Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.16 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam 52. izredno sejo državnega zbora Republike Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 51. člena in 54. člena poslovnika državnega zbora.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Feri Horvat, Alojz Vesenjak za pričetek seje, Anton Delak in Richard Beuermann. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! (78 poslancev in poslank.)
Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil predstavnike vlade Republike Slovenije ter predstavnike državnega sveta Republike Slovenije, vse prav lepo pozdravljam. Pozdravljam tudi skupino slovenskih rojakov, slovensko folklorno skupino iz Vancouvra, iz Kanade, ki so trenutno na balkonu. /Aplavz./
Pred določitvijo dnevnega reda bomo opravili še postopek sprejema zapisnikov 20. seje ter 48. in 49. izredne seje državnega zbora. Pred tem pa želi proceduralno besedo kolega Kebrič in mu dajem besedo. Prosim.
IVAN KEBRIČ: Hvala, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!
8. junija smo vložili pisno, tako rekoč prošnjo ali zahtevo, da se na osnovi politične kulture evropskih parlamentov iz naše sredine gospa Eda Okretič-Salmič, ki je bila izključena, odstrani iz naše skupine. Ker se to do sedaj ni zgodilo, kljub temu, da smo 18. ponovno zaprosili predsednika državnega zbora, kljub temu, da smo trikrat osebno na kolegijih o tem razpravljali in predlagali, predlagam, da nam odobrite eno uro odmora, da se posvetujemo, kako bomo nadalje sodelovali v državnem zboru. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Lepo prosim, kolegi. Lepo vas prosim!
Rad bi dal kratko pojasnilo na proceduralni predlog poslanskega kolega Kebriča. Poslanski kolega Kebrič mi je že v preteklem tednu vnaprej napovedal, da bo pred začetkom današnje izredne seje nastopil tukaj in v obliki proceduralnega vprašanja protestiral, če do današnjega dneva ne bomo uspeli najti dogovora, da bi za podpredsednico in poslanko Edo Okretič-Salmič poiskali neko drugo mesto na sedežnem redu v državnem zboru. Tukaj ste bili nekoliko netočni, kolega Kebrič. Niste predlagali, da bi se poslanka Okretičeva odstranila iz vaše poslanske skupine, ampak v dopisu ste predlagali, da se pač poišče drugo sedežno mesto za kolegico Okretičevo.
Jaz sem se sam močno potrudil, da bi poiskal dogovor. Prva rešitev je bila ta, da se je kolegica Okretičeva presedla za eno mesto v ozadje, torej ne sedi več na istem sedežnem mestu kot do sedaj. Priznam pa, da mi v tem času ni uspelo najti rešitve, s katero bi soglašala tako poslanska skupina DeSUS kot kolegica Okretičeva, ki sama tudi ni stopila v nobeno poslansko skupino. Do danes mi žal to ni uspelo. Bilo je danih nekaj predlogov. Ko sem se posvetoval s poslanskimi kolegi, teh predlogov niso podprli, tako da zaenkrat do danes rešitve nisem našel. V izogib zapletom prosim za potrpljenje, kolega Kebrič. Upam, da bom v okviru tega tedna našel rešitev, da ne bo več teh zapletov. Predlog, ki ste ga pa podali, pa ni v poslovniških določbah, kjer se predlaga pavza za posvetovanje v poslanski skupini.
Prehajamo na preglede zapisnikov, ki so na vpogled v računalniški mreži. /Glas iz dvorane./
Kolega Kebrič. Glede na vsebino, ki ste jo predlagali za posvet v poslanski skupini, vam te možnosti tokrat ne bom dodelil. Ne, kolega Hvalica je hotel ugovarjati nastopu kolega Kebriča. Proceduralni predlog, kolega Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Ker sem bi v preteklosti sam večkrat žrtev linča zaradi besed, tokrat prosim predsednika državnega zbora, da oceni nastop gospoda Kebriča kot žaljiv. On je namreč rekel, naj se poslanka odstrani. Odstranjevalo se je v prejšnjem sistemu, gospod Kebrič! Zdaj bi lahko kvečjemu predlagali, da se premesti poslanka Okretičeva.
Zato predlagam, gospod predsednik, da tako kot ste meni večkrat vzeli besedo in me opomnili, tokrat izrečete zaradi besede "odstraniti" opomin poslancu Kebriču. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Hvalica. V svojem kratkem komentarju oziroma pojasnilu sem se dotaknil prav vprašanja oziroma besedice "odstrani" in sem povedal, kaj je pisalo v prvotnem predlogu poslanske skupine DeSUS. Lepo prosim, da ne nadaljujemo te razprave in da se lotimo dnevnega reda, ki je pred nami.
Smo torej pri sprejemu zapisnikov 20. seje ter 48. in 49. izredne seje državnega zbora. Zapisniki so na vpogled v računalniški mreži. Ali kdo zahteva spremembo ali dopolnitev oziroma ima kakšno drugo pripombo k zapisnikom.
Proceduralno ugovarjate moji razlagi, kolega Kebrič, ali imate nov predlog? Prosim, nov proceduralni predlog ima kolega Kebrič.
IVAN KEBRIČ: Hvala za besedo. Poslanska skupina demokratične stranke upokojencev napoveduje obstrukcijo tako dolgo, dokler ne bo ta problem razrešen, da se gospa Eda Okretič premesti drugam, tja, kamor spada. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kebrič. Prosim, da premislite o tem predlogu, ker se lahko najde drugačna rešitev. Imate proceduralni predlog, kolega Anderlič? Prosim. Kolega Bajc, prosim za mir v dvorani! Samo trenutek, da se zbor umiri, da bo lahko kolega Anderlič predlagal proceduralni predlog.
ANTON ANDERLIČ: Predvsem, da gospod Bajc dopusti, da lahko izza govornice kaj povem.
Sicer obžalujem, da predsednik ni dal odmora poslanski skupini DeSUS za posvetovanje pred odločanjem o dnevnem redu, to je pač njegova pravica, ampak to je druga zadeva. Rad bi vas, gospod predsednik, spomnil, da ste pred kratkim prejeli zahtevo za nadaljevanje 51. izredne seje državnega zbora in zaprosilo za razlago 51. člena poslovnika državnega zbora. 27 poslancev je podpisalo to zahtevo. V skladu z 51. členom poslovnika je nesporno jasno, da se ne more začeti 52. izredna seja, dokler se ne konča 51. izredna seja oziroma če se teh 27 poslancev moti, pomeni, da naj poslovniška komisija obrazloži, kako je s tem. 51. člen poslovnika je pa nesporno jasen, in predlagam, da upoštevate zahtevo 27 poslancev, se z njo seznanite in tako tudi ravnate. Igra naključja je, da je 51. izredna seja sklicana seveda skladno s poslovnikom in da se sklicujemo na 51. člen poslovnika, ki določa, kdaj se skliče izredna seja in pod kakšnimi pogoji. Seveda vem, da boste poskušali sedaj razložiti, da v poslovniku nikjer ne piše, da ne sme biti sklicana nova izredna seja, če prejšnja še ni končana, ampak glede na poslovnik imamo pravico, da 24 poslancev zahteva nadaljevanje 51. izredne seje, ki je v teku, in šele potem lahko sledi 52. izredna seja.
