Sejo sta vodila Janez Podobnik, predsednik državnega zbora in Andrej Gerenčer, podpredsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.09 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci! Gospe in gospodje! Pričenjam 31. izredno sejo državnega zbora Republike Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi prvega in drugega odstavka 51. člena in 54. člena poslovnika državnega zbora. Obveščen sem, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jože Možgan, Bojan Kontič, Peter Hrastelj, Bogomir Špiletič, Zmago Jelinčič, Rafael Kužnik, Rudolf Petan od 17.00 ure dalje in Jožef Špindler za pričetek seje. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! Ugotavljamo prisotnost! (73 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predstavnike državnega sveta Republike Slovenije, predstavnike vlade Republike Slovenije in vse lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 31. seje državnega zbora. Sklical sem jo po dogovoru na kolegiju predsednika državnega zbora. Prejeli ste dnevni red s sklicem seje, dne 12. januarja 1999. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena poslovnika državnega zbora. To pomeni, da najprej prehajamo na predloge za umik. Vlada Republike Slovenije je z dopisom, ki ste ga prejeli na klop, predlagala, da predlog zakona o ratifikaciji sprememb priloge 1b - splošni sporazum o trgovini in storitvami, marakeškega sporazuma o ustanovitvi svetovne trgovinske organizacije, državni zbor umakne z dnevnega reda te seje. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje predlog. Z dnevnega reda se umakne predlog zakona o ratifikaciji sprememb priloge 1b - splošni sporazum o trgovini in storitvami, marakeškega sporazuma o ustanovitvi svetovne trgovinske organizacije. Ugotavljamo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za predlagani umik? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog za umik sprejet.
Drugih predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda te izredne seje nismo prejeli. Ali želi v zvezi s tem kdo besedo? Prosim, dr. Jože Zagožen ima besedo.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa za besedo. V poslanski skupini Socialdemokratske stranke sprašujemo, ali ima smisel dajati na dnevni red točke, ki jih ni obravnavalo matično delovno telo. Gre konkretno za točke 7., 9., 10. in 11. Menimo, da je težko oziroma nemogoče obravnavati take točke dnevnega reda. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, dr. Jože Zagožen. V skladu s poslovniškimi določbami je ob sprejemanj dnevnega reda izrednih sej taka praksa in možnost v skladu s poslovnikom. Če boste predlagali konkreten umik točke, bom le-to dal tudi na glasovanje. Po postopku, kot določa poslovnik. Drugih predlogov za umik nismo prejeli.
Prehajamo na širitve. S sklicem ste bili obveščeni, da je vlada Republike Slovenije že na kolegiju predsednika državnega zbora napovedala, da bo za to izredno sejo predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaključku lastninjenja in privatizacij pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe, hitri postopek. Predlog zakona je vlada predložila in ste ga tudi prejeli. V spremnem dopisu so tudi obrazloženi razlogi za obravnavo na tej seji, zato predlagam, da z obravnavo omenjenega predloga zakona razširimo dnevni red 31. seje državnega zbora. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Da.) Besedo ima državni sekretar, dr. Pirkmajer. (...Iz klopi...) Imate proceduralno ali v imenu poslanske skupine? Prosim, dr. Pirkmajer.
DR. EDO PIRKMAJER: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Imam dolžnost, da vas obvestim, da je vlada na svoji 92. seji dne 14.1. tega leta predlagala, da državni zbor sprejme zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zaključku lastninjenja in privatizacije pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe in to po hitrem postopku. Gre za spremembo enega samega člena, ki pa je vsebinsko zelo pomemben. Gre za člen, ki določa rok, v katerem naj bi bilo državno premoženje na voljo za predajo pooblaščenim investicijskim družbam. Iz razlogov, o katerih lahko obširneje govorim, to ni bilo mogoče napraviti do roka, čeprav je premoženje za pooblaščene investicijske družbe bilo definirano s sklepom vlade z dne 30.7.1998. Vendar od tega, da je premoženje definirano, do tega, da je oblikovano v tako obliko, ki predstavlja dopustno naložbo za pooblaščene investicijske družbo, je za to zmanjkalo časa. Prav tako ni bilo mogoče pripraviti celovitejše rešitve za ta problem, zato vlada predlaga, da se rok za predajo premoženja podaljša, in prosi, da državni zbor o tem odloča. O razlogih, ki so narekovali tako oziroma drugačno rešitev, bi pa govoril kasneje, ko bo stvar na dnevnem redu. Hvala, gospod predsednik.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod državni sekretar, ki je obrazložil predlog vlade, da se razširi dnevni red s točko, o kateri govorimo. Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Besedo imajo poslanske skupine. Prvi se je k besedi prijavil gospod Miran Potrč v imenu poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi, gospod predsednik, predstavniki vlade! Poslanska skupina Združene liste nasprotuje uvrstitvi predlaganega zakona na dnevni red.
Predlog, da se ta zakon uvrsti na dnevni red, je najbolj tipičen, eklatanten primer neodgovornega ravnanja vlade. Gre za to, da vlada predlaga, da se po tem, ko je že več kot tri leta znano, kaj mora storiti, ko je bilo veliko javnih obljub - tudi gospoda državnega sekretarja Pirkmajerja - izrečenih izza te govornice, kako bo vlada tokrat res izpolnila svoje obljube, ko smo več kot leto dni sprejemali po hitrem postopku takšen zakon in ves čas vedeli, kaj bo njegova posledica; pride in pove, da se predlaga razširitev dnevnega reda s spremembami zelo pomembnega roka.
Takšen predlog utemeljuje z izrednimi potrebami države. Se pravi, izredne potrebe države so, kadar vlada neodgovorno ravna. Izredne potrebe države so, kadar vlada nekajkrat obljublja in postavlja roke, do katerih bo izpolnila obveznost do milijon tristotisoč prebivalcev. Ker tega ne naredi, potem iz čiste ignorance pride in pove, da so izredne potrebe države in da je treba sprejeti zakon po hitrem postopku. Enostavno, take države ne razumem! Tudi ne razumem, če bo državni zbor dal podporo, da se na ta način sprejema zakonodaja.
Še enkrat povem, gre za stvari, ki so znane tri leta. Gre za stvari, da je vlada aprila, ko smo sprejemali zakon, sama obljubila, da bo naredila v treh mesecih seznam - seznam je bil sicer narejen, vendar v nasprotju z zakonom, ker bi v skladu z zakonom seznam moral imeti tudi že ovrednoteno vrednost premoženja in biti sposoben za privatizacijo. Obljubila je, da bo do 1. februarja v dveh ali treh časovnih razmakih opravila privatizacijo tega premoženja za investicijske družbe - v komisiji za privatizacijo gospoda Rejca smo o tem podrobno nekajkrat govorili. Enostavno, vse to ni bilo opravljeno. Gre za približno 120 milijard premoženja. To je približno pol tistega, kar bi naj dobile investicijske družbe. To je približno petina tega, kar smo se zmotili v sistemu, ko smo šli v lastninjenje.
Ali so to odgovorne stvari? Tega enostavno ne razumem. Mislim, da bo državni zbor ravnal odgovorno samo v primeru, če bo vsaj v tem primeru zavrnil situacijo, zavrnil takšen predlog zakona in posebej tudi hitri postopek za njegov sprejem, saj je odgovorna za situacijo, v katero smo prišli, izključno samo vlada. Izključno samo vlada, nihče drug ni doslej storil ničesar, da bi onemogočil, da vlada zakon, v katerem je sama določila roke, tudi neposredno izpolni.
Na koncu naj povem, če je vladi za milijon tristotisoč prebivalcev in za njihov položaj v sistemu lastninjenja vseeno, potem naj pride in to pove. Če misli, da tega premoženja ni ali da ga ne more dati, naj pride in to pove. S tem, kar dela, je dejansko že v celoti razvrednotila pravico, ki so jo s sprejemom zakona o lastninjenju ti državljani dobili. Ker je med takratno in današnjo vrednostjo certifikata velika razlika.
Prosim za to, da se ta predlog vlade ne sprejme. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Potrč. V imenu poslanske skupine socialdemokratov bo svoje stališče pojasnil dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Tudi v naši poslanski skupini nasprotujemo temu, da bi prišel ta zakon na dnevni red; prav tako nasprotujemo hitremu postopku in to iz razlogov, ki so bili delno že navedeni, predvsem pa gre za to, da ne moremo podpreti zakona, za katerega sodimo, da ni v interesu prebivalcev in ki mu tudi odločno nasprotujejo pooblaščene investicijske družbe. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, dr. Jože Zagožen. Ali želi besedo še katera od poslanskih skupin? (Da.) V imenu poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije, gospod Janez Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Naša poslanska skupina je prav tako zelo nezadovoljna s takim načinom prelaganja rešitve, ki jo nekje predlaga vlada. Ocenjujemo, da je akt vlade, ki ga je omenil državni sekretar, gospod Pirkmajer, s 30.7. lanskega leta bil v resnici ne preveč resno sestavljen. Pri vsem tem pogajanju, ki je do sedaj bilo, tudi ni bila izkazana pretirana resnost ali pa - če že ne uporabim te besede, ampak drugo, ki bolj ponazarja dejansko stanje - precejšnja nekoordiniranost med posameznimi resorji, ki je rezultirala v tem, da še danes nismo tam, kjer bi po črki zakona morali biti; torej pri uskladitvi s pooblaščenimi investicijskimi družbami.
Menim pa v imenu poslanske skupine, da za prelaganje odločitve za 15 mesecev, kolikor predlaga ta predlog zakona, ni nobene potrebe. Dogovori s pooblaščenimi investicijskimi družbami so v resnici tik pred zdajci. Prelagati ta čas na čas po 15 mesecih se mi zdi povsem nepotrebno, daje pravzaprav samo še več možnosti za to, da se pojavijo izsiljevalske zahteve s strani pooblaščenih investicijskih družb - kajti tukaj gre pač za denar in ni kakšne posebne milosti - po drugi strani pogrešamo nek varovalni mehanizem v sami dikciji zakona, ki bi ščitil državo pred pretiranim izsiljevanjem, kar se je pravzaprav v praksi že zgodilo v primeru zavrnitve ponudbe delnic Slovenskih železarn, in ocenjujemo tak predlog zakona, kot je, da je neustrezen.
V poslanski skupini smo se pogovarjali o tem, ali sploh podpreti uvrstitev tega predloga zakona na dnevni red ali ne. Mnenja so bila različna in tudi posamezni kolegi bodo glasovali po svoji vesti. Nismo se mogli uskladiti v zvezi s tem. Če pa že bo uvrščen predlog zakona na dnevni red, bomo pa vsekakor vložili amandma, ki bo bistveno skrajševal ta rok, in zahtevali od vlade, da pripravi tudi člen, ki bi varoval državne interese v postopku dogovarjanj s pooblaščenimi investicijskimi družbami. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa magistru Kopaču. V imenu poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bo stališče predstavil doktor Franc Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke bo glasovala za uvrstitev na dnevni red, vendar se prav tako ne strinjamo z vsebino zakona v 1. členu, ki podaljšuje rok za 15 mesecev, ker je v postopku mogoče zakon tudi spremeniti. Mislim, da je potrebno, da državni zbor ima to možnost, torej da ta zakon uvrsti na dnevni red in najde ustreznejšo rešitev, kot jo predlaga vlada.
Sam se v veliki meri strinjam s kritiko, ki je bila izrečena na račun vlade, mislim pa, da so pooblaščene investicijske družbe v zelo neprijetnem položaju. Tudi one imajo po zakonu obveznosti, ki jih ima tudi država, do vlagateljev v pooblaščene investicijske družbe. Zato je treba najti tako za državo kot za prizadete državljane - 1 milijon 300 tisoč - ustrezno rešitev. Predlagana to zagotovo ni, treba pa jo je poiskati.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala doktorju Zagožnu. V imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov bo stališče predstavil gospod Izidor Rejc.
IZIDOR REJC: Gospod predsednik, gospe in gospodje. Zakon, ki je predmet razprave in dan na dnevni red, ima gotovo predolg rok. Vsi vemo, da smo že imeli tako rekoč rešitev za pokrivanje certifikatov, in to leta 1996. Od tedaj je minilo dobri dve leti in še zmeraj je rok, ki je določen z zakonom o zaključku lastninjenja, to se pravi konec januarja še, vedno po eni strani neuresničljiv. Po drugi strani pa vemo, da smo vsepovsod napadeni in se nam nekako očita, to velja za našo državo, da nismo zaključili lastninskega preoblikovanja. Take ocene niso v prid, niti v prid vključevanju v Evropo, niti vsem ostalim analizam, ki pomenijo tudi prihod tujega kapitala ali regeneracijo slovenskega gospodarstva.
Naša poslanska skupina takega zakona ne podpira, ker menimo, da bi ta rok ne bi bil 24 mesecev, ampak kvečjemu, da se podaljša za pol leta in se v tem času dobijo rešitve. Gre za to, da mora tudi ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj pohiteti in dati take možnosti, da bodo lahko pidi oziroma pooblaščene družbe prišle do ustreznega državnega premoženja, ki pomeni zamenjavo za certifikate. Z vidika situacije, v kateri smo, nikakor ne moremo podpreti tega roka in tudi ne takega zakona s tako podaljšanim rokom, ker pomeni izjemno podaljševanje lastninske, ne bom rekel agonije, ampak ne gotovosti in izgovarjanje pidov, da v bistvu nič ne morejo. Vemo, da se pidi lepo izgovarjajo tudi zaradi tega, ker mnogi res niso mogli unovčiti certifikatov. Tisti, ki pa so to lahko naredili, se pa sklicujejo na te prve. V glavnem so pa vsi na tem, da lahko rečejo, kaj moremo, država tega ni storila, in ker seveda ni storila, vam ne moremo izplačevati nobene dividende ali kakšnih posebnih drugih oblik, ki pomenijo nadomestilo za certifikate.
Skratka, menimo, če se eventualno uvrsti, mi smo pa proti temu, da je potrebno predvsem skrajšati ta rok, ker ta rok je skrajno neresen in pomeni nadaljevanje tega zaključka lastninjenja v čas, ki je gotovo nepredvidljiv in ki nam pomeni tudi veliko škodo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Rejcu. Ali želi še katera od poslanski skupin besedo? (Ne želi.) Ali želi predstavnik vlade dodatno obrazložiti svoj predlog za uvrstitev te točke na dnevni red? Prosim, dr. Pirkmajer državni sekretar.
DR. EDO PIRKMAJER: Ne bi želel dodatno zavlačevati razprave o uvrstitvi točke na dnevni red. Tudi ne nameravam replicirat na trditve, ki so točne, niti ne na tiste, ki niso povsem točne, pač pa bi ponovno prosil poslanske skupine, ki so se odločile, da ne podprejo uvrstitve na dnevni red, da to vendar storijo. Ta razlog bom povedal.
V vladi v sodelovanju s pidi, v sodelovanju med ministrstvi, ki upravljajo državno premoženje, so bile pripravljene oziroma bolje rečeno - pripravljane rešitve, po katerih naj bi se premoženje, ki ga je vlada opredelila za pide, oblikovalo v tako obliko, ki bi predstavljalo dopustno naložbo pooblaščenih investicijskih družb. Dopustna naložba so delnice in drugi vrednostni papirje. Popolnoma jasno je, da delnic podjetij, ki niso še oblikovana kot gospodarske družbe, ne bo mogoče nameniti v kratkem času za naložbo pooblaščenih investicijah družb. Naj spomnim, da je ostalo odprto vprašanje organizacije elektrogospodarstva, koncerna elektrogospodarstva in premogovništva. Ni jasno, kako bo to organizirano in potem tudi ni jasno, kdo bo te delnice izdal. Odprto je ostalo vprašanje lastninskega preoblikovanja zavarovalnic, tudi tu ni jasno, kolikor tega premoženja bo na voljo, čeprav ga je država upoštevala oziroma vlada upoštevala pri pripravi seznama.
Poskušali smo priti z neko rešitvijo, ki bi enkrat za vselej celovito rešila ta problem in jo predlagati - vključno z varovalnimi mehanizmi, o katerih je govoril gospod Kopač -vladi najprej in potem državnemu zboru še do roka konec januarja. To ni uspelo, smo pa zelo blizu rešitvam. V razpravah, ki bodo prav gotovo tekle v zvezi s predlogom zakona, bom te stvari podrobneje pojasnil. Prepričan sem, da bodo to lahko potrdili tudi predstavniki pooblaščenih investicijskih družb. Vendar, če tega ne storimo oziroma če tega ne storite, če ne podprete neke rešitve, ki bo to stvar uredila, bi prišli v absurdno situacijo, po kateri bi pooblaščene investicijske družbe lahko po sodni poti, na temelju samega zakona zahtevale od države katerokoli premoženje. Prepričan sem, da tudi po tej poti stvar ne bi bila kaj hitro rešena, tudi glede na postopke v sodnem sistemu in tudi vprašanje smotrnosti takega postopka se postavlja.
Zato prosim, predlagam, da vendar sprejmete na dnevni red ta zakon. Da se potem v okviru komisije za nadzor lastninskega preoblikovanja, ki je sklicana za četrtek, dogovorimo tudi o tem, s kakšnimi amandmaji bi zakon preoblikovali tako, da bi bil širše sprejemljiv, in da potem na zasedanju državnega zbora ta zakon, ki je tehnično zelo preprost, vsebinsko pa zelo pomemben, tudi dejansko sprejmete.
Ponovno bi vas prosil in se vam že vnaprej zahvaljujem za podporo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa državnemu sekretarju, dr. Pirkmajerju.
Na glasovanje dajem predlog za razširitev dnevnega reda s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe, hitri postopek. Ugotovimo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za predlagano širitev? (27 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog za razširitev dnevnega reda ni bil sprejet.
Drugih predlogov za širitev dnevnega reda nismo prejeli. Prosim, dr. Jože Zagožen in gospod Mozetič - v pisni obliki.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, dovolite mi, da dam predloga za dve točki dnevnega reda, in sicer ena točka so vprašanja in pobude poslancev. Te so bile namreč zadnjič na dnevnem redu na 29. izredni seji, 4. decembra 1998; in ker je redna seja prekinjenja, je tako edina možnost, če hočemo, da bodo vprašanja in pobude v januarju na dnevnem redu, da pridejo na to izredno sejo. Že 5. septembra je bil dogovor za takratno izredno sejo, da smo uvrstili vprašanja in pobude na dnevni red.
Druga stvar, ki jo predlagam, je ta, da uvrstimo točko: interpelacija o delu in odgovornosti ministra za notranje zadeve, Mirka Bandlja, in to iz razlogov, ker drugi odstavek 285. člena poslovnika pravi naslednje: "O interpelaciji se odloča najkasneje na prvi seji državnega zbora, potem ko predsednik državnega zbora dobi odgovor vlade ali ministra na interpelacijo, pod pogojem, da je odgovor na interpelacijo prispel najmanj 15 dni pred sejo." Ugotavljamo torej, da so ti pogoji izpolnjeni.
Zato predlagam uvrstitev teh dveh točk na dnevni red. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, dr. Jože Zagožen. Na seji kolegija, kjer ste bili prisotni predstavniki poslanskih skupin, ni bilo predloga, da bi bila na tej izredni seji tudi točka: poslanske pobude in vprašanja. Res pa je, da smo na eni od prejšnjih sej kolegija - ko smo se pogovarjali o tem, je bil sprejet načelni dogovor, da so praviloma poslanska vprašanja in pobude vsak mesec. Vemo pa, da se je tudi zgodilo, da smo imeli včasih tudi po dve izredni seji v istem mesecu, in to ni bil avtomatizem. Ker tega nihče ni predlagal, tudi sam te točke nisem uvrstil, bom pa dal ta predlog na glasovanje; torej, da se današnja seja razširi tudi s točko "poslanske pobude in vprašanja".
Še posebej pa bi rad povedal naslednje, da nihče od članov kolegija ni predlagal, da bi na izredni seji obravnavali odgovor na interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za notranje zadeve, gospoda Bandlja. Sam sem že takrat povedal, da bom to točko uvrstil na redno sejo, torej na 11. redno sejo. Dosedanja večinska praksa je bila, da so bile take točke obravnavane na rednih sejah. Ker pa smo lansko leto imeli zelo dolgo časa redno sejo; veste, da smo eno interpelacijo v tem mandatu pač bili primorani obravnavati na izredni seji. To je bila interpelacija o delu in odgovornosti ministra za šolstvo, dr. Slavka Gabra. Torej nihče od članov kolegija ni predlagal, tu bi bilo korektno, da bi sam to točko uvrstil v skladu s pristojnostimi, ki jih imam, na izredno sejo in moj predlog bi bil, da se ta točka obravnava na 11. redni seji, ki se bo pričela 16. februarja.
Najprej dajem v razpravo, v skladu s poslovnikom, predlog, da se razširi 31. izredna seja z dodatno točko - poslanske pobude in vprašanja. Mislim, da vlado tukaj ni potrebno spraševati, prav tako tudi ne predstavnika sekretariata. Ali želijo tudi drugi predstavniki poslanskih skupin besedo? Želi gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Ker sem sam nameraval predlagati uvrstitev te točke, bom zdaj izkoristil možnost, da v imenu poslanske skupine obrazložim svoj glas in dam podporo temu predlogu. Razlog je pa zelo enostaven.
Poglejte, naš poslovnik res piše, da so redne seje državnega zbora praviloma vsak mesec in da se na vsako redno sejo praviloma tudi, vedno imamo to magično besedo zraven, uvrsti točka vprašanja in pobude. Nekaj časa je, če pogledate malo nazaj v delo državnega zbora, bila res vsak mesec ta seja in vsak mesec so tudi bila poslanska vprašanja. V zadnjih dveh letih smo imeli v 24 mesecih - oziroma izločimo avgustovska meseca - v 22 mesecih smo imeli 10 rednih sej. Od tega 10. redne seje še nismo zaključili, pa lahko izločimo tudi prvi dve seji oziroma na teh desetih rednih sejah smo na sedmih rednih sejah imeli poslanska vprašanja, v 24 oziroma 22 mesecih plus na dveh izrednih sejah. To pomeni, v 22 mesecih smo imeli vsega skupaj devetkrat poslanska vprašanja. Če je bil to namen - gotovo to ni bil namen poslovnika, ki je bil sprejet - da so poslanska vprašanja postavljena v tem parlamentu in da ta - bom rekel - ta relacija, ta nadzorna funkcija parlamenta nad vlado ne teče na tak način, kot je začela teči. Mi imamo in to ugotavljam tudi za letošnje leto in ne vidim nobenega razloga ali pa nobenega znaka, da bo šlo kaj na boljše; mi imamo redno - in čestitam ponovno za to, da je bila letos redno sklicana izredna seja, ki je že 31. seja - in zelo izredno, zelo izredno pa sklicujemo redna zasedanja. Zato dajem vso podporo temu predlogu, da se poslanska vprašanja uvrstijo, dokler imamo poslovnik, kakršnega imamo, vsaj enkrat na mesec. Ali je to redna ali izredna, ne glede, ali kolegij predlaga ne predlaga, da se ta točka uvrsti na dnevni red.
Res je sicer, da tukaj pri nas poslanska vprašanja tečejo bolj tako po principu, da ima vlada pravico ne odgovarjati nanje, da nekateri pravijo, da so poslanska vprašanja podobna psu, ki laja, pa ne grize, ampak ne glede na to. Ne glede na to! Tudi, če ne grize, dovolj je, da laja, dovolj je da laja. Mislim, da je vsaj to potrebno v tem našem odnosu med parlamentom in vlado, kakšen teče v tem trenutku, ko imamo vlado, ki je taka, kakršna je. Zato sam in poslanska skupina to podpira. Ponavljam še enkrat. Predsednik, predlagam, da skrbite sam za to, da so res vsak mesec, če ni redne seje, pa na izredni, ki je v tistem mesecu sklicana, "gor" poslanska vprašanja. Vsaj ta stvar naj postane redna.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospodu Mozetiču. Želi besedo gospod Potrč v imenu poslanske skupine združene liste? Želi besedo gospod Hvalica? V imenu poslanske skupine socialdemokratov.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Če ne, ga pa ne boste dobili. Prosim, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: V poslanski skupini predlog za razširitev točke dnevnega reda z vprašanji in pobudami poslancev v celoti podpiramo. Razumeli smo, da je dogovor potem oblikovan načelno in da bomo res najmanj enkrat mesečno vprašanja in pobude poslancev na sejah obravnavali, ne glede na to, ali bo to na rednih ali izrednih sejah.
Predlagam, da je to za to in za naslednje seje le dogovorjen običaj in na koncu samo še prosim, ker to na dnevnem redu ni bilo, poslankam in poslancem sporoči, do katerega časa lahko vložijo svoje najave, da ne bi kasneje kdo rekel, da najav ni bilo in da se vprašanj in pobud ne more dajati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospodu Potrču. V imenu poslanske skupine socialdemokratov bo stališče predstavil gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa gospod predsednik. Vedno se sprašujem, koga tako motijo poslanske pobude in vprašanja. Vem, da gospoda Drnovška moti, on ne prenese spraševanja, ne prenese tudi tega parlamenta. Ampak mi tu v tem parlamentu si moramo zagotoviti to elementarno pravico, ki jo spoštuje in neguje vsak parlament. Na Češkem imajo to vsak teden in nisem vedel, da tudi v Italiji je to vsak teden. V začetku leta sem bil bolan, zbolel sem za gripo in sem imel priložnost, ker sem bil prikovan pred televizijo, da sem to gledal - vsako sredo, 3 ure direktnega prenosa na 3. programu italijanske televizije. Ampak tam sedijo predsednik vlade in vsi ministri. Prihajajo direktni odgovori, ne pa tretja, četrta in ne vem, katera liga, kot se tu ponavadi zgodi.
Torej vztrajam na tem, v imenu poslanske skupine, še bolj v svojem imenu, da se poslanske pobude in vprašanja postavijo na dnevni red vsake seje, ne samo enkrat na mesec. Vsake seje! To je elementarna zadeva.
Kolega Mozetič je rekel: "Psi lajajo," jasno, "karavana gre dalje". Po Žagarjevo lahko celo v nedogled, ampak naj vsaj ljudje vedo, da "psi lajajo". Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ker ni več razprave v smislu stališč poslanskih skupin, dajem na glasovanje predlog, da se izredna seja razširi s točko - poslanska vprašanja in pobude. Ugotavljamo prisotnost! (74 prisotnih.)
Kdo je za tako širitev? (42 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.
Državni zbor bo to točko obravnaval kot 12.a točko dnevnega reda. Dogovorili se bomo tudi, kdaj in kateri dan bo ta točka pripravljena. Poslanke in poslance bi prosil, da do jutri zjutraj, do 10.00 ure pripravijo oziroma prijavijo poslanska vprašanja, da se bomo lahko pripravili za to točko dnevnega reda.
Dr. Jože Zagožen je tudi predlagal, da se razširi današnja izredna seja s točko: interpelacija o odgovornosti in delu ministra za notranje zadeve, gospoda Mirka Bandlja". Že prej sem povedal, da sem že na kolegiju napovedal, da bi državni zbor to točko obravnaval na 11. redni seji.
Še enkrat bi rad pojasnil naslednje: če želimo, da bi v čim bolj normalnem roku poskušali zaključiti 10. redno sejo in pričeli 11. redno sejo 16. februarja - predsklic je že poslan, potem bi, po mojem mnenju, obravnava te točke, ki je pripravljena v skladu s poslovnikom, nam na tej izredni seji porušila dogovorjeni ritem in bojim se, da februarja državni zbor ne bo mogel pričeti 11. redne seje. S tem si bomo pa naredili slabo popotnico in se nam bo porušil s težavo dosežen konsenz, kako bi pričeli z delom v letošnjem letu. Apeliram na kolegice in kolega, da se dogovorimo, da bi to točko lahko kot 1. točko, v skladu z dogovorom, obravnavali torej na 11. redni seji.
Sprašujem dr. Jožeta Zagožna, ali vztraja pri svojem predlogu za razširitev ali ima dopolnjen predlog? Razprave o tem predlogu ni, lahko samo umaknete svoj predlog.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Predsednik, vztrajam pri predlogu, pa ne samo zaradi potrebe, temveč tudi zaradi poslovnika. Poslovnik namreč jasno pravi: "O interpelaciji se odloča najkasneje na prvi seji državnega zbora." Ne piše, da se "lahko" odloča, določa točno "na prvi seji". Menim, da bi vsakršna drugačna odločitev pomenila kršitev poslovnika. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, dr. Jože Zagožen. Kot sem že pojasnil, tudi v prejšnji praksi je bilo tako, da smo imeli sklicane izredne seje, pa nismo uvrščali odgovorov na interpelacije, ki so bile že pripravljene. Dosedanja praksa, razen enega primera - mislim, da samo tega - je bila, da se je interpelacije obravnavalo na rednih sejah. Samo v enem primeru, ki je bil pa argumentiran, kajti redna seja se je zelo zavlekla, smo interpelacijo obravnavali na izredni seji. Ta poslovniška določba v smislu, kot jo tudi sam razlagam, je bila zapisana v tem smislu, da se interpelacija obravnava na redni seji, saj izredne seje niso namenjene temam, ki so povezane z interpelacijami.
Ker pa dr. Jože Zagožen vztraja, bom dal njegov predlog na glasovanje. Ali pred tem želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog, da se dnevni red razširi s točko "interpelacija o odgovornosti in delu ministra za notranje zadeve, Mirka Bandlja". Ugotovimo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za navedeno širitev dnevnega reda? (20 poslancev.) Je kdo proti? (43 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog za razširitev dnevnega reda z navedenim predlogom točke dnevnega reda ni bil sprejet.
Predlog za razširitev ima tudi... (Posvetovanje v vodstvu.) Ne, gospod Mozetič je povedal, da je njegov predlog že vsebovan v predlogu dr. Jožeta Zagožna.
Gospod Ivo Hvalica ima predlog za razširitev, za njim pa gospod Merlo.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani kolegi! Predlagam, da dnevni red razširimo s točko dnevnega reda - poročilo varuha človekovih pravic za leto 1997. Nezaslišano je, da smo to poročilo prejeli lansko leto pred parlamentarnimi počitnicami in sedaj ne duha ne sluha o tem, kdaj naj bi prišel na dnevni red. Ali bomo čakali zopet, da dobimo poročilo za leto 1998? Mislim, da je institut varuha človekovih pravic tisti, ki zasluži vsaj minimalno pozornost tega parlamenta, in predlagam, da se poročilo varuha človekovih pravic za leto 1997 uvrsti na dnevni red te seje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Hvalica. Strinjam se z vami o pomenu te točke dnevnega reda. Ne bom pa dal predloga gospoda Hvalica v razpravo, ker nasprotuje poslovniškim določbam. Razlogi za širitev dnevnega reda niso nastali po sklicu te izredne seje. Besedo ima gospod Merlo.
ALEKSANDER MERLO: Spoštovani gospod predsednik, kolegi, kolegice, predstavniki vlade! Predlagam, da se na 31. izredno sejo državnega zbora pod točko 5a. uvrsti predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o družinskih prejemkih. Obrazložitev. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o družinskih prejemkih, ki ureja denarna nadomestila za podaljšani dopust za nego in varstvo otroka, je brezpredmeten, ker je državni zbor Republike Slovenije že zavrnil predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih. Le-ta je urejal podaljšanje dopusta za nego in varstvo otroka, zato predlagam, da se na 31. izredno sejo uvrsti predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o družinskih prejemkih. Obravnava tega namreč preprečuje obravnavo predloga zakona o starševstvu in družinskih prejemkih. Slednji je bil v državni zbor vložen julija 1998 in uvaja številne novosti, med njimi tudi podaljšuje starševski dopust in skladno z direktivo sveta Evropske unije uvaja očetovski dopust, ukinja univerzalni otroški dodatek ter uvaja nov otroški dodatek, ki je povezan z učinki zakona o davku na dodano vrednost. Predvideno je bilo, da bo nov zakon stopil v veljavo najkasneje takrat, ko se bodo že zaznali učinki davka na dodano vrednost, in to je oktobra 1999. Po veljavnem zakonu o družinskih prejemkih bo s 1. majem 1999 uveljavljen univerzalni otroški dodatek, ki bo poslabšal položaj družin z najnižjimi dohodki. Tako se bo sedanji najvišji otroški dodatek z 8.150 tolarjev znižal na 4.816 in najvišji otroški dodatek, ki ga trenutno prejema okoli 100.000 otrok, bi se z uvedbo univerzalnega dodatka znižal od 41 do 22%. Glede na razporeditev sedanjih prejemnikov otroškega dodatka v dohodkovne razrede bi se položaj poslabšal približno 40% sedanjim upravičencem.
Brez spremembe veljavnega zakona o družinskih prejemkih in ob predpostavki, da bo zakon o starševstvu in družinskih prejemkih sprejet pred koncem leta 1999, bi bili v tem letu upravičenci v različnih obdobjih deležni otroškega dodatka po treh ureditvah, in sicer: veljavni selektivni otroški dodatek, univerzalni otroški dodatek in nov selektivni otroški dodatek po predlogu zakona o starševstvu in družinskih prejemkih. Tako stanje v letu 1999 bi bilo neracionalno tako za uporabnike kakor za strokovne službe, ki odločajo o pravici do otroških dodatkov. Glede na navedeno menim, da je predlog za širitev dnevnega reda utemeljen. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, spoštovani kolega Merlo. Lahko se strinjam z vami o vsebinskih argumentih, tudi o proceduralnih, kajti vemo, da je zakonov s to vsebino vloženih več v proceduro. Toda povedati vam moram, da na seji kolegija ni bilo predlogov niti s strani poslanskih kolegov niti s strani vlade, da bi se ta zakon uvrstil na to izredno sejo. Zato sam ne vidim poslovniških možnosti, da bi sedaj odprl razpravo za širitev točke dnevnega reda. Edino na ta način sem lahko korekten do prejšnjega predloga, ki ga je povedal gospod Hvalica. Povsem na enakem sta, tako da vašega predloga, žal, ne morem dati v razpravo.
Imate predlog za širitev? O tem ni razprave, gospa Zbačnikova, ne dajem vam besede. Ali želi še kdo besedo glede širitve dnevnega reda? (Ne želi.) Potem prehajamo na glasovanje o hitrem oziroma skrajšanem postopku.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo sprejem zakona po hitrem postopku podpira. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa, doktor Jože Zagožen? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Da.) Doktor Jože Zagožen v imenu poslanske skupine socialdemokratov.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovani gospod predsednik, dolžan sem opozoriti, da je sekretariat v svojem mnenju opozoril, da ni prisoten nobenem od razlogov za hitri postopek, kot jih predvideva poslovnik. Vem, da so v gradivu navedeni tudi razlogi za hitrost, vendar glede na mnenje sekretariata in tudi glede na vsebino zakona menim, da ni nujne potrebe po tem, da bi se kršil poslovnik. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, doktor Jože Zagožen. Ali želi besedo še kateri predstavnik poslanskih skupin? (Ne želi.) Razpravo zaključujem. Dajem na glasovanje predlog, da se navedeni zakon sprejme po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (42 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila, da se predlog zakona o ugotavljanju vzajemnosti pri pridobivanju lastninske pravice tujcev na nepremičninah sprejme po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? Gospa Beblerjeva, prosim.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa. Odbor za notranjo politiko in pravosodje je ta zakon uvrstil na sejo odbora za notranjo politiko in pravosodje, ki smo jo danes pred pričetkom zasedanja državnega zbora začeli. Zaenkrat še nimamo poročila matičnega delovnega telesa; pač pa je nadaljevanje te seje sklicano za jutri zjutraj ob 8.30 uri. Edina točka na dnevnem redu za jutrišnji del te seje je ravno ta predlagani zakon.
Zato predlagam, da ga uvrstimo na dnevni red in da uvrstimo tudi ta postopek, tako kot je predlagan. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa Beblerjeva. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog za sprejem predloga zakona o ugotavljanju vzajemnosti pri pridobivanju lastninske pravice tujcev na nepremičninah po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (46 poslancev.) Je kdo proti? (14 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem navedenega zakona po hitrem postopku sprejet.
Prehajamo na skrajšane postopke.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja zakona za sprejem predloga zakona po skrajšanem postopku soglaša. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalce matičnega delovnega telesa? (Da.) Prosim, gospa Beblerjeva.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa, gospod predsednik. Odbor za notranjo politiko in pravosodje je, kot rečeno, pred začetkom te seje obravnaval predlog za spremembo novele o zakonu o kazenskem postopku in je tudi podprl skrajšani postopek za spremembo te novele. Zato tudi predlagamo, da ga državni zbor uvrsti na dnevni red po skrajšanem postopku. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa Beblerjeva. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog za sprejem tega zakona po skrajšanem postopku. Predlog ne bi bil sprejet, če bi mu nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za sprejem navedenega predloga po skrajšanem postopku? (58 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem tega zakona po skrajšanem postopku sprejet.
Skupina poslancev s prvopodpisanim gospodom Cirilom Puckom je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o dopolnitvi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja zakona za sprejem po skrajšanem postopku soglaša.
Ali želi predstavnik predlagateljev predloga zakona besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne.) Predstavniki vlade? (Ne.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po skrajšanem postopku. Tudi tokrat velja, da predlog ne bi bil sprejet, če bi mu nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za sprejem navedenega predloga zakona po skrajšanem postopku? (65 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog za skrajšani postopek sprejet.
Preden bomo prešli na glasovanje o dnevnem redu v celoti, bi vas rad obvestil, da se amandmaji na podlagi 190. člena poslovnika k predlogu zakona o varstvu kulturne dediščine, tretja obravnava, k predlogu zakona o bančništvu, tretja obravnava in k predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije, druga obravnava lahko vlaga do začetka obravnave predloga zakona oziroma odloka na seji zbora. Tako prehajamo na glasovanje o dnevnem redu, kot ste ga sprejeli s sklicem s sprejetimi dopolnitvami in spremembami.
Na glasovanje dajem predlagani dnevni red. Ugotavljamo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dnevni red v celoti? (54 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani dnevni red sprejet.
Še obvestilo v zvezi z obravnavo posameznih točk dnevnega reda. Obvestil bi vas, da nekaj točk še ni v celoti pripravljenih, to so točke 7., 9., 10., 11. Tako bo danes državni zbor delal po vrstnem redu, kot je bil sprejet v okviru točk, ki so pripravljene; najprej točka 1, nato točka 2, točka 3 je bila umaknjena, nato točka 4. Če bo poročilo odbora za notranjo politiko in pravosodje razdeljeno poslancem na klop, nato točka 5, točka 6, nato je pripravljena točka 8 in točka 12. O točki dnevnega reda - poslanska vprašanja in pobude vas bomo obvestili jutri, kdaj bo na dnevnem redu te izredne seje.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O UPRAVNIH TAKSAH. Državni svet Republike Slovenije je na 24. seji dne 23. decembra 1998 sklenil, da na podlagi tretje alinee prvega odstavka 27. člena ustave Republike Slovenije zahteva od državnega zbora, da ponovno odloča o tem zakonu. Ali želi predstavnik državnega sveta obrazložiti zahtevo sveta? Predstavnik sveta je gospod Branko Grims. Želi? Prosim.
BRANKO GRIMS: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane gospe, spoštovani gospodje, vsem zbranim prav lep pozdrav.
Državni svet Republike Slovenije je na svoji 24. seji dne 23.12.1998 ob obravnavi zakona o upravnih taksah, ki ga je državni zbor Republike Slovenije sprejel na svoji 10. seji, sprejel naslednji sklep: "Na podlagi tretje alinee prvega odstavka 97. člena ustave Republike Slovenije državni svet zahteva od državnega zbora, da ponovno odloča o zakonu o upravnih taksah."
Državni svet je tako zahtevo sprejel na osnovi ocene, da novi zakon o upravnih taksah v primerjavi z dosedanjo ureditvijo v preveliki meri povečuje vrednost točke, s katero se določa takse. Do sedaj je bila višina takse 13,50 tolarja in je bila zadnjič dvignjena 1.5.1997. Po novem zakonu bi znašala 20 tolarjev. Dvig je torej približno 50%, od zadnjega dviga pa je uradno priznana inflacija dosegala komaj okoli 10%.
Državni svet ugotavlja, da se s tem zakonom, s stvarmi, ki jih ta zakon ureja, zadevajo interesi vseh državljank in vseh državljanov. Sam ne bom govoril o točkah, ki so vsem dobro znane, zato bom prebral zneske, kajti zneski so tisto, kar bo razumel vsak državljan. Po sedaj veljavnem zakonu, naj navedem samo nekaj najbolj v nebo vpijočih primerov, je bila pripustitev k vozniškemu izpitu kolkovana z 810 tolarji takse. Po novem je za to 6.000 tolarjev takse. Izdaja prometnega dovoljenja, ki je bila do sedaj ravno tako 810 tolarjev, je po novem ravno tako dvignjena na 6.000 tolarjev takse. Vsako podaljšanje veljavnosti vozniškega ali prometnega dovoljenja je s sedanjih 405 tolarjev takse dvignjeno na 5.000 tolarjev takse. Za vsako spremembo podatkov o dovoljenju je dvignjena taksa s 405 tolarjev na 5.000 tolarjev takse. Za izdajo duplikata v primeru, da je nek dokument, recimo vozniško ali prometno, v neki nesreči uničen ali da ti ga skupaj z denarnico ukradejo žeparji in ga ne dobiš več nazaj, je s sedanjih 1.690 tolarjev dvignjena taksa na 16.000 tolarjev. Za izdajo lokacijskega dovoljenja je prav tako dvig s 1.690 na 8.000 tolarjev. Za vsako prošnjo, predlog, s sedanjih 70 tolarjev na 1.000 tolarjev, za vse odločbe, za katere ni predpisana posebna taksa, s sedanjih 270 tolarjev na 4.000 tolarjev in za pritožbo zoper odločbo, izdano v upravni stvari, prav tako z 270 na 4.000 tolarjev. In ne nazadnje; poroka z 2.700 tolarjev na 8.000 tolarjev ali pa, če hočete, osebna izkaznica s 70 tolarjev, kar je bilo res sorazmerno malo, vendar je po novem kar 2.000 tolarjev dvig izjemno velik.
Ta dvig taks seveda zadane enako vse. Ta dvig taks pomeni, da ga bo v enakem znesku plačeval nekdo, ki ima osebni dohodek milijon tolarjev neto, in pa tisti, ki ima osebni dohodek v mesecu dni 40.000 tolarjev neto. Seveda je razlika v tem izjemno velika za tistega posameznika, ki ga to zadeva. V tem se skriva tudi razlika med liberalno in socialno državo, kar je posebno vprašanje. S tem v zvezi državni svet opozarja, da je bil podoben primer tudi v zvezi s sodnimi taksami in da smo tudi takrat v zvezi s sodnimi taksami opozorili celo na ustavno vprašljivost takega nesorazmernega dviga, saj v ustavi jasno piše, da je Slovenija pravna in socialna država. Državni zbor je žal takrat veto preglasoval, vendar je nato na zahtevo državnega sveta ustavno sodišče razveljavilo nesorazmerne dvige na številnih tarifnih postavkah v tistem zakonu.
Sam sem v petek na televiziji postavil konkretno vprašanje - življenjsko vprašanje - in ga danes tukaj ponavljam. Naslavljam ga na pristojnega ministra, ker mi takrat na televiziji gospa državna sekretarka nanj ni mogla, ni znala ali pa ni hotela odgovoriti.
Namreč, sam poznam primer - žal, daleč od tega, da bi bil osamljen - ko mati samohranilka, ki je pač živela življenje, kakršno je že živela, in je imela smolo, ima sedaj plačo v višini manj kot 40.000 in majhnega otroka ter 20 let staro stoenko, še kot ostanek iz tistih boljših časov, s katero pelje otroka k zdravniku in jo uporablja le za najbolj nujne stvari. Avto, kot veste, že zdavnaj ni več nikakršen luksuz, avtobusne linije se ukinjajo, edino merilo postaja profit. Zdaj naj se zgodi, da bo ta gospa, ki bo že tako ali tako presenečena, ko bo šla plačat pristojbino o podaljašnju vozniškega ali prometnega dovoljenja - in zanjo predstavlja 5.000 tolarjev nepredstavljivo velik znesek denarja - naj se torej tej gospe zgodi, da ji slučajno, ko bo pazila na otroka, nek žepar ukrade denarnico, v kateri sta oba osebna dokumenta. Ta gospa bo morala zahtevati izdajo duplikatov. Izdaja duplikata - to posebej poudarjam, ker je gospa državna sekretarka na televiziji napačno tolmačila - stane za vsak dokument od naštetih 800 točk; točka je 20 tolarjev, torej je vsak dokument 16.000 tolarjev, oba skupaj 32.000 tolarjev! Dejstvo je, da s preostankom, če bi se to zgodilo gospodu ministru - namreč, gospodu ministru bi ostalo kakšnih 650.000 neto plače - bi gospod minister brez težav preživel do konca meseca. Mislim, da s tistim pol milijona preostanka, če bi se to zgodilo državni sekretarki, bi tudi državna sekretarka brez težav preživela do konca meseca, in tudi poslanec s kakšnimi 400.000 tisočaki, ki bi mu preostali. Ampak kako, za božjo voljo, naj ta ženska, ki bo plačala te nesorazmerno, nerazumno visoke takse, preživi do konca meseca z nič tolarji?!
Opozarjam, da so v marsikaterem zakonu možne oprostitve, tudi v tem, ampak ne za tak primer. Zakaj? Ta zakon izrecno določa, v katerih primerih je možna oprostitev, in sicer: "Za taksne zavezance v slabih premoženjskih razmerah, ki lahko uveljavijo oprostitev, se po tem zakonu štejejo: prejemniki denarne pomoči kot edinega vira preživljanja, prejemniki denarnega dodatka po predpisih socialnega varstva ter prejemniki nadomestila za invalidnost po predpisih, ki urejajo varstvo odraslih, telesno in duševno prizadetih oseb." Ker je gospa zaposlena, prva alinea odpade, zadnja tudi; torej bi bila možna eventualna oprostitev po drugi alinei. Toda meje, ki so določene s predpisi države Slovenije, so v takih primerih postavljene izjemno nizko. Konkretno: za odraslo osebo 52% zajamčenega bruto OD in za mladoletnega otroka pod 6 letom starosti 29% zajamčenega OD. To je višina, katere ne sme presegati mesečni prejemek v družini, da bi sploh tisti uveljavljal to oprostitev. V takem primeru, o katerem sem govoril, glede na to, da je z 9.1. objavljeno, da je zajamčeni osebni dohodek 39.085 tolarja, bi znašala meja 32.000 tolarjev, za mater samohranilko z otrokom. Ker njen mesečni osebni dohodek za nekaj tolarjev presega to vsoto, ne more uveljavljati oprostitve. Torej mora to plačati. Še za po vrh povem naslednje dejstvo, s katerim je tudi gospod minister Gaspari seznanil državni svet, ko smo razpravljali o predlogu veta.
Primerljiv s tem zakonom je recimo zakon o davkih in nekateri drugi predpisi, ki urejajo to področje. Vendar v praksi, to je sam povedal, prihaja zelo malokrat do tega, da bi se ljudje sklicevali na te možnosti oprostitve. Zakaj? Preprosto! Danes je zelo, zelo veliko ljudi, ki so izgubili delo, vendar ne po lastni krivdi. So v težavah, pa ne po lastni krivdi. Tem ljudem, zadnje kar jim ostane v življenju, je njihov človeški ponos. Trdim, da nima država nobene moralne niti nikakršne drugačne pravice, da tem državljanom sprejema take predpise, da jim vzame še to zadnje, kar v življenju sploh še imajo.
Državni svet je na osnovi vseh teh dejstev zahteval od državnega zbora, da o tem ponovno odloča. Sam prosim danes gospoda ministra, naj odgovori na moje vprašanje. Ne zaradi mene, ampak zaradi vseh tistih 34 tisoč družin, ki po uradnih podatkih sindikatov, ki imajo svoje zastopnike v državnem svetu, živijo na robu preživetja in ki jih preživljajo očetje in matere, ki imajo bistveno nižje osebne dohodke od minimalne plače, ki je bruto 68.000 oziroma neto približno tisti znesek, o katerem sem govoril malo prej.
V imenu vseh teh družin želim pojasnilo, kako vlada v takih primerih vidi možnost njihovega normalnega človeka vrednega življenja. Če vlada na to nima odgovora in predlaga tak zakon, potem ni mogoče reči drugače, kot da je izgubila stik z realnostjo. S tisto nesrečno realnostjo, ki jo živi poleg 144 tisoč brezposelnih, kot sem že poudaril, 34 tisoč družin, ki živijo nekje v senci ali na temni strani zgodbe o uspehu.
V imenu vseh teh vas danes prosim, da pri ponovnem odločanju o zakonu o upravnih taksah glasujete proti in v naprej hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa predstavniku državnega sveta, državnemu svetniku, gospodu Grimsu.
Ali želi besedo predstavnik vlade? Besedo ima državna sekretarka, gospa Kolarjeva.
MILOJKA KOLAR: Hvala za besedo. Ne bi želela polemizirati, ker mislim, da je bilo že dovolj izrečenega na različnih nivojih, hkrati pa tudi ob samem sprejemanju zakona. Bi na kratko ponovila nekatera dejstva, ki niso bila pač precizno in točno izrečena. Res je, da je bilo zadnje povečanje vrednosti točke 1. maja leta 1997 in do takrat, kljub seveda možnostim, tega povišanja ni bilo. Če bi se korektno zviševalo z inflacijo, potem bi seveda ta točka bila lahko konec leta 1998 že 16 tolarjev.
Naslednja zadeva, ta zakon nujno rabimo in potrebujemo iz razloga, ker je prvič v Sloveniji na enem mestu, v enem zakonu sistemsko in celovito urejen cel sistem pristojbin in taks. Kot veste, v sedanji zakonodaji uporabljamo še nekatere zvezne predpise iz bivše SFRJ. Nadalje veste, da se s tem zakonom delijo tudi prihodki iz naslova upravnih taks in pristojbin, in sicer za tisti del, ki se plačajo v kolekih in ki se ne dajo točno definirati, ali so bili ti koleki uporabljeni za stroške poravnave upravnih dejanj organov na občinskem nivoju ali pa organov na državnem nivoju. Zato ta predlog vpeljuje sistem delitve prihodkov iz naslova teh kolekov v razmerju 70:30, državni proračun: lokalne skupnosti.
Nadalje je seveda, da ne bi naštevala, zelo veliko tudi oprostitev. Naj omenim, da to, kar je bilo sicer malo prej nekorektno povedano, torej za vse spise, pritožbe in dejanja, bodisi v davčnih in nekaterih drugih upravnih postopkih, so oproščene plačila taks in pristojbin, kar pomeni, da ima vsak državljan pravico brez plačila takse se pritožiti na te odločbe.
Nadalje naj omenim, da je seveda osnovno število točk za pridobitev, tako kot je bilo omenjeno, osebne izkaznice ali pa priglasitev in pridobitev vozniškega dovoljenja v višini 300 točk oziroma 6.000 tolarjev, da pa osebna izkaznica velja 100 točk oziroma 2.000 tolarjev, prav tako tudi potni list. Treba pa je seveda poudariti, da pa seveda z duplikati, z zahtevami individualnih fizičnih oseb za izdajanje duplikatov, so postopki in pa tudi pooblastila in pa upravna dejanja, ki jih morajo organi opravljati, nekoliko drugačna in večja. Zaradi tega so - ampak samo za primere duplikatov - te točke večje. Osnovno število točk glede na stroške v upravnih dejanjih, kot sem rekla, pa so predvsem osebna izkaznica, 100 točk, to je 2.000 tolarjev, potem potni list 100 točk, 2.000 tolarjev. Vemo pa, da se ti dokumenti ne izdajajo vsak mesec, da jih ne zahtevamo vsak mesec in da je ta zahteva oziroma trajanost teh dokumentov daljša. Zato menimo in ocenjujemo, da 2.000 tolarjev za potni list ali pa osebno izkaznico, ki jo damo recimo v petih letih, če gre za primer potnega lista, za pet let ni tak izdatek, da si ga državljani ne bi mogli privoščiti.
Poleg oprostitev plačevanja taks in pristojbin so predvidene tudi sicer določbe za tiste, ki so premoženjsko nesposobni oziroma živijo v takih okoliščinah, da teh taks ne morejo plačati, in v skladu s to določbo - to je pa denarna pomoč, denarno nadomestilo, za vse, tudi za kmečko populacijo, tako kot je opredeljeno v zakonu.
Zaradi tega prosimo, da - ker ta zakon nujno potrebujemo, in glede na to, da imamo sedaj te zadeve urejene še po starih zveznih zakonih in po republiških predpisih - parlament ta zakon ponovno potrdi. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa državni sekretarki, gospe Kolarjevi.
Zahtevo je obravnaval tudi odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca odbora, da predstavi mnenje. Besedo ima mag. Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Odbor je obravnaval zahtevo za ponovno odločanje. Na sejo odbora sicer predstavnik državnega sveta ni prišel, tako da se z njihovimi morebitnimi dodatnimi ustnimi argumenti nismo mogli seznaniti, smo se pa seznanili s pisnimi.
Pisni argumenti po mnenju odbora ne držijo, kajti državni svet, ne glede na to, kar je njegov predstavnik govoril tu, v svojem pisnem mnenju piše, da sta zanj sporni dve stvari: eno je povišanje vrednosti točke (na to je odgovorila predstavnica vlade), drugo pa je število točk v tistih primerih, kjer je prej bilo predvideno pavšalno nadomestilo v višini nominalno določene pristojbine. Skratka, gre za nesporazum, ki v resnici ni nesporazum, če bi vsebino zakona dobro prebrali in primerjali predvsem z dosedanjo ureditvijo.
Rad bi pa rekel še naslednje. Ta predlog zakona je bil v proceduri v državnem zboru več kot dve leti. Nanj sta bila v vsem tem času, od prve do tretje obravnave, vložena samo dva poslanska amandmaja, eden od DeSUS-a, ki je bil sprejet, in eden od poslanca socialdemokratske stranke, ki ni bil sprejet. Nihče drug ni vložil nobenega amandmaja. Državni svet niti enkrat - nobena komisija, delovno telo državnega sveta, kaj šele državni svet kot celota - ni komentiral tega zakona; nikoli ni ničesar predlagal.
Zakon je šel po rednem postopku, nadomešča star jugoslovanski zakon; ima bistveno drugačen sistem. Prvič pravzaprav v samostojni državi postavlja upravne takse v enoten sistem. Deli prihodke med občino in državo; 30% zbranega denarja od upravnih taks je prihodek občine, 70% je prihodek države. Ti prihodki so že planirani v proračunu, sprejetem za letošnje leto, tako na državni ravni kot na občinski ravni. Ne morem reči, da po mnenju odbora - ampak v tem primeru si bom pa dovolil reči, po svojem osebnem mnenju...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Kopač, predlagam, da bi povedali samo stališče odbora.
MAG. JANEZ KOPAČ: Predstavnik državnega sveta tukaj ni govoril niti minuto o mnenju državnega sveta, ampak je govoril svoje mnenje, osebno. Dobro, jaz ne bom ponovil te njegove proceduralne zlorabe. Rad bi rekel, da državni svet vse do samega sprejetja zakona ni niti enkrat imel karkoli povedati o tem zakonu. Šele po tem, ko je bil sprejet, so vložili veto. Hvala lepa. Odbor predlaga, da zbor ponovno sprejme zakon.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospodu Kopaču. Prehajamo na glasovanje. Dobili boste besedo vsi tisti, ki želite obrazložiti svoj glas. Najprej sem videl roko od dr. Ribičiča, potem po vrsti gospod Demšar, gospa Zbačnikova, dr. Jože Zagožen, Zamernik.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Skušal bom biti kratek, čim manj demagoški. Tudi ne smem polimizirati z razlogi, ki so bili povedani za, niti z razlogi, ki so bili proti, ker je to obrazložitev glasu. Jaz zakona ne bom mogel podpreti. Veste, da ga spreminjati ne moremo. Na žalost je ob takih priložnostih odločitev samo glasovati za ali proti. Jaz bom glasoval proti, ker mislim, da so prepričljivi argumenti, ki jih je državni svet navedel. Resnično gre za veliko povečanje. Zlasti, če gledamo procentualno. Veliko nesorazmerno povečanje, ki po mojem mnenju in po mnenju državnega sveta ni upravičeno. Zaradi tega menim, da gre tukaj za pretirano povečanje in da tega povečanja ne morem podpreti.
V zvezi z grožnjo ali opozorilom, ki ga daje državni svet o tem, da ko se je podobno dogajalo pri sodnih taksah, je potem stvar padla pred ustavnim sodiščem. Moram se deloma s tem opozorilom strinjati, ker lahko tudi tokrat pade stvar pred ustavnim sodiščem, če gre za nesorazmerno veliko povečanje. Res pa je, da je pri tistem drugem zakonu bil še nek dodatni razlog, da so bile povečane sodne takse nesorazmerne. Se pravi, da smo nekatere bistveno bolj dvignili kot druge, kar pa tukaj zakonu ne moremo očitati. Ampak mu lahko le v celoti očitamo pretirano povečanje.
Še ena inovacija pri obrazložitvi glasu. Moram reči, da to obrazložitev glasu dajem tudi v imenu kolega gospoda Bojana Kontiča, ki je danes odsoten in me je prosil, ker iz istih razlogov, če bi bil tukaj, ne bi mogel podpreti tega zakona. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega dr. Ribičič. Zadnji del vaše razprave ni bil v skladu s poslovnikom. Kolega Kontič je danes opravičen. Ne bom o tem odpiral razprave, lahko bi pisno povedal svoje stališče. Prosim vas, da zakona o sodnih taksah ne vključujete v vaše razprave pri obrazložitvi glasu, ker ni na dnevnem redu. Svoj glas bo obrazložil gospod Demšar. Prosim.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa za besedo. Lepo popoldne. Verjamem, da bomo dobro začeli in da ne bomo Slovencem naložili danes take takse, kot so tu predlagane. Ali so besede, če človek pove, da so takse previsoke, demagogija? Mislim, da ne.
Če primerjamo. Tu so mi izračunali, če bom izgubil vse dokumente, bom plačal 80 tisoč, približno, kar pomeni, da si bom jaz zagotovo, dokler bom poslanec, lahko to plačal. Verjetno bi me pa vprašali drugi, kje sem bil, ko sem glasoval za take takse. Če bo nekdo izgubil dokumente, verjamem, da bo potem hodil brez njih, ker bo predrago, to je prevelik izdatek, ali pa si bo vzel nekje kredit, da bo lahko plačal.
Tudi ostale stvari, kar je bilo tu že omenjeno, so tako visoko točkovane, da verjamem, da tej državi res manjka denarja. Na ta način si hoče pridobiti okrog tri milijarde, ampak to povišanje je na vsak način preveliko.
Imam pa še en zelo tehten razlog, vsaj po mojem. Upam, da ima še kakšen poslanec in župan to čast, da lahko poroča. Meni je to prijetna dolžnost in pravica. Sedaj, ko spodbujamo mlade, naj se ženijo, ugotavljam, da jih bomo odvračali od tega, ker bo tudi poroka še bolj drag hec, ker bo moral plačati osem tisoč takse, kar je bilo prej skoraj štirikrat manj. Tudi s tega vidika ...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi, gospod Demšar zaključuje svojo obrazložitev. Prosim, da je mir v dvorani. Prosim, gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Živahnost je med poslanci. Ne vem, ali so nekateri še taki, ki niso poročeni pa debatirajo o tem, ali bodo plačali to takso, ali ne. Predlagam vam, da je ne plačate in da jo ne izglasujete. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Naslednja, ki bo obrazložila svoj glas, je kolegica gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep popoldanski pozdrav. Tudi sama bom glasovala proti zakonu o upravnih taksah, ker menim, da se ta zakon preveč zažira v socialno substanco. Povečanje je namreč previsoko, ker gre za povečanje taks v upravnem življenju, ki jih potrebujemo vsi.
Naj navedem primer, trikrat se poveča splošna taksa za prošnje, zahteve, predloge, prijave. Recimo, naj vam konkretno navedem: za prošnje, predloge, prijave iz 70 SIT na 1000 SIT, za vse odločbe, za katere ni predpisana posebna taksa, od 270 na 4000 SIT, za pritožbe zoper odločbo, izdano v upravni stvari, od 270 na 4000, za vlogo za izdajo osebne izkaznice od 70 SIT na 2000 in še bi lahko navajala. Zelo se povečujejo tudi takse, ki se nanašajo na vozniški izpit, izdajo, podaljšanje ali ponovno podaljšanje ali ponovno izdajo. Tako visoke takse se pač lotevajo stvari, kot so avtomobili, ki so življenjsko nujne zlasti za številne družine, za katere je tako povečanje taks zelo obremenjujoče in se močno zažira v njihovo finančno situacijo. Že kolega iz sveta je prej navedel, pripustitev k vozniškemu izpitu od 810 SIT na 6.000. Podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja od 405 SIT na 5.000. Izdaja prometnega dovoljenja od 810 na 6.000. Podaljšanje prometnega dovoljenja od 405 SIT na 5.000. Za vsako spremembo podatkov o dovoljenju od 405 na 5.000 in še bi lahko navajala. Pa tudi menim, da so nekatere določbe v neskladju z ustavo, zlasti z 2. členom, ki govori, da je Slovenija pravna, zlasti pa socialna država. Glasovala bom proti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa Zbačnikova. Glas bo obrazložil gospod dr. Jože Zagožen, za njim gospod Zamernik.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Kot prvo naj povem, da nihče od poslancev socialdemokratske stranke ni glasoval za ta zakon in tudi sam osebno mu bom ponovno nasprotoval, in to iz naslednjih razlogov. Menim namreč, da bi upravne takse lahko bile kvečjemu tako visoke, kolikor ima upravni organ objektivno stroškov s takšno takso, ne pa, da služi taksa za napajanje proračuna, ko ga na drugih primerih ne znajo ali nočejo napolniti.
Prav tako mu nasprotujem iz socialnih razlogov. Poglejte, podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Veliko starejših upokojencev je prisiljeno občasno podaljševati to dovoljenje in 5.000 tolarjev je za to zagotovo preveč. In še en primer. Pritožba zoper odločbo, izdano v upravni stvari, tudi 4.000 tolarjev, skratka nihče od socialno šibkeje stoječih se v bodoče ne bo mogel pritoževati oziroma bo to pomenilo zanj nesorazmerno velik znesek. Zato menim, da bi bilo potrebno ta zakon popraviti, bistveno korigirati te cene navzdol in iz teh razlogov zakona ne bom podprl. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega dr. Zagožen. Besedo ima gospod Zamernik, za njim gospod Henigman.
BOGOMIR ZAMERNIK: Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo. Veliko razlogov je, da bom glasoval proti temu zakonu, omenim naj pa dva. Prvi je seveda ta, da sem bil proti tudi že pri prvem odločanju o tem zakonu. Drugi, še pomembnejši, je pa ta, da kot govori 23. člen za taksne zavezance v slabih premoženjskih razmerah po 23. členu štejejo samo tisti prejemniki denarne pomoči, kot edinega vira preživljanja, prejemniki denarnega dodatka po predpisih socialnega varstva in prejemniki nadomestila za invalidnost po predpisih, ki urejajo varstvo odraslih telesno in duševno prizadetih oseb. Pa tudi to je, seveda, treba s potrdili dokazati. Nič ni oprostitev za tiste ljudi, ki zaslužijo 40 ali 50.000 tolarjev. Zato je govorjenje o tem, da so olajšave za slabe premoženjske razmere upoštevane, milo rečeno, zavajanje.
Še en pomemben razlog je pa naslednji. Jaz, kot župan, tudi poročam. Veliko ljudi se za poroke ne odloča; ko jih vprašam, zakaj ne, pravijo, da je precej stroškov v zvezi s tem. (Nemir v dvorani.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim za mir v dvorani.
BOGOMIR ZAMERNIK: Ampak sedaj vam bom povedal: stroški so bili seveda drugi; sedaj so pa stroški tudi tisti, ki jih država predpiše. Strošek za zamenjavo štirih osnovnih dokumentov, vozniškega dovoljenja, prometnega dovoljenja, osebne izkaznice in potnega lista, ki ga žena, če prevzame možev priimek, pač mora urediti, so znašali prej okroglo 6.600 tolarjev, sedaj bodo pa znašali 28.000 tolarjev. Dodatni razlog, da porok ne bo! Če pa družine živijo v izvenzakonskih skupnostih, vam pa lahko povem na podlagi primerov iz našega širšega okoliša, da je ni izvenzakonske skupnosti, ki bi imela tri ali več otrok; urejeni zakoni - na srečo nas je že nekaj takih, da imamo tri ali več otrok. V izvenzakonskih skupnostih so pa redkost skupnosti z dvema ali z enim otrokom; večinoma so brez otrok. Zato je tudi ta element potrebno imeti v vidu.
Pa še nekaj, ko se bomo odločali o tem. Izpisek tega glasovanja, povečan na A3 format, bom obesil tako na matični urad kot na upravno enoto, da bodo ljudje, ko bodo segali po denarnici, videli, kdo je tisti, ki jim je tako globoko segel v žep! Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Zamernik. Besedo ima gospod Henigman, za njim gospod Petan.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala za besedo. Spoštovani! Malo nenavadno bom začel.
Glasoval sem proti dnevnemu redu današnje seje, ker se mi zdi, da na tej seji ni nič pametnega, zaradi česar bomo izgubili deset ali pa štirinajst dni, saj bi z vsemi zadevami lahko šli na 10. redno sejo. Med drugim pa ni pameten niti ta zakon, ker če ne bi o njem glasovali, vsaj ne bi veljal še štirinajst dni. Ker se bojim, da bo vladna koalicija ta zakon podprla.
Zakaj ga pa sam ne bom podprl? Ne samo zato, ker ga prvič nisem, pa ne samo zaradi 5.000 tolarjev ali kolikor že je. Podprl ga ne bom zato, ker če bi se v tržnem gospodarstvu podjetja tako obnašala, ne bi naši izvozniki ne bi prodali niti kvadratnega metra, niti tone, niti kilograma, niti nobene storitve v Evropsko skupnost. Povečevati cene za 50% ob približno 10% inflaciji, leto in pol, in pa s faktorjem 5 dvigovati točko, točkovnost - mislim, da je to ekonomsko noro! To je nezaslišano! Tako se obnaša naša vlada do svojih slovenskih državljanov, do davkoplačevalcev. Kje imate taktiko? Kje imate občutek za realno življenje?
Že nekaj časa opažam, da je slovenska vlada povsem izgubila kompas in ne ve - vsaj del vlade ne ve, kje se nahaja povprečen slovenski človek. Ministrstvo za delo je v zadnjem času začelo govoriti o pragu socialne revščine in o številu ljudi, ki so na robu revščine. Vendar to, kar govori, ni usklajeno s tistim, kar dela drugi del vlade. Po javnih nastopih na televiziji sem se še toliko bolj prepričal, da takega zakona, s takim načinom, dodatnega obremenjevanja davkoplačevalcev, ne smemo sprejeti. Lahko bi rekel, da gre za povampirjenost državne birokracije. Dobesedno za povampirjenost. Iz filmov in iz zgodb vemo, da so vampirji pili kri. Mislim, da tukaj državna birokracija s pomočjo vlade in koalicije v tem parlamentu, upam, da ne bo pila kri tudi na tak način danes.
Pozivam vas, da ne nasedate tudi vladni poslanci takim poceni fintam predstavnikov ministrstva za finance in mogoče še koga drugega. Ne se sklicevati na sistemskost tega zakona. Seveda zakon o upravnih taksah je potrebno sistemsko urediti v enem zakonu, da ne bo pisalo SFRJ, kot še zmeraj piše pri ogromno zakonih. Lepo vas prosim! Ni to argument, da bomo povečevali na ta način in obremenjevali predvsem revne sloje. Saj ne gre za mene! Ne gre za nivo! Managerske, poslanske in državnobirokratske strukture. Gre za povprečne ljudi. Kot poslanec, predvsem teh ljudi, ker jih dnevno spremljam, ne morem na tak način za tak zakon glasovati. Kot je bilo že rečeno, v 2. členu ustave piše: "Smo tudi socialna in pravna država". Ampak, nismo niti socialna, s takimi taksami pa tudi pravna ne bomo. Nekateri ne bodo mogli niti dokumentov zamenjati oziroma jih bodo težje zamenjali. Nenazadnje bom še to rekel.
Prej je bil zavrnjen zakon o zaključku lastninjenja, da bi prišel na dnevni red, kjer bi certifikatom dali posebno vrednost, da bi ljudje lahko z državnim premoženjem vnovčili tisto, kar je bilo pred 6 leti obljubljeno. Ali so sedaj dokumenti, vozniška dovoljenja, raznorazni rojstni, poročni listi, vrednostni papirji? Ali bomo te vrednostne papirje tako čuvali, ker bodo tako dragi? Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Glas bo obrazložil gospod Petan. Za njim gospod Jerovšek. Se opravičujem. Gospod Rupar, gospod Pukšič.
RUDOLF PETAN: Gospod predsednik! Spoštovane kolegice in kolegi!
Sam ne morem podpreti tega zakona. Ne samo iz preprostega razloga, ker ga tudi v rednem postopku, ki smo ga imeli v tej hiši, nisem podprl. Zato ga tudi sedaj ne morem. Ampak tudi zaradi tega, ker menim, da vzroki, zaradi katerih je državni svet izglasoval odložilni veto, so tako tehtni in se popolnoma ujemajo tudi z mojimi.
Namreč, te argumente proti temu zakonu sem utemeljeval tudi za to govornico, vendar seveda, to je bilo kot bob ob steno in večina je izglasovala ta zakon. Zato sem toliko bolj vesel, da so v državnem svetu zmogli toliko modrosti in se je večina odločila za veto. Samo nekaj podatkov, s katerimi podkrepljujem to svoje mnenje, govori v prid tej moji trditvi in pa seveda temu mojemu stališču. Da se neka stvar lahko poveča od 405 SIT na 5.000, kar velja za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, enaki znesek velja za podaljšanje prometnega dovoljenja; še bistveno večje povečanje, od 1.690 do 16.000, izdaja duplikata vozniškega dovoljenja; da sploh ne omenjam recimo za koga mogoče, tako sem prej opazil tule, marsikdo se je smejal, ko so bile omenjene poroke, povečano od 2.700 na 8.000 SIT.
Spoštovane gospe in gospodje! Jaz bi nekaj dejal. Če bi država imela urejeno ali izdelano demografsko politiko, urejeno in izdelano družinsko politiko, potem ne bi tistim, ki se odločijo za ta korak, zaračunala 8.000 SIT, ampak bi jim toliko dala ali pa še nekaj več. Torej tisti, ki danes zmore toliko korajže, da se odloči za ta korak, je verjetno potreben kakšne podpore, ne pa, da se ga zato še kaznuje. Argumenti, ki so jih podali moji kolegi ravno v tej zvezi, so takšni, da jim je vredno verjeti, da jim je vredno zaupati. Še enkrat bom dejal, mogoče je to tisto področje, kjer je vlada imela najbolj nerodno ali pa trdo roko ali pa imela slabo spanje, da se je odločila za povečanje te postavke. Seveda strinjam se s tem, da upravne takse pa sociala nekako ne gredo skupaj, ampak vlada je dokazala, da tudi to gre skupaj, kajti pri tako velikih povečanjih je to še kako, bom rekel, eden od pomembnih zakonov sociale. To je sigurno in to stoji pri razlagi, ki jo je podal predstavnik državnega sveta. To se pravi, vlada je tudi tu dokazala nekaj takega, kar bi mogoče pred to obravnavo trdili, da ne gre skupaj. Pa še kako gre! Ta zakon spada med socialne zakone. To je vlada dokazala. Ravno zaradi tega ne morem podpreti tega zakona in ne samo to, da ga ne bom podprl, tako kot ga nisem tudi v rednem postopku, nisem glasoval, bom tudi proti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolegice in kolegi, kratko pojasnilo. 23.12. je za zakon glasovalo 42, proti pa 7. Nekatere poslanske kolegice in kolegi, ki rečete, da niste glasovali za zakon, takrat sploh niste bili prijavljeni. Bodite korektni! Svoj glas bo obrazložil gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Spoštovani predsednik, kolegice in kolegi! Glasoval bom proti, ne iz socialnih vidikov, pač pa se mi poraja vprašanje, kaj bo v primeru zahteve prebivalcev po preimenovanju ulic. V takem primeru, če v občinah občinski svet to izglasuje, ljudje zapadejo pod milost in nemilost tega zakona in jih seveda tudi na njihovo željo znatno znatno obdavčimo. Bi pa prosil, se opravičujem, če bom izkoristil tudi to govornico in pozval vse medije, da vendarle vsaj enkrat storijo tako, kot je pošteno in povedo, kdo bo glasoval za ta zakon.
Z veseljem sprejemam pobudo kolega Zamernika in tudi sam bom poskušal izobesiti povsod, kjer je možno, rezultate današnjega glasovanja. To pa predvsem zato, ker sem v tem obdobju naletel na vrsto kritik tega državnega zbora, predvsem tistih ljudi, ki živijo v stiskah in ki nas obkrožajo. Zelo zelo mi je hudo, ker marsikdo, marsikateri poslanec in poslanka ne sprevidita svojega okolja in ne sledita tistemu, kar ljudje od njih pričakujejo in zahtevajo. Z veseljem bom kjerkoli izobesil današnje glasovanje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Rupar. Delo državnega zbora je javno in predstavniki medijev nas spremljajo, kot na vseh drugih sejah. Svoj glas bo obrazložil gospod Pukšič. Ali še kdo?
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa gospod predsednik. Poslanke in poslanci, ter ostali prisotni.
Jaz 23.12. za ta zakon nisem glasoval, ker nisem bil prisoten in sem tako tudi svojim kolegom povedal, da če bi bil prisoten, bi glasoval proti. Zato si jemljem to pravico, da ob obrazložitvi glasu, pri ponovnem glasovanju na predlog državnega sveta povem, da bom glasoval proti temu zakonu.
Govoriti, da je to blagajna lokalnih skupnosti je sicer res, res pa je, da v skupni masi, če si pogledate 420 milijonov tolarjev od vseh ostalih prihodkov in še to je samo tisti 30% delež. In še nekaj res, da je ta delež v eni ljubljanski občini od teh 420 milijonov 68 milijonov. No ja, potem na ostale, tiste manjše v Prekmurju in Prlekiji, Slovenskih goricah in Halozah, odpade po kakšnih 20, 50 ali 200 tisoč tolarjev. Ta delež ni ravno tisto, na kar bi se dalo nekako sklicevati.
Enostavno je nesprejemljivo, da se lahko nekatere spremembe, tako po horizontali kot vertikali spreminjajo, in sicer tako drastično, kot je to prikazano za približno 50% v vrednosti točke in za nekajkratne faktorje, od 5 do 10-kratne faktorje pa po vertikali s številom dviga točk. To je enostavno nesprejemljivo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Vaši poslanski kolegi vas tudi ne poslušajo. Prosim, gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Poslanski kolegi in poslanci vladajoče koalicije, ter ostali kolegi poslanci! Dajte še malo poslušati. Nimam več kot 2 minuti in 15 sekund. Sedaj pa poslušajte! Glejte, vsaj zato pripustite k opravljanju vozniškega izpita - v glavnem v večini hodijo na opravljanje vozniškega izpita mladi, od 18. leta navzgor. To v glavnem še niso dobro plačana delovna mesta, ampak so še to velikokrat brezposelni, dijaki, študenti in tako dalje. Samo ta pripustitev k opravljanju vozniškega izpita z 810 tolarjev na 6.000 tolarjev, verjemite, da je nekaj dvanajstkratni faktor, da je malo neokusno in bistveno preveč. Ali pa izdaja duplikatov vozniškega dovoljenja, s 1.600 - se strinjam, da je 1.600 mogoče nekoliko premalo, O.K., dvakratni, trikratni faktor - ne pa desetkratni faktor 16! Predstavljajte si, kako bi bilo pravzaprav dobro, če bi za pripustitev vladnega zakona v državni zbor, ko bi vlada svoj zakon amandmirala z več kot 10% amandmajev, zaračunali takso! Si predstavljate?! In to takso potem dali za demografsko ogrožena območja, za prehrano otrok v šolstvu, za socialno in tako dalje! Si predstavljate, koliko sredstev bi lahko nabrali?!
Veliko razlogov je, da ta zakon vladi vrnemo, naj ga pripravi tako, kot je treba, in ne glasujemo za. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Pukšič. Besedo ima gospod Peterle. Za njim bo glas obrazložil gospod Kelemina.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Vlada, ki jo imamo, bo prišla v zgodovino kot vlada primanjkljajev in neprestano večajoče se javne porabe. Trikratni proračunski primanjkljaj, ki ga do leta 1996 ni bilo, naraščajoči primanjkljaj v pokojninski blagajni, v zdravstveni blagajni, naraščajoči zunanji dolg, ki gre čez devizne rezerve prvič v naši zgodovini, vse večji razkorak med obsegom izvoza in uvoza, ne v naš prid, in mislim, da se prvič obeta, da bo tudi plačilna bilanca končala z minusom. Torej, nobene resne odločitve vlade proti vsem tem primanjkljajem v teh letih nismo doživeli, pač pa širjenje birokracije (podatki so znani), tihi dvig plač v vladi - to se je kar na tiho zgodilo - in ta zakon ni ne socialen, ne pravičen; je proti državljanom in je čisto preprosto - oprostite tej besedi, ker takih ponavadi ne uporabljam! - to je nesramna molža, gospodje iz koalicije! Na tak način boste priskutili državo lastnim državljanom, kajti nimate pravice; imate pravico do inflacije, imate pravico mogoče enkrat, mogoče dvakrat podražiti vse skupaj, od rojstva do smrti, če hočete, pa še s poroko vmes! Ampak za dvanajstkrat dvigniti neko postavko, in teh ni malo, je pa zadeva, ki govori o narobe svetu pri našem vladanju. Ne rabimo vlade, ki zna samo jemati, namesto da bi državljanom tudi kaj dajala. Seveda bom absolutno proti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svoj glas bo obrazložil gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Spoštovani predsednik, cenjeni državni zbor! Tudi sam bom glasoval proti temu zakonu.
Mislim, da je s tem, ko je dal državni svet negativno mnenje oziroma ni podprl tega zakona in zahteva ponovno glasovanje, postalo glasovanje sedaj, danes v državnem zboru bistveno pomembnejše, kot je bilo takrat. Mislim, da to morate kot tako sprejeti in tudi spoštovati. Mislim, da je tudi prav, da se danes bistveno bolj angažiramo posamezni poslanci, ki mogoče takrat nismo bili v samem prostoru ali pa se kakorkoli nismo opredelili. Zato mislim, da je popolnoma umestno in upravičeno, da se bolj angažiramo, da poskušamo najti oziroma zadostiti pravici.
Poglejte, država je seveda s tem, ko je predpisala vrsto dokumentov, ki so takorekoč obvezni, ni se mogoče enostavno izogniti tem različnim dokumentom, seveda se tega država močno zaveda in prav zaradi tega seveda tudi je po moji logiki postavila svoj, kot se reče temu, piskrček, da bo čim več nakapljalo v ta proračun. Tako veliko povišanje je logično nerazumljivo. Poglejte, to povišanje bo prizadelo vsakega, tako upokojence, predvsem tiste z nizkimi pokojninami, ki še vedno rabijo razno razne dokumente, saj niso za na odpad, jaz vsaj mislim, da ne, moramo tudi njih spoštovati, tako kmete v hribovskih kmetijah, ki težko preživijo, težko. Sami veste, da več ne morejo plačevati socialnih prispevkov, marsikje ne in so jih enostavno odpravili ali pa najnižje, kot sploh je, ali pa jih sploh ne plačujejo, zdaj pa še te dodatne obremenitve. Mislim, da se morate tega zavedati. Enako je seveda z delavci in vsemi tistimi, ki so že danes socialno ogroženi. To povišanje je absolutno pretirano in jaz sem trdno prepričan, da bo tudi ustavno sodišče, če bo ta zakon danes sprejet, razsodilo v prid vsem tistim, ki danes temu zakonu nasprotujemo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo obrazložiti svoj glas? Gospa Darja Lavtižar-Bebler.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi! Tudi jaz sem nekako s težkim srcem sprva glasovala za ta zakon. Ampak zato, ker sem takrat glasovala, ker so me prepričali, bom glasovala tudi danes za. Ampak, da ne bi tukaj obvisela v zraku vsa demagogija, ki je bila tukaj izrečena na račun tega, da Slovenija sploh ni socialna država, glede na to, da sprejema takšen zakon, kot je ta, prosim, vsi tisti si vendarle preberite poglavje 3, ki govori o taksnih oprostitvah in potem boste videli številni, da ni to res, kar ste tukaj govorili. Tukaj je cela vrsta subjektov, ki so oproščeni taks, je cela vrsta spisov naštetih, za katere stvari se takse ne plačujejo in zaradi tega ta demagogija tukaj ni bila na mestu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospa Beblerjeva ni zlorabila govornice, ker je obrazložila svoj glas, zakaj bo glasovala za zakon. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ob tem vas želim opozoriti, da mora pri ponovnem odločanju, skladno z drugim odstavkom 91. člena ustave, za sprejem tega zakona glasovati večina poslancev, to se pravi 46 ali več. Ugotovimo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za zakon? (40 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da zakon ni sprejet.
... (Aplavz.) ...
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SKUPNE KONVENCIJE O VARNOSTI RAVNANJA Z IZRABLJENIM GORIVOM IN VARNOSTI RAVNANJA Z RADIOAKTIVNIMI ODPADKI.
Predlog tega zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose, kot matično delovno telo. Ali želi predstavnik odbora besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Ni razprave, prehajamo na odločanje. Do začetka razprave ni bil vložen pisni amandma. Zboru predlagam, da skladno s drugim odstavkom 270. člena poslovnika sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Predlog tega sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Želi kdo v zvezi s tem razpravljati? (Ne želi.) Ta predlog dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Tako lahko dam na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon sprejet.
Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KAZENSKEM POSTOPKU.
Gradivo so poslanci prejeli na klop, tako da lahko o zakonu odločamo. Predlog tega zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora. Prosim, gospa Beblerjeva.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Spoštovani zbor! Deloma sem že ob razpravi o dnevnem redu predstavila stališče odbora. Naj samo ponovim, da je odbor soglašal, da se predlog zakona o spremembi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku sprejema po skrajšanem postopku. Odbor je sklenil, da predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da po opravljeni obravnavi po skrajšanem postopku sprejme predlog zakona o spremembi zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakona. Torej, da odpravimo napako tehnične narave sicer, ampak ni šlo drugače, kot da izpeljemo ta postopek. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa Beblerjeva. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Razprave ni in jo zaključujem. Imamo samo dva člena, tako da ne glasujemo o običajnem sklepu, da se pač združuje razprava o vseh členih, h katerim ni bil vložen noben amandma. V razpravo dajem 1. člen zakona. Ker ni razprave, ga dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 1. člen sprejet.
V razpravo dajem 2. člen. Razpravo zaključujem. Dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (34 prisotnih.) Je bilo prehitro? Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 2. člen sprejet.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. Gospod Demšar ima besedo.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa za besedo. Predlog zakona bi bil lahko primer, kaj je to tavtologija. Poglejte natančno, kako piše: "Zakon o spremembi zakona o spremembah." Torej gre za spremembo zakona in dopolnitev zakona o kazenskem postopku in nič drugega. Ampak mi menda zato, ker je bil prej zakon spremenjen, prejšnji se imenuje zakon o spremembah, zdaj pa moramo po tem dodajati. Če se bo zgodilo, da bomo hoteli temu še kaj dodati, danes sem pa slišal, da se bo v tej smeri verjetno nekaj delalo, potem bomo napisali trikrat o spremembi: zakon o spremembi zakona o spremembi zakona o spremembah. Poglejte, lepo bi prosil tiste, ki te stvari pripravljate, da malo razmislite o našem slovenskem jeziku in tudi o jasnosti in naslovih, ki naj bi vendar bili čimbolj natančni in kratki. Bojim se, da bo danes to sprejeto tako, kot je, ampak ko bomo dobili drugič, me prav zanima, ker je bilo danes bilo povedano, da se bo verjetno to zgodilo, ali bomo potem imeli trikrat zakone o spremembi. Bodimo nekoliko bolj ljubitelji lepega jezika pa tudi jasnosti pri našem izražanju.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Demšar. O tem vprašanju je govora tudi v mnenju sekretariata na drugi strani, ki pravi, da "se zastavlja vprašanje primernosti takšnega poimenovanja, saj gre z nomotehničnega vidika za nenavaden in po naših podatkih v dosedanji zakonodajni praksi še neuporabljen pristop"; nato sekretariat vsebinsko utemeljuje tak način, in zaključuje: "Sekretariat meni, da je uporabljeni nomotehnični način njenega spreminjanja kljub svoji nenavadnosti ustrezen in bi ga bilo mogoče iz teh razlog tudi dopustiti."
To pojasnilo sem dal pravzaprav v imenu sekretariata v tem primeru; to gradivo ste vsi prejeli.
Repliko ima gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Potem imam samo kratko vprašanje, glede na to, da ste povedali, da sekretariat pravi, da bo to v redu. Ko bomo dobili novo spremembo, ali mi lahko odgovorite, kakšen bo potem naslov, ko bo do spremembe tega zakona prišlo? Ali mi lahko sekretariat odgovori, kakšen bo potem naslov tega zakona.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? Prosim, gospa Ogrinčeva.
HELENA OGRINC: Hvala lepa za besedo. Glede na postavljeno vprašanje moram pojasniti zadevo takole:
Predmet predlagane spremembe se nanaša zgolj na tisto določbo novele zakona o kazenskem postopku, ki po svoji naravi pomeni prehodno določbo, in ta določba ne postane integralno besedilo zakona. Zaradi tega je potrebno spremeniti zgolj konkretno določbo samo te novele zakona, ne pa iti v spremembo zakona o kazenskem postopku. Upam, da sem uspela odgovoriti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa Ogrinčeva. Ker ni več razprave, prehajamo na glasovanje o naslovu zakona. Prosim vodje poslanskih skupin, da zagotovijo prisotnost poslancev. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Izglasovali smo naslov zakona in zakon po členih. Ker ni bilo vloženih amandmajev, sprašujem, ali želi kdo besedo o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za zakon? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU, SKRAJŠANI POSTOPEK. Predlog tega zakona je v obravnavo zboru predložila skupina poslancev s prvopodpisanim gospodom Cirilom Puckom. Ali želi predstavnik predlagateljev zakona besedo? Prosim, gospod Pucko.
CIRIL PUCKO: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani predstavniki vlade, poslanke in poslanci! 19. junija lanskega leta je skupina poslancev vložila predlog zakona o dopolnitvi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Dovolite, da na kratko predstavim vsebino te dopolnitve.
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v 30. členu določa, da pravica do nadomestila zaradi nege ožjega družinskega člana, s katerim zavarovanec živi v skupnem gospodinjstvu, traja v posameznem primeru največ do 7 delovnih dni, za otroke do 7 let starosti ali starejšega, zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka pa do 15 delovnih dni. Kadar to terja zdravstveno stanje ožjega družinskega člana lahko pristojna zdravniška komisija izjemoma podaljša trajanje pravice do nadomestila, vendar največ do 30 delovnih dni za nego otrok do 7 let starosti ali starejšega, zmerno težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka oziroma do 14 delovnih dni za nego drugih ožjih družinskih članov.
V letu 1993 je bila sprejeta novela zakona, ki omogoča daljšo prisotnost enega od staršev zaradi nege otroka, če je prišlo do hudih zdravstvenih težav. Tako lahko na predlog zdravniške komisije I. stopnje zdravniška komisija II. stopnje izjemoma podaljša trajanje pravice nadomestila do nadomestila plače za nego otroka v primerih, ko je takšna odsotnost potrebna zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja otroka. Ta odsotnost pa ne more biti daljša od 6 mesecev. V nobenem primeru torej ni mogoče odsotnosti iz dela zaradi nege oziroma nadomestila plače odobriti za več kot 6 mesecev. Pri možganskih okvarah in rakastih obolenjih pa zahteva narava zdravljenja in teža bolezni, da je eden od staršev ves čas v hospitalizaciji pri otroku. Nedvomno je v procesu zdravljenja to za otroka izredno dobrodošlo, da sta eden ali oba roditelja pri njem. To še posebej priporočajo zdravniki, odvisno od stanja otroka in tudi siceršnje navezanosti otroka na starše ter zmožnosti posamezne bolnišnice. O tem govori tudi konvencija o otrokovih pravicah in te pravice zakon ne bi smel omejevati.
Z dopolnitvijo, ki jo predlagamo, mislim, torej predlagamo, da se lahko v takih primerih podaljša odsotnost iz dela za enega izmed staršev do dopolnjenega 18. leta starosti bolnega otroka. Takšno odsotnost odobri zdravniška komisija II. stopnje na predlog zdravniškega konzilija. S predlagano rešitvijo smo prepričani predlagatelji, bi ta rešitev zelo pripomogla k uspešnejšemu zdravljenju otrok s težkimi možganskimi okvarami in otrok z rakastimi obolenji, kar bi pomenilo tudi bistveno pomoč pri zdravljenju približno 100 na novo letno odkritih takšnih obolenj pri otrocih v naši državi. Za izvedbo dopolnitve zakona ne bodo potrebna dodatna proračunska sredstva.
Predlagatelji se v celoti strinjamo oziroma podpiramo amandma odbora in se tudi zahvaljujem sam odboru, ker je podprl skrajšani postopek. Hkrati se tudi vam zahvaljujem za podporo pri sprejemu tega zakona. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Pucko. Predlog zakona je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalko, predsednico odbora, gospo Zbačnikovo, da predstavi mnenje odbora.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat lep pozdrav! Odbor je predlog obravnaval dvakrat, in sicer, na 38. seji, 8.10., in na nadaljevanju 9.10. Uvodno obrazložitev je že podal prvi podpisnik, gospod Pucko.
Odboru je bilo posredovano tudi pisno mnenje in pisni amandma vlade ter mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Sekretariat je sicer dal nekaj pripomb, s čimer se je predstavnik predlagateljev tudi strinjal. Predstavnica vlade, dr. Dunja Piškur-Kosmačeva je potem tudi obrazložila amandma k predlogu. Predstavnica pediatrične klinike in članica odbora strokovnega kolegija pediatrične klinike, prim.dr. Anžičeva, onkopediater, pa je povedala, da so pobude za izjemno podaljšanje pravice nadomestila plače bile že izoblikovane v pediatrični kliniki pred vložitvijo predloga zakona. V svoji razpravi je posebej opozorila, da predlog zakona ne vsebuje določbe, da naj pravica do nadomestila plače pripada enemu od staršev tudi takrat, ko je otrok v bolnišnici. Da je torej nekaj bistvenega izpuščeno, zaradi česar so se sploh začele vse pobude, in sicer, da bi ta pravica pripadala staršem bolnih otrok tudi tedaj, ko je tak otrok v bolnišnici. Tega ne smatramo kot zdravstveno nego, ampak tisto neposredno podporo staršev pri zdravljenju, brez katere otrok zdravljanja ne zmore.
V razpravi so člani odbora opozorili predlagatelja na nekaj odprtih vprašanj: kako bo z dodatnimi finančnimi sredstvi, presojo upravičenosti do izjemnega podaljšanja pravice do nadomestila plače in natančnejša določitev, časovna opredelitev pravice do nadomestila.
V zvezi z dodatnimi finančnimi sredstvi, ki so potrebna za izvedbo predloga zakona, je predstavnik zavoda za zdravstveno zavarovanje, dr. Petrič, povedal, da bosta za izvedbo predloga zakona potrebni dodatni 2 milijardi sredstev.
Glede predlaganih organov, ki naj bi bili pristojni za odločanje o pravici do nadomestila plače, pa je predstavnica pediatrične klinike, prim.dr. Anžičeva, onkopediatrica, pojasnila, da je za to pristojen strokovni kolegij, ki presoja utemeljenost zdravstvenih predlogov za posameznike, in je zato kot tak edini možni organ za oblikovanje strokovnih individualnih predlogov.
Člani odbora so se nato strinjali s predlagano dopolnitvijo predloga zakona, prav tako predlagatelj in vlada, pa tudi, da se predlog zakona o dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju obravnava po skrajšanem postopku. Potem so glede na razpravo skupaj s člani odbora, vlado, sekretariatom za zakonodajo in pravne zadeve, predstavnico pediatrične klinike, preoblikovali amandma vlade in ga sprejeli kot svoj amandma, ki se glasi:
"Ne glede na prejšnji odstavek tega člena, lahko na predlog strokovnega kolegija Kliničnega centra Ljubljana, Pediatrične klinike, zdravniška komisija II. stopnje podaljša trajanje pravice do nadomestila plače za nego otroka, in sicer v primerih, ko je to potrebno zaradi težke možganske okvare, rakavih obolenj ali drugih posebno hudih poslabšanj zdravstvenega stanja.
Na predlog strokovnega kolegija pediatrične klinike lahko zdravniška komisija II. stopnje odobri tudi pravico do nadomestila plače enemu od staršev, ko je tak otrok v bolnišnici. To pravico lahko uveljavlja eden od staršev do dopolnjenega 18. leta starosti. Trajanje odsotnosti je odvisno od stanja bolezni in se glede na dinamiko poteka bolezni presoja individualno." Po končani razpravi in sprejetem amandmaju je odbor sprejel še sklep, da predlog zakona o dopolnitvi zakona o zdravstvenem varstvenem zavarovanju obravnava in sprejme skupaj z amandmajem odbora po skrajšanem postopku. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Zbačnikova. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnica vlade? Državna sekretarka, primarij dr. Piškur-Kosmačeva ima besedo.
DR. DUNJA PIŠKUR-KOSMAČ: Hvala za besedo, gospod predsednik. Vlada Republike Slovenije umika amandma, ki ga je poslala v državni zbor 31.7.1998 in podpira amandma matičnega delovnega telesa, ki smo ga skupaj oblikovali, in smatramo, da veliko bolje ponazoruje situacijo in bolj natančno razdela pogoje, pod katerimi pripada pravica staršem. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, državna sekretarka. Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospa Zbačnikova v imenu poslanske skupine socialdemokratov.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: To je eden od zakonov, ki ga naša poslanska skupina z veseljem podpira in pozdravlja, in sicer, da samo na kratko, namreč tudi sama sem pediater in sicer nevropediater. Vam povem lahko iz lastnih izkušenj, da je za zdravljenje hudih bolezni, tako rakastih bolezni, malignih in drugih bolezni, nevroloških bolezni, hudih poškodb zelo pomembno ne samo samo zdravljenje, ampak predvsem psihosocialna prilagoditev otroka in tukaj so starši tako nujno potrebni. Obenem pa s tem predlogom zakona izpolnjujemo tudi obvezo, ki jo imamo kot podpisniki tako konvencije o otrokovih pravicah, "magne karte" za pravice otrok v bolnišnicah, listino o pravicah otroka v bolnišnicah, ki jo je sprejel evropski parlament 1988 in še bi lahko naštevala, tudi priporočilo zdravstvenega sveta iz februarja 1996. In z vsem tem prispevamo k boljšemu zdravju naših otrok in k večji humanizaciji. Za hudo bolne otroke naj se da možnost daljšega bolniškega dopusta, če je potrebno tudi več kot 6 mesecev in naj se omogoči, da je nekdo, eden od staršev ob njem tudi v tem času, ko resnično potrebuje, ne nego, nego samo daje zdravstveno osebje, ampak tisto psihofizično podporo, ki jo potrebujemo odrasli, kaj pa šele otrok. Zato ta predlog zakona podpiramo in upam, da ga boste tudi ostali podprli.
Naj pa zaključim z besedami skupine staršev, ki so to pobudo naslovili na naš odbor že v maju, da se zavedamo in tudi stremimo k temu, da bo ta družba čim bolj humanizirana. Zato prosijo: "zato olajšajte našim otrokom, tistim, ki bodo ozdraveli in tistim, ki te sreče ne bodo imeli, čas prebit na zdravljenju v bolnici s tem, da omogočite prisotnost staršev. Biti bolan in sam, si ne želi nihče, tudi ne mi odrasli, kaj šele otrok." Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še katera poslanska skupina besedo? Želi gospod Brenčič v imenu poslanske Slovenske ljudske stranke in gospod Gasparini v imenu poslanske skupine liberalne demokracije.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Za poslansko skupino Slovenske ljudske stranke je ta zakon preizkus humanosti, ki jo naša družba premore do otroka in do staršev tega otroka, ki ga je seveda doletela huda bolezen, katera je, žal, mnogokrat tudi neozdravljiva. Res je, da zakon prinaša za seboj tudi finančne posledice, vendar če samo pomislimo koliko nekih zakonov smo sprejeli v tem parlamentu, ki na mnogo mnogo manj opravičljiv način financirajo določene potrebe v družbi, kot pa je ta. Zato bo poslanska skupina Slovenske ljudske stranke podprla zakon in podprla tudi amandma, ki ga je sprejel odbor za delo, družino in socialne zadeve.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Gasparini v imenu poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije.
MARIO GASPARINI: Spoštovani predsednik! Spoštovani kolegi! Poslanska skupina LDS bo tudi podprla ta zakon, predvsem bo podprla amandma odbora in tudi amandma, ki ga je vložila gospa doktor Vencljeva. Mislim, da je to pravilno in da se tudi točno opredeljuje kdo in kaj bi bilo treba izvesti na kliničnem centru.
Tudi drugi odstavek, ki govori o tem, da bi eden od staršev imel pravico dobiti nadomestilo osebnega dohodka tudi takrat, ko hudo bolan otrok leži v bolnici, je na mestu. Tukaj se popolnoma strinjam z doktor Zbačnikovo, da je to najbolj primeren način, da bi otrok živel tisto, ki mu je dosojeno, da živi toliko časa. V naši poslanski skupini ni bilo nobenih debat in nobenih za ali kontra. Mi smo za to, ker se zavedamo pomembnosti in stiske, ki jih imajo starši s takimi otroki. Morda bi bilo tudi kriti kakšne stroške, ki jih imajo v zvezi s prihodom takih otrok, ki prihajajo na kontrolo ali ki se zdravijo v kliničnem centru, iz periferije so ti stroški od potnih stroškov pa ne vem do kakšnih. Upam, da bo socialno skrbstvo pravzaprav poskrbelo tudi za te stroške.
Naj še enkrat povem, da bomo glasovali za amandma odbora in za dopolnitev amandmaja.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Gasparini. Kratko pojasnilo. Ker je vlada umaknila svoj amandma, to pomeni, da je amandma gospe doktor Helene Hren-Vencelj na amandma vlade brezpredmeten.
Želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Ali želijo besedo poslanke in poslanci? Gospa doktor Hren-Vencljeva, prosim.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Umikam amandma, ker je vlada umaknila svojega. Umikam ga tudi na pojasnilo, da v dikciji, ki ga je pripravila vlada, ni tako natančno opredeljeno to, kar ta zakon hoče doseči. Namreč, da se iz dikcije ne razume tega, da bi lahko eden od staršev bil ali pa oba, kot smo slišali, glede na mnenje strokovnega kolegija pediatrične klinike ob otroku v času hospitalizacije. Tukaj so mišljeni predvsem otroci z rakavimi boleznimi. Sem pa v amandmaju hotela popraviti tudi nekaj medicinske latovščine, vendar zdaj, ker je amandma brezpredmeten, o tem ne bom govorila. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa kolegica doktor Hren-Vencljeva. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o posameznih členih in amandmaju k enemu od dveh členov. Na glasovanje dajem 1. člen in amandma, ki ga je pripravilo matično delovno telo. Vlada ga podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma k 1. členu. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 1. členu? (52 prisotnih.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
S tem smo v celoti spremenili 1. člen. V razpravo dajem 2. člen. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na razpravo in odločanje o naslovu zakona. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona soglasno sprejet.
Prehajamo v tretjo obravnavo. Ali želi kdo od kvalificiranih predlagateljev vložiti amandma k 1. členu? (Ne želi.) Ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za zakon? (52 prisotnih.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GOSPODARSKIH DRUŽBAH, HITRI POSTOPEK. Predlog tega zakona je v obravnavo zboru predložila vlada. Ali želi predstavnik vlade besedo? Prosim. Besedo ima gospod Dolčič, vršilec dolžnosti direktorja vladne službe za zakonodajo.
TONE DOLČIČ: Hvala lepa za besedo. Spoštovane gospe poslanke in cenjeni gospodje poslanci! Spremembe zakona o gospodarskih družbah, ki so pred vami, pravzaprav niso obsežne, pomembne pa so predvsem zaradi razlogov pravne varnosti, ki naj bi jo zagotovile. Vlada je sklenila spremembe zakona predlagati predvsem zaradi skorajšnje uveljavitve evropskega pridružitvenega sporazuma in sicer z namenom, da bi še pred njegovo uveljavitvijo, ki bo 1. februarja letos, odpravili nekatere pravne nejasnosti, do katerih bi v praksi lahko prišlo, če predlagane spremembe ne bodo sprejete. Vlada predlaga, da se odpravijo diskriminatorne določbe glede tujcev v organih nekaterih gospodarskih družb. Saj ocenjuje, da tovrstne oblike diskriminacije posameznikov glede na njihovo državljanstvo, ne le da ne bodo v skladu z evropskim sporazumom, ko bo ta začel veljati, seveda, pač pa tudi niso utemeljene in smiselne. Ena od bistvenih pravic tistih, ki na ozemlju Republike Slovenije opravljajo pridobitno dejavnost, tako da ustanovijo gospodarsko družbo, je tudi ta, da imajo možnost take gospodarske družbe neposredno upravljati.
Predlagane spremembe glede uporabe slovenščine v poslovanju gospodarskih družb dopolnjujejo siceršnje tovrstne določbe iz zakona o gospodarskih družbah. Seveda pa v ničemer ne posegajo v ustavno zagotovljen položaj slovenskega jezika kot uradnega jezika v Republiki Sloveniji. Vsekakor pa je treba poudariti, da so zahteve po ohranitvi in ohranjenju slovenskega jezika bolj stvar individualne in skupinske kulture in zavesti, ki v primeru, da je ni, pač povzroči to, da je predpisovanje takšnih obveznosti lahko le omejeno uspešno.
V zvezi z usklajevanjem zneskov mi dovolite, da poudarim, da gre za spremembo sedaj veljavne neustrezne ureditve, po kateri je vlada morala spremeniti vse zneske, navedene v 11. členu zakona o gospodarskih družbah, kar je v praksi povzročilo precej problemov, vlada pa se je morala držati zakonske določbe, ker je ni mogla enostransko spremeniti.
Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za gospodarstvo, ki je oblikoval tudi svoja dopolnila, s katerimi se vlada večinoma strinja, saj v precejšnji meri izboljšujejo zakonsko besedilo, vsebinsko pa so bolj ali manj redakcijskega značaja.
Vlada pa ne more soglašati s predlaganim novim 8.a členom, saj je njegova vsebina sistemske narave in ne spada med prehodne določbe, kot je predlagano v amandmajih odbora za gospodarstvo. Ta člen se bo namreč uporabljal vsako leto in ne le za preteklo leto 1998, kot bi bilo mogoče razumeti iz predlaganega amandmaja odbora za gospodarstvo. Zato vlada predlaga, da se ohrani prvotni tekst, kot ga je sama predlagala.
Dovolite mi še, da opozorim na očitno tiskovno napako v amandmaju odbora za gospodarstvo k 3. členu predloga zakona, ki se napačno sklicuje na 216. člen namesto na 261. člen, kar bi bilo sicer pravilno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. Gospod Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki vlade! Predsednik odbora, dr. Zagožen, me je zaradi odsotnosti zaprosil, da poročam v imenu odbora. Ker ste poročilo dobili, ga tu ne bom podrobneje predstavljal. Dovolite, da predstavim samo sklep in na kratko amandmaje.
Kljub izraženim nekaterim rezervam ob obravnavi predloga zakona je odbor sprejel sklep, da predlog zakona podpira in da podpira tudi hitri postopek.
V zvezi z amandmaji naj povem samo to - ker je že predstavnik vlade izrazil opredelitev oziroma stališče vlade do posameznih amandmajev - da pri amandmaju k 2. členu odbor s svojim amandmajem, ko predlaga nadomestitev besed "sporočanje in obveščanje" z besedami "medsebojno sporazumevanje", razširja uporabo slovenskega jezika v gospodarskih družbah, ker gre v bistvu za to, da se slovenski jezik uporablja v obojesmernem komuniciranju.
Pri drugem amandmaju gre za redakcijski popravek oziroma je amandma redakcijske narave.
Pri 3. členu gre za natančnejšo opredelitev uporabe evra z nazivom, kot je tudi uradno uveljavljen.
Drži tudi to, kar je rekel že predstavnik vlade, da je pri 216. členu tiskarska napaka, in prosim, da se to številko spremeni v 261. člen.
Končno, pri 9. členu - uveljavitev zakona. Odbor meni, da je smiselna uveljavitev naslednji dan po objavi v Uradnem listu, kajti 15 dnevni rok bi pomenil, da bi bil ta rok kasnejši od uveljavitve sporazuma s 1. februarjem.
Predlagam, da te amandmaje sprejmete. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala gospod Horvat. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Zboru predlagam, da odloči, da lahko vsak posameznik po splošni razpravi v okviru prve obravnave, ter razprave o zakonu v celoti, ki v tretji obravnavi, govori samo enkrat in to največ 10 minut, če je k razpravi prijavljen pisno ter največ 5 minut, če je brez pisne prijave. Pri obravnavi vsakega člena in naslova, ter amandmajih k členu in k naslovu, v drugi in tretji obravnavi lahko posameznik govori prav tako samo enkrat in to največ 10 minut. Ta predlog dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Ponavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Proceduralno? Prosim. Dobro. Besedo dajem poslankam in poslancem. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem splošno razpravo. Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih zakona.
Zboru predlagam, da skladno z zadnjo alineo 189. člena poslovnika, razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlog? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
V razpravo dajem 2. člen in amandma k 2. členu. Želi kdo razpravljati? Imamo dva amandmaja, kot smo bili obveščeni je to vložil odbor. Ker ne želi nihče razpravljati zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma pod številko 1 k 2. členu. Ugotavljamo prisotnost. Ugotavljamo prisotnost. (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost. (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 2. člen. Ugotavljamo prisotnost. (54 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 2. člen sprejeli.
K členu 3. imamo amandma. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost. S spremembo, ki je bila tu že povedana, namesto 216. člena je 261. člen. Ugotavljamo prisotnost. (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Člen je v celoti spremenjen in o njem ne bomo glasovali.
Imamo amandma za nov 8.a člen. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost. (52 prisotnih.)
Kdo je za nov 8.a člen? (25 poslancev.) Je kdo proti? (19 poslancev.)
Ugotavljam, da je nov 8.a člen sprejet.
K 9. členu imamo amandma. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost. (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 9. členu? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 9. člen. Ugotavljamo prisotnost. Je spremenjen v celoti, se opravičujem. Na glasovanje dajem ostale člene h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost. (41 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost, drugič. (53 prisotnih.)
Kdo je za ostale člene h katerim niso bili vloženi amandmaji? (51 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo preostale člene sprejeli.
Opravili smo razprave in glasovanja o posameznih členih. Glasovati moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost. (52 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Izglasovali smo zakon in pa naslov zakona. Odpiram razpravo o zakonskem predlogu v celoti. Kdo želi besedo? Ker ne želi nihče razpravljati zaključujem razpravo. Želi kdo vložiti amandma v tretji obravnavi? (Ne želi nihče.) Ugotavljam, da k predlogu zakona ni bil vložen dodatni amandma, zato dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (47 prisotnih.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O BANČNIŠTVU. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Želi predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Kdo želi besedo? Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih in amandmajih. Imate jih v pregledu z dne 19.1.1999.
Imamo amandma k 19. členu, to je amandma odbora za finance in monetarno politiko. Želi kdo razpravljati o njem? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 123. členu imamo amandma prav tako odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 240. členu imamo amandma, prav tako odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma k 240. členu sprejet.
Imamo amandma k 241. členu, prav tako odbora za finance in monetarno politiko. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 244. členu imamo amandma odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 245. členu imamo amandma odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi amandmaja porušeno razmerje? (Ni.) Hvala lepa.
Prehajamo na glasovanje o zakonskem predlogu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG SKLEPA O PRENEHANJU ZAKONODAJNEGA POSTOPKA O ZAKONU O ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA SOFINANCIRANJE IZGRADNJE IN O POROŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NAJETJE POSOJIL ZA IZGRADNJO TERMOELEKTRARNE TRBOVLJE 3. Predlog za ugotovitev, da preneha zakonodajni postopek v navedenem predlogu zakona je v obravnavo zboru posredoval poslanec Miran Potrč. Želi predlagatelj besedo? Prosim, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Na predhodnem zakonodajnem referendumu v nedeljo, 10. januarja je bil z veliko večino državljank in državljanov, ki so glasovali, sprejet sklep oziroma sprejeta odločitev, da se ne podpre način financiranja, kakor je bil predlagan v zakonu, ki je bil na predhodnem zakonodajnem referendumu.
Želim, da je ta državni zbor korekten do odločitve na referendumu. Zato predlagam, da ugotovi, da je zakonodajni postopek po tem zakonu končan. Menim namreč, da bi bilo napačno, in tudi sam ne bi želel, da bi iskali kakršnokoli možnosti nove oblike financiranja. Hkrati tudi menim, da ne bi kazalo iskati kakršnihkoli dodatnih rokov, preden bi se odločali, kaj je s tem zakonom.
Hkrati sem prepričan, da je najbolj korektno sprejeti ugotovitev o zaključku zakonodajnega postopka tudi zato, da se ob ugotovitvah vseh, ki so kakorkoli ocenjevali te rezultate - to smo bili tako tisti, ki smo predlagali zakon, tisti, ki so predlagali oziroma zahtevali referendum, in vlada - odpre možnost, da se v miru, v nekem razumnem roku oceni stanje, kakršno je po referendumu nastopilo, in eventuelno sprejmejo potrebni dodatni predlogi in ukrepi, kako bi se rešila nekatera vprašanja, ki se jih je poskušalo rešiti s tem predlogom zakona. To so pa vprašanja, vezana na našo energetsko politiko, vprašanja, vezana na rudarjenje v Zasavju, vprašanja, vezana na ohranjanje delovnih mest in razvoj zasavskih občin in podobno.
Predlagam torej, da ugotovimo, da je zakonodajni postopek po tem zakonu končan in da hkrati sprejmemo sklep, da predlagamo vladi, da v roku treh mesecev prouči posledice odločitev, sprejetih na referendumu, za oskrbo Slovenije z energijo, za nadaljevanje proizvodnje električne energije in pridobivanje premoga v Zasavju, za odpravljanje onesnaževanja okolja v skladu s predpisi, predvsem pa tudi za odpravljanje brezposelnosti ter zagotavljanje delovnih mest in razvoja zasavskih občin.
V skladu s temi ugotovitvami naj predlaga državnemu zboru Republike Slovenije predloge zakonov ali druge ukrepe in aktivnosti, ki bodo zagotavljali optimalno rešitev navedenih vprašanj. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Potrč. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki vlade? (Ne želijo.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Gospod Peterle, prosim.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa za besedo. Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Mislim, da sta oba predloga sklepov, ki ju daje poslanski kolega, gospod Miran Potrč, korektna in sta v skladu z dejstvi po opravljenem referendumu.
Pri drugem sklepu bi imel samo naslednji dodatek: predlagam, naj se sklep dopolni tako, da naj vlada pri tem delu upošteva gospodarske, socialne, okoljevarstvene vidike in odločitev Slovenije za vključitev v Evropsko zvezo. To bi samo imel kot dodatek. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo.
Na glasovanje dajem prvi sklep, ki ste ga dobili: "Zakonodajni postopek o zakonu za zagotavljanje sredstev za sofinanciranje izgradnje in o poroštvu Republike Slovenije za najetje posojil za izgradnjo Termoelektrarne Trbovlje 3, EPA 101/594, je v skladu z odločitvijo na predhodnem zakonodajnem referendumu o zakonu, ki je bil dne 10.1.1999 in na predlog predlagatelja zakona poslanca Mirana, končan." Dajem predlog v razpravo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvi sklep sprejet.
Imamo še dodatni sklep prav tako v tem materialu. Naj ga preberem ali ga imate pred sabo? Ga imate. Samo trenutek, ker je gospod Peterle dal še amandma k temu. Amandma gospoda Peterleta je, da se doda stavek na koncu drugega odstavka: "Pri tem naj se upošteva predvsem gospodarski, socialni in okoljevarstveni kriteriji ter namero Slovenije za vključitev v Evropsko zvezo." Dajem ta amandma v razpravo. Zaključujem razpravo. Dajem amandma na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma gospoda Peterleta? (29 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem osnovni, torej sklep v celoti. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za sklep v celoti? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
S tem smo zaključili tudi to točko dnevnega reda in zaključili vse točke, ki so bile pripravljene. Jutri dopoldne so seje delovnih teles. Predlagamo, da nadaljujemo s sejo jutri ob 14.30 uri, da bi lahko delovna telesa v redu in korektno pripravila tudi poročila. Hvala. Zaključujem današnje zasedanje.
(SEJA JE BILA PREKINJENA DNE 19. JANUARJA 1999 OB 17.07 URI.)