Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
NADALJEVANJE 43. IZREDNE SEJE
(20. januar 2000)


Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora.
Seja se je pričela ob 10.08 uri.


PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 43. izredne seje državnega zbora. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Miran Potrč, Peter Hrastelj, mag. Franc Žnidaršič, Jelko Kacin, popoldanski del seje Davorin Terčon, popoldanski del seje Jurij Malovrh, Jožef Jagodnik, Franc Potočnik. Za dopoldanski del seje Anton Partljič, za pričetek seje Aleksander Merlo in Jožef Košir. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Na sejo sem vabil predstavnike vlade Republike Slovenije in vse ostale predstavnike uradov in drugih državnih institucij kot ob sprejemu dnevnega reda. Lepo jih pozdravljam!
Današnje nadaljevanje 43. izredne seje bomo pričeli z obravnavo prekinjene 2. točke dnevnega reda, to je predloga proračuna za leto 2000. Smo pri amandmaju pri številki 171. Zbor bo po zaključku te točke opravil tudi obravnavo 3. točke dnevnega reda in danes tudi zaključil izredno sejo državnega zbora.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA. Smo pri proračunski postavki 2511, splošna razprava je bila zaključena, pred glasovanjem pa je predstavnik poslanske skupine liberalne demokracije Slovenije zahteval polurni odmor. Ali želi predstavnik poslanske skupine besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 171, predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (32 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 172, to je amandma na amandma vlade, predlagatelj je odbor za finance. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (28 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem amandma vlade pod točko 173. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 174, predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 175, predlagatelj je vlada. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod točko 176. Predlagatelj je vlada. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod točko 177. Predlagatelj je vlada. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Amandmaja pod točko 178 in 179, o njiju ne bomo odločali, ker je pač bil samo en predlagatelj, in sicer poslanski kolega Jože Lenič, ki mu je prenehal mandat.
Glasujemo pri tej postavki samo še o amandmaju, ne še o amandmaju pod točko 180. Predlagatelj je odbor za infrastrukturo in okolje. V gradivu piše, vlada ne podpira, delovno telo ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Amandma smo sprejeli.
Smo pri amandmaju pod točko 181. Predlagatelj je odbor za infrastrukturo in okolje. Vlada ga ne podpira, ker ga vsebinsko povzema. Delovno telo ga ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (20 poslancev.) Kdo je proti? (36 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod točko 182. Predlagatelj je poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov. Vlada ga ne podpira, ker ga vsebinsko povzema. Delovno telo ga ne podpira. Svoj glas bo obrazložil gospod Veber.

JANKO VEBER: Hvala za besedo in lepo pozdravljeni. Amandma združene liste, ki se nanaša na oskrbo s stanovanji, je ravno tako eden od amandmajev, ki jih lahko zasledimo v tem mandatu v vsakem letu pri sprejemanju proračuna. Namreč ugotavljamo, da se je v vsem tem obdobju zelo malo pozornosti namenjalo prav oskrbi s stanovanji. To pa dokazujejo tudi podatki, ki jih lahko preberemo v predlogu nacionalnega programa za drugo obravnavo, kjer je zelo jasno zapisano, da je bilo od leta 1991 do 1998 zagotovljenih vsega 900 stanovanj. Torej je le nekaj več kot 100 na leto. Potrebe po socialnih stanovanjih denimo pa so že danes 7000 stanovanj, kar je seveda pokazatelj tega, da se ta problematika v vsem tem obdobju ni reševala. Vlada sicer pri mnenju k našemu amandmaju pravi, da je vsebinsko povzela ta amandma v svojem predlogu, kar je seveda deloma tudi res. Sprejeli smo amandma vlade v višini milijarda in 300. Dejstvo, da je bilo v osnovnem predlogu proračuna v ta namen zagotovljenih samo 297 milijonov 400 tisoč tolarjev, kaže na to, da gre pravzaprav za uskladitev s tistimi minimalnimi potrebami, ki jih je vsako leto stanovanjski sklad izkazoval. Vsako leto se je ta sklad dokapitaliziral za milijardo ali dve in tudi v letošnjem letu vlada samo formalno izpolnjuje te svoje dolžnosti in nekako zapolnjuje tisto luknjo, ki je pri osnovnem predlogu proračuna očitno ni dovolj spretno uspela uveljaviti. Dejstvo je, da se je na stanovanjski sklad Republike Slovenije prenesla tudi dodatna obveznost. Gre za obveznost izgradnje socialnih stanovanj. To je po stanovanjskem zakonu obveznost občin. Vendar kot vse kaže, ministrstvo za okolje oziroma vlada občinam ne zaupa in jim ne namenja sredstev za izgradnjo socialnih stanovanj. Denimo skozi možnost, ki jo omogoča zakon o financiranju občin, to je skozi dodatna sredstva, ki pripadajo občinam za sofinanciranje obveznih programov lokalnih skupnosti.
Vlada se je odločila, da financira to preko republiškega stanovanjskega sklada, ki pa sicer ima namen reševanja neprofitnih stanovanj ter tudi kreditiranja oziroma dajanja posojil fizičnim osebam. Kljub temu vidimo možnost, da se bo z dokapitalizacijo tudi tega sklada za namene socialnih stanovanj deloma začel reševati tudi ta problem.
Milijarda 300, ki ga je namenila vlada, tega problema ne bo rešila, kajti ta milijarda 300 milijonov bo porabljena za financiranje neprofitnih stanovanj in za dajanje posojil fizičnim osebam, še vedno pa ostane nedorečeno financiranje socialnih stanovanj. Zato milijarda in pol, ki jo predlagamo v našem amandmaju, je tista rešitev, ki bo omogočila vsaj deloma reševanje tudi socialnih stanovanj.
Tudi pregled predloga nacionalnega programa za drugo obravnavo govori o tem, da potrebujemo za neprofitna stanovanja sredstva v višini milijarda 900 v letu 2000 in za socialna, milijarda 300 milijonov. Torej gre v vsakem primeru že v nacionalnem programu izkazana bistveno večja sredstva, kot se jih letos namenja, tudi z amandmajem vlade, v ta namen. S sprejemom amandmaja združene liste se približamo potrebam po nacionalnem programu. Te potrebe pa niso teoretične potrebe, ampak dejanske potrebe, ki so izkazane skozi analizo stanja pri oskrbi stanovanj v naših občinah oziroma v Republiki Sloveniji.
Zato bom amandma združene liste podprl in tudi apeliram, da tej resnosti pri oskrbi stanovanj prisluhnete tudi ostali. Hkrati je dejstvo, da sredstva, ki so naložena v stanovanjsko oskrbo, so verjetno ena od najbolje vloženih proračunskih sredstev, kajti ta sredstva izredno ugodno vplivajo na gospodarsko rast in tudi na socialno blaginjo v državi. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Veber.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 182; predlagatelj je poslanska skupina združene liste, vlada ga ne podpira (amandma je vsebinsko povzela v svojem amandmaju). Prav tako ga ne podpira delovno telo. Kot je bilo že povedano, smo že izglasovali amandma pod točko 173. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na postavko "Geodetska uprava Republike Slovenije", kjer imamo nekaj amandmajev, vse predlaga vlada. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 183, ki ga predlaga vlada. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 184, katerega predlagateljica je vlada. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 185 istega predlagatelja. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (31 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 186 istega predlagatelja. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 187 istega predlagatelja. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 188 istega predlagatelja. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na proračunsko postavko Urada Republike Slovenije za prostorsko planiranje, kjer imamo štiri dopolnila, ki jih predlaga vlada. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 189. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 190, ki ga predlaga vlada. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 191, predlagateljica je vlada. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Pri postavki 2516, Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, imamo amandma, ki ga je vložil bivši poslanski kolega Jože Lenič, tako da o njem ne bomo glasovali.
Prehajamo na proračunsko postavko 2521, uprava Republike Slovenije za varstvo narave. Imamo več dopolnil, od strani 112 do strani 121. Zadnji amandma v tem sklopu je 212, ki ga predlaga Jože Jerovšek, prvi amandmaji so s strani vlade. Poslanski kolega Rožič je že včeraj razpravljal o tem sklopu. Ali želi kdo besedo? Gospod Jerovšek, prosim. Za njim gospod Zimšek.

JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Vsem lep pozdrav! Najprej bi rad rekel, ne vem, če sem vas prav razumel, da nisem razpravljal o tem amandmaju včeraj.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ne, ne, samo opozoril sem, da zadnji amandma v tem sklopu je vaš.

JOŽEF JEROVŠEK: Je pa res zadnji pod zaporedno številko 212 in moj amandma se nanaša na urejanje vodotoka Dravinje. To je, moram reči, rana na ministrstvu za okolje in prostor, ki bi se je ministrstvo za okolje in prostor moralo zavedati in jo reševati. Vendar izgleda, da so ljudje iz odmaknjenih dolin v tej državi pač nekako obsojeni na to, da je za njih država mačeha. To nam ponazarja pristop k obnovi Posočja, Soške doline in to nam ponazarja odnos vlade do urejanja vodotoka Dravinje. V Dravinjski dolini se ljudje borijo z vodno ujmo iz leta v leto, večkrat na leto. Pogoji preživetja so tu postali nemogoči. Hkrati pa so ti ljudje doslej bili že pogosto deležni obljub, da bo država izpeljala urejanje vodotoka Dravinje do konca. Nekoč pred davnimi leti je bil spodnji del te reke nekoliko reguliran. Osrednji del, ki se nahaja v občinah Majšperk, Slovenska Bistrica in delno Slovenske Konjice, pa se iz leta v leto odlaša. Pred 4 leti, ko sem prvič vložil ta amandma, je bil odgovor, ko smo takrat sprejemali proračun za nazaj, na koncu leta, so mi predstavniki vlade odgovorili, da denar za Dravinjo je, samo v tem letu se ne da več realizirati, porabiti in bi bilo to v nasprotju s principi proračunske porabe.
V naslednjih letih so bili drugi izgovori. Ob tem naj povem, da je gospod minister, sedanji gospod minister, ki je bil že prejšnji minister, v vasi, ki je v centru te Dravinjske doline, v Makolah, pred volitvami leta 1996 obljubil, da bo v naslednjem letu, se pravi v proračunu za 1997. leto, predvidenih 100 milijonov, najverjetneje pa 200 milijonov. Od takrat so izgovori vedno isti.
Gospod minister! Upam, da mi boste tukaj odgovorili in tudi poslancem, da boste dali realni odgovor, zakaj je Dravinjska dolina zavržena, zakaj se ta nujno potreben projekt ne realizira. Celo več. V letošnjem proračunu praktično ni več vzdrževanja vodotokov na tem področju Štajerske. Hkrati pa moramo opozoriti, da prav v tem istem proračunu vidim milijarde, ki imajo korupcijsko osnovo. Vidim milijarde, za katere se že lahko predvidi, katera podjetja bodo v razpisih dobila koncesijo za izvajanje določenih del. Celo več. Notri so projekti, ki še niso potrjeni in se sedaj vodijo že pod drugimi številkami.
Gospod minister! Da ne bom napačno razumljen. Ne obsojam vas in verjamem, da v nobeno korupcijo niste vključeni. Vendar v svojem ministrstvu morate narediti red. Obdajajo vas ljudje, ki so zabredli. Noben izgovor ne pomaga. V vašem ministrstvu je potrebno uvesti preglednost, transparentnost in potem bo denarja tudi dovolj, da se končno enkrat lotimo takega projekta, kot je urejanje vodotoka Dravinje. To ni lokalni projekt, to je obveza do slovenskih ljudi in upam, da mi ne bo nihče očital, da se zavzemam zgolj za projekt iz moje občine, ker leži problem na teritoriju treh občin, treh velikih občin. Iz teh poslanskih klopi, iz tega državnega zbora neprenehoma pošiljamo pozive ljudem, naj se odselijo iz takih dolin. Naj se ugasnejo ognjišča, ki so tu še aktivna. Izgleda da je vlada sedanja že podpisala in spisala requiem za takšne doline. In prav kmalu bo tako, da se bo totalno potrdilo tisto, kar je pesnik Ivan Menart napisal v pesmi Reqiiem: "...in mačka bo hodila mlade leči na hladno peč." Prav kmalu bo to, da ne bo več niti toplega ognjišča.
Če je to politika slovenske vlade, potem tu jasno povejte. Mi poslanci smo soočeni, še enkrat poudarjam, četrto leto zaporedoma s HDZ-jevskim načinom sprejemanja parlamenta, s HDZ-jevskim načinom razporejanja denarja. Vse je identično. In tudi glavna stranka ima iste metode. Edina razlika je, da ste se vi prej skregali, pred volitvami, oni so se šele po volitvah. S tem kontekstom bi pravzaprav človek bil vesel, delajte tako naprej, ker letos so volitve in bodo tudi konsekvence enake. Slovenski ljudje niso neumni. To, kar so ministri obljubljali, se ne izpolnjuje. In to niso politični projekti, to so realni projekti. Toliko ljudi iz ene doline, ki je že itak po vseh demografskih kriterijih osiromašena do kraja, ne pride na program te vlade.
Spoštovani kolegi, pa spoštovana vlada! Odločite se, ali bomo to, v takšne projekte treba vlagati še desetletje, vendar potem bomo Dravinjsko dolino sanirali zgolj za neke rekreativce mogoče, potem bodo drugi programi. Mogoče je predvideno za to. Nekoč je neka, ki se je proglašala za znanstvenico, rekla, nič ni hudega, če se cela Slovenija zaraste, ker tudi ena zvezna ameriška država se je zarasla in se je sedaj po 30 letih turizem tam povečal. Vendar primerjati Slovenijo pa Ameriko je neznosno.
Gospod minister, pričakujem, da mi bi boste odgovorili, zakaj v letošnjem proračunu ponovno ni, niti simbolično, ne reči tistih 10 milijonov, da se projekti delajo. O teh projektih, ki se delajo, poslušam že več let. Meni so jih pa v poslansko pisarno prinesli strokovnjaki na mizo. Ne nasedajte temu izgovoru vlade, so rekli. Če je Dravinjska dolina zdaj projekt za, ne vem, te rekreativce, nimam nič proti, potem jih pa usmerite tja, ampak naj se druga dejavnost tam začne. Ljudem pa jasno recite, tu ne boste več kmetovali, mi smo predvideli, da se to zapre, da se ugasnejo poslednja ognjišča in nehajmo se iti skrivalnice.
Še enkrat vas, kolegi, lepo prosim, da podprete ta projekt, ki je oziroma ta amandma pod zaporedno številko 212. Seveda ga nisem realno ovrednotil, ovrednotil sem ga zgolj toliko, da bi se ta zadeva začela premikati. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Gospod Zimšek ima besedo, za njim Jakob Presečnik, nato bo pa minister odgovoril.

JOŽEF ZIMŠEK: Spoštovani gospod predsednik, spoštovani zbor! Vložil sem amandma številka 204. Gre za območje Savinje, ki večkrat močno poplavlja in ki je nazadnje katastrofalno preplavila Savinjsko dolino, Celje, Laško konec leta 1998. Savinja je hudournik, ki prinaša veliko prodnih naplavin in ki po statistiki poplavlja skoraj katastrofalno vsakih 8 let. Vsaka poplava na tem širšem območju povzroči veliko škodo, do sedaj gre ta škoda že v več 10 milijard. Zadnjo poplavo, zadnjo katastrofalno poplavo leta 1998 so si ogledali tudi najvidnejši predstavniki države, od obeh predsednikov, podpredsednika, nekaj ministrov in tudi minister za okolje in prostor. Takrat so lahko na licu mesta videli stisko ljudi, uničene hiše, stanovanja in takrat so tudi obljubili, da se bo hitro začelo vodnogospodarsko ukrepati in pripravljati zaščite za ta poplavna območja. Ne smemo pozabiti, da imamo na tem območju stavbna zemljišča, zazidalna območja ščitena s 100-letnimi vodami ali več, da pa ščitimo kmetijske površine s 30-letnimi vodami ali več in te kmetijske površine so ob poplavah tudi močno onesnažene, ker se razliva polje. Menim, da je ta amandma, ki je pred vami, začetek zaščitnih ukrepov. V amandmaju predvidevamo, da bi se najprej uredil jez v Polzeli na reki Savinje, ki bi umirjal tok, ga nekoliko zadrževal, da bi odvečne naplavine proda, ki dvigujejo dno struge, očistili, tu je treba predvsem očistiti dno struge na območju mesta Celja; da bi bilo potrebno na tem delu urediti tudi nekaj zemeljskih nasipov in da bi bilo potrebno urediti strugo na območju Laškega, kjer imamo krivino, ki zmanjšuje pretočnost, zadržuje vodo in s tem ustvarja poplavne probleme. Mislim, da je to ali pa ta amandma manjši delež tistih potrebnih vlaganj ali drugače povedano, manjši delež, ki jo povzročajo skoraj vsakoletno velike škode s poplavami na tem območju. Je pa začetek urejanja vsega tistega, za kar smo se dogovorili in kar moramo v letu 2000 tudi storiti.
Zato prosim cenjeni zbor, da podpre ta amandma in seveda nameni del sredstev iz nekaterih področij, ki jih bomo s tem tudi ščitili tako, da začnemo urejati z vodnogospodarskimi zaščitnimi ukrepi tudi na področju reke Savinje in pritokov reke Savinje. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Zimšek. Besedo ima Jakob Presečnik, za njim pa bo spregovoril minister dr. Gantar.

JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Torej ne bom ponavljal razlogov, zakaj že kar celotno mandatno obdobje razpravljamo o tem vodarstvu, ker sem se tudi sam izredno aktivno vključil v to, tudi na odboru in samem državnem zboru. Moram reči, da to problematiko dejansko spremljam in se z njo ukvarjam že, lahko rečem datumsko, od 1. novembra 1990 dalje. Zaradi tega ne bom ponavljal besed, ki so jih razpravljavci pred menoj že rekli. Vsi vemo za ta strahovit padec sredstev. Včeraj je o tem razpravljal že gospod Rožič. Padec sredstev takrat od leta, ne vem zdajle na pamet, leta 1992, ko smo imeli še, ali pa 1991, ko je bilo teh sredstev za vodarstvo bistveno več. Poskušali smo v zadnjih letih, in to je treba seveda tudi priznati, da je v tem mandatnem obdobju, da je bilo za vodarstvo po tej izraziti nuli v obdobju 1993, 1994, 1995, 1996, da so ta sredstva le nastala, da tako rečem, v proračunu, da smo v tem obdobju sprejeli tudi najmanj en interventni zakon, ki še vedno traja, in da je kar nekaj sanacij na področju vodarstva in nekaj ukrepov na področju vodarstva v Sloveniji bilo narejenih. Kljub temu pa moram reči, da sem kar s presenečenjem ugotovil, da vlada ni prisluhnila vsaj predlogu, ki ga je oblikoval odbor za infrastrukturo in okolje, in z ustrezno, mogoče malo drugačno, kot je to odbor predlagal, prerazporeditvijo sredstev le prisluhnila tej problematiki in dala kljub vsemu še nekaj dodatnih sredstev za področje vodarstva.
In pa še nekaj bi rekel. Opozoril bi predstavnike vlade, da obrazložitev, ki je predvsem pri tem in tudi pri ostalih amandmajih, ki se nanašajo na vodno gospodarstvo, obrazložitev vlade, da vlada vsebinsko povzema, da sicer amandmaja ne podpira, da ga pa vsebinsko povzema v svojem amandmaju, prosim, da vlada to pojasni, da ne bomo imeli iste razprave, kot smo jih jo imeli včeraj na področju cestnega gospodarstva. Mislim, da je v proračunu dodatni znesek 120 milijonov, ki pa ga že vlada seveda strogo namensko, po moji oceni, strogo namensko razporeja in zaradi tega ta zabeležka pri amandmajih, ki se nanašajo na vodno gospodarstvo, po moji oceni seveda ne ustreza. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Presečnik. Gospod minister, prosim. Prosim za pozornost v dvorani. Odgovarja minister, dr. Gantar na vprašanja.

DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci.
Prav je, da del razprave o vodarstvu, o vodnem gospodarstvu, zagotavljanje poplavne varnosti prenesemo tudi v državni zbor in ob sprejemanju tako pomembnega dokumenta, kot je letni proračun. In prav je, da del teh razprav, ki smo jih vodili na odboru za infrastrukturo in na drugih nekaterih odborih in institucijah, tudi v civilni družbi, da obnovimo in jasno predstavimo tudi tu.
Najprej, spoštovane poslanke in poslanci, bi rad seveda povedal nekaj o dejstvih tega proračuna. Govorim o redih velikosti, verjetno vas zdaj ne bodo zanimale številke do decimalk, do zadnjih tolarjev. In sicer ima proračun ministrstva za okolje in prostor in ministrstva za finance, opozarjam, tudi ministrstvo za finance ima letos naslednje grobe rede velikosti. Javna služba, to je vzdrževanje vodotokov in čiščenje in tako naprej vseh teh zadev in investicije oziroma investicijsko vzdrževanje skupaj z nekaterimi manjšimi postavkami, kot je ta dodatna 120 milijonov iz odškodnine Kelaga za Muto, Mutsko Bistrico in tako naprej, znašajo približno 3 milijarde 400 milijonov tolarjev. In postavka, ki je v postavki stalne rezerve, ministrstva za finance, poplave in zagotavljanje poplavne varnosti, znaša 1 milijardo 600 milijonov tolarjev. Skupno bo v vodno gospodarstvo leto, v letu 2000 vloženo 5 milijard tolarjev. To je za več, kot dobro milijardo več, kot je bilo s proračunom za leto 1999 vloženo v vodno gospodarstvo.
Zdaj ne bom govoril o tej javni službi in investicijskih vzdrževanjih, saj je tabela v proračunu tudi notri navedena in jo lahko vsak prebere. Veste tudi, da smo obravnavali program dela oziroma program realizacije in načrt izvajanja vodnogospodarskih del po zakonu o sanaciji iz leta 1998, ki so bila sprejeta aprila. Tam notri je lahko zdaj pa res vsakemu jasno, in to je zelo pomembno, da ta zakon posebej z letošnjim letom ne zagotavlja samo sanacije stanja po poplavah, temveč pomeni tudi že zagotavljanje vlaganja v povečano poplavno varnost. Je program, ki že tudi nadgrajuje in povečuje poplavno varnost na območjih, ki pa so definirana kot prioritetna: Drava, Dravinja, Savinja in Selška Sora. To so tista območja, ki so bila seveda močno prizadeta in ki imajo seveda dolgoročne probleme na tem področju.
Predvsem bi rad povedal, da ne bo mogoče z amandmaji ali brez amandmajev realizirati take poplavne varnosti, kot bi jo želeli, v enem samem letu ali celo v dveh ali treh letih. Tu moramo biti realisti in povedati, da bo zagotavljanje poplavne varnosti potekalo postopoma in da bo trajalo kar nekaj časa. Naš cilj ministrstva za okolje in prostor, kar je tudi bilo zelo jasno sporočeno vladi ob tem in ob drugih priložnostih in tudi na odboru za infrastrukturo, je to, red velikosti 5 milijard, ki je v proračunu 2000 za vodarstvo, mora postati trajen. To pomeni, da se mora, ko se bo zakon iztekel, ta program nadaljevati s programom, recimo, urejanja in vzdrževanja slovenskih voda. To, kar Slovenija rabi, je to, da ima trajno red velikosti mogoče 5, mogoče 5,5, odvisno od let lahko oscilira, trajno zagotovljeno na teh postavkah in da se sistematsko in dobro dela na poplavni varnosti.
Zdaj bi rad rekel nekaj glede Dravinje. Na Dravinji je bilo nekaj storjenega. Ne toliko, kot bi si prebivalci in seveda poslanec Jerovšek želel, pa vendarle, obnovljene so bile določene brežine, obnavlja se jez, tudi s poljsko pomočjo, z nekim sodelovanjem. Sedaj se pripravljata dva ureditvena načrta za vodne zadrževalnike. Ko bosta ta dva ureditvena načrta sprejeta in urejena, kar pomeni tudi ureditev vseh zadev z lastniki, odkup določenih zemljišč, določitev načina odplačevanja teh odškodnin, kadar bo zadrževalnik prevzel vodo, bodo ti zadrževalniki tudi šli v gradnjo in izdelavo. Tako da ni res, da Dravinjo zapostavljamo. Vemo pa, da bomo morali, ko bomo razpravljali o konkretnih ukrepih na določenih področjih, razpravljati tudi o določenih gospodarskih vprašanjih, ki se vežejo s tem, kaj branimo in kako branimo. To je zelo pomembno vedeti. O tem smo že razpravljali na odboru za infrastrukturo in bomo še. Tako da ni res, da nismo ničesar naredili - naredili smo. Tudi letos je v programu, tako pri javni službi kot pri investicijah ter pri sanacijah. Dravinja je ena izmed prioritet.
Kar zadeva očitek, ki je bil s strani gospoda poslanca Jerovška dan glede del v Posočju, bi rekel samo to, da je čas pokazal svoje. Čas je pokazal svoje, da smo imeli pri prenovi Posočja prav, da je prenova preveč zapleten problem, preveč faktorjev, socialnih, gradbenih in drugih vpliva na to, da bi se lahko lotili "horukarsko". Rezultati po več kot polovici opravljenega dela kažejo, da je ta problematika povsem nekaj drugega, kot je bila prenova, ki je bila značilna za prejšnje čase. Navsezadnje vam lahko povem podatek, ki ste ga lahko vsi prebrali v časopisih v decembru lansko leto, prejšnje stoletje, če hočete, in to je, da so v Umbriji po treh letih sporočili, da so nehali projektirati in da bodo naslednjo, torej to pomlad, začeli delati in da bo prenova trajala pet let. Mi bomo prenovo zaključili v dveh letih ali v dveh letih in pol. Tako kot smo rekli.
Mislim, da bomo o tem verjetno še govorili. Moram reči, da se zahvaljujem vsem tistim poslancem, ki so nas takrat v težkih trenutkih podprli, da smo zdržali na tem kurzu, ki bo prinesel rezultate, tudi dolgoročne, za regijo in za ljudi. Problemi pa vedno so in, jasno, da brez teh ne moremo biti. In to je moje pravilo - mi lahko zamaskiramo stvari tu in tam, vendar nam bo vreme in naravne nesreče nam bodo maske odpihnile in pokazale, da smo pravzaprav zato, da na hitro pokažemo nek rezultat, zapravili denar. Ne, gospodje, na Dravinji, na Dravi, na Savinji, na Sori (Sevški Sori, da ne bi kdo mislil, da favoriziram Poljansko Soro, čeprav je tudi ta problematična), na vseh te rekah bomo naredili resne stvari. Sevška Sora ni rešljiva v Železnikih, rešljiva je ravno tako z zadrževalniki v gornjem predelu. In o tem se moramo dogovoriti in o tem se dogovarjamo. Dravinja ni rešljiva v Makolah in tako naprej, Dravinja je rešljiva z zadrževanjem na območjih, ki lahko sprejmejo vodo, in podobno, da ne bi sedaj imel predavanja, ki sem ga že večkrat imel, in bi postal zelo dolgočasen. O naravnih nesrečah v Sloveniji in svetu bi pa rekel tole. Kadarkoli pride do naravnih nesreč pri nas, in so bile zelo hude, dosti hude, se je izkazalo, da je "Ušeničnikova služba", če smem reči v narekovajih, da je delovala dobro, da so prišli programi sanacije in da se ti izvajajo, mogoče prepočasi, z vsemi konflikti, ki so.
Rekel bi pa samo eno stvar. Poglejte, kaj se je dogajalo ob malo večjem orkanu v Franciji, kaj se je dogajalo v Nemčiji, da ne govorim o Latinski Ameriki in tako naprej. Mislim, da še dobro vozimo in da imamo mehanizme, da lahko te stvari odpravimo in preprečimo toliko, kolikor jih pač moremo. Ni res, da smo samo grešili. Grešili so povsod po Evropi in to bistveno več kot pri nas, kot se vidi. Zato ne bi vedno izpostavljal ob nesrečah, kako smo mi slabi, ko pa vendarle vidimo pravzaprav, da imajo te probleme mogoče še večje tudi drugi. To ni razlog za to, da rečemo, da je vse v redu. Ni. Vendar tisto, kar moramo narediti, je predvsem to, da moramo zagotoviti na vodarstvu stalen definiran vir sredstev, ki bo trajno dolgoročno usmerjen v to dejavnost. To je naš cilj in to je moj cilj in to je cilj te vlade. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dve repliki. Najprej Jožef Jerovšek in za njim Rudolf Petan.

JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Gospod minister, nekajkrat ste uporabili "ni res, da ni bilo narejeno". Jaz bi pa dosti raje od vas slišal to sintagmo, ki je zadnji mesec moderna: "Res je". In če mi boste po rubriko "Res je", brez navzočnosti Vide Žabot, lahko rekli, "dali smo v letošnji proračun 120 milijonov", to bi bilo ta pravo. In pravite, da ni v naši navadi, da na hitro pokažemo neke rezultate. Ali se vam zdi, gospod minister, resnično, da če bi po štirih letih v to dolino usmerili tiste milijone, ki ste jih obljubljali leta 1996 na predvolilnem zboru, da bi bilo to na hitrico. Jaz se moram vprašati, ali ima LDS pred volitvami popolnoma drugačno sliko problemov Slovenije, kot jih ima potem pri izvajanju svojega programa. Tu je dilema. Jaz ne razumem. Potem so pač neke obljube lahkomiselno dane.
Mislim pa, da je to dejansko resen problem in da bi moral biti ekonomski interes, gospodarski interes, demografski interes, kaj vem, interes obrambe slovenskega ozemlja, da se takšna ozemlja ne bi izpraznila, da ne bi izgledalo pogorišče ali pa puščava. Slovenija ne more imeti velikih pragozdov, ne more imeti puščav in ne more imeti razdejanja na svojem ozemlju - imeti mora urejeno krajino. K urejeni krajini sodi tudi to, da bo vodotok Dravinje urejen.
Prosim vas, dajte, apelirajte tudi na svoje poslance, da vam bomo dali priložnost, da s tem amandmajem začnete v tem letu resno delati, da boste prihodnje leto lahko rekli: "Res je", ne pa: "Ni res". Tisto malo, kar ste zanikali, da ni res, je tako malenkostno, tisto, kar bi bilo pa treba reči pod rubriko "res je", tega pa ni, ker ni možno. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, Rudolf Petan.

RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod predsednik. Repliciram ministru, pri tem bi pa želel še nekaj dodati, tako da potem pri obrazložitvi ne bom.
Slišali smo, da je Dravinja zapostavljena, in potem kontra argument, da Dravinja tudi ni čisto tako zapostavljena. Zadevo bi najprej postavil tako, da je zapostavljeno vodno gospodarstvo. Strinjam se z mnenjem gospoda ministra, ki je dejal, da bi bilo treba vsako leto imeti več sredstev. To je dejstvo in na osnovi tega se potem vprašamo, koliko dobi na razpolago sredstev vsako leto porečje Drave, v katerega sodi tudi Dravinja. Če gledamo v tem kontekstu, vidimo, da so daleč premajhna sredstva za področje vodnega gospodarstva. Po drugi strani je pa treba tudi to priznati, da se je na Dravinji nekaj delalo, da se je reševalo probleme, vendar je bilo to, žal, že v 80. letih; v 90. letih je ta tendenca, ta trend bistveno usahnil, zadnja leta pa tako rekoč ničesar, razen obveznih del čiščenja in podobno.
Strinjam se s tem, da so povsod veliki problemi, da so drugod mogoče, gledano globalno, še večji problemi, ampak, veste, želel bi vas spomniti na to, da tiste kmetije, tista zemlja in tisti lastniki hiš, ki jim vsako leto ob malo večjem, ne velikem, nalivu zalije kmetijske površine, ki jim zalije gospodarska poslopja, ki jim Dravinja zalije hiše, za njih je to največji problem, večjega problema ni. Tudi to je treba povedati, da je Dravinja v zgornjem toku, to je v občini Zreče in zgornji tok v občini Slovenske Konjice, do neke mere, bi lahko rekli, umirjena ali vsaj, se je umirila s posegi. V spodnjem toku, tudi v občini Konjice, Slovenska Bistrica, Majšperk, so pa razmere kritične, da ne rečem kar katastrofalne. In ravno za to gre.
Po drugi strani, kot sem dejal, se strinjam z vami, gospod minister, da je sredstev premalo, vendar dovolite, da vas spomnim, da ste vi minister za ta resor in da je tudi za vodno gospodarstvo, vsaj v pravnem delu, bilo nekaj storjeno. Vi ste tisti, gospod minister, ki morate predlagati ali pa se zavzemati za več sredstev, tudi za vodno gospodarstvo. Lahko mi verjamete, če boste prišli s kakšnim, pa ni treba, da je mega amandma, lahko je čisto navaden amandma za povečanje sredstev za reševanje na področju vodnega gospodarstva, lahko verjamete, da vas bomo vsi podprli, pa tudi, če v tistem trenutku ne bomo videli Dravinje zraven, kajti vedeli bomo, da bo pač v naslednjem letu mogoče. V tem kontekstu sem se tudi oglasil, da vas spomnim na to, da ni dovolj, da samo ugotavljate, da je premalo sredstev za vodno gospodarstvo, nekaj morate za to tudi storiti. Vem, da je to težko, ampak ni potrebno, da je mega amandma, kot sem dejal, lahko so tudi čisto navadni skromni amandmaji, vsaj vedeli bomo, da je tudi področje vodnega gospodarstva tisto, ki v vladi ni zanemarjeno ali pa nima tistega najbolj prioritetnega in pa glasnega zagovornika.
Na koncu bi vas še spomnil, da najemamo ogromno kreditov in skoraj ni seje, na kateri ne bi obravnavali kakšne garancije za kredit, in sicer za cestno gospodarstvo, tudi za železniško infrastrukturo, ampak za vodno gospodarstvo pa še nisem zasledil. Mogoče pa ne bi bilo slabo in prepričan sem, da tudi številke ne bi bile tako visoke in verjetno ne bi bilo nobenega, niti na levi, niti na desni strani, niti v sredini, ki tega amandmaja ne bi podprl. Samo do sedaj, jaz se vsaj ne spomnim, da bi bilo vsaj kaj omembe vrednega s tega področja in tudi mogoče je to pot, da bi skromna sredstva prispevali tudi na področju vodnega gospodarstva, saj navsezadnje tudi sami niste govorili o velikih številkah, bi pa to ogromno pomenilo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo želi gospod minister.

DR. PAVEL GANTAR: Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Poskušal bom biti kratek, vendar da ne bi bilo kakšnih nesporazumov. Meni je seveda, gospod poslanec Jerovšek, žal, ker na vaše izvajanje, na vaša sporočila moram reagirati s sintagmo, "ni res", rajši bi videl seveda, da bi lahko reagiral s sintagmo "res je". Vendar bom vseeno poizkusil uporabiti to sintagmo iz sobotnih ali nedeljskih večerov. Res je, da obnavljamo vodnogospodarske objekte na Dravinji. Res je, da obnavljamo, vzdržujemo in popravljamo brežine na Savinji, kar se vidi. Res je, da pripravljamo ureditvene načrte za zadrževalnike in res je, da seveda menimo, da problem Dravinje kot drugih rek ni rešljiv predvsem s povečevanjem pretočnosti, temveč z doktrino, ki jo zagotavljamo že kar nekaj let, to je tudi res, z zadrževanjem voda, kar je tudi pomembno iz narodnogospodarskega, ekološkega in drugega vidika. Predvsem pa moram zdaj, seveda z veseljem, reči tudi to, da moram na nekatere trditve gospoda Petana pa odgovoriti z "res je". Res je, gospod Petan, da v 80-ih letih so bila dela izvedena. Res je, in to je slabo, da so bila prekinjena. Res je, da so bila ta dela pretežno usmerjena v povečevanje pretočnost in res je, da bi ta pretočnost v Majšperku ali kje drugje pripeljala do zabitja. Res je, da se ta dela morajo nadaljevati tako, da bomo vodo zadrževali v povodju, jo razpršili in uporabili za vzdrževanje vodnega režima, ko bo vode in padavin manj. To je strategija na Dravinji in še nekaterih drugih rekah.
Res je, da je vodno gospodarstvo, ki sem ga podedoval pred dobrimi leti, precej bilo v razsulu in res je, da smo v teh letih kombinirali gasilske akcije s poskusom koncepiranja dolgoročne strategije in politike institucionalne graditve vodarstva in res je, da smo naredili korak naprej in res je, da imamo sedaj 5 milijard namesto 4 milijarde sredstev in res je, da ta denar želimo imeti na tej ravni, in to nedefinirano število let za naprej. Res je tudi to, da podatki o tem, koliko smo vlagali v vodno gospodarstvo v 80-ih letih, niso povsem primerljivi s podatki iz 90-ih let, ker je res, da je vodna skupnost iz 80-ih let sofinancirala tudi naprave, institucije, investicije, ki niso bili primarno vodnogospodarski, recimo zadrževalnik Vogelšček. To je kmetijski objekt, če smem tako reči, v posebni rabi. Ima sekundarno rabo na vzdrževanju vodnega režima. Tega je tudi financirala vodna skupnost.
Mi sedaj govorimo o vodarskem denarju, za vodarstvo, kot vodarstvo. Ne za gospodarske investicije v vode, ki za sekundarno oziroma za tako imenovano posebno gospodarsko rabo. Res je, da moramo seveda dolgoročno in kratkoročno tem zadevam posvetiti več pozornosti in na tem delamo.
Res je, da imamo problem s kadri. Res je, da nam manjkata tako rekoč dve generaciji vodarjev. Res je, da so danes vodarji iz nekdanje vodne skupnosti v državnem zboru. Res je, da so vodarji iz nekdanje vodne skupnosti na vodarstvu na DDC-eju. Res je, da jih je na žalost najmanj na upravi za varstvo narave in res je, da še ti odhajajo v pokoj.
Upam, da bodo nove generacije, ki sedaj prihajajo z gradbene in drugih fakultet uspele zapolniti to praznino. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Repliciral vam bo kolega Jerovšek. Morda bo poskušal oblikovati repliko v smislu res je.

JOŽEF JEROVŠEK: Tako je gospod predsednik. Vendar mislim, da ni bilo nobene potrebe, da bi gospod minister populariziral to sintagmo "res je". Ker jo itak popularizijo z deljenjem brezplačne kasete s tem naslovom "Res je" in tisto se gotovo deli z denarjem iz proračuna. Za tisto je denar. Za takšen "Res je" je denar. Te kasete se delijo. Vemo, zakaj se delijo.
Če bi vsi "res je" 100% veljali, kar je tu navedel gospod minister, potem bi veljalo tudi to, da bi bilo res in res je bi lahko rekel, da se doma izraja na zemlji. Če bi to vse, kar je minister rekel, da je res, 100% bilo izvršeno. Žal, če bi bilo vse res, potem ne bi imel v vsaki poslanski pisarni ljudi, obupanih ljudi iz teh krajev. Če bi ljudje videli, da se dogajajo resne stvari, potem ne bi obupavali. Potem bi verjeli, da ta država, da imamo funkcionarje, ki mislijo na to, da se problemi rešujejo. Ne rečem. Mogoče jih drugod. Vendar pod rubriko, ko ste najprej rekli, da ni res, da se Dravinja zapostavlja, da v tem primeru je treba reči, res je, da se Dravinja zapostavlja. Dajmo se dogovoriti za ta denar, za ta amandma in bomo lahko rekli: res je, da je v letošnjem proračunu 120 milijonov. Za ta "res je", se zavzemam. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika Rudi Petan.

RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Če že toliko ugotavljamo, kaj je res in kaj ni res, bi samo še ministra dopolnil, da verjetno je pri tem velikem naštevanju, kaj je res, kar podpiram in sem tudi sam to trdil, mogoče pozabil, da je to res, kar sem dejal, da bi bilo potrebno več sredstev za vodno gospodarstvo.
Gospod minister je omenil zadrževalnike, kar je verjetno dolgoročno gledano strokovno pravilna rešitev. Ravno na našem področju sta bila obravnavana tudi dva zadrževalnika. Vendar po tistih odklonilnih stališčih drugega dela, se pravi prizadetih s kmetijske strani, je to delo popolnoma zamrlo. Danes je stališče tako, kot da zadrževalniki niso potrebni, da je to bilo zgrešeno razmišljanje in da tega tudi nikoli ne bo.
Če bi mi nadaljevali tudi v 90-ih letih to delo, konkretno na Dravinji, verjetno danes ne bi bilo potrebno. Vsaj tako ugotavljam na osnovi tega, kar je gospod minister dajal, da bomo celoten postopek morali začeti ponovno. Zopet bomo dražili ljudi z istimi problemi, na katere so se že mogoče deloma navadili, sedaj pa po tolikih letih so to misel o kakšnem zadrževalniku, da je to nujno, da je to potrebno, da je to dolgoročno, da je to prava rešitev v pravi smeri, da je to odveč.
V tem kontekstu sem mislim, da je škoda, ker se ta dela niso nadaljevala, in tudi, če bi bila v manjšem obsegu, ker bi se vseeno nekaj rešilo. Dejal bi še to, da pričakujem v tem kontekstu tudi kakšen amandma tudi s strani ministrstva za okolje in prostor, ki se bo nanašal na vodnogospodarsko področje. Tega nisem zasledil ali pa vsaj ni bilo predstavljeno tako obširno in tako glasno. Mislim, da bi tudi vodni gospodarstveniki lahko in morali biti glasni. Popolnoma upravičeno bi zahtevali tudi več sredstev. Ampak prej sem že dejal, gospod minister, vi ste zadolženi za ta resor in če boste taka vprašanja odprli, boste verjetno imeli veliko podpore, ne samo pri vodarjih, za katere ugotavljate, da manjkata že dve generaciji, kar je že dolgo znano, ampak - gospod minister, za to ste vi zadolženi in vi morate nekaj ukrepati in tudi v parlamentu poiskati podporo. Tako da ne bomo pavšalno govorili, recimo, o reki Dravinji in o porečju Dravinje, temveč bo to samo en del celotne problematike in celotnega reševanja problemov na vodnogospodarskem področju. Dokler pa tako ne bo, bova pa lahko z gospodom Jerovškom mirne duše trdila, da Dravinja je pozabljena in da so tisti ljudje, ki imajo stalne probleme z vodo, z naraslo vodo - in to ne ob hudih nalivih, temveč ob povprečnih nalivih - da so tudi zapostavljeni in pozabljeni od države - za to gre.
Mislim, da bi v tem kontekstu bilo dobro in prav, da vlada da neko soglasje, da se tudi na porečju Dravinje nekaj uredi, da se vsaj pokaže neka začetna dobra volja, če se bodo bistvene stvari urejale v naslednjih letih. Vendar vemo, da so na začetku potrebna pripravljalna dela, potem šele pride do glavnih del; in če bomo s pripravljalnimi deli začeli letos, bomo do glavnih del lahko prišli mogoče šele v naslednjem letu ali pa čez dve ali tri leta; še posebej, če se govori o takih objektih, kot so zadrževalniki. Kajti, veste, da so največji problemi ravno z zemljišči. To ni enostavna zadeva in če se teh stvari lotimo sedaj, bomo komaj mogoče sredi naslednjega mandata prišli do tega, da lahko pristopimo h kakšnemu resnemu delu. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali lahko ugotovim, da smo razpravo pri tej postavki zaključili? (Lahko.) Prehajamo na odločanje.
Najprej glasujemo o amandmaju pod točko 193; predlagateljica je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod točko 194, katerega predlagateljica je vlada. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod točko 195; predlagateljica je vlada. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 196; predlagateljica je vlada. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod točko 197; predlagateljica je vlada. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Naslednji amandma je pod točko 198, predlagateljica je vlada. Ugotavljamo prisotnost! (61 poslancev.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod točko 199, predlagateljica je vlada. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Glasujemo o amandmaju pod točko 200. Predlagateljica je vlada. Ugotavljamo prisotnost! (58 poslancev.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju 201. Predlagateljica je vlada. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod točko 202 istega predlagatelja. Ugotavljamo pristnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 203. Predlagateljica je vlada. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod točko 204. Predlagatelj je skupina poslancev, prvo podpisani je Jože Zimšek. Vlada ga ne podpira, ker ga vsebinsko povzema v svojem amandmaju. Delovno telo ga na podpira. Ugotavljamo prisotnost! Svoj glas bo obrazložil gospod Malovrh.

JURIJ MALOVRH: Gospod predsednik, hvala lepa za besedo! Jaz bom ta amandma podprl. Nanaša se na urejanje porečja Savinje s pritoki. Vemo, da Savinja vsako leto poplavlja, in to bogato. Najhujša poplava je bila 1. novembra leta 1990. Na drugi strani imamo tudi to smolo na tem področju, da teče skozi naše kraje avtocesta in je prispevno področje z avtoceste, ki se steka v potoke Ložnica, Pešnica in druge, izredno veliko, tako da izredno, izredno hitro narastejo, medtem ko pa glavni vodotok, to je Savinja, ne sprejme vseh teh voda.
V to prispevno področje Savinje spada tudi dolina Voglajne, ki teče skozi Šentjur. Moram reči, da so gor vodno bile narejene v preteklem obdobju melioracije, medtem ko dol vodno pa je ostalo stanje, kot je. Res je prej gospod minister govoril o zadrževalnikih vode. Eden od takih zadrževalnikov je tudi Slivniško jezero, s katerim pa v glavnem opravljajo ribiči, ki pa ne dovoljujejo predčasnega spuščanja, kajti tako pomori drobni ribji živelj in zadrževalnik nima tiste prave funkcije, kot bi naj imel. Če štejemo poplavo, ki je bila v letu 1999 in pa tudi vse kasnejše poplave, moram reči, da je škoda dosti večja, kot pa so sredstva, ki bi bila namenjena za regulacijo in pa za vse tiste zadeve, ki so potrebne, da Savinja ne bi tako bogato poplavljala.
Moram podati tudi en podatek. V rajnki Avstriji, takrat, ko je bila grajena južna železnica, je bila že izvedena regulacija Savinje in tudi obložena s kamnom, vendar, žal, kasneje v novi Jugoslaviji ta zadeva ni bila ustrezno vzdrževana, tako da ne služi več svojemu namenu. Vendar govori pa ta podatek o tem, kakšno skrb so že nekdaj imeli za ta vodotok odnosno za to izredno hudourniško reko. In prav iz tega naslova, kot je bilo prej povedano že nekajkrat, bom jaz ta amandma podprl, pa tudi prosim vse ostale, da se ta amandma podpre. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Glasujemo torej o amandmaju pod točko 204. Ugotovimo prisotnost! Svoj glas bo obrazložil tudi kolega Rožič.

NIKOLAJ ROŽIČ: Spoštovani predsednik, spoštovani poslanci, poslanke, predstavniki vlade! Bom bolj kratek, da ne bi jemal preveč časa. Moram pa priznati, da sem trdno poskušal ministra Gantarja in moram reči, da sem z njegovim odgovorom zadovoljen. Seveda še bolj bi bil zadovoljen, če bi danes na osnovi tega, kar smo slišali, podprli ministra in podprli amandma 204, ki bi pravzaprav konkretno jasno povedal, da vlagamo v vodno gospodarstvo nekaj več, kot smo doslej.
Jaz bom še enkrat sam dve številki povedal. Do leta 1992 se je vlagalo v vodno gospodarstvo 0,50% družbenega proizvoda. Lansko leto 0,05% družbenega proizvoda. To pomeni, da je razlika izjemno velika. Ti problemi, ki so bili nanizani: Dravinja, Savinja itd., ti problemi ne morejo biti rešljivi, če se vodno gospodarstvo - imam pa v mislih ministrstvo za okolje in prostor - ne bo odločalo za kompleksne rešitve, to pomeni večnamenske objekte, to so ravno zadrževalniki voda, ki dajo res izjemen učinek, efekt, seveda poznamo še druge recenzijske objekte, retencije itn. Seveda je pa to, da dejansko zakonodaja na tem področju je sicer usklajena, vendar praksa pa zaenkrat, kar se tiče zadrževalnikov, ne drži. In tu se strinjam s kolegom iz Šentjurja, da je tu nekaj treba storiti, kajti poplavne škode bi bile nekaj manjše, če bi se na vseh akumulacijah, ki jih je na povodju Savinje pa kar nekaj in ki dobro delajo: Šmartinsko jezero, Slivniško jezero, da ne naštevam ostalega.
Še enkrat. Poslanci bi lahko, če se v 10 letih niste imeli priložnosti pogovarjati o vodnem gospodarstvu, se pogovarjamo danes in bodimo konkretni in naredimo en majhen korak naprej in podprimo ta amandma. Ta sredstva se bodo sigurno povrnila v odnosu ena proti deset. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svoj glas bo obrazložil tudi gospod Bajc.

JOSIP BAJC: Hvala, gospod predsednik. Ob vsem spoštovanju problematike reševanja poplavnih območij, tudi strokovnih razlag nekaterih kolegov poslancev, mislim pa, da tudi ministra, ne moremo podpreti tega amandmaja zaradi tega, ker v celoti posega v področje kmetijstva in vseh 480 milijonov, ki bi jih namenili za potrebe oziroma za odpravljanje posledic, s katerim bi naj ta amandma uredil, ne morem - še enkrat pravim - podpreti zaradi tega, ker pobira denar kmetijstvu.
Rad bi pa mogoče odgovor glede na to, da je podobno kot včeraj: ne vem, morda nekdo, ki bi pri obrazložitvi glasu lahko oddal odgovor - podobno kot včeraj, ko smo govorili o solkanski obvoznici, se je nekomu zapisalo, da vlada povzema delno v svojem nekem amandmaju tudi to problematiko.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Smo že v fazi glasovanja. Možna je samo obrazložitev glasu. Sedaj bomo tudi prešli na glasovanje.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 204, predlagatelj je skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Zimškom. Vlada ga ne podpira, delovno telo ga ne podpira. Zapisano je, da vlada amandma vsebinsko povzema v svojem amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (27 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 205. Proceduralno? Gospa Zbačnikova.

MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Prosila bi, če bi ponovili glasovanje. Lahko preverite. Pozabila sem pritisniti, ker sem se z drugimi stvarmi ukvarjala. Prosila bi, da ponovimo glasovanje.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Na predlog gospe Zbačnikove, ki je pozabila glasovati. Ni bila pozorna pri glasovanju. Na glasovanje dajem predlog kolegice Zbačnikove, da ponovimo glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za ponovitev glasovanja? (47 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da bomo glasovanje ponovili.
Ponovno dajem na glasovanje amandma pod točko 204. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (30 poslancev.) Kdo je proti? (36 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 205. Predlagatelj je Jurij Malovrh. Vlada ga ne podpira, delovno telo ga ne podpira. Piše v gradivu, da vlada vsebinsko povzema v svojem amandmaju. Ugotavljam prisotnost! Gospod Malovrh, želite obrazložiti svoj glas? Gre za isto postavko, za isti amandma, za isto vsebino. Prosim. Vir je drugi.

JURIJ MALOVRH: Gospod predsednik, hvala lepa za besedo. Jaz ne bom ponavljal prejšnje obrazložitve, vendar bom prosil samo gospoda Bajca, kajti tukaj se ne jemlje ministrstvu za kmetijstvo, kajti tudi tiste amandmaje včeraj, ki sem jih jaz dajal in se je dajalo ministrstvu za kmetijstvo, gospod Bajc ni podpiral. Ampak se jemlje drugim, in sicer se je jemlje investicije in investicijsko vzdrževanje državnih organov, zmanjša se konto 4202, pa tudi znesek je isti. Ker je problem akuten v Savinjski dolini in pa v porečju Savinje s pritoki, prosim, da se ta amandma podpre. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem torej amandma pod točko 205. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (27 poslancev.) Kdo je proti? (29 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 206. Predlagatelj je skupina poslancev, tukaj pa je med predlagatelji tudi kolega Jerič, tako da o tem amandmaju lahko glasujemo. Vlada ga ne podpira, delovno telo ga ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (17 poslancev.) Kdo je proti? (29 poslancev.)
Ta amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 207. Predlagatelj je Jurij Malovrh, nima podpore vlade in delovnega telesa. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (24 poslancev.) Kdo je proti? (28 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 208. Predlagatelj je odbor za infrastrukturo in okolje. Vlada ga ne podpira, ker ga vsebinsko povzema v svojem amandmaju. Delovno telo ga ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (17 poslancev.) Kdo je proti? (33 poslancev.)
Ta amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 217. 209. Predlagatelj je skupina poslancev, provpodpisani Rožič Nikolaj. Vlada, delovno telo ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (23 poslancev.) Kdo je proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 210; predlagatelj je Jurij Malovrh, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 211, ki ga je podpisal samo bivši poslanec, gospod Lenič, tako da o njem ne bomo glasovali.
Smo pri amandmaju pod točko 212; predlagatelj je Jožef Jerovšek, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (27 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
(Nemir v dvorani.) Prosim za spremljanje dela.
Smo pri postavki 2522 - inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, kjer imamo dva amandmaja vlade.
Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 213, ki ga predlaga vlada? (34 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na amandma pod točko 214; predlagateljica je vlada. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Ker je amandma pod točko 215 predlagal bivši poslanski kolega, o njem ne bomo glasovali.
Prehajamo na postavko 2611 - ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Prva dva amandmaja predlaga vlada, delovno telo ju podpira; nato je amandma Darinke Mravljak, ki nima podpore vlade; skupine poslancev s prvopodpisanim Jožefom Koširjem, ki nima podpore; poslanca Jožefa Špindlerja, ki nima podpore; in zadnji je amandma poslanca Bojana Kontiča, ki prav tako nima podpore. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Najprej glasujemo o amandmaju pod točko 216; predlagateljica je vlada. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 217; predlagateljica je vlada. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 218, predlagateljice Darinke Mravljak; vlada ga ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (28 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 218 sprejet.
Proceduralni predlog, gospa Beblerjeva.

DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Prosim, če bi ponovili glasovanje, ker sem se zmotila.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Poslanska kolegica, gospa Beblerjeva, predlaga ponovitev glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje o amandmaju pod točko 218? (48 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da bomo glasovanje ponovili.
Ponovno dajem na glasovanje amandma pod točko 218. Predlagateljica je poslanka Darinka Mravljak, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (23 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 219, predlagatelj skupina poslancev, prvopodpisani Jožef Košir. Nima podpore vlade in delovnega telesa. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (21 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 220, predlagatelj Jožef Špindler, nima podpore vlade in delovnega telesa. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (27 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni dobil večinske podpore.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 221. Svoj glas bo pred tem obrazložil predlagatelj, to je Bojan Kontič. Prosim.

BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Jaz se zavedam, da je to glas vpijočega v puščavi, vendar iz razloga, ker se večkrat potem dogaja, da govorimo o tem, da nismo vedeli, o čem smo glasovali, in iz obrazložitve ni razvidno, na kaj se ta amandma nanaša, bi želel poudariti naslednje.
V mestni občini Velenje se ravno tako kot vsepovsod v Sloveniji srečujemo s težavami pri varstvu starejših oseb. S temi 25 milijoni, ki bi jih namenili iz proračuna, bi nadzidali zdravstveni dom v Velenju in s tem omogočili vsaj začasno rešitev, delno rešitve težav, s katerimi se srečujemo pri že prej omenjenem problemu. Seveda moram tu poudariti, da tudi mestna občina Velenje je pripravljena sofinancirati ta projekt v višini 50% in vas prosim za podporo pri tem amandmaju. Vsekakor bom pa sam glasoval za ta amandma.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala,kolega Kontič. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.) Kdo je torej za amandma pod točko 221 poslanskega kolega Kontiča?
Kdo je za? (25 poslancev.) Kdo je proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na novo postavko, to pa je 2711, ministrstvo za zdravstvo. Ti amandmaji niso bili vloženi v skladu s poslovnikom, tako da o njih ne bomo glasovali. Bili pa so seveda povzeti v amandmajih odbora. Torej, imamo amandmaje pod točko 225 obsežen amandma predlagatelja Zmaga Jelinčiča. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Pri točki 226 je še nekoliko daljši amandma skupine poslancev. Prvopodpisana je gospa Zbačnikova. Vlada tega amandmaja ne podpira, ker ga povzema v svojem amandmaju. Pri točki 227 je amandma poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Vlada ga ne podpira, ker ga je povzela v svojem amandmaju. Nato sledi amandma 228 skupine poslancev, Jože Zimšek pa je prvopodpisani in nima podpore. Amandma pod 229 je amandma Aleksandra Merla. Tudi tega amandmaja vlada ne podpira, ker ga povzema v svojem amandmaju. Sledi amandma Gasparini Maria, ki nima podpore. Sledi amandma Iva Hvalice, nima podpore, vlada ga je povzela v svojem amandmaju. Pri točko 232 je amandma dveh predlagateljev Gerenčerja Andreja in Cirila Pucka, vlada in delovno telo ga ne podpira. Smo zaključili. Prva se je oglasila k razpravi kolegica, gospa Zbačnikova.