Prosim, da z vso resnostjo upoštevate to zahtevo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Anderlič. Ko sem se pravzaprav že namenil v plenarno dvorano, sem dobil v roke ta dopis: "Zadeva: Zahteva za nadaljevanje 51. izredne seje državnega zbora in zaprosilo za razlago 51. člena poslovnika državnega zbora." Sam se bom obrnil na komisijo za poslovnik, da odgovori na to vprašanje, menim pa, da v ničemer ta zadeva ne vpliva na sprejemanje dnevnega reda in odločitev, da državni zbor prične 52. izredno sejo državnega zbora.
Ali kdo zahteva spremembo ali dopolnitev oziroma ima kakšno drugo pripombo k zapisnikom? Kolega Anderlič, ugovarjate moji razlagi? /Poslanec Anderlič odgovarja iz klopi./ Ta predlog ni bil proceduralne narave in je v nasprotju z dogovorom na seji kolegija predsednika državnega zbora. V celoti smo se dogovorili za potek današnje seje. Prosim, da upoštevamo naš dogovor, sicer bomo težko delali. Saj sem odgovoril na vašo zahtevo. Prosim, kolega Anderlič ima nov proceduralni predlog.
ANTON ANDERLIČ: V imenu poslanske skupine pred odločanjem o zapisnikih in o dnevnem redu 52. izredne seje zahtevam eno uro odmora za posvetovanje v skupini. Seveda, v ničemer ni točno to, gospod Podobnik, kar ste razlagali sedaj, da sem jaz kjerkoli sodeloval in da sem se strinjal z vašimi manipulacijami. To ni res! V imenu poslanske skupine zahtevam eno uro odmora pred glasovanjem o zapisnikih in o dnevnem redu, kajti tudi mi se bomo posvetovali, ali bomo na tak način še sodelovali naprej pri delu zbora ali ne.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Sprašujem, ali je kakšna pripomba k zapisniku 20. seje državnega zbora? (Ni.) Preden preidemo na odločanje, dajem na predlog poslanske skupine LDS enourni odmor. Dobimo se ob 15.30 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 14.30 uri in se je nadaljevala 15.34 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ura je 15.30. Ugotavljamo prisotnost! (60 poslancev in poslank.)
Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Ali želi besedo predstavnik Liberalne demokracije Slovenije, poslanske skupine? Besedo ima kolega Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: V poslanski skupini liberalne demokracije menimo, da bi bilo prav ali pa nujno, da se sestane kolegij predsednika državnega zbora, in to tudi predsedniku predlagamo, kajti način, kako se želi pričeti 52. izredna seja in vse okoliščine, ki so povezane s tem, ne zagotavljajo, da bi lahko racionalno delali na 52. izredni seji. Zato pričakujemo, da boste, gospod predsednik, sklicali kolegij o tistem odprtem vprašanju, ki smo ga v skupini 27-ih poslancev naslovili tudi poslovniški komisiji, da ga bo poslovniška komisija proučila in dala nedvoumen odgovor. Zato menimo, da z našega stališča pač ni pogojev za prehod na sprejemanje dnevnega reda 52. izredne seje. Tej pobudi za sklic kolegija pa so se pridružili tudi vodje poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov, poslanske skupine DeSUS-a in poslanske skupine SNS.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Anderlič. Predlagam, da bi se kolegij sestal danes ob 18.00 uri, da bomo vsaj nekaj časa vendarle namenili delu državnega zbora. Sam ocenjujem, da sem ravnal v skladu z dogovorom na delovnem pogovoru in na seji kolegija. Ampak seveda to ni mesto, da bi se prepričevali iz klopi, tako da v celoti imam čisto vest, v celoti sem izpolnil dogovor z vodji poslanskih skupin. Imam seveda tudi stenogram in seveda kolegi, ki so bili na tem srečanju, bodo potrdili, je bilo točno dogovorjeno, kdaj bi se nadaljevala 51. izredna seja. In ko se bo nadaljevala, takrat je bilo rečeno, je prvo vprašanje odgovor predsednika vlade na tri poslanska vprašanja opoziciji. Tisti ki ste bili zraven boste temu pritrdili.
Sedaj pa... Ne, zadeva je zaključena, kolega Anderlič. Moramo preiti na glasovanje po poslovniku. /Poslanec Anderlič govori iz klopi./ Po poslovniku! Predlagam, da se danes ob 18.00 uri sreča kolegij in se, če je potrebno, tudi o teh vprašanjih še enkrat pogovori.
Ker k zapisniku 20. seje državnega zbora Republike Slovenije ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu zapisnika. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zapisnik? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je zapisnik sprejet.
Ker k zapisniku 48. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu zapisnika. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost - drugič! (44 prisotnih.)
Sejo bomo nadaljevali čez 10 minut, ob 15.50 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 15.39 uri in se je nadaljevala ob 15.51 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tretjič ugotavljamo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za zapisnik 48. izredne seje? (42 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je zapisnik sprejet.
Ker k zapisniku 49. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu zapisnika. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost drugič! Še kolega Pahor se nam bo pridružil. (45 prisotnih.)
Državni zbor ni sklepčen.
Sejo nadaljujemo ob 16.30, takoj, čez 5 minut bo v sobi 217 seja kolegija predsednika državnega zbora.
(Seja je bila prekinjena ob 15.52 uri in se je nadaljevala ob 16.53 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi! Rad bi vas obvestil, da je bilo srečanje kolegija predsednika državnega zbora uspešno. Našli smo dogovor, prek katerega bomo omogočili normalno delo državnega zbora v tem tednu. Prosim, da me pozorno poslušate, da vam povem, kakšen je predlog kolegija, ki sem ga sam tudi podprl in sem prepričan, da ga boste tudi vi, spoštovane kolegice in kolegi, podprli.
Državni zbor bi sedaj prekinil odločanje o zapisniku 49. izredne seje. To tudi pomeni, da državni zbor sedaj ne bo odločal o dnevnem redu 52. izredne seje, pač pa se bo lotil 51. izredne seje, in sicer 46. točke dnevnega reda, to je - prosim, kolega Hvalica, nekdo se je zasmejal, je bil kolega Hvalica? Ni bil, se opravičujem - to je predlog zakona o spremembi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku, skrajšani postopek. Vlada se je s pismom obrnila na državni zbor, da bi to točko prednostno obravnaval. Ko bomo to točko obravnavali, bomo vse preostale točke 51. dnevnega reda izredne seje po poslovniških določbah prestavili na naslednjo sejo, to je 52., katere dnevni red bomo še danes sprejeli in nocoj bi državni zbor tudi že odločal o obeh odložilnih vetih. V teku tega tedna, najverjetneje bo to v petek dopoldne, pa bo predsednik vlade, dr. Bajuk odgovoril v okviru 52. izredne seje tudi na tri poslanska vprašanja s strani opozicije. Tak je bil naš dogovor. Ali sem povzel pravilno?
Na seji kolegija smo seveda ugotovili, da sem za dnevni red 52. izredne seje predlagal nekaj zelo pomembnih točk dnevnega reda, to so točke od 19 do 24. To so vse točke, katere mora obravnavati tudi odbor za infrastrukturo in okolje. Žal jih ni obravnaval še in predlagano je bilo, da se te točke ne uvrstijo in da se uvrstijo na sejo, ki se bo pričela 25. julija, v tem času pa bo odbor lahko kvalitetno pripravljal te točke dnevnega reda.
Odpiram torej 51. IZREDNO SEJO DRŽAVNEGA ZBORA.
(Seja je bila prekinjena ob 16.57 uri in se je nadaljevala ob 17.24 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi! Prehajamo na sprejem dnevnega reda 52. izredne seje.
Pred tem smo še pred glasovanjem o zapisniku 49. izredne seje državnega zbora. Ker k zapisniku ni bilo pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu zapisnika. Ugotovimo prisotnost! (77 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zapisnik? (65 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani zapisnik sprejet.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 52. izredne seje državnega zbora.
Prejeli ste ga s sklicem dne 7. julija 2000. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena poslovnika državnega zbora. Prosim, kolegice in kolegi, če si pozorno pogledate dnevni red 52. izredne seje.
Tudi v skladu z dogovorom na zadnji seji kolegija predlagam, da se z dnevnega reda umaknejo točke od 19 do 24. To so točke, ki jih odbor za infrastrukturo in okolje še ni obravnaval, vse te točke pa bodo uvrščene na izredno sejo, ki se bo pričela predvidoma v torek, 25. julija.
Ali kdo nasprotuje, da bi o umiku šestih točk dnevnega reda odločali v paketu? Kolega Bevk želi besedo.
SAMO BEVK: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Imam predlog, in sicer, oglasiti sem se hotel tako ali tako, če bi danes obravnavali celotni dnevni red 52. izredne seje. Namreč predlagam, da se z dnevnega reda umakne 24. točka oziroma da se niti na 53. sejo ta točka ne more uvrstiti, ker ni pogojev, da pride na dnevni red, kajti ta točka, zakon o vodah, je bila uvrščena na to sejo in če bo uvrščena tudi na 53. sejo, bo uvrščena v nasprotju s četrtim odstavkom, se mi zdi, 174. člena poslovnika državnega zbora, ki pravi: "Predsednik državnega zbora zadrži dodelitev predloga zakona, če še ni končan zakonodajni postopek o predlogu zakona z enako ali podobno vsebino, in o tem obvesti predlagatelja."
Namreč, da vas spomnim, trije poslanci, Janko Veber, Miran Potrč in Samo Bevk, smo 8. marca letos v parlamentarno proceduro vložili predlog zakona o vodnih zemljiščih in gospodarski infrastrukturi, ki obravnava enako oziroma podobno vsebino kot zakon o vodah. Ta zakon je bil v parlamentarno proceduro vložen 8. marca, se pravi, teden dni prej, preden je ta zakon o vodah sprejela vlada, ki ga je sprejela 14. marca in je bil šele 28. marca objavljen v Poročevalcu državnega zbora.
Zato predlagam, spoštovani gospod predsednik, da najprej uvrstite na dnevni red predlog zakona, ki smo ga predlagali Veber, Potrč in jaz, in šele potem, ko bo konzumirana ta odločitev, pride lahko na vrsto še vladni zakon o vodah. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Bevk. O tej temi smo na kratko razpravljali tudi na kolegiju. Gre za vsebino, ki je podobna nekaterim drugim zakonom; če omenim samo primer zakona o telekomunikacijah, ki ga predlaga kolega Jakič, in nato vladni predlog - tam smo se odločili za rešitev, da se oba hkrati obravnavata. Jaz sem se sam posvetoval tudi s strokovnimi službami v državnem zboru in sem se nato odločil, kot sem se odločil. Ampak je še torej čas do 53. izredne seje, ko bomo uvrščali, da se dokončno odločimo o tem vprašanju. Je pa tudi vaš predlog podoben mojemu, da se umakne z dnevnega reda te seje, tako da tukaj ne vidim nasprotovanja. In ker ne vidim nasprotovanja, da bi se o teh točkah za umik odločalo v paketu, jih dajem torej na glasovanje. Na glasovanje dajem predlog, da se z 52. izredne seje umaknejo točke od 19 do 24. Ugotavljamo prisotnost! (76 prisotnih.)
Kdo je za predlagani umik? (73 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Predlog za umik je sprejet.
Ali je še kakšen predlog za umik? Kolega Kelemina, prosim.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa, spoštovani predsednik. Cenjeni vsi! Naša poslanska skupina predlaga, da bi z dnevnega dneva umaknili 10. točko dnevnega reda, ker pač smatramo, da ne gre za tako nujno zadevo, da bi jo bilo potrebno v tem paketu te evropske zakonodaje in ostalih pomembnih zakonov obravnavati, in da bi se preložila na eno izmed rednih sej, ki bodo v prihodnosti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Torej kolega Kelemina predlaga, da se z dnevnega reda 52. izredne seje umakne točka 10 - predlog zakona o računskem sodišču, tretja obravnava. Zakon pa je bil pripravljen v okviru paketa EU. Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? To je odbor, ki ga vodi kolega Feri Horvat. Podpredsednik odbora? Ga ni med nami. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Stališče LDS, kolega mag. Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Liberalna demokracija nasprotuje temu predlogu gospoda Kelemine. Rad bi pa ob tem poudaril, da je Vlada Republike Slovenije februarja letos sprejela program dela za letošnje leto. Ta program dela je bil vezan na državni program za prevzem pravnega reda Evropske unije. Vsi v tem zboru - do sedaj nisem še slišal nasprotnega mnenja, razen morda s strani SNS včasih - ste se zavzeli za to, da Slovenija prevzema zakonodajo s področja pravnega reda EU, v skladu z državnim programom, ki smo ga sami sprejeli. Predlog zakona o računskem sodišču je eden od zakonov s tega seznama. Lahko menite, da ni veliko argumentov, zakaj je na tem seznamu, lahko menite, da je veliko argumentov, da je na tem seznamu, ampak na tem seznamu pač je. Rad bi opozoril tudi na to, da je celo sedanja vlada na svoji zadnji seji prejšnji teden sprejela rebalans programa dela, v katerem sicer ne spoštuje več državnega programa za prevzem pravnega reda Evropske unije, vendar niti enega samega predlaganega zakonskega projekta ni, skratka niti o eni stvari se ni odločila mimo tega reda, zamika samo roke.
Ta zakon že zamuja roke iz državnega programa za prevzem pravnega reda EU. Mislim, da bi moral biti sprejet v prvem trimesečju letošnjega leta, govorim na pamet, mislim si, da je tako, morda pa v drugem trimesečju, vsekakor pa ne kasneje. Če bo prestavljen še s te seje na kakšno od, kot je bilo predlagano, naslednjih rednih, potem bomo seveda definitivno močno zamudili rok, ki je predviden v državnem programu, ki smo ga sami sprejeli. Zato menim, da ni nobenega utemeljenega razloga za prestavitev tega predloga zakona. Posebej pa bi rad poudaril, da smo na odboru za nadzor proračuna, kjer je gospod Kelemina tudi sodeloval, sprejeli nekaj amandmajev k temu predlogu zakona, zdaj v tretji obravnavi, in da je bila razprava izjemno strpna. Vsi amandmaji so bili sprejeti praktično soglasno in me je ta predlog zelo začudil in menim, da nima zveze z vsebino zakona in doseženimi odločitvami do sedaj. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi besedo še katera od poslanskih skupin? Stališče poslanske skupine SLS + SKD Slovenske ljudske stranke, Benjamin Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala, gospod predsednik. Ta zakon je res pripravljen za tretjo obravnavo. Sodi v paket evropske zakonodaje, lahko pa tudi ne bi sodil v ta paket, ker imamo primeren zakon, po katerem lahko računsko sodišče normalno deluje še nekaj časa.
V poslanski skupini smo se posvetovali in bomo podprli predlog, da se zakon umakne s te seje državnega zbora, glede na to, da imamo nekatere pripombe, ki niso bile upoštevane pri pripravi zakona za tretje branje zaradi preglasovanja, to je dejstvo, in bomo storili vse, da pride na naslednjo sejo državnega zbora, če sem prav slišal, že 25., kot ste omenili. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še katera od poslanskih skupin besedo? Stališče poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov, Miran Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Rad bi samo povedal, da mi tega predloga ne bomo podprli. Prosil bi, če je možno po dolgih obravnavah po različnih konceptih, potem ko smo se v zelo strpnem delu pravzaprav uskladili v komisiji za nadzor proračuna o vseh temeljnih vprašanjih, pristopiti k obravnavi zakona. Eventualne amandmaje bo možno še vložiti in o njih odločati. Na nek način razumemo, podlaga je tega zakona želja, ne ga sprejeti, ne pa da bi še kakšne eventualne amandmaje domislili, ker je vsa stvar v razpravi že relativno dolgo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Stališče poslanske skupine DeSUS predstavlja kolega Kebrič.
IVAN KEBRIČ: Hvala za besedo. Spoštovane kolegice, kolegi! V naši poslanski skupini menimo, da je nujno, da čimprej dobimo ta zakon, ne samo ker je v skladu z Evropsko unijo, mislim njihovo zakonodajo, ampak tudi zaradi naših razmer, da bomo končno imeli zakon, po katerem bomo poslovali. Zato bo naša poslanska skupina nasprotovala predlogu, da se umakne z dnevnega reda. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Stališče poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke, Sašo Peče.
SAŠO PEČE: Spoštovani! Ponavadi je, da celotna evropska zakonodaja tej državi v pretiranem smislu hitenja škodi, da spuščamo zadeve, ki bi bile namenjene zaščiti, recimo domačega, domačega materiala, če se lahko grobo izrazim. V Slovenski nacionalni stranki kljub temu, da smo edina politična organizacija, ki nikakor ne daje kot prioriteto delovanja tega državnega zbora evropsko zakonodajo, bomo absolutno proti predlogu, mislim, da prihaja iz vrst socialdemokratov, da se zadeva umakne.
Prepričani smo, da v tem primeru, torej v primeru te materije, ki jo imamo pred seboj, zadeva mora ostati na dnevnem redu, jo moramo obravnavati, kajti tako kot je govornik oziroma stališče DeSUS-a pred našo stranko, smo prepričani, da bi bilo škoda, da v teh trenutkih zamudimo to priložnost in danes zadevo spustimo iz rok. Vprašanje je, kaj bi pomenilo, da se naslednjič srečamo s tem zakonom, vprašanje je, kaj bi to pomenilo za materijo, ki jo skuša ta zakon osvojiti. Glasovali bomo proti umiku. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Sedaj pa je stališče poslanskih skupin izčrpano. Sprašujem, ali predlagatelj umika želi dodatno obrazložiti svoj predlog! (Ne želi.) Na glasovanje dajem predlog, da se 10. točka, to je predlog zakona o računskem sodišču, tretja obravnava, umakne z dnevnega reda 52. izredne seje. Ugotavljamo prisotnost! (77 prisotnih.)
Kdo je za predlagani umik? (43 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za umik 10. točke z dnevnega reda 52. izredne seje sprejet.
Ali imamo še kakšen predlog za umik? Nimamo? Imamo - predlog za umik ima tudi kolega Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Predlagam, da se z dnevnega reda umaknejo tudi točke od 4 do 18, zato, ker prav tako kot za ravnokar umaknjeno točko dnevnega reda za njih ni nobene utemeljitve, da bi z njimi morali hiteti, ker državni program za prevzem pravnega reda Evropske unije za vse te točke predvideva enake ali podobne roke kot za predlog zakona o računskem sodišču. Predlagam skratka, da na dnevnem redu ostaneta samo točki 1 in 2 - ponovno odločanje o dveh predlogih zakonov, ki sta doživela veto v državnem svetu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Kopač, ali je to resen predlog? Točka 4 se glasi: Obravnava... /Ugovori iz klopi./ Prosim? Prosim, procedura je zelo resna zadeva. Predlog kolega Kopača je, da se z dnevnega reda te izredne seje umaknejo točke od številke 5, to je predlog zakona o potrošniških kreditih, do 18, kot ste rekli, to je predlog zakona o spremembi zakona o avtorskih in sorodnih pravicah. Kolega Kopač, namen te seje je bil prav obravnava EU zakonov. Ne, če boste vztrajali, gremo po proceduri in o vašem predlogu glasujemo.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala lepa. Preden bom spremenil svoj predlog, bi rad povedal samo to: hvala, ker ste povedali, da je bil namen te seje obravnava zakonov, ki jih zahteva prevzem pravnega reda Evropske unije. Vi ste ravnokar - vladajoča koalicija, govorim - dokazali, da vam ni do tega in da vlečete slovensko javnost za nos. Predlog zakona o računskem sodišču, ki ni več uvrščen na to sejo državnega zbora, je, kot vsi veste, sestavni del prevzemanja pravnega reda Evropske unije; namenjen je učinkovitejšemu delu računskega sodišča. Odkar ste na oblasti, vam za učinkovitejše delo računskega sodišča ni več mar. In zato se mi zdi opravičevanje organiziranja seje državnega zbora za obravnavo tako imenovane evropske zakonodaje zgolj laž, kajti na dnevnem redu so v glavnem stvari, ki ne bodo deležne nobene polemike, pomembne stvari pa ste pobrisali z dnevnega reda.
