Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE

nadaljevanje 38. izredne seje

(30. julij 1999)


Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora
Seja se je pričela ob 10.10 uri.


PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 38. izredne seje državnega zbora. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Zmago Jelinčič, Franc Pukšič, Janez Mežan, Anton Delak, Štefan Klinc za pričetek seje, gospod Mežan je med nami, Peter Lešnik, Franc Kangler, Vili Trofenik, Andrej Fabjan, Ciril Metod Pungartnik, Polonca Dobrajc. Od 11.00 do 12.30 Anton Anderlič, Jelko Kacin od 11.00 do 12.30 ure. Mario Gasparini in Aleksander Merlo od 11.00 do 12.30 ure. Opravičil se je tudi do 12.00 ure gospod Čebulj. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil predstavnike vlade Republike Slovenije in jih lepo pozdravljam. Kot je bilo včeraj napovedano, bomo nadaljevanje 38. izredne seje pričeli z obravnavo 12. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o javnih financah, zatem pa po dnevnem redu dalje po točkah, kot so pripravljene. Danes bo državni zbor zasedanje zaključil ob 14.00 uri.
Prehajamo na 12. točko dnevnega reda, to je ... Proceduralni predlog ima gospod Špiletič.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod predsednik! Glede na to, koliko sej je bilo ta teden sklicanih istočasno, je bilo nemogoče slediti vsem. Tako da jaz sem imel skoraj vsak dan v tem tednu ob istem času tri seje. Gradivo za 12. točko dnevnega reda pa smo dobili na mizo sedaj. Tako da je nemogoče, če sediš na enem odboru, hkrati slediti še dogajanjem na vseh ostalih področjih. Zato, prosim, da nam daste toliko časa, da to, kar je pred nami, vsaj preberemo in da to točko uvrstite vsaj eno uro kasneje oziroma da ta čas delamo kaj drugega. Če to odločite sami, bom vesel, če ne, pa prosim, da daste to na glasovanje.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej danes ste prejeli na klop pregled amandmajev k predlogu zakona o javnih financah in tudi prejeli ste obsežno poročilo, ki ga je pripravil odbor za finance in monetarno politiko, ki ima pa včerajšnji datum, 29. julij. Poročilo ima 10 tipkanih strani. Včeraj smo napovedali, da bomo obravnavali točke po dnevnem redu, kot so pripravljene, zato sem pač tudi tak predlog podal.
Obveščen sem, da je danes svoje delo uspešno zaključil odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. In tudi opravil dve točki, ki sta pod točko 17 in 18, to je predlog zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami in pa o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev prepovedanih drog, v drugi obravnavi. Razumljivo pa je, da se še pripravlja poročilo in tudi pregled vloženih amandmajev. Sam bi predlagal, da bi poskušali danes ti dve točki obravnavati tudi v povezavi z razpravo na današnji seji kolegija, na kateri smo se dogovarjali tudi o teh vprašanjih. Sicer pa je 1. točka, ki je pripravljena po dnevnem redu dalje, po dnevnem redu točka 22, ki je bila prekinjena že dvakrat. Imamo potem še nekaj točk, ki so pripravljene.
Gospod Špiletič! Ali imate vi proceduralni predlog, da se za eno uro zamakne odločanje o tej točki dnevnega reda? Ali kdo nasprotuje predlogu gospoda Špiletiča? (Ne nasprotuje.) Potem imam še en predlog in prosim gospoda Jeriča in gospoda Potrča, da sprejmeta z razumevanjem, da bi pred nadaljevanjem razprave o 22. točki dnevnega reda, ki jo bomo danes odprli, poskušali opraviti tudi 24. točko dnevnega reda - predlog zakona o odpisu terjatev Republike Slovenije iz naslova neplačanih povračil za onesnaževanje vode, druga obravnava. Gradivo je pripravljeno. Ali bi kdo nasprotoval, da najprej opravimo to točko dnevnega reda? (Ne bi nasprotoval.) Prehajamo na 24. točko dnevnega reda. Ko jo zaključimo, se bomo lotili 12. točke, nato pa prešli na 22. točko.

Prehajamo na 24. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O ODPISU TERJATEV REPUBLIKE SLOVENIJE IZ NASLOVA NEPLAČANIH POVRAČIL ZA ONESNAŽEVANJE VODE.
Seveda predlagam tudi, da si v tem času pridobite gradivo. Prosim predstavnika predlagateljev predloga zakona, torej gospoda prvopodpisanega Jožeta Leniča, da na kratko predstavi zakon v drugi obravnavi.

JOŽE LENIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Zakon je pripravljen v skladu s sklepi in stališči, kot jih je sprejel državni zbor v prvem branju. Tako smo v zakonu vgradili vse pripombe sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki so se nanašale na bolj jasno dikcijo te takse za obremenjevanje okolja kot tudi na rok. Upoštevali smo še neke redakcijske pripombe sekretariata okoli kazenskih določb in povsem jasno smo vgradili notri tudi predlog vlade po obvezni reviziji pooblaščenega revizorja.
Zakon je pripravljen povsem v skladu s stališči državnega zbora v prvem branju. Mislim, da je pet ali šest amandmajev, ki so bolj redakcijske narave. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Leniču, ki je predstavil stališče predlagateljev predloga zakona. Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora. Ne želi gospod Presečnik? Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želi predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona in vloženih amandmajih k členom predloga zakona.
Najprej predlagam zboru, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravljamo in glasujemo o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za tak proceduralni predlog? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo k 2. členu in amandmaju odbora, ki se glasi: V drugem odstavku se pred besedo "program" v oklepaju črta beseda "sanacijski"; amandma je redakcijske narave. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 2. člen. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 4. člen in amandma odbora, ki je prav tako redakcijske narave. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 4. členu? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 4. člen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 5. člen in amandma odbora: V prvem odstavku se besedi "odpisanih obveznosti" nadomestita z besedilom "obveznosti, ki se podpišejo", in še spremembe v drugem in tretjem odstavku. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 5. členu? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 5. člen. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za 5. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 6. člen in amandma odbora, ki je redakcijske narave. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 6. člen. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 6. člen? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člene? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da so členi sprejeti.
V razpravo dajem naslov zakona. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za naslov? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
V razpravo dajem še naslednji predlog sklepa: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Leničem." Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Ta sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta sklep? (43 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Odbor za infrastrukturo in okolje predlaga naslednji sklep: Predlaga državnemu zboru, da se opravi tretja obravnava predloga zakona o odpisu terjatev Republike Slovenije iz naslova neplačanih povračil za onesnaževanje vode na podlagi drugega odstavka 134. člena poslovnika državnega zbora Republike Slovenije. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (44 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na prekinjeno 22. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O POSTOPNEM ZAPIRANJU RUDNIKA TRBOVLJE-HRASTNIK, EKOLOŠKI SANACIJI TERMOELEKTRARNE TRBOVLJE 2 IN SPODBUJANJU RAZVOJNEGA PRESTRUKTURIRANJA ZASAVSKE REGIJE. Smo torej v okviru splošne razprave. Ko je bila zadnjič drugič prekinjena razprava o tej točki dnevnega reda, se je nekaj kolegov in kolegic tudi še priglasilo za replike. Jaz imam vaša imena zabeležena, če želite, lahko to izkoristite, sicer pa ne. To je pač nerodnost, kadar ob določeni uri prekineš točko dnevnega reda, da potem replika tudi izgubi na svojem pomenu. Tukaj imam zapisana 4 imena, gospod Janša, Kelemina, Henigman in Božič. Ali kdo od teh želi replicirati? Gospod Janša, prosim. Ali želi izkoristiti poslovniško možnost, da pač replicira kolegu, ki je govoril pred njim?

