.000 SIT. Pripelje se tisto elementarno opremo, da se zavaruje gradbišče, zmanjka že denar za začasni semafor. Ne se delati norca, no! Ne se delati norca! Za tiste, ki ne vedo, kje je ta cesta, naj se enkrat zapeljejo v Gorico, to je cesta, ki tvori slovenski cestni križ, po kateri se je treba pripeljati iz Gorice, iz Italije v Ljubljano. Ali vas ni sram? To je edina postavka za cesto M 10-5. Ali vas ni sram? To je nekaj nepojmljivega.
No, mogoče bo to zadostovalo za pometanje listja naslednjo jesen, za drugo sigurno ne. Je pa to tudi odraz nečesa drugega, spoštovana gospoda. To je rezultat novega direktorja na direkciji za ceste. Jaz bi ga rad videl; nismo še imeli prilike slišati ga tu za govornico. Če smo dovolili gospodu Brodniku, pa Di Batisti, da sta tu govorila, bomo pa še pri njemu naredili presedan. Naj pride, pa naj pojasni, kako si upa na takšen način!
Dragi Žare, dragi državni sekretar Žare Pregelj, jaz mislim, da bi si tudi ti ne smel dovoliti takšnega cinizma - milijon 200 tisoč!
Ne morem mimo tega, da ne bi rekel dve besedi, ker sem že tukaj, tudi o amandmaju, ki je tik pred tem - direkcije za ceste - ki je bil, kjer se je včeraj ustavilo, in ki ni bil sprejet. Ne morem iti mimo tega. To je bil moj amandma, ki ga je podprl tako odbor za infrastrukturo kot komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, kjer so vas vedno polna usta podpore Slovencem. Gre za pretvornike na meji, kar ni bilo sprejeto. To sporočam seveda tudi predsedniku odbora za mednarodne odnose v daljnjo Namibijo, da ta amandma ni bil sprejet; on je namreč govoril, kako bo vse to "pošlihtano".
Torej, še enkrat moja globoka zahvala za pozicijo 7239 - na magistralni cesti 10-5 Ajdovščina - za enormno vsoto milijon 200 tisoč SIT! Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospa Pozsončeva ima besedo. Smo pri proračunski postavki - direkcija Republike Slovenije za ceste.
MARIA POZSONEC: Hvala lepa. Lepo pozdravljeni! Jaz sem hotela s svojim vprašanjem opozoriti na to, da je ta most že dograjen in že dve leti hodimo srečno in zadovoljno čezenj. Hotela sem vprašati, zakaj je še vedno namenjen denar za to zadevo, ker bi bil recimo v Pincah bolj potreben?
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Špiletič ima besedo.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Jaz lahko ugotovim, da letošnji proračun niti malo ni transparenten, niti ga nam ne uspe narediti transparentnega tudi s številnimi vprašanji na vladno stran.
Včeraj sem postavil vprašanje, zakaj tako veliko povečanje sredstev pri plačah za SOVO, pa nihče ni odgovoril. Včeraj in danes sem postavil vprašanje, kaj pomenijo "kasneje ugotovljene obveznosti iz preteklega leta", pa doslej še nihče ni odgovoril, čeprav gre za 180 milijonov. Tudi strokovno ne vem, kaj lahko pomeni postavka "kasneje ugotovljene obveznosti iz preteklega leta".
Če se je namreč nekdo zadolžil 15., 16., 17. ali pa 31. decembra, so te obveznosti morale biti znane. Če so zapadle v plačilo kasneje v naslednjem letu, je to druga stvar, vendar po tej logiki, če je mogoče naknadno ugotavljati obveznosti tudi po 31.12., potem teoretično obstaja možnost, da bo tudi še danes 9. aprila nekdo ugotovil neko kasneje ugotovljeno obveznost za preteklo leto. Prosim, jaz sem včeraj prosil, da specificirate kaj je postavka 180 milijonov. Ker iz vladne klopi rečete, da je možno tudi zdaj še ugotoviti naknadno obveznosti za preteklo leto, ja potem pa res prosim, da razložite kako evidentirate terjatve in obveznosti, sredstva in njihove vire v bilanci stanja in v bilanci uspeha, ker oprostite, jaz takega knjigovodstva ne poznam, pa se vendarle nekaj na te zadeve pa tudi strokovno razumem. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Veber ima besedo, še par replik na prejšnjo razpravo.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Jaz se strinjam, da kilometri niso edini kriterij za razdelitev sredstev pač za vzdrževanje in izvajanje nekega programa na magistralnih in regionalnih cestah, vendar se mi zdi, da so odstopanja od posameznih področij tako velika, da bodo resnično povzročila škodo, ne samo na cestah, ampak tudi gospodarsko škodo in zastoj razvoja posameznih območij, ki jih pokrivajo cestna podjetja. Če samo pogledamo namere o naročilih za gradbena dela na cestah v Republiki Sloveniji, ki so pač v skladu z javnim razpisom potrebna, lahko ugotovimo, da je na območju cestnega podjetja Celja objavljena namera v višini 3 milijarde 493 tisoč tolarjev, cestno podjetje Maribor milijarda 466 milijonov, Ljubljana milijarda 258, Nova Gorica milijarda 118, Novo mesto 758 milijonov, Kranj 550, Koper 260 ali v odstotkih - od 38,5% po teh sredstvih, do vsega 2,9 na nekem območju. Mislim, da so ti pokazatelji, ta razpon prevelik. Če zopet pogledamo naprej, rehabilitacijo vozišč po seznamu EBRD, gre za sredstva iz tega naslova, zopet ugotovimo: Cestno podjetje Celje milijardo 378, Nova Gorica milijardo 118, Ljubljana 858 milijonov, Novo mesto 520, Maribor 506 ali v procentih zopet od 30,3% do nekje 11% razpon razdelitev sredstev. Če grem naprej.
Rehabilitacija zaradi gradnje avtocest ravno tako, Cestno podjetje Celje 751 milijonov, Ljubljana 627, Maribor 356, Nova Gorica 140, Koper 81 milijonov in tako naprej do nič tolarjev pri Cestnem podjetju Novo mesto. Torej je razpon v odstotkih od 35,2 do 0%. Če za vse skupaj nekako naredimo rekapitulacijo tega, ugotovimo, da je na področju Štajerske vloženih vsega 54,9% razpoložljivih sredstev. Mislim, da je ta procent glede na ostalo in potrebe v ostali Sloveniji, prevelik. Na to opozarjam in mislim, da so tudi vsi ostali kriteriji, ki ste jih najbrž poskušali upoštevati, ali nekoliko pomanjkljivi ali pa niste upoštevali vsega, kar bi morali pri načrtovanju vzdrževanja in izgradnje magistralnih in regionalnih cest.
Če k temu dodamo tudi plan nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, lahko ugotovimo, da je najdaljši odsek ta rdeči, ki se gradi nekje od leta 2001 do leta 2004, ravno zopet v smeri v proti Dolenjski. Torej bo tudi v vseh naslednjih letih pričakovati bistveno manj priliva na to območje sredstev tudi iz naslova, če temu tako rečemo, rehabilitacije cest zaradi izgradnje avtocest.
Seveda to dolgoročno kaže na izredne, po mojem mnenju hude posledice za Dolenjsko in mislim, da bi to morali upoštevati tudi pri vseh nadaljnjih in tudi že pri letošnjem proračunu pri razporejanju sredstev za posamezna območja. Seveda tudi pregled sredstev EBRD je izredno nazoren, skoraj ne morem mimo tega dejstva, ko pogledamo to sliko, ugotovimo, da je največ sredstev vloženih v smeri proti Cerknemu, proti Mariboru in proti Zagorju. Vse ostalo v Sloveniji je nekako manj pomembno in tudi to nekako kaže na nek kriterij, ki je mogoče preveč prevladoval v tem letu. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Besedo ima gospod Juri.
AURELIO JURI: Hvala, podpredsednica. Tudi jaz bi se na kratko vključil v to razpravo pa demantiral teze tistih, ki pravijo, da če imaš svojega ministra oziroma državnega sekretarja iz svojega kraja, tudi svojemu kraju kaj prineseš. To, kar je kolega Veber zdaj navedel, kaže, da temu ni tako. Vemo in vidimo po podatkih, da je vendarle Koprščina v primerjavi z drugimi regionalnimi središči vselej s te plati zapostavljena, zato bi vas pozval, da vsaj malček popravimo ta vtis in podprete tista dva amandmaja, ki sem jih vložil, ki pa jih vlada, žal, ne podpira, zato da se uredi tista jara kača, ki se imenuje cesta Pobegi - Sveti Anton, ki se devet let vleče in nikoli ne zaključi in ki je iz tega naslova zelo pomembna. Sicer bi tudi vprašal glede na to, da dajemo na take majhne delčke, kdaj bo ta projekt končan - morda v novem tisočletju. Vas pozivam, da bo tretji tisti mali amandma, ki ga sicer povzema tudi vlada v 20 milijonih za cesto do Mlinov, ki pa je vredna najmanj 40 milijonov SIT in ki jo je treba zgraditi, seveda če nočemo, da bo ta vasica proti Sočergi naenkrat na drugem ozemlju.
Zato bi prosil, da le prisluhnete tem dvem amandmajem in jima izrečete podporo. Hvala.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Poskušal bom podati odgovore, upam da ne bom zopet kakšnega spustil.
Na vprašanja oziroma na komentar, če se prav izrazim, gospoda Hvalice bi povedal sledeče. Področje Vipavske doline, predvsem Ajdovščine - je bilo v prejšnjih letih kar precej vlaganja. Poleg drugega se tudi gradi avtocesta, gradi se tudi obvoznica Ajdovščine, kljub temu, da bo večina problemov ta obvoznica rešila, res da so zastoji, ampak tisto mislim, da ne bi sedaj razlagal. Smo uredili oziroma je direkcija vlagala tudi v urejanje križišč in ta postavka, ki je sedaj milijon in nekaj še ostala, je na postavki Ajdovščina-Križišče v bistvu še za poravnati iz prejšnjega leta. To ni nova investicija, to je zaključek investicije. Zato je taka čudna majhna številka. Glede na ostale ceste na tem področju, je večina ukrepov usmerjena ali v preplastitve ali pa je vključena v del programa rekonstrukcij v okviru avtocestnega programa, ki bodo v času gradnje Rebrnic v bistvu služile kot obvoznice. Glede na situacijo v Vipavski dolini, ko se dnevno dogajajo prometne nesreče s tovornjaki, ki za več ur enostavno blokirajo ves tovorni promet je jasno, usmerjanje teh sredstev v ustrezno usposobitev vzporednega cestnega omrežja, nujna. Zato se je vlada odločila, da bo pospešeno rekonstuirala cesto čez Col in tudi ceste, ki se povezujejo preko Krasa na Vipavsko dolino.
Res je, da za tovorni promet v tej smeri ni korektnega obvoza in bo potrebno verjetno v primeru kakršnihkoli večjih težav ga usmerjati na drug mejnih prehod, to je na Fernetiče.
Same Rebernice, ki jih tudi gospod Hvalica obravnavate v vašem amandmaju, te Rebernice so, če pošteno povem, bile v zadnjih letih nekoliko zapostavljene v smislu večje rekonstrukcije, predvsem zato, ker se je pričakovalo, da se bo pričela gradnja avtocestnega odseka oziroma odseka hitre ceste, tako kot je nacionalni program predvideval.
Ta projekt se pripravlja, žal pa zaradi določenih težav, ki bi jih bolj podrobno obrazložil pri obravnavi rebalansa nacionalnega programa, so pač še vedno priprave na izdelavo lokacijskega načrta v teku. Res, da smo čedalje bližje temu aktu, toda je še nekaj problemov za rešiti.
Glede na vašo pripombo glede izredno neprimernega ovinka pri Podgriču, je direkcija naročila projekt, s katerim bi to delo sanirali.
Res, da na videz izgleda stvar čisto enostavna, toda žal je poseg izven cestnega sveta in potrebujemo vsa soglasja, ki jih pač dajejo za to ustrezni državni upravni organi. Torej moramo izdelati projekt in pridobiti dovoljenja.
Glede vlaganj v posamezne regije bi poudaril sledeče. Tako kot je bilo že prej rečeno, regije med seboj niso enakovredne. V globalu sicer ne bi smelo biti preveč razlik, toda letno ta odstopanja nastajajo. Potrebno je ločiti redno vzdrževanje, ki je sorazmerno enakomerno razporejeno, razen v primeru zimske službe. Veste, v zimsko službo na Obali ni treba toliko vlagati kot v tiste predele, ki so v hribovju Notranjske, Gorenjske ali pa določenih delov Zgornje Savinjske doline in podobno, ali Kočevskega, kjer imamo bistveno več padavin. Poglejte, na Obali pade 10-krat manj padavin kot jih pade v hribovitih predelih in to v obliki snega, na Obali ga sploh ni. Poledica pride nekajkrat, bom rekel letno in je to seveda čisto nek drug strošek, kot ga ima potem lahko tisto podjetje, ki pokriva predvsem gorski svet, čeprav moram poudariti, da Cestno podjetje Koper pokriva tudi višje dele, pač Krasa, kjer imamo tudi določene težave z zimo.
Kar se tiče pa rekonstrukcij in obnov, kot sem že prej povedal, poizkušajo se te investicije čimbolj enakomerno razporejati, so pa žal še vedno definirane s politiko, ki je bila v preteklih letih in je pač potrebno v tem letu zgolj še plačati. Še enkrat poudarjam, tudi za most čez Bukovnik oziroma v Dobrovniku, oba mostova sta že končana, potrebno jih je še plačati, to so pač ti fenomeni predobremenitev. V kolikor ne želimo takega postopka, potem je treba pač spremeniti zakon o izvrševanju proračuna in podobno. Mislim, da tukaj ne gre za nobene prekrške, gre pač za čimbolj gospodarno vlaganje in porabo tega denarja s tem, da se pač plačilo zamakne.
Še bi podal nekaj podatkov v zvezi s primerjavami v odstotkih med posameznimi regijami. Jaz bi poudaril, da so te regije, za katere bom zdaj navedel podatke, statistične regije. Mi namreč težko rečemo, kaj je štajerska regija, kaj je gorenjska, kaj je dolenjska. Ko boste vprašali Belokranjce, če so v dolenjski regiji, vam bomo nekaj zelo krepkega nazaj rekli in zato je potrebno pač upoštevati take regije kot jih zaenkrat uradna statistika uporablja. Drugih strokovnih osnov zaenkrat še nimamo in med temi regijami, poglejte, so taka razmerja. Pomurska regija ima 6,3% cest, letos je zato delež v sredstvih 5,04. Podravska regija ima 11,2% cest, delež sredstev je 11,95%. Koroška regija ima 3,81% cest, delež sredstev 6,26%. Savinjska regija 11,7%, delež 11,8% v sredstvih. Posavska regija 5,03%, delež 6,78%.
Dolenjska regija ima 8,61% sredstev, delež sredstev 6,79. Osrednja slovenska regija, to je ljubljansko področje 18,66% cest in 22,77 sredstev. Zasavska regija 1,74% cest in 1,88% sredstev. Spodnja Gorenjska regija, to je področje dol do Kranja 5,93% cest in 5,77% sredstev. Zgornja Gorenjska regija 5,34% cest in 4,46% sredstev. Goriška 11,04% v cestah in 9,13% v sredstvih. Notranjska 5,30% sredstev in 3,83% v sredstvih. Obalno-kraška regija ima 5,09% cest in 3,51% sredstev. To so v grobem razmerja po statističnih regijah po sorazmerno nekje z uradno statistiko določenih enotah.
Nadalje bi odgovoril glede sredstev za obveznosti iz preteklih let. Poglejte gospod Špiletič, vsako leto izkušnja direkcije je taka, da se nabere za približno to količino sredstev, 180 milijonov, raznih tožb, izvržb in podobnega. Zavedati se morate, da direkcija sklene z izvajalci pogodbe. Te pogodbe žal včasih ni možno uresničiti. Lahko nastopi situacija, da prvotno, recimo v letošnjem letu podpisana pogodba, ki predvideva določeno finančno porabo sredstev za leto, dve, drugo leto ni uresničljiva, ker na primer pade iz proračuna zaradi takih in drugačnih razlogov. Včasih ni pripravljene dokumentacije, nastopijo problemi z zemljišči. V takem primeru imajo izvajalci možnost tožiti direkcijo. In če tožbo dobijo, je treba to pač plačati. Poglejte, primer, čeprav ocenjujem, da je to neprimerna oddaja del iz preteklih let, pri Mariboru je, da je bil podpisan projekt za kar precejšnja sredstva, mislim, da je šlo za nekaj 100 milijonov, realiziranih pa je bilo komaj tretjina. Izvajalec je načrtoval gradbišče kapacitete za porabo sredstev. Ker se to ni naredilo, je imel s tem škodo in je sprožil tožbo proti direkciji. Seveda zdaj veliko izvajalcev se potem nekako, bom rekel zdaj v navednicah, potolaži, ko ve, da bo dobil drugo leto drugje delo, nekako skompenzira, sploh v tistih primerih kadar gre za cestna podjetja in so gradbišča blizu njihovih baz in to ne pomeni nekega hudega dodatnega stroška. Pri večjih posegih pa so to lahko resnično dodatni stroški. Naša izkušnja in analiza, ki jo tedensko opravljamo pri spremljanju dela direkcije, gre predvsem v tej smeri, da se takih situacij izogibamo. Žal za prejšnje obdobje pa moramo enostavno plačati tisto, kar nam bodo sodišča naložila. Tukaj ni druge poti. Potrebno, in na to me je direktor direkcije opozoril, potrebno se bo zavedati, da so lahko v proračunu direkcije za določeno leto samo tiste postavke, ki so v celoti pripravljene, torej za katere so narejeni vsi dokumenti, pridobljena dovoljenja in za katere so tudi točno izračunani stroški in podpisane pogodbe. Seveda na tak način potem pa odpade ogromno tistih odsekov, za katere predvidevamo, da bi jih lahko letos naredili, če se bo uspela dokumentacija tekom leta urediti. Tudi zato direkcija določenih zahtev, tudi vas poslancev, ne more vključiti v svoj program, ker enostavno določeni projekti še niso pripravljeni do te stopnje, da bi jih lahko na podlagi veljavne zakonodaje, zakona o javnih naročilih, predvsem pa tudi zakona o izvrševanju proračuna, sploh vključila v letošnji program. Imamo celo take probleme, ker po zakonu o javnih naročilih je jasno rečeno, da lahko pristopiš k izdelavi investicijskega programa takrat, kadar imaš zagotovljena sredstva v proračunu. Sredstva v proračunu imaš pa zagotovljena takrat, kadar imaš narejen investicijski program, kar pomeni, da pridemo do vprašanja, kaj je prej. Rešitev teh problemov je zgolj dolgoročni nacionalni program razvoja in vzdrževanja državnih cest, ki se pospešeno pripravlja in bo enkrat, ko bomo dali to sejo skozi in mogoče še kaj zraven, ampak načrtovano je, da pred polletjem bo to predstavljeno tudi državnemu zboru, torej dolgoročna strategija gospodarjenja z državnimi cestami.
Glede odstotkov, ki jih je navajal gospod Veber, bi poudaril, da, če sem ga prav razumel, gre za razdelitev sredstev iz EBRD programa. Ta EBRD program ni narejen na enakomerno razdelitev po celi državi, ampak je usmerjen v tiste prometne smeri, kjer nikoli se ne bodo gradile avtoceste oziroma vsaj ne v doglednem času naslednjih 20, 30 let. To so smeri, ki jih bodo pokrivale glavne ceste in so te glavne ceste pač, ker so običajno manj prometne, bile tudi slabše vzdrževane ali pa nikoli rekonstruirane, ker so pač, ker potekajo pač po takih terenih, ki so izredno zahtevni. V tem primeru gre predvsem za cestno povezavo od Logatca preko Idrije proti Tolminu, tako imenovana "keltika", določene odseke zasavske ceste, določene odseke na Koroškem, v dolini Dravograda oziroma Drave. Torej v tistih smereh, kjer ne bo v kratkem gradnje avtocest. Nekaj je sicer tudi v avtocestni smeri, predvsem na spodnjem delu Dolenjke, gre predvsem za sanacijo starih zadev v zvezi z betonskim cestiščem, medtem ko ostalo je izključno usmerjeno v te smeri, ki so nekoliko bile zapostavljene. Seveda se je potrebno vprašati, ali je v tem programu mogoče bilo kaj izpuščenega. Mislim, da se da še vedno določen del programa dograditi, saj EBRD program ni zgolj letos, potekal bo tudi drugo leto, kajti letos naj bi se porabilo predvsem približno polovica teh sredstev od predvidenih 4 milijard in pol. Toliko v glavnem, upam, da nisem kaj bistvenega izpustil.
