Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.07 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi, poslanke in poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 23. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Franc Žnidaršič dopoldne, Rudolf Petan popoldne, popoldanski del, Pavle Rupar, Anton Delak, Darinka Mravljak dopoldan, dr. Jože Možgan, Franci Rokavec za popoldanski del, Mirko Kaplja za pričetek seje, Jožef Košir za popoldanski del, Tone Partljič, Jurij Malovrh za pričetek in Josip Bajc za začetek seje. Ugotovimo prisotnost!
Polovica poslancev je morda ugotovila, da so stoli nekoliko drugačni! Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.) Tudi Josip Bajc je prišel, čeprav je pisalo, da bo zamudil za pričetek seje.
Ugotavljam, da je državni zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil predstavnike vlade Republike Slovenije in jih lepo pozdravljam!
Današnje nadaljevanje 23. izredne seje bomo pričeli s prekinjeno obravnavo 1. točke dnevnega reda - to je predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin, zatem pa prešli na 3. točko - to je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij.
Preden preidemo na prekinjeno 1. točko dnevnega reda, mi dovolite še povabilo, da bi se ob 13. uri poslanke in poslanci udeležili otvoritve razstave idrijskih čipk, ki je v preddverju velike dvorane državnega zbora. Politika je veščina. Ena od veščin je tudi ročna spretnost mlade klekljarice; to spretnost tudi konkretno prikazujejo pred našo dvorano.
Torej prehajamo na prekinjeno 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O FINANCIRANJU OBČIN. Besedo dajem gospodu Pukšiču, ki ga je v petek med razpravo prehitel čas, 14. ura. Sedaj mu dajem ponovno besedo. Za njim naj se pripravi gospod Aurelio Juri.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, predsednik, za besedo! Samo trenutek, da si razložim... ...(Nemir v dvorani.)...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, da z govorjenjem ne bi motili govornika, da bo lahko gospod Pukšič normalno pričel svojo razpravo.
FRANC PUKŠIČ: Ja, še malo bomo počakali, pa bo!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Torej, prav lep pozdrav, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, novinarke in novinarji! No, ja, mogoče bo danes tudi kateri, tako kot velikokrat, zapisal netočne podatke. Nekateri novinarji ne znajo niti statistike prepisati, pa se imajo za velike novinarje velikih slovenskih hiš. Upam, da bodo ugotovili in svoje napake popravili. Tisti, ki pa se za to govornico borimo za razvoj podeželja in demografsko ogroženih občin, pa smo prepričani, da delamo prav; to nam potrujejo tudi številni razgovori v poslanskih pisarnah in na terenu, od koder prihajamo. Res pa je, da tisti, ki prihajamo z demografsko ogroženih področij, pač nimamo razgovorov s tistimi, ki se imajo za visoko elito v urbanih naseljih. Pa mi za to seveda sploh ni žal.
Glede na to, da smo zadnjič, v petek, že začeli to točko tretjič, in glede na to, da je bilo okrog spremembe zakona o financiranju občin veliko rečenega in verjetno še veliko bo, bom tudi sam glede na to, da je hitri postopek, še vložil nekatere amandmaje. Ko sem šel - tako bom tudi sedaj naredil - skozi besedilo zakona in skozi besedila amandmajev, sem ugotovil, da so bili nekateri elementi spremembe zakona v osnovi celo boljši, kot pa so potem elementi z amandmaji. Še posebej, ko sem pregledal tudi stališča vlade, ki jih je dala k spremembi zakona o financiranju občin.
Glejte, v 5. členu pri spremembi zakona o financiranju občin piše, oziroma v amandmaju piše, da se občine lahko dolgoročno zadolžujejo za investicije, ki jih potrdi občinski svet. To je bila sprememba. Pri 5. členu je pa pisalo, da se lahko občine zadolžijo le za financiranje stanovanjske gradnje ter za investicije v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb. Mislim, da je ta amandma odbora za finance in monetarno politiko bil boljši, torej za investicije, ki jih potrdi občinski svet.
Ko pridemo k amandmaju k 6. členu, piše, da se v drugem odstavku tega člena beseda "odhodki" nadomesti "z realiziranimi prihodki", za besedo "zadolžitev" pa se doda besedilo "za financiranje stanovanjske izgradnje, oskrbe z vodo ter za odvajanje in čiščenje odplak". Glejte, to je v neskladju že s prejšnjim 5. členom, po katerem se lahko občina zadolži po sklepu občinskega sveta. Tu pa se sedaj omejuje. Menim, da to ni dobro. Če pa bo do tega omejevanja prišlo, pa sam najavljam amandma, da bom zraven dodal še "za razvoj obrti in podjetništva", da se bo lahko občina zadolževala tudi za razvoj obrti in podjetništva. Vsekakor pa mi še ni jasno, kako - upam, da mi bo to kdo razložil še v splošni razpravi ali pa potem kasneje - kako bo občina funkcionirala pri investicijah v šolski prostor. Tudi tam bo verjetno potrebno, kar se tiče občine, zadolževanje.
Če grem naprej k 8. členu. Tu je bil amandma odbora za finance, ki je boljši kot predlagana sprememba zakona o financiranju občin. Pravi, da primerno porabo na prebivalca določi državni zbor, v predlaganem besedilu pa je rečeno, da primerno porabo na prebivalca vlada letno uskladi z indeksom predvidene rasti cen in četrtino ocenjene rasti bruto domačega produkta. Torej boljše je, če to stori državni zbor ne pa vlada, pa čeprav se vlada tu pri 8. členu nekako ne strinja s tem, ker pravi, da bi primerno porabo na prebivalca določil državni zbor Republike Slovenije ob sprejemu državnega proračuna za posamezno proračunsko leto primerne porabe na prebivalca. Vlada pravi, da bi ji s tem povzročili težave. Ja! Pozitivno soglasje k temu amandmaju bi torej povzročilo vladi težave pri pripravi predloga proračuna za posamezno proračunsko leto. S tem, da bi bilo dano pooblastilo državnemu zboru, da primerno porabo na prebivalca določi ob sprejemu državnega proračuna, bi se lahko s spremembo tega zneska, ki bi ga pri izračunu potrebne finančne izravnave za posamezno proračunsko leto upoštevala vlada, porušilo bilančno ravnotežje. Iz navedenih razlogov, pravi vlada, zagovarja prvotno rešitev. To pomeni, da bi ona določala. Mislim, da bi tu bilo dobro, da to določi državni zbor.
K temu 8. členu napovedujem še tudi dodatni amandma, ki bo imel zraven, in sicer tole: znesek primerne porabe na prebivalca mora državni zbor uskladiti najmanj z indeksom predvidene rasti cen in četrtino ocenjne rasti bruto domačega produkta. Tako, da bi torej bilo bolje, da je tako.
Potem je nastal novi amandma k 8.a členu. Ta amandma k 8.a členu pravi, da bi k tej formuli dodali število naselij - ampak veste, da je v prvotnem zakonu število naselij bilo upoštevano. Potem je bil amandma predlagatelja, ki število naselij izloča. Osebno mislim, da ni dobro in da je prvotni predlog bil boljši. Tale, ki pa govori o številu naselij nad 500 prebivalci, pa zopet za občine na širšem teritoriju Republike Slovenije, v demografsko ogroženem območju, ki obsega približno 60% teritorija Republike Slovenije, ne prinaša dodatnih ...(Nerazumljivo)... k izračunani primerni porabi, ampak odnaša. Namreč vedeti moramo, da so naselja na periferiji, na podeželju v glavnem manjša, z manjšim številom prebivalcev. Vemo, da je celo vlada predlagala predlog o ustanovitvi občine, ki nima niti 500 prebivalcev. Tako potem to, torej za manjše občine seveda ni sprejemljivo in je bolj napisano za, mogoče za kakšne občine z bistveno večjim številom prebivalcev. Tako mislim, da ta amandma k 8.a členu ni dober.
Res je, da so potem k 8.a členu še pod dva nekateri drugi amandmaji. Eden pravi takole: dolžina lokalnih cest. Sedaj če se spomnim sprejetega zakona o prometu, cestah. Tam smo definirali državne, lokalne in, mislim, da krajevnih cest ni, da so to javne poti. Ampak poglejte, glede na to, da so lokalne ceste v urbanih naseljih, v glavnem so vse - torej tiste, ki niso državne, so lokalne ceste. Zopet za področje, ki pa ga jaz pokrivam, pa je seveda poleg lokalnih cest veliko tako imenovanih krajevnih cest. Za primerjavo lahko povem, da je razmerje 1:6 ali 7; recimo v naši občini, kjer je od 6 do 7-krat več tako imenovanih krajevnih cest kot lokalnih cest. Čeprav smo sedaj po zahtevi Družbe za državne ceste tudi te izmere in to uskladitev z novo zakonodajo naredili, pa vendar je razmerje 1:5 še vedno ostalo in je to zelo sporno. Mislim, da bo potrebno dodati zraven, kar bi pomenilo, da število ponderjev - mislim, da pri ponderju to prinese, pri izračunu tega, ali si nad povprečjem ali si torej na enki, ko sešteješ vse faktorje, koliko si nad povprečjem, koliko si pod povprečjem. Torej, tudi tu napovedujem amandma k 20.a členu, kjer bomo dali amandma, tako da bi se upoštevale tudi krajevne ceste.
Predsednik, jaz bom poskušal biti glasnejši, da bi me slišali tisti, ki bi radi poslušali, ampak dosti več pa tudi ne bo šlo, čeprav imam nekoliko močnejši glas.
Pri 8.a členu naj bi se tudi upoštevala trajna brezposelnost. Ta amandma - aha, predlagal ga je gospod Gerenčer Andrej - se mi zdi zelo dober, ker trajna brezposelnost je zopet element, ki je v glavnem, torej večji je v tistih občinah, kjer ni industrije, kjer je brezposelnost že na sploh večja in, jasno, dohodek take občine tudi bistveno manjši. Sedaj pa, zakaj. Kasneje, ko bom šel po tabelah, vam bom skušal dokazati določene anomalije v številkah.
Glejte, samo dohodnina na prebivalca v Ljubljani je nekaj čez 40.000 tolarjev. Dohodnina na prebivalca v eni izmed slovenskih občin v demografsko ogroženem območju pa okrog 17.000 tolarjev. Dohodnina na prebivalca v Mariboru, nekajkrat je bilo slišati, da je ta presneti Maribor tako ali tako več dobil, kot bi smel, je okrog 27.000 tolarjev. To pomeni, proporci med Ljubljano in Mariborom se tu tudi kažejo. Kažejo pa se predvsem zaradi problema slovenske brezposelnosti. Statistično gledano je 14% v državi, vendar v Podravju preko 20, 25% brezposelnost. Tako da bi kazalo ta amandma podpreti, in ne samo podpreti, ampak ga dati v formulo in dati neki ponder k temu. To bi bilo zelo primerno.
Amandma, ki je bil k 20.a členu s strani odbora za finance, torej, ki ga je povzel ob spremembi predlagatelja, pa mislim, da ni dober in je slabši od samega 24.a člena. V čem je slabši? Torej ta splošni del 06 dviguje na 07, zmanjšuje pa nekatere druge, jasno. Če je tu za desetinko dvignil, je potrebno to desetinko pri ostalih ponderjih znižati. Kje znižuje?
1. Za 005 indeksa je znižal oziroma kar izbrisal tako imenovani NI. NI je razmerje med številom naselij v posameznih občinah, v občini in povprečno število naselij v povprečni slovenski občini. Zopet, če se vrnem na izhodišče, tako kot sem že začel z dohodnino, z brezposelnostjo, sedaj s številom prebivalcev v posameznih naseljih in na število naselij v primerjavi z urbanimi občinami in demografsko ogroženimi področji. Število naselij na Pohorju je veliko. Tako naselje ima nekaj hiš, nekaj prebivalcev, in ko tega ponderja ni zraven, v seštevku tako imenovane primerne porabe pač te občine na demografsko ogroženih področjih enostavno zgubljajo. Gre na račun in zadovoljevanje potreb tistih večjih v nekaterih urbanih naseljih. Tudi to ne velja za vsa urbana naselja. Na žalost je pa res, da se veliko dela pri usklajevanju pri tistih členih, za katerimi stojijo večja urbana naselja, bistveno manj ali pa skoraj nič, ali pa se ne upošteva, vsaj na odboru za finance je tako bilo - celo v nekem trenutku ni bilo možno razpravljati, ko je predsednik odbora za finance celo besedo odvzel članom odbora za finance in ni dovolil razprave. Seveda je to nujno potrebno povedati. Zgubljajo pa seveda tiste manjše občine na tem demografsko ogroženem področju.
To je že en tak primer. Število naselij torej mora priti nazaj v formulo. Ne s tistim nad 500 prebivalcev v naselju, ampak na splošno število naselij v primerjavi s povprečno slovensko občino. In poglejte, če to spremembo dobro prečitamo in se poglobimo v njo, kaj vsebinsko za tem stoji, boste ugotovili še nekaj. V prvotni formuli je bilo razmerje med dolžino lokalnih cest v posamezni občini in dolžino lokalnih cest v povprečni slovenski občini. Glede na več manjših slovenskih občin je neka občina s 50-imi, 70-imi, recimo od 50 do 70 kvadratnimi kilometri in s 5 tisoč prebivalci že prišla v povprečno ali celo nadpovprečno slovensko občino. Če pa bi upoštevali amandma in je seveda tam, torej pri teh točkah, število tega, ko presega prek povprečne slovenske občine, torej bi se to, ta primerna poraba indeksno dvigovala. Če pa bi upoštevali samo amandma, pa je razmerje med dolžino lokalnih cest na prebivalca v posamezni občini in dolžino lokalnih cest na prebivalca v celotni državi. Poglejte, v tem grmu tiči zajec. Dolžina lokalnih cest na prebivalca v celotni državi ali pa na povprečno lokalnih cest v povprečni slovenski občini. Zopet ugodneje za občine, ki jih zastopam, je absolutno prvotna formula predlagatelja gospoda Trofenika, kot pa sedaj amandma odbora za finance. In kako je to nastalo? Verjetno tako, da so si zopet - simulacije ni problem narediti za tiste, ki imajo - računalnike imamo vsi. Material, ki smo ga dobili, kot vidite sedaj tukaj pri meni - če hočeš kvalitetno razpravljati, moraš imeti kar nekaj teh dokumentov pred seboj, pa vendar je precej težko, ker je sestavljeno iz ogromno tega materiala. Če pa želiš narediti kakšno simulacijo, kakšen izračun, pa bi bilo zelo dobro, če bi ta material dobil tudi na disketi. No pa, poslanke in poslanci, da ne bo ostalo tajno, seveda te diskete se niti slučajno ni dalo dobiti. Tako, da sem sam, zato pa bom seveda tudi obrazložil določene zadeve sam, nekje do treh zjutraj računal, vstavljal v računalnik in seveda si potem pač pomagal, kolikor se je dalo.
Zato seveda to, kar govorim, govorim iz analiz, ki sem jih delal, in izračunov. Bi pa bilo bistveno lažje, kar bi vam tudi z veseljem predstavil na grafoskopu, na foliji, če bi bilo možno dobiti diskete in seveda narediti te izračune. Ker pa tega ni bilo možno, pač ni bilo tudi več časa, da bi zadevo lahko pripravil na višjem nivoju. Res pa je, da smo tudi malokdaj videli, kaj je s strani vlade pripravljeno na ta način grafično, kar je bistveno bolj pregledno, prezentno, kot pa je numerično po tabelah.
To je sedaj drugi jasen znak, da prvič, tisti splošni indeks, tisti iz 0,6 na 0,7, ki prinaša v povprečju vsem in dviguje za eno desetinko, potem pa ko analiziraš, ugotavljaš, komu pravzaprav jemlje. To je, prvič, jemlje občinam na demografsko ogroženih področjih kar celotnih 5 stotink s tem, ko je dal ven število naselij. Drugič pa pri MI-ju, to je razmerje med populacijo, mlajšo od 15 let, in SI-jem, razmerje med populacijo, starejšo od 65 let. Poglejte, tega indeksa pri populaciji, mlajši od 15 let, ne bi smeli oziroma tega ponderja pri tem indeksu ne bi smeli zniževati. Prvotno je imel predlagatelj 0,2, odbor za finance pa je šel na 0,16 dol pa 4 stotine. Zato seveda, ker je ta populacija tista, ki potrebuje tudi investicijska vlaganja, osnovnošolski prostor. Vemo, kako daleč in kje smo s tem in bo potrebno, da bodo občine še veliko vlagale v ta prostor, pa vendar se jim na ta način spet omejujejo tako imenovana sredstva v tako imenovani primerni porabi. Saj vendar primerna poraba (nekje sem prečital) pomeni za primerno delo in izpolnjevanje nalog po zakonih, ki so vezani in delo v lokalni samoupravi.
Naslednje, kar je naredil, torej to jemlje v glavnem vsem občinam, ne glede na to, ali so večje ali so manjše. Jemlje pa spet v glavnem samo manjšim občinam pri SI razmerju med deležem oseb, starejših od 65 let. Zakaj spet tistim občinam, ki so revnejše? Ja, preprosto zato, ker na demografsko ogrožena področja, na področja, kjer ni delovnih mest, na področja, kjer ni lokalne infrastrukture, v območja, ki so takorekoč bogu za hrbtom, se ne vračajo ne mladi intelektualci, ki so iz teh območij izšli in jih je razumeti, saj želijo za sebe in svoje družine ustvariti in dati svojim otrokom boljše pogoje. Po drugi strani je pa nerazumljivo, da pa država, vlada, ki bi morala za to poskrbeti, tudi prek te formule tem območjem jemlje, namesto da bi, na kar je bilo že nekajkrat opozorjeno in povedano, ta zakon o spremembah zakona o financiranju občin moral biti dvojček z zakonom o skladnejšem regionalnem razvoju. Pa če se spomnite, pri tem zakonu o skladnejšem regionalnem razvoju je bilo rečeno že lansko leto, da ga bomo do decembra lanskega leta dobili v drugo obravnavo; danes, še nekaj dni, pa boste ali pa bomo šli na parlamentarne počitnice, pa o tem zakonu ni ne duha ne sluha, torej o drugi obravnavi. So pa se sami, in to mi je vsekakor všeč, zavedali tega problema, pa se zaveda tudi sam predlagatelj, in je to nekajkrat celo povedal. Tega problema se zaveda tudi ministrstvo za finance, ki ga je tudi izpostavilo in povedalo. Ne vem pa, zakaj potem to dejansko ne pride in zakaj se ne bi hkrati obravnaval tudi ta zakon oziroma kot dvojček in bi se dalo potem nekatere zadeve verjetno bolj odgovorno in kompetentno do države in državljanov, ki v tem območju živijo, razpravljati in sprejeti bolj kompetentne odločitve. Torej formula, ki je bila od samega predlagatelja na začetku, je boljša. Zaključujem z amandmajem odbora za finance k 25.a členu, s tem, da se ne podpre, in če se ne podpre, pomeni, da ostane formula, ki je bila s strani predlagatelja predstavljena v spremembi zakona in je zato boljša.
Glejte, če preidemo na 10.a člen, kjer je prišlo pred nekaj meseci - mislim, da je Pavel Rupar imel vložen zakon o spremembi dohodnine v tem državnem zboru s 30% na 40%. Seveda je še nemogoče in bogokletno o tem govoriti in ne vem kaj vse, je pa sedaj prišlo torej s 30% na 35%, ni problema. No, in kaj se sedaj tu dogaja? Jaz bom pri tem primeru kar nekoliko konkretnejši in se bom naslonil na tabelo 5 - mislim, da je bila to tabela 5, dohodnina na prebivalca. Aha, ne, ni bila tabela 5, ampak je bila ena druga tabela. Kaj pomeni sprememba te dohodnine na prebivalca? Samo trenutek, da poiščem. Bom, bom, ne sekirajte se. Aha, to je bila tabela 7. Seveda, lahko govorim tudi o občini, če hočete, pa glede na to, da to ni izračunano, če bo potrebno, bom tudi s pomočjo kalkulatorja še vam kakšno zadevo izračunal, ker pač druge možnosti tu nimam, nekaj pa sem izračunal. Poglejte, skupni lastni prihodki za občino v tabeli 7 in potem povečani lastni prihodki, to pomeni, da bi se delež dohodnine, ki pripada občini, povečal od 30% na 35%, bom konkreten. No, ja, zato, da bom v tem primeru izkoristil priliko, pa enemu izmed novinarjev, sicer ne vem, kako se piše, nekje v enem časopisu je napisal nekih 2000 prebivalcev ima ta občina, o kateri bom sedaj dogovoril. 5017, naj si pogleda statistiko, tako da naj si tudi to pogleda. Torej poglejte ta občina Destrnik-Trnovska vas je imela 61 milijonov po povečani spremembi iz 30% na 35%, dobi zraven 8 milijonov 600, kar je 70 milijonov pa nekaj oziroma sprememba na prebivalca je - veste koliko? - 1.722 tolarjev, to je na 5017 prebivalcev, ne na 2000. Na 2000 bi po njegovih podatkih bilo seveda bistveno več. Jaz bi bil vesel, če bi bilo tako. Torej 1000, poglejte, dohodnino smo dvignili iz 30% na 35%. V tej občini na prebivalca 1.700. V občini Ljubljana smo iz 18 milijard in nekaj prešli na 19 milijard 977, torej na 20 milijard. Dohodnina se je tu dvignila za približno 2 milijardi, milijardo 905.000 in nekaj. Ali na prebivalca sprememba, torej samo ta sprememba teh dveh 2 milijard je v Ljubljani prinesla na prebivalca 6.895 tolarjev. Potem pa govorimo o tem, če bi na 11.a člen, katerega sem amandmiral, do 90% primerne porabe, da bi bogate občine dajale revnim. Ja, pa "porčičana", tega pa sedaj več ni potrebno reči, ker poglejte, dohodnina, ki jo ustvarjajo tudi revne občine, bo sedaj 35% te dohodnine, pa seveda v občinah, kjer imajo bistveno večjo zaposlenost, bistveno več industrije kot pa tam, kjer tega ni, prinašajo faktor 4-krat več kot pa v manjših občinah. Pa da ne bo kdo rekel, da sem primerjal samo ekstreme, ker občina Destrnik s 75 kvadratnimi kilometri in s 5.000 in nekaj prebivalci ni ekstremno majhna občina, sploh pa sedaj ne, ko vlada predlaga občine celo pod 500 prebivalci. To razmerje je do celotne države, sprememba dohodnine s 30% na 35% oziroma za teh 5%, pomeni 9 milijard 233, na nas, kolikor nas v Republiki Sloveniji je - nekaj manj kot 2 milijona - je to na prebivalca v povprečju v Republiki Sloveniji 4.646 tolarjev. Poglejte, kako je lahko takšna sprememba, torej, kako lahko takšna sprememba brez nekaterih drugih amandmajev, ki so nujno potrebni in bi morali biti sprejeti, pa se bojim, da ne bodo, ker je že pri mnenju vlade Republike Slovenije bilo negativno stališče, kako bo to negativno vplivalo na razvoj celotne države Republike Slovenije. Spomnim se, da smo v tem državnem zboru že sprejeli neke sklepe, ko smo govorili o tem, da bomo poskrbeli za skladnejši regionalni razvoj, da se mora na tem področju - tam pri proračunu, če se spomnite - delež bruto domačega produkta vsaj približati tistemu, ki je bil, mislim, da leta 1991 0,23%, sedaj pa smo bistveno pod tem nivojem.
Torej, amandma k 10.a členu je sprejemljiv, vendar če bodo sprejemljivi še drugi amandmaji, na katere bomo prešli. To je pa sedaj že pri 11. členu. Kolikor pa tega ne bo, pa ta amandma prinaša samo bogatim, bogatejšim občinam.
Gospe in gospodje, pa še nekaj. Pri analizi te spremembe zakona, pri analizi mnenj vlade Republike Slovenije in pri branju tudi resolucije Evropske skupnosti o lokalni samoupravi, mi je prišlo na misel, ali namenoma samo ta vir, dohodnino dajemo občinam in na ta način kažemo, kako so oni revni, ali bi lahko to kvalitetneje, plemeniteje oplemenitili tudi z drugimi prihodki. Poglejte, ne strinjam se, da nekdo reče, da je občina Destrnik-Trnovska vas revna občina. Niti slučajno! Pa zakaj ne? Zato, ker v tej občini leži približno 1500 hektarjev Pesniške doline, na kateri danes raste pšenica. 1500 hektarjev, katere je lastnik ta država. V tej občini, na tem področju se proizvede - to mi naj povedo tisti, ki se na kmetijstvo bolj spoznajo kot jaz - toliko in toliko ton pšenice, to je toliko in toliko dohodka. Kaj pa občina od tega dohodka, od tega pa dobi? Veste, kaj dobi? To, da tisti, ki dela na tej površini, in hvala bogu, da je še kdo, ki to dela, uporablja lokalno infrastrukturo. Za lokalno infrastrukturo pa ne dobiš sredstev ne od tistega, ki si mu dal v upravljanje in ne od lastnika. Lastnik pa je v tem primeru država. In pri spremembi zakona o skladu kmetijskih zemljišč bi bilo potrebno tudi pri koncesijah, torej ta lokalni interes vnesti notri in to upoštevati. Torej ni res, če te občine nimajo, torej imajo visoko brezposelnost, da so tudi zaradi, ampak samo zaradi tega tudi revne občine. Ni res. Ampak dohodek, ki se prikazuje v vseh teh tabelah, je v glavnem dohodek od dohodnine. To je glavni vir. Vse ostalo, čemur se je država bila pripravljena odreči, je kaplja v morje in nepomembno. In poglejte, če bi pridobivanje sredstev za, torej lastnih virov za lokalno samoupravo bilo drugače nastavljeno, bi lahko rekli, da je celo to ena izmed bogatejših občin in ji ne bi grozilo, da se bo morala po štirih letih združiti še s tremi ali štirimi revnimi občinami, ki bi imele skupaj 10 tisoč prebivalcev in skupaj dohodka približno 25% na tako imenovano primerno porabo. V tem, tudi v tem grmu tiči zajec. Ampak seveda, zakon o spremembi financiranja občin, pa ni samo po tem zakonu o spremembi financiranja občin, ampak še kaj drugega - med drugim tisto, kar sem že prej rekel - in seveda vire financiranja občin bi pa bilo potrebno temeljito spremeniti.
Ne vem - v eni izmed držav, tukaj gor nekje v nerazviti Evropi, kamor mi silimo - menda celo 64% vseh javnih financ je na lokalni skupnosti. Če je 64% na lokalni skupnosti, to pomeni, da je zaupanje v takšno lokalno skupnost očitno zelo veliko. Pri nas pa, kot ste me popravili, mislim pa, da sem slišal podatek okrog 5% bruto domačega produkta, ne vem. Skratka, bistveno manj. Res je, da so seveda tudi pristojnosti lokalnih skupnosti pri nas bistveno manjše. Ampak, ne zaradi tega, ker so lokalne skupnosti to hotele. Zaradi tega, da je zakonodaja tako nastavljena, kot pač je, za lokalno skupnost in državno upravo. V tem je problem. Zato bi seveda pri tem zakonu o spremembi financiranja občin kazalo tudi zelo resno "se pozabavati" z zakonom o lokalni samoupravi. Ne to, ne te spremembe, kar smo zadnjič delali, ali bo imel župan 20 jurjev ali pa 30 jurjev plače, bo imel indeks 5 ali 7 ali ne vem kaj takšnega. Ne, generalno, da ne bi prihajalo do takšnih anomalij, kot so prihajale v zadnjih dveh mesecih. Samo spomnite se, kaj vse se je dogajalo okrog razpisanih referendumskih območjih itd., ker se je arbitriralo, ne pa delalo po veljavni zakonodaji. In v tem je problem tudi te spremembe zakona o financiranju občin.
No, poglejte, če preidemo k 11. členu. To je pa sedaj seveda tisti znameniti člen, h kateremu smo dali amandma, sam sem dal amandma. In da ne bo prevelikega straha, amandma pod zaporedno številko 4 bom umaknil, torej se o njem ne bo potrebno izrekati. V tistem amandmaju, ko seveda še nisem imel vseh teh izračunov in analiz narejenih, sem predlagal, da bi šli do 100%-ne korigirane primerne porabe. Po posvetovanjih z velikim številom županov in predstavnikov slovenskih občin, prek 50 jih je bilo, dvakrat zbranih skupaj, na Trojanah, smo se dogovorili, da je izravnava korigirane primerne porabe do višine 100%, vendar ne sme biti manjša od 90% korigirane porabe. Poglejte, če pogledam tale izračun, imamo tu v dokumentih zapisano - samo malo, da poiščem, kje mi je ostalo - imamo tu v dokumentih zapisano, da je, v uradnih dokumentih ZP, je primerna poraba na prebivalca v višini 50.932. Če bi bilo 90%, je pač - koliko, ne vem, kje imam zapisano, pa več ne najdem kje - če pa je ta primerna poraba 75%, torej 75%, tako kot je v tej formuli, je seveda toliko manj. Res, jaz se opravičujem, malo je nerodno, ker iščem, ampak rad bi našel. Škoda, ne najdem. Tako pač je to v opoziciji, ko moraš sam tabele vnašati, ne da bi dobil narejene diskete, ki so narejene, pa jih nihče ne da od sebe. Sicer nič ne skrivajo, bi pa omogočile delo, edino to. Sicer pa, naj si zapomni opozicija, da ne bo drugič več hotela biti v opoziciji, kakšno je delo v opoziciji. Prav je tako, ja.
Pri tem 11. členu je ključnega pomena ob sprejetem 10.a členu, ko se dohodnina dviguje iz 30% na 35%, je ključnega pomena ta amandma pod zaporedno številko 3, kjer bi dvignil s 75% na 90% korigirane primerne porabe.
Vlada seveda v svojem ekspozeju temu amandmaju nasprotuje. Zdaj pa poglejte. Med drugim vlada pravi tudi takole: Predlagana rešitev v amandmaju zagotavlja občinam dodatna sredstva, ne da bi upoštevali njihovo finančno moč. E, tu se mi pa postavi vprašanje. Kako je to mogoče? To pa ni res! Po tej formuli to ni res. Kako se ne bi upoštevala njihova finančna moč, če smo pa rekli samo do 90% korigirane primerne porabe na prebivalca upoštevamo njihovo finančno moč. Ja, seveda jo.
Formula za finančno izravnavo je zelo enostavna. Če ima občina do 50%, samo do 50% ali pa manj kot 50% lastnih sredstev, potem seveda država s svojo dotacijo da po tem predlogu sedaj do 75% korigirane primerne porabe na prebivalca. Če bi bilo do 90%, bi dala do 90%. Če ima občina lastnih sredstev nad 50%, potem da država toliko manj. To pa ni res, da se ne bi pri tem upoštevala njihova finančna moč. To je demagogija, ki jo sedaj zganja vlada, ko tako rada včasih očita opoziciji, da zganjamo demagogijo. To ni demagogija, to so dejstva. Za tem zadaj stojijo dejanske številke, ki bodo imele za posledico po štirih letih ukinitev velikega števila slovenskih občin in ne združevanja skupaj tistih, ki imajo manj lastnih virov, ampak se bodo morale priključevati tistim občinam, ki imajo več lastnega vira. Zdaj pa mi povejte en sam primer, ali se bo takšna občina, ki ima dovolj lastnih virov, pripravljena združiti s tremi siromaki - revnimi občinami. Zakaj? Kaj bo od tega imela? To, da se bodo tista njena sredstva delila na manjše občine, ni rešitev. 100%-no to ni rešitev. Rešitev je edino v tem amandmaju. Takšne občine z manj lastnimi sredstvi, torej na ta način manj lastnimi sredstvi, da se razumemo, kot je v zakonu prikazano, ker lahko bi bili lastni viri tudi drugačni, ne vem, prej sem govoril o zemljiščih, lahko bi bili tudi lastni viri, kaj pa občine, ki imajo gozdove, kaj pa lesna masa itd. Tudi to so viri posameznih občin, ki bi lahko bili zajeti, pa vendar seveda država tega noče, ker na ta način lažje drži vajeti v rokah, deli in vlada. Če nisi priden, potem te še tu in tam ven izpusti, tako da šestkrat prideš pa prosiš itd.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Pukšič, jaz bi vas prosil, če bi lahko zaokrožili svojo razpravo, ker je še kar nekaj prijavljenih, če bi poskušali čas, ki je dragocen, izrabiti. Da bi torej poskušali zaokrožiti razpravo, da bodo še drugi poslanci in poslanke dobili besedo. Prosim.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, predsednik, za intermezzo. Izkoristil sem, da sem popil malo vode in med tem časom tudi našel te podatke, ki sem jih prej 30 sekund iskal in sedaj jih imam tu pred sabo. 90%, to, kar predlagam, seveda pa bom zaključil razpravo, razen če me boste omejili po kakšni črki poslovnika, to pa verjetno ne, ker menda te možnosti pa ni. Kot pa vidite, sem upošteval zadnjič vašo željo, da ne bi bral zapisov s sej, zato sem se pač temeljiteje dodatno pripravil. 90% korigirane primerne porabe pomeni na prebivalca 45.838 tolarjev, 75%, to, kar je pa sedaj predvideno v spremembi zakona za dodatno finančno izravnavo, pa pomeni 38.199 tolarjev. Ampak poglejte, pred tem je seveda druga nevarnost, o kateri bom govoril, ko bom prišel do 19.a člena, kaj zadaj za tem stoji. Za temi 75% stojijo samo 4 leta. Kaj pa po teh 4 letih? Kaj pa se bo takrat dogajalo? In po 4 letih lahko ta zadeva pripelje do problematike, o kateri sem prej govoril, da na področju, kjer imamo na ta način premalo lastnih sredstev za financiranje občin, ampak seveda ne zato, da so revne, ampak zaradi tega, ker je sistem tako nastavljen, sploh ne bomo mogli ustanoviti lokalne skupnosti, ker revne občine ne bodo imele nobenega interesa, torej revne, v narekovaju revne, nobenega interesa združevati se in ostati na istem finančnem potencialu, kot so. In na drugi strani, tiste, ki imajo dovolj lastnih sredstev, ne bodo imele nobenega interesa tisto deliti z drugimi občinami. Resnično je edina in prava rešitev amandma pod številko 3, 11 pod številko 3. Vlada je tu, torej s svojim nestrinjanjem, napisala tudi takole: "Ta prerazporeditev bi se lahko napravila samo na ta način, da bi se vzela sredstva iz okvira globalne bilance javne porabe vseh občin in prerazporedila tistim občinam, ki bi bile do teh sredstev ipravičene." Torej govorim od 75 na 90. "Oblikovanje novih občin pa bo v vsakem primeru poleg prerazporeditve zahtevalo tudi nova dodatna sredstva." To pomeni, da vlada že sedaj vnaprej napoveduje, da bo, ko bo točka 3. te 23. izredne seje za nami, vzela, prerazporedila sredstva, ki so namenjena za teh 147 občin, da bo ta sredstva prerazporedila drugim občinam. Dobro bi bilo vedeti, katerim občinam bo to vzela in po kakšnem ključu bo to delila.
Primerjalni izračun sem imel narejen za 10 tisoč prebivalcev, ko se tri občine združijo skupaj in na ta način nič ne pridobijo, ampak ostanejo na popolnoma enakem glede na formulo primerne porabe. Ko bom prišel do tistega oziroma ko bom našel, vam bom tudi o tem povedal.
Če grem naprej k 12. členu. Tam je predlog gospoda Henigmana, da bi skupaj seštevek določenih sredstev finančne izravnave ne more biti nižji, kot bi pripadal občini, če bi ostala v prejšnjem obsegu. To bi na nek način zavarovalo takšen primer, da imamo občino, kjer sta dva različna dela: en bogat, drugi revnejši. Bogati del bi izstopal in bi na ta način ne razporejal svojih lastnih sredstev na celotnem področju, ampak potem v svoji novi občini. Revni del pa bi potem ostal tako rekoč nepokrit in bi s tem amandmajem se dalo to primerno pokriti.
Amandma k 13. členu, ki govori, da se dodajo še 9., 10. in 11., 12., 13. alinea, ki se glasijo "da bi davek od premoženja, povečan po predpisih občine, krajevne turistične takse" in tako dalje. To se nanaša na 25. člen samega zakona. Bilo bi dobro to izvzeti in se potem govori o tem, da sedaj nimamo več dveh načinov financiranja, ampak imamo samo tako imenovano primerno porabo. Prej smo imeli prihodke občine za financiranje zagotovljene porabe ter prihodke občin za financiranje drugih nalog. Vlada tega ne podpira iz tega razloga, kot sem ga prej omenil, da nimamo sedaj več teh prihodkov, ampak samo tako imenovano primerno porabo.
Vladno stališče do tega amandmaja bi bilo sprejemljivo le pod pogojem, če bi bila izravnava najmanj do 90% primerne porabe. V kolikor ni, pa se to stališče ni primerno. Ker kakorkoli obrnemo - spremembo zakona o financiranju občin - in kakorkoli tam na začetku piše, da je to integralni občinski proračun in razpolaga s temi sredstvi občinski svet, bo seveda ta občina po zakonu o lokalni samoupravi pa vsekakor morala opravljati vse te naloge, ki jih je opravljala do sedaj. Recimo na področju osnovnega izobraževanja, na področju kulture, na področju športa. Poglejte, na področju socialnega varstva, ko se je parameter, torej ponder pri parametru starejših občanov znižal, smo prav na tej postavki za opravljanje nalog socialnega varstva dejansko znižali vrsto teh sredstev. Zaradi tega pa nismo imeli nobenega ali ne bomo imeli zaradi tega nobenega manjšega problema okoli socialnega varstva starejših ljudi po domovih in tako dalje. Potem otroško varstvo: s tem bo enako občina opravljala, tako kot je do sedaj, vendar s tistim nižjim ponderjem pri mlajših od 15 let. Torej, ali vidite, kako je nekorektno in pomembno, da za desetinko ne gremo pri splošnem gor, ampak da ostanejo te stotinke porazdeljene, tako kot je bilo v prvotnem zakonu predlogov sprememb zakona od predlagatelja predlagano.
Tu notri seveda ostane opravljanje izvajanje posebnih pravic narodnostnih skupnosti in mislim, da že po naši ustavi to ne bi smelo biti kršeno in je potrebno to spoštovati. Potem subvencije in tekoči prenosi v gospodarske javne službe - stanovanjska dejavnost. Kaj se dogaja danes z izgradnjo, stanovanjsko izgradnjo? Kaj se dogaja? Nikjer nič. Kaj pa mlade družine? Ali to ni eksistenčni problem vsake mlade družine? Prvič - zaposlovanje, drugič - stanovanje. In to je pogoj, če hočete, da bo po 20 ali 30 letih še kdo v tej državi delal in ustvarjal. Poglejte, na tem področju se ni napravilo ničesar. Ničesar se ni napravilo zato, ker enostavno po zakonu o financiranju občin, za to ni bilo namenjenih sredstev. Tisto, kar se je izbrskalo iz tako imenovane zagotovljene porabe, je bilo premalo. Tisti prihodki občin za financiranje drugih nalog, ki bi pa lahko bile tudi to, tako imenovane druge naloge, pa jih ni. To pa so tisti viri, o katerih sem prej govoril.
Navsezadnje, če imate v eni občini 20 kmečkih turizmov; kaj pa ima ta občina - gledano prihodkovno - od tega? Samo to, kolikor ima zaposlenih ljudi, torej samo dohodnino od zaposlenih ljudi. Od tega, da pride zato, ker se mu "dopade" v tistem kraju, da je hrana dobra, da je pijača dobra - gospod Aurelio Juri, recimo - pa da tam naredi nek sprejem za toliko in toliko ljudi, od tega dohodka pa prihodka, ki je prišel v to občino od popitega domačega vina, domačih salam, skratka domačega kislega zelja in tako dalje, pa občina nima nič. In to so tisti viri, o katerih sem prej govoril, in ni korektno, tako kot se sedaj predstavlja ta zakon o spremembi financiranja občin. Je potrebna sprememba, strinjam se, povedal sem, da so nekatere zadeve dobre; vendar niso docela pripravljene. Zato bom seveda na koncu povedal, kaj predlagam.
Poglejte, sredstva za požarno varnost - prostovoljna gasilska društva ostajajo. Pred nekaj dnevi ali tednih, dvema, tremi tedni je bil kongres. Tam so celo ugotovili, da je na tem področju že sedaj premalo sredstev. Ja, kako pa boš vzdrževal in držal takšen nivo? Pa veste, da v teh prostovoljnih gasilskih društvih se dela vse volontersko, prostovoljno, saj nas je veliko tukaj notri, ki smo gasilci, pa mi ni potrebno o tem posebej na dolgo in počez razpravljati. Samo spomnite se vladnega predloga proračuna: namesto milijarde za izobraževanje gasilstva - tiste tako imenovane, kaj je že, premije, zavarovalne premije - je bil vladni predlog 200 milijonov in potem po velikem angažiranju se je tisto spremenilo, tako da je ostalo na enaki ravni kot v letu 1997.
Torej, vse te dejavnosti ostanejo ali pa, gospe in gospodje, se je za zamisliti, tudi o nalogah, ki jih ima občina za opraviti - tudi sredstva za mrliško ogledno službo. Žal, a vendar, prejšnji petek je bil za našo občino črni petek. V enem dnevu je tragično izgubilo 5 ljudi življenja, 5 ljudi na cesti. Po drugi strani pa seveda z nesprejetim amandmajem k 11.a členu, ali bomo to službo prenesli na državo ali v takšnih občinah, kjer zaradi države nimajo dovolj lastnih sredstev, tega ne bomo delali ali kaj? Dajte tudi odgovor na to, če lahko. Edini pravi odgovor je na vsa ta postavljena vprašanja, odprte dileme: še ostali viri, ki bodo viri občine. Na ta način boste spodbujali razvoj in dali možnost razvoja občin. Na ta način, s takšnim zakonom pa to enostavno ni možno, ker če se bo vedelo, da bo od litra piva, od litra vina, od kilograma pšenice, od kilograma krompirja in od kubika lesa v občini toliko in toliko prihodka ostalo oziroma bo prihodek občine za gospodarjenje in delo v tej občini, potem bo možnost razvijati v tej smeri. Sedaj pa je edina možnost - kaj? Povejte mi, kaj! To, da se nekje zaposlijo, da dobijo nekje službe, edino to! Kako se pa naj razvija podjetništvo na takšnih območjih, kot je Pohorje, kot so Haloze, kot so Slovenske gorice?! Železarne tam gor verjetno ne bomo postavili, gigantov, ki bodo sestavljali perujske avtomobile, verjetno tudi ne! In tako dalje in tako dalje.
To so resni pomisleki. Rad bi, da bi mogoče po tej moji daljši razpravi spoznali - pa tudi tisti slovenski novinarji, ki o tem ne znajo ničesar dobrega napisati, ampak samo napadati nekaj tistih poslancev, ki o tem govorijo in jasno povedo - da bi vsi skupaj spoznali, da ne gre za to, kar je prej predsednik mislil - za zavlačevanje; da gre za resno opozorilo na tem področju, pri tem zakonu. In ne samo pri tem zakonu, tudi zakon o lokalni samoupravi je tak. Dajmo enkrat poslušati tudi glas ljudstva, ne samo tako, da nekateri vodilni politiki znajo priti do ptujskega gradu, nekateri pa ponoči okoli!
Zato je seveda pomembno, kaj in kako se bomo pri tem zakonu o financiranju občin odločali. Če bi res trezno razmislili, bi rekli; dajmo, vzemimo si nek določen čas in pripravimo kompletno zakonodajo na tem področju, od ustanavljanja občin, od financiranja občin, od lokalne samouprave, od skladnejšega regionalnega razvoja in možnih virov občin! To bi bil pravi zaključek. Upam, da vas bom s svojo razpravo prepričal in pripeljal do tega, da bodo to zaključki in da se bomo takoj potem lahko lotili drugih pomembnih del, ki so pripravljena in o katerih lahko tudi delamo za korist države, ne pa za škodo, tako kot bomo v primeru, če bomo to sprejeli.
Potem je tu še nekaj členov oziroma amandmajev, ki niso tako drastično pomembni, zato se pri njih ne bom ustavljal. Poglejte, k 13. členu je amandma odbora za finance in monetarno politiko - aha, ta amandma gospoda Aurelia Juria. Glejte, sam sem na odboru, pa bom razložil. Zakaj? Namreč, tam se ni dalo povedati - sem predlagal, da bi se sredstva samoprispevka, dokler občina ne doseže 50% tako imenovane primerne porabe, da bi se sredstva samoprispevka upoštevala tudi v lastnih virih občine. Zdaj boste rekli, zakaj do 50% in nad 50% ne. Glejte, to je tako ali tako poseben lasten davek; davek, ki so si ga občani v določeni občini zapisali sami. In, glejte, kaznovani so dvakrat! Če sami nimajo dovolj sredstev, torej niti do 50% tako imenovane primerne porabe in se ta sredstva ne upoštevajo - torej sredstva samoprispevka v tem izračunu - seveda ne dobijo s tako imenovano finančno izravnavo do 100% na ta samoprispevek - nič. Če pa bi se upoštevala in bi dobili na to še 100% finančno izravnavo, kar bi pomenilo, da se sredstva podvojijo. Stimulacija, prvič, za vse tiste občine, da uvedejo samoprispevek, ki imajo manj kot 50% lastnih sredstev po tako imenovani primerni porabi; in tisti, ki imajo nad 50%, pa stimulacija, ker je to pač njihov lastni dodatni vir, ki ga bodo uporabljali za infrastrukturo, za investicije v šolstvo, kulturo, zdravstvo, socialo itd. Skratka, v nadaljevanju bom tudi dal amandma, da bi se to upoštevalo. Ampak, tako kot sem vam povedal, zakaj je temu tako.
Če preidem naprej k 14. členu. Poglejte, 14. člen je v nasprotju z 9. členom Evropske listine o lokalni skupnosti, s sedmo alineo. Pa vam bom povedal, zakaj, zakaj je to v nasprotju. Sedma alinea v tem 9. členu Evropske listine o lokalni samoupravi pravi: "Subvencije, ki se dodelijo lokalnim oblastem naj, kolikor je to mogoče, ne bodo namenjene posamičnim projektom. Zagotavljanje subvencij ne sme vplivati na temeljno svoboščino krajevnih oblasti, da vodijo politiko prostega odločanja v okviru svoje lastne pristojnosti." Poglejte, tu pravi, naj ne bodo namenjena posamičnim projektom. Amandma k 14. členu pa pravi takole: "Če znaša delež dohodnine na prebivalca v občini v primerjavi z izračunanim povprečjem na prebivalca v državi do 70%, je občina upravičena do dodatnih sredstev v višini do 60%." Verjamete ali ne, pol ure sem porabil, da sem si ta člen razvozlal, kar pa seveda zopet ni šlo brez izračunov določenih tabel. Še enkrat, če bi imel tisto disketo, bi vam lahko sedaj to pokazal na grafoskopu. Delež dohodnine na prebivalca v občini v primerjavi z izračunanim povprečjem na prebivalca v državi. Delež dohodnine na prebivalca v državi je - koliko? Poslanke in poslanci, kolikšen je delež dohodnine na prebivalca? Če ste zakon predelali, verjamem, da to veste: 27.880 tolarjev. To je 100%-ni delež dohodnine na prebivalca. Mislim, da je to tabela, ne vem, tabela 5. 70% pomeni 19.516. To pomeni: občina, v kateri je delež dohodnine na prebivalca 19.500, bo dobila 60% subvencije za investicijo, recimo šolstva. Poskušajte mi dobro slediti. Kaj to pomeni? Delež dohodnine na prebivalca je v glavnem glavni vir - zopet govorim za občine, katere zastopam - v glavnem glavni vir vira občine. Če na ta delež občina dobi, tako kot piše, finančno izravnavo do 100%, je potem na prebivalca okoli 40.000 - 39.000 pa nekaj - je in se ujema: s čim? Ujema se s trenutno formulo, če zraven dodate še plus 75% na korigirano primerno porabo. Ko pa teh 75% pade in če to pade, je enostavno delež dohodnine na prebivalca brez tega - 6 jurjev, 7 jurjev itd. Kolikšen je v posameznih občinah, vam bom povedal. Samo trenutek.
Vidite, da je delo. Tu imam, tabela 5. Samo trenutek. V tabeli 5, v tem vladnem predlogu, kjer so tudi amandmaji obrazloženi, imate število prebivalcev v občinah in dohodnina. V naši občini je delež dohodnine na prebivalca - vsaj na 5 tisoč prebivalcev ne na 2 tisoč - 10.300. V eni izmed manjših slovenskih občin, v občini Joršenci, je delež na prebivalca 7.300, v Lenarški občini 15.232, v Ljubljani je delež dohodnine na prebivalca 41.371. 41.371! Je pa res, da Ljubljana razpolaga s tistimi delovnimi mesti na bankah, zavarovalnicah, import-export, tranzicija, ne vem, kaj vse. S tistimi, katera pšenica je bila pridelana v Slovenskih goricah na tisoč 500 hektarjih pesniške doline. To je pa res!
Tu so zaposleni ti ljudje. Tudi na tisti račun. In eden od velikih slovenskih novinarjev napiše: "Revna občina". Mislim, da je nekdo "po umu reven", ne revna občina. Naloga država pa je, da za to sistemsko poskrbi nekoliko drugače. Ne kampanjsko, tako kot bi nekateri radi. Delež dohodnine na prebivalca v mariborski občini je 27.700. Ormož - preberem ali ne preberem? Bom ga! Ker je tu kolega: 17.700. Torej, tudi ni ne vem kje nad "plofonom". Ampak to je sedaj bistvo. To je sedaj bistvo, v tem amandmaju je. Amandma: ja, vendar zopet pod pogojem, če je 90% do finančne izravnave tako imenovane primerne porabe. Potem ima amandma smisel, če pa ne, pa nima nobenega smisla. Ker država nikjer ne bo rabila dati ne 60%, pa ne 50% na velikem delu občin, ki ne bodo niti tistega svojega deleža - to pa je seveda 40% ali 50% - zagotavljali za investicije v infrastrukturo, čemur je ta amandma tudi namenjen. V redu, vendar pod določenimi pogoji. Res pa je, še enkrat, da je v nasprotju s to evropsko listino o lokalni samoupravi. Boljše bi bilo, da bi poleg tako imenovane primerne porabe imeli tudi sistemsko, pa tudi vključno v primerni porabi ali kako drugače, občine investicijski denar. "Basta". In bi potem na osnovi politike razvoja občine to lahko delale.
Glejte. Takšen strah o tem, kaj bodo občine delale z denarjem in kako bodo gospodarile, je lahko bil tudi upravičen pred štirimi leti. Danes, gospe in gospodje, ta strah lahko odpade, mirne duše. Niti ene od slovenskih občin ne poznam, ki se je želela združiti in nihče mi še ni povedal, da v kateri izmed slovenskih občin niso gospodarno ravnali, niso gospodarno delali. Pa veste, zakaj? Iz preprostega razloga, ker je na bistveno porazdeljeno majhno vsoto denarja izredna transparentnost. Občinski svet, nadzorni odbor nad proračunom naše občine 200 milijonov zagotovljene porabe po merilih bdi 16 občinskih svetnikov in 5 članov nadzornega odbora. Seveda moramo iz vsakega tolarja tri potegniti ven, pa še ni dovolj dobro. Ampak seveda, ljudje so tudi pripravljeni, zato imamo v celi občini, v vseh treh krajevnih skupnostih namenske samoprispevke in tako dalje; so pripravljeni dati, ker točno vedo, ker so zadeve transparente. Ne pa tako, kot se dogaja vsak dan pri velikih; pri milijardah, kjer se na stotine milijonov zaokrožuje, pri milijardah, ki niso transparentne, celo več. Na odboru za nadzor proračuna in javnih financ smo dobivali poročila iz ministrstva, ki so bila zaupne narave. Boriti smo se morali, da so sneli tisto nalepko zaupne narave zato, ker so delili, dela dajali mimo razpisov in tako dalje in tako dalje. Kaj se vse za tem skriva, si lahko samo mislite. V tem je problem. In da bi po štirih letih prenesli več pooblastil na lokalno samoupravo in sistemsko tudi več sredstev, tudi več - o tem, kar že ves čas govorim - drugih virov, je edina prava pot.
Pri 19.a členu amandmiram, to je povezano z 11. členom, s 75% na 90% in amandmiram oziroma izpade ven leto, torej ta štiri leta. Vlada pravi, da če bi bil ta amandma sprejet, bi posledično povečalo tudi število občin. Sedaj pa vas vprašam. Ali sprejemamo zakon o financiranju občin zato, da bomo posledično zmanjšali število občin? Ja. Potem je to odgovor vlade - ja. Govorili ste drugače, da to ni to. Govorili ste, da ste tudi za manjše občine, vendar naj imajo dovolj lastnega vira. Tudi jaz sem za to, vendar dajmo jim, naj imajo tisti lastni vir, ki ga tudi ustvarjajo! O lesni masi in o vsem tem sem vam povedal - dejstva, resnico.
Nenazadnje, za konec - kazenske določbe. Prav je tako. Prav, vendar hkrati, gospe in gospodje, je odbor za nadzor državnega proračuna sprejel neke sklepe. V tistih sklepih piše: prosi, poziva - v glavnem, ti glagoli so; ne more napisati: zahteva, mora, takoj, zdaj in tako dalje - tega ni. Mogoče se bo dalo kaj ob spremembi poslovnika o delu državnega zbora. "Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorno osebo, če ne izkazuje prihodkov in odhodkov v skladu s 5. členom." Izkazovati prihodke v skladu s 5. členom - jaz se strinjam, ja, treba je ravnati po zakonu. Vendar vsi, na vseh nivojih, ne pa samo tisti mali ali pa je to približno tako, ko starši otroku razlagajo, kako je škodljiva cigareta; oba z mamo pa na veliko kadita zraven njega, en čik pa se ugaša v pepelniku, še ni do konca zgorel, pa je že prižgan drugi! To je tisto. In s tem zakonom - ja, v redu, se strinjam. Ampak dajmo tudi spremembe zakona o delu slovenske vlade, o ministrih. Ali bi lahko kateri od slovenskih ministrov kdaj tudi materialno odgovarjal, bi bilo možno, da se ne bi skrival preko strogo tajno zaupnih poročil računskega sodišča, ko ugotovi, da je dal delo Frančku, ki se ni niti prijavil na razpis, pa drugi, ki se je korektno prijavil in naredil vse, niti odgovora ni dobil?! To piše v poročilih računskega sodišča. Ali bi bilo korektno za takšne, ne samo materialne - bomo rekli, moralno odgovornost; se strinjam, samo bojim se, da morale ni ali pa premalo. Zato naredim nekaj v tej smeri, da bo tudi morale več!
Upam, da sem vam, poslanke in poslanci, v svojem sicer nekoliko daljšem izvajanju, pa ne branju posameznih zapisnikov, le predstavil širšo problematiko, o kateri mislim, da je bilo nujno in potrebno spregovoriti v tem državnem zboru. Zelo malo bi bilo potrebno, pa vendar veliko politične volje, da bi zakonodajo, ki je paketna, ki bi morala biti paketna, tudi pripravili v taki obliki in da bi dodali in popravili zraven še tisto, kar je potrebno. Ne pa, da bo nekdo zopet od - kaj so že? - aha, novinarji, novinarji so, ja - rekel, da je parlament ustanovil neko nepotrebno komisijo in tako dalje. Potem pa naj tisti tudi napišejo predlog zakona, pa ga naj sprejmejo, o izvolitvi v državni zbor. Ne vem, zakaj dr. Žnidaršič ne bi bil dovolj dober član in kvaliteten član ene izmed komisij, ki jih ustanovi državni zbor. Veste, kar je preveč, je preveč! Res pa je, da norost nima meja. Zato računam, poslanske in poslanci, da bo pamet v tem državnem zboru tudi po tej moji daljši uvodni razpravi prevladala in da se bomo zadeve poskušali lotiti enkrat tako, kot radi rečejo poslanci državnega zbora. Do sedaj sem pa zelo malo ali pa mogoče v skoraj nobeni zadevi sodeloval kot poslanec državnega zbora, ki je opozarjal, ne kot poslanec državnega zbora, ampak samo kot opozicija, ker pa se je seveda ni upoštevalo. Poslanci vladne koalicije, razmislite o širini problemov, ki sem jih nakazal, razmislite o tem, kaj vse tiči za temi zakoni in kaj vse bi bilo treba narediti. Naredite predah in naredimo nekaj dobrega, ne za vladno koalicijo, ampak za državljanke in državljane Republike Slovenije, da ne bodo več kazali na nas kot na arbiter! Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Pukšiču. Poslanke in poslanci ste prejeli na klop tudi predlog sklepa, ki ga je podpisala skupina 10 poslancev, ki se glasi, da naj državni zbor odloča o sklepu: "Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin - hitri postopek - ni primerna osnova za pripravo zakona za drugo obravnavo in se to ne sprejme."
Ker je skupina poslancev predlagala tak sklep in ker se zakon sprejema po hitrem postopku, bo državni zbor ob zaključku razprave glasoval o sklepu matičnega delovnega telesa, ki je sicer takoj v svojem gradivu, ko je že prešel na odločanje o posameznih amandmajih - pomeni, da matično delovno telo meni, da je pa zakon primerna osnova za drugo obravnavo - in o tem sklepu bomo glasovali, ampak šele ob zaključku razprave.
Če želite, da bi čimprej prišlo do tega glasovanja, potem bo treba ali razprave skrajšati, kajti tak predlog sklepa ne more biti dan na glasovanje med samo razpravo.
Repliko ima gospod Branko Tomažič.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! Rad bi repliciral gospodu Pukšiču na njegovo današnje in petkovo razmišljanje, ko je tukaj govoril o tem zakonu.
Gospod Pukšič, dosedanji zakon ni bil dober, ni bil pošten - po mojem je bil tudi protiustaven. Kršil je temeljne človekove pravice, temeljne pravice občin glede zagotovljene porabe, kršil je Evropsko listino financiranja občin, kršil je načelo enakosti. Iz vaše razprave vidim, da ne podpirate tega zakona. Ali vidite, da je slabo pripravljen in ni pravšnji za proceduro? Po vaši razpravi vidim, da ne podpirate sistemske rešitve zakona o financiranju občin, ste proti načelom enakosti, ste proti načelom demokratičnih načel financiranja občin glede velikosti, števila prebivalcev - mladih, starih, glede na dolžino cest, glede na velikost občine. Hočete še naprej podpirati anomalije, podpirati dvorazredno družbo ali občine, ki bodo dobile na prebivalca 80.000, ali občine, ki bodo dobile samo 35.000 ali celo 30.000 na prebivalca. Kje je tu morala, gospod Pukšič, ko vi dobite 39.000 na prebivalca, vaš kolega v klopi pa v občini, ki je isto župan, pa 75 tolarjev na prebivalca.
Novi zakon rešuje milijon 500.000 občanov ali državljanov. Ponavljam milijon 500.000. Prek 100 občin rešuje in daje večjo zagotovljeno porabo. To je prvi korak k decentralizaciji, ki jo vi stalno zagovarjate. Tu pa podpirate centralizacijo.
Zadnjič sem poudaril, da nekatere občine dobijo 4.000, 5.000 na prebivalca za kulturo, nekatere občine pa samo 800 tolarjev. Tudi vaša občina, gospod Pukšič. Nekatere občine dobijo za šport na prebivalca 3.000, 3.500, nekatere pa samo 500 in 1.000. Kje je tu morala in kje je tu poštenje?