JANEZ JANŠA: Zdaj ne vem, kolikokrat bomo to točko še prekinili, ampak te replike so malo brez smisla potem po treh dneh. Se pa tudi ne spomnim, gospod predsednik, da bi danes na tistem delovnem razgovoru bilo omenjeno, da bomo danes nadaljevali z obravnavo te točke, razen, če je bilo to na samem začetku, ker sem nekaj minut zamudil, vendar me tudi kasneje ni o tem nihče obvestil. Rečeno je bilo, da se bodo danes obravnavale stvari, ki jih lahko končamo, te točke danes zagotovo ne bomo končali, ker gre za preveliko stvar. Odločamo o milijardi mark za eno občino oziroma za eno manjšo regijo v Sloveniji, in o tem se ni možno kar tako odločiti. Nimamo nobenih mednarodnih primerjav, nimamo nobenih elaboratov, pod katerimi bi stali podpisi strokovnjakov, ki z imeni in priimki stojijo za takšnim predlogom, in zakon je popolnoma napačno zastavljen. Predlagano je, da se nameni toliko in toliko denarja, 83 milijard tolarjev za podaljšanje življenja rudnika za 15 let, za nakup odžvepljevalnih naprav in potem še malenkost za ekološko sanacijo in razvoj. S tem, da se predlaga, da se ta denar odobri, na podlagi te številke se pa šele naredi razpis za programe, s katerimi se bo določilo oziroma opredelilo, kako se bo ta denar porabil. Skratka, vlada sama v zakonskem besedilu priznava, da ne ve, koliko denarja je za to potrebno, da gre za številko, ki so jo, ne vem, napisali neki lobiji, ko so izračunali svoje interese, in da bo to, koliko takšno zapiranje sploh stane, ugotavljala naknadno. To piše vse v zakonu. Ne piše, narejene so bile študije, ne vem, v Nemčiji zapiranje rudnika s 1000 zaposlenimi bi stalo toliko in toliko, v Franciji toliko, v Belgiji toliko, ampak je samo napisana želja v višini 83 milijard in potem, da ko bo zakon enkrat sprejet, se mora, mislim, da v treh mesecih, razpisati natečaj za programe, ki bodo povedali, kako ta denar porabiti.
Oprostite, takšnega zakona v nekdanjo socialistično skupščino ne bi predlagala niti Šinigojeva vlada. Grem stavit. Takšen zakon bi napisal kvečjemu Miha Marinko, včasih. To je na, to je na tej ravni, to je na tej ravni socialističnih želja. In to iz zgodnjega obdobja jugoslovanskega socializma.
In zdaj naj bi mi to na zadnji julijski seji, zadnji dan kar sprejeli, kar sprejeli. In potem seveda pravite, če pa komu ni kaj všeč, naj pa potem popravlja. Ja, zakon je v osnovi zgrešen. V osnovi zgrešen in tudi nič se ne mudi. Iz samega zakona izhaja, naj bi rudnik delal še 15 let. Sami to predlagate, se pravi je vseeno, ali ta zakon sprejmemo danes ali čez en mesec, to ne bo prav nič vplivalo na zapiranje in na obratovanje. Gre enostavno za to, da se skuša na poletni seji poslance posiliti s takšno odločitvijo, ki je težka milijardo mark, še enkrat poudarjam.
Jaz mislim, da vlada, razen avtocestnega programa, v enem paketu ni predlagala še tako težke obremenitve za nacionalno gospodarstvo, kot je ta predlog, ki je popolnoma neizdelan, ki je popolnoma neizdelan.
In namesto, da izgubljamo čas, ker te točke danes ne bomo zaključili, predlagam, da se zadeva prekine, naj do jeseni tisti, ki so to predlagali, delajo naprej, naj pridejo pred nas z mednarodnimi primerjavami, naj povejo, koliko je zapiranje podobnih rudnikov stalo drugod, in potem se bomo odločali. Mi nismo proti temu, da se namenjajo določena sredstva za zapiranje rudnika, nismo proti temu, da se namenjajo določena sredstva za ekološko sanacijo Zasavja, to je vse potrebno, ampak to ne stane milijardo mark, ljudje božji!
Pridite pred nas z mednarodnimi primerjavami, da bo razprava argumentirana. Zdaj se pogovarjamo zelo tako, sholastično in zakon, tak kot je, ni za drugo branje. Ni možno napisati v zakonu, dajmo 83 milijard tolarjev, potem bomo pa videli, koliko sploh rabimo, ker bomo razpisali natečaj za programe. To je posmeh zakodajnemu postopku.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Janša. Torej, gospod Janša, če sem vas razumel, ste predlagali proceduralni predlog, da se prekine ta točka dnevnega reda in da jo nadaljujemo - kdaj? Na 16. redni seji, na katero bomo prestavili vse točke, ki ne bodo obravnavane oziroma dokončane na tej seji. Torej tak proceduralni predlog dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za proceduralni predlog, kot je bil pravkar predlagan?
Kdo je za? (25 poslancev.) Kdo je proti? (31 poslancev.)
Predlog ni bil sprejet.
Kdo želi besedo? Gospod dr. Jože Zagožen, gospod Peterle. To so petminutne razprave. Gospod Potrč.

DR. JOŽE ZAGOŽEN: Kot najprej, gospod predsednik, protestiram proti temu, da bi se ta zakon obravnaval brez prisotnosti ministrice in državnega sekretarja. Če mislite, da je tudi to možno, potem lahko na tem vztrajate. Vendar gre za preveč resne stvari, da bi lahko se o tem pogovarjali.
Drugo. Zadnjič smo imeli nekaj replik, ko smo končali oziroma prekinili obravnavo, in mi dovolite nekaj besed s tem v zvezi. Tudi jaz menim, da iz vsebinskih, konceptualnih razlogov zakona ne bi smeli obravnavati v tej obliki, kot je tu prisoten. Poglejte, zadnjič so bile tu razprave o teh študijah, in v uvodu zakona je rečeno, da sta pripravila študijo fakulteta za družbene vede in inštitut za ekonomska raziskovanja in da so tam ugotovili, da je različica izgradnje TET 3 neustrezna zaradi referenduma in da, skratka, pride v poštev samo ta varianta, po kateri bi elektrarna Trbovlje še 15 let normalno delovala, vzporedno s tem pa teče zapiranje; za teh 15 let pa se potrebuje tudi investicija v odžvepljevalno napravo, ki je vredna, če se prav spomnim, 113 milijonov mark, s čimer bi lahko zaposlili prek 1.000 ljudi, prek 1.000 delovnih mest - samo s to investicijo v odžvepljevalno napravo bi lahko zaposlili toliko ljudi, kot je aktivnih rudarjev danes v rudniku. To je eno.
Drugo. Ključno pri vsej stvari je to, da je ta zakon razdeljen v tri segmente. Prvi segment zadeva samo zapiranje rudnika, kjer je vključeno tudi področje sanacije okolja in aktivnega razreševanja presežnih delavcev (to piše v 4. členu). Ne glede na to pa sta potem še dodani dve poglavji na koncu, razvojno prestrukturiranje zasavske regije kot celote, se pravi, neodvisno od rudnika, in posebno območje za pospeševanje novega zaposlovanja ter svet za razvoj Zasavja. Skratka, poskuša se poleg zapiranja rudnika in neodvisno od njega financirati tudi razvojno prestrukturiranje zasavske regije, mimo in v nasprotju z zakonom o skladnejšem regionalnem razvoju. Poskuša se določiti to območje kot posebno območje za pospeševanje novega zaposlovanja, čeprav smo s številkami dokazali, da to območje ni med tistimi, kjer je stopnja brezposelnosti najvišja v Sloveniji, in je še vrsta drugih krajev in območij, ki so tega bolj potrebni.
In tretje, v tem prvem delu je nemogoče, da mi s tem zakonom sprejemamo odločitve o tako astronomskih zneskih brez študij, programov, katerih razpis naj bi se šele pričel s tem zakonom. Skratka, inštitut Milan Vidmar (tu imam njihov zapis) ugotavlja, da bi takšna rešitev bila katastrofa za Slovenijo. In lepo prosim ta državni zbor, naj ne rine z glavo skozi zid tam, kjer je evidentno, da stvar strokovno ni pripravljena. Tam, kjer ni nikogar od vlade kompetentnega, ki bi lahko odgovarjal na ta vprašanja.
Zato odločno protestiram proti temu, da bi tak škodljiv zakon za slovensko gospodarstvo in sploh za slovensko družbo sprejemali sedaj in v tej obliki. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predstavnik vlade je sicer prisoten. Prav tako pa pričakujem, da se nam pridružita tudi gospa ministrica in državni sekretar. Gospod Peterle. Za njim gospod Potrč.