Glede Svetega Antona še za zaključek in odsekov na obalnem področju. Ravno ta odsek regionalne ceste od Pobegov oziroma Čežev do Svetega Antona naj bi se letos uredil. Posebno ocenjujem, da je bil dejansko v minulih letih ta predel nekoliko zapostavljen. Nekaj je bilo objektivnih razlogov zaradi problemov z dokumentacijo, nekaj pa očitno tudi verjetno napačnega pristopa, lahko bi rekel tudi napačne politike.
Razdelitev oziroma ocena, da ima Štajerska preveč sredstev, mislim da ni točna. Kajti potrebno je opredeliti, kaj je sploh Štajerska. Prejšnjič smo, ko smo preračunavali smo ugotovili, da je bilo zraven všteto še področje Prekmurja, kar se ne sme imeti za Štajersko, da je bilo zraven področje Koroške regije, namreč vse to lahko obsega določeno cestno podjetje. Res, da Prekmurje pokriva cestno podjetje iz Murske Sobote, da spodnji del Štajerske pokriva cestno podjetje iz Ptuja, da en del pokriva cestno podjetje iz Celja, ampak ne da se tega vsega dati pod črto, in reči, to je vse Štajerska.
Mislim, da to ni korekten pristop in še enkrat poudarjam. V kolikor menite, da so kriteriji napačni, potem je potrebno se vprašati in predlagati spremembo osnovnega zakona. Torej zakona o javnih cestah in potem vnesti notri določila, ki bodo predpisala, da mora direkcija vsako leto dati na kilometer državne ceste enako sredstev.
To je princip ali kakšen drug princip, da ne bom mogoče narobe razumljen, toda potrebno je določiti z zakonom in zakon mora zahtevati od vlade, da pripravi taka merila, da bo praktično potem deloval zgolj avtomatizem. Toda potem to ni gospodarjenje. In gospodarjenju z državnimi cestami je potrebno slediti več let zaporedoma. Običajno vsaj 4 do 5 let, tako kot zakon o javnih cestah določa. Nacionalni program bo pripravljen vsaj za 4 leta. Za krajše obdobje ni smiselno, kajti v tem obdobju se obrnejo vsi tisti ukrepi, ki se načrtujejo tako na redni obnovi vsako leto, na preplastitvah in tudi vsi tisti ukrepi, ki so plod dobrega gospodarjenja pri rednem vzdrževanju, sprotnega vzdrževanja odvodnih kanalov, sprotnega vzdrževanja prometnih znakov, odbojnih ograj, brežin, in vsega kar sodi zraven, hkrati pa tudi se izvedejo vsi tisti projekti rekonstrukcij in temeljitejših obnov, kakor tudi določene novogradnje, ki se v takem obdobju lahko načrtujejo, pripravijo in tudi izvedejo. Toliko za enkrat. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala državnemu sekretarju gospodu Preglju. Imamo kar nekaj razpravljavcev spet oziroma replik. Gospod Henigman, gospod Hvalica, gospod Veber, gospod Špiletič. Prosim.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala za besedo. Spoštovani, moram reči, da v letošnjem proračunu za ceste, kar se tiče področja ribniške doline, smo lahko deloma zadovoljni, kar je seveda posledica tudi angažiranja v prejšnjih letih. Tako kot je rekel državni sekretar: "Tam, kjer so projekti pripravljeni, bodo investicije stekle." Tam, kjer so amandmaji povzeti v celoti, vam bom prihranil muke sive tipke, jih bom umaknil.
Drugo pa je, ko človek gleda obrazložitve na nekatere postavke, recimo, križišče Mala Hrvača pod zaporedno številko 93 je v samem predlogu amandmajev, kjer matično delovno telo, glede na to, da sem predlagal, da se vzame iz postavke "izboljšanje prometne varnosti", ugotavlja, da bi ta postavka poslabšala ukrepe za izboljšanje prometne varnosti. Je pa samo konkretna postavka, ki bi sama po sebi zelo izboljšala prometno varnost. Jaz na take obrazložitve ne morem pristati in jih ne jemljem za resne. Mislim, da drugič, ko se razpravlja o tem, naj se pove ali se tega ne želi napraviti, ali pa je kakšen drug razlog, ki je umesten. Ne pa tak, da ti v bistvu s tem, kar želiš napraviti in izboljšati prometno varnost, odgovorijo z argumentom, ki ne vzdrži. Pa s tem ne mislim odbora za infrastrukturo in okolje spravljati v nelagodje, menim, da bi morala biti večja koordinacija med ministrstvom oziroma direkcijo za ceste.
Druga stvar. Državni zbor je že leta 1992, če se ne motim, pa vsaj še enkrat po tem sprejel sklep, da se izgradi cesta do obmejnih področij, mislim za cesto Kočevska Reka - Osilnica. Mislim tudi, da je nedopustno in sramotno, da se ta cesta dela toliko časa, kot se. Mislim, da mineva že šesto leto in da je od sredstev, ki sem jih jaz predlagal, 100 milijonov, kar bi pomenilo približno en kilometer nadaljnje gradnje, zagotovljenih 10 milijonov tolarjev. Ne vem kaj bo Republika Slovenija naredila z 10 milijoni tolarjev na tej težki trasi, ki pa je potrebna, če želimo cesto zgraditi. Mislim, da je to tudi neke vrste norčevanje iz sklepov državnega zbora prejšnjega mandata, pa tudi verjetno iz politične volje tega mandata. Očitki lahko letijo tudi že na prejšnjo vlado, tako da smo čisto korektni, se pa stanje nadaljuje tudi sedaj v tej novi koaliciji.
Drugo tako vprašanje je tudi s tega področja, kar je gospod Veber govoril, v zvezi z razporeditvijo sredstev po regijah. Jaz se s tem ne bi toliko ukvarjal, ker na našem področju niti toliko cest ni, da bi kakšna sredstva na osnovi cest lahko pridobivali, ker je cestna infrastruktura v pomanjkljivem stanju, se pravi, da bi ravno to logiko morali izkoristiti tako, da se sploh zagotovi primerna cestna infrastruktura na tem področju. Zadnjič je na televiziji direktor sklada za regionalni razvoj povedal, da najbolj tipično zapostavljeno področje je področje okrog obkolpske doline in pa južni del Kočevja in Loškega potoka in tukaj je tudi ena pomembnejših ali pa naj bi bila ena pomembnejših cestnih povezav od mejnega prehoda Podplanina proti Travi in naprej.
Vsako leto ponavljam, pa ne bom nehal, dokler se nekaj ne premakne. Ko pride človek, tujec predvsem, iz sosednje republike Hrvaške čez ta mejni prehod po normalnih asfaltiranih cestah, naleti na makadamsko cesto v izredno slabem stanju, serpentinasto z usadi, omejitvami in tablami, ki prikazujejo zoženje oziroma opozarjajo na zoženja in udore na samem cestišču. Mislim, da je skrajni časa, da ministrstvo poskrbi za dokumentacijo, da se tistih nekaj kilometrov ceste sanira tako, da ne bo vsakoletno potrebno, ne vem, milijona ali dva sredstev - toliko, kolikor se namenja za delno sanacijo oziroma krpanje lukenj, ampak da se dokončno uredi ta stvar.
Zato menim, da je iz predloga 100 milijonov za dokončanje oziroma sanacijo te ceste 1 milijon tolarjev postavka, ki pomeni, da se nekdo iz nekoga norce brije. Pa bi prosil državnega sekretarja, da konkretno pove, kdaj bo pripravljena dokumentacija, da ne bo potrebno prek poslanskih amandmajev vplivati na ministrstvo, ampak kdaj bo samo ministrstvo oziroma vlada predlagala sanacijo teh dveh oziroma dokončanje teh dveh. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Naslednji je gospod Hvalica, ki ga pa trenutno ni v dvorani. Torej vabim naslednjega, gospoda Vebra.
JANKO VEBER: Hvala. Iz izvajanja sekretarja je bilo jasno povedano in tudi sicer v gradivih je jasno tudi razvidno, da preplastitev državnih cest iz programa EBRD namenjamo oziroma naj se namenjena sredstva, kjer nikoli ne bodo zgrajene avtoceste. In v vseh teh področjih je v celiti izpuščeno to področje, ki ga omenja področje cestnega podjetja Novo mesto, predvsem pa predel, ki gravitira proti Kočevju. Tukaj ni niti milimetra ceste, ki bi bila upoštevana v skladu z načeli trošenja teh sredstev. In na to seveda opozarjam.
Mislim, da to ni upoštevanje vseh kriterijev oziroma osnovnih kriterijev, ki so zahtevani za vlaganje teh sredstev na državne ceste. V kolikor pa bo kdaj zgrajena avtocesta v tej smeri, pa bomo poskušali prisluhniti tem rešitvam. Ampak, trenutno v nacionalnem programu ni teh rešitev, zato mislim, da je ta moja pripomba umestna in da je pri razporeditvi sredstev iz programa EBRD potrebno upoštevati tudi to področje, kar je evidentno, da je v celo izpuščeno. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Naslednji ima še repliko gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Jaz moram ugotoviti oziroma ponovno poudariti, da transparentnost tega proračuna ni zagotovljena. Včeraj sem prosil za specifikacijo te postavke in upravičenost moje zahteve mi je danes tu, izza te govornice, potrdil gospod državni sekretar Žare Pregelj.
Spomnim se ga, ko je nekaj tednov nazaj izza te govornice vehamentno mahal: milijarda pri avtocestnem odseku gor, milijarda dol. Danes zopet pravi; ah, bila je podpisana ena čudna pogodba in sedaj plačuje država penale. Pa je bila podpisana druga čudna pogodba in država plačuje penale. Se pravi, mi potihem toleriramo neko neodgovorno ravnanje nosilcev javnih pooblastil. Vsaj v enem delu.
Zavedam se dejstva, da je pri vsakem delu, v vsakem podjetju tudi del tožb, ki naknadno pridejo, ker pri vsakem poslovanju lahko pride do nepravilnosti. Vendar na način, kot to državni sekretar tu sedaj zagovarja, pa lahko ugotovim zgolj to, da ta vlada enostavno tolerira malomarnost ali zlorabo javnih pooblastil. Tolerira v bistvu korupcijo belih ovratnikov. Temu ne morem drugače reči. Ker prvič: niti nam ne da odgovora, in drugič: državni sekretar tukaj mirno reče: ja, nekdo se je zmotil in je podpisal pogodbo, država pa plačuje stroške. Oprostite, naj jih plača tisti, ki je to škodo povzročil - ali iz malomarnosti ali iz katerega drugega razloga. Vaše ravnanje tukaj, pa še enkrat poudarjam, je toleriranje, korupcija belih ovratnikov in prosim za specifikacijo te postavke.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Gospod državni sekretar Pregelj, ima besedo.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Glede slednjega bi povedal naslednje.
V prejšnjem mandatu je te pogodbe - pogodbe z izvajalci - v veliki meri podpisoval kar državni sekretar. V tem mandatu ni tako; pogodbe podpisuje direktor direkcije, ker je on tisti predstavnik proračunskega uporabnika, ki odgovarja za porabo teh sredstev. Glede teh ugotovitev, ki jih vi navajate in ki smo jih tudi sami odkrili pri analizi stanja na ministrstvu, ko smo prišli na to ministrstvo, smo se pač morali lani konec leta odločiti in ugotoviti ustrezno odgovornost tudi zaradi tega. Kaj več vam glede tega ne morem povedati. Novi direktor ugotavlja določene napake, me obvešča in zelo natančno premislimo, kako in kdaj podpišemo določeno pogodbo. Predvsem pa dajemo izredno pozornost pripravi investicije že takoj na začetku pri pripravi idejnega projekta, kasneje investicijsko projektne naloge, kjer se opredeli obseg investicij, dinamika izvajanja določenega projekta. Kasneje - če je potrebna sklenitev sofinancerske pogodbe - tudi natančno temu procesu sledimo. Osebno ocenjujem, da bo takih primerov v prihodnje manj, predvsem zato, ker je načrtovanje del veliko bolj realno, kot pa je bilo včasih. Do takih težav - še enkrat poudarjam - je prišlo takrat, kadar se je želelo - žal tudi v okviru želja v obliki poslanskih amandmajev; to lahko povem iz svoje prejšnje izkušnje - nekaj narediti prej, preden je bilo sploh možno začeti. Torej, ko še ni bilo vse pripravljeno za izvedbo te investicije.
Da je pa to lahko povod za določeno korupcijo oziroma oblika dela, se lahko z vami strinjam. Zato z izredno natančnostjo sledimo tem projektom in tudi zaradi tega smo na ministrstvu zaposlili gospo, ki je revizor in opravlja neke vrste predhodne notranje revizije tudi takih zadev. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Špiletič ima repliko.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala. Prebral sem magnetogram včerajšnjega zaključka te seje. Gospod Hanžel je včeraj izza te govornice obljubil: "Menim, da je ta postavka to in to, in jutri boste dobili podrobno specifikacijo." Ali sem povzel korektno ali nisem? Menim, da sem. Zato še enkrat prosim za to specifikacijo. Če ste ugotovili nepravilnosti na projektih, kot ste sami dejali, če imate za to celo zaposleno posebno gospo, ki je notranja revizorka, potem najbrž ni tega seznama težko dobiti. Ta seznam je eden ključnih seznamov, s katerim se ta gospa tudi ukvarja. Resnično prosim, da nam pred glasovanjem postrežete s tem podatkom. Gospa predsedujoča, prosim, da to zagotovite.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Ali lahko kdo da od predstavnikov vlade odgovor? Gospod Pregelj ima besedo.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani. Treba je pač ločiti, kaj je program in kaj je v bistvu obračun. Mi vam lahko podamo nekaj podatkov, žal jih nimamo tukaj prav po seznamu specifikacije, lahko pa tekom dneva to pridobimo - za lansko leto, za leto 1997. Za letos so to načrtovana sredstva in razen tistega, kar je bilo že nekaj malega plačano računov iz obdobja začasnega financiranja, podatkov še ni. Kajti, leto je komaj začelo teči v smislu porabe sredstev.
V lanskem letu so bila na podlagi postavke kasneje ugotovljene obveznosti iz preteklega leta, ki jih je veljavni proračun za 1997 predvideval v višini 145 milijonov 49.331 tolarjev, realizacija je pa bila 144 milijonov 261.240 tolarjev; nekoliko manj, kot je bilo prvotno predvideno, za približno slab milijon razlike. Iz tega so se plačale obveznosti po pogodbi o refundaciji kredita iz leta 1992 - to so bili občinski programi. Potem - plačila zamudnih obresti zaradi nezadostnih sredstev v obdobju začasnega financiranja v letu 1997, ker veste, da je bilo financiranje omejeno skoraj celo leto. Potem - zaradi plačila prometnega davka za program Phare Žaga - Učja, ker ni bilo možno plačilo le tega iz matične postavke; torej je bilo tam premalo sredstev. Potem za plačilo revizije kredita EBRD, izvržba sodišča zaradi tožbe Cestnega podjetja Kranj in plačila po pogodbi za preslikavo dokumentacije za preslikavo na mikrofilm. To je sicer postavka, na katero je "vrglo oko", če lahko tako rečem v navednicah, tudi računsko sodišče in določenim zadevam oporeka in se ta izvajanja še proučujejo. Tako da vam zaenkrat lahko pač dam te podatke, ki jih imam tukaj pripravljene. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi še kdo besedo? Ugotavljam, da ni razpravljalcev in zaključujem razpravo.
Prehajamo na glasovanje o posameznih amandmajih.
Pri proračunski postavki, direkcija za ceste, in sicer prvi amandma. Ugotavljamo prisotnost! Torej glasujemo o prvem amandmaju - predlagatelj vlada Republike Slovenije. Ugotavljamo prisotnost! Na strani 81 - direkcija za ceste. Ugotavljamo prisotnost! Še enkrat prosim če ponovimo, ker nas je samo 45. Ugotovimo prisotnost v dvorani! Še prihajajo. Odrejam deset minut odmora. Prisotnih je samo 43 poslank in poslancev.
(Seja je bila prekinjena ob 11.22 uri in se je nadaljevala ob 11.32 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Nadaljujemo oziroma pričenjamo z glasovanjem. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Smo pri glasovanju, in sicer pri prvem amandmaju, pri proračunski postavki, direkcije za ceste. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo prvi amandma izglasovali.
Na glasovanje dajem amandma na amandma poslanskih skupin LDS, Slovenske ljudske stranke in DeSUS-a. Smo na strani 85. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (19 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
Na glasovanje dajem tretji amandma na amandma poslanskih skupin, torej amandma pod številko 3. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (19 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
Na glasovanje dajem četrti amandma na amandma. Ugotovimo prisotnost! Še enkrat, lepo prosim, tu nas je več kot 45. Glasujemo za četrti amandma. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (16 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslanec.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Peti amandma je brezpredmeten.
Gremo na šesti amandma, in sicer na strani 95. Ker je amandma smiselno povzet z vladnim amandmajem, ga v celoti umikamo.
Prehajamo na glasovanje o sedmem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (12 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Na glasovanje dajem osmi amandma. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (10 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem deveti amandma. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (21 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem deseti amandma. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (18 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem enajsti amandma. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (15 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem dvanajsti amandma. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (14 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem trinajsti amandma. Ugotovimo prisotnost oziroma gospod Malovrh želi obrazložiti glas.
JURIJ MALOVRH: Lepo pozdravljeni in hvala lepa za besedo. Obvoznica v Šentjurju se je pričela graditi leta 1981. Zaradi pomanjkanja sredstev in zaradi nedodelanega projekta je bila potem začasno umaknjena, tako da se je nadaljevanje pričelo leta 1992. Takrat je bila sklenjena pogodba na eni strani med občino in ministrstvom in na drugi strani med občino in izvajalcem, Cestnim podjetjem Celje. K tej osnovni pogodbi je bilo sklenjeno devet aneksov, narejen je bil finančni načrt in po tem finančnem načrtu, ki je bil osvojen, niso bila porabljena sredstva, ker obvoznica še dokončno še ni narejena. Glede na to, da je ...
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prosim, če prisluhnemo obrazložitvi!
JURIJ MALOVRH: ... bila pogodba med občino in Cestnim podjetjem Celje, je bil v soglasju z ministrstvom za promet in zveze tudi najet kredit v višini 182 milijonov glede na to, da je v 3. členu pogodbe bilo navedeno, da bo ministrstvo zagotovilo sredstva v državnem proračunu. Glavnica je bila v vseh teh letih poplačana, niso pa bila povrnjena sredstva iz naslova obresti, ki so znašala 31.12.1997 v višini 48,5 milijonov. Občina je sodelovala pri sofinanciranju te obvoznice, in sicer v samem začetku v višini 113 milijonov in v letošnjem letu v višini 94 milijonov, tako da je občina iz svojih sredstev zagotovila skorajda 40% sredstev.
Ta obvoznica je magistralna cesta in najkrajša povezava med Celjem in Rogaško Slatino. Izogne se na ta način ožjemu mestnemu jedru in zagotavlja razvoj kraja Šentjurja in seveda tudi te tako pomembne povezave med osrednjo Slovenijo in državo Hrvaško in tudi olajša transportne poti na osrednje Kozjansko. Kljub temu da je amandma pod zaporedno številko 13 - upam, da ga ne čaka nesrečna usoda - zato vas prosim, da mi ta amandma podprete.
Glede na to, da sem ravno pri besedi in da je bil ta "mega" amandma sprejet, so nekatere zadeve v temu "mega" amandmaju vsebovane, sicer ne v celoti, vendar pa glede na razmišljanje direkcije za ceste zadovoljivo, zato umikam amandmaje pod zaporedno številko 20, 28, 30, 32 in 84. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Glasujemo o 13. amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (16 poslancev.) Kdo je proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
14. amandma je bil umaknjen. Na glasovanje dajem 15. amandma. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (8 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 16. amandma. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (12 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 17. amandma. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (15 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 18. amandma. Ugotavljamo prisotnost! Morda je še prehitro. Še enkrat ponovimo glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 18 amandma? (11 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
Na glasovanje dajem 19. amandma. Ugotavljamo prisotnost. Glasujemo o 19. amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (16 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil izglasovan.
20. amandma je umaknjen.
Na glasovanje dajem 21. amandma. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (17 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil izglasovan.
Na glasovanje dajem 22. amandma. Ugotavljamo prisotnost. Umik? Torej 22. amandma je umaknjen.
Na glasovanje dajem 23. amandma. Ugotavljamo prisotnost! Morda je zopet prehitro. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (11 poslancev.) Kdo je proti? (26 poslancev.)
Amandma ni bil izglasovan.
Na glasovanje dajem 24. amandma. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (8 poslancev.) Kdo je proti? (29 poslancev.)
Amandma ni bil izglasovan.
Na glasovanje dajem 25. amandma. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (19 poslancev.) Kdo je proti? (34 poslancev.)
Amandma ni izglasovan.
Na glasovanje dajem 26. amandma. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (9 poslancev.) Kdo je proti? (25 poslancev.)
Amandma ni izglasovan.
Na glasovanje dajem 27. amandma. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (14 poslancev.) Kdo je proti? (27 poslancev.)
Amandma ni bil izglasovan.
28. amandma je bil umaknjen.
Na glasovanje dajem 29. amandma. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (15 poslancev.) Kdo je proti? (26 poslancev.)
Amandma ni bil izglasovan.
30. amandma je umaknjen.
Na glasovanje dajem 31. amandma. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (21 poslancev.) Kdo je proti? (32 poslancev.)
Amandma ni bil izglasovan.
32. amandma je umaknjen.
Na glasovanje dajem 33. amandma. Obrazložitev glasu, gospod Božič.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa. Ker je v prvem amandmaju sprejeto, kar imam napisano v amandmaju pod številko 33, 41 in 51, jih umikam in prav tako tudi amandma pod številko 69, ker je dvakrat napisan. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Torej 33. amandma je umaknjen. Prehajamo na 34. amandma, torej glasujemo o 34. amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (22 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil izglasovan.
Na glasovanje dajem 35. amandma. Ja, umik je napovedan. Na glasovanje dajem torej 36. amandma. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (15 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil izglasovan.
Na glasovanje dajem 37. amandma. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (14 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
Na glasovanje dajem... 38. je tudi umaknjen amandma. Na glasovanje dajem 39. amandma. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (14 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil izglasovan.
Na glasovanje dajem 40. amandma. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (14 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
41. amandma je umaknjen. Na glasovanje dajem 42. amandma. Umik. Tudi 42. amandma je umaknjen. Hvala.
Na glasovanje dajem 43. amandma. Glasujemo o 43. amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (17 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
Na glasovanje dajem 44. amandma. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (18 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
Na glasovanje dajem 45. amandma. Obrazložitev glasu, gospod Rokavec.
FRANCI ROKAVEC: Spoštovana gospa podpredsednica! Spoštovane poslanke in poslanci!
Apeliram na poslanke in poslance, da podprete ta amandma. Namreč, kdor je že hodil po vsakoletni Levstikovi poti od Litije do Čateža, je lahko ugotovil, da je to ravninsko gričevnati teren, ki ima bistveno povezavo med Litijo in trebanjsko občino in je ena od bistvenih povezav za to širše dolenjsko območje; makadamsko cestišče, ki pa je z enostavno rekonstrukcijo mogoče urediti.
Tudi sam amandma je smiselno tako predlagan, da je možno iz postavke rednega vzdrževanja - ker je bilo v letošnji zimi zagotovo bistveno manj stroškov - smiselno vključiti ta finančna sredstva v rekonstrukcijo tega odseka. Se zahvaljujem za podporo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Torej glasujemo o 45. amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (22 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil izglasovan.
Na glasovanje dajem 46. amandma. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (17 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
Na glasovanje dajem 47. amandma. Ugotavljamo prisotnost! Amandma je umaknjen. Hvala.
Na glasovanje dajem 48. amandma, ker je bil 47. umaknjen. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (13 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
Na glasovanje dajem 49. amandma. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (10 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil izglasovan.
Na glasovanje dajem 50. amandma. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (19 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil izglasovan.
51. amandma je umaknjen.
Torej glasujemo o 52. amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (17 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
Na glasovanje dajem 53. amandma. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (18 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil izglasovan.
Na glasovanje dajem 54. amandma. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (17 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil izglasovan.
Na glasovanje dajem 55. amandma. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (16 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
Na glasovanje dajem 56. amandma. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (16 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil izglasovan.
Na glasovanje dajem 57. amandma. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (13 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil izglasovan.
Na glasovanje dajem 58. amandma.
Obrazložitev glasu, gospod Zamernik.
BOGOMIR ZAMERNIK: Hvala za besedo. Lep pozdrav. Pa sem le dočakal. Ne v tem amandmaju, ampak v prvem amandmaju je zadeva vsaj v večji meri vključena, vendar pa ostaja malce grenkega priokusa; kajti po prvotnem vladnem predlogu je bilo za cesto Pavličevo sedlo predvidenih 300 milijonov in za cesto Ljubno - Luče 100 milijonov, se pravi skupaj 400, sedaj je po prvem vladnem amandmaju nekje 300 milijonov za to cesto. Kljub temu ker smo skromni ljudje, smo tudi s tem zadovoljni, kljub grožnjam, o katerih je včeraj govoril kolega poslanec Branko Kelemina, ki so dejansko bile prisotne. Mogoče se je zmotil samo v navedbi imena, ki ga je tu navedel, o vsebini se pa ni motil. Kakorkoli že, mislil sem, da je tiste grožnje, ki sem jih sam izrekel, da so tiste nekako prepričale vladno koalicijo, da si ni upala izbrisati teh številk, vendar najbrž temu ni tako.
BOGOMIR ZAMERNIK: Ja, saj bom obrazložil glas. Tudi sedaj ne vem, kdo si bo pripisal največ zaslug. Vsi mi zdaj govorijo: vsi smo zaslužni, tako v SLS-u, kot v LDS-u. Kakorkoli že. Vsem se zahvaljujem, tistim, ki ste dejansko prispevali k temu, da temu je tako. Mislim pa, da je največja zasluga temu to, da si najbrž predsednik vlade ne more privoščiti, da bi po takem kolovozu, kakršen ta cesta je, pripeljal kakšen francoski obisk. Seveda zadnjič je to naredil s helihopterjem. Če bi bila pa slučajno megla, bi ga moral peljati po cesti in seveda ga bi bilo sram po taki cesti peljati. Tako da mislim, da zasluga je največja tam in kakorkoli že. Hvala lepa in umikam ta svoj amandma.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Umik. Gospod Presečnik. Ni več. Umaknil je 58. amandma. Ni replike.
Na glasovanje dajem 59. amandma. Ugotavljamo prisotnost! Umaknjen tudi 59. Hvala.
Na glasovanje dajem 60. amandma. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (19 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da 60. amandma ni izglasovan.
Na glasovanje dajem 61. amandma. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (17 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
Na glasovanje dajem 62. amandma. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (17 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
Na glasovanje dajem 63. amandma. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (12 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
Na glasovanje dajem 64. amandma. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (15 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
Na glasovanje dajem 65. amandma. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (10 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
Na glasovanje dajem 66. amandma. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (14 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
Na glasovanje dajem 67. amandma. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (15 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil izglasovan.
Na glasovanje dajem 68. amandma. Umaknjen? Hvala.
69. amandma je tudi umaknjen.
Na glasovanje dajem 70. amandma. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (13 poslancev.) Kdo je proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil izglasovan.
Na glasovanje dajem 71. amandma. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (15 poslancev.) Kdo je proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil izglasovan.
Na glasovanje dajem 72. amandma. Je umaknjen.
Prehajamo na 73. amandma. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (22 poslancev.) Kdo je proti? (39 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
Na glasovanje dajem 74. amandma. Gospod Čeligoj želi obrazložiti svoj glas.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa. Spoštovani. Ilirska Bistrica je od Ljubljane oddaljena le dobrih 80 kilometrov, v smislu cest pa verjetno nekaj 100. Zato sem vložil ta amandma za odsek M10-4 Postojna - Ilirska Bistrica na razdalji 1,4 kilometra. Na tej relaciji, ki je tik pred Ilirsko Bistrico, stoji carinski terminal, transportno podjetje Transport in obrtna cona ter bodoči srednješolski center. Zato je ta magistralna cesta nujno potrebna rekonstrukcije, da bodo vhodi in izhodi v carinski terminal ter transportno podjetje urejeni, tako da ne bodo ovirali mimoidočih vozil na potezi oziroma na relaciji ceste Postojna - Reka in Kvarnerski zaliv. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Na glasovanje dajem 74. amandma. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za? (27 poslancev.) Kdo je proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil izglasovan.
Na glasovanje dajem 75. amandma. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (20 poslancev.) Kdo je proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
Na glasovanje dajem 76. amandma. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (21 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
Na glasovanje dajem 77. amandma. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (22 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
Na glasovanje dajem 78. amandma. Amandma je umaknjen. Hvala.
Na glasovanje dajem 79. amandma. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (22 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
Na glasovanje dajem 80. amandma. Amandma je umaknjen. Hvala.
Na glasovanje dajem 81. amandma. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (12 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
Na glasovanje dajem 82. amandma. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (20 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
Na glasovanje dajem 83. amandma. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (24 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
Na glasovanjem dajem 84. amandma. Amandma je umaknjen.
Na glasovanje dajem 85. amandma. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (16 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
Na glasovanje dajem 86. amandma. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (18 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
Na glasovanje dajem 87. amandma. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (19 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
Na glasovanje dajem 88. amandma. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (15 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
Na glasovanje dajem 89. amandma. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (19 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
Na glasovanje dajem 90. amandma. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (18 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil izglasovan.
Na glasovanje dajem 91. amandma. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (19 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
Na glasovanje dajem 92. amandma. Ugotovimo prisotnost! Oh, se opravičujem! Jaz sem prehitro pritisnila. Še enkrat, prosim.
Smo pri 92. amandmaju. Gospod Hvalica želi obrazložiti glas.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospa predsedujoča. Prišel sem za govornico, da bi prekinil to monotonijo totalnega stroja. Tu smo dejansko zreducirani v neko mašinerijo, ki vam pritrjuje in ki zavrača samo tisto, česar vi naročite, in v bistvu zavrača vse. Ampak sam se sprašujem nekaj - kako si upa nekdo napisati, "odbor za infrastrukturo in okolje amandmaja ni podprl, ker ni izvedljiv"?! To je nesmisel. Vse na tem svetu je izvedljivo, če je denar. Lepo vas prosim! Ja, kdo je pa rekel, da ne?! Kdo je pa rekel?
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Boste obrazložili svoj glas, gospod Hvalica?
IVO HVALICA: Ja, ga bom na koncu, to je uvod, ne me prekinjati! (Smeh.) Celo Prešeren je napisal uvod h Krstu pri Savici (smeh) in to precej dolg, preden je začel pisati Krst. Mene pa pustite, da obrazložim svoj glas.
Torej, kaj ni izvedljivo? Kako, kako...? Gospod predsednik odbora za infrastrukturo, prosim te, da si izmisliš neko drugo frazo; če nimaš fantazije, vprašaj malo kolege okrog, ampak česa takega ne moreš napisati. In zdaj, glej! Jaz sem prišel obrazložiti svoj glas, ker bom glasoval "za" to - pomisli! - in to je celo amandma, ki ga predlaga pozicija, Janc Branko. Jaz bom glasoval "za". Ti pa me tu prepričuješ, da to ni izvedljivo. Jaz ti pa povem, da če mi izglasujemo to, da bo izvedljivo. Vse lahko narediš z denarjem, ali še nisi tega pogruntal? Saj to ravno vaša koalicija dokazuje, da se z denarjem da vse narediti. Torej, lepo prosim, jaz bom glasoval za, kot sem rekel, ker v bistvu za kakršenkoli amandma glasuješ, ne glasuješ za tistega poslanca, pač pa glasuješ za ljudi, ki se bodo po teh cestah vozili. Tega bi se morali zavedati, ne pa se tu iti na takem izrazito tehnično-operativnem področju koalicijo-opozicijo. Ne vem, če ne bo izglasovan ta amandma, ne bom več glasoval. Torej glasujmo za. Pokažimo, da smo državni zbor in da smo zakonodajno telo in da smo mi tisti, ki predloge vlade potrjujemo ali zavržemo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Ni replik. Gospod Presečnik bo obrazložil glas.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala za besedo. Gospa podpredsednica, kolegice in kolegi! Jaz bom glasoval proti temu amandmaju, torej to je eden od sklepov odbora, definicija sklepa odbora v tistih primerih, v katerih tudi dokumentacija in tudi vsa ostalo ni pripravljeno do take mere, da bi bilo možno projekt realizirati v letu 1998. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Boste tudi obrazložili glas?
CIRIL METOD PUNGARTNIK: Obrazložitev, samo s kratkim uvodom, ker gospod Hvalica je rekel, da je celo Prešeren napisal Uvod. To se pravi, ta mali Prešeren, po katerem imamo mi zdaj Zdravljico, si je celo upal napisati, ta veličina gospoda Hvalice pa ne bi smel imeti uvoda. Torej jaz bom glasoval kljub vsemu za ta amandma, ki ga je moj kolega podal. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Pa glasujmo o tem amandmaju, torej 92. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (24 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
Na glasovanje dajem 93. amandma. Obrazložitev glasu, gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Tega amandmaja seveda ne bom umaknil. Obrazložitev glasu, glasoval bom "za", seveda, ker ne zdrži teza, da amandma ni izvedljiv oziroma ga ne podpira odbor, ker zmanjšuje prometno varnost na skupni postavki. Ravno ta amandma povečuje prometno varnost v križišču na južnem delu Ribnice, kjer magistralna cesta za 90 stopinj zavija na, ampak ne v loku, praktično zavija pod pravim kotom in gre preko industrijskega dela, kolikor ga je še ostalo v Ribnici in naprej po Gorenjski cesti. Ne zdrži nobena teza, da ta stvar zmanjšuje promet na varnost na drugih postavkah, hkrati je bila pa dokumentacija že zdavnaj, že pred leti pripravljena. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Obrazložitev glasu, gospod Hvalica ima besedo.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospa predsedujoča. Seveda bom podprl amandma gospoda Henigmana, hkrati pa izražam tudi svoje začudenje nad namerno bebasto izjavo gospoda Pungartnika. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Jaz bi vas, gospod Hvalica, še enkrat opozorila, ne izrabljajte govornice za druge namene, ampak za obrazložitev glasu.
Glasujemo o 93. amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (15 poslancev.) Kdo je proti? (34 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
Glasujemo o 94. amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (14 poslancev.) Kdo je proti? (26 poslancev.)
Amandma ni izglasovan.
Na glasovanje dajem 95. amandma. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (13 poslancev.) Kdo je proti? (31 poslancev.)
Amandma ni izglasovan.
Na glasovanje dajem 96. amandma. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (13 poslancev.) Kdo je proti? (25 poslancev.)
Amandma ni izglasovan.
Na glasovanje dajem 97. amandma. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (17 poslancev.) Kdo je proti? (32 poslancev.)
Amandma ni bil izglasovan.
Na glasovanje dajem 98. amandma. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (13 poslancev.) Kdo je proti? (28 poslancev.)
Amandma ni bil izglasovan.
Na glasovanje dajem 99. amandma. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (11 poslancev.) Kdo je proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil izglasovan.
Glasujemo še o zadnjem amandmaju pri tej proračunski postavki, stotem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (17 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil izglasovan.
V razpravo dajem proračunsko postavko, ministrstvo za okolje in prostor, štirje amandmaji so k tej postavki. Pisno se je k razpravi prijavil gospod Miran Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospa podpredsednica, posebej tudi za evidenco - ker je ta prijava že zelo stara - da ste jo imeli.
Poslanska skupina Združene liste je k temu poglavju predlagala, da se sredstva za dokapitalizacijo stanovanjskega sklada povečajo za 2 milijardi, torej od milijarde in pol na 3,5 milijarde. Res gre za daleč največji znesek povečanja, ki smo ga predlagali, zato mi dovolite, da ta predlog tudi vsebinsko nekoliko utemeljim.
Če bodo gospod Anderlič in drugi poslanci tako prijazni in šli klepetat ven, bom zadovoljen, če pa ne, bom pa prosil predsedujočo, da jih opomni. Hvala lepa.
Jaz mislim, da najbrž danes ni nikogar v Sloveniji, ki ne bi ob mirnem razmisleku ugotovil, da obstaja razkorak med povpraševanjem in ponudbo stanovanj. Mislim, da ni nikogar, ki ne bi ob mirnem razmisleku priznal in ugotovil, da je vse težje pridobiti socialna in neprofitna stanovanja. Najbrž ni nikogar, ki ne bi priznal, da so v posebnih težavah za pridobitev stanovanj mlade družine, in najbrž ni nikogar, ki ne bi povedal, da mlada družina, razen če sama in oboji starši nimajo zelo veliko sredstev, praktično do stanovanja ne more priti brez relativno edino ugodnih kreditov, ki jih daje Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Razkorak med povpraševanjem in ponudbo stanovanj v Sloveniji se povečuje. Mogoče niso prave vse primerjave, vendar tudi od leta 1990 naprej se, z izjemo leta 1993 in 1992, ko se je nekoliko povečalo, število zgrajenih stanovanj stalno zmanjšuje. Mi smo jih leta 1990 imeli še 7.759, v letu 1995, ki je zadnje kot celota evidentirano, jih imamo 5.636. Najugodnejše stanje je bilo v letu 1981, ko smo imeli zgrajenih še 14.674 stanovanj. Kar je pa najbolj zaskrbljujoče v tej statistiki, je dejstvo, da se v tem številu 5 ali 7.000 stanovanj, kolikor jih gradimo po letu 1990, zmanjšuje tisti delež, ki pomeni socialno ali neprofitno stanovanje, ker zasebniki - posamezniki pač zgradijo približno toliko, čeprav tudi nekaj manj, kot so gradili pred letom 1990. Delež teh stanovanj se nam tako zmanjšuje, da smo v letu 1990 še imeli 2246 stanovanj, takrat še niso imela imena socialna in neprofitna, ampak v tem smislu, leta 1995 samo še 661.
Poleg tega je treba povedati, da tudi glede stroškov ali pa cene za eno stanovanje situacija v Sloveniji ni dobra. Po podatkih ljubljanskega inštituta za ekonomska raziskovanja je, recimo, v letu 1981 bilo potrebnih za nakup kvadratnega metra stanovanja v Ljubljani 1,84 povprečne plače, v letu 1992 4,49% povprečne plače, leto kasneje, 1993. leta 3,45% povprečne plače, vendar še vedno dvakrat toliko kot, recimo, 15 let nazaj.
Primerjava stroškov za nakup tri sobnega stanovanja, recimo, 70 kvadratnih metrov, je tudi za Ljubljano vis-a-vis drugih prestolnic Evrope, s katerimi se radi primerjamo, neugodna. V Ljubljani bi povprečni Slovenec zbiral denar za tako povprečno stanovanje 13 let, v Tokiu 9 let in pol, v Milanu 8, v Frankfurtu 7 in pol, v Parizu 4 in pol, v Madridu samo še 2 in pol leti. Mislim, da ti podatki nedvomno govorijo o tem, da so problemi pri reševanju stanovanjskih vprašanj zelo zelo pereči. Nobenega dvoma ni, in to najbrž ugotavljamo vsi, da je pomemben faktor, ki ta trenutek lahko zagotavlja hitrejše reševanje stanovanjskih problemov, Stanovanjski sklad Republike Slovenije, ki se je edini uveljavil kot najpomembnejši dajalec stanovanjskih posojil z ugodno obrestno mero, tako za fizične osebe kot za tistih 48 neprofitnih stanovanjskih organizacij, ki gradijo neprofitna oziroma občine gradijo socialna stanovanja.
Po uradnih podatkih je Stanovanjski sklad od kar obstaja, porabil za te kredite okoli 30 milijard tolarjev in je odobril fizičnim osebam 17 tisoč 392 posojil v skupni vrednosti cca 25 in pol milijard. Zato tudi ta del fizične stanovanjske ali pa stanovanjske gradnje posameznikov še kolikor toliko teče. Hkrati pa je odobril manj kot 4 milijarde tem 48-im neprofitnim stanovanjskim organizacijam in iz tega je zdaj v izgradnji cca 1000 neprofitnih stanovanj. Hkrati, zopet po informacijah, ki jih imam in so uradne, v občinah komaj v zadnjih letih, pa ne iz malomarnosti, ampak zaradi omejenosti sredstev v občinah, začenjajo nekaj več namenjati tudi gradnji socialnih stanovanj. V letu 1998 naj bi bile planirane že 2,5 milijarde teh sredstev, vendar to zadošča le za 250 do 300 socialnih stanovanj na leto v vseh slovenskih občinah.
Vi veste, da smo opravili v državnem zboru prvo obravnavo nacionalnega programa izgradnje stanovanj. Čakamo na drugo obravnavo. Veste, da je takrat bila skupna ugotovitev državnega zbora, da so problemi res takšni in da bi bilo nujno potrebno storiti vse, da se zagotovi hitrejše reševanje problemov na področju stanovanj, predvsem socialnih in neprofitnih stanovanj. Ugotovili smo tudi, da bo potrebno v tej smeri posebej zagotoviti tudi večjo vlogo stanovanjskega sklada.
V časopisu (ker uradno mi teh podatkov še nismo dobili) je bilo mogoče razbrati intence predlagatelja, to je vlade, za pripravo predloga nacionalnega stanovanjskega programa za drugo obravnavo, kjer je ugotovila potrebo po pospešeni stanovanjski gradnji. Vendar jaz upam, da so številke prave, ker je razvidno, da tudi vlada ugotavlja, da se naj pravzaprav ta cilj preloži po letu 2000 ali pa eventualno šele precej po letu 2000. Ugotovitev je namreč, da bi bilo potrebno optimalno zgraditi v Sloveniji letno 2.000 socialnih in 2.500 neprofitnih stanovanj. Vendar do tega cilja prihaja vlada v svojem predlogu šele leta 2005. Hkrati pa za leto 1998 in 1999 predvideva le približno 300 socialnih in 450 neprofitnih stanovanj in šele leta 2002, se pravi po petih letih, prihaja do 750 socialnih in 1.000 neprofitnih stanovanj. Želje, usmeritve so lepe, realizacija pa zelo odmaknjena in zelo dolgoročna, gotovo tudi zaradi pomanjkanja sredstev.
Zato je naše mnenje, da bi bilo prav, da se vsaj del teh nespornih ugotovitev postopno hitreje prične realizirati, da se povečajo sredstva za stanovanjsko izgradnjo in tudi za Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Mi smo prepričani, da ni treba nikomur zagotavljati, da bi ta sredstva bila potrebna, da bi bila v skladu z vsemi našimi nacionalnimi in družbenimi usmeritvami, prav pa je povedati, da so tudi ekonomski učinki, ki jih praviloma dajejo vlaganja v stanovanjsko izgradnjo, vedno pozitivni, saj je njihov multiplikator približno 2,5-kraten; pri finančnih efektih oziroma pri podjetniški aktivnosti pa zagotavljajo tudi nova delovna mesta.
Še dve primerjavi, ne mi zameriti, mogoče nista najkorektnejši, pa kljub temu: če bi za 2 milijardi povečali ta sredstva, je to približno slab kilometer avtoceste, s tem pa bi pomagali zgraditi morda le dodatno 500 neprofitnih ali pa morda 200 solidarnostnih (ali pa v neki kombinaciji) stanovanj in bi s tem vsaj malo približali objektivne potrebe, ki jih ima Slovenija že v letu 1998, ne pa šele po letu 2000.
Gotovo je, da obstaja pomanjkanje finančnih sredstev. Vendar se bojim, da se je vlada v tem primeru postavila pač na stališče, da so pomembnejše mnoge druge prioritete pred to. Prepričanje v naši poslanski skupini je, da je tudi reševanje stanovanjskih vprašanj za mlade družine, za tiste, ki niso premožni, prav takšna prioriteta, kot so druge, in da bi tudi temu kazalo nameniti večjo pozornost.
Pričakujemo podporo temu amandmaju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Besedo ima gospod Juri.
AURELIO JURI: Hvala. Pozivam k podpori poleg tega amandmaja, tudi amandmaja, ki sem ga sam vložil in ki se tiče potrebe po pomoči države pri sofinanciranju kredita, ki danes bremeni vodooskrbo na vodno deficitarni obali.
Mi imamo veliko slane vode, Koprčani, Izolani, Pirančani, nimamo pa pitne vode. Ni je, zato jo uvažamo, zato je dejansko dragocena.
Iz tega naslova je nastala neka situacija, v kateri Koprčanke in Koprčani, Izolani, Pirančani plačujejo trikrat dražjo vodo, kot jo plačujejo drugje v Sloveniji.
Ta zgodba je znana, ampak to ni v ničemer pomagalo, da bi na našem koncu opazili vsaj kanček upanja, da se bo ta stiska nekoč olajšala. Ni niti ustreznih odgovorov, ob spoznanju tudi države, da ta problem obstaja, da je tu, da je objektiven, da se ga težko naprti le na lokalne dejavnike, ni do sedaj bilo slišati ustreznega odgovora, ki bi nakazal, kako se bo ta problem pa vendarle začel reševati, zato da bodo ti ljudje prišli do te osnovne dobrine.
Ne gre za nek standard ali nadstandard, ampak za osnovno dobrino pitne vode, po vsaj približni ceni, kot jo državljanke in državljani Republike Slovenije plačujejo drugje.
Vem, da so v tej smeri neka prizadevanja, kako naj bi se začelo to reševati, ampak otipljivega ni še nič. Zato še enkrat pozivam, da bi našli denar v tem proračunu in zadolžili na ta način državo, da prispeva k sofinanciranju izplačevanje tega zelo dragega kredita. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Besedo ima gospod Veber.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Tudi jaz bi najprej opozoril na izredno nujnost sprejema amandmaja za dokapitalizacijo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.
Kajti dejstvo je, da kupnine od stanovanj, ki so bila prodana, usihajo in virov ni oziroma jih je vse manj. Dejstvo pa je tudi, da nismo do sedaj dorekli nobenih novih virov, nobenih novih ukrepov, ki bi lahko pripeljali k intenzivnejši izgradnji stanovanj v Sloveniji.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim, če prisluhnemo razpravljavcu, ker se nič ne sliši.
JANKO VEBER: Tudi sicer je moč trditi, da ravno to neupoštevanje pomembnega razvojnega faktorja, ki ga ima stanovanjska izgradnja, kaže na to, da proračun za leto 1998 resnično ni razvojno naravnan. Kajti potrebe za dokapitalizacijo stanovanjskega sklada, letne potrebe, so 5 milijard tolarjev. Seveda še nikoli v tej zgodovini sprejemanja proračuna, ni bil dosežen ta nivo.
Če k temu prištejemo, pa mogoče za to prvo obdobje niti ni bilo toliko problematično, da se ne vlaga 5 milijard v dokapitalizacijo stanovanjskega sklada, kajti bile so na razpolago kupnine, pa to postaja iz leta v leto večji in neobvladljiv problem.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Jaz bi še enkrat pozvala kolege, lepo prosim. Gospod Veber samo malo. Prosim, da bi se umirili, zasedli svoja mesta, tisti, ki pa ne želite poslušati, pa stopite pred dvorano. Hvala.
JANKO VEBER: Mislim, da tudi samo dejstvo, da nekako ne znamo doreči tudi ustreznih rešitev za financiranje občin, kaže na to, da bo na stanovanjskem področju prišlo do resnega zastoja. Tudi v že predlaganem nacionalnem stanovanjskem programu in tudi že v nekaterih časopisnih člankih je moč razbrati, da bodo ravno občine tiste, ki bodo morale zagotoviti največ sredstev in prevzeti največjo vlogo pri tem, da bo prišlo do rešitve tega problema. Sicer eden od konkretnih korakov v tem mandatu državnega zbora je bil narejen pri sprejemanju zakonodaje o spremembi zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, kjer je v prvi obravnavi vendarle bilo sprejeto, da se nezazidana stavbna zemljišča vrnejo občinam. S tem dokončnim sprejetjem takšne opredelitve bi dosegli, da rešimo vsaj enega od problemov in damo občinam vsaj neko osnovo, da pristopijo k reševanju teh problemov.
Vse ostalo pa seveda ostaja popolnoma nedorečeno, tako kot sem že omenil, samo financiranje občin kot tudi sicer vsi ostali viri, ki jih imamo na razpolago. Če vzamemo kredit v banki, to pomeni hudo obremenitev, mislim, da neobvladljivo obremenitev za povprečno plačo Slovenca. Ne gre pa samo za mlade družine, gre tudi že za družine, ki so nekoliko starejše ali pa tudi samske, ki si enostavno s svojo plačo, ki jo trenutno dobivamo v Sloveniji, ne morejo privoščiti rešitve preko najema kredita v banki za rešitev stanovanjskega problema. Če pa se že za to odločijo, mislim, da je to vse prej kot človeka dostojno življenje.
Zato lahko mirno rečemo, da se preveč vnemar postavlja to področje in da se tudi vsi ostali nacionalni programi nekako neresno obravnavajo, ko poskušamo ugotoviti, da se recimo pri izgradnji avtocest vendarle z veliko lagodnostjo sprejemajo ali krediti ali neke odločitve, kako se naj ta dinamika sploh realizira. Gre tudi za oceno dokončanja teh cest, kajti že sam prihranek, če bi podaljšali rok gradnje do leta 2006, pomeni, da bi lahko namenili veliko več sredstev in možnosti za bodoči nacionalni stanovanjski program. Če pa temu ne bo tako, mislim, da bo tudi izredno velik problem pri sprejemanju nacionalnega stanovanjskega programa, kajti ne bomo imeli sredstev za izvedbo, za realizacijo, in ostali bomo samo pri željah; problemov pri ljudeh pa ne bomo rešili.
Mislim, da je ta predlog Združene liste socialnih demokratov za dokapitalizacijo stanovanjskega sklada resen in tudi upoštevanja vreden, zato pričakujemo, da bo tudi dobil podporo.
Hkrati bi pa pri tej razpravi, torej v tej razpravi ministrstva za okolje postavil še vprašanje, ki se pa veže na drugo področje. Zanima me stališče ministrstva za okolje, kako bo obvladovalo vodnogospodarske ukrepe pri izgradnji avtocest, kajti v nacionalnem programu izgradnje avtocest ni predvidenih ukrepov oziroma sredstev za reševanje, torej za izgradnjo vodnogospodarskih objektov. Torej, kako bo ministrstvo za okolje reševalo problem pri avtocestah, ker v nacionalnem programu trenutno ni predvideno niti tolarja, da bi se katerikoli vodnogospodarski objekt, ki tangira avtocesto, rešil iz naslova sredstev, ki so pač namenjena za izgradnjo avtocest. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi še kdo besedo? Ker ne želi nihče več razpravljati, prehajamo na glasovanje o posameznih amandmajih. Na glasovanje dajem prvi amandma k proračunski postavki ministrstva za okolje in prostor. Ugotovimo prisotnost! Proceduralno. Gospod Tomažič.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Ugotavljam, da mi glasovalna naprava ne dela, lučka se ne posveti, ko se prijavim, zato prosim, da prekontrolira mojo napravo. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prekinjam sejo in s tem to točko dnevnega reda. Nadaljujemo ob 14.30 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 12.51 uri in se je nadaljevala ob 14.42 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci! Nadaljujemo s 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 1998 IN DOPOLNJENI PREDLOG PRORAČUNA.
Dodatno opravičeni za nadaljevanje 21. izredne seje zbora, dne 9.4.1998, so: Branko Tomažič za popoldanski del seje in Ciril Pucko za pričetek popoldanskega dela seje.
Dolžan sem še eno obvestilo. Oddelek za razvoj informacijskega sistema podaja strokovno mnenje glede na glasovalno napravo: "Dne 9.4.1998, ob 12.55 uri. Takoj po prekinitvi seje državnega zbora ob 12.55 uri je oddelek preveril glasovalno mesto številka 140 poslanca Branka Tomažiča in ugotovil, da glasovalno mesto sicer deluje, je pa pregorela kontrolna lučka glasovalnega mesta. Oddelek je okvarjeno kontrolno lučko zamenjal."
Smo pri razpravi o proračunski postavki 2511 - ministrstvo za okolje in prostor. Razprava je zaključena.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 1.
Preden začnemo, pa ugotovimo prisotnost v dvorani.
(Vprašanje iz dvorane.) Stran 132.
Prisotnih je 60 poslank in poslancev, tako je zbor sklepčen in nadaljujemo z delom.
Torej, proračunska postavka 2511 - ministrstvo za okolje in prostor in amandma pod številko 1.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (25 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 1 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (20 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da tudi ta amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 3. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (13 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 3 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 4. Ugotavljamo prisotnost! Proceduralno oziroma obrazložitev glasu, drugega ne more biti.
ROBERTO BATTELLI: Jaz sem pritisnil ZA, ampak vi ste tako pritisnili hitro, da je rezultiralo proti, kar je povsem nelogično. Jaz sem ZA tisti amandma.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Dobro. Predlog je, da ponovimo glasovanje. Bomo glasovali o tem, bomo tudi počasneje v bodoče glasovali. Pripravljen sem na hitrejšo zadevo.
Ugotavljamo prisotnost!
Kdo je za, da ponovimo glasovanje o amandmaju pod številko 3? Torej, kdo je za to, da se ponovi glasovanje o amandmaju pod številko 3? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da bomo glasovali še enkrat o amandmaju pod številko 3, pri postavki ministrstva za okolje in prostor. Ugotavljamo prisotnost in glasujemo o amandmaju pod številko 3! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (18 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 4. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 4? (22 poslancev.) Je kdo proti? (43 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 4 ni sprejet.
Prehajamo na razpravo o proračunskem uporabniku: Geodetska uprava Republike Slovenije, proračunska postavka 2512 in šest amandmajev, ki jih imate na strani 133, 134 in 135. Želi kdo razpravljati? Izvoli gospod kolega Veber. Kolega Bevk izvoli.
SAMO BEVK: Hvala za besedo gospod podpredsednik. Spoštovani zbor!
Ker sem k tem proračunskim porabnikom kot predlagatelj amandmajev zapisan samo jaz osebno, in sem predlagal šest amandmajev, bom o vseh šestih sedaj tudi spregovoril.
V tem letošnjem letu sem se na področju geodezije zelo veliko angažiral. To je zelo pomembna znanstvena disciplina oziroma veda, ki meri, invertarizira, opisuje in z načrti ter zemljevidi prikazuje naš prostor in tako ali drugače meri našo domovino.
Pri pripravi mojih predlogov sem sodeloval s strokovnjaki s tega področja, zato menim, da so korektno pripravljeni, na strokovnem nivoju in pa tudi upravičeni. Glede sprejemanja geodetske zakonodaje in predvsem povečanja sredstev za geodetske evidence v državnem proračunu, sem praktično v prvih štirih mesecih letošnjega leta izkoristil vse možnosti. Prvič, vladi sem dal v zvezi s tem posebno poslansko pobudo, ki je bila obsežno utemeljena. Drugič, o tem problemu sem spregovoril v okviru strategije Republike Slovenije za vključevanje v Evropsko unijo. V zvezi s tem je bil celo sprejet en sklep državnega zbora. In tretjič, k proračunu za leto 1998 sem v poglavju ministrstva za okolje in prostor oziroma v poglavju geodetske uprave Republike Slovenije predlagal kar šest amandmajev na straneh od 133 do 136. Odbor za varstvo okolja in infrastrukturo je nekatere moje amandmaje tudi soglasno skoraj podprl.
Ne bom ponavljal vse argumentacije, ki sem jo nekajkrat z različnih aspektov temeljito razložil, tako na sejah posameznih delovnih teles, kot tudi v razpravah v tej dvorani. Dodal pa bi samo to. Prvič, da je celotno ozemlje Republike Slovenije komaj 20% pokrito s primerno natančnimi katastrskimi podatki. Drugič, da je v Republiki Sloveniji v zemljiškem katastru evidentiranih le ena tretjina vseh stavb, od milijon 100.000 stavb komaj 400.000 stavb. Tretjič, da je od 5 milijonov 600.000 parcel le en milijon parcel digitaliziranih. Zato ponovno apeliram, tako na vlado, kot v tem trenutku predvsem na spoštovane kolege in kolegice, na poslanke in poslance, da podprejo moje amandmaje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Bevk. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Torej zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje ob proračunski postavki in šestih amandmajih.
Najprej o amandmaju pod številko 1. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (20 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje k amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (16 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 2 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 3. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (13 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 3 ni sprejet. Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 4. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 4? (15 poslancev.) Kdo je proti? (23 poslancev.)
Amandma pod številko 4 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 5. Ugotavljamo prisotnost! Obrazložitev glasu. Oprostite. Obrazložitev glasu, Samo Bevk.
SAMO BEVK: Hvala za besedo. Vseeno bi rad opozoril še na enega izmed mojih šestih amandmajev. Prvi je bil še kar ustrezno podprt, vsaj na simbolni ravni. S tem petim amandmajem pa predlagam, da se s povečanjem finančnih sredstev izboljšajo in naredijo geodetske podlage za državno mejo s Hrvaško. Za točno določitev državne meje so namreč potrebne natančne geodetske evidence, stanje podatkov zemljiškega katastra in topografskih načrtov pa danes ne omogočajo kvalitetno določitev državne meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Predhodno sanirani podatki navedenih evidenc pa bi omogočili določitev meje po podatkih zemljiškega katastra na meter natančno. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. To je bila obrazložitev glasu.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številka 5. Ugotavljamo prisotnost! (50 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko 5? (21 poslancev.) Kdo je proti? (23 poslancev.)
Torej tudi amandma pod številko 5 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 6. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (55 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko 6? (16 poslancev.) Kdo je proti? (26 poslancev.)
Tudi amandma pod številko 6 ni sprejet.
V razpravo dajem proračunsko postavko 2521 - Uprava Republike Slovenije za varstvo narave in sedem amandmajev. Želi kdo razpravljati? Aurelio Juri, izvoli.
AURELIO JURI: Kolegi, vložil sem zelo skromen in neboleč amandma, da bi vendarle pričeli uresničevati, izvajati to, kar smo pred kratkim sprejeli, to je zakon o naravnem rezervatu Škocijanski zatok, za katerega seveda obstajajo morda tudi realne možnosti tujih sredstev, ampak ki v samem zakonu ni podkrepljen z ustrezno finančno platjo. Računa se, da bi za osnovno sanacijo tega zatoka porabili približno 60 do 70 milijonov tolarjev. Treba je pa vendarle letos začeti, kajti zakon se začne izvajati, Piranski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine bo imel to skrb, ni pa financ. Ni financ in seveda vemo, kaj to pomeni, če se finance ne bodo dobile, bo pač breme saniranja te situacije padlo na koga drugega, na tistega, ki je morda najmanj kriv. Zato vas prosim, da podprete, gre za zelo majhno postavko, bi pa dokazali s tem, da smo prepričano sprejeli tisti zakon in da bomo prepričano sodelovali pri realizaciji naravnega rezervata. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Aurelio Juri. Razpravljati želi Jože Jerovšek, izvoli.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Kolegice in kolegi, eno od področij, ki kaže na to, kar je bilo v tem zboru že večkrat ugotovljeno, da letošnji proračun ni razvojno naravnan, je tudi dejstvo, da v tem segmentu proračuna praktično ni investicij v vodnogospodarske objekte. Vemo, da Slovenija, po tem, da bi bila urejena na tem področju, tako ali tako ne slovi, vendar že drugo leto praktično ni teh investicij.
Sam opozarjam na eno izredno pomembno investicijo, na urejanje vodotoka Dravinje. Nujnost ureditve tega vodotoka je omenjena in sprejeta v vseh prostorskih planih, vendar na ta račun je ljudem z območja, kjer teče reka Dravinja, bilo danih ogromno obljub, praktično vse stranke so jim obljubljale, predvsem v predvolilnem obdobju, osebno sam minister, vendar se zgodba ponavlja iz leta v leto. V letošnjem letu je sicer pod investicijsko vzdrževanje, to imamo v nekih prilogah, namenjenih 20 milijonov, a ne vem, če bo to nadaljevanje regulacije reke Dravinje ali samo dejansko investicijsko vzdrževanje. Zaradi tega s to investicijo, ki jo predlagam v amandmaju, da bi se v tem proračunu namenilo 100 milijonov tolarjev, ne samo da se bi začelo urejati porečje Dravinje, ki vsako leto poplavlja in je to na demografsko izredno ogroženem območju, kjer se ljudje odseljujejo, če hočemo in lahko vidimo v tem razvojno komponento, da bi to končno uredili. Če bi se reka umirila, bi bilo pridobljenih 800 hektarov rodovitne plodovite zemlje, to pa je pomemben potencial tudi za slovensko kmetijstvo. Mislim, da je s tega vidika to najcenejša investicija za pridobivanje novih zemljišč. Prosim, če podprete ta amandma. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Jerovšku. Želi še kdo razpravljati? Želi predstavnik vlade odgovoriti? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o sedmih amandmajih, Uprava Republike Slovenije za varstvo narave. Najprej bomo glasovali o amandmaju pod številko 1. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (13 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 1 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (17 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 2 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 3. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (14 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 3 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 4. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 4? (13 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 4 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 5. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 5? (14 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 5 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 6. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 6? (15 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 6 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 7. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 7? (17 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 7 ni sprejet.
V razpravo dajem proračunsko postavko 2611 - ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in enaindvajset amandmajev. Želi kdo razpravljati? Nihče? Ja, izvolite.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi poslanci!
Vlada Republike Slovenije je v začetku leta sprejela program varstva starejših do leta 2000. To je program, ki je zastavljen zelo ambiciozno in na večplasten način razrešuje tovrstno socialno problematiko, v kateri nastopajo tako država, lokalna skupnost, kot tudi privatna oziroma zasebna iniciativa.
Enega od pomembnih segmentov tega programa predstavlja prav gotovo program izgradnje mreže domov za ostarele.
Temu primerno je vlada tudi oblikovala paket sredstev oziroma sredstva v proračunu, v višini, kot jo proračun zajema. Poleg tega pa proračun na tem socialnem področju vsebuje tudi dve samostojni postavki: za dograditev oziroma dokončanje dveh domov za ostarele, to sta Šentjur in Trebnje.
Šesti amandma, s prvo podpisanim gospodom Cirilom Pungartnikom, pa za potrebe dokončanja doma ostarelih, samostojno postavko v Trebnjem, jemlje sredstva v višini 100 milijonov iz osnovne postavke, ki je namenja za izgradnjo mreže domov, po sprejetem in ambiciozno zastavljenim programu, kar pa je nesprejemljivo. Glede na to, da bi se zmanjšal osnovni paket sredstev na postavki za izgradnjo mreže domov, bi bil start oziroma izvedba tega programa, začetek izvedbe v letošnjem letu zelo okrnjen. Ker pa je vlada sama že uvidela, da je potrebno dodatna sredstva za dokončanje doma v Trebnjem zagotoviti, je v svojem amandmaju tudi za to postavko namenila dodatnih 40 milijonov.
Zato vas poprosim, da tega amandmaja pod številko 6 ne podprete. V bistvu del te zahteve že rešuje vlada. Če bi bil ta amandma izglasovan, pa je ogrožen začetek izvajanja programa, izgradnje domov, ki v nekaterih okoljih, ki so izredno pereča, to socialno področje smelo rešuje. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Brenčiču. K razpravi se je prijavil gospod Bogomir Špiletič, Pungartnik.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Jaz imam samo eno vprašanje za predstavnike vlade.
Sprašujem, kaj vse je zajeto pod postavko: presežki v državnih podjetjih. Ali so to presežki pri vseh državnih podjetjih ali je to zgolj en del oziroma po kakšnem ključu je ta del razporejen oziroma dodeljen ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve? Kje je preostali del?
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Še prej gospod Pungartnik, mogoče potem odgovor vlade. Izvoli kolega Pungartnik. Izvoli kolega Pungartnik!
CIRIL METOD PUNGARTNIK: Hvala gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice, kolegi!
Moram reči, da sem malo čudim temu nastopu gospoda Brenčiča, ker mislim,, da zaradi tega, če bi ta dom v Trebnjem dobil 60 milijonov več, ne bi bil ogrožen začetek nobene gradnje doma v Trebnjem. Ker takrat, ko smo v Trebnjem začeli, smo preskrbeli vse načrte, vsa zemljišča, vse komunalno opremili, od kanalizacije, ceste, elektrike, vse, rezervirali 50 milijonov in zadevo začeli s 30 milijoni, ki jih je parlament odnosno državni proračun dal. Če tega denarja ne bo v taki meri, potem pomeni, da ne bo pogodba, ki je bila sklenjena, spoštovana in da ne bo letos ta dom do tiste faze zgrajen, da bi drugo leto se lahko nehal eksodus starejših občanov občine Trebnje, ki so zdaj v 20-ih domovih širom Slovenije. Povedal bi še to; vse obveznosti, ki jih je občina prevzela, tudi občina izpolnjuje. Povedal bi pa še to, da je občina Trebnje v preteklih letih sofinancirala dom v Inpolcih, dom v Črnomlju, dom v Metliki in dom v Novem mestu in v tistih domovih naj bi imeli prek 50, 60 postelj, ampak država je to vse podržavila. Kljub temu smo lepo podpisali sodelovanje, pogodbo, tudi veliko podporo poslancev sem dobil, ko sem za ta amandma zbiral podpise. Mislim, da noben dom zaradi tega, če bo tukaj 60 milijonov več, ne bo izpadel v začetku gradnje, v kolikor imajo tisti, ki želijo graditi, toliko in tako pripravljeno, kot je imela občina Trebnje. Še enkrat bi vas prosil, podprite. Na koncu koncev vlada pravi takole: ne nasprotuje, povzema po svojem amandmaju - seveda, ne 100, ampak 40 milijonov - odbor za zdravstvo, delo in družino in socialno politiko pa ta amandma podpira.
Še enkrat poudarim, rad bi videl, da bi se enkrat nehal ta velik eksodus starejših ljudi, ki gredo zelo težko že iz svoje domače hiše, kaj šele daleč stran, tudi v Lendavo. Rekel bi samo to: občina Trebnje je vendar pretežno vaška struktura, saj imamo v občini kar 168 vasi in 64 zaselkov. Starostna struktura naših ljudi pa je ena najvišjih po starosti v občini in veliko je kmetij, ki nimajo naslednikov, ljudje pa so ostareli in želijo biti čim bližje doma. To ni samo za starejše, ki gredo, obiskujejo jih lahko potem praktično tedensko ali dnevno, če pa je nekdo v domu 50, 100 kilometrov stran, pa izgubijo domači, ki obiskujejo, cel dan. Lahko bi ta dom spravili do tiste faze letos, prav lahko, da bi drugo leto še opremo namestili in da bi tudi to stisko teh ljudi rešili. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Pungartnik. Kolega Mežan, izvoli.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Popolnoma podpiram razlago gospoda Pungartnika pri domu starejših občanov v Trebnjem oziroma dograditvi tega doma. Prav tako bom ta amandma podprl in prosim tudi ostale, da podprete, ker vem sam, ker izhajam tudi s tistega konca, tam sem namreč rojen, da je ta dom še kako potreben za Trebnje in precej širšo okolico. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Mežanu. Razpravljalcev več ni in odgovor moramo še dobiti. Predstavnik vlade izvolite.
MIROSLAV BERGER: Hvala. Spoštovane poslanke in poslanci. Eno vprašanje je bilo postavljeno, to je glede postavke 6530 - presežki v državnih podjetjih. Znano vam je, da je bil pred tem, ko je bil predlog proračuna za 1998 že dan, sprejet zakon o sanaciji slovenskih železarn. Sredstev, kot jih ta zakon za kadrovsko prestrukturiranje oziroma presežke predvideva, nismo planirali, tako da smo skozi ta amandma poskušali zagotoviti sredstva, ki jih zakon zagotavlja. Naziv postavke je čuden. Ne gre za presežke, gre za prezaposlitve, preusposabljanje teh delavcev, ki bodo pri tistem programu na nek način presežki. Če sem odgovoril, toliko.
Kar se pa tiče doma za starejše v Trebnjem, ministrstvo ocenjuje, da bi s tem zneskom 40 milijonov 255 ta dom dokončali v skladu s pogodbo in dinamiko, ki je predvidena za njegovo odprtje v prihodnjem letu. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Zdi se da ne.
Prehajamo na odločanje o proračunski postavki na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in prehajamo na odločanje o amandmaju pod številka 1. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (43 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma pod številko 1 je sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številka 2. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 3. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (43 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljamo, da je amandma pod številko 3 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 4. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponavljamo. Ugotovimo prisotnost v dvorani! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 4? (19 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 4 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 5. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (17 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 6. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 6? (24 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko... (Priglasitev govornikov.) Ja, kar počasi! Dve roki vidim, prvi je Mežan, naslednji je... Mogoče ne bo potrebno. Izvoli, gospod Mežan.
JANEZ MEŽAN: Prosim, če bi glasovanje ponovili. Mislim, da sem se zmotil.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Dobro. Najprej bomo glasovali o tem, ali ponovimo glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje o amandmaju pod številko 6? (49 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Torej, ponovno odločamo o amandmaju pod številko 6. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 6? (26 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Proceduralno - Geza Džuban - ali je kaj drugega? (Nič.) Gospod Kopač, proceduralno.
MAG. JANEZ KOPAČ: Prosil bi za pet minut odmora, če lahko zaradi posvetovanja pred nadaljnjim glasovanjem.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Deset minut odmora na zahtevo poslanske skupine LDS. Pet minut? Gospod Kopač, pet minut? Nadaljujemo ob 15.30 na zahtevo poslanske skupine LDS zaradi posvetovanja skupine.
(Seja je bila prekinjena ob 15.23 uri in se je nadaljevala ob 15.34 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Nadaljujemo s sejo. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko nadaljuje z delom.
Torej odmor je vzela poslanska skupina LDS. Želite besedo? (Da.)
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Vmes smo ugotovili, da se je zgodila neusklajenost, ki zahteva uskladitveni amandma in omogoča, da se ta neusklajenost tudi popravi. Kajti, izglasovan je bil tako vladni amandma, ki je predvideval povečanja konkretne postavke, kot tudi amandma skupine poslancev, o katerem je bilo pravkar govora. Sicer pa sem mnenja, da je bilo ob tem glasovanju s strani posameznikov precej nepozornosti. Osebno sem sicer glasoval tako, kot sem, in bom tako tudi ob eventualnem ponovljenem glasovanju, zato osebno ne morem sugerirati ponovitve glasovanja. Vendar menim, da bi drugi ali posamezniki, ki so bili nepozorni, to lahko storili.
Skratka, kakorkoli že. Gre za neusklajenost, ki zahteva uskladitveni amandma, in menim, da to glasovanje ni bilo korektno oziroma ni bilo konsistentno s siceršnjim oblikovanjem amandmajsko oblikovanih delov proračuna. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Kopaču. O glasovanju ni nihče podvomil, bilo je proceduralno vprašanje. Proceduralno želite? Gospod Lavrinc, proceduralno.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala podpredsedniku za besedo. Gospod Kopač me je prej prehitel. Torej, preprosto se ni dalo povedati tistega, kar bi želel povedati. Kar nekaj nas je tam, ki smo bili malo premalo pozorni in glasovali tako, kot smo glasovali.
Moram povedati nekaj, da je treba razumeti, da po dveh dneh pritiskanja na te gumbe včasih človek tudi kakšno stvar malo zgreši. Prosil bi, če se lahko to glasovanje ponovi.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospod Lavrinc. Res je veliko, ni replike na to izvajanje. To je proceduralni predlog. Najprej, če želite, bi podal svoje mnenje.
Glasovanje o šestem amandmaju je bilo končano, je zabeleženo in je že bilo ponovljeno. Takoj po glasovanju bi moral kod od tistih, ki se je zmotil ali kakorkoli drugače deloval, protestirati. Bila je samo želja za posvet v poslanski skupini, to ste opravili in prehajamo na nadaljnjo glasovanje. Razen, če ima še kdo kaj drugega v proceduralnem predlogu. Proceduralno? Izvolite.
JOSIP BAJC: Zaradi neusklajenosti, ki jo je gospod Kopač že omenil. Izglasovali smo dva amandmaja, in sicer amandma vlade, ki je predvideval za izgradnjo tega doma upokojencev 40 milijonov, in amandma gospoda Pungartnika, ki je za to isto investicijo dodelil še 100 milijonov in pred nadaljnjim glasovanjem zahtevam v imenu poslanske skupine Slovenske ljudske stranke polurni odmor.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Temu je tako, temu ne morem oporekati; torej zaradi posvetovanja v poslanski skupini. Sicer pa procedura sprejemanja proračuna omogoča uskladitvene amandmaje. Dobro, če želite odmor v imenu ljudske stranke, pol ure odmora. Nadaljujemo ob 16.10 uri v dvorani.
(Seja je bila prekinjena ob 15.39 uri in se je nadaljevala ob 16.16 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice in kolegi, poslanke in poslanci! Nadaljujemo s sejo. Smo pri odločanju o amandmajih pod številko 2611 - ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Izglasovan je bil amandma pod številko 6. Odmor je želela poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, predstavnika Slovenske ljudske stranke bom povabil po glasovanju, po ugotovitvi sklepčnosti pred mikrofon.
Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.) Zbor je sklepčen, nadaljujemo z delom.
Besedo ima predstavnik Slovenske ljudske stranke, ki je zahtevala odmor. Izvoli, kolega Bajc.
JOSIP BAJC: Hvala, gospod podpredsednik. Poslanska skupina se je posvetovala in pričakuje od vlade, da bo z uskladitvenim amandmajem to napako poskušala popraviti. Poslanci Slovenske ljudske stranke bomo nadaljevali z delom in glasovanjem pri ostalih amandmajih proračuna.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Bajc. Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 7. Ugotovimo prisotnost! Proceduralno, gospod Potrč? Obrazložitev glasu. Izvolite.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Glede na to, da smo že bili obveščeni, da smo izmučeni pri takšnem številu amandmajev, bi rad povedal, da gre tokrat za amandma, ki naj bi ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve povečal postavko - Žrtve vojnega nasilja za 1,5 milijardo tolarjev. Takšen amandma bom podprl.
Vložil sem tudi zakon, ki naj bi zagotovil, da bi se revizije žrtvam vojnega nasilja hitreje reševale. Situacija je danes takšna, da če bo nadaljevan tempo, kakršen teče sedaj, potem najmanj do konca leta 2000 ljudje, ki so bili po zakonu razglašeni za žrtve vojnega nasilja, svoje pravice ne bodo uveljavili. To je, mislim, nesprejemljivo in govoriti o tem, da s tem želimo prihraniti denar, je pa čista neresnica. Denar se ne bo prihranil. Edino, kar bomo naredili, bomo odlagali izpolnjevanje v naslednjih letih iz leta v leto tako dolgo, dokler ne bodo žrtve, ki ne morejo uveljaviti svoje pravice, ugotovile, da imajo pravico to državo tudi tožiti in zraven zahtevati še zamudne obresti. Ker namreč, sprejeti zakon, ki velja od začetka 1996. leta, realizira se pa leta 2000, najbrž ni sprejemljivo. Pričakujem, da bo ta amandma podprl še kdo, ki sicer govori o tem, da bi morala biti Slovenija pravna država. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Potrč, za obrazložitev glasu. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.) Kdo je za amandma pod številko 7? (19 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 7 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 8. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 8? (23 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 8 ni sprejet.
Amandma pod številko 9 je identičen z amandmajem pod številko 5, zato je brezpredmeten in o njem ne odločamo.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 10. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 10? (21 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 10 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 11. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 11? (17 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 11 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 12. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (16 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 13. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 13? (19 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 13 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 14. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 14? (14 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 14 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 15. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 15? (17 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 15 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 16. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 16? (18 poslancev.) Kdo je proti? (30 poslancev.)
Amandma pod številko 16 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 17. Ugotavljamo prisotnost! (52 poslancev.)
Kdo je za amandma? (14 poslancev.) Kdo je proti? (29 poslancev.)
Amandma pod številko 17 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 18. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 18? (16 poslancev.) Kdo je proti? (30 poslancev.)
Amandma pod številko 18 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 19. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 19? (18 poslancev.) Kdo je proti? (31 poslancev.)
Amandma pod številko 19 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 20. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (13 poslancev.) Kdo je proti? (30 poslancev.)
Amandma pod številko 20 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 21. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (14 poslancev.) Kdo je proti? (33 poslancev.)
Amandma pod številko 21 ni sprejet.
Tako smo končali z amandmaji pri uporabniku pod proračunsko postavko ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
Prehajamo in v razpravo dajem proračunsko postavko 2711 - ministrstvo za zdravstvo. Predloženih je osem amandmajev. Razprava je odprta. Želi kdo razpravljati? (Nihče.)
Prehajamo na odločanje. Najprej o amandmaju pod številko 1. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (45 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 3. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (11 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 3 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 4. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 4? (19 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 5. Ugotovimo prisotnost! Prosim? Umik? Gospod Ribičič umika amandma pod številko 5. Hvala.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 6. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 6? (19 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 6 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 7. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo ja za amandma pod številko 7? (20 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 7 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju od številko 8. Obrazložitev glasu. Izvolite, gospod Božič.
IVAN BOŽIČ: Hvala, gospod podpredsednik. Najbrž ni prav, da pri tem amandmaju govori gozdar. V parlamentu je dovolj zdravnikov, ki bi se lahko oglasili. Zdravniki so humanisti in v naši družbi in v vseh družbah sveta veliko pomenijo. Glasoval bom za ta amandma, glasoval bom za Slovenski zdravstveni muzej. Ne morem razumeti, da imamo v Sloveniji muzejev in inštitutov kolikor hočemo, v naravi hočemo vsako grapo, vsak kamen, vsako drevo zaščiti, slovenskega zdravstvenega muzeja pa nihče ne mara - in vendar od 1934. leta že zbirate eksponate. Podprite raje amandma! Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Božiču.
Na glasovanje dajem osmi amandma. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 8? (20 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 8 ni sprejet.
Tako smo končali z amandmaji, z odločanjem o amandmajih ministrstva za zdravstvo.
V razpravo dajem proračunsko postavko 3311 - ministrstvo za šolstvo in šport in devetinštirideset amandmajev. Razprava je odprta. Želi kdo razpravljati? Gospod Sovič, izvolite.
BORIS SOVIČ: Hvala. Cenjene dame in spoštovani kolegi! Želel bi vas opozoriti na amandma pod številko 22. Gre za amandma, ki predvideva za računalniško dejavnost in univerzitetno računalniško mrežo dodatna sredstva v znesku 700 milijonov slovenskih tolarjev.
Gre za to, da sedanja konstalacija proračuna ne zagotavlja dovolj sredstev za delovanje akademskega in raziskovalnega omrežja Arnes. Stroški v tem omrežju naraščajo zaradi vedno večje uporabe računalniškega omrežja; naraščajo zato, ker je vedno večji delež naših študentov, profesorjev, učencev, raziskovalcev in javnih delavcev vključenih v sistem tako elektronske pošte kot v mednarodno izmenjavo podatkov v okviru interneta, pa tudi v okviru akademskih omrežij - tako doma in v tujini. Ta promet narašča zdaj že skoraj z geometrijsko hitrostjo - januarja 1998 je bil promet dvakrat večji kot januarja 1997. Sredstva, ki so zagotovljena za delovanje Arnesa v letošnjem letu, zagotavljajo samo dejavnost za približno polovico leta. Zagotavljajo sredstva, ki bodo omogočala, da se samo za pol leta pokrijejo stroški, ki v Arnesu nastajajo. Rad bi pa povedal, da je v Arnesu približno 80 oziroma nekaj čez procentov vseh stroškov povezanih z najetjem linij, tako domačih kot tujih. Torej, zniževanje stroškov je možno samo z odklapljanjem od povezav, tako prek evropskih omrežij kot prek ameriških omrežij. Slovenija je med redkimi državami, ki je bila vključena v omrežje oziroma v sistem, ki se imenuje Dante, v katerem je najzmogljivejše evropsko informacijsko omrežje TEN-34. Niso bile vse države vzhodne in srednje Evrope v to omrežje vključene. Slovenija je bila, vključno s Češko in Madžarsko. Če ne bomo zagotavljali ustreznih sredstev za delovanje tega sistema, potem bo Slovenija prva država, ki se bo od tega sistema morala posloviti. Rad bi povedal, da bi takšna odločitev bila v dramatičnem in drastičnem nasprotju z vsem, za kar se sicer zavzemamo.
Vsi vedno znova poudarjamo, da je vključitev v evropske informacijske tokove, predpostavljam, da seveda mislimo tudi na fizične komponente teh tokov, seveda nujen sestavni del našega vključevanja v Evropsko zvezo. Če se bo Slovenija na nek način izključila iz internetovih povezav, če se bo Slovenija izključila iz akademskih in raziskovalnih omrežij, potem to pomeni veliko nazadovanje te države, potem pomeni, da Slovenija svoje razvojne priložnosti ne sprejema.
Zato mislim, da sem dolžen opozoriti na to, da je pač pri sestavi proračuna očitno prišlo do napake in nedoslednosti, ker se na teh postavkah ni zagotovilo dovolj sredstev. V amandmaju, ki smo ga predlagali, predlagamo, da bi se ta sredstva locirala v ministrstvu za šolstvo in šport. Do sedaj je namreč izključni financer te dejavnosti bilo ministrstvo za znanost in tehnologijo. Zadnji podatki kažejo, da je več kot 60% uporabnikov omrežja Arnes iz šolske sfere. Zato je seveda normalno in smiselno, da se tudi pri pokrivanju stroškov to upošteva. To je razlog, da je amandma naslovljen na ministrstvo za šolstvo in šport. Sprejetje tega amandmaja - jaz se seveda zavedam, da ne gre za mala sredstva - bo preprečilo, da bi Slovenija postala informacijski otok. Preprečilo bo, da bi se Slovenija izolirala od mednarodnih, akademskih in raziskovalnih mrež. Preprečilo bo, da bi Slovenija postala prva evropska država, ki se bo prostovoljno izključila iz interneta. Mislim, da si ta država tega ne zasluži, in mi kot upravljalci te države, smo dolžni storiti vse za to, da bi to preprečili. S tem amandmajem preprosto omogočamo, da se dejavnost, ki se je že začela, lahko tudi normalno odvija. Zato vljudno prosim vse, da ta amandma podprete.
Rad bi povedal, da ta amandma ni strankarskega ali kakršnegakoli drugega karakterja, ker je ta amandma bil soglasno podprt tudi na odboru za znanost in tehnologijo. Tam smo zelo temeljito analizirali vse te postavke in ugotovili, da je preprosto nujno odpreti nadaljnjo vključevanje Slovenije v evropsko informacijsko omrežje. Izključitev Slovenije iz tega je hujša, kot bi bila, recimo, izključitev Slovenije iz mednarodnih telefonskih povezav ali mednarodnega avtocestnega omrežja. Fizično pa bi šlo za popolnoma isto stvar. Zato apeliram na vas zato, da bi vendar podprli to, ker gre za interes nas vseh. Uporabniki Arnesa so tako v osnovnih in v srednjih šolah, na univerzah, v raziskovalnih inštitutih, v nekaterih razvojnih oddelkih v industriji, pa tudi kompletna državna uprava in tudi državni zbor. Tudi mi, kadar se priključujemo prek interneta navzven, delamo to prek Arnesa. Torej, če bomo preprečili sprejem tega amandmaja, bomo s tem tudi sami sebi, državni upravi in celi akademski in znanstveni sferi preprečili komunikacijo s tujino.
Mislim, da smo dolžni na nek način opozoriti na to, da je odgovornost zakonodajalca v tem pogledu seveda zelo velika in zato vljudno prosim, da bi ta amandma podprli. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Soviču. Želi še kdo besedo? Gospod Juri, izvoli.
AURELIO JURI: Pod številko 48 sem vložil amandma, zato da bi zagotovili sredstva za neko šolo v Kopru. Gre za Srednjo kovinarsko poklicno šolo, za katero so stekli pogovori in so bili, kolikor vem, tudi zaključeni tudi dogovori med mestno občino in ministrstvom za šolstvo in šport. Tu gre za šolo, ki bo locirana na kompleksu bivšega Tomosa. Bil pa sem opozorjen, da razen tega dogovora o medsebojnih obveznostih ni bila načrtovana pa nobena finančna postavka. Tu jo predlagam.
Sicer pa sprašujem ministrstvo za šolstvo in šport, kako stoji ta investicija in kako da se ni znašla na letošnjem proračunu. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, koleg Juri. K besedi bi se prijavil in dal besedo tudi sam sebi, če dovolite.
MIROSLAV LUCI: Spoštovani kolegi, kolegice! Vprašanje ptujske gimnazije s prek 120-letno tradicijo, z dolgoletnimi obljubami od leta 1994 o pričetku gradnje je občino, lokalno skupnost pripeljalo do tega, da je pridobila zemljišča, opravila arheološke raziskave, ustavilo se je pri projektih, pri inženiringu. Gre za gimnazijo, ki domuje v kombinatu srednješolcev, 3000 dijakov v dvoizmenskem pouku, že 10 let približno v isti situaciji. Visoka koncentracija dijakov, zato je kvaliteten pouk praktično onemogočen. Pouk poteka v podstandardnih učilnicah, tako po opremi in velikosti prostorov. Obljube so "letele" s strani predsednika vlade, predsednika države; 1996. leta je bil z ministrstvom za šolstvo in šport podpisan dogovor o sodelovanju na področju investicijskih vlaganj v šolske in športne objekte v mestni občini Ptuj in dogovor o medsebojnih obveznostih pri razširitvi srednješolskega prostora v mestni občini Ptuj, ki je predvideval pričetek gradnje v letu 1997. Lokalna skupnost, občina je sledila vsemu temu, pripravila zemljišče, arheološko pregledala in seveda zadeva je obstala.
Kolegice poslanke in poslanci, pod številko 37 je amandma, ki bi omogočal vse projektiranje in mogoče kdaj v kasnejših letih izgradnjo te dolgo pričakovane gimnazije. Gre za 20 milijonov. Vem, da je to precej, ampak to bi mogoče vsaj dalo upanje našim gimnazijcem s staro tradicijo, da bodo v novo tisočletje prišli z novo gimnazijo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Želi še kdo razpravljati? Gospod Vesenjak.
ALOJZ VESENJAK: Hvala za besedo. Spoštovani! Kar je povedal predgovornik, 100%-no drži. Sam občutim to stisko v gimnaziji, saj moj sin hodi v drugi letnik in sem eden izmed tistih, ki sem nekje obljubil, da se zavzemem, da do novogradnje pride. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Vesenjaku. Želi še kdo razpravljati? Kolega Beuerman.
RICHARD BEUERMAN: Spoštovani podpredsednik, hvala za besedo. Spoštovani zbor! Torej, želel bi samo povedati, zakaj je prišlo do amandmaja pod številko 5. Gre za poizkus petih, šestih poslancev, da zagotovimo del sredstev za sofinanciranje osnovnošolskih programov v tistih nekaj občinah v tej državi, ki se pač same financirajo in iz tega naslova potem niso upravičene do finančne izravnave. Toda glede na to, da niti vlada niti matično delovno telo tega našega amandmaja ne podpirata - čeprav se zahvaljujem s tega mesta podpori odboru za kulturo, šolstvo in šport - ta amandma umikam. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Zdi se, da nihče. Tako prehajamo na odločanje. Proceduralno.
AURELIO JURI: Predsednik, sicer ne tečnarim, ampak sem postavil tudi vprašanje, na katerega nisem dobil odgovora. Če danes predstavnik ministrstva za šolstvo in šport ni v stanju mi odgovoriti, bi prosil, da mi vsaj v pisni obliki dostavi tak odgovor. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Aurelio Juri. Predstavnik bo dal, kot se zdi, pismen odgovor, ker ne želi odgovarjati sedaj.
Prehajamo na odločanje, odločanje o proračunski postavki in amandmajih ministrstva za šolstvo in šport, 3311. Prehajamo na odločanje k amandmaju pod številko 1. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje na amandma pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 in pod številko 2, torej oba amandmaja sta sprejeta.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 3. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 3 sprejet.
Peti amandma je umaknjen, četrti pa je potem, ker je amandma na amandma, brezpredmeten.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 6. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 6? (15 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 6 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 7. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 7? (16 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 7 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 8. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 8? (22 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 8 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 9. Obrazložitev glasu, gospod Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo. Obrazložitev glasu pri tem amandmaju je bila pričakovana, in bom rekel, od včeraj naprej je tudi nekoliko lažje, ker je bilo s strani gospoda Anderliča napovedano, da če dokumentacija za to šolo drži, da bo - naj citiram oziroma preberem. Rekel je takole: "Torej, še več. Pozabil sem prej povedati, ko me je včeraj seznanil s tem, da je že podpisan znesek oziroma pogodba ali kakorkoli se že imenuje tisti akt, da je spremenjen, in sem zagotovil in rekel, da če je pa to tako in če je podpisano, se pa zagotovo to mora tudi urediti, in bom tudi sam preveril, če je temu tako."
Jaz upam, da je kompletno dokumentacijo, ki jo imajo člani odbora za šolstvo in šport, gospod Anderlič videl in da se je pogovoril tudi v svoji poslanski skupini, tako da bo lahko izvršena realizacija te včerajšnje obljube za to govornico danes, da se ta amandma izglasuje.
Sam bi samo še enkrat pokazal na - z 8.7.1997 - spremembo sklepa, s štampiljko in podpisom ter z zapisano dinamiko. V 3. točki piše, v predlogu proračuna za leto 1997 je v sredstvih za demografsko ogroženo območje predvideno 35 milijonov. Kot se spomnite, je bilo lansko leto na tej postavki izglasovano oziroma je bilo v proračunu samo 30 milijonov in ob usklajevanju z gospodom Žibretom na ministrstvu za šolstvo in šport smo se dogovorili, da bo tistih 5 milijonov šlo v leto 1998.
Dalje, pod točko 4 piše: "Ministrstvo za šolstvo in šport bo predlagalo ob spremembi republiškega proračuna iz sredstev za demografsko ogrožena področja, da se občini Desternik nakaže preostali znesek v višini 158 milijonov 524 z naslednjo dinamiko sofinanciranja investicij, in sicer v letu 1998 znesek 109 milijonov 524.700" in tistih 5 milijonov, o katerih je bilo dogovorjeno - namesto 1997 1998, je torej to 114 milijonov. Glede na to, da je bil danes sprejeti amandma, torej vladni amandma pod številko 3, mislim, kjer je zapisano "osnovna šola Desternik s 45 milijoni". Glede na to, da sem sam vložil amandma za 100 milijonov, bi nekdo rekel: bo pa sedaj tega več, kot je planirano po sklepu. Vemo, da obstaja možnost uskladitvenega amandmaja, kar bo tudi v tem primeru prišlo. Zakaj? Tudi, če je ta amandma za 100 milijonov izglasovan, ima ta amandma tudi svoje vire. Med temi viri so prispevki 6224 - osnovna šola demografsko ogroženih območij, zmanjšan za 50 milijonov. Te postavke ni več, ker je to postavko ministrstvo za šolstvo in šport spremenilo tako, da je vložilo amandma in sredstva za demografsko ogrožena področja razdelilo po posameznih šolah, tako kot je v amandmaju zapisano. Zato, če izglasujemo ta amandma - in jaz verjamem, da bo glede na vse prejšnje ta amandma dobil soglasje - bo zagotovljeno na ta način le 50 milijonov. Ker te postavke ni, iz nič ne moreš vzeti, ob uskladitvi, bo na tej postavki oziroma za to šolo, ki je bilo planirano tako rekoč 114 milijonov, šele 95 milijonov tolarjev. To je pa tisti minimum - seveda drugi del ali 50% ostalega dela mora zagotavljati občina - vemo, da je pa to tisti minimum, ki bi zagotovil izpolnjevanje obveznosti. Ker glede na to, da je bil lansko leto proračun tako pozno sprejet, tako pozno se je vedelo in uskladilo tudi okoli tistih 35 - za tistih 5 milijonov, smo seveda dinamiko investicije nastavili tako, da bi tretje leto gradnje - to je v tem letu, tretje leto investicija poteka - tudi zaključili, čeprav je seveda še del investicije državnega deleža planirano za leto 1999, tako da bi ta investicija bila letos zaključena in bi omogočili v jeseni končno normalno delo v tej šoli. Čas se je iztekel. Poslanke in poslanci, pričakujem, da boste dali zeleno luč in podprli ta amandma. Upam, da sem z argumenti dovolj dobro obrazložil in pričakujem, da ga izglasujete. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Pukšiču za obrazložitev glasu k amandmaju pod številko 9.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 9. Ugotavljamo prisotnost! (54 poslancev.)
Kdo je za amandma pod točko 9? (24 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Amandma pod številko 9 ni sprejet. Proceduralno.
BOGOMIR ZAMERNIK: Prosim za ponovitev glasovanja.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Razlog.
BOGOMIR ZAMERNIK: Tako kot gospod Kopač. Po poslovniku mi ni treba obrazložiti. Nisem prepričan, ali sem prav glasoval ali nisem.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Najprej bomo odločali o tem, ali ponovimo glasovanje ali ne. Ugotavljamo prisotnost, kolegi poslanke, poslanci! (59 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (49 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da bomo o amandmaju pod številko 9 ponovno glasovali. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 9? (24 poslancev.) Kdo je proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 9 ni sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod številko 10. Ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.) Spoštovani kolegi, kolegice poslanke in poslanci, če želimo kaj narediti, bodimo prisotni! Ugotovimo prisotnost! (Nemir v dvorani.) Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 10? (17 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 10 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 11. Obrazložitev glasu. Številka 11, gospod Mežan, želite obrazložiti... Amandma gospoda Tomažiča. Govorimo o enajstem. Nihče ne želi obrazložiti glasu.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 11? (14 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 11 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 12. Gospod Mežan želi obrazložiti svoj glas. Izvoli.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Amandma, ki sem ga vložil, oziroma dopolnilo, ki sem ga vložil pod postavko 6238 - "šport za vse", bom seveda podprl in predlagam, da ga tudi drugi. Vsaj dve utemeljitvi se ponujata.
Ta postavka se je z lanskega leta povečala s 67 milijonov na 71, indeks 106, to se pravi, je realno manj kot pa dejansko. V primerjavi s postavko 7100 - "program vrhunskega športa", kjer se je recimo postavka povečala za indeks 127 oziroma 643 milijonov. To je prvi razlog.
Drugi razlog je ta, ki ga navaja že samo ministrstvo za šolstvo in šport v obrazložitvi te postavke, ko pravi: "Število redno športno aktivnega odraslega prebivalstva (rekreacija vsaj dvakrat tedensko) se je povečalo od leta 1992, ko je znašalo 12%, na skoraj 25% v letu 1997. Število redno aktivnega prebivalstva, rekreacija vsaj enkrat tedensko, pa se je v istem obdobju povečalo za približno 60%." Kljub takšnemu povečanju redno aktivnega prebivalstva je ta postavka seveda zelo, zelo podhranjena.
Drugi razlog, ki sem ga pa prebral danes v Dnevniku, je pa izjava gospoda sekretarja na ministrstvu za šolstvo in šport, gospoda Strela, ki pravi takole: "Država bo dejavnejša pri tistem delu usmerjanja športa, ko gre za področja športa za vse, otroke in mladino, skratka pri netekmovalnih oblikah športa." Za mene je šport za vse enako, če ne celo bolj pomemben od recimo športa, vrhunskega športa in seveda pomemben je tudi šport otrok in mladine. Zato predlagam, da ta amandma - gre samo za 20 milijonov - tudi ostali podprete. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Mežanu. Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 12. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 12? (19 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 12 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 13. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 13? (14 poslancev.) Je kdo proti?(32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 13 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 14. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 14? (12 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 14 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 15. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (16 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 15 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 16. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Nič ni prehitro. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.) Kdo je za amandma pod številko 16? (12 poslancev.) Kdo je proti? (31 poslancev.)
Amandma pod številko 16 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 17. Ugotavljamo prisotnost! Obrazložitev glasu, Pukšič Franc.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo. To je amandma, ki govori o postavki "osnovno šolstvo na demografsko ogroženih področjih", ne govori o posamezni postavki, pa vendar bi se z izglasovanjem tega amandmaja povečale postavke pri investicijah, oziroma ne povečale, poplačale napravljene ali investicije, ki so v teku: v občini Ajdovščina za osnovno šolo Dobrovlje, v občini Cerknica za osnovno šolo Grahovo, v občini Desternik za osnovno šolo Desternik, v občini Hodoš-Šalovci za osnovno šolo Šalovci, v občini Idrija za osnovno šolo Idrija, v občini Idrija še enkrat za osnovno šolo Vojsko, v občini Ilirska Bistrica za osnovno šolo Kuteževo, v občini Kobilje za osnovno šolo Kobilje, v občini Majšperk za osnovno šolo Žetale, v občini Mozirje za osnovno šolo Rečica, v občini Novo Mesto za osnovno šolo Podgrad, v občini Ravne-Prevalje za osnovno šolo Prevalje, v občini Ribnica za osnovno šolo Sodražica, v občini Ruše za osnovno šolo Selnica ob Dravi ter v občini Sežana za osnovno šolo Dutovlje ter v občini Zavrč za osnovno šolo Zavrč. Ker je to bil amandma za povečanje sredstev za 200 milijonov na tej postavki, ki smo ga želeli dati skupaj na odboru za finance in monetarno politiko in ker je na tem odboru ta amandma neslavno končal z osmimi proti in s sedmimi za, ker je to amandma za 300 milijonov za to področje, bi verjetno potegnil za seboj še kakšno šolo oziroma dokončanje oziroma izplačilo tistega dela investicije s strani države, za katerega se je pač zavezala, da bo sofinancirala. Glede na slabo ali pa izredno slabo gospodarsko situacijo, sploh pa pri obrtnikih, torej pri podjetjih, ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo, in glede na to, da imajo ta podjetja velike terjatve prav do državnega dela proračuna prav za investicije za osnovno šolstvo, in glede na to, da nekateri od teh ne zmorejo plačevati tudi ne v pokojninsko-invalidsko blagajno, je seveda smiselno, smotrno in nujno, če se zavedamo resnosti tega problema, da ta amandma podpremo.
Vsekakor pa je potrebno povedati še to, da so določene investicije bile planirane na osnovi sklepov, tudi takšnega, o katerem sem govoril pri amandmaju za osnovno šolo Destrnik. Pa tudi vse te osnovne šole, katerih investitorji so občine, imajo za sabo soglasje ministrstva za šolstvo in šport in izdane sklepe o soinvestiranju. Nazadnje ali pa nenazadnje je potrebno povedati, da je na tem področju bilo v letu 1996 bistveno manj sredstev, kot bi naj pripadala tem - torej teh investicijskih sredstev.
Pa še nekaj. Zakon o šolskem tolarju, kot dobro veste, vsa leta, kar se izvaja, ni bil spoštovan v celoti in prav na tem segmentu investicij je največji primanjkljaj. Zato še enkrat predlagam, da, spoštovane poslanke in poslanci, amandma za investicije za osnovno šolstvo na demografsko ogroženem območju podprete. Razpored sredstev, kam in kako, pa bo, jasno, naredila služba za investicije na ministrstvu za šolstvo in šport. Skratka, to ni amandma za konkretno šolo ali konkretno občino, ampak sem naštel vsaj 16 občin in 16 šol. (Opozorilni pisk za časovno omejitev razprave.) Hvala lepa.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa. Spoštovani zbor! Jaz tega amandmaja ne bom podprla in ga tudi ne morem podpreti, ker res ne gre za konkretne šole, ampak gre pa seveda za konkreten odvzem neke postavke, to pa je "sofinanciranje zavoda Planica".
Kdo je bil letos v Planici, ve, da je tam treba mnogo stvari storiti, če hočemo Planico obdržati. Torej vas prosim, da ne podprete tega amandmaja.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še kdo obrazložiti svoj glas? Replike ni. Obrazložitev je bila, gospod Pukšič.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 17? (18 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 17 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 18. Umik, Davorin Terčon.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 19. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 19? (16 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 19 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 20. Gospod Janez Mežan. Kolega, izvoli.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Ta amandma bom seveda podprl in prosim za podporo tudi drugih. Utemeljitev: Gre za amandma regresiranja prevozov dijakov in študentov. Utemeljitev se ponuja kar zopet iz obrazložitve postavke v Poročevalcu, obrazložitve ministrstva za šolstvo in šport, kjer pravi takole: "Sredstva za izplačilo tega regresa se bodo v letu 1998 povečala le za 4%. To ob zagotovitvi plačila obveznosti po zapadlih računih za mesec december 1997 v višini okoli 80 milijonov ob povečanem številu študentov ter pričakovani realni rasti cen prevoznih storitev ne bo zadoščalo za nespremenjeno financiranje v obsegu 20% cene mesečne vozovnice. Razpoložljiva sredstva zahtevajo zmanjšanje subvencij na 17% polne cene vozovnic." Razlog je dovolj velik, da podpremo ta amandma. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Mežan. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 20? (23 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 20 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 21. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 21? (15 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 21 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 22. Gospod Sovič, gospod Mežan.
BORIS SOVIČ: Hvala. Spoštovani! Jaz bi rad še enkrat vljudno opozoril na pomen tega amandmaja. Njegov sprejem je, mislim da zelo važen, ne samo zaradi akademske in šolske sfere kot takšne, ampak tudi zaradi perspektive te nacije. Če bi mi si privoščili to, da odrežemo akademsko in raziskovalno sfero iz mednarodnih znanstvenih tokov, potem se s tem odločimo, da to sfero ukinemo. Jaz vljudno prosim za to, da ta amandma podprete in s tem na nek način omogočite, da bi Slovenija tudi v prihodnje bila povezana z mednarodnimi informacijskimi tokovi.
Še enkrat poudarjam. Odločitev proti temu amandmaju je nekaj podobnega, kot če bi se država odločila, da čez nekaj mesecev prekine vse telefonske zveze s tujino ali pa da preprosto postavi zapore na vseh cestah, ki jih ima. Jaz vljudno prosim, da nečesa tako nerazumnega ta državni zbor ne bi podprl, zato vljudno prosim za podporo temu amandmaju. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Sovič. Kolega Mežan, izvoli.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Sam bom seveda podprl ta amandma. Če amandma ne bo sprejet, to pomeni, da se povezava do Evrope in ZDA preko TEN 34, da ta povezava ostane operativna samo do 15.9.1998, da neposredna povezava z Združenimi državami Amerike ostane operativna do 15.9.1998, da zaradi tega po 15.9. nimamo več nobene povezave z akademskimi in raziskovalnimi omrežji v tujini, da povezave po Sloveniji ostanejo operativne sicer celo leto, vendar brez potrebnih pohitritev, in da število klicnih modemov ostane nespremenjeno. Dovolj velik razlog, da ta amandma sprejmemo. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Mežanu. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 22? (21 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Amandma pod številko 22 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 23. Gospod Sovič, obrazložitev glasu.
BORIS SOVIČ: Hvala. Pri tem amandmaju gre za amandma odbora za znanost in tehnologijo, ki je vsebinsko seveda identičen prvemu. Gre pa za bolj natančno definiran vir. Jaz vljudno prosim, da bi ta amandma podprli. Jaz še enkrat poudarjam. Mislim, da si ta državni zbor ne more dovoliti, da zavestno sprejme odločitev za to, da se ta država ogrozi, kar se njenih informacijskih povezav s tujino tiče. Te pravice nima niti koalicija niti opozicija, nihče. Mi smo upravljalci države, ali se tega zavedamo ali ne, in smo dolžni storiti vse za to, da bi ta država normalno funkcionirala. Komunikacije te države s svetom so sestavni del normalnega komuniciranja države. Zato vljudno prosim, da ta amandma podprete. Rad bi povedal, da nas postavljate v težek položaj, če se tako evidentne stvari ne podprejo, kot so recimo stroški za informacijsko omrežje, ko je znano, da bodo definitivno nastopili, ko je znano, da strošek je tukaj. Potem je seveda vprašanje, ali je sploh smiselno pri sprejemanju takega proračuna sodelovati. Mislim, da bomo potem prisiljeni se potem posvetovati, kako nadaljevati sploh soodločanje pri tem proračunu. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Soviču. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 23? (23 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 23 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju na amandma. Gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Hvala. Jaz vljudno prosim za 10-minutno pavzo v imenu poslanske skupine. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Zaradi, kolega Sovič? Razlog.
BORIS SOVIČ: To sem že prej utemeljil, zaradi posvetovanja o nadaljnjem poteku glasovanja.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Zaradi posvetovanja v poslanski skupini Združene liste socialdemokratov predlagam 10-minutno pavzo. Nadaljujemo ob 17.32 uri. (Glasovi iz dvorane.) Pavze so, po mojem, bile.
(Seja je bila prekinjena ob 17.21 uri in se je nadaljevala ob 17.36 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane poslanke in poslanci! Nadaljujemo sejo. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.) Zbor je sklepčen in nadaljujemo delo. Smo pri amandmaju pod številko 24. Poslanska skupina Združene liste je vzela 10 minut pavze. Gospod Sovič, nas boste obvestili o posvetovanju?
BORIS SOVIČ: Spoštovani kolegi, cenjene dame! Upam, da je ta odmor vsaj kdo od kolegov izrabil tudi za to, da je pogledal na naše informacijsko omrežje, da je pogledal na Internet. Bojim se, da je, če je to naredil, užival luksus, ki ga zaradi volje tega parlamenta čez nekaj mesecev ne bo več mogel uživati. Ta odločitev, ki je bila sprejeta, je na nek način odločitev o pripadnosti kulturnemu krogu. Slovenija se vključuje v evropski kulturni krog, pravzaprav trdimo ves čas vsi, da smo že del tega evropskega kulturnega kroga. Trdimo, da se želimo vključiti samo še v politični krog v Evropi. Sestavni del tega evropskega kulturnega kroga je tudi izmenjava informacij, je vključevanje v informacijska omrežja. Na tem temeljijo sodobne tehnologije, na tem temeljijo sodobna gospodarstva. Če se neka država tega ne zaveda, če neka država tega ne prepozna kot svoj razvojni cilj, če neka država v tem ne vidi svoje razvojne priložnosti, potem se ta država zavestno odreka razvoju. In ta odločitev, ki je bila v državnem zboru sprejeta, je pravzaprav odločitev, ki govori o nerazvojni naravnanosti tega proračuna. To je pravzaprav ena od najboljših, žal, potrditev tega.
Mnogi so v komentarjih seveda razmišljali o vrsti razlogov, zakaj se pravzaprav za to zavzemamo. Celo vprašanja so bila tudi na odboru že, če je to tako pomembno vprašanje, zakaj se ga vlada ne zaveda, zakaj že vlada ni tega predlagala. Odkrito moram povedati, da jaz ne znam na to vprašanje odgovoriti. Jaz tudi sam, ko sem ta proračun videl in ko sem se seznanil s tem, da so sredstva, ki so rezervirana za to področje, premajhna, tudi sam nisem pravzaprav mogel tega verjeti. Tudi na odboru za znanost in tehnologijo se boste spomnil, je eden od koalicijskih poslancev, mislim, da je bil to kolega Zimšek, vprašal, ko smo pojasnili, kaj tako strukturiran proračun lahko pomeni za področje informacijskih povezav, ali se vlada tega ne zaveda ali vlada tega ne ve. Ali je to sploh res? Kolega Zimšek upam, da se tega spomni, in odgovor predstavnika vlade je bil, da je to žal res, da vlada, ko je pač planirala proračun, tega ni predvidela, v mnogih usklajevanjih, ki so pač bila od postavke do postavke, je vlada pač marsikaj uspela uskladiti, tega ni.
Torej mi gremo zdaj v sprejem proračuna, ki zavestno na eni postavki, od katere je odvisno, kakšna bo komunikacija znanstvene in akademske sfere s svetom, zavestno na tej postavki določa samo polovico potrebnih sredstev. S tem se pač vlada oziroma koalicija zavestno na nek način spušča v neko zelo tvegano podjetje. Nekateri so sicer rekli, ko sem se prej pogovarjal, dobro, to se bo že med leti dalo določiti s prerazporeditvami. Za mnogo manjše zneske smo v tem državnem zboru ob obravnavi proračuna ugotavljali, vsaj predstavniki vlade so to ves čas trdili, da to ni možno, da jih je potrebno planirati in da seveda v proračunu ni možno, da bi v sebi skrival tako velike rezerve, da bi se kaj takega dalo doseči. In tudi jaz se sprašujem, če mi nekdo reče iz ministrstva za finance, da je to možno rešiti s prerazporeditvami, in to 700 milijonov tolarjev, potem spoštovani, se sprašujem, zakaj sploh razprava o mnogih amandmajih. Potem je očitno, da je rezerv v tem proračunu toliko, da je vprašanje, če je sploh smiselno, da imamo takšen proračunski primanjkljaj, kot ga zdaj imamo.
Pri tej postavki gre za velik pomen za znanost in tehnologijo in tudi za razvoj. S tem, ko se je koalicija odločila, tako kot se je, je seveda dala zelo jasno na znanje, da ni ali sposobna prepoznati teh slovenskih razvojnih prepotreb in jih vgraditi v svoje predloge ali pa ni sposobna razbrati teh potreb in teh ciljev v predlogih drugih. In eno in drugo se je v tem parlamentu zelo jasno pokazalo in mislim, da je to zelo žalostna izkaznica za način, kako ta država v tem trenutku funkcionira in za odgovornost, ki jo upravljavci te države pač imajo in imamo.
Mi smo skrbno analizirali, kaj storiti v tej situaciji, ko je očitno, da se ti protirazvojni trendi pri sprejemanju proračuna na nek način nadaljujejo - začeli so se že prej, saj se niso samo pri tem amandmaju začeli. Vi se spomnite, da smo zelo odločno opozarjali že na nekatera druga vprašanja. Ta točka se je zaostrila tudi pri razpravi o stanovanjski problematiki. Tudi tam nekateri predlogi, ki smo jih dali, niso bili upoštevani. Ne nazadnje, mi še pridemo do dela proračuna, ki tudi zelo dramatično kaže na protirazvojno naravnanost tega proračuna. Ta država bo letos, vsaj po predlogih, ki jih koalicija ima, za področje tehnološkega razvoja dala ne samo realno, tudi nominalno, manj denarja kot lansko leto. To je škandalozen predlog in mislim, da je katastrofalno, da sploh tak predlog pride v proračun.
Ta država zavestno zmanjšuje sredstva za spodbujanje tehnološkega razvoja. Mislim, da v tem trenutku v Evropi države s tako bizarnim predlogom in s tako nerazvojnim predlogom ne boste našli. Mislim, da je to nujno tudi tukaj zelo jasno povedati. Skratka, ko smo analizirali, kaj storiti, smo na nek način predlagali - ker se nimamo namena uvrstiti v krog tistih, ki bi želeli na kakršen koli način neproduktivno zavlačevati procedure pri sprejemanju proračuna, ker država proračun rabi, seveda zasluži si boljšega, tudi sestavljavci bi se morali s tem ukvarjali - predlagali bomo to, pravzaprav zahtevali bomo, da nam vlada do začetka obravnave uskladitvenih amandmajev da pismeno pojasnilo, kaj bo storila za to, da bi težava, ki nastane s takim proračunom, kot je, kaj bo storila za to, da bi akademske povezave Slovenije s svetom, da bi delovanje Arnesa in vse, kar je pač s tem povezano, bilo normalno zagotovljeno. Če takšnega pojasnila ne bomo dobili, seveda govorim o zadovoljivem pojasnilu, pojasnilu, ki bo zelo jasno predstavilo, kako bo vlada z notranjimi prerazporeditvami in s katerimi postavkami to zagotovila, se bomo ponovno odločali o tem, kako nadaljevati našo prisotnost pri zaključnem delu sprejemanja proračuna. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 24. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 24? (17 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Amandma pod številko 24 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 25. Gospod Mežan, obrazložitev glasu. Izvoli.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Če že niste podprli prejšnjega amandmaja, ki predvideva, da se povečajo subvencije za osnovno šolo v naravi za 100 milijonov, potem predlagam, da podprete vsaj amandma pod številko 25. To je moj amandma, sam ga bom seveda podprl. Zagotovim vam lahko, da se marsikateri otrok ne more ali pa zelo težko privošči šolo v naravi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Mežanu. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 25? (18 poslancev.) Kdo je proti? (29 poslancev.)
Amandma pod številko 25 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 26. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 26? (16 poslancev.) Kdo je proti? (37 poslancev.)
Amandma pod številko 26 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 27. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 27? (17 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 27 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 28. Gospod Veber, izvoli. Bevk, gospod Bevk, obrazložitev glasu.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik! Spoštovani zbor!
Po mojem mnenju in predvsem po mnenju poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov je v naši državi zelo neurejeno in tudi finančno področje pod ocenjeno prav vprašanje prehrane učencev in dijakov. Še posebej so zaskrbljujoči podatki iz ankete odbora za socialne zadeve Dijaške organizacije Slovenije, ki so bili objavljeni v reviji Otrok in družina in so zajeli kakšnih 10% slovenskih dijakov srednjih šol.
Dejstvo je, da v Sloveniji ugotavljamo vedno večjo revščino med posameznimi sloji prebivalstva in s tem tudi med šolajočo se mladino. Ugotavlja se tudi zelo velika podhranjenost šolajoče mladine, posebej v poklicnih in srednjih šolah. Zgovoren je tudi podatek iz prej omenjene ankete, da komaj 19% dijakov prejema subvencionirano prehrano, 81% pa te prehrane nima oziroma, kakor izgleda iz ankete, bi jo radi prejemali.
Zanimivo je tudi dejstvo, da je med anketiranci kar 80% vozačev in da je povprečna oddaljenost od doma kar 20 kilometrov. Vse to še povečuje potrebo po bolj organizirani prehrani v vseh šolah, tako poklicnih kot tudi srednjih šolah.
Zato menim, da bi bilo primerno podpreti amandma poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov, kljub temu, da je odbor za finance del našega amandmaja povzel. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Bevku. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 28? (19 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 28 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 29. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (17 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 29 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 30. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 30? (16 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 30 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 31. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 31? (16 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 31 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 32. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 32 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 33. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 33? (14 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljamo, da amandma pod številko 33 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 34. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 34? (13 poslancev.) Je kdo proti? (42 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 34 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 35. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 35? (11 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 35 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 36. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 36? (17 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 36 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 37. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 37? (18 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 37 ni sprejet. (Glas iz dvorane.)
Tako je. ... (Smeh.) ...
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 38. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 38? (19) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 38 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 39. Ugotavljamo prisotnost! (55 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko 39? (16 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 39 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 40. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (16 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na amandma pod številko 41. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 41? (21) Je kdo proti? (35 poslancev.) ... (Smeh v dvorani.) ...
Ugotavljam, da tudi amandma pod številko 41 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 42. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 42? (20 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 42 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 43. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 43? (17 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 43 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 44. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 44? (19 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 44 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 55.
Lastnoročno ga je umaknil gospod Malovrh, preden je odšel iz dvorane, zato o njem ne bomo odločali.
Prehajamo na amandma pod številko 46. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 46? (17 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljamo, da amandma pod številko 46 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 47. Gospod Janez Janša, obrazložitev glasu.
JANEZ JANŠA: Spoštovani gospod podpredsednik, kolegice in kolegi. Jaz bom podprl ta amandma in enako prosim tudi vas. Gre za investicijo, ki je za ta kraj, gre za osnovno šolo Višnja Gora, izredno pomembna. Ministrstvo za šolstvo je že za leto 1997 obljubilo sredstva v okviru izravnave občini, vendar pa potem teh obljubljenih sredstev ni bilo. Tako da ta investicija v lanskem letu ni bila zaključena. Glede na to, da je bilo od 70 milijonov obljubljenih sredstev in dogovorjenih sredstev nakazanih samo 20 milijonov, se pravi, s tem amandmajem predlagamo tisto, kar je bilo s strani ministrstva za to šolo tako ali tako že obljubljeno. Če teh sredstev ne bo, ta investicija ne bo dokončana, kar bo povzročilo po eni strani veliko materialno škodo, po drugi strani pa bo to tudi onemogočilo izvajanje kvalitetnega šolskega programa. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 47. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 47? (24 poslancev.) Kdo je proti? (33 poslancev.)
Amandma pod številko 47 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 48. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 48? (16 poslancev.) Kdo je proti? (31 poslancev.)
Ugotavljamo, da amandma pod številko 48 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 49. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 49? (10 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljamo, da amandma pod številko 49 ni sprejet.
Tako smo končali proračunsko postavko"ministrstvo za šolstvo in šport" in amandmaje, 49 amandmajev.
V razpravo dajem proračunsko postavko 3313 - "urad Republike Slovenije za mladino". Obstajata dva, vložena sta dva amandmaja. Želi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na odločanje. Najprej o amandmaju pod številko 1. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (49 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Obrazložitev glasu, gospod Jakič.
ROMAN JAKIČ: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Glasoval bom, naj na začetku povem, proti amandmaju, ki ga je vložil gospod Janez Mežan, da se mladinskemu svetu Slovenije zmanjša postavka za 3 milijone tolarjev. Rad bi povedal, da podpiram to, da je potrebno postavko "Informiranje in svetovanje za mlade" zvišati, kar smo z izglasovanim amandmajem vlade Republike Slovenije tudi storili za milijon in pol. Želel bi povedati, da je mladinski svet, ki deluje že od leta 1990, eden redkih, ki združuje 22 nazorsko, politično in ideološko različnih si slovenskih mladinskih organizacij in kot krovna organizacija mladinskih organizacij pomeni prostor dialoga in udejanjanje spoštovanja različnosti. V tej organizaciji so tudi vsi politični podmladki vseh strank v tem parlamentu, razen Slovenske nacionalne stranke in pa DeSUS-a. Zato seveda pozivam kolegice in kolege, da ne podprejo amandmaja, ki ga je vložil gospod Mežan.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Jakiču. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (14 poslancev.) Je kdo proti? (40 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 2 ni sprejet.
V razpravo dajem proračunsko postavko 3411, "ministrstvo za znanost in tehnologijo" in sedem amandmajev. Želi kdo razpravljati? Gospod Aurelio Juri, izvoli.
AURELIO JURI: Hvala. Prvi od amandmajev nosi moj podpis. Gre za marsko biološko središče v Portorožu, v Piranu.
Kljub vsem predhodnim dogovorom in zagotovilom, da bodo tej postaji že v lanskem letu dodeljena potrebna sredstva za prenujno adaptacijo in investicijsko vzdrževanje prostorov ter za nakup tudi raziskovalnega plovila, so bila že v lanskem proračunu načrtovana sredstva 76 milijonov tolarjev skrčena na le 6 milijonov. Nadaljnje zmanjševanje sredstev v letošnjem predlogu proračuna ogroža ne le načrtovani in dogovorjeni razvoj te ustanove, temveč tudi njene redne dejavnosti.
Vem, da je bil minister pred nedavnim na obisku v tem središču, da so bili pogovori, da so bila dana neka zagotovila. Vsekakor jaz ne vidim v predlogu proračuna, da bi se ta zagotovila prikazala v določeni vsoti.
Zato, da ne obsodimo to središče na izumrtje, bi prosil, da ta amandma podprete. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Juriu. K razpravi se je prijavil še gospod kolega Boris Sovič. Izvoli.
BORIS SOVIČ: Hvala. Cenjene dame, spoštovani.
Najprej bi rad plediral za to, da bi podprli amandma številka 7. Gre za amandma za fakulteto za kmetijstvo v Mariboru in nekatere nujne investicije in posege, ki jih ta fakulteta potrebuje za normalno odvijanje pedagoškega procesa.
Drugi del mojega pledoajeja pa se nanaša na amandma številka 3. Sem že prej na nek način opozoril na dejstvo, da se v predlogu proračuna sredstva za področje spodbujanja tehnološkega razvoja znižujejo v primerjavi z lani. V lanskem letu je bilo za to področje zagotovljenih 1,62 milijarde slovenskih tolarjev. V letošnjem letu pa je predvidenih s proračunom 2,16 milijarde slovenskih tolarjev. To pomeni, da se ta sredstva nominalno znižujejo za približno 24%, realno pa se znižujejo za več kot 31%, za 31,3%. Jaz mislim, da v tem trenutku ni države v Evropski zvezi, pa tudi sicer v krogu držav, ki se vanjo želijo vključiti, ki bi zniževala sredstva za spodbujanje tehnološkega razvoja.
Človek bi pričakoval, da bi bilo zniževanje sredstev za spodbujanje tehnološkega razvoja posledica kvečjemu dveh možnih razlogov. Prvi, če bi se tehnološko stanje v slovenski industriji v zadnjem letu dni do te mere izboljšalo, da bi preprosto bilo kakršno koli spodbujanje tehnološkega razvoja nepotrebno. V tem primeru bi človek seveda razumel. Spodbude iz proračuna niso več potrebne, ker je stanje tako dobro.
Podatki kažejo drugače. Podatki kažejo, da je nivo tehnološke opremljenosti slovenske industrije ena od glavnih cokel našega razvoja, celo več. V dokumentu, ki je že pripravljen o evropskem partnerstvu, je spodbujanje tehnološkega razvoja navedeno kot eno od ključnih vprašanj, ki jih bo ta država prepoznala kot svojo nalogo pri vključevanju v Evropsko zvezo. In če je tako, bi rad vljudno opozoril na dejstvo, da je ta predlog proračuna narejen drugače, kot smo zapisali v tem pristopnem partnerstvu. Ta predlog proračuna ne spoštuje nekaterih stvari, za katere se je država obvezala. Mislim, da smo pač dolžni na to pri sprejemanju proračuna opozoriti.
Drugi možni razlog, zaradi katerega bi lahko opravičili zniževanje sredstev za spodbujanje tehnološkega razvoja, pa bi bil, če bi ta država v tem času, od lani na letos, oblikovala nove instrumente, ki bi na nek način lahko nadomestili direktne proračunske subvencije.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke, poslanci, če že ne želite poslušati, vsaj ne motite razpravljavca. Dajte mu možnost, da v miru obrazloži, kar ima povedati. Kolega Sovič, izvoli, drugi pa nadaljujete v preddverju.
BORIS SOVIČ: Ne vem, ali naj ponovim en del razprave, ker niso vsi poslušali? Bom začel s tem, da bi zniževanje sredstev lahko razumeli, če bi dva razloga nastopila. Prvi, če bi se v tem letu tehnološko stanje v slovenski industriji do te mere izboljšalo, da spodbude iz proračuna ne bi bile več potrebne. Ocenjujem, in tudi podatki iz gospodarske zbornice in sicer iz gospodarstva kažejo, da ni tako. Tehnološka opremljenost slovenske industrije se ne izboljšuje do te mere, da bi opravičevala izostanek spodbud iz proračuna. In drugi razlog bi lahko bil, če bi država v tem času, torej od lani na letos, sama zagotovila druge alternativne instrumente za spodbujanje tehnološkega razvoja. Torej neproračunske instrumente za spodbujanje tehnološkega razvoja. Tega ni ta država storila. Torej ne eno ne drugo se ni zgodilo in zaradi tega je zniževanje sredstev za spodbujanje tehnološkega razvoja protirazvojna odločitev.
V Sloveniji pa ni problem samo v obsegu sredstev za spodbujanje tehnološkega razvoja, ampak tudi v strukturi. Seveda dopuščam oceno, da je drugo posledica prvega. V državah Evropske zveze je običajno tako, da se približno 50% proračunskega denarja za tehnološki razvoj namenja za direktne subvencije za industrijske projekte in za spodbujanje tehnološkega prestrukturiranja v industriji. V Sloveniji je delež sredstev za to področje približno 7%. Torej sredstva v proračunu so se znižala iz 2,16 na 1,62 milijarde in še od teh znižanih sredstev za več kot 31% je samo 7% namenjenih za direktne spodbude v industriji.
Spoštovani, jaz upam, da je to dovolj razumljivo, da kaže na to, da so tendence, ki izvajajo iz tako naravnanega proračuna za državo škodljive, za njeno gospodarstvo pa nekompatibilne s procesi, ki tečejo v Evropski zvezi. In kar je najhujše, te tendence so nasprotne tistim, za katere se ta država zavezuje, ko pripravlja cel kompleks dokumentov, programov v zvezi z vključevanjem Slovenije v Evropsko zvezo. Zaradi tega bi rad posebej poudaril, da bi sprejetje amandmaja na tej točki omogočilo, da bi se ti negativni trendi ustavili do te mere, da bi vsaj nominalno, ne govorim o realnem, ampak nominalno ta sredstva v letošnjem letu bila enaka kot lani, torej na nivoju 2,16 milijarde slovenskih tolarjev.
Vljudno prosim, da bi ta amandma podprli, ker mislim, da je spodbujanje tehnološkega razvoja eden od elementov, ki lahko pomembno prispeva k temu, da se bo konkurenčnost slovenskega gospodarstva povečala. Predpostavljam pa, da ne oziraje se na politične opcije, ki jim pripadamo, pa tudi na koalicijsko ali opozicijsko naravnanost, je to vendarle cilj, ki ga prepoznavajo vse stranke v Sloveniji kot eden od temeljnih razvojnih ciljev. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Soviču. Želi še kdo razpravljati? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 1.Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (13 poslancev.) Kdo je proti? (27 poslancev.)
Amandma pod številko 1 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (16 poslancev.) Kdo je proti? (29 poslancev.)
Amandma pod številko 2 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 3. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (13 poslancev.) Kdo je proti? (29 poslancev.)
Ugotavljamo, da amandma pod številko 3 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 4. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 4? (12 poslancev.) Kdo je proti? (26 poslancev.)
Amandma pod številko 4 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 5. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 5? (15 poslancev.) Kdo je proti? (23 poslancev.)
Amandma pod številko 5 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 6. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 6? (10 poslancev.) Kdo je proti? (35 poslancev.)
Amandma pod številko 6 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 7. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 7? (19 poslancev.) Kdo je proti? (19 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
V razpravo dajem proračunsko postavko 3511 - ministrstvo za kulturo in 14 amandmajev. Odpiram razpravo. Gospod Bevk, izvoli.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor, spoštovani predstavniki vlade! Vlada je s svojim amandmajem prerazporedila sredstva v okviru ministrstva za kulturo in povečala, seveda na račun drugih uporabnikov, nekaj postavk, ki so sicer vsebinsko, ne pa programsko vezane tudi na zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi 1998-2003 oziroma na tako imenovani zakon o kulturnem tolarju. Vlada je imela vse možnosti, da bi s svojim amandmajem zagotovila tudi sredstva za izvajanje omenjenega zakona v višini 3,8 milijarde tolarjev. Zakon je bil v državnem zboru sprejet s konsenzom vseh parlamentarnih strank, razen treh kolegov, ki so bili proti. Za zakon je glasovalo 65 poslancev od 72, ki so takrat prijavili svojo prisotnost. To je več kot dve tretjini vseh poslancev, zastopanih v državnem zboru. To je tudi večina, ki je na primer potrebna za spremembo ustave. Mislim, da je s tako večino izražena volja državnega zbora absolutno zavezujoča tudi za vlado Republike Slovenije. Predlagam, da vlada Republike Slovenije že sedaj, v fazi usklajevanja proračuna in ne še z rebalansom proračuna, zagotovi sredstva za izvajanje zakona o kulturnem tolarju. V primeru, da vlada ne bo storila tega koraka, bo tako jasno pokazala, da ne spoštuje in ne priznava najvišje zakonodajno telo naše države. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Bevku. Želi še kdo razpravljati? (Nihče.) Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 1, proračunska postavka ministrstva za kulturo. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.) Kdo je za amandma pod številko 1? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (10 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 2 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 3. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (8 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 3 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 4. Gospa Marija amandma umika.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 5. Ugotavljamo prisotnost! Tega amandmaja verjetno ne moremo umakniti, kot želi Marija, ampak bomo o njem glasovali. Rezultat bo isti. ... (Smeh v dvorani.) ... Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 5? (12 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 5 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 6. Umik je najavil gospod Moge.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 7. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 7? (9 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 7 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 8. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 8? (11 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 8 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 9. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 9? (16 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 10. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 10? (8 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 10 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 11. Geza Džuban, obrazložitev glasu? Umik.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 12. Prehajamo na odločanje. Odločamo o amandmaju pod številko 12. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Ponovimo prisotnost v dvorani! Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 12? (8 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 12 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 13. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 13? (12 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 13 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 14. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponovimo prisotnost v dvorani! (Glasovi iz dvorane.) Nič prehitro. Čisto enakomerno je bilo, kot je bilo vedno. Ugotavljamo prisotnost v dvorani! (45 prisotnih.) Za deset minut prekinjam sejo. Nadaljujemo ob 18.40. uri.
(Seja je bila prekinjena ob 18.29 uri in se je nadaljevala ob 18.45 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke in poslanci! Nadaljujemo s sejo. Smo pri amandmaju pod številko 14, še prej pa ugotovimo prisotnost v dvorani. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.) Tako je zbor sklepčen in nadaljujemo z delom.
Smo pri amandmaju pod številko 14 in odločanju. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 14? (9 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 14 ni sprejet.
Prehajamo na razpravo, torej v razpravo dajem proračunsko postavko 3512 - uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in 8 amandmajev. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotavljam, da lahko preidemo na sprejem amandmajev.
Najprej amandma pod številko 1. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Kolegi poslanci, malo zbranosti! Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 3. Ugotovimo prisotnost!
Gospod Bevk, obrazložitev glasu.
SAMO BEVK: Hvala za besedo. Bom obrazložil glas. Gre za amandma o muzejskih predmetih, o nakupu muzejskih predmetov za slovenske muzeje. To je tisti amandma, ki je bil lansko leto v okviru proračuna in razprave sprejet, potem pa z usklajevanjem črtan. Kljub temu so rezultati spodbudni. Najprej bi se zato s tega mesta zahvalil gospodu Jožefu Školču, ministru za kulturo Republike Slovenije, ker je 50 milijonov tolarjev za tovrstne naložbe vključil v redni program ministrstva za letošnje leto. Nadalje se zahvaljujem odboru za finance, ki je delno povzel moj amandma v višini 25 milijonov tolarjev, vendar kljub temu moram povedati, da je že sredi lanskega leta bilo potreb na tem področju za preko 70 milijonov tolarjev, na začetku letošnjega leta pa 130 milijonov tolarjev. Amandma bi sicer umaknil iz procedure, vendar nisem edini podpisnik, podpisniki so posamezniki iz vseh parlamentarnih strank, zato vseeno predlagam, da o njem glasujemo. Apeliram pa na ministrstvo za kulturo in vlado Republike Slovenije, da tudi pri proračunu za leto 1999 v celoti upoštevajo potrebe iz tega področja. Namreč slovenski muzeji so edini institucionalni varuhi nacionalne premične kulturne dediščine, ki naj bi tudi z odkupi muzealij preprečevali njen odliv v tujino, največkrat na tuje antikvitetne trge. Še enkrat hvala lepa vsem za podporo.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Bevku. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost v dvorani! Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (12 poslancev.) Kdo je proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 3 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 4. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 4? (4 poslanci.) Kdo je proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 4 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 5. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.)
Spoštovani kolegi poslanci, če nameravamo delati, potem delajmo. Če ne, se odločimo drugače. Pri takem tempu je pol ure dela še. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 5? (6 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 5 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 6. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 6? (8 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 6 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 7. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Kolegi, postali ste utrjeni, izgleda. (Glasovi iz dvorane.)Tempo gre po čisto normalnem postopku. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 7? (5 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 7 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 8. Umik.
In tako smo končali z amandmaji pod proračunsko postavko - uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino.
Prehajamo oziroma v razpravo dajem proračunsko postavko 3611 - ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem in osem amandmajev. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Tako prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 1. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! Umik tega amandmaja, kolega Boris Sovič umika amandma.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 3. Ugotavljamo prisotnost! (53 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (10 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 3 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 4. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 4? (8 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 4 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 5. Ugotavljamo prisotnost! ( 46 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 5? (7 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 5 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 6. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 6? (5 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 6 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 7. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.)
Ponovimo. Ugotavljamo prisotnost v dvorani! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 7? (4 poslanci.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 7 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 8. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 8? (7 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 8 ni sprejet.
Končujemo s proračunsko postavko ministrstva za malo gospodarstvo in turizem. Prehajamo na proračunsko postavko 3911 - slovenska akademija znanosti in umetnosti in dva amandmaja. V razpravo dajem to proračunsko postavko in oba amandmaja. Želi kdo razpravljati? Proceduralno. Gospod predsednik, izvolite.
JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi! V teh dveh dneh in pol je državni zbor opravil veliko delo, pa tudi veliko poslank in poslancev se je sedaj popoldan obrnilo name, kaj bo z jutrišnjem potekom seje. Jaz predlagam tako rešitev, da bi državni zbor danes odločal o vseh vloženih amandmajih in če se mu to posreči, potem bom predlagal, da jutri državni ne bi delal in bi prosil, da bi to odločitev tudi preverili na glasovanju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Slišali smo proceduralni predlog. Proceduralni predlog glasi, da danes dokončamo z obravnavo amandmajev in v kolikor, to je pogojevano, če s tem končamo, jutri zasedanje državnega zbora odpade. Sem pravilno povzel? Glasujemo o tem proceduralnem predlogu. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za proceduralni predlog gospoda predsednika? (37 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Proceduralni predlog je sprejet. Proceduralno, gospod Kopač. Umika proceduralni nastop. Nadaljujemo z delom.
Smo pri razpravi o proračunski postavki 3911 - slovenska akademija znanosti in umetnosti. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o amandmajih, o amandmaju številka 1. Ugotovimo prisotnost! Umik. Ne moremo o tem odločati, ker ga je gospod kolega Sovič umaknil.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (8 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 2 ni sprejet.
Prehajamo na proračunsko postavko - materialni stroški pravosodnih organov - do strani 186 - in odpiram razpravo o tej proračunski postavki. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je amandma sprejet.
Prehajamo na proračunsko postavko - plače sodnikov za prekrške - do strani 193, tako, samo moment. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (36 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma pod številko 1 je sprejet.
Prehajamo na stran 193, da bo lažje, in proračunsko postavko - materialni stroški sodnikov za prekrške - do strani 201. Odpiram razpravo. Ne želi nihče razpravljati.
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za to proračunsko postavko z amandmajem pod številko 1? (40 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Amandma pod številko 1 je sprejet.
Prehajamo na proračunsko postavko - na 201. strani - plače upravnih enot. Da bo lažje, do strani 209. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (41 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je sprejet.
Smo na strani 209 in proračunska postavka - materialni stroški upravnih enot. To gre pa nekoliko dalje - do strani 219. Odpiram razpravo. Nihče ne želi razpravljati.
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (25 prisotnih.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Smo na strani 219, spremeni se ministrstvo oziroma organ pri naslednjih proračunskih postavkah - gremo do strani 224. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za to postavko pod številko 1? (47 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Smo na strani 224 in pri postavki - spremeni se proračunski uporabnik pri naslednjih proračunskih postavkah - do strani 230. Odpiram razpravo. Nihče ne želi razpravljati. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (33 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Smo na strani 230 - spremenijo se nazivi naslednjih proračunskih postavk" - tu pa gre do 242. strani. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 - spremenijo se nazivi naslednjih proračunskih postavk - torej te postavke, sprejet.
Smo na strani 243 in pri proračunski postavki - amandma k obrazložitvi proračuna. Odpiram razpravo. (Ne želi nihče.) Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 1. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Ker ni več amandmajev, dajem na glasovanje drugi del proračuna. Ta se imenuje posebni del proračuna. Torej dajem na glasovanje ta del v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je del proračuna v celoti sprejet.
Sedaj prosim predstavnika vlade, da poda svoje mnenje o usklajenosti tega proračuna. Predstavnik vlade gospod Gaspari, minister za finance, izvolite.
MAG. MITJA GASPARI: Gospod podpredsednik, poslanke in poslanci! Glede na izglasovane amandmaje je potreben uskladitveni amandma na državni proračun, ki bi ga na zasedanju odbora za finance pripravili po tem, ko ste končali delo na tej seji glede proračuna. Takoj po seji zdaj mislim. Gre za manjše prilagoditve, ki jih lahko v kratkem času odbor pripravi kot uskladitveni amandma. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Glede na izglasovan predlog, da danes dokončamo s tem, predlagam, da prekinemo sejo, da se sestane odbor za finance in monetarno politiko in nadaljujemo z delom ob 19.45 uri. Dajmo si rajši malo daljši čas, ob 20. uri. Prosim. (Glasovi iz dvorane.) Seja odbora za finance je v sobi 209. Nadaljujemo z delom ob 20. uri. Ne verjamem, da bo prej končano. To je čisto realni čas.
(Seja je bila prekinjena ob 19.15 uri in se je nadaljevala ob 20.00 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovani kolegi, poslanke in poslanci! Ker želimo, da dobite pisno na mizo usklajevalne predloge, predlagam, da je ta odmor podaljšan še za 20 minut. Vsi morate dobiti pisno na mizo usklajevalne predloge, mislim da je to najbolj korektno. Sejo bi nadaljevali ob 20.25 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 20.04 uri in se je nadaljevala ob 20.27 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Kolegice poslanke, poslanci! Uskladitveni amandmaji bodo topli na mizi čez kakšnih 15 minut, zato predlagam, da podaljšamo odmor do 20.45 ure.
(Seja je bila prekinjena ob 20.28 uri in se je nadaljevala ob 20.56 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci! Nadaljujemo zbora in sicer z obravnavo in glasovanje o predlogu odbora za finance in monetarno politiko za uskladitev državnega proračuna. Še prej pa ugotovimo prisotnost v dvorani! (54 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko nadaljuje delo. Želi besedo predstavnik matičnega odbora? Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Opravičujem se, ker je to dolgo trajalo, pa še zdaj ni tako zelo primerno ali pa lepo pripravljeno kot bi moralo biti. V poročilu odbora imate uskladitveni amandma, ki se nanaša na agregat prihodkov, odhodkov, primanjkljaja, presežka in povečanja sredstev na računih, dobro, tam itak ni bilo sprememb, pa pri presežku tudi ni. V prilogo smo se pa odločili, da vam pa damo zdaj zbirni pregled po vseh ekonomskih namenih, kaj pomenijo sprejeti amandmaji. Če je sprejet ta uskladitveni amandma, bom čisto kratek, skratka v poročilu piše, kateri amandmaji so bili sprejeti. Odbor se je odločil, da predlaga uskladitveni amandma na način, ki bo upošteval, da se amandma komisije za politiko enakih možnosti v višini 3 milijone 700.000 in amandma poslanca Kelemine za informiranje gluhih in slepih v višini 11 milijonov upošteva tako, da se, tako kot sta ta dva amandmaja rekla, zniža znesek rezerv za skupaj 14 milijonov 700. To je na kratko povzetek ali pa vsebina tega uskladitvenega amandmaja, čeprav je mogoče malo zapleteno napisano. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Kopaču, predsedniku odbora državnega zbora Republike Slovenije za finance in monetarno politiko. Želi besedo predstavnik vlade? Gospod Gaspari, minister za finance.
MAG. MITJA GASPARI: Gospod podpredsednik, gospe in gospodje! Vlada v skladu z 223. členom poslovnika državnega zbora sporoča, da se strinja z vsebino uskladitvenega amandmaja k predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 1998, ki ga je sprejel odbor državnega zbora za finančno in monetarno politiko na svoji seji 9. aprila 1998. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu ministru. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Besedo imajo predstavniki poslanskih skupin, pri čemer je treba opozoriti, da skladno s četrtim odstavkom 223. člena poslovnika državnega zbora, njihove izjave lahko trajajo največ 5 minut.
Beseda je torej - Boris Sovič Združena lista socialnih demokratov.
BORIS SOVIČ: Hvala. Cenjene dame, spoštovani! Jaz bi rad vljudno spomnil ta cenjeni zbor, da smo, ko smo zaprosili za 10-minutno prekinitev po zavrnitvi dveh amandmajev, ki sta se nanašala na delovanje akademskega in raziskovalnega omrežja Arnes, da smo takrat povedali, da želimo pred glasovanjem o uskladitvenem amandmaju zelo jasno stališče vlade Republike Slovenije o tem, kaj bo storila za to, da bi zagotovila normalno delovanje tega akademskega omrežja. Ker je evidentno, in to potrjujejo tudi predstavniki vlade, s tako kot je proračun koncepiran sedaj, da tako proračunsko postavko akademsko in raziskovalno omrežje Arnes ne more delovati in bi to pomenilo informacijsko osamitev Slovenije.
Torej jaz vljudno prosim, da takšno pojasnilo dobimo. Če ne, pa vas vljudno prosim, da razumete, da naša poslanska skupina pri takem odločanju ne more sodelovati. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Soviču, predstavniku Združene liste. Gospod minister. Razprave sicer ni. Državni zbor sprašujem, ali damo besedo sicer razprave ni. Je kdo proti temu, da se odgovor dobi? Tega predloga nima noben. Gospod minister, izvolite.
MAG. MITJA GASPARI: Hvala lepa za besedo. Glede na vprašanje, ki ga je postavil gospod Sovič in po konzultacijah z resornimi ministrstvi, ki so zadolžena za področje znanosti in tehnologije, šolstva in športa, lahko povem naslednje.
Vlada bo v okviru možnosti, ki jih nudi državni zbor, se opravičujem, državni proračun za leto 1998, predvsem na postavkah materialnih stroškov, uporabnikov državnega proračuna, lahko zagotovila s prerazporeditvami 300 milijonov slovenskih tolarjev za projekt Arnes. Zraven bi dodal, da je to tudi na nek način opozorilo ministru in pa ministrstvom, ki se ukvarjajo s takimi projekti, da izvajajo svoje projekte kvalitetno in pa adekvatno. Na drugi strani mislim, da to zagotavlja tisto normalno delovanje, ki ga je omenjal gospod Sovič. Vsekakor pa velja pri planiranju takih projektov najprej proučiti, ali obstajajo zadovoljiva finančna sredstva tam, kjer se ti projekti tudi pridvidevajo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Na glasovanje dajem predlog za uskladitev državnega proračuna, ki ga je pripravil odbor za finance in monetarno politiko. Ugotavljamo prisotnost v dvorani! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlog uskladitve državnega proračuna? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog odbora sprejet.
Na glasovanje dajem predlog proračuna Republike Slovenije za leto 1998 v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za proračun v celoti? (44 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je proračun Republike Slovenije za leto 1998 v celoti sprejet. (Ploskanje v dvorani.)
Še dodatni sklep. Poslanci, mir v dvorani, še zasedamo. Še dodatni sklep: "Državni Republike Slovenije pooblašča ministrstvo za finance in poslance državnega zbora Janeza Kopača, Vilija Trofenika in Franca (Ferija) Horvata, da po sprejemu proračuna Republike Slovenije za leto 1998, v skladu s sprejetimi amandmaji ter s sprejetim predlogom za uskladitev državnega proračuna in ob sodelovanju sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve pripravijo končno redakcijo proračuna." Torej gre za končno redakcijo. Želi kdo razpravljati o tem sklepu?
Torej dajemo na glasovanje dodatni sklep. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za dodatni sklep? (47 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
S tem zaključujem 1. točko 21. izredne seje. Še zasedamo. Trenutek prosim. Zbor bo 21. izredno sejo nadaljeval v sredo 15. aprila ob 10. uri s 3. točko dnevnega reda. 2. točko bo zbor obravnaval po predložitvi poročila matičnega delovnega telesa, in sicer bo le-ta zasedal v sredo 15. aprila ob 8.30 uri. Torej nadaljujemo z zasedanjem, z 21. izredno sejo, v sredo 15. aprila ob 10. uri s 3. točko dnevnega reda. Vsem lepa hvala za strpnost in sodelovanje in prijetno vožnjo domov. Istočasno pa vsem vesele velikonočne praznike in veliko prijetnih trenutkov doma.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 9. APRILA 1998 OB 21.07 URI.)