Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
43. izredna seja
(18. januar 2000)

Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora.
Seja se je pričela ob 14.09 uri.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam 43. izredno sejo državnega zbora Republike Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi prvega in drugega odstavka 51. in 54. člena poslovnika državnega zbora.
Obveščen sem, da so za prvi dan, torej za 18. januar, zadržane naslednje poslanke in poslanci: Miran Potrč, Borut Pahor, Peter Hrastelj, Roman Jakič za pričetek seje (ampak sem ga že videl), Branko Janc, Jožef Košir in Darja Lavtižar-Bebler, ki je pravkar vstopila v dvorano.
Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani. Prisotnih je 72 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil predsednika vlade in ostale člane vlade Republike Slovenije, predstavnika urada predsednika Republike Slovenije, predstavnika državnega sveta Republike Slovenije, ustavnega sodišča Republike Slovenije, računskega sodišča Republike Slovenije in predstavnika varuha človekovih pravic, guvernerja banke Slovenije, dr. Franceta Arharja in generalnega direktorja zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, gospoda Janeza Prijatelja, ter generalnega direktorja zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, gospoda Franca Koširja.
Prehajamo na določitev dnevnega reda te izredne seje. Prejeli ste ga s sklicem 14. januarja 2000. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena poslovnika.
Sprašujem, ali obstaja kakšen predlog za umik katere od predlaganih točk dnevnega reda! (Ni predlogov za umik.)
Prehajamo na razširitve. Ali želi kdo predlagati razširitev dnevnega reda? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje o predlogu za sprejem predloga zakona po hitrem postopku.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2000 in zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona, to je zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2000, po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (49 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na glasovanje o dnevnem redu v celoti.
Na glasovanje dajem predlagani dnevni red, kot ste ga prejeli. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dnevni red v celoti? (58 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo sprejeli dnevni red 43. izredne seje državnega zbora.
Preden preidemo na 1. točko, bi vas rad obvestil - o tem smo se tudi pogovarjali na zadnji seji kolegija - da bi se pri delu te izredne seje organizirali tako, da bi jo dokončali najkasneje do četrtka, da bi lahko državni zbor v petek, 21. januarja ob 10.00 uri pričel 18. redno sejo. V ta namen tudi predlagam, da bi državni zbor jutri zasedal do 19.00 ure. V četrtek pa bi državni zbor sejo podaljšal tako, da bi jo tudi poskušal dokončati.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA UGOTOVITVE PRENEHANJA MANDATA POSLANCU DRŽAVNEGA ZBORA.
Poslanec Jože Lenič je dne 27.12.1999 obvestil državni zbor, da je bil dne 22.12.1999 imenovan na funkcijo predsednika uprave kapitalskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kar je po določbah zakona o poslancih nezdružljivo z opravljanjem funkcije poslanca in zato te funkcije ne sme opravljati. O obvestilu je razpravljala tudi mandatno-imunitetna komisija državnega zbora in je zboru tudi pisno poročala. Ali želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin! Besedo dajem poslankam in poslancem! Pisno se je k tej točki prijavil poslanec Ivo Hvalica. Prosim.

IVO HVALICA: Hvala lepa za besedo, z željo, da ne bom prekinjen oziroma izklopljen.
Spoštovane kolegice in kolegi! V stilu novoletne voščilnice, ne božične, novoletne voščilnice državnega zbora za leto 2000 bi vam moral zaželeti srečno bivanje. Drugače bom rekel. Veliko uspešnega dela in uspešne volitve v letu 2000.
Najprej bi uporabil ta moj nastop, za katerega sem se prijavil, za proceduralno zadevo. Ne vem, kako se lahko zgodi vodstvu državnega zbora, da nas naredi tako produktivne, ker v sklicu, ki je podpisan, piše, "sklicujem 43. sejo državnega zbora". To ni res. To je 43. izredna seja, to je bistvena razlika. Do sem še nismo prišli, da bi imeli 43. redno sejo. Toliko o proceduri.
Oglašam se k 1. točki dnevnega reda, tako kot sem se že drugikrat ob takih priložnostih, pri čemer bi prosil, da uslužbenke, uslužbence in tako dalje pošljete v skladu s poslovnikom iz poslanskih klopi, potem bom nadaljeval.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, kolegice in kolegi, da zavzamete svoja mesta, strokovni svetovalci poslanskih skupin pa prav tako, da zavzamete mesta, ki so določena po naših pravilih.

IVO HVALICA: Ne slišijo. Ne, ne bom, dokler bo nemir tukaj. Ker vi zelo spoštujete poslovnik, bi vas prosil, da ga tokrat dosledno.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ja, prosim, kolega Hvalica, imate besedo. Mislim, da lahko normalno nastopate.

IVO HVALICA: Zdaj pa bom. Hvala lepa. Torej, jaz bom pogrešal poslanca Leniča, ker sem se vedno spotikal ob njegovo telefoniranje med sejo državnega zbora. Seveda, jaz nisem vedel, da si on takrat ureja službo. Jaz sem mislil, da s Kopačem mogoče počneta kaj drugega, na borzi, on si je pa urejal službo na kapitalskem skladu. Jaz mu k temu, k dosegu te funkcije ne čestitam, ker po evropskih merilih je funkcija poslanca daleč nad funkcijo, daleč, višje, kot jo je šel opravljat poslanec Lenič. To je še ena diskreditacija tega parlamenta in zanimivo je, po vrsti hodijo LDS-ovski poslanci in po vrsti na institucije, javna podjetja, ki so sigurno boljše plačana od tega mesta, torej poslanca v državnem zboru, kar je tudi žalostno po svoje. Ob tem, ko poslanec Lenič zapušča poslanske klopi, pa ne zapušča poslansko klop samo kot poslanec, brez funkcije, ampak zapušča to poslansko klop tudi kot vodja delegacije v parlamentarni skupščini Nata. In zdaj me zelo zanima, kaj bo predsednik odbora za mednarodne odnose, ki je pred dvema letoma poskrbel za to, da je na vsak način mojo kandidaturo za to mesto potem, ko je s tega mesta odšel kolega Janša, kaj bo predsednik odbora za mednarodne odnose naredil sedaj, koga bo sedaj določil za vodjo delegacije v parlamentarni skupščini Nata. Gre še za neko drugo vprašanje. Gospod Lenikč je kot vodja delegacije v parlamentarni skupščini Nata obljubil, da bo Slovenija v maju letos, leta 2000, priredila tako imenovani Rose-Roth seminar, ki je ena od špic dejavnosti parlamentarne skupščine Nata. Kdo bo to sedaj izpeljal? Predsednik Lenič je pač ravnal v tej delegaciji kot "one man band", in moram reči, da me zadnjič ni niti počakal, ko je zasedala parlamentarna skupščina Nata v Amsterdamu, in sem prišel na plenarno zasedanje, njega pa ni bilo več, on je odšel brez besed, nič mi ni rekel, ali je s kom govoril, ali je kaj naredil, ali je preklical to ali ni preklical. Skratka, ko sem ga potem pobaral tu v klopi, "ja, ja, bi se morali pogovoriti...". Seveda, on je že bil na kapitalskem skladu. Sedaj me prav zanima, kako bo naš parlament razrešil to stvar. Verjamem, da velecenjeni gospod Kacin lahko - upam, da ne bom prekinjen - tudi novi naslednici, poslanki, poveri to nalogo; vprašanje pa je, če nekdo, ki pride na novo, lahko to funkcijo zadovoljivo opravi. Ne, ne, naj nekateri vzdihujejo, kakorkoli hočejo, pokazalo se je, kako je predsednik odbora za mednarodne odnose s svojim manevriranjem - ker to je bilo dva meseca manevriranja takrat - v bistvu ne samo udaril v prazno, udaril nazaj, pač s svojim načinom reševanja tega problema. Sedaj odhaja ven, njega to ne briga, mogoče tudi prenekatere poslance ne briga, kako bo z našim ugledom vizavi parlamentarne skupščine Nata - mogoče, verjamem, da nekatere ne briga, nekateri so celo proti, ampak pustimo to. Sicer pa velja za ta parlament nek konsenz, torej sporazum, bom rekel, parlamentarnih strank, tako za vključevanje v Evropsko unijo kot za vključevanje v Nato. Znašli smo se pred neljubo situacijo, ki je posledica odhoda poslanca Leniča na bolje plačano mesto. To je žalostna zadeva. Naj gre, bog mu daj zdravje, naj naredi tam čim manj škode, ampak škodo je naredil temu parlamentu in to nedvoumno, s tistim, kar sem do sedaj povedal. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Hvalica. Glede vaše opombe, da je bil sklic zapisan brez besedice "izredno", se opravičujem za to pomoto. Sam pa sem pri vodenju seje striktno uporabljal izredno sejo, tako da je razumljivo, da smo danes na izredni seji.
Ali želi še kdo od poslank in poslancev besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Na podlagi 9. člena zakona o poslancih državni zbor seznanjam z naslednjim ugotovitvenim sklepom:
"Državni zbor Republike Slovenije ugotavlja, da je bil poslanec, gospod Jože Lenič, imenovan za predsednika uprave kapitalskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d., in je nastopil funkcijo predsednika uprave s 1.1.2000, kar je po 12. členu zakona o poslancih nezdružljivo z opravljanjem funkcije poslanca. Zato mu v skladu s tretjo alineo prvega odstavka in drugim odstavkom 9. člena zakona o poslancih preneha mandat z današnjim dnem."
Preden bi zaključil točko dnevnega reda, bi se rad v svojem lastnem imenu, in prepričan sem, da tudi v imenu poslank in poslancev, dosedanjemu kolegu Jožetu Leniču zahvalil za njegovo delo v funkciji poslanca državnega zbora. Zaželel bi mu, da bo na odgovornem delu, ki ga je pričel opravljati, prav tako uspešen. ... (Aplavz v dvorani.) ...
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2000 IN DOPOLNJENEGA PREDLOGA PRORAČUNA.
Zboru ju je predložila vlada Republike Slovenije in sta bila objavljena v Poročevalcu, številka 74 do 74/13 ter v Poročevalciu, številka 1/I in 1/II.
Državni zbor je na 17. seji opravil splošno razpravo o predlogu državnega proračuna in sprejel sklep, da se razprava o državnem proračunu nadaljuje. Vlada Republike Slovenije je dne 29. decembra 1999 zboru predložila dopolnjen predlog proračuna za leto 2000. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi. Besedo ima državni sekretar mag. Cvikl.

MAG. MILAN MARTIN CVIKL: Hvala lepa za besedo. Poslanke in poslanci! Dovolite mi, da na kratko predstavim mnenje vlade Republike Slovenije in amandmaje k predlogu proračuna in dopolnjen predlog proračuna za leto 2000.
Pri tem je potrebno povedati, da je vlada pri oblikovanju mnenja vlade k amandmajem državnega zbora Republike Slovenije - kot je znano, je bilo oblikovanih 247 amandmajev, od tega trije na splošni del in ostali na posebni del proračuna - izhajala iz določb zakona o javnih financah in na tej podlagi oblikovanih amandmajev državnega zbora oziroma poslancev državnega zbora.
Amandmaji za proračun leta 2000 so morali biti oblikovani tako, da so zmanjševali proračunske postavke, konte pri enem uporabniku, v kolikor smo seveda želeli povečati pravice uporabe pri drugem proračunskem uporabniku. Ker je skozi odločanje v odborih državnega zbora prišlo do tega, da je od 247 amandmajev bilo samo 36 amandmajev podprtih, bodisi s strani matičnega delovnega telesa za ustrezno ministrstvo, v kolikor je amandma zmanjševal sredstva pri istem ministrstvu ali v kolikor je prišlo do strinjanja obeh odborov, tako tistega, ki je predlagal, da se povečajo sredstva pri določenem ministrstvu, kot tistega, ki se je strinjal s tem, da se sredstva pri drugem ministrstvu zmanjšajo, je na podlagi odločitve vlade bilo vseh teh 36 amandmajev poslancev sicer zavrnjenih, vendar jih vlada podpira v svojih amandmajih. In je vseh 36 amandmajev poslancev državnega zbora, ki so doživeli podporo v odborih in ne nasprotovanje s strani seveda kontra odbora, doživelo tudi podporo pri oblikovanju mnenja vlade.
V zvezi s tem se je potem oblikoval predlog državnega proračuna oziroma dopolnjen predlog državnega proračuna z oblikovanjem amandmajev vlade. Tukaj seveda moramo povedati, da je vlada najprej s svojimi amandmaji povzela teh 36 amandmajev. To so nekateri amandmaji, ki pri uradu za narodnosti povečujejo oziroma zagotavljajo dodatna sredstva za varovanje narodnih skupnosti, amandma pri uradu vlade za informiranje, amandma, ki znotraj ministrstva za gospodarske dejavnosti prerazporeja in vključuje program rudnika Laško, Huda jama, v program revitalizacije Zasavske regije, amandma pri ministrstvu za kmetijstvo, amandma poslancev pri ministrstvu za promet in zveze, ki povečuje program direkcije za ceste z zmanjšanjem avtocestnega programa, in amandma poslancev za zagotavljanje sredstev pri ministrstvu za zdravstvo za zagotavljanje investicij v investicijo in opremo kliničnega centra, pediatrično kliniko in investicijo v adaptacijo objekta Stara gora, paviljon 4. Prav tako je prišlo do nekaterih sprememb znotraj ministrstva za šolstvo in šport in amandma, ki je na podlagi sklepov odbora za notranjo politiko, zagotavlja dodatna sredstva za najemnine okrožnih sodišč in ki zagotavlja dodatna sredstva za materialne stroške sodišč ter amandma, ki zagotavlja dodatna sredstva za okrožna državna tožilstva zaradi vzpostavitve postopkov dela poravnav.
Poleg tega je vlada, ko je najprej seveda povzela te v državnem zboru potrjene amandmaje - moram povedati, da v preteklih letih je vlada vse amandmaje zavračala, ker so ti zaradi oblikovanja amandmajev posegali v tekočo oziroma proračunsko rezervo in jih je bilo nemogoče podpreti - poleg tega je pa vlada oblikovala nekaj amandmajev, pri katerih je upoštevala tiste zakonske spremembe, ki so se dogodile od predložitve državnega proračuna do oblikovanja dopolnjenega predloga proračuna. Tako vlada predlaga amandma, s katerim se zagotavljajo prva sredstva za vzpostavitev drugega stebra pokojninskega sistema za zaposlene v državni upravi in tudi prva sredstva, ki na nek način vzpostavljajo sistem in tudi dejejo denar za vzpostavitev tega stebra.
Dalje se v skladu s spremembami pristojnosti veterinarske uprave Republike Slovenije spreminja oziroma prerazporeja denar iz financiranja javnih služb na veterinarsko upravo in podobno se pri ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem zagotavlja dokapitaliziranje sklada malega gospodarstva za zmanjšanje odhodkov pri ministrstvu za kmetijstvo. Vlada je v skladu z oblikovanim zakonom o izvrševanju proračuna za leto 2000 predlagala tudi 28. členu skladen amandma, ki pri ministrstvu za kulturo zagotavlja dodaten ali pa zagotavlja dodatna sredstva za prenos finančnih obveznosti javnih zavodov kulture na občine, glede seveda na namero zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin.
Vlada je poleg tega predlagala tudi nekatere amandmaje, ki so bili predlagani zaradi spremembe pristojnosti in so tudi povezani z zakonodajo v tej zvezi. Gre za zakon o standardizaciji in nekatere druge zakone in gre za spremembe znotraj ministrstva. Vlada je poleg tega predlagala še 50 tehničnih amandmajev, kjer pa gre za to, da se zaradi sistema priprave proračuna in zaradi seveda tehnične prilagoditve tem finančnim načrtom, metodologiji priprave proračuna ustrezno določa državni proračun. S tem vlada seveda za približno 10 milijard ali 1% spreminja notranjo strukturo državnega proračuna, na globalni ravni pa se po predlogu vlade prihodki povečujejo samo za 420 milijonov, zaradi 300 milijonov prenosa nekaterih virov iz zavodov v državni proračun, za to gre pri veterini, in zaradi tega, ker se predvideva v letu 2000, da bo prišlo do 120 milijonov vplačila nedavčnega prihodka, povezano z nadomestilom zmanjšanega pretoka v Murski Bistrici. V zvezi s tem se seveda državni proračun praktično ohranja v enakem globalnem obsegu 1.021 milijard in seveda tudi globalni odhodki državnega proračuna so predlagani skupaj v višini 1.060 milijard 108 milijonov.
Še to bi dodal, da na podlagi oblikovanega mnenja odbora za finance in monetarno politiko vlada v odboru podprte amandmaje oziroma oblikovane amandmaje podpira, da pa vlada ne podpira v odboru državnega zbora za finance in monetarno politiko podprtega amandmaja komisije državnega zbora Republike Slovenije za lokalno samoupravo. Vlada meni, da je s sprejemom s strani vlade podprtih amandmajev državni proračun po obsegu in notranji strukturi primerna podlaga za izvajanje nalog neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov v letu 2000. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju, mag. Cviklu. Predlog proračuna je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, predsednika odbora, mag. Kopača, da predstavi mnenje odbora.

MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Odbor se je opredelil do vseh vloženih amandmajev, pri čemer je imel podobno stališče kot vlada, ne pa v celoti identično. Odbor tako, ker je že vlada v svojih amandmajih, ki sta jih podprla najmanj dva odbora državnega zbora, povzema vsebino teh amandmajev.
Glede na signal, ki je prišel iz državnega zbora, kaj poslanci bolj podpirajo kot kaj drugega, je bil tudi odbor tega istega mnenja in je na ta način podprl amandmaje vlade. Ni se pa strinjal z amandmaji drugih predlagateljev, pri čemer se mi zdi še enkrat korektno poudariti, da je najmanj 35 teh pomembnejših oziroma obsežnejših amandmajev poslancev oziroma poslanskih skupin povzetih v amandmajih vlade.
Odbor je imel v zvezi z dopolnjenim predlogom proračuna zanimivo diskusijo, ki se tiče sistemskega zakona o javnih financah. Zakon o javnih financah smo sprejeli konec septembra lansko leto oziroma v začetku oktobra, in ta pravi, da predlogov za spremembe proračunskih izdatkov ni moč dajati tako, da bi ti predlogi povečevali obseg zadolževanja ali da bi črpali iz splošne proračunske rezervacije oziroma, v stari terminologiji, tekoče proračunske rezerve.
V svojem dopolnjenem predlogu proračuna je vlada predlagala - dopolnjeni predlog proračuna pa je po tolmačenju komisije za poslovnik sklop amandmajev, zato za njih velja identična poslovniška določba oziroma zakonska določba kot za amandmaje poslancev. Vlada pa je v skupini 87 amandmajev, ki predstavljajo dopolnjeni predlog proračuna, 12 amandmajev vložila tako, da so črpali iz splošne proračunske rezervacije. Pri tem je imela tudi svojo utemeljitev, ker so se v vladi zavedali te spornosti glede na določbe zakona o javnih financah, in v resnici ni moč odrekati logike tej utemeljitvi; resnici na ljubo pa je zakonska dikcija in poslovniška dikcija taka, da po mnenju odbora tega ne omogoča.
Zato odbor teh amandmajev vlade - gre za amandmaje s številkami 1, 3, 4, 6, 61, 62, 63, 64, 84, 85 in 86 - ni podprl oziroma, korektneje, se do njih ni opredeljeval, pač pa jih je vse po vrsti, brez izjeme, povzel v dveh svojih amandmajih, od katerih en predstavlja amandma na enega od amandmajev vlade, drugi pa je amandma, ki povzema 11 teh, po mnenju odbora spornih amandmajev.
Vlada je poleg tega predlagala še en amandma, ki se nanaša na obrazložitev in ki je bil po mnenju odbora prav tako brezpredmeten, zato ker se obrazložitve ne sprejema v državnem zboru.
No, odbor pa je bil pri svojem delu - to moram, na žalost, reči - tudi nekoliko nekonsistenten, saj je s tem, ko je podprl dopolnjeni predlog proračuna, kot ga je predlagala vlada, razen teh izjem, o katerih sem sedaj govoril, in predlagal celo svoj amandma, že v naslednjem koraku ali pa pri naslednjem glasovanju bil žal nekonsistenten sam s seboj. Govorim o podpori amandmaju komisije za lokalno samoupravo, kajti ta se prekriva po svoji vsebini oziroma nasprotuje po svoji vsebini amandmaju, ki ga predstavlja dopolnjeni predlog proračuna. V kolikor bi ta amandma bil sprejet, bomo morali nedvoumno ugotoviti, da je predlog proračuna neusklajen po delih. Poleg tega se mi zdi, da je potrebno dodatno opozorilo, s kakršnim se srečujemo prvič. V preteklih letih takega primera ni bilo. Letos pa so sedaj glede na vložene amandmaje k zakonu o izvrševanju proračuna že trije taki primeri.
Gre za to, da posamezni poslanci oziroma poslanske skupine ali delovna telesa predlagajo v proračunu nekaj, kar nima svojega zakonskega pokritja kje drugje. Če bo sprejeto eno in drugo ne, in v dveh od treh omenjenih primerov tega drugega niti ni v proceduri, potem sam ne vem, kako bomo ravnali. Verjetno pa bo enostavno nedvoumno morala biti ugotovitev taka, da je predlog proračuna oziroma da je sprejeti proračun neusklajen. To pomeni - odvisno je od tolmačenja komisije za poslovnik, predsedujočega in tako naprej - ampak pomeni hude proceduralne zaplete in morebiti ponovno vložitev predloga proračuna.
Odbor se podrobneje z vsebino proračuna v tej fazi, torej v fazi, ko se je opredeljeval do predloga proračuna, ni ukvarjal. S splošnimi izhodišči za pripravo proračuna se je ukvarjal v tako imenovani prvi obravnavi. Proračun ima tri. Ena je splošna obravnava, druga je amandmajska in tretja je v obliki dopolnjenega predloga proračuna. Pri splošni obravnavi smo bili z izhodišči za proračun, kot smo to tudi predlagali državnemu zboru, načeloma zadovoljni.
Menim, da kaže opozoriti na to, da se tudi v tem predlogu proračuna, tudi na podlagi amandmajev, ki predstavljajo dopolnjen predlog proračuna, kažejo neki trendi v proračunu, ki jih bo treba nekoč v prihodnosti preusmeriti. Sicer to ne bo dobro za vse nas. Govorimo o konstantnem povečevanju transferjev posameznikom in podjetjem, ki se izkazujejo v državnem proračunu in naraščajo po stopnji 14% letno od leta 1996 naprej. Kar je bistveno več od stopnje rasti inflacije in to zajema vseskozi večji del v strukturi proračuna.
S sprejetjem pokojninske reforme smo nek trend uspeli zaokreniti s sprejetjem zakona o državnih pomočeh. Upam, da bomo poskušali zaokreniti ali pa da je dana podlaga za zaokrenitev nekega drugega trenda, vsekakor pa se seštevek vseh preteklih nesprejetih odločitev kaže v strukturi, kakršna je in ki, na žalost, zahteva tudi proračunski primanjkljaj v višini 1% bruto domačega proizvoda. V kolikor trendi ne bodo zaobrnjeni v prihodnje, volilno leto pa žal grozi s tem, ne da ne bodo zaobrnjeni, ampak da bodo še pospešeni, potem bo proračunski primanjkljaj v prihodnjih letih še večji.
Toliko okrog posameznih amandmajev. Nekoliko mi je kot predsednikun odbora neprijetno, da moram povedati, da so odločitve odbora na enem mestu nekonsistentne, kar sem že razložil, sicer pa odbor predlaga, da sprejmete dopolnjeni predlog proračuna oziroma proračun v celoti. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Kopaču. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.)
Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih delih predloga proračuna, pri čemer je kot posamezen del proračuna šteti: prvič, splošni del proračuna, in drugič, posebni del proračuna.
K tej točki sem povabil tudi predstavnike vseh tistih uradov in državnih institucij, ki sem jih pri sprejemanju dnevnega reda že omenil in jih tudi pozdravil. Če bodo želeli, bodo dobili besedo tudi v razpravi.
Prehajamo torej na splošni del proračuna, na obravnavo prvega, splošnega dela, torej na obravnavo 11 vloženih amandmajev, ki so pripravljeni tudi v pregledu amandmajev z dne 14. januarja, od točke 1 do točke 13 - pet vloženih amandmajev, ne 11, se opravičujem. Splošni del proračuna je objavljen v Poročevalcu, številka 74, 22. oktober 1999.
Ali želi kdo besedo o splošnem delu proračuna oziroma o teh petih vloženih dopolnilih? Dr. Jože Zagožen, nato gospod Feri Horvat in gospa Zbačnikova.

DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Drage kolegice in kolegi! Dovolite mi, da na tem mestu vendarle povem, da nas proračun v splošnem okviru in v strukturi, tak kot je, ne zadovoljuje.
Mačehovsko je naravnan do realnega sektorja, še zlasti do industrije, širokogruden pa je do raznih finančnih institucij in do paradržavnih ustanov. Vsak proračuna, tudi naš, trasira nek razvoj, s tem ko opredeljuje materialno podlago neke bodoče politike, vendar v tem proračunu, ki ga danes tu sprejemamo, je prek 80% fiksnih in garantiranih obveznosti, samo 6% je predvidenih za razvoj, vključno z Darsom in z železnico, in od leta 1995 je narasel za 38% in je realno rasel dvakrat hitreje, kot pa je rasla poraba. Tudi primanjkljaj je prevelik, znaša 1,3%, moral pa bi biti ustaljen tam nekje na pol odstotka. Neto zadolžitve danes znašajo več kot 40 milijard tolarjev. Tudi osnove, iz katerih ta proračun izhaja, menimo, da niso realne, da je rast bruto domačega proizvoda 3,75% premajhna, to ne bo omogočalo razvoja, nasprotno pa je stopnja rasti inflacije 6,2%, ki je anticipirana v proračunu, prevelika. Takšen materialni okvir ne bo mogel izboljšati stanja v gospodarstvu, za katerega vemo, da se že več let stopnja nezaposlenosti giblje na 14%, da je inflacija najmanj tri do štirikrat večja kot v Evropski zvezi, zadnje čase se je povečala s 7% na 8%. Da je delež javne porabe v bruto domačem proizvodu še vedno mnogo prevelik, znaša 44,5%, da izvoz stagnira, uvoz se povečuje, da je prisoten primanjkljaj v tekoči plačilni bilanci, da devizni dolgovi presegajo devizne rezerve, da je zunanji dolg dva in polkrat večji, kot je bil v nekdanji SFRJ. Da takšna finančna politika, ki je okvir temu proračunu, izčrpava gospodarstvo, zmanjšuje njegovo izvozno usposobljenost in povzroča stalno upadanje dodane vrednosti na zaposlenega. To se potem odseva tudi v splošnem, zlasti socialnem stanju, odseva v neusklajenem regionalnem razvoju in v drastičnem upadanju tujih vlaganj. Skratka, ni rezerve za razvoj, na drugi strani pa se kot z lopato meče denar v nekatere industrijske gigante, za katere se je že vnaprej vedelo, da ne bodo dali pravih učinkov. Se pravi, ni vlaganja v razvoj, ampak v saniranje nekih socialnih ali političnih situacij v nekaterih okoljih. Skratka, kako pospešiti razvoj gospodarstva, kako povečati izvozno usposobljenost? Kako povečati blaginjo? To so ključna vprašanja. Nasprotno temu pa v tem proračunu ni ukrepov, ki bi zagotavljali rast zaposlenosti. Ta pojem ni prioriteta v tem proračunu in ga ne omogoča, pa bi morala biti. Nasprotno temu se ta proračun ukvarja z odprodajo zemljišč in objektov za kritje proračunskega primanjkljaja. Na drugi strani z vsakim zakonom skorajda, ki ga sprejmemo, ustanovimo tudi kakšno paradržavno institucijo. Nihče ne ve, koliko to stane. Nihče ne dela natančnih izračunov finančnih posledic. Tako, da je obseg izvenproračunske porabe postal enormen.
Na drugi strani pa opažamo, da ni niti volje niti predlogov prave strukturne reforme. In dokler teh ne bo, tudi ta proračun ne bo mogel ali zmogel zagotoviti ustreznih razvojnih korakov. Kot takšen, kot materialna podlaga bodoči politiki, je proračun brez manevrskega prostora. To je proračun golega preživetja, ne pa razvoja. Nad tem bi se moral državni zbor zamisliti in ustrezno tudi se odločiti pri amandmajih, za katere kot opozicija že vnaprej vemo, da bodo, da bo dobro deloval glasovalni stroj in da bo ne glede na moč argumenta zmagoval argument moči v tej dvorani.
Zato z zaskrbljenostjo in tudi žalostjo spremljam ali pa pričakujem potek te proračunske razprave. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Feri Horvat.

FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, ministri, predstavniki vlade in predstavnice vlade!
Na kratko se bom omejil samo na obrazložitev amandmaja pod številko 3, ki ga je vložila poslanska skupina združene liste. Čeprav vemo, da glede na in stališče vlade in glede na razpoloženje in razpravo v delovnih telesih, da ta amandma ne bo sprejet, vendar mislim, da je vsaj korektno, da obrazložim njegov namen, še toliko bolj, ker, ali je bil napačno razumljen ali pa namenoma ravnamo tako, tudi poslanke in poslanci, da v načelu kritiziramo, da je proračun prevelik. Potem ko pa gre za posamezne postavke, glede na naše interese, ali afinitete ipd., takrat nam pa so vedno posamezne postavke premajhne.
Kot vidite iz amandmaja številka 3, ki je zelo dolg, poslanska skupina predlaga zmanjšanje skupnega obsega za 17 milijard 715 milijonov tolarjev, kar bi pomenilo več kot prepolovitev planiranega proračunskega primanjkljaja. Pri tem, presenetljivo za nas, ni bilo kaj dosti razprave o tem delu amandmaja. Tudi odmevov v javnosti ne, ampak v glavnem je razprava bila potem o tem, kje se predlaga, da se posamezne postavke zmanjšajo. Mi smo bili pri pripravi tega amandmaja v dilemi, ali iti bolj po liniji manjšega odpora in predlagati enostavno linearno zmanjšane pri vseh resorjih oziroma pri vseh uporabnikih, ki se financirajo iz proračuna, in s tem poskušati zmanjšati skupni obseg. Pa smo se vendarle potem odločili za to pot, za zmanjšanje konkretnih zneskov pri posameznih uporabnikih. Ne zato, in to poudarjam, da bi smatrali, da je planirano preveč za posamezne uporabnike ali za posamezne namene, ampak ker smo ocenili, da nekateri programi tudi ne bodo ali nekateri nameni ne bodo realizirani, ker še ni pravih programov za to, ali pa na nekaterih postavkah tudi ne bi bilo za državo posebne škode, če bi se posamezne postavke zmanjšale.
Še to bi dodal. Če bi imela vlada voljo, in koalicija, za zmanjšanje skupnega obsega, bi lahko, ne oziraje se na ta naš predlog, kje vzeti vire za zmanjšanje oziroma kje zmanjšati pri posameznih namenih, lahko poiskala ustreznejše vire za to zmanjšanje. Kot je tudi v nekaterih primerih v svojih amandmajih, tudi v dopolnjenem predlogu, storila. Zmanjševala je namreč nekatere postavke, ki smo jih tudi mi predlagali za zmanjšanje.
Še to bi dodal v obrazložitev namena tega amandmaja. Res je, da v letu 2000 predvideva po tem predlogu proračuna, če bo tak, kot je, sprejet, prvič po tolikih letih skladnejšo rast oziroma ne hitrejšo rast skupnega obsega proračuna v odnosu na predvideno rast bruto domačega proizvoda. Prvič. Tako, da se ne bi preveč s tem hvalili, naj navedem podatke, kakšen je trend v zadnjih letih.
Po stalnih cenah, če pogledamo gibanje bruto domačega proizvoda, prihodkov in odhodkov proračuna od leta 1995 do leta 2000, so podatki naslednji. Rast kumulativno bruto domačega proizvoda za 17,75%. Rast prihodkov 27,49%. Znatno hitrejše, in kar je še slabše, rast odhodkov 38,15%. Sedanja koalicija lahko pravi, predvsem tiste stranke, ki so novi člani koalicije v tem mandatnem obdobju bili, "nas ne zanima to, kaj ste počeli prej." Tudi združena lista je bila prej v prvotni vladi še del tega obdobja teh let, ki jih naštevam, zato naj navedem podatke še za obdobje te koalicije, za ta štiri leta. Slika je naslednja. Realna rast bruto domačega proizvoda kumulativno 9,6%, realna rast prihodkov skupaj tudi okrog 9%, realna rast odhodkov, kar je spet posebej zaskrbljujoče, pa dosti hitrejša, 14,4%. Tako da v tem smo videli utemeljitev in potrebo, da predlagamo tak amandma, čeprav ne računam s tem, da bo sprejet.
Dodal bi še to, da to, kar je bilo pa na odborih deležno največje kritike, o predlogih, kje naj se posamezne postavke zmanjšujejo, še enkrat, o tem se da razpravljati. Če bi bila volja, bi lahko tudi druge postavke našli za to, in še, to je osebno mnenje zraven, to povem, da tudi mislim, da res morda ni največji problem sam obseg proračuna, ampak da je večji problem njegova sestava. Vendar to je tudi povezano z obsegom in deloma tudi s tem amandmajem. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Besedo ima kolegica Zbačnikova.

MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predsedujoči! Lep pozdrav v novem letu! Že v prejšnji splošni razpravi sem opozorila na problem investicij v zdravstvu, in sicer na vseh nivojih, tako na primarnem, sekundarnem in terciarnem nivoju in sem vesela, da je potem po razpravi v našem odboru, kjer smo večino teh amandmajev, ki obravnavajo to problematiko, podprli, tudi vlada odločila, da delno podpre vsaj izgradnjo nove pediatrične klinike in pa adaptacijo v Stari Gori. Vendar mislim, da bi bilo potrebno podpreti tudi še ostala področja, ki so deficitarna in ki jih je nujno potrebno urediti, tako porodnišnico v Murski Soboti. Potem je problem tudi Novega mesta, dialize Ptuja in še bi lahko naštevala. Tudi naša pediatrična klinika, da se vrnem nazaj, bo potrebovala več sredstev, vendar, ker smo pač skromni in ker smo navajeni čakati, bomo pač morali tudi s polovičnimi sredstvi začeti graditi, čeprav je ta državni zbor že leta 1996 sprejel sklep oziroma zakon o izgradnji nove pediatrične klinike, ki je vlado zavezal, da se začne že leta 1997 izplačevati in da se konča leta 2001. Sedaj smo že 2000 in so dela komaj se začela in vesela sem, da je vlada vsaj toliko prisluhnila in pač omogočila, da bomo začeli začetna dela in potem morda drugo leto nekoliko pospešili. Prav tako pa tudi sem vesela, da bodo adaptirali oddelek za predšolsko invalidno mladino v Stari Gori, ki je nujno potrebna. Kdor je bil tam, je videl, da so to sredstva, ki so krvavo potrebna. Bi bilo pa dobro, če boste poslanke in poslanci poskušali podpreti še kakšen drug amandma s področja zdravstva, investicij, saj vsi vemo v zadnjem času, kaj se dogaja v zdravstvu, ne samo problem organizacije in financiranja, temveč predvsem na področju samega vlaganja v obnove aparatur, prostorov. Kajti vse to je povezano z razvojem stroke, ki pa v takih pogojih ne more zagotoviti našim ljudem in našim bolnikom kvalitetnega zdravljenja v prihodnosti. Zato so sredstva, ki so vložena na področju investicij v zdravstvo, sredstva, ki se bodo bogato obrestovala v prihodnjih letih. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Zbačnikova. Besedo ima kolega Špiletič.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Želim predvsem podati dodatno obrazložitev k amandmaju pod zaporedno številko 2, to je k amandmaju, ki zmanjšuje odhodke proračuna v letu 2000, in sicer za toliko, da zagotavlja uravnotežen proračun.
Opozoril bi rad, da smo imeli vse do leta 1996 v Sloveniji izravnan proračun, po tem letu pa imamo permanentno izkazan proračunski primanjkljaj, ki znaša enkrat več, drugič manj kot 1% bruto domačega proizvoda, vendar približno 1% je stalno prisoten. Prizadevanja vlade pa nikakor ne gredo v smer, da bi začela postopek stabilizacije in postopno zmanjševanje tega izkazanega proračunskega primanjkljaja, temveč ga upošteva kot neko stalnico, ki je pač prisotna vsako leto v predlogih vlade; pa tudi odgovor vlade na opozorila, da bi vendarle morali postopno začeti uravnoteževati proračun, je tak, da ta odstotek ne predstavlja tako velike stopnje preseganja odhodkov nad prihodki, da bi bilo vredno o tem sploh razpravljati.
S tem v zvezi bi rad opozoril na besede, ki jih je ob predstavitvi proračuna za leto 2000 izrekel za to govornico guverner banke Slovenije, dr. France Arhar, ki je v svojem razmišljanju o proračunskem primanjkljaju dejal naslednje: "Kadar začnemo stabilizirati domače gospodarstvo oziroma kadar začnemo stabilizirati javne finance, potem mora biti prispevek države največji." In v nadaljevanju je dejal naslednje: "Kadar varčuje država, varčujejo tudi drugi, ker so pričakovanja pozitivna. In obratno, kadar država napoveduje nove davke, vzbuja negativna pričakovanja in usmerjanje v potrošnjo tudi v privatnem sektorju. Učinek je povsem drugačen, kot če se državni primanjkljaj zapira z zmanjševanjem izdatkov. Prisilno varčevanje za višje dajatve vseh vrst vzbuja pesimizem, povečuje inflacijska pričakovanja in jemlje kredibilnost stabilizacijskemu procesu." Menim, da so te besede, ki jih izrekel za to govornico guverner banke Slovenije, dr. France Arhar, dovolj jasno opozorilo, da ni več časa za odlašanje postopnega stabiliziranja javnih financ oziroma vsaj začeti bi morali postopno zmanjševati presežek prihodkov nad odhodki. Žal tega v proračunu za leto 2000 s strani vlade nismo zasledili niti prejeli nobenega predloga v to smer. Rezultat tega pa je, da sem predlagal amandma, ki zagotavlja uravnotežen proračun v letu 2000.
Kar se tiče še proceduralno, gospod predsednik. Ne vem, kako ta zadeva poteka naprej. Namreč amandma, ki sem ga vložil, se nanaša na proračunski primanjkljaj, ki izhaja iz prvotno pripravljenega predloga proračuna, medtem ko se sedaj znesek dopolnjenega predloga razlikuje. Ali se to potem reši z uskladitvenimi amandmaji ali moram dati popravek amandmaja? Ali lahko pojasnite?

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Katero vprašanje?

BOGOMIR ŠPILETIČ: Ste preslišali.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Glede uskladitvenega amandmaja.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Amandma, ki sem ga predlagal, se nanaša na znesek 39 milijard 093 135. To je znesek, kot izhaja iz prvotnega predloga proračuna. Ta znesek je v dopolnjenem predlogu proračuna nekoliko zmanjšan. Sprašujem: Ali moram sedaj predlagati popravek proračuna na ta nižji oziroma veljaven znesek ali se to reši z uskladitvenimi amandmaji v primeru, da je amandma podprt?

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Obe poti sta možni. Ker ima predlagatelj možnost, da do glasovanja oziroma odločanja o amandmaju tega lahko spremeni, bi bilo najlažje, da bi kar sedaj.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Predlagam, da ostane amandma tak, kot je.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gre za popravek vašega amandmaja?

BOGOMIR ŠPILETIČ: Ne. Sprašujem zaradi tega, ker moja dilema je samo ta, ker se predlog proračuna in dopolnjen predlog razlikujeta. Ker želim izenačiti prihodke in odhodke, sprašujem, kako pristopiti k tej zadevi, da bomo ravnali prav.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: To je pa bolj zapleteno, gospod Špiletič.

BOGOMIR ŠPILETIČ: V redu, naj bo uskladitveni amandma.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Špiletič. Besedo ima gospod Rejc.

IZIDOR REJC: Spoštovani gospod predsednik, gospe in gospodje, predstavniki vlade!
V tem splošnem delu bi bilo treba povedati še to, da smo danes 18. januarja in da bi bila vlada dolžna, da proračun do časa spravi pod streho, kot se temu reče. Smo že v letu, ko bi proračun že moral veljati. Menim, da je to ena od pomanjkljivosti, ne bom rekel nerodnosti, neodgovornosti, ker smatramo, da ne bi bilo nobenega problema, če bi ta proračun prišel malo prej in svoj čas ujel, kot se spodobi, do konca prejšnjega leta.
Glede na to, da je bil predlagan amandma, ki bi usklajeval in ki usklajuje odhodke oziroma prihodke z odhodki, ga bom podprl. Gre za to, da je to bilo že zdavnaj povedano v dokumentih, ki spremljajo proračun, da bomo izenačevali odhodke in da preidemo v čase, v katerih bomo, kot se to v Evropi dela, obvladovali odhodke.
Ne glede na to, da smo že veliko povedali o naravnanosti tega proračuna, moram še enkrat poudariti to, da ne nosi s seboj, bi rekel, posebnosti ali pa tistih naravnanosti, ki pomenijo večjo konkurenčnost našega gospodarstva. Kakorkoli bomo gledali in kakorkoli opazujemo analize in seveda določene ocene, ki prihajajo iz Evropske skupnosti, vsepovsod nas opozarjajo, da smo upočasnjeni, bi rekel, vizavi časa, ki smo ga dali kot obvezo, da bomo šli v Evropsko skupnost. To velja seveda tudi predvsem za pripravo za evro, ki, kot se vidi, in dobili smo v zadnjih dneh dovolj jasen signal, da smo v zamudi in da ne bomo mogli v teh nekaj letih tega napraviti, ker to enostavno ne bo mogoče. Enostavno se vidi, da smo zadovoljni z inflacijo, ki je in ki seveda ne zagotavlja, bi rekel, takega trenda v tej naši monetarni politiki, da bi se dokončno poslovili od tega, bi rekel, temeljne obrestne mere in na osnovi tega je gotovo tudi to res, da hote vlečemo čas, v katerem mislimo, da bomo s tem navezali varčevanje prebivalstva, po drugi strani pa nas ne zanima, kaj bo delalo gospodarstvo, ki bo seveda moralo ves ta voz vleči naprej.
In ta primanjkljaj, ki je v bistvu 39 milijard, je seveda odločno prevelik in v nobenem primeru ne nosi s seboj, bi rekel, naboja oziroma pripravljenosti, da bomo, kot se temu reče, te elemente makroekonomskega sistema spravili pod streho.
Rast je predvidena v določenem procentu, ki je gotovo premajhen. Inflacija je še vedno taka, kot vemo, da je. Ne glede na to, da se včasih pobahamo, da je to seveda posledica tudi davka na dodano vrednost. Vendar glede na to, da so sprejeti zakoni, ki bodo sprostili določene cene, bodisi elektrike ali pa določenih drugih sestavin, ki predstavljajo košarico, bo gotovo res to, da bo inflacija bila še vedno prevelika in da je tistih nekaj let, se pravi dve ali tri leta, ne bo več moč stisniti na recimo 3 oziroma 3 in pol procenta.
Skratka, ta proračun, prvič, prihaja z zamudo, drugič, kot pravim, nima s seboj nobenega posebnega naboja, da bi nekako spodbudili gospodarsko rast in pa predvsem usmeritev v izvoz. Menim, da je predvsem v tem pomanjkljiv, ker ne prinaša nobenih posebnih novosti, tudi v smeri zaposlovanja, prinaša določene, bi rekel, določene denarje, ki naj pomenijo preusmeritve profilov, vendar to praviloma pomeni tudi to, da bodo s tem zaslužili mnogi, ki bodo organizirali, bi rekel, določeno izobraževanje in seveda leto bo šlo skozi, učinkov pa ne.
Jasno je tudi da tak proračun, ki je in ki je seveda proračun že novega tisočletja, začetka novega tisočletja, pomeni istočasno, bi rekel, proračunski oziroma volilni proračun, kar pomeni, da nič posebnega se ne bo zgodilo to leto, naj čaka pač novo vlado oziroma novi sklic državnega zbora večja naloga in večja odgovornost.
To seveda smo videli tudi v sprejemanju zakonodaje, predvsem tudi, bi rekel, zakonodaje, ki je pomenila, bi rekel, dopolnitev in novosti v pokojninskem sistemu. Podprl bom tudi amandma, ki seveda izenačuje prihodke z odhodki. In jasno je, da ob vsem povedanem, kar je bilo, smo pričakovali, da bo sprememba in dopolnitev s strani, bi rekel, vlade le kazala na določeno dobro voljo in preusmeritve, vendar tega ni.
Skratka, pred nami je, bi rekel, čas, v katerem bomo pač v nekem, bi rekel, spotoma, procesu sprejeli proračun in seveda se vrnili na delo k naslednji seji državnega zbora. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, proceduralni predlog gospod dr. Jože Zagožen.

DR. JOŽE ZAGOŽEN: Predsednik, predlagam, da presodite, ali ima smisel voditi razpravo o proračunu brez prisotnosti ministra za finance. To je tako odgovorna stvar, da menim, da ne moremo nadaljevati razprave brez njegove prisotnosti.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega dr. Jože Zagožen, ker ste me pozvali, naj presodim, mi niste predlagali, da je dokončna odločitev. Sam menim, da tukaj prisotni predstavniki vlade, številni ministri in državni sekretarji kompetentno zastopajo stališče vlade. Mag. Cvikl je omenil finančnega ministra, že predstavil proračun in bo najverjetneje kompetentno odgovarjal tudi na kakšno vprašanje. V prostorih državnega zbora se nahaja tudi mag. Gaspari in nas posluša. Ali želi še kdo razpravljati o petih vloženih amandmajih oziroma o splošnem delu proračuna? Gospod Peterle, gospod Demšar.

ALOJZ PETERLE: Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, spoštovani gospod podpredsednik in drugi ministri, gospod guverner, poslanke in poslanci! Zelo bi si želel, da bi moral prvi nastop v tej hiši v letu 2000 začeti z drugačnimi besedami, kot bom to storil sedajle. Ker sodelujem desetič pri odločanju o proračunu Republike Slovenije oziroma države Slovenije, bi rad povedal, da gredo zadeve iz leta v leto slabše. O nekaterih zadevah sta govorila že predhodnika, poslanec Zagožen in poslanec Horvat, zato tega ne bom ponavljal, čeprav bi rad se sprehodil tudi sam skozi številke in tudi skozi komentar glede zadolževanja, glede deficita, glede blagovnega primanjkljaja, glede plačilne bilance itn. Te zadeve so znane, so zapisane. Mislim pa, da se premalo zavedamo, kam ti trendi vlečejo in kaj tak proračun pomeni za to državo. Trdim, da nas bo spričo tega proračuna, ne samo zaradi napačne strukture in zaradi prevelikih številk, še dolgo bolela glava, kajti ta proračun nas vodi od deklariranih ciljev, ki spremljajo to državo od začetka njene demokracije oziroma od začetka njene osamosvojitve. To, kar tukaj obravnavamo, ta kup številk in besed, to ni proračun normalne demokratične države, ki hoče v evropsko zvezo. To, gospe in gospodje, je predvolilni plakat vladajoče koalicije v starih jugoslovanskih barvah in seveda mora biti na prvem mestu tako kot pri Petrolu največ rdeče, to pomeni deficit, četrto leto zapovrstjo in vsako leto nove milijarde dolga; kakšen je faktor, je povedal že gospod Zagožen. Ta zadeva nas bo seveda vlekla navzdol, to bo težko spreminjati v začetku naslednjega mandata, in to je zadeva, ki se jo moramo močno zavedati. Zavedati se moramo, da v tem proračunu ni niti ene zadeve, ki bi ji lahko rekli, da je to težišče neke politike, da gre za izraz neke vizije, za izraz neke strategije, vezane na to strategijo. Vprašam samo, kje je pristala znanost, ki je imela leta 1990 in še kakšno leto pozneje... Torej jaz ne želim motiti kolegov, ki imajo pogovore, pa me obvestite, gospod predsednik, ko lahko nadaljujem.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegi in kolegice, prosim, da ne motite govornika. Kolega Peterle, mislim da lahko mirno nadaljujete.

ALOJZ PETERLE: Torej pravim, da v tem proračunu ni niti ene zadeve, kjer bi lahko rekli, da izraža neko težišče ali neko jedro, neke vizije, neke strategije. Znanost, poglejte, kje je pristala; ne govorim zato, ker je tam minister te ali one stranke, govorim za področje, ki je absolutno podcenjeno oziroma podhranjeno, če temu tako rečem, in se nobenemu ne dobrikam, ampak trdim, da je velika napaka te vlade, da znanosti, na katero izrazito lahko stavimo pri slovenski prihodnosti, da je postavljena v tak položaj in da ji ni bil prisojen tak status kot nekaterim drugim, bi rekel, ne področjem, ampak posameznim branžam ali posameznim interesom, da ji ni bil prisojen tak status, da bi ji odrezala v tem prerivanju znotraj koalicije kaj več, in je seveda ne moremo rešiti sedaj s strani opozicije.
Potrata je neizmerna, in to, seveda, državna potrata. To je najlažje - najlažje je jemati davkoplačevalcem, dokler se pustijo vleči za žep, tako kot se pustijo naši, in najlažje je, ko zmanjka, reči, bomo šli pa v deficit oziroma se bomo zadolževali. Tu smo presegli jugoslovanske postavke, kakor jih poznamo iz preteklosti. Torej to, kar tu obravnavamo in bo koalicija, ki se je zmenila za ta predvolilni plakat, nedvomno tudi potrdila, to ni izraz vladanja, temveč je izraz neke posebne potrošnje oziroma trošenja, brez ambicije, da bi bila ta država v zadnjem letu mandata te vlade sploh še vodena. Torej, to je zame nekaj nezaslišanega in zelo nesrečen izraz te vlade, ki s tem dokazuje, da ne zmore vladati oziroma obvladati niti lastnih apetitov in nas zaposluje s takimi številkami in s tako strukturo. Takega proračuna ne morem podpreti in ga ne bom podprl.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Demšar.

VINCENCIJ DEMŠAR: Lep pozdrav, ker ne vem, kateri ministri so tu, in prihaja tudi do zamenjav, torej vsem ministrom in njihovi asistenci, pa tudi vam, poslanke in poslanci, ter novinarjem lep pozdrav v tem letu, in upam, da bomo tudi kaj koristnega za to državo naredili.
Oglašam se v zvezi s tem splošnim delom in v zvezi s tem, kar je odbor za finance predvidel, da bi vzel po 150 milijonov pri prispevkih delodajalcev za nove zaposlene in, seveda, 150 milijonov vzeti za javna dela. Mogoče bo malo domišljavo zvenelo, ampak vendar mislim, da na Loškem nismo v največji stiski glede brezposelnosti in glede potreb po javnih delih. Ampak vendar se oglašam v tej zvezi, ker menim, da pri številki več kot 100.000 brezposelnih, da je to izredno pomembno, če poskušamo ohranjati delavce, če bi rekel v športnem izrazu, v kondiciji. 150 milijonov ni tako malo denarja ob sodelovanju še potem občin. To pomeni lepo število ljudi, za katere bomo skrbeli, da bodo našli delo ali pa vsaj to, da, kot sem rekel, bodo imeli to delovno kondicijo, ne bodo ostali brez dela.
Mi sami vemo, kakšen problem je, ko so ljudje leta in leta brez dela, v kakšno psihično stanje tak človek pade. Zato sem tudi v tem parlamentu že nekajkrat rekel, da biti brezposeln, pomeni, biti hudo bolan. Za te hude stvari smo mi tu pripravljeni: eno je postavka za novo zaposlene, eno je postavka za javna dela, to je 300 milijonov. Tem, v narekovaju, "bolnikom" bomo mi vzeli ta denar.
Sedaj se ne vtikam v področje in lobije, ki so lahko kje tudi v zvezi s pediatrično kliniko v Ljubljani. V to se jaz ne vtikam. Glede na razmere, ki jih tam poznam, soglašam, da je tam treba nekaj narediti. Spomnim se pred leti, upam, da se boste tudi ostali spomnili, kakšen vik in krik smo zagnali, ko je ministrstvo reklo, da bo zapiralo posamezne bolnišnice na obrobju Slovenije. Bil sem tudi med tistimi, čeprav v Škofji Loki tega nimamo, ampak poglejte, otrok imamo v Sloveniji žal vedno manj. Ali bomo pediatrijo v Kranju in bolnišnico na Jesenicah zaprli, ker je ne bomo več rabili? Potem bo vse v Ljubljani. To je Gorenjska, ki jo poznam. Ne vem pa, kaj bodo rekli nižje ob Posavju, kaj bodo rekli še kje drugje. V to se jaz ne vtikam in verjamem, da je pediatrična klinika v Ljubljani v takem stanju, da je to treba urediti.
Vendar s takimi načrti, to naj presodijo ljudje od stroke in tisti, ki se bolj razumejo na to, v to se jaz ne vtikam. Sem pa proti, da se ravno na tem segmentu pri javnih delih in za novo zaposlene jemlje 300 milijonov. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Demšar. Replika na vašo razpravo, gospa Zbačnikova.

MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat lep pozdrav. Moram replicirati spoštovanemu kolegu Demšarju. Namreč, to ni lobij za novo pediatrično kliniko. Ravno v tem parlamentu leta 1996 so kolegi vseh poslanskih skupin s konsensom zglasovali posebni zakon za izgradnjo nove pediatrične klinike, ker se je izkazalo, da pediatrično kliniko Slovenija in otroci in naši mladostniki nujno potrebujejo. Ker pač ni bilo sredstev oziroma nismo prišli v program za investicije v zdravstvu, ki so določale investicije do leta 1999, so se potem posamezni predstavniki poslanskih skupin, ki so si ogledali pediatrično kliniko, ki funkcionira na dveh lokacijah. Ena lokacija je Vrazov trg in tisti, ki ste bili tam in ki ste malo poslušali oziroma brali vse razlage, zakaj potrebujemo, ste seznanjeni, da je to bivši "dečji dom", ki je bil zgrajen po vojni s prispevkom Slovencev iz zamejstva in z žico okupirane Ljubljane. Že 1982 je zavod za varnost in za investicije oziroma za izgradnjo pregledal to stavbo in izdal, tudi pisno imamo cel elaborat, kako je ta klinika nevarna in potresno ni varna, ampak ne samo to, dotrajane so električne, vodovodne in vse inštalacije. Za popravilo oziroma za varno delo in pa življenje v tej stavbi bi potrebovali znatno več sredstev, kot jih potrebujemo za izgradnjo nove pediatrične klinike.
Drugi del pediatrične klinike pa funkcionira v ulici Stare pravde, kjer je pa bolnica že od 1889. leta. Prav ta dislokacija dveh pediatričnih klinik zelo, zelo podraži delo klinike, kajti potrebujemo dve dežurni ekipi, potrebujemo dve dietni kuhinji in še bi lahko naštevala. Največji problem pa je to, da otroci naj bi se obravnavali na enem mestu, kjer je združena stroka. Namreč, pediatrična klinika je več kot klinični center, saj ima poleg vseh specialnosti kot klinični center še dve subspecialnosti. To sta psihiatrija in onkologija, ki ju klinični center nima.
Da lahko te otroke in mladostnike iz vse Slovenije, kolegu bom dostavila seznam letnih sprejemov na kliniko, koliko otrok je iz ljubljanske regije in koliko otrok je sprejetih in obdelanih iz vse Slovenije, in sicer gre pri nas predvsem za najvišjo vrhunsko diagnostiko, terapijo in tudi delno rehabilitacijo. Iz statistike bo videl, da ta klinika na Vrazovem trgu ni klinika za Ljubljano in ljubljansko regijo, ampak je nacionalnega pomena. Vsi vemo, da za zelo zahtevne bolezni je najbolje, da se zdravijo tam, kjer so strokovnjaki, kjer so potrebne aparature, ne pa dislocirano po raznih koncih Slovenije, kjer imajo morda tak primer enkrat na leto ali dvakrat na leto.
Tudi vsi kolegi, če boste v takih primerih, boste želeli, da se bo vaš otrok, vaš vnuk zdravil na najbolj vrhunski kliniki. In še to, ta klinika ni samo najvišji strokovni organ, ta klinika je tudi raziskovalni in učni center. Slovenija pa, mislim, da jo potrebuje, zato da bomo lahko stroko, ki gre v korak s stroko v Evropi in v svetu, še naprej vodili. Zaradi prenove pediatrične klinike, ki bo zmanjšala število postelj, od skoraj 300 postelj na 177 postelj, in praktično ne bo povečala površine, saj ima sedaj pediatrična klinika na Vrazovem trgu in na Stare pravde večjo površino, kot jo bo imela klinika, ki bo v sklopu kliničnega centra. Ne nazadnje bomo tako tudi racionalizirali delo ter izrabili drage aparature, ki so v kliničnem centru in ki jih naši najtežje bolni otroci vsakodnevno potrebujejo. Sedaj pa jih moramo prevažati po najbolj prometnem delu, s čimer jih potem še dodatno izpostavljamo stresu.
Mislim, da sem vam sedaj na kratko pokazala in povedala, da to ni lobi, temveč je to nuja, da je to nacionalni program, da moramo našim otrokom in mladostnikom zagotoviti poleg dobre stroke tudi razvoj, raziskave, znanost in kvaliteto, pa tudi čim bolj humano bolnišnico, čim več dnevnega hospitala, kar bomo lahko omogočili le v tako sodobno opremljeni bolnišnici, zaradi česar pa periferija ne bo trpela. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa za repliko. Menim, da je šlo za nesporazum - kolega Demšar ni problematiziral namena postavke 2.204 - izgradnja pediatrične klinike, temveč je govoril o virih. Zato predlagam, da te polemike ne nadaljujete. Vprašanje, ki ga je postavil gospod Demšar, je vir, ki ga predlaga odbor, ne pa vlada, odbor je predlagatelj tega amandmaja. Še dve repliki, gospod Demšar in gospa Beblerjeva.

VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa. V svojem govoru sem res uporabil besedo "lobi", vendar sem jo postavil pod vprašaj, ali je tu kakšen lobi ali ne, da se v to ne vtikam. Zato mi, gospa Zbačnikova, ne mi sedaj nečesa podtikati, česar nisem govoril.
Drugič. Če uporabimo tisti pregovor, govoriti "pro domo suo", nisem govoril "pro domo suo", ker je "domo" zame meja cela Slovenija, vi ste pa govorili z drugačnega vidika. Ko sem govoril o ostalih bolnišnicah, sem povedal, da so tu kapacitete in da bi te kapacitete lahko uporabili. Meni ni treba govoriti, kakšna je ta pediatrična klinika. Gospa Zbačnikova, midva sva bila tam skupaj, pa tudi sicer sem bil tam in te prostore poznam. Zato mi tega ni treba pripovedovati, kako je vse dotrajano, koliko ekip je potrebnih, to je stvar stroke in v to se ne vtikam. Ampak - tudi to, kar je rekel že gospod predsednik - sprašujem se o sredstvih. V tem primeru sem sedaj vmes dobil še ta podatek: za prispevke delodajalcev za novo zaposlene, je prvotno bilo predvidenih 690 milijonov, tu vzamemo 150 milijonov. Pomeni, vzamemo skoraj četrtino. Veste, to ni tako malo denarja, in to se bo poznalo! Mi pa vedno tudi želimo govoriti v smeri, da bi dali denar tja, koder se bo nam še kaj obrnil. Tudi če bomo imeli zdrave otroke, pa da bomo imeli dobro pediatrično kliniko, se nam bo denar dobro obrnil. Ampak nekaj teh bolnišnic pa tudi imamo in pediatrijo imamo tudi v okolici Ljubljane. Poleg tega bi vas spomnil še na to. Mi smo že tolikokrat govorili o enakomernem regionalnem razvoju. Ali bomo mi imeli razvito Ljubljano in nerazvito celotno okolico? Če govorim o Sloveniji kot geografsko, teritorialno majhni, potem drugod tega ne bomo imeli. Zakaj se preveč vozi v Ljubljano, v to se jaz ne bom spuščal, čeprav imam tu lahko svoje mnenje, pa bi tudi kakšen primer lahko povedal, da bi se kakšne stvari dale tudi kje drugje urediti, ampak, ker je to tako, pa da ne rabim še tiste besede, o kateri je gospa Zbačnikova prej reagirala, se stvari potem opravljajo v Ljubljani. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Ne se bati besede "lobij". Imamo celo vložen zakon o lobiranju. To je v parlamentarnem že normalna beseda in ni potrebno, da zaradi tega replicirate. Replika, kolegica Beblerjeva, za njo gospa Zbačnikova.

DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Jaz nimam ničesar proti besedi in tudi proti vsebini dela tako imenovanih lobijev. Zatrjujem pa, da tisti, ki smo poslanci in tudi prihajamo iz večine poslanskih skupin, ki smo podpisali amandma za sredstva, dodatna sredstva za pediatrično kliniko, ne pripadamo nobenemu lobiju. Enostavno nas je pri tem vodila samo želja in namen in kot poslanci, ki v končni fazi oblikujemo tudi proračun, imamo na to vpliv, da se pač realizira zakon, ki je bil sprejet o izgradnji pediatrične klinike, in da pridemo do tovrstne vrhunske medicinske ustanove v Sloveniji.
Ni mi všeč, gospod Demšar, pa ne mi zameriti, ker ste v tej zvezi omenili tudi porodnišnico Jesenice. Jaz sem pač od tam doma, zato se moram oglasiti. Porodnišnica na Jesenicah nima nobene zveze s katerokoli pediatrično kliniko ali bolnico v Sloveniji. To sta pač dve zelo različni dejavnosti. Dejstvo pa je, da tudi v tem državnem zboru je bilo že veliko besed izrečenih o tem, da bi morali zvišati nataliteto, jaz sem pač pristašica tiste vrste skrbi za mladi rod, ki pravi, ja, prav je, da imamo Slovenci čim več otrok, ampak vsaj tako prav je tudi, da potem, ko so rojeni, jim zagotovimo vrhunsko potrebno skrb in pomoč, kadar so le-te potrebni.
Mi podpisniki tega amandmaja, domnevam, da smo pripravljeni tudi odstopiti od njega, če bo državni zbor sprejel amandma vlade. Vlada je najbrž že vedela, iz katerega kupa sredstev lahko vzame potrebna sredstva za pediatrično kliniko.
Pa še nekaj bi rekla. Ne vem, vsi poslanci, od koderkoli že prihajamo, vedno se tukaj borimo za dodatne, recimo kilometre avtocest po Sloveniji in to je verjetno prav. Ampak poglejte, ali je vredno izgubljati toliko besed zaradi sredstev, ki so potrebna za pediatrično kliniko, ki jo nedvomno potrebujemo, koliko kilometrov avtocest je recimo to. Mislim, da je vsaka nadaljnja debata od tu naprej odveč. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Formalno govorimo o amandmaju odbora, ki je vsebinsko povzel amandmaje vlade. Razlogi so zapisani v opombi na strani 12 v pregledu amandmajev. Še dve repliki. Najprej gospa Zbačnikova, nato gospod Demšar.

MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat lep pozdrav. Rada bi gospodu Demšarja povedala. Razumem njegovo skrb za gorenjsko regijo, vendar razumite tudi vi mene, da kot pediater tukaj zagovarjam tudi stroko. Vendar sem res v vlogi politika.
Vendar, tukaj kot je kolegica pred menoj rekla, tukaj je šlo za potrebo, lobiranje za to, kar bi država že morala narediti. Mi imamo zakon, ki je bil sprejet v tem državnem zboru in ki državo zavezuje že od leta 1997, da pristopi k potrebnim sredstvom za izgradnjo nove pediatrične klinike.
Leta 1997 teh sredstev ta državni zbor ni zagotovil oziroma vlada ni zagotovila. Lani samo minimalna sredstva, letos pa toliko, da ne moreš od tega ne živeti, ne umreti. Sedaj dodatno. Ko smo potem poslanci preko odborov in preko določenih ponovnih razlag in ponovnih prikazov tudi zahtevali od države, da izpolni svoje zakonsko obvezo, je končno le pristala in hvala, da so nam namenili vsaj polovico toliko sredstev, kot jih potrebujemo v letošnjem letu, da bomo začeli z izvedbo tega projekta, ki bi moral biti končan že do leta 2001.
Drugič. Vedno bolj in vedno pogosteje se v časopisih pojavlja informacija in zavajanje javnosti, da s tem, ko se bo gradila nova pediatrična klinika, se gradi megalomanska klinika in sem vam že prej povedala, da bomo zmanjšali število postelj od skoraj 300 na 177, da bo površina celo manjša, kot je površina obeh klinik, na katerih sedaj deluje, in da je to projekt za vso Slovenijo. Zaradi tega se ne bodo ostale bolnišnice zapirale.
Vprašanje stroke je in načina obravnave, ali bomo šli bolj na dnevni hospital, na ambulantno delo. To je vprašanje stroke. Zato bi rada še enkrat to odgovorila, da se ne bodo pojavljale zopet v javnosti napačne informacije in laži in zavajanje. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, gospod Demšar.

VINCENCIJ DEMŠAR: Svoj ugovor imam gospe Beblerjevi, ki je rekla, da vlada že ve, od kod jemlje.
Kar sama mi je ponudila besedo avtoceste, kar sama. Gospa, hvala lepa za to misel. Ali se vam ne zdi bolj primerno, da bi kje drugje vzeli, kot pri teh ljudeh, ki so brezposelni in za njih ne skrbimo? Včasih nam je tukaj vrženo, kako se nekateri poslanci "brihtajo", kam bo šel, ko bo končal svoj mandat, pa če ne bo izvoljen. Torej vsak misli o svoji zaposlitvi. Tu smo pa mi vendar odgovorni tudi do brezposelnih. Jaz sem povedal, da je pediatrična klinika potrebna in da nimam nič proti njej. Povedal sem pa, da sem proti, da se tu jemlje in zakaj se niso poiskala sredstva kje drugje. Vzelo se je sredstva na tako pomembnem vitalnem delu za nas Slovence, posebej pa pri brezposelnih. Ko mi očitajo, da govorim za Gorenjsko. Jaz se spomnim, da je bilo rečeno pred leti, Brežice bomo zaprli. Tega se natančno spomnim, kako je bilo, pa se je potem protestiralo in seveda to živi, Zasavje ima svoje še naprej, pa prav, da je. Jaz s tem soglašam, da je prav, če govorimo, da bomo poskrbeli za nek enakomeren razvoj v Sloveniji, zato jaz ne govorim samo za Gorenjsko. Za Gorenjsko lahko toliko več rečem, ker jo nekoliko več poznam, pa tudi ne bom se hvalil, da tudi v zdravstvu vse stvari poznam.
Torej, če lahko zaključim, narobe je bilo razumljeno, da sem jaz proti pediatrični kliniki. To je narobe, jaz sem povedal, da sem proti, da se predlagajo sredstva, vzeta iz te postavke. Hvala lepa. S tem mislim, da tudi ne bom več repliciral, ker se mi zdi, da bo potem že malo neokusno izgledalo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Razprava? Se odpovedujete, dr. Ribičič? Ali želi še kdo besedo o splošnem delu proračuna in petih vloženih dopolnilih? Gospod Henigman.

BENJAMIN HENIGMAN: Hvala za besedo. Ena redkih priložnosti, da človek lahko še enkrat ponovi, da takega proračuna ne podpira, ker se ni v ničemer spremenilo od takrat, ko smo ga prvič dobili na vpogled v državni zbor in ko so strokovnjaki, ki niso ravno vladni strokovnjaki, nekateri pa tudi, ocenili tak proračun kot neprimeren za razvoj države. Primanjkljaj, zadolževanje, nenormalno visoka rast in pa seveda amandmaji vlade, ki v ničemer ne spreminjajo teh postavk iz začetka. Drugo je pa še netransparentnost, ko človek ne ve, kam bi sploh vložil, na katero postavko amandma in kako se bo ta postavka potem upoštevala. Kolikor več let sem v državnem zboru, toliko težje je vplivati na spremembo proračuna, ki ga predlaga vlada. V bistvu se nam nekoliko, bom rekel, oža ali pa krni pravica, ki jo imamo kot poslanci. Mogoče si slovenska javnost predstavlja, da poslanci lahko spreminjamo proračunske postavke, kakor si kdo zaželi, niti vladni tega ne morejo narediti, kaj šele opozicija. Dobivamo pisma od županov, od posameznih lobijev, gospa Zbačnikova, ki nas rotijo, da naj poskušamo nekaj storiti. Skoraj nič se ne da storiti. Vlada je inertna, ne pusti blizu.
Rad bi pa samo še repliciral na pediatrično kliniko. Poglejte, kaj se nam dogaja: v imenu neke stroke doktorica medicine zagovarja investicijo v pediatrično kliniko, ki je investicija z različnih vidikov. Nimam nič proti boljši pediatriji v Sloveniji, zelo me pa skrbi, če se medicinska stroka, doktorji med sabo ne strinjajo, kakšno pediatrijo potrebujemo, ali gre za program ali gre za prostore. In če se govori o 300 posteljah in se jih potem zaradi pripomb v javnosti zmanjša na 177, je že to prvi podatek, ki bode v oči, zato se sprašujem, kako je bilo to vse skupaj zastavljeno.
Druga stvar je seveda centralizacija in decentralizacija zdravstva v Sloveniji. Že ptički čivkajo, da se zapirajo bolnišnice na podeželju, to je dejstvo, ne glede na pediatrično kliniko. Zakaj se zapirajo - zaradi demografske slike. Vendar demografska slika Slovenije se najprej pokaže tudi pri otrocih - vso skrb prizadetim in bolnim otrokom, vendar je teh otrok vsako leto manj. Zato je tudi velikost in obseg pediatrične klinike stvar, ki se jo mora doreči v študijah; te študije so pa ekonomske, medicinske, gradbene, zagotovo.
Gospod Trofenik je vložil amandma, ta tako razvpiti amandma o zniževanju dohodnine na 30%. Poglejte, kaj piše pod zadnjo številko 5 za letošnje leto: načrti in gradbena dokumentacija za pediatrično kliniko. Ja, lepo vas prosim! Ali projekt sploh še ni pripravljen, mi ga bomo pa financirali? Ali je temu tako? Na občini se pa kregamo oziroma dajemo pripombe, če se postavljajo postavke, ki nimajo osnove za izvedbo v tistem letu. Mislim, da mora enako veljati tudi za državni nivo.
Potem je vprašanje, ali dnevni hospital ali ambulantno delo. Ja, preden gremo v tako težko investicijo, je treba razčistiti vse kriterije. Tega ne govorim zaradi tega, da bi nasprotoval, govorim zato, da ne moremo volontaristično pristopiti k tako pomembnim državnim investicijam. Zelo lepo je nastopati, da se za vse zavzemamo. Morem reči, da kdor sedi v parlamentu, pa ne lobira oziroma misli, da ni lobist, v smislu, da pridobiva večino na svojo stran, ta naj gre raje zdravit. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Zadnje besede nisem razumel. Replika, gospa Zbačnikova.

MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Spoštovani kolega, žal vam moram replicirati. Ne bom tako nesramna, kot ste vi, čeprav mislim, da ima tudi zdravnik možnost, in hvala bogu, da je nekaj zdravnikov v tem parlamentu, ker je tudi ta parlament zelo bolan in tudi ta parlament potrebuje zdravnike. To je prvo. Vendar mi je žal - vi ste tu že drugi mandat, bili ste tu, ko ste sprejemali zakon o izgradnji nove pediatrične klinike. Mislim, da so bile vse poslanske skupine povabljene v pediatrično kliniko, predstavljeni so vam bili projekti. Tako na pamet ter na blef govoriti, da se danes komaj sredstva zbirajo brez dokumentacije in papirjev, je, milo rečeno - ne vem, ne najdem izraza, kako bi to imenovala. Vsi ste imeli možnosti že v prejšnjem mandatu, da ste videli projekte, da ste videli kliniko in da ste dobili na vpogled dokumentacijo. Sama vam bom še enkrat povedala. Strokovnjaki, strokovni odbor na pediatrični kliniki, najvišji zdravstveni svet pri ministrstvu za zdravstvo je že zadnjič in četrtič septembra lani potrdil ustreznost vse dokumentacije, v letošnjem letu pa potrebujemo sredstva za naslednje postavke:
1. odkup zemljišča za nadomestna stanovanja,
2. komunalni prispevki za uporabo stavbnega zemljišča, energetski prispevek, stroški izdaje soglasij, upravni postopki, rušenje obstoječih objektov, prestavitev komunalnih vodov, izkop gradbene jame in zaščito.
Vsa dokumentacija z vsemi trikratnimi revizijami, tudi tujih hiš, kar do sedaj v slovenskem prostoru ni bil primer za gradnjo zdravstvenih objektov, so vam na razpolagi na upravi za novo pediatrično kliniko.
In kolega, če želite, vas bom sama peljala tja. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Kopač, imate repliko? Replika.

MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Jaz se v tole ne želim vključevati, ker sem se že zadosti v vseh preteklih letih. Ampak to, kar je povedal gospod Henigman, moram reči, da mu dam zelo prav. Gospa Zbačnikova, pokažite mi investicijski program za gradnjo te klinike. Jaz ga še nisem videl, pa tudi vodstvo pediatrične klinike ga še ni videlo. Jaz sem bil pri njih, pa sem jih prosil, če mi dajo en izvod, da to pogledam. V investicijskem programu vse piše. Spomnite se razprave o T3. Nisem dovolil, da državni zbor razpravlja o T3, dokler nismo dobili na vpogled investicijskega programa. Šele iz njega smo lahko videli, kaj se pravzaprav sploh projektira, na kakšnih predpostavkah. Za pediatrično kliniko jaz investicijskega programa še nisem videl.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika gospod Merlo.

ALEKSANDER MERLO: Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovani kolegice, kolegi, pa predstavniki vlade.
Ta razprava, na račun pediatrične klinike je kar v neke čudne vode zašla. Jaz mislim, da tukaj sporno ni, da podpiramo vsi to gradnjo pediatrične klinike. Res pa je, da smo se v teh mesecih srečevali z različnimi mnenji tudi okolice, na periferiji predvsem, z določenimi strahovi, ki so združeni s to gradnjo in podobno. Dejstvo je, da tudi ta redukcija števila postelj v tej ustanovi pomeni, da se to že gleda v naprej, ko bo treba spremeniti sistem zdravstvenega varstva in zmanjševati število hospitalizacij. Veste, da je to zdravstvo, v hospitalih, da so plačane polne postelje oziroma bolniškooskrbni dnevi, to, kar mislimo mi spremeniti in začeti plačevati po storitvah. To pomeni, da se bo posteljni fond po vseh ustanovah bistveno moral zmanjševati. To pomeni, da bodo tudi na periferiji ostale prazne postelje. To pomeni, da če bo ta pediatrična klinika toliko nova, močna, s kadri in podobno, vemo, da so centri odločanja v Ljubljani in za periferijo je tu tudi strah, da bo prišlo do ukinjanja pediatričnih oddelkov v bolnišnicah, v manjših bolnišnicah, kar je v bistvu tudi potencialna možnost in ta nevarnost obstaja.
Ti strahovi so v ozadju. Ne gre za nasprotovanje gradnji same pediatrične klinike. Ti strahovi so zadaj. To je za Slovenijo velik zalogaj in vam bom odkrito povedal, da so bile ocene, da tudi s strani eminentnih slovenskih poznavalcev te ekonomike, da je Jugoslavija imela Obrovac. Pediatrična klinika bo pa dejansko naš Obrovac. Sigurna ta sredstva bodo bistveno večja, kot so sedaj planirana, in vprašanje, kakšna bo zadnja številka. Zdravstveni svet je svojo oceno dal. Stroka ni bila čisto enotna. Ko se moraš izjasniti pred novinarji, pred javnostjo, da imaš kakšen pomislek, izpade, da si proti pediatrični kliniki, kar je grozljivka. Zaradi tega mislim, da je treba še enkrat malo prelistati te številke. Morda še malo zreducirati zadeve, da bodo te številke nekje znosne in tudi povedati, kaj ta pediatrična klinika pomeni za periferne ustanove. Vemo, da smo vsi proti siromašenju periferije.
To pomeni odliv strokovnjakov, to pomeni, da hvala bogu, da na to kratko razdaljo, ker je Slovenija majhna, da se bomo lahko počasi vsi vozili v službo v Ljubljano. To so ti strahovi. Mislim, da tukaj sploh ni sporna gradnja pediatrične klinike. Postavil bi nekje neko piko na i, tam s temi zakulisnimi zadevami. Mislim, da so vse zajete v teh nekaj besedah. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, gospa Zbačnikova.

MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat lep pozdrav. Rada bi gospoda Kopača tudi povabila ali pa vam bom dostavila potrebno dokumentacijo, ki mu manjka.
Gospodu kolegu Merlu pa bi rada odgovorila. Res se zmanjšuje število otrok, vendar tudi tukaj v tem parlamentu smo dolžni, da nekaj naredimo, da bomo Slovenci imeli več otrok, več novih pokojninskih stebrov, če želimo, da bomo preživeli. V zvezi s tem ne bomo zaradi nove pediatrične klinike zapirali perifernih bolnic. Periferne bolnice se bodo zmanjševale, če bo stroka več gradila na področju hospitalnega in ambulantnega dela.
Če bomo vsi tukaj, tudi mi, ki sprejemamo zakone, naredili prijazno zakonodajo za naše mlade družine, za naše mlade ljudi, da bodo lahko rojevali in se odločali za nove aktivne delavce in nove pokojninske stebre, potem se ne bo treba bati za delo in tudi perifernim bolnicam in tudi ne porodnišnicam. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Pravi hrup se je sprožil med vašo repliko. Prosim, da se umirimo. Ali imate razpravo kolega Demšar? Repliko? Na razpravo koga? Prosim, replika gospod Demšar. Potem pa k delu, pravi gospod Peterle. Replika kolega Luci za njim.

VINCENCIJ DEMŠAR: Ko sem gledal podatke, torej repliciram gospe Zbačnikovi.
Ko sem gledal podatke o brezposelnosti in tiste tabele v katerih občinah imajo več otrok, kje je tista populacija, da je 15% večja, sem ugotovil, da se to pokriva. Zelo zanimivo. Na našem koncu majhna brezposelnost, pa veliko mladih do 15 let. Torej, to se pokriva. Zato sedaj repliciram gospe Zbačnikovi, ko je rekla, da tu moramo nekaj narediti. Jaz mislim, da tistim, ki so brezposelni, ne bom rekel, da so vsi v tistih letih, da bi lahko kaj prispevali pri nataliteti, ampak dajmo brezposelnim tudi na tak način več volje do življenja, pa bomo tudi na tak način reševali, gospa Zbačnikova, ne samo tako, kot vi predlagate, ampak da omogočimo ljudem delo, pa boste videli, da bo tudi drugače. Govorim iz konkretne slike, sedanje slike zaposlenosti in pa mladih ljudi v Sloveniji. Lahko bomo sedaj te stvari še naprej prekladali, ampak verjamem, da bomo lahko šli v napačno smer. Bistvo, ki sem ga povedal ob startu, je bilo, da se mi ne zdi prav, da smo tam vzeli denar, ne pa za koga sedaj ta denar namenjamo. Gospa Zbačnikova, jaz bi vas prosil, ali mi lahko pomagate, da bo denar za pediatrično kliniko še, samo da ga bomo vzeli drugje, ne pa pri brezposelnih. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, kolega Luci. Se odpoveduje. Razprava? Ponovno replika gospa Zbačnikova.

MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Na vprašanje gospoda Demšarja moram odgovoriti, da mu ne morem pomagati, ker ni to moj amandma, ampak je amandma vlade, da pa na očitek, naj se borim še drugod, mislim, da se v tem državnem zboru ves čas borim za dvig rodnosti, za kvalitetno zakonodajo na področju družinske zakonodaje. Mislim, da sem toliko, vsaj toliko ali še več amandmajev na tem področju vložila kot spoštovani kolega, tako da tukaj ne igram dvojnih vlog in sem celovita osebnost. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. S tem je ta druga veriga replik zaključena. Razprava, kolega Luci.

MIROSLAV LUCI: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Jaz upam, da se bo pediatrična klinika vseeno gradila in so velike razprave po mojem celo nekoliko odveč, ker se tudi v proračunu vidijo. Bi pa opozoril na neke druge stvari, vsaj v splošnem delu, na eno pomembno zadevo, spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, predstavniki vlade, zlasti, kar se tiče proračuna in amandmaja številka 5 splošnega dela proračuna, ki predlaga, da se konto dohodnine poveča na 12 milijard 868 milijonov, odhodki pa se potem odvedejo na različne proračunske uporabnike.
Opozoril bi na dejstvo, ki je pomembno: kako je prišlo do tega amandmaja. Do tega amandmaja je namreč prišlo po odločbi ustavnega sodišča, ki je razveljavila 27. člen zakona o financiranju občin. Dejstvo je, kako je prišlo do tega amandmaja oziroma kako je bil sprejet in povzet na komisiji za lokalno samoupravo (gradivo smo dobili na mizo). Korektno bi se mi zdelo, da bi za ta sredstva, 12 milijard in 800, lahko kandidirala vsa področja in tudi vsi poslanci vlagali amandmaje, ki smo sedaj morali jemati z raznih drugih postavk. To bi bil korekten način predlaganja amandmajev in na ta sredstva, 12 milijard 868, bi tako lahko tudi vlagali amandmaje.
Seveda bo sedaj zagotovo prišel odgovor ali karkoli, da je to predlagala vlada, ta seznam želja, ki se nanašajo na ta sredstva, in da so to prioritete, da je to obveznost vlade že nekaj let. Mislim, da ta zadeva ne zdrži. To zadevo so zagovarjali na komisiji za lokalno samoupravo državni sekretarji brez pooblastil vlade. Vlada pa je tista, ki je dolžna pripraviti proračun v taki obliki, kot je bil pač pripravljen.
Izglasovanje tega amandmaja na komisiji za lokalno samoupravo je torej na nek način nenačelno, lahko bi rekli celo nekorektno. Opozoril bi še na to, da bo realizacija teh 12 milijard 868 milijonov možna le, če bo sprejet amandma v zakonu o izvrševanju proračuna, ki pa občinam, vsem po vrsti, jemlje 5% dohodnine.
Zato, spoštovane kolegice in kolegi, bodite previdni pri odločanju o tem amandmaju. Evropska listina o lokalni samoupravi govori, da morajo občine dobiti vedno več nalog, vedno več vsebin in seveda tudi vedno več financ. Občine dobivajo vedno več nalog, pri tem pa se finance celo zmanjšujejo. Tak način izvajanja financiranja občin se mi zdi dokaj nekorekten. Zato, spoštovane poslanke in poslanci, bodite previdni pri amandmaju številka 5! Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Juri, razprava.

AURELIO JURI: Hvala. Nadaljeval bi tam, kjer je kolega Luci končal. Seveda, pridružujem se njegovemu pozivu glede amandmaja pod številko 5.
Vsi smo prejeli tudi opozorila in stališča stalne konference lokalnih skupnosti. Utegnejo tudi nastati posledice zelo občutne. Ne pozabimo, da so občinski proračuni ali že dogovorjeni ali oblikovani ali celo že sprejeti.
Sprejem tega amandmaja pod številko 5, ki vemo, kaj pomeni, bo imel za seboj celo vrsto neugodnih in neljubih posledic.
Tako kot Luci bi rad pozval na to, kar pravi evropska listina, zlasti na načelo finančne avtonomije občin. Ne pozabimo, da leto in pol nazaj, ko smo novelirali zakon o financiranju občin, da bi pridobili na večji samostojnosti in samozadostnosti naših občin, smo omogočili 25 občinam, da so to finančno avtonomijo dosegle. Slabo je, da jih imamo samo 25, da ni vseh 192. Ampak še slabše bo, če bo prišlo do zniževanja deleža dohodnine in se bomo ponovno srečali s peščico samozadostnih občin.
Iz tega naslova ne pozabimo tudi na to, da je naša država pred novelo zasedala nečastno zadnje mesto, glede odvisnosti občin od državnega financiranja med članicami Sveta Evrope. Mislim, da smo se za dve mesti premaknili navzgor z najnovejšo novelo in pazimo, da ne storimo koraka nazaj.
Zato tudi moj poziv, da tega amandmaja komisije za lokalno samoupravo ne podpremo. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika kolega Bajc.

JOSIP BAJC: Hvala gospod predsednik. Kolegice in kolegi. Imam kratko repliko na izvajanje kolega Aurelia Jurija.
Upam, ko je govoril, da stremimo za tem, da začne evropska listina o lokalni samoupravi veljati tudi v Sloveniji - mislim, da je imel v vidu vseh 192 občin in ne samo 25 samozadostnih občin, ker je pravilno ugotovil, da smo lansko leto, ko smo sprejeli zakon in povišali ta državni zbor, odstopljeni del dohodnine za financiranje lokalnih skupnosti s 30% na 35%, da je bila to naša odločitev. S tem, da smo tudi takrat rekli, da bodo iz tega povišanega dela odstopnega dela dohodnine lokalne skupnosti bile dolžne, razen nekatere in za nekatere zavode s področja kulture, financirati te zavode s področja kulture. Tukaj se tudi strinjam s kolegom Aureliom Jurijem.
Vendar kaj se je zgodilo? Teh 25 občin, ko ste pravilno ugotovili, da so sedaj samozadostne in so s temi dodatnimi sredstvi lahko financirale tudi te prevzete nove naloge. Ostale občine, ki jih ni tako malo, 48 je takih zavodov v Sloveniji, ki naj bi se financirale na podlagi 27. člena zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, pa tudi s povečanim delom odstopljenega dele dohodnine niso dobile dodatnih sredstev za financiranje javnih zavodov s področja kulture, ampak še zmeraj dobivajo finančno izravnavo. Jaz ne vem, če je v celoti korekten ta amandma kolega Trofenika. Mislim, da, še enkrat ponavljam, velja ta evropska listina, ki ste jo kolega Juri omenili, za vse občine, ne samo za 25. In da tudi odločba ustavnega sodišča, ko je rekla, da se mora zagotoviti enakopravno vsem, če država ali državni zbor ali ta naš proračun zagotovi tudi tistim občinam, ki tudi s povečanim odstopljenim delom dohodnine, zadosti sredstev, da plačajo tudi te zavode s področja javne kulture, mislim, da ne bomo kršili načela evropske listine.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika na repliko kolega Juri.

AURELIO JURI: Seveda repliciram kolegu Bajcu. Strinjam se, evropska listina velja za vse, povečanje finančne avtonomije velja za vse. Torej s 35 odstotnim deležem dohodnine vsem povečujemo finančno avtonomijo. Ja, kolega Bajc, kima z glavo in se s tem ne strinjam. Z naslova finančne avtonomije jo mi povečujemo. Seveda, to pa ne pomeni, da so ob izpolnjevanju določenih nalog vse zadovoljene z lastnimi prihodki in potrebujejo še vedno finančno izravnavo.
Problem je v tem, da s tem amandmajem mi stopamo korak nazaj, se vračamo na leto in pol nazaj. Opozarjam, postavljamo se ponovno na zadnje mesto med članicami Sveta Evrope po deležu, torej po odvisnosti občin od države. Torej ta solucija ni najbolj posrečena. Mislim, da se kolega Bajc z menoj strinja. Vprašanje je seveda in takrat se je stvar zalomila, ko smo ugotovili, da domnevo nekdo dobi preveč s 35 odstotki, domnevno Ljubljana. Ampak to je problem, ki ga je treba rešiti s posebnim zakonom o glavnem mestu, s posebnimi sporazumom med glavnim mestom in državo in ne na to vezati vso ostalo situacijo.
Zdaj mislim, solucijo glede financiranja zavodov s področja kulture bi morali poiskati drugje in ne s tem amandmajem. Toliko. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predno bi nadaljevali razpravo o tem vprašanju, bi predlagal, da, že sedaj bi predlagal, da razmislimo o proceduralnem vprašanju, ki je bilo odprto tudi na seji kolegija. Namreč, ali ne bi bilo korektno v smislu vrstnega reda, da še pred glasovanjem o amandmaju pod točko 5, to je amandma komisije za lokalno samoupravo, torej pred glasovanjem o tem amandmaju, državni zbor preide na obravnavo zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2000. To bi bila edino korektna pot in seveda potem, če bo le ta zakona sprejet, potem preide tudi na glasovanje o amandmaju pod točko 5 in po proračunu dalje.
O tem vprašanju smo se veliko pogovarjali s strokovnjaki s sekretariata, predstavniki vlade in drugimi in ta vrstni red se kaže še kot najbolj korekten v tej situaciji.
Ali želi še kdo razpravo o splošnem delu proračuna in petih vloženih amandmajih? (Ne želi.) Zaključujem torej splošno razpravo. Želite še besedo? Prosim. Gospa Maria Pozsonec. Gospod Cvikl.

MARIA POZSONEC: Hvala lepa za besedo. Spoštovani! Če pogledamo postavke pri financiranju narodnosti, lahko mirno rečemo, da tisti del proračuna ni volilno usmerjen, saj niti ne dohaja inflacije, investicij pa na dvojezičnem področju skoraj ni. Ne vem, kako je uspelo tako sestaviti ta proračun. Skušali smo skupaj s komisijo za narodnosti malo popraviti položaj, vendar ne preveč uspešno. Zato upam, da bo ta državni zbor s podporo našim amandmajem popravil to neugodno sliko, saj gre samo za drobiž, za stotinke proračuna. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Mag. Cvikl ima besedo, za njim gospod Pukšič.

MAG. MILAN MARTIN CVIKL: Hvala lepa za besedo. Jaz bi rad samo v bistvu pojasnil, zakaj vlada zavrača amandmaje na splošen del proračuna, ki v bistvu zmanjšujejo odhodke državnega proračuna. Gre v bistvu za naslednjo zadevo. Vlada je s proračunskim memorandumom opredelila prioritete leta 2000, prioritete aktivne politike zaposlovanja, tehnološkega razvoja kmetijstva, regionalnega razvoja in krepitve obrambne sposobnosti države. Zato je vlada oblikovala proračun, ki je ob znanih dejstvih, da je za stroške uprave in administracije financiranja javnih služb in pa servisiranja dolga, se pravi obresti in rezerve, praktično v proračunih zadnjih let približno 8% proračuna determinirano, morala v okviru proračunske razprave najti ustrezen obseg sredstev za povečanje programskega dela. Če boste pogledali programski del proračuna, potem boste videli, da je v letu 1999 za programski del proračuna vlada namenila 190 milijard v 960 milijardah proračuna 1999. Z oblikovanim proračunom, za katerega mi smatramo, da seveda ustrezno odraža tiste usmeritve ekonomske politike, ki jih je vlada sprejela v proračunskem memorandumu, pa je v proračunu za leto 2000 namenjeno 230 milijard tolarjev, kar je, če uporabljamo seveda indekse 15%-na rast glede na povprečno 9,9%-no rast izdatkov državnega proračuna. Tako vlada pravi, da proračun in proračunski memorandum kot odraz ekonomske politike sta si med seboj usklajena, sprejem amandmaja poslanske skupine SDS na tako imenovani splošni del proračuna, ki bi pa zmanjšal odhodke državnega proračuna za 39 milijard, pomeni, da bi praktično v tem programskem delu ne bilo nobenega realnega prirasta oziroma da bi seveda sredstva ostala nominalno v enakem obsegu kot v letu 1999. To pomeni, da ne bi bilo ne povečevanja sredstev za aktivno politiko zaposlovanja, ne za dodatna sredstva za regionalni razvoj, niti nekaterih dodatnih sredstev, ki omogočajo krepitev obrambne sposobnosti.
Glede tehnološkega razvoja pa je že bilo povedano, da seveda z ustreznim programom v računu finančnih terjatev in naložb vlada zagotavlja 3 milijarde sredstev za - po v državnem zboru sprejetem zakonu o spodbujanju, če hočete, tehnološkega razvoja v podjetjih. Zato vlada zavrača amandmaje, ki zmanjšujejo odhodke državnega proračuna v globalu.
Glede amandmaja združene liste, ki pa po posameznih postavkah ministrstev zmanjšuje odhodke državnega proračuna, je pa treba povedati, da je vlada tu sledila odborom državnega zbora, ki so vsak za svoje ministrstvo zavrnili ta amandma združene liste, in zaradi tega tudi vlada zmanjšuje oziroma zavrača amandma, ki za 17 milijard selektivno zmanjšuje odhodke državnega proračuna.
Glede 5. amandmaja oziroma amandmaja na splošni del pa je vlada že povedala v predhodni obrazložitvi, da tudi ta amandma zavrača. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Če bodo debate, se ne bo slišalo, kolegice in kolegi. Ali imate repliko, kolega Rupar, ali razpravo? Razpravo ima najprej gospod Pukšič.

FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Poslanke in poslanci! V tem sklopu amandmajev je tudi amandma, o katerem je že preteklo nekaj razprave, o tej bistveni spremembi, ali 30 ali 35% dohodnine, lastnega vira v občinah. Bistvo teh razprav se je že zreduciralo - kar se je dalo razbrati iz nekaterih javnih medijev, pa tudi sinočnjega Žarišča - da je pravzaprav bistvo teh razprav med enim delom populacije bogatejših občin in drugim delom populacije, ki živi v bistveno revnejših občinah, kjer jim lastni vir, 30 ali 35% dohodnine, ne zadošča za samofinanciranje in je tisti del... (Pomotoma se je oglasil zvonec.)

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Lepo prosim! No, tako naj bi bilo od sedaj naprej. Prosim, kolega Pukšič.

FRANC PUKŠIČ: ... Hvala lepa, gospod predsednik, ker je res, da niti sam sebe nisem več slišal. Da je torej tisti del izravnave do formule, ki smo jo sprejeli lani ob spremembi zakona o financiranju občin, tako imenovane primerne porabe, in načeloma tej formuli v glavnem nihče ni nasprotoval in se je celo izkazala kot nekako primerna formula za izračun, bom rekel, spodnjega roba ali najnižjega deleža, ko občine še lahko opravljajo zakonske in ustavne naloge, tako imenovana primerna poraba, in da do primerne porabe, glede na lastna sredstva, je država dolžna sofinancirati, tako da pridemo do tega spodnjega roba. Kaj pa sedaj od tu navzgor? Od primerne porabe navzgor pa seveda izbijajo samo nekatere bogatejše občine in to bi se dalo urediti, če bi imeli v državi sprejet zakon o finančni izravnavi. Ker tega nimamo in ker se očitno - dejstva so, to so podatki, ki se izkazujejo, da s prebojem s 30% na 35% dohodnine nekatere občine prebijejo to tako imenovano primerno porabo ali spodnji rob, tudi za 80% ali 90%, je seveda za enakomeren razvoj v tej državi to enostavno nesprejemljivo. Potem bi morale dobiti nekatere druge obveznosti, ker tega nimajo, se dogodi enostavno to.
Vse ostale občine, circa 140 občin, prihajajo s finančno izravnavo do 100% primerne porabe. V tej 100% primerni porabi ima en delež fiksnih stroškov, ta delež fiksnih stroškov, ki je po občinah različen, pa seveda je različen tudi od tega, kako znajo in hočejo gospodariti. Nekateri tudi več - hote ali nehote - porabijo na fiksnih stroških, drugi pa iz tega znajo, hočejo in morajo te fiksne stroške zmanjševati oziroma jih imeti na minimumu, da jim ostane večji delež za investicije. Verjamite v tistih delih, v tistih občinah, kjer nimajo ne vode, ne cest, ne šol, ne zdravstvenih domov in tako dalje, je potreba po tem razvoju bistveno večja kot tam, kjer že ta standard imajo. Zato je izredno nekorektno, nefair in nepošteno s strani države, da dovoljuje tako velike ekstreme, kot so ti, ko v nekaterih občinah prekoračujejo z lastnimi sredstvi do 90% tako imenovano primerno porabo. Tisti, ki to prekoračujejo, jim ostaja med deležem investicijskih sredstev, ki jih imajo že tako ali tako v tem delu do primerne porabe, celoten spekter ostanka sredstev, ki gre čez primerno porabo, za investicije.
Če bi ta zadeva bila urejena v celotni državi tako, da bi - če hočete - tisti, ki so podkapitalizirani, podkapitalizirani pa ne zaradi lastne krivde, ampak zaradi vsega tega, če hočete tudi divjega lastninjena in oškodovanja družbenega premoženja v procesu lastninskega preoblikovanja, prevelikega oškodovanja, prevelikih kraj, ki so se dogajale, bi danes bila marsikatera od teh občin, ki je podkapitalizirana, v bistveno drugačnem in boljšem položaju. To pomeni: prebivalci, državljanke in državljani iz teh občin, ki pokrivajo teritorialno približno dve tretjini teritorija in po številu prebivalcev tu od 40% do 50% prebivalcev, pa niso krivi, da živijo pač v tako podkapitaliziranih občinah zaradi procesov, ki so se dogajali zadnjih 10 let, in glede na to je nujno, da v tem državnem zboru teh razlik še ne povečujemo, ampak da jih poskušamo spraviti na približno enak nivo.
Jaz pravim takole, poslanke in poslanci, če imaš dva otroka in če je zima pred vrati in če se odločiš, da boš dal za vsakega 20.000, 30.000 tolarjev, je razlika, ali eden od teh ima čevlje in bundo in bo dobil še za kapo, drugi pa je brez čevljev in bunde in seveda tisti drugi ne bo niti slučajno prišel do tega, da bi lahko dobil za kapo. Tako je tudi z našimi slovenskimi občinami in prav bi bilo, četrto leto oziroma četrtič razpravljamo o državnem proračunu - in v tej sestavi zadnjič - da bi tokrat imeli v vidu državo Republike Slovenije, ne pa zelo ozke interese v posameznih in seveda najbogatejših občinah. Res pa je, da se je in bo, žal, tudi v slovenskih medijih poročalo in pisalo v glavnem takrat, ko bodo za govornico govorili poslanci, ki bodo govorili o velikih občinah, o tistih bogatejših, ko pa seveda govorimo o manjših, o revnejših občinah, o občinah, kjer je brezposelnost daleč nad povprečjem od tega, ki je v državi, pa seveda tudi slovenski mediji, žal, tega ne zapišejo dovolj jasno, energično in glasno. Če bi, bi se marsikaj že v tej državi spremenilo. Hvala lepa, gospod predsednik.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa vam. Ali ima kolega Kelemina repliko ali razpravo? Razpravo. Replika, kolega Avšič.

JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa. Bom kratko repliciral predhodniku, ki je očitno preobremenjen s preiskovalno komisijo, ki jo vodi, in ki mu vse, kar tam sliši, vedno pride prav, tudi če gre to za tegobe občin. In "rešpektiram", da so občine v Sloveniji nekatere podhranjene, podkapitalizirane, nikakor pa ne moremo tega trditi, da je to zaradi tega, ker se je oškodovalo družbeno premoženje, za katerega vemo, v katerih sredinah se je najbolj - in tiste sredine so po svoje tudi najbolj tepene.
Želel bi poudariti samo to. Poznam sistem financiranja občin že kar več kot 20, 30 let in v Sloveniji smo nekoč imeli dopolnjevane občine, danes imamo pa finančno izravnavo. Eno in isto je to, samo drugače se reče. V Sloveniji so bile vedno bogate občine in vedno je bilo cel kup revnih občin, ki so bile dopolnjevane ali pa potrebujejo finančno izravnavo. Res pa je to, da smo v procesu drobljenja občin naredili še korak naprej in so se nekatera bogatejša območja seveda tudi delila tako, da so bogati postali še bogatejši, revni pa še revnejši. To so pa tiste male občine, ki so se pač formirale tudi okoli velikih mest, vendar ni vsepovsod enaka situacija. Želel bi, da to razpravo o financiranju občin peljemo na pameten, strpen način in da v to ne peljemo vsega tistega, kar sem ne sodi. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razprava, gospod Rupar, za njim gospod Kelemina.

PAVEL RUPAR: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi, verjetno bom glede na to, kakor ste me navajeni, zelo kratek.
Letošnji proračun je proračun z eno samo predpostavko: proračun pogube. Odkrito povedano, zelo neumno se mi zdi, da se poslanci med sabo kregamo in dajemo za tiste malenkosti, kot je pediatrična klinika, kot so tiste uboge 3 milijarde za občine, v bistvu pa govorimo o proračunu, ki je težak prek tisoč milijard. Za kaj vse v tej masi denar gre? Poglejte si, tisti, ki ste imeli to srečo in dobili tudi razreze posameznih postavk, kje vse mečemo denar proč. Ne bom govoril niti o ministrstvu za promet, saj se mi zdi prek Darsa in drugih kot največji, bi rekel, "izgubaš" v narekovanju, ministrstvu za okolje in prostor. V glavnem, neumno je in zelo narobe, da se kregamo o drobtinicah, istočasno pa mečemo cel hlebec kruha nekam v neznano, pa od njega bistveno več kot posamezne ribe ne bomo imeli nič.
Moje skromno mnenje: ta proračun, ki ga obravnavamo - letošnji proračun - je odraz vlade, je odraz zmešnjave in - z eno besedo - je eno čisto navadno "sranje"! Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosil bi, da bi uporabljali mestu primerne besede. Razpravo ima kolega Kelemina.

BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani vsi skupaj! Povedal bom nekaj besed k splošnemu delu proračuna, čeprav vsi nekako, po mojem mnenju, že poznate moj pogled na proračun za leto 2000; namreč, večinoma iz protesta proti proračunu, kakršen je predlagan, o njem v bistvu do sedaj nisem hotel razpravljati, ampak le toliko, da dam svoj prispevek in da si nekako razbremenim svojo dušo, zaradi ničesar drugega.
Že takrat sem povedal, da je ta proračun oziroma predlog proračuna za leto 2000 za našo državo uničevalen. Predlagal sem tudi, da se zavrne, tak kot je, in da naj vlada pripravi drug predlog, ki bo v skladu s tistim, kar so povedale tudi pomembne osebnosti v tej državi, pa tudi inštitucije. Ampak seveda to se ni zgodilo, kajti treba je povedati tukaj, da bodo vsi, tudi mogoče državljani, vedeli, da bo ta proračun sprejet zato, ker so se pač poslanci državnega zbora, posamezno, enostavno prodali v tem proračunu. Nekateri so se prodali za 20, drugi za 30, 40 milijonov, tisti, ki so pa nekoliko več vredni, pa za 200, 300, mogoče tudi za 500 milijonov. In zato, da pač zadostijo svoje lokalne interese, da bi pač bili všeč nekomu, zato pač sprejemajo vse tiste negativne posledice, ki iz tega proračuna sledijo.
Zato z izrednim veseljem seveda podpiram tiste predloge v tem splošnem delu proračuna, ki nekako poskušajo zmanjšati te zadolžitve in bom seveda z veseljem te predloge tudi podprl in upam, da bodo tudi sprejeti.
No, če samo še tole vrnem nazaj. Nekaj je pa le korektno, vsaj v letošnjem letu - kolikor sem zasledil pri obravnavi tega proračuna - korektno s strani koalicije in pa vlade, da le več ne govori o nekem varčevalnem programu te države, o varčevalnem programu vlade in tako naprej. Se pravi, o vseh tistih plasiranih velikih besedah, ki so bile spregovorjene že leta 1997 pri sprejemu proračuna pri sklicu tega državnega zbora.
Seveda pa jaz ugotavljam, da v teh proračunih zdajle, ko smo jih sprejemali ta leta nazaj, gre vedno samo za to ne - saj jaz lahko počakam, jaz imam čas. Do kdaj delamo danes? Do sedmih zvečer ne, ali do kdaj? Bom počakal.

PREDSEDNIK JANE PODOBNIK: Danes delamo do 18. ure, ampak ne glede na to, prosim za mir v dvorani.

BRANKO KELEMINA: No, jaz pravim, da v teh proračunih vseskozi ta leta, kar sem jaz pač bil zraven, ugotavljam, da vsako leto v bistvu gre za to, da se iznajde vedno nova formula, na kak način prevarati slovenske davkoplačevalce, da se nek proračun sprejme, kako prevarati kmete in pa tudi delavce, jaz pravim, tisto populacijo, ki s svojimi rokami tako odgovorno proizvaja novo vrednost. Seveda zato, da lahko potem na drugi strani ta spolitizirana državna birokracija in pa tudi politikanti neodgovorno - če so seveda prej, prejšnji odgovorno, ti pa neodgovorno - brez vsakega sramu in nesramno trošijo za svoje politične, velikokrat pa tudi za svoje osebne interese.
Največja ironija je pa seveda v tem ta, da poleg tega neodgovornega zapravljanja in varanja državljanov, seveda, se vse to dogaja celo na kredit. To je največja ironija, ne. V tej državi se ustvarja lažen vtis, da gre za učinkovito obvladovanje neke porabe, splošne porabe v tej državi, kar ni res. Približno 200 milijard, če samo pogledamo, gre za zadolžitve in za primanjkljaj, ki je v tem proračunu za leto 2000 predstavljen. To niso majhna sredstva. Kdo bo te negativne trende v naslednjih letih saniral in kdaj, je drugo pomembno vprašanje.
Vsa leta sem se tukaj spraševal in tudi sedaj se sprašujem, kdaj bo enkrat predlog proračuna ali proračun odraz neke dolgoročne politike razvoja, ne pa neke dnevne politike in nekih lokalnih interesov.
Kar se tiče te razvpite 5. točke k temu splošnemu delu proračuna. V teh dneh je bilo, kdor je to spremljal, kar veliko polemik izrečenih. Med drugim tudi to, češ ne bomo sedaj oziroma ne si privoščiti sedaj nekega boja med podeželjem in mesto, dosti imamo vseh drugih konfliktov, ne sedaj še začeti s tem in ne ustvarjati nekega negativnega mnenja v zvezi s temi vprašanji. Sam mislim pa drugače. Mislim, da moramo in dolžni smo - vsaj tisti, ki živimo na podeželju, odločno se boriti proti vsaki hegamoniji nadmoči, ki v tej državi vlada in tudi na ta način, da bomo vsaj povedali tisto, kar nas teži. Vsaj to pravico nam dajte in da bomo poskušali potem tudi, če ne drugače, na demokratičen način s preglasovanjem ali z glasovanjem doseči tisto, za kar mislimo, da je za to državo dobro.
Ob tej priložnosti bi mogoče osebno tako razmišljal - nisem prizadet oziroma nočem biti prizadet pri tej 5. točki. Predlagal bi tako: Mislim, da to lahko brez problema zavrnemo ta predlog in naj vlada se enkrat spametuje in naj najde rešitev za to, da bo zagotovila financiranje v skladu z zakonodajo in tudi v skladu z odločbo ustavnega sodišča. Dejstvo je, da ogromno nepotrebne birokracije, ogromno nepotrebnega denarja se porabi za lastno delovanje tega aparata. Namesto da bi se denar dal na osnovi programov in neke drugačne zakonodaje občinam, ki bi ga prav gotovo koristno naložile, in marsikateri problem tukaj v državnem zboru in na nivoju države bi bil rešen in ga ne bi bilo potrebno potencirati in tudi o njem razpravljati in zapravljati čas. Sigurno je veliko pomembnejših stvari, s katerimi bi se država morala ukvarjati kot samo z lokalnimi skupnostmi.
Toliko mogoče v tem splošnem delu. Ob posameznih točka pa mogoče še kakšno besedo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo želi državni sekretar Cvikl.

MAG. MILAN MARTIN CVIKL: Hvala lepa za besedo. Vendarle moram zaradi vseh tistih, ki so financirani iz državnega proračuna, ali izvajajo naloge, ki jih seveda omogoča financiranje državnega proračuna, povedati, da seveda ne bi v imenu vlade označevali proračun za leto 2000 kot proračun pogube in drugih tukaj uporabljenih besed. Gre za to, da seveda iz državnega proračuna smo najprej - če začnemo s proračunom, kot je oblikovan - seveda se financirajo ustavne in zakonske obveznosti na eni strani nevladnih proračunskih uporabnikov, začnemo s predsednikom republike, državni zbor itn. Med njimi tudi republiška volilna komisija bo lahko seveda financirala izvedbo volitev kot eno od svojih ključnih nalog v letu 2000 zaradi zagotovitve sredstev, ki seveda jih boste z ustreznim glasovanjem o državnem proračunu zagotovili na ustreznih postavkah. Nova državna revizijska komisija, ustanovljena z zakonom, je ravno tako seveda institucija, ki je financirana iz državnega proračuna. Potem pa seveda prihajamo na cel sklop tako imenovanih vladnih proračunskih uporabnikov: vladne službe in potem posamezna ministrstva - kjer na eni strani seveda, če hočete, lahko začnemo z ministrstvom za finance, plačujemo seveda obresti za prevzete dolgove, na drugi strani financiramo lokalne, samoupravne lokalne skupnosti skozi finančno izravnavo oziroma dopolnilna sredstva za investicije in seveda izvajamo tiste programe, ki na primer carinski upravi, davčni upravi itn., seveda omogočajo neko normalno delovanje.
Seveda, če bi prevedli nekatere tukaj izrečenih besed, potem bi se seveda Evropska unija vprašala, kaj je s tistimi nekaj čez 8 milijard sredstev programov donacij, ki jih Evropa seveda namenja Republiki Sloveniji in so zajete na prihodkovni in odhodkovni strani državnega proračuna po posameznih uporabnikih in pomenijo seveda prilagajanje, če hočete, evropskemu pravnemu redu. Seveda ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za zunanje zadeve, vsi veleposlaniki, policija itn., so seveda 100%-no financirani iz državnega proračuna in potem smo seveda na tistih ministrstvih - obramba, pravosodje - kjer seveda brez zagotavljanja sredstev, na primer, bom rekel, za odškodnine neupravičeno obsojenih ali pa zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja obsojencem, seveda ne bi mogli v skladu z zakonodajo izvajati nekaterih aktivnosti.
Res je, da je velik del proračuna ali pa mogoče prevelik del proračuna fiksiran z nekaterimi socialnimi transferji, vendar je zaradi socialnih transferjev, oblikovanih na posameznih postavkah resornih ministrstev, kot je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, seveda na nek način zagotovljena tista nujna seveda socialna pomoč in pa aktivne oblike politike zaposlovanja, ki omogočajo na neki način ključ za seveda spreminjanje položaja posameznika v družbi. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ministrstvo za ekonomske odnose, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, promet in zveze - saj s svojim delovanjem vzpostavljajo nujne pogoje za delovanje infrastrukture države, ki je poznana in ki jo potrebuje vsako razvito tržno gospodarstvo in seveda Slovenija, če želi, kamor želi, to nujno potrebuje.
Ministrstvo za okolje in prostor, zaradi prevzetih obveznosti, povezanih s prevzemanjem pravnega reda na področju okolja in sobivanja z naravo, bo v letu 2000 in v naslednjih letih verjetno eno od tistih področij, kjer bomo zaradi tega, ker so to nekomercialni projekti, lahko samo iz državnega proračuna financirali odpravljanje nekaterih zadev, ki so na nek način, če hočete, na slovenskih tleh prisotne.
Zdravstvo. Poleg tega, ker je v ministrstvu za zdravstvo, seveda, cela zdravstvena blagajna omogoča, če hočete, zagotavljanje zdravstvenega standarda; o njem lahko diskutiramo, vendar ne slišim, da bi imeli podobne težave v Sloveniji, kot jih imajo Angleži z gripo zadnje dni.
Ministrstvo za šolstvo in šport in financiranje približno 150 milijard plač in materialnih stroškov, tako učiteljev v osnovnih šolah, srednjih šolah kot vseh profesorjev na univerzah, je naloga, ki je v polni meri financirana iz državnega proračuna.
In seveda potem vse investicije - ministrstva za šolstvo, ministrstva za znanost, v kulturi - seveda bi nekdo rekel, da ni potrebno, vendar je slovenski narod ostal samobiten zaradi kulture.
Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, sicer relativno novo ministrstvo, vendar tudi zaradi tega, če hočemo izravnati plačilno bilanco, in seveda brez dodatnih investicij - in recimo: samo nekatere prerazporeditve, ki jih je vlada opravljala v aprilu lanskega leta zaradi nevtraliziranja negativnih učinkov kosovske krize, so pripomogli k temu, da je bila turistična sezona taka, kot je bila.
In potem ostane cel sklop pravosodja. Danes bi izredno težko v imenu vlade ne branil tega, da denar, ki ga zagotavljamo za pravosodje, ni ustrezno naložen denar. V državi brez pravnega reda tudi ni normalno razvito tržno gospodarstvo.
Tako da v imenu vlade zavračam kritike, da je to proračun pogube, je pa deveti proračun samostojne Republike Slovenije in je odraz, če hočete, zakonskih obveznosti in sposobnosti državnega zbora, ministrstev, da ustrezno definirajo programske postavke. Pred tremi meseci smo sprejeli zakon o javnih financah, ki daje podlago, da ta postopek proračunske priprave izboljšamo. Menimo, da je vlada s tem, ko je na nek način povzela 36 amandmajev državnega zbora, ki so prvič v devetih letih bili pisani konsistentno, z nekaj povečanji in nekaj zmanjšanji, odgovorila na to, kakšen naj bo proračun. In menimo, da je v naslednjih letih tudi z redefiniranjem postopka sprejemanja državnega proračuna možno izboljšati vlogo proračunske avtoritete, ki jo državni zbor ima. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Replika, gospod Kelemina.

BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Sicer ne morem z nekimi natančnimi podatki sedaj oporekati vsemu, kar je gospod Cvikl povedal. Samo, kdor bi prvič torej slišal vse, kar je povedal, bi mu seveda stoprocentno verjel, ne. Ampak vsi tisti, ki že nekaj časa sedimo tukaj notri in ki poznamo te stvari, pa vemo, da vse pa dejansko ni tako, kot ste vi povedali.
Da ne bom jaz zdajle pameten; samo če bi samo malce upoštevali tista opozorila, ki so bila tukaj povedana s strani raznih institucij v tej državi, pa tudi ekonomistov in pomembnih ljudi, ki so tudi v tem državnem zboru spregovorili o javni porabi. Marsikje bi se dalo prihraniti kakšen tolar, pa ne enega, ogromno. In vse to natolcevanje oziroma govorjenje, kako je vse v skladu s plani in zakoni in projekti itn., to lahko pripovedujete komu drugemu, meni ni treba. Ne bom trdil, da ni nič v zvezi s tem, ampak vse pa ni tako. Ogromno je tukaj notri dnevne politike, ogromno je seveda raznih stvari privlečnih takole od strani noter in marsikaj bi se dalo racionalizirati. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Zaključujem splošno razpravo, o splošnem delu proračuna in prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih.
Na glasovanje dajem prvi amandma k splošnemu delu proračuna. Predlagatelj je vlada Republike Slovenije, delovno telo ga podpira. Prepričan sem, da imate pred seboj tudi pregled amandmajev, tako da ni potrebno, da jih seveda v celoti preberem. Ugotavljamo prisotnost! Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je torej za amandma pod točko 1? Predlagatelj - vlada. (35 poslancev.) Kdo je proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Predlagatelj je Špiletič Bogomir. Vlada tega amandmaja ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (21 poslancev.) Kdo je proti? (39 poslancev.)
Amandma pod točko 2 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3. Predlagatelj je poslanska skupina Združena lista socialnih demokratov. Vlada in delovno telo tega amandmaja nista podprla. Ugotavljamo prisotnost! Opomb, kjer piše, kako so se opredelili posamezni odbori, ne bi bral, imate vse to v gradivu. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 3? (19 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 3 ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 4, predlagatelj - odbor za finance in monetarno politiko. Iz opombe je razvidno, da z navedenim amandmajem odbor vsebinsko povzema amandmaje vlade Republike Slovenije, navedene v dopolnjenem predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2000 pod številko 1, 3, 6, 61, 63, 64, 84, 85 in 86, ki niso bili vloženi v skladu z določbami novega zakona o javnih financah. Prav tako pa tudi amandma vlade pod številko 62. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma odbora? (44 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V skladu s svojo prejšnjo napovedjo predlagam državnemu zboru, da prekine sprejemanje oziroma odločanje o amandmaju pod točko 5, da prekinemo pri tej točki dnevnega reda in tudi v skladu z opombo, ki je zapisana na zaključku tega amandmaja, da je vsebina tega amandmaja povezana z realizacijo oziroma sprejetjem amandmaja poslanca Vilija Trofenika k 28. členu predloga zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2000, torej da se državni zbor sedaj najprej sooči s točko 3 dnevnega reda državnega zbora in nato potem ponovno preide k glasovanju o amandmaju pod točko 5.
Prekinjam torej to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2000, HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? Pred nastopom predstavnika vlade želi proceduralni predlog gospod Presečnik, prosim.

JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo. Že prej sem držal roko gor in sem mislil predlagati, da na točki, kjer smo se ustavili pri 2. točki, pri petem amandmaju, da poslanska skupina vzame odmor do 18.00 ure in zadevo poskušamo urediti, da se dogovorimo v poslanski skupini, kako s petim amandmajem, in nato nadaljujemo z 2. točko. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Nekoliko kasni ste bili, kolega Presečnik. Nisem videl nasprotovanja mojemu predlogu. To pomeni, da ste nasprotovali mojemu predlogu, ki sem ga dal.
Spoštovane kolegice in kolegi! Na glasovanje dajem proceduralni predlog. Biti moramo korektni. Dajem predlog, da državni zbor ponovno odpre 2. točko dnevnega reda. Če bomo to izglasovali, bom upošteval predlog, ki ga je dal poslanski kolega Presečnik.
Kdo je za predlog kolega Presečnika, da ponovno odpremo 2. točko dnevnega reda? Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za proceduralni predlog? (50 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Smo ponovno pri 2. TOČKI DNEVNEGA REDA. Pred glasovanjem o amandmaju pod točko 5, kolega Presečnik v imenu poslanske skupine prosi za...? Poslanski kolega, gospod Presečnik, v imenu poslanske skupine Slovenske ljudske stranke zaproša za odmor za premislek v poslanski skupini. Ker je bila omenjena 18.00 ura, bo državni zbor sejo nadaljeval jutri ob 10.00 uri.
Sejo za danes prekinjam.

(SEJA JE BILA PREKINJENA 18. JANUARJA 2000 OB 16.53 URI.)

Zadnja sprememba: 02/01/2000
Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej