Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 11.02 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi! S seje odbora za obrambo so mi sporočili, da se bo njihova seja predvidoma zaključila ob 11.30 uri, tako da bo državni zbor pričel sejo ob 11.30 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 11.03 uri in se je nadaljevala ob 11.41 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam 44. izredno sejo državnega zbora Republike Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 51. člena in 54. člena poslovnika državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje udeležujejo vse poslanke in poslanci. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! Ugotavljamo torej prisotnost! (83 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča. Na sejo sem povabil predsednika vlade Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška in ostale člane vlade ter kandidate za ministre. Vse prav lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 44. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije. Predlog dnevnega reda ste prejeli s sklicem dne 4. aprila 2000. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena poslovnika državnega zbora. Ta člen določa, da državni zbor najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in v zvezi s predlagano razširitvijo po potrebi skrajšajo roki iz 52. člena tega poslovnika, nazadnje pa o predlogih za hitri postopek in skrajšani postopek.
Prehajamo na predloge za umik. Predlogov za umik nismo prejeli. Želi v zvezi s tem kdo besedo? Želi. Kolega Jelinčič. Prosim!
ZMAGO JELINČIČ: Gospod predsednik, kolegice, kolegi, spoštovana vlada! Predlagam, da se z dnevnega reda 44. izredne seje umakne 2. točka - predlog zakona o volitvah poslank in poslancev. Ker je več kot četrtina članov matičnega delovnega telesa v skladu s 143. členom poslovnika zahtevala, da se opravi javna predstavitev mnenj, na katere se povabi člane vlade, strokovnjake in zainteresirano javnost oziroma tisti njen del, ki lahko da koristne informacije. Med povabljene seveda sodijo tudi predstavniki lokalnih interesov.
Podpisniki te zahteve menimo, da je uvajanje novega volilnega sistema in še posebej oblikovanje novih volilnih enot tako pomembno vprašanje, da bi morali omogočiti soočenje vseh političnih in strokovnih argumentov, da bi lahko kakovostno odločali v državnem zboru. Že dosedanje številne reakcije na predlog novih volilnih okrajev kažejo, da je to več kot nujno storiti. Menimo, da je predstavitev mogoče opraviti v relativno kratkem času in da bo ta čas več kot koristno uporabljen, končni predlog volilnih okrajev pa boljši, kot je sedaj. Zato predlagam, da se predlog zakona o volitvah umakne z dnevnega reda, dokler ne bo opravljena zahtevana predstavitev mnenj. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Jelinčič. Kolega Jelinčič torej predlaga, da se z današnje izredne seje umakne 2. točka dnevnega reda, to je predlog zakona o volitvah poslank in poslancev. Preden bomo v skladu z našim poslovnikom dali besedo tistim, ki se ob takem predlogu želijo oglasiti, in nato bomo o tem predlogu odločali, mi dovolite, da dam kratko pojasnilo, ker sem sam v funkciji predsednika predlagal ta dnevni red.
V skladu s 143. členom poslovnika državnega zbora je četrtina članov komisije za volilni sistem in ustavna vprašanja vložila zahtevo za pridobivanje informacij na javni predstavitvi mnenj. Poslovnik državnega zbora v tem primeru ne preprečuje uvrstitve take točke na dnevni red seje. V konkretnem primeru je za omenjeni zakon predlagan tudi hitri postopek. Po dosedanji praksi javnih predstavitev se le-te lahko izvršijo v katerikoli fazi zakonodajnega postopka, pri čemer se po praksi izvajajo v okviru rednega zakonodajnega postopka. Določba tega člena poslovnika, torej 143. namreč nima ureditve o tem, kdaj je potrebno javno predstavitev opraviti, to pa v konkretnem primeru ne predlagajo niti predlagatelji. V vsakem primeru pa mora delovno telo javno obravnavo še pripraviti. Glede na to ni ovir, da se omenjena točka uvrsti na dnevni red današnje seje.
Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? V tem primeru bi to bil lahko sam in ne želi. Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Prvi se je oglasil gospod Janez Janša, gospod Potrč in gospod Delak. Razprave so omejene po poslovniškem roku na 5 minut.
JANEZ JANŠA: Spoštovani gospod predsednik, kolegice in kolegi, člani vlade in vsi ostali!
Kot eden od predlagateljev te točke na dnevnem redu današnje seje predlagam, da točka ostane, zato ker današnja seja ne odloča samo o tem, ali bo po današnjem dnevu ta država še imela opravilno sposobno vlado ali ne, temveč ali se je ta državni zbor pripravljen spopasti z globalnimi vzroki sedanje politične krize ali ne. In globalni vzroki sedanje politične krize niso v tem, ali je minister za šest mesecev Jože ali Francelj, temveč so globalni vzroki v strukturi političnega sistema oziroma točneje rečeno, v volilnem sistemu, kakršnega imamo in ki generira rezultate volitev, ki se lahko kot neodločeni ponavljajo neskončno dolgo. To se je dogajalo desetletja v Italiji, tako da so na koncu morali spremeniti volilni sistem. To se je dogajalo zadnjih 12 let v Avstriji, kjer še niso spremenili volilnega sistema, ampak so rabili za to, da so sestavili zadnjo vlado, štiri oziroma pet mesecev in še potem, ko so jo sestavili, se soočajo z bojkotom celotne Evropske unije. Nobene garancije ni, če danes ta vlada pade in je izglasovana nezaupnica in so eventualno protiustavne predčasne volitve po proporcionalnem sistemu, da tako kot leta 1996 ne bomo ponovno potrebovali treh ali štirih mesecev, da se sestavi nekakšna vladna koalicija, ki bo slabo funkcionirala in bo tako kot ta razpadla šest mesecev pred volitvami. Nobene garancije za tako imenovano stabilnost, ki je tolikokrat na ustih in v izrazih predsednika vlade, ni, če bomo šli po tem scenariju. Zato je nujno, da državni zbor danes odloča o volilnem sistemu, o katerem se pogovarjamo že pet let, pet let se vršijo v slovenski javnosti javne predstavitve mnenj, ni možno organizirati večje javne predstavitve mnenj, kot je referendum in ta referendum, gospod Jelinčič, je bil že izveden, rezultati so jasni po odločbi ustavnega sodišča in zadeva tukaj, kot je predlagana, služi samo zavlačevanju. To je očitno. In igra je dogovorjena. Eni sicer govorijo za to, da so za večinski volilni sistem, hkrati pa spodbujajo tiste, ki jim ni treba kazati lepega obraza pred Evropo, naj to z vsemi sredstvi zavirajo. In to se sedaj dogaja.
Poudarjam pa, da niste preračunali vsega. Lahko vam uspe izsiliti predčasne volitve po neustavnem sistemu. To je siguren korak, ne samo korak, ampak velik skok v največjo splošno družbeno in politično krizo, kakršne ta država še ni srečala. Ampak kljub temu, tudi če te volitve izvedete, nimate nobene garancije, da boste v realnem času potem sestavili vlado. Prav verjetno je podoben rezultat, prav verjetno je ponavljanje neke italijanske situacije izpred desetletij ali avstrijske izpred kakšnega leta. Skratka, edina pot k razrešitvi globalne politične krize v tej državi je sprejem nekih globalnejših rešitev, in to, še enkrat ponavljam, ni zamenjava Jožeta s Franceljnom na kakšnem ministrskem mestu, ampak odprava tistih strukturnih vzrokov, ki so to državo pripeljali v to krizo. Zato mi seveda nasprotujemo, da se ta točka umakne z dnevnega reda, še več, če bo tak dnevni red sprejet, bomo predlagali proceduralno, da se ta točka obravnava kot prva točka dnevnega reda.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Stališče poslanske skupine DeSUS bo predstavil kolega Anton Delak. Se opravičujem, že prej je pa dvignil roko kolega Potrč, stališče poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! V poslanski skupini Združene liste socialnih demokratov podpiramo predlog, da se zakon o volitvah umakne z današnje seje državnega zbora. Tudi če sprejmemo formalno argumentacijo predsednika državnega zbora, da dejstvo, da je kvalificirana večina, potrebna večina poslancev, članov matičnega delovnega telesa predlagala sklic, ne pomeni, da ni mogoče danes o tem razpravljati, je po našem mnenju iz vsebinskih razlogov za to, da danes ne razpravljamo, več kot dovolj.
Prvi vsebinski razlog je v dejstvu, da je od treh, štirih dni nazaj, odkar smo uradno dobili predlog, vključno s prilogo, ki pomeni volilne okraje, prišlo nam, poslankam in poslancem, v državni zbor prek, po moji evidenci, 15 resnih opozoril na nesprejemljivost predlaganih volilnih okrajev s strani velikega števila državljank in državljanov Slovenije. Mislim, da moramo to vprašanje v državnem zboru temeljito pretehtati. Tega ni mogoče opraviti, če jih ne povabimo na razgovor, če se ne opravi predhodna predstavitev mnenj.
Drugi, prav tako pomemben vsebinski razlog je v dejstvu, da bi bilo po našem prepričanju nesmiselno danes začeti razpravo, če ne bi bilo hkrati opravljeno na današnji oziroma v teku te seje tudi glasovanje, ker samo začeti razpravo, pa jo potem prekiniti, pa reči, zdaj bomo šli pa na predhodno predstavitev mnenj, bi bila nepotrebna izguba časa. Glasovanje pa, po našem prepričanju, ne bi bilo koristno, ne glede na to, kdaj bi pripravili predstavitev mnenj, po prvi ali pa po drugi obravnavi, ker moramo izvedeti še za dodatne argumente in drugačne možne rešitve glede volilnih okrajev. In, gospe in gospodje, dajmo se zavedati enega realnega dejstva: glede na odločanje o zakonu z dvotretjinsko večino, če sprejmemo odločitev, da je zakon v prvi obravnavi primerna podlaga, in vemo, da moramo spremembo slehernega volilnega okraja zopet zagotoviti z dvotretjinsko večino in v posledici na vse ostale okraje, ker sprememba enega pomeni tudi na vse druge, da praktično več o tem ne moremo odločati. Mi moramo pred odločanjem o zakonu v prvi obravnavi razčistiti problematiko volilnih okrajev. Samo to je, po našem prepričanju, odgovorno ravnanje.
Tretje, kar bi rad rekel, problem, s katerim se srečujemo, je deloma posledica zavajanja volivk in volivcev o tem, kaj je večinski volilni sistem. Obljubljeno jim je bilo, da bodo imeli svoje poslance v svojem volilnem okraju, ki bodo zastopali njihove interese in zaradi tega so seveda pričakovanja takšna, kot so in vsak pravi, v tem okraju ne morem uveljaviti svojih interesov, svoje vasi, svojega kraja in zato s tem ne soglašam.
In zadnje. V poslanski skupini združene liste se zavedamo, da je v doglednem času odločanje o zakonu potrebno. Mi smo ga že imeli, zaenkrat ni dobil potrebne večine, niti enkrat doslej združena lista ni kakorkoli zavirala odločanja o zakonu, tudi v bodoče ne bo, s tem, da je jasno stališče, da temu zakonu nasprotuje po vsebini in ima to tudi pravico tako glasovati. Zavračala odločanja ne bo, ampak po vsebini je pomembnejše, da to opravimo potem, ko imamo javno predstavitev, s tem, da bo najbrž še prilika povedati, da zakon o volitvah ta država ima in da je sicer prav, da se odloča tudi o predlaganih spremembah, vendar ni mogoče reči, če sprememb ne bo, da ne bo legalnega in legitimnega sistema, po katerem je mogoče voliti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Potrč. Stališče poslanske skupine DeSUS, Anton Delak.
ANTON DELAK: Hvala za besedo. Spoštovani državni zbor! Naša poslanska skupina se strinja s tem, da se zakon o volitvah poslank in poslancev umakne z dnevnega reda. Naša obrazložitev je v tem, da zakon sploh ni pripravljen. Da ni pripravljen, kaže večje število mnenj na seji komisije. Da ne govorim o tem, da zadnje dni zvonijo telefoni v poslanskih skupinah, poslanskih pisarnah, kjer bi skoraj rekel, malo manj kot polovica Slovenije protestira proti takšnim volilnim okrajem, kot so v tem zakonu predvideni, in to je seveda jasen znak, da zakon ni primeren za obravnavo.
Bi pa samo še dve, tri besede povedal o družbeni in politični krizi, kot smo v začetku slišali. Takšne krize, gospodje, ni. Imamo veljaven zakon o volitvah. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Stališče poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke, kolega Peče.
SAŠO PEČE: Spoštovani! V Slovenski nacionalni stranki na vsak način pozdravljamo današnjo izredno sejo. Smatramo, da je zadeva primerna. Ne pozdravljamo pa 2. točke, predlagane, to je zakon o volitvah poslank in poslancev, iz enega enostavnega, znanega načela, da zadeva še ni zrela in če je eden izmed govornikov pred tem opozoril, da je zadeva v parlamentarni proceduri že 5 let in se je parlament kar nekajkrat že srečal s to zadevo, je to samo dodatni argument, da nismo našli pravilnih oziroma enakih stališč do tega in da zakon pač še ni primerna podlaga.
Dalje, bilo je rečeno oziroma dodatni argument, zakaj ne obravnavati zadeve, da so ljudje zakon v obliki javne razprave, kakršno predlaga prvopodpisani, gospod Zmago Jelinčič, spoznali na referendumu. Seveda je tudi eno veliko zavajanje, enostavno nič drugega. Zaradi tega, ker na referendumu ljudje enostavno niso vedeli nič o volilnih okrajih. Volilni okraji so na plan prišli tik pred zdajci in celo na te volilne okraje so lokalne skupnosti kljub temu, da je Slovenija podpisnica evropske listine o lokalni samoupravi, ki govori o tem, da je potrebno lokalno samoupravo približati ljudem, torej prebivalcem države Republike Slovenije, tega nismo storili.
V osnovi, v celoti Slovenska nacionalna stranka podpira predlog, da se zadeva umakne z dnevnega reda, da pa se pred prvo oziroma kakršno koli obravnavo opravi javna razprava, na kateri bodo lahko lokalne skupnosti in širše zainteresirana javnost ugotovila, kaj jim ustreza. Ne smemo pozabiti, da tu v bistvu smo zato, ne v bistvu, ampak v celoti, da le zadeve približamo ljudem, da bodo imeli pravico voliti tam, kjer sami hočejo, in ne tam, kjer jim določamo mi. Zato predlagam, da tudi vsi ostali podprete stališče slovenske nacionalne stranke. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Peče. Stališče poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije predstavlja Anton Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Poslanska skupina liberalne demokracije ne podpira predloga za umik te točke z dnevnega reda. Menimo, da je v skladu s poslovnikom državnega zbora to točko mogoče uvrstiti na dnevni red, prav tako pa celoten postopek za sprejemanje tega zakona peljati skladno s poslovnikom. V tem smislu tudi pričakujemo, da bo točka, torej 2. točka dnevnega reda in pri drugi točki se seveda potem opredeljujemo tudi do tega zakona. Ta seja je bila prvenstveno sklicana zaradi 1. točke in zato menimo, da je potrebno čim prej o tem proceduralnem predlogu tudi glasovati. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Stališče poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov, kolega Peterle.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Spoštovana vlada! Slovenskih krščanskih demokratov nič ne čudi predlog gospoda poslanca Jelinčiča, naj se ta točka umakne z dnevnega reda, kajti ta točka se umika tako ali drugače že nekaj let. V zadnji rundi pa je očitno, da je ta predlog bil podan v duhu želje, da se obide ljudska volja, kot je bila izražena na referendumu, in da se pride čim prej do predčasnih volitev. Zato sedaj taka naglica, zato tak predlog.
Letom namernega zavlačevanja po štirih padcih zakona o večinskem volilnem sistemu bi tako dodali samo še novo zamudo in s tem samo še poglabljali že tako očitno krizo odločanja in krizo vladanja. Da stabilizacije ne bo prinesel padec Drnovškove vlade, da stabilizacijo prinaša odklanjanje sprejetja zakona o dvokrožnem večinskem sistemu. Tisti, ki želijo peljati odločanje danes v tem zboru v to smer, ne delajo dobre usluge ne državi ne ljudem, ki v njej živijo, mogoče pa samemu sebi.
Mi smo pričakovali, da bo ta zakon uvrščen kot 1. točka dnevnega reda, kajti čaka na končno obravnavo že leta, kot smo že dejali. In nobene podlage ni bilo v tem, nobene formalne zaveze ni za to, da bi moral predsednik državnega zbora uvrstiti kot 1. točko oziroma predlagati kot 1. točko tisto, kar je prišlo prej. Izkušnja opozicije nas uči, da smo dali veliko predlogov za izredne seje, pa je potem vlada mirno dodala svoje točke in zapostavila tisto, kar je predlagala opozicija. Torej presedanov na to temo je bilo že dovolj. In mi menimo, da bi morala biti ta točka obravnavana prva in bi tudi tisti, ki trdijo, da bodo ta zakon podprli, imeli elegantno priliko, da to pri 1. točki dokažejo.
Torej mi bomo podprli odločitev, ne samo da ta točka ostane na dnevnem redu, ampak da postane tudi 1. točka te izredne seje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Ali želi predlagatelj umika dodatno obrazložiti svoj predlog? Gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Že pred menoj je marsikateri govorec povedal, koliko dopisov, pisem, faksov, telefonskih pozivov je prihajalo in še prihaja iz raznih koncev Slovenije, zaradi tega, ker se ljudje ne strinjajo s spremembo volilnih okrajev. To, če nič drugega, je že dovolj trdno dejstvo, da zakona ne obravnavamo danes. Nesporno dejstvo je, da obravnava zakona in še bolj sprejetje takšnega zakona, kot je pripravljen, ne bi prinesla Sloveniji nič dobrega. Prinesla bi totalno sesustje sistema. Če nič drugega, do danes nihče še ni odprl vprašanja financiranja strank, ki se bi v zvezi s spremembo volilnega sistema, od proporcionalnega k večinskemu, dvokrožnemu večinskemu popolnoma sesulo. Financiranje strank, če nič drugega, bi potem pripeljalo do tega, da bi samo dve stranki dobivali denar. In to samo tisti dve stranki, ki bi bili v parlamentu, to se pravi liberalna demokracija in pa slovenski socialni demokrati. Vsi ostali bi bili odrinjeni, tako od odločanja, kakor tudi od financiranja. Pravim, če nič drugega. Vendar bolj pomemben je ljudski glas. Ne se izgovarjati na odločbo ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je najprej odločilo, da referendum ni uspel. Šele pozneje, zaradi političnih pritiskov s strani slovenske socialne demokracije, je ustavno sodišče ponovno odločalo in odločilo drugače. Takratni ustavni sodnik dr. Peter Jambrek je to lepo povedal in je rekel, "nalašč smo to naredili, naredili smo zato, da bi pravzaprav vse skupaj sesuli". In mislim, da ne smemo pristati na sesuvanje države. Konec koncev smo tukaj predstavniki volilcev in predstavniki velike večine volilcev, ki bi v primeru sprejema dvokrožnega večinskega sistema ostali brez kakršnekoli možnosti odločanja. Odločala bi manjšina, mogoče 30% do 40% ljudi v imenu 100%. Vsaj 60% volilcev bi ostalo brezpravna raja, tako kot so bili nekoč. Ampak izgleda, da nekaterim političnim veljakom to godi; navajeni so vladanja iz tistega časa, navajeni so delovanja iz tistega časa in radi bi se vrnili v tisti čas, navkljub temu, da govorijo o Evropi, o evropskosti in ne vem čem še vse. Dejstvo demokratične Evrope je proporcionalni sistem. Celo Angleži, ki imajo večinski sistem, ga spreminjajo v smeri proporcionalnega.
Zato ostaja le to: če izglasujemo ta način razmišljanja, potem se bomo vrnili tja, od koder je pred kratkim pobegnila Hrvaška. In mislim, da nihče v Sloveniji, razen seveda redkih izjem, ni za to. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Po poslovniku smo izčrpali možnost razprav ob predlogu za umik.
Tako dajem na glasovanje predlog kolega Jelinčiča, da se z današnje izredne seje umakne točka dnevnega reda pod številko 2, ki se glasi: "Predlog zakona o volitvah poslank in poslancev, hitri postopek". Ugotovimo prisotnost! (85 prisotnih.)
Kdo je za predlagani umik? (18 poslancev.) Je kdo proti? (63 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog za umik navedene točke dnevnega reda ni bil sprejet.
Sprašujem, ali je še kakšen predlog za umik? Ni?
Prehajamo na razširitve. Predlogov za širitev dnevnega reda nismo prejeli. Želi v zvezi s tem kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje o predlogu za sprejem zakona po hitrem postopku. Skupina poslancev s prvopodpisanim Janezom Janšo je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o volitvah poslank in poslancev. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo predloga za sprejem zakona po hitrem postopku ne podpira. Ali želi predstavnik predlagateljev predloga zakona besedo? Gospod Janša, prosim.
JANEZ JANŠA: Spoštovani gospod predsednik, kolegice in kolegi! K temu, kar sem dejal že prej in kar je na nek način že bila obrazložitev za... Bom počakal, da se gospod Potrč zmeni! Skratka k temu, kar je bilo že rečeno in kar je bila že vsaj delna obrazložitev tega, da se predlaga sprejem zakona po hitrem postopku, na kratko še naslednje. Kot vsi vemo, državni zbor Republike Slovenije še ni sprejel nove volilne zakonodaje, ki bi bila skladna z odločbo ustavnega sodišča in neposredno odločitvijo ljudstva na referendumu konec leta 1996. Rok za razpis rednih volitev v državni zbor je vse bližje, ni pa mogoče povsem izključiti niti možnosti predčasnih volitev. Najvišji interes države je, da vzpostavi razmere, v katerih so spoštovane človekove pravice in ustavni red. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v 52. točki odločbe iz leta 1997 opozorilo, da je vezanost državnega zbora na izid referenduma tako politična oziroma moralna kot tudi pravna in da bi državni zbor prekršil ustavno določilo vezanosti v primeru, če bi sprejel zakon z vsebino, ki bi nasprotovala referendumski odločitvi. Ravno tako pa bi prekršil to ustavno določilo tudi v primeru, če zakona, ki ureja materijo, o kateri se je odločalo na referendumu, sploh ne bi sprejel. Ustavno sodišče je posebej opozorilo tudi, da mora biti volilna zakonodaja sprejeta pravočasno. Če državni zbor ne bi storil ničesar ali bi bila nova volilna zakonodaja sprejeta pozno, kar bi onemogočilo normalne priprave na volitve, bi torej prišlo do kršitev ustavnega reda in človekovih pravic. Poskus izvedbe volitev po sedanjem volilnem sistemu, kljub dejstvu, da se je ljudstvo na referendumu že pred več kot tremi leti odločilo za dvokrožni večinski volilni sistem, pravno veljavnost te odločitve pa je z odločbo ugotovilo tudi ustavno sodišče, bi prevedel do izvolitve parlamenta, ki ne bi bil legitimen. Takšno stanje bi imelo mnoge negativne posledice za Slovenijo, za njen gospodarski in demokratični razvoj. Pravočasni sprejem volilne zakonodaje, ki bo skladna z odločbo ustavnega sodišča, je torej nedvomno izredna potreba države, s čimer je izpolnjen pogoj iz 201. člena poslovnika državnega zbora za hitri postopek. Zaradi tega predlagatelji zakona o volitvah poslank in poslancev predlagamo, da državni zbor Republike Slovenije zakon sprejme po hitrem postopku. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Janša. Sedaj ima možnost poročevalec matičnega delovnega telesa, da predstavi stališče. V funkciji predsednika komisije za volilni sistem in ustavne spremembe vas samo obvešča, da ste danes prejeli na klop delno poročilo prve izredne seje, v katerem je tudi zapisana kratka obrazložitev dela razprave, kjer je komisija odločala o hitrem postopku in ga po glasovanju ni podprla. Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Prehajamo na predstavitve oziroma stališča poslanskih skupin. Gospod Delak je tokrat prvi, za njim gospod Potrč.
ANTON DELAK: Hvala. Spoštovani državni zbor! Poslovnik državnega zbora Republike Slovenije natančno govori, kdaj se lahko sprejme hitri postopek in pravi: "Kadar to zahtevajo izredne potrebe države, interesi obrambe ali naravne nesreče". Naravnih nesreč ni, interesi obrambe trenutno tudi niso. Izredne potrebe države pa tudi niso, ker imamo veljavni volilni zakon. Zaradi tega smo proti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Delak. Stališče poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov, kolega Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov nasprotuje sprejemu zakona o volitvah poslank in poslancev po hitrem postopku. 201. člen poslovnika državnega zbora, ki določa pogoje za hitri postopek, je citiral moj kolega poslanec Delak in ga ni treba ponavljati. Bojim pa se, da bi morda s stalnim opozarjanjem na to, da bomo prišli v neustavno stanje, s stalnim opozarjanjem, kaj se bo zgodilo, če volilnega zakona ne bo, morda res kdo želel ustvariti izredne razmere. Mislim, da bi bilo to skrajno neodgovorno, da je pa treba to jasno povedati. Ni jih, kdor pa s tem grozi, jih mogoče želi ustvariti.
Drugo. Vsebinsko tako pomemben zakon, o tem smo govorili že pri predstavitvi mnenj, je nujno potrebno sprejemati po rednem postopku. Tudi za sprejem po rednem postopku je dovolj časa, da ga sprejmemo do približno 15. julija, ko začnejo teči roki za razpis rednih volitev. Če bo ali če bi prišlo do razpisa izrednih volitev, potem pa, gospe in gospodje, na žalost ali pa na srečo, ni mogoče pričakovati, da bi lahko bile izredne volitve razpisane in izvedene v normalnem času tudi po zakonu, o katerem zdaj govorimo, tudi, če bi bil sprejet. Zakaj ne? Prvič zaradi tega, ker veste, da sprejem tega zakona zahteva še najmanj 7 dni za državni svet, poleg redne procedure. Dopušča možnost razpisa naknadnega referenduma, kar je izrecno kot možnost ugotovilo ustavno sodišče Republike Slovenije, in to na različne poti, tudi z zbiranjem podpisov in najbrž nam je vsem realno, da izvajati izredne volitve v juliju in avgustu ne bi bilo odgovorno ravnanje. Poleg tega ste vi sami predlagatelji zakona za izvedbo predčasnih volitev predlagali od sedanjih 40 dni kot minimalni rok minimalni rok 55 dni, kar še dodatno otežuje samo izvedbo. Tako da to pač ne gre.
Jaz bi poleg trditve, da imamo veljavni zakon, zaradi tega, ker se ves čas zavaja javnost o tem, kaj veljavni zakon pomeni ali ne in da imamo neustavno stanje, želel citirati odklonilno ločeno mnenje gospoda sodnika Testena, ki je tudi predsednik ustavnega sodišča Republike Slovenije in na katerega se predlagatelji zakona zelo pogosto sklicujejo. To odklonilno ločeno mnenje je podano v zvezi z odločbo ustavnega sodišča, ki je odločilo, da prvi in četrti odstavek 92. člena zakona o volitvah nista v neskladju z ustavo, izdalo pa je to odločbo 9. marca leta 2000, se pravi najnovejša odločba. Gospod Testen je rekel: "Ustavno sodišče mora ves čas odločanja paziti na obstoj procesnih predpostavk, zato se mi je pri obravnavanju te zadeve med drugim zastavilo vprašanje, ali zakon o volitvah v državni zbor sploh še predstavlja veljavni zakon glede na to, da ni usklajen z izidi referenduma o volilnem sistemu, ki je bil 8. decembra 1996. Če bi zakon ne veljal več, bi namreč obstajala procesna ovira po 47. členu zakona o ustavnem sodišču in bi moralo ustavno sodišče pobudo zavreči. Štejem torej, da sem se s soglasjem za meritorno odločanje o pobudi do tega vprašanja opredelil." Opredelil se je torej, da imamo veljavni volilni zakon. Tudi to je razlog, da lahko o novem volilnem zakonu odločamo po redni proceduri. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Stališče poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke, kolega Peče.
SAŠO PEČE: Spoštovani! Tudi v Slovenski nacionalni stranki nasprotujemo hitremu postopku iz nekaterih enostavnih razlogov, ki pa nedvoumno vsi držijo. Naj vas opozorim, da je ta teden zasedala komisija za volilni sistem in ustavne spremembe, kjer so člani te komisije bili oziroma nasprotovali hitremu postopku, nasprotovali hitremu postopku iz mnogih razlogov, katere bom navedel kasneje.
Dalje. Tudi dva govornika pred menoj sta govorila o poslovniku državnega zbora, ki našteva tri elemente, potrebne za hitri postopek. Iz tega je pač razvidno, da so predlagatelji tega zakona, glede na to, da naravne nesreče niso, da obramba naše države ni v nevarnosti, da pač predlagatelji smatrajo, da je izreden dogodek povezan z izrednim človekom, premierom dr. Drnovškom, kar me sicer čudi, da ravno te stranke v tem trenutku tako zelo cenijo tega človeka, proti kateremu so zadnjih nekaj let rekli kar nekaj ostrih besed oziroma je bilo njihovo delovanje usmerjeno izključno proti njemu.
Dalje. Po hitrem postopku ne moremo vključiti mnenja tistih, ki jih ta zakon tangira. Torej ne moremo vključiti volivcev. Če gremo po normalni proceduri, lahko opravimo to, kar moramo - javno predstavitev. Za javno predstavitev nam daje nalogo oziroma nam daje direktivo poslovnik in pa izvedeni in pridobljeni podpisi petih poslancev, ki sestavljajo to delovno telo.
V Slovenski nacionalni stranki smo sicer poskušali, da bi zadevo umaknili z dnevnega reda. Sedaj poskušamo to, da gremo na normalen postopek. Poskušamo to, glede na dejstvo, da Slovenija ima veljavno zakonodajo, po kateri lahko izpelje volitve, da se že v morebitne spremembe vključijo tiste občine, katerih gradivo ste dobili vsi vi, ki ste še ne dolgo nazaj, mislim, da leta 1998 oziroma leta 1998 sodelovali bolj ali manj pri lokalnih volitvah, ko ste vsi obiskovali lokalne skupnosti in vsaki od lokalnih skupnosti obljubljali, da če pa podprejo to in to, torej vašega kandidata, bo to za vašo občino dobro. Danes, ko smo pred dejansko to možnostjo, pa se odrekamo oziroma odrekamo uporabnikom lokalnih skupnosti pravico do odločanja.
Skratka, s tem mislim, da smo dovolj dobro argumentirali predloge, zakaj naj gre volilna zakonodaja po normalnem postopku in naj se tudi opravi vmes predstavitev. Skratka, dajmo možnost tudi tistim, ki danes tu z dvigom rok ne morejo odločiti svojega glasu, da se opredelijo do predlaganega zakona in do njegove priloge volilnih okrajev. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še katera od poslanskih skupin? V imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov, kolega Peterle.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa. Spoštovani! Mi podpiramo hitri postopek zato, ker se je ta tema že predolgo vlekla oziroma se še vleče. So naravne nesreče, kot pravite, ki lahko prizadenejo ljudi. So pa tudi politične nesreče. To, da se štiri leta v tej hiši ne da uzakoniti ljudske volje, kot se je pokazala na referendumu, je nedvomno politična nesreča. Ljudje sprašujejo, zakaj smo jih šli v državnem zboru z odlokom vprašat, kakšen volilni sistem si želijo, ko so to povedali. Nekaj časa volilna komisija ni oziroma sploh ni želela ugotoviti rezultata. Že tam se je pokazalo, kako različni so politični interesi in kako se lahko to kaže na strani tistega, ki ima večino. Torej, ljudi smo povabili na referendum z odlokom državnega zbora in so povedali, kar so povedali. Tisto, kar so povedali je jasno, ne glede na to, ali se s tem rezultatom strinjamo ali ne.
Gotovo že čutimo posledice, mislim, da gre za prvo košarico, tako imenovano kopenhagensko demokratično košarico, ki govori o tem, ali izpolnjujemo poslovne demokratične standarde oziroma zahteve, če hočemo v Evropsko zvezo. Povsem jasno je, da če nam je Bruselj jasno povedal že v dveh poročilih Evropske komisije, da ne moremo naprej, če ne deluje pravna država, potem je to gotovo temelj pravne države, da se upošteva rezultat referenduma. Tukaj se kar naprej kaže volja proti temu. Kot smo že dejali, zakon je že nekajkrat padel.
Torej, mi nasprotujemo nadaljevanju te politične nesreče in menimo, da je potrebno postopek zaključiti kar se da hitro. Štirikrat smo tukaj debatirali in mislim, da smo si povedali vse, kar je treba ob tej zadevi povedati, smo pa za to, da se skuša v čim večjem soglasju urediti tiste meje volilnih okrajev, pri katerih je prišlo dejansko do nasilja nad obstoječimi mejami oziroma nad občutkom pripadnosti ljudi posameznim zaokroženim in zgodovinsko znanim območjem. Ta popravni izpit se nedvomno lahko naredi, če je zato volja in zato imamo tudi precej spodbud s terena. Mi smo za to, da smo zelo pozorni do tega in da te zadeve uredimo in tukaj se hitro lahko ugotovi, ali taka skupna volja obstaja ali ne. Nismo pa zato, da se to še naprej zavlačuje in se preprečuje uzakonitev ljudske volje. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Stališče poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije, kolega Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Spoštovani! Poslanska skupina, kot skupina liberalne demokracije ne bo podprla hitrega postopka. Rekel sem že v prvem nastopu, da podpiramo, da je predlog zakona na dnevnem redu. In menimo, da glede na to, da je absolutna prednost obravnave 1. točke dnevnega reda in je zaradi tega bila tudi predlagana seja na današnji dan in tudi sklicana, je tako rekoč nepotrebno zamenjevati, kaj je bolj pomembno in kaj je manj pomembno, kajti glede na to, da smo izrazili pripravljenost, da obravnavamo volilno zakonodajo v rokih, ki bodo omogočili izvedbo volitev tako v jesenskem roku, kakor je tudi mogoče s skrajševanjem rokov sprejeti volilno zakonodajo tudi v eventualno kakšnem drugem roku, ni potrebe, da bi v tem trenutku spreminjali svoje stališče. In predlagamo še enkrat, da je zakon na dnevnem redu, da se obravnava skladno s proceduro, ki je predvidena v prvem branju in da se predvsem posvetimo točki, zaradi katere je sploh bila seja sklicana.
Namreč, več kot jasno je, da če ne bi bilo predloga ali zahteve predsednika vlade za glasovanje o zaupnici, tudi ne bi bilo sklica izredne seje. Predlagatelji pa imajo vsekakor, predlagatelji za hitri postopek oziroma za uvrstitev 2. točke na dnevni red, pa imajo vsekakor poslovniške možnosti, da postopek pospešijo, v kolikor to želijo. Mi se bomo v tem primeru takrat o tem tudi opredeljevali. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Anderlič. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Ali želi predstavnik predlagateljev dodatno obrazložiti svoj predlog za sprejem predloga zakona po hitrem postopku? Želi. Kolega Janša.
JANEZ JANŠA: Gospod predsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Razlogi, ki so se tukaj navajali proti hitremu postopku, so več ali manj razlogi, ki so se doslej navajali proti zakonu kot takšnemu. Ni bilo nobene bistvene razlike, morda z delno izjemo vprašanja volilnih okrajev. Kar se tiče volilnih okrajev, priprava teh volilnih okrajev... Jaz bi rad koga prepričal. Če noben ne posluša, bom to težko naredil. Menda za to parlament je. Skratka, volilni okraji se pripravljajo že več kot dobro leto. Prvi osnutki so izšli v Poročevalcu spomladi leta 1999. Takrat smo mi predlagali resno razpravo, začela se je samo delno. Do usklajevanja je prišlo pred kakšnim mesecem in pol, ko je bila imenovana skupina strokovnjakov, v kateri so lahko kot enakopravni člani sodelovali tudi predstavniki vseh poslanskih skupin in v glavnem so, z izjemo združene liste in DeSUS-a, če se ne motim, ali Slovenske nacionalnega stranke. Tam je prihajalo do različnih kombinacij in tudi kompromisov med stroko in politiko in večina protestov, ki zdaj prihaja na volilne okraje iz nekaterih občin, je posledica dejstva, da je ta delovna skupina, ki je pripravljala volilne okraje, upoštevala tale dokument liberalne demokracije, ki je popolnoma zarezal v neko strokovno pripravljeno podlago za volilne okraje. Če liberalna demokracija tega dokumenta ne bi vložila, bi bilo teh protestov, ki zdaj prihajajo iz občin, najbrž 90% manj. Preverljivo je iz tega dokumenta, kakšne zareze v neko naravno okolje je predlagala liberalna demokracija. Jaz verjamem, da ne zaradi tega, ker bi skušala namerno povzročati takšne volilne okraje kar tako, ampak zaradi tega, ker je hotela zavlačevati, kajti zdaj ravno nekateri župani liberalne demokracije in svetniki in šefi lokalnih podružnic protestirajo pismeno v državnem zboru zaradi amandmajev, ki jih je delovna skupina upoštevala na podlagi stališča liberalne demokracije. Če to ni dvojna igra, potem ne vem, kaj bi si še zaslužilo takšno ime.
No, pa kljub temu je ustavna komisija v sredo sklenila, da strokovna skupina še enkrat obravnava te pripombe in da skuša popraviti predlog, ki je bil v glavnem pokvarjen z amandmajem liberalne demokracije, in to se zdaj dogaja in kolikor vem, bo ta predlog danes v državnem zboru in je seveda možno to, kar je bilo pokvarjeno, s potezo največje vladne stranke zaradi namernega zavlačevanja popraviti na seji ustavne komisije in se z neko jasno voljo, da se upoštevajo strokovni kriteriji, ki jih je določila skupina pravnih strokovnjakov pri ustavni komisiji, sprejmejo volilni okraji, kakršni bodo smiselni.
Kar se pa tiče teh očitkov v zvezi z veljavnostjo ali pa neveljavnostjo sedanjega volilnega zakona. Gospod Potrč je tukaj citiral ločeno mnenje ustavnega sodnika, jaz sem pa citiral odločbo ustavnega sodišča, ki se nanaša na ta konkretni primer, in odločbo ustavnega sodišča, ki je bila sprejeta in je edini veljavni dokument. Niso ločena menja tista, ki jim mora ta državni zbor slediti, pozitivno ali negativno, odločbe so tiste in v tej odločbi piše, še enkrat citiram: "Vezanost državnega zbora na izid referenduma, tako politična oziroma moralna kot tudi pravna je nedvoumna in državni zbor bi prekršil ustavo, če bi sprejel zakon, ki je v nasprotju, ali če zakona, ki je obvezen po referendumu, sploh ne bi sprejel."
Naj vas spomnim, kolegice in kolegi, da smo mi ustavo, ta zloglasni 68. člen spreminjali na eni seji, brez treh branj, po hitrem postopku in tudi takrat so faksi prihajali iz Bruslja in od povsod, od naših ljudi, ne od članov kakšnih teles Evropske unije, kjer se je neznansko mudilo, pa je šlo za ustavo, najvišji pravni akt, sedaj pa se naenkrat ne da sprejeti zakona, ki je že štiri leta in pol v proceduri. Skratka, tukaj so dvojna merila.
In še čisto na koncu. Če bi sprejeli argument gospoda Potrča, potem referendum v tej državi ne obstaja. Ker vi lahko izglasujete karkoli na referendumu. Če poslanci tega ne marajo, potem se ljudska volja ne bo upoštevala. Vendar temu ni tako in tudi tisti, ki je sprejemal ustavo, jo je dolžen spoštovati, na prvem mestu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Na glasovanje dajem predlog, da se zakon o volitvah poslank in poslancev sprejema po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! Ugotavljamo prisotnost! (87 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (43 poslancev.) Kdo je proti? (44 poslancev.)
Predlog za sprejem zakona po hitrem postopku ni bil sprejet. Državni zbor bo predlog zakona obravnaval v prvi obravnavi. Prehajamo na glasovanje o predlogu dnevnega reda v celoti. Za današnjo sejo tako predlagam dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.
Ugotovimo prisotnost! (83 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da je bil dnevni red 44. izredne seje državnega zbora sprejet.
Po dogovoru, ki smo ga sprejeli včeraj na kolegiju, bo državni zbor danes zasedal do 18. ure, po potrebi pa tudi v soboto oziroma eventualno tudi v nedeljo.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA PREDSEDNIKA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZREŠITEV LISTE MINISTROV, na katerega je vezana zaupnica Vladi Republike Slovenije, IN PREDLOGA PREDSEDNIKA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA IMENOVANJE LISTE MINISTROV, na katerega je vezana zaupnica Vladi Republike Slovenije. Predsednik vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek, je na podlagi 117. člena ustave Republike Slovenije z dopisom z dne 2.4.2000 državnemu zboru posredoval zahtevo za glasovanje o zaupnici vladi ob odločanju o imenovanju ministrov, pri čemer je tudi predlagal, da se predhodno razreši lista desetih ministrov. Z dopisom z dne 4.4.2000 je predsednik vlade pojasnil, da je vprašanje zaupnice v celoti vezana na izglasovanje razrešitve liste ministrov, kot to velja tudi za imenovanje nove liste ministrov. Gradiva v zvezi s to točko ste prejeli.
Prehajamo na prvi del te točke dnevnega reda - obravnava predloga predsednika vlade Republike Slovenije za razrešitev liste ministrov, na katerega je vezana zaupnica vladi Republike Slovenije. Predsednik vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek predlaga, da državni zbor razreši naslednjo listo ministrov: Marjana Podobnika, ministra brez listnice, ki nadomešča predsednika vlade in koordinira državotvorna ministrstva; dr. Marjana Senjurja, ministra za ekonomske odnose in razvoj; dr. Francija Demšarja, ministra za obrambo; dr. Marjana Jereba, ministra za zdravstvo; dr. Lojzeta Marinčka, ministra za znanost in tehnologijo; mag. Antona Bergauerja, ministra za promet in zveze; Cirila Smrkolja, ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Tomaža Marušiča, ministra za pravosodje; mag. Boža Grafenauerja, ministra brez listnice za področje lokalne samouprave in Janka Razgorška, ministra za malo gospodarstvo in turizem.
Predsednik vlade je razrešitev liste ministrov vezal na zaupnico Vladi Republike Slovenije. Ali želi predsednik vlade dr. Janez Drnovšek dodatno obrazložiti svoj predlog? (Želi.) Prosim.
DR. JANEZ DRNOVŠEK: Spoštovani gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci. Predlagal sem nadomestitev ministrov SLS in vezal odločanje o tem na zaupnico predsedniku vlade. Gre za redek instrument, ki ga predvideva naša ustava in do sedaj še ni bil uporabljen. Že iz tega dejstva je očitno, da je pač vezan na neke posebne določene razmere v državnem zboru, v vladi. Ocenjujem, da so takšne razmere nastale ob odločitvi za takšen predlog.
Kot prvo je razlog za ta predlog predhodna najava SLS, slovenske ljudske stranke, da bo s 15. aprilom letošnjega leta izstopila iz koalicije in da bodo takrat vsi ministri SLS odstopili. S tem bi vlada, po moji oceni, ostala praktično opravilno nesposobna. Vem, da so bila pričakovanja, da bo predsednik vlade počakal do 15. aprila in potem glede na situacijo vlekel poteze. Veliko sem razmišljal o tej situaciji, tudi o tej možnosti in o drugih možnostih. Ocenil sem, da je potrebno reagirati ob tej najavi v tem trenutku zato, da bi pustil državnemu zboru odprte, realno odprte vse možnosti za nadaljnjo odločitev. Tudi za predčasne volitve, tudi za to, da se eventualno tudi še izbere drugi mandatar ali katera koli varianta in pa ponudil možnosti, kako na normalen, dostojen način zaključiti ta mandat. Zato sem ponudil nadomestno listo ministrov in izrazil pripravljenost, da če me poslanci državnega zbora podprejo, če se tukaj izkaže večina, če se parlamentarne stranke odločijo za večinsko podporo, da potem dokončam ta mandat, da sprejmemo čim več evropske zakonodaje, da dokončamo volilno zakonodajo in še nekatere druge pomembne projekte, če je za to pripravljenost in volja v državnem zboru.
Moja osnovna pripravljenost za nadaljevanje mandata je tukaj in tudi odgovornost čutim do države, da ta mandat dokončamo. Poznam sedaj razlago, češ, zakaj nisem počakal do 15. aprila in da je bilo to prehitro, in da sedaj jaz kršim koalicijsko pogodbo. To je približno tako, kot če bi mi kdo nastavil nož na grlo in potem rekel, naj počakam, da se bo morda premislil in me sedaj obtožuje, ker sem umaknil grlo in vrat in nisem čakal na to, ali si bo premislil ali si ne bo premislil. Torej, ocenil sem, da je vladanje na tak način, vlada od 15. aprila tak mandat, tako okrnjen, da z njim ni mogoče dostojno in kredibilno nadaljevati dela v vladi. Zato sem pač ponudil državnemu zboru te možnosti.
Koalicija liberalne demokracije Slovenije in slovenske ljudske stranke in DeSUS-a je v tem času, v teh letih, v tem mandatu opravila precej dela, precej koristnega dela za državo. Opravili smo veliko dela na harmonizacije evropske zakonodaje, sprejeli davčno zakonodajo, sprejeli pokojninsko zakonodajo. Država je v tem času imela zelo dobre gospodarske rezultate, sorazmerno zelo ugodno gospodarsko rast in tudi druge pokazatelje. V številnih mednarodnih primerjavah in ocenah izstopamo kot najboljša država v tranziciji. Koalicija je bila velikokrat težavna, ker so jo sestavljali različni partnerji z različnimi pogledi, z različnimi programi, težko smo se usklajevali. Včasih smo pristajali na rešitve, s katerimi potem nihče ni bil zadovoljen, ampak to so bila dejstva. To je bila pač koalicija, to so bila pač razmerja med poslanci in ta razmerja je bilo potrebno upoštevati. Včasih sem tudi sam bil prepričan, da bi lahko na nekaterih področjih šli hitreje, včasih pa je morda takšno usklajevanje in takšno dolgotrajno in tudi naporno dogovarjanje o vseh projektih pa kljub vsemu le prineslo bolj uravnotežene in na koncu morda boljše rešitve, kot pa bi bile brez tega.
Ocenjujem sicer, da bi morala Slovenija v naslednjem obdobju na nekaterih področjih še pospešiti tempo. Seveda velja to za evropsko zakonodajo, velja to za nekatere projekte ki so, ki smo jih začeli, ki se nanašajo na prestrukturiranje gospodarstva, na njegovo nadaljnjo liberalizacijo, odpiranje svetu, vključevanje v evropske in svetovne trende, v trende globalizacije. Na teh področjih bo potrebna resnično učinkovita vlada in pa zmožnost hitrega odločanja, hitrega izvajanja ukrepov in hitrega tudi dogovarjanja tako v vladi kot v parlamentu. S tega vidika se tudi sam priključujem tistim, ki menijo, da je seveda v naslednjem obdobju potrebno imeti zato čimbolj programsko enotno vlado, s čimbolj jasnimi orientacijami in z zmožnostjo hitrega odločanja, da ne bi prihajala tako vlada kot parlament v neke pat pozicije, v katerih se troši veliko energije in časa, ni pa pravih rezultatov. Kar se tiče sedanje situacije in odločitve, kako naprej. V tem času, v teh dneh, pa tudi že pred tem, sem iskal možnost, kako zagotoviti večinsko podporo v tej vladi, tej nadomestni vladi za nadaljevanje. Zdelo se mi je smiselno, da v interesu države, da izpeljemo naprej evropsko zakonodajo, da ne izgubljamo časa v tem letu. V Evropi je precejšnja konkurenca. Tudi ni največjega navdušenja za hitro razširjanje Evropske unije. Če bo kakšna izmed kandidatk zaostala, če bo sama storila napake in sama zaostala v korakih, v tem primeru bo seveda Evropska unija zlahka sprejela odločitev, da jo upočasni, da upočasni postopek njenega odločanja in lahko pride do resnično pomembnih, morda celo usodnih zamud. Naš cilj je, da bi dokončali harmonizacijo evropske zakonodaje in pogajanja z Evropsko unijo do konca leta 2001. Vladna kriza sedaj, tako kot se je nakazovala s 15. aprilom, in če bi jo vlekli brez neke jasne razrešitve naprej, bi dejansko lahko pomenila, da smo upočasnili proces že od tega trenutka naprej in da v letošnjem letu lahko izgubimo skoraj tričetrt leta, do konca leta, ko bi se po normalnih volitvah oblikovala nova vlada in bi državni zbor takšno vlado tudi potrdil. Tako bi resnično lahko nastala usodna zamuda v približevanju Evropski uniji. Poznam dileme, poznam vse razprave v zvezi z volilnim sistemom. O tem smo se že velikokrat odločali. Povedal sem že velikokrat, kakšno je moje mnenje o tem, in tudi Liberalna demokracija Slovenije je sprejela odločitev na svojem najvišjem organu, da podpre večinski sistem. To je težka odločitev. Marsikdo, tudi od poslancev, tudi sicer meni drugače, da bi bila boljša druga pot, vendar upoštevali smo vsa dejstva. Tudi sam sem jih upošteval. Prvič to, da noben volilni sistem seveda ni idealen, da ima večinski sistem svoje prednosti. Prednost je v tem, da omogoči lahko oblikovanje bolj programsko enotne in bolj učinkovite vlade. Slabost je v tem, da je verjetno resnično manj sorazmeren in s tem tudi manj demokratičen, kot pa je proporcionalni sistem. Seveda med tema dvema glavnima prednostima ali slabostima se je potrebno odločati. Upošteval sem tudi dejstvo, da je bil izveden referendum, čeprav velikokrat osporavan, da je bila izrečena sodba ustavnega sodišča, čeprav marsikdo dvomi o njej oziroma jo osporava. Vendar to so neka dejstva, ki smo jih tehtali in na koncu upoštevali v naši odločitvi, češ, to je način, da kljub vsemu izidemo iz te situacije na najbolj državotvoren način in na način, ki bo tudi najbolj verjetno omogočal nadaljevanje stabilnosti, politične stabilnosti v tej državi. Vendar te odločitve so težke, so težke, tega enostavno ni za podcenjevati in tudi ne podcenjevati naporov, ki smo jih vlagali že do sedaj in smo jih bili pripravljeni vlagati tudi vnaprej, da bi ta proces in to odločanje pripeljali do konca. Zato sem tudi v tem času, pred glasovanjem o zaupnici ponudil, se želel pogovarjati s strankami, da se dogovorimo za podporo, torej za zaupnico tej vladi in da se hkrati dogovorimo o tem, da dokončamo nekatere projekte, da naredimo čim več na evropski zakonodaji in da dokončamo volilni sistem. Na žalost ti dogovori niso pripeljali do rezultata, niso sklenjeni. Državni zbor danes odloča seveda brez nekega jasnega, vnaprejšnjega dogovora med parlamentarnimi strankami o zaupnici o tej situaciji.
Morda so v teh sedanjih pogajanjih, če temu tako rečem, nekateri pričakovali, da bom pripravljen morda na neskončne kompromise ali popuščanja, da bi obdržal mesto predsednika vlade. V tej točki moram reči, da temu ni tako. Bil sem pripravljen in sem pripravljen ta mandat nadaljevati z nekimi normalnimi pogoji, okviri, z neko vsaj minimalno potrebno podporo državnega zbora, ker sicer seveda to ni mogoče. Vendar seveda ne za vsako ceno. Ne morem sprejeti nesprejemljivih pogojev ali morda takih pogojev, ki bi absolutno zmanjševali možnost, da nadaljujemo na tak način, kot sam mislim, da se da nadaljevati. Zato seveda tudi danes povem, da ob tem, ko izražam pripravljenost, da nadaljujem s tem mandatom do konca in da opravimo te projekte, da seveda hkrati računam na vse druge možnosti, ki so. Lahko pride seveda, zelo jasno v tej situaciji do nezaupnice, v tem primeru je odprta možnost do predčasnih volitev. Verjetno bo v tem primeru težje priti do večinskega sistema, čeprav še vedno ni izključeno. Odprta je seveda možnost, da v 30-ih dneh državni zbor najde drugega mandatarja, postavi drugo vlado. To je ena izmed možnosti. Seveda si pa nihče izmed nas ne dela utvar, da bi taka vlada lahko kaj resnično veliko naredila še do konca tega mandata, preden bi bila izpostavljena, preden bi začela delati, so tako ali tako že redne volitve, ki so lahko že s 1. oktobrom. Z vidika teh projektov, tega dela taka možnost ni smiselna. Smiselna je seveda samo z vidika borbe s strankami, katera bo s to pozicijo prišla do volitev. Z vidika projektov pa ni smiselna. Z vidika projektov je smiselna samo tista prva, ki sem jo tudi predlagal, torej, dopolnitev vlade, zaupnica in pa dogovor o tistih projektih, ki so najbolj nujni za državo v tem obdobju.
Vendar, spoštovane gospe poslanke in poslanci, situacija je takšna, kot je, odprta, pred vami. Ob tem bi želel poudariti še to, da bi se zahvalil kandidatom za ministrice in ministre, kandidatkam in kandidatom. Sprejeli so kandidaturo v zelo nejasnih, zelo tveganih pogojih, ko jim seveda nisem mogel zagotoviti vnaprej, da bodo tudi izvoljeni, da bodo dobili večinsko podporo v parlamentu. Zelo kvalitetno in zelo strokovno so opravili predstavitve na svojih odborih in prepričan sem, da če bi vlada le bila potrjena, izvoljena, da bi zelo kvalitetno opravljali svoje delo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala predsedniku vlade. Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želijo besedo ministri, ki so predlagani za razrešitev? (Želi.) Besedo dajem gospodu Marjanu Podobniku, podpredsedniku Vlade Republike Slovenije.
MARJAN PODOBNIK: Spoštovani gospod predsednik, poslanke in poslanci, gospod predsednik vlade, kolegi ministri. Dovolite, da v imenu vseh ministrov slovenske ljudske stranke povem nekaj misli. Obžalujem, da se je predsednik vlade v situaciji, v kakršni se je znašel, odločil za potezo, s katero so se možnosti alternative za reševanje nastalih razmer zmanjšale, njihovo število se je zmanjšalo. Žal so ostale možnosti, ki po naši oceni niso najboljše, zato možnosti, ki so predlagane, tudi ne moremo sprejeti.
Zavedam se osebno, kot predsednik slovenske ljudske stranke in tudi kot slovenska ljudska stranka, odgovornosti za nastalo situacijo, saj smo s tem, ko smo sprejeli pogoj slovenskih krščanskih demokratov, da za združitev še pred volitvami je potreben izstop slovenske ljudske stranke iz vlade, smo sprožili začetek razmišljanja o tem, kako še pred 15. aprilom, ko se stvari postavijo drugače, ko več kot tretjina ministrov izstopi, rešiti nastalo situacijo. Ta pogoj smo sprejeli, ker ocenjujemo, da je združitev slovenske ljudske stranke in krščanskih demokratov tako zgodovinsko pomembna, da je potrebno in smiselno prevzeti tudi tveganje za nekaj tednov, morda celo mesecev, zahtevnejših razmer v državi. S to združitvijo bomo naredili evropsko primerljiv slovenski politični prostor in predvsem zagotovili, da bodo prihodnja leta in desetletja slovensko politiko vodile zmerne, levo sredinske ali desno sredinske vlade in ustrezna možnost njihovih kombinacij.
Predlog predsednika vlade je sicer v nasprotju s koalicijsko pogodbo, ampak to ni problem tega državnega zbora. Želim pa povedati - čeprav verjamem, da predsednik vlade ni imel namena kršiti koalicijske pogodbe, ampak se je v časovni stiski odločil za hitro pot, ki pač ni bila v skladu s to pogodbo. Zamenjava, ki je predlagana, ob spoštovanju kandidatov, ki so se izpostavili, po naši oceni ne bo rešila problemov, ki so, marsikaj pa utegne celo dodatno zaplesti, glede na zakonodajo in postopek, kakršen je in se ga moramo držati.
Še enkrat bi rad zagotovil, da ne glede na to, kakšen bo rezultat današnjih glasovanj, bo slovenska ljudska stranka konstruktivno in odgovorno delovala za izvedbo vseh tistih pomembnih projektov za Slovenijo, v povezavi z vključevanjem v Evropsko unijo, Nato, reševanjem gospodarskih in socialnih problemov ter zunanjepolitičnih vprašanj, pri katerih bi bilo ocenjeno, da je sodelovanje ljudi, ki jih je predlagala slovenska ljudska stranka, pomembno. Tako bodo naši ljudje na različnih ravneh v celoti na razpolago, če bo ocena, da je tak ali drugačen čas kdorkoli pomemben in potreben za to, da bi ti projekti oziroma njihovo izvajanje čim manj trpelo.
Prepričan sem, da tudi tujina, ki spremlja to dogajanje, pričakuje predvsem čim hitreje jasno in čisto sliko, da bo razvidno, ali je Slovenija še politično stabilna država in ali je jasno, kakšno usmeritev Slovenija podpira, tudi ko gre za pomembna vprašanja Evropske unije in Nata. Tu bi rad posebej izpostavil prepričanje, da karkoli se že bo zgodilo, se mora zgoditi hitro in hitro moramo priti do rešitev, ki bodo čim bolj čiste. Seveda pa bo, tako kot stvari tečejo, žal, potrebno vsaj nekaj tednov preživeti v očitno nekoliko bolj neprijaznih razmerah. Sam pričakujem in tudi apeliram na vse tiste, ki imajo, recimo, pomembno vlogo pri pogajanjih, socialni partnerji, sindikati in vsi drugi, da v teh tednih ne bi prišlo do eksplozije plač, cen, do drugih problemov, ki bi bistveno otežili delovanje prihodnje vlade in ki bi lahko zelo obremenili tudi slovensko gospodarstvo. To povem s polno odgovornostjo, kajti prav v teh dneh se sprejemajo določene odločitve, in v času nestabilnih predvolilnih razmer je znano, da obstaja nevarnost, da se prek obremenjevanja proračuna obremeni tudi gospodarstvo in zmanjša možnosti za uspešen gospodarski razvoj.
Dejstvo je, da s sklepom, ki sem ga podpisal, in s pogojem, ki sem ga sprejel, sem nehote zamajal skupaj s stranko sedanjo slovensko vlado, in s sklepom, ki ga je sprejel predsednik vlade, je nehote dokončno, po moji oceni, zrušil sedanjo slovensko vlado. Ker verjamem, da nihče ni imel namena, da bi naredil politične razmere nestabilne, pričakujem, da bomo tudi v primeru, da bi poiskali drugačno politično večino, za čas do morda rednih volitev, da tudi v tem primeru bo pripravljenost za podporo ljudem, za katere bi ocenjevali, da lahko v tem prehodnem obdobju najbolje, v največji meri zagotovijo, da bodo pomembni projekti za Slovenijo uspešno tekli.
Jaz bi rad v zvezi z vlado doslej povedal, da ocenjujem, da je opravila veliko in zahtevno delo v teh treh letih in pol. Veliko pozitivnega, marsikaj pa nam tudi ni uspelo narediti ali pa nismo storili ustrezno. Občutek za zastopanje nacionalnih interesov pri nekaterih vprašanjih je bil nekoliko različen. Ne želim iti v detajle, prepričan pa sem, da problemi, s katerimi se soočate tudi v državnem zboru, od vprašanja uvajanja vizumov, zahtevanje prosto carinskih prodajaln, urejanje odprtih vprašanj s sosednjimi državami, seveda del teh problemov izvira tudi iz neusklajenosti vlade pri urejanju teh vprašanj in iz dejstva, da so bile dane nekatere obljube v preteklosti, ki žal ne izražajo dovolj trdne in državotvorne drže. Jaz trdno verjamem, da bo nova vlada ali pa tudi v tem prehodnem obdobju kljub vsemu možno doseči, da nacionalni interesi pri reševanju teh vprašanj bodo ustrezno postavljeni, bodo imeli ustrezno visoko težo.
Torej te koalicije ne bo več, kakršenkoli bo že danes rezultat, toda mostov, ki pomenijo zmožnost sodelovanja ljudi in strank tudi z različnimi političnimi pogledi, Slovenska ljudska stranka s tem ne podira. Prepričan sem namreč, da Slovenija kot država in Slovenci kot narod smo prisiljeni iskati stvari, ki nas povezujejo, kajti le prek tega obstajajo možnosti, da bomo pred izzivi, ki jih je veliko, ob teh izzivih tudi uspešni.
Ob koncu bi se želel še enkrat zahvaliti za sodelovanje in skupno delo predsedniku vlade, kolegom ministrom iz liberalne demokracije in DeSUS-a in še posebej tudi vsem poslankam in poslancem vseh poslanskih skupin. Ne glede na to, da smo bili pogosto ocenjevani različno, je dejstvo, da tako poslanci kot ministri in vlada ste pogosto nerazumljeni pri svojih prizadevanjih in ob tem pa eni in drugi opravljamo pomembno delo. Verjamem, da se tega tudi zavedamo in verjamem, da tudi po odločitvah danes in v teh dneh, se, kar se tega tiče, ne bo nič spremenilo oziroma bo tudi ta preizkušnja, ki je za demokratične države nekaj povsem normalnega, pomenila samo novo preizkušnjo, kratek čas nestabilnosti in ob tem postavitev temeljev za dolgoročno stabilno vodenje Slovenije. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na razpravo poslanskih skupin. Prvi se je k razpravi prijavil kolega Alojz Peterle v imenu poslanke skupine Slovenskih krščanskih demokratov. Predlagam tudi, da bi bil danes odmor med 14. in 15. uro.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa za besedo. Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, gospod predsednik vlade in ministri! Spoštovani vsi prisotni!
Deset let je poteklo oziroma poteka z današnjim dnem, od kar smo imeli prve demokratične volitve. In deset let kasneje me glede marsikaterega področja slovenskega družbenega življenja navdajajo podobne misli kakor takrat. Takrat se je pokazala izredna potreba po spremembi tega, kar smo imeli do takrat kot politični in kot gospodarski sistem, kot način vladanja. Danes deset let kasneje se kaže podobna potreba. Očitno prihaja čas za prepotrebne spremembe. Tukaj ne bi govoril toliko o osebah, ki smo jim zaupali ključne pozicije v tej državi ali o tej vladi. Raje bi govoril o modelu vladanja, o posledicah takega načina vladanja, o trendih kot jih opažamo in o odnosih.
Najprej nekaj besed o modelu. O leta 1990 do leta 1992 smo imeli resda koalicijo, ki jo je sestavljalo šest pomladnih strank, vendar v tisti koaliciji nismo imeli nikoli različnih tiskovnih konferenc, različnih strank o istih zadevah. Šlo je za projekt, ki smo ga doživljali zelo intenzivno, v njem sodelovali in precej časa ni bilo tiste tekme med strankami, ki je značilna za vse tako imenovane mešane vlade in vse so bile Drnovškove, od leta 1992 do leta 2000. To, kar je danes povedal sam gospod predsednik Drnovšek, ko je govoril o neučinkovitosti, o težavah pri usklajevanju, o potrebi po večji programski sorodnosti itn., je čas priznanja, da tako ne gre več naprej. To ni samo čas priznanja z njegove strani, to je tudi čas spoznanja, ki traja že nekaj časa, ljudi, da tako ne bomo mogli napredovati naprej. Jaz sem gospodu predsedniku hvaležen za ta del resnicoljubnosti oziroma stvarne predstavitve, kako je. Na nek način sem mu hvaležen tudi za to, da se je odločil. Prevelikokrat se ni odločal, to pot se je. Imel je sicer druge možnosti, s katerimi ne bi postavljal tako na "ali - ali" oziroma "out - out" svoje partnerje ali svoje nasprotnike. To je bila pač njegova legitimna odločitev in temu primerne bodo seveda tudi posledice. Končujemo neko obdobje mešanih vladavin, v katerih je LDS kot relativno najmočnejši partner velikokrat grobo in pregrobo uveljavljala svojo silo, svojo številčno premoč v nepartnerskem odnosu do drugih partnerjev. To so izkusile v manjšinski poziciji vse stranke, naj bodo pomladnega ali nepomladnega porekla. Ta model odnosov v koaliciji, ki ni primerljiv z običajnimi koalicijskimi odnosi v normalnih demokracijah v Evropi in drugod po svetu, je vodil v stalno merjenje moči med močnejšim in manjšim partnerjem, namesto da bi imeli enotno in učinkovito vladanje. Zlasti ta mandat je prinesel številne tiskovne konference, kjer so o istih sklepih govorile po dve ali po tri stranke različne zadeve ali pa razlagale, da niso bile za, pa vendar je bil sklep sprejet.
Skratka, k temu je treba dodati tudi nekaj, čemur rečemo fevdalizacija resorjev. Nikoli doslej se ta fevdalizacija, seveda od onih časov, kjer je bilo vse pod eno stranko, ni izrazila na tako nesrečen način, kot se je v tem mandatu. Ta resor je naš, se je reklo, ta je njihov, zato imamo tako rekoč ideološke in upravljalske monokulture na različnih ministrstvih. Na šolstvu težko najdete človeka, ki bi bil različen od večine, če temu tako rečem, in to se seveda tudi pozna v šolski politiki. Tako bi lahko našteval tudi naprej. Kakšne posledice prinaša tak način vladanja? Po eni strani prinaša - to je povsem razvidno iz razmaha uradništva v zadnjem mandatu - namreč, kjer ni enotnosti, morata delati dve ekipi, kjer ni zaupanja v tiste, ki jih naslediš kot nov minister, dodajaš svoje, ti se morajo šele učiti, prejšnjim ne zaupaš, in tako imaš dve ekipi. Eno, ki malo bolj zna in nima priložnosti, da bi naredila tisto, kar zna, druga se šele uči, davkoplačevalci pa plačujejo seveda oboje. Tako so zasedbe v raznih kabinetih, v raznih sekretariatih, tako rekoč podvojene. O številkah ne bom govoril, ker so ljudem znane, so pa enormne, če pogledamo razvoj naše birokracije od leta 1992 do leta 2000. Vse to, gospe in gospodje, stane, in to ljudje tudi vedo. In malo dogovorov ali pa veliko dogovarjanja, pa tudi veliko stroškov. Naj opozorim samo na en vidik, na nekaj številk, ki so si precej vsaka k sebi.
Glejte, naša gospodarska rast se je dogajala tam med 2 in 4 ali pa 3 in 4%, včasih tudi malo več, inflacija se je v teh letih gibala ali pa se že dolgo giblje tam okrog 8%, ampak proračun je pa šel v teh letih s 25% na leto, če malce zaokrožim, navzgor. Pred štirimi leti smo bili tam nekje pri 500 milijardah, sedaj smo na 1.000. In vse to, pa še veliko drugega, seveda, govori o tem, kako se je ta model vladanja zaplezal, kako so se koncesije partnerjem, ki so izsiljevali, končevale predvsem s plačevanjem njihovih potreb in se je tu nekaj dalo in tam nekaj dalo, in vse skupaj je šlo v višine, s katerimi se bo ukvarjala - seveda mislim na javno porabo - ukvarjala naslednja vlada. Tako zapuščina, spoštovani vladajoči, ki jo puščate naslednji vladi, je več kot naravna nesreča, o kateri smo govorili prej. Nekdo bo moral jasno povedati, potem ko vi zavestno izpregate, da tako ne gre več naprej in da bo treba drugače.
Omenjena je bila tudi Evropska zveza. Glejte, ta trik ne bo uspel, da bo zaradi nezaupnice sedaj vse narobe. Ta vlada se prvi dve leti z Evropsko zvezo ni resno ukvarjala. Ministra za evropske zadeve je postavila šele, mislim, da v drugem letu svojega mandata. Ministra brez listnice, ki je lahko pisal in nagovarjal, pisal pisma ministrom in ugotavljal evidenčno, kaj je kdo že naredil, ni pa imel v rokah moči, ni imel kompetence, da res doseže tisto, kar bi morala vlada kot celota dosegati. Zato imamo tudi tako različno stopnjo pripravljenosti naših resorjev na evropske izzive. Imamo resor, ki v štirih letih ni pripravil nobenega resnično potrebnega zakona. Prihajajo šele sedaj, ko vlada razpada. To nas bo strašno teplo, vam garantiram, ker vem, kaj pomeni taka zamuda.
Za lansko leto je ta vlada, ker pač ona dela predloge zakonov, ne parlament, tukaj imamo prioritetni red obravnav, tako imenovane evropske zakonodaje, ta vlada je poskrbela za 38 zakonskih predlogov zamude. Tega se ne da narediti, ne z novo vlado, ne s potrditvijo tehnične ali manjšinske vlade. Tega se do roka, ko nas bo zadelo novo poročilo evropske komisije, preprosto ne da narediti. To je gospod predsednik vam in celi vladi jasno. In, da ne govorim o podzakonskih aktih. Služba za evropske zadeve je sama pripravila pregled, ki mislim, da je verodostojen in iz katerega izhaja, da je komaj nekaj čez 50 procentov podzakonskih aktov pripravljenih. Te ne sprejema državni zbor, te sprejema sama vlada. Torej strahotna zamuda, ki se je preprosto ne da podelati sedaj, do septembra, ko bo zaključeno naslednje evropsko poročilo.
In še nekaj je treba k poročilom evropske komisije povedati. Nesposobnost in nemoč tako vodene ali tako sestavljene vlade se kaže v tem, da se iste postavke, kot kritične, ponavljajo od poročila do poročila ali od obiska do obiska. To smo poslušali in razpravljali o tem tudi poslanci v okviru skupnega parlamentarnega odbora, skupaj s poslanci evropskega parlamenta. Stalno ista vprašanja. Kako deluje pravna država? Kako je z nacionalizacijo? Kako je s, tako imenovano, prvo košarico? Kako je z odpiranjem trga? Dve leti je rabila ta vlada, da je evidence pripravila sebi, nam in Bruslju, kam in koliko je sploh šlo državnih pomoči. Mi vemo, v Bruslju tudi vedo, vlada pa sploh ve, da se tako kupuje socialni mir. Da se takole, kjer so pravi botri, dobiš državno pomoč, tam pa kjer jih ni, pa ne dobiš. To je nepravičen in netransparenten red. Tako tudi, gospe in gospodje, ne bo šlo več naprej. To govori gospodarstvo, to ne govori opozicija. Opozicija je pač glasnik tega stališča, ki je absolutno nujno opravičeno in je potrebno ljudem razlagati, kako te stvari so. Torej, pred Brusljem in pred nami ta trik ne bo uspel, da je sedaj nekdo destabiliziral to državo. To državo destabilizirajo mešane vlade, v katerih manjšinski partner ne more nič bistvenega doseči, dobiva samo majhne koncesije, celo milijardo več ali pa 5 milijard več, ampak nič bistvenega se ne spremeni. Problem pri nas ni delitev denarja. To se zelo hitro deli. Problem je, kako ga bomo zaslužili in kaj vlada k temu prispeva, da bo pokrivala vse večjo potrato oziroma večjo porabo. Tukaj je vlada delala zelo slabo.
Če pogledamo zadeve malo po gospodarski plati, je jasno, da imamo trende, zaskrbljujoče trende navzdol. Ne leta 1992 ni bilo takih, takrat so se začele obračati zadeve navzgor. Imeli smo javno porabo pri 41%, poglejte, kje je danes. Mimogrede bi rekel, da vlada, iz katere je začel oziroma da Drnovškova prva vlada oziroma zadnja vlada končuje tako, kot je prva začela. V prvem tednu svojega delovanja je enormno dvignila javno porabo z zviševanjem plač in to dela tudi v zadnjem tednu svojega obstoja. Preprosto preložimo to na druge, drugi bodo že poskrbeli za denar. Ta vlada je izbrala jugoslovanski način reševanja odprtih problemov, ker ni bila varčevalna, ker ni znala nič prihraniti, se je seveda zadolževala. Zato imamo sedaj zadolženost, ki je večja, kot je bila v času Jugoslavije, in je obremenila zanamce za težke denarje, zanamce, ki jih bo manj ali ki jih je manj, kot je bilo nas. Ta stvar bo seveda tudi močno legla na naslednjo in na naslednje vlade, ker tega seveda ne bomo rešili potem v štirih letih. Trdim, da je ta vlada oziroma dejavnost te vlade, njena politika podlaga za kritiko, ki prihaja iz gospodarstva. Okvirna gospodarska politika, kot se temu reče, ni bila v podporo gospodarstvu. Vi veste, da naše gospodarstvo že nekaj let ne kaže nobenega dviga konkurenčnosti. Država ima s svojim obremenjevanjem gospodarstva nedvomno velik delež pri tem in prav je, da se s tako politiko prekine in je iz tega vidika vseeno, če pol leta prej, kot bi bile običajne volitve, da se bodo začele odpirati možnosti za drugačno gospodarsko politiko, da politika ne bo več v breme gospodarstvu, ampak da bo v njegovo podporo. Tudi v tem smislu se sedaj odpira pri tej premeni oziroma tej spremembi možnost za drugačno verodostojnost slovenske vlade, za njeno kredibilnost, v odnosu do Slovenije, pa tudi v odnosu do Evrope. Do Evrope je naša vlada obljubila številne zadeve, nekatere že v drugem roku niso bile izvedene.
In še nekaj bi rekel, tudi to je bila značilnost teh mešanih vlad. Vse bolj je bilo opazno, da pravila igre, v kolikor so sploh postavljena, ne veljajo enako za vse. Zato jaz upam, da ta sprememba prinaša tudi to možnost, da bodo pravila veljala enako za vse, da bodo pregledna, jasna, se pravi transparentna. Dokler ne bo tako, dokler ne bo v politiki drugačne odgovornosti, se bodo nepravične socialne razlike nadaljevale, tudi nepravične razlike v tretmaju do različnih delov gospodarstva ali do različnih podjetij. Do takrat, dokler ne bomo teh stvari uredili tudi z Evropsko zvezo, ne bomo prav daleč prišli.
Ko že govorimo o socialnih razlikah, je treba povedati, da taka politika in sedaj bom enkrat zopet uporabil besedo "grobi liberalizem" vodi seveda v finančno jačanje in politično jačanje ozkega kroga sedanje elite in hkrati v jačanje velikega števila ljudi, mislim jačanja števila ljudi, ne pa jačanja gospodarske moči teh ljudi. Torej v Sloveniji se govori tudi o revščini, na to moramo biti zelo pozorni.
Jaz ne trdim, da so stvari črno-bele ali da so črno-rdeče ali belo-rdeče. Trdim pa, da trendi kažejo bolj na črno in ljudje se sprašujejo, kako je to mogoče oziroma zakaj tako. Naš odgovor je, tudi zaradi takšnega načina vladanje.
In še nekaj bi rekel k temu, kar je gospod predsednik vlade dejal glede ponudbe. Tisto, kar je ponudil nekaterim strankam, seveda ni bila resna ponudba, ampak je bila postavitev pred dejstvo. Take ponudbe smo doživljali že prej in zmeraj je bil grd tisti, ki ni te ponudbe kar nekritično prevzel. Torej mi v takem podjetju ne želimo sodelovati. Zanimivo pa je, da gospoda premiera ni prav nič zanimala ponudba oziroma pogled z druge strani in gotovo so bile drugačne rešitve, ki bi prispevale tudi k temu, da bi izkoristili še teh nekaj mesecev za pripravo tako imenovane evropske zakonodaje. Ta prilika, mislim, da gre mimo ali pa bo izvolitev nove vlade prispevala k novi dinamiki, tudi to je mogoče oziroma upam, da je to tako mogoče.
Torej, če ne bi bilo tega a priornega postavljanja v out, oziroma out - out, potem bi lahko danes odločali tudi o čem drugem oziroma odločali o drugačnih sklepih.
Torej, nujna je sprememba. Danes imamo priliko, da se zanjo odločimo. Slovenski krščanski demokrati smo se odločili. Vesel sem, da so pomladne stranke glede tega vprašanja dosegle enotnost, za katero sem prepričan, da se bo izkazala, ne samo tukaj, ampak tudi v nadaljevanju politične odgovornosti za Slovenijo.
Ob koncu bi dejal tudi, ker pravim, da niso stvari črno-bele, marsikaj je seveda tudi uspelo, marsikaj tudi zaradi predlogov opozicije. Se spominjam časov, ko so, kar zadeva našega vključevanja v Evropsko zvezo, ko je pozicijska stran prevzela tako rekoč vse sklepe, ki jih je opozicija predlagala, in nekaj časa je bila opozicija motor dela tudi na vladni ravni, da so šle stvari naprej. Žal seveda nismo mogli narediti vsega tega, česar vlada ni naredila sama. Jaz sem za tiste pozitivne stvari prav tako hvaležen, kot so drugi oziroma izražam k temu priznanje, hkrati pa še enkrat rečem, da čas mešanih koalicij je mimo. Potrebni so najprej mostovi med temi, ki so si bližje. Do zelo drugačnih pa je potreben odnos, kot ga demokracija pozna oziroma tekmovanje s principi oziroma s pogledi, ki so stran od naših vrednot, načel in standardov. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa kolega Peterle. Stališče poslanske skupine združene liste socialnih demokratov Borut Pahor.
BORUT PAHOR: Hvala lepa predsednik za besedo. Prav zares ni mogoče zanikati, da je naša dežela na nek način rojena pod srečno zvezdo, celo samo rojstvo neodvisne države je mogoče zaradi zelo zapletenih okoliščin na prelomu devetdesetih let, oceniti tako. Pa ne gre samo za to. Gre tudi za to, da ta dežela dveh milijonov ljudi pravzaprav razpolaga z vsemi potrebnimi okoliščinami, ki bi jo lahko kvalificirale z eno odprto, moderno družbo, razvito državo, v kateri bi si ljudje v skladu s svojim znanjem in pridnostjo in marljivostjo ustvarjali boljši življenjski standard.
Jaz mislim, da je v tem smislu naša dežela rojena pod srečno zvezdo in da je pravzaprav naloga politike samo ta, da na najbolj uspešen možen način poveže vse te ustvarjalne energije in po svojih pristojnostih in močeh da dodaten zagon temu napredku. Združena lista ocenjuje, da je po desetih letih, po dosegi neodvisnoti in demokratičnih sprememb, Slovenija tako simbolično kot stvarno na nekem političnem prelomu. Mislim, da se je iztekla neka energija, ki je zdaj dostikrat tudi uspešno hranila ta napredek. Zdaj se je iztekla. Zdaj se je iztekla. Potrebne so spremembe.
Združena lista socialnih demokratov je v zadnjih treh mandatih po svojih najboljših močeh podpirala in sodelovala v tistih političnih projektih, za katere je iskreno menila, da omogočajo gospodarski in socialni razvoj, vključevanje Slovenije v evropske tokove. Mislim, da smo bili vsi skupaj v marsičem tudi uspešni. Danes ocenjujemo, da samo neka tiha podpora, neka obrobna podpora ne zadostuje več, da bi bili še naprej v naslednjih letih priče temu napredku. Potrebne so torej spremembe. Mi menimo, da je pravi način za spremembe možnost predčasnih volitev. Zato se združena lista socialnih demokratov s svojim današnjih obnašanjem odloča, da vzpostavi možnosti, ko bodo imeli ljudje možnost, po našem mnenju torej na predčasnih volitvah, čim prej izmeriti zaupanje v svoje politične protagoniste, in da bodo imeli ti, v skladu z zaupanjem ljudi, možnost, da oblikujejo novo vlado, da oblikujejo nov politični kabinet, ki bo z novo energijo, tudi z novo avtoriteto lahko suvereno nadaljeval tiste politične projekte, ki naj torej našo deželo, kot rečeno, rojeno pod srečno zvezdo, peljejo naprej h gospodarskemu in socialnemu razvoju in vključitvi v moderni svet, ki bo omogočal, da se bomo mi, kot sleherni posamezniki, in mi, kot nacija, uvrstili med najbolj razvite, najbolj napredne. Zato so torej potrebne spremembe, ne stopicanje na mestu. Če bi kakorkoli po našem mnenju danes podpirali neke vmesne rešitve, bodisi to začasno vlado, manjšinsko vlado, prehodno vlado, tehnično vlado, bi pravzaprav samo izgubljali čas, predvsem pa zapravljali priložnosti, ki jih ima Slovenija in jih lahko uveljavi samo, če ima na oblasti politični kabinet, ki je sposoben v skladu s svojimi pristojnostmi suvereno sprejemati potrebne odločitve za te kvalifikacije. Vsaka vmesna odločitev bo pomenila zapravljanje časa in zapravljanje priložnosti naše dežele.
To analizo imamo pred našimi očmi, ko zelo odgovorno sprejemamo odločitev, da te vlade ne bomo podprli. Združena lista socialnih demokratov je premiera Drnovška leta 1997 podprla. Morda se bo kdo od vas spomnil mojega nastopa, ko je premier Drnovšek in liberalna demokracija, kljub temu da je bil izvoljen na ta položaj z našo podporo, sklenil koalicijsko zavezo z ljudsko stranko. Takrat sem dejal, da ne glede na vse, vendarle upam in pozdravljam to odločitev v velikem upanju, da bo taka koalicija prinesla ne samo gradnjo mostov čez ideološke in druge prepreke, ampak da bo neka koalicija, ki je dobila tudi večinsko podporo med ljudmi na volitvah leto prej, vendarle v tem mandatu peljala Slovenijo naprej, in da bo združena lista socialnih demokratov po svojih najboljših močeh pri temeljnih odločitvah sodelovala konstruktivno. In združena lista socialnih demokratov je delovala konstruktivno. Če me danes kdo za nazaj vpraša, ali to obžalujem, pravim ne. In da kasneje ne pozabim, bi rad dal tukaj v tem kontekstu še eno politično zagotovilo. Ne glede na to, kdo bo do predčasnih ali rednih volitev vodil to deželo, združene liste v nobeni kombinaciji do predčasnih volitev zraven ne bo, ker želimo prej izmeriti zaupanje med ljudmi. Lahko računa na to, da bo Združena lista socialnih demokratov pri evropskih projektih, pri zunanji in varnostni politiki delovala konstruktivno. V tem smislu bi rad spomnil, da smo novembra lani in marca letos predlagali, da ne glede na vse, kar se bo dogajalo v tem predvolilnem času, politične stranke podpisnice sporazuma o podpori vključevanja v Evropsko unijo sklenemo sporazum, ki nas bo obvezoval, da sprejemamo tiste zakone, ki kvalificirajo Slovenijo kot partnerko v približevanju Evropski uniji v ugodnem pogajalskem statusu. To bo Združena lista storila, ne glede na to, kako bo državni zbor odločil o usodi te ali morebitnih drugih vlad do predčasnih volitev.
Kdor ima vlado v rokah, ima v rokah tudi veliko odgovornost. Zakaj? Zato ker ima v rokah veliko vpliva in moči. Mi smo podprli mandatarja leta 1997, ne da bi potem lahko vplivali na politiko te vlade. Politika te vlade ni bila v vsem slaba. Toda marsikdaj je sprejemala odločitve, s katerimi se mi nismo strinjali. Problem se je povečal, ko je začela ta vlada in koliacijski partnerji sprejemati odločitve, za katere pa smo mi presojali, da so tudi v strateškem nasprotju z našimi pogledi na prihodnost in demokracijo. Tukaj ne mislim samo na, recimo, odnos do vatikanskega sporazuma, do našega obnašanja do novo nastalih situacij na Avstrijskem. Ne mislim tukaj na te probleme, ampak tudi recimo na odločitev glede večinskega volilnega sistema.
V tem kontekstu je torej Združena lista socialnih demokratov zelo pedantno in tudi zelo odgovorno razmišljala o tem, kaj storiti danes. Jaz bi rad zagotovil ljudem, ki so nas podprli, da te odločitve nismo sprejeli čez noč. Odločitev, da te vlade in nobene druge do predčasnih volitev ne podpremo, utemeljujemo na stališču, da si Slovenija preprosto ne sme privoščiti nadaljnje erozije potrebne politične avtoritete za sprejemanje odločitev in s tem izgubo časa, ter predvsem zapravljanje priložnosti, ki jih ta dežela ima. Da bi to deželo lahko peljali naprej v novo tisočletje, ki se je že začelo, v nov razviti svet, potrebujemo trdno vlado s konsistentno programsko usmeritvijo, vlado, ki ima potrebno politično avtoriteto, ki ima potrebno moralno kredibilnost in ki lahko sprejema vse odločitve, dostikrat tudi take, ki niso popularne. Manjšinska vlada, tehnična vlada, kakršnakoli druga vmesna rešitev tega ne bo zagotovila. Ne bo zagotovila! Slovenija pa bo zapravljala čas. Združena lista v teh treh letih ni metala polen v kolesje te koalicije. Smo opozorili na probleme, smo predlagali spremembe, smo bili tudi kritični in smo znali podpreti. Ni naša odgovornost, da se je slovenska vlada znašla v situaciji, v kateri se je. To je predvsem v največji meri odgovornost tistih, ki so prevzeli mandat za vodenje te dežele. Vendar tudi mi imamo devet glasov v tem državnem zboru. Čeprav naša odgovornost ni povezana s politično oblastjo, z vlado, je povezana s sedanjimi usodnimi odločitvami. Mi smo svojo odgovornost pripravljeni sprejeti. Združena lista ne te, ne drugih prehodnih vlad ne bo podprla. Predlaga državnemu zboru, da se odloči za predčasne volitve. Mi predlagamo, da se nove oziroma predčasne volitve organizirajo po tem, ko bi državni zbor, če bi bilo to mogoče, s potrebno politično voljo sprejel predlog za spremembo ustave in za popravke sedanjega proporcionalnega sistema, s čimer bi rešili praktično vse pravne in politične zadrege, ki jih morda kdo od nas ima, in bi šli na predčasne volitve. Dobili bi novo vlado, dobili bi koalicijo strank, ki bi z novim zagonom in z večjo programsko konsistentnostjo lahko vodila deželo. Ne vem, kakšne politične barve bo nova vlada. Vendar sem ne glede na to prepričan, da je veliko boljše, da Slovenijo vodi nova vlada, izvoljena na volitvah. Vlada, ki ji bodo tudi ljudje zaupali, da bodo njene odločitve ne vedno popularne, dragi kolegi in kolegice, ne vedno popularne, koristne za to deželo. To je sedaj zelo pomembno. Čas, v katerem smo, izzivi, ki so pred našo deželo, nam ponujajo velikansko možnost, da iz te dežele še kaj naredimo, da jo pripeljemo v sam epicenter najbolj razvitih narodov in dežel. Dostikrat bo za to potrebno sprejeti tudi kakšno grenko odločitev. Za ljudi bo zelo pomembno, da bodo vedeli, da je vlada sprejela kakšno grenko odločitev za to, ker presoja, da je to dolgoročno koristno za deželo, ne zaradi teh ali onih kupčkanj, ne zaradi te ali one strankarske trgovine. In te odločitve je mogoče sprejeti samo, če imamo take politične okoliščine.
Zato gospod predsednik, drage kolegice in kolegi! Državni zbor danes ne bo glasoval samo o tem, ali podpira razrešitev ministrov iz slovenske ljudske stranke ali ne, temveč tudi o zaupnici vladi. Premier Drnovšek se je odločil, da bo to odločitev vezal na zaupnico. Združena lista je že ocenila, da je bila to pametna in preudarna odločitev. V kontekstu tega, kako mi razumemo stvar, se pravi v kontekstu razčiščenja razmerij v politiki in pri opredelitvi do tega vprašanja, se bo torej združena lista socialnih demokratov odločila, da tej vladi in, kot rečeno, nobeni drugi do predčasnih volitev ne bo dala politične podpore. Pojdimo na predčasne volitve, spremenimo volilni sistem tako, da bomo lahko izbrali in omogočili ljudem, da izberejo svoje politične predstavnike, ki naj sestavijo nov vladni kabinet. Ta vladni kabinet take ali drugačne barve, naj z neko novo energijo, z nekim novim zaletom, z neko novo moralno in politično kredibilnostjo vodi deželo v prihodnost, ki se je, kot rečeno, že začela. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Pahor. Katera od poslanskih skupin želi besedo? Gospod Janša v imenu poslanske skupine socialdemokratov.
JANEZ JANŠA: Spoštovani gospod predsednik, kolegice in kolegi. Vsaka vlada, ki si ji redno ali predčasno izteka mandat, dela bilanco in najbrž jo bo naredila tudi ta, ki bo danes tako ali drugače razrešena. Za vsako vlado se lahko reče, da je naredila nekaj dobrega, nekaj slabega. Do prave ocene pride, ko se pove, kaj je bilo dobro in kaj je bilo slabo. Moji predgovorniki so naštevali oboje. Jasno je, da tisti, ki so bili v vladi, bodo govorili, koliko dobrega so naredili, in tisti, ki so v opoziciji, običajno govorijo bolj o tem, kaj je bilo slabega.
Ampak jaz nimam občutka, da smo danes v tej dvorani zato, da bi delali to bilanco. Do te seje je prišlo zato, ker je pač država prišla v politično krizo in ker se iščejo izhodi iz te krize. Točneje rečeno, koalicija, ki je nastala po prevari leta 1997, je zašla v krizo, je začela razpadati, je razpadla. Zdaj naenkrat tisti, ki so pripeljali to državo v krizo, pravijo, zdaj smo pa vsi odgovorni za to. Nismo vsi odgovorni za to. Tisti, ki je prevzel nase izvršilno oblast in imel v rokah ves ta čas inštrumente za to, da vodi to državo, tisti je tudi odgovoren za to, da dober del tega mandata ali pa da dober del tega mandata, ki naj bi bil namenjen za to, da se nekaj dogaja, da gre razvoj naprej, namenjamu temu, da se najprej sestavlja vlada in potem ob koncu temu, da koalicija razpada.
Politično gledano, se danes izteka farsa, ki se je pričela s politično korupcijo oziroma nakupom poslanca Cirila Pucka, da je glasoval za mandatarja, ki ni bil kandidat njegove stranke. Potem se je to nadaljevalo s kršenjem koalicijskih pogodb na obeh straneh, s sestavo vlade, ki je po logiki stvari, ne zato, ker bi ljudje to sami po sebi slabo želeli, najbrž, ampak po logiki stvari, po logiki, ki jo narekuje proporcionalni sistem, ki narekuje fevdalizacijo resorjev, tudi vladala po fevdalnih načelih. Vsak je bil gospodar v svojem fevdu. In to je bil prvi interes. Šele drugi interes so bili interesi države. In nobene garancije ni, da se takšna zgodba ne bo ponovila tudi po naslednjih volitvah. Kje je garancija za to, da bo, kot je bilo rečeno, po predčasnih volitvah ta država dobila vlado, ki bo drugačna, ki bo drugače sestavljena, ki bo vladala z novim elanom, novimi energijami, novimi močmi itn. Spominjam se nastopa zdaj že precej pozabljenega bivšega predsednika oziroma kanclerja avstrijske vlade gospoda Wranitzkya pred nekaj leti, ki je govoril enako. Po enem letu je Avstrija razpisala predčasne volitve in gospod Wranitzky je v parlamentu domači in svetovni javnosti obljubljal: potrebujemo predčasne volitve zato, da pride do osvežitve, do nove energije, novih ljudi, novih priložnosti itn. Bile so volitve, rezultat je bil skoraj natančno enak kot na prejšnjih pred enim letom. In tri mesece so potrebovali, da so sestavili isto koalicijo, kot je bila prej. In naslednjič so imeli spet predčasne volitve, seveda brez tega kanclerja, ki je ravnal načelno in je odstopil, je prišel drugi, ki pa je zdaj tudi že bivši, ker je tudi odstopil, ker se je ponovil podoben rezultat. Toliko o teh novih in svetlih priložnostih, ki jih ponujajo tisti, ki predlagajo, da ta državni zbor krši ustavo in ljudsko voljo in ne sprejme volilnega sistema, ki je v tem trenutku edina globalna rešitev za globalno politično krizo.
Gledano zdaj povsem od blizu pa so se zadnji dogodki odvijali približno takole. 30. marca leta 2000 je bil na Pravni fakulteti posvet društva za ustavno pravo, kjer so različni pravniki oziroma pravni strokovnjaki razglabljali o situaciji, ki bi lahko nastala ob 15. aprilu. In tam je svetovalec predsednika države Milana Kučana, dr. Ribarič, predstavil stališče urada predsednika o tem, kako naj bi se ta kriza razrešila. Ključni del tega predloga ali navodila, kakorkoli to vzamete, je bil pač predlog, da se stvar preseka, da se pride po najhitrejšem postopku do predčasnih volitev, ker je to glede na odločbo ustavnega sodišča, za katero je gospod Ribarič očitno vedel, mi pa kot predlagatelji smo jo pa dobili šele včeraj ob 8.40 uri po faksu iz ustavnega sodišča, sprejeta je bila pa že februarja. Po tej odločbi je namreč naenkrat postal naknadni zakonodajni referendum o volilnem sistemu možen tudi v letu pred volitvami, doslej pa to ni bilo možno. No, ampak, če skombinirate ti dve čarovniji, potem pridete do povsem realnih možnosti, ki so jih dobili v roke tisti, ki skušajo na vsak način preprečiti uveljavitev večinskega volilnega sistema.
In spoštovane gospe in gospodje, tukaj se ne igra igra za takšno ali drugačno vlado. Tukaj se igra igra za to, ali se bo spoštovala ustava in ali bo na tej podlagi Slovenija in državljani, ki so se na referendumu odločili za spremembo, dobili v roke pravni sistemski mehanizem, ki bo že vnaprej preprečeval nastanek takšnih vladnih kriz, v kakršni smo sedaj, ali ki bi preprečeval to, da po volitvah država tudi pol leta ne bo imela opravilno sposobne vlade. To je sedaj ključno vprašanje. In ker tisti, ki že desetletja vladajo iz sence, ne želijo preglednega volilnega sistema, ne želijo jasnih razmer v politiki, ker potem ne bi več mogli vladati iz sence, bi morali priti na sonce in se pokazati ali - recimo - ustanoviti svojo stranko in z njo kandidirati na volitvah. Skratka, ker transparenten volilni sistem preprečuje vladanje iz sence, se skuša ne glede na ceno, ki jo zato plačujemo vsi in država, ohraniti sistem, ki omogoča povolilne prevare, politično korupcijo in trajno nestabilnost. Koalicija, ki sedaj razpada, se je rodila v času izrazite nestabilnosti. Imeli smo volitve, rezultat, kakršen je pač bil, pogajanja in v ozadju, seveda, tudi dokazane primere politične korupcije. In na koncu smo dobili mandatarja, ki ga je podprl tudi poslanec, ki ni bil izvoljen na listi stranke, ki je predlagala ali podpirala tega mandatarja. In tisti, ki ima moč, ki obvladuje politično podzemlje, lahko takšne poskuse ponovi kadarkoli, če bomo spet volili po starem volilnem sistemu. In to se bo dogajalo. Če se krši ustava in se ne izglasuje večinski volilni sistem, ostane sistem takšen, kot je sedaj, je lahko rezultat na naslednjih volitvah, recimo, tudi za tri ali štiri poslance v plus strankam slovenske pomladi. Tu ni nobene garancije, da lahko ta politična opcija sestavi izvršilno oblast. Nasprotno! V tistem trenutku se začnejo povolilne mahinacije in rezultat je lahko takšen, kakršen je bil po letu 1996.
No ampak sedaj naprej k tej mikro zgodbi. Skratka, 30. marca leta 2000 je predsednik države prek svojega pravnega svetovalca na posvetu na pravni fakulteti predstavil navodilo, kako je treba ravnati. 2. aprila leta 2000 je predsednik vlade začel izvajati to navodilo in to pet minut pred polnočjo. To zelo spominja na nekatere odločitve, ki so v bivšem sistemu padale ponoči. Kot že rečeno, 6. aprila ob 8.40 smo dobili odločbo ustavnega sodišča, ki dopušča naknadni zakonodajni referendum. Ko vse to povežete, je jasno, da je v igri nadaljnja manipulacija z volilnim sistemom in da ni ključno vprašanje zaupnica vladi ali predčasne volitve. To oboje, tako zaupnica vladi kot predčasne volitve, je instrument za to, da se prepreči sprememba volilnega sistema, in to se dogaja. Seveda je zadeva kočljiva. Težko je kršiti ustavo, težko je v tujini razložiti, zakaj se v štirih letih vendarle ni sprejel zakon, kakršen bi moral biti sprejet, če je bil referendum, če je bila odločba ustavnega sodišča. Težko je to pojasnjevati v Bruslju. Zato tisti, ki mora, če hoče ohraniti kredibilnost pred svetom, tisti, ki mora kazati lep obraz v Bruslju, ne more biti direktno proti. Zato razni sklepi, da smo za, razne izjave, razne grožnje, ob tem pa zavlačevanje procedure ves ta čas in tudi odkrita podpora tistim, ki odkrito zavlačujejo. Taka je ta igra. So namreč tudi taki, ki jim pred Evropo ni treba kazati lepega obraza in so uporabni za vse.
Vendar pa ne glede na glasovanje o zaupnici vladi na tej seji, ustavna obveza glede volilnega sistema pred tem državnim zborom še vedno ostaja in obstaja. Formalno gledano to nima nikakršne zveze. Ustava veže enako, tako poslance socialdemokratske stranke kot poslance vseh drugih strank; popolnoma enako jih veže in popolnoma enako jih veže tudi rezultat referenduma. Seveda je po tem, kar se dogaja, jasno, da je na nekem mestu, kjer se v Sloveniji še vedno očitno odloča v senci, padla odločitev, da bodo zaradi tega, da se prepreči spremembo volilnega sistema, predčasne volitve. Če te odločitve ne bi bilo, ne bi predsednik države včeraj začel volilne kampanje na Obali, kjer je direktno pozival gospodarstvenike, katere stranke naj volijo. Oprostite, 2. člen zakona o volilni kampanji pravi, "volilna kampanja se lahko začne najprej 30 dni pred dnevom glasovanja". Imamo predsednika države, ki je kršil ta zakon, in imamo stranko, ki dela enako. Nekateri so očitno prepričani, da bodo volitve čez en mesec. Včeraj mi je nekdo poslal letak, ki ga je dobil v nabiralniku: "DeSUS - odprti in ustvarjalni, volitve 2000", kjer se že poziva, naj se voli DeSUS. Direktno kršenje zakona, seveda, in je tudi kazen zagrožena; me prav zanima, če bo kakšen inšpektor kaj ukrepal.
Skratka, to, da tukaj sedimo in se delamo, da nekaj odločamo, je očitno farsa, odločitev je nekje padla ali pa je vsaj v tem državnem zboru veliko takšnih, ki mislijo, da če je nekdo nekaj odločil, je to dejstvo, ne glede na to, kaj naredi ta državni zbor, ker drugače ne bi tiskali letakov - najbrž. Za november se to še ne izplača, lahko se še marsikaj zgodi, celo kakšna stranka lahko še razpade.
Skratka, smo v situaciji, ko je popolnoma jasno, da se igra igro v zvezi z volilnim sistemom. Eno od ključnih dejanj te igre je danes. So tovrstne odločitve. Žal pa vse kaže, da se poteze vlečejo, kot da je odločitev že sprejeta, še preden je bila ta seja sploh sklicana.
Ker ne morem apelirati na tiste, ki so že prepričani, pač apeliram na slovensko javnost, da to igro spregleda. Če bo v tem primeru izigrana ustava, če bo izigrana ljudska volja, če bo sprejet drugačen zakon, kot je bil izglasovan na referendumu, ali če takšen zakon ne bo sprejet, je to po odločbi ustavnega sodišča drastična kršitev človekovih pravic. Slovenija se s tem postavlja na drugo stran maastrichskih kriterijev za vstop v Evropsko unijo in se postavlja kot država med tiste subjekte, kjer država krši človekove pravice in politične svoboščine in kjer nek državni organ - kateri koli pač - ne spoštuje volje ljudstva. To pa je korak v sistem, za katerega smo mislili, da njegov konec ravno danes praznujemo z 10. obletnico proslave ob prvih svobodnih volitvah. Ne vem, kaj bomo danes zvečer proslavljali? Situacija v kateri smo, namreč zelo spominja na tiste čase, preden so prve svobodne volitve sploh bile. Tudi takrat se v tej dvorani ni nič odločalo. Tudi takrat so imeli stranke, ki so prej, preden je bil sploh zakon sprejet, vedele, da bodo volitve in so že izvajale volilno kampanijo. In to isto, spoštovani, se dogaja tudi sedaj. Še vedno je nek centralni komite, ki sprejema odločitve. Ta državni zbor pa se tukaj sestaja za to, da nekdo prodaja to sliko v Evropo in da lahko govori, da lahko govori, da je v Sloveniji demokratična oblast.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Janša. Ali želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Sedaj bomo prešli na razpravo poslancev in poslank. Dal bi besedo predsedniku vlade, ki je želel na kratko.
DR. JANEZ DRNOVŠEK: Gospod predsednik! Spoštovane poslanke in poslanci! Želel bi na kratko replicirati, odgovoriti na nekatere trditve oziroma domneve gospoda Janše.
Namreč, razvija tezo, kot da je to sedaj vse skupaj neka zarota, da si je to izmislil nek kabinet in nek svetovalec predsednika, o tem govoril, o tej varianti, da bom jaz ponudil glasovanje o zaupnici in tako naprej, da ne bi to pripeljalo do predčasnih volitev. To so, v tem primeru, govorim o tem primeru, globoko izmišljene zadeve in gospod Janša to točno ve - za ta primer. Točno ve, da to ni res. Najbrž govori to danes za svojo publiko, da bi opravičil tudi svoje delovanje. Namreč, jaz sem tako njemu kot ostalim predsednikom strank ponudil dogovor, da sprejmemo dogovor, da ga tudi podpišemo, zato da bo držal, in sem povedal, da če - ker je bilo vprašanje, kaj bo, če ga naši poslanci ne bodo držali, ker to včasih naredijo - da bom pač v tem primeru odstopil kot predsednik stranke. Ponudil sem dogovor, v katerem piše, da naredimo evropsko zakonodajo do konca mandata, da naredimo volilno zakonodajo, večinski sistem. In da - in še nekatere druge projekte, če se lahko za njih dogovorimo. In seveda, da se podpre, da se da zaupnica tej vladi, da bi lahko to dokončali.
Torej, gospod Janša je imel in ima to možnost, da to sprejme, da potrdi, da glasuje za zaupnico, da glasujete za. V tem primeru bodo seveda vse zarote gospoda Kučana in kogarkoli drugega, padle v vodo. Ker ne bo predčasnih volitev, ker lahko pridemo tudi do večinskega sistema in lahko izpeljemo tudi evropske in ostale zadeve. Tako, da prosim, meni je sprenevedanja dovolj. Povejmo si stvari tako, kot so. Jaz sem povedal, da nisem pripravljen za vsako ceno tega delati, seveda pa nisem pripravljen tudi sedaj sprejemati že ne vem kakšnih zgodb groze, kaj je zatem. V tem, ko je ljudska stranka odpovedala koalicijsko pogodbo; nisem je jaz odpovedal, oni so jo odjavili, oni so sprožili politično krizo. Pravijo, da na zahtevo krščanskih demokratov. Ti pravijo, da - menda - sedaj ne več. Ampak; sprožena je bila, dobil sem odpoved koalicijske pogodbe. Sedaj pravijo, da bi moral počakati do 15. aprila, ko bi si morda premislili. Kaj to pomeni: morda premislili? Seveda, v takšnih pogojih kot predsednik vlade ne morem delovati. Moja pravica je prvič tudi, da odstopim ali pa, da storim tisto, kar sem storil: ponudil glasovanje o zaupnici, ponudil možen koncept, kako naprej. V tem primeru bi bil še pripravljen to delati, sicer pa ne več. Sicer pa ne več! In seveda, tudi jaz imam svojo mejo, kjer pač lahko rečem, da pač ne gre več. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu predsedniku vlade. V repliki na njegovo razpravo - ura pa je 14. Predlagal bi, da bi za eno uro sejo prekinili za opoldanski odmor. K repliki sta prijavljena kolega Janša in kolega Peterle.
Sejo nadaljujemo ob 15. uri.
(Seja je bila prekinjena ob 14.00 uri in se je nadaljevala ob 15.06 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovani kolegice in kolegi nadaljujemo z izredno sejo. Ugotavljamo prisotnost! (74 poslancev in poslank.) Zbor je sklepčen, lahko odloča.
Prijavljena sta k repliki kolega Janša in kolega Peterle. Gospod Janša imate besedo za repliko. Poslance in poslanke bi tudi vprašal in jih povabil, da se, če kdo želi, da se pisno prijavi k razpravi.
JANEZ JANŠA: Zdaj jaz repliciram predsedniku vlade, ga pa ne vidim. Tako da, verjetno je itak vseeno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prihaja.
JANEZ JANŠA: Prej, ko sem tukaj govoril o tem, kako so stvari potekale, nisem nič dejal, kdo v čemu zavestno sodeluje. Jaz sem samo opisal stvari, kako so potekale. Kdaj in kdo je dal prvi predlog v zvezi s to potezo, ki je bila narejena, in kdaj je bila poteza narejena in kdaj smo dobili odločbo ustavnega sodišča. Mi si to lahko razlagamo, kakor hočemo, ampak teh dejstev ne moremo spremeniti. Tako so stvari pač potekale. Če kdo pri tem sodeluje zavestno, potem bi temu morda lahko rekli zarota, čeprav v politiki je to beseda, ki je večznačna. Če sodeluje, ne da bi vedel, kakšen je scenarij, potem je to še toliko slabše.
In ni res, ni res, da to kar se dogaja v situaciji, kakršna je nastala, da je bila to edina rešitev. Enostavno temu ni tako. Bilo je nekaj proceduralnih glasovanj danes, ki so onemogočila drugačne rešitve. In vemo, kako se je glasovalo. Ko smo glasovali za hitri postopek za večinski volilni sistem, je bilo 16 poslancev od 16 poslancev socialdemokratske stranke za, 9 poslancev od 9 poslancev krščanskih demokratov za, 18 poslancev od 19 poslancev ljudske stranke "za" in 25 poslancev od 25 poslancev liberalne demokracije, če nakup odštejem, "proti". Tisti, ki bi želel, da se stvari odvijajo drugače, bi po petih letih razprav vendarle pristal na to, da se odloča o večinskem volilnem sistemu danes. Če je "za", kakšna je razlika: ali po 5 letih razprav glasujemo na hitri seji ali morda na treh sejah. Razlika je v tem, da sprejetje tega zakona zdaj pomeni, da bo zakon tudi uveljavljen in da z raznimi proceduralnimi zapleti in zbiranjem podpisov njegove uveljavitve ni možno preprečiti. To, da je zakon sprejet kasneje, za kar je liberalna demokracija glasovala, in to z vsemi 25 glasovi, pomeni, da je zakon lahko sprejet, da je pa možno preprečiti njegovo uveljavitev. In to igro ste odigrali, nobene druge! Tako da je zadeva jasna. Tudi predlog, o katerem je bilo tukaj govor, češ, da je bil dan z vladne strani tako nam kot krščanskim demokratom; če ga preberete, ne zgleda ravno resno. Tisti, ki ga je dal, je vedel, da ne bo sprejet, kajti predsednik vlade je nam ponudil, da mi podpremo vlado, v kateri ne sodelujemo, in vse tiste rešitve, ki jih doslej liberalna demokracija v koaliciji z ljudsko stranko ni mogla uresničiti. Ne vem, če je kdo normalen v tej državi, ki bi takšno ponudbo sprejel. Lahko nekaj stvari naštejem: zakon o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik, o ekološki sanaciji TET 2 in spodbujanju razvojnega prestrukturiranja zasavske regije - TET 2 in spodbujanje razvoja prestrukturiranja zasavske regije je kar dvakrat napisano itd. Maloobmejni sporazum s Hrvaško, ampak v redu, recimo, da se o teh stvareh da pogovarjati in pogajati, ključna je seveda 5. točka, kjer se pravi: stranke podpisnice se zavezujejo, da bodo najkasneje do 7. julija 2000 sprejele nov zakon o volitvah v državni zbor. To, da se v tem roku sprejme nov zakon o volitvah v državni zbor, pomeni, da se da uveljavitev tega zakona preprečiti glede na situacijo, ki je nastala s to odločbo ustavnega sodišča. In zdaj se je v veliki meri to naredilo, ker se je glasovalo proti hitremu postopku, drugače smo pa mi povedali: zato da se sprejme rešitev - se pravi zakon o večinskem volilnem sistemu, na podlagi katere se ta država lahko v prihodnje izogne takim krizam, v kateri smo zdaj in v kakršni smo bili po volitvah leta 1996 - smo mi pripravljeni podaljšati mandat neke vlade, ki se ukvarja s harmonizacijo evropske zakonodaje in nujnimi projekti, ne da bi v tej vladi sodelovali. To smo mi javno povedali, vendar ta ponudba z naše strani ni bila sprejeta. Z glasovanjem o postopku glede zakona o večinskem volilnem sistemu, pač, ta ponudba ni bila sprejeta.
No, in seveda, če se vrnemo na sam začetek - in s tem končam repliko - tisti, ki za svoj predlog ministrov želi podporo, ki bo večinska, ta predlog prej, preden ga pošlje v državni zbor, uskladi ali ga vsaj poskuša uskladiti. In se to ne naredi na tak način, kot se je naredilo sedaj. Vse ostalo po tej potezi je bila najbrž igra; ali predsednika vlade ali celotne liberalne demokracije - ne vem. Če ni bila igra teh, je stvar še slabša, jo vodi nekdo od zadaj.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, kolega Peterle.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa, gospod predsednik. Moram reči, da sem se malce razveselil prej, ko je tudi predsednika vlade v zahtevnem trenutku obšla misel na smeh, pa se je malo pošalil z SLS pa malo s SKD. Torej, upam, da ne bomo prišli v Lutkovno gledališče počasi in da ne bo vsa ta debata pristala na kakšnih medvedih, na kakšnem audiju ali kaj podobnega. Ta debata tukaj danes govori o ključnih problemih te države, govori o krizi vladanja in o krizi oblasti, ki traja že predolgo.
Glede SKD bi rad, gospod predsednik, povsem jasno povedal: mi smo od tistega spoznanja naprej, da LDS ni liberalna stranka evropskega tipa, ampak je ključni del kontinuitete starih političnih sil, povsem na jasni in isti liniji. In smo rekli: ne želimo v to in tako vlado, ker to ni tisto, kar bi mi lahko podpirali. Zato je tudi ves čas naša načelna linija: ne združujemo se z SLS, s katero nas družijo identični cilji, zato, da bi pristali v LDS-ovi vladi. In SLS je imela, kot je jasno - pa naj bo še enkrat povedano - dve izbiri: ali se pridruži koaliciji Slovenija, dobi tretjinski delež pri kandidatih in konča mandat v skladu s koalicijsko pogodbo in je v naslednji zgodbi. To je bila povsem korektna ponudba, ki tako rekoč še drži. Naš pogoj pa smo stavili samim sebi in smo rekli: mi v vlado - torej, se ne združujemo zato, da bi šli v vlado, in smo se tega držali. SLS je izbrala pot odhoda iz vlade, vam je to pošteno najavila, vi ste reagirali, in s tem prispevala k hitrejši razjasnitvi politične slike v Sloveniji. In vesel sem, da se je odločila tako - in se je odločila, seveda, suvereno. Če pa bi malo drugače pogledal vaš nastop, bi pa rekel, da ga lahko vzamem tudi kot kompliment, kajti če je krščanska demokracija z devetimi poslanci zamajala vso državo, to koalicijo in trajne vladarje, potem je pa tudi to nek uspeh. Hvala lepa. /Odziv iz poslanskih klopi./
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Preden dam besedo za repliko gospodu Potrču, bi rad samo povedal, da se je za začetek popoldanskega dela opravičil kolega Roberto Battelli. Replika, kolega Potrč, nato predsednik vlade.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Meni je ljubše, če se govori o dejstvih in če so dejstva tudi objektivno in točno povedana. V razpravi gospoda Janše je bilo nekaj - trdim - konstruktov in bom na enega od teh poskušal z dejstvi pokazati.
Gospod Janša je rekel, da so - mislim, da včeraj ali predvčerajšnjim - zvedeli za odločbo ustavnega sodišča v zvezi z možnostjo naknadnega referenduma in je iz tega izgradil konstrukt, ker naj bi nekdo drug vedel pred tem - najbrž po nekih kanalih - da se je dal predlog, da naj se gre v predlog za razrešitev z glasovanjem za zaupnico.
Jaz bi rad povedal, da imam odločbo ustavnega sodišča U1-276/96 - 10.2.2000, ki sem jo dobil, tako kot vsi drugi vodje poslanskih skupin v državnem zboru, 10. marca 2000. To je odločba, ki govori o členu 12.A: zakon o referendumu in o ljudski iniciativi in piše v tej odločbi med drugim tudi: "Ta prepoved pa ne izključuje možnosti razpisa naknadnega zakonodajnega referenduma, in to ne glede na čas sprejema zakona, ki bi se nanašal na volitve v državni zbor. Pravica volivcev do naknadnega zakonodajnega referenduma z določbo 12.A člena ni omejena." Jaz sem to dobil 10. marca in prebral. Sedaj, ali je šlo za zavestno zavajanje ali pa gospod Janša, ki je tudi vodja poslanske skupine, bere samo tiste odločbe, ki imajo vsebino, ki njemu odgovarja. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. K repliki se je priglasil gospod dr. Drnovšek.
DR. JANEZ DRNOVŠEK: Gospod predsednik, ko smo prešli v to razpravo seveda želim, da so stvari čim bolj jasne. Glede na to, kar smo slišali še sedaj od gospodov Janše in Peterleta, bi želel dodati naslednje.
Prvo. Če kdo želi dokončati delo na večinskem sistemu, sem jaz ponudil najboljšo možnost za to danes. Če glasujete za zaupnico, pridobite potreben čas, tudi brez tistega dogovora, ki sem ga ponudil zato, da bi videli, če se lahko dogovorimo o tem in da bi bil ta dogovor tudi vnaprejšen in bolj trden. Še vedno je ta možnost odprta: lahko glasujete torej za zaupnico vladi, nadaljevalo se bo delo na vseh pomembnih projektih, evropskih in tudi na večinskem zakonu.
Jaz sem vam pred tema dvema takšen osnutek tudi v pričo vodstva in še nekaterih drugih ljudi iz LDS-a predložil. To je osnutek za razpravo in dogovorili smo se, da se potem naslednji dan ponovno srečamo z vama, gospod Janša in gospod Peterle, da vidimo, ali imata kakšne pripombe na ta osnutek in da vidimo, ali se lahko o tem dogovorimo. Na ta razgovor včeraj nista prišla, pač pa je prišel medijski napad preko tiskovne konference.
Odgovor, da je razlog za to to, da sem jaz prejšnji dan tudi na tiskovni konferenci povedal, da ponujam takšen dogovor, ne drži. Prvič, ker smo že na tem sestanku povedali, da mora biti stvar transparentna, da jo ne skrivamo, da to ni nek skriven dogovor, da je sicer odprt za vse, ampak da v dosedanjih dogovorih ostalih predsednikov strank niso kazali pripravljenosti za to: ali da bi podprli vlado - ker so pač proti vladi ali proti meni a priori - ali pa, ker so proti večinskemu sistemu. In torej je bil možen dogovor edino s tema dvema strankama. Takšna so dejstva. In gre resnično zato torej, da je bila to tista možnost, s katero se omogoči ne samo sprejem večinskega volilnega sistema in evropske zakonodaje, ampak tudi tista, s čimer se prepreči - če temu rečemo tako - politična kriza v tem letu, nestabilnost vlade in vse druge zadeve, ki to spremljajo. Torej, to je tisti način, ki ga jaz ponujam zato, ker mislim, da bi bilo to koristno za državo. Po vseh teh zapletih, prerivanjih, vsej tej zmešnjavi, mi lahko verjamete, da bi osebno najraje želele, da me danes razrešite in da lahko tudi jaz potem to opazujem tako kot vsi drugi. Nekako so se kar vsi navadili, da moram na koncu vse to jaz reševati in seveda biti na koncu potrpežljiv in pripravljen na vsakovrstni kompromis in vsakovrstno razreševanje teh težav.
Kaj se je dogajalo v zadnjem času? Združujeta se dve stranki: ljudska - slovenska ljudska stranka - in krščanski demokrati. Ne morejo se dogovoriti o tem, ko se nekako dogovorijo, eni terjajo, da morajo drugi zato iz vlade, da se bodo združili; hkrati vsi govorijo, da so to storili zato, da ne bi prišlo do združevanja, potem ko drugi pristanejo na ta pogoj, rečejo, da bodo šli iz vlade in da se bodo združili; potem hkrati rečejo nam: saj veste, počakajte, saj morda pa ne bomo šli iz vlade, potem ko se bomo združili in tako naprej. Dajte se dogovoriti: ali se združujete ali se ne! Vendar, seveda, ne more vlada biti tista, na račun česar se bo vse to dogajalo. Jaz želim imeti jasno situacijo. Kot predsednik vlade, seveda, ne morem na tak način delati in čakati; ali bo 15. aprila prišlo do združitve in ali bo potem resnično ljudska stranka, ali bodo ministri ljudske stranke resnično odšli iz vlade, tako kot so napovedali: ali bo potem po 15. aprilu morda ta nova stranka mislila, da lahko dobi svojega mandatarja in naj jaz pač počakam zato, da se organizirajo in da bodo potem poskušali dobiti svojega mandatarja. Če ne, bo morda v redu, da tako nadaljujemo kot sedaj, morda še s kakšnimi dodatnimi pogoji in tako naprej. To so enostavne situacije, v kateri zelo resno povem: jaz ne morem voditi vlade naprej. In to sem povedal. In to sem storil in ponudil sem vam izhod - državi izhod, kako lahko kljub vsemu temu naredimo tisto, kar je potrebno.
Jaz na njem insistiram, so še drugi izhodi, seveda so predčasne volitve: ali po starem volilnem sistemu ali po novem volilnem sistemu, so možnosti da se vzpostavi nek drug mandatar in se potem dokonča delo na volilnem sistemu. Vse te možnosti so odprte. In zaradi tega bi predlagal, da se skoncentriramo na to, kaj je izhod iz te situacije, kaj je najboljši možni izhod, in da skušamo storiti tisto, kar bi bilo v korist tej državi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu predsedniku vlade. Replika, gospod Janez Janša, za njim Ivo Hvalica in nato gospod Peterle.
JANEZ JANŠA: Najprej replika gospodu Potrču. Mi smo bili predlagatelji te pobude. Mi smo predlagali presojo ustavnosti 12.A člena zakona o referendumu in ljudski iniciativi in mi kot predlagatelji smo odgovor ustavnega sodišča dobili včeraj po faksu, se vidita datum in številka, ob 8.40 uri. Če je prej prišlo to v državni zbor, do mene to ni prišlo. Če ste vi priviligirana poslanska skupina, potem ne vem - ali pa je šlo to še po kakšnih kanalih od prej, ko je malo bližnjic. Kakorkoli: običajno je tako, da sodne odločbe učinkujejo, ko so vročene tistemu, ki je zadevo sprožil, v imenu katerega se je presojalo. Je pa očitno vest o tem bila zunaj, ker se je o tem govorilo in morda je tudi na ustavnem sodišču kdo pozabil poslati to ponudnikom.
Zdaj, kar se tiče sedanje vlade, gospod Drnovšek. Mi, socialdemokrati, nihče od naših poslancev ni glasoval ne za vas, ko ste postajali mandatar, niti nihče od nas ni glasoval za vlado, kakršna zdaj razpada, tako da ne čutimo nobene odgovornosti za to, da to razpada. Vemo pa, da je v veliki meri to posledica sistema, ki generira nenaravne koalicije in se bi to lahko zgodilo tudi komu drugemu, ne samo vam in če bo ta sistem ostal, se bo dogajalo to tudi prihodnjim predsednikom vlad. V Italiji se je to dogajalo včasih tudi dvakrat na mesec in mi morda gremo v tej smeri. Potem ko je bila dana ta vaša ponudba, o kateri ste govorili, se ni zgodila samo vaša tiskovna konferenca, ampak tudi seja ustavne komisije, kjer so vsi poslanci liberalne demokracije - vsi, vseh pet - glasovali proti hitremu postopku za zakon o večinskem volilnem sistemu in vsi so glasovali tudi za to, da se opravi obvezna predstavitev mnenj. 10:9 je bil rezultat ali pa so bili morda 4, se opravičujem, ampak 9 ne bi moglo biti brez glasov liberalne demokracije. Potem se je izkazalo, da zadeva ni poslovniško korektna in ste vlagali podpise; gospa Beblerjeva je podpisala, pa je potem umaknila, zdaj je pa podpisal gospod Battelli. Ampak, o tem smo že prej glasovali. Skratka, dogajala se je dvojna igra: eno so bile ponudbe, drugo je bilo dejansko ravnanje. Ampak vendarle, recimo, da se gremo to igro.
Če je predsedniku vlade in vladni večini za to, da ne pride do politične krize, da se res sprejme večinski volilni sistem in da v tem času parlament tudi kolikor toliko normalno funkcionira, potem dajem ponudbo, ki je usklajena med strankami slovenske pomladi. Ta ponudba se glasi: Liberalna demokracija se obveže, da bo v rokih, po katerih ni več možno z raznimi vlaganji zahtev za naknadni referendum, glasovala za večinski volilni sistem in omogočila njegovo uveljavitev. V tem primeru smo mi pripravljeni po 15. aprilu podpreti postopne zamenjave ministrov ljudske stranke; brez tega, da jih naenkrat odstopi ena tretjina, brez tega, da pride do vladne krize, in smo pripravljeni podpreti imena, ki jih boste predlagali. Pod pogojem, seveda, da umaknete vprašanje zaupnice oziroma predlog zamenjave. To je korektna ponudba. To je ponudba, ki ima za sabo realno možnost, da tisto, kar zdaj predlagate, preživi. To, kar ste pa vi predlagali, pa te realne možnosti nima. Se pravi, če vam je res za večinski volilni sistem, če vam je za stabilnost v tej državi in če vam je za to, da Slovenija ne izgubi enega leta pri harmonizaciji slovenske zakonodaje z evropsko, sprejmite to ponudbo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi, predsednik vlade, ministri, kandidati za ministre! Moja replika velja dr. Drnovšku, in sicer njegovemu citatu: "Če je kdo ponudil možnost, sem jo ponudil danes jaz." To ste rekli, ko se je govorilo o možnosti sprejemanja večinskega volilnega sistema. Gospod predsednik, z vsem spoštovanjem, ne blefirajte!
Z zamudo sem prebral uvodnik v Delu "Lisjak". Pravzaprav ugotavljam nekaj, da bi nekoga, ki bi se poslužil takšnega načina, kot ste se ga vi, imenovali drugače - vam so ponudili ta kompliment "lisjak". Ampak danes se je pojavil tu še en lisjak in ena lisica. Bom razložil. Torej, kar se tiče lisjaka, vam priznam, da boste prišli v zgodovino, recimo, avtorjev slovenskih pregovorov, ker ste zamenjali pet minut do dvanajste s pet minut pred štiriindvajseto. To je stvar pač vašega okusa.
Sedaj pa o manjšincih, ki sta, po moje, danes oba odigrala igro lisjaka in lisice. Leta 1996 oziroma 1997 ni bil samo poslanec Pucko tisti, ki je prejudiciral zmago na volitvah, bila sta tudi manjšinca. Da se razumemo; z vso pravico. Z vso pravico! Ampak, vprašanje pa je morale in politične higiene. Eden izmed diplomatskih predstavnikov ene izmed teh dveh držav, ki sta matični državi manjšine, mi je osebno takrat zatrdil, da bi bilo moralno, normalno in politično modro, da se manjšinca izvzameta iz odločitve. To se mi je zdelo danes potrebno povedati, ponoviti.
Zakaj? Poglejte, zlomka - lisjaka in lisico. Ko gre za hitri postopek, ki je v bistvu prejudiciral tudi današnjo sejo, glasujeta proti. Rezultat je vsem jasno - 43:44. Ko gre pa za to, ali se zamenja točka dnevnega reda, ko je bilo vsakomur razumljivo, da je glasovanje "za" zgolj dekorativno, sta pa "za". Torej; dobili smo lisico in lisjaka, ki jima je dal navodilo lisjak. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Hvalica. Po naši ustavi in našem poslovniku so vse poslanke in poslanci enaki in predlagam, da na ta način nadaljujemo razpravo. Replika. Bom dal besedo: kolega Peterle, kolega Anderlič, nato gospa Maria Pozsonec in gospa Beblerjeva.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa. Spoštovani! Nekaj časa sem mislil, da gre predsedniku za to, da bi pridobil zaupnico. Z vsakim nastopom - njegovim, sem bolj prepričan, da mu gre za nezaupnico in da gre - če pogojno rečemo, levi strani te hiše - za predčasne volitve. S tako očitno željo seveda ne bo mogoče pokrivati tistih besed, ki govorijo o stabilnosti, evropskosti, nujnemu delu itn. Gospod predsednik si očitno želi nezaupnico, sicer ne bi postavil nesprejemljivih pogojev za tiste, za katere je mislil, da ga pri njegovi deklarativni evropskosti lahko podprejo. Na vrat na nos v nekaj nočnih desetih minutah je bilo zbranih osem kandidatov za ministre, med katerimi - če sem prav poučen - predsednik še ni vseh osebno spoznal do takrat. Nihče od teh ljudi, žal mi je za njih, ni doživel podpore v delovnih telesih državnega zbora. Tako se pač politike učinkovito verjetno ne dela, razen, če je res volja po nezaupnici. Takega strahu pred združitvijo SKD in SLS ne bi bilo treba imeti.
Povsem jasno je bilo povedano, že tudi za to govornica danes: opozicijske stranke - pod A - so zelo jasno povedale tudi javno, ne samo na posebnem sestanku, da hočejo podpirati tiste rešitve, ki ne bodo prispevale k destabilizaciji - tudi SLS je govorila na tak način ob tem, ko je najavila odhod. In govorili smo o tem, da podpremo tehnično delujočo vlado, ki bi imela res za prioriteto sprejemanje evropske zakonodaje, ne bi sprejemale odločitev, ki bi spreminjale kadrovsko sestavo - temu se reče, pač, kadrovske čistke, ko nekdo odide. Mislimo seveda na tiste ravni pod političnimi funkcijami; se pravi, pod državnimi sekretarji, ministri so itak najavili odhod. In želeli smo, da se v tem, v teh mesecih ne opravi tisti direndaj, ki bi bil mogoč, v katerem se močno poseže v državno premoženje, se razdeli, kolikor se še more ali pa celo več, kot se ima; kajti, praksa vaša je zadolževanje. Torej želeli smo, da do tega ne pride in da ne pride do dodatnih obremenitev proračuna. In kako prav smo imeli, govorijo današnja poročila v medijih - takšnih in drugačnih - kako široko grudno ste včeraj spet delili! Tako ste začeli, tako končujete. In to bo drago stalo zlasti davkoplačevalce.
Torej, danes je bila prilika - mislim celo, da je še - da bi vendar prisluhnili ne samo svojim nesprejemljivim pogojem, ki ste jih potem plasirali še javnosti, mimo dogovora, ampak da bi se seznanili tudi s predlogi tistih, ki so želeli podpreti evropsko linijo, če temu tako rečem. Danes je bil pogovor, kot veste, gospod predsednik, nemogoč. Tudi sam sem z vami govoril. Torej vas sploh ni zanimal naš pogled na zadevo.
In še nekaj bom rekel zelo načelno. Vi ste tukaj ponovno rekli, ne prvič: če glasujete za mene oziroma za zaupnico, potem pa pride... Ja, kako hočemo pa verjeti LDS, ki govori že dolgo, da podpira večinski sistem, ki je pa štirikrat ta zakon podirala. Ali naj na suho verjamemo? Tega britja na suho je dovolj, za vse pomladne stranke, upam, pa še za koga drugega zraven. Torej, mi nimamo nobene podlage, da vam verjamemo kar tako, kar na lepe oči zato, ker je rekel, oprostite, Drnovšek, da bo zdaj pa vse drugače. Nobene prilike niste izkoristili, da bi dokazali svojo verodostojnost: ne na volilni oziroma ustavni komisiji, ne pri glasovanju o dnevnem redu, ne za hiter postopek - vas zanima samo vaš interes. To je slika LDS ves ta čas, ko vlada. Tako se pač ne da vladati in zato prihajamo v tako stisko.
Jaz predlagam zelo preprost predlog, ker ne gre za majhne stvari, ne gre za medvedke, no! Vzemimo si pol ure, če ste za to. Predlagam pol ure pavze, da pogledamo, ali je možen sploh kakšen pogovor na izhodiščih, ki rešujejo več stvari hkrati. Ali pa sforsirajte predčasne volitve!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika Tone Anderlič, za njim Maria Pozsonec.
ANTON ANDERLIČ: Z nobenimi sprenevedanji in pa napačnimi predstavljanji dejstev ni mogoče prevaliti krivde na kogarkoli drugega, ampak jo ima vsak toliko, kolikor si jo zasluži. Če govorimo, seveda, o dejstvih, potem moramo jasno in glasno povedati, da nismo vsi glasovali za javno predstavitev mnenj o volilnem zakonu in zato tudi ta predstavitev ni bila sprejeta. Na komisiji to ni bilo sprejeto, gospod Janša, torej ta argument in to obtoževanje je preprosto lažno ali pa nima osnove v dejstvih, ki so se zgodila na seji komisije. Prav nobenega predloga za sklic izredne seje do nedelje, prejšnje nedelje, minule nedelje s strani predlagateljev - vedno se govori, da to socialdemokrati predlagajo, ampak jaz moram reči, da so za tem se jim pridružili tudi krščanski demokrati; da ne bi delali njim krivico, ampak se ve, kdo režira celotno zadevo - ni bilo do takrat nobene zahteve za sklic izredne seje, niti ni bilo nobenega predloga za spremembo postopka, po katerem je zakon o volitvah poslancev in poslank v državni zbor bil vložen. In jasno je bilo, da je nemogoče na neko drugo stvar, ki je ustavno opredeljena, ki je s poslovnikom točno določena, v kolikem času je treba glasovati o tej zadevi, kar priključiti zraven neko drugo zadevo in, seveda, to dati pred to in predpostavljati, seveda, da bodo vse nerazčiščene stvari, ki vendarle so: pripombe sekretariata na zakon, nejasnosti v zvezi z nekaterimi stvarmi pri volilnih okrajih in še vrsto drugih stvari, in to narediti po predpostavki, da se tako ali tako ni vedelo, ali bo sploh v petek sklicana seja. Mogoče bi bila lahko jutri ali pa v nedeljo - tako, kot je kazalo še v torek, ko smo imeli to komisijo - in zdaj reči, da je bilo kakršnokoli zavlačevanje samo s tem, ko ni bil hitri postopek sprejet, kot temeljni motiv, kot nek namen, je preprosto neresnica.
Prepričan sem, da v kolikor gre za dogovor, o katerem je predsednik stranke in vlade - naše stranke in vlade - govoril, je popolnoma dovolj časa, da se v postopku, ki je za to predviden, ob - recimo - še upoštevanju rokov, skrajševanja rokov, kar je tudi mogoče - s posebnim sklepom državnega zbora pa sploh - da je mogoče sprejeti zakon, o katerem bo soglasje 60 poslancev. V tem smislu so vsi drugi očitki odveč in nepotrebni in dejstva v zvezi s tem ne držijo. Sam, torej jaz sem na komisiji "zbezal" od predsednika komisije odgovor, da je nesporno jasno potrdil in jaz, pa tudi vsi poslanci LDS-a smo ta predlog podprli, da je ta točka na tej prvi izredni seji državnega zbora. In tudi je in držali smo to besedo! In vse tisto, kar je pač potrebno v tej fazi, v tem trenutku o tem vprašanju govoriti, je to, da je na dnevnem redu, da se o njem razpravlja, ob predpostavki, da se zaupnica izglasuje; je časa dovolj. In še več; tudi, če se nezaupnica ne izglasuje - jaz seveda predpostavljam, da zaupnica bo izglasovana, ker vam je veliko do tega, da dobimo v nekem normalnem roku kvaliteten volilni zakon, da odpravimo vse pomanjkljivosti, da vsi problemi, na katere opozarjajo tudi volivci itn., da se odpravijo. Vi vedno stavite na ljudstvo, vedno se nanj izgovarjate. Ne vidim prav nobene možnosti, da jim ne zaupate in da se o tem ne pogovarjamo. In v tistem trenutku, sem prepričan, da je mogoče govoriti o tem, da je tudi v primeru, da bi prišli do predčasnih volitev - recimo, da bi začeli roki teči po 30 dneh od izglasovanja nezaupnice - da pridemo do novega volilnega sistema.
Zato preprosto ne morem sprejeti vseh očitkov, ki so tu bili izrečeni, ker ne odgovarjajo dejstvom dogajanj v tem tednu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Anderlič. Replike: kolegica Maria Pozsonec, gospa Beblerjeva in nato predsednik vlade.
MARIA POZSONEC: Hvala lepa, gospod predsednik. Gospod Hvalica, z vsem spoštovanjem do vas kot do kolega, ne delite nikomur živalskih imen, ker se tudi za vas najde kaj primernega. /Smeh./ Menim pa, gospod predsednik, da ste kršili poslovnik, ker ste dovolili žaliti poslanca in poslanko.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegica Pozsonec, takoj ko je kolega Hvalica končal z repliko, sem ga opozoril, da smo vsi poslanci in poslanke po ustavi in poslovniku enaki in da predlagam, da se na tak način razprave več ne nadaljuje. Resnično predlagam, da se ne uporablja izrazov, kot so bili prej, pa čeprav so lahko mišljeni tudi nekoliko dvoumno, ampak so lahko žaljivi za nas. Replika, kolegica Beblerjeva.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Repliciram spoštovanemu kolegu, gospodu Janezu Janši, ki je tu po nemarnem omenil moje ime v tej zvezi, da sem podpisala - tudi med drugimi - zahtevo za javno razgrnitev mnenj.