ANA MAJDA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav! Rada bi v imenu podpisnikov prenovljenega amandmaja in popravljenega amandma za novo pediatrično kliniko še dala nekaj dodanih pojasnil. Namreč, že vlada je potem nekje predložila in sprejeli smo v državnem zboru amandma, ki je pač nekje zagotovil nekaj dodatnih sredstev. Vsi se zavedamo, zlasti tisti, ki smo vključeni v to akcijo aktivno, da je teh sredstev premalo, vendar glede na stanje, ki vlada v slovenskem zdravstvu, glede na stanje v proračunu in glede na finančno stanje, pa tudi včeraj smo brali, kaj se dogaja tudi na onkološkem inštitutu in tudi po drugih bolnicah, bomo pač sprejeli tudi manjši kos pogače in bomo skušali v tem letu s temi sredstvi narediti največ, kar se bo dalo. In upamo, da bo v naslednjem letu naslednja vlada bolj širokogrudna in da bo tudi uspešno zagotovila sredstva za novogradnje in spoštovanje zakona o investiciji oziroma posebnega zakona o sredstvih za novo pediatrično kliniko.
Rada bi pa še dodatno obrazložila, da ne bo toliko nejasnosti in toliko sprenevedanja, tako v tem državnem zboru kot tudi v javnosti, da sredstva pravzaprav vlagamo v nekaj, za kar ni podlage. Samo če preberem magnetogram iz zadnje razprave, ko je tudi gospod Kopač podprl gospoda kolega Henigmana, da nimamo pripravljenega investicijskega programa. Da citiram iz magnetograma magistra Kopača: "Gospa Zbačnikova, pokažite mi investicijski program za gradnjo te klinike. Jaz ga še nisem videl, pa tudi vodstvo pediatrične klinike ga še ni videlo. Jaz sem bil pri njih pa sem jih prosil, če mi dajo en izvod, da to pogledam." Rada bi na tem mestu odgovorila in vam pokazala investicijski program, ki je na voljo na naši pediatrični kliniki. Vidim pa tukaj tudi državnega sekretarja, prim. Zajca, ki bo lahko potrdil, da je investitor vlada oziroma ministrstvo za zdravstvo in je vsa investicijska dokumentacija, ves program s prilogami pri njih na voljo. Ko je bil gospod magister Kopač povabljen na našo kliniko, mu je vodstvo s prof. Kržišnikom na čelu jasno povedalo, da je investicijski program s prilogami na ministrstvu, kjer si lahko do podrobnosti vse ogleda.
Zato moramo tukaj s tega mesta še enkrat javno demantirati to neresnico in bi tudi prosila državnega sekretarja, da to tudi javno potrdi. Kot prvopodpisana in z ostalimi podpisniki se odpovedujemo našem amandmaju v korist sredstev na področju zdravstva.
Menim, da je treba podpreti vsaj porodnišnico Murska Sobota in še nekaj investicij v zdravstvene domove in bolnice po Sloveniji. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Ugotavljam, da je amandma pod številko 226 v imenu skupine poslancev kolegica Zbačnikova umaknila. Razprava pa je še vedno. Kolega Kopač.

MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Vesel sem, da sedaj ta investicijski program obstaja. Upam, da ga bom lahko tudi videl. Vem pa še zmeraj ne, ali je bil sprejet. Napisan že je, sprejme pa ga investitor. Podatka o tem pa, žal, nimam, ali ga je sprejel in kakšnega je sprejel.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, gospa Zbačnikova.

MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Gospod magister Kopač. Investicijski program imam tukaj in ga lahko fotokopirate. Vendar je brez prilog. Prosila bi državnega sekretarja, da tukaj pojasni, kako je s tem investicijskim programom in kje se sprejema. Prosila bi za dodatno pojasnilo ministrstvo.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Ali želi še kdo besedo? Državni sekretar, prosim.

JANEZ ZAJEC: Hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.
Investicijski program je sprejet na ministrstvu za zdravstvo, tak kot je predlagan, in se vam zahvaljujem za podporo v splošnem delu proračuna, ko ste podprli 400 milijonov več za gradnjo pediatrične klinike. S tem denarjem bomo mi letos odkupili kompleten kompleks, kjer bo pediatrična klinika stala, napravili kompletne načrte in tudi celoten investicijski ciklus zaprli - s tem denarjem, ki ste ga letos odobrili. Prihodnje leto pa se začne potem tista prava gradnja z buldožerji in zidanjem. Hvala tudi za ostala dva amandmaja, ki ste ju podprli v splošnem delu proračuna, se pravi, za povečanje investicij, nakup opreme in za Staro Goro, medtem ko stalih amandmajev vlada ne podpira. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Ali želi še kdo besedo? Gospod Gerenčer.

ANDREJ GERENČER: Hvala za besedo, predsednik. Pod številko 232 je porodnišnica v Murski Soboti. Lansko leto ste me, kolegice in kolegi, podprli za 30 milijonov, da smo lahko pripravili papirje, da bi lahko letos v drugem polletju začeli z gradbenimi deli. Zelo me moti, da vlada: prvič, tega ne podpira, in drugič, da tega sploh ni povzela z nekim majhnim denarjem v svojem amandmaju, da bi lahko letos začeli z deli.
Kako izgleda porodnišnica v Murski Soboti, so videli spoštovani člani in članice odbora za zdravstvo - vse je, samo ni to porodniški oddelek. Mislim, da je to verjetno zadnji oddelek v Sloveniji, kjer bi vlada morala imeti drugačen odnos.
Torej, prosim vas, kolegice in kolegi, da podprete ta amandma. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Jelinčič ima besedo.

ZMAGO JELINČIČ: Prav lepo pozdravljeni vsi skupaj! K temu proračunu nisem vlagal kaj dosti amandmajev, kajti držal sem se tistega, da države ni treba obremenjevati več, kot je potrebno. Za to so poskrbeli drugi, predvsem pa vlada, ki je predstavila tak proračun, ki "ne drži" vode.
Vendar pa sodim, da je v okviru tega proračuna le treba nekaj storiti za ljubljansko pediatrično kliniko, zato sem vložil tudi amandma pod točko 225. V tem amandmaju je lepo napisano, od kod se naj vzamejo določena sredstva. Če pogledamo na nekatere postavke, kjer se sredstva jemljejo, mislim, da je to popolnoma možno, brez kakršnihkoli problemov. Recimo, jemljemo ustavnemu sodišču pri investicijah, kajti mislim, da res ni potrebno, da ima vsak ustavni sodnik kopalnico in poseben prostor za počivanje in take zadeve. Potem jemljemo uradu predsednika vlade, za katerega tudi vemo, da ni potrebno, da si še bolj lajša delo, kajti če bo izsilil večinski volilni sistem, bo imel tako ali tako v rokah škarje in platno in bo lahko carjeval, kakor mu bo "pasalo", skupaj s svojim kolegom iz SDS.
Pri investicijah jemljemo tudi slovenski obveščevalno-varnostni agenciji, kjer imam občutek, da investicij ne potrebuje, glede na zadnje novice iz časopisov, ko imajo že navadni hrvaški vojaki vse podatke iz naših "filov", tako da mislim, da ne potrebujemo česa podobnega.
Tudi pri ministrstvu za obrambo ne vem, zakaj se morajo povečati stroški operativnega delovanja, ko pa na veliko poklanjajo orožje levo, desno v količinah, tako da jih lahko s kamioni odvažajo iz vojašnic. Tudi pri ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo, kjer je pa največ postavk, jemljemo denar in ga namenjamo za pravzaprav zadevo, ki je nujno potrebna Ljubljani, ki je nujno potrebna Sloveniji, ne zgolj Ljubljani. In zato prosim, da amandma pod številko 225 podprete. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Jelinčič. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Najprej dajem na glasovanje amandma pod točko 222. Predlagatelj je vlada. Torej 225. Kajti oni trije amandmaji so postali brezpredmetni.
Amandma pod točko 225, predlaga poslanski kolega Zmago Jelinčič, vlada, delovno telo pa ga nista podprla. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (15 poslancev.) Kdo je proti? (21 poslancev.)
Ta amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 226, ki je umaknjen, tako da bomo seveda prešli na glasovanje o amandmaju pod točko 227. To je amandma poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Amandma pa je bil... Vlada pa je v svojem amandmaju že povzela vsebino tega amandmaja. Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke ta amandma umika.
Zato glasujemo o amandmaju pod točko 228, skupina poslancev, prvopodpisani Jožef Zimšek. Delovno telo in vlada ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (23 poslancev.) Kdo je proti? (28 poslancev.)
Ta amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 229. Amandma predlaga Aleksander Merlo. Vlada, delovno telo ga ne podpirata. Vlada ga je povzela v svojem amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! Svoj glas bo obrazložil gospod Merlo. Umik. Hvala. Amandma je umaknjen.
Smo pri amandmaju pod točko 230. Kolega Gasparini je amandma umaknil.
In sedaj smo pri amandmaju pod točko 231. Predlagatelj je Ivo Hvalica. Vlada ga ne podpira, ker ga je povzela v svojem amandmaju. Svoj glas bo obrazložil gospod Hvalica.

IVO HVALICA: Hvala lepa gospod predsednik. Kako naj verjamem vladi, da ga je povzela v svojem amandmaju, če sem pa včeraj doživel prevaro s strani vlade pri amandmaju za solkansko obvoznico. Čisto prevaro. Tudi tam je pisalo tako. Torej, hočem imeti črno na belem, sicer bom hodil sem gor do jutri, saj ni važno, kjer bom videl, da je dejansko to vlada povzela v svojem amandmaju in kje je natančno, torej: kje to je. Gospod Cvikl, ne prihajati sem in mi predlagati, da nekaj spremenim in tako dalje, da dopolnim, ker to je, veste, proti našemu poslovniku. Vi razmišljate po svoje. Natančno mi morate povedati, kje to je.
Torej vas pozivam; prvič, da se ne greste prevaro, tako kot se gre prevaro ministrstvo za promet in zveze. In drugič, da mi natančno poveste, kje to je, in, ali vlada podpira, ali zagotavljate, da bo koalicija to podprla. Enkrat gre osel na led, drugič upam, da ne. Mislim pa, da je bila včerajšnja prevara, ki danes močno odmeva na Goriškem, dobivam številne telefonske pozive, napisal sem tudi že protest ministrstvu za promet in zveze, da je bilo nekaj nedopustnega, da bi moral predsednik državnega zbora v takšnem primeru, ko je šlo za načrtno zavajanje poslancev, da bi moral nekaj ukreniti, ne samo, da izklaplja mikrofone nekaterim.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo obrazložiti svoj glas? Ni več besede. Državni sekretar, sedaj smo pri glasovanju. Je pa seveda odgovor napisan na strani 10 v pregledu amandmajev. Kolega Hvalica, poznate poslovnik? Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (17 poslancev.) Prehitro? Kdo predlaga ponovitev glasovanja? Kolega Čebulj, prosim. Protestirali so, da sem prehitro pritisnil glasovanje "za".

FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Predsednik, mislim, da ste tako hitro pritisnil, da tudi niste slišali, da je gospod Hvalica zahteval proceduralni predlog.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prepozno.

FRANC ČEBULJ: To je ena zadeva. In seveda med tem vajinem neslišanjem dogovora oziroma zahteve Hvalice pač nisem uspel glasovati in bi prosil, da se glasovanje ponovi.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Na glasovanje dajem predlog kolega Čebulja, da ponovimo glasovanje o tem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (55 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da bomo ponovili glasovanje.
Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 231? (25 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 232, predlagatelja sta Andrej Gerenčer in Ciril Pucko. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Svoj glas bo obrazložila dr. Helena Hren-Vencelj in nato gospa Maria Pozsonec.

DR. HELENA HREN-VENCELJ: Spoštovani! Vsi, ki smo bili v bolnišnici oziroma porodnišnici v Murski Soboti, smo se na lastne oči prepričali, kako potrebna je ta zdravstvena ustanova obnove, in zato bom podprla ta amandma.
Mislim, da v delu Slovenije z zelo nizkim dohodkom na prebivalca ni možnosti, drugačne možnosti obnove tega objekta, kot da država financira to, kajti sicer se bodo še povečevale razlike med posameznimi predeli Slovenije, tako glede dohodka kot glede vseh ostalih struktur, infrastruktur in tudi drugega življenja. Mislim, da je nujno, da ta amandma podpremo. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svoj glas bo obrazložila gospa Maria Pozsonec.

MARIA POZSONEC: Hvala lepa, gospod predsednik. Tudi jaz bi rada obrazložila svoj glas.
Mamice v porodnišnici v Murski Soboti imajo pravico do zdravstvene nege in do take preskrbe kot drugod v Sloveniji. Mi smo tudi členi te države in v pokrajini, kjer je nezaposlenost tudi nad 22%, mislim, da država mora pomagati. Tudi mali Pomurci imajo pravico priti na svet v kulturnem in zdravem okolju. Še to.
V Lendavski fari trikrat toliko ljudi je umrlo lansko leto, kot smo imeli krstitev. Mislim, da je to tudi podatek.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 232, Gerenčer Andrej, Ciril Pucko sta predlagatelja. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k proračunski postavki 3311 - ministrstvo za šolstvo in šport. Imamo amandmaje od postavke 233 do postavke 273 Amandmaje! Dovolite, da vseh ne berem, in odpiram razpravo. Prvi je gospod Mežan, za njim gospod Henigman.

JANEZ MEŽAN: Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gospod predsednik, spoštovani predstavniki vlade, lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu.
V to skupino, se pravi pod ministrstvo za šolstvo in šport, sem sam vložil pet dopolnil. Trije - in ti spadajo nekje skupaj - se nanašajo na povečanje denarja za regresiranje prehrane učencev in dijakov. Drugo dopolnilo iz tega sklopa gre za povečanje denarja za učbeniške sklade v osnovni in srednji šoli. Tretje dopolnilo iz tega sklopa pa gre za povečanje denarja za subvencije za šolo v naravi. To so dopolnila pod številkami 249, 260 in 263.
Z dvema dopolniloma pa predlagam več denarja za izobraževanje brezposelnih in za izobraževanje mladih odraslih za poklic, se pravi tistih mladih, med 15. in 25. letom, ki niso uspeli zakjučiti šolanja in niso prišli do svojega poklica. Ti dve dopolnili sta pod številkama 250 in 262. Na prvi pogled izgleda, da gre za tako imenovana socialna dopolnila oziroma socialne transferje, vendar pa je treba takoj tudi reči, da gre dolgoročno za vlaganje v znanje oziroma v ljudi ali, še bolj natančno, v mladega človeka, ki mu moramo nuditi čim kakovostnejše izobraževanje.
Zakaj vlagam teh pet dopolnil? Razlogov je več.
Prvič, denarja za te namene je glede na lansko leto realno enako ali v nekaterih postavkah celo manj. V to se boste prepričali, če si boste pogledali indekse. Na primer, samo pri prehrani učencev in dijakov se bo ta prehrana regresirala samo pri približno četrtini vseh. To je prvi razlog.
Drugi razlog. Že kar nekajkrat smo ugotavljali, da šola postaja za starševski žep čedalje dražja. Starši tako rekoč dodatno plačujejo vse, razen tega, da lahko njihov otrok sedi v razredu in se uči. Kaj vse dodatno plačujejo: malico, kosilo, učbenike in učne pripomočke, takšne in drugačne copate, ekskurzije, izlete, šolo v naravi (to še posebej poudarjam), oglede različnih, takšnih in drugačnih, predstav. Celo papir, na katerem pišejo kontrolne in šolske naloge, plačujejo plavalne tečaje, smučarske tečaje in lahko bi še naštevali. Tisti, ki imate svoje otroke še v osnovni in srednji šoli, boste lahko to hitro ugotovili. Šole ustanavljajo različne sklade, iz katerih kupujejo, na primer, mikroskope, videokamere, strokovno in leposlovno literaturo za šolske knjižnice, sklade za sofinanciranje programov za nadarjene učence, za sofinanciranje njihove udeležbe na različnih taborih, doma in v tujini, ta denar v teh skladih je namenjen celo za pomoč socialno šibkejšim učencem pri nadstandardnih programih, in tako dalje in tako dalje. Vprašanje je, kot da gre pri, na primer, mikroskopu, videokameri, literaturi za knjižnico in tako naprej za nadstandardne programe. Verjetno so to stvari, ki spadajo v vsako šolo in so normalen del učno vzgojnega procesa.
Tako se zelo pogosto dogaja, da si marsikateri starši ne morejo privoščiti malice za svojega otroka v šoli, ne morejo si privoščiti šole v naravi, izleta, ogleda predstave, takšne in drugačne, ki jih organizira šola, in tako naprej. S tem pa se seveda povečujejo socialne razlike. Otroci bogatejših staršev imajo tako seveda več možnosti, da pridejo do kakovostnejše izobrazbe, in s tem seveda tudi boljšo startno osnovo za svojega otroka za prihodnost.
Tretji razlog. V ustavi piše: "Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev." In še: "Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo." In še: "V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine." Seveda najbrž ni treba posebej dokazovati, da je pravica do izobrazbe gotovo ena od temeljnih človekovih pravic.
Četrtič. Kako je to urejeno v državah zahodne Evrope oziroma konkretno v državah Evropske zveze? Imam tudi to analizo in ugotavljam, da v skoraj vseh državah - mislim, da sta samo dve, kjer država ne krije vseh stroškov šolske prehrane, učbenike in učne pripomočke ter prevozov v šolo. Zasledil sem celo, da v nekaterih državah celo v sekundarnem izobraževanju, torej v srednji šoli, krijejo stroške prehrane, celo nastanitev dijakov v dijaških domovih. Pri nas smo očitno še precej oddaljeni od teh ciljev oziroma se od njih celo oddaljujemo, namesto da bi se jim približevali. Zato vlagam ta dopolnila, da bi se tem ciljem vsaj začeli približevati.
In kje jemljem ta denar? Iz postavke, kjer gre za vlaganje v zidove, nakup zgradb in prostorov pri Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji. Koliko je tega denarja? Samo 420 milijonov pri vseh petih dopolnilih. Spomnili se boste, da smo včeraj mirno lahko prenesli več kot 3,5 milijarde tolarjev, zakonsko opredeljenih tolarjev, z avtocest na lokalne ceste. Tam je resnično šlo za ugajanje bodočim volivcem. Retorično vprašanje torej - v kaj bomo vlagali; v znanje mladega človeka ali v zidove Sove - seveda je za mene res samo retorično vprašanje. Odgovor je najbrž jasen. In še to. Ta dopolnila vlagam letos že tretje leto.
Dve besedi še o drugih dopolnilih, ki se ne nanašajo na prehrano ne na šolo v naravi ter na učbenike. Gre za dopolnili "izobraževanje mladih odraslih za poklic". Ta postavka naj bi se povečala samo za 50 milijonov. Po podatkih je, v lanskem letu so bili objavljeni, kar 40 tisoč mladih med 15. in 25. letom, ki ne končajo šolanja. Najbrž je vsakomur jasno, da tisti, ki ne konča šolanja, ima toliko in toliko več možnosti, da zaide na pota, kot so kriminal, alkohol, mamila itn. Nujno torej je tudi na tej postavki zagotoviti več denarja.
In seveda postavka "izobraževanje brezposelnih". Mislim, da smo že včeraj govorili nekaj o tem, ko je nekdo hotel celo vzeti s te postavke. Najbrž, no tukaj je indeks sploh zelo nizek, 95,8. Po moji presoji, pa najbrž tudi po splošni presoji, je le ustrezno, le tisti, ki je ustrezno izobražen, lahko veliko prej najde zaposlitev in najbrž tudi pri tem dopolnilu ni treba posebne razlage.
Predlagam seveda vam, da vseh pet dopolnil, ki se nanašajo na to, o čemer sem govoril, tudi podprete. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima kolega Henigman, za njim gospa Zbačnikova.

BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani zbor! Oglašam se zelo poredko pri letošnjem proračunu, kljub amandmajem, ki sem jih vložil. Vendar bi pa vas rad opozoril na amandma pod zaporedno številko 247, kjer predlagam, da se 50 milijonov tolarjev prerazporedi na ministrstvo za šolstvo in šport, za investicije v športno infrastrukturo, na račun temeljnih razvojnih programov v obrambnem ministrstvu. Gre pa seveda za rekonstrukcijo športnega centra v Ribnici, športne dvorane, ki je bila izdelana že pred več kot 20 leti. Že takrat po zelo skromnih standardih. In je kot taka dvorana nujna rekonstrukcije in obnove, že zaradi starosti, kaj šele zaradi velikosti in potreb osnovne šole in športnega in kulturnega življenja v Ribnici.
Moram reči, da se je pri pripravi te dokumentacije aktivno vključilo tudi ministrstvo za šolstvo in šport in da je projekt pripravljen tako, da je usklajen s potrebami ministrstva oziroma s kriteriji, ki jih ima ministrstvo za te namene, za namene osnovne šole in, kot sem rekel, druge dejavnosti v kraju.
Menim, da je jemanje denarja s postavke MORS, čeprav se odbor za obrambo s tem ni strinjal, odbor za šolstvo pa se je, upravičeno, ker s tem obrambni pripravljenosti Slovenije gotovo nič ne jemljemo, če zagotovimo, da se tudi Slovenska vojska in policija, ki ta prostor potrebuje, lahko v tem prostoru pripravlja za svoje naloge. Občina Ribnica je v letošnjem proračunu namenila 100 milijonov tolarjev za ta projekt. To so za občino, ki ima 900 milijonov skupnega proračuna, ogromna sredstva. Tretjina vseh sredstev, ki jih namenja za investicije v letošnjem letu, in pričakujemo, da seveda država tudi prispeva svoj delež. In v letošnjem letu bi bilo 50 milijonov tolarjev neka osnova, da se prva faza investicij izpelje, da se popravi pot, da se popravi streha in tisto najnujnejše, da lahko dvorana služi svojemu namenu, tudi za odvijanje tekem prve lige v rokometu, moške in ženske, za Ribnico in za Kočevje.
Dodal bom še nekaj dejstev. V Ribnici se največ dogaja na kulturnem področju okrog Miklove hiše, ki jo je Ribnica oziroma ribniško gospodarstvo samo sfinanciralo že leta 1990 in prej. Drugo področje, kjer se največ dogaja, je cerkev Sv. Štefana, kjer je država prispevala za Plečnikove zvonike, za kar gre vsa zahvala vladi oziroma ministrstvu za kulturo. Vztrajali smo in ta stvar se je izpeljala. Tretja stvar pa je športni center, zato, ker se tukaj dnevno nekaj 100 ljudi zvrsti, in to je edini, še enkrat ponavljam, center, kjer je možno v regiji dobiti v dvorano 1000 ali pa več ljudi. In Ribnica ne bi prosila oziroma ne bi prosili tega denarja, če bi gospodarstvo bilo močno, kot je bilo močno pred desetletjem. Takrat bi bila vsaka sredstva države dobrodošla, vendar ne nujno potrebna. Sedaj pa smo v fazi, ko je gospodarstvo v fazi, da brez pomoči države se takega projekta, ki je težak od 300 do 400 milijonov tolarjev, ne da izpeljati. Zato vas prosim za podporo oziroma tukaj so predstavniki ministrstva, da proučijo tudi to, da se v letošnjem letu čim več sredstev nameni za zaključek prve faze. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Henigman. Besedo ima kolegica Zbačnikova.

MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat lep pozdrav! Mislim, da bi skoraj večino teh amandmajev bilo potrebno podpreti, kajti to so področja, ki so še kako pomembna, predvsem za našo mladino, za izobraževanje, za naš narod, ki je po statistiki še zelo slabo izobražen. Vemo, da razvoj naroda je razvoj izobraževanja in zato je potrebno več vložiti na vseh nivojih. Če grem samo na izobraževanje tako nedokončane mladine kot izobraževanje odraslih, štipendiranje, vemo, da tudi pri nas že revščina trka na vrata in da vedno več mladih težko študira. Tisti, ki nimajo sreče, da živijo v izobraževalnih centrih, tisti bodo vedno težje študirali in tudi te štipendije, ki so jim danes na voljo, niso za njih ugodne. Nimamo pa še izdelanega celovitega programa oziroma nacionalnega projekta štipendiranja.
Dalje, subvencioniranje za šolo v naravi. Vemo, da veliko otrok se tega ne more udeležiti, ker starši nimajo niti osnovnih sredstev, da mesečno pokrijejo osnovne položnice.
Potem regresiranje prehrane v osnovni šoli, še bolj pereče postaja v srednjih šolah, kjer bo treba resno razmisliti in v nacionalnem programu tudi srednje šole vključiti v subvencioniranje. Tu pa lahko tudi z medicinskega stališča potrdim, da je vedno več srednješolcev, ki obolevajo tako na področju prebavnega trakta, in vedno pogosteje se pojavljajo tudi anemije, ki smo jih včasih že iztrebili, in druga obolenja, ki so povezana z revščino, ki trka na vrata tudi naše dežele.
Potem bi se morda še nekoliko bolj ustavila tudi na področju dodatnih sredstev za tekmovanja invalidov, kajti letos je olimpijsko leto. Nacionalni program predvideva za vrhunski šport neinvalidov izdatna subvencioniranja, tako na olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih. Zakaj bi bili športniki invalidi izvzeti? Za športnike invalide sem vesela, da je tudi vlada že vložila v parlament amandma, ki smo ga tudi že potrdili, dodatna sredstva, vendar mislim, da je treba to podpreti v čim večji meri, saj so naši športniki invalidi zelo kvalitetni tudi na svetovnih mednarodnih tekmovanjih. Če samo na kratko navedem nekaj podatkov. Od leta 1992 so naši invalidi športniki osvojili 195 medalj na evropskih in svetovnih prvenstvih, na svetovnih paraolimpijskih igrah pa 72 zlatih. To pa je kvaliteta in tudi promocija.
Potem je postavka 244, ki jo vlada tudi podpira, kar me zelo veseli, da ima posluh, kajti to je terapevtski plažni bazen in sanitarije za invalidno mladino. Tisti, ki malo pozna to problematiko, ve, da sta dve nacionalni invalidski organizaciji, to je društvo distrofikov Slovenije in zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki so v Izoli zgradili plažo ob morju in ves ostali del infrastrukture. Terapevtski bazen društva distrofikov je namenjen za uporabo invalidskih vozičkov, ostal pa je nedokončan, s prepotrebnimi obalnimi sanitarijami in drugimi neizogibnimi funkcionalnimi prostori. Tu moram še enkrat poudariti, da so povsem različne potrebe slepih in slabovidnih kot pa ostalih, kot distrofikov. Upravičenost te investicije ne izhaja samo iz programa obmorske obnovitvene rehabilitacije za otroke z mišičnimi in živčnimi obolenji, pač pa se prek šole v naravi ter prek drugih oblik v to redno vključujejo tudi otroci iz zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, iz centra za usposabljanje invalidne mladine Vojka Premrla iz Vipave, skupine društveno prizadetih otrok iz različnih slovenskih varstveno-delovnih centrov.
Tako vidite, da je to res nacionalnega pomena in še kako potrebno, kar, mislim, bomo danes tudi tu pokazali s tem, ko bomo to podprli. Vesela pa sem, da je tudi vlada dala podporo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolegica Zbačnikova. Besedo želi državni podsekretar, gospod Bogataj.

MIRAN BOGATAJ: Hvala lepa. Spoštovani zbor! V zvezi z amandmajema pod zaporedno številko 246 in 247 bi rad samo ponovno spomnil na amandma, ki ste ga sprejeli prvi dan odločanja o amandmajih, to je pod zaporedno številko 4.
S tem četrtim amandmajem ste tudi znižali sredstva za odplačilo fiksnih obveznosti iz temeljnih razvojnih programov za leto 2000 v tisti višini, ki je bila še omogočena po izračunih ministrstva za finance.
Drugače nadaljnje zniževanje te postavke ni mogoče, ker gre za odplačilo že sklenjenih posojilnih pogodb in so obveznosti fiksne. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi besedo še kdo od predstavnikov vlade? (Ne želi.) Ali želi še kdo besedo o tej proračunski postavki? Gospod Zimšek.

JOŽEF ZIMŠEK: Spoštovani predsednik, spoštovani zbor! V prejšnjih 3 letih pri proračunu nisem vlagal amandmajev. Zato sem v tem zadnjem letu vložil tri. Nek kolega mi je rekel, zakaj vlagam toliko amandmajev. Pustimo šalo ob strani.
Rad bi spregovoril nekaj besed o srednji zdravstveni šoli Celje, ki je bila ustanovljena 1954. leta. Lahko izračunamo, da ima letos visok ljubilej. Zdravstvena šola ima 22 oddelkov, okoli 700 dijakinj in dijakov in v to šolo prihajajo iz mnogih okoliških vasi, trgov in mest. Ne bi našteval, ker je to število prek 30. Danes ima ta šola še vedno samo dve nadstropji stavbe splošne bolnišnice, stari del stavbe. Pod šolo v prvem nadstropju je jedilnica bolnišnice in ženski poškodbeni oddelek. V pritličju te stavbe je bolniška kuhinja, nad šolo na podstrešju garderobni boksi, neogrevani. Šola nima šolskega hodnika, učilnic je 10, šest jih meri 30 do 40 kvadratnih metrov, računalniška učilnica ima 17 kvadratnih metrov, zbornica za 39 učiteljev pa meri 35 kvadratnih metrov. Šola ima še za uporabo eno manjšo individualno hišo, kjer je ena učilnica, pet strokovnih kabinetov, ki merijo od 20 do 25 kvadratov. Ta šola se načrtuje kot novogradnja že 20 let. Vlada je določila, da bi to šolo začeli graditi leta 1999-2000, vendar po zadnjih dogovorih je vlada v celoti črtala nadaljnje načrtovanje te šole. Mislim, da smo lahko občanke in občani, sedaj bom pa naštel tiste kraje, iz katerih prihajajo učenke in učenci, razočarani nad takšnim načinom. V to šolo hodijo učenke in učenci iz Bistrice ob Sotli, Braslovč, Brežic, Celja, Dobja, Dobrne, Gornjega Grada, Hrastnika, Huma na Sotli, Kozjega, Krškega, Laškega, Ljubnega, Mozirja, Nazarij, Podčetrtka, Polzele, Radeč, Rogaške Slatine, Rogatca, Sevnice, Slovenske Bistrice, Slovenskih Konjic, Šentjurja, Šmarja pri Jelšah, Šmartnega ob Paki, Šoštanja, Štor, Tabora, Trbovelj, Velenja, Vitanja, Vojnika, Zagorja, Zreč, Žalca. To so kraji, iz katerih hodijo otroci v to šolo. Otrok je, kot sem dejal, 700, ima pa vsak približno na razpolago v več kot 50 let starem objektu nekaj več kot kvadratni meter. Prosim državni zbor, da sprejme te podatke in prosim državni zbor, da nadaljuje z začetim. Ne bi prosil vlade oziroma, da vlada nadaljuje, ker vlada je pokazala s tem, ko je to šolo popolnoma umaknila iz programa, seveda pa prosim državni zbor, da sprejme ta amandma za 70 milijonov in seveda omogoči normalno delo eni od najmočnejših srednjih zdravstvenih šol v Sloveniji. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Zimšek. Gospod Jerovšek, replika?

JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Treba je replicirati gospodu Zimšku, čeprav je bil tako odkritosrčen, kot ne vem kaj, da v prejšnjih letih, čeprav je tukaj sedel, pa ko je bil celo župan Celja, ni vlagal amandmajev, sedaj pa naenkrat vladi ne zaupa. Sedaj več te HDZ-jevske metode niso zadostno zagotovilo, da se gre v naslednji mandat. In pri tem je naštel, okoliš, da ni naštel kateri poslanci morajo glasovati za. Ja, ko so vam še ljudje kot županu zaupali, bi vložili tak amandma in bi imeli dosti večje možnosti. Zdaj pa se iti predvolilno kampanjo s te pozornice, se mi zdi, da je nedopustno. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Malovrh, replika.

JURIJ MALOVRH: Gospod predsednik, hvala lepa za besedo. Jaz bom podprl gospoda Zimška, kajti v preteklosti sem jaz vlagal te amandmaje, pa vendar tudi brez uspeha. Kajti ta zdravstvena šola v Celju je dobesedno sramota za slovensko šolstvo kot takšno. In gostuje, dobesedno gostuje na dvorišču bolnišnice Celje. Res je, da se na ta način nekako srečujejo bodoči tehniki in pa bodoče bolniške sestre in bratje z medicinskim osebjem in pa seveda tudi z bolniki, vendar pa prostori, kjer se izobražujejo, so izredno, izredno neprimerni. Zato bom njegov amandma podprl.
Drugo pa imam tukaj tudi svoj amandma. To je amandma, ki se na nanaša na podružnično osnovno šolo v Rogatcu. Pri obrazložitvi vlade je, da ga vlada povzema v svojem amandmaju. Amandma je vložen v višini 64 milijonov tolarjev in med občino Rogatec in pa ministrstvom za šolstvo je bila zadeva nekako že dogovorjena, medtem ko je pa sedaj v vladnem amandmaju samo 5 milijonov tolarjev, kar pa je znatno premalo za adaptacijo te šole na tem terenu. Moram reči, da je ta šola v obmejnem območju, na demografskem področju in pa drugo, da se matična šola v Rogatcu pripravlja na 9-letno šolanje. In ti otroci sedaj gostujejo v tej matični šoli. Tako da so oddaljeni od svojega kraja bivanja. Občino stane prevoz in tudi vse ostalo. Mislim, da si s temi 5 milijoni ne bodo mogli kaj dosti pomagati, zato prosim za podporo temu amandmaju, ki se nanaša na podružnično osnovno šolo v Rogatcu, ki je na demografsko ogroženem področju in pa seveda v obmejnem območju. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Proceduralni predlog, gospod Rokavec.

FRANCI ROKAVEC: V imenu poslanske skupine predlagam pol ure pavze za posvet o glasovanju.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ura je 12.34. Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke želi posvet pri odločanju o amandmaju pri točki 234. Sejo nadaljujemo ob 14.30. Prosim pa, opozoril bi vas, da bo med odmorom, ob 14. uri, v salonu seja mandatno - imunitetne komisije. Prosim člane, da se je udeležite.

(Seja je bila prekinjena ob 12.34 uri in se je nadaljevala ob 14.44 uri.)

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Obveščen sem, da je dodatno opravičen za nadaljevanje 43. izredne seje od 17.00 ure dalje Miroslav Luci. Ugotovimo prisotnost! Prisotnih je 68 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko odloča.
Predlagam, da ob zaključku te točke dnevnega reda oziroma potem, ko bo državni zbor dobil poročilo, bo državni zbor tudi odločal o potrditvi mandata poslanke.
Prehajamo na odločanje. Ali želi predstavnik poslanske skupine slovenske ljudske stranke besedo, preden pričnemo z odločanjem o amandmajih? (Ne želi.)
Torej, smo na strani 136, pri amandmaju 234, postavka 3311 - ministrstvo za šolstvo in šport. Amandma pod točko 234 predlaga vlada; delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod točko 235; predlagateljica je vlada. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sedaj smo pri amandmaju pod točko 236; predlagateljica je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 237 istega predlagatelja. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 238; predlagateljica je vlada. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 239, katerega predlagateljica je vlada. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri točki 240, predlagateljica amandmaja je vlada. Delovno telo podpira. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (25 poslancev. ) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 241, istega predlagatelja. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev. ) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 242, predlagateljica je vlada. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 243, predlagateljica je vlada. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na amandma pod točko 244, predlagateljica je vlada. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 245, predlagateljica je vlada. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 246, predlagateljica je skupina poslancev, prvopodpisani Jože Jagodnik. Vlada in delovno telo ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (28 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Proceduralni predlog, gospod Anderlič.

ANTON ANDERLIČ: Nobena goljufija ni in prosim, če se ne derete iz klopi. ... (Nemir v dvorani.) ...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim za mir! Kolega Anderlič ima proceduralni predlog. Prosim.

ANTON ANDERLIČ: Mislim, da sem pri glasovanju prehitro pritisnil za "proti" in je glasovanje bilo "za". Mislil sem glasovati "proti". Zato prosim, da glasovanje ponovimo.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Na predlog poslanskega kolega Anderliča bomo glasovali o tem, da ponovimo glasovanje o tem amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za ponovitev glasovanja? (59 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da bomo ponovili glasovanje.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 246, predlagateljica skupina poslancev, prvopodpisani Jože Jagodnik. Ugotovimo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (30 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod točko 247, predlagatelj Benjamin Henigman, ki bo tudi obrazložil svoj glas.

BENJAMIN HENIGMAN: Hvala, gospod predsednik. Najprej samo dve besedi proceduralno, preden obrazložim glas. Gospod Anderlič se ni mogel odločiti, ali je bil prehiter ali je bil prepozen. To se bo videlo tudi iz magnetograma. Spoštovani! Končuje se skoraj že ta mandat in nikamor, nobenemu več ni podobno, da se na tak način izmišljujemo takrat, ko nekaj ni sprejeto po večini nekoga, ker misli, da mora biti vse tako sprejeto, kot on želi. In mislim, da je to spet eden izmed predlogov za poslovniško komisijo. Mislim, to ne gre nikamor več, da potem si nekdo izmisli in se ponovno glasuje zato, da se stvari drugače sprejmejo. Mislim, da je to drugič ali tretjič danes in drugič s strani liberalne demokracije.
Zdaj bi pa samo dve besedi rekel še o amandmaju 247. Gre za to, da sem predlagal, da se namesto 10 milijonov tolarjev, ki jih vlada namenja v letošnjem letu za pomoč pri graditvi športne dvorane, pri popravilu športne dvorane v Ribnici, nameni 50 milijonov. 100 milijonov prispeva občina iz svojega proračuna, ki je velik 900 milijonov. Državni proračun je pa velik 1060 milijard. Tako da poskušajte videti te proporce in podpreti ta amandma. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 247? (29 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod točko 248, predlagatelj Andrej Fabjan, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (21 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na amandma pod točko 249, predlagatelj Janez Mežan, ki bo obrazložil tudi svoj glas. Vlada in delovno telo ga ne podpirata.

JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Ga pa podpira, gospod predsednik, odbor za kulturo, šolstvo in šport. Že prej sem govoril o vseh petih amandmajih, ki sem jih vložil. Eden od teh petih je, da povečamo postavko "Učbeniki in učna tehnologija". Povečanje te postavke sem utemeljeval z različnimi argumenti. Dejal bi samo še tole. Če hočemo čimprej doseči cilj, da bodo naši, predvsem otroci v osnovni šoli, imeli učbenike brezplačno, potem boste seveda podprli amandma, ki je vreden samo 100 tisoč tolarjev. Jemlje pa, lahko si pogledate, pri vlaganju v zidove. Vprašanje, ali bomo vlagali v zidove slovenske varnostno-obveščevalne agencije ali v znanje, je seveda za mene čisto retorično vprašanje in predlagam, da to dopolnilo, kot tudi naslednjega, 250, podprete.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svoj glas bo obrazložil Ivo Hvalica.

IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani kolegi! Podprl bom ta amandma. Dilema je silno enostavna. Na eni strani učbeniki, na drugi strani pa Sova. Ta Sova, ki je totalno nekvalitetna in tudi z novimi zgradbami ne bo naredila nič več. Ta Sova, ki ni bila v stanju niti posneti famoznega sestanka sveta za nacionalno varnost. Ta Sova ne zasluži 100 milijonov, niti 100 tisoč tolarjev ne zasluži ta Sova. To Sovo je treba razformirati, jaz seveda tvegam zdaj vdor Sove v moje stanovanje, verjetno so že to nekajkrat naredili, jaz za to ne vem, ampak, kakorkoli, ta Sova ne zasluži, minister, minister, zdaj te gledam v oči in ti povem, da ta Sova ne zasluži niti tolarja. Če ti bo uspelo, če ti jo bo uspelo prenoviti, narediti neko sodobno varnostno-obveščevalno službo, potem sem jaz prvi, ki bom glasoval za karkoli. Ampak, da bo to res služba, ki bo v službi slovenskega naroda. Če pa ta Sova ni bila v stanju posneti niti enega sveta za nacionalno varnost - kar je silno pomembna zadeva, lahko si predstavljamo, kaj bi se lahko na tem svetu zgodilo, recimo, da bi bili v neki vojni nevarnosti, ali karkoli - in izgine posnetek. Ma ti, ne samo da si ne zaslužijo tega amandmaja, ti ljudje, Sova, bi morali biti še dodatno penalizirani. Minister, na tvojem mestu bi jaz tri četrtine od te Sove odpustil.
Zato jasno ne potrebuje nobenega denarja in je popolnoma pravilno, da je predsednik odbora za šolstvo odvzel temu segmentu. Jaz sem imel nesrečno roko, ko sem jemal beguncem, zaradi tega se je zlil na mene plaz nejevolje itd. Škoda, da se nisem spomnil prej, Sova je pravi naslov za to. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej glasujemo o amandmaju pod..., po glasovanju bo predlagan proceduralni predlog. Torej na glasovanje dajem amandma pod točko 249. Predlagatelj Janez Mežan. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (31 poslancev.) Kdo je proti? (35 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Proceduralni predlog, kolega Anderlič.

ANTON ANDERLIČ: Vsekakor je treba resno povedati tisto, kar je resnica. In gospod Henigman, če skozi obtožujete, kaj da počnemo, morate za to imeti kakšen argument. In jaz vam dokažem, da sem glasoval "za" za to, ker je bila očitno tipka za glasovanje "za" odprta dlje časa in jaz vam zagotavljam, da niti v sanjah nisem mislil glasovati "za". In tukaj so izpiski in seveda vsi tisti pridevniki, ki so bili uporabljeni tukaj, kaj da se gremo in kakšne prevare in tako naprej, niso sodili k tej točki in tej intervenciji, ki ste jo imeli. Prav gotovo je pa zelo težko pričakovati, če nas tako najprej "orng" oklofutate pa na koncu rečete, zdaj pa prosim, da glasujte za naš amandma, se morate tudi zamisliti nad takim početjem.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 250. Kolegi, bodimo korektni. Poslanski kolega, gospod Henigman - kolegi, samo trenutek - je, preden je obrazložil svoj, vprašal, ker je dvignil za proceduralno roko, "ali lahko rečem nekaj besed proceduralno". Rekel jih je in je kolega Anderliča obtožil, da je nekorektno zahteval ponovitev glasovanja. Mislim, da je konkretno, da je kolega Anderlič na tem mestu pojasnil in to je končano.
Smo pri točki 250, predlagatelj Janez Mežan. Vlada in delovno nista podprla njegovega amandmaja. Ugotavljamo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (28 poslancev.) Kdo je proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Sedaj prehajamo na amandma pod točko 251. To pa je amandma, ki ga predlaga skupina poslancev, prvopodpisani Jožef Zimšek. Vlada in delovno telo ga nista podprla. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (24 poslancev.) Kdo je proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni dobil večinske podpore.
Smo pri amandmaju pod točko 252; predlagateljica je skupina poslancev s prvopodpisanim Rudolfom Mogetom, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Še opomba: Predlagano povečanje prihodkov iz naslova dohodnine je v neskladju s prvim odstavkom 23. člena zakona o financiranju občin, na podlagi katerega občinam pripada 35% prihodkov iz dohodnine. Ugotovimo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 253; predlagatelj je Samo Bevk, ki ni uspel dobiti podpore vlade in delovnega telesa. Ugotovimo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (26 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 254; predlagatelji so Štefan Klinc, Franc Kangler, Janez Kramberger in Alojz Vesenjak. Vlada in delovno telo amandmaja ne podpirata. Opomba je tehnično-redakcijska. Svoj glas bo obrazložil gospod Klinc.

ŠTEFAN KLINC: Spoštovani predsednik, poslanke in poslanci! Odbor za šolstvo je podprl vse tri amandmaje, ki smo jih vložili poslanci.
Zakaj smo jih vložili? Vložili smo jih zato, ker imamo v Sloveniji, v Mariboru, 33% študentov celotne Slovenije. Za investicije v domove, v fakultete pa imamo samo 9 in nekaj odstotka. Mislim, da so študenti, ki študirajo v Mariboru, tudi iz celotne Slovenije, enakopravni s tistimi, ki študirajo drugje, in bi bilo prav, da bi se vsaj za nekaj povečala sredstva, da bi uredili študentske domove, univerze in tako naprej. Zato smo vložili amandmaje, da bi dobili vsaj toliko, kolikor nam pripada, kot študentom.
In ker sem pri besedi, vam povem, tudi v zdravstvu smo zapostavljeni, kjer tudi ne dobimo tistega, če vzamemo pljučni oddelek. Če vam samo povem, da ima na psihiatriji 40 bolnikov en sam WC, mislim, da vam s tem povem vse, kako je v Mariboru.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Svoj glas bo obrazložil gospod Pukšič - za amandma pod točko 254.

FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Moj glas bo za ta amandma. Eden izmed razlogov je tudi pismo, ki ga je napisal rektor, prof. dr. Ludvik Toplak, ki ugotavlja, da ima univerza v Mariboru približno 30% slovenskih študentov, je mlajša univerza, zato mora graditi svojo infrastrukturo, vključno z učilnicami, kabineti in opremo in ob vpogledu v predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2000 so seveda te postavke bistveno nižje napram ljubljanski univerzi, glede na število študentov na mariborski univerzi. Številke proračunske, torej v predlogu investicij v visoko šolstvo, se gibljejo okrog 11%, kar je seveda daleč izpod slovenskega normativa. Spričo dejstva, da je izgradnja infrastrukture v zaostanku, je seveda razkorak še večji. In prav to dejstvo, da je izgradnja infrastrukture v zaostanku in o tem dejstvu, da je seveda potem razkorak večji, sem tudi govoril zadnjič, ko sem govoril in obrazlagal, zakaj je pomembno pri financiranju občin nekatere zadeve spremeniti. Seveda glede na to, da je predloženo, torej celotno gradivo, ki seveda ta dejstva, tudi v številkah iz prejšnjih let in sedaj, torej naprej tudi potrjuje, bom podprl to odločitev. Pričakujem pa seveda, da jo boste podprli tudi druge poslanke in poslanci. Tudi tisti, katerim je bilo tudi to pismo poslano. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Na glasovanje dajem torej amandma pod številko 254, vlada ne podpira, delovno telo ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (26 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni dobil večinske podpore.
Smo pri amandmaju pod točko 255 istih štirih predlagateljev, vlada in delovno telo ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni dobil večinske podpore.
Glasujemo o amandmaju pod točko 256, predlagatelji štirje poslanci, ki so predlagali že prejšnja dva amandmaja, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 257, predlagatelj Herman Tomažič. Umik? Hvala lepa.
Smo pri amandmaju pod točko 258, predlaga ga Jurij Malovrh, vlada ga ne podpira, ker ga je delno povzela v svojem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (24 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 259, predlagatelj Ciril Metod Pungartnik. Vlada in delovno telo ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! Svoj glas bo obrazložil gospod Ciril Metod Pungartnik.

CIRIL METOD PUNGARTNIK: Spoštovani predsednik, spoštovane kolegice in kolegi!
V letu 1998 je bil tudi v našem koncu potres. V šoli Veliki Gaber, popolni osnovni šoli, je stari del, ki ga je zgradila še Marija Terezija. Na šoli so bili strokovnjaki, bili so tudi od ministrstva za šolstvo. V letu 1998 so bili z vso problematiko seznanjeni. Dejstvo je, da je ta stari del šole treba ali sanirati - predračun sanacije je 65 milijonov - ali zadevo podret in za 70 milijonov nekaj narediti.
Ministrstvo in šolstvo in šport bo moralo odgovarjati napram tem ekspertom, ki so dali poročilo. Ker občina Trebnje in jaz kot župan ne mislimo več odgovarjati za kakršnekoli posledice v tej šoli. Mi smo bili solidarni do vseh šol, na Tolminskem, na Gorenjskem, ki jih je prizadejal potres. Tukaj pa se zadeva ne premakne.
Govorim predvsem o šoli Veliki Gaber, katero v letu 2000 moramo sanirati. Občina Trebnje je v predlogu proračuna zagotovila sredstva za ta namen in prosim, da jih v tistem deležu, ki je potreben, zagotovi tudi ta državni zbor. Upal sem, da bomo v nekem mega dopolnilu za to šolo, da bomo dobili sredstva. Vendar jih ni.
Mi pa druge rešitve v Velikem Gabru nimamo, kot da nekdo prevzame odgovornost in podpiše, da v tej šoli se lahko nadaljuje pouk tudi vnaprej. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Pungartnik. Prosim za pozornost. Kolega Pungartnik je predstavil svoj amandma in je povedal, da ga bo podprl. Pod točko 259. Ta amandma nima podpore vlade in delovnega telesa. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (25 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 260. Predlagatelj je Janez Mežan. Vlada in delovno telo ga nista podprla. Svoj glas bo obrazložil predlagatelj amandmaja.

JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Dopolnilo bom seveda podprl in predlagam, da ga podprete tudi drugi poslanci. O čem govori to dopolnilo? Gre za povečanje subvencije za šolo v naravi. In to samo za 20 milijonov. Dobro si poglejte. 20 milijonov. Kje to dopolnilo jemlje? Tudi pri tistem, kar sem omenil že prej: nakup zgradb in prostorov pri slovenski obveščevalno-varnostni agenciji. Veste najbrž, da je šola v naravi del učno-vzgojnega procesa. Mogoče malo manj veste, da je potrebno za to šolo v naravi plačati staršem kar precejšen denar. Nekje med 15.000 in 30.000 tolarji, za pet dni. Si lahko izračunate, kolikšen znesek je potreben plačati staršem.
Poznam kar nekaj primerov, ko starši tega niso mogli plačati, zato njihov otrok ni odšel v šolo v naravi in je tisti teden pač bil v drugem oddelku oziroma v drugem razredu na šoli. Indeks te postavke je glede na lani realno nižji. Mislim, da 105,8 ali 9. In pri tem seveda moram povedati še to. Spomnili se boste, ko smo lani ob interpelaciji ministru Gabru govorili, da so nekateri zaposleni na ministrstvu za šolstvo in šport smučali oziroma bili v prostorih centra šolskih in obšolskih dejavnosti, tam smučali, jedli in spali za 2.100 tolarjev. Tukaj pa seveda starši plačujejo bistveno večjo vsoto, da gre lahko njihov otrok v šolo v naravi.
Predlagam, da to dopolnilo podpremo. Gre za majhen znesek, pa bo kar precej pripomogel, da se bodo ta plačila vsaj nekoliko znižala. Mislim pa, da nekje v prihodnosti bi bilo potrebno, da je šola v naravi seveda brezplačna. Tako kot je pač zapisano tudi v ustavi. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svoj glas bo obrazložil tudi Zmago Jelinčič. Je pa to amandma pod točko 260, kolega Jelinčič, ne 261.

ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik, za opozorilo. Ja, tudi jaz razmišljam o amandmaju pod številko 260 in ga bom podprl. Strinjam se z njim, kajti gre za to, da bi se sredstva vzela uporabniku slovenska obveščevalno-varnostna agencija in se dala ministrstvu za šolstvo in šport v skupini postavk "subvencije za šolo v naravi". Namreč, strinjam se s tem. Glede na to tudi, kar je gospod Hvalica že prej povedal o nesposobnosti naše Sove, je treba začeti graditi pri začetku. Zato se strinjam, dajmo najprej šoli v naravi denar, dajmo šolam denar in morda bodo iz teh kadrov potem zrasli dobri obveščevalci, ki bodo delali kaj pozitivnega za našo državo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim za mir v dvorani. Svoj glas bo obrazložil kolega Maks Lavrinc.

MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala gospodu predsedniku za besedo. Torej, tega amandmaja ni mogoče podpreti. Zakaj ne? Sova še vedno domuje tam, kjer ne bi smela biti - to je v poslopju ministrstva za notranje zadeve. Navadni policisti kontrolirajo, kdo hodi notri, kdo hodi ven. Zato bom rekel, takega primera, po moje, nikjer na svetu ni. Ne morete čvekati takih neumnosti, kot sem jih, recimo, danes slišal izza tega govorniškega odra, da bomo sedaj otroke začeli učiti. Sova se bo konsolidirala, sem prepričan, ima novo vodstvo, rabi tudi sredstva za to, da bo normalno začela delovati - in lepo prosim, imejte mero pri tem, ko jemljete!

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Pri obrazložitvi glasu ni polemike. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 260? (26 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 261; predlagatelj je poslanec Rafael Kužnik, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Opomba je tehnične narave. Ugotovimo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (11 poslancev.) Je kdo proti? (43 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 262; predlagatelj je Janez Mežan, delovno telo in vlada ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (18 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 263 istega predlagatelja; vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (23 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 264; predlagatelj je Rafael Kužnik, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (13 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 265; predlagateljica je komisija za vprašanja invalidov. Vlada ga ne podpira, ker ga povzema v svojem amandmaju; tudi delovno telo ga ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (22 poslancev.) Kdo je proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 266. Predlagateljica je Darinka Mravljak. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (18 poslancev.) Kdo je proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 267, predlagatelj je Bogomir Špiletič. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (29 poslancev.) Kdo je proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod točko 268, predlagatelj je kolega Špiletič. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (27 poslancev.) Kdo je proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 269 istega predlagatelja. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (27 poslancev.) Kdo je proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 270. Predlagatelj je Franc Čebulj, ki ga želi obrazložiti - kako bo glasoval. Vlada in delovno telo amandmaja nista podprla.

FRANC ČEBULJ: Hvala, gospod predsednik! Spoštovani kolegi in kolegice, predlagani amandma je enak, kot je bil predlagan za ministrstvo za kmetijstvo, s tem da ta amandma, ki je predlagan, gre v bistvu v ministrstvo za šolstvo. Gre pa za sofinanciranje oziroma za sredstva, ki naj bi se namenila za srednjo mlekarsko šolo v Kranju. Jaz sem prepričan, da tisti poslanci, kateri ste že mi amandma podprli, in nekateri, ki ste verjetno tisto zmoto pri amandmaju 78, ko niste samega amandmaja podprli, mislim, da boste tokrat ta amandma podprli in omogočili srednji mlekarski šoli v Kranju, da jim ta sredstva namenimo za pripravo oziroma pridobitev vse projektne dokumentacije, ker je le samo tako lahko osnova za pričetek izgradnje mlekarske šole, ki se lokacijsko seli v občino Naklo, in to naj bi se pričelo v letu 2001.
In zato, spoštovani poslanci, predvsem s strani ljudske stranke, vas prosim, da res ta amandma podpremo in da damo tistih ubogih 10 milijonov, ki jih že ponovno drugič danes prosim oziroma v tem tednu, da se nameni mlekarski šoli v Kranju. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Bom počakal, da pridete v klop. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 270? (33 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 270 ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 271, predlagatelj - Jožef Jerovšek, vlada in delovno telo ga nista podprla. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (26 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 272, predlagatelj - Franc Pukšič, vlada in delovno telo ga nista podprla. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 273, predlagatelj - komisija za vprašanje invalidov. Vlada ga ne podpira, ker ga je delno povzela v svojem amandmaju, matično delovno telo ga ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (24 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje postavke 3313, urad Republike Slovenije za mladino. Imamo samo amandma, ki ga predlaga Roman Jakič, vlada in delovno telo ga nista podprla. Razprava, gospod Jakič.

ROMAN JAKIČ: Gospod predsednik, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, želim prijetno popoldne! Jaz sem ob obravnavi proračuna Republike Slovenije vložil dva amandmaja. Prvi amandma sem umaknil, pri amandmaju 274, pri uradu Republike Slovenije za mladino, pa vztrajam.
Kot veste, Slovenija sicer velja za državo, ki na državni ravni razvija relativno uspešen model mladinske politike, ampak gledano pa, seveda, po proračunskih mehanizmih pa, seveda, ugotavljamo, da državna raven ne spremlja in ne podpira dovolj tega razvoja. Še mnogo bolj pa je kritično stanje na lokalni ravni. Moram takoj reči, da generaliziranje tu ne pride v poštev. So določene lokalne ravni, ki mladinski politiki zagotavljajo primerno vsoto sredstev za zagotavljanje prioritet, ki jih imajo mladi v lokalnih skupnosti.
Kljub vsemu bi vam rad povedal, da Slovenija v proračunu namenja približno 0,035% sredstev za mladinsko delo, dočim neka razvita Evropa za to namenja okoli 0,1%, da ne govorim, da je v bruto družbenem proizvodu za mladinsko delo, da se namenja v Sloveniji okoli 0,0065%, dočim v razvitih evropskih državah je ta procent okoli 0,01%.
Kot veste, je Slovenija podpisala oziroma sprejela določene tudi mednarodne obveze, predvsem dokumente, ki izhajajo iz Parlamentarne skupščine Sveta Evrope oziroma Sveta Evrope, ki govori npr. o priporočilu o mobilnosti mladih, o participaciji, konvencija o dolgoročni prostovoljni službi in tako dalje. Tudi za Evropsko unijo in s slovenskim približevanjem le-tej so tudi v Sloveniji določeni programi, ki se tičejo mladinske politike: tako Mladi za Evropo - Youth for Europe in evropska prostovoljna služba.
Po podatkih, ki jih tudi imamo, je pa Slovenija prav na repu seznama evropskih držav, kar se tiče infrastrukture za mlade. Še posebej mladinskih prenočišč, pred nami je, seveda, tudi večina držav v tranziciji. Moram reči, da mi je kar nerodno, ko se o tem pogovarjam s svojimi mednarodnimi kolegi, povedati, da - na primer - glavno mesto Ljubljana nima youth hostla - mladinskega prenočišča. Da v Republiki Sloveniji obstaja samo eno mladinsko prenočišče in to je mladinsko prenočišče na Bledu, da je v dokončani fazi oziroma je zgrajeno že mladinsko prenočišče na Ptuju, ampak žal ni sredstev za zagotovitev notranjega interierja - bi temu rekel - se pravi, zagotoviti postelje, in da na nitki visijo tudi nadaljnje investicije. Namreč, nek projekt in program izgradnje mladinskih prenočišč in infrastrukture v Sloveniji je. Namreč, v Sloveniji si želimo - vsaj tisti, ki smo kolikor toliko aktivni tudi na tem področju - zagotoviti vsaj 5 mladinskih prenočišč, ki bi bila raztresena. Se pravi; po Bledu, končati na Ptuju, izgraditi v Ljubljani, kjer je mesto Ljubljana že benevoletno pristala na to, da gre, izda lokacijo - seveda se čaka državna stran; potem to narediti tudi v Mariboru - kot četrti in zadnjega petega ali petega v tem krajšem obdobju - v Kopru, se pravi - na Obali.
Zato sem jaz v proceduro ob sprejemanju državnega proračuna vložil amandma, ki uradu Republike Slovenije za mladino na postavki "mladinska prenočišča" zvišuje višino sredstev z 28 milijonov, kolikor je sedaj tam zapisano, na tisto vsoto, ki v resnici pomeni kratkoročno dokončanje "youth hostla" na Ptuju in začetek pogajanj oziroma začetek izgradnje mladinskega prenočišča v Ljubljani - to pa je 32 milijonov. Seveda je vedno problematično, in tudi dosedanja razprava o proračunu govori o tem, komu vzeti. Večina amandmajev, ki so bili tu predlagani, in je bila intenca, recimo temu, pozitivno sprejeta tudi med nami, je bil potem zadržek, ko se je bilo treba odločiti, komu jemati. V tem primeru moram reči, da pri pregledu vseh amandmajev, ki so bili vloženi, moram reči, da ta amandma oziroma postavka, s katere smo želeli prečrpati - bi temu rekel - 32 milijonov, je postavka, ki je ista; govori isto - o turistični infrastrukturi. Namreč, ob pregledu sem ugotovil, da ima ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem postavko, ki govori o sofinanciranju investicij v obnovo in razvoj turističnih objektov in da ima na tej postavki ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem več kot - če se ne motim - okoli milijardo 200 milijonov sredstev, ki jih bo delilo za to področje. Zato sem prišel na nek način do ideje, da iz tega žaklja, če lahko temu tako rečem, vzamem borih 32 milijonov, ki so pa zelo pomembni za razvoj mladinskih prenočišč v Republiki Sloveniji, in jih prenesem na urad za mladino, ki je do sedaj skrbel za izgradnjo mreže mladinskih prenočišč.
Seveda, plediram na vas, da ta amandma podprete, ker ne ruši nobenih razmerij in ne posega na kakšno povsem drugo področje, temveč na nek način iz istega turističnega žaklja prestavlja iz enega ministrstva v drugega. Najlepša hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Jakič. Razprava, kolega Luci. (Vprašanje iz klopi.) Ne, je še razprava. Imamo samo en amandma, tako da je vezana samo na amandma kolega Jakiča.

MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod predsednik. Ne glede, ali bo obrazložitev glasu ali razprava, bom poskušal biti kratek.
Mladinski hotel na Ptuju je pred tem, da zafunkcionira v maju ali juniju. Potrebno je samo še, da urad za mladino izpolni svoje obveznosti, in potem lahko prihajajo k nam tudi študenti iz Evropske skupnosti, torej iz Evrope, in mogoče kasneje v svojem delovanju, v svojih državah nekje dvignejo tudi renome Slovenije oziroma poskušajo opozoriti na Slovenijo - prepoznavnost Slovenije v Evropi in širše, seveda, je zelo majhna, kot sami veste iz statistik.
Spoštovani kolegi, če podprete ta amandma, boste omogočili, da ta mladinski hotel na Ptuju zafunkcionira v juniju. "Blejec" pa tako že dela; nestrpno pa čaka, seveda, tudi Ljubljana na svoj hotel.
Kar se mladinskih hotelov tiče, smo izredno slabi, in se strinjam, kot je kolega Jakič že povedal, da ne izpolnjujemo tistih minimalnih norm, ki so v Evropi že tradicionalne. Zato prosim za podporo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Jakič, prehajamo na odločanje.
Glasujemo o amandmaju pod točko 274. Vlada in delovno telo nista podprla amandmaja Romana Jakiča. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (34 poslancev.) Kdo je proti? (28 poslancev.)
Amandma pod točko 274 je sprejet.
Smo pri proračunski postavki 3411 - ministrstvo za znanost in tehnologijo. Imamo vloženih nekaj amandmajev: tri predlaga vlada, četrtega Pukšič Franc, petega poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, šestega Pukšič Franc, sedmega poslanska skupina Slovenske ljudske stranke in s tem je tudi končano. Besedo ima kolega Bevk.

SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Kot predsednik odbora za znanost in tehnologijo, bi apeliral na poslanski zbor, da podpre amandmaje poslanske skupine Slovenske ljudske stranke pod zaporedno številko 279 in 281 ter, seveda, prve tri vladne amandmaje. Omenjena dva amandmaja, ki jo je podprl tudi odbor za znanost in tehnologijo, povečujeta sredstva na dveh izjemno deficitarnih področjih; in sicer pri nabavah raziskovalne opreme ter za podporo mladim raziskovalcem.
Opozarjam, da gre skupno za nekaj več kot 460 milijonov tolarjev, kar je manj kot pol promile celotnega državnega proračuna. Nacionalni raziskovalni program, ki ga je leta 1995 sprejel državni zbor Republike Slovenije, predvideva 10 procentno realno rast proračunskih sredstev za raziskovanje in razvoj. Zato nekajletno neizvajanje nacionalnega raziskovalnega programa navaja na ugotovitev, da je področje znanosti med največjimi poraženci tega predloga proračuna za leto 2000. Še nikdar od začetka veljavnosti nacionalnega raziskovalnega programa ni bilo razmerje med dejanskim stanjem in nacionalnim razvojnim programom tako neugodno, kot je to v predlogu proračuna za leto 2000. Po projekciji nacionalnega raziskovalnega programa bi moral proračun ministrstva za znanost in tehnologijo znašati v letošnjem letu kar 36 milijard tolarjev in ne 26 in pol milijarda, kot je to v predlogu tega proračuna. Indeks proračuna ministrstva za znanost in tehnologijo znaša 105, kar je realno za okrog 2 procenta manj sredstev, kot je bilo za to področje rezervirano v letu 1999. Tudi delež sredstev ministrstva za znanost in tehnologijo je v primerjavi z bruto domačim proizvodom najnižji v zadnjih desetih letih, kar je zelo zaskrbljujoče.
S sprejetimi dopolnili, bomo vendarle položili rahel obliž na ranjeno znanost. Če državni zbor Republike Slovenije in vlada Republike Slovenije nista sposobna uskladiti pol promile državnega proračuna v korist znanosti in razvoja slovenske države, se nam res slabo piše. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Bevk. Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih pri postavki 3411, to je ministrstvo za znanost in tehnologijo. Najprej bomo glasovali o amandmaju pod zaporedno številko 275, predlagateljica je vlada. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sedaj glasujemo o amandmaju pod točko 276, predlagateljica je prav tako vlada. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sedaj smo pri amandmaju pod točko 277, predlagateljica je vlada. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Smo pri amandmaju 278, predlagatelj je Franc Pukšič, vlada in delovno telo ga ne podpirata, ki bo obrazložil svoj glas.

FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Sredstva za usposabljanje in razvoj kadrov v proračunu za leto 2000 ne omogočajo uresničevanje sprejetega programa financiranja mladih raziskovalcev in sofinanciranje podiplomskega študija. To pa seveda pomeni dodatno zniževanje števila raziskovalnih mest v letu 2000 ob financiranju že do sedaj sprejetih obveznosti. V letu 1999, torej lansko leto, se je moralo znižati tako za približno 20% teh mest novih mladih raziskovalcev. Dodatno zniževanje mest mladih raziskovalcev bo seveda resno ogrozilo program, ki pomembno prispeva variante v razvoj in raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. To je verjetno edina industrija, s katero bomo lahko parirali Evropi.
Letni znesek za usposabljanje mladih raziskovalcev ostajajo nespremenjeni že, žal, od leta 1997 kljub določilom v spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost ter novo višino izhodiščne plače. Do sedaj bi moralo ministrstvo, skladno s temi določili, povišati subvencije za najmanj 18% na račun osebnih dohodkov. Ministrstvo dovoljuje izvajalcem programa, da posežejo za kritje osebnih dohodkov v materialne stroške, kar že letos predstavlja pri financiranju mlajših raziskovalcev, ki so vključeni v raziskovalne skupine, torej kategorije A, da imajo za materialne stroške na razpolago le še 8% sredstev. S takšnim nadaljevanjem bomo seveda še edino perspektivno vejo, s katero smo edino sposobni parirati v Evropi - to pomeni raziskovalno in znanstveno dejavnost - še osiromašili.
Zato bom glasoval za ta amandma in če je kaj tu notri razen rok in tipk, potem pričakujem še kakšne glas. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK Hvala lepa. Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 278. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (24 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 279., predlagatelj poslanska skupina Slovenske ljudske stranke. Vlada in delovno telo ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! Feri Horvat bo obrazložil svoj glas.

FRANC (FERI) HORVAT: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi.
Podprl bom ta amandma, čeprav brez upa zmage, ker je identičen po vsebini, kot je bil prejšnji in bi k temu, kar sta že povedala kolega Bevk in kolega Pukšič, dodal še to.
Šel sem sedaj ob tej razpravi o proračunu pogledati podatke o gibanju posameznih odhodkovnih namenov od leta 1982 do leta 2000. Prav področje znanosti in tehnologije je tisto, kjer je zaostajanje za povprečno rastjo proračuna, da ne govorim o tistih, ki so hitreje rasli, je največje. To je dejansko paradoks in po mojem mnenju neodgovorno ravnanje predvsem vlade, pa tudi državnega zbora vsako leto, ki je potrjeval take proračune.
Ob tem, ko pravzaprav ni sporno, da je prav vlaganje v znanost in tehnološki razvoj; da sta glavni dejavnik dviga konkurenčnosti in razvoja, mi ob tem ravnamo popolnoma obratno, kot bi morali, ko se hočemo vključiti v Evropsko unijo in postati konkurenčni.
Apeliral bi na to, da bi vsaj enega - ali ta amandma, da bi se pridružili in bi ga podprli, ali vsaj enega še od naslednjih, kolikor jih imamo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k amandmaju pod točko 280, predlagatelj - Franc Pukšič. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (25 poslancev.) Kdo je proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 281. Predlagatelj je poslanska skupina Slovenske ljudske stranke. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! Svoj glas bo razložil gospod Bevk.

SAMO BEVK: Jaz bi samo ponovno opozoril, da sem že v uvodu razložil, da bi podprli tudi 281 amandma k proračunu za leto 2000 in prosim, da ga tudi podprete.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (43 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na postavko 3412, urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje. Imamo dva amandmaja vlade in amandma Franca Pukšiča. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma pod točko 282. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 283. Predlagateljica je vlada. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (34 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 284. Predlagatelj je kolega Pukšič Franc, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (22 poslancev.) Kdo je proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na proračunsko postavko 3511, to je ministrstvo za kulturo, in sicer imamo več dopolnil. Dovolite mi, da vseh ne preberem. Ali želi kdo besedo? Gospod Moge.

RUDOLF MOGE: Hvala lepa, spoštovani predsednik, za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, to, kar se dogaja na zakonodajnem področju in na programskem področju s slovensko kulturo, je čista katastrofa. To, da smo poslanci reševali statuse zavodov preko zakona o financiranju občin, zdajle ga bomo pa reševali preko zakona o izvrševanju proračuna, je katastrofa za narod, ki mu je bila kultura edina hrbtenica, da smo lahko obstali. Strahotno sem bil vesel podpore poslank in poslancev v primerih, ko smo izglasovali kulturni tolar in smo na koncu tudi skoraj soglasno zaploskali ob sprejemu. Vendar je ta kulturni tolar, ki je v proračunu, tako okleščen, da ni več kulturni tolar, temveč je kulturna para, zato sem vložil tri oziroma štiri dopolnila, ki bi pomagala k temu, da bi kljub zaostankom kulturni tolar ujel vsaj toliko sredstev, da bi z njimi lahko pokrili kulturne programe, za katere smo se zavzeli.
Zato vas lepo prosim, da bi dopolnila, ki govorijo o normalni vrednosti sredstev za izvajanje kulturnih programov v Republiki Sloveniji, podprli.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Moge. Prehajamo na odločanje.
Najprej glasujemo o amandmaju pod točko 285; predlagatelj je vlada. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 286; predlagateljica je Maria Pozsonec, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Svoj glas bo predlagateljica amandmaja tudi obrazložila.

MARIA POZSONEC: Hvala lepa. Seveda bom glasovala za svoj amandma, ki ima intenco, da za dokončanje kulturnega doma v Lendavi pridobimo 30 milijonov tolarjev. Kakor veste, dom je zgrajen, je izredno lep, lahko je ponos državi Sloveniji in temu parlamentu, ki je v prejšnjih letih vedno podpiral gradnjo tega doma. Prav tako je ponos ministrstvu za kulturo, ki je zelo solidno in korektno opravilo svojo nalogo. Vendar denar ni zadostoval - tik smo pred zaključkom. Tudi 30 milijonov ne bi, ampak bi pomagalo k temu, da občina še lažje zbere to, kar manjka. Občina je tudi poskušala svoje obveznosti opraviti, vendar prišla je inflacija vmes, DDV in še od občine so kamionarji-pogajalci vzeli izvirni dohodek, približno 200 milijonov tolarjev. Veste, kjer je nezaposlenost 22%, tam doma ni denarja na pretek. Začeto ne more ostati nedokončano, in najdražje je to, seveda če nedokončano čaka na boljše čase, ker vsekakor treba bo nekako dokončati.
Zato prosim za vašo podporo temu amandmaju.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Ta glas k temu amandmaju bo obrazložil tudi kolega Klinc.

ŠTEFAN KLINC: Spoštovani predsednik, poslanke in poslanci! Ne morem verjeti! Še sedaj ne verjamem, da je gospa Pozsončeva to rekla. Spomnite se malo nazaj,...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Klinc, moram vas opozoriti - ni polemike za razpravo.

ŠTEFAN KLINC: ...kako je tu zagovarjala, da prekmurski kmetje ne morejo dajatev plačati, da so "bungi" bogi, da ne morejo živeti. Zdaj pa jemlje tem kmetom denar, ki bi jim ga morala dati, da bi lahko živeli, da ne bi propadli, pa za kulturni dom. Vem, da je kulturni dom potreben, vem, da je potreben! Vendar lahko en dan počaka, eno leto, da kmete rešimo, ker bo celo Prekmurje propadlo, z nami vred!

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kako boš glasoval, kolega Klinc?

ŠTEFAN KLINC: Proti!

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! Poslovnik ne omogoča, gospod minister, smo že med glasovanjem. Je že drugi amandma. Kolegi, glasujemo že o drugem amandmaju, po vrstnem redu, in smo že med glasovanjem. Veste, da tudi včeraj in danes nismo dali možnost, da bi predstavnik vlade ob obrazložitvi glasu dobil besedo. (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 286? (29 poslancev.) Kdo je proti? (26 poslancev.)
Amandma pod točko 286 je bil sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod točko 287. Vlada, delovno telo ga ne podpirata. Vsebina amandmaja je identična: tako pri namenu kot pri viru. Ampak način glasovanja je tak, da je bil amandma korektno vložen, o njem bo državni zbor odločal. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 287? (15 poslancev.) Kdo je proti? (33 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 288. Predlagatelja amandmaja: Gerenčer Andrej, Pucko Ciril. Vlada in delovno telo... - umik.
Smo pri amandmaju pod točko 289. Predlagateljica - Darinka Mravljak, ki želi obrazložiti svoj glas.

DARINKA MRAVLJAK: Spoštovani! Z zakonom o lastninjenju kulturnih spomenikov sta dva spomenika brez soglasja občine - to je dvorec Marnberg in dominikanski samostan v Radljah ob Dravi - postala last občine. Hkrati z lastništvom pa se pojavljajo tudi stroški vzdrževanja teh dveh objektov. V skladu s 24. členom zakona o lokalni samoupravi mora država ob prenosu svojih nalog na pristojnost lokalne skupnosti zagotoviti tudi finančna sredstva. Za nujna vzdrževalna dela je potrebno v letošnjem letu na teh dveh spomenikih zagotoviti vsaj 30 milijonov. Prosim vas, da ta amandma podprete.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 289, predlagateljica je Darinka Mravljak, vlada in delovno telo ga ne podpirata.
Kdo je za? (16 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Smo pri glasovanju o amandmaju pod točko 290, predlagatelj je Miroslav Luci, vlada in delovno telo ga nista podprla. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (23 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 291. Predlagatelj je Herman Tomažič, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni dobil večinske podpore.
Smo pri amandmaju pod točko 292, predlaga ga skupina poslancev, prvopodpisani Rudolf Moge, vlada in delovno telo ga nista podprla. Ugotovimo prisotnost! Svoj glas bo obrazložil gospod Moge.

RUDOLF MOGE: Spoštovane poslanke in poslanci! Jaz bom ta amandma podprl. Ta amandma je del kulturnega tolarja, denar iz tega konta bo šel v vse občine, in sicer za nabavo knjižnega fonda vseh občin.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Bomo še enkrat ugotovili prisotnost. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 292? (27 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 292 je sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 293, predlagatelj je skupina poslancev, prvopodpisani Rudolf Moge, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (29 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 294, predlagatelja sta Andrej Gerenčer in Ciril Pucko. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Svoj glas bo obrazložil gospod Gerenčer.

ANDREJ GERENČER: Ker nam je minister zagotovil, da je v proračunu oziroma v postavkah ministrstva za našo knjižnico nekaj čez 150 milijonov, umikamo naš amandma.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Gerenčer. Amandma je umaknjen.
Smo pri glasovanju o amandmaju pod točko 295, predlagatelj - je skupina poslancev, prvopodpisani Rudolf Moge. Ta amandma ni dobil podpore vlade in delovnega telesa. Svoj glas želi obrazložiti gospod Moge.

RUDOLF MOGE: Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci! Jaz bom glasoval tudi za ta amandma. Ta amandma je iz kulturnega tolarja, podpira pa ljubiteljsko kulturo od celjskih zborov do vseh ostalih nastopov in če smo prej znanost podprli, če smo porodnišnice podprli, lepo prosim, da podpremo tudi slovensko kulturo.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotavljamo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod točko 295? (32 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 295, sprejet.
Proceduralni predlog, gospod Geza Džuban.

GEZA DŽUBAN: Se opravičujem. Prepozno sem pritisnil in nisem glasoval. Prosim za ponovitev glasovanja.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Geza Džuban predlaga, da ponovimo glasovanje o amandmaju pod točko 295. Ugotavljamo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za ponovitev glasovanja tega amandmaja? (57 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da bomo glasovanje ponovili.
Ponovno dajem na glasovanje amandma pod točko 295, predlagatelj - skupina poslancev s prvopodpisanim Rudolf Moge. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 295 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 296, predlagatelj je poslanec Roberto Battelli. Vlada in delovno telo ga nista podpirala. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 296? (24 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 297, predlagatelj je isti - Roberto Battelli. Vlada in delovno telo ga nista podpirala. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod točko 298, predlagatelj je komisija za narodne skupnosti. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (63 poslancev.)
Kdo je za ta amandma? (23 poslancev.) Kdo je proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 299, predlagateljica je Maria Pozsonec. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! Svoj glas bo obrazložil Ivo Hvalica.

IVO HVALICA: Hvala lepa. Glasoval bom za amandma, ki daje madžarski manjšini nekaj denarja, ki ga nujno potrebuje. Vsaka narodna manjšina ni nikdar dovolj zaščitena, da ne bi bila še bolj. Pri tem mi je pa všeč pri tem amandmaju to, da predlagatelj oziroma predlagateljica jemlje ministrstvu za kmetijstvo. To ministrstvo, ki razsipa z denarjem, hkrati se pa koplje v nehigieni in v zadnjih trenutkih poskuša reševati zadevo, pri čemer mu pomaga zelo širokogrudno Evropska unija, da ne bi prišlo do embarga in tako dalje. Torej to ministrstvo, ki ima daleč največji indeks in tako dalje, je poleg Sove dejansko, moram reči, edini resor, kjer je potrebno pri predlogih proračunskih amandmajev jemati denar. Jaz sem se na žalost prepozno spomnil tega tudi mogoče zaradi moje lojalnosti do tega sektorja, lojalnosti do tega sektorja, ki je bila nekje razumljiva in upravičena, saj je ta resor dolga leta životaril, ampak zdaj pa razmetava z denarjem.
Kakorkoli že; rajši za zaščito manjšine, kot pa za razmetavanje v kmetijskem ministrstvu. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 299? (25 poslancev.) Kdo je proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 300, predlagatelj je komisija za narodnosti. Vlada in delovno telo ga nista podprla. Ugotavljamo prisotnost! Svoj glas bo razložil doktor Ribičič.

DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani, mi smo na nekaj sestankih komisije za narodne skupnosti zelo resno pretehtali situacijo in predlagali nekaj nujnih amandmajev, ki lahko popravijo njihov položaj s tem proračunom. To nismo delali na pamet, ampak ob prisotnosti prizadetih na podlagi ampak, na podlagi preverjanja vsake posamezne postavke in na podlagi takih utemeljitev, ki so se nam, članom komisije, zdele več kot prepričljive. Zato je komisija to podprla, in amandmaji, ki so pred nami, moram reči, imajo tako resno podlago, da jih ne bi smeli z lahkoto zavračati.
Prosim vse, ki jim je kaj do tega, da se ta stvar popravi, da podprejo tudi ta amandma kot druge amandmaje, ki jih je podprla komisija. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Glasujemo o amandmaju pod točko 300. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (26 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 301; predlagateljica je Maria Pozsonec, vlada in delovno telo ga nista podprla. Svoj glas bo obrazložila gospa Maria Pozsonec.

MARIA POZSONEC: Hvala lepa. Izkoriščam priliko, da obrazložim svoj glas. Seveda bom glasovala za. Amandma ima intenco, da omogoča kulturno delovanje v mali vasici Središče, ki ponavadi od nas še ni dobilo nič denarja. Torej, hočejo urediti bivalne prostore, da bi lahko delovali.
In še zaradi sporne postavke. Saj me poznate in veste, da za male kmete neprestano zastavim svoj glas. Smatrala sem, da s tiste postavke vzamem, s katere bi se 59 milijonov dalo dati možu, 59 milijonov dati ženi kot nepovratna sredstva.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 301? (24 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 302; predlagateljica je komisija za narodni skupnosti, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na postavko uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino, kjer je več amandmajev. Želi kdo besedo? Gospod Battelli.

ROBERTO BATTELLI: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Najprej napoved umika amandmajev pod številkami 303 in 304. Prosim pa za podporo amandmaja pod številko 305, ki se nanaša na nakup opreme za obnovljeno Manzziollijevo palačo v Izoli, kjer je treba opremiti majhno dvorano za 120 mest, ki jo ta projekt vsebuje in ki kot tak predstavlja pravzaprav precej dragocen prispevek k razvoju kulture v izolski občini. Gre za projekt, ki se je vodil kar nekaj let na podlagi protokola, podpisanega med Slovenijo in Italijo. Ministrstvo za kulturo oziroma uprava za kulturno dediščino je v roku vse svoje obveznosti izpolnila, gre pa za to, da se to palačo opremi. Dela bodo definitivno končana junija tega leta in brez opreme bo tudi ves ta napor, pač, zastonj. Obveščen sem, da je izolska skupnost zaprosila za opremo tudi Republiko Italijo iz sredstev, ki jih Republika Italija daje za pomoč narodni skupnosti - italijanski, tako da vas prosim, da ta amandma podprete in v okviru potem uskladitvenega amandmaja, ki ga tako in tako moramo sprejeti, se bo dalo ta znesek 32 milijonov še dodatno zmanjšati, ampak če ne bo amandma sprejet, pač tudi to ne bo mogoče. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod minister, želite besedo? Prosim.

JOŽEF ŠKOLČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Jaz bi pokomentiral vse te amandmaje, ki so še preostali znotraj resorja, ki ga pokrivam, zato da bi bilo jasno, o čem se pravzaprav odločamo.
Namreč, če mi je dovoljeno, od dveh amandmajev, ki sta bila prej izglasovana, enega ne bo možno realizirati iz preprostega razloga, ker ministrstvo nima več postavke in ker je svoje obveznosti po mednarodni pogodbi že realiziralo. V teh amandmajih, ki so, če začnemo s problemom, ki ga je načel gospod Battelli. Tu gre za obveznosti iz meddržavne pogodbe z Republiko Italijo za obnovo prostorov Manzziollijeve palače za potrebe italijanske narodne skupnosti. Ta projekt je bil nastavljen, mislim, da leta 1996 in se je precej zapletal do trenutka, ko je izvedbo te obveznosti za slovensko stran prevzela uprava za kulturno dediščino Republike Slovenije. Pomanjkljivost tega sporazuma je v tem, da predvideva obveznosti samo za gradbena in instalacijska dela, ne pa za opremo. In letos, meseca junija predvidoma bomo mi vsa ta dela končali, dobili bomo, upam si reči, krasen objekt dediščine in imenitne prostore za skupnost, ni pa v tem trenutku podlage za financiranje opreme in s tega vidika je to stvar, ki jo morate - bom rekel - vzeti v obzir. Mogoče smo s tem delom prehiteli, pa niso bile vloge pravočasno in na prave naslove podane.
Drugi amandma je podpisal gospod Moge Rudi in povzema razliko do tistih programov, ki so predvideni z zakonom, ki je bil tukaj citiran, povezanih z vzdrževanjem dediščine, ki je vpisana v seznam, ki je priloga zakona o kulturnem tolarjev. To je v celoti v rokah državnega zbora.
Amandma pod številko 307 za grad Lendava tudi terja neka pojasnila. Grad Lendava ima znotraj naših razpisov zagotovljena sredstva v skupni višini - smo sedaj kontrolirali s sodelavci - 12 milijonov tolarjev. Vrednost prijave na razpis je 27 milijonov tolarjev. Participacija občine mora biti v tem primeru najmanj 60%, se pravi, da so dodatna sredstva tako rekoč neporabljiva razen, če se stvari napnejo tudi v občini. Ob tem velja povedati, da gre za problem, ki presega področje kulture. V tem trenutku obstoji nevarnost zdrsa hriba in to seveda ni breme, ki ga lahko v celoti obesimo dediščini. Gre za potrebo geološke utrditve in zato imamo tudi druge pristojne resorje.
Menim, da smo znotraj ministrstva odgovorili do zgornje možne višine sredstev, ki jih glede na prijavo lahko še planiramo.
Amandma pod številko 308, ki se spet naslavlja na danes najbolj odvečno institucijo Sovo in predvideva, da bi iz teh sredstev pomagali postaviti spomenik organizaciji Tiger. Tisto, kar moram tudi ob tej plemeniti pobudi povedati, je, da ta akcija ni bila prijavljena ne na razpis ministrstva za kulturo, ne na druge razpise - da bi vedel - in niti nima potrebne dokumentacije, da bi bilo mogoče to narediti. Tako da se mi zdi, da je pobuda vsaj s papirji premalo utemeljena, da bi jo lahko realizirali.
Se vam zahvaljujem za pozornost in tudi za to nenavadno skrb, da mi ne bi dali denarja tja, kjer ga ni možno porabiti. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod minister. Prehajamo na odločanja.
Smo najprej pri amandmaju pod točko 303. Predlagatelj je Roberto Battelli. Ja, ste v razpravi povedali, se opravičujem. Prva dva amandmaja sta umaknjena s strani predlagatelja, tako da sedaj glasujemo o amandmaju pod točko 305. To pa je amandma, ki ga je predlagala komisija za narodni skupnosti. Ta amandma ni dobil vlade in delovnega telesa. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (22 poslancev.) Kdo je proti? (28 poslancev.)
Ta amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 306. Predlagatelj je skupina poslancev, prvopodpisani je gospod Rudolf Moge. Svoj glas bo obrazložil Ivo Hvalica. Vlada, delovno telo ga ne podpirata.

IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Z velikim zadovoljstvom bi glasoval za ta amandma, ampak bom tako kot nekateri, ki so imeli pomisleke glede na to, kje se jemlje, glasoval proti oziroma ne bom glasoval.
Namreč, jemati pri davčni upravi in pri carinski upravi, je nekaj najbolj ponesrečenega, kar si lahko predstavljamo. To sta dva resorja, podresorja, če hočete, ki polnita državni proračun. Teh pa res ne smemo onesposobljati. Glejte, davčno upravo, saj že zaradi tega, če jim odvzamemo tu denar, bodo jezni in bodo slabše opravljali svojo službo. To je logično. To je človeško. To je razumljivo.
Jaz ne vem, kako lahko nekomu, ki misli kulturno, pride na misel nekaj tako neracionalnega. Eno je kulturno, drugo je racionalno. Torej jemati davčni upravi in carinski upravi, v državi, ki se šele konstituira, ki je še vedno v nastanku, ki se še ni izoblikovala, je milo rečeno zelo neracionalno. Te službe je treba podpreti, stimulirati, motivirati, da bodo polnile proračun, tisto, kar manjka v tem proračunu. Mi tu gledamo samo, kako bi molzli. Najprej je treba vrečo napolniti, če hočeš potem deliti.
Torej, bom kar rekel tako, glasoval bom proti, pa čeprav se strinjam s prvim delom, ker predlog amandmaja jemlje uporabnikom, torej davčni upravi in carinski upravi Republike Slovenije. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Svoj glas bo obrazložil gospod Moge. Polemike ni.

RUDOLF MOGE: Gospod predsednik, hvala lepa za besedo. To je eden izmed poslednjih programov, ki smo ga sprejeli s kulturnim tolarjem. Narod pade ali ne s svojo zgodovino in s svojimi kulturnimi spomeniki, ne pa s palačami, v katerih se sprehajajo uradniki carine, ali pa s palačami, v katerih dela davčna uprava. Za oboje mora biti denar. Za oboje mora biti denar, ampak najprej je treba rešiti kulturno dediščino in potem v določeni meri tele stvari postaviti.
Sam mislim pa naslednje, da se mi včasih osebno zdi to početje v državnem zboru volovsko, iz naslednjega vzroka. Ko bomo mi izglasovali vse amandmaje in ko bo šla naša častitljiva komisija oziroma odbor za finance na uskladitveni amandma, potem bo tisto, za kar bomo glasovali v uskladitvenem amandmaju, daleč od tistega, za kar smo glasovali v tem državnem zboru. Vsekakor, ko bo ta reč pri kraju, pričakujem, da za vse tisto, kar smo si že z izglasovanjem tu izborili, še naslednjo rundo in tista naslednja runda bo taka, da ta naša volja, za kar smo si tu prizadevali in razlagali, ne bo razvidna v tistem uskladitvenem amandmaju. Kaj bomo pa potem počeli, bomo pa tudi videli.
Torej, zaenkrat me ta skrb, da carina ne bi delala in podobno, ne odvrača od tega, da ne bi glasoval za ta amandma.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Kolega Kopač, ni polemike. Rekel bi, da je zadosti dnevu njegova lastna teža - zakaj bi že sedaj razpravljali o zadevi, ki pride kasneje. Svoj glas pri tem amandmaju bo obrazložil kolega Kopač.

MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Glasoval bom proti temu amandmaju.
Rad bi pa povedal, da uskladitveni amandma, ki bi potem posegel v neko tekočo rezervo, dodatno zadolževanje ali karkoli, po zakonu o javnih financah ni več mogoč. Tako da se to definitivno jemlje davčni in carinski upravi, če se jemlje. Rad bi povedal, da je to praktično pretežni del denarja, ki naj bi ga davčna in carinska uprava uporabili za informatizacijo, in da tak amandma pravzaprav pomeni ohranitev nekega relativno klavrnega stanja v teh dveh službah. Pri čemer naj povem, da ima carinska uprava ta denar namenjen za svoje investicije, v glavnem povezane z južno mejo, kjer žal v vseh teh letih do sedaj ni bilo zadosti denarja, da bi usposobili svoje delovanje.
Gre za resen amandma, z izjemno velikimi zneski, in zato, seveda, ker tu sicer ne smem nikogar nič nagovarjati, vendar bi rad samo opozoril na resnost tega. Sam bom pa glasoval proti.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 306? (19 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Hvala. Gospa Maria Pozsonec je umaknila amandma pod točko 307.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 308; predlagatelj je Janez Podobnik, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Svoj glas bo obrazložil gospod Ivo Hvalica.

IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Glasoval bom za ta amandma, pa ne zaradi tega, ker ga je vložil predsednik državnega zbora, ampak zaradi tega, ker je to amandma, s katerim naj bi postavili spomenik rodoljubni organizaciji TIGR. Predpostavljam, da je še kdo v tej dvorani, ki ne ve, kaj je to, to je Trst, Istra, Gorica, Reka. Zdi se mi to zelo v redu zamisel, poteza. Predvsem pa mi je všeč tisto, kar sem že prej govoril, da ta amandma jemlje Sovi, varnostno-obveščevalni službi, ki tega denarja gotovo ne zasluži in ima preveč v proračunu.
Mene zelo čudi, da odbor za kulturo, šolstvo in šport tega ne podpira. Ampak glede na sestavo, na večino, ki je v tem odboru, mi je to jasno. Prej bi se odločili, da bi postavili spomenik, recimo, brežiškemu rojaku Arkanu kot pa TIGR-u. Ampak to je pač stvar sestave tega odbora. Torej, jaz bom glasoval za ta amandma.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Svoj glas bo obrazložil gospod Ivan Božič.

IVAN BOŽIČ: Hvala lepa. Kolegice in kolegi! Podprl bom ta amandma. Mislim, da je komaj pet let, kar je uradna slovenska politika malo bolj začela podpirati organizacijo TIGR. Do takrat se je tega zelo zelo malo slišalo, o ljudeh, ki so bili narodnjaki pri nas na Primorskem po priključitvi Primorske k Italiji. Spomnite se na ljudi, da so bili postreljeni zaradi tega, ker so bili narodnjaki, v različnih procesih. Spomnite se ljudi, ki so še 1940. leta bili obsojeni na 30 let zapora. In tem ljudem bi želeli postaviti spomenik. Samo na to mislimo. In če bomo tako mislili, potem bomo lahko ta amandma tudi podprli. Žalostno, toliko let po drugi svetovni vojni se o organizaciji TIGR ni smelo skoraj govoriti. In danes, ko se lahko nekaj govori, ko se lahko nekaj napiše, ko se naj obelodani narodnjaško delo Primorcev, mislim, da zaslužijo spomenik za svoje delo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Svoj glas bo obrazložil gospod Jožef Jerovšek, za njim Vincencij Demšar obrazlaga svoj glas.

JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Tudi sam bom podprl ta amandma. Mislim, da bi ta parlament moral že prej sprejeti tak člen v proračunu, ki bi zahteval in omogočal postavitev obeležja začetku odpora proti okupatorju na Slovenskem. Zaradi tega bi tudi rad, da bi bil ta spomenik odprt na dan, ko je Danilo Zelen sprožil prvi strel v 2. svetovni vojni proti okupatorju, se pravi na datum, ki je bil 50 let zamolčevan in ni bil priznan kot začetek odpora primorskih rodoljubov. Ne bi pa rad, da bi bil ta spomenik mogoče negacija in posmeh začetku odpora zoper okupatorja, zato se bojim, da so ta sredstva premajhna. Spomenik mora biti primeren veličini boja organizacije TIGR, zaradi tega mora biti dovolj mogočen, da bo jasno kazal ta mogočen boj in zaveden boj primorskih rojakov, ker ne bi rad, da bi bil paralela Maistrovemu spomeniku v Ljubljani, ki je na kobilici, ki ni v ponos, ki je v posmeh. Plus tega je Maister v Ljubljani obrnjen proti vzhodu in ne proti severu. Ne, kar smejte se. Predlagam ob tem tudi, da je dejansko državni zbor zaslužen za ta spomenik, da to potrdimo, da celo zvišamo, če je možno, to vsoto in da ta spomenik odpre predsednik državnega zbora, da ne bi prihajalo do posmeha, kot se zdaj po Sloveniji dogaja, da spomenike Maistru in spomenike tigrovcem odpirajo tisti, ki so imeli vse možnosti, da bi s prstom mignili in bi taki spomeniki stali že 20, 30 let. Tega niso storili, primorski rojaki so bili zamolčani, so bili celo obsojeni, danes pa se predstavljajo kot zagovorniki in podporniki pravičnega boja primorskega naroda. Zaradi tega predlagam, da ta spomenik odpre predsednik državnega zbora. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svoj glas bo obrazložil Vincencij Demšar, za njim Josip Bajc in za njim Tone Partljič.

VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa. Sigurno kot zgodovinar bom podprl ta amandma. Ta amandma bom podprl tudi iz razloga, ko preberem imena teh kratic, kratica se začenja s Trstom, Istro, Reko in Gorico. Če ste pozorni, nobeno od teh večinsko ni v naši državi. Nekatera pa sploh ne, ne Trst ne Reka ne Gorica in tudi Istra, kot vidimo, bi nekateri radi kar celo z juga gor posegli. Zato se mi zdi ta poudarek na tem izredno pomemben. To pomeni, TIGR je bila slovenska organizacija. Torej to se mi zdi bistveno poudariti pri tej stvari. Slovenska organizacija. Teh 4 mest oziroma Istra zraven in kaj se je dogodilo po vojni, tako z Reko, tako z Istro in da ne rečem še Trstom in Gorico.
Zato mislim, da je to en velik dolg. Škoda, da smo toliko časa namensko zamolčevali to pomembno organizacijo rodoljubov pod fašizmom.
Veselim se, da bom mogoče še takrat živ, ko bo ta velika krivica tem rodoljubom popravljena, in če se bo tako zgodilo, kot tudi gospod Jerovšek pravi, bi bilo prav. Mimogrede bi vas opozoril, da to, kar pravi gospod Jerovšek za spomenik Maistru, da res drži. Če hodite po svetu, vidite monumentalne spomenike. Pojdite samo na sever, v našo nekdanjo prestolnico Dunaj in boste videli, kako to izgleda. Maister je res tako, kot bi na neki kobilici jahal, in to ni primeren spomenik. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Kolega Bajc, za njim kolega Partljič. Najprej je kolega Bajc.

JOSIP BAJC: Hvala, gospod predsednik. Zahvaljujem se ti za vložitev tega amandmaja iz enega preprostega razloga: Mislim, da s tem vračamo dolg rodoljubom, ki so že leta 1924 ustanovili to organizacijo TIGR kot upor proti okupatorjem slovenskega ozemlja zahodne Slovenije.
Drugič. Mislim, da se s tem oddolžimo se tudi bazoviškim žrtvam in openskim žrtvam, ki so v času okupacije tega ozemlja dale svoje življenje.
Tretjič. Vse do 4. septembra leta 1994 je skoraj bilo bogokletno govoriti o TIGR-u in zaslugah tigrovcev za ohranjanje slovenske besede in slovenskega življenja na okupiranem ozemlju. Takrat sta se na Nanosu ob otvoritvi spominskega obeležja predsednik države gospod Milan Kučan in podpredsednik zveze združenj borcev NOB opravičila vsem tigrovcem in za vse tisto, kar je v nekem obdobju nekdo storil ljudem, ki so se uprli proti okupatorju, kot rečeno, že davnega leta 1924, ponovno leta 1927, ko pride do ustanovitve osrednje organizacije na Nanosu, in ne nazadnje do 13. maja leta 1941, ko se na Mali gori spopade ena od trojk, ki jo je vodil Danilo Zelen, z italijanskimi okupatorji.
Četrtič. Mogoče kot dopolnitev enega od kolegov. To je sicer le del sredstev, ki bi bila namenjena za ta osrednji spomenik, ki bi bil zgrajen na Primorskem, preostala sredstva bodo pa zagotavljale lokalne skupnosti, se pravi primorske občine in primorsko gospodarstvo. Hvala lepa vsem, ki boste ta amandma podprli.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Svoj glas bo obrazložil kolega Partljič in za njim še kolega Čeligoj, nato pa bomo glasovali.

ANTON PARTLJIČ: Ker se mi zdi, da utemeljevanje tega glasu dobiva neko politično konotacijo, naj povem, da bom tudi sam glasoval za. Spomnim pa se, da s tem na nek način izpolnjujem neko poslanstvo, ki sem ga vršil od leta 1959, ko sem postal osnovnošolski učitelj v petem razredu in sem imel v programu organizacijo TIGR in pouk o tem. Temu je potem sledila moja žena, ki je učiteljica zgodovine in je vedno imela v učnem programu predpisano organizacijo TIGR. Še sam se spomnim, ker me je to zanimalo, sem potoval po teh krajih, si ogledal, kje je v Topolcu Bobek, zbiral orožje in tako dalje, da sem ji pri tej stvari marsikaj svetoval. Zato se strinjam, da to izglasujemo, mislim pa, da ni potreben kakšen poseben političen naboj pri tej stvari - kakor bi pač glasoval za to, da se obnovi spomenik, recimo, frankolovskim žrtvam in tako dalje. Mislim, da je prav, da glasujemo, tisti, ki tako mislimo, za. Moje mnenje o tem je bilo vedno tako in me v zvezi s tem tudi ni treba nič poučevati.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Svoj glas bo obrazložil kolega Čeligoj.

VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa za besedo. Osebno bom podprl ta amandma, pa brez karšnegakoli političnega naboja. Podprl ga bom pa zaradi tega, ker je organizacija TIGR, ki je bila ustanovljena leta 1924, predstavljala organizacijo, ki je imela veliko narodno zavest, in sicer vseh takratnih rodoljubov na Primorskem. To je organizacija, ki se je prva začela boriti za slovenske narodne interese. Dolga desetletja po drugi svetovni vojni je bila ta organizacija zamolčana in se ni smelo o njej govoriti. Hvala bogu, zadnje desetletje temu ni tako. Menim, da je treba ta spomin, spomin tigrovstva, postaviti na tako mesto, kakršno si TIGR kot organizacija in vsi tigrovci zaslužijo. Ta spomenik pa ni namenjen samo tigrovcem, temveč je namenjen vsem borcem na zahodni meji, tako da povezuje v zgodovinskem kontekstu celoten nastanek državne meje na zahodu. Iz teh razlogov bom ta amandma podprl. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: In zadnji, ki bo obrazložil svoj glas, je kolega Henigman.

BENJAMIN HENIGMAN: Hvala za besedo. Spoštovani! Ta amandma bom podprl. In sicer iz vsaj dveh razlogov. Prvi razlog je lepo napisan, izgradnja osrednjega spomenika upora Slovencev in spomenika rodoljubni organizaciji TIGR. Se pravi, spomin na upor Slovencev med drugo svetovno vojno. 13. maj 1941 se je pisal, upor se pa zgodil na Mali gori nad Ribnico. Takrat je padel Danilo Zelen in tega se v šoli nismo učili. V osnovni šoli, v srednji šoli tega nismo slišali. In gre v bistvu za, tako kot sem že rekel, za oddolžitev, za postavitev spomenika za dogodek, ki je bil zamolčan, in gre za resnico, ki mora in bo zmagala. To sta dve stvari.
In mislim, da je prav, da se podpre ta amandma. Pod njega je pa podpisan predsednik državnega zbora. Menim, da če se pod nekaj podpiše predsednik državnega zbora, da to mora imeti tudi neko težo. Ta teža pa je seveda, da se tak predlog spoštuje in se sprejme. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.) Kdo je za amandma pod točko 308?
Kdo je za? (54 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri proračunski postavki 3611 - ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem. Prvi amandma predlaga vlada, drugega predlaga Kangler Franc. Nima podpore vlade, delovnega telesa. Tretji amandma predlaga skupina poslancev, prvopodpisani Rožič Nikolaj. Ni podpore vlade, delovnega telesa. Četrtega Mežan Janez. Ni podpore. Petega skupina poslancev, prvopodpisani Josip Bajc. Ni podpore. Šestega Kelemina Branko. Vlada in delovno telo ne podpirata. Sedmega odbor za gospodarstvo. Ni podpore vlade, delovnega telesa. In osmega skupina poslancev, prvopodpisani Josip Bajc. Ni podpore. Devetega Kelemina Branko. Tudi tukaj ni podpore. Enajstega odbor za gospodarstvo. Vlada, delovno telo ne podpirata. Gospod Mežan želi besedo.

JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Poslanke in poslanci. Pod številko 312 sem sam vložil dopolnilo: Usposabljanje gorskih vodnikov v višini 3 milijone tolarjev. Opazil sem pa, da je tudi skupina poslancev vložila identično dopolnilo, z enako vsoto. To dopolnilo je nastalo na podlagi dopisa Združenja gorskih vodnikov Slovenije. V tem dopisu, ki ste ga najbrž dobili tudi sami, to združenje ugotavlja, da je pravzaprav se že dogovorilo na samem ministrstvu, da se odpre nova postavka "Usposabljanje gorskih vodnikov" in da se zmanjša za enako vsoto postavka pod številko 4129/412. V tem dopisu to združenje gorskih vodnikov Slovenije ugotavlja, da bi bilo potrebno po sprejemu zakona o gorskih vodnikih, ki smo ga sprejeli lansko leto, odpreti novo postavko, ki bi omogočila usposabljanje tistim kandidatom za gorske vodnike, ki žive v občinah in jih našteva: Tolmin, Kobarid, Bovec, Kranjska Gora, Bohinj, Bled, Jesenice, Žirovnica, Tržič, Preddvor, Jezersko, Luče, Solčava, Ljubno, Črna na Koroškem in Mežica. Ugotavljajo, da imajo te občine najboljše naravne pogoje za opravljanje poklica gorskega vodnika, kandidatov iz njih pa doslej ni bilo, ker niso zmogli plačevati stroškov usposabljanja.
V tem dopisu tudi ugotavljajo, da je Združenje gorskih vodnikov v skladu z zakonom o gorskih vodnikih že objavilo razpis za začetek usposabljanja v letu 2000 in da tega usposabljanja ne bo mogoče izvesti, če zanj ne bodo zagotovljena sredstva tudi s strani države. To pa bi bilo v neskladju s prizadevanji za razvoj turizma nasploh, zlasti pa s prizadevanji za razvoj gorskega turizma. Ugotavljajo tudi, da bo z uvrstitvijo posebne postavke za usposabljanje gorskih vodnikov v proračunu pogojeno usposabljanje gorskih vodnikov, da bo ta postavka, če jo bomo pač podprli, približala pogoje drugim alpskim državam članicam Evropske zveze. Ker gre tukaj pač za majhno vsoto in za prerazporeditev postavke v istem ministrstvu, predlagam seveda vsem, da to dopolnilo podpremo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Besedo dajem kolegu Mogetu, zatem pa ministru za malo gospodarstvo in turizem, Janku Razgoršku.

RUDOLF MOGE: Predsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci! Amandma 311, o katerem je govoril predsednik Janez Mežan, je amandma, pri katerem se vsi strinjamo. Jaz se strinjam z vsemi razlogi, ki jih je navedel predsednik Janez Mežan za podporo tega amandmaja. Druga stvar je, amandma prerazporeja samo sredstva, ki so že tako rezervirana za isto ministrstvo. Tretja stvar, sam minister mi je dejal, da tudi podpira ta amandma. Četrta stvar, tudi gorski vodniki, ki so poslali kot zainteresirana javnost na nas ta poziv, da bi ga podprli, se tudi strinjajo s tem, zato vas lepo prosim, če smo že sprejeli tudi zakon o gorskih vodnikih, da bi jim omogočili nišo v proračunu za izvedbo tega zakona.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod minister, prosim.

JANKO RAZGORŠEK: Hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci!
Najprej bi se opravičil. Mi nismo posebej predvideli te postavke samostojno. V okviru našega proračuna je bilo to planirano v postavki "Turistični programi". Tako, da se osebno strinjam in ministrstvo s tem amandmajem. Saj je tudi v samem zakonu bilo to že opredeljeno, zakonu o gorskih vodnikih. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Gospod Rožič želi besedo.

NIKOLAJ ROŽIČ: Spoštovani predsednik, spoštovani poslanci in poslanke!
Samo eno zadevo bi povedal. Da je v bistvu amandma pod številko 311, ki ga imate tudi na klopi, identičen z amandmajem, ki ga je obrazložil gospod Mežan.
Zato umikam svoj amandma in bom glasoval za njegov predlog. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Rožič. Če sem vas razumel, vztrajate pri amandmaju? Umikate? Amandma pod točko 311 umikate? Slabo sem slišal, se opravičujem. Prehajamo na odločanje.
Najprej glasujemo o amandmaju pod točko 309, predlagateljica je vlada. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sedaj prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 310, predlagatelj je Franc Kangler. Vlada in delovno telo ne podpirata. Svoj glas bo obrazložil Franc Kangler.

FRANC KANGLER: Hvala za besedo. Iz pregleda amandmajev je razvidno, da sem vložil amandma za 50 milijonov znotraj ministrstva za malo gospodarstvo in turizem.
Predvsem bi želel poudariti, da Slovenija ima eno nacionalno letalsko družbo, kateri bi lahko na ta način pomagali, turizmu in tudi družbi, da bi subvencionirali letalske prevoze turistov iz tujine v Slovenijo. Mislim, da bi bilo pametno, da ta amandma podpremo. Gre za 50 milijonov. Na ta način spodbudimo tudi turizem v Sloveniji.
Moram reči, da več ali manj skoraj vse evropske države podpirajo subvencioniranje letalskih vozovnic turistov v njihove države in ena izmed oblik pospeševanja turizma je tudi ta način subvencioniranja.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kangler. Prehajamo na odločanje.
Glasujemo o amandmaju pod točko 310. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (18 poslancev.) Kdo je proti? (23 poslancev.)
Ta amandma ni dobil večinske podpore.
Prehajamo na amandma pod točko 312, ki ga predlaga Janez Mežan. Vlada ga ne podpira. Delovno telo ga ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (32 poslancev.) Kdo je proti? (23 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 313. Predlagateljica je skupina poslancev, prvopodpisani Josip Bajc. Vlada... Glasujemo torej o amandmaju pod točko 313. Predlagateljica je skupina poslancev, prvopodpisani Josip Bajc. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (14 poslancev.) Kdo je proti? (28 poslancev.)
Ta amandma ni bil sprejet.
Sedaj prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 314. Predlagatelj je Branko Kelemina. Vlada in delovno telo ga nista podprla. Umik! Hvala lepa, kolega Kelemina.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 315. To je amandma odbora za gospodarstvo. Vlada in delovno telo ga nista podprla. Ugotavljamo prisotnost! Svoj glas bo obrazložil kolega Kelemina.

BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Mislim, da lahko rečem, da je to eden pametnih amandmajev od tistih, ki smo jih danes sprejemali. Ne, resnično, ker ta amandma v bistvu bo v prihodnosti nekaj prinesel tej državi in k temu proračunu. Veliko je bilo takih, ki so sedaj jemali, ta bo pa dolgoročno nekaj prinesel, zato bi bilo prav, da ga sprejmemo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 315? (19 poslancev.) Kdo je proti? (33 poslancev.)
Ta amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 316. Predlagateljica je skupina poslancev, prvopodpisani Josip Bajc. Vlada in delovno telo tega amandmaja ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (25 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 317; predlagatelj je Branko Kelemina, ki pa amandma umika.
Prehajamo na zadnji amandma k tej postavki, to je amandma odbora za gospodarstvo; vlada in delovno telo ga nista podprla. Svoj glas bo obrazložil kolega Kelemina.

BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Tudi ta amandma je prevzel odbor, in mislim, da je tudi ta eden izmed pametnih amandmajev. In ker vem, da je ta državni zbor pameten državni zbor, bo glasoval za ta amandma.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa za obrazložitev. Želite obrazložiti svoj glas, kolega Kangler? (Ne želite.) Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (23 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Smo pri postavki "Sodni svet". Vložen je amandma, ki ga je predlagal odbor za notranjo politiko in pravosodje, pa se ne nanaša na predlog proračuna, temveč na obrazložitev predloga finančnega načrta pri vrhovnem sodišču Republike Slovenije oziroma sodnem svetu. Ta nejasnost je bila tudi zapisana v mnenju sekretariata. Sam ocenjujem, da ni pogojev, da bi o tem amandmaju odločali. Ali ima kdo drugačno mnenje? (Nima.)
Prehajamo na odločanje o okrožnem sodišču v Ljubljani - amandma vlade, ki pa je bil že posredovan v... Tudi za ta amandma velja podobna ugotovitev kot pri prejšnjem amandmaju, namreč, tudi ta amandma se je nanašal samo na obrazložitev finančnega načrta uporabnika. Zato tudi o tem amandmaju ne bomo glasovali.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pri postavki 4299 - višja in okrožna sodišča; prvega vlaga vlada, odbor se do njega ni opredelil, ker ga je vsebinsko povzel v svojem amandmaju - in ta amandma ni bil vložen v skladu z zakonom o javnih financah in smo ga že povzeli. Imamo torej samo amandma poslanskega kolega Alojza Vesenjaka. Tega amandmaja vlada in delovno telo ne podpirata. Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 322. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (13 poslancev.) Je kdo proti? (19 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Pri tožilstvih - 4499 je bil amandma vložen v nasprotju s členom zakona o javnih financah.
Sedaj pa prehajamo na postavko "Upravne enote". Amandma pod točko 1, Špindler Jožef. Vlada, delovno telo ne podpirata. Pod točko 2, skupina poslancev, Davorin Terčon prvopodpisani. Vlada, delovno telo ne podpirata. Enako velja za amandma pod točko 326 in tudi točko 327 in tudi točke 328, 329 in 330. 331, predlagatelj Špindler Jožef. Vlada, delovno telo ne podpirata. 332, skupina poslancev, Terčon Davorin. Ni podpore. 334, Lešnik Peter predlaga amandma. Ni podpore. In 335, zadnji amandma, Lešnik Peter. Ni podpore vlade, delovnega telesa. Kdo želi besedo? Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma pod točko 324. Gospod Špindler bo obrazložil svoj glas.

JOŽEF ŠPINDLER: Hvala lepa, gospod predsednik. Lep pozdrav, poslanke in poslanci! Ta amandma sem vložil na pritožbo davčne oziroma državne uprave v Ljutomeru, z ozirom na to, ker je bilo veliko ljudi v prejšnjem letu v bolniškem do septembra, in z ozirom na to, ker niso izkoristili svojih sredstev, so ji za to postavko zmanjšali sedaj, postavko pri osebnih dohodkih. Zato vas prosim, da ta amandma podprete, ker v nasprotnem primeru bodo prišli v težave v zvezi z izplačilom osebnih dohodkov za te ljudi, ki so se vrnili z bolniške. To pa so seveda opravljali v okviru upravne enote, tako da niso dodatno zaposlovali ljudi in nekako reševali ta manko ljudi, ki so bili na bolniškem. Hvala lepa in prosim za podporo.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Na glasovanje dajem amandma pod točko 324, Špindler Jožef predlagatelj. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (16 poslancev.) Kdo je proti? (22 poslancev.)
Ta amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 325, skupina poslancev, Davorin Terčon prvopodpisani. Vlada, delovno telo ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (10 poslancev.) Kdo je proti? (33 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Prehajamo k naslednjemu amandmaju, pod točko 326, skupina poslancev, prvopodpisani Davorin Terčon. Ugotavljamo prisotnost! (41 prisotnih.) Hitro je bilo. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (7 poslancev.) Kdo je proti? (34 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 327. Predlagateljica skupina poslancev, prvopodpisani Davorin Terčon. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (11 poslancev.) Kdo je proti? (23 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod točko 328. Ista skupina predlagateljev. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (11 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 329, ista skupina predlagateljev. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (12 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod točko 330, iste skupine predlagateljev. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (9 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod točko 331, gospoda Jožefa Špindlerja. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (23 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod točko 332, skupina poslancev, prvopodpisani Davorin Terčon. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (12 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Glasujem o amandmaju pod točko 333, iste skupine poslancev. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (12 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod točko 334, predlagatelj je Peter Lešnik. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (14 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod točko 335. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (19 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Glasovali smo o vseh vloženih dopolnilih. Glasujemo še o posebnem delu proračuna v celoti. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za posebni del proračuna v celoti? (41 poslancev.) Je kdo proti? (14 poslancev.)
Ugotavljam, da smo sprejeli posebni del proračuna v celoti.
K predlogu proračuna so bili poleg amandmajev vlade sprejeti tudi nekateri drugi amandmaji, zato prosim predstavnika vlade, da poda mnenje o usklajenosti proračuna. Vlade in predstavnika odbora za finance in monetarno politiko. Mag. Cvikl, prosim.

MAG. MILAN MARTIN CVIKL: Hvala za besedo. Glede na izglasovane amandmaje k splošnemu delu proračuna in k izglasovanemu splošnemu delu proračuna in glede na amandmaje, izglasovane k posebnemu delu proračuna, ugotavljamo neskladnost med splošnim in posebnim delom proračuna. Zato je potrebno pripraviti uskladitveni amandma.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali želi besedo tudi predsednik odbora za finance in monetarno politiko?

MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Moja ugotovitev ne more biti nič drugačna. Pravzaprav smo to vsi vedeli. Rad bi rekel samo to, da glede na amandmaje, ki prihajajo na zakon o izvrševanju proračuna, prosim, če lahko zbor, preden bi bil pripravljen uskladitveni amandma, obravnava oziroma odloča o zakonu o izvrševanju proračuna, ker cela vrsta vloženih amandmajev k predlogu zakona o izvrševanju proračuna bistveno posega v bilanco prihodkov in odhodkov v proračunu.
Rekel bi, da niti ni mogoče pripraviti uskladitvenega amandmaja na proračun v celoti, dokler ne vemo, kakšen je tekst zakona o izvrševanju proračuna. Pri čemer seveda zopet, če bo tam kaj izglasovano, kar tu nima podlage v že sprejetem amandmaju, tudi tega ne bo moč storiti.
Ampak kakorkoli že, menim, da bi bilo nujno poprej odločati o zakonu o izvrševanju proračuna. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Na podlagi mnenja predstavnika vlade Republike Slovenije in tudi predsednika odbora za finance oziroma predstavnika odbora za finance in monetarno politiko ugotavljam, da predlog državnega proračuna ni usklajen.
V skladu s poslovniško določbo se bo sestal tudi odbor za finance in monetarno politiko in pripravil predlog za uskladitev državnega proračuna. Predlagam, da seje ne prekinemo, da prekinemo samo to točko dnevnega reda in preidemo na obravnavo 3. točke dnevnega reda, in sicer do take faze, da bo lahko potem eventualno odbor za finance in monetarno politiko pripravil uskladitveni amandma tudi v smislu rešitev, ki bodo sprejete v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2000, hitri postopek.
Prosil bi za pozornost oziroma razumevanje. Preden državni zbor preide na 3. točko dnevnega reda, bi prešli tudi na obravnavo sklepov, ki jih je zboru predložila mandatno-imunitetna komisija v zvezi z opravljanjem funkcije poslancev.
Procedura je jasna in prosim, da jo z razumevanjem sprejmete. Torej, PREHAJAMO NA OBRAVNAVO SKLEPOV, KI JIH JE ZBORU PREDLOŽILA MANDATNO-IMUNITETNA KOMISIJA. Najprej določitev kandidata, ki v skladu s 17. členom zakona o volitvah v državni zbor postane poslanec za preostanek mandatne dobe namesto poslanca, ki mu je prenehal mandat. Državni zbor je 18.1.2000 ugotovil, da je poslancu Jožetu Leniču prenehal mandat. Republiška volilna komisija je zboru posredovala ugotovitev o kandidatu, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen gospod Jože Lenič. Ugotovitev je obravnavala mandatno-imunitetna komisije, ki je izbor tudi pisno poročala. Poročilo ste prejeli danes na klop.
Ali želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin! Besedo dajem poslankam in poslancem! Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje naslednji predlog sklepa: "Potrdi se poslanski mandat gospodu Romanu Jakiču, rojenemu 1. maja 1967, stanujočemu Neubergerjeva 25, Ljubljana." Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (54 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Ker je državni zbor pravkar potrdil mandat poslancu Romanu Jakiču, to pomeni, da preneha opravljati funkcijo poslanca, ki jo je opravljal namesto poslanca, ki je bil imenovan za ministra. O tem ste na klop danes sprejeli tudi poročilo mandatno-imunitetne komisije.
Zato prehajamo na obravnavo o ugotoviti prenehanja opravljanja funkcije poslanca državnega zbora. O tem je razpravljala mandatno-imunitetna komisija. Zboru je pisno poročala. Poročevalec komisije? (Ne želi besede.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? Poslanke in poslanci? Ker ni razprave, jo zaključujem.
Prehajamo na seznanitev. Na podlagi navedenega in v skladu z 9. členom zakona o poslancih zboru predlagam, da se seznani z naslednjim ugotovitvenim sklepom: "Državni zbor Republike Slovenije ugotavlja, da je bil gospodu Romanu Jakiču z 20.1.2000 potrjen mandat poslanca, kar je po 10. členu zakona o poslancih nezdružljivo z opravljanjem funkcije poslanca po drugem odstavku 14. člena zakona o poslancih, zato v skladu s peto alineo prvega odstavka in drugim odstavkom 9. člena zakona o poslancih preneha z opravljanjem funkcije poslanca z današnjim dnem."
Ker je z ugotovitvijo gospod Roman Jakič prenehal opravljati funkcijo poslanca namesto poslanca gospoda Jožefa Školča, ki je bil imenovan za ministra, mora zbor opraviti še določitev kandidata, ki v skladu s 14. členom zakona o poslancih opravlja funkcijo poslanca namesto poslanca, ki je prevzel funkcijo v vladi. Republiška volilna komisije je zboru posredovala ugotovitev o kandidatki, ki ji pripada pravica, da bo nadomestila gospoda Jožefa Školča. Ugotovitev je obravnavala mandatno-imunitetna komisija. Poročilo ste prejeli na klop.
Ali želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Predstavnica sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Besedo želi gospod Hvalica.

IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Državni zbor je zelo napredoval v teh letih, zelo zelo. Ko je ta državni zbor konec marca, pa sedaj ne vem, ali je bilo 29. ali 30., odstavil mojega poslanskega kolega, ministra Janeza Janšo, takrat je ne glede na to, da je on to isto noč - to isto noč, bilo je ponoči! - dal nepreklicno odstopno izjavo v mojo korist, sem moral gladko ven iz parlamenta in potem sem čakal, če se ne motim, kakih štirinajst dni. Sedaj pa to teče tako naoljeno! Med tem časom se godijo tudi procesni ali pa proceduralni prekrški, ker ta trenutek gospod Roman Jakič ni poslanec, če sem pravilno razumel, ali kako je? Ja, ne vem, tako hitro odvijate ta film, da tega ne razumem. Torej vem, da je rekreativni poslanec že dolgo časa, ampak poslanec s stalnim mandatom postaja šele sedaj, ta trenutek. Kakorkoli že, zelo se vam mudi tokrat, hitro opravljate to zadevo, pa me zanima, kako boste opravili še z zadevo v zvezi z vodjo delegacije v parlamentarni skupščini Nata, ki bi morala organizirati letos maja... (Oglašanje poslanca iz klopi.) Ti ga že ne boš! Zelo me zanima. Navsezadnje je to zelo zanimivo - oddelek za mednarodne odnose mi je dal seznam vseh mest, kjer je bil "Rose-Rote" seminar v zadnjih štirih, petih letih; dvakrat je tam Kijev, enkrat je Sofija, enkrat Tirana, Ljubljane pa še ni tam. Ja, mislim, zelo ugledno. Kakorkoli že, me prav zanima, kako bo velecenjeni gospod Jelko Kacin to izpeljal - njega ni, v takih trenutkih njega nikdar ni. Kakorkoli že, čestitam vodstvu državnega zbora za tako hitro, ne samo ekspeditivno, "speedygonzalovsko" hitrost pri ukinitvi mandata, ugotavljanju novih mandatov, nadomestnih mandatov in tako dalje. Upam, da se vam ne bo zafecljalo, ker je s klopi kar težko slediti temu. Trdno sem bil prepričan, glede na vehemenco, da je tukaj prisotni poslanec že zdavnaj - kako se že reče temu? ...(Oglašanje iz klopi.) Tega nisem jaz rekel! Ampak bom rekel nenadomestni poslanec. No, zdaj sem izvedel še to, upam da boste speljali zadevo do konca, da ja ne bi pozicija v strahu za večino ostala en dan brez potrebnega glasu. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem, prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: "V času, dokler poslanec Jožef Školč, ki je bil imenovan za ministra v skladu s prvim odstavkom 14. člena zakona o poslancih, ne more opravljati funkcije poslanca, opravlja to funkcijo v skladu z drugim odstavkom 14. člena navedenega zakona od današnjega dne gospa Stana Stopar, roj. 11.11.1943, stanujoča Lukovica 33, Lukovica." Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (61 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
(Aplavz.) Čestitam gospe Stani Stopar. Okrepila je do sedaj 7-člansko število poslank, mi se tega zelo veselimo, predvsem poslanci. Želimo vam, da bi se uspešno počutili med nami in uspešno delo!
V zvezi s priporočilom komisije za poslovnik z dne 30.5.1996 pa predlagam zboru, da sprejme še naslednji predlog sklepa: "Do morebitnih sprememb v sestavi delovnih teles opravlja poslanka Stana Stopar funkcijo članice v vseh delovnih telesih, katerih predsednik, podpredsednik ali član je bil poslanec Jože Lenič, dokler je na podlagi drugega odstavka 14. člena zakona o poslancih opravljal funkcijo poslanca." Ali želi s tem v zvezi kdo besedo? (Ne želi.) Ta predlagani sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (58 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prekinjam sejo za 10 minut, da se vzpostavi glasovalno mesto poslanske kolegice Stane Stopar. Sejo nadaljujemo čez 10 minut.

(Seja je bila prekinjena ob 17.25 uri in se je nadaljevala ob 17.46 uri.)

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotavljamo prisotnost! Ugotavljamo prisotnost! 48 prisotnih poslank in poslancev. Zbor je sklepčen in lahko odloča.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2000, HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Prosim predstavnika vlade, da predstavi vsebino zakona. Besedo ima državni sekretar mag. Cvikl.

MAG. MILAN MARTIN CVIKL: Hvala za besedo. Dovolite mi, da na kratko predstavim predlog zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2000. Gre za zakon, ki je oblikovan na podlagi zakona o javnih financah, ki se je začel uporabljati za leto 2000. V svoji vsebini seveda sledi 5. členu zakona o javnih financah, da je hkrati s proračunom uveljavljen letni zakon, ki glede na posebnosti strukture načina zagotavljanja pravic porabe v proračunu določenega leta ureja specifično izvrševanje proračuna.
Zakon o izvrševanju proračuna za leto 2000 pa seveda upošteva to, da je proračun za leto 2000 bil pripravljan praktično od meseca aprila dalje, ko zakon o javnih financah še ni v polni meri veljal, zato seveda v določeni meri odstopa od samih določil 5. člena zakona o javnih financah. Zakon o izvrševanju proračuna poleg tega seveda zaradi metodologije priprave proračuna in zaradi posebnosti strukture proračuna za leto 2000, ki sledi nameram iz reforme javnih financ, zakonsko ureja strukturo posebnega dela proračuna, kjer je seveda pomembno, da poleg proračunskih postavk, kontov, uvaja tudi skupine proračunskih postavk kot zaokrožene dele programov posameznih ministrstev in pa štiri ključne sklope proračunskih postavk, kjer smo skušali razlikovati med tistim delom porabe, ki je na nek način fiksirana, to so stroški uprave in administracije, financiranje javnih služb, kar vključuje tudi socialne transfere, in pa sklop servisiranja dolga, obresti in rezerve. In tako seveda ostane programski del proračuna, ki zajema seveda vrsto programov ministrstev.
Zakon poleg tega seveda v skladu z zakonom o javnih financah določa namenske prejemke in izdatke proračuna, ureja vprašanja prerazporejanja pravic porabe, o katerih odloča neposredni uporabnik oziroma o katerih odloča vlada. Tukaj moramo povedati, da za razliko od zakona o izvrševanju proračuna v preteklih letih, ne omogočajo več prerazporejanja pravic porabe, o katerih odloča ministrstvo za finance. Zakon poleg tega ureja prevzemanje obveznosti in roke plačil v breme proračuna in hkrati tudi največji dovoljeni obseg obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, kjer ohranjamo isti obseg kot v letu 1999.
Zakon ureja proračunske sklade in spremljanje izvrševanja proračuna, kjer je posebej pomembno, da se seveda poudarja poročanje ministrstvu pristojnemu za finance.
Zakon v skladu z oblikovanim proračunom, predvsem delom proračuna v zvezi z računom finančnih terjatev in naložb in delom bilance prihodkov in odhodkov, ki govorijo o prodaji stvarnega premoženja, ureja tudi posebnosti upravljanja in razpolaganja s stvarnim finančnim premoženjem države. Kot vsi zakoni preteklih let zakon tudi ureja obseg zadolževanja in poroštev države in javnega sektorja v letu 2000 in tudi glede na ustavno odločbo ureja posebnosti financiranja občin v letu 2000. Še posebej v zvezi s posebnostmi financiranja javnih zavodov na področju kulture in tudi ustrezno določa obseg glavarine za leto 2000.
V prehodnih in končnih določbah zakon ureja nekatera vprašanja, povezana s prodajo premoženja agencije, vprašanjem izdajanja tečajnih in priložnostnih kovancev in vključevanjem prejemkov in izdatkov v proračun na koncu proračunskega leta in tudi vključevanje obveznosti in prihodkov glede proračuna za leto 2000, ki je, kot je znano, proračun, ki predvidoma vključuje med prejemke proračuna za leto 2000 tudi prihodke od davka na dodano vrednost in prihodka od trošarin plačane do vključno 31. januarja leta 2001.
Poleg tega zakon seveda ureja še nekatere druge zadeve. Med njimi odpiranje novih kontov, če je potrebno zaradi pravilnega knjiženja porabe to tudi tako storiti. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa državnemu sekretarju mag. Cviklu, ki je predstavil vsebino predloga zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2000.
Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, predsednika mag. Kopača, da predstavi poročilo odbora.

MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Zelo kratek bom. Odbor je predlog zakona podprl. Prav tako ga je obravnaval po hitrem postopku. Odboru je tako kot tudi že vsem nam po mnogoletnih izkušnjah jasno, da sta zakon o izvrševanju proračuna in proračun sicer formalno dva akta, ki predstavljata zaključeno celoto. Zato morata biti med seboj usklajena.
S tem vedenjem bi rad posebej opozoril na opredelitev odbora do amandmaja poslanca Vilija Trofenika k 28. členu. Odbor ga ni podprl zato, ker je vedel, da bi s tem prišli do neusklajenega proračuna. Poslanec Trofenik je potem kasneje ta amandma tudi umaknil.
To poudarjam posebej zato, ker so kasneje naknadno bili vloženi še nekateri drugi amandmaji s strani drugih poslancev, ki jih odbor sicer formalno ni obravnaval. Vendar po vsebini pomenijo enako neusklajenost s pravkar izglasovanim splošnim in posebnim delom proračuna.
Če bi se zgodila neusklajenost med tema dvema aktoma, potem seveda ne eden ne drugi ne moreta začeti veljati.
Predlagam torej v imenu odbora, da podprete predlog zakona skupaj z amandmaji odbora. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnik oziroma predstavnica sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisno sta se prijavila dva poslanca. Prvi je Samo Bevk in drugi Feri Horvat. Razprave ostalih razpravljavcev bodo omejene na pet minut.

SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Govoril bom predvsem o 28. členu omenjenega zakona.
28. člen zakona je po mojem mnenju velika katastrofa in polomija. Govori o tem, da v državi nimamo izdelane jasne politike na področju financiranja lokalne samouprave, niti na področju financiranja kulturnih zavodov. Govori, da nimamo izdelane mreže kulturnih zavodov. Za muzeje bi morali, na primer, biti podzakonski akti k lani sprejetemu zakonu o varstvu kulturne dediščine sprejeti že septembra 1999. leta. In ne nazadnje, ta člen govori tudi o zmedi na tem področju, kajti v državi nimamo sprejetega niti nacionalnega kulturnega programa.
Nedopustno je, da se s strani ustavnega sodišča Republike Slovenije razveljavljeni 27. člen zakona o financiranju občin sedaj skozi stranska vrata pretihotapi oziroma rešuje v 28. členu zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije.
Vedeti moramo tudi, da prvi odstavek 23. člena zakona o financiranju občin jasno in nedvoumno določa, da občinam pripada 35 % dohodnine, in to brez izjem, brez pogojev in brez omejitev. 28. člen ZIPRA pa določa sankcije za tiste, ki tega člena ne bodo spoštovali oziroma sankcije za tiste občine, ki ne bodo financirale kulturnih zavodov.
Poleg tega 28. člen zakona o izvrševanju proračuna uvaja tudi neenake sankcije za občine, ki so različno zapisane, tako v 3. kot 4. točki 28. člena, in si med seboj nasprotujejo. Sporna je tudi dikcija 3. točke 28. člena, ki govori (navajam del): "... kot so jih imele v letu 1999." (Konec citata.) To pomeni, da obveznosti oziroma sankcija velja le za občine, ki so že v letu 1999 sofinancirale kulturne zavode, vsaj tako sam razumem besedilo tega dela člena.
Opozarjam tudi na 140. člen ustave Republike Slovenije, ki govori o predhodnem soglasju občin za prenos nalog iz državne pristojnosti na lokalno raven. To je bil tudi razlog za razveljavitev 27. člena novele zakona o financiranju občin. Predhodnega soglasja občin ni bilo niti za ta sporni 27. člen novele zakona o financiranju občin, zaradi katerega je padel na ustavnem sodišču, kot ga ne bo tudi za 28. člen zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije. Kot argument, zakaj že sedaj pravim, da ne bo soglasja za 28. člen, je 12 podpisov slovenskih županov severnoprimorskih občin, ki nasprotujejo tej rešitvi, potem sklep občinskega sveta občine Idrija, ki je bil sprejet decembra, da bo občina Idrija ponovno zahtevala presojo na ustavnem sodišču Republike Slovenije; potem so tu sklepi stalne konference lokalne skupnosti Slovenije. Po mojem mnenju je nedopustno in tudi neustavno kazensko zniževanje deleža dohodnine za neposlušne občine, kot je to predlagano v 28. členu zakona. Občine se z rešitvijo, ki je predlagana v 28. členu zakona, znajdejo v neenakopravnem položaju. Prizadete so predvsem tako imenovane dotirane občine. Tudi v primeru, da dotirana občina prevzame financiranje javnih zavodov na področju kulture in obdrži 35% delež dohodnine, gre le za tako imenovano računovodsko prevaro, saj povečan delež dohodnine pomeni le zmanjšan obseg finančne izravnave, financiranje javnih zavodov s področja kulture pa gre v breme drugih nalog v okviru zagotovljene primerne porabe. S tem bi bile občine, ki prejemajo finančno izravnavo, postavljene v neenakopraven položaj napram tistim, ki niso dotirane oziroma tistim, ki teh zavodov nimajo. S tem je kršen tudi 14. člen ustave Republike Slovenije, ki govori o načelu enakosti pred zakonom, saj zakonodajalec ne sme samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga različno urejati položaja pravnih subjektov. To je tudi eden izmed členov, na podlagi katerega bo občina Idrija vložila ustavno presojo, če bo, seveda, slučajno sprejet v takem besedilu.
V zvezi s tem bi rad povedal, kakšno je bilo v praksi v letu 1999 financiranje kulturnih zavodov v državni. Najprej je bilo nerazumljivo in nedopustno to, kar je bilo seveda zlobirano, da sta iz spiska kulturnih zavodov, ki naj bi jih financirale lokalne skupnosti, izvzeta Cankarjev dom v Ljubljani in Slovensko narodno gledališče v Mariboru. Glede na ustanoviteljstvo obeh zavodov, tu ne bi smelo biti nobene izjeme.
Drugič, navajam primere nekaterih pokrajinskih muzejev, ki so jih sofinancirale matične občine, kjer je sedež zavoda, ne pa vse občine, katere ti muzeji pokrivajo. Tako je recimo pokrajinski muzej v Murski Soboti financirala samo mestna občina Murska Sobota. Pokrajinski muzej v Kopru je sofinancirala samo mestna koprska občina. Mestni muzej ljubljanski je financirala samo Ljubljana, ne pa tudi obljubljanske občine, ki jih ta muzej pokriva. Dolenjski muzej v Novem mestu je financirala samo občina Novo mesto. Samo v primeru Goriškega muzeja je poleg mestne občine Nova Gorica muzej financiralo še nekaj občin, vendar ne vse, ki so nastale na ozemlju nekdanje velike novogoriške občine. Že na podlagi tega dejstva je jasno, da je velikemu delu slovenskih občin ostala 5% povečana dohodnina. Tako vse ostale občine v Prekmurju, na Dolenjskem, v centralni ljubljanski regiji, na Goriškem in na Obali niso sodelovale pri financiranju, čeprav muzeji delujejo tudi na njihovih ozemljih ali pa recimo gledališče v Novi Gorici itn., da ne naštevam več naprej. Sprašujem ministrstvo za finance ali vlado, ali bosta zahtevala, da občine ta denar vrnejo, kajti sedaj se v tem zakonu zahteva, da če občine letos ne bodo sofinancirale kulturnih zavodov, ne bodo upravičene do 5% povečane dohodnine. Lani se je torej z denarjem in posebej s 5%-no povečano dohodnino delalo precej po domače, kakor se je komu zljubilo. Prizadete so bile predvsem občine, ki so opravljale in financirale kulturno dejavnost zavodov za širša regijska območja. Tudi rešitve, ki so bile predlagane na torkovi seji odbora za finance, ki popravljajo 1. in 3. točko 28. člena zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, ne prinašajo ustreznih rešitev. Ta rešitev, ki je predlagana in bo veljala samo za leto 2000, zadovoljuje samo nekaj izrazito velikih in finančno močnih občin, ki se samofinancirajo, večina drugih pa tu ne vidi rešitve. Brezpredmetno je predhodno iskanje soglasij občin, dokler ne bo na strokovnih osnovah ter z zakonom in podzakonskimi akti razrešena in postavljena mreža kulturnih zavodov v državi ter določene obveznosti sofinanciranja zavodov državnega, regijskega in lokalnega pomena.
V 3. točki pa je sankcioniranje občin sicer omiljeno, tako da jim ne bo odvzeta celotna 5% povečana dohodnina, temveč samo, v narekovajih, "za stroške financiranja rednega obratovanja javnih zavodov na področju kulture". Sprašujem vlado, ali ima že izračunane deleže, ki jih bo moralo za financiranje 38 kulturnih zavodov v državi, za 6 gledališč, 1 kulturni zavod, za 7 galerij in za 24 muzejev, ki jih je v preteklosti ustanovilo 30 slovenskih občin, na podlagi 28. člena Zipra, poravnati skoraj 200 slovenskih občin. Se pravi, ali ima vlada izračun, koliko bo vseh 200 slovenskih občin oziroma v kakšnih zneskih bo sofinanciralo teh 38 kulturnih zavodov, ali pa boste to prepustili pogajanju vseh 200 slovenskih županj in županov.
Ta rešitev ne upošteva tudi dejstva, da tri ali celo štiri občine, mestna občina Nova Gorica, mestna občina Celje in mestna občina Ptuj, za mestno občino Slovenj Gradec pa nisem prepričan, tudi s 5% povečano dohodnino ne bodo mogle poravnati obveznosti do svojih kulturnih zavodov.
Sprašujem vlado, kje misli zagotoviti ta dodatna sredstva. Iz teh vseh razlogov, ki sem jih sedaj naštel, skupaj s poslanskim kolegom Jožetom Jagodnikom predlagam amandma za črtanje 28. člena zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije. Sklicujem se na tem mestu tudi na sklep odbora za kulturo, šolstvo in šport, ki je predlagal že decembra prejšnjega leta, da občinam ostane 35% povečana dohodnina. Za sofinanciranje kulturnih zavodov pa se sredstva v višini 3,5 milijarde zagotovijo s prerazporeditvijo sredstev v okviru celotnega državnega proračuna.
Konec koncev, gre v celoti za ne polne 3,5 promila celotnega državnega proračuna, ki je predviden za leto 2000. Hvala lepa za pozornost in opravičilo za malo daljši nastop.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Besedo ima Feri Horvat.

FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi. Ministri, gospe in gospodje.
Najprej ena načelna ugotovitev ali pripomba. Menim, da pomeni ta zakon glede na to, da imamo sedaj sistemski zakon o javnih financah, dejansko določen napredek in da gre v smeri tistega, kar naj postane zakon o izvrševanju proračuna. To, kar je uvodoma poudaril tudi državni sekretar.
Vendar je dejstvo, da ima nekatere člene, nekatere sestavine, ki še vedno nekako zapolnjujejo luknje v nekaterih sistemskih zakonih. Predvsem zakona o financiranju občin in še tudi nekaterih drugih. Na to opozarja tudi sekretariat v delu svojega mnenja oziroma svojih pripomb - mislim na sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve - iz sistemskega vidika povsem upravičeno. Vendar če zaradi realnosti, ker nekatere zadeve ali sploh niso ali niso ustrezno urejene v drugih sistemskih zakonih, kjer bi morale biti urejene, potem lahko to sprejmemo do neke mere kot opravičilo za to, da se iščejo vsaj začasne rešitve v tem zakonu, ker je treba delati in živeti s tem proračunom, ki bo, če bo, sprejet. Verjetno bo.
Vendar pri tem pa ne morem mimo tega, kar je rekel kolega Kopač, kot predsednik odbora za finance, čeprav je to povsem legitimno in ga z vidika te funkcije tudi razumem, vendar ne morem sprejeti tega argumenta. Namreč, sprejmite amandmaje odbora za finance, medtem ko druge amandmaje, ki bi kakorkoli vplivali tudi na obseg proračuna, pa ne. Mislim, da je to najbolj, milo rečeno, nekorektno. Ampak potem enakopravno obravnavajmo vse amandmaje, ki so dani in ocenimo, kaj je smiselno sprejeti in kaj ne, da imamo kolikor toliko koeksistenten potem in proračun in pa zakon o izvrševanju proračuna.
Če že govorimo o nevarnosti neskladja, ki bi ga povzročili s sprejemom nekaterih amandmajev, ki so vloženi, vključno s tistim, kjer sem tudi jaz prvopodpisani in še skupina desetih poslancev, potem ne moremo mimo tega, da je v sami obravnavi amandmajev na predlog proračuna bila sprejeta vrsta amandmajev, ki presegajo in povzročajo neskladje preko milijarde tolarjev v proračunu.
Da bo ironija še večja, štirje amandmaji, ki tehtajo 977 milijonov tolarjev, kolikor sem na hitro seštel, amandmaji, za katere sem tudi jaz, za nekatere, glasoval, so bili sprejeti, ne samo z glasovi opozicije, ampak tudi s pomočjo poslancev iz koalicijskih strank. Tako da, gospe in gospodje, dajte sami sebi tudi pripisati to, kar je nastalo, torej neskladje. Toliko na tem načelnem delu.
Sedaj pa mi dovolite nekaj besed na temo člena 5 zakona in pa v tej zvezi tudi nekaj besed o amandmaju, ki ga predlagamo skupina poslancev na člen 5, ki govori o namenskih prihodkih in odhodkih v bilanci prihodkov in odhodkov. Ocenili smo, da je prav, da ta amandma lociramo v ta člen, čeprav glede na mnenje sekretariata je vprašanje, če je to pravi člen. Če bodo tehtni argumenti proti temu, da je tukaj, sem ga pripravljen tudi po posvetu s sopodpisniki potem predlagati pri členu 27, kamor bi morda smiselno bolj sodil, ker je ta amandma povezan s finančno izravnavo za občine. Gre v bistvu za amandma, ki ga je podpisalo 10 poslancev iz šestih poslanskih skupin, torej iz večine poslanskih skupin tega državnega zbora in iz vseh delov Slovenije, od skrajnega severa do juga in od skrajnega zahoda do vzhoda. Gre za amandma, ki se nanaša na krajevno turistično takso. Kot lahko vidite iz obrazložitve, je v bistvu ta amandma en korektiv za neustrezno rešitev turistične takse v zakonu o financiranju občin v 22. členu.
Namreč, določilo 22. člena zakona o financiranju občin, ki uvršča tudi turistično takso v primerno porabo, kar ima za posledico zmanjšanje finančne izravnave, je v direktnem nasprotju z 21. in 22. členom zakona o pospeševanju turizma in v veliki meri izniči namen teh dveh omenjenih členov.
Namreč 21. člen zakona o pospeševanju turizma v 1. točki določa, da je turistična taksa pavšalni - navajam - denarni prispevek, s katerim turist v registriranem prenočitvenem obratu poravna storitve ali ugodnosti, ki jih je v kraju deležen brezplačno. To so torej prihodki, ki gredo formalno skozi proračun, ampak jih ne plačujejo občani skozi prispevke ali davke, ampak jih plačujejo turisti, praviloma niso občani dotične občine.
In potem naprej v 22. členu zakon natančno določa po alineah, za kakšne namene sme občina uporabljati te prihodke iz turistične takse. Torej, nekorektno je to prištevati v primerno porabo, ki je namenjena dejansko zadovoljevanju, praviloma zadovoljevanju potreb občanov, medtem ko gre tukaj pretežno ali skoraj izključno za zadovoljevanje ugodnosti in storitev za turiste.
Pomembno je tudi dejstvo, da pretežni del turistične takse ne plačujejo prebivalci občine, ker je večina turistov iz drugih občin ali iz tujine. Sedanja ureditev, ko se taksa všteva v primerno porabo in s tem se direktno zmanjšuje finančna izravnava, prizadene predvsem turistične občine, in to tiste v manj razvitih območij, ki dobivajo finančno izravnavo. To ima tudi negativno posledico za namensko trošenje turistične takse, kljub temu da zakon izrecno opredeljuje, za kaj se jo sme uporabiti, in pa povzroča dejansko neenakopraven položaj teh občin glede na druge občine, ki niso turistične oziroma ki nimajo, ne ustvarjajo turistične takse. Ta ureditev izniči namen zakona o pospeševanju turizma, zavira razvoj turizma in destimulira občine za to, da bi ustvarjale čim večji prihodek od turistične takse, kar je slabo in za občine in tudi za državo.
Sprejem amandmaja bi do potrebne uskladitve zakona o financiranju občin z zakonom o pospeševanju turizma omogočil realizacijo zakona o pospeševanju turizma, pospešil razvoj turizma v teh občinah in tudi odpravil druge škodljive in krivične posledice sedanje ureditve v več kot 40 občinah v Sloveniji.
Naj povem še to, da ta predlog podpira tudi ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem. V dopisu ministra s 13.1.2000 pravijo, da sedanja ureditev pomeni tudi nasprotje z ustavo, in to s 138. in 142. členom, ker dejansko vpliva na to, da občine ne morejo zaradi zmanjšanja finančne izravnave izvrševati nalog in funkcij, ki jih imajo po zakonu o lokalni samoupravi, in so v neenakopravnem položaju z drugimi občinami.
Zato predlagam, da ta amandma podprete. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Pismene razprave smo izčrpali. Sedaj so na vrsti razprave ostalih poslancev in poslank. Ali želi kdo od predstavnikov vlade besedo? Besedo želi gospa Bitenčeva, predstavnica sekretariata.

TINA BITENC-PENGOV: Gospod predsednik, spoštovani zbor! V zvezi z amandmaji, ki so vloženi k predlogu zakona o izvrševanju proračuna in se nanašajo na 5. člen, pa tudi na 27. člen, in so vloženi s strani skupine poslancev s prvopodpisanim Brankom Jancem, v zvezi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča, amandmajem gospoda poslanca Josipa Bajca v zvezi s prihodki iz koncesijskih dajatev po zakonu o igrah na srečo in poslanca Horvata v zvezi z drugačnim tretmajem turistične takse, bi sekretariat rad opozoril, da so po naših gledanjih sistemsko v temelju sporni. Namreč, ti amandmaji pravzaprav rušijo v celoti sistem javnih financ, kot je postavljen, na lokalnem nivoju, z bistvenim odsevom ali pa posledico tudi za nivo države, kar se tiče potem finančne izravnave.
Rada bi poudarila, da sistem financiranja po zakonu o financiranju občin izrecno predvideva med prihodki občine za financiranje njene porabe tudi po spremembah izrecno spremenjeno krajevno turistično takso in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, kar je potem po sistemu tudi izhodišče za ugotovitev lastnih prihodkov in v zvezi s tem zagotovitev primerne porabe, v posledici pa višino finančne izravnave. To se pravi, vsi ti prihodki so prihodki, ki se morajo izkazovati v skladu z ustavo v proračunu občine, ker so to javne dajatve. Namenskost zagotavljajo posamezni zakoni, ki so uvedli te dajatve in ki jo je mogoče zagotoviti tudi v okviru lokalnih proračunov, kakor jo tudi zagotavlja za določene vidike državni proračun. S tega vidika bi opozorila rada še na en vidik eventualnih, izvzeti upoštevanja določenih javnih dajatev od ključa za izračunavanje izravnave. Gre za to, da mi ne vemo, kakšna je konkretna višina pobiranja teh javnih dajatev po posameznih občinah, s tem bi se te spet lahko znašle v neenakopravnem položaju ena do druge in ta kriterij ne bi bil več čist, ker se jemljejo tudi povprečja. S tega vidika mi menimo, da so ti amandmaji sistemsko sporni in da je namenskost potrebno zagotoviti pač na drugačen način in mislimo, da je to tudi na nivoju občin in občinskih proračunov vendarle mogoče storiti. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa Bitenčeva. Vsekakor je bil vaš poseg zelo pomemben. Gospa Bitenčeva je opozorila, da so nekateri amandmaji, ki so vloženi k predlogu zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2000, sistemsko oziroma kot, je rekla, v temelju sporni. To bo potrebno upoštevati tudi pri nadaljnji proceduri sprejemanja tega zakona. Proceduralni predlog? Seveda še v okviru splošne razprave. Ali želi še kdo razpravljati? Preden bo razpravljal gospod Špiletič oziroma, da damo možnost, da spregovori gospod minister. Še eno vprašanje imam, ker minister za kulturo, gospod Školč, ni zapisan kot tisti, ki naj bi predstavljal stališče vlade pri tem zakonu, ker se pa nekaj členov dotika kulture in teh vprašanj, ali kdo nasprotuje, da nastopi gospod Školč. Prosim, gospod minister Školč, besedo imate.

JOŽEF ŠKOLČ: Hvala lepa. Meni bi bilo bolj ljubo, če bi rekli, da ne smem nastopiti, so pa me povabili seveda kolegi iz ministrstva za finance, s katerimi smo iskali rešitev, ki jo je povzročilo ustavno sodišče z razveljavitvijo tistega znamenitega člena o financiranju občin. Jaz bi to priliko izkoristil predvsem zato, da poslanke in poslance, pa tudi preko njih na neki način občin pozovem k temu, da nam pomagajo razrešiti situacijo, ki je precej komplicirana vis-a-vis teh zavodov, ki zgleda, da si jih pač podajamo iz roke v roke. Naše izhodišče je bilo, da je urejanje tega problema tako v interesu, ne, bom rekel, samo ministrstva za kulturo, ampak da je v interesu države na eni strani in interesu lokalnih skupnosti na drugi strani. Če to izhodišče pade in nastop gospoda Bevka me prepričuje, da ne delimo vsi istega izhodišča, potem bo precej težav lahko tudi letos v zvezi z financiranjem teh zavodov.
Če gremo k njegovemu najbolj jasnem predlogu, da se črta 28. člen, potem vas moram pozvati, da tega predloga ne podprete, ker to pomeni veliko nesigurnost za javne zavode na področju kulture. Moram biti zelo jasen. Predlog za črtanje 28. člena, čeravno ima precej neznank ta 28. člen, je najhujši udarec, ki se ga lahko zada v tem trenutku kulturi. Da ne bi bilo dvoma o tem, kdo je skrbnik za interes kulture in kdo je kot se temu reče, dušebrižnik.
Treba je povedati, da je bilo, tako kot ima gospod Bevk prav, da niso urejena razmerja med državo in občinami o teh zavodih, je treba povedati, da je nemogoče narediti to mrežo zavodov, če občine ne bodo uredile ustanoviteljskih razmerij. Država ne more sklepati pogodb ali ministrstvo z zavodi, ki nimajo do konca definiranih ustanoviteljskih razmerij.
Razveljavitev lanskoletnega 27. člena je prišla s koncem leta, bom tako rekel. Do konca leta pa je bil tudi čas, drugič ali tretjič, ne me loviti za jezik, da se ta ustanoviteljska razmerja uredijo. Marsikdo tega ni naredil. Mi smo v lanskem letu šli na pot nekega poizvedovanja, jaz bi rekel iskanja soglasja za rešitev za te zavode. Treba je povedati, da je ustavno sodišče razveljavilo tisto odločbo iz formalnih, ne iz vsebinskih razlogov. Razveljavilo je iz razlogov, ker nismo iskali soglasja. Tokrat smo ga iskali za to rešitev. Tudi smo dobili pozitivne in negativne odgovore. Vprašanje pa je, ali lahko ena sama občina, ki ne bi dala soglasja, blokira rešitev. Na to nimam odgovora. Mislim, da je vsaj tej proceduralni predpostavki, da iščemo soglasje, bilo zadoščeno.
Kako je s financiranjem tako imenovanih izjem, Cankarjevega doma in Drame SNG? Zopet bom rekel, zgodba je stara in je od lani ne bi ponavljal. Rešitev, zakaj je do tega prišlo. Ti dve ustanovi sta tudi v formalno različni poziciji.
SNG drama Maribor se je ukvarjala, kot veste, dolga leta z različnimi težavami, da skrajšam. V dogovoru z ekipo iz Maribora in ministrstva se je počasi situacija sanirala in končni sklep, končna poteza ob tej sanaciji bi moralo biti tudi redefiniranje ustanoviteljskih ali pa soustanoviteljskih razmerij, da ne bo nesporazuma.
Cankarjev dom je v soustanoviteljstvu Republike Slovenije, tako da bi mi v vsakem primeru morali plačevati svoj delež. Ustanoviteljske pravice pa so, za razlike od drugih zavodov, v celoti prenesene na Republiko Slovenijo.
Kakorkoli, rešitve, kot so zapisane, in rešitve, kot jih je dopolnil odbor za monetarno politiko, omogočajo, prvič, da se občine med sabo sporazumejo in prevzamejo del obveznosti. Na drugi strani omogočajo ministrstvu, da tam, kjer se občine ne bodo mogle sporazumeti, da pač to razdelitev naredi ministrstvo in za račun občin plača te deleže, bom rekel, javnim zavodom.
Mi imamo pregled, bom rekel, ustanoviteljskih in soustanoviteljskih razmerij in nimamo pa v tem trenutku tega, kar nas sprašujete, odgovora na to, koliko bi padlo na koga. Najprej bomo pač šli po tej zelo enostavni poti, da tiste stvari, ki se jih bodo občine med sabo dogovorile, tu gospod Bevk pa jaz računam na vas, ki pač branite interese kulture, da boste pač pomagali dogovoriti ustanoviteljska in druga razmerja med občino Idrija in Cerkno, kot za koga drugega pričakujem to kje drugje, da bomo tista razmerja, ki jih boste vi pač definirali, povzeli v to uredbo, če bo pač potrebna. Tam, kjer tega ne bo, bo pač potrebno narediti neko razdelitev. Iz tega vidika je tu zadoščeno temu, kar je bila lani ključna diskusija: Ali ima ministrstvo oziroma država varovalke, da bodo ti zavodi dobivali denar za plače in za materialne stroške? S temi rešitvami jih ima, povzroča obilo dodatnega dela in nedvomno, da ob določenih presojah, ki se mi pa zdijo zmeraj manj na mestu, tudi ogromno posla z različnimi instancami, kjer se bomo pač pritoževali.
Ampak najslabša usluga tem javnim zavodom, glede na amandmaje, ki so bili sprejeti v proračunu, bi bilo črtanje 28. člena in popravkov k 28. členu, saj se boste spomnili, da je v proračunu zagotovljenih samo 500 milijonov za to, da v bistvu v začetni fazi, tam, kjer bi se stvari zapletale, lahko intervenira ministrstvo. Več mislim, da z vidika države, ob razmerah, ki pač veljajo v preračunljivosti, kdo bo koliko denarja dobil, ni bilo mogoče postoriti. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, kolega Bevk, ampak proceduralni predlog bi moral imeti prednost. Kolega Bevk, sedaj je proceduralni predlog oziroma vprašanje, ne vem, kolega Špiletiča, potem pa nadaljujemo razpravo.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo gospod predsednik. Jaz ocenjujem, čeprav prihajam iz opozicije, da nekateri amandmaji, ki smo jih danes dobili na mizo, posegajo grobo v sistem javnih financ, ki je določen v ustavi Republike Slovenije. Jaz bi prebral samo del 148. člena, ki pravi: Vsi prihodki in izdatki države in lokalnih skupnosti za financiranje javne porabe morajo biti zajeti v njihovih proračunih.
Osebno menim, čeprav sem amandmaje prebral na hitro, ker so prihajali na klop, da nekateri pomenijo pot, ki vodi proč od ustavno določenega integralnega proračuna. Vlada se tudi do amandmajev v svojem uvodnem nastopu ni opredelila. Očitno, ali je računala, da se bo ob posameznih amandmajih, ali pa še nima stališča. Menim, da gre za izjemno pomemben zakon, ki mora zagotoviti izvrševanje proračuna, ne pa biti ovira pri njegovem izvrševanju. Zato predlagam, da danes sejo prekinemo, da se jutri pred sejo državnega zbora sestane matično delovno telo in da nadaljujemo ob desetih s to točko naprej in da jutri končamo tako zakon o izvrševanju proračuna, možno pa je do jutri, mislim da, pripraviti tudi uskladitveni amandma in v celoti to, kar smo želeli končati danes, končajmo jutri.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Špiletič. Strinjam se z vami, da gre za izjemno pomemben zakon. Glede na informacije, ki jih imam in poznavanje nekaterih amandmajev, se strinjam z vami, da so lahko zelo sporni glede ustavnega koncepta, ki določajo integralni proračun. Na kratko je to že opozorila gospa Bitenčeva. Moj predlog bi seveda bil, da bi danes zaključili vsaj splošno razpravo. Sam tudi pričakujem, da bodo predstavniki vlade zelo jasno in nedvoumno povedali svoja stališča do nekaterih vloženih amandmajev. Poti sta pa dve, lahko v okviru splošne razprave, lahko pa seveda tudi ob sami razpravi ob sprejemanju proračuna.
Tukaj se mi postavlja eno vprašanje glede vašega predloga. Moja želja bi bila, da bi bila seveda seja delovnega telesa, da bi pokrila dve muhi na en mah. Da bi pripravila uskladitveni amandma in se seveda tudi eventualno opredelila do nekaterih amandmajev v okviru tretje obravnave tega zakona. Seveda vprašanja so pa tako pomembna, da je potrebno, da že v drugi obravnavi v okviru hitrega postopka dobimo kvalitetne odgovore na ta vprašanja.
Pričakujem, da bodo tukaj med nami prisotni predstavniki vlade, tudi minister za finance mag. Gaspari, posegli v razpravo in povedali svoje stališče.
Predno bomo glasovali o posameznem amandmaju, kolega Špiletič, bom dal tudi na glasovanje vaš predlog, lahko se pa tudi sam odločim za tako rešitev. Vi vztrajate, da sedaj prekinemo. Torej, ali ugovarjate temu, da zaključimo splošno razpravo? Ugovarjate? Da prekinemo splošno razpravo? Na glasovanje dajem predlog kolega Špiletiča, da državni zbor prekine splošno razpravo v okviru obravnave predloga zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2000 in jo nadaljuje jutri ob 10.00 uri. Kaj pa do takrat? Ampak, seveda, matično delovno telo še ne bo imelo vseh stališč, ki so potrebna za obravnavo. Kolega Špiletič torej vztraja na svojem predlogu, ki je proceduralne narave, in ga bom dal na glasovanje.
Prosim, da se opredelimo. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za tak proceduralni predlog? (10 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da proceduralni predlog ni dobil večinske podpore.
Nov proceduralni predlog ima kolega Feri Horvat. Upam, da bomo omogočili, da bo kolega Bevk lahko repliciral.

FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Če bo moj predlog sprejet, bo kolega Bevk lahko repliciral, pa še kdo drug tudi. Moj predlog je namreč identičen s tem, kar ste vi že omenili, da opravimo splošno razpravo in potem danes prekinemo, da je potem jutri obravnava amandmajev na odboru za finance, in potem nadaljujemo ob 10.00 uri z zakonom ter nato s proračunom.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali je treba o tem glasovati? (Ni potrebno.) Imamo torej potencialni proceduralni predlog gospoda Ferija Horvata, ki bo takoj stopil v veljavo, ko bomo prišli do glasovanja, če bomo prišli, o vloženih amandmajih. Replika, kolega Bevk. Gospod minister, če želite besedo, vam jo bomo dali potem.

SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Torej, mestni muzej Idrija, s podnaslovom "Muzej za Idrijsko in Cerkljansko", ima urejene ustanoviteljske pravice, da bom točno prebral, od 15. marca 1999, ko sta ustrezen akt sprejela tako idrijski kot cerkljanski občinski svet. Tako s tega vidika v lanskem letu ni bilo nobenih problemov. Tudi oba občinska sveta oziroma obe občini sta ustrezno in tako, kot je bilo potrebno za nemoteno delovanje, financirali delovanje muzeja.
Me pa skrbi dejstvo, ki ga je omenil gospod minister Jožef Školč, ki je povedal, da ima 28. člen veliko neznank. Pa me sedaj zanima, katere so te neznanke - ali bomo sprejeli 28. člen, ki ima veliko neznank?

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, Feri Horvat. Minister Školč je kar stopil z mesta in prišel pred govornico, zato mu dajem besedo.

JOŽEF ŠKOLČ: Vse neznanke so povezane samo z voljo ustanoviteljev, da urejajo stvari, za katere bi morali po drugih zakonih skrbeti. Samo s tem. Če obstaja volja v Idriji in v Cerknem, da prevzamejo v deležu, kot so se dogovorili, financiranje materialnih stroškov tega muzeja, potem vam zagotavljam, da ne bo nobenih težav s financiranjem programskega dela za ta isti muzej. Če bo občina Idrija in Cerkno, če govorim za obe, čeravno je tu ustavni spor sprožila občina Idrija, še vedno mislila, da lahko ustanovi neko ustanovo, plačati pa jo mora nekdo drug, potem, seveda, bodo težave še naprej. Vse neznanke in težave izhajajo, bom rekel, iz nerazumevanja ustanoviteljskih obveznosti, po eni strani, in po drugi strani volje, da se dela za korist kulture v svojem kraju. Na to sem mislil, ko sem to rekel. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, Feri Horvat. Razprava? Je možno, da damo najprej besedo ministru, mag. Gaspariju. Prosim, gospod minister.

MAG. MITJA GASPARI: Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Samo zelo kratek komentar, ker je pozna ura, na nekatere naknadno vložene amandmaje na zakon o izvrševanju proračuna. Ne toliko zaradi tega, da bi z vami polemiziral, ampak zaradi tega, da opozorim na tisto, kar je nam vsem verjetno v mislih, da po relativno uspešni razpravi v državnem proračunu, ki ste jo opravili v zadnjih dveh dneh, in tudi ta proračun pripeljali do konca, da bi seveda z upoštevanjem amandmajev, kot so bili predloženi s strani različnih poslanskih skupin in poslancev, seveda onemogočili dejansko uveljavitev tega zakona oziroma proračuna v praksi. To, prvič, ne bi bilo dobro za to vlado in njena ministrstva in pa za državni zbor, še manj pa za naslednjo vlado. Predvsem zaradi tega to govorim, namreč začasno financiranje, ki bi se zavleklo zaradi nesprejemanja državnega proračuna, bi imelo svoje posledice tudi drugo leto, če bi bile slučajno volitve pozno, v letošnjem letu, ker proračun ne bi bil sprejet do novega leta in bi se nadaljevalo začasno financiranje v letu 2001 na podlagi začasnega financiranja 2000. To so pa tako zaostrene razmere, da mislim, da država v naslednjem letu na principu začasnega financiranja v prvih treh mesecih ne bi mogla opravljati tistih funkcij, ki jih je po ustavi in nekaterih drugih predpisih nujno izvajati.
To se pravi, ne gre tukaj za grožnjo in tudi ne toliko za opozorilo, kot v bistvu bolj za apel na razum ob koncu razprave o proračunu. Zadeve, ki se jih želi rešiti z dodatnimi amandmaji v tem predlogu, kot so jih poslanci dali, se ne morejo reševati v zakonu o izvrševanju proračuna, ampak se lahko rešujejo v posamičnih sistemskih zakonih, za katere vedno obstaja možnost, da se sprejemajo po hitrem ali podobnem postopku. Torej ni problem, da se ta zadeva ne bi mogla reševati, ne more se pa reševati v zakonu o izvrševanju proračuna. Nekdo je, mislim, da pred nekaj dnevi, rekel na vašem kolegiju pri predsedniku parlamenta, kaj je jajce in kaj je kura. Ugotovili ste, da je proračun kura in da je zakon o izvrševanju proračuna jajce. Zdaj, kura je to jajce iznesla, težko bi ga zdaj ponovno vzela nazaj in seveda predrugačila. Ko je državni proračun sprejet, je zakon o izvrševanju proračuna akt za njegovo izvedbo in tako je tudi pripravljen. Dodatni amandmaji, ki ga spreminjajo v principu spreminjajo, številke v že sprejetem državnem proračunu, ki jih je nemogoče z uskladitvami tudi potem popraviti. Zato menim, da se bodo tudi z nesprejetjem teh predlogov, ki vsi želijo posegati v področje sistemskega urejanja financiranja občin, ki se ga pa z zakonom o izvrševanju proračuna ne da urediti in ne more urediti, je treba seveda razmisliti, ali se bo pripravil nov zakon o finančni izravnavi občin kot sistemski zakon oziroma se bo dopolnil zakon o financiranju občin. Verjetno je prva rešitev boljša od druge, ne more se pa to rešiti v tem zakonu oziroma se popolnoma poruši konsistentnost teh dveh aktov, ki govorita o državnem proračunu. Zato v bistvu prosim oziroma apeliram na to, da se držimo vladnih amandmajev oziroma bolje rečeno amandmajev odbora za finance, ki omogočajo tudi začetek izvrševanja proračuna za leto 2000, na drugi strani pa seveda tudi bodoči oziroma prihajajoči vladi, kakršnakoli pač bo, normalno delovanje na začetku njenega mandata. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Razprava, Feri Horvat. Gospod Špiletič, ali boste razpravljali? Ne boste.

FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! V zvezi s tem, kar je povedal gospod minister in tudi predstavnica sekretariata, ob vsem rešpektiranju strokovnosti in utemeljenosti pripomb sekretariata, bi želel povedati naslednje.
Zavedam se in tudi kolegi, ki smo sopodpisali ta amandma o turistični taksi, da sistemsko to ni najbolj čista rešitev, da bi sistemska prava rešitev bila sprememba zakona o financiranju občin. Vendar, ker ta zakon o financiranju občin verjetno ne bo tako hitro spremenjen, predlagamo, kot začasno, zasilno rešitev, da ne bi nastajala v občinah še večja škoda in da ne bi naprej to pomenilo neizvajanje zakona o pospeševanju turizma, ki smo ga ne tako dolgo sprejeli tukaj v tem državnem zboru z večino glasov, predlagamo to začasno rešitev.
Kot argument za to naj navedem še drug primer, da bodimo potem pošteni in dosledni. Tudi 9. člen, bi lahko rekli, da ni sistemska rešitev, ker pravi, da ne glede na sprejete nacionalne programe in vse druge zakone, ki določajo razne tolarje, velja tisto, kar napišemo v proračunu. Gre za dosti večje denarje in za bolj občutljive zadeve, kot je ta zadeva v zvezi s turistično takso.
Ob tem sklicevanju na sistem, bodimo pošteni in vodimo tudi računa o tem pragmatičnem vidiku, tako kot se to dela pri nekaterih drugih zadevah. Tudi to, kar se vnaša v 28. členu v ta zakon, je pravzaprav tudi taka zadeva, ker niso urejene zadeve ustrezno v zakonu o financiranju občin in jih prenašamo tudi sem. Zakaj ne bi potem tudi tukaj, ko gre tudi za zelo kričeč primer.
Kar se tiče integralnosti, se s tem amandmajem ne ruši integralnosti proračuna. Predlog amandmaja ni, da gre izven proračuna, turistična taksa gre v proračun občine, ampak gre za vsebino, ker zakon o pospeševanju turizma predpisuje, za kaj naj se ta taksa porabi. Gre skozi proračun, ampak za strogo določene namene. Ni pa korektno, sedaj zopet pridemo na vsebino, da se zaradi tega zmanjšuje tem občinam, da gre to v primerno porabo in se zmanjšuje finančna izravnava, ki je tudi določena v zakonu, za kakšne namene se občinam daje. Te občine so zaradi tega prikrajšane. Kolikor več takse zberejo za pretežno za potrebe turistov, toliko bolj so prikrajšane potem za izravnavo in s tem so prizadeti občani v primerjavi z drugimi občinami. Da ne govorim o tem, kar bodo verjetno, kolegica Darja, in tisti, ki prihajajo iz takih občin, tudi povedali, da prinaša turizem tudi obremenitve in tudi marsikatero negativno zadevo zraven poleg pozitivnih, iz katerih naj bi se tudi financirale te zadeve iz turistične takse.
Na koncu samo še to. Tudi, ne slučajno, predlagam dodatni sklep, kot ste lahko videli iz papirja, da po sprejemu tega zakona predlagamo vladi, da čimprej pripravi predlog o finančni izravnavi, kjer bi lahko potem tudi ustrezno rešili to vprašanje v zvezi s to takso in tudi nekatera druga vprašanja, povezana z zakonom o financiranju občin. Tako bi bilo manj zapletov v prihodnje, kot jih je bilo do sedaj oziroma kot jih je sedaj. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Samo Bevk ima besedo in Josip Bajc.

SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Še na izvajanje gospoda ministra Školča.
Črtanje 28. člena, ki ga predlagava s kolegom Jožetom Jagodnikom, ne pomeni povzročanje težav javnim zavodom s področja kulture v državi, le zavezuje vlado, da se uskladi z odločbo ustavnega sodišča Republike Slovenije. Naj omenim, da tudi sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve v našem državnem zboru problematizira rešitev, ki jo vsebuje 28. člen ZIPRA, in pravi, da le-ta ni v skladu z odločbo ustavnega sodišča, ki je razveljavil 27. člen novele zakona o financiranju občin.
Država bo na tak ali drugačen način morala zagotoviti 3 in pol milijarde tolarjev za delovanje javnih zavodov s področja kulture v naši državi. Občinam pa bodo na podlagi 23. člena zakona o financiranju občin ostala sredstva iz naslova 5 % povečane dohodnine. To je vsesplošni problem v državi in ni problem idrijske in cerkljanske občine, niti problem ustanoviteljstva idrijskega muzeja, to je problem financiranja občin in problem financiranja kulturnih zavodov v državi v celoti, ne pa naš osamljen problem iz idrijsko-cerkljanske regije, kot se hoče to prikazati, kot da se jaz samo za ta osamljen primer zavzemam. Ne. To je problem vseh slovenskih občin in vseh javnih zavodov s področja kulture v državi.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, kolega Bajc. Razprava je 5-minutna, kolega Bajc.

JOSIP BAJC: Gospod predsednik, hvala lepa. Bi mogoče nadaljeval misel ali misli, ki jih je kolega Feri Horvat tu izrazil, ko je utemeljeval razloge, da bi eventualno v zakonu o izvrševanju proračuna izvzeli turistično takso in predstavo, kako je problematično, bom rekel, realizirati občinske proračune, ki imajo v sestavi, v tej svoji primerni porabi tudi nekatere z drugimi materialnimi zakoni predvidena sredstva.
In če omenim enega od primerov, ne sicer turistično takso, ampak sredstva iz spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Verjetno vemo vsi, da na podlagi zakona o kmetijskih zemljiščih pripada občinam 30 % sredstev od spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Ta sredstva morajo občine porabiti strogo namensko za realizacijo na področju izboljšave ali pridobitve novih kmetijskih zemljišč. V nasprotnem primeru pride naslednje leto kmetijski inšpektor in ugotovi, da občina ta in ta ni sredstva iz spremembe namembnosti namensko porabila. In kaj se zgodi? Ta sredstva mora vrniti. Mi pa smo, recimo, bom rekel, s to primerno porabo in kar šteje v primerno porabo, predpisali tudi ta sredstva iz spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. In če povem konkreten primer: občina Kozina je v letu 1999, in verjetno nikoli več v obstoju te občine se ne bo zgodilo, dobila približno, mislim, da 37% sredstev primerne porabe iz naslova spremembe namembnosti. Avtocesta je šla skozi občino v letu 1998 in 1999. Iz česa potem naj take občine financirajo tiste osnovne naloge, ki so predpisane z zakonom o lokalni samoupravi? Ali je to sistemsko ali ni, bi se težko vprašal. Poskuša se, bom rekel, z nekaterimi amandmaji k zakonu o izvrševanju proračuna te zadeve urediti.
Pa še kratka replika gospe iz sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki je opredelila tri amandmaje, ki sem jih sam vložil, da so v temelju sporni oziroma neprimerni. Delno bi se, z vsem spoštovanjem do gospe Bitenčeve, strinjal pri amandmaju k 17. in, mislim, da 27. členu, nikakor se pa ne morem strinjati, da gre za sistemsko problematičen amandma k 5. členu. S tem amandmajem dejansko samo povečujem sredstva, namenjena turizmu, in sicer v celotni višini, se pravi, 48% koncesijskih dajatev, ki jih plačujejo organizatorji iger na srečo za namene pospeševanja in razvoja turizma, medtem ko sam zakon v tretjem odstavku 5. člena pravi v prvem stavku tretjega odstavka: "Sredstva finančnega načrta," to je tisto, kar smo s proračunom sprejeli, in to so sredstva v višini 2 milijarde 600 milijonov, in potem drugi stavek tega istega odstavka pravi: "Samo za razliko med - v integralnem proračunu, se pravi, med načrtovanimi prihodki od koncesij," tu je v proračunu, ki smo ga sedaj dva dni obravnavali, na prihodkovni strani 3 milijarde 900, "in dejansko pobranimi," se pravi, ne vem, če rečem na pamet, 3 milijarde 950 milijonov, se pravi, tistih 50 tisoč ali pa 500 tisoč se dodatno daje ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem, z amandmajem odbora se pa samo za ta denar opredeljuje enaka namenskost kot za prvi stavek tretjega odstavka.
Tako bom verjetno vztrajal pri amandmaju k tretjemu odstavku 5. člena ali pa bom amandmiral amandma odbora za finance k istemu odstavku 5. člena.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Bajc. Iz zadnjih misli sem razbral, da zelo resno razmišljaš, da bi na podlagi posega gospe Bitenčeve umaknil druga dva amandmaja, k 17. in 27. členu. Razumel sem gospoda Bajca, da razmišlja, da bo umaknil amandma k 17. in 27. členu, da bo pa vztrajal pri amandmaju k 5. členu.
Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo.
Ali kdo nasprotuje predlogu, ki ga je dal gospod Feri Horvat, da sedaj državni zbor prekine sejo in jo nadaljuje jutri ob 10.00 uri dopoldne, pred tem pa se sestane delovno telo in se opredeli do na novo vloženih amandmajev? Gospod Kopač, imate drugačen proceduralni predlog, prosim.

MAG. JANEZ KOPAČ: No, želel sem samo to reči, da bi, sicer imamo možnost sedaj nadaljevati sejo odbora ali pa jutri ob devetih, ker se nisem predhodno posvetoval s člani odbora, če dovolite, se kar s tega mesta. Ali to lahko naredimo še danes ob, recimo čez 15 minut? Jutri ob pol devetih, slišim. Poskusimo zdaj čez 15 minut v sobi 212.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolegice in kolegi, zahvaljujem se vam za zelo vztrajno delo tekom današnjega dneva na tej točki. Na tem mestu prekinjam 3. točko dnevnega reda. Nadaljujemo jutri ob desetih dopoldne. Čez 15 minut ima sejo odbor za finance in monetarno politiko v sobi 212. Hvala lepa in lahko noč.

(SEJA JE BILA PREKINJENA 20. JANUARJA 2000 OB 18.58 URI.)

Zadnja sprememba: 02/01/2000
Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej