Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.13 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 43. izredne seje državnega zbora.
Obveščen sem, da so zadržani in se te seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Miran Potrč, Peter Hrastelj, mag. Franc Žnidaršič, Jelko Kacin, Jurij Malovrh, Jožef Jagodnik, Jožef Košir, Miroslav Luci, Rafael Kužnik, dr. Ciril Ribičič in Aleksander Merlo za pričetek seje, ki pa je že v dvorani.
Ugotovimo navzočnost v dvorani. Navzočih je 63 poslank in poslancev; državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predstavnike vlade Republike Slovenije in predstavnike uradov ter drugih državnih institucij, ki so sodelovale pri sprejemanju proračuna.
Zbor bo v nadaljevanju 43. izredne seje najprej pričel z drugo obravnavo v okviru hitrega postopka predloga zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2000, nato pa prešel na obravnavo in odločanje o uskladitvenem amandmaju.
Rad bi vam tudi povedal, da danes državni zbor ne bo pričel z naslednjo redno sejo, s sprejemanjem dnevnega reda in tudi ne s poslanskimi vprašanji in pobudami, ker nam, žal, kljub pričakovanju včeraj ni uspelo dokončati izredne seje. Naslednja redna seja se bo pričela v torek, ob 14.00 uri, s sprejemanjem dnevnega reda in po sprejemu dnevnega reda s poslanskimi vprašanji in pobudami.
Imate proceduralni predlog? Proceduralni predlog ima dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovani gospod predsednik, sinoči je bila seja odbora za finance do 10.00 ure zvečer. Danes smo prejeli predloge amandmajev oziroma uskladitvenih amandmajev na osmih tipkanih straneh, mi bi se naj sedaj odločili, ali se z njimi strinjamo ali ne. Po posvetu s kolegi se ne moremo odločiti prej, preden stvari ne proučimo in se ne posvetujemo. Tako da predlagam, predsednik, v kolikor je ta odločitev pogoj za nadaljnje delo, v tem primeru bi prosil za ustrezen odmor, morda eno uro, da to proučimo in se posvetujemo v poslanski skupini.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega dr. Jože Zagožen. Moj predlog je naslednji: sedaj bi pričeli z obravnavo vloženih amandmajev k predlogu zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2000 (danes zjutraj ste jih prejeli na klopi, to je drugi pregled vloženih amandmajev); v tem času, sem prepričan, pa bi se lahko tudi poslanske skupine, če je potrebno, še odločile glede uskladitvenega amandmaja. Mislim pa, da je rok za stališča članov odbora za proračun in javne finance potekel, kajti seja traja, korespondenčna, do 10.30. Tako da v tem smislu ta vaš odmor ne bi imel tega namena. Lahko pa se seveda potem odločimo, ko bo znano stališče odbora za proračun in druge, in javne finance.
Torej prehajamo na obravnavo vloženih amandmajev k predlogu zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2000. Včeraj je bila obsežna razprava. Bila je tudi polemična. V razpravi so sodelovali tako poslanci, pa tudi predstavniki vlade. Sedaj pa imamo pred seboj amandmaje, ki so tudi pripravljeni, in sicer velja zbirka amandmajev z današnjem dnem. Torej 21.1.2000.
V razpravo torej dajem 2. člen in amandmaje k 2. členu. Pred tem proceduralni predlog, gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani zbor, spoštovani predsednik. Dobili smo korespondenčno sejo - tisti, ki nas včeraj ni bilo, ker smo bili na svetu stranke - na klop, da se odločamo za odbor za finance do 10.30. Če pogledamo na uro, bo to čez 10 minut. Zato predlagam v imenu poslanske skupine, da omogočite odmor, da se poslanska skupina seznani s temi amandmaji in jih prouči, da se lahko odločimo. In mislim, da bi bilo to najbolj racionalno, da sedaj nekoliko časa si vzamemo za to, ker bo potekel rok za pripombe oziroma za korespondenčno sejo. V tem je problem, ker je postavljen pač pol ure po začetku državnega zbora.
Zato predlagam vsaj do enajstih odmor, da se posvetujemo, pogledamo, zaključimo sejo in nadaljujemo državni zbor. Itak ste povedali, da danes ne bomo delali na naslednji redni seji. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej, ponovno je poslanski kolega predlagal, da bi v smislu kvalitetne obravnave in tudi korektne zaključitve tako zakona o izvrševanju proračuna in tudi proračuna za leto 2000, da bi poslanske skupine lahko pregledale predloge za uskladitveni amandma. Torej, sam bom sedaj sejo prekinil in jo nadaljujemo ob 11. uri. Prosim pa, da se v tem času, seveda, poslanske skupine pripravijo tako na obravnavo vloženih amandmajev, kajti pričeli bomo z vloženimi amandmaji in nato pa, seveda, tudi z uskladitvenim amandmajem. Seveda pa, rok je pa potekel ob 10.30. Do takrat naj se člani odbora tudi do tega roka opredelijo. Sejo nadaljujemo ob 11. uri.
(Seja je bila prekinjena ob 10.20 uri in se je nadaljevala ob 11.12 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Nadaljujemo sejo. Ugotavljamo prisotnost! 50 poslancev in poslank. Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Nadaljujemo torej s prekinjeno 3. TOČKO DNEVNEGA REDA. Smo V DRUGI OBRAVNAVI PREDLOGA ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2000. Zboru najprej predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ta predlog sklepa dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog sklepa, da glasujemo torej o tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji? (51 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajamo k 2. členu in amandmaju, ki ga predlaga odbor za finance in monetarno politiko. Kdo želi besedo? Prosim, da sledite pregledom amandmajev z dnevom 21.1. - na klopi. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem torej amandma k 2. členu. Predlagatelj je odbor za finance in monetarno politiko. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za tak amandma? (46 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Na glasovanje dajem 2. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (46 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Sprejeli smo 2. člen.
Prehajamo k 4. členu. Odpiram razpravo na 4. člen in amandma odbora za finance in monetarno politiko. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za tak amandma? (51 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 4. člen. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen? (49 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 5. členu. Tu imamo vložene tri amandmaje. Prvega predlaga odbor za finance in monetarno politiko. Amandma pod točko 2 - predlagatelj Josip Bajc, matično delovno telo ga ne podpira. Amandma pod točko 3, predlagatelj je skupina poslancev s prvopodpisanim Francem (Ferijem) Horvatom, matično delovno telo ga ne podpira. Ali želi kdo besedo? Gospod Feri Horvat želi besedo.
FRANC (FERI) HORAVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavnice in predstavnike vlade.
Vztrajam na tem amandmaju, ker kljub mnenju, da sistemsko ta rešitev ni povsem čista - glede na to, da gre tudi za druge rešitve v tem zakonu, ki so sistemsko oporečne - mislim, da to ni dovolj močan argument, da tega amandmaja iz vsebinskih razlogov ne bi sprejeli.
Predlog amandmaja ne ruši integralnosti proračuna občine, kar je bistveno. Turistična taksa bi tudi po sprejemu tega amandmaja šla skozi občinski proračun, vendar namensko tako, kot določa zakon o pospeševanju turizma. Kajti; če amandma ne bo sprejet, potem čeprav v poročilu odbora, sklicujoč se na mnenje sekretariata, piše, da se namenskost lahko zagotovi - to je teorija, v praksi se to ne bo dogajalo zaradi drugih potreb občin in občanov.
Naslednje. Ni točno to, kar piše v dodatnem poročilu odbora za finance kot argument za to, da se amandmaja ne sprejme, da ni podatkov o tej taksi.
Gospe in gospodje! Podatki o tem obstojajo. Imam jih s seboj po posameznih občinah in prepričan sem, da tudi v ministrstvu za finance oziroma morali bi obstojati, tako da ta argument sploh ne drži oziroma je dejansko zavajanje poslank in poslancev.
In končno. Če tega amandmaja ne sprejmemo, bodo naprej turistične občine, ki prejemajo finančno izravnavo, po krivici prejemale manjšo finančno izravnavo iz državnega proračuna za financiranje potreb po zakonu o lokalni samoupravi in ta zadeva je zaradi tega tudi ustavno sporna. Zato, da bi odpravili to in zagotovili namenskost, predlagam, da amandma sprejmemo in da ta rešitev v tem zakonu velja samo do sistemske ureditve vprašanja turistične takse. Sistemske, ki bo bolj primerna kot taka glede na argumente sekretariata za zakonodajo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Horvat. Besedo želi kolega Josip Bajc. Če je sprejet amandma pod točko 1, postane amandma pod točko 2 kolega Bajca brezpredmeten.
JOSIP BAJC: Hvala, gospod predsednik. En lep pozdrav. Ne bi navajal vseh razlogov, ki sem jih razlagal pri splošni obravnavi zakona o izvrševanju proračuna. Le besedico, dve okoli amandmaja k 5. členu, in sicer številka 2.
Državni zbor, ko je v letu 1995 sprejemal zakon o igrah na srečo, je verjetno imel v vidu, da naj bi se koncesijske dajatve iz naslova iger na srečo namenjale dejansko za tisto, kar je bilo zapisano v zakonu; in sicer za pospeševanje in razvoj turizma. Poznamo tista delitvena razmerja: 48% državnemu nivoju, 48% lokalnim nivojem na zaokroženem igralniškem območju, 2% pa dvema skladoma po 1%.
Glede na to, da nismo uspeli, in tudi prepričali so me včeraj, da bi amandmaja k 17. in 27. členu bila protizakonita oziroma nekateri so rekli celo protiustaven; se pravi, da bi vsaj del tistega denarja, ki naj bi bil namenjen za te programe iz tega naslova lokalnim skupnostim, rešili, predlagam, da podprete amandma številka 2, ki ohranja vsaj tisti del denarja z državnega nivoja za namene, ki so bili opredeljeni v zakonu o igrah na srečo. Se pravi, da tisti delež 48% koncesijskih dajatev dobi v celoti ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem ter da ga dejansko nameni za razvoj in promocijo turizma v Sloveniji.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Bajc. Ali želi še kdo besedo? Državni sekretar, mag. Cvikl.
MAG. MILAN MARTIN CVIKL: Kot je razvidno iz poročila, matično delovno telo amandmajev 2 in 3 k 5. členu ne podpira. Dovolite mi, da v imenu vlade samo povem, da učinki teh dveh amandmajev oziroma teh dveh odstavkov k 5. členu bi pomenili, da bi bil proračun najmanj za 2 milijardi neskladen z določili zakona o izvrševanju proračuna, ker so včeraj izglasovani amandmaji določili v posebnem delu proračuna ustrezne postavke, tako ministrstva za malo gospodarstvo in turizem kot obseg sredstev finančne izravnave, ki upoštevajo v skladu z zakonom o financiranju občin vključevanje med namenske prihodke in odhodke tako krajevno turistično takso. In sam predlog zakona o izvrševanju proračuna, kot ga je oblikovala vlada, določa glede zakona o igrah na srečo o vključevanju obsega koncesijskih dajatev.
Zato predlagamo, da se drugi in tretji amandma k 5. členu ne podpreta. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, kolega Bajc.
JOSIP BAJC: Hvala, predsednik. Repliciram gospodu državnemu sekretarju. Sicer se zavedam, da bi eventualno sprejetje tega amandmaja povzročilo neko navidezno luknjo tudi v proračunu, vendar mislim, da njegova navedba, da je tega približno za 2 milijardi, ne bo držala.
Kolega Horvat bo posredoval podatke, ki se nanašajo na turistično takso, in gre samo za turistično takso v občinah, ki niso samozadostne - se pravi v občinah, ki dobivajo finančno izravnavo - konkretno pa ta denar, ki bi ga bilo eventualno treba zagotoviti ob sprejetju drugega amandmaja, je pa težak približno milijardo 300. Glede na to, da smo v proračunu namenili ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem 2 milijardi 600, v globalu na prihodkovni strani proračuna je pa prihodkov iz tega naslova 3 milijarde 900.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Božič ima besedo.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, predsednik. Lepo pozdravljene, kolegice in kolegi! Torej smo zopet pri tistih zadevah, o katerih se pogovarjamo vsa štiri leta. Koncesijske dajatve - seveda, kar govori gospod državni sekretar na ministrstvu za finance, mora pa tudi povedati, da 5 let koncesijskih dajatev ministrstvo za finance občinam ni hotelo dati. Kolikokrat sem bil za to govornico in spraševal, kdaj bo prišlo do tega! In sedaj, ko je prišlo, so te koncesijske dajatve v izravnavi financ občine. Torej, dali jim nismo nič, naredili smo kvečjemu to, da se s tem denarjem financira turistična dejavnost, iz tistega rednega dela proračuna, ki ga mora in ga dobi občina in bi lahko nekaj drugega delala, pa ne bo več dobila denarja. Vprašal bi tudi tako, ali bodo morali nekateri župani še odstopiti. Eden od njih je že odstopil, ker se ni strinjal s takim ravnanjem, kot ga ima ministrstvo za finance do občin. In prav tako bom podprl amandma o turistični taksi. Kdor se trudi, tistemu je treba vzeti. Zgleda, da tako misli naše ministrstvo za finance. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Feri Horvat, replika.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Da ne bo zavajanja ali pa netočnega informiranja poslank in poslancev. Jaz imam tukaj seznam, gre dejansko za 89 občin, res da nekatere imajo zelo majhne zneske, večina teh občin je na manj razvitih območjih in gre samo za občine, kot je rekel kolega Bajc, ki dobivajo finančno izravnavo. To ne zadeva, recimo, Kopra, ne zadeva Izole, pa tudi vrste drugih občin ne, tako da ne bi kdo mislil, da zdaj vsa turistična taksa, da bi se zaradi tega obremenjevalo potem državni proračun. In skupni znesek v vseh teh občinah je lansko leto znašal - prihodki iz naslova turistične takse, 249 milijonov 857 tolarjev. Ocena za letošnje leto je 264 oziroma 265 milijonov tolarjev v celotni Sloveniji, kar ni tako velika obremenitev za proračun, če upoštevamo to, koliko je sama koalicija oziroma vlada z dopolnilnim predlogom in z amandmaji, na katere je pristala, dejansko prebila prvotni predlog proračuna. Je to drobiž v primerjavi s tistim - za državni proračun - veliko pa to pomeni za posamezne občine, kot je Bohinj - 33 milijonov, Bovec - 14 milijonov, Brežice - 25 milijonov, Moravske Toplice - 33 milijonov. In da ne naštevam dalje: občine, raztresene po celi Sloveniji, turistične občine, in pravim ponovno, in občine na manj razvitih območjih - v glavnem. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razprava, Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Razpravljati mislim o drugem amandmaju k 5. členu. Zakon o igrah na srečo, ki smo ga sprejeli v prejšnjem mandatu - če se ne motim 17. maja 1995. leta - je, tako so mi takrat tu zatrjevali, lex specialis. Torej, to je poseben zakon. In prihodek, ki smo ga namenili občinam v 74. členu, je izvirni prihodek občin. Nenazadnje tudi zaradi kompenzacije, kompenzacije za tisto, kar občine izgubijo. Igralništvo prinaša na eni strani ogromno denarja, na drugi strani pa penalizira zelo težko okolje. Ko sem jaz pred petimi leti tu o tem govoril, nihče ni hotel verjeti. Danes, ko imamo prve primere, ki vzbujajo skrb, pa se vprašujemo lahko celo to, kaj se bolj izplača. Kratkoročno, absolutno se splača imeti še ne vem kako veliko igralnico; dolgoročno pa je to silno vprašljivo. Treba je razumeti enostavno, torej, da je pri takšnem množičnem igralništvu, kakršnega imamo mi, tudi če je zelo nizek procent ekcesov, zelo nizek. Ampak mi vemo, da ponavadi se vedno govori o 3 - do 5-procentnem ekcesu, da to da ogromno številko, pri 3 do 5 tisoč dnevnih obiskovalcih. Ampak, jasno: do sedaj tega nihče ni hotel niti razumeti niti slišati. Svoj čas je bil zelo močan igralniški lobi, potem, jasno, je prišlo do kriminalizacije le-tega. No, zadeve so se zdaj uredile in jaz sem zadovoljen, kar se tega tiče. Trdim pa, da je bilo okolje dolgo penalizirano s tem.
Prvič, ko je minister za finance toliko let čakal in spretno izigraval 74. člen zakona iger na srečo, ko je v drugi polovici lanskega leta - če se ne motim v septembru - prvič prišlo do tega koncesijskega denarja. Pri čemer si je vlada dovolila tudi na razno razne načine razširiti uredbo o tako imenovanih zaokroženih turističnih območjih; pri čemer je, jasno, igrala veliko vlogo tudi politika. Jaz vsem privoščim, ampak tu zraven imamo sedaj tudi občine, ki so milijon svetlobnih let oddaljene od prizorišč igralništva, pa so dobile ta denar. Okej, vse v redu. Ampak kakorkoli že - tu govorim predvsem kot občan svoje mestne občine, poznavajoč problematiko, ob tem, da živim dnevno med tem, ob tem, da tisto, kar sem govoril pred petimi in več leti, se sedaj že manifestira - to se pravi, že prihaja do tega, da čutimo, kako je prostor penaliziran na prebivalstvenem tkivu: na mladini, na ženskah, na prostituciji in na vsem tem. Ob vsem tem ugotavljam, da se bo - pa ne bo dolgo, ampak v tem naslednjem desetletju zagotovo, ko se bo - nekdo vprašal, kaj se bolj splača: ali dobivati veliko in hkrati povzročati neke posledice, neke travme, ki jih je potem treba sanirati, ali pa se sploh ne iti take dejavnosti. To bo zagotovo vprašanje bodočnosti. Trenutno se to splača; vsi tisti, ki so začeli tam delat, so še relativno mladi. Verjetno pa si tudi vi, dragi kolegi, ne predstavljate tega, kako bo dekle, ki danes dela tam za ruleto in je cvetoče, lepo, in ima 20 let, to delo opravljalo, ko bo imelo 50 ali 60 let.
Gre za stvari, ki jih je treba temeljito premisliti. In ravno zaradi tega in ravno zaradi, bi rekel, vdora takega števila - predvsem tujcev - v nek normalen urban prostor, ki ne prenese takega navala - drugo je Las Vegas in, ne nazadnje, drugo je lahko tudi Pariz ali pa Rim, kjer se to izgubi, ampak mi imamo naše igralnice v relativno majhnih mestih; pravzaprav je kar 80% vsega igralništva, gledano z aspekta dohodka, v Novi Gorici. Ta zadeva je vredna res temeljitega razmisleka.
In sedaj, ko smo mi, tisti, ki smo malo, upam si trditi, gledali naprej, sprejeli ta poseben zakon, "lex specialis", pa to, kar naj bi dobile lokalne skupnosti, poskušamo izravnati s kakršnimkoli drugim dohodkom in izvajati to primerno izravnavo. Ne, to ne gre. To je izvirni dohodek, ki ga bodo še kako potrebovala ta okolja, če bodo hotela sanirati svoje okolje kot posledico igralništva, ki prinaša - kot sem rekel - poleg bleščečih stvari tudi veliko manj prijetnih stvari. To je neizpodbitno dejstvo. Je neko nujno zlo, mi sedaj to rabimo, nenazadnje za nas - recimo - na Primorskem pomeni igralništvo absolutno najbolj donosno gospodarsko dejavnost. Ampak, kot sem rekel: prinaša pa to tudi negativne posledice.
Zato podpiram ta amandma poslanca Bajca in vas pozivam tudi ostale, da o tem, kar sem tukaj rekel, razmislite in da glasujete temu ustrezno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Kopač želi besedo. Gospod Čebulj.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. V zvezi z amandmajem pod številko 3, ki ga je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Ferijem Horvatom, bi rad rekel to, da ponovno opozarjam na pripombo sekretariata - isto velja za amandma poslanca Josipa Bajca - o tem, da se v zakonu o izvrševanju proračuna ne da in ne sme urejati nekega sistema, ki je urejen v drugem zakonu.
Če dam primerjavo, da bo izgledala čim bolj smešna, potem bom rekel, če je že temu tako, potem bi lahko v zakon o izvrševanju proračuna rekli, da je stopnja DDV 2% - na primer. In bi rekli, saj to nima nobene posledice na proračun. To seveda ni res. To je zakon o izvrševanju proračuna, ki pa je slučajno drug akt, drugje v Evropi ni povsod tako - v glavnem ni. Ampak, pri nas je to tako, da sta po poslovniku državnega zbora to dva akta, ki pa morata med seboj biti 100% usklajena. Na to je opozoril sekretariata.
Če je v zakonu o izvrševanju proračuna sprejet nek člen, ki je v nasprotju z že sprejeto vsebino proračuna, potem to ni zakon o izvrševanju tega proračuna, ker to biti ne more. V takem primeru potem druge rešitve ni. Proračun začeti veljati ne more, ne glede na to, da gre morda za majhne zneske, kot je opozoril gospod Horvat. Uskladitveni amandma k predlogu proračuna ne more tega narediti - kar ste, mimogrede, rekli gospod Bajc iz klopi - zato, ker uskladitveni amandma po poslovniku državnega zbora lahko usklajujejo samo neskladnosti znotraj istega akta. Pač nihče nikoli ni predpisal v poslovniku uskladitvenega amandmaja med dvema aktoma. Tudi tako imenovana četrta obravnava oziroma uskladitveni amandma h kateremukoli zakonu - veste, da včasih nekdo opozori, da je ta in ta člen, ki je bil tako in tako sprejet, v nasprotju z nekim drugim zakonom. Sem pa tja se to zgodi in sekretariat na to opozori, ampak ni mogoče z uskladitvenim amandmajem znotraj nekega zakona - recimo, da je to sedaj ta ali katerikoli drug - tega popraviti glede na drugi akt. Poslovnik državnega zbora, žal, tega ne omogoča.
Tu sem se oglasil zato, predvsem zato, da bi povedal, da ne drži to, kar je rekel gospod Feri Horvat v zvezi z destimulacijo občin pri pobiranju krajevne turistične takse. Krajevna turistična taksa se lahko pobira v razponu od ne vem koliko do ne vem koliko in kolikšna je, je odvisno od občine. Pri izračunu lastnih prihodkov občine pa ministrstvo za finance predlaga vladi in vlada sprejme - eno izkušnjo iz preteklega leta že imamo - povprečno stopnjo; kar pomeni, da če občina predpiše višjo krajevno turistično takso od povprečne, je vsa razlika med povprečno in višjo njena in se ne šteje med lastne prihodke za izračun primerne finančne izravnave - sicer se šteje, jasno, v proračunu mora biti izkazana; ampak za kalkulacijo, koliko dobi ta občina iz državnega proračuna, pa tisto nima vpliva. Tako da je sedanji sistem zakona o financiranju občin, ki seveda vključuje vse prihodke med lastne prihodke občine, stimulativen za občine, ki želijo več, in ne drži, kot je rekel gospod Feri Horvat, da je potem občini itak vseeno, skratka, da kaj pa hoče imeti potem sploh turistično takso, če itak dobi razliko iz državnega proračuna. Temu ni tako.
V zvezi z amandmajem gospoda Bajca pa bi rad rekel, da tudi ta člen - ne glede na to, da ga v praksi ni moč izvesti zato, ker je proračun, ki je že bil sprejet - splošni in posebni del sta sicer medsebojno neskladna, včeraj sta bila že sprejeta, realizacije te določbe ne predvidevata, zato, žal, tudi ta amandma pomeni neskladnost s sprejetim aktom in seveda potem tudi to, če bi to bilo slučajno sprejeto, ni zakon o izvrševanju tistega proračuna. Tudi v tem primeru nastopi to opozorilo sekretariata za zakonodajo. Ampak, če odmislim ta proceduralni zaplet, potem se mi zdi, da vseeno kaže povedati, da v letošnjem proračunu je za promocijo, razvoj in promocijo turizma - po mojem mnenju - poskrbljeno bolje kot kdajkoli do zdaj. Predvideno je, da se prihodki iz koncesijske dajatve stekajo v tako imenovani proračunski sklad, ki ga omogoča zakon o javnih financah, to vsebujejo določbe zakona o javnih financah, poleg tega pa so za razvoj in promocijo nečesa, kar je tudi v podporo turizmu, v proračunu na drugih postavkah tudi izven ministrstva za drobno gospodarstvo in turizem, pa predvidena še cela vrsta sredstev. Gospod Bajc je verjetno želel, da se vsa tovrstna sredstva vključijo v ta novoformirani proračunski sklad, ampak resnici na ljubo je treba povedati, ta hip ne znam reči - zagotovo številka ni natančno ista - ampak približno toliko sredstev, kot se jih dobi iz te koncesijske dajatve na državno raven, ne na lokalno, je za ta namen tudi namenjeno. Ni pa vse vključeno v proračunski sklad. Zato, seveda, sam ne bom podprl niti amandmaja pod številko 2 niti amandmaja pod številko 3, želel pa sem pojasniti nekatere netočnosti, navedene v razpravi. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Po vaši razpravi je nekaj replik. Rad bi še povedal, kar sem že enkrat, pa ste morda preslišali; če bo sprejet amandma pod točko 1, bo amandma pod točko 2 postal brezpredmeten, medtem ko o amandmaju pod točko 3 bomo pa glasovali. Prvi replicira Josip Bajc, za njim Franc Čebulj.
JOSIP BAJC: Hvala lepa, predsednik. Jaz se strinjam z večino obrazložitev kolega Kopača, vendar tudi poznam, kako so izračunani kalkulativni prihodki, ki jih je država v letošnjemu letu za pripravo letošnjih občinskih proračunov predvidela. In tisti del turistične takse je res opredelila po nekem povprečju in razlika je višek; ampak mislim, da ne odgovarja pa na tisto osnovno dilemo, ki jo je omenil kolega Horvat, ki pravi, da država nek denar, ki je namenski, z nekim zakonom opredeljen vnaprej, stavi ga v primerno porabo.
Zdaj bi glede na to, da kolega Kopač telefonira, pa me ne bo slišal, malo preskočil. Slišiš? Recimo, vlada je sprejela lansko leto tisto uredbo, ki jo je kolega Hvalica omenil in ki je določila - mislim, da 30 občin v zaokroženem turističnem območju igralnic. In znotraj teh 30 občin, mislim, da jih je 8 občin, ki ne dobivajo finančne izravnave, in 22 občin, ki dobivajo finančno izravnavo. In kaj to pomeni? Da tistih 8 občin - in za tiste je vlada našla denar, glede na to, da bodo dobili tisti svoj delež koncesijske dajatve - za tiste občine, ki pa dobivajo finančno izravnavo, je šlo to v primerno porabo in za tisto ne moremo nikakor najti rešitve.
In zaradi tega jaz pravim in še enkrat pozivam k podpori tega amandmaja, pa tudi če ga ne bo moč - to, kar pravi kolega Kopač - realizirati zaradi tega, ker bo neskladen, da vsaj na ta način opozorimo, kaj se dogaja z denarjem iz zakona o igrah na srečo.
Pa še eno, kolega Kopač. V primeru, da bi uredba vlade o določitvi zaokroženega turističnega območja določala turistično območje igralnice Hit Nova Gorica samo za občino Nova Gorica, bi vlada morala najti 3 milijarde 900 in v celoti dati Novi Gorici, ostalim občinam s tega zaokroženega turističnega območja bi pa morala zagotavljati finančno izravnavo, da dosežejo primerno porabo.
In dejansko moj prvi korak naslednji, v kolikor ta amandma ne bo izglasovan, pa še nekatere druge zadeve, bo predlog vladi, da spremeni uredbo o določitvi zaokroženih turističnih območij in v celoti naj da denar Novi Gorici, mi, ostale občine se bomo pa potem skušali dogovarjati z občino Nova Gorica, da del denarja - tisti, ki pripada temu območju in za te namene - gre tudi eventualno drugim občinam s severne in južne Primorske.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Še šest replik je o razpravi kolega Kopača. Prvi je Franc Čebulj, za njim Ivo Hvalica. Za njim Feri Horvat.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, jaz bi namenil en del te moje razprave tudi kot repliko gospodu Kopaču.
Ker se nanaša na amandma gospoda Bajca, bom amandma podprl. Ne bi se tukaj, pač, opredeljeval v sami razpravi, zakaj, ampak grem bolj na predlagani amandma, ki ga je skupaj s podpisanim Ferijem Horvatom - sem ga tudi sam podpisal. In razmišljam sledeče. Gospod Kopač, vi ste rekli, da z določenim zakonskim določilom, kjer se sama turistična taksa obračunava gostom, da je možno, da tudi občina z odlokom, pač, poviša višino same turistične takse. To je pravi izraz, kar je rekel gospod Feri Horvat, da destimulativno deluje lahko na vsakega posameznika kot oddajalca turističnih prenočitvenih zmogljivosti, istočasno pa pade tudi neka črna zavesa na občino, ki dviguje neke davke gostom kot turistom z namenom, da ima lokalna skupnost nekaj več sredstev, ki naj bi jih potem na nek način vračala nazaj v turistični razvoj. Taka dobra reklama - če jo vi tako opredeljujete - sam menim, da to ni dobra reklama, da to ni pozitivna reklama za nek turistični razvoj območij, ki imajo neko perspektivo; saj verjetno tudi vi zagovarjate, da se določena območja razvijajo, ne da gredo v smer destabilizacije oziroma počasnejšega razvoja ali da celo obstanejo na mestu, kjer ta trenutek so. S tako razlago se vsekakor ne morem strinjati.
Sedaj pa naslednje, kar se nanaša tudi na vključevanje same turistične takse v izravnavo občinskih proračunov. Imamo tudi zakon o pospeševanju turizma. Mislim, da bo tudi ta zakon treba bolj jasno opredeliti oziroma bolj specifično jasno zapisati, da naj bi šla ta turistična taksa v lokalne turistične organizacije ali, skratka, v LTO, ki potem ta sredstva namenjajo dejansko za razvoj in delovanje, lokalne turistične organizacije. Slej ali prej bo treba do tega priti. Zakon že sedaj nekje, nejasno, seveda, narekuje, da naj gredo ta sredstva v to sfero, in tu se nekje ta zadeva podvaja. Če pa grem v samo razpravo - iz prakse, sledi kako se v občinah trudimo, da pridemo do te turistične takse - je pa zopet zgodba zase. Razprava oziroma pripoved bi bila predolga, kako se v občinah trudimo, da smo te turistične takse nekje uspeli sedaj dobiti v same proračune, kar nam, nenazadnje, ministrstvo za finance po statistiki, ki jo pridobi iz zavoda za statistiko, enostavno predpiše: toliko turistične takse je potrebno, da lokalna skupnost dobi, da bo lahko dobila del izravnave. To je nesprejemljivo in nemogoče.
Če bi sam zakon vseboval tudi neka jasna izhodišča, ki imajo konsekvenčno jasne temelje, kar pomeni, da mora imeti neko institucijo, ki bo tudi nadzirala plačevanje turističnih taks in potem tudi, jasno, odvajanja turistične takse v lokalno skupnost, potem bi na nek način tak amandma podprl. Da pa nam enostavno na pamet ministrstvo za finance predpiše, koliko naj lokalna skupnost ima turistične takse, ki je ni mogoče dobiti, pa takega amandmaja oziroma takega zakona ne moremo v nadaljevanju sprejemati, in bom, seveda, podprl amandma, ki ga je tudi vložil prvopodpisani gospod Feri Horvat.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, Ivo Hvalica. Nato naj se pripravijo: Horvat, Trofenik, Pungartnik, Kelemina.
IVO HVALICA: Hvala lepa za besedo. Repliciram gospodu Kopaču, ki, kar ni po njegovem kopitu, vedno definira, da ni mogoče izvesti. To enostavno ne drži - vse je mogoče izvesti. Poglejte, kaj vse smo naredili te dni! In sedaj se poskuša z nekim - kako se že imenuje? - uskladitvenim amandmajem to vse skupaj negirati. Vse je mogoče; očitno, če je politična volja, je vse mogoče, tudi to, da se dela, kot se dela, pa da se proračun zida od strehe k temeljem, namesto obratno.
Mislim, da je poslanec Bajc najbolje, sicer drastično, karikiral zadevo, ki je nastala. Saj navsezadnje bi res lahko rekli tudi tako: igralnica je tam - pa ne ker je slučajno v moji občini - zdaj pa naredimo mi naš Las Vegas! Ampak potem, ko je prišla uredba o zaokroženih turističnih območjih - mislim, da je to bilo decembra 1995 - se je le ta začela širiti in če je logično, da smo jo potem širili po Vipavski dolini navgor, ker je to naravno zaledje Nove Gorice, pa naj mi bo dovoljeno, da, recimo, nekatere občine - a la Idrija in Cerkno - pa res nimajo kaj iskati tam. Ker te občine imajo z igralništvom toliko skupnega, kot ima Nova Gorica s smučarskim centrom Cerkno, skratka - nič.
Ampak O.K. Tudi to sprejmemo. Smo širokogrudni. Ampak ostajam na tem, da je to izvirni prihodek občine kot posledica lex specialis, posebnega zakona. Zato smo to koncepirali. Mislim, da se spomniš, kolega Feri Horvat, 74. člen. Pa ne zato, da boste vi potem to metali v en koš in delali stvari po svoje. Ne! In to si upa zdaj Kopač tu na tak način prezentirati in to si upa, verjetno, zagovarjati tudi minister Gaspari, ki je pred interpelacijo. Tega ne razumem.
Ni res, da ni mogoče izvesti, kot pravi poslanec Kopač; vse je možno. Slej ko prej bom podprl drugi amandma k 5. členu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, Feri Horvat. Za njim Vili Trofenik.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo. V repliki na izvajanje kolega Kopača bi se navezal na to, kar je rekel kolega Hvalica pred menoj.
To je replika na prvi del razprave kolega Kopača. Ali se da ali se ne da narediti nečesa, če se sprejme ta amandma? Niti malo ne dvomim v sposobnost ministrstva za finance in vlade in tudi kolega Kopača in drugih, da če se hoče nekaj, da se lahko naredi. Posebno, ko gre za tako majhen denar v primerjavi s celotnim proračunom, in če upoštevamo to, da se je - kot pravi kolega Hvalica - v fazi nastajanja oziroma sedaj obravnave proračuna marsikaj naredilo za milijarde, ne za nekaj 100 milijonov.
Samo primer dam: preusmeritev 3,4 milijarde avtocestnega programa na državne ceste. Ni narobe. Ampak; istočasno, gospe in gospodje, ko je ta predlog dala vlada oziroma koalicija, imamo tukaj v obravnavi tudi gradivo, analizo izvajanja nacionalnega programa avtocest in stališča vlade k tej analizi, kjer je ena glavnih ugotovitev, da je treba vztrajati na tem, da se bencinski tolar v celoti usmerja za avtocestni program zato, ker ga bo drugače ponovno rebalansirati oziroma se ga odlaga. Dve popolnoma nasprotni stališči in ravnanji! Lahko bi še druge primer tukaj navedel iz teh dni in tudi zadnjih ur.
Drugi, ta vsebinski argument. Ni res, da če ne sprejmemo tega amandmaja, in ostane to, da dejansko turistična taksa v teh občinah, ki dobivajo finančno izravnavo, direktno zmanjšuje za enak znesek finančno izravnavo, da to ne bi vplivalo na to, koliko turistične takse se bo nabralo v prihodnje. To direktno občine destimulira, ker samo odločajo o višini turistične takse, po kriterijih, navedenih v 23. členu zakona o pospeševanju turizma, in destimulira, da bi imele primerne višino in da bi dosledno tudi to takso pobirali, predvsem pa določajo višino in s tem vplivajo na to, kakšni so prihodki iz te takse. In po drugi strani dejansko tudi tu, kot je prej bilo omenjeno, ko gre za specialni zakon, tudi tu gre za neizvajanje specialnega zakona, zakona o pospeševanju turizma, ki ga je tudi ta ista vlada in koalicija predlagala in smo ga sprejeli v tem državnem zboru. In določila o turistični taksi v tem zakonu so pravilna, morda se bi jih dalo še izboljšati v 21. in 22. členu. Dolgo sem se ukvarjal s turizmom na podjetniški ravni, na območni ravni in pa tudi na državni ravni in vem iz dolgoletnih izkušenj, da se nikoli ni namensko uporabljalo turistične takse. In je to tudi bil eden od vzrokov, da se turizem v Sloveniji ni tako razvijal in se niso izkoristile možnosti, kot bi se lahko, to velja globalno za Slovenijo in to posebej še za posamezne turistične kraje. In da je nekorektno tudi do turistov, ki jim kraji zaračunajo na osnovi zakona turistično takso, za storitve, ki jih koristijo oni, ki so njim namenjene in da potem prepustimo, da občine same odločajo o tem, mimo zakona, ki določa namene v 22. členu - ker se bo to v praksi namreč zgodilo in se je dogajalo, če gre to v primerno porabo in v zmanjšanje potem tudi finančne izravnave. In ponovno ponavljam, krivično je to do tistih občin, ki se jim zaradi tega zmanjša finančna izravnava. Ker, zdaj pa poglejte, kaj piše v 22. členu zakona o pospeševanju turizma, kaj se iz tega financira - iz turistične takse: turistične informacije, pisna promocijska gradiva in druge take zadeve. Od tega nimajo kaj dosti, direktno, domači prebivalci, so pa kaznovani pri izravnavi, ki pa je za sofinanciranje potreb, ki so stvar občanov. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, Vili Trofenik, sledi Ciril Metod-Pungartnik.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Jaz se opravičujem, ker težko govorim, ampak ugotavljam v razpravi, da so argumenti za in proti zelo praktične narave, kako zagotoviti čim večjo finančno izravnavo na račun državnega proračuna. Jaz moram opozoriti, da so nekatere predpostavke, ki jih uporabljate v diskusijah, v osnovi napačne. Primerna poraba na prebivalca, iz katere se izračunava primerna poraba občine, je v izhodišču bila postavljena na analizi ob stroških ali odhodkovni strani občinskih proračunov v letu 1995 in 1996 in vsebuje tudi stroške pospeševanja gospodarskega razvoja lokalnih skupnosti in s tem tudi stroške pospeševanja turistične dejavnosti. Če tega ne bi bilo, bi bila primerna poraba na prebivalca, in s tem primerna poraba občine, bistveno nižja in zaradi tega tudi teoretična finančna izravnava bistveno nižja. Turistična taksa - kaj se plačuje s turistično takso, mislim, da tu ni treba ponavljati. Pospeševanje turizma je tudi zagotavljanje kvalitetne in primerne infrastrukture. In to je eden izmed temeljnih stroškov v lokalnih skupnostih, zato, spoštovani kolegi, v svojih zagovorih nimate prav, ker je to že sistemsko urejeno. In sploh ni res, da bi na račun vštevanja turistične takse med lastne izvirne prihodke občine bile občine oškodovane. To je zelo - pod narekovajem govorim - tista praktična slovenska ocena, kako zaobiti sistem in priti do čim več denarja iz državnega proračuna, če je to logično ali ne. V principu to ne gre. In trije amandmaji so danes taki v debati, ki rušijo sistem financiranja lokalnih skupnosti v pozitivnem smislu, ki želi po - lahko trdim - po evropskih kriterijih stimulirati s čim večjim lastnim prihodkom. Bistvo lokalne samouprave je in normalen sistem bi bil, da bi se vse, teoretično, financirale lokalne skupnosti same, če pa že to ne, pa čim v večji meri, bi se samofinancirale oziramo bile čim manj odvisne od državnega proračuna.
In seveda, če izpodbijamo izvirne prihodke, potem je nadaljevanje samo tudi v tem smeri - bom povedal drastičen primer. Dohodnina, mislim, da je devet vrst dohodnine v skupnem paketu dohodnine. In potem lahko začnemo tako razmišljati, da bi v neki kmetijski občini se izločil iz dohodnine, deleža dohodnine, tisti delež dohodnine ali prihodek, ki je iz naslova kmetijstva. Potem bomo šli v Posavje oziroma tam gor, kjer je v krizi premogovništvo, bomo rekli, pa tistega dela dohodnine ne bomo vštevali v prihodke, ki ga prispevajo rudarji, in podobne zadeve. Jaz namerno izbiram take primerjave, da bi opozoril, v katero smer poskušate nekateri iti in s tem - oprostite izrazu - mislim, se prikloniti zelo praktičnim idejam, ki so prisotne celo leto, kako izigrati izračun primerne porabe oziroma finančne izravnave.
Opozoril bi še na eno dejstvo. Ustavno sodišče je v prvi odločbi jasno in glasno napisalo v obrazložitvi: da je ustavno dopustno pogojevati finančno izravnavo z višino lastnih prihodkov. Kolega Kopač je že to prej obrazložil na primeru turistične takse. Jaz tega ne bom ponavljal.
Drugič, o višini turistične takse v skladu z zakonom izključno odločajo sveti občinski lokalnih skupnosti. To se pravi, to je v celoti izvirni prihodek in ni logike, da bi iz sistema izvirnih prihodkov občine iztrgali prihodek, ali - če hočete - takso, ali davek, o katerem izključno odloča lokalna skupnost. Preveč je prisotno, kaj bi mi želeli, ker se nam v podzavesti hote ali nehote kombinira bivši sistem meril zagotovljene porabe in ne vem kaj vse še zraven, pozabljamo pa, da je integralni proračun na lokalni ravni, seveda so vsi prihodki - in naj bi jih bilo čim več oziroma toliki bi naj bili, da bi bili čim manj odvisni od državnega proračuna.
In mislim da, tako je s turistično takso, podobno je z nadomestilom, ki je tudi danes amandma, mu lahko rečemo glede na število podpisov, mega amandma. Seveda podobno je, čeprav ni izvirni prihodek, je odstopljen davek, je pa tudi s koncesijskim nadomestilom. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Pungartnik. Za njim Kelemina.
CIRIL METOD PUNGARTNIK: Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci.
Mislim, da se je pri tej zadevi jasno pokazalo, da nekaj z zakonom o financiranju občin ni v redu. Mi imamo pač dve vrsti občin. Imamo 26 samozadostnih občin, finančno, po podatkih ministrstva in imamo 166 občin, ki niso samozadostne. Pri teh 166 občinah jih je nekje približno 15, ki so zelo blizu te meje. Sedaj imamo zelo različne učinke nekaterih specialnih zakonov. Zelo različne.
V neki občini, ki je samozadostna, lahko nek specialni zakon, ki tej občini nekaj daje, lahko usmerja zelo jasno ta dohodek, ker občina s svojimi prihodki osnovne potrebe že pokriva. Če pa gre za občino, ki je na primerni porabi in mora od teh 65.000 zagotoviti otroško varstvo in vse ostale izdatke, pa pride od nekega specialnega zakona v to občino prihodek, vzemimo 100 milijonov pri nekem milijardnem proračunu, ta zakon pa zahteva, da se ta denar porabi izključno za ta namen. Finančno ministrstvo pa je finančno izravnavo zmanjšalo za 100 milijonov. Kako naj ta občina sedaj pokriva otroško varstvo? Kako naj pokriva vse ostale potrebe, če bi morala po nekem specialnem zakonu to dati? Po drugi strani se sprašujem, zakaj take specialne zakone sploh sprejemamo, če tistim občinam, ki bi morale od tega nekaj imeti, potem tega ne damo na ta način. Jaz gledam na to, zame je to od igralnic kot neka dodatna renta, kot neka dodatna renta zaradi nekih dodatnih stroškov, zaradi nekih dodatnih stvari, ki se tam dogajajo. Isto je zame, če občina Krško dobiva od nuklearke nek poseben delež, potem ga dobiva zato, ker je ta občina izpostavljena nekim stvarem, ki jih druga občina nima. O zakonu o financiranju občin bomo morali to zelo dobro premisliti.
Drugič. Problem tega, kar pravi ministrstvo, mi obremenjujemo s povprečnimi taksami, s povprečnim prispevkom za stavbno zemljišče.
Gospodje! Če bomo mi eno nerazvito občino, demografsko ogroženo, obremenili s povprečnim prispevkom za stavbno zemljišče, to ne gre. Mi moramo verjetno to Slovenijo, glede na to, da imamo en kup zakonov, ki bi želeli pospeševati to revščino, vendarle reči. Nek primeren prispevek za stavbno zemljišče v tem okolju je to, ali je primeren prispevek za stavbno zemljišče na Bledu enak kot v Metliki ali v Piranu enak kot, ne vem... Tu se takimi povprečji, ki imajo potem vpliv na primerno porabo in izravnavo, bi se morali malo bolj poglobiti. Jaz mislim, da določene stvari, ki so se zgodile zdaj v zadnjih nekaj letih v zvezi s to izravnavo, delujejo v nekaterih občinah kontra. In tretje, kar se še sprašujem, katera stvar v zakonu o financiranju občin ali sploh v zakonu o lokalni samoupravi je tisti element, ki bi tem občinam, ki niso samozadostne, dejansko dajal spodbudo za gospodarski razvoj, posebno pa še občinam, ki so daleč pod tem, da bi imele kakršnokoli možnost po tem zakonu biti samozadostne.
Sem že nekajkrat tukaj povedal. V občini Trebnje lahko zaposlimo preko 2.000 ljudi, pa bomo še vedno na primerni porabi. Se pravi, imamo lahko 100% zaposlenost. Zakaj? Dohodnina na osebo v občini Trebnje, če je ta 100, je tamle pri Domžalah 240. Iz tega izhajati na nekih elementih povprečja, je zame nevzdržno. Ne bom podprl teh amandmajev, ker me je prepričal gospod Janez in služba, ampak sem pa za to, da se ob tej razpravi vendarle sprejme en sklep, da se čimprej poglobljeno pomenimo o zakonu o financiranju občin in o tem, kaj hočemo sploh s to lokalno samoupravo, posebno v občinah, ki so daleč izpod te samozadostnosti. Sedanja zakonodaja ni naravnana produktivno. Nobene avstrijske občine ne poznam, ki bi ustvarila pogoj, da pride en fabrikant, pa postavi fabriko, pa bo 30 zaposlenih, da od tega občina ne bi nič imela. Pri nas je zdaj tako, da te revne občine vzpostavljajo neke pogoje, ampak zato je samo več smeti. Ministrstvo pa nam spet drži komunalo dol...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Pungartnik, vaš čas je potekel.
CIRIL METOD PUNGARTNIK: Torej jaz predlagam, da ob tej razpravi vendarle se zavzamemo z enim sklepom, da bi zakon o financiranju občin dali pod mikroskop.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predlagam tudi, da pripravite tak dodatni sklep. Zaenkrat ga še nimamo. Replika, kolega Kelemina, za njim Branko Tomažič. Lahko se pa kdo tudi odpove repliki.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Jaz imam tudi repliko, pa mogoče tudi vprašanje gospodu Kopaču, ko je ob obrazložitvi teh amandmajev govoril o tem, da se že sprejeti zakoni in veljavni zakoni ne morejo potem z nekim drugim zakonom določbe tistega zakona nekako preseči. Zdaj, jaz ne vem, mogoče stvari ne razumem prav ali kako. Kako je pa potem mogoče, recimo, da ste napisali, da vsi ti nacionalni programi, pa nekateri drugi zakoni, po 9. členu seveda več ne veljajo, ampak se bo tako dejansko financiralo, kakor je sprejeto v tem proračunu, v tem proračunu seveda in potem v zakonu o izvrševanju proračuna. In isto govorite, isto je zapisano ob zakonu o financiranju avtocest, državnih cest oziroma avtocest, ravno tako, kolikor je denarja v proračunu, toliko se bo financiralo in nič več, ne glede na sprejeti zakon. Ne vem, zakaj potem dejansko neke zakone sprejemamo, zakaj sprejemamo nacionalne programe, če potem tega v proračunu ne uresničimo in potem z enim zakonom to vse skupaj porušimo. Tukaj se mi je zdelo, da je nerazumljivo, da enkrat lahko, drugič pa ne smemo spreminjati.
Vam čisto odkrito povem, če ne bo naša poslanska skupina, bom jaz ta 9. člen, ki govori o nasprotjih, dal tudi v ustavno presojo in naj ustavno sodišče presodi, ali je možno neke zakone, ki so že sprejeti, in nacionalne programe z nekim drugim zakonom preseči in reči, da ne veljajo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa kolega Kelemina. Prej sem se prenaglil. Kolega Feri Horvat je vložil predlog dodatnih sklepov tudi v smislu razprave kolega Pungartnika. Še posebej njegov drugi dodatni sklep, ki se glasi: "Državni zbor predlaga vladi Republike Slovenije, da sprejme ali predlaga državnemu zboru rešitev za odpravo neskladja med zakonom o pospeševanju turizma in zakonom o financiranju občin v zvezi s krajevno turistično takso ter zagotovi izvajanje zakona o pospeševanju turizma." Prvi dodatni sklep, ki predlaga, da se čimprej pripravi predlog zakona o finančni izravnavi. Replika, Branko Tomažič, za njim Davorin Terčon.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! Repliciral bom gospodu Kopaču. Najprej bi opomnil gospoda Iva Hvalico, ko je rekel, da naj bo denar od iger na srečo od koncesij izvirni prihodek. Smatram, da bi to moral biti izredni prihodek, potem bi bila ta stvar nekako rešena. Zakon o financiranju občin govori, da je koncesijski denar od iger na srečo izvirni prihodek in vsem tistim občinam, ki niso samozadostne, gredo v primerno porabo, vsem tistim občinam, ki so samozadostne, gre normalno kot nekaj več v svoj proračun.
Gospodu Kopaču bi v tem smislu repliciral. Tu gre za boj med Ljubljano in periferijo. Lahko bi tudi rekli, boj med Ljubljano in Primorsko, ker Primorska ima ta denar. Še bolj natančno bi lahko rekel, za boj med bogatimi in revnimi občinami. Da bi postale bogate še bolj bogate, revne pa še bolj revne, kot sem prej uvodoma povedal.
Po drugi strani bi lahko tudi rekel, politični boj med občinami, ko so samozadostne in vemo kateri župani so v teh občinah, in boj med občinami, ki niso samozadostne, ki imajo primerno porabo in te občine naj bi imele manjše prihodke in s tem tudi lahko manjšo porabo.
Občine, ki ne dosegajo primerne porabe, jim gre ta denar v primerno porabo. Občine, ki so samozadostne, je to večanje proračuna. Zakon o igrah na srečo je točno namenil ta denar, v čem se ga porablja. Ravno tako bi lahko tudi govorili o zakonu o spremembi kmetijskih zemljišč. Denar od spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč tudi vemo, da je namenski, ker nam zakon o kmetijskih zemljiščih točno določa, da ga je treba namensko uporabiti. Sedaj bom dal primer občine Vipava, ki ni samozadostna občina in ki bo letos dobila 80 milijonov tega koncesijskega denarja, kar predstavlja približno 20% denarja v primerni porabi in kako bo ta občina sploh izvedla svoj proračun, ker ta denar je namenski, ampak občina, če bo hotela normalno življenjsko nameniti svoj proračun, bo ta denar morala porabiti za normalno življenje občine. Konec leta bo prišel inšpektorat, ki bo rekel, normalno, po zakonu o igrah na srečo, zahteval, zakaj ta denar ni bil namensko porabljen. In tukaj se ta stvar nekako izključuje. Eno so finance in razmišljanje, druga stvar, čemu bodo inšpektorji z raznih področij sledili. Mi vemo, da inšpektor obišče občine glede porabe denarja za civilno zaščito, za šolstvo, za vzgojo in izobraževanje in vemo, da so parametri, kako ta denar porabiti in koliko se denarja porabi za različne parametre in zahteva, da se ga tudi porabi. Kaj bo ta občina jutri lahko rekla inšpektorju, ki bo rekel, da denar ni namensko porabljen. Ravno tako isto denar od spremembe kmetijskih zemljišč, ki je tudi po zakonu o financiranju občin predlagan kot primerna poraba. Občine, ki imajo sedaj izgradnje avtoceste ali hitre ceste ali železnice, ki so majhne občine, jim to lahko predstavlja v primerni porabi tudi delež 40%. Te občine sploh ne morejo pripraviti proračuna za leto 2000. Župan občine Ajdovščina je večkrat opozarjal na neskladja in pozival odgovorne, da pripravijo pravilna izhodišča, da bi lahko občine pripravile proračune, vendar je moral odstopiti, ker se nismo zganili, ker nismo naredili tistega, kar bi bilo potrebno, da bi lahko občine normalno pripravljale svoje proračune. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Terčon.
DAVORIN TERČON: Hvala, gospod predsednik. Repliciram kar nekaj razpravljavcem, med drugim tudi Tomažiču, ki je zadnji nastopal, pa kolegu Hvalici, Bajcu in Feriju Horvatu.
Najprej o tem, kar je zdaj govoril Tomažič, pa tudi nekateri prej, da gre pri vsej zadevi za neko borbo med Ljubljano in periferijo. Jaz bi rekel, da pri zgodbi o koncesijski dajatvi ste vi, po moje posredno, malo pomagali Ljubljani, malo škodili periferiji, ne glede na barvo županov, ki ste jih omenjali. Bom povedal zakaj. Turistično zaokroženo območje severne Primorske od Hita se je razširilo še na občine Vipava, Ajdovščina, Idrija in Cerkno, ki mogoče res ni imel nobene veze s Hitom. To je na območje občin, kjer vemo, kakšni so župani in ki niso samozadostne. To je storil minister Razgoršek in verjamem, da glede na to, od kod prihajate, da ste mu pri tem pomagali. In verjamem, da ste imeli dober namen, hoteli ste tem občinam pomagati. V resnici tem občinam niste pomagali, pomagali ste državnemu proračunu, škodili pa ste občini Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba in še nekaterim, ki prejemajo koncesijsko dajatev. Namreč, del koncesijske dajatve je šel tudi za te občine, vendar se koncesijska dajatev deli v globalu 48% od proračuna, 48 v proračunu, 48% tem občinam. Ta koncesijska dajatev vam nič ne pomaga, ker dobivate še vedno finančno izravnavo. Občina Nova Gorica pa ima manjšo maso koncesijske dajatve in dobiva manj prihodkov. Torej ste pomagali centrali in škodovali periferiji. V kakšni vlogi je tu kolega Hvalica, ne vem, ker je izvoljen v občini Ajdovščina, je pa svetnik v občini Nova Gorica, ki pa nosi tudi svoj del krivde pri tem, ki je soglašala z ureditvijo oziroma s pravilnikom, ki ga je sprejel minister Razgoršek. S tem je škodila tudi sama sebi - in sedaj, kakšno vlogo je tu kolega Hvalica imel, ne vem, kot sem rekel. Toliko, kar se tiče koncesijskih dajatev.
Zgodba koncesijskih dajatev, turistične takse in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga imamo še pred sabo - mislim, da je predlagatelj tega amandmaja Branko Janc s skupino poslancev - pa lahko doseže samo nekaj: lahko doseže to, da mi ne bomo mogli izvrševati letošnjega proračuna, reši pa ničesar. Proračuna ne bomo mogli izvrševati, ker ne moremo vseh teh prihodkov iz proračuna vreči ven in dati občinam, ohraniti pa isto glavarino, ker v proračunu nimamo kritja, zato moramo to popraviti. Torej edino, kar lahko dosežemo, je, da proračuna nimamo oziroma ga ne moremo izvrševati. Pomagamo si pa nič. Pomagati bi bilo možno, če bi spremenili zakon o financiranju občin. Tu pa lahko pomagata skupaj z vodstvom državnega zbora tudi očeta, bom rekel, tega zakona, gospod Trofenik in gospod Kopač, ki vneto branita obstoječi zakon. Namreč, onadva sta takoj po sprejetju zakona o financiranju občin vložila nov predlog, ki v bistvu blokira vse ostale predloge. In tu gre, po mojem mnenju, tudi za malo manipulacije.
Sam sem tudi predlagatelj enega zakona, ki mislim, da je tretji po vrsti, ki spreminja ta člen in ki koncesijske dajatve daje izven primerne porabe oziroma bi bili to izvirni prihodki občine, če lahko uporabim ta izraz. V okviru tega člena je odprta razprava še za vse ostale prihodke, torej za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, za komunalne takse in tako naprej in tako naprej. Prava debata je debata o spremembah zakona o financiranju občin, kot sem rekel, in tu lahko očeta sedanjega zakona tudi pomagata, skupaj z vodstvom državnega zbora, da ta predlog pride čim prej na dnevni red. Vendar se je pri tem treba zavedati, da to lahko damo izven primerne porabe, vendar bo treba istočasno računati, da bo nižja glavarina. Kako bodo na to odreagirale predvsem majhne občine, pa ne vem. Po mojem mnenju bodo predstavniki oziroma poslanci, ki prihajajo iz teh občin, temu tu nasprotovali, kljub vsem demagoškim in ne vem kakšnim razpravam, kako so majhne občine prizadete in tako naprej, ampak po taki soluciji bi bili še v slabšem položaju, kot so sedaj.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. V kakšni vlogi naj bi bil jaz - ja, v vlogi primorskega poslanca. Mi kandidiramo v volilnih okrajih, ampak sicer smo pa poslanci volilne enote, dragi moj Davorin Terčon, kako da pozabljaš tako reč?! Mi smo poslanci volilne enote, tudi na podlagi rezultata v volilni enoti pridemo ali ne pridemo v parlament. Lahko si ti ne vem kako uspešen v svojem okraju, ampak če nisi v volilni enoti - da ti ne bom razlagal dosedanjega volilnega zakona po proporcionalnem sistemu.
Sedaj pa zadeva zaradi Ajdovščine in Vipave. Tu sem jaz imel, ja, prste vmes, ampak se mi je zdelo zelo logično, zelo organsko. Namreč, občinska meja občine Ajdovščina je od centra Nove Gorice oddaljena 12 kilometrov, Črniče so že v občini Ajdovščina. In bi bil to absurd brez primere, da bi po Vipavski dolini segalo zaokroženo turistično območje 12 kilometrov v tej smeri, po Soški dolini pa 80 kilometrov. Evo, jaz mislim, da sem, če sem čisto odkrit, poskušal samo odpraviti neko anomalijo, ki je izločila v prvotni uredbi Ajdovščino in Vipavo. Mislim, da je to zelo lahko dokazljivo, od Gorice do Bovca je 75 kilometrov, od Gorice do Podnanosa, do vrha Razdrtega, je 50 kilometrov. V redu, O.K. Ampak potem so nastopili drugi botri in vemo zakaj itn., pa nimam tudi nič proti temu, ker glede na to, da Novi Gorici slej ko prej pripada velik del kolača in glede na to, da Nova Gorica dobiva še nekaj drugega, ker je tudi lastnik, tudi tam participira, ampak to je pa druga stvar, sem smatral, da moramo biti toliko uvidevni tudi do širšega okolja, do regije, vedno pa v drugi volilni enoti, ki lahko participira na teh izrednih dohodkih. Ampak tu je politika šla dlje, izvršeno je to izven druge volilne enote. Zakaj, se lahko vprašamo. Veste, zaradi, to si moraš pa ti sam odgovoriti, zaradi pač te strukture vladajoče koalicije, ki je takšna, kot je, ker sicer ne bi prišlo do tega, da bi še Idrijo vključili notri, za božjo voljo, pa Cerkno, ampak O.K. Kot veš, Idrija in Cerkno ne spadata v našo primorsko drugo volilno enoto, zakaj, jaz ne vem, ampak od vsega začetka, že od volitev leta 1990 spadata v gorenjsko volilno enoto. Dobro, do sem smo prišli.
Napaka je v tem, jaz bom povedal še enkrat, da se zdaj poskuša tistim, ki dobivajo le majhen del tega kolača, to poriniti v izravnavo. To ni lepo. Nenazadnje je ta denar namenski denar v uredbi, v osnovni uredbi, jaz sem jo poznal na pamet, ampak zdaj se bom poskušal spomniti, piše, da se mora ta denar porabljati za turistično infrastrukturo in nekaj podobnega. Res, da je to precej širok pojem, ampak recimo šole pa s tem denarjem ne moreš delati. Šole pa ne moreš delati. In poglej, kakorkoli zveni čudno, jaz sem doma iz bogate občine, ampak jaz iz dela, kjer jaz živim, iz Solkana, v center Nove Gorice mimo Perle ne morem priti po pločniku, moram hoditi po travi ali po makadamu izven Vojkove ceste, ker država pač te magistralne ceste do sedaj ni uredila.
Tudi kakšen pločnik je verjetno sestavni del turistične infrastrukture. Saj ni vseeno, ali hodijo ljudje, ki prenašajo težke denarje v Hit, po pločniku ali po travi oziroma makadamu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo replicirati? Gospod Terčon.
DAVORIN TERČON: Saj bom čisto kratek gospod predsednik. V bistvu se je kolega Hvalica z večino mojih ugotovitev tukaj strinjal. Nisem niti razumel, v čem je replika, razen, da mi je postavil, sedaj bom rekel, eno trilemo.
Ker ustava govori, da smo poslanci vsega ljudstva. Izvoljeni smo v volilnem okraju. Sedaj je prišel na novo s trditvijo, to prvič slišim, ne vis-a-vis zakona, zakon je jasen, da se poslanci seštejejo, kako pridejo v parlament znotraj volilne enote, ampak, da so poslanci volilne enote, ta je malo čudna.
Predlagam, da bova potem raje rešila to, kot da tukaj izza govornice rešujemo te stvari.
Hotel sem reči samo to. Kolega Hvalica! Bil si zraven, ko smo sprejemali zakon o financiranju občin. Zakon o financiranju občin govori, da v primerno porabo gre vse, razen, potem našteje, kaj ne gre. Potem našteva, kaj ne gre. To vse je tudi koncesijska dajatev, turistična taksa in tako naprej. Treba je te stvari takrat, ko je ura, postaviti. Ne potem prihajati z raznimi teorijami, koliko je kilometrov od Nove Gorice do Ajdovščine oziroma do Bovca. Tukaj je lahko dober namen, ampak koristi ni kaj veliko.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika na repliko. Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Poslanec Davorin Terčon. Saj si bil zraven, ko smo sprejemali zakon o financiranju občin. Seveda. Samo jaz pripadam opoziciji. Zakone sprejema večina. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ugotavljam, da smo zaključili razpravo. Prehajamo na odločanje. Odločali bomo o amandmajih k 5. členu. Imamo tri. Če je sprejet amandma pod točko 1, ki ga predlaga odbor, je amandma pod točko 2 brezpredmeten. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1. Predlagatelj je odbor za finance in monetarno politiko. (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 3. Predlagatelj odbora skupina poslancev s prvopodpisanim Francem Ferijem Horvatom. Matično delovno telo ga ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (24 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanjem dajem 5. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za 5. člen.? (43 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 6. členu in amandmaju odbora. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 6. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 6. člen v celoti? (47 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Člen je sprejet.
Prehajamo k 7. členu in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Člen dajem na glasovanje v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
Prehajamo k 9. členu in amandmaju odbora za finance. Ugotavljamo prisotnost! Gospod Kelemina želite razpravljati? Prosim.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Jaz se opravičujem, ampak jaz sem že prej govoril o tem 9. členu in me resnično zanima, če lahko nekdo obrazloži, ki je pač kompetenten za to, če je v skladu z ustavo ta 9. člen. Tudi sekretariat sprašujem, če ni to mogoče protiustaven tak člen.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kelemina. Odgovore na taka vprašanja podaja pristojna institucija, vemo katera. Ali želi besedo kdo od predstavnikov vlade ali predstavnikov sekretariata? (Ne želi.) Prehajamo torej na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma odbora k 9. členu? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 9. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 9. člen? (29 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Člen je sprejet.
Prehajamo k 10. členu in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! Pod točko 1 je amandma odbora, pod točko 2 amandma Francija Rokavca. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1. Predlagatelja je odbor. (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma Francija Rokavca. Delovno telo ga ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (11 poslancev.) Je kdo proti? (40 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 10. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 10. člen? (41 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Člen smo sprejeli.
Prehajamo k členu 13 in amandmaju odbora. Razpravljati želi kolega Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo še enkrat. Zdaj pri 13. členu, jaz ne vem, če lahko o členu razpravljam, če je kot celota.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ja, lahko.
BRANKO KELEMINA: No poglejte. Mene čudi, kako to, da se nobeden ne spomni, vsaj tisti župani, ki ste tudi velikokrat prizadeti zaradi plačevanja obveznosti iz naslova državnega proračuna, da se pristane na take roke, ki so tukaj notri napisani: najmanj 60 dni, potem plačilni roki ne smejo presegati 90 dni itn. Jaz imam tukaj neke dokumente, ki govorijo, da bo Evropska unija sprejela neko finančno disciplino in da bo tudi državni sektor enostavno padel pod te določbe in da bodo plačilni roki najdaljši 30 dni, ali celo mogoče 21 dni in da tudi morajo državni organi, če ne spoštujejo tega, plačati obresti. Jaz nisem zasledil, recimo, če slučajno država ne izpolni teh obveznosti, ali bo plačala obresti. Pa če mora zaradi tega lokalna skupnost najeti dražji kredit pri neki banki, pa zato plačati obresti, ker je pač neke obveznosti tam imela, ne vem, kakšne transakcije vse se tukaj izvajajo, v glavnem, vse gre na škodo občin. Kako lahko pristanete na take stvari, jaz ne vem. Kar se pa tiče tistih, od 4. točke naprej, bi pa mogli predlagati črtanje. Enostavno črtanje. Vsi pristajajo na to, jaz sicer nisem župan, ampak vidim, da te stvari niso take, kot bi morale biti. Jaz samo opozarjam, kako bo sprejela tudi Evropska skupnost te zadeve. Mi se bomo seveda verjetno potem prilagajali, namesto da bi že nekaj stvari upoštevali, pa bolj razumne roke plačevanja postavljali, pa enakopravnost lokalnih skupnosti in vseh, ki so v tem procesu plačevanja iz teh razmerij, da bi bili enakopravni. In tega ni. Tega ni. Če na to župani pristajate in ne oporekate temu, potem meni je tudi prav, če je vam.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Bajc, želite besedo? (Ne.) Predstavnik vlade. Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma k 13. členu, ki ga predlaga odbor za finance. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za tak amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 13. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za 13. člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Prehajamo k 14. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 14. člen. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za 14. člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da smo 14. člen sprejeli.
Prehajamo k 15. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (43 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 16. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; člen smo v celoti spremenili.
Prehajamo k 17. členu, kjer imamo vloženi dve dopolnili. Prvega predlaga Josip Bajc, delovno telo ga ne podpira; drugo dopolnilo predlaga odbor. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem torej amandma pod točko 1; predlagatelj je Josip Bajc, delovno telo ga ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za tak amandma? (16 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma odbora pod točko 2. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 17. člen. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta člen? (46 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 18. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 18. člen. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za člen? (29 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Prehajamo k 19. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 19. člen. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Prehajamo k 20. členu in amandmaju odbora. Odbor s tem amandmajem nadomešča svoj odbor z dne 18.1. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen je v celoti spremenjen.
Za novi 20.a in 20.b člen imamo amandma odbora. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (52 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo sprejeli novi 20.a in 20.b člen.
Smo pri 21. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 22. členu, imamo amandma odbora. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.) Predlagam, da ponovimo glasovanje, ker so me opozorili, da še nismo glasovali o 21. členu v celoti. Se opravičujem.
Na glasovanje dajem 21. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za 21. člen? (53 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Sedaj pa prehajamo na glasovanje o amandmaju k 22. členu, to je amandma odbora. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o 22. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (49 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Odločamo o amandmaju k 23. členu, predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 23. členu, to je amandma odbora? (46 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 24. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotovimo prisotnost! (43 poslancev.) Bilo je prehitro. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.) Kdo je za 24. člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na 26. člen in amandma predlagatelja Francija Ferija Horvata. Delovno telo ga ne podpira. Besedo želi gospod Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!
Predlagam, da podprete ta amandma, katerega namen je povečati limit oziroma maksimalni obseg možnega zavarovanja pred nekomercialnimi in srednjeročnimi, komercialnimi ter kratkoročnimi komercialnimi riziki, ki se ne tržijo. Namreč, znesek, ki je predviden sedaj v predlogu zakona, pomeni, če ga preračunamo v dolarje in primerjamo to z lanskoletno realizacijo, povečanje manj kot za 5% v dolarski protivrednosti.
Mislim, da je to premalo, glede na pomen teh zavarovanj pri pospeševanju izvoza. Vemo, da prav ta oblika spodbujanja izvoza je tista oblika, ki je tudi skladna z spodbujanjem izvoza v najbolj razvitih državah, tudi članicah Evropske unije, da se je ta družba v Sloveniji zelo uveljavila v zadnjem času. Prav bi bilo, da ji tudi omogočimo večji zgornji limit, kar ne pomeni avtomatsko, da bo to tudi izkoriščeno, ker je v samem sistemu odobravanja zavarovanj zelo veliko zavor in obstaja posebna medresorska komisija, ki potem tudi odloča o dejanskem obsegu oziroma izvajanju tega določila.
Kot argument za to navajam gibanja v izvozu, ki niso ugodna. Tudi potem posledično v plačilni bilanci. Če se bo uresničilo še to, kar zadnje dni lahko beremo v medijih, kar napovedujejo tudi nekateri visoki uradniki iz vlade, da bomo do konca leta zaprli ali kot se temu lepše reče, preusmerili delovanje prosto carinskih prodajaln, ki pomenijo zelo pomemben devizni vir, kot vemo, potem bo še bolj aktualno oziroma potrebno spodbujati izvoz, če nočemo zaiti v plačilno-bilančne težave in s tem tudi neugodno vplivati, če ne bomo dovolj spodbujali izvoza, tudi na rast proizvodnje in rast bruto domačega proizvoda.
Zaradi vsega tega predlagam, da sprejmete ta amandma.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Feri Horvat. Državni sekretar Cvikl želi besedo.
MAG. MILAN MARTIN CVIKL: Hvala za besedo. Obseg 175 milijard tolarjev je določen kot najvišji možni obseg obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred nekomercialnimi in srednjeročnimi komercialnimi ter kratkoročnimi komercialnimi riziki in izhaja iz načrtovanega obsega poslov in spremenjenega oziroma načrtovanega razmerja tečaja med tujimi valutami. Tako da bi rekel, da ta obseg sredstev zadošča, seveda pa, v kolikor bo ta obseg, kot je predlagano v amandmaju gospoda Horvata, povečan, omogoča družbi tudi že za leto 2001 v bistvu začeti nekatere posle.
Tako da menimo, da je številka, ki jo predlaga vlada, ustrezna. To, kar je predlagano v besedilu amandmaja gospoda Horvata, pa pomeni, da se na nek način družbi dovoljuje povečevanje obsega posla. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma k 26. členu predlagatelja Ferija Horvata; delovno telo ga ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (23 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za člen? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 27. členu, kjer imamo več amandmajev. Prvega predlaga skupina poslancev s prvopodpisanim Brankom Jancem, delovno telo ga ne podpira. Amandma pod točko 2 predlaga Josip Bajc, delovno telo ga ne podpira. Kolega Janc želi besedo in za njim Josip Bajc.
BRANKO JANC: Hvala za besedo. Kolegice in kolegi! Seveda ne želim napenjati loka pri tem amandmaju. Rešpektiram tudi mnenje sekretariata za zakonodajo, ki je opozoril na spornost tega amandmaja, pa tudi tistih amandmajev, ki so bili vloženi k 5. členu tega zakona. Kljub temu pa mislim, da je 28 podpisnikov tega amandmaja, pa verjetno jih je v tem državnem zboru še nekaj, ki že dlje časa opozarjamo na problematiko javnih financ, posebno glede spornih nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč in v zvezi s tem tudi na finančno izravnavo občin.
Upam, da številna opozorila, številne pritožbe na ministrstvo za finance s strani občin, dolgoletni napor posameznih poslancev, da se ta diskriminatoren način finančne izravnave, ki je uveljavljen z zakonom o financiranju občin in za katerega, po mojem mnenju, v veliki meri leži krivda tudi na predlagateljih tega zakona, ki sta drugi dan po sprejemu tega zakona vložila spremembe in dopolnitve zakona in s tem zavrla postopek nadaljnjega urejanja vprašanja nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, menim, da je tako dopolnilo z vidika sistemske urejenosti sporno. Zaradi tega tudi ne bom posebej apeliral na vas, da podprete ta amandma, ker ne želim, da bi zaradi tega vloženega amandmaja ne bil sprejet proračun. Vendar upam, da bodo resna opozorila s strani poslancev naletela na plodna tla tudi pri kolegu Trofeniku in Kopaču, pa tudi pri predsedniku državnega zbora, da bo zakon o spremembah zakona o financiranju občin takoj uvrstil na dnevni red.
Naslednja stvar, ki mi daje upanje, da se bo to vprašanje uredilo, je dodatni sklep, ki ga predlaga Feri Horvat, in sicer, da predlaga Vladi Republike Slovenije, da pripravi predlog zakona o finančni izravnavi. Jaz sem seveda danes v pisarni Toneta Anderliča slišal tudi ministra, da naj bi ta zakon bil v bližnji prihodnosti pripravljen, čeprav ne verjamem, da se bo to zgodilo po sprejemu zakona. Zaenkrat le toliko. Jaz upam, da je predložen amandma vseeno dosegel svoj namen, in sicer da opozori na nevzdržne razmere pri izračunavanju primerne porabe občin in pri takšnem obravnavanju nadomestila stavbnih zemljišč, ki seveda deluje popolnoma diskriminatorno, omejuje občine, ki imajo večje razvojne ambicije, ki imajo večje prihodke iz naslova nadomestila in ki jim ta napor in ta večja finančna obveznost ni upoštevana pri njihovi finančni izravnavi. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Janc. Tudi sam sem pripravljen, da v skladu z dogovorom na kolegiju že na naslednjo redno sejo uvrstimo tudi zakon o spremembah zakona o financiranju občin. Besedo ima kolega Bajc, za njim Vili Trofenik in kolega Kelemina.
JOSIP BAJC: Hvala gospod predsednik. V celoti se pridružujem razpravi kolega Janca, s tem, da bi mogoče še dodal. Predvsem mislim, da smo z razpravo pri vseh amandmajih, ki posegajo na področje financiranja in finančne izravnave občin in izračuna kalkulativnih prihodkov občinskih proračunov v včerajšnji in današnji razpravi dosegli tisto, da smo začeli vsi razmišljati, da nekaj pri zakonu o financiranju občin ali pa česa drugega, jaz osebno mislim, da ni toliko problematičen zakon o financiranju občin, kot nekateri ukrepi, ki so jih na podlagi tega zakona sprejeli v ministrstvu za finance. Tukaj imam v mislih predvsem izračun kalkulativnih prihodkov. Samo naj navedem primer. V primeru, da bi v letu 1998 nobena občina ne pobirala nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, ministrstvo za finance pri izračunavanju kalkulativnih prihodkov občin iz naslova nadomestila bi imelo nulo in bi moralo zagotavljati finančno izravnavo občinam, tudi za tisti del, sedaj kalkulativnih prihodkov.
Glede na to, da ni bil sprejet moj amandma k 17. členu zakona o izvrševanju proračuna, smatram, da je brezpredmeten amandma k 27. členu, ki dejansko namenja sredstva v tisti sklad, ki ga nismo izglasovali, z neizglasovanim amandmajem k 17. členu. Tako je, predsednik, moj amandma brezpredmeten.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razumem, da si ga kot predlagatelj umaknil. Razprava kolega Trofenik, za njim kolega Kelemina.
VILI TROFENIK: Hvala lepa. Jaz sicer vem, kaj bi želeli predlagatelji s tem amandmajem, ampak ne vem, če se zavedajo, kaj bi bile posledice, če bi bil ta amandma sprejet. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je najpomembnejši vir občinskih financ. Če bi to nadomestilo izločili iz bilance oziroma to je, dragi kolega Bajc, najpomembnejši vir občine in če ga izločiš iz izračuna finančne izravnave, to pomeni, da praktično lastnih virov ni in bi imeli vsi 100% na jaslih državnega proračuna. Seveda v ozadju je nekaj drugega. Gre za kvazi nadomestilo oziroma za tisti del nadomestila, ki pripada nekaterih občinam od energetskih objektov, kanali, dravski in podobne zadeve. Vendar je treba tam izpeljati konsekvence do konca. Znana je odločba ustavnega sodišča, ki jasno po domače trdi, da tako nadomestilo od umetnega jezera ni možno pobirati in vprašanje je, kako dolgo bo še možno pobirati nadomestilo od, recimo, dravskega kanala. Če se to razčisti, potem tudi tega spora več ne bo, ker se v nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča poskušajo reševati neki drugi prihodki, ki so jih deležni v nekaterih sredinah. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, kolega Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Poglejte, jaz bi k temu amandmaju samo povedal tole dodatno kot en razlog za to, da bo treba te stvari v neki bližnji prihodnosti verjetno rešiti, ker vidim, da so zdajle tisti, ki so podpisali ta amandma, od njega odstopili. Jaz ne bom kot sopodpisnik tega amandmaja odstopil, samo na splošno bi pa povedal, da se mi zdi, da vsi skupaj zaradi gledanja v lonec tistih bogatejših občin, kot so Ljubljana, pa mogoče Maribor in Koper itn., ki se same financirajo, so tiste lokalne skupnosti, ki so pač revnejše, za marsikateri tolar, predvsem pa razvojni tolar prikrajšane. Poglejte, ni upoštevano tole, seveda na osnovi meril, ki jih je zdajle ministrstvo dalo, pač predpiše neko višino nadomestila stavbnega zemljišča, ki ga mora pač občina zbrati. Ne upošteva pa, če nekdo hoče privabiti v svojo občino neke podjetnike, obrtnike in da, recimo, za določeno obdobje, recimo 5 let, nekomu olajšave. Tam izgubi recimo 20 milijonov in potem nima pravice tega na nikakršni način uveljavljati in na kakšen način potem naj se ta občina razvije, če ne da nikomur, nekemu podjetniku, obrtniku neke olajšave, da na nek lažji način oziroma da pač ga stimulira na nek način, da pride v njegovo lokalno skupnost. Tukaj se vidi, da te stvari niso dodelane in jaz bom kljub temu, ne glede na vse pripombe, ki so tukaj bile izrečene, tisti amandma, ki sem ga tudi podpisal, bom za njega glasoval. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali lahko preidemo na glasovanje? Kolega Demšar, replika, razprava? Razprava.
VINCENCIJ DEMŠAR: Malce je mogoče čudno, da se oglašam k amandmaju, ki se tiče predvsem županov in pa ljudi, ki so v odboru za finance, pa še koalicije. Pred časom je bil objavljan članek, kako v Škofji Loki ni mogoče graditi stanovanja, ni moč kupiti nobenega zemljišča, do hiše se ne da priti. Pred tem je pa povedal ali pa ponovil to, kar sem že nekajkrat rekel, da stanujem na ulici sredi mesta, kjer je nekaj hiš praznih. Hiše so prazne zato, logika je po mojem ta, ker je tako malo treba plačati za te hiše in potem ni treba nikomur dajati to v najem. Če bi šli s to logiko naprej, tudi to kar, so ti predlagatelji, vas je kar 28, torej jaz verjamem, da moj glas tu nima nobene teže, ker je 28 pač že tu podpisanih, ampak vseeno zaradi resnice bom povedal. Podpirali bomo tiste občine, ki ne pobirajo nobenega nadomestila za ta sklad. So take občine, ki to špekulirajo in tako delajo. Ampak jaz govorim zaradi resnice, pa vem, da se marsikomu ne bom s tem prikupil.
Če bomo samo čakali, kaj bomo iz centra posesali, kaj bomo dobili, potem pravega razvoja ni. Jaz mislim, da vsako okolje mora prispevati svoj delež, potem se bo pa tudi še od kje kaj nabralo. Če bo sedaj to sprejeto, potem bo seveda logika še naprej, da tisti denar, ki se zbere v skladu stavbnih zemljišč, bodo nekakšna dodatna sredstva za občino. Vse ostalo je poravnano. Ampak meni se zdi, da to ne bo spodbujalo k temu, da bi občine uvedle povsod, pa če imajo mogoče v enem kraju uvedeno, v drugem pa nimajo, recimo, saj ne gre samo za centre občin, bi morale to uvesti. Jaz mislim, da brez davka tako ne bo šlo. Če pa mislijo nekateri, in tu so tudi ti podpisniki, da bodo denar dobili samo od države, pa mogoče, da bo letos to šlo, jaz bom pa sigurno proti temu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Imamo torej samo en amandma, kajti amandma pod točko 2 je kolega Josip Bajc v razpravi in potem tudi dodatno umaknil.
Na glasovanje dajem torej prvi amandma k členu 27, to je amandma skupine poslancev, prvopodpisani Branko Janc. Delovno telo pa tega amandmaja ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (23 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Amandma k členu 27 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Glasujemo o členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za 27. člen v celoti? (39 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k členu 28 in amandmaju Sama Bevka in Jožeta Jagodnika. Člen se črta, delovno telo tega amandmaja ne podpira. Besedo želi gospod Bevk. Se opravičujem. Amandma pod točko 2 je amandma na amandma odbora, ki ga predlaga Jože Jagodnik, delovno telo ga podpira, in amandma pod točko 3 amandma odbora. Amandma pod točko 4 je amandma odbora, ki pa ustrezno povzema amandma poslanca Vebra, in pod točko 5 je amandma poslanca Vebra. Prosim, gospod Bevk.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Financiranje lokalnih skupnosti ureja zakon o financiranju občin, ki kot matični zakon določa, da občinam pripada 35% dohodnine. Tako določilo je ob sprejemu pomenilo povečano samostojnost občin pri financiranju dejavnosti v korist njihovih občanov in s tem tudi povečan vpliv in tudi odgovornost lokalnih skupnosti za njihov razvoj.
V Sloveniji smo že dalj časa priča povečevanju centralizacije odločanja in financiranja na državnem nivoju, kar pa je v nasprotju s trendi v razvitih demokracijah. Nenormalno je, da se le manjši del občin v Sloveniji financira iz lastnih prihodkov, brez pomoči državnega proračuna. S predlagano rešitvijo, da se odvzame 5% dohodnine občinam, bi dosegli še povečano odvisnost občin od državnega financiranja, namesto da bi si s povečanim deležem dohodnine v korist občin prizadevali za finančno samostojnost vse večjega števila občin.
Predlagani amandmaji k 28. členu nekoliko omiljajo prvotno besedilo 28. člena. Pa vendar vseeno vztrajam pri tem, da se ta člen črta. Tudi sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve opozarja na nesprejemljivost določil 28. člena, ki jih predlaga vlada. Namen odločbe ustavnega sodišča je, da se uredi oziroma razmeji odgovornost za financiranje kulturnih institucij med državo in lokalnimi skupnostmi.
Tega predlagano določilo zakona ne omogoča. Zato menimo, da bi najbolj čisto rešitev zagotovili s črtanjem 28. člena, saj bi s tem ohranili določila zakona o financiranju občin glede deleža dohodnine za financiranje občin, ob tem pa tudi zadostili odločitvi ustavnega sodišča. Manjkajoča sredstva v samem proračunu bi v tem primeru morala zagotoviti vlada, s prerazporeditvami med proračunskimi uporabniki. Navsezadnje gre le za 3,5 promile celotnega državnega proračuna. Tako, da bi bilo zelo koristno tako za lokalne skupnosti kot tudi za vse javne zavode s področja kulture v državi, da 28. člen zakona črtamo. Pred nami je še možnost, da to uredimo potem v proračunu za leto 2000.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Zimšek želi besedo.
JOŽEF ZIMŠEK: Spoštovani zbor! Spoštovani gospod predsednik! Tudi sam menim, da bi ta rešitev, da se člen črta, bila verjetno najbolj sprejemljiva in bi zadostila tudi zakonu o financiranju občin. Še posebej, če bi vse prisotne spomnil, da smo v zakonu o financiranju občin, ko smo ga sprejeli, za leto 1999 in za leto 2000 določili vsoto, ki bi pokrila javnim zavodom izgubo tam, kjer bi ta nastala - šlo je za nekaj kulturnih javnih zavodov - in bi s tem zakonu bilo zadoščeno.
Strinjam se s predgovornikom, da ima 28. člen precej nejasnosti. Člen oziroma amandma, ki ga je pripravil odbor in ga predlaga v sprejem, ima nekaj takih nejasnosti, kjer ne vemo, koga vse določa, da bo pokril obveznosti za javne zavode. Vemo, da je v tem času, od nastanka teh zavodov, bilo nekaj sprejetih zakonov o lokalni samoupravi noveliranih, bile so imenovane tudi nove občine in katere občine bodo prispevale v ta fond. Kakšna območja imajo nekateri regijski zavodi, tudi ne vemo - ali je to območje, iz katerega hodijo ljudje v te kulturne hrame, ali je to samo bivša stara občina ali so to samo tisti, ki so te zavode ustanovili, in podobna vprašanja se pojavljajo. Zato pravim, da bi mogoče res bilo umestno člen črtati, vendar s pogojem, da se upošteva iz zakona o financiranju občin tisti del, ki predvideva to rezervacijo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Besedo želi gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Potem, ko smo se veliko dni, ne samo v parlamentu, tudi širše ukvarjali z amandmajem komisije za lokalno samoupravo, sem razumel, da ta amandma, ki je pa točno kontra ekstrem, ne bo doživel nikakršne pozornosti več. Rad bi poudaril tudi pri tem amandmaju, da to pomeni absolutno pretiravanje v drugo smer, ki pusti 26 občinam, ki se samofinancirajo, 35% dohodnine, če se to črta, če se ta člen črta, in prenese na državni proračun obveznost financiranja kulturnih zavodov. To je neposredna posledica amandmaja gospoda Bevka. Verjamem, da si to v marsikateri od teh občin želijo, mislim pa, da če so vsi, ki celo govorijo v prid temu amandmaju, odkriti, morajo priznati, da je to silno nekorektno. Tudi pri tem amandmaju pa velja, da pomeni dodatne 3,5 milijarde tolarjev - če bo sprejet, torej če se člen črta, je to 3,5 milijarde več na odhodkovni strani proračuna, in tudi v tem primeru tega amandmaja tam ni.
Gospod Trofenik je bil vsaj toliko korekten, da je vložil amandmaja na obe strani, se pravi, na bilanco prihodkov in odhodkov in na zakon o izvrševanju proračuna. Če bi gospod Bevk bil toliko konsistenten, bi rekel, 28. člen se črta in tam se poveča za 3,5 milijarde znesek za financiranje kulturnih zavodov pri ministrstvu za kulturo in zmanjša za 3,5 milijarde prihodek iz dohodnine; ampak tega ni naredil. Zato mislim, da kaj več ni treba razpravljati - ta amandma je enostavno treba zavrniti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod minister Školč želi besedo.
JOŽEF ŠKOLČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Jaz bi rad opozoril še na eno dramatično posledico sprejema črtanja 28. člena. Že včeraj sem govoril o tem. To dejansko seveda za tiste, ki samo seštevate in odštevate, pomeni 3,5 milijarde za tiste občine, ki imajo, kot pravite, že same itak dovolj denarja, in več kot polovica tega denarja bi ostala v Ljubljani in Mariboru. Jaz bi se seveda tega veselil, ker je tudi, če govorimo z vidika kulture, največ institucij v teh dveh mestih. Seveda, če bi tako županja Ljubljane kot župan Maribora na enak način obravnavala kulturne institucije, vemo pa, da je način diametralno nasproten. Kakorkoli, črtanje tega amandmaja pomeni črtanje rešitve za vse te javne zavode na področju kulture. V proračunu, ki je, oziroma v teh dopolnilih, ki so bila sprejeta včeraj, je državni zbor sprejel dodatnih, mislim da 500 milijonov, če odštejem druga, mimo vlade blagoslovljena dopolnila, ki jih je tudi sprejel za področje kulture, vseh je 900, ampak 500 na postavko, iz katere bi bilo mogoče financirati probleme teh zavodov, v kolikor bi imeli težave s temi rešitvami. Rabimo seveda 3 milijarde in pol, to številko stalno ponavljamo. In hočem reči, da kot je ta amandma naravnan v korist bogatih občin, in tu bi rad opozoril poslanke in poslance, pa tudi javnost, tukaj podpisnik deluje v škodo zavodov na področju kulture, ker za to ni zagotovljenih sredstev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika. Kolega Bevk.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod predsednik. 3 milijarde in pol tolarjev več ne pomeni več za samo teh 26 slovenskih občin, pač pa pomeni več za vseh 200 slovenskih občin, kajti vseh teh 38 kulturnih zavodov s področja kulturne dediščine, gledališke ustvarjalnosti, galerijske dejavnosti itn. deluje na celotnem ozemlju slovenske občine, saj ste tako v amandmajih k 38. členu predlagali, da te 3 milijarde in pol prispeva vseh 200 slovenskih občin, in zahtevate od vseh 200 slovenskih županj in županov soglasje za financiranje teh 38 zavodov, ki pa je res, da imajo svoje matične sedeže v 30 slovenskih občinah. Trditev, da delujem v škodo javnih zavodov s področja kulture, pa je naravnost skregana z zdravo pametjo. Tako rešitev, kot jo predlagam, s črtanjem 28. člena zakona o izvrševanju proračuna je vsebinsko podprl 9. decembra 1999 tudi matični odbor za kulturo, šolstvo in šport. Potem tudi glede na izvajanje Jožefa Školča tudi matični odbor za kulturo državnega zbora deluje proti javnim zavodom s področja kulture. To je res narobe svet.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Besedo želi gospod minister.
JOŽEF ŠKOLČ: Rad bi tiste, ki jim spomin ne seže do te seje odbora za kulturo, šolstvo in šport, spomnil, da odbor za kulturo, šolstvo in šport tega amandmaja niti ni imel pred seboj niti ni mogel o njem razpravljati. Tako, da je to najkrajši odgovor na to, da ta amandma temelji v odločitvi tega odbora. Sicer bi ne bil podpisnik tega amandmaja, da skrajšam, samo gospod Bevk, ampak po vsej verjetnosti tudi ta odbor. Na tistem odboru smo predvsem razpravljali, da ne bo nesporazuma, o amandmaju, ki je prerazdeljeval denar, ki ga poznamo sedaj pod slavnim psevdonimom, da je amandma gospoda Trofenika in se mu iz tega mesta opravičujem, da ne bo vse tisto, kar je potrebno povedati, kako je nastal, še enkrat povedano.
Takrat je odbor za kulturo, šolstvo in šport ocenil, da te vrste prerazdelitev, ki je pomenila vsaj tehnično rešitev tudi za te zavode, ni dobra. Ne bom ponavljal vseh argumentov. Res pa je, ker meni spomin deluje brezhibno, da je bil sprejet dodaten sklep, naj vlada poišče eventualno te dodatne 3,5 milijarde. Tam sem povedal in gospod Bevk tega noče nikoli slišati, da je vlada to možnost obravnavala in da teh dodatnih 3,5 milijarde ni imela. Tudi kasneje je bilo to večkrat povedano. S tega vidika bi bilo mogoče vložiti ustrezen amandma k proračunu. Ker ga vlada ni vložila, pomeni, da je bil ta apel na vlado konzurmiran.
Ni pa možno reči, in tukaj jaz odgovorno kot član vlade rečem, da toliko še znamo, da lahko tudi eventualno namesto gospoda Bevka vložimo amandma, kadar mislimo, da pridemo do rešitve, in se mu v imenu vlade za to uslugo iskreno odpovedujem. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Dve repliki. Najprej gospod Mežan, potem gospod Bevk.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Mogoče še besedo za bolj natančno pojasnitev tega, kar je že pred menoj delno pojasnil tudi minister.
Res nismo razpravljali o tem členu niti vložili kakršenkoli amandma. Smo pa na koncu seje odbora sprejeli nedvoumen sklep, da odbor podpira, da ostane dohodnina 35% in da pozivamo vlado, da tiste 3,5 milijarde tolarjev najde na kakšni drugi postavki v proračunu. Ta sklep je bil pa nedvoumno sprejet. Veliko smo razpravljali o tem, na tisti seji odbora. Bile so izrečene tudi naslednje kritične pripombe, da financiranje, vsa problematika, ki nastaja okoli financiranja javnih zavodov, izvira iz tega, ker ni sprejet nacionalni kulturni program. O tem smo pa seveda veliko govorili. Toliko v pojasnitev tega.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika? Se odpoveduje, kolega Bevk. Ali lahko preidemo na odločanje? Lahko. Prosim za pozornost! Torej imamo več dopolnil. Gremo po vrsti. Če bo sprejeto prvo, ki govori, da se člen črta, potem so ostala brezpredmetna. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1? Predlagatelja sta Samo Bevk in Jože Jagodnik. (19 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ta amandma ni bil sprejet.
Zato lahko preidemo na odločanje o amandmaju pod točko 2, ki je amandma na amandma odbora. Predlagatelj je Jože Jagodnik. Delovno telo ga podpira.
Svoj glas bo obrazložil gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. Opravičujem se, ker bom uporabil svojo obrazložitev glasu za to, da pojasnim eno nerodnost. Glasoval bo proti amandmaju, čeprav ga odbor podpira. Če pogledate amandma odbora, je tretji odstavek identičen prepis amandmaja poslanca Jagodnika, kar smo sprejeli na včerajšnji seji. Razlika je samo, da je v našem amandmaju, od odbora, 45 dni, v Jagodnikovem pa 30 dni. Mi smo 45 napisali na podlagi pripomb sekretariata. Prej smo pa res imeli nekoliko drugačen tretji odstavek, pred včerajšnjo sejo, na katerega je pa amandma poslanca Jagodnika bil smiseln. Če bi poslanec Jagodnik bil tu, sem prepričan, bi svoj amandma umaknil. Sedaj, ker ga pa ni tu in ga ne more umakniti, pa prosim, da glasujete proti in glasujete za amandma odbora, ki konzumira amandma poslanca Jagodnika.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Kopač je obrazložil svoj glas.
Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma odbora za finance k 28. členu? (6 poslancev.) Je kdo proti? ( 39 poslancev.)
Amandma na amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 3. To je amandma odbora. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Prehajamo k amandmaju pod točko 4. Predlagatelj je odbor. Amandma tudi ustrezno povzema amandma poslanca gospoda Vebra. Če bo sprejet, je najverjetneje amandma pod točko 5 umaknjen. Hvala lepa. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 4? (39 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Amandma pod točko 5 je umaknjen.
Glasujemo o členu 28 v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za člen 28 v celoti? (43 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Člen je sprejet.
Prehajamo na odločanje o členu 31 in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen 31 v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za člen? (33 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
Prehajamo k členu 33 in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma odbora? (43 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen 33. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za člen? (37 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
Zadnji amandma je vložen k členu 38. Predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti? Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za člen 38? (40 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Člen je sprejet.
Opravili smo razpravo o vloženih amandmajih. Prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ni jih veliko, nekaj jih pa je. Ker ni razprave, dajem preostale člene na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Razpravljati moramo še o naslovu zakona in nato glasovati. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (55 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo naslov zakona sprejeli.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da so bili k predlogu zakona v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k številnim členom. Ali želi kdo od kvalificiranih predlagateljev vložiti amandma? (Ne želi.) Ali želi kdo razpravljati o zakonu v celoti? (Ne želi.) Sprašujem sekretariat, ali so bili na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprejeti amandmaji, ki bi lahko porušili medsebojno skladnost določb zakona? (Niso bili.) Prehajamo na glasovanje o predlogu zakona v celoti.
Na glasovanje dajem predlog zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2000. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (48 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da smo zakon sprejeli.
Poslanski kolega Feri Horvat je vložil dva dodatna sklepa. Prvi se glasi: "Državni zbor predlaga vladi, da čimprej pripravi predlog zakona o finančni izravnavi in ga predloži državnemu zboru v obravnavo in sprejem". Še v tem mandatu, bi jaz dodal. Želi kdo besedo? Gospod Henigman. Sklep pod točko 2 se glasi: "Državni zbor predlaga vladi, da sprejme ali predlaga državnemu zboru rešitev za odpravo neskladja med zakonom o pospeševanju turizma, 21. in 22. člen, in zakonom o financiranju občin v zvezi s krajevno turistično takso ter tako zagotovi izvajanje zakona o pospeševanju turizma in enakopravni položaj občin pri finančni izravnavi." Oba predloga dodatnih sklepov dajem v razpravo. Gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Gospod predsednik, že velikokrat smo sprejemali take sklepe, tudi gospod poslanec Feri Horvat je nekako navdahnjen, da piše sklepe in je prav, da jih piše in ti sklepi so lahko še malo boljši, če imajo določen rok. In ta rok, jaz sem o tem razmišljal, ko sem dobil te amandmaje oziroma ta dva sklepa na mizo, meni se zdi smiseln rok, sprejemljiv za vlado, pa tudi za nas, če bomo še kaj naredili v tem mandatu, da bi bilo to nekje konec februarja ali konec marca. Skrajni rok konec marca. Zato bi dal amandma na ta sklep, na oba sklepa: "konec marca letos".
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Glasovali bomo najprej o amandmaju poslanskega kolega Henigmana pri prvem dodatnem sklepu, da se besedica "čimprej" nadomesti z besedami, da do konca marca" pripravi predlog zakona o finančni izravnavi. Amandma kolega Henigmana k prvemu dodatnemu sklepu dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (49 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma k dodatnemu sklepu sprejet.
Sedaj dajem prvi dodatni sklep na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za prvi dodatni sklep Ferija Horvata? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
Na glasovanje dajem drugi dodatni sklep Ferija Horvata. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za drugi dodatni sklep? (51 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
S tem zaključujemo 3. točko dnevnega reda.
Vračamo se k PREKINJENI 2. TOČKI DNEVNEGA REDA, z obravnavo in glasovanjem o predlogu odbora za finance in monetarno politiko za uskladitev državnega proračuna.
Postopek seveda poteka v skladu s poslovniškimi določbami glede možnosti razprav. Kot vam je znano, poslovnik določa, da predstavniki poslanskih skupin skladno s tretjim odstavkom 223. člena lahko dajo svoja stališča v 5-minutnih razpravah. Ali želi besedo predstavnik matičnega odbora? Gospod Kopač, prosim.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Odbor je ugotovil, da je bilo sprejetih 15 amandmajev, ki so jih vložili posamezni ali poslanci ali poslanske skupine, 2 amandmaja odbora in seveda vsi amandmaji vlade v obliki dopolnjenega predloga proračuna. Glede na to, kje so posamezni amandmaji, ki so bili sprejeti, jemali, koliko je bilo to realno, in glede na druge utemeljitve, ki so podane v poročilu odbora in jih ne bi rad ponovno bral, smo predlagali uskladitveni amandma, ki vam je bil v poročilu predstavljen. Rad bi povedal, da so vsi amandmaji, ki so bili sprejeti, pomenili neskladnost med posebnim in splošnim delom proračuna, edino amandma poslanca Čeligoja, ki je iz enega namena prestavljal na drugega iz istega vira, skratka, je bil tak, da se mu formalno ni dalo oporekati neskladnosti, torej o tem amandmaju nismo niti razpravljali in ta ostane tak, kot je bil sprejet. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnik vlade? Besedo ima državni sekretar mag. Cvikl.
MAG. MILAN MARTIN CVIKL: Vlada je k uskladitvenemu amandmaju odbora dala pismeno mnenje, in vlada Republike Slovenije podpira predlog za uskladitev državnega proračuna za leto 2000, kot ga je oblikoval odbor državnega zbora za finance in monetarno politiko.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin. V imenu poslanske skupine slovenskih krščanskih demokratov bo petminutno stališče predstavil kolega Henigman. Do petminutno.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala. Spoštovani! Uskladitveni amandma po poslovniku naj bi bil amandma, ki uskladi postavke oziroma zakon naredi konsistenten, brez bistvenih vsebinskih sprememb. Že nekaj let se nam pojavlja, da so ti uskladitveni amandmaji vlade ali pa v tem primeru celo odbora za finance vsebinski amandmaji, ne pa toliko uskladitveni amandmaji.
Kaj želim s tem povedati v imenu poslanske skupine? Želim povedati, da se ves napor parlamenta na plenarni seji, ko se odloča o posameznih amandmajih in ko jih enkrat pride skozi proceduro pozitivno pet, deset, petnajst, da se potem ta volja državnega zbora, ki je bila že izražena, bistveno krši z uskladitvenim amandmajem, če se posega v samo vsebino.
Menim, da je odbor za finance, na katerem, žal, nisem mogel sodelovati, pripravil zelo suhoparno obrazložitev in zelo restriktivno posegel v odločitve državnega zbora v drugi obravnavi, ko smo sprejemali posamezne amandmaje. Zanimivo, da vlada ni pripravila uskladitvenega amandmaja, pa bi ga lahko. Omenil bi še to, da je gradivo, ki smo ga dobili in iz katerega se poskuša ugotoviti, kakšne so spremembe, da bi vsak posamezen poslanec lahko v kratkem času ugotovil, kaj je upoštevano, kaj ni upoštevano, v kako velikem znesku je upoštevano, da je to gradivo zelo netransparentno, zelo obširno, vendar na koncu manjka rekapitulacija, ki bi povedala, kaj je v proračunu sedaj upoštevano in kaj ni.
In glede na to, da so nekatere postavke sicer upoštevane, druge pa ne, za kar se je odločil državni zbor, in ker trdimo, da je odbor za finance preveč korenito posegel v sprejete amandmaje, poslanska skupina o tem uskladitvenem amandmaju ne bo glasovala oziroma mu nasprotuje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Henigman. Samo majhno dopolnilo. V skladu s poslovnikom v dvomu, ali je proračun po delih usklajen, lahko da mnenje vlada in matično delovno telo, uskladitveni amandma pa po poslovniku lahko predlaga samo matično delovno telo. Ali želi še katera od poslanskih skupin? Želi. Feri Horvat v imenu poslanske skupine združene liste.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Podobno kot je napovedal kolega Henigman, tudi naša poslanska skupina tega uskladitvenega amandmaja ne bo podprla, preprosto iz razloga, ker mislimo, da je bil tudi pripravljan na odboru za finance na nekorekten način včeraj zvečer. Na nekorekten način že s tem, ker nam ni bilo omogočeno, vsem članom odbora, da bi lahko sodelovali na seji odbora. Ker je bila odločitev o tem, da bo seja odbora, sprejeta po zasedanju zbora, ko smo imeli recimo konkretne - jaz tudi sem imel službeno obveznost v zvezi z obiskom predstavnika Sveta Evrope, podobno kot niso bili prisotni oziroma niso mogli biti prisotni kolegi iz dveh opozicijskih strank oziroma poslanskih skupin, socialdemokrati in krščanski demokrati. In mislim, da ta način kaže že, da sam postopek ni bil korekten, čeprav je bil formalno pač morda v redu.
In tudi iz vsebinskih razlogov ne bomo podprli tega amandmaja. Tako kot tudi ne bomo, da se ne bi ponovno oglašal, podprli seveda tudi predloga proračuna. Kajti, kljub nekaterim izboljšavam ob nekaterih sprejetih amandmajih, v bistvu ostajajo pripombe, ki smo jih imeli k predlogu proračuna v splošni razpravi. To, kar se je pa dogajalo med obravnavo predloga proračuna v teh dneh, pa moram reči, da je bilo najslabše doslej, kar se spominjam in kar sodelujem pri obravnavi predlogov proračunov, bodisi še takrat, ko smo bili v koaliciji, ali pa zdaj tudi, ko smo v opoziciji. In da je bilo toliko ene trgovine, ki ni bila poštena, ki je bila pod mizo, da tudi to, da smo v volilnem letu, tega ne opravičuje. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ker ni več razprave poslanskih skupin, razpravo zaključujem in prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem predlog za uskladitev državnega proračuna za leto 2000. Ugotavljamo prisotnost! Svoj glas bo obrazložil gospod Božič.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, predsednik. Kolegice in kolegi! Povedal bom nekaj stvari glede mojega razmišljanja pri sprejemanju proračuna za leto 2000 in tudi, da ne bom glasoval za uskladitveni amandma niti za proračun.
V teh dneh smo imeli na klopeh 335 amandmajev k proračunu za leto 2000. Umaknili smo jih iz procedure - poslanci in poslanske skupine - 50, 2 pa je umaknila vlada, pa vendar je v vladni proceduri ostalo še 81 amandmajev; poslanske skupine so jih imele 5, poslanci 171 in odbori 23. Normalno, vladni amandmaji so bili sprejeti. Od 23 vseh odborovih amandmajev so bili sprejeti 4, in od 179 amandmajev poslancev in poslanskih skupin je bilo sprejetih 12, od tega 2 amandmaja slovenske ljudske stranke, 5 amandmajev pozicije in 5 amandmajev opozicije. Nisem računal, koliko je pri tem kdo dobil, samo mislim, da v bodoče razmišljajmo, da je tako delo celega tedna, da se sprejme proračun, zelo neplodno, če se skoraj nič ne zgodi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svoj glas bo obrazložil dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Tudi sam moram povedati, da ne morem podpreti tako uskladitvenega amandmaja kot tudi ne proračuna, in to zaradi vsebinskih in metodoloških razlogov.
Kar se tiče uskladitvenega amandmaja, je moje mnenje tako, da se lahko uskladi neka zadeva takrat, kadar je uskladitev potrebna iz tehničnih razlogov, kadar torej bilanca odhodkov in prihodkov ni usklajena in jo je treba uskladiti oziroma kadar razmerja znotraj proračuna v pogledu splošnega in posebnega dela niso usklajena. V tem primeru pa ne gre samo za to, z uskladitvenim amandmajem se posega tudi v same amandmaje poslancev, v vsebino teh amandmajev, in če državni zbor že enkrat odloči, katerim področjem bo dal prednost na račun nekih drugih področij, potem je to odločitev, ki je sprejeta. V tem amandmaju pa gre za to, da se posega v to politiko, da se spreminja ta politika in s tem tudi osnovni proporci. To je, kar se tiče amandmaja.
Kar se tiče pa proračuna, pa glede same vsebine moram to reči, da sem že na tem mestu razlagal, zakaj ni ustrezna. Predvsem zaradi tega, ker ne daje ustreznega akcijskega radija za razvoj, za napredek, po drugi strani pa je proračun takšen, kot je, nastal praktično brez aktivnega sodelovanja državnega zbora oziroma ob izključnem sodelovanju in odločanju pozicijskih poslancev. Spremembe, ki so nastale na podlagi predlogov opozicije, so minimalne in ne odsevajo objektivnega razmerja interesov v tem državnem zboru. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Sedaj glasujemo o uskladitvenem amandmaju. O predlogu proračuna v celoti sledi naslednje glasovanje, če bo ta sprejet. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za predlog za uskladitev državnega proračuna za leto 2000? (43 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za uskladitev državnega proračuna za leto 2000 sprejet.
Na podlagi tega sprejetega sklepa oziroma predloga dajem na glasovanje predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2000 v celoti. Svoj glas bo obrazložil gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani! Zdajle, ko smo prišli do konca, seveda je zelo težko najti besedo, eno besedo, ki bi, ali pa dve, ki bi povedali kompleten ta cirkus, ki se je dogajal okrog sprejemanja proračuna za leto 2000. Rad bi samo vprašal, ali bo kdo v tej državi izračunal, koliko ur je Slovenija kompletno izgubila za razpravo o proračunu od predstavitve prvega dne tukaj v državnem zboru. Ali se bo kdo v tej državi sploh vprašal, ali še ima smisel na tak način sprejemati v tej državi proračun, kot ga mi sprejemamo zdajle, in po takih postopkih in na tak način, kot se je to dogajalo letošnje leto?
Mislim, da bo potrebno narediti temeljito analizo na osnovi teh dogodkov in ugotoviti, ali ni škoda časa, ki smo ga porabili in zapravili za to, da se ni zgodilo na koncu čisto nič. Nekateri so mogoče veseli in srečni, ker so uspeli nekaj zlobirati ali kakorkoli že pridobiti. Večina, predvsem pa državljani te države, pa so ogoljufani. Prav zaradi tega bom glasoval proti proračunu za leto 2000.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svoj glas bo obrazložil tudi gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Kako bom glasoval, če bom glasoval, bom obrazložil na koncu. Najprej nekaj misli ob tem proračunu.
Lahko bi bil zadovoljen z nekimi drobtinami, kot se temu reče, ki mi jih je uspelo spraviti v proračun. Mislim na dvojezično šolo v slovenski Benečiji, od koder prihajajo po odločitvi državnega zbora zelo zelo ugodne vesti. Po drugi strani sem žalosten, zaradi tega, ker ta državni zbor ni bil v stanju zagotoviti niti minimalnih sredstev za solkansko obvoznico in za TV pretvornike, ki bi pošiljali slovenski signal, televizijski signal v zamejstvo. To slednje ostaja še naprej sramota Republike Slovenije na prelomu tisočletja. Velika sramota. Tu se zgražam tudi nad početjem nekaterih primorskih poslancev, ki niso glasovali za to. Očitno nekaterim pomeni še vedno več razredno od nacionalnega. Iz analize glasovanja to natančno izhaja. Nekaterim več pomeni razredno od nacionalnega. Leta 2000! To je nekaj nepojmljivega.
Kar se tiče solkanske obvoznice. Mislim, da bo tu najbolj penalizirana sama koalicija. Radio Koper je sporočil pred 10 minutami, da je župan Črtomir Špacapan najavil izstop iz LDS. Vsaj nekaj, vsaj nekaj. Tako, da boste tudi vi dobili malo po grbi zaradi tega. Ampak to je bilo tudi pričakovati, ker to je bila primarna zadeva, to je glavna infrastrukturna zadeva, ki teži, duši Novo Gorico. Kot sem že prej velikokrat rekel. Ker ne gre za kakršenkoli majhen kraj, ker gre vendar za regijsko središče, ker gre za neko pomembno prometnico, za prometnico po kateri se prevaža ves cement za gradnjo slovenskih avtocest, je bila to medvedja usluga, ki si jo je naredil ta parlament, predvsem pa LDS sam. Tako je, če dobiš nekje nekaj na eni strani, saj veste, fizikalni zakoni, pa po drugi izgubiš. Tokrat mislim, da boste vi največ izgubili. Torej ob vsem tem, ko se je v mojih amandmajih, če tako lahko rečem, ker sem doživel pa tudi poizkus prevare s strani tistega, ki je zapisal v moj amandma, da je ta amandma smiselno, vsebinsko, ne smiselno, povzet v amandmaju vlade, kar je čista laž, gola prevara. Jaz sem napisal ministru za promet in zveze ustrezen protest, in če ne bo raziskal, kdo je to napisal, bom predal zadevo tožilstvu, ker to je zavajanje, to je poizkus prevare. Če bi to bilo res, je potem pač druga stvar. Če je to, ker vlada je pa vendar neka institucija, in če napiše svoje mnenje in da se zlaže, da zavaja, da poskuša prevarati poslance, je to lahko, jaz mislim, tudi utemeljen sum, da gre za kaznivo dejanje. Kakorkoli že, na podlagi tega, kar sem dosegel, kar je zelo malo, in česar nisem dosegel, ne morem glasovati za ta proračun, glasoval sem pa za uskladitveni amandma, in se bom glasovanja vzdržal. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Svoj glas bodo obrazložili tudi gospod Rupar, Demšar in Jerovšek. Seveda, kolegi, lepo prosim, da tega poslovniškega instrumenta ne izkoriščate za polemiko ali napade na poslanske kolege, ki se ne morejo braniti, torej samo razloge za, proti ali za kakšno drugačno vašo odločitev.
PAVEL RUPAR: Spoštovani gospod predsedujoči, kolegice in kolegi! Na začetku obravnave te točke letošnjega proračuna sem uporabil besedo, ki je danes ne bom ponavljal. Sam bom glasoval proti, sem pa v primerjavi z začetkom te polemike prepričan nekoliko drugače. Zdaj sem prepričan, da je ta proračun velika potreba te koalicije. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svoj glas bo obrazložil kolega Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Spoštovani! Verjamem, da težko čakamo, da bo ta proračun končno sprejet in da bomo odšli vsak proti svojemu domu. Vendar se mi zdi potrebno ob tako pomembnem dokumentu reči par besed. Ne vem, ali je še kdo drug se lotil, jaz imam tu samo en tanjši izvod, kar se tiče zadev gradnje cest, nemškega proračuna, po katerem se bi lahko zgledovali. Spomnim se, da je že dve leti zapored pripovedoval minister Gaspari, kako je naš proračun evropsko naravnan in tak, kot je v Evropi. Verjamem, da je nemški še nekoliko bolj natančen, ampak to, kar smo mi dobili ali pa eksaktnost, ki jo tu notri lahko dobite - obstajata še dva taka, zajetna zvezka - bi vam priporočal, da tisti, ki boste sprejemali še kdaj proračune, da malo pokukate tudi po proračunih drugih držav, pa boste videli, kako to drugod izgleda. To je prva misel.
Druga misel je naslednja. Prva leta sem vlagal veliko amandmajev, rezultat je bil tak, kot se tudi danes kaže v končni fazi. Ko je sedaj tu gospod predsednik opozarjal, da naj ne izrabljamo te govornice za to, da bi komu kaj žalega naredili, mislim, da smo opozicijski poslanci doživeli veliko prevaro: prvič, ko je bil predložen proračun, je bilo kar naenkrat še 3 milijarde in pol, na katere opozicijski poslanci nismo na noben način mogli nič vplivati, o njih nič pisati; v zadnji fazi ste bili pa še vsi ostali prevarani, ko ste se veselili, da so nekateri amandmaji bili sprejeti, z uskladitvijo pa je bilo tudi to poravnano. Torej, tega vam ne privoščim in bi se raje z vami veselil, s tistimi, ki ste to uspeli. Upam, da bo v bodoče Slovenija dobivala boljši proračun, predvsem pa tudi to, da bo bolj gledala, od kje bo dobila denar. Tu skorajda ni bilo razprave. Danes sem bil zadnji, ki sem se oglasil glede sklada stavbnih zemljišč. Samo "država daj", kako bomo pa zbirali? Potolažilo me je danes tudi, ko sem dobil pošto od ministrstva za finance, odgovor na moje poslansko vprašanje, iz česar sklepam, da se vendarle stvari premikajo v boljšo smer.
Torej, glasoval bom proti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Jerovšek se odpoveduje, hvala lepa. Gospod Bevk bo obrazložil svoj glas.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Zaradi sistemsko zgrešenega financiranja slovenskih občin, kot tudi javnih zavodov s področja kulture, sem glasoval tako proti zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije kot bom glasoval tudi proti proračunu Republike Slovenije za leto 2000. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2000 v celoti. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za predlog proračuna? (46 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog proračuna za leto 2000 sprejet.
Samo še trenutek, imamo še dodatni sklep: "Državni zbor Republike Slovenije predlaga vladi Republike Slovenije, da v metodologiji priprave oziroma prikaza proračuna Republike Slovenije pri proračunskem uporabniku 1211 - državni zbor ne vključuje naslednjih postavk: sofinanciranje strank in sofinanciranje svetov." Predlagatelj je Kviaz. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta dodatni sklep dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za tak dodatni sklep? (48 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Sklep je sprejet.
Odbor za finance in monetarno politiko predlaga naslednji dodatni sklep: "Državni zbor Republike Slovenije priporoča računskemu sodišču Republike Slovenije, da opravi pregled porabe proračunskih sredstev državnega sveta Republike Slovenije, s poudarkom na porabi sredstev iz naslova plač, ter se opredeli do zakonitosti izplačevanja plač državnim svetnikom." Predlagatelj je odbor za finance in monetarno politiko. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Predlog dodatnega sklepa dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo podpira ta dodatni sklep? (51 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Dodatni sklep je sprejet.
Še dodatni sklep, ki je vedno sprejet ob zaključku sprejema državnega proračuna: "Državni zbor Republike Slovenije pooblašča ministrstvo za finance in poslance državnega zbora Vilija Trofenika, Janeza Kopača in Ferija Horvata, da po sprejetju proračuna Republike Slovenije za leto 2000 v skladu s sprejetimi amandmaji, s sprejetim predlogom za uskladitev državnega proračuna in ob sodelovanju sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve pripravijo končno redakcijo proračuna." Ta dodatni sklep dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za tak dodatni sklep? (46 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Dodatni sklep je sprejet.
Zaključena je 2. točka dnevnega reda. Zaključena je naša izredna seja. 18. redna seja se pričenja 25. januarja, to je v torek ob 14. uri. Po sprejemu dnevnega reda bodo najprej na dnevnem redu poslanska vprašanja in pobude.
Vsem želim lep vikend in na svidenje.
(Seja je bila zaključena 21. januarja 2000 ob 14.07 uri.)