Na ustavni komisiji sem izrecno povedala, da podpiram javno razgrnitev mnenj zaradi tega, ker je v predlogu zakona o volitvah v državni zbor še veliko zelo spornih odprtih vprašanj. Na to je posebej opozoril sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, ki je med temi spornimi vprašanji navedel nekatera, ki so celo ustavno sporna. Zato sem menila, da je hitri postopek za sprejem tega zakona povsem neprimeren, in sem tudi opozorila, da gre pravzaprav za ustavno materijo in da smo takrat v prvem mandatu novega demokratičnega parlamenta ravno te temeljne določbe, ki bi zadevale volilni sistem, izločili iz ustave zato, ker se nismo mogli dogovoriti za konkretno besedilo, smo pa zato vnesli določilo v ustavo, ki govori o tem, da se volilni zakon sprejema z dvotretjinsko večino vseh poslancev. Se pravi, da je predlog, da bi - tako sama to razumem in najbrž še kdo - se zakon o volilnem sistemu sprejemal po hitrem postopku, pravzaprav sam s seboj v nasprotju. Na ustavni komisiji smo tudi povedali, da v kolikor se ta odprta vprašanja razrešijo, je mogoče po poslovniških določbah, se pravi, v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika časovno potem zbližati drugo in tretjo fazo sprejemanja zakona in da zaradi tega ne bi bilo nujno izgubljeno veliko časa.
Torej, če sem bila med tistimi, ki sem podpisala zahtevo za javno razgrnitev mnenj, kar sem storila tudi zato, ker so nekateri izsiljevali, da bi morala biti prva točka dnevnega reda sprejem zakona o volilnem sistemu, ne pa glasovanje o zaupnici vladi, sem se poslužila normalne poslovniške določbe, ki je pač vsebovana v poslovniku Državnega zbora Republike Slovenije. Pri tej poslovniški določbi ne piše spodaj: ta instrument in to določbo smeš uporabiti samo po predhodnem vprašanju oziroma odobritvi gospoda Janeza Janše. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo dajem predsedniku vlade.
DR. JANEZ DRNOVŠEK: Gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci. Moram odgovoriti gospodu Janši in gospodu Peterletu. Kot prvo, nimam namena umikati predloga, v katerem danes državni zbor razpravlja - predlog o zaupnici predsedniku vlade. Ta je vezan na glasovanje o ministrih, o listi ministrov. Mislim, da bi bilo povsem neresno, če bi na podlagi te razprave danes, na podlagi teh dejstev, umaknil ta predlog. To je prvo.
Drugo. Še enkrat želim spomniti. Nisem jaz povzročil te situacije, vi ste jo povzročili. Gospod Peterle, vi ste zahtevali od gospoda Podobnika, da mora izstopiti iz vlade kot pogoj za vašo združitev. Gospod Podobnik mi je potem uradno, formalno napovedal izstop iz vlade, 15. aprila. Jaz sem reagiral v tej situaciji, ko sem očitno izgubil večinsko podporo v parlamentu za to vlado na najbolj normalne način v demokraciji. Predlagam parlamentu glasovanje o zaupnici, predlagam mu nadomestitev ministrov, ki naj bi odstopili čez dober teden dni, in na to vežem glasovanje o zaupnici. To je najbolj normalen način. Torej nisem jaz tisti, ki je prekinil postopek priprave zakona večinskega volilnega sistema. Če ste pričakovali, da na te vaše poteze predsednik vlade ne bo odgovoril, da bo pač čakal na 15. april in se prepustil potem vam na milost in na nemilost, kako ga boste počasi načenjali, ste se pač zmotili. Te vloge jaz nisem sprejel in sem pač na ustrezen način reagiral. To je eno.
Drugo. Če se spet vrnem k tem našim dogovorom te dni. Bili so z naše strani resni, s povsem konstruktivnim namenom. Vendar moram tudi na to opozoriti. Očitno pač igrate na to, da obstaja na tej točki tudi razlika v pogledih v liberalni demokraciji. Znano je, da sem jaz že nekaj časa zagovornik večinskega volilnega sistema, da smo imeli v stranki težave, da je pa potem vendarle svet stranke sprejel sklep, s katerim podpira ta večinski sistem. Jaz mislim še danes da, če govorimo z vidika stranke, tudi liberalne demokracije Slovenije, ta volilni sistem omogoča največ možnosti za zmago na volitvah, pa naj bodo predčasne, ali pa redne. In da omogoča seveda tudi za naprej potem vzpostavo takšne vlade, da lahko izvaja njen program učinkovito, brez pretiranih usklajevanj in kompromisov. To je moje prepričanje še danes. Zato seveda ne pristajam na to, da bi na ta, na takšne razlage, češ da sem zdaj jaz sprožil to krizo, zaradi tega, da bi se izognili večinskemu sistemu, zaradi tega, da bi imeli volitve po, predčasne volitve po starem sistemu.
Prvič, moje stališče je ves čas znano do tega volilnega sistema. Drugič, to krizo, to situacijo ste sprožili vi, ne jaz, jaz samo odgovarjam na konsistenten način, kot politik, kot predsednik vlade. In, h temu pristavljam to, da če je kdo mislil, da bom pristal na vsako situacijo, zato da bi obdržal stolček predsednika vlade, to pač v tej kalkulaciji se je pač zmotil. Jaz grem in sem šel zavestno v ta rizik in vem, da sem sedaj vas postavil pred neprijetno dilemo. Glasovati morati danes za zaupnico, torej za mojo vlado, ker vem, da vam zelo težko pade. Vem, da vam to težko pade. Ali boste pa sami povzročili verjeten, verjeten padec večinskega volilnega sistema. To vem, da ste pred to dilemo, ampak to, te dileme in te situacije nisem povzročil jaz, povzročili ste jo sami. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika Janez Janša.
JANEZ JANŠA: Najprej odgovor gospodu Anderliču. S tem, gospod Anderlič, ko ste vi glasovali za to, da je ta zakon na dnevnem redu, niste še nič naredili. Ta zakon je bil doslej, ta zakon je bil doslej že štirikrat na dnevnem redu, enkrat celo v drugem branju, pa so, pa je šel potem vedno z dnevnega reda z vašimi glasovi. Jaz nimam nobenih garancij, da še šestič ne boste ponovili enakega ravnanja. Tako da to ni nikakršen argument.
Kar se tiče gospe Beblerjeve. Mislim, da nisem bil jaz tisti, ki ji je dovolil, da je nekaj podpisala, še manj sem bil jaz tisti, ki ji je rekel naj umakne podpis. Mislim, da je bil to nekdo drug.
Kar se tiče pa, kar se tiče pa interesov zato, da se ta situacija razreši, pa moram reči, da težko pričakujte od opozicije, da bo prevzemala odgovornost za tisto, za kar nosi odgovornost vlada. Dejansko. Mi nimamo kakršnih razlogov, gledano s stališča stranke, ki je v opoziciji, da glasuje za zaupnico vladi, ki je doslej nismo podpirali in je tudi izvolili nismo in tega mi ne bomo storili. Smo pa povedali. V primeru, da največja vladna stranka omogoči, da ta država pride do instrumenta, s katerim se v bodoče, sedaj in v bodoče izognemo takšnim vladnim krizam, smo pripravljeni potrpeti neko zamenjavo za 6 mesecev in omogočiti opravilno sposobno vlado, ki bo lahko v teh mesecih sprejemala tako imenovano evropsko zakonodajo. To, kar se pa zdaj dogaja in če sem jaz razumel odgovor predsednika vlade, je rekel "ne" tudi na to zadnjo ponudbo, je pa nekaj drugega. To pa je drsenje v situacijo, kjer se prvič, ne v parlamentu, ne nikjer drugje ne bo dogajalo nič drugega kot tisto, kar je že napovedal DeSUS v svojem predvolilnem letaku, s katerim je malo pohitel, v primeru, če bodo volitve po nelegitimnem sistemu, bo parlament, če bo izvoljen, vprašljiv, zagotovo. Stvar bo šla v hudo krizo. Spomnite se volitev v Kopru, ki ste jih odpovedali en dan preden bi morale dejansko biti, ker so bile v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča, pa tudi recimo, da to izpeljete. Tisto, kar bo nastalo po podobnih volitvah, kot so bile leta 1996, je lahko isto, kar zdaj trpimo kot davkoplačevalci v tej državi 4 leta. Nobene garancije nimate in je ne morete dati, da se stvar ne bo ponovila. To je dejstvo.
Kar se tiče pa resnih pogovorov, gospod Drnovšek. V času, ko ste vi na tisto ponudbo pisali 7. julij kot rok, do katerega je liberalna demokracija pripravljena sprejeti ta zakon, je v vaši poslanski skupini očitno, kot je dejal prej gospod Potrč, že obstajala odločba, ki je mi nismo imeli, vi ste jo pa poznali in ste vedeli, da je možen naknadni referendum. Ali pa je to res bilo samo v poslanski skupini združene liste? Se pravi je šlo za zavestno manipulacijo ali pa smo morda oboji depriviligirani in imajo samo ene poslanske skupine te odločbe. Bi težko rekel, kaj je res.
In seveda težave te koalicije in razpadanje te vlade se niso začele takrat, ko je bilo najavljeno, da se bosta dve stranki združili. Težave te koalicije so se začele, ko se je vzpostavila prek politične korupcije z nakupom enega od poslancev in z oblikovanjem programsko nekompatibilne združbe, ki je razpadala štiri leta. Saj smo samo to brali, to je bilo najbolj zanimivo branje za večino Slovencev v tem času, tako da ne valiti krivde na opozicijo.
Kar se tiče hitrega postopka, je zgodba mimo. Vi ste ga zavrnili, vendar pa je dejansko ta zakon možno še sprejeti v tem mesecu in se izogniti pastem naknadnega referenduma. V tem času je realnost te ponudbe, ki sem jo prej dal, dejstvo in zdaj morate seveda povedati, ali ste teh 8 ministrov predlagali kot neko žrtveno jagnje v tej proceduri in bitki proti večinskemu volilnemu sistemu ali pa je bil to vsaj na pol resen predlog.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dovolite mi kratko pojasnilo. Ker se je v replikah večkrat pojavilo vprašanje, kdaj je bila odločba ustavnega sodišča v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo podpisnikov pobude za zbiranje podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o volilnem sistemu - da je bila ta odločba dne 10. marca v državnem zboru, ko je bila poslana kolegiju državnega zbora, sekretariatu za zakonodajo in pravne zadeve, službam odbora za notranjo politiko in pravosodje in komisiji za volilni sistem in ustavne spremembe (bilo je razdeljenih 50 izvodov). Tako da predlagam, da o tej temi ne bi nadaljevali. Replika, kolega Hvalica, nato kolega Peterle.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Gospa Maria Pozsonec, v slovenščini se beseda "lisjak" uporablja zelo pogosto kot metafora. Glejte, dr. Drnovšku ni prišlo na misel, da bi protestiral. Na misel mu ni prišlo! Niti ne vem, da bi protestiral zaradi uvodnika v Delu. Torej, tega ne razumem, kar ste rekli. Rekli ste, da sem uporabil žival - ali sem mu rekel kača, mogoče, ali pa še kakšno hujšo besedo? Ne. Glejte, v slovenščini, kot sem rekel, je to metafora, lahko rečete temu tudi, ne vem, zvitež, lahko rečeš zvitorepec, znan je Zvitorepec, ampak tega se ne jemlje kot na primer to, kar je meni Kobal rekel pred dvema predsednikoma držav. Takrat ste se verjetno naslajali nad tem, ko se ni vas tangiralo, kolegica, kajne, seveda! Vidite, jaz pa tudi nisem protestiral, ampak sem protestiral s satiro, s satiro nad satiro Kobalu; eno lahko preberete danes v Primorskih novicah, ko pravim, "Kobal je KGB", pri čemer pomeni kratica Kobal ginekolog Boris - ja, prosim! Glejte, kakorkoli že, spoštovana kolegica, mislim, da je beseda "lisjak" kot metafora kompliment, vprašanje pa je, jasno, če je to politično načelno in tako dalje. Ker ste glasovali nasprotno. Veste, jaz pa tu vzamem izpisek, pa malo analiziram in sem vas našel na faktu. In mene ne boste prepričali, me ne boste prepričali, da ste ravnali sami tako - me ne boste prepričali, ker je jasno. Glejte, jasno je - ali veste tudi zakaj? Gospa Maria Pozsonec, vi veste, vi niste podvrženi volilnemu sistemu, vi imate zagotovljeno oziroma predstavnik - hvala bogu, da imamo to tako urejeno v ustavi - vi imate to urejeno, vam ni treba. To se pravi, zakaj bi potem - zakaj ste zrušili hitri postopek. Bom rekel čisto tako.
Vi ste z vašim glasom, vi in vaš kolega, spoštovani gospod Battelli, ste zrušili z vajinima glasovoma razpravo o volilnem zakonu po hitrem postopku. To je neizpodbitno dejstvo.
Poglejte. Izpisek lahko dobite. To je bilo danes ob 12 uri, 35 minut in 50 sekund. Torej, moram tudi zaključiti to moje izvajanje, ker ste bili užaljeni, potem se vam, gospa Maria Pozsonec in gospod Roberto Batteli, opravičujem, ne imenujem vaju več lisjaka, pač pa zviteža. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Jaz sem že prej povedal, da je status nas poslancev in poslank enak. Naša glasovanja imajo vsa enak status. Na tej ravni ni možen očitek. Predlagam, da tega ne nadaljujemo. Replika, Lojze Peterle, nato Jožef Jerovšek.
ALOJZ PETERLE: Tone, se slišiva? Hvala lepa. Poglejte. Gospod predsednik pravi, igrate na razlike v LDS-u. Mi nismo krivi za razlike v LDS-u. Nima pa država veliko od tega, da so take razlike. Jaz v demokratični državi ne poznam predsednika stranke, ki bi rekel, "jaz imam svoje stališče, stranka ima pa 180% drugačnega". To je pri nas. Predsednik govori tako, stranka pa glasuje drugače. LDS že nekaj let uveljavlja vest kot edino merilo pri glasovanju - ustavni red ni nič, referendum ni nič, ljudska volja ni nič. Poslušali smo tukaj cele teoretične traktate, kako je vest edino merilo, ki nas veže, ko glasujemo. Zakaj smo ustavo sprejemali? Zakaj smo sprejemali zakone itn.? Vprašanje razlik pri vas bo treba urejati doma. Naše vprašanje pa je, na kakšni podlagi vam verjeti.
In to, kar ste rekli ponovno, "če bi glasovali za zaupnico, bi imeli večinski volilni sistem". Bog pomagaj! Se pravi, če bo moj interes zadovoljen, bom spoštoval ustavo, če ne, pa ne. To ste povedali gospod predsednik, nič drugega. In ker nismo bili pridni, ne bomo imeli volilnega sistema, ker je ta tako strašno odvisen od ta čas najmočnejše stranke. To je absolutno, je nepošteno, je - ne vem kako bi temu rekel, po pojmovanju politike LDS. Ampak to ni način, da se pogojuje, da se tukaj trguje s človekovimi pravicam, da se trguje z voljo ljudi in jih bomo spoštovali, če bomo mi za nekaj drugega. Zakaj ne bi enkrat igre obrnili, pa bi glasovali najprej o tem, kar je že štiri leta na dnevnem redu, potem bi se pa pogovarjali še o zaupnici oziroma o nezaupnici. Torej to res ne gre, če me podprete, boste imeli, to so božja stališča, no, vsemogočni se izraža tako, mislim, z malo pisano, ne o onem, govorimo drugače. Torej nehajte, nehajte s takim načinom.
Pa še nekaj bom rekel. Za tiste, ki imajo probleme z medvedi, da me ne bo kdo narobe razumel. Hudo je tam, kjer so medvedi. Mene čudi, da so se razmnožili ravno pod to vlado, tako strašno in vem, da ta vlada ni kriva, da jih je, da so se tako razmnožili, da pa za ljudi tega problema ne uredi, pa je tudi njena krivda.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika Jože Jerovšek. Proceduralno. Proceduralni predlog kolega Kebrič. Ja, je vrsto prijavljenih, gospa Maria je še kar nekaj replik.
IVAN KEBRIČ: Hvala gospod predsednik za besedo. Spoštovane kolegice, kolegi, predsednik vlade s svojimi ministri in ostalimi. Odločno protestiram proti temu, da se obe točki povezujeta. To je čista trgovina. Menim, da ne bom uporabil ljudskega izraza za politiko, za politike in za političarke. Ni me sram te besede uporabiti, ker je slovenska beseda, ampak ker ne štejem v to vrsto, štejejo za mene samo argumenti oziroma njihova moč in ne priznavam argumenta moči, zato odločno protestiram, da se sedaj govori o volilnem sistemu, da se govori o tej trgovini. Mi smo izglasovali dnevni red, točka 1 in prosim, da se točka 1 spoštuje, o njej razpravlja in o njej odloča. Hvala za pozornost.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: V katero določbo poslovnika spada ta nastop? Kolega Kebrič. Prosim vas za korektnost. Spoštovani kolegi in kolegice, 1. točka dnevnega reda vemo kaj je. Predlagatelj te točke, predsednik vlade je tudi odprl to temo v replikah. Bodite korektni vsi. Predsednik vlade tudi govori o temi, o kateri se replicira. To velja za vse. Vsi smo enaki. In to ni replika. To ni proceduralno vprašanje. Poglejte, vam moram povedati nekaj, nimam nobenega pisnega prijavljenega več. So samo možne 5 minutne razprave. Po nastopu poslanskih skupin, se je spoštovani kolega, spoštovani dr. Drnovšek oglasil k besedi in je pač povedal svoje stališče. Od takrat naprej potekajo replike. Jaz mislim, da korektno vodim to sejo. In zato vas prosim, da se v replikah držite vsebine dnevnega reda, ampak tudi tisti, ki replicirate, morate vedeti, vaš nastop izzove nove replike. In to velja za vse.
Gospod Jerovšek replika.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Hotel sem replicirati gospodu predsedniku vlade in bom repliciral, glede na njegove težave, ki jih tu jasno kaže. Zavedam se, da ima dejansko resne težave, ker po nastopu gospoda Kebriča se vidi, kakšne težave in kakšne partnerje koalicijske ima v vladi. Ti koalicijski partnerji na primer niso nobenega njegova ministra podprli, kolikor sem jaz videl oziroma večina na odboru sploh ne sodeluje. Vendar, gospod predsednik vlade je prej omenil v repliki gospodu, ne vem, Peterletu, da če ste mislili, da bom čakal do 15. aprila, ste se zmotili. Zgleda, možno, da se je kdo zmotil, ampak gospod predsednik je navajal še par dni prej, da bo pač prehodno vlado imel in v javnosti je imel in tudi v političnih strankah je imel nekako podporo za prehodno vlado. Morda je bila taktika in je uspaval to politično konkurenco, morda je to bila uspešna taktika, vendar, potem je dal drugi predlog, za katerega pravi, da je originalno njegov, vendar tu kaže danes gospod predsednik vlade izrazito stisko in jaz verjamem, da je predsednik vlade v hudi stiski. Ne vem, če je samo problem taktike oziroma iz taktičnih razlogov, je v enem od prehodnih nastopov bil vidno ganjen in je kazal srčno stisko, ker to v Sloveniji vžge, ker to je mogoče po tistem iz oddaje "Res je", ko je k predsedniku države prišla solza na oči in to vžge. Vendar te težave gospod predsednik ima in jaz mu to verjamem. In je dejansko, gospod predsednik, jaz imam izkušnjo, da ko je on nastopal v tem neposrednem odnosu, tudi recimo na preiskovalni komisiji, se je možno z njim zelo, je odnos zelo korekten, ima pa težave znotraj svoje stranke.
Tu pa ima najhujše težave, ker ne more nikdar verjeti, da bo stranka držala njegovo besedo. Tukaj smo se prepričali ne vem kolikokrat, da v ključnih zadevah za državo ga je stranka zavrnila. In to je tisti odnos in tisto politično razmišljanje in politično delovanje, ki ga je gospod predsednik vlade na račun svojih poslancev in na svojih ljudi v svoji stranki omenil, da je to boljševistično obnašanje, da gre za boljševike. Tu se jaz globoko strinjam z gospodom Drnovškom, da je to boljševistično obnašanje in da ima opravka z boljševističnim momentom v svoji stranki. Ta boljševistični moment v njegovi stranki tudi tu znotraj ni voden od predsednika vlade, to je vodeno iz drugega centra moči v Sloveniji. In ta moment je izredno dobro izšolan, ima tehnologijo zavajanja, vladanja, razdelano, to se je šolalo po političnih šolah in to deluje, to dejansko fantastično deluje. Mislim, da se je gospod predsednik vlade od tega boljševističnega obnašanja že dostikrat ogradil, vendar je bil v zadnjem času očitno soočen s preveliko močjo tega momenta, je pa pragmatik, politik, in spusti vroče železo, ko je prevroče, in je moral spustiti in se prilagoditi temu "main streamu", to se pravi, glavnemu toku, ki pa je, tako kot sam pravi, boljševističen. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Jerovšek. Še trije so prijavljeni k razpravam oziroma k replikam. Prosil bi vas, da bi poskušali vendarle svoje replike skrajšati, da bi danes državni zbor, ker delamo do 18.00 ure, odločil o predlogu predsednika vlade glede vezane zaupnice na njegov predlog. Proceduralni predlog ima kolega Peterle.
ALOJZ PETERLE: Gospod predsednik, mislim, da ste prej preslišali moj predlog za pol ure odmora, in ga sedaj še enkrat ponavljam. V imenu poslanske skupine SKD prosim za pol ure odmora zaradi posveta.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Peterle. Znano vam je, da so taki posveti možni, kadar se državni zbor odloča, sedaj smo v fazi replik. Vsekakor bom omogočil, da preden se bo odločalo o tej točki dnevnega reda, bo vaša poslanska skupina lahko dobila odmor. Zagotavljam vam, da bomo - če boste takrat vztrajali na tem predlogu - tako tudi ravnali. Sedaj pa so replike - med razpravo in med replikami pa naš poslovnik in naša dosedanja praksa nikoli ni omogočala odmora.
Besedo želi predsednik vlade, dr. Drnovšek, nato Maria Pozsonec, Roberto Battelli, Maksimiljan Lavrinc, Feri Horvat in Peče.
DR. JANEZ DRNOVŠEK: Gospod predsednik, spoštovane gospe poslanke in poslanci! Skušal bom biti zelo kratek, upam, da bodo tudi naši poslanci potem v nadaljevanju.
Želel bi odgovoriti na predlog, ki je bil dan javno s strani gospoda Janše in tudi, mislim, gospoda Peterleta, o tem, da bi danes umaknil svoj predlog in da bi potem postopno imenovali ministre po 15. aprilu. Povedal sem že in to ponavljam, da predloga ne bom umaknil in ga ne umikam - predloga o zaupnici in nadomestnih ministrih. Namreč, to bi res pomenilo, da sem uporabil osem kandidatk in kandidatov za ministre samo za neko igro, za neko igro preigravanja v tej situaciji in da jih sedaj žrtvujem. To je osem resnih kandidatk in kandidatov in niso politične osebnosti, so strokovnjaki, ki lahko v tem času korektno opravijo svoje delo. To je kot prvo.
Drugo. Tisto, kar ste postavljali sedaj v naših razgovorih in mislim, saj smo prišli v situacijo, da naša pogajanja nadaljujemo kar javno, pred javnostjo, državnim zborom. Navsezadnje je to tudi prav, da ne bo različnih interpretacij, kaj je kdo ponujal in kaj je kdo mislil, in kaj je kdo rekel. Dajmo, pa storimo to kar javno. Zame ni bilo sprejemljivo to, da bi se dogovorili in da bi jaz garantiral, da bo danes državni zbor že celo kot prvo točko sprejel zakon o večinskem sistemu po hitrem postopku vse faze na tej izredni seji. Enostavno mislim, da tudi če bi želel, da nisem v stanju zagotoviti uresničljivosti takšnega predloga, glede na kljub vsemu težavnost, pomembnost tega zakona, vse razlike, ki so se že do sedaj pojavile in očiten velik napor, kako pridobiti 60 poslancev, dve tretjini poslancev za to. Vsekakor gre za zahteven projekt. Torej, to enostavno ni bilo sprejemljivo in bilo bi res, neresno bi izpadlo, kot da si skušam res za vsako ceno kupovati neko zaupnico in podaljšanje mandata, če bi to sprejel.
Tisto, kar je možno in tisto, kar lahko tudi danes zagotovim za to zagovornico je, da podprem to, da se v nekem skrajšanem roku, ne do 7. julija, ampak tako, da se upošteva tudi še možen naknadni referendum. Torej, da se upošteva še tista časovna, tisti časovni odlok, da se ta rok toliko skrajša - to verjetno pomeni, da pač v naslednjih tednih, v roku enega meseca, lahko točno izračunamo, kaj to pomeni - da državni zbor sprejme ta zakon, da se jaz seveda za to zavzamem kot predsednik vlade in predsednik LDS-a. To lahko storim. Zato, ker je LDS odločitev o večinskem sistemu že sprejel na najvišjem organu svoje stranke in zato imam seveda takšno pooblastilo, da to sprejmem.
Seveda ne morem zagotoviti tega za cel državni zbor in za 60 poslancev. In če bi v tem primeru poslanci LDS-a bili tisti, ki ne bi glasovali tako in ki bi povzročili propad takšnega zakona, seveda v tem primeru bi nastopila tista situacija, o kateri sem govoril, da bi povsem upravičeno kdo rekel, da pač ne morem voditi te stranke. To mi je povsem jasno in to je tisti seveda možni okvir izhoda iz te situacije. To je tisto, kar je realno, če je torej takšna večinska volja v tem parlamentu. Če je resnično.
Upoštevati je treba tudi to, da meni naši poslanci pravijo, da k njim hodijo drugi poslanci drugih strank, ki so formalno, deklarativno za večinski sistem, govorijo pa da niso, da so za proporcionalni sistem in da bodo na koncu tako in tako glasovali drugače. Tako je tukaj več iger. In jaz sem za to, da dajmo, spravimo vse na dan, bodimo transparentni, dajmo se enkrat odločiti, tudi o volilnem sistemu, pa naj bo že kakršen koli. Najslabše je seveda, da vlečemo do neskončnosti to situacijo z volilnim sistemom.
Torej tisto, kar jaz lahko v tej situaciji storim, seveda je, ne morem umikati tega predloga nadomestnih ministrov. Dal sem ga in stoji, mislim da je dober, kot prvo. In drugo, seveda zavezo, angažiranje s svoje strani in seveda svoje stranke, da potem v tistem doglednem roku res sprejmemo volilni sistem. Seveda to predpostavlja, da ga bodo tudi drugi tako, da bo najmanj dve tretjine parlamenta za to. To je tisti možni okvir, drugega pa ne vidim, torej drugega okvira za dogovor. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: In hvala predsedniku vlade. Spoštovani kolegi in kolegice, pridobil sem si tudi dodatno, dodatno razlago poslovniške določbe glede predloga, ki ga je dal poslanski kolega Peterle. Jaz sicer predlagam, da poskušamo samo zaključiti replike in da ne bomo zaključili razprave in da bi vendarle pred zaključkom razprave, če boste želeli, imate lahko nekaj trenutkov morda, pač v okviru časovne možnosti. Torej še predno bi šli na glasovanje, bi se lahko, se bomo dogovorili, da dobite odmor, če boste tako želeli. Poslanska skupina, torej repliko ima kolega Maria Pozsonec, nato Roberto Battelli. Lepo vas bi prosil, da bi bili pri replikah čim krajši.
MARIA POZSONEC: Hvala lepa. Spoštovani poslanski kolega Hvalica, zahvaljujem se vam za učno uro o basni, tudi jaz jih rada berem, tako da je bilo poučno in zanimivo. Celo se strinjam z vami, da za politika niti ni tako slabo, če je lisica, vendar za mene so važnejše neke druge moralne vrednote. Kar se pa tiče izvolitve narodnostnega poslanca, vam lahko zagotavljam, da se dogaja v demokratičnih okoliščinah. Jaz sem v vseh mandatih bila izvoljena s priimkom in z imenom, po nekem večinskem sistemu, samo ne dvokrožnem, nekakšno točkovanje je, ampak večinski sistem, tako da jaz se ne bojim od večinskega sistema. Mogoče sem pa zaradi, glede glasovanja pri hitrem postopku, sem glasovala tako, zaradi onih lokalnih skupnosti, ki zdaj protestirajo zaradi tako oblikovanih volilnih okrajev, od Primorja pa tja do Prekmurja. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Hvala kolega Hvalica. Roberto Battelli, replika.
ROBERTO BATTELLI: Hvala lepa, gospod predsednik. Najprej v zvezi s hitrim postopkom. Jaz mislim, da je malokaj dodati v zvezi s tem, kar je predsednik vlade povedal. Se pravi o resnosti, ali neresnosti sprejemanja takega zakona po hitrem postopku, v trenutku, ko vemo, kakšni problemi so glede volilnih okrajev in v trenutku, ko na primer imamo pred seboj celo samo delno poročilo matičnega telesa o tem zakonu. Matično delovno delo, ki je hitri postopek zavrnilo.
Kar zadeva pa dejstvo, da so predlogi zakonov o dvokrožnem volilnem sistemu doslej nekateri padali, je pa seveda to bilo pogojeno z dejstvom, da niso vsebovali kot sestavni del zakona tudi volilne okraje. Kar zadeva pa javno razgrnitev mnenj okoli tega vprašanja, stališča, ki so se pojavila v zainteresirani javnosti in v lokalni skupnosti, kažejo na to, da je ta javna razgrnitev mnenj nujna in če se jo da, če mislimo resno s tem, se jo da pripraviti dokaj hitro in bi se poslužili tega popolnoma legitimnega mehanizma zato, da tisti, ki ste zainteresirani za dober zakon o dvokrožnem večinskem sistemu, ga tudi resno, z vso resnostjo tudi boljše lahko pripravili. Sam pa bom po vsej verjetnosti spadal v tisto tretjino, ki po ustavi lahko ne glasuje za tak zakon. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Battelli. Replika, kolega Lavrinc, za njim kolega Feri Horvat.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala lepa, gospod predsednik. Poskušal bom zelo zmerno zato, da ne bi izzval nadaljnjih replik, ampak ko sem poslušal gospoda Janšo, me je na nek način spreletel srh. On je zahteval od našega predsednika, od mojega predsednika, predsednika moje stranke, naj mu zagotovi, da bo preprečeno delovanje v smeri naknadnega referenduma ali pa skratka, da se na neki način to blokira, temu izognemo itd. Tisti človek oziroma bom rekel tisti ljudje, ki se tako polnih ust sklicujete na ljudsko voljo, da bi poskušali zdaj na nek način skratka to urediti tako, da do tega naknadnega referenduma ne pride. To se meni zdi grozljivo, resnično grozljivo. To je prvo.
Drugo. Tukaj operirati s tem, koliko ljudi v tej vrsti ima predsednik naše stranke za seboj in koliko jih nima, kadar tukaj ali pa kje drugje govori, se mi zdi nekorektno. To, če mi ne pristanemo, poslanci tukaj, v skladu z ustavo in s tistim, zaradi česar smo pravzaprav sploh sem prišli, na vse vaše vragolije, kolikor ste si jih izmislili zdaj že v teh postopkih, to še ne pomeni, da cilj ni isti. Samo gospodje, dovolite, da do tega cilja pridemo, tako kot mi mislimo, da je prav, po evropsko, če nič drugače, gospod Lojze Peterle, po evropsko. Tega pa ne bomo delali na vrat na nos. In ne bom tukaj zdajle toliko podel, da bi naštel imena, gospod Lojze in še kakšnemu bi lahko to rekel, imena poslancev, ki vedo, da ta sistem za Slovenijo ni dober, ker ni res to, kar govorite, kako bo učinkovit. Jaz se z vami ne strinjam. Prepričan sem, da ni dober, ampak bom tudi zanj glasoval, ker če drugače ne moremo priti iz tega ven, bom zanj glasoval; še posebej zato, ker me je na to danes opozoril tudi moj predsednik - moram, pravzaprav. In lepo vas prosim, nikar nikoli več, ko boste govorili tukaj, ne skušajte zavijati stvari, ki ste jih pravzaprav zakuhali sami, namenoma, podtikati nam misli, ki jih nimamo, in tretje, ne poskušajte ogrožati oblasti ljudstva, ki je zapisana v 3. členu ustave. Gospod Janša, to še posebej velja za vas.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Feri Horvat se je odločil, da bo potem nastopil v kratki razpravi, tako da je sedaj replika kolega Pečeta, za njim kolega Jakič - razprava? Hvala. Replika, kolega Jakič...
ROMAN JAKIČ: Se odpovedujem.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Se odpovedujete? Hvala lepa. Replika, kolega Janša.
JANEZ JANŠA: Torej, kolega Lavrinc, tu se bom delal, kot da ste me vi narobe razumeli, ne bom po svoje tega interpretiral.
Kar se tiče naknadnega zakonodajnega referenduma. Vi veste, da v primeru, če je zakon sprejet, lahko določeno število poslancev ali 200 državljanov s podpisi zahteva, da se razpiše naknadni zakonodajni referendum. Če je to 200 državljanov, mora predsednik državnega zbora razpisati enomesečni rok, v katerem se zbirajo podpisi, in po tistem zopet tečejo neki roki, v katerih se lahko izvede referendum. Mi se referenduma ne bojimo, mi se bojimo proceduralnih zavlačevanj, kakršnih ste se posluževali vse od leta 1996 naprej. Kajti v primeru, če ta postopek teče, zakon pa ne velja in vse to pade tja v julijske roke, bo to pomenilo veliko skušnjavo za predsednika države, ki nasprotuje uveljavitvi referendumske volje, da morda razpiše volitve po kakšnem drugem sistemu; tehnično to lahko stori glede na roke. Gospod Lavrinc, vam pa zagotavljam, da v primeru, če je zakon danes sprejet, ali jutri, jaz sam podpišem vašo zahtevo za naknadni referendum, nimam nič proti temu, da gre ta zakon še enkrat na referendum. Ker vem, da bo odločitev ljudstva enaka, ker hočejo voliti neposredno, nočejo voliti nekoga, v parlament pride pa potem drugi, tako kot se to sedaj dogaja. To je jasno. Jaz vam podpišem zahtevo, vendar zdaj, ko bo referendum možno izvesti pred volitvami, ne pa v primeru, ko bi roki padli v čas razpisa rednih volitev. Samo za to gre, in to sem že nekajkrat povedal na drugih komisijah tega državnega zbora, zato ne verjamem, da me je kdo preslišal. Skratka, mi nismo proti referendumu, pa če je še enkrat o isti stvari. Nimam nobenih bojazni pred ljudsko voljo, imam pa veliko bojazen pred kršitelji ustave in pred tistimi, ki zavlačujejo - pred tem pa imam bojazen, ker se to dogaja že pet let.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Sedaj pa imamo tri kolege, ki so se prijavili za petminutno razpravo. Prvi je Feri Horvat, pripravi naj se Sašo Peče.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala, za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, predsednik vlade, ministrica, ministri, kandidatki in kandidate za ministre. Čudim se napadom oziroma kritikam nekaterih kolegov poslancev zavzemanju za predčasne volitve in to predvsem s strani tistih, ki se zelo radi sklicujejo na volivke in volivce, in pa ki se zavzemajo pogosto za tako imenovano razbistritev političnega prostora. Čeprav za marsikoga izmed poslank in poslancev, pa tudi za marsikoga izmed državljank in državljanov predčasne volitve niso simpatične, sem prepričan, da je vendarle to izbira manjšega zla. Boljše so predčasne volitve in boljše je, da skozi te predčasne volitve po takem ali drugačnem sistemu pridemo do nove vlade, ki bo učinkovita, učinkovitejša kot sedanja, kot pa da se to stanje vleče tja do jeseni, ko naj bi bile redne volitve.
Predvsem bi rad tukaj spomnil na sporočila, ki jih dobivamo iz Bruslja, ki jih dobivamo od članic Evropske unije, in pa tudi od drugih, ki so Sloveniji sicer naklonjeni. Dejstvo je, da smo v kritični fazi priprav na Evropsko unijo. Ne mislim tukaj samo na sprejemanje zakonodaje, ampak na to, na kar vse bolj daje poudarek komisija in tudi evropski parlament, to je priprava ustanov za izvajanje potem te zakonodaje, to je priprava gospodarstva na vstop v Evropsko unijo in pa tudi nujno potrebno sodelovanje, pač kolikor bomo imeli sposobnosti in vpliva na same reforme znotraj Evropske unije.
Sporočilo recimo na zadnjem zasedanju skupnega parlamentarnega odbora v Bruslju, kjer smo bili tukaj prisotni kolegice in kolegi - vsaj jaz sem ga tako razumel - je bilo tudi velika skrb, kako bodo potekale priprave pri nas na Unijo v tem času pred volitvami. Med drugim je bilo tudi, ne slučajno odprto vprašanje, ali ni prepozno sedaj voditi razprave in se pogovarjati o volilnem sistemu tik pred samimi volitvami, ali ne bo to upočasnilo procesa pripravljanja na Unijo. S tem nočem oporekati potrebi po spremembi volilnega sistema, vendar želim opozoriti na to, če bomo še naprej nadaljevali s tem in zgubljali dosti časa, da nam to lahko povzroči težave. Ob tem bi rad rekel, da mislim, da je iluzija mnenje, da je globalna rešitev samo v dvokrožnem večinskem volilnem sistemu. Lahka sestava vlade in lahko vladanje ne pomeni še tudi avtomatično dobrega vladanja in s tem pravim, ne oporekam potrebni spremembe sedanjega volilnega sistema.
S podpisom zadnjih dni bivanja na Portugalskem, skupaj z evropskimi parlamentarci, ki so se pogovarjali predvsem o temah, ki jih bo parlament obravnaval v naslednjem obdobju, in to je poleg reforme Evropske unije, so sklepi lizbonskega vrha o zelo aktualnih vprašanjih, tudi za Slovenijo - vprašanje zaposlovanja, vprašanje gospodarskih reform, vprašanja socialne politike in podobno. To so prava vprašanja, s katerimi bi se morali več ukvarjati tudi v tem parlamentu. Jaz se strinjam s tem, da je največja odgovornost na vladi in da je normalna poteza potem tudi, da je prišlo do obravnave te točke o zaupnici oziroma nezaupnici in tudi eventualni spremembi vlade. Vendar, priznati moramo, če smo pošteni, da je velika odgovornost tudi na državnem zboru in pa predvsem na vodstvih političnih strank.
In ob tem bi rad pozval na to, da bi nehali, ali skrajšali brezplodne razprave in replike, ne samo danes, ampak tudi sicer, vsiljevanje tem, ki niso tako pomembne s strateškega vidika, pozval bi na več pripravljenosti na sodelovanje in na sporazum o strateških vprašanjih, to so tudi sporočila, ki nam jih in priporočila, ki nam jih dajejo tako iz Bruslja kot tudi iz držav članic Evropske unije. Več bi se morali ukvarjati z gospodarskimi vprašanji in pa predvsem bi moralo tekmovanje strank temeljiti na programih, na pripravah za volitve in na ponudbah, kako zagotoviti hitrejši razvoj, kvalitetnejši razvoj in pa hitrejše priprave na Evropsko unijo. Mislim, da so to prave teme, ki bi zahtevale več pozornosti, ne pa to, kar dostikrat počnemo v tem parlamentu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Feri Horvat. Razprava kolega Peče, nato kolega Potrč.
SAŠO PEČE: Spoštovani. Delno mogoče ponovitev predgovornikove misli in sicer, da so današnje razprave v veliki meri zelo nepotrebne in o drugi strani zelo neproduktivne. Mislim, da bi lahko ves ta čas usmerili drugam, ampak to bom prepustil to, ta govor, kam, ker ga je predgovornik dovolj natančno povedal.
Po drugi strani se pa bojim, da bomo imeli vedno več takih razprav. Torej vedno bliže bomo ali predčasnim ali rednim volitvam, več bomo imeli govorjenja v prazno, če ga lahko tako imenujem. Po drugi strani pa vsi ti govori, ki so bili, odražajo po mojem mnenju ene osebne travme, ene osebne travme tistih glavnih akterjev, ki nikoli niso zavohali prave volje pomoči in so jo pač nevoščljivi samo enemu, ki je v zadnjih nekaj letih vladal po načelu, vladaj in deli. Žal so pač vedno izpadli tako naivni in potegnili kratko ven. Zato je tudi po eni strani razumljivo, torej njihove osebne travme. Ampak mislim, da tu ni prostor, da se z njimi srečujemo še mi ostali poslanci. Zato bi predlagal prvi posvet, predlog, da kar se tiče pogajanj, se ne vršijo tu in ne zato govornico, ne prihaja do ponudb, ki jih druga stran vehementno zavrne, v končni fazi vsi vemo, ponudb bi bilo v vsaki stranki ogromno. Vsaka stranka v temu trenutku ve, kako bo glasovala.
In pa z vsebino točke, ker mislim da je le v obravnavi točka, ki trenutno govori oziroma katera bi mogla govoriti o razreševanju ministrov. Kot predstavnik Slovenske nacionalne stranke bom glasoval proti predlogu. Tu bi lahko razrešitve, tu bi lahko navedel marsikater razlog, ki bi bil mogoče lep oziroma prijeten za uho, ampak v končni fazi je treba priznati, da smo že zdavnaj prišli do tiste točke, ko pač politične stranke začnemo gledati nase. Skratka edini razlog, zakaj bo moje glasovanje tako, je to, da se bomo s tem približali proporcionalnemu volilnemu sistemu. Torej obstoječemu volilnemu sistemu, ki ni nikakor v nasprotju z ustavo Republike Slovenije in z ostalimi akti, ki opredeljujejo te zadeve. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Repliko na vašo razpravo ima kolega Janša.
JANEZ JANŠA: Replika je v bistvu na oba predgovornika glede na to, da je bilo rečeno, kakšen velik prispevek bi bile predčasne volitve k vključevanju Slovenije v evropsko zakonodajo. Gospod Feri Horvat je to dvakrat poudaril. Vam bom odgovoril s številkami in dejstvi. Vlada je sprejela program dela do konca prve polovice letošnjega leta. Gre za program usklajevanja slovenske zakonodaje z evropsko. Zakonodajni program, s katerim bi odpravili lanskoletne zaostanke, lanskoletni program je bil namreč uresničen samo dobrih 60%. V letu 2000 obsega 76 zakonov, ti zakoni naj bi bili sprejeti do 30.6.2000. Od teh jih je sprejetih že 10, 10 od 76, v postopku jih je 32, nevloženih jih je 34. Jasno je, da je ta program uresničljiv samo v primeru neke, vsaj relativne politične stabilnosti. Predčasne volitve bi ustavile zakonodajni postopek v prvi polovici maja. Ker bo komisija Evropske unije za letošnje poročilo o napredku, ki izide v novembru 2000, zbirala podatke do konca poletja 2000, bi predčasne volitve oziroma ta scenarij, za katerega se je zdaj odločila vlada, pomenile, da Sloveniji do konca prve polovice leta nikakor ne bo uspelo nadoknaditi zamude iz lanskega leta, ampak bodo nastale še nove zamude. Poročilo o napredku Slovenije bo v vsakem primeru, če se to zgodi, neugodno. In seveda bo v primeru, v tem primeru zelo težko pravočasno izvesti zaveze iz pogajalskih izhodišč, ki bi omogočile zaprtje nekaterih bolj problematičnih poglavij, gre za prostocarinske prodajalne itn. Položaj Slovenije v primerjavi z ostalimi prvokategornicami bi se poslabšal, verjetno bi se ji močno približala še katera država izmed kandidatk drugega kroga. Možnosti Slovenije, da bo vključena v prvi krog širitve, bi bile v tem primeru minimalne. To je na tehtnici, gospod Feri Horvat, ne pa to, da bi to pospešilo vključevanje v Evropsko unijo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, kolega Peče in kolega Feri Horvat.
SAŠO PEČE: Optimisti so tisti, ki mislijo, da nas bo večinski sistem rešil čisto vsega, da se bo Slovenija spremenila za toliko in toliko stopinj v trenutku, ko bomo imeli večinski sistem. Kar pa je še bolj zanimivo. Zelo zanimivo je dejstvo, da ravno tisti, ki so pred časom govorili o demokraciji, jo danes uničujejo. Uničujejo z nianso drugače misleče. Uničujejo tiste politične stranke, ki jih označujejo kot ekstremi. In to je najbolj žalostno pri celotni zadevi, tako imenovanega večinskega sistema. Večinski sistem, ki ga je govornik pred menoj toliko povzdigoval, je enostavno povedano smrt za Slovenijo. Tudi s področja gospodarstva. Ste že kdaj pomislili, kaj se bo zgodilo s slovenskim gospodarstvom, ko bo na politični sceni vladala samo ena politična stranka. Vsa podjetja, ki bodo kakorkoli sodelovala z državo, državnimi institucijami, bodo njihovi vodstveni kadri mogli iti v to politično stranko, če bodo hoteli imeti informacije, finančne vire in pa vse ostalo. To je žalostno in do tega bo prišla Slovenija, če bo uspel vaš predlog.
Po drugi strani pa še - Evropa. Preveč gledate na njo. Preveč imamo odprtih problemov tu notri, preveč se zanašate na poročila, ki prihajajo iz Bruslja in ko tujci govorijo o nas. Sicer pa, pred časom mi je nekdo, in mislim da ga ravno Socialdemokrati zelo povzdigujete, govoril o hlapcih. Mogoče bi bilo smiselno, da še enkrat preberete in poskušate dojeti, kaj je hotel s tem povedati. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Veliko vprašanje je, kaj lahko bolj zavre priprave na Evropsko unijo. Ali predčasne volitve ali pa negotovo stanje tja do novembra, ko naj bi bil reden termin za volitve. Če se ne bi ta vlada dejansko sama sesula, sem bil sam mnenja, da bi bilo boljše, če bo normalno delovala, koliko se da učinkovito delovati, imeti v normalnem roku volitve. Vendar zgodilo se je to, kar se je zgodilo in v tej situaciji mislim da so boljše predčasne volitve, kajti sicer bomo imeli nestabilno stanje v vladi, nestabilno stanje v parlamentu in bomo imeli neformalno ampak dejansko volilno kampanjo ves čas tja do novembra. In to bo negativno vplivalo tako na uspešnost dela in na priprave doma in to bo neugodno vplivalo na naš ugled in na gledanja na Slovenijo v tujini in predvsem v Bruslju in kolikokrat so nam rekli Verheusen in tudi drugi, ne dajte nam alibija, zato da bomo imeli izgovor, da padete iz prve skupine nekam nazaj.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika na repliko, Janez Janša.
JANEZ JANŠA: Gospod Horvat. Morda bi takole, na prst pogledano, to kar ste povedali, zvenelo za koga prepričljivo, vendar pa številke in dejstva govorijo drugače.
Do 30.6. bi moral ta državni zbor sprejeti še 66 zakonov iz paketa evropske zakonodaje, od tega jih je v postopku že 32, vlada jih pa še sploh ni vložila 34. Noben več ne bo vložen, nič bistvenega ne bo pripravljeno, če gre to po vašem scenariju in noben zakon v tem času ne bo sprejet, ker bo volilna kampanja.
Recimo, da vam uspe to, kar načrtujete, se pravi blokada sprejetja večinskega volilnega sistema in izvedete volitve po proporcionalnem sistemu. Kje imate garancije, da bo pa potem vlada se takoj sestavila in da bo do jeseni normalno delala. Niti slučajno se to ne bo zgodilo. V najboljšem primeru bo tista agonija po volitvah trajala nekaj mesecev in Slovenija bo v tem času padla v drugi krog kandidatk za širitev Evropske unije. To je "de facto" tista stvar, o kateri se tu odloča. To je dejstvo. Na včerajšnji tiskovni konferenci Koalicije Slovenija so bili tudi predstavniki Evropske unije in so to zelo jasno povedali, ko smo se pogovarjali. To je to. Ne gre sedaj za to, da se vnese stabilnost, temveč gre za to, da se Slovenija na nek način - najbrž to nekomu odgovarja - izpusti iz prvega kroga kandidatk za širitev.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razprava, Miran Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! V tej razpravi bi rad poudaril samo nekaj svojih videnj.
Prvo, da obstaja vladna kriza, najbrž ni treba posebej dokazovati. Če ne bi obstajala, ne bi imeli predloga, v katerem se predlaga razrešitev skoraj polovice ministrov in se veže predlog za razrešitev tudi na glasovanje o zaupnici, kasneje pa še predlog za nadomestitev osmih ministrov. Do tega je najbrž prišlo - upam, da ni nikogar, ki bo trdil, da je prišlo po krivdi združene liste. Upam, da tudi ni nikogar, ki bo trdil, da lahko v takih razmerah vlada z manjšimi dopolnitvami normalno deluje; v združeni listi tega ne verjamemo. Ne verjamemo tudi, da glede na razmere v državnem zboru, kjer smo do sedaj poskušali vsako priložnost izkoristiti za to, da smo daljše postopke, ne pa krajših, v razpravi v državnem zboru, ne s strani vlade, po hitrem postopku uporabili za to, da bi oteževali sprejemanje. Ker smo mnogokrat znali uporabljati veliko razprav, odmore in podobne stvari, zato da se tam, kjer so bile politične razlike, stvari niso sprejemale, da bi to dalo kakršnekoli garancije, da bomo naenkrat s podpisom neke medsebojne obveze postali prijazni, pridni, dobri drug do drugega in posebej imeli radi to novo vlado, ki bo zamenjala nekaj ministrov. Iz izkušenj tega enostavno ne verjamem.
Kar zadeva evropsko zakonodajo, je marsikaj res, marsikaj pa je velik blef. Evropska zakonodaja ima vrsto nujno potrebnih tehničnih - v narekovajih, "tehničnih" - vprašanj, ki pomenijo prilagoditve, ki niso političnovsebinske narave. Upam si trditi, da smo v povsem normalnih postopkih take zakone sprejemali doslej in da bi jih in smo jih sposobni tudi v bodoče, brez nagajanja. Ampak evropska zakonodaja ima tudi zelo, zelo vsebinsko politično pomembna vprašanja in vnaprej obljubljati, da bomo te stvari sprejemali, ne da bomo razpravljali med sabo, po hitrem postopku, brez razlik, to enostavno ni res.
Zato dajmo razumeti, da je naše prepričanje, ko je pač do krize prišlo, da je prav, da se ta kriza tudi razreši in da se ne razreši na ta način, da bomo nekaj ministrov dopolnili, najmanj, gospodje kolegi poslanci socialdemokracije, na ta način, da bomo vsak mesec zamenjali enega ministra do jeseni - vem, da ni bil predlog dobesedno vsak mesec enega, ampak približno takšen je bil - in da bomo zato med sabo prijazni in zagotavljali uspešno delo vladi in uspešno delo državnemu zboru.
To je sprenevedanje in mi tega enostavno ne verjamemo. Zato mislimo, da je boljše, da gremo v predčasne volitve in pridemo do normalno delujoče vlade. Vemo vsi, da volilna kampanija bo sedaj ali v jeseni. Če bo sedaj, bo trajala mesec in pol, ker je krajši rok za razpis, od razpisa do izvedbe volitev. Če bo v jeseni, bo trajala nekaj dalj, ker je potreben normalni rok, ki je najmanj 20 dni daljši, kot pa v primeru predčasnih volitev. Vmes imamo pa čas od razpisa pa do jeseni. Če ne bomo imeli predčasnih volitev in nove, normalno delujoče vlade, bomo vsak dan imeli izredne seje, bomo vsak dan razpravljali o političnih vprašanjih, na veliko pa govorili, kako smo pripravljeni se z evropsko zakonodajo usklajevati. To enostavno ne bo res. Zato je za nas odgovorno ravnanje tisto, ki je povezano z odločitvijo za predčasne volitve. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovani kolega Miran Potrč! Noben problem ni, da bi mi podprli predčasne volitve, če vi podprete večinski volilni sistem. Vendar, vi ste na odboru za gospodarstvo jasno rekli, da je vaš prvi cilj proporcionalni volilni sistem. Se pravi, ne glede na referendum in pa odločbo ustavnega sodišča. Vi ste s tem povedali, kaj je bistvo problema. Bistvo problema je ta strukturna kriza, se pravi dolgoročna oblast po tem sistemu, za kar ste pripravljeni žrtvovati teh nekaj mesecev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika na repliko, kolega Potrč.
MIRAN POTRČ: Jaz sem gospodu dr. Jožetu Zagožnu res iskreno hvaležen za to vprašanje. Namreč s tem vprašanjem je on, ni bilo meni treba, pokazal, kaj on misli in socialdemokrati, da je bistvo problema - volilni sistem. Tudi jaz ne bežim od priznanja, da je to eno od bistev problema, s tem, da imamo v tem delu dve različni izhodišči. Vi mislite, da je edini sprejemljiv volilni sistem dvokrožni večinski volilni sistem. Mi vsebinsko mislimo drugače. Vi mislite, da je edina rešitev sprejem tega zakona. Strokovna komisija ustavnih pravnikov, ki jo je imenovala komisija za volilni sistem, je zapisala, da je popolnoma enakovredna rešitev tudi sprememba ali dopolnitev 80. člena ustave. Torej, če je rešitev problema te krize v tem, zakaj niste vi za spremembo 80. člena ustave, v kateri bomo na enak način ustavnopravno korektno, kot s spremembo, kot sprejemom večinskega volilnega sistema rešili, po vašem mnenju, ne po moji trditvi, ustavno krizo.
Torej, razprava o dveh različnih vidikih volilnega sistema je legitimna razprava poslancev. Pravico imamo o volilnih sistemih misliti različno, imamo različne interese, jaz jih ne skrivam, vi ste začeli pri referendumu govoriti, da je večinski sistem interes ljudstva, ne vem, nek drugi je pa interes strank. Ne, vsak volilni sistem je v prvi vrsti interes tudi določenih strank. To ni nič novega. Torej nobenega razloga ni se pogovarjati tudi o volilnih sistemih, ampak enakopravno po različnih pogledih, ki jih imamo in o pravici vsakega od nas, da v skladu z ustavo izbere takšno ali drugo odločitev čimprej, da nam bo jasno, na kakšne volitve gremo. Torej, v odgovoru vprašanje nazaj: Ali ste vi pripravljeni istočasno dati pravico in možnost odločanja tudi o pobudi, ki je zdaj stara že približno 3 mesece, ki jo je tudi podpisalo zadostno število poslank in poslancev, da gremo v spremembo 80. člena ustave, ki - povem še enkrat - po mnenju ustavnih pravnikov v komisiji za ustavna vprašanja in volilno zakonodajo enakovredno rešuje problem spoštovanja odločbe ustavne sodišča?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, kolega Janša.
JANEZ JANŠA: Mi zdaj dejansko razpravljamo o 2. točki dnevnega reda, ampak to dejstvo samo potrjuje, da v bistvu problem ni takšna ali drugačna vlada v tem času, ampak da je ključni problem volilni sistem, drugače najbrž o tem zdaj ne bi razpravljali in se to ne bi povezovalo vseskozi.
Glede tega, kar pravi gospod Potrč, pa stvar ni taka. Ti dve varianti in ti dve rešitvi, o katerih je govoril, nista enakovredni. Za večinskim volilnim sistemom stoji rezultat referenduma, za pobudo gospoda Potrča pa nekaj poslanskih podpisov. To nista enakovredni zadevi. Če bo gospod Potrč to spravil skozi proceduro in dal na naknadni referendum, ki je možen v zvezi s spremembo ustave, in bo zato dobil večino na referendumu, šele potem bosta to enakovredni rešitvi. V tem trenutku pa nista. Takšno rešitev, kot jo je predlagal gospod Potrč, je možno nabrati v petih minutah tukaj, in to ni enakovredno referendumu po nobeni varianti. Šele, če bi bila sprejeta takšna pobuda, bi imeli potem imeli dve enakovredni rešitvi.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razprava, kolega Jakič.
ROMAN JAKIČ: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Zanimivo je, da se v resnici pogovarjamo o 2. točki dnevnega reda, čeravno bi se morali o 1. točki. Jaz moram reči, da vsaj večina liberalnih demokratov in demokratk meni, da je seveda vsak sistem, volilni, seveda enakopraven za vse. Če je proporcionalni, so izhodišča ista, če je večinski, so izhodišča ista. Seveda je potem vprašanje o tem, kaj kdo misli o politični konsekvenci. Ampak zato sem obljubil, da danes ne bom odpiral zgodbe okoli večinskega ali pa proporcionalnega volilnega sistema.
Jaz moram reči, da sem seveda izredno presenečen, da je danes velika večina kritik pač letela na mojega predsednika stranke in predsednika vlade, čeravno vsi vemo, da je bil dr. Janez Drnovšek postavljen pred dejstvo, da bo po 15. aprilu brez 10 ministrov. In kaj je storil? Storil je, da je namesto pričakovanega svojega čakanja križem rok, za katerega ste vsi po moje pričakoval, da bo to storil, v interesu države predlagal manjšinsko tehnično vlado, in to še celo nestrankarsko, kar ste tudi vi zahtevali. Opoziciji je zagotovil s podpisom, da bo kljub različnim pravnim in pa seveda političnim pomislekom tudi v naši stranki, zaradi tudi slike, mednarodne slike o pravni državi, v Sloveniji podprl oziroma da bomo podprli večinski volilni sistem. To je nenazadnje, in tudi danes celo in včeraj na tiskovni konferenci, vezal na svojo funkcijo predsednika, kot predsednika stranke. In tudi ta argument vam ni bil dovolj, da bi verjeli, da v resnici dr. Janez Drnovšek in LDS v tem kontekstu resno misli.
Kaj je še naredil dr. Janez Drnovšek? Začel je igrati igro transparentno. Brez skrivanj in to je pokazal tudi danes in seveda zdaj. Seveda v skladu z dogovorom, s tistimi, s katerimi se je dogovarjal. Predvsem pa - in s tem bom tudi končal, ne bom uporabil vseh 5 minut - predvsem pa je poskušal zgodbo, zapleteno politično zgodbo, ki je nastala po tem, ko so krščanski demokrati zahtevali izstop Slovenske ljudske stranke, česar mimomgrede, v oklepaju, ne razume nihče, vsaj v parlamentarni skupščini Sveta Evrope, kako je to možno, ampak predvsem to zgodbo je poskušal razrešiti državotvorno. Državotvorno, da je ponudil dva, da je ponudil dva predloga. Ker oba predloga sta državotvorna: ali predčasne volitve ali pa izvolitev ministrov. Kajti to, kar je kolega Janša rekel, 32 zakonov, ki pa so evropski in so v proceduri, seveda po mojem mnenju osebnem, ne bodo pa nikoli prišli na dnevni red, če sprejmemo to teorijo, ki jo je tukaj povedal, da šele po 15. aprilu se začnemo pogovarjati o rekonstrukciji vlade. Predčasne volitve pomenijo, da do junija se zamenja, do junija se zamenja ta državni zbor in izvoli nova vlada in od septembra lahko do konca leta deluje in sprejema zakone, ali pa seveda ta vlada, ki je tehnična, manjšinska vlada, lahko seveda te zakone do rednih volitev spravi pod streho. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Jakič. Replika, dr. Jože Zagožen. Prej je bil kolega Potrč, pred vami se je javil. Se opravičujem.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Upam, da ne bo potrebe, da bi zopet, gospod predsednik državnega zbora, prebral dopis skupine strokovnjakov in da bi potem gospod Janša verjel, da je vsebina resnična.
Gospodje Slavko Gaber, Franci Grad, Tone Jerovšek in Rajko Pirnat, ki so takrat še sestavljali to skupino, so 13.12.1999 pisali ustavni komisiji: "Strokovna skupina, ki pričakuje, da bo komisija prišla do dogovora o okvirih za strokovno izdelavo predloga zakona o volitvah v državni zbor, želi pojasniti, da sta iz omenjenih, relativno jasno izraženih pozicij mogoča v jedru dva enakopravna, enakovredna izhoda. Prvič, komisija lahko odloči, da v okviru obstoječega ustavnega okvira glede števila sedežev sprejme odločitev za dvokrožni večinski volilni sistem z 88 volilnimi okraji, in drugič, komisija pa se lahko enakovredno odloči tudi za to, da državnemu zboru predlaga spremembo prvega odstavka 80. člena ustave, po katerem ima državni zbor 90 poslancev." Ne govoriti, da to ni res! Ustavnopravno je mogoče eno in drugo. Sam sem absolutno za to, da dokončno odločitev damo na referendum in da tokrat bolj pošteno kot leta 1996, ko ste zavajali volivce z referendumom, ker ste jim govorili stvari, ki niso točne, ker ste jim rekli, da bodo volili svojega poslanca v svojem okraju, ki bo samo njihov predstavnik, da ne bodo imele stranke na to nobenega vpliva, in so res računali, ali hočemo strankarskega kandidata ali pa tistega, ki ga mi postavljamo, kar je vse skupaj larifari in ni res. Torej, sem za to, da damo to na referendum.
Kar zadeva vsebinsko, pa je treba povedati, da imata dva različna volilna sistema dvoje različnih posledic, nobeden ni idealen, nobeden, tudi tega ne trdim. Samo reči, da večinski volilni sistem v razmerah v Sloveniji, po naši oceni, prinaša lahko ali pa zelo verjetno tudi nesprejemljive posledice, to je pač legitimno mnenje. Nam je žal, da se je liberalna demokracija priklonila tem vašim zahtevam in je rekla, tudi mi smo, zaradi ljubega miru - da poenostavim, ni bilo čisto tako rečeno - za večinski volilni sistem, samo to še ne pomeni, da ne smemo mi naprej enakovredno zagovarjati drugačnih rešitev in prikazovati vsem, da so rešitve po vsebini slabe. Ko smo zadnjič govorili o volilnem sistemu, je bilo kar nekaj kolegov poslancev - da jih ne bom citiral - ki so vedeli, in rekli, vemo za slabosti, ampak ker so pač tako rekli šefi strank, se bomo tako opredelili.
Tretje. Če je res, in verjamem, da je res volilni sistem kamen spotike in da nekateri mislimo, da je možno tudi prek predčasnih volitev z manjšimi riziki ohraniti volitve po sedanjem volilnem sistemu - res je, saj tega ne skrivamo. Zakaj z manjšimi riziki? Zaradi tega, ker čim daljši bo čas, tem več bo kupčkanja in dogovorov med liberalno demokracijo in vami, da bi naj na koncu bil večinski volilni sistem sprejet. In tega se mi bojimo - mislim, zakaj? - zato, če so predčasne volitve v 30 dneh, kolikor poteče postopek, plus 40 dni za razpis volitev, je teh priložnosti manj. In zato smo tudi za predčasne volitve.
In zadnje, res je pa, po mojem trdnem prepričanju, veliko sprenevedanje, če se kdorkoli sklicuje na Evropo. Poslušajte, to je pa veliko sprenevedanje. Govoriti o tem, da bo zdaj ta ali druga rešitev nas peljala v Evropo, naslednja pa nas ne bo peljala v Evropo - to bo odvisno v tej ali drugi situaciji, od tega, kako bomo mi imeli pripravljene predloge in kako bomo uspeli delovati. In naš argument, da bi bilo bolje imeti normalno delujočo in izvoljeno vlado, je ravno tako utemeljen in drži kot vaš, ko pravite, "ja, saj nam bo pa mogoče vlada sedaj še hitro dala tistih trideset manjkajočih zakonov in jih bomo mi kar prek noči sprejeli".
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dr. Jože Zagožen ima repliko.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Gospod Jakič, drži to, da se z besedami, tako gospod Drnovšek kot tudi poslanci liberalne demokracije, kot tudi svet liberalne demokracije, zavzemate za večinski volilni sistem. Vendar v praksi, na vseh sestankih, kjerkoli sem bil do sedaj, ste storili dobesedno vse, uporabili ste vse zvijače, vse zaplete, da bi ta sistem izigrali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Franc Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Spoštovani! Repliciram gospodu Jakiču. Mogoče sem ga tudi narobe razumel, ampak on je rekel, da je predsednik Drnovšek predlagal manjšinsko tehnično vlado. Vsekakor je predlagal manjšinsko vlado, če računa, da bo pač imel manjšinsko podporo, ni pa predlagal tehnične vlade. Namreč, da ne bomo s temi pojmi vsak po svoje operirali. To ni tehnična vlada, če je v njej od recimo devetnajstih ministrov enajst jasno strankarsko opredeljenih.
Naslednje, kar bi pa rad rekel, je pa to, da jaz vsekakor seveda ne bom podprl razrešitve ministrov Slovenske ljudske stranke. Zato ne, ker sem bil ves čas proti temu, da Slovenska ljudska stranka izstopi iz vlade, ker sem imel občutek, da je to koristno, da so v vladi, ne zaradi mene - jaz od tega kakšne posebne koristi nimam, poslanec sem tako ali tako, v koaliciji ali opoziciji - ampak da je bilo vendarle to delovanje Slovenske ljudske vlade v stranki koristno za državo. To naj povem zato, da sem bil proti kljub temu, da podpiram nastanek nove zmerno sredinske, ideološko neobremenjene stranke.
Kar se tiče pa večinskega volilnega sistema. Ga bom podprl. Podprl sem tudi hitri postopek danes. O razlogih, zakaj ga bom podprl, bom pa govoril takrat, ko bo to na dnevnem redu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Jože Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Repliciram gospodu Jakiču, ker ni govoril resnice, ker je rekel, da vsi kritiziramo samo predsednika vlade in to ni res. Jaz sam sem izrazil globoko razumevanje do gospoda predsednika vlade in pravzaprav sočustvujem z njim in sem kritiziral tiste, s katerim ima predsednik vlade probleme v vaši lastni stranki. Kot je že mnogokrat in bom še enkrat ponovil, on je dejal, da tisti, ki sprejemajo samo tisto, kar je njim osebno v korist, kar je pa državi v korist, pa odklanjajo, da tisti so, to je boljševistično obnašanje in jaz imam razumevanje za tako njegovo pojmovanje in to je naletelo tudi na nekatere, recimo koga, ki se je hahljal v Lutkovnem gledališču recimo. Tako da, gospod Jakič, morate bolj pozorno poslušati in malo ločiti, koga kdo kritizira. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Poslanke in poslanci. Repliciram gospodu Potrču v tistem delu, ko je govoril, da bi bil ta referendum sedaj bolj pošten, kot je bil takratni. Torej, marsikaj sem že slišal, ampak to, da je bil referendum bolj ali manj pošten, kaj takšnega še pa seveda tu nisem slišal. Da so bili ljudje, ki so šli na referendum, izigrani, je seveda enostavno nemogoče niti razložiti niti razumeti, ker na referendum, ko prideš, glasuješ o tistem, tako kot pač sam glasuješ. Pravila za glasovanje so seveda jasna. Da so pa seveda bili državljanke in državljani izigrani, tudi verjetno, ne vem sicer, kako boste glasovali, ker nisem preverjal, z glasovi nekaterih vas, ki ste bili poslanci leta 1996, da so bili izigrani s tem, da ste po vloženih 43.000 podpisih za izvedbo referenduma o večinskem volilnem sistemu vložili kot državni zbor s 30 poslanskimi podpisi še en zakon - saj nisem mislil konkretno vas, ampak, ki ste bili poslanci nekateri takrat - vložili in ker je, torej, ker so bile državljanke in državljani še enkrat izigrani, tako da je državni svet vložil še svoj zakon in tako je prišlo do tako rekoč neustavnosti na tem področju in ustavno sodišče je jasno in glasno povedalo, da se referendum mora tako narediti, tako izpeljati, da bo seveda rezultat eksakten. Vedno na referendumu nekdo dobi oziroma nekdo na referendumu izgubi. Na ta način se je seveda zavlačevalo, zavlačevalo se je 1996. leta, zakon o večinskem volilnem sistemu smo imeli že trikrat ali štirikrat na dnevnem redu, če bi hoteli karkoli narediti, bi lahko, celo imeli smo ga že v drugem branju, sedaj nekaj mesecev pred volitvami, pa govoriti o ne vem takšnih in drugačnih pobudah. Kolegi poslanci in kolegice poslanke! Tisti, ki tako mislite, ste nekoliko prepozni. Malo pozno vam je vžgalo. Žal tokrat ne pomaga.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Pukšič. Replika, Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Repliciram gospodu Potrču. Mene vedno zmoti, ko gospod Potrč deli tu lekcije iz poštenosti in druge okvalificira, da lažejo itd. Rekli ste, da smo lagali 1996. leta, da bodo ljudje imeli svojega poslanca itd. Zadnji, ki to lahko reče, ste vi. Vi, ki ste sedeli tu, za časa velikih laži in poneverjanj. Vi, ki niste volili ne po večinskem ne po proporcionalnem sistemu, ampak po SZDL, frontnem sistemu. Kar je bila ena največjih prevar vseh prevar. In vi si upate tu deliti te nauke. Lepo vas prosim. Glejte, jaz bi rad bil danes, recimo temu konstruktiven. Ne bi rad zapravljal časa. Malo se oglašam. Vi pa ne hodite s takimi neumnostmi ven. Ker drugače bom prisiljen vam replicirati. Po novem gospod Potrč, po starem tovariš Potrč, lepo vas prosim. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predlagam, spoštovane kolegice in kolegi, da razpravljamo in polemiziramo in repliciramo o vsebini, ne pa o nas samih, o osebah. Replika, Pavle Rupar.
PAVEL RUPAR: Hvala, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Repliciram gospodu Potrču. Še prej mi pa dovolite kratek uvod. Namreč osebno, ne glede na mnenje poslanske skupine, moram za tako spretno igro v zadnjem obdobju dati vse priznanje gospodu Drnovšku. Seveda je jasno, da je to naredil zato, ker je na koncu vseh teh odločitev volilni sistem tisti, ki nas je pripeljal recimo tudi v to vladno krizo. Že dolgo časa opažam, da gospod Drnovšek s svojo tezo o podpori novemu volilnemu sistemu znotraj LDS nima več podpore. To se je pokazalo po odločitvi sveta LDS, ki je nov sistem podprl, pa vendarle kljub temu poslanci liberalne demokracije na glasovanju o tem niso dali podpore, razen morda dveh, ki sta še oklevala in ki se čutita, da sta lahko tudi po novem sistemu nepreklicno v tem državnem zboru, recimo gospa Beblerjeva pa gospod Jakič. Ampak kljub vsemu je vsa ta igra naperjena ravno temu, kar ste govorili vi, gospod Potrč. Namreč, čim prej in zelo hitro izigrati vse in voliti na predčasnih volitvah po starem sistemu. Če sem tezo zagovarjal z bojaznijo, da nekaterih, bom rekel, že prav fosilov v tem državnem zboru ne bo več, je to, seveda, povsem opravičljivo, da zagovarjate sistem, po katerem boste svoj stolček in svoje pozicije v tem državnem zboru še absolutno zadržali.
Kaj nas pelje v Evropo, ste izjavili, gospod Potrč - izigravanje na tak način, neupoštevanje odločb ustavnega sodišča na podlagi izidov referenduma, nas prav gotovo ne pelje v Evropo.
In če ste, gospod Jakič, govorili, da ste v teh dneh v Strasbourgu imeli opravka s kolegi iz drugih držav in opravljali z njimi pogovore glede tako združevanja, pogojevanja strank v vladi in o sistemih, potem naj povem, da sem tudi sam imel kar nekaj takih sogovornikov. In je zelo zanimivo, predvsem iz Velike Britanije, poglejte, Tony Blair, ki je govoril, da bo zamenjal sistem v proporcionalnega, torej iz večinskega v proporcionalnega, obratno kot mi, se je premislil; premislil se je zato, ker evropske demokracije z dolgoletnimi izkušnjami spoznavajo, da je vendarle to boljše, kot pa to, kar imamo mi, in je seveda zelo modro povprašal ljudi, in dobil odgovore, v velikem odstotku med članstvom so celo, mislim, da okoli 85%, da je večinski sistem tudi za Anglijo daleč najbolj primeren. Torej, opuščajo misel - Tony Blair - recimo temu, da je, "vaš kolega" - je opustil misel na proporcionalni sistem. Pri nas z vsemi igrami in z vsemi napori skušate izigrati ljudstvo, njihovo odločitev, in negirate vse tisto, kar vam osebno in vaši skupini ne paše.
Seveda si želim, da bi vam vsaj to pot, če že to delate desetletja in še zadnja leta, da vam to ne uspe. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Janez Janša.
JANEZ JANŠA: Torej, prej je bilo rečeno - mislim, da je to dejal gospod Potrč - kaj vse da smo mi obljubljali volilcem pred referendumom glede volilnega sistema, glede večinskega volilnega sistema in kaj seveda ni res. To je naš letak, ki smo ga izdali pred referendumom, in vam bom prebral, kaj smo obljubljali oziroma kakšne karakteristike smo pripisovali večinskemu volilnemu sistemu. "Večinski volilni sistem omogoča, da volivci izvolijo vse poslance neposredno." V vsakem volilnem okraju volivci izvolijo poslanca neposredno. "Večinski volilni sistem omogoča enako zastopanost vseh delov Slovenije v parlamentu." Vsak okraj, ki mora biti približno enako velik, v državi ima po enega poslanca. V tem državnem zboru manjkajo predstavniki šestnajstih volilnih okrajev. Šestnajst volilnih okrajev v Sloveniji, starih volilnih okrajev v tem državnem zboru nima svojega predstavnika. Nekatere regije v tem državnem zboru praktično sploh niso zastopane. "Večinski volilni sistem omogoča večjo preglednost političnega prostora." To je verjetno dejstvo. Če temu ne bi bilo tako, se nekateri temu sistemu ne bi tako upirali. "Večinski volilni sistem omogoča večjo osebno odgovornost poslancev volivcem." Ker so voljeni neposredno, je tudi odgovornost večja. "Večinski volilni sistem omogoča in zagotavlja pošteno predvolilno sodelovanje." Tista koalicija, ki se sklene pred volitvami, je po tem sistemu tudi po volitvah. To, kar je sedaj, pa seveda omogoča vse drugo. "Večinski volilni sistem ne omogoča glasovanja za strankarsko listo in ne omogoča možnost manipulacij s satelitskimi strankami." To piše na našem letaku, gospod Potrč, to smo mi obljubljali volivcem.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ponovno vas bi prosil, da bi se poskušali počasi približati zaključku razprave, da bi odločali, da bi pred zaključkom oziroma prekinitvijo današnje seje odločali o prvem predlogu predsednika vlade. Kratka replika, gospod Potrč, nato predsednik vlade.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Obljubim, da ne bom več govoril o vsebini volilnih sistemov, ker je tudi gospod Janša sedaj dovolj pojasnil, kaj je bilo na plakatu, pa meni ni treba. Rad bi pa povedal, da je ta razprava pač pokazala, da je vprašanje volilnih sistemov eno od bistvenih vprašanj, ki so povezana z razpravo, tudi o delovanju in odločanju o predlogih, ki jih je dal gospod predsednik Drnovšek kot mandatar vlade.
Drugo. Rad bi povedal, mi nismo glasovali za sedanjo vlado. Zato tudi bi bil kakršen koli očitek, da je naša odgovornost za njen sestav, takšna, kot je, odveč. Mi bi z veliko lahkoto ali pa, če rečem, tudi z veseljem glasovali za razrešitev predlaganih ministrov, če ne bi bila razrešitev povezana z vprašanjem zaupnice. Ker pa je razrešitev povezana z vprašanjem zaupnice in je pač naše mnenje, da je prav, da se preko nezaupnice, kot edine poti za to, da se do vprašanja možnih predčasnih volitev sploh pride, smo mi se v poslanski skupini odločili, da bomo glasovali tako, da ne podpremo predloga za razrešitev ministrov ljudske stranke, da bi prišlo do začetka postopka za možne predčasne volitve. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo dajem predsedniku vlade. Seveda bom pa pred zaključkom razprave dal besedo gospodu Peterletu, ker je prej napovedal, da bi v imenu poslanske skupine želel nekaj, ne dolg čas za posvetovanje.
DR. JANEZ DRNOVŠEK: Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Želel bi to povedati. Razprava seveda je smiselna, vendar seveda ne razprava o vseh odprtih zadevah, tudi ne sama razprava o samem volilnem sistemu. Vsi vemo, da smo o tem že velikokrat veliko besed rekli in povedal sem tudi, kakšna je pot do tega, da pridemo do večinskega sistema. Želel bi poudariti to, da tudi, če razpravljamo danes, pa še jutri in v nedeljo, do končnega roka, ustavnega roka za izglasovanje zaupnice ali nezaupnice, jaz svojega predloga ne bom spreminjal, ne bom ga umikal, ne bom ga spreminjal. In glasovati bo potrebno in zato torej odlašanje, odlaganje ne bo dalo nekega drugega rezultata. Povedal sem pa javno in povsem transparentno pred vso slovensko javnostjo, kaj nameravam storiti, če bo ta vlada podprta. To, da sem ga že prej podpiral in ga tudi sedaj in ga tudi stranka LDS podpira, večinski sistem in ga lahko sedaj sprejmemo v tistem roku, ki omogoča nesporno uveljavitev tega sistema še do rednih volitev v jeseni letošnjega leta. Torej nekje v naslednjem mesecu, tako da tudi eventualni naknadni referendum ne bi izpodbil takšne odločitve.
Takšna ponudba je dana javno, zato tudi kakšna pogajanja, ki bi še sledila, ne morejo tega spremeniti. Bolje je, da je pač povedana javno, ker je to največja zaveza pred vso slovensko javnostjo. Vlada bo delovala za to, da sprejmemo čim več evropske zakonodaje, ker ponovno poudarjam, letos je zelo kritično leto, kar se tega tiče, in zamuda letos bi bila zelo kritična zamuda. Pripravljeni smo sprejeti še druge zakone, o katerih seveda se lahko večinsko dogovorimo v tem parlamentu, in pripravljeni smo dokončati delo na volilni zakonodaji. To je tista ponudba, ki seveda ostaja odprta. Če je ne sprejmete, je pa bolje v interesu vseh nas, tudi vas in tudi javnosti in vseh državljanov, da čimprej zaključimo te igre, te razprave, da čimprej omogočimo razplet te politične situacije in izhod iz te blokade, pa naj bo kakršenkoli že. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kot sem napovedal, bi sedaj dal besedo kolegu Peterletu, ki je že prej med razpravo napovedal in izrazil pričakovanje oziroma zahtevo poslanske skupine, ki jo vodi, da bi pred dokončno odločitvijo želel pavzo za posvet v poslanski skupini. Ali imate tak predlog še vedno, kolega Peterle?
ALOJZ PETERLE: Ja, jaz obžalujem gospod predsednik, da smo morali uro pa pol čakati do tega, da se izpolni 72. člen, drugi odstavek, kjer pravi: "Predsedujoči prekine delo državnega zbora, če to zahteva poslanska skupina zaradi posvetovanja v skupini." Dvakrat se v mlinu govori, trikrat se pa v tem parlamentu, če hočeš imeti pavzo. Zdaj, če bom zdaj zahteval pavzo, boste rekli, da se nam ne "lušta" več delati, ker je pol šestih. Ne zahtevam več pavze.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Peterle, dosedanja praksa je bila vedno taka, da se je pavza dala pred odločanjem. Nismo je dali med razpravo. Kolega Janša, prosim, želite razpravljati? 5-minutna razprava. Razprave še nisem zaključil. Lahko pa vprašam, če želi še kdo razpravljati. Kolega Janša, želite razpravljati?
JANEZ JANŠA: Ne, jaz imam proceduralni predlog.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Torej zaključujem razpravo. In sedaj ima kolega Janša proceduralni predlog. Prosim.
JANEZ JANŠA: V imenu poslanske skupine jemljem uro in pol odmora.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi, predlagam, da najdemo rešitev, da bi vendarle še danes odločali. Kolega Janša, ali je možno, da bi vaša poslanska skupina odmor skrajšala na pol ure in bi državni zbor ob 18. uri pričel z odločanjem. Sejo bom prekinil za 5 minut. In lepo prosim, če vodje poslanskih skupin pridete tukaj v bližino, da se dogovorimo za korektno nadaljevanje seje.
(Seja je bila prekinjena ob 17.31 uri in se je nadaljevala ob 17.41 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotovimo prisotnost! Prisotnih je 53 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko odloča.
V tem kratkem delovnem posvetu z vodji poslanskih skupin smo ugotovili, da bo poslanska skupina socialdemokratov opravila svoj posvet v poslanski skupini. In glede na dejstvo, da je danes tudi neka druga obveznost, na katero smo pa vsi ponosni in ji želimo dati potreben pečat, in ker je možno, da bi se tudi po tem odmoru lahko pojavila poslovniška možnost, da bo sama obrazložitev predstavnika poslanske skupine, kakšno je stališče poslanske skupine, nekoliko daljša, sejo za danes prekinjam. Nadaljevali bomo jutri ob 10.00 uri dopoldne.
Vsi se pa vidimo ob 20.00 uri v veliki dvorani Cankarjevega doma.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 7. APRILA 2000 OB 17.43 URI.)