Sejo je vodil Andrej Gerenčer, podpredsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.34 uri.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci! Gospe in gospodje!
Pričenjam nadaljevanje 31. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Peter Hrastelj, Bogomir Špiletič, Rafael Kužnik, Ciril Pucko, Jože Jerovšek, Mirko Zamernik, Zmago Jelinčič, Darja Lavtižar-Bebler, Franc Čebulj, Branko Janc, Helena Hren-Vencelj za pričetek seje in Jelko Kacin za pričetek seje - je že tukaj. Gospoda Možgana ne vidim, tudi njega imam zapisanega v opravičilu - bo prišel. Prosim, da ugotovimo sklepčnost v dvorani! (57 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Na sejo sem vabil predstavnike vlade Republike Slovenije ter vse lepo pozdravljam.
Današnje nadaljevanje 31. izredne seje državnega zbora bomo pričeli z obravnavo 7. točke dnevnega reda - predlog zakona o varstvu kulturne dediščine. Zatem bo zbor prešel na obravnavo 10. in 11. točke dnevnega reda - to sta predlog zakona o ugotavljanju vzajemnosti pri pridobivanju lastninske pravice tujcev na nepremičninah in soglasje k spremembah in dopolnitvam Statuta zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. V zvezi z 9. točko dnevnega reda - predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije vas obveščam, da se bo do predloženih amandmajev opredelila vlada Republike Slovenije, zato jo bo zbor obravnaval v petek, 22. januarja 1999. 13. točko dnevnega reda - vprašanja in pobude poslank in poslancev bo zbor obravnaval jutri, v četrtek na popoldanskem delu zasedanja ob 14.30 uri.
Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O VARSTVU KULTURNE DEDIŠČINE.
Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Prosim, državni sekretar, gospod Gaberšek. Ne želite? Hvala. Predlog zakona je obravnaval odbor za kulturo, šolstvo in šport kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? (Da.) Prosim, gospod Mežan, predsednik odbora za kulturo, šolstvo in šport.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Poslanke in poslanci, lep dober dan tudi v mojem imenu! Odbor za kulturo, šolstvo in šport je v enem nadaljevanju seje - 20. seje - obravnavala tudi predlog zakona o varstvu kulturne dediščine, tretja obravnava. Odbor je bil seznanjen s popravki besedila predloga zakona, ki jih je predložila vlada Republike Slovenije 19.1.1999, predlogi amandmajev vlade Republike Slovenije z dne 13.1.1999 in 19.1.1999, umikom amandmaje vlade Republike Slovenije k 53. členu ter nekaterimi nomotetičnimi popravki, ki jih predlaga vlada Republike Slovenije. Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve v svojem mnenju z dne 5.1.1999 ugotavlja, da je predlagal vključil vse v drugi obravnavi sprejete amandmaje, vključil pa je tudi napovedane nomotetične popravke zakona, ki ne spreminjajo vsebine zakona. Opozoril pa je tudi na nekatere člene, v katerih so bodisi izpadle ali pa so bile dodane nekatere besede, ki niso bile sprejete z dopolnili v drugi obravnavi predloga zakona in nimajo značaja nomotetičnih popravkov. V svojem dodatnem mnenju z dne 20.1.1999 pa sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve z vidika svojih pristojnosti nima pripomb.
Odbor se je opredelil do vloženih amandmajev in pri tem podprl amandmaje vlade k 8., 35., 60., 81. in 83. členu, sprejel na koncu tudi sklep, da predlaga državnemu zboru, da se predlog zakona o varstvu kulturne dediščine, tretja obravnava, sprejme, skupaj z dopolnili, ki jih odbor podpira. Odbor za kulturo, šolstvo in šport pa tudi predlaga državnemu zboru, da se pri končni redakciji v zakon vgradijo tudi nomotetični popravki v naslovu petega poglavja in še v nekaterih členih, ki so v poročilu tudi našteti.
Kot pa sem seznanjen, so bila po seji odbora vložena še nekatera dopolnila k predlogu zakona, do katerih se odbor seveda ni mogel opredeliti. Na koncu je na današnji seji odbor sprejel še dodaten sklep, ki ga predlaga državnemu zboru in ga imate zapisanega v poročilu odbora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod predsednik. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Kdo želi besedo? Gospod Čeligoj, prosim. Vladimir Čeligoj. Splošna razprava je še. Hvala. Gospod Čeligoj se želi prijaviti k razpravi o svojem amandmaju. Želi kdo razpravljati? Ker ne želi, zaključujem splošno razpravo. Prehajamo na amandmaje, ki ste jih dobili v pregledu na klopi.
Gremo najprej k 8. členu in amandmaju vlade. Želi kdo razpravljati o tem amandmaju? Ne želi? Da, gospod Bevk.
SAMO BEVK: Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovani zbor! Podpiram amandma vlade k 8. členu, kajti prvič do sedaj se je dogodilo, da so odkupi premične kulturne dediščine oziroma muzejskih predmetov postali tudi zakonska obveza. Tako bo država morala v vsako letnih proračunih zagotavljati sredstva za odkupe nacionalno pomembnih predmetov premične kulturne dediščine. Kot veste, sem se pri obravnavah ob državnem proračunu zadnja leta zavzemal za to, da bi namenili več sredstev za tovrstne odkupe. V tem sem deloma uspel. Sedaj, ko bo tudi zakonska norma, mislim, da bo še lažje delo za slovenske muzeje in tudi da bomo na ta način preprečevali odliv pomembne kulturne dediščine čez mejo na ilegalne tuje trge. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati o tem amandmaju? V kolikor ne, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 8. členu? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 20. členu in amandmaju skupine poslancev, s prvopodpisanim Vladimirjem Čeligojem. Prosim, gospod Čeligoj.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa za besedo. Amandmaja k 20. in 21. členu sta vsebinsko povezana z amandmajem k 81. členu, zato bom govoril o vseh treh.
Bistvo teh amandmajev je v tem, da regionalni kulturni zavodi, 6 kot jih je po številu, ostanejo še naprej samostojni regijski zavodi, na državni ravni pa se ustanovi javni zavod Republike Slovenije za kulturno dediščino, ki opravlja nalogo matičnosti. Za primer naj povem, da je to podobno ali analogno, kot je to v primeru knjižnic. Slovenija je v geografskem, kulturnem in zgodovinskem pogledu zelo raznolika, zato je potrebno, da regionalni zavodi za naravno in kulturno dediščino ohranijo svojo samostojnost in so kot taki neposredno povezani z okoljem, katerega pokrivajo. Naj povem še to, da navedene amandmaje podpirajo še poslanci - poleg poslancev socialdemokratske stranke, še Slovenske ljudske stranke, SKD in združene liste. Zato zaprošam za vašo podporo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati o tem amandmaju? Gospod minister, Jožef Školč.
JOŽEF ŠKOLČ: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. V državnem zboru seveda ni mogoče reči, da je človek za katerikoli predlog, ki ga dobi na klop, lahko nepripravljen. Toda v tem primeru se mi kljub vsemu zdi smiselno reči, da ne razumem, zakaj je prišlo do vložitve tega dopolnila glede na to, da je ta materija bila zelo na široko obravnavana. In še več; da je o tem državni zbor pravzaprav v prejšnji obravnavi že odločal in s tem na neki način razrešil dilemo, ali enega ali več zavodov za delovanje na praktično istem področju. Ne poznam vseh podpisov, žal, lahko bi pa rekel, da je gospod Čeligoj pravzaprav sodeloval tudi v vseh teh diskusijah in tudi na današnjem jutranjem odboru za šolstvo, kulturo in šport in da tam te vrste amandmaja ni bilo, vse druge stvari smo pa na neki način uspeli razrešiti. Ampak kakorkoli; besedilo 20. člena, tako kot je spremenjeno, je skoraj na las podobno tistemu besedilu, ki je bilo pripravljeno za drugo obravnavo, s tem da ima nekaj pomanjkljivosti. Ne opredeljuje javne službe in to ima lahko usodne posledice za celoten sistem varovanja dediščine. Lahko, da je v naglici prišlo do napake.
Tudi moram reči, da mi smo imeli v tem postopku priprave materiala za tretjo obravnavo nemalo težav zaradi zapletenosti zakona in povezav enega člena z drugim itn. in smo v bistvu organizirali dve korespondenčni seji, zato da smo lahko na koncu korektno razrešili vprašanje povezav členov med seboj v koherentno celoto. Samo sprememba teh treh členov, ki so zdaj oziroma eventualni sprejem tega amandmaja pa naslednjih dveh bo naredil zakon invaliden v celoti, ker sprememba v tem členu pomeni tudi spremembo v 21., 22., 26., 28., 77., 80., 82. in 83. členu. Predlagatelj seveda cika samo na spremembe v teh členih in iz tega razloga menim, da bi bilo korektno umakniti predlagani amandma, ker sicer bo zakon v dobršnem delu neuporaben. Verjetno ne šteje nič opomba, ki jo je bila sicer vlada deležna v prejšnji obravnavi, da niti eden od teh treh členov oziroma teh amandmajev nima predlagane obrazložitve in da se zato eventualno ne bi smelo glasovati.
Kakorkoli že, razprava, ki je tekla o tem zakonu, se je zelo na široko dotaknila tudi vprašanja organiziranosti zavodov za varovanje kulturne dediščine. Spomnil bi vas na diskusijo v državnem zboru v prejšnji obravnavi, spomnil bi vas na vse diskusije, ki so tekle v tej proceduri. Nenazadnje bi vas spomnil na diskusijo, ki je tekla ob sprejemu zakona o spremembah financiranja občin pred poletjem, ker je bilo to v nekem smislu dogovorjeno, in spomnil bi vas tudi na to, da je državni zbor v prvi obravnavi sprejel zakon o varovanju naravne dediščine, ki na identičen način ureja sistem varovanja naravne dediščine z enim zavodom za področje vse Slovenije, in je državni zbor to soglasno sprejel. Zavodi, ki jih pa tukaj reorganiziramo, so v bistvu zavodi, ki so bili do sprejema zakona o varstvu okolja pravzaprav enoviti. Potem pa so opravljali naloge tako za varovanje naravne kot za varovanje kulturne dediščine, in v dogovoru med dvema ministrstvoma, z razdeljenimi pristojnostmi in materialnimi obveznostmi do teh zavodov.
Zato menim, da so predlagana dopolnila nepopolna in da bodo povzročila, da je bilo vse delo, ki je bilo vloženo v ta zakon, na nek način zaman, ker ne bo mogoče izvajati sistematične in učinkovite službe varovanja dediščine. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Gospod Čeligoj.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa. Želel bi opozoriti na to, da seznam amandmajev, ki ste jih prejeli, ni popoln, in da sem tik pred začetkom seje vložil dopolnitev teh amandmajev. V tej dopolnitvi je točno navedeno glede ustanovitve državnega javnega zavoda Republike Slovenije za kulturno dediščino. Ni pa ta dopolnitev oziroma ta amandma še do konca razdeljen. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Čeligoj, ali nam lahko posredujete ta amandma? Samo trenutek, prosim.
Kolegice in kolegi, amandma je bil popravljen. Moramo počakati na čistopis oziroma da ga dobimo na klop.
Predlagam, da sejo nadaljujemo 15 minut čez tretjo uro, da to zadevo pripravimo, da ne bi odločali o nečem, o čemer si ne bi bili na jasnem. Torej, nadaljujemo ob 15.15 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 14.55 uri in se je nadaljevala ob 15.15 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci, nadaljujemo z delom državnega zbora. Prosim, da ugotovimo sklepčnost v dvorani. Ugotavljamo prisotnost! (42 prisotnih.) Več nas je v dvorani kot 42. Ponavljamo ugotavljanje sklepčnosti. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Pravkar ste dobili na mizo amandmaje gospoda Čeligoja in ostalih, ki so podpisani. Opozarjam, da tisto v pregledu sedaj ne drži - to, kar ste dobili na mizo. Želi kdo razpravljati o tem amandmajih? Smo pri amandmaju k 20. členu. (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 20. členu? (10 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma k 20. členi ni sprejet.
S tem ostanejo brezpredmetni amandmaji k členoma 21. in 81 - gospoda Čeligoja in skupine poslancev.
Smo pri 35. členu. Imamo amandma vlade, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 60. členu in amandmaju vlade. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 81. členu in dveh amandmajih; prvi je brezpredmeten, drugi je amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? Gospod Bevk.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Že ob prvi obravnavi sem po analogiji z narodnim muzejem, narodno galerijo, arhivom Slovenije in narodne univerzitetne knjižnice predlagal krovni javni zavod za varstvo nepremične kulturne dediščine kot vrhovno strokovno in matično inštitucijo za celotno državo. Hkrati pa sem se zavzemal tudi za samostojni status regionalnih zavodov.
Vlada je prvi del, ki se nanaša na javni državni zavod, povzela oziroma predlagala s svojim amandmajem, hkrati pa je samostojne regionalne zavode spremenila v navadne organizacijske enote. Temu so ob drugi obravnavi nasprotovali tudi direktorji zavodov ter nekatera strokovna združenja, ki so se borili za ohranitev samostojnega statusa teh zavodov. Pred začetkom tretje obravnave pa imam oziroma sem imel občutek, da so se direktorji oziroma zavodi kot taki sprijaznili s svojim novim statusom kot organizacijske enote državnega zavoda.
Seveda se ob tem postavlja vprašanje statusa teh zavodov, ko bo v Sloveniji dokončan projekt regionalizacije in bodo ustanovljene pokrajine. Takrat pa bo, po mojem mnenju, najbrž potrebno uskladiti tudi mrežo regionalnih zavodov z regionalno razdelitvijo Slovenije in jim ponovno vrniti status samostojnega subjekta. Zato se bom ob tem amandmaju vzdržal glasovanja.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Bevk. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (29 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 83. členu in amandmaju vlade. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na podlagi tretjega odstavka 128. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetja amandmaja porušena medsebojna skladnost določb tega zakona. Ni porušena. Odbor predlaga, da se v zakon vgradijo tudi nomotetični popravki, in sicer v naslovu petega poglavja in v 29., 47., 67., 70., 71., 73., 74. in 75. členu. Ker ni več razprave, prehajamo na glasovanje o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
Imamo še predlog dodatnega sklepa, ki ste ga dobili v pregledu. Želi kdo o njem razpravljati? Predlaga ga odbor. Želi kdo razpravljati o njem? Gospod minister, prosim.
JOŽEF ŠKOLČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Ta sklep bi rad eksplicitno podprl in izkoristil proceduralno vrzel, da se poslankam in poslancem, posebej pa članicam in članom odbora za šolstvo, kulturo in šport ter sekretariatu za zakonodajo zahvalim za vse pripombe, ki jih ni bilo malo v teh treh fazah obravnave zakona, za potrpežljivo prenašanje vseh tistih ljudi, ki so tudi od zunaj pritiskali na različne spremembe v tem zakonu, s priporočilom za tako sodelovanje v naprej. Hvala lepa vsem skupaj.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala tudi vam, gospod minister. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Dajem predlog dodatnega sklepa na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za predlog dodatnega sklepa? (52 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA - to je PREDLOG ZAKONA O UGOTAVLJANJU VZAJEMNOSTI PRI PRIDOBIVANJU LASTNINSKE PRAVICE TUJCEV NA NEPREMIČNINAH. Opozarjam, da je za sprejem tega zakona potrebna dvotretjinska večina, zato prosim vodje poslanskih skupin, da zagotovite prisotnost poslancev. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Da.) Minister, gospod Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Gospod podpredsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!
Pred vami je predlog zakona o ugotavljanju vzajemnosti pri pridobivanju lastninske pravice tujcev na nepremičninah. Besedilo tega zakona, tako kot je vam je bilo predstavljeno, je državni zbor že obravnaval in ga je tudi potrdil, vendar je šlo za drugačen naslov zakona. Šlo je za zakon o pogojih za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah tujcev. Vendar, po tem ko je bil ta zakon obravnavan, so ostala določila o postopku za ugotavljanje vzajemnosti nedotaknjena; taka, kot so bila potrjena, kot so bila predložena in tudi potrjena, poudarjam potrjena, z dvotretjinsko večino. Ker zakon oziroma zakonski naslov prejšnjega zakona o pogojih ni bil skladen z vsebino, je državni zbor na svoji seji dne 22. decembra ugotovil to neskladnost in tega zakona o pogojih za pridobivanje lastninske pravice ni več obravnaval. Zaradi tega je vlada, potem ko je tako odločil državni zbor, pripravila nov zakon, ki določa zgolj postopek za ugotavljanje vzajemnosti.
Glede vzajemnosti ugotavljamo, da gre tu za materialno vzajemnost. Se pravi; tuji državljan oziroma slovenski državljan je pri pridobivanju lastninske pravice v tujini -oziroma v Sloveniji velja za tujca - oba sta povsem izenačena. Če pa ima država, v kateri Slovenec pridobiva lastninsko pravico, različne pokrajinske zakone, potem velja načelo, da veljajo določbe tega pokrajinskega zakona od koder je ta tujec doma. Se pravi, v tem primeru se ugotavlja vzajemnost - ne na podlagi državnega zakona, ampak na podlagi pokrajinskega zakona.
To vzajemnost ugotavlja ministrstvo za pravosodje. Prosilec mora vložiti prošnjo, sledi ugotovitveni postopek po določbah upravnega postopka, zoper odločbo - v tem primeru po vsej verjetnosti negativno - ima prosilec pravico vložiti upravni spor. Se pravi, gre v sodno presojo njegova pravica in v zadnji instanci vselej odloča sodišče. Poleg tega ministrstvo za pravosodje vodi tudi evidenco o izdanih odločbah. Skratka, o vseh odločbah, ki se izdajo, s katerimi se ugotavlja vzajemnost, vodi evidenco ministrstvo za pravosodje.
Poleg teh določb določa ta zakon tudi primere, ko gre za dedovanje. Zakon o dedovanju določa, da ima tujec pravico dedovanja. To se pravi, da v tem primeru ni treba dokazovati vzajemnosti vse dotlej, dokler se tej domnevni vzajemnosti ne ugovarja. V tem se zapuščinski postopek prekine in se ugotavlja vzajemnost. Prav tako ni treba ugotavljati vzajemnosti pri sestavi menjalne pogodbe. Zakaj? Ker tujec, lastnik nepremičnine, ko menjava nepremičnino z našim državljanom, je že lastnik le-te nepremičnine, zaradi česar vzajemnosti ni potrebno ugotavljati, pač pa je treba ugotoviti, da sta nepremičnini, ki se zamenjujeta, povsem enakovredni in enakovrstni.
Prav tako ni treba ugotavljati vzajemnosti v postopkih razlastitve. Tuj državljan, lastnik nepremičnine, ki poseduje objekt ali drugo nepremičnino - recimo, na trasi železnice ali avtoceste - je v tem primeru upravičen do odškodnine v naravi in v tem primeru vzajemnosti pri dodelitvi druge nepremičnine kot odškodnine ni treba dokazovati.
Isto velja tudi pri stavbni pravici, ko je predmet vzajemna stavbna pravica, potem je treba najprej ugotoviti vzajemnost, preden se izda odločba o ugotovitvi stavbne pravice. To so te štiri pomembne točke, ki rešujejo tudi druge premoženjskopravne odnose oziroma izjeme od generalno določenega načela vzajemnosti. Prav tako se vzajemnost ne ugotavlja, če mednarodna pogodba ali zakon določa, da to ni potrebno.
Na podlagi tega stanja, ki ga vnaša ta zakonski predlog, lahko ugotovimo, da dandanes lahko pridobi lastninsko pravico pri nas tujec, če je tako določeno z mednarodno pogodbo, citiram prilogo 13. V zvezi s prilogo 13 mora tujec izkazati triletno bivanje in mora dokazati tudi to vzajemnost. Vzajemnost pa bo dokazoval na podlagi določb tega zakona. Zaradi tega, spoštovane poslanke in poslanci, polagam na vašo odločitev, da se ta zakon sprejme. Kajti v primeru, da ta zakon ni sprejet z dvotretjinsko večino, potem tu nastane pravna praznina, ko vzajemnost ne bo definirana, niti ne bo določen organ, ki bo to vzajemnost ugotavljal.
Mislim, da to, kar sem ravnokar povedal, je med vsemi vami nesporno, saj ste že v predhodni obravnavi ugotovili in tudi potrdili vse te določbe, ki se nanašajo na postopek za ugotavljanje vzajemnosti. Še enkrat, v imenu vlade predlagam in prosim, da to vzamete v poštev, kajti le tako bomo imeli s 1. februarjem, ko se uveljavlja priloga 13, tudi dosedanjo pravno praznino povsem določeno in dopolnjeno s tem zakonom, ki ga danes sprejemamo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod minister. Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca komisije, če želi. Gospod Lavrinc.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala, gospod podpredsednik, za besedo. Zaradi tega, ker sta predsednica odbora in podpredsednik službeno zadržana, pa se nam bosta pridružila, upam, da v teku razprave, so me zaprosili, da v imenu odbora na hitro predstavim poročilo. Poročilo ste dobili sicer tudi na mizo. Odbor je ta zakon obravnaval danes na svoji 25. izredni seji.
Kot je razvidno iz poročila, smo upoštevali pri tem vse pripombe, ki sta jih dala sekretariat in sodniško društvo, ter obravnavali tudi še posebej razloge za to, da se zakon sprejme po hitrem postopku. Kot vam je znano, je ta državni zbor že enkrat to sklenil, da se zakon s tako tematiko po hitrem postopku obravnava in zaradi tega je odbor odločil, da tudi ta zakon predlaga v sprejetje po enakem postopku. Pri pisanju, da tako rečem, bolj kot pri sestavi posameznih amandmajev, pa je pri amandmaju k 3. členu prišlo do manjše napake in zato vas ljubeznivo prosim, če to stvar popravite. V zadnji vrsti amandmaja k 3. členu, bi moralo pisati namesto "določena na drugačen način in postopek njenega ugotavljanja", je treba zapisati "določena na drugačen način in postopek ugotavljanja vzajemnosti". To bi bilo po mojem vse, kar je nujno povedati.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Lavrinc. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Gospod Pahor.
BORUT PAHOR: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi! Čez nekaj dni bo stopil v veljavo evropski sporazum. To bo za Slovenijo velik dogodek, z njim bomo storili korak naprej pri našem vključevanju v Evropsko unijo. Ta pomemben dogodek gotovo potiska v neko senco dejstvo, da smo za to plačali visoko ceno, španski kompromis. Danes poskušamo z zakonom, ki ga bomo sprejeli z dvotretjinsko večino, vsekakor bo združena lista zanj glasovala, poskušali doseči, kolikor je to mogoče, znižanje cene, ki smo jo pred dvema letoma dali s pristankom na to veliko koncesijo, na to veliko darilo. Vsak od nas se lahko vpraša, koliko bo ta cena nižja, samo upati smemo, da sprejemamo zakon, ki bo to slovenskim nacionalnim interesom omogočil. Vsekakor jim ne bo škodoval, zato bo združena lista za ta zakon glasovala.
Preden končam, naj povem, da upam, da je sprejemanje tega zakona in zavedanje slovenske javnosti in parlamenta, da smo s španskim kompromisom dali neko koncesijo, neko veliko darilo, neupravičeno darilo, nek trenutek streznitve na poti v Evropsko unijo naprej. Nek trenutek streznitve, ki nas opominja, da smo kot suverena država dolžni čuvati njene interese do te mere, da za voljo vključevanja v Evropsko unijo takih velikih koncesij v naslednjih mesecih in letih pogojevanj in pogajanj, ne bomo več dajali.
V tem upanju, v upanju, da je bil španski kompromis zadnja velika nesrečna epizoda slovenske države pri vključevanju v Evropsko unijo, ta zakon v imenu združene liste torej podpiram in želim, da bi ga ta državni zbor tudi sprejel. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Pahor. Besedo dajem gospodu Rejcu.
IZIDOR REJC: Gospod podpredsednik! Hvala lepa za besedo. Gospod minister, gospe in gospodje! Zakon, ki je pred nami in ki je predmet hitrega postopka, je v bistvu zakon, ki je zamenjal prejšnjega. Se pravi, zakon o pridobivanju lastninske pravice tujcev na nepremičninah. Sedaj je zakon o ugotavljanju vzajemnosti pri pridobivanju lastninske pravice tujcev. Kaj se je vmes zgodilo? Zgodilo se je to, da smo amandmirali prejšnji zakon in zmetali ven oziroma dosegli to, da državni zbor ni sprejel teh amandmajev, ki izločajo posebna določila, ki pomenijo obravnavanje možnosti pridobivanje lastninske pravice z območja Jugoslavije.
Ta zadeva, ki je bila v zraku, se ni nič spremenila. Namesto da bi te člene posebej ali to poglavje posebej imenovali, ste to tako naredili, da ste ta poglavja izbrisali - in ta posebni poudarek in, jasno, odprli vso zadevo celemu svetu na voljo. Tako da nikar ne govorimo o tem, kako smo sedaj pred Evropsko skupnostjo in kako to moramo sprejeti, ker drugače bo kdo v kaj, bo - bog ne daj. Že ko smo sprejemali ustavni zakon, to je bilo 14.7.1997, in ko je bil objavljen 17.7.1997 in v njem lepo piše: ta spremenjeni 68. člen pravi: "Tujci lahko pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah, pod pogoji, ki jih določa zakon, ali če tako določa mednarodna pogodba", ki jo ratificira državni zbor ob pogoju vzajemnosti. Ta zakon oziroma mednarodno pogodbo mora državni zbor ratificirati, sprejeti in potrditi z dvotretjinsko večino.
Mi smo se takrat tresli in bili nekako v psihi, češ, kaj smo sedaj izgubili. Sedaj smo pa tam. Evropa je pred nami, tja silimo, sedaj nam preti velika nevarnost. Ne! Mi smo tej zadevi dali še večji pospešek in smo dali notri še Jugoslavijo. Sedaj, ko smo Jugoslavijo izločili, smo dali pa celi svet z Jugoslavijo vred. Se pravi, kaj Evropa! Celi svet je tu pred nami in bo čakal in bo vesel tega. Na internetu bo kmalu to prebral, kako se ta zadeva sprejema v državnem zboru in kako je vsa stvar urejena.
Glejte, zadeva ima za mene več plasti. Prvič ne smem iti in se izogniti tisti psihi leta 1997, ko smo to sprejemali in si izmenjavali trde in hude besede, zakaj smo v to situacijo prišli. Zdaj pa kar naenkrat pa lepo ograjo proč in zakorakajte vsi, skratka pridite, bomo ugotovili vzajemnost - če je potrebno, če pa ni potrebno, pa ne. Mi smo med tem časom precej študirali in ugotavljali, kaj vse je po svetu. Marsikje, recimo, morda tega nimajo. Recimo, za Združene države Amerike sem ugotovil, da imajo neko vzajemnost ali pa neke prepovedi na določenih regijah, v določenih branžah. Zdaj, ko sem rekel branže, vas spomnim na pred tremi ali štirimi leti sprejeto resolucijo o prihodu tujega kapitala in tam smo govorili in strahovito se držali in oklepali tega, kako ne bomo pustili nobenega, kaj jaz vem, na področju obrambe, na področju tega, onega, tretjega. No, v tem primeru postane ta zakon, seveda izhajajoč iz tega ustavnega zakona, najbolj liberalni zakon, ki ga je možno na tem ljubem svetu prebrati in ki seveda ga bomo z lahko voljo ali pa z lahkim srcem spustili skozi. Vsaj tako je moje gledanje.
Ko pa gledam, bi rekel kvalitativni in kvantitativni domet ali globino tega zakona. Poglejte, bom rekel: dobro, kvalitativno pomeni vzajemnost. Se pravi, jaz tebi, ti meni, vzamem to oziroma kupim. Ampak zdaj, ko pa to spravimo na kvantitativno raven, potem bomo pa malo drugače zavili z očmi, ker meni se zdi, da je malo drugače gledati neko deželo, ki ima 60, 70, 80 ali pa več milijonov ali pa 200 milijonov ljudi proti tej - verjetno še nikoli doseženim dvomilijonskim številom - ker spet drsimo navzdol proti milijon 900. Skratka, v tem razmerju pa smo mi lahko samo še, bi rekel, "lušten plen", "luštna miška", ki nas pet muc in mačkov podi in nas bo ujelo. Če ne drugače, pa že vemo, kako.
Skratka, ne morem razumeti, da se je vladi zdelo tako elegantno, tako brez zavor, brez ne vem kakršnihkoli omejitev dati samo ta zakon, za katerega vemo, da so ga prelevili iz prejšnjega, ki je pomenil: Dragi bivši Jugoslovani, prosim, pridite, ker nismo na vas pozabili, smo tu dali na cel ljubi svet. Žal je tako in tako tudi bo in proti takemu zakonu sem in ne bom za njega glasoval, ker nimam nobenega razloga.
Ker vem tudi, poglejte primer, ko prihaja tujec, prinaša kapital, pa poglejmo zadnji primer v Tamu; se dobi neki gospod, ki je iz Indije, živi v Ameriki in sedaj bo v Tamu gospodaril. Sam je celo lepo rekel, da je to za njega izredno lepa priložnost za osvajanje evropskih trgov ali pa nekaj podobnega. Skratka, mi vemo, da so tudi druge možnosti za prihajanje, ampak ta pa pomeni, da v bistvu izjemno elegantno odpremo vsem in sporočimo svetu: tu smo. Sicer bo ministrstvo za pravosodje ugotavljalo te elemente vzajemnosti, a niti ni to povedano, kako bomo to spremljali, kaj se bo zgodilo.
Kot "blažev žegen" ali pa - kot temu se reče - samo toliko, da se bomo včasih spominjali, kaj smo naredili danes ali pa, kadar bomo to naredili, sem dal amandma k 11. členu, ki govori o tem, da bi bilo prav, novi peti odstavek, ki pravi, da bi bilo prav, da vlada državni zbor obvešča o ugotavljanju teh in poda seznam odločb o ugotovljenem obstoju vzajemnosti. Skratka, edina stvar, ki se mi lahko še napravi, je ta, da se morda le pojavi poročilo o tem, komu bomo dali, kdaj bomo dali in kako bo to zgledalo, če bo še koga zanimalo. Nikar pa ne mislite, da s tem, ko bomo to naredili, smo pa res dali odgovor zakonu in prihajajočemu februarju, ko bo ta evropski pridružitveni sporazum nared. V ostalem zakonu to povsem jasno piše. Najbrž je pa res, da bomo morali proti vsaki državi, ki ima svojo zakonodajo, imeti neko relacijo in neko ugotavljanje, kako in kaj je predvsem za Evropsko skupnost, ampak sedaj je že Evropska skupnost pod "b" in je ostali svet pod "a". Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Rejc. Želi še kdo razpravljati? Gospod minister, prosim.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala lepa, predsednik. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Prejeli smo tudi amandma k 11. členu, ki ga je državni poslanec, gospod Rejc, ravnokar obrazložil. Povedal bi, da vlada temu ne nasprotuje, ampak nasprotno: s tem se vzpostavi tudi kontrola državnega zbora nad izdanimi odločbami o obstoji vzajemnosti. Se pravi, da mora pravosodno ministrstvo ali vlada dvakrat letno izdane odločbe predložiti državnemu zboru. Torej, vlada temu ne nasprotuje.
Glede dvoma, da naj bi se naša država odpirala trgu nepremičnin, povem še enkrat: da dandanes nakup nepremičnin ureja le mednarodna pogodba. Ta mednarodna pogodba, ki ta trg odpira, je samo in zgolj priloga 13. Obstaja tudi pogodba iz leta 1881, ki je zavezovala in odpirala trg nepremičnin državljanov ZDA, vendar je ta pogodba zaenkrat samo še v proučevanju, ali še zavezuje državo Slovenijo ali ne.
Skratka, ponovno poudarjam, da se odpira trg samo po prilogi 13 in nič več. Zakon, ki ga danes sprejemate z dvotretjinsko večino, samo razrešuje ustavno določbo o vzajemnosti; skratka, ta zakon samo pove, kako se ugotavlja vzajemnost in kaj se smatra za vzajemnost. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Prosim, gospa Bitenčeva.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod podpredsednik, spoštovani zbor! V zvezi s predlaganim amandmajem za novi peti odstavek 11. člena bi sekretariat z vidika svojih nalog opozoril pravzaprav na dve okoliščini, ki sta pomembni za to, kako se oblikuje besedilo in kakšna je lahko vloga državnega zbora v procesu nadzora nad izvajanjem tega zakona.
Najprej bi poudarila, da državni zbor po svojih pristojnostih ni pristojen za kontrolo odločb, za to je pristojno sodišče v upravnem sporu. Pač pa je državni zbor vezan tudi na zakon o varstvu osebnih podatkov, kar je treba upoštevati tudi pri izvrševanju nadzora nad kontrolo izvršilne oblasti. Zato menimo, da je vsekakor ob takem zakonu verjetno potrebno poročanje državnemu zboru - kolikokrat in na kakšen način, je stvar ocene - vendar pa o izvajanju zakona - tudi dikcija seznam odločb pravzaprav ni jasna, kaj naj vsebuje, to je lahko tudi samo seznam označbe odločb - tako bi bilo treba z vidika pravne norme to določbo precizirati v smer poročanja s strani vlade o izvajanju tega zakona. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Prosim, gospod Bajc.
JOSIP BAJC: Hvala, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi, poslanska skupina in sam bom podrl sprejem zakona o ugotavljanju vzajemnosti pri pridobivanju lastninske pravice tujcev na nepremičninah. S predlaganim zakon opredeljujemo vzajemnost kot pogoj za pridobitev lastninske pravice tujcev na nepremičninah v naši mladi državi in s tem znižujemo ceno španskega kompromisa.
Ravno tako zakon ureja način in postopek o ugotavljanju vzajemnosti in s tem omogoča nadzor nad izvajanjem prometa z nepremičninami. Zato bom osebno, pa tudi poslanska skupina, podprl predlog zakona, skupaj z amandmaji odbora.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Bajc. Besedo dajem gospodu Rejcu.
IZIDOR REJC: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Ne vem... Gospa Bitenčeva je tu dala svoje razmišljanje. Jasno pa je nekaj: to, da odločba, ki je, je odločba, ki govori na koga, zakaj, kako in komu in tako naprej. Odločba ne more biti številka/5-11-22 in tako naprej. Mislim, če gre tu za nek pregled, potem mora biti ta pregled zagotovljen s tem, da odločba vsebuje tiste osnovne elemente, ki so notri. Ne vem, mislim, da je bil ta tekst narejen, vsaj gospod minister ni nič nasprotoval, in ne vem, zakaj tiščimo v neko pravno perfektnost, ki jo nismo nikoli dosegli v tem državnem zboru.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Mislim, da se amandma, ki ga je kolega Rejc vložil, da tudi v izvajanju - z upoštevanjem varstva podatkov - pravilno izpeljati. Za državni zbor je pomembno, ali se zakon pravilno izvaja ali ne, in ne, ali je za konkretno osebo bila ugotovljena vzajemnost, pač pa, če je na konkretnem primeru za konkretno zemljišče, tako kot zakon piše, bila pravilno ugotovljena ali ni bila ugotovljena vzajemnost. Tako da tudi skozi formulacijo, kot je določena, se da zadevo pravilno interpretirati, čeprav bi se verjetno dalo, tako kot vedno, najti tudi boljšo formulacijo.
Ne zato, ker bi želel polemizirati, ampak takoj na začetku povem, da bom osebno zakon podprl, čeprav imam določene pomisleke. Želim pa v bistvu polemizirati, pa ne v smislu polemike, ampak ker sta dva kolega tukaj rekla, da bomo s tem zakonom znižali ceno španskega kompromisa. Sam se ne strinjam s tem. Podprl sem španski kompromis, da bo jasno. Takrat je bilo - po mojem mnenju in po mnenju večine, ki je to podprla, v bistvu v tistem trenutku edino možno in edino izhodišče, edini izhod, ki smo ga takrat imeli. Ali smo se sami spravili v tisto luknjo ali ne, je drugo vprašanje. Poglejte. Pokličite si v spomin španski kompromis. Tudi vprašanje vzajemnosti, če gledamo direktno smo na pridružitveni sporazum, je skoraj nepomembno. Tudi ko bomo, če bomo, v Evropski uniji, Evropski zvezi vprašanje vzajemnosti v bistvu praktično ne pride v poštev. Tudi, če pogledate pridružitveni sporazum, tisto poglavje, mislim, da ima naslov pravica do ustanavljanja. Govori o pravici ustanavljanja podjetij in znotraj tega opravljanje gospodarske dejavnosti in znotraj tega tudi o pravici do pridobivanja nepremičnin. Tam ni nikakršnega govora o vzajemnosti, kar je tudi prav. Pač pa je govor o tem, da Slovenja zagotavlja državljanom - ne tujcem - tudi to je zanimivo, mi uporabljamo izraz tujci. Pridružitveni sporazum nikjer ne uporablja izraza tujci, ampak govori o državljanih držav članic Evropske unije oziroma če se nanaša na Slovenijo, državljanih Slovenije. Tam govori o tem, da je Slovenija, na drugi strani druge države, ampak govorimo sedaj za Slovenijo, dolžni so zagotoviti enak tretma, kakšne pogoje postavljajo lastnim državljanom - postavljamo lastnim državljanom, ne smemo postavljati slabših, hujših, težjih pogojev za državljane držav članic Evropske unije. To velja tudi za tisti drug del, ki še ne bo postal veljaven, španskega kompromisa. Tisti del, ki govori, da v izteku 4. leta veljavnosti španskega kompromisa moramo urediti določene zadeve, da bomo odprli trg nepremičnin ob pogoju vzajemnosti - ni sporno. Mislim, da se med državami vzajemnost zmeraj ugotavlja ali je predpisana ali ni, ker drugače je nemogoče izpolnjevati sporazuma, ampak je dodano, mislim, da je ta tujka, na nediskriminatorni podlagi. Kar v bistvu pomeni, ne sme biti različno določeno za slovenske državljane in za državljane držav članic Evropske unije.
V tem delu, ta zakon čisto nič ne zmanjšuje ceno, če govorimo o ceni španskega kompromisa. Ampak, če je to komu ljubše in če želimo to tudi povedati, se tudi jaz potem lahko strinjam, da poskušamo z nekimi zadevami prikazati, da bo neka določena stvar cenejša, kot je bila. Ampak ponovno poudarjam to. Očitno je bil in ocena je bila takrat večina, dvotretjinske večine parlamenta, da je španski kompromis, kakršen je bil v tistem trenutku, bil edina možna pot za izhod iz tiste blokade, ki je takrat bila.
Še enkrat povem to in kar je tudi zanimivo in kar me je v tem zakonu zmotilo. Ker se praktično nanaša samo na uveljavljanje tega pridružitvenega sporazuma. Nikjer, še enkrat ponavljam, nikjer tam notri ne najdete izraza "tujci". Mi uporabljamo izraz "tujci". Mislim, da je to napačno, če gre za zakon, ki določa, čeprav je res med drugim tudi to, da govori o vzajemnosti kadarkoli, kjerkoli na osnovi 68. člena ustave. Vendar ima tudi člen, da se lahko s posebnim zakonom drugače uredi in tudi z mednarodno pogodbo drugače uredi to vzajemnost, kot je urejena v tem zakonu. Prej kot slej se moramo tega zavedati. Če se nočemo, toliko slabše. Tisti trenutek, ko smo stopili na pot pridruževanja Evropski uniji, postanejo tam za nas obvezna in bodo za nas postala obvezna določena pravila, ki veljajo v Evropski uniji. Določena načela in principi, ki veljajo in za katerimi stoji in katere tudi uveljavlja evropsko sodišče v Luksemburgu. Tudi ta zakon bo lahko prišel takrat, ko bomo člani, pred evropsko sodišče v Luksemburgu, ker se bo postavljalo vprašanje, ali je skladen z načeli štirih svobod, ko bodo - ponavljam, ko bodo! - ali je skladen v tem delu asociacijskega sporazuma ali ni, in lahko se postavi tudi vprašanje omejitev znotraj lastne države za lastne državljane, ker bomo pač morali upoštevati princip enakopravnega obravnavanja, princip nacionalnega tretmaja. V tem primeru imamo sicer možnost, da državni zbor sprejme določeno zakonodajo, ki bo zelo huda in trda, tudi za državljane, vendar se bo postavilo vprašanje, če je skladna z našo ustavo in posledično potem tudi s principi, ki veljajo v Evropski uniji.
Ponovno poudarjam, da bom v tem trenutku, čeprav obstojajo tudi politični, predvsem pa pravni pomisleki, lahko ta zakon podprl, ker v tem trenutku v resnici tudi ne vidim druge možnosti, kot da se ta zakon, kakršen je, podpre, da zadeva stopi v veljavo. Potrebno pa je, da vlada uredi še kaj drugega, predvsem v zvezi s tisto točko španskega kompromisa, ki pa res stopi čez nekaj dni v veljavo. To je pa točka, ki govori, da tisti državljani držav članic Evropske unije, ki so tri leta neprekinjeno bivali v preteklosti na območju, ki spada pod državo Slovenijo, pa lahko takoj, ob pogoju vzajemnosti, pridobijo lastninsko pravico. Tu pa manjka verjetno še kaj drugega in je bolj kot ta vzajemnost v tem zakonu pomembnega še kaj drugega. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Mozetič. Repliko ima gospod Pahor.
BORUT PAHOR: Hvala lepa. Če prav razumem, je kolega Mozetič preferiral na moj nastop, in bi se mu rad vljudno oddolžil.
Mednarodne pogodbe, obveznosti, ki smo jih z njimi sprejeli, moramo kot kredibilna, verodostojna država izpolniti. Ni mogoče sprejemati zakonov, s katerimi bomo te obveznosti obšli. Španski kompromis je bil visoka cena, in nimam iluzije, da bi jo ta zakon lahko pomembno zmanjšal. V tem smislu zavračam mnenje ali pa vtis, da si delam utvare v zvezi s tem.
Gre za nek občutek, ki ga kot poslanec imam ob podpori temu zakonu, da ta zakon omogoča državi, da uveljavi obveznost, ki smo jo sprejeli s španskim kompromisom, na način, ki na nekoliko bolj dober in koristen način zavaruje naše nacionalne interese. Vsi vemo, o čem govorimo, in zato diskusije tukaj ne velja ponavljati.
Moj nastop gre bolj razumeti v tem smislu, da velja to diskusijo in sprejem tega zakona, ki ni naključno sprejet na predvečer uveljavitve evropskega sporazuma, kot nek opomin nam in vsej slovenski javnosti, da bo pot v pogajanjih do polnopravnega članstva trda in da bomo mnogokrat kot manjša država v teh pogajanjih pred izkušnjo, ali kje popustiti ali ne, in v dilemi, ali to storiti ali ne. Takrat velja španski kompromis priklicati kot neko zelo, to je moje mnenje, neko bolečo izkušnjo in iz tega povleči nek nauk. Namreč, da bomo toliko suvereni in člani nove evropske skupine držav Evropske unije, če bomo seveda suvereno vstopili v njo in v tem smislu velike koncesije po mojem v naslednji etapi pogajanj ne pride v poštev.
Kolega Mozetič ima pa povsem prav, ko opozarja, da zakon o vzajemnosti ne končuje dilem, ki so povezane z uveljavitvijo španskega kompromisa, gre za vprašanja, ki so povezana s kriteriji ali s pogoji, pod katerimi bodo lahko državljani, ki izpolnjujejo pogoje iz določil španskega kompromisa po 1. februarja letošnjega leta, imeli pravico, da zaprosijo za uveljavitev njihove pravice. To pa ostaja še odprta diskusija.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Pahor. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo in prehajamo v drugo obravnavo, v odločanje o posameznih členih predloga zakona. Opozarjam, da je potrebna dvotretjinska večina. Proceduralno, gospod dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. V imenu poslanske skupine Socialdemokratske stranke prosim za 20 minut odmora, da se posvetujemo glede glasovanja.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Nadaljujemo ob 16.25 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 16.04 uri in se je nadaljevala ob 16.28 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke in kolegi poslanci, nadaljujemo z delom državnega zbora.
Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani. Ugotovimo prisotnost! Prisotnih je 52 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko odloča.
Poslanska skupina socialdemokratov je zahtevala odmor. Ali želi predstavnik skupine podati poročilo? (Ne želi.) Hvala.
Kolegice in kolegi, zboru predlagam, da skladno z zadnjo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za ta predlog? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Sprašujem vodje poslanskih skupin, ali imamo zagotovljeno število poslancev? Poslanske skupine krščanskih demokratov ne vidimo v dvorani. Gremo naprej.
Smo pri amandmaju k 3. členu, ki ga vlaga odbor za notranjo politiko in pravosodje, s tem da prosim, da bi malce spremenili besedilo amandmaja, ki bi se naj glasilo takole: "Določbe tega zakona se ne uporabljajo, če sta z zakonom ali z mednarodno pogodbo, ki urejata pogoje za pridobitev lastninske pravice tujcev na nepremičninah, določena drugačen način in postopek ugotavljanja vzajemnosti." Torej, črta se beseda "njenega" in doda se beseda "vzajemnosti".
Gospod dr. Franc Zagožen ima besedo.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Mislim, da je primerno, da počakamo vsaj še pet minut, da se nam lahko priključijo tudi krščanski demokrati. Nihče namreč ne ve, zakaj jih ni tukaj; najbrž se še posvetujejo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: To smatram kot proceduralni predlog. Nadaljevali bomo ob 16.40 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 16.32 uri in se je nadaljevala ob 16.39 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci, nadaljujemo z delom državnega zbora! Prosim, da ugotovimo sklepčnost v dvorani. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Preden bomo šli glasovati o amandmaju, katerega sem napovedal, dovolite, da vas spomnim, da gre za redakcijski popravek, ki ga je napovedal predstavnik odbora za notranjo politiko in pravosodje že na začetku svojega izvajanja. Lahko zaključimo razpravo o tem členu, amandmaju? Dr. Ribičič, prosim. Razprava je, izvolite.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Hvala lepa za besedo. Jaz bom podprl ta amandma, ampak bi rad samo kratko povedal, zakaj se mi zdi smiseln. Seveda podpiram to, kar je gospod Lavrinc povedal, tukaj je prišlo pač samo do napake in je ta redakcijski popravek absolutno potreben in takšen kot mora biti. Tukaj je zdaj, s tem amandmajem je izpadlo to, kar je pisalo v osnovnem besedilu zakona, da je lahko z zakonom oziroma z mednarodno pogodbo določena tudi druga vzajemnost, bi lahko rekli druga vrsta vzajemnosti. Na tej podlagi bi bilo mogoče razumeti, da je ta vzajemnost lahko manj stroga kot je dejanska vzajemnost oziroma, da je to drugačna vzajemnost, kot je določena v ustavi. Jaz bi namreč rad spomnil in samo zaradi tega se tudi oglašam, da takrat, ko smo sprejemali ustavo, je bilo veliko razprave o tem, kaj razumemo s pojmom vzajemnosti in že takrat je bilo veliko teženj in predlogov za to, da bi v ustavo zapisali dejansko vzajemnost. Se pravi, da ta vzajemnost ne bi bila samo na načelni ravni, ampak bi bila tista vrsta vzajemnosti, ki najstrožja, ki se jo konkretno ugotavlja, na ta način, da se ugotavlja, ali res lahko tudi naš državljan v tisti državi, s katere prihaja zdaj tujec, ki želi nekaj kupiti pri nas, uveljavi, ampak tudi dejansko uveljavi, ne samo formalno po predpisih, ampak tudi dejansko v praksi uveljavi to svojo pravico. In takrat je dr. Borut Bohte, profesor pravne fakultete napisal neko posebno strokovno mnenje, na podlagi katerega so potem poslanci odstopili od tega, da bi v ustavo zapisali dejansko vzajemnost zaradi tega, ker je iz tega mnenja zelo jasno izhajalo, da je takšna vzajemnost mišljena in da je edino takšna lahko smiselna in da ni mogoče drugače tolmačiti novega 68. člena ustave, kot na takšen način, da se nanaša na dejansko vzajemnost.
Jaz bom iz tega mnenja prebral samo en stavek, ki se glasi takole: "Glede na o doktrini in praksi držav poznano trojno delitev pojma vzajemnosti na diplomatsko vzajemnost po mednarodni pogodbi, na zakonsko vzajemnost po notranji zakonodaji in na dejansko vzajemnost po kriteriju učinkovitosti, menim, da je predlagano dikcijo spremembe 68. člena ustave treba razumeti in razlagati tako, da so mišljene vse tri vrste pojma vzajemnosti na kumulativen način." To se pravi tudi takrat, ko bi bila neka mednarodna pogodba ali zakon, ki bi govoril o neki konkretni pravici tujcev do nakupa nepremičnin, ne bi mogla taka ureditev zaobiti pojma dejanske vzajemnosti. In zaradi tega je smiselno, da se ta amandma sprejme, da ne bi bilo nesporazumov, ker se mi zdi, da bi v nasprotnem primeru lahko dobili vtis, da je možno z zakonom ali mednarodno pogodbo določiti tudi drugačno vzajemnost, ki pa je, glede na to, kar sem povedal - in takšno strokovno mnenje ima pri tolmačenju ustave veliko težo, ker je bilo pripravljeno prav za odločanje v ustavni komisiji in v samem državnem zboru - na podlagi tega mnenja je povsem jasno, da je treba izhajati tudi od dejanske vzajemnosti, in da manj stroge določbe v zakonu ali mednarodni pogodbi ne bi bile skladne z veljavno ustavo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, dr. Ribičič. Lahko odločamo? Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (65 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 3. člen. Ugotovimo prisotnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen? (65 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 3. člen sprejeli.
Smo pri 6. členu in dveh amandmajih, ki ju predlaga odbor. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (61 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločamo o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (55 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da drugi amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 6. člen. Ugotovimo prisotnost! (Posredovanje poslanca iz klopi.) Prosim, proceduralno, gospod Košir.
JOŽEF KOŠIR: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Prosim, če ponovimo predhodno glasovanje, ker sem se zmotil pri pritisku na tipko.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Ugotovimo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (63 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da bomo ponovili glasovanje.
Ugotovimo prisotnost! Obrazložitev glasu, dr. Ribičič. Gre za drugi amandma k 6. členu.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Rad bi povedal, zakaj sem pri prvem glasovanju in bom sedaj ponovno podprl ta amandma.
Ne gre za nič drugega, za nobeno vsebinsko razliko, samo za to, da smo ugotovili, da je v poznejšem delu tega zakona izrecno rečeno, da je takšen vpis ničen, in gre samo za ponavljanje iste dikcije. Če bi to slučajno ostalo v zakonu, bi bila to samo lepotna napaka v zakonu. Če to zbrišemo je bolj korektno, če pa ne bi zbrisali, bi se pač dvakrat ponovila ista misel, zato bom podprl ta amandma. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Ugotovimo sklepčnost za glasovanje! (73 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (64 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Na glasovanje dajem 6. člen. Ugotovimo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za 6. člen? (62 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 6. člen sprejet.
Smo pri 11. členu. Imamo amandma odbora za notranjo politiko in pravosodje in amandma gospoda Izidorja Rejca - neposredno ste ga dobili na klop. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Glasovali bomo k 11. členu amandma pod številko 1. Ugotovimo prisotnost! (74 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1, ki je v pregledu? (63 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2 gospoda Izidorja Rejca. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (61 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Na glasovanje dajem 11. člen. Ugotovimo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za 11. člen? (63 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 11. člen sprejet.
Smo pri 12. členu. Imamo amandma odbora za notranjo politiko in pravosodje. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (61 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 12. člen. Ugotovimo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za 12. člen? (58 poslancev.) Je kdo proti?
Prehitro je šlo. Bomo ponovili glasovanje še enkrat o tem členu. Ugotovimo prisotnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za 12. člen? (64 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 13. členu, amandma odbora za notranjo politiko in pravosodje. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 13. členu? (62 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 13. člen. Ugotovimo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za 13. člen? (60 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na obravnavo preostalih členov, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Kdo želi besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje ostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za? (58 poslancev.) Bomo še enkrat ponovili. Ugotovimo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji? (60 prisotnih.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Glasovati moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (58 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da naslov zakona ni bil sprejet.
Gospod Kopač, želite besedo? Prosim, proceduralno.
MAG. JANEZ KOPAČ: Jaz nisem pozabil, ampak predlagam, da ponovimo glasovanje, ker od zadaj slišim glasove, da je nekdo pozabil glasovati. (Smeh.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Slišali ste predlog, da ponovimo glasovanje o naslovu zakona. Prosim za resnost! Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (62 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da bomo ponovili glasovanje o naslovu zakona.
Ugotovimo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (56 prisotnih.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da naslov zakona ni sprejet.
Odrejam 15 minut odmora.
(Seja je bila prekinjena ob 16.57 uri in se je nadaljevala ob 17.10 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke in kolegi poslanci, nadaljujemo z delom državnega zbora.
Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani. Ugotovimo prisotnost! Prisotnih je 61 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko odloča.
Besedo dajem predsedniku državnega zbora, gospodu Janezu Podobniku.
JANEZ PODOBNIK: Spoštovani gospod podpredsednik, kolegice in kolegi! Ob dejstvu, da državni zbor ni izglasoval naslova zakona o ugotavljanju vzajemnosti pri pridobivanju lastninske pravice tujcev na nepremičninah v okviru hitrega postopka, in tudi ob dejstvu, da sem sam prepričan - in prepričan sem tudi, da to moje prepričanje delite številni kolegi in kolegice - da gre za zelo pomembno zakonsko materijo, v kateri je predvsem nacionalni interes. Da poiščemo načine, da presežemo nekatere različne poglede, bi na podlagi 116. člena poslovnika na svojo pobudo predlagal, da se skliče kolegij predsednika državnega zbora, da se v tej fazi točko prekine, da se do jutri zjutraj prouči nastalo situacijo, in da danes državni zbor obravnava še preostalo pripravljeno točko dnevnega reda, to je soglasje k spremembam in dopolnitvam statuta zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
Nekateri poslanski kolegi ste imeli drugačen predlog, kot sem ga sedaj podal sam, ampak po temeljitem premisleku menim, da je moj predlog upravičen in, gospod podpredsednik, prosim, da daste ta predlog na glasovanje oziroma odredite v skladu s poslovnikom. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Kolegice in kolegi, proceduralni predlog predsednika dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za predlog predsednika državnega zbora? (54 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je proceduralni predlog sprejet.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 11. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA SOGLASJA K SPREMEMBAM IN DOPOLNITVAM STATUTA ZAVODA ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je zboru posredoval predlog za soglasje k spremembam in dopolnitvam statuta zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Želi predstavnik zavoda besedo? Besedo dajem predsedniku skupščine, gospodu Stanku Hvaletu. Prosim za mir v dvorani!
STANKO HVALE: Hvala za besedo. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Skupščina zavoda za pokojninsko zavarovanje Slovenije je 4. novembra leta 1998 sprejela spremembe in dopolnitve statuta zavoda ter njegovo prečiščeno besedilo.
Statut zavoda, ki se spreminja in dopolnjuje, velja že od leta 1992. Spremembe zakona o pokojninsko invalidskem zavarovanju iz leta 1996 so zadolžile zavod, da uskladi svoj statut z določbami tega zakona. Bistveno področje, ki je zahtevalo postopek sprememb, je bilo med drugim sestava skupščine zavoda ter nje število, ki naj bi se povečalo od tedanjih 40 na 60 članov.
Spremembe statuta so bile napravljene in predložene odboru za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Zaradi že najavljenih sprememb zakonodaje o pokojninskem zavarovanju, katerim je v prvi fazi sledil zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem zavarovanju - tako imenovan Kebričev zakon - v letu 1998 je statut zavoda ostal v odmiku brez soglasja državnega zbora. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem zavarovanju, ki je stopil v veljavo s 1.8.1998 pa je dorekel nove opredelitve do skupščine zavoda, ki jo obravnava 274. člen veljavnega zakona o pokojninskem zavarovanju. Ta določa, da je število članov skupščine le 30. Od tega 10 predstavnikov upokojencev in delovnih invalidov, 10 predstavnikov delodajalcev in zavarovancev ter 10 članov, ki jih imenuje vlada.
V predlogu sprememb in dopolnitev statuta zavoda je med drugim dana opredelitev do imenovanja organov zavoda, skupščine in upravnega odbora pa tudi do samih volitev. Dogovorjena je notranja organizacija zavoda, izpuščeno pa poglavje o delovanju sodišča pokojninskega zavoda, ker je bila v letu 1994 izpeljana reorganizacija sodišč, zato sodišče pokojninskega zavarovanja ne obstoja več. Ostalo pa je sestavni del delovnega in socialnega sodišča.
V spremembah statuta je upoštevano tudi dejstvo, da so se v umestnem času v skladu z zahtevami zakona pravno osamosvojili vsi zavodovi skladi: kapitalski sklad, stanovanjski sklad in sklad dodatnega zavarovanja. Zato v besedilu statuta ni več določil o skladih pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
To je morda le skromen poudarek iz sprememb in dopolnitev statuta zavoda, ki ga je sprejela skupščina zavoda na predlog upravnega odbora 4.11.1998.
V imenu skupščine zavoda predlagam, da državni zbor pozitivno oceni celotno besedilo statuta zavoda in da o njem pozitivno mnenje oziroma soglasje v skladu s 297. členom zakona o pokojninskem zavarovanju in s tem zagotovi postopek za čimprejšnje imenovanje oziroma izvolitev novih članov organov upravljanja zavoda. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Hvale. Gradivo je obravnaval tudi odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo, ki je zboru predlagal predlog odloka o soglasju. Dajem besedo predsednici odbora gospe Zbačnikovi.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav! Danes smo na 43. seji obravnavali spremembe statuta zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki jih je državnemu zboru Republike Slovenije predložila v obravnavo in soglasje skupščina zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
Odbor se je seznanil s pisnim mnenjem sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki iz pravno sistemskega in pravno tehničnega vidika nima zadržkov za izdajo soglasja. Predstavnik vlade je na seji odbora tudi povedal, da se vlada strinja s predlaganimi spremembami in dopolnitvami statuta. Predstavnik zavoda je predlagal, da odbor pozitivno oceni, ker je v skladu z 279. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V razpravi so člani odbora opozorili na dejstvo, da je nesprejemljivo stanje, kakršno imamo v začasnih organih zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da je sedanja skupščina že dalj časa nelegitimna ter predlagali, da se da soglasje k navedenim spremembam in dopolnitvam statuta. In potem smo sprejeli sklep, da državni zbor Republike Slovenije daje v skladu z 172. členom poslovnika državnega zbora Republike Slovenije soglasje k spremembam in dopolnitvam statuta zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dne 4.11.1998. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospa predsednica. Želi predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Gospod Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Spoštovani gospod predsedujoči, kolegice in kolegi! Jaz bi prosil, da pazljivo prisluhnete temu delu razprave, ki se nanaša na izdajo soglasja k statutu zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Torej, moje mnenje seveda je, da je ta statut usklajen z zakonom, tako kot je tudi ugotovil matični odbor, in da v tem delu zadovoljuje tudi tistim potrebam reorganizacije zavoda, ki se nanašajo na spremembe zakona za obravnavano področje. Hkrati s tem pa opozarjam, da statut ni usklajen s potrebami in zahtevami zavarovancev, se pravi to je tistih, tistega dela naših državljanov, ki so dnevno vezani na storitve zavoda, na upokojence in invalide. Spomniti bi moral, žal danes ni tu prisotnega gospoda Janca, ki je bil v sestavi državnega zbora tudi v prejšnjem sklicu, da je državni zbor obravnaval spremembe statuta leta 1993 dvakrat. Najprej v maju, ko državni zbor soglasja ni dal, kajti bili so vloženi na statut določeni amandmaji, ki so se nanašali na dve območji, ki sta neustrezno regionalno pokriti, to je Posavje in pa območje Ptuja z zaledjem. No, v nadaljevanju je bilo ugotovljeno seveda, da državni zbor amandmajev ne more vlagati na statut, saj je to v pristojnosti skupščine zavoda, vendar pa ob izdaji soglasja je pozval zavod, da upošteva regionalizacijo v Sloveniji, kar pa se tudi tokrat ni zgodilo. Tako imamo v statutu zapisano - če malo lahko še poslušate - da ima zavod 9 območnih enot in da ima ob tem še tri izpostave, za območje zgornje Gorenjske na Jesenicah, za območje Zasavja v Trbovljah in za območje Velenjskega področja v Velenju. Gre za primerljive, tudi geografsko zaokrožene in primerljive po številu prebivalcev enote, kot so Posavje z občinami Krško, Brežice in Sevnica ali pa Ptuj z vsemi občinami, iz katerih je nastala bivša občina Ptuj in pa Ormož.
Žal pripravljavci statuta tega niso upoštevali in trdno sem prepričan, da zavarovanci, državljani iz teh območij nimajo enakih pogojev, kot imajo drugi prebivalci v Sloveniji.
Naj navedem, da je, recimo, na območju občine Brežice prebivalec iz obmejnega območja, recimo, iz bližine Mokric, ki jih vsi poznate, oddaljen od sedeža svoje območne enote prek 70, mislim, da prek 80 kilometrov. To je zadeva, ki je nemogoča! Gre za upokojence, gre za invalide. In vse te ljudi pravzaprav iz Brežic pošiljamo ali pa so prisiljeni hoditi urejati svoje zadeve iz tega naslova v Celje. Da je ironija še večja, je v Posavju sosednja občina Krško, kjer hodijo občani v Novo mesto, kajti Posavje je celo razdeljeno na dve območni enoti, celjsko in novomeško, in v Sevnici zopet v Celje.
Zato sem mnenja, da soglasja k temu statutu danes ne bi smeli dati, saj pripravljalci statuta niso upoštevali v letu 1993 sprejetih razprav in tudi sprejetih sklepov na državnem zboru. V primeru, da bi državni zbor le dal soglasje k temu statutu, ki mu jaz osebno nasprotujem, pa sem predlagal dodatni sklep, za katerega bi pa prosil, da ga izglasujete, čeprav vemo, kako se v praksi realizirajo dodatni sklepi, ki jih sprejema državni zbor in ki bi naj jih izvedli drugi nosilci javnih pooblastil v Sloveniji. Hvala za poslušanje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Avšič. Gospod Luci.
MIROSLAV LUCI: Spoštovani gospod podpredsednik, kolegice in kolegi! Sam sem dobil šele danes stenogram iz leta 1993, kjer so ti sklepi zavedeni. Kot je kolega Avšič povedal, je res, da so neenake možnosti za uveljavljanje tistih pravic, ki jih pač administrativno in drugače morajo reševati na zavodih pri nas. Recimo, tudi 80-kilometrska razdalja do najbližje izpostave - to je v Mariboru - če vzamemo najoddaljenejši kraj.
Zato bi želel, da bi se vsaj sklepi, ki so sprejeti v državnem zboru, upoštevali. Če bomo danes vseeno sprejeli oziroma dali soglasje k spremembam in dopolnitvam statuta, bi želel, da bi se vsekakor sprejelo nek obvezujoč sklep, ki bi naj obvezoval, da bi v statutu tokrat res to upoštevali. Skratka:
"Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje naj v najkrajšem možnem času, v skladu s 76. členom statuta, pripravi spremembo 35. in 36. člena tega akta.
Sprememba naj se nanaša na ustanovitev območne enote oziroma izpostave zavoda na Ptuju za območje Ptuja in Ormoža. S tem se enači ustavne pravice državljank in državljanov tega območja pri uveljavljanju pravic iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja."
Torej, če bomo dali soglasje, prosim, da upoštevate navedena dva sklepa. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo k odločanju o soglasju k predlogu odloka.
Na glasovanje dajem predlog odloka:
"Državni zbor Republike Slovenije daje v skladu s 172. členom poslovnika državnega zbora Republike Slovenije soglasje k spremembam in dopolnitvam statuta zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z dne 4.11.1998."
Želi kdo o tem sklepu razpravljati? To je prvi sklep. Gospod Luci, vaš bo dodatni sklep. Prosim. Proceduralno, gospod Luci.
MIROSLAV LUCI: Oprostite, da se ponovno javljam. Mogoče bi prej o teh predlogih sklepov glasovali in kasneje prešli na sprejem, če je to možno, seveda. Ali pa želim vsaj predstavnika skupščine pokojninskega in invalidskega zavarovanja, da da svoje mnenje na ta dva predloga sklepov.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim.
BRANE KOKOT: Spoštovani! Sem Brane Kokot predstavnik zavoda. O tej temi bi v bistvu povedal samo to. Državni zbor Republike Slovenije daje v skladu s pokojninskim zakonom soglasje na statut zavoda. V tej smeri je bila tudi poslana sprememba statuta v parlament in v zvezi s pobudami glede organiziranosti našega zavoda bi pa spomnil, da je bila ta tema že obravnavana v sklopu izdajanja soglasja v letu 1992 in v letu 1994, da se te tendence oziroma želje po ustanovitvi izpostave v Posavju konkretno s sedežem v Krškem, da je bila tudi že s strani zavoda proučevana in da je bilo v letu 1992 oziroma 1993 opravljena temeljita analiza glede tega vprašanja, in takrat je prišlo do izsledka, da ekonomičnost oziroma želja oziroma organiziranost v tej smeri, da bi bilo v Krškem sedež izpostave, da izkazuje premalo interesa.
Glede te pobude. Pobudo, seveda državni zbor lahko sprejme tudi predlagane sklepe in jih pošlje v obravnavo oziroma predlaga naši skupnosti, da se te spremembe upoštevajo v naslednjih spremembah statuta. Ta pobuda pa bo temeljito obravnavana in z vidika ekonomičnosti in z ostalimi analizami ali je smotrno v Krškem oziroma v Posavju, v Ptuju oziroma še kje drugje ustanavljati območne enote oziroma izpostave našega zavoda. V teh krajih, konkretno v Krškem, konkretno v Ptuju in sedaj od konca leta tudi za območje Bele Krajine imamo že odprte tudi pisarne z namenom, da bi lahko ljudje s teh območij uveljavljali pravice na prvi stopnji v samem mestu oziroma v neposredni bližini, kjer živijo, da bi zmanjšali na eni strani stroške prihajanja in uveljavljanja pravic.
Tako mislimo, da ta sodba, da so s tem kršene ustavne pravice ljudi s teh krajev, da je malo huda, kajti te možnosti imajo. Je pa res, da veliko, veliko območij v Sloveniji ne moremo v bistvu pokriti ne s pisarnami, ne z ničemer drugim, kajti zaposlenih na zavodu je kljub vsemu malo.
V zvezi s tem bi samo tudi podal mnenje, da ta organiziranost zavoda v bistvu ni bilo temeljno vodilo sprememb tega statuta, ker so bile pač te spremembe in dopolnitve statuta izhajale neposredno iz spremembe zakona iz leta 1998. Glede te pobude, še enkrat pravim, da bo zavod to temeljito analiziral in če se bo pokazala potreba, bo v naslednjih spremembah in dopolnitvah statuta, do katerih bo pa verjetno prišlo s spremembo novega pokojninskega zakona, seveda to obravnavano in temeljito rešeno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Hvala. Moram ugovarjati nekaterim navajanjem predstavnika zavoda. Zavedam se, da mi ne moremo statuta spremeniti in to sem tudi že jasno povedal in zato tudi nisem predlagal, da bi kakršnekoli amandmaje obravnavali, ampak sem predlagal, da ne damo soglasja, kar pa pravico državni zbor ima. Da ga ne izdamo, sem predlagal zaradi tega, ker ni upoštevano mnenje, sklep državnega zbora iz leta 1993, iz septembra 1993, ko je obravnaval tudi enako materijo in takrat je bil ta problem izpostavljen in takrat je bilo v razpravi ugotovljeno, da državni zbor tega ne more spremeniti in je sprejel sklep. Zato se zavedam, da če bo ta sklep danes, ki je kot dopolnilni predlagan, bo doživel isto usodo in bo nekoč v prihodnosti nekdo spet ugotovil, da tega zavod ni upošteval. Seveda bi rad slišal samo en pametni argument za to, da v Posavju s 70.000 prebivalci ne more biti izpostava, kot je denimo v Trbovljah s približno 50.000 prebivalci, kot je v Velenju s približno istim številom prebivalcev, ali na Jesenicah za območje od Bohinja do Kranjske Gore. Samo en pameten razlog bi rad slišal, zakaj v Posavju tega ne more biti. Pa ga bom na glas povedal. Zaradi tega, ker je potrebna temeljitejša reorganizacija, ker ni tako enostavno izpostave ustanoviti, ker se ne ve, katera območna enota bi naj bila bazna, ker sem že povedal, da so Brežice čudom čuda pod Celjem, Krško pod Novim mesto in Sevnica zopet pod Celjem, ker je to tako čudo, da ga noben ne zna sestaviti in se bi ga bilo potrebno temeljito lotiti in ugotoviti, katera je osnovna območna enota, čigar izpostavo bi potem imeli v Posavju, v Krškem ali kateremkoli drugem kraju. V tem je, mislim da, osnovni razlog. Analize, ki so bile narejene in ki govorijo o neekonomičnosti takih izpostav, bi dokazale neekonomičnost tudi s statutom predvidenih izpostav na isti način. Vendar je to enostranska analiza, to je samo ekonomičnost zavoda kot takega. Kaj pa ekonomika zavarovancev, ki potujejo 80 kilometrov daleč do sedeža svoje enote? O tem pa nihče ne razmišlja. In o tem jaz razpravljam, da občanke, občani, zavarovanci niso v enostavnem enakem položaju v posavski regiji, kot v nekaterih drugih regijah v Sloveniji. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Avšič. Še gospod Luci.
MIROSLAV LUCI: Spoštovani gospod podpredsednik, kolegice in kolegi! Samo še nekaj mogoče. Ne bi se spuščal v ekonomsko razpravljanje, ki je sedaj potekalo, ki je tudi pomembno za tiste, ki morajo potovati. Gre za invalide in upokojence, ne gre za športnike! Ti pa verjetno imajo pravico, da pridejo čim bližje do svojih storitev. Torej, to se mora upoštevati vsaj na tem področju. Tu ne gre za zdravo populacijo, ampak za tiste, ki hodijo z berglami, ki se vozijo in hodijo drugače, če vam povem čisto po domače. Zato mislim, da bo pa tukaj treba upoštevati ne samo ekonomske, temveč tudi socialne kriterije. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ker ni več razpravljalcev, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje.
Najprej bomo glasovali o predlogu odloka, ki ga je sprejel odbor (imate ga v pregledu). Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za predlog odloka? (47 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog odloka sprejet.
Imamo dva dodatna sklepa. Prvi je sklep gospoda Avšiča, ki ste ga slišali, bil je obrazložen (gre za Posavje). Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
Še dodatni sklep poslanca Miroslava Lucija in Franca Pukšiča. Gre za zavod na Ptuju in Ormožu, torej gre za ptujski zavod, ki pokriva bivši občini Ormož in Ptuj. Namreč, v gradivu piše - naj preberem: "Sprememba naj se nanaša na ustanovitev območne enote oziroma izpostave zavoda na Ptuju in v Ormožu." Ormož se črta? Torej, gre za obe: Ormož in Ptuj. Kolegice in kolegi, stvari moramo razčistiti! Ali bomo sedaj imeli v vsaki občini zavod ali pa nek regijski zavod. Prosim, gospod Luci.
MIROSLAV LUCI: Samo v obrazložitev. Mišljena je črtica; tam je pomota - Ptuj-Ormož. To, kje pa bo, se pa da potem, mislim, da povsem enostavno ugotoviti, kje bo primerna lokacija, da bodo ljudje imeli najbližje do tega. Nikakor ni preferenca na Ptuju.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Torej, pravilno glasi: "Območne enote oziroma izpostave zavoda na Ptuju-Ormožu", pa naj se potem odloči, kje bodo imeli. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (31 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda.
Dovolite še naslednje obvestilo. Prosimo, da se člani kolegija jutri zberemo ob 10.00 uri v sobi 217 na seji kolegija predsednika državnega zbora.
Izredna seja se bo nadaljevala jutri ob 14.30 uri.
Za danes sejo prekinjam.
(SEJA JE BILA PREKINJENA DNE 20.1.1999 OB 17.40 URI.)