Sejo sta vodila Janez Podobnik, predsednik državnega zbora in Andrej Gerenčer, podpredsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.10 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Pričenjam 42. izredno sejo državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega in drugega odstavka 51. člena in 54. člena poslovnika državnega zbora. Obveščen sem, da so zadržani naslednji poslanci in poslanke: od 16.00 ure dalje Jože Možgan, Franc Potočnik, Vili Trofenik, Ivan Kebrič, Alojz Peterle, od 14.45 do 17.30 Rudolf Petan, od 17.00 ure dalje dr. Jože Zagožen, mag. Marijan Schiffrer, Jurij Malovrh, Eda Okretič-Salmič, Bogomir Špiletič je v dvorani. Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani! Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Na sejo sem povabil tudi predstavnike vlade Republike Slovenije in jih lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 42. izredne seje državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli s sklicem z dne 15. decembra 1999. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena poslovnika državnega zbora.
Prehajamo na predloge za umik. Komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije je pravkar v pisni obliki, priporočilu k predlogu zakona o privatizaciji državnega premoženja, prva obravnava, predlagala naslednji sklep, pod točko 2: "Predlog zakona o privatizaciji državnega premoženja, prva obravnava, se ne uvrsti na dnevni red 42. izredne seje državnega zbora." Ali želi besedo predsednik komisije? Prosim.
IZIDOR REJC: Spoštovani predsednik, gospe in gospodje! Pravkar smo zaključili sejo komisije za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije, na kateri smo obravnavali točko dnevnega reda, ki jo je pravkar omenil gospod predsednik državnega zbora. Ko smo zahtevali pojasnilo, tudi na zahtevo posameznih članov komisije, ali je zadeva zrela za sam dnevni red, smo ugotovili, da na osnovi četrtega odstavka 174. člena našega poslovnika obstaja prekrivanje z zakonom, ki je bil vložen pred tem zakonom. To je zakon o privatizaciji bank, tu imamo pa opravka s privatizacijo državnega premoženja.
Predlagali smo tudi predsedniku državnega zbora oziroma v prvem delu sklepa je predlog, da se še enkrat prouči to neskladje. Če pa to neskladje ostane, potem pa predlagamo, da se ne uvrsti, ker je to avtomatično tudi že lahko pogoj, da se ne uvrsti na današnjo sejo, izredno sejo državnega zbora. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Na podlagi poslovniške določbe zadeve, za katere matično delovno telo predlaga, naj se umaknejo z dnevnega reda, se umaknejo z dnevnega reda brez razprave in glasovanja.
Se pravi, ugotavljam, da je z dnevnega reda umaknjena točka 18 - predlog zakona o privatizaciji državnega premoženja.
Ali je še kakšen predlog za umik? Gospod Jazbec.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Pod 9. točko predlaganega dnevnega reda je predlog zakona o upravnih taksah.
Zakon s podobno vsebino je ta državni zbor enkrat v tem letu že sprejel. Na ta zakon je potem dal državni svet veto in ponovno ni bil izglasovan. Vsebina zakona, ki je zelo zahtevna, pa je zelo podobna tisti, ki je že enkrat v tem državnem zboru dobila tako rekoč negativni predznak.
Zato predlagam, da bi na tej seji, ki bo trajala v bistvu samo tri dni in na kateri je ta zakon predlagan v prvi obravnavi, ta zakon umaknili in se ga lotili po novem letu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Jazbec predlaga, da se z 42. izredne seje umakne 9. točka dnevnega reda, to je predlog zakona o upravnih taksah.
Ali želite predstavniki poslanskih skupin besedo? Gospod Kopač, v imenu poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Mi tega predloga ne podpiramo, to pa zaradi tega, ker je predlog zakona narejen oziroma napisan v skladu s pripombami, ki so bile tu, v državnem zboru, izrečene v času, ko se je o predlogu zakona ponovno glasovalo. To je tudi razvidno iz dosedanjih diskusij v parlamentu, ker se je izkazalo, da pravzaprav ni enega samega amandmaja s strani kateregakoli poslanca ali poslanske skupine, nekaj amandmajev pa je imelo matično delovno telo, ampak res minimalno število, in to v glavnem redakcijskih amandmajev.
Predlog zakona je pomembno ali pa je potrebno v skladu z državnim programom prevzemanja pravnega reda Evropske unije sprejeti do konca letošnjega leta. To je dodaten argument, zakaj nasprotujemo umiku le-tega z dnevnega reda.
Rad pa bi rekel tudi to, da je obravnava tega predloga zakona ali pa sprejem tega predloga zakona pomemben tudi za izvrševanje proračuna države v letu 2000 in tudi za povečanje prihodkov občin v letu 2000 iz tega naslova. Tako da tega predloga ne podpiramo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? Ali želi besedo predstavnik vlade? Ne želi. Želi. Gospa Kolarjeva, državna sekretarka.
MILOJKA KOLAR: Jaz bi želela samo podkrepiti oziroma poudariti vse tisto, kar je gospod Kopač povedal, da je sprejetje omenjenega zakona res nujno potrebno. Iz vseh razlogov, ki jih je gospod Kopač navedel, dodatno pa naj tudi povem, da je zakon bil enkrat že izglasovan v tem parlamentu, da je bil na ta zakon veto, nato ponovno ni bil izglasovan in da so vsi tisti razlogi, za katere je bil izglasovan veto, odpravljeni. Zaradi tega ne vidimo ovir, da ta zakon ne bi bil uvrščen na dnevni red te seje. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? Predstavnik matičnega delovnega telesa?
Na glasovanje dajem predlog, da se umakne 9. točka z dnevnega reda - predlog zakona o upravnih taksah. Ugotavljamo prisotnost! (76 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (28 poslancev.) Kdo je proti? (45 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog za umik ni bil sprejet.
Ker ni več predlogov za umik, prehajamo na razširitve. Imate še predlog za umik? Bomo dali besedo. V sklicu te izredne seje sem napovedal, da bom predlagal razširitev dnevnega reda s predlogom zakona o dopolnitvah zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju, ki sta ga predložila poslanca Ivan Božič in Miroslav Mozetič, in to v primeru, če bo vlada umaknila svoj predlog zakona z dne 9.9.1998.
Ker je vlada dne 16. decembra 1999 navedeni predlog zakona umaknila iz zakonodajnega postopka, predlagam zboru, da dnevni red seje razširi z obravnavo predloga zakona o dopolnitvi zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju, skrajšani postopek. S predlogom predlagateljev za sprejetje navedenega predloga zakona po skrajšanem postopku matično delovno telo soglaša.
Ali želi predstavnik predlagateljev zakona besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? Predstavnik vlade? Predstavniki poslanskih skupin? Na glasovanje dajem predlog, da se izredna seja razširi s predlogom zakona o dopolnitvi zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju. Ugotavljamo prisotnost! (74 prisotnih.)
Kdo je za tako predlagano širitev? (72 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Na glasovanje dajem tudi predlog, da se navedeni zakon sprejme po skrajšanem postopku. Predlog ne bi bil sprejet, če bi mu nasprotovala najmanj tretjina navzočnih poslancev. Ugotovimo prisotnost! (75 prisotnih.)
Kdo je za predlog, da se navedeni zakon sprejme po skrajšanem postopku? (68 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Državni zbor bo navedeni predlog zakona obravnaval pod 4.a točko dnevnega reda.
Prehajamo na druge razširitve. Besedo želi gospod Tomažič.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! Predlagam, da se dnevni red 42. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije razširi z naslednjima točkama: predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz kredita, ki ga najame Dars d.d. pri Autovie Venete S.p.A. za izgradnjo druge in tretje etape avtocestnega odseka Vipava-Razdrto, EPA 999-II, hitri postopek, in predlog zakona o soglasju Republike Slovenije Dars d.d. za najetje kredita Autovie Venete S.p.A. za izgradnjo druge in tretje etape avtocestnega odseka Vipava-Razdrto, EPA 1000-II, hitri postopek. Programi dela Dars d.d. za leto 1998 in 1999 določajo med viri sredstev za izgradnjo navedenega avtocestnega odseka tudi najetje italijanskega kredita pri Autovii Venete S.p.A. Pred razpisi in sklepanjem pogodb za dela na avtocestnem odseku Vipava-Razdrto je treba zagotoviti vire sredstev v celoti, glede na predvideno dinamiko del pa bi se sredstva predvidoma začela črpati v začetku leta 2000. Pri tem je državni zbor decembra 1998 sprejel odlok o letnem planu razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 1999, s katerim je določil, da se dela na izgradnji tretje etape avtoceste Vipava-Podnanos, dolžina 3,8 kilometra, zaključijo v novembru 2000, kar tudi pogojuje sprejetje predlaganega zakona po hitrem postopku, zaradi pravočasne izvedbe razpisnih del za izvajalce. Predlagam, da bi ti dve točki uvrstili na današnji dnevni red, ker v slučaju, če bosta po 15. januarju sprejeti ti dve poroštvi, se bodo vsa dela odmaknila in ne bomo upali slediti predlaganemu zakonu o izgradnji avtoceste do novembra leta 2000. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Tomažič. Za predsedujočega je vedno zelo pomembno, kdaj dobi predlog za razširitev dnevnega reda, da lahko oceni, ali so nastali razlogi, ki jih predlagatelj navaja, po sklicu seje. Jaz sem danes nekaj minut pred začetkom seje prejel tudi pisni predlog poslanca poslanske skupine slovenske ljudske stranke kolega Branka Tomažiča. Iz gradiva in obrazložitve je razvidno, sam ugotavljam, da razlogi za sklic niso nastali po sklicu izredne seje, res pa je, da sem za jutri zjutraj sklical kolegij, na katerem bom tudi predlagal, katere točke naj bi bile uvrščene na prvo januarsko sejo. In na tej seji sta tudi obe točki, ki ju predlaga kolega Tomažič kot razširitev 42. izredne seje. Tako je moj predlog naslednji, da državni zbor ne odloča o tej razširitvi, ker razlogi niso nastali po sklicu izredne seje.
Poslanska skupina socialdemokratov mi je tudi tik pred zdajci pismeno posredovala predlog za razširitev dnevnega reda 42. izredne seje. Ali želi predstavnik poslanske skupine besedo? Besedo ima gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Spoštovani gospod predsednik, kolegice in kolegi! Poslanska skupina Socialdemokratske stranke predlaga državnemu zboru, da v skladu s četrtim odstavkom 64. člena poslovnika državnega zbora dnevni red 42. izredne seje, ki se začenja sedaj, razširi z naslednjo točko: predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o telekomunikacijah, hitri postopek.
Obrazložitev: Vlada Republike Slovenije je na svoji redni seji prejšnji četrtek sprejela odlok o tarifnem sistemu in uredbo o določitvi najvišjih cen osnovnih telefonskih storitev. Po novem sistemu so se najbolj podražili lokalni pogovori, kar za 80%, skrajšala pa se je tudi dolžina impulza za internet storitve za 50% za tiste naročnike, ki so s svojimi ponudniki interneta, kot je na primer univerzitetna mreža Arnes, povezani prek navadnih številk. Monopolni položaj Telekoma, ki je v večinski lasti države, onemogoča uporabnikom prosto izbiro med različnimi ponudniki telekomunikacijskih storitev in jih tako sili k plačevanju najvišjih cen. V primeru obstoja dejanske konkurence na trgu telekomunikacijskih storitev bi lahko uporabniki izbirali med različnimi ponudniki telekomunikacijskih storitev oziroma imeli možnost izbirati cenejše tarife, kot velja to za razvite evropske države. V Sloveniji že obstaja, in to šele nekaj časa, konkurenca le na področju mobilne telefonije, kar pa je v zadnjih mesecih že privedlo do precejšnjega znižanja tarif.
Skupina poslancev Socialdemokratske stranke s prvopodpisanim Mirkom Zamernikom je že 13. oktobra 1998 vložila po hitrem postopku predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o telekomunikacijah, s katerim se med drugim skrajša za eno leto oziroma do 31.12.1999 obdobje monopolnega položaja Telekoma na področju govorne telefonije ter gradnja in upravljanje javnega telekomunikacijskega omrežja. Skupina poslancev je predlagala obravnavo predloga zakona po hitrem postopku, ker so razmere na področju internetnih storitev tako kritične, da je že ogrožen obstoj konkurence in s tem ukinitev delovanja trga na področju interneta. S sprejemom vladnega odloka in uredbe na zadnji seji vlade dne 16.12.1999 so se te razmere še nadalje poslabšale.
Zaradi navedenega v poslanski skupini Socialdemokratske stranke menimo, da mora državni zbor še na tej izredni seji obravnavati omenjeni predlog zakona in tako sprejeti ukrepe za izboljšanje položaja na področju telekomunikacijskih storitev.
Ker so navedeni razlogi za razširitev dnevnega reda nastopili šele po sklicu te izredne seje oziroma šele po seji vlade prejšnji četrtek, v skladu s četrtim odstavkom poslovnika predlagamo razširitev dnevnega reda te izredne seje.
Ob tem opozarjamo na to, da je bil zakon, ki... Sedaj tu sicer vidim, da nobenega ne zanima. Ampak, prejšnji teden je vlada sprejela sklep, ki občutno draži življenje, še posebej občutno draži storitev, ki jo uporablja predvsem mlada generacija - internet. To očitno nikogar ne zanima. Vendar pa ima takšen ukrep negativne posledice na razvojni moment države.
Zakon, ki to rešuje, ki odpravlja monopolni položaj Telekoma in s tem tudi vnaprej odpravlja pogoje, v kakršnih so možne takšne anomalije, je bil vložen že oktobra lani. Predlagali smo obravnavo po hitrem postopku. Ves ta čas zakon niti slučajno ni prišel do obravnave in do dnevnega reda. Zato predlagamo, da ga uvrstimo na dnevni red danes in na ta način nekaj naredimo za tisto, kar ima drugače vsak predstavnik vlade, ki nastopa za to govornico, vedno na jeziku - razvoj. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Vsekakor bi bilo za predsedujočega mnogo lažje, če bi bil ta predlog posredovan vsaj nekaj ur pred začetkom izredne seje. Kajti gre za zelo pomembno poslovniško vprašanje, da lahko predsedujoči, oziroma predsednik, da ima zelo jasno stališče, ali so razlogi za razširitev dnevnega reda nastopili šele po sklicu 42. izredne seje.
Na podlagi vašega pisnega gradiva in vaše obrazložitve sam ugotavljam, da bi v tem primeru lahko bilo tako. Zato sedaj v skladu s poslovnikom sprašujem: Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa - odbor za infrastrukturo in okolje? Ali želite besedo predstavniki sekretariata? Predstavniki vlade? Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Možna je 5-minutna predstavitev stališč. Želi, v imenu Združene liste socialnih demokratov, dr. Ciril Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Mi smo v poslanski skupini tudi v težki situaciji, ker tega gradiva nismo imeli pred seboj. Vendar pa to, kar je bilo ustno tukaj razloženo, se nam zdi prepričljivo in smo prepričani, da se da v tem postopku ugotoviti, koliko te trditve držijo. V kolikor so točne, so seveda ti predlogi upravičeni. Zaradi tega se bomo mi v dvomu, ker nismo bili dobro seznanjeni s tem predlogom, vendarle odločili za to, da ta predlog podpremo in bomo glasovali za uvrstitev na dnevni red. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, dr. Ribičič. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Želi.) V imenu poslanske skupine socialdemokratov, Janez Janša.
JANEZ JANŠA: Torej, spoštovani gospod predsednik! Prej te točke, bistveno prej te točke niti ni bilo možno predlagati na dnevni red. Seja vlade je bila v četrtek, v petek je bila javnost pomanjkljivo obveščena o tem, kaj pomenijo sklepi vlade v zvezi s podražitvijo teh storitev. Glavne informacije so bile posredovane v medijih šele danes in tudi te sklepe oziroma uredbo smo lahko preštudirali šele danes. Zato, kar se tega tiče, razpolagamo z enakimi informacijami, s kakršnimi razpolagate tudi vsi ostali, ki ste brali časopise in spremljali pojasnila vlade ob tej podražitvi, pa tudi reakcije na to podražitev. Kar se pa tiče zakona, ki to rešuje, je bil pa vložen in objavljen v Poročevalcu že oktobra lanskega leta, in vsebino tega zakona poznamo, znana je tako tistim, ki smo ga vložili, kot tistim, ki ste ga v tem času zagotovo prebrali; tudi ne gre za kakšno visoko znanost, gre pa za rešitve, ki skrajšujejo monopolni položaj edinega ponudnika tovrstnih storitev.
Mislim, da je v interesu države, predvsem pa uporabnikov teh storitev in razvoja v celoti, da ta zakon damo na dnevni red in sprejmemo takšne ali pa podobne rešitve, kot so predlagane; najslabše pa je, če tega sploh ne obravnavamo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem torej predlog, da se dnevni red današnje izredne seje razširi s točko: predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o telekomunikacijah. Ugotovimo prisotnost! (77 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (34 poslancev.) Je kdo proti? (40 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni bil sprejet.
Ali je še kakšen predlog za razširitev? Gospod Avšič ima predlog.
JOŽE AVŠIČ: Spoštovani gospod predsednik, kolegice in kolegi, lep pozdrav! V imenu poslanske skupine liberalnih demokratov Slovenije predlagam državnemu zboru, da uvrsti na dnevni red današnje izredne seje sklepanje o zakonu o ratifikaciji sporazuma o maloobmejnem sodelovanju in prometu med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo.
Do takega stališča je poslanska skupina prišla iz vrste razlogov. Zaradi zahtev iz številnih obmejnih območij v Sloveniji, ki mejijo z Republiko Hrvaško, ravno tako tudi zaradi tega, ker ne vidimo nobenih razlogov, da sporazum, ki naj bi urejal prehajanje meje v obmejnem prometu za upravičence ter urejal administrativne dovolilnice in propustnice, ki ureja način prehoda za zdravnike, veterinarje in babice, ki ureja bodoče turistične cone, prehode za kolesarje, pohodništvo in planinarjenje, zimske športe, športno gospodarstvo in podobno, posebno poglavje namenja urejanju kmetijske in gozdarske dejavnosti za dvolastnike in režim za prevoz kmetijskih pridelkov in kmetijskih proizvodov v obmejnem pasu, ureja pravice in možnosti obmejnemu prebivalstvu pomagati si ob naravnih nesrečah, katastrofah in drugih nujnih primerih, ureja področje deviznih in carinskih dajatev pomorskega in kopenskega prometa med obema državama v obmejnem pasu odpira možnosti obmejnega gospodarskega sodelovanja, in kar je zelo pomembno, ustanavlja celo vrsto novih mejnih prehodov in s tem povečuje tudi stopnjo policijske kontrole na meji, ki je zelo problematična za samo Slovenijo.
Torej sporazum, za katerega je tudi predsednik mešane komisije dr. Lovro Šturm ugotovil, da ne prejudicira državne meje, je že zdavnaj pripravljen in zrel za sprejem. Zaradi čudnega spleta okoliščin je bil umaknjen z zadnje redne seje, za kar smo trije poslanci ločeno v dveh pismih protestirali pri vas, gospod predsednik. V obeh pismih smo opozorili zlasti na tri pomanjkljivosti oziroma na tri značilnosti glasovanja o umiku, in sicer na to, da vsaj dvema poslancema ni bilo omogočeno glasovanje iz naše poslanske skupine, da smo, ponavljam še enkrat, v dnevnem časopisju ravno tisti dan prebrali, da se stroka dejansko opredeljuje za tolmačenje tega sporazuma v smislu 59. člena zakona, da ne prejudicira državne meje in da smo seveda tudi ugotovili, da ste, gospod predsednik, dali na nek način obljubo ministrskemu predsedniku sosednje države ob njegovem obisku v Sloveniji, da bo državni zbor ratificiral omenjeni sporazum. Vse te obljube obvezujejo.
Na tej isti seji smo obravnavali in z veliko večino glasov sprejeli premoženjski sporazum, za katerega smo ugotovili, da je silno pomemben za obe državi, zlasti za Slovenijo, vendar smo takoj po tem nesrečnem dejstvu za obmejno prebivalstvo izvedeli tudi, da Hrvaška ni izmenjala note s Slovenijo in na ta način seveda ta sporazum še ne velja in verjetno še dolgo tudi ne bo veljal. Torej nismo naredili na tej seji praktično ničesar, tudi za premoženje, ki je na nek način blokirano v sosednji republiki.
Gospod predsednik! Zlasti poslanci ljudske stranke, moram vas obvestiti, tudi vaši volivci, zlasti kmetje, zelo zaskrbljeno gledajo na naše početje. Napovedi o tem, da bo Hrvaška zmanjšala kontingente na določenih blagovnih listah, o mleku je govora, o mesu je govora, o sadju je govora, so preplašile dobršen del prebivalcev ob meji, verjamem pa tudi, da v osrednji Sloveniji. Gospod predsednik, opozarjam še na eno poslovniško določilo in na to, da so nastali razlogi za to, da se ta sporazum uvrsti ponovno na dnevni red, kajti po sklicu te izredne seje je državni zbor sprejel tudi deklaracijo o zunanji politiki Republike Slovenije. Da ne bom predolg, preberite si vsi, verjetno pa vemo to, saj smo delali to v petek, nekaj krasnih stavkov o sodelovanju s Hrvaško je napisanih in sprejeli smo jih in napisano je tudi, da si bo Slovenija prizadevala za vse oblike regionalnega in maloobmejnega sodelovanja s Hrvaško, ki bo bistveno izboljšalo razmere obmejnega prebivalstva.
Drage kolegice in kolegi! To smo v petek nekaj pred drugo uro sprejeli in imamo možnost to udejanjiti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Avšič. Torej, če sem vas pravilno razumel, kot razloge za razširitev po sklicu izredne seje navajate sprejem deklaracije o zunanji politiki Republike Slovenije. To je edini razlog. Tega navajate? Samo trenutek. Sejo prekinjam za 30 minut, da bom preučil ta razlog. To je zelo pomembno vprašanje.
(Seja je prekinjena ob 14.40 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci! Seja se bo nadaljevala ob 15.30, ker še zaseda kolegij predsednika državnega zbora.
(Seja se je nadaljevala ob 15.42 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Nadaljujemo sprejemanje dnevnega reda 42. izredne seje.
Najprej ugotovimo prisotnost. Prisotnih je 78 poslank in poslancev; državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
V imenu poslanske skupine liberalne demokracije Slovenije je kolega Avšič predlagal, da se 42. izredna seja razširi s točko zakon o ratifikaciji maloobmejnega sporazuma z Republiko Hrvaško. Kot razlog za uvrstitev te točke po sklicu izredne seje je navedel dejstvo, da je državni zbor pred nekaj dnevi sprejel deklaracijo o zunanji politiki Republike Slovenije. Prav tako pa je tudi znano, da je državni zbor na prejšnji redni seji s sklepom preložil odločanje o tej točki. Sklep se je glasil, da bo o tej točki razpravljal in odločal na eni od naslednjih sej.
Sam sem ta odmor - poleg tega, da sem proučil razloge za uvrstitev po sklicu izredne seje - tudi porabil za kratek posvet z vodji poslanskih skupin. Sam menim, da je bil posvet uspešen. Sprašujem predstavnika poslanske skupine LDS, ali želi besedo! Kolega Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Tudi mene je presenetil ta delovni razgovor, ker sem mislil, da gre za posvetovanje v strokovnih službah, vendar je bil koristen, in menim, da bi lahko današnjo sejo začeli brez razširitve s to točko, ob dogovoru, da se v začetku januarja skliče v okviru pristojnosti predsednika državnega zbora delovni pogovor, na katerem bi ugotovili, kakšni so pogoji za ratifikacijo tega sporazuma in predvsem okoliščine, ki onemogočajo, da se nekaj, kar je bilo začeto v tem državnem zboru, torej na odboru za mednarodne odnose, že pred mnogimi leti - najbrž še v prejšnjem mandatu, ko je bila popolnoma druga koalicija - da se tudi zaključi z ratifikacijo po vseh pogajanjih, ki so bila. To pomeni, da bi se lahko na tem pogovoru vse nejasnosti odpravile. To z drugimi besedami tudi pomeni, da naj bi bil ta sporazum uvrščen na januarsko sejo, in to zadošča za to, da se današnja seja lahko začne brez razširitve s to točko dnevnega reda. Ob tem dogovoru tudi umikamo ta predlog. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolegu Anderliču. Ugotavljam, da je kolega Anderlič zelo korektno povzel tudi vsebino našega dogovora.
Ali je še kakšen predlog za razširitev dnevnega reda? (Ni.)
Prehajamo na odločanje o predlogih za sprejem zakonov po hitrem postopku. Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o načinu poravnave dospelih neplačanih obveznih dajatev, in zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Zakon o načinu poravnave dospelih neplačanih obveznih dajatev, hitri postopek. Predstavnik sekretariata? Predstavniki poslanskih skupin? Ker ni razprave, dajem na glasovanje predlog, da se navedeni zakon, to je zakon o načinu poravnave dospelih neplačanih obveznih dajatev sprejme po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (74 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (52 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o finančnem poslovanju podjetij. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo tak predlog podpira. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Sekretariat? Poslanske skupine? Na glasovanje dajem predlog, da se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o finančnem poslovanju sprejme po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (76 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (49 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije zboru predlaga predlog zakona o upravnih taksah, in sicer, da se sprejme po hitrem postopku. Delovno telo podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Sekretariat? Predstavniki poslanskih skupin? V imenu poslanske skupine združene liste dr. Ciril Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovane kolegice in kolegi! Na prvi pogled zgleda upravičeno, da se ta zakon sprejema po hitrem postopku, vendar jaz temu predlogu nasprotujem v imenu poslanske skupine združene liste. Res gre za zakon, ki je bil že pripravljen in sprejet v tem državnem zboru in je padel šele na podlagi veta državnega sveta. Vendar bi vas rad opozoril, da se je to zgodilo, sprejem zakona, konec prejšnjega leta, 19. januarja 1999, se pravi pred nekaj več kot 11 meseci, pa je zakon padel v tem državnem zboru zaradi veta državnega sveta. Nov zakon je vlada pripravila in vložila tako, da je prišel po slabih 11 mesecih v državni zbor, vsekakor pa več kot 300 dni je vlada porabila, da je predlagala zakon v sprejem ali pa, da rečem, ponovni sprejem v državnem zboru. Gospod predsednik, jaz bi rad našel vsaj dva, tri, ki bi me poslušali, ker za svoj predlog proti hitremu postopku moram dobiti podporo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Imam vtis, da imate veliko poslušalcev.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Ja, jaz sem tudi ugotovil, 17, samo to je premalo, 17 je premalo za ta predlog.
Skratka, več kot 300 dni je rabila vlada, da pripravi in pošlje državnemu zboru ta predlog. V vladi je seveda potreben za to določen postopek. Imajo nek resen postopek. Gredo na neke vladne odbore itd. in potem to pride v državni zbor. Sedaj pa pričakuje ta ista vlada, ki je 300 dni pripravljala ta zakon, da bomo mi to sprejeli po hitrem postopku. Po hitrem postopku se v tem državnem zboru sprejemajo stvari, za katere tako terjajo izredne potrebe države. Če so te potrebe države res tako izredne, potem najbrž vlada ne bi 300 dni delala tega zakona, ampak bi ga pripravila v treh dneh, mi bi pa potem imeli, recimo 30 dni, da to sprejmemo po hitrem postopku.
Če bi pa to takoj storila vlada, bi mi lahko po rednem postopku sprejeli ta zakon in bi bil ta trenutek že sprejet, predpostavljam, s potrebno večino, pa zlasti najbrž tudi zaradi tega, ker je vlada - naj bom toliko korekten do vlade - upoštevala nekatere pripombe, zaradi katerih je zakon padel na podlagi veta državnega sveta.
Nič nimam torej proti sprejemu tega zakona. Imam pa proti temu, da se sprejema po hitrem postopku. Rad bi, da na to stvar pogledate kot parlamentarci, ne kot pripadniki opozicije ali vladajoče koalicije. Gre za odnos vlade do tega parlamenta. Gre za to, ali resnično lahko vlada porabi desetkrat več časa za sprejem nekega zakonskega predloga kot parlament. Ali ni to narobe svet? Ali ne bi bilo normalno, da je točno obratno? Vlada hitro oblikuje svoje predloge, parlament jih pa resno prouči in sprejema po parlamentarnem postopku, po trifaznem postopku, tako kot se spodobi. To so argumenti, zaradi katerih naša poslanska skupina ne bo podprla hitrega postopka. In prosim vse poslance, ki jim je kaj do tega, da deluje ta parlament kot organizem, ki si ponovno želi pridobiti večje zaupanje javnosti, da podprejo ta moj predlog. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala dr. Ribičiču, ki je predstavil stališče poslanske skupine združene liste. Stališče poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov predstavlja Lojze Peterle. In nato gospod Jazbec.
ALOJZ PETERLE: Spoštovani! Ne zato, da bi se v tem tisočletju zgodilo, da je kdaj krščanska demokracija podprla združeno listo, ampak iz takih oziroma podobnih razlogov tudi mi ne bomo podprli hitrega postopka. Spomnil bi pa, ne samo gospoda poslanca Ribičiča, tudi druge, da je ta ista vlada potrebovala več let, ne samo 300 dni, več let, da je spravila zakon s področja zavarovalništva iz drugega v tretje branje. Torej, imamo še hujše zadeve, kot je ta.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Stališče poslanske skupine socialdemokratov, kolega Jazbec.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Spoštovani! Sam sem na začetku dnevnega reda predlagal, da bi v imenu poslanske skupine se zakon umaknil z dnevnega reda. Poslanska skupina predlaganega zakona ne bo podprla iz že vseh povedanih razlogov, ki so bili objasnjeni izza te govornice. Pretežno zaradi tega, ker omenjeni zakon predvideva in otežuje življenje vsem revnejšim slojem prebivalstva v Sloveniji. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. V imenu poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije, kolega Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Mi podpiramo predlog zakona, pa ne ravno zato, ker ga je predlagala vlada, ampak zato, ker so določbe tega zakona, resnici na ljubo, bile v obravnavi, mislim da od leta 1995. Štiri leta so določbe tega zakona v proceduri. Res je zdaj predlagan po hitrem postopku, ampak sprememba glede na tekst, ki je že bil v parlamentu v lanskem letu, v tretji obravnavi, po dolgotrajni obravnavi, kjer sploh ni bilo nobenih pripomb, šele v tretji obravnavi je državni svet imel neke pripombe. Tiste spremembe so manjše, mislim, niso velike narave. Tako, da če gledamo po vsebini, je to zakon, ki je zagotovo eden tistih, ki je v proceduri najdlje. In gledati, tako kot dr. Ribičič, strogo na to, da je predlog zakona po hitrem postopku tu, pa da je pač obsežen, je strogo formalno gledano res, ampak če pa pogledamo vsebino, je pa ta bila tu izjemno dolgo v proceduri. To je eno, kar sem želel povedati.
Res včasih na dnevni red uvrščamo kaj, kar je po hitrem postopku, pa morda ni tako zelo utemeljeno, da je po hitrem postopku. Ta pa ima to svojo utemeljitev. Ta utemeljitev, kot sem povedal že prej pri predlogu za umik z dnevnega reda, je v tem, da je po državnem programu sprejemanja pravnega reda EU predvideno, da bo ta zakon sprejet najkasneje do konca letošnjega leta. In drugo so seveda proračunski razlogi. Obravnavati predlog proračuna 18. januarja, ne pa sprejeti tega zakona bi bilo nekoliko dvolično.
Še to bi rad rekel, da imamo na tej isti seji enako sistemske zakone. Nismo še glasovali o hitrem postopku. Recimo predlog zakona o nadzoru nad državnimi pomočmi. To je sistemski zakon. Utemeljitev za hitri postopek je popolnoma identična kot pri upravnih taksah - usklajevanje s pravnim redom EU glede na državni program usklajevanja. Zato seveda menimo, da ni nobenega zadržka, da tega predloga zakona ne bi obravnavali po hitrem postopku. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Ali želi predstavnik vlade dodatno obrazložiti svoj predlog? (Ne želi.) Na glasovanje dajem predlog za sprejem predloga zakona o upravnih taksah po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (39 poslancev.) Kdo je proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o nadzoru državnih pomoči. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Sekretariat? Predstavniki poslanskih skupin? Na glasovanje dajem predlog za sprejem predloga zakona o nadzoru državnih pomoči po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (37 poslancev.) Kdo je proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na obravnavanje in odločanje o predlogih po skrajšanem postopku. Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka. Zboru predlaga, da ga sprejeme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja zakona za sprejem predloga zakona po skrajšanem postopku soglaša. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po skrajšanem postopku. Predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Ugotavljamo prisotnost! (74 prisotnih.) Kdo je za sprejem predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka po skrajšanem postopku.
Kdo je za? (49 poslancev.) Kdo je proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja zakona za sprejem predloga zakona po skrajšanem postopku soglaša. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo sekretariat? (Ne želi.) Želijo besedo poslanske skupine? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem. Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po skrajšanem postopku. To je zakon o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona. Ugotavljamo prisotnost! (75 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (45 poslancev.) Kdo je proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
(Neka pripomba iz klopi, se ne razloči.) Znamo računati, imamo tudi tabele, ki so nam jasno povedale, da je bil predlog za sprejem zakona po skrajšanem postopku sprejet.
Zbor bo v zvezi z 19. točko dnevnega reda, to je volitve in imenovanja, obravnaval predloge, ki mu jih bo predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, kot tudi zadeve, ki mi bodo predložene med sejo. S sklicem ste bili tudi obveščeni, da kvalificirani predlagatelji k 11., 14., 16. in 17. točki dnevnega reda lahko vlagajo amandmaje do začetka obravnave posameznega predloga zakona na seji državnega zbora.
Prehajamo na glasovanje o predlogu dnevnega reda v celoti. Za današnjo sejo tako predlagam dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem, s sprejetimi dopolnitvami in spremembami. Ugotovimo prisotnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dnevni red v celoti? (55 poslancev.) Je kdo proti? (13 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani dnevni red 42. izredne seje državnega zbora sprejet.
Državni zbor bo obravnaval točke 42. izredne seje po predlaganem dnevnem redu, seveda vse tiste, ki so v celoti pripravljene. Od osemnajstih točk dnevnega reda nista pripravljeni samo dve, to sta točka 7 in točka 14.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA SPREMEMBE POROČILA O GOSPODARSKIH DRUŽBAH, PODJETJIH ALI ZAVODIH, ZA KATERE V SKLADU S PRVIM ODSTAVKOM 20. ČLENA ZAKONA O NEZDRUŽLJIVOSTI OPRAVLJANJA JAVNE FUNKCIJE S PRIDOBITNO DEJAVNOSTJO VELJA PREPOVED POSLOVANJA Z DRŽAVO, JAVNIMI PODJETJI IN JAVNIMI ZAVODI. Spremembo poročila je zboru predložila komisija po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. Ali želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretarita za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Ker ni razprave, jo zaključujem in prehajamo na glasovanje.
Državnemu zboru predlagam, da v skladu s tretjim odstavkom 20. člena zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo sprejme naslednji sklep:
Državni zbor Republike Slovenije sprejema spremembo poročila o gospodarskih družbah, podjetjih ali zavodih, za katere v skladu s prvim odstavkom 20. člena zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo velja prepoved poslovanja z državo, javnimi podjetji in javnimi zavodi. Po obravnavi se ta sprememba poročila objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ali želi o predlogu tega sklepa kdo razpravljati? (Ne želi.)
Predlagani sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za ta sklep? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA ZAHTEVE OKROŽNEGA SODIŠČA V LJUBLJANI, KAZENSKI ODDELEK, V ZVEZI Z VLOŽENO ZASEBNO TOŽBO ZOPER POSLANCA DRŽAVNEGA ZBORA. Zahtevo v zvezi z vloženo zasebno tožbo zoper poslanca državnega zbora Franca Pukšiča je v obravnavo zboru predložilo okrožno sodišče v Ljubljani, kazenski oddelek. Obvestilo je obravnavala mandatno-imunitetna komisija, ki je zboru pismeno poročala. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.)
Na podlagi drugega odstavka 38. člena poslovnika državni zbor o vzpostavitvi ali odvzemu poslanske imunitete odloča brez razprave in brez obrazložitve poslanskih glasov.
Na glasovanje dajem naslednji sklep:
Državni zbor Republike Slovenije na podlagi tretjega odstavka 83. člena ustave Republike Slovenije ter tretjega odstavka 22. člena zakona o poslancih v zvezi z zahtevo okrožnega sodišča v Ljubljani, kazenski oddelek, K605/99 z dne 26/10-99 oziroma 19/11-99 v zvezi z vloženo zasebno tožbo gospoda Uroša Aljančiča zaradi dveh kaznivih dejanj in žaljive obdolžitve po 171. členu skozi rimska III, II in I kazenskega zakonika Republike Slovenije ne prizna imunitete poslancu državnega zbora Republike Slovenije, gospodu Francu Pukšiču in dovoli vodenje kazenskega postopka. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (31 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O MEDNARODNI TRGOVINI Z OGROŽENIMI PROSTO ŽIVEČIMI ŽIVALSKIMI IN RASTLINSKIMI VRSTAMI, SPREMEMBE KONVENCIJE TER DODATKOV I, II, III, IN IV H KONVENCIJI. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Ali želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? Predstavniki poslanskih skupin? Poslanke in poslanci? Ni razprave. Zaključujem splošno razpravo.
Prehajamo na drugo obravnavo, to je na razpravo ter odločanje o posameznih členih predloga zakona. Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. S tem v zvezi vas želim opozoriti, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za predlagani predlog? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
V razpravo dajem 3. člen in amandma k 3. členu. Predlagatelj amandmaja je poslanska skupina Slovenske ljudske stranke: Stavek se spremeni tako, da se besedica "skrbi" postavi v dvojino in se pravilno glasi "skrbita". Pika na koncu stavka pa se črta ter besedilo nadaljuje z "in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano". Želi kdo besedo? Minister za okolje in prostor, dr. Pavle Gantar.
DR. PAVEL GANTAR: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Amandma, ki ga je predložila poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, je nepotreben in dejansko ne zakon, se pravi dejstvo pride v pristojnosti, da je za izvajanje te konvencije pristojen, mislim, da okolje in prostor, ne posega v obstoječo delitev pristojnosti med ministrstvom za okolje in prostor in ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Več kot to, predstavniki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so bili vključeni v vsebinski del priprave in prevoda in komentarja te konvencije. V zvezi s tem imamo dva dopisa. Prvič je dopis gospoda državnega sekretarja Maksimiljana Mohoriča, kjer prav opozarja na to, da dovoljenje za posege v populacijo ogroženih živalskih vrst itn. predpisuje ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tega ta konvencija ne spodbija. Slej ko prej bo to delalo še vedno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s tem, da se seveda opira na to znamenito medresorsko komisijo, ki včasih z večjim, včasih pa seveda tudi z manjšim uspehom uspe, bi rekel, prodreti s svojimi stališči.
Naprej. Mi smo prav zato, kot je bilo navedeno: "Zato upoštevajte naše mnenje in pri pripravi čistopisa oziroma predloga vladi za ratifikacijo konvencije v poglavju ratifikacije ...(Ni razumljiv, nejasno govori.)... zakonodajo, pač te stvari opredelite." In mi smo tudi opredelili. Slej ko prej bo še naprej minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za področje mednarodne trgovine z živalmi so pomembna določila zakona o veterinarstvu, o izvozu, uvozu, tranzitu, karanteni, dovolitvi uvoza, mejnih prehodih, veterinarsko-sanitarnih pregledih na meji.
In enako velja za rastline, v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin. Rastline se lahko uvažajo, izvažajo prek določenih prehodov. Navsezadnje, sama konvencija v 14. členu, drugi odstavek, pravi tako - citiram: "Določbe te konvencije nikakor ne vplivajo na določbe kakršnih koli ...(Nerazumljivo.) ukrepov ali obveznosti pogodbenic, iz katere koli pogodbe konvencije ali mednarodnega sporazuma, ki se nanašajo na druge vidike trgovine, pridobivanja, posedovanja in prevoza osebkov in že veljajo ali lahko začnejo veljati v prihodnosti s katero koli pogodbenico, vključno z vsemi ukrepi, povezanimi s carino, zdravljenjem ljudi, veterinarsko ali rastlinsko karanteno." V nobenem smislu se torej ne lotevamo pristojnosti ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Več kot to. Mi smo celo dobili pismo od državnega sekretarja Buta, kjer pove, da je UNEP, to je program Združenih narodov za okolje, ki je na misijo Republike Slovenije pri združenih narodih naslovil 6.8. dopis, v katerem jih prosijo - namreč za informacijo v zvezi s postopki pri uvozu in izvozu ogroženih živalskih vrst divjih živali in rastlin v Republiki Sloveniji. Verjetno je misija menila, da je to pristojnost ministra za kmetijstvo, ker imajo lov. In državni sekretar seveda pravilno pravi: "Glede na to, da je za navedeno področje pristojno vaše ministrstvo, vam zadevo pošiljamo v nadaljnje reševanje."
Tako, da za to ni nobene potrebe, več kot to. Te zadeve so popolnoma usklajene. Vlada in odbor za gospodarstvo, ki je glavno telo, sta imela okoli tega enotno stališče, ni bilo nobenega nasprotnega mnenja ministra, pristojnega za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zadeve so usklajene in menimo, da bi takšen amandma samo povzročil dodatno nejasnost, izgovore, kdo je za kaj pristojen. Seveda predlagam poslancem, da tega amandmaja ne sprejmejo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu ministru. Torej v razpravi imamo 3. člen in amandma. Kdo še želi besedo? Gospa Mravljakova.
DARINKA MRAVLJAK: Spoštovani! Poslanska skupina je vendarle menila, da se konvencija nanaša tudi na področje dela ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. In glede na to, da poslanci ne vemo, kako se dogovarja med seboj vlada, imamo seveda vso pristojnost, da vložimo ta amandma, ki ga glede na argumente, minister, lahko podprete ali pa tudi ne. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ker ni več razprave, jo zaključujem. In dajem na glasovanje amandma k 3. členu ratifikacije. K 3. členu predloga zakona. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (17 poslancev.) Kdo je proti? (30 poslancev.)
Amandma ni dobil večinske podpore.
Na glasovanje dajem 3. člen. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen? (46 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Opravili smo razprave o vloženih amandmajih. Prehajamo na razpravo o preostalih treh členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Kdo želi besedo? Nihče. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem preostale člene. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (45 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Preostali členi so sprejeti.
Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.) Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (39 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Naslov zakona je sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da v drugem branju, v predlogu zakona ni bil sprejet noben amandma. Ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.) Na glasovanje dajem zakonski predlog v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (41 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo zakon sprejeli.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O POSOJILU - PROJEKT ZA POSODOBITEV EVIDENTIRANJA NEPREMIČNIN MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN MEDNARODNO BANKO ZA OBNOVO IN RAZVOJ. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Zakon je obravnaval odbor za mednarodne odnose. Ali želi poročevalec odbora besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ali želijo besedo poslanke in poslanci? Besedo želi gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Gre sicer za čisto rutino, za potrditev, če se ne motim, najetja kredita za približno 3 milijarde tolarjev, kar tako, brez vsake odgovornosti.
Ob tem bi hotel povedati samo to - no, vi se kar smejte, tisti, ki imate tako lahke roke! - da že razumem to, da je treba to financirati na nek način oziroma sprejeti zakon, ki smo ga ne dolgo tega sprejeli v državnem zboru, kjer se ugotavlja, da je treba urediti nepremičninske evidence zaradi različnih razlogov, predvsem pa zaradi tega, da bi te izboljšane evidence nepremičnin prispevale k učinkovitejšemu trgu nepremičnin. No, takrat, ko se je to sprejemalo, smo ugotavljali - mislim, da ni brez pomena - da v preteklosti te evidence niso bile izvajane ažurno, tako kot bi morale biti. Tu ni nikoli nihče vprašal, zakaj niso bile ažurno izvedene; ob vsaki spremembi lastništva ali prepisov bi bilo treba te nepremičninske evidence ažurno izvajati, vendar se niso izvajale. Zaradi tega se nikogar ne pokliče na odgovornost in sedaj bo potrebnih približno 5 milijard in še nekaj več denarja, da se bodo te evidence vsaj približno spravile v nek red. Potem se sprašujem, kdo bo to sedaj plačal. Plačali pa bodo v končni fazi, namesto da bi takrat plačali tisti, ki so te evidence zahtevali oziroma so jih potrebovali, se pravi, skozi celo obdobje v prejšnjem sistemu, bodo sedaj to plačali na račun nekoga davkoplačevalci. Za kaj drugega, seveda, tu ne gre.
Sprašujem se pa tudi, kdo bo imel korist od teh novih evidenc, da bo lahko po nekem lažjem postopku, v zelo kratkem času prišel do podatkov oziroma da se bodo te evidence lahko hitro izvajale in da se bodo nepremičnine bolj hitro tudi prodajale in menjavale lastnike. To je seveda vse pozitivno. Ampak kdo bo od tega seveda imel koristi? Zdajle to od nas zahteva tudi EU zaradi pristopnih sporazumov. Jaz pravim, dobro, saj tukaj zdajle, kolikor sem prebral iz tega zakona, nekako zasledim, da približno 3 milijone evrov bo dal Phare. Jaz upam, da so to nepovratna sredstva za ta program. Vendar kljub temu je moje prepričanje, če Evropa hoče trgovati v naši državi z nepremičninami, kar si seveda absolutno želi, bi bilo prav, da bi od njih zahtevali več nepovratnih sredstev za ta program. V glavnem zaradi tega, ker ni tukaj napisano v tem zakonu in nikjer drugje nisem opazil, da bi kdorkoli zaradi tega, ker niso bile te evidence v preteklosti izvedene, tako kot je treba, bil poklican na odgovornost, jaz za ta zakon ne bom glasoval. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kelemina. Ali želi še kdo besedo? Predstavnik vlade, prosim, državni sekretar.
VALTER REŠČIČ: Hvala. Spoštovane poslanke in poslanci! Uspešna izvedba teh projektov, ki se bodo financirali s tem kreditom, bo dala med drugim tudi učinek, da če bo prišlo zaradi tega, ker bodo imele banke na osnovi teh evidenc možnost dajanja hipotekarnih kreditov, do zmanjšanja obrestnih mer za eno odstotno točko do 100 milijonov dolarjev letno manjših stroškov za posojilojemalce, kot so bili doslej. Tako bodo dejansko učinki ostali v Sloveniji. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju Reščiču. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem. Ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, zboru predlagam, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (38 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (37 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZAKON O RATIFIKACIJI OKVIRNEGA SPORAZUMA O POSOJILU MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN SKLADOM SVETA EVROPE ZA SOCIALNI RAZVOJ. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi poročevalec odbora besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ali želite besedo poslanke in poslanci? Besedo želi gospod Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa za besedo. Poslanke in poslanci! Dve besedi je vendarle treba reči o ratifikaciji oziroma o predlogu zakona o ratifikaciji okvirnega sporazuma o posojilu med Republiko Slovenijo in Skladom Sveta Evrope za socialni razvoj. Ta ratifikacija, ki jo bom seveda podprl, bo prižgala očitno zeleno luč, da bomo lahko začeli črpati tisto posojilo, ki nam ga je Evropa odobrila že januarja leta 1997. Poteklo bo sedajle tri leta in očitno ta vlada in tudi državni zbor, ne vem, koliko je sicer tukaj krivde državnega zbora, verjetno še najmanj, potrebuje tri leta, da uspe prižgati zeleno luč za denar, ki nam ga je Evropa namenila za obnovo šolske infrastrukture v Sloveniji. Torej januarja 1997. leta so nam odobrili posojilo, zakon o najetju tega posojila smo sprejeli 24.7.1998, to se pravi leto in pol kasneje in še leto in pol kasneje očitno sprejemamo tudi to ratifikacijo, s katero bomo lahko začeli črpati to posojilo. Očitno se bo to zgodilo šele v letu 2000, čeprav v zakonu o najetju posojila, ki smo ga sprejeli leta 1998, piše takole: "Republika Slovenija bo za uresničitev programa iz prejšnjega odstavka, upoštevajoč posojilo sklada Evrope za socialni razvoj, zagotovila letno po cenah na dan 30.5.1998 leta 1998 9 milijard 900, leta 1999 9 milijard 400 itn., vse do leta 2002." Zamudili smo torej vsaj dve leti. V letošnjem proračunu je zapisan po moje še nek nesmisel, predvsem v obrazložitvi letošnjega proračuna, v tistem delu, kjer se govori o investicijah v šolsko infrastrukturo, kjer piše približno takole, da bomo v letu 2000 in 2001 uspeli zagotoviti tudi tisti denar, ki bi ga morali že leta 1999 oziroma leta 1998 in leta 1999. Torej tukaj pa seveda, ko ravno govorimo o hitrih postopkih, ni bilo hitrega postopka in ta hitri postopek bi tukaj seveda moral biti. To je ta moja pripomba.
Druga pripomba oziroma je pa pravzaprav bolj vprašanje. V tej ratifikaciji imamo opravka s posojilom 9 milijard 194 milijonov 208.800, v zakonu pa imamo opravka s številko 9 milijard 203 milijone 490.200 tolarjev. Zanima me, v čem je sedaj ta razlika. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Mežan. Državni sekretar Reščič. Gospod Moge najprej, nato pa državni sekretar.
RUDOLF MOGE: Predsednik, hvala lepa za besedo. Tudi predlagateljem zakona bi zastavil vprašanje. Gre pa za sledečo zadevo. Zakon o najetju tega pariškega kredita, ki ga je državni zbor sprejel že pred letom, se veže na ratifikacijo o najetju tega kredita s tem, da bo država zagotavljala del sredstev za infrastrukturo v izobraževanje. Moje vprašanje je pa naslednje - danes seveda bom to ratifikacijo podprl, ampak ker sprejemamo te stvari - ali so denarni tokovi v državi takšni, da bi zaradi nastalih obveznosti za osebne dohodke v vzgoji in izobraževanju v letošnjem koledarskem letu, v proračunu, v katerem smo namenili določeno število milijard za infrastrukturo v šolstvu, ali se bo zaradi tega, ker so nastale večje potrebe na osebnih dohodkih, vzelo iz investicij 2 milijardi in se bo ta denar prelil v osebne dohodke, kar bi pomenilo potem še večji kolaps, kot ga je gospod Mežan pred menoj navedel.
Sprašujem, ker bomo tole ratificirali, ker je to vezano, tudi na zakon ali letos grozi nevarnost, da se bo zmanjšal tisti obseg investicij v šolstvu za 2 milijadi, ki smo ga s proračunom za leto 1999 že sprejeli?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Reščič, prosim.
VALTER REŠČIČ: Hvala. V ratifikaciji okvirnega sporazuma je končna cifra, ki jo bo Republika Slovenija dobila od sklada, 9 milijard 194. Tista številka, ki je bila pač v zakonu, je drugačna, ampak ta je tista, ki bo dejansko zagotovljena. Tukaj gre za refundacijo sredstev, ki jih republika, torej 40-procentno refundacijo, s strani sklada, sredstev, ki jih republika zagotavlja v proračunu za program, ki je bil predložen skladu. Ocena je, da v januarju mesecu bomo lahko koristili, torej procentualno glede na izvedeno, približno 5 milijard tolarjev. Se pravi, da nekje manj kot polovica programa je v tem času že bila izvedena oziroma zagotovljena sredstva, preostalo bo pač izvedeno v naslednjem obdobju. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kaj pa vprašanje kolega Mogeta? Kolega Moge je prav tako postavil vprašanje.
VALTER REŠČIČ: Vem, ampak na to vprašanje verjetno bi bilo dobro ob obravnavi proračuna, da se torej odpre diskusija. Kar bo sklad zagotovil, torej glede sredstev, ki jih zagotavljamo s tem sporazumom, je, da v okviru programov, ki so bili navedeni takrat ob sprejemu, torej ob odobritvi, in vrednostih, ki so bile tam navedene, strukturo, ki je bila navedena v smislu gradnje in ostalih storitev, bo refundacija izvršena. Okrog teh zadev, ki pa so dejansko vezane na samo izvedbo in menedžiranje proračuna ministrstva za šolstvo, pa mislim, da je treba na eni drugi seji debatirati. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo. Ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (39 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celot? (30 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo zakon sprejeli in s tem tudi zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 5.a TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O POPOTRESNI OBNOVI OBJEKTOV IN SPODBUJANJU RAZVOJA V POSOČJU - SKRAJŠANI POSTOPEK. Predlog zakona sta v obravnavo zboru predložila poslanca, kolega Božič in kolega Mozetič. Ali želita predstavnika predlagatelja besedo? Besedo ima gospod Božič.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Ta predlog dopolnitve zakona je zelo preprost. Gre namreč za to, da smo v lanskem letu ob sprejemanju zakona v 47. členu pustili, da so oproščene dodatne oprostitve vlaganj v proizvodne zmogljivosti samo pravne osebe, niso pa oproščeni privatniki, samostojni lastniki. In tako se je zgodilo v letu 1998, da so pravne osebe lahko uveljavljale to oprostitev, medtem ko jo zasebniki niso mogli.
Tako so izgubili leto 1998. Zato s kolegom predlagava, da se v ta člen, v člen 47, vnese dopolnilo, da velja tudi za osebe, privatne lastnike v Posočju, to se pravi, v občinah Bovec, Kobarid in Tolmin, in to za leto 1999 in leto 2000.
Malo nerodno je bilo, ker je že vlada poprej vložila spremembo oziroma dopolnitev zakona po hitrem postopku, pa ga je umaknila prav na željo, da bi ta zakon bil danes sprejet oziroma to dopolnilo, da bi ga lahko koristili za napovedi v letu 1999, ki se izteka. Tako pravzaprav tudi hvala vladi, da je to z razumevanjem sprejela.
Malo bolj nerodno je to, da zakon je bil objavljen, je veljal in bil napisan in tisti, ki je lansko leto, se pravi v letu 1998 vlagal v opredmeteno proizvodnjo, ni bil oziroma ne more biti deležen te oprostitve, češ, vsi se pač izgovarjajo, da je to težko izračunati. Lahko bi rekli pa tako, ali bi kdo odstopil od izterjave tistega, česar bi nekdo ne plačal. Najbrž bomo še govorili v tej dvorani tudi o tistih, ki bodo morali kaj vrniti.
Poleg tega moram reči, da smo danes na odboru za infrastrukturo in okolje sprejeli tudi amandma na ta zakon. Ta amandma podpiram in mislim, da ga bomo lahko zelo hitro sprejeli. Hvala lepa za poslušanje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Božiču. Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora. Besedo ima predsednik odbora, kolega Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Odbor je predlog sprememb zakona obravnaval na dveh sejah.
Prvič se je opredelil do tega, da predlaga uvrstitev na dnevni red in podpira skrajšani postopek.
Pri drugi obravnavi, kot rečeno, danes - zaradi tega se, mislim, da ravno v tem trenutku delijo tudi amandmaji odbora oziroma dodatno poročilo - pri drugem delu obravnave pa je predvsem glede na pripombe sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki ima določene pripombe s pravno sistemskega vidika, odbor pripravil določene amandmaje.
Odbor predlaga, da spremembe zakona sprejmemo, skupaj z amandmaji, ki jih je odbor pripravil. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Presečniku. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Sekretariat še nima amandmajev, pravi - se delijo. Predstavnik sekretariata je najverjetneje sodeloval na seji odbora? Je sodeloval.
Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Še prej sem pozabil vprašati, ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Ker ni razprave, jo zaključujem.
Prehajamo na odločanje o posameznih amandmajih. V gradivu, dodatnem poročilu odbora za infrastrukturo in okolje z dne 21.12.1999 je razvidno, da je odbor na podlagi razprave in mnenja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve sprejel amandmaje k 1., 2. in 3. členu. Dva amandmaja sta redakcijske narave, prvi amandma pa je vsebinske narave.
V razpravo dajem torej 1. člen in amandma k 1. členu. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem amandma k 1. členu. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma odbora? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen smo v celoti spremenili.
Na glasovanje dajem amandma k 2. členu, ki se glasi: "Člen se črta." Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 2. členu? (42 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, črtali smo 2. člen.
V razpravo dajem 3. člen in amandma odbora, ki se glasi: Za besedama "Uradni list" se dodasta besedi "Republike Slovenije". Ostalo besedilo do konca stavka pa se črta. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem amandma k 3. členu. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 3. členu? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo sprejeli amandma k 3. členu in s tem spremenili 3. člen.
Sprejeli smo amandma, na glasovanje dajem 3. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen v celoti? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Razpravljati in glasovati moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.) Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za naslov? (52 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo naslov zakona sprejeli.
Prehajamo na tretjo obravnavo predlog zakona. Ugotavljam, da so bili k predlogu zakona v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k 1. in 3. členu in seveda tudi k 2. členu. Ali želi kdo od kvalificiranih predlagateljev vložiti amandma? (Ne želi.) Ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.) Sprašujem sekretariat, ali je bila zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona? (Ni bila.) Prehajamo na glasovanje o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo zakon sprejeli v celoti.
S tem zaključujem 5.a točko dnevnega reda.
V prejšnji napovedi sem napačno napovedal, katera točka ni v celoti pripravljena. Točka 6 še ni v celoti pripravljena. Samo poročilo matičnega delovnega telesa še čakamo.
Tako prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O FINANČNEM POSLOVANJU PODJETIJ, hitri postopek. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? Prosim, gospa Plavšakova ima besedo.
DR. NINA PLAVŠAK: Novela zakona ima dva sklopa, s katerima spreminja zakon o finančnem poslovanju. Prvi sklop se nanaša na spremembo 12. člena, in sicer po noveli zakona predlagatelj predlaga, da se rok 60 dni, ki je sedaj določen v 12. členu, v katerih mora subjekt, če zaide v likvidnostne težave in postane nelikviden, opraviti ustrezne ukrepe za odpravo te nelikvidnosti oziroma v izteku tega roka predlagati postopek prisilne poravnave oziroma stečaja. Vlada s 1. členom tega zakona predlaga, da se ta rok iz 60 dni skrajša na 45 dni.
Drugi sklop sprememb pa se nanaša na izvedbo prehodnih določb zakona. Po prehodnih določbah zakona se namreč drugo, torej osrednje poglavje zakona začne uporabljati 23. januarja. Hkrati s tem nehajo veljati v prejšnjih zakonih določeni vrstni redi plačil. Predlagatelj z to novelo predlaga, da se za izplačila zajamčenih plač ta prednost podaljša še za nadaljnjih 6 mesecev, z ostalimi spremembami pa se operacionalizira in določno uredi vmesni režim, po katerem bo APP v tem obdobju postopal. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državni podsekretarki, doktor Plavšakovi. Predlog zakona je v obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Odbor predlog zakona podpira. Je pa k 3. členu vložil redakcijski amandma na podlagi pripomb sekretariata in predlagal dva amandmaja za novi A1 in B1 člen, ki odpravlja eno, po našem mnenju, nedoslednost iz osnovnega zakona, takrat, ko je bil sprejet. Namreč, člani svetov zavodov so izenačeni z družbeniki. Družbeniki pa so v primeru zavodov člani vlade oziroma člani občinskega sveta, če gre za občinski zavod. Zato je treba svet zavoda izenačiti z nadzornim svetom v gospodarskih družbah. To, po našem mnenju, nepravilnost iz osnovnega zakona popravljamo s tema dvema amandmajema. Sicer pa predlagamo, da se predlog zakona sprejme
skupaj z amandmaji odbora. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala magistru Kopaču. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? Gospa Bitenčeva, prosim.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod predsednik! Spoštovani zbor! V zvezi z vloženimi amandmaji, ki so bili sicer opredeljeni na samem odboru, vendar v naglici se vse okvire ni doreklo, samo opozarjam, da so bili javni zavodi doslej iz učinka tega zakona izvzeti. Zakon se namreč imenuje zakon o finančnem poslovanju podjetij. V kolikor se v drugem členu "javni zavodi" črtajo in vnašajo potem, seveda v smislu učinkovanja, tudi v tretji člen, kar se tiče njihovih organov, opozarjamo, da za poslovanje zavodov ne veljajo popolnoma isti kriteriji kot za poslovanje gospodarskih družb. Iz tega razloga bi pravzaprav bilo treba to rešitev prilagoditi oziroma bi človek rekel, določiti, katere rešitve tega zakona bi se lahko sploh uporabljale za poslovanje zavodov, vključno z javnimi zavodi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospe Bitenčevi. Prepričan sem, da bo vaše opozorilo v skladu s poslovniškimi določbami tudi ustrezno vključeno v zakon.
Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Feri Horvat, v imenu poslanske skupine združene liste.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavnice in predstavniki vlade. Poslanci poslanske skupine združene liste podpiramo drugi del zakona, se pravi člena 2 in 3, medtem ko ne podpiramo člena 1 in zato predlagamo tudi amandma, da se ta člen črta. Ker gre za načelno vprašanje odnosa do tega zakona, mi dovolite, da obrazložim tako stališče in s tem tudi avtomatsko obrazložim tudi predlog amandmaja.
Vlada v prvem členu predlaga skrajšanje roka za predlog začetka stečajnega postopka od 60 na 45 dni, torej za eno četrtino. Kot razlog za to navajajo sporazum med sindikatom avtoprevoznikov in vlado. Predlagatelj v obrazložitvi oziroma v opisu stanja in razlogih za izdajo zakona navaja, da - citiram - skrajšanje roka na 45 dni ne pomeni sprememb, ki bi imele negativne posledice za dolžnike, in drugič, da je skrajšanje roka pomembno za upnike.
Prva trditev, gospe in gospodje, sploh ne drži, druga le delno ali pa vsaj navidezno daje upanje, da bo problem avtoprevoznikov s tem rešen. Že ob sprejemanju zakona o finančnem poslovanju podjetij smo v naši poslanski skupini opozarjali, da sprejem zakona brez temeljite analize posledic lahko pomeni težave, lahko povzroči stečaje in ukinjanje delovnih mest. Sedaj je tudi gospodarska zbornica Slovenije opozorila na tako verjetno posledico in tudi predlaga črtanje tega prvega člena oziroma skrajšanje roka na 45 dni. Zgodnejše predlaganje oziroma uvedba stečaja ne bi izboljšala likvidnosti podjetij in s tem tudi ne avtomatsko dosegla glavnega cilja tega zakona, torej hitrejše plačevanje terjatev upnikov, v tem primeru avtoprevoznikov. Jaz ne oporekam legitimnosti zahtev avtoprevoznikov, vendar način reševanja njihovega problema na tak način ni ustrezen, pomeni precedens. Kajti jutri se lahko pojavi nek drugi del gospodarstva, ki je v težavah, in predlaga spremembo tega ali nekega drugega zakona. Take rešitve so dejansko nekonsistentne, neprimerne, sploh ko gre za zakon, ki je sorazmerno oster glede na stanje, v katerem je v tem prehodnem obdobju gospodarstvo.
Naj spomnim na to, da so se že določene koncesije oziroma popusti dajali avtoprevoznikom, tako pri nižjih cestninah, ki jih pa koristijo tudi masovno tuji avtoprevozniki, in pa seveda nižje takse ob prestopu meje. Nelikvidnost podjetij lahko povzroči tudi sama vlada s tem, ko nepravočasno vrača oziroma bo vračala preveč plačan DDV, v roku 60 dni oziroma prehodnem obdobju do 30.6. leta 2000, celo v 90 dneh. Zato mi mislimo, da je potrebno, da za reševanje problema avtoprevoznikov vlada najde ustreznejšo rešitev in da te rešitve ne sprejmemo oziroma predlagam, da črtamo 1. člen.
Glede na to, da je v poročilu odbora za finance amandma, ki je identičen oziroma sledi temu, kar je tudi bila intenca poslanske skupine Združene liste, amandma k 3. členu umikamo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Horvat. Stališče poslanske skupine socialdemokratov, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Poslanska skupina SDS samemu zakonu ne nasprotuje, želi pa tudi podati svoje mnenje tako do prvega kot tudi do drugega dela zakona. V prvem delu, kjer gre za skrajšanje roka, v katerem mora vodstvo podjetja podati predlog za uvedbo stečaja s sedanjih 60 na 45 dni, vlada v bistvu priznava, da gre še vedno za veliko krizo delovanja pravne države. Kajti če bi delovala pravna država in bi podjetja na podlagi pogodbenih določil lahko izterjala tiste zneske, ki so že zapadli, potem prav gotovo ne bi prihajalo do takšnih oblik pritiska na vlado, kot je omenjen tukaj. Torej, sporazum med vlado in sindikatom, kar bi se kasneje prililo v zakon in na ta način posredno, v obliki zakona, skušalo vplivati na pravočasno izvrševanje komercialnih obveznosti. Tako menim, da tudi vlada v tem kontekstu mora priznati, da gre tu za mešanje nekih sistemskih ureditev s čisto komercialnimi interesi, kar gotovo na dolgi rok in v tržno ekonomijo ne sodi. Dobro, vlada je popustila in vsaj to pogodbo, ki jo je sklenila s sindikatom avtoprevoznikov, je v tej obliki tudi implementirala; gotovo pa to ni tržen ukrep.
V drugem delu pa velja opozoriti na naslednje. Vlada, ko gre za plačilo davkov, sebi postavlja šestmesečni prehodni rok, medtem ko za vse ostale pravne osebe, ki so predložile takšen ali drugačen instrument v plačilo agenciji za plačilni promet, vsi ti pa so pahnjeni pred eno samo dejstvo: 23.1. se bo nekaj zgodilo, če takrat ne bo dovolj denarja, bodo dobili te plačilne instrumente za nazaj. Na tem mestu bi opozoril samo na eno stvar: eden od najbolj uporabljenih instrumentov za zavarovanje plačil v zadnjem času je bil tako imenovani akceptni nalog; skratka, s tako ostro postavljenim rokom, 23.1.2000, je ta instrument več ali manj izničen oziroma vsi tisti, ki jih posedujejo, jih bodo predložili v vnovčenje, tako da takoj po sprejemu tega zakona - kaj lahko pričakujemo? Blokado, če hočete, pretežnega dela pravnih oseb in v nekem trenutku ohromelost davčnih zavezancev oziroma sploh gospodarstva.
Menim, da to ni pametno. Če je vlada ugotovila, da je potrebno prehodno obdobje za način plačevanja davkov po novem sistemu, potem bi bilo prav, da to prehodno obdobje ne velja samo za državo, ki je na ta način favorizirana, temveč naj to velja tudi za vse ostale.
Kot tretje, v naši poslanski skupini pričakujemo, da bo vlada pojasnila tudi dilemo, na katero je opozorila predstavnica sekretariata za zakonodajo, skratka, jasno pojasnilo, na koga se nanaša 2. člen tega zakona. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Špiletiču. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Pismenih prijav nimam, tako da bodo vaše razprave petminutne. Sedaj se lahko oglasijo tudi predstavniki vlade. Dr. Plavšakova.
DR. NINA PLAVŠAK: Ker je gospod Špiletič želel, da vlada pojasni ali pa komentira opozorilo sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, vas moram opozoriti, da je bilo opozorilo sekretariata dano v zvezi z amandmajem, ki predlaga, da se oblikuje nov A1 člen, ki ga je oblikoval matični odbor, katerega predlagatelj seveda ni vlada. Pravno vsebinsko pa je sekretariat samo opozoril, da v primeru, če se javni zavodi, ki so bili v celoti izvzeti iz režima zakona o finančnem poslovanju, vključijo v ta režim, da je treba določbe zakona za javne zavode uporabljati zgolj smiselno, ker vsi vemo, da po matičnem zakonu nad javnimi zavodi ni mogoče začeti niti stečaja niti prisilne poravnave. Samo to je bilo pa opozorilo predstavnice sekretariata.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Opozorilo sekretariata je torej aktualno, če bo sprejet amandma za 1.A člen. Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Jaz ponovno sprašujem predstavnike vlade, tokrat seveda v svojem imenu, ali so razmišljali o posledicah, ki jih pomeni 23. januar 2000 resnično za tiste pravne osebe, ki so kot zavarovanje plačil vzele akceptni nalog. Vse te pravne osebe bodo jutri priletele na okenca agencije za plačilni promet in prinesle te akceptne naloge in skušale pač vnovčiti, kar se vnovčiti da. In kaj bo rezultat tega? Rezultat tega bo enostavno blokada delovanja gospodarstva. Kako se bo to preseglo? Dobro, vlada pravi 23., če bodo sredstva na računu. V redu, če ne, bomo to pač vrnili. Ampak danes do uveljavitve tega zakona je bil vendarle akceptni nalog nek plačilni instrument s takšnimi in drugačnimi lastnostmi. Tega ne moremo kar tako zanemariti, ker s tem vse tiste, ki so v dobri veri ta instrument vzeli kot obliko zavarovanja plačila, danes pahnemo v položaj, da so ostali čez noč brez zavarovanja. V tem kontekstu ne vem, če nima ta zakon tudi retroaktivnih učinkov. To je razmišljanje, ampak skoraj da, postavite se v vlogo tistega, ki je včeraj v dobri veri vzel nek instrument, danes ga pa izničimo, čez noč.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Državna podsekretarka, dr. Plavšakova želi besedo.
DR. NINA PLAVŠAK: Plačilni nalog je instrument, ki se je med resnimi gospodarstveniki uporabljal samo med likvidnimi in solventnimi firmami. Že po sedanji ureditvi, glede na prejšnji vrstni red, kaj vse je prišlo pred predložene plačilne naloge, je v primeru, da je bil subjekt nelikviden, plačilni nalog pač leta in leta, nekateri ležijo recimo že približno 7 let, ležal na praznem računu, s katerega so se prej prednostno poplačevali ostali po vrstnem redu. Samo s tem zakon ne uniči tega instrumenta. Poleg tega pa bojazen, da bi zato, ker bi se zdaj upniki splašili in bi neutemeljeno vlagali plačilne naloge, še preden so izpolnjeni pogoji, je v bistvu odveč. Po podatkih, s katerimi razpolagam, v takšnih primerih lahko dolžnik, če je bil plačilni nalog predložen na vnovčenje brez pravne podlage, izposluje začasno odredbo, s katero sodišče prepove APP vnovčenje tega plačilnega naloga. Teh začasnih odredb je kar nekaj in praviloma, dobro, pač poznam samo poslovanje ljubljanskega sodišča, ki pa pokrije 50% vseh gospodarskih zadev v Sloveniji, sodišča o takšnih predlogih za začasno odredbo odločajo isti dan, kot so ti predlogi vloženi. Tako te bojazni nedvomno ni. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, kolega Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Repliciram, gospe Plavšakovi. Moje razmišljanje ni šlo v to smer, da bi dolžniki vnovčevali tiste akceptne naloge, ki nimajo ustrezne pravne podlage. Moje razmišljanje je šlo v to smer, da je nelikvidnost v gospodarstvu še vedno velika. To kažejo tudi podatki agencije za plačilni promet.
Akceptnih nalogov je bilo izdanih zelo zelo veliko. In kaj se dogaja v praksi? V praksi se dogaja to, da upniki in dolžniki dnevno v medsebojnem komuniciranju drug drugemu pravzaprav obljubljajo ali pa grozijo - če hočete. Upnik kliče dolžnika, če bo plačal ali ne bo, če ne... Tisti drugi pač nazaj odgovarja: "Ja, saj bom, ne mi še vnovčiti akceptni nalog." Skratka, v nekem živem dogovarjanju je v praksi stanje takšno, da skorajda vsakdo hrani v predalu veliko število akceptnih nalogov, vendar se to ne vnovčuje masovno, ker se to skuša dogovorno vendarle na nek dolgi razumen rok reševati.
Glede na to, da bo s tem zakonom ta instrument postal pravzaprav neveljaven po 23. januarju, pa teh dogovorov enostavno ne bo več. Ampak vsak, ki ima pravni temelj, ki ima zapadle terjatve do upnika, bo jutri prišel na agencijo za plačilni promet in skušal pač tisto poplačati, kar se poplačati da. Njega ne bo zanimalo, ali bo potem upnik blokiran itn. O tem enostavno ne bo razmišljal. In dosegli bomo lahko ohromelost gospodarstva ali pa enega dela gospodarstva. V to smer, mislim, da niste pripravljavci dovolj razmišljali.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo.
Prehajamo na razpravo in odločanje o posameznih členih predloga zakona. V razpravo dajem amandma za novi A1 člen. Predlagatelj je odbor za finance in monetarno politiko. V drugem odstavku 2. člena zakona o finančnem poslovanju podjetij se črtata besedi "javne zavode". Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! Glasujemo torej o amandmaju za novi A1 člen. (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? Predlagatelj amandmaja je odbor. (42 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo novi A1 člen sprejeli.
Prehajamo na razpravo o amandmaju za novi B1 člen. Predlagatelj je odbor. Če ni razprave, ga dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 poslancev.)
Kdo je za ta amandma? (36 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo sprejeli amandma za novi B1 člen.
V razpravo dajem 1. člen in amandma poslanske skupine združene liste: Člen se črta. Matično delovno telo ta amandma podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je ta amandma sprejet. Člen je črtan.
V razpravo dajem 2. člen. Želi kdo besedo. (Ne.) Na glasovanje dajem 2. člen. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (35 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
V razpravo dajem 3. člen in amandma odbora. Amandma poslanske skupine združene liste je umaknjen. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem torej amandma odbora k 3. členu. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 3. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen? (43 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 3. člen sprejet.
V razpravo dajem 4. člen. Ker ni razprave, ga dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen? (40 poslancev.) Kdo je proti? (1 član.)
Ugotavljam, da je 4. člen sprejet.
V razpravo dajem naslov zakona. Ker ni razprave, jo zaključujem in ga dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (45 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo naslov zakona sprejeli.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona.
Ugotavljam, da so bili k predlogu zakona sprejeti amandmaji za 1.a, 1.b člen in k 1. in 3. členu. V imenu poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije je Janez Kopač vložil amandma k A1 členu. V 2. členu zakona se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: "Ne glede na prvi odstavek tega člena, se za javne zavode smiselno uporabljajo samo določbe 4. do 15. člena tega zakona." Obrazložitev: Ker nad javnim zavodom ni mogoče začeti stečajnega postopka oziroma postopka prisilne poravnave, je v primeru, da se določbe zakona uporabljajo tudi za javne zavode, treba te določbe uporabljati smiselno, torej posebni naravi javnih zavodov primerno. Ali boste vložili amandma kolega Kelemina? Prosim. Razprava.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani gospod predsednik. Mi bi v tretji obravnavi vložili amandma k 1. členu, če je možno, in bi zato potrebovali, jaz mislim, 10 minut odmora. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo od kvalificiranih predlagatelj vložiti amandma? Če to želi, prosim, da to stori. Da, da. Prekinjam torej to točko dnevnega reda, da bo lahko poslanska skupina tudi pripravila amandma k 1. členu.
Nato prehajamo k 8. TOČKI DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UGOTAVLJANJU KATASTRSKEGA DOHODKA, skrajšani postopek. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnica vlade besedo? Besedo ima gospa Milojka Kolar, državna sekretarka.
MILOJKA KOLAR: Hvala za besedo. Cenjene poslanke, poslanci. Zelo na kratko. Vlada predlaga predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, po skrajšanem postopku, predvsem iz razloga, da omogoči davčnim zavezancem uveljavitev novih pravic, ki jih je dal zakon o davku na dodano vrednost in zakon o trošarinah. Kot veste, je po omenjenih dveh zakonih možno, da davčni zavezanci dobijo pravico oziroma koristijo tako imenovano povšalno nadomestilo za povračilo vstopnega davka in v skladu z zakonom o trošarinah koristijo povračilo trošarin za mineralna olja, za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, ki jo ta uporablja za pogon.
Glede na to, da v dejanskem katastru niso evidentirane vse kulture, ki so trenutno na posameznih področjih, in ker je seveda pogoj za uveljavitev teh pravic s strani davčnih zavezancev tudi dejansko stanje gojitve neke kulture v katastru, predlagamo s to spremembo zakona, da se po relativno kratkem in skrajšanem postopku na novo ugotovi dejanska kultura, ki se goji na določenem območju. Gre za približno 100 hektarjev, predvsem za gojenje sadovnjakov. S tem po eni strani omogočimo, da davčni zavezanci koristijo te pravice, ki so dane po dveh zakonih, po drugi strani pa tudi pravico oziroma možnost države, da pobere oziroma da od teh dejanskih kultur plačajo dejanski katastrski dohodek. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospe Kolarjevi. Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Odbor je podprl obravnavo po skrajšanem postopku. Na podlagi pripomb sekretariata pa je tudi na nek način vrnil vladi predlog zakona v dodelavo, kajti napisan je bil, lahko rečemo, precej površno. No, vlada je potem to mnenje odbora, ki je v glavnem nastalo na podlagi mnenja sekretariata, tudi upoštevala v obliki svojih amandmajev, s katerimi je tako rekoč zamenjala celotno besedilo tega izjemno kratkega predloga zakona.
Odbor je te amandmaje vlade podprl in predlaga zboru, da predlog zakona skupaj z amandmaji vlade oziroma amandmaji, ki jih odbor podpira, sprejme. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala mag. Kopaču. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Ker ni razprave, jo zaključujem.
Prehajamo na odločanje o posameznih amandmajih. Zakon ima tri člene in imamo tri amandmaje.
V razpravo dajem 1. člen zakona in amandma vlade, ki ga odbor podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; 1. člen je v celoti spremenjen.
Smo pri 2. členu in amandmaju vlade, ki ga delovno telo podpira. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; 2. člen je v celoti spremenjen.
V razpravo dajem 3. člen: "Zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS." Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.) Dajem ga na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da sta bila k predlogu zakona v drugi obravnavi sprejeta dva amandmaja, k 1. in 2. členu. Ali želite k dvema členoma vložiti amandmaje? (Ne želite.) Ali želi kdo razpravljati o zakonu v celoti? (Ne želi.) Sekretariat sprašujem, ali je bila zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona? (Ni bila.) Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo zakon sprejeli in s tem tudi zaključujem to točko dnevnega reda.
Preden preidemo na zakon o upravnih taksah, sprašujem, ali so bili že vloženi amandmaji k tretji obravnavi predloga zakona o finančnem poslovanju podjetij? Ne še.
Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O UPRAVNIH TAKSAH, HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnica vlade besedo? Prosim, gospa Kolarjeva, državna sekretarka.
MILOJKA KOLAR: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci! Področje upravnih taks v Republiki Sloveniji trenutno ureja množica predpisov, nekateri so celo še iz bivše SFRJ. Tako kot je bilo danes pri predlogu dnevnega reda že omenjeno, se je prvič, ko se je ta zakon sprejemal, v bistvu sprejemal tri leta, kar je zelo dolgo obdobje. Zaradi tega je danes situacija taka, da je to področje urejeno po številnih področnih predpisih in delno tudi po zveznih predpisih še.
Ob razglasitvi samostojnosti so na to področje upravnih taks, poleg bivših republiških predpisov, posegali tudi posamezni področni zakoni, na podlagi katerih pristojni ministri ali vlada določajo posamezne pristojbine za določene storitve oziroma spise, čeprav gre za upravne zadeve, katere bi morale biti uvrščene v enoten sistem upravnih taks. Tako, kot je na primer taksa v zvezi s standardizacijo, bodisi potem taksa v skladu z zakonom o meroslovju in še niz drugih taks, ki so uvedene po posameznih področnih zakonih. Zaradi tega je sprejetje novega zakona o upravnih taksah potrebno tako z vidika nadomestitve že omenjenih področnih predpisov, kot tudi zveznih predpisov in tudi zato, da imamo na enem mestu sistemsko urejene takse, ki sodijo v pomemben del področja javnih financ.
Pri pripravi predloga zakona je predlagatelj enako, kot že pri prvem sprejemanju zakona, upošteval načelo enotnosti državnega proračuna in načela financiranja občin, ki so opredeljena v zakonu o lokalni samoupravi in v zakonu o financiranju občin. Nadalje je pri pripravi zakona predlagatelj izhajal tudi iz dejstva, da mora zakon o upravnih taksah celovito obravnavati področja plačevanja dajatev za storitve, pomeni za vsa upravna dejanja, ki jih upravni organi in drugi nosilci javnih pooblastil opravijo na zahtevo strank v upravnem postopku. Istočasno mora zakon zajeti tudi vsa tista dejanja in spise, ki sicer niso - strogo gledano - del upravnega postopka, so pa vezani za uradno dejavnost upravnih organov oziroma za izvrševanje javnih pooblastil s strani nosilcev le-teh in morajo biti določeni kot upravne takse.
Predlog zakona upošteva splošno načelo enakopravnosti tako domačih in tujih državljanov glede plačevanja upravnih taks. Kljub temu da zakon kot osnovno načelo vpeljuje določanje takse v točkah, dopušča možnost tudi drugačnega določanja le-teh, bodisi v odstotkih od vrednosti predmeta, za katerega se plača taksa, bodisi tudi v evrih, kadar se taksa pobira v tujini pri slovenskih diplomatskih ali konzularnih predstavništvih. V slednjem primeru je to potrebno zaradi transparentnosti in večje razumljivost tako določenih taks tudi za tujce.
Takse se lahko vplačujejo bodisi v taksnih vrednotnicah ali v gotovini. Taksni zavezanec je dolžan plačati le takso, ki je odmerjena na podlagi in v skladu z zakonom, zato je v predlog zakona vgrajen mehanizem povračila preveč plačanih upravnih taks, kot tudi način izterjave taks, ki jih je taksni zavezanec dolžan plačati, pa jih ni poravnal. Predlog zakona ne uvaja posebnih novih upravnih taks, prenaša pa med upravne takse nekatere pristojbine, ki so se doslej obračunavale in izkazovale posebej - na primer, nekatere pristojbine na področju varstva pravic intelektualne lastnine. Posamezne takse so prilagojene s spremembo v osnovni področni zakonodaji, bodisi da gre to za carinsko področje, področje notranjih zadev, geodetskega področja in podobno.
Za zaključek pa še nekaj besed o zakonu o državnih taksah, ki ga je državni zbor že obravnaval, pa na ponovnem glasovanju po vetu ni dobil zadostne podpore. Novi predlo zakona ne predvideva več dviga vrednosti točke. Mnogi se boste še spomnili, da je tisti zakon imel vrednost točke definirano v višini 20 tolarjev. Sedanji zakon definira vrednost točke v višini 15 tolarjev, kar je enako sedaj veljavni vrednosti točke po uredbi vlade za plačevanje teh taks. To se pravi, vrednost točke ostaja na istem, sedaj veljavnem nivoju.
Dodatno seveda, kar je pa odgovor mogoče še tudi na vprašanje pri sprejemanju dnevnega reda, zakaj vlada ni prej prišla s tem zakonom. Naj omenim, če se ne motim, je notri najmanj 97 različnih taks, da je bilo potrebno dolgotrajno usklajevanje z vsemi področnimi zakoni, z vsemi resorji in glede na to, da so predvsem število točk pri duplikatih bile pri prvem sprejetem zakonu - kar je bilo očitano tudi v vetu - je bilo to število točk pri duplikatih povsod ponovno preverjeno in tudi korigirano. Zato menimo, da cenjeni zbor lahko predlog zakona sprejme. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospa državna sekretarka. Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Prosim predsednika. (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim, gospod Izidor Rejc, poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod podpredsednik, gospe in gospodje. Nisem prišel izpred skupine zaradi tega, ker sem sam, pa da bi povedal, da nismo proti, ker bi potem seveda malo čudno izgledalo. Vendar tega, kar je zdaj gospa državna sekretarka povedala, nikakor ne moremo odobravati, da je trajalo toliko časa, da smo se poslavljali od te naše bivše države. Menim, da tudi v bruseljskih krogih to še vedno vedo in vidijo, da se te zadeve še niso končale - prvič.
Drugič pa ne morem si misliti, da je ta predlog sprememb in dopolnitev zakona o teh taksah bil tak problem, ker kadar gre za pridobivanje denarja, so bili na financah vedno dovolj hitri in se jim je vedno zdelo vredno čas porabiti za to. Tako da ni nobenega opravičila in menim, da bo treba to v glavnem sprejeti. Prav pa je, da se ta zadeva res imenuje, da je to slovenski zakon in da smo se poslovili od starih navad in razvad. Mi bomo podprli. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še katera poslanska skupina besedo? Ne. Potem dajem besedo poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimam, razprava je na pet minut. Kdo želi besedo? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem splošno razpravo.