Zakon pri investicijah pomaga ali je naravnan v korist malih občin - demografsko ogroženih. Delež za investicije je v korist demografsko ogroženih, kjer bo občina samo 30% sofinancirala izgradnjo šole, vrtca ali drugih infrastrukturnih objektov. Obratno: za bogatejše občine bo država financirala samo 30%. Nobena občina ne bo izgubila, bo dobila le tisto, kar ji pripada glede meril. Ne vem, zakaj smo proti zakonu, ki sistemsko financiranje občin daje v okvirje, merila, postavlja "fundo", temelje za financiranje občin, katere bomo lahko nadgrajevali. Občini ne daje okvirja, merila in ni diskriminatorni, tudi ne daje privilegijev. Zakon nalaga občini tudi nalogo razvojne naravnanosti, kar je prav, skrb za napredek in ne samo plačo župana, ker večina malih občin, ki se sedaj javlja in protestira, ima pri medijih tiskovne konference, vidi samo svoje plače. Več bi morali župani dati tudi na razvoj občine in širitev občine. Predlog zakona odpravlja veliko večino nepravilnosti, ki so bile vgrajene v sedanji sistem merila zagotovljene porabe. Za posamezno področje je izračunano po dosedanjih kriterijih raznih ministrstev, se ugotavlja, da so pri nekaterih ministrstvih upoštevana merila po poslanih podatkih o porabi, pri drugih pa se vzame neko povprečje. Katero, zakaj in kako? Občini, ki se obnaša racionalno, se prizna porabo v preteklem letu, povečano za minimalni indeks rasti, drugim pa glede na razpoložljiva sredstva posameznih ministrstev. To je dosedanji zakon delal in diskriminiral večino slovenskih občin ali - bom še enkrat ponovil - milijon 500.000 državljanov ali občanov ali prek 100 občin.
Ker sem zadnjič že poudaril, je bila občina Ajdovščina zadnja v financiranju ali na 145. mestu, ker je dobila na prebivalca samo 35.000. Povprečna poraba v državi pa je 47.000, kar pomeni 73,4% povprečne porabe v državi in zato podpiram ta zakon in bom tudi o njem glasoval in sem proti tej demagogiji, ko govorimo, kako bodo vse tiste male občine, demografsko ogrožene, prikrajšane ali oškodovane z novim zakonom. Nasprotno, dobile bodo tisto, kar jim pripada glede njihove prostornine, prebivalcev in vsega drugega. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika gospod Sovič in gospod Pukšič.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Predlagam, da poskušamo korektno razpravljati o tem zakonu in to tako, da ne poskušamo vsakogar, ki ima drugačno mnenje, takoj okarakterizirati, da ima seveda nečedne namene in ne uporabljati terminov, ki se dajo uporabiti tudi za tistega, ki jih je najprej uporabil.
Pregled razmerja med financiranjem po starem in financiranja po novem pokaže, da je ena občina na prvem mestu. Indeks te občine je 1,482; drugače rečeno, ta občina dobi po novem 48,2% več sredstev kot po starem in ni korektno, če predstavnik te občine v svoji repliki tiste, ki imajo pomisleke do zakona, na nek način označuje kot tiste, ki se zavzemajo za nepravičnost, nekorektnost in ne vem kaj še vse. To je ena stvar, ki bi jo rad povedal.
Druga stvar je pa ta. Dosedanja razprava je pokazala, da ima - jaz še vedno verjamem - predlagatelj seveda dobre namene, ko poskuša urediti financiranje v državi. Nisem pa prepričan, da je predlog, ki ga imamo zdaj pred seboj, takšen, da to tudi naredi. Ta predlog vnaša pač v nekaterih okoljih resne probleme in v okolju, iz katerega jaz prihajam in tega seveda ne skrivam, so ti problemi precejšnji. Ta predlog lahko pomeni celo do ene desetine manj sredstev za financiranje te mestne občine in prepričan sem, da boste razumeli, da to predstavlja lahko resen problem. Podatki govorijo o tem, da bi se obseg sredstev znižal za približno 7,8%, če pa upoštevamo še dodatne stroške, ki se pojavijo, pa je celoten obseg približno ena desetina. Zato mislim, da je zelo smiselno predlagati, da bi se razprava na tej točki prekinila in da bi se vlada opredelila do predloga, ki ga je skupina poslancev vložila.
Mislim, da drugačna odločitev preprosto sili poslance v to, da zelo podrobno in temeljito prikažemo posledice tega zakona in variantne izračune. Skratka, predlagam; da, prvič - diskutiramo o tem korektno; drugič pa, da premislimo, ali je ta tekst, kot je zdaj pred nami, dovolj dobra osnova za nadaljevanje procedure. Jaz mislim, da ni. Mislim, da je zato nujno, da bi prekinili to točko in nadaljevali z ostalimi točkami, ki jih imamo na dnevnem redu te seje, in da bi s tem pravzaprav sploh imeli možnost, da začnemo tudi naslednjo sejo. Sicer se pa bojim, da bo ta seja trajala neracionalno dolgo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo. No, prav z upoštevanjem, da nekaterih stvari, ki so v materialih pred poslanci, nisem posebej omenjal in jih tudi prebiral, zato bom moral določene stvari kasneje...
Kar pa se tiče skrbi županov manjših občin za plače - gospod Branko Tomažič, župan in poslanec je skladno z zakonom župan, direktor zadruge pa ne. Ne vem, kaj še čaka ta komisija, ki bi vas že tako ali tako morala obravnavati, pa se zdi, da ste nekje tam, kjer se vas to ne bo dotaknilo oziroma bo prej čas minil. Vi o tem res ne morete govoriti, ker ste najmanj za to poklicani!
Kar pa se tiče razmerij med sredstvi v naši občini in v nekaterih drugih občinah, pa takole. Če bi bili v petek tukaj, ko sem o tem razpravljal - verjetno ste sedeli kje pri kakšni pijači - bi slišali, da sem o formuli povedal nekaj pozitivnega. Če bi mi danes sledili, sem celo o nekaterih predlogih formule povedal pozitivno v odnosu do amandmajev, ki so potem nastali iz te formule. To, da pa vas ne skrbi 500.000 ljudi - verjetno ste sedaj, ko je sredi mandata, pozabili tudi na Maribor. Pred državnozborskimi volitvami ste jim veliko obljubljali, pa se zdi, veliko manj dali, in se zdi, da ste pozabili na Maribor. Je pa verjetno problem vaše stranke in ne vem, kakšno povezavo ima to z mojo razpravo, ki se niti ni nanašala na večje občine, ampak na občine, ki sem jih zagovarjal. Če pa že hočete, sem vam pa - če ste prej preslišali - povedal, da je dohodnina - zdaj bom povedal v okroglih številkah - nekje na prebivalca v Mariboru samo okoli 27.000 tolarjev in nekaj, v Ljubljani pa prek 41.000. Ali je za vse to res kriv Maribor danes in sedaj? Jaz mislim, da ne. Ali so Slovenske gorice in Haloze res za vse to - pa ne krive, da so revne, ker se ne strinjam, da so, da je sistem tako nastavljen in da lahko dirigiraš in vladaš. Če bi to, gospod Tomažič Branko, radi, kar dajte! Vendar verjamem, da imate zelo kratek čas - mislim, da imate še dve leti pred sabo, potem pa se boste lahko od "delaj in vladaj" poslovili.
Demagogija je pa nekje drugje. Poglejte, po primerni porabi formule ima v občini, katero ste omenili - torej našo občino - 258 milijonov. Po zagotovljeni porabi je imela samo približno 200 milijonov. To pomeni približno 60 milijonov je letno izgubljala. Izgubljala je. Tudi ta občina je izgubljala. Če bi pa imela lastne vire in vire, tako kot sem prej rekel, od tiste tone pšenice, jih je toliko in toliko zaposlenih na vseh drugih službah in ne vem kje vse še in je dohodnina v mestni ljubljanski občini, je pač to to. Ampak za to mora ta državni zbor oziroma ta parlament nekaj narediti. Pričakoval bi od vlade, da bo pripravila zakonodajo tako, da bo upoštevala celotni teritorij. Če pa že poslanec vladne koalicije reče, da za 1,5 milijona bo to čisto v redu, ker bomo nekaj dobili, ostali pa pol milijona pa ga tako ali tako ne zanima, potem se pa čudim.
Vedite, da izgubljajo v glavnem občine, tam, kjer ste dobili glasove tudi vi ali pa vaša stranka, gospod Branko Tomažič. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, gospod Bevk.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Rahlo bom ugovarjal kolegu gospodu Tomažiču, ki je trdil, da se bo s tem zakonom izboljšala situacija za 1,5 milijona državljanov oziroma bolje rečeno občanov. Predvsem z vidika kulture in amandmaja vlade k 19.c členu.
Po mojem mnenju s predlaganimi spremembami oziroma amandmajem vlade k temu že omenjenemu členu, bodo povzročene še večje razlike med posameznimi slovenskimi občinami. Prizadete bodo namreč tiste občine, ki imajo kulturne institucije, predvsem tiste občine s centralnimi funkcijami oziroma občine, ki funkcionirajo kot regionalna oziroma pokrajinska središča. Na primer Nova Gorica bo spet s procentno povečano dohodnino dobila 250 milijonov tolarjev sredstev, medtem ko bi za financiranje svojih kulturnih zavodov potrebovala 500 milijonov tolarjev. Se pravi, dvakrat več, kot bo dobila s povečano 5% dohodnino. Ali pa primerjavo, ki sem jo enkrat že povedal med Idrijo in Grosupljem. Idrija ima 12.000 prebivalcev in bo dobila 57 milijonov tolarjev več dohodnine, Grosuplje pa 14.500 in bo dobila 77 milijonov tolarjev več dohodnine. Idrija bo z delom tega denarja morala financirati kulturni zavod, Grosuplju pa bo ostala celotna povečana dohodnina.
Ali pa še en bolj zapleten primer, še na bolj mikroregiji. Recimo, primerjava med Idrijo in Cerknim. Idrija bo dobila, kot rečeno, teh 56 ali 57 milijonov, Cerkno ravno tako iz 5% povečane dohodnine pa 24 milijonov tolarjev. Po tem predlogu bi kulturno ustanovo v celoti krila Idrija, čeprav se v Cerknem nahaja tudi fizično ena tretjina te kulturne institucije, zaposleni, objekt in tako dalje. Nikjer v tem amandmaju, niti v zakonu, ni definirano, ali ima tudi taka občina obveznost do kakega zavoda in bo spet to prepuščeno trgovanju med županoma oziroma občinskima svetoma.
Pri vsej tej operaciji manjka še ena tabela. Namreč, koliko 5% povečane dohodnine dejansko ostane občinam s kulturnimi zavodi in kdo bo upravičen do dodatnih sredstev v višini pol milijarde tolarjev, ki je po tem amandmaju vlade predvidena samo za leto 1999. Kaj se bo pa zgodilo v letu 2000, 2001 itd., tega vlada s svojim amandmajem ni predvidela in v kulturnih ustanovah so zaradi tega zaskrbljeni. Zato bi pred odločanjem morala vlada posredovati tudi te podatke. Seveda je takih konkretnih primerov še in še in bi jih lahko navajal celo vrsto. Vsekakor bodo nekatere občine bistveno profitirale, seveda v primerjavi s tistimi, ki bodo po novem s 1.1.1999 morale prevzeti financiranje kulturnih ustanov.
Ali pa kriteriji za financiranje občin. Vzeli smo število prebivalcev, vzeli smo število kilometrov cest, zakaj ne bi vzeli tudi kriterij za financiranje občin po sedežu kulturnega zavoda. Mislim, da je zelo pomembno, če se v neki občini nahajajo 3, 4 kulturni zavodi, medtem kot v neki občini takih zavodov ni. Zato je seveda tudi nesprejemljivo, da se vse te operacije dogajajo tik pred sprejetjem oziroma začetkom obravnave nacionalnega kulturnega programa. Da se namreč določajo ustanove, ki so nacionalnega pomena, tudi po financiranju glede na to, kako veliki porabniki so. Dal bom samo en zelo ilustrativni primer na področju gledališke dejavnosti. Dejavnost mariborskega gledališča, ki je po tem amandmaju skupaj s Cankarjevim domom izjema in ostaja na državnih jaslih, seveda ni v ničemer pomembnejša kot dejavnost slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani, ki je že vrsto let v kvalitetnem vrhu gledališke ustvarjalnosti.
Imam pa, seveda, še celo vrsto drugih pomislekov. Namreč, predvsem do načina prenosa financiranja na občine. Zatečeno stanje v zavodih se bo enostavno preneslo v financiranje občinam, brez da bi temeljito preverili, ali se danes ti zavodi v resnici financirajo v skladu z normativi in standardi posameznih kulturnih dejavnosti. - Bom takoj zaključil, čeprav ko sem stopil za oder, je bilo že 15 sekund mimo. - Čeprav se amandma vlade nanje sklicuje - namreč na standarde in normative - mislim, da smo v državni še daleč od ustreznih normativov, tako na gledališkem področju, tako na muzejskem in na drugih področjih, kajti vsi ti normativi so bili sprejeti leta 1985 ali pa še prej. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Vedno vključim uro, kadar govornik prične govoriti. Če sem naredil napako, se opravičujem, zelo pozorno torej držim prst, preden prične govornik z besedo. Replika, gospod Trofenik.
VILI TROFENIK: Hvala lepa. Saj ne bom uspel vsega, ampak imel bom najprej repliko na repliko gospoda Bevka, katerega skrb za kulturo izredno cenim, ampak enostavno trditve, ki ste jih povedali, spoštovani gospod Bevk, ne držijo. Že zadnjič niste operirali s točnimi podatki, danes pa ponovno. Nobene razlike pri Novi Gorici ni v škodo 500 milijonov, to enostavno ne drži. Telegrafsko povedano, lahko sami preverite, imate vse podatke, primerjava med Idrijo in Grosupljem, pa med Idrijo in Cerknem pa je tudi nevzdržna in ne stoji, ker nekaj pozabljate. To, kar vi pledirate, da se nagradi po sedežu kulturnega zavoda, seveda je, saj 0,4% oziroma 4% je koeficient za to popravljen. In tudi ste prezrli amandma vlade, ki govori o občini ustanoviteljici in soustanoviteljici. Če bi to prebrali, bi videli, da se marsičem - vaša ideja je zajeta v tem. Tudi ta primerjava, da nekdo dobi eno tretjino. Ni res, zmanjša se mu finančna izravnava in je zadeva zavrtena. Res gre, verjetno ste premalo pozorno brali.
Gospodu Pukšiču ne morem, na žalost, replicirati, ker je bilo vse, kar je bilo o formuli in statistiki povedanega, tako pomešano - ne zameriti! - da se enostavno ne da spopasti s tem, ker niti en stavek ni bil logičen ali argumentiran. Na žalost je tako, se opravičujem. Vaši zaključki o indeksih in podobnih zadevah enostavno ne zdržijo in ni možno s tem polemizirati.
Kolega Sovič, veste, od vas sem pričakoval argument. Ampak ne more biti argument samo "mi premalo dobimo oziroma izgubimo". Če bi analizirali položaj Maribora, ki zdaj izbije kot nekaj bogokletnega in ne vem kaj, morate to, kar je že Pukšič tu razlagal - v Mariboru je dohodnina 20% oziroma 2% dohodnine po glavi v povprečni slovenski občini. Dohodki za zagotovljeno porabo po dosedanjem sistemu pa so znašali celo samo 97% slovenskega povprečja. Ampak Maribor je imel razmerje med prihodki - vsemi proračunskimi, in prihodki za zagotovljeno porabo 1,95 oziroma 2 - in tu notri je ves vaš problem! Trošili ste iz drugih virov bistveno več in ker zdaj želite - edini vaš argument je ohraniti status quo. Če bi želeli v Mariboru ohraniti status quo, to je treba povedati, potem v tej državi toliko denarja nimamo, da bi nadgradili v vseh lokalnih skupnostih in bi ga tudi skozi okno ven metali, po domače povedano, ker ga ne bi znali za kaj koristno potrošiti, veste!
Sama igra s proceduralnimi zadevami, da preprečimo kakršnokoli spremembo, in recimo negiranje, da gre za bistveno kvalitetno spremembo v financiranju - pa ne zato, ker sem jaz predlagatelj - ker dejansko pridobi 107 občin, v katerih živi milijon in pol Slovencev oziroma Slovenk, in pride do bistveno pravičnejše porazdelitve. Seveda, razen če vi menite, da je pravična porazdelitev, ko gre v tako velikih anglomeracijah za 79.000 per capita, v nekih drugih v slovenskem povprečju pa za 50% manj, ali pa tudi, ko gre za nevzdržne primerjave med Ljubljano in Mariborom, kjer je razmerje per capita v dohodkih 79 proti 59 in je izven vsake logike, pa če bi mi to želeli ali ne.
Seveda, uporabiti metodo diskvalifikacije, da je zakon pisan na kožo sredine, iz katere predlagatelj prihaja, potem si pač morate podatke sami pogledati, pa boste videli, da je tista sredina komaj na 18. mestu rangirana pri profitu ali pridobitvi na glavo od tistih 107 in da je pred njo bistveno. Gre pa za grupacijo sredin, ki so bile zavestno - po obstoječem zakonu - diskriminirane v preteklosti, pa še vedno gre za zelo zelo velike razlike.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa za repliko. Repliko ima gospod Branko Tomažič, za njim gospod Pukšič, gospod Bevk, gospod Sovič in dr. Ribičič.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Zadnjikrat bom repliciral.
Gospod Pukšič, nisem imenoval vaše plače, vašega županovanja, ampak sem izgovoril tisto, kar sem gledal na Odmevih, ko so določeni župani malih občin imeli diskusijo in je bila glavni problem te diskusije plača malih županov.
Gospod Sovič, zelo nepošteni ste, nekonkretni, po svoje razmišljam, da ste skorumpirani, ko ste mene in mojo občino, iz katere izhajam, tako napadli. Centralistično nastopanje, gospod Sovič! Ali so naši šolarji, naši ljudje, naša kultura, naša sociala, naše šole manj vredne od vaših v Mariboru?! Ali vaši morajo dobiti 4.000 na glavo za kulturo, 3.000 za šport, naši pa samo 1.000, gospoda Pukšiča samo 800?! Zelo nepošteni ste! Oprostite, zelo nepošteno delujete! Zato, ker smo nadpovprečna občina pri polnjenju državnega proračuna, zato, ker je gospodarstvo uspešno in ne potrebuje finančnih intervencij za sedanje, ne prihodnje vlade, zato bi morali manj dobiti, kot dobijo nekatere občine v tej državi? Zato, ker smo v štirih letih izgubili eno milijardo, ker s težavo delamo šolske programe, ker s težavo delamo vse druge ostale investicije? Kje je tu morala, kje je tu poštenje, gospod Sovič?! Staro socialistično pravilo ali metoda pri OD-ju je, ko delavec dela, ga slabo plačaj, ko ne dela, ga pa dobro plačaj! Investiranja v nogomet ali v druge dejavnosti v vaši občini ali v kulturo, kjer so bili tudi ekscesi, žal, ne bom podpiral. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Gospodu Tomažiču in gospodu Trofeniku.
Ja, če je bilo moje izvajanje nepovezano in nekonsistentno, potem se le vprašam, kako je šele nepovezan in nekonsistenten ta predlog spremembe zakona o financiranju občin. Namreč, šel sem od člena do člena, šel sem po vrsti. Šel sem od amandmajev in od tistega, kar je o teh amandmajih menila vlada. To pomeni, je še toliko bolj res, da zakon ni primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo, brez sprejetih tistih amandmajev, o katerih sem govoril. Niti eden, niti eden od sedaj ni rekel: "jebentiš" pa bi bilo mogoče res dobro razmisliti še o kakšnih virih v občinah. O lastnih virih. O tistih, milijon 500 prebivalci, ki dobijo več, ostalo pa je nepomembno ali kaj. To ni več del Slovenije. Vendar tistih 500 tisoč prebivalcev v glavnem živi na demografsko ogroženih področjih. V glavnem je to tam enkrat sem že rekel: iz "dreka" delati tolarje. In težje je iz "dreka" tolar narediti, kot pa iz tolarja tolar. In je čisto vseeno, ali ga proizvaja kmet ali delavec za strojem ali ne vem kje v gostinstvu in tako dalje.
Vendar je težje to, kot pa tolar obračati in iz njega dobiti dva ali tri in tistemu, ki proizvaja, zaračunavati. Kdo pa je kriv, da je danes v takšnem stanju, kot so nekateri deli države? Kaj bi radi del nerazvitega dela Slovenije? Pa premajhni smo! Nekje celo plačajo tistemu, da živi nekje gori na Pohorju in tako dalje, ki nima dostopa do marsikaterih dobrin, ki jih drugače imaš v urbanih naseljih.
Jaz sem imel tisto svojo razpravo zelo resno in zelo korektno sem povzel in tisto, kar je v zakonu, tisto kar je v posameznih amandmajih, ne proceduralno. Da bi iz tega poskušali potegniti neke zaključke, da je potrebno zadevo celovito in sistemsko pripraviti in rešiti. Ne per partes, ne po delih, to pač tako ne gre. Ker od tistih županov, ki so se dobili v Vodicah in Trojanah, noben ne more tu povedati. Torej niso se borili samo za tiste prejemke županov, ampak so opozarjali v zvezi z zakonom o lokalni samoupravi na 19. člen, 24. člen, 31. člen, 32. člen, 33. člen; in potem v zvezi z zakonom o spremembi financiranja občin, na 5. člen, 8. člen, 11. člen, 24.a člen in 24.b člen. To je bila njihova tematika, upravičena, vendar z željo, in to je bil tudi moj namen, da del njihovih razprav tudi prenesem in širše razjasnimo, kaj ni v redu. Lahko pa bi seveda šli po tabelah skozi, če bo potrebno, bom še to tudi naredil, katere občine, koliko izgubljajo in zakaj izgubljajo, kje izgubljajo itd.
Vse tisto, kot sem že rekel, pa drži, pa ostaja. Replicirajte mi na tiste zadeve, povejte mi, kako boste združevali pet revnih občin, pomeni 20 tisoč občin z 20 tisoč prebivalcev. S kom, ali bodo pa te mogoče prodale? Upam, da ne. Ali veste, zakaj ne? Ker ne boste imeli tega časa. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod Pukšič. Replika gospod Bevk.
SAMO BEVK: Hvala za besedo gospod predsednik. Glede podatkov za Novo Gorico, ko je prej oporekal kolega Trofenik. Ti podatki so iz pisma, ki ga je podžupan mestne občine Nova Gorica poslal na vlado in tam pravi v 2. točki podžupan gospod Valenčič, da bodo sredstva povečana za 290 milijonov tolarjev, da pa potrebujejo za financiranje kulturnih institucij 500 milijonov tolarjev, da ne bom v celoti prebral, kar je bilo tukaj v pismu podžupana napisano.
Je pa res, da je to predvidela tudi vlada, saj piše v tretjem odstavku (citiram): "Če prihodki iz povečane dohodnine ne zadoščajo za pokrivanje vseh stroškov, navedenih v prvem odstavku tega člena, zagotovi vlada Republike Slovenije dodatna sredstva za pokrivanje te razlike v skupni vrednosti največ 500 milijonov tolarjev do 31.12.1999." Verjetno je še več takih občin kot Nova Gorica, ki jih bo treba iz te vreče dodatnih sredstev sofinancirati. Vendar se sprašujem, vlada je tukaj predvidela samo do leta 1999. Kaj pa vsa leta naprej?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Najprej bi rad repliciral spoštovanemu kolegu Tomažiču.
Ne vem, kakšna je navada, spoštovani, kolega pri vas, v vaši družini, v vaši občini ali v vaši stranki. Za uporabo terminov, ki ste jih vi uporabljali, laži, korukcije itn., obstajajo v pravni državi verjetno kakšni dokazi. Lahko razumem, da je mogoče pri vas v prvi ali pa verjetno celo v zadnji kategoriji, ki sem jo omenil, in prvi in drugi izraz v zadnjem času zelo pogost. Če beremo časopise vidimo, da je kar nekaj temeljev za to.
Vljudno vas prosim, da tega ne preslikavate na druge. Razen, če imate dokaze za to, in potem vas naprosim, da jih uporabite. Drugače pa lahko samo predpostavim, da niste bili čisto pri sebi, ko ste te izraze uporabljali.
Kar se pa spoštovanega kolega Trofenika tiče; mislim, da ni korektno trditi in ne vem, od kod ti podatki, da bi naj Maribor po starem imel bistveno višja sredstva perkapita kot Ljubljana. Ne vem, od kod ti podatki. Če izhajam iz podatkov vlade, ki smo jih prejeli vsi skupaj, so sicer zajetni, in če te podatke obdelamo - to sem storil, ker pač nisem imel diskete, sem tudi sam te podatke vnašal - potem vidimo, da je po starem sistemu financiranja bila razlika približno 100 tolarjev. Ljubljana je imela približno 65.300, Maribor približno 65.400. Mislim, da je nekaj takšnega bilo. Ne vem, od kod te velike razlike. Res pa je, da po novem sistemu so te razlike večje. Ljubljana je prva, Maribor pa bistveno za njo. Zato ne vem, čemu in kakšnemu namenu služijo podatki, ki niso popolnoma točni. Izhajal sem pač iz podatkov, ki jih je vlada posredovala za to zadnjo obravnavo, ki upoštevajo tudi vse amandmaje, ki so bili vloženi in ki upoštevajo pač zadnje podatke o financiranju.
Še enkrat poudarjam. Mislim, da ta zakon prinaša precej problemov. Ne skrivam dejstva, da prinaša Mariboru resne probleme in mislim, da zakon, ki vnaša tako velike spremembe, tako drastične vplive, ni popolnoma sprejemljiv, razen če ni od zadaj že kakšen instrumentarij, ki bo te stvari ublažil.
Torej, ko me sprašujete za argumente. Moj argument je ta, da je treba najprej res temeljito dokazati, da je bilo okoriščenje sredstev neracionalno v kakšnem okolju, preden lahko o tem govorimo. Predvsem mislim, da nima nobenega smisla govoriti na ta način, da se Maribor sedaj obtoži, da je imel preveč sredstev in se hkrati sprašuje, ali so drugi manjvredni. Dve leti je ta koalicija že bila in če so sredstva, ki so se na nek način delila, bila deljena nekorektno, potem bi to koalicija lahko spremenila. Ne vidim nobenega razloga, zakaj tega ni naredila. Če je izhajala iz tega financiranja, je torej imela neke razloge za to. Me zanima, kako pravzaprav ocenjuje svoje ravnanje.
Sistem financiranja, ki se spremeni do te mere, da mestu čez noč vzame skoraj eno desetino substance, ni sprejemljiv, ne more biti sprejemljiv, razen, če ne poskrbi zraven za to, da se manjkajoča sredstva za programe, ki jih pač neko mesto ali občina izvaja, zagotavljajo na druge načine. Lahko se pa tudi zagotovi to ali pa ugotovi, da se s tem na nek način nekateri programi, nekatere dejavnosti, zavestno črtajo. Proti temu protestiram. Protestiram proti predlogu, ki iz te predpostavke izhaja, da bo zaradi tega dejavnost na vsaj nekaterih področjih v mestu drastično okrnjena. Tega mislim, da ne preživi nobena občina, niti mesto. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, dr. Ribičič, za njim gospod Luci.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Ko sem spremljal te razprave v poslanski skupini in tukaj v državnem zboru, moram reči, da način razprave in vsebina razpravljanja ni skladna s tistim, kako si predstavljam zakonodajni postopek v državnem zboru. Jaz moram deliti mnenje z gospodom Trofenikom, ko je rekel, da ne more nekdo nasprotovati temu zakonu samo zato, ker za njegovo občino ni dober. Samo pogrešam pa njegovo stališče, da ne more nekdo podpirati tega zakona samo zato, ker je za njegovo občino dober. Lahko je napisati zakon tako, da daš trem četrtinam občinam dober položaj, četrtini pa slabšega, pa imaš tričetrtinsko večino. Samo, ali smo mi potem tukaj še poslanci? Ali smo še državniki? Ali nas še zanima vloga države, pa kaj je dobro in smiselno za državo? Ali smo mi tisti, ki smo si razdelili, kaj je za mojo občino dobro in kaj je za mojo občino slabo. In v to nas potiskate. V to nas potiska zdaj najmanj tri četrtine članov tega državnega zbora. Jaz, kot je morda kdo med vami opazil, se zavzemam za to, da bi imeli zbor pokrajin v slovenskem parlamentu. Imamo državni svet z 22 predstavniki lokalnih interesov. Ampak spreminjati državni zbor v to, da se bomo opredeljevali glede na to, kaj je dobro za moj kraj in kaj je narobe za moj kraj in nas ne bo zanimal interes države in kaj je usodno in kaj je dobro na to državo, na to jaz ne morem pristati.
Nimam drugega, kot da proti temu protestiram. Sem nemočan, sem v manjšini in če se bodo tako zakoni delali, bo to katastrofalno. Jaz ne vem, koliko še lahko pade ugled državnega zbora, ali smo že na dnu, ali nismo na dnu. Smo ena redkih držav v Evropi in ena redkih tranzicijskih držav, kjer ima parlament manjši ugled kot vlada. In zopet se nam pri tem zakonu dogaja isto. Namesto da bi se država tukaj izpostavila s predlogom svojega zakona, sami silimo v nesrečo in v to, da prevzemamo odgovornost za najbolj tvegane odločitve.
Seveda je možno izhodišče, da je ta zakon potreben zato, ker je prejšnji slab in ker je nepravičen. To je lahko v redu izhodišče. Ni pa mogoče s slabostmi prejšnje ureditve pokrivati slabosti sedanje. Mene ne zanima samo argument, ali je ta zakon boljši od prejšnjega, ampak, ali je dober ali prenese kritični preizkus. S tega vidika bom jaz presojal tako pripombo, ki jo bom dobil iz Mestnega gledališča Ljubljanskega, kot sem jo danes dobil, ker sem v Ljubljani izvoljen, kot pripombo, ki jo bom dobil iz Maribora, tako iz majhne občine kot iz velike, tako iz kulturne institucije kot od kod drugod.
Ta diskusija, ki sem jo do sedaj poslušal, me samo prepričuje, da je pametno skleniti, da to, kar je predlagano, ni primerna osnova za zakon. Če me boste prepričali v to, da so te rešitve dobre in prepričljive in če bom dobil argumentiran odgovor na tisto, kar drugi postavljajo, ne kar jaz postavljam kot problem, potem bom seveda lahko to stališče spremenil. Zaenkrat pa me ta diskusija niti približno ni prepričala, zlasti pa ne diskusija v tem smislu, vi ste za to, ker je za vašo občino dobro, hkrati pa se sprejema argument, ki je popolnoma enak, samo da je obrnjen na glavo: podpiramo zakon, ker je dober za našo občino. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Luci.
MIROSLAV LUCI: Spoštovani gospod predsednik, kolegice poslanke, poslanci! Replicirati je potrebno kolegu, ki je omenjal, ne bi drugače omenjal, zagotovljeno porabo v eni izmed občin, ki je toliko in toliko visoka. Temu kolegu velja replika, da te zagotovljene porabe nista naredila dva poslanca ali pa en poslanec, ki je to predlagal, ampak je naredila vlada, vladne službe, ki so še celokupno zajele situacijo v lokalni samoupravi, ne pa parcialno, kot danes tukaj gledamo.
Termin primerna poraba je padel. Je padel, ker že imamo pri mnenju vlade amandmaje, ki govorijo, to pa občina mora financirati, če ne, se odvzame dohodnina. To pomeni, da je pojem primerne porabe dobra osnova za nadaljnjo obdelavo. Na to bo pa morala preiti zagotovljena poraba. Trenutna ukinitev zagotovljene porabe, za katero nismo krivi mi, sedanji, da rečem, oblastniki v teh občinah, ampak so dala to ministrstva. Vsa pleča bodo padla na te občine. Občine so se razdelile, primer, na 9 novih občin. Odšla je primerna poraba, prebivalci, ostale so institucije, ki so takrat bile, neke vrste regionalne, pokrajinske za celo to področje. Tistih več to ne briga. Po primerni porabi bo nadaljnja delitev, izračun, ki ga imate tukaj, spoštovani kolegi poslanci, primerne porabe ni točen, ne drži, je aproksimativen. Tukaj nastajajo nove občine in še tisti, ki danes trdite, jaz bom glasoval "za" zato, da dobim 30 milijonov, bodo krepko udarjeni že naslednje leto ali pa čez 2 leti. Zato si dajte preračunati tisti, ki se vam občine razdelijo. Skratka, termin primerne porabe je primerna osnova, ki ga je pa treba nadoknaditi z zagotovljeno porabo. To pa naj dajo ministrstva in da se v to naj ne vključuje samo ministrstvo za kulturo in vsaka čast gospodu ministru, da se je vključil, škoda, da je šel v parcialno rešitev, torej reševanja samo tistega, ker se je pač zdelo, da bo to pač v parlamentu šlo skozi. Zakaj ni zajel celotnega področja? Ta zakon je v neskladju, zakon o financiranju občin je v nasprotju z drugo zakonodajo s področja varstva kulturne dediščine, ki je usklajena z evropsko zakonodajo in seveda tudi zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture, ki pa je v obravnavi. Čaka nas še veliko stvari, zakon pa je po mojem tudi v nasprotju s slovensko ustavo. Ustava zagotavlja celovito varovanje naravne in kulturne dediščine, česar pa v tem primeru mi ne vidimo.
Spoštovani kolegi! Ne primerjajte porabe v nekaterih občinah, pa res so mestne, z neko veliko pridobitvijo. Teh sredstev mi nismo v občini videli. V eni izmed občin je ostalo od zagotovljene porabe samo 80.000 za investicije, ostalo smo dali porabnikov, ki so jih določila ministrstva, strokovno. Mislim, da tudi sedaj se ne moremo prepustiti, zlasti nekateri ne, ki ste rekli, vsi enakopravni, vsi različni. Torej občina ni občina, to moramo upoštevati. Občina Zavrč ni občina Ljubljana, pa naj mi oprostijo. Zato je seveda treba upoštevati tudi veliko dodatnih stvari, kar jih pa v tem hitrem postopku ne moremo. Če je predlog primerne porabe osnova in če bi se dopolnjeval, če bi se vključilo ministrstvo, tudi za okolje in prostor, MEOR, tudi za socialo, delo, družino, kajti tega tudi v tej formuli ni, potem bi se mogoče stvar dala izpeljati. Če tega ne bo, bo to parcialna rešitev, ki bo naredila veliko težav velikemu številu občin, tudi tistim, ki se ustanavljajo, tudi tistim, ki so danes obstoječe in bo hitro zahtevala ponovne spremembe in celo delala velike preglavice, tako ministrstvom kot vladi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Luci. K razpravi v obliki replike se je prijavil minister Školč.
JOŽEF ŠKOLČ: Hvala lepa gospod predsednik. Jaz seveda nimam namena replicirati, ampak bi rad določene stvari pojasnil, na tisti del, ki se nanaša na te sedaj že znamenite prenose. Morebiti, če mi dovolite, glede na to, da to diskusijo le spremljam vsa ta leta, bi poleg vseh vprašanj, ki so na tem mestu relevantna, le rekel, da je prvič pred parlamentom pomembna odločitev, da premisli možnost, da občine usposobi za več denarja, da same tudi gospodarijo z določenimi projekti in da si same zarisujejo določene obveznosti.
Ljudje oziroma poslanci, bolj kot poslanke v tem primeru, ki govorijo o težavah, ki bodo nastopile na področju kulture, pozabijo ali pa ne računajo na določene številke, ki so tudi pomembne. Prenos, ki se dela v 19.c členu, o katerem sem zadnjič govoril, seveda povzroča nekaj težav in bom tudi povedal, kako smo jih poskušali premostiti v korist kulture. Naj mi gospod Ribičič oprosti, če mi je to prva skrb, pa ne pri tem prenosu. Prenos se dela za 25 občin, vseh pa je 147. Vse druge občine so v nekem smislu privilegirane. Se pravi, vse druge občine imajo po eni strani manever za izigravanje, po drugi strani možnost, da za tem bolj razumno gospodarijo in da morebiti tudi etablirajo kakšno institucijo na področju kulture, ki jo s sedanjimi sredstvi pač ne morejo. Če gre za vprašanja tega, da ne pokrajinski muzej v Ptuju, ne gledališče v Celju, ne gledališče v Novi Gorici in nenazadnje ne gledališča v Ljubljani, niso namenjena samo prebivalcem, ki so v krogu petih ali 15 ali 30 kilometrov okoli teh ustanov. So pač mreža slovenske kulture, ki se jo lahko enakopravno poslužujejo vsi prebivalci in prebivalke Slovenije in brez posebnih zadržkov, razen v primerih arhivov, tudi vsi, ki jih slovenska kultura zanima. Ne glede na to celo, kakšni državljani so.
Rekel bi rad, da je v Sloveniji v vseh teh 147 občinah poleg teh 25 zavodov, še približno 300 zavodov s področja kulture, za katere bolj ali manj v celoti skrbi država ali v celoti skrbijo občine. Ko govorite o enakopravnosti teh zavodov, potem je natančno teh 54 zavodov tistih, kjer imamo nekega križanca, ki je nastal za približno enako hitrimi prenosi pred leti, in kjer so ustanovitelji locirani v mestnih in drugih občinah, financer pa je ministrstvo za kulturo. Mi se seveda tega financiranja in prenakazovanja denarja ne branimo in tudi vam bodo vsi povedali, da je to relativno zgledno vsa ta leta teklo. Hkrati pa so vsi ti ljudje trdili, da ne morejo načrtovati nekega razvoja, načrtovati pa ga niso mogli, ker tudi niso bili vpeti v lokalne strukture.
Ministrstvo za kulturo ali pa država, če hočete, pa ni imelo možnosti niti oblikovati mnenj k vodstvenim ekipam teh ustanov, bodisi da je šlo za direktorice ali direktorje bodisi, da je šlo za svete. Se pravi, bila je neka paralelna struktura. V tem smislu je ta sistem popolnoma in v celoti decentraliziran. Samo iz računa ministrstva se plačuje. Tisti, ki trdijo, da gre sedaj za decentralizacijo, enostavno pač govorijo v jeziku mogoče denarja, ampak v jeziku prava je to v celoti decentralizirano. V celoti in celo bolj, kot je mogoče smiselno.
Sedaj to, kar sprašuje gospod Bevk. Seveda, jaz se strinjam. Teh 25 občin bo imelo v relaciji do drugih morebiti manjši manever iz naslova tega povečanega prihodka. To je resnica. Ko seštejemo vse te številke, potem smo z varovalkami, ki smo jih naredili, pazili da niti v eni od teh 25-ih občin povečani prihodki ne bi bili manjši od obveznosti, ki se prenašajo na občine. Seveda nastaja vprašanje, kaj se bo zgodilo v Celju in v Gorici. Zadnjič sem govoril o tistem fondu 500-ih milijonov. Sam vem, da če se določene stvari v enem letu ne bodo uredile, da bo potem potrebno ali to podaljševati ali iskati druge rešitve.
Za Gorico sami natančno veste, da obstoji že dolgo procedura o tem, da bi tudi iz naslova igralništva imela ta občina večje prihodke. Če bodo vsi ti večji prihodki pomembni za vse drugo, za teater pa ne, ne vem. Jaz bi si predstavljal, da in tudi argument, ko je pač bil o igralništvu in proti njemu pred leti, če se boste spomnili slavnih in manj slavnih diskusij o Hitu, je bilo, da je Hit pomemben tudi za razvoj, ne samo turizma, ampak kulture v tem predelu Slovenije in da je tudi zato v nekem smislu dopustna dejavnost. Ampak hočem reči samo to, da s pridobitvijo te koncesije bo Gorica pridobila še neka dodatna sredstva, ki jih lahko preusmeri tudi v pokrivanje teh ustanov.
Tisto, kar ne bom rekel, da je pa krivično ali pa pravično, je pa sigurno vprašljivo, zakaj ne bi potem imeli v Kopru pravice imeti svoj teater, ki bi ga plačala država, ali pa v Novem mestu ali pa v Murski Soboti, če govorimo o večjih regionalnih središčih. Zakaj ne, če bi ga plačala država? Jaz vam pa povem, da v tem trenutku s proračunom, ki nam ga odreže na koncu državni zbor, tega ni mogoče narediti. V vseh teh občinah se v prijavah, ki jih mi dobivamo na te javne razpise, zmeraj potegujejo za denar iz naslova, češ, dajte nam vsaj prireditve financirati, če nimamo gledališča kot na primer Maribor, Ljubljana, Gorica in tako naprej, da vseh ne naštevam, Celja in Kranja. Tudi to je vprašanje te kulturne mreže. Ti prenosi v ničemer ne govorijo o tem, da je mariborsko gledališče, ki je iz dveh vrst razlogov, o katerih sem zadnjič govoril, izvzeto, boljše ali pa slabše od Slovenskega mladinskega gledališča ali pa drugih ali pa celo Drame. Ne gre za to. Kot veste, je prvi muzej, ki je dobil resno mednarodno nagrado, je bil Društveni muzej iz Kobarida. Zaradi tega ni dobil nič več sredstev v državnem proračunu oziroma neka sredstva je dobil, ampak zaradi tega ni bila izpodbita, da rečem v tem jeziku, vloga Narodnega muzeja, nacionalnega, v Ljubljani - ni bila. Evropske tehniške nagrade ni dobil Tehniški muzej Slovenije, ampak jo je dobil Mestni muzej Idrija. Zaradi tega ne bo Mestni muzej Idrija prevzel vloge, ki jo ima v nacionalni mreži Tehniški muzej Slovenije, in tako naprej.
Tako kvaliteta in nagrade niso zmeraj povezane s statusom, ki ga imajo, ampak z marsičem drugim. Sam vidim del smiselnosti teh prenosov in polnega ustanoviteljstva v občinah tudi v tem, da se spodbudi neka še večja tekmovalnost in da se spodbudijo tiste občine, ki so pripravljene iz povečane dohodnine dajati več za kulturo, da se jim da možnost, da to naredijo. Skoraj mi lahko verjamete, da praviloma manjše občine poskušajo v relativnem deležu več denarja vlagati v kulturo kot velike. Zakaj je temu tako? Morebiti tudi zaradi tega, ker so v večjih občinah etablirane institucije, za katere pravzaprav mestom ni potrebno skrbeti. Če boste gledali podatke, kdo da več v prejšnjih letih denarja za kulturo glede na zagotovljeno porabo, potem se bo praviloma izkazalo, da je to v občinah, kjer sicer teh velikih porabnikov denarja nimajo.
Zakaj ne tega v večji meri podpreti? Meni je to nerazumno. Če vzamemo primer, ki je bil tukaj izpostavljen s strani gospoda Bevka. Mestni muzej Idrija, ki ima svoje izpostave v Cerknem, tako muzej kot Bolnico Franjo, ki jo vsi natančno poznate, potem lahko rečem, da Mestni muzej Idrija, kolikor je meni v tem trenutku vse to znano, so pa ljudje v tej hiši, ki vam bodo znali mogoče kakšen načrt še bolj natančno pojasniti, svoje načrte na področju Cerkljanskega uveljavlja predvsem s pomočjo občine Cerkno. Občina Cerkno je predvidela obnovo muzeja in relativno velika sredstva znotraj občinskega proračuna, da je tudi ta enota dobi večjo veljavo. Zaradi tega se status mestnega muzeja ne bo spremenil. Ta 19.c člen predvideva, da je v enem letu, to je tudi povezano s tisto številko 500 milijonov in z vsemi problemi, smiselno oziroma nujno urediti ustanoviteljska razmerja. Se pravi, če gre vsem za kulturo, se bodo lahko med Cerknim in Idrijo zmenili in to bomo mi sankcionirali tudi glede na druge stvari, zapisane v tem členu, da del obveznosti prevzamejo tudi kar se ljudi tiče. Možno je to narediti tudi na drugih mestih. Vse to predpostavlja nekaj, kar očitno verjamem samo jaz: da so se občine pripravljene med sabo dogovarjati in da je občinam v interesu, da ta sistem funkcionira in da jim ni v interesu popolno drobljenje teh institucij. Verjamem, da je to iluzorna predpostavka, ampak verjemite mi, da brez tega seveda ni možno, ne sistema muzeja vzdrževati, ne sistema knjižnic, ne sistema gledališč, če ne delujemo s predpostavko, da je vsem v interesu, da poskušajo najprej racionalno izkoristiti mrežo, ki jo slovenska kultura v tem trenutku nudi. Če boste tukaj pač rekli, mi občinam v celoti pač ne verjamemo, da jih zanima razvoj kulture, potem se pač umikam z vsemi temi svojimi obrazlagami in pripombami, to je možno. Tudi marsikdo v gledališčih to govori, marsikdo v drugih institucijah, ampak jaz si ne predstavljam, da poslanci državnega zbora lahko odrekajo sposobnost in pripravljenost vsem lokalnim strukturam, da skrbijo za to mrežo. To je enostavno predpostavka, ki ne more biti vgrajena v odločitve. Odločitev in zakon morata biti na drugi predpostavki grajena, da je interes za to, da pač kultura, če govorimo o tem področju ali pa tudi lokalna samouprava, da preživi, ne pa, da bo vsak, ki bo imel možnost, vrgel poleno. Če se bodo ponavljale situacije, ki jih zelo dobro marsikdo pozna, recimo predvsem iz financiranja dejavnosti knjižnic, potem je tukaj narejen nek instrument, ki ga v tem trenutku še nismo imeli na razpolago, da lahko za račun te dohodnine plačujemo preko vlade direktno te institucije. Bolj čvrste varovalke ni možno nastaviti. Vse diskusije pa predpostavljajo, kot da kulturi v vsakem trenutku, za vsakim vogalom preti politika s "krepelom", da jo bo uničila. Če bo državni zbor tudi deloval na tej predpostavki, potem verjemite, da tega sistema ni mogoče korektno voditi in z nekim optimizmom, ki ga to mora imeti. Moja izkušnja v tem letu in tretjini v tem državnem zboru do sedaj je bila, da kadarkoli smo imeli na dnevnem redu vprašanja, povezana s kulturo, je bila stopnja soglasja relativno velika in hitrost sporazumevanja večja, kot v drugih primerih. To je tisto, zaradi česar, recimo, se meni zdi smiselno ugrizniti v to jabolko, ki ga je nastavil nekdo drug, ne tokrat vlada ali pa ministrstvo za kulturo. Verjemite, z našega vidika bi bilo najenostavneje in tudi naša ekipa bi bila zelo junaška, če bi to poskušala zminirati. Ampak potem bi se ponavljale kar naprej te diskusije o nesorazmerju med institucijami. Seveda je ena situacija, o kateri še nismo govorili. Gospod Luci jo je nakazoval.
V primeru, ko bo državni zbor potem odločal o ustanovitvi novih občin na področju sedanje občine Ptuj, bo eventualno ali pa ne, odpeljal tudi te dohodninske upravičence. Ampak spet bo imel to odločitev v rokah državni zbor. Mi imamo na drugi strani ta manever, o katerem sem govoril, ta rezervni fond, iz katerega lahko to pokrijemo. Ampak če vas skrbi kultura, vas mora pri vsaki odločitvi. Samo to sem hotel reči. Ta cepitev, ki pelje naprej, je cepitev, ki po moji presoji - jaz je ne bom pač kvalitativno ocenjeval ali je dobra ali je slaba, da ne bi s tem povzročil nepotrebnih replik. Ta cepitev ne sme v bistvu pomeniti drobitve institucij, ki sicer dobro zadovoljujejo določene potrebe. Samo za to gre. In tisti, ki bodo pač šli v to cepitev, bodo morali s tem prevzeti tudi nek del obveznosti, ker sigurno pa je, da Pokrajinski muzej Ptuj pomeni dosti več kot samo mestni muzej in celo dosti več, da ne bo nesporazuma, kot regionalni muzej z zakladi, ki jih - ne bom rekel dediščino - zanalašč zakladi, ki jih posreduje.
V celoti je pa pri vseh teh institucijah še zmeraj zaradi tega vpliva izvzeto to tako imenovano programsko financiranje, ki omogoča neko spodobno prisotnost ali kulturne politike ali pa, če hočete, državnih sredstev. V celoti je izvzet tisti del denarja, ki ga za projekte namenja država. Želeli pa bi si, da se na zelo podoben način seveda za projekte na lokalni ali pa regionalni ravni namenjajo sredstva tudi v občinah. V tem smislu, če nekdo reče, da stvari niso preračunane - zato vse to govorim - vam pač moram zagotoviti, da so preračunane. Če vam to govorijo iz občin, potem je to samo argument več, da se te stvari naredijo, ker potem pomeni, da nimajo podatkov o institucijah, ki so jih ustanovili, nič drugega. Verjemite mi, vsi ti, ki sedaj krožijo po različnih poslanskih skupinah, ministrstvih, niso bili v stanju izbrati podatkov drugače, kot da so vzeli podatke, ki jih ima na razpolaga analitska služba ministrstva za kulturo. To pa govori spet o tem, na kakšen način se uveljavljajo - ali pa skoraj vsi, da ne bo kdo sedaj upravičeno užaljen - na kakšen način se pač uveljavljajo ta ustanoviteljska razmerja.
Lahko bi vam pa našteval vseh 300 zavodov in potem bi imeli velike težave nekomu reči, zakaj bi plačevali muzej v Postojni, onega v Kobaridu pa ne, ki ga zdaj ne plačujemo, da ne govorim o drugih stvareh. Zakaj bi plačevali iz dohodnine recimo en del gledališke dejavnosti, novonastalega gledališča na Ptuju pa ne. Veste, to so stvari, kjer se sistem s tem do neke mere ohranja, manever po moji presoji povečuje, predvsem se pa povečuje transparentnost organiziranja na tem področju. To ni nepomembna stvar v državnem zboru, ki sicer ne glede na pozicijo ali opozicijo trdi, da je odločanje o vseh zadevah preveč centralizirano. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod minister. Ker je prijavljenih še nekaj kolegov za replike, mi dovolite, spoštovani, da vas v imenu predsednika odbora za kulturo in v svojem imenu povabim na otvoritev manjše razstave v preddverju in da bi sedaj sejo prekinili in nadaljevali ob 14.30 uri. Hvala.
(Seja je bila prekinjena ob 12.51 uri in se je nadaljevala ob 14.41 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Nadaljujemo izredno sejo. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko nadaljuje delo.
Za popoldanski del so se dodatno opravičili, za pričetek Maksimiljan Lavrinc, Janez Kramberger, Tone Anderlič; do 16.00 ure Darinka Mravljak; od 17.00 ure Andrej Fabjan, Leon Gostiša za popoldanski del in isto tudi dr. Hren-Vencelj.
Smo pri replikah na razpravo. Sedaj ima besedo gospod Trofenik, za njim replika gospod Ivo Hvalica in nato gospod Luci, potem pa razpravlja gospod Juri.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Zelo kratek bom, ker ni namen zavlačevanja. Najprej bi želel povedati, ne replicirati, da se povsem strinjam s stališčem dr. Ribičiča. Vendar jaz nisem sprovociral diskusije o tabelah, ampak je bila to želja drugih. Če pa je treba reagirati, zlasti, če gre za nekorektno razlago tabel, je pač nujno potrebno.
Spoštovani kolega Sovič! Poročevalec številka 57/1, stran 226, v koloni osem so podatki o razpoložljivih prihodkih na prebivalca, katere jaz uporabljam. Gradivo je pa od vlade. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Ves dopoldan sem bil tiho in miren, kljub temu da bi se bilo treba že zdavnaj oglasiti. Potem se je oglasil k besedi poslanec Ribičič in njemu repliciram. Ampak za tistim, ker je takšen vrstni red, je govori tudi tu minister Školč, minister za kulturo in jaz ne vem, v kakšni vlogi je on govoril. Ampak kakorkoli, bom začel od zadaj naprej.
Minister Školč! Pravilno ste ugotovili, da v tem državnem zboru, ko se govori o kulturi, se ponavadi doseže maksimalno možen konsenz. Ampak tukaj gre za nekaj drugega. Gre za to, kako nekatere, če hočete diskvalificirati, druge pa beneficirati. Vi sicer hipotetično postavljate, ko je že govora o gledališčih, o ustanovah, ki niso občinskega, ki so pokrajinskega, regionalnega, vsenacionalnega pomena. Govorite, kaj pa, če se v Kopru spomnijo, da tudi sami ustanovijo gledališče. No, oni imajo vso možnost, ampak tega še niso ustanovili. Mi sedaj predlagamo zakon na podlagi ocene nekega stanja, ne moremo hipotetično razmišljati o tem, kaj pa, če bi... Esmeralda se lahko zgodi takoj, ne pa gledališče. Za gledališče je potrebno precej, precej časa. Torej, potem ste se dotaknili še nečesa, česar pa sploh nisem razumel, minister Školč. In sicer, dotaknili ste se zakona o igrah na srečo, ki s 74. členom - vemo vsi, kako je do tega prišlo, ne bi ponavljal - določa, da gre 48% koncesije lokalnim skupnostim na tako imenovanih zaokroženih turističnih območjih. Ta zakon je bil sprejet maja meseca 1995, ampak se ne izvaja. Tri leta čakajo lokalne skupnosti na ta denar! Vaša vlada, vaša koalicija tega zakona ne spoštuje. Čas bi bil verjetno za neko interpelacijo.
Ko ste pa govorili o gledališčih, vam moram povedati glede Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice naslednje. 190 predstav ima na leto, od tega jih ima 90 v sedežu in v svojem gledališču, 100-krat pa gostuje. Potem vi ocenite sami, kakšna je razlika od Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici do tistega v Mariboru, ki ima to prednost, da bo v tem bipolarnem kontekstu izenačeno z ljubljanskim.
Zdaj pa tisto, kar me je motilo ves dan, danes dopoldne. Vsa ta razprava je iz neke ptičje - ne, narobe! - žabje perspektive. Danes dopoldne sem imel občutek, kot da tu govorijo delegati v zboru občin, ne pa poslanci državnega zbora - in to je tisto, kar me moti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Repliko ima gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Spoštovani! Repliciram spoštovanemu kolegu Trofeniku.
Podatki, iz katerih sem izhajal v svoji razpravi, so iz gradiva, ki ga je poslala Vlada Republike Slovenije. Jaz seveda dopuščam, da obstajajo različna mnenja o tem, kaj kdo o kvaliteti gradiv, ki jih vlada pošilja v državni zbor, misli. Jaz imam o tem svoje mnenje in velikokrat sem vam to tudi že povedal, običajno sem to tudi argumentiral. Podatki, na katere se sklicujem sam, so navedeni na več mestih. Ampak recimo mesto, ki je zelo primerno za to ponazoritev, je na 65. strani. Tam so podatki v koloni 2 - razpoložljivi prihodki po starem, v koloni 6 - razpoložljivi prihodki po novem, in v koloni 1 - število prebivalcev v občini. Z zelo enostavno operacijo, ki jo, prepričan sem, obvlada cel državni zbor, je možno potrditi številke, ki sem jih navedel. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Juri. AURELIO JURI: Hvala, gospod predsednik. Sodim med tiste izmed nas, ki pristopajo k temu predlogu zakona po vseh, že s strani matičnega delovnega telesa, vnešenih popravkih, torej kvalificiranih popravkih z mešanimi občutki.
Zavedam se in pozdravljam dejstvo, da novela vnaša v sistem financiranja občin kar nekaj pomembnih sprememb in novosti v smeri objektivizacije kriterijev uporabe ter skladnosti z evropsko listino lokalne samouprave in zlasti z načelom - o tem premalo govorimo - finančne avtonomije občin. Zato sem se tudi sam pridružil s podpisom k izvirnemu besedilu. Pri tem mi dovolite en oklepaj; podprl sem torej predlog zakona, ki ga imamo v Poročevalcu, ne pa s strani odbora za finance in monetarno politiko kasneje vnešenih amandmajev zagotovo nisem podprl razvpitega 19.c člena, kljub temu da ga razumem v povezavi z 10.a členom. Torej pozdravljam dejstvo, da gremo v smer objektivizacije teh kriterijev, a obenem, kot marsikdo izmed vas, se ne morem izogniti vpogleda v posledice teh sprememb, za moj in še za nekatere druge kraje, ki jih poznamo kot pomembna gospodarska, administrativna, kulturna, športna in upravna središča, ter ugotoviti, da po vnešenih modifikacijah kaj prida ne navdušujejo.
Dejstvo je, da sprememba in njeni simulirani učinki razkrivajo kar nekaj anomalij v dosedanjem sistemu ter zlasti napake in druge nedoslednosti pri oblikovanju in uveljavljanju meril porabe s strani posameznih ministrstev, kar je privedlo v minulih treh letih in pol do neprimerne in, trdim celo, krivične porazdelitve denarja med občinami. Tukaj zame ni dvoma. Dejstvo pa je tudi, da je predlagana novela izjemno občutljiva, kajti za vsako minimalno spremembo elementov za izračunavanje primerne porabe, ne da bi odstopali od načela objektivnosti, stojijo velike posledice. Enim v korist, drugim v škodo. Pri čemer ne pozabimo na to, kar je bilo že nekajkrat poudarjeno, in sicer, da je predlog zakona doživel podporo večjega dela občin stalne konference lokalnih skupnosti in državnega sveta v prvotni obliki, medtem ko so bile kasneje vanj vnešene relevantne spremembe, tudi mimo posredovanih mnenj in pripomb in ne vem, kako bi se ti isti naslovi opredelili do te novele danes. Sodeč po odzivih iz stalne konference lokalnih skupnosti, o navdušenju do novele ni več moč govoriti. Pa nenazadnje, ne pozabimo tega, da bo le ta, če bo, in ko bo sprejeta, bo morala še skozi državni svet.
Kakorkoli že, težko je oporekati predlaganim spremembam in dopolnitvam, da v globalu premika na bolje ni. Toda kljub temu objektivizacija kriterijev ne more nujno pomeniti uravnilovke. Preveliko je namreč med slovenskimi občinami razlik objektivne narave, v površini, v konfiguraciji in če hočemo tudi v tekhtonski rizičnosti in arheološki pomembnosti nekega ozemlja, v številu, v gostoti in strukturi populacije, v urbani razpršenosti oziroma strnjenosti, v demografski ogroženosti, razvejanosti in dotrajanosti cestnega in drugega infrastrukturnega omrežja, v številu delovnih mest in zaposlenih ter socialno ogroženih, v razpoložljivosti ter izkoriščenosti gospodarskih potencialov in še in še bi lahko našteli.
Torej preveliko je teh razlik, da bi le te strnili pri kalkuliranju osnovne primerne porabe v posamezni občini v pičlih štirih korektivih. Osebno obžalujem, da je s prvotne formule za izračun zneska primerne porabe za posamezno občino z amandmaji odbora za finance in monetarno politiko ter komisije za lokalno samoupravo izpadel faktor število naselij. Tu soglašam s kolegom Pukšičem. Rečeno je bilo, da je to težko statistično dokazljiva kategorija. Žal mi je, da se s tem, da je ta faktor izpadel, strinja tudi vlada. Lažjo določljivost bi lahko dodelili, ko bi točneje opredelili vrsto naselja, zato sem tudi vložil amandma, nad 500 prebivalcev, to sem vzel kot vzor, kajti vemo, da imamo že ustanovljene in še v ustanavljanju občine, ki imajo celo manj kot 500 prebivalcev, torej sem vzel kot vzor najmanjšo zaokroženo navzgor obstoječo ali novo potencialno slovensko občino ali lažjo določljivost temu faktorju število naselij bi dodelili, če bi še bolj preprosto pogledali v zakon o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb ter ugotovili, da naselje ni tako hudo nedoločljiva kategorija oziroma da se za naselje šteje skupina najmanj 10 stanovanjskih stavb. Tudi to je nek objektivni kriterij, ki po zakonskih parametrih obstaja.
Zakaj trdim, da je ta faktor pomemben pri izračunavanju primerne porabe? Med občinama, ki pokrivata enako površino ozemlja, imata enako število prebivalcev, enako dolžino lokalnih cest in enako starostno strukturo populacije, razlikujeta pa se po številu naselij oziroma po razpršenosti poselitve, je večja ali manjša razlika tudi v upravičenosti do materialne osnove za njeno delovanje, pri čemer gre bolj urbano razpršeni objektivno priznati dražje zagotavljanje enakih standardov. Tudi argument, ki smo ga večkrat navajali, vsaj sam sem to dokaj glasno počel, pri utemeljevanju sprememb sistema financiranja občin, češ, da gre z edino učinkovitim instrumentarijem - to je finančnim - destimulirati nadaljnjo drobljenje občin in njihovih materialnih oziroma gospodarskih potencialov, ker da ta proces ne vodi nikamor, razen k širitvi vloge lokalne samouprave in krepitvi centralizma ter podražitvi sistema, bi z uvrstitvijo faktorja število naselij dobil dodatno veljavo, kajti občina z večjim številom naselij bi bila nekako nagrajena nasproti drugi podobni občini z manjšim številom oziroma naselje, ki bi imele neke - pogojno rečeno - odcepitvene težnje, bi bilo v bogatejši občini dodatno spodbujeno k temu, da ne odide. Torej, da ostane. Ko bi hoteli odraziti ekonomsko moč občine pri izračunu primerne porabe, bi lahko razmišljali o faktorju bruto družbeni proizvod na prebivalca ali bruto dodana vrednost na zaposlenega v gospodarstvu, a verjamem, da je ta podatek po občinskih mejah statistično težko merljiv in določljiv. Priznajmo si pa, da bi na ta način najbolj jasno in zanesljivo uveljavili načelo, vsakomur toliko, kolikor sam ustvari oziroma si zasluži, pri čemer bi morali seveda solidarno poskrbeti za razvojno šibkejše. Ne razumem tudi, kljub vsem naporom pojasnjevanja, za svojo nedojemljivost se seveda opravičujem, čemu tako odločno nasprotovanje predlogu, da bi med prihodke, ki se naj ne upoštevajo pri izračunu obsega lastnih prihodkov kot osnova za izračun primerne porabe za posamezno občino uvrstijo še nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, sprememba namembnosti kmetijskega zemljišča ter nekateri drugi viri, ki so odvisni izrazito in izključno od prizadevnosti županov, občinskega sveta in občinske uprave. Gre za prihodke, ki jih nekdo realizira, drugi pa ne in ki zato ne bi smeli vplivati na kalkulacijo povprečne stopnje davčnih in nedavčnih dajatev, ki tvorijo osnovo za izračun primerne porabe. Naj bi vnos teh prihodkov v 25. člen celo ogrozil smisel zakona. Morda, toda bilo bi dobro videti simulacijo, ki naj bi to dokazala. To, kar je vlada napisala, po mojem ni dovolj. Verjamem pa, da bi bile občine s šibkejšo fiskalno kapaciteto ali celo voljo v slabšem položaju kot tiste, ki si tudi na račun priljubljenosti župana in občinskega sveta upajo in se trudijo, da bi na breme lastnih občanov prihodke povečevale. Bila bi koristna seveda tudi simulacija ob nekoliko spremenjeni izvirni formuli za izračun primerne porabe, v mislih imam faktor število naselij z nad 500 prebivalci, o čemer sem že prej govoril. Skratka, verjamem, da smo s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin zakorakali v pravo smer. Verjamem pa tudi, da se kaže še nekoliko potruditi, da bodo pravila bolje odražala in upoštevala, vsekakor na objektiven in primerljiv način, raznolikost in specifike slovenskih občin, pri čemer naj še enkrat poudarim, pazimo na položaj tistih občin, iz katerih se nacionalna blagajna najbolj napaja. Če tega ne bomo sposobni, se nam ta projekt lahko podre in ne glede na to, da se je novela zakona rodila v poslanskih vrstah, bo odgovornost oziroma večji del odgovornosti za to nosila vlada. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. K besedi se je priglasil gospod minister Jožef Školč, za njim gospod Avšič.
JOŽEF ŠKOLČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Meni, bom rekel, ni muka prihajati v parlament. Ampak v tej zadevi, če se ne motim, in tako obvestilo sem dobil od vodstva zbora, je zbor zahteval, da vlada in ministrstvo za kulturo dasta ustrezna pojasnila, kaj se bo zgodilo s temi zavodi, in samo v tem smislu te stvari tukaj pojasnjujem. Toliko glede vprašanja gospoda Iva Hvalice, zakaj pač to pojasnjujem. Mislim pa, da je korektno te stvari pojasnjevati.
Drugo, kar se tiče prihodkov, ki bi jih lahko imele občine iz naslova igralniške dejavnosti. Vsi poznamo te zgodbe; ne zahajam v to, zakaj do te koncesije še ni prišlo. Verjamem, da nobeno pojasnilo nikogar ne bi odvrnilo od tega, če bi kdo vlagal v tem trenutku interpelacijo zoper, mislim, da pristojnega ministra za turizem, ki mora to koncesijo izdati. Ampak on ni tisti, ki je v celi tej zgodbi sodeloval. Hotel sem reči samo to, da znotraj Gorice se obetajo, če bo ta zakon deloval v celoti, še dodatni prihodki, in da je na ta način potem morebiti lažje reševati tudi probleme, ki se nakazujejo iz teh prenosov.
Zdaj pa prihajamo k tistim hipotezam, ki morajo biti splošne in kjer jaz, kot sem že prej rekel, razumem, da si v občinah želijo prenosa dohodnine, obveznosti pa ne. Ampak s stališča državnega proračuna je pa tako: če vi zmanjšate prihodke v državnem proračunu, ne pa obveznosti, potem bodo v nekem trenutku nastale težave. Če grem na to področje, ki ga pokrivam, potem se bodo pokazale zelo velike razlike, in iz teh tabel je to razvidno, med občinami. V tem smislu so poučne razlike ravno med recimo Gorico in Koprom, Novim mestom in Mursko Soboto, ki so primerljive stvari. S temi prenosi denarja in sredstev - kaj se pokaže? Da bi Koper, ki je pred tem svoj čas že imel zametke teatra, imel na razpolago ravno toliko denarja, da ga eventuelno vloži v teater, kot ga ima Gorica, celo malenkost več, in bi bil s tem prenosom izenačen vsaj z Gorico in vsaj z Novim mestom. Sicer pa je Gorica, če jaz prav razumem, toliko na boljšem, da ima teater, katerega obratovanje v celoti plačuje država. Kako so pa tekle investicije v kulturo, pa tudi veste. Leta 1946 na področju, kjer je Gorica, pač ni bilo ničesar, absolutno ničesar; in to je nastajalo na nek način zelo dolgo in če je nastajalo iz naslova hladne vojne, potem vas jaz obveščam, da je tega že zdavnaj konec, da tega ni več; da je to področje vitalno, da lahko za določene stvari poskrbi tudi samo. Vem, kaj riskiram s tem kot bi rekel primorski rojak, ampak mislim, da si je treba naliti čistega vina, kar se tega tiče. To je vsa zgodba. V tem smislu so ti prenosi kontrolirani in so prenosi narejeni nazaj na ustanovitelje. Ustanoviteljem je dopuščeno, da se v tistem letu, kolikor je manevra tudi s temi znamenitimi 500 milijoni, dogovorijo, kako bodo te stvari naredili. Sicer je popolnoma jasno, da nam je v interesu, da ta mreža ne razpade. Ampak če mi v tem trenutku blokiramo vsako iniciativo, da bi dodatno ustanavljali nacionalne zavode na področju kulture, potem je treba usposobiti vsaj občine, da lahko določene stvari naredijo in jaz tu zares vidim neko priložnost. In ko boste gledali te pluse, ki se pokažejo v teh občinah, kjer se delajo prenosi, ne govorim za ostale, v teh petindvajsetih, potem dovolite, je plusov, ko se te stvari, ki se prenesejo v Ajdovščini, kjer prenašamo eno galerijo, je 59 milijonov, v Brežicah je 42, v Celju zmanjka 35, v Idriji ostane 23 milijonov. Zaokrožim zavestno navzdol, da ne bomo o tem vodili polemike. V Kamniku ostane 91, v Kočevju 45, v Kopru 207, v Kranju 218, v Krškem 63, v Lendavi 28, v Ljubljani 293, v Ljutomeru 53, v Mariboru 436, v Murski Soboti 70, v Metliki 12, v Novi Gorici zmanjka 114, v Novem mestu 210, v Piranu 40, v Postojni 42, v Ptuju 17, v Radovljici 68, v Slovenj Gradcu 16, v Škofji Loki 84, v Trbovljah 70, v Velenju 146 in to je to. Druge občine pač ne prenašajo obveznosti, imajo pa svoje zavode. S tem prenosom čisto povsod razen v dveh občinah še vedno ostane manever.
To so številke, ki so narejene ne na tej diskusiji, ki je bila zdaj v tem trenutku, ampak na razliki med 5%-nim povečanjem tega dohodka iz dohodnine in na drugi strani s prenosom delov obveznosti na občine, ne obveznosti v celoti. Se pravi celo v vseh teh občinah, ki se jim prenašajo obveznosti, se manever znotraj proračunov poveča.
Če boste zraven sprejeli sklep, kar ni, da gre to vse v korist kulture, hipotetično, potem ne bo nobenih težav v slovenski kulturi niti v eni občini. Celo, če tega ne boste sprejeli, se situacija zaradi tega ne bo poslabšala. Ostala bo ista oziroma za malenkost boljša. Ampak razlika med tem denarjem, ki gre tja in obveznosti, ki se prenašajo, se po občinah pokaže tako, glede na amandma. Drugo je tisto, kar se prerazporedi denar glede na spremenjene kriterije, v kar ne zahajam.
Toliko glede teh pojasnil in s tem se seveda povečuje manever vsem občinam. Izvzemam pač tiste občine, kot je Ptuj, kjer ne vemo oziroma smo računali stanje na leto 1996 in se lahko nekaj spremeni z nastankom novih občin. Ampak tudi zato, o teh manevrih sem pa prej govoril, kaj je mogoče storiti zato, da tudi v tej občini oziroma v pokrajinskem muzeju, ki se v tem primeru prenaša, ne bi prišlo do zastojev. Vse drugo so številke, ki govorijo v prid tej operaciji. Ne vem pa, kaj se v vsaki občini posebej zgodi glede na vse, ampak standard je primerljiv, postane primerljiv in to se mi zdi kljub vsemu razlog za te vrste operacije. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Replika, gospod Luci.
MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod predsednik in hvala lepa gospodu ministru za kulturo, ker se edini od ministrov tako vestno vključuje v to diskusijo. Diskusija bi bila veliko bogatejša, če bi se vključil še kdo, ki je odgovoren za delovanje občin, vendar na žalost tistih ni, zato še enkrat zahvala ministru.
Vendar, jaz nadaljujem tam, kjer sem končal. Izračun primerne porabe, ki ga imamo pred sabo in govori milijardo 800 za eno izmed občin, ki je bila tudi omenjena, ne drži. Ta izračun je milijardo 207 takrat, ko bo to zaživelo. Pridobimo, s 5% bo ta občina pridobila manj kot je napisano, zato bo prišlo do večjih manjkov. Namreč, dve občini v prihodnje s 1.1.1999 zaživita, odneseta svoje prebivalstvo, odneseta svoje ...(Nerazumljivo.)... pustita pa nam institucije. Tako kot je naredilo prej 9 občin in zadeva bo drastična v tem primeru, ker tu gre za 70% prebivalstva, ki se je odločilo za eno občino. Zato pač mislim, da izračun imamo in izračun je točen. In teh 5% nikakor ne pokriva, četudi nam bo soustanoviteljica ena od sosednjih občin priskočila na pomoč in mogoče pokrila 5 delavcev ali 4 delavce, kolikor pač bo. Zato mislim, da je vmesno, da se tukaj trudimo pač tisti, ki vidimo, da bo do zapletov prišlo in do zapletov bo prišlo in jaz vam moram povedati, da nas tudi sindikat kulture nekje pooblašča, da ugotovimo to stanje. Po tem predlogu bi naj 70 javnih zavodov s področja kulture, da ne bom govoril o svoji občini, ki jih sedaj financira država, kar 57 zavodov prišlo na financiranje formalnih ustanoviteljev, lokalnih in mestnih skupnosti. In kot govorijo sindikat kulture in še nekateri, ki so se obrnili tudi na mene, konkretno, takšna hitra in nepremišljena izvedba decentralizacije, financiranje velike večine kulturnih zavodov bo pomenila tolikšno zmedo, zadrego in stiske, ki bi po njihovem mnenju usodno vplivale na položaj slovenske kulture in zaposlenih v njej.
Zato mislimo, da ravno in še enkrat zahvala ministru za kulturo, ker s te strani prihaja, res bi pa morali pri tem projektu sodelovati še marsikdo iz ministrstev, kajti nekoč smo že govorili, kaj bi naj občina še dobila v zagotovljeni porabi, kje je kmetijstvo, kje je gospodarstvo, kje je obrt, saj tega prej nismo imeli; zdaj pa sploh ne bomo imeli. Kako bo z razvojem turizma? Kmetijstvo ni bilo zagotovljeno, trgali smo drugje in vnašali v to. Jaz pričakujem v naslednjem letu velike zaplete v nekaterih občinah, zlasti v tistih, za katere ta izračun ne drži, ki se bodo razdelile na več občin, pa tudi za tiste, ki so tukaj naštete, bo potrebno še pogledati.
Delno bi naj stvari pokril davek na premoženje. Na žalost, nihče ga ni videl, nihče ne ve, koliko bo to zneslo. Pa še ukinjanje sklada, nadomestila od sklada stavbnih zemljišč bo nekatere občine res postavilo čisto na tla. Kulturne inštitucije, ki jih bomo pa podedovali, pa jih nismo ustanavljali dobesedno mi, lokalne skupnosti. Križarstvo ali križanstvo ali dualizem bo ostal še naprej. Lastnina je državna, mi bomo s tem opravljali, ustanovitelji bomo, lastnina je pa še vedno državna. Zato mislim, da tudi ta zakon tega ne rešuje. Sistematizacija v teh ustanovah je narejena na ministrstvu za kulturo v prejšnjem obdobju, v prejšnjem mandatu. Mi jo moramo - in to je pa že zagotovljena poraba, kar ves čas trdim - ugotovili smo, da je primerna poraba neprimeren pojem. Začeli smo z zagotovljeno porabo, 19.c člen to točno decidirano že pove - toliko denarja se mora dati za te institucije, ampak samo določene. Kaj pa druge?
Zato mislim, da zdaj prenesti - mi smo ustanoviteljstvo morali sprejeti, ker drugače variante ni bilo, drugače bi bila stvar ukinjena, in nam je že na določenem področju ušla iz rok, ker ni bilo ustanovitelja, ker ni bilo aktov in tega, zato smo morali ustanoviteljstvo sprejeti. Seveda, zdaj bomo sprejeli še financiranje. Mislim, da je dokaj velika zmeda na tem kulturnem področju glede financiranja večine kulturnih zavodov. Ob pripravi še dveh dodatnih zakonov... (Pisk za časovno omejitev razprave.)... ki sta v pripravi, mislim, da bo prišlo celo do neskladnosti in da bo potrebno ta zakon hitro spreminjati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolegu Luciju. Besedo ima gospod Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Hvala, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Jaz sem se prijavil k razpravi takrat, ko smo začeli, to je bilo - skoraj se že ne spomnim več - in je bilo marsikaj od tega že tolikokrat ponovljeno, da jaz ne bom ponavljal, da vas ne bi preveč obremenjeval.
Kljub vsemu sem se pa odločil, da se ne bom odpovedal razpravi zaradi tega, ker mislim, da kakšen glas s strani tistih, ki so prepričani, da je potrebno ta zakon podpreti, mora tudi priti, sicer bi izgledalo, kot da je pravzaprav cel parlament proti temu zakonu in nadaljevanju iz prvega v drugo branje.
Ob koncu bi ali pa kar takoj tudi predlagal, da se resnično skušamo prebiti prek prvega branja. Mi smo danes in tudi zadnjič pomešali vse. Nismo ugotovili, da je ta zakon primeren ali neprimeren za nadaljnjo obravnavo. V glavnem pa se pogovarjamo o amandmajih, ki še sploh niso sprejeti in ne vemo kateri bodo in kateri ne bodo. Prijudiciramo določene stvari, dajemo poudarek amandmaju, ki se nanaša na področje kulture, dajemo poudarke na nekatere druge amandmaje. Nismo pa še ugotovili pravzaprav, ali gremo v drugo branje ali ne gremo. Podlaga za našo razpravo bi morala biti zgolj zakonski predlog, ki je bil objavljen v Poročevalcu in na osnovi katerega se moramo odločiti ali bomo razpravo nadaljevali.
Jaz sem prepričan in eden od tistih sem, ki sem resno ves čas, od kar se pogovarjamo o ustanavljanju tudi novih občin, opozarjal, da brez spremembe zakona o financiranju občin ne bo šlo in da je velika neumnost, da sprožimo, kar smo sprožili. Pred tem, ko bodo znani pogoji, taki ali drugačni za ustanovitev nove občine. Mislim, da je zakon tak kot je pripravljen, potrebno jemati kot velik korak naprej pri načinu zagotavljanja sredstev občinam, saj bo na podlagi tega zakona, če bo sprejet, možno izračunati učinke nadaljnjih delitev občin, na več manjših občin, pa tudi učinke združevanja občin, če bomo sprejeli tak zakon o lokalni samoupravi, ki bo tudi v tem delu stimulativen.
Sedanji način financiranja je bil v marsičem krivičen in marsikatera občina ni imela zagotovljenega tega, kar ji je sicer zakon zagotavljal. To je najmanj 90% obseg porabe na prebivalca v državi. Vendar tisti vsi, ki smo si prizadevali skozi dosedanje 4-letno obdobje, karkoli spremeniti, nismo uspeli na ministrstvih, saj ni bilo nikjer razdelanih kriterijev do te mere, da bi obveljalo to, da lahko v naprej izračunamo obseg sredstev, na katere se lahko v planiranju svojega razvoja tudi naprej predvidi. Mislim, da zakon, kakršen je predviden oziroma o kakršnem razpravljamo, prinaša tudi tisto dobro podlago za stimulacijo, za pridobivanje lastnih prihodkov in se ne strinjam z vsemi tistimi, ki trdijo, da bi delež, nekateri deli, lastnih prihodkov morali biti izven porabe. Ne govorim o pristojbinah in tistih zadevah, ki so iz naslova investicij in dogovorjenih delov.
Če primerjamo sedanji način financiranja in tega, ki je tu predlagan, potem moramo ugotoviti, da sicer ta zakon gre do neke mere proti izenačevanju pogojev med občinami, nikakor pa ni uravnilovka, kakor ste se nekateri tudi izražali. Razmerje v sedanjem sistemu je kazalo na to, da je občina, ki je imela najmanjšo porabo na prebivalca in občino, ki je imela najvišjo porabo na prebivalca, približno 1 proti 4. Po sedanjem sistemu, kakršen je predviden, bi bilo to razmerje približno 1 proti 2. To še vedno ne pomeni, da je to uravnilovka. 1 proti 2 je še vedno veliko, če nekdo dobi enkrat več na prebivalca, kot drugi. Vendar na podlagi kriterijev, o katerih danes bi morali več razpravljati, kot pa o amandmajih za katere sem že rekel, da so šele v drugi obravnavi.
Ne razumem tudi nekaterih, ki so zagnali vik in krik, ker se jim bo morda nekoliko poslabšale razmere za financiranje v prihodnosti, če bo zakon sprejet. Nihče do sedaj pa še ni nič rekel o tistih, morda nekateri posamezniki, ki so štiri leta prejemali izjemno nizki obseg sredstev in izravnave. Recimo, konkretno, pa ne borim se samo za občino, iz katere prihajam. Še slabših je bilo. Na primer Ajdovščina in podobni. Vendar lahko rečem, da smo mi bili na repu po sredstvih na prebivalca. Po novem zakonu bomo približno 65. med vsemi občinami. Zelo vesel sem, da napredujemo iz tam skoraj predzadnjega mesta na 65. mesto. Ena občina, ki je bila skozi v prvi deseterici bo potem še vedno ostala v isti deseterici, morda za nekaj mest nižje. Neobjektivno in nerealno je, da ne pogledamo prav vseh občin v Sloveniji. Ne moremo se deliti na tiste, ki dobivajo in izgubljajo. Lahko bi se začeli pogovarjati tudi o tistih, ki so štiri leta morda preveč dobivali in o tistih kako kompenzirati zadeve tistih, ki so dobivali premalo v tem štiriletnem obdobju. Škoda je.
Iz sedanje razprave je pravzaprav velo to, da smo v parlamentu razdeljeni med občine, ki dobivajo in izgubljajo. Prepričan sem, da tudi kakršenkoli drugačen zakon bomo dali na mizo, bo povzročil dejansko isto zadevo. Eni bodo pridobili, eni bodo izgubili, kajti če bi zakon pripeljal natančno isto sliko financiranja kot je sedaj, in ne bi bilo nobenih sprememb v plus in minus, potem zakona verjetno ni treba niti spreminjati in lahko sistem ostaja enak.
Zaključil bom s predlogom, gospod predsednik, da resnično peljemo obravnavo zakona v prvi obravnavi do zaključka prve obravnave. Sam bom na strani tistih, ki bo podprl, da je zakon primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo, da se bomo pa v drugi obravnavi pogovarjali in sklepali o amandmajih, ki so sprejemljivi ali pa niso sprejemljivi. Karkoli drugače bomo storili bo velik korak nazaj in čista izguba časa, ki smo ga porabili v tem državnem zboru prejšnji teden in tudi že ta teden. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Avšič. Razpravo ima gospod Boris Sovič.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Dovolite, da se temeljito lotim te problematike, ki jo obravnava zakon, ki je pred nami. Da takoj na začetku že povem, da si na nek način olajšam vest, da sem že nekajkrat opozarjal na to, da je potrebno skrbno premisliti, kakšne so posledice tovrstne zakonodaje, da je treba skrbno proučiti, kakšne posledice povzroča to v posameznih lokalnih skupnostih in kaj to prinaša državi.
Rad bi rekel, da razumem razpravljavce, ki upoštevajo oba vidika, in mislim, da ne bi bilo korektno danes pričakovati, da bo v razpravi prevladoval samo en vidik, čeprav sva s predlagateljem, kar se tega tiče, bila precejkrat različnih mnenj, sem večkrat opozarjal na to, da verjamem v njegove dobre namene. Verjamem v to, da je hotel pripraviti rešitev, ki bi na nek način povečala transparentnost javnih financ. Kakorkoli, ko analiziramo zakonsko rešitev, ki je pred nami, ne moremo mimo dejstva, da ta pušča posledice v obeh segmentih, tako v lokalnih skupnostih kot na državi.
Rad bi povedal, da sem mnenja, da paket, ki smo ga dobili na to izredno sejo, paket s področja lokalne samouprave ni, bi rekel, najboljši primer, kako naj se država loteva reševanja problematike na posameznem področju. Mi smo v 90-ih letih že imeli precej in žal ne ravno mnogo dobrih izkušenj v zvezi z reformo lokalne samouprave. Ugotavljali smo, da so nam zakoni, ki smo jih na tem področju sprejemali, prinašali precej težav in precej problemov. Zato bi rad rekel, da sem čvrsto prepričan, da kaže pri sprejemanju nove zakonodaje poskušati se izogniti vsem morebitnim težavam, zlasti pa temu, da bi rešitve, ki jih bomo zdaj sprejeli, nam prinesle nove probleme, ki bodo na neki način povod za seveda nova in nova spreminjanja na tem področju.
Nisem torej zadovoljen s tem, kako kvalitetno je pripravljen ta paket lokalne zakonodaje, in se bojim, da bo prinesel kar nekaj težav, ki se bodo, bi rekel v delu državnega zbora zrcalile še kar nekaj časa. Mislim, da se bodo nekatere posledice paketa zakonodaje s področja lokalne samouprave prezrcalile kar v naslednje desetletje. Nesporno je, da ta zakon, tudi predlagatelji to odkrito in jasno povedo, pomeni prerazporeditev. Prerazporeditev med posameznimi občinami, pa tudi prerazporeditev med posameznimi regijami. Država je v reformo financiranja lokalnih skupnosti šla z željo, očitno, da bi sicer nekaj sredstev dodala, zato dodala nekatere dodatne pristojnosti lokalnim skupnostim, predvsem pa država očitno računa s tem, da bi si lokalne skupnosti prerazporedile sredstva med seboj. To je tako lep šolski primer politike "divide et impera", da si pravzaprav težko predstavljam boljšega in mislim, da v času trajanja mandata tega državnega zbora boljšega primera ni bilo. Skregati občine med seboj, doseči, da bo to na nek način prispevalo k temu, da bo solucija, ki jo je pač koalicija prepoznala kot smiselno, "realizabel". Napasti vse, ki nasprotujejo temu, da delajo to iz ozkih, osebnih interesov, jih celo obtoževati korupcije, kot smo zjutraj slišali s te strani enega od razpravljavcev, skratka to je pač metoda, ki jo je pač nekdo uporabil za to, da bi reformiral lokalne finance. Mislim, da ta metoda, takšna metoda in takšen pristop na dolgi rok seveda ne moreta roditi primernih posledic.
Kakšna je bilanca te zakonodaje, ki je pred nami? Izračuni pokažejo, da so tisti - vsaj izračuni, ki temeljijo na osnovi podatkov, ki smo jih dobili - ki s tem največ pridobijo, da so to občine, ki niso bodisi mestne občine, bodisi sedeži upravnih enot. Najmanj pri celi stvari dobijo, v tej kategoriji pa mnoge seveda izgubijo, mestne občine. Te so s to reformo najbolj prizadete. In zato vprašanje, ki ga je nekdo prej naslovil, ali gre za lokalne ali državne interese, seveda zveni drugače, če upoštevamo, da tudi v mestnih občinah živi precej prebivalstva v tej državi, seveda v ostalih tudi in ni realno pričakovati, da bi spremembe financiranja na tem področju bile nezanemarljive, če prizadenejo tako velik del populacije.
Ta zakon izhaja iz predpostavke, da je možno specifiko razmer v posameznih občinah opisati s sklopom parametrov. Gre za štiri oziroma pet parametrov, dodamo lahko zraven še nekatere dodatne kriterije, to je seveda zelo hrabra predpostavka. Predpostavka, da je možno tako specifični mehanizem, tako specifični organizem, kot je neka lokalna skupnost, opisati s petimi oziroma sedmimi parametri in s tem zajeti vse, kar se v teh lokalnih skupnostih pravzaprav dogaja. Zajeti tako male občine s 420 prebivalci, kot velike z 276 tisoč prebivalci, zajeti občine, ki imajo 6,9 kvadratnega kilometra površine in občine, ki imajo 622 kvadratnih kilometrov površine. Gre za precejšnjo hrabrost in mislim, da rezultat, ki je pred nami, kaže, da predlagatelji v tem svojem naporu niso najbolj uspeli.
Kometnirajmo posamezne parametre. Površina je seveda kriterij, ki ima precejšnjo težo. Vemo, da je "ponder" znan. Ta površina sama po sebi seveda lahko pove marsikaj, lahko pa tudi skriva precej podatkov. Spoštovani kolega, ki je predlagatelj, bo gotovo pritrdil, da seveda ni vseeno ali je neka občina v ravninskem področju, ali je neka občina v hribovitem področju. Ni vseeno ali je višinska razlika med najnižjo in najvišjo točko te površine majhna ali velika. To vse seveda v veliki meri vpliva na stroške, ki jih takšna občina ima. Tudi podatek o dolžini cest sam po sebi ne pove dovolj. Pove precej, vendar spet ne pove nič o tem, kakšni so gradienti, kakšne so strmine, da po domače rečem. To seveda pomeni, da tudi ta podatek sicer lahko nekaj daje, v bistvu pa ne zajema tistega, kar bi moral, to je realnih stroškov v lokalni skupnosti. Parametri zajemajo tako mlade, mlajše od 15 let kot starejše od 65 let, ne zajemajo pa brezposelnih, brezposelnih, ki so seveda realno merljiva kategorija in ki seveda imajo precejšen pomen na socialno sliko posamezne občine. Seveda gre še za nekatere druge parametre, ki imajo velik vpliv na samo financiranje.
V mestni občini, iz katere prihajam, je o tem predlogu tekla precejšnja razprava in dovolite mi, da vas seznanim z nekaterimi stališči, ki so v tej zvezi bila sprejeta. Mestni svet je na svoji 5. izredni seji sprejel tri sklepe.
1. sklep. Mestni svet opozarja, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin, ki je v hitrem postopku, ni primerna osnova za pripravo zakona za drugo obravnavo in zato poziva državni zbor Republike Slovenije, da ga ne sprejme.
2. sklep. Mestni svet predlaga vladi Republike Slovenije, da pripravi nov, konsistentno zakonski predlog, ki mora upoštevati potrebo po preglednosti javnih financ, a hkrati tudi nujnost skladnega regionalnega razvoja, pomen sektorskih politik in kulturne, gospodarske in socialne razmere. Hkrati mestni svet še opozarja, da je nesprejemljivo, da prihaja do takšnih sprememb v financiranju, ki pomenijo za mesto manjše razpoložljive prihodke kot prej, in s tem posredno in neposredno vplivajo na integriteto izvajanja mestnih funkcij.
Včeraj pa so vse stranke, ki so zastopane v mestnem svetu mestne občine Maribor, sprejele tudi posebno izjavo in dovolite, da tudi to preberem:
"Izjava za javnost." Najprej omenjajo, da so v parlamentarnem postopku trije zakoni s področja lokalne samouprave, prvič, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin. Drugič, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi. In tretjič, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. En zakon je po hitrem postopku, drugi v drugi obravnavi in tretji, kot vemo, v skrajšanem postopku.
"Številne dosedanje spremembe osnovnega zakona o lokalni samoupravi, v katerem se je od septembra 1994 do oktobra 1997 od skupno stotih členov spremenilo kar 43 členov, kažejo na dejstvo, da je zakon že v osnovi bil slab in za razvoj lokalne samouprave, kot temelja evropske demokracije, nesprejemljiv. Sedanji predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, ki spreminja nekatere že do sedaj spremenjene člene, je v parlamentarni proceduri deležen še številnih amandmajev. Tako je za lokalno skupnost dejansko izjemno težavno spremljanje končnega teksta zakona. Ob tako vsiljeni razpravi in ponovni časovni stiski, ki je prav za zakone s področja lokalne samouprave značilna, obstaja bojazen, da bo tudi ta sprejeti zakon kasneje zahteval ponovne spremembe in dopolnitve. Predložene spremembe in dopolnitve zakona o financiranju občin vsebujejo nekatere nove sistemske elemente, ki bodo predvsem vplivali na razvoj v urbanih področjih. Mesto Maribor s tem zakonom izgublja približno 10% prihodkov, s čemer bo ogroženo vprašanje mestne rente in substance mesta. Prav Maribor, ki je zaradi napačne vladne politike doživljal tako močne socialne pretrese, je s strani predlagatelja zakona in odgovornih vladnih služb ponovno pod udarom nepremišljenega predloga.
Zavedajoč se posledic sprejema takšnega zakona o financiranju občin, predlagamo predlagatelju in poslancem državnega zbora, da zakon o financiranju občin umaknejo iz parlamentarne procedure, opravijo bistvene sistemske spremembe zakona oziroma pripravijo nov zakon o financiranju občin. Prav tako je nerazumljivo, da se je državni zbor pri, za celotno slovensko populacijo tako pomembnem zakonu, odločil za hitri postopek. Zaradi tega ponovno pozivamo poslance državnega zbora in vlado Republike Slovenije, da z vso odgovornostjo ugotovijo takšne spremembe, ki ne bodo škodljivo vplivale na razvoj urbanih okolij in regijskih središč. Sočasno opozarjamo tudi na dejstvo, da je paket s področja lokalne samouprave po štirih letih v parlamentu ponovno v razpravi brez zakona o pokrajinah. Zakon o pokrajinah je v tesni povezavi z vsemi ostalimi tremi zakoni in brez sprejetega zakona o pokrajinah področje lokalne samouprave tudi po štirih letih nima popolne zakonodaje. Razumljivo je, da bo zakon o pokrajinah zahteval tudi vrsto sprememb sedaj predloženih zakonov, kar ponovno dokazuje neodgovornost vlade in državnega zbora do izjemno občutljivega področja lokalne samouprave."
To pismo oziroma izjavo so podpisale naslednje politične stranke mestnega sveta: Demokratična stranka upokojencev Slovenije, Zeleni Slovenije, Slovenska ljudska stranka, Neodvisna lista za Maribor, Slovenska nacionalna stranka, Slovenski krščanski demokrati, Demokratska stranka Slovenije Demokrati, Liberalna demokracija Slovenije in Združena lista socialnih demokratov. Kot vemo, so to vse tudi parlamentarne stranke v našem državnem zboru z izjemo dveh. Demokratična stranke upokojencev Slovenije je v državnem zboru, Zeleni Slovenije so imeli sicer precej transformacije, ampak en del nekdanjih Zelenih je, kolikor je meni znano, v eni od koalicijskih strank, Slovenska ljudska stranka je v državnem zboru, Neodvisna lista za Maribor je koalicijski partner Slovenske ljudske stranke - karkoli si kdo pač misli o tem - Slovenska nacionalna stranka je v državnem zboru, Slovenski krščanski demokrati tudi, Demokratska stranka Slovenije Demokrati ni, Liberalna demokracija Slovenije je in Združena lista socialnih demokratov tudi.
To so stališča mestne občine Maribor, mestnega sveta in političnih strank, ki so bila v tej zvezi pripravljena.
Ocenjujem, da bi bilo zelo smotrno, če bi podprli predlog, ki je bil dan, in to je, da bi ta državni zbor prekinil obravnavo te točke, dokler ne bi pridobili od vlade Republike Slovenije mnenja o predlogu, ki je bil dan, to je predlogu, da se sprejme sklep, da ta zakon ni primerna osnova za nadaljnjo obravnavo. Hkrati izražam pripravljenost, če pride do amandmajev, ki bi do te mere izboljšali zakon, da bi odpravili pomanjkljivosti, o kateri sedaj govorim, da bi se bilo realno možno pogovarjati tudi o tem, vendar tudi v tem primeru bi potrebovali jasne izračune in oceno vlade, kaj pomeni tak zakon za sektorsko politiko na posameznih področjih. Dokler vsega tega ni, je nesprejemljivo nadaljevati z odločanjem o amandmajih ali celo sklepati o samem zakonu, ker ta zakon preveč dramatično posega v posamezne elemente, ki urejujejo financiranje lokalnih skupnosti.
V dosedanjih razpravah je bilo že precej razprav o posameznih podatkih. Zato mi dovolite - se opravičujem, če bo to pač vzelo nekaj časa, ampak je povezano s temo, o kateri danes govorimo - da malo podrobneje analiziram posamezne elemente, ki bodo vplivali na financiranje. Žal je pred nami hitri postopek, zato ni možno izvesti tako temeljite razprave kot bi bila za tako pomembno problematiko potrebna, zato smo pač prisiljeni, da v razpravi na nekatere te parametre opozorimo. Opravičujem se, če bom moral kar nekaj tabel prebrati, ampak drugače preprosto ne gre. Situacija je pa preveč resna, da bi to lahko na hitro, z levo roko, ne da bi imeli pred seboj realne podatke, storili.
Kot je znano je eden od temeljev tega zakona tako imenovana primerna poraba. Ta izhaja - spoštovani gospod predsednik, ali bi lahko prosim umirili dvorano.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi! Prosim, da poslušate govornika.
BORIS SOVIČ: Lepa hvala za ljubeznivost. Torej primerna poraba je kot rečeno eden od parametrov, ki so temelj zakona, ki je pred nami, zato mi dovolite, da komentiram, kaj ta parameter pomeni, kakšen je izračun tega parametra v posameznih občinah in kakšen je pravzaprav rang, kakšen je vrstni red občin. Da ne bi bilo nesporazumov začnem pri koncu. Ta parameter pomeni za občino - prebral bom vse občine - Mežica, ki ima 4091 prebivalcev in 26,4 kvadratnih kilometrov površine primerno porabo 188.569,00 tolarjev, govorim v tisočih. To pomeni per capita 46.094 tolarjev v občini Mežica. Torej najmanj v celi Sloveniji.
Naslednja je občina Škofljica, ki ima 5800 prebivalcev, 43,3 kvadratnih kilometrov in ta primerna poraba je - govorim o čisti, primerni porabi in je izračunana, tako kot kaže formula, z vsemi parametri, ki jih ta formula pač vsebuje. Ta občina ima primerno porabo, bom povedal v milijonih, da ne bo nesporazumov - 270.956.000,00 tolarjev. To znese per capita 46.717 tolarjev.
Naslednja občina je Radenci, ki ima 5400 prebivalcev, ima 34,1 kvadratnih kilometrov in ima primerno porabo 253 milijonov 748.000 tolarjev. To znese per capita 46.990 tolarjev.
Občina Medvode, 144. po vrsti, ima 13.569 prebivalcev, 77,6 kvadratnih kilometrov površine in primerno porabo 640 milijonov 937.000 tolarjev. To znese per capita 47.235 tolarjev.
Občina Štore, 143. po vrsti, ima 4.140 prebivalcev, ima 28,1 kvadratni kilometer površine in primerno porabo 195 milijonov 602.000. To znese 47.247 slovenskih tolarjev per capita.
Občina Odranci, 142. po vrsti, ima 1.746 prebivalcev, ima 6,9 kvadratnih kilometrov, mimogrede to je najmanjša slovenska občina, kar se površine tiče, in ima 82 milijonov 707.000 slovenskih tolarjev primerne porabe. Per capita to pomeni 47.370 slovenskih tolarjev.
141. je občina Mengeš, ki ima 6.568 tisoč prebivalcev, 22 torej ni bilo pravih, to ni res, ampak to so podatki vlade, jaz si tudi svoje mislim, ampak podatki vlade, ampak take podatke je vlada dala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Sovič! Jaz bi predlagal, da ne bi brali podatkov, ki jih imamo vse poslanke in poslanci. Da bi pač povedali vaše stališče do zakona. To pa je gradivo, ki ga imamo vsi pred seboj. Mislim, da bi bilo edino korektno, da poveste stališče. Če samo prebiramo tabele, potem smo tukaj do jutri zjutraj. Prosim, da se sami odločite, kako boste nadaljeval z delom. Mislim, da ste po 10 občinah, da bi lahko branje te tabele prekinili. To je moj predlog, seveda je vaša odločitev je pa vaša.
BORIS SOVIČ: S hvaležnostjo jemljem pripombo na znanje in bo dejansko spustil tiste podatke, ki so že navedeni v vladnem predlogu. To so podatki o številu prebivalcev in površini in tudi primerni porabi, te si lahko vsak od vas prebere.
Navedel bom spoštovani gospod predsednik, če dovolite, tiste podatke, ki jih v vladnem gradivu ni. Imam jih kar nekaj na razpolago.
Imena občine bom seveda navajal, ker bom zraven povedal, kakšna je primerna poraba na prebivalca. Občina Izola, 140. po vrsti, to je občina, kjer je sedež upravne enote, ima primerno porabo 47.554 slovenskih tolarjev na prebivalca. Občina Brezovica, 139. po vrsti, ima primerno porabo 47.646 slovenskih tolarjev na prebivalca. Občina Borovnica, 138. po vrsti, ima primerno porabo 47.721 slovenskih tolarjev na prebivalca. Občina Šentilj ima primerno porabo 47.824 tolarjev na prebivalca. Občina Šenčur, 136. po vrsti, ima primerno porabo 47.891 tolarjev na prebivalca. Občina Naklo, 135. po vrsti, ima primerno porabo 47.940 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Občina Muta, 134. po vrsti, ima primerno porabo 47.956 tolarjev po prebivalcu. Občina Turnišče, 133., ima primerno porabo 47.959 tolarjev po prebivalcu. Občina Piran je, kot je znano, sedež upravne enote, tam je primerna poraba 48.071 slovenskih tolarjev na prebivalca. Občina Beltinci, 131. po vrsti, tam je znesek primerne porabe 48.187 slovenskih tolarjev na prebivalca. Občina Duplek, 130., je občina, ki ima obseg primerne porabe 48.325 slovenskih tolarjev na prebivalca. Občina Vodice, 129., ima obseg primerne porabe 48.344 tolarjev na prebivalca. Občina Trbovlje, 128. po vrsti, ima obseg, to je seveda občina, kjer je sedež upravne enote, ima 48.370 tolarjev na prebivalca. Občina Jesenice, 127. po vrsti, tudi občina, kjer je sedež upravne enote, ima 48.403 slovenska tolarja po prebivalca. Občina Črenševci, 126. po vrsti, ima 48.423 tolarjev po prebivalcu. Občina Bled, 124. po vrsti, ima 48.719 tolarjev po prebivalcu. Občina Dol pri Ljubljani, 123. je po vrsti in ima 48.806 tolarjev po prebivalcu. Občina Kidričevo, 122. po vrsti, ima 48.964 tolarjev po prebivalcu. Občina Domžale, 121., je tudi sedež upravne enote, kot vemo, ima 48.972 tolarjev po prebivalcu. Občina Maribor, to je mestna občina, ima 48.980 slovenskih tolarjev po prebivalstvu in je na 120. mestu po rangu vseh slovenskih občin, kar se tiče primerne porabe. Mimogrede, ta občina je bila predmet mnogih razprav o tem, kako neracionalno financiranje bi naj v njej bilo. Ta občina je v skupini, kot vidite, z občino tudi Ravne Prevalje, ki je občina s sedežem upravne enote in tam je 49.018 slovenskih tolarjev na prebivalca. V občini Kungota, 118. po vrsti, je 49.091 slovenskih tolarjev na prebivalca in občina Ljubljana, ta je mestna občina, v njej je obseg primerne porabe na prebivalca 49.112 tolarjev. Občina Ljubljana je tukaj v skupini z občino Radeče in Kungota, občina Radeče, naslednja, torej pred njo, 116., ima primerno porabo 49.159 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Torej to je nekako rang Ljubljane v okviru predlogov, ki jih ta zakon predvideva. Občina Hrastnik, 114., sedež upravne enote seveda, ta občina ima obseg primerne porabe 49.268 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Občina Radovljica, 113., sedež upravne enote, ima obseg primerne porabe na prebivalca 49.396 slovenskih tolarjev. Občina Rogaška Slatina, takoj pred tem, 112., ima obseg primerne porabe na prebivalca 49.419 slovenskih tolarjev. Občina Žiri ima obseg primerne porabe 49.482 slovenskih tolarjev. No, in tu je občina Gorišnica, 110., tam je obseg primerne porabe 49.555 slovenskih tolarjev na prebivalca. Občina Lendava je 109., sedež upravne enote je kot je znano, tam je znesek primerne porabe 49.558 slovenskih tolarjev na prebivalca. Občina Miren - Kostanjevica 49.597 slovenskih tolarjev 108. občina po vrsti. Občina Šmartno ob Paki, 197., tam je obseg porabe 49.627 slovenskih tolarjev na prebivalca. Občina Vojnik je tik pred tem, 106. po vrsti, 49.715 slovenskih tolarjev na prebivalca. Občina Starše, 105., pri njih je obseg primerne porabe na prebivalca 49.747 slovenskih tolarjev. Občina Murska Sobota, 104., to je, kot je znano, mestna občina, pri njih je obseg primerne porabe na prebivalca 50.031 slovenskih tolarjev, torej občina Murska Sobota je 104. po vrsti, kar se obsega primerne porabe tiče, izračunanega na osnovi parametrov, ki jih daje ta zakon. Občina Celje takoj zraven je tudi mestna občina, pri njih je obseg primerne porabe na prebivalca 50.044 slovenskih tolarjev. Samo malo več ima občina Vrhnika, 102. občina, kjer je sedež upravne enote, tam je obseg primerne porabe 50.174 slovenskih tolarjev. Občina Dornava, 101., pri njih je obseg primerne porabe 50.227 slovenskih tolarjev. Zdaj smo pri 100. občini Škofja Loka, sedež upravne enote, pri njih je obseg primerne porabe na prebivalca 50.297 slovenskih tolarjev. Občina Kranj, 99., ima obseg, kot vemo, je Kranj mestna občina, ima obseg porabe 50.412 slovenskih tolarjev. Občina Gornja Radgona tik pred tem, ima sedež upravne enote, ima obseg porabe 50.440 slovenskih tolarjev na prebivalca. Občina Dravograd, 97 po vrsti, tam je obseg porabe 50.536 slovenskih tolarjev na prebivalca in je s tem na 97. mestu. Občina Velenje, ki je mestna občina, ima samo nekaj tolarjev več, in sicer 50.541 slovenskih tolarjev na prebivalca. Občina Tržič je 95. po vrsti, sedež upravne enote, pri njih je obseg primerne porabe na prebivalca za 3 tolarje večji kot v Velenju, torej 50.554 slovenskih tolarjev. Občina Sveti Jurij, tam je obseg še za 3 tolarje večji, 94. po vrsti je, 50.657 slovenskih tolarjev. Občina Ruše, 93., kjer je tudi sedež upravne enote, pri njih je obseg primerne porabe na prebivalca 50.661 slovenskih tolarjev. V Šoštanju, ki je sicer dvakrat manjši od Ruš pa tudi po površini enako, je obseg primerne porabe na prebivalca praktično enak, 3 tolarje večji sicer, 50.664 slovenskih tolarjev na prebivalca.
Poglejmo Nova Gorica, 91. po vrsti, mestna občina seveda, pri njih je obseg primerne porabe na prebivalca enak 50.667 slovenskih tolarjev. Občina Ptuj, mestna občina seveda tudi, malo manjša sicer od Gorice, tam je obseg primerne porabe na prebivalca 2 tolarja večji, torej 50.699 slovenskih tolarjev na prebivalca. Občina Ig, 98. po vrsti, tam je obseg 50.720 tolarjev na prebivalca. Občina Dobrova, Horjul in Polhov Gradec, 88. po vrsti, ima obseg primerne porabe na prebivalca 50.804 slovenske tolarjev. Cerklje na Gorenjskem, 87. občina po vrsti, 50.818 slovenskih tolarjev na prebivalca. Občina Meslinja, 86. po vrsti, 50.824 slovenskih tolarjev na prebivalca. Občina Rogaševci, 85. po vrsti, tam je obseg porabe 50.889 slovenskih tolarjev na prebivalca.
Poglejmo Ljutomer, 84. po vrsti, kot vemo sedež upravne enote in pri njih je obseg porabe 50.907 slovenskih tolarjev na prebivalca. No, občina Radlje ob Dravi, 83. po vrsti, obseg porabe, kot vemo sedež upravne enote, obseg porabe na prebivalca je 50.970 slovenskih tolarjev na prebivalca. Občina Žalec, tudi sedež upravne enote, obseg porabe 51.039 slovenskih tolarjev na prebivalcev. In poglejmo še občino Koper, 81. po vrsti, pri njih je obseg porabe 51.044 slovenskih tolarjev na prebivalca. Občina Zreče je 80. po vrsti in pri njih je obseg porabe 51.130 slovenskih tolarjev na prebivalca. Pred njo je občina Brda, 79. po vrsti, 51.143 slovenskih tolarjev po prebivalcev. Pesnica, 78. po vrsti, Pesnica je seveda, kot vemo, sedež upravne enote, 51.204 slovenske tolarje po prebivalcu. Kamnik, 77. po vrsti, Kamnik je, kot je znano, sedež upravne enote, pri njih je obseg porabe 51.216 slovenskih tolarjev na prebivalca. Grosuplje, 76. po vrsti, pri njih je, torej tudi sedež upravne enote, pri njih je obseg primerne porabe na prebivalca 51.233 slovenskih tolarjev na prebivalca.
Vuzenica, 75. občina po vrsti, po rangu - naj še enkrat poudarim, da so občine razvrščene po obsegu primerne porabe na prebivalca - Vuzenica je na 75. mestu, 51.236 slovenskih tolarjev na prebivalca. Juršinci, mesto pred njimi, 74., 51.298. Zagorje ob Savi, ki je sedež upravne enote, ima obseg primerne porabe 51.412 slovenskih tolarjev. No, in že smo pri prijateljski občini Ormož, ki je sedež upravne enote, in ki ima 51.556 slovenskih tolarjev na prebivalca. Tik pred njimi je občina Destrnik-Trnovska vas, ki ima 51.622 slovenskih tolarjev na prebivalca. Občina Brežice, 51.710 tolarjev na prebivalca ima ta občina, ki je hkrati sedež upravne enote. Občina Slovenske Konjice ima 51.745 slovenskih tolarjev na prebivalca. Občina Metlika, 68. po vrsti, ima seveda nekaj večji obseg primerne porabe na prebivalca, to je 51.798. Rogatec, 67. občina po vrsti, ima obseg primerne porabe na prebivalca 51.802 slovenska tolarja. Slovenska Bistrica, ki je sedež upravne enote, ima obseg primerne porabe 51.890 slovenskih tolarjev na prebivalca. Ajdovščina je 65. po vrsti, je sedež upravne enote, kot vsi skupaj vemo, in ima obseg primerne porabe 51.909 slovenskih tolarjev na prebivalca. Občina Kuzma, 64. po vrsti, ima obseg porabe 51.971 slovenskih tolarjev na prebivalca. Občina Kobilje, 63. po vrsti, torej ena od najmanjših slovenskih občin, 632 prebivalcev ima, ima obseg porabe 51.977 slovenskih tolarjev na prebivalca. Občina Nazarje, 62. po vrsti, ima obseg porabe 51.983. Občina Kranjska gora, 61. po vrsti, ima obseg porabe 52.088 slovenskih tolarjev. Občina Krško, 60. občina po vrsti, ima obseg porabe 52.141 slovenskih tolarjev in je, kot vemo, tudi sedež upravne enote. Občina Mozirje, tudi sedež upravne enote, ima obseg primerne porabe 52.176 slovenskih tolarjev na prebivalca. Občina Laško, 58. po vrsti, sedež upravne enote, ima obseg primerne porabe na prebivalca 52.200 slovenskih tolarjev; občina Videm, 57. po vrsti, ima obseg primerne porabe 52.220 slovenskih tolarjev na prebivalca, torej samo 20 tolarjev več kot Laško. Občina Sežana to je občina, ki je tudi sedež upravne enote, ima obseg primerne porabe 52.257 slovenskih tolarjev na prebivalca. Hvala za ljubeznivost. Občina Šentjur pri Celju, 55. po vrsti, tudi sedež upravne enote, ima obseg primerne porabe na prebivalca 52.247 slovenskih tolarjev. Občina Lenart, 54. po vrsti, sedež upravne enote, ima obseg primerne porabe 52.285 slovenskih tolarjev. Občina Majšperk, 53. po vrsti, ima obseg primerne porabe 52.286, torej samo tolar več kot Lenart. Občina Puconci, 52. po vrsti, ima obseg primerne porabe 52.357 tolarjev. Občina Postojna, 51. po vrsti, sedež upravne enote, ima obseg primerne porabe 52.409 tolarjev po prebivalcu. Občina Logatec, sedež upravne enote, ima obseg primerne porabe 52.617 slovenskih tolarjev. Občina Ljubno, 49. po vrsti, ima obseg primerne porabe 52.687 slovenskih tolarjev. Občina Šentjernej - lahko prosim, da ne bi motili.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim kolege in kolegice, da ne motijo razpravljavca. Hvala.
BORIS SOVIČ: Nekateri spoštovani kolegi prosijo za nekatere podatke, ki sem jih že prebral. Če bi lahko toliko potrpeli, da bi tabelo prebral do konca ali potem še enkrat.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim, če smo malo bolj resni. Lepo prosim, če prisluhnemo. Hvala. Lahko nadaljujete, gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Spoštovani, tema je zelo resna, kljub očitnemu prepričanju nekaterih spoštovanih koalicijskih kolegov. Občina Slovenj Gradec, ki je mestna občina, ima obseg primerne porabe 53.023 slovenskih tolarjev na prebivalca. Občina Ivančna Gorica ima obseg primerne porabe nekaj večji, 53.132 slovenskih tolarjev na prebivalca. Občina Železniki, 45. po vrsti, ima obseg primerne porabe 53.154 slovenskih tolarjev na prebivalca. ... - Lahko prosim umirite, pridejo vsi na vrsto. ...
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim, če se umirite. Gospoda Soviča pa sprašujem, ali imate to še dolgo. Mogoče bi pa to razmnožili?
BORIS SOVIČ: Torej, spoštovana gospa predsedujoča! Jaz sem že uvodoma povedal, da mislim, da je stvar zelo pomembna. Zahteva resno obravnavo in sem predlagal: bodisi si, da se seja prekine in pripravijo ustrezni predlogi, bodisi, da se pripravijo amandmaji, ki bi do te mere izboljšali sam zakon, da ne bi bila več potrebna tako podrobna analiza, kot smo ji sedaj priča. Drugače pa spoštovani.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala.
BORIS SOVIČ: Da me razumete, da je ta podrobna analiza nujna in jaz vaa vljudno opozarjam, ker je stvar resna, sem se tega temeljito lotil in sedaj sem prebral eno stran. Imam pa še približno toliko prebrati.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Dobro. Hvala. Vseeno bi prosila tu spredaj, če lahko se umirite. Tu spredaj! Gospodje, če se umirite, da gospod Sovič lahko nadaljuje. Hvala.
BORIS SOVIČ: Hvala lepa za ljubeznivost, spoštovana podpredsednica.
Torej smo pri občini Vipava.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Gospod Jakič! Ne bomo prišli do konca. Če se umirite, prosim!
BORIS SOVIČ: Smo pri občini Vipava, to je 42. občina po vrsti in ima 53.401 slovenski tolar na prebivalca. Občina Črnomelj, 41. po vrsti, to je, kot sedež upravne enote, ta ima 53.404 slovenske tolarje po prebivalcu. Občina Lukovica, 40. po vrsti, je sedež upravne enote, ima 53.404 slovenske tolarje po prebivalcu. Občina Sevnica, se opravičujem. Korekcija je točna. Lukovica ni sedež upravne enote, je pa zato Sevnica ... (Smeh.) ... Ki je sedež upravne enote. V dokumentu je točno, ampak zaradi motenj koalicijskih poslancev je prišlo do napake. Zato bom prebral še enkrat vse tri občine, da ne bi bilo pomote.
Občina Črnomelj, ki smo jo že prebrali, je sedež upravne enote, ima, hvala lepa za ljubeznivost, ima 53.404 slovenske tolarje po prebivalcu. Občina Črnomelj, 41. po vrsti - se opravičujem, to sem prebral. Občina Lukovica, 40. po vrsti, ni sedež upravne enote, ima 53.513 tolarjev po prebivalcu; in občina Sevnica, 39. po vrsti, ta je sedež upravne enote in ta ima 53.633 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Občina Pivka, 38. po vrsti, ima 53.635 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Občina Moravče, 37., ima obseg primerne porabe po prebivalcu 53.669 tolarjev. Moravske Toplice, 36. občina po vrsti, 53.674 po prebivalcu. Občina Podvelka-Ribnica, tik pred tem, 53.805 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Velike Lašče, 34. po vrsti, ima 53.875 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Komen, 33. občina po vrsti, ima 53.959 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Občina Zavrč, 32. po vrsti, ima 54.083 slovenskih prebivalcev.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim, ne, ne, kar nadaljujete. Gospod Hvalica, prosim. Prosim, če nadaljujete, gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Lepa hvala. Torej opozorilo spoštovanega kolega je točno, torej ena cela vrsta, z izjemo spoštovanega kolega in rojaka, manjka.
Ribnica, 31. občina po vrsti, sedež upravne enote seveda, 54.182 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Ilirska Bistrica, 30. po vrsti, sedež upravne enote, 54.239 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Črna na Koroškem, 29. po vrsti, 54.241 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Gornji Grad, 28. po vrsti, 54.415 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Trebnje, 27. po vrsti, seveda sedež upravne enote, se razume in tam je obseg porabe 54.593 tolarjev po prebivalcu. Škocjan, 26. po vrsti, 54.646 tolarjev po prebivalcu.
No, in zdaj smo v kategoriji zgornjih 25. Novo mesto je 25.; Novo mesto je najvišje rangirana mestna občina in ima 54.678 tolarjev po prebivalcu. Cerknica, 24. po vrsti, sedež upravne enote seveda, 54.738 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Preddvor, 23. po vrsti, Preddvor ima 54.739 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Idrija, sedež upravne enote, 22. po vrsti, 54.745 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Cerkno, 21. po vrsti, 54.761 slovenskih tolarjev. Tolmin, 20. po vrsti, Tolmin je seveda sedež upravne enote, kot vemo, 55.134 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Šmarje pri Jelšah, 19. po vrsti, sedež upravne enote, 55.268 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Divača, 18. po vrsti, 55.269 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Kočevje, 17. po vrsti in kot znano, sedež upravne enote, Kočevje ima 55.365 slovenskih tolarjev po prebivalcu. ...(Nemir v dvorani.)... Spoštovana gospa podpredsednica, lepo prosim, če bi se dvorana umirila.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim, če kolegi zasedejo svoja mesta, vsi tisti, ki stojite, in da poslušate razpravljalca oziroma prisluhnete razpravljalcu in ne motite!
BORIS SOVIČ: Prisrčna hvala, spoštovana gospa podpredsednica, za ljubeznivo opozorilo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Verjamem, da so vsi slišali, ki so v dvorani.
BORIS SOVIČ: Jaz se opravičujem! Jaz vem, da je to zelo utrujajoče, verjemite, tudi zame, ampak rad bi opozoril na to, že nekajkrat sem. Mislim, da je stvar preveč resna, da bi lahko na ta način sprejemali, zato sem že prej predlagal bodisi prekinitev točke dnevnega reda bodisi takšno dopolnitev zakona, ki bo preprečila defekte, ki jih sedanja verzija zakona prinaša. Čim bi se eno ali drugo zgodilo, potem bi tudi odpadla potreba po tem podrobnem analiziranju. Drugače pa boste razumeli, da z ozirom na to, da je hitri postopek, je podrobna analiza nujna. Hvala.
Gornji Petrovci, 16. občina po vrsti, 55.396 slovenskih tolarjev po prebivalcu; Kobarid, 15. po vrsti, 55.531 slovenskih tolarjev po prebivalcu; Kobarid - pardon, za Gornje Petrovce sem dal napačen podatek, Gornji Petrovci so 16., in imajo 55.396, Kobarid, 15., pa ima 55.531; Podčetrtek - mimogrede, Kočevje je bilo najvišje rangirana občina s sedežem upravne enote, in je 17. po vrsti, vse nad tem so občine, ki niso niti mestne občine, niti sedež upravne enote; Podčetrtek torej 55.556 slovenskih tolarjev po prebivalcu; Gorenja vas-Poljane, 13. po vrsti, 55.646 slovenskih tolarjev po prebivalcu; Dobrepolje, 55.665 slovenskih tolarjev po prebivalcu; Bohinj, 11. po vrsti, 56.110 slovenskih tolarjev po prebivalcu; in zdaj smo že pri 10. občini, Semič, 56.256 slovenskih tolarjev po prebivalcu; pred tem Hrpelje-Kozina, 56.375 tolarjev, skoraj za 100 tolarjev več; Hodoš-Šalovci, 57.470, to je pa skoraj za 1.000 tolarjev več; Kozje, 7. po vrsti, 57.683 tolarjev po prebivalcu; Loška dolina, 6. po vrsti, 58.136 slovenskih tolarjev po prebivalcu; Vitanje, 5. po vrsti, 58.525 tolarjev po prebivalcu; Loški Potok, 62.955 slovenskih tolarjev po prebivalcu; Bovec, 3. občina po vrsti, 62.967 slovenskih tolarjev po prebivalcu; Luče, 2. po vrsti, 65.713 slovenskih tolarjev; in zdaj so seveda vsi pozorni poslušalci že ugotovili, da je na 1. mestu Osilnica, ki ima 69.159 slovenskih tolarjev po prebivalcu.
Torej, iz te tabele je razvidno, da ima najmanjša, torej občina, ki ima najmanjšo primerno porabo na prebivalca, to je Mežica na 147. mestu, ima 46.094 slovenskih tolarjev, Osilnica, ki ima največjo, pa ima 69.159 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Najboljše plasirana občina s sedežem upravne enote je Kočevje, 55.365 tolarjev, najslabše plasirana občina s sedežem upravne enote je Izola, ki je na 140. mestu, ima 47.554 tolarjev, najboljše plasirana občina, ki je hkrati mestna občina, je Novo mesto na 25. mestu s 54.679 tolarjev, in najslabše plasirana mestna občina je Maribor, na 120. mestu, z 48.980 slovenskih tolarjev po prebivalcu.
Ker pa je prej spoštovani kolega Jakič želel določene podatke še enkrat, ne vem, ali naj celo tabelo še enkrat preberem ali samo tisti del... ? ...(Medklic poslanca iz klopi.)... Njega je zanimala občina Ormož, če ga prav razumem, še enkrat - ne vem sicer, zakaj Ormož. Samo trenutek, da najdem Ormož - Ormož je na 72. mestu, je sedež upravne enote, in ima 51.565 slovenskih tolarjev per capita. Vse to govorim o primerni porabi na prebivalca.
Seveda je pa potrebno za to, da bi lahko presodili, kakšne vplive povzroča to financiranje na posamezne kategorije občin. Naj rečem, da smo poskušali stvar relativno temeljito analizirati tudi s pomočjo nekaterih grafičnih pripomočkov - žal, podatkov nismo dobili na disketi, zato smo pač to pretipkali - in razmerja so približno takšna, kot kaže ta diagram. V tem diagramu smo v logaritemskem merilu razvrstili občine z vidika sprememb, torej novo - staro, prihodki na prebivalca in število prebivalcev. Na abcisi je število prebivalcev, na ordinati je pa razmerje sprememb, torej staro - novo. Indeks 1 pomeni nespremenjeno, ostali indeksi nad 1 pomenijo spremembo v pozitivno smer, indeksi pod 1 so spremembe v negativno smer in pokažeta se dva trenda v grobem. Najprej je nek linearni trend, ki ga je v grobem možno zaznati od spodaj in ki kaže, da so občine z zelo malim številom prebivalcev, tri štiri take občine relativno močneje prizadete, občine z največjim številom prebivalcev - vemo, katera je - je, recimo, nekaj malega nad izhodiščno točko, druga občina po vrsti pa je pod tem, kot vidite. Potem pa je ena skupina občin, vendar je prevladujoča skupina nad ničelno točko. Torej smo naredili še spremembe novo - staro in površina in pokazalo se je, da so najbolj pridobile velike občine po površini, to so te točke, zelo male občine po površini so izgubile. In naredili smo še primerjavo - to je seveda vse v normalnem merilu, ne logaritemskem, v desetiškem - primerjavo sprememba novo - staro in dolžina cest. Testirali smo parametre, ki so bili dani in pokaže se, da zelo pridobijo občine z veliko dolžino cest, ostale občine, ki imajo malo dolžino cest so pa tako med tistimi, ki pridobijo, kot med tistimi, ki izgubijo, torej ni signifikantnih razlik. Ob tem se človek seveda sprašuje o smiselnosti formul, če je na koncu izplen takšen, da prinaša relativno malo teh sprememb.
Analizirajmo zdaj podrobneje, kaj pomenijo sedanji parametri, ker so vsi ti že objavljeni, ne bom bral vsega, ampak samo razmerja. Razumljivo, ker ostalo spoštovani poslanci že imajo. Občine smo razvrstili v tri skupine: občine, kjer so sedeži upravnih enot, mestne občine in ostale občine. Dovolite, da začnem z ostalimi občinami. Ostale občine bom prebral po vrsti tako, kot so razmerja. Začel bom s tistimi, kjer je razmerje največje, kjer je pribitek - bom rekel - največji, kjer so spremembe največje v pozitivni smeri in končal s tistimi, kjer so spremembe največje v negativni smeri. Ne bom govoril niti o številu prebivalcev, niti o razporejanju s prihodki po starem, niti po novem, ker je to vse objavljeno in res ne bi rad ponavljam. Govorim samo o tistem, kar ni objavljeno, torej razmerje in razlika. Razmerje: novo deljeno s staro, razlika: novo minus staro. To je seveda vsakomur jasno, ampak zato, da poenotimo pristop.
Začnimo pri ostalih občinah. Beltinci pridobijo največ, imajo indeks 1,357, pridobijo pa 107,4 milijona slovenskih tolarjev. Občina Cankova Tišína ali Tíšina - mislim, da se pravi izgovori - ima indeks 1,353 in pridobi 78,19 milijona. Tako po domače rečeno, čez palec, eno tretjino približno dobijo zraven. Občina Muta, tretja po vrsti, ima indeks 1,331 in dobi 44,828 milijona slovenskih tolarjev. Občina Cerklje na Gorenjskem ima indeks 1,324, dobi 75,5 milijona slovenskih tolarjev. Ivančna Gorica, 1,327 indeks, torej približno 31% dobijo zraven in imajo razliko v sredstvih - pozitivno seveda - 158,6 milijona slovenskih tolarjev. Občina Pivka ima indeks 1,3, 73,9 milijona. Občina Šenčur ima indeks 1,284, ima 84,7 milijona slovenskih tolarjev. Občina Kobarid, indeks 1,282, razlika je 57,4 milijona slovenskih tolarjev. Občina Ljubno ima 1,261 indeks in razlika 29,8. Občina Hrpelje-Kozina, indeks 1,247 in razlika 26,23. Brda, 1,244 in razlika 58,006. Miren¸-Kostanjevica, indeks 1,243 in razlika 46,245. Dobova-Horjul-Polhov Gradec, indeks 1,242 in razlika 85,936. Občina Žiri, torej razmerje 1,238 in razlika seveda 46,025. Občina Železniki, razmerje 1,221, razlika 64,079. Občina Meslinja, razmerje 1,220 in razlika 41,258. Občina Šentjernej, razmerje 1,216, razlika 56,311. Občina Zreče - spoštovanega kolega bi gotovo zanimalo, če bi bil tukaj - 1,215 razmerje in razlika 56,282. Preddvor, razmerje 1,197, razlika 32,759. Moravske Toplice, razmerje 1,191 in razlika 54,856. Loška dolina, razmerje 1,184, razlika 47,572. Podvelka-Ribnica... So kakšni problemi podani?
BORIS SOVIČ: Hvala lepa. Podvelka-Ribnica, razmerje 1,174, razlika 33,367. Komen, torej razmerje 1,172, razlika 28,801. Vipava, 1,168 in razlika 39,625. Vojnik, pri Celju seveda, 1,167, razlika 68,996. Gorenja vas-Poljane, razmerje 1,159, razlika 49,6884. Bovec, razmerje 1,156, razlika 28,789. Borovnica, razmerje 1,153, razlika 23,426. Duplek - gledam, če je spoštovani kolega tukaj - razmerje 1,145, razlika 35,378. Medvode, razmerje 1,144, razlika 80,693; Kungota, razmerje 1,140, razlika 80,693; Cerkno, ki je bilo danes nekajkrat omenjeno, razmerje 1,140, razlika 34.984; Rogatec, 1,133, razlika 18,521; Gornji Grad, razmerje 1,132, razlika 14,788; Dobrepolje, razmerje 1,132, razlika 22,666; Videm, 1,131, razlika 36,863; Turnišče, razmerje 1,121, razlika 14,934; Mengeš, razmerje 1,118, razlika 37,143, torej 37,143; Črna na Koroškem, razmerje 1,099, razlika 18,588. Zdaj smo že v območju pod 10%. Brezovica, razmerje 1,092, razlika 34,154; Divača, 1,087 - to je bilo razmerje, razlika 16,982; Bled, razmerje 1,087, razlika 50,83; Šmartno ob Paki, razmerje 1,085, razlika 10,942; Radeče, razmerje 1,081, razlika 17,026; poglejmo Štore, 1,068, razlika 12,425; Moravče, razmerje 1,066, razlika 14,454; Gorišnica, razmerje 1,064, razlika 17,823; Kuzma, razmerje 1,061, razlika 9,472; Podčetrtek ima 1,057 in razlike 12,307; Kranjska Gora, 1,053, in 17,670; Rače-Fram - torej smo že v območju pod 5% - Rače-Fram ima razmerje 1,049, razliko 13,462; Majšperk, razmerje 1,047 razlika 9,97; Vodice 1,042, razlika 7,131; Rogašovci - 1,04 to je 4%, razlika 5,197; Škofljica - 1,035, razlika 9,301; Naklo - 1,033, razlika 7,368; Puconci, razmerje 1,027 razlika 6,557; Kidričevo - 1,021, razlika 6,850. Lukovica ima 1,018 razlika 4,392. Semič ima razmerje 1,018 razlika 3,480. Šoštanj ima razmerje 1,013 razlika 5,187 - se opravičujem, korekcija 5,184. Nazarje ima razmerje 1,01 - torej sedaj smo že v območju 1% - in razliko 1,287. Bohinj je sedaj že v območju negativnega; torej 0,0997 in razlika 0,732. Vuzenica - razmerje 0,985 - to vsak ve, da je to minus 1,5 - kar pomeni razlika minus 2,222. Destrnik-Trnovska vas - 0,985 in razlika minus 2,961. Črenšovci - 0,984, razlika minus 3,6; Radenci -razmerje 0,969, razlika 8,242. Kozje - mislim, da bo to spoštovanega kolega zanimalo Kozje - razmerje 0,969 - vidim, da ga ne zanima - in razlika minus 8,242. Mežica, razmerje 0,959, razlika minus 8,108. Dornava, razmerje 0,930, razlika 7,447. Hodoš-Šalovci, razmerje 0,92 razlika minus 8,724. Sveti Jurij - razmerje 0,915, razlika minus 10,415. Ig - razmerje 0,908, razlika minus 10,393. Gornji Petrovci.
Opravičujem se, pri Igu je podatek 0,914 ne 9,08, pri Gornjih Petrovcih je podatek 0,908, razlika minus 10,393. Se opravičujem in korigiram takoj.
Kanal ima 0,906, razlika 35,154. - Nemir je v dvorani. Lepo prosim, če bi umirili.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim zopet, če malo utihnemo in prisluhnemo razpravljavcu.
BORIS SOVIČ: Prosim, da tisti, ki klepetajo, ne motijo tistih, ki si beležijo podatke.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim, če nadaljujete gospod Sovič, ker vas kolegi poslušajo.
BORIS SOVIČ: Hvala lepa za ljubeznivost. Očitno poslušajo bolj glasno, ampak ni problema. Rogaška Slatina - 0,904, razlika minus 55,238; Luče - zdaj smo pa že v območju pod 10% - Luče ima indeks 0,899 in razliko minus 12,34. Juršinci, razmerje 0,891 in razliko minus 11,082; Škocjan ima razmerje 0,879 in razliko minus 17,104; Dol pri Ljubljani ima razmerje 0,853 in razliko 33,574; potem smo že v Loškem Potoku, ki ima razmerje 0,847 - opozarjam, da smo zdaj že pod minus 15% - in razlika je minus 17,961; Vitanje ima razmerje 0,833 in razliko minus 21,508; Odranci, razmerje 0,825 in razlika 13,185. Poglejmo Šentilj, ki ima indeks 0,773 - jaz seveda vem, da vi veste, da to pomeni minus 22,7%, razlika je minus 114,771; Starše, indeks je 0,764, razlika minus 72,428; Velike Lašče, 0,699 in razlika minus 79,544; poglejmo Zavrč, razmerje je 0,592 - opozarjam, to pomeni minus 40,8% - in razlika minus 44,804; Kobilje je predzadnje, ima indeks 0,439 in razliko minus 31,454. Poglejmo še zadnjo, to je Osilnica - ta ima indeks 0,379 - torej, to je 60, to je približno 62%, 62,1% natančno - in razlika minus 35,656.
S tem smo zaključili ostale občine in zdaj temeljito analizirajmo še mestne občine in občine, kjer je sedež upravnih enot. Začnimo z občinami, kjer je sedež upravnih enot. Začnimo spet pri največji in končajmo pri najmanjši. Ne bom bral podatkov o številu prebivalcev, površini in razporejenih prihodkih po starem, pa tudi ne o razporejenih dohodkih po novem, ker to imate in ste gotovo to skrbno preštudirali; prebral bom samo razmerja novo-staro in razliko novo-minus staro.
Na vrhu lestvice občin, ki imajo sedež upravnih enot, je Ajdovščina, v kateri je indeks 1,482 in razlika novo-staro 303,175; v Slovenski Bistrici je razmerje 1,433 in razlika novo-staro 520,457; v Šentjurju pri Celju je razmerje 1,426 in razlika 300,323; Sevnica - pri njih je razmerje 1,411 in razlika 275,266; Kočevje, razmerje je 1,393 in razlika 272,414. - Spet beležim precejšen nemir, spoštovana gospa predsedujoča.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Vsi bomo poslušali, gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Vljudno prosim, da tisti, ki govorijo, to naredijo izven dvorane. Še enkrat opozarjam, mislim, da je ta analiza potrebna zato, da opozorimo na problem financiranja občin. Če bi bila pripravljenost potrjena na sestanku kolegija predsednika državnega zbora, da se ta točka prekine, sem jaz tudi pripravljen prekiniti z mojo razpravo in jo nadaljevati potem, ko bi vlada Republike Slovenije dala ustrezna mnenja. Če se medtem pojavi amandma, ki bi razrešil problem diskontinuitete v financiranju posameznih občin, sem seveda tudi pripravljen prekiniti razpravo do trenutka, ko bi videl, kakšni izračuni za tem stojijo. Tokrat ne enega ne drugega ni, vljudno prosim za razumevanje in potrpljenje, ker sem preprosto dolžan prebrati analize, ki so bile narejene. Vljudno prosim, da se posamezni poslanci ne vznemirjajo v dvorani, to lahko mirno storijo izven dvorane.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim, če prisluhnimo gospodu Soviču. Lepo prosim, če tudi nadaljujete.
BORIS SOVIČ: Kot vidite, sem prisiljen nadaljevati. Občina Trebnje ima indeks 1,359 in razliko 261,614. Občina Kamnik ima razmerje 1,357 in razliko 401,611. Občina Laško - župan je tukaj - ima razmerje 1,356 - in seveda stališča niso presenetljiva - in razliko 194,196. Občina Slovenske Konjice ima razmerje 1,340 in razliko 179,260. Občina Ljutomer ima razmerje 1,281 in razliko 208,443. Občina Ormož ima razmerje 1,278 in razliko 199,411. Občina Tržič ima razmerje 1,277 in razliko 164,760. Občina Gornja Radgona ima razmerje 1,259 in razliko 132,420. Samo sekundo. Lepa hvala za prisrčne želje spoštovanih in prijaznih kolegov. Hvala lepa, spoštovani kolega Kramberger. Občina Brežice ima razmerje 1,236 in razliko 241,304. Mozirje, Mozirje ima razmerje 1,214 in razliko 57,647. Ilirska Bistrica, razmerje 1,214 in razmerje 139,111. Škofja Loka, razmerje 1,205 in razlika 189,322. Metlika, razmerje 1,204 in razlika 70,837. Zagorje ob Savi, razmerje 1,175 in razlika 131,115. Ruše, razmerje 1,164 in razlika 107,852. Postojna, razmerje 1,156 in razlika 101,627. Litija, 1,149 in razlika 130,347. Žalec, 1,146 in razlika 252,827, Radlje ob Dravi, 1,140 in razlika 39.037. Jesenice, 1,133 in razlika 148,548. Radovljica, 1,126 in razlika 99,958. Vrhnika, 1,124 in razlika 91,657. Domžale, 1,124 in razlika 189,206. Sežana ima 1,108 in razliko 71,774. Dravograd, 1,106 in razlika 71,976. Piran - zdaj smo pa že na območju 10% - 1,100 in razlika 106,913. Idrija, 1,091 in razlika 55.374. Šmarje pri Jelšah 1,085 in razlika 33,015. Lenart, 1,083 in razlika 56,933. Pesnica, 1,082 in razlika 26.431. Grosuplje - zdaj pa smo že na območju spodnjih desetih občin - Grosuplje je deseto od spodaj navzgor, ima 1,77 in razlika 53,54. Tolmin ima 1,076 in razlika 48,601. Cerknica 1,068 in razlika 35,308. Trbovlje, 1,061 in razlika 52,858. Izola, 1,046 in razlika 30,881. Logatec, 1,009 in razlika 4,681. Ravne - Prevalje 0,987 in razlika 12,227. Hrastnik, 0,981 in razlika minus 10,463. Lendava, 0,960, razlika minus 27,465. In nenazadnje Krško, 0,848 in razlika 291,595.
S tem smo, spoštovani kolegi in kolegice, pregledali tudi občine, kjer imajo sedež upravnih enot. Dovolite še, da pregledamo občine, ki so mestne občine po definiciji zakona. Naštejmo od zgoraj in poglejmo.
Občina Kranj ima indeks 1,190 in razlika 418,587. Občina Novo mesto ima indeks 1,167 in razlika 402,528.
Spoštovana gospa podpredsednica, nemir je v dvorani.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Bomo opozorili, da spoštujejo red v dvorani in da prisluhnejo razpravljavcu, gospodu Soviču. Še enkrat pozivam kolegice in kolege, da prisluhnemo razpravljavcu. Lepo prosim, če nadaljujete gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Prosim, da ne govorite nekaj, kar ni res. Sedeži upravnih - ker sem bil zmoten, bom še enkrat začel. Kranj ima indeks 1,190 in razliko 418,587. Novo mesto ima indeks 1,167, razlika 402,528. Ljubljana, 1,105, razlika ne indeks, 1905,840. Torej še enkrat poudarjam 1905,840. Nova Gorica, 1,103, razlika 247,947. Velenje, 1,044 in razlika 73,481.
Prihajamo v področje negativnega. Koper, 0,989, razlika 33,223. Maribor, 0,927, razlika 636,352. Slovenj Gradec ima razmerje 0,918 in razliko 79,383. Murska Sobota ima razmerje 0,908, razlika 113,340. In nenazadnje in nazadnje in na koncu Ptuj, 0,787, razlika 510,091.
Kaj nam te številke, spoštovane kolegice in kolegi, povedo? Povedo nam naslednje; prvič, da je v kategoriji ostalih občin indeks 1,077; v kategoriji občin, kjer je sedež upravnih enot, je indeks 1,172; in v kategoriji mestnih občin je indeks 1,034. Vem, da vi veste, kaj so indeksi, ampak samo za osvežitev spomina. To pomeni, da ostale občine imajo pribitek plus 7,7%; občine, kjer so upravne enote, plus 17,2% in mestne občine plus 3,4%. Če kdo trdi, da spremembe tega zakona niso naperjene proti mestnim občinam, ali se šali, ali ne ve, kaj govori, ali pa zavestno govori drugače, kot je res. Take prerazporeditve so torej iz kategorije ostalih občin in mestnih občin v občine, kjer so sedeži upravnih enot, s tem da so največji donator tega transferja mestne občine, kjer je kar več kot polovica - torej, šest od enajstih mestnih občin so donatorji teh sprememb. Najbolj prizadeta je mestna občina Ptuj, najbolj prizadeta med občinami, kjer so sedeži upravnih enot, je Krško, in najbolj prizadeta občina med ostalimi občinami je Osilnica. Toliko samo za primerjavo, kaj ta sprememba zakona pomeni na tej točki.
Dovolite mi, ker je bilo to večkrat predmet razprav in tudi polemik, da komentiram tiste navedbe, ki govorijo o razporejenih prihodkih po starem in po novem. Stvar je seveda zelo resna, zato zahteva temeljito analizo. Dovolite mi, da to tudi storim. Še enkrat pa poudarjam, tako kot sem že nekajkrat in bom verjetno moral še nekajkrat, da sem prepričan, da je ta temeljita analiza potrebna, če ostaja pri predlogu hitrega postopka in takšne konstalacije amandmajev in rešitev, kot jih ta zakon prinaša sedaj. Če pride do dogovora na sestanku vodij poslanskih skupin, da se razprava na tej točki in ta točka sama prekine do trenutka, ko dobimo odgovore vlade k predlogu, ki je bil vložen o prekinitvi seje, ali pa če so medtem vloženi amandmaji, ki na osnovi podatkov seveda omogočajo sklepanje, da bo prišlo do preseganja teh diskontinuitet, ki se kažejo - recimo - pri nekaterih mestnih občinah, kot je Maribor, Ptuj, Slovenj Gradec in še nekatere, pri sedežih upravnih enot, in še pri ostalih občinah, potem bi potreba po tako temeljiti analizi odpadla in bi lahko mirno nadaljevali z ostalimi točkami. Dokler tega, enega ali drugega zagotovila ni, prosim spoštovani avditorij, da razume, da sem prisiljen pravzaprav iti v to zelo temeljito analizo, ki je, tako sem prepričan, v korist vsem.
Zato si zdaj poglejmo, kaj pomenijo razporejeni prihodki po starem in po novem. Spet ne bom navajal podatkov, ki so že, ker za to ni nobene potrebe, mislim, da ste jih vsi natančno pregledali; navedel bom samo podatke, ki niso objavljeni ali niso izračunani. Vsi viri podatkov pa so v podatkih vlade in če so podatki vlade zgrešeni, potem so tudi vse izpeljave tega zgrešene, potem je sama razprava toliko težja. Občine sem rangiral po tem, kakšne so per capita razpoložjivi prihodki po starem in po novem. Začnemo od spodaj na vzgor. Najmanjši obseg razpoložljivih prihodkov po starem je imela občina Turnišče. 123,3 milijona, kar je per capita 33.618 slovenskih tolarjev. Tega spoštovani, kolega Jakič, ni v materialu, zato sem tudi to izračunal, da bi spoštovani poslanci lažje razpravljali.
Občina Cankova-Tišina, 146. po vrsti, ima 34.539 tolarjev po prebivalcu. Občina Ajdovščina, 145. po vrsti, sedež upravne enote, kot vemo, ima 35.021 tolarjev po prebivalcu. Občina Beltinci ima 35.497 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Občina Muta ima 36.027 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Občina Slovenska Bistrica, sedež upravne enote, ima 36.216 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Občina Šentjur pri Celju ima 36.646 slovenski tolarjev po prebivalcu. Občina Rogašovci ima 36.696 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Občina Kuzma, 36.744 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Občina Videm, torej ima 280,508 milijona, ima 36.909 tolarja po prebivalcu. Občina Črenšovci ima 36.911 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Občina Šenčur, 36.911 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Občina Majšperk 37.454 slovenska tolarja po prebivalcu. Občina Kamnik, 134. po vrsti, sedež upravne enote, kot vemo, ima 37.734 tolarja po prebivalcu. Sevnica, sedež upravne enote, 38.001 slovenski tolar po prebivalcev. Cerklje na Gorenjskem, 38.394 tolarjev po prebivalcu. Občina Laško, 38.491 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Občina Slovenske Konjice, 38.611 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Občina Črnomelj, 38.675 tolarjev po prebivalcu. Občina Lenart, 38.700 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Občina Puconci, 38.868 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Občina Destrnik-Trnovska vas 39.307 tolarjev po prebivalcu. Saj vem, da sledite, ampak to so podatki o razpoložljivih prihodkih po starem. To je to, kar so občine v letu 1996 imele. Občina Tržič, 39.599 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Občina Ljutomer, 39.748 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Občina Kočevje, 39.759 slovenskih tolarjev po prebivalcev. Občina Kočevje je bila 123. občina. Šentjernej je imel 39.887 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Občina Miren-Kostanjevica, 39.908 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Občina Žiri, 39.975 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Občina Gornja Radgona, 40.058 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Občina Trebnje, 118. po vrsti, 40.174 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Občina Ormož, 40.347 slovenskega tolarja po prebivalcu. Občina Dornava, 40.506 tolarjev na prebivalca. Ivančna gorica, 40.647 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Šmarje pri Jelšah, 40.722 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Občina Dobrava-Horjul itn., 40.908 tolarjev po prebivalcu. Brda, 112., 41.119 tolarjev po prebivalcu. Pivka, 111. po vrsti, 41.248 tolarjev po prebivalcu. Medvode, 41.289 tolarjev po prebivalcu. Borovnica, 41.393 tolarjev po prebivalcu. Sveti Jurij, 41.541 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Gornji Grad, 41.634 tolarjev po prebivalcu. Meslinja, 41.674 tolarjev po prebivalcu. Škofja Loka, 41.712 tolarjev po prebivalcu. Ljubno, 41.772 tolarjev po prebivalcu. Brežice, 41.850 tolarjev po prebivalcu. Zreče, 42.097 tolarjev po prebivalcu.
Duplek, 42.189 tolarjev po prebivalcu. Duplek je bila občina, ki je bila na 101. mestu. 100. pa je bil Kranj, mestna občina, 42.369 tolarjev po prebivalcu. Vojnik, v Celju seveda, 99., 42. 607 tolarjev po prebivalcu. Jesenice, 42.732 tolarjev. Mozirje, 42.978 tolarjev po prebivalcu. Metlika, 43.010 tolarjev po prebivalcu. Kungota, 43.051 tolarjev po prebivalcu. Smo že pri Odrancih, ki imajo 43.078 tolarjev po prebivalcu. No, in Ribnica ima 43.081 tolarjev po prebivalcu. Juršinci, 43.177 tolarjev po prebivalcu. Kobarid, 43.313 tolarjev po prebivalcu. Ruše, sedež upravne enote, kot je znano, imajo 43.516 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Železniki, 43.538 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Brezovica, 43.637 tolarjev po prebivalcu. Zagorje ob Savi, 43.749 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Rogatec, 43.840 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Radovljica, 43.856 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Štore, 44.245 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Žalec ima 44.518 tolarjev po prebivalcu. Podčetrtek, 44.665 tolarjev po prebivalcu. Ilirska Bistrica, 44.684 tolarjev po prebivalcu. Radlje ob Dravi (kolega bo to zanimalo), 44.719 tolarjev po prebivalcu, toliko je sedaj, toliko je sedanje stanje. Kozje (kar bo kolega tudi zanimalo), 44.745 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Vrhnika (kolegica je odsotna, kolega pa tudi), 44.907 tolarjev po prebivalcu. Moravske Toplice, 45.050 tolarjev po prebivalcu. Hrpelje-Kozina, 45.214 slovenskih tolarjev po prebivalcu.
No, zdaj smo pa že pri 75. občini Podvelka-Ribnica, 45.306. Naslednja občina ima 45.333 in to je občina Postojna. Radeče, 73., 45.457; Trbovlje, 45.574. Dravograd, 45.685 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Vipava, 70. po vrsti, 45.710 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Preddvor, 45.724 slovenskih tolarjev po prebivalcu. in Gornji Petrovci, 45.757 slovenskih tolarjev po prebivalcu seveda. Šmartno ob Paki, 67. po vrsti, Šmartno ob Paki ima 45.759 tolarjev po prebivalcu. Pesnica je 66. in ima 45.895 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Škofljica, 65. po vrsti, ima 45.908 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Komen ima 46.051 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Litija ima 46.288 tolarjev po prebivalcu. Vodice, 46.391 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Naklo ima 46.393 tolarjev po prebivalcu. Izola ima 46.408 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Gorišnica 46.562 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Novo Mesto 46.848 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Hodoš-Šalovci 46.873 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Krače-Fram 46.944 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Škocjan 47.295 tolarjev po prebivalcu. Grosuplje ima 47.564 tolarjev po prebivalcu. Kidričevo, kolega bo to sigurno zanimalo, Jerovška mislim, 47.938 tolarjev po prebivalcu. To je sedanje stanje.
Gorenja vas 48.004 tolarjev po prebivalcu in je 52. Cerkno, 48.039 tolarjev po prebivalcu. Mengeš, 48.047 slovenskih tolarjev po prebivalcu. 49., Mežica seveda, Mežica ima 48.067 tolarjev po prebivalcu. Velenje, 48.413. Radenci, 48.517. Domžale, 48.660. Loška dolina, 49.121. Dobrepolje, 49.186. Črna na Koroškem, 49.367. Ravne-Prevalje, 49.661. Šoštanj, 50.027. Idrija, 50.169. Hrastnik, 50.230. Moravče, 50.352. Divača, 50.864. Semič, čez 50.000 seveda, 51.043. Tolmin, 51.241. Cerknica, 51.269. Nazarje, 51.474. Lendava, 51.602. Vuzenica, 52.007. Logatec, 52.169. Lukovica, 52.562. Vitanje, 52.687.
In že smo pri Celju, 53.500. Bled ima več kot Celje, 53.661. Bovec, 54.486. Rogaška Slatina, 54.643. Luče, 54.841. Mogoče kdo narobe posluša. Ig, 55.492. Loški potok, 55.721. Sežana, 55.890. Nova Gorica, 55.925. Bohinj, 56.252. Dol pri Ljubljani, 57.230. Slovenj Gradec, 57.763. Kanal, 58.784. Murska Sobota, 59.190. Piran, 61.274. Kranjska Gora, 61.504. Šentilj, 61.844. Koper, 65.288. Ljubljana, 65.384. Maribor, 65.488. Krško, 67.996 in Ptuj, 75.611. Zavrč, 76.397. Velike Lašče, 77.100. Starše, 78.180. Kobilje, 88.752 in, zdaj ste že ugotovili, Osilnica na prvem mestu 136.764.
Torej podatki, ki smo nekajkrat slišali o tem, da naj bi imel Maribor bistveno več kot Ljubljana, ki so bili povod za mnoge razprave in diskusije, seveda niso točni. Iz podatkov, ki smo jih ravnokar prebrali, je razvidno, da je Ljubljana imela približno 65.400 slovenskih tolarjev na prebivalca razporejenih prihodkov po starem, Maribor pa 65.500 tolarjev približno, kar je približno 100 tolarjev razlike. In če upoštevamo, da nekatere institucije nacionalnega pomena niso zajete v tem znesku, potem je jasno, da je per capita poraba večja.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Gospod Sovič, lahko poprosim kolegice in kolege za spoštovanje reda v dvorani. Pozivam vse, ki želite razpravljati, da to storite v avli, kajti le tako bomo ostali lahko prisluhnili razpravi gospoda Soviča. Imate besedo, gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Hvala lepa. Spoštovani kolegi, to je vsebinska razprava, ki se nanaša na temo.
Zdaj pa poglejmo, kaj prinaša novi sistem, kaj prinaša zakon, kaj prinaša ta formula, ki je pred nami, kaj prinaša primerna poraba, kaj prinašajo koeficienti, kaj prinašajo vse te korekcije, ki so v formuli in kako te spreminjajo razmerja v financiranju med posameznimi občinami. Govorim torej o tem, kakšna je situacija po novem. Spet bom prebral samo tisto kolono, ki se nanaša na znesek prihodkov po novem, na prebivalca, seveda.
Občina z najnižjim prihodkom na prebivalca v Republiki Sloveniji po tej novi ureditvi bi bila občina Odranci, kjer bi znesek primerne porabe znašal 35.527 slovenskih tolarjev na prebivalca. Druga najslabša občina, kar se financiranja tiče, bi bila občina Črenševci, s 36.317 slovenskega tolarja na prebivalca. Dornava, takoj za tem, 37.670 slovenskih tolarjev na prebivalca. Turnišče, 37.689 slovenskih tolarjev na prebivalca. Sveti Jurij, 37.993 tolarjev na prebivalca. Rogaševci, 38.166 slovenskih tolarjev na prebivalca. Juršinci bi imeli 38.473 tolarjev na prebivalca. Desternik - Trnovska vas, kolega bo gotovo zanimalo, bi imel 38.717 tolarjev na prebivalca, kar je osmi najnižji znesek v državi.
Kuzma, 38.978 tolarjev na prebivalca; Kobilje, 38.978 tolarjev na prebivalca; in Majšperk, 137. bi bil po vrsti, 39.214 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Občina Puconci, 136., bi imela 39.898 tolarjev po prebivalcu. Občina Gornji Petrovci bi imela 41.547 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Občina Škocjan bi imela 41.553 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Občina Videm - Videm bi imel 41.759 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Lenart (kolega Kramberger je odsoten) bi imel 41.923 in bi bil v državi na 132. mestu, torej 15 občin bi bilo slabše financiranih od njega, vsi ostali boljše. Hodoš-Šalovci, 131., ta bi imel 43.102 slovenskih tolarjev na prebivalca. Kozje bi bilo 130. po vrsti v Sloveniji in bi imelo 43.262 slovenskih tolarjev na prebivalca. Vitanje bi bilo 129. in bi imelo 43.894 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Šmarje pri Jelšah, 44.179 tolarjev po prebivalcu. Zavrč bi imel 45.219 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Mežica bi imela 46.094 slovenskih tolarjev po prebivalcu; Canjkova-Tišina bi imela nekaj več, 46.747 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Radenci, 46.990, Radenci bi bili na 124. mestu v Republiki Sloveniji. Rred njimi bi bil Gornji Grad, ki bi imel 47.137 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Loški potok bi bil 122. in bi imel 47.216 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Podčetrtek, 121. bi bil po vrsti in bi imel 47.231 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Medvode, 120. po vrsti, bi imele 47.235 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Poglejmo Štore, 119. so po vrsti, imele bi 47.247 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Kaj pa Škofljica - Škofljica bi bila 118. po vrsti in bi imela 47.511 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Brezovica bi bila 117. po vrsti in bi imela 47.646 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Borovnica pa bi bila 116. in bi imela 47.721 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Poglejmo Šentilj - gre seveda za Šentilj pri Mariboru - je na 115. mestu in bi imel 47.824 slovenskih tolarjev po prebivalcu.
Šenčur, 114., bi imel 47.821 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Naklo, 113., imeli bi 47.940 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Muta, 112., prebivalci Mute bi imeli 47.956 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Beltinci, 111., 48.187 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Poglejmo Duplek, kolega sicer ni tukaj, 48.325 slovenskih tolarjev po prebivalcu in Duplek bi bil na 110. mestu v Republiki Sloveniji. Vodice, 48.344 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Trbovlje, 108., bi bilo, imeli bi 48.370 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Jesenice bi imele 48.403 slovenske tolarje po prebivalcu. Šentjernej pa malo več, 106. bi bil, 48.517 slovenskih tolarjev po prebivalcu.
Spoštovana gospa podpredsednica.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim, če še malo prisluhnemo razpravljavcu. Vidim, da se kup zmanjšuje in da bomo kmalu na koncu.
BORIS SOVIČ: Ne rad ugovarjam dami, ampak jaz se bojim, da je cenjena dama v zmoti.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim, če nadaljujete gospod Sovič, ker vam bom vsi prisluhnili.
BORIS SOVIČ: Prisrčna hvala za ljubeznivost. 105. po vrsti je Izola ima 48.559. ... (Smeh.) ... Hvala lepa za opozorilo. Govorim seveda v slovenskih tolarjih in gre za slovenske tolarje po prebivalcu. (Smeh v dvorani.)
Kidričevo je 103. občina po vrsti in ima 48.964 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Ravne-Prevalje ima 49.018 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Kunguta je 101. po vrsti in ima 49.091 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Radeče imajo 49.159 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Rače-Fram ima 49.262 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Hrastnik ima 49.268 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Luče so na 97. mestu in imajo 49.285 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Radovljica je na 96. mestu in ima 49.396 slovenskih tolarjev po prebivalcu.
Kolega Hvalica je v zmoti - 396. Rogaška Slatina, 95. po vrsti in ima 49.419 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Žiri so na 94. mestu in imajo 49.482 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Gorišnica je 93. po vrsti in ima 49.555 slovenskih tolarjev na prebivalca. Lendava je 92. in ima 49.558 slovenskih tolarjev na prebivalca. Miren-Kostanjevica...
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim, gospod Jakič, umirimo se.
BORIS SOVIČ: Hvala lepa, zelo ljubeznivo.
Miren-Kostanjevica ima 49.597 slovenskih tolarjev na prebivalca. Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki ima 49.627 slovenskih tolarjev na prebivalca. Pesnica, Pesnica je 89. po vrsti in ima 49.666 slovenskih tolarjev na prebivalca. Rogatec je 88. po vrsti in ima 49.679 slovenskih tolarjev po prebivalcu. No, in že smo pri Vojniku, 87. po vrsti, in ima 49.715 slovenskega tolarja po prebivalcu. Poglejmo Škofjo Loko - Škofja Loka je 86. po vrsti in ima 50.279 slovenskih tolarjev na prebivalca. Kranj, Kranj ima nekaj več, in sicer je 85. po vrsti in ima 50.412 slovenskih tolarjev po prebivalcev. Kaj pa Gornja Radgona? Gornja Radgona ima 50.440 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Vrhnika ima 50.495 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Dravograd ima 50.536 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Velenje je 81. po vrsti in ima 50.541 tolarjev po prebivalcu. Tržič je 80. in ima 50.554 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Ruše so 79. in imajo, kot je znano so seveda Ruše pri Mariboru, in imajo 50.661 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Šoštanj, 50.646 slovenskih tolarjev po prebivalcu in so na 78. mestu. Ig, 77., je in ima 50.720 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Poglejmo še Dobrovo-Horjul, 50.804 slovenske tolarjev po prebivalcu.
No, poglejmo 75. občino po vrsti, to je občina Cerklje na Gorenjskem in ima - lepa hvala - 50.818 slovenskih tolarjev po prebivalcu. S skupnimi močmi bomo gotovo zmogli. Mislinja je na 74. mestu in ima 50.824 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Kaj pa Celje? Celje je 73. po novem in ima 50.881 slovenskih tolarjev po prebivalcu, kar je približno toliko kot Ljutomer in Radlje ob Dravi, Ljutomer ima 50.907, Radlje ob Dravi pa 50.970. Potem so Radlje ob Dravi 71., Ljutomer 72. in Celje 73. Žalec, Žalec je 70. in ima 51.039 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Zreče so 69. in imajo 51.130 slovenskih tolarjev po prebivalcu. ...(Nemir v dvorani.)... Če bi malo umirili...
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Ja, lahko. Se opravičujem, lepo prosim še enkrat vse prisotne, da prisluhnemo, ker bo gospod Sovič kmalu tudi zaključil svojo razpravo.
BORIS SOVIČ: Spet nerad ugovarjam dami, ampak jaz se bojim, da je pomota.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim, kar nadaljujte, gospod Sovič, vas vsi poslušamo.
BORIS SOVIČ: Hvala lepa, z največjim veseljem!
Smo pri Brdih, 68. občina, ki ima 51.143 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Kamnik ima 51.216 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Grosuplje je na 66. mestu in ima 51.233 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Vuzenica ima... Jaz se opravičujem! Grosuplje ima 233, medtem ko Vuzenica je pa 65., ima 51.236 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Zagorje ob Savi je 64. in ima 51.412 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Ormož je 63. in ima 51.556 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Brežice, 62. so Brežice, in imajo 51.710 slovenskih tolarjev po prebivalcu. (Medklic poslanca iz klopi.) Napačno si zaokrožil, spoštovani gospod župan! Slovenske Konjice so na 61. mestu in imajo 51.745 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Kaj pa Metlika - Metlika je 60. in ima 51.798 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Osilnica je 59. in kot 59. občina ima 51.870 slovenskih tolarjev po prebivalcu. (Nemir v dvorani.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Še malo, še malo!
BORIS SOVIČ: Spoštovana gospa predsedujoča, te vode že zmanjkuje, in če bi bili tako ljubeznivi in naročili novo, bi bil tega zelo vesel.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Gospod Sovič, tule vam kar svojo odstopam.
BORIS SOVIČ: Zelo ljubeznivo, hvala lepa. Torej, kavalirstvo se tukaj piše z veliko.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Boste ostali brez glasu, gospod Sovič, danes.
BORIS SOVIČ: Hvala lepa. Mislim, da imam še kar kondicije.
Ajdovščina je 57. (Medklic iz klopi.) Ja, ampak ker sem bil prekinjen, bom to še enkrat povedal zaradi jasnosti...
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: To je že bilo!
BORIS SOVIČ: Ja, ampak zaradi jasnosti, ker sem bil prekinjen. (Ugovori iz dvorane.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: No, jaz sem ga opozorila, da je bil podatek že posredovan.
BORIS SOVIČ: Veste kaj, če vam je tako malo do Ajdovščine, bom pa to preskočil. Torej, naslednja občina je Semič, 56., 51.952 tolarjev po prebivalcu. Mozirje je 54. občina po vrsti in ima 52.176 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Laško je 53. in ima natančno 52.200 zaokroženo. Na nič decimalk seveda. Postojna, 51. po vrsti ima 52.409 slovenskih tolarjev po prebivalcu.
Z veseljem ugotavljam, da smo usklajeni s koalicijo. Če bomo še pri rešitvah tega zakona, potem bo ta diskusija res krajša.
50 je Logatec in ima 52.617 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Pač pa ima Ljubno nekaj več, Ljubno je 49. in ima 52.687 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Slovenj Gradec je 48. občina po vrsti, je mestna občina kot pravilno opozarja spoštovani kolega, in ima 53.023 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Ivančna Gorica ima več, 47. je, ima 53.132 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Železniki še več, 46. so in imajo 53.154 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Litija, 45. po vrsti, ima 53.164 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Podvelka- Ribnica je 44. in ima 53.176 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Kanal, 43., ima 53.234 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Pred njim je Vipava, ki ima, torej je na 42. mestu seveda, in ima 53.401 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Črnomelj je 41. in Črnomelj kot 41. ima 53.404 slovenske tolarje po prebivalcu. Pač pa ima Lukovica, ki je 40; 53.513 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Sevnica, 39., ima 53.633. Pivka, 38., ima 53.635 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Moravče so 37. in imajo 53.669 ali kot me je korigirala prej spoštovana kolegica, 53.669 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Moravske Toplice, 53.647 slovenskih tolarjev po prebivalcu za občino, ki je na 36. mestu. Mesto pred tem je Mengeš, 35. torej, kar je razvidno iz povedanega, in ima 53.702 slovenska tolarja po prebivalcu. Poglejmo Mursko Soboto, mestna občina, ima 34. mesto, in 53.732 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Velike Lašče so 33. in imajo 53.875 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Komen je 32. in ima 53.959 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Mesto pred tem je Ribnica, 31. in ima 54.054 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Poglejmo Ilirsko Bistrico, ta je 30., in ta ima 54.239 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Črna na Koroškem je 29. in ima 54.241 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Trebnje so 28. in imajo 54.593 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Domžale so mesto pred tem in imajo 54.672 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Že smo pri Novem Mestu, je 26. in ima 54.679 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Cerknica je 25. in ima 54.738 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Preddvor je 24. in ima 54.739 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Idrija, 23. po vrsti, ima 54.745 slovenskih tolarjev po prebivalstvu. Poglejmo Cerkno, Cerkno je 22., ima 54.761 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Kaj pa Tolmin? Tolmin je 21. in ima 55.134 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Divača je 20., kot 20. ima Divača 55.296 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Kočevje je 19. in kot 19. ima Kočevje 55.356 slovenskih tolarjev po prebivalstvu. Poglejmo Kobarid, Kobarid je 18. in ima kot 18. občina 55.531 slovenskih tolarjev po prebivalcu.
In že smo pri Gorenji vasi in kot 17. ima 55.646 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Kaj pa Dobrepolje? Dobrepolje je 16. in kot 16. ima 55.665 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Bohinj, 56.110 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Hrpelje-Kozina je 14. občina po vrsti in ima 56.375 slovenskih tolarjev po prebivalcu. Poglejmo Krško, ki je 13. po vrsti, in ima 57.662 slovenskih tolarjev po prebivalcu. 12. je Loška dolina in ima 58.136 slovenskih tolarjev po prebivalcu. 11. je Bled in Bled kot 11. občina ima 58.313 slovenskih tolarjev po prebivalcu. In že smo pri Ptuju, je 10. občina po vrsti in kot 10. občina ima Ptuj 59.487 slovenskih tolarjev na prebivalca. Starše so 9. in imajo 57.718 slovenskih tolarjev na prebivalca. Poglejmo Maribor, je 8. in ima 60.698 slovenskih tolarjev na prebivalca. Nova Gorica je 7. in ima 61.693 slovenskih tolarjev na prebivalca. Sežana je 6., ima 61.918 slovenskih tolarjev na prebivalca. Bovec je 5. in kot 5. ima 62.967 slovenskih tolarjev na prebivalca. Koper je 4. in ima 64.591 slovenskih tolarjev na prebivalca.
Zdaj pa poglejmo še prve tri. Kranjska Gora je 3., ima 64.777 slovenskih tolarjev na prebivalca. 2. je Piran, 67.397 slovenskih tolarjev na prebivalca. In "top of the top", "creme de la creme", Ljubljana, 1. mesto, 72.279 slovenskih tolarjev na prebivalca.
Analiza te tabele, ki sem jo ravnokar predstavil, pove, da je najboljše uvrščena občina, ki ni niti mestna ali sedež upravne enote, Kranjska Gora na 3. mestu, ki ima 64.777 slovenskih tolarjev na prebivalca, najslabše uvrščena takšna občina so pa Odranci, ki imajo 35.527 slovenskih tolarjev na prebivalca. Torej razmerje je skoraj 1:2.
Poglejmo občine, kjer je sedež upravnih enot. Najboljše je uvrščena občina Piran, ki ima 67.397 slovenskih tolarjev na prebivalca in najslabše občina Lenart, spoštovanega kolega ni tukaj, bi ga to zanimalo, ki je na 132. mestu, in ima 41.923 slovenskih tolarjev na prebivalca. Med mestnimi občinami je najboljše uvrščena Ljubljana, ki ima 72.279 slovenskih tolarjev na prebivalca in najslabše uvrščen Kranj, ki ima 50.412 slovenskih tolarjev na prebivalca. To so razlike med mestnimi občinami.
Spoštovana gospa predsedujoča, za jutri - ker seveda materiala, ki ga je treba predstaviti poslancem, je še precej, to so tabele, ki morajo biti predstavljene - bi jaz vljudno prosil, če je možno, da bi bila stvar bolj nazorna, jaz imam te stvari seveda v računalniku, če bi bilo možno urediti tako, da bi iz računalnika se projeciralo na platno, potem bi stvar bila hitrejša in vse variacije izračunov, ki jih nameravam narediti, bi bile hitrejše. Tako da bi vsaj pol časa pridobili, tako da ne bi stvar trajala en teden, ampak mogoče samo nekaj dni. Če je to možno, bi se torej vljudno priporočil, jaz imam to napisano v windows 3.1 v excellu verzije 5 in s tega vidika bi se vljudno priporočil za to. Če pa ne, pa seveda lahko v isti kondiciji kot danes stvari preberemo.
Torej poglejmo še, zdaj še vse govorim o obstoječem stanju, zdaj še nisem pri variacijah, ki sledijo seveda jutri. Poglejmo, kakšne so razlike per capita. Razlike med financiranjem po starem in po novem per capita. Te razlike so po občinah, dovolite, na kratko in na hitro preletim teh 147 občin, naslednje. Zdaj nimam sortirano po velikosti, lahko jutri tudi to naredim, če želite, bom zato govoril po vrstnem redu, tako kot po abecedi so občine razvrščene. Ajdovščina ima razliko per capita 16.890; Beltinci 12.690; Bled 4.650; Bohinj 140; Borovnica 6.330; Bovec 8.480; Brezovica 10.020; Brežice, se opravičujem, Brda so bila 10.020; Brezovica je 4.010; Brežice so 9.860; Canjkova-Tišina je 12.210; Celje, 2.620; Cerklje na Gorenjskem, 12.420; Cerknica, 3.470; Cerkno, 6.720; Črenševci, 590; Črna na Koroškem, 4.870; Črnomelj, 14.730; Destrnik-Trnovska vas, 590; Divača, 4.430; Dobrepolje, 6.480; Dobrova-Horjul-Polhov Gradec, 9.900; Dol pri Ljubljani, 8.420; Domžale, 6.010; Dornava, 2.840; Dravograd, 4.850; Duplek, 6.140; Gorenja vas-Poljane, 7.640; Gorišnica, 2.990; Gornja Radgona, 10.380; Gornji Grad, 5.500; Gornji Petrovci, 4.210; Grosuplje, 3.670; Hodoš-Šalovci, 3.770; Hrastnik, 960; Hrpelje-Kozina, 11.160; Idrija, 4.580; Ig, 4.770; Ilirska Bistrica, 9.550; Ivančna Gorica, 12.490; Izola, 2.150; Jesenice, 5.670; Juršinci, 4.700; Kamnik, 13.480; Kanal, 5.550; Kidričevo, 1.030, seveda je zaokroženo na desetice, spoštovani kolega Trofenik.
Se opravičujem, ker ni bilo povedano, bom začel od začetka. Ajdovščina - torej, zdaj bom pa zaokrožil na dve decimalki, ker je spoštovani kolega upravičeno opozoril na to, da na začetku tega ni bilo povedanega, in to lahko storim danes, lahko pa tudi jutri, če ocenjujete, da bi danes prekinili.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Še par minut imate, gospod Sovič, na razpolago, do zaključka današnje seje.
BORIS SOVIČ: Z velikim veseljem bi torej nadaljeval. Predlagam, da nadaljujem pri Ilirski Bistrici. Za tiste, ki niso ujeli točnosti podatka, kot spoštovani kolega, lahko kasneje te podatke še enkrat prezentiram.
Torej, pri Ilirski Bistrici smo - sedaj bom govoril na dve decimalki in bom govoril v tisočih - je 9,55; Ivančna Gorica 12,49; Izola 2,15; Jesenice 5,67; Juršinci 4,7; Kaminik 13,48; Kanal 5,55; Kidričevo 1,03; Kobarid 12,22; Kobilje 49,77; Kočevje 15,61; Komen 7,91; Koper 0,7; Kozje 1,48; Kranj 8,04; Kranjska Gora 3,27; Krško 10,33; Kongota 6,04; Kuzma 2,23; Laško 13,71; Lenart 3,22; Lendava 2,04; Litija 6,88; Ljubljana 6,90; Ljubno 10,91; Ljutomer 11,16; Logatec 0,45; Loška dolina 9,02; Loški potok 8,5; Luče 5,56; Lukovica 0,95;
Ali prekinemo današnjo sejo?
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Ni še, ni še ura potekla. Lepo prosim, če nadaljujete do 18.00 ure.
BORIS SOVIČ: Z veseljem. Spoštovani kolega Kangler ima željo, da bi začel od začetka. Jaz mu bom to željo seveda z velikim veseljem uresničil. Samo tabelo bom prebral do konca, če jo želi. Vljudno bi pa prosil.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Ne dajem.
BORIS SOVIČ: Vljudno bi pa prosil, da spoštovani kolegi poslanci s takimi motnjami ne bi motili resnosti razprave. Če želi spoštovani kolega.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Lahko zabava kje drugje.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Če nadaljujete z vašo razpravo, ker ura še ni 18.00.
BORIS SOVIČ: Jaz bi prosil, da spoštovani kolega ne govori iz klopi, lepo prosim, da ga opozorite na to, da je tako obnašanje nedostojno v parlamentu.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Neprimerno. Kolega je razumel in bo prekinil...
BORIS SOVIČ: Lepa hvala za vljudnost.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: S takim obnašanjem.
BORIS SOVIČ: Lukovica 0,95; Majšperk 1,76; Maribor 4,79; Ni Treba posebej opozoriti, da je predznak tukaj negativen. Medvode 5,95; Mengeš 5,66; Metlika 8,79; Mežica 1,98; Miren-Kostanjevica 9,69; Mislinja 9,15; Moravče 3,32; Moravske Toplice 8,62; Mozirje 9,2; Murska Sobota 5,46; Muta 11,93; Naklo 1,55; Nazarje 0,51; Nova Gorica 5,77; Novo Mesto 7,83; Odranci 7,55; Ormož 11,22; Osilnica 84,89. Ne opozarjam posebej na negativne predznake, ker bom to v povzetku potem naredil.
Pesnica 3,77; Piran 6,12; Pivka 12,39; Podčetrtek 2,57; Podvelika Ribnica 7,87; Ne, zmotili ste se spoštovani kolega 7,87 in prosim, da ne prekinjate razprave.
Postojna 7,08; Preddvor 9,01; Ptuj 16,12; Puconci 1,03; Race-Fram 2,32; Radeče 3,7; Radenci 1,53; Radlje ob Dravi 6,25; Radovljica 5,54; Ravne-Prevalje 0,64; Ribnica 10,97; Rogaševci 1,47; Rogaška Slatina 5,22; Seveda žal v negativno smer.
Rogatec 5,84; Ruše 7,14; Semič 0,91; Sevnica 15,63; Sežana 16,03; Slovenj Gradec 4,74; Slovenska Bistrica 15,67; Slovenske Konjice 13,13; Starše 18,46 - seveda negativni predznak žal. Sveti Jurij 3,55 enako. Šenčur 10,59; Šentilj 14,02; Šentjernej 8,63; Šentjur pri Celju 15,64; Škocjan 5,74; Škofja Loka 8,57; Škofljica 1,6; Šmarje pri Jelšah 3,46; Šmartno ob Paki 3,87; Šoštanj 0,64; Štore 3,00. Ne boste verjeli zaokroženo na 3. Boste lažje razumeli.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim, če počasi, gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Tolmin 3,89.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Če počasi zaključite ta del, ker je ura 18.00 in ob enem bi dala tu še... Zaključite misel oziroma stavek, ker je ura 18.00.
BORIS SOVIČ: Dobro jaz sem si označil, kje sem tabelo nehal in bi jutri nadaljeval. Vljudno prosim, da se omogoči ta tehnični pripomočki, če ne bom tudi tako uredili lahko stvari. Opozoril in opravičil bi se seveda vsem, ki ocenjujejo, da gre za razpravo, ki bi lahko bilo bolj efektivna, tudi jaz mislim, da bi lahko bila. Zato ponavljam dva predloga, ki sem jih že večkrat dal.
Predlagam bodisi, da bi se ta točka prekinila, razprava se prekine in se medtem pripravijo drugačne rešitve, bodisi da se hkrati pripravijo amadmaji, ki bi bili ustreznejši. To je pač način, na katerega lahko opozorim, na probleme, ki so. Problemi so v mnogih slovenskih občinah in mestih zelo veliki, zato mislim, da je nesprejemljivo, da bi ta zakon sprejemali na ta način, prehitro, brez ustreznih utemeljitev in brez da bi zagotovili kontinuiteto v financiranju posameznih okolij. Na tej točki torej svojo razpravo prekinjam in jo nadaljujem jutri.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Jaz bi pa posredovala še proceduralni predlog, ki je bil dan v pisni obliki, in sicer predlagam, da nadaljujemo sejo do zaključka razprave gospoda poslanca Joviča, Jovičiča - Soviča! ...(Smeh.)... Predlaga... (Smeh.)... Se opravičujem, gospoda Soviča! Predlaga pa gospod Jože Avšič. Ugotovimo prisotnost v dvorani!
BORIS SOVIČ: Jaz bi rad, prosim, ugotovil, da med razpravo ni možno dajati proceduralnih predlogov. Moja razprava teče, ni končana in je ni možno prekinjati na ta način. Torej, če vi ocenjujete, da jaz lahko nadaljujem z razpravo, to naredim. Danes pa ne morete prekinjati moje razprave in med razpravo dajati proceduralnih predlogov. Mislim, da to ni korektno! Gospa je rekla, da se seja danes prekinja, če se pa ne...
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Ne, prosila sem, da zaključite misel, ker je bila ura 18.00, hkrati sem pa predlagala tudi proceduralni predlog, ki je bil dan v pisni obliki.
BORIS SOVIČ: Ja, ampak vi ne morete med razpravo dajati proceduralnih predlogov. Dokler moja razprava traja, traja seja; ko z razpravo neham, se tudi seja danes zaključi, in ni možno dajati proceduralnih predlogov. Prosim, da spoštujete poslovnik, ne onemogočate poslanca, mu ne jemljete možnosti, ker imam tako kot vsi ostali poslanci pravico, da predstavim tukaj svoja stališča. Rok je kratek, postopek je hiter, zato je nujno, da smo seznanjeni z vsemi informacijami, ki so relevantne v zvezi s tem. Prosim, da ne prekinjate razprave, ker tega se ne dela, da se med razpravo dajejo proceduralni predlogi. Tega še niste pri nikomur naredili in vljudno prosim, tudi pri meni tega ne naredite.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim, če zapustite, gospod Sovič, govornico.
Ta predlog dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost!
BORIS SOVIČ: Mislim, da to ni sprejemljivo in ni mogoče prekinjati razprave posameznega poslanca!
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Ni bilo za prekinitev vaše razprave, ampak da nadaljujemo oziroma podaljšamo delo z vašo razpravo.
BORIS SOVIČ: Če moja razprava ni prekinjena, potem jaz govorim naprej. Če pa vi opozarjate, da je danes iztekel rok, potem danes preneham govoriti, jutri nadaljujem, in potem tudi drugih proceduralnih predlogov ne more biti.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Da poslušamo danes še naprej vašo razpravo. Lepo prosim, če zapustite...
BORIS SOVIČ: Predlagam, da smo korektni, spoštovani! Predlagam, da ne onemogočate ljudi, ki želijo predstaviti svoje mnenje, ki želijo predstaviti vplive posameznih zakonov, ki se sprejemajo na posameznih področjih. Vljudno prosim, da ta parlament na ta način ne zlorablja moči večine nad posameznikom.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim, če zapustite govornico! Ta predlog dajem na glasovanje. V ničemer vas nisem prekinila, prosila sem, da zaključite misel oziroma vaš delček, ker je bila ura 18.00.
Sedaj dajem ta predlog na glasovanje. Državni zbor bo pa odločil, ali nadaljujemo z delom ali ne. Ugotovimo prisotnost! (34 prisotnih.)
Ponovno ugotovimo prisotnost v dvorani! (29 prisotnih.)
Torej, seja je nesklepčna in nadaljujemo jutri ob 10.00 uri. Hvala lepa.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 15. JULIJA 1998 OB 18.07 URI.)