Sejo sta vodila Janez Podobnik, predsednik. Seja se je pričela ob 10.11 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi! Prosim vas, da z razumevanje sprejmete moj predlog, da bi se 25. izredna seja državnega zbora pričela ob 11.00 uri. V tem času bo tudi odbor za notranjo politiko in pravosodje lahko pripravil vsa potrebna gradiva za začetek te seje.
Sejo pričenjamo ob 11.00 uri.
Vaš komentar gospod Hvalica sprejemam. Mislim, da imate prav.
(Seja je bila prekinjena ob 10.12 uri in se je nadaljevala ob 11.09 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospe in gospodje. Pričenjam 25. izredno sejo državnega zbora Republike Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi prvega in drugega odstavka 51. člena in 54. člena poslovnika državnega zbora.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Štefan Klinc, Rudolf Moge, dr. Helena Hren-Vencelj, Jurij Malovrh, Leon Gostiša, Jože Možgan, Lojze Peterle, Franc Pukšič, Feri Horvat, Vili Trofenik, Ivan Božič, Franc Kangler za popoldanski del, Jakob Presečnik in Boris Sovič. Prosim, da ugotovimo - gospod Jurij Malovrh je med nami! - prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! (45 prisotnih.) Gospod Mozetič je 46. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča. Na sejo sem vabil člane vlade Republike Slovenije in jih lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 25. izredne seje. Sklical sem jo po dogovoru na kolegiju predsednika državnega zbora. Prehajamo na razpravo o predlogu dnevnega reda. Predlog dnevnega reda ste prejeli s sklicem dne 25. septembra letos. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena poslovnika državnega zbora.
Najprej prehajamo na umike. Predlogov za umik posamezne točke dnevnega reda nismo prejeli. Ali želi v zvezi s tem kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na razširitve. Predlogov za širitev dnevnega reda nismo prejeli. Ali želi s tem v zvezi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje o hitrih postopkih. Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji. Zboru predlaga, da ga sprejma po hitrem postopku. Matično delovno telo ne podpira sprejema predloga zakona po hitrem postopku. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi? Prosim minister za pravosodje, gospod Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Gospod predsednik hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Vlada insistira na svojem predlogu. Meni, da je ta zakon, kot je bil predložen temu zboru, utemeljen tudi s tega vidika, da je o tem treba hitro odločati glede na pravno praznino in tudi dejansko praznino, ki jo imamo na področju delovanja obveščevalnih služb. Mislim, da s tem lahko utemeljujem svoj predlog. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Marušiču. Smo pri postopkovnem vprašanju o odločanju o predlogu za sprejem tega zakona po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik matičnega delovnega telesa? Prosim? Proceduralno? Gospod Potrč se je prijavil v imenu poslanskih skupin, gospod Jelinčič. Šli bomo po postopku, kot imamo zapisano v poslovniku. Poročevalec matičnega delovnega telesa ne želi besede. Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin. Prvi se je prijavil gospod Miran Potrč v imenu poslanske skupine združene liste. Za njim gospod Zmago Jelinčič.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Rad bi sporočil, da v poslanski skupini združene liste podpiramo predlog matičnega delovnega telesa, da se zakon ne obravnava po hitrem postopku. Razmišljali smo sicer, da damo tudi predlog oziroma postavimo vprašanje o nekaterih drugih za to sejo uvrščenih točkah dnevnega reda, ki so pravzaprav vse povezane z uveljavljanjem človekovih pravic, in imajo vse na nek način skupni imenovalec. Njihov skupni imenovalec pa je ta, da vlada državnemu zboru ni pravočasno predložila ustreznih zakonov, potrebnih tudi zaradi usklajevanja nekaterih določb z odločitvami ustavnega sodišča, zdaj pa gospod minister v imenu vlade "insistira", kot on pravi, da jih državni zbor mora obravnavati.
Mislim, da je skrajni čas, da se v tem državnem zboru in tudi v javnosti naredi razlikovanje odgovornosti za sprejemanje ali nesprejemanje določenih odločitev. In da se uveljavi tudi odgovornost vlade za nepravočasno pripravo vrste pomembnih predpisov ali zaradi nestrokovnosti ali zaradi komoditete ali zaradi nemožnosti usklajevanja v koaliciji. To konec koncev za funkcioniranje države ni najbolj bistveno. Bistveno je to, da smo vsak dan sproti v tem državnem zboru postavljeni v položaj, da vlada vztraja na sprejemu nekaterih stvari, ki bi terjale resen postopek.
Kar zadeva zakon o Slovenski varnostno-obveščevalni službi, vemo, da ga je ta državni zbor nekajkrat zahteval, mnogokrat ne dobil, dobil in ocenil za neprimernega, da smo imeli do tega trenutka v državnem zboru že obravnavo zakona po rednem postopku, pa je bilo veliko pripomb nanj. Danes ugotavljamo, da ga po rednem ne moremo, ker ga moramo po hitrem postopku sprejeti. Gre pa za izjemno pomembno vprašanje, okoli katerega je v stroki, v politiki, v vladi, v državnem zboru veliko različnih pogledov in stališč. Če je možno in če bo potrebno, ker se bodo postavile take zahteve in taka vprašanja, zaradi varovanja varnosti države nasproti tujini, sprejeti kakšno odločitev, najbrž nihče od nas nima pomislekov, da se posamična izločena tudi sprejme. Zahtevati pa od nas, da ob ignoranci vlade, ki predloga ni pripravila pravočasno, sprejemamo na nek način sistemsko ureditev takšne pomembne službe, kjer je vrsta odprtih vprašanj, posebej tudi ali jo organizirate enotno ali ločeno po posameznih dejavnostih, kakšen naj bo nadzor državnega zbora. Katere so vse posebne metode in sredstva, ki se lahko uporabljajo in kako nad tem opravljati nadzor? Vse to sedaj po hitrem postopku urediti, mislim, da je neodgovorno in zato naša poslanska skupina podpira predlog matičnega delovnega telesa, da se zakon po rednem postopku obravnava.
Povem pa še enkrat. Če bo matično delovno telo ugotovilo, da so nekatera posebna vprašanja, ki jih je treba urediti zaradi varnosti države, smo pri tem pripravljeni takoj sodelovati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Potrču. Besedo ima gospod Zmago Jelinčič v imenu poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni. Tudi Slovenska nacionalna stranka podpira sklep matičnega delovnega telesa, da se omenjeni zakon o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji obravnava po normalnem postopku in ne po hitrem postopku.
Tematika je izredno pomembna in sicer pomembna z več stališč. Ne bom se spuščal v vse zadeve, ki jih obravnava zakon. Zavedati se je treba, da zakon je pripravljen v nekaterih segmentih dovolj nekonsistentno, da ga je potrebno obravnavati v normalnem postopku. Kar nekaj pravnih spodrsljajev se je zgodilo in kar nekaj zadev je treba obdelati dosti bolje, kot so obdelane v predlogu zakona. Pa še ena zadeva se je zgodila. Šele danes smo dobili novo mnenje vlade oziroma nove mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Kajti vlada je novo obliko zakona poslala v državni zbor šele 25.9. tega meseca. To je v neskladju s pravilnikom državnega zbora in državni zbor bi moral imeti več časa za razpravo o tako pomembni zadevi.
Mislim, da gre za eno določeno izsiljevanje s strani vlade, ki hoče na hitro pripeljati notri tudi določene rešitve, ki niso v skladu s tendencami tega državnega zbora, še manj pa z evropskimi tendencami o varovanju integritete človeka. Na splošno mislim, da je tudi sklic te seje, kot izredne seje v neskladju s poslovnikom državnega zbora. Kajti niti en pogoj za sklic izredne seje ni izpolnjen. Mislim, da v državnem zboru zaradi vodenja državnega zbora, prihajamo do nekonsistentnega, nepovezanega in v veliko primerih popolnoma brezplodnega dela in prerivanja. Tudi ta izredna seja je posledica vsega tega vodenja.
Mislim, da je bil zakon o obveščevalni službi prvič v državnem zboru v razpravi leta 1994. Vlada je imela do danes ogromno časa, da bi zadevo pripravila. Navkljub temu je vlada čakala do zadnjega trenutka in sedaj pod presijo varnosti oziroma z opravičilom o tem, da je potrebno varovati državo, da je potrebno varovati ne vem kaj vse, poskuša izsiliti hiter sprejem tega zakona.
Mislim, da smo že navajeni na tako delovanje vlade, in to ni prvi primer, ko so zaradi časovne stiske zahtevali hiter sprejem. Dostikrat smo sprejeli izredno slabe zakone, ki smo jih potem ali popravljali, ali pa tudi ne. Predvsem pa so bile posledice sprejetja tistih zakonov precej klavrne.
Zato še enkrat pravim, da bo Slovenska nacionalna stranka podprla sklep matičnega odbora, da se zakon obravnava v rednem postopku.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Jelinčiču. Samo kratko pojasnilo. Poslovnik določa, kdaj se skliče izredna seja in kaj pomeni izredna seja. Prvi odstavek 51. člena govori: "Izredna seja se skliče zunaj rednih zasedanj državnega zbora in v času rednih zasedanj, kadar ni pogojev za redno sejo." To je bilo v celoti upoštevano v tem primeru. Besedo ima gospod Miroslav Mozetič v imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Tudi naša poslanska skupina SKD bo podprla, kot je že včeraj na odboru sklep matičnega delovnega telesa, da ta postopek teče kot redni postopek in ne kot hitri postopek.
Predlog vlade oziroma zahteva vlade, da se skliče izredna seja in predlog vlade, da se ta zakon, ki posega zelo globoko in težko v človekovo individualnost, v človekove pravice, bi lahko skladno z besedami, ki jih uporablja resolucija o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti Republike Slovenije pod enim od naslovov, podpoglavij Ogrožanje notranje varnosti, označili tako: Da je to nezakonito ali celo subverzivno delovanje z namenom povzročanja izrednega stanja. Lahko da so to trde besede, ampak to kar se dogaja, kaže na to, kar pomeni, da bi morali iti v to smer.
Če pogledate predlog vlade glede zakona. Piše, da bodo vlado predstavljali, vsa čast gospodu ministru, ki je prej nastopil, ampak mi vseeno res ni jasno, kako je nastopil pri predlogu tega zakona. Notri piše: Vlado bodo pri tem zakonu v parlamentu zastopali: Drago Ferš, direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, na kratko SOVA, Marjan Kranjc, državni podsekretar v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (SOVI), Janez Žirovnik, svetovalec vlade v SOVI, Boštjan Hožič, svetovalec direktorja SOVE. Torej izključno SOVA sama očitno je napisala zakon, predstavlja vlado v parlamentu in nihče drug. Ne minister. Mislim, da minister niti ni odgovoren za to zadevo. Torej, nihče iz vlade, ki je politično odgovorna pred tem parlamentom, ne nastopa pri tem zakonu. Lahko bi zelo poenostavljeno rekli, da je to približno tako, kot če bi obsojeni zaporniki določali z zakonom oziroma predpisali in predlagali parlamentu zakon o izvrševanju kazenskih sankcij. Torej zaporniki bi sami predlagali parlamentu kako naj se v zaporih postopa.
Tako tukaj služba sama predlaga, kako naj se v primeru varnostno-obveščevalne dejavnosti postopa in ni nikomur praktično po tem zakonu odgovorna. In mislim, da je, če smo vsaj malo demokratična država oziroma država, ki temelji na demokratičnih principih in na principu pravne države oziroma, ja, na principu pravne države, potem ne moremo sprejeti hitrega postopka ne glede na to, če trdijo, da se mudi. Mudilo se je, nič se ne mudi več, čas je zamujen, vse to je res. Ampak tak zakon, ki tako globoko lahko poseže v varstvo človekovih pravic oziroma človekove pravice, ne more biti sprejet po hitrem postopku. Tak zakon mora iti skozi resno parlamentarno debato, resno. In če upoštevamo še opozorila, ki so bila dana s strani sekretariata, pa opozorila, ki so bila dana tudi s strani posameznih poslancev, ki smo uspeli zelo, sicer v zelo kratkem času, vsaj preleteti ta zakon, ob tem, da smo imeli še vrsto drugih obveznosti, potem so te zadeve preveč hude, preveč resne, da bi jih obravnavali po hitrem postopku in to ne hitrem postopku, to bi lahko rekli postopku v izrednem stanju. Par dni nazaj smo dobili zahtevo vlade za sklic izredne seje, par dni nazaj smo dobili ta zakon, vseskozi te dneve tečejo seje državnega zbora in imamo že sejo, na kateri naj odločamo in glasujemo o tako pomembnem zakonu.
Jaz ne bom napovedoval nič, kaj bo naša skupina, če bo ta hitri postopek sprejet, delala. Vendar sigurno pa vam naprej povem, da bom predlagal v poslanski skupini, da se tako tudi odločimo, da najmanj, kar je, bomo glasovali proti takemu zakonu. Pa tudi, če bodo določene spremembe sprejete, ker je nemogoče in je nedemokratično in nepravno, da se tak zakon sprejema po hitrem postopku.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Mozetič. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? Gospod Janez Janša v imenu poslanske skupine Socialdemokratske stranke.
JANEZ JANŠA: Torej, spoštovani gospod predsednik, kolegice in kolegi! Odločamo o postopku sprejemanja zakona, ki je bil včeraj objavljen v Poročevalcu, zvečer ga je obravnavalo matično delovno telo, danes je uvrščen na dnevni red izredne seje, v samem zakonu pa piše, da naj bi začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu. Gre za zakon, ki se je pripravljal dolgo časa oziroma, ki naj bi se pripravljal dolgo časa. Gre za zakon, ki naj bi zapolnil pravno praznino, o kateri se govori že več kot 5 let, in gre za zakon, katerega materija, ne glede na to, kakšen bo sprejet v končnem besedilu, drastično posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Če ne bo nobenih drugih razlogov, bi bili ti dovolj za to, da se opredelimo proti hitremu postopku sprejemanja tega zakona. Nismo ne v vojni, ne v izrednem stanju, kljub temu, da imamo same izredne seje, in nobene nuje ni, da bi bilo treba takšne stvari kot jih ta zakon predlaga, ne sprejemati, ker jaz sem kljub temu, da smo v Sloveniji, prepričan, da zakon tak kot je predlagan, nikoli ne bo sprejet, nikoli ne bo prestal te parlamentarne presoje. Skratka nismo v položaju, da bi tak zakon sploh obravnavali na vrat na nos.
Jaz sem se skoraj zgrozil, ko sem prebral obrazložitev, ki je prišla iz vlade, in ki jo ima predlagatelj. Bom malo počakal, da se kolegi iz vladnih strank - ki tukaj v tem zakonu predlagajo, da bi tudi tam, kjer ne gre za sume kaznivih dejanj, lahko služba, ki jo nadzorujejo, zbirala podatke o družinskih razmerjih državljanov v Sloveniji - malo umirijo. Morda se pa tudi na njih nanašati.
Obrazložitev za hitri postopek s strani vlade je taka, da se človek vpraša, ali smo mi na meji med Iranom in Afganistanom ali v Sloveniji in v Evropi. Če to preberete, boste videli, da smo tako ogroženi, kot nismo bili še nikoli. Sprejem, nesprejem tega zakona v hitrem času bi nas ne vem kako ogrozilo. Ko sem jaz to prebral, sem šel včeraj še enkrat gledati poročila, ki jih ta agencija pošilja v državni zbor komisiji za nadzor nad tajnimi službami. Gre za redna mesečna poročila. Oprostite, jaz v teh poročilih kar smo jih dobili, nisem odkril niti enega samega podatka o tem, da bi ta agencija, odkar ta poročila piše, odkrila en sam primer strateškega oziroma ogrožanja strateških interesov te države. Ali agencija tega ni odkrila ali pa državnega zbora o tem ni obvestila? V teh poročilih ni niti enega samega primera, iz katerega bi bilo možno sklepati, da je ta agencija s temi metodami, ki si jih tukaj skuša predpisati, odkrila ogrožanje strateških interesov Slovenije.
Tako da sprašujem vlado, da pojasni, zakaj to nasprotje med dejanskim stanjem in med temi dramatičnimi besedami v samem uvodu. Tako predlog za sprejem zakona po hitrem postopku kot tudi sama vsebina tega zakona sta tudi posmeh odločbi in obrazložitvi odločbe ustavnega sodišča, na katero se predlagatelj sklicuje. Gre namreč za to, da ustavno sodišče opozarja na izjemno občutljivost te materije. Na izjemno občutljivost na to opozarja zakonodajalca, da je treba pretehtati razmere in odnos med javno koristjo in človekovimi pravicami in svoboščinami. Da se je treba odločiti tako, da bo ustava spoštovana. Ali se je možno odločiti to na hitri seji, čez noč, pa najbrž ni vprašanje, na katerega bi bilo potrebno iskati dolgo odgovore.
Ta zakon je tudi neusklajen z drugim zakonom, ki je na današnji seji, z zakonom o kazenskem postopku, ki je v tretji obravnavi. Stvari so v temeljnem protislovju. Res bi prosil predstavnike vlade ali pa predsednika obeh največjih koalicijskih strank, doktorja Drnovška in gospoda Podobnika, da če želita zbirati podatke o družinskih razmerjih državljanov v Sloveniji tudi v primerih, ko ne gre za sume kaznivih dejanj, naj vsaj pustita državnemu zboru dovolj časa, da te predloge sooči z mednarodnimi konvencijami in s slovensko ustavo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Janez Janša. Po naših poslovniških določbah lahko predstavnik vlade tudi dodatno obrazloži svoj predlog po nastopih poslanskih skupin. Ali želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Sprašujem predstavnika vlade, ali želi kot predlagatelj zakona dodatno obrazložiti svoj predlog, torej predlog, da se ta zakon sprejme po hitrem postopku. Prosim, gospod Drago Ferš.
DRAGO FERŠ: Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Najprej iskrena hvala za možnost, da lahko dodatno obrazložim predlog za hitri postopek.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Nekoliko glasneje, gospod Ferš.
DRAGO FERŠ: Vprašanje hitri postopek da ali ne oziroma zakaj hitri postopek, nas seveda usmerja predvsem v naslednje razmišljanje. Odsotnost podatkov in informacij za strateške odločitve v Republiki Sloveniji v tem trenutku lahko povzroči, prvič, našo slabšo prisotnost in seznanjenost z odprtimi vprašanji, tako regionalne kot širše problematike ter težje odločanje v raznih institucijah in pa organih mednarodne skupnosti. Vi veste, da informacije in podatki, ki jih zbira Slovenska obveščevalna-varnostna agencija služijo tudi našim organom v mednarodnih organizacijah, jih oborožujejo, da se lahko odločajo in sprejemajo odločitve. Dalje, možnost preprečevanja eventualnega slabšanje varnostne situacije, ki lahko nastane zaradi naše odsotnosti v teh varnostnih tokovih, v dogodkih, ki se pojavljajo, ki se povezujejo na prostoru, kjer taki dogodki nastajajo, in med prostori, kjer taki dogodki imajo svoje varnostne posledice, lahko pride tudi v Sloveniji do slabšanja varnostnih razmer.
Izpostavil bi problematiko beguncev, izpostavil bi problematiko pregnancev, ti nastajajo v našem neposrednem okolju in seveda vse to so problemi, ki jih bomo čutili, zanje pa ne bomo seveda v naprej vedeli oziroma jih poznali. Dalje. Prekinitev celovitega spremljanja pojavnih oblik organiziranega kriminala, mednarodnega organiziranega kriminala, tokov terorizma, proleferacije, prekupčevanje z orožjem itd., ki jih spremlja Sova prek svojih agenturnih mrež, prek svojih agenturnih zvez s ciljem, da servisira pristojne organe, ki potem s svojimi ukrepi lahko preprečujejo posledice in pojavne oblike, bodisi korupcije ali druge, kot so pranje denarja itd. Vse to ima lahko resne posledice in motnje za normalno funkcioniranje našega sistema.
Ne nazadnje začasna odsotnost ali neprisotnost v sredinah, kjer varnostno relevantni dogodki nastajajo, pa ne mislim samo na ožjo regionalno, ampak tudi širše, in povezana nemožnost Sove eliminiranja novih pojavnih oblik ali spoznavanja novih pojavnih oblik in njihovo širjenje nedvomno vpliva na našo nacionalno varnost in je lahko slabša.
In končno - nadaljevanje celovitega vključevanja v različne mednarodne varnostne projekte, kjer se uporabljajo posebne oblike pridobivanja podatkov, koordinirano v več državah, lahko izloči Sovo oziroma našo državo iz celovitega spremljanja. Kot vemo, je Sova z leti tudi na tem področju postala pomemben soustvarjalec in pomemben dejavnik v kreiranju evropske in svetovne varnosti.
Samo še dve besedi, če dovolite, predsednik in gospodje poslanci, o uporabi posebnih oblik pridobivanja podatkov. Posebne oblike pridobivanja podatkov v zadnjih dveh alineah (po domače kontrola telefona in kontrola pisemskih pošiljk) so omejene samo na sedem najnujnejših in najtežjih dejanj, ki lahko nastajajo. Ne morem se strinjati, da gre za osebne podatke, družinske podatke in tako dalje. Kajti kataložno in taksativno je v zakonu jasno opredeljeno, v katerih primerih se taki ukrepi lahko uporabijo. Ne bi širil razprave, ampak bi želel poudariti, da, če hočemo nadaljevati z dosedanjimi trendi je potrebno imeti pravne osnove na podlagi katerih bomo delovali. Te pa z odsotnostjo uporabe metod in sredstev, kjer ne gre samo za najhujše posege, ampak za osnovno dejavnost pridobivanja mreže, sodelovanje z agenturno mrežo in sploh tajno sodelovanje, predstavlja osnovne pojme. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Feršu, ki je kot predstavnik vlade dodatno obrazložil svoj predlog, da se ta zakon sprejme po hitrem postopku. Zdaj smo po poslovniku izčrpali postopek. Gospod Jelinčič pa želi proceduralno nastopiti. Ima proceduralni predlog. Prosim.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Jaz bi pričakoval, da bo tako pomembno zadevo, kot je sprejem oziroma razpravo o tem zakonu, o Sovi, da bo te zadeve pojasnil tisti, ki je najbolj kompetenten v državi za to. To je gotovo predsednik vlade, gospod Janez Drnovšek, ki tudi je glavni šef Sove. Tukaj smo slišali direktorja Sove, ki pravzaprav nima kompetenc, da pojasnjuje zadeve, razen v strokovnih zadevah, ne pa v političnih.
Ravno tako pa tudi minister za pravosodje ne more govoriti in pojasnjevati teh zadev. Razumem tudi to, da predsednik vlade, gospod Janez Drnovšek ne more priti sem, zato ker je v tujini. Zato bi predlagal, dam proceduralni predlog, da naj pride sem podpredsednik vlade, minister brez resorja, gospod Marjan Podobnik in pojasni zadeve tukaj. Predlagam pa, da do takrat dokler ne pride sem gospod Marjan Podobnik, prekinemo to sejo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Jelinčič. Po postopku, ki je točno določen v poslovniku, smo že izčrpali tudi možnosti tudi nastopov predstavnikov vlade. Bom prebral: "Ob predlogih v zvezi z dnevnim redom ni mogoča razprava poslancev in obrazložitev glasu. O njih lahko sporoči državnemu zboru stališča predstavnik poslanskih skupin. Ustna predstavitev takega sporočila ne sme trajati več kot 5 minut. Predlagatelj spremembe dnevnega reda lahko v največ 5 minutah dodatno pojasni razloge za svoj predlog. To smo v celoti opravili in žal gospod Jelinčič, vašega proceduralnega predloga ne morem dati na glasovanje.
