Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela bo 10.11 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Pričenjam nadaljevanje 49. izredne seje državnega zbora. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Zmago Jelinčič, Jelko Kacin, Majda Kregelj-Zbačnik, Rafael Kužnik, Miroslav Luci, Davorin Terčon za popoldanski del, Richard Beuermann od 12.30-15.30, Ciril Pucko, Miran Jerič, Ivan Kebrič za dopoldanski del seje, Feri Horvat, Roberto Battelli, Maria Pozsonec, od 11.00-12.30 ure Andrej Gerenčer, Benjamin Hanigman, Štefan Klinc, Jakob Presečnik, Janez Kramberger za pričetek seje, Ivan Božič za popoldanski del, Vili Trofenik za pričetek in Bojan Kontič. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! (61 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Na sejo sem vabil predstavnike vlade Republike Slovenije ter vse lepo pozdravljam.
Današnje nadaljevanje 49. izredne seje bo zbor pričel z obravnavo prekinjene 8. točke dnevnega reda - predlog zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov snovi ter snovi, ki prihajajo v stik z živili. Odločal bo o uskladitvenem amandmaju vlade. Za tem bo zbor prišel na obravnavo 9. točke - predlog zakona o revidiranju; nato na obravnavo 11. točke - predlog zakona o zaposlovanju in delu tujcev; nato 12. točke - predlog zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja; za tem na obravnavo predlogov zakonov o ratifikacijah, od 14.-25. točke; nadalje pa na 27. točko - obravnava predloga zakona o dopolnitvah zakona o dopolnitvah zakona o vodah ter po dnevnem redu dalje.
Prehajamo torej na prekinjeno 8. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O ZDRAVSTVENI USTREZNOSTI ŽIVIL IN IZDELKOV TER SNOVI, KI PRIHAJAJO V STIK Z ŽIVILI. Danes ste prejeli na klop uskladitveni amandma vlade k predlogu zakona o zdravstveni ustreznosti živil. Želi predlagatelj uskladitvenega amandmaja besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem torej uskladitveni amandma vlade k predlogu zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik živili - tretja obravnava, k 14. členu, drugi odstavek se črta. V tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se za besedo "navedena" dodata besedi "oziroma oglaševana". Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za predlagani uskladitveni amandma? (49 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je uskladitveni amandma sprejet.
Na glasovanje dajem zakonski predlog v celoti - zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (53 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem 8. točko dnevnega reda.
Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O REVIDIRANJU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije.
Točka je bila prekinjena pri glasovanju o amandmajih in sicer smo pri členu 54. Odpiram torej razpravo o 54. členu in amandmaju odbora k temu členu. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (29 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 54. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (30 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Člen je sprejet.
Prehajamo k členu 57 in amandmaju odbora. Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (25 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (46 poslancev.)
Kdo je za člen? (31 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Člen je sprejet.
Prehajamo k členu 64 in amandmaju odbora. Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (31 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (44 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Člen je sprejet.
Smo pri členu 67 in amandmaju odbora. Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (35 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (40 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
Smo pri členu 96 in amandmaju odbora. Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za člen? (36 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Člen je sprejet.
Prehajamo k členu 99 in amandmaju odbora. Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma k temu členu? (43 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 99. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Člen je sprejet.
Smo pri členu 106 in amandmaju odbora. Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (29 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za člen? (34 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
Prehajamo k členu 108 in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (31 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (34 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Člen je sprejet.
Smo pri členu 126 in amandmaju odbora. Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen? (35 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Člen je sprejet.
Smo pri členu 127 in amandmaju odbora. To je predzadnji amandma. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (32 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Člen je sprejet.
Zadnji člen, h kateremu je vložen amandma, je 130. člen. Amandma vlaga odbor. Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 130. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (41 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
V razpravo dajem preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Preostale člene dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (31 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Preostali členi so sprejeti.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (31 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Naslov zakona je sprejet.
V razpravo dajem še naslednji predlog sklepa: Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije. Želi v zvezi s predlagani sklepom kdo razpravljati? (Ne želi.) Sklep dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (39 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Sklep je sprejet.
Predstavnik vlade je včeraj, ko je predstavljal zakon, predlagal tudi dodatni sklep, ki se glasi: "Državni zbor bo tretjo obravnavo predloga zakona obravnaval v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika državnega zbora." Želi kdo besedo o predlaganem sklepu? (Ne želi.) Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dodatni sklep? (39 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet in s tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 11. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O ZAPOSLOVANJU IN DELU TUJCEV - DRUGA OBRAVNAVA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Prosim predstavnika vlade, da predstavi vsebino zakona. Državni sekretar ima besedo.
VLADIMIR DEJAN: Spoštovani gospod predsednik, gospe in gospodje poslanci. Dovolite mi, da najprej izpostavim nekaj ugodnih ugotovitev v zvezi s predlaganim zakonom.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim za mir v dvorani, da bo državni sekretar lahko predstavil vsebino zakona.
VLADIMIR DEJAN: Že v prvem branju zakona so vse poslanske skupine zakon ocenile kot dober. Pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo je predlagatelj še posebej skrbno preučil vse pripombe in sugestije, dane ob tej priložnosti, kakor tudi vprašanja, mnenja in predloge socialnih partnerjev in drugih zainteresiranih subjektov, da bi s tem omogočili sprejem zakona do roka, ki ga je Republika Slovenija določila v pogajanjih z Evropsko unijo, to pa je do 30. junija letošnjega leta. Hkrati smo s to obveznostjo se predlagatelj zaveda, da postavljeni rok ni pomemben samo z vidika Evropske unije, ampak tudi z vidika celovitega urejanja položaja tujcev v skladu z notranjo zakonodajo. K temu ga zavezuje določba 108. člena zakona o tujcih, s katerim je predloženi zakon neposredno povezan. Posamezne spremembe, vgrajene v samem predlogu zakona za drugo obravnavo, je predlagatelj že obrazložil v predlogu gradiva. Predvsem pa želim izpostaviti, da je predlagatelj upošteval skupno pripombo vseh poslanskih skupin, da se najvišje število migrirajoče delovne sile zniža iz 8% na 5% aktivnega prebivalstva. To je po naši oceni še vedno sprejemljivo, če se ne spreminjajo tudi drugi instrumenti, predloženi v zakonu, za regulacijo trga dela, za kar po dosedanjih razpravah niso bila dane posebne pobude.
Vsi utemeljeni predlogi, ki so jih vladi posredovala posamezna ministrstva oziroma socialni partnerji v ekonomsko socialnem svetu, so vgrajeni v amandmajih vlade Republike Slovenije. Ravno tako so v amandmajih matičnega odbora vgrajene vse tiste, tudi po naši oceni pomembne, pripombe, ki jih je dal sekretariat za zakonodajo.
Dovolite pa mi, da posebej izpostavim, da je iz tega paketa amandmajev ostal odprt še amandma k desetemu odstavku 13. člena predloga zakona, kjer pa ugotavljamo, da je bil sprejet tudi amandma matičnega odbora, zato je amandma, ki ga je predložila vlada in še ni bil umaknjen, inkorporiran, torej je vsebovan že v amandmaju matičnega odbora. V skladu z našim pravnim redom sta v okviru posameznih zakonskih določb podrobno opredeljena dva temeljna kriterija za ukrepanje na trgu dela v Republiki Sloveniji. Navedena sta v prvem in drugem odstavku 4. člena, in sicer kot prvi kriterij so določeni temelji politike zaposlovanja in dela, ki se določajo v državnem zboru, izvajajo pa se v skladu s tem zakonom in tudi mednarodnimi sporazumi. Drugi kriterij so pa ukrepi za zaščito domačega trga dela, določeni v tem zakonu, ki jih pa sprejme vlada Republike Slovenije v skladu tudi s prej navedeno sprejeto politiko zaposlovanja in dela tujcev.
V posameznih poglavjih predloga zakona so definirana stanja in ukrepi, ki jih vlada sprejema za zagotovitev zaščite domačega trga dela. Podzakonski akti, ki jih sprejema minister, pristojen za delo, so podrejeni kriterijem zakona, njihova vsebina pa je odvisna od narave materije, ki jo ureja podzakonski akt.
Ugotovimo lahko, da s predloženim zakonom zakonodajalec omogoča učinkovito uravnavanje razmer na trgu dela, v skladu s potrebami notranjega trga in tudi v skladu z standardi in pravili Evropske unije. Na tej podlagi se predlagatelj zavzema, da bi bil zakon sprejet najkasneje do roka, ki je bil določen v pogajalskih izhodiščih. Zato smo tudi na matičnem odboru predlagali in ponovno predlagamo, da državni zbor sprejme sklep v zvezi s tem zakonom, in sicer da se opravi tretja obravnava predloga zakona o zaposlovanju in delu tujcev na podlagi drugega odstavka 194. člena poslovnika državnega zbora Republike Slovenije. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Vladimirju Dejanu, državnemu podsekretarju. Sklep, ki ste ga na koncu predlagali, bo državni zbor obravnaval ob zaključku razprave v okviru druge obravnave.
Predlog zakona je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, podpredsednika odbora, da predstavi mnenje. Gospod Demšar ima besedo.
VINCENCIJ DEMŠAR: Lep pozdrav! Hvala za besedo. Odbor je, tako kot vrsto drugih zakonov, 18. maja obravnaval tudi ta predlog zakona.
Na odboru so bili poleg besedila predloga zakona predloženi tudi amandmaji predlagatelja in mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Predstavnica predlagatelja predloga zakona je v uvodu povedala, da je predlagatelj proučil vse pripombe, dane v prvi obravnavi predloga zakona, tako s strani državnega zbora kot tudi s strani socialnih partnerjev. Predlagatelj je ocenil, da so s tem izpolnjeni vsi pogoji, da se lahko zakon sprejme do roka, to je do 30. junija letos.
Glede na to je predlagatelj predlagal odboru, da po opravljeni razpravi o predlogu zakona in opredelitvi do amandmajev presodi, ali je možno predlagati državnemu zboru, da se tretja obravnava predloga zakona opravi v skladu z drugim odstavkom 194. člena našega poslovnika.
Glede upoštevanja legalitetnega načela, določenega v 120. členu naše ustave, v povezavi s 87. členom ustave Republike Slovenije, da pravice in obveznosti državljanov ter drugih oseb lahko državni zbor določa samo z zakonom, pa je predstavnica predlagatelja oporekala mnenju sekretariata, da so te pravice v zakonu pomanjkljivo oziroma nedosledno urejene. Posebej je opozorila, da sta temeljna kriterija, ki sta podrobneje opredeljena v okviru posameznih zakonskih določb, navedena v prvem in drugem odstavku 4. člena in se nanašata na temeljno politiko zaposlovanja in dela, ki se določa v državnem zboru. /Nemir v dvorani./ Gospod predsednik, malo živahno se mi zdi tole.
V skladu s sprejeto politiko zaposlovanja in dela tujcev vlada prav tako sprejema ukrepe za zaščito domačega trga dela, določenega s tem zakonom. Predlagatelj tudi meni, da je predlog zakona treba obravnavati v smislu fleksibilnosti trga dela in da ni možno vseh eventualnih dogodkov, ki se lahko na trgu dela dogodijo, že vnaprej predvideti oziroma precizirati.
Predstavnica sekretariata je v svojem stališču povedala, da sekretariat vztraja na svoji pripombi v zvezi z načelom legalitete ter da je v okviru svojih pristojnosti dolžan opozoriti na določena načela ustave. Sekretariat tudi ugotavlja, da je predlagatelj pri pripravi besedila upošteval skoraj vse pripombe sekretariata, ki jih je ta podal v prejšnji fazi obravnavanega gradiva oziroma pojasnil, in pa seveda tudi zakaj nekatera ne more upoštevati.
Odbor je potem imel vrsto pripomb. Mogoče bi bilo to še vredno omeniti, da je mogoče za koga presenetljivo, da imamo cca 120 reprezentativnih sindikatov pri nas in seveda da smo tudi te sindikate upoštevali. Pripomb k posameznim členom ne bi omenjal, seveda pa moram reči, da je bila seja odbora mestoma zelo, zelo živahna, posebej ko je šlo za vprašanje tako imenovane kvote oziroma števila, koliko se jih lahko zaposli.
Jaz bi na koncu samo še prebral sklep. Sklep je bil: Državni zbor Republike Slovenije opravi tretjo obravnavo predloga zakona o zaposlovanju in dela tujcev na podlagi drugega odstavka 194. člena našega poslovnika. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Demšar. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Zboru predlagam, da skladno s poslovniško določbo razpravlja in glasuje skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ta predlog dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! Ugotavljamo torej prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (43 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih. Razpravo bomo vodili na podlagi pregleda amandmajev z dne 30.5. Na klop ste pa prejeli: amandmaje poslanca Saša Pečeta k 7. členu in 8. členu in 41. členu, amandma poslanske skupine socialdemokratov k 7. členu, ki ima dikcijo, da se črta amandma Vlade Republike Slovenije. Ta amandma o črtanju amandmaja vlade bomo odločali z glasovanjem o amandmaju vlade. Tako se ne bomo odločali o amandmaju, da se pač črta amandma. To se odloča z glasovanjem. Poslanska skupina socialdemokratov je tudi umaknila amandmaje k 15. členu, 20. in 47.a členu. Vlada pa umika amandma k 13. členu. V razpravo dajem 3. člen in vložene amandmaje - štirje so in vse štiri predlaga vlada. Delovno telo jih podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem prvi amandma k 3. členu. Predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma vlade? (44 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Glede umika amandmajev, ki sem jih sedaj prebral, poslanske skupine socialdemokratov, veljajo za 2. točko dnevnega reda, tako da je prišlo do nesporazuma. Tako poslanska skupina socialdemokratov ne predlaga umika amandmajev.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 3. členu. Predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem tretji amandma vlade k 3. členu, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem četrti amandma vlade k 3. členu, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 3. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen? (48 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
Odpiram razpravo o 5. členu in petih dopolnilih. Vseh pet predlaga odbor, vlada jih podpira. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem prvi amandma k 5. členu. Ugotavljamo prisotnost! Predlagatelj je odbor. (53 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 5. členu. Predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem tretji amandma, predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 4 amandma. Ugotavljamo prisotnost! Predlagatelj je odbor. (50 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 5. amandma odbora k temu členu. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 5. amandma k 5. členu? (45 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Proceduralni predlog ima kolega Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa za besedo. Ker je bil na odboru sprejet sklep, da bomo dobili odgovore glede 7. člena, teh odgovorov pa nismo dobili, bi predlagal, da dokler ne dobimo odgovorov, da preskočimo ta 7. člen.
Poglejte. Sklep odbora, če vzamete poročilo, na 3. strani, nekoliko širši tisk, to tako piše, lahko ga preberem: "Kljub številnim vprašanjem vlada ni podala konkretnih odgovorov na zastavljena vprašanja, zato so člani odbora sprejeli sklep, da se vlado zaprosi, da do obravnave predloga zakona o zaposlovanju in delu tujcev v državnem zboru posreduje članom odbora konkretne podatke v zvezi z vloženim amandmajem vlade k 7. členu." Zato predlagam, da dokler tega ne dobimo, da 7. člen preskočimo. Menda je pa nekje tu že blizu v hiši in bi potem šli na 7. člen. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Demšar. Sedaj smo pri 5. členu. Najprej dajem na glasovanje 5. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 5. člen v celoti? (48 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
Prehajamo k 7. členu. Tukaj je pa že razpravljal kolega Demšar. 7. člen govori o prepovedi novega zaposlovanja ali dela. V pregledu imamo pod točko 1 amandma na amandma vlade, pod točko 2 imamo amandma vlade. Amandma vlade delovno telo podpira. V pregledu smo prejeli tudi amandma, kot sem že povedal, poslanske skupine socialdemokratov, da se amandma črta, torej to se bo odločalo z glasovanjem. Imamo tudi amandma poslanskega kolega Pečeta. Pravkar vložen popravek le-tega se glasi: V drugem odstavku 7. člena zakona o zaposlovanju in delu tujcev se besedna zveza "v obdobju treh let" nadomesti z besedilom "v obdobju enega leta", ostalo besedilo amandmaja ostaja nespremenjeno. Obrazložitev: Pri sestavi besedila amandmaja je prišlo do napake. Prosil bi predstavnika vlade, če odgovori na vprašanje, ki je bilo zastavljeno na seji odbora.
VLADIMIR DEJAN: Hvala lepa. Matični odbor je sprejel med drugimi sklepi tudi sklep, da se posredujejo matičnemu odboru oziroma njegovim članom določeni podatki, ki naj bi kazali v kakšnih situacijah v bodoče je mogoče sploh računati, da bo aktualen predlagani četrti odstavek 7. člena. Mi smo v času po seji tega odbora pridobivali nekatere podatke in smo pridobili nekaj številčnih podatkov o višinah izgub v posameznih gospodarskih družbah za nekaj panog gospodarstva, smo pa tudi v tem pojasnilu, ki smo ga poslali v skladu s sklepom matičnega odbora, poslali smo ga danes zjutraj, napisali razloge, zakaj ocenjujemo, da je seveda nemogoče ugotavljati, kaj in v kakšnih situacijah v bodoče se bo lahko uporabil četrti predlagani odstavek 7. člena zakona. Posredovan je bil dopis.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali je bil ta dopis razdeljen poslancem? Dopis bomo takoj razdelili poslankam in poslancem.
VLADIMIR DEJAN: Naj še opozorim, zraven tega dopisa je tudi poseben dopis in stališče, ki ga je zavzela gospodarska zbornica Slovenije v zvezi s to problematiko. Iz tega izhaja, da situacije, na kakršne se nanaša predlog, v bodoče seveda ni mogoče relevantno oceniti, tudi stanja o negativnih stanjih v posameznih gospodarskih subjektih v preteklosti ni mogoče aplicirati na neke bodoče situacije. To je eno.
Drugo, kar je, je pa seveda izjemno pomembno, da se omogoči s predlaganim amandmajem, da se v tistih situacijah, v tistih gospodarskih družbah, kjer je stanje takšno, da so v procesu prestrukturiranja oziroma v procesu sanacije, da se na predlog gospodarske zbornice in seveda tudi na predlog pristojnega reprezentativnega sindikata na ravni države, da se izda dovoljenje za to, da se omogoči zaposlitev delovne sile, ki je v takih primerih nujno potrebna. Gre torej za izjemo, ki bo obravnavana v vsakem primeru izjemno selektivno. Namreč, uporaba te izjeme seveda ne pomeni, da se opustijo vsi ostali kriteriji, ki so potrebni pri zaposlitvi tujcev. To pa so, ali na domačem trgu delovne sile obstajajo iskalci zaposlitve za točno konkretne situacije, kakršne so predvidene v primeru zaposlitve nekega tujca. Če mi dovolite, bi še na kratko povedal stališče v zvezi s predloženimi amandmaji slovenske nacionalne stranke, ki se nanašajo prav tako na 7. člen. Naj povem, da ukrepi, ki so predloženi z amandmaji k 7. členu, ostali amandmaji se namreč nanašajo samo na sankcije v zvezi s 7. členom, vlada tem amandmajem ne nasprotuje, ker ocenjuje, da je seveda logično, da v primeru, da pride do zahteve za zaposlitev tujcev, pa je ta gospodarski subjekt prejemal neka sredstva iz naslova državnih pomoči, je logično, da ima prioriteto pri zaposlitvi v takšnem subjektu domača delovna sila. Ocenjujmo, da s tem popravkom, ki je bil pravkar tudi predložen, je omogočeno dokaj fleksibilno obnašanje na trgu delovne sile tudi v teh primerih, kadar gre za gospodarski subjekt, ki je dobil v preteklem letu oziroma v zadnjem letu pred vložitvijo vloge državno pomoč. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu podsekretarju. Iz odgovora vlade je razvidno, da predlagani amandma, ki ga predlaga vlada, tako kot je oblikovan, terja argumentirano utemeljitev pristojne gospodarske zbornice in reprezentativnega sindikata pri odločitvi o uveljavitvi izjeme za zaposlitev tujcev v gospodarskem subjektu, ki izkazuje negativne rezultate poslovanja. Zato vlada ocenjuje, da se bodo situacije, ki jih zajema ta amandma, v praksi uporabljale zelo selektivno, pri čemer bo potrebno pred izdajo delovnega dovoljenja vsakokrat preveriti tudi splošne pogoje za zaposlitev tujca, to pa je predvsem, ali obstajajo na trgu delovne sile, tudi v teh primerih, domače brezposelne osebe, ki bi se zaposlile pri takšnem delodajalcu. Besedo želi kolega Brenčič.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa gospod predsednik. Kolegice in kolegi. Z amandmajem pod številko dva, ki ga predlaga vlada na podlagi predloga gospodarske zbornice, je tako - vsaj tako ga jaz gledam: S tem novim ali z vsebino tega novega odstavka se želi ohraniti še naprej prenizka, krepko prenizka cena posameznih poklicev ali vrednost posameznih poklicev, kar je že sedaj močno prisotno, predvsem v gradbeni industriji. Dejstvo je, da določenih poklicev tudi zaradi tega pri nas manjka, jih ni in jih tudi v naprej ne bo (tesarji, zidarji itn.). Če dovolimo, da bodo določena podjetja na račun izkazovanja slabih rezultatov zaradi predrage delovne sile imela to možnost, da bodo še naprej vztrajala na uvozu teh prenizko cenjenih poklicev, ti poklici tudi v naprej ne bodo vabljivi za našo domačo mladino oziroma teh poklicev za zaposlovanje bo v naši državi tudi naprej deficitarno manjkalo. Uvoz te delovne sile, teh poklicev predstavlja tudi ne samo uvoz poceni delovne sile, ampak tudi nizke kvalitete. Zato je jasno vidno, da v določenih panogah kvaliteta dela, to je tudi predvsem v gradbeništvu, bistveno pada. Ni več kvalitetnih storitev na posameznem segmentu znotraj nekega projekta. Tako vidim v tem podaljševanje agonije, ki je sedaj prisotna. Uvajanju te vsebine nasprotujem. V državah Evropske unije seveda to rešuje drugače, ker kaj takega ne morejo. Potem selijo določene obrate v segmentu nekega koncerna v okolje, kjer je delovna sila poceni, in tam proizvajajo določene segmente itn. Ta postopek, kot ga mi s tem novim 4. členom uvajamo, pa je tudi zaradi tega neevropski, saj zame tudi v tem primeru nesprejemljiv in ga ne podpiram. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Brenčič. Še kdo želi? Kolega Peče. Nato Kelemina in Rokavec. Saj imamo odgovor od vlade.
SAŠO PEČE: Spoštovani prisotni. V slovenski nacionalni stranki smo vložili tri amandmaje. Dva sta posledica enega, rad pa bi za tole govornico tudi opredelil oziroma povedal stališče do 7. člena in do predlaganih amandmajev, ki se nanašajo na 7. člen.
Pred tem uvod zaradi tega, ker se nam zdi zelo pomembno in je potrebno poudariti, kaj si v Slovenski nacionalni stranki predstavljamo kot, recimo, proizvodnjo, zaradi lažjega razumevanja, zakaj smo amandmaje vložili in zakaj bo naše stališče do nekaterih amandmajev odklonilno.
Sodobne ekonomske teorije govorijo, da v produkcijskih procesih sodelujejo trije faktorji. To so trije faktorji, ki jih v Sloveniji očitno zanemarjamo in je v obstoju samo še en. Govori se o delu, zemlji in pa kapitalu kot izvedenem faktorju. Če vzamemo prav dva, to je delo in pa zemlja, ki sta naravna faktorja, je treba povedati, da danes v Sloveniji dela več ne moremo opredeljevati kot naravni faktor, in to ravno zaradi tega, ker je zaposlenih toliko tujcev in nad tem ni možno imeti, recimo, kontrole.
Kar se zemlje, kot drugega faktorja, tiče, je dejstvo, da jo prodajamo oziroma dajemo na razpolago prav tako tujcem, ki po tem primeru prihajajo predvsem iz druge strani. Seveda je samo kombinacija teh treh faktorjev lahko pogoj za to, da se nam narodni dohodek dvigne, da se gospodarstvo dvigne. Zato bi morali biti še kako previdni pri teh zadevah in na področju 7. člena, torej omejevanja, še bolj stisniti oziroma omejevanje še povečati.
Dohodek, ki ga posameznik, prav tako, recimo, zaposleni tujec dobi, zanj je značilno, da se razdeli na dva kroga oziroma na dve veji. Prvo so tekoča potrošnja, ki je značilna, da je pri tujcih zelo nizka v Sloveniji in se od tega multiplikator ne pojavlja, in pa drugi, da so prihranki, kjer nastopa generalna razlika med domačim delavcem in tujim delavcem, kjer domači delavec te prihranke, kot druga veja prihodka, da na banko, s tem povzroča vejo monetarne politike, torej so obresti, ali druga zadeva je oziroma skupna potrošnja v obliki različnih investicij, ki imajo za seboj posledico v ekonomskem smislu, na vsak način pozitivno, odvisno pač, kako država pristopi, ali bo šla na ukrepe fiskalne politike ali monetarne politike.
Iz tega uvoda sem hotel povedati samo to, da v Slovenski nacionalni stranki dajemo izjemen poudarek na ta 7. člen, zato ga tudi amandmiramo. Dovolite, da ga tu predstavim. V 7. členu - jaz verjamem, da ste si vsi ta zakon pogledali, ker je dosti pomembnejši, kot se mogoče na prvi trenutek zdi - govori o prepovedi novega zaposlovanja ali dela. Seveda je bila ideja nacionalne stranke dosti močnejša oziroma smo še bolj restriktivno hoteli nastopiti v tem primeru zaposlovanja tujcev, ampak na žalost smo po pogovorih izvedeli, da sama ideja ni bila materija tega zakona, zato smo poskušali skozi najboljšo moč pristopiti v ta zakon.
Predlagamo, da se doda nova sedma alinea, ki bi prav tako prepovedovala novo zaposlovanje tujcev pod pogojem, če je ta gospodarska družba, torej ta subjekt, ki se na trgu torej pojavlja, v preteklem obdobju s strani države dobil kakršnokoli podporo. S tem gremo na to, kar jaz mislim, da je v tem trenutku najpomembnejše za to državo, to je, da zaščitimo domači trg dela. Domači trg dela, ki ga na žalost tukaj izgubljamo, izgubljamo zaradi tega, ker na njega pozabljamo. To pa je logično posledica, kakor je tudi državni sekretar že povedal ob svojem govoru glede tega amandmaja, da se z njim strinja in da ga v bistvu podpira, nahajajo tudi amandmaji, ki so logično s tem vezani, to je v 8. členu, ki govori o delovnih dovoljenjih, katere so potrebne za dokazovanje, torej nove sedme alinee, katero predlagamo, in pa v 41. členu, kjer govori v bistvu o neki vrsti oziroma da bom točno povedal, v poglavju kazenskih določb, ki so nujne posledice tega. Toliko o amandmaju, ki ga predlagamo. Jaz pa apeliram na vse vas, da amandma na vsak način podpremo oziroma skušamo s tem zaščititi domačo delovno silo.
Kar pa se tiče ostalih amandmajev k 7. členu, predvsem je to drugi amandma, ki govori o novem četrtem odstavku, moram povedati, da ga nikakor ne moremo podpreti. Že to, da dovoljujemo vstop tuje delovne sile v tako veliki količini, kot jo trenutno dovoljujemo, vedeti moramo da je bilo do februarja letošnjega leta izdanih približno 40 tisoč delovnih dovoljenj tujcem, kar pomeni, da je Slovenija več kot odprta, žal, več kot odprta za tujo delovno silo. Če bi dovoljevali zaposlovanje tuje delovne sile tudi takrat, ko tako podjetje izkazuje negativne poslovne rezultate, bi prepustili vlogo razsodnika, v temu primeru ministrstva, v Slovenski nacionalni stranki tega ne moremo podpreti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo želi kolega Kelemina, za njim Franci Rokavec.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani vsi skupaj! Tudi naša poslanska skupina je že na sami seji odbora imela pripombe na amandma vlade k 7. členu. Tudi mnenje sekretariata v tej zvezi je zelo negativno in mi se temu mnenju pridružujemo in ga podpiramo. Namreč, tudi v tem primeru gre za izredno liberalen zakon, in sedaj še dodatno omogočati neke olajšave, ki so tako ali tako v celotnem zakonu, predvsem pa v 7. členu, natančno opredeljene, se nam zdi izredno nekorektno oziroma celo škodljivo za slovensko gospodarstvo, predvsem pa za slovenske delavce oziroma ljudi, ki so nezaposleni.
Že sedaj prav gotovo vsi, ki malo poznate to področje, veste, da je v večini primerov, kadar nekdo ni našel zadovoljivega števila domačih delavcev za neko področje, da se je posluževal uvoza, ali začasnega ali tudi nekoliko daljšega, sezonskega in tako naprej. Dejansko so bile možnosti za zaposlovanje tujcev pri nas v vseh oblikah izredno velike oziroma celo prevelike, kot je bilo že omenjeno.
Tako mi absolutno tudi na osnovi tega poročila, ki smo ga danes dobili, in te obrazložitve, smatramo, da je ta zakon oziroma vse določbe, ki so že v tem zakonu dovolj liberalne in dejansko omogočajo zaposlovanje tujcev v različnih primerih, predvsem pa, recimo, v tistih primerih, ki so navedeni v tretjem odstavku 7. člena, kjer se dovoljujejo neka specifična pomanjkanja v Sloveniji, predvsem visokošolske izobrazbe in drugih, za katere bi bilo prav oziroma je prav, da so v tej določbi in da je za Slovenijo kot majhno državo, ki mora biti fleksibilna na tem področju, izredno pomembno, da ima možnost hitrega prilagajanja.
Moram tudi povedati, da so predstavniki vlade ob zagovarjanju tega svojega amandmaja na odboru bili izredno nerodni in so govorili celo o zadevah, ki so že v določenih členih tega zakona opredeljene ter opravičevali amandma vlade, kot da je to nekaj novega.
Prav zaradi te nedorečenosti in preširokih pooblastil, ki si jih vlada oziroma posamezni resorni ministri s podzakonskimi akti lahko privoščijo, smatramo, da tega amandmaja ni primerno podpreti. Zato naša poslanska skupina tega amandmaja tudi ne bo podprla. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Besedo ima kolega Rokavec.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Tudi sam se strinjam s predhodniki, da je novi četrti odstavek 7. člena nesprejemljiv.
Ta odstavek narekuje, da v primeru, ko delodajalec izkazuje negativne rezultate poslovanja iz preteklega leta, lahko minister, pristojen za delo, seveda na predlog zbornice in sindikatov, ne zavrne vloge za izdajo delovnega dovoljenja tujcem. V praksi to pomeni lahko tudi to - lahko pomeni tudi to - da bodo poslovni subjekti lahko tudi iz različnih načinov, tudi špekulacij, seveda tudi z nivoja pridobitve večjega dobička v končni fazi, s tako določbo lahko pridobili cenejšo delovno silo. To je seveda vse lepo in prav, do takrat - kar je že tudi prej povedal gospod Brenčič, namreč določenih del v tej državi skorajda več ne opravljajo Slovenci oziroma naši državljani. Mislim, da je to slabo za narod. Verjetno ni možno v tem zakonu rešiti tega problema v celoti. Že pri prvem branju sem opozarjal, da je treba na področju izobraževanja narediti bistveno več, da bomo imeli kot narod tudi večjo vrednoto do tega dela. Poleg tega je treba pa tudi dati dejansko vrednost tudi opravljanju tega dela. Na ta način, če omogočamo uvoz cenejše delovne sile, zmanjšujemo vrednost temu delu. Zato mislim, da je ta novi odstavek nesprejemljiv.