Svoj predlog seveda umikam, ker se mi zdi, da bi ne bilo primerno, zdaj ko smo že tu, želel pa sem opozoriti na vaše sprenevedanje. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Umaknjen je torej predlog za umik. Seveda, to je dobra metoda, najprej nekaj predlagaš, potem pa to umakneš, in imaš možnost, da dvakrat nastopiš. Prosim, da se tega ne poslužujemo več.
Prehajamo na predloge za razširitev.
Vlada Republike Slovenije predlaga, da se na 52. izredno sejo uvrsti predlog zakona o privatizaciji državnega premoženja, druga obravnava. Zakon je bil posredovan v državni zbor danes. Ob zapletu ob 14.00 uri se nam je celo zgodila nerodnost, da je vsebina zakona, ki je bila namenjena vodjem poslanskih skupin, ostala v paketu tukaj na mizi. Sedaj se za to zamudo opravičujem in smo ga vam razdelili. Predstavniku vlade, če želi besedo, pa postavljam vprašanje: Kateri so razlogi, ki so nastali po sklicu 52. izredne seje, kajti vlada pozna določbo poslovnika, da predlaga, da bi se na to izredno sejo uvrstil tudi predlog zakona o privatizaciji državnega premoženja, druga obravnava? Besedo želi državni sekretar dr. Pirkmajer.
DR. EDO PIRKMAJER: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci. Vlada predlaga, vam predlaga, da zakon obravnavate v drugi obravnavi. Zakon je bil sprejet na seji v četrtek, pretekli četrtek, v ponedeljek je bila opravljena še redakcija in je zgolj zaradi tehničnih pomanjkljivosti prišel v državni zbor kasno. Sicer je zakon pomemben za uresničevanje približevanja evropski skupnosti, ne sicer neposredno, vendar posredno izredno pomemben, kajti določa procedure o privatizaciji državnega premoženja in s tem odpira možnosti tudi za spremembe sistema na mnogih področjih, ki jih je treba prilagoditi evropski skupnosti. Z ozirom na to, ker zahteva zakon seveda še predhodno obravnavo v delovnih telesih državnega zbora, seveda ne morem presoditi, če bo ta procedura gotova prej, preden bo zakon prišel dejansko v obravnavo na plenum državnega zbora. Tako predlagam, gospod predsednik, da predlog vlade upoštevate in da poslanci s svojim sklepom uvrstijo zakon na dnevni red. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju, dr. Pirkmajerju. Če bi vlada uspela in zakon vložila v proceduro v četrtek oziroma v petek prejšnji teden, bi bil zakon zanesljivo sestavni del predloga dnevnega reda 52. izredne seje. Ker ga nisem prejel, ga pač nisem uvrstil. Gre za zelo pomembno vprašanje spoštovanja procedure in poslovnika. Sam imam pač drugačen predlog kot vlada, da je zakon ena prvih točk seje, ki se prične v torek 25. julija.
Ali je še kakšen predlog za širitev dnevnega reda? (Ni.) Prehajamo na odločanje po hitrem oziroma skrajšanem postopku. Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o potrošniških kreditih. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem predloga zakona o potrošniških kreditih po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Sekretariat? Poslanske skupine? Razpravo zaključujem. Na glasovanje dajem predlog, da se zakon o potrošniških kreditih sprejme po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (74 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (62 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o carinski tarifi. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo sprejem predloga zakona po hitrem postopku podpira. Ali želi besedo predstavnik vlade? Poročevalec matičnega delovnega telesa? Sekretariat? Poslanske skupine? Na glasovanje dajem predlog za sprejem predloga zakona o carinski tarifi po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! ( 77 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (60 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji leta 2001. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? Poročevalec matičnega delovnega telesa? Predstavniki poslanskih skupin? Sekretariat? Predlog za sprejem navedenega zakona po hitrem postopku dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (64 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o kozmetičnih proizvodih. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem zakona po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? Poročevalec matičnega delovnega telesa? Predstavnik sekretariata? Poslanske skupine? Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga, to je predloga zakona o kozmetičnih proizvodih, po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (78 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (57 prisotnih.) Kdo je proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogih za sprejem zakonov po skrajšanem postopku. Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembi zakona o denacionalizaciji. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom za sprejem predloga sprememb in dopolnitev zakona po skrajšanem postopku soglaša. Želi besedo predstavnik vlade? Poročevalec matičnega delovnega telesa? Predstavnik sekretariata? Predstavniki poslanskih skupin? Kolega Jagodnik. Ne želite besede? Razpravo zaključujem. Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga sprememb in dopolnitev zakona po skrajšanem postopku. Predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotavljamo prisotnost! (79 prisotnih.)
Kdo je za predlog, da sprejmemo spremembo zakona o denacionalizaciji po skrajšanem postopku?
Kdo je za? (54 poslancev.) Kdo je proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem predloga zakona po skrajšanem postopku sprejet.
79 deljeno z 20, potrebna večina oziroma tretjina bi bila 26.
Predlog za sprejem po skrajšanem postopku je sprejet.
Državni svet Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložil predlog zakona o spremembi zakona o avtorskih in sorodnih pravicah. Matično delovno telo o spremembi zakona o avtorskih in sorodnih pravicah ne soglaša in predlaga, da navedeni predlog zakona obravnavamo po rednem postopku. Ali kdo od kolegic in kolegov nasprotuje, da predlog zakona o spremembi zakona o avtorskih in sorodnih pravicah v okviru te seje državni zbor obravnava v prvi obravnavi? Ne. Tako bo tudi uvrščeno.
Zbor bo v zvezi s 26. točko dnevnega reda, to je volitvami in imenovanji, obravnaval predloge, ki mu jih bo in mu jih je že predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, kot tudi zadeve, ki mu bodo predložene med to sejo. S sklicem seje, dne 7.7.2000 ste bili obveščeni, da lahko kvalificirani predlagatelji na podlagi 190. in 197. člena poslovnika državnega zbora k 12. in 13. ter k 10. in 11. točki dnevnega reda, 10. smo umaknili, torej k 11. točki dnevnega reda vlagajo amandmaje do začetka obravnave posamezne točke na seji zbora.