ALOJZ PETERLE: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci!
Moram uporabiti besede, ki jih ne uporabljam prav pogosto. Ampak to pot jih moram reči. Nisem si mogel predstavljati, da lahko pošlje vlada demokratične Slovenije v parlament tak zakon. Mi tukaj tekmujemo sami s seboj, koliko tako imenovanih evropskih zakonov bomo spravili skozi proceduro, da bi še lovili roke za drugo poročilo o našem napredku na poti v Evropsko zvezo.
Rad bi opozoril, da nas Bruselj ne gleda samo po številu in kvaliteti zakonov, ampak tudi po drugih odločitvah, ki jih sprejemamo v tej hiši. Če bi se odločali na tej podlagi, kot nam jo je vlada dala v odločanje, potem bom začel razumeti, začenjal razumevati tisti podatek, ki sem ga bral, mislim da v Financah, kjer nekdo omenja, da naj bi videl na mizi kanclerja Nemčije gospoda Schroederja podatek, da bo Slovenija menda sprejeta v Evropsko zvezo leta 2017. Se pravi, ravno 2 leti kasneje, kot naj bi ugasnil rudnik v Trbovljah. Tisto pač bodo razreševali, ta podatek, na drugih ravneh. Samo omenjam in grem stavit, grem stavit, da če bi bil tak zakon sprejet, ki ima samo en resen podatek, in to je strašen znesek, pa ga berimo v tolarjih, dolarjih ali v markah. Torej tak zakon v nobeni članici Evropske zveze ne bi mogel priti skozi in ne bi mogel priti sploh v parlament, ker ni koalicije, ki bi se lotevala takih zadev na tak način. Je ne boste našli.
Mi, ko smo glasovali za to oziroma takrat predlagali referendum in ga tudi dobili in se na vladi ni nič zgodilo, predsednik vlade bi moral takrat odstopiti, ker je zastopal projekt, ki ga je izgubil z 8 proti 2. Nič resnega se ni zgodilo. Pač pa je prišel skrajno neodgovoren predlog zakona v proceduro. Mi smo za reševanje z državno pomočjo, ker je to potrebno. Vendar bi prosil predlagatelje zakona, naj povedo en primer, ki je šel po taki poti. Da se je najprej definiral, kot je bilo že rečeno, znesek, potem pa, če bomo, pa še pridimo in bomo izvedeli, kdo in kako je ta znesek uporabil. Projekti, programi se bodo delali šele kasneje.
To je čisto podaljševanje socializma. Ta zakon je absolutno nepravičen, na to je bilo že opozorjeno v tej hiši. S strani več razpravljalcev. Od kje pa naj še kakšna regija računa na kakšen denar, če bo šla taka suma v Zasavje. Ne izvemo niti podatka, za koliko nezaposlenih bo treba poskrbeti v prvem, drugem, tretjem, desetem letu. Saj to se vladi ne zdi niti pomembno povedati niti v obrazložitvi, kaj šele v kakšnem členu. Torej to je čista "bianco" menica, zato je to političen zakon. To ni zakon za razvoj Zasavja, ampak je zakon za nadaljnje cementiranje Zasavja oziroma tistega dela, ki je v izrazitih razvojnih težavah.
In, še enkrat rečem. Da je prišlo to lahko sploh v državni zbor, je skrajno neodgovorno s strani vlade oziroma koalicije, ki to podpira. Slišali smo tudi izjavo, saj to, poslušajte, to je šele prvo branje, sedaj je julij, dajmo to skozi, se bomo že v drugi rundi pogovarjali. Naša poslanska skupina na to ne bo pristala. Ta zakon ni zrel ne za drugo ne za prvo branje. Preprosto, če hočemo malo dostojanstva ohraniti te hiše, bi morali dati to čimprej z dnevnega reda. Žal vlada ni uporabila mesecev, ki so ji bili na razpolago, zato da bi prišla sem z resno analizo, z resnimi alternativami, z resnim upoštevanjem novih dejstev, kot je tudi odnos s Hrvaško, kar se energetike tiče, in tako naprej. Predvsem pa s tem, kar sem rekel že zadnjič gospe ministrici. Priti bi morala z nekim pogledom na razliko med 5 in 15 ali več pfenigov.
In ker sem mi čas izteka, bi rad dal še proceduralni predlog. Tukaj, poglejte, ne samo da bi morala biti ministrica za gospodarstvo, in me ne čudi, da je ni, ker smo pač tudi na to točko prišli kar tako na horuk in očitno ni bila obveščena, da se bo to začelo dogajati. Tukaj bi moral sedeti predsednik vlade. Ker je ta bolan, razumemo in mu želimo vse dobro, bi moral sedeti podpredsednik vlade. Enega bi rad videl, ki bo ta projekt zastopal. Ne samo ministrica, ki je tudi priletela v ta projekt pred nekaj meseci in nekoliko drugače gleda kot drugi. Eden bo moral tukaj razložiti, kako, zakaj potem sploh potrebujemo zakon o regionalnem razvoju. Če damo vse milijarde sem notri je tisti zakon brezpredmeten. Torej jaz proceduralno predlagam, da prekinemo to točko, dokler nimamo tukaj kvalificiranih predstavnikov vlade, začenši s podpredsednikom oziroma z ministrico za gospodarske zadeve.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predlog gospoda Peterleta bom pač po poslovniku dal na glasovanje. Prekinjamo to točko, dokler se nam ne pridruži ali podpredsednik vlade ali pa ministrica za gospodarske dejavnosti, dr. Tea Petrin. Ta proceduralni predlog dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.) Kdo je za tak proceduralni predlog, da razpravo prekinemo, dokler se nam ne pridružijo predstavniki vlade?
Kdo je za? (22 poslancev.) Kdo je proti? (21 poslancev.)
Predlog je sprejet.
Prekinjamo torej to točko dnevnega reda.
Kolegi, prosim za normalno komunikacijo. Zdaj bom pa sam predlagal proceduralni predlog. Sejo nadaljujemo ob 11.00 uri z 12. točko. Do takrat prosim, da poslanske skupine in poslanci tudi pregledate gradivo, ki ste ga prejeli. Ob 11.00 uri nadaljujemo z 12. točko.

(Seja je bila prekinjena ob 10.44 uri in se je nadaljevala ob 11.07 uri.)

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.

Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O JAVNIH FINANCAH. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? Gospod minister, ali želite besedo? (Ne želite.) Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. Besedo ima mag. Janez Kopač.

MAG. JANEZ KOPAČ: Predlog zakona je odbor obravnaval na treh nadaljevanjih. K njemu smo vložili kar nekaj redakcijskih amandmajev, povezanih s pripombami sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Nekaj amandmajev, ki so bili potrebni po mnenju računskega sodišča zaradi ne povsem dobrega razumevanja delovanja občine oziroma občinskih uprav, in pa nekaj amandmajev, ki naj bi povečali nadzor oziroma vlogo nadzora državnega zbora oziroma občinskih svetov nad proračuni, nad državnim oziroma občinskimi proračuni. Ti amandmaji se nanašajo predvsem na način pa roke poročanja državnemu zboru oziroma občinskim svetom. Drugih pomembnejših konceptualnih amandmajev odbor ni imel. Odbor podpira vse amandmaje, vložene amandmaje vlade, razen amandmaja k 6.a členu, za katerega je pomotoma v pregledu amandmajev napisano, da ga odbor podpira. Odbor o njem ni glasoval zato, ker je vlada napovedala umik, čeprav formalno ga pa umaknila res še ni. Sicer pa predlagamo državnemu zboru, da predlog zakona skupaj z amandmaji odbora sprejme. Do sedaj, razen zdaj sem videl na klopi en amandma poslanske skupine socialdemokratske stranke, drugih amandmajev k temu predlogu zakona ni bilo in jih pač odbor tudi ni obravnaval. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Kopač. Torej danes ste prejeli pregled amandmajev. Poleg le-teh je tudi poslanska skupina vložila amandma k 6. členu. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Špiletič v imenu poslanske skupine socialdemokratov.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Gospod predsedujoči, ne sprejemam očitkov, da sem danes nekaj "zakuhal" - ti sicer niso bili izrečeni javno - če je kdo "zakuhal", potem ste "zakuhali" to vi, s tem ko včeraj niste jasno napovedali, kako bo danes seja potekala; rečeno je bilo, po dnevnem redu, tako kot bodo točke sprejete. To pač do tega trenutka, ko smo danes začeli sejo, ni bilo jasno, tako da prosim, da je v tem delu potrebno krivdo vzeti na vaša pleča z mojih.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Dobro.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Kar se pa tiče samega zakona o javnih financah, ki je pred nami, pa želim opozoriti le na nekaj najpomembnejših točk, in sicer se najprej želim ustaviti pri 6. členu. Ta govori o tem, kaj mora vsebovati predlog zakona, ko ga nekdo vloži v obravnavo vladi, državnemu zboru ali občinskemu svetu. Intenca tega zakona, vsaj uradno, je, da bi bila že vnaprej znana jasna finančna posledica posameznega zakona. Hkrati pa ta intenca vsebuje še nekaj drugega, pomeni tudi dejansko, da nihče iz opozicije ne more vložiti nobenega zakona več, če predhodno ne dobi pozitivnega mnenja ministrstva, pristojnega za finance. Kar pomeni, da postane predhodni zakonodajalec ali pa, če hočete, sito zakonov, ki bodo sploh prišli v državni zbor, ministrstvo, pristojno za finance. Takšna rešitev pa je po naši oceni v očitnem nasprotju z ustavo Republike Slovenije in kot taka nima kaj iskati v zakonu, zato me čudi, da tudi sekretariat državnega zbora na to določbo že prej ni opozoril. Naša poslanska skupina je danes vložila amandma, ki črta to anomalijo, in pričakuje, da ga boste podprli, tudi zaradi tega, kar sem ravnokar poudaril, ker je v nasprotju z ustavo, vsebinsko pa jemlje absolutno možnost opozicijskim poslancem, da vložijo katerikoli zakon v državni zbor, če to ni, seveda, v soglasju oziroma po meri ministru za finance.
Drugi očitek, ki velja temu zakonu, je 12. člen oziroma poglavje 3.1 - priprava proračuna. Strinjamo se sicer s splošno postavljeno dikcijo, da je treba zagotoviti integralnost proračuna in da predloge finančnih načrtov v okviru proračuna predložijo tudi zavod za zdravstveno zavarovanje, zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - oba seveda v obveznem delu - ter javni skladi in agencije. Vendar pomanjkljivost tega določila je ta, da nihče ne ve, kateri javni skladi in katere agencije. Vsako leto ob zakonu o izvrševanju proračuna tu poteka razprava o tem, kaj je javni sektor, kaj ni javni sektor, kaj je proračunski uporabnik, kaj ni proračunski uporabnik. Ob tem, da je ravno v tem času v obravnavi tudi zakon o javnih skladih, ki zopet nekako te javne sklade pomeče v neko posebno skupino. Tako odprto določilo zopet ne da odgovora, kateri so tisti skladi, katere so tiste agencije, ki bodo in morajo biti integralno vključene v načrt proračuna, ki ga vlada predlaga državnemu zboru. Skratka, pomanjkljivosti iz preteklega obdobja vlečemo tudi naprej.
Naslednje opozorilo oziroma tokrat strinjanje poslanske skupine pa velja delu, ki se nanaša na začasno financiranje, če proračun v roku, kot ga določa zakon, ni sprejet. V poslanski skupini, izhajajoč iz določil ustave, podpiramo tiste rešitve, ki so dopolnjene tudi z amandmaji, ki določajo, da pa ni mogoče v nedogled vleči začasnega financiranja, temveč da je to lahko določeno le v določenem roku in da to začasno omejeno financiranje predstavlja dodaten impulz za tiste, ki bi proračun v roku morali sprejeti, da to tudi storijo.
Naslednja pomanjkljivost, na katero bi absolutno želeli opozoriti in na katero smo opozarjali že tudi v preteklih letih ob sprejemanju zakona oziroma zakonov o izvrševanju proračuna, pa velja seveda poglavju o prerazporejanju proračunskih sredstev. Poglavje, kot je zapisano, in kar je ugotovil že tudi odbor za nadzor proračuna kot zainteresirano delovno telo, je takšno, da v Sloveniji enostavno ne bomo več poznali instituta, ki se imenuje rebalans.
To, kar je v tem zakonu sedaj predstavljeno kot rebalans, je nek nov slovenski "kvazi" rebalans oziroma rebalans v izjemno izjemno izjemnih primerih. Sicer pa vlada v okviru pooblastil, ki jih ima, poljubno meša med postavkami, s katerimi se bomo v tem državnem zboru ukvarjali zopet v jeseni 2 meseca in bomo silno energijo vložili v to, ali bo neka postavka milijon ali bo milijon 100. S temi pooblastili pa vlada lahko določi, da bo ta postavka ali 3 milijone ali nič. Skratka, tukaj ob tem poglavju velja razmislek, ali potem razpravo o posameznih postavkah proračuna sploh še potrebujemo. Potem dajmo sprejeti proračunske okvire in znotraj teh naj vlada pač meša. Naj prerazporeja. Skratka, tu menim, da je potrebno dodelati, da bi bilo potrebno dodelati to poglavje. Namreč, če so tako široka pooblastila dana vladi, potem parlament ne more več opravljati ene od svojih funkcij. To pa je nadzor nad namembnim trošenjem proračunskega denarja.
Ne nazadnje velja opozoriti na prehodne določbe, ki so seveda povezane tudi s poglavjem šest, ki se imenuje - upravljanje z državnim in proračunskim premoženjem, ki ukinja zakon, ki je sedaj v veljavi, oziroma ki prepoveduje prodajo državnega premoženja, dokler ne bo sprejet nov sistemski zakon. Nov sistemski zakon seveda vse do danes še ni sprejet. V vladi, kot lahko izvemo, sta dve stališči. Da potrebujemo zakon, druga skupina meni, da ne. Pred nedavnim smo lahko brali v sredstvih javnega obveščanja, da je predlog zakona vendarle šel skozi vladno proceduro oziroma bil obravnavan na enem izmed odborov. Pa vendar takšna dikcija in ob dejanskem stanju, kakršnega imamo, pripelje do tega, da vlada v vsakem trenutku lahko za potrebe izvrševanja proračuna odproda katerikoli kos državnega premoženja.
Potem pridemo tudi do te absurdne situacije, ki sem jo prebral danes. Da je vlada na podlagi koalicijskega dogovora se dogovorila o programu preoblikovanja oziroma lastninskega preoblikovanja nove Ljubljanske banke in nove kreditne banke Maribor. Vlada pa enostavno pri tem zanemari sklep, ki je bil sprejet na 13. izredni seji leta 1994, to je ob ustanovitvi nove kreditne banke Maribor in nove Ljubljanske banke Maribor, ki se glasi: Pri pripravi privatizacijskega zakona bank se bo upoštevala udeležba državljanov v lastninjenju saniranih bank. Drugače povedano. O lastninskem preoblikovanju bank je mogoče odločiti le z zakonom. Noben vladni akt tega ne more storiti, če seveda vlada upošteva sklep državnega zbora. Če tega ne in če državni zbor svoje nadzorne funkcije ne bo opravljal in če bo dal vladi še taka pooblastila, kot so zapisana v 6 poglavju zakona o javnih financah, potem seveda nobenega nadzora tega državnega zbora nad ravnanjem vlade ni mogoče več izvajati ali pa vsaj ne v takem obsegu, kot bi ga državni zbor moral.
Opozoril bi na koncu samo še na 87. člen zakona, ki določa izjeme pri izkazovanju prejemkov in odhodkov, ki naj bi jih določil minister. Jaz se zavedam, da je poslovnih dogodkov na področju javnega financiranja izjemno veliko. Da so zelo specifični. Vendar tako široka dikcija zopet daje, bom rekel, apetite vsem tistim, ki sodijo v javno sfero, da bodo začeli trkati na vrata ministra in ugotavljali, mi smo pa posebni v tem delu, potrebujemo nova navodila. To je že doslej bil apetit vseh proračunskih uporabnikov in zopet tako široka dikcija, ne da jo kakorkoli zakonsko omejite, vas bo pripeljala, gospod minister, do tega, da bodo vsi proračunski uporabniki se čutili izjemne in vi boste morali pač te izjeme zavračati ali na novo definirati izjeme pri izkazovanju prejemkov in izdatkov proračuna. To pa seveda potem zopet otežuje sumarno prikazovanje posameznih postavk, zmanjšuje preglednost in na ta način se pravzaprav zopet z zakonom o javnih financah, ki naj bi vnesel red v javne finance, zopet vrnemo nazaj v nepregledno javno financiranje. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Špiletič. Opazil sem, da med nami ni kolegov iz poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov. Pričakujem, da se nam bodo pridružili, ker niso v skladu s poslovnikom najavili obstrukcije pri tej točki dnevnega reda.
Ali želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) V skladu s poslovnikom seveda sedaj ni možna razprava. Prešli bomo na odločanje o posameznih členih. Gospod minister, po poslovniku sedaj ni razprave, tako da o nekaterih vprašanjih, ki so vsebinske narave in so utemeljena, na katere je opozoril gospod Špiletič, bomo opravili razpravo pri členu, ki se dotika vprašanj, o katerih je govoril poslanski kolega Špiletič.
Najprej zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Predlog tega sklepa dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (36 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Predlog je sprejet.
Prehajamo na razpravo o posameznih členih in amandmajih. Pregled ste prejeli danes poleg amandmajev. V pregledu imamo še amandma poslanske skupine socialdemokratov k 6. členu in amandma poslanske skupine LDS k 51. členu.
Odpiram torej razpravo o 2. členu in amandmaju vlade. Delovno telo ga podpira. Ni razprave. Torej ne želi nihče razpravljati, razpravo zaključujem. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 2. členu? (37 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 2. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (38 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
Torej pravilno sem napovedal, da se nam bo zanesljivo poslanska skupina SKD pridružila, da ni šlo za obstrukcijo in sedaj so prisotne vse poslanske skupine.
Prehajamo na odločanje o 3. členu in amandmaju odbora za finance in monetarno politiko. Želi kdo besedo? Gospod minister, prosim.

MAG. MITJA GASPARI: Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Na komentar poslanca gospoda Špiletiča bi samo tole rekel, glede tega člena. V drugem odstavku tega člena piše, "minister, pristojen za finance, izda seznam neposrednih in posrednih uporabnikov državnega proračuna. Seznam se spremeni ali dopolni ob pripravi proračuna za posamezno leto in je objavljen v uradnem listu." Saj drugače ne gre, ker to je kljub vsemu življenje. Kakšen zavod se ukine, kakšen zavod nastane, bo pa to vedno pred začetkom veljavnosti državnega proračuna objavljeno v uradnem listu, kdo so posredni in neposredni uporabniki. Torej ne samo agencije in skladi, ampak tudi javni zavodi. Torej bo zelo jasno, za koga, bom rekel, ta člen velja in za koga se uporablja v letu, za katerega velja proračunski zakon oziroma proračun, ki ga državni zbor sprejme. Tako, da ne gre za to nejasnost glede subjektov, ki so, ki jih pojem neposredni in posredni uporabniki vključuje. Mislim, da je to dovolj korektno in jasno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Špiletič, prosim. 3. člen. Govori o pomenu izrazov, 3. člen.

BOGOMIR ŠPILETIČ: No, gospod minister, jaz bi vam verjel, če bi ne imel izkušenj iz preteklih let. Ampak poglejte, dve leti nazaj dajmo pogledati. Najprej, dokler je bil slovenski razvojni sklad kot tak še, je bil vključen v proračun. Potem, ko se je ta preoblikoval v slovensko razvojno družbo, postal delniška družba, je iz seznama, ki je bil vključen v ta spisek, izpadel in na ta način nam lahko odleti, ne vem, ta hip si ne drznem niti ugibati, koliko, kdo, zakaj. Skratka, ta arbitrarnost je prevelika. Saj pravim, kaj pa, bom rekel ta vaša pravica vizavi določb zakona o javnih skladih. Torej, zakaj sprejemamo zakon o javnih skladih, ki naj bi zagotovil integralnost proračuna, če potem še vedno ostane tako velika možnost, bom rekel, sprotnega določanja oseb, ki bodo vključene v proračun posameznega leta.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod minister želi besedo in gospod Kopač.

MAG. MITJA GASPARI: Sistem javnih financ se v zadnjih dveh letih dograjuje, kot vidite, in ena od teh stopenj je tudi ta zakon, ki je v drugem branju danes. Poleg drugih stvari je vlada oziroma ministrstvo za finance že objavilo ekonomsko klasifikacijo, po kateri se vodi tudi glavna knjiga oziroma računovodske knjige. To je prva faza. Druga faza je predpis, ki bo določil, kdo so institucionalni sektorji oziroma institucije, ki spadajo v definicijo posrednega in neposrednega uporabnika. Oseb javnega prava, ki bodo element tega urejanja, je po spisku, ki smo si ga mukoma zdaj končno uredili s pomočjo tudi agencije za plačilni promet in pa drugih institucij, ki skrbijo za registre na tem področju, je nekaj nad 2000, zdaj na pamet govorim, nad 2900 in 3000 oseb. Te osebe bodo v uradnem listu navedene, poimensko, z njihovim polnim imenom. In teh javnih zavodov je ogromno. To se pravi, zakon o zavodih ne ureja tega vprašanja, recimo, ker ureja vprašanje tako zavodov kot javnih zavodov na dosti, recimo da ta trenutek že netransparenten način.
Za javne sklade zakon sam ne bo naštel javnih skladov, bo pa povedal, kateri zdajšnji skladi oziroma druge institucije, ki si pridajajo ime sklad, bodo po novem zakonu javni sklad. Ta odredba ne bo izvajala samovolje ministra, ampak bo enostavno naštela znotraj te definicije sklada, javnega zavoda, agencije, tiste, ki so v registru vpisani kot taki, sodnem; če niso v sodnem, pa potem v registru tiste organizacije, ki opravlja plačilni promet oziroma ga kontrolira. Torej mislim, da je to kvečjemu v pomoč, da se verificirajo te institucije, ki sestavljajo tako imenovano področje oseb javnega prava, in to je kvečjemu v prid tako zakonu kot tem institucijam in tudi poslancem pri izvajanju kontrole. Zato tudi v ostalih poglavjih tega zakona potem obveznost priprave finančnega načrta v skladu z zakonom in obveznost poročanja oziroma priprave zaključnih računov v skladu s tem zakonom, da je pač časovno in vsebinsko sistem celovit, drugače pa ni.
To, kar ste pa vi vprašali, da kdo lahko zgine ali pa pride notri, zgine ali pride lahko v tak sistem samo s pravnim aktom, ne s samovoljo ministra, se pravi z zakonom, ki določi pravni status taki osebi. In te osebe ne morejo nastajati brez zakonske osnove, ker niso privatnopravne osebe, ki pač nastajajo v skladu z zakonom o gospodarskih družbah. Kaj je recimo SID, slovenska izvozna družba? Kaj je SRD, slovenska razvojna družba? Niso javni zavodi, to niso javna podjetja, to niso agencije, to niso skladi, to so finančne institucije javnega značaja, kjer je država v njih slučajno 100% ali v veliki, pretežni meri lastnik in zaradi tega ne sodijo v kategorijo neposrednih in posrednih uporabnikov. Ampak to je defincija, ki je mednarodno tudi usklajena in smo jo mi usklajevali že zadnji 2 leti z mednarodnimi organizacijami. Tako Eurostatom kot tudi mednarodnim denarnim skladom. Torej tukaj gre v bistvu za to, da boste imeli možnost spremljati letno, kdo so te osebe, in se bo tudi vedelo, zakaj kakšna oseba je v tem spisku in zakaj je ni. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Kopač.

MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. Saj bom čisto kratek. Predlog zakona v 25. členu predvideva, če je že govora o javnih skladih, da morajo finančne načrte javnih skladov le-ti predložiti resornemu ministrstvu in ministrstvu za finance. Ta jih mora predložiti vladi, vlada pa državnemu zboru.
Kar se poročanja o zaključnih računih tiče, pa to res ni bilo urejeno v predlogu zakona. Smo pa to pridodali z amandmaji odbora v členih od 60 naprej. Mislim, da so trije tovrstni amandmaji. Tukaj ne vidim nobenega strahu, da katerikoli javni sklad, ki bo registriran v skladu s predlogom zakona o javnih skladih - za katerega upam, da bo čimprej sprejet - da bi kakorkoli izpadel. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razprava je zaključena. Glasujemo torej o amandmaju k 3. členu, predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 4. členu in amandmaju odbora. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 4. člen. Ugotavljamo prisotnost! (40 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 5. členu in amandmaju odbora. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 5. člen. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 5. člen? (41 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 6. členu predlaga amandma poslanska skupina socialdemokratov. O tem je tudi razpravljal kolega Špiletič. 6. člen govori o oceni finančnih posledic zakonov in drugih predpisov ter v prvem odstavku govori, da obrazložitev zakona ali drugega predpisa, ki se predlaga v sprejem vladi in državnemu zboru oziroma občinskemu svetu, mora vsebovati oceno finančnih posledic za proračun, iz katere mora biti razvidno, ali predlagani predpis povečuje ali zmanjšuje prejemke ali izdatke proračuna. Ocena finančnih posledic mora vsebovati - našteva štiri alinee, četrta je mnenje ministrstva pristojnega za finance oziroma za finance pristojnega organa občine. Gre za klasične elemente procedure oziroma poslovnika in vprašanje, ki ga je postavil gospod Špiletič, ima težo in bi predlagal, da se do njega opredelimo, kajti gre za pomembno poslovniško materijo. Gospod Špiletič bo predstavil amandma, potem pa dam besedo dr. Ribičiču.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Poleg tistega, na kar sem že opozoril, da bi besedilo člena v predlagani obliki resnično onemogočilo opoziciji, da sploh vlaga kakršni koli zakon, če bi ministrstvo za finance seveda malo pozabilo za izdajo tega mnenja, pač si enostavno blokiran. Zakon ne vsebuje vseh sestavin in si v tem, da čakaš na dobrohotnost? ministra in v tem času zakon kot tak tudi ne more biti uvrščen na sejo državnega zbora.
Vendar drugo, kar se mi zdi zelo pomembno opozoriti, je to, kar smo tudi zapisali v obrazložitvi tega amandmaja. In sicer, da poslovnik državnega zbora, ki ga ta sprejema z dvotretjinsko večino poslancev, že določa obliko in formalno vsebino zakona. Zato bi s tako predlagano vsebino, kot sedaj predlaga to vlada, v bistvu derogirali poslovnik in po naši oceni je to nedopustno in zahteva razmislek oziroma tudi morda mnenje, ne vem. Gospod Ribičič, mislim, da se je že oglašal, predsednik komisije za poslovnik, in tu je seveda velika vloga tudi vas, gospod predsednik.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ja. Hvala lepa. Dr. Ribičič prosim.

DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Razpravljam seveda kot poslanec, ne kot predsednik komisije, ker stališča oziroma tolmačenja, ki jih daje komisija, daje tudi z dvotretjinsko večino prisotnih poslancev. Lahko pa opozorim na to, da je komisija v podobnih primerih sprejela tako stališče, za katerega se tukaj zavzema Socialdemokratska stranka. Lahko omenim posebej zakon o Sovi, ko je poskušal posegati na tisti del nadzora, ki je urejen v naših aktih, in gre tukaj tudi za zelo resno vprašanje pač tistega, kaj spada v samo reguliranje, v avtonomijo urejanja notranjih postopkov znotraj državnega zbora. Tako da se strinjam tako v načelu s tem amandmajem kot tem, kar je predsednik rekel, da se s to določbo posega v določbe poslovnika, ki se tega vprašanja seveda ne izogibajo, ampak ravno urejajo in zahtevajo, da vsakdo, ki predlaga zakon, mora predvideti tudi materialne posledice in s tega vidika bi veljalo to dograjevati v poslovniku, ne pa z zakonom.
Stoji seveda tudi ta argument, da se poslovnik sprejema z drugačno večino. Z dvotretjinsko večino, tukaj sicer piše poslancev ampak prisotnih poslancev po veljavni ureditvi. Tisto, kar pa bi rad izrazil pomislek zoper ta amandma, ki ga v načelu podpiram, pa je to, da morda s črtanjem besedila "državnemu zboru ali občinskemu svetu" stvari v celoti ne rešimo. Namreč ta določba govori o zakonu, že poprej, ki je predložen državnemu zboru. Zdaj, če pustimo formulacijo zakon in če črtamo samo državni zbor in občinski svet, se bojim, da nismo dosegli tistega, kar je namen tega amandmaja, kot izhaja iz obrazložitve. Tako da se mi zdi, da bi bilo smiselno poiskati boljšo formulacijo in najti vsebinsko rešitev, ki bi vključevala tudi te pripombe, ki se nanašajo na poslovnik. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Kopač, gospod Špiletič.

MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Meni se zdi amandma povsem primeren in ga bom tudi podprl, ampak rad bi pa rekel to, da se mi zdi, da dr. Ribičič tokrat ni imel čisto prav. Predlog zakona, ki je predložen, mišljeno je brez, skratka mišljeno je, člen je napisan za proceduro v vladi in če se črta "državnemu zboru ali občinskemu svetu", potem se seveda prilagodi tekst vladni proceduri in je to čisto primerno. Morda bi kazalo sicer stvar posebej povedati v enem odstavku, ampak to se da narediti tudi v tretji obravnavi, tako da mislim, da ne kaže izgubljati veliko besed, kajti amandma je po mojem mnenju povsem na mestu.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Kopač. Replika, gospod Špiletič.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Samo dodatno pojasnilo na razmišljanje gospoda Ribičiča. Zdaj, besedilo, če bi bil naš amandma sprejet, bi bilo naslednje: "Obrazložitev zakona ali drugega predpisa, ki se predlaga v sprejem vladi, mora vsebovati itn." Tako da s črtanjem teh besed, kot jih mi predlagamo, bi po naši oceni nekako bil ta člen naravnan zgolj na postopek znotraj vlade, se pravi, če ministrstvo predlaga nekaj v sprejem vladi itn., notranja merila naj si vlada ureja, kakor si želi. Zdaj, ali smo to intenco zadeli ali je nismo, po naši oceni ja, vendar, če že sprejmemo vsaj naš amandma oziroma amandma naše poslanske skupine, potem lahko dodelamo še v tretjem branju člen, če to ni ustrezno.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tako je. Hvala lepa. In ta rešitev mislim, da je najbolj korektna. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje amandma poslanske skupine socialdemokratov k 6. členu. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (55 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 6. člen. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 6. člen? (50 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
Za novi 6.a člen imamo amandma vlade, ki pa je napovedala, da ga bo umaknila. Torej imamo amandma vlade. Matično telo, tu je napaka - ne podpira - ampak se ni opredelilo do tega amandmaja. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem torej amandma za novi 6.a člen. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (28 poslancev.) Kdo je proti? (9 poslancev.)
Amandma je sprejet. Sprejeli smo novi 6.a člen.
Smo pri 9. členu in amandmaju odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 9. členu? (33 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 9. člen. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 9. člen? (41 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
Prehajamo na odločanje o 18. členu in amandmaju odbora. Ni razprave. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 18. členu? (41 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 18. člen. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 18. člen? (38 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
Smo pri 21. členu in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 21. člen. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen? (41 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
Smo pri 22. členu in dveh amandmajih. Prvega predlaga vlada, odbor ga podpira. Drugemu amandmaju je predlagatelj odbor. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (37 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 22. člen. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen? (40 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
23. člen in amandma odbora za finance. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 23. člen? (34 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
24. člen. Imamo amandma odbora. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 24. člen? (42 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
27. člen in amandma odbora. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 27. člen. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za člen? (45 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 29. členu. Amandma odbora. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (40 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 31. členu. Amandma odbora. Ugotavljamo prisotnost! Svoj glas? Razprava? Razpravljati želi gospod Rupar. Prosim!

PAVEL RUPAR: Gospod predsednik, hvala za besedo. Kolegice in kolegi. Se opravičujem že vnaprej, ker izkoriščam poslovniško možnost, vendar ne bom govoril o 31. členu - še enkrat se opravičujem - pač pa o 30., ki ni bil amandmiran. Ker ni bil amandmiran, nisem imel možnosti...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Na koncu bo.

PAVEL RUPAR: Vem.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: O vseh členih h katerim niso bili vloženi amandmaji.

PAVEL RUPAR: Kljub vsemu, ampak mi smo že glasovali o vseh členih, ki niso bili amandmirani. Jaz se...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ne, kolega Rupar, mi smo glasovali, da bomo...

PAVEL RUPAR: Se opravičujem, bom to naredil do konca. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Res pa je, da lahko samo razpravljate o njih, nič več, nimate po poslovniku možnosti, da na njih vložite amandma. Hvala lepa gospod Rupar.
Torej člen 31. in amandma odbora. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 31. členu? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na 32. člen, amandma odbora. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 32. členu? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
37. člen, amandma odbora. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Prosim za pozornost. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 37. členu? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen je v celoti spremenjen.
38. člen, amandma pod točko 1. odbor in to je tudi edini amandma. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za člen? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Člen 39. ima štiri amandmaje. Prvega je vložila vlada, odbor ga podpira. Drugega je vložila vlada, odbor ga podpira. Tretjega je vložil odbor za finance, četrtega je vložil odbor za finance. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (41 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 4. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem spremenjeni 39. člen. Ugotavljam prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (46 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
41. člen in dva amandmaja. Oba predlaga odbor. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 1 amandma? (42 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Ugotavljamo prisotnost - svoj glas bo obrazložil gospod Bajc.

JOSIP BAJC: Predsednik opravičujem se. Bolj kot svoj glas bom obrazložil nelogičnost tega amandmaja. In sicer tretji odstavek 41. člena pravi: "o uporabi sredstev iz splošne proračunske rezervacije odloča vlada," sedaj je pa amandma oziroma župan na predlog ministra. Ne vem kako bo župan predlagal na predlog ministra neke spremembe, porabo sredstev rezervacij. Predlagam da ta amandma sprejmemo in potem za tretje branje, da se ena ustreznejša formulacija pripravi tega odstavka 41. člena.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa.

JOSIP BAJC: Razen če je mišljeno, da bodo župani dobili soglasja ministra o uporabi sredstev rezervacije. Upam, da ni tako.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Svoj glas bo obrazložil gospod Kopač.

MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Jaz bom sicer to podprl iz istega razloga kot gospod Bajc. Ampak ugotavljam, da je prišlo do napake. Mi smo pravzaprav na odboru dopisali cel tekst, ki pa je bil seveda smiseln, tako da vidim da je prišlo v poročilu do napake in se opravičujem zanjo. Jo bomo popravili do tretje obravnave.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo torej na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 2 amandma? (38 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen? (39 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
Člen 42 in amandma vlade, delovno telo tega podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen? (39 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
Člen 47 in trije amandmaji. Prvega predlaga vlada, odbor ga podpira. Drugega predlaga, drugega in tretjega predlaga odbor. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1? (40 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Prehitro. Drugič ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (41 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem tretji amandma pod, tretji amandma. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem spremenjeni člen. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (50 poslancev.) 50 nas je v dvorani. Kdo je proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
Za novi 47.a člen je amandma predlagal odbor za finance. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (45 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet. Člen 47.a sprejet.
48. člen, amandma vlade, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Člen, amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen? (42 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
Člen 49, amandma vlade, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
50. člen, amandma odbora. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 51. členu in dveh amandmajih, prvega predlaga vlada. Amandma pod točko 1 predlaga vlada, odbor ga podpira. Amandma pod točko 2 predlaga odbor. Tretji amandma predlaga poslanska skupina LDS, prejeli ste ga v pisni obliki na klop. V 51. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: "Podatki o dodeljenih sredstvih iz drugega odstavka 3. člena so javni." Želi kdo besedo? Gospod Kopač.

MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. Čisto kratko, morda dodatna obrazložitev, sicer je že pisna pripisana. Gre za to, da 51. člen govori v drugem odstavku o sredstvih subvencij, posojil in drugih oblik državnih pomoči, ki se dodeljujejo iz proračuna. Mi smo mnenja v poslanski skupini LDS, da morajo podatki, ne o zaprošenih, ampak o dodeljnih sredstvih, kdo jih je dobil, biti javni. Zdi se nam, da je to tako ali tako samo po sebi umevno, vendar včasih v prerekanju pa ko iščemo kakšen podatek javno, recimo enkrat je bil, pred dnevi je bil ta primer tu v parlamentu, pa je potem razumevanje drugačno na ministrstvih, ko menijo, da pa varstvo osebnih podatkov zahteva, da se ne pove, komu je bil denar dodeljen. Zato predlagamo v izogib tovrstnim nesporazumom, da se pač posebej zapiše, da so podatki o tem javni.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Kopač. Replika, gospod Bajc.

JOSIP BAJC: Hvala, gospod predsednik. Iz približno enakih razlogov, kot jih je omenil gospod Kopač in kaj se je do sedaj dogajalo, prosim, vkolikor je možno, v tej fazi, da pridobimo mnenje našega sekretariata v zvezi s tem amandmajem. Do sedaj je bila praksa, da so ti podatki bili tajni. Jaz se strinjam s tem amandmajem, vendar v izogib, da bi kršili kakšne druge zakone, če lahko poda mnenje sekretariat.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. To bi se lahko zgodilo tudi do tretje obravnave, sicer. Med nami je gospa Ogrinčeva. Prosim.

HELENA OGRINC: Hvala za besedo. Po pregledu predlaganega besedila amandmaja ocenjujemo, načelno, da ni nekih resnih pomislekov zoper takšno rešitev. Za kaj več pa seveda bi želeli imeti nekaj časa za preučitev. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospa Ogrinčeva.
Prehajamo torej na odločanje. Na glasovanje dajem amandma pod točko 1 k 51. členu. Ugotavljamo prisotnost! Predlagatelj je vlada. Odbor ga podpira. (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (51 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3, amandma poslanske skupine LDS, ki ste ga prejeli na klop. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.)
Sejo nadaljujemo čez 10 minut ob 12.17.

(Seja je bila prekinjena ob 12.07 uri in se je nadaljevala ob 12.21 uri.)

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Poslanska skupina združene liste me je pisno obvestila, da ima kratek posvet v poslanski skupini in da pridejo, gospod Pahor je pa že med nami, tako da. Torej ugotavljamo prisotnost tretjič!
Torej, glasovali bomo o 3. amandmaju k 51. členu. Amandma predlaga poslanska skupina LDS. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (52 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 51. člen. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta člen? (43 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
Predlagam še, da pač pozorno opravimo glasovanje o vloženih amandmajih k temu zakonu. Smo torej pri amandmaju k naslovu 5.10 - Poročanje o izvrševanju proračuna. Amandma vlade. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet. Naslov je v celoti spremenjen.
55. člen. Amandma odbora. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (45 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen? (35 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
Člen 59, amandma vlade, odbor ga podpira. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za člen? (40 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
Smo pri členu 60 in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Sedaj so amandmaji na obeh straneh. Za novi 61.a člen imamo amandma vlade, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sprejeli smo novi člen.
Člen 63, amandma vlade, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen smo v celoti spremenili.
Člen 64, amandma vlade, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen je v celoti spremenjen.
68. člen, amandma vlade, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Člen smo spremenili v celoti, vključno z naslovom.
Prehajamo na člen 69, amandma vlade, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta člen? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri členu 70. in amandmaju vlade, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Člen je v celoti spremenjen.
Člen 72 in amandma odbora. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri členu 76 in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
79. člen, amandma vlade, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K naslovu poglavja 8.1. - Splošne določbe imamo amandma vlade, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo naslov črtali.
Amandma k naslovu poglavju 9.1. - Notranji nadzor, amandma vlade, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Spremenili smo naslov.
96. člen, amandma odbora. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
97. člen, amandma vlade, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Člen je v celoti spremenjen.
Za novi 97.a člen imamo amandma vlade, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Sprejeli smo nov člen.
K 98. členu imamo amandma vlade, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
103. člen, amandma vlade, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
104. člen, amandma vlade, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Črtali smo točke, in tudi dali novo. Na glasovanje dajem člen 104. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Na glasovanje dajem člen za novi 106.a člen, predlaga ga vlada, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Sprejeli smo nov člen.
K 107. členu, amandma vlada, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen 107. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Zadnji amandma je predlagala vlada k 108. členu. S tem amandmajem se strinja tudi odbor. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 108. člen. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (47 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen 108 sprejet.
Glasovali smo o vseh tistih členih, h katerim so bili vloženi amandmaji. Sedaj pa dajem v razpravo vse člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Kje je gospod Rupar? Gospod Rupar - smo ga prej prepričali, da ni razpravljal o členu, h katerem ni bil vložen amandma. Sedaj bi imel priložnost, da bi dobil besedo. Gospod Bajc želi besedo.

JOSIP BAJC: Predsednik dovolil si bom prejšnjo, ko je hotel kolega Rupar komentirati oziroma obrazložitev dobiti v zvezi s 30. členom, ki pravi: "Župan predloži občinski proračun ministru, pristojnem za finance, v tridesetih dneh po njegovem sprejetju." Ali bodo sedaj po novem dejansko, in to sledi tudi v drugih členih tega zakona, bodo občine morale predlagati svoje proračune ministrstvu za finance. Ali to pomeni, da potem objave v uradnih listih oziroma v uradnih objavah ne zadoščajo?
Imam pa še eno splošno vprašanje. Ko sem ugotavljal recimo v 60. členu, potem pri 95. členu, gospod minister, mislim, da so ti datumi, enkrat govorimo o 28. februarju, ko naj vam neposredni proračunski porabniki predložijo zaključne račune, po drugi strani - recimo konkretno pa v 95. členu, ja v 95. členu pa pravi - da župan pripravi predlog zaključnega računa, občinske (Nerazumljivo.) za preteklo leto in ga predloži do 31.3. ministrstvu za finance. Tako da bi, potem bo treba pogledati, ali so ti datumi dejansko res usklajeni.
Prosim pa za komentar okrog 30. člena zakona.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod minister želi besedo.

MAG. MITJA GASPARI: Predložitev proračuna in pa potem mesečnih finančni poročil ni namenjena kontroli ministrstva za finance, ker te kontrole po zakonu nima in je tudi ne želi imeti. Potrebno pa je zaradi objavljanja podatkov o celotni bilanci javne porabe, imeti tudi podatke o rabi občinskih proračunov. Če ne vemo, kakšen proračun je bil sprejet, in lahko se strinjam z županom oziroma poslancem Bajcem, da je to tudi objavljeno v uradnem listu. Ampak tukaj gre za komunikacijo med občinskim svetom oziroma županom in ministrstvom, ki je na mnogih področjih normalna zadeva. Tako da če to moti v zakonu, da se čuti, kot da je to zdaj neka, neka obligacija, ki ne sodi v zakon, mislim da, se v tretji obravnavi, čeprav se zdaj ne more, ker ni bil amandma.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tako je.

MAG. MITJA GASPARI: Ampak vsekakor ministrstvo tega ne bo ... Ja. Zato gre. In gre samo zaradi tega, da lahko zbiramo podatke in jih tudi objavljamo, ker so podatki javni, na enem mestu in drugič zaradi sistema, ki je zdaj na področju financiranja lokalnih skupnosti postavljen, je vedno bolj pomembno, da bo ministrstvo za finance znalo s posamezno občino komunicirati, tudi zaradi investicij in drugih zadev, ki jih je treba že naravni ministrstva izračunati in jih seveda, potem jih potrdi državni zbor itn.
Ampak šlo je zgolj za tehnologijo, ne pa za vpletanje v pravice občinskega sveta, ali pa župana. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod minister. Ali želi še kdo razpravljati o preostalih členih h katerim niso bili vloženi amandmaji. (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem preostale člene na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (47 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Vsi preostali členi so sprejeti.
Razpravljati in glasovati moramo še o naslovu zakona. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (41 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Naslov zakona je sprejet.
V razpravo dajem naslednji predlog sklepa: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi Vlada Republike Slovenije." Ugotavljamo. Gospod minister želi besedo. Morda bo predlagal, da predlog zakona pripravijo poslanci.

MAG. MITJA GASPARI: To bi bilo zdaj nekoliko prepozno že. Ampak vseeno gospod predsednik bi predlagal, če dovolite sklep, da vlada lahko predloži zakona za tretjo obravnavo po drugem odstavku 194. člena poslovnika državnega zbora.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ni brezpredmetno kolegice in kolegi. Ni brezpredmetno. Tako je. Torej na glasovanje dajem najprej predlog sklepa, da predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi Vlada ... A smo o tem že glasovali? Da predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi Vlada Republike Slovenije. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog sklepa? (41 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Sklep je sprejet.
Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki ga je predlagal minister za finance gospod Gaspari. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (36 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Sklep je sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Kolegice in kolegi! Upam, da boste z razumevanjem sprejeli moj naslednji predlog. Državni zbor je bil s strani republiške volilne komisije obveščen oziroma so bili poslani ugotovitveni sklepi o prehodu mandata dosedanjega poslanca Slavka Gabra na gospoda Jožeta Leniča in o pravici kandidata Romana Jakiča, da skladno z drugim odstavkom 14. člena zakona o poslancih nadomesti poslanca Jožeta Školča v času, ko le-ta opravlja funkcijo ministra v vladi Republike Slovenije. Na podlagi tega obvestila so izpolnjeni formalni pogoji, da bi lahko še danes bila seja mandatno-imunitetne komisije. Moj predlog bi bil, da bi se to tudi zgodilo sedaj, da bi torej se seja mandatno-imunitetne komisije odvila v prostorih velikega salona in da bi državni zbor od 13.30 nadaljeval sejo in tudi če bo dobil gradivo s strani mandatno-imunitetne komisije potrdil mandat poslanskemu kolegu, nato pa bi spomladansko zasedanje zaključili, tudi s sklepom, da vse točke, ki niso bile obravnavane ali so bile prekinjene, da bodo obravnavane ali na izredni ali na redni seji v mesecu septembru.
Torej seja mandatno-imunitetne komisije bo ob 12.50, čez pet minut v velikem salonu. Seja državnega zbora pa se nadaljuje ob 13.30. Seveda ta seja komisije je sklicana tudi na predlog predsednika komisije oziroma v soglasju z njim, s Cirilom Puckom.

(Seja je bila prekinjena ob 12.43 uri in se je nadaljevala ob 13.34 uri.)

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi. Nadaljujemo z izredno sejo. Ugotavljamo prisotnost! Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Prehajamo na OBRAVNAVO SKLEPOV, KI JIH JE ZBORU PREDLOŽILA MANDATNO-IMUNITETNA KOMISIJA V ZVEZI Z OPRAVLJANJEM FUNKCIJE POSLANCEV. Najprej prehajamo na določitev kandidata, ki v skladu s 17. členom zakona o volitvah v državni zbor postane poslanec za preostanek mandatne dobe namesto poslanca, ki mu je prenehal mandat. Državni zbor je dne 29. julija 1999 ugotovil, da je poslancu dr. Slavku Gabru prenehal mandat. Republiška volilna komisija je zboru posredovala ugotovitev, da je mandat dotedanjega poslanca dr. Slavka Gabra prešel na gospoda Jožeta Leniča. Ugotovitev je obravnavala mandatno-imunitetna komisija, ki je zboru pisno poročala. Poročilo komisije ste prejeli na klop. Ali želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? Poslanke in poslanci? Ker ni razprave jo zaključujem in dajem na glasovanje naslednji predlog sklepa: "Potrdi se poslanski mandat gospodu Jožetu Leniču, rojenemu 28. junija 1965, stanujočemu - Krakovska 10.a, Domžale." Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (62 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Ker je državni zbor pravkar potrdil mandat poslancu Jožetu Leniču, to pomeni, da preneha opravljati funkcijo poslanca. O tem ste na klop prejeli tudi poročilo mandatno-imunitetne komisije, zato prehajamo na obravnavo o ugotovitvi prenehanja opravljanja funkcije poslanca državnega zbora. Ob prekinitvi tega mandata je razpravljala mandatno-imunitetna komisija državnega zbora, ki je pisno poročala. Ali želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Ali želi predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želijo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Poslanke in poslanci. Ker ni razprave zaključujem in prehajamo na glasovanje.
Na podlagi navedenega in v skladu z 9. členom zakona o poslancih predlagam, da se seznani z naslednjim ugotovitvenim sklepom:
Državni zbor Republike Slovenije ugotavlja, da je bil gospodu Jožetu Leniču z 29.7.1999 potrjen mandat poslanca, kar je po 10. členu zakona o poslancih nezdružljivo s opravljenem funkcije poslanca po drugem odstavku 14. člena zakona o poslancih. Zato v skladi s peto alineo prvega odstavka in drugim odstavkom 9. člena zakona o poslancih, preneha z opravljanjem funkcije poslanca z današnjim dnem. Ker je z ugotovitvijo gospod Jože Lenič prenehal opravljati funkcijo poslanca namesto poslanca gospoda Jožefa Školča, ki opravlja funkcijo v vladi Republike Slovenije, mora zbor opraviti še določitev kandidata, ki v skladu s 14. členom zakona o poslancih opravlja funkcijo poslanca, namesto poslanca, ki je prevzel funkcijo v vladi.
Republiška volilna komisija je zboru posredovala ugotovitev o kandidatu, ki mu pripada pravica, da bo nadomestil gospoda Jožefa Školča, ki ne more opravljati funkcije poslanca državnega zbora, ker opravlja funkcijo v vladi Republike Slovenije. Ugotovitev je obravnavala mandatno-imunitetna komisija. Poročilo ste prejeli na klop. Ali želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Ker nihče ne želi razpravljati, razpravo zaključujem in prehajamo na glasovanje. Na glasovanjem dajem naslednji predlog sklepa:
V času dokler poslanec Jožef Školč, ki je bil imenovan za ministra v skladu s prvim odstavkom 14. člena zakona o poslancih ne more opravljati funkcije poslanca, opravlja to funkcijo v skladu z drugim odstavkom 14. člena navedenega zakona od današnjega dne gospod Roman Jakič, rojen 1.5.1997 stanujoč Neubergerjeva 25, Ljubljana. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (61 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Ali je gospod Jakič med nami? Ga ni. V zvezi s priporočilom komisije za poslovnik z dne 30.5.1996, predlagam zboru, da sprejme še naslednji predlog sklepa. ... (Aplavz.) ... Kolega Jakič je zavzel mesto v državnem zboru, katerega že dokaj dobro pozna. ... (Smeh v dvorani.) ...
Predlagam zboru, da na podlagi priporočila komisije za poslovnik z dne 30.5.1996, da sprejmemo še naslednji sklep.
Do morebitnih sprememb v sestavi delovnih teles opravljata poslanca Jože Lenič in Roman Jakič funkcijo članov v vseh delovnih telesih, katerih predsednik, podpredsednik ali člana sta bila, dokler sta na podlagi drugega odstavka 14. člena zakona o poslancih opravljala funkcijo poslanca. Ali želi s tem v zvezi kdo besedo? (Ne želi.) Predlagani sklep dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (61 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Spoštovane kolegice in kolegi! Ugotavljam, da so s te izredne seje ostale neopravljene še naslednje točke dnevnega reda: 13., 14., 15., 16., 17., 18., 19., 20., 21., 22., 23., 25., 26., 29. in 29.a točka.
Na podlagi drugega odstavka 73. člena poslovnika državnega zbora, predlagam zboru, da se vse nezaključene točke dnevnega reda preložijo na naslednje seje zbora in sicer: 14. in 15. točka - predlog zakona o splošno upravnem postopku, tretja obravnava, predlog zakona o prevozu nevarnega blaga, tretja obravnava in predlog zakona o železniškem prometu, hitri postopek, da se preložijo na izredno sejo zbora, ki se bo pričela 16. septembra. Preostale prej naveden točke, pa na 16. redno sejo zbora, ki se bo pričela 21. septembra. Zboru tudi predlagam, da to odločitev sprejme v paketu, to je z enim sklepom. Ali kdo nasprotuje, da bi skupno obravnavali navedeni predlog z enim sklepom? (Ne nasprotuje.)
Če ne, dajem tak predlog, za preložitev točk v razpravo. Razprava bo potekala v skladu s poslovniškimi določbami in tukaj imajo možnost, da razpravljajo predstavniki poslanskih skupin. Ali želi kdo besedo? (Želi.) Gospod Moge, prosim.

RUDOLF MOGE: Predsednik, hvala lepa za besedo. Jaz bi temu paketu predal še dva zakona, to je zakon o visokem šolstvu in nacionalni program visokega šolstva. Sedaj se že drugič prelaga in se mi zdi, da je več kot potrebno, da jih čim prej sprejmemo.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa kolega Moge. Danes je bil dogovor, da bodo točke, ki niso obravnavane, prednostno obravnavane na redni seji zbora, ki se pričenja 21. septembra. Na enodnevni seji ali maksimalno enodnevno in pol, pa bodo samo tiste točke dnevnega reda, ki so v tretji obravnavi ali v okviru hitrih postopkov in so povezane s paketom EU. Torej točka, ki ste jo predlagali bo zanesljivo obravnavana na 16. redni seji. Ali želi še kdo od predstavnikov poslanskih skupin besedo? (Ne želi.)
Zaključujem razpravo in dajem predlagani sklep na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (53 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo predlagani sklep sprejeli.
Dovolite mi, da pred zaključkom 38. izredne seje spregovorim samo nekaj kratkih misli.

JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi! Ob zaključku spomladanskega dela državnega zbora bi želel spregovoriti nekaj stavkov. Izrazil bi svoje prepričanje v pričakovanju, da je tudi vaše, drage kolegice in kolegi, namreč, da je bil v središču našega zakonodajnega truda človek in njegovo dobro. Državni zbor je bil v 7-mesečnem delovanju oziroma delu v letu 1999 zelo delaven. Če bi šteli samo število sprejetih zakonov in drugih aktov, je to zelo pomembno merilo uspešnosti, ni pa izključno, pomembno pa je, da tudi to objektivno merilo pač povemo javnosti. In dovolite mi samo kratek kronološki pregled našega dela. Od 1.1.1999 do 29.7.1999 je državni zbor sprejel 150 zakonov, od tega 56 ratifikacij. Državni zbor je zasedal 101 dan, na sejah, plenarnih sejah smo presedeli 484 ur. V tem obdobju smo skupaj obravnavali 312 točk dnevnega reda. Zelo delovna so bila tudi delovna telesa, saj so v tem obdobju, torej od 1.1.1999 do danes imela 298 sej na 577 urah in obravnavala 1.125 točk dnevnega reda. V tem obdobju smo tudi sprejeli 41 zakonov iz tako imenovanega paketa zakonov, ki uveljavljajo harmonizacijo našega pravnega reda s pravnim redom Evropske unije.
V tem nagovoru bi izkoristil tudi za povabilo, da se v nedeljo 1. avgusta v čim večji meri poslanke in poslanci udeležimo slavnostne akademije, ki bo ob 80-letnici priključitve Prekmurja Sloveniji v Murski Soboti. Gre za pomemben dogodek za Prekmurje, saj je ta pokrajina po 100-letni upravni navezavi na Ogrsko bila prvič povezana z matičnim narodom in doživela svoj nacionalni in gospodarski razvoj.
Ob tej priložnosti bi se želel zahvaliti vsem, ki ste na različne načine bili vpeti v uspešno delo državnega zbora, vsem poslankam in poslancem, vodjem poslanskih skupin, vsem službam državnega zbora, vladi Republike Slovenije, ki nas je zasipala s številnimi zakoni. Na tem mestu bi tudi izrazil iskreno željo po čim prejšnjem okrevanju predsednika vlade, dr. Janeza Drnovška. Zahvala velja tudi novinarjem, ki ste nas budno spremljali pri vsaki naši odločitvi.
Danes je med nami zadnjič tudi gospod Peter Petrovič, ki se je odločil, da bo naporno življenje poslanca zamenjal za poklicno delo v gospodarstvu. Zahvaljujem se mu za njegovo delo in želim uspešno delo v novem poklicu. (Aplavz.)
Prav tako pa bo čez nekaj dni naš poslanski kolega Ivan Božič dosegel častitljivo 60-letnico in mu ob tem iskreno čestitamo in kot pravi: "za prijatelje si je treba čas vzet" - to bomo tudi storili.
Sedaj, takoj po zaključku pa nas tudi generalna sekretarka vabi, da skupaj v preddverju nazdravimo ob uspešnem delu državnega zbora. Vidimo pa se v septembru, 16. septembra, kot smo rekli, kratka izredna seja in nato 21. septembra redna seja. Nekaj dni pred 10. septembrom pa se bodo pričela delovna telesa. Vsem hvala! Srečno in lepo počitnice! (Aplavz.) Zaključujem 38. izredno sejo državnega zbora.

(Seja se je končala dne 30.7.1999 ob 13.50 uri.)

Zadnja sprememba: 09/16/1999
Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej