Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.16 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 52. izredne seje državnega zbora.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Feri Horvat, Anton Delak, Miroslav Luci, Pavel Rupar, Jožef Špindler (je med nami), Bojan Kontič (je med nami), za pričetek seje Josip Bajc, za pričetek seje Vincencij Demšar in Roberto Battelli.
Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani. Navzočih je 73 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko odloča.
Današnje nadaljevanje 52. izredne seje bomo pričeli s prekinjeno točko dnevnega reda "vprašanja in pobude poslank in poslancev". Nato bomo prešli na 26. točko dnevnega reda ter nato na obravnavo prekinjene 3. točke dnevnega reda, to je predloga za začetek postopka za spremembo ustave Republike Slovenije, in v nadaljevanju po dnevnem redu dalje; prva bi bila na vrsti 11. točka dnevnega reda.
Prehajamo torej na prekinjeno točko dnevnega reda - VPRAŠANJA IN POBUDE POSLANK IN POSLANCEV. Med nami pozdravljam predsednika vlade dr. Andreja Bajuka, ki bo odgovoril na tri vprašanja, ki mu jih bodo zastavili poslanski kolegi iz opozicijskih poslanskih skupin. Prvi poslansko vprašanje postavlja kolega Borut Pahor (imate pa dogovorjen termin treh minut).
BORUT PAHOR: Hvala lepa, gospod predsednik. Gospod predsednik vlade, ministri, kolegice in kolegi, vsem skupaj želim lep in uspešen dan!
Gospod ministrski predsednik, danes ste, kljub obljubam o tem, da boste bolj tesno sodelovali s parlamentom, kot ste ocenjevali to sodelovanje vašega predhodnika, prvič po petih tednih pred državnim zborom in se mi zdi to primerna priložnost, da v svojem odgovoru na naše poslansko vprašanje ocenite uspešnost dela vašega kabineta. Prosim vas, da to storite predvsem v luči naslednjih ugotovitev:
- da je kljub napovedim, da bo evropska politika ključna prioriteta vaše vlade, pred državnim zborom zelo nekonkreten program sprejemanja evropske zakonodaje;
- da ste v tem času v vladi izvedli, po našem mnenju, sporne kadrovske odločitve, posebno tiste, ki niso bile povezane s kriterijem strokovne kvalifikacije, ampak bolj s kriterijem politične lojalnosti.
Imamo nekaj neprijetnih izkušenj v parlamentu z delom vaših ministrov, recimo ministra za znanost in tehnologijo, ki je protestno zapustil sejo matičnega odbora, ministra brez listnice, ki je tudi včeraj nepotrebno ostro kvalificiral delo služb državnega zbora in stališča poslancev.
Tu bi rad omenil sprejetje pravno in politično nesprejemljivega stališča vaše vlade, da Slovenija nima veljavnega volilnega sistema, čeprav ga ustavno sodišče v nobeni odločbi ni razveljavilo.
Imamo odločitev vaše vlade, da nasprotuje možnosti, da bi bile do umetne oploditve upravičene tudi samske ženske.
Popolnoma nepotrebno politično razpravo imamo za seboj o programu prireditve ob dnevu državnosti, ki je s posegi v program prireditve dala vtis zelo pristranskega odnosa do zgodovinskih korenin slovenske samostojnosti.
Gospod predsednik vlade, to posebej v luči dejstva, v luči vaše navzočnosti, navzočnosti visokih funkcionarjev vaše vlade na slovesnosti v Kočevskem Rogu, ki je s svojim sporočilom bila prav nič spravljiva in je zbudila vtis, da se skuša z izvensodnimi poboji, ki so seveda vredni vsake obsodbe, vreči temna luč tudi na osvobodilni boj, brez katerega seveda po našem mnenju ne bi bilo slovenske suverenosti, in se opravičiti medvojno sodelovanje z okupatorjem.
Mislim, da je tukaj nekaj dogodkov in odločitev, ravnanj vlade v teh petih tednih, ki zaslužijo vaš komentar pred državnim zborom. Združena lista socialnih demokratov meni, da teh pet tednov dela vaše vlade ni izpolnilo pričakovanj in tudi ne obljub, ki ste jih dali kot kandidat za ministrskega predsednika pred tem državnim zborom in vas prosim, da to delo tudi komentirate. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Pahor. Naša poslovniška določba je jasna, da mora biti poslansko vprašanje jasno, da se pač na njega lahko dobi tudi jasen odgovor. Bila je pač nekakšna kompilacija oziroma konglomerat vprašanj, predsednik vlade pa se bo odločil, na kakšen način bo na vaše vprašanje odgovoril.
Dr. Bajuk, dajem vam besedo.
DR. ANDREJ BAJUK: Spoštovane poslanke in poslanci! Najprej bi se rad opravičil, ker tistega dne, ko ste me povabili, nisem mogel priti sem. Res je, da sem to obljubil in ta obljuba še vedno velja. Sodelovanje med vsemi vejami oblasti je nujno potrebno in za to sem se zavezal in to bom tudi držal. Če ni bilo mogoče v sklopu vašega dela, ki vem, da je zelo zelo zahtevno, ni bilo mogoče postaviti nekega prejšnjega datuma, je pač to del naše stvarnosti.
Gospod poslanec Borut Pahor! Vi ste zastavili, če sem dobro preštel, več kot 12 vprašanj. Na te bom skušal, v kolikor je mogoče, takoj odgovoriti, bom pa poslal tudi pismeni odgovor na celoto. Torej, da ne boste preveč hudo vzeli, če si nisem utegnil vseh zapisati, vseh 12.
Prvo vaše vprašanje, o oceni dela vlade. Kot dobro veste, vsaka vlada, ko začne, ima nesklenjeno dobo, 100 dni, v katerih lahko preuči vse zadeve. Vem, in tega sem se zavedal že od začetka, da ta doba bi bila nemogoča za to vlado, ki ima zelo kratko obdobje, sicer do prihodnjih volitev. Tudi tega ne štejem, da so pričakovanja tako velika, tudi ne štejem, ne postavljam v negativno luč. Dejstvo pa je, da smo zastavili naše delo zelo dobro. Ocenjujem, da vlada deluje v polni moči svojih pristojnosti in da je ključna zadeva, za katero smo se tako zavzemali v tem državnem zboru v vseh naših predstavitvah, da na tem delamo uspešno. Namreč, gre za delo, ki ga mora Slovenija opraviti pravočasno za vstop v Evropsko unijo. Gospodu predsedniku državnega zbora sem pred enim tednom oddal celotno listo zakonov, ki jih bo vlada predstavila v prihodnjih mesecih državnemu zboru. Teh zakonov je 70, od teh 22 v mesecu juliju, 22 v mesecu avgustu in ostali v manjši količini do konca leta, vključujoč december.
Delo vlade na tem področju, kot sem vam sam predstavil v državnem zboru, smo zastavili na nekoliko drugačen način, kot je bilo to v preteklosti, in sicer, da koordinacijo celotne vlade na tem področju vodi predsednik sam. Prevzel sem ob primopredaji službo za evropske zadeve od gospoda ministra Bavčarja, osebno, ker je pač tako moralo biti. Odločili smo se pa, da naj ta služba, ki očitno deluje strokovno in zelo dobro, ostane v sedanji sestavi, da pa delo, bistveno delo predsednika vlade, ki pa je koordinacija vseh resorjev, prevzamem sam, in to zdaj že delamo in uspešno delujemo. Vlada je imela že tri seje kolegija za evropske zadeve, poleg ustanovitvene seje. Istočasno na vseh sejah vlade, in imeli smo jih že sedem, pa imamo celoten pregled vsega, kar se na tem področju dogaja, in sam se zavzemam, in v pogovorih z vsakim gospodom ministrom in ministrico, da se delo uspešno nadaljuje.
Glede spornih kadrovskih odločitev. Veliko je bilo slišati o teh zadevah, rad bi pa nekaj stvari pojasnil. In sicer, ko smo prevzeli vlado, je bilo 57 državnih sekretarjev. Trenutno smo jih imenovali 49, od teh je 21 ljudi, ki so te pozicije imeli v prejšnji vladi. Torej, po naši oceni to ni neka dramatična kadrovska sprememba, moramo pa vsi razumeti, da je dejansko prišlo do spremembe vlade. Kot sem sam omenil večkrat, nisem prijatelj revolucionarnih potez na tem področju in jih tudi ni bilo, po moji oceni. Je pa naša odgovornost, kot sem povedal takoj, ko smo prevzeli, ki zahteva, da tudi mi imenujemo ljudi, ki so po naši oceni zmožni izpeljati stvari, za katere smo se zavezali.
Ni mi znano in bom proučil, zakaj se je gospod minister za znanost in tehnologijo odločil za to, kar ste omenili ali pa minister brez listnice, to bom proučil in bom tudi na to odgovoril v bodoče.
Kar se pa tiče Kočevskega Roga. Celotno vprašanje naše preteklosti in naše zgodovine cenim in menim, da ga moramo vsi sprejeti v svoji celoti. Jaz sem se osebno do tega močno opredelil. In sicer sem se opredelil za našo bodočnost. Nemogoče je za nas Slovence pričakovati lepšo bodočnost v družbi, v kateri bomo vsi sodelovali in prijazno živeli skupaj, če bomo še vedno, še vedno živeli v teh vprašanjih, ki so delila generacijo naših staršev. Moramo sprejeti realnost in realnost naše in celone naše zgodovine pa je ta, da je bilo silno boleče in silno trpeče. Udejstvoval sem se na proslavi v Kočevskem Rogu in tam izkazal svoje spoštovanje do vseh naših umrlih ljudi, na katerekoli strani. Zato sem tudi šel in položil enako, enako spoštovanje tudi do tistih, ki so izgubili življenje na drugi strani. Čas je, da to enkrat za vselej opustimo in pustimo zgodovini, sprejmemo vse, kar je bilo, s spoštovanjem do hudih časov, ki so generacijo naših staršev tako močno razdvojili.
Rad bi vam tudi še povedal, da spoštovanje do vseh pokojnih, vključujem tudi moje starše - z veliko žalostjo sem bral ocene, tudi v tujih časopisih, da sem sin kolaboracionistov. Rad bi vam povedal, da ne moj oče in ne moja mati nista bila ne fašista ne nacista. Res pa je, da nista bila komunista. Čas je, da tudi mi na Slovenskem opustimo to, kar je razdelilo tudi celotno Evropo. Fašizem, nacizem in komunizem so bili pojavi, ki so razdvojili človeštvo na tem kontinentu in tudi drugod. Glejmo bodočnost. Če se moramo za kaj opredeliti, je v našem pogledu, kako sodimo našo bodočnost. Čas je, da ne bomo nikdar več sodili koga od nas, od naših ljudi, sedaj živečih, kako so se njegovi starši opredeljevali v preteklosti.
Spoštovane poslanke, poslanci! Ko sem šel v Kočevski Rog in na Turjak, sem hotel izkazati svoje spoštovanje do vseh in upam, da bo to, da boste to razumeli in da se tudi boste tega v istem smislu udeležili.
Kar se tiče zakona o neplodnosti. To je zakon, ki hoče najti odgovor o zdravstvenem problemu. To je zakon, ki je bil predstavljen v državnem zboru, to je parlamentarni zakon. Vlada se je morala opredeliti, ste prosili za naše mnenje v tretjem branju. Svoje mnenje smo predstavili in to je pač naše mnenje.
Če je drugačno mnenje, tu je državni zbor, da o tem lepo odloča. Zaenkrat pa smo se samo opredelili do tega, kar smo ocenili, da je bistvenega pomena. O tem zakonu smo dvakrat razpravljali na seji vlade. Sam sem se zavzel in prosil za boljšo oceno, kakšna je pozicija stroke glede teh vprašanj. In ko smo enkrat to dobili, smo še enkrat obravnavali in vam to predstavili. Če pa so še druga vprašanja, drugačne narave, jaz se ne bojim nobene debate, jaz mislim, da vsaka družba mora o teh stvareh debatirati in državni zbor je pravi prostor, da se te stvari ocenjujejo in da se določeni ukrepi sklenejo.
Če je - in očitno so še druga vprašanja na tem področju -, prosim gospodje, vaša odgovornost je, da o teh zadevah debatirate in se o teh zadevah tudi odločite. Pravočasno bo pa vlada tudi dala svoje mnenje, ker očitno ga moramo imeti, ni pa potrebno bilo v tem, v sklopu tega zakona iti prek meja zakona, ki je zdravstvenega značaja in etična komisija in vsa stroka je to pozicijo podprla in to pozicijo smo tudi mi prevzeli in se za njo zavzeli.
Zaenkrat hvala lepa. Odgovore na vsa druga vprašanja bom pa z veseljem vam predstavil pismeno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala predsedniku vlade za odgovor na vprašanje. Ali želi kolega Pahor dopolnilno vprašanje?
BORUT PAHOR: Hvala lepa. Vprašanje je bilo samo eno. Želel sem pozvati ministrskega predsednika, da oceni delo vlade, ki ga, kot rečeno, združena lista socialnih demokratov ocenjuje kot delo, ki ni izpolnilo pričakovanj in je manj uspešno od tega, kar bi si zaslužila država pred jesenskimi volitvami in poročilom evropske komisije. Rad bi ga vprašal, ali se mu ne zdi vredno, da kot ministrski predsednik komentira včerajšnjo odločitev vlade, ki jo je podpisal, sklepe namreč, ki zadevajo vprašanja veljavnosti volilnega sistema.
In če smem reči na koncu. Ministrski predsednik, želel bi si, da bi bile vaše besede o spravi, o slogi vsaj, če sprave nismo sposobni, besede, ki bi bile popotnica za delo slovenske politike vnaprej, da se tu na volitvah posvetimo predvsem prihodnosti in ne preteklosti in če morda k temu prispevate tako, da daste tukaj zelo jasno izjavo o, tem ali je bil NOB prevara ali ne, kar je bilo slišati na proslavi, katere ste se udeležil, bi bilo to velike dragocenosti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Pahor. Ali želi predsednik vlade dodatno besedo? Želi, prosim.
DR. ANDREJ BAJUK: Rad bi zaenkrat samo odgovoril glede pozicije vlade glede volilnega sistema.
V vseh svojih nastopih pred tem cenjenim državnim zborom sem se zavzemal in povedal, da v tem problemu vlada kot taka nima konkretne vloge, v smislu, da je to odločitev ustavnega sodišča, ki je pri vas v državnem zboru in od vas odvisna, kako se do nje opredelite. Moje osebno upanje še vedno je, da bo tudi to prevladalo, da se odločbe ustavnega sodišča morajo izpolniti, saj je to ključni del ustavnega reda v naši Sloveniji. Rekel sem pa tudi, in to še enkrat ponavljam, da je po naši oceni nujno potrebno, da ne bo padla nobena senca na legitimnost bodočih volitev.
Ker je očitno bilo nemogoče do zadnjega trenutka, da bi državni zbor našel neko rešitev, smo se v vladi zavzeli in predlagali, kar mi še vedno ocenjujemo, da je kompromisna rešitev tega vprašanja, in sicer, da slovenski volivci in volivke odločijo, kakšen naj bo volilni sistem. Ocenjujemo, da je ta rešitev, ki jo je vlada predlagala, ki pa zaenkrat še ni bila obravnavana v tem državnem zboru formalno, še vedno dobra rešitev. Mislim, da je najboljša rešitev za to, da najdemo skupen odgovor na vprašanja, ki so morila slovensko politiko zadnja leta. Naj končno ljudje odločijo, kaj hočejo in kakšen sistem bi radi imeli. Vem, da se je državni zbor včeraj odločil drugače in da ste se z veliko večino odločili za pot spremembe ustave. Upam, da bodo rešitve, ki jih boste našli, v skladu s tem bistvenim principom, da ne smemo uveljaviti takih potez, iz katerih bi lahko ljudje, naše državljanke in državljani, ocenili, da njihova volja, izrečena na ustavno predvidenem in legalno izvedenem referendumu, nima zadostnega spoštovanja. Upam, da bo to še vedno prevladalo v vaših nadaljnjih debatah.
Vlada se ne bo opredelila, kot sem izjavil takoj, ko smo predstavili državnemu zboru, na tiskovni konferenci sem izjavil, da vlada se ne bo opredelila - če bo prišlo do takšnega referenduma, kot smo mi predlagali - da se ne bo opredelila za en ali pa drugačen sistem, ker to ni naša vloga. Spoštovanje do naših državljank in državljanov pa zahteva po naši oceni, da jim damo možnost, da sami rešijo to vprašanje, enkrat za vselej. Hvala lepa.
Glede drugih vprašanj bom pa pismeno odgovoril. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Poslansko vprašanje postavlja kolega Zmago Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Kolegice, kolegi, predsednik vlade! Sprašujem Vlado Republike Slovenije:
Kakšna je njena strategija pri spodbujanju gospodarstva na demografsko ogroženih območjih?
Eno od teh območij je na Primorskem. Eden od primerov je v Koštaboni, ki je tudi del tega območja, podjetje Radiel. Kot podjetje z demografsko ogroženega področja ima pravico do določenih davčnih olajšav, ki pa jim jih davčna uprava Koper oporeka. To opravičuje z nesmislom, češ, da ima to podjetje na tem področju le sedež, svoje storitve pa opravlja tudi drugje. Kar ni pravno utemeljeno, je pa nesmiselno tudi po logični plati. Ali to pomeni, da na primer pekarna ne sme svojega kruha prodajati in ga ne smejo kupovati ljudje, ki prebivajo izven demografsko ogroženega področja. Ali slovenske ladje, ki se registrirane v Panami, ne smejo pluti nikjer drugje, razen v Panami.
Med ljudmi na Koprskem je slišati, da določeni proitalijansko usmerjeni politični krogi poskušajo uničiti domače gospodarstvo. Njihov skriti namen naj bi bil kupiti podjetja, ki jih bodo pred tem finančno izmozgali, potem pa jih bodo spravili pod okrilje točno določene politične opcije. Prosim za odgovor, pričakujem pa tudi temeljit pisni odgovor.
Drugo, na spominski slovesnosti v Kočevskem Rogu dne 17.6. je slavnostni govornik gospod Justin Stanovnik izrekel trditev, da NOB ne more predstavljati temeljev slovenske državnosti, ker je prevara. Na tej prireditvi ste bili tudi vi, obrambni minister Janša in zunanji minister Peterle. Gre za trditev, ki je izzvala ogorčenje v večjem delu slovenske javnosti, ki se zaveda, da je bil NOB ena najsvetlejših točk slovenske zgodovine in predstavlja nesporno enega od temeljev naše državnosti. Zavedam se, da sama prisotnost predsednika vlade še ne pomeni, da se strinja s trditvijo Stanovnika, zato sprašujem:
Ali slovenska vlada podpira oziroma soglaša s trditvijo Justina Stanovnika, da je bil NOB prevara in zato ne more predstavljati temelja slovenske državnosti?
In tretje, svečano ste obljubili, da se boste odpovedali argentinskemu državljanstvu.
Zakaj se še niste?
"Muchas gracias."
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo dajem predsedniku vlade dr. Bajuku, ki bo morda tudi pričel svoj odgovor s kakšno, v tujem jeziku.
DR. ANDREJ BAJUK: Hvala lepa, gospod Jelinčič. Ob konkretnem vprašanju o tem podjetju - ne poznam problema, ga bom preveril in vam bom dal odgovor. Prav gotovo moramo to stvar pregledati in se bom za to zavzel, da boste čimprej tudi to dobili, in če je mogoče, da bo že na konkretnih ustreznih resorjih, da bomo lahko kaj ukrenili, pa bomo to napravili. Torej, hvala lepa za vaše vprašanje, da nas o tej zadevi opozorite. Bomo preverili in skušali najti ustrezno rešitev.
Glede govora enega od slovenskih državljanov na prireditvi sami. Vlada se glede tega ni opredelila, ne prej, ne poslej, o tej zadevi ne bi rad več povedal, kot sem pa že. Ostane še vedno, naj bo jasno, moje osebno spoštovanje do vseh, ki so se v težkih časih, pred zelo hudimi vprašanji opredeljevali tako ali pa drugače. Še enkrat bi rad ponovil, da je skrajni čas, da najdemo skupni jezik glede naše bodočnosti.
Glede argentinskega državljanstva. V svoji zadnji predstavitvi, nastopu pred temu državnim zborom, sem vam jasno povedal moje osebno stališče do tega vprašanja, stališče, ki pa ni sad nobene zahteve na področju zakona, marveč moje osebno prepričanje, da državljanska vest predsednika vlade mora biti povezana ekskluzivno z državo Slovenijo. Zato sem izjavil, da se bom odpovedal svojemu državljanstvu republike Argentine. To sem jim tudi povedal, da s tem pa za vedno ostaja moja hvaležnost do te države, ki je v ključnem trenutku mojega družinskega in osebnega življenja odprla svoja vrata in nam vsem nudila iste možnosti kot svojim lastnim. Takoj sem stopil v stik z odvetniki v Argentini, da bi preučil, kakšen je postopek, da to izvedem. Rad bi vam pojasnil, da je, kar se tiče argentinskega državljanstva, republika Argentina imela velike spremembe, posebno pa, ko je ponovno zavladal demokratični red, so odpravili zakon, ki je takrat veljal, in so uvedli starega, to je številka 346, ki pa po številu samem vam lahko pove, da je to zakon z začetka tega stoletja, ker sedaj ima Argentina zakone s številko 33 tisoč in še kaj več. Ta zakon ne predvideva take situacije, kako naj se nekdo odpove. V zunanjem ministrstvu so to stvar študirali in jo še študirajo, sam sem osebno stopil v stik z veleposlanikom, "chargé d'affaires" pred Republiko Slovenijo, ki je, kot veste, na Dunaju, in mi je sam poročal, kako ta debata tam poteka.
Če vam smem reči, če smem uporabiti parlamentarni jezik, zadeva je v proceduri, moja odločitev je pa nespremenjena in je ne bom spremenil, za to se bom odločil. Kako, bodo pa oni našli odgovor na to vprašanje, pa dejansko ni moj problem, ga ne morem sam rešiti, tega se zavedajo, in upam, da bom lahko kmalu tudi poročal temu državnemu zboru in vsej slovenski javnosti, da je moja odločitev bila izvedena. Drži pa in še vedno stoji, kot sem jo tu povedal. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dopolnilno vprašanje, kolega Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Glede odgovora na drugo vprašanje bi vas vprašal, gospod premier:
Ali je torej usmeritev slovenske vlade v nasprotju z usmeritvijo kompletnega demokratičnega evropskega sveta in pravzaprav svetovne demokracije v smislu druge svetovne vojne?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala za dopolnilno vprašanje. Ali želi predsednik vlade besedo? (Ne želi.)
Tretje vprašanje postavlja poslanski kolega Jelko Kacin.
JELKO KACIN: Spoštovani gospod predsednik vlade dr. Andrej Bajuk, spoštovani gospod predsednik državnega zbora, kolegice in kolegi! Gospod predsednik, rad bi vas pozdravil v imenu Liberalne demokracije Slovenije. Veseli nas, da ste prišli med nas in da nam odkrito odgovarjate; to posebej cenimo. Zato bodo vsa moja vprašanja taka, da ne bodo zahtevala dolgega razmisleka niti pismenih odgovorov, kajti ustni nastopi so daleč največ vredni.
Sami ste povedali, da ste osebno prevzeli koordinacijo približevanja in vključevanja Republike Slovenije v Evropsko unijo in po vaših trditvah je to osrednja prioriteta vaše vlade, dasiravno evropskega ministra v vladi nimate več. Na odboru za mednarodne odnose nam je glavni pogajalec dr. Janez Potočnik na vprašanje, zakaj se njegova funkcija zdaj imenuje "vršilec dolžnosti vodje službe za evropske zadeve", jasno povedal, da je on vztrajal pri tem, da je to samo vedejevstvo, vršilstvo dolžnosti. Kajti po njegovi oceni je to preveč zahtevna in preveč kompleksna funkcija, da bi jo lahko opravljal glavni pogajalec, in je pristal na opravljanje te funkcije samo za nekaj mesecev, za prehodno obdobje do volitev; to je njegova navedba. To seveda potem pomeni, da ste vi tisti mož v vladi, ki naj bi najbolj aktivno, neposredno in prepričljivo izpostavil tudi sebe osebno in potem jamčil učinkovitost ter usklajenost vlade v odnosu do Evropske unije. Zato vas seveda prosim, da pojasnite vaš odnos do Evropske unije na nekaj konkretnih primerih.
Začel bom s Francijo, ki je že 14 dni predsedujoča Evropski uniji. Vi gospod predsednik vlade, pa ste do nedavnega v Franciji bivali.
Francija je bila v II. svetovni vojni zmagovalka nad nacifašizmom in je ena od štirih velikih zmagovalk, skupaj z Združenimi Državami Amerike, Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo. Njihova zaveznica pa je bila tudi Jugoslavija, katere nasledniki smo mi, Slovenci oziroma Republika Slovenija. V Franciji se je ta zmaga zgodila po zaslugi odporniškega gibanja in v francoščini se beseda "Résistance" piše z veliko začetnico, ker je to najbolj slavno obdobje francoske zgodovine. Če je bil odpor v Republiki Sloveniji prevara, potem je seveda vprašanje, če smo mi kot francoski zavezniki v tak položaj porinili tudi Republiko Francijo. Zato vas prosim, da nedvoumno odgovorite:
Ali je Francija zmagovalka v II. svetovni vojni...
Gospod predsednik! Ali mi omogočite za...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, kolega Kacin, da končate svojo misel, kajti triminutni čas je potekel.
Kolege pa prosim, da ne skačete v besedo poslanskemu kolegu.
JELKO KACIN: Torej, prosim vas gospod predsednik, če odgovorite na vprašanje, ki tesno zadeva francosko predsedovanje. Torej:
Ali je Francija zmagovalka in ali je francoski odpor tudi prevara, saj gre za odpor zoper okupatorja?
Drugo, kar bi vas pa želel vprašati...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Kacin! Čas se je iztekel. Čas se je iztekel, kolega Kacin... /Ugovori iz dvorane./...
Prosim za mir! Kolega Kacin bo sedaj končal svoje vprašanje.
JELKO KACIN: Jaz bom končal svoje vprašanje oziroma me boste izklopili, gospod predsednik. Ampak rad bi vam povedal, da smo mi gospoda predsednika vlade čakali tedne, in da ob dejstvu, da smo za dve vprašanji do tega trenutka porabili skoraj celo uro, mislim, da ne bo greh, če mi dovolite, da dokončam svoje vprašanje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Kacin! Čas za vprašanje je potekel.
JELKO KACIN: Hvala lepa, gospod predsednik. Zahvaljujem se vam za vaše predsedovanje in seveda možnost, da je tudi naša javnost videla, koliko in kaj smemo vprašati gospoda predsednika. .../Ugovori iz dvorane./...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kacin! Preden dam besedo predsedniku vlade - ko sem videl prej, da ste mi nekateri poslanci - samo trenutek, predsednik vlade - nekateri poslanci ste me opozarjali, koliko vprašanj, poslanskih vprašanj lahko postavi poslanski kolega, bi vas moral izrecno opozoriti, da si poglejte razlago komisije za poslovnik na strani 156. Tam je bil predlog, da bi lahko poslanec prijavil in postavil samo eno poslansko vprašanje. Žal ta razlaga ni bila sprejeta. Tako, da sem sejo vodil v skladu s poslovnikom in našo dosedanjo prakso.
Prosim predsednika vlade, da odgovori na vprašanje kolega Kacina.
DR. ANDREJ BAJUK: Hvala lepa. Naj bo enkrat za vselej jasno, spoštujem in vedno bom spoštoval vsako iskreno borbo proti nacizmu in proti fašizmu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Dopolnilno vprašanje ima kolega Kacin.
JELKO KACIN: Hvala za vaš odgovor, gospod predsednik. V času našega odporniškega gibanja so bili sprejeti avnojski sklepi. Na podlagi avnojskih sklepov je Slovenija prenesla svojo suverenost v Jugoslavijo in na podlagi avnojskih sklepov se zdaj pogovarjamo o tem, ali je Jugoslavija razpadla ali pa smo mi iz Jugoslavije ušli; to je načelno vprašanje.
Gospod predsednik! Včeraj je avstrijska podkanclerica v svojem nastopu jasno in nedvoumno rekla, da pričakuje, da se bo Slovenija odrekla avnojskim sklepom. Vi veste, da avnojski sklepi v svoji posledici v avstrijski državni pogodbi nosijo določbo, da Avstrija Jugoslaviji ne plača reparacij za vojno škodo, povzročeno v času 2. svetovne vojne, zato, ker bo sama poravnala obveznosti iz naslova denacionalizacije njihovih državljanov na ozemlju Jugoslavije. Zato je to, kar je včeraj gospa podkanclerica in predsednica avstrijske svobodnjaške stranke še enkrat jasno in nedvoumno povedala dopisniku slovenske televizije, ta pa je to objavila v Odmevih, vprašanje, ki se mu strokovno reče nediskriminatorna denacionalizacija. Zato vas sprašujem, gospod predsednik:
Če vi spoštujete odporniško gibanje, zakaj vlada tako ignorira tako pomembno vprašanje, ki se mu reče nediskriminatorna denacionalizacija in je tesno povezano z našo narodnoosvobodilno borbo, s suverenostjo Republike Slovenije, z našo zgodovino in z našo prihodnostjo in kot vse kaže tudi z našim vstopanjem v Evropsko unijo?
To ni zahtevno vprašanje, gospod predsednik. Opomnik v zvezi s tem je gospod zunanji minister imel izdelan in tudi takrat, ko je minister Gama govoril o tem, je bilo v angleščini pripravljeno vse, kar je potrebno povezati v zvezi s tem.
Zato vas sprašujem za vaš odnos do nediskriminatorne denacionalizacije, gospod predsednik.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa za dopolnilno vprašanje. Ali želi besedo predsednik vlade? (Želi.) Prosim.
DR. ANDREJ BAJUK: Naš zakon o denacionalizaciji je bil poslan tudi v pregled ustavnemu sodišču in naše ustavno sodišče je odločilo, kar se tega tiče, da je v sklopu z našo ustavo. To je pozicija naše vlade, to pozicijo bomo na vsak način, ta zakon bomo izvedli v vsej svoji moči in čimprej. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. S tem zaključujemo poslanska vprašanje. Prosim za mir v dvorani, kolegice in kolegi. Trije poslanski kolegi so postavili vprašanje predsedniku vlade. Zaključujem točko dnevnega reda vprašanja in pobude poslank in poslancev, napovedujem pa, da se bomo najkasneje v tednu med 23. in 29. julijem ponovno srečali tako s predsednikom vlade, ki ga prosim, da takrat skupaj s svojimi ministri in ministrico pride, da bo najprej odgovoril na prva tri vprašanja s strani kolegov iz opozicije in nato da bodo ministri in predstavniki vlade, državni sekretarji, odgovarjali na vprašanja poslanskih kolegov, ko bo ponovno na dnevnem redu točka vprašanja in pobude poslank in poslancev. In zahvaljujem se predsedniku vlade, da se je danes te točke udeležil.
Prehajamo na 26. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE TOČKA VOLITVE IN IMENOVANJA. V okviru te točke bomo obravnavali predlog vlade Republike Slovenije za imenovanje članov upravne odbora Prešernovega sklada - če se spominjate, je državni sekretar gospod Pal na to že pri dnevnem redu opozoril - in na predloge komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve.
Predlogov komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve je veliko. Ali je potrebno, da preberem? Imate pred seboj? In tudi predlog sodnega sveta, to sta dva predloga za izvolitev kandidatov v sodniško funkcijo in predlog za imenovanje na sodniško funkcijo vrhovne sodnice na vrhovnem sodišču.
Prehajamo na obravnavo in sklepanje o posameznih predlogih. Prehajamo torej na predlog vlade za imenovanje članov upravnega odbora Prešernovega sklada. Predlog tega odloka oziroma predlog je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Predlog je obravnavala komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in je zboru predložila poročilo ter predlog odloka. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Poslanke in poslanci? (Ne želite.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje predlog odloka o imenovanju članov upravnega odbora Prešernovega sklada. Ugotavljamo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (68 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Prehajamo na predlog odloka o imenovanju generalne direktorice agencije Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij. Tudi ta predlog odloka je v obravnavo zboru predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Poročevalec komisije? Sekretariat? Poslanske skupine? Poslanke in poslanci? Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog o imenovanju gospe Alenke Kovač-Arh za generalno direktorico agencije Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij za dobo štirih let. Ugotovimo prisotnost! (73 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (62 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Prehajamo na predlog odloka o imenovanju namestnice generalne direktorice agencije Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij. Ali želi besedo predstavnik komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, ki je predlog odloka predložila v obravnavo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Zaključujem razpravo.
Na glasovanje dajem predlog odloka o imenovanju gospe Rože Žust za namestnico generalne direktorice agencije Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij za dobo štirih let. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (60 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Prehajamo na predlog odloka o imenovanju predsednika in šestih članov sveta agencije Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij. Predlog odloka je v obravnavo predložila pristojna komisija državnega zbora. Želi besedo poročevalec komisije? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog odloka o imenovanju predsednika in šestih članov sveta agencije Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij za dobo štirih let. Ugotovimo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (60 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sestavi in imenovanju predsednika in namestnika predsednika in članov preiskovalne komisije državnega zbora Republike Slovenije o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču ter z opremo in orožjem v skladišču Ložnica. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Želite besedo poslanke in poslanci? (Ne želite.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog omenjenega odloka. Ugotovimo prisotnost! (75 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (68 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi komisije državnega zbora Republike Slovenije za lokalno samoupravo. Predlog odloka je v obravnavo predložila pristojna komisija državnega zbora. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Želite besedo poslanke in poslanci? (Ne želite.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog odloka o spremembi omenjenega odloka. Ugotovimo prisotnost! (74 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (61 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi komisije državnega zbora Republike Slovenije za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila pristojna komisija državnega zbora. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želite besedo poslanke in poslanci? (Ne želite.) Ni razprave, zato jo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi omenjene komisije državnega zbora. Ugotovimo prisotnost! (73 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (66 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predlog odloka o spremembah odloka o sestavi in izvolitvi komisije državnega zbora Republike Slovenije za evropske zadeve. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Razprave ni, zato jo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog odloka o spremembah odloka o sestavi in izvolitvi komisije državnega zbora Republike Slovenije za evropske zadeve. Ugotovimo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (60 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predlog odloka o spremembah odloka o ustanovitvi, nalogah, sestavi in izvolitvi komisije državnega zbora Republike Slovenije za volilni sistem in ustavne spremembe. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želite besedo poslanke in poslanci? (Ne želite.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog odloka o spremembah odloka o ustanovitvi, nalogah, sestavi in izvolitvi komisije državnega zbora Republike Slovenije za volilni sistem in ustavne spremembe. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (64 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predlog odloka o spremembah odloka o sestavi in izvolitvi odbora državnega zbora Republike Slovenije za gospodarstvo. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želi.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Ni razprave, zato prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem predlog odloka o spremembah odloka o sestavi in izvolitvi odbora državnega zbora za gospodarstvo. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (37 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi odbora državnega zbora Republike Slovenije za infrastrukturo in okolje. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila komisija. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi odbora državnega zbora Republike Slovenije za infrastrukturo in okolje. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (52 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi odbora državnega zbora Republike Slovenije za finance in monetarno politiko. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Poročevalec komisije? Sekretariat? Poslanske skupine? Poslanke in poslanci? Ker ni razprave, jo zaključujem. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi odbora državnega zbora Republike Slovenije za finance in monetarno politiko. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (60 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sestavi in izvolitvi odbora državnega zbora Republike Slovenije za mednarodne odnose. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi besedo poročevalec komisije? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Poslanke in poslanci? (Ne želite.) Razpravo zaključujem. Dajem nas glasovanje predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sestavi in izvolitvi odbora državnega zbora Republike Slovenije za mednarodne odnose. Ugotavljamo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (46 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predlog odloka o spremembah odloka o sestavi in izvolitvi odbora državnega zbora Republike Slovenije za obrambo. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila komisija. Želi besedo poročevalec komisije? (Ne želi.) Sekretariat? Poslanske skupine? Poslanke in poslanci? Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje predlog odloka o spremembah odloka o sestavi in izvolitvi odbora državnega zbora Republike Slovenije za obrambo. Ugotavljamo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (56 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog odloka sprejet.
Prehajamo na predlog odloka o spremembah odloka o sestavi in izvolitvi odbora državnega zbora Republike Slovenije za znanost in tehnologijo. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila komisija. Poročevalec komisije? (Ne želi.) Sekretariat? Poslanske skupine? Poslanke in poslanci? Ne želite razpravljati. Na glasovanje dajem torej predlog odloka o spremembah odloka o sestavi in izvolitvi odbora državnega zbora Republike Slovenije za znanost in tehnologijo. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (46 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi odbora državnega zbora Republike Slovenije za spremljanje uresničevanja resolucije o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti Republike Slovenije. Predlog odloka je v obravnavo državnemu zboru predložila komisija. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi odbora državnega zbora Republike Slovenije za spremljanje uresničevanja resolucije o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti Republike Slovenije. Ugotovimo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (61 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predlog odloka o spremembah odloka o slovenskem delu pridružitvenega parlamentarnega odbora. Tudi ta predlog odloka je v obravnavo zboru predložila pristojna komisija. Želi kdo od kvalificiranih govornikov besedo? (Nihče.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem predlog odloka o spremembah odloka o slovenskem delu pridružitvenega parlamentarnega odbora. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (59 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Sedaj prehajamo na predloge sodnega sveta o izvolitvi v sodniško funkcijo.
Sodni svet je državnemu zboru predložil naslednje predloge:
- za izvolitev kandidatke na sodniško mesto okrajne sodnice na okrajnem sodišču v Kočevju,
- za izvolitev kandidatke na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Sevnica in
- za imenovanje na sodniško mesto vrhovne sodnice na vrhovnem sodišču Republike Slovenije.
Želi besedo predstavnik sodnega sveta? (Ne želi.) Predloge je obravnavala komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in zboru predložila poročilo ter predloge odlokov. Ali želi besedo poročevalec komisije? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Želite besedo poslanke in poslanci? (Ne želite.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o posameznih predlogih odlokov.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Nataše Prelesnik na sodniško mesto okrajne sodnice na okrajnem sodišču v Kočevju. Ugotovimo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (55 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Majde Mirt-Brenko na sodniško mesto sodnice za prekrške pri sodniku za prekrške Sevnica. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (52 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o imenovanju gospe Kristine Ožbolt na sodniško mesto vrhovne sodnice na vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (57 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Zahvaljujem se komisiji za volitve, imenovanja in administrativne zadeve za pripravljeno gradivo. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na PREKINJENO 3. TOČKO DNEVNEGA REDA. Prehajamo torej na 3. točko dnevnega reda. To je obravnavo predloga za začetek postopka za spremembo ustave Republike Slovenije v smeri ustavne določitve sistema sorazmernega predstavništva za obvezno personalizacijo volitev. Državni zbor je včeraj s potrebno večino sprejel sklep, da se na podlagi predloga 28 poslancev začne postopek za spremembo 80. člena ustave Republike Slovenije. Nato je bila seja prekinjena in sestala se je komisija za volilni sistem in ustavne spremembe, da je pripravila predloge stališč, na podlagi katerih bo komisija tudi pripravila predlog akta o spremembi ustave. Dodatno poročilo 5. izredne seje komisije ste prejeli na klop.
Dovolite mi, da podam samo kratek izsek iz tega poročila.
JANEZ PODOBNIK: Poslanke in poslanci. Na nadaljevanju 5. izredne seje 14.7. je komisija oblikovala predlog stališč, ki naj jih sprejme državni zbor in katere se vključijo v predlog ustavnega zakona. Pri osnutku stališč, pri pripravi le-teh, so sodelovali tako predstavniki sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, pa tudi strokovnjaki, ki še posebej poznajo vprašanje volilnih sistemov, še posebej strokovnjak, gospod Marko Golobič, tajnik republiške volilne komisije.
Po opravljeni razpravi smo člani komisije prešli na glasovanje in smo sprejeli naslednji dve stališči, ki jih tudi predlagamo državnemu zboru v sprejem. Predlagamo torej, da državni zbor sprejme naslednji predlog sklepa: Predlog akta o spremembi ustave Republike Slovenije pripravi komisija za volilni sistem in ustavne spremembe, upoštevaje naslednji stališči.
Prvo stališče se glasi: "Ustava Republike Slovenije se v 80. členu dopolni z določbo, da se poslanci, razen poslancev narodni skupnosti, volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob 4-odstotnem pragu za vstop v državni zbor, pri čemer mora biti zagotovljen neposredni vpliv volivcev na poimensko dodelitev mandatov kandidatom." To stališče je podprlo 15 članov komisije. 5 članov je glasovalo proti. Drugo stališče pa se glasi: "V izvedbenem delu ustavnega zakona o spremembi ustave se določi, da se volitve poslancev v državni zbor v letu 2000 oziroma do uveljavitve sprememb zakona, ki ureja volitve v državni zbor, izvajajo po veljavnem zakonu o volitvah v državni zbor, s tem da se pri delitvi mandatov zagotovi..." /Nemir v dvorani./ Prosim, da me poslušate, ker je to ključni element spremembe. "...da se pri delitvi mandatov ne upoštevajo tiste liste, ki so na ravni države dobile manj kot 4% glasov (90. in 92. člen), pri delitvi mandatov v volilni enoti se uporabi količnik, ki omogoča, da se neposredno v volilni enoti dodeli večje število mandatov listam kandidatov in poveča možnost neposredne pridobitve mandata (90. člen in Droppov količnik); da se pri delitvi mandatov na ravni države z uporabo Dontove metode namesto ostankov glasov upoštevajo seštevki glasov, oddanih za istoimenske liste (92. člen) in da se ne uporabi drugega odstavka 93. člena, ki omogoča dodelitev mandatov po nacionalni listi, ne glede na uspeh v volilnem okraju."
To drugo stališče je podprlo 14 članov komisije, proti jih je glasovalo 5. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Odpiram razpravo o predlaganih stališčih. Prvi se je k razpravi priglasil kolega Potrč, ki nastopa tudi v funkciji prvopodpisanega od skupine poslancev, ki predlagajo spremembo ustave.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Podpiram predlog, kakor je bil oblikovan po ponovnem razgovoru med poslanskimi skupinami na komisiji za volilni sistem in ustavne spremembe. Dovolite mi, da ob tej podpori poudarim naslednje:
Ponovno ugotavljam, da je 28 podpisnikov predloga 25. januarja ne samo pravočasno, ampak tudi dobronamerno vložilo predlog z željo, da se skladno z ustavo in skladno z mnenjem, ki so ga oblikovali strokovnjaki za ustavna vprašanja v okviru komisije za volilni sistem in ustavna vprašanja, predloži možna rešitev, na podlagi katere bi lahko državni zbor našel eno od poti za rešitev volilnih zagat, s katerimi smo se srečali v Sloveniji. Naš predlog je bil vsebinsko ustrezen, kar je po preteku polovice leta potrdil tudi včerajšnji dogovor in včerajšnje odločanje v državnem zboru. Moral pa je dozoreti in je pač takšen čas potreboval, k sreči je dozorel še vedno pravočasno.
Pri tem pa bi želel posebej opozoriti na naslednje: da so bila končno ali pa še pravočasno na seji komisije za volilni sistem in ustavna vprašanja 5. julija in na državnem zboru 12. julija sprejeta opozorila predlagateljev ustavnih sprememb o potrebnem razmisleku o naslednjih vprašanjih. Prvič, da smo predlagatelji še vedno odprti za možno dograjevanje same vsebine, kar se je potrdilo. Drugič, da je potrebna ocena ali je v danem času sprememba ustave res še najrealnejša, da ne rečem tudi edina pot, po kateri je možno ustavne zagate razrešiti. In tretjič, da je v danem času potrebno oceniti, ali je še mogoče in smiselno izvajati referendum po kakršnikoli spremembi volilnega sistema, pa tudi ustavno potrditveni referendum, ali pa je treba storiti vse, da bi se s spremembami ustave in ustavnega zakona zagotovila pač možna rešitev in našle ustrezne dopolnitve volilne zakonodaje. Da bi vsaj to omogočili, smo predlagatelji 12. julija pred odločanjem predlagali odmor za razmislek, ki se je tudi pokazal za produktiven. Predstavniki poslanskih skupin v mojem imenu, moram reči, žal, ne vseh, vendar štirih, ki predstavljajo zadostno dvotretjinsko večino v državnem zboru, so uspeli oblikovati večinski dogovor o rešitvah, ki ga je predlagal oziroma v imenu komisije za volilni sistem in ustavna vprašanja obrazložil predsednik. Rad bi poudaril, da trdim, da je ta dogovor skladen z ustavo in našim pravnim redom, da ta dogovor rešuje volilne zagate in kar je predvsem pomembno, ta dogovor je skladen tudi z vlogo in odgovornostjo državnega zbora, da ureja vprašanja volilne zakonodaje, in to, da ga ureja na način, ki zagotavlja uresničevanje interesov velike večine predstavnikov ljudstva, ki sedimo v tem državnem zboru.
Predlagani dogovor pomeni spremembo ustave, pomeni predlog, da se v ustavnem zakonu za izvedbo ustave zapišejo tiste dopolnitve veljavnega zakona o volitvah v državni zbor, ki bi jih bilo nujno potrebno zagotoviti ob izvajanju volitev že za volitve v državni zbor leta 2000 in tudi kasneje, dokler veljavni zakon o volitvah v državni zbor ne bo spremenjen ali dopolnjen, pomenijo, preprosto povedano, če bodo sprejete danes in ko bo pripravljen tudi ustavni zakon, dokončno ureditev vprašanj volilne zakonodaje v tem času pred volitvami. Po mojem prepričanju pomenijo tudi odločitev, da uporabim besede predsednika vlade, ki jih je danes ponovno izrekel, zaradi katere dajem to sedaj naslednje v narekovaj "ne more pasti nobena senca na izvedbo volitev". Poudarjam, da dajejo možnost državnemu zboru, da se posveti svojim nalogam, zaradi katerih je bila po večinski odločitvi tega državnega zbora, po večinski, ne po vseh oblikovana nova vlada, to je evropski zakonodaji, in končno, predstavljajo tudi podlago, da se predsedniku države daje pravica presoje, da v okviru rokov, ki jih ima, v skladu z ustavo razpiše državnozborske volitve. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospodu Potrču. Besedo želi kolega Peče, za njim kolega Petan.
SAŠO PEČE: Predsednik, spoštovani prisotni! Stališča, ki smo jih dobili na mizo niso odziv oziroma niso odmev celotnega konsenza v tem državnem zboru, kar je verjetno tudi skoraj, v bistvu, nemogoče dobiti. Smiselno v Slovenski nacionalni stranki pa bi se nam zdelo, da se do stališč zavzame le stališče, ki bi bolj izražalo voljo in pa željo posameznih političnih organizacij. Torej ne tako, kot so v bistvu oblikovana tale stališča, recimo s popolnim nestrinjanjem dveh političnih organizacij, ki sta v tem državnem zboru.
Zato v Slovenski nacionalni stranki predlagamo svoja stališča oziroma dopolnitev stališč, ki smo jih prejeli na mizo. Predvsem bi se nam zdelo smiselno, da se vsaj, v oklepaju, pod drugim stališčem, v drugi alinei, beseda "Droopov" količnik nadomesti s količnikom "imperial". To bi po našem mnenju le dajalo eno večjo razpoznavnost temu državnemu zboru. Prav tako pa predlagamo, da bi se, oziroma naša stališča, da bi se 2., 3. in pa 4. alinea obstoječega drugega stališča spremenila tako, da bi se združili, in sicer, da se pri delitvi mandata upošteva "d'Hintov" sistem ob upoštevanju same "Saint Largairove" formule.
Po našem mnenju, torej s temi stališči, ki smo vam jih hoteli v tem trenutku predstaviti, hočemo povedati, da je preuranjeno, da se danes nekaj ur po nastanku teh stališč, z njimi sreča državni zbor. Jaz kot predstavnik Slovenske nacionalne stranke, v upanju, da boste ta stališča sprejeli na znanje in ob temu videli, da je še preveč odprtih vprašanj glede spremembe ustave in pa izvedbenega dela, apeliram, da ne podpremo predlagane spremembe. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Peče. Če želite, da bi se državni zbor o vaših spremenjenih predlogih drugega stališča oziroma alinejskih vsebin pod točko 2, potem morate v obliki amandmaja vložiti.
Besedo želi kolega Petan, nato dr.Franc Zagožen.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi. Danes smo pred pomembno odločitvijo in zato je tudi potrebna dvotretjinska večina. Gre za spremembo ustave, v tem trenutku sicer začetek postopka za spremembo ustave, in ustava, kot vemo, je najpomembnejši pravni akt vsake države in s tem seveda zasluži tudi potrebno spoštovanje in pa upoštevanje.
Naša ustava določa, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo in mu daje pravico, da sprejema odločitve neposredno, torej na referendumu. Na osnovi ustave Republike Slovenije je bil konec leta 1996 izveden referendum. Pot do njega seveda, kot vemo, ni bila lahka. Prvič v zgodovini slovenske države se je zgodilo, da je bilo zbranih 40 tisoč podpisov za referendumsko zahtevo, v tem primeru za dvokrožni večinski volilni sistem. Da je prišlo do referenduma, je večkrat presojalo ustavno sodišče. Kljub temu da se je tu v tem prostoru, v parlamentu, poskušalo z razpršitvijo glasov izigrati odločitev volilcev, je bil poduk tega referenduma jasen. Volilci Republike Slovenije, državljani in državljanke, so podprli dvokrožni večinski volilni sistem in seveda ker ga podpirajo, zato je tudi zmagal. Državni zbor je štirikrat glasoval proti uzakonitvi referendumske odločitve, da je potrebno odločitev na referendumu preliti v zakon.
Člani socialdemokratske stranke smo ves čas spoštovali referendumsko odločitev, saj smo prepričani, da je to temelj demokracije in pravne države. Storili smo vse, kar je bilo v naših močeh, da bi o tem, da se podpre dvokrožni večinski volilni sistem, da se to prelije v zakon, smo skušali prepričati tudi druge. Priča smo situaciji, ko smo dve leti opozarjali na potrebo po spoštovanju odločitev ustavnega sodišča in tudi predlagali konkretne rešitve. To so bili zakoni. Očitno je bila taktika zavlačevanja odgovor na prizadevanja SDS in da se stvar pripelje v časovno stisko.
90. člen ustave Republike Slovenije pravi, da je na referendumu izraženo voljo potrebno spoštovati. Odločitev, ki je danes pred nami, ne gre v to smer. Nedopustno je, da ko gre za kršenje človekovih pravic, rešitev tega rešimo s spremembo ustave. Nedopustno je, da ustavo prilagajamo stanju, ki trenutno vlada pri nas, in ne obratno. Nedopustno je, da parlament, kot predstavniško telo državljanov, ne preliva v zakone na referendumu izraženo voljo ljudstva. Ni sprejemljivo, da bi v ustavo zapisali rešitve, ki so na referendumu bile poražene. To se je zgodilo s predlogom, o katerem bomo odločali danes. Predlog, ki je danes pred nami, ne spreminja ničesar. To velja še posebej za poslance izvoljene na listi socialdemokratske stranke. Stališča, ki so tako pompozno predstavljena kot sprememba volilnega sistema, so veljale za izvolitev poslanca socialdemokratske stranke že leta 1996, in to zato, ker nismo imeli državne liste. Seveda tisti, ki so imeli državne liste, je bilo drugače. Za nas edina sprememba je to, da bo ta rešitev, ki je pred nami in ki je bila poražena na referendumu, vpisana v ustavo. To je nedopustno in o tem smo bili v Sloveniji poučeni od eminentnih strokovnjakov, kot sta bila predsednik ustavnega sodišča Avstrije in član vrhovnega sodišča združenih držav Amerike, ki ima status ustavnega sodišča.
Zato bomo v SDS še vedno zastopali stališče 43 tisoč državljanov, podpisnikov za zahtevo po referendumu o dvokrožnem večinskem volilnem sistemu, in 259 687 državljanov, ki so podprli referendumsko vprašanje za dvokrožni večinski volilni sistem. Verjetno tudi vsi tisti, ki so glasovali proti referendumskemu vprašanju "a" in "c", torej kombiniranemu sistemu in proti čistemu proporcionalnemu sistemu, se verjetno ne bi strinjali s to rešitvijo, ki je danes pred nami. Socialdemokratska stranka spoštuje voljo teh sto tisočev državljanov in državljank Republike Slovenije. Socialdemokratska bo to voljo spoštovala tudi v bodoče in s tem seveda tudi spoštovala odločitev ustavnega sodišča. Socialdemokratska stranka se tudi v bodoče ne bo bala preveriti svojih stališč in rešitev na najbolj demokratičen način - neposredno na referendumu - in s tem obdržala stik z mnenjem, stališčem prebivalcev, državljanov Republike Slovenije.
Tudi rešitev, ki je danes pred nami, bi lahko preverili pri tistih, ki so nas, ki smo tukaj, izvolili. Zato menimo, da bi tudi do naše današnje predlagane rešitve lahko prišli po bolj zakoniti in z večjo stopnjo legitimnosti podprti poti. Predloga, ki je pred nami, ne bomo podprli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Petan. Besedo želi dr. Franc Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Poslanska skupina SLS-SKD, slovenska ljudska stranka bo podprla predlog sklepa z obema predlaganima stališčema. To je pravzaprav rešitev, ki smo jo predlagali kot variantno za zakonodajni referendum, ko se je pokazalo, ko je postalo očitno, da v državnem zboru ne bo zadostnega soglasja za zakonodajni referendum, je bilo pač treba rešiti ta gordijski vozel in ga presekati, sicer bi prišli v položaj, ko bi bile razpisane volitve na podlagi zakona, ki ni skladen z odločbo ustavnega sodišča. To je vsekakor lahko zelo sporen položaj, kakorkoli že ocenjujemo. Neprijeten problem bi se prenesel v naslednji mandat. V tej državi se ukvarjamo z volilnim sistemom, z zakonom o volitvah v državni zbor, pravzaprav od njene ustanovitve naprej. Ni bilo lahko priti leta 1992 do zakona o volitvah v državni zbor.
Prav ta zakon je bil eden od razlogov za razpad takratne koalicije Demos. Mi smo ponudili takrat rešitev, ki je doslej veljala, ki pa je v postopku sprejemanja v državnem zboru leta 1992 pač zaradi amandmajev bila sprejeta z nekaterimi tudi očitnimi napakami, ki jih je bilo potrebno popraviti. Tudi nekatere druge določbe so bile v zadnjih letih deležne kritike. Te napake bo predlagana rešitev odpravila. Nekoliko se tudi dviga prag za vstop v državni zbor. Predlagali smo, da bi to bil 5 odstotni prag, vendar je bilo treba poiskati zadostno soglasje za vse te spremembe, vključno z ohranitvijo volilnih okrajev, ki so, mislim da, bistveni za naš volilni sistem in jih nikakor ni mogoče odpraviti, razen s kako bolj temeljito spremembo, ki je pa vključevala tudi zahtevno revizijo zakona o volitvah v državni zbor, kjer bi bile kvečjemu zamenljive z zelo velikim številom volilnih enot. To je bilo v tem kratkem času nemogoče storiti. Predlagana ustavna sprememba pa dopušča tako možno rešitev kdaj v prihodnosti.
Ne glede na to, mislim, to je moje osebno prepričanje, da je ta volilni sistem za Slovenijo zelo ustrezen. Zagotavlja zelo enakomerno pokrivanje vseh slovenskih volilnih okrajev in vseh volivcev s svojimi predstavniki v državnem zboru, ki pa so seveda hkrati predstavniki vsega ljudstva. Vsaka volilna enota bo imela 11 poslancev in le izjemoma se lahko zgodi, da bosta v katerem od volilnih okrajev izvoljena dva in da, recimo, v sosednjem ne bo nobeden. 4-odstotni prag je najbolj pogost v evropskih volilnih zakonih in tudi v ustavah, kjer so določeni temelji volilnega sistema in kjer so volilni sistemi proporcionalni. Torej ti odstotki za vstop v parlament se gibljejo med 4 in 5%, najbolj pogost je 4%. Jaz bi sicer raje imel 5%, ampak v paketu teh rešitev je 4% ustrezen.
Da gre za bistvene spremembe, naj povem naslednje. Doslej je bilo mogoče in se je dvakrat tudi to že zgodilo; leta 1992 se je to zgodilo socialdemokratski strani, leta 1996 pa nacionalni stranki, da sta s 3,1% glasov dobili po štiri mandate. Sedaj bo 4% prag omogočil 3 ali v skrajnem primeru največ 4 mandate. Po dosedanjem zakonu zaradi napake, ki je bila vnesena v določbi o delitvi mandatov, bi 4% glasov zagotavljalo že pet mandatov. Preprečuje se torej drobitev, preprečuje se tudi s tem, ker je ta prag vnesen v ustavno določbo in je torej absoluten. Tudi liste, ki bi po naključjih, recimo, lahko v posameznih volilnih enotah zaradi takih ali drugačnih razlogov, ki bi se med volilno kampanjo lahko dogajale, lahko bile uspešne, in seveda lahko tudi motnje v delovanju državnega zbora, ne bodo upoštevane, če ne bodo na državni ravni dobile štiri ali več odstotka glasov. Jaz mislim, da je to pomembno, ker kar smo lahko doživljali tudi v teh letih, to je spet moje osebno mnenje in ni treba, da se vsi s tem strinjate, ampak ravno stranke z najmanj poslanci lahko najbolj izsiljujejo celoten državni zbor. Manjše število, veliko večja preglednost za volivce in bolj resno delo, večja odgovornost parlamentarnih poslanskih skupin je gotovo pridobitev in te spremembe to zagotavljajo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Anton Anderlič ima besedo, za njim Ivan Kebrič.
ANTON ANDERLIČ: Spoštovani! Poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije bo podprla obe stališči. Menimo, da je to tisti dogovor, ki smo ga pričakovali dolgo časa, ki ponuja izhod iz mučnih usklajevanj in iskanj rešitev, ki so pač potekale predolgo. Iskanje 2/3 večine v državnem zboru je na trenutke že zašlo tako rekoč v slepo ulico in se ni videlo izhoda. Bile so različne ocene, kaj se bo zgodilo, pojavljale so se tudi nekatere napovedi in grožnje, kaj vse da se bo zgodilo, če ne bo sprejeta ena sama in edina rešitev, ki se je ponujala. Očitno se je izkazalo, da v demokraciji ni dobro, da iščeš rešitev samo v eno smer in to v smer, ki bi odgovarjala samo ozki skupini, ne pa najširšemu zainteresiranemu telesu, kot je državni zbor v dveh tretjinah.
Menimo, da je pot, ki so jo pokazali strokovnjaki zgodaj spomladi, tista, ki najlažje doseže dvotretjinsko večino v parlamentu in predvsem zagotavlja, da bo še vnaprej v Sloveniji sorazmerna zastopanost političnih interesov v državnem zboru, seveda jasno tistih, ki bodo v skupnem seštevku dosegli 4% kvoruma. To je tudi normalno, ker bi prevelika razpršitev verjetno delala posebne težave pri konstituiranju vlade, pri oblikovanju ustreznih koalicij in pri učinkovitem izvajanju oblasti v državi Sloveniji.
Verjetno bi lahko našli še kakšno skupno točko, če bi bilo časa več in če bi si lahko za reševanje tega problema vzeli več časa. Bilo je še nekaj drugih predlogov v igri, vendar v življenju je pač tako, da je treba najti minimalni skupni imenovalec, se na tistem poenotiti in sprejeti odločitve ter mogoče v naslednjem koraku, ob drugi priložnosti, postoriti kaj več. Strinjam se s tistimi, ki pravijo, da bomo s temi spremembami v Sloveniji dobili enega bolj konsistentnih in bolj demokratičnih in, konec koncev, tudi poštenih zakonov, ko je govora o prenosu glasov volilcev na volitvah v sedeže v parlamentu, kar pa je tudi bistvo demokracije. Glede na to, da smo v Sloveniji šele tako rekoč deset let na tej poti, ko izgrajujemo pravni sistem, je to lep dosežek in zato v poslanski skupini Liberalne demokracije ni nobenega dvoma, da je ta pot ena od, recimo, dveh, zagotovo pa mogoče še kakšne mogočih poti pri spreminjanju volilne zakonodaje, in zato, ker bodo s tem odpravljeni vsi dvomi o legalnosti in legitimnosti in ker nam ne bo potrebno tožiti ne na beneško komisijo ne kamorkoli drugam, bo to seveda tisto, kar bo po mojem in po seveda našem ustrezna rešitev za volitve v letu 2000, pa verjetno tudi naprej. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Anderlič. Kolega Ivan, replika. Kolega Ivan Kebrič ima besedo, nato Miran Potrč.
IVAN KEBRIČ: Hvala, gospod predsednik, za besedo. Spoštovane kolegice, kolegi.
V naši poslanski skupini se zavedamo, ne samo odgovornosti za ta zelo pomemben akt, katerega sedaj sprejemamo, kot sopodpisniki 28-ih poslancev za spremembo 80. člena ustave smo ves čas razprav konstruktivno sodelovali in smo želeli prispevati k čim boljši rešitvi. Zavedamo se, da idealne rešitve, ki bi zadovoljila vse, skorajda v življenju ni.
Menimo pa, da je ta predlog nek kompromis vsega tistega, ki bi naj zadovoljil večino, ne samo tega državnega zbora, ki bo to izglasoval z dvotretjinsko večino, temveč tudi večino volilcev, da bodo vedeli, po kakšnem sistemu, transparentnem, bodo letos na volitvah volili. Menimo, da je prav, da se določene spremembe izvršijo, zato jih bomo podpirali. Menimo, da je sedaj postalo, ko bo sprejet ta predlog teh stališč in spremembe 80. člena zakona, da se bodo volivci zavedali, da volijo po veljavnem, legitimnem, legalnem zakonu, zato bomo v naši poslanski skupini podprli ta predlog sprememb, ki so danes na dnevnem redu. Hvala za vašo pozornost.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Kebrič. Besedo ima kolega Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa gospod predsednik. Ne toliko zaradi vas in kolegov, ampak zaradi javnosti, da ne bi izgledalo, da poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov nima stališča. Ima ga. To, kar sem govoril kot predlagatelj, eden od predlagateljev, pomeni, da je enaka vsebina tudi mnenje poslancev Združene liste socialnih demokratov in prosim, da to tako razumete. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Potrču. Ali želi še kdo besedo o predlaganih dveh stališčih? (Ne želi.) Zaključujem. Želi! Kolega Peče. Prosim.
SAŠO PEČE: Spoštovani. V imenu poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke prosim za eno uro odmora, zaradi posvetovanja. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predlagam, da se najprej odločimo o sami razpravi. Torej, nihče ne želi več razpravljati. Predno bomo šli na odločanje, bi vas rad opozoril oziroma obvestil o načinu našega odločanja. O dveh stališčih bo državni zbor odločal, gre za vsebinsko vprašanje, z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Glasujejo lahko tisti, ki bodo prijavili svojo navzočnost. Sam predlog sklepa, da predlog akta o spremembi ustave Republike Slovenije pripravi komisija za volilni sistem in ustavne spremembe, pa je seveda navaden proceduralni predlog, o katerem bo dovolj navadna večina.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Samo trenutek, da pojasnimo možni nesporazum. Kolega Peče je prej v razpravi napovedal nekakšne dodatke oziroma vsebinske spremembe k stališču. Razprava je zaključena.
SAŠO PEČE: Torej, mi daste besedo ali ne.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim.
SAŠO PEČE: Hvala. V temu trenutku sta vloženi še dve stališči Slovenske nacionalne stranke. Potem pa prosim, če nam dodelite to pavzo. Tako je vse v skladu s proceduro.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Potem pa predlagam drugačno pot. Mi moramo vendarle videti, kakšen predlog bo dopolnjevalnega stališča. Gre za vsebinsko vprašanje. Jaz vas prosim, ali boste lahko v 15 minutah to naredili. Da opravimo razpravo. O predlaganih... Pravkar smo prejeli torej dva teksta s strani dveh poslancev oziroma poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke, predlog sklepa k 3. točki dnevnega reda.
Jaz bom sejo prekinil sedaj za 10 minut, da bomo ta stališča razmnožili poslankam in poslancem in se potem tudi opredelili, ali so sploh vložena v skladu s proceduro pri postopku, kadar se prične postopek za spremembo ustave. Sejo nadaljujemo čez 10 minut. V tem času vam bomo ta gradiva razdelili.
(Seja je bila prekinjena ob 11.56 uri in se je nadaljevala ob 12.17 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi, nadaljujemo sejo. Ugotavljamo prisotnost! (70 poslancev in poslank.)
Državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Točka dnevnega reda je pač predlog za začetek postopka za spremembo ustave. Menim, da moramo z maksimalno mero občutljivosti in pozornosti do procedure točko pač voditi. Imam najprej proceduralni predlog, ki ga dajem na glasovanje, da bo državni zbor danes odločal o predlogih stališč in s tem zaključil prvo fazo začetka postopka za spremembo ustave. Torej, da se danes to zgodi. Ta svoj proceduralni predlog dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (75 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (62 poslancev.) Kdo je proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
V tej kratki pavzi smo s strani poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke prejeli dve spreminjevalni stališči.
Ocenjujem, da sta vsebinske narave. V vsebinskem smislu spreminjata nekatere predloge rešitev, ki so vsebovane v prvem in drugem stališču, in glede na dejstvo, da danes pač začenjamo postopek za spremembo ustave in se odločamo o vsebinskih spremembah le-te, ocenjujem, da so nastopili razlogi, da bi sedaj predlagal, da se seja prekine in da se za, morda, 30 minut v velikem salonu sestane komisija za volilni sistem in ustavne spremembe in se do teh obeh dveh amandmajev opredeli.
Imate drugačen predlog kolega Bajc?
JOSIP BAJC: Gospod predsednik, se opravičujem. Mogoče, ampak poglejte! Zdajle smo dobili dve spreminjevalni stališči, dogovorili smo se, da bomo danes delali in zaključili zadevo. Predsednik, zdaj pa se dajmo dogovoriti, do kdaj se lahko ta razna spreminjevalna stališča vlagajo in mi bomo prekinjali sejo, vračali se na komisijo za volilni sistem in ustavne spremembe. Ali pa rečemo, dobili smo še dve spreminjevalni stališči, gremo na komisijo, zavzeli bomo stališče, gremo na plenarno zasedanje in dokončno odločamo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dejstvo je, da je čas za spreminjevalna stališča potekel. Ker je kolega Peče v svoji razpravi, ker jih je napovedal, so jih še vložili. Če karkoli še pride, jaz ne bom več sprejel proceduro. Seveda, o teh dveh, ki sta jih pa predlaga kolega Jelinčič in kolega Peče, pa bomo odločali, bili sta tudi napovedani v razpravi.
Predlagam, da se kar takoj dobimo v velikem salonu člani komisije za volilni sistem in ustavne spremembe in predlagam, da se ob 13.15 sestanemo tukaj in nadaljujemo z razpravo.
(Seja je bila prekinjena ob 12.21 uri in se je nadaljevala ob 13.24 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi! Ugotavljamo prisotnost! (66 poslancev in poslank.)
Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Nadaljujemo prekinjeno 3. TOČKO DNEVNEGA REDA. Na 6. izredni seji se je sestala komisija za volilni sistem in ustavne spremembe in se po krajši razpravi opredelila do vseh vloženih amandmajev.
Sedaj bomo prešli na odločanje o posameznih stališčih. Amandmaje poslanskih kolegov Saša Pečeta in Zmaga Jelinčiča boste prejeli tudi na klop. V razpravo dajem torej stališče pod točko 1. V razpravo dajem torej obe stališči in amandmaje k stališčem. Če želita predlagatelja amandmajev besedo, ju sedaj vabim k besedi. Sašo Peče. Prosim.
SAŠO PEČE: Spoštovani! V Slovenski nacionalni stranki sva dva poslanca vložila dve dopolnitvi oziroma spremembi stališč. Obe spremembi stališč bom zelo na kratko razložil, ker jih boste tudi sami videli, zelo na hitro spoznali.
Namen teh stališč je samo to, da se zaščiti majhne stranke, to je tiste pod 10%, ker imam občutek, da v tem državnem zboru velja za majhno stranko samo tista, ki dosega nekje 3% do 5%. To ni res. Majhna stranke bodo zaščitene s tem, kar pa je še pomembnejše, amandmaja sta namenjena temu, da se omogoča tudi drugim političnim organizacijam, ki danes niso tu, da vstopijo v državni zbor. Torej, da je tisto, da ne poskrbimo tu samo za svoje stranke, ampak da omogočamo, da se enakovredno pomerimo na volitvah in da se enakovredno srečamo v tem državnem zboru, torej da se sreča mnogo različnih mnenj, kar je osnova demokracije.
Zelo na kratko pri obeh amandmajih. Kar se tiče mojega amandmaja, kjer sta dva bistvena popravka. Prvi je popravek volilnega praga iz 4% na 3%. Mislim, da ni potrebna nobena razlaga. Drugi del, ki je prav tako pomemben, in to je sprememba končnega količnika iz Droopovega v količnik "imeperial". Razlika je samo v tem, ker se za razliko od Droopovega količnika v tem primeru prišteje še ena številka zraven in s tem omogoča bolj proporcionalen sistem.
Drugi amandma, ki je v osnovnem delu, torej v zgornjem delu, enak prvemu, torej gre za zmanjšanje volilnega praga, pa je v drugem delu, recimo temu, še bolj proporcionalen, torej še bolj volilni sistem, ki omogoča enakomernejšo in pa pravičnejšo zastopanost v tem zboru. Gre za model Saint Langaire, ki omogoča to, da se po d'Hondtov izračunu, pa recimo, da poteka vodoravno in navpično in ob koncu dobimo trikotnik, delitev mandatov v osnovni vrstici enaka, to je 1 deljeno z 1, v drugi vrstici se spusti 1 deljeno z 2 in se preskoči na 1 deljeno s 3, takoj za tem gre na 1 s 5 in pa 1 s 7. Glede na to, da jaz upam, da poznate d'Hondtov sistem, da veste, kako zdaj poteka zadeva, mislim, da je bilo to dovolj jasno razloženo.
Predlagam seveda, da v imenu vseh tistih, ki pač nimajo pravice, vseh tistih političnih organizacij, ki nimajo pravice tule glasovati, da zadevo premislite in jo podprete. S tem se pač omogoči, da tudi tisti vstopijo v ta državni zbor. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Peče. Kolega Peče je sedaj razpravljal in pravzaprav obrazložil oba amandmaja. Poročilo seje naše komisije je že v pisni obliki pripravljeno, sedaj je že v razmnoževanju. Lahko vam samo povem, da se je komisija z glasovanjem opredelila, da pa ni s potrebno večino podprla nobenega od amandmajev. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo o stališčih.
Najprej bomo glasovali torej o amandmajih, najprej k prvemu stališču in nato o prvem stališču v celoti. Nato bomo glasovali o amandmaju k drugemu stališču in nato o drugemu stališču v celoti. Predno preidemo na glasovanje, vas želim opozoriti, da je skladno z drugim odstavkom 168. člena ustave Republike Slovenije stališče oziroma spreminjevalni in dopolnjevalni predlog s stališčem sprejet, če zanj glasujeta dve tretjini navzočih poslancev na seji državnega zbora. In seveda opozorilo, o katerem smo že govorili, da v primerih, ko državni zbor odloča z dvotretjinsko večino navzočih poslancev, lahko glasujejo le poslanci, ki so prijavili svojo prisotnost pred glasovanjem.
Na glasovanje dajem amandma, da v 1. točki se številka 4 nadomesti s številko 3. To je amandma k prvemu stališču. Predlagatelja identičnega amandmaja sta dva, Zmago Jelinčič in Sašo Peče. Glasujete lahko samo tisti, ki boste prijavili prisotnost. Ugotavljamo prisotnost! (79 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (7 poslancev.) Kdo je proti? (42 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem prvo stališče, kot ga predlaga komisija za volilni sistem in ustavne spremembe. Ustava Republike Slovenije se v 80. členu dopolni z določbo, da se poslanci, razen poslancev narodni skupnosti, volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob 4-odstotnem pragu za vstop v državni zbor, pri čemer mora biti zagotovljen neposredni vpliv volivcev na poimensko dodelitev mandatov kandidatom. Stališče bo izglasovano, če ga podpre dve tretjini navzočih poslancev. Ugotavljamo prisotnost! (85 prisotnih.)
Kdo je za predlagano prvo stališče? (63 poslancev.) Kdo je proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je bilo prvo stališče sprejeto.
Proceduralni predlog kolega Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Samo zaradi zapisnika. Nekaj kolegov, Pahor, Ribičič in jaz, smo govorili o vprašanju amandmaja in sem pojasnjeval, kaj je bilo na komisiji. Mi trije nismo glasovali za prvo stališče, čeprav se s prvim stališčem strinjamo - za magnetogram - drugače pa je dvotretjinska večina sprejeta. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. To bo šlo v - ne v zgodovino, ampak na magnetogram, in tudi v zgodovino.
Sedaj pa prehajamo k drugemu stališču. Imamo dva amandmaja. Bolj oddaljen je amandma, ki ga predlaga kolega Jelinčič in se glasi... Seveda še to: s tem, ko nismo podprli amandmaja, da se v 1. točki številka 4 nadomesti s številko 3, smo seveda tudi zavrnili... Ali ne? /Posvetovanje v vodstvu./ Torej, prebral bom amandma, ki ga predlaga kolega Jelinčič: "V prvi alinei 2. točke se številka 4 nadomesti s številko 3. Druga alinea 2. točke se nadomesti s tekstom nove druge alinee, ki se glasi, 'da se pri dodelitvi mandatov upošteva delitev po Dontovem načelu, ob upoštevanju Saint Langairejeve formule'. Tretja in četrta alinea 2. točke se črtata."
Ta amandma dajem na glasovanje. Glasuje lahko tisti, ki prijavi navzočnost. Ugotovimo prisotnost! (83 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (9 poslancev.) Je kdo proti? (54 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma kolega Pečeta, ki se glasi: "V prvi alinei 2. točke se številka 4 nadomesti s številko 3. V drugi alinei 2. točke se besedilo 'Droopov količnik' nadomesti z besedilom 'količnik Imperiali'." Ugotovimo prisotnost! (84 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (6 poslancev.) Je kdo proti? (54 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem stališče pod točko 2. Ker sem ga danes enkrat že prebral, mi dovolite, da ga ponovno ne berem. Ugotovimo prisotnost! (85 prisotnih.)
Kdo je za drugo stališče? (64 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je drugo stališče sprejeto.
Na glasovanje dajem še predlog sklepa, ki se glasi: "Predlog akta o spremembi ustave Republike Slovenije pripravi komisija za volilni sistem in ustavne spremembe ob upoštevanju obeh sprejetih stališč." Gre za predlog sklepa za katerega izglasovanje je potrebna navadna večina poslank in poslancev. Ugotavljamo prisotnost! (83 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (67 poslancev.) Kdo je proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Že včeraj celo popoldne in da danes celo dopoldne je med nami svetovalka vlade, ki meni da je zelo pomemben zakon, in sicer 11. TOČKA, in sicer PREDLOG ZAKONA O ZAPOSLOVANJU IN DELU TUJCEV - TRETJA OBRAVNAVA. Predlagam, da opravimo še to točko dnevnega reda. Besedo dajem gospe Djokić.
MARTINA DJOKIĆ: Hvala za besedo. Spoštovani gospod predsednik, spoštovane gospe in gospodje poslanci.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi sklepa 49. izredne seje državnega zbora pripravila predlog zakona za tretjo obravnavo. Vlada ni imela vsebinskih pripomb na besedilo predloga zakona, sprejetega v drugi obravnavi v državnem zboru, razen v primeru 7. točke drugega odstavka 7. člena.
V navedenem primeru je vlada predložila amandma, s katerim dopolnjuje besedilo omenjene določbe, s čimer precizno določa, za katero vrsto državne pomoči se uveljavlja zakonska prepoved novega zaposlovanja tujcev.
Vlada predlaga, da se ta prepoved veže na državno pomoč, ki jo dodeljuje ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, na podlagi zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in za namene ohranjanja produktivnih delovnih mest v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja.
Predlagatelj ocenjuje, da brez predlagane dopolnitve prepoved novega zaposlovanja ni utemeljena, saj s podeljevanjem državnih pomoči zasleduje država Slovenija širše cilje gospodarskega razvoja, ki pa niso izključno vezani in povezani s politiko zaposlovanja, katere del se ureja s tem zakonom.
Poleg navedenega amandmaja je vlada priložila še amandma k 10. členu, ki pa ni vsebinske narave, je redakcijski. Predlagatelj se strinja tudi z amandmaji, ki jih je pripravil odbor na svojem matičnem zasedanju, ki so tudi vsi redakcijske narave.
Zahvaljujem se vam za vašo pozornost in pripravljenost, da ste to točko še sprejeli. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Martina Djokič, svetovalka Vlade Republike Slovenije. Predlog zakona je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Želite besedo, na kratko prosim. Gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav. Naš odbor je obravnaval ta predlog na 66. seji, in sicer 4.7.2000. Uvodno predstavitev je že povedala predstavnica vlade, sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve pa v svojem mnenju ugotavlja, da je predlagatelj pri pripravi besedila predloga zakona za tretje branje upošteval in vgradil vse v predhodni fazi zakonodajnega postopka sprejete amandmaje. S pravnosistemske narave pa bi kazalo dopolniti tudi deseti odstavek 8. člena predloga zakona z besedilom amandmaja k 7. členu.
Glede na to, da ni bilo posebne razprave v zvezi s predlaganim besedilom predloga zakona za tretje branje, so se člani odbora opredelili do vloženih amandmajev in sprejeli naslednje odločitve.
Odbor je podprl oba amandmaja vlade in pa tudi na osnovi mnenja sekretariata in pa razprave ter na predlog potem skupaj z ministrstvom pripravil in oblikoval še sam dva amandmaja. Na koncu je sprejel sklep, da predlaga, da predlog zakona o zaposlovanju in delu tujcev, tretja obravnava, sprejme skupaj z amandmajem odbora in amandmajema, ki ju podpira. Hvala. lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospa Zbačnikova. Želi besedo predstavnica sekretariata. (Ne želi.) Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) O zakonskem predlogu v celoti dajem besedo poslankam in poslancem. Pisnih razprav ni bilo. Zaključujem splošno razpravo in prehajamo na odločanje o posameznih amandmajih. Razpravo bomo vodili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 10.7.
V razpravo dajem amandma k 7. členu, predlagatelj je vlada, delovno ga podpira. Je povezano z amandmajem k 8. členu. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (51 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet. To pa pomeni, da sedaj lahko glasujemo o amandmaju k 8. členu. Predlagatelj je odbor, vlada ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (46 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
V razpravo dajem amandma k 10. členu, ki je redakcijske narave. Predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (45 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
V razpravo dajem amandma k 11. členu, ki je redakcijske narave. Predlagatelj je odbor, vlada ga podpira. Amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Zadnji amandma k 41. členu predlaga odbor; je redakcijske narave, vlada ga podpira.
Amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Končali smo z glasovanjem o amandmajih. Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, ali je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona? (Ni.)
Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Ugotovimo prisotnost! Svoj glas bo obrazložil kolega Peče.
SAŠO PEČE: Spoštovani! Kot predstavnik Slovenske nacionalne stranke v tem državnem zboru bom glasoval proti predlaganemu zakonu, kajti imamo občutek, da so sprejeti amandmaji v današnji fazi povzročili to, da zakon ni več usmerjen v reševanje problematike zaposlovanja domače delovne sile, ampak se je ravno skozi nove amandmaje omogočilo, da se sprosti pritok tuje delovne sile in s tem zmanjševanje možnosti domačega zaposlovanja. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona o zaposlovanju in delu tujcev? (51 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo zakon sprejeli.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Rad bi vas obvestil, da bo državni zbor sejo nadaljeval v torek ob 14.00 uri. Najprej se bo lotil točke 5, to je predlog zakona o potrošniških kreditih, nato točke 12, in po dnevnem redu dalje. Ob 15.30 uri nas bo nagovoril evropski komisar Guenter Verheugen, nato bomo nadaljevali z delom državnega zbora, po dnevnem redu, kot je pripravljen.
Proceduralni predlog ima kolega Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Imam proceduralni predlog, in sicer, da bi v torek obravnavali tudi predlog zakona o spremembi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se tiče ponovne uveljavitve 7. člena azbestnega zakona. Gre za izjemno dramatično situacijo, zato vas lepo prosim, gospod predsednik, da to točko uvrstite na dnevni red. Sedaj je to na dnevnem redu 13. točka oziroma ne vem koliko. Ker je to zelo pomembna materija, soška dolina dobesedno zahteva, da se naredi konec temu, kar je izničil pokojninski zakon, skratka, da se uveljavi azbestni zakon v celoti, so ljudje, ki so bolni, ki umirajo in ne morejo iti na podlagi azbestnega zakona v pokoj. Lepo vas prosim, gospod predsednik, da bi v torek obravnavali ta zakon. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Glede vrstnega reda obravnave, kolegice in kolegi, ne predlagam sedaj, da prihajate s proceduralnimi predlogi. Ko smo sprejeli dnevni red, sem vam zagotovil, da bom prek vodij poslanskih skupin, bomo dosegli dogovor, če bo potrebno, bomo kakšno od točk obravnavali prednostno, torej prednostno, kot pridejo po vrstnem redu. Tudi predlog kolega Hvalica bom pri nadaljevanju torkove ali sredine seje upošteval.
S tem prekinjam sejo in vas pozdravljam do torka ob 14.00 uri.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 14. JUNIJA 2000 OB 13.47 URI.)