Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.22 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci! Pričenjam nadaljevanje 52. izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije. Opravičujem se za to kratko zamudo. Po delovnem in napornem srečanju z vodji poslanskih skupin sem si preprosto moral vzeti deset minut odmora. Prosim, da me pri tem podprete. In seveda vas ne bom z ničimer seznanjal, lahko samo ugotovim, da poslanska skupina DeSUS ne bo več postavila proceduralnega vprašanja.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci - če boste želeli proceduralno, vam bom dal besedo, kolega Lešnik. Torej danes so zadržani in se seje ne morejo udeležiti: Feri Horvat, Anton Delak, Miroslav Luci, mag. Marijan Schiffrer od dvanajste do šestnajste ure, mag. Franc Žnidaršič, mag. Janez Kopač, za popoldanski del seje Davorin Terčon, Pavel Rupar, Jožef Zimšek in Janko Veber. Kolega Zimšek je med nami. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani. Ugotavljamo prisotnost! (67 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Proceduralni predlog ima kolega Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa. Gospod predsednik, najprej bi rad povedal, da nisem registriran kot prisoten, kajti moja tipka ne prime.
Leta 1996 na prvem zasedanju mi je bila dodeljena številka sedeža 196. V moji odsotnosti, ko sem bil na dopustu, me je, izgleda, nekdo preselil. Ne vem sicer, kdo, ampak nekdo je mene preselil, ne da bi šel iz poslanske skupine, ne da bi prestopil v katerokoli drugo poslansko skupino, ne da bi se kakorkoli drugače opredelil. Jaz na tistem sedežu, ker pač vsak lahko v tem parlamentu sedeže izbira, ne želim sedeti, kamor sem bil kazensko dodeljen. Želim, da sedim na svojem sedežu, na številki 196 in naj se mi omogoči normalno delo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Lešnik. Vse spremembe so bile v skladu z dogovorom z vašo poslansko skupino - vse spremembe. Tako, da vas preprosto ne razumem. Predlagam, da se o tej temi, če je potrebno, spregovori na seji kolegija. Torej, kolega Kebrič, človeka mineva potrpljenje. Sam sem veliko vložil, tudi ob vašem sodelovanju, da smo našli rešitev. In ne vem, zakaj je sedaj potreben ta zaplet. Želite proceduralno? Prosim, kolega Kebrič.
IVAN KEBRIČ: Hvala za besedo. Z našo poslansko skupino ni bilo nobenega dogovora, da se gospod Lešnik preseli na mesto z drugo številko v državnem zboru, tega dogovora ni bilo. Res pa je, da smo mi strpni in smo želeli povedati samo to, da se gospa Eda Okretič, ki smo jo izključili iz naše poslanske skupine, oddalji od naše poslanske skupine, kajti razgovori, ki jih imamo, in papirji, ki jih imamo na svojih klopeh, ter razgovori z našim sekretarjem so na dometu njenega videnja in tudi slišanja. Zato smo predlagali, naj se preseli dlje od nas. Rešitev, ki bi bila za nas sprejemljiva, bi bila, da bi gospa Eda Okretič sedela v zadnji vrsti, med nami bi bili dve vrsti prosti in bi se mi lahko pogovarjali z državnimi sekretarji. Tako, v tem smislu sem se sam tudi pogovarjal še včeraj z gospodom predsednikom državnega zbora, dr. Janezom Podobnikom. Ne želimo komplicirati, ampak verjemite mi, da se je do sedaj marsikaj uredilo, ne da bi se spraševalo zavoljo tega ali onega ali tretjega. Mi želimo konstruktivno. Kot poslanska skupina imamo pravico, da sedimo skupaj, če je komu drugemu prav ali ne. Prostora v državnem zboru za rešitev takega problema je dovolj. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ne vem, kolegice in kolegi, če si na ta način državni zbor dviguje ugled v javnosti, in upam, da ne bo za to zopet kriv predsednik državnega zbora. Kolega Lešnik pa se je preprosto presedel na drugo poslansko mesto in ugotavlja, da glasovalna naprava ne dela. To je pa vaš problem, kolega Lešnik.
Zbor bo današnje nadaljevanje 52. izredne seje pričel z obravnavo 4. točke dnevnega reda. Prosim za mir v dvorani! Prosim vas, da se osredotočimo na dnevni red.
Preden preidemo na 4. točko dnevnega reda, to je obravnavo dopisa predsednika Republike Slovenije, gospoda Milana Kučana, državnemu zboru za posredovanje mnenja državnega zbora o rokih za razpis in izvedbo volitev, bi vas rad obvestil, da smo se danes zjutraj na podlagi sklepa državnega zbora srečali predstavniki vseh poslanskih skupin. Na tem srečanju smo poskušali najti dogovor, na kakšen način bi lahko nadaljevali 3. točko dnevnega reda, ki govori o začetku postopka za spremembo 80. člena Ustave Republike Slovenije, in seveda predvsem o tem, kateri bi bili tisti elementi volilnega sistema, ki bi jih v spremembo ustave zapisali.
Našega pogovora nismo zaključili. Dogovorili smo se skupaj, da ga danes ob 14. uri nadaljujemo, v tem času pa bodo lahko predstavniki poslanskih skupin tudi stopili v stik s svojimi poslanskimi kolegi in sploh tudi z organi strank. In smo se tudi dogovorili, da 3. točka do danes popoldne počaka. Zato prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA. Včeraj je pri 4. točki dnevnega reda kolega Mežan predlagal, da počakamo z odločanjem do zaključka 3. točke dnevnega reda. Kolega Mežan, predlagam, da glede na dejstvo, da je predsednik države v svojem dopisu izrazil pričakovanje, da mu državni zbor mnenje o možnih rokih posreduje do današnjega dne, ne glede na to, da še nismo zaključili 3. točke, nadaljujemo s 4. točko dnevnega reda. Hvala.
Včeraj ni bilo več prijavljenih k razpravi, je pa še nisem zaključil. Imamo vložena dva amandmaja k mnenju o rokih za razpis in izvedbo volitev v državni zbor v letu 2000. Sam tudi predlagam, da bi eventualno razpravo, če je potrebna, opravili v okviru teh dveh amandmajev. Ali želi še kdo razpravo, besedo v okviru splošne razprave? (Ne želi.)
Prehajamo torej k mnenju o rokih za razpis in izvedbo volitev v državni zbor v letu 2000, kot ste ga prejeli z gradivom za to sejo. K predlaganemu mnenju imamo vložena dva amandmaja. Bolj oddaljen amandma je amandma, ki ga predlaga vodja poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke. Včeraj je bilo že prebran. Če je seveda sprejet amandma, ki ga predlaga kolega Jelinčič, ki celotno besedilo pod rimsko dva črta, pomeni, da je amandma, ki ga predlaga skupina poslancev oziroma vodje treh poslanskih skupin, Tone Anderlič, Miran Potrč in Ivan Kebrič, brezpredmeten. Kdo želi besedo o obeh amandmajih? (Nihče.) Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje amandma vodje poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke, ki se glasi: "Besedilo pod točko 2 se črta in nadomesti z naslednjim besedilom: 'Državni zbor predlaga, da se kot datum za razpis volitev v letu 2000 določi prvi možni ali čimprejšnji termin v skladu z ustavo in zakonom'." Ugotavljamo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (29 poslancev.) Kdo je proti? (39 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma skupine poslancev oziroma treh vodij poslanskih skupin, ki se glasi: "Prvi odstavek druge točke se spremeni tako, da se glasi: 'Državni zbor ne predlaga konkretnih datumov za razpis in izvedbo volitev v letu 2000. V državnem zboru še vedno potekajo tako postopki kot tudi širše razprave v zvezi s spremembami volilnega sistema, ki naj bi veljale za letošnje parlamentarne volitve. Državni zbor meni, da naj bi predsednik republike pri svoji odločitvi o razpisu volitev upošteval morebitne sprejete rešitve v zvezi z novim volilnim sistemom, če bodo sprejete do 25. julija 2000 in bodo zagotavljale sprejetje sprememb volilne zakonodaje pred iztekom obdobja, ko je razpis volitev po ustavi še mogoč.' Drugi odstavek druge točke se črta." Ugotavljamo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (33 poslancev.) Kdo je proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem mnenje o rokih za razpis in izvedbo volitev v državni zbor v letu 2000. Ugotavljamo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za predlagano mnenje? (39 poslancev.) Kdo je proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da je bilo mnenje o rokih za razpis in izvedbo volitev v državni zbor v letu 2000 sprejeto. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O CARINSKI TARIFI - HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Točka šest - predlog zakona o carinski tarifi - hitri postopek. Predstavnika vlade ni. Predlog zakona je obravnaval odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Ali želi poročevalec odbora za gospodarstvo predstaviti mnenje odbora (podpisan je Feri Horvat)? Kolega Anderlič, v imenu odbora? Proceduralno, prosim.
ANTON ANDERLIČ: Predlagam, da državni zbor toliko časa, dokler predstavnik vlade ne pride v državni zbor, ne obravnava te točke, ker je pomembna in do sedaj je vedno bilo tako, da so pri tako pomembnih zadevah predstavniki vlade sodelovali, sicer mi ne moremo sodelovati pri takem delu zbora.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prepričan sem, da bodo predstavniki vlade v nekaj trenutkih med nami. Najverjetneje smo jih presenetili, ker smo zelo hitro sprejeli točki oziroma točko, ki je bila na dnevnem redu. Saj veste, včasih bi se lahko zgodilo, da bi cel dan čakali na prehod s točke 3, 4 na točko 6. Obveščen pa sem, da so predstavniki vlade že na poti in se nam bodo v kratkem pridružili.
V tem vmesnem času bi lahko slišali poročilo matičnega delovnega telesa. V poročilu so tudi amandmaji k zakonu. Ali bi, kolega Anderlič (ki ga trenutno ne vidim), nasprotovali, da bi v tem času, ko prihajajo predstavniki vlade, lahko nastopili predstavniki poslanskih skupin? Včasih smo naredili tako spremembo.
Sejo prekinjam za deset minut.
(Seja je bila prekinjena ob 10.40 uri in se je nadaljevala ob 10.55 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotavljamo prisotnost! Na zdravje. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Med nami je državni sekretar Anton Grabeljšek. Prosim, da predstavi predlog zakona o carinski tarifi.
ANTON GRABELJŠEK: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Predlog zakona o carinski tarifi, ki je pred vami, predstavlja del carinske zakonodaje, ki jo je treba prilagoditi ureditvi tega področja v Evropski uniji.
Ureditev zakona o carinski tarifi z evropsko zakonodajo je tudi obveznost, ki jo je Republika Slovenija sprejela v okviru pogajalskih izhodišč za 25. delovno skupino - carinska unija.
Veljavni zakon o carinski tarifi, ki se uporablja od 1. januarja 1996, je že deloma usklajen z ureditvijo, ki velja na tem področju v Evropski uniji. To velja predvsem za kombinirano nomenklaturo blaga, ne pa tudi za tarifni del zakona oziroma konvencionalne carinske stopnje in tarifne ukrepe oziroma ukrepe carinske tarife. Pri pripravi predloga zakona je predlagatelj upošteval ustrezne določbe evropskega carinskega kodeksa in odredbe o carinski in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi. Zakon uvaja širše pojmovanje carinske tarife, ki ustreza pojmovanju carinske tarife v evropskem carinskem kodeksu. Ta obsega poleg kombinirane nomenklature in drugih nomenklatur, ki temeljijo na kombinirani in se uporabljajo za izvajanje ukrepov carinske obravnave blaga, tudi vse ukrepe carinske obravnave blaga, in sicer carinske stopnje, posebne dajatve, ki se plačujejo pri uvozu kmetijskih proizvodov in živil, uvedene s posebnim zakonom, dvo ali večstranske preferencialne ukrepe carinske obravnave blaga na podlagi sklenjenih mednarodnih sporazumov, nato avtonomne ukrepe in seveda tudi druge ukrepe na podlagi predpisov.
Pooblastila za sprejemanje ukrepov carinske tarife so po predlogu zakona predlagana vladi Republike Slovenije. Uveljavitev tega zakona, ki je pred vami, bo omogočalo uvajanje takšnih ukrepov carinske tarife, ki jih pozna Evropska unija, ter vodenje fleksibilne zunanjetrgovinske politike. Istočasno pa bo pripomogla k enostavnejšemu prevzemu evropske carinske tarife z vsemi ukrepi ob polnopravnem članstvu Republike Slovenije v Evropski uniji. Če smem z enim stavkom ponoviti. To je eden od tehničnih zakonov, kjer se mora naša zakonodaja v celoti prilagoditi Evropski uniji, ker so tudi države članice v celoti prenesle te pristojnosti na evropsko komisijo in na skupni sistem.
Spoštovane poslanke in poslanci! Predlagam, da predlog zakona o carinski tarifi obravnavate in po končni razpravi sprejmete. Z mano je tudi sodelavka Jelka Pfeifer, ki ga v detajle bolj natančno pozna in bo odgovorila tudi na kakšna konkretna vprašanja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Ali želi besedo predstavnik sekretarita? (Ne želi.) Mnenje ste prejeli, z dne 5. julija. Sedaj pa vabim predstavnike poslanskih skupin k besedi, če želite. (Ne želite.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pismenih prijav ni bilo. Zaključujem splošno razpravo.
Prehajamo na drugo obravnavo, to je na razpravo ter odločanje o posameznih členih predloga zakona.
Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika po končani razpravi in glasovanju o amandmajih in členih razpravlja in glasuje skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji.
Ta predlog dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih. Razpravo bomo vodili na podlagi pregleda amandmajev v poročilu delovnega telesa z dne 7. julija.
Na strani 2 imamo amandma k 2. členu, in sicer dva amandmaja, predlagatelj je odbor. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem prvi amandma k 2. členu. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 2. členu. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 2. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen v celoti? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 2. člen sprejet.
Prehajamo k 4. členu in amandmaju odbora pod točko 1, imamo pa tudi amandma pod točko 2. Amandma pod točko 1 je povezan z amandmajem, ki smo ga pravkar sprejeli, pod točko 1 k 2. členu. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prvi amandma k 4. členu dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 4. členu. Predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 4. člen. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen? (41 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
4. člen je sprejet.
V razpravo dajem preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ker ni razprave, jih dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (41 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Preostali členi so sprejeti.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. Ker ni razprave, ga dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (44 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Naslov zakona je sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da so bili k predlogu zakona v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k 2. in 4. členu zakona. Želijo k tem členom kvalificirani predlagatelji vložiti amandma? (Ne želite.) Ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.) Končali smo glasovanje. Oziroma na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ali je bila na podlagi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost zakona? Ni bila, saj je bila sprejeta na predlog sekretariata. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (53 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo sprejeli zakon o carinski tarifi.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O POPISU PREBIVALSTVA, GOSPODINJSTEV IN STANOVANJ V REPUBLIKI SLOVENIJI LETA 2001, HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Besedo dajem gospodu Banovcu, da predstavi predlog zakona.
TOMAŽ BANOVEC: Gospe in gospodje, pozdravljeni! Predlog, ki je pred vami, je v tretji fazi. Razlog so evropske in pogajalske obljube. V prvem približku je vlada določila, da bi zaradi pomanjkanja sredstev bil popis, oba popisa v letu 2002. Potem pa je, lahko bi rekel, v novih pogojih prišlo do zelo hitre spremembe in našla so se sredstva v tem letu in se bodo določila v proračunu za prihodnje leto. Tako da je možno narediti ta popis na dan 31. marec 2001 in da tistih 15 dni v aprilu gre na teren približno 8 do 9.000 ljudi in izvede ta popis.
Popis leta 1991 je bil sicer samostojno izveden v tej naši takrat še nastajajoči državi, bil je metodološko pogojen in z nekaterimi podatki tudi posebej omejen, na osnovi takratne federalne ureditve, in lahko bi rekli, ne glede na to, da smo se prešteli, ni bil popoln in še ni bil v novi državi. Predvsem ni prišlo do izmenjave podatkov med takratnimi avtonomnimi republikami in pokrajinami, ker je v nekaterih predelih bilo nezaupanje že zelo veliko in tudi skoraj vojne situacije.
Torej lahko rečemo, da bo z 10. obletnico naše države izveden tudi popis, ki bo dal podatke za zadnjih deset let. Bistvene spremembe so v obrazložitvi napisane in jih ne bi preveč ponavljal. Državnemu zboru smo poslali tudi neko rumeno knjigo (verjetno ste jo dobili), ki zadeva mednarodna priporočila. Treba je povedati, da jih izpolnjujemo, evropska prav tako, vendar bistveno ne širimo vsebine, ker to tudi ekonomsko in drugače ni možno. Naš popis je namreč kombiniran popis, ker bomo uporabili tudi zelo veliko podatkov iz registrov, administrativnih evidenc in iz takih zadev, kot lahko preberete iz obrazložitve.
Posebej sem dolžan komentirati oziroma odgovoriti še na stališče matičnega odbora. Gre za finančni del, ki je sicer v obrazložitvi predloga zakona napisan, prenesen tudi v uvod, vendar smo ugotovili, da je nova ureditev na področju javnih financ tudi glede popisnih zadev precej jasna. Tako da bodo pravi zneski za leto 2001 določeni v proračunu, ki ga boste dobili septembra meseca. Moram povedati, da smo prišli tudi zelo varčevalno v nov položaj z delitvijo dela in z drugačnimi racionalizacijami, tako da tudi tisti znesek za leto 2001 ne bo tako velik.
Dolžni smo mogoče še obrazložitev, ki zadeva 7. člen, kaj je gospodinjstvo. Torej, mednarodna klasifikacija je, da imamo gospodinjstvo določeno kot skupnost oseb, ki živijo skupaj, ki so v sorodstvu in tako dalje. Zasebno gospodinjstvo je tudi gospodinjstvo, se pravi tako, ki mu lahko rečemo družina ali ljudje, ki stanujejo kot sorodniki v istem stanovanju. In pojem tako imenovanega skupnega gospodinjstva je pa izredno pomemben, to so pa ljudje, ki živijo v večjih skupnostih, v domovih za ostarele, v bolnicah, v zaporih. In tu je bilo nekaj nesporazumov v razpravi.
Moram tudi povedati, da se strinjamo z amandmajem, ki je prišel s strani madžarske skupnosti. Seveda bo veljalo za oboje. Povedati moram tudi, da popis obvezno izvajamo v obeh jezikih, da so popisnice v treh jezikih, v madžarskem, italijanskem in slovenskem jeziku, za tiste kraje, tako da je za predlagatelja, se pravi za vlado Republike Slovenije ta amandma sprejemljiv. Prav tako se strinjamo z vsemi amandmaji, ki jih je sprejel in določil matični odbor. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Banovcu. Predlog zakona je obravnaval odbor za znanost in tehnologijo kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, predsednika odbora Sama Bevka, da predstavi mnenje odbora.
SAMO BEVK: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Torej naš odbor je dvakrat obravnaval omenjeni predlog zakona. Na prvi seji se je strinjal s hitrim postopkom. To je državni zbor seveda ob sprejemanju dnevnega reda tudi potrdil. Naš matični odbor je sprejel tudi in podprl amandmaje vlade Republike Slovenije k 10., 15., 18., 21., 23., 31., 35. in 36. členu in sprejel sklep: "Odbor državnega zbora Republike Slovenije za znanost in tehnologijo predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da po opravljeni obravnavi po hitrem postopku sprejme predlog zakona o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji leta 2001". Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Bevk. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Prehajamo na razpravo poslancev in poslank. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo. Prehajamo na drugo obravnavo, to je na razpravo ter odločanje o posameznih členih predloga zakona. Zboru predlagam, da v skladu s poslovniško določbo po končani razpravi in glasovanju o amandmajih in členih razpravlja in glasuje skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlagani predlog? (46 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Predlog je sprejet.
Prehajamo na razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih. Razpravo bomo vodili na podlagi pregleda amandmajev z dne 13. julija 2000.
V razpravo dajem 10. člen in amandma vlade. Delovno telo ga podpira. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (42 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
Prehajamo k členu 15 in amandmaju vlade. Delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Kolega Henigman! Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 15. členu? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 15. člen. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 15. člen v celoti? (33 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 18. členu, h kateremu je vlada vložila amandma, ki ga delovno telo podpira.
Dajem ga na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; člen je v celoti spremenjen.
Prehajamo k 21. členu: "Člen se črta." Predlagateljica je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (28 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; člen smo črtali.
Prehajamo k amandmaju k 22. členu predlagateljice Marie Pozsonec: "V prvem odstavku 22. člena naj se za besedami 'na območjih občin'", vam bom dal besedo, samo trenutek, "'na območjih občin, kjer živijo pripadniki italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti, mora biti imenovano ustrezno število članov območnih popisnih komisij, območnih inštruktorjev in popisovalcev' doda 'tudi izmed predstavnikov samoupravnih narodnih skupnosti, ki jih imenuje narodna skupnost'." Besedo želi kolegica Pozsonec. Prosim.
MARIA POZSONEC: Hvala lepa. Lep pozdrav! Prosim za vašo podporo amandmaju k temu členu. Popravila bi samo naslednje: "Izmed predstavnikov samoupravnih narodnostnih skupnosti, ki jih predlaga narodna skupnost," ker imenuje nekdo drug, samoupravna skupnost lahko predlaga. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ta popravek bomo upoštevali. Torej popravek se glasi: "Izmed predstavnikov samoupravnih narodnih skupnosti, ki jih predlaga narodna skupnost." Želi še kdo besedo? (Ne želi.)
Amandma kolegice Pozsonec dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 22. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 23. členu in amandmaju vlade, ki ga delovno telo podpira.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotavljamo prisotnost! Se opravičujem, glasovati moramo še o amandmaju pod točko 2.
Torej sedaj glasujemo o amandmaju pod točko 2 k 23. členu. Predlagateljica je vlada, delovno telo ga podpira. (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! EU zakonodaja. (43 prisotnih.) Ali veste, koliko vas je tukaj?
Sejo nadaljujemo ob 11.30.
(Seja je bila prekinjena ob 11.19 uri in se je nadaljevala ob 11.32 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tretjič ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za drugi amandma k členu 23? Kdo je za? (44 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 23. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (32 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Člen je sprejet.
Prehajamo k členu 31 in amandmaju vlade, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za člen? (26 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Člen je sprejet.
Prihajamo k členu 35 in amandmaju vlade, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ? (31 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (47 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
In smo pri zadnjem amandmaju, torej smo pri členu 36 in amandmaju vlade, delovno telo ga podpira. Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (43 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet. Člen je v celoti spremenjen.
V razpravo dajem preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Razpravo zaključujem in dajem jih na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (44 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Preostali členi so sprejeti.
V razpravo dajem naslov zakona. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (48 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Naslov zakona je sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ali želite k členom, h katerim so bili vloženi in sprejeti amandmaji v drugi obravnavi, kvalificirani predlagatelji vložiti amandmaje? (Ne želite.) Ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Ali je bila zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona? Ni bila.
Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (51 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je državni zbor sprejel zakon o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji leta 2001.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O KOZMETIČNIH PROIZVODIH, HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Prosim predstavnika vlade, da na kratko predstavi vsebino zakona. Besedo ima državni sekretar, prim. Zajec.
JANEZ ZAJEC: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Evropski pridružitveni sporazum, ki je za Republiko Slovenijo pričel veljati 1. februarja 1999, med drugim določa, da je treba omogočiti prost pretok blaga in izdelkov, kamor sodijo tudi kozmetični proizvodi. Trenutno veljavna zakonodaja v Republiki Sloveniji na tem področju pa tega ne omogoča.
Po podatkih gospodarske zbornice Republike Slovenije znaša letni promet s kozmetičnimi proizvodi na slovenskem trgu 3,2 milijarde SIT, od tega predstavlja uvoz okoli 1,3 milijarde tolarjev, prodaja domačih proizvodov pa okoli 1,9 milijarde tolarjev. Doma prodamo okoli 45% od skupne domače proizvodnje. Trenutno se na tem področju še vedno uporablja pravilnik o pogojih glede zdravstvene neoporočnosti predmetov splošne rabe iz nekdanje SFRJ iz leta 1983, ki je bil nazadnje dopolnjen leta 1991. Ta pravilnik vsebuje sezname dovoljenih snovi iz leta 1976 in ne upošteva velikanskih sprememb, nastalih zaradi tehnološkega in strokovnega razvoja na področju kozmetičnih proizvodov, ki jih je kot vodilna v svetovnem merilu uveljavila evropska kozmetična industrija.
V Sloveniji se je od njene osamosvojitve dalje zelo spremenil trg, predvsem v smislu povečanja števila različnih proizvajalcev in števila kozmetičnih proizvodov. Kozmetični proizvodi spremljajo človeka tako rekoč od rojstva do smrti, zaradi samega načina življenja in tudi okolskih sprememb. Tanjšanje ozonskega plašča je, na primer, povzročilo, da je potrebna vedno večja zaščita pred škodljivimi UV žarki. Prav tako so direktive, ki določajo metode za enotne analize teh kozmetičnih proizvodov. Naša naloga je varovati zdravje potrošnikov. Za varovanje potrošnikovega zdravja v Republiki Sloveniji morajo torej veljati enake norme, kot jih imajo v državah Evropske unije. Sedanja zakonodaja nam tega ne omogoča.
Zato, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, predlagam, da obravnavate in sprejmete ta zakon. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Predlog zakona je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Prosim poročevalko odbora, predsednico, gospo Zbačnikovo, da na kratko predstavi poročilo.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Pozdravljeni! Predlog zakona smo obravnavali na 66. seji odbora, in sicer 5.7. in 7.7.
Obrazložitev je podal že državni sekretar. Člani odbora smo se seznanili tudi z mnenjem sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki ugotavlja, da predlog zakona vsebuje vse sestavine, ki jih mora na podlagi 175. člena poslovnika državnega zbora Republike Slovenije vsebovati predlog zakona, in da je tudi obrazložen predlog za hitri postopek. Bile pa so podane pripombe k posameznim členom.
Člani odbora smo v razpravi podprli cilje in namen predloga zakona o kozmetičnih proizvodih in tudi hitri postopek sprejemanja predloga zakona. V zvezi z odgovornostjo za zdravstveno neoporočen kozmetični pripravek pa so člani odbora menili, da je treba to odgovornost razširiti od proizvajalca tudi na tiste pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s prometom kozmetičnih proizvodov. Glede pomena izrazov "pooblaščeni laboratorij" in "fizikalni agens" pa so nekateri člani odbora menili, da bi bilo treba natančneje opredeliti njuno vsebino. V razpravi smo člani odbora opozorili tudi na finančne posledice v zvezi z izvajanjem zakona in menili, da je višina 9 milijonov SIT za redni letni inšpekcijski nadzor prenizka.
Nato smo na podlagi razprave članov odbora in mnenja sekretariata ter pojasnil predstavnikov vlade oblikovali in sprejeli številne amandmaje odbora, ki jih imate v pregledu, ter nato tudi sprejeli sklep, da se predlog zakona o kozmetičnih proizvodih obravnava in sprejme skupaj z amandmaji odbora po hitrem postopku. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Zbačnikova. Želite besedo predstavniki sekretariata? (Ne želite.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Kolega Gasparini želi besedo.
MARIO GASPARINI: Hvala lepa, predsednik. Spoštovani kolegi! Neke stvari me motijo in bi zaradi tega rad določene odgovore.
Že pri 1. členu, kjer govorimo o vsebini zakona, piše, da ta zakon določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati kozmetični proizvodi v prometu v Republiki Sloveniji, da se zagotovi njihova varnost. Ali da se zagotovi varnost proizvoda ali da se zagotovi varnost uporabnikov? Torej, tu mi ni jasno.
Pri 2. členu, kjer govorimo o kozmetičnih proizvodih, kaj le-ti so, glede namena teh kozmetičnih proizvodov, mislim, da niso vsi zajeti. Če se tu navaja povrhnjica, lasišče, ustnice ali zunanja spolovila - kaj pa, recimo, za intimno nego? Kaj pa tista zdravila, ki se resorbirajo v podkožju? Kaj pa depilatorji, recimo? Torej tu, ali so to kozmetična sredstva, ali niso kozmetična sredstva, tega pa jaz ne vem.
No, potem je še nekaj stvari, ki mi niso pravzaprav jasne. Recimo, tam kjer piše, mislim, da v 14. člen govori o tem, kaj mora vsebovati sama škatla, to je navodila. Ali je kozmetični proizvod podoben zdravilu? Namreč vsi kozmetični proizvodi niso za vse, za otroke, za ženske, za moške ali kaj jaz vem, za starejše itn. Ali pa za tiste, ki imajo kakšno kožno obolenje. Torej tukaj nikjer ne najdem tega. Pa bi rad tudi to, da bi nekdo pove.
No pozneje se bom oglasil še pri nekaterih drugih, pa tudi pri amandmaju odbora, ker mislim, da so neke stvari nepotrebne. Predvsem se mi zdi nepotreben drugi odstavek v 7. členu, da se medsebojni delovni odnosi določijo z zakonom. Če je nekdo nadzornik, recimo, ali ne vem, kako je to definirano zdaj, potem je to stvar proizvajalca, torej tisti, ki proizvaja to, da sklene delovno razmerje z osebo na način, ki pač je proizvajalcu bolj všeč, da tako rečem. Meni se zdi, da bi moralo biti v zakonu, da sklene začasno ali pa trajno delovno razmerje, ali po pogodbi. Ne vem, kaj. No mogoče pozneje še o tem. Ampak predvsem bi rad, da mi nekdo reče, ali je po vsebini zakona, torej varen, čeprav v tistem 5. členu se navaja, kaj pomeni varen proizvod. Ampak po mojem bi bilo boljše, da pišemo, da se zagotovi varnost uporabnika. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Gasparini. Prosim predstavnika vlade. Dr. Marta Ciraj, prosim! Direktorica urada za kemikalije Republike Slovenije.
DR. MARTA CIRAJ: Pozdravljeni! Hvala lepa za besedo. Odgovorila bi dr. Gaspariniju na vprašanja, ki jih je zastavil. In sicer, vprašanje v zvezi z varnostjo. V 1. členu se nanaša na varnost kozmetičnega proizvoda. Torej menimo, da je iz tega, kar tukaj piše, možno razumeti, da gre torej za pogoje, ki jih morajo kozmetični proizvodi izpolnjevati, da se zagotovi njihova varnost. Varnost je pa potem definirana v 5. členu, kot ste že prej ugotovili, s tem, da je potem še dodatno povedano, da varnost zajema tudi zdravstveno ustreznost kozmetičnih proizvodov. Posebej smo tukaj izpostavili zdravstveno ustreznost, torej varnost v tem smislu tudi za zdravje človeka.
No, potem kar se tiče same definicije kozmetičnega proizvoda. Ta je popolnoma povzeta po direktivi Evropske unije, tako da tukaj nismo mogli ničesar spremeniti.
In potem kar se tiče 14. člena. V zvezi z embalažo je predviden podzakonski predpis, kjer bo minister podrobneje uredil, kaj mora embalaža vsebovati, kaj mora biti na kozmetičnem proizvodu in kakšno mora biti navodilo in posebej tudi po kategorijah kozmetičnih proizvodov, glede na to, kako bi lahko bili varni oziroma nevarni za uporabnika. Tukaj bodo omogočeni tudi recimo odstopi za tiste proizvode, kot so npr. majhno kozmetično milo, na katerega je nemogoče napisati vse te podatke, ki bi se sicer zahtevali za nek drug kozmetični proizvod, kot je recimo lak za lase, ki je hkrati tudi še lahko eksploziven ali pa vnetljiv. Tako da vse drugo bo določeno posebej v podzakonskem predpisu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, doktor Cirajeva. Ali želi še kdo besedo? Dr. Helena Hren-Vencljeva. Prosim.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Lep pozdrav. Hvala. Pozdravljeni! No ta zakon seveda je neka mešanica direktive Evropske unije, in sicer 76/768, ki pa je bolj tehnično urejena, in pa mešanica načina, kako varovati zdravje oziroma kako zagotavljati, da so kozmetični izdelki varni v prometu.
Glede tega, kar je gospa Mihelič iz ministrstva za zdravstvo ravnokar povedala v odgovor dr. Gaspariniju v zvezi z 2. členom, je res, da je to prepis 1. člena direktive iz leta 1993. Seveda s tem, da pa kljub temu ni dobro preveden, kajti pravi, da lahko kozmetični proizvod odpravi neprijeten telesni vonj. Jaz mislim, da ne in dr. Gasparini tudi dobro ve, kajti iz žlez, ki izločajo neprijetne vonje, ne moremo uničiti, lahko samo popravimo vonj, telesni vonj, ne moremo ga pa odpraviti.
Nadalje. Jaz sem pripravila nekatere amandmaje k temu zakonu, vendar sem potem po, bi rekla, precej trdi razpravi na ministrstvu odstopila, razen od dveh, oziroma sem jih vložila namesto ministrstva oziroma namesto ministrstva za zdravstvo oziroma urada za kemikalije, ki so prepozno prišli v parlament in torej ne bi mogli biti obravnavani danes.
Kljub temu pa bi vseeno rada obrazložila amandma k 3. členu. V 3. členu zakona je namreč opredeljen pojem, izrazi. Med drugim pravi pod točko šest, da je pooblaščen laboratorij - oziroma v množini govori - so laboratoriji, ki jih določi minister, pristojen za zdravstvo, na podlagi predhodno preverjene usposobljenosti po pravilih akreditacije ali njej enakovrednih pravilih. Bistvo je v tem namreč, da kakorkoli že, pri vstopu v Evropsko unijo bomo morali imeti akreditirane laboratorije. Te bo imenoval minister za zdravstvo. Izmed laboratorijev seveda, ki bodo znali ali pa ki bodo imeli reference, certifikat za opravljanje določenih preiskav oziroma do takrat, dokler teh akreditiranih laboratorijev Slovenija še nima, smo dodali tekst, ki pravi, "ali pri katerih je ugotovljena usposobljenost za izvajanje preiskave, ki jo zahteva zakon". Torej to je varovalka. Vsekakor pa ob vstopu v Evropsko unijo bomo morali imeti akreditiran laboratorij, ne glede na to, da tukaj s člani ministrstva nismo uspeli najti skupne točke.
Drugi amandma, na katerega bi vas rada opozorila, se nanaša na člen 5, za katerega mislim, da ni dober prevod direktiv Evropske unije. Gre za prevod prvega odstavka 2. člena direktive, kjer pravi, da naj bi se kozmetičen proizvod uporabljal samo takrat oziroma naj bi bil tak, da ne bi škodoval človekovemu zdravju ob normalnih, razumnih in predvidljivih pogojih uporabe itd. No, mi imamo v zakonu tekst, ki govori, da se za varnega šteje kozmetičen proizvod, ki ne vpliva škodljivo na človekovo zdravje, če je uporabljen ob običajnih ali razumno predvidljivih pogojih njegove uporabe. Jaz težko razumem, da so tako slabo prevedli direktivo. Namreč, vprašam se, kakšna je nerazumno predvidljiva, predvidljiv ali predvidljiv pogoj uporabe? Mislim, da vsaj za slovenski jezik bi morali pa v zakonodaji tudi nekoliko skrbeti.
Imela sem tudi pripombe na to, da bi morali pri zakonih oziroma pri posameznih členih, kjer se sklicuje na posamezne podzakonske akte, ki jih bo izdal pristojen minister, to je minister, pristojen za zdravstvo, pa naj bo to pravilnik oziroma smernica dobre proizvodne prakse, naj bo to seznam kemičnih substanc, ki jih ne smejo vsebovati kozmetični proizvodi, ali pa naj bo to seznam substanc, ki jih smejo, ki so sicer toksične, ki so prepovedane, pa jih smejo kozmetični proizvodi vsebovati samo v primeru, da jih pri tehnološkem postopku ni mogoče sto odstotno odstraniti, torej jih lahko vsebuje samo v sledovih.
Menim, da bi moral vsak od teh členov natančno določiti seznam, iz tega in tega člena bo predpisal minister. Isto velja tudi za substance, ki so omejene oziroma katerih uporaba je v kozmetičnih proizvodih dovoljena, so sicer prepovedane, ampak dovljena je pa za določen namen uporabe. Na primer, borna kislina v kozmetičnem proizvodu je dovoljena samo, če je oseba starejša od 3 let. Za otroke do 3 let ni dovoljena uporaba. Nadalje pa so kemične substance, katerih koncentracija je omejena v kozmetičnem proizvodu. Vse te stvari so zelo eksaktno opredeljene v direktivah Evropske unije, kot tudi in predvsem tretji predpis s tega področja, namreč seznam substanc, ki se uporabljajo kot konzervansi, kot barvila in kot UV filtri. Kot sem že rekla, s predstavniki ministrstva nismo našli skupne točke, zato sem od ostalih amandmajev odstopila. Mislim pa, da je tekstovno zakon šibek. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa dr. Vencljeva. Pravkar smo prejeli tudi amandmaje vlade, tako da bomo imeli k nekaterim členom dva predlagatelja, vlado in poslanko dr. Hren-Vencljevo. Raje dva, kot nobenega. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo.
Prehajamo na drugo obravnavo. To je razpravo ter odločanje o posameznih členih predloga zakona. Zboru najprej predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika po končani razpravi in glasovanju o amandmajih in členih razpravlja in glasuje skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji.
Ta predlog sklepa dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponavljamo glasovanje. Ugotavljamo prisotnost drugič! (43 prisotnih.)
Sejo nadaljujemo čez 10 minut, ob 12.08 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 11.56 uri in se je nadaljevala ob 12.09 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotavljamo prisotnost, tretjič! (62 prisotnih.)
Kdo je za to, da glasujemo skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji? Sklep ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Kdo je za? (51 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je bil predlog sprejet.
Prehajamo na razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih. Razpravo bomo vodili na podlagi pregleda amandmajev, z dne 10. julija, in seveda amandmajev, ki smo jih danes prejeli na klop - amandmaji poslanske kolegice dr. Helene Hren-Vencelj in amandmaji vlade. Nekateri se prekrivajo, nekateri pa ne. V razpravo dajem 3. člen in vložene amandmaje. Pod točko ena je amandma odbora, vlada ga podpira; pod točko 1.a je amandma dr. Hren-Vencljeve; pod točko dva je potem amandma odbora, vlada ga podpira; pod točko tri amandma odbora, vlada ga podpira - s tem so amandmaji k 3. členu izčrpani. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem prvi amandma k 3. členu, to je amandma odbora. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (50 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma, ki ga je predlagala kolegica dr. Helena Hren-Vencelj. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko dva, predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Sprejeto.
Na glasovanje dajem tretji amandma odbora. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem spremenjeni 3. člen. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (44 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Člen je sprejet.
V razpravo dajem amandma k 4. členu. Amandma k 4. členu predlaga dr. Helena Hren-Vencelj in vlada. Razlika med njima pa je v besedici "in" "oziroma". Torej "ne vsebujejo mikroorganizmov ter kemijskih, vključno z radioaktivnimi in fizikalnimi snovmi", to je dr. Helena Hren-Vencelj, vlada pa "ne vsebujejo mikroorganizmov ter kemijskih vključno z radioaktivnimi snovmi oziroma fizikalnih delcev". Želi kdo besedo? Želi kdo besedo? Državni sekretar. Vlada umika svoj amandma. Na glasovanje dajem amandma kolegice dr. Hren-Venceljeve.
Kdo je za? Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 4. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (36 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
Smo pri členu 5. Imamo amandma odbora pod točko 1 v pregledu in amandma poslanke dr. Helene Hren-Vencelj. Želi kdo besedo? Po vrstnem redu dajem najprej na glasovanje amandma kolegice dr. Hren-Vencljeve. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma odbora k 5. členu. Vlada podpira. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 5. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 5. člen? (41 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
Smo pri členu 7 in dveh dopolnilih odbora ter amandmaju vlade ter dr. Hren-Vencljeve v celoti identični amandma. O amandmaju vlade in kolegice Hren-Vencljeve glasujemo pod točko 1a., torej kot drugemu. Na glasovanje dajem prvi amandma k 7. členu, predlagatelj je odbor. Besedo želi dr. Hren-Venceljeva.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Spoštovani, poglejte! V členu je omenjeno, da naj bi tisti, ki izdelujejo oceno varnosti kozmetičnega proizvoda imeli univerzitetno izobrazbo toksikologije. No, tole je vprašljivo, vsaj po moji plati, ker mi nimamo univerzitetne izobrazbe iz smeri toksikologije. Vendar pa je predstavnica vlade oziroma urada za kemikalije rekla, da tuji proizvajalci oziroma druge nekatere države Evropske unije tako izobrazbo že imajo, in sicer kot usmerjeno izobrazbo, če sem prav razumela, na medicinski fakulteti. Torej to je vse lepo in prav. Vprašam pa se, ali je to slovenski zakon ali je to zakon, v katerem sledimo samo temu, kar je napisano v direktivah Evropske unije. V direktivah piše, da je lahko tisti, ki izdeluje oceno varnosti kozmetičnega proizvoda, da ima lahko univerzitetno izobrazbo iz toksikologije. Po moji oceni, ker je to slovenski zakon, mi take izobrazbe nimamo, so potrebne ene izmed naštetih univerzitetnih izobrazb, seveda z znanjem, z dopolnilnim znanjem za opravljanje nalog, ki jih zakon nalaga takemu človeku. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Besedo želi dr. Cirejeva.
MARTA CIREJ: Jaz bi želela odgovoriti spoštovani poslanki glede izraza toksikologija oziroma tega poklica. Mi sprejemamo zakon, ki bo veljal v Evropski uniji, ko bomo mi člani Evropske unije in zaradi prostega pretoka ljudi, poklicev je potrebno, da se upošteva tudi ta izobrazba, ki je predvidena v evropski direktiti.
Se pa strinjamo in podpiramo amandma, ki ste ga vložili, in sicer da se doda mikrobiologija. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Kolega Gasparini.
MARIO GASPARINI: Hvala predsednik. No, prej sem napovedal nekaj in zdaj bi samo ponovil.
Drugi amandma odbora govori, da proizvajalec odgovorni osebi iz prejšnjega odstavka sklene delovno razmerje ali pogodbo o delu. Še enkrat povem. Jaz mislim, da to je nepotrebno, da damo notri. Ne bo neka tovarna, ki proizvaja to kozmetiko, morala delovno razmerje sklepati po pogodbi ali kaj takega. Delovno razmerje je pač stvar tistega, ki pač pride na delo, in tistega, ki mu da delo. Delodajalca in delojemalca. Jaz mislim, da je to nepotrpno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Predlagatelj amandmaja je odbor, vlada ga pa podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Želi gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Jaz bi rada kot predsednica odbora obrazložila, namreč, prišlo je do številnih pripomb iz sekretariata, prav tako pa je tudi razprava na odboru, članov odbora, pokazala, da so potrebni določeni amandmaji. Glede na to, da so člani našega odbora izredno delavni in da gre pri nas za velik konsenz, tako pozicije kot opozicije, smo potem skupaj s strokovno službo odbora, sekretariata in vlado pripravili delovno skupino, prekinili sejo odbora in pripravili te amandmaje, ki smo jih potem na odboru, ker so bili pač sprejeti, sprejeli kot amandmaje odbora. Ampak to so bili amandmaji, ki jih je pripravila delovna skupina. Še enkrat ponovim: strokovna služba odbora, pripombe članov odbora in vlade in sekretariata. Zato sedaj sprašujem, imeli so dovolj časa, prekinili smo za dva dni sejo, po dveh dneh nadaljevali in usklajevali ravno zato, da bomo pripravili čim bolj kvalitetne amandmaje. Toliko v opravičilo in v zahvalo vsem članom odbora, ki imajo voljo in potrpljenje in željo, da pripravimo v tem parlamentu čim boljše zakone, ne samo zaradi Evrope, ampak tudi predvsem zaradi nas samih. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Besedo želi kolega Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Spoštovani! Imam kratko repliko in sicer bolj načelne narave. Gospa dr. Hren-Vencelj se je spraševala, ali sprejemamo zakon za to, da bo veljal pri nas ali sprejemamo zakon zaradi Evrope. Dr. Cirajeva je odgovorila, da ta zakon bo veljal v Evropski skupnosti. V zadnjem členu pa piše, da velja 15. dan po objavi v Uradnem listu. Se strinjam z gospo dr. Hren-Vencljevo, da mi prvenstveno sprejemamo zakone, za nas in jih bomo pri nas tudi lahko izvajali. Seveda, derektiv Evropske skupnosti se je, jasno, treba držati, ampak če zakona ne moremo izvajati, seveda potem je tudi nesmiselno, da ga sprejemamo samo zaradi Evrope, ne pa tudi zaradi nas. Tako je prav, da se ta stvar pojasni.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Ni več razprave, jo zaključujem, prehajamo na odločanje.
Torej na glasovanje dajem prvi amandma odbora k 7. členu. Vlada ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma vlade in identični amandma dr. Hren-Venclove k 7. členu. Ugotovimo prisotnost! To je amandma: za besedo "kemije" se doda beseda "mikrobiologije". Torej na glasovanje dajem... (Kateri je bil prej vložen?) ...amandma dr. Helene Hren-Vencljeve. Ugotavljam, da ga vlada podpira, ker je vložila identični amandma. (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (47 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma smo sprejeli brez glasu proti.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 7. členu. Predlagatelj je odbor. Vlada ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Kdo je proti? (10 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 7. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Člen je sprejet.
Prehajamo k 8. členu in trem dopolnilom, ne, dvema dopolniloma odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Oba dajem na glasovanje. Najprej prvega. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Sprejeto.
Na glasovanjem dajem drugi amandma k 8. členu. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Sprejeto.
Na glasovanje dajem člen številka 8. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Zdaj je nevarno drugo glasovanje. Prosim za pozornost. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (45 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Člen je sprejet.
Smo pri 10. členu. Prvi amandma predlaga odbor, drugi amandma dr. Helena Hren-Vencelj, vlada ga podpira, ker je vložila identičnega. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem amandma odbora k 10. členu. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Sprejeto.
Na glasovanje dajem amandma kolegice dr. Hren-Venceljeve. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Sprejeto.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen? (39 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Člen je sprejet.
Smo pri 11. členu. Imamo tri amandmaje odbora. Vlada jih podpira. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem 1 amandma. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Sprejeto.
Na glasovanje dajem 2. amandma. "Pogoj" se nadomesti z besedo "pogoje". Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 3. amandma. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 11. člen. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Člen je sprejet.
Sedaj smo prišli do člena 12, h kateremu je odbor vložil štiri amandmaje. Vse štiri vlada podpira. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem 1. amandma. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 2. amandma. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Sprejeto.
Na glasovanje dajem 3. amandma. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Sprejeto.
Na glasovanje dajem 4. amandma k 12. členu. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Sprejeto.
Na glasovanje dajem 12. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Člen je sprejet.
Prehajamo k naslednjemu členu, to je 13. člen, h kateremu imamo vložene tri amandmaje s strani odbora. Vlada jih podpira. Na glasovanje dajem prvega. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Sprejeto.
Na glasovanje dajem 2. amandma. Ugotavljamo prisotnost! (46 poslancev.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Sprejeto. Na glasovanje dajem 3. amandma. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je sprejeto.
Na glasovanje dajem 13. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je sprejet člen.
Smo pri 14. členu. Amandma pod točko 1, predlagatelj je odbor, vlada ga podpira. Amandma na amandma odbora predlaga dr. Helena Hren-Vencelj, identični amandma predlaga vlada. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem torej amandma na amandma, ki ga predlaga kolegica dr. Helena Hren-Vencelj. Vlada ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je sprejeto.
Na glasovanje dajem amandma odbora. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je sprejeto.
Na glasovanje dajem 14. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 14. člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je sprejeto.
Smo pri 16. členu in amandmaju odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Dajem ga na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Člen smo v celoti spremenili.
Smo pri 17. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 17. člen. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Predzadnji členi, h katerim so vloženi amandmaji, je 22. člen. Tri amandmaje vlaga odbor. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je sprejeto.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je sprejeto.
Na glasovanje dajem tretji amandma. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je tri sprejeto.
Na glasovanje dajem 22. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sprejeto.
V razpravo dajem 25. člen in amandma odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Sprejeto.
Na glasovanje dajem člen. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za člen? (42 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Člen smo sprejeli.
V razpravo dajem preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Dajem jih na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Sprejeti so.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (45 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanaci.)
Sprejet je naslov zakona.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da so bili k predlogu zakona v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k številnim členom. Ali želite kvalificirani predlagatelji vložiti amandma? (Ne želite.) Ali želi kdo razpravljati o zakonu v celoti? (Ne želi.) Sprašujem sekretariat, ali je bila zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona. Ni bila. Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za zakon? (57 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je državni zbor sprejel zakon o kozmetičnih proizvodih.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O DENACIONALIZACIJI, SKRAJŠANI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije. Prosim državno sekretarko, gospo Nives Marinšek, da predstavi vsebino določb zakona.
NIVES MARINŠEK: Spoštovane poslanci in poslanke! Pri predlaganem zakonu gre predvsem za uskladitev zakona z ustavno odločbo, ki je določila 15.7.1999, da je 17. člen zakona o denacionalizaciji v nasprotju z ustavo. 17. člen zakona o denacionalizaciji govori o vrnitvi predmetov kulturne, zgodovinske in umetniške vrednosti in določa, da se te premičnine vračajo v naravi, in sicer v last. Gre pa za neko razliko. Če so te premičnine kulturne, zgodovinske ali umetniške vrednosti predmeti kulturne in naravne dediščine in niso predmet zbirk javnih muzejev, galerij in drugih podobnih ustanov in inštitucij, potem se vrnejo v last in posest. To pomeni, da upravičenec, ki mu je bil predmet vrnjen, pridobi lastnino in pa posest, torej ima sam, se mu zadeva oziroma predmet tudi izroči v roke.
Drugo. Oblika vračanja pa gre pri predmetih kulturne zgodovinske in umetniške vrednosti, kadar so ti predmet zbirk, muzejev, galerij in drugih podobnih ustanov, kjer pa se vrača le lastninska pravica, ne pa tudi posest. S tem seveda je bil upravičenec v neugodnem položaju, ker lastninska pravica mu je bila dana, nikoli pa ni vedel, kako bo prišel in kdaj bo prišel tudi do dejanske posesti, da mu bo stvar tudi izročena.
Pomanjkljivost zakona o denacionalizaciji je v tem, da ne določa, da morata potem ustanova in pa lastnik oziroma upravičenec iz denacionalizacije skleniti nek dogovor oziroma sporazum, kdaj in kako bo upravičenec prišel do te posesti, niti ni možna druga oblika vračanja, torej druga oblika po zakonu o denacionalizaciji.
Tako predlagatelj v zakonu predlaga, da se 17. člen dopolni tako, da ima upravičenec pravico izbirati, ali mu bo zadeva vrnjena v last, torej posest ostane na strani ustanov, ki hranijo ta predmet, ali pa bo zahteval odškodnino.
Druga sprememba, ki jo ureja ta zakon, pa se nanaša na 54. člen. Gre pa za to, da smo sprejeli dva zakona, in sicer zakon o ohranjanju narave in pa zakon o kulturni dediščini. S tem smo tudi razmejili pristojnosti glede predmetov, ki so naravna in kulturna dediščina, kar pomeni, da je za predmete naravne danosti pristojno ministrstvo za okolje in prostor, za predmete kulturne dediščine pa ministrstvo za kulturo. Ker te razmejitve zakon prej ni poznal, smo zdaj razmejili pristojnost skladno z obema zakonoma in tudi skladno z zakonom o organizaciji in delovnem področju uprave. Morali smo pa tudi v določbi 3. člena prehodno urediti učinek teh sprememb, in sicer smo določili, da se po uveljavitvi tega zakona za zadeve, v katerih teče denacionalizacijski postopek, uporablja ta zakon, to se nanaša predvsem na 54. člen, pri čemer se pa vsa opravljena dejanja v postopku denacionalizacije štejejo za opravljena in se ne ponavljajo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državni sekretarki.
NIVES MARINŠEK: Morda bi še to dodala, da je ustavno sodišče določilo rok enega leta, izdana odločba je bila 15.7., tako da če bo danes zakon sprejet, bomo v roku imeli uskladitev z ustavno odločbo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Žal ne bo objavljena še v Uradnem listu, ampak gre samo za nekaj dni, tako da bo to dober znak.
Predlog zakona je obravnavala komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, Izidorja Rejca, da predstavi mnenje odbora kot predsednik odbora.
IZIDOR REJC: Hvala gospod predsednik za besedo. Komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije je spremembe in dopolnitve zakona o denacionalizaciji obravnavala. Kot se vidi iz poročila, ugotavljamo, da je to urejeno skladno z odločbo ustavnega sodišča, in da komisija predlaga državnemu zboru, da to spremembo in dopolnitev sprejme. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Gospod Potrč želi besedo. Bomo rekli 5 minut.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci. O zakonu o denacionalizaciji imamo danes predlagano drugo spremembo, poleg tega je bilo izdanih sedem ustavnih odločb, ki so ugotavljale ustavnost ali neustavnost določb zakona o denacionalizaciji. Moja trditev, ki jo vztrajno ponavljam, tu in tam jo ponovi tudi kakšen od strokovnjakov, da je bil zakon o denacionalizaciji nekvalitetno sprejet, se potrjuje.
Drugo. Predlog, ki ga je pripravila vlada in razložila gospa Marinček, je v skladu z odločbo ustavnega sodišča korektno pripravljena. Tako je ustavno sodišče odločilo in skorajda več ali manj so vse prepisali, kar je ustavno sodišče reklo in tudi rešitev predlagali točno takšno, kot jo je nakazalo kot možnost. Tako je v tem delu težko karkoli očitati.
Bi pa ob tem zakonu rad ugotovil troje. Prvič, da zakon formalno ni do konca korektno pripravljen. Kar zadeva finančne posledice zakona, piše: ...bo lahko imela finančne posledice, odvisno od tega, v koliko primerih bodo upravičenci zahtevali vrnitev plačila odškodnine za podržavljene premičnine, ki so predmet kulturne in naravne dediščine in so sestavni del muzejev in zbirk." Jaz sem na matičnem delovnem telesu, resda po koncu seje, vprašal predstavnika vlade, pa mi ni vedel povedati, koliko je teh predmetov kulturne in naravne dediščine in ni mi znal povedati, kakšna je ta eventualno možna obveznost.
Bi pa jaz vas spomnil in obljubim, da vas bom vedno, kadar bo ta tema, da smo 21.5.1999, ko smo obravnavali predlog zakona o izdaji obveznic za plačilo odškodnine po 145. členu zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, dobili od slovenskega odškodninskega sklada opozorilo, ki pravi, da bo po njihovih ocenah skupna obveznost sklada, brez teh dopolnitev, za katere sploh ne vemo, koliko bodo znašale, med 1,3 milijarde mark in 2,85 milijarde mark, pri čemer zagotavljajo, da od 1.12.2005 nimajo več zagotovljenih sredstev v skladu in jih bo morala država dodatno zagotoviti - dodajam, iz denarja davkoplačevalcev, da ne bi kdo rekel, da sem jaz edini, ki trdim, da bo to državo denacionalizacija poleg vračanja v naravi stala velike, velike denarje in da vedno znova dajemo nove obveznosti, ki jih nimamo pokrite.
In zadnje, tudi v tem primeru, ni pa edini, se lahko govori o ustvarjanju razlik med upravičenci. Zakon bo stopil v veljavo, mislim da piše, osmi dan po objavi in bo veljal za vse, ki še niso dobili odločbe o vrnitvi. Ti bodo lahko izbirali, ali želijo naravno ali pa kulturno dediščino, ki je v zbirki v last ali pa želijo odškodnino. Vsi tisti, ki so odločbo že dobili, so jo dobili v last in te možnosti izbire doslej niso imeli. Najbrž obstajajo kakšne pravne poti, da jih bodo lahko uveljavljali, ampak, seveda, po relativno kompliciranem postopku, in neenakopraven položaj obstaja, pa tudi takse bodo morali za to plačati, če bodo šli v obnovo postopka, ki jim jo bo sprememba zakonodaje eventualno omogočila. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Potrču. Besedo želi kolega Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Lep pozdrav! Ker smo pri kulturni dediščini in pri denacionalizaciji, in sem se s temi stvarmi tudi nekoliko profesionalno ukvarjal, ko sem bil še v muzeju v službi, bi bilo nekaj nenormalnega, če ne bi imel tu nobene pripombe.
Načeloma rečem to, da bom podprl, kar je predlagano, ker pomeni nek napredek, neka oblika je. Toda generalno bi se pa vprašal, kot sem prej v klopeh vprašal: če bi imel v Hamburgu ali pa, ne vem, v kakšni znani vinoteki v Muenchnu, Leningradu, umetniške slike, ki so moja last, kaj imam jaz od njih, če ne morem z njimi razpolagati? Torej, to je nekako tako, kot bi tisti - po moje je lahko taka primerjava - kot se delajo norca iz Bitenčanov, ko klobaso je na ta način, da jo radira, ko jo prej nariše. Torej to bo zdaj samo črki zakona zadoščeno, samo črki. Ampak dejansko se pa čisto nič ne zgodi. Kaj pomeni nekaj imeti v lasti, če pa nimaš tudi v posesti. Recimo, bi imel v lasti, mladi ljudje bi radi imeli, recimo, v lasti lep BMW, pa kaj če ga ne moreš uporabljati, kaj ti to pomeni, če ga imaš v lasti v Rimu, tu ga pa ne moreš uporabljati. Mislim, da stvar zasigurno ni na mestu.
Zdaj bi rekel takole. Z zakonom o denacionalizaciji, jaz verjamem, da je mogoče ga bilo treba takrat, da to, kar pravi gospod Potrč, da ni bil dobro koncepiran. To je možno. Ampak po vsem tem pa vas vprašam, če ne more nekdo uveljaviti svoje lastninske pravice, da bo nekomu nekaj vzeto, zakaj pa ne bi danes naredili eno tako nacionalizacijo stvari. Umetnike imamo, jaz poznam pa lastnike, ki imajo veliko premoženja, ki so ga dobili pač dobili, kakor so ga dobili, ampak sedaj je to njihova last, ki je tudi po kulturno-umetniški, zgodovinski vrednosti velika. Zakaj pa tega ne rečemo, da imajo lahko samo v lasti, ne pa v posesti? Ta zakon smo začeli v našem mandatu zelo temperamentno obravnavati, potem se je nekako stvar umirila, ampak jaz vam povem in sem trdno prepričan, da bo ta zakon še predmet tega državnega zbora, ali čez leto ali čez več let, tega jaz ne bom trdil. Ampak v to sem pa prepričan, ker je vrsta stvari nedorečenih.
Jaz vam bom samo povedal en tak primer, recimo, dražgoški oltarji so v loškem muzeju. Nikakor se ne pride do tega, da bi se te stvari normalno popisale, uredile ali bi rekel župnijski urad Dražgoše, naj bo tam in verjetno se bi to dalo tudi dogovoriti, ampak do teh dogovorov ne pride.
Pred 22 leti je prišla v muzej slika z veliko vrednostjo, ne da bi bil lastnik za to karkoli vedel, ampak danes je nazaj iz muzeja ne more dobiti. Verjamem pa tudi to, kar je tu napisano, da bi pa nekateri na to pristali, da bi imeli samo lastninsko pravico. Tak lep primer si oglejte, razstavo v Narodni galeriji, primer Božiča, ki je lepo zbirko podaril naši Narodni galeriji in njegova zahteva je bila samo ta, naj bo ob tej podaritvi javna predstavitev po imenu razstava in potem je to last Narodne galerije. Zato mislim, da je vrsta stvari, ki bi se dale z dogovorom rešiti, ampak doslej te volje ni bilo. Dokler bomo napisali, da je samo lastninska pravica, potem mislim, da s tem smo zadostili samo črki zakona, ne pa tudi dejanskosti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Razpravljati želi kolega Rejc. Upam, da nam bo danes uspelo še do 13.00 ure potem odločati o zakonu. Nobenega amandmaja ni bilo.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod predsednik. Menim, da bi bilo prav, da se razprava čimbolj umiri, iz preprostega razloga - več razlogov.
Prvič, je ta zadeva oziroma ta sprememba in dopolnitev zakona res tisto, kar je bilo povedano s strani sekretarke, gospe Nives, da je prav tako, kot je določilo ustavno sodišče. Drugič, vemo, da je - in včeraj je bil ta pridružitveni odbor skupaj s parlamentarci evropskega parlamenta tu spodaj, danes je v Kopru - in nedvomno je bilo povedano, da je denacionalizacija, res, da ni, bi rekel, predmet takih acquis communautaira, ampak da pa brezpogojno ne bomo prišli notri, če ne bomo denacionalizacije izpeljali in da je to del kopenhagenskega dokumenta. Torej, kakorkoli bomo gledali na te stvari, se moramo zavedati, da bomo morali to izpeljati in brez vsakršnih, bi rekel, takih ali drugačnih pogojev. Menim pa, da je dokument tak, ki omogoča tistim, recimo, ki samo želijo imeti, bom temu rekel, napisano, da je to del lastništva tega ali pa zbirke te rodbine ali kakorkoli, da že to bo dovolj oziroma bo že marsikomu to nekaj pomenilo. Nekdo bo pa verjetno res rekel, kljub vsemu temu pa bi vseeno želel nekaj imeti, namesto tega, da, oziroma bi mi zakon tako določal.
Menim, da moramo gledati denacionalizacijo v prihajajočih se časih in letih zelo intenzivno. Nam nič ne bo pomagalo, tudi to ne, da smo včeraj, recimo, podprli dokument, ki govori o tem, da bo denacionalizacija izpeljana na prvi stopnji do leta 2002, ko pa vemo, da je državni zbor pred dobre pol leta sprejel sklep ob sprejemanju poročila, da bo to konec leta 2000 že na prvi stopnji. To se pravi, že sami podaljšujemo, vendar nam ta, bi rekel, zgodba ne uide. To se pravi, ni last, oziroma ni del acquis sommunautaira, ampak je pa del kopenhagenske listine, ki točno določa, da se te stvari morajo urediti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Zaključujem razpravo. Sedaj prehajamo na drugo obravnavo ter odločanje o posameznih členih predloga zakona. Sedaj pa pozor - zboru predlagam, da skladno z zadnjo alineo 189. člena - zelo redko jo uporabljamo - ta pa govori, da se razpravlja in glasuje skupaj o več poglavjih zakonskega predloga ali o zakonskem predlogu v celoti. Ker pač niso bili vloženi amandmaji k nobenemu členu, se glasuje skupaj. Ta predlog dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! Tak predlog ne bi bil sprejet, če bi mu nasprotovala najmanj ena tretjina navzočnih poslancev. (49 prisotnih.)
Kdo je za predlagani predlog? (42 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
V razpravo dajem vse štiri člene. Želi kdo besedo? Ni razprave, na glasovanje dajem vse štiri člene skupaj. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člene? (39 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Členi so sprejeti.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Naslov zakona dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Prosim za pozornost. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (44 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Naslov zakona je sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da niso bili sprejeti nobeni amandmaji. Ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (43 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo zakon sprejeli.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Ura je 12.58. Ob 14.30 bomo nadaljevali. Upam, da s točko 3, to je predlog za začetek postopka za spremembo ustave Republike Slovenije, sicer pa so pripravljene točke, 11, 12 in po dnevnem redu dalje. Prekinjam sejo do 14.30.
(Seja je bila prekinjena ob 12.58 uri in se je nadaljevala ob 14.50 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci! Državni zbor bo začel s svojim delom ob 15.15 minut, ker zasedajo še vodje poslanskih skupin s predsednikom državnega zbora.
(Seja je bila prekinjena ob 14.51 uri in se je nadaljevala ob 15.34 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Dodatno opravičeni za nadaljevanje 52. izredne seje, za popoldanski del seje: Polonca Dobrajc. Kolegom in kolegicam se opravičujem zaradi dejstva, da ste približno uro in pet minut v popoldanskem nadaljevanju čakali. Rad bi vas obvestil...
Prehajam torej na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA SPREMEMBO USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE V SMERI USTAVNE DOLOČITVE SISTEMA SORAZMERNEGA PREDSTAVNIŠTVA Z OBVEZNO PERSONALIZACIJO VOLITEV. Rad bi vas obvestil, da smo med tem časom imeli zelo intenziven deloven pogovor z vodji poslanskih skupin, poskušali smo oblikovati potreben konsenz o dvotretjinski večini rešitev, ki bi bile zapisane v ustavo. Naš pogovor ni bil v celoti neuspešen, zato predlagam naslednji proceduralni predlog: da se ob 17.15 v velikem salonu sestane komisija za volilni sistem in ustavne spremembe in poskuša oblikovati rešitve, ki bi dobile dvotretjinsko podporo v državnem zboru. To je prvi del sklepa.
Drugi - upam, da me boste razumeli: predlagam poslanskim kolegom, da počakajo, če bi bil konsenz dosežen, da bi danes državni zbor že odločal o tretji točki dnevnega reda. Ta proceduralni predlog dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo ga podpira, kdo je za? (50 poslancev.) Kdo je proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Torej, ob 16.15 v velikem salonu izredna seja komisije za volilni sistem in ustavne spremembe.
Prekinjam 3. točko dnevnega reda.
(Seja je bila prekinjena ob 15.37 uri in se je nadaljevala ob 19.05 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi, nadaljujemo sejo. Ugotavljamo prisotnost! (82 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen.
Prehajamo k prekinjeni 3. točki dnevnega reda - predlog za začetek postopka za spremembo ustave Republike Slovenije v smeri ustavne določitve sistema sorazmernega predstavništva z obvezno personalizacijo volitev. Preden podam poročilo komisije za volilni sistem in ustavne spremembe, ki se je v skladu s sklepom državnega zbora sestala, bi dal na glasovanje tudi proceduralni predlog sklepa, da bo državni zbor še v nocojšnjem nadaljevanju odločal o predlogu sklepa, ki je v okviru te točke dnevnega reda pripravljen, to se pravi, da se na podlagi predloga 28 poslancev začne postopek za spremembo 80. člena ustave Republike Slovenije. Torej o tem sklepu državni zbor odloča v nadaljevanju. Jaz sem prepričan, da lahko tudi zelo hitro, ampak še v nocojšnjem nadaljevanju te točke dnevnega reda. Najprej ugotavljamo prisotnost! (79 prisotnih.)
Kdo podpira proceduralni predlog sklepa, kot sem ga podal? (68 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Državni zbor se je na predlog kolega Potrča včeraj pred odločanjem o predlogu sklepa odločil, da se sestanejo predsedniki oziroma vodje poslanskih skupin in poskušajo oblikovati konsenz o vsebini spremembe 80. člena ustave Republike Slovenije. V nadaljevanju te točke dnevnega reda in še pred odločanjem o tem sklepu je državni zbor sklenil, da se ponovno sestane komisija za volilni sistem in ustavne spremembe, in dovolite mi, da podam kratko poročilo s te izredne seje komisije.
JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi! Komisija za volilni sistem in ustavne spremembe je opravila dokaj obširno razpravo, v kateri so bila povzeta stališča vodij poslanskih skupin in nato tudi članov komisije o nekaterih vsebinskih spremembah oziroma vsebinskih podatkih, ki naj bi bili vsebina spremenjenega 80. člena ustave. Po končani razpravi se je komisija odločila, da ponovno glasuje o sklepu, da se začne predlagani postopek za spremembo 80. člena ustave. Predsednik komisije je dal na glasovanje predlog sklepa, ki se glasi: "Komisija za volilni sistem in ustavne spremembe podpira predlog za začetek postopka za spremembo 80. člena Ustave Republike Slovenije v smeri ustavne določitve sistema sorazmernega predstavništva z obvezno personalizacijo volitev.
Komisija je skladno z odločitvijo, sprejeto na prvi seji, odločala z dvotretjinsko večino navzočih članov komisije. Prisotni so bili vsi člani komisije.
Za predlagani sklep je glasovalo 15 članov, proti pa 5 članov.
Na podlagi opravljene razprave in glasovanja o predlogu za začetek postopka spremembo 80. člena Ustave Republike Slovenije v smeri ustavne določitve sistema sorazmernega predstavništva z obvezno personalizacijo volitev komisija za volilni sistem in ustavne spremembe predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da glasuje o naslednjem sklepu: Na podlagi predloga 28 poslancev se začne postopek za spremembo 80. člena Ustave Republike Slovenije. In predlaga, da sklep sprejme. Hvala lepa.
Odpiram razpravo o tem predlogu sklepa.
Kdo želi besedo? Kolega Petan, kolega Peče za njim.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod predsednik. Skušal bom tudi hkrati obrazložiti glas, tako da ne bom dvakrat.
Najprej bi povedal, da sam ne bom podprl začetka postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije. In to iz več razlogov. Prvič, ker cela zadeva pelje v uzakonitev proporcionalnega volilnega sistema. In glede na to, da sam in pa tudi naša stranka podpira večinski volilni sistem. Zato smo zbrali 43 000 glasov in se preizkusili tudi na referendumu, kaj ljudje mislijo o tem večinskem volilnem sistemu ali o katerem koli drugem. Tam so bila celo tri vprašanja in največ, seveda, glasov je dobil večinski volilni sistem. Torej tisti sistem, za katerega smo se tudi zavzemali in zaradi katerega smo tudi zbirali glasove. In ostajam pri tej svoji odločitvi.
Ne nazadnje je treba povedati tudi, da obstaja odločba ustavnega sodišča, kjer piše, da je na referendumu zmagal večinski volilni sistem, ki je dobil največ glasov. Te spremembe seveda tudi ne bom podprl zato, ker menim, da je takšen način izigravanje ljudske volje, da je takšen način izigravanje odločb ustavnega sodišča in prepričan sem in menim, da to ni dobro za demokracijo, da to pomeni razkroj demokracije in demokratičnega sistema, nespoštovanje ljudske volje in pa izigravanje odločb ustavnega sodišča.
Dejstvo je, da za to spremembo, v katero se naj bi podali, za katero jaz ne bom glasoval, mene zraven ne bo, želimo obiti ljudsko voljo. Ljudje so na referendumu povedali, komu dajo prednost in kateremu volilnemu sistemu najbolj zaupajo, ker ga tudi najbolj razumejo, ker je najbolj razumljiv in najbolj enostaven. Namreč, tako kot v drugih državah, tudi sam ne zastopam stališča, da se ljudsko voljo da izigrati s spremembo ustave. Dejstvo je, da tako kot je ta točka definirana, začetek postopka za spremembo ustave Republike Slovenije v smeri ustavne določitve sistema sorazmernega predstavništva z obvezno personalizacijo volitev. Obvezna personalizacija volitev je samo večinski sistem. Proporcionalni volilni sistem ni nobena personalizacija volitev ali pa personalizacija tega, da se ljudje odločajo za določeno osebo. Proporcionalni sistem to ni. Proporcionalni sistem je nekaj drugega. Že ime pove, da daje sorazmerni delež tistim, ki nastopajo in ki imajo pogoje, da nastopajo na volitvah in zato ne more biti personalizacija. Tako kot se tudi večinskemu volilnemu sistemu, ki je dejansko personalizacija, ne reče proporcionalni sistem, ampak je to večinski volilni sistem. Zato je to pač seveda neka slovnična pogruntavščina, to je pač neki "salto mortale", neka gimnastična, slovnična varianta, ki govori eno, v resnici pa to pomeni nekaj čisto drugega.
Mene navsezadnje ne bi toliko motilo, če bi to pač pisalo, da gre za spremembo in uzakonitev proporcionalnega volilnega sistema. To bi bilo za mene čista dikcija. Jasno bi povedala, za kaj gre. Ampak to me, žal, nekako spominja na neke druge čase, ko smo govorili in pisali eno, v resnici pa je bilo to nekaj čisto drugega. In zaradi tega pač sam ne podpiram tega predloga, in, kot sem že dejal, gre za izigravanje ljudske volje in pa za izigravanje odločb ustavnega sodišča, ki je temelj vsake demokracije. In mi gremo tu postopek, kjer v bistvu kršimo vse to, kar sem omenil. In rekel bi, da sem kar razočaran tudi, ker so nekateri, ki so skozi trdili, da podpirajo večinski volilni sistem in voljo ljudstva, izraženo na referendumu, da so pa seveda sedaj spremenili to svoje stališče. In zaradi tega tudi obrazlagam svoj glas - da ne bom kasneje - ne bom podprl tega predloga za začetka postopka za spremembo ustave in vse tisto, kar je napisano. Hvala lepa. PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Petan. Besedo želi kolega Sašo Peče.
SAŠO PEČE: Spoštovani prisotni! Tudi v Slovenski nacionalni stranki, kot smo že nekajkrat napovedali, predlaganega predloga ne bomo podprli. Vendar moj namen sedajle ni bil, da samo to povem, pač pa da povem razloge, ki so popolnoma drugačni kot pri socialdemokratih, ki so po dolgem mesecu zopet začeli uporabljati besedi "ljudska volja", ampak, dobro.
V Slovenski nacionalni stranki smo prepričani, da kakršnokoli spreminjanje volilne zakonodaje v tem obdobju, torej v obdobju pred volitvami, v volilnem letu, je nesprejemljivo, je zavajajoče in žaljivo za volivce in volivke. Iz tega sledi kot glavni argument, ki pa se dopolnjuje z dobršnim delom drugih argumentov, kot, recimo, sami referendumi v obdobju počitnic, s spremljajočimi dejavnostmi, ki naj bi spremljale to ali drugo, recimo, vladno pobudo za sprejem volilne zakonodaje.
Tudi vsebinski razlogi govorijo temu v prid, da je nesmiselno v tem trenutku sprejemati to zadevo. Govorilo se je, da naj bi pet elementov spremljalo predlog za začetek postopka ustave. Pet elementov, od katerih je v tem trenutku vseh pet označenih z neznanko. Spreminjamo oziroma poskušali boste spremeniti najvišji akt v tej državi, ne boste pa vedeli, kaj za sabo nosi ta sprememba, kaj to pomeni v iskanju konsenza pri volilnem pragu, kaj to pomeni pri personalizaciji in kaj to pomeni pri ostalih treh pragih. Vendar če je to odnos do najvišjega akta in do volitev ter s tem do države v bodočnosti, naj bo. Upam le, da ne ta ne naslednja predlagana sprememba ustave ne bo šla skozi, da se bodo volitve izvedle po obstoječem in legalnem sistemu, čeprav ga nekateri skušajo danes - vlada Republike Slovenije - izničiti in prikazati kot nelegalnega in s tem celo Slovenijo in ta državni zbor prikazati kot nekaj, kar stoji na lažnih temeljih. Tudi od teh izjav se v slovenski nacionalni stranki ločujemo in jih nikakor ne priznavamo. Žal, nikakor nam ne morejo biti v ponos, toda take pač so.
Apeliram na vse, da predloga ne podprejo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Peče. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Preden preidemo na glasovanje, vas želim opozoriti, da je skladno z drugim odstavkom 168. člena ustave Republike Slovenije sklep sprejet, če zanj glasujeta dve tretjini navzočih poslancev na seji državnega zbora. Hkrati vas tudi želim opozoriti na priporočilo komisije za poslovnik z dne 7.3.1995, da v primerih, ko državni zbor odloča z dvotretjinsko večino navzočih poslancev, lahko glasujejo le poslanci, ki so prijavili svojo prisotnost pred glasovanjem. Ugotavljamo prisotnost! (80 prisotnih.)
Kdo je za predlog sklepa, ki se glasi: "Na podlagi predloga 28 poslancev se začne postopek za spremembo 80. člena ustave Republike Slovenije." Kdor je za omenjeni... Svoj glas bo obrazložil kolega Potočnik. Kolega Potočnik, jaz sem že s tem, ko sem ugotovil prisotnost, že pričel z glasovanjem. Ste prej držali roko? Prosim!
FRANC POTOČNIK: Spoštovani, kolegice in kolegi! Jaz mnenja o vsebini večinskega ali proporcionalnega sistema nisem nikoli spremenil. Vedno, ko smo v tem državnem zboru in na delovnih telesih glasovali o večinskem sistemu, sem tako kot vsi moji kolegi in kolegice iz poslanske skupine glasoval za zaradi tega, ker je bila takšna odločba ustavnega sodišča. Žal na ta način te zagate s problematiko volilnega sistema ni uspelo rešiti.
Potem je skupina strokovnjakov za volilni sistem, ki jih je imenovala ustavna komisija, oziroma komisija za volilni sistem, v sestavi dr. Grad, dr. Pirnat, dr. Gaber in dr. Jerovšek, nakazala rešitev s tem, da je skupina rekla, da je možno s spremembo ustave priti do pravno čiste situacije. Zato bom sam, tako kot moje kolegice in kolegi iz poslanske skupine, s čisto vestjo podprl ta predlog za začetek postopka za spremembo ustave.
Argumente v zvezi z vplivom volivcev na izvolitev poslancev, ki na nek način imajo svojo težo pri večinskem sistemu, bomo na nek način, tudi v dogovoru med poslanskimi skupinami, lahko uresničili na ta način, da bomo v zakonu o spremembi zakona o volilnem sistemu nekoliko dvignili prag, uporabili d'Hondtov sistem, ukinili nacionalne liste, volilni okraji ostanejo, ostanejo tudi volilne enote. Te volilne enote so po številu volivcev sorazmerno izenačene, saj so razlike med njimi samo plus-minus 5% in po tej spremembi volilnega sistema bo vsaka od teh volilnih enot dobila po enajst poslancev, tako da bodo državni zbor enakomerno sestavljali poslanci iz celotne Slovenije. Zato bom glasoval za začetek spremembe ustave.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Sedaj pa ponovno ugotavljamo prisotnost! In vas opozarjam, da lahko glasujejo le poslanci, ki so prijavili svojo prisotnost pred glasovanjem. Ali želi še kdo obrazložiti svoj glas? (Ne želi.) (81 prisotnih.)
Kdo je za predlog sklepa, ki se glasi: "Na podlagi predloga 28 poslancev se začne postopek za spremembo 80. člena ustave Republike Slovenije."
Kdo je za? (68 poslancev.) Kdo je proti? (13 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa, da se začne postopek za spremembo 80. člena ustave Republike Slovenije, sprejet.
Na podlagi izglasovanega sklepa bo komisija za volilni sistem in ustavne spremembe pripravila predlog stališč za pripravo predloga ustavnega zakona. O teh stališčih bo državni zbor odločal jutri dopoldne v nadaljevanju te seje. V skladu s sprejetimi stališči pa bo v nadaljevanju komisija pripravila predlog ustavnega zakona.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda in vas obveščam, da bo jutri ob desetih dopoldne najprej predsednik vlade dr. Andrej Bajuk odgovoril na tri postavljena vprašanja poslanskih kolegov iz opozicije, nato pa preidemo na prekinjeno 3. točko dnevnega reda in nato po dnevnem redu dalje.
Prekinjam sejo, lahko noč.