Prehajamo na drugo obravnavo, to je na razpravo in odločanje o posameznih členih in o predlogu zakona. Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo člena 189 poslovnika razpravlja in glasuje o vseh členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. S tem vas želim opozoriti, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
V razpravo dajem 1. člen in amandma k 1. členu, ki ga imate v pregledu z datumom 21. 12. 1999. To je amandma odbora, ki ga vlada podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (41 prisotnih.) Drugič ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Naslednje ugotavljanje prisotnosti bo bo 17.38 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 17.27 uri in se je nadaljevala ob 17.38 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: ... (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 1. členu? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 1. člen. Ugotovimo sklepčnost! (42 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
1. člen smo sprejeli.
V razpravo dajem amandma k 4. členu in 4. člen. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajam na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 4. členu? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 4. člen. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Člen smo sprejeli.
Smo pri 8. členu in amandmaju, ki ga je vložil odbor. Vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajam na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 8. člen. Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.
Kdo je za 8. člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen 8 smo sprejeli.
Smo pri 12. členu in amandmaju odbora, ki ga vlada podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajam na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 12. členu? (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 12. člen. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 12. člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen 12 smo sprejeli.
Smo pri 17. členu. Amandma odbora, vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajam na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 17. člen. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 17. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo 17. člen sprejeli.
Smo pri 23. členu in amandmaju odbora, ki ga vlada podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 23. člen. Ugotovimo prisotnost! (38 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 23. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 23. člen sprejet.
Smo pri 24. členu, imamo dva amandma, oba vlaga odbor za finance, vlada ju podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 24. člen. Ugotovimo prisotnost! (39 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 24. člen? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 25. členu - amandma odbora, vlada ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajam na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 25. člen. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Počasni ugotavljamo drugič sklepčnost. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 25. člen? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 25. člen sprejeli.
V razpravo dajem 31. člen in dva amandmaja, ki ju vlaga odbor in vlada oba podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 31. člen. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 34. členu in amandmaju gospoda mag. Kopača in drugem amandmaju vlade. Aha, se opravičujem! Samo amandma gospoda Kopača je k 34. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 34. člen. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Imamo amandmaje k taksnim tarifam. Prvega predlaga vlada k 12. številki. Želi kdo razpravljati? (Nihče.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem tarifno številko 12. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da smo taksno tarifo 12 sprejeli.
Smo pri taksni tarifi 20, h kateri je vložen amandma odbora, ki ga vlada podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem tarifno številko 20. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo tarifno številko 20 sprejeli.
Smo pri tarifni številki 53, h kateri je vložen amandma odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem taksno številko 53. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Taksna tarifa 53 je sprejeta.
Smo pri taksni tarifi številka 55. Amandma odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem taksno tarifo 55. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet. Številka je sprejeta, se opravičujem.
Smo pri taksni tarifi številka 90. Amandma odbora. Vlaga ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem tarifno številko 90. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Taksna tarifa 90 je sprejeta.
Opravili smo razpravo o vloženih amandmajih. Prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji in preostalih tarifnih številkah. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da so preostali členi in tarifne številke sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje. Razpravljati moramo še o naslovu zakona. Želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.) Na glasovanje dajem naslov zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za naslov? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da so bili k predlogu zakona vloženi v drugi obravnavi amandmaji. Želijo predstavniki vložiti amandma v tretjo obravnavo? Ne želi nihče. Na podlagi tretjega odstavka..., se opravičujem. Odpiram razpravo o zakonskem predlogu v celoti, če kdo želi razpravljati. (Ne želi.) Ker ne želi nihče razpravljati, tudi amandmajev nimamo, sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, ali smo usklajeni glede na amandmaje. Smo usklajeni. Hvala lepa. Ker smo usklajeni, lahko odločamo o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (46 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Vračamo se na točko 7. Imamo dva amandmaja v tretji obravnavi, in sicer amandma... Najprej sprašujem, ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.) Prehajamo na razpravo o vloženih amandmajih. Najprej imamo poslansko skupino LDS, ki vlaga amandma k A1 členu. Želi kdo razpravljati? Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. Samo to bi rad povedal, da to odgovarja na tiste pomisleke sekretariata za zakonodajo, ki so bili prej izraženi ob amandmaju odbora. Zato predlagam, da amandma podprete. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Imamo še amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke za novi 1.a člen. Gospod Kelemina, prosim.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Mi zdajle k temu 1. členu nazaj uvajamo tisto, kar je bilo dejansko v drugi obravnavi črtane. Predlagali smo zato, ker se nam zdi nekorektno, da dejansko zdajle nekdo, celo nevladna stranka predlaga črtanje nekega dogovora, ki je bil z veliko težavo izpogajan in na katerega celo predlagatelj in vlada kot sama taka nista imela nobenih pripomb.
Lepo piše tukaj, da predlagatelj ocenjuje, da pač ta predlog s 60 na 45 ne pomeni nekih bistvenih sprememb in ne bo nekih bistvenih posledic za dolžnike. In zdajle kar tako iz obrazložitve, ki je popolnoma nekorektna - po moji oceni - priti do tega, da bo to uničilo, ne vem, toliko in toliko podjetij in pripeljali toliko in toliko novih delovnih oziroma nezaposlenosti in izgube delovnih mest brez vsakih analiz, brez vsakih dokazov, je izredno nekorektno. In zdajle, če hočete spet, da bo potem na osnovi tega, da bomo sprejeli oziroma da bo sprejeto tako, kot je bilo zdajle v drugi obravnavi, če bi radi zopet imeli probleme, potem povejte. Potem povejte, da hočete spet nagajati in da spet hočete, da bi se zadeve v tej državi zapletale. Če pa nočete, potem bi pa jaz prosil, da vzamete toliko razumnosti in da to spravimo nazaj, kar je bilo s težkimi pogoji izpogajano. Tega ne moremo dopustiti, da bomo tako na lahek način neke stvari metali ven, za katere so potekala tako dolgotrajna pogajanja, ki so povzročala že toliko stroškov naši državi.
Jaz mislim, da tega ne moremo dovoliti in z vsemi sredstvi to zagovarjamo in prosim tudi, da vsi ostali vzamete toliko razuma in poskušate upoštevati tisto, kar je bilo dogovorjeno in kar je tudi vlada predlagala, da naj se dejansko sprejme. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Kelemina. Še gospod Horvat želi besedo.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Najprej jaz upam, da ne bomo v nekaj minutah tako spremenili mnenja, kot smo s pretežno večino glasovali za amandma: od 52 poslancev 38 za, 6 proti, da bi zdaj res spremenili za 180 stopinj mnenje in drugače glasovali. To je prvo.
Drugo. Jaz ne dvomim v dober namen kolege Kelemine, vendar, ko govori o korektnosti ali nekorektnosti, mislim, da uporablja prehude besede. In ko govori o tem, ali pa kot nek očitek, da združena lista predlaga ta amandma, moram reči, da je bolj nenavadno, da vodilna opozicijska stranka, ki dostikrat očita prav združeni listi, da podpira predloge vlade, da zdaj to vodilna stranka oziroma poslanska skupina predlaga amandma, ki gre v podporo predlogu vlade.
In še to naj povem, da danes na odboru za finance, ko sem predstavil argumente za ta amandma, da predstavnica vlade ni oporekala tem argumentom; obratno, jih je sprejela. In zdaj tisto, kar je pa bistveno - sama vsebino. To je bilo mimogrede.
Kolegice in kolegi, jaz sem v svoji razpravi, ko sem utemeljeval, zakaj je potrebno sprejeti tak amandma, povedal, da ne oporekam legitimnosti in tudi problemom avtoprevoznikov, da so dali pobudo in sklepali sporazum z vlado za rešitev njihovih problemov. Vendar ponovno trdim, da reševati probleme nekaj podjetnikov na račun celotnega gospodarstva in mu zaostrovati že itak dovolj ostre pogoje, da je to nekorektno, če tako ravnamo. Iščimo rešitev, ki je korektnejša, primernejša, ki ni v škodo celotnega gospodarstva. Naj bi se vlada potrudila še malo in tako rešitev tudi našla. Kam pridemo, če bomo delali naprej tako, da bo, vedno ko bo skupina podjetnikov, ko bo tudi objektivno prizadeta in bo predlagala rešitve, ki bodo šle v škodo pretežnega dela gospodarstva. In za to gre tukaj pri tem amandmaju. Nisem omenil, ne govorim na pamet, faks Gospodarske zbornice Slovenije od včeraj - in ta zbornica predstavlja velik del gospodarstva - oporeka taki rešitvi in opozarja pred negativnimi posledicami. Tako da trditi, da to ne bo imelo negativnih posledic, ni res.
In pa še naslednje: sam ta amandma, če bi ga tudi sprejeli oziroma tako rešitev in skrajšali rok, avtomatsko ne rešuje problema hitrejšega plačevanja v teh primerih, ki jih kolega Kelemina opravičeno navaja - recimo - podizvajalci pri veliki gradbenih delih, ker ta zakon ne ureja roka plačil. Potem bi bilo treba urediti še dodatno rok plačila in ga skrajšati. In se da potem drugo rešitev najti in jo je potrebno najti za take primere, ko nekdo izseljuje ali pa tudi izigrava kooperante oziroma podizvajalce. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa.
FRANC (FERI) HORVAT: Predlagam, da tega amandmaja ne podpremo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Replika gospod Kelemina. Kolegi, malo prosim še potrpljenja. Bomo ta zakon izglasovali pa ... 5 minut ima repliko, nič več. Prosim.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Če sem kako hudo, preveč hudo besedo povedal, seveda se opravičujem, ampak ne glede na to, jaz smatram, ko pravite, zakaj je tako hitro to šlo skozi. Ja seveda, saj v bistvu smo malo - mogoče..., ne bom, da ne bom koga užalil - raztreseni ali pa kar pritiskamo, nič ne gledamo veliko, ne. In je dejansko šlo in to kar zleti mimo. Dejansko tudi sam, če po pravici priznam, nisem utegnil slediti tako hitro, ker še kake druge stvari vmes pripravljam. In mimo grede zadeva gre skozi. Tako, da se tudi takrat nisem prijavil takoj pri obravnavi teh amandmajev v drugi obravnavi in sem pač zadnji trenutek te stvari opazil.
Samo zdajle glede na to, kar ste vi povedali, ne. V bistvu pomeni, da vlada ne ve, kaj dela. Vi zdajle ugotavljate, da bo to nemogoča posledica oziroma bodo težke posledice zaradi spremembe tega plačilnega roka, razumete, teh 15 dni. Vlada je pa tukaj takrat povedala - saj lahko pogledamo, kdaj je tole datum - da ne bo nekih bistvenih posledic za dolžnike. Zdajle in zdajle seveda, saj, jaz vem, da na gospodarski zbornici pa v teh institucijah imate vi podporo in tudi svoje ljudi, ki vas servisirajo in tako naprej. Ampak ne glede na to, vseeno mislimo, če se je neka institucija na vladi izpogajala, razumete, in so pristali na to, enkrat pristali na to, sedaj jim pa hočemo to zopet zrušiti, mislim, da ni korektno do teh ljudi, ki so se tam pogajali. In zopet bo prišlo do tistih problemov, kot smo jih imeli. Mislim, da še vedno lahko - če se bo pokazalo, da bodo podjetja res zaradi tega sedaj imela velike težave - to spremenimo zopet, kaj vem, na 90 dni, če hočete. Samo sedaj ni fair, da jim enostavno to, kar so izpogajali, rušimo.
Zato bi prosil poslance, da sedaj res pozorno glasujemo in poskušamo razumeti tisto, kar je bilo že izpogajano, da jim tega več ne jemljemo; če pa boste jemali, pa posledice pripišite vsak sebi, sam sem svojo dolžnost opravil. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (11 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Končali smo glasovanje o amandmajih. Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če ali smo usklajeni? (Smo.) Hvala lepa.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Jutri bomo nadaljevali po vrstnem redu dalje; lahko pa bomo začeli tudi s 7. točko, če bo pripravljena - čakamo samo poročilo.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 21. DECEMBRA 1999 OB 18.06 URI.)