Drugo. Ne strinjam se tudi z uvodno obrazložitvijo predstavnika ministrstva, ki je dejal, da zaradi situacije zaposlovanja pri tem amandmaju ni možno točno opredeliti, kakšne posledice bi imel. Normalno, da ni možno, ker je tudi amandma tako splošen. Ampak lahko se tudi še spomnimo, ko smo v tej dvorani obravnavali zakon o policiji in kjer je bilo od takratnega ministra za notranje zadeve rečeno, da se bo po tistem členu zakona o upokojevanju upokojilo okrog 50 policistov, na koncu je bila številka desetkrat večja! In prav ta določba, ki je tako nejasna, lahko za sabo potegne tudi take posledice. Zato mu absolutno nasprotujem in mislim, da bi ga morali zavrniti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, Sašo Peče.
SAŠO PEČE: Spoštovani! V osnovi se popolnoma strinjam z govornikom pred mano, ampak zelo rad bi pa pojasnil še eno zadevo, ki je bila pa mogoče po moji presoji oziroma jaz upam, narobe izrečena in da ni bila tako mišljena. Gre zaradi vrednote do dela in Slovencev. Češ, da Slovenci nimamo vrednot do posameznih del. Po mojem prepričanju ne gre za vrednoto oziroma miselnosti do enega dela, temveč gre zaradi tega, ker so se v Sloveniji uzorpirale različne grupacije, ki v svoje sredine spuščajo zgolj pripadnike njihove sredine, ki niso Slovenci. Ne gre za odnos do dela. Gre zaradi tega, ker čeprav je protizakonito, še zmeraj se v dnevnem časopisju, pod razpisi delovna mesta, pojavljajo obvezno znanje tega in tega jezika, na primer albanskega jezika, za gradbeniška dela. Gre za to problematiko. Gre za problematiko, da smo enostavno pač Slovenci premalo zavedni, da bi v temu primeru, temu naredili konec. Ena izmed možnih poti je, samo ena tisočinka je to, da ta vladni amandma zavrnemo. Ta vladni amandma je potrebno zavreči. Je pa potrebno sprejeti amandma Slovenske nacionalne stranke, ki še postavlja ostrejše kriterije za tiste, ki bi lahko zaposlovali tujce. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Besedo želi gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala. Jaz sem vesel, da smo zdaj končno ta tekst dobili. V tem tekstu je zelo jasno povedano, tudi že na prvi strani, da glede na to, da ta zakon ima določene restrikcije, ker pa naj bi bile te restrikcije tako, po mnenju, predlagatelja hude, pa predlaga, da ne bo preveč omejeno, pa predlaga ta 7. člen. Jaz bom prebral tekst, v drugem odstavku pravi takole: "Amandma Vlade Republike Slovenije z vsebino, kot je predlagana, je nujno potreben, predvsem glede na obširne izrecne prepovedi in pogoje zaposlovanja in dela tujcev, kot jih določa predlagani zakon." Torej s tem se pa odprejo vrata.
Jaz bi samo spomnil, tule sem gledal, okoli 6 milijard naj bi bilo izgub v gradbeništvu. Pa poznam nekatera podjetja v gradbeništvu, kakšne težave imajo, recimo če dobijo kakšno delo v sosednji Avstriji ali pa v Švici. To je nemogoče priti do teh dovoljenj. Pri nas bomo pa to odprli. Kot smo pa že zadnjič slišali, imamo pa že za določena dela, ki se delajo v vzhodni Sloveniji, pravzaprav same tujce.
Zato bom rekel, da tega sigurno ne bom podprl. Tudi glede pojma je povzeto, tako kot je bilo na odboru rečeno, na odboru je bilo rečeno, da je ta člen treba obravnavati v smislu fleksibilnosti tega dela. Vprašajte naše podjetnike, kaj pomeni za fleksibilnost drugih držav do naših podjetij, ki želijo zunaj delati. Zato moram reči, da bom zelo jasno proti temu amandmaju, ki je bil tu tako predstavljen. Nasprotoval bom posebej glede na to, kar sem še danes dobil teh podaktov. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Demšar. Gospod Dejan želi besedo.
VLADIMIR DEJAN: Če dovolite, spoštovane poslanke in poslanci, samo nekaj dodatnih pojasnil tudi v zvezi s tem, kar je bilo rečeno malo prej.
Veliko diskusij pravzaprav ima nek skupen imenovalec, ki se nanaša predvsem na to, da obstaja v tem primeru bojazen pred zaposlovanjem delovne sile, kar naj bi povzročalo zaposlovanje predvsem takšne delovne sile, ki je cenena in ki naj bi posredno tudi zbijala ceno domače delovne sile. S tem v zvezi je treba povedati, da ta zakon v ničemer ne posega v kakršnokoli regulativo na področju spoštovanja delovnopravne zakonodaje, ki velja za domače pravne subjekte. To pomeni, če nek domač pravni subjekt zaposli domačega ali pa nekega tujega delavca, mora v celoti upoštevati in spoštovati zakone, podzakonske akte, dogovore, kolektivne pogodbe, splošne in posebne kolektivne pogodbe na področju, kjer gre predvsem za zaščito domače delovne sile. V kolikor pa bi se te diskusije nanašale tudi na tako imenovano čezmejno zaposlovanje, to pomeni zaposlovanje tujih firm pri nas, pa je v celoti upoštevana potreba po tem, da takšna gospodarska družba spoštuje vse predpise, kar je izrecno določeno v 13. členu zakona, ki ga v tem trenutku obravnavamo. Izrecno je to celo določeno v sedmem odstavku tega 13. člena, kjer pravi, da je tuj delodajalec, če ima napotenega delavca in ta dela pri nas, dolžan spoštovati vse minimalne standarde in predpise v zvezi z delovnim časom, odmori, počitki, nočnim delom, minimalnimi letnimi dopusti, plačo, varnostjo, zdravja pri delu in tako naprej.
Tako da ocenjujemo, da zakon v tem delu ne prinaša nikakršne dodatne ali pa kakšne posebne liberalizacije na področju zaposlovanja tujcev, ampak glede na sedanjo ureditev na eni strani zelo zaostruje situacijo pri zaposlovanju tujcev, na drugi strani pa omogoča fleksibilnejši pristop; torej možnost, da se v določenih situacijah zaposlijo tudi tujci, - predvsem, kadar gre za tudi take situacije, kakršne so bile omenjene. To pomeni, za zaposlitev nekaterih delavcev, ki jih enostavno pri nas v Sloveniji ni dobiti, kar je pravzaprav trend vseh bolj ali pa močneje razvitih gospodarskih držav, predvsem v zapadni Evropi. No, tako da smo mi v isti situaciji, saj številne analize, ki so bile narejene vsa leta do zdaj, kažejo, da imamo mi v enem delu izredno močno strukturno brezposelnost - poleg običajne brezposelnosti.
No, tako da mislim, da bojazen, ki se je izražala v tem, da naj bi to seveda vplivalo na uvoz neke cenene delovne sile, v tem primeru - po naši oceni - ni aktualna. Je pa seveda izjemno pomembno to - to je izraženo tudi v prilogi stališča, ki smo ga posredovali, torej v prilogi, kjer je stališče gospodarske zbornice in kjer je zajet interes gospodarstva -, izjemno pomembno je to, da se pa omogoči v situacijah, kjer nastajajo neki, negativni rezultati zaradi, na primer, neke trenutne izgube trga v preteklem letu, kjer nastajajo negativni poslovni rezultati, da se pa kljub vsemu s sanacijo, z ukrepi, katerih del je tudi kadrovska sanacija, omogoči zaposlitev delovne sile.
Posebej poudarjam: ne zaposlitev kar tako, ampak zaposlitev na pobudo gospodarske zbornice, na pobudo sindikatov in izjemno pomembno - ne spet, ne kar tako, ampak seveda ob upoštevanju vseh splošnih pogojev za zaposlitev tujcev. Osnovni pogoj pa je, da ni na trgu delovne sile za ta profil - konkreten, moč najti neko domačo delovno silo oziroma nekega iskalca zaposlitve, ki je zabeležen v evidencah zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu državnemu podsekretarju. Replika, gospod Peče.
SAŠO PEČE: Seveda, možna je ta razlaga, ki jo je ravnokar podal državni sekretar. Možna je ta razlaga, da pač doma ne najdemo ustrezne sile. Ja, ampak to je samo razlaga. Dejstvo je, da je zakon pisan - v temu primeru v 7. členu oziroma k amandmaju na 7. člen, in sicer v četrtem odstavku - za vse. Mi ne smemo enostavno tu popuščati in tudi taki razlagi ne, ki bo samo en segment, rečeno tuje delovne sile obravnavala; razlaga en segment, člen zakona vse segmente. Torej nastopa verzel. In te verzeli ne smemo spuščati. To je vse, kar sem hotel povedati. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Razprava zaključena. Prehajamo na odločanje. Po vrstnem redu je prvi na odločanju amandma, ki ga predlaga za poslansko skupino Slovenske nacionalne stranke Sašo Peče. O tem bomo najprej odločali, nato pa o amandmaju vlade, najprej je pod točko 1 amandma na amandma vlade, predlagatelj je odbor, ter nato amandma vlade, ki pa ga delovno telo podpira.
Na glasovanje dajem amandma poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke k 7. členu: "V drugem odstavku 7. člena zakona o zaposlovanju in delu tujcev se besedna zveza 'v obdobju treh let' nadomesti z besedilom 'v obdobju enega leta'; ostalo besedilo amandmaja ostane nespremenjeno." To je popravljeni amandma Slovenske nacionalne stranke. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za tak amandma? (27 poslancev.) Je kdo proti? (16 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 1 v pregledu, to je amandma na amandma vlade; predlagatelj je odbor, vlada ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (27 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma vlade sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2; predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Svoj glas bo obrazložil kolega Jakič.
ROMAN JAKIČ: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane kolegice in spoštovani kolegi! Glasoval bom za predlagani amandma vlade Republike Slovenije, ker se strinjam tudi z obrazložitvijo gospodarske zbornice Slovenije, ki pravi, da predlagani amandma spoštuje osnovni trend zakona, po katerem imajo vedno, torej tudi v izjemnih primerih, iz tega odstavka prednost pri zaposlovanju domači kadri in je zaposlitev tujca mogoča samo, če domačih iskalcev zaposlitve ni. In to je v resnici osnovni trend in vso diskusijo, ki se nanaša na "tujce" - v narekovajih, pod katerimi si vse prevečkrat predstavljamo samo tujce iz nekdanjih republik Jugoslavije, je, mislim, nesmiselno in neprimerno izpostavljati ob tem amandmaju. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Svoj glas bo obrazložil kolega Brenčič.
STANISLAV BRENČIČ: Glasoval bom proti, tudi zato, da se končno premaknemo s te mrtve točke, vzroka, zakaj ni domačega kadra. In na osnovi tega amandmaja ga tudi naprej ne bo in je škoda, da ni domačega kadra. Ta kader v članicah Evropske unije močno plačajo, zato da držijo kvaliteto dela. In vas pozivam, da ste proti temu amandmaju.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Svoj glas bo obrazložil kolega Demšar in nato še kolega Peče.
VINCENCIJ DEMŠAR: Verjamem, da bi bilo lahko v velikih primerih to določilo v 7. členu pravo; ampak, ker je možnost izrabe, špekulacije, proti temu pa tu notri nimamo nobenega mehanizma, ne glede na to, da je tudi državni podsekretar povedal, da je to trend v Evropi. Špekulacija pa je možna; in zaradi tega bom glasoval proti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Glas bo obrazložil kolega Peče.
SAŠO PEČE: Spoštovani! Še enkrat, upam, da zadnjič: glasoval bom proti predlaganemu amandmaju, ker mislim, da je ta amandma, predlagan s strani vlade, za to državo, s tako stopnjo brezposelnosti, s strukturno stopnjo brezposelnosti, o čemer govori tudi sama vlada, popolnoma neumesten in posmeh tej naši državi; posmeh v tej meri, ker: prvič, gremo na izredno visoke kvote zaposlovanja tujcev, in drugič: ker bo od sedaj naprej v čistih pristojnostih vlade, da celo sama, kljub negativnim izkazovanim poslovnim rezultatom, nadaljuje z izdajanjem, recimo, delovnih dovoljenj oziroma z zaposlovanjem tujcev.
Apeliram - sicer se verjetno zelo lepo sliši, ko pride kakšen predstavnik liberalne demokracije in govori, kako je vse to lepo in prav, če smo veseli oziroma če smo všečni Evropi. Ampak, pred to všečnostjo Evropi je pa treba najprej pogledati na zaposlovanje doma - vsaj enkrat premislite in malo tudi upoštevajte ekonomske zakonitosti. Ekonomske zakonitosti vedno govorijo, da je treba domačo brezposelnost spraviti na najnižjo možno mejo, ker bo to povečalo tudi narodno gospodarstvo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Peče, obrazložitev amandmaja ni možna s polemiko o stališčih poslanskih skupin. Svoj glas bo obrazložil kolega Bajc.
JOSIP BAJC: Hvala, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Rad bi še enkrat prebral ta amandma. Glasi se takole: "V primeru, ko delodajalec izkazuje negativne rezultate poslovanja iz preteklega leta, lahko minister, pristojen za delo, na predlog pristojne zbornice in reprezentativnega sindikata odloči, da se delodajalcu ne zavrne vloga za izdajo delovnega dovoljenja v primeru, da bi zavrnitev negativno vplivala na rezultate poslovanja."
Ja, ljubi bog oziroma lahko rečem, sveta preproščina! Kdo bo pa ugotavljal - prvič, govorimo, če delodajalec že negativno posluje, se pravi v preteklem letu, potem pa rečemo, "če bi pa neodobritev izdaje delovnega dovoljenja tujcem negativno vplivala na rezultate poslovanja" - kdo bo pa ugotavljal to, da bo ta odobritev ali neodobritev dodatnega zaposlovanja oziroma delovnih dovoljenj negativno vplivala? Zaradi tega razloga ne bom podprl tega amandmaja.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Še nekdo bo obrazložil svoj glas, to bo kolega Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Ne glede na to, da ni dovoljena polemika, bi rad vseeno poudaril, da je tu prepuščena pristojnost pristojnemu ministru, in se mi zdi primerno res še enkrat prebrati, v kakšnih izjemnih primerih bi do tega sploh lahko prišlo. Tu piše, "na predlog pristojne zbornice in reprezentativnega sindikata". Da se ta dva uskladita, mora biti izjema že res velika. In še v teh dveh primerih - to se pravi, da soglasno predlagata to pristojnemu ministru, ima potem ta možnost, da presodi, ali temu ugodi ali ne ugodi. Mislim, da je primerno prebrati tudi obrazložitev, osnovno obrazložitev, ne samo to, kar pravi gospodarska zbornica, ampak osnovno obrazložitev vlade k 7. členu, k temu amandmaju: "Amandma omogoča upoštevanje določenih specifičnih situacij, saj so lahko izgube tudi posledica slabega poslovanja v preteklosti, ne pa v tekočem obdobju." Namreč osnovno besedilo 7. člena se nanaša na tekoče obdobje in na prestrukturiranje v tekočem obdobju. No, in predlagatelj, torej vlada, ta amandma uvaja tudi glede na pobudo gospodarske zbornice, da naj bi se kriterij negativno izkazanih rezultatov iz preteklega leta črtal.
Skratka, narejena je izjema od izjeme, ki samo omogoča presojo v dotični situaciji. Jaz ne vem, ali do takih situacij prihaja ali ne prihaja, to mi ni poznano, ampak mislim, da je notri toliko varovalk, da je vse to vznemirjanje popolnoma nepotrebno. Na odboru za zdravstvo, delo, družino in socialno varstvo, se spomnim, se je pač največ srda zlilo na predlagatelje zato, ker niso hoteli povedati, katera firma, ki je članica gospodarske zbornice, je konkretno to predlagala. In ker, pač, predstavnik gospodarske zbornice in predstavnik vlade tega nista povedala, ali nista vedela - ali ne vem, niti - je bilo potem ogromno besa in amandma je bil viden kot zarota.
Jaz mislim, da je razpravljanje o tem amandmaju na trenutke povsem iracionalno. In se mi zdi, da je v njem toliko varovalk, da omogoča, seveda, eno razumno presojo pristojnemu ministru v konkretnih situacijah. Da je dobro, da tak amandma ali pa da tak člen imamo, zato da ne bi kdaj ob morebiti kakšni kritični situaciji v kakšnem podjetju pa na hitro spreminjali zakona, kar se včasih tudi dogaja. Zato bom, seveda, ta amandma podprl. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kopač. Kot rečeno, sama obrazložitev glasu ne omogoča polemičnih in vsebinskih razprav, ki so bile že opravljene. Samo obrazložitev glasu je možno. Kolega Rokavec bo to storil.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Jaz bi na kratko obrazložil svoj glas. Namreč, tako kot sem že prej povedal: amandma in besedilo amandmaja je tako nedorečeno in tako nejasen, da lahko povzroči veliko nejasnosti pri izvajanju v praksi. To pa pomeni, da se lahko dejansko omogoča veliko večji obseg, kakor imamo sedaj dejansko v prvem globalu eno orientacijo, možnost zaposlovanja, predvsem zaradi interesov večjih gospodarskih subjektov. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem torej drugi amandma, to je amandma vlade k 7. členu. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (25 poslancev.) Kdo je proti? (33 poslancev.)
Amandma pod točko 2 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 7. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 7. člen? (40 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Člen je sprejet.
Prehajamo na 10. člen. Imamo več dopolnil. Pod točko 1 odbor... pardon. Kolega Peče je danes vložil tudi amandma k 8. členu. Torej odpiram razpravo k 8. členu. Ta amandma je povezan z amandmajem k 7. členu. Glasi se: V desetem odstavku 8. člena zakona o zaposlovanju in delu tujcev se za besedo "zakon" da besedilo "oziroma da ni bil prejemnik državne pomoči". Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (21 poslancev.) Kdo je proti? (20 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Kolega Terčon, proceduralni predlog.
DAVORIN TERČON: Predsednik predlagam, da ponovimo glasovanje, ker ste se zmotili. Pod pet je, mislim, moja številka.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Na glasovanje dajem predlog kolega Teročna za ponovitev glasovanja o amandmaju k 8. členu. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ponovitev glasovanja? (44 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Glasovanje bomo ponovili.
Ponovno dajem na glasovanje amandma k 8. členu, predlagatelj je poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke. Nimate amandmaja? Amandma ste danes prejeli na klop. Sem ga prebral. V desetem odstavku 8. člena zakona o zaposlovanju in delu tujcev se za besedo "zakon" doda besedilo "oziroma da ni bil prejemnik državne pomoči". Amandma je nujna posledica dodatne obrazložitve 7. točke drugega odstavka 7. člena zakona, ki je predlagana v amandmaju k temu členu. Ugotavljamo prisotnost! Ta amandma je bil sprejet. (56 prisotnih.)
Kdo je torej za amandma k 8. členu? (32 poslancev.) Kdo je proti? (23 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 8. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (41 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost, drugič! (53 prisotnih.)
Kdo je za 8. člen? (44 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
8. člen je sprejet.
Vodenje predajam podpredsednici.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. V razpravo dajem 10. člen in amandmaja k 10. členu. Prvega predlaga odbor, vlada ga podpira; drugega predlaga vlada in matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in preidimo na odločanje. Ugotavljam navzočnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko dve. Ugotavljam navzočnost! (44 prisotnih.) Lepo prosim, da ponovimo, smo nekoliko bolj pozorni. Ugotavljam navzočnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljam navzočnost! Ponovno bomo preverili navzočnost. Ugotavljam navzočnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen prejeli.
Torej, imamo obisk delegacije. V Slovenijo je na povabilo predsednika odbora za infrastrukturo in okolje gospoda Jakoba Presečnika prišla na povratni obisk delegacija parlamentarne komisije za varstvo okolja Republike Madžarske, ki jo vodi dr. Zoltan Illes. .../Aplavz./... Delegacija je danes na pogovorih v državnem zboru, ki so se ravnokar zaključili, delegacija se trenutno nahaja na balkonu v dvorani in jo lepo pozdravljam.
Prosim, da nadaljujemo.
V razpravi je 11. člen in dva amandmaja k temu členu. Oba amandmaja predlaga odbor, vlada ju podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo navzočnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod zaporedno številko 2. Ugotovimo navzočnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je drugi amandma sprejet.
Glasovati moramo še o členu. Ugotovimo navzočnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 13. člen in amandmaje k 13. členu. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Torej, nadaljujemo z glasovanjem.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko 1. Ugotovimo navzočnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko 2; če bo sprejet ta amandma, bo glasovanje o amandmaju pod točko 3 brezpredmetno. Ugotovimo navzočnost! (44 prisotnih.) Lepo prosim, da ponovimo, prisotnost je večja. Ugotovimo navzočnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; amandma pod zaporedno številko 3 je brezpredmeten.
Glasujemo še o amandmaju pod zaporedno številko 4. Ugotovimo navzočnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo še o členu v celoti. Ugotovimo navzočnost! (43 prisotnih.) Lepo prosim kolegice in kolege, da smo nekoliko bolj pozorni. Ponovimo! Ugotovimo navzočnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
V razpravo dajem 14. člen in dva vložena amandmaja. Oba predlaga odbor. Vlada ju podpira. Razpravljavcev ni, preidimo na odločanje. Ugotavljam navzočnost! Ugotavljam navzočnost! Tudi tokrat premalo. (45 prisotnih.) Več nas je v dvorani. Ugotavljam navzočnost! Lepo prosim, če lahko vsi priglasimo navzočnost. Hvala. (47 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem naslednji amandma. Ugotavljam navzočnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Glasujemo še o členu v celoti. Ugotavljam navzočnost! (42 prisotnih.) Veliko več nas je prisotnih. Ponovno ugotavljam navzočnost! Drugič. (51 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen smo sprejeli.
V razpravo dajem 15. člen in vložene amandmaje. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Preidimo na glasovanje. Ugotavljam navzočnost in glasujemo o amandmaju pod zaporedno številko 1! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Smo pri drugem amandmaju. Ugotavljam navzočnost! Ugotavljam navzočnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Naslednji tretji amandma. Ugotavljam navzočnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma vlade, matično delovno telo ga podpira? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma odbora, vlada ga podpira. Ugotavljam navzočnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma smo sprejeli.
Glasovati moramo še o členu v celoti. Ugotavljam navzočnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Člen smo sprejeli.
V razpravo dajem 17. člen in vloženi amandma. Predlagatelj je odbor, vlada ga podpira. Razpravljalcev ni. Preidimo na glasovanje. Ugotavljam navzočnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Glasujemo še o členu. Ugotavljam navzočnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
V razpravi je 18. člen in dva vložena amandmaja. Razpravljalcev ni. Glasovali bomo o 1 amandmaju. Predlagatelj je odbor, vlada ga podpira. In 2 ravno tako predlaga odbor, vlada ga podpira. Ugotavljam navzočnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem naslednji amandma. Ugotavljam navzočnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem 18. člen. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem amandma k 19. členu in člen. Razpravljavcev ni, preidimo na odločanje. Ugotavljam sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Glasovati moramo še o členu. Ugotavljam navzočnost! (43 prisotnih.) Prosim, če ponovimo. Ugotavljam navzočnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravi je 23. člen in trije vloženi amandmaji. Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Glasovali bomo o prvem vloženem predlogu. Ugotavljam navzočnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Naslednji amandma, o katerem bomo glasovali. Ugotavljam navzočnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Glasovati moramo še o tretjem dopolnilu. Ugotavljam navzočnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem še člen v celoti. Ugotovimo sklepčnost! Ugotavljamo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 24. člen in amandma k vloženemu členu. Razpravljavcev ni, glasovali bomo. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Glasovati moramo še o členu. Ugotovimo sklepčnost! Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem amandma k 51. členu. Se opravičujem. Amandma k 41. členu, ki ste ga prejeli 30. maja. Poslanska skupina Slovenska nacionalna stranka je vložila amandma. Prosim, besedo ima gospod Sašo Peče.
SAŠO PEČE: Spoštovani. Samo zelo na kratko. Amandma je posledica sprejetega prvega amandmaja Slovenske nacionalne stranke, torej k 7. členu, da se ne bi ponovno zapletli, tako kot je bil drug amandma, ki je samo vezan bil, pri 8. členu, kjer smo mogli ponoviti glasovanje, je tudi ta amandma v 41. členu samo vezan na sedmi amandma, ki smo ga že sprejeli. Prava tako ta amandma, vlada oziroma predlagatelji, podpirajo. Zato prosim, da ne bi bilo - v neizogib - torej, v nasprotju z drugimi členi, posebej v tem primeru, ko gre za kazenske določbe, nesporazuma, ker smo prvega sprejeli, drugega sprejeli in sprejmimo v kompletu cel del. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Morda želi še kdo razpravljati? Zaključujem razpravo in preidimo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma k 41. členu. Ugotavljam navzočnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovati moramo še o členu. Ugotavljam sklepčnost! Ugotavljam sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Nadaljujemo, smo torej pri 51. členu in vloženem dopolnilu. Predlagatelj je odbor, vlada ga podpira. Razpravljavcev ni, preidimo na odločanje. Ugotovimo navzočnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Dopolnilo smo sprejeli.
Glasovati moramo še o členu. Na glasovanje dajem - ni potrebno? Torej glasovanje ni potrebno, ker smo člen v celoti spremenili. Hvala lepa.
Torej v razpravo dajem amandma k 55. členu. Predlagatelj je odbor, vlada ga podpira. Razpravljavcev ni.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo navzočnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Glasujemo še o členu. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
V razpravo dajem amandma k 57. členu in člen. Razpravljalcev ni.
Glasovali bomo o amandmaju. Ugotovimo navzočnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo dopolnilo sprejeli; s tem je člen črtan, zato o njem ni potrebno glasovati.
Smo pri 58. členu in amandmaju, ki ga predlaga odbor, vlada ga podpira. Kdo želi besedo? Ni razpravljalcev.
Ugotovimo navzočnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je bilo dopolnilo sprejeto.
Na glasovanje dajem še člen. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Kdo želi besedo?
Ker ne želi nihče razpravljati, dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo navzočnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Nihče.) Prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo navzočnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Torej v razpravo dajem še naslednji predlog sklepa: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije." Želi v zvezi s predlaganim sklepom kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in dajem navedeni predlog sklepa na glasovanje. Ugotavljam navzočnost! Ugotavljam navzočnost! (48 poslancev.)
Kdo je za predlagani sklep? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Torej matično delovno telo in vlada predlagata še naslednji sklep: "Državni zbor Republike Slovenije opravi tretjo obravnavo predloga zakona o zaposlovanju in delu tujcev na podlagi drugega odstavka 194. člena poslovnika državnega zbora Republike Slovenije." Morda želi kdo razpravljavljati o predlaganem sklepu? Ugotavljam, da nihče. Preidimo na odločanje. Ugotavljam navzočnost! Nekoliko več nas je v dvorani, prosim kolegi in kolegice. Ponovno ugotavljam navzočnost! (44 poslancev.) Lepo prosim, če bi vsi prisotni najavili, da so med nami. Hvala (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dodatni sklep? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na PRVO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O MATIČNI EVIDENCI ZAVAROVANCEV IN UŽIVALCEV PRAVIC IZ POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Prosim. Besedo ima državna sekretarka, gospa Belopavlovič.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Hvala lepa. Spoštovani poslanci, spoštovane poslanke. Predlog zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je po svoji vsebini v bistvu tehničen zakon in pomeni izvedbo novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Pri oblikovanju zakona, ki se v enem delu nanaša oziroma posega na včasih precej občutljivo področje zbiranja in uporabe osebnih podatkov, ki pa seveda pomenijo za zavarovanje pomemben element, smo se držali predvsem dveh načel: načela restriktivnosti zbiranja teh podatkov, torej toliko, kot je nujno, in pa - seveda - zaščite osebnih podatkov.
Po vsebini zakon ureja pridobivanje podatkov, upravljanje z matično evidenco, določa dajalce podatkov, vrste podatkov, shranjevanje in pa zavarovanje zbranih podatkov.
Nekaj sugestij glede besedila predloga zakona je bilo danih na matičnem odboru, tudi na podlagi sekretariata oziroma mnenja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Te sugestije predlagatelj sprejema in jih bo vgradil v predlog zakona za drugo obravnavo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospe Nataši Belopavlovič. Predlog zakona je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Morda želi predstavnik odbora podati mnenje o predlogu zakona? Besedo ima podpredsednik odbora, gospod Vincencij Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Na 65. seji je naš odbor za delo, družino in socialne zadeve obravnaval tudi ta predlog o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in pa invalidskega zavarovanja. Predstavitev je opravila gospa državna sekretarka, gospa Belopavlovičeva, ki je povedala, iz kakšnih razlogov izhaja ta zakon, da je pač vezan na zakon, ki smo ga sprejeli, in je stopil v veljavo s 1. januarjem letos, po katerem je predvideno, da bo poseben zakon za matično evidenco.
Sekretariat je ugotavljal, da je zakon pripravljen v skladu, tako kot to mora biti. Ni imelo večjih pripomb. Na odboru pa sta bila sprejeta sklepa s stališči: torej, prvi sklep je, da predlog zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je primerna podlaga za pripravo predloga besedila za drugo obravnavo. Drugič, predlagatelj naj pripravi predlog zakona za drugo obravnavo v skladu z naslednjimi stališči: upošteva naj mnenje sekretariata za zakonodajo, prouči ustreznost besedila 5. člena tega predloga zakona in pa preuči 70. člen in predvidi, da z dnem uveljavitve tega zakona ne preneha veljati določba zakona o obveznem pošiljanju prijave v vednost zavarovancu oziroma delavcu, dokler ne stopi v veljavo zakon o delovnih razmerjih. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav nismo prejeli, zato omejujem razpravo posameznega poslanca na pet minut. Kdo želi razpravljati? Prosim, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Predlog zakona podpiram, podpiram tudi pripravljeni predlog stališč. Rad bi poudaril samo naslednje. Zakon je res tehničen, vendar za položaj delojemalcev zelo pomemben. Zaradi tega se mi zdi prav, da smo mu v sekretariatu za zakonodajo, v vladi, ki je pripravljala, in tudi na odboru, posvetili posebno pozornost. Za mene - in dobil sem ustrezen odgovor, ne samo iz teksta zakona, ampak tudi od predstavnika vlade - je izredno pomembno, da eventualna malomarnost ali namernost pri delodajalcu, ki ne prijavi v zavarovanje delojemalca, za delavca delojemalca nima pravnih posledic. Na to opozarjam iz razloga, ker smo nekaj dni nazaj dobili poročilo o delu inšpekcije za delo v preteklem letu in tudi iz tega poročila ugotovili, koliko je -zelo veliko - primerov, v katerih se - pa jih zavestno ali ne - zavarovanci delavci ne prijavljajo v zavarovanje, v katerih se jim zavestno ali ne - ne izplačujejo plače, v katerih se jim - zavestno ali ne - izplačujejo nižje plače ipd., vse to seveda bi lahko, če ne bi imeli takih določb, da to ne vpliva na položaj zavarovanca, imelo izjemne negativne posledice na zavarovance, ko bi naenkrat ugotovili, da niso zavarovani ali pa da so zavarovani bistveno drugače, kot bi dejansko smeli in morali biti.
In prav iz tega razloga, da bi poudarili ta pomen, sem tudi predlagal, da se v predlog stališč sprejme tretja točka, ki jo je podpredsednik prebral, ki naj bi poleg te določbe, da neprijava nima posledic za zavarovanca, imela še to varovalko, da naj bi le zavarovanci bili obveščeni o tem, ali je bila prijava opravljena ali ne, in s tem sproti opravljali tudi ustrezno kontrolo. Ker je to v zakonu doslej že urejeno, kasneje pa predvideno, da bi bilo urejeno v zakonu o delovnih razmerjih, verjamem, ker je s tem soglašala tudi vlada, čeprav tega danes ni omenila, da bo vlada ne samo proučila 70. člen, ampak za drugo obravnavo pripravila tudi določbo, da bo veljala zdaj urejena določba v primeru, če pravočasno ne bi stopil v veljavo zakon o delovnih razmerjih. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Morda želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Torej zaključujem splošno razpravo. Prehajamo na razpravo o predlaganih sklepih in stališčih. Najprej dajem v razpravo prvi sklep matičnega delovnega telesa oziroma - ki se glasi: "Predlog zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo." Kdo želi besedo? Ni razpravljavcev, zato dajem predlagani sklep na glasovanje. Lepo prosim, če se nam kolegi pridružijo, smo v procesu, torej v proceduri glasovanja. Ugotavljam navzočnost! (43 prisotnih.) Bomo ponovili. Ugotovimo navzočnost - drugič! (45 prisotnih.) Tudi tokrat premalo.
Torej, nadaljevali bomo čez deset minut, ob 12.24 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 12.14 uri in se je nadaljevala ob 12.23 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Nadaljujemo prekinjeno sejo državnega zbora. Smo pri 12. točki dnevnega reda - predlog zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ugotavljam navzočnost! Torej, tretjič ugotavljam navzočnost v dvorani! Smo pri glasovanju o sklepu, in sicer: "Predlog zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja - prva obravnava - je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo." Ugotavljam navzočnost, tretjič! (55 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (51 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Prehajamo na razpravo o stališčih, ki jih je pripravilo matično delovno telo in so zapisana v poročilu delovnega telesa. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Preidimo na glasovanje. Na glasovanje dajem predlog stališč. Ugotavljam sklepčnost! Ugotavljam sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za predlagana stališča? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so predlagana stališča sprejeta. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Tako, kot je bilo že napovedano, nadaljujemo s 14. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVECIJE MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ITALIJANSKE REPUBLIKE O OPRAVLJANJU ŽELEZNIŠKEGA PROMETA ČEZ DRŽAVNO MEJO. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Nihče ne želi razpravljati.
Ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Želi o predlaganem sklepu kdo razpravljati? Ugotavljam, da ni razpravljavcev in dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotavljam navzočnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (55 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo navzočnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na naslednjo, 15. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI ŠESTEGA PROTOKOLA K SPLOŠNEMU SPORAZUMU O PRIVILEGIJIH IN IMUNITETAH SVETA EVROPE. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem.
Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Želi o predlaganem sklepu kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo navzočnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo navzočnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI EVROPSKEGA SPORAZUMA, KI SE NANAŠA NA OSEBE, UDELEŽENE V POSTOPKIH EVROPSKEGA SODIŠČA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Ker nihče ne želi razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Želi morda kdo razpravljati? (Ne želi.) Preidimo na odločanje. Torej na glasovanje dajem predlog sklepa. Ugotavljam navzočnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljam navzočnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 17. TOČKO DNEVNEGA REDA, NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI DELNEGA SPORAZUMA NA SOCIALNEM PODROČJU IN V JAVNEM ZDRAVSTVU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada. Morda želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose. Morda želi predstavnik odbora besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Besedo dajem vodjem, torej poslanskim skupinam. Besedo imajo poslanke in poslanci. Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Želi kdo razpravljati? Ni razpravljavcev in zato dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotavljam navzočnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (51 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljam navzočnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 18. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O POSOJILU (PROJEKT RAZVOJA UPRAVLJANJA SISTEMA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA) MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN MEDNARODNO BANKO ZA OBNOVO IN RAZVOJ. Predlog zakona je vložila v obravnavo vlada Republike Slovenije. Besedo ima predstavnik vlade. Ne želi besede. Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose. Želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Besedo imajo predstavniki poslanskih skupin. Besedo imajo poslanke in poslanci. Ker ne želi nihče ... gospod Rejc, se opravičujem. Beseda je vaša.
IZIDOR REJC: Spoštovana gospa podpredsednica, gospe in gospodje! To posojilo pod zaporedno številko 18, ki ga obravnava, to posojilo od banke za obnovo in razvoj za projektno vodenje zdravstvenega varstva smo obravnavali tudi na ustreznem odboru. In moram reči, da sem izražal veliko nasprotovanje temu, iz preprostega razloga, ker gre tu za način, pristop k neki stvari, ki bi že davno morala biti, pa se je ne upajo lotiti oziroma se ne morejo odločiti, in sedaj bomo najeli posojilo, da nas bodo potem tuja banka oziroma tuji strokovnjaki prisilili, da bomo nekaj naredili.
Prav tako je bilo obrazloženo, oziroma tako smo tudi ugotovili tisti, ki smo malo bolj prebrali namen tega posojila, torej gre povsem za stvar, ki bi jo domala lahko naredili in tudi dobili ustreznega financerja, ki ima interes, se pravi zavod za zdravstveno zavarovanje, ki bi moral imeti interes, da bi to zadevo uredil, uvedel kontrole, evidence, kako in kaj je s tem zdravstvenim varstvom in s tem tudi obvladal, bom temu rekel, verjetno dostikrat preobsežno, bom rekel, zapravljanje denarja ali pa v bistvu premalo kontrolirano delo in denar, ki gre v te namene.
Torej v tem primeru, kot pravim, gre za posojilo banke za obnovo in razvoj, ki naj nas, bom temu rekel, ne nas, tiste, ki bi to morali narediti, prisili, da bodo to naredili, oziroma posojilo bo treba tudi seveda vrniti. Jasno pa je, da je to znak, za mene, znak, bom rekel, nesposobnosti ali pa, predvsem nesposobnosti in tudi podcenjevanja domačih strokovnjakov, da bomo potem s tujim posojilom prisilili, da se bo nekaj naredilo, kar bi že lahko bilo pred desetimi, dvanajstimi leti. Vi dobro veste in kdorkoli, kjerkoli posluje pa se s poslovanjem ukvarja, da je računalniško poslovanje oziroma obvladovanje poslovnih poslov in posameznih faz nujno potrebno. Jaz še posebej sem to vse svoje življenje, bi rekel, razpredal in razvijal. Tudi lahko, bi rekel, povem na glas, da je bil prvi računalnik IBM3 v podjetju, ki sem ga jaz vodil, v industriji slovenski, tako da to stvar sem vedno spremljal. Menim, da je tak pristop, bi rekel, neodgovoren, predvsem pa razkošen, ker sedaj bomo kar posilo najeli, potem bodo pa, bi rekel, upognili tiste, ki se ne pustijo upogniti, in prisilili, da bodo pač projekt izpeljali, kot naj bi ga. Jaz bom proti temu posojilu.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Morda želi še kdo besedo? Prosim, besedo ima gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Nekoliko me je zaskrbelo to, kar je rekel kolega Rejc, in rad bi poudaril, da je to izjemno pomemben projekt za reformo slovenskega zdravstva. Izjemno pomemben zaradi tega, ker je v okviru tega projekta, ki je navsezadnje že usklajen s svetovno banko, prvič prišla skupaj skupina slovenskih strokovnjakov v sodelovanju s tujimi strokovnjaki z enotnim ciljem spremeniti oziroma posodobiti informacijske tokove v slovenskem zdravstvu zato, da bi bilo lahko bolj učinkovito upravljano.
Ko smo na odboru za finance še v fazi soglasja obravnavali ta predlog, je bilo izraženo nezadovoljstvo, o katerem je govoril gospod Rejc, zato ker bi moral zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v resnici, to je njegov posel, se sam lotiti česa takega že pred leti. Potreba je seveda nesporno izkazana. Vendar časa ni moč zavrteti nazaj. In če bi danes zavrnili ratifikacijo tega zakona, bi to seveda pomenilo ponovno nekajletno čakanje s kakršnimikoli potrebnimi spremembami na tem področju. Vsaj kar se tiče usklajenih projektov. Saj ne rečem, posamezne bolnišnice imajo svoje projekte, vendar gre tokrat prvič za vseslovenski projekt.
Naj tudi opozorim, da so tovrstni nastopi, kot ga je imel gospod Rejc, primerni v fazi soglasja, mi pa smo soglasje k najetju tega posojila že dali. Zdaj gre samo za ratifikacijo. To je naknadni akt. Posojilo je bilo že podpisano. Naj še poudarim, da gre za zadnje posojilo, ki nam ga daje svetovna banka. Veste, da smo bili pred, niti ne pred več kot dvema tednoma uvrščeni v kategorijo držav posojilodajalk znotraj svetovne banke, med članicami svetovne banke in da smo to dosegli kot prva država v tranziciji. In ta sprememba je bila narejena potem, ko je bil odobren še ta zadnji kredit za posodobitev informacijskega sistema v slovenskem zdravstvu.
Tako da rotim, da, skratka zdi se mi izjemno pomembno, ne zavrniti tega predloga zakona, posebej zdaj, ko je soglasje že bilo dano in ko je bila pogodba s svetovno banko podpisana, veljati pa seveda začne z ratifikacijo. To je že res. In ker bi to bilo zelo slabo za ugled Slovenije, še bolj kot to pa se mi zdi, da bi bilo to slabo za dolgo pričakovano učinkovitejšo upravljanje v slovenskem zdravstvu. Zato vas seveda pozivam, da podprete ta predlog zakona. Hvala lepa.
IZIDOR REJC: Spoštovana gospa podpredsednica, gospe in gospodje! Res je, gre za izreden neugled Slovenije, ker v bistvu gremo iskat v svet pomoč za neko stvar, ki bi jo najbrž že zdavnaj lahko naredili. Verjamem, kot je gospod Kopač rekel, in to smo na odboru za finance dovolj poudarlil in tudi zoper to glasovali, da bi v to zadevo šli. Iz preprostega razloga: Tisti, ki so nam zagotavljali oziroma ki so nam pojasnjevali, kaj bo iz tega, so povedali samo oziroma povedali so do polovice, oziroma tisto, kar so vedeli, niso imeli odgovora. Vendar iz teksta, ki pa ga je ministrstvo dalo kot gradivo za samo sejo, pa je bilo točno povedano takole: "Najprej bomo poskušali v kliničnem centru, potem v Mariboru in še v celjski bolnišnici, potem bomo pa videli, kako bo." To je bil nastavek tega pristopa. Sedaj pa ob vseh teh sredstvih, vsaka banka je zaradi tega na svetu, da daje posojilo, najbrž pa ne zastonj. Tako da s te strani, ali je to potrebno ali ni potrebno, v to se ne bom sedaj spuščal, vendar bom glasoval proti temu, ker sem tudi takrat glasoval proti temu; ne vem, zakaj bi se pa sedaj kar naenkrat spreobrnil in ne vem kako drugače razmišljal. Smatram, da je to nepotrebno in da je to izjemno slaba luč za naše strokovnjake, ki menda niso zadnji na lestvici računalniškega delovanja in programiranja in bi lahko to naredili že zdavnaj, in kot pravim, tudi zavod za zdravstveno varstvo in tako naprej bi moral to narediti in imeti interes, da se na osnovi tega vidi, kako in kaj gre, kaj polzi izpod rok in kaj je in kaj ni v redu.
Tako da je res, to je slaba slika Slovenije, žal. To je to.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo želi predstavnica vlade. Lepo prosim, če se predstavite.
IRENA SODIN: Irena Sodin, državna podsekretarka na ministrstvu za finance.
Spoštovani poslanci in poslanke! Želela bi dodatno opozoriti k temu, kar je gospod poslanec Kopač povedal, da stroški najema posojila pri svetovni banki začnejo teči 60 dni po podpisu pogodbe posojila, in na to je bilo opozorjeno tako na odboru za finance kot pri sprejemanju zakona. Hkrati z včlanitvijo v svetovno banko je Slovenija sprejela z zakonom obveznosti, ki veljajo za vse članice svetovne banke.
To, kar pa gospod poslanec Rejc omenja, da s tem izključujemo delo domačih strokovnjakov na projektu, vsekakor ne velja, saj se slovenski strokovnjaki lahko enakopravno pojavljajo na vseh razpisih, ki pa so pripravljeni, jasno, po mednarodnih kriterijih. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Morda želi še kdo besedo? Ni razpravljavcev. Zaključujem razpravo.
Ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Predlog sklepa dajem na glasovanje. Ugotovimo navzočnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (42 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo navzočnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (40 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 19. TOČKO - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI PROTOKOLA IZ LETA 1992 O SPREMEMBI MEDNARODNE KONVENCIJE O USTANOVITVI MEDNARODNEGA SKLADA ZA POVRNITEV ŠKODE, NASTALE ZARADI ONESNAŽEVANJA Z NAFTO, 1971. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose. Želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Besedo imajo predstavniki poslanskih skupin. Poslanke in poslanci. Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Želi kdo razpravljati? Ni razpravljavcev. Dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotavljam navzočnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljam navzočnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 20. TOČKO - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI PROTOKOLA IZ LETA 1992 O SPREMEMBI MEDNARODNE KONVENCIJE O CIVILNI ODGOVORNOSTI ZA ŠKODO, POVZROČENO Z ONESNAŽEVANJEM Z NAFTO, 1969. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Besedo ima predstavnik vlade. (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose. Besedo ima poročevalec odbora. (Ne želi besede.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Besedo imajo predstavniki poslanskih skupin. Poslanke in poslanci. Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Želi kdo razpravljati? Razpravljavcev ni in dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotavljam navzočnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljam navzočnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
Tudi to točko zaključujem.
Prehajamo na 21. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN NORDIJSKO INVESTICIJSKO BANKO. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Besedo ima predstavnik vlade. (Ne želi besede.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose. Besedo ima poročevalec odbora. (Ne želi besede.) Besedo ima predstavnik sekretariata. Besedo imajo predstavniki poslanskih skupin. (Ne želijo besede.) Poslanke in poslanci. Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka... se opravičujem gospod Rejc, prosim. Torej smo pri razpravi poslank in poslancev.
IZIDOR REJC: Hvala, podpredsednica, za besedo. Poglejte. Procedura, ki gre pri ratifikacijah, je zelo, bi rekel, samodejna. Mi dobimo na klop določeno kratko gradivo, mnenja, ali je to v redu ali ni v redu, ali pa recimo odbor za mednarodne odnose, menim pa, da je vseeno - recimo v tem primeru gre za ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in nordijsko investicijsko banko - vseeno je prav, da se nekaj pove o tem kaj in kako, kakšen je namen oziroma kaj se s tem pri nas odpira. Ne glede na to, da bi jaz morda lahko tudi poiskal ali pa prebrskal in podobno, se pozanimal. Menim, da je prav, da vlada malo pove, ker pri prejšnji evropski banki za obnovo in razvoj je bilo rečeno, tisti, ki je član, mora pač neke stvari početi. Sedaj seveda, če bomo postali člani, bomo tudi morali neke stvari početi ali pa ne vem. Ja ali pa ne. Menim, da je prav, da se malo pove, da ne odbrzijo stvari kar tako mimogrede mimo nas, in želim, da vlada na kratko pojasni vsebino tega sporazuma oziroma ratifikacijo tega sporazuma. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Rejc. Morda želi še kdo besedo? (Nihče.) Ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Želi kdo razpravljati? Smo pri, torej pri... dajem predlog sklepa na glasovanje torej. Ugotavljam navzočnost! Ugotavljam navzočnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (34 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljam navzočnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (30 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Smo pri 22. TOČKI DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE MADŽARSKE O UPORABI LOGISTIČNIH CENTROV IN KOPRSKEGA PRISTANIŠČA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Besedo ima predstavnik vlade. (Ne želi besede.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Besedo ima poročevalec odbora. Je ne želi. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Besedo imajo predstavniki poslanskih skupin. (Ne želijo besede.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.)
Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Predlog sklepa dajem na glasovanje. Ugotovimo navzočnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo navzočnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem tudi to točko dnevnega reda.
Smo pri 23. TOČKI DNEVNEGA REDA -PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE HRVAŠKE O SPODBUJANJU IN VZAJEMNI ZAŠČITI INVESTICIJ. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Besedo ima predstavnik vlade. (Ne želi besede.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose. Besedo ima poročevalec odbora. (Ne želi besede.) Besedo dajem predstavniku sekretariata. (Ne želi besede.) Besedo imajo predstavniki poslanskih skupin. (Ne želijo besede.) Besedo imajo poslanke in poslanci. (Ne želijo besede.)
Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Predlog sklepa dajem na glasovanje. Ugotovimo navzočnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljam navzočnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
Tudi to točko smo zaključili.
Prehajamo na 24. TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN PORTUGALSKO REPUBLIKO O MEDNARODNEM CESTNEM PREVOZU POTNIKOV IN BLAGA TER PROTOKOLA PO 17. ČLENU O IZVAJANJU SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN PORTUGALSKO REPUBLIKO O MEDNARODNEM CESTNEM PREVOZU POTNIKOV IN BLAGA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Besedo ima predstavnik vlade. (Ne želi besede.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose. Besedo ima poročevalec odbora. Besedo ima predstavnik sekretariata. Besedo imajo predstavniki poslanskih skupin. Besedo imajo tudi poslanke in poslanci. Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zato dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotavljam navzočnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje še predlog zakona v celoti. Ugotavljam navzočnost! (49 poslancev.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem tudi to točko dnevnega reda.
Smo še pri zadnji ratifikaciji, in sicer pri 25. TOČKI DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O PROSTI TRGOVINI MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO LATVIJO. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Besedo ima predstavnik vlade. (Ne želi besede.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose. Besedo ima poročevalec odbora. Besedo ima predstavnik sekretariata. Besedo imajo predstavniki poslanskih skupin. Poslanke in poslanci. Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zato dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotavljam navzočnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
In na koncu dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljam navzočnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Prekinjam tudi sejo državnega zbora. Nadaljujemo ob 14.30 s 27. točko dnevnega reda, to je predlog zakona o dopolnitvah zakona o vodah. Hvala.
(Seja je bila prekinjena ob 13.01 uri in se je nadaljevala ob 14.40 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci! Nadaljujemo delo na 49. izredni seji državnega zbora Republike Slovenije. Dodatno so opravičeni za nadaljevanje seje: dr. Jože Zagožen od 17.00 ure dalje, Jožef Jerovšek od 15.30 dalje, Franc Pukšič prav tako od 15.30 dalje, mag. Franc Žnidaršič od 17.30 dalje, Bojan Kontič je pa bil odsoten samo v dopoldanskem delu seje. Prosim, da ugotovimo sklepčnost v dvorani! Ugotavljamo sklepčnost! (51 poslank in poslancev.)
Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Smo pri 27. TOČKI DNEVNEGA REDA, to je OBRAVNAVI PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O VODAH - HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Samo Bevkom. Želi predlagatelj predloga zakona besedo? Prosim, gospod Samo Bevk.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor!
Omenjeni zakon o dopolnitvi zakona o vodah je v parlamentarno proceduro pred dvema letoma uvrstila oziroma predlagala skupina poslancev, članov kluba primorskih poslancev - 15 poslancev je poleg mene še sopodpisalo ta zakon, čeprav sta letos pred, mislim, kakšnima dvema mesecema dva oziroma trije člani oziroma poslanski kolegi svoj podpis umaknili in mislim, da ne iz vsebinskih razlogov, temveč proceduralnih. Dovolite mi, da na kratko v imenu skupine podpisnikov zakona predlog tudi obrazložim.
Po določilih 60. člena zakona o vodah - ki je bil objavljen leta 1981 in potem spremenjen leta 1986 in nato dopolnjen leta 1991, se pravi, da gre za relativno zelo star zakon - no po teh določilih ima le občina kot temeljna lokalna skupnost možnost, da zavaruje zaloge vode na območju, na katerem se zajema pitna voda in termalna, mineralna ali zdravilna voda. To naredi z odlokom o določitvi varstvenega pasu, pri čemer tudi določi ukrepe in zavarovanje vode.
Zakon ne določa nobene druge institucije, ki bi lahko sprejemala tovrstne predpise, niti v primeru, če sega varstveni pas na območje več občin. Tako stanje je problematično, saj ne omogoča zadostnega, predvsem pa ne pravočasnega zavarovanja vodnih virov. Zato bi s predlogom dopolnitve zakona o vodah morali omogočiti, da lahko tudi vlada Republike Slovenije s posebnim predpisom zavaruje vodovarstveno območje, ki zajema ozemlje več občin. V Sloveniji obstajajo števila območja, ki združujejo več lokalnih skupnosti oziroma občin, s katerih je mogoč vpliv na zajem vode za oskrbo s pitno vodo ali na zajem vode za izkoriščanje mineralne, termalne, termomineralne ali druge podzemne vode za proizvodnjo pijač. Taka območja morajo biti zavarovana pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, saj bi v nasprotnem primeru stihijsko urejanje tega problema lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda in tudi na njeno količino.
Ker pa zapleteni vodni tokovi, predvsem podzemeljski, ne poznajo občinskih meja, je potrebno to področje urediti z ustreznim državnim predpisom. Dosedanja praksa je pokazala, da v Sloveniji nimamo nobenega večjega vodozbirnega območja na ozemlju več občin, ki bi bilo ustrezno zaščiteno s posameznimi občinskimi predpisi, kaj šele, da bi bili ti med seboj tudi vsebinsko usklajeni. Eno takšnih območij so tudi razgibane planote zahodne Slovenije, med Sočo, Idrijco, Ljubljanico in Vipavo, ki imajo podobne geološke, geomorfološke in klimatske danosti in iz njih izhajajoče nacionalnogospodarske in ekološke razmere.
Od tega vodozbirnega območja je odvisna kvaliteta oskrbe prebivalcev s pitno vodo v občinah Ajdovščina, Idrija, Kanal, Nova Gorica in Vipava, kot potencialne onesnaževalce pa zadeva še občini Logatec in Postojna. Zakrasela višavja in podolja Trnovskega gozda, Banjšic, Hrušice in Nanosa v obsegu okoli 700 kvadratnih kilometrov kraškega sveta, v višinah od 600-1500 metrov pa imenujemo pod skupnim imenom Visoki kras, kar predstavlja dobro tretjino zahodne Slovenije. Ta svojski, globoko zakraseli, a sorazmerno redko poseljeni svet, je nenadomestljiv zbiralnik velikih količin dobre pitne vode, prava zakladnica kakovostnega lesa in cenjeno rekreacijsko območje s številnimi botaničnimi, morfološkimi, speleološkimi in drugimi naravnimi znamenitostmi.
Ne preseneča nas torej ugotovitev, da so globoko zakrasele planote in podolje Visokega krasa zahodne Slovenije z več plati nadvse pomembni za življenje v močno naseljenih in gospodarsko razvitih obrobnih dolinah. Celo več, s stališča vodne oskrbe je ohranjanje naravnega in ekološkega ravnotežja tega območja usodnega pomena za ljudi v Vipavski dolini, na Idrijskem, v srednji Soški dolini in južnem delu Tolminske. Trnovski gozd in Banjška planota, Hrušica in Nanos so vodozbirna območja, ki napajajo pomembne kraške izvire, kot so Divje jezero s Podratejo ter Hoteško ob Idrijci, Kajžo in Bolterjev Zdenc ob Avščku, Vogršček, avški izvir in Mrzlek ob Soči ter izvire Vipave, Hublja in Lijaka v Vipavski dolini. Iz Podrateje se s pitno vodo delno oskrbuje Idrija, Hubelj napaja Ajdovščino in sosednje vasi, podobno se iz izvirov pod Nanosom oskrbuje Vipava z okolico. Mrzlek je zajetje za goriški vodovod, Avče se oskrbujejo iz Boltarjevega zdenca, Kajža pa je zajetje za oskrbo Kanala.
Poleg omenjenih večjih izvirov so na območju Visokega krasa zahodne Slovenije še manjši stalni izviri, ki so pomembni vodni viri za oskrbo višje ležečih vasi, od Solkana do Razdrtega. Za življenje na kraških planotah pa so še pomembnejši sicer šibki izviri, ki se nacejajo iz flišnih in dolomitnih visečih pregrad na Banjšicah, v Čepovanski dolini, v okolici Grgarja ter na Črnovrški planoti.
Veliki kraški izviri v Vipavski, Srednjesoški in dolini Idrijce, ki so skoraj vsi vsaj delno že zajeti za vodooskrbo, predstavljajo na prvi pogled neizčrpen vir kakovostne pitne vode. Količinsko to vsekakor drži, toda tehnično in tehnološko bogato sodobno življenje na planotah, s številnimi bolj ali manj ekološko prijaznimi posegi v krhko naravno ravnovesje Visokega krasa, še danes poteka brez potrebnih naravovarstvenih varovalnih ukrepov. Posledica tega je nenehno slabšanje kakovosti podzemne vode in s tem posredno tudi zajetih in nezajetih izvirov. Poleg tega obstaja stalna resna nevarnost večjih ekoloških katastrof z morebitnim izlitjem naftnih derivatov ali celo graditvijo večjih tehnološko neprimernih obratov. Tovrstne stalne grožnje vzbujajo nelagodne občutke in zmanjšujejo varno uporabo zajetih in nezajetih izvirov. Prebivalci planot Visokega krasa imajo povsem enako pravico do udobnega sodobnega življenja kot tisti v obrobnih dolinah. Zastavlja pa se nam vprašanje, kako vsem zagotoviti enake temeljne pogoje za življenje in pri tem ohraniti čistost nenadomestljivosti kraških voda. Voda je torej očitno tisti element, ki veže prebivalce kraških planot in obrobnih dolin v zapleten življenjski splet, ki bo zahteval nenehno preverjanje, tehtanje in dogovarjanje. To ne bo vedno lahko, saj je treba računati na subjektivno obarvani, dostikrat nerazsodni ekonomski pohlep in pomanjkanje socialnega čuta. Čeprav tovrstne strasti niso povsem obvladljive, menim, da se jim lahko uspešno upremo samo s strokovno utemeljenimi in jasno definiranimi vprašanji in odgovori.
Malo dalj časa sem se zadržal na področju Trnovsko-banške planote, kajti to je tudi izredno veliko geografsko področje, na katerem je zelo veliko število primorskih občin, ki pa se ne morejo dogovoriti, kako bi to področje zaščitile, kako bi zaščitile vodne vire na tem področju. Naj omenim, da to področje posredno zadeva tudi sosednjo Goriško oziroma mesto Gorico v sosednji Italiji. Lahko pa bi naštel vsaj še šest ali sedem podobnih območij v Sloveniji, kjer se lokalne skupnosti med seboj ne morejo dogovoriti, kako bodo zaščitile vodne vire na svojem ozemlju, pa morda o tem kasneje v diskusiji.
Torej, kakšni so cilji zakona. Cilj zakona o dopolnitvi zakona o vodah je zagotoviti možnost zavarovanja zalog vodnih virov, ki ležijo na ozemlju več občin oziroma na območjih, na katerih se zajema pitna voda ter termalna, mineralna in zdravilna voda, ki se uporablja v več občinah in s tem na širšem območju od območja občine, kjer leži vodni vir. Sedanji zakon o vodah ne omogoča, da bi katerakoli institucija izven občine zavarovala vodne vire, katerih vpliv sega na območje več občin, kar v praksi lahko povzroča probleme zaradi zapletenega sprejemanja odloka na številnih svetih občin, ki bi po sedanjem zakonu morali sprejeti enotno besedilo odloka.
Zaradi pomembnosti zaščite vodnih virov, ki bi lahko bili dolgoročno ogroženi, če se ustrezno ne zaščitijo, je potrebno odpreti možnost, da vlada sprejme odlok takrat, ko je pričakovati dolgotrajnejše postopke sprejemanja odloka na zainteresiranih občinskih svetih. S tem bi zagotovili zadovoljivo zaščito vodnih virov, ki so sicer ogroženi, kar lahko spremljamo v naši vsakdanji in vsakodnevni praksi.
Naj omenim tudi, da sprememba zakona ne bi imela posebnih finančnih obremenitev za državni proračun. Učinki zakona se sicer lahko pojavijo v delno povečanem obsegu dela uprave Republike Slovenije za varstvo narave v okviru ministrstva za okolje in prostor, vendar bodo dolgoročni pozitivni učinki zavarovanja vodnih virov neprimerljivo ugodnejši od stroškov. Toliko v obrazložitev k predlogu zakona, ki v bistvu obsega samo en člen. Ta k 60. členu zakona, ki sedaj velja, dodaja drugi odstavek, ki se glasi: Območje vodovarstvenega pasu za zaščito vodnih virov, ki ležijo na ozemlju več občin oziroma katerih vpliv sega na območje več občin, določi z odlokom vlada Republike Slovenije.
Spoštovane poslanke in poslance prosim, da omenjeni manjši predlog spremembe zakona tudi podprejo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Bevk.
Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Poročevalca ni. Poročilo smo vsi dobili z datumom 25. april. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? Prosim, magister, državni sekretar mag. Tavzes.
MAG. RADOVAN TAVZES: Hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Stališče vlade do zakona o dopolnitvah zakona o vodah je tako, da razume sicer intencijo predlagatelja, vendar mora zakonu nasprotovati, predvsem iz dveh razlogov. Vlada je že vložila zakon o vodah v obravnavo v parlament in v tem zakonu se seveda ista problematika neprimerno bolje ureja. Smatra, da je treba seveda slediti celovitejšemu pristopu, kar se tiče urejanja tega problema. Druga zadeva, ki je v nekem smislu predmet kritike ali pa nasprotovanja vlade, je ta, da smatra, da ta kratek, relativno kratek zakon, jasen zakon sicer, vendar ne bo uredil vseh zadev, zlasti na tistih področjih, kjer bo treba z določenimi ukrepi posegati v vodovarstveni režim, in seveda na tistih področjih, kjer bo treba tudi urejati lastniška razmerja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimam, razprava je omejena na 5 minut. Kdo želi besedo? Prosim, gospod Janko Veber.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Torej predlagani zakon o dopolnitvah zakona o vodah, ki ga danes obravnavamo, je kljub vsemu potrebno sprejeti, kajti zakon, ki ga je vložila vlada oziroma smo ga vložili tudi poslanci pred vlado, je veliko obširnejši in zahtevnejši za sprejemanje v parlamentarni proceduri, kot pa je seveda ta, ki ga imamo danes pred seboj. Problematika, ki pa vlada predvsem pri obvladovanju prostora od trenutka, ko smo uvedli novo lokalno samoupravo in ustanovili veliko število občin, pa je seveda iz meseca v mesec in iz leta v leto slabša. Občine se med seboj zelo težko dogovarjajo, tako o razdelitvi premoženja, še težje pa seveda tudi o načinu, o skupnem načinu gospodarjenja v prostoru, ki ga skupaj pokrivajo. Le redke občine so dosegle nek dogovor o tem, da sistematično rešujejo skupne probleme. Zapleta se že pri upravljavcih vodovodnih omrežij, komunalnih podjetij, kjer se ravno tako opaža težnja po tem, da se občine pač poskušajo organizirati, vsaka po svoje, in seveda s tem tudi se takoj poslabšuje stanje tudi pri obvladovanju zaščite vodnih virov.
In ta problem, ki ga danes srečujemo, ki ga danes obravnavamo, je prisoten in seveda bi ga bilo nujno potrebno rešiti na ta način, da ima država možnost posegati v to neusklajeno delovanje lokalnih skupnosti. Mislim, da smo že zamudili pomemben trenutek, ko bi na podoben način vlada morala ukrepati tudi pri oblikovanju javnih podjetij, da je pač smiselno oblikovati javno podjetje za več občin skupaj in ne obratno. Žal tega ni do sedaj mogoče, mogoče pa je s tem ukrepom seveda izboljšati vsaj razmere na vodovarstvenih območjih.
Poleg tega tudi nacionalni program varstva okolja, ki smo ga sprejeli v parlamentu, govori o tem, da problemi kakovosti in količin voda, ki jih obravnavamo na pragu 21. stoletja, so drugačni in bolj zaskrbljujoči od tistih v preteklosti. Pravimo, v nacionalnem programu, da prvotni pristop, ki je temeljil na lokalnem in parcialnem obravnavanju posameznih vodnih virov, danes ne ustreza sodobnemu razvoju varstva in optimalne rabe voda in vodnega okolja. In ne nazadnje ta nacionalni program tudi usmerja, da je država kot skrbnik celotnega naravnega bogastva Republike Slovenije dolžna uveljaviti splošne principe gospodarjenja z vodami na ekosistemskih in ekonomskih osnovah in upoštevati vodo kot odločilni dejavnik za trajnostni razvoj. In to je mojem mnenju tudi tisti ključni element, kjer bi se država dejansko morala vključiti v ta problem vodovarstvenih območij takoj in ne šele po sprejetju celovitejše zakonodaje s področja voda, ki je mnogo mnogo obsežnejša, zahtevnejša in bo tudi postopek, mislim, da bistveno daljši, kot pa je današnji, ko se pogovarjamo o hitrem postopku in kjer seveda lahko že danes pridemo do ustreznih rešitev, ki so predvsem usklajene tudi z nacionalnim programom varstva okolja.
Tako bom sam ta zakon podprl, kajti menim, da je to vendarle velik prispevek k temu, da se tudi država aktivno vključi v problematiko reševanja vodooskrbe in da s tem tudi prevzame del odgovornosti, ki ji, kot smo jo slišali tudi pri obravnavanju zakona o kmetijstvu in ni ravno najbolj blizu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospod Samo Bevk.
SAMO BEVK: Spoštovani! V zvezi s tem predlogom spremembe oziroma dopolnitve zakona o vodah bi rad posebej izpostavil časovno dimenzijo tega problema. Namreč, zakon smo predlagali v proceduro leta 1998; se pravi, da bi lahko imeli to spremembo veljavno vsaj že dve leti. No in kakšen mesec dni po vložitvi tega zakona, poleti leta 1998, me je minister dr. Gantar povprašal, kaj bomo s tem zakonom naredili, ker imajo že pripravljen zakon o vodah. No, od tistega razgovora sta minili skoraj dve leti, da je vlada bila končno sposobna - mislim, da 19 ali 20 varianto zakona o vodah sploh vložiti v proceduro v državni zbor. Ker gre za izredno kompleksno problematiko in področje, ki ga ureja zakon o vodah, ne verjamem, da bomo ta zakon o vodah lahko zelo hitro sprejeli. Prav ena od naslednjih točk današnjega dnevnega reda je v parlamentarni proceduri že 5 let. To je zakon o otrocih s posebnimi potrebami. Tako da tudi zakon o vodah, ki je pred nami, mislim, da ne bo sprejet prej kot v dveh, treh letih. V tem času pa bi s to našo uredbo, kot jo predlaga klub primorskih poslancev oziroma poslanci iz tega kluba, že v tem času rešili področje zaščite vodnih virov.
Rad pa bi povedal še nekatera druga - in opozoril na nekatera druga - območja v državi, ki so izredno problematična v zvezi z zaščito vodnih virov, kjer se posamezne lokalne skupnosti ne morejo zmeniti, kako zavarovati ta področja. Recimo, izvir Globočec, kjer tangira v občini Ivančna Gorica, Ribnica in Velike Lašče. Potem zajetje oziroma izvir Blate na območju Ribnice in Loškega potoka. Potem je tukaj problematika na področju Bohinja, Bohinjske Bistrice in Tolminskega. Potem Cerkno in Gorenja vas - in kar je še posebej zanimivo - tudi Ljubljana kot glavno mesto in obljubljanske občine ne uspevajo rešiti tega problema.
Naj vam citiram en prispevek z naslovom Javna oskrba mesta Ljubljane s pitno vodo, ki ga je pripravila Brigita Jamnik, to je Glasnik Unesca, marec 2000. Citiram: "Kako občutljivo področje je spreminjanje odlokov o varstvenih pasovih, kaže tudi podatek, da sta pretekli že dve leti od priprave strokovnih podlag za spremembe varstvenih pasov vodnih virov na območju mestne občine Ljubljana. Še posebej občutljiva tematika je varovanje vodnih virov, ki geografsko segajo na ozemlje druge občine." Se pravi, če se občinski sveti iz kakršnihkoli razlogov ne morejo dogovoriti, kako zaščititi neko območje, ki tangira več različnih občin, lahko tako neurejeno stanje traja leta in leta. S to spremembo in dopolnitvijo zakona o vodah bi lahko vlada Republike Slovenije ukrepala in sprejela ukrepe za zaščito vodnih virov in oskrbe ljudi s pitno vodo.
Zato mislim, da je tudi ta sprememba zakona, ki jo mi predlagamo, velik prispevek v tej smeri, sicer pa bo to področje še kar nekaj časa neurejeno.
Naj pa povem, da sem strokovne osnove za ta zakon oziroma za to minimalno spremembo zakona o vodah dobil v zelo zanimivi in strokovno pripravljeni publikaciji z naslovom "Vodno gospodarstvo visokega krasa", ki so jo napisali: mag. Jože Janež, prof. dr. Jože Čar, dr. Peter Habič in dr. Rafael Podobnik, tako da ta sprememba temelji tudi na strokovnih osnovah. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo dajem gospodu Niku Rožiču.
NIKOLAJ ROŽIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani poslanci in poslanke ter predstavniki vlade! Najprej sem mislil, da se ne bi oglasil v tej zadevi, vendar bi razpravljal v naslednjem.
Ta zakon o vodah, ki je v proceduri, praviloma predstavlja samo en majhen delček vodnega gospodarstva oziroma vodne problematike, pa zato ne bi imel ne vem kakšnega posebnega uspeha v praksi. Vendar v vodarstvu je, žal, že leta in leta tako, da se na ključne dokumente čaka že zelo zelo dolgo, teh dokumentov ni - seveda, v mislih imam zakon o vodah, ki je dejansko v proceduri -, vendar izgleda, da bo ta tempo ali pa vrstni red za ta zakon o vodah bo imel precejšnjo zakasnitev, in dvomim, če ga bo ta mandat lahko dal skozi.
Poudaril bi pa naslednje. Zakon, ki se daje v proceduro, ne moti ničesar, ne bo v nasprotju z zakonom, ki sem ga že prebral (to je novi zakon o vodah); skratka, ni v nasprotju in ne škoduje in ne bo porušil ničesar. Bi bilo pa zelo zelo pozitivno in odlično, če bo prek tega zakona, ki ga bom sam podprl, morda le rešeno posamezno področje, zaščita vodnih virov na določenem območju.
Omenjena so bila manjša vodozbirna področja ali pa manjši kompleksi vodnih virov, večji del na Primorskem, jaz bi pa opozoril na izjemno hude in težke probleme v severovzhodni Sloveniji, severni Sloveniji, zlasti Dravsko polje, Savinjsko dolino kot tako, tudi Krško polje in ostalo. To so področja, kjer so močni vodni viri zelo prizadeti, onesnaženi, pa država za njih ni še storila ničesar.
Zato smatram, da je skrajni čas, da se osvestimo in da se lotimo, mislim, teh problemov. To pomeni, zakonodaje, vzporedno pa mislim, da bi se bilo treba lotiti konkretnih akcij, kaj in kako storiti, da bomo sploh v prihodnje še lahko imeli zdravo, pitno vodo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem splošno razpravo. Smo v drugi obravnavi, imamo samo dva člena. V razpravo dajem prvi člen. Želi kdo o njem razpravljati? (Ne želi.) Dajem 1. člen na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (4o prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost! (41 prisotnih.)
Naslednje glasovanje je 15.19. Več kot 46 nas je v dvorani, kolegi in kolegice!
(Seja je bila prekinjena ob 15.09 uri in se je nadaljevala ob 15.19 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Tretjič ugotavljamo sklepčnost o 1. členu! (50 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen? (34 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je 1. člen sprejet.
V razpravo dajem 2. člen. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (32 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je 2. člen sprejet.
Prehajamo v razpravo o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (39 prisotnih.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. V drugi obravnavi ni bilo nobenega amandmaja. Sprašujem, ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.) Potem bomo glasovali o zakonu v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (30 poslancev.) Je kdo proti? (16 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 28. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAKONA O GRADITVI OBJEKTOV - SKRAJŠANI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Andrejem Gerenčerjem. Dovolite, da predstavim predlog.
ANDREJ GERENČER: Kolegice in kolegi! Zakon o graditvi objektov v 25. in 69. členu določa, da lahko dejavnost projektiranja ali gradje objektov opravlja gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik. Obrtne zadruge se ne obravnavajo kot gospodarske družbe, ker so registrirane po zakonu o zadrugah. S to spremembo bi zagotovili tudi zadrugam opravljati dejavnost projektiranja, mislim pa, predvsem gradnje objektov. S tem bi uresničili 3. člen zakona o zadrugah, ki v ukrepih gospodarske politike Republike Slovenije pospešuje razvoj zadružništva. Predpisi, ki sedaj veljajo, zadrugam onemogočajo tovrstno dejavnost.
Namen zakona je torej omogočiti zadrugam opravljanje dejavnosti graditve objektov, še posebej v imenu svojih članov - to so predvsem samostojni podjetniki z nekaj zaposlenimi -, da sodelujejo na javnih razpisih oziroma natečajih. Ni dobro, da zgolj zaradi statusne oblike, ne glede na to, da izpolnjujejo vse pogoje in zaposlujejo tudi ustrezne, izobražene kadre, ne morejo opravljati dejavnosti gradnje objektov. Zaradi tega se dela škoda zadrugam in njihovim članom pri njihovem poslovanju.
Vlada sicer v svojem stališču ne nasprotuje predlogu zakona, torej noveli zakona, ker meni, da zakon ni potreben. Menim pa, da je zakon potreben, saj bodo člani brez skupnega nastopa prek zadruge nemočni pri pridobivanju del in pri strokovni pomoči pri sami izvedbi.
Spoštovane kolegice in kolegi, bil sem zelo kratek. V izogib težavam, s katerimi se srečujejo zadruge, vas prosim, da podprete ta zakon; podprl ga je tudi odbor za infrastrukturo in okolje. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo (poročilo ste dobili, je v prilogi teh materialov). Žal predsednika ni, pa tudi podpredsednika ni, da bi poročala. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem; pismenih prijav nimamo, zato so razprave omejene na pet minut. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na drugo obravnavo. Zakon ima štiri člene. V razpravo dajem 1. člen. Ni razprave.
1. člen dajem na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (41 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost. (47 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 1. člen sprejet.
V razpravo dajem 2. člen. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (44 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost. (43 prisotnih.) Naslednje glasovanje 15.38.
(Seja je bila prekinjena ob 15.27 uri in se je nadaljevala ob 15.39 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Tretjič ugotavljamo sklepčnost za 2. člen! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
V razpravo dajem 3. člen. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
V razpravo dajem 4. člen. Ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Člen smo sprejeli.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Naslov zakona smo sprejeli.
Smo v tretji obravnavi. Želi kdo razpravljati o naslovu zakona v celoti. (Ne želi.) Potem glasujemo še o zakonu. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona v celoti oziroma predloga zakona v celoti. (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 29. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O USMERJANJU OTROK S POSEBNIMI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIMI POTREBAMI. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Prosim, državna sekretarka gospa Taštanoska.
ALENKA TAŠTANOSKA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Pri pripravi besedila zakona o usmerjanju otrok s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami za tretje branje je prišlo do nekaj tehničnih napak, zaradi katerih se vam iskreno opravičujem. Popravili smo to in vložili popravke besedila, obenem pa pripravili tudi nekatere amandmaje.
Rada bi vas opozorila na nekatere pomembnejše amandmaje, in sicer amandma k 2. členu. V razpravi državnega zbora za drugo branje zakona je bilo o tem členu veliko razprav. Medtem smo dosegli uskladitev strokovnjakov glede tega, kako bi poimenovali skupino otrok, glede katere je že tedaj obstajal konsenz, da potrebujejo usmerjanja v skladu s tem zakonom in da je za to potrebno najti način, da se ustrezno uvrstijo v 2. člen zakona. Zato smo s konsenzom teh strokovnjakov te otroke poimenovali "otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja." Na ta način menimo, da smo ustrezno rešili ta problem in da je zato zakon v taki varianti, kot bo sprejet, če boste podprli ta amandma, ustrezen.
Pri 3. členu predlagamo tudi, da se sprejme predlagani amandma, ker bi s tem bila nejasnost odpravljena, ki je bila v drugi obravnavi. Namreč, zakon o strokovnem in poklicnem izobraževanju vključuje tako srednješolsko kot tudi višješolsko stopnjo izobraževanja. To morda v drugi obravnavi ni bilo povsem jasno in če bo sprejet predlagani amandma v tem besedilu, potem s tem vključujemo tudi študente na višji stopnji poklicnega in strokovnega izobraževanja in zato ni potrebno, da posebej navajamo višje strokovno šolstvo.
In še morda v zvezi z amandmajem, ki ga je vložil odbor k 18. členu. Predlagatelj podpira ta amandma, ker bi s tem bila odpravljena neskladnost, na katero je opozoril tudi sekretariat državnega zbora, namreč z obstoječo zakonodajo, tako kot smo tudi opozarjali v drugi obravnavi državnega zbora, bi prišlo do neskladnosti med tem, kar določa zakon o organizaciji in financiranju za financiranje zasebnih zavodov, in tem, kar je predvideno z ustavo, da se otrokom s posebnimi potrebami zagotavlja finansiranje iz javnih sredstev, kar pomeni v celoti. S tem podzakonskim aktom, ki ga ta amandma predvideva, bi lahko natančneje opredelili, kako bomo financirali to izobraževanje otrok s posebnimi potrebami v zasebnih zavodih in odpravili te neskladnosti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospa državna sekretarka. Predlog zakona je obravnaval odbor za kulturo, šolstvo in šport kot matično delovno telo. Želi predsednik odbora? Prosim, gospod Janez Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Spoštovani predsedujoči, poslanke in poslanci, predstavniki vlade.
Odbor za kulturo, šolstvo in šport je na svoji seji obravnaval predlog zakona o usmerjanju otrok s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami - tretja obravnava.
Odbor je imel v zvezi s tem predlogom zakona dve seji. Na prvi seji je na podlagi mnenja sekretariata ugotovil, da iz druge v tretjo obravnavo niso bili ustrezno vključeni amandmaji k 3., 7. in za novi 16.a člen in da je predlagatelj iz druge v tretjo obravnavo spremenil besedilo predloga zakona na mestih, kjer ni bilo sprejetih amandmajev in kjer za spremembo ni imel poslovniške podlage. Odbor je nato predlagal predlagatelju oziroma vladi, da popravi besedilo v drugi obravnavi, kar je predlagatelj tudi storil.
Na naslednji oziroma v nadaljevanju te seje je odbor obravnaval dopolnila k predlogu zakona in podprl dopolnila vlade k 2., 3., 7. in 39. členu predloga zakona ter k naslovu zakona. Nato pa je odbor na podlagi predloga treh poslancev oziroma članov odbora sprejel še svoje dopolnilo k 18. členu.
Zato odbor predlaga, da državni zbor sprejme predlog zakona o usmerjanju otrok s posebnimi izobraževalnimi potrebami v tretji obravnavi, skupaj z amandmaji odbora in vlade, ki jih odbor podpira. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod predsednik. Želi predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim, dr. Možgan.
JOŽE MOŽGAN: Hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči. Vsi lepo pozdravljeni! Govoril bi v imenu poslanske skupine združene stranke in v imenu komisije za vprašanja invalidov, ki je obravnavala zakon v vseh treh branjih, in smo na koncu prišli do zaključka, da je tekst zakona usklajen v vseh tistih točkah, ki so bile sporne. Na koncu pa je tudi stroka uskladila dikcijo v 2. členu za otroke s posebnimi učnimi težavami, kjer je bilo na koncu še največ razprave.
Zato predlagam zboru, da zakon v tretji obravnavi sprejme.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, kolega Možgan. Besedo dajem Samu Bevku, ki bo govoril v imenu poslanske skupine združene liste.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Tudi sam bom kratek.
Naj povem, da poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov podpira sprejem zakona o usmerjanju otrok s posebnimi vzgojno izobraževalnimi potrebami; se pravi, da podpira tudi amandmaje k 2., 3., 7. in 39. členu, ki jih je predlagala vlada Republike Slovenije, in potem tudi amandma k 18. členu, ki ga je sprejel odbor za kulturo, ter amandma k naslovu zakona.
Bi pa ob sprejemanju tega zakona opozoril na en velik problem, da je nedopustno, da se zakoni v državnem zboru valjajo tako dolgo časa. Namreč vlada Republike Slovenije je prvo besedilo tega zakona sprejela 6. aprila 1995 leta, se pravi, da je od predloga besedila, oblikovanega v vladi Republike Slovenije, minilo več kot pet let, da smo prišli do tretjega branja. To pa je nedopustno tudi zaradi tega, ker taki zakoni pasirajo več sklicev državnega zbora in je težko tudi vsebinsko slediti, kako je bila stvar pripravljena in kako je potem na koncu. Tako da bi apeliral, da se take stvari v bodoče sprejemajo v nekih razumnih rokih. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Janez Mežan v imenu poslanske skupine socialdemokratske stranke.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Še enkrat lepo pozdravljeni. Naša poslanska skupina seveda meni, da je zakon, ki ga bomo danes potrdili v tretji obravnavi, eden od pomembnih zakonov s področja šolske zakonodaje in ga bo naša poslanska skupina tudi podprla. Vprašanje, ki se je zastavljalo tudi v sami razpravi, v predhodnih fazah, pa je, kako se bo ta zakon dal v praksi izvajati, na kar so namignili tudi predlagatelji oziroma ministrstvo za šolstvo in šport zadnjič na odboru, ko smo predlog zakona obravnavali v tretji obravnavi.
Podprli bomo tudi dopolnila. Nekoliko pomislekov imamo k dopolnilu k 18. členu. To dopolnilo je doživljalo skozi proceduro v tretji obravnavi čudno usodo: najprej vlada ni predlagala v osnovnem besedilu tega dopolnila, se pravi v tistem dopolnilu, v tistem predlogu za tretjo obravnavo, ki je objavljeno v Poročevalcu, nato ga je pripravila, ga na pol vložila, potem umaknila in predlagala, da se to dopolnilo ne sprejme, na koncu pa je prišlo na odboru, s strani treh članov odbora, do predloga, da odbor sprejme to dopolnilo. Gre namreč za dopolnilo, da podrobnejše pogoje za izvajanje in kriterije za financiranje programa iz prvega odstavka tega člena določi minister, pristojen za šolstvo in šport.
Sicer pa menim, da je potrebno, da se zakon čim prej sprejme in seveda začne nato pripravo zakona za konkretno izvajanje v praksi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Mežan. Želi še katera poslanska skupina besedo? (Ne želi.) Prehajamo na razpravo poslank in poslancev, pisne prijave nimam nobene, razprava je omejena na pet minut. Kdo želi besedo? Prosim, gospod Izidor Rejc.
IZIDOR REJC: Hvala, za besedo, spoštovani gospod podpredsednik. Gotovo je res, kot je bilo pred mano povedano, da je zakon že dolgo časa v proceduri in da ni prav, vendar pa vseeno bodi pozdravljen zakon, da prihajaš v zadnjo fazo.
Ne morem pa se strinjati oziroma ne morem - ko sem ga malo bral oziroma ko se človek v zadnjem delu vključi v razpravo oziroma v pregled amandmajev ali pa teksta, ki gotovo dokaj urejeno pripravi to problematiko, ki gotovo ni enostavna in ki je gotovo potrebna določena pozornost. Razumljivo je, da je tu opravka z otroki, ki seveda imajo, za katere so potrebni programi in določene usmeritve v vzgojnoizobraževalnem sistemu, vendar ne morem pa si misliti oziroma ne morem se pa sprijazniti z izrazom, ki sicer ga pojasnjujete, da so ga celo ugledni strokovnjaki -, pa jaz se ne bom vanje spuščal, ker jih premalo poznam, vendar tudi ne morem kar naenkrat pristati na to, da je to najboljša varianta. "Stopnja primanjkljaja" je uporabljena ali pa "primanjkljaj". Glejte, ta izraz - jaz verjamem, da se včasih zelo trdo držite ali pa držimo kakšnega prevoda ali pa kakšnega navodila iz angleščine. Vendar angleščina - moram priznati ali pa moram na glas povedati -, da je včasih silno okorna in ima zelo malo izrazov za določene stvari ali pa ni izraz za 25 pomenov. Ampak stopnja primanjkljaja je pa zgodba oziroma je to pojem, ki spada v določeno materialno ovrednotenje, v uteži, v dolžino, v voluminoznost, v proračun, v proračunski primanjkljaj itn. Skratka v povsem neke druge dimenzije in ne morem si misliti, da bom pa zdajle - kaj jaz vem, boste rekli, saj tudi pri tebi obstoja določen primanjkljaj, vendar tega bom jaz, recimo, lahko stehtal ali pa ga lahko bom dal na vago ipd. Skratka, ne more si misliti, da je lahko to izraz v takem zakonu, ki menim, da mora bolj čutno in bolj dorečeno obdelati to temo. Ta tema ni enostavna, ta tema je dokaj zahtevna in mislim, da mora vsa energija čustev in pravilnih izrazov biti zraven, da ni groba, da ni trda, da ni ne vem kako robata in seveda, da nekako ne izziva, ko se reče: ja, kje pa je ta in on in tretji v šoli, ja, ker je pač primanjkljaj tu in tam itn. Ne vem, kako se to lahko razlaga. Res ne vem.
Žal mi je, ampak tu sem se zalotil v eni stiski, v kateri mi ta izraz enostavno ne gre in ga ne morem v svojem miselnem pasu prebaviti in ga nekam razvrstiti. Nekaj drugega boste morali pogruntati, žal. Se čudim, da niso drugi to malo že "naskočili" v času, ko ste ga obdelovali v odboru za šolstvo, šport. Ampak menim, da ta zadeva ni dobro urejena in da ni dostojna, da ravno taka in s tem izrazom pride skozi in v tem zakonu ven. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Rejc. Želi še kdo razpravljati? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem splošno razpravo. In prehajamo na odločanje o amandmajih.
V razpravo dajem amandma k 2. členu. Vložila ga je vlada, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma vlade k 3. členu, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju vlade k 7. členu, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (44 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost. (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 7. členu? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Imamo amandma k 18. členu, ki ga vlaga odbor za kulturo, šolstvo in šport. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (26 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 39. členu imamo amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Imamo amandma k naslovu zakona, ki ga vlaga vlada Republike Slovenije in ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Končali smo z glasovanjem o amandmajih. Na podlagi tretjega odstavka 198. člena našega poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, ali je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost zakona. Prosim, gospa Bitenčeva.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod podpredsednik, spoštovani zbor. V tretji obravnavi je bil sprejet amandma vlade k 3. členu, ki med drugim vsebuje tudi navedbo področij vzgoje in izobraževanja. Ta vsebina ne more biti vnešena in s tem usklajena v 6. in v 12. člen, ki sta v tretji obravnavi za amandmiranje zaprta, zato bi bilo treba njuno usklajenost z vsebino 3. člena uskladiti in je v tem hipu neusklajena. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Ker je zakon medsebojno neusklajen, prekinjam to točko dnevnega reda in prosim, da se pripravi uskladitvene amandmaje.
Prehajamo na 30. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je PRVO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVAH CARINSKEGA ZAKONA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložil poslanec Rafael Kužnik. Želi predlagatelj zakona besedo? Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Odbor je obravnaval predlog zakona, in to na podlagi kratke predstavitve predlagatelja, obširnega mnenja vlade in mnenja sekretariata in je predlagal državnemu zboru, da sklene, da predlog zakona ni primerna osnova za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo oziroma da se predlog zakona ne sprejme.
Ob tem smo ugotovili, da je predlagatelj predlog zakona napisal tako nespretno, da bi pravzaprav s predlaganim besedilom dosegel točno nasprotno od tistega, kar je iz obrazložitve razvidno, da bi želel doseči; to pa je manjše oziroma posamezne oprostitve športnikov pri uvozu športne opreme. Zato smo, skratka, menili, da je predlog zakona neprimeren in predlagamo zboru, da ga ne sprejme. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimam, razprave so na 5 minut. Kdo želi razpravljati? (Nihče.) Ker ne želi nihče razpravljati zaključujem splošno razpravo. Imamo sklep matičnega delovnega telesa, ki ga dajem v razpravo, ki se glasi: "Predlog zakona o dopolnitvah carinskega zakona - prva obravnava - se ne sprejme." Kdo želi besedo o tem predlogu sklepa? Želi kdo razpravljati o tem sklepu? Prosim, gospod Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Jaz bi v skladu, sedaj že z uveljavljeno prakso, predlagal, da bi o pozitivnem sklepu sklepali. Se pravi, predlog zakona se sprejme, ob tem ko imamo negativno mnenje matičnega delovnega telesa, ki tega sklepa ne podpira. Namreč, če daste na dnevni red, da se predlog zakona ne sprejme, mu pravzaprav s tem pomagate, ker če je enako število "za" kot "proti", potem pač ta sklep ni sprejet. Zaradi tega se mi zdi, da je ta uveljavljena praksa, da se o pozitivnih odločitvah sklepa, ne o negativnih, pravilnejša.
Glede na to, da je matično delovno telo predlagalo negativen sklep, bi prosil predsednika...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: ...Da se popravi.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Da, če lahko to stvar popravi. Poglejte. Ta argument, da ob neodločenem rezultatu dobimo drugačen rezultat, dobi desetkrat večjo težko pri tistih zakonih, pri katerih se odloča z dvotretjinsko večino prisotnih poslancev. Tam je stvar še veliko težja, če negativno oblikujemo. In nam nič ne pove to, da dve tretjini ni podprla negativnega sklepa. Zaradi tega včasih je na podlagi, bi rekel, jezikovnega tolmačenja poslovnika - so bili tudi negativni sklepi, ampak v zadnji praksi zadnjega leta, smo pa sklepali o pozitivnih sklepih in se mi zdi, da je to veliko bolj poslovniško korektno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Sklep je pripravljen na osnovi člena 185, tretje alinee. Sprašujem predsednika odbora, če želi popraviti. Mislim, da je bilo to pa malo preveč. Dobro. Glasujemo o predlaganem sklepu. Ugotovimo sklepčnost! Torej, da se ne sprejme, je predlog sklepa. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za takšen sklep? (37 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Zakonodajni postopek je končan.
Prehajamo na TOČKO 31 - LETNO POROČILO BANKE SLOVENIJA ZA LETO 1999 Z LETNIM OBRAČUNOM BANKE SLOVENIJE ZA LETO 1999 TER PREDLOG ODLOKA O POTRDITVI LETNEGA PRORAČUNA BANKE SLOVENIJE ZA LETO 1999 IN O RAZPOREDITVI PRESEŽKA PRIHODKOV NAD ODHODKI - in pod "b" - FINANČNEGA NAČRTA BANKE SLOVENJE ZA LETO 2000. Gradivo je v obravnavo zboru predložila Banka Slovenije. Želi njen predstavnik besedo? (Ga ni, ne želi.) Gradivo je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora. Mag. Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Mislim, da bi bilo nefer, da jaz predstavljam letno poročilo Banke Slovenije, kar je precej obsežno na odboru storil guverner. Mislim, da je bilo to tako obsežno, da je trajalo kar kakšno uro in pol. Odbor pa nato ob obravnavi tovrstnega poročila vedno predlaga dva odloka - to je po poslovniku tako oziroma po zakonu, se opravičujem - in to je predlog odloka o potrditvi letnega obračuna Banke Slovenije za leto 1999 in o razporeditvi presežka prihodkov in odhodkov ter predlog odloka o potrditvi finančnega načrta Banke Slovenije za leto 2000.
Vsebino ali pa razmerja v razporeditvi presežka prihodkov in odhodkov in pa razmerja pri predvidenih postavkah finančnega načrta določi svet Banke Slovenije, pri tem državni zbor nima neposrednega vpliva. Lahko pa bi ne sprejel teh predlaganih aktov in bi pač povedal, z nekimi sklepi, kako misli, da bi bilo bolj primerno. Do sedaj, vsaj v tej devetletni praksi, odkar imamo samostojno Banko Slovenije, nismo nikoli predlagali drugačnih postavk zaključnega računa in finančnega načrta, kot jih je predlagal sam svet Banke Slovenije, in tudi tokrat ne.
Torej, odbor predlaga, da potrdimo letni obračun Banke Slovenije za lansko leto in finančni načrt za letošnje leto, tako kot sta bila predlagana s strani sveta Banke Slovenije. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.)
Predlagam, da združimo razpravo o obeh gradivih. Se strinjate? Ali kdo nasprotuje? (Nihče.) Hvala. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem; pismenih prijav nimamo, zato so razprave omejene na pet minut. Kdo želi besedo? (Nihče.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem splošno razpravo.
V razpravo dajem predlog odloka, ki se glasi - torej, da se potrdi letni obračun Banke Slovenije za leto 1999 in o razporeditvi presežka prihodkov nad odhodki. Želi kdo s tem v zvezi besedo? (Ne želi.)
Ker nihče ne želi razpravljati, dajem predlagani sklep na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! Prosim, obrazložitev glasu, gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Obrazložil bom, kako ne bom glasoval. Kako ne bom glasoval! Mislim, da je zelo žalostno, da se en takšen dokument, kot je letno poročilo Banke Slovenije za leto 1999, tu sprejema v polovični sestavi in brez predstavnikov vlade. To kaže pravzaprav odnos te vlade tudi do financ in zato nima smisla niti takšnega poročila potrjevati. Jaz vsaj ga ne bom potrdil. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (39 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o potrditvi finančnega načrta Banke Slovenije za leto 2000. Želi kdo besedo? Ker ne želi nihče razpravljati..., prosim, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Prej je bilo poročilo, zdaj je pa finančni načrt za leto 2000, pa ni predstavnika Banke Slovenije. Lepo vas prosim no, saj se ne smemo sramotiti pred javnostjo. Lepo vas prosim, da točko 31.b, odložite, dokler ne pride predstavnik Banke Slovenije sem. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Žal je razprav že zaključena. Vidim, da je prišel predstavnik Banke Slovenije, sicer je tukaj. Tako da moramo... Na glasovanje dajem predlog odloka o potrditvi finančnega načrta Banke Slovenije za leto 2000. Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost! (40 prisotnih.)
16.26 nadaljujemo s tretjim glasovanjem.
(Seja je bila prekinjena ob 16.16 uri in se je nadaljevala ob 16.25 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Tretjič ugotavljamo sklepčnost o predlogu odloka! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Kolegice in kolegi, danes smo veliko stvari opravili. Nimamo pripravljeno še za dve točki, in sicer točko 13 in točko 10, za preiskovalne komisije še ni odgovora predlagateljev glede zaupnosti, torej oznake zaupnosti, zato bi danes končali sejo. Nadaljujemo jutri ob 10.00 s 13. točko, to je zakon o kmetijstvu.
Prekinjam sejo, jutri ob 10.00 torej 13. točka, zakon o kmetijstvu.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 31. MAJA 2000 OB 16.28 URI.)