Prehajamo na glasovanje o predlogu dnevnega reda v celoti. Za današnjo sejo tako predlagam dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem, s predlaganimi spremembami in s točkami, ki smo jih prenesli z 51. izredne seje. Ugotovimo prisotnost! (80 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dnevni red 52. izredne seje? (62 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani dnevni red 52. izredne seje državnega zbora sprejet.
Kot obvestilo, v skladu z dogovorom predlagam, kolegice in kolegi, da državni zbor sedaj v nadaljevanju opravi 1. in 2. točko dnevnega reda, to je torej odločanje o dveh suspenzivnih vetih, ki ju je predlagal državni svet; da jutri dopoldne ob 10.00 uri državni zbor prične s točko 3 in jo seveda potem poskuša tudi zaključiti, ter nato s točko 4; da pa ob 14.30 uri - ob 14.30, prosim za pozornost! - državni zbor obravnava predlog predsednika republike za izvolitev varuha človekovih pravic in namestnikov; ter nato po dnevnem redu dalje.
In samo še obvestilo: točke, ki so bile prenesene z 51. izredne seje, bodo uvrščene takoj za točkami, ki so EU zakonodaja z dnevnega reda 52. izredne seje. Če bo potrebna kakršnakoli sprememba pri vrstnem redu, boste poslanke in poslanci pravočasno obveščeni. Upošteval bom tudi predloge poslanskih skupin in vlade pri tem vprašanju.
Preden preidemo na 1. točko dnevnega reda, želi proceduralno besedo državni sekretar v resorju za kulturo, gospod Pal.
IVAN PAL: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci! V imenu vlade želim predlagati, da se točka volitve in imenovanja v delu imenovanja upravnega odbora Prešernovega sklada obravnava v državnem zboru čim prej. Razloga za to sta dva.
Prvi je - v okviru te seje seveda čimprej - formalne narave, kajti sedanjim članom upravnega odbora je mandat potekel 27. junija; drugi je pa vsebinske narave, funkcionalne, kajti upravni odbor mora takoj po imenovanju imenovati komisije, ki morajo pričeti spremljati kulturno dogajanje in najvišje dosežke na področju slovenske kulture v zadnjem času, za kar se Prešernova nagrada podeljuje. Prosil bi, če se ta točka uvrsti čim višje na dnevnem redu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Predlog vlade bomo v okviru možnosti državnega zbora pri obravnavi točk 52. izredne seje tudi upoštevali.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O ZBIRKAH PODATKOV S PODROČJA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA - EPA 273. Državni svet Republike Slovenije je na svoji 54. seji dne 27. junija 2000 sklenil, da na podlagi tretje alinee prvega odstavka 37. člena ustave Republike Slovenije zahteva od državnega zbora, da ponovno odloča o zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva. Med nami je član državnega sveta, gospod Boris Šuštaršič, in mu dajem besedo.
BORIS ŠUŠTARŠIČ: Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Najprej bi se vsem iskreno zahvalil, kajti prvič v zgodovini tega parlamenta oziroma samostojne slovenske države mi je bil omogočen neoviran dostop, da lahko pred vami, kot je običaj v parlamentu, govorim. Hvala lepa.
Gospe in gospodje, poslanci in poslanke. Osrednje dejstvo pri tem zakonu je, da je ta zakon določil zbiranje zdravstvenih podatkov in da je določil tudi javno listino, ki se imenuje "zdravstvena kartica". V drugi obravnavi je državni svet pripravil pet amandmajev, od katerih je štiri matični odbor za zdravstvo posvojil, jih predložil državnemu zboru, in vsebina teh amandmajev je vgrajena v 7., 8. in 9. člen. Na žalost pa sta se v zadnji fazi sprejemanja tega zakona preko dveh vladnih amandmajev, vrinila dva vsadka v ta zakon, ki sta nekako razvrednotila, zlasti vsebino 7., 8. in 9. člena. Gre za črtanje besedice "neizbrisljivost" in gre seveda za četrti odstavek 4. člena, ki ima izredno zamegljeno dikcijo in vsebino.
Na ta način je ta zakon postal neevropski; neevropski pa zaradi tega, ker v legaliteti Evropske unije ni nobene listine, ki bi bila postavljena na osnovi čipne tehnologije. Če upoštevamo, kaj je določeno v zbirki podatkov, ki so določeni za zdravstveno, torej na zdravstveni kartici, potem je jasno, da ta fiksno določena tehnologija v četrtem odstavku 4. člena zakona ni sposobna varno hraniti teh izredno pomembnih osebnih in zdravstvenih podatkov.
S tem se je pa zgodila še ena stvar. Zakon je postal nekonsistenten in je v popolnem nasprotju z drugim odstavkom 9. člena tega zakona, ki izrecno določa civilizacijsko pravilo, da na področju zdravstvenih podatkov ne more biti noben podatek zamenjan brez tega, da bi ostala sled, primerna sled, o zamenjavi tega podatka. To ni trditev, ki jo, kot se včasih sliši, postavljam osebno, ampak danes sam vam dostavil dva dokumenta, iz katerih je razvidno, da so na ministrstvu za znanost in tehnologijo v dveh različnih personalnih sestavah prišli do iste ugotovitve; da pač ta tehnologija ni še primerna za zdravstvene podatke.
Opozoriti moram tudi na to, da pri varovanju teh podatkov ne gre za to, da bi nekdo ukradel profesionalno kartico in s tem vdrl v ta sistem zdravstvenih podatkov. Na žalost ali na srečo slovenskega prebivalstva je nek znanstvenik Anderson v Cambridgu razvil matematični model, kako se lahko vdre v ta sistem varovanja zdravstvenih podatkov, vsa ta elaboracija je dosegljiva tudi na Internetu.
Zakon določa pravzaprav visoko odgovornost ministrstva za zdravstvo, pa tudi posebej v 7. členu ministra za zdravstvo, ministra za znanost in tehnologijo in ministra za pravosodje. Vendar pa vsi ti nimajo pa pristojnosti, da bi lahko te stvari primerno uravnali, kajti zakon jim je predpisal fiksno tehnologijo.
Sprašujemo se tudi, zakaj bi ta četrti odstavek 4. člena na indirekten način razvezal odgovorno slovensko zdravstveno zavarovalnico, kajti ta zavarovalnica je uvedla kartico zdravstvenega zavarovanja na podlagi pooblastila 78. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju.
Kar se pa tiče infrastrukture pa moram, spoštovani državni zbor, opozoriti na dejstvo, da to besedo "infrastrukturo" je treba razdeliti na tri dele. Prvo je ves informacijski sistem, ki ga ima slovensko zdravstvo. Tu lahko uporabljamo parametre po kriteriju 100 milijonov nemških mark. Ko govorimo o dodatni infrastrukturi zavarovalniške kartice, potem govorimo o tem istem parametru v količini približno 5, morda do 10 milijonov mark. Ko pa govorimo o sami čipski kartici, pa govori, pa je treba opozoriti na parameter, ki znaša približno od 25 do 30 milijonov nemških mark, s tem seveda, da je življenjska doba limitirana na štiri leta in da seveda je treba računati na zamenjavo in ponavljajoče se stroške.
V obrazložitvi vladnega amandmaja piše, da bo en fizični nosilec obeh javnih listin; torej kartice zdravstvenega zavarovanja in zdravstvene kartice. Opozoriti moram, da sicer teoretično in verjetno tudi v neki obliki praktično, se na že razdeljeno zavarovalniško kartico da vnesti ta modul z vso problematiko slabega varovanja in zelo lahkega vdora v te zbirke zdravstvenih podatkov, vendar pa seveda, da bi pa ta nosilec dejansko brez celotne zamenjave lahko služil kot dodatna javna listina, to pa tudi teoretično ni možno.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Moj današnji nastop prosim, da razumete v smeri, da bi to ustavno orodje odložnega veta uporabili za to, da bi lahko ta zakon primerno popravili. Ravno danes smo videli, da z nekimi minimalnimi dopolnitvami se ta zakon lahko v hitrem postopku predloži in se ga ponovno sprejme. Na ta način se bomo izognili zelo hudim posledicam. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu svetniku, Borisu Šuštaršiču, ki je predstavil mnenje oziroma predlog državnega sveta. Zadevo... Želi besedo predstavnik vlade? Besedo ima državni sekretar, primarij Zajec.
JANEZ ZAJEC: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Vlada seveda nasprotuje temu predlogu državnega sveta, kajti sam državni svet je ocenil, da je ta zakon dober zakon, kakovosten, konsistenten. In edino, kar je imel pripombe, je pripomba na ta drugi stavek četrtega odstavka 4. člena zakona.
Zdaj, jaz moram povedati, da prav zaradi tega, da ne bi bilo potrebno uvesti nove kartice ali novega medija, na katerega bi te podatke zbirali, smo se dogovorili, da se uporabi kartica zdravstvenega zavarovanja prav zaradi racionalnosti. Torej pomeni, da bosta na istem fizičnem nosilcu oba modula podatkov, in tu ne gre za dvojno kartico, to bi rad poudaril zelo jasno. Rad bi vas spomnil, da je bil zakon v tem parlamentu sprejet z 58:0, da je bil tudi na odboru za zdravstvo sprejet zakon z 11:0, in menimo, da ni nobenega argumenta, na podlagi katerega bi lahko zavrnili že sprejeti zakon v državnem zboru. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala predstavniku vlade. Zahtevo je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalko, predsednico odbora, gospo Zbačnikovo, da predstavi mnenje odbora.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Pozdravljeni! Naš odbor je zadevo obravnaval na 66. redni seji, 5.7.2000.
Državni svetnik je že obrazložil vzrok, zakaj je dal državni svet veto, pa tudi predstavnik vlade je obrazložil. V razpravi, ki ni bila dolga, je bilo ponovno poudarjeno, da je res besedilo četrtega odstavka 4. člena nejasno in da je izvajanje takega določila nekoliko vprašljivo v praksi. Vendar pa pri tem ne gre pozabiti, da bi uvajanje nove zbirke podatkov oziroma novega medija dodatno stalo nekaj milijonov. Po opravljeni razpravi je bil potem na glasovanje dan sklep: "Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da pri ponovnem odločanju, v skladu z 91. členom ustave Republike Slovenije, zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva sprejme." To je bilo potrjeno soglasno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Zbačnikova.
Prehajamo na glasovanje. Ob tem vas želim opozoriti, da mora skladno z drugim odstavkom 91. člena ustave pri ponovnem odločanju za sprejem navedenega zakona zanj glasovati večina poslancev zbora, to se pravi, 46 ali več. Možna je obrazložitev glasu. Svoj glas bo obrazložil kolega Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Sam bom podprl veto državnega sveta.
Namreč, s čipsko kartico smo v Sloveniji uvedli oziroma uvajamo oziroma bi uvedli tehnologijo, ki so jo Nemci zavrgli že pred časom. Zagotovo je treba tudi to tehnologijo nekje prodati, in kje drugje kot v Sloveniji, kjer se da še za kakšno provizijo prodati vso staro in nerabljeno oziroma neuporabno robo. Povsod po svetu se uvajajo laserske kartice, ki se jih ne zna oziroma ne da čitati, razen s posebnimi čitalci. Čipske kartice se lahko prečitajo in na njih spremenijo podatki s stroškom okoli 160 nemških mark in to lahko izdela vsak malo boljši "heker" in to potem se z vsem skupaj igra.
Mislim, da je zelo, zelo neodgovorno dejanje, da zaradi tega, ker so nekateri pokasirali provizije, mora država Slovenija plačati 30 milijonov nemških mark; in še s tem, da bomo čez nekaj let vse skupaj zamenjevali in prehajali na laserske kartice, s tem da seveda za to izgubo denarja oziroma da za ta denar, ki je vržen skozi okno, ne bo nihče kriv.
Jaz bom glasoval za potrditev veta in proti temu zakonu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Svoj glas bo obrazložil kolega mag. Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Nisem se mislil oglasiti, ampak ker se je oglasil gospod Jelinčič, se mi je zdelo primerno, da tudi jaz povem, kaj si o tem zakonu mislim. Jaz pa bom glasoval ponovno za zakon, torej proti vetu.
Ta razprava je tri leta prepozno tu. Jaz sam sem se svoj čas zavzemal za uvedbo laserske kartice. Skupščina zavoda za zdravstveno zavarovanje se je odločila, jaz sem bil proti, za uvedbo čipske kartice. Stala nas je 30 milijonov nemških mark. Naš očitek je bil, da čipska kartica ne bo drugega kot zavarovalniška kartica; hoteli pa smo zdravstveno kartico. Rekli smo: mi rabimo zdravstveno kartico, ne zavarovalniške kartice, ki je samo nadomestek te zdravstvene izkaznice, kjer smo pač knjižico štempljali. In zavod za zdravstveno zavarovanje je rekel: ta kartica bo sčasoma postala tudi zdravstvena kartica. S tem zakonom, brez posebne volje zavoda za zdravstveno zavarovanje, z voljo države, na predlog vlade ta kartica v resnici postaja zdravstvena kartica. Če bi glasovali zdaj proti temu zakonu, torej za veto, bi pravzaprav - se mi zdi - glasovali proti temu, za kar se je tako rekoč celotni državni zbor - imeli smo tudi javni posvet na to temo - svoj čas zavzemal.
Zato menim, da je ta razprava bila relevantna pred tremi leti, danes pa so argumenti, ki jih tu navaja državni svet, za lase privlečeni. Stvar je mimo. In zato se mi zdi prav, da se zavarovalniška kartica začne v resnici uporabljati kot zdravstvena kartica in ta zakon je korak na tej poti, zato ga bom pri ponovnem glasovanju podprl. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Pri obrazložitvi glasu seveda ni možna polemika. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (77 prisotnih.) Kdo je za zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva?
Kdo je za? (65 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
Zahvaljujem se državnemu svetniku gospodu Šuštaršiču in zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O POTNIH LISTINAH DRŽAVLJANOV REPUBLIKE SLOVENIJE. Državni svet Republike Slovenije je na svoji 54. seji dne 27. junija 2000 sklenil, da na podlag tretje alinee prvega odstavka 37. člena ustave Republike Slovenije zahteva od državnega zbora, da ponovno odloča o zakonu o potnih listinah državljanov Republike Slovenije. Med nami je član državnega sveta gospod Jože Ilc, dajem mu besedo, da bo obrazložil zahtevo sveta. Prosim!
JOŽE ILC: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci. Kadar se sprejemajo novi zakoni, vedno slišim polna usta evropskosti, naprednosti in ne vem kakšnih floskul. Zato je dobrodošel - kot se imenuje ta zakon - primerjalni pregled upravičencev do diplomatskih potnih listov, ki pokaže naslednje: od članic držav Evropske unije enajst držav ne pozna avtomatičnega diplomatskega potnega lista za člane nobenega parlamentarnega telesa - nobenega, razen po posebnih položajih, pri posebnih misijah. Tega tudi ne pozna ne Avstralija, ne Kanada, ne Izrael. Obstoji še določena druga ureditev, kot je v Zvezni republiki Nemčiji, Češki, Poljski, Turčiji in tudi Hrvaški, po kateri pa pripada diplomatski potni list članom obeh parlamentarnih teles. Zakaj tukaj, če vzamemo neke slovenske rešitve, biti nekaj posebnega, to ni noben prodor v acquis, ampak "déja vu", ko smo morali biti nekaj posebnega zaradi posebne ideologije. Smatram tukaj, da ni tukaj nobenega utemeljenega razloga diskriminirati eno parlamentarno telo zoper drugo, zaradi tega vztrajam pri odložnem vetu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa državnemu svetniku, gospodu Ilcu. Ali želi besedo predstavnik vlade? Prosim! Besedo ima mag. Bojan Trnovšek, državni podsekretar v ministrstvu za notranje zadeve.
MAG. BOJAN TRNOVŠEK: Spoštovani gospod predsednik, gospe in gospodje poslanci. Na predstavitev gospa Ilca samo eno pojasnilo. Namreč res je, da so v republiki Nemčiji kot edini, kjer so upravičeni svetniki do diplomatskega potnega lista. V nekaterih državah so do tega upravičeni samo predsedniki državnih svetov - pogojno - ki imajo pogojno primerljivo ureditev kot mi, medtem ko drugje ne. Vendar je treba pri tem poudariti, da v Nemčiji svetnik, zaradi same funkcije, ker je svetnik tega diplomatskega potnega lista ne dobi, ampak le, če je v mednarodnih organizacijah oziroma član kakšne mednarodne organizacije ali kadar službeno potuje v tujino.
Poleg tega pa bi želel posebej izpostaviti dejstvo, da zakon o potnih listinah državljanov Republike Slovenije v 9. členu dopušča, da se izda diplomatski potni list tudi v primeru, kadar je to v interesu Republike Slovenije, ta interes pa bo opredelila Vlada Republike Slovenije z uredbo. Moram reči, da je uredba že pripravljena, in v bistvu v tistih primerih, ko bo nekdo od članov državnega sveta član kakšne mednarodne organizacije oziroma šel v tujino in zastopal interes države, ni ovire, da se diplomatskega potnega lista ne bi izdalo.
Zato predlagam, da glede na to ta veto zavrnemo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu podsekretarju, ki je predstavil stališče vlade. Zadevo je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Ali želi poročevalka odbora besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Opozorilo je enako kot pri prejšnji točki dnevnega reda: skladno z drugim odstavkom 91. člena ustave pri ponovnem odločanju za sprejem navedenega zakona mora zanj glasovati večina poslancev zbora, to se pravi, 46 ali več. Možna je obrazložitev glasu. Svoj glas bo tudi tokrat obrazložil kolega Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. V tem primeru bom podprl predlog vlade in glasoval za zakon. Strinjam se namreč s predstavnikom vlade, ko je obrazložil, kako je to v drugih evropskih državah. Pripomnil bi pa še nekaj, da v drugih evropskih državah imajo senat, in sicer gre za dvodomni parlament; pri nas imamo enodomni parlament in državni svet, ki pač nima kompetenc drugega doma parlamenta. In mislim, da tudi ne bo več problemov, ker upam, da bo ob naslednji ustavni spremembi državni svet ukinjen. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Jelinčič. Predlagam, seveda, da pri obrazložitvi glasu ne odpiramo vprašanja kompetenc državnega sveta, ki je ustavna institucija, v ustavi jo imamo in ima tudi svoje kompetence.
Hvala kolegu Romanu Jakiču, ki se je odpovedal obrazložitvi glasu. To pa pomeni, da prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (81 prisotnih.)
Kdo je za zakon o potnih listinah državljanov Republike Slovenije? (73 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Zahvaljujem se državnemu svetniku Jožetu Ilcu, da nas je celo popoldne čakal, da je prišel do besede.
Kolegice in kolegi, preden odidete, samo še kratko obvestilo. Kot rečeno, jutri ob 10.00 uri državni zbor prične s 3. točko dnevnega reda, s predlogom za začetek postopka za spremembo ustave.
Rad bi vas obvestil, da se jutri dopoldne ob 10.00 uri pričenja zasedanje pridružitvenega parlamentarnega odbora EU Slovenija. Skupaj s predsedujočo, gospo Beblerjevo, se bom dogovoril za tak način dela državnega zbora, da bodo poslanke in poslanci o tistih točkah dnevnega reda, kjer je potrebna posebna kvalificirana večina, lahko glasovali; torej, da bo seja vodena tako pri 3. točki dnevnega reda in eventualno tudi pri točki 25, izvolitev varuha človekovih pravic, da bodo poslanci lahko v celoti sodelovali pri glasovanju. Upam, da nam bo to v čim večji možni meri tudi uspelo.
Prekinjam sejo. Lahko noč!