Na glasovanje dajem predlog, da se zakon o Slovensko obveščevalno-varnostni agenciji sprejme po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (23 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog, da se zakon sprejme po hitrem postopku, ni bil sprejet. Zato ga bo državni zbor obravnaval kot predlog zakona v prvi obravnavi.
Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za spremembo zakona po skrajšanem postopku.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških in predlaga zboru, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja zakona za sprejem tega zakona soglaša. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanski skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po skrajšanem postopku. Ta predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog, da se ta zakon sprejme po skrajšanem postopku?
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (13 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem po skrajšanem postopku sprejet.
Tako spoštovane kolegice in kolegi! Prehajamo na glasovanje o predlogu dnevnega reda v celoti, kot ste ga sprejeli s sklicem. Predno bomo glasovali o dnevnem redu, proceduralno besedo želi gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo gospod predsednik. Jaz sprašujem: Ali lahko sploh glasujemo o dnevnem redu, na katerem bo bilo vseh pet točk. Namreč, na kolegiju smo se dogovorili, da bomo 5. točko, to je predstavitev predloga proračuna Republike Slovenije za leto 1999 in 2000, obravnavali, če bo vlada do roka predložila predlog proračuna v državni zbor. Takrat je kolegiju prisostvoval generalni sekretar vlade, gospod Šuklje in je zagotovil, da so usklajevanja že tako daleč, da se bo to tudi zgodilo. Sedaj sprašujem.
Ali je vlada v roku, torej do 1. oktobra vložila ta predlog proračuna oziroma, če ni, menim, da niso pogoji, da ta 5. točka ostane na dnevnem redu in o njej ne moremo glasovati.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod Špiletič. Po poslovniku je točno določeno, kdaj se predlaga, da določena točka, da se umakne iz dnevnega reda. Povsem korektno ste opozorili na naš dogovor na seji kolegija. Vlada Republike Slovenije je vložila predlog proračuna Republike Slovenije za leto 1999 danes.
Na glasovanje dajem predlagani dnevni red v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dnevni red v celoti? (47 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Glede na izid glasovanja ugotavljam, da je predlagani dnevni red 25. izredne seje državnega zbora sprejet.
Še nekaj kratkih obvestil. Državni zbor bo danes delal do 18.00 ure, jutri pa bomo nadaljevali ob 10.00 uri in seja se bo vršila v skladu z našo prakso do 14.00 ure.
V zvezi z 2. točko dnevnega reda vas želim opozoriti na sporočilo v sklicu izredne seje, gre za zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku, tretja obravnava, da se amandmaji k temu zakonu lahko vlagajo do začetka obravnave predloga zakona na seji zbora. Prav tako vas tudi obveščam, da bo državni zbor predvidoma, če ne bo v celoti opravil vseh točk dnevnega reda te izredne seje in če smo realisti, lahko ugotovimo, da bomo danes in jutri težko opravili, obravnavali vseh pet točk dnevnega reda, da bomo s to sejo nadaljevali v torek 13. oktobra ob 14.00 uri. Predvidoma bi takrat nadaljevali s 5. točko dnevnega reda, to je s predstavitvijo predloga proračuna Republike Slovenije za leto 1999. 13. oktobra ob 14.00 uri, v skladu tudi z našim dogovorom o delu državnega zbora.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE POSLANK IN POSLANCEV. Za današnjo sejo so se opravičili ministri mag. Gaspari in mag. Bergauer. Proceduralno vprašanje pa ima tudi kolegica gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav! Sprašujem gospoda predsednika, ali bomo zopet kršili sprejeti dnevni red dela delovnih teles, namreč mi smo dobili na sklicu, da imamo delovna telesa tudi 13.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospa Zbačnikova, zelo točno smo se dogovorili in točno piše, da takrat v obdobju med 13. in 17. oktobrom lahko državni zbor opravlja tudi drugo delo. Samo ta prvi teden, prihodnji teden, pa je v celoti striktno namenjen delovnim telesom. O tem smo se tudi pogovarjali na kolegiju.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: ... napisano imamo točno datume in tudi 13. je med njimi.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ne bo držalo.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Bom šla poiskat in bom naknadno prebrala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Gospod predsednik, kolegice in kolegi! Vam, gospod predsednik, naslavljam eno osebno prošnjo. Ne bi rad pretiraval, ampak, če rečem, da je vendarle ta izredna seja pod izrednimi pogoji, da je bila na hitro sklicana, da je bila sklicana tako, da smo material dobili po vikendu itn. in glede na to, da sta bila pač zame osebno predvčerajšnjim in včeraj malo težja dneva, vas prosim, če lahko povsem na koncu poslanskih vprašanj uvrstite še moja tri poslanska vprašanja, ki jih res, jaz se zavedam, nisem dal v zakonitem roku. Dal sem jih šele danes, pa vas prosim, če lahko napravite izjemo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Lešnik. Postavljate me v neprijetno pozicijo. Ne gre za to, ali bi jaz lahko ugodil neki vaši osebni prošnji do mene. Predlagam, da spoštujemo poslovniške določbe. Sicer se bo to dogajalo v nedogled. Prav ta točka, vprašanja in pobude poslank in poslancev, če se spominjate našega dogovora na eni od zadnjih sej kolegija, je bila, da tudi če ne bi bilo nobene druge točke dnevnega reda te izredne seje, ta bi bila. Naš dogovor je bil, da bo v mesecu oktobru vsaj ena seja, kjer bodo poslanske pobude in vprašanja. Očitno zaradi drugih obremenitev in drugih točk dnevnega reda vam ni uspelo, da bi se pravočasno prijavili. Če bi vam to izjemo naredil, bi kršil poslovnik in dogovor, ki velja, in potem nam bi zadeva ušla iz rok.
ZORAN LEŠNIK: Gospod predsednik! Hvala za odgovor. Ne želim, da bi vi kršili pravila igre, ki veljajo, čeprav smo jih dostikrat sicer skupaj kršili. Hvala lepa. Odstopam od moje vloge.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod Lešnik. Dobil sem tudi pojasnilo glede vprašanja gospe Zbačnikove. Najverjetneje je gospa Zbačnikova odhitela v svojo pisarno. Moram se delno korigirati. V predsklicu za 11. sejo so bili napisani termini, kdaj se sestanejo delovna telesa. Ampak opozarjam: delovna telesa, ki bi pripravila material oziroma potrebna gradiva za 11. redno sejo. Toda mislim, da smo lahko toliko uvidevni, da ocenimo, da se bo v mesecu oktobru nadaljevala 10. redna seja. Zato bi prosil za razumevanje predsednike tistih delovnih teles, ki so se sicer zelo aktivno pripravili na 11. redno sejo, da preprosto mesec oktober, tudi ta drugi teden oziroma tretji teden rezerviramo, da lahko nadaljujemo z izredno sejo in nato z redno sejo. Imeli ste delno prav, gospa Zbačnikova, in sedaj vam ne bom dajal besede, ker to ni najin dialog. Predlagam, da se pozneje dobiva in te stvari razrešiva.
Prehajamo na poslanska vprašanja. Vrstni red poslanskih vprašanj in pobud sem določil v skladu z zadnjim odstavkom 23. člena poslovnika, tako da prva tri vprašanja oziroma pobude postavijo poslanci opozicije, nato pa po vrsti poslanci iz raznih poslanskih skupin po vrstnem redu prijave. Opozarjam, da mora biti poslansko vprašanje kratko in postavljeno tako, da je vprašanje in njegova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru bom moral poslanca opozoriti in ga pozvati, da vprašanje dopolni. Ustno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, odgovor ministrov pa praviloma ne več kot 10 minut. Dopolnilno vprašanje ne sme trajati več kot 2 minuti. Dr. Ciril Ribičič je prvi prijavljeni. Dajem vam besedo.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi. Jaz se opravičujem, da sem že 200 dni na vrhu tega spiska. 10. marca sem prvič zaprosil predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, da mi osebno odgovori na moje vprašanje v zvezi z regionalizmom in zlasti z dilemami, ki se v zvezi s tem postavljajo glede ustavnih sprememb. Ne samo, da nisem dobil odgovora, ampak dr. Drnovšek v teh 200 dnevih ni našel potrebnih 10 minut, da mi odgovori na to vprašanje ali da odgovori na katerokoli pobudo ali vprašanje drugih poslancev v tem državnem zboru. Jaz prosim novinarje, javnost, da mi pomaga, da ne bi bil več na vrhu tega spiska. Prosim vodstvo državnega zbora, da organizira delo tega državnega zbora tako, da ne bodo ta vprašanja na vrsti takrat, ko bo dr. Drnovšek zaseden ali v tujini. Prosim vas kot predlagatelj poslovniške rešitve, da bi na prva tri vprašanja vedno odgovarjal predsednik vlade. Prosim, da se vsaj, da rečem, zdaj je že več kot pol leta od 10. marca, da bi na pol leta pa vendarle lahko postavili kakšno vprašanje predsedniku vlade. Ker sem za govornico, bom postavil še vprašanje v imenu poslanske skupine, ki se tudi osebno nanaša na predsednika vlade doktor Drnovška in na katerega seveda po logiki stvari, po ustavni ureditvi, ne more odgovoriti nihče drug kot on, kot mandatar za sestavo vlade. Glasi se takole: "Poslanska skupina ZLSD sprašuje predsednika vlade doktorja Janeza Drnovška o njegovem stališču do nepravilnosti pri dodelitvi stanovanja iz sklada vojaških stanovanj ministru za obrambo, magistru Alojzu Krapežu, in domnevno spornih zaposlitvah v njegovem ministrstvu. Od predsednika vlade pričakujemo jasno opredelitev do odgovornosti ministra za obrambo, vključno z vprašanjem, ali bo predlagal državnemu zboru razrešitev magistra Alojza Krapeža." Tudi tukaj nismo poskušali doktor Drnovška presenetiti s tem vprašanjem, ampak smo ga pred dvema dnevoma obvestili o tem, da nameravamo postaviti to vprašanje. Prosim, da čimprej ta odgovor dobimo, toliko bolj zato, ker so tudi nekatere druge poslanske skupine zdaj sledile temu in prav tako terjajo odgovor glede odgovornosti ministra za obrambo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Ribičič. Prosim za odgovor predstavnika vlade oziroma doktor Drnovška. Vemo, da danes doktor Drnovšek ne more ustno oziroma osebno odgovoriti na vprašanje, ki mu ga je postavil doktor Ribičič. Želi kdo od predstavnikov vlade odgovoriti na zastavljeno vprašanje v skladu z našim poslovnikom? Hvala, doktor Ribičič. Besedo dajem gospodu Francu Čebulju.
FRANC ČEBULJ: Dober dan. Lep pozdrav vsem skupaj, predvsem pa predstavnikom vlade in seveda ministrom, za katere pričakujemo, da nam bodo tudi danes odgovorili na vprašanja, če pa ne, pa vsaj v nekem doglednem roku dali pisne odgovore. Moram pa reči, da se tako ne dogaja. Za razliko, danes, ko me je gospod Bandelj gledal, nimam njemu namena postaviti poslanska vprašanja. Danes imam dve poslanski vprašanji, in sicer prvo gre ministru za okolje in prostor oziroma ministru Pavlu Gantarju, ki ga sprašujem, kdaj bo ministrstvo pripravilo zakon o vodah. Prosim za takojšnji odgovor ali eventualno tudi pisni odgovor.
Drugo poslansko vprašanje gre vladi Republike Slovenije. Dnevnik Večer poroča v današnjih izdajah, da vlada Republike Slovenije šele 4 mesece po izvolitvi magistra Alojza Krapeža za ministra za obrambo predlaga njegovo razrešitev kot člana nadzornega odbora Aerodrom Ljubljana. Ker je do današnjega dne še vedno član omenjenega odbora, vlado Republike Slovenije sprašujem, zakaj je šele tako pozno predlagala njegovo razrešitev in kako je mogoče, da je vlada dovolila, da je magister Krapež pred tem več kot leto dni hkrati član nadzornega odbora in državni sekretar za letalstvo ter da je v tem času prejemal približno pod 30.000 SIT sejnine. Prosim za tukajšnji ustni odgovor. Hkrati pa prosim za podobno pisno poročilo o tem, kateri drugi vladni funkcionarji, poleg magistra Krapeža, so še vedno člani nadzornega odbora gospodarskih javnih družb ali privatnih družb. Prosim tudi za pisni odgovor. Predvsem gre tukaj za vprašanje glede poslanske imunitete, ki je pod vprašanjem gospoda našega kolega Ruparja, ker menim, da je tudi z zakonom o združevanju s pridobitveno dejavnostjo tukaj sporno in bi verjetno bilo potrebno tudi ta zakon enkrat spremeniti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Čebulj. Vprašanji sta bila namenjeni več resorjem oziroma njihovim predstavnikom. Prosim, magister Blaganje, državni sekretar za okolje in prostor.
MAG. DUŠAN BLAGANJE: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani državni zbor! Zakon o vodah je pripravljen in ga bo vlada obravnavala še ta mesec. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Vprašanje se je nanašalo tudi na ministrstvo za obrambo. Državna sekretarka, gospa Marija Ribič. Prosim, gospa Ribičeva, besedo imate.
MARIJA RIBIČ: Spoštovani poslanci, spoštovani gospod predsednik! Dovolite mi, da vam na to vprašanje odgovorimo pisno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Ribičeva. Besedo ima gospod magister Schiffrer. V dogovoru z gospodom Henigmanom sta se zamenjala.
MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Spoštovani! Z velikim veseljem bom zastavil danes to vprašanje. Namreč, zakaj? Ker sem svoj čas stavil veliko vprašanj, nanje ni bilo odgovora, ampak zdaj v zadnjih tednih so me pa zasuli z odgovori. Danes dopoldan sem dobil odgovor na moje zadnje vprašanje, ki sem ga zastavil junija in na vprašanje je zelo natančno in točno odgovorjeno. Zato se mi zdi, da vendarle ta vprašanja nekaj pomenijo in bom tudi zdaj prosil vlado, da tako pohiti z odgovorom, kot je pohitela s tem zadnjim.
Moje vprašanje je naslednje. Po osamosvojitvi Slovenije je v bivših jugoslovanskih republikah ostalo veliko Slovencev, ki se soočajo z različnimi težavami. Njihovi težave v precejšnji meri izhajajo iz njihovega nedefiniranega statusa ter ne povsem ustreznih odnosov s Slovenijo, kar je posledica tega, da Slovenija nima koncepta oziroma strategije odnosov s Slovenci, ki živijo v bivših jugoslovanskih republikah. Državni zbor Republike Slovenije je na svoji 17. izredni seji dne 18. decembra 1997 ob obravnavi točke - položaj slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem - o nerazumljivem črtanju slovenske manjšine iz ustave Republike Hrvaške med drugim sprejel tudi sklep, v katerem je pozval vlado Republike Slovenije, da pripravi predlog zakona ali nacionalni program o odnosu Republike Slovenije do Slovencev izven Republike Slovenije in ga čimprej predloži državnemu zboru. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu se je na svoji 8. seji 16. januarja 1998 seznanila s položajem Slovencev na Hrvaškem ter izrazila potrebo po proučitvi statusa Slovencev na Hrvaškem. Na svoji 16. seji 6. maja 1998 pa je komisija ob obravnavi položaja Slovencev v Bosni in Hercegovini pozvala vlado Republike Slovenije naj pripravi strategijo odnosov do Slovencev v bivših republikah nekdanje Jugoslavije. Komisija oziroma državni zbor še nista sprejela navedene strategije, zato sprašujem vlado Republike Slovenije oziroma ministrstvo za zunanje zadeve, ali je strategija že pripravljena oziroma na kakšni stopnji je priprava strategije in kdaj bo posredovana komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu oziroma državnemu zboru. Hvala lepa. Pričakujem pisni odgovor kot doslej. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Schiffrer. Gospod Schiffrer, namen te točke je, da dobite ustni odgovor, pisni odgovor bi lahko itak posredovali predstavniku vlade.
MAG. MARIJAN SCHIFFRER:... (Iz dvorane!)... odgovor se bojim, da bo v tem trenutku dobil zelo težko, ker ne vem, če je...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ampak minister je že dvignil roko. Gospod Mirko Bandelj, minister za notranje zadeve, prosim.
MIRKO BANDELJ: Hvala lepa. Spoštovani. Seveda v tistem delu, ki zadeva politiko, če lahko tako rečem, mislim, da bo res moralo dobiti pisni odgovor zunanje ministrstvo. Kar pa zadeva samih statusov, pa je stvar relativno jasna ali pa povsem jasna. Zakon o državljanstvu določa pogoje, pod katerimi osebe lahko tudi pridobijo državljanstvo. Vse osebe slovenske narodnosti, ki so ob razpadu Jugoslavije živele v drugih republikah in so imele slovensko republiško državljanstvo, ga seveda imajo še naprej. Prav tako ni nobenih zadržkov, da tudi druge osebe slovenske nacionalnosti, ki živijo v drugih republikah, ne bi dobile slovenskega državljanstva. 13. člen zakona o državljanstvu omogoča, da se ta status podeli na podlagi nacionalnega interesa. Vlada je ta nacionalni interes opredelila skozi določena stališča, ki v bistvu opredeljujejo politiko izvajanja tega interesa in seveda Slovenci po nacionalnosti so tukaj nekako v ospredju. Lahko rečem tudi to, ker smo v bistvu pri reševanju vlog za državljanstvo odpravili vse zaostanke, da tudi čakalna doba ni več velika oziroma je skorajda ni. To je pa lahko razumljivo, da ne moremo državljanstva podati nekomu, ki ga ne želi, ker državljanstva ne moremo nikomur vsiliti. Kdor ga pa želi, ga seveda enostavno dobi. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu ministru za odgovor. Gospod Schiffrer tudi s tem sprašuje resor za zunanje zadeve glede strategije odnosov do Slovencev v bivših republikah nekdanje Jugoslavije. O tem bo gospod Schiffrer najverjetneje dobil tudi pisni odgovor. Hvala lepa. Spoštovani kolegi in kolegice, gospod magister Krapež se nam je pridružil in želi dopolniti odgovor na vprašanje gospoda Čebulja. Ne vem, kje je gospod Čebulj, če se nam pridruži. Prosim, gospod minister.
MAG. ALOJZ KRAPEŽ: Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovani poslanci, se opravičujem glede prvega vprašanja, mislim, da ga je postavil doktor Ribičič.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Krapež, doktor Ribičič je izrecno vprašanje postavil doktor Drnovšku in želi od njega odgovor. Zato predlagam, da nekako poskušate odgovoriti na vprašanje poslanca gospoda Čebulja.
MAG. ALOJZ KRAPEŽ: Mislim, da se vprašanje nanaša na moje članstvo v nadzornem svetu Aerodrom Ljubljana. Samo informacijo bi dal, sicer bo posredovana pisno. Kratka informacija: bil sem član nadzornega sveta Aerodrom Ljubljana. Takoj po mojem imenovanju sem sodeloval še na prvi seji nadzornega sveta, kjer sem izrecno poudaril, to je razvidno iz zapisnikov, da kot funkcionar, minister, ne morem več biti član nadzornega sveta in se odpovedujem sejnini, na kar me je vlada v juniju mesecu, to bo tudi natančno posredovano, razrešila kot člana nadzornega sveta in imenovala drugega člana. Skupščina še ni zasedala. Formalno mora biti ta sklep sprejet tudi na skupščini. Na sejah nadzornega sveta ne sodelujem več, ne prejemam nikakršne sejnine in tudi sejnina, ki je bila povezana s takratno sejo sveta, ko sem bil že imenovan, je bila prepuščena in ni bila izplačana. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Krapežu za odgovor. Besedo ima gospod Branko Tomažič.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor! V vrtcih ali vzgojno- varstvenih organizacijah se v Sloveniji varuje 54% otrok. 46% otrok se varuje doma pri starših ali v privatnih vrtcih. Teh 54% otrok je državno podprtih, saj država prek občin Financira vzgojno-varstvene ustanove, vrtce. Ta otrok, ki je v vrtcu, je na mesec približno podprt s 130 tisoč ali letno približno 300 do 350 tisoč. Otroci, ki so v privatnem ali domačem varstvu, iz tega naslova ne pridobijo nič. Ti otroci ali njihovi starši so glede tega prikrajšani. So kot drugorazredni državljani. Vrtci danes niso sposobni prevzeti vseh otrok, zato se otroci tudi varujejo "privat" in v domačem varstvu.
Sprašujem, kdaj bodo tudi ostali otroci ali njihov starši pridobili določena sredstva. Strinjam se, da je sistem vrtcev vzpostavljen in da se ga ne da rušiti. Vendar pred ustavo smo vsi enaki. Zato ne morem mimo tega, da so določeni otroci prikrajšani.
Imam še eno vprašanje. Kdaj bo izdana ali sprejeta lokacijska dokumentacija za odsek avtoceste Log-Razdrto? Namreč po planih, bi se morala lokacijska dokumentacija sprejeti v septembru oziroma bi morala biti izdana.
Imam še dodatno vprašanje. Vlado bi rad prosil za pisni seznam stanovanj, to se pravi službenih stanovanj, kdo jih zaseda in koliko je praznih. Najlepša hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospod Tomažič. Prosim državno sekretarko, gospo Teo Valenčič, da da odgovor.
TEA VALENČIČ: Spoštovana gospa podpredsednica! Gospe in gospodje poslanci. Gospod Branko Tomažič, jaz bi tukaj lahko povedala naslednje. V slovenskih vrtcih se res varuje okoli 57% otrok in so merila za financiranje določena po kriterijih za izravnavo občinskih proračunov. To zagotovo poznate, saj to tudi vsi dobite in ste dobili. Zakon o vrtcih definira tudi različne možnosti, oblike, ki jih poznamo: oblike javnih vrtcev, potem koncesionarji in zasebni. To je tudi to področje, ki ga v resnici imamo urejenega in financiranega. Jaz sem se tudi tukaj posvetovala s kolegico iz ministrstva za delo, družino, socialne zadeve. Skupaj sva razmišljali, kaj in kako. Sodim, da v tem trenutku bi bilo potrebno, če bi hoteli dati natančen odgovor na to vaše vprašanje, ki zadeva tisti delež otrok, ki niso v institucijah, ki zadeva zakon o organizaciji financiranja oziroma zakon o vrtcih, temeljito premisliti o drugačni rešitvi, sploh o drugačnem pristopu k tej zadevi. Če dovolite bi nam dali nekaj časa, da ustrezni resorji o teh zadevah skupaj razmislimo in pripravimo nek odgovor, ki bi bil lahko konsistenten. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Prosim državni sekretar Žarko Pregelj ima besedo.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Dovolite, da vas najprej lepo pozdravim. Na vprašanje, kdaj bo narejen lokacijski načrt med Logom in Razdrtim oziroma takoimenovana hitra cesta čez Rebernice, je težko dati odgovor zaradi znanih zapletov. Ministrstvo za okolje in prostor, ki vodi izdelavo lokacijskega načrta, in ministrstvo za promet in zveze, ki ga je naročilo po točno določeni zakonski proceduri že pred leti, se trudita, da bi čimprej uskladili vse zahteve soglasodajalcev in pogojedajalcev, ki so jih naknadno postavili pred pripravljavce lokacijskega načrta, gre predvsem za področje vojaškega poligona Mlake, kjer so bile dodatno pač evidentirane pomembne rastlinske in živalske vrste, ki jih je pač treba ohraniti. Gre tudi za eko sisteme, ki jih je posebna študija natančno opredelila in zaradi prilagajanj tem novim zahtevam seveda se je zavlekla priprava oziroma sprejem lokacijskega načrta. Postavi se nam dokaj težko vprašanje. Ker bo očitno zaradi varovanja tega eko sistema potrebno cesto drugače izpeljati skozi to področje, bo verjetno potrebna vsaj delna nova razgrnitev. Te odločitve še nismo dokončno sprejeli, ker še vedno obstajata dve možnosti, ena prek področja Mlak, druga pa ob njem. Dokončno naj bi se, to je mišljeno v kratkem, tudi izdelala lokacija in tudi način prečkanja avtoceste in sedanje magistralne ceste v bližini Vipave. To je lokacija pri mlekarni oziroma kmetijski zadrugi. Druga taka problematika, ki je pa še težja, je pa prehod prek Rebernic. Tam je bila pač narejena vrsta geoloških preiskav in ustanovljena posebna ekipa strokovnjakov, ki bo pripravila dokončen potek. V prvi fazi bomo verjetno na podlagi že veljavnega lokacijskega načrta, v okviru toleranc, kolikor ne bo zemljiških težav, pričeli graditi novo cestninsko postajo Razdrto, ostali del bo pač postopoma pripravljen, odvisno od reševanja te problematike. Seveda občina želi, da bi bil lokacijski načrt čimprej sprejet, žal tukaj ga ni mogoče zaradi teh dodatnih zahtev. Mi si prizadevamo, da bi bil sprejet vsaj tisti del do odloga, do priključka Vipava in, kot sem že omenil, ta zgornji del pri Razdrtem, kjer naj bi se zgradila nova cestninska postaja že prihodnje leto. Odsek med Mlakami in cestninsko postajo bo pa verjetno spet v dveh delih, en del naj bi bil sprejet skupaj z lokacijskim načrtom za spodnji del, to je po dolini, področje Mlak pa, kot vse kaže, kot sem že uvodoma povedal, bo verjetno potrebno ponovno razgrniti, kolikor bo sprejeta taka solucija, da popolnoma ohrani biotop. Gre za znane probleme, ne gre za nobeno zavlačevanje, ampak dejansko za težavnost reševanja takih problemov v prostoru, kjer, žal, ob pripravi predloga oziroma pobude za pripravo lokacijskega načrta niso bile znane vse podlage, ker je to področje bilo v bivši državi področje JLA in kot tako tudi popolnoma neraziskano. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Pregelj. Naslednji bo postavil vprašanje gospod Davorin Terčon.
DAVORIN TERČON: Hvala, gospa podpredsednica. Spoštovani! Moje poslansko vprašanje je tudi vezano na avtoceste. Sprašujem Ministrstvo za promet in zveze: Kdaj in kaj namerava storiti za optimalizacijo in primernejšo razporeditev cestninskih postaj v Sloveniji? Dejstvo je, da v Sloveniji kot majhni državi z ne preveč razvejanim avtocestnim omrežjem nimamo enotnega sistema pobiranja cestnin. Imamo dva sistema in en nesistem. V smeri proti Primorski imamo do cestninske postaje Razdrto zaprt sistem pobiranja cestnine. V smeri proti Štajerski in Gorenjski imamo odprt sistem. V območju Ljubljane in v smeri proti Dolenjski pa se cestnina sploh ne pobira. Tak nesistem oziroma ti različni sistemi so do uporabnikov avtocest krivični. Poleg tega zelo neracionalni. Nekdo, ki potuje od vzhoda, od Šentilja do Fernetičev se mora na cestninskih postajah 5-krat ustaviti, in to na dobrih 500 kilometrih.
Zato sprašujem Ministrstvo za promet iz zveze: Kdaj in kaj misli storiti? Kakšne ukrepe misli predlagati, da bomo imeli enoten sistem in predvsem racionalen in pravičen sistem pobiranja cestnine?
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Besedo ima gospod Žare Pregelj.
ŽARKO PREGELJ: Če dovolite odgovor na to vprašanje. Zopet ni čisto enostaven, ker gre dejansko, kot ste gospod Terčon sami ugotovili, za mešan, neekasakten sistem, ki je nastajal tako, kot nastajajo naše avtoceste. Zaprti sistem je bil uveden že pred desetletji na prvem avtocestnem odseku med Vrhniko in Postojno in kasneje se je podaljšal do Ljubljane, do cestninske postaje Log in je bil hkrati podobno uveden tudi na polovični avtocesti med Arjo vasjo in Hočami. Torej na znameniti Sloveniki. Kasneje z dograditvijo Slovenike se je ta sistem spremenil. Posledica spremembe sistema ni bila neka samovoljna odločitev Darsa ali ministrstva za promet in zveze, ampak odločitev, ki jo je sprejel parlament s sprejetjem prostorskega plana. Prostorski plan je predvidel odprti sistem, kar pomeni, da so cestninske postaje zgolj med določenimi področji - nekako se je sledilo tako imenovanim urbanim prometnim regijam - in te cestninske postaje naj bi pustile odprt sistem, se pravi brez plačevanja cestnine na območju gostega prometa ob velikih mestih, kot so Ljubljana, Maribor in Celje. Med tem, ko naj bi se daljinski promet, tako naš notranji kot tudi mednarodni, ki nekako prečka našo državo, cestninil na vmesnih postajah. Ta sistem se sedaj vzpostavlja in praktično bo postal pravilo skorajda na vseh avtocestnih odsekih, razen na tem, kjer je že zgrajen in je bilo ugotovljeno, da je neracionalno, če ga podremo. Torej na prvem avtocestnem odseku med Vrhniko in Ljubljano oziroma Razdrtim, mislim Vrhniko in Razdrtim. Tako da je tale naš problem tukaj dokaj zapleten.
Opozarjam, da gre tudi za izredno velike finančne zalogaje, če želimo sistem menjati. Najbolj slikovito - in tudi nekako težko za javne finance - je bilo to razvidno iz spremembe sistema na Sloveniki, kjer se je 16 km dolg novi odsek skozi Savinjsko dolino izgradil po novem sistemu, ki ni dopuščal postavitve za sorazmerno racionalen denar, če lahko tako rečem, na priključkih v Savinjski dolini, ki so večinoma vsi v obliki diamanta. Medtem ko priključki od Arje vasi do Hoč so pa imeli zaprt sistem, in zaradi enotnosti sistema na vsaj celotnem odseku med Celjem in Mariborom je bilo pač potrebno spremeniti cestninski sistem. To je pomenilo dodatno milijardo več za to cesto, kar je tudi v bistvu bilo ugotovljeno tako od določenih revizij, kot tudi bo to razvidno iz poročila, ki ga vlada parlamentu še dolguje.
Torej uvedba cestninskih postaj je pomenila tudi dokajšnjo podražitev nekaterih odsekov, ker pač ti sistemi, ki se uveljavljajo, imajo svojo ceno oziroma postavitev cestninske postaje nekaj stane. Vi sicer ugotavljate, da jih je preveč. Preveč jih je predvsem za klasičen način pobiranja, to je ročno pobiranje. Ob tem ročnem pobiranju v zadnjih letih uveljavljamo tudi avtomatsko, brezkontaktno oziroma elektronsko pobiranje cestnine, tako imenovani ABC sistem, ki omogoča večjo pretočnost vozil, saj ena taka naprava pobere toliko cestnine, kot je pobere delavec v osmih urah, torej taka naprava v eni uri pobere toliko, kot pobere delavec v osmih urah, to je, opravi približno 1.500 operacij.
Seveda ima tudi ta avtomatski cestninski sistem svojo ceno. Prava prihodnost je pro-sistem, kjer vozila cestninijo oziroma se cestninijo v prosti vožnji, ne gre niti za zmanjševanje. Ampak ta sistem se v Evropi komajda preizkuša in še ni vsesplošno uveljavljen. Zaradi tega imamo namen pripraviti posebno poročilo oziroma študijo - čeprav so določena gradiva že pripravljena in sem naročil, da bodo dostavljena tudi parlamentu - ki bo pokazala, v kolikšnem času je smotrno vpeljati kompleten avtomatski sistem. Namreč povratka na popolnoma zaprt ročni sistem praktično ni več, ker je to predrago.
V naslednjih nekaj letih je smiselno razviti avtomatski sistem pobiranja, hkrati pa zajeti vsa tista področja, ki do sedaj še tega nimajo. Naš načrt gre tako, kot je v nacionalnem programu tudi predvideno, da se najprej postavijo cestninske postaje na tistih odsekih, kjer jih še ni. V prvi vrsti je Dolenjka, na področju Biča. To bo zgrajeno z izgradnjo novega avtocestnega odseka Višnja gora - Bič, ki je že v gradnji. Enako naj bi ste to zgodilo na odseku Kronovo-Krška vas oziroma Obrežje, kjer je tudi predvidena cestninska postaja, ki bo zajela ta del dolenjske avtoceste. Na Gorenjskem bo zaenkrat tako, kot je, kasneje bo še ena cestninska postaja, verjetno med Radovljico in Kranjem, tako da ta del, ki še nima zgrajenega sistema, bo pokrit. Na drugi strani, proti Primorski se bo premaknila cestninska postaja v Kozino in bo zajemala večji del omrežja, kot ga sedanja cestninska postaja v Razdrtem.
Tako da tega se Dars in tudi v ministrstvu zavedamo in pospešeno razvijamo nadaljnji sistem pobiranja cestnine, kajti cestnina postaja čedalje bolj pomemben vir financiranja, tudi za novogradnjo. Bolj detajlno lahko podamo še pisno, za ustno pojasnilo bi lahko pa toliko povedal. Hvala lepa.
DAVORIN TERČON: Hvala, gospa podpredsednica. Želim postaviti dopolnilno vprašanje, predvsem pa sem z odgovorom izredno nezadovoljen. Gospod državni sekretar, vi ste na široko in dolgo razlagali tudi stvari, po katerih nisem vprašal, na kakšen način se bo pobiralo, ali avtomatsko ali ročno. Najbolj me je pa zbodlo pa to, da ste povedali, da bo proti Primorski ostal naprej zaprt sistem. Zato vas sprašujem: Zakaj bo za medregionalni promet na avtocesti na Primorskem nekdo moral plačati, primer od Vrhnike do Postojne, na primer na Štajerskem pa to ne bo potrebno? Torej jaz se strinjam, da je neka stvar lahko tudi draga, ampak vendar moramo postaviti enoten sistem, primerljiv sistem in predvsem pravičen sistem. Če bo tam ostal naprej zaprt sistem, ta sistem absolutno ne bo pravičen "vis-á-vis" drugim delom avtocest v Sloveniji in zato bom jaz pri tej zadevi tudi vztrajal. Namreč, da se v Sloveniji izdela, prvič, enoten sistem in pravičen sistem, ker obstoječi sistemi niso pravični. Samo do Sežane in Nove Gorice se sorazmerno z uporabo avtoceste pobira v celoti cestnina, nikjer drugje v Sloveniji se to ne počne in to je izredno krivično do uporabnikov avtocest v Sloveniji.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Sistem je pravičen, pobira za vse uporabnike na določenem odseku na enak način, razen za tiste, ki imajo pravico do oprostitve, to so intervencijska vozila in vozila policije in vojske. Toda sistem, ki sem ga opisal, avtomatski sistem je zaprt sistem, in ko bo uveden, bo popolnoma pravičen in bo dejansko omogočal, da bo vsak voznik plačal toliko, kolikor kilometrov bo prevozil. Gre za tipično trošarnino, lahko rečemo, za tipično porabo, tako kot pri telefonskih impulzih, tako kot pri vodnih kubikih, tako bo tudi na avtocesti od prevoženih kilometrov. Odprt sistem dejansko povzroča določeno nepravičnost, ker se plačuje za določen odsek, ki ga lahko voznik prevozi ali ne. Avtomatski sistem, ki je nastavljen na vseh izvozih, na vseh točkah avtocestnega sistema, kjer ga je pač potrebno postaviti, omogoča popolnoma pravično rabo avtocestnega sistema in tudi predvidi ustrezno plačilo, kajti plača se po kilometru, po prevoženem kilometru. Sedanji sistem je seveda ravno zaradi tega, ker je v izgradnji, do neke mere neustrezno primerljiv med različnimi področji. Do uporabnikov, uporabnikov na istem odseku je pa seveda pravičen. Če se primerjamo regionalno, seveda zadeva izpade kot neuravnotežen sistem in iz tega tudi sledi neka določena nepravičnost, ki pa ni bila nikoli namensko zastavljena, bila je pač pogojevana z zgodovino razvoja našega avtocestnega sistema. Toliko lahko zaenkrat povem, bolj detajlno, kot sem že prej poudaril, pisno. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Pregelj. Dopolnilno vprašanje k ustnemu vprašanju želi postaviti tudi gospod Čebulj, in sicer ministru za obrambo, gospodu Krapežu. Malo smo se vrnili nazaj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Glede na to, da me je gospod minister Krapež verjetno slišal nekje v preddverju, tako kot sem tudi jaz njega, mu zastavljam dodatno vprašanje. Odgovoril je samo na en del tega poslanskega vprašanja. Sprašujem ga pa kljub temu ponovno oziroma vlado Republike Slovenije: Zakaj ga je šele zdaj razrešila, saj je bil eno leto dni državni sekretar? Vlado hkrati ponovno sprašujem: Ali je to v skladu z zakonodajo? Če bi lahko še na ta drugi del odgovor takoj ustno, na tem mestu, dobil. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Bo kdo od predstavnikov vlade morda dal odgovor? Gospod minister Bandelj ima besedo.
MIRKO BANDELJ: Upam, da bom dal dovolj natančen odgovor. Dejstvo je, da so državni sekretarji lahko člani nadzornih svetov in s tega vidika njegova funkcija v nadzornem svetu letališča ni bila v ničemer sporna.
Kolikor pa se sam spomnim, je vlada gospoda Krapeža kot svojega predstavnika razrešila že maja. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod minister. Naslednji ima besedo gospod Borut Pahor. Prosim, namesto njega ima besedo gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Na ljubljanskih Žalah je grobišče vojakov bivše jugoslovanske armade, kjer so pokopani tudi vojaki, padli v bojih z ilegalnimi domobransko- emigrantskimi skupinami takoj po osvoboditvi Slovenije leta 1945, pa tudi vojaki, ki so padli na državni meji z Madžarsko v mejnih incidentih v času zaostritve ob Informbiroju. Med njimi so tudi številni Slovenci, njihovo grobišče pa je v nasprotju z grobišči drugih tujih armad, nemškimi in italijanskimi, v razpadajočem stanju in neoskrbovano, kar je žalostno in sramotno. Predlagam in dajem pobudo vladi Republike Slovenije, da ustrezno ministrstvo poskrbi za ureditev omenjenega grobišča do dneva spomina na mrtve 1. novembra in zagotovi njegovo redno vzdrževanje.
In kot drugič, poslansko vprašanje. Študentom in dijakom zdravstvene nege se po končanem študiju oziroma šolanju poslabšuje položaj. Vse več je namreč primerov, ko jim zdravstvene organizacije ne omogočajo plačanega pripravništva, temveč so jim pripravljene zagotoviti sicer obvezno pripravništvo le volontersko. Tako stanje je v nasprotju z zakonom o delovnih razmerjih, vendar so prizadevanja študentov in dijakov zdravstvene nege doslej ostala brez uspeha. Zato je sekcija študentov in dijakov zdravstvene nege napovedala za 5. oktober protestni shod za odpravo krivičnega voloterskega pripravništva, ki ga bo organizirala ob podpori in pomoči sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Vlado Republike Slovenije sprašujem: Kaj in kdaj bo vlada ukrenila, da se odpravi institut volonterskega pripravništva, ki se danes v praksi zlorablja in velikokrat izvaja celo nezakonito in s katerim se številnim dijakom in študentom zdravstvene nege po končanem šolanju zagotavlja neenakopraven položaj v primerjavi z ostalimi zaposlenimi? Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Potrč. Vabim predstavnike oziroma predstavnico vlade, da da odgovor. Gospa Nataša Belopavlovičeva, imate besedo. Državna sekretarka.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Hvala lepa. Mi bomo pobudo proučili in tudi odgovorili, kaj se da narediti v zvezi z ureditvijo tega grobišča do tega roka. Treba je videti, ali sodi zadeva v okvir grobišč, ki sodijo v državni okvir, ali so stvari na mestni ravni. Kakorkoli, pogledali bomo in odgovorili.
V zvezi s pripravništvom bi rekla samo to, da se pripravništvo kot obvezen institut, tako pripravništvo kot tako in povezano s tem tudi volontersko, v predlogu novega zakona o delovnih razmerjih praktično opušča. To se pravi, obveznega pripravništva, kot smo ga do sedaj poznali, ne bo več. V tem smislu lahko tudi odgovorim na vprašanje, kaj v bodoče s pripravništvom. Konkretneje, kaj je s pripravništvom v samem zdravstvu, pa seveda verjetno lahko doda tudi resor za zdravstvo. Torej ministrstvo za zdravstvo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa državni sekretarki gospe Belopavlovičevi. Morda še odgovor na drugo vprašanje. Gospod Potrč bo postavil še dopolnilno vprašanje.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospa državna sekretarka je bila zelo korektna. Vemo pa vsi, kar zadeva zakon o delovnih razmerjih - zelo idealno v enem letu ali še nekaj več. Kaj pa ministrstvo za zdravstvo v tem času, ko gre res za očitno kršenje zakona? Če še lahko odgovori. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Ali lahko kdo od predstavnikov vlade da odgovor na drugi del vprašanja? Gospod minister Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala lepa za besedo. Spoštovane, spoštovani! Vlada bo odgovorila pisno na drugi del vprašanja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod minister. Naslednji bo postavil vprašanje gospod Vladimir Čeligoj.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa. Svoje poslansko vprašanje zastavljam skupno s poslancem Ferijem Horvatom. Namenjam ga Ministrstvu za zdravstvo, delo, družino in socialne zadeve.
Združenje proizvajalcev mineralnih vod Slovenije je že v letu 1992 po dogovoru z ministrstvom za zdravstvo pripravilo in posredovalo gradivo pravilnika o naravnih mineralnih vodah. Predlog pravilnika je bil usklajen s smernicami evropskega združenja, ki ureja to področje, ter posredovan ministrstvu za zdravstvo, ki je pristojno za ta pravilnik, ter ministrstvu za kmetijstvo, ki le sodeluje pri pripravi pravilnika o naravnih mineralnih vodah. V letih 1994 in 1995 so potekali dogovori in usklajevanja pravilnika. Oktobra 1996 je bil pravilnik dopolnjen in usklajen z zakonodajo evropske unije. Tako urejen pravilnik je bil pripravljen za obravnavo in sprejem.
Ministrstvo za zdravstvo sprašujem: Kdaj bo pravilnik o naravnih mineralnih in izvirskih vodah dalo v obravnavo in sprejem ter kdaj bo navedeni pravilnik uveljavljen v praksi? Zavlačevanje s sprejetjem pravilnika pomeni neuskladitev naših predpisov s predpisi Evropske unije, tako kar se tiče proizvajalca kot kar se tiče potrošnika. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Čebulj, pardon Čeligoj. Odgovor bo dal gospod minister Bandelj.
MIRKO BANDELJ: Odgovarjam, ker slučajno nekaj vem o tem. Pravilnik je pripravljen v osnutku, je tudi že v usklajevanju, mislim pa da potrebujejo še nekaj časa, da ga uskladijo in objavijo. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Naslednji, ki postavlja vprašanje, je gospod Ivan Božič.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani ministri, sekretarji, kolegice in kolegi! Pač je tako, da smo po navadi radovedni. Postavljam vprašanje ministru za finance, ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ministru za pravosodje.
Prvič: Zakaj še niso urejene pogodbene koncesijske razmere z izvajalskimi gozdnimi podjetji, GG-ji?
Drugič: Koliko sredstev je proračun izgubil v letih 1991 - 1998 zaradi namernega zavlačevanja ureditve in podpisa koncesijskih pogodb?
Tretjič: Zakaj se postopek na sodišču, ki ga je sprožil sklad kmetijskih zemljišč in gozdov glede višine koncesijskega nadomestila, tako vleče?
Verjetno bo težko odgovoriti ustno, bi prosil za obširen pisni odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Božič. Pisne odgovore boste dobili naknadno. Obveščena sem, da je prav, da vsi, ki želite tudi pisne odgovore, ta pisna vprašanja že predtem dostavite. V pisni obliki.
Naslednji je gospod Andrej Fabjan.
ANDREJ FABJAN: Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani! Svoje poslansko vprašanje naslavljam Ministrstvu za notranje zadeve in tudi službi vlade Republike Slovenije, Uradu za priseljevanje in begunce. Na zadnji seji občinskega sveta občine Črnomelj je bilo izpostavljeno vprašanje, ki govori o opciji, možnosti povečanja števila beguncev v prostorih, ki so last ministrstva za obrambo, na Majerju ali celo o formiranju prehodnega doma za tujce. Že nekaj let je število beguncev na Majerju približno 150, sedaj pa se govori o znatnejšem povečanju, celo o številki 600. Razlog za skrb je vsekakor na mestu, saj smo v sodelovanju z ministrstvom za obrambo v preteklosti uredili obrtno cono na Majerju do te mere, da sedaj zaposluje pri obrtnikih in podjetnikih že nad 250 občanov. Skupaj z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve pa načrtujemo že v letošnjem letu izgradnjo varstveno-delovnega centra v neposredni bližini tega objekta. Ravno tako v bližini deluje izpostava zavoda za otroško varstvo. Ker si ne moremo predstavljati tolikšnega števila beguncev na istem dvorišču, skupaj z otroki, delavci in podjetniki - izkušnje izpred petih letih imamo - nikakor ne pristajamo na dejstvo, da sredi mesta brez naše vednosti, brez vednosti lokalnih skupnosti nekdo načrtuje potencialno zelo moteče stvari.
Zato sprašujem: Ali je res predvidena popolnitev begunskega centra ali celo formiranje prehodnega doma za tujce in kakšno vizijo imate s tem objektom v bodoče? Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Odgovor bo dal gospod minister Bandelj.
MIRKO BANDELJ: Zelo težko dam natančen odgovor. Dejstvo je, da je število tujcev oziroma ilegalnih pribežnikov v to državo vedno večje, da številke naglo naraščajo, res je, da bo treba to tudi prostorsko urediti, da iščemo možnosti. Znotraj tega iskanja možnosti je seveda ena od variant bila ali pa je tudi zdajšnji begunski center v Črnomlju. Vendar narediti, bi rekel, neko famo na hitro zgolj iz tega, če nekdo obišče neko lokacijo in jo pogleda, se mi ne zdi primerno in zato zelo težko tudi karkoli odgovorim. Lahko pa zagotovim, da kakršnakoli že bo odločitev v zvezi z reševanjem te problematike, bo na vsak način tudi upoštevano in tudi zaprošena za mnenje lokalna skupnost. Dvomim, da bi lahko takšne probleme reševali na način, da bi jih vsiljevali lokalni skupnosti. Skratka zaenkrat je bojazen odveč, ne morem pa v celoti reči, da o tem tudi ne razmišljamo. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod minister. Naslednji postavlja vprašanje gospod Roman Jakič.
ROMAN JAKIČ: Gospa podpredsednica, spoštovani kolegi, spoštovane kolegice! Na seji državnega zbora dne 11. junija 1998 je bila razprava in na tisti razpravi sem dejansko storil napako, ko sem se retorično vprašal, kaj bi se zgodilo, če bi vlada izdala odločbo in dala v arest kup duhovnikov, ki ne plačujejo davka. Za to izjavo sem se seveda v naslednjem stavku opravičil, rekoč, se opravičujem, to je bilo grdo. Seveda poudarek moje razprave takrat je bil namenjen zakonitemu poslovanju pravnih oseb oziroma poziv za enakopravno obravnavo kršiteljev zakonodaje v Republiki Sloveniji. Žal so seveda javna glasila slovenske desnice pisala zgolj o prvem delu moje storjene napake.
Da bi bil bolj jasen in da bi tudi razumeli, za kaj gre, postavljam poslansko vprašanje Ministrstvu Republike Slovenije za finance in jih sprašujem: Ali Rimskokatoliška cerkev in druge verske skupnosti v Republiki Sloveniji kot pravne osebe poslujejo prek žiro računa pri agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje, za kar obstaja zakonska podlaga? 6., 8. in pa 16. člen. Naj vam povem, zakon v 16. členu predpisuje, da morajo biti vse pravne osebe vključene v register imetnikov računov, 6. in 8. člen pa predpisujeta, da se mora ves plačilni promet vseh pravnih oseb opravljati prek agencije za plačilni promet.
Drugič: Ali je davčna inšpekcija že kdaj pregledala poslovanje verskih skupnosti v Republiki Sloveniji in preverila njihovo obstoječo davčno osnovo? Če ni, s tega mesta pozivam, da naj to stori v kratkem.
Tretjič: Ali se v primeru Rimskokatoliške cerkve in drugih verskih skupnosti v Republiki Sloveniji obračunava davek od dobička pravnih oseb, ki so ga zakonsko dolžne obračunavati in plačevati ne glede na to, ali imajo pri agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje svoj žiro račun? Vse verske skupnosti so zavezanec za ta davek. Davčna osnova pa je dobiček, ki ga dosega z opravljanjem pridobitne dejavnosti.
Upam, da moja vprašanja ne bodo zopet razumljena kot poziv k pogromu, temveč poziv k spoštovanju zakonov s področja finančnega poslovanja in davčnih obveznosti. Najlepša hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Jakič. Vabim predstavnika ministrstva za finance. Besedo ima gospod...
ANDREJ SIMONIČ: Državni sekretar iz ministrstva za finance. Spoštovane poslanke in poslanci. Gre za dokaj podrobna vprašanja. Zato bomo pripravili pismeni odgovor, da ne bo kaj narobe. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Namesto gospoda Borisa Soviča postavlja vprašanje gospod Bojan Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Spoštovane gospe poslanke, gospodje poslanci, predstavniki vlade! Kot sem že v najavi poslanskega vprašanja zapisal, je moje poslansko vprašanje namenjeno Ministrstvu za promet in zveze.
Slišal sem celo, da je ta teden bila podpisana pogodba, ravno za to cesto, za katero sprašujem. To je magistralka 10/8 Dravograd-Arja vas, ali glavna cesta, kot se sedaj po novem imenuje. Predvsem me zanima ta odsek od Velenja do Arje vasi. Kdaj naj bi pričeli dela in kdaj naj bi ta dela tudi končali? Še eno vprašanje, ki je tudi vezano na informacije, ki se pojavljajo v javnosti: Ali so nekateri, določeno število oz. skupine voznikov oproščene plačevanja cestnin na avtocestah po Sloveniji? Če ta informacija drži, me zanima, kdo vse je opravičen plačila cestnine na slovenskih avtocestah. Zakaj in na kakšni podlagi so nekateri opravičeni plačila cestnine? Kdo o tem odloča? Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospod, Kontič. Vabim predstavnika ministrstva, da posreduje ustrezen odgovor. Besedo ima gospod Žare Pregelj, državni sekretar.
ŽARKO PREGELJ: Na to vprašanje sicer prav eksaktnega odgovora sedaj ne morem dati, ker še čakam na določene podatke. Lahko pa rečem, da je ta cesta v programu posodabljanja oziroma rehabilitacije. Po načrtu bi se morali že v tem letu določeni odseki urediti. Seveda pa je vse odvisno tudi od vremena. V glavnem so finančno zadeve sedaj urejene, dela oddana. Bom pa bolj podroben odgovor lahko malo kasneje dal pisno. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Naslednji, ki bo postavil vprašanje, je gospod Ivo Hvalica. Vabim vas za govornico.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Nenavadno hitro sem prišel na vrsto. Ne vem, kaj se je zgodilo. Še enkrat hvala.
Iščem ministra, ki bi mu postavil vprašanje, pa ga seveda ni. Mislim, da je kdo drug iz ministrstva za šolstvo. Ministrstvo za šolstvo in šport sprašujem: Ali mi dovoli vpogled v tehnično dokumentacijo, pri čemer mislim na načrte, na predračunski elaborat in na obračun izvršilnih del, za tri investicije, katerih posamična obračunska vrednost znaša več kot 600 milijonov tolarjev? Ministrstvo jih je realiziralo v zadnjih 2 letih. Torej poslanec ponižno sprašuje ministra, če mu dovoli vpogled v to dokumentacijo. Za način, modaliteto bi se dogovorili. Želel bi odgovor takoj, potem imam še dopolnilno vprašanje. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Hvalica. Lahko predstavnik ministrstva da odgovor na zastavljeno vprašanje? Besedo ima državni sekretar, gospod Matjaž Vrčko.
MATJAŽ VRČKO: Hvala lepa. Vaše vprašanje me je presenetilo. Torej ne znam vam dati jasnega odgovora. Načeloma nimam nič proti, da pogledate v tehnično dokumentacijo za tri investicije. Mislim, da to tudi ni nikjer, verjetno, prepovedano. Ampak na vsak način prosim za razmislek in preverbo. Na vprašanje pa vam odgovor lahko sporočim kasneje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Hvalica bo postavil še dopolnilno vprašanje k svojemu vprašanju.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Jaz se čudim, da vas je moje vprašanja presenetilo. Vi bi morali pričakovati kakšno tako vprašanje. Vprašanja, ki ne presenetijo, to niso vprašanja. Jaz sem prej videl pozicijskega poslanca, ki se je menil z državno sekretarko, kaj jo bo vprašal. Jaz tega ne počnem. ... (Smeh v dvorani.) ... Mene ne briga, načeloma, ne preverba in vas prosim lepo, jaz vas prosim, kot poslanec državnega zbora, da se vzdržite takih izrazov za to govornico. Tu smo poslanci, ki sprašujemo ministre. Jaz sem bil že zadovoljen, da mi je odgovoril državni sekretar in tako dalje. Pa mi ni nič odgovoril. Jaz vam povem še to.
Jaz želim, da mi daste seznam takih investicij, pri čemer vam dajem gentlemensko prednost. Vi mi določite dva objekta, jaz bom izbral pa enega. Torej res kooperativen do skrajnosti! Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Hvalica. Naslednji, ki je na vrsti in postavlja poslansko vprašanje, je gospod Izidor Rejc.
IZIDOR REJC: Spoštovana gospa podpredsednica! Gospe in gospodje, predstavniki vlade! Vsi smo priča hitenju in zaključnim operacijam na področju lastninskega preoblikovanja. Ne gre mi v glavo oziroma ne morem, da ne bi vprašal vlado oziroma pristojnega ministra: Zakaj v čakalnici toliko časa čakata zakona, ki bi pokrila področje zavarovalnic in saniranih bank? Želim odgovor: Kdaj bosta prišla ta dva zakona z lastninskega področja zavarovalnic in saniranih bank v postopek v državni zbor in zakaj to odlašanje? Odgovor pričakujem pismen v 10 dneh. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Torej pisni odgovor pričakujete. Sicer pa lahko tudi predstavnike vlade povabim, da dajo ustni odgovor. Ugotavljam, da ni nikogar. Gospod Rejc je prosil za pisni odgovor v roku 10 dni. Hvala. Prosim, proceduralno gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospa predsedujoča, ne glede na to, da gre za točko vprašanja in pobude poslancev, ste se dolžni ravnati po določilih poslovnika in zagotoviti pogoje v skladu s poslovnikom. To pomeni, sklepčnost na seji državnega zbora, in drugič, če gre za vprašanja poslancev oziroma pobude poslancev, potem morajo biti prisotni predstavniki vseh vladnih resorjev - vemo, da tako piše - oziroma njihovi pooblaščenci. Prosim, da se držite poslovnika.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Torej še enkrat vabim predstavnika vlade, da da tudi ustni odgovor. Besedo ima gospod Andrej Simonič.
ANDREJ SIMONIČ: Hvala lepa. Kot je že gospod poslanec zahteval, bomo pripravili pismeni odgovor, ustno lahko samo na kratko pojasnim, da so osnutki amandmajev k zakonu o lastninjenju zavarovalnic pripravljeni in čakajo koalicijsko uskladitev. Priprava na bančnem področju pa nekoliko zaostaja. Podrobnejši pisni odgovor pa boste dobili. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Torej pričakujem, če so ustno postavljena vprašanja, da bodo tudi ustni odgovori takoj. Sicer pa imajo poslanci kadarkoli pravico postavljati pisna vprašanja, zato je nepotrebno, da jih tu potem še posebej izpostavljamo, in bodo potem tudi dobili pisne odgovore.
Naslednji je gospod Peter Hrastelj.
PETER HRASTELJ: Spoštovana gospa podpredsednica, spoštovani predstavniki vlade! Pobudo dajem, hkrati pa vprašanje predstavnikom Ministrstva za gospodarske dejavnosti, in sicer: Znano je, da se je proces zapiranja rudnika Huda jama v občini Laško odvijal in tudi formalno zaključil pred sprejetjem zakona o zapiranju rudnikov v Republiki Sloveniji in sicer rudnikov Zagorje, Senovo in Kanižarica. Torej zapiranje navedenih rudnikov teče po zakoniti poti in se zapiranje tudi tako financira.
Proces zapiranja rudnika Huda jama pa uradno še ni končan. Potrebno je prebivalcem v krajevni skupnosti Sedraž v občini Laško zagotoviti še iz tega naslova zapiranja oskrbo z vodo in v naselju Trnov hrib urediti dovozno cesto. Oboje je torej še dolg, ki ni poravnan. Krajevna skupnost Laško in občina Laško uradne izjave o dokončnem zaprtju rudnika ne bosta izdali, dokler navedeno ne bo v celoti urejeno. Pripominjam, da je dedič ostalega imetja rudnika Huda jama, RTH Trbovlje, sicer že prispeval določen znesek za napeljavo vodovoda, vendar je to komaj 25% vrednosti investicije, ki jo je dolžna izpeljati. Zato sprašujem: Kdaj lahko pričakujemo rešitev problema?
Hkrati dajem pobudo, da se zadeva čimprej uredi. Prosim za pisni odgovor, da ga bom lahko posredoval prizadetim prebivalcem. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Ampak vseeno vabim predstavnika vlade, da da tudi ustni odgovor. Besedo ima državni sekretar, gospod Boris Šuštar.
DR. BORIS ŠUŠTAR: Spoštovani poslanci, spoštovana predsedujoča! Lahko sicer samo ugotovim, da sem kot predstavnik ministrstva odgovoren za industrijo, ne pa za področje energetike. Ker je zapiranje rudnikov Zagorje, Senovo, Kanižarica in v tem primeru Huda jama področje energetike, bomo pač podali odgovor pisno. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Potrč je že postavil vprašanje. Besedo ima zdaj Samo Bevk namesto njega.
SAMO BEVK: Hvala za besedo. Spoštovani zbor, predstavniki vlade! Zaradi pomanjkljivih in nepopolnih odgovorov in neizpolnjenih obljub oziroma odgovorov na moja predhodna poslanska vprašanja in pobude sprašujem:
Prvič. Ko sem na 9. redni seji državnega zbora 19. maja podal pobudo, da vlada Republike Slovenije brezplačno prenese nekatere objekte in zemljišča Rudnika živega srebra Idrija v zapiranju v lastništvo občine Idrija - občina Idrija je poslala na ministrstvo pisni zahtevek, vendar še do danes ni dobila odgovora - se je predstavnik ministrstva za gospodarske dejavnosti takrat zavezal, da bodo skupaj z ministrstvom za finance proučili mojo poslansko pobudo in mi posredovali pisni odgovor. Od obljube je minilo že skoraj pol leta, pa še do danes nisem dobil pisnega odgovora. Zato ponovno sprašujem ministrstvo za gospodarske dejavnosti oziroma vlado in jo pozivam, da mi na to pobudo čimprej odgovori.
Drugič. Na dveh sejah odbora za infrastrukturo in okolje sem postavil dve poslanski vprašanji v zvezi s sanacijo odlagališča radioaktivnih odpadkov v Zavratcu. Na prvi seji sem dobil nepopoln odgovor, na odgovor z druge seje pa še vedno čakam, čeprav se po poslovniških rokih terja, da ministrstvo odgovori v dvajsetih dneh. Zato sprašujem:
Prvič, kdaj bo sprejeta vladna uredba o javni službi zbiranja, ravnanja in skladiščenja radioaktivnih odpadkov? Drugič. Ali je v proračunu Republike Slovenije za leto 1998 dovolj sredstev za dokončanje sanacije odlagališča radioaktivnih odpadkov v Zavratcu? Tretjič. Zakaj so zaostala pogajanja oziroma razgovori z lokalno skupnosti, v območju katere leži prehodno skladišče za nizko in srednjeradioaktivne odpadke Brinje, da bi odpadke iz Zavratca prepeljali v to skladišče, kakor predvideva projekt sanacije?
Tretjič. Zaradi neustreznega odgovora ministrstva za ekonomske odnose in razvoj na moje poslansko vprašanje 19. maja letos sem gospodu doktorju Senjurju, ministru, poslal posebno pismo 2. julija, vendar tudi do danes nisem dobil nobenega odgovora. Zato ponovno sprašujem Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj oziroma ministra doktorja Senjurja: Od kje se je vzel kriterij, da investicija, ki je bila poslana na ta sklad, se pravi investicija za obnovo kanalizacije in vodovoda v Idriji, ni bila sprejeta? To odločitev so argumentirali, da pač nima pogojev, ker se nahaja v samem mestnem središču. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Bevk. Izbor vprašanj je kar dolg pa prosim kar posamezne predstavnike, če dajo odgovore. Kot prvi bo dal odgovor državni sekretar, Boris Šuštar.
DR. BORIS ŠUŠTAR: Spoštovani! Torej, kar se tiče preoblikovanja in tudi prenosa nepremičnin rudnika živega srebra na občino, je dejstvo takšno, da, kot ste seznanjeni, v uredbi o preoblikovanju podjetja Idrija, rudnika Idrija, je namenjeno oziroma določa se v 3. členu te uredbe, da to ne predstavlja infrastrukture po 76. členu zakona o gospodarskih javnih službah. Torej je predmet pravnega prometa. Dejstvo je torej, da je ta rudnik urejen, poslovanje urejeno po zakonu o gospodarskih družbah. Sicer so možni prenosi, vendar vprašljivo je tu vprašanje brezplačnega prenosa, in sicer vsaj v tistem delu, ki naj bi se namenil občini. Dejstvo je tudi, da je ministrstvo prejelo pisne predloge, tako občine kot tudi samega rudnika. Smo v fazi proučevanja teh predlogov, materija je pravno zelo kompleksna, potrebno se je uskladiti tudi z ministrstvom za finance in ta odgovor bomo tudi podali. Se pa zavedamo, da je tu odprtih kar nekaj pravnih vprašanj. Kakorkoli bo ministrstvo za gospodarske dejavnosti bo pripravilo za vse rudnike v zapiranju program likvidacije pravnih subjektov po prenehanju njihove osnovne dejavnosti, to je rudarstva. V tem sklopu bo vsekakor tudi rešeno premoženje, ki bo ostalo po likvidaciji podjetja in ne bo namenjeno novi gospodarski dejavnosti, kar naj bi imelo tudi za cilj prestrukturiranje in prezaposlitev rudarjev. Torej prosil bi še za malenkostno potrpljenje, da se uskladimo, pridobimo tudi vsa osnovna pravna izhodišča za takšne prenose in vas o tem tudi ustrezno obvestimo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Še drugi del odgovora, na naslednje vprašanje daje gospod Blaganje, državni sekretar.
DR. DUŠAN BLAGANJE: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani gospod poslanec Bevk! Tri vprašanja so v drugem sklopu. Najprej vprašanje, kdaj bo sprejeta vladna uredba o javni službi zbiranja, ravnanja in skladiščenja radioaktivnih odpadkov. Ta uredba je pripravljena, republiška uprava za jedrsko varnost kot predzadnji usklajevalec je k njej že dala svoje dokončne pripombe. V tem in v prihodnjem tednu bodo potekala še zadnja usklajevanja z agencijo za radioaktivne odpadke, uredba bo dokončana tako, da bo v enem mesecu - ker je danes prvi v mesecu, pomeni do konca tega meseca - predvidoma sprejeta na vladi.
Drugo vprašanje je, ali je v proračunu Republike Slovenije 1998 dovolj sredstev za dokončanje sanacije odlagališča v Zavratcu. Torej na proračunskih postavkah agencije za radioaktivne odpadke so sredstva v proračunu za letošnje leto, vendar še ni jasno, ali bo mogoče prenos odpadkov opraviti še letos. Zagotovljena so sredstva za ureditev prehodnega skladišča. Ob tem pa je morda zanimiva informacija, da so odpadki v Zavratcu prepakirani, imobilizirani, pripravljeni za transport in dokončno skladiščenje, tako da v tem času ne ogrožajo niti samega skladišča, torej prostora, v katerem se nahajajo, in še manj okolice.
In tretje vprašanje, zakaj so zastala pogajanja oziroma razgovori z lokalno skupnostjo, v območju katere leži prehodno skladišče za nizko in srednjeradioaktivne odpadke. Pogajanja niso zastala, dejstvo pa je, da dve občini, v območju katerih je to skladišče, ker je pač na meji, nista pravočasno pripravili ustrezne dokumentacije, ki bi omogočala investiranje v njihove lokalne gospodarske javne službe, in zaradi tega nista izpolnjevali pogojev, po katerih bi lahko pridobili sredstva iz razpisa ministrstva za okolje in prostor za investicije na tem področju. Zaradi tega ta hip še vedno potekajo pogajanja z enim od obeh županov, ki bodo zagotovila pripravo ustrezne dokumentacije in omogočila udeležbo na razpisu za sredstva v letu 1999. Pričakujemo tudi, da bodo zadržki pri drugem od obeh županov omogočili sklenitev teh pogovorov oziroma zagotovitev podlag za isto obdobje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Blaganje. Želi še kdo dati še kakšen odgovor? Prosim ministra za ekonomske odnose. Besedo ima gospod Marjan Senjur. Na vprašanje gospoda Bevka.
DR. MARJAN SENJUR: Oprostite, da sem nekoliko neinformiran. Ravnokar sem pritekel iz vlade. Slišim, da gre za tri vprašanje gospoda Sama Bevka v zvezi z natečajem za dodelitev sredstev krajevni skupnosti mesto Idrija iz sklada za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij.
Mi smo to vprašanje že enkrat dobili in smo dali odgovor, s čimer gospod Bevk ni bil povsem zadovoljen. Zato dovolite, da dam dodatno pojasnilo. Mi vemo, da je osnovni problem v nezadostnosti sredstev. Ves čas, kar vodim to ministrstvo, želim, da se ta sredstva povečajo. Tako smo v letu 1997 imeli na razpolago 1,2 milijarde SIT za namen financiranja gospodarske infrastrukture v manj razvitih območjih oziroma demografsko ogroženih območjih. To smo povečali za to leto za 30% in prišli na 1,5 milijarde. V prihodnjem letu bomo to zopet povečali za 20% in bomo prišli na 1,8 milijarde. Vse to so indeksi, ki so močno nadpovprečni glede na indeks povečanja sredstev znotraj našega ministrstva.
Tako da vodimo sistematično politiko močnega povečevanja sredstev za namen demografske ogroženosti. Zato pa je po drugi strani potrebno reči, da so zahtevki za sofinanciranje običajno dvakrat do trikrat višji od razpoložljivih sredstev. Zaradi tega ni mogoče vseh projektov financirati. V konkretnem projektu je bil po razvrstitvi v občini Litija na 5 mestu po prioriteti in že zaradi tega ni imeli najvišje prioritete. Potem je postavil eno zelo ekonomsko-politično vprašanje. Sestavni del regionalne politike je, da imajo prednost območja, ki so ob meji, da imajo prednost območja, ki so višinska, da imajo prednost območja, ki so bolj odročnega značaja. To pa zaradi tega, da ohranjamo poseljenost v teh območjih. Mi moramo sistematično to politiko voditi in to tudi podpirati z denarjem.
Iz tega pa sledi, da mestna območja nimajo prednosti pri teh sredstvih. To je načelno vprašanje, o katerem se je treba pogovoriti. Če menite, da to ni ustrezno, potem bi morebiti lahko za naslednje leto se pogovarjali, ali je to ustrezna politika ali ne. Ampak to je politika, ki jo v ministrstvu vodimo, in mislim, da je bila tudi potrjena v državnem zboru. Rad bi še to rekel. V letu 1998 bo občina Idrija dobila približno 18 milijonov sredstev, približno toliko, kolikor je po teh kriterijih, ki jih mi imamo, tudi pripada. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Če dovolite bi dala še besedo gospodu Bevku, ki želi postaviti še dopolnilno vprašanje, in bi potem zaključili s tem vprašanjem.
SAMO BEVK: Uredbe vlade Republike Slovenije, ki govorijo, kdo je upravičen do teh sredstev, govorijo ravno o tem, da je tudi mesto Idrija upravičeno do teh sredstev. Če ministrstvo meni, da mestna središča niso upravičena, potem naj spremeni uredbo vlade Republike Slovenije iz leta 1994 in uredbo vlade Republike Slovenije iz leta 1997 v Uradnem listu številka 13 in v Uradnem listu številka 45. Idrija je demografsko ogroženo mesto in ni nobene razlike med obmejnim, višinskim - toliko bolj presenetljivo, da je neko večje občinsko središče tudi demografsko ogroženo.
Zato ne morem sprejeti argumentov, da je bila investicija zavrnjena zaradi tega, ker se nahaja v mestnem središču, kajti to je v nasprotju z obema vladnima uredbama.
V zvezi z mojim prvim vprašanjem ministrstvu za gospodarske dejavnosti pa bi povedal to, da gre za neko zgodovinsko dejstvo. Namreč vse od leta 1575 pa do danes oziroma do leta 2006 je idrijski rudnik državno podjetje. Niti eno leto ni bil v privatni lasti. In tako, ker je bil že toliko stoletij v državni lasti, je tudi mesto samo postalo tako rekoč državna last in meščani Idrije temu nasprotujemo in zahtevamo vsaj tiste rekreacijske in druge površine, ki so danes popolnoma zgubile vsako povezavo z rudnikom in niso v funkciji zapiranja rudnika, da po teh stoletjih pridejo nazaj v last prebivalcev mesta Idrija. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospodu Bevku. Prekinjam to točko dnevnega reda. S tem zaključujemo dopoldanski del seje in nadaljujemo ob 14.30 uri s poslanskimi vprašanji in pobudami, nato pa po dnevnem redu, ki smo ga v dopoldanskem času sprejeli. Hvala lepa.
(Seja je bila prekinjena ob 13.09 uri in se je nadaljevala ob 14.38 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prosim ugotovimo navzočnost v dvorani. Vsi prav lepo pozdravljeni. Nadaljujemo z izredno sejo državnega zbora. Ugotavljamo prisotnost v dvorani! Dodatno opravičeni za nadaljevanje 25. izredne seje, z dne 1.10., so še: gospod Alojz Vesenjak za popoldanski del, Janko Veber za popoldanski del seje in Maria Pozsonec od 15.30 ure dalje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko nadaljuje z delom. Ostali smo pri 1. točki dnevnega reda, pri vprašanjih in pobudah poslancev. Na vrsti je gospod Miroslav Luci, namesto gospoda Franca Jazbeca; potem sledijo z vprašanji Vincencij Demšar, Franci Rokavec, Jože Jerovšek, Jurij Malovrh, Branko Kelemina, Bojan Kontič, Benjamin Henigman, dr. Majda Kregelj-Zbačnik, Janko Veber, Franc Jazbec, Janez Mežan, Rudolf Petan, Franc Pukšič, Pavel Rupar, Bogomir Špiletič, dr. Jože Zagožen in kot zadnji Mirko Zamernik. Besedo ima gospod Miroslav Luci, ki bo postavil poslansko vprašanje predstavnikom vlade.
MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospa podpredsednica. Spoštovani kolegi poslanci! Lep pozdrav tudi predstavnikom vlade, ministrom.
Vprašanj je vedno veliko in vsa vprašanja so vedno tudi dobra in pametna. Upamo, da bodo tudi taki odgovori.
Moje vprašanje se tiče področja cen električne energije. Kdaj bo cenovna politika na področju cen električne energije tako naravnana, kot je to na področju cen zemeljskega plina? Kaj namerava vlada ukreniti, da bo gospodarstvo imelo z mednarodno konkurenco primerljive pogoje pri oskrbi z električno energijo. Ne gre samo za ceno, ampak tudi za ostala določila tarifnega sistema, ki so danes prirejena monopolnemu položaju sedanjega dobavitelja. Predvsem pa za določilo o zakupu moči, ki v novih pogojih gospodarjenja po vsej verjetnosti nima več pravne osnove.
Drugo vprašanje. Kakšen namen ima ekološka taksa pri uporabi zemeljskega plina? Če je to fiskalni namen, potem moramo to povedati in ne zavajati uporabnikov, ki so zaradi svoje ekološke zavesti prešli - in to kar precej stane - na ekološko manj sporno gradivo. Država jih pa praktično tako dodatno kaznuje.
Pa mogoče še eno vprašanje bolj lokalne narave, ker prihajam tudi z določenega področja, in sicer o prometu. To je vprašanje namenjeno ministrstvu za promet in zveze.
Promet na magistralni cesti Maribor-Ptuj-Gruškovje, to je tako imenovana Pirinska cesta, je v porastu. V poletnih turističnih mesecih to ni več promet, ampak je to kar kolona, ki izredno moti vse prebivalce krajev ob sami cesti. Ti kraji so Miklavž, Zlatoličje, pa tudi Hajdina. Vedno več je tudi lokalnega prometa, ki se s te ceste preusmerja na cesto med Ptujem in Mariborom, torej na cesto Maribor-Duplek-Vurberk-Ptuj. S pomočjo ministrstva za promet in zveze je cesta od Maribora do Vurberka zgledno zgrajena. Ampak, spoštovane gospe in gospodje, točno do table Ptuj. To je v bistvu razburilo ljudi na drugem območju, torej v eni od sosednjih občin, da je ta meja tako točno določena. Verjetno bi z nekoliko več modrosti in spretnosti lahko ministrstvo končalo s posodobitvijo te ceste prej ali mogoče tudi kakih sto ali dvesto metrov dalje, pa stvar ne bi bila tako očitna. Tako pa imajo občutek, da gre za nek prestiž med občinami. Zato bi v bodoče kazalo, da bi te ceste povezovali res bolj medobčinsko.
Želel bi, da bi ta cesta med Ptujem in Mariborom preko Vurberka bila tudi v programu v bodoče, da bi se tudi lokalna skupnost lahko vključila v izgradnjo te ceste. Avtoceste do Maclja, kot je znano, v nacionalnem programu ni in bo šele po letu 2004. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Luci. Prosim predstavnike vlade za odgovore. Gospod minister Gantar ima besedo.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gospod poslanec Luci! Jaz bom odgovoril predvsem na drugo vprašanje. O prvem vprašanju pa bi rad povedal, da to materijo obravnava zakon o oskrbi z energijo, ki je bil, mislim, že obravnavan na vladi. Tam so uveljavljena načela bolj tržnih odnosov v oskrbi z energijo, v proizvodnji in potem v distribuciji oziroma oskrbi z energijo, kar omogoča tudi v določenih primerih svobodno izbiro predvsem velikih porabnikov pri dobavi energije. Ta zakon se - če lahko po spominu reproduciram - obenem tudi harmonizira z ustreznimi smernicami Evropske unije, ki zahtevajo večjo stopnjo tržnosti.
Drugo vprašanje je v zvezi z ekološko takso oziroma s CO2 takso. Rekel bi, da je to taksa na vsa fosilna goriva, se pravi tudi na zemeljski plin. Obenem pa je ta taksa diferencirana glede na vsebnost CO2 v posameznih fosilnih gorivih in torej fosilna goriva diferencira glede na vsebnost Co2, glede na kurilno moč oziroma energetsko moč. Tako je manjša obremenitev s Co2 takso pri plinu, večja pa pri težjih gorivih, torej Co2 taksa v tem primeru pomeni, da je plin bolj sprejemljivo gorivo. Ta Co2 taksa je bila v zadnjem času spreminja in so uvedene določene nove spodbude oziroma mehanizmi, ki bi jih lahko na kratko poimenovali, da imajo določeni uporabniki določeno boniteto pri Co2 emisijah. Če pa so sposobni zagotoviti manjše emisije Co2, pa lahko te bonitete na nek način prodajo na trgu in s tem prispevajo k neki vrsti zelo sodobnega mehanizma trgovanja z emisijami in postopnega zmanjševanja nivoja emisij. To je eden izmed prvih takih mehanizmov, ne samo pri nas, temveč tudi v Evropi in svetu in se zgleduje po sodobnih mehanizmih varovanja okolja.
Glede tretjega vprašanja lahko rečem samo to, ker predstavnika ministrstva za promet in zveze ni tu, da je gospod župan in poslanec dobro seznanjen s projekti avtocestnega omrežja in da bomo zagotovili, da dobil na to konkretno vprašanje, kaj od table Ptuj naprej, pisni odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospodu ministru. Gospod državni sekretar Žarko Pregelj bo dal še del odgovora na zastavljeno poslansko vprašanje.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Glede vprašanja, zakaj se obnova ceste konča ravno pri tabli, v tem primeru mesta Ptuj, je odgovor verjetno v tem, da je tam konec odseka. Namreč odseki gredo od mesta do nekega križišča ali drugega mesta in običajno se obravnavajo ukrepi na posameznem odseku. Osebno ocenjujem, ker detalja nisem uspel še natančno pogledati, da verjetno ni šlo za neko medobčinsko nagajanje ali kaj podobnega, ampak dejansko gre za ukrepe, ki jih direkcija za ceste opravlja na določen način po cestnih odsekih na posamezni cesti. Natančnejši odgovor bomo dali pisno.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospod Pregelj. Naslednji, ki ga vabim za govornico, je gospod Vincencij Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Gospa podpredsednica, hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni gospodje ministri, državni sekretarji in ostali z ministrstva in tisti redki poslanci in poslanke!
Name se je obrnilo nekaj staršev, ki imajo to nesrečo, da so njihovi otroci letos bili neuspešni na zaključnem izpitu, predvsem na maturi. Jaz sem danes hotel ugotoviti, koliko je teh otrok, vendar vam bom to zgodbo ob eni drugi priložnosti povedal. Telefoniral sem na šest, ampak ne privatnih, ampak državnih institucij. Odgovora pa še nisem dobil. Želel sem dobiti številko, koliko je teh otrok. Številka se suče približno 1.000 mladeničev in mladenk. Ali je kakšen več, ali manj, glede na jesenski rok, ne bi vedel.
Status teh mladih ljudi, če jih je 1.000, lahko jih je, kot sem rekel, več ali manj, je popolnoma neurejen. Nima statusa študenta, srednješolec ni več, preko študentskega servisa ne more delati, v službo ga ne bo nihče vzel, zato ker vedo, da se bo pripravljal na maturo in da se bo zavzemal, da bo prihodnje leto prišel na fakulteto. Zato je moje vprašanje - predvidevam, da naj bi nanj odgovorilo ministrstvo za delo in mogoče bi lahko tudi pomagalo ministrstvo za šolstvo, ampak po moje so vprašanja najbolj primerna za ministrstvo za delo - kaj bodo na ministrstvu ukrenili s temi mladimi ljudmi, ki so letos tako "izviseli". Nekateri so mi rekli, ja, neko kazen, neko "štrahungo" pa morajo imeti, ker se niso zadosti učili. To je kruto, veste, to je res zelo kruto. Nekateri starši bodo to zmogli plačevati za njih. Kaj pa tisti, ki tega ne zmorejo? Zavarovanja pa tudi nimajo nobenega. Zdaj me zanima, ali bodo sedaj občine - ker tu je precej županov - plačale tisto potrebno zavarovanje za njih, kot za ostale, da ne bom žaljiv, za ostale reveže. Pri tem moram pa povedati to, da, hvala bogu, to ni moj problem oziroma naše družine, pa tudi ne v sorodstvu, da ne bi kdo razumel, da zdaj govorim za svojo hišo.
Zato bi prosil, ali mi lahko odgovorite, kaj boste naredili oziroma kako boste urejali to problematiko? Dajem pa tudi pobudo, da bi zakonsko za naprej uredili.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Besedo dajem predstavnikom... (Nemir v dvorani.) Lepo prosim, če se umirite v dvorani. Besedo dajem predstavnici ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, državni sekretarki, gospe Belopavlovič.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Hvala. Mislim, da je problem pravzaprav res povezan in se lahko nanaša na dve ministrstvi. Kar se tiče našega ministrstva, gre zadeva v to smer, če se ti ljudje prijavijo - tisti, ki so stari 15 let in več let, torej če gre za take, ki so že zaposljivi - na zavodu za zaposlovanje, se poskuša za te mlade brezposelne in iskalce prve zaposlitve najti delo ali pa tudi določene usposobitvene programe. Pri nas se zelo veliko zdaj dela ravno na programih za tiste, ki nimajo končanih šol, ki nimajo kvalifikacij, da se jih poskuša usmeriti v določene programe, ki so bodisi prilagojeni oziroma namenjeni tem z nedokončano izobrazbo v rednih programih.
V tem primeru, ko so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, potem tudi iz tega naslova kot prijavljeni in potem kot občani dobivajo zavarovanje oziroma so socialno zavarovani. Če pa se ne usmerijo v to pot že kot iskalci zaposlitve, potem pa seveda moram reči, je vprašanje, kako se bodo vključili nazaj v redni sistem preko šolskega sistema. To pa bodo res kolegi iz ministrstva za šolstvo znali bolj natančno povedati. V tem okviru lahko z našega vidika tako odgovorim. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospa Belopavlovič. Iz ministrstva za šolstvo bo odgovorilo državna sekretarka Tea Valenčič.
TEA VALENČIČ: Gospa podpredsednica, poslanke in poslanci. Jaz bi predlagala, da bi mi ta odgovor pripravili pisno, če se bo izkazalo, oboji skupaj, ali pa mi sami. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Demšar želi postaviti še dopolnilno vprašanje. Prosim, imate besedo.
VINCENCIJ DEMŠAR: Verjamem, da bo to treba enkrat zakonsko rešiti. Ampak moje vprašanje in pobuda je v tej smeri, ali je možno, da bi tem mladim ljudem za to leto dali pravico, da lahko preko študentskega servisa delajo, ker bi s tem veliko lažje dobili zaposlitev. Če bodo šli na zavod za zaposlovanje, sem prepričan, da bo to zelo dolga zgodba. Treba bi bilo pa hitro reagirati. Moje vprašanje je, ali je možno, da bi nekje z nekim aktom uredili, da se lahko zaposlijo prek študentskega servisa, kar bi bilo po moje tale hip najlaže in tudi veliko lažje bi dobili zaposlitev. Na zavodu za zaposlovanje so dolge vrste.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Študentski servisi že v bistvu upoštevajo, kadar gre za potrdila, da gre za "pavzerje", tako imenovane, bom zdaj enostavno rekla "pavzerje", da so prekinili šolanje in ga bodo potem nadaljevali. V tem primeru ti ljudje preko servisov delajo. Če pa takega potrdila ni, potem pa seveda ... Ja, v tem okviru bomo pa res morali še stvari pogledati, pri čemer pa sami veste, da je lahko veliko izigravanj prek študentskih servisov in moramo biti precej pozorni na te stvari. Ampak bomo to pobudo preučili in tudi odgovorili, kaj lahko na to temo še naredimo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Vabim naslednjega poslanca Francija Rokavca.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci in seveda predstavniki vlade. Naslavljam poslansko vprašanje ministrstvu za gospodarske dejavnosti oziroma ministru gospodu Dragonji oziroma pristojnemu ministrstvu. Sprašujem, kdaj bo vlada Republike Slovenije tudi zakonsko uredila vprašanja v zvezi z malimi proizvajalci električne energije, predvsem pa, da se reši odkup električne energije, ker bi s tem stimulirali razvoj predvsem malih hidroelektrarn. Prav v teh dneh se je s tako lahkotnostjo, mislim, da tudi z državniško neodgovornostjo, odločalo v državnem zboru o graditvi TET 3 in tudi o ogromnih finančnih obveznostih, ki so povezane s to investicijo. Nasprotno temu pa je s strani pristojnih ministrstev opaziti nezainteresiranost, da se ne vzpostavi pravnega statusa malih proizvajalcev električne energije in odkupa proizvedene energije iz malih hidroelektrarn, kar ne bo povzročilo finančnih obveznosti za državni proračun. Zato še enkrat sprašujem, kdaj bodo rešena našteta vprašanja na tem področju.
Ker sem ravno pri besedi, še eno vprašanje ministrstvu za promet in zveze. Namreč, gre za rekonstrukcijo odseka ceste M-10-9 Ribče-Litija. Objavljen je bil javni razpis, opravljen je bil tudi zaključek razpisa, izbran izvajalec. Investicija je tik pred podpisom pogodbe o izvedbi del. Sedaj pa smo dobili neuradno obvestilo, da bo ponovna preverba predračunske vrednosti te investicije. Jaz se strinjam, da je potrebno temeljito ugotoviti, ali je dejanska vrednost investicije res v tolikšnem obsegu. Ampak mislim, da je treba tukaj biti zelo ažuren, da se bo ta preverba opravila čimprej. Namreč mislim, da to območje, območje Litije in osrednjega zasavskega območja, predolgo čaka na rešitev teh cestnih vprašanj. Zato bi ponovno apeliral, da bi bila preverba predračunske vrednosti in same investicije opravljena čimprej in da bi se pričela dela na tem odseku. Hvala.
BORIS ŠUŠTAR: Hvala lepa. Gospe in gospodje poslanci! Odgovor na prvi del vprašanja bo zelo kratek.
Področje bo urejal novi energetski zakon; ta je v pripravi, ministrstvo ga pripravlja. Ta zakon bo vseboval sodobne rešitve iz evropske zakonodaje, kar pomeni, da bo harmoniziran z ustrezno zakonodajo. Upošteval bo tudi nekatere rešitve iz tranzicijskih držav, recimo Poljske. Tako lahko pričakujemo, da bo to dovolj dobra osnova tudi za rešitev vprašanja malih proizvajalcev električne energije. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Še gospod državni sekretar, Žarko Pregelj, ki bo dal odgovor na drugi del vprašanja gospoda Francija Rokavca.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Pri izvajanju letošnjega programa direkcije za ceste je bilo kar nekaj primerov, ko so razpisne vrednosti po opravljenih razpisih bile bistveno višje od projektantskih ocen. Seveda se pri tem poraja vprašanje, kje je napaka; ali je napaka pri projektantu, ki je prenizko ovrednotil vrednost določenega projekta rekonstrukcije ali novogradnje državne ceste ali je napaka v samem razpisu. Žal ugotavljamo, da je veliko napak tudi v razpisih, saj naš zakon o javnih naročilih ne omogoča določenih operacij, ki bi bile smiselne. Tako se nam često dogaja, da so vrednosti tudi do 10% višje od projektantskih ocen, namesto da bi bile nižje. Toda v tem primeru ne gre za ta klasičen problem, gre za problem, ko se je izkazalo, da je vrednost za 500 metrov ceste enormno visoka, za skorajda 400 milijonov tolarjev in da ta vrednost za tista dela nekako ni ustrezna. Mi se moramo zavedati, da so nekateri projekti, čeprav gredo vsi skozi revizijo, ki se opravi na direkciji za ceste, večkrat narobe projektirani, prebogato oziroma, da so določene vrednosti tudi narobe preračunane. Tako gre pri tem projektu za enormno povečanje zemeljskih del, čeprav gre zgolj za izgradnjo težnostnih nasipov. Za to vrednost bi se lahko naredili betonski zidovi. Zaradi tega smo se odločili, da opravimo to preverbo, da ugotovimo, kje je nastala napaka. Gre za ravnanje skrbnega gospodarja in ne za kakršnokoli željo po oviranju izgradnje te ceste, saj je denar za to cesto v bistvu zagotovljen v okviru Darsovega programa. Glede na porabo sredstev iz tega programa je teh sredstev še dovolj, saj se je kar nekaj projektov predolgo zavleklo v izvajanje. V tem primeru torej ne gre res za nobeno politično dejanje, ampak izključno za problem stroke, ki je je žal v tej državi premalo in pri tako obširnem programu ne uspemo za vsak projekt zagotoviti dovolj ustreznih strokovnjakov, zato se kasneje, kot kaže, pojavljajo take napake. Bolj natančno s številkami vam bomo odgovorili pisno.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Pregelj. Naslednji ima besedo gospod Jože Jerovšek. Namesto njega bo postavil vpašanje gospod Špiletič besedo.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala lepa. Imam tri vprašanja. Prvo vprašanje se nanaša na ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Vprašal bi v zvezi z ugotavljanjem višine škode, ki jo povzroča divjad. Škoda postaja čedalje večji faktor, ki preprečuje kmetovanje v čedalje večjem obsegu slovenskega prostora. Še posebej je ta problem pereč na področju občin Kočevje, Kostelj in Osilnica. Zato ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo sprašujem naslednje. Kaj je po lanskoletnem obisku v Kočevju gospod minister, ko je bil podrobneje seznanjen s škodo, ki jo povzroča divjad in posledicami tega, ukrenil za umilitev višine škode?
Drugič. Sprašujem, po katerih merilih cenilci škode po divjadi ocenjujejo povzročeno škodo. V praksi se namreč dogaja, da višina odškodnine bistveno odstopa za približno isto vrsto in obseg povzročene škode.
Tretje vprašanje je namenjena istemu ministrstvu. Sprašujem, kdo izvaja nadzor nad pravilnostjo cenitev in pravilnostjo opravljenih izplačil odškodnin ter koliko tovrstnih nadzorov je bilo pravljenih v preteklem in v letošnjem letu.
Naslednje vprašanje je namenjeno ministrstvu za finance. Čedalje več je opozoril, tako s strani podjetij, kot tudi na strokovnih seminarjih, da davčni zavezanci niso seznanjeni z mnenji davčne uprave Republike Slovenije o tem, kako izvajati posamezna določila davčnih predpisov. Zato je bilo tako s strani številnih podjetij, kot tudi strokovnih srečanj, že postavljeno zaprosilo davčni upravi Republike Slovenije, da svoja mnenja objavlja javno, da bodo dostopna vsem. Na ta način se ne bi zagotovilo samo pravilno obračunavanje davkov in prispevkov, temveč tudi enotno obračunavanje davkov in prispevkov v državi. Vemo, če je kaj, kar mora biti enotno urejeno v tej državi, potem mora biti to davčni sistem.
Tretje vprašanje je naslovljeno na ministrstvo za zdravstvo in na ministrstvo za delo. Čedalje več opozoril prihaja v našo poslansko skupino, da se v praksi zelo grobo zlorablja 65. člen zakona o zdravstveni dejavnosti oziroma da se zlorablja instrument, ki omogoča tudi volontersko opravljanje pripravništva. Dogaja se, da predvsem študentje zdravstvene nege po končanem šolanju sploh ne dobijo pripravništva, ampak, sklicujoč se na 65. člen omenjenega zakona, najprej vse institucije zahtevajo 9-mesečno zastonjsko delo, potem pa pri tem istem delodajalcu običajno najdejo zaposlitev, ki pa za čas pripravništva ni bilo potrebno. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospod Špiletič. Postavljen je bil kar bogat izbor vprašanj. Zato vabim predstavnike posameznih ministrstev, da dajo ustrezne odgovore. Morda bi začeli kar s prvim vprašanjem, ki je bilo postavljeno ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Odgovor bo dal gospod minister Ciril Smrkolj.
CIRIL SMRKOLJ: Lep pozdrav gospe poslanke in poslanci. Glede tega vprašanja gospoda Špiletiča bi povedal, da si jaz takrat nisem šel precizno ogledat samo škode divjadi. Več problemov je bilo v okviru obiska na Kočevskem. Rad bi povedal, da so merila opredeljena v okviru zakona o gozdovih, da so v primeru škode po divjadi na rastlinju, gozdu lovske družine ali gojitvena lovišča dolžna, da ocenijo škodo in pokrijejo nastalo škodo. V primeru nestrinjanja lastnika pa je ministrstvo v stanju, da tako nestrinjanje v bistvu preveri. Vprašali ste tudi, koliko teh zadev je bilo, zato bi v obliki pisnega odgovora odgovorili v roku, ki je v skladu s poslovnikom.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod minister Smrkolj. Vabim državnega sekretarja gospoda Simoniča, ki bo podal odgovor na drugi del vprašanja oziroma na naslednje vprašanje.
ANDREJ SIMONIČ: Spoštovane poslanke in poslanci! Sam se v ministrstvu neposredno ne ukvarjam z davčnim sistemom, tako da bomo odgovor na vprašanje v zvezi s komunikacijo med davčno upravo in zavezanci ter transparentnostjo mnenj davčne uprave pripravili v pisni obliki. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Tretje vprašanje je bilo zastavljeno dvema ministrstvoma, ministrstvu za zdravstvo in ministrstvu za delo, družino in socialno politiko. Odgovor bo podala gospa Nataša Belopavlovič, državna sekretarka.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Jaz lahko dam odgovor na tisti del, ki se nanaša na pozitivno delovnopravno zakonodajo, ki sploh omogoča volontersko pripravništvo. Omogoča ga pod pogoji, da se za določen poklic lahko praksa pridobi samo v določenih strokovnih institucijah in organizacijah; te institucije pa nimajo potreb, da bi zaposlovale nove delavce - torej, nimajo potreb ali pa nimajo možnosti, da bi zaposlovale - oziroma možno je volontersko pripravništvo tudi takrat, ko pošlje k delodajalcu mladega delavca zavod za zaposlovanje. V institucijah, kot je zdravstvo, torej v posebnih dejavnostih, ki jih še vedno imenujemo v pozitivni delovnopravni zakonodaji dejavnosti posebnega družbenega pomena, se to lahko opravlja samo takrat, ko je to določeno tudi s posebnim zakonom. Toliko glede delovnopravne zakonodaje.
Težko bi govorila, kakšne so možnosti za zaposlovanje teh delavcev v rednem pripravništvu. Moram pa reči, da se, kot mi je znano, v ministrstvu za zdravstvo s tem problemom v zadnjem času veliko ukvarjajo. Mislim, da gre tu dejansko velikokrat za zadeve, ko bi bilo treba te delavce redno zaposliti kot pripravnike. Z našega vidika mislim, da gre v nekaterih primerih za kršitve.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospa Belopavlovič. Lahko nadaljujemo? (Ne.) Gospod Špiletič želi postaviti še dopolnilno vprašanje. Prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Ja, gospod minister, res je, takrat ste se seznanili s širšo problematiko kmetovanja na Kočevskem; eno od teh je bilo vezano na škodo, ki jo povzroča divjad. Tako ste bili v tem primeru korektni in se opravičujem, če sem morda zavajal s svojim postavljenim vprašanjem.
Vendar bi vas pa kljub temu vprašal, ali je od tistega časa pa doslej, glede na specifiko kočevskega območja, vendarle bilo kaj na ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo storjenega v smeri zagotavljanja boljših pogojev za kmetijsko pridelovanje in s tem ohranjanja poseljenosti in ohranjanja kulturne krajine.
Pa še dodatno vprašanje gospe Belopavlovičevi, ali ima morda podatek, kaj je doslej storila inšpekcija dela v zvezi s kršitvami, za katere tudi sama meni, da obstajajo v določenih primerih.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Vabim predstavnike vlade oziroma ustreznih ministrstev.
Kot prvi bo odgovoril na dopolnilno vprašanje oziroma dodatno vprašanje gospod Smrkolj, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa. Jaz bi tukaj rad, gospe poslanke in poslanci, povedal, da smo mi seveda tudi v okviru proračuna za leto 1998 planirali več sredstev, predvsem za podporo kmetovanju v hribovsko-gorskih območjih, tudi z nekaterimi ukrepi pri živinoreji absolutno pomagamo, tudi pri vključitvi, pri prevezu plemenic črno-bele pasme je bila direktna podpora na vaše področje. Kar pa se tiče kulturne krajine, teče nekaj razgovorov, projektov, da bi se v okviru našega oddelka za urejanje podeželja ti projekti bolj intenzivno zastavili. In pa tretje, v okviru navodil, ki sem jih dal skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, sem skladu predlagal, da poskuša v letošnjem letu pregledati pogodbe za takšna deficitarna območja in da za leto 1999 pripravi poseben predlog pogodb za področja, ki so kakorkoli deficitarno ogrožena ali demografska.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Še morda državna sekretarka, gospa Nataša Belopavlovič, ki bo dala še drugi del odgovora.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Moram reči, da inšpekcija za delo pravzaprav zelo malo lahko naredi v tem primeru. Lahko izda ureditvene odločbe, to pomeni, da zaposlijo te delavce redno, vendar se lahko reče, da zaposlitvenih možnosti ni, denarja ni in jim potem odpovedo tudi volontersko pripravništvo. Zato mislim, da gre tu dejansko za problematiko, ki jo bo potrebno reševati v okviru ministrstva za zdravstvo, pa tudi v okviru financ, ki bodo zagotovljene za usposabljanje in za plače teh mladih delavcev. To je problematika, ki jo s samimi inšpekcijskimi ukrepi ne moremo zaustaviti oziroma ne moremo reševati, žal.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Jurij Malovrh je upravičeno odsoten. Ne, pardon, se opravičujem, vabim ga, da postavi tudi sam poslansko vprašanje. Imate besedo, gospod Malovrh.
JURIJ MALOVRH: Gospa podpredsednica, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem! Moje vprašanje je naslovljeno na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, delno pa tudi na zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Govorim v imenu upravnega odbora kmetijske zadruge Šentjur, ki je na svoji redni seji sprožila eno od vprašanj, ki še kako tare naše kmete, pa tudi kmete po Sloveniji. Obravnavali so problematiko plačila prispevkov za kmetijsko ter pokojninsko in zdravstveno varstvo. Tu je potrebno poravnati te stroške do 15. v mesecu. Ti stroški oziroma poravnava teh obveznosti je pri naših kmetih zelo velika in tu gre na eni strani za precejšnjo obremenitev na kmetijo, drugo pa je plačilni rok, ki pa je zelo kratek, in sicer 15. v mesecu. Izplačila kmetijskih pridelkov v zadrugi, pa tudi drugače, so 23. v mesecu od mlekarne, za živino 30 dni po odkupu, za les pa 45 do 60 dni po odkupu. Zato vlagamo pobudo, da se skuša doseči plačilni rok za poravnavo prispevkov med 23. in 30. dnevom v mesecu, to se pravi proti koncu meseca. Kot sem že dejal, je ta problem prisoten v celotni državi, ne samo pri nas. Na tak način bi se tudi nudila ena izmed pomoči države čistim kmetijam, zato prosim pristojna ministrstva za pisni odgovor in pa seveda, da bi se ta želeni ukrep začel čimprej izvajati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospod Malovrh. Gospa Belopavlovičeva, državna sekretarka morda kratek odgovor.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Mi bomo pisni odgovor pripravili, kot je bilo tudi zaprošeno. Moram pa reči, da gre za problematiko zakona, ki ureja roke plačila prispevkov pravzaprav za celotno področje socialnega varstva, to se pravi za zdravstveno zavarovanje, pokojninsko, invalidsko in za zaposlovanje. To je zakon, ki nekako sodi v okvir ministrstva za finance. Če bomo pač ugotovili vsi skupaj, tudi na podlagi teh vaših pobud, da so ti roki prekratki in da jih je treba podaljšati, potem so določene možnosti. Treba pa je vedeti, da gre za sprotno financiranje, zdaj če govorim z vidika pokojninskega zavarovanja, da je to "pay as you go" sistem in da mi moramo sredstva pravzaprav tekoče pobirati, da lahko tudi obveznosti tekoče poravnavamo. Obveznosti so pa seveda pokojnine in vse tisto, kar iz pokojninske blagajne pravzaprav redno izplačujemo. Veliki zamiki v rokih so lahko problematični in moram reči, lahko je tudi problematično postavljati različne roke za različne zavezance, ene za zaposlene, druge za samozaposlene. Ampak vsekakor bomo proučili in vam tudi odgovorili še enkrat.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospa Belopavlovič. Naslednji, ki ga vabim za govornico, je gospod Branko Kelemina, ki bo ravno tako postavil poslansko vprašanje vladi ali posameznemu ministrstvu z njegovega področja.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa, cenjena podpredsednica! Državni zbor, vlada! Pravzaprav sem malo v dvomih, ker ne vem,komu naj pravzaprav to moje vprašanje postavim. Ampak mislim, da bi bil pravi naslov predsednik vlade, podpredsednik vlade ali pa mogoče generalni sekretar. Vprašal bi, ali vlada Republike Slovenije mora spoštovati tudi poslovnik državnega zbora in če ga mora, zakaj ga ne spoštuje. V mojem primeru vlada že skoraj eno leto krši prvi odstavek 27. člena poslovnika državnega zbora. Že 20.11.1997, torej leta 1997, sem vladi postavil pisno poslansko vprašanje, odgovora pa ni. Tudi na nekaj pozneje postavljenih vprašanj ni odgovorov. Na primer 16.6., 1.7., 15.7. 1998. Menim, da mi je s strani vlade odvzeta ena od že tako redkih pravic, ki so mi zagotovljene po poslovniku. Kot komentar bi dodal samo še to. Če vlada ne more, ne zna ali ne sme odgovoriti na kakšno vprašanje, naj to odkrito, jasno in pravočasno pove. Ali morda kdo misli, da se poslanska vprašanja postavljajo zaradi naših osebnih interesov? Menim, da ne. V državnem zboru zastopam državljane, sem njihov predstavnik in zastopam njihove interese in moram dajati odgovore na njihova vprašanja.
Torej sem neke vrste demokratično postavljena vez med ljudstvom in zakonodajno ter izvršilno oblastjo. Kako naj državljanom opravičim svojo nemoč? Ali pa je morda upravičen dvom o tem, da si nam neznane sile, ki vodijo to državo, želijo ravno to, pokazati ljudstvu nemoč in nesposobnost državnega zbora, da bi lahko tako uresničili in upravičili potrebo po spremembi političnega sistema. Prosim, če odgovorite na postavljena vprašanja. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospod Kelemina. Prosim gospod minister Gantar bo dal odgovor na zastavljeno poslansko vprašanje oziroma pobudo.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa gospa podpredsednica. Spoštovane poslanke in poslanci! Spoštovani gospod poslanec Kelemina! Ker nikogar od ljudi, ki ste jih imenovali, članov vlade in predsednika, podpredsednika in generalnega sekretarja ni tu, bom jaz odgovoril z naslednjim odgovorom.
Če vlada ni, in očitno ni, odgovorila ali pa resorno ministrstvo ni odgovorilo na vprašanje, ki je bilo zastavljeno, potem se je to zgodilo nenamerno in ne iz kakršnegakoli zavestnega zavlačevanja ali iz dejstva, da noče dati odgovorov. Pač pa lahko rečemo, da je to, da ni odgovorila, nekaj nenamernega oziroma nehotenega. Zato bomo poskrbeli, da boste odgovore čimprej dobili. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospod minister. Vabim naslednjega poslanca, da postavi poslansko vprašanje. To je gospod Benjamin Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala, gospa podpredsednica. Spoštovani, predvsem predstavniki vlade! Imam dve vprašanji ministrstvu za promet in zveze; standardno vprašanje od leta 1994 naprej, stalno odgovarjanje ljudem, kaj je s cesto R 320 Sodražica - Žlebič. Ta cesta je v programu proračuna od leta 1993. Dolga je približno 6 kilometrov, država pa je uspela v teh petih letih napraviti en kilometer ceste. Sprašujem, kdaj se bo nadaljevala gradnja odseka, ki je v proračunu za letošnje leto, kdaj se bo uredil odcep za Sušje, kjer je prišlo zaradi črne gradnje države do konflikta z nekaterimi lastniki in v kakšni fazi je projektna dokumentacija za odcep Vinica - Zamostec - Sodražica (projektna in eventualna lokacijska dokumentacija).
Drugo vprašanje je za celotno vlado, posebej tudi za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospoda Smrkolja. Kaj in kdaj bo vlada, ker je to tudi širši problem, pa tudi ministrstvo storilo na področju varnosti in preživetja ljudi občin Ribnica, Kočevje, Cerknica in novonastalih občin, se pravi področja od Bele krajine do Notranjske, glede varnosti ljudi nasproti zverem, to je medvedom. To vprašanje postavljam večkrat, vendar nikoli ne dobim pravega odgovora. Zato sprašujem ministra in še enkrat vlado, kaj je predvideno v letošnjem letu, da se stalež medvedov zmanjša ali kako drugače uredi, da bodo dani osnovni pogoji za varno življenje ljudi na tem področju, kaj šele za razvoj kmetijstva, živinoreje in česa drugega. Če je odgovor negativen, ministra sprašujem, kakšno rento ima predvideno za te državljane, ki živijo na tem ob območju, glede na to, da niso v enakopravnem položaju z vsemi drugimi v Republiki Sloveniji. Prosim za ustni odgovor oziroma pojasnilo in za natančnejši pisni odgovor. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Prosim državnega sekretarja gospoda Preglja, da da odgovor na prvo vprašanje.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Glede vprašanja ceste R 320 Sodražica - Žlebič lahko povem, da je zadeva v izvajanju. Izvajalcu je bila s strani projektanta predana os ceste, kar pomeni, da je bila na podlagi revidiranega projekta že pripravljena zakoličba na terenu oziroma zakoličba prečnih profilov. Žal še ni pridobljenega gradbenega dovoljenja in manjka še nekaj zemljišč, tako da se gradnja dejansko še ne more izvajati. Za to cesto je bilo v tem letu mišljenih 100 milijonov, podpisana pogodba za to leto predvideva 70 milijonov in 800 tisoč. Upamo, da se bodo dela lahko odvijala, sicer bodo potem nadaljevana v naslednjem letu.
Na drugo vprašanje pa bomo dali pisni odgovor, ker trenutno v tem spisku ne najdem podatka, v kakšni fazi je lokacijski načrt. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala za odgovor gospodu Preglju. Vabim ministra Smrkolja, da da odgovor še na drugi del, torej na drugo zastavljeno vprašanje.
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa, gospod Benjamin Henigman, za vprašanje. Jaz moram povedati, da je ta problem predvsem v odgovornosti in pristojnosti našega ministrstva. Lahko odgovorim, da smo mi o vseh zahtevah, v letošnjem in tudi lanskem letu, kjer je bilo ogroženo življenje ali kjer je prisotnost medveda povzročala škodo živini, izdali odločbe za odstrel.
Druga zadeva. Treba je vedeti, da smo tako lansko leto, kot tudi letos v okviru odločb, ki jih izdaja naše ministrstvo, lansko leto predlagali odstrel in je bil izveden odstrel 44 medvedov. Tudi v letošnjem letu je bila odločba že izdana za 53 medvedov, kjer se točno po kategorijah medvedov in po območjih, ki so tako, kot ste vi sami poudarili, ogrožena, kjer je varnost zaradi prevelikega staleža problematična, so ta območja točno opredeljena in v okviru pisnega odgovora bi vam tudi lahko navedli točna območja in število odstrela.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Henigman želi postaviti še dopolnilno vprašanje gospodu Smrkolju, ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani minister! Eno je odločba, ki jo izda ministrstvo za izreden odstrel, drugo je pa izvedba teh odločb. Po podatkih, ki so meni znani, stvar "škripa" pri izvedbi odločb. Da ne govorimo o tem, da traja od vprašanja oziroma od problema do izdaje odločbe tudi več mesecev. Ne mesec, ampak več mesecev. Po meni znanih podatkih je na 18 tisoč hektarjih površine, to je ta površina, o kateri sem prej govoril, zahodne Dolenjske in Notranjske, to je manj kot 10% površine Republike Slovenije, več kot dve tretjini vse staleži medvedov, se pravi do 250 medvedov. To je nenormalna slika. Mislim, da bi se morali kot minister v vladi zavzeti, da se odločbe izvajajo ažurno oziroma da se cela vlada do tega opredeli. Razumem, da en minister, tudi izkušnje imam iz prejšnje vlade, mogoče nima dovolj moči. Vendar to je problem celotne vlade in problem preživetja ljudi na tem območju. Zato bi vas prosil, da bi na to, kar sem sedaj povedal oziroma na te dodatne argumente tudi ustrezno odreagirali. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Odgovor gospoda ministra Smrkolja.
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa. Moram povedati, da mi odločbo v primeru ogroženosti izdamo takoj. To je postopek, ki traja štirinajst dni, tri tedne od predloga do izvedbe. Prej sem že tudi poudaril, da smo mi lansko leto - govorim za čas mojega mandata - izdali odločbo in da v okviru odločbe 50 medvedov, ki so bili predlagani za odstrel, je bilo odstreljenih 44. V letošnjem letu je bila, točno pred desetimi dnevi, podpisana odločba za odstrel 53 medvedov. Tukaj moram res povedati, da se te stvari resno spremljajo. Opozoril bi vas pa tudi, gospe poslanke in gospodje poslanci, da pri zmanjševanju staleža medvedov naletimo na resen problem zaradi konvencije o zaščiti rjavega medveda, ki jo je podpisala Republika Slovenija, kjer smo se zavezali, da bomo to redko živalsko vrsto tudi ohranjali. Stalež je ocenjen na približno 400 medvedov in nekateri eksperti zelo resno trdijo, da je prostora za nekje polovico tega števila, drugi pa, da moramo ohraniti vse. Tako bo moralo naše ministrstvo res pripraviti za leto 1999 predlog vladi, da se o tem problemu pogovorimo. Tako kot gospod poslanec opozarja - mi redno dobivamo pozive s terena, da se ljudje na teh območjih, Ribnice, Kočevja, Blok, počutijo ogrožene, ker so bližnja srečanja z medvedi izredno pogosta. Mi smo imeli tudi v prejšnjem mandatu primer poškodb državljana, ki ga je napadel medved. Tukaj je problem pereč; mi se ga v okviru ministrstva zavedamo.
Navodila, ki so bila dana sekretarju, ki to področje pokriva, so v tej smeri, kot sem nakazal, da poskuša prek vlade Republike Slovenije naše ministrstvo v letu 1999 dobiti soglasje za morda malo večje zniževanje staleža. Moram pa tudi poudariti, da bo tu velik pritisk javnosti, da se tak ukrep ne izvede. Jaz bi rad tudi poudaril, da smo v okviru škod, ki nastajajo, absolutno uskladili kriterije za ocenjevanje škod v primeru medvedov, risov in tudi volkov. Mi maksimalno pokrivamo izgube, ne samo na živalih, ampak tudi ocenjujemo stroške, ki nastajajo ob delu varovanja črede, iskanja črede, izpada zaradi paše, da na ta način tudi kompenziramo izgubo kmetovalcem na teh območjih, ki so posebej ogrožena.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod minister. Za govornico vabim gospo Majdo Kregelj-Zbačnik, da postavi poslansko vprašanje ustreznemu ministrstvu oziroma vladi.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep popoldanski pozdrav! Imam dve vprašanji oziroma dve pobudi. Prva je namenjena ministrstvu za zdravstvo.
V današnjem času sta znanost in tehnologija tako napredovali, da je mogoče zelo veliko delnih ali popolnih izgub telesnih funkcij zadostno nadomestiti z ortopedskimi in ortodontskimi pripomočki. V primerih, kjer to ni mogoče, pa je možno izgubo celo omiliti. Ti pripomočki so zelo dragi in si jih večina prizadetih ne more privoščiti. Zavod za zdravstveno zavarovanje pa povrne stroške samo za osnovne pripomočke, ki pa mnogokrat ne nadomeščajo funkcij optimalno. Zato sprašujem ministrstvo za zdravstvo, zakaj ne predlaga zakonske spremembe, s katero bi zagotovili plačilo ortopedskih in ortodonskih pripomočkov do strokovno ugotovljenega optimalnega nivoja. Dajem tudi pobudo, da bi to čimprej storila.
Obrazložitev. To sicer na prvi pogled zgleda, da je ogromni finančni zalogaj za državo, dolgoročno pa to pomeni zmanjševanje stroškov javne porabe iz tega naslova. Saj bi zmanjšali delno ali popolno upokojevanje tistih invalidov, ki so z ustreznimi pripomočki sposobni nemoteno delati.
Drugo. Dajem pobudo vladi in upam, da je ta informacija, ki sem jo ravnokar prejela, tudi resnična. Da je vlada ravnokar sprejela, da se v parlament pošlje zakon o ratifikaciji evropske socialne listine. Kajti vemo, kako pomembni zakoni so pred nami in kako je potrebno tudi to uskladiti, ne samo zaradi Evrope, tudi zaradi nas in za dobro zakonodajo naših ljudi. Hvala lepa.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Prosim tudi za pisni odgovor na prvo vprašanje ministrstvo za zdravstvo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Vabim predstavnika vlade. Počasi, da ne bo še druga roka, gospod minister. Odgovor bo dal gospod minister Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala lepa za besedo. Na ministrskih klopeh na žalost ne vidim nikogar od ministrstva za zdravstvo. Se opravičujem. Vendar vlada je vzela vaše vprašanje na znanje in bo ministrstvo za zdravstvo oziroma vlada na to odgovorila. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospod minister Marušič. Gospod minister Frlec bo dal odgovor na drugi del vprašanja.
DR. BORIS FRLEC: Spoštovane poslanke in poslanci. Glede socialne konvencije sveta Evrope vas lahko obvestim, da je danes vlada obravnavala predlog zakona o ratifikaciji te konvencije, in to revidirane, in ga priporočila državnemu zboru v takojšnje sprejetje. Naj povem še to, da ima tu Slovenija priložnost za hitro ratifikacijo, da se pridruži tistim državam, ki imajo to področje najbolje urejeno. Tudi ena med prvimi lahko to konvencijo ratificira. Prva je bila na tem mestu Švedska letošnjega maja.
Slovenija namreč v veliki meri izpolnjuje zahteve, veliko bolj kot mnoge druge države, ki jih ta konvencija postavlja, in so za nas sprejemljive. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod minister. Odgovor je bil dan gospe Zbačnikovi.
Gospod Janko Veber je opravičeno odsoten. Naslednji, ki ima besedo in ga vabim za govornico, je gospod Franc Jazbec.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Spoštovani kolegi, spoštovani predstavniki vlade! Moje poslansko vprašanje se nanaša na Ministrstvo za gospodarske dejavnosti oziroma na ministra, gospoda Dragonjo. Sprašujem pa o usodi štorskega Jekla, družbe, ki se je v minulem letu izločila iz družbe Metal Ravne. Do danes je še vedno neurejeno lastninsko razmerje, že nekaj mesecev pa poteka tako rekoč javni razpis o prodaji družbe. Ker vem, da so zbrane ponudbe, sprašujem vlado oziroma ministra: Zakaj se ne odloči o usodi te družbe in zakaj se že končno ne potegne poteza, s katero bi družbo spravili na realna tla? Družba životari, vlada pa tako rekoč namenoma zavlačuje postopek.
Drugi del mojega vprašanja pa se nanaša na vprašanja, ki so bila postavljena v mesecu juliju - in to ministrstvu za pravosodje, drugič pa vladi - o kategorizaciji goriv, ki je v bistvenem nasprotju s kategorizacijo goriv v Evropi. Prosim za odgovore.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Vabim predstavnike ustreznih ministrstev, da podajo odgovore. Besedo ima državni sekretar Boris Šuštar.
DR. BORIS ŠUŠTAR: Spoštovani poslanci in poslanke! Na vprašanje o prodaji Jekla Štore bi želel podati naslednji odgovor.
Kot vam je znano, je parlament sprejel zakon o privatizaciji Slovenskih železarn; ta predvideva tudi odprodajo deležev Slovenskih železarn. Kot vam je znano, je bil program privatizacije tudi potrjen, pristopilo se je k privatizaciji, tako tudi Jekla Štore kot prve izmed družb, ki naj bi se privatizirale. Kot vam je znano, je po tem modelu privatizacije namenjenih 20% za delavce, ostali del, 80%, je bil razpis, s katerim naj bi se zbrali ustrezni ponudniki za nakup Jekla Štore. Kot vam je tudi iz časopisja znano, sta na razpisu sodelovali, se prijavili dve podjetji, nemško in švedsko podjetje, ki sta dali svoji ponudbi. Ponudbi v prvem delu nista bili zadovoljivi, nato sta oba ponudnika bila pozvana, da dopolnita ponudbi, in ponudbi sta bili dopolnjeni. Ravno v tem času potekajo nadaljnji razgovori glede komercialnih, finančnih in drugih vidikov nakupa Jekla Štore. V tem trenutku ne bi želel vnaprej oziroma dodatno pojasnjevati posameznih informacij glede pogajanj, kajti vemo, da so to stvari, ki potekajo ponavadi v hermetično zaprtem prostoru in času, in šele ko so znani rezultati, so tudi objavljeni.
Ni res, da vlada oziroma da koncern Slovenskih železarn ne skrbi za to družbo v tej smeri, da je ta družba popolnoma prepuščena sama sebi. V okviru zakona so predvidena določena sredstva; res pa je, da so ta sredstva minimalna in vzdržujejo Jeklo Štore v poslovni kondiciji, ki omogoča določeno tržno vrednost in prodajljivost te družbe.
Torej odgovor na vprašanje, kdaj se bo zgodila prodaja, ni toliko odvisen od samega ministrstva ali Slovenskih železarn, ampak predvsem od tega, ali bomo uspeli v pogajanjih doseči pogoje, ki zadovoljujejo razpisnim pogojem. Ti pa so v prvi meri kupnina, zagotavljanje delovnih mest, pridobitev nove tehnologije, skratka pogoji, ki so opredeljeni že v samem zakonu o privatizaciji Slovenskih železarn kakor tudi v samem razpisu. Po naši oceni bodo rezultati pogajanj z dvema ponudnikoma zaključeni v naslednjem mesecu in od uspehov teh pogajanj bo tudi odvisno, ali bo ta družba prodana prijavljenim strateškim ponudnikom ali pa bomo morali ponoviti razpis. Zavedati se moramo, da je situacija v železarstvu danes v svetu izredno kompleksna, da je konjunktura, ki je sicer različna po posameznih profilih izdelkov, ki jih proizvajajo Slovenske železarne. Vendar ocena nekako je, da se konjunktura umirja, da lahko proti koncu tisočletja pričakujemo tudi že začetek nekih recesijskih pogojev poslovanja. Vendar kljub temu ocenjujemo, da je nujnost strateškega partnerja v Jeklo Štore vsekakor zelo izražena in da je potrebno privatizacijo te družbe čimprej zaključiti, pospešiti in omogočiti nova vlaganja, novo tehnologijo, nova obratna sredstva, ki bi omogočila ustrezno tržno pozicioniranje Jekla Štore.
Dejstvo je, da je današnja izkoriščenost kapacitet v Jeklu Štore bistveno premajhna, da bi omogočala rentabilno poslovanje. V tem smislu bodo vsekakor imeli prednost tudi tisti ponudniki, in med temi tudi ta dva, če bosta ponudila dovolj trda zagotovila o nadaljevanju proizvodnje, o ohranjanju delovnih mest in o povečevanju splošnih proizvodnih zmogljivosti.
Upam, da vam je povsem jasno, da kakršnekoli dodatne informacije, ki bi jih na tem mestu razlagal, lahko samo škodijo postopku pogajanja s strateškimi partnerji. Vsekakor pa odločno zanikam, da ministrstvo ni nič na tem naredilo. Vendar, kot vam je znano, da prodaje, takšne ali podobne prodaje, kot je ta, v svetu ali pri nas potekajo kar nekaj časa. Tu ne govorimo o dnevih in mesecih, govorimo lahko vsaj o pol leta ali letu, preden pride do zadovoljive pogodbe in zadovoljive prodaje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala državnemu sekretarju za obsežen odgovor. Vabim še predstavnika Ministrstva za pravosodje, da odgovori na drugi del oziroma na drugo vprašanje. Če nadaljujemo, morda samo pojasnilo. Gospod Miroslav Luci je že postavil poslansko vprašanje. Naslednji, ki ga bo postavil, je gospod Rupar namesto gospoda Mežana. Vabim gospoda Ruparja. Imate, gospod Jazbec, morda dopolnilno vprašanje?
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Pričakujem še odgovor na drugi del vprašanja, ki se je nanašalo na Ministrstvo na pravosodje. Podal sem ga pa pisno na julijski seji.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Odgovor bo dal minister za pravosodje, gospod Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala lepa za besedo. Ne vem, za katero vprašanje gre, ker smo doslej na vsa vprašanja, ki smo jih prejeli, promptno odgovorili. Če mi zdaj ponovite vprašanje, ker dejansko ne vem, resnično. Če mi lahko ponovite. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Gospod, tole bo sicer posebna izjema. Gospod Jazbec, bomo ponovili, ker je gospod minister preslišal.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Poglejte, vprašanje je bilo dolgo tri strani, zato ga nisem ne čital ne ustno povedal. Podal sem ga pisno izza te govornice predsedujočemu na julijski seji in pričakujem odgovor. Ker ga od julija do danes nisem dobil, sem pričakoval, da bom danes dobil odgovor tukaj. Tri strani je vprašanja, zato vam ga bom sedaj prekopiral in ponovno podal.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Dobro, velja. Vabim naslednjega poslanca, gospoda Ruparja, da postavi tudi sam vprašanje vladi oziroma ustreznemu ministrstvu.
PAVEL RUPAR: Spoštovana predsedujoča! Kolegice in kolegi! Spoštovani člani vlade!
Nedavno sem bil v Salzburgu v Avstriji, kjer mi je v pogovoru na temo odnosov Avstrije in Slovenije, na temo lipicancev eden od avstrijskih kolegov rekel dobesedno "Die Lipizaner sind Stolz der Österreicher", kar pomeni "Lipicanci so ponos Avstrije". Zato ministrom 16 vprašanj. Upam, da mi jih bo uspelo prebrati.
Zakaj je slovenska vlada tako pozno, z nekajmesečno zamudo izpolnila svoj lastni sklep, da mora Slovenija predforumi Evropske unije zahtevati svoje pravice do lipicancev? Ker se je to očitno zgodilo samo zaradi pritiska društev prijateljev Lipice in javnosti, se sprašujem: Kakšni so motivi tako dolgega in zelo neodgovornega obotavljanja slovenske vlade? Kako je možno, da sta baronica Monika Van Paemel in slovenski pesnik dr. Boris A. Novak izročila ustrezno zahtevo visokim komisarjem Evropske unije mesec dni pred slovensko vlado? Kako je možno, da je civilna družba, zbrana v društvu prijateljev Lipice, dosegla večje mednarodne diplomatske uspehe pri lobiranju kakor slovenska diplomacija? Zakaj ni ministrstvo za kmetijstvo, ki je bilo v imenu vlade zadolženo za urejanje vprašanj lipicancev, ničesar storilo za mednarodno priznanje slovenske pravice do te plemenite vrste konj? Zakaj je ministrstvo za zunanje zadeve dajalo neresnične izjave, češ, da ni nikakršnega problema v zvezi z lipicanci? Zakaj je vodja pogajalske skupine gospod Potočnik naročil vsem področnim pogajalcem, da vprašanje lipicancev ne sme priti na dnevni red pogajanj z Evropsko unijo? Ali je res, da sta minister za kmetijstvo, gospod Smrkolj in slovenski ambasador pri Evropski uniji dr. Kranjc, obljubila, da Slovenija ne bo nikoli zahtevala lipicancev? Zakaj minister za Evropske zadeve, gospod Bavčar, ni poslal visokemu komisarju Evropske unije za trgovino in promet materiala o lipicancih, ki ga je visoki komisar dne 16. julija poslal s posredovanjem društva prijateljev Lipice? Ali slovenska vlada popušča pred avstrijskimi zahtevami, ki vstop Slovenije v Evropsko unijo pogojuje tudi z vprašanjem teh plemenitih konj? Zakaj ministrstvi za kmetijstvo in zunanje zadeve pri vprašanju lipicancev venomer kontaktirata le z visokim komisarjem gospodom Fischerjem, ki je tudi Avstrijec in je zato iz svojega vidika še bolj zainteresiran za domicil? Ali je vprašanje lipicancev na dnevnem redu pogovorov gospoda Fischerjem s slovensko vlado med njegovim obiskom v Sloveniji? Kdo, prosim, vodi regijske knjige lipicancev v Sloveniji, tako tistih v lasti kobilarne kot tistih v zasebni reji? Kako je možno, da je slovenska vlada tolerirala stališče gospoda magistra Janeza Rusa, strokovnega vodje kobilarne Lipica, da je treba vodenje regijskih knjig zapustiti in prepustiti mednarodni zvezi lipicancev, ki ima sedež na Dunaju?
Po mojem mnenju v ministrstvih za kmetijstvo, zunanje zadeve, kulturo in evropske zadeve delujejo v nasprotju z ustavo in zakoni Republike Slovenije, po katerih sta kulturna in naravna dediščina zaščiteni. Skratka, zakaj slovenska vlada uporablja plemenite lipicance kot najnižjo ceno, največji drobiž za vstop v Evropsko unijo?
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Rupar. Verjamem, da so ministri pripravljeni na bogat izbor vprašanj. Kot prvi bo dal odgovor minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospod Smrkolj. Gospod minister prosi, če mu lahko posredujete ta vprašanja, da vam bo sproti odgovarjal.
PAVEL RUPAR: (Govori iz klopi.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Aha, dobro.
CIRIL SMRKOLJ: Gospe poslanke in gospodje poslanci! Jaz sem prav vesel tega vprašanja, ker je prav, da enkrat ta državni zbor poskuša slišati tudi drugo plat.
Vi ste v tem trenutku predvsem seznanjeni z informacijami, ki jih posredujejo mediji od različnih ljudi, strokovnjakov, ljubiteljev in tako naprej. Rad bi povedal, da je Republika Slovenija in tudi ta državni zbor že leta 1996 sprejel zakon o Lipici, kjer je jasno zaščitil pomemben kulturni spomenik, in v okviru tega zakona, ki je posebnost, v tem delu zaščitil avtohtono pasmo konj lipicancev.
Drugič. Vse te polemike okrog lipicancev so se začele konec aprila, ko je v nekaterih avstrijskih in nemških medijih bil objavljen prispevek o konfliktu, ki je v okviru rejskih organizacij. Takrat je - kolega Frlec mi bo dovolil, čeprav je to področje zunanjih zadev - naše veleposlaništvo na Dunaju takoj obvestilo vlado o prispevkih. Seveda smo mi v okviru tega že na eni prvih sej v mesecu maju obravnavali to problematiko in v okviru predloga, ki ga je posredovala našemu ministrstvu in posredno tudi vladi Republike Slovenije kobilarna Lipica, pripravili za vlado predlog, da se v okviru diplomatske note obvesti Bruselj o zahtevi Slovenije do dveh pomembnih zadev. Takrat se je v okviru vlade oblikovalo stališče, da je ta zadeva izredno občutljiva in da je potrebno oblikovati medresorsko komisijo, pod vodstvom našega ministrstva, ki naj bi res detajlno proučila zadeve in pripravila ustrezna stališča. Ta komisija se je večkrat sestala in tudi v prvi polovici leta pridobila pomembne podatke o problemih, ki so. Problema sta v bistvu, v osnovi dva.
Prvi je, kot je pravilno ugotovil gospod poslanec, vprašanje vodenja rejskih knjig. Drugi problem, ki se pojavlja, pa je vprašanje porekla lipicanca. Čisto tako enostavno bom povedal. Ni to domicil ampak poreklo, iz kje izvira ta konj. Mi smo v okviru tega pred nekimi 14 dnevi, tremi tedni ob vseh teh poizvedovanjih pripravili ustrezno noto, s katero obveščamo Bruselj, da glede na dejstva, da Slovenija ni polnopravna članica Evropske unije, komisija za kmetijstvo ni pristojna za reševanje v tem trenutku teh problemov. Jasno smo predlagali, da o vprašanju reševanja porekla lipicancev, stvari počakajo in da ob polnopravnem članstvu tudi Slovenije enakovredno kvalitetno zastopamo naš interes. V primeru, da bi prišlo na nivoju Bruslja do reševanja tega spora, spora, ki je v okviru rejskih organizacij, moram poudariti, pa vsekakor zahtevamo in uveljavljamo svoj interes, da v okviru tega spora sodelujemo.
Tudi vse te izjave, kaj je vodja misij v Bruslju in kaj sem jaz kot minister in kaj je gospod Potočnik in tako naprej storil v škodo slovenskih interesov, so neresnične in so domišljija nekaterih. Jaz moram povedati, da smo včeraj in tudi danes gostimo v okviru kongresa CEA gospoda komisarja, gospoda Franza Fischerja in da je včeraj tudi javno v okviru TV intervjuja, ki ga je imel za televizijo POP TV, jasno povedal, da je neumnost govoriti o vprašanjih izvora lipicancev, kajti vsi poznavalci in tudi nepoznavalci dobro vedo, da je lipicanec iz Lipice in da je Lipica v Sloveniji.
Drugo pa je pravilno konstatiral, in tega se bomo morali tudi v slovenskem prostoru naučiti, zavedati, da spori, ki so v okviru nevladnih organizacij, se ne morejo na nivoju uradnih institucij Bruslja ali tudi uradnih institucij države, kot je Slovenija, reševati, ampak se morajo reševati v okviru rejskih združenj v tem primeru. Tudi njegova pobuda je bila z mano usklajena, da predvsem kmetijski ministri v tem primeru svetujemo zainteresiranim rejskim organizacijam, v tem primeru LIF, v tem primeru PIBI, ki je organizacija v Avstriji, tudi našemu združenju rejcev Lipicancev, kobilarni Lipica, da v okviru svojih organizacij ta problem ustrezno rešijo.
Knjige vodijo - tukaj je bilo več predlogov, moram poudariti; nekateri predlogi so šli v smeri, da bi se knjige vodile v okviru LIF-a, to je evropskega združenja lipicancev, in so tudi nekaj časa stvari šle v tej smeri, vendar rejci lipicancev v Avstriji in v Italiji so se odločili, da bodo sami vodili te knjige. Nekatere druge države, med njimi tudi - to je bilo seveda v prejšnjem mandatu, kar moram poudariti - so se v okviru kobilarne Lipica odločili, da bi v primeru, če bi LIF-a dobila to nalogo, da bi se tudi za Slovenijo vodile knjige v okviru LIF-e. Ta mesec bo zasedanje LIF-e in naše ministrstvo je pripravilo predlog svetu zavoda kobilarna Lipica, da je pametno, da v okviru predloga, ki jim ga posredujemo, in če ga bo svet sprejel, predlagajo oziroma obvestijo LIF-o, da bo Slovenija oziroma da bodo ti rejci vodili samostojno knjige v Sloveniji. Knjige se tudi v tem trenutku vodijo; vsi ti rejski zaznamki so dosledno vodeni, vendar ne v taki obliki knjig, kot se je včasih vodilo - to je zdaj računalniško zapisano.
Je pa tukaj mogoče še drug problem, ki je vzporeden temu. V okviru zgodovine Lipice so se tako čreda kot tudi knjige selile in v tem trenutku se zgodovinski del knjig nahaja v Italiji, v kobilarni blizu Rima. Tukaj bo potrebno, tudi zaradi zgodovinske pomembnosti, ogromno storiti. Ministrstvo za zunanje zadeve dela za to, da bi predvsem v stikih s to kobilarno poskušali doseči, da se knjige vrnejo v Slovenijo, v eni ali drugi obliki.
Moram povedati, da nas kot ministrstvo absolutno nič ne moti takšno delovanje tudi ljubiteljev lipicancev, društva ljubiteljev lipicancev, da so pa nekatere izjave, ki gredo v okviru odgovornosti nekaterih politikov v Sloveniji, tudi politikov v evropskem prostoru - kajti izjave so bile tudi v smeri teh - netočne, neresnične in zavajajoče. Na drugi strani pa je takšna aktivnost, če je korektna, absolutno pozitivna. Mi smo pozvali združenje rejcev lipicancev in tudi društvo prijateljev Lipice - to sta dve različni stvari: v okviru združenja rejcev lipicancev so rejci, ki imajo poleg kobilarne Lipica, ki ima v tem trenutku 240 konj, še približno 250, 260 konj v zasebni reji - smo jih pozvali in je tudi predlog, da bi v to medresorsko skupino, ki bo tudi iskala druge oblike čim za večjo zaščito tega izvora - kajti da se zaščititi tudi geografsko poreklo, znak je kot veste, že zaščiten - da bi skupaj našli oblike, kako varovati to našo kulturno dediščino. Pa ne samo v primeru Lipice. V tem primeru bi se dalo izoblikovati kvaliteten pristop do varovanja nacionalne kulturne dediščine tudi v nekaterih drugih primerih, kot jih imamo v Sloveniji. Glejte, mi imamo nekatere vrste živali v izumiranju. V okviru našega ministrstva vodi tako imenovani program genske banke. S tem programom zagotavljamo, da ne pride do izumrtja ogroženih živalskih vrst. Nekaj podobnega imajo tudi v okviru programa evropske kmetijske politike, vendar moram povedati, da tukaj ne gre za ne vem kakšna občutna sredstva. V primeru konj take pasme, ki je pred izumrtjem, Bruselj zagotavlja približno 400 do 500 mark podpore na konja letno. To je v našem seštevku jasno znano, koliko. V zvezi s tem bi tudi končal, vendar glede na zelo obsežna vprašanja bomo s pomočjo magnetograma posredovali tudi pisni odgovor na ta vprašanja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Glede na tako velik izbor vprašanj bi predlagala, da drugič upoštevamo določila poslovnika, ki govori, da poslanec lahko ustna vprašanja najavi tudi tako, da svoje vnaprej pripravljeno ustno vprašanje v pisni obliki predloži sekretarju državnega zbora. V tem primeru mora navesti, da gre za ustno vprašanje, ki ga bo predstavil na seji državnega zbora. Tako, da bodo ministri in vlada lahko ustrezno odgovorili na vsa zastavljena vprašanja.
Vabim še predstavnika zunanjega ministrstva. Prosim, gospod minister Smrkolj bo še nekaj odgovoril.
CIRIL SMRKOLJ: Če dovolite, jaz bi rad poudaril, da sem v okviru mojega širšega odgovora dal tudi odgovor na ta vprašanja, ki se tičejo zunanjega ministrstva, to je misije vlade na tem področju. Ta projekt je medresorska odgovornost in se je tudi zunanje ministrstvo intenzivno vključilo v preveritve postopkov, pomagalo je tudi pri pridobitvi korektnih stališč od bruseljske komisije za kmetijstvo o tem vprašanju in posredovalo je in sodelovalo pri pripravi diplomatske note, ki smo jo poslali na ustrezne organe v Bruslju.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Dopolnilno vprašanje želi postaviti gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Se opravičujem, gospod minister, ampak z odgovori nisem najbolj zadovoljen, ker ste jih predstavili, kot da je to tako: nekaj se dogaja s konji, ni pa nič hudega. Zakaj ne zahtevate od Avstrije in od Italije umika o zahtevi domicila? To je naloga zunanjega ministra in tudi kmetijskega ministra. To je naloga in to je tisto, če je tako samo 500 mark vredno po konju na leto. In če je to čisto tako majhna zadeva, zahtevajte to od Avstrije in Italije, in naj se odpovesta zahtevi po domicilu, če je to tako majhna stvar. Za nas so lipicanci ponos, so simbol Slovenije. Tako skromno, kot se bori ta vlada za ta ponos in te simbole, je, milo rečeno, za nos vlečenje celega naroda!
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Rupar. Še odgovor gospoda ministra Smrkolja.
CIRIL SMRKOLJ: Gospod Rupar, oprostite, ampak jaz mislim, da za nos vlečete vi nas. Jaz vam moram enostavno povedati, da smo mi v okviru vlade Republike Slovenije od 27. aprila, ko se je ta postopek sprožil v medijih, imeli do 10. septembra 60 dejstev, postopkov, sestankov, dopisov, kjer smo zelo resno in korektno obravnavali te stvari.
Tudi glede domicila sem jasno povedal, da od Avstrije in od Italije ni nobene uradne zahteve o vprašanju porekla lipicancev. Če ste me dobro poslušali, sem vam povedal, da je komisar za kmetijstvo, gospod Fischler, včeraj v Sloveniji javno izjavil, da je za njega popolnoma jasno, da je izvor te rase konj v Lipici in da je Lipica v Sloveniji. Če takšno dejstvo ni dovolj, jaz potem ne vem. Moram poudariti, da ni nobene uradne zahteve nobene uradne institucije držav, kot sta Italija in Avstrija, o tem vprašanju; in da se v okviru združenja lipicancev prerekajo samo o vprašanju, kdo bo vodil rejske knjige. Jaz sem tudi jasno poudaril, da so se rejci v Italiji in Avstriji odločili, da bodo oni sami vodili knjige, da je en del držav, ki jih želi voditi v okviru LIF-e, in da je naš predlog kobilarni Lipica in združenju rejcev lipicancev, da na kongresu rejcev na Češkem, v Topolčanih, letos v oktobru zahtevajo oziroma izrazijo našo odločnost, da bomo sami vodili te knjige v bodoče. Tukaj ni korektna vaša izjava, da je kdo od vlade Republike Slovenije površno, nedosledno ali kakorkoli izdal interese Lipice, lipicancev oziroma pomembnega kulturnega spomenika v Sloveniji.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Naslednji, ki bo postavil poslansko vprašanje, je gospod Rudolf Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospa podpredsednica. V zadnjem času se v hrvaškem tisku in v medijih pojavljajo trditve, ki so podkrepljene z izjavami predstavnikov uradne politike, da so nekatera najbolj pereča vprašanja odnosov s Slovenijo, kot so predvsem Trdinov vrh, Nova Ljubljanska banka in samo deloma Piranski zaliv, tako rekoč tik pred rešitvijo. Za Trdinov vrh se celo pojavljajo trditve, da bo Slovenija le-tega enostavno prepustila Hrvaški. Pa me zanima in sprašujem, ker je to širši kompleks - sicer gre res najbolj za zunanje ministrstvo, vendar ker je to širši konglomerat vprašanj, sprašujem vlado, predstavnika vlade: Na kakšnih argumentih bi se sploh lahko pojavljale omenjene trditve? Predvsem pa me to zanima v kontekstu - ali mogoče državljani Slovenije in s tem seveda tudi poslanci česa ne vemo, kar naša uradna politika mogoče ve, pa mogoče zakriva? Glede na to, da tudi naša uradna politika tega, ne bom rekel, zanika, ker to ne bi bil pravi izraz, ampak nekako ne raztolmači, kaj dejansko je na tej stvari. Namreč tako kategorične trditve, in tudi sam sem se lahko prepričal na hrvaški televiziji, se pojavljajo mogoče dan, dva po tistem, ko so neki uradni stiki s predstavniki naše države. Uradna pojasnila so nekoliko drugačna, potem pa ti isti predstavniki v medijih sosednje države govorijo popolnoma drugače, in to tako, kot sem opisal. Pa me zanima: Ali mogoče mi poslanci ne vemo, kar bi morali vedeti in kar bi tudi seveda morali vedeti državljani Slovenije, in ali mogoče teče tudi kakšna tiha diplomacija mimo vseh vzvodov oblasti, ki so v Sloveniji in se nekaj dogaja, kot se temu reče, pod mizo? To sprašujem vlado. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Gospod minister za obrambo, gospod Krapež, bo dal odgovor na zastavljeno vprašanje.
MAG. ALOJZ KRAPEŽ: Hvala lepa, predsedujoča. Gospe in gospodje poslanci! Glede na to, da se Trdinov vrh večkrat povezuje in je seveda povezan z vojaškim objektom, si jemljem to pravico, da vam obrazložim določene zadeve s Trdinovim vrhom, ki so bile pojasnjene tudi predsednikom vseh parlamentarnih strank na zadnjem zasedanju. Umikanje s Trdinovega vrha in povezovanje in ločevanje Trdinovega vrha od vseh drugih še nerešenih vprašanj z Republiko Hrvaško je nemogoče. Se pravi, stališče vlade je jasno, da se bo Trdinov vrh reševal v sklopu odprtih vprašanj in v paketu z ostalimi odprtimi vprašanji reševanja zadev med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Tudi zadeva in trditve, da se vojaški objekt nahaja v katastrskem zemljišču, katastrskem zapisu, ki pripada Republiki Hrvaški, so neresenične oziroma jih ne razumemo tako, ker pač ostajamo na stališču, da so zadeve odprtih vprašanj, se pravi meja, kot sta Piranski zaliv, Trdinov vrh in še nekaj drugih, tisti kompleks zadev, kjer se bodo celovito zadeve reševale. Vojska se ne umika s Trdinovega vrha. Trditve, ki jih slišimo na hrvaški strani, so sicer trditve njihovih predstavnikov oblasti.
Ali gre za tiho diplomacijo, je to drugo vprašanje. Stališče vlade je, da se bo Trdinov vrh reševal v sklopu kompleksa nerešenih vprašanj z Republiko Hrvaško.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Krapež. Dopolnilno vprašanje bo postavil še gospod Petan, v zvezi s svojim vprašanjem.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Torej jaz se zahvaljujem gospodu Krapežu za njegov odgovor, vendar bi pa rekel to, pri tem nisem edini, da zgleda, da vsak minister pokriva tudi področje zunanjih zadev. Prej smo imeli področje kmetijstva, pa je tudi bil odgovor v imenu zunanjih zadev. Res je sicer, da sem rekel, da naslavljam vprašanje vladi, da to področje pokriva več ministrstev. Ampak mislim, da bi bilo prav, če bi se tudi oglasil predstavnik ministrstva za zunanje zadeve. Ker vem, da je to politično vprašanje, in tudi to, kar mi je gospod Krapež odgovoril čisto z vojaškega področja. To sicer sprejemam. Vendar je tudi sam povedal, da se bo reševalo v okviru politike, kompleksno. Zato bi vseeno pričakoval, da bi tudi predstavnik ministrstva za zunanje zadeve kaj odgovoril. Ker to ni bil primer semo pri meni, ampak tudi pri mojem predgovorcu, ki je postavljal vprašanja.
Zato menim, da bi bilo prav, da bi bil tudi navzoč kdo od pooblaščenih od ministrstva za zunanje zadeve in bi se tudi oglasil. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Besedo želi gospod Smrkolj, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
CIRIL SMRKOLJ: Jaz bi rad opravičil ministra gospoda Frleca. Do 16.00 ure je bil dosledno v dvorani in je sledil temu. Preden je odšel, me je prosil, da povem, da v primeru, če bodo kakšna vprašanja za njegovo področje, da bo pisno odgovoril. Opravičuje se, ker je zaradi nujnih obveznosti moral zapustiti to točko.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Vsakega ministra lahko nadomešča državni sekretar po poslovniku. To vsi vemo. Naslednji. Proceduralno? Gospod Špiletič, proceduralno.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospa predsedujoča! Prosim, da pred nadaljevanjem te seje ugotovite, ali so v s skladu s poslovnikom podani pogoji za nadaljevanje točke. V poslovniku piše, kdo od vlade mora biti prisoten, kadar so na vrsti vprašanja in pobude poslancev, in koliko poslancev mora biti prisotnih v dvorani. Prosim, da za oba pogoja ugotovite, ali sta izpolnjena. V nasprotnem primeru zagotovite v skladu s poslovnikom nadaljevanje seje.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod predstavnik vlade je podal odgovor, da bo odgovor v pisni obliki. Mislim, da je temu tako tudi zadoščeno. Zato lahko nadaljujemo to sejo in nadaljujemo z vprašanji. Prosim, gospod Špiletič, proceduralno.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospa predsedujoča! Menim, da ste se dolžni držati določil poslovnika, ki točno določa, kdo od vlade mora biti prisoten v dvorani, kadar so na vrsti poslanska vprašanja in pobude. Tega nočete storiti. Sprašujem, zakaj oziroma ali za vas ne velja poslovnik državnega zbora Republike Slovenije! Če ne boste storili tega, potem bomo v naši poslanski skupini vzeli eno uro ali dve odmora, da bomo razmislili, ali sploh še sodelujemo pri tej točki.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Torej, ugotavljam, da so predstavniki vlade tu in da lahko nadaljujemo to točko dnevnega reda. Še proceduralno, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospa predsedujoča, jaz še enkrat prosim, da ugotovite, ali so izpolnjeni pogoji oziroma ali so od vlade tu prisotni vsi tisti predstavniki, kot to določa poslovnik državnega zbora. Če ne, bom vzel odmor. Ne grozim, ampak res sem vas dopoldan na to opozoril, pa niste storili ničesar. V dvorani je bilo točno 21 poslancev, skupaj z vami 22, in ni bilo številnih predstavnikov vlade oziroma ministrstev. Na to sem vas opozoril v odmoru, in tokrat si že tretjič razlagate poslovnik po svoje. Ni res, da so tu prisotni vsi pristojni predstavniki vlade. Če ni ministra Frleca, ki je, razumem, odsoten zaradi drugih obveznosti, potem je gotovo še kdo, ki ima lahko s strani njega obvestila. Prosim, da preberete, kdo trenutno nadomešča s pooblastilom gospoda Frleca in lahko daje v imenu ministra Frleca tudi pojasnila. Prosim, preberite tisto, kar imate tam!
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Kolikor sem obveščena, so bili ministri in predstavniki vlade povabljeni. Če ni ministra in je ta opravičeno odsoten, ga lahko nadomešča državni sekretar. Na ta del vprašanja, ki je bilo postavljeno, pa je odgovoril predstavnik vlade, in mislim, da je s tem bilo tudi zadoščeno in odgovorjeno. V praksi, torej naša praksa je pa bila takšna, da delamo, če so predstavniki vlade tukaj. Proceduralno, gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Gospa podpredsednica, jaz sem se že večkrat vprašal, kako vi vodite te seje. Gospa podpredsednica državnega zbora, jaz vas moram opozoriti, da so poslanska vprašanja in pobude resen, reden, zelo reden institut parlamentarne demokracije povsod po svetu. Kjerkoli sem bil na obisku kot poslanec, nazadnje je to bilo v češkem parlamentu, nisem mogel mimo tega, da ne bi vprašal, kako pa izgledajo poslanske pobude in vprašanja, da bi si pridobil vedenje o tem, kako je to drugje. Moram vam povedati, da tu mi še zdaleč nismo v Evropi. Na Češkem je to dvakrat na mesec, ob četrtkih; prisoten je predsednik vlade. Jaz predsednika vlade komaj še poznam, zaradi njegovih brčic in tako dalje, po televiziji ga vidim in tako dalje, tu pa zelo redko. To ni način! Zato vas lepo prosim, gospa podpredsednica, da se nehate sprenevedati. Vas pa, ki spremljate oziroma ki ste strokovni "suport" gospe podpredsednici, prosim, da ji lahko "suflirate", ampak korektno in pravilno - ker ste jo zmedli in je imela kar nekaj, bi rekel, za ta državni zbor neumestnih pripomb.
Gospa podpredsednica, predlagam, da spoštujete poslovnik in samo to in samo to in samo to je moj proceduralni predlog. Spoštujte poslovnik, dajte ugotoviti na podlagi tistega, kar je moj predhodnik tu, moj poslanski kolega Bogo Špiletič predlagal, ugotovite, ali so dani pogoji, da lahko opravimo to točko dnevnega reda. Poglejte, danes sem že slišal, da je nekdo čakal 200 dni na svoje poslansko vprašanje. Jaz tudi sam vem, da čakam včasih toliko časa, da potem pozabim nanj, in ker dobimo toliko pošte, ga potem založim in potem presenetim s kakšnim drugim vprašanjem. To se je zgodilo tudi danes. Poslanskih vprašanj ni bilo od, ne vem kdaj, enkrat junija. To je nekaj nepojmljivega. To je elementarni institut parlamentarne demokracije in kot poslanec državnega zbora od vas, podpredsednica, zahtevam, da to spoštujete.
Zdaj pa vas lepo prosim, da ugotovite, najprej prisotnost poslancev, ker najprej je treba narediti red v domači hiši, potem pa ugotoviti, ali so, ali je dovolj prisotnih predstavnikov vlade, kvalificiranih predstavnikov vlade, da lahko to nadaljujemo. Če so lahko na primer tu prisotni minister za notranje zadeve in njegov državni sekretar, gospod Slavko Debeljak, ki ga lepo pozdravljam - on vedno lepo sedi tukaj in čaka na njegovih 5 minut - potem bi lahko bili prisotni tudi drugi. Potem bi lahko bili prisotni tudi drugi. Sicer imamo pa tudi druge načine komuniciranja, veste. Lahko prek interfonije ali kakorkoli, to se da, to je sodobno. Jaz vam povem, če ni drugače, če je res nujno odsoten, lepo vas prosim - spoštovati poslovnik. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Vseskozi spoštujem ta poslovnik. Ugotavljam tudi, da so pogoji, da lahko nadaljujemo to točko. Odgovor ste dobili od vlade in lepo prosim in vabim naslednjega poslanca, da bi postavil vprašanje, gospoda Franca Pukšiča. Proceduralno. Prosim, gospod Pukšič, če imate proceduralni predlog, prosim, če ga posredujete.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Prvi proceduralni predlog je, da ste dolžni proceduralni predlog gospoda Iva Hvalica dati na glasovanje. Ker ste očitno preslišali, gospa predsedujoča, predlagam isto kot on. Prvič, ugotovite, ali je državni zbor sklepčen, in drugič, ugotovite, ali je izpolnjen 25. člen poslovnika, ki pravi tako, gospa predsedujoča: "Pri obravnavi vprašanj in pobud poslancev morajo biti na seji državnega zbora navzoči vsi ministri. Če je minister opravičeno odsoten ali zadržan, ga lahko nadomešča državni sekretar". To je pa drugi moj predlog, da ugotovite naglas, za zapisnik, da bomo vedeli, kdo je tu prisoten. Potem so dani pogoji, da se ta točka nadaljuje. V nasprotnem primeru bomo se posluževali proceduralnih možnosti, ki jih imamo, zato da bomo zagotovili zgolj izvajanje poslovnika. Čeprav ste vi, gospa predsedujoča, dolžni skrbeti, da se v tej hiši poslovnik izvaja! Vi ste pa tisti, ki ga prvi kršite!
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: V skladu s 85. členom, če pogledate drugi odstavek: "Navzočnost na seji se lahko ugotavlja tudi med sejo, če predsedujoči ugotovi, da je potrebno preveriti sklepčnost." Ugotavljam, da sklepčnosti ni potrebno preveriti, ker nas je tu večina. Razen, če je to vaš proceduralni predlog. Glede nadaljevanja seje sem že dala pojasnila in ugotavljam, da so dane možnosti, da so predstavniki vlade tu in da lahko nadaljujemo poslanska vprašanja.Proceduralno, gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Jaz sicer ne vem, nisem toliko pameten zgleda, da bi ugotovil, da so dani pogoji za nadaljevanje seje. Zjutraj, ko se je začela ta točka, sem poslušal, in če sem prav slišal - ampak domnevam, da sem, lahko pa nisem - bila sta opravičena, opravičili sta bili samo za dva ministra. Za dva ministra, sedaj ne vem točno, katera, bi lahko bila tukaj dva njegova državna sekretarja, dva državna sekretarja. Sicer bi morali biti vsi ostali ministri tukaj. Tako piše v našem poslovniku. Vendar, vi ugotavljate, da so dani pogoji. Jaz trdim, da kršite poslovnik. Z vašo razlago, da so dani pogoji oziroma da spoštujete 25. člen poslovnika, mečete presneto slabo luč na vodenje državnega zbora in na odnos parlamenta do vlade, in nasprotno, predvsem vlade do parlamenta. Ni čudno potem, da se nam vsi smejijo. To, kar se dogaja s poslanskimi vprašanji, to se ne dogaja nikjer. Niti na Balkanu več ne. Jaz mislim, da je v Bosni boljše. V Makedoniji je gotovo boljše. Pa tudi v Črni gori.
Poslovnik je jasen! Poslovnik je jasen! Vsi ministri, kdor se opraviči, zjutraj sta se dva, lahko pošlje svojega namestnika, državnega sekretarja in nič drugega. Vi trdite, da je to drugače. Prosim vašo trditev in vaše razlago poslovnika dajte na glasovanje.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Ali boste predlagali proceduralno prekinitev te seje? ... (Smeh v dvorani.) ...
MIROSLAV MOZETIČ: Jaz sem predlagal nekaj drugega. Če želite, lahko zahtevamo tudi odmor, da si v tem času preberete poslovnik.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Potem dajem predlog gospoda Mozetiča na glasovanje. ... (Smeh v dvorani.) ... Državni zbor lahko nadaljuje oziroma da kot predsedujoča menim, da so izpolnjeni vsi pogoji, da lahko nadaljujemo delo. ... (Smeh v dvorani.) ... Ugotavljam, da so izpolnjeni si pogoji in da lahko nadaljujemo delo. Ta predlog dajem tudi na glasovanje. ... (Nemir v dvorani.) ... Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko nadaljujemo.
Kdo je za razlago poslovnika, da so izpolnjeni vsi pogoji, da lahko nadaljujemo delo pri tej točki dnevnega reda, ki se glasi "Poslanska vprašanja in pobude". Kdo je za? (Govorijo iz klopi.) Kako, da ne? (48 prisotnih.)
Kdo je za mojo razlago poslovnika? (37 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Naslednji, ki bo postavil vprašanje, je gospod Franc Pukšič. Prosim, proceduralnogospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Prvič, vi ste dali napačno na glasovanje. Vi ste rekli, da kljub temu, da niso prisotni vsi ministri, čeprav po poslovniku morajo biti, je državni zbor ...
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Tega pa nisem rekla, gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Ja, kaj ste pa rekli? Da so vsi pogoji izpolnjeni. Poslovnik zahteva, da so tukaj vsi ministri, razen tistih, ki so se opravičili. In to ste zdaj, spoštovani gospodje, koalicijski, pozicijski ali ne vem kakšni poslanci, izglasovali. Izglasovali ste spremembo poslovnika! Izglasovali spremembo poslovnika! Tako da, iz tega razloga, prosim za dve uri odmora, da grem preštudirat poslovnik in da pridem k sebi.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Med sejo razlaga poslovnik predsedujoči in to je bilo ravnokar potrjeno s predlogom, ki sem ga dala na glasovanje, da so izpolnjeni vsi pogoji in da lahko nadaljujemo to točko dnevnega reda. Gospod Pukšič, prosim, če postavite vprašanje. Ni pavze. (Nemir v dvorani.)
MIROSLAV MOZETIČ: To, kar sem jaz prosil, je proti poslovniku, to je jasno. Ampak to, kar dela gospa predsedujoča, to je eklatantno kršenje poslovnika. Vi se delate norca, gospodje kolegi. Norca se delate iz tega, jaz ne morem drugega reči. Direktno ugotavljate, da je izpolnjen nek pogoj, če ni izpolnjen. Lepo vas prosim. Saj se lahko delamo norca, no, bom pa pozneje zahteval pavzo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Pavzo lahko zahtevate zaradi posvetovanja v poslanski skupini. Zdaj smo pri vprašanjih in pobudah. Prosim, proceduralno, gospod Kacin.
JELKO KACIN: Hvala za besedo, gospa predsedujoča. Predlagam, da nadaljujemo današnjo sejo, posebej zaradi tega, ker imamo tako pomembno točko dnevnega reda, zaradi katere je cela vrsta poslancev očitala tako vodstvu državnega zbora kot vladi, da nima priložnosti zastavljati vprašanj vladi. To, da se zdaj del državnega zbora odreka pravici, da zastavi vprašanje in sliši odgovor, se mi zdi nepotrebno in to je res nepotrebno norčevanje iz državnega zbora in iz instituta poslanskih vprašanj in poslanskih pobud.
Zato prosim, gospa predsedujoča, da odločate o mojem predlogu, da nadaljujemo delo in današnjo točko tudi izpeljemo do konca.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Menim, da ni potrebno, ker smo o tem ravnokar oziroma že prej glasovali - in da nadaljujemo, ker so izpolnjeni vsi pogoji.
Gospod Mozetič, proceduralno.
MIROSLAV MOZETIČ: Torej, vsi pogoji so izpolnjeni - to je v redu. O.K., ugotovili ste, da je belo črno, drugič boste, da je črno belo. Pa saj ni važno.
Ampak predvsem ni res to, kar je gospod Kacin rekel, da se odrekamo vprašanjem. Saj nimamo komu postaviti vprašanj! Če želi parlament izkoristiti tisto, kar je dolžan delati, potem mora biti tukaj vlada, morajo biti tukaj ministri. V poslovniku točno piše - ministri, vsi ministri, ne samo tisti, ki hoče, tisti, ki pa upravičeno ne more, se mora pa opravičiti. Tega pa ni bilo, razen dveh primerov. Ne zdaj zvračati krivde, da nekateri nočejo postavljati vprašanj! Dajmo voditi ta parlament vsaj približno tako, kot piše v našem poslovniku. Če pa to prakso, ki smo jo danes ponovno začeli, nadaljujemo, potem je nesmiselno, da sploh opozicija sedi v tem parlamentu; ker večino imate, vsak trenutek lahko sklenete, kar hočete, vsak trenutek!
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Vabim gospoda Franca Pukšiča, da postavi poslansko vprašanje. Se odpovedujete? Franc Pukšič? Aha, gospod Špiletič še proceduralno.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospa predsedujoča, jaz upam, da se ne zavedate, kaj delate. Kajti, če se zavedate, kaj delate, potem bo vaša vest kar težka. Kajti grobo kršite pravila igre, torej tisto, kar je glavna naloga državnega zbora, da v tej državi postavlja. To, kar ste danes, maloprej, s tem glasovanjem, ki ste ga dovolili, omogočili, storili, je pravzaprav posmeh komurkoli oziroma to je dokaz, da je v tej državi pravzaprav zakon oziroma ustava tisto, kar odloči večina, in ne tisto, kar je zapisano v ustavi ali v zakonih.
Gospa predsedujoča, naša poslanska skupina ocenjuje, da v teh razmerah nima smisla obravnavati točke poslanska vprašanja in pobude, kajti lahko postavljamo poslanska vprašanja stenam oziroma odsotnim ministrom; to lahko storimo vsak dan, vsako minuto tudi s pisnimi vprašanji. Zato, dokler ne boste zagotovili pogojev v skladu s 25. členom poslovnika, pri tej točki poslanska skupina SDS ne bo več sodelovala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: To pomeni, kolikor sem razumela, da poslanci vaše skupine ne bodo postavili nobenega vprašanja več? Torej ni več poslanskih vprašanj in s tem zaključujem to točko dnevnega reda. Predstavnikom vlade pa se zahvaljujem za podane odgovore.
Prehajamo na naslednjo točko dnevnega reda.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA TRETJO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KAZENSKEM POSTOPKU. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije.
Proceduralno, gospod Hvalica. Torej, pri prejšnji točki sem razumela, da je obstrukcija poslanske skupine. Sedaj smo že pri naslednji točki dnevnega reda.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Glede na nastali položaj, glede na to, kako ste kršili poslovnik, glede na vse to, kar se je zgodilo, vam, prvič, predlagam, da nemudoma odstopite kot podpredsednica državnega zbora. V imenu poslanske skupine pa zahtevam uro in pol odmora, da o tem predlogu razmislimo in eventualno istitucionalno ukrepamo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Jaz bi podala naslednje pojasnilo. Ta predlog ni na točki dnevnega reda. Smo pri točki ... (Smeh v dvorani.) ... Smo pri 2. točki dnevnega reda, to je pri tretji obravnavi predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku. O tej točki oziroma predlogu, ki ga je imel gospod Hvalica, ne bomo razpravljali. Še enkrat poudarjam. V zvezi s 25. izredno sejo in v zvezi s to točko, če se želite posvetovati, sicer pa nimate odmora. ... (Nemir v dvorani.) ... Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Predsednik vlade ima besedo. Predstavnik vlade ima besedo, se opravičujem. Gospod minister Marušič. Lepo prosim, če se v dvorani umirite, da lahko nadaljujemo s to točko dnevnega reda. Prosim minister Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Gospa podpredsednica. Hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.
Danes imamo v tretjem branju predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku. Do današnje seje ste poleg vladnega gradiva prejeli tudi gradivo odbora za notranjo politiko in pravosodje. Prejeli ste tudi gradivo državnozborskega sekretariata za zakonodajo.
Torej, vse gradivo je pred vami. Ker je bil že dvakrat in danes je v tretje obravnavan ta zakon, ne bi šel v podrobnosti. Če koga zanimajo podrobnosti, potem sta tu prisotna državni podsekretar gospod Penko, ki je tudi vodja kazensko pravnega projekta v našem ministrstvu, kot tudi gospod direktor Stroligo. Vlada je upoštevala vso gradivo in vse pripombe in predloge, ki so bili izrečeni v državnem zboru ob drugem branju. V bistvu je šlo za tri zadeve, za rešitev odločbe ustavnega sodišča, ki se nanaša na posebne metode dela v kazenskem postopku, prav tako na odločbo ustavnega sodišča, ki se nanaša na razreševanje vprašanja pripora, in nenazadnje tudi pripombe, ki so se nanašale na zaplembo premoženja. Vlada je v svojih amandmajih in v vsem gradivu, ki ga je poslala v državni zbor, te pripombe in predloge iz drugega branja upoštevala.
Poleg tega se bom nekoliko ustavil pri današnji razpravi v državnozborskem odboru za notranjo politiko in pravosodje. Tu gre predvsem za vprašanje člena 23, ki ga vlada umika. To gradivo je že prišlo v državni zbor, ne vem, če ga imate, imate ga, zato ni treba, da dajem kopije. Vlada v celoti sprejema poročilo k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku državnozborskega odbora, hkrati z vsemi amandmaji, kot vam je bilo prezentirano za današnjo obravnavo. Prejeli pa smo tudi amandmaje poslanske skupine Socialdemokratske stranke Slovenije, ki se nanašajo prav tako na posebne metode dela. Ugotavljam, da je bila v bistvu vse to obdelano, da je bilo upoštevano, vendar ne more vlada pristati na črtanje člena 151, ki je temeljnega pomena in značaja za izvajanje teh posebnih metod. Zaradi tega tukajšnjemu državnemu zboru predlagam, da sprejme vladne amandmaje, skupaj z dopolnilnimi amandmaji odbora za notranje zadeve in pravosodje tukajšnjega državnega zbora, naj sprejme umik člena 23 novele zakona in pa seveda naj ne izglasuje amandmajev, ki jih je vložila poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije. Poudarjam, da gre tukaj za osnovni in ključni 151. člen zakona. Hvala lepa.
IVO HVALICA: Hvala lepa gospa podpredsednica. Žal mi je, da se moram poslužiti tega instituta na tak način. Ampak sam minister mi je dal iztočnico. Glede na to, kar je pravkar rekel minister, da se zavrnejo vsi amandmaji naše poslanske skupine, moramo zadevo do 2. točke do predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku, premisliti in zato zahtevam uro in pol odmora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Zaradi posvetovanja v poslanski skupini odrejam eno uro in pol odmora. S tem prekinjam to točko dnevnega reda in s tem tudi današnjo izredno sejo. Nadaljujemo jutri ob 10.00 uri z 2. točko dnevnega reda, to je tretja obravnava predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku.
Hvala lepa in prijeten večer.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 1. OKTOBRA 1998 OB 16.53 URI.)
JELKO KACIN: Kolegice in kolegi! Predlagam, da sejo odbora za mednarodne odnose, ki je sklicana ob 18.00 uri, začnemo ob 17.00 uri. Veliki salon je prazen, strokovne službe pa lahko v 10 minutah pripravijo vse potrebno za začetek seje.
IVO HVALICA: Če mi potrebujemo to uro in pol za posvetovanje in smo se pravkar dogovorili, da se dobimo v poslanski skupini, se pravi, da nas vi izločate iz sodelovanja v odboru za mednarodne odnose, proti čemer protestiram. Hkrati pozdravljam gospoda Kacina, da med enim in drugim obiskom v tujini najde toliko časa, da pride tudi v državni zbor. Hvala lepa.